Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poliglot, književni zgodovinar in kritik Matija Čop je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa, s svojo razgledanostjo po literaturi je močno vplival na razvoj slovenske književnosti, še posebej na tesnega prijatelja Franceta Prešerna. Čopova prezgodnja smrt v Savi, prav na današnji dan leta 1835, je Prešerna močno prizadela. Posvetil mu je tedaj nastali Krst pri Savici in mu v spomin zložil elegijo v nemščini, napisal mu je nagrobni napis in deset let po smrti še pesem V spomin Matija Čopa. Igralec Gašper Tič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiser Alen Jelen. Posneto januarja 2017.
Poliglot, književni zgodovinar in kritik Matija Čop je bil najbolj izobražen Slovenec svojega časa, s svojo razgledanostjo po literaturi je močno vplival na razvoj slovenske književnosti, še posebej na tesnega prijatelja Franceta Prešerna. Čopova prezgodnja smrt v Savi, prav na današnji dan leta 1835, je Prešerna močno prizadela. Posvetil mu je tedaj nastali Krst pri Savici in mu v spomin zložil elegijo v nemščini, napisal mu je nagrobni napis in deset let po smrti še pesem V spomin Matija Čopa. Igralec Gašper Tič, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič. Režiser Alen Jelen. Posneto januarja 2017.
Giacoma Casanovo danes poznamo predvsem kot pustolovca in ljubimca, a je bil eden najbolj izobraženih in razgledanih ljudi svojega časa. V Spominih, objavljenih po njegovi smrti, je ohranil pisano podobo življenja v 18. stoletju v tedanji Evropi, literarno biografijo o njem pa je napisal Stefan Zweig. Avtorica oddaje Vida Curk, prevajalca Jože Dolenc in Evald Flisar. igralec Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Dejan Kaloper, glasbeni opremljlevalec Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg. Režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2005.
Giacoma Casanovo danes poznamo predvsem kot pustolovca in ljubimca, a je bil eden najbolj izobraženih in razgledanih ljudi svojega časa. V Spominih, objavljenih po njegovi smrti, je ohranil pisano podobo življenja v 18. stoletju v tedanji Evropi, literarno biografijo o njem pa je napisal Stefan Zweig. Avtorica oddaje Vida Curk, prevajalca Jože Dolenc in Evald Flisar. igralec Kristijan Muck, bralca Lidija Hartman in Dejan Kaloper, glasbeni opremljlevalec Marko Stopar, tonski mojster Jure Culiberg. Režija Ana Krauthaker. Posneto leta 2005.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Pierre Boulez je s svojo osebnostjo korenito posegel v glasbeno dogajanje dvajsetega stoletja, njegove vizije pa prav tako posegajo tudi v novo tisočletje. S svojim delovanjem je določal metode, izoblikoval estetike, podvomil o preteklih idealih in prevrednotil marsikaj, kar se je zdelo še tako nedvoumno.
Pierre Boulez je s svojo osebnostjo korenito posegel v glasbeno dogajanje dvajsetega stoletja, njegove vizije pa prav tako posegajo tudi v novo tisočletje. S svojim delovanjem je določal metode, izoblikoval estetike, podvomil o preteklih idealih in prevrednotil marsikaj, kar se je zdelo še tako nedvoumno.
Založba Mladinska knjiga je v 80 letih svojega obstoja ustvarila izjemno knjižno zapuščino, ob kateri so rasle generacije Slovencev, nekoč pa tudi Jugoslovanov. Za to knjižno zapuščino stoji trdo delo inovativnih in zagnanih posameznikov – urednikov in urednic, avtorjev in avtoric, prevajalk in prevajalcev, ilustratorjev in ilustratork. Niko Grafenauer se v svojih spominih Plasti odzidanih daljav med drugim vrača k začetkom Mladinske knjige in Kristini Brenkovi, eni izmed velikih urednic te založbe, ki je v uredniške vode pritegnila tudi samega Grafenauerja. Avtor literarnega besedila: Niko Grafenauer, Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; igralca: Matej Puc, Nina Valič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; redaktorica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Založba Mladinska knjiga je v 80 letih svojega obstoja ustvarila izjemno knjižno zapuščino, ob kateri so rasle generacije Slovencev, nekoč pa tudi Jugoslovanov. Za to knjižno zapuščino stoji trdo delo inovativnih in zagnanih posameznikov – urednikov in urednic, avtorjev in avtoric, prevajalk in prevajalcev, ilustratorjev in ilustratork. Niko Grafenauer se v svojih spominih Plasti odzidanih daljav med drugim vrača k začetkom Mladinske knjige in Kristini Brenkovi, eni izmed velikih urednic te založbe, ki je v uredniške vode pritegnila tudi samega Grafenauerja. Avtor literarnega besedila: Niko Grafenauer, Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; igralca: Matej Puc, Nina Valič; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; redaktorica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je 28. marca letos nastopil v dvorani kölnske Filharmonije. Tam je pod vodstvom svojega aktualnega šefa dirigenta, Romuna Cristiana Măcelaruja, najprej izvedel Uverturo v C-duru Fanny Hensel Mendelssohn. Sledil je Violinski koncert v d-molu Roberta Schumanna, v katerem se je kot solist preizkusil danes 24-letni švedski violinist Daniel Lozakovich, spored pa je dopolnila še Bramsova 1. simfonija.
Predvajamo posnetke s koncerta Simfoničnega orkestra Zahodnonemškega radia iz Kölna, ki je 28. marca letos nastopil v dvorani kölnske Filharmonije. Tam je pod vodstvom svojega aktualnega šefa dirigenta, Romuna Cristiana Măcelaruja, najprej izvedel Uverturo v C-duru Fanny Hensel Mendelssohn. Sledil je Violinski koncert v d-molu Roberta Schumanna, v katerem se je kot solist preizkusil danes 24-letni švedski violinist Daniel Lozakovich, spored pa je dopolnila še Bramsova 1. simfonija.
Ville-Lobosa, Wagnerja, Bellinija in Verdija.
Ville-Lobosa, Wagnerja, Bellinija in Verdija.
Julijske oddaje Humoreska tega tedna bodo v znamenju avstrijskega pisatelja Petra Altenberga, ki je živel na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Rodil se je leta 1959 kot Richard Englander, velja pa za poosebljenje dunajskega kavarniškega literata in še danes - namreč kot kip - sedi v svoji nekdaj stalni kavarni Cafe Central na Dunaju. V boemsko-vagabundskem življenju je ustvaril kratke impresionistične "prozne skice" in aforistične "drobce", v katerih po večini premišljuje o pisateljevanju, ženskah, zdravem načinu življenja in življenju sploh, opazuje dunajski mestni okoliš, naravo in seveda kavarne. V prvem delu cikla, ki je na vrsti v nadaljevanju, razmišlja o pesništvu. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef in Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2014.
Julijske oddaje Humoreska tega tedna bodo v znamenju avstrijskega pisatelja Petra Altenberga, ki je živel na prelomu iz 19. v 20. stoletje. Rodil se je leta 1959 kot Richard Englander, velja pa za poosebljenje dunajskega kavarniškega literata in še danes - namreč kot kip - sedi v svoji nekdaj stalni kavarni Cafe Central na Dunaju. V boemsko-vagabundskem življenju je ustvaril kratke impresionistične "prozne skice" in aforistične "drobce", v katerih po večini premišljuje o pisateljevanju, ženskah, zdravem načinu življenja in življenju sploh, opazuje dunajski mestni okoliš, naravo in seveda kavarne. V prvem delu cikla, ki je na vrsti v nadaljevanju, razmišlja o pesništvu. Prevajalka Stana Anželj, interpreti Pavle Ravnohrib, Lotos Vincenc Šparovec, Blaž Šef in Ivan Lotrič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2014.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Luzernski simfonični orkester in pianist Francesco Piemontesi sta 22. avgusta lani nastopila v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra v Luzernu. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala sta pod vodstvom šefa dirigenta orkestra Michaela Sanderlinga najprej izvedla Klavirski koncert št. 5 v Es-duru, op. 73 z vzdevkom Imperator Ludwiga van Beethovna, v drugem delu pa je Simfonični orkester iz Luzerna izvedel še Simfonijo št. 9 v C-duru, D. 944, Veliko Franza Schuberta.
Luzernski simfonični orkester in pianist Francesco Piemontesi sta 22. avgusta lani nastopila v Koncertni dvorani Kulturnega in kongresnega centra v Luzernu. Na koncertu v sklopu tamkajšnjega poletnega glasbenega festivala sta pod vodstvom šefa dirigenta orkestra Michaela Sanderlinga najprej izvedla Klavirski koncert št. 5 v Es-duru, op. 73 z vzdevkom Imperator Ludwiga van Beethovna, v drugem delu pa je Simfonični orkester iz Luzerna izvedel še Simfonijo št. 9 v C-duru, D. 944, Veliko Franza Schuberta.
Poslušamo Divertimento za godalni orkester Bele Bartoka, Serenado za godala v g-molu, op. 35 Oscarja Nathana Strausa, prvi stavek iz Divertimenta št.1 Heinricha Sutermeisterja ter Serenado za godalni orkester v Es-duru, op. 6 Josepha Suka.
Poslušamo Divertimento za godalni orkester Bele Bartoka, Serenado za godala v g-molu, op. 35 Oscarja Nathana Strausa, prvi stavek iz Divertimenta št.1 Heinricha Sutermeisterja ter Serenado za godalni orkester v Es-duru, op. 6 Josepha Suka.
Poljski pesnik Miron Białoszewski se je v svoji poeziji običajno dotikal preprostih tem, tem vsakdanjega življenja, ki se jim je čudil in jih občudoval. Poleg tega je v pesmih rad koval neologizme in se poigraval z jezikom. Pesem Mi, morske zvezde je prevedel Primož Čučnik, interpretira jo Gregor Gruden.
Poljski pesnik Miron Białoszewski se je v svoji poeziji običajno dotikal preprostih tem, tem vsakdanjega življenja, ki se jim je čudil in jih občudoval. Poleg tega je v pesmih rad koval neologizme in se poigraval z jezikom. Pesem Mi, morske zvezde je prevedel Primož Čučnik, interpretira jo Gregor Gruden.
Piston je bil pomemben nosilec ameriške simfonične tradicije dvajsetega stoletja. Ustvarjal je v neoklasicističnemu in pozno romantičnemu slogu, prežetemu z iznajdljivimi kompozicijskimi domislicami, ki so presegale okvirje tradicionalne harmonije. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je sam napisal več temeljnih del o glasbenem nauku ter bil priznan pedagog. Šesto simfonijo je napisal za 75. obletnico Bostonskega simfoničnega orkestra, posvetil pa jo je njegovemu dolgoletnemu dirigentu Sergeju Kusevickemu ter njegovi ženi. Skladba ima štiri stavke z oznakami: Fluendo espressivo, Scherzo: Leggerissimo vivace, Adagio sereno in Allegro energico. Zlasti drugi stavek je poln neobičajnih harmoničnih prijemov, izstopajoča je tudi tolkalska sekcija, dodatno ritmično plast pa tvorijo še pridušeni pizzicati v godalih.
Piston je bil pomemben nosilec ameriške simfonične tradicije dvajsetega stoletja. Ustvarjal je v neoklasicističnemu in pozno romantičnemu slogu, prežetemu z iznajdljivimi kompozicijskimi domislicami, ki so presegale okvirje tradicionalne harmonije. Pri tem ni zanemarljivo dejstvo, da je sam napisal več temeljnih del o glasbenem nauku ter bil priznan pedagog. Šesto simfonijo je napisal za 75. obletnico Bostonskega simfoničnega orkestra, posvetil pa jo je njegovemu dolgoletnemu dirigentu Sergeju Kusevickemu ter njegovi ženi. Skladba ima štiri stavke z oznakami: Fluendo espressivo, Scherzo: Leggerissimo vivace, Adagio sereno in Allegro energico. Zlasti drugi stavek je poln neobičajnih harmoničnih prijemov, izstopajoča je tudi tolkalska sekcija, dodatno ritmično plast pa tvorijo še pridušeni pizzicati v godalih.
Poslušamo prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in Baletne prizore, op. 52 Aleksandra Glazunova.
Poslušamo prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in Baletne prizore, op. 52 Aleksandra Glazunova.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Izbrali smo odlomek iz kratke zgodbe z naslovom Elza, ene izmed petih, ki sestavljajo knjigo Steklene stene Ane Svetel. Ana Svetel je po poklicu etnologinja in kulturna antropologinja, zaposlena na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Uveljavila se je tudi kot pesnica, pisateljica in kolumnistka. Napisala je dve pesniški zbirki in dve kratkoprozni zbirki. Zbirka Steklene stene iz leta 2024, za katero je letos spomladi prejela nagrado kritiško sito, združuje pet motivno in tematsko raznovrstnih zgodb, ki pa jih, kot je povedala avtorica, povezuje razmeroma sorodno razpoloženje, nabito z neugodjem in tesnobo. Interpretka Sabina Kogovšek, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2025.
Ljubezn, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Ljubezn, častihlepje in izdaje, teme, ki vodijo v mrežo prevar in pogubo številnih likov.
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Marjan Tomšič je bil slovenski pisatelj in kulturni delavec, ki je v letih svojega ustvarjanja obveljal za najizrazitejšega predstavnika slovenske različice magičnega realizma, čeprav nekateri njegova dela raje uvrščajo v pokrajinsko fantastiko; obenem pa je to avtor, ki je Istro postavil na slovenski literarni zemljevid. Živel je med letoma 1939 in 2023, napisal je deset romanov, je avtor več zbirk kratkih zgodb, mladinskih del in pravljic, radijskih iger in dramskih besedil. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada. Njegova domišljijska zgodba Prakača Hara je bila objavljena v zbirki kratke proze Veter večnosti leta 1989, izbrali pa smo odlomek z začetka zgodbe. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
Življenjsko vodilo Boštjana Kotnika je spreminjanje skupnosti, ljudi z igro in veselje do lepšega sobivanja. Verjame, da lahko ustvarimo boljšo družbo in svet, ko stvari delamo skupaj. Je predsednik Društva za kulturo inkluzije, vodja oddelka za projektne dejavnosti na Centru Janeza Levca Ljubljana in mednarodnega festivalskega leta Igraj se z mano. Ustvaril je zdaj že tradicionalni mednarodni festival Igraj se z mano, ki je največji dogodek socialnega vključevanja ljudi s posebnimi potrebami v srednji Evropi. Pravi, da je inkluzija naložba družbe, inkluzivno izobraževanje pa postaja temelj kakovostnega in pravičnega šolskega sistema. Razmišljanja Boštjana Kotnika bomo spoznali v oddaji Razkošje v glavi. Pred mikrofon ga je povabila Petra Medved.
V juliju in avgustu boste v terminu oddaje Sobotni koncert, torej ob sobotah ob 17. uri, lahko spremljali izbrane oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Avtor nas je v oddajah iz omenjenega ciklusa, ki je bil na Arsu premierno predvajan v razdobju kar treh let od 2016 do 2018, popeljal na potovanje po sledeh skladateljev, pisateljev, pesnikov in drugih umetnikov, ki so živeli in ustvarjali v sredozemskih deželah. Razkril nam je dragocene izsledke dolgotrajnega raziskovanja družbenih, filozofskih, umetniških in zgodovinskih kontekstov sredozemskega prostora. Prav tako je predstavil redka, dragocena glasbena gradiva, ki jih je na teh poteh odkril, in sadove mnogih raziskovalnih poti, ki jih je opravil vzdolž obale Jadranskega in Sredozemskega morja. Vse to je de Incontrera sprva opisal in interpretiral v vrsti knjižnih izdaj, nato pa še v radiofonski obliki v gargantovskem ciklusu oddaj Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontere. Prva oddaja iz niza letošnjih poletnih ponovitev nosi naslov Katari v zahodni Evropi. Njen avtor je v njej z različnih zornih kotov, še zlasti pa ob pomoči slikovitih glasbenih primerov, osvetlil katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Osredotočili se bomo na preganjanje katárov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III, predvajali trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, ob koncu oddaje pa bo zvenel tudi odlomek iz enega od velikih motetov Jeana-Josepha de Mondonvilla. Oddaja je bila prvič na sporedu 4. februarja 2017. Brala sta Maja Šumej in Ivan Lotrič, uredil jo je Mihael Kozjek.
V juliju in avgustu boste v terminu oddaje Sobotni koncert, torej ob sobotah ob 17. uri, lahko spremljali izbrane oddaje iz ciklusa Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontrere. Avtor nas je v oddajah iz omenjenega ciklusa, ki je bil na Arsu premierno predvajan v razdobju kar treh let od 2016 do 2018, popeljal na potovanje po sledeh skladateljev, pisateljev, pesnikov in drugih umetnikov, ki so živeli in ustvarjali v sredozemskih deželah. Razkril nam je dragocene izsledke dolgotrajnega raziskovanja družbenih, filozofskih, umetniških in zgodovinskih kontekstov sredozemskega prostora. Prav tako je predstavil redka, dragocena glasbena gradiva, ki jih je na teh poteh odkril, in sadove mnogih raziskovalnih poti, ki jih je opravil vzdolž obale Jadranskega in Sredozemskega morja. Vse to je de Incontrera sprva opisal in interpretiral v vrsti knjižnih izdaj, nato pa še v radiofonski obliki v gargantovskem ciklusu oddaj Mediteran – glasbeno in čustveno popotovanje Carla de Incontere. Prva oddaja iz niza letošnjih poletnih ponovitev nosi naslov Katari v zahodni Evropi. Njen avtor je v njej z različnih zornih kotov, še zlasti pa ob pomoči slikovitih glasbenih primerov, osvetlil katarstvo – družbeno in versko gibanje, ki se je širilo po Evropi od XI. do XIV. stoletja. Osredotočili se bomo na preganjanje katárov v južni Franciji, ki ga je leta 1208 z napovedjo križarske vojne sprožil papež Inocenc III, predvajali trubadurske pesmi, ki opevajo vzpon in padec katarov, ob koncu oddaje pa bo zvenel tudi odlomek iz enega od velikih motetov Jeana-Josepha de Mondonvilla. Oddaja je bila prvič na sporedu 4. februarja 2017. Brala sta Maja Šumej in Ivan Lotrič, uredil jo je Mihael Kozjek.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo popotnice, novinarke in pisateljice Anje Kovačič Peter Opeka, ostani z nami. Kovačičeva je na Madagaskarju obiskala svetovno znanega misijonarja Pedra Opeko in napisala navdihujočo pripoved o velikem človekoljubu, ki na tem afriškem otoku že več kot 50 let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojanstvo. Knjga je zbirka ganljivih in pretresljivih zgodb ljudi, ki jim je slovensko-argentinski misijonar pomagal in še vedno pomaga in jim tako za vedno spreminja življenja in budi vero v upanje. Izšla je pri založbi Beletrina, uredila jo je Branka Fišer. O vsebini knjige se je Liana Buršič pogovarjala z njeno avtorico Anjo Kovačič, odlomke iz knjige je interperetiral Dejan Kaloper.
Tokrat vam predstavljamo najnovejšo knjigo popotnice, novinarke in pisateljice Anje Kovačič Peter Opeka, ostani z nami. Kovačičeva je na Madagaskarju obiskala svetovno znanega misijonarja Pedra Opeko in napisala navdihujočo pripoved o velikem človekoljubu, ki na tem afriškem otoku že več kot 50 let uresničuje svoje poslanstvo in pomaga najranljivejšim – lačnim, revnim in brezdomnim, ki so izgubili človeško dostojanstvo. Knjga je zbirka ganljivih in pretresljivih zgodb ljudi, ki jim je slovensko-argentinski misijonar pomagal in še vedno pomaga in jim tako za vedno spreminja življenja in budi vero v upanje. Izšla je pri založbi Beletrina, uredila jo je Branka Fišer. O vsebini knjige se je Liana Buršič pogovarjala z njeno avtorico Anjo Kovačič, odlomke iz knjige je interperetiral Dejan Kaloper.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
Umetniško-raziskovalni kolektiv Nonument Group se bo na 61. Beneškem bienalu prihodnje leto posvetil ruševinam prve džamije pri nas iz obdobja 1. svetovne vojne. Ne le umrle stavbe, tudi vloga mrtvih v življenju posameznikov v sodobni družbi je naša tema, sicer osrednja nit mednarodne interdisciplinarne konference. Oblikovalec vidnih sporočil Tomato Košir na Ljubljanskem gradu predstavlja svoje vizualne komentarje, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa dve razstavi skozi različne medije izražata kritiko sodobnemu kapitalizmu. In še v tržaško razstavišče Skladišče idej gremo, na fotografsko razstavo o arhitekturnih značilnostih Slovenije in dežele Furlanije Julijske krajine.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V vietnamski glasbi so prisotni elementi kitajske in južnoazijskih kultur, glasbeno gledališče se je izoblikovalo na podlagi kitajske opere, pozneje pa so vsebine zgodb izvirale tudi iz francoske literature, kar je bilo posledica razvoja dogodkov po 16. stoletju, ko so najprej v te kraje prišli misijonarji, nato pa je Francija z vojaško kampanjo zavzela Indokitajski polotok. Poslušamo predvsem primere v prvi polovici dvajsetega stoletja prevladujočega žanra »cai luong«, v katerem so poleg vplivov klasičnih gledališč prisotni tudi vplivi ljudske glasbe.
V vietnamski glasbi so prisotni elementi kitajske in južnoazijskih kultur, glasbeno gledališče se je izoblikovalo na podlagi kitajske opere, pozneje pa so vsebine zgodb izvirale tudi iz francoske literature, kar je bilo posledica razvoja dogodkov po 16. stoletju, ko so najprej v te kraje prišli misijonarji, nato pa je Francija z vojaško kampanjo zavzela Indokitajski polotok. Poslušamo predvsem primere v prvi polovici dvajsetega stoletja prevladujočega žanra »cai luong«, v katerem so poleg vplivov klasičnih gledališč prisotni tudi vplivi ljudske glasbe.
Alenka Pirjevec, osemdesetletnica, se je v bogatem in raznovrstnem opusu dokazala kot igralka, animatorka lutk, režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, mentorica, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav zdaj si v Slovenskem gledališkem inštitutu lahko ogledamo razstavo lutk Alenke Pirjevec z naslovom Alenka dela lutke, ki se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič zaživele lutke v njeni izdelavi, do 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen zaokrožila svojo lutkovno kariero. Z Alenko Pirjevec se je leta 2015 pogovarjala Tadeja Krečič:
Alenka Pirjevec, osemdesetletnica, se je v bogatem in raznovrstnem opusu dokazala kot igralka, animatorka lutk, režiserka, dramaturginja, avtorica celostne podobe uprizoritve, scenografka, snovalka in izdelovalka lutk, mentorica, umetniška vodja Lutkovnega gledališča Ljubljana. Prav zdaj si v Slovenskem gledališkem inštitutu lahko ogledamo razstavo lutk Alenke Pirjevec z naslovom Alenka dela lutke, ki se osredotoča na avtorske projekte Alenke Pirjevec kot tudi na uprizoritve, za katere je izdelala lutke. Sledimo ji od leta 1994, ko so v Cankarjevem Pohujšanju prvič zaživele lutke v njeni izdelavi, do 2017, ko je s predstavo Prva ljubezen zaokrožila svojo lutkovno kariero. Z Alenko Pirjevec se je leta 2015 pogovarjala Tadeja Krečič:
Maja smo z Markom Vatovcem posneli pogovor o njegovem Priročnik za vodenje zbora. Dobrodošli ob spremljanju predstavitve.
Maja smo z Markom Vatovcem posneli pogovor o njegovem Priročnik za vodenje zbora. Dobrodošli ob spremljanju predstavitve.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Današnji čas je žal vse bolj čas porušenih mest. Porušeno mesto je svojo pesem naslovil tudi neznani angleški avtor iz desetega stoletja. Kako nenavadno sodobno zveni ta že starodavna pesem. Prevajalec Marjan Strojan, interpret Gašper Lovrec. Produkcija 2022.
Današnji čas je žal vse bolj čas porušenih mest. Porušeno mesto je svojo pesem naslovil tudi neznani angleški avtor iz desetega stoletja. Kako nenavadno sodobno zveni ta že starodavna pesem. Prevajalec Marjan Strojan, interpret Gašper Lovrec. Produkcija 2022.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Lizsta in Telemanna v prvem, Ajdiča in Babnika v drugem ter Ridouta, Schuberta, Paganinija, Bennetta, Liszta in Saint-Saënsa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Lizsta in Telemanna v prvem, Ajdiča in Babnika v drugem ter Ridouta, Schuberta, Paganinija, Bennetta, Liszta in Saint-Saënsa v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Slišali bomo izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo nastopili na zadnjem večeru letošnjega jazz festivala v Ljubljani na prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: vokalistko ajo monet, pianista Nduduza Makhathinija in bobnarja Asherja Gamedzeja.
Slišali bomo izbor skladb v izvedbi nekaterih glasbenikov, ki bodo nastopili na zadnjem večeru letošnjega jazz festivala v Ljubljani na prizoriščih Cankarjevega doma. Poslušali bomo naslednje izvajalce: vokalistko ajo monet, pianista Nduduza Makhathinija in bobnarja Asherja Gamedzeja.
Andrej Lupinc, ki sicer deluje kot režiser, scenarist in filmski ter televizijski snemalec, je do zdaj objavil dve zbirki kratkih zgodb, zbirko Mala šola muharjenja (CZ, 2009), pozneje pa še zbirko Umetne muhe in druge laži CZ, 2013). Toda Lupinc je ves čas pisal tudi poezijo, pred kratkim je izšla njegova pesniška zbirka Izštevanke za morišča (Črna skrinjica, 2025). Podobno kot za njegovo prozno pisanje tudi za njegovo poezijo velja, da je humorna in igriva. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih novejših, še neobjavljenih pesmi. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Andrej Lupinc, ki sicer deluje kot režiser, scenarist in filmski ter televizijski snemalec, je do zdaj objavil dve zbirki kratkih zgodb, zbirko Mala šola muharjenja (CZ, 2009), pozneje pa še zbirko Umetne muhe in druge laži CZ, 2013). Toda Lupinc je ves čas pisal tudi poezijo, pred kratkim je izšla njegova pesniška zbirka Izštevanke za morišča (Črna skrinjica, 2025). Podobno kot za njegovo prozno pisanje tudi za njegovo poezijo velja, da je humorna in igriva. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo nekaj njegovih novejših, še neobjavljenih pesmi. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Letos mineva 100 let od rojstva Clytusa Gottwalda, dirigenta, muzikologa in skladatelja, ki je predelal nešteto klavirskih in orkestralnih del v zborovske partiture. Gustav Mahler, Alban Berg in Maurice Ravel niso niti sanjali, da bodo njihove izbrane instrumentalne zvočne barve kadar koli ujete v zborovski stavek: Clytus Gottwald je transkribiral več kot 100 njihovih skladb. 22. februarja letos jih je na koncertu v Stuttgartu uzvočil Zbor Jugozahodnega nemškega radia pod vodstvom Marcusa Creeda. Večeru je dal naslov Fin de siècle: Hommage à Clytus Gottwald. Zbor – Gottwald je bil njegov ustanovni član – je predstavil vrhunce njegovega dela, k transkripcijam ga je spodbudila Ligetijeva tehnika zvočnih ploskev.
Letos mineva 100 let od rojstva Clytusa Gottwalda, dirigenta, muzikologa in skladatelja, ki je predelal nešteto klavirskih in orkestralnih del v zborovske partiture. Gustav Mahler, Alban Berg in Maurice Ravel niso niti sanjali, da bodo njihove izbrane instrumentalne zvočne barve kadar koli ujete v zborovski stavek: Clytus Gottwald je transkribiral več kot 100 njihovih skladb. 22. februarja letos jih je na koncertu v Stuttgartu uzvočil Zbor Jugozahodnega nemškega radia pod vodstvom Marcusa Creeda. Večeru je dal naslov Fin de siècle: Hommage à Clytus Gottwald. Zbor – Gottwald je bil njegov ustanovni član – je predstavil vrhunce njegovega dela, k transkripcijam ga je spodbudila Ligetijeva tehnika zvočnih ploskev.
Kako so videti antične Atene, če jih uzremo z mesta, ki so ga v tedanji družbi zavzemale hetere, rafinirane, visoko izobražene starogrške prostitutke?
Kako so videti antične Atene, če jih uzremo z mesta, ki so ga v tedanji družbi zavzemale hetere, rafinirane, visoko izobražene starogrške prostitutke?
Sloviti španski flamenko kitarist Vicente Amigo je zvezdnik poletnih Rončelovih obiskov na Obali, zato ga boste slišali tudi v tokratnem izboru. A šele na koncu, medtem ko bo večer odprl veliki Eric Clapton. Vmes: kitarist Robben Ford ter brazilska pianistka in pevka Eliane Elias - oba iz Združenih držav Amerike.
Sloviti španski flamenko kitarist Vicente Amigo je zvezdnik poletnih Rončelovih obiskov na Obali, zato ga boste slišali tudi v tokratnem izboru. A šele na koncu, medtem ko bo večer odprl veliki Eric Clapton. Vmes: kitarist Robben Ford ter brazilska pianistka in pevka Eliane Elias - oba iz Združenih držav Amerike.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, učenka in pisateljica 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Produkcija: Radio Trsta A, 2021.
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
''Fotografija je glas, ki je živ,'' pravi fotoreporter Paolo Pellegrin. Svoje prvo naročilo je izvedel v 90-ih na Kosovu, od tedaj pa je nadaljeval delo na kriznih žariščih in območjih spopadov; aktiven je še danes. Spremljal je invazijo ZDA na Irak, drugo palestinsko intifado, genocid v Darfurju, vojni v Siriji in Ukrajini. V objektiv ne zajema samo spektakla vojne, ampak tudi trenutke žalovanja, medčloveške solidarnosti. Zanimajo ga posledice vojnega dogajanja, o tem priča serija portretov mladih palestinskih civilistov, ki so bili ob bombnih napadih trajno poškodovani in zato z vojno za vedno zaznamovani tudi telesno. Spremljal je posledice izraelskih zračnih napadov v Libanonu in dogajanje v Gazi, kamor mu kot zahodnemu novinarju vstop ta hip ni dovoljen. Ob tem Pellegrinove fotografije zaznamuje izjemna estetska kakovost. S fotoaparatom beleži tudi posledice podnebnih sprememb. Njegovo razstavo Antologija v Galeriji Jakopič v Ljubljani denimo zaključujejo podobe razpok v večnem ledu na Antarktiki. Ob odprtju pregledne razstave se je v prestolnici mudil tudi avtor sam, ki smo ga med sprehodom po razstavi povabili k premisleku o mediju fotografije in vlogi fotografa v svetu, zasičenem s podobami. Kot gostja pa se nam je v studiu pridružila še dr. Marija Skočir, umetnostna zgodovinarka, kuratorka in programska vodja Galerije Jakopič. Foto: Blaž Gutman / MGML
Stoletnici rojstva Cirila Zlobca, ki se je prav na današnji dan rodil v kraški vasici Ponikve, se bodo zvečer poklonili v Kosovelovem domu v Sežani s pesniškim koncertom - In na začetku je bila beseda. Kot je ob pesnikovi smrti leta 2018 zapisal Miran Košuta, je bil Ciril Zlobec do zadnjega - žarni, mladeniško strastni pevec ljubezni, besede, Krasa, naroda, človeka. Zlobcu namenjamo tudi današnjo rubriko Pol minute poezije. Prihodnji teden dviga zastor 32. Primorski poletni festival, ki prinaša enajst dogodkov na številnih odprtih prizoriščih Istre. Z monodramo in pogovorom se bodo poklonili tudi 30. obletnici genocida v Srebrenici. Na Sotočju v Tolminu se glasbeni in kreativni festival Sajeta, ki že vrsto let dejansko vpliva in zaznamuje širši kulturno-družbeni prostor, nocoj preveša v osrednji del z nastopom japonske zasedbe Bo Ningen. Letošnji Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru ponuja manj grozljivk in po besedah organizatorjev več žanrskih obstrancev, oziroma, žanrsko manj definiranih filmov. Goran Gregorič je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal skladbe britansko-ameriške zasedbe Fleetwod Mac.
Stoletnici rojstva Cirila Zlobca, ki se je prav na današnji dan rodil v kraški vasici Ponikve, se bodo zvečer poklonili v Kosovelovem domu v Sežani s pesniškim koncertom - In na začetku je bila beseda. Kot je ob pesnikovi smrti leta 2018 zapisal Miran Košuta, je bil Ciril Zlobec do zadnjega - žarni, mladeniško strastni pevec ljubezni, besede, Krasa, naroda, človeka. Zlobcu namenjamo tudi današnjo rubriko Pol minute poezije. Prihodnji teden dviga zastor 32. Primorski poletni festival, ki prinaša enajst dogodkov na številnih odprtih prizoriščih Istre. Z monodramo in pogovorom se bodo poklonili tudi 30. obletnici genocida v Srebrenici. Na Sotočju v Tolminu se glasbeni in kreativni festival Sajeta, ki že vrsto let dejansko vpliva in zaznamuje širši kulturno-družbeni prostor, nocoj preveša v osrednji del z nastopom japonske zasedbe Bo Ningen. Letošnji Grossmannov festival fantastičnega filma in vina v Ljutomeru ponuja manj grozljivk in po besedah organizatorjev več žanrskih obstrancev, oziroma, žanrsko manj definiranih filmov. Goran Gregorič je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal skladbe britansko-ameriške zasedbe Fleetwod Mac.
Dva izjemna godalna kvarteta našega časa, Belcea in Ebène, sta moči združila na koncertu, ki je potekal 23. maja lani v Nacionalnem glasbenem avditoriju v Madridu. Združena osemčlanska zasedba je izvedla Oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna in Oktet v C-duru, op. 7 Georgeja Enescuja.
Dva izjemna godalna kvarteta našega časa, Belcea in Ebène, sta moči združila na koncertu, ki je potekal 23. maja lani v Nacionalnem glasbenem avditoriju v Madridu. Združena osemčlanska zasedba je izvedla Oktet v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna in Oktet v C-duru, op. 7 Georgeja Enescuja.
V Ljubljani bodo uprizorili zadnjo opero velikana baročnega glasbenega gledališča Claudia Monteverdija Kronanje Popeje, ki v nasprotju z uveljavljeno tradicijo mitoloških tem upodablja resnično zgodovinsko snov. Prvo izvedbo je doživela leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo in kmalu postala prava senzacija. Koprodukcijo podpisujejo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana in Festivala Ljubljana. Pričenja se Primorski poletni festival, ki ponuja žanrsko raznovrstne dogodke slovenske in tuje produkcije. V pretežno gledališkem in plesnem programu veliko pozornosti namenjajo tudi čezmejnemu sodelovanju.
V Ljubljani bodo uprizorili zadnjo opero velikana baročnega glasbenega gledališča Claudia Monteverdija Kronanje Popeje, ki v nasprotju z uveljavljeno tradicijo mitoloških tem upodablja resnično zgodovinsko snov. Prvo izvedbo je doživela leta 1643 v beneški operni hiši Santi Giovanni e Paolo in kmalu postala prava senzacija. Koprodukcijo podpisujejo Akademija za glasbo Univerze v Ljubljani, SNG Opera in balet Ljubljana in Festivala Ljubljana. Pričenja se Primorski poletni festival, ki ponuja žanrsko raznovrstne dogodke slovenske in tuje produkcije. V pretežno gledališkem in plesnem programu veliko pozornosti namenjajo tudi čezmejnemu sodelovanju.
Vohunski triler režiserja Stevena Soderbergha, ki ga občinstvo najbolj pozna po filmu Seks, laži in videotrakovi, se lahko pohvali z izvirnim scenarijem, ki ga je napisal David Koepp. Koepp je že med pisanjem scenarija za film Misija: Nemogoče opravil številne intervjuje z agenti obveščevalnih služb in tako dobil idejo za pričujoči scenarij, v katerem se zakonca, zaposlena v isti obveščevalni agenciji, znajdeta pred preizkušnjo zvestobe delodajalcu, državi in drug drugemu. Seksapilni triler, v katerem osrednji vlogi britanskih obveščevalcev Georgea in Kathryn Woodhouse-a odigrata enigmatični Michael Fassbender ter vsestranska Cate Blanchett, je obenem tudi napeta drama z nekaj elementi akcijskega filma. Bolj kot s posnetki dramatičnega zasledovanja in hitrostnega odštevanja nas namreč film očara z nepričakovanimi psihološkimi igricami in poligrafskimi preizkusi, na podlagi katerih osrednji junak George med petimi sodelavci išče izdajalca agencije, ki naj bi s spletnim virusom delal v smeri izničenja njenega obstoja in razkrivanja informacij zlobnim Rusom. Seveda so britanski agenti za razliko od ruskih prikazani kot visoko sofisticirani, racionalni, znanstveni in prav perverzno etični, medtem ko so Rusi prikazani kot bradati barbari, ki jim gre v osnovi za uničenje svetovnega prebivalstva, kar je v tovrstnih filmih žal pravilo. Čeprav je film z dolžino 93 minut prekratek, da bi lahko natančno razdelal psihološke karakterje vseh petih britanskih osumljencev, med katerimi kot najbolj sumljiva izstopa Kathryn s svojimi skrivnostnimi obiski Züricha, pa ima prav vsak med njimi neko svojo bizarno posebnost, travmatično izkušnjo ali skrivnost, ki se dokončno razkrije v zadnjih petih minutah filma. V ostalih vlogah nastopajo Marisa Abela, Tom Burke, Naomie Harris, Regé-Jean Page in Pierce Brosnan, ki ga poznamo iz serije filmov o Jamesu Bondu. In če smo že pri Bondu; v filmu Črna torba lahko prepoznavamo določene dramaturške prijeme,ki so jih navdahnili tako filmi o Bondu, kot tudi film Gospod in gospa Smith, ki je s podobno zgodbo o vohunskem paru “zaoral ledino” pred dvajsetimi leti. Črna torba je bolj kot misteriozna detektivka v prvi vrsti film o zahodnih vrednotah, družinski zvestobi in poklicni etiki, za katero se na koncu izkaže, da jo izneverijo prav tisti, ki bi jo po službeni dolžnosti morali najbolj upoštevati. Črna torba je tako ime obveščevalne operacije kot tudi sinonim za metodologijo, s katero se lahko pride do dešifriranja tajnih podatkov preko različnih strategij analize izjav osumljencev. Film nenazadnje pokaže tudi na dejstvo, da so obveščevalci krvavi pod kožo in da pri svojem delu dostikrat naredijo veliko napak, ki jih lahko stanejo uglednega statusa, zakona in življenja. Piše: Miša Gams Bere: Ajda Sokler
Vohunski triler režiserja Stevena Soderbergha, ki ga občinstvo najbolj pozna po filmu Seks, laži in videotrakovi, se lahko pohvali z izvirnim scenarijem, ki ga je napisal David Koepp. Koepp je že med pisanjem scenarija za film Misija: Nemogoče opravil številne intervjuje z agenti obveščevalnih služb in tako dobil idejo za pričujoči scenarij, v katerem se zakonca, zaposlena v isti obveščevalni agenciji, znajdeta pred preizkušnjo zvestobe delodajalcu, državi in drug drugemu. Seksapilni triler, v katerem osrednji vlogi britanskih obveščevalcev Georgea in Kathryn Woodhouse-a odigrata enigmatični Michael Fassbender ter vsestranska Cate Blanchett, je obenem tudi napeta drama z nekaj elementi akcijskega filma. Bolj kot s posnetki dramatičnega zasledovanja in hitrostnega odštevanja nas namreč film očara z nepričakovanimi psihološkimi igricami in poligrafskimi preizkusi, na podlagi katerih osrednji junak George med petimi sodelavci išče izdajalca agencije, ki naj bi s spletnim virusom delal v smeri izničenja njenega obstoja in razkrivanja informacij zlobnim Rusom. Seveda so britanski agenti za razliko od ruskih prikazani kot visoko sofisticirani, racionalni, znanstveni in prav perverzno etični, medtem ko so Rusi prikazani kot bradati barbari, ki jim gre v osnovi za uničenje svetovnega prebivalstva, kar je v tovrstnih filmih žal pravilo. Čeprav je film z dolžino 93 minut prekratek, da bi lahko natančno razdelal psihološke karakterje vseh petih britanskih osumljencev, med katerimi kot najbolj sumljiva izstopa Kathryn s svojimi skrivnostnimi obiski Züricha, pa ima prav vsak med njimi neko svojo bizarno posebnost, travmatično izkušnjo ali skrivnost, ki se dokončno razkrije v zadnjih petih minutah filma. V ostalih vlogah nastopajo Marisa Abela, Tom Burke, Naomie Harris, Regé-Jean Page in Pierce Brosnan, ki ga poznamo iz serije filmov o Jamesu Bondu. In če smo že pri Bondu; v filmu Črna torba lahko prepoznavamo določene dramaturške prijeme,ki so jih navdahnili tako filmi o Bondu, kot tudi film Gospod in gospa Smith, ki je s podobno zgodbo o vohunskem paru “zaoral ledino” pred dvajsetimi leti. Črna torba je bolj kot misteriozna detektivka v prvi vrsti film o zahodnih vrednotah, družinski zvestobi in poklicni etiki, za katero se na koncu izkaže, da jo izneverijo prav tisti, ki bi jo po službeni dolžnosti morali najbolj upoštevati. Črna torba je tako ime obveščevalne operacije kot tudi sinonim za metodologijo, s katero se lahko pride do dešifriranja tajnih podatkov preko različnih strategij analize izjav osumljencev. Film nenazadnje pokaže tudi na dejstvo, da so obveščevalci krvavi pod kožo in da pri svojem delu dostikrat naredijo veliko napak, ki jih lahko stanejo uglednega statusa, zakona in življenja. Piše: Miša Gams Bere: Ajda Sokler
Ustvarjalec serije Nasledstvo, Jesse Armstrong, se po sagi o medijskih mogulih loteva ta hip najbolj zlovešče podvrste bogatašev – tehnoloških milijarderjev. Tako kot Nasledstvo, ki se je osredinjalo na zasebne in poslovne zdrahe družine Roy, film Na vrhu gradijo zdaj že značilni Armstrongovi prijemi. Nestabilna ročna kamera, ki vzbuja občutek nemira in tesnobnosti. Dialogi, ki se s svojim zgoščenim žargonom tu in tam približujejo latovščini. Liki, ki so popolnoma ločeni od resničnosti, v kateri živi gledalec, vendar temeljijo na resničnih osebah, ki našo resničnost oblikujejo. Armstrongov celovečerni in režijski prvenec nas popelje v razkošno gorsko vilo, kjer se štirje prijatelji srečajo, da bi konec tedna preživeli ob pokru in druženju. Seveda se nemudoma izkaže, da je vsak prišel s skrito agendo in da njihovi odnosi prej kot na prijateljstvu temeljijo na medsebojnem merjenju milijard, uspeha in moči. Preplet čustvenih in poslovnih izigravanj, ki jih Armstrong začini s satirično absurdnostjo, spremljajo zvoki katastrof, ki prihajajo s pametnih telefonov štirih protagonistov. Najbogatejši med njimi – in na svetu –, Venis, je namreč ravno nekaj dni prej svoje družbeno omrežje nadgradil z generativno umetno inteligenco, ki je s popolnim zabrisom meje med resničnim in ponarejenim po vsem svetu povzročila nemire, zločine iz sovraštva in celo pokole. Ali pa morda samo njihove globoke ponaredke. Armstrong humor, kot smo pri njem že vajeni, gradi na narcisoidni grandioznosti in hkratni čustveni nebogljenosti svojih antijunakov. Toda čeprav spoj negotove paranoje in občutka nedotakljivosti, ki obvladujeta glavne like, prikaže prodorno in zabavno, film izgubi satirični naboj, saj je vedenje resničnih vodij tehnoloških korporacij pravzaprav zelo blizu temu, kar naj bi bilo v filmu pretirano. Tako liki na svet gledajo kot na veliko igralno ploščo ter navdušeno kujejo megalomanske načrte o državnih udarih in nakupih raznih držav. Prihodnost je zanje eksperiment, najpresenetljiveje pa je, da se zares zdijo prepričani, da bo njihov prispevek k tehnološkemu razvoju vodil v pozitivno revolucijo. Morda najbolj ključna kritika tehnoloških velikanov, ki se skriva v filmu, je poleg pričakovanega nerazumevanja resničnega sveta in posledic njihovih dejanj na človeštvo tudi pomanjkljivo razumevanje samih tehnologij, ki jih prodajajo. Štirje prijatelji so ne nazadnje poslovneži in ne programerji. V spletu solidnih komičnih nastopov in absurdnih situacij, ki se dodatno stopnjujejo v drugi polovici zgodbe, poanta filma Na vrhu ostane nekoliko neizdelana. To je med drugim zagotovo povzročila izredno hitra produkcija filma. Armstrong se je začel s scenarijem ukvarjati komaj lani decembra, snemanje je bilo marca, film pa je na pretočno platformo HBO Max prišel že konec maja. Kljub nekaj pomanjkljivostim pa filmu po drugi strani verjetno ravno zato uspe ujeti neobvladljiv trenutni zeitgeist. Piše: Vanja Gajić Bere: Ajda Sokler
Ustvarjalec serije Nasledstvo, Jesse Armstrong, se po sagi o medijskih mogulih loteva ta hip najbolj zlovešče podvrste bogatašev – tehnoloških milijarderjev. Tako kot Nasledstvo, ki se je osredinjalo na zasebne in poslovne zdrahe družine Roy, film Na vrhu gradijo zdaj že značilni Armstrongovi prijemi. Nestabilna ročna kamera, ki vzbuja občutek nemira in tesnobnosti. Dialogi, ki se s svojim zgoščenim žargonom tu in tam približujejo latovščini. Liki, ki so popolnoma ločeni od resničnosti, v kateri živi gledalec, vendar temeljijo na resničnih osebah, ki našo resničnost oblikujejo. Armstrongov celovečerni in režijski prvenec nas popelje v razkošno gorsko vilo, kjer se štirje prijatelji srečajo, da bi konec tedna preživeli ob pokru in druženju. Seveda se nemudoma izkaže, da je vsak prišel s skrito agendo in da njihovi odnosi prej kot na prijateljstvu temeljijo na medsebojnem merjenju milijard, uspeha in moči. Preplet čustvenih in poslovnih izigravanj, ki jih Armstrong začini s satirično absurdnostjo, spremljajo zvoki katastrof, ki prihajajo s pametnih telefonov štirih protagonistov. Najbogatejši med njimi – in na svetu –, Venis, je namreč ravno nekaj dni prej svoje družbeno omrežje nadgradil z generativno umetno inteligenco, ki je s popolnim zabrisom meje med resničnim in ponarejenim po vsem svetu povzročila nemire, zločine iz sovraštva in celo pokole. Ali pa morda samo njihove globoke ponaredke. Armstrong humor, kot smo pri njem že vajeni, gradi na narcisoidni grandioznosti in hkratni čustveni nebogljenosti svojih antijunakov. Toda čeprav spoj negotove paranoje in občutka nedotakljivosti, ki obvladujeta glavne like, prikaže prodorno in zabavno, film izgubi satirični naboj, saj je vedenje resničnih vodij tehnoloških korporacij pravzaprav zelo blizu temu, kar naj bi bilo v filmu pretirano. Tako liki na svet gledajo kot na veliko igralno ploščo ter navdušeno kujejo megalomanske načrte o državnih udarih in nakupih raznih držav. Prihodnost je zanje eksperiment, najpresenetljiveje pa je, da se zares zdijo prepričani, da bo njihov prispevek k tehnološkemu razvoju vodil v pozitivno revolucijo. Morda najbolj ključna kritika tehnoloških velikanov, ki se skriva v filmu, je poleg pričakovanega nerazumevanja resničnega sveta in posledic njihovih dejanj na človeštvo tudi pomanjkljivo razumevanje samih tehnologij, ki jih prodajajo. Štirje prijatelji so ne nazadnje poslovneži in ne programerji. V spletu solidnih komičnih nastopov in absurdnih situacij, ki se dodatno stopnjujejo v drugi polovici zgodbe, poanta filma Na vrhu ostane nekoliko neizdelana. To je med drugim zagotovo povzročila izredno hitra produkcija filma. Armstrong se je začel s scenarijem ukvarjati komaj lani decembra, snemanje je bilo marca, film pa je na pretočno platformo HBO Max prišel že konec maja. Kljub nekaj pomanjkljivostim pa filmu po drugi strani verjetno ravno zato uspe ujeti neobvladljiv trenutni zeitgeist. Piše: Vanja Gajić Bere: Ajda Sokler
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.