Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
V mariborski knjigarni Mariborka bo socialna pedagoginja magistrica Lidija Šket Kamenšek jutri popoldne - 16. 1. ob 17-ih - predstavila svojo pravljico Pogumni snežakec in odgovarjala na vprašanja, povezana s pozornostjo otrok in vzbujanjem njihovega zanimanja za branje. Pred kratkim je izšel ponatis njenega priročnika o ADHD - motnji pozornosti s hiperaktivnostjo Ampak Danes Hočem Drugače. S tem področjem se ukvarja že četrt stoletja, ustanovila je zavod Izjemni in tako pomaga staršem in učiteljem prepoznavati to duševno stanje in takega otroka pravilno usmerjati. Pogosto prihaja zaradi nerazumevanja te težave v okoljih, kjer je zaželeno normirano obnašanje, na primer v šoli, tudi do velikih napetosti in stresa; s primernim pristopom pa je to mogoče omiliti. Kako je živeti z ADHD, bosta povedala tudi Matej in njegova mama Vesna iz Maribora.
V mariborski knjigarni Mariborka bo socialna pedagoginja magistrica Lidija Šket Kamenšek jutri popoldne - 16. 1. ob 17-ih - predstavila svojo pravljico Pogumni snežakec in odgovarjala na vprašanja, povezana s pozornostjo otrok in vzbujanjem njihovega zanimanja za branje. Pred kratkim je izšel ponatis njenega priročnika o ADHD - motnji pozornosti s hiperaktivnostjo Ampak Danes Hočem Drugače. S tem področjem se ukvarja že četrt stoletja, ustanovila je zavod Izjemni in tako pomaga staršem in učiteljem prepoznavati to duševno stanje in takega otroka pravilno usmerjati. Pogosto prihaja zaradi nerazumevanja te težave v okoljih, kjer je zaželeno normirano obnašanje, na primer v šoli, tudi do velikih napetosti in stresa; s primernim pristopom pa je to mogoče omiliti. Kako je živeti z ADHD, bosta povedala tudi Matej in njegova mama Vesna iz Maribora.
Tri rejnice – Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča, Smiljka Turk iz Puconcev in Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah – so konec novembra lani prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Obiskali smo Bojano Holer, ki se je odločila za rejništvo skupaj z možem Romanom; prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti.
Tri rejnice – Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča, Smiljka Turk iz Puconcev in Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah – so konec novembra lani prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Obiskali smo Bojano Holer, ki se je odločila za rejništvo skupaj z možem Romanom; prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo spomnili, da bo Radio Maribor v letošnjem letu dopolnil 80 let delovanja - pa tudi - zakaj imamo radijci na novem koledarju kar dve pomembni obletnici.
V Aktualni temi smo spomnili, da bo Radio Maribor v letošnjem letu dopolnil 80 let delovanja - pa tudi - zakaj imamo radijci na novem koledarju kar dve pomembni obletnici.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Prisluhnite radijski zgodbi o dveh, pravzaprav o štirih srčnih ljudeh: Saša Popelar in Bobby Markoja - oskrbnika koče na Žavcarjevem vrhu, Vid Gorjup, ki se je 10. oktobra 1954 udeležil slovesne otvoritve koče in bil 70 let pozneje spet tam ter Janez Drev, ki "na žavcarja" prihaja v vseh letnih časih od leta 1956. Praviloma s fotografskim aparatom. Razstavo njegovih fotografij si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve - na ograji ob Mladinski ulici.
Prisluhnite radijski zgodbi o dveh, pravzaprav o štirih srčnih ljudeh: Saša Popelar in Bobby Markoja - oskrbnika koče na Žavcarjevem vrhu, Vid Gorjup, ki se je 10. oktobra 1954 udeležil slovesne otvoritve koče in bil 70 let pozneje spet tam ter Janez Drev, ki "na žavcarja" prihaja v vseh letnih časih od leta 1956. Praviloma s fotografskim aparatom. Razstavo njegovih fotografij si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve - na ograji ob Mladinski ulici.
Pred najdaljšo nočjo v letu smo v živo obiskali Zavod za turizem Maribor, Urgentni center UKC Maribor in Gasilsko brigado Maribor. Naši sogovorniki so bili: Monika Jurišič Hlevnjak, dr. Gregor Prosen in mag. Aleš Ciringer.
Pred najdaljšo nočjo v letu smo v živo obiskali Zavod za turizem Maribor, Urgentni center UKC Maribor in Gasilsko brigado Maribor. Naši sogovorniki so bili: Monika Jurišič Hlevnjak, dr. Gregor Prosen in mag. Aleš Ciringer.
Konec novembra je na Siciliji potekalo kuharsko tekmovanje za najboljšega mladega kuharja Evrope. Našo državo je zastopala 22-letna Štajerka Kaja Naveršnik, mlada gospodinja na poznani turistični kmetiji Kovačnik na Planici nad Framom. S tradicionalno gobovo juho, ki jo je poimenovala An ban en goban, je sodnikom na krožniku pričarala pohorski gozd, jih navdušila in se uvrstila med 8 najboljših mladih kuharjev Evrope. Vtise s tekmovanja je delila tudi z nami.
Konec novembra je na Siciliji potekalo kuharsko tekmovanje za najboljšega mladega kuharja Evrope. Našo državo je zastopala 22-letna Štajerka Kaja Naveršnik, mlada gospodinja na poznani turistični kmetiji Kovačnik na Planici nad Framom. S tradicionalno gobovo juho, ki jo je poimenovala An ban en goban, je sodnikom na krožniku pričarala pohorski gozd, jih navdušila in se uvrstila med 8 najboljših mladih kuharjev Evrope. Vtise s tekmovanja je delila tudi z nami.
Verniki praznujejo božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Božič, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Verniki praznujejo božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Božič, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori prihaja iz Tešove pri Vranskem. Že 44 let opravlja ta poklic, od leta 1995 v Nemčiji, trenutno v Münchnu, kjer je župnik slovenske katoliške župnije. V Aktualni temi na Radiu Maribor nas je spomnil na svojo najbolj nenavadno in nepozabno polnočnico.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori prihaja iz Tešove pri Vranskem. Že 44 let opravlja ta poklic, od leta 1995 v Nemčiji, trenutno v Münchnu, kjer je župnik slovenske katoliške župnije. V Aktualni temi na Radiu Maribor nas je spomnil na svojo najbolj nenavadno in nepozabno polnočnico.
V Mariboru so predpraznični čas okrasili tudi s pesmijo na Koledovanju Mariborskem, ki sta ga pripravila Društvo Hiša! in zavod Visit Maribor. Prvič so na ulicah dopoldne peli zbori učencev in dijakov, že desetič pa zvečer odrasli zbori in vokalne skupine in tako nekaj prazničnega vzdušja vnesli tudi med tiste, ki so hiteli po ulicah po opravkih. Utrinke smo strnili v reportažo.
V Mariboru so predpraznični čas okrasili tudi s pesmijo na Koledovanju Mariborskem, ki sta ga pripravila Društvo Hiša! in zavod Visit Maribor. Prvič so na ulicah dopoldne peli zbori učencev in dijakov, že desetič pa zvečer odrasli zbori in vokalne skupine in tako nekaj prazničnega vzdušja vnesli tudi med tiste, ki so hiteli po ulicah po opravkih. Utrinke smo strnili v reportažo.
Snežna dobra vila je prižgala praznične luči v Vilinskem mestu v mariborskem Vetrinjskem dvoru že konec novembra, v petek popoldne pa bodo tam s polno paro zagnali program. Do 28. decembra bodo otroke in odrasle spodbujali k ustvarjalnosti in povezovanju starih veščin z novimi, pripravili koncerte, glasbene pravljice, gledališke in plesne predstave, raziskovalne sprehode, vilinski disko in ulično gledališče. Organizatorji želijo spomniti, da praznični čas ni čas nakupovanja in materialnih dobrin, temveč priložnost, da si vzamemo čas za tiste, ki jih imamo najraje.
Snežna dobra vila je prižgala praznične luči v Vilinskem mestu v mariborskem Vetrinjskem dvoru že konec novembra, v petek popoldne pa bodo tam s polno paro zagnali program. Do 28. decembra bodo otroke in odrasle spodbujali k ustvarjalnosti in povezovanju starih veščin z novimi, pripravili koncerte, glasbene pravljice, gledališke in plesne predstave, raziskovalne sprehode, vilinski disko in ulično gledališče. Organizatorji želijo spomniti, da praznični čas ni čas nakupovanja in materialnih dobrin, temveč priložnost, da si vzamemo čas za tiste, ki jih imamo najraje.
Smučarski klub Gornja Radgona je v soboto pripravil tradicionalni že 42. sejem rabljene smučarske opreme. Letos so ga prvič izpeljali na sejmišču, kot običajno pa so na dogodku sprejemali prijave za šolo smučanja na Kopah. Zanimanje je bilo kot običajno veliko, nič manjše pa za smučarsko opremo. Ob koncu tedna, ko so na primer na Mariborskem Pohorju z Arehom in pri Treh kraljih odprli smučarsko sezono, smo se pogovarjali z malimi in velikimi smučarji iz Gornje Radgone in okolice ter nepričakovano naleteli na dragulj – na enega od treh prvih učiteljev smučanja v Pomurju, ki prihaja iz Maribora, 92-letnega Milana Nekrepa starejšega.
Smučarski klub Gornja Radgona je v soboto pripravil tradicionalni že 42. sejem rabljene smučarske opreme. Letos so ga prvič izpeljali na sejmišču, kot običajno pa so na dogodku sprejemali prijave za šolo smučanja na Kopah. Zanimanje je bilo kot običajno veliko, nič manjše pa za smučarsko opremo. Ob koncu tedna, ko so na primer na Mariborskem Pohorju z Arehom in pri Treh kraljih odprli smučarsko sezono, smo se pogovarjali z malimi in velikimi smučarji iz Gornje Radgone in okolice ter nepričakovano naleteli na dragulj – na enega od treh prvih učiteljev smučanja v Pomurju, ki prihaja iz Maribora, 92-letnega Milana Nekrepa starejšega.
Mišičev vodarski dan je minuli torek v Mariboru zbral strokovnjake s področja upravljanja, urejanja in varovanja voda. Več sto jih je razpravljalo o aktualnih in praktičnih projektih, pa tudi o lanskih poplavah. Enega od osrednjih tematskih sklopov povzema Sara Zmrzlak.
Mišičev vodarski dan je minuli torek v Mariboru zbral strokovnjake s področja upravljanja, urejanja in varovanja voda. Več sto jih je razpravljalo o aktualnih in praktičnih projektih, pa tudi o lanskih poplavah. Enega od osrednjih tematskih sklopov povzema Sara Zmrzlak.
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
»Atomska bomba je skupek zla«, je povedala Sadae Kasaoka, ki je preživela atomski bombni napad na Hirošimo, na odprtju razstave v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Tam je prvič v Sloveniji na ogled potujoča razstava o uničujočih posledicah atomskih bomb, ki so ju ZDA avgusta 1945 odvrgle na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Odprtja so se udeležili številni visoki gostje iz Slovenije in Japonske in ga pospremili s pozivi k miru. Ti bi morali biti glasnejši od vsega rožljanja z jedrskim orožjem, ki vzbuja strah in sili k razmisleku in ukrepanju. Udeležili smo se odprtja razstave in zanimive razprave v spremljevalnem sporedu. (Na fotografiji je zvita steklenica, kar priča o izjemno visoki temperaturi ozračja po eksploziji atomske bombe; vročina je hude opekline povzročila tudi na oddaljenosti 3,5 km od kraja detonacije.)
»Atomska bomba je skupek zla«, je povedala Sadae Kasaoka, ki je preživela atomski bombni napad na Hirošimo, na odprtju razstave v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Tam je prvič v Sloveniji na ogled potujoča razstava o uničujočih posledicah atomskih bomb, ki so ju ZDA avgusta 1945 odvrgle na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Odprtja so se udeležili številni visoki gostje iz Slovenije in Japonske in ga pospremili s pozivi k miru. Ti bi morali biti glasnejši od vsega rožljanja z jedrskim orožjem, ki vzbuja strah in sili k razmisleku in ukrepanju. Udeležili smo se odprtja razstave in zanimive razprave v spremljevalnem sporedu. (Na fotografiji je zvita steklenica, kar priča o izjemno visoki temperaturi ozračja po eksploziji atomske bombe; vročina je hude opekline povzročila tudi na oddaljenosti 3,5 km od kraja detonacije.)
Že dobro leto ob sredah dopoldne v mariborski Knjižnici Nova vas poteka Umovadba. Pobudnik tega programa je bil Zavod za dolgotrajno pomoč Aloja, ki pomaga obolelim z demenco in njihovim svojcem; Mariborska knjižnica pa sodeluje s prostorom in didaktičnimi pripomočki oziroma igrami, ki jih sicer uporabljajo otroci. Partnerja s skupnimi močmi pomagata ranljivi skupini in tudi tistim, ki želijo delovati preventivno zoper demenco in krepiti miselne sposobnosti, ko začnejo te s starostjo pešati. Umovadba je pred kratkim prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic, tu pa je zapis s srečanja neke srede.
Že dobro leto ob sredah dopoldne v mariborski Knjižnici Nova vas poteka Umovadba. Pobudnik tega programa je bil Zavod za dolgotrajno pomoč Aloja, ki pomaga obolelim z demenco in njihovim svojcem; Mariborska knjižnica pa sodeluje s prostorom in didaktičnimi pripomočki oziroma igrami, ki jih sicer uporabljajo otroci. Partnerja s skupnimi močmi pomagata ranljivi skupini in tudi tistim, ki želijo delovati preventivno zoper demenco in krepiti miselne sposobnosti, ko začnejo te s starostjo pešati. Umovadba je pred kratkim prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic, tu pa je zapis s srečanja neke srede.
V času od 26. 11. do 1. 12. 2024 je bilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani prizorišče že 40. slovenskega knjižnega sejma. Besedo in prostor imajo knjige v vseh oblikah, za vse bralce. Vsak obiskovalec najde kaj zase. Na voljo so številni dogodki, pogovori in srečanja z avtorji, prevajalci, ilustratorji, založniki … V okviru sejma je bila tudi podelitev nagrade in priznanja slovenske sekcije IBBY. Te se podeljujejo promotorjem mladinske književnosti in promotorjem branja, ki delajo neposredno v praksi z mladinsko književnostjo in z mladimi bralci ter pri tem dosegajo izjemne uspehe. V letu 2024 je prejemnica priznanja tudi šolska knjižničarka Prve gimnazije Maribor Metka Kostanjevec. Pred mikrofon smo jo povabili, da nam pove, kaj njej pomeni branje in kako navdušenje za branje širiti med mladimi in tudi širše. Poleg tega pa še o pomenu branja v sedanjem času, o pogovorih o branju, o delovanju bralnih klubov …
V času od 26. 11. do 1. 12. 2024 je bilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani prizorišče že 40. slovenskega knjižnega sejma. Besedo in prostor imajo knjige v vseh oblikah, za vse bralce. Vsak obiskovalec najde kaj zase. Na voljo so številni dogodki, pogovori in srečanja z avtorji, prevajalci, ilustratorji, založniki … V okviru sejma je bila tudi podelitev nagrade in priznanja slovenske sekcije IBBY. Te se podeljujejo promotorjem mladinske književnosti in promotorjem branja, ki delajo neposredno v praksi z mladinsko književnostjo in z mladimi bralci ter pri tem dosegajo izjemne uspehe. V letu 2024 je prejemnica priznanja tudi šolska knjižničarka Prve gimnazije Maribor Metka Kostanjevec. Pred mikrofon smo jo povabili, da nam pove, kaj njej pomeni branje in kako navdušenje za branje širiti med mladimi in tudi širše. Poleg tega pa še o pomenu branja v sedanjem času, o pogovorih o branju, o delovanju bralnih klubov …
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker je največ pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker je največ pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Smo v letu Rudolfa Maistra, pesnika, generala, domoljuba. 29. marca smo zaznamovali 150. obletnico njegovega rojstva in 26. julija 90. obletnico njegove smrti. Niz dogodkov se je začel februarja v Ljubljani z večerom njegovih pesmi, v petek je bila v Kamniku osrednja proslava ob Dnevu Rudolfa Maistra, sinoči pa so v Mariboru pripravili javno dokumentarno-umetniško uprizoritev z naslovom 47 minut, Maistrova akcija za Maribor in spomnili na zgodnje ure 23. novembra 1918, ko je general s soborci razorožil zeleno gardo oziroma nemško-avstrijsko varnostno stražo t. i. Schutzwehr in prevzel nadzor in oblast v mestu. Dogodek je bil sad sodelovanja številnih mariborskih zavodov, vreden izdatne reportaže.
Smo v letu Rudolfa Maistra, pesnika, generala, domoljuba. 29. marca smo zaznamovali 150. obletnico njegovega rojstva in 26. julija 90. obletnico njegove smrti. Niz dogodkov se je začel februarja v Ljubljani z večerom njegovih pesmi, v petek je bila v Kamniku osrednja proslava ob Dnevu Rudolfa Maistra, sinoči pa so v Mariboru pripravili javno dokumentarno-umetniško uprizoritev z naslovom 47 minut, Maistrova akcija za Maribor in spomnili na zgodnje ure 23. novembra 1918, ko je general s soborci razorožil zeleno gardo oziroma nemško-avstrijsko varnostno stražo t. i. Schutzwehr in prevzel nadzor in oblast v mestu. Dogodek je bil sad sodelovanja številnih mariborskih zavodov, vreden izdatne reportaže.
Črna kronika priča o tem, da delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami še zdaleč ni končano. 25. novembra bomo zaznamovali mednarodni dan, posvečen tej problematiki, pred dnevi pa so na Ptuju zaznamovali 20 let tamkajšnje varne hiše. V njej je trenutno 6 žensk in prav toliko otrok, pomoč pa poiščejo ženske vseh generacij; vsaj 70 odstotkov si jih uspe urediti življenje in se ne vrnejo v nasilno okolje.
Črna kronika priča o tem, da delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami še zdaleč ni končano. 25. novembra bomo zaznamovali mednarodni dan, posvečen tej problematiki, pred dnevi pa so na Ptuju zaznamovali 20 let tamkajšnje varne hiše. V njej je trenutno 6 žensk in prav toliko otrok, pomoč pa poiščejo ženske vseh generacij; vsaj 70 odstotkov si jih uspe urediti življenje in se ne vrnejo v nasilno okolje.
V sredo in četrtek bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru potekal 9. Karierni sejem poklicev in izobraževanja. Namenjen je učencem višjih razredov osnovne šole in višjih letnikov srednje šole, pa tudi staršem in svetovalnim ter strokovnim delavcem, ki bodo na sejmu lahko spoznali možnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju. Dogajanje na sejmu smo podrobneje predstavili v tokratni aktualni temi.
V sredo in četrtek bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru potekal 9. Karierni sejem poklicev in izobraževanja. Namenjen je učencem višjih razredov osnovne šole in višjih letnikov srednje šole, pa tudi staršem in svetovalnim ter strokovnim delavcem, ki bodo na sejmu lahko spoznali možnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju. Dogajanje na sejmu smo podrobneje predstavili v tokratni aktualni temi.
Na Ptuju so pred prazniki pripravili obnovitveni tečaj cestno-prometnih predpisov in praktične vožnje za starejše voznike motornih vozil. Gre za dogodek, ki ga zadnjih nekaj let pripravljata ptujska: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov. Udeležba je bila številčna, avtorica reportaže pa je tudi sama osvežila znanje, poklepetala z vozniki in inštruktorji in se z njimi peljala po Ptuju.
Na Ptuju so pred prazniki pripravili obnovitveni tečaj cestno-prometnih predpisov in praktične vožnje za starejše voznike motornih vozil. Gre za dogodek, ki ga zadnjih nekaj let pripravljata ptujska: Svet za preventivo in vzgojo v cestnem prometu in Združenje šoferjev in avtomehanikov. Udeležba je bila številčna, avtorica reportaže pa je tudi sama osvežila znanje, poklepetala z vozniki in inštruktorji in se z njimi peljala po Ptuju.
Govorili smo o ekoloških živilih v šolah in vrtcih. Slišali smo, kako pomembno je, da občutljive skupne kot so denimo otroci uživajo na tak način pridelano hrano, saj raziskave kažejo, da z različnimi, tudi s škodljivimi snovmi obremenjena hrana vpliva na otrokov kognitivni razvoj.
Govorili smo o ekoloških živilih v šolah in vrtcih. Slišali smo, kako pomembno je, da občutljive skupne kot so denimo otroci uživajo na tak način pridelano hrano, saj raziskave kažejo, da z različnimi, tudi s škodljivimi snovmi obremenjena hrana vpliva na otrokov kognitivni razvoj.
Prve dni novembra, je spomin na pokojne osebe, še kako živ in marsikje tudi nezaceljen. Nedavno je izšla knjiga Preobrazba bolečine, avtorja patra Ivana Platovnjaka, jezuita Slovenske province Družbe Jezusove. Knjiga poleg nasvetov in spodbud, ponuja konkretno pomoč za žalujoče in koristi tudi tistim, ki spremljajo ljudi na poti žalovanja. Se žalovanje sploh kdaj konča?
Prve dni novembra, je spomin na pokojne osebe, še kako živ in marsikje tudi nezaceljen. Nedavno je izšla knjiga Preobrazba bolečine, avtorja patra Ivana Platovnjaka, jezuita Slovenske province Družbe Jezusove. Knjiga poleg nasvetov in spodbud, ponuja konkretno pomoč za žalujoče in koristi tudi tistim, ki spremljajo ljudi na poti žalovanja. Se žalovanje sploh kdaj konča?
Septembra smo se spomnili 120 letnice rojstva književnika in politika Edvarda Kocbeka. Njegova zbirka novel Strah in pogum je del gradiva za letošnji msturitetni esej z naslovom: Človek na razpotjih časa
Septembra smo se spomnili 120 letnice rojstva književnika in politika Edvarda Kocbeka. Njegova zbirka novel Strah in pogum je del gradiva za letošnji msturitetni esej z naslovom: Človek na razpotjih časa
Prisluhnite praznični oddaji v čast 31.oktobru – dnevu reformacije. Mikrofonsko se bomo preselili v Evangeličanski center v prekmurski prestolnici Murski Soboti. Sodelovali bodo: evangeličanski škof mag.Leon Novak kot gostitelj ter slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika akademik dr.Marko Jesenšek, prof.pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr.Borut Holcman in domačinka dr.Klaudija Sedar, jezikoslovka, dobra poznavalka zgodovine Prekmurja in protestantizma, direktorica murskosobošnega Zavoda Primož Trubar, je pa tudi članica Programskega sveta RTV Slovenija. Torej kako revolucionarnih duh protestantizma šestnajstega stoletja nagovarja ta sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času…
Prisluhnite praznični oddaji v čast 31.oktobru – dnevu reformacije. Mikrofonsko se bomo preselili v Evangeličanski center v prekmurski prestolnici Murski Soboti. Sodelovali bodo: evangeličanski škof mag.Leon Novak kot gostitelj ter slavist, strokovnjak za zgodovino slovenskega jezika akademik dr.Marko Jesenšek, prof.pravne zgodovine na Pravni fakulteti Univerze v Mariboru dr.Borut Holcman in domačinka dr.Klaudija Sedar, jezikoslovka, dobra poznavalka zgodovine Prekmurja in protestantizma, direktorica murskosobošnega Zavoda Primož Trubar, je pa tudi članica Programskega sveta RTV Slovenija. Torej kako revolucionarnih duh protestantizma šestnajstega stoletja nagovarja ta sociokulturni in duhovni okvir slovenstva v današnjem času…
Praznični dan, četrtek, 31. oktober, smo v nočnem programu začeli s pogovorom o pomenu reformacije za slovenski jezik. Gost Staneta Kocutarja je bil prof. dr. MARKO JESENŠEK.
Praznični dan, četrtek, 31. oktober, smo v nočnem programu začeli s pogovorom o pomenu reformacije za slovenski jezik. Gost Staneta Kocutarja je bil prof. dr. MARKO JESENŠEK.
»Ko prispeš v vesolje, imaš najboljši spanec. Vonj solate je izrazitejši, komunikacije povezave z Zemljo pa so celo boljše kot na planetu,« pravi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. V vesolje je odpotoval dvakrat. Na mednarodni vesoljski postaji je živel 139 dni in tam opravil več sprehodov, ki so trajali 32 ur. Med prvim je postal oče. Govorili smo o pripravah, hrani, o nikoli prisotni tišini, žvižganju in majhnih elektrošokih.
»Ko prispeš v vesolje, imaš najboljši spanec. Vonj solate je izrazitejši, komunikacije povezave z Zemljo pa so celo boljše kot na planetu,« pravi ameriški astronavt slovenskih korenin Randy Bresnik. V vesolje je odpotoval dvakrat. Na mednarodni vesoljski postaji je živel 139 dni in tam opravil več sprehodov, ki so trajali 32 ur. Med prvim je postal oče. Govorili smo o pripravah, hrani, o nikoli prisotni tišini, žvižganju in majhnih elektrošokih.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
Pekel na zemlji in na nebu je zadnja knjiga zgodovinarja Saša Radovanoviča, ki osvetljuje prezrti del slovenske zgodovine. V njej boste našli imena do zdaj anonimnih žrtev zavezniških bombardiranj Maribora v letih 1944 in 1945, med katerimi je evidentiranih 768 civilistov. Po Radovanovičevem mnenju je število umrlih še večje, kar je ocena, dejstvo pa je, da je bilo število odvrženih letalskih bomb veliko večje, kot je pogosto prikazano v javnosti. Nad Mariborom so jih odvrgli vsaj 30 tisoč in tri tisoč neeksplodiranih je še vedno pod tem našim največjim mestom ob Dravi, desetina, opremljena s kemičnim oziroma časovnim vžigalnikom, pa tempirana še vedno čaka na izpolnitev temačnega poslanstva. Radijski zapis o tej še vedno živi dediščini druge svetovne vojne je pripravila Sara Zmrzlak.
Ob svetovnem dnevu hrane smo sredino aktulano temo namenili tej življenjsko pomembni dobrini, s katero v času potrošništva pogosto malomarno ravnamo. Posvetili smo se našim prehranjevalnim navadam; izvedeli kako se te spreminjajo skozi čas, in kaj prinašajo nove prehranske smernice v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Ob svetovnem dnevu hrane smo sredino aktulano temo namenili tej življenjsko pomembni dobrini, s katero v času potrošništva pogosto malomarno ravnamo. Posvetili smo se našim prehranjevalnim navadam; izvedeli kako se te spreminjajo skozi čas, in kaj prinašajo nove prehranske smernice v vzgojno-izobraževalnih zavodih.
Raziskava Mladina 2024 je pokazala rekordno nizko stopnjo brezposelnosti mladih, ki pa se kljub izboljšanju makroekonomskih razmer ne počutijo nič bolje kot leta 2018. So tudi bolj pesimistični glede svoje in prihodnosti družbe, najbolj pa jih skrbi stanje zdravstvenega sistema. Raziskava je tudi pokazala, da se mladi bolj zanimajo za politiko, in zaznala zasuk v desno.
Raziskava Mladina 2024 je pokazala rekordno nizko stopnjo brezposelnosti mladih, ki pa se kljub izboljšanju makroekonomskih razmer ne počutijo nič bolje kot leta 2018. So tudi bolj pesimistični glede svoje in prihodnosti družbe, najbolj pa jih skrbi stanje zdravstvenega sistema. Raziskava je tudi pokazala, da se mladi bolj zanimajo za politiko, in zaznala zasuk v desno.
Stari most bo od jutri znova odprt za promet z motornimi vozili. To odločitev je popoldne sporočil mariborski župan Saša Arsenovič in ob tem pojasnil, da bo veljala omejitev hitrosti 30 km/h, na prehitre voznike pa bo prežal radar.
Stari most bo od jutri znova odprt za promet z motornimi vozili. To odločitev je popoldne sporočil mariborski župan Saša Arsenovič in ob tem pojasnil, da bo veljala omejitev hitrosti 30 km/h, na prehitre voznike pa bo prežal radar.
Popotniki so si v okviru dvodnevne študijske ture ogledali Svet konj v Starošincih, Alpaka ranč v Poljčanah, krčmo Janževina v Halozah, Muzej Alfija Nipiča v Jarenini in še kaj.
Popotniki so si v okviru dvodnevne študijske ture ogledali Svet konj v Starošincih, Alpaka ranč v Poljčanah, krčmo Janževina v Halozah, Muzej Alfija Nipiča v Jarenini in še kaj.
Vzroke za zrušenje strehe na športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru preteklo sredo strokovnjaki še preiskujejo, škoda na 1200 kvadratnih metrov veliki dvorani pa bo večmilijonska. O obnovi strehe niti ne razmišljajo, ampak o njenem preprojektiranju in praktično novogradnji.
Vzroke za zrušenje strehe na športni dvorani Zavoda Antona Martina Slomška v Mariboru preteklo sredo strokovnjaki še preiskujejo, škoda na 1200 kvadratnih metrov veliki dvorani pa bo večmilijonska. O obnovi strehe niti ne razmišljajo, ampak o njenem preprojektiranju in praktično novogradnji.
Kabinet mariborskega župana bo odločitev o prevoznosti Glavnega oz. Starega mostu sprejel v sredo, 9. oktobra. Odločitev bo temeljila na podatkih meritev prometa, ki jih bodo opravili dan prej. Če se bodo na občini odločili za ponovno odprtje mostu, župan Saša Arsenovič napoveduje, da se bo to zgodilo že dan pozneje, v četrtek, 10. oktobra.
Kabinet mariborskega župana bo odločitev o prevoznosti Glavnega oz. Starega mostu sprejel v sredo, 9. oktobra. Odločitev bo temeljila na podatkih meritev prometa, ki jih bodo opravili dan prej. Če se bodo na občini odločili za ponovno odprtje mostu, župan Saša Arsenovič napoveduje, da se bo to zgodilo že dan pozneje, v četrtek, 10. oktobra.
Po več kot mesecu dni opozarjanja na nevzdržne razmere za zdravljenje mariborskih onkoloških bolnikov - sredi hrupa, kvarjenja obsevalnikov in prostorske stiske - sta Univerzitetni klinični center Maribor popoldne obiskala predsednik Vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po seznanitvi z vsemi nakopičenimi problemi sta zagotovila, da se bo nadgradnja onkologije pospešeno nadaljevala, tudi denar za nove obsevalnike je zagotovljen, težave s stanovalci Masarykove pa bodo reševali ločeno.
Po več kot mesecu dni opozarjanja na nevzdržne razmere za zdravljenje mariborskih onkoloških bolnikov - sredi hrupa, kvarjenja obsevalnikov in prostorske stiske - sta Univerzitetni klinični center Maribor popoldne obiskala predsednik Vlade Robert Golob in ministrica za zdravje Valentina Prevolnik Rupel. Po seznanitvi z vsemi nakopičenimi problemi sta zagotovila, da se bo nadgradnja onkologije pospešeno nadaljevala, tudi denar za nove obsevalnike je zagotovljen, težave s stanovalci Masarykove pa bodo reševali ločeno.
Športna dvorana Vrbanska je še vedno odkrita, potem ko se je včeraj zrušila tretjina strehe. Zaradi obilnih padavin je uničena tudi notranjost, zato bo škoda precej večja od prvotno ocenjene. Velika sreča je, da ob nesreči v telovadnici ni bilo nikogar. Vzroke še ugotavljajo, na mariborski PU pa so potrdili, da preiskujejo, ali je zrušitev posledica suma kaznivega dejanja.
Športna dvorana Vrbanska je še vedno odkrita, potem ko se je včeraj zrušila tretjina strehe. Zaradi obilnih padavin je uničena tudi notranjost, zato bo škoda precej večja od prvotno ocenjene. Velika sreča je, da ob nesreči v telovadnici ni bilo nikogar. Vzroke še ugotavljajo, na mariborski PU pa so potrdili, da preiskujejo, ali je zrušitev posledica suma kaznivega dejanja.
Rene Gril Rogina je bil v minulem študijskem letu najboljši študent Univerze v Mariboru. Magister matematike, sedaj doktorski študent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, je komisijo prepričal s povprečno oceno 10, avtorstvom in soavtorstvom strokovnih člankov in aktivnim delovanjem v tutorstvu in pri projektih. Rene Gril Rogina matematiko živi. S Saro Zmrzlak se je pogovarjal o vlogi učiteljev in predavateljev, ki so mu pomagali na raziskovalni poti, polnih presežkov. Pa o nerešljivih matematičnih problemih, o matematično korektni izbiri besed, načinu izražanja in pogledu na življenje.
Rene Gril Rogina je bil v minulem študijskem letu najboljši študent Univerze v Mariboru. Magister matematike, sedaj doktorski študent na Fakulteti za naravoslovje in matematiko, je komisijo prepričal s povprečno oceno 10, avtorstvom in soavtorstvom strokovnih člankov in aktivnim delovanjem v tutorstvu in pri projektih. Rene Gril Rogina matematiko živi. S Saro Zmrzlak se je pogovarjal o vlogi učiteljev in predavateljev, ki so mu pomagali na raziskovalni poti, polnih presežkov. Pa o nerešljivih matematičnih problemih, o matematično korektni izbiri besed, načinu izražanja in pogledu na življenje.
Današnje odprtje nove ambulante družinske medicine v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica je pospremila nepregledna množica ljudi brez izbranega zdravnika. 1500 vpisnih mest je bilo kmalu zapolnjenih, zaradi jeze čakajočih, ki so po več urah čakanja ostali praznih rok, je posredovala celo policija.
Današnje odprtje nove ambulante družinske medicine v Zdravstvenem domu Slovenska Bistrica je pospremila nepregledna množica ljudi brez izbranega zdravnika. 1500 vpisnih mest je bilo kmalu zapolnjenih, zaradi jeze čakajočih, ki so po več urah čakanja ostali praznih rok, je posredovala celo policija.
S 1. oktobrom stopi v veljavo nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Ta bo obračunana glede na porabo posameznega odjemalca oz. njegovo obremenjevanje omrežja. Novost je tudi pet časovnih blokov, namesto dosedanjih dveh, in dogovorjena obračunska moč. Za večino gospodinjstev naj bi znesek na položnicah za elektriko ob nespremenjenih navadah ostal enak, ocenjujejo na Agenciji za energijo. Podrobneje pa v prispevku Vesne Martinec.
S 1. oktobrom stopi v veljavo nov sistem obračunavanja omrežnine za električno energijo. Ta bo obračunana glede na porabo posameznega odjemalca oz. njegovo obremenjevanje omrežja. Novost je tudi pet časovnih blokov, namesto dosedanjih dveh, in dogovorjena obračunska moč. Za večino gospodinjstev naj bi znesek na položnicah za elektriko ob nespremenjenih navadah ostal enak, ocenjujejo na Agenciji za energijo. Podrobneje pa v prispevku Vesne Martinec.
V nedeljo dopoldne je bila na Lentu 38. trgatev najstarejše trte na svetu, ki raste v Mariboru. To je bil vrhunec 24-ega festivala, posvečenega mariborski znamenitosti, ki slovi po vsem svetu. Zasluge za to ima magister Jože Protner, ki so ga ob tej priložnosti počastili s priznanjem »1572«. To je po znanstvenih ugotovitvah prva verjetna letnica zasaditve častitljive žametovke. Povezali smo vtise z dogodka.
V nedeljo dopoldne je bila na Lentu 38. trgatev najstarejše trte na svetu, ki raste v Mariboru. To je bil vrhunec 24-ega festivala, posvečenega mariborski znamenitosti, ki slovi po vsem svetu. Zasluge za to ima magister Jože Protner, ki so ga ob tej priložnosti počastili s priznanjem »1572«. To je po znanstvenih ugotovitvah prva verjetna letnica zasaditve častitljive žametovke. Povezali smo vtise z dogodka.
Po izdaji prvih odločb in zdaj tudi po javni informaciji, da je mariborska občina pozabila zaračunavati zakonsko predpisan komunalni prispevek za priklop na kanalizacijo in da se je to vleklo več let, je zdaj jasno, da bo ta strošek treba poravnati.
Po izdaji prvih odločb in zdaj tudi po javni informaciji, da je mariborska občina pozabila zaračunavati zakonsko predpisan komunalni prispevek za priklop na kanalizacijo in da se je to vleklo več let, je zdaj jasno, da bo ta strošek treba poravnati.
Onkološki bolnici, ki sta pred mesecem dni opozorili na nevzdržne razmere za zdravljenje na mariborski onkologiji, tokrat z novim javnim pozivom začenjata akcijo zbiranja denarja.
Onkološki bolnici, ki sta pred mesecem dni opozorili na nevzdržne razmere za zdravljenje na mariborski onkologiji, tokrat z novim javnim pozivom začenjata akcijo zbiranja denarja.
V športnem parku Marjeta na Dravskem polju je potekala tekma drugega kroga nogometnega pokala Slovenije med domačim Športnim društvom in Mariborom. Na lokalnem prazniku nogometa, ki ga je v reportažni zapis strnil Robert Levstek, so pred 2000 obiskovalci vijoličasti zabili štiri gole v prvem polčasu in tekmo mirno pripeljali do konca, a bolj kot igra in rezultat je bilo v ospredju druženje in veliko tega, kar lahko najpopularnejša igra z žogo na svetu ponudi izven prvoligaških stadionov.
V športnem parku Marjeta na Dravskem polju je potekala tekma drugega kroga nogometnega pokala Slovenije med domačim Športnim društvom in Mariborom. Na lokalnem prazniku nogometa, ki ga je v reportažni zapis strnil Robert Levstek, so pred 2000 obiskovalci vijoličasti zabili štiri gole v prvem polčasu in tekmo mirno pripeljali do konca, a bolj kot igra in rezultat je bilo v ospredju druženje in veliko tega, kar lahko najpopularnejša igra z žogo na svetu ponudi izven prvoligaških stadionov.
Zmagovalka 29. Onine zgodbe, natečaja uredništva revije Onaplus in priloge Ona za najboljšo kratko zgodbo je Mariborčanka Petra Bauman, pesnica, pisateljica, moderatorka prireditev in novinarka. Naslov njene zmagovalne kratke zgodbe je Rojstni dan in ima resnično ozadje. Njen zmagovalni trenutek smo izkoristili tudi za konstruktivno-kritičen pogovor o odnosu družbe in Maribora do svojih ustvarjalcev in ustvarjalk.
Zmagovalka 29. Onine zgodbe, natečaja uredništva revije Onaplus in priloge Ona za najboljšo kratko zgodbo je Mariborčanka Petra Bauman, pesnica, pisateljica, moderatorka prireditev in novinarka. Naslov njene zmagovalne kratke zgodbe je Rojstni dan in ima resnično ozadje. Njen zmagovalni trenutek smo izkoristili tudi za konstruktivno-kritičen pogovor o odnosu družbe in Maribora do svojih ustvarjalcev in ustvarjalk.
V Mariboru se začenja mednarodni festival dokumentarnega filma DokuDoc, ki bo v lutkovnem gledališču ponujal na ogled izbrane filme vse do nedelje. Mi pa smo vstopili v svet odvisnosti, in to z mariborsko premiero filma Gram srca, ki ga programska knjižica napoveduje za zadnji dan festivala. Kako biti zmagovalec, ko si doktor porazov? Kako verjeti v življenje, ko si pripravljen na smrt? Kako povedati zgodbo z žalostnim koncem? Prisluhnite pogovoru s producentom Boštjanom Brezovnikom.
V Mariboru se začenja mednarodni festival dokumentarnega filma DokuDoc, ki bo v lutkovnem gledališču ponujal na ogled izbrane filme vse do nedelje. Mi pa smo vstopili v svet odvisnosti, in to z mariborsko premiero filma Gram srca, ki ga programska knjižica napoveduje za zadnji dan festivala. Kako biti zmagovalec, ko si doktor porazov? Kako verjeti v življenje, ko si pripravljen na smrt? Kako povedati zgodbo z žalostnim koncem? Prisluhnite pogovoru s producentom Boštjanom Brezovnikom.
Odbojka je tudi zaradi uspehov slovenske moške reprezentance zadnja leta zelo popularen šport. Začetki te športne zvrsti na Slovenskem pa segajo v leto 1924, ko so jo prvič vadili v telovadnici Sokol Maribor – Matica. Okrogli jubilej bodo te dni v mestu ob Dravi v moškem odbojkarskem klubu i-Vent Maribor zaznamovali s številnimi dogodki. Ob tradicionalnem Skerbinjekovem memorialu bodo v dvorani Tabor odprli razstavo o zgodovini odbojke v Mariboru, pripravljajo pa tudi revialne obračune in odbojkarsko igrišče na Trgu svobode.
Odbojka je tudi zaradi uspehov slovenske moške reprezentance zadnja leta zelo popularen šport. Začetki te športne zvrsti na Slovenskem pa segajo v leto 1924, ko so jo prvič vadili v telovadnici Sokol Maribor – Matica. Okrogli jubilej bodo te dni v mestu ob Dravi v moškem odbojkarskem klubu i-Vent Maribor zaznamovali s številnimi dogodki. Ob tradicionalnem Skerbinjekovem memorialu bodo v dvorani Tabor odprli razstavo o zgodovini odbojke v Mariboru, pripravljajo pa tudi revialne obračune in odbojkarsko igrišče na Trgu svobode.
Vstajenje Primorske je skoraj ponarodela domoljubna pesem, ki je bila zapisana februarja 1944 v kurirski karavli v Križni Gori nad Colom.
Vstajenje Primorske je skoraj ponarodela domoljubna pesem, ki je bila zapisana februarja 1944 v kurirski karavli v Križni Gori nad Colom.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka.
Mesec september je mednarodni mesec ozaveščanja o otroškem raku. Ta bolezen je še vedno najpogostejši vzrok smrti pri otrocih, mlajših od 15 let. Otroci, ki so to zahrbtno bolezen premagali, so se pri nas poimenovali junaki 3. nadstropja, saj so se vsi zdravili v 3. nadstropju ljubljanske Pediatrične klinike. Tako pa se imenuje tudi društvo, ki združuje starše in otroke, ki so skupaj šli skozi premagovanje ene od vrst otroškega raka.