Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Avtor: Domen Marinčič
Četrti koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nadaljeval niz projektov, ki prvič v sodobnem času predstavljajo renesančno polifonijo, ohranjeno le v kornih knjigah, ki so bili nekoč v lasti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Nizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančnega večglasja, saj sodi v peščico poklicnih ansamblov na svetu, ki glasbo izvajajo na podlagi zgodovinskega zapisa, ne transkripcij, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem, ki temelji na zgodovinskih praksah.
Četrti koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nadaljeval niz projektov, ki prvič v sodobnem času predstavljajo renesančno polifonijo, ohranjeno le v kornih knjigah, ki so bili nekoč v lasti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Nizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančnega večglasja, saj sodi v peščico poklicnih ansamblov na svetu, ki glasbo izvajajo na podlagi zgodovinskega zapisa, ne transkripcij, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem, ki temelji na zgodovinskih praksah.
Na tretjem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele pesmi 12. in 13. stoletja o bolezni zaljubljencev. Ansambel Phylomena je vodila pevka in harfistka Jasmina Črnčič, v njem pa sta sodelovali še Valentina Bellanova na kljunastih flavtah in Mojca Jerman na srednjeveški vieli.
Na tretjem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele pesmi 12. in 13. stoletja o bolezni zaljubljencev. Ansambel Phylomena je vodila pevka in harfistka Jasmina Črnčič, v njem pa sta sodelovali še Valentina Bellanova na kljunastih flavtah in Mojca Jerman na srednjeveški vieli.
Največji projekt letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila izvedba oratorija o mučeništvu svete Neže rimskega baročnega mojstra Bernarda Pasquinija. Delo je zazvenelo 11. avgusta v radovljiški cerkvi sv. Petra in v njem je nastopilo pet znanih pevskih solistov iz petih različnih držav. Festivalski baročni orkester s desetimi godalci, arhilutnjo in orgelskim pozitivom je izza čembala vodil Domen Marinčič.
Največji projekt letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila izvedba oratorija o mučeništvu svete Neže rimskega baročnega mojstra Bernarda Pasquinija. Delo je zazvenelo 11. avgusta v radovljiški cerkvi sv. Petra in v njem je nastopilo pet znanih pevskih solistov iz petih različnih držav. Festivalski baročni orkester s desetimi godalci, arhilutnjo in orgelskim pozitivom je izza čembala vodil Domen Marinčič.
Izbrali smo sodobne priredbe glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki se zgledujejo po zgodovinski praksi.
Izbrali smo sodobne priredbe glasbe Johanna Sebastiana Bacha, ki se zgledujejo po zgodovinski praksi.
Johann Sebastian Bach je bil že za življenja znan predvsem kot virtuoz na čembalu in orglah, vendar je poklicno pot leta 1703 začel kot violinist v Weimarju. Pet let pozneje se je tja vrnil kot koncertni mojster in leta 1717 postal kapelnik v Köthnu. Ansambel na tamkajšnjem dvoru so sestavljala predvsem godala in po pričevanju svojega sina Carla Philippa Emanuela se Bach tudi pozneje ni odrekel violini: »V mladosti in vse do precejšnje starosti je čisto in prodorno igral violino ter tako skrbel za večji red v orkestru, kakor bi to mogel doseči s čembalom. V celoti je razumel, kakšne možnosti ponujajo godala. O tem pričajo njegovi soli za violino in violončelo brez basa.«
Johann Sebastian Bach je bil že za življenja znan predvsem kot virtuoz na čembalu in orglah, vendar je poklicno pot leta 1703 začel kot violinist v Weimarju. Pet let pozneje se je tja vrnil kot koncertni mojster in leta 1717 postal kapelnik v Köthnu. Ansambel na tamkajšnjem dvoru so sestavljala predvsem godala in po pričevanju svojega sina Carla Philippa Emanuela se Bach tudi pozneje ni odrekel violini: »V mladosti in vse do precejšnje starosti je čisto in prodorno igral violino ter tako skrbel za večji red v orkestru, kakor bi to mogel doseči s čembalom. V celoti je razumel, kakšne možnosti ponujajo godala. O tem pričajo njegovi soli za violino in violončelo brez basa.«