Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Koncertni posnetki stare glasbe, podkrepljenimi z zgodovinskim ozadjem.
Avtor: Domen Marinčič
Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.
Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Na šestem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nastopil ameriški virtuoz na renesančni lutnji Paul Kieffer. Njegov recital je bil v celoti posvečen glasbi Giacoma Gorzanisa, ki je v drugi polovici 16. stoletja muziciral za radovljiškega graščaka Mavricija Dietrichsteina in druge plemiče na Kranjskem.
Na petem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele arije z obligatno pozavno iz italijanskih baročnih oratorijev, ki so jih izvajali na dunajskem cesarskem dvoru, tudi iz oratorija Izvirni greh Francesca Contija, po katerem je spored dobil ime. Glasba je zazvenela ob orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Solista ansambla Le Filigrane sta bila argentinska mezzosopranistka Florencia Menconi in ameriški pozavnist Henry Van Engen.
Na petem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele arije z obligatno pozavno iz italijanskih baročnih oratorijev, ki so jih izvajali na dunajskem cesarskem dvoru, tudi iz oratorija Izvirni greh Francesca Contija, po katerem je spored dobil ime. Glasba je zazvenela ob orglah Orglarstva Močnik v cerkvi Marijinega oznanjenja v Velesovem. Solista ansambla Le Filigrane sta bila argentinska mezzosopranistka Florencia Menconi in ameriški pozavnist Henry Van Engen.
Četrti koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nadaljeval niz projektov, ki prvič v sodobnem času predstavljajo renesančno polifonijo, ohranjeno le v kornih knjigah, ki so bili nekoč v lasti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Nizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančnega večglasja, saj sodi v peščico poklicnih ansamblov na svetu, ki glasbo izvajajo na podlagi zgodovinskega zapisa, ne transkripcij, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem, ki temelji na zgodovinskih praksah.
Četrti koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je nadaljeval niz projektov, ki prvič v sodobnem času predstavljajo renesančno polifonijo, ohranjeno le v kornih knjigah, ki so bili nekoč v lasti ljubljanskega škofa Tomaža Hrena. Nizozemski ansambel Cappella Pratensis že skoraj štirideset let slovi po inovativnem prijemu pri izvajanju renesančnega večglasja, saj sodi v peščico poklicnih ansamblov na svetu, ki glasbo izvajajo na podlagi zgodovinskega zapisa, ne transkripcij, kakršne so sodobne zborovske partiture. V zadnjih letih se je ansambel še bolj poglobil v tradicijo tega repertoarja z raziskovanjem zgodovinskih tehnik improvizacije in pedagogike, pa tudi z liturgičnimi rekonstrukcijami. Rezultat je ustvarjalen in fleksibilen izvajalski prijem, ki temelji na zgodovinskih praksah.
Na tretjem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele pesmi 12. in 13. stoletja o bolezni zaljubljencev. Ansambel Phylomena je vodila pevka in harfistka Jasmina Črnčič, v njem pa sta sodelovali še Valentina Bellanova na kljunastih flavtah in Mojca Jerman na srednjeveški vieli.
Na tretjem koncertu letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 so zazvenele pesmi 12. in 13. stoletja o bolezni zaljubljencev. Ansambel Phylomena je vodila pevka in harfistka Jasmina Črnčič, v njem pa sta sodelovali še Valentina Bellanova na kljunastih flavtah in Mojca Jerman na srednjeveški vieli.