Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Avtor: Domen Marinčič
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Septembrski koncert cikla Harmonia Concertans — Stara glasba na Novem trgu je pod naslovom Kot ptičji spev združil angleško glasbo iz obdobja okrog leta 1700 za dve kljunasti flavti in basso continuo. Posebej za ta koncert je nastal tako spored kakor zasedba s flavtistkama Marušo Brezavšček in Urško Cvetko, gambistom Maurom Colantoniom in čembalistko Anno Kiskachi.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«