Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Dnevnik Slovencev v Italiji je informativna oddaja, v kateri novinarji poročajo predvsem o dnevnih dogodkih med Slovenci v Italiji. Je pomembno ogledalo njihovega vsakdana, v njem opozarjajo na težave s katerimi se soočajo, predstavljajo pa tudi pestro kulturno, športno in družbeno življenje slovenske narodne skupnosti. V oddajo so vključene tudi novice iz matične domovine.
Žaba se zaljubi v vrtnega palčka. Ko palček izgine, je obupana. Ji bodo prijatelji pomagali, čeprav se jim zdi vse skupaj čisto noro?
Žaba se zaljubi v vrtnega palčka. Ko palček izgine, je obupana. Ji bodo prijatelji pomagali, čeprav se jim zdi vse skupaj čisto noro?
Oddajo bomo posvetili skladbam v vokalni interpretaciji znamenite jazzovske pevke June Christy. Rodila se je kot Shirley Luster 20. novembra leta 1925 v Springfieldu v državi Illinois. Letos torej zaznamujemo stoletnico njenega rojstva. Prepevala je že od mladih nog in tudi njena otroška želja – postati uspešna jazzovska pevka, se ji je uresničila.
Oddajo bomo posvetili skladbam v vokalni interpretaciji znamenite jazzovske pevke June Christy. Rodila se je kot Shirley Luster 20. novembra leta 1925 v Springfieldu v državi Illinois. Letos torej zaznamujemo stoletnico njenega rojstva. Prepevala je že od mladih nog in tudi njena otroška želja – postati uspešna jazzovska pevka, se ji je uresničila.
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Verjetno najbolj znano posilstvo v baročnem svetu umetnosti. Žrtev je bila 18-letna slikarka Artemisia Gentileschi, napadalec pa slaven umetniški sodelavec njenega očeta. Nasilno razdevičenje – na rimskem sodišču so marca 1612 natančno popisali celotno sodno obravnavo, pa tudi obsodbo. Kljub pretresu in družbenim omejitvam žensk v 17. stoletju je Artemisia Gentileschi zaslovela kot prva ženska članica Akademije za likovno umetnost. Še danes je avantgardna italijanska baročna slikarka znana po mojstrskih upodobitvah vplivnih žensk iz mitologije in svetopisemskih zgodb. ARTEMISIA GENTILESCHI: TRAUMA AND TRIUMPH IN BAROQUE ART / Nemčija / 2023 / Režija: Sabine Bier, Anne Wigger
Ekipo kriminalistov pokličejo na fakulteto za medicino, kjer med trupli, ki so donirana za znanost, odkrijejo truplo neznane ženske. Na njem je sled udarca, ki kaže na umor. Truplo je bilo podtaknjeno, zato policisti sklepajo, da je imel morilec dostop do prostorov fakultete. Julia in Novak se poglobita v primer, iščeta identiteto žrtve in njene sorodnike. Preiskava razkrije presenetljive povezave, ki jih nista pričakovala. Novak želi najti svojo hčer. Ko mu uspe, pa jo nevede jo izpostavi nevarnosti. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Ekipo kriminalistov pokličejo na fakulteto za medicino, kjer med trupli, ki so donirana za znanost, odkrijejo truplo neznane ženske. Na njem je sled udarca, ki kaže na umor. Truplo je bilo podtaknjeno, zato policisti sklepajo, da je imel morilec dostop do prostorov fakultete. Julia in Novak se poglobita v primer, iščeta identiteto žrtve in njene sorodnike. Preiskava razkrije presenetljive povezave, ki jih nista pričakovala. Novak želi najti svojo hčer. Ko mu uspe, pa jo nevede jo izpostavi nevarnosti. VISE LE COEUR (II.) / Aim for the Heart (II.) / 2023 / Francija, Belgija Scenarij: Alice van den Broek, Clélia Constantine, Adriana Barbato, Vinciane Mokry, : Cécile Lugiez, Isabelle Prot Režija: Jérémy Minui V glavnih vlogah: Claire Keim, Lannick Gautry, Noémie Chicheportiche, Zinedine Soualem, Nicolas Cazalé, Elodie Hesme, Juliette Plumecocq-Mech
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.
Osmega decembra pred dva tisoč devetdesetimi leti se je rodil rimski pesnik Horac, s celotnim imenom Quintus Horatius Flaccus. Bil je sin osvobojenega sužnja v Venosi, današnji Basilicati, v južni Italiji. Študiral je v Rimu in Atenah, se boril pri Filipih, po vrnitvi v Rim je delal kot uradnik, potem pa s svojimi pesmimi vzbudil Mecenovo pozornost, prišel v njegov krog in bližino cesarja Avgusta. Leta 35 pred Kristusom je že izdal prvo knjigo Satir in kmalu zaslovel, z zbirko Od pa se je uveljavil kot najbolj cenjeni pesnik svoje dobe. Odvrnil se je od helenizma in se zgledoval po grških klasikih. Dramski igralec Polde Bibič interpretira pet Horacijevih od v prevodu Kajetana Gantarja. Glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2005.
Cal in Maggie hočeta Sedono peljati v bolnišnico, toda ta se upre. Izkaže se, da ni prvikrat doživela napada, da ima tudi halucinacije in da zdravniki vse simptome pripisujejo stresu. Sully in Phoebe, ki ju poveže misel, da bosta dedek in babica, se odločita, da bosta skupaj preuredila Maggiejino sobo. Sydney na snemanju v New Yorku sreča nekdanjega fanta Davida. Edna je jezna na Franka, ki se noče pogovoriti s svojim bratrancem in zakrpati odnosov z družino. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Cal in Maggie hočeta Sedono peljati v bolnišnico, toda ta se upre. Izkaže se, da ni prvikrat doživela napada, da ima tudi halucinacije in da zdravniki vse simptome pripisujejo stresu. Sully in Phoebe, ki ju poveže misel, da bosta dedek in babica, se odločita, da bosta skupaj preuredila Maggiejino sobo. Sydney na snemanju v New Yorku sreča nekdanjega fanta Davida. Edna je jezna na Franka, ki se noče pogovoriti s svojim bratrancem in zakrpati odnosov z družino. SULLIVAN'S CROSSING (II.)/ 2024 / Kanada Scenarij: Roma Roth, Leila Basen, Mika Collings, Shelley Scarrow, Rosana Roth, Ryan Atimoyoo, Ken Craw, John Callaghan Režija: Chris Grismer, Cal Coons, Melanie Orr, April Mullen, Shamim Sarif V glavnih vlogah: Morgan Kohan, Chad Michael Murray, Tom Jackson, Andrea Menard, Scott Patterson, Lynda Boyd, Allan Hawco, Amalia Williamson, Peter Outerbridge, Dakota Taylor, Lauren Hammersley, Reid Price
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Odmevi vsak delavnik ob 22.10 ponudijo sveže večerne novice ter analize najpomembnejših dogodkov dneva. Ozadja dogodkov in pojavov, prikrite podrobnosti in nove plati vznemirljivih zgodb predstavljajo novinarji in izbrani gosti, ki jih izprašajo voditelji oddaje ali pa se soočijo med seboj. V studiu damo besedo obema, oziroma toliko stranem, da si naši gledalci lahko ustvarijo čim bolj celostno podobo aktualnih dogajanj. Poleg tega pa še kratek pregled dnevnih svetovnih in domačih novic, ki ste jih morda zamudili ali preslišali čez dan.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Obiskali smo novo kulturno središče EPIC na meji med Novo Gorico in Gorico, enega ključnih projektov EPK-ja, ki so ga odprli tik pred iztekom. Gre za vzpostavitev nove evropske platforme za interpretacijo 20. stoletja, namenjeno razumevanju različnih pogledov na zgodovino prejšnjega stoletja. Ob odprtju smo si ogledali stalno razstavo z naslovom Mesto na meji. Letošnja Animateka je postregla s približno 300 celovečernimi in kratkimi animiranimi filmi za otroke in odrasle z vsega sveta. Pogovarjali smo se z japonsko-francosko umetnico Momoko Seto o sporočilnosti njenega celovečernega prvenca Potovanje regratove lučke ter z animatorjem in ilustratorjem Pierre-Lucom Granjonom o tem, kako nastajajo njegove animirane zgodbe. Predstavljamo tudi posebno tehniko igličastega ekrana, ki ji je letos posvečena retrospektiva. Mesto Dachau je pred drugo svetovno vojno zaznamovalo bogato umetniško dogajanje. Tam je konec 19. in v začetku 20. stoletja potekala znamenita Dachavska umetniška kolonija, na kateri so postavljali temelje novim umetniškim smerem – realizmu, impresionizmu in modernizmu. Udeležili smo se tamkajšnjega odprtja razstave z naslovom Po impresionizmu, na kateri so predstavljena dela slovenskih slikarjev, ki so ustvarjali na tej koloniji. Mariborski Sodni stolp in minoritska cerkev pa sta postala prizorišče umetniškega projekta Data vrt Karmine Šilec. V njem različne rastline s pomočjo pretvornikov v digitalni zapis dobijo svoj glas in postanejo glasbena osnova. Priznana slovenska dirigentka, režiserka in skladateljica Karmina Šilec nam bo pojasnila proces nastajanja in sporočilnost tega projekta.
Obiskali smo novo kulturno središče EPIC na meji med Novo Gorico in Gorico, enega ključnih projektov EPK-ja, ki so ga odprli tik pred iztekom. Gre za vzpostavitev nove evropske platforme za interpretacijo 20. stoletja, namenjeno razumevanju različnih pogledov na zgodovino prejšnjega stoletja. Ob odprtju smo si ogledali stalno razstavo z naslovom Mesto na meji. Letošnja Animateka je postregla s približno 300 celovečernimi in kratkimi animiranimi filmi za otroke in odrasle z vsega sveta. Pogovarjali smo se z japonsko-francosko umetnico Momoko Seto o sporočilnosti njenega celovečernega prvenca Potovanje regratove lučke ter z animatorjem in ilustratorjem Pierre-Lucom Granjonom o tem, kako nastajajo njegove animirane zgodbe. Predstavljamo tudi posebno tehniko igličastega ekrana, ki ji je letos posvečena retrospektiva. Mesto Dachau je pred drugo svetovno vojno zaznamovalo bogato umetniško dogajanje. Tam je konec 19. in v začetku 20. stoletja potekala znamenita Dachavska umetniška kolonija, na kateri so postavljali temelje novim umetniškim smerem – realizmu, impresionizmu in modernizmu. Udeležili smo se tamkajšnjega odprtja razstave z naslovom Po impresionizmu, na kateri so predstavljena dela slovenskih slikarjev, ki so ustvarjali na tej koloniji. Mariborski Sodni stolp in minoritska cerkev pa sta postala prizorišče umetniškega projekta Data vrt Karmine Šilec. V njem različne rastline s pomočjo pretvornikov v digitalni zapis dobijo svoj glas in postanejo glasbena osnova. Priznana slovenska dirigentka, režiserka in skladateljica Karmina Šilec nam bo pojasnila proces nastajanja in sporočilnost tega projekta.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.
Ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski se je v Bruslju srečal z visokimi predstavniki Nata in Evropske unije. Pred tem je bil v Londonu, kjer so se z voditelji Ukrajine, Velike Britanije, Nemčije in Francije zavzeli za enotnost v prizadevanjih za končanje vojne v Ukrajini. Poudaril je, da Ukrajina nima pravne podlage za predajo svojega ozemlja Rusiji. Pogovore je označil za produktivne in napovedal, da bo mirovni načrt Ukrajine in Evrope predvidoma pripravljen do jutri zvečer, nato ga bodo predstavili Združenim državam.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Vsak ponedeljek zvečer vas na prvem programu Televizije Slovenija znova vabimo v družbo dolgoletnega voditelja Studia City, Marcela Štefančiča. Vrača se na prepoznavni voditeljski stol, z novo polurno oddajo Marcel, ki bo brezkompromisno in z ostrim pridihom z enim ali več sogovorniki poglobljeno, udarno in analitično načenjala najbolj aktualne in tudi provokativne teme. Gledalci oddaje lahko pričakujejo nepopustljive pogovore, v katerih bodo na drugačen način postavljena vprašanja, ki so nujna za razumevanje zakulisnega dogajanja in analizo družbenih procesov.
Kdo so slovenski prostozidarji? Večni Miki Muster. Kdo je bil Miki Muster? (Pogovor z njegovim sinom Miklavžem Mustrom.) CopArt: zgodba o človečnosti.
Kdo so slovenski prostozidarji? Večni Miki Muster. Kdo je bil Miki Muster? (Pogovor z njegovim sinom Miklavžem Mustrom.) CopArt: zgodba o človečnosti.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.
Župani štirih pomurskih občin, Murske Sobote, Lendave, Beltincev in Turnišča, ki naj bi po informativnem delilniku sredstev na podlagi zakona o financiranju občin dobile v prihodnjem letu skupno za nekaj več kot 800 tisoč evrov manj denarja, so v Murski Soboti na novinarski konferenci izrazili ogorčenje. Vlado pozivajo k vnovičnemu izračunu pri razdeljevanju sredstev, ki jih bo opravil vladni urad za narodnosti skupaj z ministrstvom za javno upravo. V oddaji tudi o tem, kako Finančna uprava in policija v zadnjem mesecu opravljata poostren nadzor prometa na območju jugovzhodne Slovenije. Čas bo še za izbor skladb meseca. Na domačem delu vam ponujamo skladbo Tista črna kitara, ki jo prispeva Sandi Horvat Sunny, ter skladbo Papo Rom zasedbe Romano Glauso. Na tujem delu vam tokrat na izbiro ponujamo skladbo Fújj meg szél zasedbe Parno Graszt in skladbo Blue Drag, ki jo prispevajo Adrian Raso & Fanfare Ciocarlia.
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 3. del: Smrt Ne glede na to, ali je življenjska doba drevesa sto ali tisoč let, vedno se konča. Ta oddaja razkriva, kako lahko drevesa podaljšajo svoje življenje, tako da »hodijo« čez deželo in zasajajo nove korenine, kaj se naučijo iz poškodb in kako ima propadajoče drevo čudežno sposobnost vzgojiti novo življenje. SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Drevesa so izjemna. Nekatera so tako stara, da so rasla že, ko so gradili egipčanske piramide. Nekatera znajo razbirati čas, medtem ko druga prenašajo spomine na mladike. V tej osupljivi dokumentarni seriji raziskujejo skrivnosti dreves, tudi to, kako se sporazumevajo in skrbijo drugo za drugo ter kako preživijo od kalice do odraslega orjaka. Kaj se od njih lahko naučimo mi? 3. del: Smrt Ne glede na to, ali je življenjska doba drevesa sto ali tisoč let, vedno se konča. Ta oddaja razkriva, kako lahko drevesa podaljšajo svoje življenje, tako da »hodijo« čez deželo in zasajajo nove korenine, kaj se naučijo iz poškodb in kako ima propadajoče drevo čudežno sposobnost vzgojiti novo življenje. SECRET LIFE OF TREES / Velika Britanija / 2024 / Režija: Nathan Budd
Leta 1985 so bili ustanoviljeni: Bratje iz Oplotnice, Ansambel Mira Klinca, Vesna in Stoparji. Deset let pozneje pa Dori, Vrisk, Frajkinclari, Rosa in Zamejski kvintet. Ne boste verjetli, koliko pesmi teh ansamblov poznate!
Leta 1985 so bili ustanoviljeni: Bratje iz Oplotnice, Ansambel Mira Klinca, Vesna in Stoparji. Deset let pozneje pa Dori, Vrisk, Frajkinclari, Rosa in Zamejski kvintet. Ne boste verjetli, koliko pesmi teh ansamblov poznate!
Tradicionalno decembrsko srečanje oddaje Izštekani z občinstvom v ljubljanskem Kinu Šiška je tokrat nosilo naslov Izštekanih 7. V duhu izštekane pravljice, ki poteka vse od leta 1993, je koncert zaznamovalo sedem imen: AKA NEOMI, TEO COLLORI in MOMENTO CIGANO EXTENDED, VAZZ LIVE ter KONCERT ŠTIRIH: Dejan Lapanja, Rudi Bučar, Vasko Atanasovski in Severa Gjurin. In seveda Izštekani ne bi bili Izštekani, če ne bi v spored dodali še marsikaterega gosta presenečenja, med njimi Vlada Kreslina, Aleksandra Mežka, Boruta Marolta (Niet), Tino Marinšek, godalni kvartet Apricity, The Stroj, Drill ter Manca Trampuš (Koala Voice).
Tradicionalno decembrsko srečanje oddaje Izštekani z občinstvom v ljubljanskem Kinu Šiška je tokrat nosilo naslov Izštekanih 7. V duhu izštekane pravljice, ki poteka vse od leta 1993, je koncert zaznamovalo sedem imen: AKA NEOMI, TEO COLLORI in MOMENTO CIGANO EXTENDED, VAZZ LIVE ter KONCERT ŠTIRIH: Dejan Lapanja, Rudi Bučar, Vasko Atanasovski in Severa Gjurin. In seveda Izštekani ne bi bili Izštekani, če ne bi v spored dodali še marsikaterega gosta presenečenja, med njimi Vlada Kreslina, Aleksandra Mežka, Boruta Marolta (Niet), Tino Marinšek, godalni kvartet Apricity, The Stroj, Drill ter Manca Trampuš (Koala Voice).
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Spremljajte aktualno vremensko napoved z opozorili in zanimivimi informacijami vsak dan v sklopu informativnih oddaj.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Osrednji pregled športnega dogajanja v dnevu je najbolj celovit, poglobljen in aktualen izbor športnega dogajanja v Sloveniji in po svetu. Skrbimo za temeljito poročanje o slovenskem športu in se odzivamo na vse pomembne svetovne športne dogodke, z verodostojnimi informacijami in zaupanja vrednimi novinarji.
Trasmissione informativa sportiva del lunedi`. Ponedeljkova informativna športna oddaja.
Trasmissione informativa sportiva del lunedi`. Ponedeljkova informativna športna oddaja.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
Koncert Simfoničnega orkestra Finskega radia nas popelje na potovanje v globine uma skozi delo Sončni vzhod Ide Moberg, ki ga navdihujejo miti, meditacija in podobe narave. Večer se konča z mogočno Prvo simfonijo Johannesa Brahmsa, vmes pa bomo slišali britansko glasbo, Koncert za violončelo in orkester Edwarda Elgarja v izvedbi mlade finske solistke Senje Rummukainen.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Oddaja Slovenska kronika vsak dan predstavi najpomembnejše dogodke in zgodbe iz slovenskih krajev. Poudarek je na človeških zgodbah, okoljskih in socialnih temah, dnevnem utripu podeželja in mest. Še posebej smo pozorni na pozitivne primere, ki jim namenjamo prostor v čisto vsaki oddaji.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Z ogledom DNEVNIKA si vsak dan v letu zagotovite učinkovit dnevni pregled dogodkov doma in po svetu oz. enourni odmerek informacij, ki so jih čez dan zbrali dopisniki in posebni poročevalci iz svetovnih prestolnic, dopisniki iz vse Slovenije ter novinarji uredništev notranjepolitičnih in gospodarskih, zunanjepolitičnih, športnih in kulturnih oddaj.
Sredi decembra leta 1991 so se na Vidmu v Dobrepolju na Dolenjskem zbrali izvajalci ljudskega izročila iz različnih krajev naše dežele in v začetku naslednjega leta so bili zvočni zapisi s srečanja predstavljeni v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Skozi pesmi in viže si delimo del takratnega razpoloženja.
Sredi decembra leta 1991 so se na Vidmu v Dobrepolju na Dolenjskem zbrali izvajalci ljudskega izročila iz različnih krajev naše dežele in v začetku naslednjega leta so bili zvočni zapisi s srečanja predstavljeni v okviru cikla Slovenska zemlja v pesmi in besedi. Skozi pesmi in viže si delimo del takratnega razpoloženja.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Evropska prestolnica kulture se je uradno poslovila, v oddaji pa boste slišali, da se je Nova Gorica z MN Dance Company, prav zahvaljujoč EPK-ju, vzpostavila kot pomembno plesno središče. V Kinodvodu v Ljubljani se začenja 41. Festival LGBT filma, najstarejši kvir festival v Evropi. Odprla ga bo biografska drama Nisem nihče režiserke Geraldine Ottier. Pripoveduje zgodbo o Mariasilviji Spolato, pionirki gibanja za pravice LGBT oseb in prvi ženski v Italiji, ki je javno razkrila svojo istospolno usmerjenost. Predstavljamo tudi edinstveno slovensko platformo in tiskani časopis o sodobni dokumentarni in avtorski fotografiji z naslovom Henrik. Glasbena ogrlica Gorana Gregoriča pa je bluzovsko obarvana s skladbami Chesterja Arthurja Burnetta, znanega kot Howlin’ Wolf.
Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
Gremo na severni tečaj - po sneg … Pripoveduje: Vera Per. Napisala: Sunčana Skrinjarić. Prevedla: Valči Ravbar. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1980.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
V zabavnem kvizu trije tekmovalci odgovarjajo na enostavna vprašanja. Rešitev je zmeraj črka, ki se izpiše v križanki. Naslednja naloga je rešiti gesla v tej skrivnostni križanki. Tekmovalci lahko v vsakem trenutku zaključijo krog s pritiskom na tipko Vem!, če prepoznajo vsa gesla naenkrat. V finalu si nato najboljši tekmovalec izbere naključnih 5 črk, ki se izpišejo v tematski križanki. Vsaka beseda, ki jo ugane, prinese nagrado. Če mu uspe križanko rešiti v celoti, pa se nagrada poveča. Finalist dobi vstopnico v naslednjo oddajo, kjer se pomeri z novima izzivalcema. Gledalci doma lahko sodelujejo v nagradni igri na objavljenem spletnem naslovu www.rtvslo.si/vem-kviz tako, da uganjujejo manjkajočo črko v iskani besedi. Na zaslonu se izpišejo: vprašanje, beseda z manjkajočo črko ter dve črki, od katerih je samo ena rešitev nagradne igre. Črki se izpišeta za zaporednima številkama 1 in 2.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Primorska kronika je informativna oddaja, ki ji dajejo značaj aktualnost, verodostojnost in regionalnost. Poročamo o vsem, kar se dogaja na Primorskem, segamo od Pirana pa vse do Bovca. Razvejana dopisniška mreža omogoča, da čutimo utrip krajev, tudi najmanjših. Prav zato lahko življenje v njih slikamo tako prepričljivo in doživeto. Odzivamo se na dnevne dogodke, hkrati pa ves čas razkrivamo in opozarjamo na družbene nepravilnosti. V naši oddaji z veseljem postrežemo tudi z dobrimi novicami, ki lepšajo naš vsakdan in naredijo našo/vašo oddajo skupaj z drugimi vestmi resnično vredno ogleda.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Regionalni TV program Koper – Capodistria že vrsto let namenja posebno oddajo športnemu dogajanju med zamejci v Italiji. Predhodnica današnje oddaje Športel je bil »Šesti krog« v sezoni 1990/91. Oddaja se je jeseni 1991 preimenovala v Športel, od tedaj je njen redaktor in voditelj Igor Malalan. Športel prihaja v domove zamejcev in tudi številnih gledalcev Slovenije vsak ponedeljek zvečer ob 18.00. V 30 minutah se zvrstijo prispevki s športnih tekmovanj ter pogovori v studiu. V vseh teh letih se je v oddaji zvrstilo veliko število sodelavcev, stalnica pa ostaja Igor Malalan, ki je oddaji dal svoj pečat z uvedbo nekaterih novih rubrik in vodenjem, ki odstopa od običajnih tovrstnih oddaj. Športel pomeni okence v pogovornem jeziku zamejcev in je v skladu z namenom oddaje – odpiranje okna v svet zamejskega športa. Oddajo ureja in vodi Igor Malalan.
Na vnovično iskanje guvernerja Banke Slovenije se je prijavilo deset kandidatov. Med njimi naj ne bi bilo favoritinje koalicije v prvem izboru Saše Jazbec. O imenih v oddaji, ki prinaša tudi: - Po zavrnitvi ugovorov na nedavni referendum napovedana vložitev tožbe - Usoda Ukrajine je usoda Evrope, na vrhu v Londonu poudaril nemški kancler - Sirija praznovala prvo obletnico padca Asadovega režima
Na vnovično iskanje guvernerja Banke Slovenije se je prijavilo deset kandidatov. Med njimi naj ne bi bilo favoritinje koalicije v prvem izboru Saše Jazbec. O imenih v oddaji, ki prinaša tudi: - Po zavrnitvi ugovorov na nedavni referendum napovedana vložitev tožbe - Usoda Ukrajine je usoda Evrope, na vrhu v Londonu poudaril nemški kancler - Sirija praznovala prvo obletnico padca Asadovega režima
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Tele M je osrednja dnevna aktualno-informativna oddaja regionalnega programa Televizije Maribor, v kateri poročajo, v pogovorih z gosti, z živimi vklopi s terena, in v povezavi z dopisništvi obravnavajo aktualne teme, ki še posebej zanimajo gledalce v severovzhodni Sloveniji. Vabljeni k ogledu.
Vrhunska teniška igralka Tamara Zidanšek o tem kako težko je ostati med svetovno teniško elito, o finančni plati športa in o mladih v tenisu.
Vrhunska teniška igralka Tamara Zidanšek o tem kako težko je ostati med svetovno teniško elito, o finančni plati športa in o mladih v tenisu.
Neznana poglavja slovenske zgodovine
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
Ivana Hribarja poznamo predvsem kot ljubljanskega župana in politika, vendar je napisal tudi nekaj literarnih del, v katerih je navdušeno opeval slovanstvo. Zaradi tega političnega prepričanja tudi ni dokončal šolanja, kajti avstro-ogrska oblast idej o povezovanju med Slovani ni dobro sprejemala. Kljub temu je s svojimi sposobnostmi in prizadevnostjo postal vodilna osebnost v bankirstvu in politiki. Njegovo življenje je bilo pestro in zanimivo, a hkrati grenko. Njegov zadnji dom, vila Zlatica, nam pripoveduje zgodbo o tem velikem Ljubljančanu in Slovencu, čigar najsrčnejša želja je bila, da se v službi naroda bori za njegove pravice.
Piše Silvija Žnidar, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Pri Črni skrinjici lahko vselej računamo na to, da bo njihov program plaval proti toku osrednjih literarnih trendov oziroma da bodo v njej izhajale knjige, ki z vsebino razburkajo mirne valove slovenske pesniške produkcije. V zadnjem letniku sta na primer izšli zbirki Vida Kavčiča in Andreja Lupinca, ki se bodisi s približevanjem svojstveni baladi bodisi z apropriacijo otroških izštevank približujeta najbolj krutim, nokturnim plastem in obrazom človeške biti. Lupinčeve Iz-šte-va-nke za mo-ri-šča že z svojim povednim imenom namigujejo na morbidnejšo rabo otroških pesmi, bralca pripravljajo na opuščanje vsakršnega upa na kaj lažjega, svetlejšega. Kot je v spremnem zapisu poudaril Zdravko Duša, imajo izštevanke svojo temačno zgodovino, s sabo nosijo delce ljudske folklor. Izvoru te pesniške oblike bi lahko namreč sledili do vraževerne prakse vedeževanja z žrebom. Med drugim Duša omenja druidski čarovniški obred, pri katerem je izbranec, določen z izštevanjem, usmrčen. Izštevanka, kot se uporablja pri otroških igrah ali kakšni drugi tovrstni zabavi, pa, kot vemo, služi kot nekakšna iniciacija v igro, pri čemer lahko z izštevanjem vanjo vstopiš ali iz nje izpadeš. Kot taka je izštevanka pomemben ritual igre, ki se začne z uvajanjem pravil le te. Če jih analiziramo in obravnavamo kot pesniške oblike, pa ugotovimo, da se naslanjajo na nonsensno poetično tradicijo, vsebujejo veliko onomatopoij, izmišljenih besed, pri čemer je močan poudarek na ritmu, ki ga pogosto generira ravno ujemanje nesmiselnih, a blizuzvočnih besed. Lupinčeva zbirka sicer ne vodi v otroške igre, ampak gre za izštevanke, ki nas z vsako kratko poemo pahnejo v brutalno igro vojne, agresije vsakega proti vsakemu in vsemu, izštevanje preprosto izigrava posameznike iz linije življenja. Kot bralci takoj, in medias res, brez kakršnega koli opozorila, pademo v nekakšno vsesplošno, vseprežemajoče bojno stanje, kjer bolj ali manj velja pravilo »človek človeku volk«, subjekt(iv)nost je bolj ali manj izbrisana v kataklizmah okrutnosti, tudi živali so bolj ali manj vpete v igro nenehnega, perpetuirajočega se nasilja. »Ni bilo dvoma, da bo nasilje kmalu postalo močno družbeno vezivo", je v svoji radikalni in šokantni Stolpnici zapisal Ballard, in to lahko apliciramo tudi na tukaj obravnavano delo, kjer smo vrženi v brutalno mesoreznico obstoja. Nobena pesem-izštevanka nam ne pusti do sape, znajdemo se v bojnih jarkih, soočeni smo z raznoraznim orožjem, vojnim žargonom, klanjem, mučenjem, izdajami. Besede, ki jih pesnik uporablja, so v skladu s tem izrazito visceralno-telesne, ne izogiba se niti izrazom raznoraznih telesnih izločkov, takšna skorajda jarryjevska vulgarnost v jeziku pa je seveda namenska, saj zbirka verjetno želi zbujati močne učinke. Formalno avtor sicer večinoma sledi »zakonom« izštevanke, gradi močan ritem in tempo, ki sicer ni povsod enakomerno umerjen, občasno si domisli ali dogradi svoje nonsensne besede kot so »žinga žinga raja« in »bigola ragola hopsasa«, uporablja stopnjevanje k izpadanju deležnikov oziroma kazanju na izbranega, ki pa ponavadi pomeni nekakšno morbidno izključitev, temačen konec ali ne nazadnje smrt. V izboru rim se sicer avtor drži manj drznih »parjenj«, tako da večinoma kombinira zvočno ujemajoče se samostalnike, pridevnike in glagole, redkejša so druga ujemanja. Tu in tam deluje, kot da je neka beseda postavljena na svoje mesto zgolj zato, ker je bila dovolj »ustrezna«, v celotnem kontekstu pa deluje »neorgansko«, vsiljeno, kot na primer v naslednji izštevanki: »Čelada, ščit in bodeča žica / gužva, hrana, vrsta, skret / denar v podlogi, mrzla pica / naj miži ta prasica«. Pica tukaj deluje kot beseda, ki je bila vpeljana zgolj zaradi metruma, rime. Veliko je tudi naštevanja, kar sicer lahko potencira moč prisotnosti nekega pomenskega polja, ali poudarja intenzivnost dogajanja ali situacije, lahko pa pomeni tudi manko uporabe drugih pesniških sredstev in postopkov. Seveda lahko upoštevamo, da gre pri takšnih pesniških oblikah za preproste forme, kot bi rekel Andre Jolles, vendar se kljub temu zdi, da je namen zbirke nadgradnja le teh, podajanje drugačnega sporočila in ekspresije, ki ga izštevanke, razen igrivega konteksta in morebitnih ostankov folklore in tradicije, načeloma nimajo. Sporočilo oziroma v Lupinčevem primeru namembnost bi bilo torej bizarno, črnohumorno in sarkastično podajanje človeškega stanja v njegovi najbolj skrajni, surovi, apokaliptični formi, kot take pa so lahko kritika vojnega, sovražnega stanja. Ostaja pa tukaj še veliko manevrskega prostora. Zdravko Duša sicer Izštevanke z morišča primerja z Izštevanji Svetlane Makarovič, vendar gre pri pesnici za mnogo kompleksnejše strukture, daljše pesmi in niansirano podano podobo zla. Lupinčeve Izštevanke nekoliko premalo izrabljajo možnost razčlenjevanja, nadgrajevanja in poigravanja s formo, z večpomenskimi paronomazijami, potencialno vzpostavitvijo dramaturškega loka. Po nekaj pesmih z močnim nabojem nasilja je bralec tako že hitro uveden v monotonost ponavljanja podobnega, z nekaj razlike v menjavi besed. Pohvalne so sicer vpeljava onomatopoij, imitacija in opisnost delovanja vojnih mašinerij, kar je na primer uporabljal že Marinetti, le ta žal za precej bolj vojno-pozitivno sporočilo, dobrodošla pa je tudi raba obešenjaškega humorja, čeprav tudi ta običajno ne preči običajnih tropov oziroma izrazov tovrstne poezije: »Obešenci bingljajo / z jablan visijo / veter jih ziblje / se nemo smejijo«. Lupinc v bistvu najbolj briljira v pesmih, kjer združujeta in izmenjujeta premišljen ludizem in piker humor na temačni matrici, takrat se na primer približuje obešenjaškim, črnohumornim pesnikom, kot je bil na primer Otto Nebel s satirično pesmijo Zuginsfeld. Izštevanke za morišča dosegajo poetično-srhljiv učinek z nekakšno omniprezentno, malodane ahumano pozicijo pisanja, pri čemer se zdi, da se človeška drama odvija v neusmiljenem, fatalističnem, na nasilje obsojenem svetu. Pogrešam sicer nekaj temporalne aktualnosti; večina poem, z izjemo tistih, ki bežno vpeljejo partizane, komuniste in kapitalizem, se zdi ahistoričnih. Pod črto gre torej za zbirko, ki s svojo temačno zasnovo in raznimi transformacijami preobražanja otroške forme gradi dobro in potencialno privlačno strukturo, ki pa ji manjka nekaj oblikovne drznosti in premišljenosti ter vsebinske razvejenosti.
Piše Silvija Žnidar, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Pri Črni skrinjici lahko vselej računamo na to, da bo njihov program plaval proti toku osrednjih literarnih trendov oziroma da bodo v njej izhajale knjige, ki z vsebino razburkajo mirne valove slovenske pesniške produkcije. V zadnjem letniku sta na primer izšli zbirki Vida Kavčiča in Andreja Lupinca, ki se bodisi s približevanjem svojstveni baladi bodisi z apropriacijo otroških izštevank približujeta najbolj krutim, nokturnim plastem in obrazom človeške biti. Lupinčeve Iz-šte-va-nke za mo-ri-šča že z svojim povednim imenom namigujejo na morbidnejšo rabo otroških pesmi, bralca pripravljajo na opuščanje vsakršnega upa na kaj lažjega, svetlejšega. Kot je v spremnem zapisu poudaril Zdravko Duša, imajo izštevanke svojo temačno zgodovino, s sabo nosijo delce ljudske folklor. Izvoru te pesniške oblike bi lahko namreč sledili do vraževerne prakse vedeževanja z žrebom. Med drugim Duša omenja druidski čarovniški obred, pri katerem je izbranec, določen z izštevanjem, usmrčen. Izštevanka, kot se uporablja pri otroških igrah ali kakšni drugi tovrstni zabavi, pa, kot vemo, služi kot nekakšna iniciacija v igro, pri čemer lahko z izštevanjem vanjo vstopiš ali iz nje izpadeš. Kot taka je izštevanka pomemben ritual igre, ki se začne z uvajanjem pravil le te. Če jih analiziramo in obravnavamo kot pesniške oblike, pa ugotovimo, da se naslanjajo na nonsensno poetično tradicijo, vsebujejo veliko onomatopoij, izmišljenih besed, pri čemer je močan poudarek na ritmu, ki ga pogosto generira ravno ujemanje nesmiselnih, a blizuzvočnih besed. Lupinčeva zbirka sicer ne vodi v otroške igre, ampak gre za izštevanke, ki nas z vsako kratko poemo pahnejo v brutalno igro vojne, agresije vsakega proti vsakemu in vsemu, izštevanje preprosto izigrava posameznike iz linije življenja. Kot bralci takoj, in medias res, brez kakršnega koli opozorila, pademo v nekakšno vsesplošno, vseprežemajoče bojno stanje, kjer bolj ali manj velja pravilo »človek človeku volk«, subjekt(iv)nost je bolj ali manj izbrisana v kataklizmah okrutnosti, tudi živali so bolj ali manj vpete v igro nenehnega, perpetuirajočega se nasilja. »Ni bilo dvoma, da bo nasilje kmalu postalo močno družbeno vezivo", je v svoji radikalni in šokantni Stolpnici zapisal Ballard, in to lahko apliciramo tudi na tukaj obravnavano delo, kjer smo vrženi v brutalno mesoreznico obstoja. Nobena pesem-izštevanka nam ne pusti do sape, znajdemo se v bojnih jarkih, soočeni smo z raznoraznim orožjem, vojnim žargonom, klanjem, mučenjem, izdajami. Besede, ki jih pesnik uporablja, so v skladu s tem izrazito visceralno-telesne, ne izogiba se niti izrazom raznoraznih telesnih izločkov, takšna skorajda jarryjevska vulgarnost v jeziku pa je seveda namenska, saj zbirka verjetno želi zbujati močne učinke. Formalno avtor sicer večinoma sledi »zakonom« izštevanke, gradi močan ritem in tempo, ki sicer ni povsod enakomerno umerjen, občasno si domisli ali dogradi svoje nonsensne besede kot so »žinga žinga raja« in »bigola ragola hopsasa«, uporablja stopnjevanje k izpadanju deležnikov oziroma kazanju na izbranega, ki pa ponavadi pomeni nekakšno morbidno izključitev, temačen konec ali ne nazadnje smrt. V izboru rim se sicer avtor drži manj drznih »parjenj«, tako da večinoma kombinira zvočno ujemajoče se samostalnike, pridevnike in glagole, redkejša so druga ujemanja. Tu in tam deluje, kot da je neka beseda postavljena na svoje mesto zgolj zato, ker je bila dovolj »ustrezna«, v celotnem kontekstu pa deluje »neorgansko«, vsiljeno, kot na primer v naslednji izštevanki: »Čelada, ščit in bodeča žica / gužva, hrana, vrsta, skret / denar v podlogi, mrzla pica / naj miži ta prasica«. Pica tukaj deluje kot beseda, ki je bila vpeljana zgolj zaradi metruma, rime. Veliko je tudi naštevanja, kar sicer lahko potencira moč prisotnosti nekega pomenskega polja, ali poudarja intenzivnost dogajanja ali situacije, lahko pa pomeni tudi manko uporabe drugih pesniških sredstev in postopkov. Seveda lahko upoštevamo, da gre pri takšnih pesniških oblikah za preproste forme, kot bi rekel Andre Jolles, vendar se kljub temu zdi, da je namen zbirke nadgradnja le teh, podajanje drugačnega sporočila in ekspresije, ki ga izštevanke, razen igrivega konteksta in morebitnih ostankov folklore in tradicije, načeloma nimajo. Sporočilo oziroma v Lupinčevem primeru namembnost bi bilo torej bizarno, črnohumorno in sarkastično podajanje človeškega stanja v njegovi najbolj skrajni, surovi, apokaliptični formi, kot take pa so lahko kritika vojnega, sovražnega stanja. Ostaja pa tukaj še veliko manevrskega prostora. Zdravko Duša sicer Izštevanke z morišča primerja z Izštevanji Svetlane Makarovič, vendar gre pri pesnici za mnogo kompleksnejše strukture, daljše pesmi in niansirano podano podobo zla. Lupinčeve Izštevanke nekoliko premalo izrabljajo možnost razčlenjevanja, nadgrajevanja in poigravanja s formo, z večpomenskimi paronomazijami, potencialno vzpostavitvijo dramaturškega loka. Po nekaj pesmih z močnim nabojem nasilja je bralec tako že hitro uveden v monotonost ponavljanja podobnega, z nekaj razlike v menjavi besed. Pohvalne so sicer vpeljava onomatopoij, imitacija in opisnost delovanja vojnih mašinerij, kar je na primer uporabljal že Marinetti, le ta žal za precej bolj vojno-pozitivno sporočilo, dobrodošla pa je tudi raba obešenjaškega humorja, čeprav tudi ta običajno ne preči običajnih tropov oziroma izrazov tovrstne poezije: »Obešenci bingljajo / z jablan visijo / veter jih ziblje / se nemo smejijo«. Lupinc v bistvu najbolj briljira v pesmih, kjer združujeta in izmenjujeta premišljen ludizem in piker humor na temačni matrici, takrat se na primer približuje obešenjaškim, črnohumornim pesnikom, kot je bil na primer Otto Nebel s satirično pesmijo Zuginsfeld. Izštevanke za morišča dosegajo poetično-srhljiv učinek z nekakšno omniprezentno, malodane ahumano pozicijo pisanja, pri čemer se zdi, da se človeška drama odvija v neusmiljenem, fatalističnem, na nasilje obsojenem svetu. Pogrešam sicer nekaj temporalne aktualnosti; večina poem, z izjemo tistih, ki bežno vpeljejo partizane, komuniste in kapitalizem, se zdi ahistoričnih. Pod črto gre torej za zbirko, ki s svojo temačno zasnovo in raznimi transformacijami preobražanja otroške forme gradi dobro in potencialno privlačno strukturo, ki pa ji manjka nekaj oblikovne drznosti in premišljenosti ter vsebinske razvejenosti.
Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.
Piše Marija Švajncer, bereta Ajda Sokler in Igor Velše. Naslov Nebesa v razsulu je mogoče razumeti tako, pojasnjuje avtor Slavoj Žižek, da se spomnimo enega najbolj znanih citatov Mao Zedonga, dobesednega navedka, ki se glasi, češ da je pod nebesi vse v razsulu, situacija je odlična. To naj bi po Žižkovem mnenju pomenilo, da tkivo trenutnega družbenega reda razpada, bližajoči se kaos pa revolucionarnim silam ponuja izjemno priložnost za odločno akcijo in prevzem politične oblasti. Strinja se, da je pod nebesi zares vse v razsulu, v razsulu so pravzaprav nebesa sama. Zamisli se nad dogajanjem v letih 2020 in 2021, času pandemije covida-19, globalnega segrevanja, znakov nove hladne vojne, izbruha državljanskih protestov in družbenih odporov po vsem svetu. V knjigi se filozof Žižek kaže kot prodoren politični analitik, proučevalec dogajanja v svetu, razrednega in strankarskega boja in vstaje množic ter dober poznavalec antagonizmov današnjega časa. Tu in tam se navezuje na filozofe, zlasti na Hegla in Marxa ter sodobnike, omeni Mladena Dolarja in Alenko Zupančič, kar nekaj Freudovih in Lacanovih spoznanj je zanj še vedno uporabnih, toda poglaviten pomen imajo poglabljanje v politične položaje v različnih državah, prikazovanje nasprotij, odkrivanje paradoksov in razkrivanje negativnosti. Žižek proučuje sodobno demokracijo in anarhijo, slika moč kapitalizma in hkrati poskuse, da bi v svetu zavladale napredne sile. Brez dlake na jeziku opisuje ravnanje populističnih politikov, nekakšno novo brezsramnost in načrtno obscenost, tako rekoč zaničevanje osnovnih pravil olike in demokratične odprtosti. Videti je, kot da vrnitev v staro spodobnost ni več mogoča. Iz trenutnega stanja in političnih navzkrižij napoveduje, kaj se bo iz vsega tega izcimilo, kako se bodo končale ameriške volitve, na katerih je na koncu zmagal Biden. Ugotavlja, da so obubožani v najrevnejših delih Združenih držav Amerike kljub zmagi demokratskega predsednika podpirali republikanski populizem. To se je na naslednjih volitvah tudi potrdilo. Filozof trdi, da zgodovina ni objektiven razvoj, temveč dialektičen proces, v katerem je neločljiv pogoj za tisto, kar se v resnici dogaja, njegova ideološka simbolizacija. Med drugim opozarja, da Izrael igra nevarno igro. Palestinci na Zahodnem bregu so dan za dnem izpostavljeni administrativnemu in fizičnemu nasilju; izhoda iz krize ne bo brez pristnega glasu Palestincev. »Zame je edini način iz tega zapletenega položaja etičen. Na koncu koncev ni konflikta med bojem proti antisemitizmu in bojem proti temu, kar država Izrael počne na Zahodnem bregu. Oba boja sta del enega in istega boja za suverenost.« Zaustavi se pri koronski pandemiji in trdi, da so nekatere države kapitulirale pred virusom. Pandemija ni zgolj znanstveni in zdravstveni pojav, temveč je naravna katastrofa, prav tako pa še družbeni, ekonomski in ideološki pojav, ki vzbuja strah pred dolgoročnimi gospodarskimi posledicami in vpliva na duševno zdravje. Edino upanje preostane sprejeti izziv postčloveškosti in si prizadevati za vzpostavitev nove normalnosti. »Ta vzpostavitev ni zdravstven ali gospodarski problem, temveč je v svojem bistvu političen: prisiljeni smo na novo izumiti naše celotno družbeno življenje.« Slavoj Žižek napoveduje tako imenovani komunizem vojne dobe, se pravi panevropsko izredno stanje s strogo disciplino in podrejanjem gospodarstva v boju proti vsem izzivom. Pravi, da potrebujemo novo obliko komunizma, nekakšen zmernokonservativni komunizem. Konservativnost pomeni prizadevanje, da se ohranijo razmere, ki so primerne za življenje ljudi. »… potrebujemo globalne ukrepe za boj proti zdravstvenim in okoljskim grožnjam, tako da bo gospodarstvo treba nekako socializirati.« Odgovori si na vprašanje, zakaj se oklepa imena komunizem, tako rekoč prekletega imena, ko pa se zaveda, da je komunistični projekt 20. stoletja propadel in pripomogel k vzponu novih oblik morilske groze. Komunizma ne jemlje kot rešitev vseh zagat, temveč kot še zmeraj najboljše poimenovanje za tisto, kar nam omogoča, da pravilno dojamemo težave, s katerimi se danes soočamo, in skušamo najti izhod iz njih. Komunizem je zanj edina možnost, saj verjame, da je svobodna izbira tistega, kar mora narediti in kar je nujno storiti. Spomni se besed Grete Thunberg, da je treba doseči, kar se zdi nemogoče. Slavoj Žižek torej še vedno ostaja komunist. Predlaga, da je treba odpreti prostor za nove svoboščine, take, katerih čas šele prihaja. Išče pot iz nezavidljivega položaja sodobnega sveta in skrajnosti v njem. Prepričan je, da potrebujemo globalno solidarnost, mednarodno sodelovanje in novi red. Edina resnična rešitev je po njegovem mnenju sprememba svetovnega ekonomskega sistema. Pravi cilj bi morala biti družba, ki bi bila postavljena na takšnih temeljih, da do revščine sploh ne bi prišlo. Demokracija za Žižka pomeni moč ljudstva oziroma idejo, da bi se substancialna volja večine morala izraziti v delovanju države in zaupanju v volilne mehanizme. Zavzema se za ekološko gibanje in feministični boj. Po robu se je treba postaviti prepletenosti države in civilne družbe, pomembne so svoboda in človekove pravice. Ekološka kriza je eno od osrednjih vprašanj sodobnega časa, zato se je z njo treba spopadati premišljeno in intenzivno. Današnji čas potrebuje žvižgače, pritrjuje avtor, se pravi ljudi, ki razkrivajo laži in pokvarjenost oblastnikov. Slavoj Žižek verjame, da je demokratični socializem mogoč, zaveda pa se začetka nevarne poti, od katere je odvisno naše preživetje. Zaupa v načelnost politike radikalne izbire ter predlaga izbiro tam, kjer je ta nujna, in jo zavrača, kjer je lažna. Poziva nas, naj kot edino upanje sprejmemo izziv postčloveškosti in si prizadevamo za vzpostavitev nove normalnosti. V sedanjem času, v katerem je Evropa v zatonu in so napadi na evropsko zapuščino na vrhuncu, poudarja avtor, se moramo odločiti prav za Evropo in si prizadevati za razsvetljenstvo, človekove pravice in svoboščine, družbeno solidarnost in feminizem. Slavoj Žižek v svojih prizadevanjih ostaja zvest samemu sebi tako s provokativnimi kot z revolucionarnimi pobudami. V marsičem bi bili lahko ponosni nanj in na njegov nadvse odmevni filozofski opus, vendar se to v podalpski kokoški, v kateri so ljudje nadvse kritični, zgodi le redko.
Piše Andrej Lutman, bereta Igor Velše in Ajda Sokler. Poklicno se Peter Krkoč ukvarja z marketingom, njegovo poslanstvo pa je ustvarjanje umetnosti. V mlajših letih je bil vodilni pri skupini Skalp, ki se je napajala v psihedeličnem rocku in punku. Ko je še živel v Vipavski dolini, se je v ustvarjalni literarni delavnici otresal vplivov, prejetih prek državnega šolskega sistema. Posledica tega je skupinski roman Otok pozabe, v katerem je sodeloval z Lauro Brataševec, Dominikom Kobolom, Jolando Lesnik, Matjažem Stibiljem in Bojanom Bizjakom. Roman Zrna norosti, od leta 2020 po delih objavljan na portalu Burjač, je obsežna in tudi težka knjiga. Prek tristo potiskanih strani je vezanih v trde in trdne platnice bledo modre barve, ki jih krasijo le štiri stilizirana zrna, postavljena navpično. Od daleč spominjajo na razmajan silos. Knjiga je brez navedbe o številu izvodov in ceni. Takšna je pač navada pri samozaložbah, ki so lahko opremljene le z res kar najmanj podatki, kar je vsekakor prednost, saj so samozaložbe praviloma ljubiteljski projekti. In prav ljubiteljstvo je osnovno gonilo pisave Petra Krkoča. Pisec uvodnih strani Bojan Bizjak – Zakawsky, ki je bil pisateljev mentor v šoli ustvarjalnega pisanja, poudarja, da je to pisanje zmes kar najrazličnejših žanrov, pripovednih postopkov, eksperimentiranja in še česa. Pravo branje pa se začne s predstavitvijo vseh nastopajočih likov in njihovih značilnosti. Sestavljajo pahljačo zgodb, ki jih povezuje le nagnjenost do upora proti ustaljenim pisateljskim postopkom, proti tržni naravnanosti, proti vsem oblikam totalitarizmov. A pisanje se ukvarja z realnim, se spogleduje z aktualnostjo, kar pisatelj, ki je tudi neke vrste pisar, doseže s prevračanjem imen in poimenovanj oseb in pojavov. To počne tako duhovito, da ni težko prepoznati realnih oseb in pojavov. Sama naracija ali kar rdeča nit je pravzaprav postranska, kar nekakšen blef ali zasilna struktura. Poudarek je predvsem na sprotnih domislicah, ki relativno kratka poglavja spravljajo v senco kratkih zgodb, nemara kar črtic. Posebnost je ta, da se vsako tako poglavje konča s kratko povedjo, ki napoveduje naslednje dogodke in črtice povezuje v verigo spretno postavljenih označevalcev. Nekakšen vrh enega od strukturnih lokov je poglavje z naslovom Nova ustava: rob norosti, ki se končuje s povedma: „Zrno norosti ti je le odprlo pot do mene. Od tu naprej sva neločljivo zvezana v pogovor, če boš želel.“ Introvertirano diskurznost na drugi strani uravnoveša pisateljevo ukvarjanje s tako imenovano socialnostjo, ki jo ustrezno ponazarjata stavka na koncu poglavja Balet za revolucijo: „Naša moč so zastave v vetru. / Čas je za revolucijo.“ Izpostavljena navedka sta strop in dno istega silosa, napolnjenega z zrni norosti, ki jih prozni liki goltajo kot nekakšne pilule, s katerimi zaznavajo svet in svoj položaj v njem. Morda bi bila ena od asociacij tudi misel na psihiatrično ustanovo, a takšna primerjava je preskromna. Zrna norosti so razmetana tudi poleg silosa, morda jih je okoli še več kot v silosu. In tudi na takšen metaforičen način knjiga Zrna norosti opozarja, da je prava norišnica vsenaokrog. Pisatelj pa si dovoli, da na kar najbolj neustaljen način takšna zrna pedantno posadi v upanju, da nas dosežejo s svojim homeopatskim učinkom.
Piše Andrej Lutman, bereta Igor Velše in Ajda Sokler. Poklicno se Peter Krkoč ukvarja z marketingom, njegovo poslanstvo pa je ustvarjanje umetnosti. V mlajših letih je bil vodilni pri skupini Skalp, ki se je napajala v psihedeličnem rocku in punku. Ko je še živel v Vipavski dolini, se je v ustvarjalni literarni delavnici otresal vplivov, prejetih prek državnega šolskega sistema. Posledica tega je skupinski roman Otok pozabe, v katerem je sodeloval z Lauro Brataševec, Dominikom Kobolom, Jolando Lesnik, Matjažem Stibiljem in Bojanom Bizjakom. Roman Zrna norosti, od leta 2020 po delih objavljan na portalu Burjač, je obsežna in tudi težka knjiga. Prek tristo potiskanih strani je vezanih v trde in trdne platnice bledo modre barve, ki jih krasijo le štiri stilizirana zrna, postavljena navpično. Od daleč spominjajo na razmajan silos. Knjiga je brez navedbe o številu izvodov in ceni. Takšna je pač navada pri samozaložbah, ki so lahko opremljene le z res kar najmanj podatki, kar je vsekakor prednost, saj so samozaložbe praviloma ljubiteljski projekti. In prav ljubiteljstvo je osnovno gonilo pisave Petra Krkoča. Pisec uvodnih strani Bojan Bizjak – Zakawsky, ki je bil pisateljev mentor v šoli ustvarjalnega pisanja, poudarja, da je to pisanje zmes kar najrazličnejših žanrov, pripovednih postopkov, eksperimentiranja in še česa. Pravo branje pa se začne s predstavitvijo vseh nastopajočih likov in njihovih značilnosti. Sestavljajo pahljačo zgodb, ki jih povezuje le nagnjenost do upora proti ustaljenim pisateljskim postopkom, proti tržni naravnanosti, proti vsem oblikam totalitarizmov. A pisanje se ukvarja z realnim, se spogleduje z aktualnostjo, kar pisatelj, ki je tudi neke vrste pisar, doseže s prevračanjem imen in poimenovanj oseb in pojavov. To počne tako duhovito, da ni težko prepoznati realnih oseb in pojavov. Sama naracija ali kar rdeča nit je pravzaprav postranska, kar nekakšen blef ali zasilna struktura. Poudarek je predvsem na sprotnih domislicah, ki relativno kratka poglavja spravljajo v senco kratkih zgodb, nemara kar črtic. Posebnost je ta, da se vsako tako poglavje konča s kratko povedjo, ki napoveduje naslednje dogodke in črtice povezuje v verigo spretno postavljenih označevalcev. Nekakšen vrh enega od strukturnih lokov je poglavje z naslovom Nova ustava: rob norosti, ki se končuje s povedma: „Zrno norosti ti je le odprlo pot do mene. Od tu naprej sva neločljivo zvezana v pogovor, če boš želel.“ Introvertirano diskurznost na drugi strani uravnoveša pisateljevo ukvarjanje s tako imenovano socialnostjo, ki jo ustrezno ponazarjata stavka na koncu poglavja Balet za revolucijo: „Naša moč so zastave v vetru. / Čas je za revolucijo.“ Izpostavljena navedka sta strop in dno istega silosa, napolnjenega z zrni norosti, ki jih prozni liki goltajo kot nekakšne pilule, s katerimi zaznavajo svet in svoj položaj v njem. Morda bi bila ena od asociacij tudi misel na psihiatrično ustanovo, a takšna primerjava je preskromna. Zrna norosti so razmetana tudi poleg silosa, morda jih je okoli še več kot v silosu. In tudi na takšen metaforičen način knjiga Zrna norosti opozarja, da je prava norišnica vsenaokrog. Pisatelj pa si dovoli, da na kar najbolj neustaljen način takšna zrna pedantno posadi v upanju, da nas dosežejo s svojim homeopatskim učinkom.
Andrej Lupinc: Izštevanke za morišča, Peter Krkoč: Zrna norosti, Slavoj Žižek: Nebesa v razsulu. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Andrej Lutman in Marija Švajncer.
Andrej Lupinc: Izštevanke za morišča, Peter Krkoč: Zrna norosti, Slavoj Žižek: Nebesa v razsulu. Recenzije so napisali Silvija Žnidar, Andrej Lutman in Marija Švajncer.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.
Po zaslugi številnih programov in projektov Zveze prijateljev mladine Slovenije bo v marsikateri dom znova posijalo sonce. Z nami bosta generalna sekretarka in predsednica Zveze, Breda Krašna in Darja Groznik. Eno srce bodo skupaj z vašo pomočjo, z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Po zaslugi številnih programov in projektov Zveze prijateljev mladine Slovenije bo v marsikateri dom znova posijalo sonce. Z nami bosta generalna sekretarka in predsednica Zveze, Breda Krašna in Darja Groznik. Eno srce bodo skupaj z vašo pomočjo, z njima se bo pogovarjala voditeljica Karin Sabadin.
Sinoči se je za alpske smučarje in smučarke končala turneja po smučarskih postajah čez lužo. Moški so v veleslalomu tekmovali v ameriškem Beaver Creeku, ženske prav tako v veleslalomu v kanadskem Tremblantu. V devetem krogu jadranske košarkarske lige pa sta se včeraj v Stožicah v ljubljanskem derbiju pomerili Olimpija in Ilirija.
Sinoči se je za alpske smučarje in smučarke končala turneja po smučarskih postajah čez lužo. Moški so v veleslalomu tekmovali v ameriškem Beaver Creeku, ženske prav tako v veleslalomu v kanadskem Tremblantu. V devetem krogu jadranske košarkarske lige pa sta se včeraj v Stožicah v ljubljanskem derbiju pomerili Olimpija in Ilirija.
Kemikalije so vseprisotne, žal pa številne tudi škodljive. Kje so najpogostejše in kako se jim izogniti predvsem pri izbiri čistil in kozmetike, v embalaži za živila, pa tudi kje na nas preži mikroplastika, boste ta teden izvedeli na brezplačnih spletnih delavnicah Zveze potrošnikov Slovenije. FOTO: Pixabay
Kemikalije so vseprisotne, žal pa številne tudi škodljive. Kje so najpogostejše in kako se jim izogniti predvsem pri izbiri čistil in kozmetike, v embalaži za živila, pa tudi kje na nas preži mikroplastika, boste ta teden izvedeli na brezplačnih spletnih delavnicah Zveze potrošnikov Slovenije. FOTO: Pixabay
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Drugi pregled športnega dogajanja v dnevu je strnjen povzetek najzanimivejših in najpomembnejših športnih novic - v ospredju so rezultati in izjave tekmovalcev ter tudi napovedi športnih dogodkov, ki sledijo.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.
V Poročilih ob petih se lahko hitro in učinkovito seznanite z vsemi najpomembnejšimi novicami iz domovine in sveta.