Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden. Ponujamo strokovne in filozofske razmisleke o glasbi.
Sredi 18. stoletja je v Evropi komorna glasba dobila svoj široki koncertantni pomen. Dvorane je postopno osvajala simfonična glasba. Simfonija je postala orkestrsko delo v obliki sonatnega cikla. Italijanska uvertura, ki je imela tri dele s hitrostno označenim zaporedjem: hitro – počasi – hitro, je dala temelj simfoniji z enakim zaporedjem samostojnih stavkov in z vrinjenim plesnim stavkom, ki je bil na začetku menuet. Klasično simfonijo so pisali italijanski mojstri in med njimi Sammartini, pisali so jo skladatelji iz 'mannheimske šole' in med njimi Stamitz. Na razvoj simfonije so vplivali nemški in italijanski skladatelji. V Haydnovih simfonijah pa že sledimo razvoju, ki ga ni bilo mogoče več ustaviti. »Ustvarjanje, tisočletni izziv – Haydnove simfonije« v oddaji »Čas, prostor in glasba«.
Sredi 18. stoletja je v Evropi komorna glasba dobila svoj široki koncertantni pomen. Dvorane je postopno osvajala simfonična glasba. Simfonija je postala orkestrsko delo v obliki sonatnega cikla. Italijanska uvertura, ki je imela tri dele s hitrostno označenim zaporedjem: hitro – počasi – hitro, je dala temelj simfoniji z enakim zaporedjem samostojnih stavkov in z vrinjenim plesnim stavkom, ki je bil na začetku menuet. Klasično simfonijo so pisali italijanski mojstri in med njimi Sammartini, pisali so jo skladatelji iz 'mannheimske šole' in med njimi Stamitz. Na razvoj simfonije so vplivali nemški in italijanski skladatelji. V Haydnovih simfonijah pa že sledimo razvoju, ki ga ni bilo mogoče več ustaviti. »Ustvarjanje, tisočletni izziv – Haydnove simfonije« v oddaji »Čas, prostor in glasba«.
Simfonija je od druge polovice 18. stoletja pa vse do današnjih dni ena od najbolj pogostnih oblik ustvarjanja za simfonični orkester. V bogatem obdobju glasbenega klasicizma je simfonija dosegla idealno ravnovesje med obliko in vsebino. Haydn, Mozart in Beethoven - trije velikani klasicizma v trinajsti oddaji iz cikla 'Ustvarjanje, tisočletni izziv'.
Simfonija je od druge polovice 18. stoletja pa vse do današnjih dni ena od najbolj pogostnih oblik ustvarjanja za simfonični orkester. V bogatem obdobju glasbenega klasicizma je simfonija dosegla idealno ravnovesje med obliko in vsebino. Haydn, Mozart in Beethoven - trije velikani klasicizma v trinajsti oddaji iz cikla 'Ustvarjanje, tisočletni izziv'.
Šestdeseta oddaja iz cikla Modrost hitrih sprememb ima naslov Harmonije sveta. Avtor Pavel Mihelčič se je za uvod posvetil nekaterim kontrapunktičnim oblikam, ki jih je znal vpeti v svoja dela nemški skladatelj Paul Hindemith. Predvajali bomo posnetek njegove simfonije Harmonija sveta.
Šestdeseta oddaja iz cikla Modrost hitrih sprememb ima naslov Harmonije sveta. Avtor Pavel Mihelčič se je za uvod posvetil nekaterim kontrapunktičnim oblikam, ki jih je znal vpeti v svoja dela nemški skladatelj Paul Hindemith. Predvajali bomo posnetek njegove simfonije Harmonija sveta.