Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
Enajstega avgusta smo se pogovarjali z Borutom Radoličem. Morda se vam to zdi povsem navaden datum, ime pa neznano. Za sogovornika pa je bil dotični dan 2.738-ti brez alkohola in zdaj boste spoznali odločnost in treznost človeka, ki stoji za imenom. Njegova nenadna odločitev, da prekine samouničevalno pitje in tak način življenja, izhaja iz dogodka neke februarske noči pred sedmimi leti in pol, ko so ga obravnavali na mariborski urgenci. Tudi letos je ob obletnici obudil spomin na tisto noč in na svojo odločitev, kot je zapisal na družbenih omrežjih - da se je odločil, da bo ŽIVEL, ŽIVEL, ŽIVEL«.
V Mariboru poteka ta mesec deset mednarodnih poletnih šol s približno 300 študenti iz več kot 20-ih držav. Vabimo vas na radijski potep na Filozofsko fakulteto, kjer smo se udeležili poletne šole z naslovom »Življenje v spreminjajočem se svetu«. Največji tovrstni mednarodni dogodek za geografe v državi je združil 53 študentov in 20 sodelujočih raziskovalcev iz več evropskih držav. Maribor so spremenili v svet v malem in okolju, mestu, državi in Uniji nastavili ogledalo, dragocen kritičen pogled skozi oči tujih strokovnjakov z različnih področij. Kaj opredeljuje kakovost življenja? So to zdravje, odnosi, socialna država ali okolje? Sogovorniki: - sodelujoči študenti, - docent na Oddelku za geografijo Univerze v Mariboru in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Peter Kumer, - Aránzazu Pérez Indaverea, Univerza v Santiagu de Compostela, - Pavel Ptaček, Mendelova univerza v Brnu in - José Ignacio Vila Vázquez, Univerza v Santiagu de Compostela. Prevode berejo: Vesna Martinec, Aljaž Mejal, Katarina Klep Černejšek, Helena Ajdnik, Zoran Turk in Teodor Bostič.
V Mariboru poteka ta mesec deset mednarodnih poletnih šol s približno 300 študenti iz več kot 20-ih držav. Vabimo vas na radijski potep na Filozofsko fakulteto, kjer smo se udeležili poletne šole z naslovom »Življenje v spreminjajočem se svetu«. Največji tovrstni mednarodni dogodek za geografe v državi je združil 53 študentov in 20 sodelujočih raziskovalcev iz več evropskih držav. Maribor so spremenili v svet v malem in okolju, mestu, državi in Uniji nastavili ogledalo, dragocen kritičen pogled skozi oči tujih strokovnjakov z različnih področij. Kaj opredeljuje kakovost življenja? So to zdravje, odnosi, socialna država ali okolje? Sogovorniki: - sodelujoči študenti, - docent na Oddelku za geografijo Univerze v Mariboru in raziskovalec na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani, Peter Kumer, - Aránzazu Pérez Indaverea, Univerza v Santiagu de Compostela, - Pavel Ptaček, Mendelova univerza v Brnu in - José Ignacio Vila Vázquez, Univerza v Santiagu de Compostela. Prevode berejo: Vesna Martinec, Aljaž Mejal, Katarina Klep Černejšek, Helena Ajdnik, Zoran Turk in Teodor Bostič.
»Najboljše dele medčloveških odnosov bi morali prezrcaliti za volan, potem bi bilo vsem udeležencem v prometu lažje«, je na kratko povzel temelj odgovornega ravnanja v prometu Matjaž Korošak z Agencije za varnost v prometu. Vsakemu od nas se zdi, da obvlada pravila in ne potrebuje napotkov, a statistika nesreč in žrtev govori drugače. Z novim šolskim letom pa bo udeležencev v prometu še več …
»Najboljše dele medčloveških odnosov bi morali prezrcaliti za volan, potem bi bilo vsem udeležencem v prometu lažje«, je na kratko povzel temelj odgovornega ravnanja v prometu Matjaž Korošak z Agencije za varnost v prometu. Vsakemu od nas se zdi, da obvlada pravila in ne potrebuje napotkov, a statistika nesreč in žrtev govori drugače. Z novim šolskim letom pa bo udeležencev v prometu še več …
Budour Hassan je mednarodna pravnica, nekdanja novinarka in raziskovalka pri organizaciji Amnesty International. Intervjuvala je več kot tisoč Palestink in Palestincev, živečih v Gazi, na okupiranih ozemljih in v Izraelu. Sodelovala je pri pripravi poročila »Počutiš se, kot da si manj kot človek«: Genocid Izraela nad Palestinci v Gazi,« prvem tovrstnem poročilu katerekoli nevladne organizacije, v katerem so Izrael obtožili genocidnih dejanj. Slovenijo je obiskala pretekli teden na povabilo festivala Grounded, na povabilo Pekarne Magdalenske mreže tudi Maribor. Govorili smo o zgodbah žensk – mater, ki poskušajo ustvariti življenje iz neživljenjskih pogojev. O tistih, ki so genocid fizično preživeli, njihove duše in srca pa ne. Starših, ki z golimi rokami iščejo ostanke svojih otrok in o vojni brez bomb, kakor je dogajanje na Zahodnem bregu opisala tja prisilno preseljena Palestinka. Pa tudi o empatiji, solidarnosti in upanju.
Budour Hassan je mednarodna pravnica, nekdanja novinarka in raziskovalka pri organizaciji Amnesty International. Intervjuvala je več kot tisoč Palestink in Palestincev, živečih v Gazi, na okupiranih ozemljih in v Izraelu. Sodelovala je pri pripravi poročila »Počutiš se, kot da si manj kot človek«: Genocid Izraela nad Palestinci v Gazi,« prvem tovrstnem poročilu katerekoli nevladne organizacije, v katerem so Izrael obtožili genocidnih dejanj. Slovenijo je obiskala pretekli teden na povabilo festivala Grounded, na povabilo Pekarne Magdalenske mreže tudi Maribor. Govorili smo o zgodbah žensk – mater, ki poskušajo ustvariti življenje iz neživljenjskih pogojev. O tistih, ki so genocid fizično preživeli, njihove duše in srca pa ne. Starših, ki z golimi rokami iščejo ostanke svojih otrok in o vojni brez bomb, kakor je dogajanje na Zahodnem bregu opisala tja prisilno preseljena Palestinka. Pa tudi o empatiji, solidarnosti in upanju.
V Mariboru že 15 let deluje Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru. Namenjeno je otrokom v soseski, a prihajajo tudi iz drugih mestnih četrti. To kaže, da bi mesto potrebovalo več takšnih krajev – v Severni in Zahodni Evropi so nekaj samoumevnega, Slovenija pa je bila z Mariborom prva med državami nekdanjega t. i. vzhodnega bloka. Med letoma 2010 in 2020 je program omogočala mariborska podružnica Centra za pomoč mladim, potem je dve leti prostor upravljal Mladinski kulturni center Maribor, za vsebino pa skrbel Zavod igrišče, ki je lani prevzel vse pristojnosti in obveznosti. Gre za projekt z dolgoročnimi pozitivnimi učinki, ki jih je treba pri financiranju na vseh ravneh nenehno in posebej dokazovati. Pridružite se nam v parku, kjer ni manjkalo ne smeha ne joka, ko je bilo treba domov. Na fotografiji je Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče in ena izmed sogovornikov. 15. obletnico Doživljajskega igrišča v malem Betnavskem parku v Mariboru bodo praznovali 6. septembra – med drugim s tradicionalni, turnirjem v kičkanju Maribor Open 2025, otroci in mladi pripravljajo za odrasle vodene oglede Gradbišča,kamor je vstop odraslim sicer prepovedan, ves dan bosta potekali ustvarjalna delavnica in delavnica eksperimentov, na odru se bodo predstavili mladi talenti z igrišča, improvizacijska gledališka skupina Banda Ferdamana, dan pa bodo zaključili s pravljicami. Stroške dogodka bodo pokrili s prispevki iz Srečelova in prostovoljnimi prispevki za napitke iz DožiBara. Na praznovanje vabijo vse, ki se igrajo ali so se kadarkoli v preteklih 15-ih letih igrali na Doživljajskem igrišču.
V Mariboru že 15 let deluje Doživljajsko igrišče v malem Betnavskem gozdu na Taboru. Namenjeno je otrokom v soseski, a prihajajo tudi iz drugih mestnih četrti. To kaže, da bi mesto potrebovalo več takšnih krajev – v Severni in Zahodni Evropi so nekaj samoumevnega, Slovenija pa je bila z Mariborom prva med državami nekdanjega t. i. vzhodnega bloka. Med letoma 2010 in 2020 je program omogočala mariborska podružnica Centra za pomoč mladim, potem je dve leti prostor upravljal Mladinski kulturni center Maribor, za vsebino pa skrbel Zavod igrišče, ki je lani prevzel vse pristojnosti in obveznosti. Gre za projekt z dolgoročnimi pozitivnimi učinki, ki jih je treba pri financiranju na vseh ravneh nenehno in posebej dokazovati. Pridružite se nam v parku, kjer ni manjkalo ne smeha ne joka, ko je bilo treba domov. Na fotografiji je Nina Krašovec, vodja Zavoda Igrišče in ena izmed sogovornikov. 15. obletnico Doživljajskega igrišča v malem Betnavskem parku v Mariboru bodo praznovali 6. septembra – med drugim s tradicionalni, turnirjem v kičkanju Maribor Open 2025, otroci in mladi pripravljajo za odrasle vodene oglede Gradbišča,kamor je vstop odraslim sicer prepovedan, ves dan bosta potekali ustvarjalna delavnica in delavnica eksperimentov, na odru se bodo predstavili mladi talenti z igrišča, improvizacijska gledališka skupina Banda Ferdamana, dan pa bodo zaključili s pravljicami. Stroške dogodka bodo pokrili s prispevki iz Srečelova in prostovoljnimi prispevki za napitke iz DožiBara. Na praznovanje vabijo vse, ki se igrajo ali so se kadarkoli v preteklih 15-ih letih igrali na Doživljajskem igrišču.
Do sobote bo na Ptuju 29. mednarodni festival Dnevi poezija in vina. Lani so vpeljali umetniško rezidenco in letos se je udeležuje avstrijska pesnica Siljarosa Schletterer. Pogovor z njo naj izzveni kot vabilo v sedemnajst festivalskih krajev, štirinajst dni bivanja in ustvarjanja na Ptuju pa v njej očitno pušča sledi, boste slišali v pogovoru spesnico. V ponedeljek se je predstavila v Mariboru, v prihodnjih dneh pa bo sodelovala še v branjih na Ptuju, na dvorcu Štatenberg, v Križevcih pri Ljutomeru in na Janškem vrhu. Prevode bere Nataša Kuhar. Za tiste, ki ljubijo, in za tiste, ki šele vzljubljajo poezijo: www.stihoteka.com
Do sobote bo na Ptuju 29. mednarodni festival Dnevi poezija in vina. Lani so vpeljali umetniško rezidenco in letos se je udeležuje avstrijska pesnica Siljarosa Schletterer. Pogovor z njo naj izzveni kot vabilo v sedemnajst festivalskih krajev, štirinajst dni bivanja in ustvarjanja na Ptuju pa v njej očitno pušča sledi, boste slišali v pogovoru spesnico. V ponedeljek se je predstavila v Mariboru, v prihodnjih dneh pa bo sodelovala še v branjih na Ptuju, na dvorcu Štatenberg, v Križevcih pri Ljutomeru in na Janškem vrhu. Prevode bere Nataša Kuhar. Za tiste, ki ljubijo, in za tiste, ki šele vzljubljajo poezijo: www.stihoteka.com
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori že 45 let opravlja svoj poklic, zadnja tri desetletja v Nemčiji, najprej v Berlinu, trenutno je v Münchnu. Je tudi predsednik Zveze slovenskih duhovnikov, ki delujejo po različnih delih Evrope, prav tako pa kot delegat zastopa Slovence v celotni Nemčiji pri Nemški škofovski konferenci.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori že 45 let opravlja svoj poklic, zadnja tri desetletja v Nemčiji, najprej v Berlinu, trenutno je v Münchnu. Je tudi predsednik Zveze slovenskih duhovnikov, ki delujejo po različnih delih Evrope, prav tako pa kot delegat zastopa Slovence v celotni Nemčiji pri Nemški škofovski konferenci.
V Katoliški cerkvi je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren priljubljen romarski praznik. Številni verniki se odpravijo v Marijina svetišča. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje oziroma Marijino zaspanje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. O prazniku in Mariji v slovenskem prostoru pa več z gostom, upokojenim mariborskim nadškofom msgr. dr. Marjanom Turnškom.
V Katoliški cerkvi je praznik Marijinega vnebovzetja ali veliki šmaren priljubljen romarski praznik. Številni verniki se odpravijo v Marijina svetišča. Poleg Katoliške cerkve praznujejo Marijino vnebovzetje oziroma Marijino zaspanje tudi pravoslavni kristjani. Cerkve, ki uporabljajo julijanski koledar, praznujejo 28. avgusta. O prazniku in Mariji v slovenskem prostoru pa več z gostom, upokojenim mariborskim nadškofom msgr. dr. Marjanom Turnškom.
V Društvu Divja so z udeleženci programa Erasmus+ pripravili mednarodno dvotedensko izobraževalno druženje v Apačah pri Gornji Radgoni in dogajanje sklenili z – nikakor ne prvo! - izmenjevalnico oblačil in modno revijo pri Vodnem stolpu v Mariboru. Kaj je bilo bistvo dogodka? Predvsem ozaveščanje o mračnih plateh industrije hitre mode, iskanje inovativnih rešitev in poslovnih priložnosti, povezanih z naravo in naravnim, ter povezovanje – znanja, izkušenj in ljudi. Tem vrsticam so dušo vdihnili in jih z osebnimi izkušnjami obarvali sogovorniki, prevode bereta Nataša Kuhar in Dejan Rat. Na fotografiji je utrinek z modne revije, na kateri so predstavili predelana oblačila iz naravnih materialov, pobarvanih z barvili, pridobljenimi iz semen avokada, cvetov zlate rozge in korenin japonskega dresnika.
V Društvu Divja so z udeleženci programa Erasmus+ pripravili mednarodno dvotedensko izobraževalno druženje v Apačah pri Gornji Radgoni in dogajanje sklenili z – nikakor ne prvo! - izmenjevalnico oblačil in modno revijo pri Vodnem stolpu v Mariboru. Kaj je bilo bistvo dogodka? Predvsem ozaveščanje o mračnih plateh industrije hitre mode, iskanje inovativnih rešitev in poslovnih priložnosti, povezanih z naravo in naravnim, ter povezovanje – znanja, izkušenj in ljudi. Tem vrsticam so dušo vdihnili in jih z osebnimi izkušnjami obarvali sogovorniki, prevode bereta Nataša Kuhar in Dejan Rat. Na fotografiji je utrinek z modne revije, na kateri so predstavili predelana oblačila iz naravnih materialov, pobarvanih z barvili, pridobljenimi iz semen avokada, cvetov zlate rozge in korenin japonskega dresnika.
Društvo delovnih invalidov Črešnjevec v občini Slovenska Bistrica letos praznuje 30-letnico delovanja. Častitljiv jubilej so nedavno zaznamovali s prireditvijo v domačem kulturnem domu. Društvo, ki šteje 230 članov, izvaja številne socialne programe – ti so usmerjeni v vključevanje delovnih invalidov v družbo, v izboljšanje njihovih pravic ter spodbujanje medsebojne podpore in solidarnosti. Osrednji poudarek njihovega dela je pomagatii invalidom, ki so ranljivi del družbe in mnogokrat prezrti.
Društvo delovnih invalidov Črešnjevec v občini Slovenska Bistrica letos praznuje 30-letnico delovanja. Častitljiv jubilej so nedavno zaznamovali s prireditvijo v domačem kulturnem domu. Društvo, ki šteje 230 članov, izvaja številne socialne programe – ti so usmerjeni v vključevanje delovnih invalidov v družbo, v izboljšanje njihovih pravic ter spodbujanje medsebojne podpore in solidarnosti. Osrednji poudarek njihovega dela je pomagatii invalidom, ki so ranljivi del družbe in mnogokrat prezrti.
Pred dnevi smo na primeru Centra ponovne rabe na Ptuju spomnili, kako lahko postanete del krožnega gospodarstva: oddate ali kupite rabljene stvari in pokažete odgovoren odnos do zemeljskih, energetskih in človeških virov. V času ekstremnega potrošništva postaja to vse večja vrednota in danes bomo predstavili, kako ta sistem deluje v Mariboru. Če je na Ptuju sistem vzpostavljen na eni lokaciji, na Dornavski cesti, kjer je Center za ravnanje z odpadki Gajke, je ta sistem v Mariboru bolj razvejan. Pozanimali smo se na dveh koncih – v Kotičku ponovne uporabe na zbirnem centru v Lahovi ulici in v trgovini Ropotarnica na Partizanski cesti. Tam nas je sprejela Nataša Vrhnjak Matjašič (na fotografiji)
Pred dnevi smo na primeru Centra ponovne rabe na Ptuju spomnili, kako lahko postanete del krožnega gospodarstva: oddate ali kupite rabljene stvari in pokažete odgovoren odnos do zemeljskih, energetskih in človeških virov. V času ekstremnega potrošništva postaja to vse večja vrednota in danes bomo predstavili, kako ta sistem deluje v Mariboru. Če je na Ptuju sistem vzpostavljen na eni lokaciji, na Dornavski cesti, kjer je Center za ravnanje z odpadki Gajke, je ta sistem v Mariboru bolj razvejan. Pozanimali smo se na dveh koncih – v Kotičku ponovne uporabe na zbirnem centru v Lahovi ulici in v trgovini Ropotarnica na Partizanski cesti. Tam nas je sprejela Nataša Vrhnjak Matjašič (na fotografiji)
Majda Pozeb, upokojena vzgojiteljica iz Slovenske Bistrice, je letos prejela častno Gallusovo značko, najvišje priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na področju ljubiteljske glasbe, za 40 let petja v zborih. Bila pa je tudi vodja pevskega zbora v vrtcu; in tega se še posebej rada spominja. Pri tem, ko je skušala otrokom približala kvalitetno glasbo in petje, je namreč nadvse uživala. Po njenem otrok brez posluha ni.
Majda Pozeb, upokojena vzgojiteljica iz Slovenske Bistrice, je letos prejela častno Gallusovo značko, najvišje priznanje Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti na področju ljubiteljske glasbe, za 40 let petja v zborih. Bila pa je tudi vodja pevskega zbora v vrtcu; in tega se še posebej rada spominja. Pri tem, ko je skušala otrokom približala kvalitetno glasbo in petje, je namreč nadvse uživala. Po njenem otrok brez posluha ni.
Konec junija je bilo v Sloveniji registriranih najmanj brezposelnih v samostojni Sloveniji. In kakšna je statistika na mariborskem koncu, kateri poklici so trenutno najbolj iskani in kakšni bodo trendi zaposlovanja do konca leta in prihodnje leto?
Konec junija je bilo v Sloveniji registriranih najmanj brezposelnih v samostojni Sloveniji. In kakšna je statistika na mariborskem koncu, kateri poklici so trenutno najbolj iskani in kakšni bodo trendi zaposlovanja do konca leta in prihodnje leto?
Mariborska občina na podlagi celostne prometne strategije že deset let spreminja načine mobilnosti v mestu. Zdaj so na občini začeli pripravo nove. O vsebini je še malo znano, prav v teh dneh pa so začeli prve javne predstavitve v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Kaj so o ureditvi prometa povedali občanke in občani?
Mariborska občina na podlagi celostne prometne strategije že deset let spreminja načine mobilnosti v mestu. Zdaj so na občini začeli pripravo nove. O vsebini je še malo znano, prav v teh dneh pa so začeli prve javne predstavitve v mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Kaj so o ureditvi prometa povedali občanke in občani?
Na povabilo civilne družbe je Maribor obiskala posebna poročevalka Združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih Francesca Albanese. Pravnica italijanskih korenin je v svojem zadnjem poročilu »Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida« razkrila mrežo vpletenih v sistem genocida. Trdi, da je ideja o dobrem in slabem Izraelu iluzija, saj je država le ena, in da danes ne bi bili priča tako katastrofalnemu stanju, če bi podjetja pred desetletji ali vsaj še pred nekaj leti ravnala odgovorno. Francesca Albanese: »Za nas v Evropi predstavljata Volvo ali Hyundai motorje, avtomobile – varnost družine. Za palestinske otroke nosijo ti logotipi spomine na stroje, ki so jim porušili domove« Prevode bere Helena Ajdnik.
Na povabilo civilne družbe je Maribor obiskala posebna poročevalka Združenih narodov za stanje človekovih pravic na okupiranih palestinskih ozemljih Francesca Albanese. Pravnica italijanskih korenin je v svojem zadnjem poročilu »Od ekonomije okupacije do ekonomije genocida« razkrila mrežo vpletenih v sistem genocida. Trdi, da je ideja o dobrem in slabem Izraelu iluzija, saj je država le ena, in da danes ne bi bili priča tako katastrofalnemu stanju, če bi podjetja pred desetletji ali vsaj še pred nekaj leti ravnala odgovorno. Francesca Albanese: »Za nas v Evropi predstavljata Volvo ali Hyundai motorje, avtomobile – varnost družine. Za palestinske otroke nosijo ti logotipi spomine na stroje, ki so jim porušili domove« Prevode bere Helena Ajdnik.
Napredek v razvoju umetne inteligence je neverjeten; potem ko smo pred dvema letoma šele slišali za novo platformo, ki za nas išče podatke in piše besedila, je danes že vsenavzočna; na univerzah ugotavljajo, da nekaterim študentom piše seminarske, diplomske in doktorske naloge, v tujini je imela avtomatizirana odločitev umetne inteligence v e-sociali tragične posledice. Lahko je koristen pripomoček, ne sme pa postati nadomestek za človekov intelekt in za socialne odnose. Obiskali smo javno razpravo o vplivu umetne inteligence na dojemanje znanosti, ki jo je pripravila Univerza v Mariboru kot enega od uvodnih dogodkov v Evropsko noč raziskovalcev, in povezali izbrane poudarke.
Napredek v razvoju umetne inteligence je neverjeten; potem ko smo pred dvema letoma šele slišali za novo platformo, ki za nas išče podatke in piše besedila, je danes že vsenavzočna; na univerzah ugotavljajo, da nekaterim študentom piše seminarske, diplomske in doktorske naloge, v tujini je imela avtomatizirana odločitev umetne inteligence v e-sociali tragične posledice. Lahko je koristen pripomoček, ne sme pa postati nadomestek za človekov intelekt in za socialne odnose. Obiskali smo javno razpravo o vplivu umetne inteligence na dojemanje znanosti, ki jo je pripravila Univerza v Mariboru kot enega od uvodnih dogodkov v Evropsko noč raziskovalcev, in povezali izbrane poudarke.
Droge so zgolj bližnjica do reševanja stisk in sprostitve. Pogosto lahko pripeljejo do težko rešljivih situacij, v katerih trpita uživalec in njegov socialni krog. Zato sta pomembna preprečevanje in zdravljenje in delovanje po načelu - zmanjševati škodo. K temu se je zavezalo združenje DrogArt, ki ima sedeža oz. infotočki v Ljubljani in Mariboru in mrežo prostovoljcev na terenu. Že 26 let med drugim svetujejo staršem, ki najdejo neznano snov pri svojih otrocih, in uživalcem pomagajo pri prepoznavanju snovi, če niso prepričani o njenem izvoru ali sestavi. Za sodelovanje v programih DrogArta ni obvezna popolna vzdržnost, uporabnike pa, če so na to pripravljeni, usmerjajo v popolno opustitev uživanja dovoljenih in prepovedanih opojnih snovi. Oglasili smo se v Jurčičevi ulici 8, kjer deluje mariborska ekipa.
Droge so zgolj bližnjica do reševanja stisk in sprostitve. Pogosto lahko pripeljejo do težko rešljivih situacij, v katerih trpita uživalec in njegov socialni krog. Zato sta pomembna preprečevanje in zdravljenje in delovanje po načelu - zmanjševati škodo. K temu se je zavezalo združenje DrogArt, ki ima sedeža oz. infotočki v Ljubljani in Mariboru in mrežo prostovoljcev na terenu. Že 26 let med drugim svetujejo staršem, ki najdejo neznano snov pri svojih otrocih, in uživalcem pomagajo pri prepoznavanju snovi, če niso prepričani o njenem izvoru ali sestavi. Za sodelovanje v programih DrogArta ni obvezna popolna vzdržnost, uporabnike pa, če so na to pripravljeni, usmerjajo v popolno opustitev uživanja dovoljenih in prepovedanih opojnih snovi. Oglasili smo se v Jurčičevi ulici 8, kjer deluje mariborska ekipa.
Festival Lent je z devetdnevnim dogajanjem Maribor spremenil v središče kulturnega dogajanja v državi. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot dvesto dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart. Kako so Lent doživeli obiskovalci, nastopajoči in organizatorji – o tem v sklepni razglednici. Prevode bereta Veronika Gnezda in Višnja Fičor.
Festival Lent je z devetdnevnim dogajanjem Maribor spremenil v središče kulturnega dogajanja v državi. Mesto je postalo oder. Našteli so več kot dvesto dogodkov, umetnike iz 28 različnih držav in festivalske sopotnike: ArtKamp, Ano Desetnico in 37. Folkart. Kako so Lent doživeli obiskovalci, nastopajoči in organizatorji – o tem v sklepni razglednici. Prevode bereta Veronika Gnezda in Višnja Fičor.
V starem mariborskem mestnem jedru je več kot 150 dvorišč. Skoraj dve tretjini jih je popolnoma tlakovanih, na drugih je nekaj ozelenitev. Malo čez polovico je urejenih, in to kaže na velik potencial neizkoriščenega prostora v mestih središčih – že vrsto let opozarja društvo Hiša! s projektom Živa dvorišča. Nekaj jih z bogatim programom oživijo med Festivalom Lent. Kako je bilo videti življenje na Lentu nekoč – o tem v reportaži, v kateri smo povezali najstarejšo trto in Lent v zadnjih desetletjih 20. stoletja z današnjim časom. Avtor fotografije: Boštjan Selinšek
V starem mariborskem mestnem jedru je več kot 150 dvorišč. Skoraj dve tretjini jih je popolnoma tlakovanih, na drugih je nekaj ozelenitev. Malo čez polovico je urejenih, in to kaže na velik potencial neizkoriščenega prostora v mestih središčih – že vrsto let opozarja društvo Hiša! s projektom Živa dvorišča. Nekaj jih z bogatim programom oživijo med Festivalom Lent. Kako je bilo videti življenje na Lentu nekoč – o tem v reportaži, v kateri smo povezali najstarejšo trto in Lent v zadnjih desetletjih 20. stoletja z današnjim časom. Avtor fotografije: Boštjan Selinšek
Radio Maribor praznuje 80 let in je visoko obletnico v preteklih tednih zaznamoval v različnih formatih v etru in na terenu. V Muzeju narodne osvoboditve smo odprli še razstavo z naslovom »V taktu oddajanja, v ritmu besed.« Najstarejša radijska postaja na severovzhodu države je predstavljena z dokumentarnim gradivom in tehnično opremo, otvoritve pa so se udeležili poslušalci, nekdanji in aktivni sodelavci. Zbrali in povezali smo vtise.
Radio Maribor praznuje 80 let in je visoko obletnico v preteklih tednih zaznamoval v različnih formatih v etru in na terenu. V Muzeju narodne osvoboditve smo odprli še razstavo z naslovom »V taktu oddajanja, v ritmu besed.« Najstarejša radijska postaja na severovzhodu države je predstavljena z dokumentarnim gradivom in tehnično opremo, otvoritve pa so se udeležili poslušalci, nekdanji in aktivni sodelavci. Zbrali in povezali smo vtise.
Domen Kodrič je Mariborčan, ki ga navdihuje vikinška kultura. Geograf in zgodovinar je nedavno pri založbi Pivec izdal zgodovinsko-fantazijski roman Južni viking. Ko je zmanjkalo zgodovinskih dejstev, je prišla na svoj račun domišljija, kar nekaj kreativnosti pa je bilo potrebne pri prevajanju oziroma zapisovanju vikinških imen. Kodrič svoje navdušenje nad srednjim vekom in fantazijsko literaturo uresničuje tudi kot član Društva Maistri Marpurgi in Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad in na različnih vikinških taborih v skandinavskih državah; tja se odpravlja tudi to poletje. Danes je bil gost na Radiu Maribor.
Domen Kodrič je Mariborčan, ki ga navdihuje vikinška kultura. Geograf in zgodovinar je nedavno pri založbi Pivec izdal zgodovinsko-fantazijski roman Južni viking. Ko je zmanjkalo zgodovinskih dejstev, je prišla na svoj račun domišljija, kar nekaj kreativnosti pa je bilo potrebne pri prevajanju oziroma zapisovanju vikinških imen. Kodrič svoje navdušenje nad srednjim vekom in fantazijsko literaturo uresničuje tudi kot član Društva Maistri Marpurgi in Slovenskega Tolkienovega društva Gil-galad in na različnih vikinških taborih v skandinavskih državah; tja se odpravlja tudi to poletje. Danes je bil gost na Radiu Maribor.
Štajerska gospodarska zbornica je tudi letos objavila razpis za inovacije Podravske regije. Na razpis je prispelo 32 prijav, pri katerih je sodelovalo 155 inovatorjev in inovatork. Zbornica bo jutri na slavnostnem dogodku v Pesnici podelila priznanja najboljšim inovacijam oz. najuspešnejšim inovatorjem in podjetjem, ki s prebojnimi rešitvami pomembno prispevajo k razvoju Podravja in širšega slovenskega prostora. Na Radiu Maribor smo v teh dneh osvetlili niz aktualnih inovacij podravskih podjetij, ustanov in posameznikov. Predstavili smo tiste, ki so želeli svoje inovativne rešitve deliti s širšo javnostjo.
Štajerska gospodarska zbornica je tudi letos objavila razpis za inovacije Podravske regije. Na razpis je prispelo 32 prijav, pri katerih je sodelovalo 155 inovatorjev in inovatork. Zbornica bo jutri na slavnostnem dogodku v Pesnici podelila priznanja najboljšim inovacijam oz. najuspešnejšim inovatorjem in podjetjem, ki s prebojnimi rešitvami pomembno prispevajo k razvoju Podravja in širšega slovenskega prostora. Na Radiu Maribor smo v teh dneh osvetlili niz aktualnih inovacij podravskih podjetij, ustanov in posameznikov. Predstavili smo tiste, ki so želeli svoje inovativne rešitve deliti s širšo javnostjo.
Po sobotni paradi ponosa v Mariboru, ki ni minila brez nasprotovanja skupine zoper pravice skupnosti LGBTIQ+, so včeraj pripravili še mavrični dan. Pobudnik dogodka je bila založba VigeVageKnjige, izpeljala ga je s partnerskimi organizacijami, s partnerji, protokolarni vrhunec dneva pa je bilo razvitje mavrične razstave na pročelju knjigarne Mariborka, ki je bila v preteklosti večkrat tarča homofobnih napadov. Zastavo sta skupaj razvila predsednica države Nataša Pirc Musar in župan Maribora Saša Arsenovič. Na fotografiji je predsednica države prejela v dar uokvirjeno mavrično zastavo, ki so jo lani strgali s pročelja knjigarne.
Po sobotni paradi ponosa v Mariboru, ki ni minila brez nasprotovanja skupine zoper pravice skupnosti LGBTIQ+, so včeraj pripravili še mavrični dan. Pobudnik dogodka je bila založba VigeVageKnjige, izpeljala ga je s partnerskimi organizacijami, s partnerji, protokolarni vrhunec dneva pa je bilo razvitje mavrične razstave na pročelju knjigarne Mariborka, ki je bila v preteklosti večkrat tarča homofobnih napadov. Zastavo sta skupaj razvila predsednica države Nataša Pirc Musar in župan Maribora Saša Arsenovič. Na fotografiji je predsednica države prejela v dar uokvirjeno mavrično zastavo, ki so jo lani strgali s pročelja knjigarne.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se je uradno in slovesno začelo 60. Borštnikovo srečanje. Odprli so pregledno razstavo Borštnikovo!, avtorice in dolgoletne sodelavke festivala Ksenije Repina, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da je obveza festivala, arhivirati lastno dejavnost. Za otvoritveno predstavo je izbral mednarodno produkcijo Lapis lazuli grškega režiserja Evripida Laskaridisa in se spraševal, kako jo bodo sprejeli v mariborskem kulturnem okolju. Odgovor je v posnetku. Na fotografiji direktor SNG Maribor Danilo Rošker lista enega izmed številnih katalogov na razstavi, ki želi komunicirati z dolgoletnim zvestim in tudi novim občinstvom; na enem izmed panojev namreč lahko obiskovalci pustijo svoje misli in vtise.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se je uradno in slovesno začelo 60. Borštnikovo srečanje. Odprli so pregledno razstavo Borštnikovo!, avtorice in dolgoletne sodelavke festivala Ksenije Repina, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da je obveza festivala, arhivirati lastno dejavnost. Za otvoritveno predstavo je izbral mednarodno produkcijo Lapis lazuli grškega režiserja Evripida Laskaridisa in se spraševal, kako jo bodo sprejeli v mariborskem kulturnem okolju. Odgovor je v posnetku. Na fotografiji direktor SNG Maribor Danilo Rošker lista enega izmed številnih katalogov na razstavi, ki želi komunicirati z dolgoletnim zvestim in tudi novim občinstvom; na enem izmed panojev namreč lahko obiskovalci pustijo svoje misli in vtise.
»Pogrešam očija. Odkar je umrl, je vse drugače … Mami je non stop žalostna, vsak dan joče, jaz pa sploh ne vem, kaj naj … Ko jo vidim tako, tudi jaz veliko jočem, ker me je strah. Ne glede na to, kako se trudim, je ne morem potolažiti.« Zgodba 13-letnega fanta je ena od devetdesetih nevidnih stisk otrok in mladostnikov, ki jih je Unicef zbral v projektu »Stiske iz omarice« in so zdaj vsem na očeh. Duševne stike se pogosto začnejo že zelo zgodaj – kar polovica že pred 15. letom starosti. Med najpogostejšimi so tesnoba, depresija in vedenjske motnje. Ker ostanejo večinoma neprepoznane in posledično nezdravljene, je pomembno, da o tem tudi čim več govorimo. Stiske, ki so tu simbolično skrite v šolskih omaricah, so obiskale Ljubljano in Maribor. V radijski eter prinašamo javno intervencijo. Sogovornika: - izvršni direktor Slovenske fundacije za Unicef Tomaž Bergoč in - Unicefova ambasadorka mladih Nomi Hrast. Prvoosebne zgodbe berejo David Šmid - Končina, Lucija Vidergar, Sara Medved in Kaja Čelan. Otroci in mladostniki v stiski se lahko po pomoč obrnejo na katerokoli organizacijo, ki nudi podporo: - Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor (02 234 97 00), - Klic v duševni stiski (01 520 99 00), - Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (116 123), - TOM, telefon otrok in mladostnikov (116 111).
»Pogrešam očija. Odkar je umrl, je vse drugače … Mami je non stop žalostna, vsak dan joče, jaz pa sploh ne vem, kaj naj … Ko jo vidim tako, tudi jaz veliko jočem, ker me je strah. Ne glede na to, kako se trudim, je ne morem potolažiti.« Zgodba 13-letnega fanta je ena od devetdesetih nevidnih stisk otrok in mladostnikov, ki jih je Unicef zbral v projektu »Stiske iz omarice« in so zdaj vsem na očeh. Duševne stike se pogosto začnejo že zelo zgodaj – kar polovica že pred 15. letom starosti. Med najpogostejšimi so tesnoba, depresija in vedenjske motnje. Ker ostanejo večinoma neprepoznane in posledično nezdravljene, je pomembno, da o tem tudi čim več govorimo. Stiske, ki so tu simbolično skrite v šolskih omaricah, so obiskale Ljubljano in Maribor. V radijski eter prinašamo javno intervencijo. Sogovornika: - izvršni direktor Slovenske fundacije za Unicef Tomaž Bergoč in - Unicefova ambasadorka mladih Nomi Hrast. Prvoosebne zgodbe berejo David Šmid - Končina, Lucija Vidergar, Sara Medved in Kaja Čelan. Otroci in mladostniki v stiski se lahko po pomoč obrnejo na katerokoli organizacijo, ki nudi podporo: - Svetovalni center za otroke, mladostnike in starše Maribor (02 234 97 00), - Klic v duševni stiski (01 520 99 00), - Brezplačni zaupni telefon Samarijan in Sopotnik (116 123), - TOM, telefon otrok in mladostnikov (116 111).
Letošnja dobitnica najprestižnejše slovenske gledališke nagrade, Borštnikovega prstana, je prvakinja SNG Drama Ljubljana Nataša Barbara Gračner. Nagrada je poklon njeni igralski veličini, ki z umetniško doslednostjo, emocionalno prepričljivostjo in miselno ostrino že tri desetletja uteleša najvišje vrednote gledališke umetnosti. Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja -- pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu, je strokovna žirija zapisala v utemeljitvi. Nataša Barbara Gračner je v svoji karieri doslej nastopila v več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlogah. Prisluhnite pogovoru z Ireno Kodrič Cizerl, med drugim pa je prvakinja ljubljanske Drame dejala: »Res sem hvaležna in počaščena, to je prava beseda, da sem med temi velikani. Zelo!«
Letošnja dobitnica najprestižnejše slovenske gledališke nagrade, Borštnikovega prstana, je prvakinja SNG Drama Ljubljana Nataša Barbara Gračner. Nagrada je poklon njeni igralski veličini, ki z umetniško doslednostjo, emocionalno prepričljivostjo in miselno ostrino že tri desetletja uteleša najvišje vrednote gledališke umetnosti. Njeno delo ni le pomemben del zgodovine slovenskega gledališča, temveč živa prisotnost etike umetniškega delovanja -- pokončne, celovite, neodvisne in predane igralskemu poklicu v najširšem humanističnem smislu, je strokovna žirija zapisala v utemeljitvi. Nataša Barbara Gračner je v svoji karieri doslej nastopila v več kot dvesto gledaliških, filmskih, radijskih in televizijskih vlogah. Prisluhnite pogovoru z Ireno Kodrič Cizerl, med drugim pa je prvakinja ljubljanske Drame dejala: »Res sem hvaležna in počaščena, to je prava beseda, da sem med temi velikani. Zelo!«
Kaj povedati, kako govoriti, ko o tem vsi molčijo, tako da govorijo o vsem drugem, le o genocidu ne? Za tem vprašanjem se je pretekli teden v Sloveniji zvrstil niz prireditev » Svobodna Palestina«. Molk so nadomestili pogovori, razstave in srečanja z obravnavanjem, predstavljanjem očitnega – poizkus izbrisa palestinskega naroda. V reportaži boste slišali pogovore o izkušnji v izraelskem zaporu, o zatiranju palestinske misli in kulture, potvarjanju zgodovine, pa tudi o intervenciji kulturnikov, ki prinašajo v svet zgodbe rojakov, pričevanje o tem, da je človeštvo ob genocidu v Gazi padlo na izpitu iz človečnosti, in hkrati zgodbe o upanju. Sogovorniki: - ilustrator, Mohammad Saba'aneh, - knjigarnar in založnik, Mahmoud Muna, - nekdanja prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu, Ana Tasič, - direktorica Pekarna Magdalenske mreže, Urška Breznik.
Kaj povedati, kako govoriti, ko o tem vsi molčijo, tako da govorijo o vsem drugem, le o genocidu ne? Za tem vprašanjem se je pretekli teden v Sloveniji zvrstil niz prireditev » Svobodna Palestina«. Molk so nadomestili pogovori, razstave in srečanja z obravnavanjem, predstavljanjem očitnega – poizkus izbrisa palestinskega naroda. V reportaži boste slišali pogovore o izkušnji v izraelskem zaporu, o zatiranju palestinske misli in kulture, potvarjanju zgodovine, pa tudi o intervenciji kulturnikov, ki prinašajo v svet zgodbe rojakov, pričevanje o tem, da je človeštvo ob genocidu v Gazi padlo na izpitu iz človečnosti, in hkrati zgodbe o upanju. Sogovorniki: - ilustrator, Mohammad Saba'aneh, - knjigarnar in založnik, Mahmoud Muna, - nekdanja prostovoljka v begunskih taboriščih na Zahodnem bregu, Ana Tasič, - direktorica Pekarna Magdalenske mreže, Urška Breznik.
Z večernima predstavama Blodnjak v Amfiteatru mariborske II. gimnazije ob 19-ih in s predstavo Pismo na Intimnem odru GT22 ob 21-ih – obe sta produkciji zasedb iz Italije – se danes v Mariboru začenja sedmi mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti PRESTOPI. Bienalno ga pripravlja Kulturno-umetniško društvo Moment. Nekatere predstave bodo na sporedu dvakrat, vseh devet pa je enkratnih, zatrjujejo organizatorji, v posnetku pa lahko slišite podrobnosti.
Z večernima predstavama Blodnjak v Amfiteatru mariborske II. gimnazije ob 19-ih in s predstavo Pismo na Intimnem odru GT22 ob 21-ih – obe sta produkciji zasedb iz Italije – se danes v Mariboru začenja sedmi mednarodni festival uprizoritvenih umetnosti PRESTOPI. Bienalno ga pripravlja Kulturno-umetniško društvo Moment. Nekatere predstave bodo na sporedu dvakrat, vseh devet pa je enkratnih, zatrjujejo organizatorji, v posnetku pa lahko slišite podrobnosti.
V petek, 9. maja, smo studio Radia Maribor preselili na mariborski Trg svobode. Mimoidoči so lahko spremljali kako nastaja radijski program in se spoznali s sedanjimi in nekdanjimi sodelavci. Pogovorom s slednjimi lahko prisluhnete v rubriki Bili so zraven (https://radiomaribor.rtvslo.si/podkast/bili-so-zraven/173251969). Med poslušalci, ki so se ustavili ob našem studiu na prostem Trgu svobode v Mariboru in nam čestitali ob 80. rojstnem dnevu Radia Maribor, je bil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Izpostavil je pomen verodostojnih informacij in neprecenljivo vlogo Radia Maribor za mesto, regijo in ljudi.
V petek, 9. maja, smo studio Radia Maribor preselili na mariborski Trg svobode. Mimoidoči so lahko spremljali kako nastaja radijski program in se spoznali s sedanjimi in nekdanjimi sodelavci. Pogovorom s slednjimi lahko prisluhnete v rubriki Bili so zraven (https://radiomaribor.rtvslo.si/podkast/bili-so-zraven/173251969). Med poslušalci, ki so se ustavili ob našem studiu na prostem Trgu svobode v Mariboru in nam čestitali ob 80. rojstnem dnevu Radia Maribor, je bil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Izpostavil je pomen verodostojnih informacij in neprecenljivo vlogo Radia Maribor za mesto, regijo in ljudi.
Na praznik dela ne bomo govorili o zgodovinskih bojih delavstva, temveč bomo v ospredje postavili njihove današnje tihe bitke. Med njimi so javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J, brez katerih izvedba vsakdana ne bi bila mogoča, a pogosto nimajo niti osnovnega dostojanstva – primerne plače.
Na praznik dela ne bomo govorili o zgodovinskih bojih delavstva, temveč bomo v ospredje postavili njihove današnje tihe bitke. Med njimi so javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J, brez katerih izvedba vsakdana ne bi bila mogoča, a pogosto nimajo niti osnovnega dostojanstva – primerne plače.
Prvo razglednico so poslali v drugi polovici devetnajstega stoletja. Danes polnijo predvsem zbirateljske albume in muzejske zbirke, čeprav so še vedno zveste in tihe opazovalke s stojnic turistično najbolj obiskanih mest. Vedno manj jih odpošljemo. Z njimi vse redkeje pošljemo pozdrave najbližjim, a ob enem gre za tretji najbolj priljubljen zbirateljski predmet na svetu. O teh majhnih, a zgovornih pričevalcih zgodovine govori reportaža Sare Zmrzlak.
Prvo razglednico so poslali v drugi polovici devetnajstega stoletja. Danes polnijo predvsem zbirateljske albume in muzejske zbirke, čeprav so še vedno zveste in tihe opazovalke s stojnic turistično najbolj obiskanih mest. Vedno manj jih odpošljemo. Z njimi vse redkeje pošljemo pozdrave najbližjim, a ob enem gre za tretji najbolj priljubljen zbirateljski predmet na svetu. O teh majhnih, a zgovornih pričevalcih zgodovine govori reportaža Sare Zmrzlak.
V času, ko vabila na poroko prihajajo po elektronski pošti ali celo preko družbenih omrežij, je etnologinja Pomurskega muzeja iz Murske Sobote Jelka Pšajd vzela pod drobnogled rokopisno ženitovanjsko vabilo iz vasi Lahonci pri Ormožu, domnevno zapisano leta 1836. Gre za dokument, ki ga hrani Pomurski muzej in izstopa po več posebnostih. Recimo - zapisan je v starejši slovenski pisavi bohoričici in uporablja prleško narečje. Jelka Pšajd v pogovoru z Vido Toš razkriva, kako so naši predniki vabili na poroke in katere šege živijo še danes – čeprav v prenovljeni obliki – in kako se je skozi stoletja pomen poroke spremenil.
V času, ko vabila na poroko prihajajo po elektronski pošti ali celo preko družbenih omrežij, je etnologinja Pomurskega muzeja iz Murske Sobote Jelka Pšajd vzela pod drobnogled rokopisno ženitovanjsko vabilo iz vasi Lahonci pri Ormožu, domnevno zapisano leta 1836. Gre za dokument, ki ga hrani Pomurski muzej in izstopa po več posebnostih. Recimo - zapisan je v starejši slovenski pisavi bohoričici in uporablja prleško narečje. Jelka Pšajd v pogovoru z Vido Toš razkriva, kako so naši predniki vabili na poroke in katere šege živijo še danes – čeprav v prenovljeni obliki – in kako se je skozi stoletja pomen poroke spremenil.
V knjigah Domače obrti na Slovenskem in Mojstrovine Slovenije, ki ju je napisal etnolog dr. Janez Bogataj, lahko preberemo, da je bilo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne v naših krajih veliko pletarskih šol in tečajev. Med njimi sta bili tudi Državna pletarska šola v Radovljici – delovala je med letoma 1908 in 1935 –, in Državna pletarska šola na Ptuju v letih od 1928 do 1939. Bogato tradicijo pletarstva na Ptujskem je v knjigi pred dvema letoma popisal tudi etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; in ker so predvsem pletene košare povezane z veliko nočjo, smo o tradiciji pletarstva govorili tudi v našem prazničnem programu. Ta nekoč zelo priljubljena obrt danes izumira, pri življenju jo ohranjajo le redki rokodelci in eden takih je Anton Žumer iz Hajdoš.
V knjigah Domače obrti na Slovenskem in Mojstrovine Slovenije, ki ju je napisal etnolog dr. Janez Bogataj, lahko preberemo, da je bilo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne v naših krajih veliko pletarskih šol in tečajev. Med njimi sta bili tudi Državna pletarska šola v Radovljici – delovala je med letoma 1908 in 1935 –, in Državna pletarska šola na Ptuju v letih od 1928 do 1939. Bogato tradicijo pletarstva na Ptujskem je v knjigi pred dvema letoma popisal tudi etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; in ker so predvsem pletene košare povezane z veliko nočjo, smo o tradiciji pletarstva govorili tudi v našem prazničnem programu. Ta nekoč zelo priljubljena obrt danes izumira, pri življenju jo ohranjajo le redki rokodelci in eden takih je Anton Žumer iz Hajdoš.
V posebni velikonočni oddaji smo se pogovarjali o največjem krščanskem prazniku – veliki noči. Osvetlili smo verski pomen praznika ter njegovo simboliko. V cerkvah slovesne aleluje naznanijo, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
V posebni velikonočni oddaji smo se pogovarjali o največjem krščanskem prazniku – veliki noči. Osvetlili smo verski pomen praznika ter njegovo simboliko. V cerkvah slovesne aleluje naznanijo, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
Diplomantka izrednega študija programa Gostinstvo in turizem na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Ljudmila Lermolina je Ukrajinka, že nekaj let pa živi v Mariboru. Po poklicu pravnica in ekonomistka je želela svoje znanje izpopolniti še na področju turizma, in tako je lani sklenila še ta študij, z diplomsko nalogo, v kateri je postavila v ospredje vprašanje, kako pomagati rojakom tudi v času vojnih spopadov. V nalogi si je postavila za izziv, pripraviti itinerar 7-dnevnega turističnega vodenja po čarobni Sloveniji, z vključitvijo duhovnih in ezoteričnih praks, posebej za goste iz Ukrajine. Z Ljudmilo Lermolino se je pogovarjala Nataša Kuhar.
Diplomantka izrednega študija programa Gostinstvo in turizem na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Ljudmila Lermolina je Ukrajinka, že nekaj let pa živi v Mariboru. Po poklicu pravnica in ekonomistka je želela svoje znanje izpopolniti še na področju turizma, in tako je lani sklenila še ta študij, z diplomsko nalogo, v kateri je postavila v ospredje vprašanje, kako pomagati rojakom tudi v času vojnih spopadov. V nalogi si je postavila za izziv, pripraviti itinerar 7-dnevnega turističnega vodenja po čarobni Sloveniji, z vključitvijo duhovnih in ezoteričnih praks, posebej za goste iz Ukrajine. Z Ljudmilo Lermolino se je pogovarjala Nataša Kuhar.
Na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor je na ogled fotografska razstava Boruta Krajnca – 33 let sramote oziroma samote s portreti ljudi, ki so jih 26. februarja 1992 nezakonito izbrisali iz registra prebivalstva Slovenije. Bilo jih je 25.671 in prejšnji teden so pred odprtjem razstave pripravili srečanje dijakov mariborske Prve gimnazije z nekaterimi, ki so s tem administrativnim ukrepom v Sloveniji izgubili vse pravice. Iz osebnih pripovedovanj so slišali, kako je to zaznamovalo življenje ljudi in njihovih družin.
Na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor je na ogled fotografska razstava Boruta Krajnca – 33 let sramote oziroma samote s portreti ljudi, ki so jih 26. februarja 1992 nezakonito izbrisali iz registra prebivalstva Slovenije. Bilo jih je 25.671 in prejšnji teden so pred odprtjem razstave pripravili srečanje dijakov mariborske Prve gimnazije z nekaterimi, ki so s tem administrativnim ukrepom v Sloveniji izgubili vse pravice. Iz osebnih pripovedovanj so slišali, kako je to zaznamovalo življenje ljudi in njihovih družin.
»ELES-ov Muzej elektroprenosa Fala–Laško je edinstven v domačem in širšem prostoru,« trdi naš naslednji sogovornik Srečko Lesjak, ki z več tisoč predmeti pripoveduje zgodovino in razvoj elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Kaj vse predstavlja vzdrževanje električnega omrežja? Zakaj je bil muzej skrivnost za direktorja družbe? Govorili smo o najtežjem – 27-tonskem eksponatu –, pa tudi o prvi žarnici in javni razsvetljavi, ki ni osvetlila nočnega Maribora, temveč Laško!
»ELES-ov Muzej elektroprenosa Fala–Laško je edinstven v domačem in širšem prostoru,« trdi naš naslednji sogovornik Srečko Lesjak, ki z več tisoč predmeti pripoveduje zgodovino in razvoj elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Kaj vse predstavlja vzdrževanje električnega omrežja? Zakaj je bil muzej skrivnost za direktorja družbe? Govorili smo o najtežjem – 27-tonskem eksponatu –, pa tudi o prvi žarnici in javni razsvetljavi, ki ni osvetlila nočnega Maribora, temveč Laško!
Iskreno in neposredno. Sveže in izzivalno. Tako so sinoči spregovorile umetnice na mariborski izpostavi ljubljanskega feminističnega in kvirovskega festivala. V slovenski prestolnici so ga pripravili 26-ič, v štajerski tretjič. Kogar zanimata tematska in uprizoritvena svežina in ostrina, mora še danes in jutri v Narodni dom, ki je z Društvom ZIZ koproducent. Kdor pa je zamudil prvi večer, ima na klik še eno priložnost. (Barbara Kukovec v predstavi Sladke skrbi/foto: Žiga Auer)
Iskreno in neposredno. Sveže in izzivalno. Tako so sinoči spregovorile umetnice na mariborski izpostavi ljubljanskega feminističnega in kvirovskega festivala. V slovenski prestolnici so ga pripravili 26-ič, v štajerski tretjič. Kogar zanimata tematska in uprizoritvena svežina in ostrina, mora še danes in jutri v Narodni dom, ki je z Društvom ZIZ koproducent. Kdor pa je zamudil prvi večer, ima na klik še eno priložnost. (Barbara Kukovec v predstavi Sladke skrbi/foto: Žiga Auer)
Brez krofa ni pusta in na Ptuju so znani tudi po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa jih prodajo od pol pa vse do milijona krofov in še čez. Se domači krofi razlikujejo od teh, ki jih pripravljajo v pekarni? Krofe cvremo ali jih pečemo? In kako novi trendi silijo v krofe, na primer krema iz pistacije …?
Brez krofa ni pusta in na Ptuju so znani tudi po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa jih prodajo od pol pa vse do milijona krofov in še čez. Se domači krofi razlikujejo od teh, ki jih pripravljajo v pekarni? Krofe cvremo ali jih pečemo? In kako novi trendi silijo v krofe, na primer krema iz pistacije …?
V jutranjem programu smo vas povabili na brezplačno potopisno predavanje popotnika in avanturista Albina Bezjaka. Kdaj in kje - prisluhnite....
V jutranjem programu smo vas povabili na brezplačno potopisno predavanje popotnika in avanturista Albina Bezjaka. Kdaj in kje - prisluhnite....
V Mariboru se bo jutri, v petek, začela 4-dnevna 40. mednarodna zimska plesna šola. Pripravlja jo Javni sklad za kulturne dejavnosti, njena tradicija pa priča o tem, kako dolgo že v štajerski prestolnici negujejo sodobni ples in vzgajajo generacije plesalcev in plesalk. Pot ni bila lahka in Minka Veselič Kološa težko skrije čustva, ko se spomni na požrtvovalno delo na področju, ki se vsemu entuziazmu navkljub ne more otresti prekarnosti. V prispevku polnem spominov in čustev, boste slišali tudi, kakšen šok je doživela sogovornica ob odhodu v pokoj zaradi odločitve vodstva Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (foto: Saša Huzjak)
V Mariboru se bo jutri, v petek, začela 4-dnevna 40. mednarodna zimska plesna šola. Pripravlja jo Javni sklad za kulturne dejavnosti, njena tradicija pa priča o tem, kako dolgo že v štajerski prestolnici negujejo sodobni ples in vzgajajo generacije plesalcev in plesalk. Pot ni bila lahka in Minka Veselič Kološa težko skrije čustva, ko se spomni na požrtvovalno delo na področju, ki se vsemu entuziazmu navkljub ne more otresti prekarnosti. V prispevku polnem spominov in čustev, boste slišali tudi, kakšen šok je doživela sogovornica ob odhodu v pokoj zaradi odločitve vodstva Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (foto: Saša Huzjak)
Kulturni dnevnik Narodnega doma Maribor je celoleten program, ki je v slabih dveh desetletjih s kulturnimi zavodi povezal več kot deset tisoč mariborskih osnovnošolcev. Program letos obiskuje 19 osnovnih šol, to je več kot 1600 učencev, in prav vsak bo do konca šolskega leta obiskoval sedem različnih organizacij. Cilj programa je vzgoja kritičnega gledalca in mladim približati s kulturo povezane poklice.
Kulturni dnevnik Narodnega doma Maribor je celoleten program, ki je v slabih dveh desetletjih s kulturnimi zavodi povezal več kot deset tisoč mariborskih osnovnošolcev. Program letos obiskuje 19 osnovnih šol, to je več kot 1600 učencev, in prav vsak bo do konca šolskega leta obiskoval sedem različnih organizacij. Cilj programa je vzgoja kritičnega gledalca in mladim približati s kulturo povezane poklice.
Naslov razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor bi nas moral zaskrbeti, saj nosi s seboj neko mračno slutnjo. Zagotovo pa nastavlja ogledalo sodobni družbi in omogoča vpogled v to, kako so naši predniki trajnostno reševali izzive vsakdana. Danes je naše življenje prežeto s potrošniško miselnostjo brez razmisleka in to vodi v katastrofalne posledice. Razstava ob problemih nakaže tudi rešitve in tako je med razstavnimi eksponati tudi kolo iz mariborskega javnega sistema izposoje; vsako je v povprečju na dan izposojeno devetkrat, na ta način naj bi bili korak bliže ulicam brez prometnih zamaškov in čistejšemu zraku. (foto: Marko Pigac)
Naslov razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor bi nas moral zaskrbeti, saj nosi s seboj neko mračno slutnjo. Zagotovo pa nastavlja ogledalo sodobni družbi in omogoča vpogled v to, kako so naši predniki trajnostno reševali izzive vsakdana. Danes je naše življenje prežeto s potrošniško miselnostjo brez razmisleka in to vodi v katastrofalne posledice. Razstava ob problemih nakaže tudi rešitve in tako je med razstavnimi eksponati tudi kolo iz mariborskega javnega sistema izposoje; vsako je v povprečju na dan izposojeno devetkrat, na ta način naj bi bili korak bliže ulicam brez prometnih zamaškov in čistejšemu zraku. (foto: Marko Pigac)
Odvisnost od alkohola uničuje življenje tistega, ki pretirano pije, in njegovo družino, še posebej otroke. Zanje je izjemno pomembno varno okolje za pogovor, včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini v okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov, ki ga zaznamujemo med 9. in 15. februarjem. Pri nas že 4. leto vodi kampanjo Društvo NACOA Slovenija v sodelovanju z Društvom Žarek upanja in Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije ob podpori Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Društvo Nacoa Slovenija je ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov s partnerji pripravilo več dogodkov; predstavitev knjige, pogovor z odraslimi otroki alkoholikov, jutri dopoldne (13. 2. ob 10-ih) pa bo v prostorih območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Krškem še javni dogodek z naslovom: »Jaz – varen otok sredi viharja? Pogovor o odpornosti, okrevanju in povezanosti.« Da bi pomagali, se moramo najprej odkrito pogovarjati. Povezali smo izkušnje, razmisleke in dejstva.
Odvisnost od alkohola uničuje življenje tistega, ki pretirano pije, in njegovo družino, še posebej otroke. Zanje je izjemno pomembno varno okolje za pogovor, včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini v okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov, ki ga zaznamujemo med 9. in 15. februarjem. Pri nas že 4. leto vodi kampanjo Društvo NACOA Slovenija v sodelovanju z Društvom Žarek upanja in Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije ob podpori Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Društvo Nacoa Slovenija je ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov s partnerji pripravilo več dogodkov; predstavitev knjige, pogovor z odraslimi otroki alkoholikov, jutri dopoldne (13. 2. ob 10-ih) pa bo v prostorih območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Krškem še javni dogodek z naslovom: »Jaz – varen otok sredi viharja? Pogovor o odpornosti, okrevanju in povezanosti.« Da bi pomagali, se moramo najprej odkrito pogovarjati. Povezali smo izkušnje, razmisleke in dejstva.
Vsakdo si želi, da bi se lahko gibal neodvisno in varno. Da bi bilo to omogočeno tudi invalidom, pa je treba zanje prilagoditi okolje, in to tako na prostem kot v notranjosti javnih zgradb, in odstraniti vse ovire, ki jim onemogočajo varen dostop. Ker pa je v sodobnem času zelo pomembna tudi digitalna dostopnost, se s tem ukvarja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki so ga pred dnevi predstavili v Mariboru.
Vsakdo si želi, da bi se lahko gibal neodvisno in varno. Da bi bilo to omogočeno tudi invalidom, pa je treba zanje prilagoditi okolje, in to tako na prostem kot v notranjosti javnih zgradb, in odstraniti vse ovire, ki jim onemogočajo varen dostop. Ker pa je v sodobnem času zelo pomembna tudi digitalna dostopnost, se s tem ukvarja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki so ga pred dnevi predstavili v Mariboru.
Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.
Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.
Ob kulturnem prazniku so po Sloveniji pripravili različne dogodke, muzeji in galerije pa imajo dan odprtih vrat. Med drugim je mariborska enota Združenja dramskih umetnikov opoldne pripravila deveti recital ob Florijanovem spomeniku na Grajskem trgu v Mariboru, kjer so aktivni in upokojeni igralci mariborske Drame interpretirali Prešernovo poezijo. Pred mikrofonom smo ujeli Vlada Novaka, ko je kot prvi interpretiral Zdravljico, pred tem pa smo obiskali različna prizorišča in se pogovarjali z Mariborčani, ki so si danes vzeli čas za umetnost in kulturo.
Ob kulturnem prazniku so po Sloveniji pripravili različne dogodke, muzeji in galerije pa imajo dan odprtih vrat. Med drugim je mariborska enota Združenja dramskih umetnikov opoldne pripravila deveti recital ob Florijanovem spomeniku na Grajskem trgu v Mariboru, kjer so aktivni in upokojeni igralci mariborske Drame interpretirali Prešernovo poezijo. Pred mikrofonom smo ujeli Vlada Novaka, ko je kot prvi interpretiral Zdravljico, pred tem pa smo obiskali različna prizorišča in se pogovarjali z Mariborčani, ki so si danes vzeli čas za umetnost in kulturo.
Znan je tekmovalni spored 60. Borštnikovega srečanja. Selektorica Ajda Rooss si je ogledala približno 120 produkcij pretekle sezone in ugotavlja, da so jo nagovorili predvsem umetniško celoviti izdelki, ki se v svoji univerzalnosti upajo srečati z najglobljimi družbenimi in človeškimi vprašanji. V tekmovalnem sporedu sta tudi dve predstavi gledališč iz regije, mariborske Drame in koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj. Jubilejni Borštnikov festival bo letos med 2. in 15. junijem, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da ima festival odmev v slovenskem gledališču; med drugim z izborom tekmovalnih predstav vpliva na trende oziroma na repertoarno politiko. Kdo prejme Borštnikov prstan za življenjsko delo, bomo izvedeli maja, letos bo to igralka.
Znan je tekmovalni spored 60. Borštnikovega srečanja. Selektorica Ajda Rooss si je ogledala približno 120 produkcij pretekle sezone in ugotavlja, da so jo nagovorili predvsem umetniško celoviti izdelki, ki se v svoji univerzalnosti upajo srečati z najglobljimi družbenimi in človeškimi vprašanji. V tekmovalnem sporedu sta tudi dve predstavi gledališč iz regije, mariborske Drame in koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj. Jubilejni Borštnikov festival bo letos med 2. in 15. junijem, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da ima festival odmev v slovenskem gledališču; med drugim z izborom tekmovalnih predstav vpliva na trende oziroma na repertoarno politiko. Kdo prejme Borštnikov prstan za življenjsko delo, bomo izvedeli maja, letos bo to igralka.
V aktualni temi smo se ustavili v starodavnem mestu – na Ptuju, kjer bodo obiskovalci kmalu lahko povzpeli na ptujski Mestni stolp. Posebnost tega stolpa je tudi ura, ki jo nekateri povezujejo z renesančnim umetnikom in genijem Leonardom da Vincijem. Pa je zgodba resnična?
V aktualni temi smo se ustavili v starodavnem mestu – na Ptuju, kjer bodo obiskovalci kmalu lahko povzpeli na ptujski Mestni stolp. Posebnost tega stolpa je tudi ura, ki jo nekateri povezujejo z renesančnim umetnikom in genijem Leonardom da Vincijem. Pa je zgodba resnična?
Od spektakularnih meteornih rojev, popolnega luninega in delnega sončnega mrka, do še vedno visoke aktivnosti sonca in potencialnih severnih sijev, vidnih tudi iz Slovenije. Leto je in še bo prineslo kar nekaj zanimivih astronomskih dogodkov. Kdaj in zakaj se velja zazreti v nočno nebo? O tem z doktorjem Igorjem Žiberno.
Od spektakularnih meteornih rojev, popolnega luninega in delnega sončnega mrka, do še vedno visoke aktivnosti sonca in potencialnih severnih sijev, vidnih tudi iz Slovenije. Leto je in še bo prineslo kar nekaj zanimivih astronomskih dogodkov. Kdaj in zakaj se velja zazreti v nočno nebo? O tem z doktorjem Igorjem Žiberno.