Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mesec marec je mesec v znamenju žena. Spominjamo se tudi brezmadežne device Marije, ki ji je nadangel Gabrijel napovedal, da bo čudežno spočela našega Odrešenika. Kakšno vlogo ima Marija v cerkvenem občestvu, zakaj je toliko cerkva na Slovenskem posvečenih prav njej in kakšen navdih nam je lahko Marijina zgodba? Zakaj je del teologije tudi mariologija? O teh vprašanjih premišljuje mladi duhovnik iz Škofije Novo mesto Štefan Hosta.
Mesec marec je mesec v znamenju žena. Spominjamo se tudi brezmadežne device Marije, ki ji je nadangel Gabrijel napovedal, da bo čudežno spočela našega Odrešenika. Kakšno vlogo ima Marija v cerkvenem občestvu, zakaj je toliko cerkva na Slovenskem posvečenih prav njej in kakšen navdih nam je lahko Marijina zgodba? Zakaj je del teologije tudi mariologija? O teh vprašanjih premišljuje mladi duhovnik iz Škofije Novo mesto Štefan Hosta.
22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?
22. marca s sončnim zahodom muslimanke in muslimani po vsem svetu vstopajo v sveti postni mesec ramazan. Muslimani verujejo, da je v ramazanu Alah začel preroku Mohamedu razodevati sveto knjigo muslimanov Koran. Z Emo Bošnjak iz Islamske skupnosti v Republiki Sloveniji o duhovnem sporočilu za muslimane svetega meseca ramazan, kako ga opredeljuje Koran, za muslimane sveta knjiga. Kako jo brati? Zakaj Islamska skupnost v Sloveniji še vedno ne odobrava niti enega izmed treh prevodov Korana v slovenščino?
Kristjanke in kristjani so v postnem obdobju, ki je čas sprememb, pa tudi dobrodelnosti. Ta je v tem obdobju zelo pomembna. Jezus uči, da morajo kristjanke in kristjani biti v oporo ubogim in zapostavljenim. Zato je postni čas priložnost, da spoznamo pravi pomen dobrodelnih dejanj. Ravnatelj študentskega Vincencijevega doma v Ljubljani, teolog, lazarist Rok Žlendra o pomenu dobrodelnosti opominja, da biti dobrodelen pomeni, da dajemo sebe in da nas pri tem vodi želja narediti nekaj dobrega, ne da bi se s tem postavljali ali pri sebi pogasili slabo vest.
Kristjanke in kristjani so v postnem obdobju, ki je čas sprememb, pa tudi dobrodelnosti. Ta je v tem obdobju zelo pomembna. Jezus uči, da morajo kristjanke in kristjani biti v oporo ubogim in zapostavljenim. Zato je postni čas priložnost, da spoznamo pravi pomen dobrodelnih dejanj. Ravnatelj študentskega Vincencijevega doma v Ljubljani, teolog, lazarist Rok Žlendra o pomenu dobrodelnosti opominja, da biti dobrodelen pomeni, da dajemo sebe in da nas pri tem vodi želja narediti nekaj dobrega, ne da bi se s tem postavljali ali pri sebi pogasili slabo vest.
Leta 2020 smo zaznamovali 500. obletnico rojstva prvega slovničarja slovenskega jezika in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. To je spodbudilo številne raziskovalce, da so na novo ovrednotili njegov vpliv na razvoj protestantske miselnosti, pa tudi njegovo življenjsko pot. Nova odkritja o Bohoriču, za katerega zdaj strokovnjaki pravijo, da je bil največji humanist 16. stoletja med Slovenci, razgrinjajo avtorji v zborniku Novi pogledi na Adama Bohoriča. Uredil ga je akademik dr. Marko Jesenšek, ki z dr. Klaudijo Sedar, direktorico Zavoda Primoža Trubarja, predstavlja vsebino zbornika.
Leta 2020 smo zaznamovali 500. obletnico rojstva prvega slovničarja slovenskega jezika in protestantskega šolnika Adama Bohoriča. To je spodbudilo številne raziskovalce, da so na novo ovrednotili njegov vpliv na razvoj protestantske miselnosti, pa tudi njegovo življenjsko pot. Nova odkritja o Bohoriču, za katerega zdaj strokovnjaki pravijo, da je bil največji humanist 16. stoletja med Slovenci, razgrinjajo avtorji v zborniku Novi pogledi na Adama Bohoriča. Uredil ga je akademik dr. Marko Jesenšek, ki z dr. Klaudijo Sedar, direktorico Zavoda Primoža Trubarja, predstavlja vsebino zbornika.
Na prvo postno nedeljo po koledarju večine krščanskih cerkva kaplan v katoliški župniji Sveti križ v Ljubljani Anže Cunk premišljuje o pomenu posta danes, kako se ga župljani udejstvujejo in kakšno nalogo imajo tudi duhovniki znotraj občestva v 40 dnevnem postnem času.
Na prvo postno nedeljo po koledarju večine krščanskih cerkva kaplan v katoliški župniji Sveti križ v Ljubljani Anže Cunk premišljuje o pomenu posta danes, kako se ga župljani udejstvujejo in kakšno nalogo imajo tudi duhovniki znotraj občestva v 40 dnevnem postnem času.
Slovenska škofovska konferenca letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja. O prelomnih trenutkih v zgodovini Cerkve na Slovenskem in o okoliščinah nastanka samostojnega zbora slovenskih škofov premišljuje upokojeni profesor zgodovine Cerkve na teološki fakulteti univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja. Pa tudi o vlogi blaženega Antona Martina Slomška pri povezovanju škofij.
Slovenska škofovska konferenca letos praznuje 30. obletnico svojega delovanja. O prelomnih trenutkih v zgodovini Cerkve na Slovenskem in o okoliščinah nastanka samostojnega zbora slovenskih škofov premišljuje upokojeni profesor zgodovine Cerkve na teološki fakulteti univerze v Ljubljani dr. Bogdana Kolarja. Pa tudi o vlogi blaženega Antona Martina Slomška pri povezovanju škofij.
Upokojeni profesor homiletike na teološki fakulteti, zlatomašnik dr. Ivan Rojnik iz Radelj ob Dravi premišljuje o izzivih duhovniškega poklica. Zanj je duhovništvo predvsem milostna priložnost služenja in promocije božje dobrotljivosti.
Upokojeni profesor homiletike na teološki fakulteti, zlatomašnik dr. Ivan Rojnik iz Radelj ob Dravi premišljuje o izzivih duhovniškega poklica. Zanj je duhovništvo predvsem milostna priložnost služenja in promocije božje dobrotljivosti.
Katoliški duhovnik, pesnik in narodni buditelj Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski je bil eden od tistih kulturnih delavcev, ki so se v prvi polovici 19. stoletja borili za razvoj slovenskega jezika in kulture. Zbiral je ljudske pesmi, sam deloval kot književnik in bil iskren domoljub. Ob koncu lanskega leta je Založba Bogataj izdala njegove pesmi, SAZU pa je pripravil zbornik znanstvenik prispevkov o Antonu Žaklju in njegova zbrana dela. Uredila jih je literarna zgodovinarka, akademikinja in profesorica ddr. Marija Stanonik.
Katoliški duhovnik, pesnik in narodni buditelj Anton Žakelj - Rodoljub Ledinski je bil eden od tistih kulturnih delavcev, ki so se v prvi polovici 19. stoletja borili za razvoj slovenskega jezika in kulture. Zbiral je ljudske pesmi, sam deloval kot književnik in bil iskren domoljub. Ob koncu lanskega leta je Založba Bogataj izdala njegove pesmi, SAZU pa je pripravil zbornik znanstvenik prispevkov o Antonu Žaklju in njegova zbrana dela. Uredila jih je literarna zgodovinarka, akademikinja in profesorica ddr. Marija Stanonik.
Upokojeni profesor slavistike, katoliški duhovnik Srečko Reher iz Maribora premišljuje o izzivih duhovniškega poklica: celibatu, svobodi in družini.
Upokojeni profesor slavistike, katoliški duhovnik Srečko Reher iz Maribora premišljuje o izzivih duhovniškega poklica: celibatu, svobodi in družini.
Na Teološki fakulteti v Ljubljani je potekalo slovensko patristično popoldne, kjer so različni sogovorniki izpostavili pomen starih cerkvenih očetov. Kaj se lahko naučimo iz puščavništva, kje najdemo Sv. Cirila in Metoda v slovenski literaturi, kdo je bil Viktorin Ptujski? Pod črto bomo z dr. Miranom Špeličem analizirali dogodek in izpostavili pomembne poudarke.
Na Teološki fakulteti v Ljubljani je potekalo slovensko patristično popoldne, kjer so različni sogovorniki izpostavili pomen starih cerkvenih očetov. Kaj se lahko naučimo iz puščavništva, kje najdemo Sv. Cirila in Metoda v slovenski literaturi, kdo je bil Viktorin Ptujski? Pod črto bomo z dr. Miranom Špeličem analizirali dogodek in izpostavili pomembne poudarke.
V današnjih časih je zelo pomemben strpen dialog tudi med kristjani. Poiskati moramo tiste lastnosti, ki nas povezujejo in pomagajo pri ustvarjanju spodbudnega verskega okolja. V ta namen potekajo tudi molitve za edinost kristjanov. Gost v oddaji je doc. dr. Simon Malmenvall.
V današnjih časih je zelo pomemben strpen dialog tudi med kristjani. Poiskati moramo tiste lastnosti, ki nas povezujejo in pomagajo pri ustvarjanju spodbudnega verskega okolja. V ta namen potekajo tudi molitve za edinost kristjanov. Gost v oddaji je doc. dr. Simon Malmenvall.
Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.
Pokojni papež Benedikt XVI. je bil tudi izjemen teolog. Že kot mlad duhovnik je joseph Ratzinger pisal poglobljena dela. O njegovem delu bo spregovoril dober poznavalec in prevajalec njegovih knjig in člankov katoliški duhovnik, zaslužni profesor dr. Anton Štrukelj.
Izbor odlomkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2022.
Izbor odlomkov iz oddaj Sedmi dan v letu 2022.
Božič je veličastni praznik krščanstva. Kakšen je pravi pomen božiča in kaj za katoličanke in katoličane pomeni prihod Jezusa med ljudi, o teh vprašanjih premišljuje dr. Jan Dominik Bogataj raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Božič je veličastni praznik krščanstva. Kakšen je pravi pomen božiča in kaj za katoličanke in katoličane pomeni prihod Jezusa med ljudi, o teh vprašanjih premišljuje dr. Jan Dominik Bogataj raziskovalec pri Inštitutu za patristične študije Victorinianum na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Približuje se božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Odrešenika. V adventnem času se prebuja krščansko upanje, veselje in radost, ki pa se lahko zlahka ujamejo v pasti potrošništva in instantne komercializacije božičnega časa. O pomenu in vrednotenju adventa ter občestvenem povezovanju posameznikov, družin in skupnosti premišljuje teolog Benjamin Siter.
Približuje se božič, ko se kristjani spominjajo rojstva svojega Odrešenika. V adventnem času se prebuja krščansko upanje, veselje in radost, ki pa se lahko zlahka ujamejo v pasti potrošništva in instantne komercializacije božičnega časa. O pomenu in vrednotenju adventa ter občestvenem povezovanju posameznikov, družin in skupnosti premišljuje teolog Benjamin Siter.
Letošnji Nikodemovi dnevi – organizirata jih Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška mladina – so se osredotočili na kritično mišljenje v politiki, Cerkvi in medijih. Kaj je kritično mišljenje? Kakšen je odnos Katoliške cerkve do kritičnega mišljenja in ali je znotraj njene hierarhične strukture sploh mogoče vzpostaviti kritično presojo v odnosu med duhovniki in verniki? Kako privzgojiti pri otroku odnos do Boga, Cerkve tudi v luči kritičnega premišljevanja? Na ta vprašanja odgovore iščejo: katoliški duhovnik dr. Gašper Kočan, dr. Barbara Simonič iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, voditelj Družine in življenja, filozof in teolog Benjamin Siter ter filozof in novinar pri Domovini Urban Šifrar.
Letošnji Nikodemovi dnevi – organizirata jih Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani in Katoliška mladina – so se osredotočili na kritično mišljenje v politiki, Cerkvi in medijih. Kaj je kritično mišljenje? Kakšen je odnos Katoliške cerkve do kritičnega mišljenja in ali je znotraj njene hierarhične strukture sploh mogoče vzpostaviti kritično presojo v odnosu med duhovniki in verniki? Kako privzgojiti pri otroku odnos do Boga, Cerkve tudi v luči kritičnega premišljevanja? Na ta vprašanja odgovore iščejo: katoliški duhovnik dr. Gašper Kočan, dr. Barbara Simonič iz Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, voditelj Družine in življenja, filozof in teolog Benjamin Siter ter filozof in novinar pri Domovini Urban Šifrar.
Duhovnik Jure Sojč, voditelj odbora za mlade mariborske nadškofije in osebni tajnik nadškofa metropolita mag. Alojzija Cvikl na drugo letošnjo adventno nedeljo poudarja, da so mladi upanje Cerkve in jih je treba povabiti v njeno rodovitno občestvenost.
Duhovnik Jure Sojč, voditelj odbora za mlade mariborske nadškofije in osebni tajnik nadškofa metropolita mag. Alojzija Cvikl na drugo letošnjo adventno nedeljo poudarja, da so mladi upanje Cerkve in jih je treba povabiti v njeno rodovitno občestvenost.
Kakšen je pomen adventnega časa, od kod izvira, ter kakšna je vloga tega časa v liturgičnem letu? Spregovorili bomo tudi kako se odvija pri nas na slovenskih tleh in kako se je odvijalo skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjanom. Gostili bomo asistentko dr. Cecilijo Oblonšek, ki predava na Teološki fakulteti v Ljubljani
Kakšen je pomen adventnega časa, od kod izvira, ter kakšna je vloga tega časa v liturgičnem letu? Spregovorili bomo tudi kako se odvija pri nas na slovenskih tleh in kako se je odvijalo skozi zgodovino in kaj ta poseben čas prinaša kristjanom. Gostili bomo asistentko dr. Cecilijo Oblonšek, ki predava na Teološki fakulteti v Ljubljani
Država Izrael je razpeta med demokratičnimi in verskimi načeli, ki zaznamujejo državo vse od njenega nastanka. Ali lahko Izraelu opravičeno rečem judovska država? Kakšen je vpliv judovstva na državo in kakšno moč imajo verske stranke v političnem prostoru? Novinar Nejc Krevs bo odgovore iskal z zgodovinarjem in izjemnim poznavalcem države Izrael dr. Renatom Podbersičem mlajšim.
Država Izrael je razpeta med demokratičnimi in verskimi načeli, ki zaznamujejo državo vse od njenega nastanka. Ali lahko Izraelu opravičeno rečem judovska država? Kakšen je vpliv judovstva na državo in kakšno moč imajo verske stranke v političnem prostoru? Novinar Nejc Krevs bo odgovore iskal z zgodovinarjem in izjemnim poznavalcem države Izrael dr. Renatom Podbersičem mlajšim.
V nedeljo 13.11.2022, obeležujemo že 6.svetovni dan ubogih. Že Jezus je bil začetnik delovanja za dobro, sveti Frančišek pa je ljudi navduševal za pomoč zapostavljenim. Kje lahko zdaj kristjani in kristjanke največ prispevamo za pomoč ubogim s svojim delovanjem in darovi? O tem se bo Matjaž Vidmar pogovarjal s kapucinom, bratom Dominikom Papežem, ki živi v kapucinski skupnosti v Štepanji vasi v Ljubljani. Je tudi prostovoljec v hospicu in pomaga župnijski Karitas.
V nedeljo 13.11.2022, obeležujemo že 6.svetovni dan ubogih. Že Jezus je bil začetnik delovanja za dobro, sveti Frančišek pa je ljudi navduševal za pomoč zapostavljenim. Kje lahko zdaj kristjani in kristjanke največ prispevamo za pomoč ubogim s svojim delovanjem in darovi? O tem se bo Matjaž Vidmar pogovarjal s kapucinom, bratom Dominikom Papežem, ki živi v kapucinski skupnosti v Štepanji vasi v Ljubljani. Je tudi prostovoljec v hospicu in pomaga župnijski Karitas.
Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas trenutno registriranih 63 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavljata 7. člen ustave Republike Slovenije in zakon o verski svobodi. Dokumenta zagotavljata svobodo veroizpovedi in določata, da uživajo vse verske skupnosti enake pravice. Gre za svoboščini, ki ju ščitijo vse demokratične države, pa tudi mednarodne deklaracije. Stanje na področju verske svobode – religiologi govorijo o religijski svobodi – je v Sloveniji zadovoljivo, v vsakdanjem življenju pa verniki različnih veroizpovedi ne morejo v polnosti uresničevati pravice do veroizpovedi. Katera so ta področja, izpostavljajo jih religiologa, profesorja z Univerze v Ljubljani dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene verski ter katoliški duhovnik, pater dr. Mari Jože Osredkar, tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti; njihovi oceni se pridružuje še nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, zdajšnjega sarajevskega muftija ter profesor na sarajevski fakulteti islamskih znanosti dr. Nedžad Grabus. Mufti Grabus razpravo o verski svobodi postavlja tudi v širši evropski politični kontekst; poudarja, da Evropa ni povsem nevtralna na verskem področju; izpostavlja politične stranke, ki svojo agendo utemeljujejo na krščanskih vrednotah, ravnajo pa nasprotno kot njihov verski poglavar papež Frančišek.
Po podatkih ministrstva za kulturo je pri nas trenutno registriranih 63 cerkva in drugih verskih skupnosti, od katerih ima največ pripadnikov Katoliška cerkev. Sledita ji Islamska skupnost in Srbska pravoslavna cerkev. Verska svoboda je temeljna človekova pravica, ki jo v Sloveniji zagotavljata 7. člen ustave Republike Slovenije in zakon o verski svobodi. Dokumenta zagotavljata svobodo veroizpovedi in določata, da uživajo vse verske skupnosti enake pravice. Gre za svoboščini, ki ju ščitijo vse demokratične države, pa tudi mednarodne deklaracije. Stanje na področju verske svobode – religiologi govorijo o religijski svobodi – je v Sloveniji zadovoljivo, v vsakdanjem življenju pa verniki različnih veroizpovedi ne morejo v polnosti uresničevati pravice do veroizpovedi. Katera so ta področja, izpostavljajo jih religiologa, profesorja z Univerze v Ljubljani dr. Anja Zalta s Filozofske fakultete in dr. Aleš Črnič s Fakultete za družbene verski ter katoliški duhovnik, pater dr. Mari Jože Osredkar, tudi profesor na ljubljanski Teološki fakulteti; njihovi oceni se pridružuje še nekdanji mufti Islamske skupnosti v Sloveniji, zdajšnjega sarajevskega muftija ter profesor na sarajevski fakulteti islamskih znanosti dr. Nedžad Grabus. Mufti Grabus razpravo o verski svobodi postavlja tudi v širši evropski politični kontekst; poudarja, da Evropa ni povsem nevtralna na verskem področju; izpostavlja politične stranke, ki svojo agendo utemeljujejo na krščanskih vrednotah, ravnajo pa nasprotno kot njihov verski poglavar papež Frančišek.
Judovski kralj Salamon spada med najbolj vplivne osebnosti Stare zaveze. Ni bil samo voditelj judovskega ljudstva, ampak tudi znan modrec. O njem premišljuje akademik dr. Jože Krašovec.
Judovski kralj Salamon spada med najbolj vplivne osebnosti Stare zaveze. Ni bil samo voditelj judovskega ljudstva, ampak tudi znan modrec. O njem premišljuje akademik dr. Jože Krašovec.
II. vatikanski koncil je bil prelomen v življenju sodobne katoliške cerkve. Papež Janez XXIII. ga je odprl pred šestdesetimi leti. Trajal je kar tri leta in prinesel številne reforme. O delu tega pomembnega koncila se je Matjaž Vidmar pogovarjal s katoliškim duhovnikom Anžetom Cunkom.
II. vatikanski koncil je bil prelomen v življenju sodobne katoliške cerkve. Papež Janez XXIII. ga je odprl pred šestdesetimi leti. Trajal je kar tri leta in prinesel številne reforme. O delu tega pomembnega koncila se je Matjaž Vidmar pogovarjal s katoliškim duhovnikom Anžetom Cunkom.
Ena najopaznejših osebnosti Svetega pisma, Stare zaveze, je sveti Abraham. O njegovem življenju, on in njegova družina so pravzaprav del prvega svetopisemskega ljudstva, premišljuje teolog dr. Matjaž Celarc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Izpostavljamo tudi njegovo delovanje in družbeni prispevek, ki ga je dal kot začetnik vere, ki se je razvijala in oblikovala v zgodovini. Za poseben zgled pa sta njegovo popolno zaupanje in vera, s katero je sledil Gospodu.
Ena najopaznejših osebnosti Svetega pisma, Stare zaveze, je sveti Abraham. O njegovem življenju, on in njegova družina so pravzaprav del prvega svetopisemskega ljudstva, premišljuje teolog dr. Matjaž Celarc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani. Izpostavljamo tudi njegovo delovanje in družbeni prispevek, ki ga je dal kot začetnik vere, ki se je razvijala in oblikovala v zgodovini. Za poseben zgled pa sta njegovo popolno zaupanje in vera, s katero je sledil Gospodu.
O izzivih duhovniškega poklica premišljuje katoliški duhovnik Damjan Mlinarič, član Pastoralne zveze župnij v Slovenj Gradcu. Prihaja iz ateistične družine, najprej je študiral računalništvo, v tretjem letniku študija pa je doživel spreobrnjenje v okviru gibanja Prenova. Začel je študirati teologijo in pozneje opravljati poslanstvo duhovnika.
O izzivih duhovniškega poklica premišljuje katoliški duhovnik Damjan Mlinarič, član Pastoralne zveze župnij v Slovenj Gradcu. Prihaja iz ateistične družine, najprej je študiral računalništvo, v tretjem letniku študija pa je doživel spreobrnjenje v okviru gibanja Prenova. Začel je študirati teologijo in pozneje opravljati poslanstvo duhovnika.
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
Judje vstopajo v praznični čas. Kakšno je versko izročilo judovskih praznikov roš hašana, po hebrejskem koledarju gre za novo leto, in jom kipurja, ki simbolno naznanja očiščenje grehov in spravo z Gospodom. Kje so tu vzporednice s kesanjem v krščanstvu, zakaj je za Jude tako pomemben ta dan in od kod izvira skovanka grešni kozel, o teh vprašanjih premišljuje ukrajinski znanstvenik judovskih korenin dr. Jevgenij Gorešnik iz Inštituta Josef Stefan.
Za nami je začetek veroučnega leta in tudi katehetska nedelja in zaključek tedna mladih. Kako mladim pri veroučnih srečanja lahko ponudimo spodbudo za krsˇcˇansko zˇivljenje in udejstvovanje? Izpostavili bomo ključno vlogo katehetov, ki poučujejo. Kako se teološka vsebina ubesedi v veroučnih naukih in do kakšnih sprememb je prihajalo skozi zgodovino, ter kako pomembno vlogo imajo mladi v zˇupnijah? Gost v oddaji bo duhovnik doc. dr. Andrej Šegula s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Za nami je začetek veroučnega leta in tudi katehetska nedelja in zaključek tedna mladih. Kako mladim pri veroučnih srečanja lahko ponudimo spodbudo za krsˇcˇansko zˇivljenje in udejstvovanje? Izpostavili bomo ključno vlogo katehetov, ki poučujejo. Kako se teološka vsebina ubesedi v veroučnih naukih in do kakšnih sprememb je prihajalo skozi zgodovino, ter kako pomembno vlogo imajo mladi v zˇupnijah? Gost v oddaji bo duhovnik doc. dr. Andrej Šegula s Katedre za pastoralno in oznanjevalno teologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Od 13. do 15. septembra v kazahstanski prestolnici Nursultanu poteka sedmi svetovni kongres verskih voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij. Verski voditelji govorijo o njihovi vlogi pri družbenem in duhovnem razvoju človeštva po epidemiji. Kongresa se udeležuje tudi papež Frančišek. Geslo njegovega tokratnega apostolskega potovanja je Glasniki miru in edinosti. O pomenu tokratnega srečanja verskih voditeljev in medverskega dialoga v svetu in tudi v Sloveniji premišljujeta ljubljanski škof dr. Anton Jamnik in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić.
Od 13. do 15. septembra v kazahstanski prestolnici Nursultanu poteka sedmi svetovni kongres verskih voditeljev svetovnih in tradicionalnih religij. Verski voditelji govorijo o njihovi vlogi pri družbenem in duhovnem razvoju človeštva po epidemiji. Kongresa se udeležuje tudi papež Frančišek. Geslo njegovega tokratnega apostolskega potovanja je Glasniki miru in edinosti. O pomenu tokratnega srečanja verskih voditeljev in medverskega dialoga v svetu in tudi v Sloveniji premišljujeta ljubljanski škof dr. Anton Jamnik in mufti Islamske skupnosti v Sloveniji mag. Nevzet Porić.
Mariji posvečena cerkev na Planinski gori v občini Postojna je bila v preteklosti in je še danes cilj številnih romarjev iz Notranjske, Dolenjske, Istre, Tržaške, Goriške in Tolminske, vse bolj pa postaja priljubljena tudi na Gorenjskem. Ker gre za pomembno cerkev, je bilo o njej že veliko napisanega in povedanega, kar avtorica oddaje umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar povzema ter hkrati dodaja nekaj manj znanih dejstev in spoznanj. Tudi o kapeli okroglega tlorisa v njeni neposredni bližini ter cerkvi sv. Duha ob vznožju Planinske gore, ki je od leta 1943 ruševina.
Mariji posvečena cerkev na Planinski gori v občini Postojna je bila v preteklosti in je še danes cilj številnih romarjev iz Notranjske, Dolenjske, Istre, Tržaške, Goriške in Tolminske, vse bolj pa postaja priljubljena tudi na Gorenjskem. Ker gre za pomembno cerkev, je bilo o njej že veliko napisanega in povedanega, kar avtorica oddaje umetnostna zgodovinarka mag. Simona Kermavnar povzema ter hkrati dodaja nekaj manj znanih dejstev in spoznanj. Tudi o kapeli okroglega tlorisa v njeni neposredni bližini ter cerkvi sv. Duha ob vznožju Planinske gore, ki je od leta 1943 ruševina.
Papež Frančišek želi temeljito spoznati stanje v Katoliški cerkvi, zato je sprožil sinodo najprej na ravni škofij, potem na ravni celin in s koncem oktobra prihodnje leto z velikim zborom v Vatikanu. Nedavno so najbolj odgovorni za njen potek, med njimi je bil tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, predstavili dokument s prvimi izsledki slovenske škofovske sinode, ki je potekala od oktobra lani. Kot so povedali, je sinoda doživela lep sprejem.
Papež Frančišek želi temeljito spoznati stanje v Katoliški cerkvi, zato je sprožil sinodo najprej na ravni škofij, potem na ravni celin in s koncem oktobra prihodnje leto z velikim zborom v Vatikanu. Nedavno so najbolj odgovorni za njen potek, med njimi je bil tudi celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž, predstavili dokument s prvimi izsledki slovenske škofovske sinode, ki je potekala od oktobra lani. Kot so povedali, je sinoda doživela lep sprejem.
V drugem delu pogovora Nejca Krevsa z akademikom, večkratnim doktorjem znanosti Jožetom Krašovcem bomo orisali portret junaka Davida, ki je bil kralj z vrlinami in napakami in tudi goreč judovski vernik in v Stari zavezi predstavlja eno od poglavitnih osebnosti.
V drugem delu pogovora Nejca Krevsa z akademikom, večkratnim doktorjem znanosti Jožetom Krašovcem bomo orisali portret junaka Davida, ki je bil kralj z vrlinami in napakami in tudi goreč judovski vernik in v Stari zavezi predstavlja eno od poglavitnih osebnosti.
Pred največjim Marijinem prazniku Vnebovzetju Device Marije bo asisent na Teološki fakulteti cistercjian dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld razložil pomen tega zelo starega krščanskega praznika. Med katoličankami in katoličani je zelo priljubljen in na ta dan 15. avgusta množično romajo v Marijina svetišča, saj Marija velja za zavetnico in priprošnjico.
Pred največjim Marijinem prazniku Vnebovzetju Device Marije bo asisent na Teološki fakulteti cistercjian dr. Nikolaj Aracki Rosenfeld razložil pomen tega zelo starega krščanskega praznika. Med katoličankami in katoličani je zelo priljubljen in na ta dan 15. avgusta množično romajo v Marijina svetišča, saj Marija velja za zavetnico in priprošnjico.
Islam je zelo vplival na špansko umetnost. Alhambra je eden od primerov izjemne arhitekture. O tem biseru govori umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič.
Islam je zelo vplival na špansko umetnost. Alhambra je eden od primerov izjemne arhitekture. O tem biseru govori umetnostna zgodovinarka Mojca Polona Vaupotič.
Jezuit g. Damjan Ristić, ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani, predavatelj na TEOF in skrbnik Mednarodne katoliške skupnosti v Ljubljani bo predstavil teologiji, življenje, vsebino duhovnih vaj, znamenitega ustanovitelja Družbe Jezusove -jezuitov Ignacija Loyolskega. Osredotočil se bo tudi na njegovo delovanje in prispevek v družbi, ter na današnje delo redovnikov v Družbi Jezusovi.
Jezuit g. Damjan Ristić, ravnatelj jezuitskega kolegija v Ljubljani, predavatelj na TEOF in skrbnik Mednarodne katoliške skupnosti v Ljubljani bo predstavil teologiji, življenje, vsebino duhovnih vaj, znamenitega ustanovitelja Družbe Jezusove -jezuitov Ignacija Loyolskega. Osredotočil se bo tudi na njegovo delovanje in prispevek v družbi, ter na današnje delo redovnikov v Družbi Jezusovi.
Kralj David je zelo pomembna osebnost v judovstvu in krščanstvu. Akademik, priznani biblicist, teolog in prevajalec dr. Jože Krašovec, ki je med drugim doktoriral tudi na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, bo v pogovoru z Nejcem Krevsom analiziral življenje Davida kot ga prikazuje Stara zaveza Svetega pisma.
Kralj David je zelo pomembna osebnost v judovstvu in krščanstvu. Akademik, priznani biblicist, teolog in prevajalec dr. Jože Krašovec, ki je med drugim doktoriral tudi na hebrejski univerzi v Jeruzalemu, bo v pogovoru z Nejcem Krevsom analiziral življenje Davida kot ga prikazuje Stara zaveza Svetega pisma.
Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič, je ljubitelj in častilec Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.
Koprski stolni župnik dr. Primož Krečič, je ljubitelj in častilec Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, objavljamo prvi del pogovora s koprskim stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem, ljubiteljem in častilcem Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, objavljamo prvi del pogovora s koprskim stolnim župnikom dr. Primožem Krečičem, ljubiteljem in častilcem Božje besede in umetnosti, zlasti glasbe, besede in podobe. Odprtost v Življenje in Lepoto je njegov življenjski moto; tudi zato je bil izbran za naj osebnost Primorske za leto 2021.
Medtem ko v katoliških, pravoslavnih in luteranskih cerkvah krstijo praviloma male otroke, dojenčke, pa v nekaterih protestantskih cerkvah krstijo predvsem odrasle, ko se ljudje sami odločijo za ta manifestni korak vere v svojem življenju. V tokratni oddaji pričuje nekaj posameznikov iz različnih evangelijskih občestev severovzhodne Slovenije, ki so se nedavno krstili. Torej – krst v vodi kot zavestna odločitev posameznika za življenje v veri.
Medtem ko v katoliških, pravoslavnih in luteranskih cerkvah krstijo praviloma male otroke, dojenčke, pa v nekaterih protestantskih cerkvah krstijo predvsem odrasle, ko se ljudje sami odločijo za ta manifestni korak vere v svojem življenju. V tokratni oddaji pričuje nekaj posameznikov iz različnih evangelijskih občestev severovzhodne Slovenije, ki so se nedavno krstili. Torej – krst v vodi kot zavestna odločitev posameznika za življenje v veri.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
V času novomašniških posvečenj bomo govorili o pomenu posvečenja, vzgoji in darovanja za Boga in cerkveno občestvo. Kako so se v zgodovini razvijale prve duhovniške službe, kako so se po Kristusovi smrti oblikovale? Kako v semenišču poteka vzgoja za duhovniški poklic? O tem bo govoril študijski prefekt bogoslovnega semenišča prof. dr. Matjaž Celarc.
Oddajo posvečamo nedavno preminulemu častnemu evangeličanskemu škofu mag. Gezi Erniši. O njegovi duhovni, intelektualni, teološki in celostni sociokulturni podobi bodo pričali arhivski posnetki. O pokojnem prvem slovenskem evangeličanskem škofu pa bo spregovoril tudi sedanji evangeličanski škof mag. Leon Novak.
Oddajo posvečamo nedavno preminulemu častnemu evangeličanskemu škofu mag. Gezi Erniši. O njegovi duhovni, intelektualni, teološki in celostni sociokulturni podobi bodo pričali arhivski posnetki. O pokojnem prvem slovenskem evangeličanskem škofu pa bo spregovoril tudi sedanji evangeličanski škof mag. Leon Novak.
Holokavst nad judovskim prebivalstvom predstavlja najbolj mračno obdobje človeške zgodovine. Nacisti so zaradi sovraštva hoteli uničiti Jude tako rasno kot versko. Zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši bo govoril o arhitektu sistematičnega genocida nad Judi Adolfu Eichmannu. Mineva 60 let od Eichmannove usmrtitve, ko je judovska država vzela usodo njegovega življenja v svoje roke in tako ublažila izgubo žrtev holokavsta. Kaj je to pomenilo za svet in kam lahko vodita verska in nacionalna nestrpnost? Govorimo o odprtih ranah in pomenu spominjanja Eichmannovih žrtev, med katerimi je skoraj 20.000 Slovencev.
Holokavst nad judovskim prebivalstvom predstavlja najbolj mračno obdobje človeške zgodovine. Nacisti so zaradi sovraštva hoteli uničiti Jude tako rasno kot versko. Zgodovinar dr. Renato Podbersič mlajši bo govoril o arhitektu sistematičnega genocida nad Judi Adolfu Eichmannu. Mineva 60 let od Eichmannove usmrtitve, ko je judovska država vzela usodo njegovega življenja v svoje roke in tako ublažila izgubo žrtev holokavsta. Kaj je to pomenilo za svet in kam lahko vodita verska in nacionalna nestrpnost? Govorimo o odprtih ranah in pomenu spominjanja Eichmannovih žrtev, med katerimi je skoraj 20.000 Slovencev.
V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje protestantski duhovnik, pastor Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
V krščanskih cerkvah se petdeseti dan po veliki noči spominjajo prihoda Svetega duha, ki se je, kot beremo v Svetem pismu, z vso ognjevitostjo dotaknil zbranih učencev. V ljudski govorici prazniku pri nas rečemo tudi binkošti. O pomenu delovanja Svetega duha v življenju slehernega kristjana in občestva Cerkve kot celote premišljuje protestantski duhovnik, pastor Daniel Grabar, ki je tudi superintendent Zveze Binkoštnih cerkva Slovenije in generalni direktor Splošne bolnišnice v Murski Soboti.
Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Zato smo se lahko še bolj poglobljeno spominjali Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Nabergoj premišljuje o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije.
Mesec maj je v Katoliški cerkvi posvečen Materi Božji. Zato smo se lahko še bolj poglobljeno spominjali Marije skozi vsakodnevne šmarnične nauke. Literarna zgodovinarka in religiologinja ddr. Irena Nabergoj premišljuje o zgodovinskem razvoju podobe o Marijini vlogi v pasijonu »Planctus Mariae« in tudi o starih slovenskih molitvah s podobo Marije.
Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, od inženirjev, programerjev, pravnikov do humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence.
Umetna inteligenca je posegla na vsa področja našega življenja in ga močno spreminja. Zato odpira številne etične izzive, na katere bi morali iskati odgovore interdisciplinarno, od inženirjev, programerjev, pravnikov do humanistov in družboslovcev, meni filozof in teolog ter mladi raziskovalec etičnih vidikov novih tehnologij in umetne inteligence na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani Jonas Miklavčič. Tudi teologija po njegovem lahko prispeva k bolj moralni uporabi umetne inteligence.
Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat Domen Iljaš iz romarskega središča Trsat pri Reki.
Svetnice in svetniki imajo v katolištvu in tudi pravoslavju pomembno vlogo zavetnikov in priprošnjikov. Prvi krščanski svetniški lik je bila Devica Marija, potem mučenci in ljudje s posebnimi krepostmi. O razvoju koncepta svetništva razlaga frančiškan, brat Domen Iljaš iz romarskega središča Trsat pri Reki.
Zakaj in kako verujem? O tem štirje razumniki iz Slovenskih goric : filozof in fizik Mišel Vugrinec z Zavrha, od tam prihaja tudi ekonomist Stanko Kranfogel, z nami pa bosta tudi mag. Janez Kramberger – župan občine Lenart in upokojeni zgodovinar prof. Aleš Arih iz Maribora. Torej – vera kot milost in zavestna odločitev za Boga.
Zakaj in kako verujem? O tem štirje razumniki iz Slovenskih goric : filozof in fizik Mišel Vugrinec z Zavrha, od tam prihaja tudi ekonomist Stanko Kranfogel, z nami pa bosta tudi mag. Janez Kramberger – župan občine Lenart in upokojeni zgodovinar prof. Aleš Arih iz Maribora. Torej – vera kot milost in zavestna odločitev za Boga.
Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs.
Kakšen je pomen dela v krščanstvu in kako je z njim povezana teologija v Katoliški cerkvi? Kaj pravzaprav pomeni »ora et labora« v sodobnem pomenu besede in kako ta rek živeti v sodobnem času, kjer prevladuje le eno načelo? To v Rimu, v pripravi na doktorsko disertacijo, raziskuje gost oddaje, katoliški duhovnik Štefan Hosta. Z njim se pogovarja Nejc Krevs.
Ime druge velikonočne nedelje je bela nedelja in izvira še iz starokrščanskih časov. Takrat so novo krščenci, ko so prejeli zakrament Svetega krsta, ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, kot znamenju čistosti. O razvoju prvih krščanske skupnosti, tako v svetu, kot tudi na slovenskih tleh bo govoril frančiškan brat dr. Miran Špelič profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Ime druge velikonočne nedelje je bela nedelja in izvira še iz starokrščanskih časov. Takrat so novo krščenci, ko so prejeli zakrament Svetega krsta, ves teden po veliki noči prihajali v cerkev v belih oblačilih, kot znamenju čistosti. O razvoju prvih krščanske skupnosti, tako v svetu, kot tudi na slovenskih tleh bo govoril frančiškan brat dr. Miran Špelič profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma - koprskim škofom dr.Jurijem Bizjakom.
Velika noč kot največji krščanski praznik z vso globino presežnega potrjuje verujoče v njihovi gotovosti, da je Jezus utelešena Ljubezen Boga, neverujoče pa vabi v razmislek o lastnih dimenzijah bivanja. O teh radostnih razsežjih velikonočne odrešenjske drame govorimo z biblicistom in s prevajalcem Svetega pisma - koprskim škofom dr.Jurijem Bizjakom.
Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom Abraham ali iznajdba vere; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja patra dr. Marija Jožeta Osredkarja; naslov študije je Guy Lafon: Mislec odnosa. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero.
Teološka literatura v slovenščini je bogatejša za dve deli: za prevod knjige francoskega teologa, avtorja relacijske teorije Guya Lafona z naslovom Abraham ali iznajdba vere; delo je iz francoščine v slovenščino prevedel upokojeni teolog dr. Drago Ocvirk; in za spremno študijo tega dela avtorja patra dr. Marija Jožeta Osredkarja; naslov študije je Guy Lafon: Mislec odnosa. Pater Osredkar pojasnjuje Lafonovo teološko misel, ki v središče postavlja odnos, ki rojeva človeka, njegovo razumevanje vere in odnosa z Bogom ter povezavo medčloveških odnosov z vero.
Jeruzalem je že tisočletja svet kraj. Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo to mesto. Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in Velike noči, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal s patrom Petrom Lavrihom, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo.
Jeruzalem je že tisočletja svet kraj. Od Davidovega plesa, Mohamedovega nočnega potovanja do Jezusovega prihoda. Judje, kristjani in muslimani si že stoletja delijo to mesto. Z vstopom v čas ramazana, prihodom pashe in Velike noči, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal s patrom Petrom Lavrihom, ki že vrsto let vodi skupine romarjev v Sveto deželo.
Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr.Marjan Turnšek bo spregovoril o postnem času pred Veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino.
Upokojeni mariborski nadškof in profesor na Teološki fakulteti dr.Marjan Turnšek bo spregovoril o postnem času pred Veliko nočjo kot duhovnem izzivu za vsakega kristjana in o našem zgoščenem odgovoru na Jezusovo povabilo v božjo in človeško bližino.
Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof Stanislav Zore, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof Maksimilijan Matjaž predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu.
Po vseh škofijah Rimskokatoliške cerkve, tudi v slovenskih, poteka sinoda pod naslovom Za sinodalno Cerkev: občestvo, sodelovanje, poslanstvo. Ta se je po odločitvi papeža Frančiška začela jeseni lani v škofijah, končala se bo jeseni prihodnje leto v Rimu. Ta se prvikrat ne dogaja le v večnem mestu v obliki zborovanja škofov, temveč je Frančišek kot prvi papež v zgodovini Rimskokatoliške cerkve spodbudil sinodalno pot, ki naj bi jo prehodili vsi verniki in kleriki. Na njej naj bi prisluhnili drug drugemu, se slišali in upoštevali. Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani je kot svoj kamenček na sinodalni poti organizirala simpozij pod naslovom Sinodalnost Cerkve. Na njem sta med drugim ljubljanski nadškof Stanislav Zore, tudi veliki kancler ljubljanske teološke fakultete, ter biblicist, profesor na omenjeni fakulteti in celjski škof Maksimilijan Matjaž predstavila temelje sinodalnosti Cerkve v Svetem pismu.
Nemška teologija ali Theologia Deutsch je spis neznanega avtorja nemške mistične krščanske teologije. V ponovljeni oddaji ga bo razčlenil filozof Gorazd Kocijančič.
Nemška teologija ali Theologia Deutsch je spis neznanega avtorja nemške mistične krščanske teologije. V ponovljeni oddaji ga bo razčlenil filozof Gorazd Kocijančič.
Post ni nekaj temačnega, noben napad na nas same, nikakršno samokaznovanje. Postni čas je prav tako nekaj lepega. Postni čas je kot razsežnost sprave med Bogom in človekom. Pogovarjali, se bomo o tem kako so na to gledali v zgodovini in do kakšnih sprememb je prihajalo in kako se je pomen posta ohranil do danes. Prav zato smo v našo sredo povabili, patra Nikolaja Arackija Rosenfelda, ki je Asistent pri katedri za liturgiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Post ni nekaj temačnega, noben napad na nas same, nikakršno samokaznovanje. Postni čas je prav tako nekaj lepega. Postni čas je kot razsežnost sprave med Bogom in človekom. Pogovarjali, se bomo o tem kako so na to gledali v zgodovini in do kakšnih sprememb je prihajalo in kako se je pomen posta ohranil do danes. Prav zato smo v našo sredo povabili, patra Nikolaja Arackija Rosenfelda, ki je Asistent pri katedri za liturgiko na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Pred začetkom postnega časa ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Sebastjanom Kristovičem njegovi knjigi, o tem, kako sta se z vprašanjem smisla trpljenja ukvarjala Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Friedrichu Nietzche.
Pred začetkom postnega časa ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Sebastjanom Kristovičem njegovi knjigi, o tem, kako sta se z vprašanjem smisla trpljenja ukvarjala Fjodor Mihajlovič Dostojevski in Friedrichu Nietzche.
Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Posebej se bomo dotaknili verskega, kulturnega in družbenega izročila judovstva na Goriškem in ob meji z Italijo. Naš gost bo izjemen poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič.
Judovstvo ima tudi na Slovenskem stare in globoke korenine. Posebej se bomo dotaknili verskega, kulturnega in družbenega izročila judovstva na Goriškem in ob meji z Italijo. Naš gost bo izjemen poznavalec judovstva in zgodovinar dr. Renato Podbersič.
Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Adriane Magdovski. Je novorojena kristjanka, in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem.
Umetnost in sveto je v srčiki ustvarjanja uveljavljene slovenske pianistke, tudi izredne profesorice glasbe na Pedagoški fakulteti Univerze v Mariboru, Adriane Magdovski. Je novorojena kristjanka, in pripada občestvu binkoštnih cerkva na Slovenskem.
Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od izida prve številke mesečnika Düševni list. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z Evangeličanskim kalendarijem prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. O pomenu obeh obletnic se je Stane Kocutar pogovarjal z odgovorno urednico Evangeličanskega lista dr. Klavdijo Sedar in škofom mag. Leonom Novakom.
Na svečnico je minilo sto let od ustanovitve Prekmurskega seniorata tamkajšnje evangeličanske cerkve. Nastal je po uveljavitvi Trianonske mirovne pogodbe, ko se je deset cerkvenih občin ločilo od Sombotelske evangeličanske škofije. Decembra pa bo minilo stoletje od izida prve številke mesečnika Düševni list. To je bil prvi prekmurski evangeličanski mesečnik, ki je od tedaj skupaj z Evangeličanskim kalendarijem prinašal versko in kulturno besedo med prekmurske evangeličane. O pomenu obeh obletnic se je Stane Kocutar pogovarjal z odgovorno urednico Evangeličanskega lista dr. Klavdijo Sedar in škofom mag. Leonom Novakom.
Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti Vladimir Ruffino po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje.
Duhovnik v Bolniški župniji v UKC Ljubljana in redovnik v minoritski skupnosti Vladimir Ruffino po zgledu Jezusa Kristusa pomaga bolnicam in bolnikom. V njihovih težkih trenutkih je pomembna verska oskrba in tudi pristen stik ter iskren pogovor. To je številnim trpečim v bolnišnici v tolažbo in jim lajša trpljenje.
Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.
Kakšen odnos je imel najslovitejši slovenski arhitekt do Boga, kako ga je razumel in doživljal? Vera in duhovnost sta imeli pomemben vpliv tudi na njegova delo in ustvarjanje. Odnos do cerkve pa se je kazal skozi njegovo družinsko rodbino. Arhitekta Jožeta Plečnika bomo tako spoznali globoko intimno z duhovnimi komponentami. Gost v oddaji je dober poznavalec Plečnika, župnik v Ribnici mag. Anton Berčan.
Župnik v župniji Svetega Rešnjega telesa v Mariboru in vodja pastoralne službe mariborske nadškofije Franček Bertolini razlaga o izzivih duhovniškega poklica kot darovanjske povezanosti Boga in človeka, kot visoke šole služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.
Župnik v župniji Svetega Rešnjega telesa v Mariboru in vodja pastoralne službe mariborske nadškofije Franček Bertolini razlaga o izzivih duhovniškega poklica kot darovanjske povezanosti Boga in človeka, kot visoke šole služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.
V petek 7. januarja so v pravoslavnih cerkvah, ki se ravnajo po starem julijanskem koledarju, praznovali božič. Gosta tokratne oddaje, v kateri bomo govorili tudi o celostem sociokulturnem utripu pravoslavja pri nas, prihajata iz občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru – paroh Savo Kosojević in član občestva te cerkve, sicer vsestranski kulturnik, novinar in režiser Rade Bakračević.
V petek 7. januarja so v pravoslavnih cerkvah, ki se ravnajo po starem julijanskem koledarju, praznovali božič. Gosta tokratne oddaje, v kateri bomo govorili tudi o celostem sociokulturnem utripu pravoslavja pri nas, prihajata iz občestva Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru – paroh Savo Kosojević in član občestva te cerkve, sicer vsestranski kulturnik, novinar in režiser Rade Bakračević.
V oddaji predstavljamo nekaj najbolj zanimivih tem iz leta 2021.
V oddaji predstavljamo nekaj najbolj zanimivih tem iz leta 2021.
V božičnem času ponavljamo pogovor Petra Franka z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom o različnih pogledih na Jezusovo rojstvo in naravo. Najbolj znana herezija je bila v nauku duhovnika Arija, ki je trdil, da se Jezus ni rodil, ampak, da ga je ustvaril Bog Oče, ki je edini pravi Bog.
V božičnem času ponavljamo pogovor Petra Franka z upokojenim nadškofom dr. Marjanom Turnškom o različnih pogledih na Jezusovo rojstvo in naravo. Najbolj znana herezija je bila v nauku duhovnika Arija, ki je trdil, da se Jezus ni rodil, ampak, da ga je ustvaril Bog Oče, ki je edini pravi Bog.
Danes, na letošnjo četrto adventno nedeljo, goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot je povedal gost v oddaji, kapucin brat Luka Modic, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega.
Danes, na letošnjo četrto adventno nedeljo, goduje blaženi Martin iz Barcelone. Bil je duhovnik in redovnik Frančiškovih manjših bratov-kapucin. Umrl je mučeniške smrti med špansko državljansko vojno. Kot je povedal gost v oddaji, kapucin brat Luka Modic, je blaženi Martin iz Barcelone sledil zgledu Svetega Frančiška Asiškega.
Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je prav gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je opri Celjski Mohorjevi družbi.
Fortunacijan velja za najzgodnejšega oglejskega cerkvenega očeta, saj je ta modri mož postavil prve temelje latinske krščanske eksegeze. Fortunacijevo delo, ki je nastalo pred petnajstimi stoletji, torej temelji na komentarju evangelijev. Uredil ga je prav gost oddaje frančiškan Jan Dominik Bogataj, izšlo pa je opri Celjski Mohorjevi družbi.
V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku.
V tokratni oddaji Sedmi dan vam posredujemo nadaljevanje pogovora z znanim slovenskim minoritom patrom Janezom Šamperlom iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija Izdal je okoli 50 različnih publikacij, med njimi tudi dve knjigi o blagopokojnem misionarju patru Mihi Drevenšku.
Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Drago Jerebic.
Adventni čas je za kristjane obdobje premišljevanja tudi o njihovem odnosu do Boga. Kaj vpliva na človekovo formiranje podobe o Bogu v današnji sekularizirani družbi? V kolikšni meri družina vpliva na oblikovanje podobe Boga in kako? V kakšnega Boga danes ljudje verujejo ali ne verujejo? O teh vprašanjih premišljuje teolog, strokovnjak za področje psihologije religije in pastorale ter član katedre za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in sociologijo religije na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Drago Jerebic.
V številnih verstvih so poudarjene tudi mistične struje- iskanje Boga, posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O judovski mistiki je v današnji oddaji spregovoril akademik Jože Krašovec.
V številnih verstvih so poudarjene tudi mistične struje- iskanje Boga, posebno dojemanje duhovnosti. Tako je tudi v judovstvu, ki že stoletja pozna tradicijo mistične poti kabale. O judovski mistiki je v današnji oddaji spregovoril akademik Jože Krašovec.
Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.
Naš gost je znani slovenski minorit pater Janez Šamperl iz samostana Svete Trojice v Podlehniku v Halozah. 41 duhovniških let je preživel po različnih samostanih, največkrat kot njihov gvardijan-predstojnik – od Ptuja, Ptujske gore, Ljubljane, Pirana do italijanskega Assisija. Redovništvo kot visoka šola služenja, sočutja, dobrote in ljubezni.
Thomas Merton je bil eden od najbolj prodornih krščanskih mislecev 20. stoletja. V katolištvo se je spreobrnil že kot odrasel človek in postal trapistovski menih. V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Miranom Žvanutom po Mertonovem pojmovanju molitve, meditacije in kontemplacije.
Thomas Merton je bil eden od najbolj prodornih krščanskih mislecev 20. stoletja. V katolištvo se je spreobrnil že kot odrasel človek in postal trapistovski menih. V oddaji ponavljamo pogovor Roberta Kralja z jezuitom Miranom Žvanutom po Mertonovem pojmovanju molitve, meditacije in kontemplacije.
Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške Cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z gostom nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filo torej odpirali vprašanja povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije.
Tako kot veruješ, tudi živi. To je osrednje sporočilo reformacije, ki je pomembno vplivala tudi na preporod Katoliške Cerkve in velja za enega največjih verskih mejnikov v zgodovini človeštva. V tokratni oddaji Sedmi dan bomo z gostom nekdanjim evangeličanskim duhovnikom Gezo Filo torej odpirali vprašanja povezana z dogodki iz 16. stoletja, ki pa še danes vplivajo na sodobno družbo. Zakaj se je torej sploh zgodila, kako je vplivala na Cerkev in kakšno je sporočilo evangeličanske teologije.
Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost bo dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšno je bilo njihovo duhovno življenje.
Sv. Pahomij velja za eno osrednjih osebnosti egiptovskega meništva. Njegov predhodnik sv. Anton je ideal meništva videl v samoti, medtem ko je Pahomij zbral menihe v občestva, kjer so skupaj delali in živeli. Naš gost bo dr. Jan Ciglenečki, docent na oddelku za filozofijo Filozofske fakultete v Ljubljani, ki nam bo povedal več o tem, kako so bile organizirane meniške skupnosti pod Pahomijevim vodstvom in kakšno je bilo njihovo duhovno življenje.
Novi novomeški škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab
Novi novomeški škof o pričakovanjih občestva, kako se namerava spoprijeti z upadanjem števila duhovnikov, o morebitni odpravi celibata, vlogi cerkve v družbi in tudi o tem, da je naredila premalo za obsojanje spolnih zlorab
Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.
Celjski škof je službo uglednega biblicista in profesorja na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani pred meseci zamenjal za pastirsko službo. Kako se je nanjo navadil, katere so njegove prve poteze pri preurejanju celjske škofije in kateri so po njegovem najpomembnejši izzivi slovenske Cerkve v prihodnje.
Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure.
Predstojnik Katedre za zgodovino Cerkve in patrologijo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Miran Špelič, klasična filologinja in filozofinja Nena Bobovnik in teolog Jan Dominik Bogataj, sodelavec Inštituta za Sveto pismo, judovstvo in zgodnje krščanstvo na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, o bogati dediščini mistika, misleca in organizatorja sv. Bonaventure.
Dr. Anton Trstenjak je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, dr. Edvard Kovač. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem.
Dr. Anton Trstenjak je eden od najbolj znanih Slovencev. Katoliški duhovnik, vsestranski učenjak, ki smo ga najbolj poznali kot pronicljivega psihologa. Ob 25-letnici njegove smrti je o njem spregovoril rojak iz njegovih rojstnih krajev frančiškan, dr. Edvard Kovač. Anton Trstenjak je namreč bil tudi filozof, psihološko pomoč pa je nesebično nudil številnim ljudem.
Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«. V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Premišljuje še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.
Katoliška cerkev na Madžarskem je od 5. do 12. septembra letos organizirala 52. mednarodni evharistični kongres v Budimpešti. Ta je potekal pod geslom »Vsi moji studenci so v tebi«. V imenu Slovenske škofovske konference so se kongresa udeležili murskosoboški škof dr. Peter Štumpf, duhovnik Rok Pogačnik in ljubljanski pomožni škof dr. Franc Šuštar. Ta v oddaji Sedmi dan pojasnjuje, da sta cilja evharističnih kongresov, ki se odvijajo že od leta 1881, poživiti evharistično pobožnost in oznanjevanje vere. Premišljuje še o pomenu evharistije kot viru življenja. Katoliška cerkev v Sloveniji pa trenutno ne razmišlja o organizaciji drugega narodnega evharističnega kongresa v samostojni Sloveniji.
Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju pastoralne zveze župnij Dravograda, v tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik Simon Potnik in njegov pomočnik 72- letni duhovnik Ernest Berložnik.
Pred časom smo v oddaji Sedmi dan spregovorili o delovanju pastoralne zveze župnij Dravograda, v tokratni pa predstavljamo pastoralno zvezo župnij Slovenj Gradec. Ti dve zvezi sta pilotna projekta za širši slovenski prostor kako v prihodnje reševati problem pomanjkanja duhovnikov v obnebju Katoliške cerkve v Sloveniji. Gosta oddaje sta: moderator zveze, 48-letni župnik Simon Potnik in njegov pomočnik 72- letni duhovnik Ernest Berložnik.
Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane, je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel dr. Raid Al Daghistani, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena.
Sufijski mistik iz 10. stoletja Abd Al Gabbar An Niffari je eden od najbolj izvirnih islamskih teologov. Njegove spise, še vedno razmeroma slabo poznane, je v »Knjigi mističnih postajališč in nagovorov«, prevedel dr. Raid Al Daghistani, raziskovalec v Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru. An Niffaijeva teologija je apofatična, njegova mistična pot do presežnega in božjega je globoka in iskrena.
Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.
Identiteto ustvarja več dejavnikov: kultura, prostor, tradicija, jezikovna pripadnost. Pri oblikovanju identitete je pomembna tudi religija. O tem ponavljamo pogovor Boštjana Debevca s prof. dr. Igorjem Škamperletom.
S tokratno oddajo se mudimo v Mozirju v Gornji Savinjski dolini. Z nami bo tamkajšnji župnik Sandi Koren, ki ga je nedavno novi celjski škof Maksimilijan Matjaž imenoval za vodjo pastoralne službe v škofiji in študent Filip Bezovnik – skavtski voditelj v kraju. Tema oddaje: nove pastoralne perspektive v cerkvi na Slovenskem in skavtstvo kot zgoščena oblika duhovno opredeljenega druženja mladih.
S tokratno oddajo se mudimo v Mozirju v Gornji Savinjski dolini. Z nami bo tamkajšnji župnik Sandi Koren, ki ga je nedavno novi celjski škof Maksimilijan Matjaž imenoval za vodjo pastoralne službe v škofiji in študent Filip Bezovnik – skavtski voditelj v kraju. Tema oddaje: nove pastoralne perspektive v cerkvi na Slovenskem in skavtstvo kot zgoščena oblika duhovno opredeljenega druženja mladih.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic. Na to nam bo pomagal odgovoriti duhovnik Blaž Franko.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o Marijinem vnebovzetju, ki velja za največji cerkveni Marijin praznik. Od kod izvira praznik, kaj nam o tem povedo pisni viri in zakaj je v Sloveniji Mariji posvečenih toliko cerkva in kapelic. Na to nam bo pomagal odgovoriti duhovnik Blaž Franko.
V tokratni v oddaji gostimo magistro komunikologije, novorojenko kristjanko Vaneso Čanji iz Celja. Deluje kot pridigarka v obnebju tamkajšnje Baptistične cerkve. Tema – inspirativnost Božje besede v vsakdanjem življenju kristjana.
V tokratni v oddaji gostimo magistro komunikologije, novorojenko kristjanko Vaneso Čanji iz Celja. Deluje kot pridigarka v obnebju tamkajšnje Baptistične cerkve. Tema – inspirativnost Božje besede v vsakdanjem življenju kristjana.
Papež Frančišek je pred kratkim zadnjo julijsko nedeljo namenil skrbi za ostarele. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Jožetom Ramovšem o razmišljanjih znamenitega rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona o starosti.
Papež Frančišek je pred kratkim zadnjo julijsko nedeljo namenil skrbi za ostarele. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor novinarja Marka Rozmana z dr. Jožetom Ramovšem o razmišljanjih znamenitega rimskega filozofa Marka Tulija Cicerona o starosti.
Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. To potrjuje tudi slogan Družine: "Vedno s teboj!"
Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo katoliškemu tedniku Družina, ki vstopa v 70. obletnico delovanja. Družina se je v tem času razvila v prodoren tiskani medij, ki je pomembno vplival na proces demokratizacije na Slovenskem. Novinar Nejc Krevs se bo ozrl v preteklost, se dotaknil sedanjosti in zrl v prihodnost tega modernega katoliškega tednika, ki sledi sodobnim trendom in se ne dotika zgolj verskih tematik, temveč tako rekoč vseh por družbe. To potrjuje tudi slogan Družine: "Vedno s teboj!"
V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Petra Franka s piscem spremne besede h knjigi ameriškega teologa Daniela Bella Ekonomija želje, Matjažem Črnivcem, kjer avtor analizira nasprotja med krščanstvom in kapitalizmom.
V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Petra Franka s piscem spremne besede h knjigi ameriškega teologa Daniela Bella Ekonomija želje, Matjažem Črnivcem, kjer avtor analizira nasprotja med krščanstvom in kapitalizmom.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost koprski škof zlatomašnik dr.Jurij Bizjak; megaherčno srečanje s slavljencem je bilo na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost koprski škof zlatomašnik dr.Jurij Bizjak; megaherčno srečanje s slavljencem je bilo na sedežu škofijskega ordinariata v Kopru.
V luči 30. obletnice osamosvojitve Slovenije bo voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega škofa pomočnika dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes predstavlja velik doprinos k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšno je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost? Bodite z nami, ko bomo znova zavrteli čas nazaj, da bi po 30. letih s samozavestjo zreli v prihodnost.
V luči 30. obletnice osamosvojitve Slovenije bo voditelj in novinar Nejc Krevs gostil ljubljanskega škofa pomočnika dr. Antona Jamnika, ki je v prelomnih trenutkih služboval kot tajnik nadškofa dr. Alojzija Šuštarja. Prav Šuštarjeva vloga še danes predstavlja velik doprinos k začetkom procesa demokratizacije naše države. Kakšno je bila zares vloga Cerkve na Slovenskem v času osamosvajanja, zakaj je bil slovenski samostojnosti naklonjen tedanji papež in kako se vsega skupaj spominja naš gost? Bodite z nami, ko bomo znova zavrteli čas nazaj, da bi po 30. letih s samozavestjo zreli v prihodnost.
V tokratni oddajio ponavljamo pogovor Petra Franka s prof. dr. Bogdanom Kolarjem, ki je nastal ob desetletnici obnovljene celjske škofije. Takrat jo je vodil dr. Stanislav Lipovšek, maja letos pa je dobil naslednika dr. Maksimilijana Matjaža. Škofijo pa je Celje imelo že v antičnih časih.
V tokratni oddajio ponavljamo pogovor Petra Franka s prof. dr. Bogdanom Kolarjem, ki je nastal ob desetletnici obnovljene celjske škofije. Takrat jo je vodil dr. Stanislav Lipovšek, maja letos pa je dobil naslednika dr. Maksimilijana Matjaža. Škofijo pa je Celje imelo že v antičnih časih.
Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«. Kako bodo jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini se je Nataša Lang pogovarjala s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom.
Družba Jezusova, eden najbolj poznanih in najmočnejših moških redov v Rimskokatoliški cerkvi, njegovi člani se imenujejo jezuiti, letos obhaja 500 obletnico spreobrnjenja svojega ustanovitelja sv. Ignacija Lojolskega. Spomladi prihodnje leto se bodo jezuiti spominjali 400. obletnice njegove razglasitve za svetnika, Ignacijevo leto bodo zaokrožili 31. julija prihodnje leto, na bogoslužni praznik sv. Ignacija. Slogan Ignacijevega leta je »Videti vse stvari nove v Kristusu«. Kako bodo jezuiti v Katoliški cerkvi na Slovenskem obeležili leto sv. Ignacija Lojolskega, kako je potekala njegova duhovna preobrazba in o njegovi duhovni zapuščini se je Nataša Lang pogovarjala s provincialom Slovenske province Družbe Jezusove p. Miranom Žvanutom.
Pet let je minilo od smrti svetovno znanega sociologa slovenskega rodu Thomasa Luckmanna. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor Marka Rozmana s profesorjem dr. Ftranetom Adamom o Luckmannovih znanstvenih dosežkih, tudi na področju sociologije religije.
Pet let je minilo od smrti svetovno znanega sociologa slovenskega rodu Thomasa Luckmanna. Ob tej priložnosti ponavljamo pogovor Marka Rozmana s profesorjem dr. Ftranetom Adamom o Luckmannovih znanstvenih dosežkih, tudi na področju sociologije religije.
V tokratni oddaji pripravljamo portretno skicirko novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža, biblicista, dolgoletnega predstojnika Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Je eden najprodornejših oznanjevalcev Božje besede na Slovenskem. Zanj je Sveto pismo temeljni učbenik življenja.
V tokratni oddaji pripravljamo portretno skicirko novega celjskega škofa dr. Maksimilijana Matjaža, biblicista, dolgoletnega predstojnika Katedre za Sveto pismo in judovstvo na Teološki fakulteti. Je eden najprodornejših oznanjevalcev Božje besede na Slovenskem. Zanj je Sveto pismo temeljni učbenik življenja.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom v župniji Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o prazniku binkošti, ki sledi 50 dni po Veliki noči. Na ta dan je po svetopisemske izročilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh. Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Kakšna je njegova pri evangelizaciji in kako ga razumemo v kontekstu svete Trojice? Odgovore bo v pogovoru s kaplanom v župniji Hajdina - Slovenske Konjice Primožem Lorbkom iskal novinar Nejc Krevs.
V cerkvenem koledarju je današnja nedelja označena kot nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela - direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas – TV EXODUS s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti.
V cerkvenem koledarju je današnja nedelja označena kot nedelja sredstev družbenega obveščanja. Tudi zato je gost naše oddaje katoliški duhovnik Zoran Kodela - direktor in urednik edine krščanske televizije pri nas – TV EXODUS s sedežem v Mariboru. Govorili bomo o odgovornosti medijev v teh pandemsko zapletenih časih in kako bi morali mediji korektno, pošteno in celovito ljudem predstavljati vsakokratno resnico časa in jim pomagati živeti.
Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje tudi teologinja dr. Polona Kos.
Nevroteologija je ena od novejših vej raziskav možganskih dejavnosti. Znanost se sprašuje, kako človekovi možgani dojemajo koncept duhovnosti in Boga. To področje raziskuje tudi teologinja dr. Polona Kos.
Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom.
Lev Nikolajevič Tolstoj je danes znan kot eden od največjih pisateljev. Bil pa je tudi izvirni mislec in mistik, ki je prišel v spor z Rusko pravoslavno cerkvijo. O Tolstojevih pogledih na življenje in religijo ponavljamo pogovor Petra Franka z zgodovinarjem in rusistom dr. Simonom Malmenvallom.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom zaključili, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako obeležujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga?
V tokratni oddaji Sedmi dan se bomo posvetili islamu, najmlajši abrahamski religiji. Če smo kristjani nedavno s postom zaključili, pa so muslimani z njim začeli. Vstopili so v sveti mesec ramazan, ki za njih predstavlja obdobje globokega premišljevanja in duhovne prenove. V oddaji bo novinar Nejc Krevs v pogovoru z zgodovinarjem dr. Draganom Potočnikom iskal vzporednice med judovstvom, krščanstvom in islamom. Kako obeležujemo post, kakšne so verske zapovedi in molitve in kako razumeti Boga?
Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike.
Naš gost je David Kisilak iz Murske Sobote. Zaposlen je v pisarni tamkajšnjega škofijskega urada evangeličanske cerkve, opravlja pa tudi službo kantorja, torej skrbi za glasbeno podobo bogoslužij. Njegova življenjska zgodba je res pestra. Po izobrazbi je diplomirani upravni organizator, službuje pri evangeličanih, kot vernik pripada občestvu Binkoštne cerkve, njegova žena pa je katoličanka. Vendar pravi, da vera in ljubezen premostita vse razlike.
Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino.
Ponavljamo pogovor Marka Rozmana s filozofom in prevajalcem Borisom Šinigojem ml. o pomembni duhovni dediščini ruskega religioznega misleca Nikolaja Berdjajeva. Zaznamoval je rusko kulturno vrenje in prerod ruskega pravoslavja pred 1. svetovno vojno, potem pa je po oktobrski revoluciji moral zapustiti domovino.
Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje.
Velika noč za kristjanke in kristjane ni največji praznik le na občestveni, skupnostni ravni, pač pa predvsem na individualni, osebnostni, ko mora vsak v globini svoje intime vsak dan znova doživeti to Kristusovo vstajensko dramo, ki pomeni svobodo, upanje in radostno življenje. V teh spremenjenih pandemijskih časih se to besedilo Življenja morebiti v vsakem od nas še globlje zarisuje.
Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten.
Na cvetno nedeljo smo oddajo Sedmi dan pripravili drugače, in sicer s Križevim potom Daneta Zajca. Nekaj let pred smrtjo je pesnik ob upodobitvah Križevega pota slikarja Janeza Bernika, ki jih najdemo v cerkvi svetega Janeza Krstnika v ljubljanskem Trnovem, napisal svojo pesnitev Križev pot. Objavil jo je v zborniku Trnovski krogi iz leta 2003. Tokrat njegovo pesniško umetnino v interpretaciji dramskega igralca Petra Boštjančiča, dobitnika Borštnikovega prstana za igralsko ustvarjanje, predvajamo v Sedmem dnevu, prav na začetku pa bomo poslušali uvodno besedilo Daneta Zajca z naslovom Ecce homo. Prebrala ga bo Jasna Rodošek. Tonsko sta oddajo oblikovali Polona Gantar in Darja Hlavka Godina, pripravila pa jo je Tadeja Krečič Schölten.
V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?
V oddaji Sedmi dan bomo s profesorjem na Teološki fakulteti in rekreativnim športnikom dr. Andrejem Šegulo govorili sinergiji med premagovanjem telesnih naporov in veri v Boga. Zakaj mnogi športniki prav v Bogu vidijo moč in iz Njega črpajo vero za športni uspeh? Ali lahko v športnih izzivih prepoznavamo odnos do Presežnega?
V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem.
V postnem času se pripravljamo na Veliko noč. Njeno sporočilo je zmaga življenja nad smrtjo. V teh časih pa ljudje, tudi verujoči, zelo težko sprejemajo idejo o Jezusovem vstajenju od mrtvih in o življenju po smrti. O tem ponavljamo pogovor Roberta Kralja s katoliškim duhovnikom in pesnikom Markom Rijavcem.
V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu.
V oddaji Sedmi dan ponavljamo pogovor Roberta Kralja z mag. religiologije in etike Dejanom Levičnikom o angelih. Ta duhovna bitja so omenjana v tradiciji številnih verstev. Veliko vlogo imajo v judovskih in krščanskih spisih ter tudi v islamu.
Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.
Pred mesecem dni smo v naši oddaji gostili katoliškega duhovnika, biblicista dr. Maksimilijana Matjaža, profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Zadnjič smo govorili o tem kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju. Tokrat pa to temo nadaljujemo in posebno pozornost namenjamo novozaveznim pismom apostola Pavla.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo govorili o pomenu duhovniškega poklica v sodobnem času. Kakšni so osebni vzgibi, ki v mladem človeku prebudijo željo po vstopu v semenišče? Kako pomembno je za poklicanega sprejeti vlogo pastirja, ki tudi v teh težkih časih koronavirusne pandemije v ljudeh prebuja vero in upanje?
Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.
Pred začetkom letošnjega postnega časa ponavljamo oddajo o primerjalni presoji svetopisemskih besedil o skušnjavi in preizkušnji. Ti in sorodni motivi imajo pomembno vlogo tudi v ljudski literaturi. O njihovi obravnavi se je Marko Rozman pogovarjal z literarno zgodovinarko dr. Ireno Avsenik Nabergoj.
Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.
Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se je v ponovitvi oddaje Sedmi dan Robert Kralj pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.
Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.
Tokratna oddaja Sedmi dan bo v znamenju mednarodnega dneva spomina na žrtve holokavsta, ki smo ga obeleževali 27. januarja. Številne komemoracije in obeleževanja so letos, zaradi koronavirusne pandemije, potekala prek spletnih platform. O tej temni plati človeške zgodovine, pa se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z zgodovinarjem dr. Renatom Podbersičem.
Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?
Ob nedelji Božje besede v oddaji gostimo biblicista dr. Maksimilijana Matjaža - profesorja s Teološke fakultete Univerze v Ljubljani, kjer predava eksegezo Nove zaveze in biblično teologijo. Je tudi predsednik Zavoda Biblično gibanje in glavni urednik revije s tem imenom. Kako Božja beseda nagovarja sodobnega človeka, kako jo zmoremo ponotranjiti in kako jo radostno predstavljati v vsakdanjem življenju?
Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
Ponavljamo oddajo o verskih motivih v pravljicah bratov Grimm. Jacob in Wilhelm Grimm sta črpala iz arhetipov in simbolov svetovnih kultur, pa tudi z svoje protestantske, kalvinistične vere. O ustvarjanju obeh bratov je v pogovoru z Robertom Kraljem spregovorila profesorica na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Milena Mileva Blažić.
Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas.
Gost tokratne oddaje s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je katoliški duhovnik Simon Potnik iz Slovenj Gradca. Poleg svoje župnije vodi tudi pastoralno zvezo župnij. Spontano in iskreno spregovori o številnih dilemah, ki jih pred vse nas postavlja sodobni čas.
V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga.
V prvi oddaji letošnjega leta je naš gost celjski upokojeni škof dr.Stanko Lipovšek. Spregovorili smo o številnih dilemah sodobnega krščanstva. Seveda se ne moremo izogniti tudi tem pandemijskim preizkušnjam, ki pa so po svoje za vse nas na nek način tudi milostna priložnost, da v svojo prihodnost tkemo več solidarnosti, sočutja in dialoga.
V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020.
V zadnji oddaji Sedmi dan v letošnjem koledarskem letu smo vam pripravili prerez različnih zanimivih tem, ki smo jih obravnavali v letu 2020.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.
V tokratni oddaji Sedmi dan se bo o Egeriji, eni redkih ženskih antičnih avtoric s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem pogovarjal novinar Nejc Krevs. Egerijin potopis s konca 4. stol. ponuja neprecenljiv zaklad informacij za različna področja proučevanja, kot so: arheologija in topografija Svete dežele, oblikovanje krščanskega bogoslužja, zgodovina meniškega življenja, razvoj latinskega jezika, svetopisemska eksegeza in nasploh pojav romanj v pozni antiki.
V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.
V tokratni oddaji se bomo poklonili spominu na najstarejšega slovenskega škofa dr. Jožefa Smeja, ki se je pred dnevi preselil v večnost v svojem 99 .letu. Njegov pomemben ustvarjalni znanstveno raziskovalni angažma pri proučevanju slovenskega jezika, zlasti prekmurščine, nam bo pomagal osvetliti akademik prof. dr. Marko Jesenšek.
Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.
Tokratno oddajo Sedmi dan, na tretjem programu Radia Slovenija, posvečamo 40. obletnici smrti ljubljanskega nadškofa dr. Jožefa Pogačnika, ki je bil večplastno nadarjen duhovnik, pisatelj, katehet in desna roka Božjega služabnika Antona Vovka. Z imenovanjem za nadškofa, je Jožef Pogačnik postal pomembna cerkvena osebnost, ki je močno prispevala k razvoju Cerkve na Slovenskem. O njegovem življenju, delu in vplivu, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z upokojenim profesorjem dr. Bogdanom Kolarjem s katedre za zgodovino Cerkve in patrologije, Teološke fakultete.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt - župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica je naš gost zlatomašnik Niko Marovt - župnik župnije Svetega Petra v Bučah in Svete Marije Vnebovzete v Kozjem.
V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav.
V času zdravstvene krize zaradi epidemije bolezni covid -19, se soočamo tudi z večjim stresom in nekateri tudi s travmatičnimi izkušnjami. Zato ponavljamo oddajo, v kateri njen avtor Marko Rozman sprašuje družinskega terapevta dr. Janeza Sečnika, kako verski občutki vplivajo na premagovanje stresa. O tem je bilo opravljeno tudi več raziskav.
Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič je nedavno izdal knjigo z naslovom »Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju«, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.
Gost v oddaji, pastor evangelijske Cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič je nedavno izdal knjigo z naslovom »Ali ima Bog črno piko? Eseji o trpljenju«, v kateri se ukvarja z vprašanji teodiceje. V drugem delu oddaje Sedmi dan vas vabimo, da prisluhnete njegovim razmišljanjem, kaj so o tej temi pisali predvsem krščanski pisci.
V tokratni praznični oddaji gostimo evangeličanskega škofa mag.Leona Novaka iz Murske Sobote. Tema: simbolna sporočilnost obeh praznikov – dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov.
V tokratni praznični oddaji gostimo evangeličanskega škofa mag.Leona Novaka iz Murske Sobote. Tema: simbolna sporočilnost obeh praznikov – dneva reformacije in spomina na rajne, tudi v luči sedanjih sociokulturnih izzivov.
V oddaji Sedmi dan bomo z dr. Matjažem Celarcem, duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere in spoznali zgodbo preminulega Carla Acutisa, računalniškega genija, ki je bil nedavno beatificiran in predstavlja danes mnogim mladim zgled življenja po Kristusu.
V oddaji Sedmi dan bomo z dr. Matjažem Celarcem, duhovnikom in asistentom pri katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani, odkrivali pomen odnosa, ki ga imajo mladi do vere in spoznali zgodbo preminulega Carla Acutisa, računalniškega genija, ki je bil nedavno beatificiran in predstavlja danes mnogim mladim zgled življenja po Kristusu.
Niz oddaj z naslovom "Vplivne ženske v Cerkvi" nadaljujemo z oddajo o Julijani iz Norwicha, srednjeveški anahoreti (puščavnici) iz poznega 14. stoletja in avtorici vplivnega spisa "Razodetja Božje ljubezni". Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. Denys Turner, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom "Julijana iz Norwicha: teologinja". Foto: Wikipedija
Niz oddaj z naslovom "Vplivne ženske v Cerkvi" nadaljujemo z oddajo o Julijani iz Norwicha, srednjeveški anahoreti (puščavnici) iz poznega 14. stoletja in avtorici vplivnega spisa "Razodetja Božje ljubezni". Zanimalo nas je, kaj je v središču anahoretskega načina življenja. Kateri so glavni poudarki njene teologije in ali je vplivala tudi na sodobno feministično misel? Naš gost je eminenten filozof in teolog prof. dr. Denys Turner, poznavalec poznoantičnega in srednjeveškega krščanskega izročila in predavatelj na najuglednejših univerzah Cambridge, Yale in Princeton. Leta 2011 je objavil tudi študijo z naslovom "Julijana iz Norwicha: teologinja". Foto: Wikipedija
»Vsi bratje«. Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek podpisal na grobu svetega Frančiška v Assisiju, obelodanil pa na svetnikov god v Vatikanu. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki pa ga papež Frančišek razume skozi konkretna dejanja posameznikov, držav in njihovih voditeljev.
»Vsi bratje«. Takšen je naslov nove enciklike, ki jo je papež Frančišek podpisal na grobu svetega Frančiška v Assisiju, obelodanil pa na svetnikov god v Vatikanu. Gre za njegovo tretjo okrožnico, ki v en dokument združuje temeljne družbene teme njegovega pontifikata. Osrednji je poziv k bratstvu, ki pa ga papež Frančišek razume skozi konkretna dejanja posameznikov, držav in njihovih voditeljev.
Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa knjižice »Kje je Bog v času koronavirusa?«.
Ljubljanski pomožni škof in profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Anton Jamnik je avtor spremne besede v delu "Kje je Bog v času koronavirusa?" avtorja Johna C. Lennoxa. Gre za po obsegu skromno delo, a njegova vsebina odpira številna presežna in bivanjska vprašanja v času pandemije covida-19. Kje je Bog v času pandemije? Ali nas Bog kaznuje za grehe z boleznijo covid- 19? Zakaj dopušča koronavirusno bolezen? Škof dr. Anton Jamnik odgovarja na omenjena vprašanja skozi prizmo svojih razmišljanj in avtorja Johna C. Lennoxa knjižice »Kje je Bog v času koronavirusa?«.
V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga praznujejo v sedmem mesecu judovskega koledarja in ga med drugim obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času tudi ne smejo delati. Tradicijo, obredje in praznovanje tako imenovanega Jom Kipurja nam v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
V oddaji Sedmi dan govorimo o najpomembnejšem judovskem prazniku, Jom Kipurju. Verniki ga praznujejo v sedmem mesecu judovskega koledarja in ga med drugim obeležujejo s 25-urnim postom in v tem času tudi ne smejo delati. Tradicijo, obredje in praznovanje tako imenovanega Jom Kipurja nam v oddaji pojasnjuje dr. Samo Skralovnik s katedre za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete Univerze v Ljubljani
Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«
Spraševanje Boga zakaj nedolžni trpijo, zakaj ne ustavi zla je skupno vsem trem monoteističnim religijam. Številni krščanski teologi so poskušali razložiti to težko vprašanje, ki je povezano tudi s človekovo svobodno voljo in njegovimi napačnimi odločitvami. Sv. Tomaž Akvinski je menil, da človeško trpljenje izhaja iz ločenosti od Boga. Z vprašanji teodiceje se veliko ukvarja tudi pastor Evangelijske cerkve Dobrega pastirja Novo mesto dr. Daniel Brkič. O tem je nedavno izdal tudi knjigo, zbirko esejev o trpljenju z naslovom »Ali ima Bog črno piko?«
Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.
Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za vpliven spis na pragu novega veka. Poleg tega, da je bil More pravnik, pisatelj, politik, je bil globoko verujoč kristjan. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. Katoliška Cerkev ga je leta 1935 razglasila za svetnika. O manj znanih potezah njegove osebnosti in njegovega dela ponavljamo pogovor z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.
Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta v ponovitvi oddaje spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe, bosta v ponovitvi oddaje spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Kurdi - starodavno bližnjevzhodno ljudstvo ima pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države. Gost v oddaji je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Štrbenc.
Kurdi - starodavno bližnjevzhodno ljudstvo ima pestro medversko in medkulturno podobo. Čeprav veljajo za eno večjih etničnih skupin na Bližnjem vzhodu, je ta 30 milijonski narod še vedno brez lastne države. Gost v oddaji je docent na Fakulteti za management Univerze na Primorskem dr. Primož Štrbenc.
Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih.
Pregled nekaterih motivov skušnjave in preizkušnje v Svetem pismu ter drugod v svetovni literaturi kaže, da imajo ti in sorodni motivi zelo pomembno mesto tako v ljudski kulturi kot v pisnih dokumentih.
Skromni kapucinski redovnik in duhovnik pater Pij je eden od najbolj znanih in priljubljenih svetnikov 20. stoletja. Zaradi njegovih stigm in čudežev, ki so mu jih pripisovali, so ga že v času njegovega življenja imeli za svetnika. Prav nedavno je pri založbi Družina izšla knjiga z njegovimi besedili. O delovanju sv. Pija iz Pietrelcine se je Robert Kralj pogovarjal s kapucinom Jaroslavom Kneževičem.
Skromni kapucinski redovnik in duhovnik pater Pij je eden od najbolj znanih in priljubljenih svetnikov 20. stoletja. Zaradi njegovih stigm in čudežev, ki so mu jih pripisovali, so ga že v času njegovega življenja imeli za svetnika. Prav nedavno je pri založbi Družina izšla knjiga z njegovimi besedili. O delovanju sv. Pija iz Pietrelcine se je Robert Kralj pogovarjal s kapucinom Jaroslavom Kneževičem.
Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo se je Peter Frank pogovarjal z biblicistom dr. Marjanom Peklajem.
Ep o Gligamešu naj bi nastal pred štiri tisoč leti, nekaj stoletij pred hebrejskimi bibličnimi besedili. Dvanajst klinopisnih tablic vsebuje motive, ki so zelo podobni bibličnim, denimo opis vesoljnega potopa. O primerjavi med epom o Gilgamešu in biblijo se je Peter Frank pogovarjal z biblicistom dr. Marjanom Peklajem.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, je naš gost Peter Leskovar - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah.
V tokratni oddaji s podnaslovom Izzivi duhovniškega poklica, je naš gost Peter Leskovar - župnik župnije Svetega Egidija v Zrečah in Svetega Lovrenca na Stranicah.
Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z biblicistom in teologom, akademikom dr. Jožetom Krašovcem.
Tokratno oddajo Sedmi dan posvečamo Mojzesu, znameniti starozavezni biblični osebnosti o kateri se zdi, da vsi veliko vemo, a vse premalo slišimo ali o njej govorimo. Mojzesu, ki ima velik verski in simbolni pomen v judovstvu, krščanstvu in islamu, v hebrejščini pravimo Moše, v arabščini pa Musa. O tem duhovnem in vojaškem voditelju, ki je svoje hebrejsko ljudstvo vodil na poti iz suženjstva v svobodo, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z biblicistom in teologom, akademikom dr. Jožetom Krašovcem.
Odrešenje, sodba in kazen so vprašanja, ki so od nekdaj zaposlovala človeka. Knjiga poljskega teologa in katoliškega duhovnika Wacława Hryniewicza »Pričevalci velikega upanja« nas je spodbudila h globljemu teološkemu razmisleku. Kaj označujemo s pojmom »apokatastaza«? Kako so zgodnji cerkveni očetje razumeli kazen? Kaj lahko povemo o resničnosti, ki jo označujemo z besedo »pekel«? Naša gosta sta rusistka in prevajalka dr. Urša Zabukovec in patrolog dr. Miran Špelič.
Odrešenje, sodba in kazen so vprašanja, ki so od nekdaj zaposlovala človeka. Knjiga poljskega teologa in katoliškega duhovnika Wacława Hryniewicza »Pričevalci velikega upanja« nas je spodbudila h globljemu teološkemu razmisleku. Kaj označujemo s pojmom »apokatastaza«? Kako so zgodnji cerkveni očetje razumeli kazen? Kaj lahko povemo o resničnosti, ki jo označujemo z besedo »pekel«? Naša gosta sta rusistka in prevajalka dr. Urša Zabukovec in patrolog dr. Miran Špelič.
V prvem delu oddaje o vplivih kug in drugih epidemij na duhovnost, je zgodovinar dr. Jonatan Vinkler govoril o posledicah velike kuge v 14. stoletju. V tokratni oddaji pa se je osredotočil na vpliv epidemij na duhovno življenje naših prednikov, še posebej v burnem 16. stoletju.
V prvem delu oddaje o vplivih kug in drugih epidemij na duhovnost, je zgodovinar dr. Jonatan Vinkler govoril o posledicah velike kuge v 14. stoletju. V tokratni oddaji pa se je osredotočil na vpliv epidemij na duhovno življenje naših prednikov, še posebej v burnem 16. stoletju.
V tokratni oddaji gostimo biblicista, prevajalca Svetega pisma, koprskega škoda dr. Jurija Bizjaka. Tema pogovora - naš vsakdanji odnos do božje besede: kako nam redno prebiranje Svetega pisma pomaga ne le utrjevati vero in v njej naše upanje, pač pa celostno ponuja odgovore na vsa najpomembnejša vprašanja našega življenja.
V tokratni oddaji gostimo biblicista, prevajalca Svetega pisma, koprskega škoda dr. Jurija Bizjaka. Tema pogovora - naš vsakdanji odnos do božje besede: kako nam redno prebiranje Svetega pisma pomaga ne le utrjevati vero in v njej naše upanje, pač pa celostno ponuja odgovore na vsa najpomembnejša vprašanja našega življenja.
Pandemija bolezni covid-19 nas je spomnila tudi na različne pandemije v preteklosti. Še najhujši so bili izbruhi kuge. Ti so tudi preoblikovali pogled na duhovnost v srednjem in na začetku novega veka. O teh pogledih bo v oddaji spregovoril priznani zgodovinar dr. Jonatan Vinkler.
Pandemija bolezni covid-19 nas je spomnila tudi na različne pandemije v preteklosti. Še najhujši so bili izbruhi kuge. Ti so tudi preoblikovali pogled na duhovnost v srednjem in na začetku novega veka. O teh pogledih bo v oddaji spregovoril priznani zgodovinar dr. Jonatan Vinkler.
V tokratni oddaji Sedmi dan, bomo pred prihajajočim praznovanjem dneva državnosti govorili o vlogi Cerkve v času slovenske osamosvojitve. Prav Cerkev na Slovenskem je v prelomnem času predstavljala moralni steber, ki je spodbujal in vodil Slovenijo na poti iz totalitarnega sistema v moderno evropsko demokracijo. O rojstvu slovenske države in aktivnem cerkvenem sodelovanju, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z moralnim teologom dr. Ivanom Štuhecem.
V tokratni oddaji Sedmi dan, bomo pred prihajajočim praznovanjem dneva državnosti govorili o vlogi Cerkve v času slovenske osamosvojitve. Prav Cerkev na Slovenskem je v prelomnem času predstavljala moralni steber, ki je spodbujal in vodil Slovenijo na poti iz totalitarnega sistema v moderno evropsko demokracijo. O rojstvu slovenske države in aktivnem cerkvenem sodelovanju, se bo novinar Nejc Krevs pogovarjal z moralnim teologom dr. Ivanom Štuhecem.
Pred dobrim desetletjem se je v anglosaškem svetu uveljavilo gibanje ali pobuda »novi ateizem«. Kaj pravzaprav pomeni in na katerih predpostavkah temelji? Kdo so njegovi glavni predstavniki? V ozadju novega ateizma je večplasten odnos med vero in znanostjo. Zagovorniki tega gibanja trdijo, da Bog ali neka nadnaravna resničnost ne obstaja. Svetovno znani astrofizik in kozmolog Stephen Hawking (1942-2018) je v nekem intervjuju dejal, da ideja Boga ni potrebna za to, da bi razložili nastanek vesolja. Ponovili bomo pogovor s filozofom dr. Brankom Klunom. Foto: Anders Hesselbom
Pred dobrim desetletjem se je v anglosaškem svetu uveljavilo gibanje ali pobuda »novi ateizem«. Kaj pravzaprav pomeni in na katerih predpostavkah temelji? Kdo so njegovi glavni predstavniki? V ozadju novega ateizma je večplasten odnos med vero in znanostjo. Zagovorniki tega gibanja trdijo, da Bog ali neka nadnaravna resničnost ne obstaja. Svetovno znani astrofizik in kozmolog Stephen Hawking (1942-2018) je v nekem intervjuju dejal, da ideja Boga ni potrebna za to, da bi razložili nastanek vesolja. Ponovili bomo pogovor s filozofom dr. Brankom Klunom. Foto: Anders Hesselbom
Strastno iskanje resnice je Edith Stein vodilo v filozofijo, dokler je ni našla v veri v Jezusa Kristusa. Zato nas bo v oddaji zanimalo: Ali si filozofija in vera nasprotujeta? Kakšen odnos je Steinova imela do judovske vere, ki jo je prejela od svojih staršev? Kakšen je bil njen odnos do mistike? Kako človek spoznava Boga? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s filozofinjo dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje zbranih del Edith Stein, in karmeličanom Robertom Mario Pirastujem iz Linza.
Strastno iskanje resnice je Edith Stein vodilo v filozofijo, dokler je ni našla v veri v Jezusa Kristusa. Zato nas bo v oddaji zanimalo: Ali si filozofija in vera nasprotujeta? Kakšen odnos je Steinova imela do judovske vere, ki jo je prejela od svojih staršev? Kakšen je bil njen odnos do mistike? Kako človek spoznava Boga? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s filozofinjo dr. Beate Beckmann-Zöller iz Münchna, ki je tudi sourednica kritične izdaje zbranih del Edith Stein, in karmeličanom Robertom Mario Pirastujem iz Linza.
Praznik binkošti je praznik Svetega Duha. Ko pomislimo na Svetega Duha, ga nehote povežemo z nečim povsem duhovnim in netelesnim. Toda ali je to res? Zato nas bo v oddaji zanimalo, kako Sveti Duh deluje v naši konkretni resničnosti. Poskušali bomo osvetliti, kakšen je njegov pomen za življenje vsakega človeka in Cerkve – človeške skupnosti kot celote. Poleg tega bomo razmišljali o tem, v čem je zakoreninjena različnost služb in karizem v Cerkvi, ki jo apostol Pavel ponazori s podobo enega telesa in različnih udov. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Ivanom Brescianijem.
Praznik binkošti je praznik Svetega Duha. Ko pomislimo na Svetega Duha, ga nehote povežemo z nečim povsem duhovnim in netelesnim. Toda ali je to res? Zato nas bo v oddaji zanimalo, kako Sveti Duh deluje v naši konkretni resničnosti. Poskušali bomo osvetliti, kakšen je njegov pomen za življenje vsakega človeka in Cerkve – človeške skupnosti kot celote. Poleg tega bomo razmišljali o tem, v čem je zakoreninjena različnost služb in karizem v Cerkvi, ki jo apostol Pavel ponazori s podobo enega telesa in različnih udov. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Ivanom Brescianijem.
V tokratni oddaji Sedmi dan, bomo govorili o muslimanskem postnem mesecu ramazanu. Za skoraj dve milijardi muslimanov je to čas globokega premišljevanja, molitve, vzdržnosti in dobrodelnosti. Ob koncu ramazana sledi praznovanje ramazanskega bajrama, ko muslimani slavijo duhovno zmago.
V tokratni oddaji Sedmi dan, bomo govorili o muslimanskem postnem mesecu ramazanu. Za skoraj dve milijardi muslimanov je to čas globokega premišljevanja, molitve, vzdržnosti in dobrodelnosti. Ob koncu ramazana sledi praznovanje ramazanskega bajrama, ko muslimani slavijo duhovno zmago.
Pred stotimi leti se je rodil Karol Wojtyla, ki je postal katoliški duhovnik, krakovski škof in nadškof, kardinal in leta 1978 tudi papež. Bil je eden od najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. V oddaji Sedmi dan pa ga predstavljamo z manj znane plati. Veleposlanik Republike Poljske Krzysztof Jan Olendzki bo spregovoril o njegovem globokem vplivu tudi kot humanista, profesor dr. Niko Jež pa o njegovi poeziji.
Pred stotimi leti se je rodil Karol Wojtyla, ki je postal katoliški duhovnik, krakovski škof in nadškof, kardinal in leta 1978 tudi papež. Bil je eden od najpomembnejših osebnosti druge polovice 20. stoletja. V oddaji Sedmi dan pa ga predstavljamo z manj znane plati. Veleposlanik Republike Poljske Krzysztof Jan Olendzki bo spregovoril o njegovem globokem vplivu tudi kot humanista, profesor dr. Niko Jež pa o njegovi poeziji.
V oddaji Sedmi dan se bomo o temeljih krščanske teologije pogovarjali s predavateljem na Katedri za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem. Patristika, obdobje cerkvenih očetov, je zelo pomembna pri oblikovanju krščanskega nauka. Marsikatera misel teh davnih krščanskih piscev pa močno odmeva še zdaj.
V oddaji Sedmi dan se bomo o temeljih krščanske teologije pogovarjali s predavateljem na Katedri za zgodovino Cerkve na Teološki fakulteti dr. Miranom Špeličem. Patristika, obdobje cerkvenih očetov, je zelo pomembna pri oblikovanju krščanskega nauka. Marsikatera misel teh davnih krščanskih piscev pa močno odmeva še zdaj.
Zdajšnja aktualna situacija s korona virusom je na novo prevrednotila mnoga ključna vprašanja in dileme obstajanja. Kako naj sodobna šolska medicina, ki temelji na znanosti, ponotranji naše duhovne in duševne ravni zdravja in življenja in kako naj v ta okvir umesti odnos do Boga? O tem se bomo pogovarjali z zdravnikom dr.Danielom Grabarjem – strokovnim direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota. Po svoji specializaciji je anesteziolog, sicer pa je tudi protestantski duhovnik - binkoštni pastor in superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije.
Zdajšnja aktualna situacija s korona virusom je na novo prevrednotila mnoga ključna vprašanja in dileme obstajanja. Kako naj sodobna šolska medicina, ki temelji na znanosti, ponotranji naše duhovne in duševne ravni zdravja in življenja in kako naj v ta okvir umesti odnos do Boga? O tem se bomo pogovarjali z zdravnikom dr.Danielom Grabarjem – strokovnim direktor Splošne bolnišnice Murska Sobota. Po svoji specializaciji je anesteziolog, sicer pa je tudi protestantski duhovnik - binkoštni pastor in superintendent Zveze binkoštnih cerkva Slovenije.
V teh dneh je minilo 50 let od smrti dr. Andreja Gosarja, uglednega pravnika in socialno-ekonomskega misleca. Gosar je še danes, kljub desetletjem zamolčevanja njegovega dela v nekdanji skupni državi, vir navdiha. Zato ponavljamo oddajo, v kateri Robert Kralj, v pogovoru s teologom in publicistom Petrom Kovačičem Peršinom, razčlenjuje njegov duhovni lik kot dejavnega kristjana - katoličana.
V teh dneh je minilo 50 let od smrti dr. Andreja Gosarja, uglednega pravnika in socialno-ekonomskega misleca. Gosar je še danes, kljub desetletjem zamolčevanja njegovega dela v nekdanji skupni državi, vir navdiha. Zato ponavljamo oddajo, v kateri Robert Kralj, v pogovoru s teologom in publicistom Petrom Kovačičem Peršinom, razčlenjuje njegov duhovni lik kot dejavnega kristjana - katoličana.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo spregovorili o pravoslavni veliki noči. Na največji krščanski praznik se pravoslavni verniki pripravljajo s sedemtedenskim postom, v tem času pa v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, temveč tudi slabim dejanjem. Kako drugačna je letošnja pravoslavna velika noč in kaj to obdobje pomeni pravoslavnim kristjanom, pa bomo spregovorili s Peranom Boškovićem, parohom srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
V tokratni oddaji Sedmi dan bomo spregovorili o pravoslavni veliki noči. Na največji krščanski praznik se pravoslavni verniki pripravljajo s sedemtedenskim postom, v tem času pa v ospredju ni zgolj odrekanje hrani, temveč tudi slabim dejanjem. Kako drugačna je letošnja pravoslavna velika noč in kaj to obdobje pomeni pravoslavnim kristjanom, pa bomo spregovorili s Peranom Boškovićem, parohom srbske pravoslavne cerkve v Sloveniji.
Širjenje koronavirusa je zaprlo tudi cerkve. Praznovanje Velike noči je letos precej drugačno. Kljub temu pa vstajenjsko sporočilo o zmagi nad smrtjo ostaja. Doživljanje velikonočnih praznikov je letos veliko bolj intimno, a hkrati tudi duhovno poglobljeno. O tem se bo v oddaji spregovoril katoliški duhovnik, frančiškan dr. Edvard Kovač.
Širjenje koronavirusa je zaprlo tudi cerkve. Praznovanje Velike noči je letos precej drugačno. Kljub temu pa vstajenjsko sporočilo o zmagi nad smrtjo ostaja. Doživljanje velikonočnih praznikov je letos veliko bolj intimno, a hkrati tudi duhovno poglobljeno. O tem se bo v oddaji spregovoril katoliški duhovnik, frančiškan dr. Edvard Kovač.
Škofjeloški pasijon, delo kapucinskega meniha Romualda, velja za dragocenost v slovenski književnosti. Od leta 2016 je tudi na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne dediščine. Naslednje leto, ob tristoti obletnici, ga bodo ponovno uprizorili. O Škofjeloškem pasijonu bosta spregovorila glavni urednik Pasijonskega almanaha mag. Jože Štukl in odgovorni urednik te publikacije dr. Franc Križnar.
Škofjeloški pasijon, delo kapucinskega meniha Romualda, velja za dragocenost v slovenski književnosti. Od leta 2016 je tudi na Unescovem Reprezentativnem seznamu nesnovne dediščine. Naslednje leto, ob tristoti obletnici, ga bodo ponovno uprizorili. O Škofjeloškem pasijonu bosta spregovorila glavni urednik Pasijonskega almanaha mag. Jože Štukl in odgovorni urednik te publikacije dr. Franc Križnar.
Tokratno oddajo Sedmi dan bomo posvetili judovstvu, starejšemu bratu krščanstva. Z zgodovinarjem in publicistom dr. Renatom Podbersičem ml. bomo spregovorili o tradiciji judovskega, stigmatizaciji Judov ter o kulturni in verski dediščini judovstva na Slovenskem.
Tokratno oddajo Sedmi dan bomo posvetili judovstvu, starejšemu bratu krščanstva. Z zgodovinarjem in publicistom dr. Renatom Podbersičem ml. bomo spregovorili o tradiciji judovskega, stigmatizaciji Judov ter o kulturni in verski dediščini judovstva na Slovenskem.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? Ponovili bomo oddajo, v kateri smo se pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? Ponovili bomo oddajo, v kateri smo se pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
21.marca bo minilo 15 let od smrti mariborskega škoda dr.Vekoslava Grmiča, ki je v drugi polovici 20.stoletja, še zlasti v času po Drugem vatikanskem koncilu, v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše, odigral pomembno vlogo. O tem se bomo pogovarjali s publicistom Petrom Kovačičem Peršinom.
21.marca bo minilo 15 let od smrti mariborskega škoda dr.Vekoslava Grmiča, ki je v drugi polovici 20.stoletja, še zlasti v času po Drugem vatikanskem koncilu, v Cerkvi na Slovenskem pa tudi širše, odigral pomembno vlogo. O tem se bomo pogovarjali s publicistom Petrom Kovačičem Peršinom.
Gre za eno najpomembnejših srednjeveških svetnic z evropskega Severa. V oddaji bomo spregovorili o njenem bogatem družinskem in duhovnem življenju. Zanimalo nas bo, kako so nastala njena Razodetja, monumentalno delo, ki so ga ponatiskovali in prevajali še dolgo po njeni smrti. Prav tako se bomo dotaknili vloge ženske in materinstva pri Brigiti. In končno, ali srednji vek resnično velja za mračno obdobje v človeški zgodovini ali pa gre bolj za umetno spodbujen družbeni predsodek. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s klasičnim filologom in poznavalcem Brigitinega življenja in dela z Univerze v Stockholmu prof. dr. Denisom Searbyjem.
Gre za eno najpomembnejših srednjeveških svetnic z evropskega Severa. V oddaji bomo spregovorili o njenem bogatem družinskem in duhovnem življenju. Zanimalo nas bo, kako so nastala njena Razodetja, monumentalno delo, ki so ga ponatiskovali in prevajali še dolgo po njeni smrti. Prav tako se bomo dotaknili vloge ženske in materinstva pri Brigiti. In končno, ali srednji vek resnično velja za mračno obdobje v človeški zgodovini ali pa gre bolj za umetno spodbujen družbeni predsodek. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s klasičnim filologom in poznavalcem Brigitinega življenja in dela z Univerze v Stockholmu prof. dr. Denisom Searbyjem.
Kristjani so vstopili v 40 dnevni postni čas. Gre za simbolično pripravo na največji krščanski praznik, veliko noč. Post poznajo vse velike svetovne religije in verske skupnosti. Krščanski post temelji na izkušnji Jezusa Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi in se tako pripravljal na svoje poslanstvo. Med krščanskimi cerkvami tradicijo posta najbolj globoko gojijo v Pravoslavni cerkvi. Njeni pripadniki se postijo pred vsemi velikimi prazniki, lahko le dan ali pa več dni. V obdobje velikega posta pred veliko nočjo so vstopili že dan po pustni nedelji. Protestantske cerkve prepuščajo vernikom odločitev za post, medtem ko se na primer muslimani postijo v svetem postnem mesecu ramazanu. V oddaji nas bo zanimalo, kaj je srčika postnega časa, kako Sveto pismo opisuje post in med drugim še kako Katoliška cerkev gleda na post. O postu smo se pogovarjali s patrom, jezuitom, dr. Ivanom Platovnjakom: »Srčika postnega časa je, da bi se kristjani še globje povezali z Bogom, da bi prečistili svoj razum in srce, vse svoje bitje, da bi bili zmožni živeti z Bogom, in dopustili, da bi ta po njih uresničeval svoje odrešensko delo, to je ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva.« Post je pomembno sredstvo za duhovno in telesno življenje ljudi pojasnjuje naš sogovornik: »Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom, torej z molitvijo, z miloščino, dobrimi deli, da se krepi v nas zavest in pomen solidarnosti in dobrodelnosti.«
Kristjani so vstopili v 40 dnevni postni čas. Gre za simbolično pripravo na največji krščanski praznik, veliko noč. Post poznajo vse velike svetovne religije in verske skupnosti. Krščanski post temelji na izkušnji Jezusa Kristusa, ki se je 40 dni postil v puščavi in se tako pripravljal na svoje poslanstvo. Med krščanskimi cerkvami tradicijo posta najbolj globoko gojijo v Pravoslavni cerkvi. Njeni pripadniki se postijo pred vsemi velikimi prazniki, lahko le dan ali pa več dni. V obdobje velikega posta pred veliko nočjo so vstopili že dan po pustni nedelji. Protestantske cerkve prepuščajo vernikom odločitev za post, medtem ko se na primer muslimani postijo v svetem postnem mesecu ramazanu. V oddaji nas bo zanimalo, kaj je srčika postnega časa, kako Sveto pismo opisuje post in med drugim še kako Katoliška cerkev gleda na post. O postu smo se pogovarjali s patrom, jezuitom, dr. Ivanom Platovnjakom: »Srčika postnega časa je, da bi se kristjani še globje povezali z Bogom, da bi prečistili svoj razum in srce, vse svoje bitje, da bi bili zmožni živeti z Bogom, in dopustili, da bi ta po njih uresničeval svoje odrešensko delo, to je ljubezen do vsakega človeka in vsega stvarstva.« Post je pomembno sredstvo za duhovno in telesno življenje ljudi pojasnjuje naš sogovornik: »Telesni post naj bo povezan z duhovnim postom, torej z molitvijo, z miloščino, dobrimi deli, da se krepi v nas zavest in pomen solidarnosti in dobrodelnosti.«
Koran večkrat omenja žensko duhovnost, znana je tudi vloga žene preroka Mohameda Hatidže, ki muslimanom predstavlja vzor. Ženske so imele tudi pomembno vlogo, povsem enakovredno moški, v sufijski tradiciji. Ena od najbolj znanih islamskih mistikinj je Rabija Al Adavija, ki je živela v osmem stoletju in je pomembno vplivala na razvoj islamske duhovnosti. O vlogi žensk v njej, se je Tomaž Gerden pogovarjal z dr. Raidom Al Daghistanijem, predavateljem na Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru.
Koran večkrat omenja žensko duhovnost, znana je tudi vloga žene preroka Mohameda Hatidže, ki muslimanom predstavlja vzor. Ženske so imele tudi pomembno vlogo, povsem enakovredno moški, v sufijski tradiciji. Ena od najbolj znanih islamskih mistikinj je Rabija Al Adavija, ki je živela v osmem stoletju in je pomembno vplivala na razvoj islamske duhovnosti. O vlogi žensk v njej, se je Tomaž Gerden pogovarjal z dr. Raidom Al Daghistanijem, predavateljem na Centru za islamsko teologijo Univerze v Münstru.
V Stari zavezi Svetega pisma je veliko opisov nasilja. Številni vladarji so tudi pozneje opravičevali svoja nasilna dejanja, celo vojne v imenu krščanstva. Čeprav je Jezus pridigal o miru in ljubezni je realnost dostikrat drugačna. To sproža kritike ali celo blatenje krščanstva. Problema nasilja se je v svoji knjigi »Monoteizem in nasilje - krščanska izkušnja« lotil francoski teolog, dominikanski redovnik Jean-Michel Maldame. Celjska Mohorjeva družba je pripravila slovenski izdajo te knjige, ki je v francoskem originalu izšla predlani. O tej knjigi bosta razpravljala teologa, profesorja dr. Edvard Kovač in dr. Mari Jože Osredkar.
V Stari zavezi Svetega pisma je veliko opisov nasilja. Številni vladarji so tudi pozneje opravičevali svoja nasilna dejanja, celo vojne v imenu krščanstva. Čeprav je Jezus pridigal o miru in ljubezni je realnost dostikrat drugačna. To sproža kritike ali celo blatenje krščanstva. Problema nasilja se je v svoji knjigi »Monoteizem in nasilje - krščanska izkušnja« lotil francoski teolog, dominikanski redovnik Jean-Michel Maldame. Celjska Mohorjeva družba je pripravila slovenski izdajo te knjige, ki je v francoskem originalu izšla predlani. O tej knjigi bosta razpravljala teologa, profesorja dr. Edvard Kovač in dr. Mari Jože Osredkar.
Eden največjih predstavnikov ruske duhovno-religiozne renesanse je mislec, iskalec in mistik Vladimir Sergejevič Solovjov (1853-1900). Njegova vizija integralne vednosti se kaže v tem, da si razum in vera, filozofija, znanost in umetnost ne nasprotujejo, temveč se medsebojno dopolnjujejo. V oddaji nas bo zanimalo, v kolikšni meri je nanj vplival Dostojevski. Katera so njegova najpomembnejša dela, med katerimi izstopajo predvsem "Predavanja o Bogočloveštvu"? Kako Solovjov razume t.i. idejo sofije? Kakšno je njegovo pojmovanje narave in lepote? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z Uršo Zabukovec, doktorico literarnih ved in prevajalko iz ruščine, ki je pri prevodu Solovjovovih "Izbranih filozofskih spisov" v slovenščino opravila levji delež in prispevala tudi spremno besedo h knjigi.
Eden največjih predstavnikov ruske duhovno-religiozne renesanse je mislec, iskalec in mistik Vladimir Sergejevič Solovjov (1853-1900). Njegova vizija integralne vednosti se kaže v tem, da si razum in vera, filozofija, znanost in umetnost ne nasprotujejo, temveč se medsebojno dopolnjujejo. V oddaji nas bo zanimalo, v kolikšni meri je nanj vplival Dostojevski. Katera so njegova najpomembnejša dela, med katerimi izstopajo predvsem "Predavanja o Bogočloveštvu"? Kako Solovjov razume t.i. idejo sofije? Kakšno je njegovo pojmovanje narave in lepote? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z Uršo Zabukovec, doktorico literarnih ved in prevajalko iz ruščine, ki je pri prevodu Solovjovovih "Izbranih filozofskih spisov" v slovenščino opravila levji delež in prispevala tudi spremno besedo h knjigi.
Ljudje smo vse bolj občutljivi glede ravnanj z živalmi. Moralni teolog in visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Roma Globokar odgovarja na več vprašanj, ki se porajajo ob človekovem ravnanju z živalmi v luči krščanske etike. Pravi, da mora človek ponovno premisliti o svojem življenju in prehranjevanju, saj je s svojim načinom življenja spremenil naravo tako, da ga to spremenjeno naravno okolje zdaj ogroža. Tudi če človek ne bi postal bolj odgovoren do naravnega okolja, tudi če ne bi prepoznal vrednosti v živalih, bo moral že zaradi samega sebe spremeniti svoj odnos do stvarstva. Dr. Globokar kritično ugotavlja, da sta krščanska teologija in uradna Katoliška cerkev predolgo odlašali s poglobljenim razmišljanjem o človekovem odnosu do živali in narave. Razlog za takšno držo najverjetneje po Globokarju tiči v tem, da so prva ekološka gibanja pokazala na krščanstvo kot na glavnega krivca za izkoriščevalsko držo človeka. »Ekološka gibanja so videla v krščanskem navodilu na začetku Svetega pisma »naj človek gospoduje zemlji in naj si jo podvrže« božji mandat človeku, da lahko uporablja celotno stvarstvo, tudi živa bitja kot surovine, zato da si bo izboljšal življenje,« premišljuje dr. Globokar. »Če pa mi pogledamo v Sveto pismo, se poglobimo v njegovo sporočilo, potem pa vidimo, da človek nikakor ni postavljen kot edini gospodar. Stvarnik je Bog, človek je postavljen kot skrbnik zemlje, da jo ohranja in varuje. Bog ustvarja živali podobno kot človeka. Oboji imajo življenjski dih, nefeš v hebrejščini, ki je bil dan od Boga.« Zato moramo kristjani spremeniti svoj odnos do živali: »Ljudje in živali smo ustvarjeni od Boga in od Boga imamo notranjo vrednost. Če verujemo v Boga stvarnika, potem ne moremo njegove stvari zlorabljati in uporabljati poljubno.« Po drugi strani pa krščanstvo, v nasprotju od skrajnih ekoloških gibanj, zagovarja razliko med človekom in živalmi. »Človeku smo dolžni brezpogojno spoštovanje in ga nikoli ne smemo ubiti, nikoli ne smemo poseči v svetost njegovega življenja, medtem ko pa je živali dovoljeno ubijati, vendar ne brez utemeljenega razloga. Izključno takrat, ko jih potrebujemo za prehranjevanje. To, da človek potrebuje hrano, pa je dejstvo, kajti s pridelavo le rastlinske hrane, na primer soje, bi naravi povzročil tudi ogromno škode. Vsa živa bitja potrebujejo živalsko ali rastlinsko hrano. S prehranjevanjem posegamo v življenje drugih živih bitij kot preostala živa bitja.,« ugotavlja dr. Globokar. Sveto pismo na začetku opisuje človeka kot vegetarijanca, spomni dr. Globokar. To pa zaradi podobe raja, kjer ni bilo nasilja. Ko pa sveta knjiga opisuje resnično življenje, prelivanje krvi med ljudmi in živalmi, pa sledi navodilo po zavezi z Noetom, da človek ne sme zaužiti krvi, ker je v njej nefeš, duša, in ta pripada Bogu. »To bi moral imeti v obziru sodoben človek. Skratka, ko jemo meso, da vemo, da je bilo ustvarjeno za življenje, da ga je ustvaril Bog. Če tudi se prehranjujemo z mesom, vemo, da je to dar in ga zaužijemo v hvaležnosti. Ne pa brez kakršnekoli zavesti živimo in se prehranjujemo.« Ali je v luči krščanske etike sprejemljivo rediti živali za zakol, ubijati divje živali, ali pa na njih delati poskuse. Je rešitev morebiti veganstvo, morebiti vegetarijanstvo. Sveto pismo na začetku človeka opisuje kot vegetarijanca, na vsa ta vprašanja odgovarja dr. Globokar.
Ljudje smo vse bolj občutljivi glede ravnanj z živalmi. Moralni teolog in visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani dr. Roma Globokar odgovarja na več vprašanj, ki se porajajo ob človekovem ravnanju z živalmi v luči krščanske etike. Pravi, da mora človek ponovno premisliti o svojem življenju in prehranjevanju, saj je s svojim načinom življenja spremenil naravo tako, da ga to spremenjeno naravno okolje zdaj ogroža. Tudi če človek ne bi postal bolj odgovoren do naravnega okolja, tudi če ne bi prepoznal vrednosti v živalih, bo moral že zaradi samega sebe spremeniti svoj odnos do stvarstva. Dr. Globokar kritično ugotavlja, da sta krščanska teologija in uradna Katoliška cerkev predolgo odlašali s poglobljenim razmišljanjem o človekovem odnosu do živali in narave. Razlog za takšno držo najverjetneje po Globokarju tiči v tem, da so prva ekološka gibanja pokazala na krščanstvo kot na glavnega krivca za izkoriščevalsko držo človeka. »Ekološka gibanja so videla v krščanskem navodilu na začetku Svetega pisma »naj človek gospoduje zemlji in naj si jo podvrže« božji mandat človeku, da lahko uporablja celotno stvarstvo, tudi živa bitja kot surovine, zato da si bo izboljšal življenje,« premišljuje dr. Globokar. »Če pa mi pogledamo v Sveto pismo, se poglobimo v njegovo sporočilo, potem pa vidimo, da človek nikakor ni postavljen kot edini gospodar. Stvarnik je Bog, človek je postavljen kot skrbnik zemlje, da jo ohranja in varuje. Bog ustvarja živali podobno kot človeka. Oboji imajo življenjski dih, nefeš v hebrejščini, ki je bil dan od Boga.« Zato moramo kristjani spremeniti svoj odnos do živali: »Ljudje in živali smo ustvarjeni od Boga in od Boga imamo notranjo vrednost. Če verujemo v Boga stvarnika, potem ne moremo njegove stvari zlorabljati in uporabljati poljubno.« Po drugi strani pa krščanstvo, v nasprotju od skrajnih ekoloških gibanj, zagovarja razliko med človekom in živalmi. »Človeku smo dolžni brezpogojno spoštovanje in ga nikoli ne smemo ubiti, nikoli ne smemo poseči v svetost njegovega življenja, medtem ko pa je živali dovoljeno ubijati, vendar ne brez utemeljenega razloga. Izključno takrat, ko jih potrebujemo za prehranjevanje. To, da človek potrebuje hrano, pa je dejstvo, kajti s pridelavo le rastlinske hrane, na primer soje, bi naravi povzročil tudi ogromno škode. Vsa živa bitja potrebujejo živalsko ali rastlinsko hrano. S prehranjevanjem posegamo v življenje drugih živih bitij kot preostala živa bitja.,« ugotavlja dr. Globokar. Sveto pismo na začetku opisuje človeka kot vegetarijanca, spomni dr. Globokar. To pa zaradi podobe raja, kjer ni bilo nasilja. Ko pa sveta knjiga opisuje resnično življenje, prelivanje krvi med ljudmi in živalmi, pa sledi navodilo po zavezi z Noetom, da človek ne sme zaužiti krvi, ker je v njej nefeš, duša, in ta pripada Bogu. »To bi moral imeti v obziru sodoben človek. Skratka, ko jemo meso, da vemo, da je bilo ustvarjeno za življenje, da ga je ustvaril Bog. Če tudi se prehranjujemo z mesom, vemo, da je to dar in ga zaužijemo v hvaležnosti. Ne pa brez kakršnekoli zavesti živimo in se prehranjujemo.« Ali je v luči krščanske etike sprejemljivo rediti živali za zakol, ubijati divje živali, ali pa na njih delati poskuse. Je rešitev morebiti veganstvo, morebiti vegetarijanstvo. Sveto pismo na začetku človeka opisuje kot vegetarijanca, na vsa ta vprašanja odgovarja dr. Globokar.
V oddaji Sedmi dan se bomo tokrat odpravili na Bližnji vzhod. Danes Hašemitska kraljevina Jordanija velja za eno redkih stabilnih arabskih držav, ki skrbno ščiti lastno medkulturno in medversko pestrost. Potopili se bomo tudi v preteklost, ko so območja Jordanije naseljevali Nabatejci in spregovorili o vlogi jordanskega kralja v svetem mestu Jeruzalemu.
V oddaji Sedmi dan se bomo tokrat odpravili na Bližnji vzhod. Danes Hašemitska kraljevina Jordanija velja za eno redkih stabilnih arabskih držav, ki skrbno ščiti lastno medkulturno in medversko pestrost. Potopili se bomo tudi v preteklost, ko so območja Jordanije naseljevali Nabatejci in spregovorili o vlogi jordanskega kralja v svetem mestu Jeruzalemu.
Kristjani od 18. do 25. januarja obhajajo molitveno osmino za edinost. Gre za več kot sto let staro navado, ki poveže med seboj kristjane različnih veroizpovedi v molitvi, pojasnjuje naš sogovornik dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci. »To je teden med praznikom sedeža apostola Petra in praznikom spreobremenitve apostola Pavla. To sta apostola, ki simbolizirata temelj Cerkve. Apostol Peter je temelj Cerkve kot institucije, medtem ko je apostol Pavel veliki misijonar. Oba sta veliko delala tudi za edinost in sta tudi temelj edinosti,« razlaga dr. Dolenc, zakaj poteka teden molitve za edinost kristjanov v tretjem tednu januarja. Naš sogovornik spomni na misel apostola Pavla, ki je zapisal: »Mar je Kristus razdeljen? Kristjani ne smemo biti razdeljeni, če smo zvesti Kristusu.« Klic k edinosti kristjanov pripravijo verniki različnih krščanskih cerkva vsako leto iz druge države. Letos so ga pripravili kristjani na Malti, 90% kristjanov na otoku je katoličanov, in za vodilno misel molitvene osmine za edinost izbrali besede svetnika Luke: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Kaj nam sporoča ta misel in o verski pestrosti Malte, ki je tudi svetopisemska dežela, pa v intervjuju odgovarja dr. Dolenc. Krščanstvo temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa. Katera teološka vprašanja najbolj močno delijo kristjane, naš sogovornik pojasnjuje: »Katoliška in pravoslavna cerkev se ne razhajata na področju doktrine. Deli ju le papeževa služba, a o njej teče plodoviti dialog. Medtem ko so med katoliško cerkvijo in preostalimi cerkvami na zahodu razlike globje in jih je tudi več. Odprta so vprašanja opravičevanja, krsta, evharistije in cerkvenih služb. Vprašanje krsta je rešeno. Drug drugemu priznavamo veljavnost krsta, če je podeljen na običajen način, z vodo in omembo svete trojice.« Oblik ekumenizma, tako Dolenc, je veliko. Gre za cilj, ki ga je sam Kristus zastavil visoko, z željo, da bi bili popolnoma eno, da bi dosegli vidno edinost. »To je skupno bogoslužje, vodstvo, skupen nauk v bistvenih stvareh, vendar v neki zakoniti različnosti, med seboj spravljeni različnosti. Do tega cilja po katoliškem nauku vodi molitev, kajti Kristus ni oznanjal edinosti, ampak je zanjo trpel in molil,« pojasnjuje dr. Dolec. »Možno je vse, kar je predmet molitve. Ekumensko gibanje je molitveno gibanje, ki raste od spodaj navzgor, ne gre za projekt cerkvene politike, ne gre za obupen poskus preživetja, ne gre za pogajanja, ne za iskanje kompromisa. Ko bodo temeljne razlike med krščanskimi cerkvami presežene, ko bo odvzet strup začetnih sporov, ko se bomo vrnili k evangeliju, takrat bo edinost med kristjani veliko bližja,« odgovarja na naše vprašanje, ali kristjani lahko dosežejo edinost, dr. Dolenc. Spomni, da voditelji krščanskih cerkva na svetovni ravni že desetletja spodbujajo h ekumenizmu, da se na njihovih srečanjih čuti sloga, a ta pozitiven duh pride do vernikov počasi, po zelo zahtevni poti. V Sloveniji ekumenski svet deluje že od leta 1965, predstavniki krščanskih cerkva se redno srečujejo, pripravljajo skupne molitve za edinost kristjanov na Slovenskem, izpostavlja dogodke na področju gibanja za enotnost kristjanov v Sloveniji dr. Dolenc. Kot zadnji dosežek ekumenskega gibanja pri nas poudari lani prenovljeni Obrednik za ekumensko poroko med katoličani in evangeličani iz leta 2004. »Bistvo prenove je, da se bo obhajala ekumenska poroka brez katoliške maše, zato da bi se oba bodoča zakonca počutila enakopravno.«
Kristjani od 18. do 25. januarja obhajajo molitveno osmino za edinost. Gre za več kot sto let staro navado, ki poveže med seboj kristjane različnih veroizpovedi v molitvi, pojasnjuje naš sogovornik dr. Bogdan Dolenc, visokošolski učitelj na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani in član Komisije za ekumenizem pri Slovenski škofovski konferenci. »To je teden med praznikom sedeža apostola Petra in praznikom spreobremenitve apostola Pavla. To sta apostola, ki simbolizirata temelj Cerkve. Apostol Peter je temelj Cerkve kot institucije, medtem ko je apostol Pavel veliki misijonar. Oba sta veliko delala tudi za edinost in sta tudi temelj edinosti,« razlaga dr. Dolenc, zakaj poteka teden molitve za edinost kristjanov v tretjem tednu januarja. Naš sogovornik spomni na misel apostola Pavla, ki je zapisal: »Mar je Kristus razdeljen? Kristjani ne smemo biti razdeljeni, če smo zvesti Kristusu.« Klic k edinosti kristjanov pripravijo verniki različnih krščanskih cerkva vsako leto iz druge države. Letos so ga pripravili kristjani na Malti, 90% kristjanov na otoku je katoličanov, in za vodilno misel molitvene osmine za edinost izbrali besede svetnika Luke: »Domačini so nas sprejeli nadvse ljubeznivo.« Kaj nam sporoča ta misel in o verski pestrosti Malte, ki je tudi svetopisemska dežela, pa v intervjuju odgovarja dr. Dolenc. Krščanstvo temelji na življenju in učenju Jezusa Kristusa. Katera teološka vprašanja najbolj močno delijo kristjane, naš sogovornik pojasnjuje: »Katoliška in pravoslavna cerkev se ne razhajata na področju doktrine. Deli ju le papeževa služba, a o njej teče plodoviti dialog. Medtem ko so med katoliško cerkvijo in preostalimi cerkvami na zahodu razlike globje in jih je tudi več. Odprta so vprašanja opravičevanja, krsta, evharistije in cerkvenih služb. Vprašanje krsta je rešeno. Drug drugemu priznavamo veljavnost krsta, če je podeljen na običajen način, z vodo in omembo svete trojice.« Oblik ekumenizma, tako Dolenc, je veliko. Gre za cilj, ki ga je sam Kristus zastavil visoko, z željo, da bi bili popolnoma eno, da bi dosegli vidno edinost. »To je skupno bogoslužje, vodstvo, skupen nauk v bistvenih stvareh, vendar v neki zakoniti različnosti, med seboj spravljeni različnosti. Do tega cilja po katoliškem nauku vodi molitev, kajti Kristus ni oznanjal edinosti, ampak je zanjo trpel in molil,« pojasnjuje dr. Dolec. »Možno je vse, kar je predmet molitve. Ekumensko gibanje je molitveno gibanje, ki raste od spodaj navzgor, ne gre za projekt cerkvene politike, ne gre za obupen poskus preživetja, ne gre za pogajanja, ne za iskanje kompromisa. Ko bodo temeljne razlike med krščanskimi cerkvami presežene, ko bo odvzet strup začetnih sporov, ko se bomo vrnili k evangeliju, takrat bo edinost med kristjani veliko bližja,« odgovarja na naše vprašanje, ali kristjani lahko dosežejo edinost, dr. Dolenc. Spomni, da voditelji krščanskih cerkva na svetovni ravni že desetletja spodbujajo h ekumenizmu, da se na njihovih srečanjih čuti sloga, a ta pozitiven duh pride do vernikov počasi, po zelo zahtevni poti. V Sloveniji ekumenski svet deluje že od leta 1965, predstavniki krščanskih cerkva se redno srečujejo, pripravljajo skupne molitve za edinost kristjanov na Slovenskem, izpostavlja dogodke na področju gibanja za enotnost kristjanov v Sloveniji dr. Dolenc. Kot zadnji dosežek ekumenskega gibanja pri nas poudari lani prenovljeni Obrednik za ekumensko poroko med katoličani in evangeličani iz leta 2004. »Bistvo prenove je, da se bo obhajala ekumenska poroka brez katoliške maše, zato da bi se oba bodoča zakonca počutila enakopravno.«
V oddaji bomo predstavili nekaj najbolj zanimivih tem, ki smo jih v oddaji Sedmi dan obravnavali v minulem letu.
V oddaji bomo predstavili nekaj najbolj zanimivih tem, ki smo jih v oddaji Sedmi dan obravnavali v minulem letu.
Ob prazniku gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljev, ki ga kristjani praznujejo 6. januarja, bomo ponovili oddajo, v kateri poskušamo osvetliti, za kakšen praznik gre. Kdo so modri z Vzhoda oziroma trije kralji, ki se poklonijo novorojenemu Odrešeniku? Od kod izvira ta praznik in kakšen pomen ima za sodobnega človeka? Kaj simbolizirajo darovi, ki jih kralji darujejo Novorojenemu? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z dr. Matjažem Celarcem, asistentom pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani.
Ob prazniku gospodovega razglašenja ali svetih treh kraljev, ki ga kristjani praznujejo 6. januarja, bomo ponovili oddajo, v kateri poskušamo osvetliti, za kakšen praznik gre. Kdo so modri z Vzhoda oziroma trije kralji, ki se poklonijo novorojenemu Odrešeniku? Od kod izvira ta praznik in kakšen pomen ima za sodobnega človeka? Kaj simbolizirajo darovi, ki jih kralji darujejo Novorojenemu? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z dr. Matjažem Celarcem, asistentom pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani.
Hanuko - praznik luči Judje praznujejo 8 dni. Od zgodovinskih temeljih judovskega upora proti nasilni helenizaciji v 2. stol. pr. n. št. in o aktualnem praznovanju Hanuke danes, se bo Nejc Krevs pogovarjal z docentom dr. Samom Skralovnikom s katedre za Sveto pismo in judovstvo, Teološke fakultete v Ljubljani.
Hanuko - praznik luči Judje praznujejo 8 dni. Od zgodovinskih temeljih judovskega upora proti nasilni helenizaciji v 2. stol. pr. n. št. in o aktualnem praznovanju Hanuke danes, se bo Nejc Krevs pogovarjal z docentom dr. Samom Skralovnikom s katedre za Sveto pismo in judovstvo, Teološke fakultete v Ljubljani.
Božične noči so temne in dolge. Danes smo jih sicer s pomočjo umetne svetlobe naredili tako svetle, da zimske teme skoraj ne opazimo. A tudi če je zunaj nenehno svetlo, so dolge zimske noči simbol teme in praznine, ki ju včasih vsak človek doživlja v svojem življenju. Božič – praznik Kristusovega rojstva – nam govori, da se je Božji Sin, ki biva v »nedostopni luči«, rodil kot človek in postal deležen naše krhke, umrljive človeškosti, da bi mi lahko zaživeli v njegovi luči. O pomenu Kristusovega učlovečenja za današnji čas se bomo pogovarjali z jezuitom Rokom Bečanom.
Božične noči so temne in dolge. Danes smo jih sicer s pomočjo umetne svetlobe naredili tako svetle, da zimske teme skoraj ne opazimo. A tudi če je zunaj nenehno svetlo, so dolge zimske noči simbol teme in praznine, ki ju včasih vsak človek doživlja v svojem življenju. Božič – praznik Kristusovega rojstva – nam govori, da se je Božji Sin, ki biva v »nedostopni luči«, rodil kot človek in postal deležen naše krhke, umrljive človeškosti, da bi mi lahko zaživeli v njegovi luči. O pomenu Kristusovega učlovečenja za današnji čas se bomo pogovarjali z jezuitom Rokom Bečanom.
Cerkev Sv. Frančiška Asiškega v Šiški je bila prvo delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika ob njegovi vrnitvi v Ljubljano. Že ob gradnji je s svojo posebno arhitekturo burila duhove. O tem biseru med slovenskimi cerkvami se bomo pogovarjal s poznavalcem Plečnikovega dela, umetnostnim zgodovinarjem dr. Petrom Krečičem.
Cerkev Sv. Frančiška Asiškega v Šiški je bila prvo delo znamenitega arhitekta Jožeta Plečnika ob njegovi vrnitvi v Ljubljano. Že ob gradnji je s svojo posebno arhitekturo burila duhove. O tem biseru med slovenskimi cerkvami se bomo pogovarjal s poznavalcem Plečnikovega dela, umetnostnim zgodovinarjem dr. Petrom Krečičem.
Meniški red cistercijanov se navdihuje v bogatem duhovnem izročilu sv. Benedikta, Roberta iz Molesma, Alberika, Štefana in Bernarda iz Clairvauxa. Njihovo vodilo je: »Moli in delaj«. Pri nas delujejo že skoraj 900 let, in sicer v cistercijanski opatiji v Stični. V oddaji nas bo zanimalo, kaj menihom pomeni molitev? Ali si molitev in delo nasprotujeta ali sta v medsebojnem sozvočju? Kako dojemajo svet, vse živo in neživo, ki nas obdaja? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z nekdanjim opatom stiškega samostana dr. Antonom Nadrahom.
Meniški red cistercijanov se navdihuje v bogatem duhovnem izročilu sv. Benedikta, Roberta iz Molesma, Alberika, Štefana in Bernarda iz Clairvauxa. Njihovo vodilo je: »Moli in delaj«. Pri nas delujejo že skoraj 900 let, in sicer v cistercijanski opatiji v Stični. V oddaji nas bo zanimalo, kaj menihom pomeni molitev? Ali si molitev in delo nasprotujeta ali sta v medsebojnem sozvočju? Kako dojemajo svet, vse živo in neživo, ki nas obdaja? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z nekdanjim opatom stiškega samostana dr. Antonom Nadrahom.
V tokratnem Sedmem dnevu vam predstavljamo drugi del pogovora z naslovom sodobni izzivi krščanstva. Sodelujeta evangelijska kristjana: pastor mag.Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in vsestranski razumnik, pesnik, pisatelj in eseist mag.Vinko Ošlak iz Celovca.
V tokratnem Sedmem dnevu vam predstavljamo drugi del pogovora z naslovom sodobni izzivi krščanstva. Sodelujeta evangelijska kristjana: pastor mag.Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in vsestranski razumnik, pesnik, pisatelj in eseist mag.Vinko Ošlak iz Celovca.
Tokratna oddaja ima naslov sodobni izzivi krščanstva, in jo pripravljamo v dveh delih. Zdaj bomo slišali prvega. Naša in vaša gosta sta evangelijska kristjana: pastor mag.Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in vsestranski razumnik, pesnik, pisatelj in eseijist mag. Vinko Ošlak iz Celovca.
Tokratna oddaja ima naslov sodobni izzivi krščanstva, in jo pripravljamo v dveh delih. Zdaj bomo slišali prvega. Naša in vaša gosta sta evangelijska kristjana: pastor mag.Benjamin Hlastan iz Slovenj Gradca in vsestranski razumnik, pesnik, pisatelj in eseijist mag. Vinko Ošlak iz Celovca.
Novembra leta 1989 je Radio Ljubljana na svojem 3. programu, namenjenem kulturnim vsebinam, začel predvajati sploh prvo oddajo, ki se je ukvarjala z duhovnimi in verskimi vsebinami: Sedmi dan. V minulih treh desetletjih so v njej svoje misli podajali številni strokovnjaki, tudi iz tujine, oddaja pa je dobila krog poslušalk in poslušalcev, ki radi prisluhnejo tudi zahtevnejšim vsebinam. O oblikovanju oddaje Sedmi dan bosta spregovorila eden od prvih njenih snovalcev prof. dr. Janez Juhant in njen dolgoletni urednik Boštjan Debevec.
Novembra leta 1989 je Radio Ljubljana na svojem 3. programu, namenjenem kulturnim vsebinam, začel predvajati sploh prvo oddajo, ki se je ukvarjala z duhovnimi in verskimi vsebinami: Sedmi dan. V minulih treh desetletjih so v njej svoje misli podajali številni strokovnjaki, tudi iz tujine, oddaja pa je dobila krog poslušalk in poslušalcev, ki radi prisluhnejo tudi zahtevnejšim vsebinam. O oblikovanju oddaje Sedmi dan bosta spregovorila eden od prvih njenih snovalcev prof. dr. Janez Juhant in njen dolgoletni urednik Boštjan Debevec.
V Novo mesto so pred 550. leti zaradi turških vpadov iz Bele krajine pribežali frančiškani. Ti so v zgodovini dolenjske prestolnice pustili velik pečat na izobraževalnem, kulturnem in duhovnem področju, z mestom so cveteli in trpeli. V jubilejnem letu so pripravili več predavanj o vlogi frančiškanov v Novem mestu, pred dnevi so na simpoziju z različnih vidikov razsvetlili prva desetletja njihovega življenja v Novem mestu. Več o zgodovinski vlogi frančiškanov v dolenjski prestolnici in njihovemu sedanjemu poslanstvu z zgodovinarjema Mitjo Sadkom in Janezom Weissom ter patrom Tomažem in patrom Krizostomom.
V Novo mesto so pred 550. leti zaradi turških vpadov iz Bele krajine pribežali frančiškani. Ti so v zgodovini dolenjske prestolnice pustili velik pečat na izobraževalnem, kulturnem in duhovnem področju, z mestom so cveteli in trpeli. V jubilejnem letu so pripravili več predavanj o vlogi frančiškanov v Novem mestu, pred dnevi so na simpoziju z različnih vidikov razsvetlili prva desetletja njihovega življenja v Novem mestu. Več o zgodovinski vlogi frančiškanov v dolenjski prestolnici in njihovemu sedanjemu poslanstvu z zgodovinarjema Mitjo Sadkom in Janezom Weissom ter patrom Tomažem in patrom Krizostomom.
Papež Frančišek je 13. oktobra letos razglasil za svetnika enega najvidnejših teologov 19. stoletja Johna Henryja Newmana. Newman je dolgo časa deloval pod okriljem anglikanske cerkve, nato pa se je po dolgem iskanju Resnice spreobrnil in sprejel katoliško vero. Z vrnitvijo k izvirom, k cerkvenim očetom, je našel svojo pot k eni apostolski in vesoljni Cerkvi. Kot neutruden iskalec Resnice je lahko tudi danes zgled sodobnemu človeku, da naj se ne zadovolji s površinskimi odgovori, temveč si zastavlja vedno globlja vprašanja.
Papež Frančišek je 13. oktobra letos razglasil za svetnika enega najvidnejših teologov 19. stoletja Johna Henryja Newmana. Newman je dolgo časa deloval pod okriljem anglikanske cerkve, nato pa se je po dolgem iskanju Resnice spreobrnil in sprejel katoliško vero. Z vrnitvijo k izvirom, k cerkvenim očetom, je našel svojo pot k eni apostolski in vesoljni Cerkvi. Kot neutruden iskalec Resnice je lahko tudi danes zgled sodobnemu človeku, da naj se ne zadovolji s površinskimi odgovori, temveč si zastavlja vedno globlja vprašanja.
Javna podpora evtanaziji v zahodnem svetu, tudi v Sloveniji, narašča. Na sploh je število evtanazij in samomorov z zdravniško pomočjo v porastu v peščici držav, ki legalno dopuščajo zdravniški poseg za končanje življenja. Gre za izjemno občutljivo etično temo, ki zadeva posameznika in družbo. Različne poglede nanjo predstavlja upokojeni zdravnik in profesor etike na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Matjaž Zwitter.
Javna podpora evtanaziji v zahodnem svetu, tudi v Sloveniji, narašča. Na sploh je število evtanazij in samomorov z zdravniško pomočjo v porastu v peščici držav, ki legalno dopuščajo zdravniški poseg za končanje življenja. Gre za izjemno občutljivo etično temo, ki zadeva posameznika in družbo. Različne poglede nanjo predstavlja upokojeni zdravnik in profesor etike na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru dr. Matjaž Zwitter.
Narodna galerija Slovenije je pripravila razstavo dragocenih knjig iz obdobja prvega ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga. Med njimi je tudi škofov osebni brevir. O pomembnih dogodkih na naših tleh v času prvega ljubljanskega škofa v drugi polovici 15. stoletja, o kulturi in umetnosti tega obdobja in o osebnem pečatu škofa Lamberga na to obdobje bosta spregovorila ddr. Nataša Golob in dr. France Martin Dolinar.
Narodna galerija Slovenije je pripravila razstavo dragocenih knjig iz obdobja prvega ljubljanskega škofa Sigismunda Lamberga. Med njimi je tudi škofov osebni brevir. O pomembnih dogodkih na naših tleh v času prvega ljubljanskega škofa v drugi polovici 15. stoletja, o kulturi in umetnosti tega obdobja in o osebnem pečatu škofa Lamberga na to obdobje bosta spregovorila ddr. Nataša Golob in dr. France Martin Dolinar.
Ustanovitelj kartuzijanov sv. Bruno goduje 6. oktobra. To je priložnost, da podrobneje spregovorimo o duhovnosti tega kontemplativnega reda. Predstavili bomo glavne razsežnosti njihovega življenja in dela. Pri tem se bomo oprli na bogato izročilo menihov vse od ustanovitve reda pa do danes, ki so to, kar so živeli, poskušali tudi ubesediti: kaj je kontemplacija (molitev), evharistija, samota, molk, uboštvo, ponižnost, delo, občestvo.
Ustanovitelj kartuzijanov sv. Bruno goduje 6. oktobra. To je priložnost, da podrobneje spregovorimo o duhovnosti tega kontemplativnega reda. Predstavili bomo glavne razsežnosti njihovega življenja in dela. Pri tem se bomo oprli na bogato izročilo menihov vse od ustanovitve reda pa do danes, ki so to, kar so živeli, poskušali tudi ubesediti: kaj je kontemplacija (molitev), evharistija, samota, molk, uboštvo, ponižnost, delo, občestvo.
Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.
Eden najizvirnejših teologov in cerkveni oče iz 2. stoletja Irenej Lyonski se v svojem monumentalnem delu Zoper krivoverstva spoprime s krivoverskimi nauki. Največ pozornosti nameni gnostikom. Zato nas bo zanimalo: Kdo so gnostiki? Kakšen je njihov sistem verovanja in v čem se razlikuje od pravovernega nauka? Na čem Irenej utemeljuje pravo vero? Kakšen je odnos gnostikov do materije in telesa za razliko od judovsko-krščanskega pojmovanja? S tem je končno povezano tudi njihovo nesprejemanje vstajenja mesa. Naš gost bo jezuit in prevajalec Benjamin Bevc.
V tokratni oddaji o izzivih duhovniškega poklica gostimo znanega slovenskega katoliškega duhovnika, klaretinca patra mag. Branka Cestnika iz Frankolovega pri Celju.
V tokratni oddaji o izzivih duhovniškega poklica gostimo znanega slovenskega katoliškega duhovnika, klaretinca patra mag. Branka Cestnika iz Frankolovega pri Celju.
Tokratno oddajo bomo posvetili italijanski mistikinji in verski prenoviteljici Katarini Sienski (1347-1380), ki je kot druga ženska v zgodovini dobila naziv Učiteljica Cerkve. Po eni strani bomo osvetlili njeno teologijo askeze in spokornosti, po drugi pa nas bo zanimalo, na kakšen način je bila vpletena v širše družbeno in politično dogajanje, ko so tako Italijo kot tudi papežko državo pretresali notranji spori in boj za oblast. Naša gostja bo dr. Carolyn Muessig, poznavalka srednjeveške religije in profesorica na Univerzi v Bristolu v Veliki Britaniji.
Tokratno oddajo bomo posvetili italijanski mistikinji in verski prenoviteljici Katarini Sienski (1347-1380), ki je kot druga ženska v zgodovini dobila naziv Učiteljica Cerkve. Po eni strani bomo osvetlili njeno teologijo askeze in spokornosti, po drugi pa nas bo zanimalo, na kakšen način je bila vpletena v širše družbeno in politično dogajanje, ko so tako Italijo kot tudi papežko državo pretresali notranji spori in boj za oblast. Naša gostja bo dr. Carolyn Muessig, poznavalka srednjeveške religije in profesorica na Univerzi v Bristolu v Veliki Britaniji.
Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe bosta spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Praznik Marijinega rojstva krščanski svet obhaja že od prvih stoletij, njegov začetek pa je vzhodu. Gre za praznik veselja, povezan s skrivnostjo odrešenja. O njem in o kronanci Marijine podobe bosta spregovorila direktorica Romarskega urada na Brezjah dr. Andreja Eržen Firšt ter rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se bomo pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.
Danes podrobno raziskane posamezne faze spanca so na svoj način poznali že v antiki. Ljudje vseh časov so bili prepričani, da lahko sanje povedo o sedanjih in prihodnjih dogodkih prav toliko kot to, kar doživljamo v stanju budnosti. Spraševali so se, ali se Božje misli izražajo v človeških sanjah, in obratno, ali se v sanjah razkrivajo Božji načrti za človeka. O stiku med sanjami in duhovnim se bomo pogovarjali z jezuitom Damjanom Ristićem.
Pred kratkim je izšla knjiga avtorice Patricije Haler o zelo pomembnem slovenskem duhovniku in škofu pomočniku v Ljubljanski nadškofiji dr. Stanislavu Leniču. Starejše generacije se ga še spominjajo kot vestnega in prijaznega duhovnika, manj pa je znano, da je bil žrtev povojnih montiranih procesov in je več let prestajal zaporno kazen, tudi v samici.
Pred kratkim je izšla knjiga avtorice Patricije Haler o zelo pomembnem slovenskem duhovniku in škofu pomočniku v Ljubljanski nadškofiji dr. Stanislavu Leniču. Starejše generacije se ga še spominjajo kot vestnega in prijaznega duhovnika, manj pa je znano, da je bil žrtev povojnih montiranih procesov in je več let prestajal zaporno kazen, tudi v samici.
Prekmurje pred stotimi leti: sožitje evangeličanov, judov in katoličanov. Tokratno oddajo namenjamo razmislekom ob stoletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Kako je ta naša najvzhodnejša pokrajina skozi zgodovino in čas oblikovala svojo jezikovno in nacionalno avtonomnost in versko raznolikost? O tem se bomo pogovarjali z zdajšnjim murskosoboškim škofom dr.Petrom Štumpfom.
Prekmurje pred stotimi leti: sožitje evangeličanov, judov in katoličanov. Tokratno oddajo namenjamo razmislekom ob stoletnici priključitve Prekmurja k matičnemu narodu. Kako je ta naša najvzhodnejša pokrajina skozi zgodovino in čas oblikovala svojo jezikovno in nacionalno avtonomnost in versko raznolikost? O tem se bomo pogovarjali z zdajšnjim murskosoboškim škofom dr.Petrom Štumpfom.
Katoličanke in katoličani bodo na praznik Marijinega vnebovzetja tradicionalno romali v romarska središča, ki so posvečena Devici Mariji. Tako se bodo spominjali verske resnice, da je bila Jezusova mati z dušo in telesom vzeta v nebesa. V oddaji škof evangeličanske cerkve Geza Filo predstavi, kakšno vlogo ima Marija v protestantskih cerkvah.
Katoličanke in katoličani bodo na praznik Marijinega vnebovzetja tradicionalno romali v romarska središča, ki so posvečena Devici Mariji. Tako se bodo spominjali verske resnice, da je bila Jezusova mati z dušo in telesom vzeta v nebesa. V oddaji škof evangeličanske cerkve Geza Filo predstavi, kakšno vlogo ima Marija v protestantskih cerkvah.
»Fenomen grešnega kozla se kakor rdeča nit vleče skozi zgodovino človeštva, kakor daleč ji je možno slediti,« ugotavlja Rene Girard francoski literarni kritik, filozof, antropolog, poznavalec zgodovine, religij ter Biblije. Za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja so arhaične družbe uporabljale mehanizem grešnega kozla, ki krivdo za nasilje v skupnosti prenese na nedolžno žrtev. Krščanstvo je prekinilo z arhaično kulturo žrtvovanja in utemeljilo novo, ki jo Girard imenuje »kristično«. Ta pokaže, da je človek sam v sebi svoboden, da mora odgovornost za svoja dejanja prevzeti nase in je ne prenašati na nedolžne, nemočne žrtve. O mehanizmu grešnega kozla in evangelijskem pogledu na nasilje se je pred nekaj leti s filozofom dr. Robertom Petkovškom pogovarjal Peter Frank.
»Fenomen grešnega kozla se kakor rdeča nit vleče skozi zgodovino človeštva, kakor daleč ji je možno slediti,« ugotavlja Rene Girard francoski literarni kritik, filozof, antropolog, poznavalec zgodovine, religij ter Biblije. Za zagotavljanje miru in preprečevanje nasilja so arhaične družbe uporabljale mehanizem grešnega kozla, ki krivdo za nasilje v skupnosti prenese na nedolžno žrtev. Krščanstvo je prekinilo z arhaično kulturo žrtvovanja in utemeljilo novo, ki jo Girard imenuje »kristično«. Ta pokaže, da je človek sam v sebi svoboden, da mora odgovornost za svoja dejanja prevzeti nase in je ne prenašati na nedolžne, nemočne žrtve. O mehanizmu grešnega kozla in evangelijskem pogledu na nasilje se je pred nekaj leti s filozofom dr. Robertom Petkovškom pogovarjal Peter Frank.
V tokratni ponovitveni oddaji se bomo spomnili nedavno umrlega biblicista patra Milana Holca. Zadnje desetletje svojega življenja je bil na Ptujski gori predstojnik-gvardijan tamkajšnjega minoritskega samostana, prej pa je več kot 30 let preživel v Vatikanu, kjer je na Papeški teološki fakulteti Seraphicum predaval biblično hebrejščino in grščino ter uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Ob znanstvenoraziskovalnem in predavateljskem delu se je istočasno izpopolnjeval še v semitski lingvistiki ter biblični arheologiji, topografiji in geografiji na univerzah v Jeruzalemu. Aktivno je kot prevajalec nekaterih starozaveznih knjig sodeloval je pri novem Standardnem prevodu Svetega pisma - prva izdaja 1996 in pri nastajanju novega Slovenskega prevoda – Jeruzalemska izdaja.
V tokratni ponovitveni oddaji se bomo spomnili nedavno umrlega biblicista patra Milana Holca. Zadnje desetletje svojega življenja je bil na Ptujski gori predstojnik-gvardijan tamkajšnjega minoritskega samostana, prej pa je več kot 30 let preživel v Vatikanu, kjer je na Papeški teološki fakulteti Seraphicum predaval biblično hebrejščino in grščino ter uvod v Sveto pismo Stare zaveze. Ob znanstvenoraziskovalnem in predavateljskem delu se je istočasno izpopolnjeval še v semitski lingvistiki ter biblični arheologiji, topografiji in geografiji na univerzah v Jeruzalemu. Aktivno je kot prevajalec nekaterih starozaveznih knjig sodeloval je pri novem Standardnem prevodu Svetega pisma - prva izdaja 1996 in pri nastajanju novega Slovenskega prevoda – Jeruzalemska izdaja.
V oddaji bomo spregovorili o duhovnem svetu domorodcev, s katerimi se je Knoblehar srečal na svojih potovanjih po Belem Nilu. Zanimalo nas bo, kakšna je bila verska podoba Sudana v 19. stoletju in kakšna so bila verovanja avtohtonih afriških ljudstev. Kako jim je slovenski misijonar s svojimi sodelavci približal krščansko vero in ali so bili pri tem uspešni? Knoblehar in drugi misijonarji so afriške otroke (dečke in deklice), ki so jih odkupili na trgu s sužnji, pošiljali tudi v Evropo, z namenom da bi jih tu izobraževali. Nekaj teh otrok so pripeljali tudi v Ljubljano, kjer je leta 1856 v javnosti močno odmeval krst črnskih otrok. Obred se je začel z eksorcizmom – izganjanjem hudega duha iz teh poganskih duš. Zatem jim je duhovnik podelil zakrament sv. krsta. To je bil tudi čas, ko so pri nas nastali prvi stereotipi in rasni predsodki o črncih, ki so živi še danes. Dotaknili se bomo tudi nekaterih manj znanih podrobnosti Knobleharjeve osebnosti in njegovega misijonskega delovanja v Osrednji Afriki. Gost: arheolog dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Foto: Narodni muzej Slovenije
V oddaji bomo spregovorili o duhovnem svetu domorodcev, s katerimi se je Knoblehar srečal na svojih potovanjih po Belem Nilu. Zanimalo nas bo, kakšna je bila verska podoba Sudana v 19. stoletju in kakšna so bila verovanja avtohtonih afriških ljudstev. Kako jim je slovenski misijonar s svojimi sodelavci približal krščansko vero in ali so bili pri tem uspešni? Knoblehar in drugi misijonarji so afriške otroke (dečke in deklice), ki so jih odkupili na trgu s sužnji, pošiljali tudi v Evropo, z namenom da bi jih tu izobraževali. Nekaj teh otrok so pripeljali tudi v Ljubljano, kjer je leta 1856 v javnosti močno odmeval krst črnskih otrok. Obred se je začel z eksorcizmom – izganjanjem hudega duha iz teh poganskih duš. Zatem jim je duhovnik podelil zakrament sv. krsta. To je bil tudi čas, ko so pri nas nastali prvi stereotipi in rasni predsodki o črncih, ki so živi še danes. Dotaknili se bomo tudi nekaterih manj znanih podrobnosti Knobleharjeve osebnosti in njegovega misijonskega delovanja v Osrednji Afriki. Gost: arheolog dr. Marko Frelih iz Slovenskega etnografskega muzeja v Ljubljani. Foto: Narodni muzej Slovenije
Logoterapija poudarja, da človek ni samo nagonsko bitje, ki bi mu bilo pomembno le zadovoljevanje osebnih potreb, gonov in želja, ampak je predvsem vrednostno bitje, bitje smisla, ki sta mu bistveni uresničevanje vrednot in iskanje smisla. O krizi smisla, ki zaznamuje današnji čas in o logoterapevtskem pristopu k iskanju smisla se je z avtorjem monografije »Reševanje krize smisla sodobnega človeka – Osnove logoterapije« dr. Sebastjanom Krístovičem pogovarjal Peter Frank. (ponovitev)
Logoterapija poudarja, da človek ni samo nagonsko bitje, ki bi mu bilo pomembno le zadovoljevanje osebnih potreb, gonov in želja, ampak je predvsem vrednostno bitje, bitje smisla, ki sta mu bistveni uresničevanje vrednot in iskanje smisla. O krizi smisla, ki zaznamuje današnji čas in o logoterapevtskem pristopu k iskanju smisla se je z avtorjem monografije »Reševanje krize smisla sodobnega človeka – Osnove logoterapije« dr. Sebastjanom Krístovičem pogovarjal Peter Frank. (ponovitev)
Telesnost je temeljna človeška resničnost. Tudi v duhovno-religioznih izročilih ima telo posebno mesto. Krščanstvo, ki nam je najbliže, bi lahko povzeli s temeljno izjavo evangelista Janeza: »Beseda je meso postala« oziroma se je utelesila. Kakšen pa je odnos do telesa v islamu? Kako je telo vpeto v bogoslužje in molitev? Ali tudi islam pozna poveličanje telesa? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s filozofom in islamologom dr. Raidom Al-Daghistanijem s Centra za islamsko teologijo v Münstru v Nemčiji.
Telesnost je temeljna človeška resničnost. Tudi v duhovno-religioznih izročilih ima telo posebno mesto. Krščanstvo, ki nam je najbliže, bi lahko povzeli s temeljno izjavo evangelista Janeza: »Beseda je meso postala« oziroma se je utelesila. Kakšen pa je odnos do telesa v islamu? Kako je telo vpeto v bogoslužje in molitev? Ali tudi islam pozna poveličanje telesa? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s filozofom in islamologom dr. Raidom Al-Daghistanijem s Centra za islamsko teologijo v Münstru v Nemčiji.
V tokratni oddaji bo naša gostja profesorica glasbe Valerija Šömen iz Beltincev v Prekmurju. Vodi slavilne skupine in cerkvene zbore po različnih krščanskih cerkvah te naše najvzhodnejše pokrajine. Kako duhovna glasba in slavljenje pomaga v naših dušah in srcih utrjevati naš odnos do polja presežnega in svetega, do Boga?
V tokratni oddaji bo naša gostja profesorica glasbe Valerija Šömen iz Beltincev v Prekmurju. Vodi slavilne skupine in cerkvene zbore po različnih krščanskih cerkvah te naše najvzhodnejše pokrajine. Kako duhovna glasba in slavljenje pomaga v naših dušah in srcih utrjevati naš odnos do polja presežnega in svetega, do Boga?
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »mistika« opredeljuje kot religiozno prakso, ki stremi h globljemu, neposrednejšemu, praviloma notranjemu stiku z božanstvom, stiku, ki, dodajmo, lahko vodi v doseganje občutja zlitosti v eno s transcendenco. Spletna wikipedija pa še pripominja, da mistične prakse oziroma tokove lahko najdemo v tako rekoč vseh verstvih sveta. In res, da je krščanstvo lahko mistično, na Slovenskem zahvaljujoč Hildegardi iz Bingna, mojstru Eckhartu, Tereziji Avilski in Janezu od Križa dobro vemo. Prav tako se zavedamo, da stara poganska in šamanistična verstva omogočajo mistična izkustva. Vsaj slišali smo tudi za judovsko kabalo in tantrične prakse v hinduizmu, budizmu in drugih indijskih religijah. Kaj pa islam? Kje je tu prostor za mistiko? Na prvi pogled pač ni videti, da bi pet stebrov islama – izpovedovanje vere, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine, post v času ramadana in romanje v Meko – podpiralo tudi mistično religiozno življenje. In vendar islam goji bogato mistično tradicijo, ki sega od anatolskih plešočih dervišev, prek Rumijevih milih verzov do hipnotične qawwali glasbe, ki jo lahko med drugim slišimo na ploščah pakistanskega globalnega superzvezdnika Nusrata Fateha Alija Khana. Kako se torej v islamu odpre prostor za mistiko? Kaj je cilj muslimanskih mistikov? In po kakšni poti morajo stopati, če si želijo doseči globlji stik z Alahom? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sedmem dnevu, ko smo pred mikrofonom gostili odličnega poznavalca problematike, predavatelja pri Centru za filozofijo religije na teheranski univerzi Tarbiat Modares, dr. Mohammada Saeedimehrja. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: mošeja Jameh v iranskem Yazdu, detajl s fasade (Goran Dekleva)
Slovar slovenskega knjižnega jezika besedo »mistika« opredeljuje kot religiozno prakso, ki stremi h globljemu, neposrednejšemu, praviloma notranjemu stiku z božanstvom, stiku, ki, dodajmo, lahko vodi v doseganje občutja zlitosti v eno s transcendenco. Spletna wikipedija pa še pripominja, da mistične prakse oziroma tokove lahko najdemo v tako rekoč vseh verstvih sveta. In res, da je krščanstvo lahko mistično, na Slovenskem zahvaljujoč Hildegardi iz Bingna, mojstru Eckhartu, Tereziji Avilski in Janezu od Križa dobro vemo. Prav tako se zavedamo, da stara poganska in šamanistična verstva omogočajo mistična izkustva. Vsaj slišali smo tudi za judovsko kabalo in tantrične prakse v hinduizmu, budizmu in drugih indijskih religijah. Kaj pa islam? Kje je tu prostor za mistiko? Na prvi pogled pač ni videti, da bi pet stebrov islama – izpovedovanje vere, molitev petkrat na dan, dajanje miloščine, post v času ramadana in romanje v Meko – podpiralo tudi mistično religiozno življenje. In vendar islam goji bogato mistično tradicijo, ki sega od anatolskih plešočih dervišev, prek Rumijevih milih verzov do hipnotične qawwali glasbe, ki jo lahko med drugim slišimo na ploščah pakistanskega globalnega superzvezdnika Nusrata Fateha Alija Khana. Kako se torej v islamu odpre prostor za mistiko? Kaj je cilj muslimanskih mistikov? In po kakšni poti morajo stopati, če si želijo doseči globlji stik z Alahom? – Odgovore smo iskali v tokratnem Sedmem dnevu, ko smo pred mikrofonom gostili odličnega poznavalca problematike, predavatelja pri Centru za filozofijo religije na teheranski univerzi Tarbiat Modares, dr. Mohammada Saeedimehrja. Z njim se je pogovarjal Goran Dekleva. foto: mošeja Jameh v iranskem Yazdu, detajl s fasade (Goran Dekleva)
V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.
V seriji oddaj z naslovom »Vplivne ženske v Cerkvi« bomo tokrat predstavili benediktinsko opatinjo Hildegardo iz Bingna (1098-1179). Gre za eno najmarkantnejših žensk srednjega veka, ki je s svojimi spisi, duhovnim življenjem in karizmo vplivala ne le na številne teologe in učenjake, politične voditelje, papeže in navadne vernike svojega časa, ampak je njen duh živ še danes. Nebeški glas jo kot vidkinjo in prerokinjo usposablja za oznanjevanje Božjih skrivnosti. Prav tako neusmiljeno razkrinkava dekadenco v Cerkvi in svetu. Podobno kot starozavezni preroki kliče in vabi ljudi, da bi se vrnili k Bogu. Poleg tega je bila poznavalka številnih področij: liturgične glasbe, srednjeveške farmakologije, dietetike, zdravilstva in prirodoslovja. O njej se je skozi stoletja razvil pravi mit, ki ga bomo poskušali osvetliti v pogovoru s poznavalcem njenega življenja in dela, prof. dr. Michaelom Embachom z Univerze v Trierju.
Nobena slovenska knjiga v zgodnjem novem veku na Slovenskem ni tako učinkovito presegla meja – upravnih, časovnih, ideoloških in verskih – kot Dalmatinova Biblija, pravi naš sogovornik dr. Luka Vidmar. V slovenskih knjižnicah je ohranjenih 39 izvodov Biblije, in vsak od njih pripoveduje svojo zgodbo. Tudi katoliški duhovniki so jo potrebovali za širjenje božje besede v domačem jeziku. Biblija, ki jo je Dalmatin podaril svojemu učitelju Primožu Trubarju, je shranjena v knjižnici pri frančiškanih v središču Ljubljane.
Nobena slovenska knjiga v zgodnjem novem veku na Slovenskem ni tako učinkovito presegla meja – upravnih, časovnih, ideoloških in verskih – kot Dalmatinova Biblija, pravi naš sogovornik dr. Luka Vidmar. V slovenskih knjižnicah je ohranjenih 39 izvodov Biblije, in vsak od njih pripoveduje svojo zgodbo. Tudi katoliški duhovniki so jo potrebovali za širjenje božje besede v domačem jeziku. Biblija, ki jo je Dalmatin podaril svojemu učitelju Primožu Trubarju, je shranjena v knjižnici pri frančiškanih v središču Ljubljane.
Ta teden so Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Iransko združenje za filozofijo religije, Center za primerjalno teologijo in kulturne študije v Paderbornu, Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Društvo za primerjalno religiologijo pripravili mednarodno konferenco Novi filozofski in teološki temelji za krščansko – islamski dialog v Portorožu. Filozofi, teologi, sociologi in drugi strokovnjaki so med drugim razpravljali o uspešnosti dozdajšnjega medverskega dialoga med omenjenima največjima monoteističnima religijama, na katerih področjih se ga da izboljšati. Kot so ugotavljali, je pogovor med muslimani in kristjani nepogrešljiv v zdajšnjem vse bolj globaliziranem svetu.
Ta teden so Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Iransko združenje za filozofijo religije, Center za primerjalno teologijo in kulturne študije v Paderbornu, Evropska akademija znanosti in umetnosti ter Društvo za primerjalno religiologijo pripravili mednarodno konferenco Novi filozofski in teološki temelji za krščansko – islamski dialog v Portorožu. Filozofi, teologi, sociologi in drugi strokovnjaki so med drugim razpravljali o uspešnosti dozdajšnjega medverskega dialoga med omenjenima največjima monoteističnima religijama, na katerih področjih se ga da izboljšati. Kot so ugotavljali, je pogovor med muslimani in kristjani nepogrešljiv v zdajšnjem vse bolj globaliziranem svetu.
Ameriški jezuit in profesor etike na bostonskem kolidžu, dr. James Keenan, v oddaji spregovori o tem, kako je razkritje pedofilskih škandalov v ZDA leta 2002 vplivalo na naše razumevanje etičnih vprašanj. Med drugim razmišlja tudi o paradoksu univerzitetne etike: profesorji namreč poučujejo etiko druge ljudi, medtem ko njih samih nihče ne uči, kako naj v univerzitetnem sistemu etično ravnajo. Zanimalo nas je še, ali obstaja etika družbenih medijev, dotaknili pa smo se tudi vprašanja evtanazije.
Ameriški jezuit in profesor etike na bostonskem kolidžu, dr. James Keenan, v oddaji spregovori o tem, kako je razkritje pedofilskih škandalov v ZDA leta 2002 vplivalo na naše razumevanje etičnih vprašanj. Med drugim razmišlja tudi o paradoksu univerzitetne etike: profesorji namreč poučujejo etiko druge ljudi, medtem ko njih samih nihče ne uči, kako naj v univerzitetnem sistemu etično ravnajo. Zanimalo nas je še, ali obstaja etika družbenih medijev, dotaknili pa smo se tudi vprašanja evtanazije.
Znani katoliški duhovnik, publicist in pisatelj dr. Karlom Gržanom, ki prebiva v Gornji Savinjski dolini, bo v oddaji Sedmi dan spregovoril o izzivih duhovniškega poklica, o odgovornosti, predanosti, celibatu, služenju, o razpetosti posameznika med lastno svobodo in zavezanostjo instituciji. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek.
Znani katoliški duhovnik, publicist in pisatelj dr. Karlom Gržanom, ki prebiva v Gornji Savinjski dolini, bo v oddaji Sedmi dan spregovoril o izzivih duhovniškega poklica, o odgovornosti, predanosti, celibatu, služenju, o razpetosti posameznika med lastno svobodo in zavezanostjo instituciji. Oddajo pripravlja Tone Petelinšek.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb. Srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koránska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Marija, mati Jezusa Kristusa, je najbolj poznana iz svetopisemskih zgodb. Srečamo pa jo lahko tudi v muslimanskem Koránu, kjer je Mariji oziroma Marjam posvečeno celotno 19. poglavje. Svetopisemska Marija in koránska Marjam sta si v marsičem zelo podobni, vendar pa se lika v obeh svetih knjigah tudi precej razlikujeta. O tem ali gre za eno samo ženo, ki jo vsako verstvo razume po svoje, ali za dve različni osebi, se s teologom in publicistom dr. Dragom Ocvirkom pogovarja Peter Frank.
Šamanizem kot oblika prvobitne religije je med sibirskimi staroselskimi ljudstvi še vedno razširjen, kljub preganjanjem, še posebej v času stalinizma. Gre za močno povezavo z naravo in za čaščenje prednikov. V Slovenskem etnografskem muzeju je predstavljen del bogate zbirke predmetov, povezanih s sibirskim šamanizmom. V oddaji, pripravlil jo je Tomaž Gerden, bo o šamanizmu sibirskih ljudstev govorila kustosinja Ruskega etnografskega muzeja dr. Valentina Gorbačova.
Šamanizem kot oblika prvobitne religije je med sibirskimi staroselskimi ljudstvi še vedno razširjen, kljub preganjanjem, še posebej v času stalinizma. Gre za močno povezavo z naravo in za čaščenje prednikov. V Slovenskem etnografskem muzeju je predstavljen del bogate zbirke predmetov, povezanih s sibirskim šamanizmom. V oddaji, pripravlil jo je Tomaž Gerden, bo o šamanizmu sibirskih ljudstev govorila kustosinja Ruskega etnografskega muzeja dr. Valentina Gorbačova.
Cerkve, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, danes praznujejo veliko noč. Tudi zato v tokratni oddaji Sedmi dan gostimo paroha Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milana Jovanovića.
Cerkve, ki se ravnajo po julijanskem koledarju, danes praznujejo veliko noč. Tudi zato v tokratni oddaji Sedmi dan gostimo paroha Srbske pravoslavne cerkve v Mariboru Milana Jovanovića.
Veliko ljudi verjame v posmrtno življenje, predstave o njem pa so zelo različne. Po drugi strani vse več ljudi verjame, da je mogoče z dosežki na področju znanosti, medicine in tehnologije podaljševati življenje v nedogled; če ne za večno, pa vsaj čim dlje. Manj pa je ljudi, ki verjamejo v vstajenje od mrtvih. Na velikončno nedeljo, ko kristjani praznujejo Kristusovo zmago nad smrtjo, bomo govorili o tem, zakaj je težko verjeti v vstajenje. Kaj sploh lahko povemo o vstajenju in kaj to pomeni za nas, ki še nismo prestopili praga večnosti? Z gostom oddaje Markom Rijavcem se bo pogovarjal Robert Kralj.
Veliko ljudi verjame v posmrtno življenje, predstave o njem pa so zelo različne. Po drugi strani vse več ljudi verjame, da je mogoče z dosežki na področju znanosti, medicine in tehnologije podaljševati življenje v nedogled; če ne za večno, pa vsaj čim dlje. Manj pa je ljudi, ki verjamejo v vstajenje od mrtvih. Na velikončno nedeljo, ko kristjani praznujejo Kristusovo zmago nad smrtjo, bomo govorili o tem, zakaj je težko verjeti v vstajenje. Kaj sploh lahko povemo o vstajenju in kaj to pomeni za nas, ki še nismo prestopili praga večnosti? Z gostom oddaje Markom Rijavcem se bo pogovarjal Robert Kralj.
Ljubezni ne moremo uveljaviti s silo, ampak s služenjem. Simboli, kot so cvetje, butarice in zelenje, govorijo o novem življenju, ki se uresničuje preko krhkosti in nemoči. Jezus prihaja v Jeruzalem na osličku, ker ni kralj po človeških merilih in predstavah, ampak resnični kralj, ki ne gospoduje in ne zatira nikogar. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta (prim. Jn 18,36), ker se ne uveljavlja z močjo in nasiljem. Način, s katerim prihaja, je osvoboditev od tega, da bi uveljavljali sebe nad drugimi, je služenje drugim v ljubezni. Gost oddaje: Marko Mohor Stegnar.
Ljubezni ne moremo uveljaviti s silo, ampak s služenjem. Simboli, kot so cvetje, butarice in zelenje, govorijo o novem življenju, ki se uresničuje preko krhkosti in nemoči. Jezus prihaja v Jeruzalem na osličku, ker ni kralj po človeških merilih in predstavah, ampak resnični kralj, ki ne gospoduje in ne zatira nikogar. Njegovo kraljestvo ni od tega sveta (prim. Jn 18,36), ker se ne uveljavlja z močjo in nasiljem. Način, s katerim prihaja, je osvoboditev od tega, da bi uveljavljali sebe nad drugimi, je služenje drugim v ljubezni. Gost oddaje: Marko Mohor Stegnar.
Tokratna oddaja s poudarjeno duhovno vsebino Sedmi dan sodi v našo občasno nadaljevanko z naslovom Izzivi duhovniškega poklica. O odgovornosti in atraktivnosti pastirske službe, o svobodni odločitvi zanjo, o njenih prednostih in zamejitvah razmišlja pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline.
Tokratna oddaja s poudarjeno duhovno vsebino Sedmi dan sodi v našo občasno nadaljevanko z naslovom Izzivi duhovniškega poklica. O odgovornosti in atraktivnosti pastirske službe, o svobodni odločitvi zanjo, o njenih prednostih in zamejitvah razmišlja pater dr. Karel Gržan iz Gornje Savinjske doline.
V tokratni oddaji bomo na četrto postno nedeljo spregovorili o delovanju Svetega Duha v življenju praktičnega kristjana. O tem se bomo pogovarjali z duhovnikom evangeličanske cerkve mag. Leonom Novakom iz Murske Sobote. Torej Sveti duh kot dokaz živosti naše vere in svobode v njej.
V tokratni oddaji bomo na četrto postno nedeljo spregovorili o delovanju Svetega Duha v življenju praktičnega kristjana. O tem se bomo pogovarjali z duhovnikom evangeličanske cerkve mag. Leonom Novakom iz Murske Sobote. Torej Sveti duh kot dokaz živosti naše vere in svobode v njej.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Papež Pavel VI. je Terezijo Avilsko (1515-1582) kot prvo žensko v zgodovini razglasil za učiteljico Cerkve. In sicer prav zaradi njene globoke izkušnje molitve. V oddaji nas bo zato zanimalo: Kaj je za Terezijo molitev? Kaj razume z izrazoma meditacija in kontemplacija? Kako ju razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Ali obstajajo podobnosti in razlike med zahodnim in vzhodnim pojmovanjem? Kakšen je bil odnos med sv. Terezijo Avilsko in njenim sodobnikom, pomembnim duhovnim učiteljem sv. Janezom od Križa? Kako je Terezija s svojo duhovno karizmo vplivala na sodobno teologijo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali s poznavalcem Terezijinega življenja in dela, profesorjem za pastoralno teologijo in duhovnost na Saint Mary’s University v Londonu, dr. Petrom Tylerjem.
Zdi se, da se kolo časa vrti vse hitreje. Skoraj na vseh področjih življenja postaja hitrost zaželena in celo nujna kvaliteta, ki jo mora imeti posameznik. Ujeti v spiralo hitenja pa lahko kaj kmalu postanemo odtujeni sočloveku in ne nazadnje tudi samemu sebi. Ali si posameznik danes, v dobi velikih telekomunikacijskih odkritij, še drzne soočiti s tišino? O tem v ponovljeni oddaji Sedmi dan – pripravil jo je Marko Rozman.
Zdi se, da se kolo časa vrti vse hitreje. Skoraj na vseh področjih življenja postaja hitrost zaželena in celo nujna kvaliteta, ki jo mora imeti posameznik. Ujeti v spiralo hitenja pa lahko kaj kmalu postanemo odtujeni sočloveku in ne nazadnje tudi samemu sebi. Ali si posameznik danes, v dobi velikih telekomunikacijskih odkritij, še drzne soočiti s tišino? O tem v ponovljeni oddaji Sedmi dan – pripravil jo je Marko Rozman.
V tokratni verski oddaji Sedmi dan bo naš gost profesor pravne zgodovine s poglavji cerkvenega prava, etike in nemške pravne terminologije na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Borut Holcman. Bil je katoliški duhovnik, kasneje je izstopil in se poročil. O tem, kako vidi duhovniško službo danes, z neke druge optike življenja v pogovoru s Tonetom Petelinškom.
V tokratni verski oddaji Sedmi dan bo naš gost profesor pravne zgodovine s poglavji cerkvenega prava, etike in nemške pravne terminologije na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr. Borut Holcman. Bil je katoliški duhovnik, kasneje je izstopil in se poročil. O tem, kako vidi duhovniško službo danes, z neke druge optike življenja v pogovoru s Tonetom Petelinškom.
Gre za ekumensko gibanje, ki se je na pobudo žensk različnih protestantskih cerkva začelo konec 19. stoletja v ZDA. Svetovni molitveni odbor, v katerem delujejo evangeličanske, katoliške in pravoslavne cerkve, povezuje narodne odbore v 166 državah po svetu. Letos svetovni molitveni dan pripravlja odbor v Sloveniji. To je tudi priložnost, da ponovno razmislimo o vlogi ženske v Cerkvi in širši družbi. O tem in o pripravah na svetovni molitveni dan se bo Robert Kralj pogovarjal s članicama odbora Vero Lamut in Andrejo Peček.
Gre za ekumensko gibanje, ki se je na pobudo žensk različnih protestantskih cerkva začelo konec 19. stoletja v ZDA. Svetovni molitveni odbor, v katerem delujejo evangeličanske, katoliške in pravoslavne cerkve, povezuje narodne odbore v 166 državah po svetu. Letos svetovni molitveni dan pripravlja odbor v Sloveniji. To je tudi priložnost, da ponovno razmislimo o vlogi ženske v Cerkvi in širši družbi. O tem in o pripravah na svetovni molitveni dan se bo Robert Kralj pogovarjal s članicama odbora Vero Lamut in Andrejo Peček.
Cerkveni oče sv. Hieronim je s prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov – hebrejščine, grščine in aramejščine – v latinščino, imenovanem Vulgata, opravil monumentalno delo, ki ostaja eden najpomembnejših dokumentov evropske in svetovne kulturne dediščine. Poleg tega je napisal vrsto teoloških razlag, pisem, historiografskih in polemičnih spisov. Kot kristjan je živel evangelij in se tudi preko askeze in spokornega življenja vse bolj izpraznjeval svetnih stvari, da bi ga napolnila Božja beseda, ki jo je tako vneto preučeval. Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima, ki domnevno velja za našega rojaka, se bomo o njegovem življenju in delu pogovarjali s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem.
Cerkveni oče sv. Hieronim je s prevodom Svetega pisma iz izvirnih jezikov – hebrejščine, grščine in aramejščine – v latinščino, imenovanem Vulgata, opravil monumentalno delo, ki ostaja eden najpomembnejših dokumentov evropske in svetovne kulturne dediščine. Poleg tega je napisal vrsto teoloških razlag, pisem, historiografskih in polemičnih spisov. Kot kristjan je živel evangelij in se tudi preko askeze in spokornega življenja vse bolj izpraznjeval svetnih stvari, da bi ga napolnila Božja beseda, ki jo je tako vneto preučeval. Ob 1600-letnici smrti sv. Hieronima, ki domnevno velja za našega rojaka, se bomo o njegovem življenju in delu pogovarjali s frančiškanom Janom Dominikom Bogatajem.
V tokratni oddaji gostimo akademika prof. dr. Marka Jesenška – enega najeminentnejših strokovnjakov za zgodovino slovenskega jezika. Spregovorili bomo o vlogi krščanskih duhovnikov v tisočletni jezikovni in kulturni emancipaciji slovenstva.
V tokratni oddaji gostimo akademika prof. dr. Marka Jesenška – enega najeminentnejših strokovnjakov za zgodovino slovenskega jezika. Spregovorili bomo o vlogi krščanskih duhovnikov v tisočletni jezikovni in kulturni emancipaciji slovenstva.
Svetovno znan francoski fenomenolog in filozof religije Jean Luc Marion se navdihuje pri mislecih, kot so: Descartes, Husserl, Heidegger, Levinas, Derrida in Henry. V svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn. O fenomenu razodetja, o katerem je predaval v okviru mednarodne znanstvene konference na Teološki fakulteti v Ljubljani septembra lani, se bomo pogovarjali s poznavalcem njegove misli, filozofom, dr. Brankom Klunom.
Svetovno znan francoski fenomenolog in filozof religije Jean Luc Marion se navdihuje pri mislecih, kot so: Descartes, Husserl, Heidegger, Levinas, Derrida in Henry. V svojih delih piše o vprašanjih Boga, malika, o ljubezni, daru itn. O fenomenu razodetja, o katerem je predaval v okviru mednarodne znanstvene konference na Teološki fakulteti v Ljubljani septembra lani, se bomo pogovarjali s poznavalcem njegove misli, filozofom, dr. Brankom Klunom.
Čas od 18. do 25.januarja je v cerkvenem koledarju označen kot teden krščanske edinosti, današnji 27.januar pa kot nedelja Svetega pisma. Obojega se bomo dotaknili v naši tokratni oddaji Sedmi dan v kateri gostimo evangeličanskega duhovnika mag. Leona Novaka iz Murske Sobote.
Čas od 18. do 25.januarja je v cerkvenem koledarju označen kot teden krščanske edinosti, današnji 27.januar pa kot nedelja Svetega pisma. Obojega se bomo dotaknili v naši tokratni oddaji Sedmi dan v kateri gostimo evangeličanskega duhovnika mag. Leona Novaka iz Murske Sobote.
Angeli so nam znani iz filmov, umetnosti, glasbe, iz pravljic, predvsem pa iz religioznega izročila. Čeprav se z upodobitvami angelov srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, je splošna predstava o njih zelo nejasna in zamegljena. Zato bomo v oddaji razmišljali, kaj sploh lahko povemo o angelih. Za kakšna bitja gre in kako so predstavljena v različnih verskih tradicijah: judovstvu, krščanstvu in islamu? Ali so angeli v odnosu s človekom in kakšen je ta odnos? Katere angele poznamo in kakšne so njihove naloge kot Božjih poslancev? Gost oddaje: mag. religiologije in etike Dejan Levičnik.
Angeli so nam znani iz filmov, umetnosti, glasbe, iz pravljic, predvsem pa iz religioznega izročila. Čeprav se z upodobitvami angelov srečujemo tako rekoč na vsakem koraku, je splošna predstava o njih zelo nejasna in zamegljena. Zato bomo v oddaji razmišljali, kaj sploh lahko povemo o angelih. Za kakšna bitja gre in kako so predstavljena v različnih verskih tradicijah: judovstvu, krščanstvu in islamu? Ali so angeli v odnosu s človekom in kakšen je ta odnos? Katere angele poznamo in kakšne so njihove naloge kot Božjih poslancev? Gost oddaje: mag. religiologije in etike Dejan Levičnik.
Čeprav beseda Bog ni izvorno filozofski, temveč religijski pojem, so jo kot naziv za idejo boga uporabljali tudi filozofi. Gre za idejo, ki si jo lahko človek izdela sam s svojim razmišljanjem in je neodvisna od kakršnega koli božjega razodetja ali druge verske izkušnje. Kako so na človekovo hrepenenje po Bogu odgovarjali že prvi antični filozofi ter kako se filozofska govorica razlikuje od teološke, se bo z upokojenim ljubljanskim nadškofom in avtorjem Leksikona filozofije ddr. Antonom Stresom pogovarjal Peter Frank.
Čeprav beseda Bog ni izvorno filozofski, temveč religijski pojem, so jo kot naziv za idejo boga uporabljali tudi filozofi. Gre za idejo, ki si jo lahko človek izdela sam s svojim razmišljanjem in je neodvisna od kakršnega koli božjega razodetja ali druge verske izkušnje. Kako so na človekovo hrepenenje po Bogu odgovarjali že prvi antični filozofi ter kako se filozofska govorica razlikuje od teološke, se bo z upokojenim ljubljanskim nadškofom in avtorjem Leksikona filozofije ddr. Antonom Stresom pogovarjal Peter Frank.
Praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko svete tri kralje kristjani praznujejo 6. januarja. V oddaji bomo skušali osvetliti, za kakšen praznik gre. Kdo so modri z Vzhoda oziroma trije kralji, ki se poklonijo novorojenemu Odrešeniku. Od kod izvira ta praznik in kakšen pomen ima za verujočega človeka? Kaj simbolizirajo darovi, ki jih kralji prinesejo Novorojenemu. Gost oddaje: dr. Matjaž Celarc, asistent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani.
Praznik Gospodovega razglašenja ali po ljudsko svete tri kralje kristjani praznujejo 6. januarja. V oddaji bomo skušali osvetliti, za kakšen praznik gre. Kdo so modri z Vzhoda oziroma trije kralji, ki se poklonijo novorojenemu Odrešeniku. Od kod izvira ta praznik in kakšen pomen ima za verujočega človeka? Kaj simbolizirajo darovi, ki jih kralji prinesejo Novorojenemu. Gost oddaje: dr. Matjaž Celarc, asistent pri Katedri za Sveto pismo in judovstvo Teološke fakultete v Ljubljani.
Pred kratkim se je začel niz prireditev s katerimi obeležujemo stoletnico formalne priključitve Prekmurja k matični domovini. Najbolj vzhodni del naše domovine je doživljal različne pritiske dokler se ni leta 1919 priključil matičnemu slovenskemu ozemlju. Prav krščanski duhovniki imajo veliko zaslug, da se je slovenstvo v tej naši najvzhodnejši pokrajini skozi burno zgodovino ohranilo. O njihovem delovanju se je Tone Petelinšek pogovarjal z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom.
Pred kratkim se je začel niz prireditev s katerimi obeležujemo stoletnico formalne priključitve Prekmurja k matični domovini. Najbolj vzhodni del naše domovine je doživljal različne pritiske dokler se ni leta 1919 priključil matičnemu slovenskemu ozemlju. Prav krščanski duhovniki imajo veliko zaslug, da se je slovenstvo v tej naši najvzhodnejši pokrajini skozi burno zgodovino ohranilo. O njihovem delovanju se je Tone Petelinšek pogovarjal z murskosoboškim škofom dr. Petrom Štumpfom.
Kako naj duhovniki, redovnice in redovniki nagovarjajo sodobno družbo? Ali stara govorica krščanskih simbolov še nagovarja občestvo predvsem mlade? Drugi vatikanski koncil govori o komunikaciji v Katoliški cerkvi znotraj in navzven. Ta komunikacija pa je zdaj drugačna tudi zaradi sodobnih medijev, predvsem svetovnega spleta. Gost v oddaji bo dr. David Kraner.
Kako naj duhovniki, redovnice in redovniki nagovarjajo sodobno družbo? Ali stara govorica krščanskih simbolov še nagovarja občestvo predvsem mlade? Drugi vatikanski koncil govori o komunikaciji v Katoliški cerkvi znotraj in navzven. Ta komunikacija pa je zdaj drugačna tudi zaradi sodobnih medijev, predvsem svetovnega spleta. Gost v oddaji bo dr. David Kraner.
Aleksandrijski duhovnik Arij je zanikal enakost prve in druge osebe Svete Trojice, s tem pa je postavil tudi drugačen nauk o Svetem Duhu, zato je v Cerkvi izzval ostre teološke razprave in cerkveno krizo. Čeprav so njegov nauk obsodili že na prvem nicejskem koncilu leta 325, se zdi, da so podobne ideje žive še v današnjem času. Ob božiču – prazniku rojstva Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina – po katerem štejemo tudi leta človeške zgodovine, nas bo zanimalo, katere so najpogostejše herezije ali zmote o Kristusovem rojstvu. Z upokojenim mariborskim nadškofom dr. Marjanom Turnškom se bo pogovarjal Peter Frank.
Aleksandrijski duhovnik Arij je zanikal enakost prve in druge osebe Svete Trojice, s tem pa je postavil tudi drugačen nauk o Svetem Duhu, zato je v Cerkvi izzval ostre teološke razprave in cerkveno krizo. Čeprav so njegov nauk obsodili že na prvem nicejskem koncilu leta 325, se zdi, da so podobne ideje žive še v današnjem času. Ob božiču – prazniku rojstva Jezusa Kristusa, učlovečenega Božjega Sina – po katerem štejemo tudi leta človeške zgodovine, nas bo zanimalo, katere so najpogostejše herezije ali zmote o Kristusovem rojstvu. Z upokojenim mariborskim nadškofom dr. Marjanom Turnškom se bo pogovarjal Peter Frank.
Cistercijanski menih p. Simon Ašič se je v zavest Slovencev zapisal kot zeliščar in velik poznavalec zdravilnih rastlin. V oddaji nas bo zanimalo: Kdaj se je p. Simon začel ukvarjati z zdravilstvom? Kje in kako se je izobraževal? Kako se zdravilstvo in nabiranje zdravilnih zelišč umešča v meniško duhovnost in tradicijo? P. Ašič je bil duhovnik, poznavalec človeške duše. Kako je razumel povezanost duhovnega z zdravilstvom? Kakšno vlogo ima pri tem vera v Boga in molitev? Kakšen je Ašičev pogled na zdravljenje z zelišči v primerjavi z metodami moderne in alternativne medicine? Gost oddaje: cistercijan Branko Petauer.
Cistercijanski menih p. Simon Ašič se je v zavest Slovencev zapisal kot zeliščar in velik poznavalec zdravilnih rastlin. V oddaji nas bo zanimalo: Kdaj se je p. Simon začel ukvarjati z zdravilstvom? Kje in kako se je izobraževal? Kako se zdravilstvo in nabiranje zdravilnih zelišč umešča v meniško duhovnost in tradicijo? P. Ašič je bil duhovnik, poznavalec človeške duše. Kako je razumel povezanost duhovnega z zdravilstvom? Kakšno vlogo ima pri tem vera v Boga in molitev? Kakšen je Ašičev pogled na zdravljenje z zelišči v primerjavi z metodami moderne in alternativne medicine? Gost oddaje: cistercijan Branko Petauer.
Thomas Merton (1915-1968) je eden najplodovitejših duhovnih avtorjev preteklega stoletja. Od svojih staršev je podedoval smisel za umetnost, še posebej za književnost in pesništvo. V iskanju globljega smisla življenja je začel brati katoliške pisatelje in pesnike ter se notranje vedno bolj bližal Cerkvi. V globini duše se mu je porodila želja, da bi postal redovnik. Ko so ga frančiškani odklonili, so ga leta 1941 sprejeli v trapistovski samostan Getsemani v državi Kentucky. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika. Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni itn. Ob 50. obletnici njegove smrti bomo spregovorili o tem, kaj je zanj molitev. Kakšne vrste in oblike molitve poznamo? Kaj razumemo z besedo »meditacija«? Za kaj gre pri meditaciji v krščanskem duhovnem izročilu in kako jo razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Prav tako bomo skušali osvetliti to, kar imenujemo »kontemplacija« in v čem se ta razlikuje od meditacije. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Miranom Žvanutom.
Thomas Merton (1915-1968) je eden najplodovitejših duhovnih avtorjev preteklega stoletja. Od svojih staršev je podedoval smisel za umetnost, še posebej za književnost in pesništvo. V iskanju globljega smisla življenja je začel brati katoliške pisatelje in pesnike ter se notranje vedno bolj bližal Cerkvi. V globini duše se mu je porodila želja, da bi postal redovnik. Ko so ga frančiškani odklonili, so ga leta 1941 sprejeli v trapistovski samostan Getsemani v državi Kentucky. Osem let pozneje je bil posvečen v duhovnika. Merton je kot menih iz lastne izkušnje pisal o temah duhovnega življenja: o molitvi, uboštvu, ponižnosti, svobodi, ljubezni itn. Ob 50. obletnici njegove smrti bomo spregovorili o tem, kaj je zanj molitev. Kakšne vrste in oblike molitve poznamo? Kaj razumemo z besedo »meditacija«? Za kaj gre pri meditaciji v krščanskem duhovnem izročilu in kako jo razumejo v verstvih Indije in Daljnega vzhoda? Prav tako bomo skušali osvetliti to, kar imenujemo »kontemplacija« in v čem se ta razlikuje od meditacije. O teh in podobnih vprašanjih se bomo pogovarjali z jezuitom Miranom Žvanutom.
V oddaji gostimo binkoštnega pastorja dr. Daniela Grabarja iz Murske Sobote; je tudi superintendent zveze slovenskih evangelijskih cerkva. Po poklicu je zdravnik-anesteziolog, že vrsto let pa je tudi strokovni direktor murskosoboške splošne bolnišnice. Je poročen in oče dveh odraslih hčera, duhovništvo dojema kot svojevrsten poklic služenja v razpetosti med občestvom vernikov, družino in službo.
V oddaji gostimo binkoštnega pastorja dr. Daniela Grabarja iz Murske Sobote; je tudi superintendent zveze slovenskih evangelijskih cerkva. Po poklicu je zdravnik-anesteziolog, že vrsto let pa je tudi strokovni direktor murskosoboške splošne bolnišnice. Je poročen in oče dveh odraslih hčera, duhovništvo dojema kot svojevrsten poklic služenja v razpetosti med občestvom vernikov, družino in službo.
Pomemben pravoslavni teolog Alexander Schmemann (1921-1983) v svoji knjigi Za življenje sveta: zakramenti in pravoslavje sodobnemu človeku približa pomen in vlogo zakramenta. O krščanskih zakramentih ne razmišlja na abstrakten način, ampak jih vidi kot simbole, prek katerih je človek deležen Božjega življenja. Evharistija, krst, birma in spoved niso nekaj, kar bi človek »opravljal« iz dolžnosti, temveč ga uvajajo v nov način bivanja, v katerem človek sebe in vse, kar se mu dogaja, doživlja kot Božji dar za življenje sveta. Gostja oddaje: prevajalka knjige, francistka in hispanistka dr. Tina Osterman.
Pomemben pravoslavni teolog Alexander Schmemann (1921-1983) v svoji knjigi Za življenje sveta: zakramenti in pravoslavje sodobnemu človeku približa pomen in vlogo zakramenta. O krščanskih zakramentih ne razmišlja na abstrakten način, ampak jih vidi kot simbole, prek katerih je človek deležen Božjega življenja. Evharistija, krst, birma in spoved niso nekaj, kar bi človek »opravljal« iz dolžnosti, temveč ga uvajajo v nov način bivanja, v katerem človek sebe in vse, kar se mu dogaja, doživlja kot Božji dar za življenje sveta. Gostja oddaje: prevajalka knjige, francistka in hispanistka dr. Tina Osterman.
V drugem delu pogovora z zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem bomo izpostavili vojne dogodke in prizadevanja za mirno rešitev. Tridesetletna vojna se je leta 1648 končala z več sporazumi, ki so do konca 1. svetovne vojne oblikovali evropski politični prostor, na verskem področju, predvsem pri teritorialni razdeljenosti katoliških in protestantskih dežel, pa njihov vpliv čutimo še zdaj.
V drugem delu pogovora z zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem bomo izpostavili vojne dogodke in prizadevanja za mirno rešitev. Tridesetletna vojna se je leta 1648 končala z več sporazumi, ki so do konca 1. svetovne vojne oblikovali evropski politični prostor, na verskem področju, predvsem pri teritorialni razdeljenosti katoliških in protestantskih dežel, pa njihov vpliv čutimo še zdaj.
Pred štirimi stoletji je Evropo, še posebej tedanje nemške dežele, pretresla vojna, ki je trajala kar trideset let. Končala se je z vestfalskimi mirovnimi sporazumi. Vojna se je začela kot spopad katoličanov in protestantov, vendar je kmalu postala nasilno tekmovanje držav za ozemlja in prevlado. O verskem vidiku te vojne, bo avtor oddaje Tomaž Gerden razglabljal z zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem.
Pred štirimi stoletji je Evropo, še posebej tedanje nemške dežele, pretresla vojna, ki je trajala kar trideset let. Končala se je z vestfalskimi mirovnimi sporazumi. Vojna se je začela kot spopad katoličanov in protestantov, vendar je kmalu postala nasilno tekmovanje držav za ozemlja in prevlado. O verskem vidiku te vojne, bo avtor oddaje Tomaž Gerden razglabljal z zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem.
Kako so lahko nacisti po eni strani izvajali grozodejstva, po drugi strani pa so imeli ljubeč odnos do svojih otrok? »Narobe bi bilo misliti, da so se nacisti imeli za moralne pošasti,« opozarja belgijski profesor dr. Didier Pollefeyt iz Fakultete za teologijo in religiologijo v Leuvenu, ki že več kot trideset let preučuje etiko po holokavstu. V svoji analizi ugotavlja, da Nemci niso nenadoma izgubili moralnega kompasa in tudi niso izvajali genocida zaradi nemoralnih hotenj, ampak so za legitimacijo svojih dejanj uporabljali strogo nacistično etiko, pri kateri sta dobro in zlo sprevržena v njuno nasprotje. Nekaj poudarkov iz njegove misli je pripravil Peter Frank.
Kako so lahko nacisti po eni strani izvajali grozodejstva, po drugi strani pa so imeli ljubeč odnos do svojih otrok? »Narobe bi bilo misliti, da so se nacisti imeli za moralne pošasti,« opozarja belgijski profesor dr. Didier Pollefeyt iz Fakultete za teologijo in religiologijo v Leuvenu, ki že več kot trideset let preučuje etiko po holokavstu. V svoji analizi ugotavlja, da Nemci niso nenadoma izgubili moralnega kompasa in tudi niso izvajali genocida zaradi nemoralnih hotenj, ampak so za legitimacijo svojih dejanj uporabljali strogo nacistično etiko, pri kateri sta dobro in zlo sprevržena v njuno nasprotje. Nekaj poudarkov iz njegove misli je pripravil Peter Frank.
Romano Guardini (1885-1968) velja za enega najpomembnejših teologov in mislecev 20. stoletja. Njegova misel je celostna in organska, saj izvira iz konkretnega življenja. V njem sta se stapljala dva svetova, severnjaški občutek za red in disciplino ter južnjaški temperament in sproščenost, kar daje njegovemu mišljenju poseben pečat. O veri, kulturi, umetnosti, politiki razmišlja na svež način. Življenje se mu kot enovito in celostno dogajanje kaže in razodeva v polarnih nasprotjih, ki tako človeka napotuje onkraj sebe – v resničnost Presežnega, Svetega. V oddaji lahko prisluhnete utrinkom s simpozija, na katerem so o njegovem živeljenju in delu razmišljali tako uveljavljeni poznavalci Guardinija kot tudi raziskovalci mlajše generacije.
Romano Guardini (1885-1968) velja za enega najpomembnejših teologov in mislecev 20. stoletja. Njegova misel je celostna in organska, saj izvira iz konkretnega življenja. V njem sta se stapljala dva svetova, severnjaški občutek za red in disciplino ter južnjaški temperament in sproščenost, kar daje njegovemu mišljenju poseben pečat. O veri, kulturi, umetnosti, politiki razmišlja na svež način. Življenje se mu kot enovito in celostno dogajanje kaže in razodeva v polarnih nasprotjih, ki tako človeka napotuje onkraj sebe – v resničnost Presežnega, Svetega. V oddaji lahko prisluhnete utrinkom s simpozija, na katerem so o njegovem živeljenju in delu razmišljali tako uveljavljeni poznavalci Guardinija kot tudi raziskovalci mlajše generacije.
Katoliško laiško gibanje Kolpingovo združenje Slovenije letos praznuje 25 let ponovnega delovanja. Začetki Kolpingove organizacije v Sloveniji segajo namreč v leto 1855, ko sta se po delovanju Adolfa Kolpinga ustanovili prvi slovenski Katoliški rokodelski društvi v Ljubljani in v Mariboru, pozneje pa še v Celju, Novem mestu, na Vrhniki in v Škofji Loki. Organizacija je delovala do konca druge svetovne vojne, ponovna oživitev pa se je pričela po demokratičnih spremembah in po osamosvojitvi Slovenije. O delovanju združenja in njihovi socialni usmeritvi se je s predsednikom združenja Avgustom Heričkom in duhovnim vodjem Jožetom Povhom pogovarjal Peter Frank.
Katoliško laiško gibanje Kolpingovo združenje Slovenije letos praznuje 25 let ponovnega delovanja. Začetki Kolpingove organizacije v Sloveniji segajo namreč v leto 1855, ko sta se po delovanju Adolfa Kolpinga ustanovili prvi slovenski Katoliški rokodelski društvi v Ljubljani in v Mariboru, pozneje pa še v Celju, Novem mestu, na Vrhniki in v Škofji Loki. Organizacija je delovala do konca druge svetovne vojne, ponovna oživitev pa se je pričela po demokratičnih spremembah in po osamosvojitvi Slovenije. O delovanju združenja in njihovi socialni usmeritvi se je s predsednikom združenja Avgustom Heričkom in duhovnim vodjem Jožetom Povhom pogovarjal Peter Frank.
V tokratni oddaji gostimo župnika Igorja Novaka, ki upravlja dve župniji – Šentilj v Slovenskih Goricah in Košaki pri Mariboru, je pa tudi dekan primestne dekanije Jarenina. Duhovništvo kot služenje, stil življenja in odprtost v presežno – je nekaj poudarkov v oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji gostimo župnika Igorja Novaka, ki upravlja dve župniji – Šentilj v Slovenskih Goricah in Košaki pri Mariboru, je pa tudi dekan primestne dekanije Jarenina. Duhovništvo kot služenje, stil življenja in odprtost v presežno – je nekaj poudarkov v oddaji, ki jo pripravlja Tone Petelinšek.
Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za eno najvplivnejših del na pragu novega veka. V oddaji se ne bomo posvetili toliko Utopiji, temveč njenemu avtorju. Tomaž More je bil pravnik, pisatelj, politik in človek Boga. Bil je predan Bogu, a je kot laik živel z nogami na trdnih tleh. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. O življenju in delu Tomaža Mora, ki ga je leta 1935 katoliška Cerkev razglasila za svetnika, se bomo pogovarjali z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.
Tomaž More ali po angleško Thomas More je najbolj znan po svojem spisu o idealni družbi z naslovom Utopija. Gre za eno najvplivnejših del na pragu novega veka. V oddaji se ne bomo posvetili toliko Utopiji, temveč njenemu avtorju. Tomaž More je bil pravnik, pisatelj, politik in človek Boga. Bil je predan Bogu, a je kot laik živel z nogami na trdnih tleh. Naredil je briljantno politično kariero in postal celo drugi človek v kraljestvu, takoj za razvpitim kraljem Henrikom VIII. A na koncu je plačal z življenjem, ker se ni hotel pokoriti samovolji kralja, ki se je oklical za vrhovno avtoriteto Cerkve na Angleškem. O življenju in delu Tomaža Mora, ki ga je leta 1935 katoliška Cerkev razglasila za svetnika, se bomo pogovarjali z arhivistko za starejše gradivo v Arhivu Republike Slovenije in docentko za zgodovino zgodnjega novega veka na oddelku za zgodovino FF v Ljubljani dr. Lilijano Žnidaršič Golec.
Gostja oddaje je komunikologinja in podjetnica iz Celja mag. Vanes Čanji, pridigarka v Baptistični cerkvi v Celju. V oddaji med drugim pove, da sta odločitev za Jezusa in zavezanost Božji besedi najbolj radikalni potezi, ki naše krščansko življenje naredita zares pričevalno. O tem, kako poskuša tudi v vode svojega poslovnega življenja vtkati vrednostne vzorce, ki izhajajo iz njene presežne duhovne intime, se je z njo pogovarjal Tone Petelinšek.
Gostja oddaje je komunikologinja in podjetnica iz Celja mag. Vanes Čanji, pridigarka v Baptistični cerkvi v Celju. V oddaji med drugim pove, da sta odločitev za Jezusa in zavezanost Božji besedi najbolj radikalni potezi, ki naše krščansko življenje naredita zares pričevalno. O tem, kako poskuša tudi v vode svojega poslovnega življenja vtkati vrednostne vzorce, ki izhajajo iz njene presežne duhovne intime, se je z njo pogovarjal Tone Petelinšek.
P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Zdi se, da je bil p. Pij, ki je živel v stoletju dveh svetovnih vojn in največjega nasilja v zgodovini, na poseben način – kot pravi papeški pridigar Raniero Cantalamessa – »mistik zadoščevanja«. Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo ob 50-letnici smrti p. Pija pogovarjali s kapucinom Jaroslavom Kneževićem.
P. Pij, kapucinski redovnik iz Pietrelcine v Italiji, ki še danes velja za enigmatično osebnost, je o sebi dejal: »Sam sebi sem skrivnost«. Že za časa življenja so ga mnogi imeli za svetnika. Bil je velik molivec in neutruden spovednik. Najbolj znan pa je po stigmah, znamenjih Kristusovih ran, ki jih je imel petdeset let vse do svoje smrti. Kdo je bil ta skromni kapucinski pater? Zdi se, da je bil p. Pij, ki je živel v stoletju dveh svetovnih vojn in največjega nasilja v zgodovini, na poseben način – kot pravi papeški pridigar Raniero Cantalamessa – »mistik zadoščevanja«. Kako se je soočal z lastnim trpljenjem in kakšen je bil njegov odnos do trpečih ljudi? Kaj lahko povemo o njegovih stigmah in kakšen je njihov duhovni pomen? Kakšna je vloga in namen čudežev, ki so se zgodili na njegovo priprošnjo? O teh in podobnih vprašanjih se bomo ob 50-letnici smrti p. Pija pogovarjali s kapucinom Jaroslavom Kneževićem.
Islamska mistika obsega bogato izročilo o spoznavnem procesu med Bogom in človekom. V sufizmu velja srce za organ mistične izkušnje, v kateri se mu Bog daje spoznati. Kaj je mistična izkušnja in kako se dogaja spoznavni proces v njej? Ali so si mistične izkušnje različnih religioznih tradicij podobne in ali je med njimi mogoč dialog? Gost oddaje je filozof in islamolog dr. Raid al-Daghistani, z Inštituta za islamske študije in arabistiko v Münstru v Nemčiji.
Islamska mistika obsega bogato izročilo o spoznavnem procesu med Bogom in človekom. V sufizmu velja srce za organ mistične izkušnje, v kateri se mu Bog daje spoznati. Kaj je mistična izkušnja in kako se dogaja spoznavni proces v njej? Ali so si mistične izkušnje različnih religioznih tradicij podobne in ali je med njimi mogoč dialog? Gost oddaje je filozof in islamolog dr. Raid al-Daghistani, z Inštituta za islamske študije in arabistiko v Münstru v Nemčiji.
Ob judovskem novem letu – Roš Hašani in praznovanjih 70. obletnice moderne države Izrael bo rabin judovske skupnosti v Sloveniji Ariel Haddad spregovoril o stoletja dolgih željah pripadnikov judovske skupnosti v diaspori, da bi se vrnili v svojo prvotno domovino. To hrepenenje po domovini, ki je imelo močne verske poudarke, so izražali že med babilonskim pregnanstvom in pozneje, ko so jih izgnali Rimljani, ter v skupnostih v Evropi in na Bližnjem vzhodu vse do sionističnega gibanja in ustanovitve Izraela leta 1948.
Ob judovskem novem letu – Roš Hašani in praznovanjih 70. obletnice moderne države Izrael bo rabin judovske skupnosti v Sloveniji Ariel Haddad spregovoril o stoletja dolgih željah pripadnikov judovske skupnosti v diaspori, da bi se vrnili v svojo prvotno domovino. To hrepenenje po domovini, ki je imelo močne verske poudarke, so izražali že med babilonskim pregnanstvom in pozneje, ko so jih izgnali Rimljani, ter v skupnostih v Evropi in na Bližnjem vzhodu vse do sionističnega gibanja in ustanovitve Izraela leta 1948.
Geštalt pedagogika je ena izmed najbolj celostnih pedagogik, ki za temeljno »metodo« uporablja kreativne medije, od risanja in kiparjenja do dela s telesom in z glasom. Idejna izhodišča črpa iz judovsko-grškega izročila, humanistične psihologije in krščanske antropologije, kar pomeni, da zna v pedagoško teorijo in prakso integrirati tudi duhovno-religiozno dimenzijo življenja in učenja. Gost oddaje je predsednik Društva za krščansko geštalt pedagogiko dr. Stanko Gerjolj.
Geštalt pedagogika je ena izmed najbolj celostnih pedagogik, ki za temeljno »metodo« uporablja kreativne medije, od risanja in kiparjenja do dela s telesom in z glasom. Idejna izhodišča črpa iz judovsko-grškega izročila, humanistične psihologije in krščanske antropologije, kar pomeni, da zna v pedagoško teorijo in prakso integrirati tudi duhovno-religiozno dimenzijo življenja in učenja. Gost oddaje je predsednik Društva za krščansko geštalt pedagogiko dr. Stanko Gerjolj.
Vojaški vikariat redno zagotavlja duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske ter njihovim družinskim članom in s tem omogoča življenje, skladno s temeljnimi človekovimi pravicami. Pravico do življenja v skladu z vestjo, prepričanjem ali vero in možnostjo izpovedovanja vere zasebno in javno. Več o duhovni oskrbi v Slovenski vojski v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Vojaški vikariat redno zagotavlja duhovno oskrbo pripadnikom Slovenske vojske ter njihovim družinskim članom in s tem omogoča življenje, skladno s temeljnimi človekovimi pravicami. Pravico do življenja v skladu z vestjo, prepričanjem ali vero in možnostjo izpovedovanja vere zasebno in javno. Več o duhovni oskrbi v Slovenski vojski v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Gost današnje oddaje je katoliški duhovnik, salezijanec Drago Gačnik, ki že 15 let deluje kot dušni pastir med našimi rojaki v Hamiltonu v Kanadi; v teh dneh se mudi v svoji matični domovini na dopustu. Izseljencem božja beseda v domačem jeziku veliko pomeni, tudi v smislu jedrenja občutka pripadnosti slovenstvu.
Gost današnje oddaje je katoliški duhovnik, salezijanec Drago Gačnik, ki že 15 let deluje kot dušni pastir med našimi rojaki v Hamiltonu v Kanadi; v teh dneh se mudi v svoji matični domovini na dopustu. Izseljencem božja beseda v domačem jeziku veliko pomeni, tudi v smislu jedrenja občutka pripadnosti slovenstvu.
Papež Frančišek je v rimski koledar uvrstil nov praznik Device Marije, Matere Cerkve. Katoliška cerkev ga bo praznovala na binkoštni ponedeljek. Papež je v odloku zapisal, da novi praznik poudarja starodavno čaščenje Device Marije kot zaščitnice Cerkve, izpričano že v zgodnjih časih krščanstva. Gost oddaje je frančiškan, rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Papež Frančišek je v rimski koledar uvrstil nov praznik Device Marije, Matere Cerkve. Katoliška cerkev ga bo praznovala na binkoštni ponedeljek. Papež je v odloku zapisal, da novi praznik poudarja starodavno čaščenje Device Marije kot zaščitnice Cerkve, izpričano že v zgodnjih časih krščanstva. Gost oddaje je frančiškan, rektor in gvardijan svetišča Marije Pomagaj na Brezjah dr. Robert Bahčič.
Gosta oddaje sodita med najbolj prepoznavne slovenske salezijance – njihov novi predstojnik-inšpektor mag. Marko Košnik in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Za salezijance pravijo, da so od vseh meniških redov nekako najbolj specializirani za delo z mladimi.
Gosta oddaje sodita med najbolj prepoznavne slovenske salezijance – njihov novi predstojnik-inšpektor mag. Marko Košnik in murskosoboški škof dr. Peter Štumpf. Za salezijance pravijo, da so od vseh meniških redov nekako najbolj specializirani za delo z mladimi.
Osebnost in duhovni lik dr. Andreja Gosarja, uglednega pravnika, socialno-ekonomskega misleca, profesorja in politika ostajata tudi danes živa in aktualna. Zdi se, da njegova družbena in ekonomska misel v Sloveniji še ni dovolj premišljena. Zato ostaja izzivalen in vir navdiha. Tudi v razdvojeni družbi med obema vojnama, ki jo je bistveno določalo pozicioniranje, se ni postavil na nobeno stran, ampak je skušal skrajna stališča združevati. Zato ostaja »nekje vmes«, na sredini oziroma na obrobju. Nihče si ga ne more lastiti, kar ga na poseben način dela človeka dialoga. V svojem najglobljem bistvu pa je Gosar predvsem kristjan, človek vere in Cerkve. Gost oddaje: teolog in publicist Peter Kovačič Peršin.
Osebnost in duhovni lik dr. Andreja Gosarja, uglednega pravnika, socialno-ekonomskega misleca, profesorja in politika ostajata tudi danes živa in aktualna. Zdi se, da njegova družbena in ekonomska misel v Sloveniji še ni dovolj premišljena. Zato ostaja izzivalen in vir navdiha. Tudi v razdvojeni družbi med obema vojnama, ki jo je bistveno določalo pozicioniranje, se ni postavil na nobeno stran, ampak je skušal skrajna stališča združevati. Zato ostaja »nekje vmes«, na sredini oziroma na obrobju. Nihče si ga ne more lastiti, kar ga na poseben način dela človeka dialoga. V svojem najglobljem bistvu pa je Gosar predvsem kristjan, človek vere in Cerkve. Gost oddaje: teolog in publicist Peter Kovačič Peršin.
Gost tokratne oddaje je karizmatični katoliški duhovnik Zorko Bajc – župnik v Piranu, ki je tudi predsednik komisije za sakralno dediščino v koprski škofiji. O duhovništvu kot življenjskem stilu in odločitvi za služenje sočloveku in Bogu se je z njim pogovarjal Tone Petelinšek.
Gost tokratne oddaje je karizmatični katoliški duhovnik Zorko Bajc – župnik v Piranu, ki je tudi predsednik komisije za sakralno dediščino v koprski škofiji. O duhovništvu kot življenjskem stilu in odločitvi za služenje sočloveku in Bogu se je z njim pogovarjal Tone Petelinšek.
V tokratni oddaji gostimo katoliškega duhovnika, dominikanskega patra mag. Ivana Arzenška, župnika in rektorja bazilike v Petrovčah v Savinjski dolini. V oddaji spregovorimo o posebnostih dominikanskega meniškega reda skozi stoletja in tudi danes.
V tokratni oddaji gostimo katoliškega duhovnika, dominikanskega patra mag. Ivana Arzenška, župnika in rektorja bazilike v Petrovčah v Savinjski dolini. V oddaji spregovorimo o posebnostih dominikanskega meniškega reda skozi stoletja in tudi danes.
Čeprav so se pred vzponom islama v krščanstvo že spreobrnila nekatera arabska plemena, ki so v svojem verskem življenju uporabljala arabščino, se je ta kot knjižni jezik kristjanov začela uveljavljati šele po muslimanskem zavzetju Bližnjega vzhoda. Nenehni boj, da bi izrazili in razglašali krščansko vero v jeziku, ki ga je v veliki meri oblikoval islam, je več kot trinajst stoletij dajal poseben značaj krščanskim skupnostim v arabskih deželah. Podrobneje v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Čeprav so se pred vzponom islama v krščanstvo že spreobrnila nekatera arabska plemena, ki so v svojem verskem življenju uporabljala arabščino, se je ta kot knjižni jezik kristjanov začela uveljavljati šele po muslimanskem zavzetju Bližnjega vzhoda. Nenehni boj, da bi izrazili in razglašali krščansko vero v jeziku, ki ga je v veliki meri oblikoval islam, je več kot trinajst stoletij dajal poseben značaj krščanskim skupnostim v arabskih deželah. Podrobneje v ponovitvi oddaje, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Številna stara ljudstva so nam zapustila veliko bogastvo, ki se ne meri samo z veličino kamnitih zgradb in skulptur. Nedavno izdana knjiga Modrost Indijancev je zapis brezčasnih načel in sporočil, ki so za črnega, rdečega, rumenega in belega človeka enaka in izvirajo iz posebnega razumevanja odnosa med človekom in naravo. Stari Indijanci nam predajajo izkušnje, ki so v veliki meri uporabne tudi danes. Gost oddaje je Vojko Kovačič iz društva Nova Akropola.
Številna stara ljudstva so nam zapustila veliko bogastvo, ki se ne meri samo z veličino kamnitih zgradb in skulptur. Nedavno izdana knjiga Modrost Indijancev je zapis brezčasnih načel in sporočil, ki so za črnega, rdečega, rumenega in belega človeka enaka in izvirajo iz posebnega razumevanja odnosa med človekom in naravo. Stari Indijanci nam predajajo izkušnje, ki so v veliki meri uporabne tudi danes. Gost oddaje je Vojko Kovačič iz društva Nova Akropola.
Brata Jacob (1785–1863) in Wilhelm (1786–1859) Grimm sta danes svetovno znana le kot pravljičarja, čeprav sta v svojem času uživala velik ugled kot jezikoslovca in književnika. Kot je značilno za pravljice sploh, imajo v njunih osrednjo vlogo simboli in arhetipi, ki jih najdemo tudi v različnih religioznih izročilih vseh svetovnih kultur in civilizacij. Kaj pravljice in religiozna besedila prek simbolov sporočajo človeku? Kateri so glavni verski motivi v pravljicah bratov Grimm, ki se pojavljajo tudi v Svetem pismu, Koranu in Vedah? Gostja oddaje je profesorica za mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Milena Mileva Blažić.
Brata Jacob (1785–1863) in Wilhelm (1786–1859) Grimm sta danes svetovno znana le kot pravljičarja, čeprav sta v svojem času uživala velik ugled kot jezikoslovca in književnika. Kot je značilno za pravljice sploh, imajo v njunih osrednjo vlogo simboli in arhetipi, ki jih najdemo tudi v različnih religioznih izročilih vseh svetovnih kultur in civilizacij. Kaj pravljice in religiozna besedila prek simbolov sporočajo človeku? Kateri so glavni verski motivi v pravljicah bratov Grimm, ki se pojavljajo tudi v Svetem pismu, Koranu in Vedah? Gostja oddaje je profesorica za mladinsko književnost na Pedagoški fakulteti v Ljubljani, dr. Milena Mileva Blažić.
Nedavno so slovesno odprli Kulturno-pastorali center srbske cerkvene občine v Ljubljani. V njem bodo potekale pastoralne in izobraževalne dejavnostih ter kulturni dogodki. Prostore želijo izkoristiti tudi za vzpodbujanje medkulturnega dialoga, strpnosti, zbliževanja kultur in ver. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Nedavno so slovesno odprli Kulturno-pastorali center srbske cerkvene občine v Ljubljani. V njem bodo potekale pastoralne in izobraževalne dejavnostih ter kulturni dogodki. Prostore želijo izkoristiti tudi za vzpodbujanje medkulturnega dialoga, strpnosti, zbliževanja kultur in ver. Več o tem v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
V oddaji se bomo spomnili blagopokojnega mariborskega škofa, teologa, profesorja in vsestranskega razumnika dr. Vekoslava Grmiča (4.6.1923-21.3.2005). 21. aprila je minilo 50 let od njegovega škofovskega posvečenja. O njegovem pomenu za življenje Cerkve in družbe bodo spregovorili: Franc Kramberger, Veljko Rus, Breda Pogorelec, Janez Stanovnik in Marjan Žnidarič.
V oddaji se bomo spomnili blagopokojnega mariborskega škofa, teologa, profesorja in vsestranskega razumnika dr. Vekoslava Grmiča (4.6.1923-21.3.2005). 21. aprila je minilo 50 let od njegovega škofovskega posvečenja. O njegovem pomenu za življenje Cerkve in družbe bodo spregovorili: Franc Kramberger, Veljko Rus, Breda Pogorelec, Janez Stanovnik in Marjan Žnidarič.
Gost naše današnje oddaje Sedmi dan je koprski škof dr. Jurij Bizjak, tudi biblicist in prevajalec Svetega pisma. Lansko leto so v koprski škofiji izvedli mnoge upravno-organizacijske spremembe, ko so številne manjše župnije pridružili večjim. O razlogih, ki so narekovali te nove povezave, smo se pogovarjali s škofom Bizjakom in pa seveda tudi o njegovi veliki ljubezni – prevajanju božje besede… V Kopru se je mudil Tone Petelinšek.
Gost naše današnje oddaje Sedmi dan je koprski škof dr. Jurij Bizjak, tudi biblicist in prevajalec Svetega pisma. Lansko leto so v koprski škofiji izvedli mnoge upravno-organizacijske spremembe, ko so številne manjše župnije pridružili večjim. O razlogih, ki so narekovali te nove povezave, smo se pogovarjali s škofom Bizjakom in pa seveda tudi o njegovi veliki ljubezni – prevajanju božje besede… V Kopru se je mudil Tone Petelinšek.
Kaj se bo zgodilo z menoj na koncu? Se bom odrešil ali ne? Se bodo odrešili samo nekateri, drugi pa bodo pogubljeni? Ali obstaja upanje tudi za največje grešnike? Je pekel nekaj resničnega ali gre zgolj za represivno sredstvo, s katerim skušajo nekateri ljudi predvsem ustrahovati? Kako je s sodbo? Ali me na koncu čaka kazen za moja slaba dejanja ali pa mi bo dano uživati večno blaženost, ne glede na to, kako živim? Sodobni poljski teolog Wacław Hryniewicz se v svoji knjigi Pričevalci velikega upanja: vesoljno odrešenje v zgodnjekrščanski misli ukvarja s temi in podobnimi vprašanji, ki že od nekdaj zaposlujejo ne samo kristjane, ampak vse ljudi. Več o tem z gostoma, rusistko in prevajalko knjige dr. Uršo Zabukovec, in patrologom dr. Miranom Špeličem.
Kaj se bo zgodilo z menoj na koncu? Se bom odrešil ali ne? Se bodo odrešili samo nekateri, drugi pa bodo pogubljeni? Ali obstaja upanje tudi za največje grešnike? Je pekel nekaj resničnega ali gre zgolj za represivno sredstvo, s katerim skušajo nekateri ljudi predvsem ustrahovati? Kako je s sodbo? Ali me na koncu čaka kazen za moja slaba dejanja ali pa mi bo dano uživati večno blaženost, ne glede na to, kako živim? Sodobni poljski teolog Wacław Hryniewicz se v svoji knjigi Pričevalci velikega upanja: vesoljno odrešenje v zgodnjekrščanski misli ukvarja s temi in podobnimi vprašanji, ki že od nekdaj zaposlujejo ne samo kristjane, ampak vse ljudi. Več o tem z gostoma, rusistko in prevajalko knjige dr. Uršo Zabukovec, in patrologom dr. Miranom Špeličem.
Znan pregovor pravi: "Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska." Prerok Mohamed je bil večkrat poročen, vendar je kar 25 let ostal zvest samo eni ženi Hadidži. Na splošno jo priznavajo kot prvo muslimanko, presenetljiva je tudi njena osebna zgodba: bila je uspešna podjetnica, precej starejša od Mohameda in ona je bila tista, ki je dala pobudo za poroko. Ob številnih debatah v zvezi s položajem žensk v islamskem svetu se poraja vprašanje, ali bi lahko bila Hadidža primeren vzor za današnje muslimanske ženske? Gostja oddaje je Ela Porić.
Znan pregovor pravi: "Za vsakim uspešnim moškim stoji uspešna ženska." Prerok Mohamed je bil večkrat poročen, vendar je kar 25 let ostal zvest samo eni ženi Hadidži. Na splošno jo priznavajo kot prvo muslimanko, presenetljiva je tudi njena osebna zgodba: bila je uspešna podjetnica, precej starejša od Mohameda in ona je bila tista, ki je dala pobudo za poroko. Ob številnih debatah v zvezi s položajem žensk v islamskem svetu se poraja vprašanje, ali bi lahko bila Hadidža primeren vzor za današnje muslimanske ženske? Gostja oddaje je Ela Porić.
