Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Avtor: Domen Marinčič
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.
Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Na petem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele arije z obligatno pozavno iz italijanskih baročnih oratorijev, ki so jih izvajali na dunajskem cesarskem dvoru, tudi iz oratorija Izvirni greh Francesca Contija, po katerem je spored dobil ime. Glasba je zazvenela ob orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Solista ansambla Le Filigrane sta bila argentinska mezzosopranistka Florencia Menconi in ameriški pozavnist Henry Van Engen.
Na petem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele arije z obligatno pozavno iz italijanskih baročnih oratorijev, ki so jih izvajali na dunajskem cesarskem dvoru, tudi iz oratorija Izvirni greh Francesca Contija, po katerem je spored dobil ime. Glasba je zazvenela ob orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Solista ansambla Le Filigrane sta bila argentinska mezzosopranistka Florencia Menconi in ameriški pozavnist Henry Van Engen.