Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.
Avtor: Domen Marinčič
V Rimu je imel oratorij kot glasbena oblika prav poseben status. Opera je bila tam vseskozi podvržena papeški cenzuri. Drugače kakor v Benetkah, kjer so nastajala javna operna gledališča, je bila prepuščena pobudi plemiških družin in izvedbam na njihovih domovih. Javno gledališče Tor di Nona, ki ga je leta 1671 odprla v Rimu živeča švedska kraljica Kristina, je delovalo le tri leta. Glede na okoliščine ne preseneča, da se je kot alternativa operi razvil oratorij. Mnoge rimske duhovne ustanove so skozi vse leto organizirale izvedbe oratorijev. Sprva so bile to predvsem uglasbitve latinskih besedil v pripovednem slogu, sčasoma pa so prevladali libreti v italijanščini z dramsko zasnovo in jasno razporejenimi vlogami. Sestavljali so jih monologi, dialogi, recitativi, arije in ansambli, čeprav je bilo dogajanje pogosto omejeno in je bila vsebina včasih povsem kontemplativna. Pesnike so navdihovale moralizirajoče ali alegorične teme, svetopisemske zgodbe in pripovedi o življenju svetnikov. Včasih se zdi, da je bila izbira svetopisemskih tem edini duhovni element. Oznaka »oratorij« je bila skoraj kakor nekakšna krinka, ki je omogočala operne in dramske dogodke tudi v postnem času, ko je papeški odlok prepovedoval uprizarjanje oper.
V Rimu je imel oratorij kot glasbena oblika prav poseben status. Opera je bila tam vseskozi podvržena papeški cenzuri. Drugače kakor v Benetkah, kjer so nastajala javna operna gledališča, je bila prepuščena pobudi plemiških družin in izvedbam na njihovih domovih. Javno gledališče Tor di Nona, ki ga je leta 1671 odprla v Rimu živeča švedska kraljica Kristina, je delovalo le tri leta. Glede na okoliščine ne preseneča, da se je kot alternativa operi razvil oratorij. Mnoge rimske duhovne ustanove so skozi vse leto organizirale izvedbe oratorijev. Sprva so bile to predvsem uglasbitve latinskih besedil v pripovednem slogu, sčasoma pa so prevladali libreti v italijanščini z dramsko zasnovo in jasno razporejenimi vlogami. Sestavljali so jih monologi, dialogi, recitativi, arije in ansambli, čeprav je bilo dogajanje pogosto omejeno in je bila vsebina včasih povsem kontemplativna. Pesnike so navdihovale moralizirajoče ali alegorične teme, svetopisemske zgodbe in pripovedi o življenju svetnikov. Včasih se zdi, da je bila izbira svetopisemskih tem edini duhovni element. Oznaka »oratorij« je bila skoraj kakor nekakšna krinka, ki je omogočala operne in dramske dogodke tudi v postnem času, ko je papeški odlok prepovedoval uprizarjanje oper.
Aprilski koncert cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen glasbi Matthias Weckmanna in njegovih sodobnikov. Weckmann velja za enega najpomembnejših nemških glasbenikov 17. stoletja. Rodil se je v Turingiji in zgodnjo glasbeno izobrazbo dobil pri Henrichu Schützu v saški dvorni kapeli v Dresdnu. Tam je spoznal veliko italijanske glasbe in glasbenikov. Leta 1632 je postal eden izmed organistov dvorne kapele, izpopolnjeval se je v Hamburgu pri Jacobu Praetoriusu in Heinrichu Scheidemannu, nekaj let je kot organist gostoval tudi v danski dvorni kapeli v Nykøbingu. Leta 1655 je po odmevni avdiciji postal organist cerkve sv. Jakoba in Gertrudine kapele v Hamburgu.
Aprilski koncert cikla HARMONIA CONCERTANS – Stara glasba na Novem trgu je bil posvečen glasbi Matthias Weckmanna in njegovih sodobnikov. Weckmann velja za enega najpomembnejših nemških glasbenikov 17. stoletja. Rodil se je v Turingiji in zgodnjo glasbeno izobrazbo dobil pri Henrichu Schützu v saški dvorni kapeli v Dresdnu. Tam je spoznal veliko italijanske glasbe in glasbenikov. Leta 1632 je postal eden izmed organistov dvorne kapele, izpopolnjeval se je v Hamburgu pri Jacobu Praetoriusu in Heinrichu Scheidemannu, nekaj let je kot organist gostoval tudi v danski dvorni kapeli v Nykøbingu. Leta 1655 je po odmevni avdiciji postal organist cerkve sv. Jakoba in Gertrudine kapele v Hamburgu.
Na premieri Händlovega oratorija Aleksandrovo slavje devetnajstega februarja 1736 v gledališču Covent Garden so poleg osrednjega vokalno-instrumentalnega dela izvedli kar tri skladateljeve koncerte. Händel je nastopil kot solist v svojem prvem orgelskem koncertu opus štiri. Orkester je nato zaigral concerto grosso, ki ga danes poznamo pod imenom Aleksandrovo slavje, kot soliste v tretjem koncertu pa so napovedali harfo, lutnjo in skrivnostno glasbilo, poimenovano »lyrichord«.
Na premieri Händlovega oratorija Aleksandrovo slavje devetnajstega februarja 1736 v gledališču Covent Garden so poleg osrednjega vokalno-instrumentalnega dela izvedli kar tri skladateljeve koncerte. Händel je nastopil kot solist v svojem prvem orgelskem koncertu opus štiri. Orkester je nato zaigral concerto grosso, ki ga danes poznamo pod imenom Aleksandrovo slavje, kot soliste v tretjem koncertu pa so napovedali harfo, lutnjo in skrivnostno glasbilo, poimenovano »lyrichord«.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki so jo zaznamovali razni zapleti okrog avtorstva.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili glasbi sedemnajstega in osemnajstega stoletja, ki so jo zaznamovali razni zapleti okrog avtorstva.