Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter muzikologinjami in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Avtor: Katarina Radaljac
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Iz skladateljevega opusa smo izbrali Koncert za violino in orkester, op. 41, ki bo zazvenel v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lovrenca Arniča.
Iz skladateljevega opusa smo izbrali Koncert za violino in orkester, op. 41, ki bo zazvenel v izvedbi violinista Črtomirja Šiškoviča in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Lovrenca Arniča.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljevi prvi kitarski skladbi Brujeria divina ter Danza peligrosa, orkestrsko skladbo Confluence, samospev Naša srca so trudna življenja na besedilo Srečka Kosovela ter novejši skladbi Sequent in Petulance, ki sta nastali po naročilu Društva slovenskih skladateljev.
Poslušamo skladateljevi prvi kitarski skladbi Brujeria divina ter Danza peligrosa, orkestrsko skladbo Confluence, samospev Naša srca so trudna življenja na besedilo Srečka Kosovela ter novejši skladbi Sequent in Petulance, ki sta nastali po naročilu Društva slovenskih skladateljev.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Mate (Matija) Marčina je svojo glasbeno pot začel kot učenec klavirja, obiskoval je Jazz oddelek Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Leta 2008 je bil sprejet na Oddelek za kompozicijo na Akademiji za Glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral summa cum laude v razredu prof. Janija Goloba. Med študijem in po diplomi je redno sodeloval z mnogimi domačimi priznanimi glasbeniki in orkestri kot skladatelj, aranžer, solist in korepetitor. Leta 2014 se je na pobudo prof. Richarda Sussmana vpisal na podiplomski študij jazza na prestižni šoli Manhattan School of Music v New Yorku, kjer je leta 2016 magistriral. Po opravljenem študiju je strokovno sodeloval pri posodabljanju učbenika Jazz Composition and Arranging in the Digital Age (avtorja R.Sussman in M. Abene), zaposlil pa se je tudi kot učitelj klavirja na glasbeni šoli Grace Music School, kjer deluje kot umetniški vodja. Poslušamo Koncert za klavir in orkester ter Malo latino suito.
Mate (Matija) Marčina je svojo glasbeno pot začel kot učenec klavirja, obiskoval je Jazz oddelek Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani. Leta 2008 je bil sprejet na Oddelek za kompozicijo na Akademiji za Glasbo Univerze v Ljubljani, kjer je leta 2013 diplomiral summa cum laude v razredu prof. Janija Goloba. Med študijem in po diplomi je redno sodeloval z mnogimi domačimi priznanimi glasbeniki in orkestri kot skladatelj, aranžer, solist in korepetitor. Leta 2014 se je na pobudo prof. Richarda Sussmana vpisal na podiplomski študij jazza na prestižni šoli Manhattan School of Music v New Yorku, kjer je leta 2016 magistriral. Po opravljenem študiju je strokovno sodeloval pri posodabljanju učbenika Jazz Composition and Arranging in the Digital Age (avtorja R.Sussman in M. Abene), zaposlil pa se je tudi kot učitelj klavirja na glasbeni šoli Grace Music School, kjer deluje kot umetniški vodja. Poslušamo Koncert za klavir in orkester ter Malo latino suito.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladatelju je bil od nekdaj najbližje orkester, njegovo zgodnje delo, Serenada za godala iz leta 1952 pa velja, kot je rad poudarjal tudi sam, za temelj njegove glasbene ustvarjalnosti. V oddaji bomo poleg Serenade slišali še dve Škerlovi deli, in sicer Concertino za klavir in godala št. 1 iz leta 1949 in Koncert za orkester iz leta 1957.
Skladatelju je bil od nekdaj najbližje orkester, njegovo zgodnje delo, Serenada za godala iz leta 1952 pa velja, kot je rad poudarjal tudi sam, za temelj njegove glasbene ustvarjalnosti. V oddaji bomo poleg Serenade slišali še dve Škerlovi deli, in sicer Concertino za klavir in godala št. 1 iz leta 1949 in Koncert za orkester iz leta 1957.