Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušali bomo glasbo solista na kontrabasu in čelu – Harryja Babasina. V zgodovino jazza se je zapisal kot eden prvih basistov, ki je bil vodja lastne zasedbe in kot prvi solist na čelu, ki je posnel jazzovski solo na tem instrumentu.
Poslušali bomo glasbo solista na kontrabasu in čelu – Harryja Babasina. V zgodovino jazza se je zapisal kot eden prvih basistov, ki je bil vodja lastne zasedbe in kot prvi solist na čelu, ki je posnel jazzovski solo na tem instrumentu.
Literarne oddaje od 26. do vključno 28. 7. posvečamo olimpijskim temam - Stoja na krogih je literarizirana biografija našega najznamenitješega olimpionika Leona Štuklja. Njen avtor Boris Karlovšek je sicer pravnik in avtor kriminalnih romanov, kot so Tajni policijski sodelavec, Tajkun in Krvava odkupnina. Karlovšek se je dnevno srečeval z Leonom Štukljem in navdušeno poslušal njegove spomine. Občudoval je njegovo načelnost, pokončno držo in brezkompromisno življenjsko disciplino. Stoja na krogih razgrinja Štukljevo športno plat in vse pomembne športne mejnike, po drugi strani pa poskuša prikazati tudi drugo, človeško stran našega olimpionika. Izbrani odlomek z naslovom Zlati mnogoboj v Parizu je spomin Leona Štuklja na njegov olimpijski nastop v Parizu pred natanko sto leti. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik ddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Literarne oddaje od 26. do vključno 28. 7. posvečamo olimpijskim temam - Stoja na krogih je literarizirana biografija našega najznamenitješega olimpionika Leona Štuklja. Njen avtor Boris Karlovšek je sicer pravnik in avtor kriminalnih romanov, kot so Tajni policijski sodelavec, Tajkun in Krvava odkupnina. Karlovšek se je dnevno srečeval z Leonom Štukljem in navdušeno poslušal njegove spomine. Občudoval je njegovo načelnost, pokončno držo in brezkompromisno življenjsko disciplino. Stoja na krogih razgrinja Štukljevo športno plat in vse pomembne športne mejnike, po drugi strani pa poskuša prikazati tudi drugo, človeško stran našega olimpionika. Izbrani odlomek z naslovom Zlati mnogoboj v Parizu je spomin Leona Štuklja na njegov olimpijski nastop v Parizu pred natanko sto leti. Interpret Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednik ddaje Matej Juh. Produkcija 2024.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
V Parizu so s prireditvijo na bregovih reke Sene slovesno odprli poletne olimpijske igre, na katerih bo pod slovenskimi barvami nastopalo 90 športnikov. Francosko prestolnico je obiskal tudi premier Robert Golob, ki se je pomudil tudi v Slovenski hiši, ki bo med igrami celovito predstavljala našo državo. Poudaril je, da mora Slovenija tokratne igre čim bolje izkoristiti in kot država pustiti čim večji pečat.
V Parizu so s prireditvijo na bregovih reke Sene slovesno odprli poletne olimpijske igre, na katerih bo pod slovenskimi barvami nastopalo 90 športnikov. Francosko prestolnico je obiskal tudi premier Robert Golob, ki se je pomudil tudi v Slovenski hiši, ki bo med igrami celovito predstavljala našo državo. Poudaril je, da mora Slovenija tokratne igre čim bolje izkoristiti in kot država pustiti čim večji pečat.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
V seriji poletnih portretov predstavljamo Polono Šafarič Tepeš. Doktorirala je na Fakulteti za farmacijo v Ljubljani, sicer pa že skoraj 9 let živi v New Yorku, kjer je sprva preučevala nekatere vrste raka, zdaj pa se posveča preučevanju endometrioze - kronične bolezni žensk, ki povzroča bolečine in neplodnost. V laboratoriju največje mreže zdravstvenih storitev v New Yorku Northwell išče način, kako endometriozo potrditi s pomočjo preprostega testa na podlagi kapljic menstrualne krvi. Kot pravi, je že od otroštva rada preživljala čas v laboratoriju, če je imela priložnost. Doktorica Polona Šafarič Tepeš je tudi strastna zagovornica enakopravnosti spolov. Februarja je ob mednarodnem dnevu deklet in žensk v znanosti v palači Združenih narodov v New Yorku, skupaj z nekaterimi slovenskimi organizacijami in društvi, organizirala okroglo mizo o enakopravnosti spolov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Glasbena oddaja z lestvico Radia Maribor v petek ob 19.30. Na sporedu je že od srede osemdesetih let, najprej kot samo lestvica sedemnajstih skladb, z leti pa se je razvila do sedanje oblike z dvema lestvicama – tujo in domačo. Lestvici sestavljata Tinček Bradač (tujo) in Gregor Stermecki (domačo).
Glasbena oddaja z lestvico Radia Maribor v petek ob 19.30. Na sporedu je že od srede osemdesetih let, najprej kot samo lestvica sedemnajstih skladb, z leti pa se je razvila do sedanje oblike z dvema lestvicama – tujo in domačo. Lestvici sestavljata Tinček Bradač (tujo) in Gregor Stermecki (domačo).
Budizem ni »le« religija; v pomembni meri je tudi filozofija. V pogovoru s filozofinjo dr. Nino Petek smo preverjali, kateri pravzaprav so ključni koncepti budistične filozofske misli pa tudi kako se je ta misel razvijala v zgodovinskem času ter geografskem prostoru.
Budizem ni »le« religija; v pomembni meri je tudi filozofija. V pogovoru s filozofinjo dr. Nino Petek smo preverjali, kateri pravzaprav so ključni koncepti budistične filozofske misli pa tudi kako se je ta misel razvijala v zgodovinskem času ter geografskem prostoru.
Dozdevni berač prevzgoji prevzetnico … Pripoveduje: Darja Reichman. Poljska pravljica. Prevedla: Kristina Veble. Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.
Dozdevni berač prevzgoji prevzetnico … Pripoveduje: Darja Reichman. Poljska pravljica. Prevedla: Kristina Veble. Posneto v studiih Radia Slovenija 2000.
Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.
Roman opisuje življenjsko zgodbo pripovedovalke, odraščajoče v sedemdesetih in osemdesetih letih. Njen otroški svet sestavljajo starši, brat Rok, babica Dada, tete in strici, pa benko, Albert keksi, Oddaja o morju in pomorščakih, Gavrilović in prenos sarajevskih olimpijskih iger. A čeprav govori o naštetem, je avtobiografski roman predvsem pripoved o odraščanju, soočanju z izgubo in boleznijo, pripoved o udomačevanju strahu in o vsem tistem, česar nočemo videti, dokler s tem nismo neizbežno soočeni. O avtorici Bronja Žakelj (1969) je po izobrazbi diplomirana novinarka. Njeno veselje do pisanja je ostalo nekje med vrsticami revijalnega tiska in v redakcijah dnevnega časopisja, zato si je prvo službo poiskala v marketingu, danes pa dela v bančništvu. Ker med financami prostora za ustvarjalnost ni veliko, ljubezen do pisanja pa nikoli ni bila čisto zares pozabljena, se je odločila, da je čas, da napiše svojo prvo knjigo. Bralka: Saša Mihelčič Režiser: Klemen Markovčič Tonska mojstra: Sonja Strenar in Urban Gruden Svetovalka za jezik: Matej Juričan Mastering: Klemen Veber Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2019.
V Parizu se bo torej čez približno eno uro začela slovesnost ob odprtju 33-ih poletnih olimpijskih iger moderne dobe. Do 16-ega avgusta bo za medalje v skoraj 330-ih disciplinah tekmovalo približno 10 tisoč 500 športnikov, med njimi tudi 90 slovenskih. Slovesnost bo, kot rečeno, potekala na reki Seni. Po šestih kilometrih plovbe se bo parada ladij s športniki ustavila na trgu Trocadero ob Eifflovem stolpu. V oddaji tudi: - Ideja o olimpijskem premirju bo v primeru Gaze očitno neuresničena. - Izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije v ospredju pogovorov ministrice Bratušek z nemškim kolegom. - Primorski pridelovalci zadovoljni z letino breskev.
V Parizu se bo torej čez približno eno uro začela slovesnost ob odprtju 33-ih poletnih olimpijskih iger moderne dobe. Do 16-ega avgusta bo za medalje v skoraj 330-ih disciplinah tekmovalo približno 10 tisoč 500 športnikov, med njimi tudi 90 slovenskih. Slovesnost bo, kot rečeno, potekala na reki Seni. Po šestih kilometrih plovbe se bo parada ladij s športniki ustavila na trgu Trocadero ob Eifflovem stolpu. V oddaji tudi: - Ideja o olimpijskem premirju bo v primeru Gaze očitno neuresničena. - Izboljšanje letalske povezljivosti Slovenije v ospredju pogovorov ministrice Bratušek z nemškim kolegom. - Primorski pridelovalci zadovoljni z letino breskev.
Cesta je sicer zaradi skalnih podorov na tem odseku že dlje časa zaprta za promet, a zdaj na občini še dodatno pozivajo vse, da dosledno upoštevajo zaporo in za dostop na Nanos uporabljajo ostale obstoječe cestne povezave V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini se obetajo nova najemna stanovanja za starejše. - Sanacijski načrt za Franjo čaka na potrditev vlade. - Podjetje Hopalai nagrajeno za aplikacijo, ki lajša branje otrokom z disleksijo.
Cesta je sicer zaradi skalnih podorov na tem odseku že dlje časa zaprta za promet, a zdaj na občini še dodatno pozivajo vse, da dosledno upoštevajo zaporo in za dostop na Nanos uporabljajo ostale obstoječe cestne povezave V oddaji tudi o tem: - V Ajdovščini se obetajo nova najemna stanovanja za starejše. - Sanacijski načrt za Franjo čaka na potrditev vlade. - Podjetje Hopalai nagrajeno za aplikacijo, ki lajša branje otrokom z disleksijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
Tik pred prvo obletnico katastrofalnih poplav je prva družina s Koroškega s pomočjo donatorjev dobila nov dom. Medtem jih še več kot 300 čaka na rešitev svojega stanovanjskega problema, ki ga je povzročila povodenj. Na Dolenjskem se veselijo nove naložbe – v Revozu naj bi leta 2026 začeli proizvodnjo električnega twinga. Komentirali bomo tudi dogajanje v tujini; med drugim odstop ameriškega predsednika Joeja Bidna od vnovične predsedniške kandidature in dogodke na Bližnjem vzhodu.
Tokrat predstavljamo Danski godalni kvartet, ki je dve obsežnejši deli posnel skupaj z violončelistom Johannesom Rostamom. Zasedba petih virtuozov je namreč 27. marca letos v prostorih Danske kraljeve glasbene akademije v Kopenhagnu posnela »Godalni kvintet v C-duru« Franza Schuberta ter v nadaljevanju delo imenovano »Venček za Schuberta« še živečega sodobnega britanskega skladatelja, pianista in dirigenta Thomasa Adèsa.
Tokrat predstavljamo Danski godalni kvartet, ki je dve obsežnejši deli posnel skupaj z violončelistom Johannesom Rostamom. Zasedba petih virtuozov je namreč 27. marca letos v prostorih Danske kraljeve glasbene akademije v Kopenhagnu posnela »Godalni kvintet v C-duru« Franza Schuberta ter v nadaljevanju delo imenovano »Venček za Schuberta« še živečega sodobnega britanskega skladatelja, pianista in dirigenta Thomasa Adèsa.
Ameriška demokracija kot komedija, barbarstvo in civilizacija na izraelski način, Golobova in Veselova medijska ogrinjala, električni twingo na cvičkov pogon, Magnificova selitev na podeželski travnik. Važno je sodelovati, ne zmagati.
Ameriška demokracija kot komedija, barbarstvo in civilizacija na izraelski način, Golobova in Veselova medijska ogrinjala, električni twingo na cvičkov pogon, Magnificova selitev na podeželski travnik. Važno je sodelovati, ne zmagati.
Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Bili smo na koncertu klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovanem Romantični nered – Romantico disordine, ki je združil mlade, nadarjene pianiste z vsega sveta. Na Piranskih glasbenih večerih pa sta koncertirala življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja – Duo Claripiano.
Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Bili smo na koncertu klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovanem Romantični nered – Romantico disordine, ki je združil mlade, nadarjene pianiste z vsega sveta. Na Piranskih glasbenih večerih pa sta koncertirala življenjska in umetniška sopotnika, pianistka Tatjana Kaučič in klarinetist Dušan Sodja – Duo Claripiano.
V Parizu so zbrani športnice in športniki z vsega sveta, ki že nestrpno čakajo na nocojšnje uradno odprtje poletnih olimpijskih iger. V prihodnjih 16-tih dneh se bodo za medalje pomerili v več kot 300 disciplinah. Dogodke bodo spremljale množice obiskovalcev, ki so preplavile mesto. Pariške oblasti zagotavljajo, da je za varnost dobro poskrbljeno. Druge teme: - Olimpijske igre ponujajo veliko priložnost za tkanje novih gospodarskih vezi med Slovenijo in Francijo. - Tomaž Vesel tudi uradno slovenski kandidat za evropskega komisarja; katero področje ga zanima, še ni znano. - V Kokri vzpostavili pretočnost hudournika, ki je v nedavnem neurju povzročil ogromno škodo.
V Parizu so zbrani športnice in športniki z vsega sveta, ki že nestrpno čakajo na nocojšnje uradno odprtje poletnih olimpijskih iger. V prihodnjih 16-tih dneh se bodo za medalje pomerili v več kot 300 disciplinah. Dogodke bodo spremljale množice obiskovalcev, ki so preplavile mesto. Pariške oblasti zagotavljajo, da je za varnost dobro poskrbljeno. Druge teme: - Olimpijske igre ponujajo veliko priložnost za tkanje novih gospodarskih vezi med Slovenijo in Francijo. - Tomaž Vesel tudi uradno slovenski kandidat za evropskega komisarja; katero področje ga zanima, še ni znano. - V Kokri vzpostavili pretočnost hudournika, ki je v nedavnem neurju povzročil ogromno škodo.
Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje, telo, ki mu manjka kakšen del, popačeni izrazi ali pa fantastični avtoportret kot košara z vrtnicami, vrtne škarje ali kamera. Vse to je Maria Lassnig, mednarodno priznana avstrijska umetnica, ki je telo razumela kot najresničnejšo realnost. Znana je prav po psihološko ekspresivnih avtoportretih ter slikah z živahnim pastelnim koloritom. V Cankarjevem domu v Ljubljani so na njeni prvi samostojni predstavitvi pri nas sicer v ospredju risbe, a tudi te izkazujejo, da sta bila v ospredju njenega zanimanja predvsem telo in avtoportret. Čeprav je leta 2014 umrla umetnica za svoj življenjski opus v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa med drugim hranijo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, je postala uveljavljena šele pozneje v življenju, pravi Peter Pakesch iz fundacije Marie Lassnig, ki je ob Katarini Hergouth kustos razstave. V pogovoru je poudaril še, da se mu Maria Lassnig zdi čedalje bolj aktualna, kako njeno ustvarjalnost preliti na filmsko platno, pa je povedala Anja Salomonowitz, režiserka filma Spati s tigrom. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje, telo, ki mu manjka kakšen del, popačeni izrazi ali pa fantastični avtoportret kot košara z vrtnicami, vrtne škarje ali kamera. Vse to je Maria Lassnig, mednarodno priznana avstrijska umetnica, ki je telo razumela kot najresničnejšo realnost. Znana je prav po psihološko ekspresivnih avtoportretih ter slikah z živahnim pastelnim koloritom. V Cankarjevem domu v Ljubljani so na njeni prvi samostojni predstavitvi pri nas sicer v ospredju risbe, a tudi te izkazujejo, da sta bila v ospredju njenega zanimanja predvsem telo in avtoportret. Čeprav je leta 2014 umrla umetnica za svoj življenjski opus v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa med drugim hranijo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, je postala uveljavljena šele pozneje v življenju, pravi Peter Pakesch iz fundacije Marie Lassnig, ki je ob Katarini Hergouth kustos razstave. V pogovoru je poudaril še, da se mu Maria Lassnig zdi čedalje bolj aktualna, kako njeno ustvarjalnost preliti na filmsko platno, pa je povedala Anja Salomonowitz, režiserka filma Spati s tigrom. Foto: Kristina Bursać, vir: Cankarjev dom
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Chariots of Fire (v prevodu Ognjene kočije) režiserja Hugha Hudsona je britanski zgodovinski dramski film iz leta 1981. Temelji na resnični zgodbi dveh atletov na poletnih olimpijskih igrah leta 1924: škotskega kristjana Erica Liddella, ki tekmuje za slavo svojega Boga, in angleškega juda Harolda Abrahamsa, ki tekmuje za preseganje predsodkov.
Chariots of Fire (v prevodu Ognjene kočije) režiserja Hugha Hudsona je britanski zgodovinski dramski film iz leta 1981. Temelji na resnični zgodbi dveh atletov na poletnih olimpijskih igrah leta 1924: škotskega kristjana Erica Liddella, ki tekmuje za slavo svojega Boga, in angleškega juda Harolda Abrahamsa, ki tekmuje za preseganje predsodkov.
Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.
Teden je zaznamovala odločitev ameriškega predsednika Joeja Bidna, da se odreče kandidaturi za svoj drugi predsedniški mandat. Vse več možnosti za novembrski politični dvoboj proti republikancu Donaldu Trumpu ima zdajšnja podpredsednica Kamala Harris. Na Kitajskem se je več kot 10 palestinskih gibanj in strank dogovorilo o sodelovanju v vladi narodne sprave po koncu vojne v Gazi. Odzivi na napoved sodelovanja med sprtimi palestinskimi gibanji ne prinašajo pretiranega optimizma. Medtem podporo svoji politiki v ZDA skuša krepiti izraelski premier Benjamin Netanjahu. Po tokratnih Labirintih sveta vas bo popeljal Matjaž Trošt.
Z nekaj drznosti bi lahko rekli, da je Quentin Dupieux eden najpomembnejših sodobnih filmskih režiserjev. S svojim metafilmskim pristopom namreč ves čas zastavlja na prvi pogled neopazna, a pomembna filozofska vprašanja o naravi resničnosti in filma samega. To pa počne na dostopen način, z domiselnim absurdnim humorjem, ki se odraža tako na ravni vsebine kot dialoga. V filmih imajo ljudje kot psihološka bitja postransko vlogo. Pogosto so samo ozadje na življenju predmetov. Recimo avtomobilske gume, ki se odpravi na morilski pohod, usnjene jakne, ki nagovarja lastnike k zločinom, elektronskega penisa … Pri njem najdemo časovne zanke, akcijske junake, ki potrebujejo dopust in druga vsakovrstna čudaštva. Večinoma kratki celovečerni filmi vsebujejo vse od nujno potrebne globinske kritike družbe do ontologije. Predvsem pa nov način pogleda na film in to, kaj film v današnjem svetu pomeni in kaj bi lahko pomenil. Postvaritev človeka nas prisili, da na družbene odnose pogledamo bolj odmaknjeno. Tudi tokrat ni nič drugače. Čeprav se sprva zdi, da je film Drugo dejanje v svojih zastavkih bolj konvencionalen. Uporablja namreč v svetu uprizoritvenih umetnosti že uveljavljeno podiranje četrte stene, oziroma prestopanje iz uprizorjenega sveta v resničnega. Igralci prenehajo igrati svojo vlogo in se začnejo pogovarjati o samem snemanju, ki poteka. Vendar se stvar zaplete, saj se izkaže, da snemanje usmerja umetna inteligenca. In se nato še dodatno zaplete, ko film vpelje novo metaraven. Dupieux na glavo postavi tipično moralizatorsko razumevanje umetne inteligence. Ta s svojim algoritemskim načinom analiziranja človekovega ravnanja temu zleze pod kožo in sestavi film, v katerem pridemo v zakulisje industrije, ki je polna hinavščine. Poniževanje statistov, narcisistična tekmovalnost, spolna agresivnost in tudi lažne, koristoljubne obtožbe, hinavska samokritika, ki ponikne v trenutku, ko prispe boljša ponudba, svetohlinsko zagovarjanje visokih idealov, ki je samo fasada, politična korektnost, za katero se skriva privilegij, in nekorektnost, za katero se skriva nizkotnost. Vendar gre film v svoji analizi še dlje, ko pokaže, da ima celo sama satira v resnici kratek domet, saj se s svojim karikiranjem človeškega značaja ne dotakne globinsko, kar omogoča ohranjanje moči in obupnih medčloveških odnosov, le na bolj subtilen način. Nastavljeno ogledalo je mogoče, kljub temu da ga opazimo, zlahka spregledati, saj smo preveč vpeti v družbene odnose, ki z navideznim udobjem ovirajo globljo samorefleksijo. Laž skratka ni samo v videzu, temveč tudi v kritiki videza. Sama kritika je še en videz, ki je namenjen temu, da se ne bi dotaknili samih ciničnih temeljev civilizacije. Večpomenski naslov Drugo dejanje med drugim nakazuje na to sekundarno, kritično dojemanje sveta. Končni prizor vzvratnega pogleda ob vožnji po zapuščenih železniških tirih tako simbolizira tudi zapuščenost naših povezav s svetom in drugimi ljudmi. Dupieux je še vedno svež in prepričljiv.
Z nekaj drznosti bi lahko rekli, da je Quentin Dupieux eden najpomembnejših sodobnih filmskih režiserjev. S svojim metafilmskim pristopom namreč ves čas zastavlja na prvi pogled neopazna, a pomembna filozofska vprašanja o naravi resničnosti in filma samega. To pa počne na dostopen način, z domiselnim absurdnim humorjem, ki se odraža tako na ravni vsebine kot dialoga. V filmih imajo ljudje kot psihološka bitja postransko vlogo. Pogosto so samo ozadje na življenju predmetov. Recimo avtomobilske gume, ki se odpravi na morilski pohod, usnjene jakne, ki nagovarja lastnike k zločinom, elektronskega penisa … Pri njem najdemo časovne zanke, akcijske junake, ki potrebujejo dopust in druga vsakovrstna čudaštva. Večinoma kratki celovečerni filmi vsebujejo vse od nujno potrebne globinske kritike družbe do ontologije. Predvsem pa nov način pogleda na film in to, kaj film v današnjem svetu pomeni in kaj bi lahko pomenil. Postvaritev človeka nas prisili, da na družbene odnose pogledamo bolj odmaknjeno. Tudi tokrat ni nič drugače. Čeprav se sprva zdi, da je film Drugo dejanje v svojih zastavkih bolj konvencionalen. Uporablja namreč v svetu uprizoritvenih umetnosti že uveljavljeno podiranje četrte stene, oziroma prestopanje iz uprizorjenega sveta v resničnega. Igralci prenehajo igrati svojo vlogo in se začnejo pogovarjati o samem snemanju, ki poteka. Vendar se stvar zaplete, saj se izkaže, da snemanje usmerja umetna inteligenca. In se nato še dodatno zaplete, ko film vpelje novo metaraven. Dupieux na glavo postavi tipično moralizatorsko razumevanje umetne inteligence. Ta s svojim algoritemskim načinom analiziranja človekovega ravnanja temu zleze pod kožo in sestavi film, v katerem pridemo v zakulisje industrije, ki je polna hinavščine. Poniževanje statistov, narcisistična tekmovalnost, spolna agresivnost in tudi lažne, koristoljubne obtožbe, hinavska samokritika, ki ponikne v trenutku, ko prispe boljša ponudba, svetohlinsko zagovarjanje visokih idealov, ki je samo fasada, politična korektnost, za katero se skriva privilegij, in nekorektnost, za katero se skriva nizkotnost. Vendar gre film v svoji analizi še dlje, ko pokaže, da ima celo sama satira v resnici kratek domet, saj se s svojim karikiranjem človeškega značaja ne dotakne globinsko, kar omogoča ohranjanje moči in obupnih medčloveških odnosov, le na bolj subtilen način. Nastavljeno ogledalo je mogoče, kljub temu da ga opazimo, zlahka spregledati, saj smo preveč vpeti v družbene odnose, ki z navideznim udobjem ovirajo globljo samorefleksijo. Laž skratka ni samo v videzu, temveč tudi v kritiki videza. Sama kritika je še en videz, ki je namenjen temu, da se ne bi dotaknili samih ciničnih temeljev civilizacije. Večpomenski naslov Drugo dejanje med drugim nakazuje na to sekundarno, kritično dojemanje sveta. Končni prizor vzvratnega pogleda ob vožnji po zapuščenih železniških tirih tako simbolizira tudi zapuščenost naših povezav s svetom in drugimi ljudmi. Dupieux je še vedno svež in prepričljiv.
Spremljamo poletno festivalsko dogajanje - od festivalov Zebra in Shots v Slovenj Gradcu do enega najprestižnejših filmskih dogodkov na svetu, beneške Mostre, pri kateri so nedavno objavili letošnji program. V kinih pri nas si lahko ogledamo dva francoska filma, ki vsak na svoj način satirizirata zakulisje šovbiznisa: Moj zločin Françoisa Ozona in novi film ekscentrika Quentina Dupieuxa, Drugo dejanje, "prvi film, ki ga je režirala umetna inteligenca". Pa ga je res?
Spremljamo poletno festivalsko dogajanje - od festivalov Zebra in Shots v Slovenj Gradcu do enega najprestižnejših filmskih dogodkov na svetu, beneške Mostre, pri kateri so nedavno objavili letošnji program. V kinih pri nas si lahko ogledamo dva francoska filma, ki vsak na svoj način satirizirata zakulisje šovbiznisa: Moj zločin Françoisa Ozona in novi film ekscentrika Quentina Dupieuxa, Drugo dejanje, "prvi film, ki ga je režirala umetna inteligenca". Pa ga je res?
Madeleine in Pauline sta sostanovalki v pariški garsonjeri, ki se le s težavo prebijata iz meseca v mesec. Pauline je mlada odvetnica, ki si še prizadeva dobiti stranke, Madeleine pa neuveljavljena igralka, ki dobiva ponudbe za delo samo skupaj z nespodobnimi namigi. Ima sicer premožnega snubca, a njegova družina zvezi močno nasprotuje. Ko nekega pohotnega gledališkega producenta najdejo ustreljenega malo potem, ko ga je obiskala Madeleine, dekle prostodušno prizna krivdo, Pauline pa prevzame obrambo. V sojenju, ki vzbudi veliko pozornost javnosti, jo oprostijo in obe zaslovita, a pojavi se resnična morilka, igralka v zatonu, ki hoče del njunega uspeha zase. Francoska komična kriminalka Moj zločin temelji na gledališki farsi iz leta 1934 in je tudi postavljena v tedanje obdobje; ne preseneča, da je drama že kmalu po premieri doživela hollywoodsko filmsko priredbo v obliki komedije screwball s Carole Lombard v glavni vlogi. Za sedanjo različico je zaslužen režiser François Ozon, ki ga tako po produktivnosti kot po idejno-tematskih izhodiščih z nekaj interpretativne svobode lahko primerjamo s Fassbinderjem. Osrednji vlogi je posrečeno podelil vzpenjajočima se igralkama Nadii Tereszkiewicz in Rebecci Marder, pomembno vlogo pa ima tudi Isabelle Huppert. Moj zločin zelo dobro izkorišča teatralično naravo predloge, tako da tudi karikirane prizore in izumetničeno igro dojemamo kot organski del celote. Film se posrečeno poigrava z dogajalnim prostorom ter naravo igralskega poklica; to je tudi ena izmed sestavin, ki kriminalno komedijo kljub njeni kostumski podobi naredijo zelo aktualno. Vse je pravzaprav nastop, igra za všečke, predstava za javnost – slava je tista, ki prinaša delo in zaslužek, resnica je sekundarnega pomena. Ta na površju lahkotno zabavni film, ki teče v prijetnem tempu in v vešči Ozonovi režiji nikoli ne klecne, ima v resnici močno cinične podtone. Pravica ni nekaj objektivnega, ampak stvar dogovora in vedno znova žrtev različnih interesov. Sodni sistem je enak teater kot gledališče samo, človeški značaji pa gnetljivi in prilagodljivi. Ob pripovednem loku sicer lahko razmišljamo tudi o podobnosti z današnjim gibanjem #JazTudi, ki se je začelo prav v filmsko-gledaliških krogih. Še izrazitejša pa je morda izrazito emancipatorna narava komedij iz tridesetih let, ki so pod plazom rafalnih dialogov in smešnih zapletov skrivale družbeno kritiko, tako da bi bilo prav, če se spomnimo na njihov nezanemarljivi prispevek k opolnomočenju žensk v družbi. Morda pa je film Moj zločin predvsem opomin, da se je treba za nekatere pravice boriti vedno znova – in tudi, da človeška narava ostaja vedno enaka …
Madeleine in Pauline sta sostanovalki v pariški garsonjeri, ki se le s težavo prebijata iz meseca v mesec. Pauline je mlada odvetnica, ki si še prizadeva dobiti stranke, Madeleine pa neuveljavljena igralka, ki dobiva ponudbe za delo samo skupaj z nespodobnimi namigi. Ima sicer premožnega snubca, a njegova družina zvezi močno nasprotuje. Ko nekega pohotnega gledališkega producenta najdejo ustreljenega malo potem, ko ga je obiskala Madeleine, dekle prostodušno prizna krivdo, Pauline pa prevzame obrambo. V sojenju, ki vzbudi veliko pozornost javnosti, jo oprostijo in obe zaslovita, a pojavi se resnična morilka, igralka v zatonu, ki hoče del njunega uspeha zase. Francoska komična kriminalka Moj zločin temelji na gledališki farsi iz leta 1934 in je tudi postavljena v tedanje obdobje; ne preseneča, da je drama že kmalu po premieri doživela hollywoodsko filmsko priredbo v obliki komedije screwball s Carole Lombard v glavni vlogi. Za sedanjo različico je zaslužen režiser François Ozon, ki ga tako po produktivnosti kot po idejno-tematskih izhodiščih z nekaj interpretativne svobode lahko primerjamo s Fassbinderjem. Osrednji vlogi je posrečeno podelil vzpenjajočima se igralkama Nadii Tereszkiewicz in Rebecci Marder, pomembno vlogo pa ima tudi Isabelle Huppert. Moj zločin zelo dobro izkorišča teatralično naravo predloge, tako da tudi karikirane prizore in izumetničeno igro dojemamo kot organski del celote. Film se posrečeno poigrava z dogajalnim prostorom ter naravo igralskega poklica; to je tudi ena izmed sestavin, ki kriminalno komedijo kljub njeni kostumski podobi naredijo zelo aktualno. Vse je pravzaprav nastop, igra za všečke, predstava za javnost – slava je tista, ki prinaša delo in zaslužek, resnica je sekundarnega pomena. Ta na površju lahkotno zabavni film, ki teče v prijetnem tempu in v vešči Ozonovi režiji nikoli ne klecne, ima v resnici močno cinične podtone. Pravica ni nekaj objektivnega, ampak stvar dogovora in vedno znova žrtev različnih interesov. Sodni sistem je enak teater kot gledališče samo, človeški značaji pa gnetljivi in prilagodljivi. Ob pripovednem loku sicer lahko razmišljamo tudi o podobnosti z današnjim gibanjem #JazTudi, ki se je začelo prav v filmsko-gledaliških krogih. Še izrazitejša pa je morda izrazito emancipatorna narava komedij iz tridesetih let, ki so pod plazom rafalnih dialogov in smešnih zapletov skrivale družbeno kritiko, tako da bi bilo prav, če se spomnimo na njihov nezanemarljivi prispevek k opolnomočenju žensk v družbi. Morda pa je film Moj zločin predvsem opomin, da se je treba za nekatere pravice boriti vedno znova – in tudi, da človeška narava ostaja vedno enaka …
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Radio Si coordinates and prepares various shows about Euripean affairs, which are broadcast on the news programmes and special shows of Radio Slovenija. Of the 70 minutes of programming a week, the biggest portion goes to news and information broadcasts, although there is also a special weekly show.
Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska je ena od najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic in je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško okupacijo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda. O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.
Sveta Ivana Arška, Devica Orleanska je ena od najbolj nenavadnih osebnosti svetovne zgodovine. Preprosto dekle je trdilo, da sliši glasove angelov in svetnic in je v prvi polovici 15. stoletja rešilo Francijo pred angleško okupacijo. Kdo je bila ta izjemna osebnost, kakšna je bila njena tragična usoda. O zavetnici Francije se je z dobrim poznavalcem te države teologom in filozofom dr. Edvardom Kovačem pogovarjal Tomaž Gerden.
Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel že 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Včeraj je bil tam koncert klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovan Romantični nered – Romantico disordine. Združil je nadarjene mlade pianiste z vsega sveta. S priznanim goriškim pianistom se je tik pred koncertom pogovarjala Ana Rozman.
Mednarodni festival glasbe, gledališča, plesa in cirkusa Mittelfest, ki se je začel že 19. julija v Čedadu, prehaja v svoj zadnji del. Včeraj je bil tam koncert klasične glasbe pod vodstvom Aleksandra Gadžijeva, poimenovan Romantični nered – Romantico disordine. Združil je nadarjene mlade pianiste z vsega sveta. S priznanim goriškim pianistom se je tik pred koncertom pogovarjala Ana Rozman.
Drugi poudarki iz oddaje: -V Mariboru bo treba preseliti dnevni center državnega združenja za kakovost življenja Ozara -Praznujejo v Rogaški Slatini in Ljutomeru -V Slovenj Gradcu v ospredju risanke, festival animiranega filma Zebra
Drugi poudarki iz oddaje: -V Mariboru bo treba preseliti dnevni center državnega združenja za kakovost življenja Ozara -Praznujejo v Rogaški Slatini in Ljutomeru -V Slovenj Gradcu v ospredju risanke, festival animiranega filma Zebra
Vlada je na današnji seji potrdila kandidaturo nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za evropskega komisarja. Slovenija kljub pozivu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Bruselj pošilja le eno ime. Druge teme: - V Franciji le nekaj ur pred odprtjem olimpijskih iger zaradi požigov zastal železniški promet. - Kandidaturo Kamale Harris podprl tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. - V Kočevskem jezeru zaradi nevarnosti vnosa za ribe smrtonosnega virusa prepovedali ribolov.
Vlada je na današnji seji potrdila kandidaturo nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za evropskega komisarja. Slovenija kljub pozivu predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen v Bruselj pošilja le eno ime. Druge teme: - V Franciji le nekaj ur pred odprtjem olimpijskih iger zaradi požigov zastal železniški promet. - Kandidaturo Kamale Harris podprl tudi nekdanji ameriški predsednik Barack Obama. - V Kočevskem jezeru zaradi nevarnosti vnosa za ribe smrtonosnega virusa prepovedali ribolov.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladbe To see a World in a Grain of Sand, A Moment of Reflection, Stump the Guesser in Auguries of Innocence.
Poslušamo skladbe To see a World in a Grain of Sand, A Moment of Reflection, Stump the Guesser in Auguries of Innocence.
V najnovejši epizodi naPOTkov raziskujemo hribovit svet ob bregovih reke Save. "Po poteh ljudskih pripovedi" je naslov knjige, ki združuje ljudske pripovedi in opise poti, primerne za družine z otroki. Značilnostim in zanimivostim vsake od destinacij so dodani tudi podatki o višinski razliki, zahtevnosti poti in priporočeni opremi. Nekajurni izlet otrokom takoj postane bolj zanimiv, če vanj vpletemo zgodbe z zmaji, vitezi in velikani, pravita avtorici knjige, Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan.
V najnovejši epizodi naPOTkov raziskujemo hribovit svet ob bregovih reke Save. "Po poteh ljudskih pripovedi" je naslov knjige, ki združuje ljudske pripovedi in opise poti, primerne za družine z otroki. Značilnostim in zanimivostim vsake od destinacij so dodani tudi podatki o višinski razliki, zahtevnosti poti in priporočeni opremi. Nekajurni izlet otrokom takoj postane bolj zanimiv, če vanj vpletemo zgodbe z zmaji, vitezi in velikani, pravita avtorici knjige, Dušica Kunaver in Irena Mušič Habjan.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Poverjenik za uk in bogočastje pri prvi narodni vladi Koroški kronist dogajanja v Slovenskih goricah Češki planinci in njihova koča pod Grintovci *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na dan odprtja Olimpijskih iger je sogovornik naš kolega, športni reporter Uroš Volk. Pojasnjuje, če Francozi kljub poletju ob točilnih pultih še najdejo čas za »sestavljanje« vlade po nedavnih izrednih volitvah. In koliko je resnice v tem, da Parižani v času iger množično zapuščajo mesto – zaradi gneče in draginje. Slišite lahko tudi, kakšno je razpoloženje med turisti in navijači, ki se od vsepovsod zgrinjajo v to svetovno prestolnico, ki jo ljubkovalno imenujemo tudi Mesto ljubezni ali Mesto svetlobe.
Na dan odprtja Olimpijskih iger je sogovornik naš kolega, športni reporter Uroš Volk. Pojasnjuje, če Francozi kljub poletju ob točilnih pultih še najdejo čas za »sestavljanje« vlade po nedavnih izrednih volitvah. In koliko je resnice v tem, da Parižani v času iger množično zapuščajo mesto – zaradi gneče in draginje. Slišite lahko tudi, kakšno je razpoloženje med turisti in navijači, ki se od vsepovsod zgrinjajo v to svetovno prestolnico, ki jo ljubkovalno imenujemo tudi Mesto ljubezni ali Mesto svetlobe.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
V globaliziranem svetu, ki ga zaznamujeta integracija in mobilnost, se družba spreminja. Spreminjajo se vrednote tako v narodu kot v narodnih manjšinah oziroma skupnostih. Če je nekoč veljalo, da je jezik ena najpomembnejših vrednot, ki določa identiteto pripradnikov narodne manjšine, danes ni več tako, poudarja dr. Sonja Novak Lukanovič, direktorica Inštituta za narodnostna vprašanja. V neoliberalnem svetu jezik pač ni več najpomembnejši.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili pestro ponudbo različnih razstavljenih vizualnih del domačih umetnic in umetnikov.
V oddaji o kulturi in umetnosti smo predstavili pestro ponudbo različnih razstavljenih vizualnih del domačih umetnic in umetnikov.
Vlada danes odloča o imenovanju nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Podrobnosti v EU minuti!
Vlada danes odloča o imenovanju nekdanjega predsednika računskega sodišča Tomaža Vesela za kandidata za evropskega komisarja iz Slovenije. Podrobnosti v EU minuti!
Tokrat smo terenski studio postavili med delovišči mariborske Študentske delovne brigade, ki v 25-ti izvedbi udarniško pomaga občanom v lanskih poplavah hudo prizadetega Ljubnega ob Savinji. Pred mikrofonom so se zvrstili tamkajšnji župan, vodje delovišč in brigadirji.
Tokrat smo terenski studio postavili med delovišči mariborske Študentske delovne brigade, ki v 25-ti izvedbi udarniško pomaga občanom v lanskih poplavah hudo prizadetega Ljubnega ob Savinji. Pred mikrofonom so se zvrstili tamkajšnji župan, vodje delovišč in brigadirji.
Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov, ki imajo pomembno vlogo v življenju Cerkve. Kako dobro razumemo njihovo poklicanost in vlogo? Jih poznamo denimo po branju Božje besede, krašenju cerkve, petju, po sodelovanju v župnijskem pastoralnem svetu,… ? Laiki dopolnjujejo delo duhovnikov, so aktivni, po župnijah njihovo delo poteka zelo različno. V oddaji lahko slišite, kako imajo organizirano to občestveno dejavnost v Slovenj Gradcu.
Drugi vatikanski koncil je še dodatno poudaril pomen laikov, ki imajo pomembno vlogo v življenju Cerkve. Kako dobro razumemo njihovo poklicanost in vlogo? Jih poznamo denimo po branju Božje besede, krašenju cerkve, petju, po sodelovanju v župnijskem pastoralnem svetu,… ? Laiki dopolnjujejo delo duhovnikov, so aktivni, po župnijah njihovo delo poteka zelo različno. V oddaji lahko slišite, kako imajo organizirano to občestveno dejavnost v Slovenj Gradcu.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Na številnih bohinjskih planinah še pasejo živino, žive pa so tudi sirarne. Tako je tudi na Planini v Lazu, 650 metrov visoko, kjer majerca Lucija Gartner s turistične kmetije Pr Odolneku skrbi za krave, v sirarni pa izdeluje pravi bohinjski sir in mlečne izdelke. Pri tem pa ni sama, saj ji pomagajo mlade pomočnice in pomočniki, ki poprimejo za delo, pomagajo v sirarni, skrbijo za živali, postrežejo goste in jim razkažejo planino. Na Planini v Lazu jih je obiskala Aljana Jocif.
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Predlogi za skladbo Iz Radiosfere: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar Mick Jagger – Sweet Thing Oko – Vse sem dal ti Zmagovalna skladba: Ansambel Lojzeta Slaka – Čebelar
Skladbe za klavir in samospevi Cécile Chaminade v pestri paleti razpoloženj - od virtuoznih koncertnih etud do romanc brez besed, z občutji nežnosti, miline in zamaknjenosti, kontemplacije in refleksije, žalosti in tolažbe, elegičnosti in spominjanja. V tem tednu posvečamo cikel oddaj ugledni francoski skladateljici in pianistki Cécile Chaminade, ki se je rodila 8. avgusta 1957 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del, približno 400 skladb, med njimi jih je skoraj 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega časa ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester ter simfonični balet. Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo vključujejo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih, od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate, od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, globoko občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa sledi pridobitvam poznoromantične francoske glasbe. Cécile Chaminade je bila zelo priljubljena v Angliji, kjer je v Londonu redno izvajala klavirske recitale, večkrat je bila gostja britanske kraljice Viktorije, zelo uspešno je gostovala tudi v Združenih državah Amerike, kjer so občudovalci njene glasbe ustanovili več ''klubov Chaminade''. Leta 1913 je kot prva skladateljica prejela prestižno nagrado – Légion d’Honneur / legijo časti. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
Skladbe za klavir in samospevi Cécile Chaminade v pestri paleti razpoloženj - od virtuoznih koncertnih etud do romanc brez besed, z občutji nežnosti, miline in zamaknjenosti, kontemplacije in refleksije, žalosti in tolažbe, elegičnosti in spominjanja. V tem tednu posvečamo cikel oddaj ugledni francoski skladateljici in pianistki Cécile Chaminade, ki se je rodila 8. avgusta 1957 v Parizu, ustvarjala je v drugi polovici 19. in prvi polovici 20. stoletja, umrla pa je 13. aprila 1944 v Monte Carlu. Kot virtuozna in inventivna pianistka je bila ena prvih glasbenic, ki so že v začetku 20. stoletja klavirske skladbe tudi snemale. Njena zbirka obsega več kot 170 opusov del, približno 400 skladb, med njimi jih je skoraj 200 napisala za klavir, več kot 100 samospevov na besedila francoskih pesnic in pesnikov tistega časa ter vrsto komornih in orkestrskih skladb, komično opero, dramatično simfonijo za zbor in orkester ter simfonični balet. Klavirske skladbe Cécile Chaminade za klavir solo in klavirski duo vključujejo vse od miniatur za otroke do skladb v plesnih ritmih, od simfoničnih in koncertnih etud do obsežne klavirske sonate, od humorističnih etud do razpoloženjskih miniatur. Njena glasba je zelo spevna, globoko občutena in dostopna širšemu občinstvu, v harmonskem pogledu delno kromatična, izrazno polnozvočna in elegantna, slogovno pa sledi pridobitvam poznoromantične francoske glasbe. Cécile Chaminade je bila zelo priljubljena v Angliji, kjer je v Londonu redno izvajala klavirske recitale, večkrat je bila gostja britanske kraljice Viktorije, zelo uspešno je gostovala tudi v Združenih državah Amerike, kjer so občudovalci njene glasbe ustanovili več ''klubov Chaminade''. Leta 1913 je kot prva skladateljica prejela prestižno nagrado – Légion d’Honneur / legijo časti. Cikel oddaj je pripravila in uredila Tjaša Krajnc.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
"Ribiški dnevnik - od Izole do Savudrije in malo čez" je naslov zelo posebne knjige, ki jo je na roko pisal in risal eden zadnjih izolskih izolski ribičev, Marino Sinkovič. Knjiga ima 290 strani, veliko fotografij, risb in je pomemben dokument povojnega ribištva, napisana je v mešanici slovenščine, italijanščine, hrvaščine, pristnega ribiškega dialekta Izole. Izdala jo je založba Graffit line iz Izole.O knjigi govorijo avtor Marino Sinkovič, njen prvi bralec in pobudnik izdaje knjige - Srečko Gombač in Drago Mislej Mef kot urednik in založnik. Z njimi se pogovarja Nataša Benčič.
Z večerno slovesnostjo v središču Pariza se bodo še uradno začele olimpijske igre. V francoski prestolnici bo sodelovalo več kot deset tisoč petsto športnikov in športnic, ki se bodo potegovali za 329 kompletov medalj v 32 športnih panogah. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o tekmah 2. kroga kvalifikacij konferenčne lige v nogometu, v katerem so nastopili trije slovenski klubi.
Z večerno slovesnostjo v središču Pariza se bodo še uradno začele olimpijske igre. V francoski prestolnici bo sodelovalo več kot deset tisoč petsto športnikov in športnic, ki se bodo potegovali za 329 kompletov medalj v 32 športnih panogah. V dopoldanskih športnih minutah podrobneje še o tekmah 2. kroga kvalifikacij konferenčne lige v nogometu, v katerem so nastopili trije slovenski klubi.
V soboto, 27. julija, bodo v okviru sedmega Festivala animiranega filma Zebra na več prizoriščih v mestu vrteli filme iz kar 21 držav. Od 1. do vključno 3. avgusta pa bo mesto v znamenju devetega Mednarodnega festivala kratkih filmov Shots. Več v Big Screenu v četrtek 25.7. med 17.in 18.uro.
V soboto, 27. julija, bodo v okviru sedmega Festivala animiranega filma Zebra na več prizoriščih v mestu vrteli filme iz kar 21 držav. Od 1. do vključno 3. avgusta pa bo mesto v znamenju devetega Mednarodnega festivala kratkih filmov Shots. Več v Big Screenu v četrtek 25.7. med 17.in 18.uro.
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?
Vprašanje, kako lahko drevesa črpajo vodo tako visoko, na desetine metrov navzgor, zaposluje botanike že zelo dolgo časa. Črpanje vode namreč ustvarja negativni tlak, voda se v rastlinah tako rekoč razteza. V določenih primerih dosega zelo visoke negativne tlake tudi do minus 90 barov pritiska. Kako je to mogoče in kaj rastlinam določa mejo, prek katere vendarle ne gre?