Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je neobhoden. Ponujamo strokovne in filozofske razmisleke o glasbi.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
Lepota se pogosto pojavlja v besedah in v povedanih stavkih. Lepota nas prevzame, se dotakne čustev in spoznanj. Nekaj lepega je v živi naravi, veliko lepega najdemo v vsakdanjem življenju, v dotikih z naravo in modrostjo. Modrost predstavlja človek. A ta – modrost – ne pride kar tako. Ničesar ne dobimo brez truda. Tudi glasba se nas s svojo lepoto ne dotakne, če si tega ne želimo. Modrost je redkost, lepota je privilegij. Dotiki so kot odziv narave. Od tam prihajajo posebni zvoki. Zgodijo se zvočne planjave, približajo se nam lepi zvočni odsevi. Prepoznamo jih in sprejmemo.
Lepota se pogosto pojavlja v besedah in v povedanih stavkih. Lepota nas prevzame, se dotakne čustev in spoznanj. Nekaj lepega je v živi naravi, veliko lepega najdemo v vsakdanjem življenju, v dotikih z naravo in modrostjo. Modrost predstavlja človek. A ta – modrost – ne pride kar tako. Ničesar ne dobimo brez truda. Tudi glasba se nas s svojo lepoto ne dotakne, če si tega ne želimo. Modrost je redkost, lepota je privilegij. Dotiki so kot odziv narave. Od tam prihajajo posebni zvoki. Zgodijo se zvočne planjave, približajo se nam lepi zvočni odsevi. Prepoznamo jih in sprejmemo.
Če je serenada z zaporedjem stavkov (po obliki) še razmeroma svobodna, pa je simfonija že zelo stroga in s posameznimi stavki obvezujoča oblika. Med obema ni velikega kontrasta, razlike so v vsebinskem okviru. Brahmsova prva serenada je ciklična priprava za veliko simfonično delo. Zahtevnost forme in vsebinska razvidnost preraščata lahkotnost forme serenade, ki ima nekaj daljne sorodnosti s preludijem.
Če je serenada z zaporedjem stavkov (po obliki) še razmeroma svobodna, pa je simfonija že zelo stroga in s posameznimi stavki obvezujoča oblika. Med obema ni velikega kontrasta, razlike so v vsebinskem okviru. Brahmsova prva serenada je ciklična priprava za veliko simfonično delo. Zahtevnost forme in vsebinska razvidnost preraščata lahkotnost forme serenade, ki ima nekaj daljne sorodnosti s preludijem.
Češki skladatelj Antonín Leopold Dvořák je napisal dva koncerta za violončelo in orkester. Prvi je kot mladostno delo ostal pozabljen, drugi, v h-molu, pa mu je zagotovil repertoarno stalnost in neokrnjeno slavo. Če to delo primerjamo z drugimi, ga ocenjujemo s presežki.
Češki skladatelj Antonín Leopold Dvořák je napisal dva koncerta za violončelo in orkester. Prvi je kot mladostno delo ostal pozabljen, drugi, v h-molu, pa mu je zagotovil repertoarno stalnost in neokrnjeno slavo. Če to delo primerjamo z drugimi, ga ocenjujemo s presežki.