Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Če čez dan niste uspeli poslušati radia, imate ob 17ih 30 možnost, da v 15 minutah izveste ključne novice dneva. V primeru izrednih in pomembnih dogodkov, se novinarji oglasijo v živo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Današnji napad na jedrsko elektrarno v Zaporožju, za katerega se medsebojno obtožujeta Rusija in Ukrajina, vzbuja mednarodno skrb. Kako ogrožena je Evropa, Slovenija? Leon Cizelj z Inštituta Jožef Štefan meni, da bi bili v najslabšem primeru ljudje prizadeti v območju nekaj 10 kilometrov okoli elektrarne. Hujše posledice bosta imela sama vojna in pomanjkanje energentov, dodaja. V oddaji tudi: - Kitajska nadaljuje vojaške vaje v bližini Tajvana, jutri naj bi vaje začele tudi tajvanske sile - Drevenšku v vnovičnem sojenju za trojni umor v Gerečji vasi 30 let zaporne kazni - V Sečoveljskih solinah izjemna letina soli
Avtorica recenzije: Anja Radaljac Bere: Maja Moll Teoretske zagate knjige Vesne Vuk Godina Zablode feminizma se začno že pri naslovu. Edninski zapis v sodobnem kontekstu že implicira manko razumevanja študij spola in feminizmov kot heterogenega polja. Za posebej problematično se taka oznaka izkaže v kontekstu knjige, ki skuša podajati antikolonialistično in antievropocentrično kritiko na primeru »sodobnega zahodnega belega feminizma«. Za relevantnost vsake kritike je pomembno najprej opredeliti sam predmet kritike, česar pa delo Zablode feminizma ne stori. Da bi lahko bilo jasno, kaj natanko je mišljeno s sintagmo »sodobni beli zahodni feminizem«, bi bilo namreč potrebno pojasniti vsakega od terminov sintagme. »Zahod«, »belskost« in »feminizem« so namreč termini, ki bi spričo raznolikih in neredko tudi izključujočih se teoretskih razumevanj potrebovali natančno opredelitev; pojasniti bi bilo smiselno tudi razmerja med njimi; zanimivo bi bilo recimo razumeti, na kakšen način Godina bere npr. »historični nebelski feminizem« v primerjavi s »sodobnim nezahodnim« feminizmom. Seveda to otežuje tudi kritiško branje Zablod feminizma; namesto avtorice moramo za potrebe analize vsaj za silo opredeliti lastno razumevanje temeljnih terminov knjige, kar pa je seveda zdrsljivo početje. Sintagmo »zahodni beli feminizem« tako spričo konteksta knjige, ki zelo splošno govori o »zahodnih družbah«, razumem kot vse feminizme zlasti v Evropi (največ se Godina navezuje prav na evropski kontekst) in Severni Ameriki, ki jih prakticirajo ali razvijajo belke, pri čimer se navezujem na prevladujoč koncept belskosti, saj Godina ne podaja indicev, da bi bilo bolj smiselno kako drugačno branje. Ko Godina sodobnemu zahodnemu belemu feminizmu očita, da je zmoten in »kolonizatorski« v svoji »univerzalistični« predpostavki, da je zatiranje žensk nekaj čezkulturno prevladujočega, s čimer skuša demantirati feminizme kot nujni del osvobodilnih gibanj na globalni ravni, češ da imajo temeljne predpostavke feminizma smisel le v okviru zahodnih idejnih sistemov, ne pripoznava, da velik del nezahodnih in nebelskih kultur dejansko pozna lastne feminizme in da ti feminizmi že vse od svojih vznikov v poznem devetnajstem in v začetku dvajsetega stoletja, kar sovpada z razvojem gibanja za pravice žensk v Evropi, podajajo tudi kritike nekaterih idej in mankov belskega feminizma, ki pa nikakor nimajo namena ukinjati feminizmov ali minimalizirati pomena feminizmov; terjajo večjo vključujočnost, lasten glas ter pripoznavanje kulturnih razlik. Sama temeljna zahteva po izboljševanju položaja žensk v družbi ni tisto, kar bi bilo v teh kritikah postavljeno pod vprašaj. Kritika tako pretežno ne leti na feminizem sam, temveč zlasti na rasizem in kolonializem nekaterih feminizmov. Godina tudi nikjer ne obravnava afriških ali azijskih feminizmov kot sistemov vednosti, ki tako kritiko že desetletja izvajajo sistemsko. S tem »nebelskim nezahodnim« feministkam odvzame njihov politično-teoretski kredo in gradi prav iz kolonialistične, evropocentrične drže kulturnega evolucionizma, ki naj bi jo Zablode feminizma postavljale pod vprašaj. Enako Godina nikjer ne omenja notranjih kritik in razhajanj že znotraj samih zahodnih belskih feminizmov; ta se pojavljajo tako v trenjih med prvim, drugim in tretjim valom in njihovimi poudarki, kot tudi na ravni širših idejnih polj, v katere se umeščajo. Razhajanja med feminizmi obstajajo tako v razumevanju prepletov sistemov represije, vključno z rasizmom in kolonializmom, kot v odnosu do kapitalizma kot ekonomskega sistema in v (ne)vključujočnosti feminizmov ter različnih razumevanj spola. Eden ključnih razkolov je tako razkol v odnosu do razumevanja mesta transoseb v feminizmih. Prav tako Godina v svoji kritiki »univerzalizma« nikjer ne pripozna vrednosti feminističnega političnega boja v zahodnem kontekstu samem. Toda težave knjige Zablode feminizma se ne končajo pri nezmožnosti definiranja osnovne terminologije, površnosti obravnave ali pri zamolčanju neevropskih in nebelskih feminističnih tradicij; nadaljujejo se še zlasti z metodologijo. Godina v knjigi poda nešteto sodb, ki pa jih na nič ne opre; seznam feminističnih branj, ki jih omenja, zajema zgolj dve deli: Drugi spol Simone de Beauvoir in delo Zakaj nisem feministka: feministični manifest Jesse Crispin, pri katerem pa nikoli ne navede niti celotnega naslova in zamolči, da gre za feministični manifest. Da bi bilo Zablode feminizma mogoče jemati količkaj resno, bi bilo za začetek nujno, da bi Godina operirala z dejanskim korpusom feminističnih teoretskih tekstov ali vsaj kritik teh tekstov. Na tej točki je knjiga Zablode feminizma zgolj tristo strani bolj ali manj ponavljajočih se osebnih mnenj.
Avtorica recenzije: Ana Hancock Bereta Jure Franko in Barbara Zupan Roman Lele B. Njatin Samski blok uokvirjata poglavji v kurzivi. Prvo in zadnje poglavje sta umeščeni v pandemsko sedanjost, dogajalni čas poglavij med njima pa vseskozi prehaja med sedanjostjo in avtoričinim otroštvom v stanovanjski stavbi v središču Kočevja, v tako imenovanem Samskem domu. Samski dom in Kočevje imata namreč osrednjo vlogo v njenem identitetnem zemljevidu. Še toliko bolj, ker je v stanovanju, ki ga avtorica preureja v atelje, pred smrtjo živela njena mati. Materialni ostanki nečesa, kar je nepreklicno minilo, relikvije zlate dobe, so prazni označevalci, votla lupina, ki s svojo navzočnostjo bolj kot pomirjajo nenehno opominjajo na v oči bodečo odsotnost: »Puhtelo je, polno vonja po Angeli. In vendar je bil to vonj praznine.« Iz opisov prostora, v katerem je pisateljica preživela večino otroštva, veje pristna ljubezen. Krajevno umeščena identiteta je nespregledljiva, iz zemlje pa izrašča tudi avtoričin navdih. Ali z njenimi besedami: »Tkivo mojih konceptov ni bilo abstraktno«. Opisi Kočevja in stanovanjskega bloka so tudi med najbolj poetičnimi: »Poleti se je svetloba, ki je vstala izza Samskega bloka na vzhodu usločila čezenj na osrednji trg mesta kot velikanski žgoči jezik sonca«. Pisateljičina navezanost na kraj njenega otroštva in mater je skorajda otroška: »Angela je obljuba celote.« Roman Samski blok lahko vidimo tudi kot intimen in skorajda terapevtski poskus čustvenega odraščanja in iskanja svoje identitete po materini smrti. Kljub trdni krajevni umeščenosti je dom najprej simbol varnosti, ki ga nudi mati, in mitične simbioze, ki je nikoli več ne bo mogoče doseči. Kot poskus avtorice, ki prek spominov na otroštvo išče težišče v sami sebi, je nadvse intimen. »Moj spomin na Kočevje je brez nostalgije in brez domotožja, ker se v njem kot spojišču časov odsotnost spreminja v prisotnost v Angelinem naročju kot domu brez imenovane lokacije.« To intimnost, ob kateri imamo bralci skorajda slabo vest, ker smo ji priča, pa pogosto nasilno prekine avtoričina samohvala, ki včasih meji na samopromocijo, in ob tej postane očitna nekonsistenca dela. Iz intimnega notranjega monologa se avtorica nenadoma agresivno obrne k bralstvu. Ob pozornem branju imamo občutek, da ponekod nasprotuje sama sebi, kar še dodatno zmanjša konsistenco literarnega dela. Jezik je pogosto izumetničen in nenaraven, strukture prezapletene, zaradi česar se pripoved zatika. Zdi se, kot da bi se avtorica trudila navreči čim več strokovnega izrazja. Zaradi pretiranega intelektualiziranja, ki se mu občasno pridruži še moraliziranje, se pogosto izgubi ne le občutek pristnosti in naravnosti, temveč tudi pozornost bralstva. Na primer v odlomku: »Za to, da ne bi usode človeštva določali izračuni algoritmov, da človeštvo ne bi tako radikalno objektiviziralo kvalificiranje ljudi.« Najbolj lucidni uvidi so napisani v povsem nepretencioznem jeziku, na primer opisi življenja in navad prebivalcev Samskega bloka, ki kot da zrcalijo vsakokratno širše družbeno dogajanje časa: »O taboriščih se takrat ni govorilo; Samski blok naj bi fantazmagorično pričal o tem, da obstajajo«. Roman Lele B. Njatin Samski blok je najbolj gibek in živ tam, kjer je najmanj obremenjen: v spominih na vsakdanje življenje nekdanjih prebivalcev bloka in v priznanju bridke praznine, ki puhti iz stanovanja pokojne matere v vse bolj samotnem bloku v vedno bolj praznem mestu.
Avtor recenzije: Andrej Lutman Bereta: Barbara Zupan in Jure Franko Ivan Burnik Legiša je bil rojen leta 1934 v Štivanu. Leta 1956 se je pridružil bratu v Avstraliji in tam opravljal različne poklice. Izučil se je za strojevodjo, delal v železarni, se ukvarjal z opali in steklom. Kot otrok je doživel fašistični požig vasi in šole, o čemer piše v pesmi z naslovom Za pravdo: „Še vidim vas do tal požgano, / še vidim dim se dvigovati za nami, / še vidim ustne trepetati mami. // Še vedno nosim v srcu / mrzeč spomin nad črno tiranijo, / ki nejenljivo kolovrati z mano.“ Prve pesmi je objavljal v izseljeniškem glasilu Misli. Je avtor številnih pesniških zbirk in knjig krajše proze, ki so večinoma izhajale v Adelajdi. To sporoča tudi naslovnica zbirke Ta jezik naš, na kateri je obris Avstralije, prelepljen s slovensko zastavo. Oblikoval jo je Marjan Pungartnik, ki je pesmi tudi uredil ter dodal spremno besedo, v kateri – med drugim – ugotavlja, da je poezija Ivana Burnika Legiše vračanje k slovenščini, ki ni le sredstvo sporazumevanja in določanja skupnosti, ampak izraža duha pripadnosti. Pesnik svoj odnos do izražanja naravnost izpove v drugi pesmi: „Pišem, pišem, pišem! / Ker mi misli / neverjetno hitro grejo, / pišem, kar zapišem.“ Bolj preprosto verjetno ni mogoče povedati. V zbirko Ta jezik naš je uvrščenih krepko prek sto pesmi, ki praviloma niso daljše od osemnajstih vrstic. Nekatere so rimane, druge v prostem verzu, a vse vsebujejo notranji ritem, kar jim zagotavlja spevnost. Tematsko segajo na številna področja pesnikovega dojemanja sveta in presojanja svoje vloge v njem. Pesni tudi o morda povsem banalnih stvareh, kot je na primer požrešnost, kar izraža pesem Preobjeden: „Moj napon trebuha / prenapokan kruha / poln je špeha. // V kisli drži / cmoka z usti, / preobjeden ne odneha.“ V tej in še nekaterih pesmi se kaže pesnikov nagib k smešenju stremuštva, pridobitništva in obsedenosti s predmetnim. Posebej velja omeniti pesmi, ki izražajo pesnikov odnos do matere, ki mu predstavlja tudi domovino. Obe sta mu dali vrednote, ki jim še vedno sledi. Ob listanju knjige in prebiranju pesmi se utrne misel, da pesnik ne jadikuje nad usodo in ne opeva sovraštva, prežetega z maščevanjem, temveč vse to presega in išče lepoto in skladnost v prav vseh stvareh. Morda je še najbolj zajedljiv v pesmi z naslovom Kritik X: „Prevzet, namišljeni gigant duha / pohabljeno napuhnjene zavisti, / mečkač, objet v osebnostni koristi, / žaljivo psuje, česar ne pozna.“ Ivan Burnik Legiša izpostavlja tudi nemir, ki mu je gibalo k pisanju. Ta nemir je določen z razdaljami med ljudmi in med obema domovinama, takšno razdaljo pa lahko zapolni le oplemeniteni jezik, poezija. V zvezi s tem naj izpostavimo, da je pesem, ki je dala zbirki naslov, prevedena tudi v angleščino, kar predstavlja hkrati pesnikov stik in njegovo razpetost. V tem smislu so pesmi v zbirki Ta jezik naš spodbuden primer slovenščine, ki poje svetu in sebi.
Avtorica recenzije: Nina Gostiša Bere: Jure Franko Francosko avtorico Yasmino Reza poznamo predvsem po dramskih besedilih, saj so bila številna uprizorjena tudi pri nas; večinoma v ljubljanski Drami: Art, Bog masakra, Bella figura, En španski komad, Kako poveš, kar si odigral, Naključni človek. Po Bogu masakra je Roman Polanski posnel film; scenarij zanj sta napisala skupaj. Yasmina Reza je tudi igralka in pisateljica, prejemnica več nagrad, prevedena v več kot trideset jezikov. Za njeno delo je značilno satirično prikazovanje življenja srednjega razreda in z njim povezanih težav. Delo Blagor srečnim je sicer roman, vendar kratkost poglavij in množica pripovednih glasov dajejo vtis, da gre prej za zbirko kratkih zgodb. Hkrati pa drži, da bi jim, če bi jih brali ločeno, posamično in vsepovprek, umanjkali kontekst, zaokroženost, trdna pozicija, nauk, preobrat. Vsako poglavje pripoveduje druga oseba in vsaka, razen zakoncev Toscano, ki se pojavita dvakrat, se oglasi le enkrat. Se pa iste osebe v različnih kontekstih, ko jih omenjajo drugi, v knjigi pojavijo večkrat. Gre predvsem za (dobro situirane) posameznike, pare in družine. Povezani so neposredno – prijateljsko, družinsko, partnersko, kot znanci, ljubimci – ali zgolj posredno, v bežnih srečanjih. Prav zaradi množice pripovedovalcev in s tem perspektiv si je odnose med njimi težko zapomniti, pripetljajem je težko slediti, pripovedi pa umanjka rdeča nit. Nenehno se jim nekaj dogaja, a se jim nič zares posebnega ne zgodi. Podajajo pa svoje videnje, doživljanje situacij v odnosu do sebe, do drugih; nestrinjanje, sodbe, dileme, negotovost, skrbi, na primer o tem, kaj si bo o nečem mislil kdo drug. Njihove izpovedi si zlahka predstavljamo kot odrske monologe – od izkušnje prepira in pasivne agresije med zakoncema sredi trgovine do izmenjave informacij o (potencialnih) ljubicah med prijatelji ter pripovedi o raztrosu pepela pokojnega očeta nekje na severozahodu Francije. Običajne, življenjske stvari torej, s katerimi se morda lahko poistovetimo, ob njih nekoliko razmislimo ali pa se jim tudi nasmejimo. Humor nemara rešuje ne le nastopajoče, ko si z njim lajšajo tegobe, temveč tudi bralca, saj je svetla točka v poplavi glasov in informacij. Med najbolj zabavnimi – pa čeprav je po svoje tragična –, je zgodba o najstniku Jacobu, ki konča v psihiatrični bolnišnici. Ima se za Céline Dion, se predstavlja kot ona, govori s kanadskim naglasom, glasno prepeva, razglaša, da mora paziti na svoj glas, deli avtograme ter še bolnišničnemu osebju razdeli vloge sodelavcev in bližnjih Céline Dion. Njegova starša skrivnost ohranjata zase, da se ne bi osmešila in osramotila pred prijatelji. Mama ima s tem precej težav, medtem ko je očetu zadeva tudi smešna. Pri časniku Le Monde so zapisali, da je roman Blagor srečnim najboljši, kar jih je Yasmina Reza napisala doslej. Če na nas branje ni naredilo enakega vtisa, pa se lahko strinjamo vsaj s Tolstojem, ki je v Ani Karenini zapisal: »Vse srečne družine so si podobne, vsaka nesrečna družina pa je nesrečna po svoje.«
Lela B. Njatin Samski blok Ivan Burnik Legiša: Ta jezik naš Yasmina Reza: Blagor srečnim Vesna Vuk Godina: Zablode feminizma Recenzije so napisali Ana Hancock, Andrej Lutman, Nina Gostiša in Anja Radaljac.
Pred 13 leti se je pod znamenitim kamnitim mostom v Kanalu ob Soči zgodil dogodek z naslovom »Sonate na Soči« - pianistični koncert na splavu pod prsti domačina Ivana Skrt. Na slikovita skalna korita je koncert privabil kar 2500 obiskovalcev. Izbrana glasba in izjemen ambient sta skupaj s hvaležnimi poslušalci pričarala magično vzdušje. V petek, 12. avgusta ob 21.uri bo pod polno luno vnovič zazvenela glasba. Ivan Skrt bo tokrat izvedel klavirske skladbe Marija Kogoja, Frederica Chopina, Julesa Masseneta, Mauricea Ravela in Sergeja Rahmaninova.
V teh dneh mineva 80 let od najhujšega nacističnega nasilja zoper civilno prebivalstvo na tedaj okupiranih območjih. Dosledno uresničevanje navodila vodstva Gestapa, da je treba za vsako ceno zatreti uporniško gibanje je leta 1942 doseglo vrhunec. Poleti in zgodaj jeseni so bile v Celju in v Mariboru usmrčene največje skupine talcev, avgusta aretirane družine prepoznanih ali padlih partizanov in aktivistov. Otroke so nasilno ločili od mater in jih poslali v stari nemški rajh, v koncentracijsko taborišče Auschwitz pa je iz Celja prispela največja skupina jetnic in jetnikov s slovenskega ozemlja. Spomin na tisti čas bomo s pričami in zgodovinarji obudili v tokratni oddaji Studio ob 17-ih. Pripravlja jo Stane Kocutar.
Običajno poslušamo koncertne posnetke komornih zasedb mladih glasbenikov s koncertnih ciklov GML, GMS, AG, FL, … včasih pa pripravimo tudi portrete vidnejših glasbenikov ali glasbeno-izobraževalnih ustanov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Mitja Gasparini, izkušeni slovenski korektor, ki se je vrnil v slovensko reprezentanco, o tem, ali se je bilo lažje od dresa posloviti ali ga znova obleči, ter tudi o tem, kdo med našimi odbojkarji ima najboljši in kdo najslabši glasbeni okus.
Prevajalka Katarina Šalamun Biedrzycka je za svoje prevode poljske literature v slovenščino prejela nagrado ZAIKS-a. Znani so nominiranci za 26. Veronikino nagrado: Kristina Kočan s pesniško zbirko Selišča, Nataša Velikonja in Prostor sred križišč, lanskoletni prejemnik zlatnika poezije Milan Jesih z zbirko Namreč, Ana Svetel s svojim Marmorjem ter Jernej Županič in Orodje za razgradnjo imperija. Nagrajenec bo znan 30. avgusta. Te dni se v Ljubljani mudi skladatelj, dirigent in pianist Daniel Barenboim, ki na dveh koncertnih večerih z Orkestrom Zahodno-vzhodni divan nastopa kot dirigent, družbo pa jim med drugim dela pianist Lang Lang. Na Bledu se začenja Kino Bled, v Ljubljani pa Letni kino. (foto: Daniel Barenboim)
BosaZnova sta s skladbo 'Želje' nastopila na festivalu Melodije morja in sonca. Pesem govori o pričakovanjih in zahtevah partnerskega odnosa, o prilagajanju in sprejemanju drug drugega. Zmagovalko Pesmi in pol je predstavil Matjaž Romih. Foto: Goran Antley
Il Notiziario di Radio Capodistria.
Trobilni kvintet Gomalan sestavljajo trobentača Marco Braito in Marco Pierobon, hornist Nilo Caracristi, pozavnist Gianluca Scipioni in tubist Oswald Prader. Zasedba, ustanovljena leta 1999, si je pot do zvezd utrla leta 2001 z zmago na uglednem mednarodnem trobilskem tekmovanju v nemškem mestu Passau in že dve desetletji sodi med najbolj atraktivne tovrstne glasbene sestave. Za predvajanje smo izbrali dva posnetka z zgoščenke, ki jo je sestav posnel in izdal v letu 2004 - Trenutek za Morriconeja (Moment for Morricone) Johana de Meija, ki je venček priljubljenih filmskih melodij Ennia Morriconeja zložil za pihalni orkester, to različico pa je za kvintet trobil predelal še Marco Pierobon, ter Suito La Boheme, ki jo je Pierobon zložil po znanih temah iz istoimenske opere Giacoma Puccinija.
Napadi na ukrajinsko jedrsko elektrarno v Zaporožju so samomorilno dejanje, je bil danes jasen generalni sekretar Združenih narodov Antonio Guterres. V Kijevu še poudarjajo, da bi morala biti nuklearka območje brez vojske in da bi tam morale biti nameščene mirovne sile. V oddaji tudi: - Po najhujšem nasilju v več kot letu dni danes v Gazi mirno - Drevenšek za trojni umor v Gerečji vasi obsojen na 30 let zapora - Avstralca Lebedewa na mestu selektorja slovenskih odbojkarjev zamenjal Romun Cretu
Tri četrtine evropskih prebivalcev živi v mestih. Podnebna preobrazba mest in njihovih prebivalcev je zato ključna za doseganje ciljev zelenega dogovora o zmanjševanju izpustov. Pri tem pa so pomembni primeri dobrih praks kot zgledi za druga mesta. S tem namenom je Evropska komisija začela projekt s skrajšanim imenom »Misija mesta«. Gre za 100 mest, ki sodelujejo v misiji podnebno nevtralnih in pametnih mest do leta 2030. Na seznamu so mesta iz vseh 27 držav Evropske unije, tudi tri slovenska, to so Ljubljana, Kranj in Velenje, pa tudi 12 mest iz drugih držav. Ne glede na to, da je – predvsem zaradi velikega problema prometnih politik – vprašljivo, ali bodo ta mesta v nekaj letih zares podnebno nevtralna, pa je projekt vsekakor spodbuda, tudi finančna, v pravo smer razvoja.
Mačke, ki veljajo za ene najbolj priljubljenih hišnih ljubljenčkov, imajo danes svoj svetovni dan. Dan, ki so ga po zaslugi Mednarodnega sklada za zaščito živali (Ifaw) prvič obeležili leta 2002, je namenjen spoznavanju mačk in načinov, kako jim pomagati, saj se te navkljub priljubljenosti pogosto znajdejo v zavetiščih ali na ulici. Poznamo približno 60 pasem mačk, na svetu naj bi jih živelo več kot sto milijonov. O mačkah v pogovoru z Davidom Černecem, članom odbora za zdravje in dobrobit mačk in članom vzrejne komisija iz Zveza felinoloških društev Slovenije.
Mali festivali Telesa Svetovi, Prostori Tokovi in Mali festival psihodrame, ki v avgustu potekajo v Kruščah pri Cerknici, vključujejo delavnice plesa in igre, predavanja, koncerte in psihoterapijo. Idejni okvir temelji predvsem na ustvarjanju prostora skupnosti ter v omogočanju ljudem, da neobremenjeno spoznavajo drug drugega in same sebe. Mali festivali, kot jih imenujejo organizatorji, potekajo v produkciji Studia za raziskavo umetnosti igre, pod umetniškim vodjem režiserja Tomija Janežiča in performerke, plesalke ter koreografinje Katje Legin. Umetnika sta v pogovoru z Ano Lorger povedala, kako razumeta umetniško ustvarjanje, kaj zanju pomeni kreativni proces, kako je ta povezan s psihoterapijo in iz kakšnega filozofskega klobčiča se plete rdeča nit festivalskih dogodkov. Vabimo vas k poslušanju! foto: Lana Požlep, Marcandrea.
Šport kot totalni spektakel globinsko strukturira vsakdanjik milijardam posameznikov
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Razglednica s Castle Kolpa music festivala v Fari pri Kostelu
Mednarodno uspešna violinistka Julia Fischer, ki je decembra 2016 tretjič nastopila v Sloveniji, bo predstavila Koncerta za violino Sergeja Prokofjeva in Arama Hačaturjana.
Nekateri prostali poudarki oddaje: Upravljavci Blejskega vintgarja letošnjo poletno sezono opisujejo kot infarktno. Z evropskimi sredstvi do dokončanja obnove gradu Štanjel. V Zagorju so se lotili gradbeno najzahtevnejšega dela nove kolesarske poti. Sistemu izposoje koles GO2GO bodo dodali nova postajališča. Zakaj je balinanje terapevtski šport?
S premiero filma En Kras en Praznik se je 8. julija začel jubilejni 50. Praznik terana in pršuta! 50 dogodkov ob 50. izvedbi najstarejšega praznika na Krasu bo povezalo skoraj dva meseca dogajanja, ki bo trajalo vse do konec avgusta. Vrhunec bo doživel med 12. in 14. avgustom s kronanjem nove kraljice terana, predstavitvijo najboljših teranov v spremljavi odličnih pršutov, Rockom na Krasu in tradicionalno nedeljsko povorko s ciljem na prireditvenem prostoru v Dutovljah. Dogodek je predstavil Borut Trunkl.
V okviru visokemu poletju bolj primernih tem je tokrat na sporedu izsek iz slovite knjige pokojnega Predraga Matvejevića "Mediteranski brevir", ki je prvič izšla l.1987 v Zagrebu. Eruditska vsebina in njegov esejistični pristop k premisleku ljudstev in kultur osrednjega morja stare Evrope in Bližnjega vzhoda, med drugim, sta že l.1991 prepričala italijansko intelektualno javnost s prevodom v Milanu. Sledili so prevodi, l. 1992 v Parizu in Barceloni, pri nas nemara zaradi poznavanja izvornega jezika šele l.2008, pa vse tja do 23., arabskega prevoda l. 2007 v Kairu. Bil je prejemnik več državnih priznanj, l. 2014 tudi najvišjega civilnega Republike Francije, reda Legije časti. Bil je profesor slavistike na več univerzah, v Zagrebu, Parizu, najdlje na rimski Sapienzi. Na Hrvaškem ni do smrti v 85. letu starosti l.2017 prejel nobenega priznanja države, pa čeprav gre za najbolj prevajano delo iz tega jezika. Tokratni uredniški izbor z naslovom "Od koptske fonetike somraka do grške nostalgije" je del serije prevodov zaključenih izsekov iz knjige, ki jih je desetletje pred izidom slovenskega prevoda iz hrvaščine prestavil Štefan Kutoš, uredil in za radijsko predvajanje pa pripravil Goran Tenze. Tokratni izbor sta brala Mojca Blažej Cirej in Boštjan Romih. FOTO: Predrag Matvejević (1932 - 2017) VIR: http://penbih.ba/2022/05/knjizevna-nagrada-predrag-matvejevic-2022/
Il Notiziario di Radio Capodistria.
V palestinski enklavi Gaza po treh dneh izraelskih napadov velja premirje, za katerega je posredoval Egipt. V tem času je bilo ubitih 44 Palestincev, več kot 360 pa ranjenih. Gibanje Islamski džihad, ki je v odgovor na napade proti Izraelu izstrelilo več kot tisoč raket, je premirje razglasilo za zmago. Izrael je napade začel, ker naj bi gibanje načrtovalo večji napad na judovsko državo. Druge teme oddaje: - Ruske okupacijske oblasti v Zaporožju razpisale referendum o priključitvi Rusiji - Od starejših bo digitalne bone očitno lahko koristila le peščica - Mark Lebedew ni več selektor slovenskih odbojkarjev, zamenjal ga je Gheorghe Cretu
Opoldnevnik ob 12.30 prinaša pregled dopoldanskega dogajanja. S prispevki se oglasijo novinarji in dopisniki s terena, pripravimo tudi pregled vesti, o katerih poročajo agencije.
Il Notiziario di Radio Capodistria.
Opoldnevnik ob 12.30 prinaša pregled dopoldanskega dogajanja. S prispevki se oglasijo novinarji in dopisniki s terena, pripravimo tudi pregled vesti, o katerih poročajo agencije.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Petminutni spominski koledar je posvečen ljudem, ki so se rodili tistega dne, in dogodkom, povezanim s tem datumom.
Različne možnosti uporabe SUP-a od navadnega veslanja, preko surfanja na valovih in vožnje po rečnih brzicah, do joge na SUP-u ali celo ribolova supanje prepričljivo uvršča med najbolj zabavne športe na prostem.
Ime tedna je Val Vavpotič Lorber, 12-letni ljubitelj vlakov in železnic, ki je v knjižnici v Rogaški Slatini na ogled postavil svojo veliko maketo železnice. Vanjo je vložil vsaj 300 ur vztrajnega dela, ob številnih lokomotivah in vagonih pa je na ogled tudi celotna pokrajina ob železniški progi, ki nas s kančkom domišljije popelje v drug svet.
V današnji oddaji slovenskega jazza Samo muzika bo v ospredju Miha Gunzek, legendarni slovenski klarinetist in tudi glasbeni pedagog. Po končani osnovni šoli je nadarjen trboveljski fant nadaljeval študij glasbe na konservatoriju v Ljubljani pri profesorju Vaclavu Launu. Na beograjski glasbeni akademiji je diplomiral in Beogradu ostal zvest tudi krajši čas po končani drugi svetovni vojni. Zaigral je tudi v njihovem jazzovskem orkestru. Po vrnitvi v Slovenijo je z glasbeno dejavnostjo združil vse svoje izjemne sposobnosti: deloval je kot solo klarinetist v radijskem simfoničnem orkestru, kot saksofonist Plesnega orkestra Radia Ljubljana in občasno tudi kot dirigent. Gunzek je postal tudi profesor na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Od leta 1974 do 1982 je bil njen rektor in dekan. Leta 1963 je prevzel vodenje Delavske godbe Trbovlje. Njegova največja zasluga glede godbeništva je prodor slovenskega godbeništva v Evropo. Oddajo Samo muzika pripravlja Marko Kumer.
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Gostja Tretjega polčasa je bila nekdanja olimpijska prvakinja v judu Urška Žolnir, ki je nedavno postala športna direktorica pri Evropski judo zvezi. Preostale minute smo namenili nogometnim vrhuncem 4. kroga prve lige.
O izzivih ozelenjevanja in pogozdovanja požganega Krasa smo se pogovarjali z Matjažem Levičarjem, strokovnjakom za permakulturni gozd in čebelarskim inštruktorjem, ki je sodeloval pri podobnih projektih v Kambodži in z Ireno Rotar iz iniciative Ekoci, ki se zavzema za čimprejšnje ozelenjevanje krasa s semenskimi kroglicami, ki bi jih tja razstrosili s pomočjo dronov.
Angleški renesančni mojster Thomas Tallis velja za enega največjih skladateljev šestnajstga stoletja. V zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor sakralne vokalne polifonije in preživelo le malo njegovih del za instrumente s tipkami, čeprav je kar petdeset let svojega dolgega življenja deloval kot organist.
Gostja današnje oddaje Med štirimi stenami bo 27-letna parašportnica Nastija Fijolič, ki ima spinalno mišično atrofijo. Je paraplesalka, pleše standardne in latinskoameriške plese na vozičku. Po poklicu je diplomirana fotografinja, ukvarja se s fotografijo in video produkcijo, dejavna pa je tudi na na socialnem omrežju. O paraplesu, ustvarjanju in invalidnosti se bo z Nastijo Fijolič pogovarjala Petra Medved. Slišali boste ponovitev majske oddaje.
V drugi epizodi nanizanke o nestrpnosti in za strpnost se Tatjana Pirc, ki je to radijsko serijo tudi zasnovala, pogovarja z Andrejo Lapuh, ki se je kot lezbijka in mama javno izpostavila že med kampanjo pred referendumom o družinskem zakoniku, in sociologom dr. Romanom Kuharjem, profesorjem na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, ki opisuje 33-letno pot nastajanja družinskega zakonika. Oba komentirata tudi pomen ustavnih odločb, ki se nanašata na izenačitev pravic istospolnih in raznospolnih parov. Pot do enakopravnosti pred zakonom je bila dolga in naporna, med drugim zajema kar osem predlogov zakonov, štiri sprejete zakone, dva referenduma, eno odločitev vrhovnega sodišča, eno odločitev okrožnega sodišča, šest odločitev ustavnega sodišča …
The new bicycle sharing MBajk system in Maribor and the already well-established Bicikelj in Ljubljana are recording good results and an increasing number of users. Photo: Radio Maribor/Vesna Martinec
Ponudba za kolesarje v Mariboru in okolici se širi. Nedavno so na Pohorju odprli točko za e-kolesa, začela pa se je tudi gradnja mariborskega odseka Dravske kolesarske poti.
Osrednji skladbi sklepnega 3. dela Glasbene jutranjice sta Saint-Saënsova lirična pesnitev za violino, violončelo in orkester z naslovom Muza in pesnik ter Ravelova Španska rapsodija. Še pred tem bo najprej na vrsti drugi preludij iz 1. knjige Preludijev za klavir Clauda Debussyja z naslovom Jadra, v zadnji uri pa se bodo zvrstili še Concertino za klavir in godalni orkester Lucijana Marije Škerjanca, Suita za koncertno dvorano Josepha Horowitza, Mozetichevi Angeli v letu in Serenada za godala Edwarda Elgarja.
