Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!
V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!
Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.
Izhodišča za pokojinsko reformo so pripravljena, sporočajo iz vlade. Podrobnosti bodo najprej predstavili socialnim partnerjem. Podpredsednik vlade Matej Arčon je ob tem dejal, da se delovna doba v luči pokojninske reforme ne bo spreminjala. Ostali poudarki oddaje: - Državni zbor o datumu posvetovalnih referendumov. Izvedbi hkrati z evropskimi volitvami se obeta zadostna podpora, ZA tudi Levica. - Slovenija zaradi izjav srbskega predsednika Vučića, da se ne ve, kdo je odvratnejši, Slovenci ali kdo drug, na zagovor poklicala srbskega odpravnika poslov. - Amnesty International svari pred spodkopavanjem mednarodnega prava človekovih pravic. Kot očiten primer navaja izraelsko nespoštovanje v Gazi.
Boštjan Franetič je skladatelj, kitarist in pedagog, ki živi in dela v Ljubljani.
Boštjan Franetič je skladatelj, kitarist in pedagog, ki živi in dela v Ljubljani.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živi okoli 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha, kljub zaskrbljujočim številkam pa imamo med nami premalo prisojnih služb, ki bi nadzirale in ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Tudi sistemsko je to področje pomanjkljivo urejeno in le redko pride do korenitejših sprememb. Marca je denimo okoljsko ministrstvo umaknilo predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na prireditvah, ker je dobil preveč kritik. FOTO: Pixabay
Ob mednarodnem dnevu ozaveščanja o hrupu strokovnjaki opozarjajo, da v Sloveniji živi okoli 200 tisoč oseb z različno stopnjo izgube sluha, kljub zaskrbljujočim številkam pa imamo med nami premalo prisojnih služb, ki bi nadzirale in ukrepale ob previsokih meritvah hrupa. Tudi sistemsko je to področje pomanjkljivo urejeno in le redko pride do korenitejših sprememb. Marca je denimo okoljsko ministrstvo umaknilo predlog uredbe o načinu uporabe zvočnih naprav na prireditvah, ker je dobil preveč kritik. FOTO: Pixabay
Spodbuda znaša mesečno od 450 do 720 evrov za zaposlitev oseb, ki dela na najdejo dlje časa. Vspodbudni so tudi podatki o brezposelnosti na območju, ki ga pokriva koprska enota Zavoda za zaposlovanje. V prvih treh mesecih leta je zaposlitev dobilo 996 brezposelnih, teh je zdaj za dobrih 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V oddaji tudi o tem: S prvim majem se bo tudi v občini Miren-Kostanjevica podražila storitev pomoč na domu. Novogoriška občina objavila javni razpis za prenovo osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture. Nogometaši Gorice se bodo v polfinalu pokalnega tekmovanja pomerili z Beltinci.
Spodbuda znaša mesečno od 450 do 720 evrov za zaposlitev oseb, ki dela na najdejo dlje časa. Vspodbudni so tudi podatki o brezposelnosti na območju, ki ga pokriva koprska enota Zavoda za zaposlovanje. V prvih treh mesecih leta je zaposlitev dobilo 996 brezposelnih, teh je zdaj za dobrih 5 odstotkov manj kot v enakem obdobju lani. V oddaji tudi o tem: S prvim majem se bo tudi v občini Miren-Kostanjevica podražila storitev pomoč na domu. Novogoriška občina objavila javni razpis za prenovo osrednjih prizorišč Evropske prestolnice kulture. Nogometaši Gorice se bodo v polfinalu pokalnega tekmovanja pomerili z Beltinci.
Maja Keuc in ne Amaya, v slovenskem jeziku in ne v angleščini, v pop vodah in ne v soul/rnb-ju v oddajo na deževen dan prinaša sonce.
Maja Keuc in ne Amaya, v slovenskem jeziku in ne v angleščini, v pop vodah in ne v soul/rnb-ju v oddajo na deževen dan prinaša sonce.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V občini Miren - Kostanjevica s prvim majem dražje storitve pomoči na domu. - Vse več vandalizma tudi v občini Rače - Fram; pozivi staršem in policiji k ukrepanju. -Občine iz vzhodne regije bodo lahko kandidirale za 16 milijonov evrov za vlaganja v kulturno dediščino. - Ne nepismenost, težava je razpršena pozornost, ki jo povzročajo sodobni mediji.
Nekateri preostali vsebinski poudarki oddaje: - V občini Miren - Kostanjevica s prvim majem dražje storitve pomoči na domu. - Vse več vandalizma tudi v občini Rače - Fram; pozivi staršem in policiji k ukrepanju. -Občine iz vzhodne regije bodo lahko kandidirale za 16 milijonov evrov za vlaganja v kulturno dediščino. - Ne nepismenost, težava je razpršena pozornost, ki jo povzročajo sodobni mediji.
Vsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.
Vsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.
Zdravniki in zobozdravniki stavkajo že 100 dni. To je številka, ki nam ni v čast, pravi predsednik Fidesa Damjan Polh, bodo pa kljub temu, kot so sklenili včeraj na sestanku koordinacije zdravniških organizacij, stavko nadaljevali, saj je stanje v zdravstvu katastrofalno in ukrepati je treba takoj, ne čez leto dni. Mnogi zdravniki že zapuščajo naš zdravstveni sistem. Več po teh poudarkih oddaje: - Amnesty International: za spodkopavanje mednarodnega prava bodo največjo ceno plačali civilisti - V Italiji nasprotnikom splava omogočili prisotnost na klinikah za prekinitev nosečnosti -V Mariboru potrebujejo nove vrtce, v načrtu tudi delno združevanje
Zdravniki in zobozdravniki stavkajo že 100 dni. To je številka, ki nam ni v čast, pravi predsednik Fidesa Damjan Polh, bodo pa kljub temu, kot so sklenili včeraj na sestanku koordinacije zdravniških organizacij, stavko nadaljevali, saj je stanje v zdravstvu katastrofalno in ukrepati je treba takoj, ne čez leto dni. Mnogi zdravniki že zapuščajo naš zdravstveni sistem. Več po teh poudarkih oddaje: - Amnesty International: za spodkopavanje mednarodnega prava bodo največjo ceno plačali civilisti - V Italiji nasprotnikom splava omogočili prisotnost na klinikah za prekinitev nosečnosti -V Mariboru potrebujejo nove vrtce, v načrtu tudi delno združevanje
Kratka radijska igra je priredba istoimenske kratke zgodbe iz zbirke Dobra družba Ane Svetel. Zbirko sestavljajo zgodbe o naključnih, vendar zato še bolj usodnih srečanjih med neznanci, ki jih združi skupni prevoz. Tako je tudi v tej igri, v kateri se na vožnji iz Milana v Ljubljano srečata finančna analitičarka in mlad pesnik. Kratko radijsko igro posvečamo Jerneju Gašperinu, prejemniku igralske nagrade Duše Počkaj za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Nataša Barbara Gračner On – Jernej Gašperin Alessandra – Špela Kravogel Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Kratka radijska igra je priredba istoimenske kratke zgodbe iz zbirke Dobra družba Ane Svetel. Zbirko sestavljajo zgodbe o naključnih, vendar zato še bolj usodnih srečanjih med neznanci, ki jih združi skupni prevoz. Tako je tudi v tej igri, v kateri se na vožnji iz Milana v Ljubljano srečata finančna analitičarka in mlad pesnik. Kratko radijsko igro posvečamo Jerneju Gašperinu, prejemniku igralske nagrade Duše Počkaj za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Nataša Barbara Gračner On – Jernej Gašperin Alessandra – Špela Kravogel Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.
Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.
Kulturno umetniško društvo Sodobnost International se že dolgo načrtno posveča spodbujanju ljubezni do branja pri mladih in najmlajših. Eden izmed projektov, ki so jih v ta namen razvili, je projekt Naša mala knjižnica. Sprva slovenski projekt je leta 2014 postal mednarodni, leta 2016 pa mu je skupina strokovnjakov Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije prisodila laskavi naziv zgodba o uspehu. Priznanje mu je podelila tudi mednarodna sekcija za mladinsko književnost IBBY. Gostimo Alenko Urh, vodjo slovenskega dela projekta in Katjo Kac, vodjo mednarodnega sodelovanja pri KUD Sodobnost International.
Kulturno umetniško društvo Sodobnost International se že dolgo načrtno posveča spodbujanju ljubezni do branja pri mladih in najmlajših. Eden izmed projektov, ki so jih v ta namen razvili, je projekt Naša mala knjižnica. Sprva slovenski projekt je leta 2014 postal mednarodni, leta 2016 pa mu je skupina strokovnjakov Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije prisodila laskavi naziv zgodba o uspehu. Priznanje mu je podelila tudi mednarodna sekcija za mladinsko književnost IBBY. Gostimo Alenko Urh, vodjo slovenskega dela projekta in Katjo Kac, vodjo mednarodnega sodelovanja pri KUD Sodobnost International.
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Fidelis Terpinc, velepodjetnik in podpornik narodnega gibanja Niko Kuret - etnolog, lutkar in radijec Alja Tkačev, dramska igralka zapisana tudi literaturi *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Poslušajte skladbe za orkester Franza Liszta, Zoltana Kodalya in Bele Bartoka. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice orkestralne glasbe madžarskih skladateljev v izvedbi slovenskih orkestrov. Poslušajte skladbe na ljudske teme v plesnih ritmih: Fantazijo na madžarske ljudske teme za klavir in orkester, S123 Franza Liszta, Plese iz Marosszka Zoltana Kodalya in Plesno suito Bele Bartoka. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 25. aprila, ob 5.05.
Poslušajte skladbe za orkester Franza Liszta, Zoltana Kodalya in Bele Bartoka. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice orkestralne glasbe madžarskih skladateljev v izvedbi slovenskih orkestrov. Poslušajte skladbe na ljudske teme v plesnih ritmih: Fantazijo na madžarske ljudske teme za klavir in orkester, S123 Franza Liszta, Plese iz Marosszka Zoltana Kodalya in Plesno suito Bele Bartoka. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 25. aprila, ob 5.05.
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Pred kratkim smo zaznamovali 54. svetovni dan zemlje, katerega vloga je, da nas vsako leto opomni, kako pomembno je, da skrbimo za naš planet. V več kot petdesetih letih se je marsikaj spremenilo. Zaradi podnebnih sprememb Zemlja nikoli več ne bo to, kar je bila, in “skrb” zanjo hitro preide v krivdo, strah in obup. Kognitivni znanstveniki so te občutke zaobjeli v pojmu podnebna tesnoba ali ekoanksioznost. Zakaj je torej pomembno, da pri soočanju z okoljsko krizo naslovimo ravno naše duševno zdravje?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.
Sotesko Vintgar vsako leto obišče več kot 300 tisoč obiskovalcev z vsega sveta. Odprli so jo prejšnji teden, prvi vrhunec obiska pa pričakuje v prihodnjih dneh. Letos obiskovalce pričakuje z veliko novostmi na področju varnosti, digitalizacije, trajnostne mobilnosti, prvič v zgodovini pa uvajajo tudi vodniško službo. S prenovo vstopne točke naj bi postala preteklost tudi gneča pred vhodom. Pot, ki je zadnja leta krožna, so letos nadgradili tudi z interpretacijo povratnih poti. 1,6 kilometra dolga in 250 metrov globoka soteska na vzhodnem robu Triglavskega narodnega parka, na pol poti med Bledom in Jesenicami, je ena najbolj prepoznavnih in obiskanih naravnih vrednot v Sloveniji. Je tudi pilotno območje, na katerem zadnja leta uvajajo in preverjajo nosilno kapaciteto, hkrati pa je v soteski lahko le 245 obiskovalcev. Kaj ta sezona prinaša novega in kakšne so izkušnje pri tem, bomo odkrivali z obiskom na terenu.
V prispevku Euranet Special GenZ pa tokrat o posvetovanju z državljani glede procesov odločanja v Evropski uniji.
V prispevku Euranet Special GenZ pa tokrat o posvetovanju z državljani glede procesov odločanja v Evropski uniji.
Evropski parlament je v ponedeljek v Strasbourgu začel zadnje zasedanje pred junijskimi evropskimi volitvami, na katerem je in bo še do četrtka potrjeval kar 89 zakonodajnih aktov. Slovesno pa bodo danes obeležili tudi 20. obletnico največje širitve EU doslej, del katere je bila tudi Slovenija.
Evropski parlament je v ponedeljek v Strasbourgu začel zadnje zasedanje pred junijskimi evropskimi volitvami, na katerem je in bo še do četrtka potrjeval kar 89 zakonodajnih aktov. Slovesno pa bodo danes obeležili tudi 20. obletnico največje širitve EU doslej, del katere je bila tudi Slovenija.
V naši tokratni (28.4.2024) verski oddaji Iz roda v rod nacionalnega programa RADIA MARIBOR se dotikamo zelo aktualne teme – nekemičnih - ekranskih - odvisnosti… O tem se v oddaji pogovarjamo z Miho Kramlijem, ki v Zdravstvenem domu v Novi Gorici vodi ambulanto za zdravljenje teh odvisnosti in Marijano Kolenko – ravnateljico celjske osnovne šole Lava. Montaža: Martin Možina, avtor odddaje Tone Petelinšek.
V naši tokratni (28.4.2024) verski oddaji Iz roda v rod nacionalnega programa RADIA MARIBOR se dotikamo zelo aktualne teme – nekemičnih - ekranskih - odvisnosti… O tem se v oddaji pogovarjamo z Miho Kramlijem, ki v Zdravstvenem domu v Novi Gorici vodi ambulanto za zdravljenje teh odvisnosti in Marijano Kolenko – ravnateljico celjske osnovne šole Lava. Montaža: Martin Možina, avtor odddaje Tone Petelinšek.
Zanesenjaštvo štirih glasbenikov pri pristopu do ustvarjanja, širok pogled na glasbo ter mešanica stilov, ki nihajo od zamaknjene krhke poetike uglasbene poezije prek glasbe svetov do mestnega rokenrola. Vse to ponuja šesta plošča Fantom svobode skupine Hamlet Express, več o njej pa kitarist in pevec Andraž Polič ter bobnar Blaž Celarec.
Zanesenjaštvo štirih glasbenikov pri pristopu do ustvarjanja, širok pogled na glasbo ter mešanica stilov, ki nihajo od zamaknjene krhke poetike uglasbene poezije prek glasbe svetov do mestnega rokenrola. Vse to ponuja šesta plošča Fantom svobode skupine Hamlet Express, več o njej pa kitarist in pevec Andraž Polič ter bobnar Blaž Celarec.
Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.
Amerikanizacija, vsakodnevni novi trendi na Instagramu in TikToku ... Po besedah mladih vse več težav osnovnošolk in osnovnošolcev izhaja iz družbenih omrežij, kjer je sprejeto celo zahrbtno obnašanje drug do drugega. Pri tem pa še vedno, kljub zavedanju, vse aplikacije s težavo izbrišemo. "Med sabo se primerjamo v skoraj vsem; kdo je boljši v športu, kdo lepše izgleda, kdo je višji, ima lepše oči, lase, ocene," povedo devetošolci z ljubljanskih in okoliških osnovnih šol.
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.
Ko se je prof. dr. Ani Krajnc in dr. Dušani Findeisen porodila zamisel o izobraževanju starejših in se je leta 1984 prvih šest starejših študentov začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine, si nihče ni predstavljal, da bo 40 let pozneje Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža. Takrat je bila misel o starejših, ki se učijo, precej nenavadna in pogumna, saj marsikdo ni razumel, zakaj bi si človek po upokojitvi pridobival nova znanja. Gospa Alijana Šantej je ena tistih, ki niso niti malo dvomili o pomembnosti izobraževanja v katerem koli življenjskem obdobju, ko se je pridružila sodelavcem na Univerzi za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani. "V tistem obdobju," pravi, "je bilo veliko vprašanj in začudenja, a tudi veliko podpore." Gospa Alijana Šantej je vodja Univerze za tretje življenjsko obdobje v Ljubljani, v tokratni Intervju jo je povabila Lucija Fatur.
Prve simfonične pesnitve je napisal Hector Berlioz, ki je tudi eden najbolj znanih predstavnikov programske glasbe. Končno obliko in ime je simfonična pesnitev dobila z deli Franza Liszta. Skladatelj ni želel strogo upoštevati formalnih kompozicijskih vzorcev in oblik, ki so prevladovale v tistem času (to sta bili predvsem sonatna oblika in rondo). Sam jih je zasnoval svobodneje. Pri simfonični pesnitvi sta namreč bolj kot sama oblika pomembna sredstvo in namen.
Prve simfonične pesnitve je napisal Hector Berlioz, ki je tudi eden najbolj znanih predstavnikov programske glasbe. Končno obliko in ime je simfonična pesnitev dobila z deli Franza Liszta. Skladatelj ni želel strogo upoštevati formalnih kompozicijskih vzorcev in oblik, ki so prevladovale v tistem času (to sta bili predvsem sonatna oblika in rondo). Sam jih je zasnoval svobodneje. Pri simfonični pesnitvi sta namreč bolj kot sama oblika pomembna sredstvo in namen.
Po združevanju vrtcev v Ljubljani se je nad to idejo navdušila tudi mariborska občina. Preverili smo, kakšni so ti načrti, kolikšen je bil nedavno končan vpis za prihodnje šolsko leto in kakšne naložbe se v vrtcih obetajo letos.
Po združevanju vrtcev v Ljubljani se je nad to idejo navdušila tudi mariborska občina. Preverili smo, kakšni so ti načrti, kolikšen je bil nedavno končan vpis za prihodnje šolsko leto in kakšne naložbe se v vrtcih obetajo letos.
Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je le nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.
Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je le nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.
Dopoldanske športne minute namenjamo finaloma državnega prvenstva odbojkaric in košarkaric.
Dopoldanske športne minute namenjamo finaloma državnega prvenstva odbojkaric in košarkaric.
Jutra ob kavi so še lepša ob kitari
Sendi, ki je svojo glasbeno pot začela že v osnovni šoli, se svojih začetkov spominja: "Nostalgično ... Bili so časi brez interneta in socialnih omrežij. Moral si biti drzen in pogumen, da si poiskal ljudi, s katerimi bi sodeloval osebno." S kom nas je prebujala v to sredino jutro?
Sendi, ki je svojo glasbeno pot začela že v osnovni šoli, se svojih začetkov spominja: "Nostalgično ... Bili so časi brez interneta in socialnih omrežij. Moral si biti drzen in pogumen, da si poiskal ljudi, s katerimi bi sodeloval osebno." S kom nas je prebujala v to sredino jutro?
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Najpogostejša oblika demence je Alzheimerjeva bolezen, ki obsega več kot dve tretjini demenc. Gre za kronično napredujočo bolezen, ki jo je leta 1907 opisal Alois Alzheimer pri 51-letni ženski: ni se znašla v lastnem stanovanju, imela je spominske motnje in je bila sumničava. Demenca nastane zaradi bolezenskih sprememb v možganskih celicah. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog s kliničnega oddelka za bolezni živčevja Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.
Podjetje Recatalyst se ukvarja z razvojem katalizatorjev naslednje generacije za gorivne celice, s čimer želijo trgu predstaviti alternativo fosilnim gorivom in motorjem na notranje izgorevanje. Podjetje je nastalo kot spin-out iz Kemijskega Inštituta v Ljubljani, v letu 2021 sta ga ustanovila dr. Matije Gatala in Tomaža Bizjaka. Slednjega smo povabili pred mikrofon in povprašali, v čem sta si znanost in podjetništvo podobna in v čem se razlikujeta, pa tudi kdaj bomo izdelek startupa leta 2023 preizkusili tudi v praksi. Odgovorom prisluhnemo v podjetniški Radiosferi.
Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem
Kaj nam tekne na 10.000 m nad zemeljskim površjem
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Na kakšen način so ekonomijo naše nekdanje države obvladovale monopolne strukture tujega kapitala, ki je namerno zaviral smiseln razvoj medvojne Jugoslavije in državo pretvoril v svojo surovinsko bazo? Ter koliko je k temu pripomogla sprega med jugoslovanskimi vladajočimi razredi in tujim kapitalom, koliko pa je bila to neobhodna usoda nerazvite agrarne države na periferiji kapitalističnega sveta?
Jutranja poročila Radia Maribor
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Aktualne jutranje informacije za Štajersko in širše
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokrat smo obiskali idilično kmetijo s konji v bližini Šentjerneja, kjer domuje Lotos Music. Borut Antončič je producent in glasbenik, med drugim je z nami delil, kako je konjski hlev spremenil v enega najboljših studijev pri nas.
Kaj je zvok? Definicija pravi, da je zvok pojav, ki nastane pri mehanskem nihanju delcev v mediju, ki ima maso in elastičnost v slišnem območju frekvenc. Tako pravi definicija, a v resnici se ne spuščamo v fizikalne razlage, raje ostajamo v glasbi in raziskujemo, kako iz nič nastane glasbeni posnetek. Slišali bomo zgodbe iz glasbenih studijev po Sloveniji. Tu in tam se bodo tonskim mojstrom in producentom pridružili glasbeniki s spomini na delo v studiih. Tokrat smo obiskali idilično kmetijo s konji v bližini Šentjerneja, kjer domuje Lotos Music. Borut Antončič je producent in glasbenik, med drugim je z nami delil, kako je konjski hlev spremenil v enega najboljših studijev pri nas.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Pesnik, esejist, prevajalec in kulturolog Aleš Debeljak (rojen l. 1961, umrl l. 2016) je leta 2009 objavil pesniško zbirko Tihotapci. O zbirki, nagrajeni z Jenkovo nagrado, je s svojo značilno energijo pripovedoval v oddaji Izšlo je; z enako energijo, morda še intenzivneje, je tudi prebral pesem James Joyce je spal tukaj. O pesmi je dejal, da ne pomeni poplačanega dolga do generacije in njenega zbornika Noč v Ljubljani.
Pesnik, esejist, prevajalec in kulturolog Aleš Debeljak (rojen l. 1961, umrl l. 2016) je leta 2009 objavil pesniško zbirko Tihotapci. O zbirki, nagrajeni z Jenkovo nagrado, je s svojo značilno energijo pripovedoval v oddaji Izšlo je; z enako energijo, morda še intenzivneje, je tudi prebral pesem James Joyce je spal tukaj. O pesmi je dejal, da ne pomeni poplačanega dolga do generacije in njenega zbornika Noč v Ljubljani.
Neuradno naj bi okoljsko ministrstvo lesno - kemični tovarni Lesonit kmalu izdalo okoljevarstveno dovoljenje za 30 odstotno povečanje proizvodnje. Občani Ilirske Bistrice so pomisleke in strahove o izpustih iz tovarne predstavili na okrogli mizi, na katero so prišli tudi zastopniki Lesonita. V oddaji tudi o tem: Državni zbor bo na izredni seji določil datum treh referendumov. Večina upravnih enot zaradi nizkih plač in preobremenjenosti znova stavka. Mestna občina Koper se je predkupni pravici za hotelski kompleks v Žusterni odpovedala, za nakup se poteguje družba AK Net. Na prvo vožnjo odhaja neposredni vlak z Opčin do Reke.
Neuradno naj bi okoljsko ministrstvo lesno - kemični tovarni Lesonit kmalu izdalo okoljevarstveno dovoljenje za 30 odstotno povečanje proizvodnje. Občani Ilirske Bistrice so pomisleke in strahove o izpustih iz tovarne predstavili na okrogli mizi, na katero so prišli tudi zastopniki Lesonita. V oddaji tudi o tem: Državni zbor bo na izredni seji določil datum treh referendumov. Večina upravnih enot zaradi nizkih plač in preobremenjenosti znova stavka. Mestna občina Koper se je predkupni pravici za hotelski kompleks v Žusterni odpovedala, za nakup se poteguje družba AK Net. Na prvo vožnjo odhaja neposredni vlak z Opčin do Reke.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Državni zbor bo na izredni seji določil datum referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in rabi konoplje. SDS in NSI pa naj bi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dveh odlokov o razpisu referendumov. V oddaji pa tudi o tem: - Na upravnih enotah zaradi prenizkih plač znova stavkajo. 30 tisoč upravnih zadev nerešenih - Ameriški senat potrdil pomoč za Ukrajino, Izrael in Tajvan - Slovenski dan brez zavržene hrane spodbuja načine, kako je zavreči čim manj
Državni zbor bo na izredni seji določil datum referendumov o evtanaziji, preferenčnem glasu in rabi konoplje. SDS in NSI pa naj bi na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti dveh odlokov o razpisu referendumov. V oddaji pa tudi o tem: - Na upravnih enotah zaradi prenizkih plač znova stavkajo. 30 tisoč upravnih zadev nerešenih - Ameriški senat potrdil pomoč za Ukrajino, Izrael in Tajvan - Slovenski dan brez zavržene hrane spodbuja načine, kako je zavreči čim manj
Odbojkarice kamniškega Calcita in Maribora so poskrbele za eno najbolj izenačenih finalnih serij državnega prvenstva.
Odbojkarice kamniškega Calcita in Maribora so poskrbele za eno najbolj izenačenih finalnih serij državnega prvenstva.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Eno boljših besedil evrovizijskega festivala, ki se mi spomladi večkrat prikrade v misli, je pesem irske skupine Dervish They can't stop the spring, Pomladi ne morejo ustaviti, iz leta 2007. Navdihnila jo je žametna revolucija na Češkem. Kar predstavljam si nekoga pred tankom, kako na ves glas kriči: »Lahko naredite kar koli, lahko me onemogočite, uničite, mi vzamete upanje, ne morete pa ustaviti pomladi.« Ta refren si rad pojem, ko opazim prve zelene vršičke, pa bi si ga moral že dosti prej. Da namreč življenje zmaga, vedno, tudi ko ni možnosti za to. Kajti pomlad pride, ko je čas, in najde svojo pot, tudi če ni nobene. Ne gre za poceni optimizem. To ni iskanje nečesa, kar bi me potolažilo in mi s trenutkom omame zakrilo kruto resničnost. Gre za nekaj popolnoma iz življenja rojenega, resničnega, kakor je resnično zelenje, ki se spomladi prebija skozi sicer trdne, varne olupke na plano, v tveganje prvih pomladnih dni. Življenje zmaguje, danes, ko topel vetrc ziblje lipe pred hišo, in tudi jutri bo, ko bo spet zapadel sneg, v ljudeh, ki sovražijo, in tistih, ki odpuščajo, tistih, ki služijo, in tistih, ki se jezijo, pa v laboratorijih, v katerih iščejo cepivo, in tudi na posnetkih neskončnih krst iz Bergama, ki so enako pretresljivi kot slike pomladi 1945 iz pravkar osvobojenega Auschwitza. Vse to je pomlad. V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje – za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Takole z Ivanom Minattijem razmišljam v teh dneh negotovosti, te nezaslišane novosti, upam si reči, te pomladi, ki ji nihče ne zna dati imena in je prav razumeti. Toda treba je videti pomlad, zamaskirano v toliko paradoksov naše sedanje resničnosti, treba je razmišljati o tem, kako se v mojem življenju dogaja, ker se, saj pomladi nihče ne more ustaviti; treba je sanjati, če želite, verjeti vanjo, jo prebirati v težki vihravosti marčnega vetra. Ne da bi kaj v njej spremenili – saj niti ne moremo. Pomlad pride, ali nam je všeč ali ne, nič je ne ustavi, a za pomlad je treba vedeti, treba jo je sprejeti, kakršna je, z veliko žrtvami in veliko solzami, ker je le tako mogoče preživeti. Temu jaz pravim velika noč, vstajenje od mrtvih; nečemu, kar se zgodi v nas, ko se soočimo z nerazumljivim življenjem in se sredi njega odločimo za upanje. Za upanje, ne za optimizem, za upanje, ne za vdanost v usodo, za upanje, ne za upor. Za upanje, da kljub vsemu verjamem: kar se dogaja, je vendarle pomlad in zmaga življenja. Pomlad pač ni uspeh, dosežen rezultat, sadovi – ti pridejo na poletje ali jesen. Pomlad je napor, samo to, da se spopadamo in soočamo s svojimi mejami, ne da jih premagujemo. Ni nujno, da nam bo ta napor pomladi v veselje, saj so nekatere pomladi pretežke, da bi jih razumeli. Toda treba je rasti, čeprav kakor drevo na mestu, truditi se vzpenjati v nebo. To je pomlad: »dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni presloneti, čakati in hrepeneti«. (Ivan Minatti)
Eno boljših besedil evrovizijskega festivala, ki se mi spomladi večkrat prikrade v misli, je pesem irske skupine Dervish They can't stop the spring, Pomladi ne morejo ustaviti, iz leta 2007. Navdihnila jo je žametna revolucija na Češkem. Kar predstavljam si nekoga pred tankom, kako na ves glas kriči: »Lahko naredite kar koli, lahko me onemogočite, uničite, mi vzamete upanje, ne morete pa ustaviti pomladi.« Ta refren si rad pojem, ko opazim prve zelene vršičke, pa bi si ga moral že dosti prej. Da namreč življenje zmaga, vedno, tudi ko ni možnosti za to. Kajti pomlad pride, ko je čas, in najde svojo pot, tudi če ni nobene. Ne gre za poceni optimizem. To ni iskanje nečesa, kar bi me potolažilo in mi s trenutkom omame zakrilo kruto resničnost. Gre za nekaj popolnoma iz življenja rojenega, resničnega, kakor je resnično zelenje, ki se spomladi prebija skozi sicer trdne, varne olupke na plano, v tveganje prvih pomladnih dni. Življenje zmaguje, danes, ko topel vetrc ziblje lipe pred hišo, in tudi jutri bo, ko bo spet zapadel sneg, v ljudeh, ki sovražijo, in tistih, ki odpuščajo, tistih, ki služijo, in tistih, ki se jezijo, pa v laboratorijih, v katerih iščejo cepivo, in tudi na posnetkih neskončnih krst iz Bergama, ki so enako pretresljivi kot slike pomladi 1945 iz pravkar osvobojenega Auschwitza. Vse to je pomlad. V mladih brezah tiha pomlad, v mladih brezah gnezdijo sanje – za vse tiste velike in male, ki še verjejo vanje. Takole z Ivanom Minattijem razmišljam v teh dneh negotovosti, te nezaslišane novosti, upam si reči, te pomladi, ki ji nihče ne zna dati imena in je prav razumeti. Toda treba je videti pomlad, zamaskirano v toliko paradoksov naše sedanje resničnosti, treba je razmišljati o tem, kako se v mojem življenju dogaja, ker se, saj pomladi nihče ne more ustaviti; treba je sanjati, če želite, verjeti vanjo, jo prebirati v težki vihravosti marčnega vetra. Ne da bi kaj v njej spremenili – saj niti ne moremo. Pomlad pride, ali nam je všeč ali ne, nič je ne ustavi, a za pomlad je treba vedeti, treba jo je sprejeti, kakršna je, z veliko žrtvami in veliko solzami, ker je le tako mogoče preživeti. Temu jaz pravim velika noč, vstajenje od mrtvih; nečemu, kar se zgodi v nas, ko se soočimo z nerazumljivim življenjem in se sredi njega odločimo za upanje. Za upanje, ne za optimizem, za upanje, ne za vdanost v usodo, za upanje, ne za upor. Za upanje, da kljub vsemu verjamem: kar se dogaja, je vendarle pomlad in zmaga življenja. Pomlad pač ni uspeh, dosežen rezultat, sadovi – ti pridejo na poletje ali jesen. Pomlad je napor, samo to, da se spopadamo in soočamo s svojimi mejami, ne da jih premagujemo. Ni nujno, da nam bo ta napor pomladi v veselje, saj so nekatere pomladi pretežke, da bi jih razumeli. Toda treba je rasti, čeprav kakor drevo na mestu, truditi se vzpenjati v nebo. To je pomlad: »dolgo dolgo v večer na oknu zamišljeni presloneti, čakati in hrepeneti«. (Ivan Minatti)
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.
Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.