Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Ocene

Živa Čebulj: Sama ljubezen je to

26. 2. 2024

Piše: Miša Gams, bereta: Maja Moll in Ivan Lotrič. Pesniški prvenec Sama ljubezen je to prevajalke, lektorice in literarne kritičarke Žive Čebulj prinaša v slovenski literarni prostor svež veter mladostniške energije - inovativne pesniške zgodbe, podkrepljene z vtisi iz prebranih knjig in ključnih medijskih novic. Avtorica je začela pesniti v času, ko je prevajala dela v Franciji živeče pesnice sirsko-libanonskega rodu Andrée Chedid (za prevod prvega dela njene osebne antologije z naslovom Ubesediti pesem je predlanskim dobila nagrado Radojke Vrančič), zato se njen vpliv čuti tudi med branjem pričujoče pesniške zbirke. Sama ljubezen je to predstavlja literarni kolaž šestnajstih najrazličnejših pesmi, na koncu pa jim je Živa Čebulj priložila še rubriko Odzvanjanja in tako bralca opozorila na posamezne književnike, filozofe, znanstvenike in njihova dela, ki so botrovala nastanku posamezne pesmi. Med njimi zasledimo Fragmente ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, Sartrovo dramo Zaprta vrata, pesmi Eros-thanatos Alojza Gradnika in Z vsako pesmijo me je manj Marka Pavčka, filozofijo Antonia Gramscija, Andreja Uleta in Cvetke Hedžet Toth pa še bi lahko naštevali. Vsaka pesem ima poleg naslova tudi podnaslov, v katerem avtorica Živa Čebulj duhovito povzema počutje in soodnosnost liričnega subjekta do sveta okoli sebe. Pesem z naslovom javorov list v zimskem solsticiju, ki je svojevrstna parodija gonje božičnega nakupovanja, nosi podnaslov plesna pesem za dve roki, ki ta dan nista nikogar objeli, v njej pa avtorica zapiše: “… toliko je bridkosti na svetu / toliko trpkosti in nepotešljivega hrepenenja / da moraš preprosto moraš / občudovati zadnji javorov list ki se še drži na veji”. Pesmi Žive Čebulj razkrivajo svojevrstno subtilnost, rahločutnost, prizadetost nad krivično ureditvijo sveta in pogosto odslikavajo vsaj dva pogleda na določeno situacijo. Tako na primer v naslovni pesmi sama ljubezen je to pesnica ob umirajoči ženski in moškem odstira pogled na evtanazijo in ga na nekaterih mestih podkrepi s zdravniškimi citati iz dnevnega časopisja, vendar primarno ohranja osredotočenost na ljubečem odnosu dveh, ki si želita smrti enako močno, kot si želita ljubezni. V pesmi lonček robidove marmelade ali plesna pesem za žlico in dva glasova pesnica ob problematiki paliativne oskrbe izpostavlja žalost ob smrti babice, v pesmi sinoči ko sem te s šminko pa kaže na hipokrizijo sveta, primerno oddaljenega od vojne v Ukrajini. V nadaljevanju se loteva tudi problematike patriarhata in medčloveške odtujenosti v družbi, ki jo vodi umetna inteligenca. Ta se ponaša s hitrim sestavljanjem vseh vrst besedil, vključno s poezijo. V pesmi z naslovom in pride pesem skozme ironično zapiše: “chatgpt napiše pesem namesto mene / v manj kot dveh sekundah haiku / gibanje teles / ustvarjalnost in moč / šport je umetnost / takole svinčnik/ odložim te / ničesar več ne potrebujem / introspekcijo namesto mene opravlja umetna inteligenca / to je res čudovito …” Pesmi Žive Čebulj predstavljajo čudovit preplet prefinjene družbene kritike, bežnih utrinkov iz vsakdanjega življenja in vseprisotne sublimnosti. Ponavadi že začetni verz sproži plaz asociacij na določeno temo, ki se vali v nedogled, dokler ne izrabi čustvenega naboja oz. ga nevtralizira, ko ob spoznanju doživi prizemljitev. Tako se spotoma zave, da je dandanes “govoriti resnico revolucionarno”, kot je “revolucionarno pesniško bivati v svetu”. Čeprav se pesnica nima za upornico, se zaveda, da poezija od pesnika terja borbenost, pogum in pravo mero senzibilnosti, predvsem pa iskrenosti in ljubezni do samega sebe, da se ustrezno materializira v svetu, kot ga poznamo danes. Besedna zveza “sama ljubezen je to” iz naslova zbirke se ponavlja na več mestih, med drugim tudi v zadnji, najkrajši pesmi v zbirki, ko zapiše: “iz drobcev te sestavljam, pesem / iz drobcev me sestavljaš, pesem / sama ljubezen je to / in jaz ne morem nič”. Prvenec Žive Čebulj Sama ljubezen je to je unikatna mojstrovina, saj se pesnica kljub številnim ponovitvam v posameznih pesmih ne ponavlja oziroma se z drobnimi obrati vsakič znova zasuče na nekem višjem hermenevtičnem nivoju, ki bralca navdahne z občutkom doživetja izvirnega, prvinskega vzgiba. Zdi se, kot bi bila vsaka pesem nem, a transparenten, luciden in nadvse pretočen medij, ki drži avtorico in bralca v ljubezenskem trikotniku. Naj zaključim z retoričnim vprašanjem iz spremne besede Ivana Dobnika: “Je potemtakem nemara poezija tista zadnja, še edina preostala oblika vzpostavljanja odnosov med nami in stvarmi v vesolju, ki nam pomaga in nam bo pomagala preživeti?”

6 min

Piše: Miša Gams, bereta: Maja Moll in Ivan Lotrič. Pesniški prvenec Sama ljubezen je to prevajalke, lektorice in literarne kritičarke Žive Čebulj prinaša v slovenski literarni prostor svež veter mladostniške energije - inovativne pesniške zgodbe, podkrepljene z vtisi iz prebranih knjig in ključnih medijskih novic. Avtorica je začela pesniti v času, ko je prevajala dela v Franciji živeče pesnice sirsko-libanonskega rodu Andrée Chedid (za prevod prvega dela njene osebne antologije z naslovom Ubesediti pesem je predlanskim dobila nagrado Radojke Vrančič), zato se njen vpliv čuti tudi med branjem pričujoče pesniške zbirke. Sama ljubezen je to predstavlja literarni kolaž šestnajstih najrazličnejših pesmi, na koncu pa jim je Živa Čebulj priložila še rubriko Odzvanjanja in tako bralca opozorila na posamezne književnike, filozofe, znanstvenike in njihova dela, ki so botrovala nastanku posamezne pesmi. Med njimi zasledimo Fragmente ljubezenskega diskurza Rolanda Barthesa, Sartrovo dramo Zaprta vrata, pesmi Eros-thanatos Alojza Gradnika in Z vsako pesmijo me je manj Marka Pavčka, filozofijo Antonia Gramscija, Andreja Uleta in Cvetke Hedžet Toth pa še bi lahko naštevali. Vsaka pesem ima poleg naslova tudi podnaslov, v katerem avtorica Živa Čebulj duhovito povzema počutje in soodnosnost liričnega subjekta do sveta okoli sebe. Pesem z naslovom javorov list v zimskem solsticiju, ki je svojevrstna parodija gonje božičnega nakupovanja, nosi podnaslov plesna pesem za dve roki, ki ta dan nista nikogar objeli, v njej pa avtorica zapiše: “… toliko je bridkosti na svetu / toliko trpkosti in nepotešljivega hrepenenja / da moraš preprosto moraš / občudovati zadnji javorov list ki se še drži na veji”. Pesmi Žive Čebulj razkrivajo svojevrstno subtilnost, rahločutnost, prizadetost nad krivično ureditvijo sveta in pogosto odslikavajo vsaj dva pogleda na določeno situacijo. Tako na primer v naslovni pesmi sama ljubezen je to pesnica ob umirajoči ženski in moškem odstira pogled na evtanazijo in ga na nekaterih mestih podkrepi s zdravniškimi citati iz dnevnega časopisja, vendar primarno ohranja osredotočenost na ljubečem odnosu dveh, ki si želita smrti enako močno, kot si želita ljubezni. V pesmi lonček robidove marmelade ali plesna pesem za žlico in dva glasova pesnica ob problematiki paliativne oskrbe izpostavlja žalost ob smrti babice, v pesmi sinoči ko sem te s šminko pa kaže na hipokrizijo sveta, primerno oddaljenega od vojne v Ukrajini. V nadaljevanju se loteva tudi problematike patriarhata in medčloveške odtujenosti v družbi, ki jo vodi umetna inteligenca. Ta se ponaša s hitrim sestavljanjem vseh vrst besedil, vključno s poezijo. V pesmi z naslovom in pride pesem skozme ironično zapiše: “chatgpt napiše pesem namesto mene / v manj kot dveh sekundah haiku / gibanje teles / ustvarjalnost in moč / šport je umetnost / takole svinčnik/ odložim te / ničesar več ne potrebujem / introspekcijo namesto mene opravlja umetna inteligenca / to je res čudovito …” Pesmi Žive Čebulj predstavljajo čudovit preplet prefinjene družbene kritike, bežnih utrinkov iz vsakdanjega življenja in vseprisotne sublimnosti. Ponavadi že začetni verz sproži plaz asociacij na določeno temo, ki se vali v nedogled, dokler ne izrabi čustvenega naboja oz. ga nevtralizira, ko ob spoznanju doživi prizemljitev. Tako se spotoma zave, da je dandanes “govoriti resnico revolucionarno”, kot je “revolucionarno pesniško bivati v svetu”. Čeprav se pesnica nima za upornico, se zaveda, da poezija od pesnika terja borbenost, pogum in pravo mero senzibilnosti, predvsem pa iskrenosti in ljubezni do samega sebe, da se ustrezno materializira v svetu, kot ga poznamo danes. Besedna zveza “sama ljubezen je to” iz naslova zbirke se ponavlja na več mestih, med drugim tudi v zadnji, najkrajši pesmi v zbirki, ko zapiše: “iz drobcev te sestavljam, pesem / iz drobcev me sestavljaš, pesem / sama ljubezen je to / in jaz ne morem nič”. Prvenec Žive Čebulj Sama ljubezen je to je unikatna mojstrovina, saj se pesnica kljub številnim ponovitvam v posameznih pesmih ne ponavlja oziroma se z drobnimi obrati vsakič znova zasuče na nekem višjem hermenevtičnem nivoju, ki bralca navdahne z občutkom doživetja izvirnega, prvinskega vzgiba. Zdi se, kot bi bila vsaka pesem nem, a transparenten, luciden in nadvse pretočen medij, ki drži avtorico in bralca v ljubezenskem trikotniku. Naj zaključim z retoričnim vprašanjem iz spremne besede Ivana Dobnika: “Je potemtakem nemara poezija tista zadnja, še edina preostala oblika vzpostavljanja odnosov med nami in stvarmi v vesolju, ki nam pomaga in nam bo pomagala preživeti?”

Ocene

Jernej Šček: Kavarna Italija

26. 2. 2024

Piše: Iztok Ilich, bereta: Maja Moll in Ivan Lotrič. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je tako za Slovence v osamosvojeni državi kot za rojake, pripadnike manjšin v stikih z večinskimi narodi v sosednjih državah, marsikaj spremenilo. Odpirati so se začele možnosti za samozavestnejše nastopanje in enakopravnejše sodelovanje, za vzajemno približevanje, upoštevanje in preseganje stoletnih stereotipov in predsodkov. Bolj na ravni kulture kot politike, ki ne more čez noč zapustiti okopov delitev, od katerih živi. Prepih je najmočneje zavel na robu večinsko slovenskega in večinsko italijanskega sveta. Meja med državama je bila formalno odpravljena, ne pa tudi izbrisana z zemljevidov. In še manj iz glav ljudi, ki so jih na vsaki strani učili drugače gledati na tudi skupno preteklost. Jernej Šček, mladi tržaški Slovenec, učitelj filozofije, publicist in prevajalec, je v zbirki pogovorov z italijanskimi književniki, filozofi, zgodovinarji, psihologi in drugimi razumniki Kavarna Italija naravnost zapisal: »Ni več izgovorov, da se ne bi poskušali izkopati iz nikogaršnje zemlje, ki zija med slovenskim in italijanskim svetom, zakrpati vrzel, ki jo je v zahodno mejo vsekalo 20. stoletje, nadoknaditi zamujeno«. Sam je sklenil to vrzel krpati z dialogom. Dialogom kot obliko komuniciranja in dialogom kot metodo iskanja skupnih izhodišč in sodb s sobesedniki in sobesednicami. Od poletja 2020 do lanske pomladi se je v Sobotni prilogi Delo zvrstilo kar 26 pogovorov z njimi. Za objavo v knjigi so bila besedila strokovno in slogovno dopolnjena, tako da so prerasla, kot pravi avtor, »v široko razvejane in globoko dihajoče pogovore z imenitnimi predstavniki italijanske kulture, ki ne odstirajo le jedrnih živcev posameznih del in življenj, temveč nas spremljajo skozi ključne prehode in prelome novejše italijanske idejne in duhovne, družbene in politične kulture«. Ker smo si, čeprav sosedje, v kulturnem smislu tujci, še dodaja Šček, je Kavarna Italija celo pomembnejša za nas kot zanje. Piko na i ji je s spremno besedo dodal Miran Košuta. Po avtorjevih besedah več kot učitelj in prijatelj, s katerim se je mogoče pogovarjati kot s komaj kom v Trstu. Ni nepomembno, da je Ščekov prvenec izšel pri eni tamkajšnjih kljub majhnosti prodornih slovenskih založb. Z namenom, da nastavlja dvojno zrcalo »na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklost in prihodnost«. In z željo, da bi spajal nasprotja: podrobno in splošno, narodno in svetovno, meje in središča, mesto in deželo, družbeno in duhovno, stvarno in abstraktno. Jernej Šček, ki v zvestobi slovenstvu vidi srčno vprašanje, je suveren sogovornik izbranim osebnostim današnjega italijanskega kulturnega, znanstvenega in javnega življenja. Od furlanskega književnika, kiparja in alpinista Maura Corone ter novinarja in pisatelja Paola Rumiza prek radikalne političarke, senatorke Emme Bonino, do pisatelja Maria Covacicha, ki se zaveda slovanskih korenin, medtem ko se je njegov polstric sam italijaniziral v Fabretta. In nato zgodovinarja filozofije Micheleja Ciliberta, poznavalca Machiavellija, Bruna in Croceja, pa psihoanalitika Massima Recalcatija in po priporočilu senatorke Tatjane Rojc umetnostnega kritika Vittoria Sgarbija, 'kosmatega sogovornika in dvoživko na kubik', kot pravi. Sledijo še pisateljica, omikana revolucionarka Dacia Maraini, v prevodih znana tudi slovenskim bralcem, Tatiana Bucci iz družine istrskega rodu, ki je s sestro preživela tovarno smrti Auschwitz Birkenau, in mlajši književni in filmski ustvarjalec Paolo Cognetti s kar štirimi slovenskimi prevodi, tremi s podpisom Jerneja Ščeka! Zgodovinar velike vojne Roberto Todero še ni preveden, a bi njegovi pogledi pomembno dopolnili znane analize dogajanja med Sočo in Piavo, saj tisočero zgodb, ki jih pripoveduje kot vodnik po bojiščih velike vojne, daleč presega »vojaško zgodovino, ki zna reči le ta enota sem, druga tja«. Osrednja osebnost zadnje četrtine zbornika je Susanna Tamaro, s katero se je Šček sestal v zgodovinski tržaški kavarni San Marco. V njej vidi čistokrvno pisateljico, a tudi priučeno kmetico s čebelarsko šolo in poznavalko slovenskega sveta. Ko si je zaželela brati Kosovela v izvirniku, ji je bilo v pomoč tesno prijateljevanje z Markom Sosičem. Jernej Šček se je na vsa srečanja temeljito pripravil z branjem knjig in spremljanjem nastopov izbranih sogovornikov in sogovornic. Stike, zastavljene med koronsko pandemijo, je prisilna izolacija večidel preselila na splet. Nevralgična tema italijansko-slovenskih odnosov – fojbe in istrsko-dalmatinski eksodus – je počakala skoraj do konca, do pogovora s člani umetniškega kolektiva Wu Ming. Med drugim o pogostih odkritjih »letečih fojb«, za katere preverjanje pokaže, da sploh ne obstajajo. Še vedno pa obstajajo primeri fašističnih veljakov, ki jim država kot domnevnim žrtvam slavokomunistov po smrti podeljuje visoka odlikovanja. Še globlje v preplet teh občutljivih vprašanj zareže pogovor z zgodovinarjem Raoulom Pupom; Šček, tudi sam prepričan, da ob politizaciji zgodovine nihče nima čistih rok, dobi potrditev, češ: »Obe narodni skupnosti se vidita v vlogi žrtve, kar za sabo neizogibno potegne valjenje krivde, obtoževanje, celo demonizacijo drugega«. Dnevi spomina in tematski filmi, kot je Srce v breznu, dodaja sogovornik, le …»podžigajo čustva, namesto da bi pojasnjevali razloge, če že, pa to počnejo porazno«. Zadnji Ščekov sogovornik, tržaški psihiater in psihoanalitik Pavel Paolo Fonda, živi razpet med družinsko slovensko in kulturno italijansko identiteto. Sodeloval je pri zapiranju umobolnice pri Sv. Ivanu in vključevanju duševnih bolnikov v odprto življenje, predvsem pa si prizadeva za odpravljanje travm, ki jih prinaša zaslepljeno sovraštvo. Obmetavanje s krivdo in očitki nikamor ne vodi. »Koristi le tistim, ki sprave nočejo, ki se istovetijo z nerealnimi ideali lastne nedolžnosti in skozi takšno čustveno manipuliranje ohranjajo vpliv na somišljenike.« Gradimo mostove, ne zidov! v štirih besedah povzema Fonda.

7 min

Piše: Iztok Ilich, bereta: Maja Moll in Ivan Lotrič. Po vstopu Slovenije v Evropsko unijo se je tako za Slovence v osamosvojeni državi kot za rojake, pripadnike manjšin v stikih z večinskimi narodi v sosednjih državah, marsikaj spremenilo. Odpirati so se začele možnosti za samozavestnejše nastopanje in enakopravnejše sodelovanje, za vzajemno približevanje, upoštevanje in preseganje stoletnih stereotipov in predsodkov. Bolj na ravni kulture kot politike, ki ne more čez noč zapustiti okopov delitev, od katerih živi. Prepih je najmočneje zavel na robu večinsko slovenskega in večinsko italijanskega sveta. Meja med državama je bila formalno odpravljena, ne pa tudi izbrisana z zemljevidov. In še manj iz glav ljudi, ki so jih na vsaki strani učili drugače gledati na tudi skupno preteklost. Jernej Šček, mladi tržaški Slovenec, učitelj filozofije, publicist in prevajalec, je v zbirki pogovorov z italijanskimi književniki, filozofi, zgodovinarji, psihologi in drugimi razumniki Kavarna Italija naravnost zapisal: »Ni več izgovorov, da se ne bi poskušali izkopati iz nikogaršnje zemlje, ki zija med slovenskim in italijanskim svetom, zakrpati vrzel, ki jo je v zahodno mejo vsekalo 20. stoletje, nadoknaditi zamujeno«. Sam je sklenil to vrzel krpati z dialogom. Dialogom kot obliko komuniciranja in dialogom kot metodo iskanja skupnih izhodišč in sodb s sobesedniki in sobesednicami. Od poletja 2020 do lanske pomladi se je v Sobotni prilogi Delo zvrstilo kar 26 pogovorov z njimi. Za objavo v knjigi so bila besedila strokovno in slogovno dopolnjena, tako da so prerasla, kot pravi avtor, »v široko razvejane in globoko dihajoče pogovore z imenitnimi predstavniki italijanske kulture, ki ne odstirajo le jedrnih živcev posameznih del in življenj, temveč nas spremljajo skozi ključne prehode in prelome novejše italijanske idejne in duhovne, družbene in politične kulture«. Ker smo si, čeprav sosedje, v kulturnem smislu tujci, še dodaja Šček, je Kavarna Italija celo pomembnejša za nas kot zanje. Piko na i ji je s spremno besedo dodal Miran Košuta. Po avtorjevih besedah več kot učitelj in prijatelj, s katerim se je mogoče pogovarjati kot s komaj kom v Trstu. Ni nepomembno, da je Ščekov prvenec izšel pri eni tamkajšnjih kljub majhnosti prodornih slovenskih založb. Z namenom, da nastavlja dvojno zrcalo »na relaciji slovenski in italijanski narod, Slovenci na tej in oni (bivši) strani meje, mi in oni, naši in vaši, preteklost in prihodnost«. In z željo, da bi spajal nasprotja: podrobno in splošno, narodno in svetovno, meje in središča, mesto in deželo, družbeno in duhovno, stvarno in abstraktno. Jernej Šček, ki v zvestobi slovenstvu vidi srčno vprašanje, je suveren sogovornik izbranim osebnostim današnjega italijanskega kulturnega, znanstvenega in javnega življenja. Od furlanskega književnika, kiparja in alpinista Maura Corone ter novinarja in pisatelja Paola Rumiza prek radikalne političarke, senatorke Emme Bonino, do pisatelja Maria Covacicha, ki se zaveda slovanskih korenin, medtem ko se je njegov polstric sam italijaniziral v Fabretta. In nato zgodovinarja filozofije Micheleja Ciliberta, poznavalca Machiavellija, Bruna in Croceja, pa psihoanalitika Massima Recalcatija in po priporočilu senatorke Tatjane Rojc umetnostnega kritika Vittoria Sgarbija, 'kosmatega sogovornika in dvoživko na kubik', kot pravi. Sledijo še pisateljica, omikana revolucionarka Dacia Maraini, v prevodih znana tudi slovenskim bralcem, Tatiana Bucci iz družine istrskega rodu, ki je s sestro preživela tovarno smrti Auschwitz Birkenau, in mlajši književni in filmski ustvarjalec Paolo Cognetti s kar štirimi slovenskimi prevodi, tremi s podpisom Jerneja Ščeka! Zgodovinar velike vojne Roberto Todero še ni preveden, a bi njegovi pogledi pomembno dopolnili znane analize dogajanja med Sočo in Piavo, saj tisočero zgodb, ki jih pripoveduje kot vodnik po bojiščih velike vojne, daleč presega »vojaško zgodovino, ki zna reči le ta enota sem, druga tja«. Osrednja osebnost zadnje četrtine zbornika je Susanna Tamaro, s katero se je Šček sestal v zgodovinski tržaški kavarni San Marco. V njej vidi čistokrvno pisateljico, a tudi priučeno kmetico s čebelarsko šolo in poznavalko slovenskega sveta. Ko si je zaželela brati Kosovela v izvirniku, ji je bilo v pomoč tesno prijateljevanje z Markom Sosičem. Jernej Šček se je na vsa srečanja temeljito pripravil z branjem knjig in spremljanjem nastopov izbranih sogovornikov in sogovornic. Stike, zastavljene med koronsko pandemijo, je prisilna izolacija večidel preselila na splet. Nevralgična tema italijansko-slovenskih odnosov – fojbe in istrsko-dalmatinski eksodus – je počakala skoraj do konca, do pogovora s člani umetniškega kolektiva Wu Ming. Med drugim o pogostih odkritjih »letečih fojb«, za katere preverjanje pokaže, da sploh ne obstajajo. Še vedno pa obstajajo primeri fašističnih veljakov, ki jim država kot domnevnim žrtvam slavokomunistov po smrti podeljuje visoka odlikovanja. Še globlje v preplet teh občutljivih vprašanj zareže pogovor z zgodovinarjem Raoulom Pupom; Šček, tudi sam prepričan, da ob politizaciji zgodovine nihče nima čistih rok, dobi potrditev, češ: »Obe narodni skupnosti se vidita v vlogi žrtve, kar za sabo neizogibno potegne valjenje krivde, obtoževanje, celo demonizacijo drugega«. Dnevi spomina in tematski filmi, kot je Srce v breznu, dodaja sogovornik, le …»podžigajo čustva, namesto da bi pojasnjevali razloge, če že, pa to počnejo porazno«. Zadnji Ščekov sogovornik, tržaški psihiater in psihoanalitik Pavel Paolo Fonda, živi razpet med družinsko slovensko in kulturno italijansko identiteto. Sodeloval je pri zapiranju umobolnice pri Sv. Ivanu in vključevanju duševnih bolnikov v odprto življenje, predvsem pa si prizadeva za odpravljanje travm, ki jih prinaša zaslepljeno sovraštvo. Obmetavanje s krivdo in očitki nikamor ne vodi. »Koristi le tistim, ki sprave nočejo, ki se istovetijo z nerealnimi ideali lastne nedolžnosti in skozi takšno čustveno manipuliranje ohranjajo vpliv na somišljenike.« Gradimo mostove, ne zidov! v štirih besedah povzema Fonda.

Ocene

Norma Bale: Agregat

26. 2. 2024

Piše: Bojan Sedmak, bere: Ivan Lotrič. Agregat Norme Bale nataka bralstvu osveženo stalnico nacionalne literature – politiko, tematiko, ki se je slovenska književnost loteva že stoletje in pol. V tovrstnih besedilih so akterji narodovih blagrov praviloma pokvarjeni v razponu od moralnih spačkov do odkritih zločincev, zavetje tega arhetipa pa bralstvu omogoča vznemirljive soočanje z vsakršnimi mahinacijami druge najstarejše obrti. Novost, ki jo roman Agregat domiselno prinaša v politične spektakle, je vloga tehnologije v tem očitno nujnem početju. Glede na naslov in tehnologijo bi bilo mogoče utemeljevati trditev, da sta v Agregatu pravzaprav dva romana v enem zajetnem, razdeljenem na dva dela, dobro zgrajenem s poglavji, v katerih se prvoosebni pripovedovalec izmenjuje z vsevedno pripovedovalko v kurzivi. Slednja dodatno poganja zgodbo s predstavitvami stranskih likov, ki obkrožajo junaka, godnega za levitev iz učitelja v poslanca, a osrednja pripovedna linija je prvenstveno speljana skozi iskanje identitete nekoga, ki se sooča s spoznanji, kako so vsakršni družbeni položaji podrejeni služenju. V prvem delu tako prevladujejo prizadevanja likov okoli volitev, v drugem delu pa se rezultati iztekajo v zmedeno očaranje osrednje osebe z manipulativno avtomatizacijo realnosti. Prav zaradi vse večje izpopolnjenosti robotov je finalna znanstvenofantastična razsežnost romana skorajda realistična, vsekakor pa žanrsko izstopa od številne avtobiografske, zgodovinske, kriminalne, mladinske, samopomočniške in podobne proze na današnjih knjižnih policah. Agregat namreč v besedilu ni nekaj, kar naj bi delovalo, ko zmanjka električnega toka, temveč vsakršno vezje, v avtoričinem zastavku predvsem združba, ki prakticira mreženje kot nujo za uspešno doseganje ciljev. In tematika podmazanega stroja v romanu ni le spretnost, kako se vodi volilna kampanja, ampak poučen način, kako delujejo trendi umetne inteligence. Seveda v danih mednarodnih, državnih in deželnih okoliščinah, v katerih se običajno uresničuje pregovorni homo homini lupus, v njem pa posamezniki težko kaj opravijo brez krdela, v katerem pa so razmerja izrazito hierarhična. V globinskem uvidu Norme Bale so tako razpostavljeni prevladujoči moški od centralnih vladnih do lokalnih krajevnih ravni. Pisateljica z bogatimi izkušnjami iz lastnega dela v javnem in realnem družbenem sektorju jim kaže kritično zrcalo, v njem pa so tipi groteskni, na videz nevredni pomilovanja, a v bistvu družbeno škodljivi. Usodo glavnega junaka Gumpeka je seveda treba prepustiti bralnemu suspenzu, prav tako posledice njegovega soočenja z zapeljivo virtualnostjo. Ga bo izkušnja vklenila, zmlela in uničila ali se ji bo prilagodil? Norma Bale ve, da se dandanes živi v vseobsegajoči navideznosti, kjer se moški radi predajajo nadomestkom polnokrvnih žensk; tako je pač vsaj že od znamenite uspešnice Philipa K. Dicka Ali androidi sanjajo električne ovce, kot je pozneje po tej predlogi Rachel omrežila Forda v Iztrebljevalcu. Predstavitve staromodnega spolnega občevanja s zato v literaturi privlačen izziv za marsikaj, vključno s psihoanalizo. No, tvorka Agregata ne potrebuje niti teoretične niti klinične podpore za prav dober prikaz tega obče potrebnega početja. Med dvema tovrstnima opraviloma v romanu – uvodno hitrim prešuštnim in celovito neposrečenim zakonskim, je tako posebej učinkovit opis slednjega, ki ga prizanesljivo podaja ženska avtorica z vložnico v prvoosebnem moškem toku zavesti. Nekako je krivično, da se besedila, ki so najverjetneje plod večmesečnega dela, použijejo čez vikend, a za roman Agregat je to lahko le pohvalno. Bralno hlastnost spodbujajo tudi nevsiljivo poučni deli; bodisi o delovanju služb za stike z javnostmi, o pomenu mode bum bum za napade na kapitalske položaje, o rastoči proizvodnji mandljev v južni Avstraliji, o vrstah viskijev ali s podatki o tem, da je v zemlejskem ozračju dnevno okoli sto tisoč letal. Razgledana piska dodatno krepi pozornost z recepti avokadovih namazov, ostrig in eksotičnih jedi ali z razlagami umamija, japonskega izraza za peti okus, okusu zahtevnejših bralcev pa streže še s citati od Seneke, Lincolna in Tarantina do Zupana in Predina … Na predstavitvah so pisci večkrat vprašani o morebitnih modelih za svoje književne osebe. Za tokratne vrhovne v piramidi – premierja Stelarja, strankarskega predsednika Sveteta, generala Sinka – ter njihove pribočne kadre, ravnatelja Majorja, medijca Boža, poverjenika Luka in snemalca Mufla, ni težko zbrati asociacij na stvarne domačijske politike, ne nazadnje so ti marsikaj ključnega sklepali v podeželskih gostilnah. Med ženskami je nekakšen ključ morda Zora, animatorka književnih prireditev in učiteljeva volilna konkurentka, a tako profiliranih je precej in mnoge niso najbolj zadovoljne kot odkrito častihlepne gospe ministrice ali toneče v kalupe varanih žrtev in nameščene za šanke kot tarče za strelice nasprotne usode. Ironija Norme Bale tako ne zadeva le moških, saj žensko cvrtje v patriarhalnih kotlih spada k nespremenljivosti slovenske patologije. Žal sredi te deluje tudi glavni junak kot po lastnih besedah »samo figura, nujno potrebna za vzdrževanje navidezne normalnosti«. Kakšne normalnosti? Takšne med nacionalnimi vizijami in provizijami, s katerimi se za korupcijske procente pretvarjajo rodovitna kmetijska zemljišča v asfaltne zaplate za proizvodnjo mednarodnih korporacij. Tovrstno uslužnost satirično ponazarja izjava enega izmed domorodnih glavarjev: »… mi s pestjo udarjamo samo po domači mizi, k sosedovim pa tečemo takoj, ko nas pokličejo, in se pred tem še lepo vljudno sezujemo.« Pri tem so za poslovni naskok na rodno grudo v romanu poleg anglosaksonskih dobičkarjev pripravljeni tudi germanski partnerji, katerih mentaliteto obmejno in čezmejno mnogostransko aktivna pisateljica dovolj dobro pozna. In na koncu koncev – le o kakšni normalnosti je mogoče govoriti v času, v katerem so tudi čustveno občutljivi haikuji rezultat umetne inteligence. //»Ta trenutek zdaj / ujet v večnosti časa / srce utripa//«, je v romanu Agregat predstavljen kot izvržek statistično napaberkovanih informacij, hladnega algoritma in ravnodušne usluge agresivnega programa, ki kot tak seveda ne vzbuja zaupanja. Norma Bale je z drugim samostojnim romanom napisala svoje najbolj obsežno delo, ki upravičeno dráži obete, da bo spod prstov zrele ustvarjalke prišlo še več aktualnega in odličnega pisanja.

8 min

Piše: Bojan Sedmak, bere: Ivan Lotrič. Agregat Norme Bale nataka bralstvu osveženo stalnico nacionalne literature – politiko, tematiko, ki se je slovenska književnost loteva že stoletje in pol. V tovrstnih besedilih so akterji narodovih blagrov praviloma pokvarjeni v razponu od moralnih spačkov do odkritih zločincev, zavetje tega arhetipa pa bralstvu omogoča vznemirljive soočanje z vsakršnimi mahinacijami druge najstarejše obrti. Novost, ki jo roman Agregat domiselno prinaša v politične spektakle, je vloga tehnologije v tem očitno nujnem početju. Glede na naslov in tehnologijo bi bilo mogoče utemeljevati trditev, da sta v Agregatu pravzaprav dva romana v enem zajetnem, razdeljenem na dva dela, dobro zgrajenem s poglavji, v katerih se prvoosebni pripovedovalec izmenjuje z vsevedno pripovedovalko v kurzivi. Slednja dodatno poganja zgodbo s predstavitvami stranskih likov, ki obkrožajo junaka, godnega za levitev iz učitelja v poslanca, a osrednja pripovedna linija je prvenstveno speljana skozi iskanje identitete nekoga, ki se sooča s spoznanji, kako so vsakršni družbeni položaji podrejeni služenju. V prvem delu tako prevladujejo prizadevanja likov okoli volitev, v drugem delu pa se rezultati iztekajo v zmedeno očaranje osrednje osebe z manipulativno avtomatizacijo realnosti. Prav zaradi vse večje izpopolnjenosti robotov je finalna znanstvenofantastična razsežnost romana skorajda realistična, vsekakor pa žanrsko izstopa od številne avtobiografske, zgodovinske, kriminalne, mladinske, samopomočniške in podobne proze na današnjih knjižnih policah. Agregat namreč v besedilu ni nekaj, kar naj bi delovalo, ko zmanjka električnega toka, temveč vsakršno vezje, v avtoričinem zastavku predvsem združba, ki prakticira mreženje kot nujo za uspešno doseganje ciljev. In tematika podmazanega stroja v romanu ni le spretnost, kako se vodi volilna kampanja, ampak poučen način, kako delujejo trendi umetne inteligence. Seveda v danih mednarodnih, državnih in deželnih okoliščinah, v katerih se običajno uresničuje pregovorni homo homini lupus, v njem pa posamezniki težko kaj opravijo brez krdela, v katerem pa so razmerja izrazito hierarhična. V globinskem uvidu Norme Bale so tako razpostavljeni prevladujoči moški od centralnih vladnih do lokalnih krajevnih ravni. Pisateljica z bogatimi izkušnjami iz lastnega dela v javnem in realnem družbenem sektorju jim kaže kritično zrcalo, v njem pa so tipi groteskni, na videz nevredni pomilovanja, a v bistvu družbeno škodljivi. Usodo glavnega junaka Gumpeka je seveda treba prepustiti bralnemu suspenzu, prav tako posledice njegovega soočenja z zapeljivo virtualnostjo. Ga bo izkušnja vklenila, zmlela in uničila ali se ji bo prilagodil? Norma Bale ve, da se dandanes živi v vseobsegajoči navideznosti, kjer se moški radi predajajo nadomestkom polnokrvnih žensk; tako je pač vsaj že od znamenite uspešnice Philipa K. Dicka Ali androidi sanjajo električne ovce, kot je pozneje po tej predlogi Rachel omrežila Forda v Iztrebljevalcu. Predstavitve staromodnega spolnega občevanja s zato v literaturi privlačen izziv za marsikaj, vključno s psihoanalizo. No, tvorka Agregata ne potrebuje niti teoretične niti klinične podpore za prav dober prikaz tega obče potrebnega početja. Med dvema tovrstnima opraviloma v romanu – uvodno hitrim prešuštnim in celovito neposrečenim zakonskim, je tako posebej učinkovit opis slednjega, ki ga prizanesljivo podaja ženska avtorica z vložnico v prvoosebnem moškem toku zavesti. Nekako je krivično, da se besedila, ki so najverjetneje plod večmesečnega dela, použijejo čez vikend, a za roman Agregat je to lahko le pohvalno. Bralno hlastnost spodbujajo tudi nevsiljivo poučni deli; bodisi o delovanju služb za stike z javnostmi, o pomenu mode bum bum za napade na kapitalske položaje, o rastoči proizvodnji mandljev v južni Avstraliji, o vrstah viskijev ali s podatki o tem, da je v zemlejskem ozračju dnevno okoli sto tisoč letal. Razgledana piska dodatno krepi pozornost z recepti avokadovih namazov, ostrig in eksotičnih jedi ali z razlagami umamija, japonskega izraza za peti okus, okusu zahtevnejših bralcev pa streže še s citati od Seneke, Lincolna in Tarantina do Zupana in Predina … Na predstavitvah so pisci večkrat vprašani o morebitnih modelih za svoje književne osebe. Za tokratne vrhovne v piramidi – premierja Stelarja, strankarskega predsednika Sveteta, generala Sinka – ter njihove pribočne kadre, ravnatelja Majorja, medijca Boža, poverjenika Luka in snemalca Mufla, ni težko zbrati asociacij na stvarne domačijske politike, ne nazadnje so ti marsikaj ključnega sklepali v podeželskih gostilnah. Med ženskami je nekakšen ključ morda Zora, animatorka književnih prireditev in učiteljeva volilna konkurentka, a tako profiliranih je precej in mnoge niso najbolj zadovoljne kot odkrito častihlepne gospe ministrice ali toneče v kalupe varanih žrtev in nameščene za šanke kot tarče za strelice nasprotne usode. Ironija Norme Bale tako ne zadeva le moških, saj žensko cvrtje v patriarhalnih kotlih spada k nespremenljivosti slovenske patologije. Žal sredi te deluje tudi glavni junak kot po lastnih besedah »samo figura, nujno potrebna za vzdrževanje navidezne normalnosti«. Kakšne normalnosti? Takšne med nacionalnimi vizijami in provizijami, s katerimi se za korupcijske procente pretvarjajo rodovitna kmetijska zemljišča v asfaltne zaplate za proizvodnjo mednarodnih korporacij. Tovrstno uslužnost satirično ponazarja izjava enega izmed domorodnih glavarjev: »… mi s pestjo udarjamo samo po domači mizi, k sosedovim pa tečemo takoj, ko nas pokličejo, in se pred tem še lepo vljudno sezujemo.« Pri tem so za poslovni naskok na rodno grudo v romanu poleg anglosaksonskih dobičkarjev pripravljeni tudi germanski partnerji, katerih mentaliteto obmejno in čezmejno mnogostransko aktivna pisateljica dovolj dobro pozna. In na koncu koncev – le o kakšni normalnosti je mogoče govoriti v času, v katerem so tudi čustveno občutljivi haikuji rezultat umetne inteligence. //»Ta trenutek zdaj / ujet v večnosti časa / srce utripa//«, je v romanu Agregat predstavljen kot izvržek statistično napaberkovanih informacij, hladnega algoritma in ravnodušne usluge agresivnega programa, ki kot tak seveda ne vzbuja zaupanja. Norma Bale je z drugim samostojnim romanom napisala svoje najbolj obsežno delo, ki upravičeno dráži obete, da bo spod prstov zrele ustvarjalke prišlo še več aktualnega in odličnega pisanja.

S knjižnega trga

Čebulj, Bale, Šček

26. 2. 2024

Živa Čebulj: Sama ljubezen je to, Norma Bale: Agregat, Jernej Šček: Kavarna Italija Recenzije so napisali Miša Gams, Bojan Sedmak in Iztok Ilich:

29 min

Živa Čebulj: Sama ljubezen je to, Norma Bale: Agregat, Jernej Šček: Kavarna Italija Recenzije so napisali Miša Gams, Bojan Sedmak in Iztok Ilich:

Glasbena zgodba

Nova pravila igre na področju pretočnih platform

26. 2. 2024

Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.

8 min

Na predstavitvenem festivalu MENT so glasbeni profesionalci predstavili nekatere velike spremembe na področju pretočnih platform. V letu 2023 so se na tem področju namreč zgodili nekateri tektonski premiki, ki bodo močno zaznamovali glasbeno krajino v prihodnjih letih.

Ars humana

Kako misliti današnji svet?

26. 2. 2024

Kam gre svet? V kakšni družbi živimo? Prihodnost je nejasna in jo bomo morali na novo izumiti. V času, ko živimo v permanentni krizi, je filozofija pred velikimi izzivi, kako misliti nastalo situacijo in družbeno-politično dogajanje tudi v luči tehnološkega napredka, vojn, pa globalnih podnebnih sprememb, izčrpavanj surovin in družbene neenakosti. O tem s filozofom prof. dr. Deanom Komelom. Foto: Gregor Podlogar

45 min

Kam gre svet? V kakšni družbi živimo? Prihodnost je nejasna in jo bomo morali na novo izumiti. V času, ko živimo v permanentni krizi, je filozofija pred velikimi izzivi, kako misliti nastalo situacijo in družbeno-politično dogajanje tudi v luči tehnološkega napredka, vojn, pa globalnih podnebnih sprememb, izčrpavanj surovin in družbene neenakosti. O tem s filozofom prof. dr. Deanom Komelom. Foto: Gregor Podlogar

S koncertnih prizorišč

Moteti koprske stolnice

24. 12. 2023

Malokdo pozna glasbeno bogastvo škofijskega arhiva Koper, ki je pravi unikum v slovenskem prostoru. Ohranjena dediščina vznemirja slovenske in tuje muzikologe, pa tudi glasbenike – izvajalce starih glasbenih praks. Gre za dragoceni arhiv glasbenih zapisov od srednjeveških kodeksov do glasbe 19. stoletja. To dokazuje, da so imeli v koprski stolnici že zelo zgodaj organizirano muziciranje za bogoslužje in druge slovesnosti. Popis teh zapisov so več desetletij opravljali sodelavci Muzikološkega inštituta v Ljubljani. Projekt je vodila dr. Metoda Kokole, znanstvena svetnica, raziskovalka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU.

13 min

Malokdo pozna glasbeno bogastvo škofijskega arhiva Koper, ki je pravi unikum v slovenskem prostoru. Ohranjena dediščina vznemirja slovenske in tuje muzikologe, pa tudi glasbenike – izvajalce starih glasbenih praks. Gre za dragoceni arhiv glasbenih zapisov od srednjeveških kodeksov do glasbe 19. stoletja. To dokazuje, da so imeli v koprski stolnici že zelo zgodaj organizirano muziciranje za bogoslužje in druge slovesnosti. Popis teh zapisov so več desetletij opravljali sodelavci Muzikološkega inštituta v Ljubljani. Projekt je vodila dr. Metoda Kokole, znanstvena svetnica, raziskovalka na Muzikološkem inštitutu ZRC SAZU.

Nove glasbene generacije

Elgarjev kvintet v a-molu v interpretaciji kvinteta Astra

26. 2. 2024

Marca 2023 je v dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil kvintet Astra. Sestavlja ga pet glasbenic, ki zase pravijo, da resnično uživajo v igranju komorne glasbe in skupnem muziciranju. To so violinistki Jelena Pejić in Neža Nahtigal, violistka Maja Zupin, violončelistka Tara Korica ter pianistka Rebeka Dobravec. Na koncertu so izvedle Klavirski kvintet v a-molu, op. 84 Edwarda Elgarja, ki ga je navdahnila legenda o brezbožnih španskih menihih, ki jih je zaradi bogokletnih obredov zadela strela ter spremenila v gozdiček suhih dreves v bližini koče.

40 min

Marca 2023 je v dvorani ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet potekal koncert cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil kvintet Astra. Sestavlja ga pet glasbenic, ki zase pravijo, da resnično uživajo v igranju komorne glasbe in skupnem muziciranju. To so violinistki Jelena Pejić in Neža Nahtigal, violistka Maja Zupin, violončelistka Tara Korica ter pianistka Rebeka Dobravec. Na koncertu so izvedle Klavirski kvintet v a-molu, op. 84 Edwarda Elgarja, ki ga je navdahnila legenda o brezbožnih španskih menihih, ki jih je zaradi bogokletnih obredov zadela strela ter spremenila v gozdiček suhih dreves v bližini koče.

Svet kulture

Zaključek 74. Berlinala in Cartarescu na Fabuli

26. 2. 2024

V današnji oddaji najprej o nagrajencih 74. berlinskega filmskega festivala, ki se je sklenil včeraj. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede se je potegovalo 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarca. Zlatega medveda za najboljši film je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. V oddaji boste izvedeli tudi več o gostovanju romunskega književnika Mirecee Cartarescuja na festivalu Literature sveta – Fabula.

16 min

V današnji oddaji najprej o nagrajencih 74. berlinskega filmskega festivala, ki se je sklenil včeraj. V glavnem tekmovalnem programu za zlatega in srebrne medvede se je potegovalo 20 filmov, med njimi dva prvenca in dva dokumentarca. Zlatega medveda za najboljši film je prejel dokumentarec Dahomey francosko-senegalske režiserke Mati Diop. V oddaji boste izvedeli tudi več o gostovanju romunskega književnika Mirecee Cartarescuja na festivalu Literature sveta – Fabula.

Medenina in patina

Simfonična mestna godba iz Osake/drugič

26. 2. 2024

Znova predstavljamo glasbeno odličnost zasedbe iz dežele vzhajajočega sonca – Simfonične mestne godbe iz Osake. Tokrat predstavljamo posnetke izpred slabega poldrugega desetletja s samimi tedaj novimi deli japonskih, ameriških in nizozemskih skladateljev. Predvajamo coplandovsko Baletno glasbo Roberta Sheldona, precej impresionistično Mesečino Itaruja Sakaia, kratki in strnjeni Zodiak Larryja Clarka, presenetljivo britanski Lunin kamen Kumiko Tanake in za konec še nezgrešljivo pirenejsko obarvano Costo del Sol Davida Shafferja. Simfonično mestno godbo iz Osake bo vodil Gjoči Jošida.

30 min

Znova predstavljamo glasbeno odličnost zasedbe iz dežele vzhajajočega sonca – Simfonične mestne godbe iz Osake. Tokrat predstavljamo posnetke izpred slabega poldrugega desetletja s samimi tedaj novimi deli japonskih, ameriških in nizozemskih skladateljev. Predvajamo coplandovsko Baletno glasbo Roberta Sheldona, precej impresionistično Mesečino Itaruja Sakaia, kratki in strnjeni Zodiak Larryja Clarka, presenetljivo britanski Lunin kamen Kumiko Tanake in za konec še nezgrešljivo pirenejsko obarvano Costo del Sol Davida Shafferja. Simfonično mestno godbo iz Osake bo vodil Gjoči Jošida.

Kulturnice

Rachel Bright: Obožujem to kar počnem

26. 2. 2024

Rachel Bright je angleška pisateljica, pesnica in ilustratorka otroških knjig. Slovenska založba Morfen je izdala osem njenih zgodb, ki jih je ilustriral angleški ilustrator Jim Field, v slovenščino pa jih je s polno mero rim, ritma in humorja odlično prevedel Milan Dekleva. Pravljice Rachel Bright so otrokom celega sveta predstavljene tudi v animiranih televizijskih serijah. Med prestižnimi nagradami je popularna avtorica prejela tudi knjižnega oskarja.

10 min

Rachel Bright je angleška pisateljica, pesnica in ilustratorka otroških knjig. Slovenska založba Morfen je izdala osem njenih zgodb, ki jih je ilustriral angleški ilustrator Jim Field, v slovenščino pa jih je s polno mero rim, ritma in humorja odlično prevedel Milan Dekleva. Pravljice Rachel Bright so otrokom celega sveta predstavljene tudi v animiranih televizijskih serijah. Med prestižnimi nagradami je popularna avtorica prejela tudi knjižnega oskarja.

Ženske v svetu glasbe

Ženske v svetu glasbe: Urška Križnik Zupan: solistična in komorna glasbenica

26. 2. 2024

Poslušajte skladbe Zvonimirja Cigliča, Črta Sojarja Voglarja, Clauda Debussyja, Richarda Straussa in Alojza Srebotnjaka.

30 min

Poslušajte skladbe Zvonimirja Cigliča, Črta Sojarja Voglarja, Clauda Debussyja, Richarda Straussa in Alojza Srebotnjaka.

Arsove spominčice

Šostakovič in Hindemith

26. 2. 2024

Predstavljamo posnetke iz radijskega arhiva

51 min

Predstavljamo posnetke iz radijskega arhiva

Samo muzika

Basist Ladislav Rebrek – in memoriam

25. 1. 2024

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

54 min

Oddajo bomo posvetili pomembni glasbeni osebnosti slovenskega jazza – basistu Ladislavu Rebreku. Za vedno se je poslovil konec lanskega leta – 29. decembra v 84. letu starosti. Rebrek je bil mednarodno priznani jazzovski kontrabasist in bas kitarist, ki je sodeloval v Plesnem orkestru RTV Ljubljana in v različnih zasedbah, deloval pa je tudi kot glasbeni pedagog, zborovodja in violinist.

Skladatelj tedna

Wagner med močjo oblasti in ljubezni, 1. del

26. 2. 2024

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V prvi oddaji predstavljamo Rensko zlato.

60 min

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V prvi oddaji predstavljamo Rensko zlato.

Glasbena jutranjica

Od Schuberta do Griega

26. 2. 2024

Na sporedu so medigra po tretjem dejanju iz Schubertove scenske glasbe k igri Rozamunda, kneginja s Cipra, Lisztova klavirska transkripcija Schubertovega samospeva Lipa, Pet pesmi na verze Mathilde Wesendonck Richarda Wagnerja, Balada št. 4 v f-molu, op. 52 Frédérica Chopina, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa in Vdanostna koračnica iz scenske glasbe k drami Sigurd Jursalfar, op. 56 Edvarda Griega.

121 min

Na sporedu so medigra po tretjem dejanju iz Schubertove scenske glasbe k igri Rozamunda, kneginja s Cipra, Lisztova klavirska transkripcija Schubertovega samospeva Lipa, Pet pesmi na verze Mathilde Wesendonck Richarda Wagnerja, Balada št. 4 v f-molu, op. 52 Frédérica Chopina, Koncert za violino in orkester v D-duru, op. 61 Ludwiga van Beethovna, Septet za trobento, klavir in godala, op. 65 Camilla Saint-Saënsa in Vdanostna koračnica iz scenske glasbe k drami Sigurd Jursalfar, op. 56 Edvarda Griega.

Lirični utrinek

Victor Hugo: Ko pride otrok

26. 2. 2024

Na današnji dan se je leta 1802 rodil francoski pisatelj in dramatik Victor Hugo. Študiral je na politehniki, vendar se je kmalu posvetil literarnemu delu in proti koncu dvajsetih let postal osrednja osebnost francoske romantike. Njegovo pesem z naslovom Ko pride otrok je prevedel Janez Menart, interpretira jo dramski igralec Vlado Novak.

3 min

Na današnji dan se je leta 1802 rodil francoski pisatelj in dramatik Victor Hugo. Študiral je na politehniki, vendar se je kmalu posvetil literarnemu delu in proti koncu dvajsetih let postal osrednja osebnost francoske romantike. Njegovo pesem z naslovom Ko pride otrok je prevedel Janez Menart, interpretira jo dramski igralec Vlado Novak.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

26. 2. 2024

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

29 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

26. 2. 2024

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

1 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbena jutranjica

Glasba Johannesa Brahmsa in Johanna Christiana Bacha

26. 2. 2024

Na sporedu Brahmsove Štiri pesmi za ženski zbor, dva rogova in harfo, op. 17 in Sonata za klavir štiriročno št. 3 v F-duru, op. 18/6 Johanna Christiana Bacha.

29 min

Na sporedu Brahmsove Štiri pesmi za ženski zbor, dva rogova in harfo, op. 17 in Sonata za klavir štiriročno št. 3 v F-duru, op. 18/6 Johanna Christiana Bacha.

Glasbena jutranjica

Od Purcella do Rheinbergerja

26. 2. 2024

Predvajamo Passacaglio v g-molu iz scenske glasbe Henryja Purcella k igri Kralj Artur, Sonato za violino in continuo v e-molu, op. 5/8 Arcangela Corellija, Koncert št. 4 v E-duru za violino in orkester, op. 9 Antonia Vivaldija, Tartinijevo Pastoralo v A-duru in Suito za violino in orgle, op. 137 Josepha Gabriela Rheinbergerja.

60 min

Predvajamo Passacaglio v g-molu iz scenske glasbe Henryja Purcella k igri Kralj Artur, Sonato za violino in continuo v e-molu, op. 5/8 Arcangela Corellija, Koncert št. 4 v E-duru za violino in orkester, op. 9 Antonia Vivaldija, Tartinijevo Pastoralo v A-duru in Suito za violino in orgle, op. 137 Josepha Gabriela Rheinbergerja.

Glasbena jutranjica

Od Purcella do Rheinbergerja

26. 2. 2024

Predvajamo Passacaglio v g-molu iz scenske glasbe Henryja Purcella k igri Kralj Artur, Sonato za violino in continuo v e-molu, op. 5/8 Arcangela Corellija, Koncert št. 4 v E-duru za violino in orkester, op. 9 Antonia Vivaldija, Tartinijevo Pastoralo v A-duru in Suito za violino in orgle, op. 137 Josepha Gabriela Rheinbergerja.

60 min

Predvajamo Passacaglio v g-molu iz scenske glasbe Henryja Purcella k igri Kralj Artur, Sonato za violino in continuo v e-molu, op. 5/8 Arcangela Corellija, Koncert št. 4 v E-duru za violino in orkester, op. 9 Antonia Vivaldija, Tartinijevo Pastoralo v A-duru in Suito za violino in orgle, op. 137 Josepha Gabriela Rheinbergerja.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

26. 2. 2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Milan Vincetič: Retuše

25. 2. 2024

Pesniški prizori, ki jih bolj kot z razumom dojemamo s slutnjo in čuti. Igralec: Kristijan Muck, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Režiserka: Ana Krauthaker. Produkcija: 2008.

7 min

Pesniški prizori, ki jih bolj kot z razumom dojemamo s slutnjo in čuti. Igralec: Kristijan Muck, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Mirko Marinšek. Režiserka: Ana Krauthaker. Produkcija: 2008.

Glasbena skrinjica

David Leisner: Plesi v norišnici

25. 2. 2024

Današnja oddaja bo obarvana plesno, a ne bomo predstavili plesov, na katere bi najprej pomislili. Posvetili se bomo Plesom v norišnici, glasbenem delu Davida Leisnerja, ki ga je navdihnil Ples v norišnici, likovna umetnina ameriškega realističnega slikarja Georgea Bellowsa.

18 min

Današnja oddaja bo obarvana plesno, a ne bomo predstavili plesov, na katere bi najprej pomislili. Posvetili se bomo Plesom v norišnici, glasbenem delu Davida Leisnerja, ki ga je navdihnil Ples v norišnici, likovna umetnina ameriškega realističnega slikarja Georgea Bellowsa.

Literarni portret

Jacek Podsiadło: Sezonski svetnik

25. 2. 2024

Jacek Podsiadło (1964) je konec osemdesetih oziroma na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na poljski pesniški sceni, predvsem zaradi načina pisanja. Po eni strani je njegova poezija velikokrat družbenokritična, po drugi pa je na svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki lahko z neverjetno lahkoto napiše pesem o čemer koli. Zato so njegov način ustvarjanja poezije označili za pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh in toplino. Več o tem pesniku, ki ga pri nas poznamo po izboru pesmi z naslovom Sezonski svetnik (Aleph, Ljubljana 2000), pa v njegovem portretu. Avtorica oddaje in prevoda pesmi Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Boris Juh, bralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Leto produkcije 1996.

25 min

Jacek Podsiadło (1964) je konec osemdesetih oziroma na začetku devetdesetih let prejšnjega stoletja zavzel vodilno mesto na poljski pesniški sceni, predvsem zaradi načina pisanja. Po eni strani je njegova poezija velikokrat družbenokritična, po drugi pa je na svež način povezana z naravo. Podsiadło hkrati velja za pesnika, ki lahko z neverjetno lahkoto napiše pesem o čemer koli. Zato so njegov način ustvarjanja poezije označili za pisanje intimnega dnevnika, polnega osebne mitologije. Skratka, gre za poezijo, ki bralcu vrača posluh in toplino. Več o tem pesniku, ki ga pri nas poznamo po izboru pesmi z naslovom Sezonski svetnik (Aleph, Ljubljana 2000), pa v njegovem portretu. Avtorica oddaje in prevoda pesmi Katarina Šalamun Biedrzycka, interpret Boris Juh, bralka Stannia Boninsegna, režiserka Irena Glonar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar. Leto produkcije 1996.

Ars in Drama

Nina Strnad Jazz Band

25. 2. 2024

Serija koncertov v sodelovanju z ljubljansko Dramo, ki predstavljajo jazz in tudi glasbene zvrsti, povezane z gledališčem

74 min

Serija koncertov v sodelovanju z ljubljansko Dramo, ki predstavljajo jazz in tudi glasbene zvrsti, povezane z gledališčem

V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom

Z Branetom Rončelom 20:00

25. 2. 2024

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

119 min

Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.

Spomini, pisma in potopisi

Matjaž Kmecl: Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret

25. 2. 2024

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.

16 min

Akademik Matjaž Kmecl je izjemno vsestranski intelektualec: poznamo ga in spoštujemo kot dolgoletnega profesorja na slovenistiki, literarnega zgodovinarja in teoretika, avtorja priljubljene Male literarne teorije, vrste drugih znanstvenih in literarnih del, tudi kot politika. Leta 2006 smo objavili njegovo avtobiografsko besedilo Sveti Lenart, vrtnice in gamsov skret, v katerem se hudomušno, prijazno, gostobesedno in vendar gibko spominja svojih skrivnih ljubezni. Ob okroglem jubileju akademika Matjaža Kmecla vas vabimo k poslušanju njegove imenitne pripovedi v interpretaciji Zvoneta Hribarja. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Zvone Hribar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2006.

Obiski kraljice

Orgelska knjiga Olivierja Messiaena

25. 2. 2024

V Orgelsko knjigo je Olivier Messiaen povezal sedem skladb leta 1951. Nekatere skladbe je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki. Cikel uvede skladba z naslovom Reprize z obratom, v njej skladatelj povezuje tri indijske ritme in jih podvaja, večkrat se v variirani ritmični obliki pojavi tudi dodekafonska tema. Sledijo Skladba v triu, Roke brezna, Ptičje petje, Skladba v triu 2, Oči v kolesih in Štiriinšestdeset dob.

57 min

V Orgelsko knjigo je Olivier Messiaen povezal sedem skladb leta 1951. Nekatere skladbe je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki. Cikel uvede skladba z naslovom Reprize z obratom, v njej skladatelj povezuje tri indijske ritme in jih podvaja, večkrat se v variirani ritmični obliki pojavi tudi dodekafonska tema. Sledijo Skladba v triu, Roke brezna, Ptičje petje, Skladba v triu 2, Oči v kolesih in Štiriinšestdeset dob.

Musica noster amor

Bamberški simfoniki in glasba Rossinija, Haydna in Schuberta v Bad Kissingenu

25. 2. 2024

Bamberški simfoniki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingenško poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944, 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.

91 min

Bamberški simfoniki so 29. junija lani nastopili v dvorani Maxa Littmanna v Bad Kissingenu v sklopu festivala Kissingenško poletje. Koncert je odprla uvertura k Rossinijevi operi Tatinska sraka, sledil je Koncert za violončelo št. 2 v D-duru Josepha Haydna, v katerem se je kot solist predstavil violončelist Maximillian Hornung, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 9 v C-duru, D. 944, 'Velika' Franza Schuberta. Bamberški simfonični orkester je vodil Manfred Honeck.

Nedeljsko operno popoldne

Operne zvezde

25. 2. 2024

Pojejo odlomke Dowlanda, Salierija, Capoccija, Händla, Mozarta, Verdija, Rahmaninova, Masseneta, Bizeta in Gounoda.

59 min

Pojejo odlomke Dowlanda, Salierija, Capoccija, Händla, Mozarta, Verdija, Rahmaninova, Masseneta, Bizeta in Gounoda.

Humoreska tega tedna

Raymond Queneau: Moj prijatelj Pierrot

25. 2. 2024

Zamislimo si francoski zabaviščni park v tridesetih letih 20. stoletja, v času spodobnosti in hkrati prostaškosti, ko so se moškim cedile sline ob pogledu na košček gole kože in ko je bil pretep še sestavni del vsakršnih veselic. Prevajalec: Aleš Berger, igralec: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024.

16 min

Zamislimo si francoski zabaviščni park v tridesetih letih 20. stoletja, v času spodobnosti in hkrati prostaškosti, ko so se moškim cedile sline ob pogledu na košček gole kože in ko je bil pretep še sestavni del vsakršnih veselic. Prevajalec: Aleš Berger, igralec: Primož Pirnat, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Urednik oddaje: Vlado Motnikar. Produkcija: februar 2024.

Arsove spominčice

Arsove spominčice 13:05

25. 2. 2024

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

54 min

Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.

Evroradijski koncert

Simfonični orkester Južnokorejske radiotelevizije in violinist Gil Shaham

25. 2. 2024

Šestindvajsetega oktobra je v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji potekal koncert Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije in violinista Gila Shahama. Koncert je vodil dirigent Pietari Inkinen, na sporedu koncerta pa sta bili dve britanski mojstrovini dvajsetega stoletja, Koncert za violino in orkester op. 14 Samuela Barberja in Simfonija št. 1 v b-molu Williama Waltona.

78 min

Šestindvajsetega oktobra je v Koncertni dvorani Centra umetnosti v Seulu v Južni Koreji potekal koncert Simfoničnega orkestra Južnokorejske radiotelevizije in violinista Gila Shahama. Koncert je vodil dirigent Pietari Inkinen, na sporedu koncerta pa sta bili dve britanski mojstrovini dvajsetega stoletja, Koncert za violino in orkester op. 14 Samuela Barberja in Simfonija št. 1 v b-molu Williama Waltona.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 3. del

25. 2. 2024

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

53 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Lirični utrinek

Leonard Cohen: 43. pesem iz zbirke Knjiga milosti

25. 2. 2024

Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. V Liričnem utrinku bomo slišali 43. pesem iz omenjene zbirke. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal.

2 min

Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. V Liričnem utrinku bomo slišali 43. pesem iz omenjene zbirke. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki

25. 2. 2024

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

29 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 2. del

25. 2. 2024

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

29 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

25. 2. 2024

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

58 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica, 1. del

25. 2. 2024

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

58 min

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

25. 2. 2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Samuel Beckett: Molloy (Sesanje kamnov)

24. 2. 2024

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapetljaji, med drugim vedno hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Izbrali smo enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Prevajalec Aleš Berger, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Vladimir Jovanović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.

11 min

V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapetljaji, med drugim vedno hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Izbrali smo enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Prevajalec Aleš Berger, režiser Alen Jelen, interpret Saša Tabaković, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Vladimir Jovanović, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.

Kratka radijska igra

Tomo Kočar: Skrivnost Chloe Dubois

24. 2. 2024

Igra je nastala po istoimenski kratki prozi slovenskega avtorja. V žanru detektivke govori o nezaupanju med moškim in žensko, ki pripelje do nepričakovanega preobrata in posledično do spremembe v njunem odnosu. Talbot – Jernej Kuntner Hubert – Robert Prebil Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997.

8 min

Igra je nastala po istoimenski kratki prozi slovenskega avtorja. V žanru detektivke govori o nezaupanju med moškim in žensko, ki pripelje do nepričakovanega preobrata in posledično do spremembe v njunem odnosu. Talbot – Jernej Kuntner Hubert – Robert Prebil Režiser: Jože Valentič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1997.

Sobotni glasbeni večer

Steve Earle v akustičnem koncertu na Prvem (Cankarjev dom, Ljubljana)

24. 2. 2024

Steve Earle – v oddaji, ki jo ureja Jane Weber, ga boste slišali v koncertu – je pred leti stopil na novo pot. Zaradi odličnih pesmi in razuzdanega življenja so ga razglasili za dediča Hanka Williamsa. Zaradi ljubezni do folka, countryja in bluesa so ga rokerji imeli za odpadnika, v Nashvillu pa so se zmrdovali zaradi njegovega rokovskega vedenja. Ker so pri njem našli heroin, je bil v zaporu, a se je zmagoslavno vrnil. Ozdravljen in z novimi izvrstnimi ploščami in pesmimi. Na novo pot smo Steva Earla z gosti The Delavantes pospremili tudi pri nas s koncertoma v Cankarjevem domu in novogoriški Perli, Earle pa se je tedaj predstavil tudi zagrebškemu občinstvu. Nocoj boste lahko slišali posnetek njegovega koncerta iz Ljubljane. Steve Earle se je rodil leta 1955 v mestecu Fort Monroe v Virginiji, odraščal je v Teksasu, pri enajstih letih pa je začel igrati akustično kitaro. Kmalu je spoznal Townesa Van Zandta in se za vedno navzel njegovih lepih pesmi (in tudi nekaj slabih navad). Svojemu velikemu vzorniku, ki je umrl tik pred prej omenjeno turnejo in za katerega je večkrat izjavil, da je najboljši pisec pesmi vseh časov, je Steve tudi posvetil veliko svojih del. Earlova glasba je tudi na albumu Jerusalem pretanjena mešanica različnih glasbenih slogov, znanih tako z albumov Brucea Springsteena, Neila Younga in Boba Dylana kot tudi že s skoraj pozabljenih vinilnih plošč izvajalcev tradicionalnega folka, bluegrassa in bluesa. Svoj prvenec z naslovom Guitar Town je Earle sicer izdal dokaj pozno, šele leta 1986, vendar pa so ga sprejeli izredno dobro. Steve svojega samosvojega glasbenega poslanstva in prepričanja ni spremenil niti takrat, ko je za založbo MCA posnel šest albumov in so ga štirikrat predlagali za gremija, ostal pa mu je zvest tudi, ko se je leta 1995 v velikem slogu vrnil na glasbeno prizorišče z bluegrassovsko obarvano ploščo Train A Comin. Earle je s svojo prelomno ploščo I Feel Alright, ki je izšla pri založbi E-Squared/Warner Bros, dokazal, da ni le preživel, ampak je zaradi težkih in bolečih življenjskih izkušenj postal boljši kot kdaj koli prej. Preživel je obdobje, ko mu je obsodba zaradi heroina zagrenila življenje in zasenčila njegovo nadarjenost. Zdaj so njegove misli že več let osredotočene le na glasbo. Earlovo glasbo lahko slišite tudi v filmu Dead Man Walking. Steve skladbo Ellis Unit One šteje med svoja najboljša dela, z njo pa se je znašel v ugledni druščini glasbenikov, kot so Bruce Springsteen, Johnny Cash, Eddie Vedder, Nusrat Fateh Ali Khan in Mary Chapin Carpenter. V izbrani družbi je bil tudi na plošči, ki jo je pripravil Bob Dylan, posvečena pa je Jimmieju Rodgersu. Earle je priredil Rodgersovo pesem In The Jailhouse Now, svoje priredbe pa so prispevali še Jerry Garcia, Bob Dylan, Van Morrison in drugi zvezdniki. 1 Christmas In Washington Steve Earle 2 You Know The Rest Steve Earle 3 Angry Young Man Steve Earle 4 My Old Friend The Blues Steve Earle 5 Someday Steve Earle 6 South Nashville Blues Steve Earle 7 CCKMP Steve Earle 8 Now She's Gone Steve Earle 9 More Than I Can Do Steve Earle 10 Tom Ames' Prayer Steve Earle 11 Hometown Blues Trad./ Arr. Doc Watson (???) 12 Sometimes She Forgets Steve Earle 13 Goodbye Steve Earle 14 Rex's Blues Townes Van Zandt 15 So Different Blues Trad. (Mance Lipscomb) 16 My Starter Won't Start This Morning Lightnin' Hopkins 17 Valentine's Day Steve Earle 18 Outlaws Honeymoon Steve Earle 19 Somewhere Out There Steve Earle 20 New York City (N.Y.C.) Steve Earle

119 min

Steve Earle – v oddaji, ki jo ureja Jane Weber, ga boste slišali v koncertu – je pred leti stopil na novo pot. Zaradi odličnih pesmi in razuzdanega življenja so ga razglasili za dediča Hanka Williamsa. Zaradi ljubezni do folka, countryja in bluesa so ga rokerji imeli za odpadnika, v Nashvillu pa so se zmrdovali zaradi njegovega rokovskega vedenja. Ker so pri njem našli heroin, je bil v zaporu, a se je zmagoslavno vrnil. Ozdravljen in z novimi izvrstnimi ploščami in pesmimi. Na novo pot smo Steva Earla z gosti The Delavantes pospremili tudi pri nas s koncertoma v Cankarjevem domu in novogoriški Perli, Earle pa se je tedaj predstavil tudi zagrebškemu občinstvu. Nocoj boste lahko slišali posnetek njegovega koncerta iz Ljubljane. Steve Earle se je rodil leta 1955 v mestecu Fort Monroe v Virginiji, odraščal je v Teksasu, pri enajstih letih pa je začel igrati akustično kitaro. Kmalu je spoznal Townesa Van Zandta in se za vedno navzel njegovih lepih pesmi (in tudi nekaj slabih navad). Svojemu velikemu vzorniku, ki je umrl tik pred prej omenjeno turnejo in za katerega je večkrat izjavil, da je najboljši pisec pesmi vseh časov, je Steve tudi posvetil veliko svojih del. Earlova glasba je tudi na albumu Jerusalem pretanjena mešanica različnih glasbenih slogov, znanih tako z albumov Brucea Springsteena, Neila Younga in Boba Dylana kot tudi že s skoraj pozabljenih vinilnih plošč izvajalcev tradicionalnega folka, bluegrassa in bluesa. Svoj prvenec z naslovom Guitar Town je Earle sicer izdal dokaj pozno, šele leta 1986, vendar pa so ga sprejeli izredno dobro. Steve svojega samosvojega glasbenega poslanstva in prepričanja ni spremenil niti takrat, ko je za založbo MCA posnel šest albumov in so ga štirikrat predlagali za gremija, ostal pa mu je zvest tudi, ko se je leta 1995 v velikem slogu vrnil na glasbeno prizorišče z bluegrassovsko obarvano ploščo Train A Comin. Earle je s svojo prelomno ploščo I Feel Alright, ki je izšla pri založbi E-Squared/Warner Bros, dokazal, da ni le preživel, ampak je zaradi težkih in bolečih življenjskih izkušenj postal boljši kot kdaj koli prej. Preživel je obdobje, ko mu je obsodba zaradi heroina zagrenila življenje in zasenčila njegovo nadarjenost. Zdaj so njegove misli že več let osredotočene le na glasbo. Earlovo glasbo lahko slišite tudi v filmu Dead Man Walking. Steve skladbo Ellis Unit One šteje med svoja najboljša dela, z njo pa se je znašel v ugledni druščini glasbenikov, kot so Bruce Springsteen, Johnny Cash, Eddie Vedder, Nusrat Fateh Ali Khan in Mary Chapin Carpenter. V izbrani družbi je bil tudi na plošči, ki jo je pripravil Bob Dylan, posvečena pa je Jimmieju Rodgersu. Earle je priredil Rodgersovo pesem In The Jailhouse Now, svoje priredbe pa so prispevali še Jerry Garcia, Bob Dylan, Van Morrison in drugi zvezdniki. 1 Christmas In Washington Steve Earle 2 You Know The Rest Steve Earle 3 Angry Young Man Steve Earle 4 My Old Friend The Blues Steve Earle 5 Someday Steve Earle 6 South Nashville Blues Steve Earle 7 CCKMP Steve Earle 8 Now She's Gone Steve Earle 9 More Than I Can Do Steve Earle 10 Tom Ames' Prayer Steve Earle 11 Hometown Blues Trad./ Arr. Doc Watson (???) 12 Sometimes She Forgets Steve Earle 13 Goodbye Steve Earle 14 Rex's Blues Townes Van Zandt 15 So Different Blues Trad. (Mance Lipscomb) 16 My Starter Won't Start This Morning Lightnin' Hopkins 17 Valentine's Day Steve Earle 18 Outlaws Honeymoon Steve Earle 19 Somewhere Out There Steve Earle 20 New York City (N.Y.C.) Steve Earle

Sobotni operni večer

Claude Debussy: Pelleas in Melisanda iz Budimpešte

24. 2. 2024

Libreto temelji na istoimenski simbolistični drami Maurica Maeterlincka.

177 min

Libreto temelji na istoimenski simbolistični drami Maurica Maeterlincka.

Izbrana proza

Nele Pollatschek: Majhne težave

24. 2. 2024

V Vzhodnem Berlinu rojena pisateljica, avtorica podkastov in kolumnistka Nele Pollatschek (1988) velja za eno najzanimivejših literarnih imen svoje generacije. Leta 2016 je izšel njen prvi roman Nesreča drugih (Das Unglück anderer Leute), zanj je prejela kar dve književni nagradi. Sledila mu je zbirka spominov na Anglijo iz študijskih let z naslovom Dragi Oxbridge: ljubezensko pismo Angliji (Dear Oxbridge. Liebesbrief an England). Avtoričin tretji roman z naslovom Majhne težave (Kleine Probleme) je bridko komična pripoved o tem, kako težko je preprečiti, da bi življenje vedno znova odlagali na pozneje, in da so pogosto prav drobne težave našega vsakdanjika tiste, ki nas priženejo na rob blaznosti. Bliža se 31. december in 49-letni Lars si želi z novim letom obrniti nov list. Domači so zdoma, en teden bo vendar dovolj, da postori vse, čemur se že dolgo izogiba. Toda čas teče in ostane mu le še en dan. Na njegovem seznamu je trinajst opravil, tretje izmed njih je čiščenje. Prevod Ana Grmek, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.

27 min

V Vzhodnem Berlinu rojena pisateljica, avtorica podkastov in kolumnistka Nele Pollatschek (1988) velja za eno najzanimivejših literarnih imen svoje generacije. Leta 2016 je izšel njen prvi roman Nesreča drugih (Das Unglück anderer Leute), zanj je prejela kar dve književni nagradi. Sledila mu je zbirka spominov na Anglijo iz študijskih let z naslovom Dragi Oxbridge: ljubezensko pismo Angliji (Dear Oxbridge. Liebesbrief an England). Avtoričin tretji roman z naslovom Majhne težave (Kleine Probleme) je bridko komična pripoved o tem, kako težko je preprečiti, da bi življenje vedno znova odlagali na pozneje, in da so pogosto prav drobne težave našega vsakdanjika tiste, ki nas priženejo na rob blaznosti. Bliža se 31. december in 49-letni Lars si želi z novim letom obrniti nov list. Domači so zdoma, en teden bo vendar dovolj, da postori vse, čemur se že dolgo izogiba. Toda čas teče in ostane mu le še en dan. Na njegovem seznamu je trinajst opravil, tretje izmed njih je čiščenje. Prevod Ana Grmek, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2024. Urednica oddaje Staša Grahek.

Sobotni koncert

Umetnost trobente

24. 2. 2024

Umetnost trobente se je glasil naslov tretjega koncerta lanske sezone cikla SiBrass, na katerem sta nastopila trobentač Reinhold Friedrich in pianistka Eriko Takezava, njegova dolgoletna komorna glasbena partnerica. Duo navdihuje s svežimi programi, na katerih mojstrovine za trobento in klavir vseh obdobij združuje v nadvse inovativne sporede in tako je bilo tudi 17. septembra lani v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Spored, ki sta ga predstavila stara znanca slovenskih koncertnih odrov, je obsegal glasbo Thorvalda Hansena, Ludwiga van Beethovna, Alexandra Albrechta, Jeana Hubeauja in Georgea Gershwina, v tokratnem Sobotnem koncertu pa smo pripravili enourni izbor posnetkov s koncerta.

64 min

Umetnost trobente se je glasil naslov tretjega koncerta lanske sezone cikla SiBrass, na katerem sta nastopila trobentač Reinhold Friedrich in pianistka Eriko Takezava, njegova dolgoletna komorna glasbena partnerica. Duo navdihuje s svežimi programi, na katerih mojstrovine za trobento in klavir vseh obdobij združuje v nadvse inovativne sporede in tako je bilo tudi 17. septembra lani v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Spored, ki sta ga predstavila stara znanca slovenskih koncertnih odrov, je obsegal glasbo Thorvalda Hansena, Ludwiga van Beethovna, Alexandra Albrechta, Jeana Hubeauja in Georgea Gershwina, v tokratnem Sobotnem koncertu pa smo pripravili enourni izbor posnetkov s koncerta.

Baletna glasba

Baletna glasba

24. 2. 2024

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

53 min

Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.

Kulturna panorama

Prihaja 21. festival Fabula, nova strategija za sodobni ples, v Italiji tri slovenske knjige za otroke, prenovljena razstava o kmečkih uporih v Posavskem muzeju Brežice, razstava del Vincenta van Gogha v tržaški Revoltelli, pogovor s pisateljico Gedo Blee

24. 2. 2024

Napovedujemo festival Literature sveta - Fabula, prredstavljamo Razvojno strategijo za sodobni ples, ki so jo izoblikovali na Kulturnem ministrstvu. V Italiji so z uspehom izšla tri slovenska dela za otroke, v Posavskem muzeju Brežice so odprli prenovljeno stalno razstavo Puntarija - Kmečki upori in Posavje v 16. stoletju. V Slovenijo je prišla Gerda Blees nizozemska pesnica, pisateljica in raziskovalka, v tržaškem muzeju Revoltella razstava del Vincenta van Gogha.

50 min

Napovedujemo festival Literature sveta - Fabula, prredstavljamo Razvojno strategijo za sodobni ples, ki so jo izoblikovali na Kulturnem ministrstvu. V Italiji so z uspehom izšla tri slovenska dela za otroke, v Posavskem muzeju Brežice so odprli prenovljeno stalno razstavo Puntarija - Kmečki upori in Posavje v 16. stoletju. V Slovenijo je prišla Gerda Blees nizozemska pesnica, pisateljica in raziskovalka, v tržaškem muzeju Revoltella razstava del Vincenta van Gogha.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play