Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddajo bomo namenili hrvaškemu pianistu Matiji Dediću, ki se je nepričakovano za vedno poslovil 8. junija, star šele 52 let.
Oddajo bomo namenili hrvaškemu pianistu Matiji Dediću, ki se je nepričakovano za vedno poslovil 8. junija, star šele 52 let.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
Ivan Slamnig (1930-2001) je v času svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev. Napisal je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman, ter številne radijske igre. Bil je uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. V slovenskem literarnem prostoru smo prvi knjižni izbor njegove poezije dobili leta 2022, ko so v zbirki Nova lirika pod naslovom Nostalgija ostanka izšle Slamnigove pesmi v prevodu in izboru Petra Svetine. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben skupek aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno raznovrstna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je tudi humor. Prevajalec Peter Svetina, režiser Alen Jelen, asistentka režije Nika Bezeljak, interpret Kristijan Ostanek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Smiljan Greif, Darko Kukovič, urednica oddaje Tina Kozin, posneto leta 2022.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
V oddaji se osredotočimo na določeno temo in jo obdelamo iz mnogih različnih zornih kotov, ali pa damo prostor relevantnim posameznikom in si privoščimo edinstven pogled na izbrano temo skozi njihove oči. Kulturni fokus je tudi analitičen pogovor z ustvarjalci z različnih področij. Zanima ga umetnik v celoti, pri tem pa izhaja iz njegove aktualne umetniške prakse.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK
Sodni stolp ob reki Dravi v Mariboru je prizorišče samostojne razstave umetnice, skladateljice in raziskovalke na področjih bio-, geo- in hidroakustike Petre Kapš z umetniškim imenom OR Poiesis. Na povabilo Umetnostne galerije Maribor in s kuratorko Andrejo Borin je umetnica v srednjeveškem stolpu razstavila več svojih del, ki jih je povezala v tenkočutno vizualno in zvočno celoto z naslovom Rosa. Zemlja, Kozmos. Foto (izrez): DK
Slikar Boris Selan se vrača v galerijo krajinskega parka Sečoveljske soline z razstavo » Piranski trilček«. V tunelu pod Kostanjevico v Novi Gorici je na ogled prostorsko-zvočna instalacija Trachea. Njena avtorja sta vizualni umetnik Enej Gala in glasbenik Tomi Novak. V Čedadu se začenja festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa Mittelfest. Primorski poletni festival bo jutri v Kopru obeležil 30. obletnico genocida v Srebrenici. Društvo Konstruktivist iz Sežane je izdalo 12 knjig Srečka Kosovela.
Slikar Boris Selan se vrača v galerijo krajinskega parka Sečoveljske soline z razstavo » Piranski trilček«. V tunelu pod Kostanjevico v Novi Gorici je na ogled prostorsko-zvočna instalacija Trachea. Njena avtorja sta vizualni umetnik Enej Gala in glasbenik Tomi Novak. V Čedadu se začenja festival gledališča, glasbe, plesa in cirkusa Mittelfest. Primorski poletni festival bo jutri v Kopru obeležil 30. obletnico genocida v Srebrenici. Društvo Konstruktivist iz Sežane je izdalo 12 knjig Srečka Kosovela.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna-Bartholdyja.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Udeleženci s seboj prinašajo različne zgodbe – nekateri si želijo izboljšati svoje zaposlitvene in karierne možnosti, drugi imajo slovenske korenine, tretji imajo radi slovensko književnost. S seboj pa odnesejo tudi košček naše kulture. O tem, pa še o monografiji dr. Brede Mulec Uradniki niso angeli, ki prinaša zgodbe in zabavne anekdote o disciplinskih postopkih na delovnem mestu v prejšnjem stoletju.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Na Ptuju, mestu poletnih festivalov, se te dni obetajo koncerti odličnih glasbenikov različnih žanrov iz Slovenije in tujine. Gre za vrhunce letošnjega, že 17. mednarodnega glasbenega festivala Arsana, ki na prizorišča starega mesta privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin.
Na Ptuju, mestu poletnih festivalov, se te dni obetajo koncerti odličnih glasbenikov različnih žanrov iz Slovenije in tujine. Gre za vrhunce letošnjega, že 17. mednarodnega glasbenega festivala Arsana, ki na prizorišča starega mesta privablja številne obiskovalce od blizu in daleč. Gost oddaje o kulturi in umetnosti je bil umetniški vodja in direktor festivala Arsana Mladen Delin.
Zadnjih petnajst let Respighijevega življenja so zaznamovale pogoste turneje. Naprej je potoval po Evropi, pozneje tudi v Združene države Amerike, Brazilijo in Urugvaj. Vzporedno s tem je poučeval na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Ponujeno profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi je pravzaprav bilo povod za skladateljevo prelomno selitev v Rim. Leta 1932 je bil Ottorino Respighi izvoljen v italijansko kraljevo akademijo, štiri leta pozneje, pri komaj šestinpetdesetih letih, je nepričakovano umrl. V januarju leta 1936 je zbolel. Po nekaj obiskih pri zdravniku so mu postavili diagnozo: infekcijski endokarditis – bakterijska okužba srca, ki v tistem času še ni bila ozdravljiva. Respighijevo zdravstveno stanje se je v naslednjih štirih mesecih, med katerimi je prejel tri transfuzije krvi in poskusno zdravljenje s sulfonamidi, uvoženimi iz Nemčije, vidno poslabšalo. Umrl je 18. aprila 1936 v Rimu, ob ženi in prijateljih.
Zadnjih petnajst let Respighijevega življenja so zaznamovale pogoste turneje. Naprej je potoval po Evropi, pozneje tudi v Združene države Amerike, Brazilijo in Urugvaj. Vzporedno s tem je poučeval na glasbenem konservatoriju Santa Cecilia v Rimu. Ponujeno profesorsko mesto na tej prestižni ustanovi je pravzaprav bilo povod za skladateljevo prelomno selitev v Rim. Leta 1932 je bil Ottorino Respighi izvoljen v italijansko kraljevo akademijo, štiri leta pozneje, pri komaj šestinpetdesetih letih, je nepričakovano umrl. V januarju leta 1936 je zbolel. Po nekaj obiskih pri zdravniku so mu postavili diagnozo: infekcijski endokarditis – bakterijska okužba srca, ki v tistem času še ni bila ozdravljiva. Respighijevo zdravstveno stanje se je v naslednjih štirih mesecih, med katerimi je prejel tri transfuzije krvi in poskusno zdravljenje s sulfonamidi, uvoženimi iz Nemčije, vidno poslabšalo. Umrl je 18. aprila 1936 v Rimu, ob ženi in prijateljih.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poležavanje v travi na topel poletni dan je lahko prav idiličen prizor, a včasih obidejo človeka tudi temnejše misli. Pesnik Matej Bor je v pesmi V poletni travi izrazil razmislek o minevanju. Interpretira Boris Juh.
Poležavanje v travi na topel poletni dan je lahko prav idiličen prizor, a včasih obidejo človeka tudi temnejše misli. Pesnik Matej Bor je v pesmi V poletni travi izrazil razmislek o minevanju. Interpretira Boris Juh.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na prvem izmed obeh dejanj dvodelnega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja, ki je eden osrednjih glasbenih projektov programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025, se Gadjiev v prvem delu koncerta na novogoriškem Trgu Evrope predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola) in Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus in Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen konec koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton). Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80
Na prvem izmed obeh dejanj dvodelnega projekta Alexandra Gadjieva z naslovom Točka srečanja, ki je eden osrednjih glasbenih projektov programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica 2025, se Gadjiev v prvem delu koncerta na novogoriškem Trgu Evrope predstavlja v komornih zasedbah s svojimi glasbenimi prijatelji, kot so Andraž Golob (klarinet), Petra Kovačič (violina), Stefano Mesaglio (violina), Salvatore Di Lorenzo (viola) in Mon-Puo Lee (violončelo). V drugem delu se bodo na prizorišču predstavili še Orkester Slovenske filharmonije, Mešani mladinski pevski zbor Emila Komela, Zbor Jacobus Gallus in Goriški komorni zbor. Dirigentka združenih zborov je Ana Erčulj, dirigent celotne izvajalske zasedbe pa Giuseppe Mengoli. Za slovesen konec koncerta bo poskrbela Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80 Ludwiga van Beethovna. Solisti: Alexander Gadjiev (klavir), Silva Spessot (sopran), Mojca Bitenc Križaj (sopran), Marianna Acito (mezzosopran), Luigi Morassi (tenor), Martin Sušnik (tenor), Marko Erzar (bariton). Spored: Ottorino Respighi: Nokturno v Ges-duru iz zbirke Šest skladb za klavir, P 44 Wolfgang Amadeus Mozart: Kvintet za klarinet in godalni kvartet v A-duru, KV 581 – II. Larghetto Johannes Brahms: Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 – IV. Rondo alla Zingarese: Presto Giacomo Puccini: Krizanteme, za godalni kvartet Matija Bravničar: Tango mouvement, za violino in klavir Béla Bartók: Romunski ljudski plesi za klavir Sergej Prokofjev: Uvertura na hebrejske teme, za klarinet, dve violini, violo, violončelo in klavir, op. 34 ***** Alojz Srebotnjak: Rezijanska (rezijanska ljudska) Pavle Merkù: Jnjen čeua jti gna' | Zdaj bom gnala na pašo (ljudska iz Bile v Reziji) Arturo Zardini: Stelutis Alpinis | Planika (furlanska ljudska) Aldo Kumar: Dajte, dajte (istrska ljudska) Ludwig van Beethoven: Fantazija za klavir, zbor in orkester v c-molu, op. 80
Négar Djavadi se je rodila leta 1969 v premožni družini v Iranu. Starši so bili med znanimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in pozneje Homeinija. Po islamski revoluciji je Négar pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se pridružila očetu, ki se je pred političnim preganjanjem zatekel v tujino. Dezorientalka je njen prvi roman; v izvirniku je izšel leta 2016 in je bil v Franciji večkrat nagrajen. Avtorica v njem prepleta zgodovino Irana s svojo lastno osebno in družinsko zgodovino. Izbrali smo odlomek, v katerem čaka na sprejem v kliniki za neplodnost in razmišlja o starših ter svojem življenju. Prevajalka Suzana Koncut, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.
Négar Djavadi se je rodila leta 1969 v premožni družini v Iranu. Starši so bili med znanimi intelektualci, ki so nasprotovali vladavini šaha Reze Pahlavija in pozneje Homeinija. Po islamski revoluciji je Négar pri enajstih letih z materjo in sestrama zapustila Iran in se pridružila očetu, ki se je pred političnim preganjanjem zatekel v tujino. Dezorientalka je njen prvi roman; v izvirniku je izšel leta 2016 in je bil v Franciji večkrat nagrajen. Avtorica v njem prepleta zgodovino Irana s svojo lastno osebno in družinsko zgodovino. Izbrali smo odlomek, v katerem čaka na sprejem v kliniki za neplodnost in razmišlja o starših ter svojem življenju. Prevajalka Suzana Koncut, režiserka Špela Kravogel, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, urednici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2020.
Paul Valéry, francoski pesnik, esejist in filozof, se je rodil 30. oktobra 1871 in umrl 20. julija 1945. V Montpellierju je študiral pravo. Leta 1891 se je v Parizu seznanil z Mallarméjem, ki je imel nanj velik vpliv. Po letu 1893 je prišel za stalno v Pariz. Zaslovel je leta 1917 s pesnitvijo Mlada Parka in obveljal za največjega francoskega lirika svoje dobe. Sledili so še znamenita pesnitev Morsko pokopališče, zbirki Čari in Spevi ter številna druga dela. V slovenščini je leta 1992 izšel izbor njegovih pesmi, ki jih je prevedel Boris A. Novak, že prej pa je prevajalec pripravil radijski Literarni večer. Bralka je Anica Gladek, Igralci Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Nahtigal, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Aleš Jan, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1991.
Paul Valéry, francoski pesnik, esejist in filozof, se je rodil 30. oktobra 1871 in umrl 20. julija 1945. V Montpellierju je študiral pravo. Leta 1891 se je v Parizu seznanil z Mallarméjem, ki je imel nanj velik vpliv. Po letu 1893 je prišel za stalno v Pariz. Zaslovel je leta 1917 s pesnitvijo Mlada Parka in obveljal za največjega francoskega lirika svoje dobe. Sledili so še znamenita pesnitev Morsko pokopališče, zbirki Čari in Spevi ter številna druga dela. V slovenščini je leta 1992 izšel izbor njegovih pesmi, ki jih je prevedel Boris A. Novak, že prej pa je prevajalec pripravil radijski Literarni večer. Bralka je Anica Gladek, Igralci Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Nahtigal, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, mojster zvoka Jure Culiberg, režiser Aleš Jan, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten Posneto v studiih Radia Slovenija leta 1991.
Film Queer, ki kar kipi od teatralnosti, je vizualna pojedina z dovršeno izdelanimi scenografijami Mehike petdesetih let prejšnjega stoletja, zmečkanim perilom, cigaretnim dimom, pivom, viskijem in znojem. Montaža je frenetična, osredotočena na čustva in odločena, da nas potopi v ta svet. Glasba pa je izrazito moderna in prilagojena hrepenenjem.
Film Queer, ki kar kipi od teatralnosti, je vizualna pojedina z dovršeno izdelanimi scenografijami Mehike petdesetih let prejšnjega stoletja, zmečkanim perilom, cigaretnim dimom, pivom, viskijem in znojem. Montaža je frenetična, osredotočena na čustva in odločena, da nas potopi v ta svet. Glasba pa je izrazito moderna in prilagojena hrepenenjem.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je bilo med vojno zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zavedal se je, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj je čutil, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (rojen je bil l. 1913, umrl pa je l. 2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večino svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je na podlagi lastnih izkušenj: kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je našel svoj stvarno-lirični odsev v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret je Matija Rupel, režiserka Ana Krauthaker. Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden in Miha Ocvirk. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija med marcem in majem 2025.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je bilo med vojno zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zavedal se je, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj je čutil, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (rojen je bil l. 1913, umrl pa je l. 2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakršnemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večino svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je na podlagi lastnih izkušenj: kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … Ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je našel svoj stvarno-lirični odsev v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret je Matija Rupel, režiserka Ana Krauthaker. Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden in Miha Ocvirk. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija: uredništvo igranega programa, program Ars in ZKP RTV Slovenija. Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija med marcem in majem 2025.
Priznani goriški pianist Alexander Gadjiev je za letošnjo Evrospko prestolnico kulture pripravil projekt Točka srečanja. Prvi del glasbenega spektakla, na katerem bo nastopil s svojimi glasbenimi kolegi, priznanimi vokalnimi solisti, tremi zbori in Orkesterom Slovenske filharmonije, bo nocoj na Trgu Evrope. Mesto Koper je bilo vsaj od konca 11. stoletja razdeljeno na posamezne predele, porte so jih imenovali, kasneje pa kontrade. Danes bi jim rekli soseske ali četrti. V mestu je ostala le ena, na Kidričevi ulici. In ta bo gostila novo predavanje v nizu Srečanja v kontradi, ki jih pripravlja Humanistično društvo Histria. Današnji lirični utrinek prinaša pesem o juliju, najbolj žarečem poletnem mesecu. V Letnem kinu Arrigoni v Izoli pa bo nocoj nastopil še en poet – igralec in režiser Rade Šerbedžija. Armando Šturman je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal štiri njegove.
Priznani goriški pianist Alexander Gadjiev je za letošnjo Evrospko prestolnico kulture pripravil projekt Točka srečanja. Prvi del glasbenega spektakla, na katerem bo nastopil s svojimi glasbenimi kolegi, priznanimi vokalnimi solisti, tremi zbori in Orkesterom Slovenske filharmonije, bo nocoj na Trgu Evrope. Mesto Koper je bilo vsaj od konca 11. stoletja razdeljeno na posamezne predele, porte so jih imenovali, kasneje pa kontrade. Danes bi jim rekli soseske ali četrti. V mestu je ostala le ena, na Kidričevi ulici. In ta bo gostila novo predavanje v nizu Srečanja v kontradi, ki jih pripravlja Humanistično društvo Histria. Današnji lirični utrinek prinaša pesem o juliju, najbolj žarečem poletnem mesecu. V Letnem kinu Arrigoni v Izoli pa bo nocoj nastopil še en poet – igralec in režiser Rade Šerbedžija. Armando Šturman je na današnjo glasbeno ogrlico nanizal štiri njegove.
Med značilnostmi, zaradi katerih cenimo Bachove sonate za violo da gamba in čembalo, so najopaznejše kombinacije precejšnjega števila poznobaročnih žanrov, oblik, slogov in figur. Bach je v njih ustvaril nenavadne povezave, kot je kombinacija kontrapunktske pretanjenosti in lahkotnih, galantnih gest, ponudil pa je tudi vpogled v večdimenzionalne možnosti motivov, tem in polifonske zasnove.
Med značilnostmi, zaradi katerih cenimo Bachove sonate za violo da gamba in čembalo, so najopaznejše kombinacije precejšnjega števila poznobaročnih žanrov, oblik, slogov in figur. Bach je v njih ustvaril nenavadne povezave, kot je kombinacija kontrapunktske pretanjenosti in lahkotnih, galantnih gest, ponudil pa je tudi vpogled v večdimenzionalne možnosti motivov, tem in polifonske zasnove.
Urška Gutnik je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za izvedbo Sibeliusovega violinskega koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je junija 2022 diplomirala v razredu Žige Branka, ki je bil njen profesor tudi na ljubljanskem konservatoriju, nato pa se je vpisala na študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Lieke te Winkel. Od novembra 2024 je začasno zaposlena v orkestru Tonkünstler, ki velja za enega vodilnih avstrijskih orkestrov. Poslušajmo posnetek njenega koncerta, ki je v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske 2. aprila 2025 zvenel v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Ob spremljavi pianistke Sae Lee je izvedla Temo in variacije Olivierja Messiaena ter Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru Mauricea Ravela.
Urška Gutnik je prejemnica študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo za izvedbo Sibeliusovega violinskega koncerta z Orkestrom Slovenske filharmonije. Na akademiji za glasbo v Ljubljani je junija 2022 diplomirala v razredu Žige Branka, ki je bil njen profesor tudi na ljubljanskem konservatoriju, nato pa se je vpisala na študij na Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju v razredu Lieke te Winkel. Od novembra 2024 je začasno zaposlena v orkestru Tonkünstler, ki velja za enega vodilnih avstrijskih orkestrov. Poslušajmo posnetek njenega koncerta, ki je v okviru cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske 2. aprila 2025 zvenel v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma. Ob spremljavi pianistke Sae Lee je izvedla Temo in variacije Olivierja Messiaena ter Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru Mauricea Ravela.
Na odru Plesnega teatra Ljubljana bo premierno zaživel plesno-cirkuški kabaret Vsi za enega, eden za vse avtorja Branka Potočana in skupine Fourklor, ki obljublja, da bo skozi virtuozne točke, naelektrene prizore in komične zaplete nastavil ogledalo sodobni družbi. Na prenovljenem Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, pa se obeta pravi glasbeni spektakel – prvo od dveh dejanj koncertnega projekta Točka srečanja, ki si ga je v sklopu EPK zamislil priznani goriški pianist Alexander Gadjiev.
Na odru Plesnega teatra Ljubljana bo premierno zaživel plesno-cirkuški kabaret Vsi za enega, eden za vse avtorja Branka Potočana in skupine Fourklor, ki obljublja, da bo skozi virtuozne točke, naelektrene prizore in komične zaplete nastavil ogledalo sodobni družbi. Na prenovljenem Trgu Evrope, ki povezuje Novo Gorico in Gorico, pa se obeta pravi glasbeni spektakel – prvo od dveh dejanj koncertnega projekta Točka srečanja, ki si ga je v sklopu EPK zamislil priznani goriški pianist Alexander Gadjiev.
Leta 1967 je bil premierno prikazan film Elvira Madigan švedskega režiserja Boja Widerberga. Tragična zgodba o ljubezni med vojaškim poročnikom plemiškega rodu in vrvohodko Elviro Madigan je vizualni umetniški dosežek, podprt z glasbo Vivaldija in Mozarta. Na festivalu v Cannesu je prejel zlato palmo, Pia Degermark pa nagrado za najboljšo igralko. Drugi stavek Mozartovega Klavirskega koncerta v C-duru, ki ga je Widerberg uporabil v filmu, je izvajal pianist in dirigent Geza Anda. Ob uspehu filma se je koncerta oprijelo ime Elvira Madigan.
Leta 1967 je bil premierno prikazan film Elvira Madigan švedskega režiserja Boja Widerberga. Tragična zgodba o ljubezni med vojaškim poročnikom plemiškega rodu in vrvohodko Elviro Madigan je vizualni umetniški dosežek, podprt z glasbo Vivaldija in Mozarta. Na festivalu v Cannesu je prejel zlato palmo, Pia Degermark pa nagrado za najboljšo igralko. Drugi stavek Mozartovega Klavirskega koncerta v C-duru, ki ga je Widerberg uporabil v filmu, je izvajal pianist in dirigent Geza Anda. Ob uspehu filma se je koncerta oprijelo ime Elvira Madigan.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Pred osemdesetimi leti se je rodil poljski pesnik Adam Zagajewski. V slovenščini imamo dve njegovi zbirki: Mistika za začetnike in Iskanje sijaja, obe je prevedel Niko Jež. Adam Zagajewski je za svoje ustvarjanje dobil vrsto nagrad, leta 1996 tudi vilenico. Leta 2012 se je s pesnikom pogovarjal Gregor Podlogar. Adam Zagajewski je umrl leta 2021. Bralec Matjaž Romih, ton in montaža Janez Ahlin.
Pred osemdesetimi leti se je rodil poljski pesnik Adam Zagajewski. V slovenščini imamo dve njegovi zbirki: Mistika za začetnike in Iskanje sijaja, obe je prevedel Niko Jež. Adam Zagajewski je za svoje ustvarjanje dobil vrsto nagrad, leta 1996 tudi vilenico. Leta 2012 se je s pesnikom pogovarjal Gregor Podlogar. Adam Zagajewski je umrl leta 2021. Bralec Matjaž Romih, ton in montaža Janez Ahlin.
V oddaji bodo zazvenele skladbe: 1.Antonin Dvořák: Godalni kvartet v F-duru, op. 96 Izv.: Godalni Kvartet Tartini 2.Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir Izv.: klarinet: Jure Jenko klavir: Vladimir Mlinarić 3.Paul Hindemith: Sonata Izv.: klavir : Nina Prešiček saksofon : Dejan Prešiček
V oddaji bodo zazvenele skladbe: 1.Antonin Dvořák: Godalni kvartet v F-duru, op. 96 Izv.: Godalni Kvartet Tartini 2.Francis Poulenc: Sonata za klarinet in klavir Izv.: klarinet: Jure Jenko klavir: Vladimir Mlinarić 3.Paul Hindemith: Sonata Izv.: klavir : Nina Prešiček saksofon : Dejan Prešiček
Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij.
Fuga je prvi in edini mednarodni festival v Sloveniji, namenjen študentskim gledališkim produkcijam oziroma predstavam ter mladim ustvarjalcem in ustvarjalkam, ki delujejo tako na gledališkem kot na glasbenem in avdio-vizualnem področju. Na festivalu lahko predstavijo svoje delo in se srečajo z delom svojih vrstnikov z drugih umetniških akademij.
Ko je Mussolini leta 1922 prišel na oblast, je Respighi izbral nevtralno stališče proti fašistični vladi. Njegova naraščajoča mednarodna slava mu je dopuščala nekaj svobode, a hkrati je bil zaradi tega prisiljen pustiti režimu, da njegovo glasbo izkorišča v politične namene. Respighi je v teh letih postajal vse bolj spoštovan umetnik in intelektualec z mednarodnim ugledom, ki se je zavzemal za umetnike, ostrejše nasprotnike fašističnega režima, zlasti za Arthura Toscaninija, da je lahko pred odhodom v Ameriko dirigiral doma. Prav Toscaninijeva izvedba simfonične pesnitve Rimski vodnjaki leta 1918 v Milanu je Respighija zavihtela med najpomembnejše italijanske skladatelje zgodnjega 20. stoletja. Leta 1923 je postal direktor konservatorija svete Cecilije v Rimu. Nikakor ni maral dolgotrajnih administrativnih nalog, ki jih je od njega zahteval položaj. Zato je tri leta pozneje odstopil, da bi več časa posvetil skladanju. Vse do leta 1935 pa je na konservatoriju poučeval predmet napredna kompozicija.
Ko je Mussolini leta 1922 prišel na oblast, je Respighi izbral nevtralno stališče proti fašistični vladi. Njegova naraščajoča mednarodna slava mu je dopuščala nekaj svobode, a hkrati je bil zaradi tega prisiljen pustiti režimu, da njegovo glasbo izkorišča v politične namene. Respighi je v teh letih postajal vse bolj spoštovan umetnik in intelektualec z mednarodnim ugledom, ki se je zavzemal za umetnike, ostrejše nasprotnike fašističnega režima, zlasti za Arthura Toscaninija, da je lahko pred odhodom v Ameriko dirigiral doma. Prav Toscaninijeva izvedba simfonične pesnitve Rimski vodnjaki leta 1918 v Milanu je Respighija zavihtela med najpomembnejše italijanske skladatelje zgodnjega 20. stoletja. Leta 1923 je postal direktor konservatorija svete Cecilije v Rimu. Nikakor ni maral dolgotrajnih administrativnih nalog, ki jih je od njega zahteval položaj. Zato je tri leta pozneje odstopil, da bi več časa posvetil skladanju. Vse do leta 1935 pa je na konservatoriju poučeval predmet napredna kompozicija.
Noben skladatelj prve polovice 19. stoletja ni užival tolikšnega prestiža, ugleda, premoženja, nedeljene popularnosti in umetniškega vpliva kot Gioachino Rossini – njegovi sodobniki so v njem videli največjega italijanskega skladatelja tistega obdobja, zato ni čudno, da so ga imenovali kar »Napoleon glasbe«.
Noben skladatelj prve polovice 19. stoletja ni užival tolikšnega prestiža, ugleda, premoženja, nedeljene popularnosti in umetniškega vpliva kot Gioachino Rossini – njegovi sodobniki so v njem videli največjega italijanskega skladatelja tistega obdobja, zato ni čudno, da so ga imenovali kar »Napoleon glasbe«.
Na sporedu so Kikimora – ljudska pripovedka za orkester, op. 63 Anatolija Ljadova, Lirične skladbe, op. 62 Edvarda Griega, koncertna uvertura Na jugu – Alassio, op. 50 Edwarda Elgarja in Molitev – prva iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha.
Na sporedu so Kikimora – ljudska pripovedka za orkester, op. 63 Anatolija Ljadova, Lirične skladbe, op. 62 Edvarda Griega, koncertna uvertura Na jugu – Alassio, op. 50 Edwarda Elgarja in Molitev – prva iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha.
Na sporedu so Kikimora – ljudska pripovedka za orkester, op. 63 Anatolija Ljadova, Lirične skladbe, op. 62 Edvarda Griega, koncertna uvertura Na jugu – Alassio, op. 50 Edwarda Elgarja in Molitev – prva iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha.
Na sporedu so Kikimora – ljudska pripovedka za orkester, op. 63 Anatolija Ljadova, Lirične skladbe, op. 62 Edvarda Griega, koncertna uvertura Na jugu – Alassio, op. 50 Edwarda Elgarja in Molitev – prva iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha.
Pesem Domovina je napisal sirski pesnik Ali Ahmed Said - Adonis, eden najzvirnejših sodobnih arabskih pesnikov, ki je bil že večkrat v ožjem izboru za Nobelovo nagrado za književnost. Njegovo pesem sta prevedla Mohsen Alhády in Márgit Podvornik Alhády, interpretira pa jo dramski igralec Blaž Šef.
Pesem Domovina je napisal sirski pesnik Ali Ahmed Said - Adonis, eden najzvirnejših sodobnih arabskih pesnikov, ki je bil že večkrat v ožjem izboru za Nobelovo nagrado za književnost. Njegovo pesem sta prevedla Mohsen Alhády in Márgit Podvornik Alhády, interpretira pa jo dramski igralec Blaž Šef.
Na sporedu sta Simfonija št. 17 v F-duru Josepha Haydna in skladba v obliki passacaglie Zvonovi svete Genovefe Marina Maraisa.
Na sporedu sta Simfonija št. 17 v F-duru Josepha Haydna in skladba v obliki passacaglie Zvonovi svete Genovefe Marina Maraisa.
Na sporedu so Kikimora – ljudska pripovedka za orkester, op. 63 Anatolija Ljadova, Lirične skladbe, op. 62 Edvarda Griega, koncertna uvertura Na jugu – Alassio, op. 50 Edwarda Elgarja in Molitev – prva iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha.
Na sporedu so Kikimora – ljudska pripovedka za orkester, op. 63 Anatolija Ljadova, Lirične skladbe, op. 62 Edvarda Griega, koncertna uvertura Na jugu – Alassio, op. 50 Edwarda Elgarja in Molitev – prva iz niza treh skladb za violončelo in klavir Iz judovskega življenja Ernesta Blocha.
Na sporedu so Balada za klavir Clauda Debussyja, suita iz baletne opere Paladini Jeana Philippa Rameauja, Sonata v d-molu, op. 1/8 (RV 64) Antonia Vivaldija, Šakona za trio v G-duru Jacquesa Morela in Koncert za dva klarineta v Es-duru, op. 35 Franza Krommerja.
Na sporedu so Balada za klavir Clauda Debussyja, suita iz baletne opere Paladini Jeana Philippa Rameauja, Sonata v d-molu, op. 1/8 (RV 64) Antonia Vivaldija, Šakona za trio v G-duru Jacquesa Morela in Koncert za dva klarineta v Es-duru, op. 35 Franza Krommerja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Rupi Kaur je mlada kanadska pesnica in ilustratorka, ki se je rodila v pokrajini Punjab v Indiji. V mladosti je z družino emigrirala v Kanado in leta 2017 tako rekoč čez noč zaslovela s svojo prvo pesniško zbirko Med in mleko. Za njene pesmi so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, v njih pa pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Njeno pisanje nagovarja zlasti mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja tudi s feminističnega vidika. Rupi Kaur je svojo tretjo zbirko z naslovom Moje telo, moj dom opisala kot ljubezensko pismo sami sebi. Pisati jo je začela v času, ko je bila povsem izgubljena. V Literarnem nokturnu bomo slišali šest njenih pesmi, ki jih je prevedla Frida Črmelj. Prevajalka: Frida Črmelj, interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
Rupi Kaur je mlada kanadska pesnica in ilustratorka, ki se je rodila v pokrajini Punjab v Indiji. V mladosti je z družino emigrirala v Kanado in leta 2017 tako rekoč čez noč zaslovela s svojo prvo pesniško zbirko Med in mleko. Za njene pesmi so značilni kratki in izpovedni verzi brez ločil, v njih pa pripoveduje o ljubezni, izgubi, hudih preizkušnjah, zlorabi, okrevanju in ženskosti. Njeno pisanje nagovarja zlasti mlade ženske, ki jih – kot pravi sama – opogumlja in nagovarja tudi s feminističnega vidika. Rupi Kaur je svojo tretjo zbirko z naslovom Moje telo, moj dom opisala kot ljubezensko pismo sami sebi. Pisati jo je začela v času, ko je bila povsem izgubljena. V Literarnem nokturnu bomo slišali šest njenih pesmi, ki jih je prevedla Frida Črmelj. Prevajalka: Frida Črmelj, interpretka: Maja Sever, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Nina Kodrič, tonski mojster: Urban Gruden, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2022.
V AriZONI bo še en vroč julijski večer izhlapel ob blagodejnem glasu, govoru in glasbi kantavtorja Boštjana Gartnerja. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP …
V AriZONI bo še en vroč julijski večer izhlapel ob blagodejnem glasu, govoru in glasbi kantavtorja Boštjana Gartnerja. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP …
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
Rudi Leban, v italijansko vojsko mobilizirani tržaški Slovenec, se po kapitulaciji Italije septembra 1943 vrača domov, a tam je zdaj nemška vojska. Odloči se za boj proti zlu in za slovenstvo, vendar kako – v gozdovih ali v domačem mestu? Mesto v zalivu je v vojnem času zatemnjeno, »kakor pregrnjeno z žalno plahto«, zaveda se, da v njem ne bo našel zavetja, a vse bolj čuti, da je prav v okupiranem Trstu najbolj potreben. »V spomin vsem, ki jih je naša samobitnost stala življenje,« je Boris Pahor napisal v posvetilu na začetku romana, izdanega leta 1955. Boris Pahor (1913–2022), pisatelj in neutruden borec proti vsakemu zatiranju, pričevalec vsega hudega, ki so ga povzročili fašizem, nacizem in tudi komunizem, je ostal humanist do konca življenja pri skoraj 109 letih. Večji del svojega opusa je posvetil Trstu in slovenstvu v njem in čeprav ga je Evropa spoznala šele v poznih letih, sodi med najbolj prevajane slovenske pisatelje. Pisal je iz lastnih izkušenj, kot otrok in mladenič je bil priča požigu Narodnega doma in fašističnemu nasilju, med vojno je bil zaradi sodelovanja v odporniškem gibanju poslan v koncentracijsko taborišče … ves njegov boj za osebno in narodno identiteto je svoj stvarno-lirični odsev našel v romanih, kot so Mesto v zalivu, Nekropola in drugi. Interpret: Matija Rupel Režiserka: Ana Krauthaker Tonski mojstri: Mateja Grebenjak, Boštjan Simčič, Matjaž Miklič, Sonja Stenar, Urban Gruden, Miha Ocvirk Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarka: Suzana Köstner Korektorica: Katarina Rina Stanič Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništvo igranega programa, Program Ars in ZKP RTV Slovenija Posneto v studiu Nova Gorica – Radia Koper in v studiu 01 Radia Slovenija, marec–maj 2025
V današnji oddaji Pol ure kulture vas seznanimo, da se v Cerknem začenjajo koncerti ob 30-letnici najdbe neandertalčeve piščali. Na osrednjem dogodku bosta na skupnem koncertu sodelovala tolminski Jazz Punt Big Band in Boštjan Gombač, ki bo zaigral na rekonstrukcijo piščali. Obiskali smo poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, ki že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Andreja Žigona, pesnika, fotografa, igralca, boema in dobrotnika, ki je umrl na današnji dan leta 2003, se spomnimo s pesmijo Školjke.
V današnji oddaji Pol ure kulture vas seznanimo, da se v Cerknem začenjajo koncerti ob 30-letnici najdbe neandertalčeve piščali. Na osrednjem dogodku bosta na skupnem koncertu sodelovala tolminski Jazz Punt Big Band in Boštjan Gombač, ki bo zaigral na rekonstrukcijo piščali. Obiskali smo poletni tečaj slovenskega jezika na Fakulteti za humanistične študije v Kopru, ki že več kot tri desetletja gradi mostove med ljudmi, kulturami in jeziki. Andreja Žigona, pesnika, fotografa, igralca, boema in dobrotnika, ki je umrl na današnji dan leta 2003, se spomnimo s pesmijo Školjke.
Glasba nastaja spontano, kot odsev navdiha, nastaja pa tudi za posebne priložnosti in namene. V stilnem obdobju romantike je glasba kraljevala v koncertnih dvoranah. Ko so prišli drugačni stili, ko se je glasba navzela ekspresionističnega duha, se je romantika preselila drugam, tudi k filmu. Dvajseto stoletje je umetnosti ponudilo različnosti. Pravila so se spremenila, ponekod poenotila, drugod razvrednotila.
Glasba nastaja spontano, kot odsev navdiha, nastaja pa tudi za posebne priložnosti in namene. V stilnem obdobju romantike je glasba kraljevala v koncertnih dvoranah. Ko so prišli drugačni stili, ko se je glasba navzela ekspresionističnega duha, se je romantika preselila drugam, tudi k filmu. Dvajseto stoletje je umetnosti ponudilo različnosti. Pravila so se spremenila, ponekod poenotila, drugod razvrednotila.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Poezija, ki jo je Rilke napisal, da bi izrazil in razširil svojo izkušnjo, je eden najuspešnejših poskusov sodobnega človeka, da bi se orientiral v kaotičnem svetu,“ je o pesniku Rainerju Marii Rilkeju zapisal Stuart Holroyd. Letos mineva 150 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi nekatere njegove sodobnike – skladatelje samospevov.
Poezija, ki jo je Rilke napisal, da bi izrazil in razširil svojo izkušnjo, je eden najuspešnejših poskusov sodobnega človeka, da bi se orientiral v kaotičnem svetu,“ je o pesniku Rainerju Marii Rilkeju zapisal Stuart Holroyd. Letos mineva 150 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi nekatere njegove sodobnike – skladatelje samospevov.