Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter muzikologinjami in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Avtor: Katarina Radaljac
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Sprehodili se bomo skozi bogat opus Lojzeta Lebiča, in sicer z Glasbo za orkester – Cantico št. 1, Ateljejem št. 3 za violončelo in magnetofonski trak ter Hvalnico svetu za zbor, tolkala, dva klavirja in sintetizator.
Sprehodili se bomo skozi bogat opus Lojzeta Lebiča, in sicer z Glasbo za orkester – Cantico št. 1, Ateljejem št. 3 za violončelo in magnetofonski trak ter Hvalnico svetu za zbor, tolkala, dva klavirja in sintetizator.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Risto Savin je bil po poklicu topniški oficir, glasbeno pa se je izobraževal na Dunaju pri Robertu Fuchsu in v Pragi pri Karlu Knittlu. Njegovi prvi glasbeni vzori so bili veliki nemški romantiki in pozonoromantiki Brahms, Mahler, Wagner in Richard Strauss, pozneje pa se je zgledoval tudi po novejših, sodobnih glasbenih izrazih, kot je na primer impresionizem. V svojih delih je pogosto uporabljal slovensko ljudsko izročilo, veliko vokalnih skladb pa je napisal tudi na Aškerčeva besedila, ki so mu bila še posebno blizu; predvsem balade, za katere je menil, da »sodijo med najboljše sodobne pesniške stvaritve«.
Risto Savin je bil po poklicu topniški oficir, glasbeno pa se je izobraževal na Dunaju pri Robertu Fuchsu in v Pragi pri Karlu Knittlu. Njegovi prvi glasbeni vzori so bili veliki nemški romantiki in pozonoromantiki Brahms, Mahler, Wagner in Richard Strauss, pozneje pa se je zgledoval tudi po novejših, sodobnih glasbenih izrazih, kot je na primer impresionizem. V svojih delih je pogosto uporabljal slovensko ljudsko izročilo, veliko vokalnih skladb pa je napisal tudi na Aškerčeva besedila, ki so mu bila še posebno blizu; predvsem balade, za katere je menil, da »sodijo med najboljše sodobne pesniške stvaritve«.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Aleš Rendla sodi med najeminentnejše slovenske bobnarje. Bil je član nekaterih kultnih jazzovskih zasedb, npr. Begnagrad in Quatebriga. Študiral je na Graški glasbeni akademiji, danes je zaposlen v Big Bandu RTV Slovenija, poleg tega pa poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.
Aleš Rendla sodi med najeminentnejše slovenske bobnarje. Bil je član nekaterih kultnih jazzovskih zasedb, npr. Begnagrad in Quatebriga. Študiral je na Graški glasbeni akademiji, danes je zaposlen v Big Bandu RTV Slovenija, poleg tega pa poučuje na Konservatoriju za glasbo v Ljubljani.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladateljica Brina Jež Brezavšček je to najvišje stanovsko priznanje prejela za svoj zaokroženi komorni opus, in sicer 4. junija letos na slovesni podelitvi. Je tudi prva skladateljica, ki je dobila nagrado. Z nami bo podelila nekaj vtisov s podelitve ter opisala poglavitne značilnosti svojega ustvarjanja za komorne zasedbe. Poslušali bomo skrbno izbran nabor njenih komornih del, vse od skladb, napisanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do najnovejših del.
Skladateljica Brina Jež Brezavšček je to najvišje stanovsko priznanje prejela za svoj zaokroženi komorni opus, in sicer 4. junija letos na slovesni podelitvi. Je tudi prva skladateljica, ki je dobila nagrado. Z nami bo podelila nekaj vtisov s podelitve ter opisala poglavitne značilnosti svojega ustvarjanja za komorne zasedbe. Poslušali bomo skrbno izbran nabor njenih komornih del, vse od skladb, napisanih v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, do najnovejših del.