Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddajo bomo namenili hrvaškemu pianistu Matiji Dediću, ki se je nepričakovano za vedno poslovil 8. junija, star šele 52 let.
Oddajo bomo namenili hrvaškemu pianistu Matiji Dediću, ki se je nepričakovano za vedno poslovil 8. junija, star šele 52 let.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Poslanke in poslanci Svobode, Logarjevih Demokratov in narodnih skupnosti so s 44-imi glasovi preklicali nedavno potrjen referendum o povečevanju izdatkov za oboroževanje, ki ga je predlagala Levica, podprli pa so ga še v SD-ju, SDS-u in Novi Sloveniji. S to potezo se je država izognila tudi referenduma o članstvu v Natu, ki ga je napovedalo Gibanje Svoboda s premierjem Robertom Golobom na čelu.
Poslanke in poslanci Svobode, Logarjevih Demokratov in narodnih skupnosti so s 44-imi glasovi preklicali nedavno potrjen referendum o povečevanju izdatkov za oboroževanje, ki ga je predlagala Levica, podprli pa so ga še v SD-ju, SDS-u in Novi Sloveniji. S to potezo se je država izognila tudi referenduma o članstvu v Natu, ki ga je napovedalo Gibanje Svoboda s premierjem Robertom Golobom na čelu.
Nov dan, nova zmaga za Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji. Pogačar je bil najboljši tudi v gorskem kronometru. Svojo prednost je povečal na več kot štiri minute, tretjeuvrščeni zaostaja skoraj že za sedem minut in pol. Gost je tokrat moštveni kolega Tadeja Pogačarja Domen Novak. Novak pravi, da je Visma preveč napadala v prvem tednu dirke, namesto da bi vso energijo usmerila v najdaljše klance, tam, kjer je bil Vingegaard najbolj konkurenčen Tadeju Pogačarju v zadnjih letih. Pogačar je letos vozil malce manj napadalno kot na prejšnjih Tourih, Novak pa pravi, da je bil vedno premišljen in umerjen, le da se morda to ni tako dobro doslej videlo. Za primer je dal vožnjo Pogačarja v glavnini. Vselej je spredaj, v dobrem položaju, če bi se nekaj nepredvidljivega zgodilo, hkrati pa ima dovolj kolesarjev od sebi, da je v zavetrju in tako potroši manj energije. Novak se z radijskim reporterjem na prizorišču Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem pogovarja tudi o izstopajočih kolesarjih ekipe UAE na letošnji dirki, najbolj ga je navdušil Jhonatan Narvaez, optimističen je glede možnosti Primoža Rogliča, da se uvrsti na stopničke, trenutno se v Livignu pripravlja na nadaljevanje sezone, upa, da bo v dobri formi, predvsem za svetovno prvenstvo in za Vuelto, slišite pa lahko tudi, kaj se zgodi z vsemi levčki, ki jih Tadej Pogačar dobi na podelitvah po koncu etap.
Nov dan, nova zmaga za Tadeja Pogačarja na dirki po Franciji. Pogačar je bil najboljši tudi v gorskem kronometru. Svojo prednost je povečal na več kot štiri minute, tretjeuvrščeni zaostaja skoraj že za sedem minut in pol. Gost je tokrat moštveni kolega Tadeja Pogačarja Domen Novak. Novak pravi, da je Visma preveč napadala v prvem tednu dirke, namesto da bi vso energijo usmerila v najdaljše klance, tam, kjer je bil Vingegaard najbolj konkurenčen Tadeju Pogačarju v zadnjih letih. Pogačar je letos vozil malce manj napadalno kot na prejšnjih Tourih, Novak pa pravi, da je bil vedno premišljen in umerjen, le da se morda to ni tako dobro doslej videlo. Za primer je dal vožnjo Pogačarja v glavnini. Vselej je spredaj, v dobrem položaju, če bi se nekaj nepredvidljivega zgodilo, hkrati pa ima dovolj kolesarjev od sebi, da je v zavetrju in tako potroši manj energije. Novak se z radijskim reporterjem na prizorišču Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem pogovarja tudi o izstopajočih kolesarjih ekipe UAE na letošnji dirki, najbolj ga je navdušil Jhonatan Narvaez, optimističen je glede možnosti Primoža Rogliča, da se uvrsti na stopničke, trenutno se v Livignu pripravlja na nadaljevanje sezone, upa, da bo v dobri formi, predvsem za svetovno prvenstvo in za Vuelto, slišite pa lahko tudi, kaj se zgodi z vsemi levčki, ki jih Tadej Pogačar dobi na podelitvah po koncu etap.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
V oddaji gostimo slavista, prevajalca in kulturnika Petra Kuharja, ki že 18 let živi na Češkem in je bil tudi pobudnik za ustanovitev slovenskega društva Jože Plečnik v Pragi. Pogovarjali smo se tudi z urednico slovenske radijske oddaje Okence v slovenski svet, ki deluje v Buenos Airesu Mariano Pirc, pred radijski mikrofon pa smo med obiskom v Sloveniji ujeli tudi Walterja Šuberja, ki prihaja iz Avstralije in deluje na slovenskem radiu Radio glas avstralskih Slovencev v Sydneyu, rojen Primorec, ki pa se je še kot otrok s starši preselil na peto celino. Pred radijski mikrofon pa je stopil tudi mladi predsednik slovenskega društva v San Justu v Argentini Marjan Godec, ki ohranja slovenstvo v tej južnoameriški državi že kot pripadnik tretje generacije Slovencev.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Potoček in mali kos sta postala prijatelja … Pripoveduje: Jerica Mrzel. Napisal: Branko Čopić. Prevedel: Jože Zupančič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
Potoček in mali kos sta postala prijatelja … Pripoveduje: Jerica Mrzel. Napisal: Branko Čopić. Prevedel: Jože Zupančič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK
Razgreto dogajanje na domačem političnem parketu se je nekoliko umirilo, potem ko je državni zbor odločil, da referenduma o obrambnih izdatkih ne bo. Potezo so v Gibanju Svoboda pozdravili kot državotvorno; v Levici, ki je referendum predlagala, so razočarani. Druge teme: - Tadej Pogačar z novo etapno zmago na Touru vse bolj trdno oblečen v rumeno, Primož Roglič danes tretji - Med kritiki predloga prihodnjega proračuna Unije tudi največje evropsko gospodarstvo - Hamas bi z namenom končanja vojne v Gazi izpustil vse izraelske talce
Razgreto dogajanje na domačem političnem parketu se je nekoliko umirilo, potem ko je državni zbor odločil, da referenduma o obrambnih izdatkih ne bo. Potezo so v Gibanju Svoboda pozdravili kot državotvorno; v Levici, ki je referendum predlagala, so razočarani. Druge teme: - Tadej Pogačar z novo etapno zmago na Touru vse bolj trdno oblečen v rumeno, Primož Roglič danes tretji - Med kritiki predloga prihodnjega proračuna Unije tudi največje evropsko gospodarstvo - Hamas bi z namenom končanja vojne v Gazi izpustil vse izraelske talce
Slikar Boris Selan se vrača v galerijo krajinskega parka Sečoveljske soline z razstavo » Piranski trilček«. V tunelu pod Kostanjevico v Novi Gorici je na ogled prostorsko-zvočna instalacija Trachea. Njena avtorja sta vizualni umetnik Enej Gala in glasbenik Tomi Novak. V Čedadu se začenja festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa Mittelfest. Primorski poletni festival bo jutri v Kopru obeležil 30. obletnico genocida v Srebrenici. Društvo Konstruktivist iz Sežane je izdalo 12 knjig Srečka Kosovela.
Slikar Boris Selan se vrača v galerijo krajinskega parka Sečoveljske soline z razstavo » Piranski trilček«. V tunelu pod Kostanjevico v Novi Gorici je na ogled prostorsko-zvočna instalacija Trachea. Njena avtorja sta vizualni umetnik Enej Gala in glasbenik Tomi Novak. V Čedadu se začenja festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa Mittelfest. Primorski poletni festival bo jutri v Kopru obeležil 30. obletnico genocida v Srebrenici. Društvo Konstruktivist iz Sežane je izdalo 12 knjig Srečka Kosovela.
Kolesarska dirka po Franciji se danes nadaljuje z gorskim kronometrom v Pirenejih. Podrobneje tudi o prihajajočem evropskem prvenstvu v strelstvu, ki ga bo med 25. julijem in 7. avgustom gostil francoski Chateauroux. V članski in mladinski konkurenci bo nastopilo 17 slovenskih strelk in strelcev.
Kolesarska dirka po Franciji se danes nadaljuje z gorskim kronometrom v Pirenejih. Podrobneje tudi o prihajajočem evropskem prvenstvu v strelstvu, ki ga bo med 25. julijem in 7. avgustom gostil francoski Chateauroux. V članski in mladinski konkurenci bo nastopilo 17 slovenskih strelk in strelcev.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Konec delovnega tedna je čas za inventuro domačega dogajanja. V Tedenskem aktualnem mozaiku potegnemo črto pod dogajanje, ki je zaznamovalo politični prostor in gospodarstvo. Analiziramo in komentiramo socialna, zdravstvena, gospodarska in vsa preostala družbeno aktualna vprašanja.
Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.
Nikoli več je zaobljuba, ki še vedno vztraja med govori ob obletnicah grozodejstev, medtem ko v vsakdanjem življenju izgublja še zadnje ostanke pomena. “Zgodilo se je, torej se lahko spet zgodi.” Te besede je v knjigi Potopljeni in rešeni pred skoraj štirimi desetletji zapisal Primo Levi, preživela priča nacističnih taborišč, eden ključnih popisovalcev grozot holokavsta. To poletje pa izraelska oblast razpravlja o vzpostavitvi humanitarnega mesta na severu Gaze. V mednarodni javnosti in izraelski opoziciji so to označili kot evfemizem za koncentracijsko taborišče. Upe na boljši jutri medtem polagamo, skupaj z odgovornostjo, na mlade, vključno z maturanti, ki pa jim pri tem nič kaj prida ne pomagamo.
Pred dnevi je 90 let dopolnil dalajlama, vrhovni tibetanski verski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir. Že šest desetletij in pol živi v izgnanstvu v Indiji, potem ko je Tibet zasedla Kitajska. Gost oddaje je poznavalec tibetanskega budizma Gregor Erjavec.
Pred dnevi je 90 let dopolnil dalajlama, vrhovni tibetanski verski voditelj in Nobelov nagrajenec za mir. Že šest desetletij in pol živi v izgnanstvu v Indiji, potem ko je Tibet zasedla Kitajska. Gost oddaje je poznavalec tibetanskega budizma Gregor Erjavec.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.
Medtem ko iz tujine prihajajo mešani odzivi na predlog prihodnjega evropskega proračuna, pa je slovenska vlada za zdaj s predlogom, ki ga je predložila Evropska komisija, zadovoljna. Finančni minister Klemen Boštjančič poudarja, da so za našo državo kljub višji razvitosti predvidena podobna kohezijska sredstva, veselijo pa ga tudi druge proračunske prioritete iz Bruslja. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor uzakonil možnost za prostovoljno končanje življenja. - V Mariborskem zdravstvenem domu burno zaradi dodatnih preverjanj ZZZS. - Slovenija se tudi uradno poteguje za prizorišče kolesarskega Toura leta 2029.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.
Evropsko unijo čaka v mednarodni politiki težka izbira med svojo civilizacijsko dediščino in partikularnimi interesi posameznih držav. Gaza, kjer Izrael pred očmi svetovne javnosti izvaja genocid nad palestinskim prebivalstvom, ostaja epicenter moralne dileme, Ukrajina, ki se že tri leta sooča z rusko agresijo, pa test kolektivne odpornosti Zahodne skupnosti. Čeprav Evropska unija občasno zna sankcionirati na kršiteljice človekovih pravic, kar dokazuje 18 paketov sankcij zoper Rusijo, pa za sankcije proti Izraelu, ki izvaja genocid v Gazi, ni politične volje. Na obeh največjih žariščih našega časa se dogovor o končanju vojne vztrajno izmika, v strahu pred novimi oboroženimi konflikti pa se svet pospešeno oborožuje in dviguje rekordne obrambne izdatke.
Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.
Poročamo o najboljših filmih iz Pulja, nagrajencih z zlatimi arenami. Veliko zlato areno je prejel dokumentarni film Ivana Ramljaka, Mirovnik, ki skozi arhivske posnetke pripoveduje o prvih dneh vojne med Hrvaško in Srbijo - ter policijskemu načelniku iz Osijeka, ki jo je poskušal preprečiti. Pozornost posvečamo tudi najboljšim filmom iz Karlovih Varov, ki so jim podelili kristalne globuse. Pred vrati pa je že festival Cinehill, nekdanji Motovun, ki ga bodo letos obiskali imenitni filmski gostje. Razmišljamo še o politiki Supermana, ki si ga v teh dneh lahko ogledamo v kinu, in ki je na spletu razvnel razpravo o tem, ali je v njem mogoče razbrati propalestinska stališča.
Drugi poudarki oddaje: V Novem mestu bodo jutri zaključili prvi del prenove Seidlove ceste, že kmalu bo objavljen razpis za prenovo drugega dela Počasni postopki potrjevanja projektov glavna ovira na poti do hitrejše protipoplavne obnove V Hrvatinih bodo zgradili nov vrtec, namenjen predšolskemu varstvu in vzgoji v italijanskem jeziku
Drugi poudarki oddaje: V Novem mestu bodo jutri zaključili prvi del prenove Seidlove ceste, že kmalu bo objavljen razpis za prenovo drugega dela Počasni postopki potrjevanja projektov glavna ovira na poti do hitrejše protipoplavne obnove V Hrvatinih bodo zgradili nov vrtec, namenjen predšolskemu varstvu in vzgoji v italijanskem jeziku
Sloveniji bo glede na predlog sedemletnega proračuna Evropske unije za izvajanje nacionalno-regionalnih načrtov na voljo 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev. To je bilo tudi v ospredju današnjega sestanka komisarke za širitev Marte Kos in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je s predlogom zadovoljen. Članice glede proračuna jeseni čakajo zahtevna pogajanja, ki bi lahko trajala do dve leti. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor med drugim o evtanaziji in preklicu referenduma. - Ali se v Gazi obeta dvomesečno premirje? - Tečajniki iz 16-ih držav v Kopru končujejo Poletni tečaj slovenskega jezika.
Sloveniji bo glede na predlog sedemletnega proračuna Evropske unije za izvajanje nacionalno-regionalnih načrtov na voljo 5,4 milijarde evrov evropskih sredstev. To je bilo tudi v ospredju današnjega sestanka komisarke za širitev Marte Kos in finančnega ministra Klemna Boštjančiča, ki je s predlogom zadovoljen. Članice glede proračuna jeseni čakajo zahtevna pogajanja, ki bi lahko trajala do dve leti. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor med drugim o evtanaziji in preklicu referenduma. - Ali se v Gazi obeta dvomesečno premirje? - Tečajniki iz 16-ih držav v Kopru končujejo Poletni tečaj slovenskega jezika.
Trg Evrope, stičišče mest Nova Gorica in Gorica, je bil sinoči prizorišče težko pričakovanega koncerta domačina, mednarodno priznanega pianista Alexandra Gadjieva, ambasadorja Evropske prestolnice kulture 2025. Program dogodka s pomenljivim naslovom Točka srečanja je skupaj z njim sooblikovalo okrog 120 glasbenikov iz Slovenije in tujine. V oddaji pa tudi o tem: - Mineva 30 let od najdbe neandertalčeve piščali, najstarejšega znanega glasbila. - Poletni tečaj slovenskega jezika v Kopru znova gradi mostove med ljudmi in kulturami. - Začenja se državno prvenstvo v nogometu.
Trg Evrope, stičišče mest Nova Gorica in Gorica, je bil sinoči prizorišče težko pričakovanega koncerta domačina, mednarodno priznanega pianista Alexandra Gadjieva, ambasadorja Evropske prestolnice kulture 2025. Program dogodka s pomenljivim naslovom Točka srečanja je skupaj z njim sooblikovalo okrog 120 glasbenikov iz Slovenije in tujine. V oddaji pa tudi o tem: - Mineva 30 let od najdbe neandertalčeve piščali, najstarejšega znanega glasbila. - Poletni tečaj slovenskega jezika v Kopru znova gradi mostove med ljudmi in kulturami. - Začenja se državno prvenstvo v nogometu.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljev Preludij št. 1, ki je nedavno izšel na zgoščenki Europolis švedske pianistke Marie Lettberg, ter njegovo simfonijo Abelard 2020.
Poslušamo skladateljev Preludij št. 1, ki je nedavno izšel na zgoščenki Europolis švedske pianistke Marie Lettberg, ter njegovo simfonijo Abelard 2020.
Zaradi nenadnega porasta daljših obravnav na daljavo je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vse izvajalce pozval k preverjanju utemeljenosti obračunov. Ponekod so se te storitve v enem letu povečale tudi za več kot 10 tisoč odstotkov. Na poziv se je z anonimnim pismom odzvala skupina zdravnikov Zdravstveni dom Maribor, ki v ravnanju zavarovalnice vidi nedopusten pritisk. Vodstvo Zdravstvenega doma pa opozarja, da novi plačni model ne upošteva dejanskega obsega dela, nadur in obremenitev ambulant.
Zaradi nenadnega porasta daljših obravnav na daljavo je Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije vse izvajalce pozval k preverjanju utemeljenosti obračunov. Ponekod so se te storitve v enem letu povečale tudi za več kot 10 tisoč odstotkov. Na poziv se je z anonimnim pismom odzvala skupina zdravnikov Zdravstveni dom Maribor, ki v ravnanju zavarovalnice vidi nedopusten pritisk. Vodstvo Zdravstvenega doma pa opozarja, da novi plačni model ne upošteva dejanskega obsega dela, nadur in obremenitev ambulant.
Pretekli vikend se je v Karlovih Varih sklenil že 59. filmski festival. Na podelitvi nagrad je veliki kristalni globus prejel film slovaškega režiserja Mira Rema Raje bi zblaznel v divjini, posebno nagrado pa je glavna žirija namenila filmu Bidad iranskega režiserja Soheila Beiraghija.
Pretekli vikend se je v Karlovih Varih sklenil že 59. filmski festival. Na podelitvi nagrad je veliki kristalni globus prejel film slovaškega režiserja Mira Rema Raje bi zblaznel v divjini, posebno nagrado pa je glavna žirija namenila filmu Bidad iranskega režiserja Soheila Beiraghija.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Koračnica Triglav češkega skladatelja Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada mora v treh mesecih zapustiti Slovenijo Pred 30 leti so arheologi v manjši kraški jami Divje babe nad dolino reke Idrijce našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico mladiča jamskega medveda. Dolga je 11,4 centimetra, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa ima dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Piščal iz jame Divje babe je edina odkrita domnevna piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša kar 20.000 let in potrjuje, da je bil neandertalec popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno glasbenega ustvarjanja.
Koračnica Triglav češkega skladatelja Basist Slovenskega okteta Jugoslovanska ljudska armada mora v treh mesecih zapustiti Slovenijo Pred 30 leti so arheologi v manjši kraški jami Divje babe nad dolino reke Idrijce našli okrušeno kost, ki se je pozneje izkazala za stegnenico mladiča jamskega medveda. Dolga je 11,4 centimetra, na obeh koncih odlomljena, na sredini pa ima dve luknjici, ki nista bili posledica živalskega ugriza ali roparskih krempljev, ampak narejeni s kamnitim orodjem. Ugotovili so, da gre za poškodovano piščal, na katero se je dalo po rekonstrukciji celo piskati. Piščal iz jame Divje babe je edina odkrita domnevna piščal na svetu, ki jo je izdelal neandertalec. Od podobnih piščali, ki so delo anatomsko modernega človeka, je starejša kar 20.000 let in potrjuje, da je bil neandertalec popolnoma razvito duhovno bitje, zmožno glasbenega ustvarjanja.
Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani nismo kaj dosti na boljšem, lahko se, denimo, zgodi radikalen miselni zasuk, kot se je Trumpu nedavno primerilo v odnosu do ruskega predsednika Putina ali vojne v Ukrajini.
Tokrat se nam bo v 18. vzporedniku oglasil vašingtonski dopisnik Andrej Stopar in opisal ameriški vsakdanjik, ki od letošnjega januarja poteka povsem drugače kot nekoč. Zaradi Trumpovega vladanja z odloki se jim lahko življenje bistveno spremeni, ne samo iz meseca v mesec, temveč iz ure v uro, sploh, če predsednikov drugi mandat nenadoma preseka kaka nova ekspresna domislica. Tudi ostali Zemljani nismo kaj dosti na boljšem, lahko se, denimo, zgodi radikalen miselni zasuk, kot se je Trumpu nedavno primerilo v odnosu do ruskega predsednika Putina ali vojne v Ukrajini.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Bil je maj 1997. Iz Slovenije so v gozdove med Francijo in Španijo pripeljali in izpustili osemletnega medveda Pyrosa, ki je zavladal Pirenejem. V naslednjih 20 letih se namreč na tem območju skorajda ni skotil medvedek, ki ne bi bil potomec slovenskega junaka. Pyros pa je le eden od dvanajstih medvedov in medvedk, ki so jih iz Slovenije poslali v pirenejske gozdove in tako rešili populacijo tamkajšnjih medvedov, ki so bili tik pred izumrtjem. Nekdanji župan in dolgoletni predsednik Dežele medvedov François Arcangeli, ki je že večkrat obiskal Slovenijo, je povedal: "Na enem od obiskov sem bil zraven, ko so ujeli medveda Baluja, ki so ga nato poslali k nam v Pireneje, prvega, ki so ga izpustili v naši vasi. Druga medvedka v tej seriji je bila Francka, tretji je bilo ime Hvala." Dandanes po ocenah strokovnjakov hlača po Pirenejih več kot 100 medvedov, ki imajo vsi do zadnjega v sebi gene slovenskih medvedov, pa tudi težave z njimi so podobne kot težave, ki jih imamo z medvedi pri nas. V Arbasu, vasi sredi Pirenejev, ključno za naselitev slovenskih medvedov v Francijo, smo našli nekaj sogovornikov, ki nam bodo povedali, kako tam sobivajo z medvedi, oglasili pa smo se tudi v združenju Pays De L'Ours, Dežela medvedov, kjer bdijo nad pirenejskimi kosmatinci.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Na Ptuju, mestu poletnih festivalov, se te dni obetajo koncerti odličnih glasbenikov različnih žanrov iz Slovenije in tujine. Gre za vrhunce letošnjega, že 17. mednarodnega glasbenega festivala Arsana, ki na prizorišča starega mesta privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin.
Na Ptuju, mestu poletnih festivalov, se te dni obetajo koncerti odličnih glasbenikov različnih žanrov iz Slovenije in tujine. Gre za vrhunce letošnjega, že 17. mednarodnega glasbenega festivala Arsana, ki na prizorišča starega mesta privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin.
Goriški pianist Alexander Gadjiev je glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, ki si je kot enega glasbenih vrhuncev uradnega programa EPK GO! 2025 zamislil dvodelni projekt Točka srečanja, s katerim povezuje ikonični Trg Evrope z vzvišenim mirom bazilike Svetogorske Matere Božje.
Goriški pianist Alexander Gadjiev je glasbeni ambasador Evropske prestolnice kulture Nova Gorica - Gorica 2025, ki si je kot enega glasbenih vrhuncev uradnega programa EPK GO! 2025 zamislil dvodelni projekt Točka srečanja, s katerim povezuje ikonični Trg Evrope z vzvišenim mirom bazilike Svetogorske Matere Božje.
Andrej Bučar znan kot Drill je tekstopisec, producent in založnik. Svojo kariero je štartal pri nas, na RA KP, ko sta z Blažem Gracarjem posnela, na luškem natečaju nagrajeno Šolsko rimo. In Drill (=The Reel) je izolski raper, sicer pa že nekaj let eden najbolj vročih slovenskih MC-jev, ki je v mesecu juniju izdal zgoščenko Momentum. Dril, tako in drugače, vsekakor pa ob albumu Momentum tudi o specialni izbranki, skladbi Gladiator, ki je Pesem tedna RA KP.
Andrej Bučar znan kot Drill je tekstopisec, producent in založnik. Svojo kariero je štartal pri nas, na RA KP, ko sta z Blažem Gracarjem posnela, na luškem natečaju nagrajeno Šolsko rimo. In Drill (=The Reel) je izolski raper, sicer pa že nekaj let eden najbolj vročih slovenskih MC-jev, ki je v mesecu juniju izdal zgoščenko Momentum. Dril, tako in drugače, vsekakor pa ob albumu Momentum tudi o specialni izbranki, skladbi Gladiator, ki je Pesem tedna RA KP.
Zadnjih petnajst let Respighijevega življenja so zaznamovale pogoste turneje. Naprej je potoval po Evropi, pozneje tudi v Združene države Amerike, Brazilijo in Urugvaj. Vzporedno s tem je poučeval na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Ponujeno profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi je pravzaprav bilo povod za skladateljevo prelomno selitev v Rim. Leta 1932 je bil Ottorino Respighi izvoljen v italijansko kraljevo akademijo, štiri leta pozneje, pri komaj šestinpetdesetih letih, je nepričakovano umrl. V januarju leta 1936 je zbolel. Po nekaj obiskih pri zdravniku so mu postavili diagnozo: infekcijski endokarditis – bakterijska okužba srca, ki v tistem času še ni bila ozdravljiva. Respighijevo zdravstveno stanje se je v naslednjih štirih mesecih, med katerimi je prejel tri transfuzije krvi in poskusno zdravljenje s sulfonamidi, uvoženimi iz Nemčije, vidno poslabšalo. Umrl je 18. aprila 1936 v Rimu, ob ženi in prijateljih.
Zadnjih petnajst let Respighijevega življenja so zaznamovale pogoste turneje. Naprej je potoval po Evropi, pozneje tudi v Združene države Amerike, Brazilijo in Urugvaj. Vzporedno s tem je poučeval na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Ponujeno profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi je pravzaprav bilo povod za skladateljevo prelomno selitev v Rim. Leta 1932 je bil Ottorino Respighi izvoljen v italijansko kraljevo akademijo, štiri leta pozneje, pri komaj šestinpetdesetih letih, je nepričakovano umrl. V januarju leta 1936 je zbolel. Po nekaj obiskih pri zdravniku so mu postavili diagnozo: infekcijski endokarditis – bakterijska okužba srca, ki v tistem času še ni bila ozdravljiva. Respighijevo zdravstveno stanje se je v naslednjih štirih mesecih, med katerimi je prejel tri transfuzije krvi in poskusno zdravljenje s sulfonamidi, uvoženimi iz Nemčije, vidno poslabšalo. Umrl je 18. aprila 1936 v Rimu, ob ženi in prijateljih.
Naš tokratni izbor velja za enega najmarkantnejših srednjeveških gradov na Slovenskem, bil je sedež mogočnega gospostva in je stoletja kot krona kraljeval nad slikovitim srednjeveškim mestom. Danes je v njem muzej, stavba pa je spomenik lokalnega pomena – obiskali smo škofjeloški grad, predstavili njegovo burno zgodovino, se sprehodili po zbirkah Loškega muzeja in opozorili še na nekaj drugih biserov škofjeloškega območja.
Naš tokratni izbor velja za enega najmarkantnejših srednjeveških gradov na Slovenskem, bil je sedež mogočnega gospostva in je stoletja kot krona kraljeval nad slikovitim srednjeveškim mestom. Danes je v njem muzej, stavba pa je spomenik lokalnega pomena – obiskali smo škofjeloški grad, predstavili njegovo burno zgodovino, se sprehodili po zbirkah Loškega muzeja in opozorili še na nekaj drugih biserov škofjeloškega območja.
Poleti se kolone domačih in tujih turistov pomikajo proti morju, številni pa za krajši ali daljši oddih izberejo tudi zdravilišča, ki letos beležijo še nekoliko večji obisk kot lani. Predvsem pa s svojimi dejavnostmi prepletajo področja zdravja, turizma in narave. FOTO: BoBo
Poleti se kolone domačih in tujih turistov pomikajo proti morju, številni pa za krajši ali daljši oddih izberejo tudi zdravilišča, ki letos beležijo še nekoliko večji obisk kot lani. Predvsem pa s svojimi dejavnostmi prepletajo področja zdravja, turizma in narave. FOTO: BoBo
V Pirenejih se nadaljuje kolesarska dirka po Franciji, kjer se je včerajšnja 12. etapa končala z vzponom najtežje kategorije na Hautacam. Danes sledi gorski kronometer. Nogometaši Celja so sinoči doma igrali drugo tekmo prvega kroga kvalifikacij za Evropsko ligo proti Sabahu, nogometaši Kopra pa so doma na drugi tekmi kvalifikacij prvega kroga za Konferenčno ligo gostili Željezničarja. Več tudi o slovenskih odbojkarjih, ki imajo v Ligi narodov danes dan premora, s tekmami nadaljujejo jutri proti Italiji, včeraj pa so v Stožicah premagali še Nizozemsko.
V Pirenejih se nadaljuje kolesarska dirka po Franciji, kjer se je včerajšnja 12. etapa končala z vzponom najtežje kategorije na Hautacam. Danes sledi gorski kronometer. Nogometaši Celja so sinoči doma igrali drugo tekmo prvega kroga kvalifikacij za Evropsko ligo proti Sabahu, nogometaši Kopra pa so doma na drugi tekmi kvalifikacij prvega kroga za Konferenčno ligo gostili Željezničarja. Več tudi o slovenskih odbojkarjih, ki imajo v Ligi narodov danes dan premora, s tekmami nadaljujejo jutri proti Italiji, včeraj pa so v Stožicah premagali še Nizozemsko.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Kulturno umetniško in izobraževalno društvo Konstruktivist iz Sežane deluje že od leta 2014. Njihove glavne dejavnosti so izdajanje knjig - 12 so jih že izdali in prav letos mineva 10 let odkar so izdali prvo knjigo pesmi Srečka Kosovela Odprto - organizacija javnih dogodkov, delavnic, literarnih dogodkov in še mnogo drugega, kar predstavlja in spoštuje lokalno kulturno dediščino in oživlja spomin na Srečka Kosovela. Že dve leti v okviru društva deluje tudi bralni klub »Bralni čoln«, srečujejo se v Kosovelovi spominski sobi, kar dobro obiskanim srečanjem daje poseben čar. Tudi v letu 2026, ki je ob 100 letnici pesnikove smrti poimenovano za Kosovelovo leto, bodo dejavni kot sicer. Predsednica društva je Mateja Kralj, na klepet jo je povabila Nataša Benčič. Stičišče nevladnih organizacij Istre in Krasa - ISKRA, katerega nosilec je društvo PiNA iz Kopra, nudi podporo pri razvoju nevladnih organizacij in promociji nevladnega sektorja v Obalno-kraški regiji. Program sofinancira Ministrstvo za javno upravo iz Sklada za nevladne organizacije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - poslanci Gibanja Svoboda bodo danes poskušali preklicati referendum o obrambnih izdatkih - sindikat veterinarjev obsodil grožnje veterinarki po usmrtitvi psov iz majskega napada na žensko v Miklavžu - mariborska mednarodna šola v novem šolskem letu pričakuje še več otrok
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - poslanci Gibanja Svoboda bodo danes poskušali preklicati referendum o obrambnih izdatkih - sindikat veterinarjev obsodil grožnje veterinarki po usmrtitvi psov iz majskega napada na žensko v Miklavžu - mariborska mednarodna šola v novem šolskem letu pričakuje še več otrok
Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.
Med nevrodegenerativnimi boleznimi, torej tistimi, ki prizadenejo živčevje, je najpogostejša Alzheimerjeva bolezen. Ta vodi do sindroma demence in pristojni ocenjujejo, registra namreč nimamo, da ima v Sloveniji demenco približno 40 tisoč ljudi. Vemo pa, da lahko vplivamo na približno 45 odstotkov dejavnikov tveganja. Zdravljenje ostaja težavno, a prav zdaj se vendarle dogajajo pomembni premiki. Do zdaj se je v primeru Alzheimerjeve demence uporabljalo, in v Evropi je še vedno tako, le simptomatska zdravila. V obdobju zadnjih dveh let pa se je v svetu zgodil revolucionarni premik, saj so izumili zdravilo, ki vpliva neposredno na patološke procese, na nakopičeno beljakovino amiloid. Potek bolezni lahko z njim do neke mere upočasnimo, a le v zgodnjem obdobju, ko škoda še ni obsežna in so kognitivne motnje blage, saj že propadlih nevronov in celic ne moremo obnoviti. O vsem tem tokrat z doc. dr. Milico Gregorič Kramberger, nevrologinjo in vodjo Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki v Ljubljani. Oddaja je bila premierno na sporedu septembra 2024.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poležavanje v travi na topel poletni dan je lahko prav idiličen prizor, a včasih obidejo človeka tudi temnejše misli. Pesnik Matej Bor je v pesmi V poletni travi izrazil razmislek o minevanju. Interpretira Boris Juh.
Poležavanje v travi na topel poletni dan je lahko prav idiličen prizor, a včasih obidejo človeka tudi temnejše misli. Pesnik Matej Bor je v pesmi V poletni travi izrazil razmislek o minevanju. Interpretira Boris Juh.
Ta teden so v Portorožu postavili tri merilne postaje, ki bodo čez poletje spremljale raven hrupa, ena pa tudi kakovost zraka. Po nekajdnevnem testnem obdobju so vsi senzorji naravnani in že od včeraj dajejo prve podatke. Meritve so dostopne javnosti. Na Občini Piran si želijo živahno dogajanje, ki pa naj ne bo preglasno, poudarjajo. V Krajevni skupnosti Portorož postavitev merilnih postaj pozdravljajo. V oddaji boste slišali še: - Pred poslankami in poslanci sta danes dve izredni seji, odločali bodo tudi o preklicu referenduma o obrambnih izdatkih. - Na Cerju so odprli nov galerijski prostor. - Nogometaši Kopra so bili boljši od sarajevskega Željezničarja.
Ta teden so v Portorožu postavili tri merilne postaje, ki bodo čez poletje spremljale raven hrupa, ena pa tudi kakovost zraka. Po nekajdnevnem testnem obdobju so vsi senzorji naravnani in že od včeraj dajejo prve podatke. Meritve so dostopne javnosti. Na Občini Piran si želijo živahno dogajanje, ki pa naj ne bo preglasno, poudarjajo. V Krajevni skupnosti Portorož postavitev merilnih postaj pozdravljajo. V oddaji boste slišali še: - Pred poslankami in poslanci sta danes dve izredni seji, odločali bodo tudi o preklicu referenduma o obrambnih izdatkih. - Na Cerju so odprli nov galerijski prostor. - Nogometaši Kopra so bili boljši od sarajevskega Željezničarja.
V Solkanu so prejšnji mesec postavili radar. Zdaj – po nekaj tednih – je eden od njih že ležal na tleh, odžagan. Materialna škoda ni velika, je pa precej večja – kot kaže – jeza in odpor nekaterih voznikov do stacionarnih merilnikov hitrosti. Podobne napetosti so tudi v drugih krajih – od Blejske Dobrave do Pobegov. Zato vas v petkovi anketi sprašujemo: Kaj menite o radarjih na slovenskih cestah – so sredstvo za večjo varnost ali naprava za polnjenje občinskih blagajn?
V Solkanu so prejšnji mesec postavili radar. Zdaj – po nekaj tednih – je eden od njih že ležal na tleh, odžagan. Materialna škoda ni velika, je pa precej večja – kot kaže – jeza in odpor nekaterih voznikov do stacionarnih merilnikov hitrosti. Podobne napetosti so tudi v drugih krajih – od Blejske Dobrave do Pobegov. Zato vas v petkovi anketi sprašujemo: Kaj menite o radarjih na slovenskih cestah – so sredstvo za večjo varnost ali naprava za polnjenje občinskih blagajn?