Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Banchetto musicale

Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.

Avtor: Domen Marinčič

Zadnje

Banchetto musicale

Italijanske arije iz Slovenske Bistrice

13. 6. 2024

Leta 2012 so v Pokrajinskem arhivu Maribor po naključju odkrili rokopisno zbirko muzikalij, ki je bila nekoč last plemiške družine Attems in je izvirala iz gradu v Slovenski Bistrici. Rokopisi vsebujejo približno devetdeset italijanskih arij za sopran, dva dueta ter nekaj komornih instrumentalnih del anonimnih avtorjev in raznih italijanskih, predvsem neapeljskih skladateljev. Na večini skladb je zapisano ime prvotnih lastnikov grofa Ignaca Drugega Attemsa in grofice Jožefe. Rokopisi so nastali približno med letoma 1738 in 1744. Več kot tretjina skladb je anonimnih, najbolj zastopana pa sta Johann Adolf Hasse s štirinajstimi in Andrea Bernasconi z dvanajstimi arijami. Med avtorji so tudi Leonardo da Vinci, Leonardo Leo, Giacomelli, Lampugnani, Jommelli, Arena, Porta, Gluck, RInaldo di Capua, Sarri, Sammartini in Terradellas.

93 min

Leta 2012 so v Pokrajinskem arhivu Maribor po naključju odkrili rokopisno zbirko muzikalij, ki je bila nekoč last plemiške družine Attems in je izvirala iz gradu v Slovenski Bistrici. Rokopisi vsebujejo približno devetdeset italijanskih arij za sopran, dva dueta ter nekaj komornih instrumentalnih del anonimnih avtorjev in raznih italijanskih, predvsem neapeljskih skladateljev. Na večini skladb je zapisano ime prvotnih lastnikov grofa Ignaca Drugega Attemsa in grofice Jožefe. Rokopisi so nastali približno med letoma 1738 in 1744. Več kot tretjina skladb je anonimnih, najbolj zastopana pa sta Johann Adolf Hasse s štirinajstimi in Andrea Bernasconi z dvanajstimi arijami. Med avtorji so tudi Leonardo da Vinci, Leonardo Leo, Giacomelli, Lampugnani, Jommelli, Arena, Porta, Gluck, RInaldo di Capua, Sarri, Sammartini in Terradellas.

Banchetto musicale

Glasba iz Benetk okoli leta 1600

6. 6. 2024

»V cerkvi svetega Marka sem slišal veliko dobre glasbe, še posebno na sopranski violi da gamba, ki je bila tako sijajna, da je po mojem mnenju nihče ne more preseči. Tam so bili tudi cinki in pozavne; ti so izvajali prav primerne skladbe. Na praznik svetega Roka sem slišal najboljšo glasbo v svojem življenju, tako zjutraj kakor popoldne. Bila je tako dobra, da bi bil pripravljen prehoditi sto milj, da bi slišal kaj podobnega!« Te besede je zapisal angleški popotnik Thomas Coryat [izg. Korajət] ob obisku Benetk leta 1608. Benetke so bile eno najpomembnejših trgovskih mest v Evropi šestnajstega in sedemnajstega stoletja, križišče trgovskih poti iz vseh nebesnih smeri. Beneška republika je bila takrat še vedno politično vplivna in je negovala tako svojo odprtost kot drugačnost. Veljala je tudi za središče evropskega glasbenega založništva in tiska.

85 min

»V cerkvi svetega Marka sem slišal veliko dobre glasbe, še posebno na sopranski violi da gamba, ki je bila tako sijajna, da je po mojem mnenju nihče ne more preseči. Tam so bili tudi cinki in pozavne; ti so izvajali prav primerne skladbe. Na praznik svetega Roka sem slišal najboljšo glasbo v svojem življenju, tako zjutraj kakor popoldne. Bila je tako dobra, da bi bil pripravljen prehoditi sto milj, da bi slišal kaj podobnega!« Te besede je zapisal angleški popotnik Thomas Coryat [izg. Korajət] ob obisku Benetk leta 1608. Benetke so bile eno najpomembnejših trgovskih mest v Evropi šestnajstega in sedemnajstega stoletja, križišče trgovskih poti iz vseh nebesnih smeri. Beneška republika je bila takrat še vedno politično vplivna in je negovala tako svojo odprtost kot drugačnost. Veljala je tudi za središče evropskega glasbenega založništva in tiska.

Banchetto musicale

Franz Schubert na zgodovinskih glasbilih

30. 5. 2024

Karl von Schonstein, ki mu je Franz Schubert posvetil Lepo mlinarico, je Schuberta opisal kot "jasnovidca z nebeškim navdihom, ki tako rekoč iz rokava stresa svoje najbolj veličastne stvaritve". Dolgoletni prijatelj Josef von Spaun [izg. fon Špaun] je menil, da »tisti, ki je Schuberta zjutraj videl zaposlenega s komponiranjem, žarečega, s sijočimi očmi in spremenjeno govorico, kakor nekakšnega mesečnika, nikoli ne bo pozabil tega vtisa«. Ko so se čudili njegovi izjemni produktivnosti, je Schubert menda odvrnil: »Vsako jutro komponiram po več ur. Ko končam eno skladbo, začnem drugo!« Njegov ustvarjalni proces se zdi lahkoten, saj zna njegova glasba zveneti zavajajoče preprosto.

89 min

Karl von Schonstein, ki mu je Franz Schubert posvetil Lepo mlinarico, je Schuberta opisal kot "jasnovidca z nebeškim navdihom, ki tako rekoč iz rokava stresa svoje najbolj veličastne stvaritve". Dolgoletni prijatelj Josef von Spaun [izg. fon Špaun] je menil, da »tisti, ki je Schuberta zjutraj videl zaposlenega s komponiranjem, žarečega, s sijočimi očmi in spremenjeno govorico, kakor nekakšnega mesečnika, nikoli ne bo pozabil tega vtisa«. Ko so se čudili njegovi izjemni produktivnosti, je Schubert menda odvrnil: »Vsako jutro komponiram po več ur. Ko končam eno skladbo, začnem drugo!« Njegov ustvarjalni proces se zdi lahkoten, saj zna njegova glasba zveneti zavajajoče preprosto.

Banchetto musicale

Po sledeh Edvarga Griega

23. 5. 2024

Od smrti norveškega skladatelja Edvarda Griega leta 1907 je minilo že več kakor stoletje, a so se njegove interpretacije ohranile tako na akustičnih posnetkih kakor na zapisih za tako imenovane reprodukcijske klavirje. Ob pomoči posebne naprave so Griegovo muziciranje z vsemi niansami v agogiki in dinamiki prenašali na papirnate trakove. Te so potem obdelali in glasbo reproducirali na ustreznem mehanskem klavirju. Taka glasbila so bila priljubljena pred prvo svetovno vojno in na njih lahko skladateljevo igro poslušamo še danes.

89 min

Od smrti norveškega skladatelja Edvarda Griega leta 1907 je minilo že več kakor stoletje, a so se njegove interpretacije ohranile tako na akustičnih posnetkih kakor na zapisih za tako imenovane reprodukcijske klavirje. Ob pomoči posebne naprave so Griegovo muziciranje z vsemi niansami v agogiki in dinamiki prenašali na papirnate trakove. Te so potem obdelali in glasbo reproducirali na ustreznem mehanskem klavirju. Taka glasbila so bila priljubljena pred prvo svetovno vojno in na njih lahko skladateljevo igro poslušamo še danes.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play