Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Stilizirana, visokoproračunska predelava zgodbe o najbolj znanem avstralskem razbojniku Nedu Kellyu, ki je s svojo tolpo ustrahoval deželo »tam spodaj« v sedemdesetih letih 19. stoletja. Čeprav je umrl star dobrih 25 let, njegova življenjska zgodba dosega mitske razsežnosti, primerljive z Jessejem Jamesom in Robinom Hoodom. O njem so bili napisani že mnogi romani, zapete in deklamirane mnoge pesmi. V filmu, posnetem leta 1970, ga je upodobil celo Mick Jagger. Kelly odrašča v družini irskih priseljencev, ki so se naselili na robu avstralske divjine. To je območje, kjer se zakoni spoštujejo (in uveljavljajo) precej podobno kot na bolj razvpitem ameriškem Divjem zahodu. Z lokalnimi oblastmi je imel probleme že Nedov oče. V spletki, ki jo zakuha lokalni, skorumpirani policist, Nedu v rosnih letih umre oče. Pod svoje okrilje ga vzame Harry Power, konjski tat, in ga nauči vseh pravil svoje dejavnosti. Zakon zanju seveda ne velja, prostrana dežela pa tudi nudi ogromno možnosti za skrivanje in razbojništvo. Z vsakim srečanjem z organi pregona mladenič zabrede globlje v brezno kriminala in njegova podoba se kmalu znajde na tiralicah. Okoli sebe zbere skupino razbojnikov, ki postanejo državni sovražniki številka ena. Originalni naslov: TRUE HISTORY OF THE KELLY GANG Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: zgodovinska drama Režija: Justin Kurzel Scenarij: Shaun Grant po knjigi Petra Careya Igrajo: George MacKay, Essie Davis, Nicholas Hoult, Charlie Hunnam, Russell Crowe
Stilizirana, visokoproračunska predelava zgodbe o najbolj znanem avstralskem razbojniku Nedu Kellyu, ki je s svojo tolpo ustrahoval deželo »tam spodaj« v sedemdesetih letih 19. stoletja. Čeprav je umrl star dobrih 25 let, njegova življenjska zgodba dosega mitske razsežnosti, primerljive z Jessejem Jamesom in Robinom Hoodom. O njem so bili napisani že mnogi romani, zapete in deklamirane mnoge pesmi. V filmu, posnetem leta 1970, ga je upodobil celo Mick Jagger. Kelly odrašča v družini irskih priseljencev, ki so se naselili na robu avstralske divjine. To je območje, kjer se zakoni spoštujejo (in uveljavljajo) precej podobno kot na bolj razvpitem ameriškem Divjem zahodu. Z lokalnimi oblastmi je imel probleme že Nedov oče. V spletki, ki jo zakuha lokalni, skorumpirani policist, Nedu v rosnih letih umre oče. Pod svoje okrilje ga vzame Harry Power, konjski tat, in ga nauči vseh pravil svoje dejavnosti. Zakon zanju seveda ne velja, prostrana dežela pa tudi nudi ogromno možnosti za skrivanje in razbojništvo. Z vsakim srečanjem z organi pregona mladenič zabrede globlje v brezno kriminala in njegova podoba se kmalu znajde na tiralicah. Okoli sebe zbere skupino razbojnikov, ki postanejo državni sovražniki številka ena. Originalni naslov: TRUE HISTORY OF THE KELLY GANG Leto produkcije: 2019 Država: koprodukcija Žanr: zgodovinska drama Režija: Justin Kurzel Scenarij: Shaun Grant po knjigi Petra Careya Igrajo: George MacKay, Essie Davis, Nicholas Hoult, Charlie Hunnam, Russell Crowe
V tridelnih Spominih bomo tokrat prisluhnili pripovedi Ferenca Hajósa iz Lendave. Rodil se je leta 1935. Njegov rod izvira iz kraja Kakasd v Transilvaniji, ki je dal rodbini tudi plemiško ime. Stari oče Ferenca Hajósa, odvetnik in notar Mihály Hajós Kakasdi, se je z družino naselil v Lendavi, takrat Dolnji Lendavi, leta 1872. Mihálya Hajósa Kakasdija bi zaradi njegovih velikih zaslug za razvoj mesta lahko imenovali oče meščanske Lendave. Njegov sin dr. Ferencz Hajós Kakasdi je bil sprva poslanec v madžarskem parlamentu v Budimpešti, kasneje pa prav tako notar v Lendavi. Čeprav je bil zaveden Madžar, se je poročil z zavedno Slovenko Marijo Sever. Ta je v Lendavo prišla po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS oz. kasneje Kraljevini Jugoslaviji, kot sestra prvega slovenskega lendavskega župana Božidarja Severja. Leta 1935 se jima je rodil sin edinec Ferenc, ki je odraščal in se oblikoval v duhovni širini svoje družine v lendavskem večkulturnem okolju, kjer so živeli Madžari, Slovenci in veliko število Judov. Med judovskimi otroki je mali Ferike Hajós tudi našel najboljše prijatelje. Leta 1941 so Prekmurje za kratek čas zasedli Nemci, potem pa so predali oblast Madžarom. Ko je na Madžarskem prišla na oblast Salászijeva nacionalsocialistična Stranka puščičastega križa, se je tudi za lendavske Jude začel pekel holokavsta. 26. aprila 1944 so Jude zbrali v sinagogi in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med njimi so bili tudi Ferenčevi otroški prijatelji. Skoraj vsi so bili pomorjeni 21. maja 1944, le peščica Judov se je vrnila domov, kjer so jih čakala nova razočaranja. Ferenc Hajós je bil že v mladosti glasbenik in je nihal med študijem glasbe in prava. Ukvarjanja z glasbo sicer ni opustil, doštudiral pa je pravo na zagrebški univerzi. Po obdobjih sodniške službe v Murski Soboti, kjer je zorel pod mentorstvom Vaneka Šiftarja, pozneje pa v Lendavi, je po osamosvojitvi Slovenije postal naš prvi veleposlanik na Madžarskem. V času, ko sta državi vodila Milan Kučan in Árpád Göncz je veliko pripomogel k dobrim odnosom med sosednjima državama. Obenem se je posvečal področju narodnih manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v sosednjih državah.
V tridelnih Spominih bomo tokrat prisluhnili pripovedi Ferenca Hajósa iz Lendave. Rodil se je leta 1935. Njegov rod izvira iz kraja Kakasd v Transilvaniji, ki je dal rodbini tudi plemiško ime. Stari oče Ferenca Hajósa, odvetnik in notar Mihály Hajós Kakasdi, se je z družino naselil v Lendavi, takrat Dolnji Lendavi, leta 1872. Mihálya Hajósa Kakasdija bi zaradi njegovih velikih zaslug za razvoj mesta lahko imenovali oče meščanske Lendave. Njegov sin dr. Ferencz Hajós Kakasdi je bil sprva poslanec v madžarskem parlamentu v Budimpešti, kasneje pa prav tako notar v Lendavi. Čeprav je bil zaveden Madžar, se je poročil z zavedno Slovenko Marijo Sever. Ta je v Lendavo prišla po prvi svetovni vojni, ko je Prekmurje pripadlo Kraljevini SHS oz. kasneje Kraljevini Jugoslaviji, kot sestra prvega slovenskega lendavskega župana Božidarja Severja. Leta 1935 se jima je rodil sin edinec Ferenc, ki je odraščal in se oblikoval v duhovni širini svoje družine v lendavskem večkulturnem okolju, kjer so živeli Madžari, Slovenci in veliko število Judov. Med judovskimi otroki je mali Ferike Hajós tudi našel najboljše prijatelje. Leta 1941 so Prekmurje za kratek čas zasedli Nemci, potem pa so predali oblast Madžarom. Ko je na Madžarskem prišla na oblast Salászijeva nacionalsocialistična Stranka puščičastega križa, se je tudi za lendavske Jude začel pekel holokavsta. 26. aprila 1944 so Jude zbrali v sinagogi in jih odpeljali v koncentracijsko taborišče Auschwitz. Med njimi so bili tudi Ferenčevi otroški prijatelji. Skoraj vsi so bili pomorjeni 21. maja 1944, le peščica Judov se je vrnila domov, kjer so jih čakala nova razočaranja. Ferenc Hajós je bil že v mladosti glasbenik in je nihal med študijem glasbe in prava. Ukvarjanja z glasbo sicer ni opustil, doštudiral pa je pravo na zagrebški univerzi. Po obdobjih sodniške službe v Murski Soboti, kjer je zorel pod mentorstvom Vaneka Šiftarja, pozneje pa v Lendavi, je po osamosvojitvi Slovenije postal naš prvi veleposlanik na Madžarskem. V času, ko sta državi vodila Milan Kučan in Árpád Göncz je veliko pripomogel k dobrim odnosom med sosednjima državama. Obenem se je posvečal področju narodnih manjšin v Sloveniji in slovenskih manjšin v sosednjih državah.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.00 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
»Neskončno« je naslov novega albuma Andraža Hribarja, s katerim se priljubljeni izvajalec in avtor vrača po treh letih. Čisto pravega sicer pri nas še ni, obstaja pa fiktivni butični glasbeni hotel. In to za srečo. V njem biva, prepeva in se sprehaja pevka Ani Frece s svojim akustičnim sestavom. Letos so se predstavili na Melodijah morja in sonca, zdaj pa pripravljajo novo avtorsko ploščo.
»Neskončno« je naslov novega albuma Andraža Hribarja, s katerim se priljubljeni izvajalec in avtor vrača po treh letih. Čisto pravega sicer pri nas še ni, obstaja pa fiktivni butični glasbeni hotel. In to za srečo. V njem biva, prepeva in se sprehaja pevka Ani Frece s svojim akustičnim sestavom. Letos so se predstavili na Melodijah morja in sonca, zdaj pa pripravljajo novo avtorsko ploščo.
Vlada je pred manjšo rekonstrukcijo ministrov iz vrst največje koalicijske stranke. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, proti kateri je SDS napovedala interpelacijo, se sicer za zdaj še drži na položaju, medtem ko se bosta morala z njega posloviti vodji resorjev za kmetijstvo in naravne vire Irena Šinko in Uroš Brežan. Smo pa danes dobili kandidatko za zdravstveno ministrico, dozdajšnjo državno sekretarko Valentino Prevolnik Rupel. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Razmere v medijih pri nas vnovič odmevale v evropskem parlamentu - V hudi prometni nesreči pred Benetkami številne žrtve - Košarkarji Olimpije novo sezono evropskega pokala začeli s porazom
Vlada je pred manjšo rekonstrukcijo ministrov iz vrst največje koalicijske stranke. Ministrica za javno upravo Sanja Ajanovič Hovnik, proti kateri je SDS napovedala interpelacijo, se sicer za zdaj še drži na položaju, medtem ko se bosta morala z njega posloviti vodji resorjev za kmetijstvo in naravne vire Irena Šinko in Uroš Brežan. Smo pa danes dobili kandidatko za zdravstveno ministrico, dozdajšnjo državno sekretarko Valentino Prevolnik Rupel. Nekaj drugih poudarkov oddaje: - Razmere v medijih pri nas vnovič odmevale v evropskem parlamentu - V hudi prometni nesreči pred Benetkami številne žrtve - Košarkarji Olimpije novo sezono evropskega pokala začeli s porazom
Upočasnjena gospodarska rast in inflacija hromita evropsko gospodarstvo; oči so še posebej zaskrbljeno zazrte v Nemčijo. Država, ki je motor evropskega gospodarstva, je letos zdrsnila v tehnično recesijo, napovedi gospodarske rasti za Slovenijo pa so tudi in prav zaradi razmer v Nemčiji zelo negotove. V Globusu o gospodarskih razmerah v Evropi.
Upočasnjena gospodarska rast in inflacija hromita evropsko gospodarstvo; oči so še posebej zaskrbljeno zazrte v Nemčijo. Država, ki je motor evropskega gospodarstva, je letos zdrsnila v tehnično recesijo, napovedi gospodarske rasti za Slovenijo pa so tudi in prav zaradi razmer v Nemčiji zelo negotove. V Globusu o gospodarskih razmerah v Evropi.
Vstopili smo v jesen in tudi Prestiž bo tokrat oblečen v jesensko modo. Govorili bomo o modnih smernicah in obveznih kosih garderobe. Gostja v studiu bo nekdanja mis, stilistka in vplivnica Tjaša Kokalj Jerala.
Vstopili smo v jesen in tudi Prestiž bo tokrat oblečen v jesensko modo. Govorili bomo o modnih smernicah in obveznih kosih garderobe. Gostja v studiu bo nekdanja mis, stilistka in vplivnica Tjaša Kokalj Jerala.
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
Informativna oddaja Panorama vsak delovnik gledalcem ponuja svež pregled najzanimivejših dogodkov dneva v Sloveniji in tujini ter prinaša poglobljene prispevke in analize, razmišljanja gostov, poročanje novinarjev s terena ter oglašanja posebnih poročevalcev iz svetovnih prestolnic in dopisnikov iz vse Slovenije.
V tokratni oddaji se bomo pridružili družini Thönes iz nemške pokrajine Bergisches Land. Martin je od očeta prevzel travniški sadovnjak s starimi sortami jablan, ki jih je posadil njegov ded. Sadeži so dozoreli, zato so povabili sorodnike in prijatelje, da jim bodo pomagali pri obiranju. V zahvalo bodo vsi dobili doma pridelan jabolčni sok. Obiranje jabolk je pomemben dogodek in k takemu prazniku spada tudi krepka domača hrana. Manuela in Maria bosta pripravili gosto enolončnico iz korenja, krompirja in čebule. Za sladico bo jabolčna krema. Bergische Kaffeetafel je pojedina ob koncu obiranja, na kateri ne sme manjkati kava, poleg nje pa se priležejo različne vrste kruha, slano in sladko pecivo in še marsikaj. Manuela in Maria bosta spekli jabolčni kolač in rozinov šarkelj. Vse jedi bodo spekli v posebni peči, ki stoji v starem skednju. ZU TISCH / Nemčija / 2015 / Avtorici: Stefanie Fleischmann in Adama Ulrich
V tokratni oddaji se bomo pridružili družini Thönes iz nemške pokrajine Bergisches Land. Martin je od očeta prevzel travniški sadovnjak s starimi sortami jablan, ki jih je posadil njegov ded. Sadeži so dozoreli, zato so povabili sorodnike in prijatelje, da jim bodo pomagali pri obiranju. V zahvalo bodo vsi dobili doma pridelan jabolčni sok. Obiranje jabolk je pomemben dogodek in k takemu prazniku spada tudi krepka domača hrana. Manuela in Maria bosta pripravili gosto enolončnico iz korenja, krompirja in čebule. Za sladico bo jabolčna krema. Bergische Kaffeetafel je pojedina ob koncu obiranja, na kateri ne sme manjkati kava, poleg nje pa se priležejo različne vrste kruha, slano in sladko pecivo in še marsikaj. Manuela in Maria bosta spekli jabolčni kolač in rozinov šarkelj. Vse jedi bodo spekli v posebni peči, ki stoji v starem skednju. ZU TISCH / Nemčija / 2015 / Avtorici: Stefanie Fleischmann in Adama Ulrich
Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev. Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«. Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino. Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve. S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes. V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo. Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja. Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.
Mateja Bora se spominjamo kot partizanskega pesnika in dramatika, avtorja himne Hej, brigade in Raztrgancev. Napisal pa je tudi filmsko uspešnico Vesna, prevedel 18 Shakespearjevih dram, organiziral znameniti kongres PEN-a na Bledu in ustanovil prvo društvo za varstvo okolja v Jugoslaviji. V epigramih, dramah in romanih je kritično opazoval družbeno dogajanje in bil veliko več kot »dvorni pesnik revolucije«. Vladimir Pavšič (14. april 1913–29. september 1993) je ime Matej Bor prevzel leta 1942, s prvo odporniško pesniško zbirko v Evropi Previharimo viharje. S kulturniško skupino so obiskovali partizanske enote in bodrili borce. Med partizani je doživel tudi osebno tragedijo, domobranci so zverinsko ubili njegovo ženo Erno Jamar – Nino. Ko je bil po vojni ravnatelj ljubljanske Drame, so njegovo dramo Vrnitev Blažonovih po petih ponovitvah umaknili s sporeda. Takrat se je odločil, da gre v »literarne partizane« in se samo od peresa – raje je pisal, kot da bi tipkal na pisalni stroj – preživljal vse do upokojitve. S pesnitvijo Šel je popotnik skozi atomski vek je prikazal apokalipso, ki bi ji lahko bili priča ob krepitvi jedrske oborožitve in stopnjevanju hladne vojne. Vizionarsko je opozarjal na dogajanje v naravi, ki se ga resneje zavedamo šele danes. V drami Šola noči je opozoril na »klub samomorilcev«, smrtonosno igro mladih slovenskih intelektualcev pod vplivom nihilizma. Pokazal je na mehčanje uporne mlade generacije z LSD-jem, ki ga je CIA najprej razširila v ZDA in pozneje izvozila v Evropo. Spomin na Mateja Bora ohranjajo v njegovi rojstni vasi Grgarju nad Novo Gorico, kjer so pisatelju postavili spomenik in uredili Borovo pot. Večina njegovega literarnega opusa pa je nastala v Radovljici, kjer je živel več kot tri desetletja. Naslov filma ROB JE TAM | MATEJ BOR se lahko bere z obeh strani. Režiser in scenarist filma je Amir Muratović, direktor fotografije Bernard Perme, montažer Zlatjan Čučkov, avtor glasbe je vnuk Mateja Bora Jernej Marušič.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Čustveno močna in ponekod humorna zgodba o usodah otrok, vključenih v domsko družino, pred poslušalce razgrinja mladostniški vsakdan, ki ga kljub značilnemu okolju krojijo tipične prvine odraščanja: sklepanje prijateljstev, prva ljubezen, mladostniško preizkušanje meja – predvsem pa iskanje samega sebe. Intimne monološke izpovedi domovcev tako ponujajo ganljiv vpogled v svet pravil in odnosov njihovega otroštva, ki nikoli ne more biti zares brezskrbno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Urban Gruden Lela – Lara Wolf Suzana – Lara Fortuna Daska – Jure Žavbi Fran – Filip Štepec Zdravka – Lucija Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2023.
Čustveno močna in ponekod humorna zgodba o usodah otrok, vključenih v domsko družino, pred poslušalce razgrinja mladostniški vsakdan, ki ga kljub značilnemu okolju krojijo tipične prvine odraščanja: sklepanje prijateljstev, prva ljubezen, mladostniško preizkušanje meja – predvsem pa iskanje samega sebe. Intimne monološke izpovedi domovcev tako ponujajo ganljiv vpogled v svet pravil in odnosov njihovega otroštva, ki nikoli ne more biti zares brezskrbno. Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Kaja Novosel Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Tonski mojster: Urban Gruden Lela – Lara Wolf Suzana – Lara Fortuna Daska – Jure Žavbi Fran – Filip Štepec Zdravka – Lucija Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2023.
Rita pomaga Petrovi dementni mami in še vedno išče brata. Dave in zločinci še vedno hočejo dobiti nazaj Rito. Peter tokrat pelje šolarje, čeprav jih načeloma ne vozi. Brad vodi svoj prvi pogreb. Lech zdaj stanuje pri Petru in Kayli. Peter se sprašuje, kdaj se bo Barry vrnil domov v Avstralijo. DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019 Scenarij: Tim Crouch, Toby Jones Režija: Tim Kirkby V glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi
Rita pomaga Petrovi dementni mami in še vedno išče brata. Dave in zločinci še vedno hočejo dobiti nazaj Rito. Peter tokrat pelje šolarje, čeprav jih načeloma ne vozi. Brad vodi svoj prvi pogreb. Lech zdaj stanuje pri Petru in Kayli. Peter se sprašuje, kdaj se bo Barry vrnil domov v Avstralijo. DON'T FORGET THE DRIVER / Velika Britanija / 2019 Scenarij: Tim Crouch, Toby Jones Režija: Tim Kirkby V glavnih vlogah: Toby Jones, Claire Rushbrook, Marcia Warren, Danny Kirrane, Erin Kellyman, Luwam Teklizgi
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 4. del: Bomo ljubili robote? Umetna inteligenca prepoznava ljudi, vozi avtomobile, izvaja natančne kirurške posege in celo ustvarja umetnine. Kaj pa čustva? Bodo roboti nekoč tudi naši prijatelji in partnerji? Bi lahko robota ljubili kot človeka in bi nam znal ta ljubezen enakovredno vračati? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Tanja Küchle, Lucas Gries
Izvirna serija s pomenljivim naslovom, izposojenim iz kultne knjige Douglasa Adamsa Štoparski vodnik po galaksiji, poskuša poiskati odgovore na velika in majhna vprašanja človeštva. Mar slišimo vsi isto? Bomo ljubili robote? Bi morali več sanjati? Kako deluje potovanje skozi čas? O teh in drugih vprašanjih v seriji razpravlja vrsta priznanih strokovnjakov. 4. del: Bomo ljubili robote? Umetna inteligenca prepoznava ljudi, vozi avtomobile, izvaja natančne kirurške posege in celo ustvarja umetnine. Kaj pa čustva? Bodo roboti nekoč tudi naši prijatelji in partnerji? Bi lahko robota ljubili kot človeka in bi nam znal ta ljubezen enakovredno vračati? 42 - THE ANSWER TO ALMOST EVERYTHING / 42 - DIE ANTWORT AUF FAST ALLES / Nemčija / 2021 / Režija: Tanja Küchle, Lucas Gries
Seje komisije za peticije ter za človekove pravice in enake možnosti
Dnevni red seje: 1. Osemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2022 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2022
Dnevni red seje: 1. Osemindvajseto redno letno poročilo Varuha človekovih pravic Republike Slovenije za leto 2022 s Poročilom Varuha človekovih pravic Republike Slovenije o izvajanju nalog državnega preventivnega mehanizma po Opcijskem protokolu h Konvenciji OZN proti mučenju in drugim krutim, nečloveškim ali poniževalnim kaznim ali ravnanju za leto 2022
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
V oddaji Poglobljeno se spominjamo razvojne poti Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, ki letos praznuje 130 let. Ustanova ima korenine v ptujskem muzejskem društvu, njegov častni član Viktor Skrabar pa je 84 let po prvi nameri avgusta končno dobil javni spomenik. V oddaji boste slišali tudi, kakšno vlogo je odigral pri razvoju muzealske stroke na Ptuju in kakšni izzivi so pred njo danes.
V oddaji Poglobljeno se spominjamo razvojne poti Pokrajinskega muzeja Ptuj - Ormož, ki letos praznuje 130 let. Ustanova ima korenine v ptujskem muzejskem društvu, njegov častni član Viktor Skrabar pa je 84 let po prvi nameri avgusta končno dobil javni spomenik. V oddaji boste slišali tudi, kakšno vlogo je odigral pri razvoju muzealske stroke na Ptuju in kakšni izzivi so pred njo danes.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
»Moj prijatelj Milan Kundera je rekel, da ni dovolj, da se ljubimo. Moramo znati deliti noč. In midva s slavčkom si jo pošteno deliva.« Evgen Bavčar ima poseben ritual. Že dobrih štirideset let v rodnem Lokavcu snema petje slavčka v majski noči. Pod plaščem noči, v dvojini in kompliciteti s slavcem, se zgodba iz Lokavca razpre v zgodbo o oslepitvi slavcev, da bi peli v večnost - v razmislek o slepoti kot socialni kastraciji, eksistencialnih bližinah in oddaljenostih, o poziciji slepih skozi čas in vprašanju: zakaj bi užitek noči ne bil enak užitku dneva? Slavec dr. Bavčarju sporoča, da v noči ni sam. A to ni samo zgodba o njunem sobivanju. Nočno potovanje na plano dneva razprostira globoka vprašanja o človekovem obstoju, razlikah, izkoriščanju, boju za pravičnost, okolju, svobodi in intimni želji po dvojini, Soncu in novi pomladi. Avtorji: Mojca Delač, Saška Rakef, Luka Hvalc. Tonski mojster: Urban Gruden. Dokumentarna radijska igra je posneta v Lokavcu pri Ajdovščini, na otoku Capri in v Neaplju. Nastala je v sklopu raziskovalnega projekta B-AIR: Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske Unije in Ministrstvo za kulturo RS.
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Smo družba, ki ustvarja odpadke. Samo v zadnjih stotih letih smo jih ustvarili toliko kot naši predniki v vsej zgodovini. Samo v Sloveniji smo na primer lani proizvedli skoraj pol tone komunalnih odpadkov na prebivalca. Kje jih nastane največ, kako bi jih lahko zmanjšali in ali bi lahko s pametno porabo postali družba brez odpadkov? Več v oddaji Na kratko!
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Oblaki se lovijo in se grejo skrivalnice. Pripoveduje: Matej Recer. Napisala: Ida Paradiž. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Oblaki se lovijo in se grejo skrivalnice. Pripoveduje: Matej Recer. Napisala: Ida Paradiž. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2011.
Ljubljansko barje je redko poseljena ravnica med vznožjem dinarskega in predalpskega hribovja sredi Slovenije, s površino okoli 150 km2. Prepoznaven videz ji daje gosto prepredena mreža travnikov, njiv, izsuševalnih kanalov, tisoči kilometrov mejic in značilne jutranje meglice. V filmu je predstavljeno Ljubljansko barje, ki je kulturna krajina, saj ga oblikujejo in vzdržujejo naravni procesi in človekovi posegi. Zaradi izjemnosti pokrajine je bil večji del območja leta 2008 razglašen za krajinski park. Tu živijo številne ogrožene živali in rastline, zato je Ljubljansko barje del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000. Zaradi kulturne dediščine nekdanjih kolišč je tudi svetovno priznano UNESCO območje. Pomembna je njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Dejavnik, ki vse to omogoča, pa je poleg posegov človeka, prisotnost vode. Film je nastal v okviru projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Ljubljansko barje je redko poseljena ravnica med vznožjem dinarskega in predalpskega hribovja sredi Slovenije, s površino okoli 150 km2. Prepoznaven videz ji daje gosto prepredena mreža travnikov, njiv, izsuševalnih kanalov, tisoči kilometrov mejic in značilne jutranje meglice. V filmu je predstavljeno Ljubljansko barje, ki je kulturna krajina, saj ga oblikujejo in vzdržujejo naravni procesi in človekovi posegi. Zaradi izjemnosti pokrajine je bil večji del območja leta 2008 razglašen za krajinski park. Tu živijo številne ogrožene živali in rastline, zato je Ljubljansko barje del evropskega omrežja varovane narave Natura 2000. Zaradi kulturne dediščine nekdanjih kolišč je tudi svetovno priznano UNESCO območje. Pomembna je njegova funkcija zadrževanja vode v prostoru, blaženja klime in čiščenja vode. Dejavnik, ki vse to omogoča, pa je poleg posegov človeka, prisotnost vode. Film je nastal v okviru projekta PoLJUBA, ki ga sofinancirata Republika Slovenija in Evropska unija iz Evropskega sklada za regionalni razvoj.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let kasneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A.
Deklevo sta navdihnila življenje in osebnost svetovne popotnice in pisateljice Alme Karlin. Čeprav ne gre za biografijo, je pisatelj neponovljivo življenje pogumne in svobodomiselne ženske prelil v svojevrstno biografsko formo, pri čemer se je osredotočil na štiri obdobja njenega življenja: prvo je formativno in se odvija v Londonu in na Norveškem v času 1910–1914. Potem drugo, šest let kasneje, ko se je prek Trsta in Genove odpravila v Peru, kjer so njeni zapisi s poti že doživljali ugodne odmeve in se ji je že odpirala pot do založb; tretji del se naslanja na začetek druge svetovne vojne, na nemški zapor – napisan pa je s perspektive njene prijateljice in sorodne duše Thee, s katero je v Celju preživela svoja zadnja leta; četrti del pa se sklepa ob koncu druge svetovne vojne, ko se je pridružila partizanom, a je med drugim naletela na sekretarja, ki ji zaradi njenega nemškega porekla ni bil naklonjen. Telo iz črk je zgodba o strasti do pisanja, o krhkem telesu in o notranji volji, o odnosu do moških, o neuklonljivosti, o razsežnostih duše. Z romanom o Almi se je Milan Dekleva uvrstil v deseterico kresnikovih finalistov za najboljši roman. V 17. delih bodo pod režijskim vodstvom Suzi Bandi nastopili Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon in Romeo Grebenšek. Produkcija: RAI - Radio Trst A.
Kandidatka za zdravstveno ministrico, dozdajšnja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel, je v prvi izjavi sporočila, da odločitev sprejema z veliko odgovornosti. Med svojimi prednostnimi nalogami je izpostavila dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic. Ob tem se neuradno napoveduje manjša rekonstrukcija vlade. Odšla naj bi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, SDS pa je napovedal interpelacijo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Drugi poudarki oddaje: - Ob 33-ti obletnici združitve Nemčij predsednik Steinmeier podprl omejitev sprejema migrantov. - Ukrajina bo lahko že od jutri izvažala svoje žito iz litovskih pristanišč. - Roglič in Pogačar na dirki treh dolin Vareseja tik pod stopničkami. Mariborske nogometaše bo znova vodil Šimundža.
Kandidatka za zdravstveno ministrico, dozdajšnja državna sekretarka Valentina Prevolnik Rupel, je v prvi izjavi sporočila, da odločitev sprejema z veliko odgovornosti. Med svojimi prednostnimi nalogami je izpostavila dostopnost do kakovostnega zdravstvenega varstva, vzdržnost financiranja in opredelitev košarice pravic. Ob tem se neuradno napoveduje manjša rekonstrukcija vlade. Odšla naj bi minister za naravne vire in prostor Uroš Brežan ter ministrica za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Irena Šinko, SDS pa je napovedal interpelacijo ministrice za javno upravo Sanje Ajanović Hovnik. Drugi poudarki oddaje: - Ob 33-ti obletnici združitve Nemčij predsednik Steinmeier podprl omejitev sprejema migrantov. - Ukrajina bo lahko že od jutri izvažala svoje žito iz litovskih pristanišč. - Roglič in Pogačar na dirki treh dolin Vareseja tik pod stopničkami. Mariborske nogometaše bo znova vodil Šimundža.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Če čez dan niste uspeli poslušati radia, imate ob 17ih 30 možnost, da v 15 minutah izveste ključne novice dneva. V primeru izrednih in pomembnih dogodkov, se novinarji oglasijo v živo.
Če čez dan niste uspeli poslušati radia, imate ob 17ih 30 možnost, da v 15 minutah izveste ključne novice dneva. V primeru izrednih in pomembnih dogodkov, se novinarji oglasijo v živo.
Jani, Marcel in Albert se dogovorijo, da bodo šli lovit ribe, ne morejo pa se zediniti, kdaj se dobijo. Na pomoč jim priskoči mravljinčar Frane in jim podari svoj najnovejši izum - sinhronizirano uro.
Jani, Marcel in Albert se dogovorijo, da bodo šli lovit ribe, ne morejo pa se zediniti, kdaj se dobijo. Na pomoč jim priskoči mravljinčar Frane in jim podari svoj najnovejši izum - sinhronizirano uro.
Nova ovira slovenskih odbojkarjev na poti v olimpijski Pariz je bila danes zjutraj reprezentanca Finske. Odzive po tekmi prepletemo s pričakovanji in ciljih košarkarjev Olimpije, ki po jadranski ligi sezono začenjajo še v Evropskem pokalu.
Nova ovira slovenskih odbojkarjev na poti v olimpijski Pariz je bila danes zjutraj reprezentanca Finske. Odzive po tekmi prepletemo s pričakovanji in ciljih košarkarjev Olimpije, ki po jadranski ligi sezono začenjajo še v Evropskem pokalu.
Seje odbora za izobraževanje, znanost in mladino
Dnevni red seje: 1. "(Ne)realizacija sprejetih sklepov s področja izobraževanja, znanosti in mladine"
Dnevni red seje: 1. "(Ne)realizacija sprejetih sklepov s področja izobraževanja, znanosti in mladine"
Dokumentarci – kulturno-umetniški
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
Slovenski izumitelj Anton Codelli je 1915 v afriškem Togu za nemški Telefunken vzpostavil prvo brezžično povezavo ne svetu. Leta 1912 je v Togo prispela filmska ekipa pod vodstvom avanturista Hansa Schomburgka, ki je takrat snemal dokumentarec o afriški divjini. V upanju na visoko donosnost novo nastajajoče filmske industrije je baron Codelli s Schomburgkom sklenil pogodbo in tako postal producent prvega igranega filma, ki je bil kdaj koli posnet na afriški celini. Schomburgk je v Londonu najel snemalca Jamesa Hodgsona, scenarij za film z naslovom: Bela boginja in Wangore (Eine Weisse unter Kannibalen) pa je napisala baronica Rozalija Codelli, baronova mati. Zgodba govori o majhni deklici, ki jo po brodolomu na obalo naplavi morje. Otroka najde ljudožersko pleme, ga sprejme in po božje časti. Pleme nato odkrije evropski avanturist, ki se v dekle zaljubi in jo reši. Glavno vlogo je odigrala nemška igralka Meg Gehrts, zgodba je nato najverjetneje navdihnila tudi Hodgsonovega prijatelja Edgarja R. Burroughsa, ki je leta 1914 izdal roman z znamenitim Tarzanom v glavni vlogi. S pomočjo Codellijevih potomk in igralca Primoža Bezjaka se je filmska ekipa scenarista in režiserja Mihe Čelarja odpravila po sledeh izginulega filma. Obiskali so berlinske arhive, odleteli v Togo in poiskali ostanke veličastne Codellijeve radiotelegrafske postaje ter filmskih prizorišč. Pot jih je vodila nazaj v Ljubljano, kamor sta Codellijevi potomki prinesli ostanke izgubljenega filma. V igranem delu so z igralci in posebno tehnologijo animirali več kot 600 fotografij iz Codellijeve fotografske zbirke in tako poustvarili prizore nemega filma o njegovem pustolovskem življenju.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Pet let zapored imamo krizne proračune, po covidu in energetski krizi zdaj še protipoplavni proračun. Vlada pomoč in ukrepe zagotavlja z zadolževanjem. Smo finančno že izčrpani? Zakaj najprej dodatno obdavčenje, preden vlada postrga pri sebi? Kako se bodo zagotavljala sredstva in kako pregledna bo poraba sklada za obnovo? O proračunskih razpotjih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti: Sašo Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Bojanom Ivancem, gospodarskim analitikom iz GZS, in Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam.
Pet let zapored imamo krizne proračune, po covidu in energetski krizi zdaj še protipoplavni proračun. Vlada pomoč in ukrepe zagotavlja z zadolževanjem. Smo finančno že izčrpani? Zakaj najprej dodatno obdavčenje, preden vlada postrga pri sebi? Kako se bodo zagotavljala sredstva in kako pregledna bo poraba sklada za obnovo? O proračunskih razpotjih z voditeljico Zdenko Bakalar in gosti: Sašo Jazbec, državna sekretarka na ministrstvu za finance, Bojanom Ivancem, gospodarskim analitikom iz GZS, in Jakobom Počivalškom, predsednikom sindikata Pergam.
Jesen s trgatvijo je prišla v deželo in kot koledar veleva, smo doživeli odstop visokega državnega nameščenca zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Visoki državni nameščenci, sploh pa politiki, zaradi vožnje pod vplivom alkohola ne odstopijo vedno, kar sproži v državi zanimiv odziv: če ne odstopijo, jih grajamo, če pa odstopijo, smo navdušeni nad njihovo visoko profesionalno in etično integriteto – kot se reče. A medtem ko uredniki v medijih ob dogodkih, kot se je zgodil vodji državnih tožilcev, samo vzamejo iz predala vzorec novinarskega članka, v katerega le zapišejo novo ime, bo naša današnja oddaja usmerjena v temne skrivnosti vožnje pod alkoholom. Te temeljijo tako na bogatih izkušnjah z vožnjo kot z alkoholom, ki smo si jih z leti pridobili v naši skromni redakciji. Najprej in na začetku; da človek vozi pijan, je logično in razumljivo! Čeprav, da ne bo pomote, nesprejemljivo. Pod vplivom alkohola človek počne neumnosti. To je eden aksiomov popivanja in če ta, ki pije, ne bi počel neumnosti, njegov napor nekako nima smisla. Pijani geniji napišejo recimo Uvod v Krst, ali Pohujšanje, mi navadni smrtniki pa sedemo za volan. Hočemo povedati, da subjekt, ki bi trezno razmišljal, nikoli ne bi pijan sedel za volan. Žal pa se trezno razmišljanje in uživanje alkohola izključujeta in med vsemi norostmi, ki se zgodijo med pijansko seanso, je na koncu obvezna vožnja domov s svojim avtomobilom. Tako pač je in kot ni mogoče vplivati na temeljne zakone narave, ni mogoče vplivati na može, pa tudi žene, da po veselici ne bi sedli za volan. Ko smo si priznali, da je pijanska vožnja nujna, moramo nadaljevati z mogočimi rešitvami. Ki jih ni veliko na razpolago, nekaj pa jih vseeno je. Ob tem patetični pozivi za to zadolženih institucij in tudi pogoste policijski nadzori očitno in mnogokrat dokazano ne pomagajo. Ker ena izmed pijanih norosti je tudi ta, da se ne bojimo policistov in da zasmehujemo državni PR. Torej; prva, najbolj logična rešitev je, da na zabavo ali mesto popivanja ne gremo z avtom. Obstajajo seveda pijanske seanse, ki se zgodijo kar tako, naključno – a večina teh, na katerih se ulovijo državni nameščenci in politiki, je vnaprej napovedanih. Se pravi; najlažje, najbolj logično in najmanj boleče: na zabavo se ne gre s svojim avtom. Žal pa je samozavest, bolje rečeno napuh pivcev skoraj brezmejen. Vsak od nas ima natančno preračunano količino alkohola, ki na organizem, kaj šele na izdihan zrak, še ne vpliva – če le pogoltnemo dovolj čevapov in čebule. Drug očitni namig je, da na zabavo gremo z avtomobilom, ampak da tam ne pijemo. Ker to na Slovenskem spada med znanstveno fantastiko, se z analizo te možnosti ne bomo ukvarjali. Moramo pa se posvetiti še perečemu problemu pijanske vožnje, ki nam državne nameščence redči kot slana poljsko cvetje. Za pijane politike za volanom je v glavnem vseeno; na vsakem grmu raste po deset novih, za državne nameščence pa ni tako enostavno. Odstopljeni tožilec je bil, tako gre ljudski glas, sposoben mož in lopovi menda zdaj slavijo ter se nato pijani vozijo domov … Tako njegov odstop zadosti zakonu in morali, po drugi strani pa nas skrbi. Ker zadeva je ta, da je število državnih nameščencev, sploh tistih sposobnih, končno. Ker se, kot je bilo ugotovljeno, pijani vožnji ne bomo odpovedali, nam grozi, da bomo prisiljeni državne tožilce ali outsorsati ali pa za to delo najemati agencijske delavce. Zato bi veljalo natančno določiti mejo, od katere naprej je treba zaradi pijane vožnje odstopiti. Vsaj svetohlinsko se zdi, da ves narod vozi pijan, pa je zaradi tega kaznovan ali s točkami, ali z denarno kaznijo, celo z odvzemom vozniškega dovoljenja, kljub temu pa učitelji, uradniki, delavci, upokojenci in medicinske sestre svoje delo naslednji dan mirno opravljajo naprej. Kar predlagamo, sta dve lestvici; prva za politike, druga za državne uslužbence. Med politiki lahko pijani vozijo recimo vsi člani parlamenta, ker če ne, bodo izgubili stik z bazo. Ne smejo pa pijani voziti ministri, z izjemo kmetijskega. Predsednik vlade ne sme voziti pijan za nobeno ceno, lahko pa sedi zraven, če vozi njegova partnerica. Funkcija predsednika države pa – odvisno; če je predsednik predsednica, potem ne, če pa je predsednik predsednik, potem pa ja – ker pijana vožnja daje vtis možatosti. Pri državnih uradnikih pa je lestvica še bolj preprosta. Če tvoja funkcija zahteva štemplanje s štampiljko, potem lahko piješ in voziš, če pa se na dokumente le podpisuješ, potem moraš po pijanski avanturi v avtomobilu odstopiti. Najbolj pa bi seveda pomagalo, če bi med Slovenci prevladala sodobna paradigma o nevarnostih alkohola, o nevarnosti njegove pridelave in trženja, a razmišljati v to smer pomeni zanikati srčiko slovenstva, kar pa bi mnogi prenapeteži razumeli kot veleizdajo.
Jesen s trgatvijo je prišla v deželo in kot koledar veleva, smo doživeli odstop visokega državnega nameščenca zaradi vožnje pod vplivom alkohola. Visoki državni nameščenci, sploh pa politiki, zaradi vožnje pod vplivom alkohola ne odstopijo vedno, kar sproži v državi zanimiv odziv: če ne odstopijo, jih grajamo, če pa odstopijo, smo navdušeni nad njihovo visoko profesionalno in etično integriteto – kot se reče. A medtem ko uredniki v medijih ob dogodkih, kot se je zgodil vodji državnih tožilcev, samo vzamejo iz predala vzorec novinarskega članka, v katerega le zapišejo novo ime, bo naša današnja oddaja usmerjena v temne skrivnosti vožnje pod alkoholom. Te temeljijo tako na bogatih izkušnjah z vožnjo kot z alkoholom, ki smo si jih z leti pridobili v naši skromni redakciji. Najprej in na začetku; da človek vozi pijan, je logično in razumljivo! Čeprav, da ne bo pomote, nesprejemljivo. Pod vplivom alkohola človek počne neumnosti. To je eden aksiomov popivanja in če ta, ki pije, ne bi počel neumnosti, njegov napor nekako nima smisla. Pijani geniji napišejo recimo Uvod v Krst, ali Pohujšanje, mi navadni smrtniki pa sedemo za volan. Hočemo povedati, da subjekt, ki bi trezno razmišljal, nikoli ne bi pijan sedel za volan. Žal pa se trezno razmišljanje in uživanje alkohola izključujeta in med vsemi norostmi, ki se zgodijo med pijansko seanso, je na koncu obvezna vožnja domov s svojim avtomobilom. Tako pač je in kot ni mogoče vplivati na temeljne zakone narave, ni mogoče vplivati na može, pa tudi žene, da po veselici ne bi sedli za volan. Ko smo si priznali, da je pijanska vožnja nujna, moramo nadaljevati z mogočimi rešitvami. Ki jih ni veliko na razpolago, nekaj pa jih vseeno je. Ob tem patetični pozivi za to zadolženih institucij in tudi pogoste policijski nadzori očitno in mnogokrat dokazano ne pomagajo. Ker ena izmed pijanih norosti je tudi ta, da se ne bojimo policistov in da zasmehujemo državni PR. Torej; prva, najbolj logična rešitev je, da na zabavo ali mesto popivanja ne gremo z avtom. Obstajajo seveda pijanske seanse, ki se zgodijo kar tako, naključno – a večina teh, na katerih se ulovijo državni nameščenci in politiki, je vnaprej napovedanih. Se pravi; najlažje, najbolj logično in najmanj boleče: na zabavo se ne gre s svojim avtom. Žal pa je samozavest, bolje rečeno napuh pivcev skoraj brezmejen. Vsak od nas ima natančno preračunano količino alkohola, ki na organizem, kaj šele na izdihan zrak, še ne vpliva – če le pogoltnemo dovolj čevapov in čebule. Drug očitni namig je, da na zabavo gremo z avtomobilom, ampak da tam ne pijemo. Ker to na Slovenskem spada med znanstveno fantastiko, se z analizo te možnosti ne bomo ukvarjali. Moramo pa se posvetiti še perečemu problemu pijanske vožnje, ki nam državne nameščence redči kot slana poljsko cvetje. Za pijane politike za volanom je v glavnem vseeno; na vsakem grmu raste po deset novih, za državne nameščence pa ni tako enostavno. Odstopljeni tožilec je bil, tako gre ljudski glas, sposoben mož in lopovi menda zdaj slavijo ter se nato pijani vozijo domov … Tako njegov odstop zadosti zakonu in morali, po drugi strani pa nas skrbi. Ker zadeva je ta, da je število državnih nameščencev, sploh tistih sposobnih, končno. Ker se, kot je bilo ugotovljeno, pijani vožnji ne bomo odpovedali, nam grozi, da bomo prisiljeni državne tožilce ali outsorsati ali pa za to delo najemati agencijske delavce. Zato bi veljalo natančno določiti mejo, od katere naprej je treba zaradi pijane vožnje odstopiti. Vsaj svetohlinsko se zdi, da ves narod vozi pijan, pa je zaradi tega kaznovan ali s točkami, ali z denarno kaznijo, celo z odvzemom vozniškega dovoljenja, kljub temu pa učitelji, uradniki, delavci, upokojenci in medicinske sestre svoje delo naslednji dan mirno opravljajo naprej. Kar predlagamo, sta dve lestvici; prva za politike, druga za državne uslužbence. Med politiki lahko pijani vozijo recimo vsi člani parlamenta, ker če ne, bodo izgubili stik z bazo. Ne smejo pa pijani voziti ministri, z izjemo kmetijskega. Predsednik vlade ne sme voziti pijan za nobeno ceno, lahko pa sedi zraven, če vozi njegova partnerica. Funkcija predsednika države pa – odvisno; če je predsednik predsednica, potem ne, če pa je predsednik predsednik, potem pa ja – ker pijana vožnja daje vtis možatosti. Pri državnih uradnikih pa je lestvica še bolj preprosta. Če tvoja funkcija zahteva štemplanje s štampiljko, potem lahko piješ in voziš, če pa se na dokumente le podpisuješ, potem moraš po pijanski avanturi v avtomobilu odstopiti. Najbolj pa bi seveda pomagalo, če bi med Slovenci prevladala sodobna paradigma o nevarnostih alkohola, o nevarnosti njegove pridelave in trženja, a razmišljati v to smer pomeni zanikati srčiko slovenstva, kar pa bi mnogi prenapeteži razumeli kot veleizdajo.
V Portorožu je vse pripravljeno na začetek 26. Festivala slovenskega filma. Otvoril ga bo film Šterkijada, ki ga je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. V oddaji pa tudi več o še enem tradicionalnem festivalu, ki se kmalu začenja in sicer 29. mednarodnem festivalu Mesto žensk – na njem se letos predstavlja kar 90 umetnic in umetnikov. Ogledali smo si tudi razstavo Damijana Kracine Napačna ladja v galeriji Božidar Jakac.
V Portorožu je vse pripravljeno na začetek 26. Festivala slovenskega filma. Otvoril ga bo film Šterkijada, ki ga je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. V oddaji pa tudi več o še enem tradicionalnem festivalu, ki se kmalu začenja in sicer 29. mednarodnem festivalu Mesto žensk – na njem se letos predstavlja kar 90 umetnic in umetnikov. Ogledali smo si tudi razstavo Damijana Kracine Napačna ladja v galeriji Božidar Jakac.
Francesca Piemontesija bomo danes spremljali kot solista, ki je 27. maja nastopil v Kölnski filharmoniji. Dirigent Lionel Bringuier je vodil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, ta se je spoprijel z velikanoma klasične glasbe iz 19. in 20. stoletja. "Kako bogat je v invenciji, kako zanimiv je od začetka do konca, kako svež in kako lepa koherentna celota!" Tako je Clara Schumann opisala klavirski koncert v a-molu svojega moža Roberta, potem ko je to delo premierno izvedla. V nasprotju s tem je orkester predstavil še redko slišano prvo simfonijo Edwarda Elgarja – zgodnje delo, s katerim je skladatelj lahko takoj po premieri požel več uspeha kot kateri koli angleški skladatelj pred njim.
Francesca Piemontesija bomo danes spremljali kot solista, ki je 27. maja nastopil v Kölnski filharmoniji. Dirigent Lionel Bringuier je vodil Simfonični orkester Zahodnonemškega radia, ta se je spoprijel z velikanoma klasične glasbe iz 19. in 20. stoletja. "Kako bogat je v invenciji, kako zanimiv je od začetka do konca, kako svež in kako lepa koherentna celota!" Tako je Clara Schumann opisala klavirski koncert v a-molu svojega moža Roberta, potem ko je to delo premierno izvedla. V nasprotju s tem je orkester predstavil še redko slišano prvo simfonijo Edwarda Elgarja – zgodnje delo, s katerim je skladatelj lahko takoj po premieri požel več uspeha kot kateri koli angleški skladatelj pred njim.
Peppermint Patty razmišlja o ljubezni, ampak Charlie Brown ni najbolj primeren za razglabljanje o tem. Peppermint Patty ima tudi težave v šoli. Je to mogoče zaradi njenega velikega nosu? In kaj se zgodi, ko se z Lucy odločita, da si bosta dali predreti uhlje?
Peppermint Patty razmišlja o ljubezni, ampak Charlie Brown ni najbolj primeren za razglabljanje o tem. Peppermint Patty ima tudi težave v šoli. Je to mogoče zaradi njenega velikega nosu? In kaj se zgodi, ko se z Lucy odločita, da si bosta dali predreti uhlje?
Začenja se 29. mednarodni festival Mesto žensk. Na dvanajstih prizoriščih v Ljubljani bo več kot 90 umetnic in umetnikov pripravilo 36 dogodkov. Osrednja tema bo upor.
Začenja se 29. mednarodni festival Mesto žensk. Na dvanajstih prizoriščih v Ljubljani bo več kot 90 umetnic in umetnikov pripravilo 36 dogodkov. Osrednja tema bo upor.
S projekcijo celovečernega igranega filma Šterkijada se odpira 26. Festival slovenskega filma Portorož. Film je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je bo po napovedih udeležila ministrica za kulturi Asta Vrečko, bodo podelili nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, ki se odslej imenuje nagrada Milke in Metoda Badjure. Izročili jo bodo direktorju fotografije in filmskemu snemalcu Radu Likonu.
S projekcijo celovečernega igranega filma Šterkijada se odpira 26. Festival slovenskega filma Portorož. Film je režiser Igor Šterk posvetil svoji družini in očetu Juretu Šterku, prvemu Slovencu, ki je sam objadral svet. Na otvoritveni slovesnosti, ki se je bo po napovedih udeležila ministrica za kulturi Asta Vrečko, bodo podelili nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti, ki se odslej imenuje nagrada Milke in Metoda Badjure. Izročili jo bodo direktorju fotografije in filmskemu snemalcu Radu Likonu.
