Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Izšlo je

Oddaja o knjižnih novostih, predvsem s področja umetnosti in humanistike (zlasti umetnostnih ved, kulturologije, zgodovine). Zasnovana je kot pogovor z avtorjem oziroma prevajalcem knjige, predstavljeno knjigo pogosto ponazorimo z značilnim odlomkom (včasih tudi v avtorjevi interpretaciji), oddajo pa včasih zaokrožijo mnenja recenzenta oziroma kritika o izbrani knjigi.

Leta 1978 jo je zasnoval in tudi poimenoval tedanji urednik Tretjega programa Ciril Stani, prvi jo je urejal Andrej Arko, pozneje Marjan Kovačevič-Beltram, od marca 2002 pa jo ureja Marko Golja.

Avtor: Marko Golja

Zadnje

Izšlo je

Slavko Alojz Kramar: Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Knjiga imen in obrazov

28. 5. 2024

Slavko Alojz Kramar je pri dobrih devetdesetih letih napisal knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Ker jo je moral napisati. Kot desetletnemu otroku mu je v Jasenovcu umrl oče Martin Kramar, pretepen in okrvavljen; takrat je izgubilo komaj petintridesetletnega očeta še šest otrok. V Jasenovcu in bližnjih taboriščih je bila internirana vrsta slovenskih izgnank in izgnancev ter sodelavk in sodelavcev partizanskega upora; ustaši so jih pripeljali v taborišča iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (mnogi so tam živeli še iz časov Avstro-Ogrske). Slavko Alojz Kramar v uvodu v monografijo razmišlja, zakaj so Slovenke in Slovenci končali v Jasenovcu in bližnjih taboriščih ter ugotavlja, da je »bila za naciste njihova največja krivda, da so bili Slovenci; za ustaše so bili moteči, ker niso podpirali kolaboracije in režima.« Njegova monografija tako ni zgolj študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in njegovi bližini, ampak – kot opozarja podnaslov Knjiga imen in obrazov – z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjene in umrle Slovenke in Slovence. Avtor je pri snovanju monografije tesno sodeloval z urednico (in soavtorico) Ilinko Todorovski, pri iskanju virov pa z Đorđejem Mihovilovećem, višjim kustosom v Spominskem področju Jasenovac. Več o nastajanju monografije Slovenski taboriščniki v Jasenovcu pove Slavko Alojz Kramar v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Slovenskem domu v Zagrebu.

28 min

Slavko Alojz Kramar je pri dobrih devetdesetih letih napisal knjigo Slovenski taboriščniki v Jasenovcu. Ker jo je moral napisati. Kot desetletnemu otroku mu je v Jasenovcu umrl oče Martin Kramar, pretepen in okrvavljen; takrat je izgubilo komaj petintridesetletnega očeta še šest otrok. V Jasenovcu in bližnjih taboriščih je bila internirana vrsta slovenskih izgnank in izgnancev ter sodelavk in sodelavcev partizanskega upora; ustaši so jih pripeljali v taborišča iz Slovenije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine (mnogi so tam živeli še iz časov Avstro-Ogrske). Slavko Alojz Kramar v uvodu v monografijo razmišlja, zakaj so Slovenke in Slovenci končali v Jasenovcu in bližnjih taboriščih ter ugotavlja, da je »bila za naciste njihova največja krivda, da so bili Slovenci; za ustaše so bili moteči, ker niso podpirali kolaboracije in režima.« Njegova monografija tako ni zgolj študija ustaških koncentracijskih taborišč v Jasenovcu in njegovi bližini, ampak – kot opozarja podnaslov Knjiga imen in obrazov – z imeni in biografskimi članki rešuje pozabe umorjene in umrle Slovenke in Slovence. Avtor je pri snovanju monografije tesno sodeloval z urednico (in soavtorico) Ilinko Todorovski, pri iskanju virov pa z Đorđejem Mihovilovećem, višjim kustosom v Spominskem področju Jasenovac. Več o nastajanju monografije Slovenski taboriščniki v Jasenovcu pove Slavko Alojz Kramar v oddaji izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v Slovenskem domu v Zagrebu.

Izšlo je

Nataša Golob: S črnilom in zlatom

17. 5. 2024

Vrhunska umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob je med drugim prevajala leposlovje (na primer avtobiografijo Liv Ullmann z naslovom Spreminjanje) in strokovno literaturo (na primer Spise o umetnosti Ernsta H. Gombricha), pripravila je vrsto učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, prvič doktorirala z disertacijo Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, vendar ni najmanjšega dvoma, da je velika tema njenega znanstvenega dela vse, kar je značilno, pomembno in dragoceno za srednjeveško rokopisno ustvarjalnost. V svojih delih tako preučuje srednjeveško knjižno slikarstvo, pisave, tudi zgodovine rokopisov, delo različnih kopistov … Tako je že leta 1994 objavila znanstveno monografijo Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje, leta 2017 pa je pri Cankarjevi založbi izšla znanstvena monografija S črnilom in zlatom : srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk. Monografiji, ki je prvotno izšla v bibliofilski izdaji in 500 izvodih, je lani sledila bolj dostopna izdaja pri isti založbi. Ddr. Nataša Golob, ki je v minulih letih dokončala še eno izjemno znanstveno monografijo z naslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo in si prizadeva za njen izid, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo približa monografijo S črnilom in zlatom in njen odmaknjeni svet z odličnim poznavanjem snovi in tudi s poetičnimi formulacijami, na primer Knjige so kot ptice: potujejo. Nikar ne zamudite.

29 min

Vrhunska umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob je med drugim prevajala leposlovje (na primer avtobiografijo Liv Ullmann z naslovom Spreminjanje) in strokovno literaturo (na primer Spise o umetnosti Ernsta H. Gombricha), pripravila je vrsto učbenikov za osnovno šolo in gimnazijo, prvič doktorirala z disertacijo Poslikani leseni stropi na Slovenskem do začetka 18. stoletja, vendar ni najmanjšega dvoma, da je velika tema njenega znanstvenega dela vse, kar je značilno, pomembno in dragoceno za srednjeveško rokopisno ustvarjalnost. V svojih delih tako preučuje srednjeveško knjižno slikarstvo, pisave, tudi zgodovine rokopisov, delo različnih kopistov … Tako je že leta 1994 objavila znanstveno monografijo Srednjeveški kodeksi iz Stične: XII. stoletje, leta 2017 pa je pri Cankarjevi založbi izšla znanstvena monografija S črnilom in zlatom : srednjeveško knjižno slikarstvo iz slovenskih zbirk. Monografiji, ki je prvotno izšla v bibliofilski izdaji in 500 izvodih, je lani sledila bolj dostopna izdaja pri isti založbi. Ddr. Nataša Golob, ki je v minulih letih dokončala še eno izjemno znanstveno monografijo z naslovom Literatura v srednjem veku na Slovenskem in njeno občinstvo in si prizadeva za njen izid, v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo približa monografijo S črnilom in zlatom in njen odmaknjeni svet z odličnim poznavanjem snovi in tudi s poetičnimi formulacijami, na primer Knjige so kot ptice: potujejo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Glas izgubljenega raja (Moderna palestinska poezija)

16. 5. 2024

Leta 2010 je Književno društvo Hiša poezije v svoji knjižni zbirki Poetikonove lire objavilo antologijo moderne palestinske poezije z naslovom Glas izgubljenega raja. Antologijo sta pripravila in pesmi prevedla Margit P. Alhady in Mohsen Alhady. Kmalu po izidu se je Marko Golja pogovarjal z Mohsenom Alhadyjem o antologiji, palestinski poeziji ter njenih ustvarjalkah in ustvarjalcih; gost je tudi prebral pesem Rite Odah Lahko dvakrat prečkaš reko?, najprej v slovenščini in potem v arabščini. Vabljeni k poslušanju oddaje o palestinski poeziji in upanju, ki že predolga leta in desetletja čaka, da se izpolni.

27 min

Leta 2010 je Književno društvo Hiša poezije v svoji knjižni zbirki Poetikonove lire objavilo antologijo moderne palestinske poezije z naslovom Glas izgubljenega raja. Antologijo sta pripravila in pesmi prevedla Margit P. Alhady in Mohsen Alhady. Kmalu po izidu se je Marko Golja pogovarjal z Mohsenom Alhadyjem o antologiji, palestinski poeziji ter njenih ustvarjalkah in ustvarjalcih; gost je tudi prebral pesem Rite Odah Lahko dvakrat prečkaš reko?, najprej v slovenščini in potem v arabščini. Vabljeni k poslušanju oddaje o palestinski poeziji in upanju, ki že predolga leta in desetletja čaka, da se izpolni.

Izšlo je

Dušan Šarotar: Nikomah poroča

9. 5. 2024

Pesnik-pisatelj Dušan Šarotar je bralke in bralce sodobne slovenske književnosti ponovno lepo presenetil: njegova knjiga Nikomah poroča, objavljena pri založbi Goga, je hkrati izmuzljiva, poetična, osebna in občutena podoba sveta v njegovih premenah. Aristotelov Nikomah in pripovedovalec, umetnikov alter ego, potujeta po svetu in opazujeta ter diskretno izrekata svoja opažanja. Avtor, ki je v svojih literarnih delih že občuteno tematiziral holokavst, se temne strani iz zgodovine človeštva tudi tokrat dotakne. Knjigo zaokrožujejo avtorjeve poetične fotografije in kakovostna spremna beseda literarne kritičarke in prevajalke Diane Pungeršič. Več o knjigi Nikomah poroča Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, zanimivo pa odgovori tudi na vprašanji o umetni inteligenci in dogajanju v Gazi. Nikar ne zamudite.

28 min

Pesnik-pisatelj Dušan Šarotar je bralke in bralce sodobne slovenske književnosti ponovno lepo presenetil: njegova knjiga Nikomah poroča, objavljena pri založbi Goga, je hkrati izmuzljiva, poetična, osebna in občutena podoba sveta v njegovih premenah. Aristotelov Nikomah in pripovedovalec, umetnikov alter ego, potujeta po svetu in opazujeta ter diskretno izrekata svoja opažanja. Avtor, ki je v svojih literarnih delih že občuteno tematiziral holokavst, se temne strani iz zgodovine človeštva tudi tokrat dotakne. Knjigo zaokrožujejo avtorjeve poetične fotografije in kakovostna spremna beseda literarne kritičarke in prevajalke Diane Pungeršič. Več o knjigi Nikomah poroča Dušan Šarotar pove v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, zanimivo pa odgovori tudi na vprašanji o umetni inteligenci in dogajanju v Gazi. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Annie Ernaux: Dogodek in druga besedila

2. 5. 2024

Suzana Koncut je vrhunska prevajalka, ki se je podpisala pod vrsto prevodnih knjig vrhunskih francoskih pisateljic in pisateljev. V to skupino zanesljivo sodi pripovedna zbirka Dogodek in druga besedila francoske nobelovke Annie Ernaux. Knjiga je izšla v prestižni zbirki Kondor; vsebuje štiri pisateljičina besedila. Besedilo je zelo ohlapna oznaka, saj se ne vpisuje v sistematiko literarnih zvrsti kot črtica, kratka zgodba, noveleta, novela itd., ampak sporoča, da besedilo ni strukturirano in da se uspešno izmika tovrstnim literarnovednim oznakam. Toda to ne pomeni, da so besedila Annie Ernaux kar nekaj, nasprotno. Pisateljica se je definitivno zavedala, da ustvarja samosvoj svet tako z izbiro tem kot s samo pripovedjo. Zelo pogosto piše o temah, ki si jih ljudje običajno izogibamo in ki so bile v času nastanka besedil vsaj nekoliko tabu. V besedilu Dogodek piše o splavu, v besedilu Gola strast o ženski in njeni strastni ljubezni, v Okupaciji o obsedenosti z novo partnerko nekdanjega ljubimca, v Mladeniču pa o razmerju s precej mlajšim ljubimcem. Toda izzivalna ni samo tematika pisateljičinih besedil, ampak tudi pisava. Nagrajenka piše v prvi osebi ednine, piše zelo zgoščeno in intenzivno ter z izjemnim ritmom. Besedila zahtevajo od bralstva, da jim sledi, da ne odneha do zadnje pike. Vendar besedila niso zgolj besedila o osebnih stiskah, ampak njihova avtorica v svoja besedila srka različne sodobne utripe, od političnih in socialnih ter do sodobne popularne kulture. Skratka, odlična knjiga, ki ji do popolnosti manjka samo spremna beseda. V večdesetletni zgodovini zbirke Kondor je najverjetneje prvič, da je izšla knjiga brez spremne besede. Zagato je rešil urednik Andrej Ilc z zgoščeno notico O pisateljici. Več o Annie Ernaux in njenih besedilih pa pove prevajalka Suzana Koncut v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

28 min

Suzana Koncut je vrhunska prevajalka, ki se je podpisala pod vrsto prevodnih knjig vrhunskih francoskih pisateljic in pisateljev. V to skupino zanesljivo sodi pripovedna zbirka Dogodek in druga besedila francoske nobelovke Annie Ernaux. Knjiga je izšla v prestižni zbirki Kondor; vsebuje štiri pisateljičina besedila. Besedilo je zelo ohlapna oznaka, saj se ne vpisuje v sistematiko literarnih zvrsti kot črtica, kratka zgodba, noveleta, novela itd., ampak sporoča, da besedilo ni strukturirano in da se uspešno izmika tovrstnim literarnovednim oznakam. Toda to ne pomeni, da so besedila Annie Ernaux kar nekaj, nasprotno. Pisateljica se je definitivno zavedala, da ustvarja samosvoj svet tako z izbiro tem kot s samo pripovedjo. Zelo pogosto piše o temah, ki si jih ljudje običajno izogibamo in ki so bile v času nastanka besedil vsaj nekoliko tabu. V besedilu Dogodek piše o splavu, v besedilu Gola strast o ženski in njeni strastni ljubezni, v Okupaciji o obsedenosti z novo partnerko nekdanjega ljubimca, v Mladeniču pa o razmerju s precej mlajšim ljubimcem. Toda izzivalna ni samo tematika pisateljičinih besedil, ampak tudi pisava. Nagrajenka piše v prvi osebi ednine, piše zelo zgoščeno in intenzivno ter z izjemnim ritmom. Besedila zahtevajo od bralstva, da jim sledi, da ne odneha do zadnje pike. Vendar besedila niso zgolj besedila o osebnih stiskah, ampak njihova avtorica v svoja besedila srka različne sodobne utripe, od političnih in socialnih ter do sodobne popularne kulture. Skratka, odlična knjiga, ki ji do popolnosti manjka samo spremna beseda. V večdesetletni zgodovini zbirke Kondor je najverjetneje prvič, da je izšla knjiga brez spremne besede. Zagato je rešil urednik Andrej Ilc z zgoščeno notico O pisateljici. Več o Annie Ernaux in njenih besedilih pa pove prevajalka Suzana Koncut v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Tanja Božić: Vejo po vejo

25. 4. 2024

Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.

27 min

Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Spreganje glagola prihajati

18. 4. 2024

Leto je naokrog in Layerjeva založba v Kranju je izdala novo antologijo; natančneje antologijo erotične kratke proze s posrečenim naslovom Spreganje glagola prihajati in z občutenimi fotografijami, ki sta jih prispevala Gal Grobovšek in Saša Smolej. Antologijo sta souredila Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar; v njej so zgodbe objavili Klara Eva Kukovičič, Sara Planinšek, Bojana Dragoš, Pino Pograjc, Tomo Podstenšek, Nadja Svetlin Kastelic, Ana Lorger, Matic Ačko, Polona Natlačen, Alain Weirs, Karmen Petric, Dominik Škrinjar, Urška Bračko, Lea Vidmar, Veronika Razpotnik, Nina Misson, Petra Bauman, Sanja Podržaj in Oskar Šubic. Tako dobrih dvajset let po izidu antologije Slovenska kratka erotična proza sourednikov Aleša Bergerja in Gorana Schmidta v oddaji Izšlo je sodelujeta sourednica Hana Bujanović Kokot in sourednik Gašper Stražišar ter v pogovoru z Markom Goljo predstavita uredniške dileme in rešitve pri snovanju antologije Spreganje glagola prihajati. Nikar ne zamudite.

28 min

Leto je naokrog in Layerjeva založba v Kranju je izdala novo antologijo; natančneje antologijo erotične kratke proze s posrečenim naslovom Spreganje glagola prihajati in z občutenimi fotografijami, ki sta jih prispevala Gal Grobovšek in Saša Smolej. Antologijo sta souredila Hana Bujanović Kokot in Gašper Stražišar; v njej so zgodbe objavili Klara Eva Kukovičič, Sara Planinšek, Bojana Dragoš, Pino Pograjc, Tomo Podstenšek, Nadja Svetlin Kastelic, Ana Lorger, Matic Ačko, Polona Natlačen, Alain Weirs, Karmen Petric, Dominik Škrinjar, Urška Bračko, Lea Vidmar, Veronika Razpotnik, Nina Misson, Petra Bauman, Sanja Podržaj in Oskar Šubic. Tako dobrih dvajset let po izidu antologije Slovenska kratka erotična proza sourednikov Aleša Bergerja in Gorana Schmidta v oddaji Izšlo je sodelujeta sourednica Hana Bujanović Kokot in sourednik Gašper Stražišar ter v pogovoru z Markom Goljo predstavita uredniške dileme in rešitve pri snovanju antologije Spreganje glagola prihajati. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Jani Virk: Metulj v jantarju

11. 4. 2024

Nekdanji vrhunski smučar in urednik kulture na časniku Slovenec, dolgoletni urednik na Televiziji Slovenija in – predvsem – književnik Jani Virk (1962) je pred kratkim zasluženo doživel eno najlepših priznanj, kar jih lahko doživi književnica ali književnik na Slovenskem. V zbirki Kondor so izšle njegove izbrane zgodbe z naslovom Metulj v jantarju in s podnaslovom Zgodbe z roba vesolja. Zgodbe je izbrala in uredila Julija Uršič, tudi avtorica zanimive spremne besede; knjigo je lično opremila Jasna Andrić z morda nekoliko presenetljivim detajlom iz risbe z ogljem Erika Mavriča na naslovnici. Virk je kratek čas pisal poezijo in eseje, objavil je vrsto romanov, toda uredničina odločitev, da v književnikovo izbrano delo uvrsti njegove kratke zgodbe, je bila pravilna. Pisatelj z izjemnim občutkom, erudicijo in ritmom v svojih razgibanih pripovedih pripoveduje o junakih, ki so v takih in drugačnih težavah, hkrati pa ne izbira bližnjic do preprostih in všečnih srečnih koncev. Več o knjigi in zgodbah pove Jani Virk v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Pogled na Tycho Brahe. Nikar ne zamudite.

28 min

Nekdanji vrhunski smučar in urednik kulture na časniku Slovenec, dolgoletni urednik na Televiziji Slovenija in – predvsem – književnik Jani Virk (1962) je pred kratkim zasluženo doživel eno najlepših priznanj, kar jih lahko doživi književnica ali književnik na Slovenskem. V zbirki Kondor so izšle njegove izbrane zgodbe z naslovom Metulj v jantarju in s podnaslovom Zgodbe z roba vesolja. Zgodbe je izbrala in uredila Julija Uršič, tudi avtorica zanimive spremne besede; knjigo je lično opremila Jasna Andrić z morda nekoliko presenetljivim detajlom iz risbe z ogljem Erika Mavriča na naslovnici. Virk je kratek čas pisal poezijo in eseje, objavil je vrsto romanov, toda uredničina odločitev, da v književnikovo izbrano delo uvrsti njegove kratke zgodbe, je bila pravilna. Pisatelj z izjemnim občutkom, erudicijo in ritmom v svojih razgibanih pripovedih pripoveduje o junakih, ki so v takih in drugačnih težavah, hkrati pa ne izbira bližnjic do preprostih in všečnih srečnih koncev. Več o knjigi in zgodbah pove Jani Virk v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Pogled na Tycho Brahe. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Lenart Sušnik: Napalm

4. 4. 2024

Pesnik Lenart Sušnik se je knjižno prvič predstavil predlani z generacijsko antologijo bog si ga drka na nas. Knjiga je izšla v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA, tako kot tudi Sušnikova pravkar objavljena prvenka Napalm. Že v antologiji sta bralec in bralka sodobne poezije lahko zaznala energijo predstavnic in predstavnikov mlade pesniške generacije, tudi jezo in kritičnost do družbe; to pa velja, morda še bolj, za poezijo v zbirki z zgovornim naslovom Napalm. Nekatere pesnikove pesmi so pesmi v prozi, druge so v prostem verzu, nekatere so bolj intenzivne, nekatere bolj umirjene. Pesnik je precej pesniške energije posvetil zvočnosti svojih pesmi, ki pride do polnega izraza ob glasnem branju. V pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je zato pesnik prebere pesem Manifest 1. Nikar ne zamudite.

25 min

Pesnik Lenart Sušnik se je knjižno prvič predstavil predlani z generacijsko antologijo bog si ga drka na nas. Knjiga je izšla v zbirki Črna skrinjica pri Literarnem društvu IA, tako kot tudi Sušnikova pravkar objavljena prvenka Napalm. Že v antologiji sta bralec in bralka sodobne poezije lahko zaznala energijo predstavnic in predstavnikov mlade pesniške generacije, tudi jezo in kritičnost do družbe; to pa velja, morda še bolj, za poezijo v zbirki z zgovornim naslovom Napalm. Nekatere pesnikove pesmi so pesmi v prozi, druge so v prostem verzu, nekatere so bolj intenzivne, nekatere bolj umirjene. Pesnik je precej pesniške energije posvetil zvočnosti svojih pesmi, ki pride do polnega izraza ob glasnem branju. V pogovoru z Markom Goljo v oddaji Izšlo je zato pesnik prebere pesem Manifest 1. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Alenka Koželj: Solznice

28. 3. 2024

Pisateljica in literarna zgodovinarka Alenka Koželj je kot avtorica kratkih zgodb prepričala že leta 2019, ko je objavila pripovedno zbirko Lovilci sanj. Zbirka je bila nominirana za nekaj nagrad, v spominu pa je najverjetneje najbolj ostala zgodba o srečanju, soočenju žrtve z zločincem. Pisateljica je za zahtevno temo našla ustrezno obliko, to sposobnost pa je ponovno dokazala z zgodbami v svoji najnovejši zbirki Solznice. Izviren je že naslov, nato teme, ki jih ubeseduje in razvija pisateljica, pa tudi njena doslednost, da išče in najde izvirne pripovedne rešitve. Zbirka Solznice je izšla pri KUD Apokalipsa s tehtno spremno besedo Sama Krušiča, vsebuje pa osem zgodb. Njene antijunakinje in antijunaki se pogosto znajdejo v zagatni življenjski situaciji, v hudi stiski; pisateljica jih slika z občutkom, s posluhom in prepričljivo, skozi zgodbo ali iz nje pa ne ubira bližnjic. Tudi takrat ne, ko bralec in bralka upata na srečen konec ali vsaj na njegov približek. Več o zgodbah in zbirki Solznice pove pisateljica Alenka Koželj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Plameni, mojstrske pripovedi s sugestivnimi metaforami. Nikar ne zamudite.

26 min

Pisateljica in literarna zgodovinarka Alenka Koželj je kot avtorica kratkih zgodb prepričala že leta 2019, ko je objavila pripovedno zbirko Lovilci sanj. Zbirka je bila nominirana za nekaj nagrad, v spominu pa je najverjetneje najbolj ostala zgodba o srečanju, soočenju žrtve z zločincem. Pisateljica je za zahtevno temo našla ustrezno obliko, to sposobnost pa je ponovno dokazala z zgodbami v svoji najnovejši zbirki Solznice. Izviren je že naslov, nato teme, ki jih ubeseduje in razvija pisateljica, pa tudi njena doslednost, da išče in najde izvirne pripovedne rešitve. Zbirka Solznice je izšla pri KUD Apokalipsa s tehtno spremno besedo Sama Krušiča, vsebuje pa osem zgodb. Njene antijunakinje in antijunaki se pogosto znajdejo v zagatni življenjski situaciji, v hudi stiski; pisateljica jih slika z občutkom, s posluhom in prepričljivo, skozi zgodbo ali iz nje pa ne ubira bližnjic. Tudi takrat ne, ko bralec in bralka upata na srečen konec ali vsaj na njegov približek. Več o zgodbah in zbirki Solznice pove pisateljica Alenka Koželj v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Plameni, mojstrske pripovedi s sugestivnimi metaforami. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Hinko Smrekar: Poznal sem tokove sveta

21. 3. 2024

Razstava likovnih del Hinka Smrekarja v Narodni galeriji v letih 2021-2022 je zagotovo poživila zanimanje za še kako samosvojega in še kako prepoznavnega umetnika in njegovo delo. K odmevnosti njegovega dela je (ob obsežnem katalogu, ki ga je izdala Narodna galerija) prispevala tudi monografija Hinko Smrekar : kratek oris življenja in dela ddr. Damirja Globočnika. Odličen poznavalec zgodovine satire, karikatur in kulturnih spomenikov je pred kratkim pripravil še eno monografijo, posvečeno izjemnemu umetniku z esejističnim naslovom Hinko Smrekar : Poznal sem tokove sveta in z zgovornim podnaslovom Zapisi Hinka Smrekarja. V monografiji, objavljeni pri založbi Buča, je zbral Smrekarjeve objavljene spise in tudi njegove pesmi ter zaokrožil izbrana besedila z vrsto tematsko sorodnih reprodukcij in dragocenih opomb. V knjigi tako lahko med drugim preberemo umetnikov avtobiografski spis, njegove polemike in pričevanja o Cankarju in še marsikaj. Več o monografiji pove ddr. Globočnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, ki se začne z rahlo zastranitvijo. Nikar ne zamudite.

28 min

Razstava likovnih del Hinka Smrekarja v Narodni galeriji v letih 2021-2022 je zagotovo poživila zanimanje za še kako samosvojega in še kako prepoznavnega umetnika in njegovo delo. K odmevnosti njegovega dela je (ob obsežnem katalogu, ki ga je izdala Narodna galerija) prispevala tudi monografija Hinko Smrekar : kratek oris življenja in dela ddr. Damirja Globočnika. Odličen poznavalec zgodovine satire, karikatur in kulturnih spomenikov je pred kratkim pripravil še eno monografijo, posvečeno izjemnemu umetniku z esejističnim naslovom Hinko Smrekar : Poznal sem tokove sveta in z zgovornim podnaslovom Zapisi Hinka Smrekarja. V monografiji, objavljeni pri založbi Buča, je zbral Smrekarjeve objavljene spise in tudi njegove pesmi ter zaokrožil izbrana besedila z vrsto tematsko sorodnih reprodukcij in dragocenih opomb. V knjigi tako lahko med drugim preberemo umetnikov avtobiografski spis, njegove polemike in pričevanja o Cankarju in še marsikaj. Več o monografiji pove ddr. Globočnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, ki se začne z rahlo zastranitvijo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Nina Kremžar: Opazovalnica

14. 3. 2024

Pesnica in pisateljica Nina Kremžar je pri Kulturno-umetniškem društvu Sodobnost International Ljubljana pred kratkim objavila svojo prvo zbirko kratkih zgodb Opazovalnica (natančneje: zbirko 23-ih kratkih in ene nekoliko daljše zgodbe, pripovedi z naslovom Nazaj). Zbirko je všečno oblikovala Petra Preželj; na zadnji platnici najdemo podatek, da je avtorica že leta 2017 dobila AirBeletrinino nagrado za eno izmed zgodb, objavljeno v zbirki, za presunljivo bravuro Jutranja kava. To pomeni, da je avtorica snovala zbirko približno sedem let. In to se pozna tako zbirki kot zgodbam. Zgodbe pripovedujejo o različnih medčloveških odnosih, skoraj praviloma nelahkih, predvsem pa se odlikujejo s pisateljičino voljo in zmožnostjo, da išče in najde različne pripovedne lege in rešitve za svoje mikrokozmose. Več o zbirki, najdaljši zgodbi Nazaj in še o čem pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Pesnica in pisateljica Nina Kremžar je pri Kulturno-umetniškem društvu Sodobnost International Ljubljana pred kratkim objavila svojo prvo zbirko kratkih zgodb Opazovalnica (natančneje: zbirko 23-ih kratkih in ene nekoliko daljše zgodbe, pripovedi z naslovom Nazaj). Zbirko je všečno oblikovala Petra Preželj; na zadnji platnici najdemo podatek, da je avtorica že leta 2017 dobila AirBeletrinino nagrado za eno izmed zgodb, objavljeno v zbirki, za presunljivo bravuro Jutranja kava. To pomeni, da je avtorica snovala zbirko približno sedem let. In to se pozna tako zbirki kot zgodbam. Zgodbe pripovedujejo o različnih medčloveških odnosih, skoraj praviloma nelahkih, predvsem pa se odlikujejo s pisateljičino voljo in zmožnostjo, da išče in najde različne pripovedne lege in rešitve za svoje mikrokozmose. Več o zbirki, najdaljši zgodbi Nazaj in še o čem pove avtorica v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Tadej Golob: Virus

7. 3. 2024

Oddaja Izšlo je je po pravilu posneta oddaja; to pomeni, da se novinar in gost dogovorita za snemanje, nakar je na programu predvajan morda nekoliko okrajšan posnetek. Vsake toliko pa je včasih kaka oddaja v živo. To pomeni, da se gostitelj in gost dobita pred Radiem Slovenija dobrih deset minut pred začetkom oddaje, nato stopita v studio in se točno ob 17-ih, po kratkem avizu, začneta pogovarjati. Pogovor Marka Golje in Tadeja Goloba o njegovi kriminalki Virus naj bi sodil med tovrstne oddaje v živo, toda v četrtek, 25. marca 2021 ni šlo vse po načrtu, šlo pa je dobro. Od prvega predvajanja pogovora so se stvari glede podkastov že nekoliko zjasnile: Izšlo je tako lahko med drugim poslušate na spletnih straneh programa Ars in na platformi RTV 365, lahko pa se nanjo tudi naročite. Kot podkast vam bo tako vedno na voljo. Tako vam je na voljo tudi epizoda podkasta Jabolka, hruške in knjige https://365.rtvslo.si/arhiv/jabolka-hruske-in-knjige/175019163, v kateri se dijakinja Živa Anderluh pogovarja s Tadejem Golobom o njegovem najnovejšem romanu Oj, Triglav, moj dom.

17 min

Oddaja Izšlo je je po pravilu posneta oddaja; to pomeni, da se novinar in gost dogovorita za snemanje, nakar je na programu predvajan morda nekoliko okrajšan posnetek. Vsake toliko pa je včasih kaka oddaja v živo. To pomeni, da se gostitelj in gost dobita pred Radiem Slovenija dobrih deset minut pred začetkom oddaje, nato stopita v studio in se točno ob 17-ih, po kratkem avizu, začneta pogovarjati. Pogovor Marka Golje in Tadeja Goloba o njegovi kriminalki Virus naj bi sodil med tovrstne oddaje v živo, toda v četrtek, 25. marca 2021 ni šlo vse po načrtu, šlo pa je dobro. Od prvega predvajanja pogovora so se stvari glede podkastov že nekoliko zjasnile: Izšlo je tako lahko med drugim poslušate na spletnih straneh programa Ars in na platformi RTV 365, lahko pa se nanjo tudi naročite. Kot podkast vam bo tako vedno na voljo. Tako vam je na voljo tudi epizoda podkasta Jabolka, hruške in knjige https://365.rtvslo.si/arhiv/jabolka-hruske-in-knjige/175019163, v kateri se dijakinja Živa Anderluh pogovarja s Tadejem Golobom o njegovem najnovejšem romanu Oj, Triglav, moj dom.

Izšlo je

Tatjana Plevnik: Pišmeuk

29. 2. 2024

Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Tatjana Plevnik je dokazala svojo pisateljsko odličnost že s prvo pripovedno zbirko Vabe; v zbirki je že diskretno napovedala svojo najnovejšo knjigo Pišmeuk, s podnaslovom Prišepnica za kreativno pisanje (objavljeno pri Javnem skladu Republike Slovenije za kulturne dejavnosti). V knjigi je objavila vrsto primerov in sugestij za vse, ki pišejo oziroma bi radi pisali (avtorica nagovarja predvsem avtorice), hkrati pa se v največji možni meri zaveda, da ne ustvarja dogme, recepta za blede kopije. Da premore precejšnjo mero humorja in distance, zgoščeno ponazori tudi poglavje z naslovom Navodila za sabotažo literarne delavnice (ki so lahko berljiva tudi kot namigi za življenje). Več o Pišmeuku in še marsičem pove Tatjana Plevnik v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Lenart Zajc: Pošast

22. 2. 2024

Pisatelj Lenart Zajc si je pred časom zadal težko in izzivalno nalogo: napisati roman o vojni na Slovenskem v sredini 20. stoletja. Predlani je tako pri založbi Litera objavil prvi roman v trilogiji, Odred, lani pa drugi roman, Pošast. Drugi del trilogije je nekoliko obsežnejši, predvsem pa se dogajanje stopnjuje, dramatizira, radikalizira. Nekateri protagonisti, ki jih je pisatelj s posluhom predstavil v Odredu, preživijo, ne pa vsi. Pisatelj je dodobra premislil, kako pisati o zgodovini: našel je ravnovesje med intenzivnim dogajanjem in predahi, vpeljal je tudi nove like, kar nekaj pozornosti pa je namenil tudi usodi tim. plave garde. Več o romanu in še čem pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek, v katerem sodelujejo rdeči in beli. Nikar ne zamudite.

28 min

Pisatelj Lenart Zajc si je pred časom zadal težko in izzivalno nalogo: napisati roman o vojni na Slovenskem v sredini 20. stoletja. Predlani je tako pri založbi Litera objavil prvi roman v trilogiji, Odred, lani pa drugi roman, Pošast. Drugi del trilogije je nekoliko obsežnejši, predvsem pa se dogajanje stopnjuje, dramatizira, radikalizira. Nekateri protagonisti, ki jih je pisatelj s posluhom predstavil v Odredu, preživijo, ne pa vsi. Pisatelj je dodobra premislil, kako pisati o zgodovini: našel je ravnovesje med intenzivnim dogajanjem in predahi, vpeljal je tudi nove like, kar nekaj pozornosti pa je namenil tudi usodi tim. plave garde. Več o romanu in še čem pove avtor v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi odlomek, v katerem sodelujejo rdeči in beli. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Igor Sapač: Grad Cmurek

14. 2. 2024

Zagotovo ste opazili, da se je pred nekaj kratkimi leti spremenil format zbirke Umetnine v žepu. Tudi novo zasnovo zbirke je s posluhom pripravil oblikovalec Andrej Furlan. Unikatne trapezne rešitve prejšnje zasnove ni več, knjige so nekoliko večje, morda prevelike za žep, toda povečani obseg ponuja avtoricam in avtorjem več prostora za bolj temeljito predstavitev izbrane umetnine. To priložnost je v polni meri izkoristil dr. Igor Sapač: kot 27. knjigo v zbirki, ki izhaja pri Založbi ZRC SAZU, je objavil knjigo Grad Cmurek. Lepo je predstavil arhitekturne in likovne elemente, značilne za grad, nato pa je zaokrožil predstavitev gradu s kratko predstavitvijo okolice in likovnih upodobitev gradu, knjigo pa sklenejo tlorisi posameznih nadstropij, ki nazorno predstavijo zgodovinski razvoj gradu. Več o vsebini knjige in še čem dr. Igor Sapač pove v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu. Nikar ne zamudite.

27 min

Zagotovo ste opazili, da se je pred nekaj kratkimi leti spremenil format zbirke Umetnine v žepu. Tudi novo zasnovo zbirke je s posluhom pripravil oblikovalec Andrej Furlan. Unikatne trapezne rešitve prejšnje zasnove ni več, knjige so nekoliko večje, morda prevelike za žep, toda povečani obseg ponuja avtoricam in avtorjem več prostora za bolj temeljito predstavitev izbrane umetnine. To priložnost je v polni meri izkoristil dr. Igor Sapač: kot 27. knjigo v zbirki, ki izhaja pri Založbi ZRC SAZU, je objavil knjigo Grad Cmurek. Lepo je predstavil arhitekturne in likovne elemente, značilne za grad, nato pa je zaokrožil predstavitev gradu s kratko predstavitvijo okolice in likovnih upodobitev gradu, knjigo pa sklenejo tlorisi posameznih nadstropij, ki nazorno predstavijo zgodovinski razvoj gradu. Več o vsebini knjige in še čem dr. Igor Sapač pove v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v mariborskem studiu. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Lara Božak: Z luknjami v prepihu

8. 2. 2024

Pesnica Lara Božak se je knjižno prvič predstavila leta 2022 v antologiji bog si ga drka na nas (https://ars.rtvslo.si/podkast/ars-humana/15104106/174905985), lani pa je izšla – pri istem založniku, pri Literarnem društvu IA v zbirki Črna skrinjica –, njena prva samostojna pesniška zbirka Z luknjami v prepihu s spremno besede pesnice in esejistke Barbare Korun. (Prva naklada 80 izvodov je že pošla, zbirka je v ponatisu.) Pesnica je pri opremi knjige tesno sodelovala z oblikovalko Jano Kumberger; tako je že tako prepoznavna in všečna oprema zbirke še avtorsko dopolnjena. Kako, lahko slišite v pogovoru Marka Golje z Laro Božak; slišite lahko tudi njeno interpretacijo kar treh pesmi iz zbirke ter tako bolje spoznate pesnico, predstavnico najmlajše pesniške generacije, ki zelo preudarno in občuteno razmišlja o svoji poeziji, ravnovesju in dinamiki med osebno izkušnjo, razmerji in družbenem, pri tem pa ohranja svojo pesniško avtonomijo in hkrati stavi na dejavno bralko in dejavnega bralca. Nikar ne zamudite.

27 min

Pesnica Lara Božak se je knjižno prvič predstavila leta 2022 v antologiji bog si ga drka na nas (https://ars.rtvslo.si/podkast/ars-humana/15104106/174905985), lani pa je izšla – pri istem založniku, pri Literarnem društvu IA v zbirki Črna skrinjica –, njena prva samostojna pesniška zbirka Z luknjami v prepihu s spremno besede pesnice in esejistke Barbare Korun. (Prva naklada 80 izvodov je že pošla, zbirka je v ponatisu.) Pesnica je pri opremi knjige tesno sodelovala z oblikovalko Jano Kumberger; tako je že tako prepoznavna in všečna oprema zbirke še avtorsko dopolnjena. Kako, lahko slišite v pogovoru Marka Golje z Laro Božak; slišite lahko tudi njeno interpretacijo kar treh pesmi iz zbirke ter tako bolje spoznate pesnico, predstavnico najmlajše pesniške generacije, ki zelo preudarno in občuteno razmišlja o svoji poeziji, ravnovesju in dinamiki med osebno izkušnjo, razmerji in družbenem, pri tem pa ohranja svojo pesniško avtonomijo in hkrati stavi na dejavno bralko in dejavnega bralca. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Tomaž Mastnak: Civilna družba

1. 2. 2024

Sociolog in publicist dr. Tomaž Mastnak se je kot avtor in urednik podpisal pod vrsto odmevnih in pomembnih knjig. Že leta 1982 je objavil študijo H kritiki stalinizma (v znameniti zbirki Krt: knjižnica revolucionarne teorije), nato pa je sledila še vrsta monografij in študij. Eden izmed skupnih imenovalcev Mastnakovega opusa je kritičnost (do stalinizma, socializma, kapitalizma, liberalizma itd.). V svoji kritičnosti se pogosto odmika od prevladujočega mnenja, hkrati pa se tako profilira kot samosvoj mislec. Njegova najnovejša študija Civilna družba je izšla pri Inštitutu za kulturne in spominske študije pri ZRC SAZU (Založba ZRC SAZU) v novi zbirki z naslovom Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja (uvodno besedo je napisal dr. Oto Luthar). Avtor je študijo razdelil v tri sklope: v prvem predstavi oblikovanje koncepta civilne družbe v razsvetljenstvu, nato vznik civilne družbe v socialističnih državah Vzhodne Evrope, monografijo pa sklene z najobširnejšim delom, z analizo razvoja civilne družbe v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Dr. Mastnak v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je lepo predstavi monografijo, za nameček pa odgovori še na kako zastranitev, na primer na omembo naslova najnovejše Varufakisove knjige. Nikar ne zamudite.

27 min

Sociolog in publicist dr. Tomaž Mastnak se je kot avtor in urednik podpisal pod vrsto odmevnih in pomembnih knjig. Že leta 1982 je objavil študijo H kritiki stalinizma (v znameniti zbirki Krt: knjižnica revolucionarne teorije), nato pa je sledila še vrsta monografij in študij. Eden izmed skupnih imenovalcev Mastnakovega opusa je kritičnost (do stalinizma, socializma, kapitalizma, liberalizma itd.). V svoji kritičnosti se pogosto odmika od prevladujočega mnenja, hkrati pa se tako profilira kot samosvoj mislec. Njegova najnovejša študija Civilna družba je izšla pri Inštitutu za kulturne in spominske študije pri ZRC SAZU (Založba ZRC SAZU) v novi zbirki z naslovom Osemdeseta: Pojmovnik novega kulturnega polja (uvodno besedo je napisal dr. Oto Luthar). Avtor je študijo razdelil v tri sklope: v prvem predstavi oblikovanje koncepta civilne družbe v razsvetljenstvu, nato vznik civilne družbe v socialističnih državah Vzhodne Evrope, monografijo pa sklene z najobširnejšim delom, z analizo razvoja civilne družbe v osemdesetih letih dvajsetega stoletja. Dr. Mastnak v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je lepo predstavi monografijo, za nameček pa odgovori še na kako zastranitev, na primer na omembo naslova najnovejše Varufakisove knjige. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Uroš Zupan: Strašen Kitajec

25. 1. 2024

Uroš Zupan sodi med najbolj prepoznavne in cenjene sodobne slovenske pesnike in esejiste. Pred kratkim je pri založbi Litera (s spremno besedo Tine Kozin) objavil svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Strašen Kitajec, podnaslovljeno z oznakama črtice in kratke zgodbe. Oznako črtice je umetnik najverjetneje izbral kot poklon Ivanu Cankarju, sicer pa gre za precej humorna, tudi ludistična besedila; oznaka kratka zgodba pa je še kako na mestu, saj je novopečeni pisatelj v njej objavil kar nekaj antoloških zgodb: najverjetneje sta takšni Bela, nedotaknjena rit in Človek ptica (omenjeni zgodbi o strahu in rastoči grozi se odlikujeta z intenzivnim čustvenim dogajanjem in učinkovito členjeno pripovedjo). Več o pisanju in zgodbah in še o čem bo rojeni pripovedovalec povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

28 min

Uroš Zupan sodi med najbolj prepoznavne in cenjene sodobne slovenske pesnike in esejiste. Pred kratkim je pri založbi Litera (s spremno besedo Tine Kozin) objavil svojo prvo pripovedno zbirko z naslovom Strašen Kitajec, podnaslovljeno z oznakama črtice in kratke zgodbe. Oznako črtice je umetnik najverjetneje izbral kot poklon Ivanu Cankarju, sicer pa gre za precej humorna, tudi ludistična besedila; oznaka kratka zgodba pa je še kako na mestu, saj je novopečeni pisatelj v njej objavil kar nekaj antoloških zgodb: najverjetneje sta takšni Bela, nedotaknjena rit in Človek ptica (omenjeni zgodbi o strahu in rastoči grozi se odlikujeta z intenzivnim čustvenim dogajanjem in učinkovito členjeno pripovedjo). Več o pisanju in zgodbah in še o čem bo rojeni pripovedovalec povedal v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Neža Lukančič - Lontovž

17. 1. 2024

V bližini Plečnikovega NUK-a v Ljubljani ste zanesljivo opazili lontovž, nekdanjo palačo deželnih stanov in zadnja desetletja domicil Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Več o zgodovini imenitne zgradbe, njenih metamorfozah in pomenu bo v oddaji Izšlo je povedala magistrica Neža Lukančič, avtorica znanstvene monografije z naslovom Lontovž. Vabljeni k poslušanju verzije, ki je kar za nekaj vprašanj in odgovorov daljša kot verzija, ki bo (ozir. je bila) predvajana na programu.

32 min

V bližini Plečnikovega NUK-a v Ljubljani ste zanesljivo opazili lontovž, nekdanjo palačo deželnih stanov in zadnja desetletja domicil Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Več o zgodovini imenitne zgradbe, njenih metamorfozah in pomenu bo v oddaji Izšlo je povedala magistrica Neža Lukančič, avtorica znanstvene monografije z naslovom Lontovž. Vabljeni k poslušanju verzije, ki je kar za nekaj vprašanj in odgovorov daljša kot verzija, ki bo (ozir. je bila) predvajana na programu.

Izšlo je

Miha Pintarič: Liber

11. 1. 2024

Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Dr. Miha Pintarič (na fotografiji levo) je resda vrhunski poznavalec stare francoske književnosti, vendar ni samo to. Nasprotno, med drugim je tudi samosvoj pesnik in prepoznaven esejist. Prvo esejistično zbirko Neškropljene limone je objavil leta 2008, za svojo tretjo esejistično zbirko Dvojni presledek (2017) je dobil Rožančevo nagrado. Toda še širši in izzivalnejši je njegov pesniški opus. Pintarič je leta 2007 objavil pesniško prvenko Nugae (morda igrivosti, zafrkljivke), zbirko s pesmimi z velikim tematskim razponom, od metafizičnih do voščil, predvsem pa so pesmi še kako radoživo gibke, bogate z zvočnimi stiki in presenetljivimi obrati. Pozneje je umetnik napisal še več zbirk, razširil je tudi tematiko (pesmi v zbirki Molitve (2009) so prežete z empatijo), predstavil se je tudi kot nežen lirik (z zbirko Drevesa boli, ko izgubljajo liste (2022)), leta 2023 pa se je z zbirko Liber (objavljeno pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani) na prvi pogled nekoliko navezal na zbirko Nugae, na drugi pogled pa je naredil korak, skok naprej ali vstran in napisal zbirko, ki je hapaks, edini tovrstni primer, v slovenski poeziji. Miha Pintarič zna več jezikov in piše poezijo v več jezikih, kjer si jeziki (latinščina, francoščina, angleščina in drugi) podajajo roke in se prelivajo v osupljivo in težko ponovljivo poezijo. Več o poeziji Mihe Pintariča v zbirki Liber pove dr. Marko Marinčič (na fotografiji desno) v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Urška Perenič: Ivan Tavčar

4. 1. 2024

Univerzitetna profesorica in literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je v minulih treh letih objavila kar tri literarnozgodovinske monografije: leta 2021 o Josipu Jurčiču, leto pozneje o Luizi Pesjakovi in lani (pri Beletrini) o Ivanu Tavčarju. Pri snovanju Poljančeve biografije se je dialoško navezala na delo dr. Ivana Prijatelja, dr. Marje Borštnik in tudi Marjana Krambergerja ter tako ustvarila zgledno ravnovesje med biografijo in literarno interpretacijo. Oboje je smiselno povezala v celoto, v kateri marsikatera biografska podrobnost približa lik pisatelja in njegovo delo, ne zanemari pa niti znotrajliterarne interpretacije (na primer Visoške kronike). Več o Tavčarju in še čem pove dr. Urška Perenič v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

29 min

Univerzitetna profesorica in literarna zgodovinarka dr. Urška Perenič je v minulih treh letih objavila kar tri literarnozgodovinske monografije: leta 2021 o Josipu Jurčiču, leto pozneje o Luizi Pesjakovi in lani (pri Beletrini) o Ivanu Tavčarju. Pri snovanju Poljančeve biografije se je dialoško navezala na delo dr. Ivana Prijatelja, dr. Marje Borštnik in tudi Marjana Krambergerja ter tako ustvarila zgledno ravnovesje med biografijo in literarno interpretacijo. Oboje je smiselno povezala v celoto, v kateri marsikatera biografska podrobnost približa lik pisatelja in njegovo delo, ne zanemari pa niti znotrajliterarne interpretacije (na primer Visoške kronike). Več o Tavčarju in še čem pove dr. Urška Perenič v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Miljana Cunta: Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo

27. 12. 2023

Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, s pogovorom z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Nikar ne zamudite.

30 min

Pesnica Miljana Cunta se je s svojo četrto pesniško zbirko Nekajkrat smo zašli, zdaj se vračamo (objavljeno pri Slovenski matici) ponovno predstavila kot odlična pesnica, s pogovorom z Markom Goljo v Izšlo je pa se predstavlja kot občutena razlagalka poezije in pesniške izkušnje. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Laura Buzeti: Posuj se s pepelom vaših očetov

21. 12. 2023

Pisateljica in študentka psihologije Laura Buzeti si je za svojo prvenko zadala težek in zahteven izziv: roman je stkala okoli konkretnega zgodovinskega dogodka: decembra 1970 je takratni zahodnonemški kancler Willy Brandt obiskal Varšavo: 7. decembra se je poklonil pred spomenikom vstajnikom v varšavskem getu: med dogodkom je povsem nenapovedano in mimo protokola pokleknil. Ta dogodek in Brandtov obisk spremljajo različni ljudje, Poljaki in Nemci; pisateljica tako ustvari širok razpon človeških usod in tako posredno piše tudi o spravi. Več pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisateljica in študentka psihologije Laura Buzeti si je za svojo prvenko zadala težek in zahteven izziv: roman je stkala okoli konkretnega zgodovinskega dogodka: decembra 1970 je takratni zahodnonemški kancler Willy Brandt obiskal Varšavo: 7. decembra se je poklonil pred spomenikom vstajnikom v varšavskem getu: med dogodkom je povsem nenapovedano in mimo protokola pokleknil. Ta dogodek in Brandtov obisk spremljajo različni ljudje, Poljaki in Nemci; pisateljica tako ustvari širok razpon človeških usod in tako posredno piše tudi o spravi. Več pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Tone Škrjanec: Dihaj

13. 12. 2023

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec je zelo samosvoj in še kako prepoznaven, dragocen glas v sodobni slovenski poeziji. V njegovi poeziji so višave in vsakdanji trenutki eno, eno so tudi meditativno doživljanje sveta in humorni utrinki. Ob njegovi sedemdesetletnici vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je o njegovi pesniški antološki zbirki Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017), nagrajeni z Jenkovo in Veronikino nagrado. Marko Golja pesnika najprej vpraša, ali raje bere svojo poezijo ali raje pripoveduje o njej. Odgovor vsaj slutite, tudi poznate. Foto: Igor Divjak

27 min

Pesnik in prevajalec Tone Škrjanec je zelo samosvoj in še kako prepoznaven, dragocen glas v sodobni slovenski poeziji. V njegovi poeziji so višave in vsakdanji trenutki eno, eno so tudi meditativno doživljanje sveta in humorni utrinki. Ob njegovi sedemdesetletnici vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je o njegovi pesniški antološki zbirki Dihaj (Center za slovensko književnost, 2017), nagrajeni z Jenkovo in Veronikino nagrado. Marko Golja pesnika najprej vpraša, ali raje bere svojo poezijo ali raje pripoveduje o njej. Odgovor vsaj slutite, tudi poznate. Foto: Igor Divjak

Izšlo je

Vinko Möderndorfer: Odštevanje

6. 12. 2023

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.

30 min

Vinko Möderndorfer je izjemno vsestranski umetnik. Na nekem literarnem večeru je omenil, da je kot svobodni umetnik preživel zato, ker je v veliki meri deloval kot gledališki režiser. Ob vrsti gledaliških režij je podpisal tudi tri celovečerne filme in kar nekaj opernih režij. Möderndorfer je tudi izjemno plodovit književnik. Letos je tako objavil pesniški zbirki Naprej naprej in Samost ter roman Odštevanje (pri založbi Miš). V romanu inventivno in sugestivno pripoveduje o junaku srednjih let, ki mu življenje pospešeno razpada (seznam njegovih težav je dolg, res dolg), vendar se njegovo življenje prične spreminjati, ko izve, da ga želi srečati njegov biološki oče. Več o romanu pove umetnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je; med drugim pripoveduje tudi o avtobiografski naravi romana. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Suzana Tratnik: Škarje

21. 11. 2023

Pisateljica, prevajalka in lezbična aktivistka Suzana Tratnik je tudi mojstrica kratke zgodbe. To je ponovno dokazala s pripovedno zbirko Škarje, objavljeno pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Avtorica ima posluh tudi za podrobnosti, tako za besede svojega otroštva in socialnega okolja oziroma sociolekt, skratka, za podrobnosti, zaradi katerih je njen literarni svet še kako živ. Pripovedno intenzivnost pisateljica pogosto stopnjuje s prvoosebno, psihološko prepričljivo pripovedjo. Tudi zaradi omenjene psihološke prepričljivosti so zgodbe o medčloveških razmerjih (med drugim med očetom in hčerko, med lezbijkama) še kako prepričljive. In kot da se je Suzana Tratnik zavedala svoje pripovedne kondicije, je zbirko sklenila z zgodbo Intimental, s katero med drugim variira problematiko evtanazije. Več o zbirki, zgodbah in še čem pove Suzana Tratnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

28 min

Pisateljica, prevajalka in lezbična aktivistka Suzana Tratnik je tudi mojstrica kratke zgodbe. To je ponovno dokazala s pripovedno zbirko Škarje, objavljeno pri Založbi ŠKUC v zbirki Lambda. Zbirka vsebuje devet kratkih zgodb, napisanih z intenzivno, prepoznavno avtoričino pisavo. Avtorica ima posluh tudi za podrobnosti, tako za besede svojega otroštva in socialnega okolja oziroma sociolekt, skratka, za podrobnosti, zaradi katerih je njen literarni svet še kako živ. Pripovedno intenzivnost pisateljica pogosto stopnjuje s prvoosebno, psihološko prepričljivo pripovedjo. Tudi zaradi omenjene psihološke prepričljivosti so zgodbe o medčloveških razmerjih (med drugim med očetom in hčerko, med lezbijkama) še kako prepričljive. In kot da se je Suzana Tratnik zavedala svoje pripovedne kondicije, je zbirko sklenila z zgodbo Intimental, s katero med drugim variira problematiko evtanazije. Več o zbirki, zgodbah in še čem pove Suzana Tratnik v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Andrej Blatnik: Knjige na poti

16. 11. 2023

Andrej Blatnik je zelo vsestranski intelektualec: je pisec kratkih in kratkih kratkih zgodb, romanov, predavatelj na Filozofski fakulteti, sourednik zbirke Moderni klasiki in še česa, esejist, promotor književnosti, prevajalec in ne nazadnje redni avtor v zbirki Novi pristopi, ki jo pri LUD Literatura ureja Matevž Kos, z nagrado Nede Pagon nagrajeni urednik. Esejistična zbirka Knjige na poti je tako tretja Blatnikova knjiga v Novih pristopih v minuli šestletki, tretja, v kateri avtor premišljuje o položaju knjig in njegovih premenah v digitalni dobi, med drugim tudi lepo analizira pripovedništvo Evalda Flisarja. Morda najbolj opazna novost je, da avtor sicer ohranja visok argumentacijski nivo, hkrati pa večkrat v besedila vpiše svoje osebne izkušnje. Njegove vrstice o Radioteleviziji Slovenija in njenem pomenu pa so poklon in apologija par excellence največje kulturne institucije v državi. Z avtorjem se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

28 min

Andrej Blatnik je zelo vsestranski intelektualec: je pisec kratkih in kratkih kratkih zgodb, romanov, predavatelj na Filozofski fakulteti, sourednik zbirke Moderni klasiki in še česa, esejist, promotor književnosti, prevajalec in ne nazadnje redni avtor v zbirki Novi pristopi, ki jo pri LUD Literatura ureja Matevž Kos, z nagrado Nede Pagon nagrajeni urednik. Esejistična zbirka Knjige na poti je tako tretja Blatnikova knjiga v Novih pristopih v minuli šestletki, tretja, v kateri avtor premišljuje o položaju knjig in njegovih premenah v digitalni dobi, med drugim tudi lepo analizira pripovedništvo Evalda Flisarja. Morda najbolj opazna novost je, da avtor sicer ohranja visok argumentacijski nivo, hkrati pa večkrat v besedila vpiše svoje osebne izkušnje. Njegove vrstice o Radioteleviziji Slovenija in njenem pomenu pa so poklon in apologija par excellence največje kulturne institucije v državi. Z avtorjem se pogovarja Marko Golja. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Minezang

9. 11. 2023

Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izšla zelo lepa antologija nemške srednjeveške lirike z naslovom Minezang. Avtorica antologije in uvodne študije ter prevajalka iz srednje visoke nemščine je dr. Mateja Gaber. Kot gostja v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavi antologijo, pa tudi njenega najpomembnejšega pesnika Waltherja von der Vogelweideja. Nikar ne zamudite oddaje, ki se začne in konča z odlomkoma iz še kako lepe pesmi Gorje, bom mogel spet uzreti jo … Pesem Heinricha von Morungena je poslovenila Mateja Gaber, uglasbil jo je Aldo Kumar, interpretirata jo Ema Krečič in Valentin Sojar, na lutnji ju spremlja Izidor Erazem Grafenauer. Oddajo je zvokovno oblikoval Robert Markoč.

30 min

Pri Znanstveni založbi Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani je pred kratkim izšla zelo lepa antologija nemške srednjeveške lirike z naslovom Minezang. Avtorica antologije in uvodne študije ter prevajalka iz srednje visoke nemščine je dr. Mateja Gaber. Kot gostja v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo predstavi antologijo, pa tudi njenega najpomembnejšega pesnika Waltherja von der Vogelweideja. Nikar ne zamudite oddaje, ki se začne in konča z odlomkoma iz še kako lepe pesmi Gorje, bom mogel spet uzreti jo … Pesem Heinricha von Morungena je poslovenila Mateja Gaber, uglasbil jo je Aldo Kumar, interpretirata jo Ema Krečič in Valentin Sojar, na lutnji ju spremlja Izidor Erazem Grafenauer. Oddajo je zvokovno oblikoval Robert Markoč.

Izšlo je

Eva Baltasar: Permafrost

2. 11. 2023

Kulturno-umetniško društvo Sodobnost med drugim izdaja tudi prevodne romane; pred kratkim so tako izdali roman Permafrost katalonske pesnice in pisateljice Eve Baltasar. Romaneskna junakinja se išče in zaganja in prepušča spolnosti, pred življenjem in bližino pa se odmika oziroma skriva pod čustvenim permafrostom. Eva Baltasar – ki je doslej objavila že več pesniških zbirk, Permafrost pa je njen prozni prvenec –, je še kako sugestivna pripovedovalka. Več o romanu in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo Veronika Rot, prevajalka z obsežnim prevajalskim opusom vrhunskih literarnih del, tudi Cervantesovih Zglednih novel. Za konec pa še dobra novica: pisateljica Eva Baltasar bo predvidoma obiskala slovenski knjižni sejem, Veronika Rot pa je že prevedla njen drugi roman.

28 min

Kulturno-umetniško društvo Sodobnost med drugim izdaja tudi prevodne romane; pred kratkim so tako izdali roman Permafrost katalonske pesnice in pisateljice Eve Baltasar. Romaneskna junakinja se išče in zaganja in prepušča spolnosti, pred življenjem in bližino pa se odmika oziroma skriva pod čustvenim permafrostom. Eva Baltasar – ki je doslej objavila že več pesniških zbirk, Permafrost pa je njen prozni prvenec –, je še kako sugestivna pripovedovalka. Več o romanu in še čem pove v pogovoru z Markom Goljo Veronika Rot, prevajalka z obsežnim prevajalskim opusom vrhunskih literarnih del, tudi Cervantesovih Zglednih novel. Za konec pa še dobra novica: pisateljica Eva Baltasar bo predvidoma obiskala slovenski knjižni sejem, Veronika Rot pa je že prevedla njen drugi roman.

Izšlo je

Ambrož Kvartič: Od imena do spomina

26. 10. 2023

Od imena do spomina je knjiga, ki jo lahko dobesedno berete od prve do zadnje strani, lahko preberete odlomek tu in poglavje tam, lahko pa se vračate k njej in v njej vedno najdete kaj zanimivega. Njen avtor dr. Ambrož Kvartič je namreč v monografiji, objavljeni pri Mladinski knjigi, nazorno prikazal in pojasnil, kako so naše prednice in predniki živeli in obeležili življenjske prelomnice od rojstva do smrti ter mnoge vmes, pa tudi kako nekatere prelomne trenutke doživljamo in obeležimo danes. Katere ritualne in obrede bomo ohranili, je seveda uganka, zagotovo pa monografija izpolnjuje edino avtorjevo ambicijo, ki mu je bila zares pomembna – da »pri bralcih vzbudi razmišljanje o lastnih življenjskih prelomnicah, hkrati pa jih tudi spodbudi, da se 'postavijo v kožo' sodržavljanov, sosedov, prijateljev, znancev, prednikov pa tudi zanamcev.« Bralko in bralca, ki bosta tako izvedela tudi kaj o običajih pravoslavcev, muslimanov in Romov, bo ob vsebini pritegnila tudi zasnova monografije, razdeljene na poglavja, vsako poglavje pa prinaša avtorjevo besedilo, še kako ilustrativne citate in še kako zgovorne podobe. Več o monografiji pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v najnovejši epizodi podkasta Izšlo je. Nikar ne zamudite, še bolje: naročite se na Izšlo je, in vsak teden boste lahko poslušali nov zanimiv pogovor o zanimivi knjigi, obljublja avtor.

31 min

Od imena do spomina je knjiga, ki jo lahko dobesedno berete od prve do zadnje strani, lahko preberete odlomek tu in poglavje tam, lahko pa se vračate k njej in v njej vedno najdete kaj zanimivega. Njen avtor dr. Ambrož Kvartič je namreč v monografiji, objavljeni pri Mladinski knjigi, nazorno prikazal in pojasnil, kako so naše prednice in predniki živeli in obeležili življenjske prelomnice od rojstva do smrti ter mnoge vmes, pa tudi kako nekatere prelomne trenutke doživljamo in obeležimo danes. Katere ritualne in obrede bomo ohranili, je seveda uganka, zagotovo pa monografija izpolnjuje edino avtorjevo ambicijo, ki mu je bila zares pomembna – da »pri bralcih vzbudi razmišljanje o lastnih življenjskih prelomnicah, hkrati pa jih tudi spodbudi, da se 'postavijo v kožo' sodržavljanov, sosedov, prijateljev, znancev, prednikov pa tudi zanamcev.« Bralko in bralca, ki bosta tako izvedela tudi kaj o običajih pravoslavcev, muslimanov in Romov, bo ob vsebini pritegnila tudi zasnova monografije, razdeljene na poglavja, vsako poglavje pa prinaša avtorjevo besedilo, še kako ilustrativne citate in še kako zgovorne podobe. Več o monografiji pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v najnovejši epizodi podkasta Izšlo je. Nikar ne zamudite, še bolje: naročite se na Izšlo je, in vsak teden boste lahko poslušali nov zanimiv pogovor o zanimivi knjigi, obljublja avtor.

Izšlo je

Ana Marwan: Lipitsch

19. 10. 2023

Pisateljica Ana Marwan je zaslovela čez noč. Toda usoda njenega prvenca, romana Lipitsch (prevedla ga je Mojca Krajnc, izdala založba Beletrina), roman sam in tudi pisateljičin pogovor z Markom Goljo za Izšlo je dokazujejo in dokažejo nasprotno. Romaneskni antijunak Lipitsch se je odločil za samoto (morda se je samota odločila zanj), predvsem pa je še kako prepoznaven lik v romaneskni galeriji 21. stoletja. Nikar ne zamudite.

31 min

Pisateljica Ana Marwan je zaslovela čez noč. Toda usoda njenega prvenca, romana Lipitsch (prevedla ga je Mojca Krajnc, izdala založba Beletrina), roman sam in tudi pisateljičin pogovor z Markom Goljo za Izšlo je dokazujejo in dokažejo nasprotno. Romaneskni antijunak Lipitsch se je odločil za samoto (morda se je samota odločila zanj), predvsem pa je še kako prepoznaven lik v romaneskni galeriji 21. stoletja. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Pia Prezelj: Težka Voda

12. 10. 2023

Pisateljica in novinarka Pia Prezelj je z romanom Težka voda (izšel je pri Gogi) napisala izzivalen prvenec: bralko in bralca izzove tako s tematiko (o krčevitem, zakrčenem življenju posameznic in posameznikov na podeželju, a tudi o pokvarjenosti, odpuščanju, zbližanju), predvsem pa s pripovedjo (ki marsikaj zgolj nakaže, napove in ki se cepi in sestavlja po avtoričini volji) – tako da sta morda samo dve možnosti: lepša je, da boste ob branju prikimavali pisateljičini spretnosti in ustvarjalnosti. Možen uvod v branje romana Težka voda je pogovor Marka Golje s Pio Prezelj. Nikar ne zamudite.

31 min

Pisateljica in novinarka Pia Prezelj je z romanom Težka voda (izšel je pri Gogi) napisala izzivalen prvenec: bralko in bralca izzove tako s tematiko (o krčevitem, zakrčenem življenju posameznic in posameznikov na podeželju, a tudi o pokvarjenosti, odpuščanju, zbližanju), predvsem pa s pripovedjo (ki marsikaj zgolj nakaže, napove in ki se cepi in sestavlja po avtoričini volji) – tako da sta morda samo dve možnosti: lepša je, da boste ob branju prikimavali pisateljičini spretnosti in ustvarjalnosti. Možen uvod v branje romana Težka voda je pogovor Marka Golje s Pio Prezelj. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Metafizična poezija angleškega baroka

5. 10. 2023

Klasični filolog in pesnik dr. Brane Senegačnik ureja pri založbi Družina zbirko Sidera. V njej je doslej izšlo šest knjig, praviloma izborov poezije iz različnih literarnozgodovinskih obdobij. Kot šesta knjiga je tako izšla dvojezična antologija Metafizična poezija angleškega baroka. Antologijo je zasnovala in uredila dr. Nada Grošelj, ki je izbrane pesmi tudi prevedla. Bralka in bralec prevodne poezije imata tako priložnost, da (bolje) spoznata (med drugim) Johna Donna, Johna Wilmota, grofa rochestrskega, edino pesnico v antologiji Anne Bradstreet in druge ter da občudujeta njihovo jezikovno virtuoznost (in prevajalkino, nič manj). Več o metafizični poeziji pove dr. Nada Grošelj v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

30 min

Klasični filolog in pesnik dr. Brane Senegačnik ureja pri založbi Družina zbirko Sidera. V njej je doslej izšlo šest knjig, praviloma izborov poezije iz različnih literarnozgodovinskih obdobij. Kot šesta knjiga je tako izšla dvojezična antologija Metafizična poezija angleškega baroka. Antologijo je zasnovala in uredila dr. Nada Grošelj, ki je izbrane pesmi tudi prevedla. Bralka in bralec prevodne poezije imata tako priložnost, da (bolje) spoznata (med drugim) Johna Donna, Johna Wilmota, grofa rochestrskega, edino pesnico v antologiji Anne Bradstreet in druge ter da občudujeta njihovo jezikovno virtuoznost (in prevajalkino, nič manj). Več o metafizični poeziji pove dr. Nada Grošelj v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Ivana Djilas: A si lahko vsaj enkrat tiho

28. 9. 2023

Gledališka režiserka Ivana Djilas je leta 2022 pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho in zanjo zasluženo dobila Rožančevo nagrado. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.

29 min

Gledališka režiserka Ivana Djilas je leta 2022 pri založbi Goga objavila zbirko esejev z naslovom A si lahko vsaj enkrat tiho in zanjo zasluženo dobila Rožančevo nagrado. V Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pa med drugim izreče stavek: »Preprosto me je sram biti tiho« in tako najlepše pojasni širok tematski razpon svojih esejev, pa tudi zakaj piše, kot piše: neposredno, pogumno, vztrajno, izzivalno, prenicljivo in srčno, za nameček pa s svojimi eseji odgovori tudi na naslovno vprašanje. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Polževi razmisleki

21. 9. 2023

Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev z naslovom Polževi razmisleki sta souredili pesnica ter pisateljica Hana Bujanović Kokot in pisateljica Selma Skenderović, izdala jo je Layerjeva založba v Kranju. Ob sourednicah ter avtoricah uvodne in spremne besede se v knjigi predstavljajo Nina Kremžar, Aljoša Toplak, Tinkara Uršič Fratina, Mojca Petaros, Lara Gobec, Jona Levar, Rok Gominšek, Katarina Gomboc Čeh, Ana Lorger, Alex Kama Devetak, Katarina Kolar in Tanja Špes. Tematski razpon njihovih zgodb je zelo širok, o njih pa je Hana Bujanović Kokot med drugim zapisala, da »vabijo k postanku in introspekciji, tihim uporom, jasnim pogledom.« Za objavljene zgodbe je tudi značilno, da so avtorice in avtorji iskali in našli izvirne formalne rešitve, tako da antologija pritegne z vsako novo pripovedjo in tudi z ilustracijami Hanne Jute Kozar. Več o antologiji povesta Hana Bujanović Kokot in Selma Skenderović v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi Alex Kama Devetak v samostojni izjavi. Nikar ne zamudite.

30 min

Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev z naslovom Polževi razmisleki sta souredili pesnica ter pisateljica Hana Bujanović Kokot in pisateljica Selma Skenderović, izdala jo je Layerjeva založba v Kranju. Ob sourednicah ter avtoricah uvodne in spremne besede se v knjigi predstavljajo Nina Kremžar, Aljoša Toplak, Tinkara Uršič Fratina, Mojca Petaros, Lara Gobec, Jona Levar, Rok Gominšek, Katarina Gomboc Čeh, Ana Lorger, Alex Kama Devetak, Katarina Kolar in Tanja Špes. Tematski razpon njihovih zgodb je zelo širok, o njih pa je Hana Bujanović Kokot med drugim zapisala, da »vabijo k postanku in introspekciji, tihim uporom, jasnim pogledom.« Za objavljene zgodbe je tudi značilno, da so avtorice in avtorji iskali in našli izvirne formalne rešitve, tako da antologija pritegne z vsako novo pripovedjo in tudi z ilustracijami Hanne Jute Kozar. Več o antologiji povesta Hana Bujanović Kokot in Selma Skenderović v pogovoru z Markom Goljo, pa tudi Alex Kama Devetak v samostojni izjavi. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Tatjana Plevnik: Vabe

14. 9. 2023

Zbirka kratkih zgodb Tatjane Plevnik z naslovom Vabe (Litera, 2023) vsebuje trideset kratkih in kratkih kratkih zgodb. Kaj je njihov skupni imenovalec? Pisateljica je nekoliko dvomila, da obstaja, zato je zgodbe sešila v celoto s kratkimi uvodi v posamezno zgodbo ali skupinico zgodb. Toda njeni uvodi, metateksti odigrajo še kako pomembno vlogo - so namreč še kako prepričljiv zagovor branja in ustvarjanja. Po drugi strani pa se v zgodbah Tatjane Plevnik vseeno razkriva skupni imenovalec, naj so zgodbe kratke ali dolge – zgodbe so zelo zgoščene in z dobrimi konci, predvsem pa se zgodba razlikuje od zgodbe, zato je njihova morebitna rdeča nič raznovrstnost. Med zgodbami v zbirki, ki ima simpatičen in samozavesten podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug, izstopa tudi Vaja v zgoščevanju. Saj veste: udeleženka literarne delavnice popravlja in popravlja zgodbo do popolnosti, ki se skriva v vseh tako in drugače okleščenih zgodbah. Več o zbirki in zgodbah in še marsičem pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

27 min

Zbirka kratkih zgodb Tatjane Plevnik z naslovom Vabe (Litera, 2023) vsebuje trideset kratkih in kratkih kratkih zgodb. Kaj je njihov skupni imenovalec? Pisateljica je nekoliko dvomila, da obstaja, zato je zgodbe sešila v celoto s kratkimi uvodi v posamezno zgodbo ali skupinico zgodb. Toda njeni uvodi, metateksti odigrajo še kako pomembno vlogo - so namreč še kako prepričljiv zagovor branja in ustvarjanja. Po drugi strani pa se v zgodbah Tatjane Plevnik vseeno razkriva skupni imenovalec, naj so zgodbe kratke ali dolge – zgodbe so zelo zgoščene in z dobrimi konci, predvsem pa se zgodba razlikuje od zgodbe, zato je njihova morebitna rdeča nič raznovrstnost. Med zgodbami v zbirki, ki ima simpatičen in samozavesten podnaslov Zbirka nepovezanih zgodb, v kateri vsaka stoji in pade samo zaradi svojih zaslug, izstopa tudi Vaja v zgoščevanju. Saj veste: udeleženka literarne delavnice popravlja in popravlja zgodbo do popolnosti, ki se skriva v vseh tako in drugače okleščenih zgodbah. Več o zbirki in zgodbah in še marsičem pove pisateljica v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Ajda Bračič: Leteči ljudje

6. 9. 2023

Ajda Bračič je v Novem mestu za svojo zbirko kratke proze Leteči ljudje prejela nagrado Maruše Krese. Žirija je v utemeljitvi zapisala takole: "Na kratko bi zgodbe v zbirki Leteči ljudje lahko povezali s tematikama življenja in smrti, ali še boljše, z raznolikimi občutki doživljanja teh dveh, z občutki, ki so poetični, nikoli pa patetični, nasprotno, mestoma se manifestirajo v nadrealnem, ki je zunaj naše običajne percepcije prostora in časa in ki tok zgodb zasuka v nepredvidljivo, neznano. To je tisto, kar v pisanju Ajde Bračič zares navdušuje." Ajda Bračič je za svojo zbirko že prejela kritiško sito, ob priložnosti druge nagrade pa ponavjamo njen pogovor z Markom Golja.

30 min

Ajda Bračič je v Novem mestu za svojo zbirko kratke proze Leteči ljudje prejela nagrado Maruše Krese. Žirija je v utemeljitvi zapisala takole: "Na kratko bi zgodbe v zbirki Leteči ljudje lahko povezali s tematikama življenja in smrti, ali še boljše, z raznolikimi občutki doživljanja teh dveh, z občutki, ki so poetični, nikoli pa patetični, nasprotno, mestoma se manifestirajo v nadrealnem, ki je zunaj naše običajne percepcije prostora in časa in ki tok zgodb zasuka v nepredvidljivo, neznano. To je tisto, kar v pisanju Ajde Bračič zares navdušuje." Ajda Bračič je za svojo zbirko že prejela kritiško sito, ob priložnosti druge nagrade pa ponavjamo njen pogovor z Markom Golja.

Izšlo je

Miklavž Komelj: Prva kresnica

31. 8. 2023

Miklavž Komelj je izjemno plodovit in vsestranski umetnik. Piše poezijo, eseje in prozo, ob tem pa tudi prevaja in še kaj. Njegova zbirka kratkih zgodb Prva kresnica (objavljena pri Literi) je bila uvrščena v ožji izbor knjig, ki se potegujejo za nagrado Maruše Krese. Zbirka vsebuje motivno in tematsko zelo različne kratke zgodbe, vendar zapisane s prepoznavno avtorjevo pisavo. Komelj ne skriva svoje načitanosti, razgledanosti, vendar mu uspe, da njegove zgodbe niso papirnate in da pritegnejo z intenzivnimi stanji in prizori iz življenj literarnih protagonistov. Več o zgodbah pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

29 min

Miklavž Komelj je izjemno plodovit in vsestranski umetnik. Piše poezijo, eseje in prozo, ob tem pa tudi prevaja in še kaj. Njegova zbirka kratkih zgodb Prva kresnica (objavljena pri Literi) je bila uvrščena v ožji izbor knjig, ki se potegujejo za nagrado Maruše Krese. Zbirka vsebuje motivno in tematsko zelo različne kratke zgodbe, vendar zapisane s prepoznavno avtorjevo pisavo. Komelj ne skriva svoje načitanosti, razgledanosti, vendar mu uspe, da njegove zgodbe niso papirnate in da pritegnejo z intenzivnimi stanji in prizori iz življenj literarnih protagonistov. Več o zgodbah pove avtor v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Damir Globočnik : Alešovčev Brencelj

24. 8. 2023

Umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik je ob vrsti razstavnih katalogov objavil kar precej monografij na presečišču zgodovine, kulturne in umetnostne zgodovine. V svojih monografijah tako osvetli in približa že nekoliko pozabljene strani in poglavja iz nacionalne zgodovine, poglavja, ob katerih se bralka in bralec po temeljitem vpogledu v preteklost verjetno tudi vprašata kako je danes. S svojo najnovejšo monografijo o satiričnem listu Brencelj, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja (1869–1875, 1877–1886) snoval pisatelj, dramatik in časnikar Jakob Alešovec (1842–1901 v hiralnici v Ljubljani), avtor nazorno pokaže, kako zelo je satira pomembna za družbo. Toda čeprav je bil Brencelj satiričen list v dobrem pomenu besede, čeprav se je z njim ukvarjala tudi oblast in čeprav so ga precej brali, je žalostno propadel (zaradi neplačevanja naročnin). Več o Brenclju in njegovem snovalcu Jakobu Alešovcu pove ddr. Damir Globočnik v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

32 min

Umetnostni zgodovinar ddr. Damir Globočnik je ob vrsti razstavnih katalogov objavil kar precej monografij na presečišču zgodovine, kulturne in umetnostne zgodovine. V svojih monografijah tako osvetli in približa že nekoliko pozabljene strani in poglavja iz nacionalne zgodovine, poglavja, ob katerih se bralka in bralec po temeljitem vpogledu v preteklost verjetno tudi vprašata kako je danes. S svojo najnovejšo monografijo o satiričnem listu Brencelj, ki ga je v drugi polovici 19. stoletja (1869–1875, 1877–1886) snoval pisatelj, dramatik in časnikar Jakob Alešovec (1842–1901 v hiralnici v Ljubljani), avtor nazorno pokaže, kako zelo je satira pomembna za družbo. Toda čeprav je bil Brencelj satiričen list v dobrem pomenu besede, čeprav se je z njim ukvarjala tudi oblast in čeprav so ga precej brali, je žalostno propadel (zaradi neplačevanja naročnin). Več o Brenclju in njegovem snovalcu Jakobu Alešovcu pove ddr. Damir Globočnik v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Feri Lainšček: Petelinje jajce

17. 8. 2023

Pisatelj in pesnik Feri Lainšček snuje avtobiografsko romaneskno trilogijo. Leta 2020 je objavil prvi del, roman Kurji pasti (pri Beletrini) in v njem rekonstruiral, poustvaril svoje najzgodnejše življenje, tudi – tako avtor – podzavest oziroma nezavedno. Letos je pisatelj pri isti založbi objavil roman Petelinje jajce. Roman nadaljuje pripoved o Fereku, hkrati pa je poklon pisateljevim staršem, tesno povezani vaški skupnosti (saj se spominjate lepega, presunljivega konca romana Kurji pastir?), pomembno, zelo pomembno vlogo v romanu pa odigra tematika magičnega mišljenja in doživljanja sveta. Več o romanu pove Feri Lainšček v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

31 min

Pisatelj in pesnik Feri Lainšček snuje avtobiografsko romaneskno trilogijo. Leta 2020 je objavil prvi del, roman Kurji pasti (pri Beletrini) in v njem rekonstruiral, poustvaril svoje najzgodnejše življenje, tudi – tako avtor – podzavest oziroma nezavedno. Letos je pisatelj pri isti založbi objavil roman Petelinje jajce. Roman nadaljuje pripoved o Fereku, hkrati pa je poklon pisateljevim staršem, tesno povezani vaški skupnosti (saj se spominjate lepega, presunljivega konca romana Kurji pastir?), pomembno, zelo pomembno vlogo v romanu pa odigra tematika magičnega mišljenja in doživljanja sveta. Več o romanu pove Feri Lainšček v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Samanta Hadžić Žavski: Smrt, v temo zavita

10. 8. 2023

Pisateljica Samanta Hadžić Žavski (1993) je knjižno nastopila z zbirko kratke proze Serijski morilec (2019), sledila je še ena zbirka kratke proze Obiski (2022), tako da je njena tretja knjiga Smrt, zavita v temo njen prvi roman. V romanu, objavljenem v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pisateljica občuteno pripoveduje o družini, otroštvu in odraščanju, vplivu vojne v Bosni na življenje preživelih (ki so prav tako žrtve), kot vodilni motiv pa riše smrt. Več o berljivem in nežnem romanu, ki zajema večletno obdobje v odraščanju in zorenju literarne junakinje, pove Samanta Hadžić Žavski v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je. Nikar ne zamudite.

29 min

Pisateljica Samanta Hadžić Žavski (1993) je knjižno nastopila z zbirko kratke proze Serijski morilec (2019), sledila je še ena zbirka kratke proze Obiski (2022), tako da je njena tretja knjiga Smrt, zavita v temo njen prvi roman. V romanu, objavljenem v zbirki Prišleki pri LUD Literatura, pisateljica občuteno pripoveduje o družini, otroštvu in odraščanju, vplivu vojne v Bosni na življenje preživelih (ki so prav tako žrtve), kot vodilni motiv pa riše smrt. Več o berljivem in nežnem romanu, ki zajema večletno obdobje v odraščanju in zorenju literarne junakinje, pove Samanta Hadžić Žavski v pogovoru z Markom Goljo za Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Barbara Korun: Idioritmija

3. 8. 2023

Ob 60-letnici programa Ars lahko spoznate še eno zanimivo oddajo Izšlo je iz radijskega arhiva. Pesnica Barbara Korun (letos praznuje okrogel jubilej, tudi slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica) je leta 2021 objavila pesniško zbirko Idioritmija, napisala pa je tudi spremno besedo, kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. Knjigo je uredil Gašper Malej, izdala sta jo KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarja nečesa, je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem, tudi o vonjih, pove Barbara Korun v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je (premierno smo jo predvajali na Arsu 27. maja 2021).

30 min

Ob 60-letnici programa Ars lahko spoznate še eno zanimivo oddajo Izšlo je iz radijskega arhiva. Pesnica Barbara Korun (letos praznuje okrogel jubilej, tudi slovenska avtorica v središču letošnjega mednarodnega literarnega festivala Vilenica) je leta 2021 objavila pesniško zbirko Idioritmija, napisala pa je tudi spremno besedo, kratek esej, ki lepo pojasni marsikatero potezo in pomen objavljenih pesmi. Knjigo je uredil Gašper Malej, izdala sta jo KUD AAC Zrakogled in Umetniško združenje Hyperion, zelo okusno pa so jo oblikovali PADALCI (Irena Gubanc in Teja Jalovec). Toda naj je pesnica še tako dobra esejistka in poznavalka svoje poezije, v pogovoru za oddajo Izšlo je naredi nekaj, kar na papirju ni mogoče: o svoji poeziji pripoveduje s svojim lastnim ritmom, mogoče manj zgoščeno, toda bolj občuteno. Naslovni cikel, ki vsebuje približno dvajset pesmi, zapisov sanj, označi s sintagmo duševna kalibracija, skratka, sanje nekako poravnajo sanjajočo osebo in svet, pesnica pa (namesto da bi brala) pripoveduje eno izmed sanj. Cikel Najdenke vsebuje na prvi pogled mimobežne pesmi, toda kljub svoji kratkosti pesmi v ciklu izrekajo intenzivna, implozivna doživetja narave. Sklepni cikel Elohacija tradicionalni poeziji dolguje največ, s pripisi datumov in krajev nastanka posamezni pesmi daje celo vtis, kot da gre za komentarje resničnosti, toda lepše kot branje cikla kot komentarja nečesa, je doživetje trenutka in umirjenosti, zrelosti in zavedanja, ki so eno s pesmimi (v pesmi Včeraj pesnica zapiše zdaj sem (tu)/hipna točka/ravnovesja). Več o zbirki in še čem, tudi o vonjih, pove Barbara Korun v pogovoru z Markom Goljo, v oddaji Izšlo je (premierno smo jo predvajali na Arsu 27. maja 2021).

Izšlo je

Josip Vidmar: Obrazi in Kajetan Kovič: Pot v Trento

27. 7. 2023

Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.

31 min

Letos praznujemo šestdesetletnico programa Ars. Zato vprašanje Kaj imata (med drugim) skupnega Josip Vidmar in Kajetan Kovič, ni pretežko. Med drugim sta – seveda – oba nastopila v oddaji Izšlo je. 18. novembra 1979 je bil na Tretjem programu (takrat še ni bil Ars) objavljen pogovor Andreja Arka z Josipom Vidmarjem, avtorjem spominske zbirke Obrazi (Državna založba Slovenije, 1979). Pri njenem nastanku sta ob avtorju Andreju Arku in gostu Josipu Vidmarju sodelovala še bralka Bojana Avsenak in mojster zvoka Igor Otavnik. Žal v arhivu ni niti ene oddaje Izšlo je, ki jo je zasnoval Ciril Stani (zasnoval je vsaj še dve paradni oddaji tretjega programa Radia Slovenija, Naše znanstvenike pred mikrofonom in Naše umetnike pred mikrofonom). Njegovo delo je nadaljeval Andrej Arko; njegov intervju z Josipom Vidmarjem je najstarejša ohranjena oddaja Izšlo je v arhivu. V radijskem arhivu pa je kopica oddaja, ki jih je od zgodnjih devetdesetih let dalje pripravil Marjan Kovačevič Beltram. Ena izmed njih je tudi njegov pogovor s pesnikom, esejistom, pisateljem, prevajalcem in urednikom Kajetanom Kovičem, avtorjem romana Pot v Trento (Pomurska založba, 1994); pri nastanku oddaje (predvajana je bila 15. novembra 1994) je sodeloval tudi Slobodan Kaloper, bralec odlomka iz Kovičeve knjige. Pod črto: ob Arsovem jubileju vas vabimo na potovanje v ne tako oddaljeno preteklost.

Izšlo je

Lidija Dimkovska: Mejno stanje

20. 7. 2023

Pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska je pred kratkim pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga objavila svojo sedmo pesniško zbirko z naslovom Mejno stanje in četrto, prevedeno v slovenščino. Pesmi za zbirko je umetnica ustvarila v dneh in mesecih epidemije, v mejnem stanju na sebi, stanju, ki je spodbudilo tudi vrsto drugih mejnih stanj. Več o zbirki in pravkar objavljenih pesmih (poslovenil jih je Aleš Mustar) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

27 min

Pesnica, pisateljica in prevajalka Lidija Dimkovska je pred kratkim pri Založbi Mladinska knjiga v zbirki Nova slovenska knjiga objavila svojo sedmo pesniško zbirko z naslovom Mejno stanje in četrto, prevedeno v slovenščino. Pesmi za zbirko je umetnica ustvarila v dneh in mesecih epidemije, v mejnem stanju na sebi, stanju, ki je spodbudilo tudi vrsto drugih mejnih stanj. Več o zbirki in pravkar objavljenih pesmih (poslovenil jih je Aleš Mustar) pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, v Izšlo je. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Mirana Likar: Ženska hiša

13. 7. 2023

Pisateljica Mirana Likar se je ¬– med drugim – podpisala pod romana Babuškin kovček ter Pripovedovalec in pripovedne zbirke Sobotne zgodbe, Sedem besed in Glasovi, tako da je (pri Gogi objavljena) zbirka Ženska hiša že njena četrta pripovedna zbirka. Z objavljenimi zgodbami je pisateljica ponovno dokazala, da zna pripovedovati oziroma da njeni junaki in njene junakinje pripovedujejo še kako prepričljivo zgodbe svojega življenja, pogosto o intimnih travmatičnih izkušnjah. Pisateljičine zgodbe so brezkompromisne, to med drugim pomeni, da v njih ni srečnega konca (niti takrat, ko ga nekoliko napoveduje). Več o svojih zgodbah (ki jih Diana Pungeršič, avtorica odlične spremne besede označi za romane v malem) Mirana Likar pove v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Kri ni voda. Nikar ne zamudite.

33 min

Pisateljica Mirana Likar se je ¬– med drugim – podpisala pod romana Babuškin kovček ter Pripovedovalec in pripovedne zbirke Sobotne zgodbe, Sedem besed in Glasovi, tako da je (pri Gogi objavljena) zbirka Ženska hiša že njena četrta pripovedna zbirka. Z objavljenimi zgodbami je pisateljica ponovno dokazala, da zna pripovedovati oziroma da njeni junaki in njene junakinje pripovedujejo še kako prepričljivo zgodbe svojega življenja, pogosto o intimnih travmatičnih izkušnjah. Pisateljičine zgodbe so brezkompromisne, to med drugim pomeni, da v njih ni srečnega konca (niti takrat, ko ga nekoliko napoveduje). Več o svojih zgodbah (ki jih Diana Pungeršič, avtorica odlične spremne besede označi za romane v malem) Mirana Likar pove v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi odlomek iz zgodbe Kri ni voda. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Renata Salecl: Čas grobosti

6. 7. 2023

Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl je v minulem poldrugem desetletju objavila vrsto knjig, v katerih razumljivo in argumentirano opisuje protislovja in anomalije sodobnega sveta ter jih postavi v širši družbeni kontekst. V največji meri velja to tudi za njeno knjigo Čas grobosti (objavljeno pri Mladinski knjigi v zbirki Ergo). Tako avtorica med drugim lepo pojasni, zakaj je vljudnost pomembna tudi danes. Več o knjigi s še kako aktualno tematiko pove dr. Renata Salecl v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

32 min

Sociologinja in filozofinja dr. Renata Salecl je v minulem poldrugem desetletju objavila vrsto knjig, v katerih razumljivo in argumentirano opisuje protislovja in anomalije sodobnega sveta ter jih postavi v širši družbeni kontekst. V največji meri velja to tudi za njeno knjigo Čas grobosti (objavljeno pri Mladinski knjigi v zbirki Ergo). Tako avtorica med drugim lepo pojasni, zakaj je vljudnost pomembna tudi danes. Več o knjigi s še kako aktualno tematiko pove dr. Renata Salecl v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Andraž Rožman: Titov sin

29. 6. 2023

Andraž Rožman je pisatelj, nekdanji novinar, urednik in aktivist. Leta 2019 je objavil biografski roman Trije spomini : med Hajfo, Alepom in Ljubljano o sirijskem beguncu Mohamadu Abdulu Monaemu, lani pa pri isti založbi, pri Gogi, svoj drugi roman Titov sin in se z njim uvrstil med deseterico, ki se je letos potegovala za kresnika. Roman ima zanimivo zasnovo – njegova protagonista (in pripovedovalca) sta pisec oglasov in družbeni marginalec. Na prvi pogled sta pripadnika različnih svetov, na drugi … Več o romanu, ustvarjanju in svetu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

31 min

Andraž Rožman je pisatelj, nekdanji novinar, urednik in aktivist. Leta 2019 je objavil biografski roman Trije spomini : med Hajfo, Alepom in Ljubljano o sirijskem beguncu Mohamadu Abdulu Monaemu, lani pa pri isti založbi, pri Gogi, svoj drugi roman Titov sin in se z njim uvrstil med deseterico, ki se je letos potegovala za kresnika. Roman ima zanimivo zasnovo – njegova protagonista (in pripovedovalca) sta pisec oglasov in družbeni marginalec. Na prvi pogled sta pripadnika različnih svetov, na drugi … Več o romanu, ustvarjanju in svetu pove avtor v oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Lado Kralj: Ne bom se več drsal na bajerju

22. 6. 2023

Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.

31 min

Lado Kralj (1938-2022) je bil zelo vsestranska osebnost: med drugim je med letoma 1959 in 1961 delal kot novinar na RTV Ljubljana, leta 1965 je diplomiral na Filozofski fakulteti iz primerjalne književnosti in literarne teorije ter angleškega jezika s književnostjo, od 1967 do 1971 je bil asistent dramaturgije na AGRFT, leta 1970 je soustanovil Glej, študiral je v Združenih državah Amerike, nato še Pekarno, bil umetniški vodja Drame, uredil Zbrano delo Slavka Gruma, leta 1987 pa se je zaposlil na Oddelku za primerjalno književnost in literarno teorijo. Ob pedagoškem in znanstvenem delu predvsem o ekspresionizmu in teoriji drame je začel pisati prozo. Leta 2010 je objavil zbirko kratke proze Kosec koso brusi (zanjo je dobil nagrado za najboljši prvenec in fabulo), štiri leta pozneje je objavil roman Če delaš omleto, lani pa še roman Ne bom se več drsal na bajerju. Vendar Lado Kralj žal ni dočakal uvrstitve svojega romana v ožji izbor za nagrado kresnik. Zato v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je o berljivem in občutenem romanu o Ljubljani med drugo svetovno vojno in po njej pripovedujeta avtorjeva življenjska sopotnica Jožica Avbelj in glavni urednik založbe Beletrina Urban Vovk. Nikar ne zamudite.

Izšlo je

Katja Gorečan: Materinska knjižica

15. 6. 2023

Pesnica in dramatičarka Katja Gorečan je lani pri Literarno-umetniškem društvu v zbirki Prišleki objavila svoj prvi roman Materinska knjižica. Roman o ženski, ki spontano splavi, je nagovoril bralke in bralce, kritičarke in kritike, pred kratkim so ga ponatisnili, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za nagradi kritiško sidro in kresnika. Več o poetičnem romanu, ki ga pripoveduje fetus, pove avtorica v pogovoru z Markom Golja, med drugim pripoveduje tudi o dragocenem sodelovanju z urednico Veroniko Šoster in še čem. Nikar ne zamudite.

28 min

Pesnica in dramatičarka Katja Gorečan je lani pri Literarno-umetniškem društvu v zbirki Prišleki objavila svoj prvi roman Materinska knjižica. Roman o ženski, ki spontano splavi, je nagovoril bralke in bralce, kritičarke in kritike, pred kratkim so ga ponatisnili, uvrstil pa se je tudi v ožji izbor za nagradi kritiško sidro in kresnika. Več o poetičnem romanu, ki ga pripoveduje fetus, pove avtorica v pogovoru z Markom Golja, med drugim pripoveduje tudi o dragocenem sodelovanju z urednico Veroniko Šoster in še čem. Nikar ne zamudite.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play