Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spomini ne zbledijo - če so pravi. Luzern pa je mesto, ki si ga zapomniš, ki ga ne pozabiš. Tam imajo festival, na katerem je prvič dirigiral Arturo Toscanini, na katerem so nastopili vsi orkestri, ki na tem svetu kaj veljajo. In v tem mestu je leta 1996 praznoval svojih devetdeset let dirigent in mecen Paul Sacher, ki je našel veliko skladateljev, da so zanj in za svetovne odre pisali novo, nepozabno glasbo.
Spomini ne zbledijo - če so pravi. Luzern pa je mesto, ki si ga zapomniš, ki ga ne pozabiš. Tam imajo festival, na katerem je prvič dirigiral Arturo Toscanini, na katerem so nastopili vsi orkestri, ki na tem svetu kaj veljajo. In v tem mestu je leta 1996 praznoval svojih devetdeset let dirigent in mecen Paul Sacher, ki je našel veliko skladateljev, da so zanj in za svetovne odre pisali novo, nepozabno glasbo.
Spoštovani poslušalci, ustvarjalci cikla oddaj »Čas, prostor in glasba« so se junija leta 2011 dogovorili, da sestavijo malo drugačno oddajo. Z izbrano glasbo, s poezijo in z govorjeno besedo, ki naj bi vse nadgradila, z nekaterimi dokumentarnimi posnetki iz narave, so pomislili, da se razkošje zvoka rodi iz tišine, da pa (nemalokrat) prestopi v območje vsakdanjega hrupa. Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Je tam - tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? O tem razm išljam o tudi v tem ciklu oddaj »Čas prihodnosti«. Čez teden dni bo iz tega cikla na sporedu enajsta oddaja z naslovom »Približevanje znanosti«. Današnja oddaja - avtor je prof. Pavel Mihelčič, bralca sta Sonja Polanc in Ivan Lotrič, oddajo je posnel Stane Košmerlj - je vmesna, z naslovom: »Zvočni zid in onstran«.
Spoštovani poslušalci, ustvarjalci cikla oddaj »Čas, prostor in glasba« so se junija leta 2011 dogovorili, da sestavijo malo drugačno oddajo. Z izbrano glasbo, s poezijo in z govorjeno besedo, ki naj bi vse nadgradila, z nekaterimi dokumentarnimi posnetki iz narave, so pomislili, da se razkošje zvoka rodi iz tišine, da pa (nemalokrat) prestopi v območje vsakdanjega hrupa. Kaj se zgodi, če prebijemo zvočni zid, in kaj je potem onstran? Je tam - tišina? Se bo onstran znova rodila glasba? O tem razm išljam o tudi v tem ciklu oddaj »Čas prihodnosti«. Čez teden dni bo iz tega cikla na sporedu enajsta oddaja z naslovom »Približevanje znanosti«. Današnja oddaja - avtor je prof. Pavel Mihelčič, bralca sta Sonja Polanc in Ivan Lotrič, oddajo je posnel Stane Košmerlj - je vmesna, z naslovom: »Zvočni zid in onstran«.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Joseph Haydn je bil skladatelj, ki je ustvarjal hitro in dobro. S svojo glasbo je potrdil slog, ki ni po nepotrebnem vznemirjal okolice, pač pa je s svojo muzikalno vnemo razgibal čas. Njegov vpliv je bil tako močan, da se je potegnil v 19. in celo v 20. stoletje. Nočemo priznati, a njegov vpliv še vedno traja ... Poslušali bomo Haydnovo skladbo Missa in tempore belli, Brahmsovo variacijo na Haydnovo temo v b-duru, op. 56a, in Klasično simfonijo v d-duru, op. 25 Sergeja Prokofjeva.
Joseph Haydn je bil skladatelj, ki je ustvarjal hitro in dobro. S svojo glasbo je potrdil slog, ki ni po nepotrebnem vznemirjal okolice, pač pa je s svojo muzikalno vnemo razgibal čas. Njegov vpliv je bil tako močan, da se je potegnil v 19. in celo v 20. stoletje. Nočemo priznati, a njegov vpliv še vedno traja ... Poslušali bomo Haydnovo skladbo Missa in tempore belli, Brahmsovo variacijo na Haydnovo temo v b-duru, op. 56a, in Klasično simfonijo v d-duru, op. 25 Sergeja Prokofjeva.