Raziskuj
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Julia po televiziji vidi Knappa, ki se udeleži slavnostnega sprejema. Odloči se, da ga tam obišče. Michel prosi hotelirja, naj Julii za to priložnost priskrbi večerno obleko. V tem času se Tomas pripravlja, da bo odšel iz Madrida. A še prej bi rad odpotoval v Berlin. Julia na prireditvi sreča Knappa, ki se ji zlaže, da Tomas živi v Madridu z ženo, s katero vodita restavracijo. Razočarana Julia je odločena, da zapusti Berlin. V hotelu jo Michel skuša potolažiti. Ko se Julia naslednje jutro zbudi, jo pod vrati čaka pismo. Michel pa se odpravi v Stasijev arhiv. ALL THOSE THINGS WE NEVER SAID / TOUTES CES CHOSES QU'ON NE S'EST PAS DITES / Francija / 2022 Scenarij: Marc Levy & Miguel Courtois Režija: Miguel Courtois (El Lobo, GAL) V glavnih vlogah: Alexandra Maria Lara, Jean Reno, Alex Brendemühl, Bastian Hagen, Cédric Ben Abdallah, Martina García
Julia po televiziji vidi Knappa, ki se udeleži slavnostnega sprejema. Odloči se, da ga tam obišče. Michel prosi hotelirja, naj Julii za to priložnost priskrbi večerno obleko. V tem času se Tomas pripravlja, da bo odšel iz Madrida. A še prej bi rad odpotoval v Berlin. Julia na prireditvi sreča Knappa, ki se ji zlaže, da Tomas živi v Madridu z ženo, s katero vodita restavracijo. Razočarana Julia je odločena, da zapusti Berlin. V hotelu jo Michel skuša potolažiti. Ko se Julia naslednje jutro zbudi, jo pod vrati čaka pismo. Michel pa se odpravi v Stasijev arhiv. ALL THOSE THINGS WE NEVER SAID / TOUTES CES CHOSES QU'ON NE S'EST PAS DITES / Francija / 2022 Scenarij: Marc Levy & Miguel Courtois Režija: Miguel Courtois (El Lobo, GAL) V glavnih vlogah: Alexandra Maria Lara, Jean Reno, Alex Brendemühl, Bastian Hagen, Cédric Ben Abdallah, Martina García
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Smučarski tekači in tekačice bodo sezono zaključili na severu Evrope. Predzadnja postaja svetovnega pokala bo Talin, kjer je na sporedu predzadnji sprint v tej sezoni. V Estoniji so bile zadnje tekme leta 2019, tokrat pa bodo prvič v prestolnici. Sprint v prosti tehniki bo potekal na znamenitem koncertnem prizorišču v mestu. Karavana se bo za zaključek nato preselila v Lahti na Finskem.
Smučarski tekači in tekačice bodo sezono zaključili na severu Evrope. Predzadnja postaja svetovnega pokala bo Talin, kjer je na sporedu predzadnji sprint v tej sezoni. V Estoniji so bile zadnje tekme leta 2019, tokrat pa bodo prvič v prestolnici. Sprint v prosti tehniki bo potekal na znamenitem koncertnem prizorišču v mestu. Karavana se bo za zaključek nato preselila v Lahti na Finskem.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Osrednja dnevnoinformativna oddaja je namenjena med drugim tudi najaktualnejšim dogodkom dne, rezultatom, izjavam in ozadjem s posameznih tekmovanj doma in v tujini.
Težko! Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Laura Arlon. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Težko! Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Laura Arlon. Posneto v studiih Radia Slovenija 1999.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA ob 19.00 si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v čisto novi križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča in finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema.
Avtobiografski roman Evgena Carja je gibčno popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas primerja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdanjik, zakoreninjen v prekmurski ravnici, pri tem pa avtor v okviru intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko in ostal tam vse do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada. Tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 pa je sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, zaigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegov delo na splošno. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marije Vere za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
Avtobiografski roman Evgena Carja je gibčno popotovanje po življenju gledališkega in filmskega igralca, ki se začne z njegovimi predniki v Dobrovniku, nadaljuje pa z malim Evgenom, čigar življenje postane velika avantura po odrskih deskah, filmskih platnih, pa tudi njivah in vinogradih. Carjeva življenjska zgodba ves čas primerja gledališki svet, trdno zvezan z mestnim vrvežem, in kmečki vsakdanjik, zakoreninjen v prekmurski ravnici, pri tem pa avtor v okviru intimnih življenjskih dogodkov razmišlja o širših vprašanjih življenja, poklicanosti – in tudi smrti. Evgen Car se je rodil 24. maja 1944 v Dobrovniku. Dramsko igro in umetniško besedo je študiral na ljubljanski akademiji za gledališče, radio, film in televizijo. Študij je končal leta 1967 v vlogi Zdravnika v Cankarjevi Lepi Vidi, diplomiral pa je leta 1974. Leta 1968 je začel nastopati v Drami SNG Maribor, po dvanajstih letih pa se je preselil v Mestno gledališče ljubljansko in ostal tam vse do upokojitve. Odigral je več kot 130 vlog. Leto 1980 je bilo zanj zelo pomembno, saj je prejel nagrado Prešernovega sklada. Tu pa se zgodba z nagradami nikakor ni končala, leta 1995 je namreč dobil Dnevnikovo nagrado kot najboljši igralec MGL v sezoni 1994/95, leta 2008 pa je sledila nagrada vesna za najboljšo moško vlogo, ki jo je odigral v filmu Vučko. V obrazložitvi so člani strokovne žirije zapisali, da je vloga upokojenca, ki ga je igral, zaigrana z briljantno dovršenostjo in se nas globoko dotakne. Tako je tudi njegov delo na splošno. Leta 2014 pa ga je Združenje dramskih umetnikov Slovenije nagradilo z odličjem Marije Vere za življenjsko delo. Slovenskemu občinstvu se je najbolj približal z monodramo Poredušov Janoš, ki jo je sam napisal in izvajal ter poskrbel tudi za knjižno objavo leta 1998. Bil je tudi nominiran za Grumovo nagrado z dramo Štorklje umirajo. Napisana je bila leta 2008, uprizorjena pa leta 2011 v koprskem gledališču pod režijsko taktirko Dušana Jovanovića. V madžarščini je napisal še zbirko elegičnih pesmi Szines paraszt (v prostem prevodu Naličeni kmet). Izšla je leta 2003 pri Zavodu za kulturo madžarske narodnosti v Lendavi. Carjeva Moja zgodba s podnaslovom Samo norček misli, da ga morajo imeti vsi radi je spomenik življenju, ki v sebi skriva drobna veselja in preštevilne izzive, ki pa se jih Evgen Car loteva z veseljem, voljo in humorjem. Zvočnica je nastala v studiih Radia Slovenija. Pripravili so jo interpret Evgen Car, bralec Matej Puc, režiser Alen Jelen, asistentka režiserja Kaja Novosel, tonska mojstra Rok Fiamengo in Sonja Strenar, za mastering je poskrbel Damir Ibrahimkadić, korektorica je bila Emanuela Montanić Sekulović. Glasbo za odlomek iz zvočnice je izbrala Darja Hlavka Godina.
Vladna izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju predvidevajo, da se bodo pogajalci najprej spoprijeli z odpravo plačnih nesorazmerij, vlada pa bo vztrajala, da bodo obenem potekala tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema. Pri tem vladna stran očitno pričakuje popolno pogajalsko uskladitev. Celoten pogajalski proces naj bi bil končan do konca junija, znani pa so tudi okvirni roki za uveljavljanje posameznih dogovorjenih rešitev. Druge teme: - Kriminalisti v povezavi s pranjem denarja opravljajo številne hišne preiskave; te potekajo tudi v Bosni in Hercegovini. - Kitajska in Rusija podpisali sporazume o strateškem sodelovanju; povečala se bo dobava ruskih energentov Kitajski. - V Mariboru ob svetovnem dnevu poezije že deseta prireditev Poezija povezuje z javnim branjem pesmi.
Vladna izhodišča za reformo plačnega sistema v javnem sektorju predvidevajo, da se bodo pogajalci najprej spoprijeli z odpravo plačnih nesorazmerij, vlada pa bo vztrajala, da bodo obenem potekala tudi pogajanja o prenovi plačnega sistema. Pri tem vladna stran očitno pričakuje popolno pogajalsko uskladitev. Celoten pogajalski proces naj bi bil končan do konca junija, znani pa so tudi okvirni roki za uveljavljanje posameznih dogovorjenih rešitev. Druge teme: - Kriminalisti v povezavi s pranjem denarja opravljajo številne hišne preiskave; te potekajo tudi v Bosni in Hercegovini. - Kitajska in Rusija podpisali sporazume o strateškem sodelovanju; povečala se bo dobava ruskih energentov Kitajski. - V Mariboru ob svetovnem dnevu poezije že deseta prireditev Poezija povezuje z javnim branjem pesmi.
Predavanja in okrogle mize na katerih premišljamo in raziskujemo načine ustvarjanja vsebin za najmlajše, dojenčke in malčke
Predavanja in okrogle mize na katerih premišljamo in raziskujemo načine ustvarjanja vsebin za najmlajše, dojenčke in malčke
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Dolgi so že dnevi in prav danes nastopa pomlad. V prihajajočih tednih nas bodo kmalu pozdravili beluši, ki nas prečistijo in kuharsko navdihnejo. So odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov, prav tako so nizkokalorični in imajo malo maščob. Sezona belušev nastopi od sredine aprila do konca junija in takrat se jih najejmo, da nas pomladno prečistijo. Čeprav so na jedilniku že tisočletja, omenjajo jih že v antiki, marsikoga še zmeraj spravijo v zadrego v kuhinji.
Maša Trubačev in Petra Trofenik, mladi ljubiteljski kuharici, sta nova obraza druge sezone popoldanske kuharske oddaje Šef doma. Širši javnosti sta poznani kot finalistki priljubljenega kuharskega šova, sodelovali pa sta tudi pri drugih odmevnejših kulinaričnih dogodkih v Sloveniji. Maša in Petra si bosta med tednom predajali kuharsko štafeto, ob petkih pa bosta v prenovljenem kuharskem studiu združili moči, druga drugo učili novih kuharskih trikov in skupaj opogumljali kuharske navdušence ter tiste, ki radi dobro jedo, da tudi sami postanejo kuharski šefi v svojih domačih kuhinjah. Dolgi so že dnevi in prav danes nastopa pomlad. V prihajajočih tednih nas bodo kmalu pozdravili beluši, ki nas prečistijo in kuharsko navdihnejo. So odličen vir prehranskih vlaknin, vitaminov in mineralov, prav tako so nizkokalorični in imajo malo maščob. Sezona belušev nastopi od sredine aprila do konca junija in takrat se jih najejmo, da nas pomladno prečistijo. Čeprav so na jedilniku že tisočletja, omenjajo jih že v antiki, marsikoga še zmeraj spravijo v zadrego v kuhinji.
Če čez dan niste uspeli poslušati radia, imate ob 17ih 30 možnost, da v 15 minutah izveste ključne novice dneva. V primeru izrednih in pomembnih dogodkov, se novinarji oglasijo v živo.
Če čez dan niste uspeli poslušati radia, imate ob 17ih 30 možnost, da v 15 minutah izveste ključne novice dneva. V primeru izrednih in pomembnih dogodkov, se novinarji oglasijo v živo.
Vetrnik praznuje praznik vetra! Toda o vetru ni ne duha ne sluha in vse je nesmiselno. Meščani hočejo zabavo odpovedati. Na srečo pa jim na pomoč priskoči superjelen Jani.
Vetrnik praznuje praznik vetra! Toda o vetru ni ne duha ne sluha in vse je nesmiselno. Meščani hočejo zabavo odpovedati. Na srečo pa jim na pomoč priskoči superjelen Jani.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Vrtoglavi vzpon in padec slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta, ki se na vrhuncu hladne vojne znajde v zakulisju političnih spletk in bitk tajnih služb. Janez Škrubej s skupino sošolcev elektrotehnikov ustanovi podjetje. Ustanovi ga v kleti, piše se leto 1976. Podjetje Iskra Delta se uveljavi bliskovito hitro, predvsem na vzhodnem trgu. Iskra Delta ob tem naglo postaja samozadostna, sama izdeluje računalnike in jih nadgrajuje, vanje pa vstavlja le ameriške čipe, ki zaradi takratnega embarga ne morejo na vzhodni trg. Iskra Delta jih lahko edina, z ameriškim »end use« certifikatom, pošilja na vzhod, na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo. V trenutku, ko postane tehnologija Iskre Delte preveč neodvisna in ko ameriškim proizvajalcem ne le konkurira, ampak jih na nekaterih področjih celo prekaša, se zanjo začne zanimati CIA: tehnologija ne sme v roke sovražniku. Na drugi strani pa vidi KGB v Iskri Delti zadnjo možnost, da bi Vzhod nadoknadil tehnološki zaostanek. Iskri Delti se po robu postavi tudi domača oblast, predvsem zaradi kratkovidnosti, podkupljivosti in »slovenske« zavisti. Za povrh se začenja razpad Jugoslavije. Scenarij Jurij Gruden in Miloš Kalusek, režija Jurij Gruden.
Vrtoglavi vzpon in padec slovenskega informacijsko-tehnološkega giganta, ki se na vrhuncu hladne vojne znajde v zakulisju političnih spletk in bitk tajnih služb. Janez Škrubej s skupino sošolcev elektrotehnikov ustanovi podjetje. Ustanovi ga v kleti, piše se leto 1976. Podjetje Iskra Delta se uveljavi bliskovito hitro, predvsem na vzhodnem trgu. Iskra Delta ob tem naglo postaja samozadostna, sama izdeluje računalnike in jih nadgrajuje, vanje pa vstavlja le ameriške čipe, ki zaradi takratnega embarga ne morejo na vzhodni trg. Iskra Delta jih lahko edina, z ameriškim »end use« certifikatom, pošilja na vzhod, na Kitajsko, v Indijo in Sovjetsko zvezo. V trenutku, ko postane tehnologija Iskre Delte preveč neodvisna in ko ameriškim proizvajalcem ne le konkurira, ampak jih na nekaterih področjih celo prekaša, se zanjo začne zanimati CIA: tehnologija ne sme v roke sovražniku. Na drugi strani pa vidi KGB v Iskri Delti zadnjo možnost, da bi Vzhod nadoknadil tehnološki zaostanek. Iskri Delti se po robu postavi tudi domača oblast, predvsem zaradi kratkovidnosti, podkupljivosti in »slovenske« zavisti. Za povrh se začenja razpad Jugoslavije. Scenarij Jurij Gruden in Miloš Kalusek, režija Jurij Gruden.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
Najkrajša športna dnevnoinformativna oddaja je namenjena kratkemu najzanimivejšemu pregledu novic prejšnjega dne in odmevom s tekmovanj doma in v tujini.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
Voditelja Srbije in Kosova Aleksandar Vučić in Albin Kurti sta minuli konec tedna na Ohridu, v navzočnosti predstavnikov Evropske unije, dosegla dogovor o normalizaciji odnosov. Za to sta dobila vrsto pohval v mednarodnih krogih, v domači javnosti pa na dogodek gledajo s skepso. Ničesar nista podpisala. Kaj sta se potem sploh dogovorila? O tem in razmerah v regiji voditelj Marjan Vešligaj s sogovorniki. Gostje: Peter Grk, Ministrstvo za zunanje zadeve; Zijad Bećirović, direktor Mednarodnega inštituta IFIMES; Boštjan Anžin, dopisnik RTV Slovenija iz Beograda.
Danes pa šalo na stran. Humor in satira sta zelo neprimerna za temo, ki se je bomo lotili v tokratni oddaji.
Danes pa šalo na stran. Humor in satira sta zelo neprimerna za temo, ki se je bomo lotili v tokratni oddaji.
Jutro je, tik pred državnim tekmovanjem. Mikey je zaspal. Tudi drugi člani ekipe Mahaki so prišli z zamudo. Prisha je pripešačila, saj babica ni mogla do avta, Salwe njen petelin to jutro sploh ni zbudil, Tiff pa je zamudila zato, ker njena očka nista mogla najti psov. Hardball II. / Avstralija / 2021 scenarij: Guy Edmonds, Matt Zeremes, Catherine Nebauer režija: Ashton Darren v glavnih vlogah: Semisi Cheekam, Reannah Handan, Logan Reberger, Erin Choy, Holly Simon, Ella Holowell, Sam Everingham
Jutro je, tik pred državnim tekmovanjem. Mikey je zaspal. Tudi drugi člani ekipe Mahaki so prišli z zamudo. Prisha je pripešačila, saj babica ni mogla do avta, Salwe njen petelin to jutro sploh ni zbudil, Tiff pa je zamudila zato, ker njena očka nista mogla najti psov. Hardball II. / Avstralija / 2021 scenarij: Guy Edmonds, Matt Zeremes, Catherine Nebauer režija: Ashton Darren v glavnih vlogah: Semisi Cheekam, Reannah Handan, Logan Reberger, Erin Choy, Holly Simon, Ella Holowell, Sam Everingham
Dela Sergeja Prokofjeva, Igorja Stravinskega in Mauricea Ravela so bila na sporedu koncerta Simfoničnega orkestra Jugozahodnega nemškega radia iz Stuttgarta 9. decembra lani v kulturnem in kongresnem centru Liederhalle v Stuttgartu. Vodil ga je šef dirigent Teodor Currentzis. V vlogi solistke je gostovala ruska pianistka Julijana Avdejeva.
Dela Sergeja Prokofjeva, Igorja Stravinskega in Mauricea Ravela so bila na sporedu koncerta Simfoničnega orkestra Jugozahodnega nemškega radia iz Stuttgarta 9. decembra lani v kulturnem in kongresnem centru Liederhalle v Stuttgartu. Vodil ga je šef dirigent Teodor Currentzis. V vlogi solistke je gostovala ruska pianistka Julijana Avdejeva.
Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.
Danes obeležujemo dva za kulturo in umetnost pomembna dneva in sicer svetovni dan poezije in svetovni dan lutk. Prvi pomladni dan je UNESCO razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala češka teatrologinja Nina Malíková, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl.
Znanih je še več podrobnosti o prenovljenih vladnih izhodiščih za reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Najprej bodo odpravljena plačna nesorazmerja, šele nato bo na vrsto prišla uresničitev nove plačne lestvice. O tem naj bi se dogovorili do konca junija. Vlada vztraja pri načelu, da dokler se ne bodo dogovorili o vsem, ni dogovorjenega še nič. Druge teme: - Minister za delo Mesec: prihodnost pokojninskega sistema odvisna tudi od tega, koliko smo pripravljeni vanj dodatno prispevati. - Kitajska delegacija v Moskvi začela uradne pogovore, med drugim o krepitvi gospodarskega sodelovanja. - V 90-em letu je umrl Janez Gorišek, konstruktor planiške letalnice.
Znanih je še več podrobnosti o prenovljenih vladnih izhodiščih za reformo plačnega sistema v javnem sektorju. Najprej bodo odpravljena plačna nesorazmerja, šele nato bo na vrsto prišla uresničitev nove plačne lestvice. O tem naj bi se dogovorili do konca junija. Vlada vztraja pri načelu, da dokler se ne bodo dogovorili o vsem, ni dogovorjenega še nič. Druge teme: - Minister za delo Mesec: prihodnost pokojninskega sistema odvisna tudi od tega, koliko smo pripravljeni vanj dodatno prispevati. - Kitajska delegacija v Moskvi začela uradne pogovore, med drugim o krepitvi gospodarskega sodelovanja. - V 90-em letu je umrl Janez Gorišek, konstruktor planiške letalnice.
Državno odvetništvo Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja naloge zastopanja države pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov. Ustanovljeno je bilo leta 2017 z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je dotedanje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je naloge zastopanja države v sodnih postopkih dotlej opravljalo več kot 40 let, preimenoval v Državno odvetništvo Republike Slovenije, državne odvetnike pa iz funkcionarskega postopoma premestil v javnouslužbenski sistem. Uvedba javnouslužbenskega sistema že od samega začetka povzroča številne škodljive posledice, predvsem pa državnim odvetnikom in Državnemu odvetništvu kot celoti otežuje učinkovito izvajanje najpomembnejših pristojnosti, še posebej v okoliščinah, ko je načelo pravne države najbolj ogroženo, saj obstoječi zakon tudi ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo pravice dostopa do sodišča. Trenutna normativna ureditev delovanja Državnega odvetništva pa odpira tudi vrsto drugih vprašanj, na primer, zakaj je Državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se Državno odvetništvo Republike Slovenije uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti. Nenazadnje se je potrebno tudi vprašati, ali je bila sprememba imena organa glede na njegove najpomembnejše naloge sploh upravičena? Posvet bo priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej strokovne razprave še ni bilo in ki lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju normativnega okvirja delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije, da bo to lahko v prihodnje še bolj učinkovito izvajalo svoje naloge ter prispevalo h krepitvi zaupanja v pravosodje ter zaščiti pravne države
Državno odvetništvo Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja naloge zastopanja države pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov. Ustanovljeno je bilo leta 2017 z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je dotedanje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je naloge zastopanja države v sodnih postopkih dotlej opravljalo več kot 40 let, preimenoval v Državno odvetništvo Republike Slovenije, državne odvetnike pa iz funkcionarskega postopoma premestil v javnouslužbenski sistem. Uvedba javnouslužbenskega sistema že od samega začetka povzroča številne škodljive posledice, predvsem pa državnim odvetnikom in Državnemu odvetništvu kot celoti otežuje učinkovito izvajanje najpomembnejših pristojnosti, še posebej v okoliščinah, ko je načelo pravne države najbolj ogroženo, saj obstoječi zakon tudi ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo pravice dostopa do sodišča. Trenutna normativna ureditev delovanja Državnega odvetništva pa odpira tudi vrsto drugih vprašanj, na primer, zakaj je Državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se Državno odvetništvo Republike Slovenije uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti. Nenazadnje se je potrebno tudi vprašati, ali je bila sprememba imena organa glede na njegove najpomembnejše naloge sploh upravičena? Posvet bo priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej strokovne razprave še ni bilo in ki lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju normativnega okvirja delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije, da bo to lahko v prihodnje še bolj učinkovito izvajalo svoje naloge ter prispevalo h krepitvi zaupanja v pravosodje ter zaščiti pravne države
Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se 21. marca pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala teatrologinja Nina Malikova, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl. V njej še posebej nagovarja snovalce učnih programov v naših šolah, naj ne zmanjšujejo vsebin kreativnih, umetniških predmetov, kot se je to dogajalo v preteklosti, saj otroci tudi z njimi lažje razmišljajo abstraktno… Hkrati pa lutko opisuje tako: "Lutka – nežna ali groba, iz blaga ali lesa, taka na nitkah ali na palici, gibljiva ali bolj toga, nema ali klepetava – naj v zgodnjem otroštvu nagovarja vsakogar. Je prvi korak v svet umetnosti, čeprav ji ta privilegij le malokdo priznava. Prepričana sem, da njene vragolije nikoli ne bodo zamrle. Tako kot je skozi stoletja prišla v naš čas, bo naš odnos do nje prenesla zanamcem." Foto: EPA
Dogajanju ob svetovnem dnevu poezije, se 21. marca pridružuje tudi svetovni dan lutk. Mednarodno poslanico je prispevala teatrologinja Nina Malikova, ki o lutkovni umetnosti govori kot o človeški dejavnosti, ki – včasih s humorjem, včasih z vso resnostjo – išče rešitve. Slovensko poslanico je letos napisala scenografka, režiserka in lutkovna pedagoginja Breda Varl. V njej še posebej nagovarja snovalce učnih programov v naših šolah, naj ne zmanjšujejo vsebin kreativnih, umetniških predmetov, kot se je to dogajalo v preteklosti, saj otroci tudi z njimi lažje razmišljajo abstraktno… Hkrati pa lutko opisuje tako: "Lutka – nežna ali groba, iz blaga ali lesa, taka na nitkah ali na palici, gibljiva ali bolj toga, nema ali klepetava – naj v zgodnjem otroštvu nagovarja vsakogar. Je prvi korak v svet umetnosti, čeprav ji ta privilegij le malokdo priznava. Prepričana sem, da njene vragolije nikoli ne bodo zamrle. Tako kot je skozi stoletja prišla v naš čas, bo naš odnos do nje prenesla zanamcem." Foto: EPA
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Pretekli konec tedna se je končala sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. V Andori so podelili še zadnja odličja in globuse zmagovalcem v posameznih disciplinah. Velika kristalna globusa sta bila oddana že pred sklepnim delom, zmagovalca sta prepričljivo postala Američanka Mikaela Shiffrin in Švicar Marco Odermatt. Oba sta s svojimi dosežki močno zaznamovala sezono in ob tem presegla tudi številne rekorde, slovenske navijače pa sta najbolj navdušila dva tekmovalca. Ilka Štuhec je sezono kronala z novo zmago v smuku in drugim mestom v smukaški razvrstitvi, Žan Kranjec pa je prvič v karieri veleslalomsko sezono končal na tretjem mestu v seštevku discipline. O celotni sezoni, predvsem pa o izjemni vrnitvi med najboljše, je v tokratni epizodi podkasta Smučina govorila ta hip najboljša slovenska smučarka Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna prvakinja je bila med favoritinjami za nov naslov tudi letos, a ji razmere na progi v Méribelu niso dovoljevale ponovitve uspeha. V letošnji sezoni je dvakrat stala na najvišji stopnički in bila še dvakrat druga, v prihodnji želi rezultate, skupaj s svojo maloštevilno ekipo, še nadgraditi. V pogovoru Ilka ponudi tudi nekaj zgodb iz zakulisja svetovnega pokala, razloži, zakaj je organizacija smukaškega treninga najzahtevnejša in s kom najraje trenira. V oddaji sodeluje še reporter Vala 202 za alpsko smučanje Igor Tominec, pogovor je vodila Nina Smole.
Pretekli konec tedna se je končala sezona svetovnega pokala v alpskem smučanju. V Andori so podelili še zadnja odličja in globuse zmagovalcem v posameznih disciplinah. Velika kristalna globusa sta bila oddana že pred sklepnim delom, zmagovalca sta prepričljivo postala Američanka Mikaela Shiffrin in Švicar Marco Odermatt. Oba sta s svojimi dosežki močno zaznamovala sezono in ob tem presegla tudi številne rekorde, slovenske navijače pa sta najbolj navdušila dva tekmovalca. Ilka Štuhec je sezono kronala z novo zmago v smuku in drugim mestom v smukaški razvrstitvi, Žan Kranjec pa je prvič v karieri veleslalomsko sezono končal na tretjem mestu v seštevku discipline. O celotni sezoni, predvsem pa o izjemni vrnitvi med najboljše, je v tokratni epizodi podkasta Smučina govorila ta hip najboljša slovenska smučarka Ilka Štuhec. Dvakratna svetovna prvakinja je bila med favoritinjami za nov naslov tudi letos, a ji razmere na progi v Méribelu niso dovoljevale ponovitve uspeha. V letošnji sezoni je dvakrat stala na najvišji stopnički in bila še dvakrat druga, v prihodnji želi rezultate, skupaj s svojo maloštevilno ekipo, še nadgraditi. V pogovoru Ilka ponudi tudi nekaj zgodb iz zakulisja svetovnega pokala, razloži, zakaj je organizacija smukaškega treninga najzahtevnejša in s kom najraje trenira. V oddaji sodeluje še reporter Vala 202 za alpsko smučanje Igor Tominec, pogovor je vodila Nina Smole.
Državno odvetništvo Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja naloge zastopanja države pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov. Ustanovljeno je bilo leta 2017 z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je dotedanje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je naloge zastopanja države v sodnih postopkih dotlej opravljalo več kot 40 let, preimenoval v Državno odvetništvo Republike Slovenije, državne odvetnike pa iz funkcionarskega postopoma premestil v javnouslužbenski sistem. Uvedba javnouslužbenskega sistema že od samega začetka povzroča številne škodljive posledice, predvsem pa državnim odvetnikom in Državnemu odvetništvu kot celoti otežuje učinkovito izvajanje najpomembnejših pristojnosti, še posebej v okoliščinah, ko je načelo pravne države najbolj ogroženo, saj obstoječi zakon tudi ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo pravice dostopa do sodišča. Trenutna normativna ureditev delovanja Državnega odvetništva pa odpira tudi vrsto drugih vprašanj, na primer, zakaj je Državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se Državno odvetništvo Republike Slovenije uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti. Nenazadnje se je potrebno tudi vprašati, ali je bila sprememba imena organa glede na njegove najpomembnejše naloge sploh upravičena? Posvet bo priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej strokovne razprave še ni bilo in ki lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju normativnega okvirja delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije, da bo to lahko v prihodnje še bolj učinkovito izvajalo svoje naloge ter prispevalo h krepitvi zaupanja v pravosodje ter zaščiti pravne države
Državno odvetništvo Republike Slovenije je samostojni državni organ, ki opravlja naloge zastopanja države pred sodišči in upravnimi organi v Republiki Sloveniji ter pred tujimi in mednarodnimi sodišči in arbitražami, opravlja pa tudi naloge pravnega svetovanja in mirnega reševanja sporov. Ustanovljeno je bilo leta 2017 z Zakonom o državnem odvetništvu, ki je dotedanje Državno pravobranilstvo Republike Slovenije, ki je naloge zastopanja države v sodnih postopkih dotlej opravljalo več kot 40 let, preimenoval v Državno odvetništvo Republike Slovenije, državne odvetnike pa iz funkcionarskega postopoma premestil v javnouslužbenski sistem. Uvedba javnouslužbenskega sistema že od samega začetka povzroča številne škodljive posledice, predvsem pa državnim odvetnikom in Državnemu odvetništvu kot celoti otežuje učinkovito izvajanje najpomembnejših pristojnosti, še posebej v okoliščinah, ko je načelo pravne države najbolj ogroženo, saj obstoječi zakon tudi ne vsebuje varovalk pred morebitno zlorabo pravice dostopa do sodišča. Trenutna normativna ureditev delovanja Državnega odvetništva pa odpira tudi vrsto drugih vprašanj, na primer, zakaj je Državno odvetništvo kot edini pravosodni organ izostalo iz umestitve v Ustavo Republike Slovenije in zakaj bi bilo utemeljeno, da se Državno odvetništvo Republike Slovenije uvrsti med subjekte, ki lahko zahtevajo oceno ustavnosti. Nenazadnje se je potrebno tudi vprašati, ali je bila sprememba imena organa glede na njegove najpomembnejše naloge sploh upravičena? Posvet bo priložnost za iskanje odgovorov na vprašanja, o katerih doslej strokovne razprave še ni bilo in ki lahko pomembno pripomorejo k izboljšanju normativnega okvirja delovanja Državnega odvetništva Republike Slovenije, da bo to lahko v prihodnje še bolj učinkovito izvajalo svoje naloge ter prispevalo h krepitvi zaupanja v pravosodje ter zaščiti pravne države
Prvič po ruskem napadu na Ukrajino je na državniški obisk v Moskvo prišel kitajski predsednik Ši Džinping. Tridnevno srečanje z ruskim kolegom Putinom sta odprla z neformalnimi pogovori na temo ukrajinske krize, ki so bili – po besedah Kremlja – resni in temeljiti. Pretresla sta kitajski načrt za mir, ki po mnenju Ukrajine in njenih zaveznikov nima resne perspektive. Drugi dan je namenjen uradnim pogovorom o dvostranskih vprašanjih. Kitajska ima na Rusijo velik vpliv, veliko vprašanje pa je, če ga bo uporabila za končanje vojne. Obstaja celo strah, da bi Rusiji pomagala z dobavami orožja. O teh temah smo se na Prvem pogovarjali z Matejem Hrastarjem.
Prvič po ruskem napadu na Ukrajino je na državniški obisk v Moskvo prišel kitajski predsednik Ši Džinping. Tridnevno srečanje z ruskim kolegom Putinom sta odprla z neformalnimi pogovori na temo ukrajinske krize, ki so bili – po besedah Kremlja – resni in temeljiti. Pretresla sta kitajski načrt za mir, ki po mnenju Ukrajine in njenih zaveznikov nima resne perspektive. Drugi dan je namenjen uradnim pogovorom o dvostranskih vprašanjih. Kitajska ima na Rusijo velik vpliv, veliko vprašanje pa je, če ga bo uporabila za končanje vojne. Obstaja celo strah, da bi Rusiji pomagala z dobavami orožja. O teh temah smo se na Prvem pogovarjali z Matejem Hrastarjem.
Tereza poskuša povezati družini, da bi bila sinova skupaj. Olgo prevevajo podobni občutki, zato Terezi nevede pomaga. Notranje razklana Tereza se zaveda, da je Martin takšno družino želel že na začetku, a je bila ona proti. Kljub temu Martina ne želi videti in ga k Jakubu spusti le v najnujnejših primerih. Le Karlu zbliževanje družin ni všeč. Ne strinja se z Olgo, ki Jakubu in Tomášu na vožnji z vlakom obljubi obisk njegove kabine. Vendar Karel Olgi nikoli ne more dolgo nasprotovati, Martin pa stran od vseh osebne težave vedno bolj prepleta s službo. KUKAČKY / The Swap / Češka republika / 2021 scenarij: Jan Coufal režija: Biser A. Arichtev v glavnih vlogah: Viktor Sekanina, Marek Adamczyk, Marta Dancingerová, Jiří Štrébl, Veronika Freimanová, Luboš Veselý, Antonín Mašek, Petr Kostka, Libuše Švormová, Theo Schaefer, David Novotný, Marek Frňka, Sabina Remundová, Darija Pavlovičová, Denisa Barešová, Michal Isteník
Tereza poskuša povezati družini, da bi bila sinova skupaj. Olgo prevevajo podobni občutki, zato Terezi nevede pomaga. Notranje razklana Tereza se zaveda, da je Martin takšno družino želel že na začetku, a je bila ona proti. Kljub temu Martina ne želi videti in ga k Jakubu spusti le v najnujnejših primerih. Le Karlu zbliževanje družin ni všeč. Ne strinja se z Olgo, ki Jakubu in Tomášu na vožnji z vlakom obljubi obisk njegove kabine. Vendar Karel Olgi nikoli ne more dolgo nasprotovati, Martin pa stran od vseh osebne težave vedno bolj prepleta s službo. KUKAČKY / The Swap / Češka republika / 2021 scenarij: Jan Coufal režija: Biser A. Arichtev v glavnih vlogah: Viktor Sekanina, Marek Adamczyk, Marta Dancingerová, Jiří Štrébl, Veronika Freimanová, Luboš Veselý, Antonín Mašek, Petr Kostka, Libuše Švormová, Theo Schaefer, David Novotný, Marek Frňka, Sabina Remundová, Darija Pavlovičová, Denisa Barešová, Michal Isteník
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Do 4. junija je v Galeriji Jakopič v Ljubljani postavljena razstava Valovanje: Vizualni dnevnik vode, ki skozi krovno tematiko vode odstira vprašanja podnebne krize, človeškega bivanja in družbene neenakosti, ter hkrati preizprašuje prakse galerijskih postavitev. Ob razstavi so pripravili tudi kar nekaj z njo povezanih dogodkov, tudi umetniško-plakatno akcijo, v kateri so študenti in dijaki umetniških šol na svoj način z uporabo različnih materialov s temo vode izvedli na oglasnih stebričkih, v okolici Galerije Jakopič.
Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini je že druga strokovna monografija dr. Katarine Šmid, objavljena v zbirki Umetnine v žepu (njen izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC SAZU). Tako kot z monografijo Orfejev spomenik na Ptuju je umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Šmid tudi s svojo najnovejšo knjigo dokazala, da je odlična poznavalka rimskih časov. Najprej zgoščeno predstavi zgodbo o odkrivanju rimskih grobnic, nato pa posamezne grobnice. V pogovoru z Markom Goljo ponazori, kako je s pomočjo mode in pričesk datirala posamezno grobnico; največ pozornosti nameni grobnici Spektacijev in Sekundinovi grobnici; med drugim pa razkrije, kaj ji je bilo kot znanstvenici največja uganka. Nikar ne zamudite.
Rimska nekropola Šempeter v Savinjski dolini je že druga strokovna monografija dr. Katarine Šmid, objavljena v zbirki Umetnine v žepu (njen izdajatelj je Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta, ZRC SAZU, založnik pa Založba ZRC SAZU). Tako kot z monografijo Orfejev spomenik na Ptuju je umetnostna zgodovinarka dr. Katarina Šmid tudi s svojo najnovejšo knjigo dokazala, da je odlična poznavalka rimskih časov. Najprej zgoščeno predstavi zgodbo o odkrivanju rimskih grobnic, nato pa posamezne grobnice. V pogovoru z Markom Goljo ponazori, kako je s pomočjo mode in pričesk datirala posamezno grobnico; največ pozornosti nameni grobnici Spektacijev in Sekundinovi grobnici; med drugim pa razkrije, kaj ji je bilo kot znanstvenici največja uganka. Nikar ne zamudite.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V prvih dnevnih športnih poročilih vas bomo seznanili z najpomembnejšimi rezultati tekmovanj, ki so se odvijali prejšnji večer ter napovedali dogodke v tekočem dnevu.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Drugi poudarki iz oddaje: -V Izoli nad preprodajalce uoženega sadja in zelenjave -Po petih letih se obetajo rešitve za drugo fazo sanacije plazu na Grahovem ob Bači -V Velikih Laščah se zapleta pri prenovi kotlovnice na tamkajšnji šoli
Drugi poudarki iz oddaje: -V Izoli nad preprodajalce uoženega sadja in zelenjave -Po petih letih se obetajo rešitve za drugo fazo sanacije plazu na Grahovem ob Bači -V Velikih Laščah se zapleta pri prenovi kotlovnice na tamkajšnji šoli
Leta 1999 je UNESCO prvi pomladni dan razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Tudi pri nas ta dan že vrsto let praznujemo kot nekakšen neformalni pesniški praznik, saj pesnice in pesniki ter ljubiteljice in ljubitelji poezije na različnih lokacijah po državi ves dan interpretirajo in poslušajo poezijo. Najdaljša, najbolj množična in najbolj obiskana pesniška prireditev pa je 2. ljubljanski pesniški maraton, ki se je začela v ponedeljek včeraj in danes se nadaljuje.
Leta 1999 je UNESCO prvi pomladni dan razglasil za svetovni dan poezije z namenom promoviranja branja, pisanja, objavljanja in učenja poezije. Tudi pri nas ta dan že vrsto let praznujemo kot nekakšen neformalni pesniški praznik, saj pesnice in pesniki ter ljubiteljice in ljubitelji poezije na različnih lokacijah po državi ves dan interpretirajo in poslušajo poezijo. Najdaljša, najbolj množična in najbolj obiskana pesniška prireditev pa je 2. ljubljanski pesniški maraton, ki se je začela v ponedeljek včeraj in danes se nadaljuje.
15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
15-minutna oddaja je predvsem lokalno obarvana, namenjena predstavitvi dogajanja, problemov in uspehov v posameznih okoljih po vsej državi. V njej seveda najdejo prostor tudi vse pomembnejše domače in tuje novice, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.
Na stiku dveh svetov, brkinskega in kraškega je kraj Rodik. Nad njim sta hriba Čuk in Ajdovščina; na prvem je prebival Lintver, na drugem pa Ajdi. Vsaj tako pravijo rodiške pravce. Veliko prigod pa je bilo tudi v jamah kraškega, spodnjega dela vasi in polja.
Govorili smo o dednih in zapuščinskih zadevah v času življenja. Z nami je bila pravna svetovalka iz zavoda PIP v Mariboru Maja Šedivy.
Govorili smo o dednih in zapuščinskih zadevah v času življenja. Z nami je bila pravna svetovalka iz zavoda PIP v Mariboru Maja Šedivy.
Opoldnevnik ob 12.30 prinaša pregled dopoldanskega dogajanja. S prispevki se oglasijo novinarji in dopisniki s terena, pripravimo tudi pregled vesti, o katerih poročajo agencije.
Opoldnevnik ob 12.30 prinaša pregled dopoldanskega dogajanja. S prispevki se oglasijo novinarji in dopisniki s terena, pripravimo tudi pregled vesti, o katerih poročajo agencije.
Današnji svetovni dan Downovega sindroma poteka pod geslom »Z nami, ne za nas", ki poudarja, da ljudje z Downovim sindromom želijo sami odločati o svoji usodi. Kljub zakonodaji jim pri nas še vedno ne zagotavljamo vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, opozarjajo v Društvu Downov sindrom Slovenija – to pa bi tem ljudem omogočalo samostojnost in boljšo vključenost v okolje v katerem živijo. Ob današnjem svetovnem dnevu so pripravili tudi pohode z baloni po 21-ih mestih po Sloveniji. Prispevek Petre Medved.
Današnji svetovni dan Downovega sindroma poteka pod geslom »Z nami, ne za nas", ki poudarja, da ljudje z Downovim sindromom želijo sami odločati o svoji usodi. Kljub zakonodaji jim pri nas še vedno ne zagotavljamo vključujočega izobraževanja, zaposlovanja in bivanja, opozarjajo v Društvu Downov sindrom Slovenija – to pa bi tem ljudem omogočalo samostojnost in boljšo vključenost v okolje v katerem živijo. Ob današnjem svetovnem dnevu so pripravili tudi pohode z baloni po 21-ih mestih po Sloveniji. Prispevek Petre Medved.
Dnevni red seje: 7. Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-B) 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV-A), skrajšani postopek 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-B), skrajšani postopek 8. Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40)
Dnevni red seje: 7. Ponovno odločanje o Zakonu o spremembah in dopolnitvah Zakona o davčnem potrjevanju računov (ZDavPR-B) 2. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o spodbujanju digitalne vključenosti (ZSDV-A), skrajšani postopek 3. Predlog zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o službi v Slovenski vojski (ZSSloV-B), skrajšani postopek 8. Predlog resolucije o splošnem dolgoročnem programu razvoja in opremljanja Slovenske vojske do leta 2040 (ReDPROSV40)
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
