Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Enourni aktualni pogovori s slovenskimi skladateljicami in skladatelji ter muzikologinjami in muzikologi – o življenju, delu in ustvarjanju, skupaj z glasbo.
Avtor: Katarina Radaljac
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Poslušamo skladateljičine skladbe Valle, Hexameron, Zvezda za marimbo solo, Podoba za pozavno in klavir ter Večerni odmev.
Poslušamo skladateljičine skladbe Valle, Hexameron, Zvezda za marimbo solo, Podoba za pozavno in klavir ter Večerni odmev.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Albin Weingerl je bil med NOB partizan, po vojni pa urednik revije Ciciban. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1953 končal študij glasbene zgodovine, leta 1956 pa študij kompozicije pri profesorju Blažu Arniču. Do upokojitve je bil pedagog na glasbenih šolah v Medvodah, Trbovljah, Kamniku in Ljubljani. Ustvaril je opus tradicionalnih orkesterskih, zborovskih, samospevnih in komornih skladb.
Albin Weingerl je bil med NOB partizan, po vojni pa urednik revije Ciciban. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je leta 1953 končal študij glasbene zgodovine, leta 1956 pa študij kompozicije pri profesorju Blažu Arniču. Do upokojitve je bil pedagog na glasbenih šolah v Medvodah, Trbovljah, Kamniku in Ljubljani. Ustvaril je opus tradicionalnih orkesterskih, zborovskih, samospevnih in komornih skladb.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
V opusu Stanka Premrla prevladujejo zborovska dela in orgelske skladbe, nekaj je velikih vokalno-instrumentalnih del in samospevov, redkejše pa so samostojne instrumentalne skladbe. Znamenit je njegov Scherzo, ki so ga na Radiu Slovenija posneli in velikokrat predvajali. Slogovno Premrl ostaja v okviru poznoromantičnega glasbenega izraza, z delnimi vplivi glasbenega impresionizna. Tokrat bomo predvajali dela iz Premrlovega orkestralnega opusa.
V opusu Stanka Premrla prevladujejo zborovska dela in orgelske skladbe, nekaj je velikih vokalno-instrumentalnih del in samospevov, redkejše pa so samostojne instrumentalne skladbe. Znamenit je njegov Scherzo, ki so ga na Radiu Slovenija posneli in velikokrat predvajali. Slogovno Premrl ostaja v okviru poznoromantičnega glasbenega izraza, z delnimi vplivi glasbenega impresionizna. Tokrat bomo predvajali dela iz Premrlovega orkestralnega opusa.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Janko Ravnik je imel med svojimi sodobniki brez dvoma posebno mesto. Njegovo glasbeno ustvarjanje ni bilo obsežno, a vse, kar je napisal, je tehtno in dovršeno v vseh pogledih; to mu priznavajo tudi glasbeni strokovnjaki.
Janko Ravnik je imel med svojimi sodobniki brez dvoma posebno mesto. Njegovo glasbeno ustvarjanje ni bilo obsežno, a vse, kar je napisal, je tehtno in dovršeno v vseh pogledih; to mu priznavajo tudi glasbeni strokovnjaki.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Skladatelj se je rodil leta 1948 v Gorici, leta 1952 pa se je s starši preselil v mesto Hamilton v Kanadi. Klavirja se je začel učiti pri devetih letih; sprva je hotel postati koncertni pianist. Kmalu pa je ugotovil, da mu študij klavirja ne ustreza preveč, zato je začel študirati kompozicijo na univerzi v Torontu. Po končanem študiju je dobil državno štipendijo za študij v Evropi; izpopolnjeval se je pri Lucianu Beriu, Francu Donatoniju in Davidu Bedfordu. Že med študijem v Evropi je spoznal, da mu strukturirani abstraktni glasbeni izraz avantgarde ni pisan na kožo; pomembnejša mu je bila povezanost med skladateljem in poslušalci. Leta 1977 se je vrnil v Kanado in se pobliže seznanil z glasbo Philippa Glassa, ki je bila takrat zelo priljubljena.
Skladatelj se je rodil leta 1948 v Gorici, leta 1952 pa se je s starši preselil v mesto Hamilton v Kanadi. Klavirja se je začel učiti pri devetih letih; sprva je hotel postati koncertni pianist. Kmalu pa je ugotovil, da mu študij klavirja ne ustreza preveč, zato je začel študirati kompozicijo na univerzi v Torontu. Po končanem študiju je dobil državno štipendijo za študij v Evropi; izpopolnjeval se je pri Lucianu Beriu, Francu Donatoniju in Davidu Bedfordu. Že med študijem v Evropi je spoznal, da mu strukturirani abstraktni glasbeni izraz avantgarde ni pisan na kožo; pomembnejša mu je bila povezanost med skladateljem in poslušalci. Leta 1977 se je vrnil v Kanado in se pobliže seznanil z glasbo Philippa Glassa, ki je bila takrat zelo priljubljena.
Izpod peresa slovenskih skladateljev
Tokrat se bomo spomnili skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je med letoma 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se je izobraževal v Ljubljani, kompozicijo pa je študiral pri Slavku Ostercu. Pozneje se je odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi, ki sta tudi najmočneje vplivala na njegov kompozicijski slog. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in po nemški okupaciji Pariza še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del in nekaj teh smo izbrali za danes.
Tokrat se bomo spomnili skladatelja Franca Šturma, ki je dočakal le 31 let. Živel je med letoma 1912 in 1943, ko je med vojno izgubil življenje v Iškem Vintgarju. Rojen je bil v Pivki in se je izobraževal v Ljubljani, kompozicijo pa je študiral pri Slavku Ostercu. Pozneje se je odpravil na izpopolnjevanje na konservatorij v Prago pri skladateljih Josefu Suku in Aloisu Habi, ki sta tudi najmočneje vplivala na njegov kompozicijski slog. Franc Šturm je študiral tudi dirigiranje in operno režijo na glasbeni šoli Cesarja Francka v Parizu in po nemški okupaciji Pariza še v Ljubljani pri Danilu Švari. V svojem kratkem ustvarjalnem obdobju je ustvaril največ komornih del in nekaj teh smo izbrali za danes.