Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Petkova anketa

Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.

Zadnje

Petkova anketa

Ali bi uzakonili brezplačno vodo iz pipe v gostinskih lokalih?

19. 7. 2024

Vprašanje o zagotavljanju brezplačne vode iz pipe v gostinskih lokalih je vedno bolj aktualno. Zagovorniki te ideje trdijo, da je dostop do čiste pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Menijo, da bi uzakonitev brezplačne vode iz pipe pripomogla k zmanjšanju uporabe plastenk, kar bi pozitivno vplivalo na okolje. Poleg tega bi takšen ukrep lahko izboljšal izkušnjo gostov in spodbudil odgovorno ravnanje z vodo. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi to pomenilo dodatne stroške za gostinske lokale, prav tako se sprašujejo, ali bi bili gostje dovolj hvaležni za to storitev ali bi jo jemali kot samoumevno. Kakšna so vaša mnenja? Bi podprli takšen zakon? Ste že plačali za vodo iz pipe in kaj pravijo gostinci, gostje lokala ter naši poslušalci?

7 min

Vprašanje o zagotavljanju brezplačne vode iz pipe v gostinskih lokalih je vedno bolj aktualno. Zagovorniki te ideje trdijo, da je dostop do čiste pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Menijo, da bi uzakonitev brezplačne vode iz pipe pripomogla k zmanjšanju uporabe plastenk, kar bi pozitivno vplivalo na okolje. Poleg tega bi takšen ukrep lahko izboljšal izkušnjo gostov in spodbudil odgovorno ravnanje z vodo. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi to pomenilo dodatne stroške za gostinske lokale, prav tako se sprašujejo, ali bi bili gostje dovolj hvaležni za to storitev ali bi jo jemali kot samoumevno. Kakšna so vaša mnenja? Bi podprli takšen zakon? Ste že plačali za vodo iz pipe in kaj pravijo gostinci, gostje lokala ter naši poslušalci?

Petkova anketa

Sončno, vroče in soparno

12. 7. 2024

Primorska je že nekaj dni v primežu vročinskega vala. Letos je to drugi, ampak za razliko od junijskega prinaša še višje temperature. Agencija za okolje je že v torek izdala oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur. Živo srebro se je po nižinah povzpelo do 36 stopinj. Najbolj vroče je bilo na Goriškem, kjer sonce neusmiljeno pripeka že nekaj dni. Zato je pomembno, da se ustrezno zaščitimo in se ohladimo. Kako vročina vpliva na vaše počutje in kakšne ukrepe običajno sprejmete, da se zaščitite pred pripeko? Čeprav bi morda lahko spekli jajce na pločniku, vam vseeno priporočamo, da za zajtrk uporabite štedilnik in prisluhnite današnji anketi. Vprašali smo vas, kako prenašate vročino in ali so vročinski valovi postali pogostejši kot nekoč?

4 min

Primorska je že nekaj dni v primežu vročinskega vala. Letos je to drugi, ampak za razliko od junijskega prinaša še višje temperature. Agencija za okolje je že v torek izdala oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur. Živo srebro se je po nižinah povzpelo do 36 stopinj. Najbolj vroče je bilo na Goriškem, kjer sonce neusmiljeno pripeka že nekaj dni. Zato je pomembno, da se ustrezno zaščitimo in se ohladimo. Kako vročina vpliva na vaše počutje in kakšne ukrepe običajno sprejmete, da se zaščitite pred pripeko? Čeprav bi morda lahko spekli jajce na pločniku, vam vseeno priporočamo, da za zajtrk uporabite štedilnik in prisluhnite današnji anketi. Vprašali smo vas, kako prenašate vročino in ali so vročinski valovi postali pogostejši kot nekoč?

Petkova anketa

Spomini na zadnji šolski dan: Zbogom šola, počitnice so tu!

21. 6. 2024

Danes je zadnji šolski dan za mnoge dijake in šolarje po vsej Sloveniji, v ponedeljek bodo samo še pobrali svoja spričevala in se prepustili brezskrbnosti in ležernosti poletnih dni. To je dan mešanih občutkov - veselja ob koncu šolskega leta, olajšanja zaradi opravljenih obveznosti in morda tudi kančka žalosti ob slovesu od sošolcev in učiteljev. Vsi se spominjamo tega posebnega dne, ko smo zaprli vrata učilnic in pospravili šolske torbe. Kaj pa vi? Kateri so vaši najlepši spomini iz šolskih klopi in na zadnji šolski dan smo vas vprašali v današnji anketi.

4 min

Danes je zadnji šolski dan za mnoge dijake in šolarje po vsej Sloveniji, v ponedeljek bodo samo še pobrali svoja spričevala in se prepustili brezskrbnosti in ležernosti poletnih dni. To je dan mešanih občutkov - veselja ob koncu šolskega leta, olajšanja zaradi opravljenih obveznosti in morda tudi kančka žalosti ob slovesu od sošolcev in učiteljev. Vsi se spominjamo tega posebnega dne, ko smo zaprli vrata učilnic in pospravili šolske torbe. Kaj pa vi? Kateri so vaši najlepši spomini iz šolskih klopi in na zadnji šolski dan smo vas vprašali v današnji anketi.

Petkova anketa

Bi plačevali več za meso, če bi vedeli, da se je kravica pasla na Banjški planoti?

14. 6. 2024

Danes se sprašujemo, ali bo Slovenija sledila pozivu zaščitnikov živali in končno prepovedala rejo svinj v kletkah. Društvo AETP je pred mesecem dni začelo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero želijo izboljšati življenjske pogoje rejnih živali. S peticijo, ki jo je do sedaj podpisalo že veliko ljudi, pozivajo vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bi to prepovedala. Trenutno slovenska zakonodaja ne prepoveduje reje v kletkah, a kljub temu aktivisti trdijo, da kletke pomenijo veliko trpljenje za živali. Svinje v kletkah ne morejo raztegniti nog, ležati na boku ali se obrniti. Prav tako nimajo prostora za socialne interakcije in druge naravne oblike vedenja. Strokovnjaki za prašičerejo sicer pravijo, da se prosta reja prašičev ni posebno razširila tako zaradi izgub živali in bolezni. Bojijo se tudi, da bi imele predlagane spremembe hude posledice za panogo, vključno s podražitvijo hrane. Kampanja Slovenija proti kletkam je sprožila veliko razprav o reji živali. Kaj menite vi? Ali podpirate prepoved kletk? Debato smo razširili še na pomen lokalno pridelane hrane.

1 min

Danes se sprašujemo, ali bo Slovenija sledila pozivu zaščitnikov živali in končno prepovedala rejo svinj v kletkah. Društvo AETP je pred mesecem dni začelo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero želijo izboljšati življenjske pogoje rejnih živali. S peticijo, ki jo je do sedaj podpisalo že veliko ljudi, pozivajo vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bi to prepovedala. Trenutno slovenska zakonodaja ne prepoveduje reje v kletkah, a kljub temu aktivisti trdijo, da kletke pomenijo veliko trpljenje za živali. Svinje v kletkah ne morejo raztegniti nog, ležati na boku ali se obrniti. Prav tako nimajo prostora za socialne interakcije in druge naravne oblike vedenja. Strokovnjaki za prašičerejo sicer pravijo, da se prosta reja prašičev ni posebno razširila tako zaradi izgub živali in bolezni. Bojijo se tudi, da bi imele predlagane spremembe hude posledice za panogo, vključno s podražitvijo hrane. Kampanja Slovenija proti kletkam je sprožila veliko razprav o reji živali. Kaj menite vi? Ali podpirate prepoved kletk? Debato smo razširili še na pomen lokalno pridelane hrane.

Petkova anketa

Se vam zdi, da starši od svojih otrok zahtevajo preveč?

7. 6. 2024

Američani poznajo izraz »soccer mom«. To je mama, ki veliko časa preživi tako, da svoje otroke vozi na različne dejavnosti, kot so glasbeni pouk, šport itd. Pogosto se te obšolske dejavnosti časovno prepletajo in zahtevajo pravo strategijo pri organizaciji prevozov. Dokler zadeve ostajajo pri prevažanju otrok, ni nič narobe, a ko se jim pridružijo prevelika pričakovanja staršev, pretirana navijaška vznesenost in želja po tem, da bo malček najboljši, dobimo »fuzbal atije in mamice.« Časnik Večer je veliko pisal o nogometni tekmi dečkov, na kateri so očetje in mame teh otrok zganjali pravi vik in krik ter se drli na trenerje in sodnike. Tako nešportno vedenje se prenaša na otroke. Niso vsi Messiji, Ronaldi, Dončiči, Gadžijevi, Urnauti; statistika pravi, da ima le majhen delež otrok genetske predispozicije za doseganje presežnih rezultatov. Neprimerno vedenje in prevelika pričakovanja staršev pa niso prisotna samo v športu. Se vam zdi, da starši danes od svojih otrok zahtevajo preveč? Prisluhnite anketi in Elviri, Magdi, Dragici ter Filipu, ki so na poklicali v živo!

5 min

Američani poznajo izraz »soccer mom«. To je mama, ki veliko časa preživi tako, da svoje otroke vozi na različne dejavnosti, kot so glasbeni pouk, šport itd. Pogosto se te obšolske dejavnosti časovno prepletajo in zahtevajo pravo strategijo pri organizaciji prevozov. Dokler zadeve ostajajo pri prevažanju otrok, ni nič narobe, a ko se jim pridružijo prevelika pričakovanja staršev, pretirana navijaška vznesenost in želja po tem, da bo malček najboljši, dobimo »fuzbal atije in mamice.« Časnik Večer je veliko pisal o nogometni tekmi dečkov, na kateri so očetje in mame teh otrok zganjali pravi vik in krik ter se drli na trenerje in sodnike. Tako nešportno vedenje se prenaša na otroke. Niso vsi Messiji, Ronaldi, Dončiči, Gadžijevi, Urnauti; statistika pravi, da ima le majhen delež otrok genetske predispozicije za doseganje presežnih rezultatov. Neprimerno vedenje in prevelika pričakovanja staršev pa niso prisotna samo v športu. Se vam zdi, da starši danes od svojih otrok zahtevajo preveč? Prisluhnite anketi in Elviri, Magdi, Dragici ter Filipu, ki so na poklicali v živo!

Petkova anketa

Vse najboljše, Radio Koper!

24. 5. 2024

Slavimo 75 let radijskega ustvarjanja, druženja in informiranja! To je dolga doba in v tem času se je radio močno spremenil. Iz preprostega medija se je razvil v dinamično platformo za informiranje, zabavo, druženje in izobraževanje. Vse to je bilo mogoče tudi zaradi vas, dragi poslušalci! Hvala, ker ste z nami že toliko let in ker soustvarjate program z odzivi in sodelovanjem. Radio je dandanes medij brez katerega si težko predstavljamo naš vsakdanjik. Lepo, da si še vedno vzamete čas za radio. Že ves mesec maj smo se spominjali najlepših trenutkov naše preteklosti v naši Kroniki s posebnimi oddajami, arhivskimi posnetki in pogovori s tistimi, ki so oblikovali naš program. Že tri četrt stoletja smo del vašega vsakdana, prinašamo vam novice, glasbo in nepozabne zgodbe, to so izpostavili tudi naši poslušalci. Ob tej praznični petkovi anketi smo vas pozvali, da nas pokličete in delite z nami svoje najljubše radijske spomine, zgodbe ali preprosto svoje dobre želje. Poklicali so nas Marta, Helena, Dragica in Magda.

6 min

Slavimo 75 let radijskega ustvarjanja, druženja in informiranja! To je dolga doba in v tem času se je radio močno spremenil. Iz preprostega medija se je razvil v dinamično platformo za informiranje, zabavo, druženje in izobraževanje. Vse to je bilo mogoče tudi zaradi vas, dragi poslušalci! Hvala, ker ste z nami že toliko let in ker soustvarjate program z odzivi in sodelovanjem. Radio je dandanes medij brez katerega si težko predstavljamo naš vsakdanjik. Lepo, da si še vedno vzamete čas za radio. Že ves mesec maj smo se spominjali najlepših trenutkov naše preteklosti v naši Kroniki s posebnimi oddajami, arhivskimi posnetki in pogovori s tistimi, ki so oblikovali naš program. Že tri četrt stoletja smo del vašega vsakdana, prinašamo vam novice, glasbo in nepozabne zgodbe, to so izpostavili tudi naši poslušalci. Ob tej praznični petkovi anketi smo vas pozvali, da nas pokličete in delite z nami svoje najljubše radijske spomine, zgodbe ali preprosto svoje dobre želje. Poklicali so nas Marta, Helena, Dragica in Magda.

Petkova anketa

Mednarodni dan muzejev: Ali obiskujemo muzeje?

17. 5. 2024

Po vsem svetu bodo 18. maja obeležili mednarodni muzejski dan. Muzeji in galerije praznujejo in pripravljajo številne dogodke za obiskovalce ter tako z bogatim in pisanim dogajanjem opozarjajo na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo. Lani se je dnevu muzejev pridružilo več kot 37.000 ustanov v 158 državah sveta. V Sloveniji je v javnem razvidu muzejev vpisanih 56 muzejev, med najbolj obiskanimi pooblaščenimi muzeji so Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenski planinski muzej in Park vojaške zgodovine Pivka. Kdaj ste pa vi nazadnje obiskali muzej? Če ga še niste, vas morda v današnji anketi le prepričamo, da na mednarodni dan muzejev, razširite svoja kulturna obzorja. Bolje pozno kot nikoli!

2 min

Po vsem svetu bodo 18. maja obeležili mednarodni muzejski dan. Muzeji in galerije praznujejo in pripravljajo številne dogodke za obiskovalce ter tako z bogatim in pisanim dogajanjem opozarjajo na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo. Lani se je dnevu muzejev pridružilo več kot 37.000 ustanov v 158 državah sveta. V Sloveniji je v javnem razvidu muzejev vpisanih 56 muzejev, med najbolj obiskanimi pooblaščenimi muzeji so Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenski planinski muzej in Park vojaške zgodovine Pivka. Kdaj ste pa vi nazadnje obiskali muzej? Če ga še niste, vas morda v današnji anketi le prepričamo, da na mednarodni dan muzejev, razširite svoja kulturna obzorja. Bolje pozno kot nikoli!

Petkova anketa

Ali spremljate Evrovizijo?

10. 5. 2024

Letošnja Evrovizija ni razočarala. Oba polfinalna večera sta znova združila glasbo, čustva in sporočila enotnosti. Seveda tudi brez kreativnosti in spektakularne scenske produkcije, ki poskrbita za čarobno vzdušje, ni šlo. Stavnice so se tokrat zmotile. Raiven je v Malmöju Sloveniji priborila drugo zaporedno uvrstitev v veliki evrovizijski finale. Kljub temu, da je za popotnico prejela kar nekaj nesramnih komentarjev in kritik, je po torkovem nastopu Veronika združila Slovenijo in čestitke so kar deževale. Kako ste vi doživljali oba polfinalna večera Evrovizije? Ste navijali za Raiven? Kdo vas je najbolj navdušil? Pogrešate »staro« Evrovizijo? Prisluhnite vtisom v naši jutranji anketi!

2 min

Letošnja Evrovizija ni razočarala. Oba polfinalna večera sta znova združila glasbo, čustva in sporočila enotnosti. Seveda tudi brez kreativnosti in spektakularne scenske produkcije, ki poskrbita za čarobno vzdušje, ni šlo. Stavnice so se tokrat zmotile. Raiven je v Malmöju Sloveniji priborila drugo zaporedno uvrstitev v veliki evrovizijski finale. Kljub temu, da je za popotnico prejela kar nekaj nesramnih komentarjev in kritik, je po torkovem nastopu Veronika združila Slovenijo in čestitke so kar deževale. Kako ste vi doživljali oba polfinalna večera Evrovizije? Ste navijali za Raiven? Kdo vas je najbolj navdušil? Pogrešate »staro« Evrovizijo? Prisluhnite vtisom v naši jutranji anketi!

Petkova anketa

Ali je pol ure za malico dovolj?

3. 5. 2024

Ker smo še vedno pod vtisi praznika dela, se bomo v današnji anketi posvetili odmoru na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Čas odmora se všteva v delovni čas in je plačan. Ampak, ko se med delovnim časom odpravimo na zaslužen obrok, se pred menzami, restavracijami, trgovinami vije vrsta čakajočih, ki nestrpno pričakujejo, da lahko v miru pojejo, ali pa kupijo sendvič. Ali je to sploh možno opraviti v pol ure? Je zakonsko določen čas za odmor prekratek? Na Finskem je na voljo cela ura, v Italiji pa se odmor ne všteva v delovni čas.

1 min

Ker smo še vedno pod vtisi praznika dela, se bomo v današnji anketi posvetili odmoru na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Čas odmora se všteva v delovni čas in je plačan. Ampak, ko se med delovnim časom odpravimo na zaslužen obrok, se pred menzami, restavracijami, trgovinami vije vrsta čakajočih, ki nestrpno pričakujejo, da lahko v miru pojejo, ali pa kupijo sendvič. Ali je to sploh možno opraviti v pol ure? Je zakonsko določen čas za odmor prekratek? Na Finskem je na voljo cela ura, v Italiji pa se odmor ne všteva v delovni čas.

Petkova anketa

Je dobro, da je Slovenija članica EU?

26. 4. 2024

1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini

2 min

1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini

Petkova anketa

Bi danes še naredili vozniški izpit?

19. 4. 2024

V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?

1 min

V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?

Petkova anketa

Ali morajo otroci res dobiti samo petice v šoli?

12. 4. 2024

Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?

2 min

Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?

Petkova anketa

Ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?

5. 4. 2024

Zaradi negotovih varnostnih razmer postaja obvezno služenje vojaškega roka spet aktualno. V zadnjem času se to vprašanje pojavlja tudi na slovenskem političnem parketu. Ampak kot zatrjujejo odgovorni, je o tem še preuranjeno govoriti, saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. Sicer pa se je to vprašanje v zadnjih letih večkrat zastavilo, a do resnejših manevrov nikoli ni prišlo. Služenje vojaškega roka je bila nekoč “čast” – no, vsaj tako so to predstavljali. V Jugoslaviji je veljal stereotipi, da moški, ki ni bil v vojski, ni pravi moški. Ali pomeni naborništvo res pravi prehod fanta v moža? Smo kot družba že prerasli prepričanje, da nam samo vojska priuči tiste prave vrednote? Seveda je tu še ključno vprašanje, ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?

4 min

Zaradi negotovih varnostnih razmer postaja obvezno služenje vojaškega roka spet aktualno. V zadnjem času se to vprašanje pojavlja tudi na slovenskem političnem parketu. Ampak kot zatrjujejo odgovorni, je o tem še preuranjeno govoriti, saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. Sicer pa se je to vprašanje v zadnjih letih večkrat zastavilo, a do resnejših manevrov nikoli ni prišlo. Služenje vojaškega roka je bila nekoč “čast” – no, vsaj tako so to predstavljali. V Jugoslaviji je veljal stereotipi, da moški, ki ni bil v vojski, ni pravi moški. Ali pomeni naborništvo res pravi prehod fanta v moža? Smo kot družba že prerasli prepričanje, da nam samo vojska priuči tiste prave vrednote? Seveda je tu še ključno vprašanje, ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?

Petkova anketa

Zakaj verjamemo vsemu, kar preberemo na spletu?

29. 3. 2024

V dobi interneta je dostop do informacij lažji kot kdajkoli prej. Vse, kar potrebujemo, je nekaj klikov in pred nami se odpre morje informacij. A pozor! Vse, kar beremo na spletu, ni nujno resnično. Ljudje pogosto iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja in mnenja, tudi bolj nagnjeni smo k sprejemanju informacij, ki se ujemajo z našim prepričanjem, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Klasični mediji, kjer so informacije verodostojne, inteligentne in analitične, izgubljajo moč. Za vedno več mladim, pa tudi tistih do 40. leta starosti je telefon danes že pretežen vir informacij. Ali se zanašate na javno televizijo ali radijske oddaje za spremljanje novic, ali se raje poslužujete družabnih omrežij za pridobivanje informacij o trenutnih dogodkih? Na ta vprašanja smo odgovarjali v petkovi anketi.

2 min

V dobi interneta je dostop do informacij lažji kot kdajkoli prej. Vse, kar potrebujemo, je nekaj klikov in pred nami se odpre morje informacij. A pozor! Vse, kar beremo na spletu, ni nujno resnično. Ljudje pogosto iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja in mnenja, tudi bolj nagnjeni smo k sprejemanju informacij, ki se ujemajo z našim prepričanjem, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Klasični mediji, kjer so informacije verodostojne, inteligentne in analitične, izgubljajo moč. Za vedno več mladim, pa tudi tistih do 40. leta starosti je telefon danes že pretežen vir informacij. Ali se zanašate na javno televizijo ali radijske oddaje za spremljanje novic, ali se raje poslužujete družabnih omrežij za pridobivanje informacij o trenutnih dogodkih? Na ta vprašanja smo odgovarjali v petkovi anketi.

Petkova anketa

Še potrebujemo osmi marec? Kakšen je položaj žensk danes?

8. 3. 2024

Pobudo za praznovanje osmega marca kot mednarodnega dneva žensk je prva naslovila nemška feministka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice spregledanih. Na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena leta 1910 v Köbenhavnu je predlagala, da bi dan žena praznovali kot mednarodni praznik. Leto kasneje so tako dan žensk prvič praznovali ne le v Nemčiji, Avstriji in Švici ter na Danskem, temveč tudi pri nas, v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po uveljavitvi volilnih pravic žensk, a ne le zahteve, da ženske lahko volijo, temveč tudi, da so izvoljene. Pa tudi po uveljavitvi pravice do zaposlitve, izobraževanja ter ukinitvi diskriminacije na delovnem mestu. Kaj pa danes? Še potrebujemo dan žena?

2 min

Pobudo za praznovanje osmega marca kot mednarodnega dneva žensk je prva naslovila nemška feministka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice spregledanih. Na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena leta 1910 v Köbenhavnu je predlagala, da bi dan žena praznovali kot mednarodni praznik. Leto kasneje so tako dan žensk prvič praznovali ne le v Nemčiji, Avstriji in Švici ter na Danskem, temveč tudi pri nas, v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po uveljavitvi volilnih pravic žensk, a ne le zahteve, da ženske lahko volijo, temveč tudi, da so izvoljene. Pa tudi po uveljavitvi pravice do zaposlitve, izobraževanja ter ukinitvi diskriminacije na delovnem mestu. Kaj pa danes? Še potrebujemo dan žena?

Petkova anketa

Še beremo poezijo? Poznamo Srečka Kosovela?

1. 3. 2024

Vstopili smo v mesec, ko bomo obeležili 120-letnico rojstva Srečka Kosovela. Naš veliki kraški poet sodi med najbolj prepoznavne literate doma in v tujini. Tudi na Radiu Koper se mu bomo poklonili z različnimi rubrikami, ki bodo osvetlile njegovo življenje. Z branjem njegove poezije bodo pesnikov opus počastili tudi voditelji programa. Srečku Kosovelu posvečamo tudi petkovo anketo. Poznate njegovo poezijo? Ali sploh berete poezijo in kateri je vaš najljubši poet?

16 min

Vstopili smo v mesec, ko bomo obeležili 120-letnico rojstva Srečka Kosovela. Naš veliki kraški poet sodi med najbolj prepoznavne literate doma in v tujini. Tudi na Radiu Koper se mu bomo poklonili z različnimi rubrikami, ki bodo osvetlile njegovo življenje. Z branjem njegove poezije bodo pesnikov opus počastili tudi voditelji programa. Srečku Kosovelu posvečamo tudi petkovo anketo. Poznate njegovo poezijo? Ali sploh berete poezijo in kateri je vaš najljubši poet?

Petkova anketa

A še znamo biti navijači? Zakaj izgredi na stadionih?

23. 2. 2024

V tokratni petkovi anketi smo se pozanimali, zakaj po vašem mnenju prihaja do izgredov na stadionih. A znamo biti navijači?

1 min

V tokratni petkovi anketi smo se pozanimali, zakaj po vašem mnenju prihaja do izgredov na stadionih. A znamo biti navijači?

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine