Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Filmoteka V živo RTV 365 Raziskujte Več
Domov
Raziskujte
V živo
Oddaje
Podkasti
Glasba
Za otroke
Filmoteka
Zgodovina
Seznami
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Oddaje Podkasti Glasba Za otroke Filmoteka Zgodovina
Seznami
Zaključi urejanje
Moje
Moj 365
Zaključi urejanje
Vse naročnine
1. mesto v kategoriji mediji na Websi 2022

Petkova centrifuga

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

Zadnji prispevki

Depolitizacija, nedosegljivi ideal

23. 9. 2022

Ta teden so se v Združenem kraljestvu in pred menda več kot 4 milijardnim televizijskim občinstvom še zadnjič poslovili od kraljice Elizabete 2. Pri nas pa se kandidati za predsednika države, ki se trudijo biti kar se da nepolitični, prerivajo na štartni črti. Sindikati so aktivni kot že dolgo ne, jesen pa bo tudi v znamenju vsaj dveh interpelacij.

Odgovornost po slovensko

16. 9. 2022

V Petkovi centrifugi razmišljamo o košarki, navijaških vročicah in prevzemanju odgovornosti. Ta teden centrifugo vrti Aleš Kocjan.

Včeraj Charles, danes Karel

9. 9. 2022

Košarkarsko-odbojkarska evforija nas ob koncu poletja morda na zalogo ogreje pred naslednjimi meseci. Letos bo huda jesen, računi bodo visoki, v vladi nimajo Dončića, ga pa imamo na srečo v reprezentanci. Spolni predatorji so med nami, žal jih pomagajo vzgajati tudi mediji in šolski sistem. Na slovo kraljice Elizabete so se odzvali tudi pankerji Sex Pistols.

Ni smešno

2. 9. 2022

Ljudi – velja seveda za oba spola - , ki izkoriščajo moč, ki jo imajo za izživljanje nad podrejenimi, ki – če uporabimo naslov Blejskega foruma, raje kot moč pravil udejanjajo pravilo moči je dovolj na vseh področjih in celinah. Mi kot posamezniki in družba pa se moramo potruditi, da takšnih ljudi ne spustimo na najvišje položaje, da jim te moči ne priznamo. Da jim povemo, da ni smešno. In tukaj govorimo o zlorabi moči v primerih spolnih zlorab ali politični zlorabi pravil. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe, ki dodaja še pripis: Jože Mencinger, Ivo Hvalica in seveda Mihail Gorbačov. Zgodovina jih ne bo pozabila in izpustila, glede zadnjega Nobelovca za mir in zadnjega voditelja sovjetske zveze vam priporočamo ogled dokumentarnega filma Wernerja Hercoga filma Srečanje z Gorbačovom. (najdete ga tudi v RTV arhivu 365). Dobro je poznati zgodovino – ker na številne načine gledamo njeno ponovitev.

Balerina, opravičilo in popravek popravka

26. 8. 2022

Človek je družbeno in družabno bitje, ki se organizirano zabava že najmanj dvanajst tisoč let. Ta arheološki podatek je izkopala novinarka Tatjana Pirc, ki se opravičuje, ker je pripravila Petkovo centrifugo in sporoča, da že popravlja popravek popravka.

Kriza je čas za superjunakinje in superjunake

19. 8. 2022

Smo res prišli tako daleč, da se ob kronični neučinkovitosti nadzornega sistema zdijo edina rešitev linč? Da se pribijamo na sramotilni steber? Delodajalci proti delavcem, delavci proti delodajalcem? Desni proti levim, levi proti desnim? Cepljeni proti necepljenim, necepljeni proti cepljenim? Lastniki stanovanj proti najemnikom, najemniki prosti lastnikom? Revni proti bogatim, bogati proti revnim? Ti, ki bi šli na koncert Anne Netrebko, proti tem, ki bi še Bulgakova prepovedali? Orjaški črni maček Behemot iz Mojstra in Margarete, ki zna hoditi po dveh nogah, rad igra šah in pije vodko, bi se lahko prav prikladno lahko smukal med vsemi temi antagonizmi. Po pravilu na prangerju vedno pristanejo šibkejši. Na primer z identifikacijskimi številkami.

Vihar brez kozarca vode

12. 8. 2022

V Petkovi centrifugi, ki jo vrti Jan Grilc, razmišljamo o prikazni novega Černobila, nesvobodnih tujih delavcih in svobodnih odločitvah za menjavo poklica. Pa tudi o pomenu kozarca hladne vode.

Kaj je s tem svetom

5. 8. 2022

Čeprav smo na vrhuncu poletja in bi morale zoreti kisle kumarice, jih je očitno tudi metaforično vzela suša, ugotavlja avtor Petkove centrifuge Gašper Andrinek.

Generalka za prihodnost

29. 7. 2022

V tem tednu se je marsikaj tako ali drugače vrtelo okoli vode. Najtežje smo pričakovali dež; voda kot po transfuziji zdaj iz Notranjske potuje v presušene obalne vodovode, nad morsko vodo je zasijal nov hrvaški ponos Pelješki most, divje vode pa so nam v svetovni konkurenci prinesle nov zlat in srebrn ponos.

Evropa gori

22. 7. 2022

Evropa gori! In se gasi! Požari na Krasu vnovič dokazujejo usposobljenost naših gasilcev in potrjujejo veliko solidarnost, hkrati pa opozarjajo na nekatere pomanjkljivosti, podobno je s pomanjkanjem vode v slovenski Istri. Kaj storiti, da ne bo Koper zaradi podnebnih sprememb čez nekaj desetletij klimatsko gledano mesto Afriki? Nekateri politiki in njih spletni troli za nastalo situacijo obtožujejo kar nevladne organizacije, ob tem se zdijo pobudniki meditacije za dež na Primorskem in dima lačni gurmani iz katastrofalno onesnaženih obalnih mest še najmanj škodljivi. V državnem svetu vlagajo veto in se sklicujejo na Idiota, da zna streljati kozle pa je dokazal tudi s soncem obsijani predsednik vlade Golob.

Samo brez panike

15. 7. 2022

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

Prevroče poletje

8. 7. 2022

Letošnje poletje je tako ali drugače prevroče. Visoke temperature, zelo verjetno tudi zaradi podnebnih sprememb, so po svetu in tudi pri nas povzročile več skrajnih vremenskih pojavov. Na Marmoladi se je zaradi vročine utrgal del ledenika in pod sabo pokopal številne planince. S Primorske in Krasa poročajo o hudi suši. Ta pesti tudi Italijo. V Evropi je vroče tudi zaradi velikih podražitev energentov, ki niso samo posledica vojne v Ukrajini, ampak predvsem požrešnosti velikih energetskih družb. Ko se draži energija, se draži tudi vse drugo, vključno s hrano. Tedenske dogodke prebira, kontekstualizira in ožema Tomaž Gerden.

Med padanjem rekordov iščemo senco

1. 7. 2022

Suša je. Padajo vročinski rekordi, padajo ljudje. Padajo tudi inflacijski rekordi, letna inflacija je namreč presegla dvomestno številko. Državni zbor z veliko hitrostjo zavrača in sprejema zakone, ljudstvo pa v košarkarskem transu išče senco in vodo za namakanje.Gorazd Rečnik se je ta teden znašel v mlakuži politične kulture, vojn in samooklicanih ne-politično nastavljenih direktorjev ter posledično vklopil centrifugo.

Med stisko in stavko

24. 6. 2022

Pravzaprav so ob našem dnevu državnosti v ospredju kadrovska vprašanja in menjave. Nekateri, kot je predsednik Sveta Univerzitetnega kliničnega centra Maribor Kazimir Miksić, odstopajo, ker so člani SDS-a in, kot dodaja Kazimir, nočejo biti v službi vlade, ki jo usmerjajo "levostranski uličarji". Postopek za druge, recimo odpoklic dveh članov nadzornega sveta SDH-ja, sproža vlada, saj Božo Emeršič in Leon Cizelj naj ne bi izpolnjevala pogojev za to mesto. Skeptični smo lahko od daleč, po drugi strani pa imata strokovnost in izpolnjevanje pogojev za zasedbo mest svojo vlogo: to folklorno spregledajo vsi politični poli, ker naš je pač naš. In o tem lahko kakšno rečemo tudi v naši RTV-hiši. V javnem zavodu posebnega kulturnega in nacionalnega pomena. Komentar in pregled tedna je pripravila Nataša Štefe.

Če hočete videti mavrico, ne glejte v tla

17. 6. 2022

V Petkovi centrifugi Tatjane Pirc imajo glavno vlogo mavrični ljudje, javni RTV in zdrava pamet, pridružili sta se tudi blaginja in draginja, za posladek pa upravičenci dobite digitalne bonbone.

Ciklične težave

10. 6. 2022

V dneh, ko cene pogonskih goriv, plina, hrane in vsega ostalega letijo v nebovlečemo vzporednicez nekimi drugimi časi, časi, ko se je rojeval val 202, katerega pol stoletja praznujemo čez nekaj dni. Po obujanju preteklih oddaj je zanimivo spoznanje, da se kljub časovni distanci, drugem političnem sistemu, nekatere težave ciklično ponavljajo in so boleče podobne težavam danes. Centrifugo je pripravil Miha Švalj.

Med zunanjimi in notranjimi čermi

3. 6. 2022

Ozrimo se na zunanje in notranje čeri, ki se nahajajo na morju, po katerem je začela pluti nova slovenska vlada. Še pred tem pa zaužijmo magdalenico ali dve ter podoživimo nevihto zadnjih dveh let. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.

Komaj maj?

27. 5. 2022

Ker nam je maj dolga stoletja prinašal tisto pravo pomlad, se je ponašal z nazivom najlepšega meseca v letu. Letos, ko nam je maj že prinesel poletne vročine, nam je obenem prinesel tudi prava poletna neurja s točo. Drugačne tekočine pa razsajajo v našem medvladnem obdobju. Odhajajoča vlada že vse od volitev demonstrira svoje videnje vodenja tekočih zadev - še najbolj so podobne povodnji, kot bi se na vso moč trudila, da ne bi kaj ostalo v proračunski malhi. Ob vseh ukrajinskih obrambnih zmagah, o katerih nam ves čas govori Zelenski, je Ukrajine zmeraj manj. Kot je zmeraj manj tudi zaupanja v skorajšnjo konsolidacijo RTV Slovenija kot kredibilnega javnega servisa. Pogajanja in zahteve za zdaj niso prinesle rezultatov. Odgovor odgovornih na stavkovne zahteve so celo oblikovali prosto po vladnem načelu - vrnitev Studia city bi bila tako nedopusten poseg v uredniško politiko. In zdaj, oprostite, se greva centrifugarja lahko samo še prijet za trebuh.

Veliki politični valček

20. 5. 2022

Slovenska politika se te dni ukvarja z zanimivim eksperimentom. Še nikoli doslej se ni zgodilo, da bi opozicija uporabila najmočnejša parlamentarna orodja, ki jim ima proti vladi, še preden je ta sploh nastala. Zakaj? Očitno zato, ker lahko. No, novo vlado bomo kljub temu čez dobra dva tedna dobili. Tedensko perilo v tokratni centrifugi tokrat pereta novinarka Tanja Starič in tonski mojster Vito Plavčak.

Dejanja štejejo, ne le besede

13. 5. 2022

Kot je odžagani Marcel skupaj z novinarsko ekipo Studia City avtonomnost dokazal z diverzantsko izvedbo ene najbolj prepoznavnih oddaj TV Slovenija, tudi poslavljajoča se vlada v svojih izdihljajih govori bolj z dejanji bolj kot z besednimi izbruhi na tviterju: kupuje nam oklepnike, zaposluje v javni upravi in prodaja portoroške hotele Madžarom. Tudi nova oblast skuša svoje besede podkrepiti z dejanji – v parlamentarno proceduro vlaga nov zakon o RTV. A bomo s ploskanjem počakali, ker smo imeli doslej slabe izkušnje s politiko. Zato bomo tudi na RTV najprej za vsak primer 23. maja stavkali. Da tudi mi z dejanji pokažemo, kako resno mislimo.

Marcelofobija, strah pred objektivnim novinarstvom

6. 5. 2022

V torek, ko se prvomajski golaži še dobro predelali niso, je vsaj figurativno, pa vsaj en velik del tudi zares, padla naša ljuba RTV. Ko je urednica oddaje Alenka Kotnik nastopila na novinarski konferenci, še ni bilo jasno, da bo Marcel dokončno padel. Dobro uro pozneje ji je odgovorna urednica informativnega programa naše televizije le sporočila usodno novico, ki jo je na Valu 202 razodel tudi sam novinar, publicist, pisatelj, filmski kritik, mislec – in to vse z veliko začetnico. "Studia City ni več, mene ni več! Mene so odstavili." In to, kako cinično in povedno, 3. maja, na svetovni dan svobode medijev. Na dan, ko smo izvedeli, da je Slovenija na indeksu svobode medijev izgubila kar 18 mest in padla na 54-o. V kategorijo problematičnih držav, prehitela nas je tudi Hrvaška, celo Madžarska se je izboljšala.

Povolilno vzdušje

29. 4. 2022

Pa smo dočakali. Svet je nestrpno pričakoval rezultate volitev v Franciji. No, volitve so bile tudi v Sloveniji … Povolilno vzdušje bo scentrifugiral Gorazd Rečnik.

V dveh vzporednih mehurčkih drvimo proti prazniku demokracije

22. 4. 2022

Predpredzadnji dan starega štetja je danes. Od ponedeljka ena slovenska realnost računa na nadaljevanje štetja, druga računa na začetek novega. Zadnja petkova centrifuga tekočega mandata, dekadentna približno tako, kot je bil dekadenten zadnji mesec. V dveh vzporednih mehurčkih, vsak s svojim ultimativnim prav, drvimo proti prazniku demokracije, kar naj bi volitve bile.

Packi in backi

15. 4. 2022

Po koncu zime je čas za energetske bone in za rime. Pa tudi za volitve, ko se sprašujeta mesto in vas, komu naj data glas. A so res vsi kandidati na tej listi isti, isti , isti? Bo svet lepši al' še bolj temačen? Bo človek kmalu bos in lačen? Ne bo, če gremo ... Tatjana Pirc v svojem komentarju o tednu packov in backov odgovori tudi na vprašanje, kam.

Kjer se sloni tepejo, trava ne raste

8. 4. 2022

Kaj prepričljivi zmagi Viktorja Orbana in Aleksandra Vučića pomenita za slovenske volitve, kaj so notranjemu ministru Hojsu strici povedali, kdo je cifra-mož beseda in zakaj tam, kjer se sloni tepejo, trava na raste …

Planiška utvara enotnosti je takoj zbledela

1. 4. 2022

Planica je v nedeljo zaprla svoja vrata in že na poti domov je utvara vseslovenske enotnosti in prijateljstva vedno bolj bledela in se je končala že po prvih minutah v večernih dnevnikih in poročilih. Vrstniki skakalcev, rojeni le nekaj sto kilometrov vzhodnje, se žal ne morejo meriti v dolžini poletov ali številu doseženih golov, ampak merijo na druge vrstnike, rojene še nekaj kilometrov vzhodnje, prek merkov kalašnikov. Dejstvo, da bodo aprila volitve tako na Madžarskem kot pri nas, pa žal še daleč ni edina vzporednica med državama.

Podrejanje RTV je grožnja za temelje demokracije

25. 3. 2022

Ruska agresija na Ukrajino traja že mesec dni in vedno težje jo je razumeti, saj ne niza vojaških uspehov, temveč le opustošenje in smrt med civilnim prebivalstvom, ki množično, čeprav z veliko težavo zapušča svoje domove, saj ruska vojska onemogoča tudi vzpostavitev humanitarnih koridorjev. In če si sposodimo besede Marcela Štefančiča – da je »v času, ko obsojamo avtokrata, ki je napadel Ukrajino, treba kar najodločneje obsoditi tudi avtokracijo, ki je napadla nacionalko« – povejmo, da politična agresija na javno RTV traja že dlje časa. Za seboj pušča demontažo ustanove, razkroj odnosov, negotovost … Kot pove akademik dr. Slavko Splichal, je podrejanje celotnega javnega servisa eni opciji velika grožnja – ne le za javnost, za publiciteto, novinarstvo, ampak za temelje slovenske demokracije. Še bolj pomembno pa je za nas, ustvarjalce RTV vsebin, njegovo naslednje sporočilo: »Neodvisnost javne RTV je mogoče zagotoviti s političnimi, pravnimi in ekonomskimi sredstvi. Avtonomnosti novinarjev pa ne. Ker avtonomnost novinarstva je rezultat osebne integritete ter prizadevanja za ohranitev avtonomije in javne RTV.« Avtor: Aleš Kocjan

"Tako za ljubezen kot za vojno sta potrebna dva"

18. 3. 2022

Interesi velikih niso nikdar imeli posluha za male in svet je v hipu spoznal, da si znamo zakuhati še hujše stvari od pandemije. Koronavirus je zdaj potisnjen na obrobje, način enoumnega reševanja je ostal. A tako za ljubezen kot za vojno sta potrebna najmanj dva. Na srečo tako od Zelenskega kot od Putina ta teden že prihajajo prvi namigi o možnosti kompromisov. A vendar je Janez Janša s poljskim in češkim kolegom med obiskom Kijeva strumno stopil izključno na ukrajinski breg - čeprav diplomatska veda uči, da mali narodi velikim nikdar popolnoma na zaprejo vrat.

Vojna in deset rogljičkov

11. 3. 2022

Rusija je v Ukrajini zanetila nesmiselno, grozljivo in vsak dan bolj krvavo vojno, ki jo je treba na ruskih tleh imenovati posebna vojaška operacija. Ukrajinski pregovor pravi, da se resnice ne da utopiti v vodi in da je še ogenj ne uniči. V zadnji minuti Tatjana Pirc poslušalkam in poslušalcem izroči avtoritarno-avtoritativni šopek za osmi marec.

Herojev je bilo dovolj

4. 3. 2022

»Putinova vojna nas je izstrelila v nov čas. Prav in primerno je, da na novo ovrednotimo dozdajšnja spoznanja,« je dejala nemška zunanja ministrica Annalena Baerbock. Ukrajina in Evropa sta se znašli v Putinovem svetu, ki ga ne zanima prihodnost, ker hoče na novo napisati zgodovino. Zgodovinarji, sociologi, filozofi pa tudi psihologi in psihiatri bodo lahko še leta analizirali teden, ki je za nami. Herojev je bilo dovolj. Ob pomoči prispevkov novinarjev in novinark Radia in televizije Slovenija je komentar tedna pripravila Nataša Štefe.

"Kdo se je pripravljen boriti z nami? Ne vidim nikogar."*

25. 2. 2022

Kljub ostrim obsodbam z Zahoda, napovedanim sankcijam, odpovedim dogodkov in spoznanju, da smo se v četrtek zbudili v drugačno Evropo, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski obupano sporoča, da je Ukrajina v boju proti Rusiji ostala sama. V svetu, ki naj bi temeljil na solidarnosti in mednarodnem pravu, je vedno bolj jasna diskrepanca med besedami, ki se lepo slišijo, in ravnanji, ki jih vodi zasledovanje vseh mogočih in zelo partikularnih interesov. In ne, kompasa ni izgubil samo Putin, gre za duh časa, za duh, ki se je izvil iz stekleničke, ker so ali pa smo se delali, da ga tam ni več. Pa še kako je, doma in v svetu, o čemer je v tokratni centrifugi razmišljala Maja Ava Žiberna. *Citat ukrajinskega predsednika Volodimirja Zelenskega

Čast(n)i doktorji

18. 2. 2022

Pravljičnih sedem olimpijskih medalj se slavi po Sloveniji, tudi pod budnimi očesi na lepem prijazne policije. Korona ukrepi so bili skoraj že zmehčani, samo še na hrvaško vladno letalo s slovenskim premierom je bilo treba počakati. Stavkajoče delavce v zdravstvu in socialni negi resorni minister Poklukar razume tako, da jih ne razume. Ljubljanski župan Janković je skupaj s piratom Johnnyjem Deppom ponosno blestel sredi Beograda. Mladi delajo samo še za lajke, na vseh ključnih pozicijah v državi pa imamo od tega tedna doktorje!

Bodite previdni, začela se je kampanja

11. 2. 2022

V zadnjih dneh je verjetno jutro nekoliko lažje premagovati tudi tistim, ki jim je načeloma vseeno za rane in zlate ure, ki so se za slovenske športnike na olimpijskih igrah dobesedno uresničile. Že tradicionalno vsaj približno ob zimski olimpijski termin sovpade slovenski kulturni praznik, kar so nekateri ob sončnem vremenu izkoristili za romanje v Prešernov rojstni kraj svet Marka, nekateri, ki so pa s kulturo poklicno povezani pa so razmišljali nekoliko manj, če sploh, prešerno. Valentin ima torej ključ do korenin volilnih list. Čeprav se verjetno marsikdo veseli 24. aprila, nas do tja loči še kar nekaj mučnih tednov. Ne slepimo se. Čeprav si predsednik Pahor želi drugače, bo kampanja, milo rečeno, podla. Nedvomno bo veliko zavajanj in jemanja iz konteksta. Zato bo treba biti previden. Za preverjanje izjav bo v post-resničnem obdobju treba napeti vse sile. Zdaj, ko bi ga spet najbolj potrebovali, da bi vladajočim in vsem nam tako kot vedno neposredno nastavil ogledalo, pa je zares odšel edinstven Marko Brecelj. Petkovo centrifugo pripravlja Gašper Andrinek.

Predvolilne bonboniere

4. 2. 2022

Bonboniera je po SSKJ: "lepa škatla z boljšimi bonboni" in tak paket pomoči je tudi lepa popotnica za aprilske volitve. 710 tisoč prebivalcev predstavlja približno 40% volilnih upravičencev. Centrifugira: Miha Lampreht.

Minister morda res ni bolan, je pa bolna država

28. 1. 2022

Nepolitičnost montaže solarnih panelov v senci. Konjske izjave kralja. Reinkarnacija padle kraljice in upravljalec šahovnice. In ornitološke metafore. Tadej Košmrlj.

Civilna družba je glasna kot še nikoli

21. 1. 2022

Dober mesec pred drugo obletnico razglasitve epidemije covid-19 pri nas in v drugih evropskih državah podiramo rekorde v številu okuženih. Šole, uradi, trgovine, bolnice delujejo, ne vemo pa, kaj bo prihodnji teden, ko napovedujejo vrh epidemije. Medtem je slovenska politika že usmerjena k enemu samemu cilju: aprilskim volitvam.

Lažje je rušiti kot graditi

14. 1. 2022

Na okroglo nekako sto dni pred predvidenimi parlamentarnimi volitvami je dogajanje med strankami razgreto, prestopni rok za politične športnike se počasi izteka … Gneča je velika, število sedežev na avtobusih pa omejeno. Politika že dolgo spominja na šport, glavna disciplina pa je povečini, ali si za ali proti Janezu Janši. Kar po eni strani priča o idejni izpraznjenosti »anti janša politike«, po drugi strani pa to generirata prav ustroj in delovanje stranke SDS. Taka slovenska zanka kavlja 22. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.

Pa srečno in zdravo 2023!

7. 1. 2022

Ker nam življenje, kot smo ga poznali dolga leta, že lep čas polzi med prsti in ga v pandemičnem strahu nekako ne zmoremo več zgrabiti za roge, ni nič čudnega, da smo prehod v leto 2022 pospremili precej neprizadeto, bolj mimogrede … še koledar je pri tem malo pomagal, saj je vse minilo kar prek navadnega konca tedna.

Super volilno leto

31. 12. 2021

Zadnji teden v letu je zvenel kot slaba reklama za volilno leto, ki ga povezujejo s pridevnikom super. Če je bil sploh kakšen skupni imenovalec treh bolj ali manj prijaznih televizijskih pogovorov, je to bila lastnost vseh sodelujočih, da ta pridevnik pripisujejo predvsem samim sebi.

Božične zvezde samostojnosti in enotnosti

24. 12. 2021

V Centrifugi obelodanimo nekaj kuharskih nasvetov v zvezi z jajci, pregledamo program prihajajočega predvolilnega festivala z uveljavljenimi starimi in nekaterimi novimi alternativnimi skupinami ter med vznesenim poletom v vesolje razmišljamo o pravih božičnih zvezdah.  Avtor: Jan Grilc

Evropska unija enotno v boj proti omicronu

17. 12. 2021

Vrh Evropske unije je pozval k usklajenemu boju proti novi različici korona virusa omicron, ki se širi zelo hitro. Evropski parlament, oziroma njegove levo sredinske in leve stranke, je sprejel resolucijo o Sloveniji, v kateri od vlade terja med drugim tudi, da zagotovi neodvisno delovanje javne RTV. Za svobodo misli pa je nagrado Andreja Saharova izročil zaprtemu ruskemu aktivistu Alekseju Navalnemu. Tedenski komentar je prispeval: Tomaž Gerden.

Zamenjati recept ali kar kuharja

10. 12. 2021

Medtem ko nam korupcija vsako leto požre 3,5 milijarde evrov, nam tisti minister, ki je nekoč pomotoma odstopil zaradi prevelike zavzetosti policije, svetuje, naj nepravilnosti prijavljamo – policiji. Medtem ko šef Fursa letno podeljuje dohodninskemu prvaku kosilo za tolažilno nagrado, manjši plačniki davkov čez noč izvejo, da so zaman kupili živila in pijačo za prodajo na novoletnih stojnicah. Dobrodošli v Sloveniji! Gostinci zato svetujejo: če jed ni dobra, zamenjaš recept ali kuharja!

Več ko je napak, lažje skriješ svojo

3. 12. 2021

Resnično je težko čutiti kaj drugega kot sožalje ob trenutnih političnih razmerah v Sloveniji. A ker nam vsaj za zdaj nekulturna in amoralna institucionalna politika še ne kroji prostega časa, ob nastopu veselega decembra vseeno skušajmo najti nekaj tistega, kar nas v življenju navdihuje. Avtor: Gašper Andrinek

Drama v politiki in politika v drami

26. 11. 2021

"Ni novica, če pes ugrizne človeka, novica je, če človek ugrizne psa. Ni novica, če čoln pluje po morju, novica je, ko se čoln vozi po cesti," tako Petkovo centrifugo začenja avtorica Tatjana Pirc, ki oddajo zaključuje z besedami: "Naj obstane in se razvija dobra javna radiotelevizija. In naj živi javnost, ki je njena zaveznica!" Med uvodom in zaključkom pa je zelo dramatično.

Voluharji vseh barv in moralno-etični zlom družbe, povrhu pa še ena po "goflji"

19. 11. 2021

Za nami je en žalosten teden, še en žalosten teden - poln katastrofičnih novic, obupovanj, pozivov, prepričevanj prepričanih, teden moralno-etične inventure. Pa še kakšen voluhar se najde zraven. Ampak vprašanje, če se nas je vse skupaj dotaknilo na pravi način, ugotavlja Aleš Smrekar, ki ožema dogodke v tokratni Petkovi Centrifugi.

Politični mehurček

12. 11. 2021

"Dvignimo pričakovanja do politikov," je v oddaji Skupaj naprej, ki se je prvič v zgodovini sočasno predvajala na TV Slovenija in POP TV, pozvala filozofinja Alenka Zupančič. Politiki mešetarijo po svoje, si zrihtajo posel tu in uslugo tam, mi pa to samo še osuplo gledamo in se tolažimo s tem, da vsaj vemo, da so vsi pokvarjeni. Po njenem je to perverzna in že skoraj mazohistična simbioza, zato dajmo, četudi naivno, upati, da se da drugače.

Kopljemo si lasten grob

5. 11. 2021

Z uničevanjem planeta si »kopljemo svoj lasten grob« je na podnebni konferenci v Glasgowu drastično opozoril Generalni sekretar Združenih narodov Guterres. Doma smo soočeni z nevarno rastjo dnevnih okužb, zato se je poglavitno vprašanje tega tedna vrtelo okrog vprašanj o kolapsu zdravstva in ali bo vlada z ukrepi ponovno zaprla državo z vsemi posledicami za posameznika in družbo. Medtem so vidni člani SAZU opozorili, da se avtokratski način vladanja pri nas ni zmanjšal, negativni učinki le tega pa se kažejo tudi na obvladovanju pandemije.

Neznosna lahkost sprenevedanja

29. 10. 2021

Neznosno postaja življenje pod oblastjo, ki se ni sposobna distancirati od lastnih simptomov in napak ter jih reflektirati. Ali se vsaj – sem pa tja – zadržati v svoji napadalnosti. Neznosno pa predvsem utrujajoče. Utrujajoča je ta igra sprenevedanja in izčrpavanja pa tudi številnih neumnosti, ki ne vzdržijo racionalne argumentacije … gre za način vladanja, jaz imam prav, ker sem jaz. Ni samo pri nas, a človek bi kar stekel stran … Teden komentira Nataša Štefe.

Naši in vaši, vsegliharji in aktivisti

22. 10. 2021

Tako kot blato je živa materija tudi korupcija, ki spreminja agregatna stanja za vsako ceno ter zastruplja družbo, kot blato zastruplja podtalnico. Solidarnosti moramo vrniti vso težo besede, ki si jo zasluži, saj je zaradi nezaslišane politizacije povsem razvrednotena. Solidarnost moramo nujno začeti živeti, tako individualno predvsem pa institucionalno. In jo prenehati vlačiti po ustih, z njo žugati in opletati po volilnih programih.

Splošna teorija relativnosti zarot

15. 10. 2021

V Sloveniji je tudi prostor hudo relativen, tudi če pomislimo na že skoraj vsakodnevne proteste po prestolnici, ki sploh niso več novica. Kot bumerang se očitno vrača tudi svetovna energetska kriza, in to ravno na začetku kurilne sezone na severni polobli. Nas bodo res morale podivjane cene energentov pripraviti na toliko let odlagano varčevanje. Za zdaj sicer naš način življenja in svetovne smernice prej izgledajo kot norčevanje, ne pa varčevanje, recimo z elektriko.

Ponosni na represijo

8. 10. 2021

Policisti so v torek tako brezmejno zagnano in nediskriminatorno izstreljevali solzivec vsepovprek po ljudjeh v ljubljanskem središču, da so pri tem poškodovali celo svojega pripadnika. Medtem pa na vrhu EU na Brdu pri Kranju politiki niso dosegli nič oprijemljivega. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.

Črna sreda

1. 10. 2021

Kaj je glavni razlog za to, da svet, kot smo ga poznali, razpada na koščke? Prazni "bla bla" politikov, kot pravi nepopustljiva deklica Greta? Negotovost zaradi hitrih sprememb, ki jih ne razumemo? Krivice, dvoličnost in zlorabe elit? Pandemska utrujenost ali povedano preprosto: glasno in žal vse pogosteje tudi nasilno sporočilo, da "ne zmoremo več, hočemo svoja življenja nazaj!"?

Kdo nas (š)čuva?

24. 9. 2021

Petek popoldne ni najbolj optimalen čas za biti jezen. Ampak saj niti nimamo več izbire. Jezni, znervirani, celo agresivni smo praktično neprestano. Že tedne, že mesece. Izhodišče tokratne centrifuge je prav jeza. In kaos. Ta dva sta premo-sorazmerna z neuspešnostjo spopadanja s epidemijo. In jezo bi iz Slovenije lahko izvažali.

Brezno prebujenih zveri

17. 9. 2021

Kaj pomeni kriterij PCTP? Poslušanje centrifuge Tatjane Pirc. Vsi izpolnjujete pogoje! Avtorica se bo oglasila iz brezna, ki mu ni videti dna.

Krasni nori svet

10. 9. 2021

Imamo pravosodnega ministra, ki ga tožilstvo preganja zaradi suma davčne zatajitve in ponarejanja poslovnih listin. Imamo predsednika, ki pomaga pri iskanju alternativnih rešitev za financiranje STA, potem ko vrhovno sodišče pove, da to vladi nalaga zakon. Imamo politike, ki lahko žalijo državljane, državljani pa njih ne smemo z zmerjanjem soočiti s posledicami njihovih ravnanj. Imamo ravnatelja, ki ne verjame v virus, verjame pa v protikoronske dodatke zaradi dela v rizičnih razmerah, ki jih povzroča "domnevni" virus covid-19. In imamo goreče zanikovalce koronavirusa pod taktirko majorja Trohe, ki jim je oblast kar štiri mesece dovolila spodkopavati prizadevanja vlade v boju z virusom pred glavnim vhodom v RTV Slovenija, ker policija ni ocenila, da z bivakiranjem na intervencijski poti v stavbo naše televizije predstavljajo tudi varnostno tveganje. Dobrodošli v krasnem norem svetu!

Učna ura naše neumnosti

3. 9. 2021

Ta teden smo čakali in čakali nov semafor ukrepov ob naglem slabšanju covid razmer, pa semafor še vedno ni dobil zelene luči. K sreči pa so jo šolarji in dijaki - prvi september so v šolskih klopeh pričakali z upanjem, da bi bili tam, brez vmesnih premorov, tudi 24. junija. Ampak to bo odvisno tudi ali pa predvsem od nas samih in učnih krivulj, učnih ur naše neumnosti.

Šole med kladivom in nakovalom

27. 8. 2021

Slovenija je od danes torej spet obarvana v rdeče po evropskem semaforju. To nas najbrž ne bi smelo presenetiti, saj se je vse odvijalo po praktično enakem scenariju kot lansko poletje. Priprave pred začetkom šolskega leta so spet potekale kot prvovrstna zmeda, prava tragikomedija spektakularnih obratov za 180 stopinj, v kateri so ravnatelji šol pristali med kladivom in nakovalom. Podobno kot afganistanski prebežniki, ki so jim poti na varno vse bolj zaprte. Centrifugo vrti Jan Grilc.

Ko se sistem sesuje kot hišica iz kart

20. 8. 2021

Že ves teden so oči svetovne javnosti uprte v Afganistan, kjer so se talibani dobesedno sprehodili v Kabul, brez izstreljenega naboja. In se je sistem, ki so ga zavezniki gradili dve desetletji, v nekaj tednih ali celo dnevih sesul kot hišica iz kart.

Vse se mora spremeniti

13. 8. 2021

Pred 30-imi leti so znanstveniki začeli opozarjati, da naš gospodarski in na fosilnih gorivih temelječ razvoj ni okoljsko vzdržen in da se bo naš način življenja od prometa do hitre mode odrazil v spremembah podnebja, ki bodo za nas (milo rečeno) škodljive in neugodne. Napovedi znanstvenikov so se uresničile, znanost je imela prav. Misliti, da je katastrofa pred nami, je pravzaprav sprenevedanje. Katastrofa je že tu. O tem smo lahko ta teden brali in poslušali med vsakodnevnimi novicami. Morda najbolj ključni ugotovitvi, poročila Medvladnega odbora, pri katerem je sodelovalo več kot 234 znanstvenikov iz 66-ih držav, sta, da so podnebne spremembe in globalno segrevanje zajele prav vse kotičke sveta. In da ima največ vpliva na to – homo sapiens sapiens*. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe. *človek

Na olimpijskem valu

6. 8. 2021

Glavni dogodek na sveta so že nekaj dni olimpijske igre v Tokiu. Spremljanje iger je za marsikoga oddih od vsakdanjega življenja, še posebej, če so športnice in športniki iz njegove države uspešni. Slovenijo je te dni zajela košarkarska vročica in veselje nad uspehi drugih naših športnikov. A svet se, kljub športnim igram, vrti naprej. Pojavljajo se bojazni o hitro prihajajočem novem valu covida-19, sredozemske države pustošijo požari, v Afganistanu talibani ponovno osvajajo državo …

Nalezljiva miselnost voditeljev

30. 7. 2021

V tokratnem centrifugiranju smo se po najboljših močeh skušali predajati športnim uspehom in miselnosti zmagovalcev. Dejstvo namreč je, da vsakodnevne sprožilce slabe volje te dni zavoljo športnih uspehov precej lažje prenašamo. In da je miselnost voditeljev nalezljiva v dobrem in slabem.

Širijo se digitalni požari

23. 7. 2021

Olimpijske igre so se začele, a ne nalagajmo športnikom nepotrebnega pritiska, naj dajo vse od sebe. Takisto moramo storiti tudi mi, da bi se uprli razmahu nevednosti, ki nam preti na vsakem digitalnem koraku. Resničnost je že nekaj časa pod velikim pritiskom. Preobsegajoča informiranost posamezniku na vsakem koraku, z vsakega ekrana, predstavlja vedno večji zalogaj, da se prebije med balastom laži in zavajanj do resnice in informacij z dodano vrednostjo, ki človeku obogatijo življenje in ga ne potiskajo na rob prepada nevednosti. Glasba: Borja Močnik Zvok: Blaž Kumše Besedilo: Gašper Andrinek

Voda radosti*

16. 7. 2021

Živimo v vznemirljivih časih**, ko je večina proti za in za proti. Roberto Mancini, selektor italijanske nogometne reprezentance, ki je osvojila naslov evropskih prvakov, pravi, da zmaga tisti, ki ima vroče srce in hladno glavo. Tatjana Pirc pa v Petkovi centrifugi ugotavlja, da to velja za igrišča in volišča. * odlomek iz pesmi Voda radosti, glasba in besedilo Robert Petan: ''... zdej pa povejte, če smo vam kdaj lagal! A smo vas kdaj že žejne čez vodo peljal? A smo vam kdaj že slane vode pit dal?'' ** Živimo v vznemirljivih časih je naslov razstave sodobne slovenske likovne umetnosti, ki je na ogled v prostorih evropskega parlamenta v Bruslju. Odprl jo je minister za kulturo Vasko Simoniti, ki je dejal: ''Razstava je postavljena tako, kot sem želel.''

Geneza polarizacije

9. 7. 2021

Zdi se, da oblast dela vse, da bi še poglobila prepad med sabo in ljudstvom ter med posameznimi skupinami v družbi.

Jo stakne nazadnje, bila mu je kos

2. 7. 2021

S pravljico o čudežnem nastanku naše Slovenije se je ob 30 obletnici za elitnimi ograjami ta centrifugalni teden tudi začel, končal pa s počastitvijo drugega predsedovanja Slovenije Svetu Evropske unije, ki se je oni večer odplesala na Bledu s Povodnim možem Edwarda Cluga. A povodnemu Janezu Uršike zale tudi prek dneva niti s prijazno nabritostjo ni uspelo omehčati. Je znala obljubiti, je znala odreči in biti priljudna in biti prevzetna, kot je to pač nekoč opisal France. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Damjan Zorc.

Za resnico gre

25. 6. 2021

Politika je leta 1991 dobila ukaz slovenskih volivcev. Ta ukaz se je preudarno in smiselno prevedel v temeljno listino pozneje tudi v Ustavo Republike Slovenije. In spoštovanje Ustave ter tudi temeljnih državnih institucij države je tisto, kar bi morali slaviti ob obletnici Slovenije … Na čelu tudi z ustavnimi členi, da je Slovenija demokratična republika, pravna in socialna država, z bistvenim načelom delitve oblasti na zakonodajno, izvršilno in sodno. Ter, da ima v Sloveniji oblast ljudstvo. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.

Na slamnati strani Alp

18. 6. 2021

O molčečem pravosodnem ministru, naslednjem slovenskem kralju družabnih omrežjih, malih sivih celicah osamosvojitve in o tem, zakaj je Butnskala morda aktualna kot še nikoli. O poletju na slamnati strani Alp.

Komunalno blato in kljukasti križi

11. 6. 2021

V naslednjih minutah nas čakajo lov na čarovnice, kljukasti križi in zmagovalec v kategoriji najbolj abotne fotografije politika v državi in širše. Ta teden presenetljivo to ni predsednik države. Kdo ga je z naskokom izrinil s prestola, izveste v Centrifugi. Teden komentira: Gorazd Rečnik.

Kuhanje žabe v vladavini brez prava

4. 6. 2021

V času, ko se vse bolj privajamo na neslavno podobo naše domovine, v kateri trda roka oblasti uničuje družbeno-razvojne in zgodovinske dosežke na področju svobode izražanja, svobode medijev in vladavine prava, bi lahko uporabili Janševo prispodobo o žabi iz njegovega eseja Vojna z mediji. Če žabo vržeš v vrelo vodo, bo skočila ven, če jo vržeš v mlačno in počasi segrevaš, pa bo v kotlu ostala do bridkega konca. Ali se bomo privadili na ta krasni novi svet v zameno za prgišče bombončkov v obliki bonov in ostalih drobcenih vladnih daril? Centrifugo vrti Aleš Kocjan.

Ne čujem dobro*

28. 5. 2021

Ne čujem dobro, Ničesar ne slišim*. Skrajni čas je, da vlada zamenja ponudnika telekomunikacijskih storitev, saj se je minuli teden spet, v ključnih trenutkih, premierju Janši zgodil komunikacijski šum. Teden je bil sicer v znamenju preštevanja in politične matematike v parlamentu. A bolj kot čista aritmetika je bila v ospredju kombinatorika, kajti pred vsakim glasovanjem se zdi, da kot da poslanci le mečejo kocke in zadržujejo dih, preden se obrnejo, kot se.

Parlament 'v leru'

21. 5. 2021

Po STA so zdaj tudi nekatere radijske postaje in drugi mediji ostali brez dela sredstev, ker niso politično uravnoteženi. Srečanje voditeljev v okviru Procesa Brdo - Brioni je opozorilo na specifično logiko in odprta vprašanja hribovitega Balkana, minister za kulturo pa je odpovedal že napovedano razstavo slovenskih umetnikov v Evropskem parlamentu z naslovom Živimo v vznemirljivih časih, ker njemu pač noben uradnik ne bo postavljal pogojev.

Vsi boste aretirani!

14. 5. 2021

A res ne gre brez nespodobnih besed in "neljubih pripetljajev"? Teden ožema Tatjana Pirc.

Nazaj v prihodnost

7. 5. 2021

Teden se začel z aplavzi. Ploskali so trije gledalci predstave na Malem odru celjskega gledališča. In ploskala je tudi množica slovenskih novinarjev pred stavbo Slovenske tiskovne agencije, ki je na robu finančnega zloma. Aplavz se bo v gledališča vrnil. Vlada obljublja pospeške pri cepljenju in vrnitev življenja v običajne okvire. Bolj negotova pa je prihodnost medijev.

Narod si bo ukrepe pisal sam

30. 4. 2021

Med zgodovino in prihodnostjo, med omejitvami in sprostitvami, med medijsko svobodo in propagandno mašinerijo, med blefom in iskrenostjo. Leto dni epidemije in številna kolobarjenja s takšnimi in drugačnimi pravili, navodili in omejitvami, je več kot očitno v družbi vzbudilo potlačeno željo po reguliranju in nadzorovanju širšega javnega življenja. Tudi zato naj bi glasbeniki igrali na pihala skozi zareze v maskah, sprehod v kopalkah izven plaže v Izoli pa nas bo lahko stal 400 evrov. Še dobro, da (ne) vemo, kdo je zmagal v vojni ...

Tudi bogovi ubogajo, mar ne?

23. 4. 2021

Na svetovni dan knjige se spodobi, da začnemo centrifugirati s starodavno šalo. Saj se menda še spomnite:norišnica. Dva pacienta v čakalnici. Skozi vrata pokuka doktor: "Kdo je naslednji?", "Jaz, Napoleon I", se vzravna tisti manjši. "Prav," reče doktor, "ampak, kdo vas je pa imenoval za francoskega cesarja?" "Sam Bog," pribije prvi in si zatlači roko v gumbnico. Tedaj pa nenadoma vzkipi drugi: "Lažeš, jaz tega nikdar nisem storil!" Teden komentira Damjan Zorc.

Epidemija se še noče posloviti

16. 4. 2021

Slovenija je še vedno v primežu covida-19. Rast okužb se, kljub nedavno končanemu zaprtju javnega življenja, le počasi umirja, umirjen je tudi proces cepljena. A drugod po svetu je marsikje še huje zaradi drugih tegob. Ameriški predsednik Joe Biden je potrdil zgodovinsko odločitev o umiku ameriške vojske iz Afganistana. A to za to državo ni olajšanje, ampak prej obet negotove prihodnosti. Japonsko in tudi svetovno javnost pa razburja zlivanje radioaktivne vode iz Fukušime v morje.

Ponavljanje istega drugače

9. 4. 2021

Pandemična utrujenost, apatija in brezvoljnost so razumljive in pogoste. In tudi v tem čudnem zimsko-pomladnem tednu smo lahko doživljali ponavljanje istega, pogosto napačnega, komunikacijsko zgrešenega, kar se je – kot v tednih prej – znova zgostilo ob tedenskih sejah vlade nekje od četrtka naprej. Pa tudi napovedano 11-dnevno delno nepopolno popolno prekinitveno prekinjeno zaprtje države, ki se končuje ta konec tedna, ni neskončnosti ponavljanja vselej istega prav nič zmotilo. Pravzaprav se zdi da zaprtja šol in vrtcev, pa športnih dejavnosti, knjigarn in knjižnic pa še raznih drobnih rahlo nenavadnih pravil – od odprtih trgovin z vsaj enim tehničnim blagom do znova pokrivanja polic recimo z nogavicami v živilskih trgovinah – še pristojni niso vzeli strašno resno in že v prvih delovnih dneh delnega zaprtja se je predvsem razmišljalo o odprtju in sproščanju. Komentar tedna je pripravila Nataša Štefe.

'Lockdown' Janševe neudobne večine

2. 4. 2021

Medtem ko je premier Janša razširil politični boj na vse pore družbenega življenja in ga tudi internacionaliziral, so se na predvečer zaprtja šol in vrtcev zamajali temelji domače politične hiše iz kart. Tedenski komentar je pripravil Aleš Kocjan.

"Glede tistih idiotov, pardon tistih ljudi …"

26. 3. 2021

Kako ob presežku nekulturnosti in arogance, ki se je zableščala v vsej svoji primitivnosti tudi ob interpelaciji ministra za kulturo, ki na primer ljudi, ki protestirajo, brezsramno označi za idiote, obdržati kulturno držo in ne zapasti v polarizacijo, cinizem in sarkazem? Komentar preteklega tedna je pripravil Gorzad Rečnik.

Ne bomo tiho

19. 3. 2021

Če človek želi dnevno spremljati dogajanje v Sloveniji, lahko počne to samo v varnem zavetju orwellovskega kitovega trebuha. A trebušna stena postaja vse tanjša in slej ko prej bo počila, takrat pa bomo imeli na izbiro samo še ravnodušnost ali življenje. Tedenski komentar je pripravil Gašper Andrinek.

Leto pandemije v epruveti

12. 3. 2021

Po malo bolj optimističnem začetku tedna je sledil vrtiljak politične norije in družbenih nesoglasij, ki še tako stabilne posameznike lahko pripelje do roba obupa. V eni parlamentarni stranki so se odločili za novo konsolidacijo, v drugi so se odločili, da bodo brez kakršnihkoli sprememb prenovili stranko. Minister je napovedal skrajšanje policijske ure za eno uro, s čimer je hote ali nehote razgalil vso arbitrarnost tega ukrepa, a na koncu iz vsega skupaj tako ali tako ni bilo nič. Vsaj zaenkrat. Tako kot tudi zaenkrat ne bo še nič s protesti, čeprav je nekaj ur celo kazalo, da v bistvu so dovoljeni. Skratka - vsi značilni pojavi pandemskega leta v enem tednu. Centrifugo vrti Jan Grilc.

Strah kot orožje

5. 3. 2021

Danes ni najpomembnejše samo vprašanje raznovrstne radikalizacije v družbi, pač pa tudi način, na katerega se posamezniki radikalizirajo. Družbena omrežja so pri tem zaradi svoje mobilizacijske moči temeljito spremenila dinamiko procesa radikalizacije. Krizne razmere, izredna in bolezenska stanja kot je pandemija te procese še pospešujejo.

Učinkoviti! Kot zobni aparat na protezi.

26. 2. 2021

Nekaj zaveznikov vlada v boju proti Zlu ima, ostale "bratovščina" – kot v Gospodarju prstanov – najde po poti. Od dreves do, če je treba, plevela.

Se leže lažje laže?

19. 2. 2021

Tatjana Pirc vabi vse pravne in fizične osebe, da v skladu z odlokom o poslušanju Vala 202 vstopijo v mehurček Petkove centrifuge.

Štejem, štejem, pa mi ena vedno manjka …

12. 2. 2021

Matematika je eksaktna veda in 42 nikoli ne bo 46 – ampak dokler se naslednji teden ne preštejejo glasovi na tajnem glasovanju, še vedno lahko vsak šteje po svoje. Če bi Ježek živel v naših časih, mu zlepa ne bi zmanjkalo štrene – tako smo v predpustnem tednu šteli banalne ministrske norosti, lažne pozitivne hitre teste, sedemdnevno povprečje okuženih, hospitalizirane, pa tudi število ukradenih defibrilatorjev. Komentira Aleš Smrekar.

Samo še ena opeka v zidu

5. 2. 2021

Šolska torba je pred zaprtimi šolskimi vrati dobila nov simbolni pomen, postala je sredstvo protesta. Medtem pa testirajo učiteljice in učitelje s testi, ki dajejo lažne rezultate. Kot da bi se v glavah vladajočih zataknil refren Pink Floydov "We don't need no education", a tam povsem zgrešil svoje bistvo.

Konkurenca v času pandemije

29. 1. 2021

Človek bi na prvi mah pomislil, da pandemija ni najbolj posrečen čas za vse večjo konkurenco, a spomnite se na razvpito francosko anekdoto, ko je usoda hotela, da so kar trije peki odprli svoje butike v majhni pariški ulici.

Adijo, Donald, hvala za nič, Melanija!

22. 1. 2021

Iz Bele hiše sta se izselila Donald Trump in vedno manj naša Melanija, svet pa se po ameriških volitvah in po začetku cepilnih akcij proti covidu-19 počasi vrača v ustaljene tirnice. Le pričakovanja glede sprememb pri vladanju v Sloveniji so ostala le pričakovanja. Bolj resnično pa je odpiranje šol, trgovin in dejavnosti pri nas, saj število okuženih sicer zelo počasi, a vendarle pada.

V politiki je treba znati šteti

15. 1. 2021

Vlada napoveduje, da bo zaradi epidemije znova popolnoma zaprla javno življenje, opozicija vlaga nezaupnico, državljane mineva potrpljenje. Upanja, da se bo z novim letom nočna mora leta 2020 končala, je vse manj. O vojni za cepiva, o neslavnih rekordih, ki jih dosega Slovenija, o političnih spopadih in tudi o odhodu Donalda Trumpa, v novi Centrifugi.

Učna ura demokracije

8. 1. 2021

Teden za nami bo odmeval še dolgo, zelo verjetno bodo o njem v kakem učbeniku brali tudi naši zanamci. Redkokateri dogodek je svet tako osupnil, kot vdor Trumpovih privržencev v Kapitol. Združene države, ki so pregovorno imele nekdaj demokracije za izvoz, niso zmogle izpeljati osnovne demokratične postavke, torej mirnega prenosa oblasti po volitvah. A tak stavek pove ravno toliko kot splošno obsojanje nasilja. Kajti vdor v zgradbo kongresa ima jasne dejavnike in znane akterje. V Sloveniji medtem redno prebiramo Uradni list, kjer so objavljeni aktualni odloki slovenske vlade, celotna slovenska politika pa je tudi v pričakovanju prebiranja revizije Računskega sodišča glede nabave zaščitne opreme zaradi epidemije. O vsem tem v komentarju in pregledu tedna razmišlja Nataša Štefe.

Nekega jutra, ko ...

1. 1. 2021

“Najlepša jutra so zjutraj,” je nekoč zapisal pokojni poet Ivan Volarič Feo, ki nam pomaga prebijati se čez serpentine težkega leta. Politiki se prepirajo naprej. Ukrepi so nujni, a nekonsistentni. Odpiranje šol in vrtec je ob apatični ministrici in slabi epidemiološki sliki nejasno. Vladavino prava si z umetniško svobodo po svoje interpretirajo tako politiki kot nekateri "uporabniki." Kot da vse skupaj v 2020 že ni bilo dovolj zahtevno, je Hrvaško prizadel še drugi močan potres v nekaj mesecih, ki pa je tudi dokazal, da solidarnost med ljudmi še ni izumrla. Zato ne kaže obupati. Nekega jutra se bo, prosto po Vladu Kreslinu, vendarle zdanilo. Glave se bodo ohladile. Solze se bodo posušile. Srečno!

Božični zvončki ali navčki?

25. 12. 2020

Božična centrifuga je že po tradiciji podložena z obilo cingljanja. Eni ga komaj čakajo, drugim občasno preseda. Še nikoli pred letošnjim letom pa nismo posumili v njihovo dvoznačnost: nam cingljajo zvončki ali navčki?

Božična grozljivka

18. 12. 2020

Nova normalnost je s seboj prinesla marsikaj, česar se ne bi smeli tako hitro navaditi. Znašli smo se v grozljivki, kjer poteka sistematično uničevanje kulture, medijev in avtonomnega novinarstva. Kjer nas prepričujejo, da je Zemlja ploščata, čeprav vsi vemo, da ni. V grozljivki, kjer vojska toži pevko, ki se ji v bran mora postaviti akademska sfera, ki pa jo tudi toži največja koalicijska stranka. V grozljivki, kjer smo pozabili na okolje in pozabili, da je to naša največja skrb. V grozljivki, kjer so študentje (končno) ugotovili, da drobtinica 150€ za marsikoga ni dovolj. V grozljivki, kjer vladajo teorije zarote in načrtna razgradnja zaupanja v znanost. V grozljivki, kjer vsako noč v Ljubljani skoraj 50 ljudi spi na prostem. Božično grozljivko s podlago Ludwiga van Beethovna pripoveduje Gašper Andrinek.

Naša življenja se še vedno vrte okrog drobcenega organizma

11. 12. 2020

Že od marca nam zapoveduje in nas omejuje. Morda pa nas na koncu reši cepivo, ki naj bi učinkovito ustavilo širitev okužb s koronavirusom. Tedensko dogajanje je v Petkovi centrifugi opral Tomaž Gerden.

(H)upanje umre zadnje

4. 12. 2020

Če hočeš zmagati, ne smeš izgubiti. Včasih smo ga brali, ne enkrat, stokrat, zdaj v tem stripu živimo. Ekipi Petkove centrifuge sta se ta teden pridružila novinarka Tatjana Pirc in legendarni Alan Ford.

Zaupate tistemu, ki vam ne zaupa?

27. 11. 2020

O tem politično-družbenem kavlju 22 govori današnji pregled tedenskega dogajanja. Pa tudi o tem, če so oklepniki orožje ali ne. Centrifugo vrti Tadej Košmrlj.

Beremo pisma

20. 11. 2020

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

Trump odhaja, trumpizem ostaja

13. 11. 2020

Okoliščine, v katerih smo, so pravzaprav uresničitev sanj totalitarnih režimov, saj lahko sistemsko uresničujejo svojo agendo, ki bi bila v normalnih okoliščinah politični samomor, meni klinični psiholog, dr. Aleksander Zadel. Sicer pa smrtonosni objem koronavirusne bolezni 19 še vedno ne popušča. Trump odhaja, trumpizem ostaja. Neumorno vztraja tudi "maršal Tvito", medtem pa slovenski individualni športniki navdušujejo in osvajajo nove lovorike.

Postajamo druga Amerika

6. 11. 2020

Amerika in Slovenija si postajata vse bolj podobni. Ne po vojaški, politični ali ekonomski moči. Podobni si postajamo tudi v političnem delovanju in dojemanju političnih realnosti. Zato ne preseneča, da je naš premier v ameriškem predsedniku Trumpu prepoznal sorodno dušo in mu kot edini voditelj namenil svojo podporo in celo predčasne čestitke za zmago, ki jo je Trump ravno tako predčasno razglasil. Medtem ko negotovo stanje na drugi strani luže spremljajo neprijetni prizori protestov in političnih razhajanj, ki spodkopavajo trdoživost ene najstarejših predstavniških demokracij na svetu, pri nas nepredvidljiva epidemiološka slika povzroča vse večji družbeno-politični kaos. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.

Človek človeku res človek?

30. 10. 2020

Teden, ko naj bi zadnjim dvomljivcem in ignorantom ter upornikom brez razloga postalo jasno, da gre zares in se nam piše zelo slabo. Komentira Aleš Smrekar.

Zapiranje države 2.0

23. 10. 2020

Ko se v nekaj dneh z nagovori državljanom oglasita predsednika države in vlade, za njima pa še ključni ministri, je jasno, da nas politični vrh pripravlja na slabe novice. Ko je ključno sporočilo, da so razmere resne, da pa bomo "skupaj zmogli", je to že zanesljiv znak za alarm. Zdaj gre zares. Zelo zares. Centrifugo vrti Tanja Starič.

Z ukrepi, a samo brez panike

16. 10. 2020

Mogoče bi angleški pisatelj Douglas Adams, če bi doživel dogodke leta 2020, spremenil načrt uradniških Vogonov za uničenje Zemlje, kot se je to zgodilo v Štoparskem vodniku po galaksiji, ki je izšel pred 41 leti. Tako pa se je nekaj mučnih mesecev po nesrečnem prenosu novega koronavirusa z netopirja na človeka zgodil ta teden. V Sloveniji. "Gre za to, da lahko sami največ naredimo za svoje zdravje, za naše bližje. Ukrep je zelo preprost: higiena rok in kašlja, ne dotikajte se obraza, kašljajte v rokav, nosite masko in vzdržujte razdaljo metra in pol. Če storimo samo to, smo naredili ogromno." - specializant infektologije Federico V. Potočnik Če samo en teden intenzivno spremljate novice iz Slovenije in sveta ter ste poleg tega močno vpeti na vseh družabnih omrežjih, kjer sledite kvazi vplivnežem in politikom, lahko mirno potegnete črto in rečete, da smo planet globoko zavozili. Zgovoren je že podatek, ki ga je ta teden na mednarodni dan umivanja rok posredoval Unicef - umivanje rok z milom še vedno ostaja nedosegljivo trem milijardam ljudem po vsem svetu. Za vse bomo plačali, tudi za to, da se naši svetovni voditelji še vedno ne zmorejo dogovoriti o podnebnih ciljih. Sicer pa še enkrat: maske, umivanje rok in distanca, drugače pa, samo brez panike.

Konec zafrkavanja

9. 10. 2020

Če bi pobrskali po arhivih te oddaje, bi težko našli kakšno, v kateri ni omenjeno zdravstvo. Več deset let podhranjenosti – kadrovske in tiste v zgradbah, neurejeno financiranje in nabava, nejasni normativi … še bi lahko naštevali. Res pa je tudi, da na svetu ni zdravstva, ki bi zmoglo zaustaviti epidemijo brez sodelovanja državljanov in brez odgovornosti, ki je ključna beseda tudi za ta teden pogosto nastopajočega premiera. Zafrkavanja je konec, vrag je vzel šalo … je povedal premier, takoj ko je odgovornost preložil na neimenovano manjšino in pripisal krivdo osrednjim medijem v državi. Krivca je pač treba najti, gre za psihološko strukturo delovanja. Tudi ta ni nepomembna v teh razmerah. Prav tako ključne so kapacitete v zdravstvu, predvsem kadrovske.

Kdo bo meril temperaturo našim politikom

2. 10. 2020

Da nam vse, kar se dogaja, ne bi preveč dvigalo temperature, nam jo bodo odslej merili. V tokratni Centrifugi pričakujemo tudi ekskluzivno javljanje ameriških predsedniških kandidatov, ki bosta komentirala nedaven izpad v slovenskem parlamentu.

Najdi Hojsa!

25. 9. 2020

Kar podvizati se je bilo treba pri tokratnem tedenskem komentarju. Ne zato, ker bi bil teden nabit s pomembnimi novicami, ampak zato, ker so sicer redke upoštevanja vredne novice vredne širše razlage.

Tretji kamen od sonca

18. 9. 2020

Preverjamo, ali nam kaj živega v osončju dela konkurenco. Menda so v oblakih okrog Venere mikrobi. Še dobro, da smo jim, če res obstajajo, in tudi tujcem, ki nas kritizirajo, z našega zeleno-rdeče-rumenega otoka sreče na tretjem kamnu od Sonca požugali: "Preden nas ocenjujete, se najprej naučite slovensko." Ko pozorno gledamo naokrog in navzgor, lahko vidimo marsikaj. Tudi to, da je strop vhodne avle ljubljanskega Kliničnega centra obložen z velikimi krožniki iz pločevine, ki spominjajo na ženske prsi, kar pri obiskovalcu ustvarja občutek, da je vstopil v varno zavetje, kakršno dojenčku ponuja materino naročje. "Iščemo varno zavetje. Selitev na Venero za zdaj še odpade," pravi avtorica Tatjana Pirc.

Rumeno obarvana Slovenija

11. 9. 2020

Slovenija je obarvana rumeno, kar je iz športnega zornega kota dobro, pri semaforju korone, ko se utegne rumena kmalu ugasniti in zasvetiti rdeča, pa malo manj. Tokratno Petkovo centrifugo pa začinimo še z različnimi teorijami zarote, ki so jim krizni časi nataknili krila.

Slovenija v krasnem novem svetu

4. 9. 2020

Impresivna družba po nazivih, manj impresivna po mednarodnem ugledu nam je v idiličnem okolju slovenskega turističnega bisera naslikala podobo krasnega novega sveta, ki ga v naši državi vse bolj udejanjamo v mislih, besedah in dejanjih. V tem čudovitem družbeno-političnem okolju spet dobivajo domovinsko pravico zdrava pamet, domačijsko upravljanje javnih zadev, medijske organizacije vprašljivega slovesa, populistični imperativ pa postaja v politiki nov in celo zaželen demokratični vzorec. Čas je, da gremo po sledi tega družbenega napredka tudi v Sloveniji. Zatorej »Živela Slovenija« je vzkliknil naš madžarski kolega Viktor Orban.

Laž ni nujno laž. Morda je le resnica v nastajanju

28. 8. 2020

Resnica naj bi bila (po najbolj splošni definiciji) pojem, ki pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo. Če torej hočemo bolj prijetno resnico, je treba le nekoliko modulirati vhodna dejstva. Posledično seveda dobimo več resnic. V sistemu, ki ga trenutno živimo, pa je dodatna ponudba dobra stvar.

More, more, more

21. 8. 2020

More (hrv.) ali more (sl.) ali more (ang.) – tu je kleč! Tale tedenska centrifuga bi morala biti prva po obdobju kislih kumaric in pasjih dni, taka, ki bi nas postopno vračala v vsakdanjo rutino – če bi ta od marca 2020 sploh še obstajala. Pa očitno ne več. Nekdaj so bili namreč tole dnevi, ko so starši šolarjev že imeli pogrizene nohte od šolskih nabav in razmišljanja o tem, kako bo, ko bo treba na hitro spet v šolo. Zdaj pa jih najbolj skrbi, da se čas do odhoda v šolo ne bi kaj podaljšal.

Življenje je tombola

14. 8. 2020

Tombola življenja se igra ne glede na to, kje na svetu ste. Vsakemu je naklonjena drugače. Tombola Centrifuge pa tokrat ni bila naklonjeni ministrici Aleksandri Pivec, ki do konca redakcije te oddaje še ni odstopila, ostalim regijskim samodržcem,izstrelitvi ruskega cepiva Sputnik, potapljajočem se tankerju na Mavriciju in nešteto drugim novicam, ki ste jih skoraj zagotovo zamudili. So pa na tomboli zadeli samoržci nove šole, ki se jim očitno toži po starih časih, zapakiranih v celofan. Tako tombolo kot centrifugo sta vrtela tonski mojster Gašper Loborec in novinar Gašper Andrinek.

Apokalipsa poletja 20.20

7. 8. 2020

“In kaj drugega je svoboda, če ne drobec vas samih, ki ga hočete zavreči, da bi postali svobodni?” Tako je nekoč zapisal Kahlil Gibran, pesnik in filozof iz Libanona, kjer je močna eksplozija porušila praktično polovico prestolnice Beirut. Apokaliptičnost katastrofe bo le še poglobila politično in gospodarsko krizo v nekoč Švici Bližnjega vzhoda. Eksplozivnost poletja ne pojenja na domači politično-družbeni sceni. Ministrica za kmetijstvo z direktorji, vinarji, župani, hotelirji in penzionisti polaga račune, predsednik vlade avgusta tradicionalno osvaja alpske vrhove, v dolini pa ga njegova ekipa tvita in retvita brez prediha. Država med prijatelji in lobisti išče varne 5G standarde, mimogrede pa financira destilacijo vinskih presežkov in kurjenje zaplenjene konoplje. Optimistični sta vsaj mariborski pisateljski legendi. Drago Jančar je prejel avstrijsko državno nagrado za evropsko književnost. Verjame, da kriza vendarle ne bo povsem spremenila naših življenj. Tone Partljič pa ob 80-letnici še naprej upa v svobodo, čeprav jo intimno najde samo na praznem listu papirja. Avtor: Luka Hvalc

Na desno tudi pri rdeči

31. 7. 2020

Smo v petem mesecu novega štetja. Štetja okužb, žarišč, zbolelih, hospitaliziranih, prebolelih. Peti mesec nenormalne normalnosti. Živimo v obdobju umetnikov interpretacije, ki naj ob svojih polpolnih in polpraznih kozarcih še naprej ugotavljajo, ali je Mars naša prihodnost ali preteklost. "Če bo uzakonjeno zavijanje pri rdeči, bo zmagal tisti, ki bo najglasneje trobil."

Sprenevedanje 2.0

24. 7. 2020

Po petih dneh pogajanj so voditelji sedemindvajsetih evropskih držav dosegli dogovor o sedemletnem proračunu unije in skladu za obnovo. Kompromis je dosežen, če so z dogovorom vsi ali malce nezadovoljni, ali pa če so vsi zadovoljni. Po tokratnem evropskem vrhu se je, kot za zdaj kaže, zgodilo to zadnje. Zmagovalci so vsi. Prvič naj bi bil dogovor o proračunu povezan s podnebnimi cilji in s spoštovanjem vladavine prava. Potem pa so interpretacije različne … in tudi sprenevedanja. Sprenevedanje madžarskega premiera Viktorja Orbana in druščine ter sprenevedanja Evropske unije – z jedrnimi, varčnimi ali kakor jim želite reči – članicami na čelu, ki ostaja v primežu politične impotentnosti. Komentar je pripravila Nataša Štefe.

Doktrina šoka

17. 7. 2020

Obramboslovec Janša je uspešen strateg, odpira fronte drugo za drugo tako, da zmede svoje politične nasprotnike in ti lahko samo tavajo od enega do drugega odprtega spopada, nepripravljeni na dobro premišljene poteze druge strani. Javna razprava o spremembah medijske zakonodaje, ki je ta teden dvignila največ prahu, je zdaj podaljšana do 5. septembra, ampak v tej vojni z mediji, ki jo je predsednik vlade napovedal že v začetku maja, strokovna javnost in argumenti nimajo vloge – tako kot tudi skorajda na vseh drugih bojiščih, gradbiščih. Samo upamo lahko, da se bo med počitnicami, ki se za parlamentarce začenjajo ta konec tedna, prah z gradbišč toliko polegel, da bo slika postala bolj jasna in bodo spregledali tudi tisti poslanci, ki še imajo zdravo kmečko pamet in razmišljajo s svojo glavo.

Skromnost v teh čudnih časih ni zaželena

10. 7. 2020

Slovenija in tudi številne druge države se soočajo povečanjem števila okužb s koronavirusom. Komaj smo se navadili na bolj omiljene ukrepe, se bomo verjetno morali spet na bolj trde metode za preprečitev širjenja te nadloge. V Srbiji so zaradi takih ukrepov in tudi splošnega nezadovoljstva z oblastjo izbruhnile demonstracije. V oddaji lahko slišite glasbo znanega italijanskega skladatelja Ennia Morriconeja. Žal z razlogom, kajti ta teden se je v 92- letu starosti poslovil s tega sveta. Njegov rojak, z oskarjem nagrajeni režiser Paolo Sorrentino, je ob njegovi smrti povedal nekaj toplih besed o tem glasbeniku. "Moriccone je bil eden od redkih genijev, ki jih je imela ta dežela , to ve vsak. Bil je zadržana, skromna osebnost. Zaradi tega je bil še bolj poseben, kajti lahko bi govoril o svojih velikih dosežkih, a je raje ostajal v ozadju. To je v teh časih redka lastnost." Res, skromnost v teh čudnih časih ni zaželena. Teden komentira Tomaž Gerden.

Zahtevana dokumentacija ne obstaja

3. 7. 2020

Ta teden smo od italijanskih policistov izvedeli, da uporabnike sintetičnih drog v Evropi zalagajo skrajneži islamske države. Dolgotrajna uporaba amfetaminov med drugim povzroča poškodbe notranjih organov in možganov, kaj pa džihadisti še primešajo zraven, je prepuščeno njihovi kruti domišljiji, za katero vemo, da nima meja. Brez meja pa je tudi, sicer veliko prijaznejša, morda celo preveč, domišljija predsednika Pahorja, ki se je ta teden z vlakom odpravil na Madžarsko. Medtem pa so Madžari postali lastniki še enega medija v Sloveniji, ki je padel v roke oligarha, ki je tesno povezan z vladajočo stranko Fidesz, katere predsednik ima zelo rad zemljevide velike Madžarske. Toda v Sloveniji se je dogajalo tako veliko, da za dogodke izven meja v Petkovi centrifugi ni prostora. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Gorazd Rečnik.

Neue Politische Kunst*

26. 6. 2020

Nekje med topovi, virusi in sajenjem rožic se zadnje čase vijejo slovenske stezice. Preventivno ograjeni Kongresni trg je bil ob državni proslavi priča politiki 20.20. Neue Politische Kunst, nova politična umetnost*, politična umetnost možnega, pod krinko dnevnih provokacij in izrednih razmer, išče predvsem prostor za ozke interese. In bolj ali manj uspešno zamegljuje resnično pomembna polja razprave.Protestniki so uporniške moči strnili pod Prešernovim obličjem. Večina udeležencev alternativne proslave, tudi za njeno politizacijo so s svojo prisotnostjo poskrbeli nekateri opozicijski politiki, je nezadovoljna z državo in vlado. Med alternativce so se pomešali samooklicani patrioti v rumenih jopičih. Z očitnim namenom provokacije in z iztegnjenimi tetoviranimi desnicami nekaj jeznih fantov. Avtor: Luka Hvalc

Kdor molči, naj ne jé!

19. 6. 2020

S pomočjo starih dobrih slovenskih pregovorov se spominjamo dogodkov preteklega tedna.

Od kod vsa ta jeza?

12. 6. 2020

Ne morem dihati! Pretresljiva prošnja temnopoltega Georga Floyda, ki se je pod kolenom policista zaman boril za življenje je bila očitno neke vrste sprožilec. Ne samo v Združenih državah Amerike. Na ulicah svetovnih prestolnic so se v minulih dneh zbirale množice ljudi, ki očitno čutijo, da ne morejo več zadihati s polnimi pljuči. Od kod prihaja vsa ta jeza? V Petkovi centrifugi analizira Tanja Starič.

Odprite okna, korona je končana

5. 6. 2020

Epidemije je uradno konec, vendar previdnost ostaja v veljavi. Življenje pod slovenskim nebom se normalizira. Gospodarstvo išče poti okrevanja, ohranjajo pa se stare politične delitve kot tudi vztrajanje na okopih; tako znotraj parlamenta kot zunaj njega. Tudi o tem v tokratni Petkovi centrifugi.

Ku-ku; epidemija je, epidemije ni!

29. 5. 2020

V šolskih in poslanskih klopeh je spet živ-žav. Malo z maskami in ukrepi, malo pa ne. Čeprav je uradno epidemije konec, konca koronaukrepov še ni na vidiku. Pravzaprav se zdi, da je kriza le na področjih, kjer je tako lažje in bolj priročno.

Čas za umiritev

22. 5. 2020

Potem ko smo prvi najavili konec epidemije, bi lahko nastopil tudi čas za umiritev. A te so bili po dveh turbulentnih mesecih kroženja koronavirusa in nove vlade deležni le v vladni koaliciji, kjer so strnili vrste in ugotovili, da so bile vse špekulacije o rekonstrukciji vlade in odstavljanju ministrov odveč. Državljani pa duševni mir še iščemo vsak na svoj način. Nekaj tisoč jih denimo ob petkih kolesari po ulicah in trgih slovenskih mest ter na ta način neguje svoje dobro počutje. Da ne izgubimo moralnega kompasa, nam k sreči predsednik vlade nenehno sporoča, kaj je prav in kaj narobe. Zato verjamemo, da bomo tudi državljani kmalu deležni pomiritve in sprostitve, denimo v slovenskih turističnih biserih, kjer bomo lahko izkoristili velikodušno podarjene turistične bone … za katere bo vlada naposled račun poravnala z našim denarjem. Centrifugo vrti Aleš Kocjan.

30 let kuhanja žabe. In mule.

15. 5. 2020

V loncu poleg tistega, v katerem se že 30 let kuha žaba, se 30 let kuha tudi mula. In kdor je morebiti mislil, da se bo mula skuhala prej kot žaba, prav veliko o razmerah v Sloveniji ne ve. Centrifugo vrti Tadej Košmrlj.

Prigoda o kanonu in komarju

8. 5. 2020

Treba je priznati, da je tale zadnji teden, čeprav se je začel delavsko praznično, prinesel več novega v naše opustošeno življenje - kot prej ves mesec. Več pa v tokratni Centrifugi na Valu 202. Teden je opral Damjan Zorc.

Na koncu bomo zmagali

1. 5. 2020

Dneve virusov, mask, upora, medijev in dela je oprala Tatjana Pirc.

Vklopimo razum, zahtevajmo račun

24. 4. 2020

Vsi očitki novinarjem o nepravilnostih, nedemokratičnosti, negospodarnosti in o mastnem služenju oziroma vojnem dobičkarstvu so do zdaj vedno doživeli ostre protinapade tako vodilnih kot njihovih privržencev, resničnih in namišljenih. Zdaj so postali realnost. Teden komentira Gašper Andrinek.

Ni nam še odzvonilo

17. 4. 2020

Kar malo utrujeni smo že od govorjenja o koronavirusu. Papež Frančišek je v velikonočnem nagovoru še posebej omenil mrtve, njihove svojce, bolne in požrtvovalno zdravstveno osebje, ki se bori s koronavirusom. Morda se zadeve že malo premikajo na bolje, a treba bo še potrpeti. V soboto pa je dotrpel priljubljeni upokojeni ljubljanski nadškof Alojz Uran.

Dobrodošli v preteklost

10. 4. 2020

Epidemija se, upamo, počasi umirja, vlada pa že z vso silo odpira ideološke fronte. Se še spomnite zagotovil, da bo ta vlada morala stati na vsebini, ne na ideološkem izključevanju?! Mesec po tem Urad vlade za komuniciranje že piše depešo, ki se tri desetletja po prvih večstrankarskih volitvah še vedno vrti okrog večne teme največje politične stranke – mrež nekdanjega komunističnega režima. Kot da bi se del politične elite zataknil nekje v času, času, iz katerega izhaja sam. Tarča depeše so mediji, v prvi vrsti z javnim servisom, katerega oddajo pravkar poslušate. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.

Bodimo virusno negativni in človeško pozitivni

3. 4. 2020

Vsi si prizadevamo, da bi z upoštevanjem navodil strokovnjakov, ukrepov za zajezitev širjenja tega nevidnega sovražnika z imenom COVID 19, ostali negativni. Zdravi torej. Ampak v teh prizadevanjih, mogoče tudi zaradi samoosamitve, ki po začetni družinski idili že prinaša številna trenja, ne smemo pozabiti, da ostati negativen velja samo v boju proti koronavirusu – in da bomo lažje virusno negativni, če bomo človeško pozitivni. Centrifugo vrti Aleš Smrekar.

Zamrznjeni na vesoljski ladji

27. 3. 2020

Drugi teden epidemije covid 19 preživljamo na bojnih črtah – na prvi so tisti, ki se borijo za življenja, na drugi smo državljani v izolaciji. Vlada skuša z dvema milijardama evrov povrniti zaupanje gospodarstva in ljudi, ki ne vedo, od česa bodo živeli. Petkovo centrifugo vrti Tanja Starič.

Vsi drugačni v času koronavirusa

20. 3. 2020

Za nami je prvi teden drugačnega življenja. Poteka po scenariju, ki se ga ne bi sramovali niti največji avtorji znanstvene fantastike. Legendarni Miki Muster je leta 1971 objavil strip z naslovom Skok v prihodnost. Zvitorepec, Trdonja in Lakotnik potujejo v leto 2020, v katerem ljudje nosijo maske. Oziroma upajo, da jih bodo lahko. Načeloma bi morali v času koronavirusa vladi zaupati, da dela najbolje za državljane. In da nima drugih motivov. A normalno je, da smo do nje tudi kritični. Poleg tega ima nova vladna ekipa v izrednih razmerah tudi težave s komunikacijo. Do določene mere je to razumljivo in vredno tolerance, a zdrsi niso samo organizacijske in situacijske narave. V novih razmerah so na veliki preizkušnji vsi odnosi, od tistih zasebnih do najširših družbenih. A življenje teče naprej. Tudi s svojimi človeški usodami. Poslovil se je legendarni slovenski igralec Peter Musevski, eden največjih originalov slovenskega filma. Avtor: Luka Hvalc

Slovenija v primežu epidemije

13. 3. 2020

Leto 2020 bo eno tistih let, ki si ga bomo na planetu zapisali v kolektivni spomin in zgodovino. Po dolgih letih, celo stoletjih, smo soočeni z epidemijo globalnih razsežnosti, katere posledice so zelo nepredvidljive, a kot kaže ob ustreznih ukrepih vseeno obvladljive. Ali premoremo dovolj empatije, solidarnosti in samodiscipline, da pomagamo pri naporih za zajezitev virusa? Kaj pa tisti, ki prevzemajo krmilo države – imajo dovolj politične modrosti in zrelosti, da ne bodo podlegli skušnjavi in izredne razmere izkoristili za dosego do zdaj neuresničenih političnih ciljev in projektov?

(Ne)varni časi

6. 3. 2020

Živimo v časih, ki bodo zagotovo spremenili dinamiko naših življenj, in v katerih bo še kako prav prišlo razumevanje latinskega pregovora, da je več vredno premišljeno delati kot razburjeno misliti. Tedenski komentar dogodkov je pripravila Nataša Mulec.

Narobe svet

28. 2. 2020

Kako bi ljudje še lahko zaupali državnim institucijam, tudi če jih, vsaj nekatere, vodijo strokovnjaki, če pa iz tedna v teden, na vsakem koraku izgubljajo vero v iskrenost politike. Skupaj z maskami so v torek pri nas padle tudi mnoge, pred zadnjimi volitvami izrečene besede. Pravijo, da nesreča nikoli ne pride sama – za Covidom-19 bo prišla še nova, 14. slovenska vlada. Komentar dogodkov tedna je pripravil Aleš Smrekar.

Kar Janez zna, se Janezek nauči

21. 2. 2020

Smo se od prejšnje Petkove centrifuge česa naučili? Še vedno smo polni morebitnih koalicij, domnevnih kriz in strašnih epidemij. Tedenski komentar dogodkov je pripravil Damjan Zorc.

Čas infodemije

14. 2. 2020

Infodemija je epidemija informacij in dezinformacij, ki so namenjene ustvarjanju panike. Komentar dogodkov tedna je pripravil Gorazd Rečnik.

Spregledani virusi

7. 2. 2020

Panika, ki je zajela svet zaradi tujih in domačih epidemij gripe, bi morala v resnici biti manjša, saj je epidemija sovraštva veliko bolj nevarna in bi se morali nanjo odzvati resneje. Teden komentira Gašper Andrinek.

Računi brez krčmarja Janeza

31. 1. 2020

V naslednjih dneh bomo prav gotovo slišali marsikaj o tem, kako bodo prihodnji "najboljši prijatelji" delali za dobro ljudi in kako bodo izpolnili tudi tista pričakovanja, ki jih premier Šarec le s 13 zanesljivimi poslanci in ostalimi nezanesljivimi koalicijskimi "best frendi" pač ni zmogel. Toda; kaj če so vsi morebitni bodoči best frendi začeli prehitro sklepati račune brez glavnega krčmarja Janeza? Kaj če se Janezu v resnici ne ljubi prevzeti oblasti?

Motna motnja

24. 1. 2020

Kaj se dogaja? Smo varni? “To vam lahko zagotovim. Državljani so varni,” odgovarja višji kriminalistični inšpektor Taras Birsa v petem delu slovenske nadaljevanke Jezero, kar nas je po burnem dogajanju v hotelski sobi in na sobotnem kongresu Desusa vsaj malo pomirilo.

Človeška napaka

17. 1. 2020

Teden je bil kot vsak poln človeški napak. A nekatere so bolj usodne kot druge. Iranski človeški napaki je gotovo pripomogel tudi sistem, v katerem je lojalnost pred strokovnostjo. Iranski režim se je posul s pepelom in napovedal kaznovanje odgovornih za sestrelitev. Ubitih v tragični nesreči pa nobeno prevzemanje odgovornosti seveda ne bo vrnilo v življenje. Napaka Irana, v katerem so ves teden potekali protesti, je bila, da ob napadu na iraško oporišče ni zaprl zračnega prostora, pa tudi začetno zanikanje in zavračanje krivde za sestrelitev ukrajinskega potniškega letala. Večjo odgovornost bi morali prevzeti tisti, ki ne da napak ne delajo, ampak jih ne priznavajo. A nezmotljive najdemo po vsem svetu.

Sovraštvo in razum

10. 1. 2020

Ko si dobrih želja ob vstopu v novo leto še nismo do konca izmenjali, je počilo. Kaj bo dolgoročno prinesla ameriško-iranska manifestacija moči v Iraku, je težko napovedati, a dejstvo je, da nič dobrega, saj širjenje sovraštva še nikoli ni prineslo nič dobrega. Sovraštvo je čustvo, ki mori, pohablja, povzroča trpljenje in preganjanje. Ta hip se zdi, da je ostalo nekaj prostora za razum, a poznavalci razmer svarijo, da miru ne bo. Centrifugo vrti Nataša Mulec.

Ekstremna čiščenja dobrega in slabega

3. 1. 2020

Medtem ko v Prekmurju v vodo skačejo pingvini, Hrvaška predseduje Evropski uniji in voli predsednika, Avstrija dobiva ekološko vlado s pravosodno ministrico Almo iz Tuzle, naš predsednik se bo morda sestal z Donaldom Trumpom (čakamo na stavniške kvote) in reševal podnebje z madžarskim kolegom. Eden izmed redkih, ki so brez prask preživeli turbo digitalizacijo zadnjih 20-ih let je Vladimir Putin. Upajmo, da novo leto ne prinaša tudi novih vojn, aktualni ameriški atentat na poveljnika iranskih elitnih enot Kasema Solejmanija bo težko minil brez povračilnih ukrepov. Bodimo nepoboljšljivi naivni optimisti in vsaj malo verjemimo Donaldu Trumpu, ki je napad pospremil z osamelo ameriško zastavo v tvitu in predhodno miroljubno vojno napovedjo na svoji novoletni zabavi. Tedenski komentar Luke Hvalca.

Boživčna poslanica

27. 12. 2019

Prvi vrh pozno-decembrske kulminacije praznikov vključuje božič in praznik, katerega imenu smo morali dodati še ‘in samostojnosti’, da ga povprečen državljan lažje loči od onega drugega, junijskega državnega praznika. Kako smo, preden zakoračimo v 20. leta tekočega stoletja, praznovali zadnji cel teden leta 2019, pa v pričujočem komentarjem dogodkov tedna. Petkovo centrifugo vrti Tadej Košmrlj.

Obisk v političnem vrtcu

20. 12. 2019

V naši majhni državici imamo zelo velik politični vrtec. V njega hodijo političarke in politiki, ki bi radi, da jih jemljemo zelo resno. In ta teden je vrtec dokončno dobil novo članico. Javnost je napeto spremljala sago o Angeliki, slovenski superjunakinji iz tujine, ki je začutila klic, da mora rešiti slovensko kohezijsko politiko. V političnem vrtcu se radi igrajo, pa tudi nagajajo si radi. Centrifugo vrti Gorazd Rečnik.

Vse že videno, slišano …

13. 12. 2019

Vse in še več je bilo že večkrat prej videno in slišano, pričakovano … Vsak dan je pokalo, na srečo so bile to predvsem pasje bombice. No, kakor za koga. Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.

Ne zavedamo se, da je znanje zaklad

6. 12. 2019

Vsakdo rad pogleda, kaj se dogaja v domači hiši, ta teden pa je bilo več pomembnega dogajanja na mednarodnem prizorišču. V Madridu se je začela podnebna konferenca, nova Evropska komisija pod vodstvom Ursule von der Leyen je 1. decembra začela uradno delati, v Londonu pa je bil vrh Severnoatlantske zveze. Pri nas so po zapletih sprejeli proračuna za naslednji leti. Kar naenkrat je počilo v Britofu. Na srečo ali nesrečo je bilo le šest ranjenih, razneslo pa je plin, ki se je zbiral v vodovodnem jašku. Praznovali smo prvih sto let naše prve visokošolske ustanove: ljubljanske univerze.

Sreča ni naključje

29. 11. 2019

Sreča je kot zdravje, vsak je sam odgovoren zanjo, hkrati pa so odločujoče tudi razmere, v katerih živimo. Ker imajo zadnji dve desetletji različni indeksi, ki merijo stopnjo sreče v Sloveniji, pozitivno rast, se zdi, da smo pri nas vse bolj srečni. Morda je k temu pripomoglo tudi članstvo v Evropski uniji, ki je v tem tednu dobila novo vladajočo garnituro z Ursulo von der Leyen na čelu. Nova komisija je dobila presenetljivo veliko število glasov, vendar bo kljub visoki podpori krmarila na spolzkem političnem terenu številnih interesov in rigidnih pravil. Teden komentira Miha Švalj.

Težko je deliti

22. 11. 2019

Kljub rekordnosti proračuna ostajata ujeta tako v varčevalno naravnanost po zadnji krizi leta 2008 kot v pričakovanje nove krize, kdo ve, kdaj. Vsem skupaj malo več, brez da bi se kaj zares spremenilo in s pomanjkanjem politične domišljije. Na področju starejših sicer 1 : 0 za Alenko Bratušek proti Karlu Erjavcu za smešen dvig uskladitve vseh pokojnin; a starejši in področje dolgotrajne oskrbe ostajata politično spregledana, tako kot se najstniku zdi, da nikoli ne bo star.

Maškarada v blatu

15. 11. 2019

Pripadniki Štajerske varde želijo braniti državno mejo, njihove notranje meje med fantazmami in resničnostjo pa so padle že zdavnaj. Kaj bi se zgodilo, če bi kdo od teh, ki zdaj patruljirajo ob meji, nenadoma prepoznal klic, da mora pomagati kadrovsko podhranjenim inšpektorjem in se zamaskiran postavil pred trgovino in prežal na kupce brez računa? Verjetno bi hitro prišla policija. Če ne drugo, bi tako dejanje razumeli kot glasen klic na pomoč, ki zahteva nujno obravnavo v najbližji psihiatrični ustanovi. Zakaj potem nihče ne prepozna klica na pomoč, ko se posameznik pridruži paravojaški skupini in si z zračno puško na rami domišlja, da pomaga vojski in policiji? Petkovo centrifugo vrti Gorazd Rečnik.

Ločitve in žeblji v krsti

8. 11. 2019

To je bil znova teden velikih in malih zgodb. Zunajzakonsko zvezo sta prekinila vlada in Levica, začenja se težavno politično obdobje. Internetne trole pa je razjezila novica, da bodo na nekaterih semaforji po novem namesto možakarjev v hlačah – deklice v krilih.

Kredite imamo le za bogate in site

1. 11. 2019

Bi radi dobili kredit? Kredite imamo le za bogate in site. V oči pa še bode, da je preveč viharjev v kozarcu vode. Položaj je resen, zato Marko Brecelj zapoje Kekčevo pesem. Centrifugo vrti Tatjana Pirc!

Prekleto dvorišče

25. 10. 2019

Vsak je po svoje ujet med zidovi, razlika je edino v tem kakšen razgled imamo in kdo nam vlada. Komentar tedna je pripravil Gašper Andrinek.

Prepiri so nam vsem v pogubo

18. 10. 2019

Prepiri, manipulacije in špekulacije so del ne le slovenske, ampak tudi svetovne politike. To je pač realnost, ki ji ne uide nobena politična garnitura, a ko politična elita zaradi takšnih in drugačni zgodb, predvsem pa neporavnanih računov, začne spodjedati atribute države, bi se morali prižgati vsi alarmi in za začetek utišati vsaj skovikanje.

Izviri miru

11. 10. 2019

Začela se je še ena vojna. In to, kako simbolično in tragično hkrati, ravno v tednu podeljevanja Nobelovih nagrad. Še bolj cinično pa je, da se vojaška akcija Turčije proti Kurdom imenuje Izvir miru … Sirski pesnik in filozof Adonis piše: “Vzhod je rana in politika gnojenje. Toda deževalo bo tudi na zahodu. Na domove, v katerih poganja trava dizla in urana. In dež bo blatno črn.” Po materi koroški Slovenec Peter Handke novice o prejemu Nobelove nagrade za književnost ni sprejel s pretiranim navdušenjem: “Kot pisatelj se že rodiš kriv.” Najbrž ima prav, nedvomno si lahko umetniki privoščijo tudi več politične in ideološke svobode, a po drugi strani lahko s svojimi stališči (ne)hote legitimirajo in propagirajo večkrat sporne režime. Če smo nekoliko hudobni, si lahko vsaj toliko umetniške svobode kot pisatelji privoščijo le še politiki. In pa seveda pravniki. Hudičevo odvetništvo je vse prevečkrat povsem legitimizirano početje dela pravne stroke v Sloveniji. Ko gre za privilegije, sami sebe v svojo korist interpretirajo in tudi vzgajajo naši poslanci: z obeh strani ulice in prav vseh protestniških provenienc. Tedenski komentar Luke Hvalca

V Sloveniji resnično ni lepo biti star

4. 10. 2019

Teden se je začel z zadnjim dejanjem septembrske športne evforije, s sprejemom za odbojkarje in ostale športne šampione. A hitro je prišla streznitev. Hitro staranje prebivalstva bo, poleg klimatskih sprememb, eden od temeljnih izzivov človeštva v prihodnosti. Pri nas pa je že zdaj – še posebej, kot smo izvedeli ta teden, v Centru starejših Trnovo, v katerem varovance z demenco, okrog 20 jih je, ponoči kar zaklepajo v sobe. “V Sloveniji resnično ni lepo biti star!” Petkovo centrifugo vrti Aleš Smrekar.

Prizemljeni

27. 9. 2019

Vsak pregled in vsak pogled sta odvisna od perspektive. Je ta teden bolj zaznamoval polet naših odbojkarjev na krilih zmagoslavja do finala evropskega prvenstva? Ali to, da je po skoraj 60ih letih letalska družba neizogibno pristala na trdnih tleh? Zgodba o neletenju Adrie Airways se seveda ni začela ta teden, začela se je najmanj takrat, ko je bila Adria v težavah prodana sumljivemu nemško- luksemburškemu finančnemu skladu. Čeprav v težavah, je morala biti prodana, ker se je znašla na seznamu 15-ih državnih podjetij, namenjenih za prodajo. Na seznam jo je, tudi pod pritiskom trojke leta 2013, uvrstila vlada Alenke Bratušek, prodala pa naslednja – vlada Mira Cerarja – v začetku leta 2016.

Werner, promotor slovenskega dotrajanega prometa

20. 9. 2019

Tik pred tednom mobilnosti je Slovenija uradno postala svetovna kolesarska, spoznali smo ambasadorja slovenskih železnic, Adria morda kmalu ne bo več letela, ker niso pravi čas odleteli pravi ljudje. In - da ena naših bolj fosilnih oddaj ne ostane brez likov s čudnimi frizurami, brez katerih centrifuge praktično ne more biti - rečemo še kako o nafti.

Čas 'pravih' priložnosti

13. 9. 2019

Če iščete dobro plačano službo, je zdaj pravi čas. Tudi če imate dolgove, lahko rečemo, da ste ta hip v pravem trenutku na pravem mestu. Edini pogoj, ki ga morate izpolnjevati je, da ste naši. Tako se vrti kolesje politike. Ne samo slovenske, tudi evropske. Ob političnih ravsih, ki jih in jih bomo še opazovali, velike besede o naših ljudeh in boljšem življenju za vse, razvodenijo.

Resnične laži

6. 9. 2019

Floskula, da je resnica nekje vmes, je verjetno najpogosteje uporabljana fraza, ki z resnico samo nima nikakršne zveze. Resnica ni nikoli vmes, je točno tam, kamor jo postavijo dejstva, pa če je komu to všeč ali ne. In ko boste naslednjič slišali koga govoriti, da zadeva ni ne bela ne črna, ampak točno takega sivega odtenka kot sredina sivega klina, mu pokažite … rdeči karton.

Premalo odločni ukrepi za zaščito amazonskega gozda

30. 8. 2019

Najhujši trenutni problem človeštva, pospešeno uničevanje amazonskega gozda, ki še slabša že tako težko stanje okolja, so poskusili rešiti tudi voditelji sedmih industrijsko najbolj razvitih držav skupine G 7 v francoskem letovišču Biarritz. Za zdaj gre le za obljube in nekaj denarne pomoči ter preblag pritisk na brazilsko vodstvo. Kmetijsko-živilski sejm Agra v Gornji Radgoni nas vsako leto spomni na ne preveč urejene razmere v slovenskem kmetijstvu. Podobno je tudi z energetiko. Rešitev je tudi v uvajanju novih tehnologij in v bolj skrbnem ravnanju z energijo in naravnimi viri.

Enostavne rešitve kompleksnih problemov so problem

23. 8. 2019

Iz izkušenj bi zdaj že morali vedeti, da evropski dan spomina na žrtve vseh totalitarnih in avtoritarnih režimov na skrajni desnici razumejo kot dodatno priložnost za manipuliranje z javnim mnenjem, ki se sicer sistematično izvaja vse dni v letu. Desni populisti na Stari celini in čez lužo slikajo nazorne podobe dežurnih krivcev za celotno paleto družbenih problemov ter predpisujejo enostavne in totalne rešitve po principu »kdor ni z nami, je proti nam.« In glede na to, da ob vztrajno rastoči podpori svojih volivcev ne premorejo posluha za alternative; kako daleč smo zares od stanja, ki bi mu lahko nadeli oznako totalitarizem?

Pravljica o Marjanu in hudobnem volku

16. 8. 2019

V tokratni petkovi centrifugi nas bo zaneslo v pravljične vode. Slišali boste pravljico o Marjanu in hudobnem volku. Potivolčji vstajniki bi radi videli, da bi ob volkih padla še kakšna ministrska glava. Kolca se jim po časih Marije Terezije.

Teden rdeče cunje

9. 8. 2019

Smrdi, smrdi, smrdi, smrdi ... Kaj smrdi? Smrdi po nasilju, verskem fanatizmu, rasizmu, sovraštvu do priseljencev … Smrdi po porušenem ravnovesju med človekom in živaljo. Smrdijo monopoli in kibernetska nevarnost. Smrdi tudi v koprski Žusterni. Za nos se drži Tatjana Pirc.

Če ni, še vojska ne vzame

2. 8. 2019

Prepričljiv in verodostojen pregovor iz naslova zmeraj velja … razen za vojsko novinarjev po vsem ljubem svetu, ki mora biti na preži za pomembnimi dogodki tudi v času kislih kumaric … ali nemara še prav posebej takrat, da nam česa na hitro ne podtaknejo.

Turizem smo ljudje … ali vendarle: “Turisti, go home!”

26. 7. 2019

Najbližje pozitivni zgodbi, ob kateri vsaj za trenutek zaigra srce, je bilo obročkanje labodjih mladičev ob Koseškem bajerju. Turizem smo ljudje. Dobro znano besedno zvezo zadnje čase v najbolj obiskanih destinacijah, predvsem mestih, vztrajno zamenjuje ena druga – turisti, pojdite domov, go home!

50 let po pristanku na Luni smo čisto 'za luno'

19. 7. 2019

Delni lunin mrk nas je doletel ravno v tednu, ko bo 50 let star postal eden najbolj znanih citatov vseh časov "majhen korak za človeka, velik za človeštvo", ko je v času vroče hladne vojne in črno belih podob Neil Armstrong naredil prve korake po našem edinem naravnem satelitu. Če nam je pred 50-imi leti uspelo priti na Luno, nam zdaj z lahkoto uspeva biti čedalje bolj za luno.

Preženimo muhe s potice

12. 7. 2019

Za kaj bi zares morali nameniti denar, ki ga bo srbsko podjetje dobilo za ograje na meji, kdo resnično ogroža pravo slovenstvo in na katero rast bi morali biti bolj pozorni kot na gospodarsko? Petkovo centrifugo ta teden vrti: Gašper Andrinek. Foto: Bobo

Poletne politične potičke

5. 7. 2019

Evropejci so izvolili Evropski parlament. Ampak tukaj se vpliv ljudstva in demokracije konča in začne se lobiranje in merjenje interesne in politične moči. In ta teden se je ta moč razdelila. Ne le to, da imajo vsi predlagani v evropski vrh za seboj svoje afere in škandale, predvsem jim je skupno, da so že del evropske politične elite. Težava te elite pa je, da se še vedno vidi samo kot del rešitve in ne kot problem. Tudi glede vzpona populističnih voditeljev in politike.

Zemlja kliče SOS

28. 6. 2019

Pihanje na dušo 28-letnici, kaplje kerozina, obljube železničarjev in izmišljevanje zgodb v komentarju preteklega tedna. Teden je opral in komentiral Damjan Zorc.

Zgodba o volku in ovcah

21. 6. 2019

Zgodba o volku in ovcah je krasna prispodoba slovenske shizofrenije. Je prispodoba našega odnosa do šibkejših, zapostavljenih in manj zaščitenih. Smo hkrati krotke ovce in krvoločni volk iz bajk.

Dnevi grmenja

14. 6. 2019

Začeli so se dnevi grmenja – v prenesenem pomenu in dejansko. Vremenski ekstremi so nova realnost. Odgovor so ponudili mladi na evropskih volitvah, na katerih so množično volili Zelene stranke. A ne tudi v zeleni oazi Sloveniji. V oddaji tudi o tem, zakaj bi moral biti zdravstveni minister varovana oseba, o tem, zakaj rabimo za inštitut, ki ne deluje, 400 milijonov evrov in kako se je vlada lotila zveri z zakonom.

Veliki bratje treh morij

7. 6. 2019

Te dni mineva 70 let od izida kultne znanstvenofantastične knjige Georgea Orwella z naslovom 1984. Z aktualizacijo koncepta Velikega brata nimamo nikakršnih težav. Na Kitajskem Orwella še vedno ne berejo, zanikajo tudi pokol na Trgu nebeškega miru pred 30 leti. Čehi so svojo politično pomlad že doživeli, zdaj protestirajo proti tajkunskemu premierju, a jih bo najbrž prehitelo poletje. Tri morja so se zlila v Ljubljano. Naš prijatelj Jean-Claude se je še enkrat več naredil Francoza, nearbitražna Kolinda je prenesla tri (u)more Donalda Trumpa, ameriški energetski minister Perry pa nas je prepričeval o okoljski neškodljivosti frekinga. Tekmovalnost med tretjemorskimi državami za naklonjenost velikih bratov bo nujna. Ker sicer bomo pač prisiljeni ugasniti luči in bomo iztirili na digitalni avtocesti … Na domači športni avtocesti pa odmeva košarkarska združitev ljubljanske Olimpije in zagrebške Cedevite. Lahko razumemo patriotske, “karmične” in barvne pomisleke ob združevanju Olimpije in Cedevite. A če bi na podobne načine Slovenija in Hrvaška združili še kakšne nekorporativne interese, ne bi bilo nujno slabo. Morda bi s košarkarsko logiko lažje rešili tudi arbitražo, čeprav je res, da najbrž v Sloveniji ne bi bili tako navdušeni, če bi se Olimpija recimo preselila v Zagreb … Avtor: Luka Hvalc

IGRE ZA PRESTOL: Poraz je zmaga, zmaga je poraz

31. 5. 2019

Iger še ni konec, evropske volitve pa so za nami. Se sedeži v Evropskem parlamentu res nasmihajo novoizvoljenim? Ne vsi. Veliko stolov se kislo drži, ko pomislijo na ekstremistične in nazadnjaške zadnjice, ki bodo sedle nanje.

Razred je močan, ko učenci držijo skupaj

24. 5. 2019

Prišli smo do konca volilne kampanje pred evropskimi volitvami, konec šolskega leta tudi ni več daleč. Vse to vpliva tudi na premiera Marjana Šarca, ki si želi enotne politike, češ da je tudi razred močan, ko učenci držijo skupaj. Mogoče se premierjeve želje nanašajo na spoznanje, da je v politiki pač tako, da so v bližini vedno nagajivi sošolci. V gneči obljub in praznih besed se sicer v državi kopičijo težave, ki jih vse bolj naplavlja na površje v vojski, zdravstvu in domovih za starejše.

Slabo zdravje našega zdravstva

17. 5. 2019

Naš zdravstveni sistem ni pri dobrem zdravju. To dokazujejo tudi dogajanja ta teden od protestov do sojenja zaradi domnevne korupcije. Če raziskovalna podmornica na najglobljem dnu oceana najde odvrženo plastično vrečko, to pomeni, da je tudi zdravje našega planeta resno ogroženo. Verjetno pa ni ogrožen projekt drugi tir, saj bo dobil evropsko posojilo. Pri tem pa verjetno vsi želimo, da zadeva ne bi potekala tako kot sramota s TEŠ 6.

Družabno omrežni Avgijev hlev

10. 5. 2019

Algoritemski Facebook urednik je ob pomoči algoritemskih urednikov prijateljev iz skupnih balončkov, izbral teme, ki so pristale v tokratnem centrifugalnem toku nezavesti.

Z jedačo, pijačo in s črnilom naprej!

3. 5. 2019

Litre takšnih in drugačnih tekočin ter pladnje takšnih in drugačnih narezkov na mize … pa tranzistor, slušalke ali zvočnike na glas! “Naj vas še opomnim, da ta prispevek ni ideološko naravnan.” Gašper Andrinek je pod drobnogled vzel praznični tedna in ga od prvega maja prek svobode medijev do praznika življenja zapakiral v Petkovo centrifugo.

Zdajci pa le zajtrk s šunko, potico in jajci

26. 4. 2019

Je že tako, da tradicionalni prazniki ljudi vseh ver, sort in stanov ne le, da pomirijo, kar polenarijo vse naše aktivnosti. Še posebej največji krščanski velikonočni praznik ima s pojedino, takoj za postom, veliko opraviti s tem, da se ne živciramo in napenjamo možganov ravno po nepotrebnem. Tudi tisti, ki verujejo zgolj v šunko, hren, potico in jajca, pa so letos kar navidezno neskončno dolgo čakali velikonočnega zajca.

Pogasimo nevarne žerjavice

19. 4. 2019

Zdaj, ko je jasno, da so posledice požara na veliko srečo manjše kot se je zdelo ob grozljivih posnetkih zrušenja 93 metrov visokega stolpiča, dodanega v 19-em stoletju in edinstvene strehe iz hrastovine, imenovane gozd, iz 13-ega stoletja, se zdi, kot da je nekdo poskrbel, da bo obnova 850 let stare gotske mojstrovine zdaj potekala bistveno hitreje. Kljub vsem praskam zgodovine je namreč najbolj zanemarjena postala ravno v zadnjih desetletjih. Svet površinskosti zanemarja še mnogo drugih stvari, za marsikoga še bolj usodnih. Lojze Peterle pa medtem zabava evropske poslance z orglicami.

Aretacija (ne)umnosti

12. 4. 2019

Novica, s katero je Teresa May seznanila britanski hram demokracije, je, da je britanska policija po skoraj sedmih letih na ekvadorskem veleposlaništvu aretirala Juliana Assangea zaradi kršitve pogojnega izpusta leta 2012 in zahteve ZDA po izročitvi. Njegova aretacija niti ni bila posebno presenečenje, prej je presenečenje, da je mali južnoameriški Ekvador zdržal tako dolgo. Pritlehno pa je, da se zdi, da so zdaj na sodišču bolj kot Assangeva vloga pri razkrivanju zaupnih diplomatskih depeš njegov značaj, navade in vse ostalo nepomembno. Ni pa nepomembno, da je Assange tajne depeše objavil s pomočjo in sodelovanjem s praktično vsemi pomembnimi svetovnimi mediji. Če bo izročen Združenim državam (ki ga gotovo ne nameravajo obtožiti samo za pet let), bo to poraz tudi ali predvsem za svetovno novinarstvo. Ne prvi in ne zadnji. Med svobodnimi in neodvisnimi mediji in njihovim nasprotjem so navsezadnje le stopnje odtenkov sivine od Severne Koreje do Slovenije.

Na pomoč

5. 4. 2019

Nevarne ideje so povsod okoli nas. Zato dvignite svoj glas vsakokrat, ko lahko! Na volitvah, referendumih, za pivskimi omizji. Sicer nas čaka svet brez razmisleka, brez humanizma, svet glasnih neumnosti, brutalnosti in idiotskih idej.

Ven, noter, za, proti

29. 3. 2019

Glavina. Ven. Šabeder, Zajc. Noter. Šarec noče govoriti v Evropskem parlamentu. Za in proti. Direktiva o avtorskih pravicah na digitalnem trgu. Za in proti. Planica. Za! Hrvaški čoln v Piranskem zalivu. Proti! Brexit. Ven in noter, za in proti. Teden bo oprala Tatjana Pirc.

Slovenija d.o.o.

22. 3. 2019

Ugotovitev, da se z denarjem ne ravna najbolj smotrno, ni nova, kot tudi ne, da bogati le peščica skrita v udobne fotelje uprave podjetja Slovenija. Spomin na tako imenovane projekte nacionalnega pomena, zaradi katerih je obogatela le peščica, pač ne zbledi čez noč. Zdaj smo od predsednika Računskega sodišča Tomaža Vesela izvedeli še, da država naroča tudi tisto, česar sploh ne potrebuje, a na tej točki se vsa zgodba šele začne.

Primati in prvaki

15. 3. 2019

Britanski časnik The Guardian je te dni objavil zanimiv članek o dolgoletnih študijah primatov, ki kažejo na to, da so zakoni politike v živalskem svetu zelo podobni politiki v človeški družbi. Vodja politične grupacije šimpanzov mora obvladovati zelo podobne veščine kot prvak takšnih in drugačnih strank homo sapiensa. Primati so prvaki. In prvaki so primati. Od Londona do Budimpešte. Od Rima do Ljubljane. Branko, Viktor, Antonio in drugi žalujoči so prifejkali do podnebnih sprememb, a so znanstveniki vseeno prepričali tudi slovenske dijakinje in dijake, ki so se lotili podnebnega štrajka. Tako na najboljši način razbijajo stereotipe o svoji pasivnosti. Opozarjajo na prave stvari, a bodo morali biti vztrajni, navkljub čudakom s televizije in družabnih omrežij hoditi na volitve in za dobre namene tudi špricati šolo, če bo treba. Predvsem pa se mladi ne bodo smeli pustiti zapeljati pokroviteljskim starejšim in seveda politiki. Ta jim je namignila, da bodo delali vsaj do sedemdesetega leta starosti. Če bo seveda zdržalo podnebje … Avtor: Luka Hvalc Foto: Bobo

Pust je pokopan, maske so ostale!

8. 3. 2019

Pusta, ki naj bi bil kriv za vse slabo, so v minulih dneh pokopali. A maske so ostale. Slovenija je znova v predvolilnem obdobju, politični izstrelki letijo na vse strani. Sezona odstrela ministrov je odprta. Poslovil se je tudi poslanec, ki se bo v zgodovino zapisal zaradi zloglasnega sendviča. Še eden v vrsti odstopljenih, državni sekretar Peter Vilfan, ugotavlja: “Za razliko od športa v politiki nimaš le nasprotnikov, imaš tudi sovražnike”. O praznikih, sovražnikih in sendviču več v tokratni Centrifugi.

Neštetokrat je že bilo dovolj

1. 3. 2019

Centrifuga se poskuša odmakniti od relativizacije pojmov in teden zapakirati v ne preveč pust(n)o norčijo. Vseeno bo komu namenoma vzbudila slabo vest, da se bo lažje najedel krofov. Teden komentira Gašper Andrinek.

Vem, da vse vem!

22. 2. 2019

"Če bi bil Sokrat danes še živ, bi se verjetno obračal v grobu. Nebulouze tipa "vem da nič ne vem", niso skladne z današnjim časom. Zavedanja svoje nevednosti praktično danes ne poznamo več. Če nas slučajno že drugi ne silijo v odločanje o stvareh, o katerih nimamo pojma, se pač silimo sami." Teden komentira Tadej Košmrlj.

Krajčica doktorja Krajčiča

15. 2. 2019

V ospredju tedna so bili: butalci, sendvič, Magda, llka Štuhec in Štefan Hadalin, Antonio Tajani in Amy Klobuchar

Slovenija mora biti na pravi strani

8. 2. 2019

Politična kriza v Venezueli na Slovenijo, kljub temu da smo del Evropske unije, nima tako neposrednega vpliva kot na svetovne velesile, kot so ZDA, Rusija in Kitajska. Iz debate o omenjenem zunanjepolitičnem vprašanju – ta so z izjemo odnosov s Hrvaško redko povod za resne pretrese v slovenskem državnem vrhu – lahko razberemo, da gre prej kot za vprašanje geostrateških oz. gospodarskih interesov Slovenije glede Venezuele - za ideološki boj.

Vročina in mraz

1. 2. 2019

Odstopil je za marsikoga sporni minister za kulturo Dejan Prešiček, predsednik vlade pa se je v parlamentu spoprijel z ustavno obtožbo zaradi nespoštovanja odločbe ustavnega sodišča glede financiranja zasebnega šolstva. V Venezueli so razmere čedalje bolj napete, saj diktator Nicolas Maduro noče razpisati volitev. Evropa ima težave z brexitom, svet pa je vroče-hladen: v Avstraliji je skoraj petdeset stopinj, v Severni Ameriki prav tako, ampak pod ničlo.

Depresija, sodnija, recesija

25. 1. 2019

Na obtožni klopi socialnih omrežij se je znašla bralna značka, najbolj izpostavljen minister minulega tedna pa je bil minister za kulturo, pri katerem ugibamo ali je izrazit deloholik ali le kolerik. Sprejet predlog proračuna je naravnan optimistično, kot še nikoli, svet pa je v pričakovanju nove recesije.

Trdo ali mehko?

18. 1. 2019

Ste že slišali za Karte proti človeštvu? To je družabna igra za grozne ljudi. Spominja na mešanje odločilnih kart, ki ga spremljamo vsak dan na najvišjih ravneh, spominja na početje, ki je človeštvu pogosto v škodo.

Kdo se brani in kdo napada?

11. 1. 2019

Naravne katastrofe, ujetništva in nasilje vseh oblik, različni sistemi, neučinkovite zakonodaje … Na različne načine se vsak posebej in vsi skupaj borimo za obstoj moralnih vrednot, številni tudi za golo preživetje. V nekaterih primerih je bitka izgubljena, še predenj se je začela, v drugih se počutimo kot zmagovalci, še pogosteje poraženci …

Kam nas je poslal s poslanico?

4. 1. 2019

Novoletne poslanice so nekaj najljubšega za vsakega slovenskega politika, ki da nekaj nase

Čudežev ni

28. 12. 2018

Sočutni in prijazni smo lahko 52 tednov, ne samo v zadnjem tednu leta

Lepo je, kajne?

21. 12. 2018

Decembrska histerija, svetleč papir, kilometri lučk, pijančevanje in žareče nebo nad mestom

Utapljanje utopije

14. 12. 2018

Od vizionarskih deklaracij do odličnih domačih novic

Borci za fičnike in cenejši bencin

7. 12. 2018

Zdi se, da se vsi pomembni evropski dogodki na vseh frontah zgodijo v Parizu ali njeni okolici

Splet za telebane

30. 11. 2018

Mislili smo, da bo splet ob nastanku najprej preplavila pamet, a smo podcenili, koliko je na svetu bedakov.

Vége*

23. 11. 2018

Gustav je kultna madžarska risanka. O liku sivega državljana s polnim klobukom problemov. Brez dialoga, brez besed. Samo na koncu piše … Vége*. Očitno je konec tudi z železniško romanco med Slovenijo in Madžarsko, na drugem tiru se je Viktor spotaknil ob Janeza in se navdušil nad Marjanom. Ki doma šola Alenko in išče skupne konce s sindikati. Šola ni šala, čeprav ima ob dobrem razmerju s knjigami človek občutek, da živi 200 let. Včasih Mercatorjev gazda Ivica Todorić je na Hrvaškem komaj zbral milijon v gotovini, makedonski begunec v Budimpešti Nikola Gruevski pa v praksi nadgrajuje marakeško deklaracijo. Žalostni ali srečni konci: če jih znamo sprejeti vsaj s kančkom zdravega humorja, potem nam bo zagotovo lažje. V Sarajevu tako obratuje mesnica Dayton, ki je ime dobila po mirovnem sporazumu, ki je novembra 1995 končal balkansko klavnico. *Konec Teden je do konca opral Luka Hvalc.

Spregledano z razlogom

16. 11. 2018

Čeprav smo v zadnjem tednu pred volitvami, zaprti v mehurček razkazovanja preteklih dosežkov trenutnih županov na eni strani in novih obljub s figami v žepu ostalih tekmecev na drugi, je Gašper Andrinek v Petkovi centrifugi ta mehurček poskušal razpočiti in pogledati izven asfaltiranih in tlakovanih občinskih meja.

Nevarni časi

9. 11. 2018

Sovražnike nekateri vidijo tako rekoč v vseh živih bitjih. Motijo jih celo psi v parkih, ki jih skušajo pokončati s klobaso, v kateri je britvica.

Petkova centrifuga 2.11.2018

2. 11. 2018

Potem ko smo še zadnjič, pa verjetno ne še čisto zares zadnjič, premikali urne kazalce, je bil za marsikoga najpomembnejši dogodek tedna noč čarovnic. Čarovnic imamo v Sloveniji kar nekaj, še več pa očitno coprnikov, vsaj če sklepamo po prijavljenih za kampanjo za lokalne volitve. Kandidatk je šestkrat manj od kandidatov. Kljub vsem trikom, ki pospešujejo prodajo ali pričarajo glasove na volitvah, pa vsi čarovniki skupaj ne znajo spacati uroka, ki bi preprečil divjanje narave.

Od odvečne plastike do odvečnih ljudi

26. 10. 2018

Evropski parlament je sprejel zakone proti odvrženi plastiki, pri nas pa ne znamo zbrati člana ustavnega sodišča.

Čoln v vodi ali voda v čolnu?

19. 10. 2018

Gledam umetnico Marino Abramović, ki na plakatu za 50. Barcolano vihti zastavo, in se sprašujem, ali smo res vsi v istem čolnu? - Tatjana Pirc

Kršijo zakon, ker nimajo doma

12. 10. 2018

Za nami je teden, ko v Evropi iz ustave spet mečemo pravico do splava, kršitelji ustave pa na Madžarskem v ponedeljek postajajo brezdomci. Preprosto zato, ker nimajo doma.

Teden otroka

5. 10. 2018

Teden otroka se je začel z mednarodnim dnevom starejših, priložnostjo, da po predvolilni kampanji, v kateri so bila usta nekaterih predstavnikov koalicijskih strank, še posebej ene predstavnice, polna obljub o izboljšanju življenjskih razmer te ranljive družbene skupine, ki jo pesti več perečih problemov sistemske narave, osvetlimo omenjeno problematiko. V tednu otroka je papež Frančišek v Vatikanu odprl škofovsko sinodo. Visoki predstavniki Rimskokatoliške cerkve bodo do konca meseca razpravljali o tem, kako mladim približati institucijo, ki jo zaznamuje dolgoletna sistemska ter sistematično zanikana in prikrivana pedofilija. V tednu otroka so državo pretresli videoposnetki vzgojiteljice, ki je kljub ustrahovanju lastnice zasebnega zavoda za varstvo otrok Kengurujčki, povzdignila glas in s pomočjo novinarke Televizije Slovenija Katarine Golob javnosti razgalila srhljive prakse Branimire Vrečar. Gospa je (domnevno) na črno služila s sadističnim izživljanjem nad otroki in vsemi, ki so ji stopili na pot.

Živahen zaporniško-pravosodni teden

28. 9. 2018

Precej živahen zaporniško-pravosodni teden je za nami, v sodnih dvoranah in v zaporih se izmenjujejo znani obrazi. Dodatki k plačam voljenim in nevoljenim doma in v Evropi razburjajo javnost. Domače gospodarstvo po malem ohlajajo tudi globalne trgovinske vojne, slovenske gospodarstvenike pa Levica, ki si je ta teden prislužila naziv nadparlamentarna stranka. Trumpov stand-up pred generalno skupščino ZN je zabaval delegate, naš predsednik pa prvo damo ZDA.

D(v)om naš vsakdanji

21. 9. 2018

Ta teden dvomimo v zbranost zdravniških rekorderjev in iskrenost Evropske komisije, nove vlade ter županov.

Mono - log

14. 9. 2018

Doma novo vlado čaka veliko dela. Zdi se, da je norma njene produktivnosti v skladu z zahtevami in pričakovanji že postavljena v razmerju 100:1

(Z)nova šolska ura

7. 9. 2018

Ker je bilo med minulimi počitnicami toliko nenehne histerije, med katero so mediji ves čas sestavljali koalicije in jih razstavljali, pa v času debelih krav panično iskali morebitno pot do nove hude krize in podobno, smo tudi mi takoj prvi dan šole začeli s spraševanjem. Prvošolčke namreč najdemo tudi na najbolj neverjetnih mestih, recimo med nekdanjimi kandidati za najpomembnejše politične funkcije.

Lov na čarovnice je postal nekaj normalnega

31. 8. 2018

Po dolgem času smo videli nasmejanega Šarca. Vlado je primerjal s hlevom z živino. Mesarji že brusijo nože.

Muke po Marjanu

24. 8. 2018

Muke predsednika vlade, ki je (še) brez vlade, Marjana Šarca, se šele začenjajo. Pa tudi o tem zakaj Donald Trump ni kralj in kaj nam pripoveduje zgodba o kubanskih plesalcih.

Z življenjem vštric

17. 8. 2018

Slovenska politika je ena takšna žlahtna veseloigra, ki se brez prave vsebine kar vleče in vleče. Vštric. Ženjenje nove vlade zdaj traja že skoraj tri mesece, mandatarska svatba pa naplavlja predvsem veliko prepotentnih snubcev željnih bogate dote. Ta je glavni motiv tudi v športu. Naš košarkarski velezvezdnik Luka Dončić se je še pred začetkom kariere v NBA znašel v skoraj hollywoodski zagonetki. Na politične limanice pa sta v Banja Luki stopila tudi naša zlata brata Dragić. Dame Olga, Nežka, Vida, Biba in Lizika se družijo že desetletja. Čile devetdesetletnice vsako sredo kofetkajo na Ptuju. In modro razmišljajo. Zato namreč gre. Da med vsemi tragedijami in slabimi trenutki nekako zvozimo in hodimo z življenjem vštric. Tedenski komentar Luke Hvalca.

Vročina ne popušča

10. 8. 2018

Vročina ne popušča, ne v Evropi, ne v številnih drugih delih sveta. Na Portugalskem, v Kaliforniji divjajo gozdni požari. Vse skupaj stopnjujejo podnebne spremembe, ki smo jih zakrivili sami. Vroče je tudi pri nas; že nekaj časa je tako na političnem prizorišču. Ta teden smo korak bližje sestavi nove vlade, oziroma Marjan Šarec mandatarstvu. Lahko pa pričakujemo morebitne nove zaplete.

Vstopite v kvadrat odgovornosti

3. 8. 2018

Zamislite si, da na sredino vašega najljubšega trga nekdo nariše in označi kvadrat, znotraj katerega vladajo določena pravila, ki se jih kot družba dogovorimo. Zamislite si, da se dogovorimo, da znotraj tega kvadrata vlada odgovornost. Odgovornost drug do drugega na javnem mestu. Zamislite si, da se dogovorimo, da znotraj kvadrata vlada skrb za okolje. Pa netekmovalnost, zdrava konkurenca. Znotraj kvadrata ni prostoraza orožje, nasilje in radikalizacijo, saj smo znotraj kvadrata vsi varni. Zamislite si, da se dogovorimo, da znotraj kvadrata vlada mir. Ko bomo sposobni dojeti in si predstavljati, kako bi tak simboličen kvadrat deloval, bomo spoznali, da so ideje iz kvadrata v bistvu že zdavnaj sprejete, a jih hočejo nekateri vztrajno in na vsak način pozabiti ali celo prepovedati.

Europo mortas

27. 7. 2018

Pred dobrim desetletjem je bil v Sloveniji posnet film, naslov katerega je vse bolj aktualen: Norega se metek ogne! Prekaljeni politični, poslovni, verski in balkanski bojevniki so z razveljavitvijo dela zakona o odvzemu premoženja nezakonitega izvora uspeli še kot ustavni bojevniki. Sklepna dela v sestavljanju vlade so prešla v drugi del, med nabiranjem bolj ali manj zrelih jabolk in sejanjem floskul pa se lažne novice in nestrpnost po Sloveniji robustno valijo naprej. Europo mortas je naslov pesmi Srečka Kosovela Evropa umira v esperantu, ki naj bi ga govorilo podobno število ljudi kot slovenščino. Kosovel je pred več kot stoletjem ugotavljal, da sta društvo narodov in apoteka laž, da milijoni umirajo, a Evropa laže. A vendarle smo lahko veseli, da imamo v naši družbi tudi številne čudežne patrone, ki letijo v vesolje in s kolesi na najvišje gorske cilje. Pa še državni proračun je v prvem polletju ustvaril skoraj 181 milijonov evrov presežka. In to ob krvavi luni. Tedenski komentar Luke Hvalca.

O (ne)kulturi dialoga

20. 7. 2018

Ob vrvežu, ki je pospremil zaključek svetovnega prvenstva v nogometu, smo mediji skoraj spregledali nova bombardiranja Arabcev v Izraelu. Tamkajšnje oblasti so pravkar postavile pravne temelje za vpeljavo apartheida v državi s približno 20 odstotki muslimanskega prebivalstva. Vse bolj brezsramne in direktne izraze fašizma je zaznati tudi v Sloveniji. Dejstvo, da so omadeževali tudi slavje naših južnih sosedov ob doseženem srebru na mundialu, verjetno ne preseneča nikogar. Kot vedno znova ugotavljamo, ima ameriški predsednik Donald Trump neverjeten dar, ki mu omogoča na dolgo in široko razpravljati o stvareh, o katerih nima pojma. Ta teden se je izkazalo, da ne ve, kaj je strežnik. Za dobro mero pa je še Črno goro mimogrede označil za potencialno začetnico tretje svetovne vojne.

Vsi dečki sveta

13. 7. 2018

Teden Trumpovega obiska vrha Nata, domačih koalicijskih sestavljanj in predvsem nogometne evforije. Veliko slabih stvari se je tudi ta teden dogajalo po svetu. Vendar se je zgodilo tudi reševanje tajskih dečkov in njihovega trenerja.

V iskanju 46 glasov

6. 7. 2018

Oblast in moč sta bili vedno mamljivi in vabljivi. In če je bila oblast nekoč prepuščena vladarju, gre danes za povsem matematično zadevo. Zato ne presenečata niti molk Janeza Janše niti previdnost Marjana Šarca. Prave koalicije sicer še nimamo, smo pa dobili prijazno koalicijo, ki so jo oblikovali mladi politiki. Ti si ne želijo delitev in škandalov, a politika brez njih ne more. Po izključitvi iz Sveta Evrope zaradi prejemanja podkupnine so Zmagu Jelinčiču Plemenitemu poslanski kolegi priskrbeli tolažilno nagrado.

Medtem ko gledate nogomet

29. 6. 2018

Medtem ko vi gledate nogomet, nekdo lepi plakate po prisrčnem šaleškem mestecu. Nekdo lepi plakate, ki normalnemu človeku vzbujajo tesnobo in strah. Plakati so resda majhni in neugledni, a kljub temu širijo nestrpnost in poveličujejo ideje, ki jih je širša družba že zdavnaj soglasno zavrgla, zgodovina pa pospravila v predal z napisom: ne odpiraj. A zlomek vedno hoče na plano, pomagajo pa mu ljudje, ki ne mislijo zelo radi ali pa vsaj ne prav dosti; in zatohel duh rasizma, nestrpnosti in sovraštva spet zaveje po svetu in kot gosta megla prekrije mesto in vas. Le tu in tam iz nje gleda kakšna smreka, ki si je upala zrasti malo višje, a bo zato že dan pozneje predmet posebne obravnave z motorno žago.

Migrantska politika 'Not on my watch'

22. 6. 2018

Pretresljivi posnetki iz opuščenih skladišč z omreženimi prostori v katere so namestili iz naročja staršev iztrgane otroke so osupnili civiliziran svet. Ko se zdi, da je Trump pa res dosegel skrajno mejo, rob absurda in nespodobnosti, preseneti z novo, še bolj noro potezo. Najbolj skrbi, ker se zaradi odnosa Amerike, dežele, kjer so vsi, ampak prav vsi potomci migrantov, poteze vseh drugih v svetu, povezane z migranti, še kar znosne.

Góli in gôli

15. 6. 2018

Ko se nam od koalicijskih sestavljank že skoraj blede, ker je že vsak lahko odlična osebnost in zelo pameten, je nogomet prava odrešitev. Poletje, čas za góle in gôle. Centrifugira Tatjana Pirc.

Povolilno preštevanje

8. 6. 2018

V tem tednu smo se skoraj izključno ukvarjali z rezultati nedeljskih volitev. Kdo je zmagovalec, kdo poraženec in kdo bo koga poklical po telefonu za resen pogovor o možnem sodelovanju? Janez Janša vodi politiko izključevanja, čeprav zdaj vidi možnosti političnega sodelovanja tudi s katero od levosredinskih strank. Na drugi strani je levosredinska politika povezovalna, čeprav vsi po vrsti izključujejo sodelovanje z SDS?

Več ponudbe nikakor ne pomeni več izbire in več svobode

1. 6. 2018

V Centrifugi nastopajo: paradoks izbire, banalnost zla, Indija Koromandija in še ženska slovnična oblika formulacij v internih aktih FF v Ljubljani. Poleg nekaterih standardnih likov, brez katerih pregledi tednov ne morejo.

Po volilni nedelji državljani ne bomo več imeli vpliva

25. 5. 2018

Tokrat je teden, ki je za nami, oprala Tanja Starič

Državljan Baltazar

18. 5. 2018

Baltazar je dobri profesor in znanstvenik, ki s pomočjo domišljije in pozitivne energije rešuje težave državljank in državljanov. Morda bi znal risani junak pomagati tudi kakšnem našemu državljanu na drugem tiru, ki je po vseh kozjih molitvicah in volitvicah že zdavnaj zapeljal v slepo črevo. Častni fake news doktor Donald je določil dejstva v izraelsko-palestinskih odnosih, nogometni prvoligaš iz Jeruzalema pa se je preimenoval v Trumpa. Ruski car Vladimir se je prelevil v kamionarja, nemška kanclerka Angela pa je navdušena nad slovenskimi čebelami. In ker smo tudi vztrajni kot čebele in smo se naučili (pravilno) lobirati, bo Planica v četrtem poskusu vendarle gostila svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju leta 2023. V predvolilno nestrpni Sloveniji 2.018 medtem kampanja poteka kot iz učbenika črne propagande, v pralnici denarja pa se odkrivajo novi madeži, ki očitno puščajo umazane sledi od Prijedorja pa vse do Teherana. Komentira Luka Hvalc.

Vroče (politično) ozračje

11. 5. 2018

Minuli teden so najbolj zaznamovale visoke temperature, prihajajoče volitve in stari znanec Trump.

Za naše državljančke gre

4. 5. 2018

V tokratno Petkovo centrifugo nas bo popeljal naš predsednik, ki se je v svojem prvomajskem nagovoru zavzel za še večjo fleksibilnost trga dela. Še posebej se je obrnil na “te naše bombončke” in “mlade državljančke”, ki so zavzeto snemali njegov govor. V pralni boben bomo dali tudi odpadke, ki plavajo po slovenskem morju. V času pohoda okoli Ljubljane, kjer je med drugo svetovno vojno stala žičnata ograja okupatorjev, bomo spomnili tudi na žrtve rezalne žice, ki danes stoji ob Kolpi.

Dobrodošli v post-resničnostni dobi zahodne družbe, prežeti s politično korektnostjo

27. 4. 2018

Osrednji predstavnik politične sredine Miro Cerar se v slavnostnem nagovoru na proslavi ob dnevu boja proti okupatorju ni uklonil diktatu politične korektnosti in imperativu uravnoteženosti, z zagovarjanjem katerega si nekateri slovenski politiki prizadevajo redefinirati zgodovino; največkrat z vztrajanjem pri domnevno obveznih omembah povojnih pobojev ob vsaki omembi protifašističnega boja. Ugibamo lahko, da je s tem razočaral vsaj del svojih potencialnih volivcev.

Flere Krivostegno, reši nas!

20. 4. 2018

Evropsko pravo šepa, mednarodno krevslja, zato si raje pomagajmo z višnjanskim pravom in s slavno kozlovsko sodbo. Tistega, ki poželjivo gleda čez plot in bi se domnevno rad mastil s tujim zeljem, bomo tepli po njegovi senci. Ne bodite zaskrbljeni, ne sedite na ušesih, glejte nas z zavezanimi očmi.

Otrokom ne ostane skrito niti najmočnejše orožje politikov

13. 4. 2018

Medtem, ko si VELIKI grozijo in hvalijo, kdo ima v Sredozemlju in Siriji lepšo, hitrejšo in pametnejšo raketo, se ljudje z zdravim razumom sprašujejo, kam to vodi, ker vedo, da bodo na koncu prav oni plačali ceno igračkanja z orožjem. Tudi na domačih tleh se slovenski Donaldi in Vladimirji spuščajo v spopad, a na srečo je ta volilni. Njihovo orožje so slogani in programi strank. Mahajo vsak s svojimi ukrepi, s katerimi bodo Slovenijo spremenili v raj. A ljudje na te finte ne padajo več, saj so prav oni tisti, ki plačujejo ceno pohlepa politike, ki je v spregi z bankirji in gospodarstveniki pustošila po bogastvu naroda.

Rusko-zahodni vlak

6. 4. 2018

Po največjem krščanskem prazniku in najlepših željaš po zmagi svetlobe nad temo, se je svet hitro poglobil v dve novejši vojni: diplomatsko in trgovinsko. Skupno jima je le to, da utegneta obe imeti precej dolgoročnejše posledice od tistih, ki so si jih načrtovalci obetali od sprva.

Iz Rusije (in Planice) z ljubeznijo

30. 3. 2018

Planica 2018 je letos postregla z izjemnimi poleti in izjemnim spodrsljajem. Človek, ki se je podpisal pod največje uspehe v slovenskem športu je od novinarjev izvedel, da ni več zaželen. A so zaplet diplomatsko rešili, kar pa ne moremo reči za novo mini hladno vojno med Rusijo in Zahodom, pri kateri se Slovenija zaenkrat drži bolj pri strani.

Zasebnost v času podatkov

23. 3. 2018

Leta 2010 je takrat 25 letni Mark Zuckerberg v San Franciscu razmišljal, da širitev družbenih omrežij pomeni, da so ljudje izgubili in spremenili svojo potrebo po zasebnosti. Zasebnost kot družbena norma je tako rekoč evolvirala in se razvila v nekaj drugega. Pred štirimi leti je Facebook sicer že nekoliko zaostril nastavitve zasebnosti, a duh je že ušel iz steklenice. Zadnja Facebook afera pa je le vrh ledene gore. Podatki so sodobna valuta in tudi orožje

Simbolika očitnega

16. 3. 2018

Premier je odstopil. To morda ne bi bilo nič posebnega, če se seveda ne bi zgodilo v Sloveniji. Odstopil je namreč predsednik vlade, sicer ustavni pravnik, ki ga je povsem dotolkla odločitev vrhovnega sodišča, da otrok te vlade, zakon o famoznem razvpitem drugem železniškem tiru med Divačo in Koprom, na katerega je ta vlada stavila večino svojih konj, in ki so ga na referendumu potrdili tudi volilvci, ne velja. Torej: odstopil je pravnik, ki se mu je kot kost v grlu zataknilo pravo samo. To, pravo namreč, sicer ni vedno pravično, še manj logično, a sodba je sodba in tu se po navadi postavlja pika. Razen, če nisi ustavni pravnik. Petkov komentar je pripravil Miha Žorž.

Ni prostora za iskanje rešitev

9. 3. 2018

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

Tekma v pomembnosti

2. 3. 2018

Tema (z obema naglasoma) tokratne Centrifuge je tekma v pomembnosti. Kdo je bolj vpliven? Influenserke, ki s svojimi twitti sesuvajo podjetja, ali ficoti (po priimku slovaškega premiera), ki s svojim vladanjem iz naših držav delajo divji vzhod.

Kraljevina Slovenija

23. 2. 2018

Potencialni sončni kralji, zglasite se v parlamentu, na vladi ali pa morda celo pri predsedniku Pahorju, on bi vas znal celo razumeti. Morda je predlog enega izmed poslancev, da Slovenija postavi kralja, celo konstruktiven. Predvolilno prerivanje starih vojakov in novih obrazov namreč dobiva nenavadna poglavja, škornji pa bodo poleg jezikov zagotovo še naprej eno izmed glavnih orožij. Tako kot priložnostno nudisti, imitatorji, zunanji ministri, kosmatinci in še kdo. Zadnji olimpijski teden se nam ni ravno posrečil, so pa zato naši pločniki in ceste občasno spet drsališča in smučišča. Po belem avtobahnu so v Slovenijo s 3D očali priplužili Kraftwerk, pionirji elektronske glasbe. Biti in miti včasih res delujejo kraljevsko …

Stavke se bodo nedvomno vrnile hitreje kot pust

16. 2. 2018

Slovenija se je ta teden opotekala med pustnimi rajanji in množičnimi stavkami. Pust je minil, stavke, najprej policistov, potem opozorilna zdravstvenega osebja in v sredo še množični shod šolnikov, so minile. V postnem času pa spet poteka hvalevredna akcija “40 dni brez alkohola”, namenjena predvsem perečemu problemu opijanja mladostnikov. Kdo ve ali je bil pijan, vsekakor pa poln sovraštva, nekdanji dijak, ki je pobijal na svoji šoli na Floridi. Na olimpijskih igrah pa smo le, po povprečnih nastopih in razočaranjih, dočakali kolajno. Srebro si je pritekel in pristreljal Jakov Fak. Centrifugo vrti Tomaž Gerden.

Dolina šentflorjanska, pozdravljena!

9. 2. 2018

Gospodarska lokomotiva pošilja javni sektor na shujševalno kuro, kulturni ustvarjalci dvigajo glas vpijočega v puščavi, ljudje, ki živijo ob meji, pa pravijo, da bi se dalo vse rešiti v dveh urah, če bi res hoteli in želeli.

Vsi moramo živeti pod eno luno

2. 2. 2018

Prvi mesec leta se je poslovil z modrokrvavo superluno, ki nam je v Sloveniji ni bilo dano videti niti po 152-ih letih. A vsi moramo živeti pod eno luno. Brezmejno zgubljeni so še tisti, ki se jim je dozdevalo, da poznajo pravila igre o mejnih sporih.

Ni bila največja stavka, bila je pa najbolj množična

26. 1. 2018

Množica zaposlenih v javnem sektorju, po ocenah sindikatov kar 30.000 v suženjstvu zakletih, je v minulih dneh poslala pomembno sporočilo vladi. Gospodarska rast je res rekordna, kar pa ne pomeni, da bolje živimo vsi. Res je, da sindikati znova govorijo le o plačah. Nič o nagrajevanju bolj marljivih in bolj uspešnih. Nič o tem, ali bi bile zaradi višjih plač krajše vrste v zdravstvu, boljši pouk v šolah, manj birokracije v uradih. Toda – res je tudi, da za reforme in za delovanje sistema niso zadolženi sindikati, ampak država, torej vladajoča politika.

Pokradli so nas kot zajce

19. 1. 2018

V Sloveniji teorije zarot dobro uspevajo – proti nekaterim očitno vedno nekdo kuje zarote, pa naj so to strici iz ozadja ali pa premraženi begunci. In kaj bi lahko bolj razplamtelo domišljijo teoretikov zarot kot sodnika, ki se vedeta, kot da bi padla z Marsa?!

Izmerljiva in neizmerljiva škoda

12. 1. 2018

Nekaj malega ogrevanje pred prihajajočimi (v)olimpijskimi igricami, kjer so glavni kandidati za kolajne stari mački in mački v žaklju. Nekaj malega mordorskega humorja. In ker je ravno svetovni dan farmacevtov, vas bomo kot del pro-cepilskega lobija še brezplačno cepili.

Enostranskost na sveh straneh

5. 1. 2018

Slikovita prispodoba v naslovu dolgoletne petkove oddaje na Valu 202 pove na kratko vse o njeni vsebini. Med kronističnim registriranjem dogodkov avtorji po pomembnosti in svoji presoji izločijo in ožamejo bistvo.

Zgodbe so močnejše od zgodovine in birokracije

29. 12. 2017

Bolj ali manj iskrenih in bolj ali manj neinovativnih voščil je te dni v količinah, ki se lahko primerjajo samo z na kruh namazanimi tatarskimi biftki, korektno majonezastimi francoskimi solatami, pa morda še z mastno ocvrtimi zrezki … Jedlo in preobjedlo se je tudi v čast božiča in države. Svetega in posvetnega. Točke v Sloveniji postajajo orožje, ne pa orodje. Ko se začne mahati s tabelami in jih evforično interpretirati, je jasno, da razvoja in novih idej ne bo. Prodajalci megle v birokratskih sistemih celo lažje prosperirajo. Še dobro, da so vsaj (dobre) zgodbe vedno močnejše tako od zgodovine kot birokracije … Pa vendarle smo v prazničnem obdobju, zato ne bodimo tradicionalno slovensko zamorjeni in zaskrbljeni, ampak vsaj malo hepi. Hepi. Hepi. Prosto po Magnificu: “In da nas lahko bratje in sestre, za trenutek boli …”

Stvari niso črno-bele

15. 12. 2017

To si je dobro zapomniti v času, ko je na pohodu po Stari celini nekakšna mešanica skrajno desničarskega populizma in iskrene fašistične politike.

Decembrska navidezna resničnost

8. 12. 2017

V tednu, ko nas je obiskal prvi od dobrih mož, je pravi čas, da se vsi skupaj, z otroki vred, spet malo pretvarjamo. Tako bomo decembrske trenutke naredili resnične in tako bomo spet verjeli, da je vse prav in vse dobro. Simptomi prazne denarnice in prazne vesti nas itak obiščejo šele po novem letu. Verjemite, kar hočete, z malo pretvarjanja lahko vse postane resničnost!