Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Lahko je to zaokrožen naravni prostor – poletno gledališče, še največkrat pa se glasba posluša v velikem koncertnem prostoru – v koncertni dvorani, ali v majhnem prostoru – ki je lahko dnevna soba ali celo potniška kabina osebnega avtomobila. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden. Za ta prostor, za poslušanje bolj zahtevne umetniške glasbe in za sprotno seznanjanje z umetniki in z vsem, kar je spremljalo nastanek in obstanek glasbenih umetnin, že peto leto skrbijo tonski tehnik Stane Košmerlj, stalni bralec Ivan Lotrič in avtor vseh oddaj profesor in skladatelj Pavel Mihelčič. V danem okviru oddaje Čas, prostor in glasba se vrstijo cikli: Prostor za umetnost, Pisma, Ustvarjanje, tisočletni izziv; odpiramo estetsko problematiko; v tem okviru pa govorimo tudi o pomembnih dogodkih in srečanjih z odličnimi umetniki, kot se jih spominja avtor oddaj.
Ob sredah, na tretjem programu radia Slovenija, med 18 in 19 uro.
Avtor oddaje je Pavel Mihelič
Čas je (tudi) za glasbo najbolj pomembna mera. Določa trajanje in zaporedje impulzov. Dan traja 24 ur. Ponovi se vsakih 24 ur. Dan sestavljata noč in dan, dan in noč. Oba dela dneva pa se (severno ali južno od ekvatorja) ponavljata v različno trajajočih zaporedjih. Zaporedje pa je tisto, kar prepoznamo kot ritem. V določenem zaporedju utripa človekovo srce. Ker je srce živa črpalka, se utrip srca giblje v okviru (za zdravega človeka) primerljivih zaporedjih. Ritem je zaporedje časovnih enot. Ritem je nihanje, je vrsta bolj in manj poudarjenih mejnih vrednosti, je ponavljanje dveh in več kontrastnih zvočnih impulzov. Zaporedje kontrastnih elementov je prvinska lastnost gibanja, ki ga imenujemo ritem. V ritmu se menjujejo letni časi, v ritmu poteka promet. Ritem je nekaj vsakdanjega, v glasbi je ritem temeljni princip ponavljanja.
Čas je (tudi) za glasbo najbolj pomembna mera. Določa trajanje in zaporedje impulzov. Dan traja 24 ur. Ponovi se vsakih 24 ur. Dan sestavljata noč in dan, dan in noč. Oba dela dneva pa se (severno ali južno od ekvatorja) ponavljata v različno trajajočih zaporedjih. Zaporedje pa je tisto, kar prepoznamo kot ritem. V določenem zaporedju utripa človekovo srce. Ker je srce živa črpalka, se utrip srca giblje v okviru (za zdravega človeka) primerljivih zaporedjih. Ritem je zaporedje časovnih enot. Ritem je nihanje, je vrsta bolj in manj poudarjenih mejnih vrednosti, je ponavljanje dveh in več kontrastnih zvočnih impulzov. Zaporedje kontrastnih elementov je prvinska lastnost gibanja, ki ga imenujemo ritem. V ritmu se menjujejo letni časi, v ritmu poteka promet. Ritem je nekaj vsakdanjega, v glasbi je ritem temeljni princip ponavljanja.
O svojih pogledih na glasbeni svet bodo v oddaji Čas, prostor in glasba spregovorili skladatelji Uroš Krek, Lucijan Marija Škerjanc in Primož Ramovš. Izbranih del treh skladateljev ne bomo komentirali. Pustili smo, da besede skladateljev dopolni glasba. Naj torej Krekova, Škerjančeva in Ramovševa glasba izzveni kot slovenski poletni concertino.
O svojih pogledih na glasbeni svet bodo v oddaji Čas, prostor in glasba spregovorili skladatelji Uroš Krek, Lucijan Marija Škerjanc in Primož Ramovš. Izbranih del treh skladateljev ne bomo komentirali. Pustili smo, da besede skladateljev dopolni glasba. Naj torej Krekova, Škerjančeva in Ramovševa glasba izzveni kot slovenski poletni concertino.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neizogiben.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neizogiben.
V enajsti oddaji iz cikla »Ustvarjanje, tisočletni izziv« pod naslovom »Petstoletna variacijska sled«, avtor oddaje je prof. Pavel Mihelčič, bomo predvajali: Pavano za umrlo kraljično Mauricea Ravela, Londonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Claudio Abbado, Suito št. 2 v d-molu za violončelo solo Johanna Sebastiana Bacha – na violončelo bo igral Mischa Maisky in Drugo suito za godala Marijana Lipovška – igrala bodo godala Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Sama Hubada. Ustvarjalnost in lepota sta med seboj povezani in odvisni. Iščeta se, ko se najdeta, se zgodi umetnina.
V enajsti oddaji iz cikla »Ustvarjanje, tisočletni izziv« pod naslovom »Petstoletna variacijska sled«, avtor oddaje je prof. Pavel Mihelčič, bomo predvajali: Pavano za umrlo kraljično Mauricea Ravela, Londonskemu simfoničnemu orkestru bo dirigiral Claudio Abbado, Suito št. 2 v d-molu za violončelo solo Johanna Sebastiana Bacha – na violončelo bo igral Mischa Maisky in Drugo suito za godala Marijana Lipovška – igrala bodo godala Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Sama Hubada. Ustvarjalnost in lepota sta med seboj povezani in odvisni. Iščeta se, ko se najdeta, se zgodi umetnina.
Ko je glasba postala priznano umetniška, so jo pisali posamezniki, ki so utemeljevali svoj poklic s podpisom. Prva priznana umetniška dela so nastala po naročilu, prednost so imele plesne skladbe. Nastajali so plesi, med najstarejšimi je bila pavana. Ta se je ohranila dolga stoletja. Še danes nastajajo skladbe, na katere je vplivala plesna glasba, ki so jo najprej izvajali v Padovi.
Ko je glasba postala priznano umetniška, so jo pisali posamezniki, ki so utemeljevali svoj poklic s podpisom. Prva priznana umetniška dela so nastala po naročilu, prednost so imele plesne skladbe. Nastajali so plesi, med najstarejšimi je bila pavana. Ta se je ohranila dolga stoletja. Še danes nastajajo skladbe, na katere je vplivala plesna glasba, ki so jo najprej izvajali v Padovi.
