Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden. Ponujamo strokovne in filozofske razmisleke o glasbi.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Joseph Haydn je bil skladatelj, ki je ustvarjal hitro in dobro. S svojo glasbo je potrdil slog, ki ni po nepotrebnem vznemirjal okolice, pač pa je s svojo muzikalno vnemo razgibal čas. Njegov vpliv je bil tako močan, da se je potegnil v 19. in celo v 20. stoletje. Nočemo priznati, a njegov vpliv še vedno traja ... Poslušali bomo Haydnovo skladbo Missa in tempore belli, Brahmsovo variacijo na Haydnovo temo v b-duru, op. 56a, in Klasično simfonijo v d-duru, op. 25 Sergeja Prokofjeva.
Joseph Haydn je bil skladatelj, ki je ustvarjal hitro in dobro. S svojo glasbo je potrdil slog, ki ni po nepotrebnem vznemirjal okolice, pač pa je s svojo muzikalno vnemo razgibal čas. Njegov vpliv je bil tako močan, da se je potegnil v 19. in celo v 20. stoletje. Nočemo priznati, a njegov vpliv še vedno traja ... Poslušali bomo Haydnovo skladbo Missa in tempore belli, Brahmsovo variacijo na Haydnovo temo v b-duru, op. 56a, in Klasično simfonijo v d-duru, op. 25 Sergeja Prokofjeva.
Invencija, ki je rojevala toliko odličnih glasbenih umetnin, je bila pri Mozartu neprimerljiva. Vsak dan, sleherni razpoložljivi čas je pri njem nastajala glasba. Če pomislimo na ta neverjetni vrelec glasbenih umetnin, nam razumska razlaga skoraj ne more pomagati. Mozart je leta 1775 napisal pet violinskih koncertov, imel pa je šele 19 let. Vsi so pravi violinski biseri – kot ogrlica Mozartovih violin. Za današnjo oddajo Čas, prostor in glasba smo izbrali dva njegova violinska konceta, in sicer Koncert za violino in orkester v D-duru in Koncert za violino in orkester v A-duru.
Invencija, ki je rojevala toliko odličnih glasbenih umetnin, je bila pri Mozartu neprimerljiva. Vsak dan, sleherni razpoložljivi čas je pri njem nastajala glasba. Če pomislimo na ta neverjetni vrelec glasbenih umetnin, nam razumska razlaga skoraj ne more pomagati. Mozart je leta 1775 napisal pet violinskih koncertov, imel pa je šele 19 let. Vsi so pravi violinski biseri – kot ogrlica Mozartovih violin. Za današnjo oddajo Čas, prostor in glasba smo izbrali dva njegova violinska konceta, in sicer Koncert za violino in orkester v D-duru in Koncert za violino in orkester v A-duru.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
O svobodi ustvarjanja, o omejitvah in o prilagajanjih kompozicijskim tehnikam, ki vplivajo na način skladateljevega izražanja, na slog in umetniški izraz - o vse tem razmišlja pod naslovom "Studenec, ki ne bo presahnil" avtor oddaje skladatelj Pavel Mihelčič.
O svobodi ustvarjanja, o omejitvah in o prilagajanjih kompozicijskim tehnikam, ki vplivajo na način skladateljevega izražanja, na slog in umetniški izraz - o vse tem razmišlja pod naslovom "Studenec, ki ne bo presahnil" avtor oddaje skladatelj Pavel Mihelčič.