Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter muzikologinjami in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Avtor: Katarina Radaljac
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Oddajo posvečamo avtorju prve slovenske operete in prve slovenske lirične opere, skladatelju in zdravniku Benjaminu Ipavcu. Rodil se je 24. decembra 1829 v Šentjurju. Z bratom Gustavom sta se najprej šolala v Šentjurju in v Celju, pozneje pa v Gradcu. Po maturi sta oba nadaljevala izobraževanje, najprej na triletni zdravstveni šoli v Gradcu, potem pa na študiju medicine na Dunaju. Po končanem šolanju je Benjamin dobil zaposlitev v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve. Nekaj časa je bil celo primarij v otroški bolnišnici. V Gradcu je bil poznan kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri priznanem graškem profesorju Wilhelmu Mayerju. Benjamina Ipavca umeščamo med glasbene romantike, čeprav se je pri komponiranju opiral tudi na klasicistične glasbene prvine.
Oddajo posvečamo avtorju prve slovenske operete in prve slovenske lirične opere, skladatelju in zdravniku Benjaminu Ipavcu. Rodil se je 24. decembra 1829 v Šentjurju. Z bratom Gustavom sta se najprej šolala v Šentjurju in v Celju, pozneje pa v Gradcu. Po maturi sta oba nadaljevala izobraževanje, najprej na triletni zdravstveni šoli v Gradcu, potem pa na študiju medicine na Dunaju. Po končanem šolanju je Benjamin dobil zaposlitev v Gradcu, kjer je ostal do upokojitve. Nekaj časa je bil celo primarij v otroški bolnišnici. V Gradcu je bil poznan kot skladatelj plesne glasbe. Svojo kompozicijsko znanje je izpopolnil pri priznanem graškem profesorju Wilhelmu Mayerju. Benjamina Ipavca umeščamo med glasbene romantike, čeprav se je pri komponiranju opiral tudi na klasicistične glasbene prvine.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Milko Lazar je eden najbolj dejavnih skladateljev na slovenskem glasbenem prizorišču. Ni ga treba posebej predstavljati, saj je v domačem in tujem glasbenem prostoru že tri desetletja navzoč kot saksofonist, pianist, klaviaturist, skladatelj, aranžer in še marsikaj. Rojen je bil leta 1965 v Mariboru. Po koncu srednje glasbene šole je študiral na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu, pozneje pa še čembalo in baročno glasbo na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.
Milko Lazar je eden najbolj dejavnih skladateljev na slovenskem glasbenem prizorišču. Ni ga treba posebej predstavljati, saj je v domačem in tujem glasbenem prostoru že tri desetletja navzoč kot saksofonist, pianist, klaviaturist, skladatelj, aranžer in še marsikaj. Rojen je bil leta 1965 v Mariboru. Po koncu srednje glasbene šole je študiral na visoki šoli za glasbo in upodabljajočo umetnost v avstrijskem Gradcu, pozneje pa še čembalo in baročno glasbo na Kraljevem konservatoriju v Haagu na Nizozemskem.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Kdo je bil Vladimir Lovec, odkrivamo ob poslušanju odlomkov iz starih radijskih oddaj, v katerih je skladatelj gostoval tako v svojih najustvarjalnejših letih kot ob svoji 70-letnici – le nekaj mesecev pred prenaglo smrtjo, 25. avgusta leta 1992.
Kdo je bil Vladimir Lovec, odkrivamo ob poslušanju odlomkov iz starih radijskih oddaj, v katerih je skladatelj gostoval tako v svojih najustvarjalnejših letih kot ob svoji 70-letnici – le nekaj mesecev pred prenaglo smrtjo, 25. avgusta leta 1992.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo kantato Do fraig amors, cikel samospevov Prelivi na besedilo Milana Dekleve, Nomos št. 7 za pozavno in tolkala ter skladbo Pogled narave za sopran, mezzosopran, klarinet in rog.
Poslušamo kantato Do fraig amors, cikel samospevov Prelivi na besedilo Milana Dekleve, Nomos št. 7 za pozavno in tolkala ter skladbo Pogled narave za sopran, mezzosopran, klarinet in rog.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Janez Gregorc je s svojim inovativnim ustvarjanjem pomembno zaznamoval zadnjih šest desetletij slovenske glasbene ustvarjalnosti. Njegova glasba je nedvomno izvirno zasnovana, prepoznamo jo ne glede na zasedbo ali namen, saj je vanjo vnesel svojo osebnost, razmišljanje in filozofijo.
Janez Gregorc je s svojim inovativnim ustvarjanjem pomembno zaznamoval zadnjih šest desetletij slovenske glasbene ustvarjalnosti. Njegova glasba je nedvomno izvirno zasnovana, prepoznamo jo ne glede na zasedbo ali namen, saj je vanjo vnesel svojo osebnost, razmišljanje in filozofijo.