Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Shranjeno V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Bodi režiser
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Zaključi urejanje
Seznam
Shranjeno
Zaključi urejanje
Zadnje dodano
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Izšlo je

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi.

Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

Avtor: Marko Golja

Zadnji prispevki

Damjan Prelovšek: Zacherlova hiša na Dunaju

1. 12. 2022

Dr. Damjan Prelovšek je odličen poznavalec opusa Jožeta Plečnika. O njem je objavil že vrsto znanstvenih monografij, pred kratkim tudi študijo Zacherlova hiša na Dunaju. Študija je izšla kot 23. zvezek v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. V omenjeni zbirki je dr. Prelovšek že objavil študiji o Plečnikovem NUK-u in cerkvi svetega Mihaela, v tokratni študiji pa predstavlja Mojstrovo morda manj znano stvaritev. Zakaj si Zaherlova hiša zasluži uvrstitev v všečno zbirko in zakaj je pomembna za umetnikov opus, bo dr. Prelovšek pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

27 min

Dr. Damjan Prelovšek je odličen poznavalec opusa Jožeta Plečnika. O njem je objavil že vrsto znanstvenih monografij, pred kratkim tudi študijo Zacherlova hiša na Dunaju. Študija je izšla kot 23. zvezek v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC. V omenjeni zbirki je dr. Prelovšek že objavil študiji o Plečnikovem NUK-u in cerkvi svetega Mihaela, v tokratni študiji pa predstavlja Mojstrovo morda manj znano stvaritev. Zakaj si Zaherlova hiša zasluži uvrstitev v všečno zbirko in zakaj je pomembna za umetnikov opus, bo dr. Prelovšek pojasnil v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marcel Proust: Petinsedemdeset listov

17. 11. 2022

Petinsedemdeset listov je natančen naslov. Po smrti literarnega zgodovinarja Bernarda de Falloisa je arhiv Francoske narodne knjižnice leta 2018 dobil Proustov rokopis (75 listov), zapiske, ki predstavljajo zametek pisateljevega romanesknega cikla Iskanje izgubljenega časa. Proustovi zapiski so pred kratkim izšli pri založbi Beletrina z izčrpno in odlično spremno besedo prevajalke, pisateljice in literarne zgodovinarke dr. Katarine Marinčič. Nikar ne zamudite pogovora z njo.

29 min

Petinsedemdeset listov je natančen naslov. Po smrti literarnega zgodovinarja Bernarda de Falloisa je arhiv Francoske narodne knjižnice leta 2018 dobil Proustov rokopis (75 listov), zapiske, ki predstavljajo zametek pisateljevega romanesknega cikla Iskanje izgubljenega časa. Proustovi zapiski so pred kratkim izšli pri založbi Beletrina z izčrpno in odlično spremno besedo prevajalke, pisateljice in literarne zgodovinarke dr. Katarine Marinčič. Nikar ne zamudite pogovora z njo.

Simona Klemenčič: Hiša brez ogledal

10. 11. 2022

Ko zdaj gledam nazaj, vem, da je bil peti avgust tisti dan, ko se je moj svet pričel sesedati. Tako začne Simona Klemenčič, jezikoslovka in pisateljica, svoj prvi roman Hiša brez ogledal (objavljen pri Literi), rezko distopijo, v kateri se svet spreminja na slabše iz vrstice v vrstico, iz poglavja v poglavje do … konca. Spremenila se je klima (nastopila je dolga polarna zima), namesto v sedanji državi pa ljudje živijo v katoliški, natančneje klerikalni federaciji petih nekoč suverenih držav. Te tektonske družbene in naravne spremembe pisateljica zelo spretno in diskretno odmerja, kajti njeno romaneskno junakinjo Suzano, tudi prvoosebno pripovedovalko, bolj vznemirja družinsko življenje (prihod tašče) kot rastoči fašizem. Tako je Simona Klemenčič napisala zelo berljiv in vznemirljiv roman, več o njem pa pove v oddaji Izšlo je. Z njo se pogovarja Marko Golja.

28 min

Ko zdaj gledam nazaj, vem, da je bil peti avgust tisti dan, ko se je moj svet pričel sesedati. Tako začne Simona Klemenčič, jezikoslovka in pisateljica, svoj prvi roman Hiša brez ogledal (objavljen pri Literi), rezko distopijo, v kateri se svet spreminja na slabše iz vrstice v vrstico, iz poglavja v poglavje do … konca. Spremenila se je klima (nastopila je dolga polarna zima), namesto v sedanji državi pa ljudje živijo v katoliški, natančneje klerikalni federaciji petih nekoč suverenih držav. Te tektonske družbene in naravne spremembe pisateljica zelo spretno in diskretno odmerja, kajti njeno romaneskno junakinjo Suzano, tudi prvoosebno pripovedovalko, bolj vznemirja družinsko življenje (prihod tašče) kot rastoči fašizem. Tako je Simona Klemenčič napisala zelo berljiv in vznemirljiv roman, več o njem pa pove v oddaji Izšlo je. Z njo se pogovarja Marko Golja.

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

3. 11. 2022

Letošnja Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in nagrajeno pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem Nataša Velikonja pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj svojih pesmi.

29 min

Letošnja Jenkova nagrajenka Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in nagrajeno pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem Nataša Velikonja pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj svojih pesmi.

Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja

27. 10. 2022

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in Založba ZRC sta pred časom objavila Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, njegov prvi zvezek, ki razlaga besede od A do D. Več o slovarju bo povedala sourednica in soavtorica dr. Andreja Legan Ravnikar v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

30 min

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša pri ZRC SAZU in Založba ZRC sta pred časom objavila Slovar slovenskega knjižnega jezika 16. stoletja, njegov prvi zvezek, ki razlaga besede od A do D. Več o slovarju bo povedala sourednica in soavtorica dr. Andreja Legan Ravnikar v oddaji Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Vesna Lemaić: Trznil je, odprla je oko

20. 10. 2022

Pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić, dobitnica nagrade novo mesto, je že večkrat dokazala, da je odlična pripovedovalka, nazadnje s knjigo, z zbirko zgodb oziroma romanom Trznil je, odprla je oko (objavljeno pri Cankarjevi založbi). V njej občuteno pripoveduje o razmerju med dedkom in vnukinjo, med preteklostjo in sodobnostjo. In takšna je Vesna Lemaić tudi kot gostja v oddaji/podkastu Izšlo je. Nikar ne zamudite.

26 min

Pisateljica in aktivistka Vesna Lemaić, dobitnica nagrade novo mesto, je že večkrat dokazala, da je odlična pripovedovalka, nazadnje s knjigo, z zbirko zgodb oziroma romanom Trznil je, odprla je oko (objavljeno pri Cankarjevi založbi). V njej občuteno pripoveduje o razmerju med dedkom in vnukinjo, med preteklostjo in sodobnostjo. In takšna je Vesna Lemaić tudi kot gostja v oddaji/podkastu Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Max Brod: Franz Kafka

13. 10. 2022

Kot že 60. knjiga v zbirki Labirinti (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla biografija Franza Kafke spod peresa njegovega dolgoletnega prijatelja, književnika in politika Maxa Broda. Biografija ponuja verjetno najnatančnejši prikaz Kafkovega življenja, hkrati pa ponuja podobo pisatelja, ki bo za marsikatero bralko in bralca zagotovo presenetljiva. Več o knjigi, Kafki in Brodu pove prevajalec in pisec spremne besede dr. Tomo Virk v pogovoru z Markom Goljo za oddajo/podkast Izšlo je. Nikar ne zamudite.

26 min

Kot že 60. knjiga v zbirki Labirinti (izdaja jo Literarno-umetniško društvo Literatura) je izšla biografija Franza Kafke spod peresa njegovega dolgoletnega prijatelja, književnika in politika Maxa Broda. Biografija ponuja verjetno najnatančnejši prikaz Kafkovega življenja, hkrati pa ponuja podobo pisatelja, ki bo za marsikatero bralko in bralca zagotovo presenetljiva. Več o knjigi, Kafki in Brodu pove prevajalec in pisec spremne besede dr. Tomo Virk v pogovoru z Markom Goljo za oddajo/podkast Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Chamfort: Maksime in misli

6. 10. 2022

V zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je pred kratkim izšla knjiga Maksime in misli francoskega moralista/filozofa Nicolasa de Chamforta. Kot prevajalec Chamforta in avtor spremne besede se je podpisal Primož Vitez. Ta je pred kratkim pri založbi Sanje objavil tudi knjižico francoske filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (ob naslovnem besedilu vsebuje knjižica še avtoričino besedilo O molitvi Oče naš). Obe knjigi predstavlja Primož Vitez v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, Chamforta izčrpno in Simone Weil nekoliko manj. Nikar ne zamudite.

34 min

V zbirki Kondor (pri Mladinski knjigi) je pred kratkim izšla knjiga Maksime in misli francoskega moralista/filozofa Nicolasa de Chamforta. Kot prevajalec Chamforta in avtor spremne besede se je podpisal Primož Vitez. Ta je pred kratkim pri založbi Sanje objavil tudi knjižico francoske filozofinje Simone Weil z naslovom O ukinitvi političnih strank (ob naslovnem besedilu vsebuje knjižica še avtoričino besedilo O molitvi Oče naš). Obe knjigi predstavlja Primož Vitez v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, Chamforta izčrpno in Simone Weil nekoliko manj. Nikar ne zamudite.

Ajda Bračič: Leteči ljudje

29. 9. 2022

Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite.

30 min

Ajda Bračič je po izobrazbi arhitektka, po izidu njene pripovedne prvenke Leteči ljudje v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura pa zagotovo tudi pisateljica. V svojih zgodbah piše o nelahkih temah, pogosto o tesnobah, o srečanju s smrtjo, toda o izbranih temah piše izbrušeno in izvirno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Saj bo in mojstrsko miniaturo Trenutek nepazljivosti. Nikar ne zamudite.

Anja Štefan: Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra

22. 9. 2022

Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite.

29 min

Anja Štefan je leta 2007 v zbirki Čebelica objavila slikanico Štiri črne mravljice. Petnajst let pozneje so njene črne mravljice še bolj zrele, simpatične in posrečene – kot takšne jih spoznamo v avtoričini letošnji zbirki z nekoliko dopolnjenim naslovom Štiri črne mravljice: Od jutra do jutra (prav tako objavljeni pri Založbi Mladinska knjiga). Pozorna bralka in bralec teh vrstic sta seveda opazila, da se njihov avtor izogiba zvrstni oznaki (so objavljena besedila pesmi v prozi in s kakšno rimo ali pa so kratke kratke zgodbe?), toda najmanjšega dvoma ni, da so besedila zelo simpatična in berljiva, da bodo pritegnila bralke in bralce različnih generacij in jim dala precej, k simpatičnosti zbirke pa svoje prispeva tudi ilustrator Tomaž Lavrič. Več o njih pove Anja Štefan v pogovoru z Markom Goljo, omeni pa tudi izziv, s katerim se je borila dolga leta in se še bori in vztraja; prebere pa tudi precej besedil iz zbirke, tako da bi lahko imel tokratni pogovor naslov Literarni večer Anje Štefan. Nikar ne zamudite.

Marta Verginella: Ženske in meje

15. 9. 2022

Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite.

28 min

Zgodovinarka dr. Marta Verginella je s knjigo Ženske in meje (s podnaslovom Med preteklostjo in koronavirusom, objavljeno pri Založbi Univerze v Ljubljani, prevedel jo je Mišo Renko) napisala hkrati berljivo pričevanjsko in zgodovinsko delo. O izkušnji zaprtja meja na začetku epidemije in drugih nepredvidljivih situacij piše avtorica, ki je bila ob njenem izbruhu v tujini. Kar je bilo dan pred epidemijo nekaj najbolj vsakdanjega, je postalo kmalu po njej precejšnja neznanka, tako tudi prečkanje meja. Od tu do analize pomena meja v usodi žensk, predvsem žensk, ki so nekoč redno prestopale mejo, je samo še korak, in avtorica ga seveda napravi. Tako svojo osebno izkušnjo prečkanja meja dopolni s predstavitvijo usod žensk, ki so v preteklosti prečkale predvsem mejo med Jugoslavijo in Italijo, ki so odpotovale čez več meja v Egipt ali ki so bežale med prvo svetovno vojno z mejnega področja med Avstro-Ogrsko in Italijo na vzhod, po njej pa v Kraljevino Jugoslavijo, vse do Malega Trsta (kot so nekateri v tistih letih pravili Mariboru). Pogovor Marka Golje z avtorico je tako spominjanje na epidemijo, njen komentar, predvsem pa možnost za seznanitev z manj znanimi stranmi zgodovine. Nikar ne zamudite.

Tina Vrščaj: Na Klancu

8. 9. 2022

Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

31 min

Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je za roman Na Klancu zasluženo dobila odkupno nagrado modra ptica Mladinske knjige Založbe – v roman je spretno in berljivo vtkala vrsto tem (od materinstva, medsebojne odtujenosti med njo in njim, ekologije in socialne problematike), izmislila si je nekaj novih besed, na primer stranmisli, moškodlak in ženskodlak, ter s poimenovanjem ene izmed nastopajočih s priimkom Vrščaj najverjetneje izrekla poklon bližnji sorodnici in še marsikaj. Več o celostnem in všečnem romanu pove Tina Vrščaj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi erotičen odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Petrarca: Canzoniere

1. 9. 2022

Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite.

29 min

Petrarkova ljubezen do Laure je po zaslugi Franceta Prešerna znana vsakemu bralcu in bralki Prešernovih Poezij. Pred meseci pa je izšla integralna izdaja Petrarkove poezije z naslovom Canzoniere in z zafrkantskim podnaslovom Rerum vulgarium fragmenta (Fragmenti o vulgarni zadevi). Knjiga (dejansko knjigi) vsebuje več kot tisoč strani, izdaja je dvojezična in lično urejena, vsebuje uvodno študijo, opombe in še kaj, skratka, knjiga je res lepa poteza založbe Goga. Petrarkovo poezijo je prepesnil Srečko Fišer, ki je tudi napisal spremno študijo oziroma prevajalsko avtopoetiko. Prevajalec je s svojimi prevodi – med drugim – Eca, Ishigura, Faulknerja, Michelangela, Shakespearja, Tassa, Becketta, Calvina, Sveva, Jamesa in Virginie Woolf že večkrat obogatil slovensko prevodno književnost, to pa mu je zagotovo uspelo tudi s prevodom Petrarke. V pogovoru z Markom Goljo predstavi Petrarko, prevod in še kaj. Nikar ne zamudite.

Avgust Demšar:Tajkun

25. 8. 2022

Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun vsebuje vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato pa sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem pletenju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec) pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite.

28 min

Pisatelj Avgust Demšar je leta 2007 objavil svojo prvo kriminalko Olje na balkonu, letos pa že enajsto. Njegov trenutno zadnji roman Tajkun vsebuje vse odlike njegovega pisanja. Roman je napet (bralec in bralka lahko kar več deset strani ugibata, kdo bo žrtev umora, nato pa sledi spretno sestavljena pripoved o iskanju odgovora na vprašanje Kdo je moril). Pisatelj ob suverenem pletenju in razpletanju skrivnosti precej časa posveti medčloveškim odnosom v skupini kriminalistov, pa tudi v družini, ki jo je prizadel umor. Ob psihološko izdelanih likih (kriminalist Drago je tokrat sicer nekoliko bolj umirjen v svojih izjavah, inšpektor Vrenko je kot svež upokojenec nekje na obrobju, inšpektor Miloš enako, pomembno mesto v romanu ima Ivana, ki najprej začasno prevzame delo vodenja kriminalistične skupine) roman vsebuje kar nekaj družbenokritičnih drobcev, zgodbo pa pripoveduje značilni in prepoznavni demšarjevski vsevedni pripovedovalec. Več o romanu (objavljenem pri Založbi Pivec) pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi zgovoren odlomek. Nikar ne zamudite.

Kaja Teržan: Nekoč bom imela čas

18. 8. 2022

Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

29 min

Pesnica Kaja Teržan v svoji najnovejši pesniški zbirki Nekoč bom imela čas (izšla je pri Centru za slovensko književnost, naslovnico je oblikovala Jerca Oblak, Diana Pungeršič je napisala spremne vrstice na zavihkih) ubesedi silovito, občuteno, neposredno, nežno, vznemirljivo, samosvojo, prepoznavno in še marsikakšno introspekcijo, hkrati pa ne miži pred svetom in njegove drobce spretno vpiše v pesmi. Več o zbirki in še čem pesnica pove v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Ana Svetel: Marmor

11. 8. 2022

Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

27 min

Pesnica, pisateljica, esejistka in antropologinja Ana Svetel je prvo pesniško zbirko Lepo in prav objavila leta 2015 (ponatisnjena je bila 2017!), leta 2019 svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba (ponatis 2020!), letos pa (pri Beletrini) še pesniško zbirko Marmor. Več o njej pove Ana Svetel v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Selma Skenderović: Zakaj molčiš, Hava?

4. 8. 2022

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je (prvič predvajani 17. februarja), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je (prvič predvajani 17. februarja), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andrej Morovič: Okoliščine

28. 7. 2022

Andrej Morovič (1960-2022) je bil odličen pisatelj, bil pa je tudi mirovnik, aktivist, organizator, popotnik, avtor dokumentarnih filmov, fotograf in še kaj. Pisatelju v poklon vas vabimo k poslušanju pogovora, ki je bil prvič predvajan 11. decembra 2008. Takrat se je Marko Golja pogovarjal s pisateljem o njegovi pripovedni zbirki Okoliščine in njegovem romanu Progres, predvsem pa je pisatelj več povedal o svojem pripovednem jeziku in domnevno avtobiografskem statusu svoje proze. Nikar ne zamudite.

20 min

Andrej Morovič (1960-2022) je bil odličen pisatelj, bil pa je tudi mirovnik, aktivist, organizator, popotnik, avtor dokumentarnih filmov, fotograf in še kaj. Pisatelju v poklon vas vabimo k poslušanju pogovora, ki je bil prvič predvajan 11. decembra 2008. Takrat se je Marko Golja pogovarjal s pisateljem o njegovi pripovedni zbirki Okoliščine in njegovem romanu Progres, predvsem pa je pisatelj več povedal o svojem pripovednem jeziku in domnevno avtobiografskem statusu svoje proze. Nikar ne zamudite.

Franjo Štiblar: Covid-19 in Slovenci

21. 7. 2022

Dr. Franjo Štiblar v svoji znanstveni monografiji Covid-19 in Slovenci (s podnaslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo), objavljeni pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pandemijo celostno analizira. Tematiko monografije predstavi avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 18. maja letos, odgovori pa tudi na marsikatero vprašanje o njeni tematiki in širše. Nikar ne zamudite.

32 min

Dr. Franjo Štiblar v svoji znanstveni monografiji Covid-19 in Slovenci (s podnaslovom Ekonomski in širši družbeni vidiki boja s pandemijo), objavljeni pri Pravni fakulteti Univerze v Ljubljani, pandemijo celostno analizira. Tematiko monografije predstavi avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 18. maja letos, odgovori pa tudi na marsikatero vprašanje o njeni tematiki in širše. Nikar ne zamudite.

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

14. 7. 2022

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite. Foto: Nejc Fon / Cankarjeva založba

28 min

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite. Foto: Nejc Fon / Cankarjeva založba

Alenka Kepic Mohar: Nevidna moč knjig

7. 7. 2022

V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, in razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

V zbirki Bralna znamenja (izdaja jo Cankarjeva založba) je pred kratkim izšla monografija dr. Alenke Kepic Mohar z naslovom Nevidna moč knjig in s podnaslovom Branje in učenje v digitalni dobi. Avtorica, sedanja direktorica Cankarjeve založbe, že leta deluje v založništvu, in razume pomen knjige širše kot marsikateri založnik, urednik ali profesor, hkrati pa se zaveda vloge, ki bi jo lahko odigralo založništvo v sodobni slovenski družbi. Več o tematiki pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Zdenka Kaplan: Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin

30. 6. 2022

Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

31 min

Zdenka Kaplan v svoji najnovejši knjigi Umrli Slovenci med izgnanstvom v tujini in skrb za njihov spomin občuteno in argumentirano, tudi z vrsto dokumentov in fotografij, pripoveduje o prizadevanjih Društva izgnancev Slovenije, da bi ohranilo spomin na rojake, ki so umrli v tujini v letih druge svetovne vojne. Več o monografiji, ki je izšla pri Društvu izgnancev Slovenije, predvsem pa o svoji osebni izkušnji izgnanke, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andrej E. Skubic: Krasni dnevi

23. 6. 2022

Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil svoj romaneskni prvenec Grenki med in takoj opozoril nase s svojo pisavo (s še kako izdelanim sociolektom). Prvencu, nagrajenemu s kresnikom, je sledilo še nekaj romanov in še trije kresniki, ob njih pa je Skubic doktoriral iz jezikoslovja, objavil vrsto zahtevnih prevodov in še marsikaj. Lani je pri založbi Beletrina objavil svoj osmi roman Krasni dnevi in v njem z dodelano pripovedno strategijo lepo razčlenil odnose med bližnjimi. Romaneskni junak Dušan Šauta v svojih poznih letih poskuša rešti, kar se da, predvsem odnos z odtujeno hčerko Lejo, skratka, poskuša biti boljši, kot je bil njegov oče Marjan Šauta, ki je bil do sina strog, prestrog. Več o intenzivnem romanu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi precejšen odlomek iz romana in tudi tako predstavi svoje protagoniste. Nikar ne zamudite.

28 min

Andrej E. Skubic je leta 1999 objavil svoj romaneskni prvenec Grenki med in takoj opozoril nase s svojo pisavo (s še kako izdelanim sociolektom). Prvencu, nagrajenemu s kresnikom, je sledilo še nekaj romanov in še trije kresniki, ob njih pa je Skubic doktoriral iz jezikoslovja, objavil vrsto zahtevnih prevodov in še marsikaj. Lani je pri založbi Beletrina objavil svoj osmi roman Krasni dnevi in v njem z dodelano pripovedno strategijo lepo razčlenil odnose med bližnjimi. Romaneskni junak Dušan Šauta v svojih poznih letih poskuša rešti, kar se da, predvsem odnos z odtujeno hčerko Lejo, skratka, poskuša biti boljši, kot je bil njegov oče Marjan Šauta, ki je bil do sina strog, prestrog. Več o intenzivnem romanu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi precejšen odlomek iz romana in tudi tako predstavi svoje protagoniste. Nikar ne zamudite.

Roman Rozina: Sto let slepote

16. 6. 2022

Roman Rozina je z romanom Sto let slepote, objavljenim v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi, zgolj na prvi pogled ustvaril roman o Zasavju. Kot pove v intervjuju z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, si je poskušal izmisliti Zasavje, kot si predstavlja, da je bilo. Zato je vpisal v romaneskno tkivo s stoletnim razponom vrsto izrazitih, literarnih epizod. V središču romana je slepi harmonikar Matija (njegova slepota nekoliko pojasni naslov romana), ob njem pa se zvrsti široka in bogata galerija človeških usod (med njimi je vrsta izrazitih in zanimivih ženskih usod). Nikar ne zamudite.

29 min

Roman Rozina je z romanom Sto let slepote, objavljenim v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi, zgolj na prvi pogled ustvaril roman o Zasavju. Kot pove v intervjuju z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, si je poskušal izmisliti Zasavje, kot si predstavlja, da je bilo. Zato je vpisal v romaneskno tkivo s stoletnim razponom vrsto izrazitih, literarnih epizod. V središču romana je slepi harmonikar Matija (njegova slepota nekoliko pojasni naslov romana), ob njem pa se zvrsti široka in bogata galerija človeških usod (med njimi je vrsta izrazitih in zanimivih ženskih usod). Nikar ne zamudite.

Davorin Lenko: Triger

9. 6. 2022

Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Davorin Lenko se je v slabem desetletju uveljavil kot prepoznaven avtor literarnega univerzuma, v katerem igrajo glavno vlogo (med drugim) erotika, seks, pornografija, različna razmerja in še marsikaj. To velja tudi za njegov najnovejši roman Triger (izšel je pri LUD Literatura). Romaneskna junakinja Aleksandra doživi silovit telesni odpor do partnerja Adama, nato pa se (med drugim) prepusti svoji priljubljeni snovi, obsesiji – serijskim morilcem. Več o romanu pove Davorin Lenko v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Brane Mozetič: Aktivistovi zapisi

2. 6. 2022

Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.

28 min

Brane Mozetič je pesnik, prevajalec Rimbauda, urednik in večdesetletni aktivist LGBTQ+ skupnosti. O svoji aktivistični izkušnji, o družbi, ki se spreminja, in nasilju nad geji je napisal pesniško zbirko z naslovom Aktivistovi zapisi (izšla je Založbi ŠKUC v zbirki Lambda). Več o pesmih (pesnik jih sicer imenuje zapisi, tako kot Tone Pavček v zbirki s tem naslovom) in dogajanju v slovenski družbi pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi tri pesmi s širokim tematskim razponom (prva izmed njih je refleksija družbenih sprememb, druga predstavi nasilneža, tretja pa brezbrižnost družbe). Nikar ne zamudite.

Tomo Podstenšek: Površinska napetost

26. 5. 2022

Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisatelj Tomo Podstenšek se je že podpisal pod več zbirk kratke proze in romanov ter zmerom znova dokazal, da je dober pripovedovalec. To mu je uspelo tudi z romanom Površinska napetost, objavljenem pri založbi Litera. V njem je ubesedil stisko ženske, ki je najprej napisala pismo ljubimčevi ženi, nato pa poskuša odposlano pismo prestreči. Pisatelj je dogajanje romana zgostil v nekajurni pripovedni tok s smiselnimi retrospektivami, vanj pa je diskretno vpisal tudi nekaj zastranitev na mestu. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

Jedrt Maležič: Napol morilke

19. 5. 2022

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisateljica in prevajalka Jedrt Maležič je svoj drugi roman Napol morilke objavila pri založbi Goga. Toda še preden je roman izšel pri omenjeni založbi, je imela avtorica že podpisano pogodbo z založbo Beletrina. To je bilo obdobje napadov na nekdanjo direktorico Javne agencije za knjigo Renato Zamida. Jedrt Maležič se je v Dnevniku odzvala na dogajanje s kolumno Ugovor vesti: ali lahko avtorski honorar spominja na izdajstvo? (https://www.dnevnik.si/1042934418), v kateri je med drugim zapisala, da »knjiga ni zgolj papir, ki splava ali potone med drugimi, knjiga je zaveza o nemolčanju. Če bi v tem hipu tiščala jezik za zobe, bi imela občutek, da sem jo izdala. To pa ni moja služba.« Sledila je prekinitev pogodbe z založbo Beletrina, nato pa sodelovanje z založbo Goga in uvrstitev romana o usodi tržaških begunk treh generacij med deseterico, ki se poteguje za kresnika. Z Jedrt Maležič se o romanu Napol morilke pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Dušan Šarotar: Zvezdna karta

12. 5. 2022

Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji).

30 min

Dušan Šarotar je pisal knjigo Zvezdna karta (izdala jo je založba Goga) verjetno med epidemijo, morda jo je snoval vsa leta po izidu romana Biljard v Dobrayu (2007), morda vse svoje življenje, morda – cum grano salis – še prej. Zvezdna karta je namreč knjiga o ljudeh, ki so živeli, dihali, načrtovali, upali, nakupovali v časih, ki so bili iz dneva v dan temnejši. Avtor je poznal ljudi, o katerih piše, vsaj po pripovedi, fotografijah in dokumentih, kdo bi celo rekel, da v knjigi ni nič izmišljenega (za vrsto podrobnosti se je naslonil na časnike iz let 1932–1944), kdo drug pa bi dodal, da je vse ustvarjeno. Šarotar namreč piše o ljudeh in dogodkih z elegično lepoto, z zavestjo o minljivosti, končnosti, nepreklicnosti. Njegove vrstice so melanholične tudi takrat, ko izražajo gotovost. Ko piše o usodi prekmurskih Judov v letih pred in med drugo svetovno vojno, ne piše o holokavstu, piše pa o življenju ljudi v njegovi naraščajoči senci. In če so nacisti in njihovi kolaboranti različnih narodnosti iztrgali prekmurske Jude iz naše sredine, jih pisatelj poetično, sublimno, nežno, občuteno in presunljivo vrača med nas, pa tudi drobce iz tistega časa. Več o knjigi Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je (Marku Golji).

Mojca Kumerdej: Gluha soba

5. 5. 2022

Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.

32 min

Pisateljica in likovna kritičarka Mojca Kumerdej je vrhunska pisateljica, ki si praviloma zastavlja težke izzive in jih izzivalno izpelje. Njena zgodba Pod gladino je skrajni primer njene pisateljske brezkompromisnosti. V veliki meri velja to tudi za zgodbe v njeni najnovejši pripovedni zbirki Gluha soba (objavljeni pri založbi Goga). Zbirka je berljiva kot konceptualna knjiga: njene zgodbe namreč pripovedujejo o tem, kaj avtorica misli in čuti, da se nam dogaja v zadnjih dvajsetih, tridesetih letih. Kako zavzeto misli in občuti svoje zgodbe, pove precej že njen preudarni in konsistentni odgovor na vprašanje Marka Golje (Kakšne barve so vaše zgodbe?), za nameček pa prebere še odlomek iz ene izmed njih. Nikar ne zamudite.

Maja Breznik: Mezdno delo

28. 4. 2022

Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.

27 min

Prevajalka in raziskovalka na Mirovnem inštitutu dr. Maja Breznik je pred kratkim pri založbi Sophia objavila novo znanstveno monografijo z naslovom Mezdno delo in s podnaslovom Kritika teorij prekarnosti. Avtorica med drugim analizira različne teoretske interpretacije mezdnega dela in različne vrste kapitala, v sklepnem delu pa se posveti nesvobodnemu mezdnemu delu (svobodno mezdno delo je namreč zgolj ena izmed možnih vrst zaposlitve), v pogovoru z Markom Goljo pa pojasni tudi presežno izkoriščanje, skratka, izkoriščanje, ki ga poznamo tudi v Republiki Sloveniji. Nikar ne zamudite.

Dragan Petrovec: Stopinje upora

21. 4. 2022

Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Dr. Dragan Petrovec je penolog, ki se je ukvarjal tako s teorijo kot prakso kaznovanja. Napisal je več strokovnih del in publicističnih del, humoristični zbirki Fanči s psihiatrije in še hujše zgodbe in Pismo nigerijske vdove. Redno piše kolumne o sodobnem dogajanju v družbi za Dnevnik; njihov izbor iz sedemletnega obdobja je izšel v zbirki Stopinje upora pri založbi Primus. Več o zbirki, njeni tematiki in še čem pove avtor v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Darja Kobal Grum: Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev

14. 4. 2022

Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.

34 min

Dr. Darja Kobal Grum je redna profesorica za občo psihologijo na Oddelku za psihologijo Filozofske fakultete. S teorijo čustev se ukvarja že od študijskih let; v svoji najnovejši znanstveni monografiji Vem, hočem, čutim: kognitivno-motivacijski vidiki čustev (Znanstvena založba Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) analizira čustva v vlogi motivatorjev. Več o monografiji, tudi o zadovoljstvu oziroma psihološkem blagostanju, pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 24. februarja letos. Nikar ne zamudite.

Sramota

7. 4. 2022

Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je med drugim hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.

30 min

Monografija Sramota je celostno delo. Vsebuje fotografije petkovih protestov in protestov pred Ministrstvom za kulturo, pod katere so se podpisali Željko Stevanić/IFP, Janez Zalaznik, Borut Krajnc, Miloš Srdić, Božidar Flajšman, Janez Janša, Uroš Abram ter neznani avtor z Ministrstva za kulturo, in počrnjene člene Ustave Republike Slovenije. Monografijo, ki je med drugim hvalnica domiselnosti protestnikov, je zasnovala NON-GRUPA (umetniška skupnost, ki zaradi grožnje kazni želi ostati anonimna), izšla pa je pri Založbi ZRC. Zato se Marko Golja v oddaji Izšlo je o monografiji Sramota pogovarja s filozofom dr. Petrom Klepcem, v oddaji pa z izjavama nastopita tudi fotografa Borut Krajnc in Željko Stevanić. Nikar ne zamudite.

Miriam Drev: Od dneva so in od noči

31. 3. 2022

Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem (nekateri so osrednji liki, drugi bolj statisti) oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, pa tudi velike in tragične zgodbe. Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek. Avtorica fotografije je Alenka Slavinec.

24 min

Tretji roman Miriam Drev, ki ni le prozaistka, temveč tudi uveljavljena pesnica in prevajalka, je roman v pismih. Pisma, ki si jih pišejo ljudje v njem (nekateri so osrednji liki, drugi bolj statisti) oblikujejo lok življenjskih zgodb tako rekoč od konca druge svetovne vojne do danes. Pod dopisovalsko vsakdanjostjo se skrivajo drobne, bežne, pa tudi velike in tragične zgodbe. Z Miriam Drev se je o njenem romanu Od dneva so in od noči (Založba Pivec, 2021) pogovarjala Staša Grahek. Avtorica fotografije je Alenka Slavinec.

Dijana Matković: Zakaj ne pišem

24. 3. 2022

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.

28 min

Pisateljica, prevajalka in urednica portala Disenz Dijana Matković je leta 2013 objavila zbirko kratke proze V imenu očeta, pred kratkim, pri Cankarjevi založbi pa svoj prvi roman Zakaj ne pišem. Avtofikcijski roman je nabit z energijo, z voljo po preživetju in življenju: pisateljica se zaveda meja, ki lahko hromijo pri ustvarjanju, pravzaprav se z izjemno prenicljivostjo zaveda svojega življenja, razmerij z bližnjimi in v svetu. Pri pisanju prehaja od avtofikcijskih vrstic k esejističnim in nazaj, osebna izkušnja in odnos do nje sta eno. Avtobiografska knjiga bo verjetno marsikoga opogumila, tudi navdušila, koga pa tudi vznejevoljila. Nikar ne zamudite.

Ana Schnabl: Plima

17. 3. 2022

Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisateljica in prevajalka Ana Schnabl je pred kratkim pri založbi Beletrina objavila svoje tretje leposlovno delo, roman Plima. Na zavihku je objavljeno skoraj literarno besedilce (ga je napisala avtorica?), ki označi Plimo za psihološko-kriminalni roman. To je do neke mere res, do neke mere; toda roman je še marsikaj več, je tudi podoba slovenske družbe in – ne nazadnje – avtorsko dejanje v polni meri besede. Pisateljica tako pripoveduje o literarni junakinji, o njenem iskanju resnice, srečanju z ljudmi iz svojega (preteklega) življenja, toda verjetno glavna odlika romana je njegovo jezikovno podobje, enkratno in samosvoje in sproščeno, skratka, ustvarjalno. Tudi o tem pripoveduje avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Goran Vojnović: Đorđić se vrača

10. 3. 2022

V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite.

31 min

V Hollywoodu so filmska nadaljevanja praviloma slabša kot prvi film v nizu (ob redkih redkih izjemah). Pisatelj, esejist in filmski avtor Goran Vojnović to seveda ve, in vendar je tvegal in napisal nadaljevanje uspešnega ter z nagrado Prešernovega sklada in kresnikom nagrajenega romana Čefurji raus. Tudi roman Đorđić se vrača je izšel pri Beletrini, tudi tokrat je romaneskni junak Marko Đorđić, tudi tokrat v romanu nastopajo nekateri liki iz pisateljevega prvenca, pa vendar je razlik več kot podobnosti. Pisatelj je namreč zastavil svoj roman kot roman o spremembah v svetu v minulem desetletju, priložnost je dal tudi stranskim likom in tako ustvaril galerijo zanimivih človeških usod, pa tudi njegov romaneskni lik je na pragu zrelosti. O teh temah in še čem pripoveduje Goran Vojnović v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi (nekoliko smešen, nekoliko bridek) odlomek o labodih in izletu na Bled. Nikar ne zamudite.

Franci Lazarini: Plečnikova cerkev za Bežigradom

3. 3. 2022

Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja; v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).

30 min

Cerkev sv. Cirila in Metoda stoji za Bežigradom v Ljubljani, pa vendar sodi med manj znana dela mojstra Plečnika. Njena zgodba je tesno povezana z nekdanjo cerkvijo sv. Krištofa – nastala je namreč kot njena povečava, kot njen prizidek v tridesetih letih 20. stoletja; v letih po drugi svetovni vojni pa so jo zaradi gradnje Gospodarskega razstavišča dobesedno preselili na novo lokacijo na Vodovodni ulici. Več o zgodovini in podobi Plečnikove cerkve za Bežigradom pove – v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo – dr. Franci Lazarini, docent na Oddelku za umetnostno zgodovino Filozofske fakultete Univerze v Mariboru in znanstveni sodelavec Umetnostnozgodovinskega inštituta Franceta Steleta ZRC SAZU. Monografija je izšla v zbirki Umetnine v žepu pri Založbi ZRC SAZU, in to z novo oblikovalsko zasnovo Andreja Furlana (knjiga ni več trapezne oblike).

Aleksandar Tišma: Šola brezboštva

24. 2. 2022

Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

Aleksandar Tišma (1924-2003) je bil vrhunski srbski pisatelj (njegova mama je bila judovsko-madžarskega porekla, oče srbskega). Zato ne preseneča, da je pisatelj med drugim sugestivno ubesedil tudi tematiko holokavsta, predvsem v romanu Uporaba človeka. Tišma je zanj prejel NIN-ovo nagrado, leta 1980 pa je izšel v slovenskem prevodu Janka Modra. Na naslednjo Tišmovo knjigo, pripovedno zbirko Šola brezboštva, smo morali čakati kar dobrih štirideset let. Prevedla jo je literarna znanstvenica dr. Varja Balžalorsky Antić, docentka na Filozofski fakulteti v Mariboru, sicer tudi plodovita prevajalka. Zbirka vsebuje štiri odlično napisane novele, katerih junaki živijo z bremenom zgodovine na svojih ramenih in v srcih. Več o zbirki, objavljeni pri Literarno-umetniškem društvu Literatura v zbirki Stopinje in s spremno besedo Ivana Antića, prevajalka pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Selma Skenderović: Zakaj molčiš, Hava?

17. 2. 2022

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pesnica in pisateljica Selma Skenderović (2001) je leta 2020 zmagala na tradicionalnem natečaju revije Mentor za mlade literarne ustvarjalce od 15. do 30. leta in tako postala najmlajša zmagovalka Urške. Za nagrado ji je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti izdal knjigo z naslovom Zakaj molčiš, Hava? Naslovnico je oblikovala Samira Kentrić, spremno besedo je prispevala mentorica mag. Suzana Tratnik. Nagrajenka je na začetek zbirke postavila posvetilo: »Knjigo posvečam neslovenskim otrokom, ki nimajo vzornikov. Tistim, ki morajo postati vzorniki.« Povednemu posvetilu sledijo zgodbe: sugestivne, neposredne, občutene, žalostne, lepe, boleče, težko ponovljive, natančne, ostrorobe … Pisateljica namreč piše o tujstvu: o narodnem, verskem, generacijskem in še kakšnem. Naslovno junakinjo spremlja v letih ob koncu osnovne šole, pa v srednji šoli in na začetku študija. Njena Hava še kako čuti svojo drugačnost, hkrati pa zori, se bolj in bolj zaveda sveta okoli sebe. Zbirko sklene zgodba Zakaj molčiš, Hava? Toda če Hava (tudi) molči, njena avtorica Selma Skenderović piše, pripoveduje še kako jasno in glasno. Več o zbirki pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marjan Žiberna: Dedič

10. 2. 2022

Pisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril psihološko pretanjeno študijo, vanjo pa je vpisal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisatelj, novinar in scenarist Marjan Žiberna je z romanom Dedič ustvaril psihološko pretanjeno študijo, vanjo pa je vpisal tudi zgodovino. Pripoved razvijata in stopnjujeta prvoosebna pripovedovalca: prvi je terapevt, drugi njegov pacient. Toda kdo koga res potrebuje? Pacient s težko življenjsko izkušnjo terapevta ali terapevt, ki ima težave s sprejemanjem in izražanjem čustev, pacienta? Več o romanu, objavljenem pri založbi Litera, pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz romana, drugi odlomek prebere radijski bralec Renato Horvat. Nikar ne zamudite.

Feri Lainšček: Med nama je angel

3. 2. 2022

Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

Feri Lainšček je bil nekoč novinar na Radiu Slovenija. Neki urednik ga je odpustil, kar je bila (nesreča za Radio Slovenija in) sreča za slovensko umetnost. Lainšček se je namreč uveljavil najprej kot vrhunski pisatelj, leta 2007 pa še kot pesnik. Tistega leta je namreč objavil ponarodelo pesniško zbirko Ne bodi kot drugi: pesmi o dvojini. Izjemno uspešni pesniški zbirki (večkrat ponatisnjeni) je sledilo še več še kako prepoznavnih pesniških zbirk, tako pred kratkim zbirka Med nama je angel (pri Literi). Več o svoji najnovejši zbirki, o poeziji za dva, pesnik pove v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Simona Semenič: tri igre za punce

27. 1. 2022

Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne, skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

Čarovnice so sežigali, ker so bile kakšne ženske posebne, bolj zmogljive ali pa bolj sposobne, skratka, na ta način so jih izločali iz družbe. Tako razmišlja vodilna slovenska dramatičarka v oddaji, posvečeni njeni knjigi tri igre za punce. Zbirka (izšla je pri Beletrini s tehtno spremno besedo Nine Dragičević) vsebuje dramska besedila ti si čudež, ni to to in lepe vide lepo gorijo, tri igre o ženskih usodah v patriarhatu. Pri objavljenih besedilih je ob njeni tematiki pomembno tudi to, da avtorica pogumno nadaljuje svojo dekonstrukcijo dramskega besedila, skratka, tradicijo reinterpretira tako na vsebinski kot na formalni ravni. Več o igrah in svojem ustvarjanju pove Simona Semenič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Milan Dekleva: Eseji in zgodbe

20. 1. 2022

V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri.

31 min

V letu 2021 je Milan Dekleva objavil pesniško zbirko Nevidnosti (pri Slovenski matici), romana Pet za kvartet in Zaplešiva, Dante (pri Cankarjevi založbi) ter zbirko z zgovornim naslovom Eseji in zgodbe (pri KUD Apokalipsa). Zadnja omenjena knjiga je na pogled knjižica, toda knjižica, ki še kako nagovori in pritegne bralca. V njej se avtor predstavlja kot pesnik, esejist in pisatelj s svojimi značilnimi temami. Toda naj pesni, pripoveduje ali esejizira, je vedno prepoznaven. Blizu so mu paradoksi, kritika družbene psihopatologije in zgoščena, že kar minimalistična naracija. Včasih ga očara tehnološki razvoj, toda zmerom ga spremljata skepsa in humor. V uvodni pesmi Postajam optimist./Čutim, da bom kmalu strl/ poslednji oreh/neumnosti.// Še korak, pa se zvrnem v/vedrino!// uvodna kvartina zveni kot razsvetljenski projekt, toda nato sledi presenečenje – antiteza neumnosti ni zmagoviti razum, ampak nekaj, kar je na drugi, drugačni ravni kot dvojica neumnost–umnost, skratka, neke vrste metapozicija, lahko pa tudi nekaj, kar predhodi omenjeni dvojici. Takih in drugačnih sprevrnitev je v zbirki precej, vendar objavljena besedila definitivno ne sodijo v žanr cerebralnih igric. Ob refleksiji velikih tem (kot je ob neki drugi priložnosti zapisal Dekleva: Iz preseženosti v nepresežno) avtor diskretno, a nedvoumno komentira naš čas, naš svet – »Svet, v katerem denar izkorišča in izrablja človeka, je svet brez prihodnosti.« Zato je knjižica Eseji in zgodbe knjiga za danes in jutri.

Urška Perenič: Josip Jurčič (1844-1881)

13. 1. 2022

Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog) in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Dr. Urška Perenič se je z znanstveno monografijo z naslovom Josip Jurčič (1844–1881) in s podnaslovom Pripovednik svojega in našega časa pravočasno poklonila avtorju Desetega brata in drugih pripovednih besedil o nekoliko neodločnih moških (zlasti v povestih) in rastočem slovenskem meščanstvu (zlasti v romanih). Toda čeprav je avtorica objavila monografijo ob okrogli obletnici pisateljeve smrti, ji je šlo za nekaj več, za nekaj pomembnejšega. Kot literarna zgodovinarka in izredna profesorica za slovensko književnost na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani se zaveda, da nacionalni literarni kanon ni nekaj samoumevnega in da naj ne bo mrtva črka na papirju. Tudi zato je ob upoštevanju vseh znanstvenih meril napisala vabljivo in berljivo monografijo z elementi literature: takšna je njena zasnova (retrospektiva), takšen je uvod v monografijo (avtoričin nagovor bralca imenitno posnema Jurčičev slog) in takšna, diskretna je njena pripoved. Več o monografiji (objavljeni pri Beletrini) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nataša Velikonja: Prostor sred križišč

6. 1. 2022

Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.

29 min

Nataša Velikonja je lani objavila dve knjigi: esejistično zbirko Poezija še vedno ni luksuz in pesniško zbirko Prostor sred križišča (obe pri Založbi Škuc v zbirkah Vizibilija in Lambda in obe s prepoznavnima naslovnicama Samire Kentrić). V pesniško zbirko Prostor sred križišča je uvrstila pretežno intimno, ljubezensko liriko, ki pa ni nastala v neopredeljenem, abstraktnem prostoru, nasprotno: njena ljubezenska lirika je hvalnica ljubezni ljubimk, ki se zgodi in živi v urbanem svetu. Več o zbirki in še čem bo Nataša Velikonja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi nekaj svojih pesmi. Nikar ne zamudite.

Tone Partljič: Ljudje z otoka

30. 12. 2021

Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.

37 min

Tone Partljič je v minulih nekaj letih objavil več obsežnih literarnih del, s katerimi je dokazal, da je po srcu pripovedovalec. Trenutno zadnja med njimi je knjiga Ljudje z otoka. V njej pripoveduje o človeških usodah prebivalk in prebivalcev neimenovanega jadranskega otoka s prepoznavnim posluhom in značilno naklonjenostjo, drobce resničnosti pa nato samosvoje razvije – kot bi rekel njegov pisateljski tovariš Drago Jančar – na krilih domišljije. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Beletrina, pisatelj pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.

Kozma Ahačič: Stati inu obstati

23. 12. 2021

Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pred kratkim je Cankarjeva založba izdala monografijo Stati inu obstati; njen avtor dr. Kozma Ahačič je v njej predstavil prvih 50 knjig slovenskih protestantskih piscev. Toda monografija ni samo presežek po svoji vsebini, ampak tudi po zunanji podobi: je bibliofilska izdaja v najboljšem pomenu besede. Izšla je v nakladi 300 izvodov, cena posameznega izvoda je 1990 evrov. Toda kljub visoki ceni je knjiga tik pred razprodajo. Knjižnice so odkupile zgolj 20 izvodov, fizične osebe 10, veliko večino pa so kupili zasebniki. Več o knjigi, predvsem o protestantski ustvarjalnosti, pove dr. Kozma Ahačič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Deja Crnović: Politika kot medijski performans

16. 12. 2021

Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Dr. Deja Crnović v svoji znanstveni monografiji Politika kot medijski performans analizira, kako politika nagovarja medije in občinstvo. Več o svoji raziskavi, objavljeni pri Znanstveno-raziskovalnem centru SAZU, bo povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Mija Oter Gorenčič: Kartuzija Jurklošter

9. 12. 2021

V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

V zbirki Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta ZRC SAZU) je kot 19. izšla monografija o kartuziji Jurklošter. Avtorica dr. Mija Oter Gorenčič v monografiji približa bralki in bralcu tako zgodovinski kontekst samostana Jurklošter kot tudi njegovo umetnostno podobo (kartuzija je nastala v drugi polovici 12. stoletja in vsebuje tako romanske kot gotske elemente). Kot zanimivost omenimo, da je Jurklošter povezan tudi s celjskimi grofi, še več: avtorica odgovori tudi na vprašanje, že kar na zgodovinsko uganko, kje je pokopana Veronika Deseniška. Več o kartuziji Jurklošter pove dr. Mija Oter Gorenčič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Milan Jesih: Namreč

2. 12. 2021

Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.)

30 min

Pesnik in prevajalec Milan Jesih poezije ne mistificira, toda tudi njegova najnovejša pesniška zbirka Namreč, objavljena pri Beletrini, navduši. Nastop v oddaji Izšlo je je razumel kot dolžnost, da nekoliko pomaga knjigi. Kako je opravil dolžnost, boste slišali v oddaji s prepoznavnim propagandnim značajem. (Oddajo je pripravil Marko Golja, ki dodaja Nikar je ne zamudite.)

Potopimo Islandijo!

18. 11. 2021

Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisatelj, biolog, ekolog in lovec Boris Kolar je lani objavil zelo dobro pripovedno zbirko Trinajst, letos pa je potrdil dobro pisateljsko kondicijo z romanom Potopimo Islandijo! (tudi ta njegova knjiga je izšla pri založbi Goga in tudi ta se odlikuje z lično opremo Jurija Kocuvana). Več o blagohumornem romanu, v katerem se skupina razočaranih varčevalcev iz izmišljenega nizozemskega mesteca Zwartenburen odpravi na maščevalni pohod nad islandske poslovneže, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dostojevski in jaz

11. 11. 2021

Okroglo obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881) je kar nekaj založb obeležilo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.

29 min

Okroglo obletnico rojstva Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega (1821-1881) je kar nekaj založb obeležilo z izidom pisateljevih del. Literarno-umetniško društvo Literatura pa se je avtorju poklonilo z nekoliko drugačnima knjigama, z biografijo Ljudmile Saraskine v prevodu Boruta Kraševca ter z zbornikom Dostojevski in jaz. Zbornik je uredil dr. Matevž Kos, vsebuje pa prispevke sedemnajstih avtoric in avtorjev. Dva izmed njih sta gosta Marka Golje – dr. Alenka Koron, avtorica eseja O ženskih likih v Besih F. M Dostojevskega, in ddr. Igor Grdina, avtor eseja Za Dostojevskim. Nikar ne zamudite.

Nina Petek: Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode

4. 11. 2021

Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Filozofinja dr. Nina Petek s svojo znanstveno monografijo Bhagavadgita: onstran vezi, tostran svobode (objavljeno pri Založbi Pivec) bralki in bralcu približa pesnitev, ki je sicer del indijskega epa Mahabharata, hkrati pa je nekaj enkratnega v tradiciji indijskih filozofsko-religijskih besedil. Tako avtorica analizira Bhagavadgito v kontekstu epa in indijske duhovne zgodovine in ugotavlja, da gre za izjemno delo, ki povzema in presega nasprotja med različnimi indijskimi tradicijami. Več o tematiki pove dr. Nina Petek v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Meta Kušar: Zmaj

28. 10. 2021

Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pesnica in esejistka Meta Kušar je pred kratkim pri založbi Litera objavila novo pesniško zbirko Zmaj. Več o poeziji, ki je tudi hvalnica življenju, in še čem, tudi o položaju pesnice, bo umetnica povedala v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marcel Štefančič, jr.: Filmski almanah ´20

21. 10. 2021

Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Marcel Štefančič, jr. letos že tridesetič (!) objavil Filmski almanah, letni pregled filmske ponudbe. Tokratni almanah je seveda poseben zato, ker je bilo posebno lansko leto, leto, ko so divjali »pandemija, populizem, refašizacija, erozija demokracije, karantene, policijske ure, zapore, paranoja, …« Almanah je tudi letos, že dvajsetič izšel pri zložbi Umco. Več o njem (in še čem) bosta povedala njegov avtor Marcel Štefančič, jr. in njegov urednik Samo Rugelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Hinko Smrekar

14. 10. 2021

Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

Hinko Smrekar (1983–1942) je bil izjemno vsestranski umetnik. Toda do letošnjega leta je bilo monografij o samosvojem umetniku in njegovem opusu presenetljivo malo: predvsem je treba omeniti monografijo, ki jo je leta 1957 objavil Karel Dobida. V poznejših letih in desetletjih je izšel kak tanek katalog, to skromno tradicijo pa je letos najprej prekinil ddr. Damir Globočnik s svojo monografijo o Smrekarju, potem pa obsežen, dvodelen katalog, ki ga je izdala Narodna galerija, uredila pa avtorica razstave dr. Alenka Simončič. Obsežni katalog vsebuje Smrekarjeva do natisa evidentirana dela, poglobljeni študiji urednice in polihistorja ddr. Igorja Grdine, bibliografijo, seznam razstav … Več o katalogu, Smrekarju in še čem bo povedala dr. Alenka Simončič v oddaji Izšlo je v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nataša Konc Lorenzutti: Beseda, ki je nimam

7. 10. 2021

Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisateljica, igralka in gledališka mentorica Nataša Konc Lorenzutti je s svojim najnovejšim romanom Beseda, ki je nimam najverjetneje ustvarila svoj najzahtevnejši roman. Pripoveduje namreč o otrocih, ki so jih nacisti ukradli med drugo svetovno vojno, da bi jih oblikovali po svoji ideologiji in interesih Tretjega rajha, predvsem pa pripoveduje o žrtvah in njihovih bližnjih, ki odkrivajo zamolčano travmo. V ospredju romana (objavljenega pri založbi Miš) je dijakinja Sonja Vidmar, ki počasi, a vztrajno odkriva zgodbo svoje družine, predvsem none Barbare, ki je bila ena izmed ukradenih otrok. Pisateljica je roman zasnovala z dvema pripovednima linijama: prva je izrazito dialoška in prikazuje, kako Sonja počasi sestavlja družinski mozaik, druga pa pričevanjska (različni dokumenti none Barbare); tako ji je uspelo podati zgodbo iz dveh dopolnjujočih se perspektiv in ustvariti celostno podobo presunljive usode. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Irena Svetek: Rdeča kapica

30. 9. 2021

V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.

29 min

V zgodovini slovenske žanrske literature imajo avtorice pomembno mesto: Ljuba Prenner je s povestjo Neznani storilec napisala enega najzgodnejših žanrskih tekstov, Maja Novak je napisala kar nekaj vrhunskih romanov v različnih tipih žanra; v sodobnosti je Irena Svetek že s svojim prvim žanrskim romanom Rdeča kapica (Beletrina) dokazala, da obvlada žanr, psihologijo in da se ne boji temnih strani življenja. Romaneskna zgodba je daleč od preproste zasnove, saj bralec spremlja dnevniške zapiske nekoga, ki je doživel zelo dosti hudega, in potek preiskave umora štirinajstletne mladenke v parku Kodeljevo v Ljubljani. Trpljenje zaradi nasilja določa marsikoga v galeriji romanesknih likov, dosti je različnih zlorab in zasvojenosti, tako da je Rdeča kapica noir roman v najboljšem pomenu besede. Za nameček je proces iskanja morilca zelo napet, in bodo na svoj račun prišli ljubitelji in ljubiteljice detekcije. Za vse, ki vam bo roman Rdeča kapica všeč, pa še dobra novica: avtorica je že dokončala svojo drugo kriminalko, ki bo izšla naslednje leto. Več pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Ireno Svetek. Nikar ne zamudite.

Manka Kremenšek Križman: Tujci

23. 9. 2021

Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.

29 min

Opus Manke Kremenšek Križman za odrasle bralke in bralce na prvi pogled ni posebej obsežen: štiri zbirke kratkih zgodb. Toda kakšnih zgodb! Mnoge zgodbe so namreč še kako pretresljive, sugestivne, pravi romani. Skratka, pisateljica je resda objavila štiri pripovedne zbirke, toda hkrati je objavila okoli sto literarnih univerzumov brez bližnjic. V svoji najnovejši zbirki Tujci (objavila jo je Cankarjeva založba) avtorica posodi grlo ljudem v čustveni, bivanjski stiski ali socialni stiski, včasih ženskam, drugič moškim. Zgodbe so zelo različne, toda v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je je bila avtorica nedvoumna: »Tukaj je devetnajst zgodb. Lahko bi rekla, da je devetnajst zgodb v precejšnji meri avtobiografskih.« Zgodbe imajo skupni imenovalec: pisateljica čuti svoje literarne junake in junakinje, spremlja njihove korake, odločitve, dejanja in geste z veliko pozornosti, prepričljivo in občuteno. Za nameček je pisateljica, ki je kar petkrat zmagala na natečaju za najboljšo kratko zgodbo Radia Slovenija, v najnovejši zbirki dokazala, da obvlada tudi daljše in pripovedno verjetno zahtevnejše zgodbe. Zato nikar ne zamudite tokratne oddaje, ki se bo začela nekoliko nenavadno, pa tudi zbirke Tujci ne.

Janez Ramoveš: Skupinska slika (Folklora)

16. 9. 2021

Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Janez Ramoveš je samosvoj pesnik, pesnik, ki se je z odločitvijo, da bo pisal v narečju, na prvi pogled omejil, toda s to na pogled samouničevalno gesto v skupnosti, v kateri je jezik visoko, zelo visoko na lestvici narodovih vrednot, mu je uspelo dosti, še več: s poezijo, pisano v narečju, izreka med drugim temačne strani življenja v na pogled geografsko zamejeni skupnosti, toda hkrati zveni univerzalno, in ko se bralka ali bralec prepusti njegovi poeziji, kaj hitro ugotovi, da ta pripoveduje (in molči!) o najpomembnejših in najtemnejših življenjskih temah, tudi o nasilju, umiranju in smrti, vsebuje pa tudi humorne priostritve, tako da njegove pesmi spremljajo bralko ali bralca še dolgo po branju. Več o svoji najnovejši pesniški zbirki Skupinska slika (Folklora), objavljeni pri Cankarjevi založbi, bo Janez Ramoveš, pred leti tudi dobitnik Jenkove nagrade, povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nina Dragičević: To telo, pokončno

9. 9. 2021

Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite.

33 min

Nina Dragičević je zelo vsestranska ustvarjalka. Je pesnica, pisateljica, sociologinja, publicistka in glasbenica (zato bomo oddajo začeli in končali z odlomkoma iz njene avtorske skladbe Parallellax). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, bo predstavila svojo najnovejšo pesniško knjigo z naslovom To telo, pokončno, pesnitev, ki v različnih legah tematizira telo in ki se prepušča vrtincem vrtinčenj, kopanju po različnih usodah in izrekanju različnih izkušenj, da bi na koncu preživelo in obstalo to telo, pokončno. Nikar ne zamudite.

Andrej Blatnik: Trg osvoboditve

2. 9. 2021

Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledile, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.

31 min

Pri Založbi Goga je pred kratkim izšel nov roman pisatelja, esejista, prevajalca in urednika Andreja Blatnika. Njegov naslov je Trg osvoboditve. Roman vsebuje vrsto značilnih pisateljevih odlik, med drugim pretanjeno dialektiko med povedanim in izpuščenim, ironijo, tekočo pripoved, kopico kulturnih referenc, še posebej pa se odlikuje kot roman o osamosvojitvi Slovenije in letih, ki so sledile, in kot galerija človeških likov (omeniti velja vsaj razmerje romanesknega junaka z ljubeznijo njegovega življenja in njegov odnos s starši). Več o romanu bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi odlomka iz romana.

Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze

26. 8. 2021

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

25 min

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Publij Ovidij Nazon: Metamorfoze

26. 8. 2021

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

25 min

Klasična filologinja Barbara Šega Čeh je leta 2002 objavila svoj prvi prevod Publija Ovidija Nazona, njegovo priljubljeno Umetnost ljubezni. Dve leti pozneje je sledil njen prevod Ovidijevih Zdravil za ljubezen, nato Nega ženskega obraza, leta 2013 pa je objavila uvodne tri speve Metamorfoz, pesnikovega najverjetneje osrednjega dela. Vsa navedena dela je prevajalka objavila pri (žal propadli) založbi Modrijan, pred tedni pa še četrti, peti in šesti spev Metamorfoz (pri Slovenski matici, ki se je potrudila in je ohranila oblikovno zasnovo prve knjige Metamorfoz). Tudi pravkar objavljeni Ovidijevi spevi se odlikujejo z bogastvom mitoloških usod, ki pa so hkrati zelo sugestivne, človeške, včasih slikovite (skoraj tarantinovske), včasih še kako aktualne. Tako v neki metamorfozi nastopi Titanova hči Letona: ko se želi okrepčati z vodo, ji skupina ljudi to poskuša preprečiti, ona pa jim reče: »Kaj mi odrekate vodo. Do nje ima vsakdo pravico. Sonca narava ustvarila ni kot zasebno lastnino niti ne zraka ne bistrih vodá: to so javne dobrine …« Več o Ovidiju, Metamorfozah in še o čem bo Barbara Šega Čeh povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Josip Osti: Izgon v raj

19. 8. 2021

Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.

31 min

Nekaj tednov po izidu knjige izbranih pesmi Josipa Ostija z naslovom Izgon v raj v zbirki Kondor pri Mladinski knjigi, je pesnika na domu v Tomaju marca 2013 obiskal Marko Golja in posnel pogovor za oddajo Izšlo je; nekaj tednov po pesnikovi smrti bomo pogovor, v katerem pesnik pripoveduje o sebi, ljubezni in svojem ustvarjanju, ponovno predvajali: v spomin na izjemnega, pogumnega in plodovitega umetnika.

Janja Vidmar: Niti koraka več

12. 8. 2021

Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisateljica Janja Vidmar je ustvarila obsežen in odmeven opus problemske mladinske literature, s svojim najnovejšim romanom Niti koraka več pa nagovarja odrasle bralke in bralce. Njena romaneskna junakinja se napoti na slovito romarsko pot Camino z obilico duševne prtljage, na poti pa … Več o romaneskni junakinji in romanu, objavljenem pri založbi UMCo, pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Mirt Komel: Detektiv Dante

5. 8. 2021

Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V minulih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

Kulturolog in pisatelj Mirt Komel je (med drugim) odličen poznavalec žanrske literature, kot pisatelj pa preseneča z zahtevnimi izzivi. V minulih šestih letih je pri založbi Goga objavil tri romane: leta 2015 psihološko miniaturo Pianistov dotik, nominirano za kresnika, tri leta pozneje samosvojo kriminalko Medsočje, letos pa detektivko Detektiv Dante. Več o romanu Detektiv Dante, katerega zgodba se zapleta in razpleta pred zgodbo v romanu Medsočje, postavljen pa je v Novo Gorico, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Samo Rugelj: Na prepihu

29. 7. 2021

… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

… je podnaslov knjige, v kateri založnik in pisatelj Samo Rugelj pripoveduje o delu v tednih in mesecih epidemije, predvsem pa o krepčilni moči narave. Posamezna poglavja je namreč napisal kot zapise o različnih izletih, pohodih in vzponih, v njih pa je vtkal reminiscence na svoje delo, srečanja z (ne)znanci, utrinke o bližnjih in še kaj. Več o knjigi, objavljeni pri založbi Litera, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Arjan Pregl: Dolga zgodba

22. 7. 2021

Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa bo tudi kar pet zgodb, kratkih, seveda.

29 min

Slikar in ilustrator Arjan Pregl je dokazal, da je mojster kratke zgodbe. V zbirki Prišleki pri LUD Literatura je objavil svojo drugo pripovedno zbirko Dolga zgodba, zbirko (kratkih) kratkih zgodb. Njegove zgodbe pogosto presenetijo, nato pa ostanejo z bralko in bralcem. Več o svojem zgodbarskem univerzumu pove pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa bo tudi kar pet zgodb, kratkih, seveda.

Jani Virk: Jaka in Vane

15. 7. 2021

Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

32 min

Z desetim romanom si je pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Jani Virk zadal nelahko nalogo: pisati o letih odraščanja in zorenja, skratka, tudi o osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Na pogled je roman Jaka in Vane roman o dveh prijateljih, toda hkrati zdi se, da je nekoliko bolj trpni Jaka bolj v ospredju kot nekoliko bolj dejavni Vane. Ob njunem odnosu zanima pisatelja (med drugim) Jakova družinska zgodba (z značilno razumevajočo mamo in s hladnim očetom, ki ne zmore brezpogojne ljubezni) in njegovo služenje vojaškega roka. Ena izmed odlik romana, objavljenega pri Beletrini, je pisateljev slog. Več o njem oziroma romanu sploh bo Jani Virk povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Mojca Širok: Evidenca

8. 7. 2021

Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

30 min

Mojca Širok je do leta 2018 slovela predvsem kot televizijska novinarka, tistega leta pa je objavila svojo leposlovno prvenko, srhljivko z naslovom Pogodba, in dokazala, da obvlada tudi pisanje leposlovnih del. Dobro pisateljsko kondicijo je potrdila pred kratkim, ko je pri isti založbi, pri Mladinski knjigi, objavila srhljivko Evidenca, drugi del trilogije Rim, Ljubljana, Bruselj. Tudi tokrat je napisala napeto knjigo, ustvarila galerijo zanimivih likov, naslikala nevarno simbiozo politike in denarja ter pripravila kar nekaj presenečenj za bralca in bralko. Več o berljivem romanu bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Alja Adam: Privlačnosti

1. 7. 2021

Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.

30 min

Pesnica Alja Adam je pred kratkim objavila četrto pesniško zbirko Privlačnosti (tako kot prejšnje je tudi ta izšla pri Centru za slovensko književnost v zbirki Aleph). Ker je pesnica tudi terapevtka, ne preseneča, da imajo čustva v njeni poeziji opazno vlogo. Več o zbirki, poeziji, doživljanju pesmi s telesom, čustvih, gotovosti oziroma negotovosti in še čem bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pesmi Žaba, Živali in Vprašanja. Nikar ne zamudite.

Tomo Virk: Pod Prešernovo glavo

24. 6. 2021

Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

31 min

Tomo Virk je letos objavil dve knjigi: pri LUD Literatura je objavil študijo Literatura in etika, pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani pa monografijo z nekoliko literarnim naslovom Pod Prešernovo glavo in z nekoliko daljšim podnaslovom: Slovenska monografija in družbene spremembe: nacionalna država, demokratizacija in tranzicijska navzkrižja. Skratka, dr. Virk v knjigi podaja sintetičen pregled razmerja med literaturo na eni strani in družbo, slovenstvom, politiko na drugi. V prvi polovici monografije se zdi predstavljena snov že nekoliko znana, izzivalnejši je drugi del, ki analizira spremembe v razmerju med literaturo in družbo v letih 1990-2020. Več o tej knjigi in še čem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Vincenc Gotthardt: Na drugem koncu sveta

17. 6. 2021

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.

29 min

Vincenc Gotthardt je kulturni urednik pri Nedelji, cerkvenem listu krške škofije, ki izhaja v Celovcu. V omenjenem tedniku in drugih medijih redno objavlja članke in intervjuje. Za knjigo Farne cerkve krške škofije v črti in črki Gabriele Russwurm – Biró je prispeval črte, risbe vseh 336 cerkva. Z romanom Na drugem koncu sveta pa se je Gotthardt predstavil še kot romanopisec. Na njegov začetek je postavil moto, misel Verene Gotthardt: Vedno tišje se sliši na vogalih že nalomljeni glas. In res je izginjanje jezika ena izmed tem, ki prežema celotno besedilo. Toda pisatelj, ki pripoveduje o usodi jezika tudi s pomočjo spominskih podob, opisuje ta potek umirjeno, stoično, v intervjuju z Markom Goljo pa med drugim pove, da lahko iz nečesa negativnega nastane nekaj zelo dragocenega. To dialektiko med izgubljanjem in željo po najdenju izgubljenega pisatelj pretanjeno razvije v prispodobi umetnika, ki odpotuje v svet in se vrača domov. Kot dober poznavalec likovne umetnosti pa pisatelj za nameček razvije še diskretno kritiko galerijskih politik previdnega vključevanja in skoraj permanentnega izključevanja, tako da je roman tematsko še kako bogat. Njegova glavna odlika pa je zagotovo pripoved: pisatelju je uspelo ustvariti sugestivne prizore kljub njihovi eliptičnosti, predvsem pa je iz omenjenih sugestivnih prizorov oblikoval hipnotično podobje. Zato je uvrstitev Gotthardtovega romana v ožji izbor za kresnika hkrati lepo presenečenje in povsem utemeljena odločitev žirije. Nikar ne zamudite.

Evald Flisar: Moje kraljestvo umira

10. 6. 2021

Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisatelj in dramatik Evald Flisar praviloma ustvarja romane, ki se odlikujejo z izvirno in samosvojo pripovedno strukturo. To velja tudi za njegov roman Moje kraljestvo umira (s podnaslovom Zgodbarjenje ob koncu sveta). Več o romanu (objavljenem pri založbi Sodobnost International) o pisatelju, ki trči ob ustvarjalno blokado, bo v oddaji Izšlo je povedala avtorica spremne besede in literarna kritičarka Alenka Urh. Nikar ne zamudite.

Ivo Svetina: Malabar

3. 6. 2021

Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Ivo Svetina je predvsem pesnik, nato pa tudi dramatik, esejist in še kaj, toda v tokratni oddaji Izšlo je vas bo presenetil: med drugim bo pripovedoval o svoji averziji do poezije, predvsem pa o svojem prvem romanu Malabar, o romanu, ki se začne kot potopis portugalskega pomorščaka z začetka Novega veka, nato pa se ob pisateljevih medbesedilnih in metafikcijskih posegih nezadržno spreminja v intimno potovanje literarnega junaka, pripovedovalca, pisatelja samega … Več o romanu, ki se – med drugim – odlikuje s svojo poetičnostjo, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Barbara Korun: Idioritmija

27. 5. 2021

Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

30 min

Pesnica Barbara Korun je tudi zbrana in poglobljena bralka svoje najnovejše pesniške zbirke Idioritmija. O tem priča njena spremna beseda (čeprav je nehvaležno, da mora avtorica pisati o svoji pesniški zbirki), kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. (Izdala sta jih KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, knjigo je uredil Gašper Malej, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec)). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarjev nečesa je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem bo Barbara Korun povedala v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi prebrala bo kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Tone Stojko: Naša jeza je brezmejna

20. 5. 2021

Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.

29 min

Naša jeza je brezmejna je še kako zgovoren in ustrezen naslov monografije fotografij Toneta Stojka. V njej je izšel izbor mojstrovih fotografij demonstracij od leta 1968 do 2020. Fotografije so tako poklon ljudem, ki so se postavili za svoj prav, ki so se uprli oblasti in njenim ukrepom, hkrati pa so izjemno dragoceni zgodovinski dokument. Monografijo sta izdala Muzej novejše zgodovine Slovenije in Mladinska knjiga Založba d.d., uredila pa sta jo Tone Stojko in Nataša Strlič, sogovornika Marka Golje. V monografiji so ob bogati paleti zgodovinskih fotografijah objavljeni tudi kratki eseji Nataše Strlič, dr. Mladena Dolarja, ddr. Rudija Rizmana, dr. Vlada Miheljaka, Ervina Hladnika Milharčiča, Aljoše Mastna in dr. Alija Žerdina. Nikar ne zamudite.

Dušan Merc: Črna maska

13. 5. 2021

Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sešil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Pisatelj in esejist Dušan Merc si je z romanom Črna maska zadal nelahko nalogo – njegov romaneskni junak je namreč Marij Kogoj, glasbeni genij, ki se izgublja v duševnih labirintih. Podnaslov romana je Fragmenti iz življenja Marija Kogoja, zato je nekoliko presenetljivo, da je pisatelj sešil fragmente v celoto s pomočjo literarnega pripovedovalca. Ali je roman zato izgubil na verjetnosti, je vprašanje za bralko oziroma bralca. Več o odlično napisanem romanu, objavljenem pri Slovenski matici, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Saša Pavček: Zastali čas

6. 5. 2021

Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.

31 min

Dramska igralka, esejistka in dramatičarka Saša Pavček je svojo prvo pesniško zbirko Obleci me v poljub objavila leta 2010 (pri založbi Miš, ki je knjigo obogatila z zgoščenko pesničinih pesmi v njeni interpretaciji), dobrih deset let pozneje pa svojo drugo pesniško zbirko Zastali čas (pri Cankarjevi založbi, žal tokrat brez priložene zgoščenke). Pesmi v zbirki Zastali čas so marsikdaj poklon konkretnim ljudem, tudi pesničini mami, predvsem pa pesmi o zavedanju časa, trenutkov, življenja v vseh njegovih legah. Preveva jih svojevrstna hvaležnost, o kateri bo pesnica pripovedovala tudi v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, interpretirala pa bo tudi nekaj svojih pesmi, ki se odlikujejo z melodičnostjo in kar kličejo po interpretaciji. Nikar ne zamudite.

Damir Globočnik: Hinko Smrekar

29. 4. 2021

Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

31 min

Leta 1957 je dr. Karel Dobida objavil svojo monografijo o Hinku Smrekarju. V poznejših letih in desetletjih je izšlo o Smrekarju nekaj študij, kak katalog, ponatis njegovega Črnovojnika in njegov tarok. Monografija odličnega poznavalca slovenske karikature ddr. Damirja Globočnika tako zapolnjuje precejšno praznino na področju kulturne zgodovine. Avtor z zelo zgoščenim in informativnim besedilom bralkam in bralcem predstavi življenjsko in umetniško pot izjemnega umetnika, napisano pa ponazori z vrsto reprodukcij umetnikovih del (karikatur, ilustracij, grafik …). Več o Smrekarju in svoji monografiji ddr. Damir Globočnik pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Nataša Sukič: Amplituda

22. 4. 2021

Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi dva odlomka. Nikar ne zamudite.

33 min

Pisateljica in političarka Nataša Sukič je ustvarila prepoznaven pripovedni opus, ki obsega tako romane kot kratke pripovedi. V roman Amplituda (s podnaslovom remiksi in drugo) je uvrstila različno dolga poglavja, od zelo zelo kratkih do daljših, od enovrstičnih do sklepnega, najdaljšega z naslovom Beg. Najkrajša poglavja zgoščeno izražajo razpoloženje celote, včasih so na meji paradoksa, sklepno poglavje pa vsebuje vrsto subtilno razvitih in ubesedenih razpoloženj, značilnih za celotno delo, tako zavest o spreminjanju, tudi staranju, in strah v svetu epidemije in nestrpnosti do drugačnih. Več o zelo osebnem romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi dva odlomka. Nikar ne zamudite.

Mirana Likar: Pripovedovalec

15. 4. 2021

Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisateljica Mirana Likar, ki se podpisuje tako pod kratke zgodbe kot pod romane, pripoveduje v svojem najnovejšem romanu Pripovedovalec o človeku, ki je v dneh pred drugo svetovno vojno in med njo in po njej nosil šest uniform različnih vojska, sedmo pa je skoraj oblekel. Avtorica je ustvarila galerijo zgodovinskih trenutkov in prizorov, predvsem pa je ob usodi romanesknega junaka razvijala zanimiv odgovor na vprašanje, zakaj njen romaneskni junak Nikolaj preživi. Več o romanu avtorica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Anja Mugerli: Čebelja družina

8. 4. 2021

Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedno prvenko Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zbirko je zasnovala in izpeljala konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je zgolj nakazano in zamolčano, toda čeprav zgodbe potekajo s svojo umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

27 min

Pisateljica Anja Mugerli je leta 2015 objavila pripovedno prvenko Zeleni fotelj, dve leti pozneje romaneskni prvenec Spovin in pred kratkim svojo drugo pripovedno zbirko Čebelja družina. Zbirko je zasnovala in izpeljala konceptualno: v njej objavljene zgodbe se navezujejo na stare običaje in različne tradicije. Pisateljica te običaje in tradicije spretno reaktualizira in reinterpretira, predvsem pa ustvari psihološko zanimive človeške usode. Marsikaj v zgodbah je zgolj nakazano in zamolčano, toda čeprav zgodbe potekajo s svojo umirjeno hitrostjo, se nezadržno bližajo razpletu, prelomnemu trenutku ali dejanju. V zgodbah Anje Mugerli je manj več in počasi hitro. Več o zbirki in svojem ustvarjanju pisateljica pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Janez Bogataj: Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo

1. 4. 2021

Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

31 min

Etnolog dr. Janez Bogataj je v vrsti knjig med drugim predstavil bogastvo slovenske kulinarike. Pred kratkim je tako pri založbi Goga objavil monografijo Z Janezom Trdino za dolenjsko mizo. Kot nekoliko napoveduje že naslov monografije, se je dr. Bogataj oprl na znamenite Trdinove zapise iz let od 1870 do 1879. Na njihovi osnovi je napisal tako uvodne, širše zastavljena poglavja o prehranjevanju na Dolenjskem, kot tematsko specifična poglavja, v katerih je predstavil posamezne teme (ne le z dolenjske mize, ampak tudi o dogajanju ob mizi). Dr. Bogataj je knjigo zaokrožil z nekaj recepti iz pisateljevih časov za dandanašnjo kuharico in kuharja. Več o monografiji, v katerem sta etnografija in kulinarika eno, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tadej Golob: Virus

25. 3. 2021

Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa je povedal avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

17 min

Tadej Golob zadnja štiri leta redno objavlja kriminalke o inšpektorju Tarasu Birsi, njegovih sodelavcih in njihovih primerih. Če je bil roman Jezero presenečenje, ker se je s kresnikom nagrajeni avtor kakovostno in všečno lotil trivialnega žanra, pa je vsak naslednji roman potrdil pisateljevo odličnost. Golob je namreč dosledno spreminjal tip kriminalke: v ospredju so bili resda preiskovalci in nekateri stranski liki, toda zapleti so bili praviloma novi in izzivalni. Še več: roman Rožna dolina je sklenil še kako presenetljivo: oseba, ki je morila, je ostala nekaznovana. Tako da so Golobove kriminalke v precejšnji meri berljiva podoba slovenske sodobnosti. To velja tudi za roman Virus, postavljen na začetek epidemije leta 2020. Primer, s katerim se tokrat ubadajo preiskovalci, je nenavaden, zapleten, toda ob tej osnovni pripovedi je pisatelj spretno širil in poglabljal stranske pripovedne linije. V romanu ne manjka niti namigov na sodobno slovensko kulturo, tudi na program Ars, v njem pa se bežno pojavi tudi pisateljev alter ego. Več o romanu pa je povedal avtor v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Gašper Kralj: Škrbine

18. 3. 2021

Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

29 min

Gašper Kralj je že s svojim prvim romanom Rok trajanja (2016) dokazal, da je odličen romanopisec, ki se posveča tako zasnovi romana, njegovi strukturi, psihologizaciji in izpeljavi. S svojim drugim romanom Škrbine je ta sloves potrdil. Roman pripovedujeta prvoosebna pripovedovalca, prvoosebni moški pripovedovalec brez imena in prvoosebna pripovedovalka Klara, ki poskušata zapolniti praznine preteklosti, hkrati pa se zgodba razvija tudi v sodobnosti in med njima. Več o romanu in vlogi različnih prostorov bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je, prebral pa nam bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Alojzija Zupan Sosič o antologiji Na balkon visoke hiše

11. 3. 2021

Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih zgodb in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.

31 min

Literarna zgodovinarka in teoretičarka dr. Alojzija Zupan Sosič se je med drugim podpisala pod dve antologiji, objavljeni v prestižni zbirki Kondor: leta 2008 je izšla njena antologija slovenske erotične poezije V tebi se razraščam, pred kratkim pa še antologija najkrajše slovenske pripovedi z naslovom Na balkon visoke hiše. Več o merilih za izbor pripovedi, nekaterih značilnostih izbranih zgodb in uredniškem užitku bo dr. Alojzija Zupan Sosič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi pripoved Prazna hiša Ivanke Hergold. Nikar ne zamudite.

Vita Žerjal Pavlin: Obrazi

4. 3. 2021

Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.

29 min

Pesnica in doktorica literarnih znanosti Vita Žerjal Pavlin je pred kratkim pri Kulturno-umetniškem društvu Apokalipsa objavila novo pesniško zbirko z naslovom Obrazi. Naslov za zbirko je našla pri Simonu Jenku (v njegovih časih je beseda obraz pomenila tudi podobo), predvsem pa je pesnica v svoje žive pesniške podobe diskretno vpisala intimno vsebino, tudi čustvena razpoloženja. Več o svoji zbirki in poeziji bo povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kako svojo pesem, dve, tri … Nikar ne zamudite.

Feri Lainšček: Kurji pastir

25. 2. 2021

Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.

32 min

Feri Lainšček je ustvaril bogat, raznovrsten, celosten, cenjen in priljubljen opus literarnih del. Toda med počitkom v blagodejni senci slave in pisateljskim izzivom je izbral – pisateljski izziv. Z romanom Kurji pastir je namreč začel avtobiografsko trilogijo. Toda kako pisati o časih, ko te še ni bilo na svetu? Avtor se je sicer oprl na mnoga dejstva, predmete, pokrajino, toda v svoje like se je potopil in poskušal podoživeti njihove občutja, dileme in odločitve. Skratka, na preteklost ni gledal od zunaj, ampak jo je zrl od znotraj. Predvsem pa je Lainšček pisatelj s posluhom za ljudi, tudi za stranske like, za ritem, za poetično. V ospredju so res starši, ki dobijo precej pozno drugega otroka, toda pisatelj tudi najbolj vsakdanjo epizodico, na primer ko neki skoraj nebodigatreba teče po babico tik pred porodom, naslika prizor s tolikšno naklonjenostjo do lika s posluhom za njegovo intimno dramo, da lahko ta ostane z nami tudi po koncu romana. Več o Kurjem pastirju bo Feri Lainšček povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.

Aleš Berger: Breze

18. 2. 2021

Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

29 min

Prevajalec, pisatelj, esejist in pesnik Aleš Berger je na epidemijo odgovoril na najlepši možni način: ustvarjalno. Napisal je zbirko Breze, zbirko kratkih zapisov o vsakdanjem življenju. Seveda pa bi bili sprotni komentarčki prelahka naloga za avtorja, zato si je otežil in polepšal pisanje z nenavadno samoomejitvijo. Kakšno, boste slišali v oddaji, skriva pa jo tudi naslov zbirke Breze. Po glasbenem premoru pa bo Berger predstavil še svoj prevod zbirke Alkoholi francoskega pesnika in likovnega publicista Guillauma Apollinaira, zagotovo ene izmed prelomnih zbirk v zgodovini lirike 20. stoletja. Z Alešem Bergerjem se je (v novogoriškem studiu) pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Suzana Tratnik: Pontonski most

11. 2. 2021

Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Tudi v romanu Pontonski most pisateljica in lezbična aktivistka Suzana Tratnik piše o stvareh, ki jih zelo dobro pozna, med drugim o življenju v devetdesetih letih prejšnjega stoletja. Njena romaneskna junakinja resda živi nekoliko neobičajno življenje, nekoliko na socialnem robu, toda ko se znajde v čustveni stiski, je zelo človeška. In takšna je tudi pisateljičina pripoved: ko slika svojo romaneskno junakinjo Jano in njene znanke in prijateljice, jih slika s posluhom za verjetnost in prepričljivost. Predvsem pa se Jana ne sprijazni s svojo tesnobo, življenjsko zagato, ampak upa in stavi na prihodnost, na spremembo in voljo, da bo nekaj naredila iz sebe. Več o romanu pove Suzana Tratnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Marcel Štefančič, jr.: Če umrem, preden se zbudim

4. 2. 2021

Marcel Štefančič, jr. je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega življenja. Med njih zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov, med drugim tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, nato pa je podkrepil svojo uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Marcel Štefančič, jr. je doslej napisal že kar nekaj knjig svojega življenja. Med njih zagotovo sodi monografija o klasičnem obdobju filma noir z naslovom Če umrem, preden se zbudim. V njej je analiziral film noir iz različnih zornih kotov, med drugim tematsko, slogovno, narativno, geografsko, zgodovinsko, nato pa je podkrepil svojo uvodno sintezo še z vrsto podrobnih analiz zelo znanih in nekoliko manj znanih filmov noir. Več o monografiji avtor pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Homerske himne

28. 1. 2021

Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.

31 min

Kaj so homerske himne (ki so nastale v časovnem obdobju več kot tisoč let), kakšne so v primerjavi s homerskima epoma, koga so verjetno nagovarjale, kakšne dileme so imeli njihovi prevajalci Blaž Božič, Lara Unuk, Blaž Zabel in Polonca Zupančič – to je le nekaj tem, o katerih v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo pripoveduje Brane Senegačnik, urednik monografije Homerske himne, objavljene pri založbi Družina. Vabljeni k poslušanju.

Janis Ritsos: Korenine sveta

21. 1. 2021

Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jélena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Janis Ritsos ni povsem neznano ime bralki in bralcu prevodne poezije. Njegovo poezijo sta lahko prvič prebirala leta 1977, ko je Marijan Tavčar objavil nekaj njegovih pesmi v antologiji Grška lirika 20. stoletja. Toda niti najmanjšega dvoma ni, da je izid Ritsosovih pesmi v zbirki Nova lirika lepo presenečenje, celo odkritje. Izbor je pripravila Jélena Isak Kres, prevajalka Iliade, in ga pospremila z zgoščeno spremno besedo. Več o pesniku, ki je živel nelahko življenje in bil še kako ustvarjalen, je avtorica izbora povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Franček Drenovec: V skritem kraju kapitalizma

14. 1. 2021

Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo povedal Franček Drenovec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Franček Drenovec je leta 2013 objavil študijo Kolaps elite : iskanje normalnosti in naprednosti v majhni evropski državi, pet let pozneje O blaginji in napredku : kratki vodnik po neoliberalizmu, letos pa (prav tako pri založbi *cf., v njeni Oranžni zbirki) še študijo V skritem kraju kapitalizma. Z najnovejšo študijo avtor nadaljuje svojo kritično analizo neoliberalizma. Že v kratkem besedilu pred uvodom v študijo poudari, da si mora družboslovje povrniti akcijsko sposobnost, pozneje pa med drugim podčrta, da je »nekoč poganjajoči uvoz iz svetovnega jedra postal v neoliberalizmu uvoz družbene degeneracije.« Več o svoji analizi bo povedal Franček Drenovec v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Andraž Teršek

5. 1. 2021

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

33 min

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

Vinko Möderndorfer: Nova butalska čitanka

31. 12. 2020

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.

33 min

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: podpisal se je pod nekaj filmov, kopico gledaliških in opernih režij, vrsto pesniških, pripovednih in esejističnih zbirk, precej romanov in za nameček še pod drame in komedije. Z Novo butalsko čitanko se je poklonil Franu Milčinskemu (ta je napisal naklonjeno uvodno besedo), predvsem pa je postavil všečen spomenik butalski pameti. Več o satirični zbirki, ki jo dodatno zasolijo ilustracije Marka Kocipra, pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi humoreski Kako so Butalci poštenost merili in Butalska vojska. Nikar ne zamudite.

Dejan Kos: Zahvalni spevi

24. 12. 2020

Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

29 min

Dr. Dejan Kos je po poklicu literarni zgodovinar in teoretik, po nekem skrivnostnem vzgibu pa je tudi pesnik. Leta 2015 je objavil Evangelij bližine, poezijo, bogato z uvidi in izreki, na primer: V iskanju nas samih nismo našli ničesar. Ko na mestu sebe/ najdemo nič, najdemo vse. Kajti mi sami nismo središče. In čeprav se Kos morda ne vidi kot pesnika, o njegovi poklicanosti priča tudi njegova druga pesniška zbirka Zahvalni spevi (objavljena prav tako v zbirki Logofanije pri KUD Logos). Več o zbirki, s katero se je ustvarjalno navezal na apofatiko, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kar nekaj pesmi. Nikar ne zamudite.

Maja Vidmar: Pojavi

17. 12. 2020

Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše pesniške zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

27 min

Maja Vidmar je na hrbtu svoje najnovejše pesniške zbirke Pojavi objavila distih So trenutki, ko tudi otrok/ ne zmore več. Ta simbioza morda pričevanjskega in hkrati premišljujočega je ena izmed odlik zbirke, objavljene v zbirki Prišleki pri Literarno-umetniškem društvu Literatura. Več o zbirki pove pesnica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Brina Svit: Nove definicije ljubezni

10. 12. 2020

Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

28 min

Brina Svit se je uveljavila kot avtorica romanov, z zbirko Nove definicije ljubezni pa se prvič predstavlja kot avtorica kratkih zgodb oziroma novel. Zbirka vsebuje deset novel, njihov skupni imenovalec pa je ljubezen z različnimi obrazi in potezami. Še pomembnejši skupni imenovalec pa je, da so novele o ljudeh, ki spoznavajo in doživljajo različne ljubezni, napisane z veliko prepričljivostjo. Pisateljica ne ubira bližnjic in se ne ponavlja. Vsaka zgodba je zgodba zase, s samosvojo junakinjo ali junakom, postavljenim v plastično predstavljeni mikrokozmos, pa naj bo to Pariz ali Ljubljana ali … Zgodbe so vidne kot filmi, prizorišča skoraj otipljiva, protagonisti živi tudi ko so otrpli. In tu so še zapleti, ki niso črno-bili, zapleti, ki se lahko končajo samo s celostnimi konci, ko je vse nekako izrečeno in še več v zraku. Več o zbirki, ki jo je pisateljica napisala v francoščini, nato pa prevedla v slovenščino, pa v oddaji Izšlo je: z Brino Svit se je v novogoriškem studiu pogovarjal Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Boris A Novak: Lunin koledar

3. 12. 2020

Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, pesnik pove kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.

27 min

Boris A. Novak je eden izmed redkih slovenskih pesnikov, ki se v svoji poeziji pogovarja in v upesnjevanju novih pesemskih oblik kosa s Francetom Prešernom. Za njegovo poezijo je značilno, da je lahko zelo igriva in da izraža temeljna občutja sveta v njegovi pestrosti in bogastvu, hkrati pa je zelo osebna, pogosto pričevanjska ali celo osebnoizpovedna. Le nekaj let po izidu magistralnega epa Vrata nepovrata je pesnik pri isti založbi, pri novomeški Gogi, objavil obsežno in konceptualno izvirno pesniško zbirko Lunin koledar. Predstavil jo je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na daljavo. Ker je v zraku 3. december, ta veseli dan kulture, Prešernov in njegov rojstni dan, pesnik pove kako besedo manj o zbirki in besedo več o svojem odnosu do Prešerna in še kaj. Nikar ne zamudite.

Selma Lagerlöf: Cesar Portugalije

26. 11. 2020

Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.

27 min

Na kaj pomislite, ko slišite ali preberete ime Selma Lagerlöf? Na njen mladinski roman Čudovito popotovanje Nilsa Holgersona? Na njen roman Gösta Berling? Na Nobelovo nagrado? Na njeno stransko vlogo v romanu Milana Dekleve z naslovom Telo iz črk? Seveda so vsi ti odgovori legitimni, toda obstaja visoka verjetnost, da boste potem, ko boste prebrali njen roman Cesar Portugalije, ob njenem imenu pomislili prav na ta roman. Zakaj? Zato ker je odlična miniatura v najboljšem pomenu besede. Ker pisateljica pripoveduje zelo preprosto, učinki njene pripovedi pa so še kako sugestivni. Ker pripoveduje o preprostem človeku, kateremu postavi spomenik. Ker sicer pripoveduje o enem človeku, toda hkrati ustvari celo galerijo še kako človeških likov. Ker … Naslovni junak romana (pisateljica ga sicer označi za pripoved) je preprosti dninar Jan, pripoved pa se začne v drugem desetletju dvajsetega stoletja. Jan živi svoje življenje kot tlako brez veselja, radosti vse do trenutka, dokler se ne zgodi največji čudež v njegovem življenju – njegova žena Katrin rodi hčerko Klaro Gullo. Nekdo, ki je bil prej nergač, nejevoljnež in kar je še podobnih oznak, se spremeni od nog do glave. Njegova hči postane smisel njegovega življenja, središče njegovega vesolja, svetloba dne in vir navdiha. Poglavja, v katerih pisateljica pripoveduje o Janovi ljubezni do hčerke, so antološka hvalnica očetovstvu. Toda pisateljica se ne zadovolji s premočrtno pripovedjo, ampak psihološko verjetno razvije tudi temno stran očetove ljubezni do hčerke. Več o enem izmed najlepših prevodnih romanov iztekajočega se leta bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala prevajalka in avtorica spremne besede Mita Gustinčič Pahor. Nikar ne zamudite.

Esad Babačič: Veš, mašina, svoj dolg

19. 11. 2020

Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

25 min

Esad Babačić že desetletja soustvarja sodobno slovensko kulturo: najprej kot pevec skupine VIA Ofenziva, nato z vrsto pesniških zbirk kot pesnik, letos pa se je knjižno predstavil še kot esejist in je za esejistično prvenko Veš, mašina, svoj dolg dobil Rožančevo nagrado. V esejih piše o ljudeh, ki jih je srečal, videl, o trenutkih, ki jih je doživel. In čeprav stke občuteno podobo preteklosti, celo galerijo antoloških vinjet, ga zanima svet tukaj in zdaj, svet, ki se izgublja, ki je daleč od najboljšega vseh možnih svetov. Predvsem pa je avtor rojen pripovedovalec: pripoveduje z občutkom, ne da bi zdrsnil v neskončen egotrip, ampak pripoveduje bralki in bralcu z željo, da bi ga slišala. Za nameček je knjiga poklon Vodmatu (Lahko se odseliš z Vodmata, vendar se on ne bo nikoli izselil iz tebe.), vsebuje pa tudi kar nekaj občutenih vrstic o avtorjevem razmerju do očeta. Več o zbirki in seveda panku je Esad Babačić povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Jožef Muhovič in Vid Snoj: Diafanije

12. 11. 2020

V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

V zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura je izšla knjiga z nekoliko skrivnostnim naslovom Diafanije in z zgovornejšim podnaslovom Pogovori o likovni in literarni umetnosti. Avtorja knjige akademik Jožef Muhovič in dr. Vid Snoj sta izbrala šest parov likovnih in literarnih del (med drugim Žensko v modrem, ki bere pismo Jana Vermeerja in pesem Vermeer nobelovca Transa Tranströmerja) ter se o njih pogovarjala zvedavo in poznavalsko. Več o zelo informativni knjigi, ki je najbolj zanimiva prav na robovih interpretacije, sta avtorja povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tomaž Grušovnik: Karantenozofija

5. 11. 2020

Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku o epidemiji se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Dr. Tomaž Grušovnik se je med drugim podpisal pod znanstveni monografiji Odtenki zelene in Etika živali, njegova najnovejša knjiga z izzivalnim naslovom Karantenozofija (s podnaslovom Razmišljanja o pandemiji) pa je izšla pred kratkim v zbirki Ergo pri Mladinski knjigi. Avtor se je v njej poglobil v najbolj intimno osebno izkušnjo, to pa zato, ker je prepričan, da ta pravzaprav odseva osebno izkušnjo človeštva. Pri svojem premisleku o epidemiji se opre tudi na socialno psihologijo in med drugim prepričljivo pojasni, zakaj, kako in koga nagovarjajo teorije zarot. Več o knjigi in še marsičem bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Boris Kolar: Trinajst

29. 10. 2020

Leta 2009 je Boris Kolar prijetno presenetil z romanom Iqball hotel, dobrih deset let pozneje pa je z zbirko kratkih zgodb s preprostim naslovom Trinajst ponovno dokazal, da je avtor, vreden branja. Naslov, ki sporoča bralki in bralcu, koliko zgodb vsebuje zbirka, je na mestu. Zgodbe so namreč zelo zelo različne, in to je zagotovo ena izmed njihovih odlik. Čeprav avtor v intervjuju pove, da zgolj zapisuje zgodbe, so zgodbe odlično napisane, so hkrati žive in literarne. V njihovem ospredju so pogosto pojavi, ki jih v vsakdanjem življenju ne opazimo, na primer vonj, pomembno vlogo v zgodbah odigrajo tudi živali, toda morda je temeljna značilnost objavljenih zgodb avtorjev smisel za pripoved, ki je na pogled zelo sproščena in vendar natančno odmerjena, ležerna in hkrati učinkovita. K prepričljivosti zgodb precej prispeva tudi njihova poudarjena in spretno izpeljana vizualna razsežnost, nekatere izmed objavljenih zgodb pa so berljive oziroma gledljive kot film, na primer Zlata medalja. Več o zbirki je njen avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Leta 2009 je Boris Kolar prijetno presenetil z romanom Iqball hotel, dobrih deset let pozneje pa je z zbirko kratkih zgodb s preprostim naslovom Trinajst ponovno dokazal, da je avtor, vreden branja. Naslov, ki sporoča bralki in bralcu, koliko zgodb vsebuje zbirka, je na mestu. Zgodbe so namreč zelo zelo različne, in to je zagotovo ena izmed njihovih odlik. Čeprav avtor v intervjuju pove, da zgolj zapisuje zgodbe, so zgodbe odlično napisane, so hkrati žive in literarne. V njihovem ospredju so pogosto pojavi, ki jih v vsakdanjem življenju ne opazimo, na primer vonj, pomembno vlogo v zgodbah odigrajo tudi živali, toda morda je temeljna značilnost objavljenih zgodb avtorjev smisel za pripoved, ki je na pogled zelo sproščena in vendar natančno odmerjena, ležerna in hkrati učinkovita. K prepričljivosti zgodb precej prispeva tudi njihova poudarjena in spretno izpeljana vizualna razsežnost, nekatere izmed objavljenih zgodb pa so berljive oziroma gledljive kot film, na primer Zlata medalja. Več o zbirki je njen avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Olga Tokarczuk: Bizarne zgodbe

22. 10. 2020

Kot 114. knjiga je v zbirki Moderni klasiki (pri Cankarjevi založbi) izšla zbirka Bizarne zgodbe Olge Tokarczuk. Zgodbe so na prvi pogled zelo različne , vendar (kot pove prevajalka Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo) imajo nekaj skupnih točk; verjetno glavna skupna točka je, da zgodbe poskušajo pogledati na svet z nekoliko drugačnega zornega kota. Avtorica v svoje zgodbe spretno vpleta žanrske drobce, precej pozornosti pa nameni ženskam. Moški so namreč njenem v opusu manj prisotni, so nekako manj aktivni, manj borci kot ženske. Nekatere zgodbe v zbirki se dogajajo v prihodnosti in avtorica vznemirljivo raziskuje vpliv izpopolnjene tehnologije na človeško psiho. Skratka, vabljeni k branju zbirke in k poslušanju oddaje.

31 min

Kot 114. knjiga je v zbirki Moderni klasiki (pri Cankarjevi založbi) izšla zbirka Bizarne zgodbe Olge Tokarczuk. Zgodbe so na prvi pogled zelo različne , vendar (kot pove prevajalka Jana Unuk v pogovoru z Markom Goljo) imajo nekaj skupnih točk; verjetno glavna skupna točka je, da zgodbe poskušajo pogledati na svet z nekoliko drugačnega zornega kota. Avtorica v svoje zgodbe spretno vpleta žanrske drobce, precej pozornosti pa nameni ženskam. Moški so namreč njenem v opusu manj prisotni, so nekako manj aktivni, manj borci kot ženske. Nekatere zgodbe v zbirki se dogajajo v prihodnosti in avtorica vznemirljivo raziskuje vpliv izpopolnjene tehnologije na človeško psiho. Skratka, vabljeni k branju zbirke in k poslušanju oddaje.

Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

15. 10. 2020

Na prvi pogled je roman Nam me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv in izzivalen roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.

30 min

Na prvi pogled je roman Nam me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv in izzivalen roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.

Louise Glück: Onkraj noči

8. 10. 2020

Nekaj ur po objavi novice, da je letošnja Nobelova nagrajenka za književnost ameriška pesnica in esejistka Louise Glück, vas vabimo, da poslušate pogovor Tine Kozin z Veroniko Dintinjana, avtorico in prevajalko izbora lavreatkinih pesmi z naslovom Onkraj noči. (Pogovor dveh pesnic o tretji pesnici je bil prvič objavljen 4. avgusta 2011, vendar je še kako svež in zanimiv.)

27 min

Nekaj ur po objavi novice, da je letošnja Nobelova nagrajenka za književnost ameriška pesnica in esejistka Louise Glück, vas vabimo, da poslušate pogovor Tine Kozin z Veroniko Dintinjana, avtorico in prevajalko izbora lavreatkinih pesmi z naslovom Onkraj noči. (Pogovor dveh pesnic o tretji pesnici je bil prvič objavljen 4. avgusta 2011, vendar je še kako svež in zanimiv.)

Lucija Stepančič: Naj me kdo zbudi

8. 10. 2020

Na prvi pogled je roman Naj me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.

30 min

Na prvi pogled je roman Naj me kdo zbudi roman o erotičnem doživetju, na drugi o vstopu v skrivnostni svet neskončnega življenja, na tretji o posledicah in stranpoteh stranskih in več časov, pa tudi o razmerju do bližnjih, dozorevanju in še čem. Avtorica romana Lucija Stepančič je tako napisala berljiv roman, ki bralko in bralca še kako preseneča. Več o romanu pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z Lucijo Stepančič, tudi avtorico zanimivih kratkih zgodb.

Izšlo je - Sarival Sosič

1. 10. 2020

Umetnostni zgodovinar Sarival Sosič je leta 2017 pozitivno presenetil, ko je objavil romaneskni prvenec Starec in jaz. Leto pozneje je objavil svoj drugi roman Jaz sam in letos še tretjega z naslovom Sin in sin. Tudi v svojem najnovejšem romanu se avtor navezuje na avtobiografsko izkušnjo, vendar jo je vtkal – oznaka je njegova – v idejni roman. Roman Sin in sin je namreč roman o življenju, njegovi dinamiki, hkrati pa je to roman o rojstvu, življenju in usodi umetnosti v sodobnem svetu. Avtorsko ambiciozno delo je pisatelj izpeljal tako, kot si ga je zamislil in kot se spodobi: brezkompromisno. Več o romanu bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

31 min

Umetnostni zgodovinar Sarival Sosič je leta 2017 pozitivno presenetil, ko je objavil romaneskni prvenec Starec in jaz. Leto pozneje je objavil svoj drugi roman Jaz sam in letos še tretjega z naslovom Sin in sin. Tudi v svojem najnovejšem romanu se avtor navezuje na avtobiografsko izkušnjo, vendar jo je vtkal – oznaka je njegova – v idejni roman. Roman Sin in sin je namreč roman o življenju, njegovi dinamiki, hkrati pa je to roman o rojstvu, življenju in usodi umetnosti v sodobnem svetu. Avtorsko ambiciozno delo je pisatelj izpeljal tako, kot si ga je zamislil in kot se spodobi: brezkompromisno. Več o romanu bo povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Velibor Čolič: Priročnik za izgnance

24. 9. 2020

Leta 1992 je na železniško postajo v Rennesu na zahodu Francije pripotoval Velibor Čolić, po rodu Hrvat, nekdanji vojak bošnjaške vojske, avtor knjige v hrvaščini in bodoči avtor vrste knjig v francoščini. O svoji izkušnji izgnanca je Čolić napisal roman Priročnik za izgnance (s podnaslovom Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih), prvi del svoje trilogije o izgnanstvu. Roman je v prevodu Ane Barič Moder izšel pri Založbi Goga. Založba je pred tremi leti že izdala pisateljev roman Sarajevski omnibus (v prevodu iste prevajalke), poleti pa je gostila avtorja v novomeški pisateljski rezidenci. Takrat je pogovor z Veliborjem Čolićem o njegovi izgnanski in pisateljski izkušnji posnel Marko Golja. Nikar ne zamudite.

34 min

Leta 1992 je na železniško postajo v Rennesu na zahodu Francije pripotoval Velibor Čolić, po rodu Hrvat, nekdanji vojak bošnjaške vojske, avtor knjige v hrvaščini in bodoči avtor vrste knjig v francoščini. O svoji izkušnji izgnanca je Čolić napisal roman Priročnik za izgnance (s podnaslovom Uspešno izgnanstvo v petintridesetih korakih), prvi del svoje trilogije o izgnanstvu. Roman je v prevodu Ane Barič Moder izšel pri Založbi Goga. Založba je pred tremi leti že izdala pisateljev roman Sarajevski omnibus (v prevodu iste prevajalke), poleti pa je gostila avtorja v novomeški pisateljski rezidenci. Takrat je pogovor z Veliborjem Čolićem o njegovi izgnanski in pisateljski izkušnji posnel Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Silvia Federici: Kaliban in čarovnica

17. 9. 2020

Se spomnite kakšnega hollywoodskega filma, v katerem kak negativec ukaže sežgati domnevno čarovnico na grmadi? Knjiga Silvie Federici ponuja drugačno, kritično podobo lova na ćarovnice, natančneje preganjanja in izkoriščanja žensk na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem. Med drugim avtorica pokaže, kako je bil lov na čarovnice sestavni preganjanja znanja o kontroli rojstev, proces pa je potekal hkrati s kolonializmom in tako prispeval k akumulaciji kapitala. Več o knjigi bo povedala avtorica spremne besede dr. Lilijana Burcar (v pogovoru z Markom Goljo).

28 min

Se spomnite kakšnega hollywoodskega filma, v katerem kak negativec ukaže sežgati domnevno čarovnico na grmadi? Knjiga Silvie Federici ponuja drugačno, kritično podobo lova na ćarovnice, natančneje preganjanja in izkoriščanja žensk na prehodu iz fevdalizma v kapitalizem. Med drugim avtorica pokaže, kako je bil lov na čarovnice sestavni preganjanja znanja o kontroli rojstev, proces pa je potekal hkrati s kolonializmom in tako prispeval k akumulaciji kapitala. Več o knjigi bo povedala avtorica spremne besede dr. Lilijana Burcar (v pogovoru z Markom Goljo).

Uroš Zupan: Sanjska knjiga

10. 9. 2020

Uroš Zupan se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot esejist, prevajalec in urednik, v zadnjem času pa piše tudi prozo. Zato ne preseneča hibridni značaj njegove najnovejše zbirke z naslovom Sanjska knjiga. Naslovni cikel se zagotovo vpisuje v poezijo, cikla Oda za avstralsko ovčarko in Da se ne pozabi pa vsebujeta tudi besedila, ki so morda pesmi v prozi, morda kratke kratke pripovedi, morda... Več o zbirki je povedal avtor, na začetku pogovora v živo pa ga je Marko Golja povprašal o avtorjevi zahvali Javni agenciji za knjigo za delovno štipendijo. Nikar ne zamudite.

30 min

Uroš Zupan se je najprej uveljavil kot pesnik, pozneje še kot esejist, prevajalec in urednik, v zadnjem času pa piše tudi prozo. Zato ne preseneča hibridni značaj njegove najnovejše zbirke z naslovom Sanjska knjiga. Naslovni cikel se zagotovo vpisuje v poezijo, cikla Oda za avstralsko ovčarko in Da se ne pozabi pa vsebujeta tudi besedila, ki so morda pesmi v prozi, morda kratke kratke pripovedi, morda... Več o zbirki je povedal avtor, na začetku pogovora v živo pa ga je Marko Golja povprašal o avtorjevi zahvali Javni agenciji za knjigo za delovno štipendijo. Nikar ne zamudite.

Renata Salecl: Človek človeku virus

3. 9. 2020

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je v svoji najnovejši knjigi z naslovom Človek človeku virus zbrala krajša besedila, v katerih je zgoščeno analizirala spremembe v obdobju epidemije, tako družbene kot čustvene. Več o knjigi in še čem je povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Filozofinja in sociologinja dr. Renata Salecl je v svoji najnovejši knjigi z naslovom Človek človeku virus zbrala krajša besedila, v katerih je zgoščeno analizirala spremembe v obdobju epidemije, tako družbene kot čustvene. Več o knjigi in še čem je povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Irena Avsenik Nabergoj: Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature

27. 8. 2020

Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je v dobrih desetih letih objavila vrsto znanstvenih monografij, med katerimi najverjetneje izstopajo monografije o judovski tematiki, izdane pri Slovenski matici. Leta 2016 je izšla Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu ter letos Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature. V najnovejši monografiji predstavlja avtorica judovsko literaturo, ki pripoveduje, priča o usodi Judov ter odgovarja na vprašanje, zakaj je judovsko ljudstvo toliko trpelo. Več o monografiji in še čem bo avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa bo predstavila tudi usodo pesnika in glasbenika Mordechaja Gebirtiga. Nikar ne zamudite.

28 min

Ddr. Irena Avsenik Nabergoj je v dobrih desetih letih objavila vrsto znanstvenih monografij, med katerimi najverjetneje izstopajo monografije o judovski tematiki, izdane pri Slovenski matici. Leta 2016 je izšla Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, leto pozneje Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu ter letos Trpljenje in smrt v zgodovini judovske literature. V najnovejši monografiji predstavlja avtorica judovsko literaturo, ki pripoveduje, priča o usodi Judov ter odgovarja na vprašanje, zakaj je judovsko ljudstvo toliko trpelo. Več o monografiji in še čem bo avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo, med drugim pa bo predstavila tudi usodo pesnika in glasbenika Mordechaja Gebirtiga. Nikar ne zamudite.

Izšlo je - Vinko Möderndorfer

20. 8. 2020

Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, komediograf, esejist; gledališki, filmski, televizijski, radijski in operni režiser, predvsem pa je pesnik. Že kot najstnik je objavil nekaj pesniških zbirk in nato ostal zvest poeziji vse do danes. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, nam bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Čuvaj sna (objavljeno pri Cankarjevi založbi) in nam tudi prebral kar nekaj pesmi iz nje ter nam tako približal svojo osebnoizpovedno in pričevanjsko poezijo. Nikar ne zamudite.

29 min

Vinko Möderndorfer je pisatelj, dramatik, komediograf, esejist; gledališki, filmski, televizijski, radijski in operni režiser, predvsem pa je pesnik. Že kot najstnik je objavil nekaj pesniških zbirk in nato ostal zvest poeziji vse do danes. V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, nam bo predstavil svojo najnovejšo pesniško zbirko Čuvaj sna (objavljeno pri Cankarjevi založbi) in nam tudi prebral kar nekaj pesmi iz nje ter nam tako približal svojo osebnoizpovedno in pričevanjsko poezijo. Nikar ne zamudite.

Aljaž Koprivnikar: Anatomija

13. 8. 2020

Pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar je svojo prvo pesniško zbirko objavil v grškem prevodu, šele pozneje pa je razširjena zbirka Anatomija izšla v slovenščini kot 192. knjiga v zbirki Aleph (pri Centru za slovensko književnost). Več o zbirki, njenem nastanku in zasnovi, pa tudi o dialektiki med osebnim in univerzalnim bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri zelo različne in vendar značilne pesmi. Nikar ne zamudite.

28 min

Pesnik in literarni kritik Aljaž Koprivnikar je svojo prvo pesniško zbirko objavil v grškem prevodu, šele pozneje pa je razširjena zbirka Anatomija izšla v slovenščini kot 192. knjiga v zbirki Aleph (pri Centru za slovensko književnost). Več o zbirki, njenem nastanku in zasnovi, pa tudi o dialektiki med osebnim in univerzalnim bo pesnik povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi tri zelo različne in vendar značilne pesmi. Nikar ne zamudite.

Izšlo je - Veronika Simoniti

6. 8. 2020

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.) Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

27 min

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi avtoričinima zbirke kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. (Pozneje je avtorica objavila še svojo peto knjigo, bravurozno zbirko kratkih zgodb Fugato.) Roman Ivana pred morjem, nagrajen s kresnikom za najboljši roman lanskega leta, s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. Lavreatka bo o njej več povedala v pogovoru s Tino Kozin, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

Davorin Lenko: Psihoporn

30. 7. 2020

Davorin Lenko je svojo prvo knjigo, roman Telesa v temi objavil leta 2013 in zanj dobil kresnika. Leta 2016 je objavil pripovedno zbirko Postopoma zapuščati Misantropolis, leto pozneje roman Bela pritlikavka in letos zbirko kratkih zgodb Psihoporn. Tudi v najnovejših zgodbah avtor raziskuje spolnost, hkrati pa jo že presega. Kako, bo med drugim povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, predstavil pa bo tudi dialoško naravo objavljenih zgodb in postavitev zbirke, kar nekaj pa bo tudi prebral. Nikar ne zamudite.

29 min

Davorin Lenko je svojo prvo knjigo, roman Telesa v temi objavil leta 2013 in zanj dobil kresnika. Leta 2016 je objavil pripovedno zbirko Postopoma zapuščati Misantropolis, leto pozneje roman Bela pritlikavka in letos zbirko kratkih zgodb Psihoporn. Tudi v najnovejših zgodbah avtor raziskuje spolnost, hkrati pa jo že presega. Kako, bo med drugim povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, predstavil pa bo tudi dialoško naravo objavljenih zgodb in postavitev zbirke, kar nekaj pa bo tudi prebral. Nikar ne zamudite.

Damir Globočnik: Trubarjev spomenik v Ljubljani

23. 7. 2020

Ddr. Damir Globočnik je doslej objavil že vrsto znanstvenih monografij na presečišču zgodovine in umetnostne zgodovine. Njegovo najnovejše tovrstno delo je Trubarjev spomenik v Ljubljani (objavljeno v zbirki Umetnost na Slovenskem, ki jo izdaja Slovensko društvo likovnih kritikov). Mimoidoče in mimoidoči, ki gredo na primer v ljubljanski Tivoli ali proti Narodni galeriji, se najverjetneje ne zavedajo dramatične zgodbe o postavitvi spomenika. Avtor jo v pogovoru z Markom Goljo celostno predstavi, poslušalcu in poslušalki pa približa tudi umetnino kiparja Franca Bernekerja. Nikar ne zamudite.

29 min

Ddr. Damir Globočnik je doslej objavil že vrsto znanstvenih monografij na presečišču zgodovine in umetnostne zgodovine. Njegovo najnovejše tovrstno delo je Trubarjev spomenik v Ljubljani (objavljeno v zbirki Umetnost na Slovenskem, ki jo izdaja Slovensko društvo likovnih kritikov). Mimoidoče in mimoidoči, ki gredo na primer v ljubljanski Tivoli ali proti Narodni galeriji, se najverjetneje ne zavedajo dramatične zgodbe o postavitvi spomenika. Avtor jo v pogovoru z Markom Goljo celostno predstavi, poslušalcu in poslušalki pa približa tudi umetnino kiparja Franca Bernekerja. Nikar ne zamudite.

Izšlo je - Andrej Blatnik

16. 7. 2020

Andrej Blatnik že od svoje prve pripovedne zbirke Šopki za Adama venijo (1983) ve, da je zamolčano oziroma izpuščeno pomemben del pripovedi. Tak princip velja tudi za njegov roman Luknje, objavljen pri založbi Goga. Tako sicer njegov romaneskni junak na začetku pripovedi koplje luknjo, da bi se zaščitil, da bi se vanjo skril, toda še pomembnejše so luknje v pripovedi, ki naj bi jih zapolnila bralka in bralec. Več o distopičnem romanu, v katerem antijunaka iščeta smisel v svetu brez smisla, v katerem se pogovarjata skoraj kot odmeva in v katerem se pripovedne poti cepijo ali nadaljujejo skoraj poljubno in vendar smiselno, bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

30 min

Andrej Blatnik že od svoje prve pripovedne zbirke Šopki za Adama venijo (1983) ve, da je zamolčano oziroma izpuščeno pomemben del pripovedi. Tak princip velja tudi za njegov roman Luknje, objavljen pri založbi Goga. Tako sicer njegov romaneskni junak na začetku pripovedi koplje luknjo, da bi se zaščitil, da bi se vanjo skril, toda še pomembnejše so luknje v pripovedi, ki naj bi jih zapolnila bralka in bralec. Več o distopičnem romanu, v katerem antijunaka iščeta smisel v svetu brez smisla, v katerem se pogovarjata skoraj kot odmeva in v katerem se pripovedne poti cepijo ali nadaljujejo skoraj poljubno in vendar smiselno, bo povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite.

Jana Putrle Srdić - Oko očesu vrana

2. 7. 2020

V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj.

28 min

V svoji četrti knjigi poezije se Jana Putrle Srdić »prek besed podaja v spletišča, prek nivojev vej med drevesne liste«. Tudi zbirko Oko očesu vrana izpisuje postantropocentrična zavest, zato jo namesto ene izrazite zaznamuje mnoštvo različnih perspektiv. Ob tem pa še lakoničen, odprt, gibek jezik – in še marsikaj.

Shirley Jackson: V hiši med hribi straši

9. 7. 2020

Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.

29 min

Ameriška književnica Shirley Jackson (1916-1065) se je uveljavila kot ena najpomembnejših ustvarjalk grozljive proze dvajsetega stoletja. Predlani smo v slovenskem prevodu Tadeje Spruk dobili izbor pisateljičinih zgodb z naslovom Loterija in druge zgodbe, letos pa še prevod njenega romana V hiši med hribi straši. Bralka in bralec prevodne književnosti se tako lahko prepričata, da je sloves Shirley Jackson upravičen in hkrati, da ni zgolj običajna pisateljica grozljive proze o starih hišah, v katerih straši buuu. Več o Shirley Jackson, njeni prozi in predvsem o romanu V hiši med hribi straši bo povedala prevajalka Tadeja Spruk (v pogovoru z Markom Goljo). Nikar ne zamudite.

Kozma Ahačič o svoji esejistični zbirki Kozmologija

25. 6. 2020

Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite.

30 min

Jezikoslovec dr. Kozma Ahačič je pred kratkim objavil knjigo s hudomušnim naslovom Kozmologija, v njej pa kratke eseje, v katerih so osebna izkušnja, premislek in širina eno. Ena izmed značilnosti objavljenih esejev je tudi ta, da se avtor tika s popularno in klasično kulturo. Druga, da je zelo preudaren v svojih izpeljavah, a včasih tudi polemičen. In čeprav je na koncu knjige objavljenih kar nekaj povzetkov, biserov, primernih za tvite, ki neučakanemu bralcu domnevno ponudijo esenco knjige, si avtorjevi eseji zaslužijo zbranost v času, ki zbranost vse manj pozna. Več o zbirki bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek avtobiografski odstavek, pravo apoteozo ustvarjalnosti. In ko bi se oddaja že lahko končala, bo novinar vprašal in gost povedal, kdaj bo izšel novi Slovenski pravopis. Nikar ne zamudite.

Kipar Jiri Kočica o svojem romanu Izvirnik

18. 6. 2020

Kipar Jiři Kočica je po objavi romana Izvirnik definitivno postal tudi pisatelj. V njegovem romanu trije junaki iz različnih časovnih obdobjih odkrivajo resnico o umetnini in naravi umetnosti, hkrati pa doživijo marsikaj, kar spremeni njihova življenja. Več o zanimivo strukturiranemu romanu, nominiranem za nagrado kresnik, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi značilen odlomek. Nikar ne zamudite.

28 min

Kipar Jiři Kočica je po objavi romana Izvirnik definitivno postal tudi pisatelj. V njegovem romanu trije junaki iz različnih časovnih obdobjih odkrivajo resnico o umetnini in naravi umetnosti, hkrati pa doživijo marsikaj, kar spremeni njihova življenja. Več o zanimivo strukturiranemu romanu, nominiranem za nagrado kresnik, bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi značilen odlomek. Nikar ne zamudite.

Branko Cestnik: Sonce Petovione

4. 6. 2020

Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem.

32 min

Pretežni del dogajanja romana Sonce Petovione je postavljeno v čas okoli l. 180, ko so na območje antičnega Ptuja, na področje panonskih in noriških ozemelj začeli prihajati prvi kristjani. Romaneskni prvenec Branka Cestnika, teologa in filozofa, patra klaretinca, je obsežno in gosto tkano delo, fascinantno z vidika rekonstrukcije zgodovinskega časa in prostora. Odlikujejo ga tudi posluh za polifonijo, fabuliranje in odpiranje še danes aktualnih tem.

Izšlo je - Aleš Berger

11. 6. 2020

Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Andrej Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje vtisu ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekaj krat pa si privošči bolj sproščeno pisanje. Spoznanja, ugotovitve, modrosti, sodbe se berejo kot na dlani, le nekatere stranske like svojih zapisov označi z začetnico. Tako opisano ni več zgolj pripoved o doživetem, ampak zaživi svoje lastno življenje. Več o knjigi pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Aleša Bergerja in Marka Golje. Nikar ne zamudite.

29 min

Pesnik, pisatelj, prevajalec in urednik Andrej Berger je svojo najnovejšo knjigo naslovil po sklepnem besedilu, po pesmi Vicmaher. V njej je zelo neposredno zapisal osebno izkušnjo, svoje iskanje odsotnega očeta in njegovega groba. Sklepni akord v knjigi tako pritrjuje vtisu ob branju zvrstno zelo raznovrstne knjige, v kateri avtor praviloma izhaja iz življenjskih izkušenj, nato pa jih zaostri oziroma zgosti v lapidarne tekste, le nekaj krat pa si privošči bolj sproščeno pisanje. Spoznanja, ugotovitve, modrosti, sodbe se berejo kot na dlani, le nekatere stranske like svojih zapisov označi z začetnico. Tako opisano ni več zgolj pripoved o doživetem, ampak zaživi svoje lastno življenje. Več o knjigi pa v oddaji Izšlo je, v pogovoru Aleša Bergerja in Marka Golje. Nikar ne zamudite.

Danilo Šuster: Kaj delajo filozofi?

28. 5. 2020

Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod monografijo Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta. Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda avtor predvsem temeljito in razumljivo analizira različne aspekte izbrane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji. Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Dr. Danilo Šuster se je doslej podpisal pod več filozofskih del kot avtor, med drugim pod monografijo Moč argumenta: neformalna logika v teoriji in praksi, in kot urednik, med drugim pod zbornik O svobodni volji: od Leibniza do Libeta. Lani je pri Kulturnem centru Maribor v zbirki Znanstvena monografija objavil knjigo z naslovom Kaj delajo filozofi?. V njem je sicer objavljena kaka šala (na primer: – Katero je prvo vprašanje, ki ga novopečeni doktorand filozofije postavi na svojem prvem delovnem mestu? – Ali boste hrenovko z majonezo ali kečapom?), toda avtor predvsem temeljito in razumljivo analizira različne aspekte izbrane teme, argumente za in proti, pri čemer se dosledno izogiba skrajnostim, pa naj razpravlja o svobodni izbiri ali o negotovosti v filozofiji. Več o svoji knjigi je dr. Danilo Šuster povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Bronja Žakelj o romanu Belo se pere na devetdeset

21. 5. 2020

v ponedeljek, 25. maja bomo na Arsu začeli predvajati zvočno knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. O romanu, nagrajenem s kresnikom, je avtorica pripovedovala v oddaji Izšlo je nekaj dni pred lansko podelitvijo v pogovoru z Markom Goljo, danes pa smo ga ponovno uvrstili na program kot neke vrste uvod v zvočno knjigo. Pogovor smo prvič predvajali 20. junija lani. Fotografijo je posnel Marko Golja

29 min

v ponedeljek, 25. maja bomo na Arsu začeli predvajati zvočno knjigo Belo se pere na devetdeset Bronje Žakelj. O romanu, nagrajenem s kresnikom, je avtorica pripovedovala v oddaji Izšlo je nekaj dni pred lansko podelitvijo v pogovoru z Markom Goljo, danes pa smo ga ponovno uvrstili na program kot neke vrste uvod v zvočno knjigo. Pogovor smo prvič predvajali 20. junija lani. Fotografijo je posnel Marko Golja

Borut Kraševec: Agni, O romanesknem prvencu vrhunskega prevajalca

14. 5. 2020

Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Borut Kraševec se je v minulih letih uveljavil kot vrhunski prevajalec iz ruščine, z romanesknim prvencem Agni pa se predstavlja kot odličen pisatelj. Naslovna junakinja romana je kunka. Pisatelj spremlja njeno usodo v personalni pripovedni perspektivi, skratka, kot pravega literarnega junaka, ki doživlja različne preizkušnje, tudi takšne, ki so tabu za človeško vrsto. Ob njej spremljamo še usodo najstnice, ki odkriva ljubezen, in ljubezenskega trikotnika njenih staršev in tete. Roman se odlikuje s svojo neposrednostjo, hkrati pa je pisatelj zelo spretno stopnjeval njegovo tesnobo ne le z opisi, ampak tudi s pripovedno tehniko: kratke pripovedne segmente je skoraj praviloma prekinil v trenutku napetosti, z naslednjim segmentom pa je zgolj navidezno nadaljeval pripovedni tok, dejansko pa je že razvijal drugo (tesnobno) situacijo. Več o romanu bo povedal njegov avtor Borut Kraševec v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Samanta Hadžić Žavski: Serijski morilec

7. 5. 2020

V svojem prvencu je avtorica zbrala 23 kratkih zgodb, ki jih na strukturni ravni zaznamujejo nepričakovani obrati in pogosto odprti konci. Samanta Hadžić Žavski se suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in nič manj samozavestno gradi svoje pripovedne svetove. Čeprav največkrat nenavadni, so ti vseeno tudi izostreno zrcalo sveta, v katerem živimo.

20 min

V svojem prvencu je avtorica zbrala 23 kratkih zgodb, ki jih na strukturni ravni zaznamujejo nepričakovani obrati in pogosto odprti konci. Samanta Hadžić Žavski se suvereno poigrava z bralčevim horizontom pričakovanj in nič manj samozavestno gradi svoje pripovedne svetove. Čeprav največkrat nenavadni, so ti vseeno tudi izostreno zrcalo sveta, v katerem živimo.

Marij Čuk: Črni obroč

29. 4. 2020

Ko odpremo novo knjigo z naslovom Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, vstopimo v svet Trsta poleti leta 1920. Zaljubljeni par Otto in Flora pride z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Predstavlja ga avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu.

20 min

Ko odpremo novo knjigo z naslovom Črni obroč Marija Čuka, sodobnega slovenskega pesnika, pisatelja, kritika, dramatika, novinarja, vstopimo v svet Trsta poleti leta 1920. Zaljubljeni par Otto in Flora pride z Dunaja v to obmorsko mesto, ki od prve svetovne vojne naprej ni več avstroogrsko, temveč italijansko. Trst se obiskovalcema kaže kot očarljivo, privlačno sredozemsko središče, kraj uživanja in prijetnih sprehodov, vendar hkrati odkrivata vedno bolj utesnjujoče, zagatne in na koncu strašljive poteze kraja, v katerem se krepijo ideje iredentizma, vsakršnega sovraštva proti Slovencem, Slovanom, pa tudi Avstrijcem in drugim tujcem. Fašizem začenja svoj uničujoči pohod na začetku katerega je prav požig slovenskega Narodnega doma 13. julija 1920 v Trstu. O tem torej beremo v prvem romanu, ki se osredotoča na čas, ko je gorel Narodni dom v Trstu. Predstavlja ga avtor Marij Čuk v pogovoru s Tadejo Krečič. Črni obroč je izšel pri založbi Mladika v Trstu.

Alenka Koželj: Lovilci sanj

23. 4. 2020

Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

29 min

Alenka Koželj je lani doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju ter objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Pisateljica se loteva težkih tem, med drugim spolne zlorabe, vendar zmerom znova izbrano temo izpelje prepričljivo in berljivo. K živosti njenih zgodb pripomorejo tudi posrečene prispodobe. Več o zbirki in zgodbah bo povedala avtorica v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo.

Nela Malečkar: V času epidemije izhajajo nove knjige

16. 4. 2020

Čeprav so knjigarne po slovenskih mestih zaprte, pa to ne pomeni, da je izhajanje knjig in delo v založbah ustavljeno. Prav te dni prihajajo iz tiskarn nove knjige založbe Mladinska knjiga, naročiti jih je mogoče prek spleta, nekaj več o njih izvemo iz pogovora Tadeje Krečič z Nelo Malečkar, literarno urednico pri Mladinski knjigi.

11 min

Čeprav so knjigarne po slovenskih mestih zaprte, pa to ne pomeni, da je izhajanje knjig in delo v založbah ustavljeno. Prav te dni prihajajo iz tiskarn nove knjige založbe Mladinska knjiga, naročiti jih je mogoče prek spleta, nekaj več o njih izvemo iz pogovora Tadeje Krečič z Nelo Malečkar, literarno urednico pri Mladinski knjigi.

Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

9. 4. 2020

Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je.

34 min

Cankarjeva založba je konec lanskega leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz predzgodovine in zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili in naselili Slovani, je povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo) v oddaji Izšlo je.

Ada Škerl: Speči metulji

19. 3. 2020

Kot 365. knjiga v ugledni zbirki Kondor je izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer

30 min

Kot 365. knjiga v ugledni zbirki Kondor je izšla knjiga zbranih pesmi pesnice, prevajalke in dolgoletne radijske lektorice Ade Škerl. Pesmi je uredila Tanja Petrič, ob Ivu Svetini tudi avtorica ene izmed dveh spremnih besed. Več o pesnici in njeni poeziji je urednica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Igor Napast/Večer

Veronika Simoniti: Fugato

12. 3. 2020

Pred dnevi je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

29 min

Pred dnevi je pisateljica in prevajalka Veronika Simoniti objavila svojo tretjo zbirko kratkih zgodb z naslovom Fugato in s podnaslovom Oblike bega. Tudi tokrat je zbirko zasnovala zelo preudarno; njene zgodbe se odlikujejo z etično občutljivostjo, elegantno pripovedjo in jezikovnim bogastvom. Več o zbirki je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz zgodb June in Venice ter Njen glas. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Alenka Zupančič: Konec

5. 3. 2020

Filozofinja Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (pri Društvu za teoretsko psihoanalizo) pred kratkim objavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Konec. Na njeni naslovnici je znameniti napis v angleščini The End, ki je bil v tradicionalnem Hollywoodu sinonim za happy end, za srečni konec. Taka naslovnica je več kot ustrezna, saj avtorica v knjigi med drugim problematizira konec zgodovine, koncept, ki ga je razvil Francis Fukuyama pred tridesetimi leti ob padcu berlinskega zidu. Po Fukuyami leta 1989 zmagoviti liberalni kapitalizem ne vsebuje notranjih protislovij in zato naj bi se lahko neskončno širil po svetu. Nasprotno pa avtorica razvija tezo o koncu konca kot happy enda svetovne zgodovine, saj je Fukuyama med drugim prezrl, da zlitost kapitalizma in demokracije ni nujna. Več o knjigi, tudi o umetnosti po koncu umetnosti, bo dr. Alenka Zupančič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

31 min

Filozofinja Alenka Zupančič je v zbirki Analecta (pri Društvu za teoretsko psihoanalizo) pred kratkim objavila svojo najnovejšo knjigo z naslovom Konec. Na njeni naslovnici je znameniti napis v angleščini The End, ki je bil v tradicionalnem Hollywoodu sinonim za happy end, za srečni konec. Taka naslovnica je več kot ustrezna, saj avtorica v knjigi med drugim problematizira konec zgodovine, koncept, ki ga je razvil Francis Fukuyama pred tridesetimi leti ob padcu berlinskega zidu. Po Fukuyami leta 1989 zmagoviti liberalni kapitalizem ne vsebuje notranjih protislovij in zato naj bi se lahko neskončno širil po svetu. Nasprotno pa avtorica razvija tezo o koncu konca kot happy enda svetovne zgodovine, saj je Fukuyama med drugim prezrl, da zlitost kapitalizma in demokracije ni nujna. Več o knjigi, tudi o umetnosti po koncu umetnosti, bo dr. Alenka Zupančič povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Tone Hočevar: Skušnjave, Še kako berljiva knjiga o novinarskem poklicu

27. 2. 2020

Tone Hočevar se je vpisal v kulturni spomin kot televizijski voditelj na Televiziji Slovenija in kot dopisnik časnika Delo iz Rima, morda nekoliko odmaknjene pa so njegove vloge novinarja, poročevalca in dopisnika na Televiziji Ljubljana. Toda, ko berete njegovo knjigo Skušnjave, boste morda želeli postati prav to: novinar, poročevalec, dopisnik iz oddaljenih koncev sveta. Južna Amerika, Afrika, Evropa, Hočevar je bil tam in je o svojih doživetjih (med drugim je spremljal rušenje berlinskega zidu in ga tudi sam rušil) napisal zelo berljivo knjigo, tako da so njegove Skušnjave zelo verjetno skušnjava za marsikaterega bralca, tudi novinarja. Več o knjigi in sebi bo Tone Hočevar povedal v oddaji Izšlo je živo, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miloš Ojdanič/MMC

30 min

Tone Hočevar se je vpisal v kulturni spomin kot televizijski voditelj na Televiziji Slovenija in kot dopisnik časnika Delo iz Rima, morda nekoliko odmaknjene pa so njegove vloge novinarja, poročevalca in dopisnika na Televiziji Ljubljana. Toda, ko berete njegovo knjigo Skušnjave, boste morda želeli postati prav to: novinar, poročevalec, dopisnik iz oddaljenih koncev sveta. Južna Amerika, Afrika, Evropa, Hočevar je bil tam in je o svojih doživetjih (med drugim je spremljal rušenje berlinskega zidu in ga tudi sam rušil) napisal zelo berljivo knjigo, tako da so njegove Skušnjave zelo verjetno skušnjava za marsikaterega bralca, tudi novinarja. Več o knjigi in sebi bo Tone Hočevar povedal v oddaji Izšlo je živo, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Miloš Ojdanič/MMC

Avgust Demšar: Cerkev

20. 2. 2020

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

29 min

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi. Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

Zarja Vršič: Kozjeglavka

13. 2. 2020

Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

29 min

Zarja Vršič (1993) je literarna kritičarka, prevajalka (za prevod knjige Eugenea Guillevica z naslovom Zemljevôden je dobila nagrado Radojke Vrančič) in pisateljica. Kozjeglavka je njena prva prozna knjiga, zbirka predvsem kratkih zgodb, ki pa zagotovo niso zgodbice. Avtorica je namreč v njih pogosto razvila pretanjeno ravnovesje med tem, kar zaupa bralstvu, in tem, kar izpusti. To pa še ni vse: pomembno mesto v njeni prozi ima fantastika, ki je stvarna ali pa tudi ne, vedno pa je zelo spretno vtkana v pripoved. Med posebnostmi zbirke velja omeniti, da v njej nastopajo tudi prvoosebni pripovedovalci, tako moški junaki kot ženske junakinje pa se srečujejo in srečajo s smrtjo. Več o zbirki bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratki zgodbi Rusalka in Pomota. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Zdenko Kodrič: Pet ljubezni

6. 2. 2020

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

28 min

Pisatelj, pesnik, dramatik in scenarist Zdenko Kodrič je doslej objavil motivno in tematsko zelo različne romane, s svojim najnovejšim romanom Pet ljubezni pa je presegel samega sebe. Roman pripoveduje o petih ženskah, njihovih življenjskih preskušnjah in prizadevanjih, dogaja se v različnih stoletjih in v različnih mestih oziroma državah, okvirna pripoved pa je postavljena v Maribor. Kodrič, ki je že kot scenarist filma Marpurgi o mariborskih Judih pokazal odlično poznavanje judovske tematike, je le-to prepričljivo vtkal v svojo pripoved, ki jo je obogatil tudi s stvarnimi opisi in z domišljijo. Več o romanu bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju.

Tadej Golob: Dolina rož, Tretji primer Tarasa Birse

30. 1. 2020

Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, pa tudi nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s. p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju.

30 min

Pisatelj in alpinist Tadej Golob je brez najmanjšega dvoma literarna zvezda: njegov prvi roman o višjem inšpektorju Tarasu Birsi z naslovom Jezero je navdušil mnoge bralke in bralce, pa tudi nadaljevanka mnoge gledalke in gledalce, zvočna knjiga pa mnoge poslušalke in poslušalce. V oddaji Izšlo je nam bo avtor predstavil svoj tretji roman o nekoliko nergavem detektivu Tarasu Birsi z naslovom Dolina rož. Že na hrbtni strani romana lahko preberemo, da ima priljubljeni literarni junak s. p. in da je nekdanji višji kriminalistični inšpektor. Odgovor na vprašanje, kaj se je zgodilo junaku, je podal pisatelj psihološko prepričljivo, predvsem pa je znova napisal zanimivo kriminalko. Na začetku romana so namreč kar tri trupla, toda ali je zadeva res tako preprosta, kot je videti? Tadej Golob bo v pogovoru v živo z Markom Goljo najverjetneje odgovoril na večino vprašanj, na enega pa zagotovo ne. Vabljeni k poslušanju.

Suzana Tratnik: Norhavs na vrhu hriba

23. 1. 2020

Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

28 min

Pisateljica Suzana Tratnik, avtorica vrste dobrih romanov in kratkih zgodb, je z najnovejšim romanom Norhavs na vrhu hriba stopila na nov, manj znan teritorij. Prizorišče romana je namreč postavila v izmišljen kraj, nad katerim nominira skoraj kafkovska institucija, norhavs. V slikanju prizorišča je šla avtorica zelo daleč, ustvarila je celo lokalno etnološko tradicijo, tudi izmišljen artefakt, gajžule. Te so »pripomoček«, v katerega namestijo izbranko ali izbranca ter ga vrtijo, da se ji oziroma mu že kar odvrti. V romanesknem kraju so vsi njegovi jetniki in jetnice, vsi pazijo drug na drugega. Zato je stiska romaneskne junakinje še toliko večja. Več o romanu bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Ana Svetel: Dobra družba

16. 1. 2020

Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju.

29 min

Pesnica in pisateljica Ana Svetel je s svojo prvo pripovedno zbirko Dobra družba ustvarila berljivo in prepričljivo galerijo človeških usod. Junakinje in junaki njenih zgodb se srečajo na prvi pogled naključno, ko si za dobro uro ali več delijo avto oziroma pot, toda njihove usode se prepletajo in razhajajo in zaživijo pred bralcem v kritičnih trenutkih, ko vse postane jasno in razvidno. Zgodbe se odlikujejo s psihološko verjetnostjo, pripovedno energijo in pogosto s presenetljivimi preobrati. Več o zbirki bo povedala avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz zgodbe iz zgodbe Glas. Vabljeni k poslušanju.

Miha Mazzini: Funny

9. 1. 2020

Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

30 min

Pisatelj, esejist in filmski avtor Miha Mazzini redno objavlja romane in redno pritegne bralke ter bralce, za roman Otroštvo pa je dobil prestižno nagrado kresnik za najboljši roman. Tudi njegov trenutno zadnji objavljeni roman Funny vsebuje mnoge odlike njegovega pisanja, med drugim humor in spretno fabuliranje. Romaneskni junak oziroma antijunak romana Funny je nekdanji novinar, ki se bo s svojo največjo krizo šele srečal. To pa še ni vse. Ob razvijanju pripovedne linije o zakonski krizi, ki se dodatno zaplete v Afriki, je pisatelj pisal tudi o sodobnem svetu, predvsem o zahodni civilizaciji in njenih spremembah. Precej pozornosti je namenil še stranskim likom, med drugim tudi prizorom v prodajalni rabljenih plošč, kamor nekajkrat zaide njegov antijunak. O omenjenih motivih in temah je avtor pripovedoval v pogovoru z Markom Goljo, res pa je, da je marsikaj (zaradi bralskega užitka prihodnje(ga) bralke in bralca) zamolčal, hkrati pa (kot razgledan kolumnist) marsikdaj razširil svoj odgovor z zanimivo interpretacijo, razlago. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Mitja Čander: Slepec

2. 1. 2020

»Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Tako razmišlja protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra, slabovidni intelektualec v srednjih letih, ki se poda v politiko. Slepota v Čandrovem romanu zaživi v mnogoterosti svojih pomenov in tako v intimnem kot javnem življenju ljudi.

29 min

»Med nič in nekaj je ogromna razlika. Med temo in svetlobo je prepad.« Tako razmišlja protagonist romanesknega prvenca Mitje Čandra, slabovidni intelektualec v srednjih letih, ki se poda v politiko. Slepota v Čandrovem romanu zaživi v mnogoterosti svojih pomenov in tako v intimnem kot javnem življenju ljudi.

Akademik Peter Štih o Temeljih slovenstva

26. 12. 2019

Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.

34 min

Cankarjeva založba je konec leta izdala obsežno monografijo z naslovom Temelji slovenstva. Delo je izšlo v nakladi 300 izvodov, cena izvoda je bila v prednaročilu 1490 evrov, celotno naklado pa je založba razprodala že v prednaročilu. Avtorji monografije akademik Peter Štih, dr. Luka Vidmar, dr. Jernej Kosi in dr. Aleš Gabrič so v monografiji predstavili vrsto dokumentov iz (pred)zgodovine slovenstva, mejnikov na poti v sodobnost in samostojnost. Več o morda najmanj znanem obdobju, o stoletjih, ko so se v tukajšnje kraje priselili Slovani, bo povedal akademik Peter Štih (v pogovoru z Markom Goljo). Vabljeni k poslušanju.

Karel Gržan: 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja

19. 12. 2019

Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

30 min

Pater Karel Gržan je eden izmed tistih sodobnih slovenskih intelektualcev, ki si ne zatiskajo oči pred problemi našega časa. V svoji najnovejši knjigi 95 tez za izhod iz slepe ulice vzgoje in izobraževanja (objavljeni pri založbi Sanje) je tako kritično analiziral sodobno vzgojo in izobraževanje ter kot humanist razvil teze, ki lahko pripomorejo k prenovi obeh vitalnih družbenih sistemov in posledično k prenovi družbe. Več o svoji knjigi bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Tina Bilban: Hvala za škarje

12. 12. 2019

Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

28 min

Tina Bilban je leta 2008 doktorirala z disertacijo Sodobne filozofske teorije časa in njihova aplikacija na sodobno literaturo, dve leti pozneje pa je objavila svojo prvo pripovedno zbirko Interferenca. Pozneje je objavila še nekaj del, s katerimi je približala znanost in izume bralkam in bralcem, letos pa je objavila svoj prvi roman Hvala za škarje. V ospredju romana je bioinženiring, posledično pa tudi dileme, ki ga spremljajo. Z njimi se srečujejo literarne junakinje filozofinja Meta, znanstvenica Hana in Maša, ki upa, da ji bo sodobna znanost pomagala. Ob osrednji dilemi pa odigra pomembno vlogo tudi psihološka upodobitev naštetih literarnih junakinj, ki živijo z(a) znanost(jo), hkrati pa so kot literarni liki zelo prepričljive. H kompleksnosti romanesknega sveta pripomore tudi socialna razsežnost romana: njegovi protagonisti so predstavniki mlajše generacije, ki se srečuje s problemi, ki so jih prejšnje generacije poznale v mnogo manjši meri, pa tudi zanimiv pripovedni postopek: zgodbe vseh treh junakinj potekajo v zamaknjenih časovnicah. Skratka, Hvala za škarje je ambiciozen in celosten roman, o katerem bo več povedala njegova avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Vesna Liponik: roko razje

5. 12. 2019

Pesniško zbirko roko razje, knjižni prvenec Vesne Liponik, zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. V njej se izpisuje govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije.

29 min

Pesniško zbirko roko razje, knjižni prvenec Vesne Liponik, zaznamuje močna, natrgana pisava, ki ves čas zadeva ob meje jezika in ubesedljivega. V njej se izpisuje govorica, ki se dogaja v plasteh, zamahih, govorica rok; prav roke v nenehnem gibanju, delu, roke v razmerju, dialogu z živalskim in človeškim narekujejo ritem in usmerjajo pogled te poezije.

Zvočne knjige RTV SLO (Martin Krpan, Erotika, Jezero)

28. 11. 2019

V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba.

45 min

V letu 2019 sta program Ars Radia Slovenija in ZKP RTV Slovenija zasnovala zvočno zbirko Slovenski literarni klasiki in sodobniki. Zbirka prinaša temeljna dela slovenske besedne umetnosti v obliki zvočne knjige. Na SKS bomo predstavili zvočne knjige, ki so izšle v prvem letu: ob izidu prepovedano pesniško zbirko Ivana Cankarja Erotika, povest Frana Levstika Martin Krpan in kriminalni roman Jezero Tadeja Goloba.

Matjaž Zwitter: Pogovarjamo se o evtanaziji

21. 11. 2019

Pri Slovenski matici je pred kratkim izšla knjiga Pogovarjamo se o evtanaziji. Več o njej in tematiki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal njen avtor dr. Matjaž Zwitter. Vabljeni k poslušanju.

31 min

Pri Slovenski matici je pred kratkim izšla knjiga Pogovarjamo se o evtanaziji. Več o njej in tematiki je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal njen avtor dr. Matjaž Zwitter. Vabljeni k poslušanju.

Lenart Zajc o romanu Delci svetlobe

14. 11. 2019

Pisatelj in publicist Lenart Zajc redno objavlja romane, vendar je z najnovejšim romanom Delci svetlobe zagotovo presenetil. Roman se namreč vpisuje v žanr zanstvene fantastike. Več o romanu, objavljenem v zbirki Piramida pri Založbi Litera, in še čem, bo pisatelj povedal v odaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek odlomek.

29 min

Pisatelj in publicist Lenart Zajc redno objavlja romane, vendar je z najnovejšim romanom Delci svetlobe zagotovo presenetil. Roman se namreč vpisuje v žanr zanstvene fantastike. Več o romanu, objavljenem v zbirki Piramida pri Založbi Litera, in še čem, bo pisatelj povedal v odaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi kratek odlomek.

Brane Senegačnik: Pogovori z nikomer

7. 11. 2019

Dr. Brane Senegačnik je zagotovo vodilni med sodobnimi slovenskimi liriki. S svojo sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača k samim izvorom poezije – temelj avtorjeve poezije sta namreč doživetje tišine in tišina sama, ta v zarisu Senegačnikovih verzov prerašča v ontološko kategorijo. V knjigi Pogovori z nikomer, izšla je pri Slovenski matici, se Senegačnik pesniško dovršeno in izrazno prepričljivo, silovito razpre tistemu, kar nas presega. Na samem začetku tega je to, kar označujemo z besedo ‘jaz’.

31 min

Dr. Brane Senegačnik je zagotovo vodilni med sodobnimi slovenskimi liriki. S svojo sugestivno pesniško govorico, izrazito ritmično in muzikalno, razpira temeljna bivanjska vprašanja tako, da se hkrati vrača k samim izvorom poezije – temelj avtorjeve poezije sta namreč doživetje tišine in tišina sama, ta v zarisu Senegačnikovih verzov prerašča v ontološko kategorijo. V knjigi Pogovori z nikomer, izšla je pri Slovenski matici, se Senegačnik pesniško dovršeno in izrazno prepričljivo, silovito razpre tistemu, kar nas presega. Na samem začetku tega je to, kar označujemo z besedo ‘jaz’.

Alenka Koželj: Lovilci sanj

31. 10. 2019

Alenka Koželj je letos doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju in objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Več o zbirki in zgodbah je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

28 min

Alenka Koželj je letos doktorirala z disertacijo Kulturnofilozofski kontekst francoskih romanov o gralu v 12. in 13. stoletju in objavila svojo prvo zbirko zgodb Lovilci sanj. Z objavljenimi zgodbami se je predstavila kot pretanjena portretistka različnih literarnih likov in njihovih psiholoških stanj, hkrati pa ni zanemarila fabule. Več o zbirki in zgodbah je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

Shulamith Firestone: Dialektika spola

24. 10. 2019

Ameriška teoretičarka in aktivistka Shulamith Firestone je bila ena izmed ključnih figur feminističnega gibanja v sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Po izidu svoje prve knjige Dialektika spola je nekoliko utonila v pozabo, danes pa s svojim premislekom o tehnologiji in njeni uporabi nagovarja mlajše feministke. Več o avtorici bo povedala filozofinja in publicistka Katja Čičigoj, prevajalka Dialektike spola in avtorica temeljite spremne besede. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

29 min

Ameriška teoretičarka in aktivistka Shulamith Firestone je bila ena izmed ključnih figur feminističnega gibanja v sedemdesetih let dvajsetega stoletja. Po izidu svoje prve knjige Dialektika spola je nekoliko utonila v pozabo, danes pa s svojim premislekom o tehnologiji in njeni uporabi nagovarja mlajše feministke. Več o avtorici bo povedala filozofinja in publicistka Katja Čičigoj, prevajalka Dialektike spola in avtorica temeljite spremne besede. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Dan Podjed: Videni

17. 10. 2019

Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

29 min

Antropolog dr. Dan Podjed je aprila letos objavil študijo z naslovom Videni (naslovnico je prispevala Samira Kentrić, spremno besedo je napisal Lenart J. Kučić). Avtor v delu, objavljenem pri ZRC SAZU, analizira vpliv digitalizacije in družbenih omrežij na slehernika in družbo, marsikatero svojo analizo pa podkrepi z osebno izkušnjo. Več o zanimivi in aktualni tematiki je povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Roman Rozina: Po cipresah diši

10. 10. 2019

Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja

28 min

Pisatelj in publicist Roman Rozina je bil najprej publicist, ki je pisal o Zagorju in o njem objavil več deset monografij. Leta 2008 pa je objavil svoj prvi roman Sneguljčice in Palček ter nato v dobrem desetletju še štiri romane in štiri knjige kratke proze, nazadnje, letos – pri založbi Modrijan v zbirki Bralec – zbirko kratkih zgodb Po cipresah diši. Več o zbirki, njeni tematiki, nekaterih ustvarjalnih rešitvah in še čem bo avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetem v podružnični knjižnici v Kisovcu, prebral pa bo tudi odlomka iz zgodb Pro Life in Zadnja postaja. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja

Zalka Drglin: Amonit

3. 10. 2019

Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistra sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije, Amonit, prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun. Avtorica fotografije: Tia Pavletič

29 min

Zalka Drglin, doktorica ženskih študij in feministične teorije, pedagoginja, magistra sociologije kulture, transakcijska analitičarka, pred slovenske bralce zdaj stopa še kot pesnica. Njena knjiga poezije, Amonit, prinaša kompleksno, občuteno in zelo prefinjeno pesniško govorico, v jedru katere je so-čutje. Kot taka se čuječe, spoštljivo odpira celoti sveta in posameznemu bivajočemu znotraj te celote. Gostji oddaje sta pesnica Zalka Drglin in avtorica spremnega eseja Barbara Korun. Avtorica fotografije: Tia Pavletič

Izšlo je - Vesna Lemaić

26. 9. 2019

Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

28 min

Pisateljica in prevajalka Vesna Lemaić je pripovedno prvenko Popularne zgodbe objavila leta 2008, nato leta 2010 roman Odlagališče in štiri leta pozneje še roman Kokoška in ptiči. Pred tedni je za svojo četrto knjigo, za zbirko kratkih in kratkih kratkih zgodb Dobrodošli dobila nagrado novo mesto na festivalu Novo mesto short. Več o zbirki in zgodbah nam bo nagrajenka povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi tri zgodbe (Stik, Sonca in sonca ter Sijanje). Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Lara Paukovič: Malomeščani

19. 9. 2019

Leta 2017 je pisateljica in novinarka (ter še marsikaj) Lara Paukovič objavila svoj prvi roman Poletje v gostilni in v njem upodobila študentko, ki verjame, da dosti ve o življenju, nato pa v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja ... Junakinja oziroma antijunakinja pisateljičinega drugega romana Malomeščani na prvi pogled obvlada življenje, uspešna je v službi, dobro zasluži, živi v lepo urejenem stanovanju, toda potem se zaplete z obetavnim glasbenikom … Pisateljica je sugestivno in berljivo prikazala njeno intimno zgodbo na ozadju njene generacije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

30 min

Leta 2017 je pisateljica in novinarka (ter še marsikaj) Lara Paukovič objavila svoj prvi roman Poletje v gostilni in v njem upodobila študentko, ki verjame, da dosti ve o življenju, nato pa v poletnih dneh honorarno dela v srbski gosti nekje v ljubljanskih Črnučah in spozna mladega natakarja ... Junakinja oziroma antijunakinja pisateljičinega drugega romana Malomeščani na prvi pogled obvlada življenje, uspešna je v službi, dobro zasluži, živi v lepo urejenem stanovanju, toda potem se zaplete z obetavnim glasbenikom … Pisateljica je sugestivno in berljivo prikazala njeno intimno zgodbo na ozadju njene generacije. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Sebastijan Pregelj o svojem romanu v Elvisovi sobi

12. 9. 2019

Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Foto: Marko Golja

29 min

Sebastijan Pregelj se je v minulih letih dokazal kot mojster kratke zgodbe in romana. Da obvlada celostno pripoved, je dokazal tudi z najnovejšim romanom V Elvisovi sobi. V romanu, objavljenem pri založbi Goga, je spretno prepletel več pripovednih niti, tako o dečku oziroma pozneje mladeniču, njegovi generaciji, družinskem okolju ter družbi, ki se naglo spreminja, in državi, ki se razkraja. Več o romanu bo povedal pisatelj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomka iz romana. Foto: Marko Golja

Veronika Simoniti: Ivana pred morjem

5. 9. 2019

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi dvema knjigama kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. O njej bo spregovorila Veronika Simoniti, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

27 min

Ivana pred morjem je četrta izvirna leposlovna knjiga Veronike Simoniti; sledi dvema knjigama kratke proze, knjigama Zasukane štorije ter Hudičev jezik, in romanu Kameno seme. Roman Ivana pred morjem – nominiran je bil tudi za nagrado modra ptica – s kompleksno, brezhibno zgradbo v branje ponuja zelo berljivo, večplastno in nepredvidljivo zgodbo. O njej bo spregovorila Veronika Simoniti, pa tudi o zgradbi romana in o svojem odnosu do pisanja in jezika.

Ciceron: POgovori v Tuskulu

29. 8. 2019

V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

26 min

V slovenskem prevodu imamo kar nekaj prevedenih del rimskega politika in filozofa Marka Tulija Cicerona, pa vendar je izid njegovih Pogovorov v Tuskulu (v knjižni zbirki KUD Logos pri istoimenskem društvu) še kako dobrodošel. Ciceron je namreč to svoje delo napisal potem, ko je zaradi Cezarja zapustil politiko in ko je zaradi smrti hčerke Tulije najverjetneje intenzivno premišljeval o življenju, duši, smrti, bolečini. Več o delu bo povedala njegova prevajalka, avtorica spremne besede in izčrpnih opomb Polonca Zupančič v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Miriam Drev o Živi gori Nan Shepherd

22. 8. 2019

Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi.

30 min

Slovenci v zadnjih letih lahko uživamo v prevodih iz svetovnega kanona naravopisja. Henry David Thoreau, Ralph Waldo Emerson, Aldo Leopold in drugi so dobili glas tudi v slovenskem jeziku. Robert Macfarlane v spremni besedi h knjigi Živa gora piše, da je avtorica Nan Shepherd “gorovje Cairngorms spoznavala bolj ‘v globino’ kot ‘v širino’, zanjo so te gore to, kar so bili Selbourne za Gilberta Whita, Sierra Nevada za Johna Muira in Aransko otočje za Tima Robertsona”. Živa gora je eno redkih naravopisnih del, ki jih je napisala ženska. Silovito pisanje je izvrstno prenesla v slovenščino Miriam Drev. Prevajalka v oddaji Izšlo je razmišlja o življenju škotske avtorice, ki je živela precej pred svojim časom. Pogovor je pripravil Blaž Mazi.

Varja Balžalorsky Antić: Klobuk Vere Revjakine B.

1. 8. 2019

Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto tudi neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, Varja Balžalorsky Antić spregovori v oddaji. Avtorica fotografije je Brina Škvor Jernejčič.

28 min

Knjiga poezije Klobuk Vere Revjakine B., pesniški prvenec Varje Balžalorsky Antić, tudi uveljavljene prevajalke in literarne teoretičarke, od bralca terja napor in tega ne skriva, saj bralca pogosto tudi neposredno nagovarja. Premišljeno grajeno, tematsko razvejeno delo zaznamuje tudi raznolikost lirskih glasov in njim ustreznih stilov. O tem, pa še o čem drugem, na primer o razmerju med poezijo v teoriji in praksi, Varja Balžalorsky Antić spregovori v oddaji. Avtorica fotografije je Brina Škvor Jernejčič.

Uroš Lipušček: Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919

15. 8. 2019

Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja

30 min

Dolgoletni televizijski urednik in komentator Uroš Lipušček je v minulih letih objavil kar nekaj zanimivih zgodovinski del, tik pred praznikom priključitve Prekmurja matičnemu narodu vas vabimo, da poslušate oddajo Izšlo je. V njej bo dr. Uroš Lipušček (v pogovoru z Markom Goljo) predstavil svojo znanstveno študijo Prekmurje v vrtincu pariške mirovne konference 1919 in s podnaslovom Vloga ZDA in kartografa Douglasa W. Johnsona pri določanju slovenskih (prekmurskih) meja.Študijo je izdala Ustanova dr. Šiftarjeva fundacija iz Petanjcev. Prijetno poslušanje. Foto: Marko Golja

Jože Snoj o svoji najnovejši pesniški zbirki Stihožitja in distonije

8. 8. 2019

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

29 min

Pesnik, pisatelj in esejist Jože Snoj se je kot ustvarjalec zmerom zavedal pomena ritmično-melodične podobe, pa naj je pisal pesem ali roman. O tej temi je med drugim razmišljal tudi v pogovoru z Markom Goljo, posnetim 7. junija, kmalu po izidu svoje pesniške zbirke Stihožitja in distonije. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Dušan Jelinčič o svoji zbirki zgodb Tržaške prikazni

25. 7. 2019

Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in ki živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa z vrsto tudi berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najbolj slavnega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu posnel Marko Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

30 min

Dušan Jelinčič je pisatelj, alpinist in upokojeni novinar, ki se je rodil in ki živi v Trstu. Kot alpinist se je med drugim potrdil z vzponom na Mount Everest, kot pisatelj pa z vrsto tudi berljivih in nagrajenih knjig. V oddaji Izšlo je nam bo predstavil svojo najnovejšo knjigo, pripovedno zbirko Tržaške prikazni. V devetih kratkih zgodbah nam približa zanimive in vznemirljive človeške usode in dogodke iz zgodovine Trsta. Pri svojem natančnem pisanju se praviloma najprej opre na resničnost, tudi na osebno izkušnjo, nato pa se od nje odmakne in prepusti domišljiji. Bralka in bralec bosta tako med drugim spoznala tudi najbolj slavnega Tržačana – Jamesa Joycea. Pogovor s pisateljem je na njegovem domu posnel Marko Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Boštjan Narat o svoji drugi esejistični zbirki Podaja v prazno

18. 7. 2019

Boštjan Narat je marsikaj: med drugim je član skupine Katalena, televizijski voditelj in esejist. Pred časom je pri Založbi Pivec objavil svojo drugo zbirko esejev z naslovom Podaja v prazno. V svojih esejih je Narat pisal in razmišljal o različnih temah, praviloma je izhajal iz osebne izkušnje in jo nato razširil v širšo sliko. Čeprav so njegovi eseji izbrušene miniature, imajo tudi njegov osebni pečat. Ob esejih je objavil tudi zgodbo Partíja, dramolet o dveh prijateljih, ki se kot kaka seinfelda pogovarjata skoraj v praznem teku in vendar njun pogovor ni prazen, zgodba pa še manj. Več o svojih esejih in še čem bo Narat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa bo prebral tudi odlomek iz eseja Za konec o koncu. Kaj bo za glasbeni premor, pa seveda veste. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

33 min

Boštjan Narat je marsikaj: med drugim je član skupine Katalena, televizijski voditelj in esejist. Pred časom je pri Založbi Pivec objavil svojo drugo zbirko esejev z naslovom Podaja v prazno. V svojih esejih je Narat pisal in razmišljal o različnih temah, praviloma je izhajal iz osebne izkušnje in jo nato razširil v širšo sliko. Čeprav so njegovi eseji izbrušene miniature, imajo tudi njegov osebni pečat. Ob esejih je objavil tudi zgodbo Partíja, dramolet o dveh prijateljih, ki se kot kaka seinfelda pogovarjata skoraj v praznem teku in vendar njun pogovor ni prazen, zgodba pa še manj. Več o svojih esejih in še čem bo Narat povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, občuteno pa bo prebral tudi odlomek iz eseja Za konec o koncu. Kaj bo za glasbeni premor, pa seveda veste. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Shuntaro Tanikawa in Jacques Prévert

11. 7. 2019

Pred tedni sta pri Mladinski knjigi izšli zanimivi knjigi prevodne lirike. V že uveljavljeni zbirki Nova lirika je izšel izbor japonskega umetnika Shuntara Tanikawe z naslovom Dve milijardi svetlobnih let samote v prevodu Iztoka Ilca, v podzbirki zbirke Nova lirika, v Posebnih izdajah pa so izšle Besede francoskega umetnika Jacquesa Préverta v prevodu Aleša Bergerja. Bera lanskih prevodov v zbirki Nova lirika je tako skromna po številu knjig, hkrati pa zaradi poezije obeh avtorjev še kako zanimiva. Več o manj znanem Tanikawi in o priljubljenem Prévertu bosta povedala prevajalca, najprej Iztok Ilc, ki se je tokrat prvič predstavil kot prevajalec poezije, nato pa Aleš Berger, ki je objavil že nekaj prevodov francoskega pesnika. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Foto: Marko Golja

30 min

Pred tedni sta pri Mladinski knjigi izšli zanimivi knjigi prevodne lirike. V že uveljavljeni zbirki Nova lirika je izšel izbor japonskega umetnika Shuntara Tanikawe z naslovom Dve milijardi svetlobnih let samote v prevodu Iztoka Ilca, v podzbirki zbirke Nova lirika, v Posebnih izdajah pa so izšle Besede francoskega umetnika Jacquesa Préverta v prevodu Aleša Bergerja. Bera lanskih prevodov v zbirki Nova lirika je tako skromna po številu knjig, hkrati pa zaradi poezije obeh avtorjev še kako zanimiva. Več o manj znanem Tanikawi in o priljubljenem Prévertu bosta povedala prevajalca, najprej Iztok Ilc, ki se je tokrat prvič predstavil kot prevajalec poezije, nato pa Aleš Berger, ki je objavil že nekaj prevodov francoskega pesnika. Z njima se je pogovarjal Marko Golja. Foto: Marko Golja

Kaja Teržan: Krog

4. 7. 2019

Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. Avtor fotografije: Gregor Rozman

28 min

Tri leta po odmevnem knjižnem prvencu, knjigi poezije Delta, lahko ljubitelji poezije berejo novo pesniško zbirko Kaje Teržan, naslovljeno Krog. Pesniška govorica obeh avtoričinih knjig je, kljub nekaterim spremembam, nespregledljivo ena, teme, ki pesnico tokrat najbolj vznemirjajo, pa se spletajo okoli doma oziroma brezdomstva ter okoli identitetnih vprašanj. Avtor fotografije: Gregor Rozman

Andrej Tomažin o pripovedni zbirki Anonimna tehnologija

27. 6. 2019

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar

30 min

Pisatelj in pesnik Andrej Tomažin (1988) je prvenko, zbirko kratkih zgodb Stramorjevi koraki objavil leta 2014, dve leti pozneje roman Črvi, leta 2018 pa kar dve knjigi, zbirko poezije Izhodišča in zbirko kratkih zgodb Anonimna tehnologija. V slednji je zanimivo tematiziral odnos človeka do tehnologije, odnos, ki je morda komu videti kot znanstvena fantastika, pa vendar je še kako živ in navzoč. Več o zbirki Anonimna tehnologija je avtor povedal v pogovoru z radijskim kolegom in pesnikom Gregorjem Podlogarjem, prebral pa je tudi odlomek iz zgodbe Novo ravnotežje. Vabljeni k poslušanju. Foto: Gregor Podlogar

Bronja Žakelj o romanu Belo se pere na devetdeset

20. 6. 2019

Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

29 min

Bronji Žakelj je nedvoumno uspel velik met: s svojo prvo knjigo, z romanom Belo se pere na devetdeset se je uvrstila med peterico, ki se poteguje za kresnika, založba Beletrina je roman ponatisnila, v splošnih knjižnicah pa je največkrat sposojeni roman meseca junija. V avtobiografskem romanu je pisateljica slikovito in berljivo opisala svojo življenjsko zgodbo in zgodbo svoje družine. V uvodnem, svetlem delu romana se pred bralcem zvrsti galerija likov, natančnih opisov preteklosti in drobnih dogodkov, zaradi katerih je (bilo) življenje lepo; v sklepnem, temnem delu romana, ki se začne z boleznijo (mama prvoosebne pripovedovalke zboli), je ljudi manj, življenje kot da se zoži, manj je dogodkov. Pisateljica tudi o težkih življenjskih preskušnjah pripoveduje zgoščeno, vendar opise dogodkov in situacij dopolnjuje z diskretno refleksijo o bolezni, smrti in žalovanju. Več o romanu bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Golja, prebrala pa bo tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Mojca Širok o svoji kriminalki, uspešnici Pogodba

13. 6. 2019

Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

30 min

Novinarka Televizije Slovenija Mojca Širok, voditeljica Odmevov, je doslej objavila že več knjig. Leta 2010 sta izšli njeni knjigi Zadnji rimski cesar: razpad italijanskega povojnega strankarskega sistema in politični vzpon Silvia Berlusconija in Oblast brez obraza: zgodbe o italijanski mafiji, leta 2014 pa Od Benedikta do Frančiška: revolucija v Rimskokatoliški cerkvi. S knjigami se je predstavila kot odlična poznavalka italijanske družbe in Vatikana, ta sloves pa je potrdila tudi z lani objavljeno kriminalko Pogodba. V romanu je berljivo, sugestivno in prepričljivo pokazala, kako globoko je italijanska mafija vraščena v italijansko družbo in kako poteka boj proti njej. Za kriminalko, ki se začne z brutalnim umorom zelo uglednega italijanskega odvetnika, je avtorica dobila nagrado modra ptica, uvrstila pa se je tudi med peterico avtorjev, ki se poteguje za kresnika, za nagrado za najboljši roman minulega leta. Več o romanu je Mojca Širok povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Dušan Merc: Slepe miši

6. 6. 2019

V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto?

29 min

V svojem novem romanu, Slepe miši, Dušan Merc sega v čas totalitarnega jugoslovanskega režima, v obdobje montiranih sodnih procesov in nedolžnih žrtev. Njegovo zanimanje je usmerjeno k posamezniku, malemu, opreznemu človeku, ki se, kot pravi sam, ne počuti žrtev, se pa počuti kot izdajalec svoje vesti. Kako sistem, utemeljen na nadzoru in ustrahovanju, sistem, ki določa vsa področja posameznikovega življenja, vpliva na našo identiteto?

Samo Rugelj: Resnica ima tvoje oči

30. 5. 2019

Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka ... Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

27 min

Urednik, založnik, poznavalec knjigarstva, maratonec in avtor vrste knjig Samo Rugelj je pred meseci pri založbi Litera objavil roman Resnica ima tvoje oči in se z njim uvrstil med deseterico najboljših romanov minulega leta. Njegov romaneskni junak Miha Premrl na prvi pogled obvladuje in živi srečno življenje in takšno naj bi bilo tudi po njegovi upokojitvi ob koncu koledarskega leta. Toda življenje še kako preseneti romanesknega junaka ... Več o romanu je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratek odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Borut Golob o svojem romanu Pes je mrtev

23. 5. 2019

Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj nekonvencionalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

29 min

Borut Golob (1973) je leta 2009 objavil svojo prvo knjigo z naslovom Smreka bukev lipa križ: domačijska povest z motorno žago in srečnim koncem, leta 2016 roman Raclette in lani (pri založbi Litera) roman Pes je mrtev. Golobu je ponovno uspelo, da se je z romanom uvrstil med deseterico, ki se poteguje za kresnika, predvsem pa je napisal zelo intenziven in sugestiven roman. Njegov pripovedovalec, moški srednjih let, pripoveduje v prvi osebi ednine; čeprav pogosto pripoveduje v pretekliku, je zaradi intenzivnosti njegove pripovedi le-ta berljiva kot pričevanje o tukaj in zdaj. Pripovedovalec (v teku pripovedi se zgolj enkrat razkrije njegovo ime) pripoveduje o evtanaziji svojega psa, pa o razhodu z žensko, s katero je imel strastno razmerje … In ko je videti, da je njegovo kolo sreče pri tleh, se odpravi na vlak, predvsem pa v novo ljubezensko zgodbo … Tako suhoparno povzeta zgodba o krizi moškega v času neoliberalizma seveda ne more zaobjeti odličnosti romana. Ta se odlikuje z izjemno pripovedno kondicijo, kajti pripoved romanesknega junaka niti za hip ne zastane. Opredeljuje se do vseh in vsega, kar sreča, marsikdaj provokativno, tudi politično nekorektno, a konsistentno in slikovito. Pes je mrtev je zagotovo eden izmed najbolj nekonvencionalnih romanov minulega leta. Več o romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Jela Krečič o svojem drugem romanu Knjiga drugih

16. 5. 2019

Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

28 min

Pisateljica, novinarka in urednica Jela Krečič se je s svojim drugim romanom Knjiga drugih uvrstila med deseterico, ki se poteguje za nagrado kresnik za najboljši roman minulega leta. V romanu je ustvarila bogato galerijo človeških likov, ki jih sicer povezuje knjiga, ki potuje od enega do drugega, predvsem pa njihov poskus (za)živeti polno življenje. Avtorica je v roman vpisala vrsto kulturnih referenc, ki bralcu približajo posamezne romaneskne like. In čeprav je romanesknih likov pet, šest in morda še več, ni dvoma, da je avtorica z romanom izpisala tudi svoje osebno razumevanje in videnje sveta, celo vrednotenje. Več o romanu je povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Josip Osti in njegova zbirka feljtonov Kvadratura sarajevskega kroga

9. 5. 2019

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

30 min

Pesnik, pisatelj, esejist, prevajalec in urednik Josip Osti se je podpisal pod vrsto knjig, pred kratkim tudi pod zbirko štirih feljtonov z naslovom Kvadratura sarajevskega kroga. Avtor v feljtonih med drugim piše o Judih v Sarajevu in Bosni, pomenu fotografije in o Radovanu Karadžiću; več o zbirki, objavljeni pri Založbi Pivec, bo povedal v oddaji Izšlo je, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz feljtona o vojnem zločincu. Josipa Ostija je na njegovem domu v Tomaju 21. marca obiskal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Blaž Lukan: Teorija ničesar

2. 5. 2019

»Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Foto: Maj Pavček

29 min

»Klasična doktrina pravi, da smo zato, / da delamo, novodobna, da delamo, / da smo, dadaistična samo da, da, da, / moja ne pravi nič, saj je ravno nič njena / doktrina.« lahko, med drugim, preberemo v novi knjigi poezije Blaža Lukana Teorija ničesar. O njej, o tem, kako vseprežemajoč je nič, ki ga tematizira, pa še o čem drugem bo Blaž Lukan spregovoril v pogovoru s Tino Kozin. Foto: Maj Pavček

Stanka Hrastelj o svojem romanu Prva dama

25. 4. 2019

Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, prebrala pa je tudi poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

29 min

Pesnica in pisateljica Stanka Hrastelj je s knjigo Prva dama ustvarila še kako samosvoj in brezkompromisen roman. Nekoliko o naravi romana Prva doma (objavljenem v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi) pove že avtoričino posvetilo (roman je posvetila bralcem poezije), predvsem pa dialektika pripovedi. Pisateljica namreč pripoved o sodobni Batšebi in sodobnem kralju Davidu pripoveduje v kratkih zgoščenih poglavjih, v katerih marsikaj pove in marsikaj izpusti. Več o svojem romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Valvasorjevi knjižnici v Krškem, prebrala pa je tudi poglavje ali dve. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Marko Sosič: Kruh, prah

18. 4. 2019

Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, da so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

31 min

Pisatelj, gledališki in filmski režiser Marko Sosič z vsakim novim romanom izpiše vznemirljivo in še kako prepoznavno posameznikovo podobo in podobo sveta. V romanu Kruh, prah je tako upodobil posameznika, ki potuje ne le od mesta v Italiji do mesta v Bosni, ampak potuje skozi čas, pokrajino človeških usod in odločitev oziroma neodločitev. Razžira ga namreč občutek krivde, da so on in njegovi bližnji v letih zadnje balkanske morije obrnili hrbet sorodnikom v Bosni, da jim niso pomagali, ko bi jim morali in bi jim lahko. Več o romanu nam bo povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim na pisateljevem domu na Črešnjevici v bližini openske železniške postaje, zagotovo pa bo tudi prebral odlomek iz romana. Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Jernej Županič: Mamuti

11. 4. 2019

Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič bralcem ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi različnih katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s prekomerno rastjo prebivalcev, onesnaževanjem, klimatskimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo aktivno sodelovanje.

28 min

Po odmevnem prvencu, knjigi poezije Tatar, Jernej Županič bralcem ponuja v branje roman z naslovom Mamuti. Nenavadno, večplastno besedilo odlikujejo nedovršenost, zamolki in spretno grajen suspenz. Romaneskni svet, nekakšna bližnja futuristična vizija sveta, opustošenega zaradi različnih katastrof, ki jih napoveduje današnji čas s prekomerno rastjo prebivalcev, onesnaževanjem, klimatskimi spremembami, bralca kar posrka vase – a zahteva tudi njegovo aktivno sodelovanje.

Avgust Demšar o svoji deveti kriminalki Otok

4. 4. 2019

Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

30 min

Avgust Demšar (psevdonim) je napisal devet kriminalk, zdaj piše deseto. V prvih šestih kriminalkah je razvijal in stopnjeval tradicionalen tip kriminalke s prepoznavnim junakom višji kriminalističnim inšpektorjem Martinom Vrenkom v ospredju. Potem pa je v sedmi kriminalki vpeljal novega junaka, kriminalističnega inšpektorja Miloša, v osmi so se nekoliko prekrižale poti obeh inšpektorjev, v avtorjevi deveti kriminalki pa sta inšpektorja bolj stranska lika, primer pa raziskuje višja kriminalistka Nika Lavrič. Opisano prehajanje z junaka na junaka oziroma junakinjo je zgolj primer pisateljeve zavestne odločitve, da ne bo ponavljal že uspelih rešitev. Takšen pa je tudi zaplet v romanu Otok. Roman se namreč začne kot primer umora v zaklenjeni sobi, skratka, umor se zgodi v majhni skupini ljudi, vsi v njej imajo vsi čvrst alibi, in vendar je nekdo izmed njih morilec. To pa še ni vse: pisatelj je rešitev primera prenesel z jadranskega otoka v Maribor ter tako izpisal (med drugim) še en poklon mestu ob Dravi. Več o napetem in berljivem romanu bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju.

Tadej Golob o svoji novi kriminalki Leninov park

28. 3. 2019

Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero in z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih je v oddaji Izšlo je več povedal Tadej Golob, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

29 min

Tadej Golob je pisateljski profesionalec v najboljšem pomenu besede. Ne le, da je napisal roman Svinjske nogice, nagrajen s kresnikom, ne le, da piše biografije slavnih Slovenk in Slovencev (tudi po naročilu), piše še za mladino, več kot uspešno pa se je preskusil tudi v žanru kriminalke. Leta 2017 je objavil kriminalko Jezero in z njo navdušil bralce in kritike. Njegov najnovejši roman, Leninov park, je nadaljevanje Jezera z istimi junaki in novimi zapleti. Na začetku romana tako v ljubljanskem parku, ki je imel že kopico imen, najdejo truplo stare klošarke. Kako je zasnoval pripoved in kako jo je razvijal, koliko prostora je dal stranskim likom, v kolikšni meri je roman podoba sodobnih čustvovanj in razpoloženj v današnji Sloveniji, tudi nestrpnosti – to so le nekatere teme, o katerih je v oddaji Izšlo je več povedal Tadej Golob, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Katarina Gomboc in Katarina Tominec o svojih pesniških prvenkah

21. 3. 2019

Ob svetovnem dnevu poezije sta gostji v oddaji Izšlo je pesnici Katarina Gomboc in Katarina Tominec. Katarina Gomboc, nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2017, je svojo prvenko Negotovosti navkljub objavila pri javnem skladu Republike Slovenije, Katarina Tominec, ki redno objavlja poezijo in prozo v Literarnem nokturnu, pa je prvenko z naslovom Neizrečenke objavila pri Književnem društvu Hiša poezije. Čeprav sta njuni zbirki prvenki, vsebujeta prepoznavno in vznemirljivo liriko. Več o svojem razumevanju poezije, zasnovi zbirk in še čem sta pesnici povedali v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrali pa sta tudi kar nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju pogovora na radijskih valovih in tukaj, na spletu.

27 min

Ob svetovnem dnevu poezije sta gostji v oddaji Izšlo je pesnici Katarina Gomboc in Katarina Tominec. Katarina Gomboc, nagrajenka Festivala mlade literature Urška 2017, je svojo prvenko Negotovosti navkljub objavila pri javnem skladu Republike Slovenije, Katarina Tominec, ki redno objavlja poezijo in prozo v Literarnem nokturnu, pa je prvenko z naslovom Neizrečenke objavila pri Književnem društvu Hiša poezije. Čeprav sta njuni zbirki prvenki, vsebujeta prepoznavno in vznemirljivo liriko. Več o svojem razumevanju poezije, zasnovi zbirk in še čem sta pesnici povedali v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrali pa sta tudi kar nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju pogovora na radijskih valovih in tukaj, na spletu.

Miljana Cunta o svoji najnovejši pesniški zbirki

14. 3. 2019

Pesnica in prevajalka Miljána Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj. Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki nam bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Vojko Frelih

30 min

Pesnica in prevajalka Miljána Cunta je leta 2010 objavila pesniško prvenko Za pol neba, štiri leta pozneje Pesmi dneva s fotografijami Dušana Šarotarja in pred kratkim (v zbirki Nova slovenska knjiga pri založbi Mladinska knjiga) svojo tretjo zbirko Svetloba od zunaj. Avtorica z najnovejšo objavljeno poezijo ne išče bližnjic, ne ponuja lažjih odgovorov in ne stavi na črno-bele obrazce, nasprotno. Več o svoji najnovejši zbirki nam bo pesnica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa nam bo tudi nekaj svojih pesmi. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Vojko Frelih

Sarival Sosič: Jaz sam

7. 3. 2019

Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam. Delo, ki že z naslovno sintagmo vzpostavlja dialog s prvencem, je od slednjega vendarle tudi bistveno drugačno. O podobnostih in razlikah med obema knjigama v oddaji spregovori avtor Sarival Sosič, pa tudi o tem, kako je nastajala gosta, poetična govorica romana Jaz sam, kdo so njeni govorci in kaj zaznamuje izraziti ritem pripovedi.

29 min

Dobro leto po izidu odmevnega romanesknega prvenca Starec in jaz je izšla druga leposlovna knjiga Sarivala Sosiča, roman Jaz sam. Delo, ki že z naslovno sintagmo vzpostavlja dialog s prvencem, je od slednjega vendarle tudi bistveno drugačno. O podobnostih in razlikah med obema knjigama v oddaji spregovori avtor Sarival Sosič, pa tudi o tem, kako je nastajala gosta, poetična govorica romana Jaz sam, kdo so njeni govorci in kaj zaznamuje izraziti ritem pripovedi.

Jedrt Lapuh Maležič o romanu Vija vaja ven

28. 2. 2019

Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na tem duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je - njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

29 min

Pisateljica in prevajalka Jedrt Lapuh Maležič je v svojem tretjem pripovednem delu oziroma v svojem drugem romanu z naslovom Vija vaja ven upodobila junakinjo oziroma antijunakinjo, ki išče duhovno spoznanje, vendar se na tem duhovnem potovanju srečuje z vrsto ovir, najvišja med njimi je - njen jaz. Več o berljivem romanu, ki je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera, je avtorica povedala v pogovoru z Markom Goljo za oddajo Izšlo je, prebrala pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Valerija Skrinjar Tvrz o romanu Kjer oljke cveto

21. 2. 2019

Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako oživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

28 min

Pisateljica Valerija Skrinjar Tvrz se je rodila 8. novembra 1928 v Zagorju. Med drugo svetovno vojno je bila partizanska učiteljica in šifrantka v operativnem štabu; po končani vojni je bila leta in desetletja novinarka. Skoraj štirideset let je preživela v Sarajevu, vendar se je zaradi vojne v Bosni in Hercegovini leta 1992 preselila v Ljubljano. Napisala je vrsto knjig za bralce vseh generacij, pred kratkim pa je pri koprski založbi Libris izšel njen najnovejši roman Kjer oljke cveto. V njem je opisala zgodovinske dogodke, ki jih je od blizu spremljala kot novinarka Tanjuga v coni B Svobodnega tržaškega ozemlja po drugi svetovni vojni, predvsem agrarno reformo. Vendar se kot pisateljica ni zadovoljila zgolj z reportažnim opisom dogodkov, ampak je naslikala njihovo širšo podobo in zgodovinski kontekst. Pred očmi bralk in bralcev tako oživijo tudi usode Istranov v letih druge svetovne vojne. Več o romanu je pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Igor Grdina o Ivanu Cankarju

14. 2. 2019

Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje, in njegovo usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

30 min

Ddr. Igor Grdina je erudit par excellence. Svoje bogato poznavanje zgodovine, še zlasti kulturne zgodovine, je spretno vtkal v pripoved, v svoj portret genija. Ne le, da je s svojo pripovedjo pojasnil in upravičil uporabo danes redko rabljene besede genij, ampak je rekonstruiral, naslikal podobo Cankarjevih časov, osebnosti, ki so bile pomembne za njegovo ustvarjanje, in njegovo usodo, njegove prelomne trenutke. Zanimivo je tudi interpretiral nekatere psihološke poteze pisateljeve osebnosti, na primer njegov odnos do lepote. To pa še ni vse: ddr. Grdina je napisal svojo monografijo v prepoznavnem, osebnem slogu; marsikdaj je uporabil kako besedo, ki bi zunaj konteksta zvenela pretenciozno, toda v njegovi pripovedi zveni še kako na mestu. In čeprav je njegova pisava na prvi pogled esejistična, je kot zgodovinar navajal zgolj preverjena in preverljiva dejstva. Skratka, Ivan Cankar: portret genija je še kako zanimiva in sugestivno napisana knjiga, več o njej pa je povedal avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Franci Novak: Vračanje pogleda

7. 2. 2019

Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se vanje vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi to, tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti.

26 min

Vračanje pogleda je tematsko in oblikovno prefinjeno grajena knjiga. Pesmi v njej so pisane v dvostišjih, ki jim občasno sledi sklepni verz, na tematski ravni se vanje vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. In tudi to, tretjo samostojno knjigo Francija Novaka odlikuje samosvoj, subtilen preplet liričnosti in narativnosti.

Iztok Simoniti o Totalni religiji Jana Assmanna

31. 1. 2019

Kot 65. knjiga v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici je izšla Totalna religija, razprava nemškega egiptologa in religiologa Jana Assmanna. V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku, več o študiji (poslovenil jo je Alfred Leskovec) in še čem pa bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

29 min

Kot 65. knjiga v Filozofski knjižnici pri Slovenski matici je izšla Totalna religija, razprava nemškega egiptologa in religiologa Jana Assmanna. V razpravi avtor analizira jezik nasilja in kako monoteizem pripoveduje zgodbo o svojem nastanku, več o študiji (poslovenil jo je Alfred Leskovec) in še čem pa bo v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal pisec spremne besede dr. Iztok Simoniti. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Marcel Štefančič, jr. o Ivanu Cankarju

24. 1. 2019

Marcel Štefančič, jr. je s knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem ponovno dokazal, da se odlično znajde v literaturi, filmu, kritiki kapitalizma in analizi slovenstva ter še čem. Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem, ki je bil še kako filmski in ki je – predsodkom navkljub – še kako berljiv. Berljiva je tudi Štefančičeva knjiga, še ena knjiga, za katero se zdi, da se je avtor nanjo pripravljal vse življenje in se zanjo mojstril v vseh svojih prejšnjih knjigah. Več o Cankarju in še čem je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

30 min

Marcel Štefančič, jr. je s knjigo Ivan Cankar: eseji o največjem ponovno dokazal, da se odlično znajde v literaturi, filmu, kritiki kapitalizma in analizi slovenstva ter še čem. Njegovo branje Cankarja skozi prizmo Cankarja, filma, kritike kapitalizma in analize slovenstva pokaže, da je Ivan Cankar avtor, ki nam pomaga razumeti sodobnost in sodobni kapitalizem, ki je bil še kako filmski in ki je – predsodkom navkljub – še kako berljiv. Berljiva je tudi Štefančičeva knjiga, še ena knjiga, za katero se zdi, da se je avtor nanjo pripravljal vse življenje in se zanjo mojstril v vseh svojih prejšnjih knjigah. Več o Cankarju in še čem je Marcel Štefančič, jr. povedal v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Vlado Kreslin o zbirki Zakartana ura in še čem

17. 1. 2019

Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite. Foto: Miro Majcen

28 min

Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred časom tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo septembra lani. Pozneje je Kreslin predstavil še dokumentarec Poj mi pesem Mirana Zupaniča, nastopil tri večere zapored v razprodani Gallusovi dvorani v Cankarjevem domu in tako ponovno dokazal, da je v odlični ustvarjalni formi. Razlog več za ponovno predvajanje pogovora. Nikar ne zamudite. Foto: Miro Majcen

Irena Avsenik Nabergoj o podobi Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu

10. 1. 2019

Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, pred časom pa še drugo znanstveno monografijo (od predvidenih treh) o judovski tematiki. Njen naslov je Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu, več o njej pa je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

27 min

Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Avsenik Nabergoj je leta 2016 objavila znanstveno monografijo Zgodovina protijudovstva in antisemitizma v Evropi, pred časom pa še drugo znanstveno monografijo (od predvidenih treh) o judovski tematiki. Njen naslov je Podoba Judov v evropski literaturi, gledališču, glasbi in filmu, več o njej pa je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Nataša Rogelja: Trinajsti mesec

3. 1. 2019

»Nimamo druge izbire, kot da izbiramo. Ni drugega izhoda, kot da izstopamo.« zapiše Nataša Rogelja, doktorica antropologije, v svoji knjigi Trinajsti mesec. V njej so zbrani literarizirani portreti morskih nomadov, ljudi, ki so bivanje na kopnem zamenjali za bivanje na morju. Med njimi je bila sedem let tudi avtorica z družino.

29 min

»Nimamo druge izbire, kot da izbiramo. Ni drugega izhoda, kot da izstopamo.« zapiše Nataša Rogelja, doktorica antropologije, v svoji knjigi Trinajsti mesec. V njej so zbrani literarizirani portreti morskih nomadov, ljudi, ki so bivanje na kopnem zamenjali za bivanje na morju. Med njimi je bila sedem let tudi avtorica z družino.

Najlepša neznanka svetloba

27. 12. 2018

Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Foto: Borut Peterlin

30 min

Pisatelj in likovni kritik Vladimir P. Štefanec se je podpisal pod kar nekaj odločnih romanov (Viktor Jelen, sanjač, Republika jutranje rose, Odličen dan za atentat), svojo pripovedno odličnost pa je potrdil tudi z najnovejšim romanom Najlepša neznanka svetloba. V njem rekonstruira človeške usode s pomočjo fotografij in tako se pred nami odvije pripovedni film o izgubljenem in še kako živem času. Več o romanu bo Štefanec povedal v oddaji Izšlo je v živo, prebral pa bo tudi kratek odlomek iz romana. Foto: Borut Peterlin

Tone Škrjanec: Dihaj

20. 12. 2018

Zadnje leto je bilo za pesnika Toneta Škrjanca odlično - najprej je lani dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih letih, nato pa tudi Jenkovo nagrado in letos veroniko. S pesniško zbirko Dihaj, ki je izšla proti koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost, se je Tone Škrjanec potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznaven podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se vedno znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je za oddajo Izšlo je pogovarjal Marko Golja. foto: Maj Pavček

27 min

Zadnje leto je bilo za pesnika Toneta Škrjanca odlično - najprej je lani dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih letih, nato pa tudi Jenkovo nagrado in letos veroniko. S pesniško zbirko Dihaj, ki je izšla proti koncu lanskega leta pri Centru za slovensko književnost, se je Tone Škrjanec potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznaven podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se vedno znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je za oddajo Izšlo je pogovarjal Marko Golja. foto: Maj Pavček

Mihael Glavan o Rudolfu Maistru

13. 12. 2018

V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

34 min

V zbirki Album pri Mladinski knjigi je izšla monografija s povednim naslovom Rudolf Maister : sto let severne meje ter s podnaslovom Življenje in delo Rudolfa Maistra Vojanova 1874–1934. Monografija vsebuje bogato slikovno gradivo (izbral in opisal ga je Primož Premzl) ter vrsto avtorskih besedil o generalu in pesniku Maistru ter kar nekaj pričevanj. Tako kot avtorji prispevkov sodelujejo Andrej Misson, Igor Grdina, Alenka Puhar, Milček Komelj, Vlasta Stavbar, Alenka Juvan, Peter Krečič in Milan Lovrenčič. Izbor ponatisov spominskih člankov je opravil Aleš Berger. Več o monografiji, predvsem pa o Maistru je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedal soavtor monografije Mihael Glavan. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Marzanna Bogumiła Kielar: Vaje iz neobstoja Prevedla Jana Unuk

6. 12. 2018

»Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor avtoričinih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je je Jana Unuk, ki knjigo tudi predstavlja.

29 min

»Poezija mora biti rezilo, ki odpira v nas, kar je banalnega, da nam približa kakšno resnico.« Tako definira poezijo Marzanne B. Kielar, vrhunska sodobna poljska pesnica. Številni strokovni bralci se strinjajo, da njena poezija z izjemno čistostjo tona sili prej k molku kot komentiranju. Obsežen izbor avtoričinih pesmi smo končno dobili v slovenskem prevodu. Podpisala ga je je Jana Unuk, ki knjigo tudi predstavlja.

Andrej Blatnik: Izdati in obstati

22. 11. 2018

Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. Več o knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, in še čem, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Nikar ne zamudite.

29 min

Andrej Blatnik, pisatelj, prevajalec, urednik in predavatelj založništva na ljubljanski Filozofski fakulteti, v svoji najnovejši knjigi Izdati in obstati nazorno oriše spremembe na knjižnem trgu, spremembe, ki jih je spodbudil tehnološki razvoj, ob tem se opre tako na raziskave slovenskega in svetovnega trga ter tudi na osebne izkušnje. Več o knjigi, objavljeni v zbirki Novi pristopi pri Literarno-umetniškem društvu Literatura, in še čem, bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo na Pisateljskem odru Slovenskega knjižnega sejma. Nikar ne zamudite.

Monika Deželak Trojar o Janezu Ludviku Schönlebnu

15. 11. 2018

Ob 400. obletnici rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) je gostja oddaje Izšlo je dr. Monika Deželak Trojar, avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, predhodniku Janeza Vajkarda Valvazorja. V znanstveni monografiji, katere osnova je njena doktorska disertacija in ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC, je izčrpno osvetlila Schönlebnovo življenjsko pot in delo ter tudi kulturni kontekst, v katerem je deloval in pisal. Z dr. Moniko Deželak Trojar se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

31 min

Ob 400. obletnici rojstva Janeza Ludvika Schönlebna (1618–1681) je gostja oddaje Izšlo je dr. Monika Deželak Trojar, avtorica znanstvene monografije o pridigarju, teologu, filozofu, dramatiku in polihistorju, predhodniku Janeza Vajkarda Valvazorja. V znanstveni monografiji, katere osnova je njena doktorska disertacija in ki je izšla v zbirki Apes academicae pri Založbi ZRC, je izčrpno osvetlila Schönlebnovo življenjsko pot in delo ter tudi kulturni kontekst, v katerem je deloval in pisal. Z dr. Moniko Deželak Trojar se je pogovarjal Marko Golja. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Marko Golja

Blaž Torkar o 12. soški ofenzivi

8. 11. 2018

11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, v enajstih ofenzivah poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina ofenziva, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. Ofenzivo sta v znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917 analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je: Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kako so potekale priprave na ofenzivo, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske, kako se je ofenziva začela, kakšno vlogo je v njej odigral Erwin Rommel … Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

28 min

11. novembra se je z nemškim podpisom premirja končala prva svetovna vojna, vojna, ki so jo občutili tudi naši predniki. Vojska Kraljevine Italije je v enajstih poskusih, v enajstih ofenzivah poskušala prebiti avstro-ogrske položaje na soški fronti. Dvanajsta ofenziva (italijansko zgodovinopisje jo zgovorno imenuje Katastrofa pri Kobaridu) pa je edina ofenziva, ki sta jo organizirali Avstro-Ogrska in Nemčija. Ofenzivo sta v znanstveni monografiji Zadnja bitka na Soči 1917 analizirala zgodovinar dr. Blaž Torkar in podpolkovnik Slovenske vojske Miha Kuhar. Marko Golja ju je povabil v oddajo Izšlo je: Miha Kuhar se je zaradi službene odsotnosti opravičil, dr. Blaž Torkar pa je med drugim pojasnil, kako so potekale priprave na ofenzivo, kakšne so bile razlike med doktrinarnimi pristopi italijanske in nemške vojske, kako se je ofenziva začela, kakšno vlogo je v njej odigral Erwin Rommel … Vabljeni k poslušanju. Foto: Marko Golja

Miha Mazzini: Pohlep

1. 11. 2018

V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige razmišlja tudi v tokratni oddaji, nekaj pa pove še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik.

29 min

V svoji novi knjigi kratkih zgodb Miha Mazzini tematizira, kot pove že njen naslov, človeški pohlep, ob tem pa izrazito tudi vprašanje, kdo upravlja z našimi življenji in telesi, kdo ali kaj določa naše odločitve. O strasteh, ki nas obvladujejo in o protagonistih knjige razmišlja tudi v tokratni oddaji, nekaj pa pove še o tem, zakaj je za človeka pomembno, da se prepozna kot del neke skupnosti in ne kot zgolj posameznik.

Mirt Komel: Medsočje

25. 10. 2018

Filozof in kulturolog Mirt Komel je leta 2016 objavil kratki psihološki roman Pianistov dotik in se z njim uvrstil med pet nominirancev za kresnika. Samo vprašanje časa pa je bilo, kdaj bo Komel, ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks ter avtor monografije Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat, napisal detektivko o umoru krajevne lepotice. Z romanom Medsočje jo je napisal, v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo pa jo bo predstavil, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

30 min

Filozof in kulturolog Mirt Komel je leta 2016 objavil kratki psihološki roman Pianistov dotik in se z njim uvrstil med pet nominirancev za kresnika. Samo vprašanje časa pa je bilo, kdaj bo Komel, ljubitelj nadaljevanke Twin Peaks ter avtor monografije Twin Peaks in postmodernizem: kava, pita, sova, škrat, napisal detektivko o umoru krajevne lepotice. Z romanom Medsočje jo je napisal, v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo pa jo bo predstavil, prebral pa bo tudi odlomek iz romana. Nikar ne zamudite.

Eva Markun o svoji Menažeriji

18. 10. 2018

Pisateljica Eva Markun je svojo pripovedno zbirko Menažerija objavila v zbirki Prvenke pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in s spremno besedo dr. Aljoša Harlamova. Na naslovnici (oblikovala jo je Meta Wraber) so tudi črne pikice, ki se v notranjosti knjige razkrijejo kot živalice, v eni izmed pisateljičinih zgodb pa se predstavijo kot sila, ki še kako vpliva na življenje junakinje. V zbirki Menažerija imajo namreč živali in narava pomembno vlogo, literarne junakinje (in tudi kak junak) pa doživljajo nelahke preizkušnje. Več o zbirki, za katero je zasluženo dobila nagrado novo mesto short, bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz svojih zgodb. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Marko Golja)

30 min

Pisateljica Eva Markun je svojo pripovedno zbirko Menažerija objavila v zbirki Prvenke pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in s spremno besedo dr. Aljoša Harlamova. Na naslovnici (oblikovala jo je Meta Wraber) so tudi črne pikice, ki se v notranjosti knjige razkrijejo kot živalice, v eni izmed pisateljičinih zgodb pa se predstavijo kot sila, ki še kako vpliva na življenje junakinje. V zbirki Menažerija imajo namreč živali in narava pomembno vlogo, literarne junakinje (in tudi kak junak) pa doživljajo nelahke preizkušnje. Več o zbirki, za katero je zasluženo dobila nagrado novo mesto short, bo pisateljica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa bo tudi odlomka iz svojih zgodb. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Marko Golja)

Denis Poniž o zbirki Sedem esejev za sedemdeset let

11. 10. 2018

Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej avtor je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je dopolnil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o minulih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo in med drugim pojasnil, zakaj je nekatere osebe označil s celotnim imenom, nekatere z začetnicami in tretje še to ne, prebral pa bo tudi odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

31 min

Denis Poniž je obogatil slovensko kulturo kot literarni zgodovinar in teoretik, kot pesnik, esejist, dramatik, avtor radijskih iger in urednik. V zbirki Literarni leksikon je tako objavil zvezke Konkretna poezija (1984), Esej (1989) in Tragedija (1994), na začetku svoje znanstvene poti pa strokovno monografijo Slovenski jezik – literatura – računalniki (1974) in pozneje (med drugim) še eseje v zbirki Pot, strokovno monografijo Numerične estetike in slovenska literarna znanost itd. Uredil je (za zbirko Kondor) Antologijo konkretne in vizualne poezije in izbrano delo Karla Destovnika Kajuha z naslovom Markacije (1982). Pesniški prvenki Dionizove pesmi (1976) je sledilo še več pesniških, esejističnih in dramskih besedil, skratka, Poniž je izjemno plodovit avtor. Ob avtorjevi sedemdesetletnici je Celjska Mohorjeva založba izdala njegovo zbirko Sedem esejev za sedemdeset let. V njej avtor je avtor izpisal svojo osebno izkušnjo, linearno pripoved po desetletjih pa je dopolnil z vrsto zastranitev. Bralec bo tako iz knjige lahko razbral marsikaj o minulih desetletjih, predvsem pa o Poniževi osebnosti in delu ter ljudeh, s katerimi je sodeloval ali pa se razšel. Jubilant bo zbirko predstavil v pogovoru z Markom Goljo in med drugim pojasnil, zakaj je nekatere osebe označil s celotnim imenom, nekatere z začetnicami in tretje še to ne, prebral pa bo tudi odlomek iz knjige. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Kristina Kočan: Šivje

4. 10. 2018

Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine, in zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo mnogotere priložnosti za besede, za njihova raznolika povezovanja in večplastna pomenjanja, kar Kristina Kočan spretno izkorišča. Avtor fotografije: Kristijan Robič

27 min

Tretjo knjigo poezije Kristine Kočan, ŠIVJE, pišejo zamolki, tišine in praznine, in zdi se tudi, da pesnica ves čas ubeseduje tisto, kar v samih pesmih pravzaprav ni neposredno navzoče. V tako razprtih prostorih – v besedilih je odsotna tudi interpunkcija – se razprejo mnogotere priložnosti za besede, za njihova raznolika povezovanja in večplastna pomenjanja, kar Kristina Kočan spretno izkorišča. Avtor fotografije: Kristijan Robič

Sociologinja Darja Zaviršek o občutljivih temah

27. 9. 2018

Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje. V njih je analizirala zelo aktualne in boleče teme, med drugim položaj hendikepiranih v slovenski družbi, odnos do beguncev, razmah neopatriarhata in spolne zlorabe v Cerkvi. Več o analizah bolečih tem bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

30 min

Sociologinja dr. Darja Zaviršek je pred kratkim v Oranžni zbirki pri založbi *cf izdala zbirko šestih socioloških razprav z naslovom Skrb kot nasilje. V njih je analizirala zelo aktualne in boleče teme, med drugim položaj hendikepiranih v slovenski družbi, odnos do beguncev, razmah neopatriarhata in spolne zlorabe v Cerkvi. Več o analizah bolečih tem bo avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja

Jani Virk o romanu Brez imena

20. 9. 2018

Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mike Crawford

28 min

Za mojstrsko napisano zbirko zgodb z naslovom Med drevesi je njen avtor, pisatelj in prevajalec Jani Virk zasluženo dobil Župančičevo nagrado. S svojo najnovejšo knjigo, z romanom Brez imena, je prav tako presenetil. Zadal si je namreč težko in nehvaležno nalogo napisati roman o razpadli družini in posilstvu mladostnika, skratka, zgodbo o mladeniču, ki se spušča oziroma pada v vse hujši pekel. Več o zasnovi romana je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi odlomka iz romana. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mike Crawford

Vlado Kreslin: Zakartana ura

13. 9. 2018

Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Glasbenik, pevec in pesnik Vlado Kreslin je že leta 1990 objavil pesniško zbirko Namesto koga roža cveti, pozneje je objavil še več zbirk in tako pred kratkim tudi zbirko z naslovom Zakartana ura. V zbirkah je Kreslin objavil vrsto pesmi, ki so zaradi njegove uglasbitve in interpretacije dobesedno ponarodele. To velja tudi za zbirko Zakartana ura: v njej so med drugim pesmi z zgoščenk Če bi midva se kdaj srečala, Čarobnice, Drevored in Murske balade in romance, pa tudi neuglasbene pesmi, tako pesem Strune sem zamenjal zate, posvečena Alešu Debeljaku. Več o zbirki, svoji poeziji in njenem razmerju z glasbo bo avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Dare Gozdnikar: Prostorni časi

6. 9. 2018

Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije.

26 min

Pesniški prvenec Dareta Gozdnikarja že z naslovom opozarja na tisto, kar najizraziteje tematizira: čas. Zavest časnosti opredeljuje domala vsako pesem v knjigi, nadgrajuje pa jo celosten pogled na življenje, pogled, ki z »zrenjem v smrt diha življenje«, pogled, ki vključuje nasprotja in se zaveda vzajemne pogojenosti nasprotnosti. Dare Gozdnikar v oddaji predstavi knjigo, razmišlja o poeziji in vesolju, pa tudi o razliki med pisanjem besedil za rokenrol komade in pisanjem poezije.

Marko Marinčič o Katulu

30. 8. 2018

Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič

28 min

Klasični filolog in prevajalec dr. Marko Marinčič je v zbirki Razprave FF pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani objavil znanstveno monografijo Carmina docta: Katul in nova poezija. V njej je zanimivo osvetlil Katulovo poezijo, marsikatero svojo analizo je ponazoril tudi s prevodi, monografijo pa je sklenil s prevodom Katulovega epilija Svatba Peleja in Tetide. V oddaji Izšlo je boste tako najprej slišali pogovor Marka Golje z dr. Marinčičem, ob izteku oddaje pa še odlomek iz Katulovega epilija, Ariadnino tožbo v interpretaciji dramske igralke Polone Juh. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Katarina Marinčič

Peter Kovačič Peršin o svoji najnovejši knjigi

23. 8. 2018

Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo

32 min

Urednik žal ugasle revije 2000 in esejist, tudi Rožančev nagrajenec, Peter Kovačič Peršin v svoji najnovejši esejistični zbirki Stopinje v pesku zgodovine tehtno razmišlja (med drugim) o usodi naše civilizacije, o globalizaciji in spravi. Seveda pa je že zgovoren simptom, v kakšnem stanju je sodobna družba, da je knjiga s tako pomembnimi temami izšla v samozaložbi. Glavne teme svoje zbirke je avtor predstavil v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Delo

Marko Pavliha o esejistični zbirki Pritisni na tipko Človek

16. 8. 2018

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj). Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo

29 min

Dr. Marko Pavliha je mednarodno priznani pravnik in univerzitetni profesor, v zadnjih letih pa tudi vse bolj prepoznaven esejist. O njegovi dobri esejistični kondiciji priča zbirka Pritisni na tipko Človek, objavljena pri podjetju Lexpera (GV Založba). Več o zbirki in njeni naslovni tematiki ter še čem je avtor povedal v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v studiu Radia Koper, prebral pa je tudi uvodno pesem Človek in odlomek iz eseja Biti ustvarj(al)en, nagrajenega na natečaju revije Sodobnost. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj). Foto: Avtor (tudi fotografije) s soprogo

Nataša Sukič o romanu Bazen

9. 8. 2018

Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd

30 min

Roman Bazen pisateljice in političarke Nataše Sukič je izšel v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera zgodaj spomladi (z letnico 2017), uvrstil se je med deset romanov, ki so se potegovali za kresnika, predvsem pa je še en prepoznaven avtoričin roman, v katerem sta eno prepričljiva upodobitev odraščajočih najstnic in samosvoja pripoved, stkana iz drobcev o resničnih dogodkih, psiholoških prebliskov in pisateljičine domišljije. Več o romanu je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebrala pa je tudi odlomka iz romana Bazen. Vabljeni k poslušanju ukaj in zdaj. Foto: Medija centar Beograd

Matija Petkovšek: Doživljaji iz svetovne vojne

2. 8. 2018

Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas)

30 min

Matija Petkovšek, kmet iz Logatca, je bil pri 26 letih vpoklican v avstro-ogrsko armado. Kot vojak 97. pehotnega polka je svoj ognjeni krst doživel na galicijskih poljanah, konec vojne pa je s svojo enoto dočakal v Tiraspolu. Vseh 53 mesecev vojaške službe je natančno opisal v vojnem dnevniku, ki ga je po 100 letih odkril njegov vnuk, Robert Brus, redni profesor na Biotehniški fakulteti v Ljubljani, in uredil za knjižno izdajo. Razširil jo je z obsežnimi opombami in izvirnimi zemljevidi, spremno besedilo pa je prispeval mag. Marko Štepec, zgodovinar in kustos v Muzeju novejše zgodovine. (Na fotografiji: Ruska pehota v Galiciji, pripravljena na boj; zbirka G. Milocco,v J. Škerk, I. svetovna vojna pri nas)

Silvija Borovnik o svoji najnovejši monografiji

26. 7. 2018

Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik

30 min

Dr. Silvija Borovnik je prevajalka (med drugim je objavila izbor avstrijske kratke proze Prekoračiti obzorje), redna profesorica za slovensko književnost na Oddelku za slovanske jezike in književnosti Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter literarna znanstvenica. Med drugim raziskuje sodobno slovensko prozo, še zlasti pripovedništvo slovenskih avtoric. Njeno najnovejše literarnovedno delo Večkulturnost in medkulturnost v slovenski književnosti je izšlo v zbirki Zora pri Univerzitettni založbi Univerze v Mariboru. Kot njegov moto je avtorica postavila misel pesnika, esejista in sociologa kulture Aleša Debeljaka: »Naše identitete ne tvori tista pesem, ki jo preberemo, ampak tista, h kateri se vračamo.« V prvem, obsežnejšem delu z naslovom O književnosti je dr. Silvija Borovnik zgoščeno in pregledno analizirala opuse avtorjev, ki so se v svojih literarnih delih in/ali eksistencialno srečali z večkulturnostjo in medkulturnostjo, v drugem delu z naslovom O slovenščini doma in po svetu pa se je avtorica predstavila kot intelektualka, ki zagovarja slovenščino na vseh ravneh, tudi v univerzitetni sredini s pretirano trgovsko žilico. Več o monografiji je avtorica povedala v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Miran Hladnik

Andrej Blatnik o svojih kratkih kratkih zgodbah

19. 7. 2018

Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed plus naslov) in o najnovejši zbirki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratki kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik

29 min

Pisatelj, prevajalec, urednik in univerzitetni profesor Andrej Blatnik je pred kratkim pri Literarno-umetniškem društvu Literatura objavil zbirko kratkih kratkih zgodb z naslovom Ugrizi. Več o pisanju tovrstnih zgodb (najkrajša v knjigi vsebuje sedem besed plus naslov) in o najnovejši zbirki je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi kratki kratki zgodbi Najbolj vznemirljivo in Spregledano. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Mateja Jordovič Potočnik

Marko Stabej o svoji najnovejši knjigi

12. 7. 2018

Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Srdjan Živulović, BOBO

32 min

Dr. Marko Stabej je redni profesor na Oddelku za slovenistiko ljubljanske Filozofske fakultete. Kot jezikoslovec preučuje družbene razsežnosti jezika in to velja tudi za njegovo knjigo Naj gre za jezik, objavljeno pri založbi Ocean. V njej je avtor objavil 42 besedil, kolumn ali kratkih esejev ter v njih privlačno in razumljivo zastavil in osvetlil marsikatero jezikovno dilemo. Več o svoji drugi knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi hudomušno kratko besedilo Zakaj in se nam za nameček v glasbenem premoru s pesmijo Tudi sonce in skupino Melanholiki predstavil še kot roker. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Srdjan Živulović, BOBO

Gašper Malej: Pod tisto celino

5. 7. 2018

Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.

29 min

Tretja knjiga poezije Gašperja Maleja Pod tisto celino je zelo natančno grajena in oblikovana. Formalno se v njej prepletajo tri pesniške oblike: pesmi v verzni obliki, pesmi v prozi in fragmenti; tematsko je razgibana, a vendar se zdi, da se navsezadnje vse tematike prepletajo v stremljenju po prepoznanju, ohranjanju in ščitenju osebne integritete in svojega mesta v svetu.

Tibor Hrs Pandur o pesniški zbirki Notranje zadeve

28. 6. 2018

Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: David Kranzelbinder

29 min

Leta 2010 je Tibor Hrs Pandur objavil svojo prvo pesniško zbirko Enerđimašina, pred meseci pa je v knjižni zbirki Piramida pri založbi Litera izšla njegova druga pesniška zbirka Notranje zadeve. Takoj za naslovom sledi avtorjeva opomba, da so vse v knjigi omenjene osebe sanjske projekcije in da ne predstavljajo realnih oseb. Skratka, sanje imajo v zbirki pomembno vlogo. Več o zbirki (tehtno spremno besedo je prispeval Muanis Sinanović), sanjah, njihovem prehajanju v poezijo in še čem je povedal pesnik v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebral pa je tudi pesmi Nardil sem si ladjo in What's In a Name. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: David Kranzelbinder

Florjan Lipuš o svojem romanu Gramoz

21. 6. 2018

Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko Lipuš, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele pri Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji je pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

30 min

Florjan Lipuš je brezkompromisen pisatelj: zaveda se, da ustvarja nekaj, kar ne obstaja zunaj njegove literature, kar je samo njegovo in enkratno. Njegov pisateljski credo je torej samosvojost, najgloblja zavezanost besedilu, ki ga piše, njegovemu ritmu, gostoti, besedišču, dinamiki in vpeljavi različnih pripovednih drobcev in plasti, tudi esejističnih. Vse to velja tudi za njegov roman Gramoz. V njem je ubesedil avtobiografsko doživetje, doživetje, ki ga je v drugem umetniškem mediju, v fotografiji, artikuliral tudi njegov sin Marko Lipuš, vendar ga je pisatelj ubesedil z veliko mero odmaknjenosti, zabrisanosti. V pogovoru z Markom Goljo, posnetim v zaselku Sele pri Žitari vasi, kjer pisatelj živi v hiši z zelo lepim vrtom, je sicer nekoliko razkril naravo romana Gramoz, hkrati pa znova izrazil svojo zavezanost literaturi kot enkratnemu ustvarjalnemu dejanju. V oddaji je pisatelj tudi prebral odlomek iz romana, zato – vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Renato Podbersič o goriških Judih

14. 6. 2018

Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Primož Lavre

34 min

Zgodovinar dr. Renato Podbersič je pred meseci objavil znanstveno monografijo Jeruzalem ob Soči, s podnaslovom Judovska skupnost na Goriškem od 1867 do danes. Monografijo – uvodno besedo je prispeval dr. Egon Pelikan –, so izdali Študijski center za narodno spravo, Goriška Mohorjeva družba in Center judovske kulturne dediščine Sinagoga, več o njej in usodi goriških Judov pa je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Primož Lavre

Vlado Žabot: Sveti boj

7. 6. 2018

Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot povsem samostojen roman, po drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, z romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, s pomočjo katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete, njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in do tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica'. Ob tem pa se Žabot posebej pozorno posveti raziskovanju vzrokov za vojno.

30 min

Roman Sveti boj Vlada Žabota lahko beremo kot povsem samostojen roman, po drugi strani pa se povezuje tudi v tematsko trilogijo z avtorjevima prejšnjima knjigama, z romanom Ljudstvo lunja (2010) in epsko pesnitvijo Sveta poroka (2013). Vse tri knjige namreč kažejo Žabotovo zanimanje za slovanske mite in mitično, s pomočjo katerih v svojih delih razpira temeljna bivanjska vprašanja. V knjigi Sveti boj so to predvsem vprašanje posameznikove identitete, njegove vloge v zgodovini, razmerja do presežnega in do tiste izmuzljive kategorije, ki jo imenujemo 'resnica'. Ob tem pa se Žabot posebej pozorno posveti raziskovanju vzrokov za vojno.

Vlasta Stavbar o Majniški deklraciji in deklaracijskem gibanju

31. 5. 2018

Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o Majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Miha Maleš, osnutek za fresko Majniška deklaracija, 1937; Galerija Miha Maleš, Kamnik.

28 min

Majniška deklaracija je eden izmed pomembnih dokumentov v slovenski politični zgodovini. Da je deklaracija postala skoraj plebiscitarna izjava slovenskega naroda, ima veliko zaslugo deklaracijsko gibanje, ki je deklaracijo širilo in zbiralo glasove podpore. V deklaracijskem gibanju pa so imele zelo pomembno vlogo – ženske. Več o Majniški deklaraciji, deklaracijskem gibanju, vlogi žensk in še čem v oddaji Izšlo je, v pogovoru Marka Golje z zgodovinarko dr. Vlasto Stavbar, avtorico znanstvene monografije Majniška deklaracija in deklaracijsko gibanje. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Miha Maleš, osnutek za fresko Majniška deklaracija, 1937; Galerija Miha Maleš, Kamnik.

Štefan Kardoš o svojem romanu Vse moje Amerike

24. 5. 2018

Leta 2002 je izšel roman Sekstant, ki so ga kot soavtorji podpisali Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan. Mladim avtorjem je z zanimivo zastavljenim romanom uspel velik met: Sekstant se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Kardošu je nekaj let pozneje s prvim samostojnim romanom Rizling polka uspel še večji met: roman so nagradili s kresnikom. Toda pisatelj ni bila muha enodnevnica, saj je z vsakim naslednjim romanom presenetil bralce z zahtevno zasnovo, psihološko pretanjenostjo, celo avtorskim pogumom. Romanoma Pobočje sončnega griča ter Veter in odmev je tako lani sledil roman Vse moje Amerike. Z romanom je pisatelj poplačal simbolni dolg staremu očetu, predvsem pa je rešil pozabe mnoge svoje rojake, ki so v prvi tretjini dvajsetega stoletja odpotovali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru z Markom Goljo tudi pojasnil, kaj je zajčja sled. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net

30 min

Leta 2002 je izšel roman Sekstant, ki so ga kot soavtorji podpisali Norma Bale, Štefan Kardoš in Robert Titan. Mladim avtorjem je z zanimivo zastavljenim romanom uspel velik met: Sekstant se je uvrstil v ožji izbor za nagrado kresnik. Kardošu je nekaj let pozneje s prvim samostojnim romanom Rizling polka uspel še večji met: roman so nagradili s kresnikom. Toda pisatelj ni bila muha enodnevnica, saj je z vsakim naslednjim romanom presenetil bralce z zahtevno zasnovo, psihološko pretanjenostjo, celo avtorskim pogumom. Romanoma Pobočje sončnega griča ter Veter in odmev je tako lani sledil roman Vse moje Amerike. Z romanom je pisatelj poplačal simbolni dolg staremu očetu, predvsem pa je rešil pozabe mnoge svoje rojake, ki so v prvi tretjini dvajsetega stoletja odpotovali s trebuhom za kruhom v Ameriko. Vendar roman ni zgolj zgodovinsko čtivo, niti negotova zgodovinska sestavljanka, saj ga je pisatelj izpisal kot roman o spominu, natančneje: o varljivem spominu. Romaneskni junak, najverjetneje pisateljev alter ego, se zaradi blažje možganske kapi znajde v precejšnji stiski in negotovosti, obe ravni romana pa se smiselno in sugestivno dopolnjujeta in zlivata v celoto. Zato ne preseneča, da je pisatelj v pogovoru z Markom Goljo tudi pojasnil, kaj je zajčja sled. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Ana Kovač/ siol.net

Andrej E. Skubic o svojem romanu Permafrost

17. 5. 2018

Andrej E. Skubic si kot pisatelj, še zlasti pa kot romanopisec praviloma zada nelahke naloge. To velja tudi za njegov najnovejši roman Permafrost, objavljen v zbirki Bralec pri založbi Modrijan. Ne le, da je v romanu nekako povezal usodi srednjeletnega Slovenca in Izraelca, ki imata oba težave v svojih zakonih, ampak je zanimiva tudi zgodba, ki ju je povezala – zgodba iz let druge svetovne vojne o odkritju trupla iz bronaste dobe na triglavskem ledeniku. Z romanom Permafrost je pisatelj, doslej nagrajen s tremi kresniki, ponovno dokazal, da si drzne napisati celostni roman o družbi in medčloveških razmerjih. Več o romanu Permafrost, pa tudi o nekaterih svojih pisateljskih odločitvah in rešitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Modrijan založba

30 min

Andrej E. Skubic si kot pisatelj, še zlasti pa kot romanopisec praviloma zada nelahke naloge. To velja tudi za njegov najnovejši roman Permafrost, objavljen v zbirki Bralec pri založbi Modrijan. Ne le, da je v romanu nekako povezal usodi srednjeletnega Slovenca in Izraelca, ki imata oba težave v svojih zakonih, ampak je zanimiva tudi zgodba, ki ju je povezala – zgodba iz let druge svetovne vojne o odkritju trupla iz bronaste dobe na triglavskem ledeniku. Z romanom Permafrost je pisatelj, doslej nagrajen s tremi kresniki, ponovno dokazal, da si drzne napisati celostni roman o družbi in medčloveških razmerjih. Več o romanu Permafrost, pa tudi o nekaterih svojih pisateljskih odločitvah in rešitvah je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Modrijan založba

Janko Kos o Cankarju

10. 5. 2018

Akademik Janko Kos je v letih in desetletjih ustvaril izjemen in najverjetneje nepresegljiv literarnovedni opus. Najširša kulturna javnost ga pozna predvsem kot prešernoslovca, zato je njegova zbirka razprav Misliti Cankarja še toliko bolj zanimiva. Vsebuje namreč razprave, ki so nastale v petdesetletnem razponu, predvsem pa razprave, v katerih je avtor tehtno, argumentirano, poglobljeno in razvidno analiziral vrsto vznemirljivih in aktualnih tem in problemov v Cankarjevi literaturi, od nekonformizma pri Jermanu, volje do moči v njegovi dramatiki, njegovo razmerje do krščanstva, revolucije in spolnosti, pa Shakespearjev (ja: Shakespearjev) in Cervantesov (ja: Cervantesov) vpliv na Cankarjevo književnost. Več o svoji monografiji in še čem je akademik Janko Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

31 min

Akademik Janko Kos je v letih in desetletjih ustvaril izjemen in najverjetneje nepresegljiv literarnovedni opus. Najširša kulturna javnost ga pozna predvsem kot prešernoslovca, zato je njegova zbirka razprav Misliti Cankarja še toliko bolj zanimiva. Vsebuje namreč razprave, ki so nastale v petdesetletnem razponu, predvsem pa razprave, v katerih je avtor tehtno, argumentirano, poglobljeno in razvidno analiziral vrsto vznemirljivih in aktualnih tem in problemov v Cankarjevi literaturi, od nekonformizma pri Jermanu, volje do moči v njegovi dramatiki, njegovo razmerje do krščanstva, revolucije in spolnosti, pa Shakespearjev (ja: Shakespearjev) in Cervantesov (ja: Cervantesov) vpliv na Cankarjevo književnost. Več o svoji monografiji in še čem je akademik Janko Kos povedal v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Andrej Hočevar: Seznam

3. 5. 2018

Šest let po pesniški zbirki Leto brez idej je izšla šesta knjiga poezije Andreja Hočevarja, knjiga z naslovom Seznam. Na tematski in vsebinski ravni jo, ob drugem, zaznamuje dvom v vse gotovosti, razvidnosti in samoumevnosti, na oblikovni pa preskok k narativnejši poeziji in razpiranje jezika.

29 min

Šest let po pesniški zbirki Leto brez idej je izšla šesta knjiga poezije Andreja Hočevarja, knjiga z naslovom Seznam. Na tematski in vsebinski ravni jo, ob drugem, zaznamuje dvom v vse gotovosti, razvidnosti in samoumevnosti, na oblikovni pa preskok k narativnejši poeziji in razpiranje jezika.

Vinko Möderndorfer: Druga preteklost

26. 4. 2018

Foto: STA Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: piše kratke zgodbe, romane, drame, komedije in eseje, režira filme in v gledališču ter operi. Z najnovejšim romanom Druga preteklost je spet presegel samega sebe: napisal je celosten roman, ki se sicer dogaja v izmišljenem kraju Dolina, toda kopica podrobnosti prepriča, da gre za avtorjev poskus napisati velik slovenski roman o naši preteklosti in o tem kako preživeti preteklost, da nas ne posrka. Zgodovinsko snov, romaneskno »resnico« je pisatelj spretno potujeval tudi tako, da je v romaneskno tkivo vtkal vrstice in strani o nastajanju romana; obe ravni, zgodbo in njeno metaraven, pa je združil v berljivo celoto, ki se odlikuje tudi z vsemi značilnostmi pisateljevega dosedanjega opusa. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.

30 min

Foto: STA Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik: piše kratke zgodbe, romane, drame, komedije in eseje, režira filme in v gledališču ter operi. Z najnovejšim romanom Druga preteklost je spet presegel samega sebe: napisal je celosten roman, ki se sicer dogaja v izmišljenem kraju Dolina, toda kopica podrobnosti prepriča, da gre za avtorjev poskus napisati velik slovenski roman o naši preteklosti in o tem kako preživeti preteklost, da nas ne posrka. Zgodovinsko snov, romaneskno »resnico« je pisatelj spretno potujeval tudi tako, da je v romaneskno tkivo vtkal vrstice in strani o nastajanju romana; obe ravni, zgodbo in njeno metaraven, pa je združil v berljivo celoto, ki se odlikuje tudi z vsemi značilnostmi pisateljevega dosedanjega opusa. Več o romanu je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj.

Vladimir Holan, Abdulah Sidran in Mario Benedetti v slovenščini

19. 4. 2018

Urugvajski pesnik Mario Benedetti je zapisal v pesmi Dobri fantje, »da smo bili ateisti dobri fantje«, pesem je izšla v knjigi njegovih izbranih pesmi Drugo nebo, ta pa – tako kot zbirki Zakaj tonejo Benetke bošnjaškega pesnika Abdulaha Sidrana in Zid kot avtoportret češkega pesnika Vladimirja Holana – v najnovejšem letniku zbirke Nova lirika. Več o pesnikih in njihovi poeziji so v oddaji Izšlo je povedali njihovi prevajalci Nives Vidrih, Uroš Zupan in Sara Virk (v pogovoru z Markom Goljo), Holanovo pesem Najini hčerkici Kateřini, Sidranov Zapis o čudežu in Benedettijevo pesem Ne reši se pa je občuteno interpretiral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

31 min

Urugvajski pesnik Mario Benedetti je zapisal v pesmi Dobri fantje, »da smo bili ateisti dobri fantje«, pesem je izšla v knjigi njegovih izbranih pesmi Drugo nebo, ta pa – tako kot zbirki Zakaj tonejo Benetke bošnjaškega pesnika Abdulaha Sidrana in Zid kot avtoportret češkega pesnika Vladimirja Holana – v najnovejšem letniku zbirke Nova lirika. Več o pesnikih in njihovi poeziji so v oddaji Izšlo je povedali njihovi prevajalci Nives Vidrih, Uroš Zupan in Sara Virk (v pogovoru z Markom Goljo), Holanovo pesem Najini hčerkici Kateřini, Sidranov Zapis o čudežu in Benedettijevo pesem Ne reši se pa je občuteno interpretiral Renato Horvat. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Boris Jukić o svoji najnovejši, jubilejni novelistični zbirki

12. 4. 2018

Pisatelj in prevajalec Boris Jukić se je knjižno predstavil leta 1980 s kratkim romanom Ukleta graščina in z elegantno prozo nemudoma opozoril nase. Pozneje je objavil še več pripovednih del, pred meseci pa je založba Mladinska knjiga počastila njegov okrogli življenjski jubilej z izdajo novelistične zbirke Umetnost lokostrelstva v ugledni Jubilejni zbirki. Avtor je v knjigo uvrstil novele Hiša, Orglar, Klavir in naslovno Umetnost lokostrelstva. Motivno-tematsko se novele razlikujejo, o njih lepo piše Matej Bogataj v spremni besedi, toda najmanjšega dvoma ni, da imajo objavljene novele skupni imenovalec – značilno avtorjevo pripoved, v kateri imajo zelo pomembno mesto detajli in izpuščene informacije. Več o zbirki je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav)

32 min

Pisatelj in prevajalec Boris Jukić se je knjižno predstavil leta 1980 s kratkim romanom Ukleta graščina in z elegantno prozo nemudoma opozoril nase. Pozneje je objavil še več pripovednih del, pred meseci pa je založba Mladinska knjiga počastila njegov okrogli življenjski jubilej z izdajo novelistične zbirke Umetnost lokostrelstva v ugledni Jubilejni zbirki. Avtor je v knjigo uvrstil novele Hiša, Orglar, Klavir in naslovno Umetnost lokostrelstva. Motivno-tematsko se novele razlikujejo, o njih lepo piše Matej Bogataj v spremni besedi, toda najmanjšega dvoma ni, da imajo objavljene novele skupni imenovalec – značilno avtorjevo pripoved, v kateri imajo zelo pomembno mesto detajli in izpuščene informacije. Več o zbirki je povedal avtor v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. (Foto: Foto atelje Pavšič Zavadlav)

Anja Mugerli: Spovin

5. 4. 2018

Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni.

28 min

Tri leta po izidu svojega odmevnega knjižnega prvenca, knjige kratke proze Zeleni fotelj, se Anja Mugerli predstavlja z novim delom, z romanom Spovin. Tudi v njem se subtilno posveča medčloveškim odnosom – kompleksnim, napornim ali celo travmatičnim –, osišče večplastne pripovedi pa predstavlja spomin - individualni in kolektivni.

Damjan Prelovšek o Plečniku

29. 3. 2018

Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jan Procházka

29 min

Dr. Damjan Prelovšek je leta 1969 diplomiral iz umetnostne zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Preden se je uveljavil kot vrhunski poznavalec Jožeta Plečnika, njegove biografije in umetnosti, je bil vrhunski športnik in se kot kanuist leta 1972 udeležil olimpijskih iger v Münchnu. Leta 1977 je Damjan Prelovšek doktoriral z disertacijo o Plečniku, pozneje pa je o njem objavil še vrsto znanstvenih in poljudnih monografij. Njegova najnovejša monografija, objavljena pri Založbi ZRC, ima naslov Jože Plečnik: arhitektura večnosti. V njej je avtor skrbno predstavil Plečnikova formativna leta, ob predstavitvi njegove biografije pa se je seveda posvetil predvsem njegovemu opusu. Monografija se odlikuje tudi z avtorjevim jezikom, z minucioznimi arhitekturnimi opisi in njegovimi fotografijami, ki nam približajo Plečnikovo umetnost na dotik. Več o Plečniku in monografiji je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Jan Procházka

Mladen Dolar o B/biti in njenem dvojniku

22. 3. 2018

Na vprašanje, kaj je bit, bi večina vprašancev verjetno prikimala, da ve, kaj je bit, toda kaj je dvojnik biti, bi bilo bolj zagatno vprašanje. To vprašanje si je zastavil Mladen Dolar in nanj odgovoril v knjigi Bit in njen dvojnik ter na vrsti področij analiziral, kako vstop v univerzalnost predpostavlja izključitev nekoga, nečesa, ki se vrača, predvsem pa paradoksalno konstituira bit. Več o knjigi Bit in njen dvojnik (izšla je v zbirki Analecta, izdajatelj je Društvo za teoretsko psihoanalizo) je Mladen Dolar povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: si.wikipedia.org

31 min

Na vprašanje, kaj je bit, bi večina vprašancev verjetno prikimala, da ve, kaj je bit, toda kaj je dvojnik biti, bi bilo bolj zagatno vprašanje. To vprašanje si je zastavil Mladen Dolar in nanj odgovoril v knjigi Bit in njen dvojnik ter na vrsti področij analiziral, kako vstop v univerzalnost predpostavlja izključitev nekoga, nečesa, ki se vrača, predvsem pa paradoksalno konstituira bit. Več o knjigi Bit in njen dvojnik (izšla je v zbirki Analecta, izdajatelj je Društvo za teoretsko psihoanalizo) je Mladen Dolar povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: si.wikipedia.org

Tone Partljič o novelistični zbirki Ljudje iz Maribora

15. 3. 2018

Pisatelj in komediograf Tone Partljič je v zadnjih letih objavil kar nekaj odmevnih in berljivih knjig, tako romana Pasja ulica ter Sebastjan in most, pred kratkim pri Založbi Beletrina pa še zbirko novel Ljudje iz Maribora. Pisatelj je uvedel zbirko z avtobiografskimi toni in se že z njimi predstavil kot nekdo, ki ne le živi v mestu ob Dravi, ampak ga tudi dobro pozna in občuti. Nato pa v berljivih novelah pripoveduje o usodah ljudi, ki so živeli v Mariboru – nekateri izmed ubesedenih ljudi so znani, drugi morda nekoliko pozabljeni, toda zaradi pisateljevega živahnega fabuliranja in posluha za človeško stopijo pred bralca še kako živi. Več o pripovedni zbirki Ljudje iz Maribora je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

30 min

Pisatelj in komediograf Tone Partljič je v zadnjih letih objavil kar nekaj odmevnih in berljivih knjig, tako romana Pasja ulica ter Sebastjan in most, pred kratkim pri Založbi Beletrina pa še zbirko novel Ljudje iz Maribora. Pisatelj je uvedel zbirko z avtobiografskimi toni in se že z njimi predstavil kot nekdo, ki ne le živi v mestu ob Dravi, ampak ga tudi dobro pozna in občuti. Nato pa v berljivih novelah pripoveduje o usodah ljudi, ki so živeli v Mariboru – nekateri izmed ubesedenih ljudi so znani, drugi morda nekoliko pozabljeni, toda zaradi pisateljevega živahnega fabuliranja in posluha za človeško stopijo pred bralca še kako živi. Več o pripovedni zbirki Ljudje iz Maribora je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902)

8. 3. 2018

Konec lanskega leta je Znanstvena založba Filozofske fakultete izdala znanstveno monografijo Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902). Monografijo je uredila dr. Marta Verginella; na zavihku knjige je objavila misel Marice Nadlišek Bartol, da "Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Svobodno mora misliti, razumeti, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi", k sodelovanju pa je urednica povabila dr. Ireno Selišnik, dr. Katjo Mihurko Poniž, dr. Vito Žerjal Pavlin, dr. Petro Testen, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle, sama pa je prispevala uvodni besedili o Slovenki in njeni prvi urednici Marici Nadlišek Bartol. Več o Slovenki, zgodovinskem kontekstu in usodi urednic je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala dr. Irena Selíšnik, avtorica besedila z naslovom Ivanka Anžič Klemenčič od mlade do "stare" feministke. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

29 min

Konec lanskega leta je Znanstvena založba Filozofske fakultete izdala znanstveno monografijo Slovenka: prvi ženski časopis (1897-1902). Monografijo je uredila dr. Marta Verginella; na zavihku knjige je objavila misel Marice Nadlišek Bartol, da "Samostojna ženska nima opore, nego svojo misel, svoj razum, svojo razsodnost. Svobodno mora misliti, razumeti, razsoditi pota, po katerih ji je hoditi", k sodelovanju pa je urednica povabila dr. Ireno Selišnik, dr. Katjo Mihurko Poniž, dr. Vito Žerjal Pavlin, dr. Petro Testen, dr. Ano Cergol Paradiž in dr. Urško Strle, sama pa je prispevala uvodni besedili o Slovenki in njeni prvi urednici Marici Nadlišek Bartol. Več o Slovenki, zgodovinskem kontekstu in usodi urednic je v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo povedala dr. Irena Selíšnik, avtorica besedila z naslovom Ivanka Anžič Klemenčič od mlade do "stare" feministke. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj.

Ana Pepelnik o pesniški zbirki Tehno

1. 3. 2018

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji. Oddajo je pripravila Tina Kozin.

27 min

Pesnica in prevajalka Ana Pepelnik je svojo peto knjigo poezije, Tehno, tesno naslonila na istoimensko glasbeno zvrst, ki temelji na specifičnem, prepoznavnem ritmu – in izrazit ritem je zagotovo ena izmed prepoznavnih lastnosti pesmi, zbranih v njej. Sicer odpira težke teme, kot so poporodna depresija, splav in prijateljeva smrt, izjemno močna stran poezije Tehna pa je prav ubeseditev doživetih, ne pa tudi sentimentalnih ali kakor koli drugače pretiranih čustev in čutenj, povezanih z omenjenimi doživetji. Oddajo je pripravila Tina Kozin.

Primož Cirman o TEŠ 6

22. 2. 2018

Novinar Primož Cirman (1979) je v knjigi NepoTEŠeni predstavil zgodbo o nastanku TEŠ 6, o neverjetni, a vendar resnični zgodbi o sodelovanju predstavnikov lokalnih interesov, državnih politikov in velikega kapitala. Njegova knjiga, ki ima za podnaslov retorično vprašanje Naložba stoletja ali rop stoletja?, lepo rekonstruira potek zgodbe, ki je bila med svojim nastajanjem skrita očem javnosti, njeni razplet pa bodo občutile še mnoge generacije. Več o knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. Foto: Bojan Puhek Vir: Siol.net

30 min

Novinar Primož Cirman (1979) je v knjigi NepoTEŠeni predstavil zgodbo o nastanku TEŠ 6, o neverjetni, a vendar resnični zgodbi o sodelovanju predstavnikov lokalnih interesov, državnih politikov in velikega kapitala. Njegova knjiga, ki ima za podnaslov retorično vprašanje Naložba stoletja ali rop stoletja?, lepo rekonstruira potek zgodbe, ki je bila med svojim nastajanjem skrita očem javnosti, njeni razplet pa bodo občutile še mnoge generacije. Več o knjigi je avtor povedal v oddaji Izšlo je, v pogovoru v živo z Markom Goljo. Vabljeni k poslušanju pogovora tukaj in zdaj. Foto: Bojan Puhek Vir: Siol.net

Tone Škrjanec o svoji pesniški zbirki Dihaj

15. 2. 2018

Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura

27 min

Lani maja je pesnik in prevajalec Tone Škrjanec dobil nagrado čaša nesmrtnosti za vrhunski pesniški opus v minulih desetih let, proti koncu lanskega leta pa je pri Centru za slovensko književnost objavil novo pesniško zbirko Dihaj ter se z njo potrdil kot samosvoj in izrazit pesnik. V zbirko je uvrstil po dolžini različne pesmi, ki pa vse nosijo njegov prepoznavni podpis. Dogodki in opisi v njih se vrstijo počasi, toda umirjeni tok pripovedi se zmerom znova prelevi v neko novo razpoloženje, občutje, samozavedanje. S Škrjancem se je pogovarjal Marko Golja. Že na začetku pogovora je vprašal pesnika, ali raje bere svojo poezijo ali o njej pripoveduje. Pesnik je rekel, da raje bere, zato ne preseneča, da je med snemanjem prebral kar nekaj pesmi, nekajkrat pa se je tudi nasmejal. Vabljeni k poslušanju tukaj in zdaj. Foto: Maj Pavček, © LUD Literatura

Simona Semenič o prvenki Me slišiš?

8. 2. 2018

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank

31 min

Dramatičarka in performerka Simona Semenič (1975) je dobitnica nagrade Prešernovega sklada za ustvarjalni opus zadnjih dveh let, že prej pa je dobila kar tri Grumove nagrade za najboljše slovensko dramsko besedilo (za 24ur, 5fantkov in sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije). Njena besedila so bila prevedena v vrsto jezikov in uprizorjena na mnogih evropskih odrih. Lani je objavila svojo prvo in drugo knjigo. Pri KUD AAC Zrakogled je izšla njena prvenka Me slišiš?, pri Beletrini pa so pod skupnim naslovom tri drame izšle tisočdevetstoenainosemdeset, sedem kuharic, štirje soldati in tri sofije ter mi, evropski mrliči. V oddaji Izšlo je (ki je bila prvič predvajana 14. decembra lani) je Simona Semenič predstavila svoj knjižni prvenec – v njem je objavila dramska besedila jaz, žrtev, še me dej ter drugič, zelo neposredna in odprta besedila, ki jih je povezala s komentarjem, metatekstom. In takšna kot je kot avtorica dramskih besedil, je Simona Semenič tudi v pogovoru z Markom Goljo. Foto: Nada Žgank

Milan Dekleva: Gestalt

1. 2. 2018

»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.

29 min

»Prostor sveta je enoten in se je odrekel gostoljubju,« lahko med drugim preberemo v najnovejši knjigi poezije Milana Dekleve, knjigi z naslovom Gestalt. Posebno enotnost ji daje alegoričnost, ki se, s prispodobo Ustanove, ki se podaljšuje iz pesmi v pesem, razvija v tekstno strategijo. Milan Dekleva se v njej znova kaže kot poglobljen, brezkompromisen in luciden opazovalec sveta tukaj in zdaj, ki mu nikoli ne zmanjka smisla za humor.