Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radko Polič Rac, dramski in filmski igralec, se je rodil 18. avgusta pred osemdesetimi leti. Ob tem jubileju poslušamo, kako bere potopis Čudovitost zasvojenosti - Trikrat Rezija, dvakrat Matajur dr. Františka Benharta, češkega prevajalca in literarnega kritika, dopisnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Ta izredni poznavalec slovenske kulture v svojem besedilu razkriva občutenja ob obisku slovenskega etničnega ozemlja zunaj Slovenije, sveža in zanimiva tudi za marsikaterega Slovenca, ki se še ni mudil tam. Interpretacija Radka Poliča Raca pa besedilo, seveda, povzdigne na raven, kakršno zmore doseči izjemni umetnik. Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Režiser: Igor Likar Urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten
Organist Pieter van Dijk deluje kot profesor na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Hamburgu in na Glasbenem konzervatoriju v Amsterdamu. Je tudi mestni organist Alkmaarja, kjer umetniško vodi koncertne večere v cerkvi Laurenskerk in mednarodni orgelski festival, ki ga na historičnih orglah tega mesta prirejajo vsaki dve leti. Kot organist sodeluje tudi v stari luteranski cerkvi v Amsterdamu in v Katarinini cerkvi v Hamburgu. V njegovi izvedbi bomo slišali dela Girolama Frescobaldija, Jana Pieterszoona Sweelincka in Gerarda Bunka.
Simfonični orkester iz Stavangerja je 15. aprila lani nastopil v svoji matični dvorani Farteina Valena Koncertne hiše v Stavangerju. Leta 2012 zgrajena dvorana, poimenovana po skladatelju, ki prihaja iz tega kraja, velja za eno najboljših na svetu, njena akustika, ki se jo z višanjem in nižanjem stropnih elementov da tudi nekoliko prirediti, pa je ukrojena po željah odličnega simfoničnega orkestra iz Stavangerja. Zasedbo je na koncertu vodil Arvid Engegard, kot solista sta se v Mozartovi Koncertantni simfoniji v Es-duru, K. 364 predstavila mlada, leta 1994 rojena norveška glasbenika – violinistka Guro Kleven Hagen in violist Eivind Holtsmark Ringstad, spored pa je v drugem delu koncerta dopolnila še Mozartova zadnja simfonija – Simfonija št. 41 v C-duru, K. 551.
V odlomkih Mosce, Rossinija, Mozarta, Caldare, Masseneta, Puccinija, Dvořáka in Donizettija.
"Ekipa blodnika", ki jo tvorijo Agata Tomažič, Tamara Langus in Teja Kleč je nekega dne dobila povabilo Starega - Tita, naj se odpravi na Brione. Kako bi Jovanke 1, 2, in 3 sploh mogle pomisliti, da se na kaj podobnega ne bi odzvale? Cunje v kovček in hop v Fažano, potem pa naprej! Kako je torej potekala eskapada na najvišji ravni? Besedili sta napisali Agata Tomažič in Tamara Langus. Slednja evforijo treh Jovank malo prizemlji z razmišljanjem o Raju na zemlji. Zapisa najdemo v knjigi Ne sprašujte za pot in pod naslovom Blodnik po Istri. Izšlo je pri Društvu za dolgovezenje pred tremi leti. Interpretki Asja Kahrimanović in Vesna Jevnikar, režiserka Ana Krauthaker, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2022.
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V Evroradijskem koncertu predvajamo posnetek koncerta Simfoničnega orkestra Južnozahodnega Nemškega radia in pianistke Julijane Avdejeve. Pod dirigentskim vodstvom Teodorja Currentzisa sta nastopila 10. septembra lani v kulturnem centru Liederhalle v Stuttgartu, na sporedu koncerta pa sta bili skladbi Sergeja Prokofjeva: Koncert za klavir št. 3 v C-duru, op. 26 in Simfonija št. 5 v B-duru, op. 100. Julijana Avdejeva je ruska pianistka, ki je leta 2010 postala zmagovalka 16. Mednarodnega Chopinovega tekmovanja v Varšavi. S tem je za Halino Czerny-Stefańsko, Bello Davidovich in Martho Argerich postala šele četrta pianistka, ki je osvojila to prestižno tekmovanje, ki poteka vsakih 5 let, in ki sodi med najstarejše tovrstne glasbene dogodke.
Nella puntata di Sonoramente classici incontriamo il violagambista, docente e direttore artistico Domen Marinčič che quest’anno ha voluto ricordare il compositore capodistriano Antonio Tarsia, di cui ricorrono i 300 anni dalla morte. Ad arricchire la puntata alcuni inserti dal concerto del Festival di Radovljica dell’8 agosto 2022, nell’interpretazione dei membri dell’ensemble Musica Cubicularis. Conduttrice e curatrice della trasmissione Sonoramente Classici: Luisa Antoni.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Še ko si sam, si v dvoje. Si v dialogu s samim seboj. Vse je v parih, pravi Barbara Jurič v pesmi Hruška se je skotalila in jaz lahko diham, ki je izšla v njenem prvencu Iskanje hrane leta 2013. Življenje jo je vodilo vse bolj le k poeziji in da je pesniško ustvarjanje po svoje kot ljubljenje, namignejo tudi izbrani stihi. Interpretacija: Violeta Tomič
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesniški prvenec Kristiana Koželja, Muzej zaključenih razmerij, je ob izidu leta 2018 prejel pohvalne ocene kritikov, del pesmi iz knjige pa je zaživelo tudi v glasbeno-pesniški predstavi z enakim naslovom, ki sta jo, oziroma jo še zmeraj soustvarjata Kristian Koželj in skladatelj ter glasbenik, eden naših najbolj prepoznavnih harmonikarjev, Jure Tori. Tematski razpon izbora Koželjeve nove poezije sega od intimnih, identitetnih vprašanj do poetoloških, in čeprav se zdi govorica teh pesmi neposredna, je tisto, kar v njih ostane zamolčano, morda še pomenljivejše od povedanega. Interpretka Marinka Štern, režiserka Živa Bizovičar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2022.
Zgodba opere temelji na Ariostovem epu, njeno besedilo pa izhaja iz starejše predloge Antonia Marchija, ki je že leta 1725 nastala za Tomasa Albinonija v Benetkah. Za Händla jo je predelal Paolo Rolli, ki je izvršil vrsto sprememb in uvedel nekaj novih oseb. Čeprav je libreto nejasen in nerazumljiv in bega celo poznavalce Ariosta, lahko ocenimo Alcino za eno izmed Händlovih mojstrovin. Ker je vse v njej nerealno, ne pričakujemo logične skladnosti. Poleg tega so posamezni značaji tako jasno začrtani, da nismo nikoli v dvomu. Strastni izbruhi naslovne junakinje zagotovo sodijo med največje dosežke Händlove umetnosti, Ruggierova arija Verdi prati pa je ena mojstrovih najbolj znanih melodij. Nastopili so: Lenneke Ruiten (Alcina), Franco Fagioli (Ruggiero), Juan Sancho (Orónt), Marie Lys (Morgana), Marina Viotti (Bradamante), Guilhem Worms (Melisso) in Ludmila Schwartzwalder (Oberto). Zbor lozanske opere in Komorni orkester iz Lozane je vodil Diego Fasolis.
V igri so ljubke živalce in nežna človeška čustva. Ali z drugimi besedami domače vaške živali in priseljeni lastnik vikenda v humorni parodiji. Dramaturg: Pavel Lužan Režiser: Gregor Tozon Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jaka – Janez Starina Roza – Lučka Počkaj Francelj – Dare Valič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2003.
Ob festivalskem jubileju in izidu dvojnega albuma Jubilej, na katerem je Tomaž Domicelj zbral delček nastopov, ki jih je v sedmih letih šestkrat nanizal na treh prizoriščih Ljubljana Festivala, smo bili priča novemu dogodku, zgovorno naslovljenemu s Spet akustika. Avtor številnih ponarodelih uspešnic in na stotine drugih skladb je ob spremljavi akustičnih kitar in orglic vnovič v “butični” maniri prevzel magično prizorišče Peklenskega dvorišča, pri čemer se mu je tokrat pridružila tudi gostja Tinkara Kovač.
MA NE UNI ZA KEŠ, MAJK ČEK, MONA
Mineva sto let od rojstva francoskega pisatelja in filmskega ustvarjalca Alaina Robbe-Grilleta, enega najpomembnejših predstavnikov francoskega novega romana. Ljubosumje je, poleg opazovalske strasti, pomembna tema njegovih del. Prevajalka Snežna Prijatelj, igralca Maja Sever in Andrej Nahtigal, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojstrica zvoka Gabrijela Čepic redaktorja Marjan Strojan in Vlado Motnikar. Režiserka Irena Glonar. Leto produkcije: 1993
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
V tokratni oddaji Sobotno branje vam predstavljamo knjigo pisateljice, prevajalke in publicistke Dijane Matković – Zakaj ne pišem, ki je izšla pri Cankarjevi založbi, uredil pa jo je Aljoša Harlamov. Kot pravi Harlamov o tem avtofikcijskem, esejističnem romanu s prizori iz avtoričinega življenja, ki se močno prepletajo z družbeno in literarno refleksijo, roman pripoveduje o družbeno ekonomskih okoliščinah v katerih odraščajo in živijo milenijci, ki si iščejo službe, zaslužek in načine življenja v tem svetu, posebej pa govori o okoliščinah, ki jih onemogočajo na vsakem koraku, govori o razredu, o čemer slovenska literatura ne govori posebej rada. Z avtorico knjige se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Poletje je polno takšnih ali drugačnih glasbenih festivalov po vsem svetu. Naš Festival Ljubljana z izjemno bogatim programom praznuje jubilejnih 70 let in je le tri leta mlajši od legendarnih Dubrovniških poletnih iger, ki so nekoč gostile svetovna imena iz sveta teatra in glasbe, med njimi tudi našo slavno pianistko Dubravko Tomšič Srebotnjak. Le malokdo pa ve, da je prav Dubrovnik njeno rojstno mesto.
15. avgusta bo minilo 75 let odkar je Indija po več desetletjih boja proti britanski nadvladi postala neodvisna. Do prvih teženj po osamosvojitvi je prišlo že konec 19. stoletja, največji zagon pa so te težnje dobile pod vodstvom Mahatme Gandija v 20. in 30. letih prejšnjega stoletja. Veliki indijski voditelj, družbeni preroditelj in mislec Mahatma Gandhi je z izvajanjem nenasilnega odpora, ki zahteva resnico in neustrašnost, predrugačil politično in družbeno življenje Indije. Gandhijevo delovanje je preplet globoke religioznosti, etičnih načel in filozofskih premišljevanj, kar je predelal v sredstvo političnega boja in družbene preobrazbe, ki še danes zbuja občudovanje. Oddajo namenjamo osvetlitvi nekaterih vidikov njegovega življenja, filozofske in politične misli ter njegove zapuščine. Avtorica oddaje je Karmen Kogoj Ogris, gost pa docent doktor Nikolai Jeffs s Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem.
Predvajamo skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V poletnem času se zopet nekoliko bolj sproščeno srečujemo z izjemnimi zvočnimi primeri različnih kultur z vsega sveta. Srečujemo se z različnimi časi in prostori, ki pa nas bogatijo s spoznanji o preteklosti človeške kulture, prepričanj in razumevanja življenja. V šesti oddaji poslušamo glasbo z Madagaskarja, iz Indonezije, Burkina Fasa, Indije, Savdske Arabije in Venezuele.
Gledališki in filmski igralec Demeter Bitenc se je rodil pred sto leti, umrl pa leta 2018; svojo dolgo in bogato igralsko pot je začel v gledališču, deset let je igral v ljubljanski Drami. Zatem je kot svobodni filmski umetnik nastopal v slovenskih in jugoslovanskih filmih pa tudi v tujih produkcijah in ustvaril več kot 200 markantnih likov. V oddaji Naši umetniki pred mikrofonom je leta 2003 v pogovoru z Markom Goljo zanimivo in duhovito razmišljal o svojem življenju in delu. Foto: BoBo: Srdjan Živulović
Pridružite se nam ob Brittnovi kompoziciji A.M.D.G. in Bernsteinovih Chichesterskih psalmih.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v novi dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Prepoln lijak se zamaši, in nas duši, ko objestno goltamo. Ko goltaš vse živo je tudi naslov pesmi pesnika, pripovednika in kritika Jožeta Snoja. Vizualno je oblikovana na neki način kot lijak, široka, potem pa z vsako vrstico ožja do ene same besede, za katero se spet sprosti v širino, se izteče. Interpretacija: Nejc Cijan Garlatti
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
V novi dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose, Sebastiana Bacha, Schumanna, Gliera, Mozarta, Beethovna, Godarda in Brahmsa.
Oddajo bomo namenili glasbi kitarista in skladatelja Johnnyja Smitha, letos zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Johnny Smith je bil verjetno najbolj univerzalen in najspretnejši kitarist v petdesetih letih 20. stoletja, sposoben je bil igrati tako Schoenberga kot džezovske standarde in svoje lastne skladbe. Snemal in nastopal je zelo poredko, pa je vseeno postal eden vplivnejših kitaristov, predvsem med glasbeniki.
Sead Fetahagić se je rodil v Žepčah v Bosni in Hercegovini leta 1935. Piše prozo, gledališke, radijske in TV-igre ter filmske scenarije. Njegovo pisanje uvrščajo v moderno bošnjaško prozo z elementi eksistencializma. Za cikel oddaj Na valovih humorja smo izbrali njegovo kratko zgodbo Trenutek. Prevajalec je Štefan Kutoš, interpret Robert Prebil, režiser Jože Valentič, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje pa Marjan Kovačevič Beltram. Produkcija leta 2015.
Skozi glasbo nas bodo vodili: zbor Katedrale Kristusove Cerkve in Göttingenski festivalski orkester, baritonist Cody Qattlebaum in solisti iz zbora. Izvajalce bo izza čembala vodil Lawrence Cummings.
Jedke, duhovite in pronicljive maksime, ki jih je o odlikah in pomanjkljivostih posameznikov in družbe pisal Chamfort pred, med in po francoski revoluciji, se berejo, kakor da bi jih bil napisal naš sodobnik za naš čas
Roman, napisan v prvi osebi, se skozi oči desetletnega dečka dogaja ob koncu šestdesetih let na tržaškem Krasu in na podeželju Benečije, kjer je bil Slovenec zastrupljen s strahom pred izražanjem svoje narodnostne biti in zato prisiljen k izseljevanju oziroma izginotju. Deček, bolezensko zaznamovan s senco na pljučih, zaradi katere mora biti čim pogosteje v stiku z gozdom in čistim zrakom, živi svoje odraščanje v refleksiji do zunanjega in svojega, notranjega sveta, ki ga povečini projicira v domišljijske podobe, polne priučene krščanske kulture in resničnosti svoje delavske provenience. Ob miselnem in fantazijskem soočanju s strahotami iz časa druge svetovne vojne, o katerih mu pripovedujejo njegovi najbližji, odkriva grozo in brezup, ki ga še bolj odmikata iz realnosti v domišljijski svet hrepenenja in polepotenosti. Ob strahu pred izginotjem sebe in vseh drugih Slovencev, ki živijo na ozemlju med tržaškim Krasom in Benečijo, odkriva zamolčano resnico svojih najbližjih. Ta je določala njihovo usodo, v kateri je bilo služenje drugemu eno izmed primarnih poslanstev, to pa naj bi zagotavljalo posmrtno življenje v nebesih. Ob iskanju svoje identitete, miselne in včasih tudi fizične, v svetu, ki je pogosto zaznamovan z grobim provincializmom, se vzporedno dogaja zgodba, polna hrepenenja in ljubezni do deklice iz Benečije, za katero deček ve, da jo bo izgubil, a se obenem tolaži z mislijo, da mu bo ostal njegov svet odrešujoče domišljije. Knjiga je bila nominirana za nagrado kresnik 2006 in je izšla pri založbi Litera. Interpret: Iztok Mlakar Režija: Suzi Bandi Izvirna glasba: Iztok Cergol Produkcija: RAI-Radio Trst A, 2009
V oddaji Recital predvajamo posnetek recitala francoskega pianista mlajše generacije Jonathana Fournela, ki je 7. julija nastopil v koncertni dvorani Concertgebouw v Amsterdamu. Izvedel je Nokturno v H-duru, op. 62, št. 1 in Sonato za klavir št. 3 v h-molu, op. 58 Frederica Chopina ter Sonato za klavir št. 3 v f-molu, op. 5 Johannesa Brahmsa.
Ocena filma Izvirni naslov: Dasatskisi (2020) Režiserka: Dee Kulumbegašvili Igrajo: Ia Sukhitashvili, Rati Oneli, Kakha Kintsurashvili, Saba Gogichaishvili, Ia Kokiashvili, Mari Kopchenovi, Giorgi Tsereteli Piše: Muanis Sinanović Bere: Ivan Lotrič Gruzijski film Začetek, dolgometražni prvenec režiserke Dee Kulumbegašvili, je gotovo eden najbolj mračnih filmov, kar smo jih lahko v zadnjih letih gledali na platnih slovenskih kinematografov. Svojih učinkov ne dosega z očitnimi šokantnimi prizori, marveč, kot je to v navadi pri novejši vzhodnoevropski kinematografiji, z realističnimi pristopi in klasično kinematografsko umetnostjo. Pri tem režiserka pokaže razkošen talent. Vrstijo se statični kadri, ki kažejo na dogajanje zunaj njih, suspenz zvoka, prijemi, ki zmedejo naš občutek za resničnost. Ob pomoči realističnih pristopov to dogajanje zunaj kadra namiguje na metafizične prvine, ki so z realnostjo povsem zlite in niso pretirane ali karikirane. Ko govorimo o odsotnosti takojšnjega šoka, to lahko zveni zavajajoče. Film namreč vključuje daljša prizora spolnega nadlegovanja in posilstva. Vendar sta slednja še toliko bolj mučna, ker ne gradita na ekscentričnosti, temveč se dogajata v vsakdanjem, celo domačnem okolju, ob brezbrižni kameri. Zlo je oprijemljivo, nasilnež psihopat, ki uporabi vzvode družbene moči, in tudi ko se izkaže, da je v njem nekaj demonskega, je ta demonskost dobesedno zraščena z zemeljskostjo. Ta prizora sta tako huda ravno zaradi svoje domačnosti, bližine s vsakdanjim svetom okoli nas. Začetek moramo tako odsvetovati tistim, ki zaradi takih ali drugačnih razlogov tega ne bi zmogli prenesti. Glavna junakinja je Jana, žena vodje preganjane skupnosti Jehovovih prič in mati njunega sina. V tej skupnosti, ki je tudi pri nas sicer mistificirana, ni nič nenavadnega, gre za povsem običajno skupino ljudi, s svojimi dobrimi in slabimi platmi, ki pestijo človeštvo nasploh. Zlovešče je prikazana večinska skupnost v nebrzdanem nasilju, ki ga podpirajo uradne institucije, v svojem izsiljevanju, preganjanju in pripravljenosti mobilizirati patološke posameznike. Vendar pa tudi manjšina z univerzalnimi, povsem normaliziranimi vzvodi, ki jih ne moremo omejiti na zlo posameznikov, žensko stiska v kot. Film je kinematografski presežek ter istočasno feministični manifest, ki naredi vse, da opozori na svoje sporočilo ter pusti mučen vtis, pravzaprav preganjavico. Zaradi tega pa kdaj vendarle stopi na območje tendenčnosti. Pri tem pa se lahko vprašamo, koliko je v kinematografiji tiste tendenčnosti, ki jo zaradi družbenopolitičnih dejavnikov spregledamo. Vsak film nekaj sporoča in v vsakem sporočilu je, seveda, določena tendenca. V tem primeru se mučna udarnost sporočila zgošča in tempira proti koncu ter vključi raznovrstne motive. Ti nas lahko pustijo zmedene, vendar tudi na umetniško učinkovit način. Začetek, prvenec gruzijske režiserke Dee Kulumbegašvili, je provokativen film, ki ne bo pustil mirnega spanca.
Ocena filma Izvirni naslov: Nope (2022) Režiser: Jordan Peele Igrajo: Daniel Kaluuya, Keke Palmer, Steven Yeun, Michael Wincott, Brandon Perea Piše: Gaja Poeschl Bere: Mateja Perpar Vedno je nekoliko dvorezen meč, kadar se kakšnemu režiserju posreči posneti res izvrsten prvenec, kakršen je bila na primer tudi leta 2017 tako pri kritikih kot pri gledalcih izvrstno sprejeta grozljivka Zbeži! do takrat širši javnosti razmeroma neznanega vsestranskega filmskega ustvarjalca Jordana Peela. Z njo je dodobra pretresel občinstvo, pa tudi sam žanr grozljivega filma, ki v zadnjih desetletjih vse preredko postreže s tovrstnimi presežki. Nič čudnega torej, da so bila pričakovanja gledalcev ob Peelovem naslednjem projektu Mi zelo visoka in se kljub številnim pohvalam kritikov niso popolnoma izpolnila, očitki pa so leteli predvsem na pomanjkljivo logiko scenarija. Peeleov najnovejši celovečerni film Nak, ki je bil predpremierno prikazan kot zadnja projekcija letošnjega Filma pod zvezdami na Ljubljanskem gradu, tako v kinematografe prihaja z nekoliko manj promocijskega hrupa in previdnejšimi napovedmi. Precej upravičeno. Film Nak, v izvirniku Nope, je namreč tako večplasten, kakor je večpomenski njegov naslov, primeren za številne življenjske situacije. Ob prvem gledanju tega spektakla, kakor je film označil režiser sam, le zares pozornemu gledalcu ne bo ušla nobena povezava, navezava, opomba in noben izmed številnih simbolov, ki razmeroma preprosto osnovno zgodbo spremenijo v zapleteno miselno uganko. V odročnem kavbojskem mesecu se dogaja nekaj zelo čudnega in dva kavboja, sestra in brat, se odločita, da bosta s svojim odkritjem čim bolje zaslužila. Kakor pri komični grozljivki Mi tudi tokrat film, o vsebini katerega je zaradi kvarnikov težko izdati kaj več podrobnosti, žanrsko pa ga lahko uvrstimo nekam med triler, komedijo in znanstveno fantastiko, ob koncu projekcije gledalcem vzbuja številna vprašanja in dopušča različne možne interpretacije. Najbolj očitna je vsekakor močna družbena kritika, vprašanje, kako daleč so ljudje pripravljeni iti ter kaj vse bi storili za pet minut slave in razmeroma dober zaslužek, poleg tega pa se Peele obregne tudi ob nadutost, ki nas popade, kadar smo prepričani, da smo v nekem položaju izbranci. Oboje je, v slogu grškega hubrisa, v filmu neizprosno kaznovano. Filmski spektakel Nak, s katerim se je režiser med drugim poklonil zgodovini temnopoltih kavbojev, predvsem pa je želel »ustvariti nekaj, kar bi gledalci prišli gledat«, je vsebinsko vsekakor precej kompleksnejši in na prvi pogled manj pretresljiv, kot je bil njegov prvenec, zato najbrž ne bo navdušil toliko gledalcev, a po ogledu, ko se počasi povežejo skoraj vsi preštevilni koščki sestavljanke, se izkaže, da je Peele res izjemno razgledan, domiseln, inovativen in spreten režiser, ki svojega občinstva nikakor ne podcenjuje, prej nasprotno: morda od njega zahteva celo malce preveč.
Tako kot pred trinajstimi leti bo pianist Ivan Skrt, diplomant slovitega konservatorija Čajkovskega v Moskvi, ki se je pozneje izpopolnjeval na normalki v Parizu, v izjemnem okolju poskušal očarati obiskovalce z izbranimi klavirskimi skladbami. Najprej pa o začetku Sarajevskega filmskega festivala, na katerem bo slovenska kinematografija zastopana kot še nikoli doslej. Napovedali bomo tudi premiero radijske igre Marijino oznanjenje, radijsko priredbo znamenite drame, ki jo je na začetku prejšnjega stoletja napisal francoski pesnik in dramatik Paul Claudel.
Egon Schiele je bil eden najprovokativnejših umetnikov z začetka 20. stoletja na Dunaju. Njegovo življenje in delo so zaznamovale lepe ženske, dve izmed njih pa sta imeli nanj trajen vpliv – njegova sestra in prva muza Gerti in 17-letna Wally, njegova edina prava ljubezen, ki jo je Schiele ovekovečil v svoji znameniti sliki "Smrt in dekle". Njegove radikalne slike golih, bolnih in deformiranih teles z močno izraženo seksualno energijo so bile za dunajsko srenjo škandalozne, drzni umetniki, kot je Gustav Klimt, in umetniški agenti pa so čutili, da je v njih nekaj posebnega. Egon Schiele je bil pripravljen za svojo umetnost žrtvovati tudi ljubezen in življenje. Biografski film v režiji Dietra Bernerja je s čutno glasbo zaznamoval francosko-luksemburški skladatelj André Dziezuk.
Doc. dr. Barbara Rajgelj je predavateljica na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, raziskovalka in aktivistka, ter ena od soustanoviteljic Pravne mreže za varstvo demokracije. Za poletje priporoča ....
Poslušamo: Kvartet za začetek časa izvedba: Samanta Škorja, Špela Horvat, Tjaša Gorjanc, Peter Kaiser Koncertni tango za klavirski trio in simfonični orkester izvedba: Klavirski trio Reverie in Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigent: Miha Rogina Simfonični plesi izvedba: Simfonični orkester RTV Slovenija, dirigentka: Mojca Lavrenčič Fun-tazija za flavto in klavir izvedba: Matej Zupan, Leon Firšt Bad dreams siute, 1. stavek: Feeling lost izvedba: Big band RTV Slovenija, dirigent: Lojze Krajnčan
Predvajamo raznovrstne skladbe iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Mojster fotografije Stojan Kerbler predaja svojo izjemno umetniško dediščino Mestni galeriji Ptuj,govorimo pa tudi o odlični predstavi Vesna KUD-a Matiček s Spodnje Polskave, ki razveseljuje ustvarjalce in navdušuje občinstvo-
Tallisova daleč najbolj znana skladba je veličastni motet za štirideset glasov Spem in alium. Nastala je okoli leta 1567, ko je v Londonu spoznal italijanskega skladatelja Alessandra Striggia. Ta je obiskal več evropskih dvorov in na njih predstavil svojo izjemno štiridesetglasno mašo. V protestantskem Londonu je bila katoliška maša nezaželena, zato jo je zamenjal z motetom Ecce beatam lucem za enako število pevcev. Vojvoda Norfolk je ob tej priložnosti menda vprašal, ali bi tudi kakšen angleški skladatelj znal napisati tako posrečeno skladbo, in Tallis je na to pobudo kmalu začel pisati svoj sloviti motet.
V tretjem delu Glasbene jutranjice posebno pozornost namenjamo skladateljem, ki so glasbo pisali na zahodu Evrope, tako rekoč na atlantski obali, in sicer smo izbrali dela izpod peres portugalskih skladateljev. Na razvoj glasbe na Portugalskem je močno vplivala okolica. Izročilo, sicer trdno zakoreninjeno v Evropi, izraža tudi medcelinske kulturne interakcije, ki so se začele s portugalskimi odkritji, in portugalska glasbena zgodovina vsebuje tako srednjeveške gregorijanske korale kot tudi simfonije in sodobno glasbo. Ustvarjalo je veliko skladateljev, za danes smo izbrali dela petih. Začenjamo z najpomembnejšim portugalskim skladateljem 18. stoletja, Joséjem Antóniom Carlosom de Seixasom, ki je bil virtuoz na orglah in čembalu in je že pri svojih štirinajstih letih nasledil očeta kot organist katedrale v Coimbri. JOSÉ ANTÓNIO CARLOS DE SEIXAS: TOCCATA V D-MOLU \t1. MODERATO \t2. GIGUE \t3. MINUET Čembalo: VÁCLAV JAN SÝKORA Joao Domingos Bomtempo je bil pianist, skladatelj in pedagog. Leta 1822 se je po študiju vrnil v Lizbono in tam ustanovil Filharmonično družbo za spodbujanje javnih koncertov sodobne glasbe, po zmagi liberalcev v državljanski vojni pa je postal prvi direktor nacionalnega konservatorija, ustanovljenega leta 1835. JOAO DOMINGOS BOMTEMPO: SIMFONIJA ŠT. 1 V ES-DURU, OP. 11 \t1. LARGO - ALLEGRO VIVACE \t2. MINUETO: ALLEGRO ASSAI \t3. ANDANTE SOSTENUTO \t4. FINALE: PRESTO ORKESTER CLASSICA DO PORTO, dirigent: MEIR MINSKY Joao Pedro de Almeida Mota je deloval na prehodu iz baroka v klasicizem, glasbo pa je verjetno študiral kot zborist, bodisi v katedrali v Lizboni bodisi v cerkvi Sao Vicente de Fora. Obe sta bili takrat središče glasbene dejavnosti v Lizboni. Svoje življenje je v veliki meri posvetil cerkvi, zato v njegovem opusu najdemo lepo število svetnih del, na njegovo posvetno ustvarjanje pa je vplival predvsem španski dvor. Poleg nekaj samospevov ta del njegovega opusa obsega tudi niz 16 godalnih kvartetov. JOAO PEDRO DE ALMEIDA MOTA: GODALNI KVARTET V B-DURU, OP.5, ŠT.4 \t1. ALLEGRETTO \t2. LARGHETTO \t3. MENUETTO \t4. RONDO - ALLEGRO NOVI BUDIMPEŠTANSKI KVARTET Skladatelj, dirigent in muzikolog Fernando Lopes-Graça je bil eden najplodnejših portugalskih skladateljev dvajsetega stoletja s skladbami, ki so zajemale širok razpon žanrov. Najpomembnejša plat njegovega glasbenega sloga je njegovo prizadevanje, da bi portugalsko ljudsko glasbo uporabil kot medij za ustvarjanje lastnega sloga, podobno način kot Béla Bartók. FERNANDO LOPES GRAÇA: SONATA ŠT. 6, OP. 221 \t1. ALLEGRO NON TROPPO \t2. LARGO \t3. VIVO - ALLEGRO CON FUOCO Klavir: NELLA MAISSA Teoretika, muzikologa, pedagoga, predavatelja, kritika in skladatelja Luísa de Freitasa Branca pogosto imenujejo "uvajalec modernizma na Portugalskem", saj je portugalsko glasbo s svojim delom približal sodobni evropski kompoziciji. LUÍS DE FREITAS BRANCO: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER \t1. ALLEGRO \t2. ANDANTE \t3. ALLEGRO RDP SIMFONIČNI ORKESTER, Violina: VASCO BARBOSA, Dirigent: SILVA PEREIRA
12. avgust je svetovni dan slonov, ki je posvečen ohranjanju in zaščiti slonov po vsem svetu. Ustanovila sta ga Patricia Sims in Fundacija za vračanje slonov v divjino 12. avgusta 2012. Namen tega dne je ozaveščanje o položaju afriških in azijskih slonov ter izmenjava znanj za boljšo oskrbo in ravnanje z ujetimi in divjimi sloni. Mednarodna zveza za ohranjanje narave afriške slone uvršča na rdeči seznam kot "ranljive", azijske pa kot "ogrožene". PAVEL MIHELČIČ: DVANAJST SLONOV ANSAMBEL RTV LJUBLJANA, Dirigent: PAVEL MIHELČIČ 12. avgust je tudi mednarodni dan mladih, in sicer ga je za takega razglasila Generalna skupščina Združenih narodov decembra 1999. FRANZ LISZT: OBERMANNOVA DOLINA, S. 160, ŠT. 6 EUPHONY YOUTH ORCHESTRA, Dirigent: ZOLTÁN KOCSIS
Poljski pesnik Tadeusz Rožewicz je v pesmi Očiščenje nagovoril mlade; med drugim je zapisal verz Ne sramujte se solz, mladi pesniki. Na današnji mednarodni dan mladih pa bomo dali besedo bošnjaškemu pesniku Izetu Sarajliću, ki je bil še radikalnejši. Nikar ne hitite, mladi, med pesnike, je zapisal. Prevod: Ivan Minatti Interpretacija: Blaž Šef \t
