Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden. Ponujamo strokovne in filozofske razmisleke o glasbi.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
O svobodi ustvarjanja, o omejitvah in o prilagajanjih kompozicijskim tehnikam, ki vplivajo na način skladateljevega izražanja, na slog in umetniški izraz - o vse tem razmišlja pod naslovom "Studenec, ki ne bo presahnil" avtor oddaje skladatelj Pavel Mihelčič.
O svobodi ustvarjanja, o omejitvah in o prilagajanjih kompozicijskim tehnikam, ki vplivajo na način skladateljevega izražanja, na slog in umetniški izraz - o vse tem razmišlja pod naslovom "Studenec, ki ne bo presahnil" avtor oddaje skladatelj Pavel Mihelčič.
Kadar ocenjujemo skladbe, ki jih je ustvaril francoski sldadatelj Maurice Ravel, nas najprej prevzame spoznanje, da je s svojim načinom, slogom in kompozicijsko tehniko, ki je ta slog poosebljala, razvil popolnost. Popolnosti pa ni dosegel samo z iskanjem ravnovesja različnih tehničnih veščin, dosegel jo je predvsem z zvočnost jo, ki se pri njem razprostre v prostor. Glasba, ki jo je ustvarjal Ravel, je podoba sloga. Prav takšna je tudi njegova koreografska simfonija v treh delih Dafnis in Hloa.
Kadar ocenjujemo skladbe, ki jih je ustvaril francoski sldadatelj Maurice Ravel, nas najprej prevzame spoznanje, da je s svojim načinom, slogom in kompozicijsko tehniko, ki je ta slog poosebljala, razvil popolnost. Popolnosti pa ni dosegel samo z iskanjem ravnovesja različnih tehničnih veščin, dosegel jo je predvsem z zvočnost jo, ki se pri njem razprostre v prostor. Glasba, ki jo je ustvarjal Ravel, je podoba sloga. Prav takšna je tudi njegova koreografska simfonija v treh delih Dafnis in Hloa.
»Delal sem marsikaj in izgubljal čas in včasih tudi voljo. Velke opere 'Kasandra' nisem dokončal, napisal pa sem dve mali operi in vsaj 300 malih in večjih skladb,« pripoveduje Pavel Mihelčič, hkrati pa se spominja svojega prvega profesorja Marjana Kozine in njegovih hudomušnih zapisov. Na sporedu je deseta oddaja 'Skrivnosti' iz novega cikla Modrost hitrih sprememb.
»Delal sem marsikaj in izgubljal čas in včasih tudi voljo. Velke opere 'Kasandra' nisem dokončal, napisal pa sem dve mali operi in vsaj 300 malih in večjih skladb,« pripoveduje Pavel Mihelčič, hkrati pa se spominja svojega prvega profesorja Marjana Kozine in njegovih hudomušnih zapisov. Na sporedu je deseta oddaja 'Skrivnosti' iz novega cikla Modrost hitrih sprememb.
Začelo se je že zelo zgodaj. En sam pogled na note je bil dovolj, da sem si eno stran zapomnil in jo znal na pamet. Najprej so bili to preprosti zapisi, potem zahtevnejši. Ko sem spoznal, da mi gre kar dobro, sem sprevidel, da imam to lastnost po očetu.
Začelo se je že zelo zgodaj. En sam pogled na note je bil dovolj, da sem si eno stran zapomnil in jo znal na pamet. Najprej so bili to preprosti zapisi, potem zahtevnejši. Ko sem spoznal, da mi gre kar dobro, sem sprevidel, da imam to lastnost po očetu.