Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Novice Radia Slovenija

Novice ob 10h

13. 7. 2025

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Musica sacra

Magnificat Alessandra Scarlattija

10. 7. 2025

Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.

27 min

Letos mineva 300 let od smrti Alessandra Scarlattija, skladatelja, v čigar opusu najdemo okrog 600 kantat, mnoge oratorije in opere. Vokalna glasba je v njegovi skladateljski zapuščini na prvem mestu, številna dela imajo sakralno vsebino. Kako tudi ne, saj ga je v svet glasbe uvedel zborovodja v domači cerkvi v Palermu oz. kraju Trapani. Kot izjemno umetniško delo slovi njegova Maša v čast sv. Cecilije, pa tudi Magnificat, ki ga je ustvaril leta 1744.

Naval na šport

Wimbledon in Tour

13. 7. 2025

Ta konec tedna je seveda v ospredju zaključek tretjega teniškega grand slama sezone, na dirki po Franciji pa se stopnjuje napetost pred prvo gorsko etapo.

12 min

Ta konec tedna je seveda v ospredju zaključek tretjega teniškega grand slama sezone, na dirki po Franciji pa se stopnjuje napetost pred prvo gorsko etapo.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 9h

13. 7. 2025

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Iz roda v rod

Utrip Univerzitetne župnije Maribor

13. 7. 2025

Univerzitetna župnija Maribor, stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?

21 min

Univerzitetna župnija Maribor, stoji v samem središču mesta, poleg mariborske stolnice. V okviru župnije delujejo različne skupine. Organizirajo tudi večere z zanimivi gosti, molitvena srečanja, romanja v druge države, duhovne vaje in duhovne konce tedna. Skupaj hodijo na izlete. Kaj torej ta skupnost pomeni v vsakdanjem študijskem in duhovnem življenju?

Spominčice

O pedagogu iz Malečnika, ki se je zavzemal za »idejno nevtralno šolo«

13. 7. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Glasbena jutranjica

Brahms, Haydn, Danzi

13. 7. 2025

Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.

28 min

Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.

Jutranja kronika

Ameriški predsednik Donald Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo

13. 7. 2025

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

17 min

Upanje na trgovinski dogovor Evropske unije z Združenimi državami je z včerajšnjo napovedjo ameriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih carin na uvoz iz povezave občutno manjše. Tovrstna napoved v času intenzivnih pogajnj med EU in ZDA po mnenju Mary Lovely iz Petersonovega inštituta za mednarodno ekonomijo v Washingtonu svetu sporoča, da vlada Združenih držav na svetovno trgovino gleda le s svoje strani. Kot je dejala, ne iščejo dogovorov, v katerih bi bili na boljšem obe strani, ampak dogovore, v kateri nasprotna stran izgubi. Več po ostalih poudarkih oddaje: - Poročilo Združenih narodov navaja, da je že 86 odstotkov Gaze postalo izraelsko militarizirano območje. - Pridelava zelenjave pri nas v krizi, povečanje samooskrbe samo še pobožna želja. - Na kolesarski dirki po Franciji danes še en dan za sprinterje, jutri prva gorska etapa.

naPOTki

"Delček Dunaja imamo tudi v Štanjelu"

13. 7. 2025

V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.

13 min

V že 21. sezoni oddaje naPotki obiskujemo železniške postaje po Sloveniji. Tokrat nas je pot odpeljala na Kras, natančneje, v slikovito vasico Štanjel, ki slovi po znamenitem gradu in Ferrarijevem vrtu, v katerem je pustil svoj odtis tudi arhitekt in urbanist Maks Fabiani. Železniška postaja stoji tam od leta 1906, ko je nastala v sklopu graditve Južne železnice, infrastrukturnega projekta Avstro-Ogrske monarhije, ki je povezoval Dunaj z najpomembnejšim pristaniščem, Trstom. Pomenila je vojaško bazo med prvo svetovno vojno, v obdobju Jugoslavije pa je bila pomembno prometno vozlišče, ki je povezalo Slovenijo in Italijo. Poleg bogate zgodovine železniška postaja Štanjel skriva tudi zanimive arhitekturne bisere, ki sežejo vse do avstrijskega arhitekta Otta Wagnerja. Kako se je spreminjala in kakšen je njen utrip danes, je sredi kraške pokrajine raziskovala Nika Vrabec.

Glasbena jutranjica

Brahms, Haydn, Danzi

13. 7. 2025

Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.

60 min

Poslušamo Sonato za klarinet in klavir v Es-duru, op. 120, št. 2 Johannesa Brahmsa, Klavirski trio v C-duru Josepha Haydna in Pihalni kvintet v B-duru, op. 56, št. 1 Franza Danzija.

Nedeljski gost

Hrvoje Klasić: Zgodovina je za mnoge kot samopostrežna trgovina

12. 7. 2025

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

55 min

Zgodovinar Hrvoje Klasić je nedavno v ljubljanskem kliničnem centru snemal nov dokumentarec z naslovom Titova Jugoslavija. Hrvaški profesor in raziskovalec veliko nastopa v javnosti, jasno in glasno razlaga novejšo zgodovino, s poudarkom na nekdanji skupni državi in Hrvaški. V kontekst postavlja tudi sedanje dogajanje, od rekordnega koncerta Thompsona v Zagrebu, vzpona nacionalizma na Balkanu, obletnice genocida v Srebrenici, dogajanja v Gazi … Pravi, da je med ljudmi zgodovina kot samopostrežna trgovina – mnogi s polic vzamejo le tisto, kar jim ustreza. Ob napadih na rodni Sisak je bil hrvaški prostovoljec, a zaradi kritičnosti do ustaštva danes pogosto prejema grozilna sporočila. Tudi o aktualnih zgodovinskih prelomnicah, vlogi in odgovornosti zgodovinarjev, motiviranju študentov, mentorstvu diplome pevca kultne skupine Zabranjeno pušenje.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

13. 7. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Ivan Albreht: Slutnje

12. 7. 2025

Dvanajstega julija pred sedemdesetimi leti je umrl Ivan Albreht. Na leta 1893 v Hotedršici rojenega pesnika in prozaista je vplivala smer slovenske moderne. Določeno obdobje se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je vpeljal v krog soustvarjalcev Ljubljanskega zvona. Albreht je objavil štiri pesniške zbirke, v katerih najdemo številne pesmi z ljubezensko tematiko, z ekspresionistično potezo pa Albreht upesnjuje tudi bolečino, vojno, izgubo. Literarni nokturno prinaša izbor iz pesniške zbirke Slutnje. Interpret: Ivan Rupnik, režiserka: Elza Rituper, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto posnetka: 2003.

8 min

Dvanajstega julija pred sedemdesetimi leti je umrl Ivan Albreht. Na leta 1893 v Hotedršici rojenega pesnika in prozaista je vplivala smer slovenske moderne. Določeno obdobje se je družil z Ivanom Cankarjem, ki ga je vpeljal v krog soustvarjalcev Ljubljanskega zvona. Albreht je objavil štiri pesniške zbirke, v katerih najdemo številne pesmi z ljubezensko tematiko, z ekspresionistično potezo pa Albreht upesnjuje tudi bolečino, vojno, izgubo. Literarni nokturno prinaša izbor iz pesniške zbirke Slutnje. Interpret: Ivan Rupnik, režiserka: Elza Rituper, glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc, redaktorici: Ingrid Kovač Brus, Maja Žvokelj. Leto posnetka: 2003.

Zrcalo dneva

Od 1. avgusta 30 odstotne ameriške carine za uvoz iz Evropske unije

12. 7. 2025

Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .

5 min

Napoved amriškega predsednika Donalda Trumpa o uvedbi 30-odstotnih uvoznih carin iz Evropske unije je sprožil val odzivi. EU je napovedal odziv, Nemčija pa poziva k pragmatičnim pogajanjem .

Tour 202

Matevž Govekar: Jonathan Milan je zabaven, delaven in zelo talentiran, super dečko

12. 7. 2025

Končno spet italijanska zmaga na Touru. Šest let je minilo, odkar je Vincenzo Nibali dobil etapo na kolesarski dirki po Franciji, italijansko sušo pa je prekinil Jonathan Milan. Dobil je sprint v Lavalu, kjer je suvereno premagal tekmece in znova oblekel zeleno majico. Gost je najboljši slovenski sprinter v svetovni seriji. Matevž Govekar pravi, da je Milan zabaven in delaven, predvsem pa zelo talentiran, član ekipe Bahrain Victorious pa govori tudi o tem, kako kolesarji vadijo sprinterske vlake, pravi, da je izjemno pomembno, da se ekipa dobro pozna. Razmišlja, da se bo morda v prihodnosti izoblikoval v uspešnega člena sprinterskega vlaka in potem svoje priložnosti iskal v težjih preizkušnjah, kjer bi lahko imel prednost pred drugimi sprinterji. Nekaj vzporednici vidi med seboj in Luko Mezgecem. Govekar se o Milanu, Touru in svoji kolesarski poti pogovarja z radijskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem

46 min

Končno spet italijanska zmaga na Touru. Šest let je minilo, odkar je Vincenzo Nibali dobil etapo na kolesarski dirki po Franciji, italijansko sušo pa je prekinil Jonathan Milan. Dobil je sprint v Lavalu, kjer je suvereno premagal tekmece in znova oblekel zeleno majico. Gost je najboljši slovenski sprinter v svetovni seriji. Matevž Govekar pravi, da je Milan zabaven in delaven, predvsem pa zelo talentiran, član ekipe Bahrain Victorious pa govori tudi o tem, kako kolesarji vadijo sprinterske vlake, pravi, da je izjemno pomembno, da se ekipa dobro pozna. Razmišlja, da se bo morda v prihodnosti izoblikoval v uspešnega člena sprinterskega vlaka in potem svoje priložnosti iskal v težjih preizkušnjah, kjer bi lahko imel prednost pred drugimi sprinterji. Nekaj vzporednici vidi med seboj in Luko Mezgecem. Govekar se o Milanu, Touru in svoji kolesarski poti pogovarja z radijskim reporterjem Igorjem Tomincem in voditeljem Luko Petričem

Sobotni glasbeni večer

Big Band RTV Slovenija in poklon Thad Jones in Mel Lewis Orkestru

12. 7. 2025

Poslušamo posnetek koncerta, posvečenega glasbi in orkestru trobentača Thada Jonesa in bobnarja Mela Lewisa. Prav letos namreč obeležujejo 60-obletnico delovanja tega slovitega orkestra. Lewis in Jones sta orkester ustanovila leta 1965 in deloval je vse do leta 1978, ko se je Thad Jones preselil na Dansko. Zasedba se je takrat preimenovala v Mel Lewis Orchestra, leta 1990 pa v Vanguard Jazz Orchestra. Ta orkester še vedno vsak ponedeljek v newyorškem klubu Village Vanguard goji tradicijo izvajanja glasbe Mela Lewisa in Thada Jonesa iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Marca pa se je izvajanju njune glasbe posvetil tudi naš Big Band. Vodil ga je stalni gostujoči dirigent Sigi Feigel.

119 min

Poslušamo posnetek koncerta, posvečenega glasbi in orkestru trobentača Thada Jonesa in bobnarja Mela Lewisa. Prav letos namreč obeležujejo 60-obletnico delovanja tega slovitega orkestra. Lewis in Jones sta orkester ustanovila leta 1965 in deloval je vse do leta 1978, ko se je Thad Jones preselil na Dansko. Zasedba se je takrat preimenovala v Mel Lewis Orchestra, leta 1990 pa v Vanguard Jazz Orchestra. Ta orkester še vedno vsak ponedeljek v newyorškem klubu Village Vanguard goji tradicijo izvajanja glasbe Mela Lewisa in Thada Jonesa iz 60. in 70. let prejšnjega stoletja. Marca pa se je izvajanju njune glasbe posvetil tudi naš Big Band. Vodil ga je stalni gostujoči dirigent Sigi Feigel.

Sobotni operni večer

Gaetano Donizetti: Hči polka iz Münchna

12. 7. 2025

Zgodba o Mariji, dekletu, ki jo je še kot nebogljeno dete polk francoske vojske vzel za svojo.

128 min

Zgodba o Mariji, dekletu, ki jo je še kot nebogljeno dete polk francoske vojske vzel za svojo.

Lahko noč, otroci!

Zlata ptica

12. 7. 2025

Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

10 min

Ker starec ne poseka drevesa, mu ptica nanosi drv … Pripoveduje: Janez Starina. Turinska ljudska pravljica. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1977.

Kratka radijska igra

Iztok Jereb: Drsenje

12. 7. 2025

Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

18 min

Anja in Matej po dolgem času srečata v domači Idriji po pogrebu skupne prijateljice in sošolke, ki je naredila samomor. Spomin nanjo, ki je za Mateja še precej travmatičen, je le izhodišče za osvetlitev zgodbe o tem, kaj je pomenilo oditi iz majhnega rudarskega mesta in si ustvariti življenje drugje, in kako je s tistimi, ki so obstali v istem brezperspektivnem mestu. Čeprav je Matej poskusil živeti v prestolnici, se v njej ni znašel. Po pogovoru z Anjo in ugotovitvi, da ga na domači kraj, Idrijo, ne veže nič več, odide. Igra ima še to posebnost, da je posneta v idrijsko-cerkljanskem narečju. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Anja – Magda Tušar Matej – Ivan Peternelj Natakar – Blaž Šef Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2025. Vsebina je del projekta Talenti EU regij, ki ga sofinancira Evropska unija.

Radijski dnevnik

Bruselj: Evropska unija bo po Trumpovi napovedi o uvedbi 30 odstotnih carin zaščitil svoje interese

12. 7. 2025

Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu

15 min

Ameriška uvedba uvoznih carin na blago iz Evropske unije bo škodovala podjetjem in potrošnikom na obeh straneh Atlantika. Tako so se v Bruslju odzvali na napoved ameriškega predsednika Donalda Trumpa, da bo s prvim avgustom uvedel 30-odstotne carine na uvoz iz povezave, če do takrat s 27-erico ne bodo dosegli trgovinskega sporazuma. Bruselj je izrazil pripravljenost na nadaljnje pogovore z Washingtonom, obenem pa opozarja, da bo branil svoje interese. V oddaji tudi: - Gorivo je ključno za preživetje v Gazi, ob njegovem pomanjkanju svarijo v Združenih narodih - Pristojni v času dopustov pozivajo k skrbi za varnost zdravja in premoženja - Poljakinja Iga Świątek brez izgubljene igre osvojila teniški turnir v Wimbledonu

Izbrana proza

Anne Hébert: Prvi vrt

12. 7. 2025

Roman Prvi vrt Anne Hébert, kanadske pisateljice in pesnice, je izšel leta 1988. Rodila se je leta 1916, umrla je leta 2000. Anne Hébert je avtorica devetih romanov, šestih pesniških zbirk, več zbirk novel, treh dram in številnih filmskih scenarijev. Vsestranska pisateljica torej, ki se v romanu Prvi vrt ukvarja s Floro Fontanges, ostarelo igralko. Ta pride v rodno mesto, v njem zagleda sebe kot dekletce in začne primerjati nekdanje življenje s sedanjim. Domišljijski svet torej, ki pa ni daleč od resničnosti. Prevajalka Metka Zupančič, interpretka Majda Grbac, režiserka Metka Rojc. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 1988.

18 min

Roman Prvi vrt Anne Hébert, kanadske pisateljice in pesnice, je izšel leta 1988. Rodila se je leta 1916, umrla je leta 2000. Anne Hébert je avtorica devetih romanov, šestih pesniških zbirk, več zbirk novel, treh dram in številnih filmskih scenarijev. Vsestranska pisateljica torej, ki se v romanu Prvi vrt ukvarja s Floro Fontanges, ostarelo igralko. Ta pride v rodno mesto, v njem zagleda sebe kot dekletce in začne primerjati nekdanje življenje s sedanjim. Domišljijski svet torej, ki pa ni daleč od resničnosti. Prevajalka Metka Zupančič, interpretka Majda Grbac, režiserka Metka Rojc. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto 1988.

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 17.00

12. 7. 2025

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

7 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Mediteran

Languedoc-Roussillon in Provansa

12. 7. 2025

Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes so očarljiva in zgodovinska pomembna mesta na južnofrancoski obali. Narbonne in Béziers sta središči pokrajine Languedoc-Roussillon, prizorišči najsijajnejših, pa tudi najmračnejših poglavij srednjeveške zgodovine. Na tokratnem popotovanju s Carlom de Incontrero obiščemo tudi nekaj provansalskih mest, kot sta Avignon in Nîmes, spremljata pa nas glasba Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee ter poezija Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.

60 min

Narbonne, Béziers, Avignon in Nîmes so očarljiva in zgodovinska pomembna mesta na južnofrancoski obali. Narbonne in Béziers sta središči pokrajine Languedoc-Roussillon, prizorišči najsijajnejših, pa tudi najmračnejših poglavij srednjeveške zgodovine. Na tokratnem popotovanju s Carlom de Incontrero obiščemo tudi nekaj provansalskih mest, kot sta Avignon in Nîmes, spremljata pa nas glasba Edmonda Audrana, Yvesa Nata, Francisa Poulenca, Johannesa Brahmsa, Jacopa da Bologne, Claudia Monteverdija, Georgesa Bizeta in Francesca Cilee ter poezija Georgesa Brassensa, Paula Valéryja, Ludwiga Tiecka in Francesca Petrarce.

Razkošje v glavi

Tanja Žigon

12. 7. 2025

Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

27 min

Prof. dr. Tanja Žigon je doma v Planini pri Rakeku. To, kar počne danes, se razlikuje od njene otroške želje, da bi postala veterinarka. To je bila njena velika strast, vendar pa se je sčasoma izkazalo, da ne prenese pogleda na kri. Takoj ji je postalo slabo in še danes, ko mora na odvzem krvi, laborantkam povzroča skrbi, saj izgubi zavest. Je pa Tanja rasla v okolju, ki je nekako spodbujalo to, kar danes počne. Združuje vse, kar jo v življenju zanima. Na eni strani je to kulturna zgodovina, na drugi jeziki. Vse to se je smiselno povezalo. Prof. dr. Tanjo Žigon bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi, njen avtor je Milan Trobič.

Baletna glasba

Baletna glasba

12. 7. 2025

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

49 min

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Dogodki in odmevi

Premier Robert Golob si želi čimprejšnjega glasovanja o umiku referenduma o obrambnih izdatkih

12. 7. 2025

Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek

23 min

Za nami je politično napet teden zaradi napovedanih obrambnih referendumov. Premier Golob meni, da je bila opozicijska podpora referendumu o obrambnih izdatkih namenjena rušenju vlade, po včeraj vloženem predlogu o njegovem umiku pa je poudaril, da si želi čimprejšnjega glasovanja o tem. Dodal je še, da glede na razmere v svetu zagotovo ni ugoden trenutek za referendum o izstopu iz Nata. - Pogajanja o premirju v Gazi so po palestinskih navedbah tik pred propadom - Trump napovedal 30-odstotne uvozne carine za Evropsko unijo s prvim avgustom - V požaru v domu upokojencev in oskrbovancev Impoljca umrl človek

Poročila Radia Maribor

Poročila Radia Maribor ob 14.30

12. 7. 2025

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Sobotno branje

Ana Svetel: Steklene stene

12. 7. 2025

Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu

26 min

Novelistična zbirka, za katero je njena avtorica prejela tudi nagrado kritiško sito, bralkam in bralcem ne ponuja toliko priročnih odgovorov, kolikor jim zastavlja kompleksna, zavratna vprašanja o sodobnem svetu

Glasba po željah

Sobota, 12. julij

12. 7. 2025

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

32 min

Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.

Izrazi doma

Osvetlitev doma - Ana Gruden: "Osvetlitev je ena od najbolj bistvenih stvari v prostoru."

12. 7. 2025

Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.

33 min

Drugi cikel oddaj Izrazi doma začenjamo z razmislekom o osvetlitvi domačega interjerja. O spremembah, ki so se pojavile s prihodom elektrike v domove ljudi, pa o glavni spremembi, ki je v zadnjih letih bistveno posegla v krajino osvetlitve, o pomenu svetlobe (navsezadnje pa tudi teme) v prostoru doma in o najboljših načinih umestitve svetilk v pogovoru s Teso Drev Juh razmišlja arhitektka in oblikovalka notranjih prostorov Ana Gruden.

Danes do 13:00

Danes do trinajstih

12. 7. 2025

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

2 min

Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.

Morje in mi

Morska plat Krajinskega parka Debeli rtič

9. 7. 2025

Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle

16 min

Oddajo morje in mi danes posvečamo morski plati Krajinskega parka Debeli rtič, ki sega od Valdoltre do zaliva Sv. Jerneja, tik ob meji z Italijo. Posebnosti smo spoznali z dvema naravovarstvenima nadzornikoma v parku, ki po novem sodi k javnemu zavodu za naravo in družbo Ankaran. Tjaša Škamperle

Opoldnevnik

Kako varno v poletje?

12. 7. 2025

Čas dopustov in množičnih 'začasnih selitev' - tako znotraj države kot v tujino - vsako poletje zaznamujejo tudi pozivi k skrbi za varnost. Tako ljudi kot njihovega premoženja. Po podatkih koprske policijske uprave v zadnjem času nekoliko izstopajo primeri vlomov v stanovanjske hiše. Da lahko veliko storimo sami, poudarjajo predstavniki policije in zdravstva. V oddaji poročamo še: - Od danes možno povračilo nadomestila plače za skrajšan delovni čas - V obeh Goricah postavili novo kulturno-zgodovinsko pot »Cross Stories-Prekrižane zgodbe« - Ustavno sodišče je pritrdilo Lucijčanki Zlatki Olah - sodišče prodalo njeno stanovanje zaradi nekaj tisoč evrov dolga

13 min

Čas dopustov in množičnih 'začasnih selitev' - tako znotraj države kot v tujino - vsako poletje zaznamujejo tudi pozivi k skrbi za varnost. Tako ljudi kot njihovega premoženja. Po podatkih koprske policijske uprave v zadnjem času nekoliko izstopajo primeri vlomov v stanovanjske hiše. Da lahko veliko storimo sami, poudarjajo predstavniki policije in zdravstva. V oddaji poročamo še: - Od danes možno povračilo nadomestila plače za skrajšan delovni čas - V obeh Goricah postavili novo kulturno-zgodovinsko pot »Cross Stories-Prekrižane zgodbe« - Ustavno sodišče je pritrdilo Lucijčanki Zlatki Olah - sodišče prodalo njeno stanovanje zaradi nekaj tisoč evrov dolga

Arsove spominčice

Arsove spominčice 12:05

12. 7. 2025

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

51 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Na današnji dan

12. julij - Edina zdravnica – najprej v Trstu, potem v Mariboru

9. 7. 2025

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Pesnik iz Zgornjega Tuhinja in njegovi »Koraki v svobodo« Etnomuzikolog raziskuje v Beneški Sloveniji Klara Kukovec se je rodila v Hersonu na jugu Ukrajine kot Kaja Lea Doktor. Kljub očetovemu nasprotovanju se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim, in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila leta 1883 v Hersonu v tedanji carski Rusiji.

7 min

Zadnja javna sodna usmrtitev na Slovenskem Pesnik iz Zgornjega Tuhinja in njegovi »Koraki v svobodo« Etnomuzikolog raziskuje v Beneški Sloveniji Klara Kukovec se je rodila v Hersonu na jugu Ukrajine kot Kaja Lea Doktor. Kljub očetovemu nasprotovanju se je po koncu gimnazije odpravila v Ženevo na študij medicine. Ko je njena družina v rusko-japonski vojni izgubila vse premoženje, je v želji po nadaljevanju študija odšla v Bern; tam je dobila delo v sanatoriju. Študij medicine je končala leta 1908 v Lozani. Istega leta se je poročila z Jankom Kukovcem iz Ljutomera. Ko je želela nekaj pozneje v Gradcu odpreti ambulanto, so jo zavrnili. Avstrija je namreč tedaj od žensk zahtevala, da ponovijo vse izpite, če želijo, da jim priznajo že pridobljeno medicinsko izobrazbo. Leta 1910, tik pred rojstvom drugega sina, ji je uspelo v Gradcu znova diplomirati. Že naslednje leto je bila prva ženska, ki je odprla zasebno ordinacijo v Trstu, hkrati pa edina, ki je v mestu delala kot zdravnica. Ambulanta je bila namenjena ženskim in otroškim boleznim, in čeprav ni govorila italijansko, si je pridobila veliko pacientk. Po prvi svetovni vojni se je ustalila v Mariboru in kot edina zdravnica v mestu odprla zasebno ambulanto za ženske in otroške bolezni. Ob začetku druge svetovne vojne je morala v izgnanstvo, po njej pa je znova odprla zasebno prakso in sprejemala paciente še tedaj, ko je imela že več kot devetdeset let. Klara Kukovec, mama tik pred koncem druge svetovne vojne umorjenega partizanskega zdravnika dr. Roberta Kukovca, se je rodila leta 1883 v Hersonu v tedanji carski Rusiji.

Oddaljeni zvočni svetovi

Tajska na starih ploščah

12. 7. 2025

Tajska je dežela z barvito zgodovino številnih kraljestev, ki so v različnih obdobjih obsegala različna področja na Indokitajskem polotoku. Tudi nekateri jeziki sosednjih ljudstev spadajo v tajsko jezikovno skupino, zato ni čudno, da se v tajski kulturi prelivajo mnogi vplivi. Tajska sicer ni bila pod kolonialno oblastjo, so pa tajske oblasti od druge polovice devetnajstega stoletja v okviru modernizacije države zavestno sprejemale zahodne vplive, kar lahko prepoznamo tudi v nekaterih glasbenih primerih.

32 min

Tajska je dežela z barvito zgodovino številnih kraljestev, ki so v različnih obdobjih obsegala različna področja na Indokitajskem polotoku. Tudi nekateri jeziki sosednjih ljudstev spadajo v tajsko jezikovno skupino, zato ni čudno, da se v tajski kulturi prelivajo mnogi vplivi. Tajska sicer ni bila pod kolonialno oblastjo, so pa tajske oblasti od druge polovice devetnajstega stoletja v okviru modernizacije države zavestno sprejemale zahodne vplive, kar lahko prepoznamo tudi v nekaterih glasbenih primerih.

Dopoldan in pol

Alenka Zgaga: "Sem dvoživka, razpeta med Novo Gorico in Baško grapo"

12. 7. 2025

Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.

13 min

Naša današnja gostja je Alenka Zgaga, med drugim predsednica Kulturno tehnično turističnega društva Baška dediščina. Poleg omenjenega sodeluje še v številnih drugih društvih in organizacijah, je tudi svetnica Občine Tolmin, turistična vodnica in še bi lahko naštevali – poleg redne službe seveda. Razpeta med Novo Gorico in njej tako ljubo Baško grapo, ki je pred kratkim med drugim tudi po njeni zaslugi postala četrta slovenska gorniška vas v mednarodni mreži. Za svoje delo je pred kratkim iz rok predsednice države Nataše Pirc Musar prejela državno priznanje za izjemne dosežke na področju kulture in umetnosti, rekreacije, turizma ter človeka, narave in družbenih vrednot. Samo v zadnjih petih letih je zabeležila skoraj 11.000 prostovoljskih ur. Z Alenko Zgaga se je srečala Mariša Bizjak.

Naši umetniki pred mikrofonom

Ciril Zlobec: "Odnos do časa je ena temeljnih značilnosti lirike."

12. 7. 2025

Ciril Zlobec je bil ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti, pa tudi družbenega življenja in politike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 4. julija leta 1925 v Ponikvah, umrl je v Ljubljani, star 94 let. Prve pesmi je objavljal že med vojno, leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki so jo velikokrat ponatisnili. Sledile so številne druge pesniške zbirke, nagrade in priznanja. V arhivskem posnetku iz leta 1982 Ciril Zlobec, na vrhuncu moči, razmišlja o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.

13 min

Ciril Zlobec je bil ena najvidnejših osebnosti slovenske književnosti, pa tudi družbenega življenja in politike, član Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Rodil se je 4. julija leta 1925 v Ponikvah, umrl je v Ljubljani, star 94 let. Prve pesmi je objavljal že med vojno, leta 1953 je skupaj s Tonetom Pavčkom, Kajetanom Kovičem in Janezom Menartom izdal prvo pesniško zbirko Pesmi štirih, ki so jo velikokrat ponatisnili. Sledile so številne druge pesniške zbirke, nagrade in priznanja. V arhivskem posnetku iz leta 1982 Ciril Zlobec, na vrhuncu moči, razmišlja o svojem življenju in ustvarjanju - predvsem pesniškem.

Aktualno 202

Foie gras, ulitimativna francoska delikatesa

12. 7. 2025

'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.

8 min

'Z raco lahko narediš vse, kar narediš s prašičem - uporabna je od kljuna do repa. Meso rac skuhamo v lastni masti ter ga shranimo ali v konzerve ali v mast - to je račni konfit. Lahko naredimo ocvirke, račjo mast lahko uporabljamo kot svinjsko, meso lahko posušimo ali le prekadimo, naredimo paštete in nešteto drugih proizvodov,' pravi Benjamin Papaix, kmet, ki na kmetiji La Ferme du Roc nedaleč od Cambiaca na jugu Francije vsako leto zredi 10 tisoč rac. V prvi vrsti seveda za foie gras, ki je glavna francoska kulinarična specialiteta in delikatesa, poleg tartufov in kaviarja ter najbolj cenjena v visoki francoski gastronomiji. Foie gras ali po naše 'mastna jetra' so zaščitena kot kulturna in gastronomska dediščina, a način pridelave zbuja veliko etičnih pomislekov, kmetje v tej dejavnosti pa so deležni veliko zgražanja. Slikoviti jugozahod z idiličinimi vasicami med mehkim gričevjem je središče pridelave te delikatese v Franciji. A čeprav je kmetij, ki se ukvarjajo s to dobičkonosno dejavnostjo, veliko, jih je zelo malo pripravljenih o tem govoriti ali celo pokazati svoje jate rac in gosi.

Hudo!

Bodoči devetošolci se hladijo tudi ob glasbi

12. 7. 2025

Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …

35 min

Dobra dva tedna počitnic sta že za nami, še mesec in pol bolj ali manj brezskrbnih počitniških dni še pred vami in priložnosti za kakšno dogodivščino. In kako bodoči devetošolci, ki obiskujejo Osnovno šolo Prežihovega Voranca v Ljubljani, poskrbijo, da dan ni podoben dnevu? Kako se dogovarjajo o domačih opravilih in tudi o izgovorih zanje? Pa o poletnih večerih, iskanju osvežitve v senci ali vodi v tokratni oddaji, ki bo tudi glasbeno obarvana …

Zborovski panoptikum

Sto slovenskih ponarodelih pesmi

12. 7. 2025

Maja smo se z Mitjo Gobcem pogovarjali o pesmarici Sto slovenskih ponarodelih pesmi. Dobrodošli ob ponovnem spremljanju pogovora.

45 min

Maja smo se z Mitjo Gobcem pogovarjali o pesmarici Sto slovenskih ponarodelih pesmi. Dobrodošli ob ponovnem spremljanju pogovora.

Pravljica

Pahljača mladosti - japonska ljudska pravljica

12. 7. 2025

Tokrat vas vabimo v čarobni svet japonske ljudske pravljice z naslovom Pahljača mladosti, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Pravljica pripoveduje o skrivnostni pahljači, ki ima čudežno moč – vrača mladost tistemu, ki jo uporabi. A kot v vseh modrih pripovedkah, se tudi tu izkaže, da čudeži niso brez posledic. Zgodba nas popelje v razmislek o staranju, hrepenenju in resnični vrednosti življenja.

13 min

Tokrat vas vabimo v čarobni svet japonske ljudske pravljice z naslovom Pahljača mladosti, ki jo pripoveduje Metka Lipnik iz Mariborske knjižnice. Pravljica pripoveduje o skrivnostni pahljači, ki ima čudežno moč – vrača mladost tistemu, ki jo uporabi. A kot v vseh modrih pripovedkah, se tudi tu izkaže, da čudeži niso brez posledic. Zgodba nas popelje v razmislek o staranju, hrepenenju in resnični vrednosti življenja.

Naval na šport

Wimbledon in dirka po Franciji

12. 7. 2025

V Wimbledonu danes dobimo še osmo zaporedno različno zmagovalko, slišali boste tudi odmeve po novi zahtevni etapi na dirki po Franciji.

9 min

V Wimbledonu danes dobimo še osmo zaporedno različno zmagovalko, slišali boste tudi odmeve po novi zahtevni etapi na dirki po Franciji.

Radiovedni

Ali lahko s telesom segrejemo vodo?

8. 7. 2025

Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode? Foto: Reuters

8 min

Tokratni Radiovedni na srečo niso splavali po vodi, so se pa v njej namakali in ugotavljali, ali se pri tem segreje. Lahko ljudje segrejemo vodo samo z ležanjem v njej? In koliko bi je lahko segreli vsi ljudje na svetu? Kaj pa, če bi vodo s poganjanjem kolesa segreval Tadej Pogačar? V kolikšnem času bi zavrel liter vode? Foto: Reuters

Zakajček

Zakaj nas komarji pikajo?

12. 7. 2025

V naših sobotnih radijskih oddajah Zverinice spoznavamo različne živali, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo na potep z živalco, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove. Takole nekako se oglaša – bzzzzzz bzzzz … Več pa v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

3 min

V naših sobotnih radijskih oddajah Zverinice spoznavamo različne živali, te pa so včasih gostje tudi v naši rubriki Zakajček. Danes gremo na potep z živalco, ki se nepovabljena naseli tudi v naše domove. Takole nekako se oglaša – bzzzzzz bzzzz … Več pa v naslednjih minutah s Tadejo Bizilj in z njenimi sogovorniki.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 2. del

12. 7. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

30 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Radijski ringaraja

Bodoči petošolci iz Postojne se srečujejo tudi med počitnicami

12. 7. 2025

Tudi med počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Tokrat smo se odpravili v Postojno, kjer se šolarji z OŠ Antona Globočnika na šolskem igrišču srečujejo tudi med počitnicami. Bodoči petošolci so nam povedali, kako preženejo počitniški dolgčas, zaigrajo košarko ali si privoščijo kepico najljubšega sladoleda. Sestavili pa bodo tudi poletni jedilnik!

53 min

Tudi med počitnicami se slišimo in srečujemo na naših radijskih valovih. Tokrat smo se odpravili v Postojno, kjer se šolarji z OŠ Antona Globočnika na šolskem igrišču srečujejo tudi med počitnicami. Bodoči petošolci so nam povedali, kako preženejo počitniški dolgčas, zaigrajo košarko ali si privoščijo kepico najljubšega sladoleda. Sestavili pa bodo tudi poletni jedilnik!

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

12. 7. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

119 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Bronislaw Maj: Lenobno poletno popoldne

12. 7. 2025

Poletje in še nedelja za povrh ... in misli odplavajo daleč. Tako kot so poljskemu pesniku Bronislawu Mayu, ko je napisal pesem Lenobno poletno popoldne. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Brane Grubar. Posneto leta 2012.

3 min

Poletje in še nedelja za povrh ... in misli odplavajo daleč. Tako kot so poljskemu pesniku Bronislawu Mayu, ko je napisal pesem Lenobno poletno popoldne. Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Brane Grubar. Posneto leta 2012.

Spominčice

Ko je nad Mariborom plula »zračna ladja«

12. 7. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

1 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


Čakalna vrsta

Prispevki Spominčice

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine