Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa

Preganjani na svoji zemlji

29. 2. 2024

Dokumentarni film Preganjani na svoji zemlji sta snemalec Zoran Špes in novinar Marjan Šrimpf posnela večinoma v Paragvaju. Obiskala sta avtohtone Indijance globoko v paragvajski džungli, snemala sta tudi pretirano izsekavanje gozdov. Poskušala sta priti v stik s slovensko antropologinjo Mihaelo Sušnik, ki je dobila veliko priznanje tamkajšnje univerze za raziskovalno delo med staroselci. Vendar je bila nedosegljiva, saj je v tistem času obiskala Indijance na območju, kamor z ekipo nista mogla priti. Pač pa sta prišla čez paragvajsko-brazilsko mejo celo brez vizumov, ki so bili za Slovence takrat obvezni. To jima je uspelo s pomočjo voznika paragvajskega ministrstva za kmetijstvo, ki ju je spremljal na snemanjih. Želela sta namreč posneti slapove Iguasu, največje na svetu, kakšnih 40 kilometrov od paragvajsko-brazilske meje. Voznik je s službenim vozilom peljal kar skozi območje hidroelektrarne Itaipu, kjer sicer ni bilo uradnega mejnega prehoda. Vožnja je bila uspešna in snemalec Zoran Špes je iz turističnega helikopterja naredil vrsto izjemnih posnetkov, vrednih 300 dolarjev, kolikor je bilo treba plačati za pol ure letenja nad slapovi. V 50-minutnem dokumentarcu boste lahko videli še vrsto drugih zanimivosti.

29 min

Dokumentarni film Preganjani na svoji zemlji sta snemalec Zoran Špes in novinar Marjan Šrimpf posnela večinoma v Paragvaju. Obiskala sta avtohtone Indijance globoko v paragvajski džungli, snemala sta tudi pretirano izsekavanje gozdov. Poskušala sta priti v stik s slovensko antropologinjo Mihaelo Sušnik, ki je dobila veliko priznanje tamkajšnje univerze za raziskovalno delo med staroselci. Vendar je bila nedosegljiva, saj je v tistem času obiskala Indijance na območju, kamor z ekipo nista mogla priti. Pač pa sta prišla čez paragvajsko-brazilsko mejo celo brez vizumov, ki so bili za Slovence takrat obvezni. To jima je uspelo s pomočjo voznika paragvajskega ministrstva za kmetijstvo, ki ju je spremljal na snemanjih. Želela sta namreč posneti slapove Iguasu, največje na svetu, kakšnih 40 kilometrov od paragvajsko-brazilske meje. Voznik je s službenim vozilom peljal kar skozi območje hidroelektrarne Itaipu, kjer sicer ni bilo uradnega mejnega prehoda. Vožnja je bila uspešna in snemalec Zoran Špes je iz turističnega helikopterja naredil vrsto izjemnih posnetkov, vrednih 300 dolarjev, kolikor je bilo treba plačati za pol ure letenja nad slapovi. V 50-minutnem dokumentarcu boste lahko videli še vrsto drugih zanimivosti.

Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa

Med rajem in peklom - Šrilanka

29. 2. 2024

Novinar Marjan Šrimpf je obiskal Šrilanko nekaj mesecev potem, ko jo je prizadel uničujoč cunami. V obnovo se je vključil tudi Rdeči križ Slovenije in prispeval denar za prenovo osnovne šole. Beseda bo tekla tudi o Slovenki Alenki Jelnikar, ki je imela tam tekstilno tovarno in je zaposlila veliko domačink. Videli boste še zgodovinske spomenike in nacionalni park s čredami slonov. Zanimivo je, da je člane ekipe ustavila šrilanška policija, ker so snemali predsedniško palačo, v katero se je med boji s Tamilskimi tigri zaletelo letalo in jo poškodovalo. Po dolgem prepričevanju in brisanju posnetkov so lahko potovanje nadaljevali.

52 min

Novinar Marjan Šrimpf je obiskal Šrilanko nekaj mesecev potem, ko jo je prizadel uničujoč cunami. V obnovo se je vključil tudi Rdeči križ Slovenije in prispeval denar za prenovo osnovne šole. Beseda bo tekla tudi o Slovenki Alenki Jelnikar, ki je imela tam tekstilno tovarno in je zaposlila veliko domačink. Videli boste še zgodovinske spomenike in nacionalni park s čredami slonov. Zanimivo je, da je člane ekipe ustavila šrilanška policija, ker so snemali predsedniško palačo, v katero se je med boji s Tamilskimi tigri zaletelo letalo in jo poškodovalo. Po dolgem prepričevanju in brisanju posnetkov so lahko potovanje nadaljevali.

Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa

Tasmanska dragulja

29. 2. 2024

V filmu je naša ekipa - snemalec Robert Zupanc in novinar Marjan Šrimpf - posnela portreta pesnice Daniele Hliš in okoljevarstvenice Anke Makovec - obe živita v avstralski zvezni državi Tasmanija.

29 min

V filmu je naša ekipa - snemalec Robert Zupanc in novinar Marjan Šrimpf - posnela portreta pesnice Daniele Hliš in okoljevarstvenice Anke Makovec - obe živita v avstralski zvezni državi Tasmanija.

Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa

Reševanje gospodarja filipinskih gozdov

29. 2. 2024

Zanimive zgodbe nekaterih filipinskih otokov, ki jih je obiskala slovenska televizijska ekipa. Od utripa glavnega mesta Manile, preko podob otoka Bohol, kjer se bohotijo čokoladni griči, do otoka Mindenao, kjer v tamkajšnjem zatočišču bivajo endemitski filipinski oziroma opičji orli.

43 min

Zanimive zgodbe nekaterih filipinskih otokov, ki jih je obiskala slovenska televizijska ekipa. Od utripa glavnega mesta Manile, preko podob otoka Bohol, kjer se bohotijo čokoladni griči, do otoka Mindenao, kjer v tamkajšnjem zatočišču bivajo endemitski filipinski oziroma opičji orli.

Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa

Myanmar - dežela tisočerih pagod

29. 2. 2024

V dokumentarnem potopisu spremljamo potovanje novinarja Marjana Šrimpfa in snemalca Roberta Kranvogla po Mjanmarju, nekdaj Burmi. Iz Yangona, glavnega mesta te države v jugovzhodni Aziji, sta se popotnika odpravila čez goro Kyaiktiyo in prispela do jezera Inle, pot ju je vodila naprej do starega kraljevskega mesta Bagan in na koncu v nekdanjo prestolnico Mandalaj. Z dokumentarnim filmom potujemo po osrednji Burmi, ki je zaradi svojih izjemnih lepot in znamenitosti največji magnet za številne turiste z vsega sveta.

49 min

V dokumentarnem potopisu spremljamo potovanje novinarja Marjana Šrimpfa in snemalca Roberta Kranvogla po Mjanmarju, nekdaj Burmi. Iz Yangona, glavnega mesta te države v jugovzhodni Aziji, sta se popotnika odpravila čez goro Kyaiktiyo in prispela do jezera Inle, pot ju je vodila naprej do starega kraljevskega mesta Bagan in na koncu v nekdanjo prestolnico Mandalaj. Z dokumentarnim filmom potujemo po osrednji Burmi, ki je zaradi svojih izjemnih lepot in znamenitosti največji magnet za številne turiste z vsega sveta.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Ko pade mlaj

29. 2. 2024

Kratki dokumentarni film “Ko pade mlaj“, nam predstavi portret ostarelega možakarja Frica, ki svojo starost, priklenjen na vozičku, preživlja v domu za ostarele. Fric ni kdorkoli, pač pa glasen a hkrati čuteč predstavnik generacije ki odhaja in ki še vedno v sebi nosi zapuščino nekega časa in sistema. V domu se odločijo postaviti mlaj s katerim bi uporabnikom popestrili dan in jim pričarali nekaj nostalgije. Mlaj pa je po običaju, pritegnil tudi zavistneže, ki so ga hoteli ponoči podreti. In tu se Fric ponudi, da postane čuvaj mlaja. Mu bo uspelo ohraniti mlaj?

16 min

Kratki dokumentarni film “Ko pade mlaj“, nam predstavi portret ostarelega možakarja Frica, ki svojo starost, priklenjen na vozičku, preživlja v domu za ostarele. Fric ni kdorkoli, pač pa glasen a hkrati čuteč predstavnik generacije ki odhaja in ki še vedno v sebi nosi zapuščino nekega časa in sistema. V domu se odločijo postaviti mlaj s katerim bi uporabnikom popestrili dan in jim pričarali nekaj nostalgije. Mlaj pa je po običaju, pritegnil tudi zavistneže, ki so ga hoteli ponoči podreti. In tu se Fric ponudi, da postane čuvaj mlaja. Mu bo uspelo ohraniti mlaj?

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Miloška - Lady Miloška Nott, Slovenka s srečo v nesreči

29. 2. 2024

Lady Miloška Nott je kljub težki življenjski poti imela neverjetno srečo. Zanjo velja, da po dežju zmeraj posije sonce. Najbrž prav zato spoštuje srečo in jo iskreno privošči vsem, še posebej tistim, ki jim življenje ni prizanašalo. To je zgodba o zanimivi Slovenki Lady Miloški Nott, njeni predanosti humanitarni pomoči in njeni nenavadni življenjski zgodbi. Z jasno vizijo, odločnim pristopom in pravimi prijemi je med in po zadnji balkanski vojni pomagala Bošnjakom, zaradi česar si je prislužila eno najvišjih britanskih odlikovanj (OBE), ki ji ga je podelila kraljica Elizabeta II. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo, je bila lady Nott takoj pripravljena pomagati svojim rojakom. Na srečo se je ta vojna hitro končala, Miloška pa je vse svoje altruistično delovanje usmerila v pomoč trpečim v Bosni. Že med vojno je večkrat obiskala ogrožena območja in reševala Bošnjake iz pekla, v katerem so se znašli. Mnoge bolne ženske je prepeljala na zdravljenje v angleške bolnišnice, priskrbela neverjetne količine zdravil za bolne in ranjene v vojni, oskrbovala napadene vasi z živili, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Po vojni je ustanovila sklad pod pokroviteljstvom Margaret Thatcher, ter s pomočjo sklada zgradila več kot sto hiš, šole in kliniko tistim, ki so v vojni ostali brez vsega. Čeprav je od vojne v Bosni in Hercegovini minilo že sedemnajst let, so razmere tam še zmeraj obupne. Zato poslanstvo Lady Miloške Nott še zdaleč ni končano. Še naprej gradi, ustvarja pogoje za delovna mesta in poskuša vrniti Bosancem vsaj del tega, kar jim je bilo odvzeto.

40 min

Lady Miloška Nott je kljub težki življenjski poti imela neverjetno srečo. Zanjo velja, da po dežju zmeraj posije sonce. Najbrž prav zato spoštuje srečo in jo iskreno privošči vsem, še posebej tistim, ki jim življenje ni prizanašalo. To je zgodba o zanimivi Slovenki Lady Miloški Nott, njeni predanosti humanitarni pomoči in njeni nenavadni življenjski zgodbi. Z jasno vizijo, odločnim pristopom in pravimi prijemi je med in po zadnji balkanski vojni pomagala Bošnjakom, zaradi česar si je prislužila eno najvišjih britanskih odlikovanj (OBE), ki ji ga je podelila kraljica Elizabeta II. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo, je bila lady Nott takoj pripravljena pomagati svojim rojakom. Na srečo se je ta vojna hitro končala, Miloška pa je vse svoje altruistično delovanje usmerila v pomoč trpečim v Bosni. Že med vojno je večkrat obiskala ogrožena območja in reševala Bošnjake iz pekla, v katerem so se znašli. Mnoge bolne ženske je prepeljala na zdravljenje v angleške bolnišnice, priskrbela neverjetne količine zdravil za bolne in ranjene v vojni, oskrbovala napadene vasi z živili, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Po vojni je ustanovila sklad pod pokroviteljstvom Margaret Thatcher, ter s pomočjo sklada zgradila več kot sto hiš, šole in kliniko tistim, ki so v vojni ostali brez vsega. Čeprav je od vojne v Bosni in Hercegovini minilo že sedemnajst let, so razmere tam še zmeraj obupne. Zato poslanstvo Lady Miloške Nott še zdaleč ni končano. Še naprej gradi, ustvarja pogoje za delovna mesta in poskuša vrniti Bosancem vsaj del tega, kar jim je bilo odvzeto.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Miloška - Lady Miloška Nott, Slovenka s srečo v nesreči

29. 2. 2024

Lady Miloška Nott je kljub težki življenjski poti imela neverjetno srečo. Zanjo velja, da po dežju zmeraj posije sonce. Najbrž prav zato spoštuje srečo in jo iskreno privošči vsem, še posebej tistim, ki jim življenje ni prizanašalo. To je zgodba o zanimivi Slovenki Lady Miloški Nott, njeni predanosti humanitarni pomoči in njeni nenavadni življenjski zgodbi. Z jasno vizijo, odločnim pristopom in pravimi prijemi je med in po zadnji balkanski vojni pomagala Bošnjakom, zaradi česar si je prislužila eno najvišjih britanskih odlikovanj (OBE), ki ji ga je podelila kraljica Elizabeta II. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo, je bila lady Nott takoj pripravljena pomagati svojim rojakom. Na srečo se je ta vojna hitro končala, Miloška pa je vse svoje altruistično delovanje usmerila v pomoč trpečim v Bosni. Že med vojno je večkrat obiskala ogrožena območja in reševala Bošnjake iz pekla, v katerem so se znašli. Mnoge bolne ženske je prepeljala na zdravljenje v angleške bolnišnice, priskrbela neverjetne količine zdravil za bolne in ranjene v vojni, oskrbovala napadene vasi z živili, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Po vojni je ustanovila sklad pod pokroviteljstvom Margaret Thatcher, ter s pomočjo sklada zgradila več kot sto hiš, šole in kliniko tistim, ki so v vojni ostali brez vsega. Čeprav je od vojne v Bosni in Hercegovini minilo že sedemnajst let, so razmere tam še zmeraj obupne. Zato poslanstvo Lady Miloške Nott še zdaleč ni končano. Še naprej gradi, ustvarja pogoje za delovna mesta in poskuša vrniti Bosancem vsaj del tega, kar jim je bilo odvzeto.

40 min

Lady Miloška Nott je kljub težki življenjski poti imela neverjetno srečo. Zanjo velja, da po dežju zmeraj posije sonce. Najbrž prav zato spoštuje srečo in jo iskreno privošči vsem, še posebej tistim, ki jim življenje ni prizanašalo. To je zgodba o zanimivi Slovenki Lady Miloški Nott, njeni predanosti humanitarni pomoči in njeni nenavadni življenjski zgodbi. Z jasno vizijo, odločnim pristopom in pravimi prijemi je med in po zadnji balkanski vojni pomagala Bošnjakom, zaradi česar si je prislužila eno najvišjih britanskih odlikovanj (OBE), ki ji ga je podelila kraljica Elizabeta II. Med osamosvojitveno vojno za Slovenijo, je bila lady Nott takoj pripravljena pomagati svojim rojakom. Na srečo se je ta vojna hitro končala, Miloška pa je vse svoje altruistično delovanje usmerila v pomoč trpečim v Bosni. Že med vojno je večkrat obiskala ogrožena območja in reševala Bošnjake iz pekla, v katerem so se znašli. Mnoge bolne ženske je prepeljala na zdravljenje v angleške bolnišnice, priskrbela neverjetne količine zdravil za bolne in ranjene v vojni, oskrbovala napadene vasi z živili, obleko in drugimi življenjskimi potrebščinami. Po vojni je ustanovila sklad pod pokroviteljstvom Margaret Thatcher, ter s pomočjo sklada zgradila več kot sto hiš, šole in kliniko tistim, ki so v vojni ostali brez vsega. Čeprav je od vojne v Bosni in Hercegovini minilo že sedemnajst let, so razmere tam še zmeraj obupne. Zato poslanstvo Lady Miloške Nott še zdaleč ni končano. Še naprej gradi, ustvarja pogoje za delovna mesta in poskuša vrniti Bosancem vsaj del tega, kar jim je bilo odvzeto.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Katera zvezda je najsvetlejša

29. 2. 2024

Gre za zgodbo o skupini starejših uporabnikov Doma Danice Vogrinec iz Maribora, ki kjub svojim starostnim in bolezenskim omejitvam, vneto vadijo za svoj velik in za nekatere prvi nastop v svojem življenju. Poimenovali so se VIP Danica (vokalno, instrumentalni plesalci). S starim oldtajmerjem se podajo na zelo edinstven festival v Kragujevac. Pot je dolga in sami niso ravno močnega zdravja. Vendar so odločni morda zadnjič izvesti svoj nastop. Režija Rudi Uran. Po ideji Marka Slaviča.

46 min

Gre za zgodbo o skupini starejših uporabnikov Doma Danice Vogrinec iz Maribora, ki kjub svojim starostnim in bolezenskim omejitvam, vneto vadijo za svoj velik in za nekatere prvi nastop v svojem življenju. Poimenovali so se VIP Danica (vokalno, instrumentalni plesalci). S starim oldtajmerjem se podajo na zelo edinstven festival v Kragujevac. Pot je dolga in sami niso ravno močnega zdravja. Vendar so odločni morda zadnjič izvesti svoj nastop. Režija Rudi Uran. Po ideji Marka Slaviča.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Začarani v nedvidne

29. 2. 2024

Ne nekoč, temveč danes. Ne za devetimi gorami, ampak v ZUDV Dornava. Ne živijo junaki, temveč preprosti, posebni ljudje: Marko, Slavica, Valerija, Lojz, Tanja, Vida, Jože, Andrej, Ivan, Lara in še mnogo drugih. Spodbujajo, učijo in vzgajajo jih pedagogi in terapevti: Andreja, Romana, Nataša, Ljubinka, Živa, David, Vesna … Osebe s posebnimi potrebami imajo tako posebne potrebe, da jih povprečni ljudje ne poznamo, ne razumemo in ne sprejemamo. Njihova najmočnejša potreba pa je enaka potrebi vsakega človeka. Le ta izraža njihovo željo po tem, da bi jih drugi ljudje sprejeli, jih imeli radi in da bi bili tudi oni uspešni. Pričujoči dokumentarec prikazuje skupino pedagogov in rezidentov Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, pri nastajanju gledališke igre. Živijo daleč stran od "NAVADNIH LJUDI" in so na nek način nevidni. Zaradi posebnosti, ki detreminirajo protagoniste, je tudi sam process postavitve igre z naslovom "ZAČARANA PRINCESKA", posebna.

60 min

Ne nekoč, temveč danes. Ne za devetimi gorami, ampak v ZUDV Dornava. Ne živijo junaki, temveč preprosti, posebni ljudje: Marko, Slavica, Valerija, Lojz, Tanja, Vida, Jože, Andrej, Ivan, Lara in še mnogo drugih. Spodbujajo, učijo in vzgajajo jih pedagogi in terapevti: Andreja, Romana, Nataša, Ljubinka, Živa, David, Vesna … Osebe s posebnimi potrebami imajo tako posebne potrebe, da jih povprečni ljudje ne poznamo, ne razumemo in ne sprejemamo. Njihova najmočnejša potreba pa je enaka potrebi vsakega človeka. Le ta izraža njihovo željo po tem, da bi jih drugi ljudje sprejeli, jih imeli radi in da bi bili tudi oni uspešni. Pričujoči dokumentarec prikazuje skupino pedagogov in rezidentov Zavoda za usposabljanje, delo in varstvo dr. Marijana Borštnarja Dornava, pri nastajanju gledališke igre. Živijo daleč stran od "NAVADNIH LJUDI" in so na nek način nevidni. Zaradi posebnosti, ki detreminirajo protagoniste, je tudi sam process postavitve igre z naslovom "ZAČARANA PRINCESKA", posebna.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Kdo=Mi2?

29. 2. 2024

Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.

88 min

Na ”terenu - koncertih” najbrž v tem trenutku najatraktivnejša in koncertno obiskana rock skupina v Sloveniji. Skupina Mi2. Kdo so možje, ki izhajajo iz majhnega mesteca Rogatec ob Sotli, da jih večina Slovencev sploh ne pozna? Zakaj se Mi2 tako skrbno izmikajo trivialnim medijem in neukim novinarjem novodobnih ”IN” oddaj in revij? Kako so lahko tako drugačni, da jih glasbeni kritiki ne znajo umestiti v slovensko rock sceno drugače kot nekaj med Lačnimi Franzi in Buldožeri? Kako lahko privabijo na tisoče mladih in starih na koncerte, na katerih družno pojejo od prvega do zadnjega komada? In nenazadnje, kako uspejo tako enostavno skozi tekste nagovarjati zelo širok krog poslušalcev, v času ko se zdi da besedila izgubljajo pomen? Celovečerni glasbeni dokumentarni film Kdo = Mi2?, poskuša odgovoriti na ta vprašanja. Še več. Skozi improviziran ”vroči stol”, Miha Šalehar spretno odpira intelektualno plat benda preko sogovornika Tonča in Dimeka. Sicer pa film skrbno beleži zadnji dve leti ustvarjanja benda. To rezultira (v samo devetih tednih prodaje), najbolj prodajan album leta 2014 – ČISTA JEBA.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

29. 2. 2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa

Gvatemala, dežela potresov in vulkanov

29. 2. 2024

Novinar Marjan Šrimpf in snemalec Robet Kranvogel sta se mudila tudi v državah Srednje Amerike. Iz Mehike sta se odpravila v Gvatemalo, ki je znana po še delujočih ognjenikih in nekdanjih majevskih naselbinah – te so v zadnjih desetletjih rešili iz objema džungle. Najznamenitejše je mesto iz 1. stoletja Tikal z obrednimi templji in piramidami. Te so zelo dobro ohranjene, zato si jih prihajajo ogledovat popotniki z vsega sveta. Ob majevskih naselbinah mnogi obiščejo tudi vulkane, med katerimi je še posebej priljubljen ognjenik Santa Marija.

28 min

Novinar Marjan Šrimpf in snemalec Robet Kranvogel sta se mudila tudi v državah Srednje Amerike. Iz Mehike sta se odpravila v Gvatemalo, ki je znana po še delujočih ognjenikih in nekdanjih majevskih naselbinah – te so v zadnjih desetletjih rešili iz objema džungle. Najznamenitejše je mesto iz 1. stoletja Tikal z obrednimi templji in piramidami. Te so zelo dobro ohranjene, zato si jih prihajajo ogledovat popotniki z vsega sveta. Ob majevskih naselbinah mnogi obiščejo tudi vulkane, med katerimi je še posebej priljubljen ognjenik Santa Marija.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Placebo, scenski koncert v 14 slikah: Carmina Slovenica z gosti

29. 2. 2024

Eden od vodilnih pevskih zborov, Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec, je za uvod v evropsko prestolnico kulture v Mariboru z gosti predstavil scenski koncert Placebo s srednjeveškim besedilom Mati žalostna je stala, ki ga navdihuje trpljenje Jezusove matere med križanjem sina. Glasbeno izhodišče projekta je delo Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija. Avtorica projekta Karmina Šilec pa je povedala, da se »tokratna izvedba oddaljuje od izvirnika v izboru inštrumentarija in izvajalskih zasedb ter ponekod tudi v izboru libreta, ki glede na dramaturgijo predstave iz Stabat Mater Dolorosa preide v Stabat Mater Speciosa«. Skladbe Američana Jacoba Cooperja, Angleža Gavina Bryarsa in Latvijca Peterisa Vasksa ustvarjajo izjemno emotivna vzdušja. »Mojstrovine glasbe našega časa se zelo subtilno zlivajo z baročno glasbo. Placebo je torej projekt – izhodišče premislekov, je umetniška hiperpovečava enega samega trenutka. Nastopajo: Carmina Slovenica, Sabina Cvilak, Bernhardt Landauer, Jožica Avbelj, Olga Kacjan, Marko Hatlak, Karmen Pečar, Musica Cubicularis, Slovenski komorni zbor, Renata Vereš Klančič, Kaja Lorenci idr. Avtorica projekta Karmina Šilec.

84 min

Eden od vodilnih pevskih zborov, Carmina Slovenica, ki ga vodi dirigentka Karmina Šilec, je za uvod v evropsko prestolnico kulture v Mariboru z gosti predstavil scenski koncert Placebo s srednjeveškim besedilom Mati žalostna je stala, ki ga navdihuje trpljenje Jezusove matere med križanjem sina. Glasbeno izhodišče projekta je delo Stabat Mater Giovannija Battiste Pergolesija. Avtorica projekta Karmina Šilec pa je povedala, da se »tokratna izvedba oddaljuje od izvirnika v izboru inštrumentarija in izvajalskih zasedb ter ponekod tudi v izboru libreta, ki glede na dramaturgijo predstave iz Stabat Mater Dolorosa preide v Stabat Mater Speciosa«. Skladbe Američana Jacoba Cooperja, Angleža Gavina Bryarsa in Latvijca Peterisa Vasksa ustvarjajo izjemno emotivna vzdušja. »Mojstrovine glasbe našega časa se zelo subtilno zlivajo z baročno glasbo. Placebo je torej projekt – izhodišče premislekov, je umetniška hiperpovečava enega samega trenutka. Nastopajo: Carmina Slovenica, Sabina Cvilak, Bernhardt Landauer, Jožica Avbelj, Olga Kacjan, Marko Hatlak, Karmen Pečar, Musica Cubicularis, Slovenski komorni zbor, Renata Vereš Klančič, Kaja Lorenci idr. Avtorica projekta Karmina Šilec.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Vlada

29. 2. 2024

Vlada Divljan, vodja kultne skupine Idoli, se je s svojim ustvarjanjem zapisal med legende jugoslovanskega popa in rocka. Divljan ni bil samo legenda jugoslovanskega novega vala. Bil je prvi Beograjčan, ki je po vojni zaigral s hrvaško skupino Ljetno kino. Bil je več kot samo glasbenik - postal je sinonim številnih izobražencev in ustvarjalcev, ki zapuščajo Srbijo že od 90. let. Režija Rudi Uran.

52 min

Vlada Divljan, vodja kultne skupine Idoli, se je s svojim ustvarjanjem zapisal med legende jugoslovanskega popa in rocka. Divljan ni bil samo legenda jugoslovanskega novega vala. Bil je prvi Beograjčan, ki je po vojni zaigral s hrvaško skupino Ljetno kino. Bil je več kot samo glasbenik - postal je sinonim številnih izobražencev in ustvarjalcev, ki zapuščajo Srbijo že od 90. let. Režija Rudi Uran.

Retrospektiva filmov Marjana Šrimpfa

Kostarika - biser Srednje Amerike

29. 2. 2024

Kostarika - bisre srednje Amerike. V tem filmu predstavljamo živalski svet te države, ki smo ga posneli v tamkajšnih rekah, poleg tega pa smo obiskali tud nekaj farm, kjer pridelujejo banane in ananas.

25 min

Kostarika - bisre srednje Amerike. V tem filmu predstavljamo živalski svet te države, ki smo ga posneli v tamkajšnih rekah, poleg tega pa smo obiskali tud nekaj farm, kjer pridelujejo banane in ananas.

Retrospektiva filmov Rudija Urana

Rock za prijatelja

29. 2. 2024

V minulem letu, ki je bilo že drugo po vrsti zaznamovano s pandemijo, je svoj davek bolezni plačala tudi mariborska glasbena scena. Natančneje rečeno; mariborska rockovska scena. Izgubili smo kar dva naša člana in za mnoge tudi dobra prijatelja. Bobnar Mario Modrinjak, ki se je s svojo boleznijo pogumno izpostavil tudi v širši javnosti, se je od nas poslovil v lanskem aprilu in še danes za njim zeva velika praznina. Kar precejšnje število mariborskih glasbenih skupin je ostalo brez svojega bobnarja. Na drugi strani pa je postal pevec Marko Logar neposredna žrtev covidne pandemije in njegov izrazit vokal ostaja le še v spominu vseh, ki smo ga poznali. Že ob slovesih, smo si glasbeniki obljubili, da bomo spomin nanju počastili s koncertom, čim bo to mogoče. Nista smela in ni bilo prav, da sta odšla v tišini, skoraj anonimnosti, pospremljena zgolj s strani peščice najzvestejših. Tako se je združilo skoraj ducat mariborskih glasbenih skupin in posameznikov, v katerih sta preminula postila neizbrisen pečat in ob nesebični podpori mariborskega Narodnega doma, smo pripravili velik spominski koncert imenovan »Rock za prijatelja.« A pri tem se nismo ustavili. Pod režisersko taktirko Rudija Urana je nastal glasbeni dokumentarec. Vabljeni k ogledu.

68 min

V minulem letu, ki je bilo že drugo po vrsti zaznamovano s pandemijo, je svoj davek bolezni plačala tudi mariborska glasbena scena. Natančneje rečeno; mariborska rockovska scena. Izgubili smo kar dva naša člana in za mnoge tudi dobra prijatelja. Bobnar Mario Modrinjak, ki se je s svojo boleznijo pogumno izpostavil tudi v širši javnosti, se je od nas poslovil v lanskem aprilu in še danes za njim zeva velika praznina. Kar precejšnje število mariborskih glasbenih skupin je ostalo brez svojega bobnarja. Na drugi strani pa je postal pevec Marko Logar neposredna žrtev covidne pandemije in njegov izrazit vokal ostaja le še v spominu vseh, ki smo ga poznali. Že ob slovesih, smo si glasbeniki obljubili, da bomo spomin nanju počastili s koncertom, čim bo to mogoče. Nista smela in ni bilo prav, da sta odšla v tišini, skoraj anonimnosti, pospremljena zgolj s strani peščice najzvestejših. Tako se je združilo skoraj ducat mariborskih glasbenih skupin in posameznikov, v katerih sta preminula postila neizbrisen pečat in ob nesebični podpori mariborskega Narodnega doma, smo pripravili velik spominski koncert imenovan »Rock za prijatelja.« A pri tem se nismo ustavili. Pod režisersko taktirko Rudija Urana je nastal glasbeni dokumentarec. Vabljeni k ogledu.

Profil

Dragan Ambrozić

28. 2. 2024

Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.

40 min

Poklicno in zasebno življenje Dragana Ambrozića je neločljivo povezano z glasbo. Med njima ne zna potegniti ločnice, saj se razmišljanje in pisanje o glasbi stalno prepletata z organizacijo dogodkov, med katerimi nedvomno izstopa položaj umetniškega direktorja glavnega odra na festivalu Exit. Prva besedila je objavljal v časopisu Student, konec osemdesetih pa ustanovil izvrsten popkulturni magazin Ritam, o katerem se še danes govori z izbranimi besedami. Pisanje vedno povezuje z aktivizmom, kamor spada tudi organizacija koncertov na čelu z razvpitim nastopom skupine The Prodigy decembra 1995 v Beogradu.

Vigil

Vigil (I.), 5/6

28. 2. 2024

Izkaže se, da je zamaskirani moški Glover, Silvo pa poskuša rešiti pred živčnim strupom, ki je ubil glavno kuharico na podmornici. Preiskava o morebitnih ruskih vohunih se nadaljuje. Glover in Silva pregledata kuharičino truplo in poskusita najti njenega morilca. Operater sonarja Doward Silvo zapre v cev za torpedo in jo začne polniti z vodo. VIGIL / Vel. Britanija / 2021 Scenarij: Tom Edge Režija: James Strong V glavnih vlogah: Surrane Jones, Rose Leslie, Shaun Evans, Gary Lewis, Paterson Joseph, Martin Comston, Adam James, Connor Swindells, Anjli Mohindra

53 min

Izkaže se, da je zamaskirani moški Glover, Silvo pa poskuša rešiti pred živčnim strupom, ki je ubil glavno kuharico na podmornici. Preiskava o morebitnih ruskih vohunih se nadaljuje. Glover in Silva pregledata kuharičino truplo in poskusita najti njenega morilca. Operater sonarja Doward Silvo zapre v cev za torpedo in jo začne polniti z vodo. VIGIL / Vel. Britanija / 2021 Scenarij: Tom Edge Režija: James Strong V glavnih vlogah: Surrane Jones, Rose Leslie, Shaun Evans, Gary Lewis, Paterson Joseph, Martin Comston, Adam James, Connor Swindells, Anjli Mohindra

Glasni novi svet

Deset let oddaje

28. 2. 2024

Ob desetletnici oddaje avtorja v pogovoru premerita zadnjo dekado sodobne, eksperimentalne in improvizirane glasbe, njen razvoj na domači sceni in v oddaji sami. Glasbeni izbor pa ponuja ekskluzivne in še neizdane posnetke, ki so jih za to priložnost izbrali domači glasbeniki.

84 min

Ob desetletnici oddaje avtorja v pogovoru premerita zadnjo dekado sodobne, eksperimentalne in improvizirane glasbe, njen razvoj na domači sceni in v oddaji sami. Glasbeni izbor pa ponuja ekskluzivne in še neizdane posnetke, ki so jih za to priložnost izbrali domači glasbeniki.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

28. 2. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Literarni nokturno

Samo Rugelj: Samo močni preživijo

28. 2. 2024

Lani je izšel nov roman slovenskega pisatelja, knjižnega založnika, urednika ter avtorja knjig s področja filma in založništva Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Spomnimo, da se je Samo Rugelj s svojim prejšnjim romanom Resnica ima tvoje oči uvrstil med nominirance za nagrado kresnik. Zgodbo novega romana začne srednjeletni Sebastjan, ki svojega sina Žana, ki je pravkar dopolnil osemnajst let, obdari z enotedenskim potepanjem po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Ker Žan že dolgo živi pri mami, si je oče zamislil, da bi ob sinovi polnoletnosti skupaj okusila prvinsko odmaknjenost ameriških narodnih parkov, se udeležila rockovskega koncerta Brucea Springsteena, ob tem pa obiskala še nekaj ključnih zgodoviniskih lokacij. Pot ju tako vodi od puščavskega območja, kjer so si med drugo svetovno vojno prizadevali izdelati prvo atomsko bombo, pa do vesoljskega nadzornega centra v Houstonu, iz katerega so na Luno poslali prvega človeka. Sprva brezskrbno potovanje, na katerem so pred njima samo ravna in samotna cesta ter njuni pogovori, se počasi začne spreminjati v razkrivanje očetovih skrivnosti. Od tu ni daleč do trenutka, ko je Žan postavljen pred preizkušnjo, ki od njega zahteva vse, kar zmore. Izbrali smo odlomek z začetka drugega dela romana z naslovom Na cesti, ki ga uvede citat Lewisa Carrolla: "Če ne veš, kam greš, zaleže vsaka cesta". Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

11 min

Lani je izšel nov roman slovenskega pisatelja, knjižnega založnika, urednika ter avtorja knjig s področja filma in založništva Sama Ruglja z naslovom Samo močni preživijo. Spomnimo, da se je Samo Rugelj s svojim prejšnjim romanom Resnica ima tvoje oči uvrstil med nominirance za nagrado kresnik. Zgodbo novega romana začne srednjeletni Sebastjan, ki svojega sina Žana, ki je pravkar dopolnil osemnajst let, obdari z enotedenskim potepanjem po zahodnem delu Združenih držav Amerike. Ker Žan že dolgo živi pri mami, si je oče zamislil, da bi ob sinovi polnoletnosti skupaj okusila prvinsko odmaknjenost ameriških narodnih parkov, se udeležila rockovskega koncerta Brucea Springsteena, ob tem pa obiskala še nekaj ključnih zgodoviniskih lokacij. Pot ju tako vodi od puščavskega območja, kjer so si med drugo svetovno vojno prizadevali izdelati prvo atomsko bombo, pa do vesoljskega nadzornega centra v Houstonu, iz katerega so na Luno poslali prvega človeka. Sprva brezskrbno potovanje, na katerem so pred njima samo ravna in samotna cesta ter njuni pogovori, se počasi začne spreminjati v razkrivanje očetovih skrivnosti. Od tu ni daleč do trenutka, ko je Žan postavljen pred preizkušnjo, ki od njega zahteva vse, kar zmore. Izbrali smo odlomek z začetka drugega dela romana z naslovom Na cesti, ki ga uvede citat Lewisa Carrolla: "Če ne veš, kam greš, zaleže vsaka cesta". Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.

Šport

Šport ob 22h

28. 2. 2024

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

5 min

Pregled športnih dogodkov bodo sodelavci športnega programa strnili v zadnji dnevnoinformativni oddaji, seznanili bodo z najnovejšimi dnevnimi rezultati ter izjavami, ne bodo pa pozabili tudi na prispevke aktualnih dogodkov z izjavami tekmovalcev.

Kultura

Kultura

28. 2. 2024

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

7 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Odmevi

Odmevi

28. 2. 2024

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

25 min

Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.

Vreme

Vreme ob 22h

28. 2. 2024

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Zrcalo dneva

Vlada s sindikati nadaljevala pogajanja o plačnih stebrih, a brez Fidesa

28. 2. 2024

Danes so se nadaljevala pogajanj v okvirih plačnih stebrov, na katerih je vlada sindikatom predstavila, kaj bi predlog odprave plačnih nesorazmerij pomenil za posamezne poklicne skupine.

6 min

Danes so se nadaljevala pogajanj v okvirih plačnih stebrov, na katerih je vlada sindikatom predstavila, kaj bi predlog odprave plačnih nesorazmerij pomenil za posamezne poklicne skupine.

Tuji filmi

Igra

28. 2. 2024

Vohunska drama. Budimpešta. Med hladno vojno postane v Kadarjevi tajni službi na Madžarskem zelo napeto. V Sovjetski zvezi pripravljajo zamenjavo Hruščova z Brežnjevom, kar ni pogodu nekaterim lojalnim, a satelitskim partijskim voditeljem, med katerimi je tudi madžarski. Vsekakor se v skladu z napovedanimi menjavami v vrhovih komunističnih struktur obetajo tudi kadrovske spremembe po politični in vojaški lestvici navzdol. V pričakovanju novih kariernih položajev ter v ozračju skrajnega nezaupanja in dvojnih agentov hladne vojne se v madžarski tajni službi porodi zamisel o igri prevare, ki bi razkrila, kdo je na pravi strani in komu ne gre zaupati … A JÁTSZMA / THE GAME / MADŽARSKA / 2022 Režija: Péter Fazakas / Scenarij: Norbert Köbli / Igrajo: János Kulka, Zsolt Nagy, Viktória Staub, Gabriella Hámori, Péter Scherer, Ákos Orosz, József Szarvas, Anikó Varga, Mária Varga, Irma Major, Gabi Fon, Károly Hajduk, Alexandra Borbély …

112 min

Vohunska drama. Budimpešta. Med hladno vojno postane v Kadarjevi tajni službi na Madžarskem zelo napeto. V Sovjetski zvezi pripravljajo zamenjavo Hruščova z Brežnjevom, kar ni pogodu nekaterim lojalnim, a satelitskim partijskim voditeljem, med katerimi je tudi madžarski. Vsekakor se v skladu z napovedanimi menjavami v vrhovih komunističnih struktur obetajo tudi kadrovske spremembe po politični in vojaški lestvici navzdol. V pričakovanju novih kariernih položajev ter v ozračju skrajnega nezaupanja in dvojnih agentov hladne vojne se v madžarski tajni službi porodi zamisel o igri prevare, ki bi razkrila, kdo je na pravi strani in komu ne gre zaupati … A JÁTSZMA / THE GAME / MADŽARSKA / 2022 Režija: Péter Fazakas / Scenarij: Norbert Köbli / Igrajo: János Kulka, Zsolt Nagy, Viktória Staub, Gabriella Hámori, Péter Scherer, Ákos Orosz, József Szarvas, Anikó Varga, Mária Varga, Irma Major, Gabi Fon, Károly Hajduk, Alexandra Borbély …

Sami naši

Veljavnost makedonskih dokumentov po 12. februarju 2024, nadaljevanje potovanja po Svilni poti s starim golfom, igralka Špela Setničar o predstavi Aktivistke

28. 2. 2024

V oddaji Sami naši na Prvem vas tokrat pričakuje razburljivo nadaljevanje pogovora z izjemnim popotnikom Hamzo Ridžalom, ki je v starem golfu prevozil Svilno pot. V studiju nas je obiskala Špela Setničar, ki je pretekli mesec sodelovala pri nastajanju predstave Aktivistke gledališke režiserke Selme Spahić. Oddaja prinaša tudi vpogled v aktualne razmere glede veljavnosti makedonskih dokumentov po 12.2.2024. Slišali boste, kako se je država spopadla s tem izzivom ter kakšne posledice to prinaša za svoje državljane tako doma kot po svetu.

41 min

V oddaji Sami naši na Prvem vas tokrat pričakuje razburljivo nadaljevanje pogovora z izjemnim popotnikom Hamzo Ridžalom, ki je v starem golfu prevozil Svilno pot. V studiju nas je obiskala Špela Setničar, ki je pretekli mesec sodelovala pri nastajanju predstave Aktivistke gledališke režiserke Selme Spahić. Oddaja prinaša tudi vpogled v aktualne razmere glede veljavnosti makedonskih dokumentov po 12.2.2024. Slišali boste, kako se je država spopadla s tem izzivom ter kakšne posledice to prinaša za svoje državljane tako doma kot po svetu.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 21h

28. 2. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

3 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Webolution

Webolution: Illusioni ottiche

28. 2. 2024

Tedenska oddaja, ki izpostavlja in komentira dogajanja na spletu in v socialnih omrežjih. Oddajo pripravlja in vodi Rebeka Legović.

26 min

Tedenska oddaja, ki izpostavlja in komentira dogajanja na spletu in v socialnih omrežjih. Oddajo pripravlja in vodi Rebeka Legović.

Loto žrebanje

Žrebanje Lota

28. 2. 2024

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

5 min

Loto je najbolj priljubljena igra na srečo v Sloveniji, saj jo igra več kot 860 tisoč polnoletnih Slovencev. Voditeljica nas popelje skozi žrebanje Lota in Lota plus, poleg rezultatov obeh žrebanj pa si ogledamo tudi aktualne dobitke igre Joker.

Tuji dokumentarci

Tekmovalnost v glasbi, Maria Callas in Renata Tebaldi

28. 2. 2024

Serija Tekmovalnost v glasbi raziskuje zanimiva nasprotja med najpomembnejšimi glasbenimi umetniki današnjega časa. Operni pevki Maria Callas in Renata Tebaldi sta bili eni najbolj opaznih umetnic druge polovice prejšnjega stoletja in veliki tekmici. Callasova velja za morda največjo pevko vseh časov, Tebaldijeva pa je znana predvsem navdušenim ljubiteljem opere. Umetnici si skoraj ne bi mogli biti bolj različni, tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Kako resna je bila tekmovalnost obeh div in koliko je rivalstvo – in na koncu tudi škandali Marie Callas – vplivalo na slavo Callasove in pozabo Renate Tebaldi? Ustvarjalci oddaje so obiskali operne hiše v New Yorku in Milanu, da bi našli odgovore na ta vprašanja, pogovarjali so se z njunimi prijatelji in opernimi strokovnjaki ter poslušali in primerjali dva edinstvena glasova.

43 min

Serija Tekmovalnost v glasbi raziskuje zanimiva nasprotja med najpomembnejšimi glasbenimi umetniki današnjega časa. Operni pevki Maria Callas in Renata Tebaldi sta bili eni najbolj opaznih umetnic druge polovice prejšnjega stoletja in veliki tekmici. Callasova velja za morda največjo pevko vseh časov, Tebaldijeva pa je znana predvsem navdušenim ljubiteljem opere. Umetnici si skoraj ne bi mogli biti bolj različni, tako v poklicnem kot zasebnem življenju. Kako resna je bila tekmovalnost obeh div in koliko je rivalstvo – in na koncu tudi škandali Marie Callas – vplivalo na slavo Callasove in pozabo Renate Tebaldi? Ustvarjalci oddaje so obiskali operne hiše v New Yorku in Milanu, da bi našli odgovore na ta vprašanja, pogovarjali so se z njunimi prijatelji in opernimi strokovnjaki ter poslušali in primerjali dva edinstvena glasova.

V sredo

Hokejist Andrej Tavželj

28. 2. 2024

V oddaji gostimo nekdanjega kapetana slovenske hokejske reprezentance Andreja Tavžlja, ki je v ponedeljek naznanil konec svoje športne poti. V svoji karieri je Tržičan igral za oba največja slovenska kluba, Olimpijo in Jesenice, bil je tudi član slovenske reprezentance, ki se je uvrstila na zimske olimpijske igre.

52 min

V oddaji gostimo nekdanjega kapetana slovenske hokejske reprezentance Andreja Tavžlja, ki je v ponedeljek naznanil konec svoje športne poti. V svoji karieri je Tržičan igral za oba največja slovenska kluba, Olimpijo in Jesenice, bil je tudi član slovenske reprezentance, ki se je uvrstila na zimske olimpijske igre.

Šport

Šport ob 19h

28. 2. 2024

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

9 min

Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.

Lahko noč, otroci!

Vrabček je zrastel

28. 2. 2024

Še dobro, da je tu luna, ki vsako noč pripoveduje pravljice vrabčkom in lisicam. In tudi zapuščenim parkom in dolgim cestam … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

8 min

Še dobro, da je tu luna, ki vsako noč pripoveduje pravljice vrabčkom in lisicam. In tudi zapuščenim parkom in dolgim cestam … Pripoveduje: Janko Petrovec. Napisala: Tatjana Kokalj. Posneto v studiih Radia Slovenija 1997.

Slovenska kronika

Slovenska kronika

28. 2. 2024

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

11 min

Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.

Dnevnik

Dnevnik

28. 2. 2024

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

30 min

Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.

Srce šansona

Srce šansona

28. 2. 2024

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo in se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

24 min

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo in se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Primorska kronika

Primorska kronika

28. 2. 2024

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

18 min

Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.

Vreme

Vreme ob 19h

28. 2. 2024

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

1 min

Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.

Odprta knjiga na radiu

Anja Mugerli: Čebelja družina 12/14

28. 2. 2024

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se ves čas odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker živi na meji. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI – Radio Trsta A leta 2021.

23 min

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla je pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer dobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem nenehoma prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. – so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se ves čas odraža v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker živi na meji. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI – Radio Trsta A leta 2021.

Mladi mladim

Poezija in tačke: Ali se bliža konec sveta, kot ga poznamo?

28. 2. 2024

V oddaji Mladi mladim smo gostili Vanjo Hojs iz mariborskega Zavetišča za živali. Govorili smo o njihovih kosmatinčkih in postopku posvojitve. Pridružil se nam je tudi slemovski pesnik, glasbenik in oblikovalec Matic Ačko – predstavil je pesniški prvenec Rekviem za sneg. V rubriki Fakultete se predstavljajo pa smo spoznali Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru.

35 min

V oddaji Mladi mladim smo gostili Vanjo Hojs iz mariborskega Zavetišča za živali. Govorili smo o njihovih kosmatinčkih in postopku posvojitve. Pridružil se nam je tudi slemovski pesnik, glasbenik in oblikovalec Matic Ačko – predstavil je pesniški prvenec Rekviem za sneg. V rubriki Fakultete se predstavljajo pa smo spoznali Fakulteto za strojništvo Univerze v Mariboru.

Radijski dnevnik

Pogajanja o zdravstvenem stebru konstruktivna, a brez Fidesa

28. 2. 2024

Vladna in sindikalna stran sta današnja pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo ocenili za konstruktivna. Sindikata Fides na pogajanja ni bilo, so pa nakazali naklonjenost mediaciji, ki se omenja kot ena izmed možnosti za končanje zdravniške stavke. Druge teme: - Državni svet po zapletih brez odločitve o preiskavi o poslovanju Gen-I-ja, Star Solar-ja in Gibanja Svoboda - V ospredju prve priprave strategije na področju obrambe v Uniji skupno naročanje - Na severu Gaze ni več nobene delujoče bolnišnice

20 min

Vladna in sindikalna stran sta današnja pogajanja o novem plačnem stebru za zdravstvo in socialno varstvo ocenili za konstruktivna. Sindikata Fides na pogajanja ni bilo, so pa nakazali naklonjenost mediaciji, ki se omenja kot ena izmed možnosti za končanje zdravniške stavke. Druge teme: - Državni svet po zapletih brez odločitve o preiskavi o poslovanju Gen-I-ja, Star Solar-ja in Gibanja Svoboda - V ospredju prve priprave strategije na področju obrambe v Uniji skupno naročanje - Na severu Gaze ni več nobene delujoče bolnišnice

Tele M

Tele M, regionalna aktualno-informativna oddaja

28. 2. 2024

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

22 min

Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.

Tipično slovensko

Človeška ribica

28. 2. 2024

Pravijo, da lahko živi 100 let, a je vseeno večno mlada, ponaša pa se tudi z izjemno sposobnostjo regeneracije okončin. Človeška ribica. Za nekatere je predmet raziskovanja, za druge občudovanja, za Slovence eden izmed najprepoznavnejših simbolov naše naravne dediščine, ki ji je nekaj pravljičnega pridiha s poimenovanjem »zmajevi mladiči« dal že Valvasor. Čeprav človeško ribico, poimenovano tudi močeril ali proteus, najpogosteje povezujemo s Postojnsko jamo, jo najdemo tudi drugje v podzemnih vodah Dinarskega krasa in onstran slovenskih meja; le črni močeril živi samo v Beli krajini. Kaj ogroža to največjo jamsko žival na svetu, kaj vse vemo o njej in česa ne? Kakšen navdih je modni oblikovalki in kako jo je v konzervo ujel avtor grafičnih podob? Scenarij: Milica Prešeren Režija: Božo Grlj

24 min

Pravijo, da lahko živi 100 let, a je vseeno večno mlada, ponaša pa se tudi z izjemno sposobnostjo regeneracije okončin. Človeška ribica. Za nekatere je predmet raziskovanja, za druge občudovanja, za Slovence eden izmed najprepoznavnejših simbolov naše naravne dediščine, ki ji je nekaj pravljičnega pridiha s poimenovanjem »zmajevi mladiči« dal že Valvasor. Čeprav človeško ribico, poimenovano tudi močeril ali proteus, najpogosteje povezujemo s Postojnsko jamo, jo najdemo tudi drugje v podzemnih vodah Dinarskega krasa in onstran slovenskih meja; le črni močeril živi samo v Beli krajini. Kaj ogroža to največjo jamsko žival na svetu, kaj vse vemo o njej in česa ne? Kakšen navdih je modni oblikovalki in kako jo je v konzervo ujel avtor grafičnih podob? Scenarij: Milica Prešeren Režija: Božo Grlj

Cederama

MGMT - Loss of Life

28. 2. 2024

MGMT na četrtem albumu, prvi izdaji po šestih letih diskografskega odmora, ponujata le še trezne refleksije urbane džungle ali ljudi preobteženih s stiskami, ki tavajo v tej. Psihadeličnih vratolomnosti je na menuju ameriškega hipsterskega pop-rock dvojca MGMT ostalo le še zelo malo. Cederamski izbor z albuma Loss of Life vključuje tudi dva songa, ki bi ju kaj hitro lahko prevzeli iz opusov drugih znancev. Niz prehodov v Dancing In Babylon spomni na Eltona Johna, vokalni naklon, ki izzveneva iz popevke People In The Streets pa je na las podoben značilnemu Bretta Andersona iz angleške indie-rock postave Suede. Medtem ko bo rubrični zaključek folk pesmica, ki jo lahko nesete tudi na izlet v hribe. Mikaven in mestoma izjemno sladek, a še vedno čudaški album, itak, čudaških dveh.

20 min

MGMT na četrtem albumu, prvi izdaji po šestih letih diskografskega odmora, ponujata le še trezne refleksije urbane džungle ali ljudi preobteženih s stiskami, ki tavajo v tej. Psihadeličnih vratolomnosti je na menuju ameriškega hipsterskega pop-rock dvojca MGMT ostalo le še zelo malo. Cederamski izbor z albuma Loss of Life vključuje tudi dva songa, ki bi ju kaj hitro lahko prevzeli iz opusov drugih znancev. Niz prehodov v Dancing In Babylon spomni na Eltona Johna, vokalni naklon, ki izzveneva iz popevke People In The Streets pa je na las podoben značilnemu Bretta Andersona iz angleške indie-rock postave Suede. Medtem ko bo rubrični zaključek folk pesmica, ki jo lahko nesete tudi na izlet v hribe. Mikaven in mestoma izjemno sladek, a še vedno čudaški album, itak, čudaških dveh.

Čas, prostor in glasba

Klavir

28. 2. 2024

Klavir je še vedno med najbolj priljubljenimi inštrumenti. Med tistimi, ki so veliko ustvarjali za klavir in z njim dosegli svetovno ime, so Chopin, Liszt. Debussy, Rahmaninov, Stravinski, pa tudi sodobni angleški skladatelj Thomas Adès. V oddaji Klavir se bo avtor spominjal svojih začetkovin svojih ustvarjalnih pobud. V oddaji bomo poslušali Srebotnjakovo, Mihelčičevo in Satiejevo glasbo.

49 min

Klavir je še vedno med najbolj priljubljenimi inštrumenti. Med tistimi, ki so veliko ustvarjali za klavir in z njim dosegli svetovno ime, so Chopin, Liszt. Debussy, Rahmaninov, Stravinski, pa tudi sodobni angleški skladatelj Thomas Adès. V oddaji Klavir se bo avtor spominjal svojih začetkovin svojih ustvarjalnih pobud. V oddaji bomo poslušali Srebotnjakovo, Mihelčičevo in Satiejevo glasbo.

Primorski dnevnik

Končan še viadukt Vinjan, zadnji od treh na trasi drugega tira

28. 2. 2024

Viadukt s 620 metri dolžine prečka Vinjansko dolino in se poveže z dvema predoroma. Pristojni so ob otvoritvi izrazili zadovoljstvo s potekom del, zgrajeni so že vsi viadukti, do sredine tega leta bodo prebiti vsi predori. V oddaji pa še: - Stavka v izolski bolnišnici že povzroča izpad dohodkov. - Gledališče Koper zaradi minusa letos z manj premierami in brez novih zaposlitev. - V slovensko Istro turiste vabijo tujci, ki so si tam ustvarili dom.

6 min

Viadukt s 620 metri dolžine prečka Vinjansko dolino in se poveže z dvema predoroma. Pristojni so ob otvoritvi izrazili zadovoljstvo s potekom del, zgrajeni so že vsi viadukti, do sredine tega leta bodo prebiti vsi predori. V oddaji pa še: - Stavka v izolski bolnišnici že povzroča izpad dohodkov. - Gledališče Koper zaradi minusa letos z manj premierami in brez novih zaposlitev. - V slovensko Istro turiste vabijo tujci, ki so si tam ustvarili dom.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play