Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Avtor: Dejan Juravić, Tina Ogrin, Alma Kužel
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.
Glasba k filmu Feničanska spletka, ki jo je napisal Alexandre Desplat, predstavlja sofisticirano zvočno nadgradnjo vizualno prepoznavnega pripovednega sloga režiserja Wesa Andersona. Osnovna kompozicijska zasnova izhaja iz motivnega gradiva baleta Ognjeni ptič Igorja Stravinskega, ki ga Desplat preoblikuje in variira skozi celoten film, s čimer doseže tematsko kontinuiteto in dramaturško povezanost posameznih sekvenc.
Film Paris can wait, Paris lahko počaka, je nastal po resnični zgodbi. Eleanor Coppola, žena priznanega hollywoodskega producenta, je namreč prijetno popotovanje doživela na svoji lastni koži. Ko je nekaj tednov po vrnitvi domov v Severno Karolino o zanimivih anekdotah na poti od Cannesa do Pariza klepetala s svojo prijateljico, ji je ta predlagala, da bi bila zgodba čudovita tudi za na velika platna. Tako je torej nastala komična romantična drama Pariz lahko počaka, prvi celovečerec v režiji in po scenariju Eleanor Coppola.
Film Paris can wait, Paris lahko počaka, je nastal po resnični zgodbi. Eleanor Coppola, žena priznanega hollywoodskega producenta, je namreč prijetno popotovanje doživela na svoji lastni koži. Ko je nekaj tednov po vrnitvi domov v Severno Karolino o zanimivih anekdotah na poti od Cannesa do Pariza klepetala s svojo prijateljico, ji je ta predlagala, da bi bila zgodba čudovita tudi za na velika platna. Tako je torej nastala komična romantična drama Pariz lahko počaka, prvi celovečerec v režiji in po scenariju Eleanor Coppola.
Nekje na angleškem podeželju je idilična vasica in v njej prijetno naselje starostnikov, Sončni gaj. Tako se začne duhovita zgodba Richarda Osmana, po kateri je nastal film Četrtkov klub za umore. Izvirno glasbeno partituro je zasnoval skladatelj Thomas Newman, v njej pa združuje svoj prepoznavni intimni glasbeni slog s tonom tople, z elementi detektivke prežete pripovedi.
Nekje na angleškem podeželju je idilična vasica in v njej prijetno naselje starostnikov, Sončni gaj. Tako se začne duhovita zgodba Richarda Osmana, po kateri je nastal film Četrtkov klub za umore. Izvirno glasbeno partituro je zasnoval skladatelj Thomas Newman, v njej pa združuje svoj prepoznavni intimni glasbeni slog s tonom tople, z elementi detektivke prežete pripovedi.