Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob petkih besedo predamo poslušalkam in poslušalcem Radia Koper. Vsak teden namreč preverimo mnenje na izbrano temo ter se o tem pogovorimo v jutranjem programu.
Pravljice so že stoletja sestavni del odraščanja in zajeten vir domišljije. Danes jih otroci ne srečujejo le v knjigah, ampak tudi v drugačnih oblikah, kot so zvočne knjige in podkasti za otroke. Kljub vsem možnostim mnogi starši in stari starši še vedno prisegajo na tradicionalno branje. Pravijo, da osebni stik, toplina glasu in skupen čas ob knjigi ustvarijo neprecenljive trenutke. Kaj pravite vi? Ali še berete otrokom pravljice? Katero pravljico ste najraje prebirali kot otroci? Morda imate zdaj raje podkaste ali zvočne knjige? V petkovi anketi nas je zanimalo, kako pri vas ohranjate stik s pravljicami.
Pravljice so že stoletja sestavni del odraščanja in zajeten vir domišljije. Danes jih otroci ne srečujejo le v knjigah, ampak tudi v drugačnih oblikah, kot so zvočne knjige in podkasti za otroke. Kljub vsem možnostim mnogi starši in stari starši še vedno prisegajo na tradicionalno branje. Pravijo, da osebni stik, toplina glasu in skupen čas ob knjigi ustvarijo neprecenljive trenutke. Kaj pravite vi? Ali še berete otrokom pravljice? Katero pravljico ste najraje prebirali kot otroci? Morda imate zdaj raje podkaste ali zvočne knjige? V petkovi anketi nas je zanimalo, kako pri vas ohranjate stik s pravljicami.
Z letošnjo razglasitvijo celega tedna slovenske hrane dajemo pomemben pečat naši, slovenski hrani oziroma hrani iz lokalnega okolja. S to pobudo želijo osvetliti pomen lokalnih izdelkov, podpreti domače proizvajalce, ohraniti delovna mesta v lokalnem okolju ter spodbuditi potrošnike k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah. Ste med tistimi, ki pozorno pregledujejo etikete in izbirajo slovenske izdelke, tudi če so nekoliko dražji? Ali pa je cena tista, ki odloča o vaši izbiri? Sodelujte v naši anketi in delite svoje mnenje – kaj vam pomeni lokalno pridelana hrane, kakšen vpliv ima na vašo izbiro, ter ali vas posebne oznake kakovosti prepričajo, da posežete po slovenskih izdelkih.
Z letošnjo razglasitvijo celega tedna slovenske hrane dajemo pomemben pečat naši, slovenski hrani oziroma hrani iz lokalnega okolja. S to pobudo želijo osvetliti pomen lokalnih izdelkov, podpreti domače proizvajalce, ohraniti delovna mesta v lokalnem okolju ter spodbuditi potrošnike k razmisleku o svojih nakupovalnih navadah. Ste med tistimi, ki pozorno pregledujejo etikete in izbirajo slovenske izdelke, tudi če so nekoliko dražji? Ali pa je cena tista, ki odloča o vaši izbiri? Sodelujte v naši anketi in delite svoje mnenje – kaj vam pomeni lokalno pridelana hrane, kakšen vpliv ima na vašo izbiro, ter ali vas posebne oznake kakovosti prepričajo, da posežete po slovenskih izdelkih.
Vsake štiri leta pritegnejo ameriške predsedniške volitve pozornost svetovne javnosti, vključno s Slovenijo. Zgodbe o napetih kampanjah, rezultatih glasovanj, celo teorijah zarote in morebitnih spremembah na mednarodnem prizorišču prevzamejo tudi naše medije. Zato se postavlja vprašanje – ali so ameriške volitve resnično pomembne za Slovenijo in zakaj bi nas morale zanimati? Je sploh važno za našo državo, kdo je predsednik ZDA, nas je zanimalo v jutranji anketi!
Vsake štiri leta pritegnejo ameriške predsedniške volitve pozornost svetovne javnosti, vključno s Slovenijo. Zgodbe o napetih kampanjah, rezultatih glasovanj, celo teorijah zarote in morebitnih spremembah na mednarodnem prizorišču prevzamejo tudi naše medije. Zato se postavlja vprašanje – ali so ameriške volitve resnično pomembne za Slovenijo in zakaj bi nas morale zanimati? Je sploh važno za našo državo, kdo je predsednik ZDA, nas je zanimalo v jutranji anketi!
Bliža se 1. november, praznik, ki je že stoletja globoko vpet v našo kulturo kot dan, ko se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Na ta dan mnogi obiščejo pokopališča, urejajo grobove, prižigajo sveče in polagajo cvetje, velikokrat se ob grobu zbere celotna družina. Gre za tradicijo, ki nosi globok pomen, predvsem za starejše generacije. Prav starejši čutijo dolžnost do pokojnih, da ohranjajo njihov spomin. Zanje to ni zgolj obveza. Urejanje groba je zanje ritual, ki izraža spoštovanje in hvaležnost, grob postane prostor spomina na tiste, ki so bili nekoč del naših življenj. Kaj pa mladi? Ali še vedno doživljajo obisk pokopališč kot del svoje identitete in tradicije? Kakšen pomen ima za vas obisk grobov? Je to tradicija, obveza, ali način ohranjanja spomina? Kako ohranjate to tradicijo?
Bliža se 1. november, praznik, ki je že stoletja globoko vpet v našo kulturo kot dan, ko se spominjamo tistih, ki jih ni več med nami. Na ta dan mnogi obiščejo pokopališča, urejajo grobove, prižigajo sveče in polagajo cvetje, velikokrat se ob grobu zbere celotna družina. Gre za tradicijo, ki nosi globok pomen, predvsem za starejše generacije. Prav starejši čutijo dolžnost do pokojnih, da ohranjajo njihov spomin. Zanje to ni zgolj obveza. Urejanje groba je zanje ritual, ki izraža spoštovanje in hvaležnost, grob postane prostor spomina na tiste, ki so bili nekoč del naših življenj. Kaj pa mladi? Ali še vedno doživljajo obisk pokopališč kot del svoje identitete in tradicije? Kakšen pomen ima za vas obisk grobov? Je to tradicija, obveza, ali način ohranjanja spomina? Kako ohranjate to tradicijo?
V zadnjih letih se tehnologija umetne inteligence (UI) hitro razvija in postaja vse bolj prisotna v vsakdanjem življenju. Od pametnih naprav, ki jih uporabljamo doma, do zapletenih sistemov, ki poganjajo podjetja, UI spreminja način, kako delamo in živimo. Razprava o umetni inteligenci in delovnih mestih je vse bolj aktualna. Medtem ko nekateri vidijo UI kot zaveznika, ki bo izboljšal naša življenja in ustvaril nove priložnosti, drugi opozarjajo na tveganja. Vendar se ob teh spremembah pojavlja pomembno vprašanje: ali umetna inteligenca izboljšuje ali ogroža delovna mesta? To je bila tema petkove ankete. Poslušalce smo vprašali tudi, kakšne so prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence?
V zadnjih letih se tehnologija umetne inteligence (UI) hitro razvija in postaja vse bolj prisotna v vsakdanjem življenju. Od pametnih naprav, ki jih uporabljamo doma, do zapletenih sistemov, ki poganjajo podjetja, UI spreminja način, kako delamo in živimo. Razprava o umetni inteligenci in delovnih mestih je vse bolj aktualna. Medtem ko nekateri vidijo UI kot zaveznika, ki bo izboljšal naša življenja in ustvaril nove priložnosti, drugi opozarjajo na tveganja. Vendar se ob teh spremembah pojavlja pomembno vprašanje: ali umetna inteligenca izboljšuje ali ogroža delovna mesta? To je bila tema petkove ankete. Poslušalce smo vprašali tudi, kakšne so prednosti in slabosti uporabe umetne inteligence?
V sodobnem delovnem okolju se zaposleni pogosto soočajo z različnimi izzivi, ki lahko dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Čeprav so službe postale bolj digitalizirane in se fizične obremenitve zmanjšujejo, so nove oblike zdravstvenih težav postale vsakdan. Delo za računalnikom, dolgotrajno sedenje, slaba drža ter dvigovanje težjih predmetov lahko resno ogrozijo naše zdravje, še posebej, če se teh tveganj ne zavedamo pravočasno. Med najpogostejše težave sodijo bolečine v hrbtu, vratu, ramenih in okončinah. Delo pred računalnikom več ur na dan lahko vodi v slabo držo, kar obremenjuje hrbtenico in povzroča kronične bolečine. Poleg tega dolgotrajno sedenje upočasni cirkulacijo krvi v nogah, kar lahko povzroči otekanje nog in dolgoročne težave s krčnimi žilami. Kakšni so najpogostejši problemi, s katerimi se soočate na delovnem mestu, in kako jih lahko preprečimo, smo preverili v petkovi anketi.
V sodobnem delovnem okolju se zaposleni pogosto soočajo z različnimi izzivi, ki lahko dolgoročno vplivajo na njihovo zdravje. Čeprav so službe postale bolj digitalizirane in se fizične obremenitve zmanjšujejo, so nove oblike zdravstvenih težav postale vsakdan. Delo za računalnikom, dolgotrajno sedenje, slaba drža ter dvigovanje težjih predmetov lahko resno ogrozijo naše zdravje, še posebej, če se teh tveganj ne zavedamo pravočasno. Med najpogostejše težave sodijo bolečine v hrbtu, vratu, ramenih in okončinah. Delo pred računalnikom več ur na dan lahko vodi v slabo držo, kar obremenjuje hrbtenico in povzroča kronične bolečine. Poleg tega dolgotrajno sedenje upočasni cirkulacijo krvi v nogah, kar lahko povzroči otekanje nog in dolgoročne težave s krčnimi žilami. Kakšni so najpogostejši problemi, s katerimi se soočate na delovnem mestu, in kako jih lahko preprečimo, smo preverili v petkovi anketi.
Pridobitev vozniškega izpita je eden ključnih mejnikov v življenju, saj predstavlja prehod v svet samostojnosti in mobilnosti. Toda ta pot je lahko dolga, stresna in finančno precej zahtevna. V današnjem anketi smo preverili, koliko stane vozniški izpit in kako smo ga nekoč opravljali v primerjavi z današnjimi čas. Vozniški izpit ni poceni, kar lahko marsikomu predstavlja izziv. Stroški se začnejo že z vpisom v avtošolo. Največji finančni zalogaj so ure vožnje. Celotna cena vozniškega izpita se lahko povzpne tudi do 1500 evrov ali celo več. Kako se spominjate tistih dnevov, ko ste prvič sedli za volan? Včasih je veljalo, da nas vozniški izpit stane za eno plačo. Je danes še tako?
Pridobitev vozniškega izpita je eden ključnih mejnikov v življenju, saj predstavlja prehod v svet samostojnosti in mobilnosti. Toda ta pot je lahko dolga, stresna in finančno precej zahtevna. V današnjem anketi smo preverili, koliko stane vozniški izpit in kako smo ga nekoč opravljali v primerjavi z današnjimi čas. Vozniški izpit ni poceni, kar lahko marsikomu predstavlja izziv. Stroški se začnejo že z vpisom v avtošolo. Največji finančni zalogaj so ure vožnje. Celotna cena vozniškega izpita se lahko povzpne tudi do 1500 evrov ali celo več. Kako se spominjate tistih dnevov, ko ste prvič sedli za volan? Včasih je veljalo, da nas vozniški izpit stane za eno plačo. Je danes še tako?
Zastopanost žensk v politiki in gospodarstvu je ključen pokazatelj napredka na področju enakopravnosti spolov, saj odraža stopnjo vključevanja žensk v ključne odločevalske procese. Kljub napredku na mnogih področjih so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih mestih. Evropski parlament si nenehno prizadeva za enakopravnost spolov, a so ženske v politiki in v javnem življenju na lokalni, državni in evropski ravni še zmeraj manj zastopane od moških. Junija 2024 so Evropejci izvolili 720 evropskih poslancev, med katerimi je 385 % žensk. Podobno kot v politiki tudi v gospodarstvu ženske težje prodrejo na najvišje položaje. Kvote so torej le začasni mehanizem, ki pomaga hitreje preseči zgodovinske neenakosti. Kljub pozitivnim učinkom pa nasprotniki kvot trdijo, da te omejujejo svobodno izbiro in povzročajo favoriziranje žensk zgolj na podlagi spola, ne pa sposobnosti. Dolgoročni cilj pa mora biti ustvarjanje takšnega okolja, kjer bo zastopanost žensk naravno enakovredna, brez potrebe po dodatnih ukrepih. Kako ocenjujete trenutni položaj žensk v Sloveniji in ali so ženske kvote v politiki in gospodarstvu učinkovito orodje za povečanje enakopravnosti, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Zastopanost žensk v politiki in gospodarstvu je ključen pokazatelj napredka na področju enakopravnosti spolov, saj odraža stopnjo vključevanja žensk v ključne odločevalske procese. Kljub napredku na mnogih področjih so ženske še vedno premalo zastopane na vodilnih mestih. Evropski parlament si nenehno prizadeva za enakopravnost spolov, a so ženske v politiki in v javnem življenju na lokalni, državni in evropski ravni še zmeraj manj zastopane od moških. Junija 2024 so Evropejci izvolili 720 evropskih poslancev, med katerimi je 385 % žensk. Podobno kot v politiki tudi v gospodarstvu ženske težje prodrejo na najvišje položaje. Kvote so torej le začasni mehanizem, ki pomaga hitreje preseči zgodovinske neenakosti. Kljub pozitivnim učinkom pa nasprotniki kvot trdijo, da te omejujejo svobodno izbiro in povzročajo favoriziranje žensk zgolj na podlagi spola, ne pa sposobnosti. Dolgoročni cilj pa mora biti ustvarjanje takšnega okolja, kjer bo zastopanost žensk naravno enakovredna, brez potrebe po dodatnih ukrepih. Kako ocenjujete trenutni položaj žensk v Sloveniji in ali so ženske kvote v politiki in gospodarstvu učinkovito orodje za povečanje enakopravnosti, smo vas spraševali v tokratni anketi.
Vročinski valovi in podnebne spremembe močno vplivajo na naš vsakdan. V Italiji, kjer učenci in učitelji uživajo tri mesece dolge poletne počitnice, nekateri sindikati in združenja učiteljev spričo podnebnih sprememb in poletne vročine, ki v zadnjem času zaznamuje poletne mesece, zahtevajo spremembo šolskega koledarja. Pri tem pozivajo k podaljšanju poletnih počitnic v oktober. Na drugi strani pa številna združenja staršev opozarjajo, da je že trimesečno zaprtje šol od začetka junija do začetka septembra predolgo, tudi zato, ker so Italijani po dolžini šolskih poletnih počitnic v Evropi na samem vrhu. Skupno trajanje počitnic v sklopu enega šolskega leta se prav tako razlikuje, v večini držav znaša med 100 in 120 dnevi na leto. Slovenija se s 95 dnevi nahaja pod spodnjim pragom tega povprečja. Pri nas pobude o podaljšanju poletnih počitnic še ni, smo pa vseeno želeli izvedeti, kaj o tej temi menite vi! Ali bi bilo smiselno podaljšati poletne počitnice in ali imajo naši učenci in učenke preveč počitnic?
Vročinski valovi in podnebne spremembe močno vplivajo na naš vsakdan. V Italiji, kjer učenci in učitelji uživajo tri mesece dolge poletne počitnice, nekateri sindikati in združenja učiteljev spričo podnebnih sprememb in poletne vročine, ki v zadnjem času zaznamuje poletne mesece, zahtevajo spremembo šolskega koledarja. Pri tem pozivajo k podaljšanju poletnih počitnic v oktober. Na drugi strani pa številna združenja staršev opozarjajo, da je že trimesečno zaprtje šol od začetka junija do začetka septembra predolgo, tudi zato, ker so Italijani po dolžini šolskih poletnih počitnic v Evropi na samem vrhu. Skupno trajanje počitnic v sklopu enega šolskega leta se prav tako razlikuje, v večini držav znaša med 100 in 120 dnevi na leto. Slovenija se s 95 dnevi nahaja pod spodnjim pragom tega povprečja. Pri nas pobude o podaljšanju poletnih počitnic še ni, smo pa vseeno želeli izvedeti, kaj o tej temi menite vi! Ali bi bilo smiselno podaljšati poletne počitnice in ali imajo naši učenci in učenke preveč počitnic?
Za marsikoga je prvi šolski dan eden izmed najlepših trenutkov v življenju. Obdobje, ko se prepletajo vznemirjenje, radovednost in kanček strahu pred neznanim. Vstop v šolo predstavlja začetek novega poglavja, kjer otroci spoznavajo nove prijatelje, učitelje in se soočajo z izzivi, ki jih čakajo. Ko se spominjamo svojega prvega šolskega dne, nas preplavi občutek nostalgične topline. Vse se je zdelo tako veliko in čarobno. Z velikimi očmi smo občudovali svojo novo šolsko torbo, ki je bila napolnjena z zvezki, svinčniki in barvicami. Oblekli smo novo obleko, ki jo je mama skrbno pripravila že prejšnji večer. Za vsakega izmed nas, ki se spominjamo svojega prvega šolskega dne, je ta dan posebno dragocen. Kako pa se ga spominjate vi? V petkovi jutranji anketi so nas poklicale tudi Silvestra, Dragica in Mojca.
Za marsikoga je prvi šolski dan eden izmed najlepših trenutkov v življenju. Obdobje, ko se prepletajo vznemirjenje, radovednost in kanček strahu pred neznanim. Vstop v šolo predstavlja začetek novega poglavja, kjer otroci spoznavajo nove prijatelje, učitelje in se soočajo z izzivi, ki jih čakajo. Ko se spominjamo svojega prvega šolskega dne, nas preplavi občutek nostalgične topline. Vse se je zdelo tako veliko in čarobno. Z velikimi očmi smo občudovali svojo novo šolsko torbo, ki je bila napolnjena z zvezki, svinčniki in barvicami. Oblekli smo novo obleko, ki jo je mama skrbno pripravila že prejšnji večer. Za vsakega izmed nas, ki se spominjamo svojega prvega šolskega dne, je ta dan posebno dragocen. Kako pa se ga spominjate vi? V petkovi jutranji anketi so nas poklicale tudi Silvestra, Dragica in Mojca.
V svetu mode se je v zadnjih desetletjih zgodil dramatičen premik. Naš odnos do oblačil se je temeljito spremenil, pri čemer sta kakovost in trajnost postali skoraj nepomembni, medtem ko sta hitrost in cena prevzela vodilno vlogo. Se vam je kdaj zdelo, da imate preveč oblačil, pa kljub temu vedno znova kupujete nova? Zakaj potrebujemo deset nekvalitetnih puloverjev, če nosimo le dva, pet se jih je že po prvem pranju skrčilo v sušilnem stroju, trije nam pa sploh niso bili všeč, a smo jih vseeno kupili? Kdaj ste nazadnje kupili nekaj dražjega, kar je trajno in izdelano na trajnosten način? Prisluhnite današnji anketi in se z nami vprašajte, ali je manj lahko več.
V svetu mode se je v zadnjih desetletjih zgodil dramatičen premik. Naš odnos do oblačil se je temeljito spremenil, pri čemer sta kakovost in trajnost postali skoraj nepomembni, medtem ko sta hitrost in cena prevzela vodilno vlogo. Se vam je kdaj zdelo, da imate preveč oblačil, pa kljub temu vedno znova kupujete nova? Zakaj potrebujemo deset nekvalitetnih puloverjev, če nosimo le dva, pet se jih je že po prvem pranju skrčilo v sušilnem stroju, trije nam pa sploh niso bili všeč, a smo jih vseeno kupili? Kdaj ste nazadnje kupili nekaj dražjega, kar je trajno in izdelano na trajnosten način? Prisluhnite današnji anketi in se z nami vprašajte, ali je manj lahko več.
Spoštovanje, medsebojna pomoč in sožitje so vrednote, ki nas povezujejo ne glede na starost. V času, ko se svet hitro spreminja in ko se pogosto pozablja na vrednote, ki so nas izoblikovale, je pomembno, da se spomnimo na pomen povezanosti med generacijami. Medgeneracijska solidarnost ni le izraz – to je nit, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Skozi njo mladi pridobivajo izkušnje starejših, starejši pa uživajo v energiji in svežih pogledih, ki jih prinašajo mlajše generacije. V današnji jutranji anketi bomo govorili o tem. Ali danes mladi še spoštujejo starejše? Kaj se lahko mladi danes naučijo od starejših in kaj starejši od mladih?
Spoštovanje, medsebojna pomoč in sožitje so vrednote, ki nas povezujejo ne glede na starost. V času, ko se svet hitro spreminja in ko se pogosto pozablja na vrednote, ki so nas izoblikovale, je pomembno, da se spomnimo na pomen povezanosti med generacijami. Medgeneracijska solidarnost ni le izraz – to je nit, ki povezuje preteklost, sedanjost in prihodnost. Skozi njo mladi pridobivajo izkušnje starejših, starejši pa uživajo v energiji in svežih pogledih, ki jih prinašajo mlajše generacije. V današnji jutranji anketi bomo govorili o tem. Ali danes mladi še spoštujejo starejše? Kaj se lahko mladi danes naučijo od starejših in kaj starejši od mladih?
Mineva leto dni odkar so našo državo prizadele najhujše poplave v naši zgodovini. Nekoč znane pokrajine in mesta so postali neprepoznavne, številni domovi so bili uničeni, življenja izgubljena. Tudi po letu dni je pred nami dolga pot okrevanja, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov: države, občin, gospodarstva, civilne družbe in posameznikov. V današnji anketi nas zanima, če smo danes kaj drugače pripravljeni kot tedaj? Je država naredila dovolj? Do sedaj je le ena družina dočakala novo domovanje, pa še to je zgradil donator. Ste mislili, da bo šlo hitreje? Smo očitno spoznali, da so naravne nesreče neizogibne.
Mineva leto dni odkar so našo državo prizadele najhujše poplave v naši zgodovini. Nekoč znane pokrajine in mesta so postali neprepoznavne, številni domovi so bili uničeni, življenja izgubljena. Tudi po letu dni je pred nami dolga pot okrevanja, ki zahteva sodelovanje vseh deležnikov: države, občin, gospodarstva, civilne družbe in posameznikov. V današnji anketi nas zanima, če smo danes kaj drugače pripravljeni kot tedaj? Je država naredila dovolj? Do sedaj je le ena družina dočakala novo domovanje, pa še to je zgradil donator. Ste mislili, da bo šlo hitreje? Smo očitno spoznali, da so naravne nesreče neizogibne.
V Parizu so se s prvimi tekmovanji začele olimpijske igre. Na uradnem odprtju, paradi narodov, na reki Seni se bo predstavila tudi 90-članska ekipa športnikov, najštevilčnejša doslej, ki bo zastopala Slovenijo. Olimpijske igre so veliko več kot le športno tekmovanje. To je priložnost za kulturne izmenjave, spodbujanje miru in medsebojnega spoštovanja ter praznovanje športnih dosežkov. Vsi skupaj bomo držali pesti za naše športnike in uživali v trenutkih, ki nas bodo znova povezovali. Kaj pa vi, boste spremljali olimpijado v Parizu? Boste navijali za naše olimpijce? Kdo se bo najbolje odrezal in komu napovedujete medaljo? Olimpijski utrip smo izmerili v petkovi jutranji anketi.
V Parizu so se s prvimi tekmovanji začele olimpijske igre. Na uradnem odprtju, paradi narodov, na reki Seni se bo predstavila tudi 90-članska ekipa športnikov, najštevilčnejša doslej, ki bo zastopala Slovenijo. Olimpijske igre so veliko več kot le športno tekmovanje. To je priložnost za kulturne izmenjave, spodbujanje miru in medsebojnega spoštovanja ter praznovanje športnih dosežkov. Vsi skupaj bomo držali pesti za naše športnike in uživali v trenutkih, ki nas bodo znova povezovali. Kaj pa vi, boste spremljali olimpijado v Parizu? Boste navijali za naše olimpijce? Kdo se bo najbolje odrezal in komu napovedujete medaljo? Olimpijski utrip smo izmerili v petkovi jutranji anketi.
Vprašanje o zagotavljanju brezplačne vode iz pipe v gostinskih lokalih je vedno bolj aktualno. Zagovorniki te ideje trdijo, da je dostop do čiste pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Menijo, da bi uzakonitev brezplačne vode iz pipe pripomogla k zmanjšanju uporabe plastenk, kar bi pozitivno vplivalo na okolje. Poleg tega bi takšen ukrep lahko izboljšal izkušnjo gostov in spodbudil odgovorno ravnanje z vodo. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi to pomenilo dodatne stroške za gostinske lokale, prav tako se sprašujejo, ali bi bili gostje dovolj hvaležni za to storitev ali bi jo jemali kot samoumevno. Kakšna so vaša mnenja? Bi podprli takšen zakon? Ste že plačali za vodo iz pipe in kaj pravijo gostinci, gostje lokala ter naši poslušalci?
Vprašanje o zagotavljanju brezplačne vode iz pipe v gostinskih lokalih je vedno bolj aktualno. Zagovorniki te ideje trdijo, da je dostop do čiste pitne vode osnovna pravica vsakega posameznika. Menijo, da bi uzakonitev brezplačne vode iz pipe pripomogla k zmanjšanju uporabe plastenk, kar bi pozitivno vplivalo na okolje. Poleg tega bi takšen ukrep lahko izboljšal izkušnjo gostov in spodbudil odgovorno ravnanje z vodo. Nasprotniki pa opozarjajo, da bi to pomenilo dodatne stroške za gostinske lokale, prav tako se sprašujejo, ali bi bili gostje dovolj hvaležni za to storitev ali bi jo jemali kot samoumevno. Kakšna so vaša mnenja? Bi podprli takšen zakon? Ste že plačali za vodo iz pipe in kaj pravijo gostinci, gostje lokala ter naši poslušalci?
Primorska je že nekaj dni v primežu vročinskega vala. Letos je to drugi, ampak za razliko od junijskega prinaša še višje temperature. Agencija za okolje je že v torek izdala oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur. Živo srebro se je po nižinah povzpelo do 36 stopinj. Najbolj vroče je bilo na Goriškem, kjer sonce neusmiljeno pripeka že nekaj dni. Zato je pomembno, da se ustrezno zaščitimo in se ohladimo. Kako vročina vpliva na vaše počutje in kakšne ukrepe običajno sprejmete, da se zaščitite pred pripeko? Čeprav bi morda lahko spekli jajce na pločniku, vam vseeno priporočamo, da za zajtrk uporabite štedilnik in prisluhnite današnji anketi. Vprašali smo vas, kako prenašate vročino in ali so vročinski valovi postali pogostejši kot nekoč?
Primorska je že nekaj dni v primežu vročinskega vala. Letos je to drugi, ampak za razliko od junijskega prinaša še višje temperature. Agencija za okolje je že v torek izdala oranžno opozorilo zaradi visokih temperatur. Živo srebro se je po nižinah povzpelo do 36 stopinj. Najbolj vroče je bilo na Goriškem, kjer sonce neusmiljeno pripeka že nekaj dni. Zato je pomembno, da se ustrezno zaščitimo in se ohladimo. Kako vročina vpliva na vaše počutje in kakšne ukrepe običajno sprejmete, da se zaščitite pred pripeko? Čeprav bi morda lahko spekli jajce na pločniku, vam vseeno priporočamo, da za zajtrk uporabite štedilnik in prisluhnite današnji anketi. Vprašali smo vas, kako prenašate vročino in ali so vročinski valovi postali pogostejši kot nekoč?
Danes je zadnji šolski dan za mnoge dijake in šolarje po vsej Sloveniji, v ponedeljek bodo samo še pobrali svoja spričevala in se prepustili brezskrbnosti in ležernosti poletnih dni. To je dan mešanih občutkov - veselja ob koncu šolskega leta, olajšanja zaradi opravljenih obveznosti in morda tudi kančka žalosti ob slovesu od sošolcev in učiteljev. Vsi se spominjamo tega posebnega dne, ko smo zaprli vrata učilnic in pospravili šolske torbe. Kaj pa vi? Kateri so vaši najlepši spomini iz šolskih klopi in na zadnji šolski dan smo vas vprašali v današnji anketi.
Danes je zadnji šolski dan za mnoge dijake in šolarje po vsej Sloveniji, v ponedeljek bodo samo še pobrali svoja spričevala in se prepustili brezskrbnosti in ležernosti poletnih dni. To je dan mešanih občutkov - veselja ob koncu šolskega leta, olajšanja zaradi opravljenih obveznosti in morda tudi kančka žalosti ob slovesu od sošolcev in učiteljev. Vsi se spominjamo tega posebnega dne, ko smo zaprli vrata učilnic in pospravili šolske torbe. Kaj pa vi? Kateri so vaši najlepši spomini iz šolskih klopi in na zadnji šolski dan smo vas vprašali v današnji anketi.
Danes se sprašujemo, ali bo Slovenija sledila pozivu zaščitnikov živali in končno prepovedala rejo svinj v kletkah. Društvo AETP je pred mesecem dni začelo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero želijo izboljšati življenjske pogoje rejnih živali. S peticijo, ki jo je do sedaj podpisalo že veliko ljudi, pozivajo vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bi to prepovedala. Trenutno slovenska zakonodaja ne prepoveduje reje v kletkah, a kljub temu aktivisti trdijo, da kletke pomenijo veliko trpljenje za živali. Svinje v kletkah ne morejo raztegniti nog, ležati na boku ali se obrniti. Prav tako nimajo prostora za socialne interakcije in druge naravne oblike vedenja. Strokovnjaki za prašičerejo sicer pravijo, da se prosta reja prašičev ni posebno razširila tako zaradi izgub živali in bolezni. Bojijo se tudi, da bi imele predlagane spremembe hude posledice za panogo, vključno s podražitvijo hrane. Kampanja Slovenija proti kletkam je sprožila veliko razprav o reji živali. Kaj menite vi? Ali podpirate prepoved kletk? Debato smo razširili še na pomen lokalno pridelane hrane.
Danes se sprašujemo, ali bo Slovenija sledila pozivu zaščitnikov živali in končno prepovedala rejo svinj v kletkah. Društvo AETP je pred mesecem dni začelo kampanjo Slovenija proti kletkam, s katero želijo izboljšati življenjske pogoje rejnih živali. S peticijo, ki jo je do sedaj podpisalo že veliko ljudi, pozivajo vlado, naj sprejme zakonodajo, ki bi to prepovedala. Trenutno slovenska zakonodaja ne prepoveduje reje v kletkah, a kljub temu aktivisti trdijo, da kletke pomenijo veliko trpljenje za živali. Svinje v kletkah ne morejo raztegniti nog, ležati na boku ali se obrniti. Prav tako nimajo prostora za socialne interakcije in druge naravne oblike vedenja. Strokovnjaki za prašičerejo sicer pravijo, da se prosta reja prašičev ni posebno razširila tako zaradi izgub živali in bolezni. Bojijo se tudi, da bi imele predlagane spremembe hude posledice za panogo, vključno s podražitvijo hrane. Kampanja Slovenija proti kletkam je sprožila veliko razprav o reji živali. Kaj menite vi? Ali podpirate prepoved kletk? Debato smo razširili še na pomen lokalno pridelane hrane.
Američani poznajo izraz »soccer mom«. To je mama, ki veliko časa preživi tako, da svoje otroke vozi na različne dejavnosti, kot so glasbeni pouk, šport itd. Pogosto se te obšolske dejavnosti časovno prepletajo in zahtevajo pravo strategijo pri organizaciji prevozov. Dokler zadeve ostajajo pri prevažanju otrok, ni nič narobe, a ko se jim pridružijo prevelika pričakovanja staršev, pretirana navijaška vznesenost in želja po tem, da bo malček najboljši, dobimo »fuzbal atije in mamice.« Časnik Večer je veliko pisal o nogometni tekmi dečkov, na kateri so očetje in mame teh otrok zganjali pravi vik in krik ter se drli na trenerje in sodnike. Tako nešportno vedenje se prenaša na otroke. Niso vsi Messiji, Ronaldi, Dončiči, Gadžijevi, Urnauti; statistika pravi, da ima le majhen delež otrok genetske predispozicije za doseganje presežnih rezultatov. Neprimerno vedenje in prevelika pričakovanja staršev pa niso prisotna samo v športu. Se vam zdi, da starši danes od svojih otrok zahtevajo preveč? Prisluhnite anketi in Elviri, Magdi, Dragici ter Filipu, ki so na poklicali v živo!
Američani poznajo izraz »soccer mom«. To je mama, ki veliko časa preživi tako, da svoje otroke vozi na različne dejavnosti, kot so glasbeni pouk, šport itd. Pogosto se te obšolske dejavnosti časovno prepletajo in zahtevajo pravo strategijo pri organizaciji prevozov. Dokler zadeve ostajajo pri prevažanju otrok, ni nič narobe, a ko se jim pridružijo prevelika pričakovanja staršev, pretirana navijaška vznesenost in želja po tem, da bo malček najboljši, dobimo »fuzbal atije in mamice.« Časnik Večer je veliko pisal o nogometni tekmi dečkov, na kateri so očetje in mame teh otrok zganjali pravi vik in krik ter se drli na trenerje in sodnike. Tako nešportno vedenje se prenaša na otroke. Niso vsi Messiji, Ronaldi, Dončiči, Gadžijevi, Urnauti; statistika pravi, da ima le majhen delež otrok genetske predispozicije za doseganje presežnih rezultatov. Neprimerno vedenje in prevelika pričakovanja staršev pa niso prisotna samo v športu. Se vam zdi, da starši danes od svojih otrok zahtevajo preveč? Prisluhnite anketi in Elviri, Magdi, Dragici ter Filipu, ki so na poklicali v živo!
Slavimo 75 let radijskega ustvarjanja, druženja in informiranja! To je dolga doba in v tem času se je radio močno spremenil. Iz preprostega medija se je razvil v dinamično platformo za informiranje, zabavo, druženje in izobraževanje. Vse to je bilo mogoče tudi zaradi vas, dragi poslušalci! Hvala, ker ste z nami že toliko let in ker soustvarjate program z odzivi in sodelovanjem. Radio je dandanes medij brez katerega si težko predstavljamo naš vsakdanjik. Lepo, da si še vedno vzamete čas za radio. Že ves mesec maj smo se spominjali najlepših trenutkov naše preteklosti v naši Kroniki s posebnimi oddajami, arhivskimi posnetki in pogovori s tistimi, ki so oblikovali naš program. Že tri četrt stoletja smo del vašega vsakdana, prinašamo vam novice, glasbo in nepozabne zgodbe, to so izpostavili tudi naši poslušalci. Ob tej praznični petkovi anketi smo vas pozvali, da nas pokličete in delite z nami svoje najljubše radijske spomine, zgodbe ali preprosto svoje dobre želje. Poklicali so nas Marta, Helena, Dragica in Magda.
Slavimo 75 let radijskega ustvarjanja, druženja in informiranja! To je dolga doba in v tem času se je radio močno spremenil. Iz preprostega medija se je razvil v dinamično platformo za informiranje, zabavo, druženje in izobraževanje. Vse to je bilo mogoče tudi zaradi vas, dragi poslušalci! Hvala, ker ste z nami že toliko let in ker soustvarjate program z odzivi in sodelovanjem. Radio je dandanes medij brez katerega si težko predstavljamo naš vsakdanjik. Lepo, da si še vedno vzamete čas za radio. Že ves mesec maj smo se spominjali najlepših trenutkov naše preteklosti v naši Kroniki s posebnimi oddajami, arhivskimi posnetki in pogovori s tistimi, ki so oblikovali naš program. Že tri četrt stoletja smo del vašega vsakdana, prinašamo vam novice, glasbo in nepozabne zgodbe, to so izpostavili tudi naši poslušalci. Ob tej praznični petkovi anketi smo vas pozvali, da nas pokličete in delite z nami svoje najljubše radijske spomine, zgodbe ali preprosto svoje dobre želje. Poklicali so nas Marta, Helena, Dragica in Magda.
Po vsem svetu bodo 18. maja obeležili mednarodni muzejski dan. Muzeji in galerije praznujejo in pripravljajo številne dogodke za obiskovalce ter tako z bogatim in pisanim dogajanjem opozarjajo na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo. Lani se je dnevu muzejev pridružilo več kot 37.000 ustanov v 158 državah sveta. V Sloveniji je v javnem razvidu muzejev vpisanih 56 muzejev, med najbolj obiskanimi pooblaščenimi muzeji so Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenski planinski muzej in Park vojaške zgodovine Pivka. Kdaj ste pa vi nazadnje obiskali muzej? Če ga še niste, vas morda v današnji anketi le prepričamo, da na mednarodni dan muzejev, razširite svoja kulturna obzorja. Bolje pozno kot nikoli!
Po vsem svetu bodo 18. maja obeležili mednarodni muzejski dan. Muzeji in galerije praznujejo in pripravljajo številne dogodke za obiskovalce ter tako z bogatim in pisanim dogajanjem opozarjajo na pomembno družbeno vlogo, ki jo imajo. Lani se je dnevu muzejev pridružilo več kot 37.000 ustanov v 158 državah sveta. V Sloveniji je v javnem razvidu muzejev vpisanih 56 muzejev, med najbolj obiskanimi pooblaščenimi muzeji so Muzej in galerije mesta Ljubljane, Slovenski planinski muzej in Park vojaške zgodovine Pivka. Kdaj ste pa vi nazadnje obiskali muzej? Če ga še niste, vas morda v današnji anketi le prepričamo, da na mednarodni dan muzejev, razširite svoja kulturna obzorja. Bolje pozno kot nikoli!
Letošnja Evrovizija ni razočarala. Oba polfinalna večera sta znova združila glasbo, čustva in sporočila enotnosti. Seveda tudi brez kreativnosti in spektakularne scenske produkcije, ki poskrbita za čarobno vzdušje, ni šlo. Stavnice so se tokrat zmotile. Raiven je v Malmöju Sloveniji priborila drugo zaporedno uvrstitev v veliki evrovizijski finale. Kljub temu, da je za popotnico prejela kar nekaj nesramnih komentarjev in kritik, je po torkovem nastopu Veronika združila Slovenijo in čestitke so kar deževale. Kako ste vi doživljali oba polfinalna večera Evrovizije? Ste navijali za Raiven? Kdo vas je najbolj navdušil? Pogrešate »staro« Evrovizijo? Prisluhnite vtisom v naši jutranji anketi!
Letošnja Evrovizija ni razočarala. Oba polfinalna večera sta znova združila glasbo, čustva in sporočila enotnosti. Seveda tudi brez kreativnosti in spektakularne scenske produkcije, ki poskrbita za čarobno vzdušje, ni šlo. Stavnice so se tokrat zmotile. Raiven je v Malmöju Sloveniji priborila drugo zaporedno uvrstitev v veliki evrovizijski finale. Kljub temu, da je za popotnico prejela kar nekaj nesramnih komentarjev in kritik, je po torkovem nastopu Veronika združila Slovenijo in čestitke so kar deževale. Kako ste vi doživljali oba polfinalna večera Evrovizije? Ste navijali za Raiven? Kdo vas je najbolj navdušil? Pogrešate »staro« Evrovizijo? Prisluhnite vtisom v naši jutranji anketi!
Ker smo še vedno pod vtisi praznika dela, se bomo v današnji anketi posvetili odmoru na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Čas odmora se všteva v delovni čas in je plačan. Ampak, ko se med delovnim časom odpravimo na zaslužen obrok, se pred menzami, restavracijami, trgovinami vije vrsta čakajočih, ki nestrpno pričakujejo, da lahko v miru pojejo, ali pa kupijo sendvič. Ali je to sploh možno opraviti v pol ure? Je zakonsko določen čas za odmor prekratek? Na Finskem je na voljo cela ura, v Italiji pa se odmor ne všteva v delovni čas.
Ker smo še vedno pod vtisi praznika dela, se bomo v današnji anketi posvetili odmoru na delovnem mestu. Zakon o delovnih razmerjih določa, da ima delavec, ki dela polni delovni čas, pravico do odmora, ki traja 30 minut. Čas odmora se všteva v delovni čas in je plačan. Ampak, ko se med delovnim časom odpravimo na zaslužen obrok, se pred menzami, restavracijami, trgovinami vije vrsta čakajočih, ki nestrpno pričakujejo, da lahko v miru pojejo, ali pa kupijo sendvič. Ali je to sploh možno opraviti v pol ure? Je zakonsko določen čas za odmor prekratek? Na Finskem je na voljo cela ura, v Italiji pa se odmor ne všteva v delovni čas.
1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini
1. maja 2004 je Slovenija skupaj še z devetimi državami srednje in vzhodne Evrope postala članica Evropske unije. To je bila največja širitev te povezave v njeni zgodovini, kar so takrat imenovali »veliki pok«. Čeprav je bilo pred vstopom prisotne nekaj negotovosti, lahko danes ugotovimo, da je članstvo Slovenije v Evropski uniji izjemnega pomena. Slovenci glede na Eurobarometer nadpovprečno podpiramo EU, a udeležba na evropskih volitvah je med najnižjimi v Uniji. V današnji anketi smo nastavili ogledalo članstvu Slovenije v evropski družini
V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?
V letu 2023 je bilo v Sloveniji opravljenih malo več kot 45 tisoč vozniških izpitov za kategorijo B, od tega jih je bilo več kot polovica uspešno opravljenih. Vozniški izpit je pomemben mejnik v življenju vsakega posameznika. Za mnoge je to čas, poln pričakovanj, vznemirjenja in tudi nekaj stresa. Vozniški izpit je še vedno simbol svobode in neodvisnosti. Vsak izmed nas je čimprej želel pridobiti vozniško dovoljenje. S počitniškim delom in »donacijami« staršev, stricev, non in botrov, smo si nabrali dovolj denarja, da smo lahko plačevali ure vožnje, saj je za marsikoga to predstavljalo velik finančni zalogaj. Kako je pa danes? Raziskave kažejo, da zanimanje mladih za opravljanje vozniškega izpita v zadnjih letih precej upada. Kakšni so vaši spomini na šolo vožnje? Bi danes še opravili vozniški izpit?
Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?
Strokovnjaki temu pravijo ocenomanija. V šolah je v zadnjem desetletju izrazito poraslo povprečje ocen. Te so vse višje, kar pa ne odraža nujno dejanskega znanja. V šolskem sistemu je že toliko odličnjakov, da celo vplivajo na vpis po srednjih šolah in tako je marsikatera gimnazija zaostrila vpisne pogoje. Ali to pomeni, da bo vsaka štirica od sedmega razreda naprej lahko usodna? Zakaj je štiri slaba ocena? Zgodba se seveda pri vpisu na fakultete spet ponovi. Tisti učenci, ki dosegajo malenkostno slabši uspeh, lahko opustijo upanje, da se bodo vpisali na želeno šolo ali fakulteto. Zakaj "lovci na petice", ko opravijo standardizirani test znanja, ne dosegajo posebno velikih uspehov? Če smo malo provokativni, ali res ustvarjamo »piflarje«, pri katerih naučeno čez par tednov izpuhti? Kaj je torej pomembno, ocena ali znanje? Zakaj učenci tako hlastajo po absolutni petici in kdo stoji v ozadju: starši, šolski sistem ali družba?
Zaradi negotovih varnostnih razmer postaja obvezno služenje vojaškega roka spet aktualno. V zadnjem času se to vprašanje pojavlja tudi na slovenskem političnem parketu. Ampak kot zatrjujejo odgovorni, je o tem še preuranjeno govoriti, saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. Sicer pa se je to vprašanje v zadnjih letih večkrat zastavilo, a do resnejših manevrov nikoli ni prišlo. Služenje vojaškega roka je bila nekoč “čast” – no, vsaj tako so to predstavljali. V Jugoslaviji je veljal stereotipi, da moški, ki ni bil v vojski, ni pravi moški. Ali pomeni naborništvo res pravi prehod fanta v moža? Smo kot družba že prerasli prepričanje, da nam samo vojska priuči tiste prave vrednote? Seveda je tu še ključno vprašanje, ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?
Zaradi negotovih varnostnih razmer postaja obvezno služenje vojaškega roka spet aktualno. V zadnjem času se to vprašanje pojavlja tudi na slovenskem političnem parketu. Ampak kot zatrjujejo odgovorni, je o tem še preuranjeno govoriti, saj trenutno bolj razmišljajo o dodatnih zaposlitvah v vojski kot o naborništvu. Sicer pa se je to vprašanje v zadnjih letih večkrat zastavilo, a do resnejših manevrov nikoli ni prišlo. Služenje vojaškega roka je bila nekoč “čast” – no, vsaj tako so to predstavljali. V Jugoslaviji je veljal stereotipi, da moški, ki ni bil v vojski, ni pravi moški. Ali pomeni naborništvo res pravi prehod fanta v moža? Smo kot družba že prerasli prepričanje, da nam samo vojska priuči tiste prave vrednote? Seveda je tu še ključno vprašanje, ali podpirate obvezno služenje vojaškega roka?
V dobi interneta je dostop do informacij lažji kot kdajkoli prej. Vse, kar potrebujemo, je nekaj klikov in pred nami se odpre morje informacij. A pozor! Vse, kar beremo na spletu, ni nujno resnično. Ljudje pogosto iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja in mnenja, tudi bolj nagnjeni smo k sprejemanju informacij, ki se ujemajo z našim prepričanjem, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Klasični mediji, kjer so informacije verodostojne, inteligentne in analitične, izgubljajo moč. Za vedno več mladim, pa tudi tistih do 40. leta starosti je telefon danes že pretežen vir informacij. Ali se zanašate na javno televizijo ali radijske oddaje za spremljanje novic, ali se raje poslužujete družabnih omrežij za pridobivanje informacij o trenutnih dogodkih? Na ta vprašanja smo odgovarjali v petkovi anketi.
V dobi interneta je dostop do informacij lažji kot kdajkoli prej. Vse, kar potrebujemo, je nekaj klikov in pred nami se odpre morje informacij. A pozor! Vse, kar beremo na spletu, ni nujno resnično. Ljudje pogosto iščemo informacije, ki potrjujejo naša prepričanja in mnenja, tudi bolj nagnjeni smo k sprejemanju informacij, ki se ujemajo z našim prepričanjem, ne glede na to, ali so resnične ali ne. Klasični mediji, kjer so informacije verodostojne, inteligentne in analitične, izgubljajo moč. Za vedno več mladim, pa tudi tistih do 40. leta starosti je telefon danes že pretežen vir informacij. Ali se zanašate na javno televizijo ali radijske oddaje za spremljanje novic, ali se raje poslužujete družabnih omrežij za pridobivanje informacij o trenutnih dogodkih? Na ta vprašanja smo odgovarjali v petkovi anketi.
Pobudo za praznovanje osmega marca kot mednarodnega dneva žensk je prva naslovila nemška feministka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice spregledanih. Na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena leta 1910 v Köbenhavnu je predlagala, da bi dan žena praznovali kot mednarodni praznik. Leto kasneje so tako dan žensk prvič praznovali ne le v Nemčiji, Avstriji in Švici ter na Danskem, temveč tudi pri nas, v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po uveljavitvi volilnih pravic žensk, a ne le zahteve, da ženske lahko volijo, temveč tudi, da so izvoljene. Pa tudi po uveljavitvi pravice do zaposlitve, izobraževanja ter ukinitvi diskriminacije na delovnem mestu. Kaj pa danes? Še potrebujemo dan žena?
Pobudo za praznovanje osmega marca kot mednarodnega dneva žensk je prva naslovila nemška feministka Clara Zetkin, rojena Eissner, ki se je od leta 1889 javno borila za pravice spregledanih. Na drugi mednarodni konferenci socialističnih žena leta 1910 v Köbenhavnu je predlagala, da bi dan žena praznovali kot mednarodni praznik. Leto kasneje so tako dan žensk prvič praznovali ne le v Nemčiji, Avstriji in Švici ter na Danskem, temveč tudi pri nas, v Trbovljah. Takrat so bile v ospredju zahteve po uveljavitvi volilnih pravic žensk, a ne le zahteve, da ženske lahko volijo, temveč tudi, da so izvoljene. Pa tudi po uveljavitvi pravice do zaposlitve, izobraževanja ter ukinitvi diskriminacije na delovnem mestu. Kaj pa danes? Še potrebujemo dan žena?
Vstopili smo v mesec, ko bomo obeležili 120-letnico rojstva Srečka Kosovela. Naš veliki kraški poet sodi med najbolj prepoznavne literate doma in v tujini. Tudi na Radiu Koper se mu bomo poklonili z različnimi rubrikami, ki bodo osvetlile njegovo življenje. Z branjem njegove poezije bodo pesnikov opus počastili tudi voditelji programa. Srečku Kosovelu posvečamo tudi petkovo anketo. Poznate njegovo poezijo? Ali sploh berete poezijo in kateri je vaš najljubši poet?
Vstopili smo v mesec, ko bomo obeležili 120-letnico rojstva Srečka Kosovela. Naš veliki kraški poet sodi med najbolj prepoznavne literate doma in v tujini. Tudi na Radiu Koper se mu bomo poklonili z različnimi rubrikami, ki bodo osvetlile njegovo življenje. Z branjem njegove poezije bodo pesnikov opus počastili tudi voditelji programa. Srečku Kosovelu posvečamo tudi petkovo anketo. Poznate njegovo poezijo? Ali sploh berete poezijo in kateri je vaš najljubši poet?
V tokratni petkovi anketi smo se pozanimali, zakaj po vašem mnenju prihaja do izgredov na stadionih. A znamo biti navijači?
V tokratni petkovi anketi smo se pozanimali, zakaj po vašem mnenju prihaja do izgredov na stadionih. A znamo biti navijači?