Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vsak petek dopoldan se naša ekipa odpravi malo naokrog. Obiskujemo in predstavljamo zanimive kraje, dogodke, ljudi.
Avtor: novinarji Radia Maribor
Petkovi dopoldnevi so na Radiu Maribor po navadi terensko obarvani. Tokrat smo naš improvizirani studio v občini Vojnik. Sodelovali so: vojniški župan Branko Petre, direktor tamkajšnjega podjetja MIK Franci Pliberšek in nekaj ustvarjalcev novega slovenskega mladinskega celovečerca Šepet metulja.
Petkovi dopoldnevi so na Radiu Maribor po navadi terensko obarvani. Tokrat smo naš improvizirani studio v občini Vojnik. Sodelovali so: vojniški župan Branko Petre, direktor tamkajšnjega podjetja MIK Franci Pliberšek in nekaj ustvarjalcev novega slovenskega mladinskega celovečerca Šepet metulja.
Odpravili smo se v kraj, kjer te dni domišljija nima meja, koncept časa pa je drugačen – na Pikin festival najmočnejše, najbolj pogumne in samosvoje junakinje otrok in odraslih. Na največji slovenski otroški festival, ki z letošnjo temo Časovni stroj obiskovalce vabi na popotovanje skozi čas.
Odpravili smo se v kraj, kjer te dni domišljija nima meja, koncept časa pa je drugačen – na Pikin festival najmočnejše, najbolj pogumne in samosvoje junakinje otrok in odraslih. Na največji slovenski otroški festival, ki z letošnjo temo Časovni stroj obiskovalce vabi na popotovanje skozi čas.
V oddaji Malo naokrog smo dobesedno poleteli. V Cerkvenjaku že 20 let deluje Aeroklub Sršen, ki ima svoje vzletišče v Čagoni. O tem, kako so se letala znašla sredi Slovenskih goric in kakšni so razvoj in obeti letalstva v Cerkvenjaku, se bomo pogovarjali s tamkajšnjimi zagnanimi piloti, modelarji in motornimi padalci. Spomnili smo se tudi strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno v Kurnikov vinograd na Vanetini, ki ostaja živo med domačini še danes.
V oddaji Malo naokrog smo dobesedno poleteli. V Cerkvenjaku že 20 let deluje Aeroklub Sršen, ki ima svoje vzletišče v Čagoni. O tem, kako so se letala znašla sredi Slovenskih goric in kakšni so razvoj in obeti letalstva v Cerkvenjaku, se bomo pogovarjali s tamkajšnjimi zagnanimi piloti, modelarji in motornimi padalci. Spomnili smo se tudi strmoglavljenja ameriškega bombnika med drugo svetovno vojno v Kurnikov vinograd na Vanetini, ki ostaja živo med domačini še danes.
Petkov dopoldan smo bili v občini Fram. Tamkajšnja oljarna je najstarejša oljarna v Sloveniji. Tradicija predelovanja bučnih semen v okusno olje se je prenašala iz ene generacije v drugo; in to bogato zgodovino od letos predstavljajo širši javnosti v obnovljeni stari oljarni, ki je postala muzej. Ker pa je tudi prvi šolski dan, smo govorili tudi o tem in o 150-letnici framske Osnovne šole.
Petkov dopoldan smo bili v občini Fram. Tamkajšnja oljarna je najstarejša oljarna v Sloveniji. Tradicija predelovanja bučnih semen v okusno olje se je prenašala iz ene generacije v drugo; in to bogato zgodovino od letos predstavljajo širši javnosti v obnovljeni stari oljarni, ki je postala muzej. Ker pa je tudi prvi šolski dan, smo govorili tudi o tem in o 150-letnici framske Osnovne šole.
Petkovo radijsko popotovanje nas je tokrat popeljalo na Goričko. Mineva namreč 20 let od razglasitve tega dela naše domovine za zavarovano območje, nekoliko kasneje pa je nastal tudi Javni zavod Krajinski park Goričko.
Petkovo radijsko popotovanje nas je tokrat popeljalo na Goričko. Mineva namreč 20 let od razglasitve tega dela naše domovine za zavarovano območje, nekoliko kasneje pa je nastal tudi Javni zavod Krajinski park Goričko.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Tokrat smo se ustavili v Velenju ob Velenjskem jezeru, natančneje na velenjski plaži. Le ta je v izboru “Naj kopališče” v kategoriji naravnih kopališč zmagala v zadnjih petih letih. Zanimivi sogovorniki so nas popeljali po jezeru z različnimi plovili. Spustili smo se v globino potopljene vasi in preverili možnost rekreacije.
Mariborska koča je na manjši planoti pod Reškim vrhom in Ledinekovim koglom, sredi gozdov, severno od Slivniškega in zahodno od Hočkega Pohorja. Do te priljubljene izletniške točke vodijo številne poti. Na eno smo se podali tudi mi, in sicer za petkovo dopoldansko terensko oddajo našega radia Malo naokrog. Vabljeni k poslušanju kot namig za izlet na Mariborsko kočo na Pohorju.
Mariborska koča je na manjši planoti pod Reškim vrhom in Ledinekovim koglom, sredi gozdov, severno od Slivniškega in zahodno od Hočkega Pohorja. Do te priljubljene izletniške točke vodijo številne poti. Na eno smo se podali tudi mi, in sicer za petkovo dopoldansko terensko oddajo našega radia Malo naokrog. Vabljeni k poslušanju kot namig za izlet na Mariborsko kočo na Pohorju.
Kot je ob petkih dopoldne običajno, smo se tudi danes odpravili malo naokrog. Ustavili smo se v Ljutomeru, kjer so ob občinskem prazniku pripravili sklop prireditev, ki se bodo vrstile vse do konca meseca.
Kot je ob petkih dopoldne običajno, smo se tudi danes odpravili malo naokrog. Ustavili smo se v Ljutomeru, kjer so ob občinskem prazniku pripravili sklop prireditev, ki se bodo vrstile vse do konca meseca.
Z oddajo Malo naokrog smo obiskali Prevalje, kraj na Koroškem, za katerega velja – še posebej pa za tamkajšnjo okolico –, da je prava zakladnica presenečenj. To je kraj bogate tradicije in samoraslih ljudi. Ste vedeli, da je na Prevaljah pred več kot šestimi desetletji vzklila ideja o bralni znački in da je bližnji Šentanel najbolj turistična vas na Slovenskem? Zakaj je vredno obiskati te koroške kraje med Peco in Uršljo goro?
Z oddajo Malo naokrog smo obiskali Prevalje, kraj na Koroškem, za katerega velja – še posebej pa za tamkajšnjo okolico –, da je prava zakladnica presenečenj. To je kraj bogate tradicije in samoraslih ljudi. Ste vedeli, da je na Prevaljah pred več kot šestimi desetletji vzklila ideja o bralni znački in da je bližnji Šentanel najbolj turistična vas na Slovenskem? Zakaj je vredno obiskati te koroške kraje med Peco in Uršljo goro?
Z oddajo Malo naokrog smo obiskali Sveto Ano, za katero domačini pravijo, da je to najlepša občina v Slovenskih goricah. Geografska lega, kulturne znamenitosti, neokrnjena narava in prijazni delovni ljudje so kapital, s katerim Svetoančani odlično in preudarno gospodarijo. Z njimi smo klepetalli o razvojnih dosežkih in načrtih.
Z oddajo Malo naokrog smo obiskali Sveto Ano, za katero domačini pravijo, da je to najlepša občina v Slovenskih goricah. Geografska lega, kulturne znamenitosti, neokrnjena narava in prijazni delovni ljudje so kapital, s katerim Svetoančani odlično in preudarno gospodarijo. Z njimi smo klepetalli o razvojnih dosežkih in načrtih.
Kot je za petek običajno, smo se tudi tokrat odpravili Malo naokrog. Naš cilj potovanja je bilo najstarejše slovensko mesto Ptuj, ki te dni živi in diha s kulturo in festivalskim dogajanjem.
Kot je za petek običajno, smo se tudi tokrat odpravili Malo naokrog. Naš cilj potovanja je bilo najstarejše slovensko mesto Ptuj, ki te dni živi in diha s kulturo in festivalskim dogajanjem.
Oglašali smo se iz krajevne skupnosti Stranice v občini Zreče. Te kraje pod Konjiško goro z razgibano zgodovino, ribogojsko tradicijo in bogatimi izviri pitne vode so nam predstavili: zreški podžupan Drago Šešerko, revirni gozdar Niko Laznik, domačin Domen Omrzel in pisatelj, župnik Branko Cestnik.
Oglašali smo se iz krajevne skupnosti Stranice v občini Zreče. Te kraje pod Konjiško goro z razgibano zgodovino, ribogojsko tradicijo in bogatimi izviri pitne vode so nam predstavili: zreški podžupan Drago Šešerko, revirni gozdar Niko Laznik, domačin Domen Omrzel in pisatelj, župnik Branko Cestnik.
Terenska pot nas je tokrat vodila do Šentjurja pri Celju, kjer smo na tamkajšnji železniški postaji obiskali Muzej južne železnice; izvedeli več o železni cesti, ki ima navdušujočo preteklost, želeli pa bi, da bi bila taka tudi sedanjost.
Terenska pot nas je tokrat vodila do Šentjurja pri Celju, kjer smo na tamkajšnji železniški postaji obiskali Muzej južne železnice; izvedeli več o železni cesti, ki ima navdušujočo preteklost, želeli pa bi, da bi bila taka tudi sedanjost.
Ko se pomlad prevesi v poletje, se prižgejo luči Festivala Lent. Kaj vse ponuja letošnji in na katerih prizoriščih bo potekal, boste izvedeli v tokratni terenski oddaji Malo naokrog.
Ko se pomlad prevesi v poletje, se prižgejo luči Festivala Lent. Kaj vse ponuja letošnji in na katerih prizoriščih bo potekal, boste izvedeli v tokratni terenski oddaji Malo naokrog.
Ohranjanje starih običajev in 31. Kmečki praznik sta bila rdeča nit tokratne radijske oddaje Malo naokrog. Obiskali smo vas Stoperce v občini Majšperk, kjer življenje še zmeraj utripa drugače in kjer žuljave roke domačinov pričajo o ljubezni do haloške zemlje. Skupaj z njimi smo odkrivali skrbi, pa tudi prednosti in lepote vaškega življenja.
Ohranjanje starih običajev in 31. Kmečki praznik sta bila rdeča nit tokratne radijske oddaje Malo naokrog. Obiskali smo vas Stoperce v občini Majšperk, kjer življenje še zmeraj utripa drugače in kjer žuljave roke domačinov pričajo o ljubezni do haloške zemlje. Skupaj z njimi smo odkrivali skrbi, pa tudi prednosti in lepote vaškega življenja.
Danes smo se odpravili na grad Vurberk, ki stoji na strateško pomembnem griču nad Dravo. V ospredju je bil tamkajšnji festival narodnozabavne glasbe, ki bo že naslednji petek. Preverili smo, kaj ponuja grajski lokal Huda Liza in kaj lahko doživimo v bližnjem pustolovskem parku Vurberk. Spomnili pa smo tudi na druge bližajoče se dogodke.
Danes smo se odpravili na grad Vurberk, ki stoji na strateško pomembnem griču nad Dravo. V ospredju je bil tamkajšnji festival narodnozabavne glasbe, ki bo že naslednji petek. Preverili smo, kaj ponuja grajski lokal Huda Liza in kaj lahko doživimo v bližnjem pustolovskem parku Vurberk. Spomnili pa smo tudi na druge bližajoče se dogodke.
Tokrat smo obiskali občino Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer nas je sprejel župan Andrej Vrzel. Domačini pravijo temu kraju srce Prlekije … kot boste slišali, je razlogov za to veliko. Vabijo naravne in kulturne zanimivosti – Blaguško jezero, Otok ljubezni, Čehova klet, Vidičeva domačija in še kaj. Tod se je rodilo kar nekaj znanih Slovencev – od Antona Korošca, Edija Kocbeka in bratov Kreft do pokojnega mariborskega škofa Vekoslava Grmiča. Ker v teh dneh mineva sto let od njegovega rojstva, pripravljajo njemu v čast danes in jutri pri Svetem Juriju poseben strokovni simpozij.
Tokrat smo obiskali občino Sveti Jurij ob Ščavnici, kjer nas je sprejel župan Andrej Vrzel. Domačini pravijo temu kraju srce Prlekije … kot boste slišali, je razlogov za to veliko. Vabijo naravne in kulturne zanimivosti – Blaguško jezero, Otok ljubezni, Čehova klet, Vidičeva domačija in še kaj. Tod se je rodilo kar nekaj znanih Slovencev – od Antona Korošca, Edija Kocbeka in bratov Kreft do pokojnega mariborskega škofa Vekoslava Grmiča. Ker v teh dneh mineva sto let od njegovega rojstva, pripravljajo njemu v čast danes in jutri pri Svetem Juriju poseben strokovni simpozij.
Tokrat smo se terensko pomudili pri Bolfenku na Mariborskem Pohorju, kjer je je pod geslom: Gozdovi prihodnosti potekal osrednji dogodek ob letošnjem tednu gozdov. V njegovem ospredju so bile spremembe, ki jih v gozdarstvo in upravljanje z gozdovi prinaša digitalizacija, poudarek pa je bil tudi na bukvi kot najbolj primerni drevesni vrsti za vzpostavitev odpornih pohorskih gozdov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Tokrat smo se terensko pomudili pri Bolfenku na Mariborskem Pohorju, kjer je je pod geslom: Gozdovi prihodnosti potekal osrednji dogodek ob letošnjem tednu gozdov. V njegovem ospredju so bile spremembe, ki jih v gozdarstvo in upravljanje z gozdovi prinaša digitalizacija, poudarek pa je bil tudi na bukvi kot najbolj primerni drevesni vrsti za vzpostavitev odpornih pohorskih gozdov. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
V drugo najmanjše in eno od treh najstarejših mest na Slovenskem in hkrati edino, ki ima svoje jedro na otoku, smo se odpravili danes. Tudi zato, pa tudi zaradi razvejane kulturne dediščine se ponaša z nazivom dolenjske Benetke. V neposredni bližini se bohoti mogočna zgradba z enim največjih arkadnih dvorišč v Srednji Evropi. Obiskali smo Kostanjevico na Krki, predstavili ta zanimivi svet pod gozdnimi Gorjanci in preverili, ali drži trditev: najmanjše mesto za največja doživetja!
V drugo najmanjše in eno od treh najstarejših mest na Slovenskem in hkrati edino, ki ima svoje jedro na otoku, smo se odpravili danes. Tudi zato, pa tudi zaradi razvejane kulturne dediščine se ponaša z nazivom dolenjske Benetke. V neposredni bližini se bohoti mogočna zgradba z enim največjih arkadnih dvorišč v Srednji Evropi. Obiskali smo Kostanjevico na Krki, predstavili ta zanimivi svet pod gozdnimi Gorjanci in preverili, ali drži trditev: najmanjše mesto za največja doživetja!
Del dopoldneva smo preživeli v občini Ribnica na Pohorju, ki 18. maja zaznamuje občinski praznik. Tamkajšnje društvo upokojencev pa letos praznuje okroglo obletnico, 70 let. Predstavili smo lepote kraja, ki mu mnogi pravijo tudi raj za pohodnike in preleteli še bogato kulturno dogajanje.
Del dopoldneva smo preživeli v občini Ribnica na Pohorju, ki 18. maja zaznamuje občinski praznik. Tamkajšnje društvo upokojencev pa letos praznuje okroglo obletnico, 70 let. Predstavili smo lepote kraja, ki mu mnogi pravijo tudi raj za pohodnike in preleteli še bogato kulturno dogajanje.
Prva majska terenska oddaja Radia Maribor Malo naokrog je bila pomladno popotniška – oglašali smo se iz koče na Žavcarjevem vrhu na Kozjaku, planinske postojanke v hribovju ob naši severni meji. Organizacijsko in izvedbeno je oddaja potekala ob podpori planinskega društva Maribor Matica in tamkajšnjih oskrbnikov in gostov.
Prva majska terenska oddaja Radia Maribor Malo naokrog je bila pomladno popotniška – oglašali smo se iz koče na Žavcarjevem vrhu na Kozjaku, planinske postojanke v hribovju ob naši severni meji. Organizacijsko in izvedbeno je oddaja potekala ob podpori planinskega društva Maribor Matica in tamkajšnjih oskrbnikov in gostov.
V petek dopoldne smo se podali na Goričko, v občino Rogašovci, ki se ponaša s slikovitostjo prekmurske pokrajine in navezanostjo na tradicijo. Spoznali smo navade in običaje tamkajšnjih ljudi, stopili v čevlje domačega čevljarskega mojstra, v frizerskem salonu pred mikrofon povabili najstarejšo obrtnico v Sloveniji, povzpeli pa smo se na prekmurski Triglav in se odžejali z najboljšo mineralno vodo na Slovenskem.
V petek dopoldne smo se podali na Goričko, v občino Rogašovci, ki se ponaša s slikovitostjo prekmurske pokrajine in navezanostjo na tradicijo. Spoznali smo navade in običaje tamkajšnjih ljudi, stopili v čevlje domačega čevljarskega mojstra, v frizerskem salonu pred mikrofon povabili najstarejšo obrtnico v Sloveniji, povzpeli pa smo se na prekmurski Triglav in se odžejali z najboljšo mineralno vodo na Slovenskem.
Del petkovega dopoldneva smo preživeli na Zgornji Velki. Terenska ekipa se je tokrat odpravila v župnijo Marije Snežne, kjer se je sprehodila tudi med eksponati Muzeja norosti in Methansove hiše - hiše zgodb. Naši sogovorniki so bili predsednica krajevne skupnosti Velka Vesna Knuplež, župnik Boštjan Lenart, kamnosek in zbiratelj Leopold Methans in direktorica Muzeja norosti Sonja Bezjak.
Del petkovega dopoldneva smo preživeli na Zgornji Velki. Terenska ekipa se je tokrat odpravila v župnijo Marije Snežne, kjer se je sprehodila tudi med eksponati Muzeja norosti in Methansove hiše - hiše zgodb. Naši sogovorniki so bili predsednica krajevne skupnosti Velka Vesna Knuplež, župnik Boštjan Lenart, kamnosek in zbiratelj Leopold Methans in direktorica Muzeja norosti Sonja Bezjak.
Petkovo potepanje smo posvetili Alini Zupanc, 16. mlečni kraljici – obiskali smo jo na njenem domu v Šentjurju. Predstavila nam je svojo vlogo in katere naloge opravlja. Povabili smo vas še na rastišče velikonočnice na bližnjo Ponikvo. Ker pa se začenja tudi Šentjurjevo, smo predstavili nekaj zanimivih dogodkov v naslednjih treh tednih.
Petkovo potepanje smo posvetili Alini Zupanc, 16. mlečni kraljici – obiskali smo jo na njenem domu v Šentjurju. Predstavila nam je svojo vlogo in katere naloge opravlja. Povabili smo vas še na rastišče velikonočnice na bližnjo Ponikvo. Ker pa se začenja tudi Šentjurjevo, smo predstavili nekaj zanimivih dogodkov v naslednjih treh tednih.
Tokratna oddaja Malo naokrog je posvečena izjemni, a manj znani zanimivosti, ki leži praktično pod našimi nogami. Spoznavali smo minerale in rudnine ter se ustavili v Muzeju mineralov Remšnik.
Tokratna oddaja Malo naokrog je posvečena izjemni, a manj znani zanimivosti, ki leži praktično pod našimi nogami. Spoznavali smo minerale in rudnine ter se ustavili v Muzeju mineralov Remšnik.
Danes smo obiskali eno srednje velikih slovenskih občin – Vojnik pri Celju, kjer na 75-ih kvadratnih kilometrih živi nekaj več kot 9 tisoč ljudi. Pobliže smo predstavili celostni sociokulturni utrip kraja – razvejano gospodarsko in društveno življenje, posebno pozornost pa smo namenili življenju ptic ob bližnjih vodnih zajetjih.
Danes smo obiskali eno srednje velikih slovenskih občin – Vojnik pri Celju, kjer na 75-ih kvadratnih kilometrih živi nekaj več kot 9 tisoč ljudi. Pobliže smo predstavili celostni sociokulturni utrip kraja – razvejano gospodarsko in društveno življenje, posebno pozornost pa smo namenili življenju ptic ob bližnjih vodnih zajetjih.
Danes smo se oglasili iz središča Maribora, s Trga Leona Štuklja, prav s tega, že četrtega mednarodnega festivala Čili in čokolada, ki bo dva dni omogočal doživetje združevanja sladko-pekočega v nepozabnih kreacijah. Slastne, tudi pikantne izdelke bo predstavljalo več kot 30 ustvarjalcev izdelkov iz čilija in čokolade, ki bodo hkrati: omogočali posebno pekočo-sladko avanturo, izobraževali in nagrajevali – lahko boste okušali in soustvarjali, in to brezplačno.
Danes smo se oglasili iz središča Maribora, s Trga Leona Štuklja, prav s tega, že četrtega mednarodnega festivala Čili in čokolada, ki bo dva dni omogočal doživetje združevanja sladko-pekočega v nepozabnih kreacijah. Slastne, tudi pikantne izdelke bo predstavljalo več kot 30 ustvarjalcev izdelkov iz čilija in čokolade, ki bodo hkrati: omogočali posebno pekočo-sladko avanturo, izobraževali in nagrajevali – lahko boste okušali in soustvarjali, in to brezplačno.
Ta petek smo obiskali Ravne na Koroškem, nekdanji Guštanj, mesto v Mežiški dolini, kjer si roki podajata industrijska in kulturna dediščina. Sprehodili smo se skozi čas, od pradavnih dni do sodobnosti, od fužinarstva do železarstva in končali v letošnjem Prežihovem letu.
Ta petek smo obiskali Ravne na Koroškem, nekdanji Guštanj, mesto v Mežiški dolini, kjer si roki podajata industrijska in kulturna dediščina. Sprehodili smo se skozi čas, od pradavnih dni do sodobnosti, od fužinarstva do železarstva in končali v letošnjem Prežihovem letu.
Odpravili smo se v središče zgornje Gradaške doline in Polhograjskega hribovja – v Polhograjsko graščino. Potovali smo v drug čas in se sprehodili po zbirki Krajevnega muzeja in Muzeja pošte in telekomunikacij.
Odpravili smo se v središče zgornje Gradaške doline in Polhograjskega hribovja – v Polhograjsko graščino. Potovali smo v drug čas in se sprehodili po zbirki Krajevnega muzeja in Muzeja pošte in telekomunikacij.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat podali v občino Kidričevo, ki se lahko pohvali z marsičim, na primer s tem, da uporabljajo za plačevanje poleg evrov tudi lasten občinski denar, imenovan šterntalčan. V Dragonji vasi smo obiskali največjo zasebno zbirko mineralov in fosilov Pangea Vilija Podgorška, v Starošincah smo v zbirki podeželja spoznavali zgodbe o življenju na Dravskem polju, raziskali pa smo tudi doživetja, ki jih ponuja turistična destinacija Ravno polje.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat podali v občino Kidričevo, ki se lahko pohvali z marsičim, na primer s tem, da uporabljajo za plačevanje poleg evrov tudi lasten občinski denar, imenovan šterntalčan. V Dragonji vasi smo obiskali največjo zasebno zbirko mineralov in fosilov Pangea Vilija Podgorška, v Starošincah smo v zbirki podeželja spoznavali zgodbe o življenju na Dravskem polju, raziskali pa smo tudi doživetja, ki jih ponuja turistična destinacija Ravno polje.
Tokratno petkovo terensko oglašanje smo namenili jubileju Kulturnega društva Pekre-Limbuš. Leta 1953 je bil namreč v Pekrah dograjen Dom delavsko prosvetnega društva Svoboda, danes Dom kulture Pekre. Takrat se je začela zgodba, ki traja še danes. V njeno sporočilo smo stopili z odličnimi sogovorniki in prav takimi ustvarjalci.
Tokratno petkovo terensko oglašanje smo namenili jubileju Kulturnega društva Pekre-Limbuš. Leta 1953 je bil namreč v Pekrah dograjen Dom delavsko prosvetnega društva Svoboda, danes Dom kulture Pekre. Takrat se je začela zgodba, ki traja še danes. V njeno sporočilo smo stopili z odličnimi sogovorniki in prav takimi ustvarjalci.
Petkovo dopoldne smo z ekipo tokrat preživeli v Cerknici. Smo namreč na vrhuncu pustnega dogajanja in Cerknica je zagotovo eno izmed središč pustovanja. Tako smo spoznali Coprnico Uršulo, Povodnega moža, Ščuko velikanko, Zmaja in seveda ni šlo niti brez Butalcev. Zakaj se splača obiskati pustovanje v Cerknici in kaj nam pripravljajo za letos?
Petkovo dopoldne smo z ekipo tokrat preživeli v Cerknici. Smo namreč na vrhuncu pustnega dogajanja in Cerknica je zagotovo eno izmed središč pustovanja. Tako smo spoznali Coprnico Uršulo, Povodnega moža, Ščuko velikanko, Zmaja in seveda ni šlo niti brez Butalcev. Zakaj se splača obiskati pustovanje v Cerknici in kaj nam pripravljajo za letos?
Petkova terenska pot nas je tokrat popeljala v deželo kurentov, na Ptuj, kajti to soboto se tam začenja etnografski del letošnjega kurentovanja, in sicer z medcelinskim srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask. V našem dopoldanskem terenskem oglašanju pa o tem, kaj vse se bo letos dogajalo na ptujskem kurentovanju
Petkova terenska pot nas je tokrat popeljala v deželo kurentov, na Ptuj, kajti to soboto se tam začenja etnografski del letošnjega kurentovanja, in sicer z medcelinskim srečanjem tradicionalnih pustnih likov in mask. V našem dopoldanskem terenskem oglašanju pa o tem, kaj vse se bo letos dogajalo na ptujskem kurentovanju
Dopoldne smo obiskali Muzej na prostem v Rogatcu. Z gosti z obeh strani slovensko-hrvaške meje smo izmerili življenjski utrip dober mesec zatem, ko je naša južna soseda vstopila v schengensko območje, in kako se s tem sproščajo celostni sociokulturni tokovi med državama.
Dopoldne smo obiskali Muzej na prostem v Rogatcu. Z gosti z obeh strani slovensko-hrvaške meje smo izmerili življenjski utrip dober mesec zatem, ko je naša južna soseda vstopila v schengensko območje, in kako se s tem sproščajo celostni sociokulturni tokovi med državama.
Obiskali smo Krško – starodavno naselje ob Savi, ki je sedež najmlajše mestne občine na Slovenskem in Posavske regije. Je edino mesto pri nas, ki cerkvenoupravno spada pod dve škofiji. Čeprav je danes poznano predvsem po jedrski elektrarni, pa se lahko pohvali z bogato in raznoliko zgodovino, ki so jo zaznamovali tudi slovenski reformatorji in kranjski polihistor Janez Vajkard Valvazor. Katere zanimive zgodbe se še skrivajo v Krškem ?
Obiskali smo Krško – starodavno naselje ob Savi, ki je sedež najmlajše mestne občine na Slovenskem in Posavske regije. Je edino mesto pri nas, ki cerkvenoupravno spada pod dve škofiji. Čeprav je danes poznano predvsem po jedrski elektrarni, pa se lahko pohvali z bogato in raznoliko zgodovino, ki so jo zaznamovali tudi slovenski reformatorji in kranjski polihistor Janez Vajkard Valvazor. Katere zanimive zgodbe se še skrivajo v Krškem ?
Dopoldne smo bili na obisku v najmanjši slovenski občini – v Odrancih. Je sredi prekmurske ravnice, meri le okrog 7 kvadratnih kilometrov, a domačini dokazujejo, da je v majhnosti kar nekaj prednosti. Nas je seveda poleg recepta za njihovo uspešnost zanimala tudi bogata naravna in kulturna dediščina občine, izvedeli pa boste še, zakaj Odrančane v šali imenujejo »cuzeki«.
Dopoldne smo bili na obisku v najmanjši slovenski občini – v Odrancih. Je sredi prekmurske ravnice, meri le okrog 7 kvadratnih kilometrov, a domačini dokazujejo, da je v majhnosti kar nekaj prednosti. Nas je seveda poleg recepta za njihovo uspešnost zanimala tudi bogata naravna in kulturna dediščina občine, izvedeli pa boste še, zakaj Odrančane v šali imenujejo »cuzeki«.
Dopoldne smo se oglašali iz Savinjske regije, natančneje z gradu Komenda, ki je na vzpetini sredi Polzele. V njem domujeta turistično-informativni center in knjižnica; posebno pozornost pa pritegnejo antični lev iz pohorskega marmorja, zbirka eksponatov Suverenega malteškega viteškega reda, soba pesnice in pisateljice Neže Maurer in zbirka likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak.
Dopoldne smo se oglašali iz Savinjske regije, natančneje z gradu Komenda, ki je na vzpetini sredi Polzele. V njem domujeta turistično-informativni center in knjižnica; posebno pozornost pa pritegnejo antični lev iz pohorskega marmorja, zbirka eksponatov Suverenega malteškega viteškega reda, soba pesnice in pisateljice Neže Maurer in zbirka likovnih del akademske slikarke Darinke Pavletič Lorenčak.
Tokratno terensko oglašanje je potekalo iz slovenskobistriškega gradu. Govorili smo o 80-letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona, izvedeli več o petkovih spominskih slovesnostih v Slovenski Bistrici in Rušah in o sobotnem dogajanju pri Treh žebljih na Osankarici.
Tokratno terensko oglašanje je potekalo iz slovenskobistriškega gradu. Govorili smo o 80-letnici zadnjega boja Pohorskega bataljona, izvedeli več o petkovih spominskih slovesnostih v Slovenski Bistrici in Rušah in o sobotnem dogajanju pri Treh žebljih na Osankarici.
V zadnji oddaji Malo naokrog z Radiem Maribor v letu 2022 smo govorili o najdaljši noči v letu. O silvestrovanju, zgodovini in običajih, ki spremljajo praznovanje doma in v tujini. Gostili smo etnologinjo Jernejo Ferlež in preverili dogajanje v okoliških občinah.
V zadnji oddaji Malo naokrog z Radiem Maribor v letu 2022 smo govorili o najdaljši noči v letu. O silvestrovanju, zgodovini in običajih, ki spremljajo praznovanje doma in v tujini. Gostili smo etnologinjo Jernejo Ferlež in preverili dogajanje v okoliških občinah.
Kot je ob petkih običajno, smo se odpravili malo naokrog, tokrat na obrobje Maribora – improvizirani studio smo pripravili v čebelarskem centru Maks v Počehovi, naši temi pa sta bili življenje na širšem območju mariborske mestne četrti Ivan Cankar, kamor spadajo poleg središča mesta tudi Košaki, Stolni vrh in Počehova, in čebelarstvo – ekološko in urbano, pa apiterapija, panjske končnice in še kaj.
Kot je ob petkih običajno, smo se odpravili malo naokrog, tokrat na obrobje Maribora – improvizirani studio smo pripravili v čebelarskem centru Maks v Počehovi, naši temi pa sta bili življenje na širšem območju mariborske mestne četrti Ivan Cankar, kamor spadajo poleg središča mesta tudi Košaki, Stolni vrh in Počehova, in čebelarstvo – ekološko in urbano, pa apiterapija, panjske končnice in še kaj.
Spoznali smo decembrski utrip, naravne zanimivosti in kulturnozgodovinske znamenitosti občine Miklavž na Dravskem polju. Zakaj je občina dobila ime po dobrem decembrskem možu, kaj je miklavški tamerli in zakaj je občina turistično zanimiva bolj, kot si mislite?
Spoznali smo decembrski utrip, naravne zanimivosti in kulturnozgodovinske znamenitosti občine Miklavž na Dravskem polju. Zakaj je občina dobila ime po dobrem decembrskem možu, kaj je miklavški tamerli in zakaj je občina turistično zanimiva bolj, kot si mislite?
Obiskali smo Pravljični gozd »Rdeča kapica«, ki razveseljuje otroke in odrasle. Zdaj je že odet v prav posebno praznično podobo. Kaj vse lahko tam doživimo in kam se v okolici Krčevine pri Vurberku še lahko podamo ?
Obiskali smo Pravljični gozd »Rdeča kapica«, ki razveseljuje otroke in odrasle. Zdaj je že odet v prav posebno praznično podobo. Kaj vse lahko tam doživimo in kam se v okolici Krčevine pri Vurberku še lahko podamo ?
Del dopoldneva smo preživeli v Mozirju, kjer je na ogled že 7. Božična bajka Slovenije s kar 1,7 milijona prazničnimi lučkami. Letos prinaša sporočilo upanja, ljubezni in pozitivizma. Razdeljena je na tematske vrtove, kjer obiskovalcem ponudijo čim več prijetnih in posebnih doživetij. Katerih in kako to vpliva na porabo energije, pa v tokratni oddaji Malo naokrog.
Del dopoldneva smo preživeli v Mozirju, kjer je na ogled že 7. Božična bajka Slovenije s kar 1,7 milijona prazničnimi lučkami. Letos prinaša sporočilo upanja, ljubezni in pozitivizma. Razdeljena je na tematske vrtove, kjer obiskovalcem ponudijo čim več prijetnih in posebnih doživetij. Katerih in kako to vpliva na porabo energije, pa v tokratni oddaji Malo naokrog.
Odpravili smo se v Prebold, kraj pestre zgodovine in bogate dediščine na obrobju spodnje Savinjske doline. Sprehodili smo se skozi zanimivo muzejsko zbirko lokalne zgodovine, se spomnili nekaterih znamenitih Slovencev, ki izvirajo s tega območja, in vas skušali prepričati, da je ta kraj vreden obiska in vaše radovednosti.
Odpravili smo se v Prebold, kraj pestre zgodovine in bogate dediščine na obrobju spodnje Savinjske doline. Sprehodili smo se skozi zanimivo muzejsko zbirko lokalne zgodovine, se spomnili nekaterih znamenitih Slovencev, ki izvirajo s tega območja, in vas skušali prepričati, da je ta kraj vreden obiska in vaše radovednosti.
Tokrat smo se odpravili v Zasavsko regijo, ki je bila v preteklosti predvsem agrarna, izkopi premoga pa so poskrbeli za razvoj rudarjenja. Trbovlje, nekdanje rudarsko mesto, smo spoznali v Zasavskem muzeju Trbovlje in Virtualnem muzeju rudarstva. Delo v rudniku je predstavil nekdanji zaposleni, virtualno pa smo se povzpeli tudi na najvišji dimnik v Evropi.
Tokrat smo se odpravili v Zasavsko regijo, ki je bila v preteklosti predvsem agrarna, izkopi premoga pa so poskrbeli za razvoj rudarjenja. Trbovlje, nekdanje rudarsko mesto, smo spoznali v Zasavskem muzeju Trbovlje in Virtualnem muzeju rudarstva. Delo v rudniku je predstavil nekdanji zaposleni, virtualno pa smo se povzpeli tudi na najvišji dimnik v Evropi.
Z namenom revitalizacije mariborskih mestnih prireditev, ki se navezujejo na najstarejšo trto sveta in tukajšnjo vinogradniško tradicijo, so organizatorji letošnje martinovanje v štajerski prestolnici vsebinsko nadgradili in razširili po mestnem jedru. S kom in kako ter kje po središču mesta, pa v naši tokratni terenski oddaji Malo naokrog.
Z namenom revitalizacije mariborskih mestnih prireditev, ki se navezujejo na najstarejšo trto sveta in tukajšnjo vinogradniško tradicijo, so organizatorji letošnje martinovanje v štajerski prestolnici vsebinsko nadgradili in razširili po mestnem jedru. S kom in kako ter kje po središču mesta, pa v naši tokratni terenski oddaji Malo naokrog.
Preden smo krenili na radijski potep, smo v navigacijo vpisali tri črke, iz katerih je sestavljeno ime dobro znanega vinorodnega kraja v Ljutomersko-ormoških goricah. Dobili smo se na Kogu, v obnovljenih prostorih Košárkine hiše, ki s cerkvijo in šolo tvori sredico Kogovske vedute.
Preden smo krenili na radijski potep, smo v navigacijo vpisali tri črke, iz katerih je sestavljeno ime dobro znanega vinorodnega kraja v Ljutomersko-ormoških goricah. Dobili smo se na Kogu, v obnovljenih prostorih Košárkine hiše, ki s cerkvijo in šolo tvori sredico Kogovske vedute.
Dopoldne smo se oglašali iz rekreacijsko-turističnega centra Trije kralji na slovenskobistriškem Pohorju. Govorili smo o pripravah na zimsko sezono na Rogli in Pri treh kraljih, o načrtovanih naložbah v obeh smučarskih centrih; tudi o prihodnosti muzeja Pohorskega bataljona na Osankarici in smučarskem skakalnem klubu Šmartno na Pohorju.
Dopoldne smo se oglašali iz rekreacijsko-turističnega centra Trije kralji na slovenskobistriškem Pohorju. Govorili smo o pripravah na zimsko sezono na Rogli in Pri treh kraljih, o načrtovanih naložbah v obeh smučarskih centrih; tudi o prihodnosti muzeja Pohorskega bataljona na Osankarici in smučarskem skakalnem klubu Šmartno na Pohorju.
Dopoldne smo preživeli v Bobrovem centru v Rogaški Slatini, kjer želijo obiskovalcem približati območje Posotelja ali Sotelskega na skrajnem zahodnem delu obsežne Panonske nižine. Tam nas je pozdravil tudi bober Ber, ki obiskovalcem pripravlja številne izzive, uganke in druga presenečenja.
Dopoldne smo preživeli v Bobrovem centru v Rogaški Slatini, kjer želijo obiskovalcem približati območje Posotelja ali Sotelskega na skrajnem zahodnem delu obsežne Panonske nižine. Tam nas je pozdravil tudi bober Ber, ki obiskovalcem pripravlja številne izzive, uganke in druga presenečenja.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat odpravljamo v porečje Mure, ki se – ne brez razloga – ponaša z nazivom Amazonka Evrope. Še več. Kot ena najvrednejših območij narave je vpisana na svetovnem zemljevidu kot edinstveno in prvo 5-državno biosferno območje pod Unescovo zaščito. Kako ohraniti biološko pestrost mokrišč, stranskih rokavov in mrtvic in jim zagotoviti zeleno in trajnostno, pa tudi turistično prihodnost, smo odkrivali z gosti.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat odpravljamo v porečje Mure, ki se – ne brez razloga – ponaša z nazivom Amazonka Evrope. Še več. Kot ena najvrednejših območij narave je vpisana na svetovnem zemljevidu kot edinstveno in prvo 5-državno biosferno območje pod Unescovo zaščito. Kako ohraniti biološko pestrost mokrišč, stranskih rokavov in mrtvic in jim zagotoviti zeleno in trajnostno, pa tudi turistično prihodnost, smo odkrivali z gosti.
Obiskali smo eno večjih pomurskih občin, Puconce, kjer si podajata roko Ravénsko in Goričko. Območje ima bogato preteklost, naravne lepote in plemenite ljudi. Čez nekaj dni, 13. oktobra, bodo praznovali občinski praznik, to soboto pa bo tam DÖDOLIJADA. Vas zanima še kaj več? Odpravite se z nami na radijsko potovanje.
Obiskali smo eno večjih pomurskih občin, Puconce, kjer si podajata roko Ravénsko in Goričko. Območje ima bogato preteklost, naravne lepote in plemenite ljudi. Čez nekaj dni, 13. oktobra, bodo praznovali občinski praznik, to soboto pa bo tam DÖDOLIJADA. Vas zanima še kaj več? Odpravite se z nami na radijsko potovanje.
Odpravili smo se v Dravograd, mesto na stičišču treh dolin. Sprehodili smo se skozi bogato zgodovino in kulturno dediščino kraja, obiskali pasmo tudi bližnje Libeliče, ki so se pred stoletjem z ljudskim pogumom in odločnostjo z velikimi črkami zapisale v zgodovino.
Odpravili smo se v Dravograd, mesto na stičišču treh dolin. Sprehodili smo se skozi bogato zgodovino in kulturno dediščino kraja, obiskali pasmo tudi bližnje Libeliče, ki so se pred stoletjem z ljudskim pogumom in odločnostjo z velikimi črkami zapisale v zgodovino.
Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio v koroški občini Muta, točneje v znani etno gostilni Pri lipi v neposredni bližini stoletne rotunde. V oddaji smo predstavili nekatere sociokulturne posebnosti tega koščka naše domovine s posebnim poudarkom na turizmu, gostinstvu in kulinariki. Ob naši gostiteljici Heleni Kresnik Pažek in županu Mute Mirku Vošnerju je bila z nami tudi kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter, strokovnjakinja za identitetne pokrajinske kulinarične posebnosti.
Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio v koroški občini Muta, točneje v znani etno gostilni Pri lipi v neposredni bližini stoletne rotunde. V oddaji smo predstavili nekatere sociokulturne posebnosti tega koščka naše domovine s posebnim poudarkom na turizmu, gostinstvu in kulinariki. Ob naši gostiteljici Heleni Kresnik Pažek in županu Mute Mirku Vošnerju je bila z nami tudi kustosinja Koroškega pokrajinskega muzeja Brigita Rajšter, strokovnjakinja za identitetne pokrajinske kulinarične posebnosti.
Opravili smo se v Celje in se sprehodili po največjem razstavišču ohranjenih ostankov antične Celeje. Govorili smo tudi o dramatičnih življenjskih zgodbah posameznih članov celjske hiše, ki so preživele pol tisočletja, in o največji popotnici vseh časov. Iz Pokrajinskega muzeja se bomo oglasili
Opravili smo se v Celje in se sprehodili po največjem razstavišču ohranjenih ostankov antične Celeje. Govorili smo tudi o dramatičnih življenjskih zgodbah posameznih članov celjske hiše, ki so preživele pol tisočletja, in o največji popotnici vseh časov. Iz Pokrajinskega muzeja se bomo oglasili
Danes smo odšli v Ljubljano, na obisk v predsedniško palačo. Naši gostitelji so bili: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.Vabljeni na radijski sprehod.
Danes smo odšli v Ljubljano, na obisk v predsedniško palačo. Naši gostitelji so bili: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.Vabljeni na radijski sprehod.
Z oddajo Malo naokrog smo obiskali Likovno kolonijo pod kozolcem v Sestržah v občini Majšperk, kjer so v teh dneh z več prireditvami sredi praznovanja občinskega praznika. Pogledali smo tudi v Muzej volne in gobelinov, obudili spomine na nekdanjo proizvodnjo žebljev, se sprehodili okrog Sestrškega jezera in obiskali vaški mlin v Narapljah.
Z oddajo Malo naokrog smo obiskali Likovno kolonijo pod kozolcem v Sestržah v občini Majšperk, kjer so v teh dneh z več prireditvami sredi praznovanja občinskega praznika. Pogledali smo tudi v Muzej volne in gobelinov, obudili spomine na nekdanjo proizvodnjo žebljev, se sprehodili okrog Sestrškega jezera in obiskali vaški mlin v Narapljah.
Lendavo, ki je tudi ponosna nosilka rekorda: največja skuhana in postrežena količina bograča. Prav ta konec tedna bo tam največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji. Seveda pa ne bomo govorili samo o tej jedi, ampak spomnili tudi na mnoge druge lendavske dogodke v sklopu Festivala Vinarium.
Lendavo, ki je tudi ponosna nosilka rekorda: največja skuhana in postrežena količina bograča. Prav ta konec tedna bo tam največje tekmovanje v kuhanju bograča v Sloveniji. Seveda pa ne bomo govorili samo o tej jedi, ampak spomnili tudi na mnoge druge lendavske dogodke v sklopu Festivala Vinarium.
Tokrat smo se odpravili Prekmurje, v obmejni Dobrovnik. V oddaji smo predstavili nekatere sociokulturne posebnosti tega dela domovine s sicer večinskim madžarskim prebivalstvom. Osrednji dejavnosti tam sta kmetijstvo in turizem … Kdo še ni slišal za znamenito Bukovniško jezero ali za »tovarno« orhidej? Uveljavljajo pa se tudi mladi vinogradniki, inovatorji in kulturniki.
Tokrat smo se odpravili Prekmurje, v obmejni Dobrovnik. V oddaji smo predstavili nekatere sociokulturne posebnosti tega dela domovine s sicer večinskim madžarskim prebivalstvom. Osrednji dejavnosti tam sta kmetijstvo in turizem … Kdo še ni slišal za znamenito Bukovniško jezero ali za »tovarno« orhidej? Uveljavljajo pa se tudi mladi vinogradniki, inovatorji in kulturniki.
Sezona turističnega splavarjenja po reki Dravi v Mariboru je na vrhuncu, in zato smo v terenski oddaji Malo naokrog pri mariborskih splavarjih preverili, od kod prihajajo skupine gostov na druženje na njihovih panoramskih vožnjah s splavom.
Sezona turističnega splavarjenja po reki Dravi v Mariboru je na vrhuncu, in zato smo v terenski oddaji Malo naokrog pri mariborskih splavarjih preverili, od kod prihajajo skupine gostov na druženje na njihovih panoramskih vožnjah s splavom.
Dopoldne smo preživeli na območju Notranjskega regijskega parka, kjer smo spoznavali preplet raznolike krajine, sobivanja ljudi z naravo in kraških pojavov na površju in v podzemlju. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero, za katero je Janez Vajkard Valvasor zapisal: »To jezero se po kranjsko imenuje Cerkniško in mislim, da ni najti ne v Evropi, ne v ostalih delih sveta tako čudovitega jezera, kot je to.« V oddaji so sodelovali: Matevž Podjed, Tine Schein, Dejvid Tratnik, Miha Jernejčič in Eva Kobe. Tonska realizacija Radio Slovenija - Franc Moder in Klara Otorepec.
Dopoldne smo preživeli na območju Notranjskega regijskega parka, kjer smo spoznavali preplet raznolike krajine, sobivanja ljudi z naravo in kraških pojavov na površju in v podzemlju. Osrednje območje parka je presihajoče Cerkniško jezero, za katero je Janez Vajkard Valvasor zapisal: »To jezero se po kranjsko imenuje Cerkniško in mislim, da ni najti ne v Evropi, ne v ostalih delih sveta tako čudovitega jezera, kot je to.« V oddaji so sodelovali: Matevž Podjed, Tine Schein, Dejvid Tratnik, Miha Jernejčič in Eva Kobe. Tonska realizacija Radio Slovenija - Franc Moder in Klara Otorepec.
Petkovi dopoldnevi na Radiu Maribor so praviloma terensko obarvani. Tokrat smo se oglasili s čebelarske domačije Anzelc v občini Moravske Toplice; čebelarstvo kot poezija kmetijstva namreč močno zaznamuje tudi našo najvzhodnejšo pokrajino. Sodelovali so: čebelarja Peter in Mojca Anzelc, starosta slovenskih apiterapevtov Karl Vogrinčič iz Močne pri Lenartu in čebelarski mojster ter predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen iz občine Beltinci, ki pravi, da nas čebele povezujejo.
Petkovi dopoldnevi na Radiu Maribor so praviloma terensko obarvani. Tokrat smo se oglasili s čebelarske domačije Anzelc v občini Moravske Toplice; čebelarstvo kot poezija kmetijstva namreč močno zaznamuje tudi našo najvzhodnejšo pokrajino. Sodelovali so: čebelarja Peter in Mojca Anzelc, starosta slovenskih apiterapevtov Karl Vogrinčič iz Močne pri Lenartu in čebelarski mojster ter predsednik Čebelarske zveze društev Pomurja Štefan Šemen iz občine Beltinci, ki pravi, da nas čebele povezujejo.
Imenujejo jo tudi – kraljica slovenskih planin. Zanjo povsem velja Gregorčičev rek: »Ko kralj po planini visoki pohajam …« Kako se je pisala zgodovina te planine, predvsem planšarstva, zakaj je etnološka dediščina tega območja tako bogata, katere stare šege in navade so stoletja zaznamovale te kraje, kaj planšarji in majerice na planini počno danes in zakaj ta planina obiskovalce očara v vseh letnih časih?
Imenujejo jo tudi – kraljica slovenskih planin. Zanjo povsem velja Gregorčičev rek: »Ko kralj po planini visoki pohajam …« Kako se je pisala zgodovina te planine, predvsem planšarstva, zakaj je etnološka dediščina tega območja tako bogata, katere stare šege in navade so stoletja zaznamovale te kraje, kaj planšarji in majerice na planini počno danes in zakaj ta planina obiskovalce očara v vseh letnih časih?
Danes smo se odpravili na Solčavsko panoramsko cesto – ta vodi skozi bisere naravne in kulturne dediščine tega dela Slovenije z dih jemajočimi razgledi na vrtoglave vršace in prelestne doline in mimo samooskrbnih visokogorskih gostoljubnih kmetij, kjer že stoletja pridelujejo, kar ponuja narava in kar človek ustvarja z ljubeznijo. Morda je to počitniški namig tudi za vas.
Danes smo se odpravili na Solčavsko panoramsko cesto – ta vodi skozi bisere naravne in kulturne dediščine tega dela Slovenije z dih jemajočimi razgledi na vrtoglave vršace in prelestne doline in mimo samooskrbnih visokogorskih gostoljubnih kmetij, kjer že stoletja pridelujejo, kar ponuja narava in kar človek ustvarja z ljubeznijo. Morda je to počitniški namig tudi za vas.
Tokratna petkova terenska smer je kazala proti Radljam ob Dravi. Govorili smo o zanimivosti tamkajšnjih muzejskih zbirk – od gozdarske v Radljah do mineraloške na Remšniku. Izvedeli smo tudi več o razvojnih korakih sadjarskega centra, ki se spogleduje z novimi možnostmi.
Tokratna petkova terenska smer je kazala proti Radljam ob Dravi. Govorili smo o zanimivosti tamkajšnjih muzejskih zbirk – od gozdarske v Radljah do mineraloške na Remšniku. Izvedeli smo tudi več o razvojnih korakih sadjarskega centra, ki se spogleduje z novimi možnostmi.
Petkovo terensko oglašanje je potekalo iz naravnega rezervata – Ormoških lagun. Območje, nastalo iz grenke zgodbe nekdanje ormoške tovarne sladkorja, tačas prekipeva od življenja in pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Vodne ptice, bivoli, bobri, vidre in avtohtone želve so glavni prebivalci mokrišča, ki postaja vse večja turistična zanimivost regije. Vabljeni v svojevrstno gledališče v naravi v radijski izvedbi.
Petkovo terensko oglašanje je potekalo iz naravnega rezervata – Ormoških lagun. Območje, nastalo iz grenke zgodbe nekdanje ormoške tovarne sladkorja, tačas prekipeva od življenja in pestrosti rastlinskih in živalskih vrst. Vodne ptice, bivoli, bobri, vidre in avtohtone želve so glavni prebivalci mokrišča, ki postaja vse večja turistična zanimivost regije. Vabljeni v svojevrstno gledališče v naravi v radijski izvedbi.
Danes se začenja jubilejni 30. Festival Lent. Kaj vse ponuja letos, v tokratni oddaji Malo naokrog.
Danes se začenja jubilejni 30. Festival Lent. Kaj vse ponuja letos, v tokratni oddaji Malo naokrog.
Odpravili smo se na grad Vurberk – zgradbo na strateško pomembnem griču nad reko Dravo. V ospredju oddaje je bil jubilejni 30. Vurberški festival narodno-zabavne glasbe; z organizatorji smo se sprehodili po zgodovini te prireditve.
Odpravili smo se na grad Vurberk – zgradbo na strateško pomembnem griču nad reko Dravo. V ospredju oddaje je bil jubilejni 30. Vurberški festival narodno-zabavne glasbe; z organizatorji smo se sprehodili po zgodovini te prireditve.
Obiskali smo grad Ristovec v ptujskem predmestju, ki ga je pred kratkim na dražbi kupil domačin, sicer botanik z Univerze v Mariboru Ignac Janžekovič. V Sloveniji je kar nekaj podobnih starih stavb, ki so jih kupili posamezniki in jih po svojih močeh obnavljajo: tako olastninjeni so gradovi Fala, Zgornja Polskava, Tabor pri Vojniku in še kateri. Obnove seveda niso poceni, lotevajo se jih z različnimi motivi, pri tem pa morajo upoštevati tudi zahtevna strokovna merila.
Obiskali smo grad Ristovec v ptujskem predmestju, ki ga je pred kratkim na dražbi kupil domačin, sicer botanik z Univerze v Mariboru Ignac Janžekovič. V Sloveniji je kar nekaj podobnih starih stavb, ki so jih kupili posamezniki in jih po svojih močeh obnavljajo: tako olastninjeni so gradovi Fala, Zgornja Polskava, Tabor pri Vojniku in še kateri. Obnove seveda niso poceni, lotevajo se jih z različnimi motivi, pri tem pa morajo upoštevati tudi zahtevna strokovna merila.
Tokrat smo se odpravili v prestolnico, kjer deluje računalniški muzej. Njegovo poslanstvo je ohranjanje računalniške in tehnološke dediščine in izobraževanje o zgodovini računalništva. S pomočjo zbirke in povezanih programov želijo širši javnosti omogočiti razumevanje visoko informatizirane družbe, v kateri živimo, posameznike pa spodbuditi, da postanejo njeni soustvarjalci. Z gosti smo združevali tehnično preteklost in sedanjost in pogledali v prihodnost.
Tokrat smo se odpravili v prestolnico, kjer deluje računalniški muzej. Njegovo poslanstvo je ohranjanje računalniške in tehnološke dediščine in izobraževanje o zgodovini računalništva. S pomočjo zbirke in povezanih programov želijo širši javnosti omogočiti razumevanje visoko informatizirane družbe, v kateri živimo, posameznike pa spodbuditi, da postanejo njeni soustvarjalci. Z gosti smo združevali tehnično preteklost in sedanjost in pogledali v prihodnost.
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici so zelo ponosni na preteklost in ugledne osebnosti kraja. Pred nekaj meseci je izšel njihov zbornik, sredi maja pa so se spomnili še 150-letnice rojstva svojega rojaka, doktorja Antona Korošca. O Svetem Juriju med preteklostjo in sedanjostjo somo govorili v tokratnem terenskem oglašanju.
V občini Sveti Jurij ob Ščavnici so zelo ponosni na preteklost in ugledne osebnosti kraja. Pred nekaj meseci je izšel njihov zbornik, sredi maja pa so se spomnili še 150-letnice rojstva svojega rojaka, doktorja Antona Korošca. O Svetem Juriju med preteklostjo in sedanjostjo somo govorili v tokratnem terenskem oglašanju.
Ker je danes svetovni dan čebel, nas je pot malo naokrog vodila na čebelarsko domačijo Maksimilijana Praha v zaselku Stari Grad nad Makolami. Z nami je bilo nekaj znanih čebelarjev iz severovzhodne Slovenije: Vlado Pušnik, Ivan Bračko, Franc Oder, Aleš Vanek in še kdo. Čebele so velika skrivnost narave, pravi čebelar Karl Vogrinčič, tudi pionir novodobne apiterapije pri nas. O izzivih letošnje čebelarske sezone, medenih pijačah, apiterapiji in apiturizmu v tokratni oddaji Malo naokrog.
Ker je danes svetovni dan čebel, nas je pot malo naokrog vodila na čebelarsko domačijo Maksimilijana Praha v zaselku Stari Grad nad Makolami. Z nami je bilo nekaj znanih čebelarjev iz severovzhodne Slovenije: Vlado Pušnik, Ivan Bračko, Franc Oder, Aleš Vanek in še kdo. Čebele so velika skrivnost narave, pravi čebelar Karl Vogrinčič, tudi pionir novodobne apiterapije pri nas. O izzivih letošnje čebelarske sezone, medenih pijačah, apiterapiji in apiturizmu v tokratni oddaji Malo naokrog.
Obiskali smo Pomorski muzej Piran, ki domuje v čudoviti palači v središču tega severnojadranskega bisera. Muzej zbira, preučuje in predstavlja pomorsko dediščino in na pomorstvo vezane gospodarske panoge obalnega območja in celotnega slovenskega prostora. Kako se je pisala zgodovina tega muzeja, kaj ponuja obiskovalcem in zakaj je že davno presegel meje regionalnega pomena ?
Obiskali smo Pomorski muzej Piran, ki domuje v čudoviti palači v središču tega severnojadranskega bisera. Muzej zbira, preučuje in predstavlja pomorsko dediščino in na pomorstvo vezane gospodarske panoge obalnega območja in celotnega slovenskega prostora. Kako se je pisala zgodovina tega muzeja, kaj ponuja obiskovalcem in zakaj je že davno presegel meje regionalnega pomena ?
V oddaji Malo naokrog se bomo tokrat podali po poteh Kozjanskega parka, enega najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Z več okoljevarstvenimi projekti je park v štiridesetih letih delovanja pridobil svetovni sloves. Kako jim to uspeva in kakšni so načrti za sožitje narave in človeka, bomo podrobneje spoznali
V oddaji Malo naokrog se bomo tokrat podali po poteh Kozjanskega parka, enega najstarejših in največjih zavarovanih območij v Sloveniji. Z več okoljevarstvenimi projekti je park v štiridesetih letih delovanja pridobil svetovni sloves. Kako jim to uspeva in kakšni so načrti za sožitje narave in človeka, bomo podrobneje spoznali
S sogovornicama smo v ospredje postavili osrednje podravsko praznovanje praznika dela, prvega maja, pod Pohorjem.
S sogovornicama smo v ospredje postavili osrednje podravsko praznovanje praznika dela, prvega maja, pod Pohorjem.
Koračnice, himne, budnice oziroma glasba nasploh so tesno povezane z oboroženimi silami. V miru in vojni, na bojišču ali v filharmonijah, na protokolarnih ali dobrodelnih dogodkih in še marsikje je sodelovanje vojaških glasbenih sestavov skoraj obvezno. Med pol deseto in enajsto smo obiskali Orkester Slovenske vojske, ki je ob 25-letnici delovanja izdal zbornik in zgoščenko.
Koračnice, himne, budnice oziroma glasba nasploh so tesno povezane z oboroženimi silami. V miru in vojni, na bojišču ali v filharmonijah, na protokolarnih ali dobrodelnih dogodkih in še marsikje je sodelovanje vojaških glasbenih sestavov skoraj obvezno. Med pol deseto in enajsto smo obiskali Orkester Slovenske vojske, ki je ob 25-letnici delovanja izdal zbornik in zgoščenko.
Naš Štajerski lisjak se je tokrat ustavil v Sveti Ani, manjši podeželski občini na severu Osrednjih Slovenskih goric s površino več kot 37 kvadratnih kilometrov in dvanajstimi vasmi. V občini razvijajo butično naravno ponudbo, namenjeno turistom, ki obožujejo mir, lepe razglede, vinsko kulturo, podeželsko kulturno dediščino in aktivna doživetja, zato se ponaša tudi z nazivom Green and save. Imajo pa tudi mini vas z desetimi replikami stavb take velikosti, da lahko vanje splezajo le otroci. Govorili smo o turizmu, delovanju občine, njihovi osnovni šoli, uspešnih evropskih projektih, pa tudi o kulturnem dogajanju v kraju in načrtih za prihodnost.
Naš Štajerski lisjak se je tokrat ustavil v Sveti Ani, manjši podeželski občini na severu Osrednjih Slovenskih goric s površino več kot 37 kvadratnih kilometrov in dvanajstimi vasmi. V občini razvijajo butično naravno ponudbo, namenjeno turistom, ki obožujejo mir, lepe razglede, vinsko kulturo, podeželsko kulturno dediščino in aktivna doživetja, zato se ponaša tudi z nazivom Green and save. Imajo pa tudi mini vas z desetimi replikami stavb take velikosti, da lahko vanje splezajo le otroci. Govorili smo o turizmu, delovanju občine, njihovi osnovni šoli, uspešnih evropskih projektih, pa tudi o kulturnem dogajanju v kraju in načrtih za prihodnost.
Zavili smo v botanični vrt v Pivoli, z dvema desetletjema delovanja sicer najmlajši botanični vrt pri nas, a po površini največji. Poleg pestre rastlinske raznovrstnosti obiskovalcem razkriva tudi zelo zanimivo zgodovino območja.
Zavili smo v botanični vrt v Pivoli, z dvema desetletjema delovanja sicer najmlajši botanični vrt pri nas, a po površini največji. Poleg pestre rastlinske raznovrstnosti obiskovalcem razkriva tudi zelo zanimivo zgodovino območja.
Tokrat smo se oglašali iz Ormoža, iz tamkajšnje knjižnice Franca Ksavra Meška, kjer je zaživela tudi knjižnica semen. Poleg knjig si lahko obiskovalci po novem izposodijo tudi domača semena in na ta način pripomorejo k ohranjanju domačih sort rastlin. To pa prispeva k biotski pestrosti in tudi k izboljšanju samooskrbe, kajti z malo volje, znanja in truda lahko marsikaj pridelamo sami.
Tokrat smo se oglašali iz Ormoža, iz tamkajšnje knjižnice Franca Ksavra Meška, kjer je zaživela tudi knjižnica semen. Poleg knjig si lahko obiskovalci po novem izposodijo tudi domača semena in na ta način pripomorejo k ohranjanju domačih sort rastlin. To pa prispeva k biotski pestrosti in tudi k izboljšanju samooskrbe, kajti z malo volje, znanja in truda lahko marsikaj pridelamo sami.
Pod obronki planote Dobrovlje leži stari štajerski trg Braslovče, eno najstarejših naselij na Štajerskem in Slovenskem, katerega glavni zgodovinski biser je grad Žovnek, od koder izvira rod znamenitih Celjskih državnih knezov. V terenski oddaji ste med drugim izvedeli, kako poteka obnova in revitalizacija te, nekoč zelo zanemarjene grajske razvaline, in katere so v tančico skrivnosti zavite zgodbe Žovneških gospodov – od njihovih začetkov do vzpona k celjskim zvezdam. Kaj obiskovalcem še ponuja pokrajina treh jezer?
Pod obronki planote Dobrovlje leži stari štajerski trg Braslovče, eno najstarejših naselij na Štajerskem in Slovenskem, katerega glavni zgodovinski biser je grad Žovnek, od koder izvira rod znamenitih Celjskih državnih knezov. V terenski oddaji ste med drugim izvedeli, kako poteka obnova in revitalizacija te, nekoč zelo zanemarjene grajske razvaline, in katere so v tančico skrivnosti zavite zgodbe Žovneških gospodov – od njihovih začetkov do vzpona k celjskim zvezdam. Kaj obiskovalcem še ponuja pokrajina treh jezer?
Spoznali smo življenjski utrip dveh manjših haloških občin ob slovensko-hrvaški meji – obiskali smo Žetale in Rogatec. Ceste, kolesarske poti, vodovod, vetrne elektrarne, domovi starejših – je le nekaj povezovalnih razvojnih zalogajev.
Spoznali smo življenjski utrip dveh manjših haloških občin ob slovensko-hrvaški meji – obiskali smo Žetale in Rogatec. Ceste, kolesarske poti, vodovod, vetrne elektrarne, domovi starejših – je le nekaj povezovalnih razvojnih zalogajev.
Tokrat smo se odpravili v Juršince – občino, kjer živi najuspešnejši slovenski boksar, in ki velja za zibelko slovenskega trsničarstva; radi se pohvalijo tudi z bogato zapuščino svetovno znanega tehničnega genija Janeza Puha in županom rekorderjem, ki občino vodi že sedem mandatov.
Tokrat smo se odpravili v Juršince – občino, kjer živi najuspešnejši slovenski boksar, in ki velja za zibelko slovenskega trsničarstva; radi se pohvalijo tudi z bogato zapuščino svetovno znanega tehničnega genija Janeza Puha in županom rekorderjem, ki občino vodi že sedem mandatov.
Tokrat smo se odpravili v občino Rače - Fram. Govorili smo o njenem hitrem razvoju na več področjih, naložbah, dogajanju in drugih zanimivostih, ki jih ta bližnja občina ponuja.
Tokrat smo se odpravili v občino Rače - Fram. Govorili smo o njenem hitrem razvoju na več področjih, naložbah, dogajanju in drugih zanimivostih, ki jih ta bližnja občina ponuja.
Petki so na Radiu Maribor praviloma terensko obarvani. Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio na sedežu občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, kjer že vrsto let zelo uspešno županuje Stanko Ivanušič, ki je tudi predsednik Sveta pomurske razvojne regije. Ta povezuje 8 prleških in 19 prekmurskih občin... . In prav razvojnim dilemam Pomurja smo namenili tokratno megaherčno pozornost. Gostitelj župan Stanko Ivanušič je v oddajo povabil še: Franca Horvata - župana Tišine, ki je drugi podpredsednik Sveta pomurske razvojne regije in Jožefa Škalič - župana Kuzme, ki pa je prvi podpredsednik tega sveta.... Sodelovala sta tudi: perspektiven ekološki kmet Igor Paldauf iz Vučje vasi v občini Križevci; leta 2019 je prejel naziv najbolj inovativen mladi kmet Slovenije in direktor Prleške razvojne agencije iz Ljutomera Goran Šoster.
Petki so na Radiu Maribor praviloma terensko obarvani. Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio na sedežu občine Razkrižje ob slovensko-hrvaški meji, kjer že vrsto let zelo uspešno županuje Stanko Ivanušič, ki je tudi predsednik Sveta pomurske razvojne regije. Ta povezuje 8 prleških in 19 prekmurskih občin... . In prav razvojnim dilemam Pomurja smo namenili tokratno megaherčno pozornost. Gostitelj župan Stanko Ivanušič je v oddajo povabil še: Franca Horvata - župana Tišine, ki je drugi podpredsednik Sveta pomurske razvojne regije in Jožefa Škalič - župana Kuzme, ki pa je prvi podpredsednik tega sveta.... Sodelovala sta tudi: perspektiven ekološki kmet Igor Paldauf iz Vučje vasi v občini Križevci; leta 2019 je prejel naziv najbolj inovativen mladi kmet Slovenije in direktor Prleške razvojne agencije iz Ljutomera Goran Šoster.
Tokratno oddajo Malo naokrog smo posvetili Plečnikovemu letu. Obeležujemo namreč 150. obletnico rojstva arhitekta, oblikovalca in urbanista svetovnega slovesa Jožeta Plečnika. Prav zato smo se podali po sledeh njegove ustvarjalnosti od Ljubljane do Bogojine. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Tokratno oddajo Malo naokrog smo posvetili Plečnikovemu letu. Obeležujemo namreč 150. obletnico rojstva arhitekta, oblikovalca in urbanista svetovnega slovesa Jožeta Plečnika. Prav zato smo se podali po sledeh njegove ustvarjalnosti od Ljubljane do Bogojine. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Ta petek smo v okviru tradicionalnih informativnih dnevov mikrofonsko obiskali Šolski center v Rogaški Slatini. Predstavljamo vam to ugledno izobraževalno ustanovo s tradicijo. Že desetletja izobražujejo steklarje in kot edini v Sloveniji tudi optike. Ob utečenem gimnazijskem programu razpisujejo za prihajajoče šolsko leto tudi športni oddelek. Celostno so vpeti v obmejni kolorit Obsotelja, Haloz in Kozjanskega. Posebno pozornost pa v oddaji namenjamo tudi 100-letnici rojstva znane slovenske pisateljice za mlade blagopokojne Ele Peroci, ki se je davnega 11.februarja 1922 rodila prav v Rogaški Slatini.
Ta petek smo v okviru tradicionalnih informativnih dnevov mikrofonsko obiskali Šolski center v Rogaški Slatini. Predstavljamo vam to ugledno izobraževalno ustanovo s tradicijo. Že desetletja izobražujejo steklarje in kot edini v Sloveniji tudi optike. Ob utečenem gimnazijskem programu razpisujejo za prihajajoče šolsko leto tudi športni oddelek. Celostno so vpeti v obmejni kolorit Obsotelja, Haloz in Kozjanskega. Posebno pozornost pa v oddaji namenjamo tudi 100-letnici rojstva znane slovenske pisateljice za mlade blagopokojne Ele Peroci, ki se je davnega 11.februarja 1922 rodila prav v Rogaški Slatini.
Radijsko smo se pomudili na Ptuju in povprašali po novostih in zanimivostih v tamkajšnjem Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož. Izvedeli smo, katere nove razstave se obetajo in kaj več o delu restavratorsko-konservatorskega centra za tekstil, ki deluje že štiri desetletja. Seveda nismo obšli tradicionalnega pustnega dogajanja, ki ga – žal – še vedno omejuje epidemiološka slika.
Radijsko smo se pomudili na Ptuju in povprašali po novostih in zanimivostih v tamkajšnjem Pokrajinskem muzeju Ptuj – Ormož. Izvedeli smo, katere nove razstave se obetajo in kaj več o delu restavratorsko-konservatorskega centra za tekstil, ki deluje že štiri desetletja. Seveda nismo obšli tradicionalnega pustnega dogajanja, ki ga – žal – še vedno omejuje epidemiološka slika.
Obiskali smo Krajinski park Golte. Izvedeli boste, katere naravne in kulturne znamenitosti ta park ponuja obiskovalcem, kaj skriva tamkajšnje podzemlje, kje najdemo najvišje ležeč vrt v Evropi in zakaj so Golte za aktivni oddih privlačne v vseh letnih časih. Seveda smo se spomnili tudi bogate zgodovine mozirskega planinstva in povedali, kako poteka obnova po požaru uničene Mozirske koče, ene najstarejših planinskih postojank na Slovenskem.
Obiskali smo Krajinski park Golte. Izvedeli boste, katere naravne in kulturne znamenitosti ta park ponuja obiskovalcem, kaj skriva tamkajšnje podzemlje, kje najdemo najvišje ležeč vrt v Evropi in zakaj so Golte za aktivni oddih privlačne v vseh letnih časih. Seveda smo se spomnili tudi bogate zgodovine mozirskega planinstva in povedali, kako poteka obnova po požaru uničene Mozirske koče, ene najstarejših planinskih postojank na Slovenskem.
V oddaji Malo naokrog smo tokrat spoznavali bogato zapuščino in pestro sedanjost Ormoža. Komu je to majhno mesto v preteklosti nagnalo strah v kosti? Kakšne zgodbe skrivajo zidovi ormoškega gradu in kaj pripoveduje bogata etnološka zbirka v Veliki Nedelji? Danes je Ormož z okolico raj za ljubitelje narave, kulinarike in odličnih vin. Kaj na področju turizma zmorejo in kakšne načrte imajo? Vabimo k poslušanju, v radijskem druženju z veselimi Prleki, ob zgodbah o njihovem mestu.
V oddaji Malo naokrog smo tokrat spoznavali bogato zapuščino in pestro sedanjost Ormoža. Komu je to majhno mesto v preteklosti nagnalo strah v kosti? Kakšne zgodbe skrivajo zidovi ormoškega gradu in kaj pripoveduje bogata etnološka zbirka v Veliki Nedelji? Danes je Ormož z okolico raj za ljubitelje narave, kulinarike in odličnih vin. Kaj na področju turizma zmorejo in kakšne načrte imajo? Vabimo k poslušanju, v radijskem druženju z veselimi Prleki, ob zgodbah o njihovem mestu.
Tokrat nas je pot vodila v Slovensko Bistrico. Govorili smo o projektih, težavah minulega in novega leta, o načrtih, športu in turizmu. Nismo pozabili tudi na 150-letnico tamkajšnjih gasilcev. Pripravil Aleks Horvat.
Tokrat nas je pot vodila v Slovensko Bistrico. Govorili smo o projektih, težavah minulega in novega leta, o načrtih, športu in turizmu. Nismo pozabili tudi na 150-letnico tamkajšnjih gasilcev. Pripravil Aleks Horvat.
Odpravili smo se v Kranjsko Goro in preverili kako poteka sodelovanje organizatorjev pri pripravi tekmovanja za Zlato lisico. Kakšna so pričakovanja in kako so kljub polno zasedenim nastanitvenim zmogljivostim zagotovili dodatnih 600 nočitev v štirih dneh. Pripravila Zoran Perko in Matej Štrafela.
Odpravili smo se v Kranjsko Goro in preverili kako poteka sodelovanje organizatorjev pri pripravi tekmovanja za Zlato lisico. Kakšna so pričakovanja in kako so kljub polno zasedenim nastanitvenim zmogljivostim zagotovili dodatnih 600 nočitev v štirih dneh. Pripravila Zoran Perko in Matej Štrafela.
Petkovi dopoldnevi so na našem radiu po navadi terensko obarvani. Tokrat smo se ustavili v župniji Košaki na obrobju Maribora. Ob domačem župniku dekanu Igorju Novaku je bila ob Tonetu Petelinšku še skupina njegovih farnih sodelavcev. Pobliže smo izmerili sociokulturni in božično-novoletni utrip te najmlajše mariborske župnije.
Petkovi dopoldnevi so na našem radiu po navadi terensko obarvani. Tokrat smo se ustavili v župniji Košaki na obrobju Maribora. Ob domačem župniku dekanu Igorju Novaku je bila ob Tonetu Petelinšku še skupina njegovih farnih sodelavcev. Pobliže smo izmerili sociokulturni in božično-novoletni utrip te najmlajše mariborske župnije.
Bili smo na obisku v predpraznični deželi, obdani z gozdovi – v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Z izbranimi sogovorniki smo se pogovarjali o petnajstih letih te občine, njenem razvojnem preboju in smelih načrtih na področju gospodarstva, infrastrukture, stanovanjskega naselja, ekologije in turizma.
Bili smo na obisku v predpraznični deželi, obdani z gozdovi – v občini Sveta Trojica v Slovenskih goricah. Z izbranimi sogovorniki smo se pogovarjali o petnajstih letih te občine, njenem razvojnem preboju in smelih načrtih na področju gospodarstva, infrastrukture, stanovanjskega naselja, ekologije in turizma.
Na Limbuškem nabrežju smo obiskali prav posebno, tudi v svetovnem merilu, pravljično vas, kjer ima glavno vlogo čokolada, Ime Teta Frida je v zadnjem desetletju postalo ena bolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji in kmalu ju bodo spoznali tudi v tujini. Najslajši promotor našega mesta je prejel tudi najprestižnejše mednarodne nagrade, kot sta Great Taste in International Taste Awards. Govorili smo tudi o razvoju kulinaričnih in turističnih zgodb našega mesta, urejanju plovnosti na jezeru, Dravski kolesarski poti in o pomembnosti turistične destinacije za mesto, regijo in državo. Pripravila Zoran Perko in Robert Zajšek.
Na Limbuškem nabrežju smo obiskali prav posebno, tudi v svetovnem merilu, pravljično vas, kjer ima glavno vlogo čokolada, Ime Teta Frida je v zadnjem desetletju postalo ena bolj prepoznavnih blagovnih znamk v Sloveniji in kmalu ju bodo spoznali tudi v tujini. Najslajši promotor našega mesta je prejel tudi najprestižnejše mednarodne nagrade, kot sta Great Taste in International Taste Awards. Govorili smo tudi o razvoju kulinaričnih in turističnih zgodb našega mesta, urejanju plovnosti na jezeru, Dravski kolesarski poti in o pomembnosti turistične destinacije za mesto, regijo in državo. Pripravila Zoran Perko in Robert Zajšek.
Dopoldne nas je pot vodila v Vojnik, štajerski trg s pestro in raznoliko zgodovino in dinamičnim vsakdanom. Predstavili smo že sedmi Božični Vojnik. Temelji na prostovoljnem delu pridnih posameznikov – nekatere smo tudi povabili pred mikrofonom. Kaj vse pripravljajo in v kolikšni meri bo dogajanje zaradi epidemije okrnjeno?
Dopoldne nas je pot vodila v Vojnik, štajerski trg s pestro in raznoliko zgodovino in dinamičnim vsakdanom. Predstavili smo že sedmi Božični Vojnik. Temelji na prostovoljnem delu pridnih posameznikov – nekatere smo tudi povabili pred mikrofonom. Kaj vse pripravljajo in v kolikšni meri bo dogajanje zaradi epidemije okrnjeno?
Danes smo obiskali Radeče, zanimivo mesto pod pobočjem zasavskega Kuma, v soteski Sopote, ob reki Savi, ki bo čez nekaj let zabeležilo stoletnico mestnih pravic. Kako je ta obmejni kranjski kraj zaznamovala zgodovina, katere so kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti tega območja in zakaj je še vredno obiskati Radeče? Vabljeni k poslušanju.
Danes smo obiskali Radeče, zanimivo mesto pod pobočjem zasavskega Kuma, v soteski Sopote, ob reki Savi, ki bo čez nekaj let zabeležilo stoletnico mestnih pravic. Kako je ta obmejni kranjski kraj zaznamovala zgodovina, katere so kulturnozgodovinske in naravne znamenitosti tega območja in zakaj je še vredno obiskati Radeče? Vabljeni k poslušanju.
Tokrat smo se oglasili iz Črne na Koroškem. Kraj ima le 3600 prebivalcev, a je v preteklih 50-ih letih dal kar sedem slovenskih olimpijcev in zlato olimpijsko medaljo. Tam imajo tudi najdaljšo jeklenico v Sloveniji – Olimpline, dolgo 1.260 metrov, pa tudi najodmevnejšo zimsko turistično prireditev na Koroškem, poimenovano Gradovi kralja Matjaža. Z županjo in predstavniki turizma in kulture smo govorili tudi o 30-letnici srečanj pod Najevsko lipo in ponovnem prejemu naziva Prostovoljstvu prijazna občina, tudi za leto 2021.
Tokrat smo se oglasili iz Črne na Koroškem. Kraj ima le 3600 prebivalcev, a je v preteklih 50-ih letih dal kar sedem slovenskih olimpijcev in zlato olimpijsko medaljo. Tam imajo tudi najdaljšo jeklenico v Sloveniji – Olimpline, dolgo 1.260 metrov, pa tudi najodmevnejšo zimsko turistično prireditev na Koroškem, poimenovano Gradovi kralja Matjaža. Z županjo in predstavniki turizma in kulture smo govorili tudi o 30-letnici srečanj pod Najevsko lipo in ponovnem prejemu naziva Prostovoljstvu prijazna občina, tudi za leto 2021.
V teh dneh mineva 210 let od takrat, ko je kmet Jurij Slaček med krčenjem gozda na svoji posesti pri Ženjaku, v bližini Benedikta v Slovenskih goricah, izkopal zanimivo arheološko najdbo, tako imenovane negovske čelade. Posamezne primerke hranijo v arheoloških muzejih od Berlina, Dunaja in Gradca do Ljubljane. V petkovi terenski oddaji smo se napotili po sledeh tega arheološkega odkritja iz leta 1811. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
V teh dneh mineva 210 let od takrat, ko je kmet Jurij Slaček med krčenjem gozda na svoji posesti pri Ženjaku, v bližini Benedikta v Slovenskih goricah, izkopal zanimivo arheološko najdbo, tako imenovane negovske čelade. Posamezne primerke hranijo v arheoloških muzejih od Berlina, Dunaja in Gradca do Ljubljane. V petkovi terenski oddaji smo se napotili po sledeh tega arheološkega odkritja iz leta 1811. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
Odpravili smo se na zeleni odklop v osrčje Prlekije. Ljutomer je pionirsko mesto številnih zgodovinskih dogodkov. A nas je v dneh pred martinovim zanimala tudi vinska zgodba, zapisana v eni najlepših vinorodnih krajin Evrope. Ali veste, kdo je glavni krivec za poimenovanje najbolj znanega prleškega vina – šipona? Ali pa recimo, kako so Prleki dobili svoj Jeruzalem? Pripravila Katarina Klep Černejšek in Zoran Perko.
Odpravili smo se na zeleni odklop v osrčje Prlekije. Ljutomer je pionirsko mesto številnih zgodovinskih dogodkov. A nas je v dneh pred martinovim zanimala tudi vinska zgodba, zapisana v eni najlepših vinorodnih krajin Evrope. Ali veste, kdo je glavni krivec za poimenovanje najbolj znanega prleškega vina – šipona? Ali pa recimo, kako so Prleki dobili svoj Jeruzalem? Pripravila Katarina Klep Černejšek in Zoran Perko.
V predprazničnem dopoldnevu se je Zoran Turk podal Po poteh miru in spomina na osrednjih mariborskih pokopališčih Pobrežje in Dobrava. Tonska realizacija Zoran Perko.
V predprazničnem dopoldnevu se je Zoran Turk podal Po poteh miru in spomina na osrednjih mariborskih pokopališčih Pobrežje in Dobrava. Tonska realizacija Zoran Perko.
Pot nas je odpeljala v Oplotnico – mestece, ki se izrazito stika z vinorodnim in poljedelskim podeželjem; je pravcata zakladnica edinstvenih naravnih in kulturnih doživetij. Eno od teh je zagotovo narodnozabavni festival Pod Pohorjem, o katerem je tekla beseda. Z nami so bili lokalni ponudniki in turistični vodniki, ki so nas popeljali po nekdaj Belem mestu, danes imenovanem Oplotnica. Pripravila Kristijan Šmid in Zoran Perko.
Pot nas je odpeljala v Oplotnico – mestece, ki se izrazito stika z vinorodnim in poljedelskim podeželjem; je pravcata zakladnica edinstvenih naravnih in kulturnih doživetij. Eno od teh je zagotovo narodnozabavni festival Pod Pohorjem, o katerem je tekla beseda. Z nami so bili lokalni ponudniki in turistični vodniki, ki so nas popeljali po nekdaj Belem mestu, danes imenovanem Oplotnica. Pripravila Kristijan Šmid in Zoran Perko.
Ta petek smo obiskali Zreško Pohorje z Roglo. Ustavili smo se v krajevni skupnosti Gorenje nad Zrečami in pobliže predstavili sociokulturni utrip teh krajev. Med drugim ste izvedeli, kako se na Rogli pripravljajo na bližnjo zimsko sezono, in o fenomenu takoimenovanega stolpnega in verskega turizma.
Ta petek smo obiskali Zreško Pohorje z Roglo. Ustavili smo se v krajevni skupnosti Gorenje nad Zrečami in pobliže predstavili sociokulturni utrip teh krajev. Med drugim ste izvedeli, kako se na Rogli pripravljajo na bližnjo zimsko sezono, in o fenomenu takoimenovanega stolpnega in verskega turizma.
Tokrat smo se odpravili v občino Duplek. Govorili smo o naložbah, dogajanju in drugih zanimivostih v tej, Mariboru bližnji občini.
Tokrat smo se odpravili v občino Duplek. Govorili smo o naložbah, dogajanju in drugih zanimivostih v tej, Mariboru bližnji občini.
Tokrat smo obiskali Zavrh v Slovenskih goricah in predstavili sociokulturni utrip teh krajev. V ospredje smo postavili njihovo 35-letnico Maistrovih prireditev, nekaj pa smo rekli tudi o stoletnici Lovske zveze Maribor. Sodelovali so: lenarški župan Janez Kramberger, pobudnik in soorganizator dozdajšnjih Maistrovih zgodb v Zavrhu Aleš Arih, zgodovinar Marjan Toš, publicist Stanko Kranvogl, Barbara Klemenšak in še kdo.
Tokrat smo obiskali Zavrh v Slovenskih goricah in predstavili sociokulturni utrip teh krajev. V ospredje smo postavili njihovo 35-letnico Maistrovih prireditev, nekaj pa smo rekli tudi o stoletnici Lovske zveze Maribor. Sodelovali so: lenarški župan Janez Kramberger, pobudnik in soorganizator dozdajšnjih Maistrovih zgodb v Zavrhu Aleš Arih, zgodovinar Marjan Toš, publicist Stanko Kranvogl, Barbara Klemenšak in še kdo.
V petkovem dopoldnevu smo obiskali Kungoto, majhno občino v bližini Maribora, ki pa ponuja veliko. Gostje oddaje so bili: županja Tamara Šnofl, Pika RADMILOVIČ,ki je predstavila turistično društvo in Društvo za promocijo nordijske hoje Odriv, podžupan Rudi MATJAŠIČ pa je spregovoril o kulturnem dogajanju. Kulinarično plat je zastopal Gregor Vračko iz z Michelinovo zvezdico "okronane" hiše DENK. V oddaji pa sta sodelovala še Zdenka Keuc, ravnateljica OŠ Kungota in Jurij RIFL, predsednik DU Zg. Kungota. Kungoto sta obiskala Robert Zajšek in Zoran Perko.
V petkovem dopoldnevu smo obiskali Kungoto, majhno občino v bližini Maribora, ki pa ponuja veliko. Gostje oddaje so bili: županja Tamara Šnofl, Pika RADMILOVIČ,ki je predstavila turistično društvo in Društvo za promocijo nordijske hoje Odriv, podžupan Rudi MATJAŠIČ pa je spregovoril o kulturnem dogajanju. Kulinarično plat je zastopal Gregor Vračko iz z Michelinovo zvezdico "okronane" hiše DENK. V oddaji pa sta sodelovala še Zdenka Keuc, ravnateljica OŠ Kungota in Jurij RIFL, predsednik DU Zg. Kungota. Kungoto sta obiskala Robert Zajšek in Zoran Perko.
Dopoldan smo obiskali naše pomembno mokrišče Krajinski park Sečoveljske soline in predstavili njegovo rastlinstvo, živalstvo ter tamkajšnjo naravno in kulturno krajino. Sprehodili smo se po solinarskem muzeju, govorili o solinarstvu nekoč in danes in polistali po solinarskem slovarčku. Pripravila Theodor Bostič in Zoran Perko.
Dopoldan smo obiskali naše pomembno mokrišče Krajinski park Sečoveljske soline in predstavili njegovo rastlinstvo, živalstvo ter tamkajšnjo naravno in kulturno krajino. Sprehodili smo se po solinarskem muzeju, govorili o solinarstvu nekoč in danes in polistali po solinarskem slovarčku. Pripravila Theodor Bostič in Zoran Perko.
Ob koncu enega večjih evropskih projektov krožnega gospodarstva, ki so v preteklih letih potekali v Mariboru – Urbana zemljina za hrano, smo se pogovarjali o izzivih, pred katere so bili postavljeni projektni partnerji in o zelenih razvojih usmeritvah regije za obdobje naslednjih pet let. Robert Zajšek je gostil Petro Hercog, Borisa Keuca in Igorja Kosa
Ob koncu enega večjih evropskih projektov krožnega gospodarstva, ki so v preteklih letih potekali v Mariboru – Urbana zemljina za hrano, smo se pogovarjali o izzivih, pred katere so bili postavljeni projektni partnerji in o zelenih razvojih usmeritvah regije za obdobje naslednjih pet let. Robert Zajšek je gostil Petro Hercog, Borisa Keuca in Igorja Kosa
Danes smo se odpravili v obmejno občino Razkrižje. Predstavili smo sociokulturni utrip teh krajev, v ospredje pa postavili življenje ljudi ob slovensko-hrvaški meji. Med drugimi sta sodelovala župana: Razkrižja Stanko Ivanušič in Štrigove Stanislav Rebernik. Pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Danes smo se odpravili v obmejno občino Razkrižje. Predstavili smo sociokulturni utrip teh krajev, v ospredje pa postavili življenje ljudi ob slovensko-hrvaški meji. Med drugimi sta sodelovala župana: Razkrižja Stanko Ivanušič in Štrigove Stanislav Rebernik. Pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Tokrat smo obiskali posestvo SONČNI RAJ in predstavili košček raja med griči vinogradov blizu Maribora, a vstran od mestnega vrveža. Tam nastajajo ekološki produkti, ponujajo pa tudi organizirana doživetja in delavnice v naravi.
Tokrat smo obiskali posestvo SONČNI RAJ in predstavili košček raja med griči vinogradov blizu Maribora, a vstran od mestnega vrveža. Tam nastajajo ekološki produkti, ponujajo pa tudi organizirana doživetja in delavnice v naravi.
Z oddajo Malo naokrog smo se podali v Gornjo Radgono – širše poznano kot mesto sejmov in penine. Ime je dobilo po plemiču Radigoju, ki je na vrhu hriba zgradil graščino. In kaj še skriva ta obmejna občina? Z domačini smo se sprehodili po Apolonijini poti in spoznali njene glavne značilnosti in znamenitosti. Pripravila Katarina Klep Černejšek in Tomaž Pirš.
Z oddajo Malo naokrog smo se podali v Gornjo Radgono – širše poznano kot mesto sejmov in penine. Ime je dobilo po plemiču Radigoju, ki je na vrhu hriba zgradil graščino. In kaj še skriva ta obmejna občina? Z domačini smo se sprehodili po Apolonijini poti in spoznali njene glavne značilnosti in znamenitosti. Pripravila Katarina Klep Černejšek in Tomaž Pirš.
Danes smo se odpravili na obisk k Sari Berglez Zajec, ki z možem Jako ustvarja pod blagovno znamko Linca. Delata na treh kmetijah v Podvelki, na okoli 42 hektarjev površin. Certificiranih imata že več kot petdeset izdelkov – od suhega sadja, čajev, kompotov, stoodstotnih sokov, marmelad do zeliščnih in sadnih sirupov. Ker je čas obiranja aronije, smo se ustavili v nasadu s to rastlino; govorili pa smo tudi o ustvarjanju z lesom, motoričnem parku in o petzvezdičnih doživetjih.
Danes smo se odpravili na obisk k Sari Berglez Zajec, ki z možem Jako ustvarja pod blagovno znamko Linca. Delata na treh kmetijah v Podvelki, na okoli 42 hektarjev površin. Certificiranih imata že več kot petdeset izdelkov – od suhega sadja, čajev, kompotov, stoodstotnih sokov, marmelad do zeliščnih in sadnih sirupov. Ker je čas obiranja aronije, smo se ustavili v nasadu s to rastlino; govorili pa smo tudi o ustvarjanju z lesom, motoričnem parku in o petzvezdičnih doživetjih.
Petkovo terensko oglašanje je potekalo iz dobro uro od Maribora oddaljenega kraja Virštanj v občini Podčetrtek. Kaj je doma znotraj okolja, katerega krajevno ime nas napeljuje na nemški izraz – imenovalo naj bi se po štirih mejnih kamnih. In po čem je kraj znan danes? Spoznali smo tudi turistična prizadevanja tega dela Posotelja kot tudi projekt prenove in oživitve grajskih stavb v občini Podčetrtek. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
Petkovo terensko oglašanje je potekalo iz dobro uro od Maribora oddaljenega kraja Virštanj v občini Podčetrtek. Kaj je doma znotraj okolja, katerega krajevno ime nas napeljuje na nemški izraz – imenovalo naj bi se po štirih mejnih kamnih. In po čem je kraj znan danes? Spoznali smo tudi turistična prizadevanja tega dela Posotelja kot tudi projekt prenove in oživitve grajskih stavb v občini Podčetrtek. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
Tokrat smo obiskali Vransko, nekoč obmejni štajerski trg. Legenda pravi, da je bilo v kotlini, kjer je danes trg, jezero, ob katerem je živelo veliko vran. Po osušitvi jezera je tam zraslo naselje, ki so ga poimenovali po teh močvirskih prebivalkah. Predstavili smo zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino kraja in okolice, muzeja motociklov in gasilstva in spomnili, da je bil z Vranskim močno povezan tudi založnik slovenske moderne Lavoslav Schwentner.
Tokrat smo obiskali Vransko, nekoč obmejni štajerski trg. Legenda pravi, da je bilo v kotlini, kjer je danes trg, jezero, ob katerem je živelo veliko vran. Po osušitvi jezera je tam zraslo naselje, ki so ga poimenovali po teh močvirskih prebivalkah. Predstavili smo zgodovinsko, kulturno in etnološko dediščino kraja in okolice, muzeja motociklov in gasilstva in spomnili, da je bil z Vranskim močno povezan tudi založnik slovenske moderne Lavoslav Schwentner.
Del petkovega dopoldneva smo preživeli v Zavrhu, slikovitem naselju v središču Slovenskih goric, ki ga uvrščajo med stara vinogradniška območja. Je edini kraj v Sloveniji, kjer ves čas negujejo spomin na prvega slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, ki je tam našel navdih za ustvarjanje. Na terasi Maistrove kleti smo govorili tudi o lokalnih kulinaričnih posebnostih, koncertih in kinu ter se zazrli v prihodnost.
Del petkovega dopoldneva smo preživeli v Zavrhu, slikovitem naselju v središču Slovenskih goric, ki ga uvrščajo med stara vinogradniška območja. Je edini kraj v Sloveniji, kjer ves čas negujejo spomin na prvega slovenskega generala in pesnika Rudolfa Maistra Vojanova, ki je tam našel navdih za ustvarjanje. Na terasi Maistrove kleti smo govorili tudi o lokalnih kulinaričnih posebnostih, koncertih in kinu ter se zazrli v prihodnost.
Pot nas je odpeljala v čudovito vasico Žiče; obiskali smo ekološki Zeliščni vrt Majnika, kjer raste več kot 160 različnih vrst zelišč. Držijo se tudi načela, da vse, kar zraste na njihovem vrtu, skrbno poberejo, posušijo in shranijo. Z nami je bila tudi Ana Vovk Korže, naša najbolj praktična teoretičarka in poznavalka metod, ki omogočajo preživetje in pridelovanje hrane tudi v zahtevnih razmerah. Spoznali smo še Eko kmetijo Korenjak in preverili, kaj ponuja turistična destinacija Slovenske Konjice. Pripravila Kristijan Šmid in Zoran Perko.
Pot nas je odpeljala v čudovito vasico Žiče; obiskali smo ekološki Zeliščni vrt Majnika, kjer raste več kot 160 različnih vrst zelišč. Držijo se tudi načela, da vse, kar zraste na njihovem vrtu, skrbno poberejo, posušijo in shranijo. Z nami je bila tudi Ana Vovk Korže, naša najbolj praktična teoretičarka in poznavalka metod, ki omogočajo preživetje in pridelovanje hrane tudi v zahtevnih razmerah. Spoznali smo še Eko kmetijo Korenjak in preverili, kaj ponuja turistična destinacija Slovenske Konjice. Pripravila Kristijan Šmid in Zoran Perko.
Z oddajo Malo naokrog smo raziskovali kraje in znamenitosti Lovrenca na Pohorju. Ste vedeli, da je bilo tod med obema vojnama znano klimatsko evropsko okrevališče ali da so se Lovrenčani s čebelami ubranili pred Turki? V neposrednem oglašanju smo obiskali še muzej na prostem, ki se ponaša z najstarejšo leseno hišo na Slovenskem, pogledali v več kot 100 let staro Farško pajštvo in napovedali program Jezernikovih dnevov. Pripravila Katarina Klep Černejšek in Boštjan Feguš.
Z oddajo Malo naokrog smo raziskovali kraje in znamenitosti Lovrenca na Pohorju. Ste vedeli, da je bilo tod med obema vojnama znano klimatsko evropsko okrevališče ali da so se Lovrenčani s čebelami ubranili pred Turki? V neposrednem oglašanju smo obiskali še muzej na prostem, ki se ponaša z najstarejšo leseno hišo na Slovenskem, pogledali v več kot 100 let staro Farško pajštvo in napovedali program Jezernikovih dnevov. Pripravila Katarina Klep Černejšek in Boštjan Feguš.
Dopoldne smo bili na obisku v Pustolovskem parku Betnava v Mariboru, ki so ga letos popolnoma obnovili. Si upate med krošnje dreves? Povzpeli smo se mednje in predstavili različne proge: od otroške, ki poteka meter nad tlemi, pa do črne na višini osem metrov. Pripravila Zoran Turk in Tomaž Pirš.
Dopoldne smo bili na obisku v Pustolovskem parku Betnava v Mariboru, ki so ga letos popolnoma obnovili. Si upate med krošnje dreves? Povzpeli smo se mednje in predstavili različne proge: od otroške, ki poteka meter nad tlemi, pa do črne na višini osem metrov. Pripravila Zoran Turk in Tomaž Pirš.
Tokratno smo obiskali Bistro. Tehniški muzej Slovenije letos praznuje 70 let, kar je več kot dober razlog za radijski obisk. Govorili bomo o aktualnih in spremljajočih aktivnostih, o sobotni muzejski noči, povezovanju z mladimi in drugimi ustanovami pa o projektu »tehnika v gospodinjstvu« ter o Muzeju pošte in telekomunikacij.
Tokratno smo obiskali Bistro. Tehniški muzej Slovenije letos praznuje 70 let, kar je več kot dober razlog za radijski obisk. Govorili bomo o aktualnih in spremljajočih aktivnostih, o sobotni muzejski noči, povezovanju z mladimi in drugimi ustanovami pa o projektu »tehnika v gospodinjstvu« ter o Muzeju pošte in telekomunikacij.
Radio Maribor se je ob 70. letnici Tehniškega muzeja Slovenije, z oddajo Malo naokrog, odpravil na petkov radijski obisk. Prisluhnite zanimivim sogovornikom in si oglejte nekaj od vsebin, ki jih ponuja... Pripravila Zoran Perko in Robert Zajšek
Radio Maribor se je ob 70. letnici Tehniškega muzeja Slovenije, z oddajo Malo naokrog, odpravil na petkov radijski obisk. Prisluhnite zanimivim sogovornikom in si oglejte nekaj od vsebin, ki jih ponuja... Pripravila Zoran Perko in Robert Zajšek
Ekipa Radia Maribor se je tokrat odpravila na Pohorje – v Rekreacijsko-turistični center Trije kralji, kjer smo postavili improvizirani studio. Glavna tema tokratnih javljanj jem bila delovanje rekreacijsko-turističnih centrov v zdajšnjih za turizem zelo zahtevnih razmerah. Pogovarjali smo se z Božidarjem in Alešem Juhartom ter s podpredsednikom združenja slovenskih žičničarjev Boštjanom Paradižem s Kop.
Ekipa Radia Maribor se je tokrat odpravila na Pohorje – v Rekreacijsko-turistični center Trije kralji, kjer smo postavili improvizirani studio. Glavna tema tokratnih javljanj jem bila delovanje rekreacijsko-turističnih centrov v zdajšnjih za turizem zelo zahtevnih razmerah. Pogovarjali smo se z Božidarjem in Alešem Juhartom ter s podpredsednikom združenja slovenskih žičničarjev Boštjanom Paradižem s Kop.
Del dopoldneva smo bili na obisku pri Svetem Bolfenku v Slovenskih goricah. V današnji občini Trnovska vas je bilo nekoč zelo razvito mlinarstvo. Ob bogati kulturni zapuščini so tu še gnezdišča sive čaplje, močvirska logarica in števila društva, ki dajejo podeželskemu območju svojevrsten pečat. Kraje in življenje v osrednjih Slovenskih goricah sta z domačini spoznavala Katarina Klep Černejšek in Boštjan Feguš.
Del dopoldneva smo bili na obisku pri Svetem Bolfenku v Slovenskih goricah. V današnji občini Trnovska vas je bilo nekoč zelo razvito mlinarstvo. Ob bogati kulturni zapuščini so tu še gnezdišča sive čaplje, močvirska logarica in števila društva, ki dajejo podeželskemu območju svojevrsten pečat. Kraje in življenje v osrednjih Slovenskih goricah sta z domačini spoznavala Katarina Klep Černejšek in Boštjan Feguš.
Najstarejši prikaz človekovega odnosa do čebel je star vsaj 20 tisoč let. Zakaj so čebele tako pomembne za človekov obstoj in kako jih ogrožamo? Pod Pohorjem vzpostavljajo moderni izobraževalni center in mi smo obiskali mariborske čebelarje. Pripravila Theodor Bostič in Boštjan Feguš.
Najstarejši prikaz človekovega odnosa do čebel je star vsaj 20 tisoč let. Zakaj so čebele tako pomembne za človekov obstoj in kako jih ogrožamo? Pod Pohorjem vzpostavljajo moderni izobraževalni center in mi smo obiskali mariborske čebelarje. Pripravila Theodor Bostič in Boštjan Feguš.
Dopoldne smo se odpravili malo naokrog, tokrat v občino Hoče-Slivnica. Preverili smo, kakšne načrte imajo in katere aktualne projekte uresničujejo. Govorili smo tudi o turizmu in drugem zanimivem dogajanju te, močno industrijsko razvite primestne občine. Pripravil Aleks Horvat.
Dopoldne smo se odpravili malo naokrog, tokrat v občino Hoče-Slivnica. Preverili smo, kakšne načrte imajo in katere aktualne projekte uresničujejo. Govorili smo tudi o turizmu in drugem zanimivem dogajanju te, močno industrijsko razvite primestne občine. Pripravil Aleks Horvat.
Muzejsko - doživljajsko središče se je na območju starih italijanskih vojašnic v Pivki začelo razvijati pred petnajstimi leti. Danes je pomembno turistično središče okolja, ki je bilo skozi zadnje stoletje tesno povezano z vojaštvom. Mineva tudi 10 let od takrat, ko so k zbirki dodali enega najbolj prepoznavnih eksponatov- podmornico P-913 Zeta, ki je bila največji eksponat muzeja, dokler se mu ni pridružila transportna parna lokomotiva 33-110, ki je trenutno prvak med »XXL eksponati« Parka. Tam so še primerki, ki so na začetku petdesetih let minulega stoletja predstavljali ameriško vojaško pomoč, simulatorji letenja in zbirka slovenske osamosvojitve ter vojne za Slovenijo. Park vojake zgodovine v Pivki je obiskal Stane Kocutar.
Muzejsko - doživljajsko središče se je na območju starih italijanskih vojašnic v Pivki začelo razvijati pred petnajstimi leti. Danes je pomembno turistično središče okolja, ki je bilo skozi zadnje stoletje tesno povezano z vojaštvom. Mineva tudi 10 let od takrat, ko so k zbirki dodali enega najbolj prepoznavnih eksponatov- podmornico P-913 Zeta, ki je bila največji eksponat muzeja, dokler se mu ni pridružila transportna parna lokomotiva 33-110, ki je trenutno prvak med »XXL eksponati« Parka. Tam so še primerki, ki so na začetku petdesetih let minulega stoletja predstavljali ameriško vojaško pomoč, simulatorji letenja in zbirka slovenske osamosvojitve ter vojne za Slovenijo. Park vojake zgodovine v Pivki je obiskal Stane Kocutar.
Tokrat nas je pot popeljala na Ptujsko polje, v majhno občino, ki pa je še kako kulturno bogata. Ustavili smo se v Dornavi. Le kdo ne pozna baročnega dvorca, ki bogati ta kraj in katerega lastniki so bili gospodje Ptujski in kasneje Herbersteini? Sprehodili smo se tudi skozi pestro ponudbo dogodkov in društev: od Lukarjev in ciganov, praznika žetve na Polenšaku in gobarskega praznika v Žamencih, do prireditve Od paše do sira v Mezgovcih ob Pesnici. Malo naokrog sta se tokrat odpravila tonski tehnik Boštjan Feguš in Kristijan Šmid.
Tokrat nas je pot popeljala na Ptujsko polje, v majhno občino, ki pa je še kako kulturno bogata. Ustavili smo se v Dornavi. Le kdo ne pozna baročnega dvorca, ki bogati ta kraj in katerega lastniki so bili gospodje Ptujski in kasneje Herbersteini? Sprehodili smo se tudi skozi pestro ponudbo dogodkov in društev: od Lukarjev in ciganov, praznika žetve na Polenšaku in gobarskega praznika v Žamencih, do prireditve Od paše do sira v Mezgovcih ob Pesnici. Malo naokrog sta se tokrat odpravila tonski tehnik Boštjan Feguš in Kristijan Šmid.
V tokratni oddaji Malo naokrog smo se odpravili proti Lenartu. Ob nekdanji furmanski cesti med Mariborom in Radgono stoji hram kulinarike in vina – gostilna Šiker, prepoznavna po gurmanskih sezonskih domačih jedeh, imajo pa še kmečki muzej, kulturno klet in sodoben manjši hotel. Lani naj bi posebej zaznamovali okrogli jubilej, 150 let delovanja, a to se v znanih razmerah ni izšlo. Predanost in zaveza tradiciji ostajata, v teh negotovih razmerah pa je to lahko tudi breme. Pripravila Zoran Turk in Zoran Perko.
V tokratni oddaji Malo naokrog smo se odpravili proti Lenartu. Ob nekdanji furmanski cesti med Mariborom in Radgono stoji hram kulinarike in vina – gostilna Šiker, prepoznavna po gurmanskih sezonskih domačih jedeh, imajo pa še kmečki muzej, kulturno klet in sodoben manjši hotel. Lani naj bi posebej zaznamovali okrogli jubilej, 150 let delovanja, a to se v znanih razmerah ni izšlo. Predanost in zaveza tradiciji ostajata, v teh negotovih razmerah pa je to lahko tudi breme. Pripravila Zoran Turk in Zoran Perko.
Kot vsak petek smo se spet odpravili malo naokrog - tokrat v občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki ponuja veliko – kulinariko, šege in običaje in bogato arhitekturo, tu izstopa tudi cerkev Svetega Jurija v Jurovskem Dolu. Jurjevo je praznik začetka pomladi, na njem pa temelji folklorni običaj in istoimenska prireditev jurjevanje. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik in Boštjan Feguš.
Kot vsak petek smo se spet odpravili malo naokrog - tokrat v občino Sveti Jurij v Slovenskih goricah, ki ponuja veliko – kulinariko, šege in običaje in bogato arhitekturo, tu izstopa tudi cerkev Svetega Jurija v Jurovskem Dolu. Jurjevo je praznik začetka pomladi, na njem pa temelji folklorni običaj in istoimenska prireditev jurjevanje. Pripravila Tamara Zupanič Čučnik in Boštjan Feguš.
Danes smo se odpravili v Dole pri Poljčanah, na učni poligon za samooskrbo. Sogovornice: ustanoviteljica poligona, profesorica geografije z Univerze v Mariboru doktorica Ana Vovk Korže in uveljavljeni biodinamični kmetovalki magistrica Katja Temnik iz Žič in njena mama Majda. Beseda je tekla o tem, kako pomemben je za celostno zdravje naš odnos do zemlje in hrane, ki si jo lahko pridelamo sami, in to na naravi in človeku prijazen način. Pripravil Tone Petelinšek.
Danes smo se odpravili v Dole pri Poljčanah, na učni poligon za samooskrbo. Sogovornice: ustanoviteljica poligona, profesorica geografije z Univerze v Mariboru doktorica Ana Vovk Korže in uveljavljeni biodinamični kmetovalki magistrica Katja Temnik iz Žič in njena mama Majda. Beseda je tekla o tem, kako pomemben je za celostno zdravje naš odnos do zemlje in hrane, ki si jo lahko pridelamo sami, in to na naravi in človeku prijazen način. Pripravil Tone Petelinšek.
Odpravili smo se v Zgornjo Savinjsko dolino, v Nazarje -- kraj, ki je že leta 1901 začel pisati lesarsko zgodbo, s postavitvijo prve industrijske žage, in ta je bila zametek razvite lesne industrije. Obiskali smo grad Vrbovec, kjer ob občini domuje tudi muzej lesarstva, in se sprehodili po Frančiškanskem samostanu s cerkvijo Marije Nazareške; izvedeli pa smo tudi, zakaj je v kraju že dvanajsto leto osnovna šola popolnoma brezplačna in kako razvoj in inovacije malih gospodinjskih aparatov BSH prispeva k prepoznavnosti Nazarij in Slovenije. Pripravil Robert Zajšek.
Odpravili smo se v Zgornjo Savinjsko dolino, v Nazarje -- kraj, ki je že leta 1901 začel pisati lesarsko zgodbo, s postavitvijo prve industrijske žage, in ta je bila zametek razvite lesne industrije. Obiskali smo grad Vrbovec, kjer ob občini domuje tudi muzej lesarstva, in se sprehodili po Frančiškanskem samostanu s cerkvijo Marije Nazareške; izvedeli pa smo tudi, zakaj je v kraju že dvanajsto leto osnovna šola popolnoma brezplačna in kako razvoj in inovacije malih gospodinjskih aparatov BSH prispeva k prepoznavnosti Nazarij in Slovenije. Pripravil Robert Zajšek.
Tokratno terensko druženje nas je popeljalo na obronke Pohorja, kjer je bilo zelo živo že pred več kot dvema tisočletjema. Najprej smo obiskali Zlati studenec nad Framom, od koder se je z odlično pohorsko pitno vodo oskrbovala antična Petoviona, današnji Ptuj. Zatem smo stopili še na Poštelo, kjer so, po arheoloških ostalinah sodeč, naši davni predniki v tem prostoru živeli vsaj okoli 800 let. Pripravil Stane Kocutar.
Tokratno terensko druženje nas je popeljalo na obronke Pohorja, kjer je bilo zelo živo že pred več kot dvema tisočletjema. Najprej smo obiskali Zlati studenec nad Framom, od koder se je z odlično pohorsko pitno vodo oskrbovala antična Petoviona, današnji Ptuj. Zatem smo stopili še na Poštelo, kjer so, po arheoloških ostalinah sodeč, naši davni predniki v tem prostoru živeli vsaj okoli 800 let. Pripravil Stane Kocutar.
Tokrat smo se odpravili v Šoštanj, nekoč upravno središče Šaleške doline, danes pa občinsko središče, znano po termoelektrarni in usnjarski tradiciji. Kaj je te kraje zaznamovalo skozi stoletja, s kakšno kulturnozgodovinsko in etnološko dediščino se ponašajo in zakaj je vredno obiskati ta del slovenske Štajerske?
Tokrat smo se odpravili v Šoštanj, nekoč upravno središče Šaleške doline, danes pa občinsko središče, znano po termoelektrarni in usnjarski tradiciji. Kaj je te kraje zaznamovalo skozi stoletja, s kakšno kulturnozgodovinsko in etnološko dediščino se ponašajo in zakaj je vredno obiskati ta del slovenske Štajerske?
Preverili smo, kako napreduje oziroma kako se zapleta projekt obvoznice Ptuj–Ormož, ki velja za razvojno os Spodnjega Podravja. Pogovarjali smo se z župani in s predstavniki civilne pobude in investitorja. Pripravila Aleks Horvat in Boštjan Feguš.
Preverili smo, kako napreduje oziroma kako se zapleta projekt obvoznice Ptuj–Ormož, ki velja za razvojno os Spodnjega Podravja. Pogovarjali smo se z župani in s predstavniki civilne pobude in investitorja. Pripravila Aleks Horvat in Boštjan Feguš.
Dopoldan smo preživeli v občini Poljčane, ki jo prav v tem času krasijo cvetoča rastišča velikonočnice. Katarina Klep Černejšek se je s sogovornikiradijsko podala na vrh štajerskega Triglava, obiskala etnološko vasico Križeča vas, se vrnila v preteklost studeniškega samostana in spoznala še druge znamenitosti in zanimivosti, ki jih ponuja območje med Halozami in Bočem. Tonski tehnik je bil Boštjan Feguš.
Dopoldan smo preživeli v občini Poljčane, ki jo prav v tem času krasijo cvetoča rastišča velikonočnice. Katarina Klep Černejšek se je s sogovornikiradijsko podala na vrh štajerskega Triglava, obiskala etnološko vasico Križeča vas, se vrnila v preteklost studeniškega samostana in spoznala še druge znamenitosti in zanimivosti, ki jih ponuja območje med Halozami in Bočem. Tonski tehnik je bil Boštjan Feguš.
Tokrat nas je pot vodila v Olimje, v naselje v Občini Podčetrtek, ob vznožju Kozjanskega hribovja. Kraj je znan predvsem po minoritskem samostanu z najstarejšo lekarno v Evropi, v neposredni bližini je tudi znamenita Čokoladnica Olimje … tam vse delo opravljajo ročno, kar pomeni, da vsak izdelek obdelajo vsaj štirikrat. Tokratno potepanje je bilo torej namenjeno vsem sladkosnednežem in tistim, ki vedo, da za vsako bolezen rož`ca raste.
Tokrat nas je pot vodila v Olimje, v naselje v Občini Podčetrtek, ob vznožju Kozjanskega hribovja. Kraj je znan predvsem po minoritskem samostanu z najstarejšo lekarno v Evropi, v neposredni bližini je tudi znamenita Čokoladnica Olimje … tam vse delo opravljajo ročno, kar pomeni, da vsak izdelek obdelajo vsaj štirikrat. Tokratno potepanje je bilo torej namenjeno vsem sladkosnednežem in tistim, ki vedo, da za vsako bolezen rož`ca raste.
Tokrat smo gostovali v Rogaški Slatini, kjer smo govorili o nekaterih večjih končanih infrastrukturnih investicijah in o tistih, ki to občino še čakajo; pa o izzivih, ki jih ponuja stoletna tradicija termalnega in zdravstvenega turizma, in o sodelovanju med obmejnimi občinami Obsotelja. Pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Tokrat smo gostovali v Rogaški Slatini, kjer smo govorili o nekaterih večjih končanih infrastrukturnih investicijah in o tistih, ki to občino še čakajo; pa o izzivih, ki jih ponuja stoletna tradicija termalnega in zdravstvenega turizma, in o sodelovanju med obmejnimi občinami Obsotelja. Pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Tokrat smo se podali v zeleno občino Vitanje, v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Že sama zgradba je arhitekturna futuristična umetnina, njena notranjost pa ponuja pestro in zanimivo interaktivno in multimedijsko vsebino. Izvedeli ste za nepredstavljive dosežke in slišali presenetljive zgodbe o vesolju, spoznali vesoljske vizionarje in njihovo tehnologijo. V interaktivni sobi Vesolje 360 lahko brez uporabe posebnih očal vstopite v vesolje, ki se približa virtualni resničnosti.
Tokrat smo se podali v zeleno občino Vitanje, v Center vesoljskih tehnologij Hermana Potočnika Noordunga. Že sama zgradba je arhitekturna futuristična umetnina, njena notranjost pa ponuja pestro in zanimivo interaktivno in multimedijsko vsebino. Izvedeli ste za nepredstavljive dosežke in slišali presenetljive zgodbe o vesolju, spoznali vesoljske vizionarje in njihovo tehnologijo. V interaktivni sobi Vesolje 360 lahko brez uporabe posebnih očal vstopite v vesolje, ki se približa virtualni resničnosti.
61. kurentovanje na Ptuju je zaradi epidemije nekoliko drugačno, kot smo ga vajeni. Vseeno pa ni spregledano in predstavlja priložnost, da se v pustne like in tradicijo še malce poglobimo.
61. kurentovanje na Ptuju je zaradi epidemije nekoliko drugačno, kot smo ga vajeni. Vseeno pa ni spregledano in predstavlja priložnost, da se v pustne like in tradicijo še malce poglobimo.
V oddaji Malo naokrog smo se tokrat bomo podali v Zgornjo Dravinjsko dolino. Konjiška gora, Stari grad, Žička kartuzija, Dvorec Trebnik, Zlati grič – vse to so zanimive točke rojstnega kraja pesnika Ivana Minattija. So pa Slovenske Konjice še veliko več. Spoznali smo jih tudi skozi legende in obiskali tamkajšnji muzej gasilstva, enega najlepših tovrstnih pri nas.
V oddaji Malo naokrog smo se tokrat bomo podali v Zgornjo Dravinjsko dolino. Konjiška gora, Stari grad, Žička kartuzija, Dvorec Trebnik, Zlati grič – vse to so zanimive točke rojstnega kraja pesnika Ivana Minattija. So pa Slovenske Konjice še veliko več. Spoznali smo jih tudi skozi legende in obiskali tamkajšnji muzej gasilstva, enega najlepših tovrstnih pri nas.
Petkovo dopoldne smo preživeli v Tehnoparku Celje, v zanimivi ustanovi, ki je vrata odprla lani poleti. Od kod ideja za tovrstno ustanovo, kaj ponuja ta znanstveno zabavni park, komu je namenjen in kakšna sta poslanstvo in vizija, boste izvedeli ob poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Theodor Bostič, tonsko realiziral Boštjan Feguš.
Petkovo dopoldne smo preživeli v Tehnoparku Celje, v zanimivi ustanovi, ki je vrata odprla lani poleti. Od kod ideja za tovrstno ustanovo, kaj ponuja ta znanstveno zabavni park, komu je namenjen in kakšna sta poslanstvo in vizija, boste izvedeli ob poslušanju oddaje, ki jo je pripravil Theodor Bostič, tonsko realiziral Boštjan Feguš.
»Zlati kamen« je sistem za spodbujanje in spremljanje lokalne samouprave ter hkrati prestižna nagrada. Iz vzhodnega dela Slovenije sta se v letošnjem letu ožji izbor uvrstili občini Benedikt in Sveta Ana v Slovenskih goricah. Obe po merilih ocenjevalcev odlikujejo dobri pogoji za življenje. Še več – Benedikt se ponaša z eno najboljših demografskih situacij v Sloveniji, Sveti Ani pa je uspela usmeritev v trajnostni turizem in pravi razvojni preboj. Več pa v tokratni oddaji Malo naokrog, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
»Zlati kamen« je sistem za spodbujanje in spremljanje lokalne samouprave ter hkrati prestižna nagrada. Iz vzhodnega dela Slovenije sta se v letošnjem letu ožji izbor uvrstili občini Benedikt in Sveta Ana v Slovenskih goricah. Obe po merilih ocenjevalcev odlikujejo dobri pogoji za življenje. Še več – Benedikt se ponaša z eno najboljših demografskih situacij v Sloveniji, Sveti Ani pa je uspela usmeritev v trajnostni turizem in pravi razvojni preboj. Več pa v tokratni oddaji Malo naokrog, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
Petkov dopoldan smo preživeli v Javnem zavodu Krajinski park Goričko , ki slovi po izjemni krajinski in biotski pestrosti, kar ga zaznamuje in loči od drugih pokrajin. Kljub koroni in zimskemu počitku narave, imajo zaposleni v parku velike načrte za leto 2021. Tja pa se vračajo tudi mladi, ki vidijo nove priložnosti in izzive. Izvedeli boste tudi kako vrtnice uporabiti v kulinariki, kaj je ključno za dobre medenjake, kako je 6000 metrov pod zemljo in kako iz sena in slame nastajajo bio briketi. Goričko je obiskal Robert Zajšek.
Petkov dopoldan smo preživeli v Javnem zavodu Krajinski park Goričko , ki slovi po izjemni krajinski in biotski pestrosti, kar ga zaznamuje in loči od drugih pokrajin. Kljub koroni in zimskemu počitku narave, imajo zaposleni v parku velike načrte za leto 2021. Tja pa se vračajo tudi mladi, ki vidijo nove priložnosti in izzive. Izvedeli boste tudi kako vrtnice uporabiti v kulinariki, kaj je ključno za dobre medenjake, kako je 6000 metrov pod zemljo in kako iz sena in slame nastajajo bio briketi. Goričko je obiskal Robert Zajšek.
V oddaji Malo naokrog smo se ustavili v Kozjem – majhni občini, ki pa skriva veliko pomembnih naravnih in kulturnih danosti. Obiskali smo Krajinski park Kozjansko, enega naših najstarejših in največjih zavarovanih območij. Preverili smo legendo o kraju, ki ima v imenu znak koze, v grbu pa zmaja. Čeprav je kraj po mnenju mnogih precej oddaljen in odročen, pa mladi še kako skrbijo za to, da živi. Pripravil Kristijan Šmid.
V oddaji Malo naokrog smo se ustavili v Kozjem – majhni občini, ki pa skriva veliko pomembnih naravnih in kulturnih danosti. Obiskali smo Krajinski park Kozjansko, enega naših najstarejših in največjih zavarovanih območij. Preverili smo legendo o kraju, ki ima v imenu znak koze, v grbu pa zmaja. Čeprav je kraj po mnenju mnogih precej oddaljen in odročen, pa mladi še kako skrbijo za to, da živi. Pripravil Kristijan Šmid.
Epidemija je najbolj prizadela prav najstarejše – tiste, ki so prepogosto sami in so v tem času še bolj osamljeni. Pred vrati pa so prazniki, ki jih običajno preživimo v krogu družine. Tudi v domovih upokojencev se po svojih močeh trudijo, da bi njihovi varovanci ta čas preživeli čim lepše. Podrobneje v oddaji Malo naokrog, Aleks Horvat.
Epidemija je najbolj prizadela prav najstarejše – tiste, ki so prepogosto sami in so v tem času še bolj osamljeni. Pred vrati pa so prazniki, ki jih običajno preživimo v krogu družine. Tudi v domovih upokojencev se po svojih močeh trudijo, da bi njihovi varovanci ta čas preživeli čim lepše. Podrobneje v oddaji Malo naokrog, Aleks Horvat.
Z oddajo Malo naokrog smo se ustavili pri Sveti Ani. Kljub majhnosti ponuja občina precej znamenitosti in posebnosti slovenskogoriškega podeželja. Tudi zato svoj razvoj v precejšnji meri stavijo na turizem. A turizem so v prvi vrsti ljudje, pravijo pri Sveti Ani – dobrosrčni, pošteni in gostoljubni. Pripravila Katarina Klep Černejšek.
Z oddajo Malo naokrog smo se ustavili pri Sveti Ani. Kljub majhnosti ponuja občina precej znamenitosti in posebnosti slovenskogoriškega podeželja. Tudi zato svoj razvoj v precejšnji meri stavijo na turizem. A turizem so v prvi vrsti ljudje, pravijo pri Sveti Ani – dobrosrčni, pošteni in gostoljubni. Pripravila Katarina Klep Černejšek.
V času prepovedi prehajanja občin se mnogi iz svojih domov vsaj za kratek čas odpravijo na sprehod. Ob znanih točkah, kot so Belvi, Kalvarija, Piramida in pot ob Dravi, vabijo tudi mnoge druge, nekoliko manj znane lokacije … Na svoji spletni strani jih predstavlja mariborski Zavod za turizem. Robert Zajšek jih je odkrival v družbi Karmen Razlag iz Zavoda za turizem Maribor - Visit Maribor.
V času prepovedi prehajanja občin se mnogi iz svojih domov vsaj za kratek čas odpravijo na sprehod. Ob znanih točkah, kot so Belvi, Kalvarija, Piramida in pot ob Dravi, vabijo tudi mnoge druge, nekoliko manj znane lokacije … Na svoji spletni strani jih predstavlja mariborski Zavod za turizem. Robert Zajšek jih je odkrival v družbi Karmen Razlag iz Zavoda za turizem Maribor - Visit Maribor.
Obiskali smo Zavrh v občini Lenart, kamor je med svetovnima vojnama zelo rad zahajal tudi veliki slovenski domoljub Rudolf Maister Vojanov. Pred 35-imi leti so domačini v Zavrhu začeli niz spominskih prireditev v čast temu legendarnemu generalu in pesniku. Govorili smo o teh lepih zgodbah. Sodelovali so zgodovinarja Aleš Arih in Marjan Toš ter lenarški župan Janez Kramberger. Pripravil Tone Petelinšek.
Obiskali smo Zavrh v občini Lenart, kamor je med svetovnima vojnama zelo rad zahajal tudi veliki slovenski domoljub Rudolf Maister Vojanov. Pred 35-imi leti so domačini v Zavrhu začeli niz spominskih prireditev v čast temu legendarnemu generalu in pesniku. Govorili smo o teh lepih zgodbah. Sodelovali so zgodovinarja Aleš Arih in Marjan Toš ter lenarški župan Janez Kramberger. Pripravil Tone Petelinšek.
Zdaj je pravi čas, da obiščemo drevesničarje, si izberemo svojo jablano in jo posadimo – lahko tudi kar v loncu na balkonu. V tokratni oddaji Malo naokrog se je Stane Kocutar odpravil v Prekmurje, na Goričko, kjer so se sistematično lotili projekta zasajanja visokodebelnih sort, predvsem jablan in hrušk. Zakaj sta ti dve sadni vrsti tako pomembni za našo krajino in kaj nam poleg zdravega in sočnega pridelka tam še ponujajo – o tem v terenski oddaji.
Zdaj je pravi čas, da obiščemo drevesničarje, si izberemo svojo jablano in jo posadimo – lahko tudi kar v loncu na balkonu. V tokratni oddaji Malo naokrog se je Stane Kocutar odpravil v Prekmurje, na Goričko, kjer so se sistematično lotili projekta zasajanja visokodebelnih sort, predvsem jablan in hrušk. Zakaj sta ti dve sadni vrsti tako pomembni za našo krajino in kaj nam poleg zdravega in sočnega pridelka tam še ponujajo – o tem v terenski oddaji.
V oddaji Malo naokrog smo se ustavili v Šentjurju. Kraj trenutno najbolj zaznamujejo plešoči gasilci in prav z njimi se bomo pogovarjali. Obiskali smo tudi Klub starodobnikov 'Večno mladi' Šentjur, ki imajo v svoji zbirki nekaj čudovitih in dragocenih primerkov starodobnih vozil in koles. Ogledali pa smo si še kompleks Muzeja južne železnice. Pripravil Kristijan Šmid.
V oddaji Malo naokrog smo se ustavili v Šentjurju. Kraj trenutno najbolj zaznamujejo plešoči gasilci in prav z njimi se bomo pogovarjali. Obiskali smo tudi Klub starodobnikov 'Večno mladi' Šentjur, ki imajo v svoji zbirki nekaj čudovitih in dragocenih primerkov starodobnih vozil in koles. Ogledali pa smo si še kompleks Muzeja južne železnice. Pripravil Kristijan Šmid.
Omejitev gibanja in vse drugo, povezano z nadlogo virusa, nam je onemogočilo, da bi petkovo terensko oglašanje pripravili tako kot običajno. Kljub temu bomo dodobra spoznali projekt 'Prlek, veki ded' – vodnik po spominskih sobah prleških rojakov. Pripravili so ga občini Križevci in Veržej, Zavod Marianum iz Veržeja ter Kulturno društvo Križevci in ljutomerska Gimnazija Franca Miklošiča. Pripravil Stane Kocutar.
Omejitev gibanja in vse drugo, povezano z nadlogo virusa, nam je onemogočilo, da bi petkovo terensko oglašanje pripravili tako kot običajno. Kljub temu bomo dodobra spoznali projekt 'Prlek, veki ded' – vodnik po spominskih sobah prleških rojakov. Pripravili so ga občini Križevci in Veržej, Zavod Marianum iz Veržeja ter Kulturno društvo Križevci in ljutomerska Gimnazija Franca Miklošiča. Pripravil Stane Kocutar.
Malo naokrog smo se odpravili v Duplek, kjer bodo danes odprli težko pričakovano športno dvorano. Preverili smo potek naložbe in njen pomen za športno udejstvovanje v občini. Govorili pa smo tudi o drugem aktualnem dogajanju.
Malo naokrog smo se odpravili v Duplek, kjer bodo danes odprli težko pričakovano športno dvorano. Preverili smo potek naložbe in njen pomen za športno udejstvovanje v občini. Govorili pa smo tudi o drugem aktualnem dogajanju.
Danes smo odšli v občino Bistrica ob Sotli. Predstavili smo, kako živijo ljudje ob slovensko-hrvaški meji. Ob domačem županu Franju Debelaku so sodelovali tudi podžupanja občine Kumrovec Danijela Lončar, županja Kozjega Milenca Krajnc in župan Podčetrtka Peter Misja. Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Danes smo odšli v občino Bistrica ob Sotli. Predstavili smo, kako živijo ljudje ob slovensko-hrvaški meji. Ob domačem županu Franju Debelaku so sodelovali tudi podžupanja občine Kumrovec Danijela Lončar, županja Kozjega Milenca Krajnc in župan Podčetrtka Peter Misja. Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Tokrat nas je pot Malo naokrog ponesla v občino Pesnica, kjer so vinogradniki – kot še marsikje – trenutno zaposleni s trgatvami. O turistični in vinski ponudbi smo se pogovarjali s predstavniki Sadjarskega centra Maribor in Štajerskega tehnološkega parka, ki imata tam svoj sedež. Spoznali smo tudi dejavnosti tamkajšnje šole in vrtca, nismo pa prezrli niti aktualnih projektov pesniške občine. Pripravila Aljaž Mejal in Zoran Perko.
Tokrat nas je pot Malo naokrog ponesla v občino Pesnica, kjer so vinogradniki – kot še marsikje – trenutno zaposleni s trgatvami. O turistični in vinski ponudbi smo se pogovarjali s predstavniki Sadjarskega centra Maribor in Štajerskega tehnološkega parka, ki imata tam svoj sedež. Spoznali smo tudi dejavnosti tamkajšnje šole in vrtca, nismo pa prezrli niti aktualnih projektov pesniške občine. Pripravila Aljaž Mejal in Zoran Perko.
Danes smo bili v Ormožu. Občino je nedavno hudo prizadelo neurje s točo, ki je povzročilo ogromno škodo na objektih in kmetijskih površinah, zato preverjamo, kako poteka sanacija in kaj je še treba storiti, govorimo pa tudi o projektu obvoznice Ptuj – Ormož, tovarni sladkorja in drugih za to obmejno občino izredno pomembnih projektih. Pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
Danes smo bili v Ormožu. Občino je nedavno hudo prizadelo neurje s točo, ki je povzročilo ogromno škodo na objektih in kmetijskih površinah, zato preverjamo, kako poteka sanacija in kaj je še treba storiti, govorimo pa tudi o projektu obvoznice Ptuj – Ormož, tovarni sladkorja in drugih za to obmejno občino izredno pomembnih projektih. Pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
Dopoldan smo obiskali Gornji Grad, mestece pod Menino planino, središče Zadrečke doline, ki se ponaša z bogato zgodovino. Bil je rezidenca ljubljanskih škofov, pravi biser kulturno-zgodovinske dediščine pa je tamkajšnja katedrala, ki velja za najprostornejšo na Slovenskem. Pripravia Theodor Bostič in Boštjan Feguš-
Dopoldan smo obiskali Gornji Grad, mestece pod Menino planino, središče Zadrečke doline, ki se ponaša z bogato zgodovino. Bil je rezidenca ljubljanskih škofov, pravi biser kulturno-zgodovinske dediščine pa je tamkajšnja katedrala, ki velja za najprostornejšo na Slovenskem. Pripravia Theodor Bostič in Boštjan Feguš-
Danes smo bili v Šmarju pri Jelšah. – kraju, ki ga je najbolj zaznamovala okužba s koronavirusom. Preverili smo kako tam teče življenje danes in se podali na Kalvarijo, kjer stoji cerkev sv. Roka – eno od sedmih čudes Slovenije. Obiskali smo tudi edini Muzej baroka v Sloveniji – tam je na ogled 43 originalnih, več kot 260 let starih lesenih skulptur iz kalvarijskih kapel. Tudi narečje je v Šmarju prav posebno, kar so po vzoru Štajerskega povezali v Šmarski argo. Pripravila Kristijan Šmid in Boštjan Feguš
Danes smo bili v Šmarju pri Jelšah. – kraju, ki ga je najbolj zaznamovala okužba s koronavirusom. Preverili smo kako tam teče življenje danes in se podali na Kalvarijo, kjer stoji cerkev sv. Roka – eno od sedmih čudes Slovenije. Obiskali smo tudi edini Muzej baroka v Sloveniji – tam je na ogled 43 originalnih, več kot 260 let starih lesenih skulptur iz kalvarijskih kapel. Tudi narečje je v Šmarju prav posebno, kar so po vzoru Štajerskega povezali v Šmarski argo. Pripravila Kristijan Šmid in Boštjan Feguš
V Mariboru se vsako leto, na začetku septembra, spomnimo prenosa sedeža Lavantinske škofije v Maribor. Za projektom stoji ime škofa Antona Martina Slomška in njegovo prizadevanje. Prav zato smo se napotili na ogled njegove rojstne hiše na Unišah pri Ponikvi, kjer nas je pričakal tamkajšnji župnik Alojz Kačičnik s številnimi zanimivimi podatki in poudarki.
V Mariboru se vsako leto, na začetku septembra, spomnimo prenosa sedeža Lavantinske škofije v Maribor. Za projektom stoji ime škofa Antona Martina Slomška in njegovo prizadevanje. Prav zato smo se napotili na ogled njegove rojstne hiše na Unišah pri Ponikvi, kjer nas je pričakal tamkajšnji župnik Alojz Kačičnik s številnimi zanimivimi podatki in poudarki.
Malo naokrog smo se tokrat odpravili v Kidričevo – občino, ki se je iz industrijskega naselja prelevila v turistično zanimivo lokacijo. Pohvalijo pa se lahko tudi z mnogimi infrastrukturnimi projekti, ki so v teku oziroma že služijo svojemu namenu.
Malo naokrog smo se tokrat odpravili v Kidričevo – občino, ki se je iz industrijskega naselja prelevila v turistično zanimivo lokacijo. Pohvalijo pa se lahko tudi z mnogimi infrastrukturnimi projekti, ki so v teku oziroma že služijo svojemu namenu.
Mariborskemu festivalu Lent smo se posvetili v oddaji Malo naokrog. Ta bo letos zaradi razmer, povezanih s koronavirusom, mestno dogajanje izjemoma razgibal avgusta. Katere programske vrhunce prinaša tokratna festivalska izvedba, kako bo zaradi covida-19 potekal obisk prireditev, s kakšnimi organizacijskimi težavami so se soočali v Narodnem domu pri pripravi festivala in še o čem v oddaji, ki so jo pripravili Brigita Mohorič, Aljaž Mejal in Zoran Perko.
Mariborskemu festivalu Lent smo se posvetili v oddaji Malo naokrog. Ta bo letos zaradi razmer, povezanih s koronavirusom, mestno dogajanje izjemoma razgibal avgusta. Katere programske vrhunce prinaša tokratna festivalska izvedba, kako bo zaradi covida-19 potekal obisk prireditev, s kakšnimi organizacijskimi težavami so se soočali v Narodnem domu pri pripravi festivala in še o čem v oddaji, ki so jo pripravili Brigita Mohorič, Aljaž Mejal in Zoran Perko.
Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio na sedežu občine Podčetrtek. Z gosti smo se pogovarjali o nekaterih večjih zaključenih infrastrukturnih investicijah v občini in o tistih, ki jih še načrtujejo. Podčetrtek z okolico spada med najbolj turistično razvita območja v Sloveniji. V Olimju imajo eno najstarejših lekarn v Sloveniji, golf igrišče, čokoladnico, pivovarne in še veliko več. Tamkajšnje terme pa so eno najbolj prepoznavnih naravnih zdravilišč pri nas.
Tokrat smo pripravili naš improvizirani studio na sedežu občine Podčetrtek. Z gosti smo se pogovarjali o nekaterih večjih zaključenih infrastrukturnih investicijah v občini in o tistih, ki jih še načrtujejo. Podčetrtek z okolico spada med najbolj turistično razvita območja v Sloveniji. V Olimju imajo eno najstarejših lekarn v Sloveniji, golf igrišče, čokoladnico, pivovarne in še veliko več. Tamkajšnje terme pa so eno najbolj prepoznavnih naravnih zdravilišč pri nas.
Petkov radijski teren bo vsaj malo zadišal po prastarih bencinskih hlapih. Obudili smo spomin na Janeza Puha, genija naše tehniške zgodovine, ki se je rodil v Sakušaku pri Juršincih. Prav tam že dve desetletji deluje po njem poimenovano društvo http://janez-puh.si/sl/ , ki je lani začelo graditi nove razstavne prostore. Preverili smo, kdaj bo več kot 200 starodobnikov, ki jih člani hranijo po svojih domovih, prišlo pod skupno muzejsko streho. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
Petkov radijski teren bo vsaj malo zadišal po prastarih bencinskih hlapih. Obudili smo spomin na Janeza Puha, genija naše tehniške zgodovine, ki se je rodil v Sakušaku pri Juršincih. Prav tam že dve desetletji deluje po njem poimenovano društvo http://janez-puh.si/sl/ , ki je lani začelo graditi nove razstavne prostore. Preverili smo, kdaj bo več kot 200 starodobnikov, ki jih člani hranijo po svojih domovih, prišlo pod skupno muzejsko streho. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
Odpravili smo se v občino Selnica ob Dravi. Povprašali smo o aktualnih projektih in aktivnostih tamkajšnjih društev in ustanov. Sogovorniki so predstavniki turističnega društva, ki skrbi tudi za urejenost okolice gradu Viltuš. Pozanimali smo se še, kako deluje društvo kmečkih žena in spoznali načrte Hrama kulture Arnolda Tovornika ter osnovne šole in vrtca.Pripravila Aljaž Mejal in Zoran Perko.
Odpravili smo se v občino Selnica ob Dravi. Povprašali smo o aktualnih projektih in aktivnostih tamkajšnjih društev in ustanov. Sogovorniki so predstavniki turističnega društva, ki skrbi tudi za urejenost okolice gradu Viltuš. Pozanimali smo se še, kako deluje društvo kmečkih žena in spoznali načrte Hrama kulture Arnolda Tovornika ter osnovne šole in vrtca.Pripravila Aljaž Mejal in Zoran Perko.
Malo naokrog nas je pot tokrat vodila na turistično kmetijo Brodej v občini Vitanje. Govorili smo o nekaterih večjih že končanih infrastrukturnih investicijah v tej občini in o tistih, ki so še pred njimi; beseda je tekla tudi o turizmu kot pomembni dopolnilni dejavnosti mnogih kmetij, o glampinškem turizmu in muzejski dejavnosti. Pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Malo naokrog nas je pot tokrat vodila na turistično kmetijo Brodej v občini Vitanje. Govorili smo o nekaterih večjih že končanih infrastrukturnih investicijah v tej občini in o tistih, ki so še pred njimi; beseda je tekla tudi o turizmu kot pomembni dopolnilni dejavnosti mnogih kmetij, o glampinškem turizmu in muzejski dejavnosti. Pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Danes smo bili na obisku v Konjeniškem centru Celje. Slišali boste, da je center prizorišče športnih tekmovanj na najvišji ravni, različnih družabnih dogodkov, in da je še posebej prijazen do otrok. Pripravila Theodor Bostič in Boštjan Feguš.
Danes smo bili na obisku v Konjeniškem centru Celje. Slišali boste, da je center prizorišče športnih tekmovanj na najvišji ravni, različnih družabnih dogodkov, in da je še posebej prijazen do otrok. Pripravila Theodor Bostič in Boštjan Feguš.
Radijsko smo vstopili v Vodni park v Radljah ob Dravi, ki so ga odprli pred šestimi leti in je še danes edini biološki bazen v Sloveniji, kjer vzdržujejo kakovost in neoporečnost vode s pomočjo naravnih organizmov. Povprašali pa smo še o drugih zanimivostih in aktualnostih širšega radeljskega okolja. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
Radijsko smo vstopili v Vodni park v Radljah ob Dravi, ki so ga odprli pred šestimi leti in je še danes edini biološki bazen v Sloveniji, kjer vzdržujejo kakovost in neoporečnost vode s pomočjo naravnih organizmov. Povprašali pa smo še o drugih zanimivostih in aktualnostih širšega radeljskega okolja. Pripravila Stane Kocutar in Boštjan Feguš.
Prvi julijski petek smo obiskali občino Slovenske Konjice, kjer je doma priljubljeni turistični biser in zgodovinski spomenik Žička kartuzija. Predstavili smo poletni program in načrtovano obnovo tega kulturnega spomenika državnega pomena, izvedeli pa ste tudi o drugih novostih v občini, kjer med drugim nestrpno čakajo na bližnje odprtje povsem novega letnega kopališča.
Prvi julijski petek smo obiskali občino Slovenske Konjice, kjer je doma priljubljeni turistični biser in zgodovinski spomenik Žička kartuzija. Predstavili smo poletni program in načrtovano obnovo tega kulturnega spomenika državnega pomena, izvedeli pa ste tudi o drugih novostih v občini, kjer med drugim nestrpno čakajo na bližnje odprtje povsem novega letnega kopališča.
Ekipa Radia Maribor petek prežlja na ponovno odprtem Mariborski Otok, tem znamenitem mariborskem kopališč. Preverili pa smo tudi navodila in priporočila NIJZ za varno kopanje in se mudili še na kakšnem kopališču v bližini Maribora. Oddajo sta pripravila Aleks Horvat in Boštjan Feguš.
Ekipa Radia Maribor petek prežlja na ponovno odprtem Mariborski Otok, tem znamenitem mariborskem kopališč. Preverili pa smo tudi navodila in priporočila NIJZ za varno kopanje in se mudili še na kakšnem kopališču v bližini Maribora. Oddajo sta pripravila Aleks Horvat in Boštjan Feguš.
Radijska terenska oddaja nas je popeljala na Goričko, v tamkajšnji krajinski park, natančneje – pod arkade gradu Grad. Pripravila Stane Kocutar in Zoran Perko.
Radijska terenska oddaja nas je popeljala na Goričko, v tamkajšnji krajinski park, natančneje – pod arkade gradu Grad. Pripravila Stane Kocutar in Zoran Perko.
Odpravili smo se pod obronke gozdnatih Haloz – v Makole. Majhna občina vidi veliko razvojno priložnost v turizmu. Dvorec Štatenberg, kraška jama Belojača, rudnik Šega, Bernardekova bajta in transverzala umetnosti forma viva je le nekaj znamenitosti, ki postavljajo občino na zemljevid butičnih turističnih destinacij. Oddajo sta pripravila Katarina Klep Černejšek in Boštjan Feguš.
Odpravili smo se pod obronke gozdnatih Haloz – v Makole. Majhna občina vidi veliko razvojno priložnost v turizmu. Dvorec Štatenberg, kraška jama Belojača, rudnik Šega, Bernardekova bajta in transverzala umetnosti forma viva je le nekaj znamenitosti, ki postavljajo občino na zemljevid butičnih turističnih destinacij. Oddajo sta pripravila Katarina Klep Černejšek in Boštjan Feguš.
Dopoldne smo se odpravili malo naokrog na znani miroljubni in ekološki kmetiji Stanka Valpatiča v Ostrožnem pri Ponikvi v občini Šentjur pri Celju. Govorili smo o aktualnih razvojnih projektih šentjurske občine, njenih kulturnozgodovinskih okvirih v povezavi z obeti lokalne in turistične ponudbe; posebno pozornost pa smo namenili sodobnim trendom v naravi prijaznem odnosu do zemlje – ekološkemu in biodinamičnemu kmetovanju. Oddajo sta pripravila Zoran Perko in Tone Petelinšek.
Dopoldne smo se odpravili malo naokrog na znani miroljubni in ekološki kmetiji Stanka Valpatiča v Ostrožnem pri Ponikvi v občini Šentjur pri Celju. Govorili smo o aktualnih razvojnih projektih šentjurske občine, njenih kulturnozgodovinskih okvirih v povezavi z obeti lokalne in turistične ponudbe; posebno pozornost pa smo namenili sodobnim trendom v naravi prijaznem odnosu do zemlje – ekološkemu in biodinamičnemu kmetovanju. Oddajo sta pripravila Zoran Perko in Tone Petelinšek.
V petkovem dopoldnevu smo se odpravili malo naokrog, tokrat le streljaj od Maribora, v občino Hoče - Slivnica, kjer botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli prav te dni praznuje 18-letnico obstoja. Govorili smo o tamkajšnjem arheološkem parku, ob tem pa se ozrli tudi na bližnji, obnovljeni grad Hompoš, kjer že dobro desetletje domuje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Obisk v občini Hoče - Slivnica je bil tudi priložnost, da spoznamo še druge privlačne turistične in kulturne znamenitosti kraja in preverimo načrte občinskega vodstva. Pripravila Aljaž Mejal in Zoran Perko.
V petkovem dopoldnevu smo se odpravili malo naokrog, tokrat le streljaj od Maribora, v občino Hoče - Slivnica, kjer botanični vrt Univerze v Mariboru v Pivoli prav te dni praznuje 18-letnico obstoja. Govorili smo o tamkajšnjem arheološkem parku, ob tem pa se ozrli tudi na bližnji, obnovljeni grad Hompoš, kjer že dobro desetletje domuje Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede. Obisk v občini Hoče - Slivnica je bil tudi priložnost, da spoznamo še druge privlačne turistične in kulturne znamenitosti kraja in preverimo načrte občinskega vodstva. Pripravila Aljaž Mejal in Zoran Perko.
Jutri bo minilo 29 let od prve oborožene grožnje Jugoslovanske armade demokratičnim spremembam v Sloveniji. Začelo se je z obkolitvijo učnega centra v Pekrah. Kaj se je takrat dogajalo in kako živ je po skoraj treh desetletjih spomin na tiste čase? Odgovor na to vprašanje ponuja današnja oddaja Malo naokrog, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
Jutri bo minilo 29 let od prve oborožene grožnje Jugoslovanske armade demokratičnim spremembam v Sloveniji. Začelo se je z obkolitvijo učnega centra v Pekrah. Kaj se je takrat dogajalo in kako živ je po skoraj treh desetletjih spomin na tiste čase? Odgovor na to vprašanje ponuja današnja oddaja Malo naokrog, ki jo je pripravil Stane Kocutar.
Del petkovega dopoldneva smo bili radijsko na obisku pri Sveti Trojici. Občina ima ime po istoimenski romarski cerkvi s tremi zvoniki. Nekoč je bila Sveta Trojica poznana po čudežnih ozdravitvah, zato so jo romarji od blizu in daleč množično obiskovali. Danes želijo dati turizmu v občini, ki leži v osrčju razgibanih Slovenskih goric, nov zagon. Kako so zastavili načrte in kaj poleg idilične pokrajine še lahko ponudijo obiskovalcem?
Del petkovega dopoldneva smo bili radijsko na obisku pri Sveti Trojici. Občina ima ime po istoimenski romarski cerkvi s tremi zvoniki. Nekoč je bila Sveta Trojica poznana po čudežnih ozdravitvah, zato so jo romarji od blizu in daleč množično obiskovali. Danes želijo dati turizmu v občini, ki leži v osrčju razgibanih Slovenskih goric, nov zagon. Kako so zastavili načrte in kaj poleg idilične pokrajine še lahko ponudijo obiskovalcem?
Tokrat Smo obiskali Ljubno ob Savinji, trg pod ugaslim vulkanom, ki se ponaša z bogato in raznoliko dediščino, lepotami neokrnjene narave, predstavlja pa se tudi kot trajnostna turistična točka. Kaj je te zgornjesavinjske kraje zaznamovalo skozi stoletja in kako to izročilo s ponosom ohranjajo še danes, neposredno s terena Teodor Bostič in Tomaž Pirš.
Tokrat Smo obiskali Ljubno ob Savinji, trg pod ugaslim vulkanom, ki se ponaša z bogato in raznoliko dediščino, lepotami neokrnjene narave, predstavlja pa se tudi kot trajnostna turistična točka. Kaj je te zgornjesavinjske kraje zaznamovalo skozi stoletja in kako to izročilo s ponosom ohranjajo še danes, neposredno s terena Teodor Bostič in Tomaž Pirš.
V oddaji Malo naokrog smo preverili, kako v tem času delujejo sicer zelo aktivne nevladne organizacije. Govorili smo o projektih, razpisih, financiranju, spletnih dogodkih in še čem. Pripravil Aleks Horvat.
V oddaji Malo naokrog smo preverili, kako v tem času delujejo sicer zelo aktivne nevladne organizacije. Govorili smo o projektih, razpisih, financiranju, spletnih dogodkih in še čem. Pripravil Aleks Horvat.
V luči aktualne epidemije smo se zazrli v preteklost in preleteli tegobe, ki so skozi stoletja pestile prebivalce Maribora in slovenskega prostora. Preverili smo, kako hudo je bilo v času kuge, kaj vemo o španski gripi na slovenskih tleh, pa tudi, kakšno škodo so povzročali potresi in poplave. Pripravila Aljaž Mejal in Stane Kocutar.
V luči aktualne epidemije smo se zazrli v preteklost in preleteli tegobe, ki so skozi stoletja pestile prebivalce Maribora in slovenskega prostora. Preverili smo, kako hudo je bilo v času kuge, kaj vemo o španski gripi na slovenskih tleh, pa tudi, kakšno škodo so povzročali potresi in poplave. Pripravila Aljaž Mejal in Stane Kocutar.
Oobiskali smo Razvojni center narave v občini Poljčane. Govorili smo o nekaterih večjih končanih infrastrukturnih investicijah v tej občini in o tistih, ki so še pred njimi; tudi o izzivih, ki jih ponuja permakulturni poligon Dole, o turizmu v tem delu Dravinjske doline in velikonočnici na Boču. Pripavila Tone Petelinšek in Tomaž Pirš.
Oobiskali smo Razvojni center narave v občini Poljčane. Govorili smo o nekaterih večjih končanih infrastrukturnih investicijah v tej občini in o tistih, ki so še pred njimi; tudi o izzivih, ki jih ponuja permakulturni poligon Dole, o turizmu v tem delu Dravinjske doline in velikonočnici na Boču. Pripavila Tone Petelinšek in Tomaž Pirš.
Obiskali smo Sevnico, zanimivo mesto na obrobju slovenske Štajerske, nekoč tudi eno izmed prizorišč taborskega gibanja.Obširneje pa smo govorili tudi o najstarejši salamijadi, ne samo pri nas, temveč v vsej Evropi. Oddajo sta pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
Obiskali smo Sevnico, zanimivo mesto na obrobju slovenske Štajerske, nekoč tudi eno izmed prizorišč taborskega gibanja.Obširneje pa smo govorili tudi o najstarejši salamijadi, ne samo pri nas, temveč v vsej Evropi. Oddajo sta pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
Tokratna petkova terenska pot nas je vodila v Pivolo, na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, nato pa še v Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo na Meranovem nad Limbušem. Mineva namreč 60 let d začetka višješolskega študija kmetijstva v Mariboru, zato smo se pomudili tam, kjer vedo največ o nekaterih tehnoloških novostih povezanih s kmetijstvom, še posebej z gojenjem novih sort vinske trte. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Tokratna petkova terenska pot nas je vodila v Pivolo, na Fakulteto za kmetijstvo in biosistemske vede Univerze v Mariboru, nato pa še v Univerzitetni center za vinogradništvo in vinarstvo na Meranovem nad Limbušem. Mineva namreč 60 let d začetka višješolskega študija kmetijstva v Mariboru, zato smo se pomudili tam, kjer vedo največ o nekaterih tehnoloških novostih povezanih s kmetijstvom, še posebej z gojenjem novih sort vinske trte. Oddajo je pripravil Stane Kocutar.
Smo tik pred vrhuncem pustovanja, zato je prav, da obiščemo slovensko prestolnico pustnega rajanja, Ptuj. Govorili smo o tem, po ptujsko, petem letnem času, o karnevalu, maskah, tradiciji in še čem. Pripravil Aleks Horvat.
Smo tik pred vrhuncem pustovanja, zato je prav, da obiščemo slovensko prestolnico pustnega rajanja, Ptuj. Govorili smo o tem, po ptujsko, petem letnem času, o karnevalu, maskah, tradiciji in še čem. Pripravil Aleks Horvat.
Danes smo obiskali kraje, ki s svojo tradicijo še posebej zaznamujejo norčavi pustni čas. Iz Markovcev – ponosno povedo domačini – izvira sam korant, pa tudi mnogi drugi »maškori«, kot pravijo pustnim maskam. V oglašanju, med pol deseto in enajsto uro, ste jih lahko podrobneje spoznali; izvedeli pa ste tudi, kako se pripravijo najboljši »krapčiči«, najlepši dühi in zakaj je »fašenski cajt«, tako pravijo domačini, za njih sveti in pravi ljudski praznik.
Danes smo obiskali kraje, ki s svojo tradicijo še posebej zaznamujejo norčavi pustni čas. Iz Markovcev – ponosno povedo domačini – izvira sam korant, pa tudi mnogi drugi »maškori«, kot pravijo pustnim maskam. V oglašanju, med pol deseto in enajsto uro, ste jih lahko podrobneje spoznali; izvedeli pa ste tudi, kako se pripravijo najboljši »krapčiči«, najlepši dühi in zakaj je »fašenski cajt«, tako pravijo domačini, za njih sveti in pravi ljudski praznik.
Tone Petelinšek in Tomaž Pirš sta danes obiskala Vitanje.
Tone Petelinšek in Tomaž Pirš sta danes obiskala Vitanje.
Obiskali smo Gorski turistični center Kope – na skrajno zahodnem in najvišjem delu Pohorja, ki poleg pestre športne ponudbe v zimskih mesecih slovi tudi kot središče zabave. Kaj na Kopah ponujajo obiskovalcem pozimi, zakaj je to družinam prijazno smučišče in zakaj postaja Slovenjgraško Pohorje vse bolj privlačno tudi poleti? Pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
Obiskali smo Gorski turistični center Kope – na skrajno zahodnem in najvišjem delu Pohorja, ki poleg pestre športne ponudbe v zimskih mesecih slovi tudi kot središče zabave. Kaj na Kopah ponujajo obiskovalcem pozimi, zakaj je to družinam prijazno smučišče in zakaj postaja Slovenjgraško Pohorje vse bolj privlačno tudi poleti? Pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
Ustavili smo se v Šentilju in se pozanimali o aktualnih projektih v občini in proračunu; omenili smo še kakšno zanimivost, govorili pa tudi o tamkajšnjem turizmu in kulturnem življenju. Pripravila Aleks Horvat in Tomaž Pirš.
Ustavili smo se v Šentilju in se pozanimali o aktualnih projektih v občini in proračunu; omenili smo še kakšno zanimivost, govorili pa tudi o tamkajšnjem turizmu in kulturnem življenju. Pripravila Aleks Horvat in Tomaž Pirš.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat ustavili v eni najmanjših slovenskih občin – Svetem Andražu. Poleg majhnosti velja za eno najlepših občin v Slovenskih goricah, ki slovi po dobrem vinu in jabolkih. O uspehih občine, ki jo že drugi mandat vodi ženska, turističnem in drugih potencialih, na katere stavijo svoj razvoj, smo klepetali z domačini.
Z oddajo Malo naokrog smo se tokrat ustavili v eni najmanjših slovenskih občin – Svetem Andražu. Poleg majhnosti velja za eno najlepših občin v Slovenskih goricah, ki slovi po dobrem vinu in jabolkih. O uspehih občine, ki jo že drugi mandat vodi ženska, turističnem in drugih potencialih, na katere stavijo svoj razvoj, smo klepetali z domačini.
Danes smo bili na muzejskemu prizorišču, ki ga dobro pozna večina slovenskih otrok, v Hermanem brlogu, edinem otroškem muzeju pri nas, ki letos slavi četrt stoletja in deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine v Celju.Pripravila Stane Kocutar in Tomaž Pirš.
Danes smo bili na muzejskemu prizorišču, ki ga dobro pozna večina slovenskih otrok, v Hermanem brlogu, edinem otroškem muzeju pri nas, ki letos slavi četrt stoletja in deluje v okviru Muzeja novejše zgodovine v Celju.Pripravila Stane Kocutar in Tomaž Pirš.
Redni petkov dopoldanski terenski studio Radia Maribor je bil v Rekreacijsko-turističnem centru Jakec pri Treh kraljih na Pohorju. Z gosti smo se pogovarjali o začetku smučarske sezone na slovenskobistriškem Pohorju in na Rogli, o šoli v naravi kot izzivu in priložnosti in o 77-letnici zadnjega boja legendarnega Pohorskega bataljon. Pripravila Štefan Bencik in Tone Petelinšek.
Redni petkov dopoldanski terenski studio Radia Maribor je bil v Rekreacijsko-turističnem centru Jakec pri Treh kraljih na Pohorju. Z gosti smo se pogovarjali o začetku smučarske sezone na slovenskobistriškem Pohorju in na Rogli, o šoli v naravi kot izzivu in priložnosti in o 77-letnici zadnjega boja legendarnega Pohorskega bataljon. Pripravila Štefan Bencik in Tone Petelinšek.
V petkovem oglašanju smo se selili iz ene podravske občine v drugo in preverili, kako bodo tam silvestrovali. Če še ne veste, kako in kje skočiti v leto 2020, prisluhnite – morda dobite namig … Pripravil Aleks Horvat.
V petkovem oglašanju smo se selili iz ene podravske občine v drugo in preverili, kako bodo tam silvestrovali. Če še ne veste, kako in kje skočiti v leto 2020, prisluhnite – morda dobite namig … Pripravil Aleks Horvat.
V tokratnem petkovem terenskem oglašanju smo obiskali največjo podzemno jamo na Štajerskem z najvišjim podzemnim slapom na Slovenskem – jamo Pekel, ki je zloglasno ime dobila po zanimivem skalnem vhodu, podobnem hudiču. Že dve desetletji je ta čarobni podzemni svet prizorišče Božične skrivnosti, prireditve, ki prikazuje praznično vzdušje in obiskovalca popelje skozi prizore biblijskih zgodb in slovesne glasbe. Pripravila Theodor Bostič in Zoran Perko.
V tokratnem petkovem terenskem oglašanju smo obiskali največjo podzemno jamo na Štajerskem z najvišjim podzemnim slapom na Slovenskem – jamo Pekel, ki je zloglasno ime dobila po zanimivem skalnem vhodu, podobnem hudiču. Že dve desetletji je ta čarobni podzemni svet prizorišče Božične skrivnosti, prireditve, ki prikazuje praznično vzdušje in obiskovalca popelje skozi prizore biblijskih zgodb in slovesne glasbe. Pripravila Theodor Bostič in Zoran Perko.
Današnje terensko oglašanje je potekalo iz Ptuja. Govorili smo o tistem, ki se počasi izteka in tistem, ki zanesljivo prihaja. Iztekajo se prireditve ob 1950-letnici prve omembe rimske Poetovie, prihaja pa jubilejno 60. Kurentovanje. Pripravila Štefan Bencik in Stane Kocutar.
Današnje terensko oglašanje je potekalo iz Ptuja. Govorili smo o tistem, ki se počasi izteka in tistem, ki zanesljivo prihaja. Iztekajo se prireditve ob 1950-letnici prve omembe rimske Poetovie, prihaja pa jubilejno 60. Kurentovanje. Pripravila Štefan Bencik in Stane Kocutar.
V terenskem oglašanju smo vas radijsko popeljali skozi »Vrata Prlekije« po občini Sveti Tomaž. Predstavili smo bogato naravno in kulturno dediščino teh krajev, ki slavijo tudi po vrhunskih vinih in pristni prleški kulinariki. Naš vodič je bil Lučkar, izmišljeni prebivalec tomaževskih gozdov, ki ga je delno v svoji pripovedi opisal Fran Ksaver Meško, delno pa se je ohranil v pripovedovanju starejših rodov.
V terenskem oglašanju smo vas radijsko popeljali skozi »Vrata Prlekije« po občini Sveti Tomaž. Predstavili smo bogato naravno in kulturno dediščino teh krajev, ki slavijo tudi po vrhunskih vinih in pristni prleški kulinariki. Naš vodič je bil Lučkar, izmišljeni prebivalec tomaževskih gozdov, ki ga je delno v svoji pripovedi opisal Fran Ksaver Meško, delno pa se je ohranil v pripovedovanju starejših rodov.
Opravili smo se v Luče, slikovito vas v Zgornji Savinjski dolini, ki je kot druga v Sloveniji vstopila v mednarodno mrežo gorniških vasi. Za kakšen projekt gre in katere so vrednote te skupnosti? Spoznali boste tudi bogato etnološko in stavbno dediščino ter značilnosti kulture bivanja tega, z legendami prežetega okolja.
Opravili smo se v Luče, slikovito vas v Zgornji Savinjski dolini, ki je kot druga v Sloveniji vstopila v mednarodno mrežo gorniških vasi. Za kakšen projekt gre in katere so vrednote te skupnosti? Spoznali boste tudi bogato etnološko in stavbno dediščino ter značilnosti kulture bivanja tega, z legendami prežetega okolja.
Dopoldne smo se mudili v občini Veržej. Prav danes bo – pred državnim praznikom, dnevom Rudolfa Maistra – tam spominsko srečanje, posvečeno mnogim rojakom, ki so se jeseni leta 1918 pridružili prvi Slovenski vojski generala Maistra. Izvedeli smo več o zanimivosti kraja pa tudi to, da so od tam prišli številni rojaki, ki so zaznamovali slovensko zgodovino. Pripravila Stane Kocutar in Zoran Perko.
Dopoldne smo se mudili v občini Veržej. Prav danes bo – pred državnim praznikom, dnevom Rudolfa Maistra – tam spominsko srečanje, posvečeno mnogim rojakom, ki so se jeseni leta 1918 pridružili prvi Slovenski vojski generala Maistra. Izvedeli smo več o zanimivosti kraja pa tudi to, da so od tam prišli številni rojaki, ki so zaznamovali slovensko zgodovino. Pripravila Stane Kocutar in Zoran Perko.
Improvizirani studio smo pripravili na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška. Tone Petelinšek je z gosti govoril o dnevu slovenske hrane in o tradicionalnem slovenskem zajtrku. Glavni namen teh manifestacij je ozaveščanje mladih in širše javnosti o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane. Posebno pozornost smo namenili tudi 25-letnici Zveze slovenskih častnikov in 30-letnici delovanja Turističnega društva Pekre.
Improvizirani studio smo pripravili na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška. Tone Petelinšek je z gosti govoril o dnevu slovenske hrane in o tradicionalnem slovenskem zajtrku. Glavni namen teh manifestacij je ozaveščanje mladih in širše javnosti o pomenu zdrave lokalno pridelane hrane. Posebno pozornost smo namenili tudi 25-letnici Zveze slovenskih častnikov in 30-letnici delovanja Turističnega društva Pekre.
Dopoldne smo preživeli v osrčju Slovenskih goric – v Lenartu. Letošnje praznovanje tamkajšnjega občinskega praznika dopolnjujeta pomembna jubileja: 30-letnica mesta Lenart in 260-letnica organiziranega šolstva v mestu. V radijskem oglašanju boste izvedeli še veliko več o dogajanju v občini, kjer se srečujejo tradicija in sodobnost, podeželska krajina in mestni utrip. Pripravila Katarina Klep Černejšek.
Dopoldne smo preživeli v osrčju Slovenskih goric – v Lenartu. Letošnje praznovanje tamkajšnjega občinskega praznika dopolnjujeta pomembna jubileja: 30-letnica mesta Lenart in 260-letnica organiziranega šolstva v mestu. V radijskem oglašanju boste izvedeli še veliko več o dogajanju v občini, kjer se srečujejo tradicija in sodobnost, podeželska krajina in mestni utrip. Pripravila Katarina Klep Černejšek.
Pred svetovnim dnevom varčevanja smo v oddaji Odkrivamo Maribor govorili o tem, kako lahko varčujemo tudi s ponovno uporabo predmetov, ki bi sicer pristali na smetišču. A Maribor za razliko od drugih večjih slovenskih mest nima centra ponovne uporabe. Zakaj ne, kakšne so želje in načrti glede zmanjševanja količine odloženih odpadkov ? Pripravila Lidija Cokan
Pred svetovnim dnevom varčevanja smo v oddaji Odkrivamo Maribor govorili o tem, kako lahko varčujemo tudi s ponovno uporabo predmetov, ki bi sicer pristali na smetišču. A Maribor za razliko od drugih večjih slovenskih mest nima centra ponovne uporabe. Zakaj ne, kakšne so želje in načrti glede zmanjševanja količine odloženih odpadkov ? Pripravila Lidija Cokan
Petkova terenska pot nas je popeljala k nekdanji Sveti Barbari v današnje Cirkulane v Halozah. Tam se je pred 100 leti rodil dr. Vladimir Bračič, prvi rektor Univerze v Mariboru. Pomudili smo se pri domačinih, ki so v spomin na pomembnega rojaka v njegovi rojstni hiši odprli spominsko sobo. Razgrnili smo spomine in tisto, kar je po prvem rektorju druge slovenske univerze ostalo kot trajna vrednost. Na teren sta se tokrat odpravila Stane Kocutar in Štefan Bencik.
Petkova terenska pot nas je popeljala k nekdanji Sveti Barbari v današnje Cirkulane v Halozah. Tam se je pred 100 leti rodil dr. Vladimir Bračič, prvi rektor Univerze v Mariboru. Pomudili smo se pri domačinih, ki so v spomin na pomembnega rojaka v njegovi rojstni hiši odprli spominsko sobo. Razgrnili smo spomine in tisto, kar je po prvem rektorju druge slovenske univerze ostalo kot trajna vrednost. Na teren sta se tokrat odpravila Stane Kocutar in Štefan Bencik.
Govorili smo o življenjskem utripu na zahodnih obronkih Haloz. Sodelovali so predstavniki občin Žetale in Majšperk; govorimo smo o razvojnih izzivih, ki Haložane povezujejo, pri čemer so v ospredju predvsem turizem in infrastrukturni projekti, pozabili pa nismo še romarskega turizma na Ptujski Gori. Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Govorili smo o življenjskem utripu na zahodnih obronkih Haloz. Sodelovali so predstavniki občin Žetale in Majšperk; govorimo smo o razvojnih izzivih, ki Haložane povezujejo, pri čemer so v ospredju predvsem turizem in infrastrukturni projekti, pozabili pa nismo še romarskega turizma na Ptujski Gori. Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
V oddaji Malo naokrog smo se odpravili v občino prijaznih ljudi. Takšen je slogan Cerkvenjaka v Slovenskih goricah, ki se poleg gostoljubnosti ponaša še z zdravim okoljem, bogato kulinariko in pestrostjo običajev. Predstavili smo urtip. Pripravila Katarina Klep Černejšek in Zoran Perko.
V oddaji Malo naokrog smo se odpravili v občino prijaznih ljudi. Takšen je slogan Cerkvenjaka v Slovenskih goricah, ki se poleg gostoljubnosti ponaša še z zdravim okoljem, bogato kulinariko in pestrostjo običajev. Predstavili smo urtip. Pripravila Katarina Klep Černejšek in Zoran Perko.
21. novembra bo minilo 236 let od prvega poleta v zgodovini človeštva. Zrakoplov tega podviga v Parizu je bil balon. Z balonom smo poleteli tudi mi in se med drugim vprašali: kako leteti z balonom, kakšni morajo biti pogoji za let in kako deluje toplozračni balon? Izvedeli boste tudi, kaj za letenje z baloni predpisuje aktualna slovenska zakonodaja in kakšno je zanimanje Slovencev za tovrstno dogodivščino. Pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
21. novembra bo minilo 236 let od prvega poleta v zgodovini človeštva. Zrakoplov tega podviga v Parizu je bil balon. Z balonom smo poleteli tudi mi in se med drugim vprašali: kako leteti z balonom, kakšni morajo biti pogoji za let in kako deluje toplozračni balon? Izvedeli boste tudi, kaj za letenje z baloni predpisuje aktualna slovenska zakonodaja in kakšno je zanimanje Slovencev za tovrstno dogodivščino. Pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
V terenskem oglašanju predstavljamo 60. republiško orientacijsko tekmovanje na Pohorju. Tri dni se bodo taborniki preizkušali v disciplinah, s katerimi bodo dokazali, da se znajo orientirati v naravi in v njej preživeti. Pomembno vodilo taborništva je sodelovanje in spoštovanje, naloga tabornika pa ustvarjati boljši svet. Pripravila Irena Kodrič Cizerl in Zoran Perko.
V terenskem oglašanju predstavljamo 60. republiško orientacijsko tekmovanje na Pohorju. Tri dni se bodo taborniki preizkušali v disciplinah, s katerimi bodo dokazali, da se znajo orientirati v naravi in v njej preživeti. Pomembno vodilo taborništva je sodelovanje in spoštovanje, naloga tabornika pa ustvarjati boljši svet. Pripravila Irena Kodrič Cizerl in Zoran Perko.
Improvizirani studio smo pripravili v prostorih letalskega kluba Slovenske Konjice. Z nami je bilo nekaj uglednih pilotov tega kluba, med njimi legendarni letalec Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom nekajkrat objadral zemljo. Letalec pa je tudi nekdanji dolgoletni župan konjiške občine Miran Gorinšek, ki življenje tega dela naše domovine dobro pozna. Ste vedeli, da tod izdelujejo tudi zanimivo zračno plovilo žirokopter? Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Improvizirani studio smo pripravili v prostorih letalskega kluba Slovenske Konjice. Z nami je bilo nekaj uglednih pilotov tega kluba, med njimi legendarni letalec Matevž Lenarčič, ki je z ultralahkim letalom nekajkrat objadral zemljo. Letalec pa je tudi nekdanji dolgoletni župan konjiške občine Miran Gorinšek, ki življenje tega dela naše domovine dobro pozna. Ste vedeli, da tod izdelujejo tudi zanimivo zračno plovilo žirokopter? Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Zoran Perko.
Podali smo se v »deželo tisočerih gričev«, med haloške vinograde na Gorco pri Podlehniku. Tam so na pragu letošnjega poletja odprli Viničarski muzej in prav je, da v času, ko se september na široko odpira trgatvam, spoznamo nekaj iz haloške zakladnice.
Podali smo se v »deželo tisočerih gričev«, med haloške vinograde na Gorco pri Podlehniku. Tam so na pragu letošnjega poletja odprli Viničarski muzej in prav je, da v času, ko se september na široko odpira trgatvam, spoznamo nekaj iz haloške zakladnice.
V petkovem terenskem javljanju smo tudi tekli na mariborskem mestnem teku, ki se danes in soboto odvija v Mariboru. Preverili smo vse podrobnosti, se podučili o pravilnih tehnikah teka in s prve roke preizkusili traso. Omenili pa smo še nekatere druge rekrealitvne prireditve v Mariboru in okolici. Pripravila Robert Levstek in Zoran Perko.
V petkovem terenskem javljanju smo tudi tekli na mariborskem mestnem teku, ki se danes in soboto odvija v Mariboru. Preverili smo vse podrobnosti, se podučili o pravilnih tehnikah teka in s prve roke preizkusili traso. Omenili pa smo še nekatere druge rekrealitvne prireditve v Mariboru in okolici. Pripravila Robert Levstek in Zoran Perko.
Odpravili smo se na ekološko izletniško kmetijo na obronkih Framskega Pohorja – Pri Baronu. Predstavili smo to dvesto let staro domačijo, na kateri že dve desetletji kmetujejo na naravi prijazen način, se vprašali, kako se razvija kmečki turizem na Slovenskem, in predstavili njihov eko dan, kar bo v nedeljo, 1. septembra. Pripravil Theodor Bostič
Odpravili smo se na ekološko izletniško kmetijo na obronkih Framskega Pohorja – Pri Baronu. Predstavili smo to dvesto let staro domačijo, na kateri že dve desetletji kmetujejo na naravi prijazen način, se vprašali, kako se razvija kmečki turizem na Slovenskem, in predstavili njihov eko dan, kar bo v nedeljo, 1. septembra. Pripravil Theodor Bostič
Danes smo bili v občini Rače - Fram . Preverjali smo katere projekte pripravljajo, kaj bodo postorili letos in prihodnje leto in kakšni so njihovi dolgoročni načrti. Pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
Danes smo bili v občini Rače - Fram . Preverjali smo katere projekte pripravljajo, kaj bodo postorili letos in prihodnje leto in kakšni so njihovi dolgoročni načrti. Pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
V tokratni terenski oddaji govorimo o varovanju kulturne dediščine. Improvizirani studio smo postavili v 500 let starem dvorcu Tabor v Višnji vasi pri Vojniku, ki ga je pred leti kupil tamkajšnji podjetnik Matjaž Založnik. Ob skrbi za ohranjanje kulturne dediščine pa je osrednje vprašanje, kakšno namembnost dati obnovljenim stavbam in kako jih vključevati v sodobne zgodbe življenja? Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Štefan Bencik.
V tokratni terenski oddaji govorimo o varovanju kulturne dediščine. Improvizirani studio smo postavili v 500 let starem dvorcu Tabor v Višnji vasi pri Vojniku, ki ga je pred leti kupil tamkajšnji podjetnik Matjaž Založnik. Ob skrbi za ohranjanje kulturne dediščine pa je osrednje vprašanje, kakšno namembnost dati obnovljenim stavbam in kako jih vključevati v sodobne zgodbe življenja? Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Štefan Bencik.
Tokratna terenska pot nas je popeljala v Ruše, kjer se mrzlično pripravljajo na festival Letni oder Ruše. Ta se že dvajsetič zapored vrača na idilično prizorišče, pod vznožje Pohorja, kjer je kulturno dogajanje vzklilo že leta 1932. Govorili smo tudi o festivalu kantavtorstva kantfest Ruše, ki se ga vztrajno udeležujejo – kot so zapisali – »potujoči bardje, kantavtorji, raperji, digitalni trubadurji, trubadurke in glasbeni rokovnjači« …
Tokratna terenska pot nas je popeljala v Ruše, kjer se mrzlično pripravljajo na festival Letni oder Ruše. Ta se že dvajsetič zapored vrača na idilično prizorišče, pod vznožje Pohorja, kjer je kulturno dogajanje vzklilo že leta 1932. Govorili smo tudi o festivalu kantavtorstva kantfest Ruše, ki se ga vztrajno udeležujejo – kot so zapisali – »potujoči bardje, kantavtorji, raperji, digitalni trubadurji, trubadurke in glasbeni rokovnjači« …
Leto 69 je Ptuj dobesedno vpisalo v zgodovino. Pravzaprav je to storil rimski zgodovinar Tacit in letos mesto zaznamuje 1950. obletnico prve pisne omembe. Praznik mestne občine zato poteka pod geslom Vivat Poetovio! – Živel Ptuj!, čeprav je mesto nekoč že videlo boljše čase. Z različnimi sogovorniki smo pretresli antično zgodovino Ptuja, se pozanimali, kako bo dvanajsti Rimski tabor oživil leto 69 in izvedeli, kako se želi mesto na temeljih zgodovine razvijati v prihodnosti. Povabili pa smo tudi na Ptujsko poletno noč. Pripravila Irena Kodrič Cizerl in Štefan Bencik.
Leto 69 je Ptuj dobesedno vpisalo v zgodovino. Pravzaprav je to storil rimski zgodovinar Tacit in letos mesto zaznamuje 1950. obletnico prve pisne omembe. Praznik mestne občine zato poteka pod geslom Vivat Poetovio! – Živel Ptuj!, čeprav je mesto nekoč že videlo boljše čase. Z različnimi sogovorniki smo pretresli antično zgodovino Ptuja, se pozanimali, kako bo dvanajsti Rimski tabor oživil leto 69 in izvedeli, kako se želi mesto na temeljih zgodovine razvijati v prihodnosti. Povabili pa smo tudi na Ptujsko poletno noč. Pripravila Irena Kodrič Cizerl in Štefan Bencik.
Danes smo se ustavili na Ptuju, kjer kandidirajo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Zanimalo nas je, ali se lahko ponovijo težave iz Maribora ali pa se Ptuj pripravlja drugače? Kaj se je naše najstarejše mesto naučilo iz sodelovanja z Mariborom leta 2012? Kakšno vizijo imajo pripravljavci kandidature na Ptuju? Jim bo kandidatura uspela?
Danes smo se ustavili na Ptuju, kjer kandidirajo za Evropsko prestolnico kulture leta 2025. Zanimalo nas je, ali se lahko ponovijo težave iz Maribora ali pa se Ptuj pripravlja drugače? Kaj se je naše najstarejše mesto naučilo iz sodelovanja z Mariborom leta 2012? Kakšno vizijo imajo pripravljavci kandidature na Ptuju? Jim bo kandidatura uspela?
Petkova terenska odprava Radia Maribor se je ustavila – če pogledamo na zemljevid – natančno v možganih slovenske kokoši. V Šalovcih pri Hodošu na Goričkem smo obiskali Ekosocialno kmetijo Korenika, ki velja za primer dobre prakse na področju socialnega podjetništva. V projekt so vključeni ljudje iz ranljivih družbenih skupin, med njimi so mnogi, ki so v preteklosti izgubili zdravje in svoj socialni krog … A so na Koreniki spet našli smisel in poslanstvo življenja. Pripravila Tomaž Pirš in Stane Kocutar.
Petkova terenska odprava Radia Maribor se je ustavila – če pogledamo na zemljevid – natančno v možganih slovenske kokoši. V Šalovcih pri Hodošu na Goričkem smo obiskali Ekosocialno kmetijo Korenika, ki velja za primer dobre prakse na področju socialnega podjetništva. V projekt so vključeni ljudje iz ranljivih družbenih skupin, med njimi so mnogi, ki so v preteklosti izgubili zdravje in svoj socialni krog … A so na Koreniki spet našli smisel in poslanstvo življenja. Pripravila Tomaž Pirš in Stane Kocutar.
Ljudska modrost pravi, da nastopi v Mariboru po koncu Festivala Lent poletno mrtvilo – Mariborčanke in Mariborčani namreč radi potarnajo: »Nič se ne dogaja.« A v resnici napovedujejo številne organizacije tudi poleti mnogo različnih dogodkov, mesto in okolica pa ponujata tudi veliko možnosti za šport. Oddajo sta pripravila Bratko Zavrnik in Zoran Perko.
Ljudska modrost pravi, da nastopi v Mariboru po koncu Festivala Lent poletno mrtvilo – Mariborčanke in Mariborčani namreč radi potarnajo: »Nič se ne dogaja.« A v resnici napovedujejo številne organizacije tudi poleti mnogo različnih dogodkov, mesto in okolica pa ponujata tudi veliko možnosti za šport. Oddajo sta pripravila Bratko Zavrnik in Zoran Perko.
Oglasili smo se iz Cerkelj ob Krki, kjer že osem desetletij domuje edino slovensko vojaško letališče. Obiskali smo tamkajšnjo letalsko bazo in predstavili enote in delovni utrip 15. Polka vojaškega letalstva Slovenske vojske. Slišali boste tudi, da je letališče v Cerkljah ob Krki usposobljeno za najzahtevnejše bojne naloge. Oddajo sta pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš. Video si lahko ogledate na FB strani Radia Maribor.
Oglasili smo se iz Cerkelj ob Krki, kjer že osem desetletij domuje edino slovensko vojaško letališče. Obiskali smo tamkajšnjo letalsko bazo in predstavili enote in delovni utrip 15. Polka vojaškega letalstva Slovenske vojske. Slišali boste tudi, da je letališče v Cerkljah ob Krki usposobljeno za najzahtevnejše bojne naloge. Oddajo sta pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš. Video si lahko ogledate na FB strani Radia Maribor.
Tokrat smo se oglašali z Mariborskega Pohorja. Za rep smo ujeli še kakšen utrinek z jutranjega pohoda po sončni vzhod. Sicer pa smo pod drobnogled vzeli Zakon o Pohorju in pozitivne učinke, ki bi jih lahko imel, a še nima primerne študije. In ker je na Pohorju poleti mogoče početi marsikaj, najlepše pa je – vsaj za mnoge – hoditi, smo poklepetali tudi s predstavnikom Planinskega društva Maribor Matica, ne nazadnje praznujejo stoletnico.
Tokrat smo se oglašali z Mariborskega Pohorja. Za rep smo ujeli še kakšen utrinek z jutranjega pohoda po sončni vzhod. Sicer pa smo pod drobnogled vzeli Zakon o Pohorju in pozitivne učinke, ki bi jih lahko imel, a še nima primerne študije. In ker je na Pohorju poleti mogoče početi marsikaj, najlepše pa je – vsaj za mnoge – hoditi, smo poklepetali tudi s predstavnikom Planinskega društva Maribor Matica, ne nazadnje praznujejo stoletnico.
Tudi ta smo se odpravili malo naokrog. Ustavili smo se ob slovensko-hrvaški meji. V megaherčno zgodbo smo povezali dve občini: Rogatec z naše in Hum na Sutli s hrvaške strani.
Tudi ta smo se odpravili malo naokrog. Ustavili smo se ob slovensko-hrvaški meji. V megaherčno zgodbo smo povezali dve občini: Rogatec z naše in Hum na Sutli s hrvaške strani.
Za dopoldanski programski pas Malo naokrog smo izbrali Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu, ki slavi 70-let delovanja. Spoznali smo njeno preteklost, sago o gradnji nove zgradbe za osrednjo knjižnico, govorili pa tudi o bibliobusu, digitalnih platformah, bralnih navadah in o tem, kateri knjižni naslovi bodo vroče žemljice tega poletja.Oddajo sta pripravila Stane Kocutar in Tomaž Pirš.
Za dopoldanski programski pas Malo naokrog smo izbrali Mariborska knjižnica na Rotovškem trgu, ki slavi 70-let delovanja. Spoznali smo njeno preteklost, sago o gradnji nove zgradbe za osrednjo knjižnico, govorili pa tudi o bibliobusu, digitalnih platformah, bralnih navadah in o tem, kateri knjižni naslovi bodo vroče žemljice tega poletja.Oddajo sta pripravila Stane Kocutar in Tomaž Pirš.
Petkovi dopoldnevi so na Radiu Maribor običajno terensko obarvani, in tako smo se mudili na tako imenovani miroljubni kmetiji v Hrastovcu v občini Lenart; ob tamkajšnji gospodinji pisateljici Kseniji Kutlačič je bila z nami tudi predsednica združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erna Skok (s soprogom) iz Rošpoha. Pogovarjali smo se o utrjevanju zdravega odnosa do zemlje pri mladih, različnih vidikih naše prehranske samooskrbe, integrirani pridelavi sadja in zelenjave ter zdravem življenjskem slogu. Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Tomaž Pirš.
Petkovi dopoldnevi so na Radiu Maribor običajno terensko obarvani, in tako smo se mudili na tako imenovani miroljubni kmetiji v Hrastovcu v občini Lenart; ob tamkajšnji gospodinji pisateljici Kseniji Kutlačič je bila z nami tudi predsednica združenja pridelovalcev vrtnin Maribor Erna Skok (s soprogom) iz Rošpoha. Pogovarjali smo se o utrjevanju zdravega odnosa do zemlje pri mladih, različnih vidikih naše prehranske samooskrbe, integrirani pridelavi sadja in zelenjave ter zdravem življenjskem slogu. Oddajo sta pripravila Tone Petelinšek in Tomaž Pirš.
Mariborski mestni park je gostil našo ekipo. Preverili smo, kako potekajo priprave na 5. festival Ezl ek – z Operno nočjo, 16. poklonom Ezl eku, piknikom v tem parku in pohodom Koraki za korakce. Govorili pa smo tudi o Danici 2019. Oddajo sta pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
Mariborski mestni park je gostil našo ekipo. Preverili smo, kako potekajo priprave na 5. festival Ezl ek – z Operno nočjo, 16. poklonom Ezl eku, piknikom v tem parku in pohodom Koraki za korakce. Govorili pa smo tudi o Danici 2019. Oddajo sta pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
Petkova terenska ura »Malo naokrog« je bila v znamenju skupnega turističnega produkta Kultnatura, ki je plod sodelovanja Slovenije in Hrvaške. Spoznavali smo kulinariko obeh držav, znamenitosti in povabili na več dogodkov.Oddajo sta pripravila Robert Levstek in Tomaž Pirš.
Petkova terenska ura »Malo naokrog« je bila v znamenju skupnega turističnega produkta Kultnatura, ki je plod sodelovanja Slovenije in Hrvaške. Spoznavali smo kulinariko obeh držav, znamenitosti in povabili na več dogodkov.Oddajo sta pripravila Robert Levstek in Tomaž Pirš.
Terensko oglašanje nas je popeljalo v Starše. Spomnili smo se 50. obletnice odprtja Hidroelektrarne Zlatoličje in se pogovarjali s tedanjimi pionirčki, ki so pozdravili predsednika republike maršala Tita. S predstavniki Dravskih elektrarn smo kramljali o sedanjih razmerah v elektrarni, o neuresničeni obljubi izpred pol stoletja in vas povabili k ogledu Hidroelektrarne Zlatoličje. Oddajo sta pripravila Stane Kocutar in Štefan Bencik.
Terensko oglašanje nas je popeljalo v Starše. Spomnili smo se 50. obletnice odprtja Hidroelektrarne Zlatoličje in se pogovarjali s tedanjimi pionirčki, ki so pozdravili predsednika republike maršala Tita. S predstavniki Dravskih elektrarn smo kramljali o sedanjih razmerah v elektrarni, o neuresničeni obljubi izpred pol stoletja in vas povabili k ogledu Hidroelektrarne Zlatoličje. Oddajo sta pripravila Stane Kocutar in Štefan Bencik.
Oddaja Malo naokrog je bila tokrat adrenalinska. Obiskali smo dupleški wakepark, beseda pa je tekla seveda o smučanju in bordanju na vodi. Ustavili smo se tudi v pustolovskem parku ob gradu Vurberk, ki že vabi obiskovalce, željne adrenalina in avantur.
Oddaja Malo naokrog je bila tokrat adrenalinska. Obiskali smo dupleški wakepark, beseda pa je tekla seveda o smučanju in bordanju na vodi. Ustavili smo se tudi v pustolovskem parku ob gradu Vurberk, ki že vabi obiskovalce, željne adrenalina in avantur.
Tokrat se je naša terenska ekipa mudila med stojnicami velikonočnega sejma na Grajskem trgu v Mariboru. Posebno pozornost smo namenili s tradicijo povezanim sejemsko-pomladnim zgodbam življenja – ponudbi, običajem, kulinariki, urbanemu čebelarstvu.
Tokrat se je naša terenska ekipa mudila med stojnicami velikonočnega sejma na Grajskem trgu v Mariboru. Posebno pozornost smo namenili s tradicijo povezanim sejemsko-pomladnim zgodbam življenja – ponudbi, običajem, kulinariki, urbanemu čebelarstvu.
Destinacija Jeruzalem Slovenija, ki združuje tri prleške občine, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi s sosednjimi občinami, prvič v zgodovini enotno odpira svoja vrata. V oddaji Malo naokrog boste spoznavali ljudi, običaje in bogato turistično ponudbo v tem delu Slovenije.Pripravila Zoran Perko In Robert Levstek.
Destinacija Jeruzalem Slovenija, ki združuje tri prleške občine, Ormož, Sveti Tomaž in Središče ob Dravi s sosednjimi občinami, prvič v zgodovini enotno odpira svoja vrata. V oddaji Malo naokrog boste spoznavali ljudi, običaje in bogato turistično ponudbo v tem delu Slovenije.Pripravila Zoran Perko In Robert Levstek.
Tokratni petkov radijski obisk je bil namenjen Kasaškemu klubu Ljutomer. Letos namreč mineva 145 let od prvih konjeniških prireditev na Murskem polju. Prve dirke niso bile naključje, temveč rezultat stoletne konjerejske tradicije ljutomerskega območja. Prav zato je tam nastal tudi muzej ljutomerskega kasača – umeščen v sklop Kasaškega kluba, njegovih hlevov in hipodroma. V oddaji sodelujejo: predsednik kluba mag. Janko Slavič, rejca ter aktualna oz. nekdanja tekmovalca Slavko Makovec in Joško Sagaj ter dolgoletni novinarski spremljevalec konjeniških prireditev dr. Marjan Toš.
Tokratni petkov radijski obisk je bil namenjen Kasaškemu klubu Ljutomer. Letos namreč mineva 145 let od prvih konjeniških prireditev na Murskem polju. Prve dirke niso bile naključje, temveč rezultat stoletne konjerejske tradicije ljutomerskega območja. Prav zato je tam nastal tudi muzej ljutomerskega kasača – umeščen v sklop Kasaškega kluba, njegovih hlevov in hipodroma. V oddaji sodelujejo: predsednik kluba mag. Janko Slavič, rejca ter aktualna oz. nekdanja tekmovalca Slavko Makovec in Joško Sagaj ter dolgoletni novinarski spremljevalec konjeniških prireditev dr. Marjan Toš.
Danes smo se odpravili v Vojnik, štajerski trg s pestro in raznoliko zgodovino in dinamičnim vsakdanom, ki je vse bolj zanimiv za podjetniško okolje. Znano je, da v Vojniku deluje ena od večjih psihiatričnih ustanov v Sloveniji, manj pa, da se je v bližnjem Arclinu rodil znameniti štajerski polihistor Janez Žiga Valentin Popovič.
Danes smo se odpravili v Vojnik, štajerski trg s pestro in raznoliko zgodovino in dinamičnim vsakdanom, ki je vse bolj zanimiv za podjetniško okolje. Znano je, da v Vojniku deluje ena od večjih psihiatričnih ustanov v Sloveniji, manj pa, da se je v bližnjem Arclinu rodil znameniti štajerski polihistor Janez Žiga Valentin Popovič.
Obiskali smo Festival čilija in čokolade v Mariboru.
Obiskali smo Festival čilija in čokolade v Mariboru.
Del dopoldneva je bila ekipa spet na terenu, v občini Poljčane. Govorili smo o izraziti skrbi za ohranjanje naravne krajine v tem delu Dravinjske doline in o tem, kako varujejo rastišča velikonočnice na Boču, štajerskem Triglavu, ki ga – v teh dneh še posebej – radi obiskujejo ljubitelji planin od blizu in daleč.
Del dopoldneva je bila ekipa spet na terenu, v občini Poljčane. Govorili smo o izraziti skrbi za ohranjanje naravne krajine v tem delu Dravinjske doline in o tem, kako varujejo rastišča velikonočnice na Boču, štajerskem Triglavu, ki ga – v teh dneh še posebej – radi obiskujejo ljubitelji planin od blizu in daleč.
V okviru petkovega terenskega oglašanja Malo naokrog smo se ustavili v šunkarni Kodila in skupaj z izbranimi ponudniki predstavili kulinarični projekt Gourmet over Mura. Govorili smo o družinski tradiciji, kakovosti in doma pridelani hrani. Oddajo sta pripravila Robert Levstek in Zoran Perko.
V okviru petkovega terenskega oglašanja Malo naokrog smo se ustavili v šunkarni Kodila in skupaj z izbranimi ponudniki predstavili kulinarični projekt Gourmet over Mura. Govorili smo o družinski tradiciji, kakovosti in doma pridelani hrani. Oddajo sta pripravila Robert Levstek in Zoran Perko.
Prvomarčevsko petkovo terensko oglašanje nas je popeljalo na Ravne na Koroškem. Tamkajšnja osrednja knjižnica, poimenovana po doktorju Francu Sušniku, namreč slavi 70-letnico delovanja. Govorimo smo o bralnih navadah, koroškem biografskem leksikonu, o knjižnici kot kulturnem središču širšega okolja, pa tudi o tem, kaj vse bralci pozabljamo v knjigah in kolikokrat naletijo knjižničarji v njih tudi na kak pozabljen denar, ljubezensko sporočilo, zdravniško napotnico ali kaj tretjega … Pripravila Stane Kocutar in Tomaž Pirš.
Prvomarčevsko petkovo terensko oglašanje nas je popeljalo na Ravne na Koroškem. Tamkajšnja osrednja knjižnica, poimenovana po doktorju Francu Sušniku, namreč slavi 70-letnico delovanja. Govorimo smo o bralnih navadah, koroškem biografskem leksikonu, o knjižnici kot kulturnem središču širšega okolja, pa tudi o tem, kaj vse bralci pozabljamo v knjigah in kolikokrat naletijo knjižničarji v njih tudi na kak pozabljen denar, ljubezensko sporočilo, zdravniško napotnico ali kaj tretjega … Pripravila Stane Kocutar in Tomaž Pirš.
Tokrat smo se ustavili v Zgodovinskem arhivu Celje. Predstavili smo dejavnosti in poslanstvo tega arhiva, pa tudi pomembne listine, ki jih tam hranijo. Izvedeli ste še, kaj je v tej ustanovi najzanimivejše za obiskovalce. MJalo naokrog sta se odpravila Štefan Bencik in Teodor Bostič.
Tokrat smo se ustavili v Zgodovinskem arhivu Celje. Predstavili smo dejavnosti in poslanstvo tega arhiva, pa tudi pomembne listine, ki jih tam hranijo. Izvedeli ste še, kaj je v tej ustanovi najzanimivejše za obiskovalce. MJalo naokrog sta se odpravila Štefan Bencik in Teodor Bostič.
V terenskem oglašanju smo postavili piko na i Tednu varne vožnje. Z nagrajenci smo se zapeljali po poligonu varne vožnje na Vranskem in se pogovorili o izkušnjah, tečaju in prometni varnosti. Pripravili Bratko Zavrnik, Aleks Horvat, Zoran Perko, Jernej Repnik in Igor Pavkovič.
V terenskem oglašanju smo postavili piko na i Tednu varne vožnje. Z nagrajenci smo se zapeljali po poligonu varne vožnje na Vranskem in se pogovorili o izkušnjah, tečaju in prometni varnosti. Pripravili Bratko Zavrnik, Aleks Horvat, Zoran Perko, Jernej Repnik in Igor Pavkovič.
Tone Petelinšek je obiskal Izobraževalno-vzrejni promocijski center čebelarstva v Slovenski Bistrici. Ste vedeli, da spada slovensko čebelarstvo v sam svetovni vrh? Prisluhnite.
Tone Petelinšek je obiskal Izobraževalno-vzrejni promocijski center čebelarstva v Slovenski Bistrici. Ste vedeli, da spada slovensko čebelarstvo v sam svetovni vrh? Prisluhnite.
Dopoldne smo obiskali Dobrno, staro naselje pod Paškim Kozjakom, kjer domujejo najstarejše slovenske terme. Zdravilno moč vodnega izvira so poznali že Kelti in Rimljani. Govorili smo o arheološki, kulturni in etnološki dediščini tega območja, pa tudi o tem, kako sodobni zdraviliški turizem danes zaznamuje podobo kraja. Oddajo sta pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
Dopoldne smo obiskali Dobrno, staro naselje pod Paškim Kozjakom, kjer domujejo najstarejše slovenske terme. Zdravilno moč vodnega izvira so poznali že Kelti in Rimljani. Govorili smo o arheološki, kulturni in etnološki dediščini tega območja, pa tudi o tem, kako sodobni zdraviliški turizem danes zaznamuje podobo kraja. Oddajo sta pripravila Theodor Bostič in Tomaž Pirš.
Tokrat nas je pot vodila v občino Kidričevo. Predstavili smo novo turistično destinacijo, poimenovano Visit Ravno polje, pa tudi zgodbo povezovanja podravskih občin; spoznali smo nove turistične produkte in odkrivali skrite kotičke tega dela Štajerske. Malo naokrog sta se tokrat odpravila Robert Levstek in Zoran Perko.
Tokrat nas je pot vodila v občino Kidričevo. Predstavili smo novo turistično destinacijo, poimenovano Visit Ravno polje, pa tudi zgodbo povezovanja podravskih občin; spoznali smo nove turistične produkte in odkrivali skrite kotičke tega dela Štajerske. Malo naokrog sta se tokrat odpravila Robert Levstek in Zoran Perko.
Petkovo radijsko popotovanje nas je popeljalo na Zavrh nad Lenartom v Slovenskih goricah. Ob koncu leta so tam predstavili enega najuspešnejših občinskih projektov – Občina Lenart je namreč odkupila nekdanjo Štupičevo vilo in v njej uredila spominsko zbirko generala in pesnika Rudolfa Maistra, njegovo ime pa nosi tudi tamkajšnje turistično društvo, ki vsako leto pripravlja Maistrove prireditve. Zavrh bo tako spet lahko postal pomembna turistična točka, ki bo pritegnila ljubitelje srečanj s preteklostjo. Radijski gostje Staneta Kocutarja so bili snovalci te sodobne muzejske zbirke, ki je v ponos stroki in kraju.
Petkovo radijsko popotovanje nas je popeljalo na Zavrh nad Lenartom v Slovenskih goricah. Ob koncu leta so tam predstavili enega najuspešnejših občinskih projektov – Občina Lenart je namreč odkupila nekdanjo Štupičevo vilo in v njej uredila spominsko zbirko generala in pesnika Rudolfa Maistra, njegovo ime pa nosi tudi tamkajšnje turistično društvo, ki vsako leto pripravlja Maistrove prireditve. Zavrh bo tako spet lahko postal pomembna turistična točka, ki bo pritegnila ljubitelje srečanj s preteklostjo. Radijski gostje Staneta Kocutarja so bili snovalci te sodobne muzejske zbirke, ki je v ponos stroki in kraju.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo predstavili priložnosti za zabavo in druženje na prostem, ki jih ob vstopu v novo leto pripravljajo v Mariboru in okoliških krajih. V mestu ob Dravi, ki slovi po najdaljši tradiciji organiziranja novoletnih zabav na prostem, bo tokrat silvestrovanje na treh trgih, osrednje prizorišče bo Trg Leona Štuklja. Novoletne zabave na prostem pa tradicionalno pripravljajo tudi v nekaterih okoliških krajih in nekaj smo jih nanizali tudi v današnji oddaji.
V oddaji Odkrivamo Maribor smo predstavili priložnosti za zabavo in druženje na prostem, ki jih ob vstopu v novo leto pripravljajo v Mariboru in okoliških krajih. V mestu ob Dravi, ki slovi po najdaljši tradiciji organiziranja novoletnih zabav na prostem, bo tokrat silvestrovanje na treh trgih, osrednje prizorišče bo Trg Leona Štuklja. Novoletne zabave na prostem pa tradicionalno pripravljajo tudi v nekaterih okoliških krajih in nekaj smo jih nanizali tudi v današnji oddaji.
V oddaji Malo naokrog smo govorili o silvestrovanju v Mariboru in okoliških občinah. Oddajo je pripravil Aleks Horvat.
V oddaji Malo naokrog smo govorili o silvestrovanju v Mariboru in okoliških občinah. Oddajo je pripravil Aleks Horvat.
V oddaji Malo naokrog tokrat o aktualnem stanju na nekaterih smučiščih v vzhodni Sloveniji – preverili smo, kako začenjajo novo sezono na Mariborskem Pohorju, na Kopah, Celjski koči in na Ribniškem Pohorju, kakšne so cene smučarskih vozovnic in tudi, kako pester bo spremljevalni program v smučarskih središčih. Opozorili pa bomo še na akcijo Naj smučišče.
V oddaji Malo naokrog tokrat o aktualnem stanju na nekaterih smučiščih v vzhodni Sloveniji – preverili smo, kako začenjajo novo sezono na Mariborskem Pohorju, na Kopah, Celjski koči in na Ribniškem Pohorju, kakšne so cene smučarskih vozovnic in tudi, kako pester bo spremljevalni program v smučarskih središčih. Opozorili pa bomo še na akcijo Naj smučišče.
Tudi ta petek smo se odpravili naokrog, tokrat na Pohorje – v Rekreacijsko-turistični center Trije kralji. Tema pogovora je bila začetek smučarske sezone. Kaj se nam torej obeta na mariborskem, slovenskobistriškem in zreškem Pohorju; ali bomo kdaj dočakali enotno karto za vsa pohorska smučišča? Nekaj besed pa tudi o dragi opremi in vzdrževanju smučarskih naprav in o varnosti na smučiščih.
Tudi ta petek smo se odpravili naokrog, tokrat na Pohorje – v Rekreacijsko-turistični center Trije kralji. Tema pogovora je bila začetek smučarske sezone. Kaj se nam torej obeta na mariborskem, slovenskobistriškem in zreškem Pohorju; ali bomo kdaj dočakali enotno karto za vsa pohorska smučišča? Nekaj besed pa tudi o dragi opremi in vzdrževanju smučarskih naprav in o varnosti na smučiščih.
Tokrat smo obiskali Pokrajinski muzej Celje – sprehodili smo se po stalnih razstavah, začutili patino antične dediščine in mogočnost celjskih knezov in ob 100-letnici konca prve svetovne vojne namenili pozornost tudi razstavi, posvečeni takratnim dogodkom, prelomnim za slovenski narod.
Tokrat smo obiskali Pokrajinski muzej Celje – sprehodili smo se po stalnih razstavah, začutili patino antične dediščine in mogočnost celjskih knezov in ob 100-letnici konca prve svetovne vojne namenili pozornost tudi razstavi, posvečeni takratnim dogodkom, prelomnim za slovenski narod.
Na dan Rudolfa Maistra smo se odpravili v Kamnik, kjer se je njegova življenjska zgodba začela. Rojstna hiša generala in pesnika Rudolfa Maistra, ene ključnih osebnosti slovenske zgodovine 20. stoletja, je danes spremenjena v muzej. Tu nas je sprejela kustosinja Alenka Juvan z gosti, o tem, kako se je Maistrova hiša spremenila v zelo obiskano točko v tem mestu, pa je spregovoril tudi Marjan Šarec kot nekdanji kamniški župan. Seveda pa smo opozorili tudi na druge znamenitosti Kamnika in njegove bližnje okolice.
Na dan Rudolfa Maistra smo se odpravili v Kamnik, kjer se je njegova življenjska zgodba začela. Rojstna hiša generala in pesnika Rudolfa Maistra, ene ključnih osebnosti slovenske zgodovine 20. stoletja, je danes spremenjena v muzej. Tu nas je sprejela kustosinja Alenka Juvan z gosti, o tem, kako se je Maistrova hiša spremenila v zelo obiskano točko v tem mestu, pa je spregovoril tudi Marjan Šarec kot nekdanji kamniški župan. Seveda pa smo opozorili tudi na druge znamenitosti Kamnika in njegove bližnje okolice.
Tokrat smo se pozanimali o podrobnostih pred velikim mariborskim martinovanjem, ki bo na Trg Leona Štuklja gotovo pritegnilo več tisočglavo množico. Oddajo je pripravil Robert Levstek.
Tokrat smo se pozanimali o podrobnostih pred velikim mariborskim martinovanjem, ki bo na Trg Leona Štuklja gotovo pritegnilo več tisočglavo množico. Oddajo je pripravil Robert Levstek.
Ustavili smo se v Murski Soboti. Nekaj poudarkov našega obiska na vzhodu: Prekmurje pred dnevom reformacije, tamkajšnje sodelovanje med različnimi krščanskimi cerkvami, Splošna bolnišnica Murska Sobota pred novimi izzivi in zakaj čebelarji tako radi vozijo čebele na pašo prav v Prekmurje. Vse to in še marsikaj drugega v oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.
Ustavili smo se v Murski Soboti. Nekaj poudarkov našega obiska na vzhodu: Prekmurje pred dnevom reformacije, tamkajšnje sodelovanje med različnimi krščanskimi cerkvami, Splošna bolnišnica Murska Sobota pred novimi izzivi in zakaj čebelarji tako radi vozijo čebele na pašo prav v Prekmurje. Vse to in še marsikaj drugega v oddaji, ki jo je pripravil Tone Petelinšek.
Danes smo obiskali legendarno celjsko Špico, kjer domuje kajakaški in kanu klub Celje. Mimogrede, kajakaš tega kluba Lan Tominc je pred dnevi postal mladinski olimpijski prvak na igrah v Buenos Airesu. Kako se je pisala zgodovina tega kluba, s kakšnimi izzivi se sooča danes in kakšno je zanimanje za kajakaštvo pri nas smo vprašali sogovornike. Predstavili pa smo tudi Špico, ki ni zgolj prizorišče športnih in družabnih dogodkov, temveč je tudi vse bolj privlačna točka v turistični ponudbi knežjega mesta.
Danes smo obiskali legendarno celjsko Špico, kjer domuje kajakaški in kanu klub Celje. Mimogrede, kajakaš tega kluba Lan Tominc je pred dnevi postal mladinski olimpijski prvak na igrah v Buenos Airesu. Kako se je pisala zgodovina tega kluba, s kakšnimi izzivi se sooča danes in kakšno je zanimanje za kajakaštvo pri nas smo vprašali sogovornike. Predstavili pa smo tudi Špico, ki ni zgolj prizorišče športnih in družabnih dogodkov, temveč je tudi vse bolj privlačna točka v turistični ponudbi knežjega mesta.
V petkovem terenskem oglašanju smo stopili v Pohorski gozd, in to dan pred vseslovensko akcijo pogozdovanja, med katero bodo ponovno zasadili tiste lege, ki so bile decembra lani najbolj poškodovane med katastrofalnim vetrolomom. Ta je prizadel okoli 60 odstotkov površine državnih gozdov. Stane Kocutar in Tomaž Pirš sta se oglasila iz Lovrenca na Pohorju, kjer so nam strokovnjaki povedali, kako se bodo v družbi Slovenski državni gozdovi lotili pogozdovanja po vetrolomu, ki je najbolj prizadel posamezne dele na Kočevskem, Postojnskem in Koroškem.
V petkovem terenskem oglašanju smo stopili v Pohorski gozd, in to dan pred vseslovensko akcijo pogozdovanja, med katero bodo ponovno zasadili tiste lege, ki so bile decembra lani najbolj poškodovane med katastrofalnim vetrolomom. Ta je prizadel okoli 60 odstotkov površine državnih gozdov. Stane Kocutar in Tomaž Pirš sta se oglasila iz Lovrenca na Pohorju, kjer so nam strokovnjaki povedali, kako se bodo v družbi Slovenski državni gozdovi lotili pogozdovanja po vetrolomu, ki je najbolj prizadel posamezne dele na Kočevskem, Postojnskem in Koroškem.
Kjer se začnejo vinorodni griči Slovenskih goric prelivati v pomursko ravnico, leži občina Križevci, občina, ki se ponaša z bogato kasaško in gasilsko tradicijo, z ekološkim hostlom in doživljajskim parkom pa pri nas orje ledino na področju sodobnega turizma in rekreacije. Občino Križevci smo obiskali v tokratni oddaji Malo naokrog.
Kjer se začnejo vinorodni griči Slovenskih goric prelivati v pomursko ravnico, leži občina Križevci, občina, ki se ponaša z bogato kasaško in gasilsko tradicijo, z ekološkim hostlom in doživljajskim parkom pa pri nas orje ledino na področju sodobnega turizma in rekreacije. Občino Križevci smo obiskali v tokratni oddaji Malo naokrog.
V petkovem dopoldnevu smo bili na oblisku na RTV oddajniku ?? na Pohorju. Predstavili smo zgodovino oddajanja, rekli kaj o tehnikiin dodali nekaj anekdot. Oddajo sta pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
V petkovem dopoldnevu smo bili na oblisku na RTV oddajniku ?? na Pohorju. Predstavili smo zgodovino oddajanja, rekli kaj o tehnikiin dodali nekaj anekdot. Oddajo sta pripravila Aleks Horvat in Zoran Perko.
Radio Maribor se v petek odpravlja malo naokrog. Obiskali smo občino Lovrenc z okolico in v oglašanju govorili o življenjskem utripu v teh krajih. Posebno pozornost smo namenili njihovim ambicijam za razvoj drobnega gospodarstva in turizma. Pripravila Tomaž Pirš in Tone Petelinšek.
Radio Maribor se v petek odpravlja malo naokrog. Obiskali smo občino Lovrenc z okolico in v oglašanju govorili o življenjskem utripu v teh krajih. Posebno pozornost smo namenili njihovim ambicijam za razvoj drobnega gospodarstva in turizma. Pripravila Tomaž Pirš in Tone Petelinšek.
V naši terenski uri se je Robert Levstek oglasil na Ekološki kmetiji Lenič v Koreni v občini Duplek, kjer se lahko pohvalijo z ekološko pridelano hrano in lastnim modelom prehranske oskrbe, stremijo pa tudi k izobraževanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine tega prostora – še vedno s čim manj plastične embalaže na mizi.
V naši terenski uri se je Robert Levstek oglasil na Ekološki kmetiji Lenič v Koreni v občini Duplek, kjer se lahko pohvalijo z ekološko pridelano hrano in lastnim modelom prehranske oskrbe, stremijo pa tudi k izobraževanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine tega prostora – še vedno s čim manj plastične embalaže na mizi.
Petkova radijska pot nas nas je vodila na obrežje Drave, v Malečnik, kraj, ki je nekoč nosil ime Sveti Peter niže Maribora. Izvedeli smo, kako je skupina zanesenjakov izdelala tradicionalno dravsko plovilo, ranco, s čimer so obudili del splavarske tradicije, ki je z Dravo dokumentirano povezana od leta 1280. Ob tem pa smo spomnili še na nekoč zelo razvito in uveljavljeno, danes pa popolnoma pozabljeno dejavnost ob Dravi – na izpiranje zlata, zlatih luskic ali »zlatega ličja«, ki je dalo ime tudi obdravskemu kraju med Mariborom in Ptujem, Zlatoličju. Pripravil Stane Kocutar.
Petkova radijska pot nas nas je vodila na obrežje Drave, v Malečnik, kraj, ki je nekoč nosil ime Sveti Peter niže Maribora. Izvedeli smo, kako je skupina zanesenjakov izdelala tradicionalno dravsko plovilo, ranco, s čimer so obudili del splavarske tradicije, ki je z Dravo dokumentirano povezana od leta 1280. Ob tem pa smo spomnili še na nekoč zelo razvito in uveljavljeno, danes pa popolnoma pozabljeno dejavnost ob Dravi – na izpiranje zlata, zlatih luskic ali »zlatega ličja«, ki je dalo ime tudi obdravskemu kraju med Mariborom in Ptujem, Zlatoličju. Pripravil Stane Kocutar.
Danes smo se odpravili v Mežico, v podzemni svet pod Peco. Spoznali smo nekdanji rudnik svinca in cinka, ki je dajal kruh prebivalcem Mežiške doline in Podjune več kot tri stoletja. Kaj ponuja podzemlje Pece danes, kaj je na ogled v tamkajšnjem muzeju, katere prireditve pripravljajo obiskovalcem in katere legende zaznamujejo ta del Koroške? Prisluhnite. Oddajo so pripravili Theodor Bostič, Milan Fras in Zoran Perko
Danes smo se odpravili v Mežico, v podzemni svet pod Peco. Spoznali smo nekdanji rudnik svinca in cinka, ki je dajal kruh prebivalcem Mežiške doline in Podjune več kot tri stoletja. Kaj ponuja podzemlje Pece danes, kaj je na ogled v tamkajšnjem muzeju, katere prireditve pripravljajo obiskovalcem in katere legende zaznamujejo ta del Koroške? Prisluhnite. Oddajo so pripravili Theodor Bostič, Milan Fras in Zoran Perko
Danes se je ekipa Radia Maribor odpravila na grad Negova. Predstavili smo njegovo bogato zgodovino in prireditve, pa tudi Kultprotur – Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona – in povabili na Radgonsko noč in na tradicionalno Majolkino golažijado, ki jo organizira Turistično društvo Majolka, nekaj besed pa smo namenili tudi radgonskemu sejmu Agra, ki je pred vrati. Oddajo so pripravili Jasmina Bauman, Zoran Perko in Milan Fras.
Danes se je ekipa Radia Maribor odpravila na grad Negova. Predstavili smo njegovo bogato zgodovino in prireditve, pa tudi Kultprotur – Zavod za kulturo, turizem in promocijo Gornja Radgona – in povabili na Radgonsko noč in na tradicionalno Majolkino golažijado, ki jo organizira Turistično društvo Majolka, nekaj besed pa smo namenili tudi radgonskemu sejmu Agra, ki je pred vrati. Oddajo so pripravili Jasmina Bauman, Zoran Perko in Milan Fras.
