Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Si lahko privoščimo bogate? Vse družbe temeljijo na ideji družbenega dogovora: če trdo delamo, spoštljivo ravnamo z drugimi in igramo po pravilih, bomo nagrajeni. Toda nekateri kršijo pravila. Zatekajo se v davčne oaze in žanjejo dobiček, ne da bi vrnili družbi. Brez pravil raziskuje kleptokracijo in ekstraktivizem po svetu, primer umorjene raziskovalne novinarke na Malti in reke brez vode v Čilu. Ko ljudje dosežejo točko preloma, začnejo protestirati. Videli bomo, kako se borijo na prvih bojnih linijah družbenih uporov po vsem svetu. Brez pravil raziskuje možnosti premagovanja krivic in korupcije. BREAKING SOCIAL / Švedska / 2023 / Režija: Fredrik Gertten
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Maroški pustolovski film ceste v režiji Yasmine Benkiran. Casablanca, Maroko. Tri ženske, »razbojniška« mati Zineb, njena maloletna hči Ines z nebrzdano domišljijo in razočarana, zagrenjena mlada poročena žena Asma, bežijo pred policijo, ki jih lovi zaradi Zinabejinih lopovščin povezanih z drogami in krajo. Maroški Thelma & Louise se dogaja na maroških brezpotjih med gorovjem in atlantskim oceanom, v deželi žgoče a divje neokrnjene lepote… MALIKATES / QUEENS / FRA, MAROKO / 2022 Režija: Yasmine Benkiran / Scenarij: Yasmine Benkiran / Igrajo: Nisrin Erradi, Nisrine Benchara, Rihana Guaran, Jalila Talemsi, Hamid Nider, Younes Chara, Abderrahim Tamimi, Salman Horma …
Maroški pustolovski film ceste v režiji Yasmine Benkiran. Casablanca, Maroko. Tri ženske, »razbojniška« mati Zineb, njena maloletna hči Ines z nebrzdano domišljijo in razočarana, zagrenjena mlada poročena žena Asma, bežijo pred policijo, ki jih lovi zaradi Zinabejinih lopovščin povezanih z drogami in krajo. Maroški Thelma & Louise se dogaja na maroških brezpotjih med gorovjem in atlantskim oceanom, v deželi žgoče a divje neokrnjene lepote… MALIKATES / QUEENS / FRA, MAROKO / 2022 Režija: Yasmine Benkiran / Scenarij: Yasmine Benkiran / Igrajo: Nisrin Erradi, Nisrine Benchara, Rihana Guaran, Jalila Talemsi, Hamid Nider, Younes Chara, Abderrahim Tamimi, Salman Horma …
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
Zadnji pregled športnega dogajanja v dnevu je prelet dneva z vsemi najpomembnejšimi novicami, zlasti popoldanskimi in svežimi večernimi, ter napoved novega tekmovalnega dne.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Gostja Intervjuja je Jolanda Grom Ravnikar, letošnja Slovenka leta po izboru bralk in bralcev revije Jana. Širša javnost jo najbolje pozna kot organizatorico koncerta za Junake 3. nadstropja, to so otroci z rakom. Večino svojega časa namenja prostovoljstvu, z Onkološkim inštitutom sodeluje že od svojega 16. leta. Ljudem pomaga v različnih stiskah. Tudi njeno življenje je bilo polno bolečih dogodkov, od samomora očeta, smrti matere zaradi raka do izgube moža. Odraščala je brez staršev. A udarci usode je niso zlomili, nasprotno, je močnejša, pozitivna, polna energije. Verjame, da nikoli ni prepozno za uresničitev sanj, in danes lahko reče, da jih je izpolnila že skoraj vse. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Gostja Intervjuja je Jolanda Grom Ravnikar, letošnja Slovenka leta po izboru bralk in bralcev revije Jana. Širša javnost jo najbolje pozna kot organizatorico koncerta za Junake 3. nadstropja, to so otroci z rakom. Večino svojega časa namenja prostovoljstvu, z Onkološkim inštitutom sodeluje že od svojega 16. leta. Ljudem pomaga v različnih stiskah. Tudi njeno življenje je bilo polno bolečih dogodkov, od samomora očeta, smrti matere zaradi raka do izgube moža. Odraščala je brez staršev. A udarci usode je niso zlomili, nasprotno, je močnejša, pozitivna, polna energije. Verjame, da nikoli ni prepozno za uresničitev sanj, in danes lahko reče, da jih je izpolnila že skoraj vse. Pogovor vodi Zvezdan Martić.
Izraelske oblasti so napovedale odločen odgovor na napad jemenskih hutijevcev, ki so davi z balistično raketo zadeli območje mednarodnega letališča Ben Gurion v središču Izraela. Jemenski uporniki so prevzeli odgovornost za napad in sporočili, da so ga izvedli v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Večje škode ni bilo, poročajo o več ranjenih. Številne letalske družbe so medtem odpovedale svoje lete v Izrael.
Izraelske oblasti so napovedale odločen odgovor na napad jemenskih hutijevcev, ki so davi z balistično raketo zadeli območje mednarodnega letališča Ben Gurion v središču Izraela. Jemenski uporniki so prevzeli odgovornost za napad in sporočili, da so ga izvedli v znak solidarnosti s Palestinci v Gazi. Večje škode ni bilo, poročajo o več ranjenih. Številne letalske družbe so medtem odpovedale svoje lete v Izrael.
Hannis odkrije aktivistično skupino, ki je skupaj s Sonjo načrtovala skrivno globalno akcijo. Ugotovi, da hčerka glede na svoje gibanje v zadnjih urah življenja ni mogla umreti na način in na kraju, ki ju v izjavi za javnost navaja policija. Kriminalistka Karla začne pod težo nerazkritih dokazov izgubljati nadzor nad svojimi čustvenimi odzivi. Podjetnik Ragnar zvito posega v preiskovalni postopek. TROM / Danska / 2021 Scenarij: Torfinnur Jákupsson, Donna Sharpe Režija: Kasper Barfoed, Davið Óskar Ólafsson V glavnih vlogah: Ulrich Thomsen, Maria Rich, Olaf Johannessen, Mariann Hansen, Frida av Fløtum, Helena Heðinsdóttir, Gunnvá Zachariassen
Hannis odkrije aktivistično skupino, ki je skupaj s Sonjo načrtovala skrivno globalno akcijo. Ugotovi, da hčerka glede na svoje gibanje v zadnjih urah življenja ni mogla umreti na način in na kraju, ki ju v izjavi za javnost navaja policija. Kriminalistka Karla začne pod težo nerazkritih dokazov izgubljati nadzor nad svojimi čustvenimi odzivi. Podjetnik Ragnar zvito posega v preiskovalni postopek. TROM / Danska / 2021 Scenarij: Torfinnur Jákupsson, Donna Sharpe Režija: Kasper Barfoed, Davið Óskar Ólafsson V glavnih vlogah: Ulrich Thomsen, Maria Rich, Olaf Johannessen, Mariann Hansen, Frida av Fløtum, Helena Heðinsdóttir, Gunnvá Zachariassen
Volčji dvorec (II.): Zrcalo in luč
Zgodovinska drama, kritiško pohvaljena televizijska poslastica ter z bafto in zlatim globusom nagrajena serija, posneta po romanih dvakratne bookerjeve nagrajenke Hilary Mantel, je dobila nadaljevanje. Tudi tokrat jo je režiral Peter Kosminsky, priredbo pa napisal Peter Straughan (tudi avtor priredbe pri filmu Kotlar, krojač, vojak, vohun). Oskarjevec Mark Rylance blesti kot Thomas Cromwell, Damian Lewis je kralj Henrik VIII., Jonathan Pryce kardinal Wolsey, pridružili so se tudi Kate Phillips, Lilit Lesser, Thomas Brodie-Sangster, Timothy Spall, Harriet Walter, Claire Foy in drugi. Tokratna serija prikazuje zadnja štiri leta v življenju Thomasa Cromwella. Maj 1536. Anne Boleyn, Henrikova druga žena, je mrtva. Thomas Cromwell nadaljuje vzpon do moči in bogastva, medtem ko se njegov mogočni gospodar Henrik VIII. zadovolji s kratkotrajno srečo z Jane Seymour. Cromwell, človek, ki se lahko zanese le na svojo pamet, nima velike družine, ki bi ga podpirala, niti zasebne vojske. Ujet je med moralne dileme, ki spremljajo vladanje, svoje želje, in tisto, za kar meni, da je prav. Potem ko je Henrik VIII. dal usmrtiti kraljico, ni varen nihče. Anglija je zrela za spremembe in verske reforme, vendar Cromwellovi sovražniki ne počivajo in vprašanje je, kako dolgo lahko preživi pod Henrikovim krutim in muhastim vladanjem. 1. del Leto 1536. Thomas Cromwell je navzoč pri javni usmrtitvi Anne Boleyn. Ta do zadnjega trenutka upa, da jo bo Henrik pomilostil, toda kralj ima pred očmi le poroko z Jane Seymour. Cromwella za njegovo vlogo pri strmoglavljenju Boleynovih poviša v lorda in mu dodeli službo varuha pečata. Cromwella takoj doleti nova velika naloga. Princeso Mary mora prepričati, da bo očetu prisegla zvestobo in ga sprejela kot poglavarja Anglikanske cerkve. WOLF HALL (II.): THE MIRROR AND THE LIGHT / 2024 / Velika Britanija
Zgodovinska drama, kritiško pohvaljena televizijska poslastica ter z bafto in zlatim globusom nagrajena serija, posneta po romanih dvakratne bookerjeve nagrajenke Hilary Mantel, je dobila nadaljevanje. Tudi tokrat jo je režiral Peter Kosminsky, priredbo pa napisal Peter Straughan (tudi avtor priredbe pri filmu Kotlar, krojač, vojak, vohun). Oskarjevec Mark Rylance blesti kot Thomas Cromwell, Damian Lewis je kralj Henrik VIII., Jonathan Pryce kardinal Wolsey, pridružili so se tudi Kate Phillips, Lilit Lesser, Thomas Brodie-Sangster, Timothy Spall, Harriet Walter, Claire Foy in drugi. Tokratna serija prikazuje zadnja štiri leta v življenju Thomasa Cromwella. Maj 1536. Anne Boleyn, Henrikova druga žena, je mrtva. Thomas Cromwell nadaljuje vzpon do moči in bogastva, medtem ko se njegov mogočni gospodar Henrik VIII. zadovolji s kratkotrajno srečo z Jane Seymour. Cromwell, človek, ki se lahko zanese le na svojo pamet, nima velike družine, ki bi ga podpirala, niti zasebne vojske. Ujet je med moralne dileme, ki spremljajo vladanje, svoje želje, in tisto, za kar meni, da je prav. Potem ko je Henrik VIII. dal usmrtiti kraljico, ni varen nihče. Anglija je zrela za spremembe in verske reforme, vendar Cromwellovi sovražniki ne počivajo in vprašanje je, kako dolgo lahko preživi pod Henrikovim krutim in muhastim vladanjem. 1. del Leto 1536. Thomas Cromwell je navzoč pri javni usmrtitvi Anne Boleyn. Ta do zadnjega trenutka upa, da jo bo Henrik pomilostil, toda kralj ima pred očmi le poroko z Jane Seymour. Cromwella za njegovo vlogo pri strmoglavljenju Boleynovih poviša v lorda in mu dodeli službo varuha pečata. Cromwella takoj doleti nova velika naloga. Princeso Mary mora prepričati, da bo očetu prisegla zvestobo in ga sprejela kot poglavarja Anglikanske cerkve. WOLF HALL (II.): THE MIRROR AND THE LIGHT / 2024 / Velika Britanija
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 5. del: Vročina Ker je kožuh namenjen ohranjanju toplote, hlajenje za sesalce nikoli ni preprosto, a jih kljub temu najdemo tudi na najbolj vročih in suhih krajih na svetu. Odkrili so izjemne načine, kako se ohladiti, najti vodo in premagati vročino. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Rob Pilley
V šestih epizodah dokumentarne serije Sesalci bomo videli, kako so sesalci izrabili prednosti vseh večjih okolij na Zemlji. Odkar se je pred 66 milijoni let končala vladavina dinozavrov, so zavzeli skoraj vse kotičke sveta. To jim je uspelo z neverjetno prilagodljivostjo, edinstveno družabnostjo in neprekosljivim umom, ki omogoča učenje, pomnjenje, reševanje problemov, starševstvo in sodelovanje. Danes jih najdemo v vseh morjih in na vseh celinah. 5. del: Vročina Ker je kožuh namenjen ohranjanju toplote, hlajenje za sesalce nikoli ni preprosto, a jih kljub temu najdemo tudi na najbolj vročih in suhih krajih na svetu. Odkrili so izjemne načine, kako se ohladiti, najti vodo in premagati vročino. MAMMALS / Velika Britanija / 2024 / Režija: Rob Pilley
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
Vreme je na sporedu vsak dan po Poročilih, pred in po Dnevniku ter po Odmevih. Napoved vremena pa vas čaka tudi vsak delavnik zjutraj v rubriki oddaje Dobro jutro.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.
V dveh urah se poglobimo v delo izjemnih glasbenih osebnosti. Z razmišljanji, pogovori in seveda poslušanjem glasbe obeležujemo jubileje in izpostavljamo delo izbranih glasbenikov.
Nobena princesa na svetu ni rada sama. Pripoveduje: Simona Zorc Ramovš. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Nobena princesa na svetu ni rada sama. Pripoveduje: Simona Zorc Ramovš. Napisala: Valerija Skrinjar Tvrz. Posneto v studiih Radia Slovenija 1998.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Redna tedenska oddaja Zunanjepolitične redakcije, ki gledalcu ponuja pregled dogajanj po svetu v politiki, gospodarstvu in kulturi, ustvarjajo pa jo novinarke in novinarji Zunanjepolitične redakcije. Zrcalo vedno zrcali podobo sveta: tragično, veselo, zabavno.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
Politično na poglobljen in strnjen način z gosti odstira najpomembnejše politično dogajanje. Na sporedu vsako nedeljo zvečer, po osrednjem TV Dnevniku, ob 19.10.
France Mesesnel, slovenski umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator, se je rodil leta 1894, umrl je 4. maja pred osemdesetimi leti. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in slikarstvo na Dunaju, na Univerzi v Zagrebu ter na Karlovi univerzi v Pragi. Tam je leta 1922 doktoriral. Bil je asistent na Univerzi v Ljubljani in upravnik zbirk Narodne galerije Slovenije, nato je bil kustos v Skopju, docent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano in skrbel za likovno dediščino – posebej v vojnem času. Pri Založbi Ivan Grohar je leta 1939 izšla knjiga Franceta Mesesnela z naslovom Janez in Jurij Šubic. Gre za izčrpno monografijo o teh dveh slovenskih slikarjih, ki jo spremljajo številne reprodukcije njunih del. Izbrali smo odlomek, v katerem Mesesnel opisuje, kako sta se brata Šubic urila v slikanju pri slikarju Janezu Wolfu v Ljubljani. Besedilo je napisano v rahlo zastareli slovenščini, to pa danes doživljamo kot zanimivost in žlahtno patino. Igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tehnična izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
France Mesesnel, slovenski umetnostni zgodovinar, likovni kritik in konservator, se je rodil leta 1894, umrl je 4. maja pred osemdesetimi leti. Študiral je umetnostno zgodovino, filozofijo in slikarstvo na Dunaju, na Univerzi v Zagrebu ter na Karlovi univerzi v Pragi. Tam je leta 1922 doktoriral. Bil je asistent na Univerzi v Ljubljani in upravnik zbirk Narodne galerije Slovenije, nato je bil kustos v Skopju, docent na tamkajšnji Filozofski fakulteti. Leta 1930 se je vrnil v Ljubljano in skrbel za likovno dediščino – posebej v vojnem času. Pri Založbi Ivan Grohar je leta 1939 izšla knjiga Franceta Mesesnela z naslovom Janez in Jurij Šubic. Gre za izčrpno monografijo o teh dveh slovenskih slikarjih, ki jo spremljajo številne reprodukcije njunih del. Izbrali smo odlomek, v katerem Mesesnel opisuje, kako sta se brata Šubic urila v slikanju pri slikarju Janezu Wolfu v Ljubljani. Besedilo je napisano v rahlo zastareli slovenščini, to pa danes doživljamo kot zanimivost in žlahtno patino. Igralec Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, tehnična izvedba Sonja Strenar in Urban Gruden, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2025.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Bernarda in Jože gostita našo najboljšo plavalko Nežo Klančar in njeno mami Alenko Škrjanc, obiskal nas je karizmatični in simpatični Boštjan Romih. Novo pesem in novo pevko nam predstavlja skupina Tabu, tik pred odhodom v Basel pa nas glasbeni pozdravi tudi hrvaški predstavnik na festivalu za Pesem Evrovizije Marko Bošnjak. Tjaša Platovšek nam poroča iz koncerta Žana Serčiča in osveži s pomladnimi modnimi trendi. V rubriki Imamo to! spoznamo plesalke iz Studia Martine Plohl, ki so postale dvakratne svetovne prvakinje. Latin Ladies! Za prijavo imetnikov različnih spretnosti, ki bi se želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, za ogled snemanja oddaje, in sodelovanje v igri za Vrednostni bon Zavarovalnice Sava v Kvizu, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si.
Bernarda in Jože gostita našo najboljšo plavalko Nežo Klančar in njeno mami Alenko Škrjanc, obiskal nas je karizmatični in simpatični Boštjan Romih. Novo pesem in novo pevko nam predstavlja skupina Tabu, tik pred odhodom v Basel pa nas glasbeni pozdravi tudi hrvaški predstavnik na festivalu za Pesem Evrovizije Marko Bošnjak. Tjaša Platovšek nam poroča iz koncerta Žana Serčiča in osveži s pomladnimi modnimi trendi. V rubriki Imamo to! spoznamo plesalke iz Studia Martine Plohl, ki so postale dvakratne svetovne prvakinje. Latin Ladies! Za prijavo imetnikov različnih spretnosti, ki bi se želeli predstaviti v rubriki Imamo to!, za ogled snemanja oddaje, in sodelovanje v igri za Vrednostni bon Zavarovalnice Sava v Kvizu, nam pišite na naslov: nedelja@rtvslo.si.
Pred napovedano vremensko ohladitvijo, ki sovpada s koncem prvomajskih počitnic, so številni izkoristili še zadnje sončne žarke. To se pozna tudi na naših cestah. Že ves dan je povečan promet proti severu države, na celotni primorski avtocesti nastajajo zastoji. Pristojni zato pozivajo k strpnosti v prometu in da se na pot, če se le da, odpravite čim pozneje. Drugi poudarki: - Moskva in Kijev optimistična glede sprave v rusko-ukrajinski vojni. - Tel Aviv napoveduje maščevanje Hutijevcem po napadu na izraelsko letališče. - Kako bi spremembe kazenskega zakonika izboljšale položaj žrtev spolnega nasilja?
Pred napovedano vremensko ohladitvijo, ki sovpada s koncem prvomajskih počitnic, so številni izkoristili še zadnje sončne žarke. To se pozna tudi na naših cestah. Že ves dan je povečan promet proti severu države, na celotni primorski avtocesti nastajajo zastoji. Pristojni zato pozivajo k strpnosti v prometu in da se na pot, če se le da, odpravite čim pozneje. Drugi poudarki: - Moskva in Kijev optimistična glede sprave v rusko-ukrajinski vojni. - Tel Aviv napoveduje maščevanje Hutijevcem po napadu na izraelsko letališče. - Kako bi spremembe kazenskega zakonika izboljšale položaj žrtev spolnega nasilja?
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
OPrimož s kolesarskega izleta prinese sveže koprive. Z Gabrom razmišljata o možnostih izbire med raznoliko in svežo zelenjavo, ki bi zaokrožilI okus kopriv in jih obogatila v pravo spomladansko jušno vitaminsko bombo. Poglejmo, s čim bosta še napolnila krožnike. En velik dober tek vam želimo!
OPrimož s kolesarskega izleta prinese sveže koprive. Z Gabrom razmišljata o možnostih izbire med raznoliko in svežo zelenjavo, ki bi zaokrožilI okus kopriv in jih obogatila v pravo spomladansko jušno vitaminsko bombo. Poglejmo, s čim bosta še napolnila krožnike. En velik dober tek vam želimo!
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
V srcu Tanzanije, deset tisoč kilometrov stran od našega doma, vsak dan potekajo tihe bitke za zdravje in dostojanstvo. Operacije kile in ščitnice so za marsikoga preproste in rutinske, a v Afriki pomenijo veliko več – rešujejo življenja. Ekipa zdravnikov pod vodstvom dr. Jurija Gorjanca s svojim znanjem in predanostjo že leta prinaša upanje tistim, ki si ga sami ne morejo zagotoviti. S skrbjo in sočutjem potujejo v odmaknjene vasi, kjer zdravniška pomoč ni vedno samoumevna. Tam sta vsak poseg in vsaka operacija veliko več kot le kirurški postopek – je svetloba v temi negotovosti. Pridružite se nam na tej ganljivi poti, na kateri bomo odkrivali moč človeške solidarnosti in neomajnega duha, ki presega meje držav in celin. Ta film ni samo zgodba o medicinskih odpravah, je zgodba o ljudeh, ki verjamejo v boljši svet.
V srcu Tanzanije, deset tisoč kilometrov stran od našega doma, vsak dan potekajo tihe bitke za zdravje in dostojanstvo. Operacije kile in ščitnice so za marsikoga preproste in rutinske, a v Afriki pomenijo veliko več – rešujejo življenja. Ekipa zdravnikov pod vodstvom dr. Jurija Gorjanca s svojim znanjem in predanostjo že leta prinaša upanje tistim, ki si ga sami ne morejo zagotoviti. S skrbjo in sočutjem potujejo v odmaknjene vasi, kjer zdravniška pomoč ni vedno samoumevna. Tam sta vsak poseg in vsaka operacija veliko več kot le kirurški postopek – je svetloba v temi negotovosti. Pridružite se nam na tej ganljivi poti, na kateri bomo odkrivali moč človeške solidarnosti in neomajnega duha, ki presega meje držav in celin. Ta film ni samo zgodba o medicinskih odpravah, je zgodba o ljudeh, ki verjamejo v boljši svet.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Da bi pomagal Špelci, ji Jon pričvrsti kolesa. Z daljinskim upravljalcem lahko zdaj Jon svojo obilno prijateljico zlahka prevaža naokrog ...
Jon in ostali ugotovijo, da je Kmetija odličen prostor za ustvarjanje glasbe.
Jon in ostali ugotovijo, da je Kmetija odličen prostor za ustvarjanje glasbe.
Živahni 16-letnik Jaap Peter se vneto pripravlja na poroko svoje starejše sestre v dedkovi podeželski hiši. Ko se vsa družina zbere, da bi ustvarila popolno praznovanje, se Jaap prvič zaljubi v sosedo Lily. Toda ko se dekle njegovih sanj zaveže njegovi mlajši sestri Joe, je Jaap razočaran. Tudi drugi družinski člani prenašajo svoja bremena. Skozi kaos in nežne trenutke spozna pomen družinskih vezi. Nagrada mladinske žirije in najboljši nizozemski mladinski film (nagrada občinstva) na Cinekid 2023. Izvirni naslov: JIPPIE NO MORE / Nizozemski film, 2023 / Režija: Margien Rogaar / Scenarij: Fiona van Heemstra / Igrajo: Wesley van Klink, Guido Pollemans, Aus Greidanus Jr.
Živahni 16-letnik Jaap Peter se vneto pripravlja na poroko svoje starejše sestre v dedkovi podeželski hiši. Ko se vsa družina zbere, da bi ustvarila popolno praznovanje, se Jaap prvič zaljubi v sosedo Lily. Toda ko se dekle njegovih sanj zaveže njegovi mlajši sestri Joe, je Jaap razočaran. Tudi drugi družinski člani prenašajo svoja bremena. Skozi kaos in nežne trenutke spozna pomen družinskih vezi. Nagrada mladinske žirije in najboljši nizozemski mladinski film (nagrada občinstva) na Cinekid 2023. Izvirni naslov: JIPPIE NO MORE / Nizozemski film, 2023 / Režija: Margien Rogaar / Scenarij: Fiona van Heemstra / Igrajo: Wesley van Klink, Guido Pollemans, Aus Greidanus Jr.
Po dobri pojedini bi gospa Uš rada v miru počivala. Toda lastnik očarljive grive las, v kateri živi, jo želi spet izseliti. Gospa Uš je odločena, da ne bo odšla. Ne, ne bo se izselila. Naglavna uš je dobro poznan zajedavec, ki se naseli na človeškem lasišču in povzroča srbenje. Hrani se s človeško krvjo, lasu se trdno oprime s svojimi šestimi krepkimi nogami. Vsaka noga ima na koncu krempelj, ki je upognjen in oblikovan v kleščam podobno držalo za trdno oklepanje. Se že praskate? Nič čudnega. Da človek uš opazi, potrebuje ostro oko, saj je zelo drobna, meri od dva do štiri milimetre, njena življenjska doba pa je tri do štiri tedne. Samica uši lahko odloži do deset jajčec na dan, to pomeni približno tristo jajčec v njenem odraslem življenju. Uši ljudi naravnost obožujejo! V nasprotju s splošnim prepričanjem ne letijo ali skačejo, vendar zelo hitro lezejo. Toda pozor, ko pride na vrsto gost glavnik, kdo bo zmagal v tekmi? Avtorica literarnega dela: Isabelle Collombat Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan
Po dobri pojedini bi gospa Uš rada v miru počivala. Toda lastnik očarljive grive las, v kateri živi, jo želi spet izseliti. Gospa Uš je odločena, da ne bo odšla. Ne, ne bo se izselila. Naglavna uš je dobro poznan zajedavec, ki se naseli na človeškem lasišču in povzroča srbenje. Hrani se s človeško krvjo, lasu se trdno oprime s svojimi šestimi krepkimi nogami. Vsaka noga ima na koncu krempelj, ki je upognjen in oblikovan v kleščam podobno držalo za trdno oklepanje. Se že praskate? Nič čudnega. Da človek uš opazi, potrebuje ostro oko, saj je zelo drobna, meri od dva do štiri milimetre, njena življenjska doba pa je tri do štiri tedne. Samica uši lahko odloži do deset jajčec na dan, to pomeni približno tristo jajčec v njenem odraslem življenju. Uši ljudi naravnost obožujejo! V nasprotju s splošnim prepričanjem ne letijo ali skačejo, vendar zelo hitro lezejo. Toda pozor, ko pride na vrsto gost glavnik, kdo bo zmagal v tekmi? Avtorica literarnega dela: Isabelle Collombat Avtorica prevoda: Anamarija Štukelj Cusma Režiserka: Saška Rakef Igralca: Blaž Šef in Anja Novak Mojstra zvoka: Urban Gruden, Matjaž Miklič Urednik oddaj: Alen Jelen Odgovorna urednica: Ingrid Kovač Brus Lektorica: Tinka Kos Fonetičarka: Mateja Juričan
Predvajamo posnetka s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je 10. aprila lani nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V prvem delu koncerta je bila na sporedu prva izvedba koncerta za klarinet z naslovom SEMA Jacoba Mühlrada. Švedski skladatelj mlajše generacije je navdih za svoje novo delo, ki sta ga družno naročila Simfonični orkester Švedskega radia in institucija Berwaldhallen, našel v sufijskem vrtenju – plesu vrtečih se dervišev. Solist je bil klarinetist Magnus Holmander. Drugi del sporeda je zapolnila Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.
Predvajamo posnetka s koncerta Simfoničnega orkestra Švedskega radia, ki je 10. aprila lani nastopil v Berwaldovi dvorani v Stockholmu. V prvem delu koncerta je bila na sporedu prva izvedba koncerta za klarinet z naslovom SEMA Jacoba Mühlrada. Švedski skladatelj mlajše generacije je navdih za svoje novo delo, ki sta ga družno naročila Simfonični orkester Švedskega radia in institucija Berwaldhallen, našel v sufijskem vrtenju – plesu vrtečih se dervišev. Solist je bil klarinetist Magnus Holmander. Drugi del sporeda je zapolnila Simfonija št. 3 v a-molu, op. 56, 'Škotska', Felixa Mendelssohna.
Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.
Prvomajske počitnice so pri koncu. Sončno in vroče pomladno vreme je predvsem k morju zvabilo številne turiste, iz smeri Hrvaške proti Avstriji pa se zdaj vijejo dolge kolone pločevine. Najbolj obremenjena je primorska avtocesta, daljši zastoji so tudi na mejnih prehodih s Hrvaško. Ostali poudarki oddaje: - Putin prepričan o razpletu vojne v Ukrajini po ruskih željah. - Izrael pripravlja odgovor na napade jemenskih hutijevcev. - Slovenija ob dvigovanju izdatkov za obrambo želi krepiti domačo obrambno industrijo.
Francosko-kitajski dokumentarni film prikaže zgodbo, ki se začne pred dvema milijonoma let, ko je homo erectus zapustil Afriko in prvič stopil na azijska tla. V poledenelih stepah in tropskih gozdovih se je skozi čas postopoma dokopal do ključnih odkritij za prihodnost človeštva. Od odkritja ognja, izdelave orožja do umetniških poslikav jamskih sten. Živel je v skladu z naravo in se ji prilagajal. Nato je homo erectus izumrl in dal prostor drugi človeški vrsti – homo sapiensu. Tudi ta je spoštoval naravo in gojil vrednote deljenja, sprejemanja, človečnosti. Mi, homo sapiens sapiens, smo zadnja preživela človeška vrsta. Kakšna prihodnost nas čaka? LES DERNIERS SECRETS DE L'HUMANITÉ / THE LAST SECRETS OF HUMANKIND / Francija, Kitajska / 2023 / Režija: Jacques Malaterre
Francosko-kitajski dokumentarni film prikaže zgodbo, ki se začne pred dvema milijonoma let, ko je homo erectus zapustil Afriko in prvič stopil na azijska tla. V poledenelih stepah in tropskih gozdovih se je skozi čas postopoma dokopal do ključnih odkritij za prihodnost človeštva. Od odkritja ognja, izdelave orožja do umetniških poslikav jamskih sten. Živel je v skladu z naravo in se ji prilagajal. Nato je homo erectus izumrl in dal prostor drugi človeški vrsti – homo sapiensu. Tudi ta je spoštoval naravo in gojil vrednote deljenja, sprejemanja, človečnosti. Mi, homo sapiens sapiens, smo zadnja preživela človeška vrsta. Kakšna prihodnost nas čaka? LES DERNIERS SECRETS DE L'HUMANITÉ / THE LAST SECRETS OF HUMANKIND / Francija, Kitajska / 2023 / Režija: Jacques Malaterre
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje.
Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje.
pojejo odlomke Shermana, Richarda Straussa, Masseneta, Mozarta, Rossinija, Chapíja, Verdija in Puccinija.
pojejo odlomke Shermana, Richarda Straussa, Masseneta, Mozarta, Rossinija, Chapíja, Verdija in Puccinija.
V Cankarjevem domu je na ogled zanimiva razstava z naslovom Šest let vojne, en dan osvoboditve, ki jo je zasnoval kustos Muzeja tiska Ali Žerdin. Na razstavi lahko vidimo časopisne izvode iz obdobja druge svetovne vojne, ki so bili natisnjeni v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji, Sovjetski zvezi, pa tudi v ZDA in Italiji. Razstavo so pripravili ob skorajšnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Sloveniji, ki jo zaznamujemo 9. maja. Zadnjih dvajset let so v muzeju po bolšjih sejmih, antikvariatih, kleteh in podstrešjih zbirali stare časopisne izvode, ki pričajo o vzponu, nasilju ter zlomu nacizma in fašizma. Za Nedeljsko reportažo si je razstavo skupaj s kustosom Alijem Žerdinom ogledal Miha Žorž.
V Cankarjevem domu je na ogled zanimiva razstava z naslovom Šest let vojne, en dan osvoboditve, ki jo je zasnoval kustos Muzeja tiska Ali Žerdin. Na razstavi lahko vidimo časopisne izvode iz obdobja druge svetovne vojne, ki so bili natisnjeni v Sloveniji, Srbiji, Nemčiji, Sovjetski zvezi, pa tudi v ZDA in Italiji. Razstavo so pripravili ob skorajšnji 80. obletnici konca druge svetovne vojne v Sloveniji, ki jo zaznamujemo 9. maja. Zadnjih dvajset let so v muzeju po bolšjih sejmih, antikvariatih, kleteh in podstrešjih zbirali stare časopisne izvode, ki pričajo o vzponu, nasilju ter zlomu nacizma in fašizma. Za Nedeljsko reportažo si je razstavo skupaj s kustosom Alijem Žerdinom ogledal Miha Žorž.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
V mesecu maju se posvečamo ciklu nemškega humorja. Objavljamo zabavni kratki zgodbi Poroka in Trdni sklepi, ki ju je napisal leta 1867 rojeni nemški pisatelj Ludwig Thoma. Za njegovo pisanje je značilno realistično, hkrati pa tudi satirično slikanje bavarskega vsakdana in političnih dogodkov tedanjega časa. Avtor je najbolj znan po avtobiografsko obarvani zbirki pobalinskih dogodivščin, v kateri opisuje dogodke iz obdobja svojega šolanja. Iz te zbirke sta tudi omenjeni zgodbi. Prevajalka Martina Žalig, interpret Brane Grubar, režiser Marko Bratuš, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
V mesecu maju se posvečamo ciklu nemškega humorja. Objavljamo zabavni kratki zgodbi Poroka in Trdni sklepi, ki ju je napisal leta 1867 rojeni nemški pisatelj Ludwig Thoma. Za njegovo pisanje je značilno realistično, hkrati pa tudi satirično slikanje bavarskega vsakdana in političnih dogodkov tedanjega časa. Avtor je najbolj znan po avtobiografsko obarvani zbirki pobalinskih dogodivščin, v kateri opisuje dogodke iz obdobja svojega šolanja. Iz te zbirke sta tudi omenjeni zgodbi. Prevajalka Martina Žalig, interpret Brane Grubar, režiser Marko Bratuš, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Ingrid Kovač Brus in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Vesolje med nami je mladinska drama o odraščanju, postavljena v mestece Kostanjevica na Krki. Zgodba govori o 14-letnemu Kanadčanu Tobiju, ki z mamo Kristino za poletne počitnice pripotuje na obisk v Slovenijo, k babici Gizeli. Kristine že več let ni bilo v domače kraje, sedaj pa je prišla nenadoma in z veliko novico o razstavi, ki naj bi jo pripravila v lokalni galeriji. Tobi ni navdušen nad idejo, da bo počitnice preživel v tuji deželi, brez prijateljev in očeta. Slaba volja se stopnjuje, ko se prvič sreča z rasnimi predsodki lokalnih otrok. Edino svetlo točko mu predstavlja Tjaša, ki ga s svojo pustolovsko naravo zelo privlači. Njuno druženje ga pripelje do nenavadnega srečanja z oslepelim astronomom Hermanom, ki je prav tako kot Tobi “vaški izobčenec”. Herman odpre Tobiju vrata pozabljenega observatorija, kjer mu s pomočjo svojega bogatega znanja o astronomiji podeli življenjske nauke, ki izvirajo v vesolju in se nanašajo na življenje na Zemlji. Zvezdni observatorij pa postane Tobiju tudi zatočišče, kamor beži ob novem spoznanju, da imata starša v zakonu težave in da je bila predhodno planirana Kristinina razstava pravzaprav izgovor za pobeg iz Kanade. V spletu intenzivnih čustev in dinamičnih dogodkov se morata tako Tobi, kot Kristina soočiti s perečimi odnosi, potlačenimi strahovi ter lokalno družbo, ki nanju gleda, kot da sta z drugega planeta.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V pridelavi sadik in vzgoji rastlin so potrebna nenehna prilagajanja in tega se zavedajo tudi v Vrtnarstvu Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, kjer na leto posadijo več milijonov sadik. Pred tremi leti so proizvodnjo preusmerili v papirnate lončke, to pa ma številne prednosti tako za naravo kot za prihranek časa. Zavod za gozdove v sodelovanju s šestimi partnerji iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja – v sklopu projekta Varna paša – išče rešitve za strpen odnos med zvermi in kmeti, medtem pa kmetje bijejo plat zvona zaradi škod, ki jim jih povzročajo tako zveri kot tudi preostala divjad.
V pridelavi sadik in vzgoji rastlin so potrebna nenehna prilagajanja in tega se zavedajo tudi v Vrtnarstvu Čadež iz Delnic v Poljanski dolini, kjer na leto posadijo več milijonov sadik. Pred tremi leti so proizvodnjo preusmerili v papirnate lončke, to pa ma številne prednosti tako za naravo kot za prihranek časa. Zavod za gozdove v sodelovanju s šestimi partnerji iz gozdarskega, kmetijskega in akademskega sektorja – v sklopu projekta Varna paša – išče rešitve za strpen odnos med zvermi in kmeti, medtem pa kmetje bijejo plat zvona zaradi škod, ki jim jih povzročajo tako zveri kot tudi preostala divjad.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.