Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Razplet državnozborskih volitev je za Radio Maribor komentiral tudi poznavalec domačega političnega prostora dr. Boris Vezjak. Med drugim izpostavlja, da je Gibanje Svoboda na račun taktičnih volivcev zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev, a vladne koalicije brez poslancev nasprotnega političnega polja ne bo mogoče sestaviti.
Razplet državnozborskih volitev je za Radio Maribor komentiral tudi poznavalec domačega političnega prostora dr. Boris Vezjak. Med drugim izpostavlja, da je Gibanje Svoboda na račun taktičnih volivcev zmagovalec letošnjih parlamentarnih volitev, a vladne koalicije brez poslancev nasprotnega političnega polja ne bo mogoče sestaviti.
Na včerajšnjih volitvah v Državni zbor, desetih v samostojni Sloveniji, je bila volilna udeležba več kot 69-odstotna, po za zdaj še neuradnih delnih rezultatih pa je največ, 28,62 odstotka glasov, osvojilo Gibanje Svoboda. Tik za njim se je uvrstila SDS Janeza Janše, z malo manj kot 28-imi odstotki glasov, v novem sestavu parlamenta pa bo kar sedem strank. Ob NSi-ju z SLS in Fokusom Marka Lotriča, SD in Levici z Vesno prvič tudi Demokrati Anžeta Logarja in Resnica. Danes bodo sicer šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa bodo prišteli še glasovnice, prispele iz tujine. Uradne izide volitev mora Državna volilna komisija razglasiti do sedmega aprila. Že zdaj pa je jasno, da bo koalicijsko usklajevanje nadvse zahtevno. Kaj pa pravijo volivke in volivci? Foto: BoBo
Na včerajšnjih volitvah v Državni zbor, desetih v samostojni Sloveniji, je bila volilna udeležba več kot 69-odstotna, po za zdaj še neuradnih delnih rezultatih pa je največ, 28,62 odstotka glasov, osvojilo Gibanje Svoboda. Tik za njim se je uvrstila SDS Janeza Janše, z malo manj kot 28-imi odstotki glasov, v novem sestavu parlamenta pa bo kar sedem strank. Ob NSi-ju z SLS in Fokusom Marka Lotriča, SD in Levici z Vesno prvič tudi Demokrati Anžeta Logarja in Resnica. Danes bodo sicer šteli še glasovnice, ki bodo prispele po pošti iz Slovenije, čez teden dni pa bodo prišteli še glasovnice, prispele iz tujine. Uradne izide volitev mora Državna volilna komisija razglasiti do sedmega aprila. Že zdaj pa je jasno, da bo koalicijsko usklajevanje nadvse zahtevno. Kaj pa pravijo volivke in volivci? Foto: BoBo
Pred slovesno podelitvijo Glazerjevih nagrad, najvišjih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru, smo pred mikrofon povabili dobitnico Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinjo dr. Majo Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru.
Pred slovesno podelitvijo Glazerjevih nagrad, najvišjih nagrad za dosežke v kulturi in umetnosti v Mariboru, smo pred mikrofon povabili dobitnico Glazerjeve nagrade za življenjsko delo etnologinjo dr. Majo Godina Golija. Univerzitetna profesorica in znanstvenica je z dolgoletnim in poglobljenim raziskovanjem mariborske kulturne dediščine postavila domačemu mestu vrsto trajnih spomenikov. Maribor je tako najbolje etnološko raziskano slovensko mesto, a je po besedah nagrajenke etnologija kot veda potisnjena na obrobje, tudi v slovenskem prostoru.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Disleksija je najpogostejša nevrološko pogojena motnja, ki jo povezujemo predvsem s težavami pri branju ali razumevanju, pa tudi pisanju. Strokovnjaki ocenjujejo, da je med nami med 5 in 10 % ljudi z disleksijo, med njimi pa so tudi številni odrasli, ki v času šolanja niso bili ustrezno obravnavani in svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti.
Saša Mächtig je eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev. Februarja je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in del njegovega opusa je tudi znameniti kiosk K67. V ljutomerskem podjetju Imgrad so jih začeli izdelovati leta 1967 in kmalu so postali prepoznavni, popularni in prodajani. Muzej moderne umetnosti MoMA v New Yorku je kiosk vključil v zbirko oblikovanja 20. stoletja. Ta prepoznavni urbani arhitekturni element doživlja različne usode – od propadanja do oživljanja. Enega obnavljajo dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor in bo še to pomlad stal pred Umetnostno galerijo Maribor. Koščke smo povezali v zgodbo, ki jo bo v prispevku začela kustosinja v UGM Andreja Borin.
Saša Mächtig je eden najvidnejših slovenskih oblikovalcev. Februarja je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo in del njegovega opusa je tudi znameniti kiosk K67. V ljutomerskem podjetju Imgrad so jih začeli izdelovati leta 1967 in kmalu so postali prepoznavni, popularni in prodajani. Muzej moderne umetnosti MoMA v New Yorku je kiosk vključil v zbirko oblikovanja 20. stoletja. Ta prepoznavni urbani arhitekturni element doživlja različne usode – od propadanja do oživljanja. Enega obnavljajo dijaki Tehniškega šolskega centra Maribor in bo še to pomlad stal pred Umetnostno galerijo Maribor. Koščke smo povezali v zgodbo, ki jo bo v prispevku začela kustosinja v UGM Andreja Borin.
Kmetijstvo spada med bolj nevarne gospodarske panoge. Statistični podatki kažejo, da je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. O tem, kje so največja tveganja in kako se jim izogniti, smo izpostavili v aktualni temi.
Kmetijstvo spada med bolj nevarne gospodarske panoge. Statistični podatki kažejo, da je stopnja smrtnih nesreč v kmetijstvu od dva do štirikrat višja kot v večini drugih dejavnosti. O tem, kje so največja tveganja in kako se jim izogniti, smo izpostavili v aktualni temi.
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.
Vsaka druga ženska v Sloveniji je žrtev psihične zlorabe, vsaka peta pa fizične, opozarjajo pri Društvu SOS telefon za ženske in otroke - žrtve nasilja. Žrtve družinskega femicida pa so opomin, ali da ženske ne poiščejo pomoči ali da se sistem na njihovo stisko ne odzove pravočasno in ustrezno. Če bi stene govorile je naslov nacionalne kampanje omenjenega društva ob izidu zvočne knjige V njeni koži. Dostopna je na spletni strani društva; svojo zgodbo pa je opisala tudi Senada Škrijelj. Zaznamovali so jo: življenje v skrajno patriarhalni primarni družini in potem še z dvema nasilnima partnerjema, končno pa tudi osvoboditev in osamosvojitev. Anonimni in zaupni SOS telefon za ženske in otroke je dostopen brez prekinitve - na telefonski številki 080 11 55. Na spletni strani društva so koristne povezave in napotki, v primeru nasilja pa se lahko obrnete na krizne centre in na druge organizacije, v primeru neposredne ogroženosti pa na policijo na številko 113 ali anonimno na številko 080 12 00.
Mariborska knjižnica uvaja novost – senzorično pripovedovanje za nevroatipične otroke, za zdaj v sodelovanju z dvema ustanovama, v prihodnje pa tudi za širšo javnost. Mariborski knjižničarji so se zalogaja lotili v okviru evropskega projekta OSVOBAJAMO HEROJE s partnerji – mariborskima: Centrom za sluh in govor in Osnovno šolo Gustava Šiliha, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnico Lenart. Del projekta je knjiga Pomoč za medveda in druge zgodbe, s pripovedovanjem pa bodo spodbujali ustvarjalnost, empatijo in socialno vključenost
Mariborska knjižnica uvaja novost – senzorično pripovedovanje za nevroatipične otroke, za zdaj v sodelovanju z dvema ustanovama, v prihodnje pa tudi za širšo javnost. Mariborski knjižničarji so se zalogaja lotili v okviru evropskega projekta OSVOBAJAMO HEROJE s partnerji – mariborskima: Centrom za sluh in govor in Osnovno šolo Gustava Šiliha, Knjižnico Josipa Vošnjaka Slovenska Bistrica in Knjižnico Lenart. Del projekta je knjiga Pomoč za medveda in druge zgodbe, s pripovedovanjem pa bodo spodbujali ustvarjalnost, empatijo in socialno vključenost
S pepelnico se je začel postni čas, z njim pa že tudi 40 dni brez alkohola, ki tokrat nagovarja z geslom »KORAK K ČLOVEKU«. Spodbuja k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkohola - nasilja, nesreč in bolezni. Slovenski Karitas se je pridružila vrsta drugih organizacij, tudi Društvo Žarek upanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Društvo NACOA za pomoč otrokom alkoholikov. Te tri organizacije so pred dnevi, v mednarodnem tednu otrok alkoholikov, tudi pripravile javni pogovor o stigmi, ki spremlja družine z alkoholikom in otroke, ki živijo v takšnih družinah. Če stigmatiziramo družine, stigmatiziramo tudi otroke in zato je nujen javen, odkrit in spoštljiv pogovor o alkoholizmu kot bolezni.
S pepelnico se je začel postni čas, z njim pa že tudi 40 dni brez alkohola, ki tokrat nagovarja z geslom »KORAK K ČLOVEKU«. Spodbuja k solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi posledic alkohola - nasilja, nesreč in bolezni. Slovenski Karitas se je pridružila vrsta drugih organizacij, tudi Društvo Žarek upanja, Nacionalni inštitut za javno zdravje in Društvo NACOA za pomoč otrokom alkoholikov. Te tri organizacije so pred dnevi, v mednarodnem tednu otrok alkoholikov, tudi pripravile javni pogovor o stigmi, ki spremlja družine z alkoholikom in otroke, ki živijo v takšnih družinah. Če stigmatiziramo družine, stigmatiziramo tudi otroke in zato je nujen javen, odkrit in spoštljiv pogovor o alkoholizmu kot bolezni.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo dijaki in dijakinje lahko opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
Na Srednji šoli Slovenska Bistrica so se lotili projekta, ki je v slovenskem šolskem prostoru skorajda izjema – na strehi šole nastaja v okviru projekta Uranija večnamenski prostor z astronomsko opazovalnico. S sodobnim teleskopom bodo dijaki in dijakinje lahko opazovali planete, zvezde in različne nebesne pojave, vrata opazovalnice pa nameravajo s prireditvami in predavanji odpreti tudi širši zainteresirani javnosti.
10. februar je dan varne uporabe interneta. V aktualni temi smo opozorili na izzive čezmerne in nevarne rabe spleta in predstavili delo Centra Logout, ki se ukvarja s preventivo in obravnavo tveganih spletnih vedenj.
10. februar je dan varne uporabe interneta. V aktualni temi smo opozorili na izzive čezmerne in nevarne rabe spleta in predstavili delo Centra Logout, ki se ukvarja s preventivo in obravnavo tveganih spletnih vedenj.
Prejšnji teden so na Ptuju razglasili naj športnike leta – med posamezniki sta naziv prejela atlet Kristijan Čeh in odbojkarica Nika Milošič, ekipno pa strelski in rokometni klub. Na seznamu članskih državnih prvakov v individualnih športnih panogah je bil tudi 21-letni Jure Sluga iz Ptuja. Lani jeseni je mladinsko športno pot karateista v kátah končal v svetovnem vrhu - prvič je to uspelo Slovencu! -, zdaj športno pot nadaljuje v članski kategoriji. Mladi športnik je tudi študent fizioterapije in si želi, da bi bil karate ljudem bolj znan ter da bi lahko kot športnik od njega živel.
Prejšnji teden so na Ptuju razglasili naj športnike leta – med posamezniki sta naziv prejela atlet Kristijan Čeh in odbojkarica Nika Milošič, ekipno pa strelski in rokometni klub. Na seznamu članskih državnih prvakov v individualnih športnih panogah je bil tudi 21-letni Jure Sluga iz Ptuja. Lani jeseni je mladinsko športno pot karateista v kátah končal v svetovnem vrhu - prvič je to uspelo Slovencu! -, zdaj športno pot nadaljuje v članski kategoriji. Mladi športnik je tudi študent fizioterapije in si želi, da bi bil karate ljudem bolj znan ter da bi lahko kot športnik od njega živel.
Na kulturni praznik so tudi v Mariboru kulturne ustanove povabile med drugim na oglede in otvoritve razstav, na delavnice in sprehode, povezane s kulturo, in na pesniška recitala. Osrednji in jubilejni deseti v izvedbi igralcev mariborske Drame je bil opoldne na Grajskem trgu, svoj recital z naslovom Povezija – poezija povezuje pa so pripravili zaposleni in študenti članic univerze. Preverili smo kulturni utrip v mestu, tudi na sprehodu z Vidom Kmetičem, ki je udeležence popeljal po lokacijah, zaznamovanih z neposrečenimi odločitvami. Sprehod je začel na promenadi v Mestnem parku, kjer so leta 2009 v času župana Franca Kanglerja kar z motorno žago (še živo) drevo spremenili v skulpturo. Poznaje so ga odstranili in danes na tistem mestu raste novo drevo vrste školjkastolistni graden. Izdelek so si lahko sprehajalci ogledali na fotografiji.
Na kulturni praznik so tudi v Mariboru kulturne ustanove povabile med drugim na oglede in otvoritve razstav, na delavnice in sprehode, povezane s kulturo, in na pesniška recitala. Osrednji in jubilejni deseti v izvedbi igralcev mariborske Drame je bil opoldne na Grajskem trgu, svoj recital z naslovom Povezija – poezija povezuje pa so pripravili zaposleni in študenti članic univerze. Preverili smo kulturni utrip v mestu, tudi na sprehodu z Vidom Kmetičem, ki je udeležence popeljal po lokacijah, zaznamovanih z neposrečenimi odločitvami. Sprehod je začel na promenadi v Mestnem parku, kjer so leta 2009 v času župana Franca Kanglerja kar z motorno žago (še živo) drevo spremenili v skulpturo. Poznaje so ga odstranili in danes na tistem mestu raste novo drevo vrste školjkastolistni graden. Izdelek so si lahko sprehajalci ogledali na fotografiji.
Selektorica Kaja Novosel je dopoldne v Slovenskem narodnem gledališču Maribor predstavila tekmovalni spored 61. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala. Izbrala je 12 predstav med več kot stotimi, ki so imele premiero v prejšnjem koledarskem letu. Njen izbor bomo videli med 8. in 21. Junijem, ob njem pa tradicionalno spremljevalni spored, ki ga je sestavil umetniški vodja festivala Aleš Novak. Selektorica ne želi na silo iskati skupne rdeče niti uprizoritev, ugotavlja pa podobnosti, med drugim v tem, da postajajo uprizoritve vse daljše in da so na splošno empatične. Prav tako je empatičen igralski kolektiv, ki omogoča varno okolje - tudi to je močno sporočilo.
Selektorica Kaja Novosel je dopoldne v Slovenskem narodnem gledališču Maribor predstavila tekmovalni spored 61. Borštnikovega srečanja, osrednjega slovenskega gledališkega festivala. Izbrala je 12 predstav med več kot stotimi, ki so imele premiero v prejšnjem koledarskem letu. Njen izbor bomo videli med 8. in 21. Junijem, ob njem pa tradicionalno spremljevalni spored, ki ga je sestavil umetniški vodja festivala Aleš Novak. Selektorica ne želi na silo iskati skupne rdeče niti uprizoritev, ugotavlja pa podobnosti, med drugim v tem, da postajajo uprizoritve vse daljše in da so na splošno empatične. Prav tako je empatičen igralski kolektiv, ki omogoča varno okolje - tudi to je močno sporočilo.
Leila iz Maribora je kot prostovoljka nenasilne organizacije ISM - International Solidarity Movement decembra za nekaj tednov odpotovala na Zahodni breg, da bi pomagala dokumentirati nasilje, ki ga nad Palestinci izvajajo izraelski: policija, vojska in nezakoniti naseljenci. Pretresli sta jo surovost, s katero preganjajo ljudi z njihovih domov in zemlje, in pozitivnost ljudi kljub temu da že generacije Palestincev živijo, obkrožene z nasiljem in vojno. Sogovornica priimka ne razkriva, da ne bi imela težav pri prehodu meje, ko se bo vračala na Zahodni breg. Še k fotografiji, ki jo je posnela sogovornica Leila - britanski vizualni umetnik Banksy je na betonske bloke na Zahodnem bregu (nasproti svojega hotela v Betlehemu) narisal vizijo razgleda, kot bi morda bil, če ga ne bi onemogočal zid. Ta obenem ponazarja vso krutost delitve ljudi in je kritika družbe, ki zgolj nemo opazuje protipravno prisvajanje okupiranih palestinskih ozemelj, še pove sogovornica.
Leila iz Maribora je kot prostovoljka nenasilne organizacije ISM - International Solidarity Movement decembra za nekaj tednov odpotovala na Zahodni breg, da bi pomagala dokumentirati nasilje, ki ga nad Palestinci izvajajo izraelski: policija, vojska in nezakoniti naseljenci. Pretresli sta jo surovost, s katero preganjajo ljudi z njihovih domov in zemlje, in pozitivnost ljudi kljub temu da že generacije Palestincev živijo, obkrožene z nasiljem in vojno. Sogovornica priimka ne razkriva, da ne bi imela težav pri prehodu meje, ko se bo vračala na Zahodni breg. Še k fotografiji, ki jo je posnela sogovornica Leila - britanski vizualni umetnik Banksy je na betonske bloke na Zahodnem bregu (nasproti svojega hotela v Betlehemu) narisal vizijo razgleda, kot bi morda bil, če ga ne bi onemogočal zid. Ta obenem ponazarja vso krutost delitve ljudi in je kritika družbe, ki zgolj nemo opazuje protipravno prisvajanje okupiranih palestinskih ozemelj, še pove sogovornica.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
Grad Borl je že dve leti spet prepoznaven kraj dogajanja. Zasluge za to ima v prvi vrsti Društvo za oživitev gradu Borl, ki si že dvajset let neutrudno prizadeva oživiti ta kraj in to zgradbo, občina Cirkulane in Zavod Belana pa želita zdaj doseči še več. Pred dnevi so obvestili javnost, da pripravljajo – v tesnem sodelovanju z lokalno in tudi širšo skupnostjo – načrt za upravljanje tega kulturnega spomenika državnega pomena do leta 2031. Pripravili ga bodo do aprila, da ga bo lahko vlada obravnavala in potrdila jeseni. Veter v jadra njihovih prizadevanj so rezultati zadnjih dveh let in vizija butičnega turizma, ki bi mu dala piko na i grajska terasa.
Akvarij-terarij Maribor od ponedeljka deluje spet kot običajno, obiskovalci pa plačajo polno vstopnino. Prejšnji teden je bil terarijski del zaprt zaradi vzdrževalnih del, ki so jih morali opraviti po odločbi pristojne inšpekcije. V stavbi, starejši od stoletja, je bila nekoč kavarna in mlečna restavracija. Leta 1953 so v njej uredili in za obiskovalce odprli akvarijski del, 38 let pozneje pa še terarijski. Ustanova v Mestnem parku je bila nekoč vrhunska v evropskem merilu, zdaj pa jo je čas prehitel. Nenehno odpravljajo okvare in nepravilnosti in korakajo za fatamorgano – zamisli o gradnji nove stavbe. Zdi se, da se v daljavi kažejo njeni obrisi, že zdaj pa je jasno – tako ne bo več dolgo šlo.
Akvarij-terarij Maribor od ponedeljka deluje spet kot običajno, obiskovalci pa plačajo polno vstopnino. Prejšnji teden je bil terarijski del zaprt zaradi vzdrževalnih del, ki so jih morali opraviti po odločbi pristojne inšpekcije. V stavbi, starejši od stoletja, je bila nekoč kavarna in mlečna restavracija. Leta 1953 so v njej uredili in za obiskovalce odprli akvarijski del, 38 let pozneje pa še terarijski. Ustanova v Mestnem parku je bila nekoč vrhunska v evropskem merilu, zdaj pa jo je čas prehitel. Nenehno odpravljajo okvare in nepravilnosti in korakajo za fatamorgano – zamisli o gradnji nove stavbe. Zdi se, da se v daljavi kažejo njeni obrisi, že zdaj pa je jasno – tako ne bo več dolgo šlo.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini. Vstopna postaja: ŽP Mali Studenci Naša sogovornika sta iz društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor Janko Mikolič in Matjaž Lukner.
Vstopili smo v svet modelne in parkovne železnice Društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor. Potovali smo v preteklost. Na železniški postaji, mimo katere ste številni zagotovo že hodili, pa morda niste vedeli, da se ti vizualno in zgodovinsko zanimivi pričevalci minulih časov skrivajo tam – v čakalnici železniške postaje Studenci in v njeni bližini. Vstopna postaja: ŽP Mali Studenci Naša sogovornika sta iz društva za promocijo parne vleke Krilato kolo Maribor Janko Mikolič in Matjaž Lukner.
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenki, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki - prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Prostofer ali prostovoljni šofer je vseslovenki, trajnostni projekt zavoda Zlata mreža za mobilnost starejših. Ko je pred skoraj štirimi leti ta projekt zaživel tudi v Mariboru, je bil med prvimi vozniki - prostovoljci, ki so se odzvali javnemu povabilu tudi Stanko Kozar iz Razvanja. Sprejel je še en izziv dela za javno dobro, ki pa sploh ni bil prvi. Vse se je začelo že davno prej. Pred mikrofon ga je povabil Stane Kocutar.
Pri spominskem obeležju na Osankarici na Pohorju je bila v soboto dopoldne tradicionalna spominska slovesnost ob 83. obletnici padca Pohorskega bataljona in njegovega poslednjega boja pri Treh žebljih, ki jo vsako leto pripravlja občina Slovenska Bistrica v sodelovanju z drugimi podpohorskimi občinami. Osrednji govornik je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je izpostavil: pomen vključevanja, solidarnosti in spoštovanja, skrb za državo kot skupno dobro in boj zoper laži in vzpon sovražnih ideologij.
Pri spominskem obeležju na Osankarici na Pohorju je bila v soboto dopoldne tradicionalna spominska slovesnost ob 83. obletnici padca Pohorskega bataljona in njegovega poslednjega boja pri Treh žebljih, ki jo vsako leto pripravlja občina Slovenska Bistrica v sodelovanju z drugimi podpohorskimi občinami. Osrednji govornik je bil predsednik vlade Robert Golob, ki je izpostavil: pomen vključevanja, solidarnosti in spoštovanja, skrb za državo kot skupno dobro in boj zoper laži in vzpon sovražnih ideologij.
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc. Bral je Teodor Bostič. Razstavo »Z uporom iz teme« si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti.
»Življenje se lahko spremeni v trenutku,« pravi Claire Smith. V Maribor jo je pripeljal dedkov dnevnik. Vnukinja britanskega vojnega ujetnika raziskuje do nedavnega neznano vojno preteklost družine. Desetletja po dedkovi smrti je prebrala njegov dnevnik in odkrila podrobnosti o njegovem dvoletnem ujetništvu v nacističnem taborišču Stalag XVIII D v Mariboru. Protagonistki je glas posodila Nika Ivančič Rožanc. Bral je Teodor Bostič. Razstavo »Z uporom iz teme« si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve Maribor. Medinstitucionalno delo, soustvarja ga šest muzejev, se poklanja spominu in pogumu generacije dobrih 80 let od konca druge svetovne vojne. Pripoveduje in predstavlja osebne zgodbe o uporu kot vojaški operaciji, duhovni in življenjski nujnosti.
Vesoljska industrija je precej prikrita splošnemu živežu na Zemlji, vendar brez nje ne moremo več živeti, pravi direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger. Družba, s sedežem v Mariboru, potrjuje, da vesolje ni več rezervirano samo za velike narode in agencije z milijardnimi proračuni. S tehnološkimi demonstracijami, satelitsko avioniko in miniaturizacijo postajajo del evropskih in svetovnih vesoljskih misij. Kako se je slovensko – oziroma mariborsko – znanje znašlo v zemljini orbiti? Zakaj je miniaturizacija njihova ključna prednost? Katera nova tehnološka demonstracija že čaka na nosilni raketi? Sogovornik: direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger
Vesoljska industrija je precej prikrita splošnemu živežu na Zemlji, vendar brez nje ne moremo več živeti, pravi direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger. Družba, s sedežem v Mariboru, potrjuje, da vesolje ni več rezervirano samo za velike narode in agencije z milijardnimi proračuni. S tehnološkimi demonstracijami, satelitsko avioniko in miniaturizacijo postajajo del evropskih in svetovnih vesoljskih misij. Kako se je slovensko – oziroma mariborsko – znanje znašlo v zemljini orbiti? Zakaj je miniaturizacija njihova ključna prednost? Katera nova tehnološka demonstracija že čaka na nosilni raketi? Sogovornik: direktor inovacij podjetja SkyLabs Iztok Kramberger
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Letos mineva trideset let odkar je Paul Blaha, avstrijski avtor, kritik in gledališki direktor, v nemščini izdal knjigo Recherche. Tik pred iztekom prejšnjega leta je izšel njen slovenski prevod z naslovom Iskanje sledi. Prevajalka je Urška Potočnik Černe, lektorica Lučka Zorko, knjigo pa je izdal Umetniški kabinet Primož Premzl, saj je ta znani mariborski zbiratelj in založnik v njej prepoznal vrednost za Maribor. To mesto je namreč osrednje prizorišče zgodbe, kamor sta prišla raziskovat svoje korenine tukaj rojeni avtor Blaha in njegov osrednji literarni lik.
Novo leto spremljajo ognjemeti, lučke, pa tudi stiski rok in iskrena voščila. Kdo še manjka? Koledniki, seveda! So vas v teh prazničnih dneh morebiti obiskali? Če ne, vam jih preko radijskih sprejemnikov pripeljemo mi. V posebni praznični oddaji pozornost namenjamo ponekod že izumrli glasbeni dediščini slovenske zemlje, ki, kot nam razloži kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor, etnologinja Nives Cvikl, izvira že iz rimskih časov. Na terenu smo obiskali dva ljudska pevca, Miho Fridriha s Keblja in Hinka Frešerja s Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Slednji je z Vaberškimi fanti koledoval več desetletij, zdaj so pa to navado opustili, medtem ko na Keblju in v okolici Miha Fridrih še koleduje s skupino pevcev. Oddaja, ki je bogato glasbeno obarvana, vam v poslušanje ponuja mnogo kolednic, ki jih pojejo in igrajo: Vaberški fantje, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Pevke in Godci Akademske folklorne skupine France Marolt, ansambel Terlep, Miro Božič ter Hedera Vento. Naj se ob poslušanju slovenskega glasbenega izročila ustavi vaš čas.
Novo leto spremljajo ognjemeti, lučke, pa tudi stiski rok in iskrena voščila. Kdo še manjka? Koledniki, seveda! So vas v teh prazničnih dneh morebiti obiskali? Če ne, vam jih preko radijskih sprejemnikov pripeljemo mi. V posebni praznični oddaji pozornost namenjamo ponekod že izumrli glasbeni dediščini slovenske zemlje, ki, kot nam razloži kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor, etnologinja Nives Cvikl, izvira že iz rimskih časov. Na terenu smo obiskali dva ljudska pevca, Miho Fridriha s Keblja in Hinka Frešerja s Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Slednji je z Vaberškimi fanti koledoval več desetletij, zdaj so pa to navado opustili, medtem ko na Keblju in v okolici Miha Fridrih še koleduje s skupino pevcev. Oddaja, ki je bogato glasbeno obarvana, vam v poslušanje ponuja mnogo kolednic, ki jih pojejo in igrajo: Vaberški fantje, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Pevke in Godci Akademske folklorne skupine France Marolt, ansambel Terlep, Miro Božič ter Hedera Vento. Naj se ob poslušanju slovenskega glasbenega izročila ustavi vaš čas.
Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, prvič kot škof vstopa v božično skrivnost skupaj s svojo škofijo.
Božič je praznik, ki presega lepoto tradicije in družinskih srečanj — za vernike je praznik temeljne skrivnosti njihove vere, skrivnosti Božjega učlovečenja. Z Jezusovim prihodom v zgodovino se je Bog dokončno in nepreklicno zavzel za svet in za človeka. Murskosoboški škof dr. Janez Kozinc, prvič kot škof vstopa v božično skrivnost skupaj s svojo škofijo.
Pred praznikom, ki ga običajno preživimo v krogu družine, se spominjamo članov naše radijske družine. Letošnjo 80-letnico Radia Maribor smo zaznamovali z različnimi vsebinami, tudi z nizom oddaj BILI SO ZRAVEN. V njih smo gostili nekdanje sodelavke in sodelavce in se v pogovorih z njimi spomnili tudi tistih, ki jih ni več med nami. Glasovi mnogih (teh) so se ohranili v arhivu, sled pa so pustili tudi kot sodelavci, prijatelji in ljudje. Nataša Kuhar, Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar se jih bodo spomnili v oddaji, ki smo jo poimenovali BILI SO ZRAVEN – DANES SE JIH SPOMINJAMO. Nekateri od njih niso delali pred mikrofonom, zato vseh ne slišimo, smo pa spomin na njihov prispevek izrazili kako drugače.
Pred praznikom, ki ga običajno preživimo v krogu družine, se spominjamo članov naše radijske družine. Letošnjo 80-letnico Radia Maribor smo zaznamovali z različnimi vsebinami, tudi z nizom oddaj BILI SO ZRAVEN. V njih smo gostili nekdanje sodelavke in sodelavce in se v pogovorih z njimi spomnili tudi tistih, ki jih ni več med nami. Glasovi mnogih (teh) so se ohranili v arhivu, sled pa so pustili tudi kot sodelavci, prijatelji in ljudje. Nataša Kuhar, Irena Kodrič Cizerl in Stane Kocutar se jih bodo spomnili v oddaji, ki smo jo poimenovali BILI SO ZRAVEN – DANES SE JIH SPOMINJAMO. Nekateri od njih niso delali pred mikrofonom, zato vseh ne slišimo, smo pa spomin na njihov prispevek izrazili kako drugače.
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
V Galeriji Družina v Ljubljani je na ogled razstava jaslic iz zasebne zbirke Andreja Dobleharja, doktorja umetnostne zgodovine, etnologa, našega televizijskega sodelavca ter velikega poznavalca in ljubitelja jaslic. Razstavo so pripravili ob 30-letnici galerije. Jaslice ga navdušujejo od otroštva, s fenomenom jaslic pa se ukvarja na več načinov.
Kako statistika opiše državo in družbo? Kaj nam številke povedo o tem, kje se Slovenija spreminja najhitreje in kje ostajamo takšni, kot smo bili pred desetletji? Zakaj smo ena redkih evropskih držav, kjer je moških več kot žensk? Posvetili smo se številkam, ki so zaznamovale leto, in Statističnemu uradu Republike Slovenije. Kako zbirajo podatke, ki jih dnevno spremljamo, in kako jih pretvorijo v zgodbe, ki jih razume širša javnost? »Statistika je več kot enoznačen podatek o inflaciji, BDP-ju ali številu prebivalcev. Je več, zlasti če jo znamo prestaviti z zgodbo. Pogosto nas zabavajo stereotipi, da smo statistiki dolgočasni, brez smisla za humor in z očali. Očala imamo res skoraj vsi, ostalo pa ne drži.« - sogovornica Zala Jakša, Statistični urad Republike Slovenije
Kako statistika opiše državo in družbo? Kaj nam številke povedo o tem, kje se Slovenija spreminja najhitreje in kje ostajamo takšni, kot smo bili pred desetletji? Zakaj smo ena redkih evropskih držav, kjer je moških več kot žensk? Posvetili smo se številkam, ki so zaznamovale leto, in Statističnemu uradu Republike Slovenije. Kako zbirajo podatke, ki jih dnevno spremljamo, in kako jih pretvorijo v zgodbe, ki jih razume širša javnost? »Statistika je več kot enoznačen podatek o inflaciji, BDP-ju ali številu prebivalcev. Je več, zlasti če jo znamo prestaviti z zgodbo. Pogosto nas zabavajo stereotipi, da smo statistiki dolgočasni, brez smisla za humor in z očali. Očala imamo res skoraj vsi, ostalo pa ne drži.« - sogovornica Zala Jakša, Statistični urad Republike Slovenije
V Mestnem gledališču Ptuj so v četrtek praznovali 30. obletnico ponovne profesionalizacije. Franci Mlakar, Samo M. Strelec in Rene Maurin so nekoč vodili to hišo, danes jo v že četrtem mandatu Peter Srpčič, vsi štirje pa so nasledniki gledališke kontinuitete vsaj od sredine 18. stoletja. Nedavni jubilej je namreč zaznamovalo nedavno arhivsko odkritje na Dunaju, po katerem naj bi bilo to gledališče najstarejše še delujoče v Sloveniji. Slišali boste Francija Mlakarja in Sama M. Strelca o prvih vzgibih za ponovno profesionalizacijo in zakaj je pomembno, da so program proslave pripravili mladi ustvarjalci in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz ptujskega okolja, sedanji direktor pa bo opisal delo danes in želje za prihodnost.
V Mestnem gledališču Ptuj so v četrtek praznovali 30. obletnico ponovne profesionalizacije. Franci Mlakar, Samo M. Strelec in Rene Maurin so nekoč vodili to hišo, danes jo v že četrtem mandatu Peter Srpčič, vsi štirje pa so nasledniki gledališke kontinuitete vsaj od sredine 18. stoletja. Nedavni jubilej je namreč zaznamovalo nedavno arhivsko odkritje na Dunaju, po katerem naj bi bilo to gledališče najstarejše še delujoče v Sloveniji. Slišali boste Francija Mlakarja in Sama M. Strelca o prvih vzgibih za ponovno profesionalizacijo in zakaj je pomembno, da so program proslave pripravili mladi ustvarjalci in študenti Akademije za gledališče, radio, film in televizijo iz ptujskega okolja, sedanji direktor pa bo opisal delo danes in želje za prihodnost.
Za današnjo aktualno temo smo obiskali kmetijo Žampa v Levanjcih, ki je pred kratkim osvojila naziv NAJ hlev letošnjega leta. Omenjena kmetija velja za tehnološko eno najsodobnejših v Sloveniji, za udobje svojih krav pa skrbijo tudi z masažo in glasbo.
Za današnjo aktualno temo smo obiskali kmetijo Žampa v Levanjcih, ki je pred kratkim osvojila naziv NAJ hlev letošnjega leta. Omenjena kmetija velja za tehnološko eno najsodobnejših v Sloveniji, za udobje svojih krav pa skrbijo tudi z masažo in glasbo.
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča in filma. Obiskuje predstave in projekcije večinoma v Sloveniji, a tudi v tujini. Tega, kar ga zanima, si – ne ogleda, temveč to posluša. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Srečala sva se in pogovarjala in si skupaj, a vsak na svoj način, iz prve vrste v Mali dvorani SNG Maribor ogledala predstavo LAV IZ IN DI ER. V približno petnajstih minutah vas na Ta veseli dan kulture in tudi na mednarodni dan invalidov, vabimo, da se z nama prestavite v večer, 17. novembra …
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča in filma. Obiskuje predstave in projekcije večinoma v Sloveniji, a tudi v tujini. Tega, kar ga zanima, si – ne ogleda, temveč to posluša. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Srečala sva se in pogovarjala in si skupaj, a vsak na svoj način, iz prve vrste v Mali dvorani SNG Maribor ogledala predstavo LAV IZ IN DI ER. V približno petnajstih minutah vas na Ta veseli dan kulture in tudi na mednarodni dan invalidov, vabimo, da se z nama prestavite v večer, 17. novembra …
Novo leto spremljajo ognjemeti, lučke, pa tudi stiski rok in iskrena voščila. Kdo še manjka? Koledniki, seveda! So vas v teh prazničnih dneh morebiti obiskali? Če ne, vam jih preko radijskih sprejemnikov pripeljemo mi. V posebni praznični oddaji pozornost namenjamo ponekod že izumrli glasbeni dediščini slovenske zemlje, ki, kot nam razloži kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor, etnologinja Nives Cvikl, izvira že iz rimskih časov. Na terenu smo obiskali dva ljudska pevca, Miho Fridriha s Keblja in Hinka Frešerja s Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Slednji je z Vaberškimi fanti koledoval več desetletij, zdaj so pa to navado opustili, medtem ko na Keblju in v okolici Miha Fridrih še koleduje s skupino pevcev. Oddaja, ki je bogato glasbeno obarvana, vam v poslušanje ponuja mnogo kolednic, ki jih pojejo in igrajo: Vaberški fantje, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Pevke in Godci Akademske folklorne skupine France Marolt, ansambel Terlep, Miro Božič ter Hedera Vento. Naj se ob poslušanju slovenskega glasbenega izročila ustavi vaš čas.
Novo leto spremljajo ognjemeti, lučke, pa tudi stiski rok in iskrena voščila. Kdo še manjka? Koledniki, seveda! So vas v teh prazničnih dneh morebiti obiskali? Če ne, vam jih preko radijskih sprejemnikov pripeljemo mi. V posebni praznični oddaji pozornost namenjamo ponekod že izumrli glasbeni dediščini slovenske zemlje, ki, kot nam razloži kustodinja Pokrajinskega muzeja Maribor, etnologinja Nives Cvikl, izvira že iz rimskih časov. Na terenu smo obiskali dva ljudska pevca, Miho Fridriha s Keblja in Hinka Frešerja s Kovače vasi pri Slovenski Bistrici. Slednji je z Vaberškimi fanti koledoval več desetletij, zdaj so pa to navado opustili, medtem ko na Keblju in v okolici Miha Fridrih še koleduje s skupino pevcev. Oddaja, ki je bogato glasbeno obarvana, vam v poslušanje ponuja mnogo kolednic, ki jih pojejo in igrajo: Vaberški fantje, družinski trio Volk Folk iz Ilirske Bistrice, Pevke in Godci Akademske folklorne skupine France Marolt, ansambel Terlep, Miro Božič ter Hedera Vento. Naj se ob poslušanju slovenskega glasbenega izročila ustavi vaš čas.
Prleška “diklina”, kot rečejo pristni Prleki, ki z leti preraste v močno, toplo in včasih hudomušno žensko, ki “tri voglé pri hiši podpira”, je bila v ospredju uvodnega dogodka začetka praznovanja 20-letnice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja.
Prleška “diklina”, kot rečejo pristni Prleki, ki z leti preraste v močno, toplo in včasih hudomušno žensko, ki “tri voglé pri hiši podpira”, je bila v ospredju uvodnega dogodka začetka praznovanja 20-letnice Folklorne skupine Leščeček iz Veržeja.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Mestni kino Ptuj zaznamuje 128 let delovanja in je najstarejši delujoči kino pri nas in tudi eden najstarejših v Evropi. Je aktiven član Art kino mreže Slovenije in mednarodne mreže Europa Cinemas. Letos se je končno uresničila želja po obnovi – za zdaj le kinodvorane v zgradbi na Cvetkovem trgu, ki približno od sredine 18. stoletja stoji v delu mesta, kjer je bila nekoč rokodelska in gostilničarska dejavnost, in so jo skupaj z lastniškimi spremembami spremljale tudi arhitekturne. V soboto bodo prenovljeno veliko kinodvorano uradno odprli s starim filmom, ki ga bodo predvajali z novim projektorjem. Ta je skupaj z nadgradnjo zvočnega sistema vreden približno polovico celotne investicije, za katero so iz občinske in državne blagajne odšteli 244 tisoč evrov. O vsebinskih podrobnostih v pogovoru z vodjo Mestnega kina Ptuj Nino Milošič. Na fotografiji kaže motiv fototapete, ki bo krasila zadnjo steno dvorane; v pogovoru tudi o njej.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Kako je Štuk zaznamoval mesto? Zakaj je postal simbol študentskega življenja? Kakšna je njegova vloga danes, ko se generacije, navade mladih in tudi prireditve spreminjajo? Ob 40-letnici delovanja mariborskega kulturno-prireditvenega prostora smo pred mikrofon povabili sogovornike z različnimi pogledi na isti oder. Sodelujoči: - vodja tehnike Dorjan Vreča, - direktor Zavoda Štuk Miroslav Sarkičevič in - nekdanji stalni, danes občasni obiskovalec, upokojen energetik, kulturni producent in ljubiteljski obračalec ploščkov Vladimir Šega. Glasba: Demolition Group - Japanci (rade za nas), Boye - Dosta, dosta, dosta, Lačni Franz - Bolj star, bolj nor. Fotografija: Žan Osim
Kako je Štuk zaznamoval mesto? Zakaj je postal simbol študentskega življenja? Kakšna je njegova vloga danes, ko se generacije, navade mladih in tudi prireditve spreminjajo? Ob 40-letnici delovanja mariborskega kulturno-prireditvenega prostora smo pred mikrofon povabili sogovornike z različnimi pogledi na isti oder. Sodelujoči: - vodja tehnike Dorjan Vreča, - direktor Zavoda Štuk Miroslav Sarkičevič in - nekdanji stalni, danes občasni obiskovalec, upokojen energetik, kulturni producent in ljubiteljski obračalec ploščkov Vladimir Šega. Glasba: Demolition Group - Japanci (rade za nas), Boye - Dosta, dosta, dosta, Lačni Franz - Bolj star, bolj nor. Fotografija: Žan Osim
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorka programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala je z ljudmi in za njihovo dobrobit. Za prostovoljsko delo je prejela več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za preteklo leto. Vodi tudi medgeneracijski Zlati kotiček na Ptuju, kjer pripravljajo različne vsebine za starejše in izobraževanja za prostovoljce. V pogovoru o prostovoljskem delu smo se vedno znova dotaknili njenih osebnih izkušenj in drugih tem, povezanih s staranjem.
Silvestra Gorjup je že 21 let aktivna prostovoljka in pokrajinska koordinatorka programa Starejši za starejše v Spodnjem Podravju. Že pred upokojitvijo je z delovanjem v različnih telesih in tudi na delovnem mestu skrbela za področje sociale, delala je z ljudmi in za njihovo dobrobit. Za prostovoljsko delo je prejela več nagrad, nazadnje spomladi priznanje za naj mentorico prostovoljcev za preteklo leto. Vodi tudi medgeneracijski Zlati kotiček na Ptuju, kjer pripravljajo različne vsebine za starejše in izobraževanja za prostovoljce. V pogovoru o prostovoljskem delu smo se vedno znova dotaknili njenih osebnih izkušenj in drugih tem, povezanih s staranjem.
Ali ste vedeli, da je Maribor vpleten v vinsko vojno, ki pravno še vedno ni končana? In da so v mestu obstajale hiše, kjer je bil alkohol strogo prepovedan? Ob prazniku vina smo se sprehodili po našem največjem mestu ob Dravi – stran od desettisočglave množice na Trgu Leona Štuklja. Odkrivali smo zgodovino, preizpraševali stereotipe in obiskali zadnjo javno – tolerančno – hišo v Sloveniji. Sogovornik: Vid Kmetič, društvo Trafika Glasba: Akademska folklorna skupina Študent
Ali ste vedeli, da je Maribor vpleten v vinsko vojno, ki pravno še vedno ni končana? In da so v mestu obstajale hiše, kjer je bil alkohol strogo prepovedan? Ob prazniku vina smo se sprehodili po našem največjem mestu ob Dravi – stran od desettisočglave množice na Trgu Leona Štuklja. Odkrivali smo zgodovino, preizpraševali stereotipe in obiskali zadnjo javno – tolerančno – hišo v Sloveniji. Sogovornik: Vid Kmetič, društvo Trafika Glasba: Akademska folklorna skupina Študent
"Gasilci so srce skupnosti in varni steber državljanom v najtežkjih trenutkih", je na nedavni slovesnosti ob 70 letnici ustanovitve prvih gasilskih zvez v Sloveniji povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kako deluje naše prostovoljno gasilstvo in zakaj nam ga v tujini zavidajo, boste izvedeli v pogovoru z Zvonkom Glažarjem, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije, ki prihaja iz Hajdoš. O poslanstvu, sedanjem trenutku in prihodnosti prostovljnega gasilstva se je z njim pogovarjal Stane Kocutar. (foto: Gasilska zveza Slovenije)
"Gasilci so srce skupnosti in varni steber državljanom v najtežkjih trenutkih", je na nedavni slovesnosti ob 70 letnici ustanovitve prvih gasilskih zvez v Sloveniji povedala predsednica republike Nataša Pirc Musar. Kako deluje naše prostovoljno gasilstvo in zakaj nam ga v tujini zavidajo, boste izvedeli v pogovoru z Zvonkom Glažarjem, poveljnikom Gasilske zveze Slovenije, ki prihaja iz Hajdoš. O poslanstvu, sedanjem trenutku in prihodnosti prostovljnega gasilstva se je z njim pogovarjal Stane Kocutar. (foto: Gasilska zveza Slovenije)
Redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo mariborske univerze dr. Urban Bren je letošnji dobitnik Zoisovega priznanja za posebne dosežke na področju biomolekularnih simulacij. Profesor Bren z računalniškimi simulacijami raziskuje, kako različne kemikalije vplivajo na zdravje ljudi, in razvija nove, selektivnejše diagnostične metode.
Redni profesor na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo mariborske univerze dr. Urban Bren je letošnji dobitnik Zoisovega priznanja za posebne dosežke na področju biomolekularnih simulacij. Profesor Bren z računalniškimi simulacijami raziskuje, kako različne kemikalije vplivajo na zdravje ljudi, in razvija nove, selektivnejše diagnostične metode.
Prof. dr. Andrej Rahten, zgodovinar in pedagog iz Celja je en izmed letošnjih prejemnikov Zoisove nagrade. Podelili so mu jo za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je s svojim delom pomembno prispeval k boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine v zadnjih desetletjih habsburške monarhije.
Prof. dr. Andrej Rahten, zgodovinar in pedagog iz Celja je en izmed letošnjih prejemnikov Zoisove nagrade. Podelili so mu jo za izjemne dosežke v znanstvenoraziskovalni in razvojni dejavnosti. V obrazložitvi nagrade so med drugim zapisali, da je s svojim delom pomembno prispeval k boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine v zadnjih desetletjih habsburške monarhije.
V Mariboru že 40 let deluje enota policijske konjenice. Čeprav se naloge policistov konjenikov ne razlikujejo dosti od nalog drugih policistov, pa je njihovo delo vendarle nekoliko drugačno.
V Mariboru že 40 let deluje enota policijske konjenice. Čeprav se naloge policistov konjenikov ne razlikujejo dosti od nalog drugih policistov, pa je njihovo delo vendarle nekoliko drugačno.
Vsak dan v Sloveniji srčni zastoj doživi od tri do pet ljudi, okoli 70 odstotkov vseh srčnih zastojev pa se zgodi doma. To so zgolj številke, a za njimi so močna čustva – panika in strah, v primeru ugodnega izida pa olajšanje in velika sreča. Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra, različne organizaicje, društva in ustanove pripravijo javne prikaze temeljnih postopkov oživljanja, da bi pridobili ali obnovili znanje. Ključna je namreč hitra in pravilna pomoč; poučijo, spodbudijo in opogumijo pa lahko dobre zgodbe. Novinarja Matija Mastnak in Irena Kodrič Cizerl sta obiskala dve družini, ki sta doživeli šok, a tudi srečen izid po zastoju srca.
Vsak dan v Sloveniji srčni zastoj doživi od tri do pet ljudi, okoli 70 odstotkov vseh srčnih zastojev pa se zgodi doma. To so zgolj številke, a za njimi so močna čustva – panika in strah, v primeru ugodnega izida pa olajšanje in velika sreča. Ob svetovnem dnevu oživljanja, ki ga zaznamujemo 16. oktobra, različne organizaicje, društva in ustanove pripravijo javne prikaze temeljnih postopkov oživljanja, da bi pridobili ali obnovili znanje. Ključna je namreč hitra in pravilna pomoč; poučijo, spodbudijo in opogumijo pa lahko dobre zgodbe. Novinarja Matija Mastnak in Irena Kodrič Cizerl sta obiskala dve družini, ki sta doživeli šok, a tudi srečen izid po zastoju srca.
Bi se znali odzvati, če bi srce zastalo svojcu, prijatelju, sodelavcu? Bi si upali ukrepati, če bi se to zgodilo neznancu na ulici? Morda bi mu s hitrim in pravilnim ukrepanjem rešili življenje. Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja in različne organizacije so pripravile izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim večje število ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Pri nas se akcija imenuje Slovenija oživlja!, mi pa smo obiskali prikaz, ki ga je pripravilo območno združenje Rdečega križa v Mariboru, v eni izmed tamkajšnjih večjih trgovin; vodil ga je Žan Čander, ki je tudi reševalec v enoti Nujne medicinske pomoči v mariborskem zdravstvenem domu. Ob sprva zadržanem odzivu mimoidočih sva se spraševala naslednje….
Bi se znali odzvati, če bi srce zastalo svojcu, prijatelju, sodelavcu? Bi si upali ukrepati, če bi se to zgodilo neznancu na ulici? Morda bi mu s hitrim in pravilnim ukrepanjem rešili življenje. Danes zaznamujemo svetovni dan oživljanja in različne organizacije so pripravile izobraževanja in prikaze temeljnih postopkov oživljanja s ciljem – ozavestiti čim večje število ljudi o pomenu hitrega in pravilnega ukrepanja v primeru srčnega zastoja. Pri nas se akcija imenuje Slovenija oživlja!, mi pa smo obiskali prikaz, ki ga je pripravilo območno združenje Rdečega križa v Mariboru, v eni izmed tamkajšnjih večjih trgovin; vodil ga je Žan Čander, ki je tudi reševalec v enoti Nujne medicinske pomoči v mariborskem zdravstvenem domu. Ob sprva zadržanem odzivu mimoidočih sva se spraševala naslednje….
Skupina sedmih kolesarjev, članov in podpornikov onkološkega društva za moške OnkoMan, je zjutraj krenila izpred Onkološkega oddelka UKC Maribor proti ljubljanskemu Inštitutu za onkologijo, da bi z dogodkom kolo življenja opozorila na pomen paliativne oskrbe. Na končni cilj naj bi prispeli okoli 16. ure, na seznamu vmesnih ciljev pa sta še splošni bolnišnici na Ptuju in v Celju. Vsem paliativnim timom se želijo zahvaliti za neprecenljivo delo z najtežje bolnimi, štirim pa so danes namenili ganljivo pismo. Ambasadorja dogodka sta vrhunska kolesarja Tadej Pogačar in Urška Žigart. Povzeli smo nekatere poudarke. Na fotografiji Matej Pečovnik, predsednik društva ONKOMAN, in njegovi kolegi, preden so odkolesarili iz Maribora s pomembnim sporočilom. .
Skupina sedmih kolesarjev, članov in podpornikov onkološkega društva za moške OnkoMan, je zjutraj krenila izpred Onkološkega oddelka UKC Maribor proti ljubljanskemu Inštitutu za onkologijo, da bi z dogodkom kolo življenja opozorila na pomen paliativne oskrbe. Na končni cilj naj bi prispeli okoli 16. ure, na seznamu vmesnih ciljev pa sta še splošni bolnišnici na Ptuju in v Celju. Vsem paliativnim timom se želijo zahvaliti za neprecenljivo delo z najtežje bolnimi, štirim pa so danes namenili ganljivo pismo. Ambasadorja dogodka sta vrhunska kolesarja Tadej Pogačar in Urška Žigart. Povzeli smo nekatere poudarke. Na fotografiji Matej Pečovnik, predsednik društva ONKOMAN, in njegovi kolegi, preden so odkolesarili iz Maribora s pomembnim sporočilom. .
Petek, 10. oktobra je na koledarju označen kot svetovni dan duševnega zdravja, zato smo k pogovoru v današnji Aktualni temi povabili logoterapevtko in plesno gibalno psihoterapevtko Alenko Lin Vrbančič Simonič. Skozi mednarodni projekt, ki je povezal Dansko, Slovenijo in Romunijo je strnila pomembne izkušnje, ki lahko izboljšajo kakovost življenja.
Petek, 10. oktobra je na koledarju označen kot svetovni dan duševnega zdravja, zato smo k pogovoru v današnji Aktualni temi povabili logoterapevtko in plesno gibalno psihoterapevtko Alenko Lin Vrbančič Simonič. Skozi mednarodni projekt, ki je povezal Dansko, Slovenijo in Romunijo je strnila pomembne izkušnje, ki lahko izboljšajo kakovost življenja.
Pred mariborskimi verniki, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi, sta dva pomembna dneva – sobota 4. in nedelja 5. oktobra, povezana s posvetitvijo prostorov ali »cerkvenega hrama«. Obred bo opravil patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirije. Kaj samo dejanje pomeni, kako bo potekalo in kakšni so načrti srbske pravoslavne verske skupnosti v Mariboru? Podrobneje o tem, pa tudi o želji, da bi nova pravoslavna cerkev nekoč stala na Trgu Sv. Cirila in Metoda paroh ali pravoslavni župnik Savo Kosojević.
Pred mariborskimi verniki, ki pripadajo srbski pravoslavni cerkvi, sta dva pomembna dneva – sobota 4. in nedelja 5. oktobra, povezana s posvetitvijo prostorov ali »cerkvenega hrama«. Obred bo opravil patriarh srbske pravoslavne cerkve Porfirije. Kaj samo dejanje pomeni, kako bo potekalo in kakšni so načrti srbske pravoslavne verske skupnosti v Mariboru? Podrobneje o tem, pa tudi o želji, da bi nova pravoslavna cerkev nekoč stala na Trgu Sv. Cirila in Metoda paroh ali pravoslavni župnik Savo Kosojević.
Naprave z litij-ionskimi baterijami so naših domovih vse pogostejše. Zato je vprašanje, kaj storiti, da elektrika ne zagori, še kako na mestu. Ob začetku meseca požarne varnosti smo zbrali nekaj uporabnih nasvetov.
Naprave z litij-ionskimi baterijami so naših domovih vse pogostejše. Zato je vprašanje, kaj storiti, da elektrika ne zagori, še kako na mestu. Ob začetku meseca požarne varnosti smo zbrali nekaj uporabnih nasvetov.
»Preveč mislimo na digitalizacijo, človeški stik in odnosi pa so pozabljeni,« splošen družbeni utrip opiše učiteljica glasbene umetnosti na mariborski OŠ Martina Konšaka. To sredo bodo praznovali 70 let. Prvega oktobra se je prva generacija vselila v današnje poslopje še ne povsem opremljene šole. Zaradi gradnje so poletne počitnice leta 1955 trajale mesece, šolajoči pa so zimo zaradi težav s kurjavo v učilnicah preživeli v plaščih. V sedmih desetletjih so doživeli marsikaj: na vrhuncu vpisa 1600 učencev so izvajali triizmenski pouk in šestdnevni šolski teden. Kako se pripravljajo na visok jubilej?
»Preveč mislimo na digitalizacijo, človeški stik in odnosi pa so pozabljeni,« splošen družbeni utrip opiše učiteljica glasbene umetnosti na mariborski OŠ Martina Konšaka. To sredo bodo praznovali 70 let. Prvega oktobra se je prva generacija vselila v današnje poslopje še ne povsem opremljene šole. Zaradi gradnje so poletne počitnice leta 1955 trajale mesece, šolajoči pa so zimo zaradi težav s kurjavo v učilnicah preživeli v plaščih. V sedmih desetletjih so doživeli marsikaj: na vrhuncu vpisa 1600 učencev so izvajali triizmenski pouk in šestdnevni šolski teden. Kako se pripravljajo na visok jubilej?
V Aktualni temi smo spoznali zgodbo mame dečka z redko gensko boleznijo. Njihova družina se sooča s številnimi izzivi, med drugim se borijo za to, da bi jim zdravstveni sistem omogočil, da bi deček prišel do obetavnega zdravila, ki bi mu lahko izboljšal zdravstveno stanje.
V Aktualni temi smo spoznali zgodbo mame dečka z redko gensko boleznijo. Njihova družina se sooča s številnimi izzivi, med drugim se borijo za to, da bi jim zdravstveni sistem omogočil, da bi deček prišel do obetavnega zdravila, ki bi mu lahko izboljšal zdravstveno stanje.