Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V sodelovanju 16. festivala Arsana na Ptuju in 36. festivala Imago Sloveniae smo 24. julija v slavnostni dvorani ptujskega gradu posneli recital samospevov ter opernih in operetnih arij.
V sodelovanju 16. festivala Arsana na Ptuju in 36. festivala Imago Sloveniae smo 24. julija v slavnostni dvorani ptujskega gradu posneli recital samospevov ter opernih in operetnih arij.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kitara, različni odtenki rocka in pristna osebna izpoved: svoj šesti album »Ptice letijo spet na jug« nam v Pesmi v žepu predstavlja dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, obenem pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.
Kitara, različni odtenki rocka in pristna osebna izpoved: svoj šesti album »Ptice letijo spet na jug« nam v Pesmi v žepu predstavlja dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, obenem pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Minljivost odpre praznino. Zazevala je v minulih dneh z vestjo, da se je poslovila Mira Omerzel Mirit. Mira Omerzel, nekoč Terlep, pozneje Mirit je bila doktorica muzikoloških znanosti, univ. dipl. etnologinja, etnomuzikologinja, samostojna raziskovalka, pisateljica, duhovna učiteljica, glasbenica, zvočno-energijska terapevtka, kozmična telepatka – medij za prenos Univerzalne življenjske energije – slišnega in neslišnega Univerzalnega frekvenčnega valovanja ter ustanoviteljica ansamblov Trutamora Slovenica in Vedun ter Katedre za razvoj zavesti in (samo)zdravljenje z zvokom Veduna. Bila je avtorica številnih etnomuzikoloških študij, še zlasti o ljudskih glasbilih, ter pionirka v raziskovanju razsežnosti in moči zvoka na Slovenskem in v svetu. Bila je samohodka, ki je ubirala neznana pota. Pota skrivnega. In v skrivno je odšla 18. septembra v svojem 68. letu. Mira Omerzel Mirit je bila globoko predana svojemu delu, to je iskanju zvoka in zvočnosti pozabljenega zgodovinskega spomina ter odkrivanju, predstavljanju in uporabi njegovih razsežnosti. Delovala je tudi na celotnem območju Primorske, odkrivala in poustvarjala ljudsko glasbo Istre, Rezije, Tržaškega okolj in drugih primorskih krajev ter bila svetal zgled skupini Istranova. Karel Štrekelj je pred 124 – leti v obsežnem drugem zvezku zbirke Slovenske narodne pesmi zbral tiste, ki jih je poimenoval »zaljubljene« in ob tem zapisal: »Imenoval sem jih po domače, ker rabi ta izraz zanje naš narod; jaz vsaj še nisem nikoli slišal, da bi jih kje pri nas imenovali 'ljubezenske'.«Zdi se, da ta lepa slovenska beseda »zaljubljen« zaobjema tudi delo Mire Omerzel Mirit. To je odločna radovedna iskanja iskrivih ljudsko-glasbenih drobcev in njihovih mozaičnih sestavljanj v kompleksno celoto. Zdi se, da le zaljubljenost omogoča tolikšno predanost, ki jo izpričuje dediščina Mire Omerzel Mirit. Spomini so živi, silno spoštljivi, svetlih barv, zaznamovani tudi z grenkobami okoliščin, ki zarežejo v držo samohodstva. Z nami so jih delili: bivši mož in dolgoletni sodelavec Mire Omerzel – Matija Terlep, njun sin Tine Omerzel Terlep, dolgoletna članica ansambla Trutamora Slovenica Mojka Žagar, profesor in vodja katedre za etnomuzikologijo na Oddelku za muzikologijo Filozofske fakultete v Ljubljani, dr. Svanibor Pettan ter Jasna Vidakovič, dolgoletna urednica oddaje Slovenska zemlja v pesmi in besedi.
Mariborski klinični center sta popoldne obiskala premier Robert Golob in zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Seznanila sta se s številnimi težavami in zagotovila, da se bo nadgradnja onkologije pospešeno nadaljevala. Golob je ob obisku dejal, da je gradbeno dovoljenje za onkološki oddelek dokončno, ne glede na odkup stavbe na Masarykovi ulici.
Mariborski klinični center sta popoldne obiskala premier Robert Golob in zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel. Seznanila sta se s številnimi težavami in zagotovila, da se bo nadgradnja onkologije pospešeno nadaljevala. Golob je ob obisku dejal, da je gradbeno dovoljenje za onkološki oddelek dokončno, ne glede na odkup stavbe na Masarykovi ulici.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Angleški književnik Graham Greene se je podpisal med drugim pod vrsto berljivih romanov, kratkih zgodb, esejev in tudi pod scenarij za mojstrovino Carola Reeda Tretji človek. Napisal je tudi avtobiografijo Nekakšno življenje. Nekoliko jo lahko spoznate v Literarnem večeru. Avtor oddaje in prevajalec Marjan Strojan, režiserka Elza Rituper, interpret Polde Bibič, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1984.
Angleški književnik Graham Greene se je podpisal med drugim pod vrsto berljivih romanov, kratkih zgodb, esejev in tudi pod scenarij za mojstrovino Carola Reeda Tretji človek. Napisal je tudi avtobiografijo Nekakšno življenje. Nekoliko jo lahko spoznate v Literarnem večeru. Avtor oddaje in prevajalec Marjan Strojan, režiserka Elza Rituper, interpret Polde Bibič, urednik oddaje Marjan Strojan. Posneto 1984.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Prvi četrtek v mesecu je in kot po navadi poslušate arhivske posnetke iz bogate zakladnice Radia Slovenija. Igrajo in pojejo vam: citrar Miha Dovžan; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Galop; Ansambel bratov Avsenik; Jože Galič in glasba iz Slovenije; Koroški akademski oktet; Avgust Stanko s pevko Milko Vrhunc; citrar Karli Gradišnik; Ansambel Vilija Petriča; Slovenski oktet; Oktet Suha; Ansambel Štirje kovači; Ansambel Saša Avsenika z Gregorjem Avsenikom; Ansambel Fantje treh dolin; Mitja kvintet; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Ano ur'co al' pej dvej; Kvartet bratov Boštjančič in kitarist Marko Feri v duetu s harmonikarjem Zoranom Lupincem. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Prvi četrtek v mesecu je in kot po navadi poslušate arhivske posnetke iz bogate zakladnice Radia Slovenija. Igrajo in pojejo vam: citrar Miha Dovžan; Ansambel Braneta Klavžarja; Ansambel Galop; Ansambel bratov Avsenik; Jože Galič in glasba iz Slovenije; Koroški akademski oktet; Avgust Stanko s pevko Milko Vrhunc; citrar Karli Gradišnik; Ansambel Vilija Petriča; Slovenski oktet; Oktet Suha; Ansambel Štirje kovači; Ansambel Saša Avsenika z Gregorjem Avsenikom; Ansambel Fantje treh dolin; Mitja kvintet; Vokalni kvintet Gorenjci; Ansambel Ano ur'co al' pej dvej; Kvartet bratov Boštjančič in kitarist Marko Feri v duetu s harmonikarjem Zoranom Lupincem. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodnozabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodnozabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Sredi zelenjavne gredice stoji polž in si lošči hiško … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
Sredi zelenjavne gredice stoji polž in si lošči hiško … Pripovedujeta: Sabina Kogovšek in Gregor Zorc. Napisala: Jasmina Bolčina. Pravljica z natečaja za izvirno slovensko pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2012.
V slovenskem ljudskem izročilu je imelo fantovsko petje od nekdaj posebno mesto. V njem so se oblikovali in ohranili posebni načini petja, ki so jih prevzele tudi druge pevske zasedbe, še posebej to velja za večglasno petje. Poslušamo načine in primere fantovskega petja iz različnih pokrajin in obdobij, ki sta jih v oddaji leta 1969 predstavila Zmaga Kumer in Mirko Ramovš.
V slovenskem ljudskem izročilu je imelo fantovsko petje od nekdaj posebno mesto. V njem so se oblikovali in ohranili posebni načini petja, ki so jih prevzele tudi druge pevske zasedbe, še posebej to velja za večglasno petje. Poslušamo načine in primere fantovskega petja iz različnih pokrajin in obdobij, ki sta jih v oddaji leta 1969 predstavila Zmaga Kumer in Mirko Ramovš.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.
Ne sprašujte za pot: Blodnik po Istri je zbirka žanrsko zelo raznolikih besedil, od parodije na ocenjevanje restavracij, do nežnih proustovskih utrinkov o izgubljenem času, mehke pornografije, biografskih študij zanimivih osebnosti in pravljice o tem, kako je biti prikolica, ki v depoju čaka na svoje lastnike. Berejo: Lučka Počkaj (bere Tejo) Sabina Kogovšek (bere Tamaro, uvodni nagovor in navodila za blodenje) Vesna Jevnikar (bere Agato) Režiserka: Saška Rakef Fonetična oprema: Suzana Köstner Zvočna mojstrica: Sonja Strenar Korekturno poslušanje: Rina Stanič Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Urednik uredništva igranega programa in oddaje Odprta knjiga: Alen Jelen Posneto v juniju 2024, studio 1. Produkcija Radio Slovenija – program Ars in ZKP RTV Slovenija.
Razmere na mariborskem oddelku za onkologijo in tamkajšnjem gradbišču sta si danes ogledala zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel in premier Robert Golob. Dejal je, da se nadgradnja oddelka nadaljuje in da je pogajanja z bližnjimi prebivalci o cenah odkupa njihovih stanovanj ne morejo več ustaviti. Ministrica pa je napovedala pospešitev dobave novih obsevalnikov, saj zdajšnja pogosto ne delujeta. V oddaji tudi o tem: - Ministrska kandidata Sajovic in Logaj uspešno čez zaslišanje pred pristojnima parlamentarnima odboroma - Iran opozarja, da bo odgovor na morebiten izraelski napad nekonvencionalen - V Kranju vrata odpira Mednarodni festival likovnih umetnosti
Razmere na mariborskem oddelku za onkologijo in tamkajšnjem gradbišču sta si danes ogledala zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel in premier Robert Golob. Dejal je, da se nadgradnja oddelka nadaljuje in da je pogajanja z bližnjimi prebivalci o cenah odkupa njihovih stanovanj ne morejo več ustaviti. Ministrica pa je napovedala pospešitev dobave novih obsevalnikov, saj zdajšnja pogosto ne delujeta. V oddaji tudi o tem: - Ministrska kandidata Sajovic in Logaj uspešno čez zaslišanje pred pristojnima parlamentarnima odboroma - Iran opozarja, da bo odgovor na morebiten izraelski napad nekonvencionalen - V Kranju vrata odpira Mednarodni festival likovnih umetnosti
Po več kot mesecu dni opozarjanja na nevzdržne razmere za zdravljenje mariborskih onkoloških bolnikov - sredi hrupa, kvarjenja obsevalnikov in prostorske stiske - sta Univerzitetni klinični center Maribor popoldne obiskala predsednik Vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po seznanitvi z vsemi nakopičenimi problemi sta zagotovila, da se bo nadgradnja onkologije pospešeno nadaljevala, tudi denar za nove obsevalnike je zagotovljen, težave s stanovalci Masarykove pa bodo reševali ločeno.
Po več kot mesecu dni opozarjanja na nevzdržne razmere za zdravljenje mariborskih onkoloških bolnikov - sredi hrupa, kvarjenja obsevalnikov in prostorske stiske - sta Univerzitetni klinični center Maribor popoldne obiskala predsednik Vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po seznanitvi z vsemi nakopičenimi problemi sta zagotovila, da se bo nadgradnja onkologije pospešeno nadaljevala, tudi denar za nove obsevalnike je zagotovljen, težave s stanovalci Masarykove pa bodo reševali ločeno.
Pred začetkom tekme uvodnega kroga konferenčne lige v nogometu med Heidenheimom in Olimpijo se posvetimo zadnjim pripravam in taktičnim zamislim ljubljanskega moštva. Na Daljnem vzhodu pa nastopajo športni plezalci in namiznoteniški igralci. Svetovni pokal v športnem plezanju se končuje v Seulu, namiznoteniški igralci pa se merijo na turnirju svetovne serije v Pekingu.
Pred začetkom tekme uvodnega kroga konferenčne lige v nogometu med Heidenheimom in Olimpijo se posvetimo zadnjim pripravam in taktičnim zamislim ljubljanskega moštva. Na Daljnem vzhodu pa nastopajo športni plezalci in namiznoteniški igralci. Svetovni pokal v športnem plezanju se končuje v Seulu, namiznoteniški igralci pa se merijo na turnirju svetovne serije v Pekingu.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Streha je včeraj ob nalivu tako puščala, da so morali odpovedati srečanje v prvi rokometni ligi. Direktor občinskega javnega zavoda za šport Duško Madžarevič je povedal, da so dlje časa ugotavljali, kje je težava, saj je streha sestavljena iz stekla, lepenke in peska ter pločevine. Njena obnova je že predvidena, a morajo počakati na suho vreme. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji ni zavedanja o boju proti korupciji. - Vas Otošče iz Divače v občino Vipava. - V Novi Gorici festival sodobnih umetniških praks ROR.
Streha je včeraj ob nalivu tako puščala, da so morali odpovedati srečanje v prvi rokometni ligi. Direktor občinskega javnega zavoda za šport Duško Madžarevič je povedal, da so dlje časa ugotavljali, kje je težava, saj je streha sestavljena iz stekla, lepenke in peska ter pločevine. Njena obnova je že predvidena, a morajo počakati na suho vreme. V oddaji tudi o tem: - V Sloveniji ni zavedanja o boju proti korupciji. - Vas Otošče iz Divače v občino Vipava. - V Novi Gorici festival sodobnih umetniških praks ROR.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili francoskemu baročnemu skladatelju in flavtistu Michelu de la Barru.
V oddaji Banchetto musicale se bomo tokrat posvetili francoskemu baročnemu skladatelju in flavtistu Michelu de la Barru.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
Studio ob 17.00 je edinstvena oddaja. Ne le, da je ena najstarejših na Radiu Slovenija, je tudi edina v Sloveniji, ki vam vsak delavnik prinaša poglobljeno razpravo in soočenje mnenj o aktualnih temah z gosti, ki sedijo okoli radijske okrogle mize. Studio ob 17.00 na Prvem programu je z vami že 45 let.
V AriZONI nocoj Igor Misdaris in njegovi Šukar, pregled več kot tridesetletnega opusa velikosrčnega glasbenika in ustvarjalca, ki nas je zapustil pred par dnevi. Obenem pa še Matej Krajnc, ki je lik in delo Krisa Kristoffersona strnil v radiu prebavljiv obrok.
V AriZONI nocoj Igor Misdaris in njegovi Šukar, pregled več kot tridesetletnega opusa velikosrčnega glasbenika in ustvarjalca, ki nas je zapustil pred par dnevi. Obenem pa še Matej Krajnc, ki je lik in delo Krisa Kristoffersona strnil v radiu prebavljiv obrok.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček. JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO
Eva Majcen je ob spremljavi Branimirja Rezića novembra 2023 nastopila v dvorani Tria Lorenz na Akademiji za glasbo kot del cikla Solo e da camera. Flavtistka je svojo glasbeno pot začela pri sedmih letih pri Andreji Puhar v Glasbeni šoli Tržič in jo nadaljevala leta 2016 na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana v razredu Mateje Bajt. Maturi je sledil vpis na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je najprej študirala pri Mateji Bajt, diplomirala je pod mentorstvom Matthijsa Lunenburga, nato pa vpisala magistrski študij v razredu Maruše Brezavšček. JACOB CLEMENS NON PAPA, GIROLAMO DALLA CASA: FRAIS ET GAILLARD CHARLES DIEUPART: 3. SUITA V D-MOLU ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO ANTONIO VIVALDI: KONCERT V C-DURU, RV 444 ZA KLJUNASTO FLAVTO IN ČEMBALO
Športna dvorana Vrbanska je še vedno odkrita, potem ko se je včeraj zrušila tretjina strehe. Zaradi obilnih padavin je uničena tudi notranjost, zato bo škoda precej večja od prvotno ocenjene. Velika sreča je, da ob nesreči v telovadnici ni bilo nikogar. Vzroke še ugotavljajo, na mariborski PU pa so potrdili, da preiskujejo, ali je zrušitev posledica suma kaznivega dejanja.
Športna dvorana Vrbanska je še vedno odkrita, potem ko se je včeraj zrušila tretjina strehe. Zaradi obilnih padavin je uničena tudi notranjost, zato bo škoda precej večja od prvotno ocenjene. Velika sreča je, da ob nesreči v telovadnici ni bilo nikogar. Vzroke še ugotavljajo, na mariborski PU pa so potrdili, da preiskujejo, ali je zrušitev posledica suma kaznivega dejanja.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad začenja danes, priznanje za življenjsko delo so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu. V SNG Opera in balet Ljubljana drevi pripravljajo prvo operno premiero. Po 31-ih letih bo na ljubljanskem odru znova zaživela zadnja Verdijeva mojstrovina – Falstaff, s katero je skladatelj sklenil svojo izjemno glasbeno pot. Predstava je nastala v koprodukciji z Mestnim gledališčem Carla Goldonija iz Livorna.
V svetu se krepijo bojazni pred širitvijo konflikta na Bližnjem vzhodu. Na jugu Libanona se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in Hezbolahom, prebivalce tamkajšnjih krajev so pozvali k takojšnjemu umiku. O izraelskih napadih poročajo iz Bejruta. Zaradi strahu pred napadi je domove po državi zapustilo približno milijon ljudi. O razmerah na Bližnjem vzhodu pa več v pogovoru z našo dopisnico Karmen Švegl. Karmen, lep pozdrav v Izrael. Regija je v pričakovanju izraelskega napada na Iran, ob tem pa Združene države pozivajo, naj bo ta odmerjen. V oddaji tudi: - Novi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte med obiskom Kijeva poudaril nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. - Evropske državljane najbolj skrbijo življenjski stroški, stanje evropskega gospodarstva, demokracija, pravna država, migracije in varnost. - Avstrijski revizorji: Vrednost projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice je bila ocenjena prenizko glede na tržne cene v tujini.
V svetu se krepijo bojazni pred širitvijo konflikta na Bližnjem vzhodu. Na jugu Libanona se nadaljujejo spopadi med izraelsko vojsko in Hezbolahom, prebivalce tamkajšnjih krajev so pozvali k takojšnjemu umiku. O izraelskih napadih poročajo iz Bejruta. Zaradi strahu pred napadi je domove po državi zapustilo približno milijon ljudi. O razmerah na Bližnjem vzhodu pa več v pogovoru z našo dopisnico Karmen Švegl. Karmen, lep pozdrav v Izrael. Regija je v pričakovanju izraelskega napada na Iran, ob tem pa Združene države pozivajo, naj bo ta odmerjen. V oddaji tudi: - Novi generalni sekretar zveze Nato Mark Rutte med obiskom Kijeva poudaril nadaljnjo podporo Ukrajini v boju proti ruski agresiji. - Evropske državljane najbolj skrbijo življenjski stroški, stanje evropskega gospodarstva, demokracija, pravna država, migracije in varnost. - Avstrijski revizorji: Vrednost projekta nadgradnje železniške postaje Jesenice je bila ocenjena prenizko glede na tržne cene v tujini.
Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.
Žganjekuha ima pri nas nadvse bogato dediščino in je tudi danes še kako živa. Klemen Bizjak, predsednik in ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, pa je tisti, ki je to skrivnostno obrt obudil v novih dimenzijah in poskrbel, da ta spet žubori in živi v povsem drugačnih razsežnostih. To dokazuje tudi Mednarodni festival žganih pijač »Slovenija 2024«, ki bo to soboto potekal na Tavčarjevem dvorcu Visoko v Poljanski dolini.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Tihožitje v zrcalu časa, kot so naslovili 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti v Kranju, v središče postavlja to, sicer tradicionalno slikarsko zvrst, ki pa ima dovolj potencialna tudi za sodobne ustvarjalne pristope. Festival se začenja z odprtjem razstav in podelitvijo nagrad, priznanje za življenjsko delo na področju tihožitja pa so letos namenili akademskemu slikarju in grafiku Darku Slavcu.
Tihožitje v zrcalu časa je naslov 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Na največjem likovnem festivalu v Sloveniji se bo med 3. oktobrom in 4. novembrom na različnih prizoriščih v Kranju predstavilo 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav. 30. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, ki bo potekal med 4. in 13. oktobrom, skozi različne umetniške formate odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje mnogih žensk, spolno nekomformnih oseb in podpornikov. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje. Dan arhitektov je osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. Letošnji, z naslovom Umetnost poslušanja, bo 4. oktobra v Novem mestu.
Tihožitje v zrcalu časa je naslov 13. Mednarodni festival likovnih umetnosti Kranj – ZDSLU. Na največjem likovnem festivalu v Sloveniji se bo med 3. oktobrom in 4. novembrom na različnih prizoriščih v Kranju predstavilo 79 umetnic in umetnikov iz 11 držav. 30. mednarodni festival sodobnih umetnosti Mesto žensk v Ljubljani, ki bo potekal med 4. in 13. oktobrom, skozi različne umetniške formate odpira temo sestrstva, ki presega razlike in omogoča sodelovanje mnogih žensk, spolno nekomformnih oseb in podpornikov. S svojim programom bo festival prvič segel še v Celje. Dan arhitektov je osrednji dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, posvečen zavezništvu med strokami. Letošnji, z naslovom Umetnost poslušanja, bo 4. oktobra v Novem mestu.
Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi ogromno del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat na sporedu glasba Chopina, Liszta, Wagnerja, Raffa, Beethovna in Albéniza.
Kar smo začeli v septembrskih oddajah, nadaljujemo v oktobru. Odkrivamo čare pionirskih posnetkov; učencev in dedičev legendarnih pianistov romantičnega obdobja. Ta čas pa ni izumil le koncertnega pianizma, zapustil je tudi ogromno del, ki so se po desetletjih popularnosti znašla v pozabi. Upravičeno ali ne, v naših oddajah bo zanje vedno dovolj prostora. Tokrat na sporedu glasba Chopina, Liszta, Wagnerja, Raffa, Beethovna in Albéniza.
Drugi poudarki iz oddaje: -Ta teden se izteka prvi mandat Sveta za starejše, ki ga je pred štirimi leti kot posvetovalno telo vzpostavil mariborski župan - V koprskem zdravstvenem domu je ob začetku študijskega leta začela delovati ambulanta za študente -Kako se znajti v Laškem, kjer so začeli prenovo mestnega središča
Drugi poudarki iz oddaje: -Ta teden se izteka prvi mandat Sveta za starejše, ki ga je pred štirimi leti kot posvetovalno telo vzpostavil mariborski župan - V koprskem zdravstvenem domu je ob začetku študijskega leta začela delovati ambulanta za študente -Kako se znajti v Laškem, kjer so začeli prenovo mestnega središča
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala, med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži (Mladinska knjiga) obsega enajst tematsko zelo različnih besedil, v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče. Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024. Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc.
Helena Koder se je uveljavila predvsem kot scenaristka in režiserka dokumentarnih filmov. Kot scenaristka je sodelovala pri skoraj petdesetih dokumentarcih, skoraj dvajset jih je tudi režirala, med njimi imajo posebno mesto Magdalenice gospe Radojke Vrančič in Obrazi iz Marijanišča. Za filmsko ustvarjanje je bila tudi nagrajena. Zbirka esejev z naslovom Krošnja z neznanimi sadeži (Mladinska knjiga) obsega enajst tematsko zelo različnih besedil, v njih ima pomembno mesto umetnost, predvsem poezija, tudi film in slikarstvo. Avtorica veliko piše o zanjo pomembnih ljudeh, tudi tistih, ki jih ni več. Občutljivo se odziva na svet okoli sebe in na dogajanje v njem in ga spremlja s tehtnim premišljevanjem, ki nikoli ni površno, kategorično ali izključujoče. Pogovor je nastal ob izidu knjige marca 2024. Ton in montaža: Vito Plavčak in Jernej Boc.
Ob obilnem deževju, ki nas bo spremljalo do jutri zjutraj, imajo reke vse večje pretoke. Pristojni so objavili oranžno opozorilo za celoten južni del države. Najbolj nevarna je zdaj Krka, težave bi lahko bile predvsem na območjih ob njenem spodnjem toku, pravi hidrolog Janez Polajnar. Dodaja, da bi - če bi padlo več dežja od pričakovanj - lahko imeli težave tudi v Kostanjevici na Krki. Podrobneje o napovedih in opozorilih v prihodnjih minutah oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izrael krepi obstreljevanje Libanona in nadaljuje napade na Gazo. - Ladja, ki naj bi prevažala razstrelivo za Izrael, še vedno namenjena v Koper. - V protikorupcijski komisiji si ob jubileju želijo dodatnih pristojnosti.
Ob obilnem deževju, ki nas bo spremljalo do jutri zjutraj, imajo reke vse večje pretoke. Pristojni so objavili oranžno opozorilo za celoten južni del države. Najbolj nevarna je zdaj Krka, težave bi lahko bile predvsem na območjih ob njenem spodnjem toku, pravi hidrolog Janez Polajnar. Dodaja, da bi - če bi padlo več dežja od pričakovanj - lahko imeli težave tudi v Kostanjevici na Krki. Podrobneje o napovedih in opozorilih v prihodnjih minutah oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izrael krepi obstreljevanje Libanona in nadaljuje napade na Gazo. - Ladja, ki naj bi prevažala razstrelivo za Izrael, še vedno namenjena v Koper. - V protikorupcijski komisiji si ob jubileju želijo dodatnih pristojnosti.
Agencija za okolje je izdala oranžno opozorilo za jugovzhodni in osrednji del države. Jutri hidrologi pričakujejo močnejše naraščanje rek, predvsem Krke. V Kopru pa je ob sinočnjem deževju voda pritekla na parket in preprečila izvedbo prvenstvene tekme. To se je zgodilo po več letih opozarjanja in podstavljanja veder na stopnišču ter zadnje čase tudi na igralni površini Arene Bonifika. V javnem zavodu za šport Mestne občine Koper pojasnjujejo, da je bil tudi za zamik sanacije kriv dež. V oddaji tudi o tem - Borut Sajovic in Vinko Logaj pred prvim zaslišanjem v državnem zboru. - Znanstveni kongres v Trstu priložnost povezovanja gospodarstva in evropskih raziskovalnih centrov. - Nogometaši Olimpije Konferenčno ligo začenjajo v Nemčiji.
Agencija za okolje je izdala oranžno opozorilo za jugovzhodni in osrednji del države. Jutri hidrologi pričakujejo močnejše naraščanje rek, predvsem Krke. V Kopru pa je ob sinočnjem deževju voda pritekla na parket in preprečila izvedbo prvenstvene tekme. To se je zgodilo po več letih opozarjanja in podstavljanja veder na stopnišču ter zadnje čase tudi na igralni površini Arene Bonifika. V javnem zavodu za šport Mestne občine Koper pojasnjujejo, da je bil tudi za zamik sanacije kriv dež. V oddaji tudi o tem - Borut Sajovic in Vinko Logaj pred prvim zaslišanjem v državnem zboru. - Znanstveni kongres v Trstu priložnost povezovanja gospodarstva in evropskih raziskovalnih centrov. - Nogometaši Olimpije Konferenčno ligo začenjajo v Nemčiji.
Teme tokratne oddaje Točno opoldne: - predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel bosta danes obiskala UKC Maribor - državni proračun v devetih mesecih s 462 milijonov evrov primanjkljaja - v Športni dvorani Vrbanska v Mariboru še vedno teče preiskava okoliščin včerajšnje zrušitve strehe
Teme tokratne oddaje Točno opoldne: - predsednik vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel bosta danes obiskala UKC Maribor - državni proračun v devetih mesecih s 462 milijonov evrov primanjkljaja - v Športni dvorani Vrbanska v Mariboru še vedno teče preiskava okoliščin včerajšnje zrušitve strehe
Na sporedu: 1. Pavel Šivic: Divertimento za klavir in orkester Izv: klavir: Tomaž Petrač Simfonični orkester RTV Slovenija dir.: David de Villiers 2. Saša Šantel: Concertino za violino in klavir, op. 44 Izv.: Violina: Tomaž Lorenz Klavir: Marina Lorenz 3. Samo Vremšak: Druga simfonija za orkester Izv.: Orkester Slovenske filharmonije dir.: Anton Nanut
Na sporedu: 1. Pavel Šivic: Divertimento za klavir in orkester Izv: klavir: Tomaž Petrač Simfonični orkester RTV Slovenija dir.: David de Villiers 2. Saša Šantel: Concertino za violino in klavir, op. 44 Izv.: Violina: Tomaž Lorenz Klavir: Marina Lorenz 3. Samo Vremšak: Druga simfonija za orkester Izv.: Orkester Slovenske filharmonije dir.: Anton Nanut
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
Višji vinarski nadzornik za Slovenijo Prvi urednik Slovenskega čebelarja Nasprotja med umetniki in propagandisti
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
V današnji oddaji odkrivamo, kako lahko znanost postane zanimiva in dostopna vsakomur. Prvi gost je Petr Brož, češki planetarni znanstvenik in uspešen pisatelj, ki s svojo sproščeno komunikacijo premošča prepad med zapletenimi pojavi in javnostjo. Pogovarjali smo se še s Sašo Cecijem, hrvaškim fizikom in priljubljenim komunikatorjem znanosti, ki dokazuje, da lahko znanost ob glasbi in kozarčku najljubše pijače navduši še takšnega nepoznavalca. Ob koncu pa še v svet znanstvenega gledališča iz Bonna, kjer študentje fizike s kreativnimi predstavami po Evropi širijo ljubezen do znanosti.
Na pročelju knjižnice v Vojniku so odkrili spominsko obeležje Lovru Stepišniku, prvemu slovenkemu potujočemu knjižničarju.
Na pročelju knjižnice v Vojniku so odkrili spominsko obeležje Lovru Stepišniku, prvemu slovenkemu potujočemu knjižničarju.
“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo. V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.
“Kaj pa, če bi kolesarje prostovoljce opremili s senzorji? Tako bi ugotovili, kdaj in kje je zrak onesnažen in koliko hrupa je v okolici.” Nekako takšna je bila ideja raziskovalcev na Urbanem kolesarskem laboratoriju, ki deluje na Inštitutu Jožef Stefan. Z majhnimi napravami opremljeni kolesarji zdaj zbirajo te podatke na svojih vsakdanjih poteh s kolesom, v ozadju pa nastaja velika podatkovna baza, ki bo v prihodnje lahko pomagala mnogim: kolesarjem, ki se bodo na podlagi teh podatkov lahko odločali za najbolj primerno pot, in institucijam, ki načrtujejo mestno kolesarsko infrastrukturo. V Zeleni luči dodamo še nekaj priporočil, ovržemo mit o propadanju mesta zaradi zapiranja cest in prisluhnemo kratki zgodbi z javnega prometa.
Britanski premier Keir Starmer je na prvem obisku v Bruslju po prevzemu položaja napovedal krepitev odnosov z Evropsko unijo. Po njegovih besedah si Britanci želijo pragmatičnih odnosov z najbližjimi sosedi.
Britanski premier Keir Starmer je na prvem obisku v Bruslju po prevzemu položaja napovedal krepitev odnosov z Evropsko unijo. Po njegovih besedah si Britanci želijo pragmatičnih odnosov z najbližjimi sosedi.
Danes predstavljamo potopis GLOBALNI JUŽNJAKI avtorice Mojce Pišek, ki je izšla pri založbi Litera.Mojca Pišek nas v svoji novi knjigi popelje iz Evrope prek ZDA do Latinske Amerike: v Crikvenici se sooči z zamenjavo ekonomsko-političnega sistema, v Mehiki jo zadene (ali pa tudi ne) pandemija koronavirusa, en mesec potuje po Kalifornijskem zalivu, ne da bi zares vedela, kaj se dogaja s preostalim svetom, ZDA jo razočarajo, a na fascinanten način, in medtem ko razmišlja o latinskoameriških mikro- in makrorevolucijah, sreča v Ekvadorju Stalina in Tita. Kritičarka, pisateljica, kulturna novinarka in popotnica Mojca Pišek je s svojo esejistiko doživela sijajen bralski odziv in odličen kritiški odmev, z nominacijama za Rožančevo nagrado in za nagrado natečaja za najboljši esej revije Sodobnost pa tudi strokovno potrditev.
Danes predstavljamo potopis GLOBALNI JUŽNJAKI avtorice Mojce Pišek, ki je izšla pri založbi Litera.Mojca Pišek nas v svoji novi knjigi popelje iz Evrope prek ZDA do Latinske Amerike: v Crikvenici se sooči z zamenjavo ekonomsko-političnega sistema, v Mehiki jo zadene (ali pa tudi ne) pandemija koronavirusa, en mesec potuje po Kalifornijskem zalivu, ne da bi zares vedela, kaj se dogaja s preostalim svetom, ZDA jo razočarajo, a na fascinanten način, in medtem ko razmišlja o latinskoameriških mikro- in makrorevolucijah, sreča v Ekvadorju Stalina in Tita. Kritičarka, pisateljica, kulturna novinarka in popotnica Mojca Pišek je s svojo esejistiko doživela sijajen bralski odziv in odličen kritiški odmev, z nominacijama za Rožančevo nagrado in za nagrado natečaja za najboljši esej revije Sodobnost pa tudi strokovno potrditev.
Drago Mislej Mef na festivalu Folkest predstavlja novi album z naslovom NOVELE
Drago Mislej Mef na festivalu Folkest predstavlja novi album z naslovom NOVELE
Veliko se dogaja na poti do naslednika pametnega telefona. Na kaj paziti pri nakupu brezžičnih slušalk.
Veliko se dogaja na poti do naslednika pametnega telefona. Na kaj paziti pri nakupu brezžičnih slušalk.
V tokratni oddaji vas vabimo v gozd. Da je gozdna terapija ponekod lahko predpisana na zdravniški recept, nam bo povedala današnja gostja. Ana Hribar Podkrajšek je namreč študentka doktorskega študija socialne gerontologije in certificirana izvajalka gozdne terapije, ki jo izvaja s starejšimi. Razvila je tudi metodo čuječega fotografiranja v naravi in jo prilagodila ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Ano Hribar Podkrajšek je na pogovor povabila Lucija Fatur.
V tokratni oddaji vas vabimo v gozd. Da je gozdna terapija ponekod lahko predpisana na zdravniški recept, nam bo povedala današnja gostja. Ana Hribar Podkrajšek je namreč študentka doktorskega študija socialne gerontologije in certificirana izvajalka gozdne terapije, ki jo izvaja s starejšimi. Razvila je tudi metodo čuječega fotografiranja v naravi in jo prilagodila ljudem v tretjem življenjskem obdobju. Ano Hribar Podkrajšek je na pogovor povabila Lucija Fatur.
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V svetovalni oddaji se bomo pogovarjali o težavah z zdravjem, ki se lahko nakopičijo v službah. Slaba drža, dolgotrajno stanje na mestu ali sedenje, dvigovanje težjih predmetov, delo pred računalnikom in še mnoge druge situacije lahko dolgoročno pustijo posledice na naših okončinah, hrbtu, ramah, vratu, nogah. Najpogosteje na težave reagiramo pozno, ko so bolečine tako močne, da je potrebno zdravljenje ali celo operativni poseg. Medtem posegamo tudi po protibolečinskih tabletah. Toda vse to si lahko olajšamo. Kako, nam bo povedala Barbara Fritz Marzi, višja fizioterapevtka iz Centra za krepitev zdravja Zdravstvenega doma Izola. Letošnje geslo Svetovne zdravstvene organizacije je "Vsak gib šteje" in tega se držijo tudi v Centrih za krepitev zdravja. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Posvečamo se obdobju po drugi svetovni vojni, torej času, ki simfoniji ni bil nenaklonjen le v Franciji, ampak kar po vsem svetu. Čeprav že davno tega ne več modna ali trendovska oblika zvočne izpovedi, simfonija še vedno privlači vrhunske glasbene ustvarjalce vsega sveta, jim vzbuja najgloblje spoštovanje in občudovanje, in vendar se pojavljajo presenetljiva, lahko rečemo kar genialna dela te veličastne glasbene oblike.
Posvečamo se obdobju po drugi svetovni vojni, torej času, ki simfoniji ni bil nenaklonjen le v Franciji, ampak kar po vsem svetu. Čeprav že davno tega ne več modna ali trendovska oblika zvočne izpovedi, simfonija še vedno privlači vrhunske glasbene ustvarjalce vsega sveta, jim vzbuja najgloblje spoštovanje in občudovanje, in vendar se pojavljajo presenetljiva, lahko rečemo kar genialna dela te veličastne glasbene oblike.
V Radijski tribuni smo gostili direktorico Medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor Ireno Španinger – pogovarjali smo se o razpisu sklada za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je odprt do 16. oktobra, o tem, da je stanovanj glede na potrebe bistveno premalo, pa o stanju stanovanjskega fonda sklada, ki obsega okrog 2100 stanovanj, in o načrtovanih novogradnjah.
V Radijski tribuni smo gostili direktorico Medobčinskega stanovanjskega sklada Maribor Ireno Španinger – pogovarjali smo se o razpisu sklada za dodelitev neprofitnih stanovanj v najem, ki je odprt do 16. oktobra, o tem, da je stanovanj glede na potrebe bistveno premalo, pa o stanju stanovanjskega fonda sklada, ki obsega okrog 2100 stanovanj, in o načrtovanih novogradnjah.
V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.
V tokratni oddaji s podnaslovom vera in slovenstvo gostimo zakonca Martina Selana in Ingrid Kopač. Oba sta angažirana kristjana v domači župniji v Vojniku pri Celju. Sta rojena Argentinca slovenskih korenin, ki pa sta se z družino iz rodnega Buenos Airesa vrnila v domovino svojih prednikov pred nekaj leti. Pripovedujeta kako je prav naveza – vera/krščanstvo-slovenstvo pomembna identitetna matrika naših rojakov na tujem.
Celjski nogometaši so evropsko sezono v konferenčni ligi včeraj začeli na Portugalskem, danes prvi nastop v skupinskem delu tekmovanja čaka še drugega slovenskega predstavnika Olimpijo. Tudi ljubljanska ekipa v uvodnem krogu gostuje, in sicer v Nemčiji pri Heidenheimu. Posvetimo se še rokometnemu derbiju najuspešnejših slovenskih ekip, v 5. krogu državnega prvenstva je Celje gostilo Gorenje.
Celjski nogometaši so evropsko sezono v konferenčni ligi včeraj začeli na Portugalskem, danes prvi nastop v skupinskem delu tekmovanja čaka še drugega slovenskega predstavnika Olimpijo. Tudi ljubljanska ekipa v uvodnem krogu gostuje, in sicer v Nemčiji pri Heidenheimu. Posvetimo se še rokometnemu derbiju najuspešnejših slovenskih ekip, v 5. krogu državnega prvenstva je Celje gostilo Gorenje.