Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Avtor: Domen Marinčič
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo