Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
Ameriški predsednik Donald Trump je po napadu na iranski otok Harg, prek katerega Islamska republika izvozi večino nafte, poudaril, da so tam uničili vojaške tarče. Dodal je, da za zdaj med cilji ni naftne infrastrukture. Teheran je zagrozil z napadi na energetsko infrastrukturo v regiji. Prebivalce v okolici treh pristanišč v Združenih arabskih emiratih so že pozvali k evakuaciji. Iz tistega v Fudžajri, ki je največje mesto na vzhodni obali Emiratov, poročajo o požaru. Nekaj drugih poudarkov: - Trump po koncu operacije v Iranu načrtuje preusmeritev pozornosti na Kubo - Janša napovedal izpodbijanje izidov predčasnega glasovanja, češ da bo 26 volišč nezakonitih - Dvakratna svetovna prvakinja v smuku Ilka Štuhec končuje tekmovalno kariero
Neverjetne železniške pustolovščine z Nickom Knowlesom
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Voditelj Nick Knowles se v dokumentarni seriji v petih delih z vlakom odpravi na potovanje po več evropskih in eni severnoafriški državi. Poleg običajnih turističnih, kulturnih in naravnih znamenitosti spoznava tudi navade domačinov, okuša krajevne poslastice, se preizkuša v številnih športih, predvsem pa uživa v vožnji z vlakom. 1. del: V prvem delu potujemo po progi, ki povezuje tri srednjeevropske prestolnice: Prago, Bratislavo in Budimpešto. V Pragi pokukamo v drobovje znamenite 600 let stare astronomske ure, v Bratislavi mora Nick Knowles premagati svoj strah pred višino, na poti do Budimpešte pa se ustavi pri nemški manjšini, ki že stoletja živi na Madžarskem. V Budimpešti si ogledamo železniški muzej in se vozimo z najdaljšo železnico, ki jo upravljajo otroci. AMAZING RAILWAY ADVENTURES WITH NICK KNOWLES / Velika Britanija / 2023 / Režija: Ben Southwell
Skakalna karavana se mudi na slovitem Holmenkollnu, zastor bo padel tudi na paraolimpijske igre v Milanu in Cortini d'Ampezzo. V naši rubriki Zakulisje pa odhajamo onstran luže, v mesto angelov, od katerega se počasi poslavlja najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar. Vsak konec tedna vas vabimo tudi k sodelovanju v naši nagradni igri. Podelili bomo vabila za ogled tekem svetovnega pokala v Planici. Zima je zakon – v soboto in nedeljo na 2. programu Televizije Slovenija.
Skakalna karavana se mudi na slovitem Holmenkollnu, zastor bo padel tudi na paraolimpijske igre v Milanu in Cortini d'Ampezzo. V naši rubriki Zakulisje pa odhajamo onstran luže, v mesto angelov, od katerega se počasi poslavlja najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar. Vsak konec tedna vas vabimo tudi k sodelovanju v naši nagradni igri. Podelili bomo vabila za ogled tekem svetovnega pokala v Planici. Zima je zakon – v soboto in nedeljo na 2. programu Televizije Slovenija.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
Skakalna karavana se mudi na slovitem Holmenkollnu, zastor bo padel tudi na paraolimpijske igre v Milanu in Cortini d'Ampezzo. V naši rubriki Zakulisje pa odhajamo onstran luže, v mesto angelov, od katerega se počasi poslavlja najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar. Vsak konec tedna vas vabimo tudi k sodelovanju v naši nagradni igri. Podelili bomo vabila za ogled tekem svetovnega pokala v Planici. Zima je zakon – v soboto in nedeljo na 2. programu Televizije Slovenija.
Skakalna karavana se mudi na slovitem Holmenkollnu, zastor bo padel tudi na paraolimpijske igre v Milanu in Cortini d'Ampezzo. V naši rubriki Zakulisje pa odhajamo onstran luže, v mesto angelov, od katerega se počasi poslavlja najboljši slovenski hokejist Anže Kopitar. Vsak konec tedna vas vabimo tudi k sodelovanju v naši nagradni igri. Podelili bomo vabila za ogled tekem svetovnega pokala v Planici. Zima je zakon – v soboto in nedeljo na 2. programu Televizije Slovenija.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Radijska oddaja "Glasba po željah« na tradicionalen in uspešen način povezuje Radio Koper s poslušalci ter tako že od samega začetka izpolnjuje poslanstvo medija. Stara je toliko kot radio sam, torej več kot šest desetletij. V zadnjem času smo jo z izvirnim, sproščenim in bolj komunikativnim načinom vodenja približali kar najbolj široki paleti občinstva.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Joanna Elmy je bolgarska pisateljica mlajše generacije, ki je svoj prvenec umestila v kraje in države, ki jih dobro pozna in v katerih tudi preživi največ časa, saj živi med svojo domovino in Združenimi državami Amerike. Že danes velja za eno najbolj prepoznavnih mladih pisateljskih imen, ne le v Bolgariji, kjer je leta 2022 prejela najprestižnejšo bolgarsko nagrado za vzhajajočo literaturo. Njen prvenec Narejeni iz krivde žanje uspehe tudi drugod, saj je bil njen roman o treh ženskah iz iste družine, ki pripadajo različnim generacijam, doslej preveden v najmanj petnajst jezikov. Zgodbe, teme in motivi, ki se spletajo v romanu, ne potekajo linearno, temveč se počasi gradijo v celoto, čeprav obrisi strukture na začetku še niso povsem jasni. Knjiga prinaša marsikaj, kar je bilo v preteklih desetletjih potisnjeno v ozadje velikih zgodb o Evropi in svetu ter pozabljeno v času bolgarske tranzicije, medtem ko jih Elmy zelo neposredno osvetljuje.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Raziskovalna pot dr. Dominika Kozjeka se odvija na presečišču strojništva in podatkovne znanosti, zlasti umetne inteligence, z izjemnim poudarkom na prenosu znanstvenih dosežkov v industrijsko prakso. Tako je med letoma 2021 in 2023 kot podoktorski raziskovalec na Northwestern University v ZDA razvil prelomne pristope h krmiljenju procesov 3D-tiska kovin. Njegovi dosežki so objavljeni v vodilnih svetovnih znanstvenih revijah, kar ga uvršča med vidnejše raziskovalce na področju naprednih proizvodnih tehnologij. Kljub številnim ponudbam za prestižne položaje v ZDA, pa se je zavestno odločil vrniti se v Slovenijo.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
Prvi pregled športnega dogajanja v dnevu je namenjen svežim športnim novicam: v oddajo strnemo najpomembnejše rezultate in dogodke prejšnjega večera, noči in jutra. Vsak dan v poglobljenem prispevku besedo dobijo za slovenski šport pomembne teme, še temeljiteje se lotevamo aktualnih dogodkov, tekmovanj in športnih izzivov.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
V Prvem dnevniku ob 13.00 se lahko vsak dan v letu hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta. V tej krajšI informativni oddaji dajemo prednost hitrosti, ažurnosti in jedrnatosti.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.
Ljudsko pripovedno izročilo je bogata zakladnica različnih zvrsti, kot so pravljice, povedke, pripovedke, basni, anekdote, legende. Približa nam vrednote, kot so ljubezen do sočloveka, skrb za živali in spoštovanje narave. Povezuje starejše in mlajše in ustvarja mostove med različnimi generacijami na različnih pripovedovalskih dogodkih. Tudi na festivalu. S prvo izvedbo vokalno-glasbeno-pripovedovalske potorisbe ''Isimangaliso'' glasbenika in performerja Boštjana Gombača se je v Cankarjevem domu v Ljubljani začel letošnji Pripovedovalski festival.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Informativna oddaja o vseh pomembnejših domačih in tujih novicah, o katerih so domače in tuje agencije poročale do 13-ih.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
V Vrtojbi so namenu predali prenovljeno razdelilno transformatorsko postajo, kar bo okoli 9.000 odjemalcem na območju občin Vrtojbe in Šempetra z okolico, dela Vipavske doline ter spodnjega Krasa, omogočalo bolj stabilno oskrbo z električno energijo. Celotna naložba je veljala štiri milijone evrov, od tega je 1,6 milijona nepovratnih sredstev iz modernizacijskega sklada prispevalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V oddaji tudi o teh temah: - Ob prihajajoči 50. obletnici uničujočega potresa v Furaljniji Julijski krajini vrsta izobraževalnih programov za okrevanje in odpornost. - Koprski Titov trg preplavili starodobniki. - Šport ostaja še naprej pomemben most med obema Goricama.
V Vrtojbi so namenu predali prenovljeno razdelilno transformatorsko postajo, kar bo okoli 9.000 odjemalcem na območju občin Vrtojbe in Šempetra z okolico, dela Vipavske doline ter spodnjega Krasa, omogočalo bolj stabilno oskrbo z električno energijo. Celotna naložba je veljala štiri milijone evrov, od tega je 1,6 milijona nepovratnih sredstev iz modernizacijskega sklada prispevalo Ministrstvo za okolje, podnebje in energijo. V oddaji tudi o teh temah: - Ob prihajajoči 50. obletnici uničujočega potresa v Furaljniji Julijski krajini vrsta izobraževalnih programov za okrevanje in odpornost. - Koprski Titov trg preplavili starodobniki. - Šport ostaja še naprej pomemben most med obema Goricama.
S pripovedovalskim koncertom Isimangaliso z Boštjanom Gombačem se je začel že 29. Pripovedovalski festival, letos je osrednja tema čudež. Kot zapiše programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, je "čudež v tej viharni dobi, ko vsi nevarno odtekamo v zavedanju pozornosti, svojevrstna svetlina, nadvse razsijan prostor upanja in zaupanja.'' Festival literature sveta Fabula med drugim prinaša švicarsko-nemškega pisatelja in esejista Jonasa Lüscherja, ki v intelektualno nabitih in satiričnih delih obravnava moralno odgovornost, krhkost civilizacije in vpliv kapitalističnega sistema na družbo. V Parizu rojena potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, pisateljica Jákuta Alikavázovic, pa v številna svoja dela vpeljuje prav izkušnjo izseljenstva. Posvetimo se še sodobni madžarski fotografiji, na ogled sta dve razstavi avtoric Zsuzsanne Kemenesi in Anne Tihanyi, in pa vizualnim bodicam tandema Small but Dangers, ki nas spodbujajo k čudenju.
S pripovedovalskim koncertom Isimangaliso z Boštjanom Gombačem se je začel že 29. Pripovedovalski festival, letos je osrednja tema čudež. Kot zapiše programska vodja Tjaša Koprivec Vuga, je "čudež v tej viharni dobi, ko vsi nevarno odtekamo v zavedanju pozornosti, svojevrstna svetlina, nadvse razsijan prostor upanja in zaupanja.'' Festival literature sveta Fabula med drugim prinaša švicarsko-nemškega pisatelja in esejista Jonasa Lüscherja, ki v intelektualno nabitih in satiričnih delih obravnava moralno odgovornost, krhkost civilizacije in vpliv kapitalističnega sistema na družbo. V Parizu rojena potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, pisateljica Jákuta Alikavázovic, pa v številna svoja dela vpeljuje prav izkušnjo izseljenstva. Posvetimo se še sodobni madžarski fotografiji, na ogled sta dve razstavi avtoric Zsuzsanne Kemenesi in Anne Tihanyi, in pa vizualnim bodicam tandema Small but Dangers, ki nas spodbujajo k čudenju.
Risarski dnevnik Gisele Rottonara in Izzivi časa V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor so pripravili razstavo z naslovom »Podobe iz Theresienstadta. Risarski dnevnik Gisele Rottonara (1873-1943)«. Njena dela je predstavil direktor Boris Hajdinjak. S pastorjem Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana Zvonkom Turinskim smo se pogovarjali o znamenjih in izzivih časa z vidika Svetega pisma.
Risarski dnevnik Gisele Rottonara in Izzivi časa V Centru judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor so pripravili razstavo z naslovom »Podobe iz Theresienstadta. Risarski dnevnik Gisele Rottonara (1873-1943)«. Njena dela je predstavil direktor Boris Hajdinjak. S pastorjem Evangelijske krščanske cerkve Ljubljana Zvonkom Turinskim smo se pogovarjali o znamenjih in izzivih časa z vidika Svetega pisma.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
V kuharski seriji "Okusi Slovenije" bomo v družbi kuharja Manuela Časarja spoznali slovensko kulinariko na povsem nov način. V 11 epizodah bo Manuel predstavil tradicionalne jedi iz različnih slovenskih pokrajin, pripravil pa jih bo na svoj, sodoben način. Tako bomo Prekmurje spoznali skozi repo, dodole in prekmursko gibanico, Štajersko skozi kislo juho in pohorsko omleto, Dolenjsko skozi matevž in belokranjsko pogačo. Notranjska bo predstavljena z orehovo potico in štruklji, Gorenjska pa z ajdovo kašo, kranjsko klobaso in blejsko kremno rezino. Primorska si bo zaslužila posebno zgodbo skozi pripravo idrijskih žlikrofov z drobljencem in jote. Priprava tradicionalnih jedi na moderen način je najboljši način, da pristna slovenska kuhinja prevzame nove generacije.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.
Mladi danes odraščajo v svetu, kjer so nezdrava živila najbolj dostopna, najbolj oglaševana in pogosto najcenejša izbira. Podatki Nacionalnega inštituta za javno zdravje kažejo, da se delež otrok in mladostnikov s prekomerno telesno težo povečuje. Leta 2022 je bilo 24,9% otrok in mladostnikov prekomerno prehranjenih. Prehranski strokovnjaki zato opozarjajo na dolgoročne posledice takšnega načina življenja in na pomembnost ozaveščanja o zdravih prehranskih navadah. Zaskrbljenost glede negativnih vplivov oglaševanja in dostopnosti nezdravih živil pa izražajo tudi pri UNICEF-u.
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas, politik, ki je oblikoval slovenski parlamentarni jezik, Slovenka, po kateri so poimenovali park v tržaški občini
Začetki delovnopravne zakonodaje pri nas, politik, ki je oblikoval slovenski parlamentarni jezik, Slovenka, po kateri so poimenovali park v tržaški občini
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Madžarska je država s pestro zgodovino in bogato kulturo. Je večinoma ravna z nizkimi hribovji in neskončnimi polji. Ima čudovito arhitekturo in mesta. Kljub močnim zunanjim vplivom so njeni prebivalci ohranili svoj edinstveni jezik. Orkester Slovenske filharmonije Mojca Lavrenčič, dirigentka Tibor Kerekeš, trobenta Erzsébet Gódor, cimbale Franci Krevh, Beata Ilona Barcza, povezovalca Spored: Bartók, Haydn, Brahms
Oddaja Hudo je bila planinsko obarvana. Konec januarja so Pirniče gostile 36. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so bile članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci že tretjič zapored postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik. Skupaj smo vam približali veliko uporabnih planinskih znanj, povedale so tudi vse o njihovi poti do uspeha, ki so ga dosegle. Nihče pred njimi v 36 letni zgodovini tekmovanja namreč še ni dosegel treh zaporednih naslovov.
Oddaja Hudo je bila planinsko obarvana. Konec januarja so Pirniče gostile 36. državno tekmovanje Mladina in gore, ki je najbolj uveljavljeno planinsko tekmovanje za mlade iz znanj, veščin in izkušenj z vseh področij planinskega delovanja. To tekmovanje mlade pripravlja na samostojen obisk gora, ponuja pa tudi ogromno možnosti za druženje in pridobivanje izkušenj za življenje. Z nami v studiu so bile članice ekipe Planinske brihte iz Planinskega društva Medvode, ki so v osnovnošolski konkurenci že tretjič zapored postale državne prvakinje, z njimi je bila tudi mentorica Mojca Resnik. Skupaj smo vam približali veliko uporabnih planinskih znanj, povedale so tudi vse o njihovi poti do uspeha, ki so ga dosegle. Nihče pred njimi v 36 letni zgodovini tekmovanja namreč še ni dosegel treh zaporednih naslovov.
Ljudstvo Fon je najštevilčnejše ljudstvo v današnjem Beninu, znani so tudi po imenu Dahomejci. Zgradili so zgodovinsko mesto Ahomej, ki je bilo središče kraljestva Dahomej. Ljudsko pevsko izročilo ljudstva Fon je živo, posebej to velja za pripovedne pesmi, ki še vedno opevajo preteklost in prednike. Poslušamo primer sodobnega izročila, kot še dandanes živi, zvočni zapisi pa so sicer z začetka osemdesetih let.
Ljudstvo Fon je najštevilčnejše ljudstvo v današnjem Beninu, znani so tudi po imenu Dahomejci. Zgradili so zgodovinsko mesto Ahomej, ki je bilo središče kraljestva Dahomej. Ljudsko pevsko izročilo ljudstva Fon je živo, posebej to velja za pripovedne pesmi, ki še vedno opevajo preteklost in prednike. Poslušamo primer sodobnega izročila, kot še dandanes živi, zvočni zapisi pa so sicer z začetka osemdesetih let.
"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.
"Zanimanje za humanistiko v zadnjih letih upada, rastoča pa je v tistih državah, kjer so jo uspeli približati sodobni tehnologiji, torej kjer je dobila inovativne poti in smeri", pravi klasična filologinja in predstojnica oddelka za italijanistiko na Fakulteti za humanistične študije Univerze na Primorskem Jadranka Cergol Gabrovec. V lepih spominih ima še obdobje, ko je poučevala na šolah v Trstu, Gorici in na avstrijskem Koroškem. Ukvarja se s humanistično tradicijo na Primorskem in s slovensko književnostjo v Italiji. Pravkar zaključuje monografijo Sprehodi in prepleti besed ob meji.
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026
Petra Seliškar je večkrat nagrajena režiserka, producentka in scenaristka, ki na področju dokumentarnega filma deluje že več kot dve desetletji. Ob filmskem ustvarjanju in vodenju svoje produkcijske hiše Petra Pan film je tudi soustanoviteljica in programska svetovalka kreativnega festivala dokumentarnega filma MakeDox, ki že šestnajst let vsako poletje poteka v Skopju. V utemeljitvi nagrade Prešernovega sklada je komisija zapisala, da Petra Seliškar še posebej z zadnjimi tremi filmi, Telo, Poletne počitnice in Gora se ne bo premaknila, potrjuje eno najcelovitejših vizij sodobnega dokumentarnega filma, njeno filmsko ustvarjanje pa označila za prakso pozornosti, ki vrača sposobnost poslušanja sveta. Režiserko je pred mikrofon povabila Petra Meterc. Tehnična izvedba Mirta Berlan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026
Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.
Mapplethorpe po naključju sliši Chesterja in Violetto, ki se pogovarjata o tem, da gre Chester na pogovor na oblikovno šolo v Melbourne. Jezen, ker mu je prijatelj to zamolčal, mu skrije risbe, ki jih je nameraval tam pokazati. Nimrod prosi Violetto, naj v zabaviščni park pripelje njegovo teto, ki ga je vzgajala od malega, zdaj pa živi v domu za starejše občane. V zameno ji bo povedal, kaj je videl za noč čarovnic.
Pri Policiji in Agenciji za varnost prometa za vzroke nesreč pri motoristih praviloma navajata neprilagojeno hitrost, nepravilno smer vožnje, nepravilno prehitevanje in napačno oceno razmer v ovinku. Zdaj že dobro vemo tudi, da prometne nesreče motoristov najpogosteje povzroči slabo predvidevanje. Bi nesreče lahko preprečili, če bi tvegane dogodke motoristov v digitalni obliki zbrali in prikazali na prav posebnem motorističnem zemljevidu? Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
Pri Policiji in Agenciji za varnost prometa za vzroke nesreč pri motoristih praviloma navajata neprilagojeno hitrost, nepravilno smer vožnje, nepravilno prehitevanje in napačno oceno razmer v ovinku. Zdaj že dobro vemo tudi, da prometne nesreče motoristov najpogosteje povzroči slabo predvidevanje. Bi nesreče lahko preprečili, če bi tvegane dogodke motoristov v digitalni obliki zbrali in prikazali na prav posebnem motorističnem zemljevidu? Razmišljamo s strokovnim sodelavcem Andrejem Brglezom.
18. festival Bobri bo tudi tokrat ponudil pester izbor predstav, delavnic in drugih dogodkov za otroke, mlade in družine. Festival letos v ospredje postavlja moč skupnosti, izpostavlja vrednote empatije, solidarnosti in medkulturnega dialoga. Kako skozi umetnost predstaviti moč skupnosti, je zanimalo tudi Lano Furlan, ki se je podala med hodnike SVŠGUGL-a in tam o tem povprašala ustvarjalke dveh predstav, ki se bodo predstavile tudi na festivalu Bobri. Več pa v Kulturomatu.
18. festival Bobri bo tudi tokrat ponudil pester izbor predstav, delavnic in drugih dogodkov za otroke, mlade in družine. Festival letos v ospredje postavlja moč skupnosti, izpostavlja vrednote empatije, solidarnosti in medkulturnega dialoga. Kako skozi umetnost predstaviti moč skupnosti, je zanimalo tudi Lano Furlan, ki se je podala med hodnike SVŠGUGL-a in tam o tem povprašala ustvarjalke dveh predstav, ki se bodo predstavile tudi na festivalu Bobri. Več pa v Kulturomatu.
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Alisa obožuje umetnostno drsanje. A da bi lahko še naprej trenirala in gojila svojo strast, se mora naučiti enega najtežjih skokov, poimenovanega lutz. Ji bo uspelo premagati izziv in zablesteti na ledu?
Hokej je olimpijski šport že 100 let, od zimskih olimpijskih iger leta 1924 v Chamonixu naprej je namreč na rednem olimpijskem programu. Igrajo ga tudi ženske, ki se lahko za olimpijske kolajne borijo od leta 1998. Kakšen šport je hokej, kako potekajo treningi, kakšna je oprema in kako hitro letijo paki pri profesionalnih igralcih, izvemo od gostov iz Hokejskega kluba Olimpija: mladih hokejistov Timoteja Kuralta in Tomaža Koloniča ter vodje mladinskih selekcij Mitje Šivica. Fanta, ki sicer obiskujeta 6. razred, sta člana najbolje uvrščene slovenske ekipe v mednarodni hokejski ligi v kategoriji U13.
Hokej je olimpijski šport že 100 let, od zimskih olimpijskih iger leta 1924 v Chamonixu naprej je namreč na rednem olimpijskem programu. Igrajo ga tudi ženske, ki se lahko za olimpijske kolajne borijo od leta 1998. Kakšen šport je hokej, kako potekajo treningi, kakšna je oprema in kako hitro letijo paki pri profesionalnih igralcih, izvemo od gostov iz Hokejskega kluba Olimpija: mladih hokejistov Timoteja Kuralta in Tomaža Koloniča ter vodje mladinskih selekcij Mitje Šivica. Fanta, ki sicer obiskujeta 6. razred, sta člana najbolje uvrščene slovenske ekipe v mednarodni hokejski ligi v kategoriji U13.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Smo v 18. oddaji, kjer je tokrat vse okroglo, saj se vrtimo okoli števila Pi. Trojki iz Štajerske in Ljubljane pa loči natanko premer kroga. V boj za polfinale se tako podajo Maja, Tinkara in Lan iz OŠ Antona Ingoliča Spodnja Polskava- podružnica Pragersko (rumeni), ter Leo, Blaž in Tim iz OŠ Šentvid (vijolični). Navigacija v labirintu je pravi posnetek, tudi uskladitev pameti s hitrostjo in pot po Caminu Krk jim ne povzroča težav, jih pa malo ustavijo olimpijske barve in semafor. Kdo se veseli polfinala in komu, Erikoma in Kristianu iz OŠ Franceta Bevka Ljubljana ali Janu, Filipu in Jerneju iz OŠ Kajetana Koviča Poljčane, je pot tja zagotovilo zlaganje lončkov, pa v Malih sivih celicah. Kviz Male sive celice preverja znanje in veščine sedmošolcev, osmošolcev in devetošolcev. Štiriindvajset tekmovalnih šol iz osmih različnih regij Slovenije se preizkusi v znanju matematike, logike, poznavanju kulturne dediščine, športa, družbe, astronomije, kemije, biologije, tehnike, gospodinjstva, zgodovine, geografije, človeškega telesa in glasbe. V posebni rubriki Hitri lončki pa svoje spretnosti preizkusijo še druge trojke osnovnošolcev od petega razreda naprej.
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Bravr, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Rossinijevo Petite messe solennelle/Malo slavnostno mašo bomo slišali v nedeljo, 22. marca, ob pol osmih zvečer v Gallusovi dvorani v okviru srebrnega abonmaja Cankarjevega doma. Nastopili bodo solisti, sopranistka Mojca Bitenc Križaj, mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik, baritonist Domen Križaj, za harmonijem bo Tomaž Sevšek, na dva klavirja bosta igrali Andreja Kosmač in Meta Fajdiga. Pel bo Mešani zbor Glasbene matice Ljubljana, dirigent bo Sebastjan Vrhovnik. Zato v današnjem druženju lepo pozdravljamo Veroniko Bravr, predsednico Glasbene matice Ljubljana in dirigenta, Sebastjana Vrhovnika.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Smučanje. Ena izmed najbolj priljubljenih družabnih aktivnosti Slovencev. Izum slovenske smučarske tradicije je zaznamoval naš narod, smučarske prireditve pa so pri nas največji nacionalni prazniki. A zime so s snežinkami in nizkimi temperaturami zaradi sprememb v podnebju zmeraj manj radodarne. Spreminjajo se tudi naša življenja. Nekatera smučišča so se zaprla za vedno in nam odvzela prostor za druženje in aktivno preživljanje časa. Mnogi so izgubili službe. Nekaj pa jih je uspelo spremembe v podnebju izkoristiti v svoj prid in vrata odpreti novemu načinu druženja, kolesarjenju. Zapuščena smučišča so postala kolesarski poligoni in nas ponovno združila. A ponekod le ne gre tako zlahka. Bo kolesarjenje nov slovenski nacionalni šport? Bomo znali rešiti turizem, predvsem pa v svoja življenja vnesti novo družabno aktivnost, ki nas je sposobna povezati na podoben način kot smučanje? Dokumentarni film Zeleno smučanje nam z osebnimi zgodbami posameznikov predstavi, kako je spreminjanje dejavnosti v naših okoljih zaznamovalo in narekuje smernice razvoja naše družbe. Skozi filmsko pripoved nas spretno popelje ''odpadnik'' znane slovenske smučarske družine Fanedl, Andrej Dekleva. Organizator prvega svetovnega pokala v gorskokolesarskih spustih pri nas, urednik spletnega portala MTB.si in velik ljubitelj kolesarjenja. Družbo mu delajo meteorolog in aktivni športnik Andrej Velkavrh, Drago Rečnik, človek, zaradi katerega ne bi bilo tradicije mariborskega smučanja, kot jo poznamo, Iztok Kvas, deskar na snegu, delegat FIS-a, trener in organizator, Matic Lovko, eden naših najboljših smučarjev prostega sloga, Tim Kolar Erat, navdušen smučar in sodelavec kolesarkega parka Poseka, Matej Kainz, deskar na snegu, po sili razmer pa tudi kolesar, čigar markacije za kolesarske poti najdemo po vsej Sloveniji, ter Božidar Novak, ljubitelj in varuh mariborskega Pohorja.
Vabljeni k poslušanju bolgarske ljudske pravljice Čisto za skupaj, tople in hudomušne zgodbe o povezanosti, sodelovanju in moči skupnosti. Pravljico pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice, ki je z besedo in glasom oživila staro modrost, da smo skupaj močnejši.
Vabljeni k poslušanju bolgarske ljudske pravljice Čisto za skupaj, tople in hudomušne zgodbe o povezanosti, sodelovanju in moči skupnosti. Pravljico pripoveduje Tanja Vreš iz Mariborske knjižnice, ki je z besedo in glasom oživila staro modrost, da smo skupaj močnejši.
Učenci in učenke osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj pripovedujejo o športnem in kulturnem dnevu, pa tudi o prihajajoči valeti. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Čisto za skupaj.
Učenci in učenke osnovne šole Rudolfa Maistra Šentilj pripovedujejo o športnem in kulturnem dnevu, pa tudi o prihajajoči valeti. Prisluhnite tudi bolgarski pravljici Čisto za skupaj.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Na kolesarski dirki od Tirenskega do Jadranskega morja je danes na sporedu 6. etapa. Košarkarji Ilirije so sinoči v Jadranski ligi v dvorani Tivoli gostili FMP.
Otroka se podata na raziskovanje kraške pokrajine v bližini Sežane, polne vrtač, uval, jam in drugih naravnih pojavov. Med potjo rešujeta uganko o burji, napišeta pesem o Krasu, se preizkusita v kvizu o nastanku in značilnostih kraških pojavov ter premagata poligon z ovirami, dokler ne odkrijeta skritega zaklada.
Otroka se podata na raziskovanje kraške pokrajine v bližini Sežane, polne vrtač, uval, jam in drugih naravnih pojavov. Med potjo rešujeta uganko o burji, napišeta pesem o Krasu, se preizkusita v kvizu o nastanku in značilnostih kraških pojavov ter premagata poligon z ovirami, dokler ne odkrijeta skritega zaklada.
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Mozaični izbor najboljših svetovalnih, zabavnih in informativnih vsebin iz oddaje Dobro jutro. Boljše od Dobrega jutra je - Najboljše jutro! Vsak teden premišljeno izberemo najbolj atraktivne in odmevne rubrike iz dnevne oddaje Dobro jutro. Sobotno jutro je Najboljše jutro!
Gakija in Laro smo presenetili sredi intenzivnih priprav na … Nikoli ne boste uganili! Kot prva človeka bosta poletela v vesolje. Sta dovolj zdrava? Se sploh znajdeta v zahtevnih okoliščinah? Bosta res prva ali ju je že kdo prehitel? Namestite si svoje astronavtske čelade in s kot skok v dvajseto stoletje!
Gakija in Laro smo presenetili sredi intenzivnih priprav na … Nikoli ne boste uganili! Kot prva človeka bosta poletela v vesolje. Sta dovolj zdrava? Se sploh znajdeta v zahtevnih okoliščinah? Bosta res prva ali ju je že kdo prehitel? Namestite si svoje astronavtske čelade in s kot skok v dvajseto stoletje!
Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.
Danes se v Radiovednih posvečamo živalim, ki lahko preživijo pri plus štiridesetih in minus štiridesetih stopinjah Celzija. Vse o kamelah, pravih mojstricah preživetja v puščavi, bo v tokratni epizodi razkrila Irena Furlan, biologinja in pedagoška vodja živalskega vrta v Ljubljani.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.