Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pesnica Petra Kolmančič je leta 2014 objavila svojo peto pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica drži besedo in lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Tako tudi s pesmijo Krtica, ki jo interpretira avtorica sama.
Pesnica Petra Kolmančič je leta 2014 objavila svojo peto pesniško zbirko z naslovom P(l)ast za p(l)astjo. In tako kot napoveduje večpomenski naslov zbirke, pesnica drži besedo in lušči plast za plastjo bivanjskih izkušenj in vzporednih (ne)svetov. Tako tudi s pesmijo Krtica, ki jo interpretira avtorica sama.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Triinšestdesetletni francoski pisatelj in oglaševalec Grégoire Delacourt je prvi roman Družinski pisatelj objavil pri petdesetih letih in dosegel izjemen prodajni uspeh, naslednji roman Seznam mojih želja pa še večjega, prav tako gledališka predstava, prirejena po tem besedilu. Grégoire Delacourt je prejemnik številnih nagrad, bil je nominiran tudi za prestižno Goncourtovo nagrado. V romanu Ženska, ki se ni postarala iz leta 2018 preizprašuje možnost, ali je mogoče ustaviti čas, se upreti bolečemu, neizogibnemu in neizprosnemu staranju. Odlomek je prevedla Tadeja Šergan. Igralka Darja Reichman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2024.
Radijsko igro sestavlja nabor Zlobčevih pesmi, podprtimi z glasbo in zvočnimi asociacijami. Ljubezen, to kompleksno, vznemirljivo, a pogosto tudi zmedeno čustvo, se pogosto pojavlja že v naslovih Zlobčevih pesmi, vsekakor pa prepreda glavnino opusa pesnika, katerega vzdevek je bil tudi »pesnik ljubezni«. Režiserka, prirejevalka in glasbena oblikovalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpretke in interpreti – Boris Cavazza, Miha Baloh, Violeta Tomić, Maja Sever, Vojko Zidar, Igor Samobor, Marinka Štern, Jerica Mrzel, Majda Kohek, Zvone Hribar, Tone Kuntner, Aleš Valič, Majda Grbac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1993
Radijsko igro sestavlja nabor Zlobčevih pesmi, podprtimi z glasbo in zvočnimi asociacijami. Ljubezen, to kompleksno, vznemirljivo, a pogosto tudi zmedeno čustvo, se pogosto pojavlja že v naslovih Zlobčevih pesmi, vsekakor pa prepreda glavnino opusa pesnika, katerega vzdevek je bil tudi »pesnik ljubezni«. Režiserka, prirejevalka in glasbena oblikovalka: Elza Rituper Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Interpretke in interpreti – Boris Cavazza, Miha Baloh, Violeta Tomić, Maja Sever, Vojko Zidar, Igor Samobor, Marinka Štern, Jerica Mrzel, Majda Kohek, Zvone Hribar, Tone Kuntner, Aleš Valič, Majda Grbac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 1993
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Specialist za zgodovinske instrumente s tipkami: organist in čembalist Tomaž Sevšek predstavlja ''glasbo občutenja'' iz 18. stoletja za nemški dvomanualni čembalo s 16-čeveljskim registrom in vezani klavikord.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
Zbor Slovenske filharmonije z dirigentko Ano Erčulj se poklanja skladatelju Aldu Kumarju ob njegovem življenjskem jubileju. Dihi je naslov avtorskega večera, ki so ga izvedli v Dvorani Mestne občine Nova Gorica v petek, 12. aprila 2024. Spored je pripravila umetniška vodja večera Ana Erčulj in vanj vključila zborovske skladbe z ljudsko tematiko in skladbe z umetniško poezijo Toneta Pavčka, Srečka Kosovela, Iztoka Geisterja Plamena, Rudolfa Maistra in Gregorja Strniše. Koncertni spored: Pesmi od ljubezni in kafeta, 1993 Storu si je lepi vrt Jeno leto je pasalo Za mikinega otročića Ku en šaltin Šaltin II Dva lepa pušljića Moja mati čuha kafe Ku je muj uače Zigo zigo zago Kantaj Nineta In segla je za hip v cvetoči lan (Tone Pavček), 2016 Tehtanje duš (ljudska iz Sužida pri Kobaridu), 1979 ... in Ecce homo (Srečko Kosovel), 1978 Pa da bi znal (Srečko Kosovel), 1982 Turist (Iztok Geister Plamen, aldo Kumar), 1987 Tri pesmi na besedila Rudolfa Maistra, 2018 Kazaška Polnoč Še zadnji zvon Vsi potoki vse reke (Gregor Strniša), 1994 Istrska suita, 1985 Ki če mojo travo kosit Mile mi moje škalice Cara mamma marideme Vilota Dajte, dajte
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Poslušamo pesmi o pomladi ali kako drugače povezane z njo. Pomlad kot čas obetov, radosti in ljubezni, pa tudi kot čas razmisleka o prihodnosti, življenju in naši vlogi v njem. Veliko je pesmi, ki pojejo o pomladi, bile so med najbolj priljubljenimi, po izvoru največkrat ne med najstarejšimi. Doživljanje pomladi v pesmi je bilo predvsem čustveno in pesmi o pomladi so največkrat vsaj posredno lirske ali osebno izpovedne.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko mero sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebran roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanja z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih enostavno narediti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon teatru, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, najsi je šele na začetku igralske poti ali pa že globoko v njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika skušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je predala svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem Gledališču Pupilije Ferkeverk. Tu je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem, kjer je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je odigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT, nastopala je po gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.
Oddaja s koncertnimi posnetki stare glasbe.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebej izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden jo posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo skozi pogovore, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Tokrat najprej izpostavljamo koncert v Komornem studiu, ki ga bomo neposredno prenašali drevi ob 20h iz studia 13. Izbor skladb iz 18. stoletja bo na klavikord in čembalo izvajal čembalist in organist Tomaž Sevšek. Predstavljamo še tri gledališke premiere. V SNG Maribor na oder postavljajo komično glasbeno dramo Amadeus, delno izmišljeno pripoved o genialnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovem sodobniku Antoniu Salieriju, angleškega pisatelja Petra Shafferja, ki jo je režiral umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski. V ljubljanskem Miniteatru bo nocoj zaživela premiera avtorskega projekta mladega režiserja Bora Ravbarja. Predstava z naslovom Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija ter romana Sveti nedolžneži Gilberta Adairja. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bodo uprizorili dramsko delo Dragice Potočnjak, ki ga je avtorica pisala že pred pandemijo, predstavo z naslovom Teci, Maša, teci, je režirala Nina Šorak. Na Društvu slovenskih pisateljev so danes predstavili dela, nominirana za Cankarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta.
Tokrat najprej izpostavljamo koncert v Komornem studiu, ki ga bomo neposredno prenašali drevi ob 20h iz studia 13. Izbor skladb iz 18. stoletja bo na klavikord in čembalo izvajal čembalist in organist Tomaž Sevšek. Predstavljamo še tri gledališke premiere. V SNG Maribor na oder postavljajo komično glasbeno dramo Amadeus, delno izmišljeno pripoved o genialnem skladatelju Wolfgangu Amadeusu Mozartu in njegovem sodobniku Antoniu Salieriju, angleškega pisatelja Petra Shafferja, ki jo je režiral umetniški direktor mariborske Drame Aleksandar Popovski. V ljubljanskem Miniteatru bo nocoj zaživela premiera avtorskega projekta mladega režiserja Bora Ravbarja. Predstava z naslovom Sanjači ali ljubezenska zgodba v revoluciji je nastala po motivih filma Sanjači Bernarda Bertoluccija ter romana Sveti nedolžneži Gilberta Adairja. Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega pa bodo uprizorili dramsko delo Dragice Potočnjak, ki ga je avtorica pisala že pred pandemijo, predstavo z naslovom Teci, Maša, teci, je režirala Nina Šorak. Na Društvu slovenskih pisateljev so danes predstavili dela, nominirana za Cankarjevo nagrado, ki jo podeljujejo za najboljšo izvirno knjigo minulega leta.
Tokratna oddaja AriZONA, spoznavni večer z zasedbo Hamlet Express. Fantom Svobode je šesti album zanimive in ustvarjalne druščine, ki ji načeluje Andraž Polič. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
Tokratna oddaja AriZONA, spoznavni večer z zasedbo Hamlet Express. Fantom Svobode je šesti album zanimive in ustvarjalne druščine, ki ji načeluje Andraž Polič. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
Ania Dorfmann se je rodila v Odesi leta 1899 in tam pri enajstih nastopila na svojem prvem recitalu. S sedemnajstimi se je odpravila na pariški konservatorij, kjer je študirala pri Isidorju Philippu. Poklicno kariero je začela v Belgiji in jo nadaljevala po Evropi in Veliki Britaniji. Sodelovala je z mnogimi slavnimi dirigenti, kot so Mengelberg, Beecham in sir Henry Wood. V tistem času je živela v Londonu, kjer je nastopila tudi z legendarnim tenoristom Johnom McCormackom. V New Yorku je debitirala leta 1936. Bila je ena redkih pianistk, ki so sodelovale z Arturom Toscaninijem. Z velikim maestrom je izvedla vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov, njegovo Koralno fantazijo in Trojni koncert. Ko je Toscanini komercialno snemal Beethovnove klavirske koncerte tako, da je za vsak koncert k sodelovanju povabil drugega pianista, je je za koncert št.1 izbral prav Anio Dorfmann. Njena družba je bila eminentna, saj so pri projektu sodelovali legendarni pianisti, kot so Serkin, Horowitz in Rubinstein.
Ania Dorfmann se je rodila v Odesi leta 1899 in tam pri enajstih nastopila na svojem prvem recitalu. S sedemnajstimi se je odpravila na pariški konservatorij, kjer je študirala pri Isidorju Philippu. Poklicno kariero je začela v Belgiji in jo nadaljevala po Evropi in Veliki Britaniji. Sodelovala je z mnogimi slavnimi dirigenti, kot so Mengelberg, Beecham in sir Henry Wood. V tistem času je živela v Londonu, kjer je nastopila tudi z legendarnim tenoristom Johnom McCormackom. V New Yorku je debitirala leta 1936. Bila je ena redkih pianistk, ki so sodelovale z Arturom Toscaninijem. Z velikim maestrom je izvedla vseh pet Beethovnovih klavirskih koncertov, njegovo Koralno fantazijo in Trojni koncert. Ko je Toscanini komercialno snemal Beethovnove klavirske koncerte tako, da je za vsak koncert k sodelovanju povabil drugega pianista, je je za koncert št.1 izbral prav Anio Dorfmann. Njena družba je bila eminentna, saj so pri projektu sodelovali legendarni pianisti, kot so Serkin, Horowitz in Rubinstein.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
V oddaji bodo zazvenele skladbe: 1.Antonin Dvořák: Godalni kvartet v F-duru, op. 96 Allegro ma non troppo Lento Molto vivace Finale: vivace ma non troppo Izv.: Godalni kvartet Tartini 2.Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir Allegro tristamente Romanca, (Attaca) Allegro Con Fuoco Izv.: klarinet: Jure Jenko klavir: Vladimir Mlinarić 3.Paul Hindemith: Sonata za trobento in klavir (prir. za saksofon in klavir) Mirno Živahno Zelo počasi Živahno Izv.: klavir : Nina Prešiček saksofon : Dejan Prešiček
V oddaji bodo zazvenele skladbe: 1.Antonin Dvořák: Godalni kvartet v F-duru, op. 96 Allegro ma non troppo Lento Molto vivace Finale: vivace ma non troppo Izv.: Godalni kvartet Tartini 2.Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir Allegro tristamente Romanca, (Attaca) Allegro Con Fuoco Izv.: klarinet: Jure Jenko klavir: Vladimir Mlinarić 3.Paul Hindemith: Sonata za trobento in klavir (prir. za saksofon in klavir) Mirno Živahno Zelo počasi Živahno Izv.: klavir : Nina Prešiček saksofon : Dejan Prešiček
Miklós Rózsa se je rodil leta 1907 v Budimpešti. njegova mati je bila pianistka, njegov stric pa violinist v budimpeštanski operi. Na željo očeta je na univerzi v Leipzigu sprva študiral kemijo, po enem letu pa je presedlal na študij kompozicije na leipziškem konservatoriju. Leta 1934 ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo in priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe in tako je postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Med največje glasbene dosežke Miklósa Rózse sodi tudi glasba za film Ben-Hur ameriški zgodovinski filmski spektakel, posnet leta 1959, ki je osvojil 11 Oskarjev, med njimi tudi za filmsko glasbo.
Miklós Rózsa se je rodil leta 1907 v Budimpešti. njegova mati je bila pianistka, njegov stric pa violinist v budimpeštanski operi. Na željo očeta je na univerzi v Leipzigu sprva študiral kemijo, po enem letu pa je presedlal na študij kompozicije na leipziškem konservatoriju. Leta 1934 ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo in priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe in tako je postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Med največje glasbene dosežke Miklósa Rózse sodi tudi glasba za film Ben-Hur ameriški zgodovinski filmski spektakel, posnet leta 1959, ki je osvojil 11 Oskarjev, med njimi tudi za filmsko glasbo.
Roberto - José Cura; Edgar - Carlo Bergonzi; Des Grieux - Luciano Pavarotti, Kaludi Kaludov; Rodolfo - Ramè Lahaj; Cavaradossi - Corneliu Fânăţeanu, Vladimir Atlantov; Pinkerton - Barry Morell; Johnson - Róbert Ilosfalvy; Ruggero - Giuseppe Sabbatini; Luigi - Zoran Todorović; Rinuccio - Plácido Domingo; Calaf - Octavian Naghiu, Ludovic Spiess
Roberto - José Cura; Edgar - Carlo Bergonzi; Des Grieux - Luciano Pavarotti, Kaludi Kaludov; Rodolfo - Ramè Lahaj; Cavaradossi - Corneliu Fânăţeanu, Vladimir Atlantov; Pinkerton - Barry Morell; Johnson - Róbert Ilosfalvy; Ruggero - Giuseppe Sabbatini; Luigi - Zoran Todorović; Rinuccio - Plácido Domingo; Calaf - Octavian Naghiu, Ludovic Spiess
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica Maja Vidmar je pritegnila bralke in bralce poezije že s pesniško prvenko Razdalje telesa, pozneje pa je objavila še več odmevnih in prepoznavnih pesniških zbirk. Za Prisotnost (2005) je dobila Jenkovo nagrado, s Sobami je vstopila v temnejše prostore osebnih razpoloženj, nato pa je sledila zbirka Kako se zaljubiš (2012). Pesnica je zbirko predstavila v oddaji Izšlo je; med drugim je prebrala kratko pesem Belo.
Pesnica Maja Vidmar je pritegnila bralke in bralce poezije že s pesniško prvenko Razdalje telesa, pozneje pa je objavila še več odmevnih in prepoznavnih pesniških zbirk. Za Prisotnost (2005) je dobila Jenkovo nagrado, s Sobami je vstopila v temnejše prostore osebnih razpoloženj, nato pa je sledila zbirka Kako se zaljubiš (2012). Pesnica je zbirko predstavila v oddaji Izšlo je; med drugim je prebrala kratko pesem Belo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Moj ukradeni planet je filmska pripoved iranske režiserke Farahnaz Sharifi, ki prek svoje zgodbe razkriva usodo žensk v Iranu, razdvojeno med življenjem, ki jim ga zapoveduje oblast v javnosti in zasebnim življenjem doma, v domačem okolju. Sharifi beleži zgodovino zadnjih petinštirideset let v Iranu, vse do jeseni leta 2022, ko so Iran preplavili protesti pod geslom Ženske, življenje, svoboda. Dokumentarni film, zgrajen povečini iz arhivskega gradiva, je bil premierno prikazan na letošnjem Berlinalu, le nekaj tednov kasneje pa je osvojil tudi glavno nagrado festivala dokumentarnega filma v Solunu. Tam se je z režiserko pogovarjala Petra Meterc. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.
Moj ukradeni planet je filmska pripoved iranske režiserke Farahnaz Sharifi, ki prek svoje zgodbe razkriva usodo žensk v Iranu, razdvojeno med življenjem, ki jim ga zapoveduje oblast v javnosti in zasebnim življenjem doma, v domačem okolju. Sharifi beleži zgodovino zadnjih petinštirideset let v Iranu, vse do jeseni leta 2022, ko so Iran preplavili protesti pod geslom Ženske, življenje, svoboda. Dokumentarni film, zgrajen povečini iz arhivskega gradiva, je bil premierno prikazan na letošnjem Berlinalu, le nekaj tednov kasneje pa je osvojil tudi glavno nagrado festivala dokumentarnega filma v Solunu. Tam se je z režiserko pogovarjala Petra Meterc. Bere Eva Longyka Marušič, ton in montaža Vito Plavčak.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Grški pesnik Titos Patrikios, ki se je rodil leta 1928 v Atenah, je zadnji živeči predstavnik povojne pesniške generacije. Med drugo svetovno vojno se je udeležil partizanskega odporniškega gibanja, pozneje je bil kot levičar pregnan na otoka Makronisos in Ai Stratis. Študiral je v Franciji, pozneje pa delal pri Unescu v Parizu in Rimu. Deloval je tudi kot odvetnik, sociolog in literarni prevajalec. Izdal je 28 knjig poezije in proze. Njegova prva pesniška zbirka Kolovoz je izšla leta 1954. Sodi med ustanovne člane revije Umetniški pregled, v kateri objavlja članke in kritike. Njegova dela so bila prevedena v francoščino, flamščino, nemščino in nizozemščino. Je prejemnik številnih pomembnih grških in mednarodnih literarnih nagrad. Izbor pesmi je za Literarni nokturno prevedla Lara Unuk. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Grški pesnik Titos Patrikios, ki se je rodil leta 1928 v Atenah, je zadnji živeči predstavnik povojne pesniške generacije. Med drugo svetovno vojno se je udeležil partizanskega odporniškega gibanja, pozneje je bil kot levičar pregnan na otoka Makronisos in Ai Stratis. Študiral je v Franciji, pozneje pa delal pri Unescu v Parizu in Rimu. Deloval je tudi kot odvetnik, sociolog in literarni prevajalec. Izdal je 28 knjig poezije in proze. Njegova prva pesniška zbirka Kolovoz je izšla leta 1954. Sodi med ustanovne člane revije Umetniški pregled, v kateri objavlja članke in kritike. Njegova dela so bila prevedena v francoščino, flamščino, nemščino in nizozemščino. Je prejemnik številnih pomembnih grških in mednarodnih literarnih nagrad. Izbor pesmi je za Literarni nokturno prevedla Lara Unuk. Interpretira Željko Hrs, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Ko so Franka Sinatro na neki zabavi vprašali, katera izmed njegovih plošč mu je najljubša, je odgovoril, da je to album Only the Lonely iz leta 1958. Gre za enega izmed priznanih konceptualnih projektov, ki jih je posnel v petdesetih. Z njimi je svojo kariero rešil iz slepe ulice, v kateri se je znašel po nizu osebnih in profesionalnih polomij. Z albumom "Samo za osamljene", ki se mu bomo nocoj posvetili, je dosegel svoj umetniški vrh.
Ko so Franka Sinatro na neki zabavi vprašali, katera izmed njegovih plošč mu je najljubša, je odgovoril, da je to album Only the Lonely iz leta 1958. Gre za enega izmed priznanih konceptualnih projektov, ki jih je posnel v petdesetih. Z njimi je svojo kariero rešil iz slepe ulice, v kateri se je znašel po nizu osebnih in profesionalnih polomij. Z albumom "Samo za osamljene", ki se mu bomo nocoj posvetili, je dosegel svoj umetniški vrh.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024. fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1993 in 2007 je delovala kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, leta 2007 pa se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL. Avtorici uspe spet ujeti žar osebe, ki jo slika pred nami, kronološko zapisano delo pa nas vodi vse od igralkinega otroštva do njenih velikih gledaliških vlog. Ob tem avtorica Petra Pogorevc pojasnjuje: »Knjiga Joži je nastajala štiri leta. To je bilo potovanje v neznano, na katero sem se odpravila z vrhunsko igralko in edinstveno osebo, ki sem jo prej dolgo spremljala s take ali drugačne razdalje. Najprej na televiziji, filmu, radiu in v gledališču, tam sem jo lahko občudovala v različnih vlogah, nato pa še v Mestnem gledališču ljubljanskem, v katerem sem jo imela veselje in čast opazovati v zaodrju ter z njo sodelovati med nastajanjem različnih likov oziroma uprizoritev. Zmeraj sem jo spoštovala, zmeraj me je zanimala in zmeraj sem se od nje učila. Ampak nič od vsega naštetega se ne more primerjati z lepoto in uživanjem ob večletnem dobivanju z Jožico Avbelj na kavah, namenjenih tako obujanju osebnih spominov kot pogovarjanju o tem, od kdaj in zakaj je tako usodno zavezana igranju. Če je v knjigi mogoče zaslutiti vsaj malo energije, radosti in navdiha, ki so se sproščali med temi najinimi druženji, je namen dosežen. Hvaležna sem, da nama je uspelo zgraditi bližino, iz katere je vzniknilo toliko gosto popisanih strani.« Zajetna knjiga nas z veliko sproščenosti in kančkom pogovornega jezika pelje po poti velike igralke, prejemnice številnih priznanj in nagrad, med njimi sedmih Borštnikovih nagrad za igro in Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju založbe Beletrina, Mestnega gledališča ljubljanskega in Festivala Borštnikovo srečanje, je pravi poklon igralskemu poklicu, prikaže pa ga večplastno in kompleksno, skupaj s prelomnimi in kontroverznimi predstavami, ki so dvigale prah, kot sta npr. Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, v kateri je, mimogrede, zaigrala že kot gimnazijka. Knjiga je prava zakladnica, Jožica Avbelj pa nas spusti tudi v zaodrje predstav in razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto ustvariti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024. fakulteti v Ljubljani. Med letoma 1993 in 2007 je delovala kot novinarka, kritičarka, publicistka in prevajalka, leta 2007 pa se je zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem kot dramaturginja in urednica zbirke Knjižnica MGL. Avtorici uspe spet ujeti žar osebe, ki jo slika pred nami, kronološko zapisano delo pa nas vodi vse od igralkinega otroštva do njenih velikih gledaliških vlog. Ob tem avtorica Petra Pogorevc pojasnjuje: »Knjiga Joži je nastajala štiri leta. To je bilo potovanje v neznano, na katero sem se odpravila z vrhunsko igralko in edinstveno osebo, ki sem jo prej dolgo spremljala s take ali drugačne razdalje. Najprej na televiziji, filmu, radiu in v gledališču, tam sem jo lahko občudovala v različnih vlogah, nato pa še v Mestnem gledališču ljubljanskem, v katerem sem jo imela veselje in čast opazovati v zaodrju ter z njo sodelovati med nastajanjem različnih likov oziroma uprizoritev. Zmeraj sem jo spoštovala, zmeraj me je zanimala in zmeraj sem se od nje učila. Ampak nič od vsega naštetega se ne more primerjati z lepoto in uživanjem ob večletnem dobivanju z Jožico Avbelj na kavah, namenjenih tako obujanju osebnih spominov kot pogovarjanju o tem, od kdaj in zakaj je tako usodno zavezana igranju. Če je v knjigi mogoče zaslutiti vsaj malo energije, radosti in navdiha, ki so se sproščali med temi najinimi druženji, je namen dosežen. Hvaležna sem, da nama je uspelo zgraditi bližino, iz katere je vzniknilo toliko gosto popisanih strani.« Zajetna knjiga nas z veliko sproščenosti in kančkom pogovornega jezika pelje po poti velike igralke, prejemnice številnih priznanj in nagrad, med njimi sedmih Borštnikovih nagrad za igro in Borštnikovega prstana za življenjsko delo. Knjiga, ki je nastala v sodelovanju založbe Beletrina, Mestnega gledališča ljubljanskega in Festivala Borštnikovo srečanje, je pravi poklon igralskemu poklicu, prikaže pa ga večplastno in kompleksno, skupaj s prelomnimi in kontroverznimi predstavami, ki so dvigale prah, kot sta npr. Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, v kateri je, mimogrede, zaigrala že kot gimnazijka. Knjiga je prava zakladnica, Jožica Avbelj pa nas spusti tudi v zaodrje predstav in razgrne svoj igralski credo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto ustvariti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.«
Čas je (tudi) za glasbo najbolj pomembna mera. Določa trajanje in zaporedje impulzov. Dan traja 24 ur. Ponovi se vsakih 24 ur. Dan sestavljata noč in dan, dan in noč. Oba dela dneva pa se (severno ali južno od ekvatorja) ponavljata v različno trajajočih zaporedjih. Zaporedje pa je tisto, kar prepoznamo kot ritem. V določenem zaporedju utripa človekovo srce. Ker je srce živa črpalka, se utrip srca giblje v okviru (za zdravega človeka) primerljivih zaporedjih. Ritem je zaporedje časovnih enot. Ritem je nihanje, je vrsta bolj in manj poudarjenih mejnih vrednosti, je ponavljanje dveh in več kontrastnih zvočnih impulzov. Zaporedje kontrastnih elementov je prvinska lastnost gibanja, ki ga imenujemo ritem. V ritmu se menjujejo letni časi, v ritmu poteka promet. Ritem je nekaj vsakdanjega, v glasbi je ritem temeljni princip ponavljanja.
Čas je (tudi) za glasbo najbolj pomembna mera. Določa trajanje in zaporedje impulzov. Dan traja 24 ur. Ponovi se vsakih 24 ur. Dan sestavljata noč in dan, dan in noč. Oba dela dneva pa se (severno ali južno od ekvatorja) ponavljata v različno trajajočih zaporedjih. Zaporedje pa je tisto, kar prepoznamo kot ritem. V določenem zaporedju utripa človekovo srce. Ker je srce živa črpalka, se utrip srca giblje v okviru (za zdravega človeka) primerljivih zaporedjih. Ritem je zaporedje časovnih enot. Ritem je nihanje, je vrsta bolj in manj poudarjenih mejnih vrednosti, je ponavljanje dveh in več kontrastnih zvočnih impulzov. Zaporedje kontrastnih elementov je prvinska lastnost gibanja, ki ga imenujemo ritem. V ritmu se menjujejo letni časi, v ritmu poteka promet. Ritem je nekaj vsakdanjega, v glasbi je ritem temeljni princip ponavljanja.
Poročamo o otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Slovenski filharmoniji, kjer so Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Davorina Morija, organist Tomaž Sevšek, violinistka Lalita Svete in pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik izvedli glasbo Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka, 5. koncertu Orkestrskega cikla koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor ter o koncertu godalnega kvarteta kolektiva Carpe artem, ki so v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v soboto, 20. aprila, nastopili v Minoritski cerkvi nove kulturne četrti minoriti na Lentu. Nekaj minut namenjamo še pravkar končanemu tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in pregledu prihajajočih glasbenih dogodkov.
Poročamo o otvoritvenem koncertu 38. Slovenskih glasbenih dnevov v Slovenski filharmoniji, kjer so Orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom Davorina Morija, organist Tomaž Sevšek, violinistka Lalita Svete in pianistki Lovorka Nemeš Dular in Nina Prešiček Laznik izvedli glasbo Alda Kumarja, Tomaža Sveteta in Uroša Rojka, 5. koncertu Orkestrskega cikla koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor ter o koncertu godalnega kvarteta kolektiva Carpe artem, ki so v sklopu Slovenskih glasbenih dnevov v soboto, 20. aprila, nastopili v Minoritski cerkvi nove kulturne četrti minoriti na Lentu. Nekaj minut namenjamo še pravkar končanemu tekmovanju slovenskih pevskih zborov Naša pesem v Mariboru in pregledu prihajajočih glasbenih dogodkov.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
Tudi tokrat bo v ospredju glasba Antonina Dvořaka; letos bo namreč minilo 120 let od skladateljeve smrti. Njegove Pesmi iz rokopisa Dvůr Králové (mesta na vzhodu Češke, ki leži ob reki Labi) izvirajo iz leta 1872. Ko se je skladatelj odločil za uglasbitev, se je s tem pridružil vrsti umetnikov, ki so jih te pesmi navdihnile že prej. Tako kot njegovi predhodniki pa je tudi on z njimi želel izraziti svoja domoljubna čustva, saj je ta rokopis za Čehe veliko narodno bogastvo in ponos. Pri skladanju je uporabil različne kompozicijske pristope, pri vseh pa se je močno oddaljil od značilnosti nemških romantikov in si prizadeval ustvariti prepoznaven kompozicijski izraz.
V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!
V vili Zlatici se je odprla razstava Slovenska literarna moderna v češkem okolju, na odru SNG Maribor pa je premiero doživela predstava Prizori iz zakonskega življenja. Program Ars Radia Slovenija razpisuje 33. natečaj za nagrado lastovka. V Kozinovi dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani sta Cankarjev dom in agencija Im.puls.art. pripravila komorni koncert uglednih glasbenikov. Vabljeni k poslušanju!
Boštjan Franetič je skladatelj, kitarist in pedagog, ki živi in dela v Ljubljani.
Boštjan Franetič je skladatelj, kitarist in pedagog, ki živi in dela v Ljubljani.
Vsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.
Vsako pomlad v Bologni že več kot šestdeset let prirejajo sejem knjig za otroke. Letošnja častna gostja sejma je bila Slovenija. V sejemsko središče je bila tako postavljena bogata dediščina Slovencev na področju književnosti za otroke in mlade odrasle, v posebno žarišče pa tudi ilustracija kot sestavni in nepogrešljivi del omenjene literature. Ko se človek ozre po neskončni pokrajini stojnic Bolonjskega sejmišča, se zave, da je ta sejem predvsem posel, namenjen založnikom. In prav zato je toliko lepše, ko v vsej svetovni založniški »menažeriji« zagleda prav poseben prostor ob vstopu na sejmišče, skrbno namenjen samo slovenski ilustraciji. Varno razstavljene ilustracije pod pravljičnim baldahinom in z mehko preprogo pod stopali te namreč takoj prestavijo v neki drug, magičen svet podob in pokažejo, da je Slovenija res v samem vrhu svetovne ilustracije. Pri ilustracijah bi prav gotovo morali ponosno dvigniti brado in se zavedati tega izjemnega bisera. Prvo branje je namreč tudi in predvsem vizualno. Zato je tako pomembna kakovostna ilustracija, ki poleg bralne in v začetkih glasnega branja slušne pismenosti krepi vizualno občutljivost, pa tudi kritičnost. V tokratnem Grafoskopu je v žarišče postavljena slovenska ilustracija v luči Bologne, pa tudi širše, v kontekstu kulturno-umetnostne vzgoje. Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Mirta Berlan Glasbena oprema: Darja Hlavka Godina Sogovornici – Tanja Komadina, ilustratorka in likovna urednica pri Mladinski knjigi založbi, in Maša P. Žmitek, ilustratorka in vodja Centra ilustracije Produkcija uredništva za kulturo, april 2024.
Kratka radijska igra je priredba istoimenske kratke zgodbe iz zbirke Dobra družba Ane Svetel. Zbirko sestavljajo zgodbe o naključnih, vendar zato še bolj usodnih srečanjih med neznanci, ki jih združi skupni prevoz. Tako je tudi v tej igri, v kateri se na vožnji iz Milana v Ljubljano srečata finančna analitičarka in mlad pesnik. Kratko radijsko igro posvečamo Jerneju Gašperinu, prejemniku igralske nagrade Duše Počkaj za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Nataša Barbara Gračner On – Jernej Gašperin Alessandra – Špela Kravogel Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Kratka radijska igra je priredba istoimenske kratke zgodbe iz zbirke Dobra družba Ane Svetel. Zbirko sestavljajo zgodbe o naključnih, vendar zato še bolj usodnih srečanjih med neznanci, ki jih združi skupni prevoz. Tako je tudi v tej igri, v kateri se na vožnji iz Milana v Ljubljano srečata finančna analitičarka in mlad pesnik. Kratko radijsko igro posvečamo Jerneju Gašperinu, prejemniku igralske nagrade Duše Počkaj za dveletno obdobje, ki jo podeljuje Združenje dramskih umetnikov Slovenije. Režiserka in dramaturginja: Špela Kravogel Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ona – Nataša Barbara Gračner On – Jernej Gašperin Alessandra – Špela Kravogel Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.
Tanja Božić je po izobrazbi literarna komparativistka in francistka: pesni in objavlja že kar nekaj let. Leta 2020 je postala vitezinja Pesniškega turnirja, pred kratkim pa je pri LUD Literatura objavila pesniško prvenko z naslovom Vejo po vejo. Že naslov s svojo večpomenskostjo pove, da ima pesnica rada zvočne prijeme in da poezije ne razume kot nekaj linearnega. Njena poezija je tematsko precej razvejena, saj piše tako o posledici vojne in osebni izkušnji, razmerjih z bližnjimi in tudi o izkušnji drugih, drugačnih in vendar ne tako drugačnih, vedno pa subtilno, pogosto nežno, privošči pa si tudi kako novo besedo, na primer lubjezenska ali pa vejeglasje (obe besedi je računalniški program nemudoma podčrtal). V oddaji Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, pesnica prebere kar nekaj pesmi, med drugim pa tudi lepo zagovarja umetniško svobodo. Nikar ne zamudite.
Kulturno umetniško društvo Sodobnost International se že dolgo načrtno posveča spodbujanju ljubezni do branja pri mladih in najmlajših. Eden izmed projektov, ki so jih v ta namen razvili, je projekt Naša mala knjižnica. Sprva slovenski projekt je leta 2014 postal mednarodni, leta 2016 pa mu je skupina strokovnjakov Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije prisodila laskavi naziv zgodba o uspehu. Priznanje mu je podelila tudi mednarodna sekcija za mladinsko književnost IBBY. Gostimo Alenko Urh, vodjo slovenskega dela projekta in Katjo Kac, vodjo mednarodnega sodelovanja pri KUD Sodobnost International.
Kulturno umetniško društvo Sodobnost International se že dolgo načrtno posveča spodbujanju ljubezni do branja pri mladih in najmlajših. Eden izmed projektov, ki so jih v ta namen razvili, je projekt Naša mala knjižnica. Sprva slovenski projekt je leta 2014 postal mednarodni, leta 2016 pa mu je skupina strokovnjakov Generalnega direktorata za izobraževanje in kulturo Evropske komisije prisodila laskavi naziv zgodba o uspehu. Priznanje mu je podelila tudi mednarodna sekcija za mladinsko književnost IBBY. Gostimo Alenko Urh, vodjo slovenskega dela projekta in Katjo Kac, vodjo mednarodnega sodelovanja pri KUD Sodobnost International.
Poslušajte skladbe za orkester Franza Liszta, Zoltana Kodalya in Bele Bartoka. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice orkestralne glasbe madžarskih skladateljev v izvedbi slovenskih orkestrov. Poslušajte skladbe na ljudske teme v plesnih ritmih: Fantazijo na madžarske ljudske teme za klavir in orkester, S123 Franza Liszta, Plese iz Marosszka Zoltana Kodalya in Plesno suito Bele Bartoka. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 25. aprila, ob 5.05.
Poslušajte skladbe za orkester Franza Liszta, Zoltana Kodalya in Bele Bartoka. V Arsovih spominčicah vas vabimo k poslušanju skladb iz zakladnice orkestralne glasbe madžarskih skladateljev v izvedbi slovenskih orkestrov. Poslušajte skladbe na ljudske teme v plesnih ritmih: Fantazijo na madžarske ljudske teme za klavir in orkester, S123 Franza Liszta, Plese iz Marosszka Zoltana Kodalya in Plesno suito Bele Bartoka. Oddajo, ki jo je pripravila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 25. aprila, ob 5.05.
Prve simfonične pesnitve je napisal Hector Berlioz, ki je tudi eden najbolj znanih predstavnikov programske glasbe. Končno obliko in ime je simfonična pesnitev dobila z deli Franza Liszta. Skladatelj ni želel strogo upoštevati formalnih kompozicijskih vzorcev in oblik, ki so prevladovale v tistem času (to sta bili predvsem sonatna oblika in rondo). Sam jih je zasnoval svobodneje. Pri simfonični pesnitvi sta namreč bolj kot sama oblika pomembna sredstvo in namen.
Prve simfonične pesnitve je napisal Hector Berlioz, ki je tudi eden najbolj znanih predstavnikov programske glasbe. Končno obliko in ime je simfonična pesnitev dobila z deli Franza Liszta. Skladatelj ni želel strogo upoštevati formalnih kompozicijskih vzorcev in oblik, ki so prevladovale v tistem času (to sta bili predvsem sonatna oblika in rondo). Sam jih je zasnoval svobodneje. Pri simfonični pesnitvi sta namreč bolj kot sama oblika pomembna sredstvo in namen.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Pesnik, esejist, prevajalec in kulturolog Aleš Debeljak (rojen l. 1961, umrl l. 2016) je leta 2009 objavil pesniško zbirko Tihotapci. O zbirki, nagrajeni z Jenkovo nagrado, je s svojo značilno energijo pripovedoval v oddaji Izšlo je; z enako energijo, morda še intenzivneje, je tudi prebral pesem James Joyce je spal tukaj. O pesmi je dejal, da ne pomeni poplačanega dolga do generacije in njenega zbornika Noč v Ljubljani.
Pesnik, esejist, prevajalec in kulturolog Aleš Debeljak (rojen l. 1961, umrl l. 2016) je leta 2009 objavil pesniško zbirko Tihotapci. O zbirki, nagrajeni z Jenkovo nagrado, je s svojo značilno energijo pripovedoval v oddaji Izšlo je; z enako energijo, morda še intenzivneje, je tudi prebral pesem James Joyce je spal tukaj. O pesmi je dejal, da ne pomeni poplačanega dolga do generacije in njenega zbornika Noč v Ljubljani.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
Dvajseta leta prejšnjega stoletja so bila eno bolj dinamičnih desetletij dvajsetega stoletja. Po desetletju, ki je preživelo prvo svetovno vojno in prav tako smrtonosno pandemijo španske gripe, so rjoveča dvajseta prinesla vzpon džeza, v Ameriki pa tudi prohibicijo, ki je poskrbela za vzpon organiziranega kriminala, gibanje sufražetk in uvedbo volilne pravice za ženske, pa tudi neverjeten tehnološki razvoj in izjemno gospodarsko rast, končala pa so se s spektakularnim zlomom newyorške borze jeseni leta 1929.
