Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Le še slabo leto loči Novo Gorico od uvodne slovesnosti Evropske prestolnice kulture, ki bo to mesto in italijansko Gorico kulturno povezovala leta 2025. Pred 12-imi leti je ta največji kulturni dogodek povezal Maribor s pridruženimi mesti – Slovenj Gradcem, Ptujem, Velenjem, Mursko Soboto in Novim mestom. Ali je v Mariboru še vedno esenca Evropske prestolnice kulture? Je EPK spodbudil drugačen odnos do umetnosti? In kaj je ostalo od projekta, ko so ugasnile reflektorske luči? Odgovore smo poiskali z nekdanjo direktorico Zavoda Evropska prestolnica kulture in nekdanjo članico Evropskih komisij za pripravo in nadzor izvedbe EPK z dvema zaporednima mandatoma, sicer redno profesorico na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Suzano Žilič Fišer.
Le še slabo leto loči Novo Gorico od uvodne slovesnosti Evropske prestolnice kulture, ki bo to mesto in italijansko Gorico kulturno povezovala leta 2025. Pred 12-imi leti je ta največji kulturni dogodek povezal Maribor s pridruženimi mesti – Slovenj Gradcem, Ptujem, Velenjem, Mursko Soboto in Novim mestom. Ali je v Mariboru še vedno esenca Evropske prestolnice kulture? Je EPK spodbudil drugačen odnos do umetnosti? In kaj je ostalo od projekta, ko so ugasnile reflektorske luči? Odgovore smo poiskali z nekdanjo direktorico Zavoda Evropska prestolnica kulture in nekdanjo članico Evropskih komisij za pripravo in nadzor izvedbe EPK z dvema zaporednima mandatoma, sicer redno profesorico na mariborski Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko Suzano Žilič Fišer.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Elektro Hanza d.o.o.. Naš gost je bil Donald Keranvič.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Elektro Hanza d.o.o.. Naš gost je bil Donald Keranvič.
V odgovor duhu časa je v Mariboru vzniknil festival humanistike Odprti horizonti. Dvodnevno dogajanje je ponudilo odprto, miselno drzno in igrivo platformo za razmislek, razumevanje, soočanje, sodelovanje in posredovanje.
V odgovor duhu časa je v Mariboru vzniknil festival humanistike Odprti horizonti. Dvodnevno dogajanje je ponudilo odprto, miselno drzno in igrivo platformo za razmislek, razumevanje, soočanje, sodelovanje in posredovanje.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Frizerske in druge storitve Naša gostja je bila Darja Gačnik.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Frizerske in druge storitve Naša gostja je bila Darja Gačnik.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Nee Makeup. Naša gostja je bila Barbara Visket.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Nee Makeup. Naša gostja je bila Barbara Visket.
V nočnem programu je bil naš gost katoliški duhovnik Jure Sojč iz mariborske nadškofije. Je tudi osebni tajnik mariborskega nadškofa metropolita magistra Alojzija Cvikla in vodja odbora za mlade pri mariborski nadškofiji. Z njim smo se v sklopu verske oddaje pogovarjali o tem, kako duhovno nagovarjati mlade. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.
V nočnem programu je bil naš gost katoliški duhovnik Jure Sojč iz mariborske nadškofije. Je tudi osebni tajnik mariborskega nadškofa metropolita magistra Alojzija Cvikla in vodja odbora za mlade pri mariborski nadškofiji. Z njim smo se v sklopu verske oddaje pogovarjali o tem, kako duhovno nagovarjati mlade. Vabljeni k poslušanju celotnega pogovora.
Sredi februarja se je začela že 19. preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Z njo želijo organizatorji opozoriti na vpliv čezmernega uživanja alkohola na odnose, na (ne)varnost v prometu in na nasilje in bolezni, ki jih povzroča. Odziv na povabilo k 40-dnevni odpovedi je znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Med njimi so še posebej ranljivi otroci in mladostniki, pa smo slišali v mednarodnem tednu otork alkoholikov.
Sredi februarja se je začela že 19. preventivna akcija 40 dni brez alkohola. Z njo želijo organizatorji opozoriti na vpliv čezmernega uživanja alkohola na odnose, na (ne)varnost v prometu in na nasilje in bolezni, ki jih povzroča. Odziv na povabilo k 40-dnevni odpovedi je znamenje solidarnosti z vsemi, ki trpijo zaradi alkohola. Med njimi so še posebej ranljivi otroci in mladostniki, pa smo slišali v mednarodnem tednu otork alkoholikov.
Slovensko društvo za logoterapijo – Logos združuje edukante, specializante, terapevte, supervizorje in edukatorje logoterapije in eksistencialne analize. V društvu se člani združujejo za uveljavljanje pravic in možnosti delovanja na svojem področju in za enakopravno vključevanje v procese strokovnega dialoga doma in v tujini. Kaj je logoterapija, kje so njeni temelji, komu je namenjena in kako delujejo nam je pojasnil Mirko Nidorfer, logoterapevt in podpredsednik društva Slovenskega društva za logoterapijo – Logos
Slovensko društvo za logoterapijo – Logos združuje edukante, specializante, terapevte, supervizorje in edukatorje logoterapije in eksistencialne analize. V društvu se člani združujejo za uveljavljanje pravic in možnosti delovanja na svojem področju in za enakopravno vključevanje v procese strokovnega dialoga doma in v tujini. Kaj je logoterapija, kje so njeni temelji, komu je namenjena in kako delujejo nam je pojasnil Mirko Nidorfer, logoterapevt in podpredsednik društva Slovenskega društva za logoterapijo – Logos
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata podjetje Pisarniška asistenca Naša gostja je bila Violeta Ferk,
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata podjetje Pisarniška asistenca Naša gostja je bila Violeta Ferk,
Naslov je obenem namen mednarodnega projekta Smart Change. Slovenija je ena od štirih držav, ki sodelujejo pri pripravi tega programa, ki želi v družinsko gibalno dinamiko in v vsakdan mladih vnesti pametno spremembo. To je v času, ko velik del dneva preživimo pred zasloni in v sedečem položaju, zelo pomembno. S projektom želijo otroke in mladostnike spodbuditi h gibanju, kar naj bi izboljšalo njihovo in javno zdravje. V Evropski uniji je umrljivost zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni zelo visoka, celo 90-odstotna, in prav EU financira projekt, v katerem sta slovenska partnerja Inštitut Jožefa Stefana in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Sodelujejo tudi Mariborska knjižnica in mariborske družine, starši in otroci.
Naslov je obenem namen mednarodnega projekta Smart Change. Slovenija je ena od štirih držav, ki sodelujejo pri pripravi tega programa, ki želi v družinsko gibalno dinamiko in v vsakdan mladih vnesti pametno spremembo. To je v času, ko velik del dneva preživimo pred zasloni in v sedečem položaju, zelo pomembno. S projektom želijo otroke in mladostnike spodbuditi h gibanju, kar naj bi izboljšalo njihovo in javno zdravje. V Evropski uniji je umrljivost zaradi nenalezljivih kroničnih bolezni zelo visoka, celo 90-odstotna, in prav EU financira projekt, v katerem sta slovenska partnerja Inštitut Jožefa Stefana in Fakulteta za šport Univerze v Ljubljani. Sodelujejo tudi Mariborska knjižnica in mariborske družine, starši in otroci.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Vzdrževalna dela Krepfl d.o.o.. Naš gost je bil Rajmund Krepfl.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Vzdrževalna dela Krepfl d.o.o.. Naš gost je bil Rajmund Krepfl.
Daljša neprekinjena obdobja vročine so tudi v Sloveniji vse pogostejša. V zadnjih desetletjih, zlati v poletnih mesecih, se soočamo s fenomenom, ki ga starejši med odraščanjem niso poznali – s pojavom vročinskih valov, ki zmanjšujejo kakovost bivalnega okolja. Še pogostejši je pojav tropskih noči, ko temperatura zjutraj ne pade pod 20 stopinj Celzija. Podnebje se spreminja; človek pa je s posegi v okolje vplival tudi na mestno podnebje. Kako se spreminja v Mariboru?
Daljša neprekinjena obdobja vročine so tudi v Sloveniji vse pogostejša. V zadnjih desetletjih, zlati v poletnih mesecih, se soočamo s fenomenom, ki ga starejši med odraščanjem niso poznali – s pojavom vročinskih valov, ki zmanjšujejo kakovost bivalnega okolja. Še pogostejši je pojav tropskih noči, ko temperatura zjutraj ne pade pod 20 stopinj Celzija. Podnebje se spreminja; človek pa je s posegi v okolje vplival tudi na mestno podnebje. Kako se spreminja v Mariboru?
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so podelili najvišje državne nagrade za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjski opus sta prejela baletni plesalec in koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer in pesnica in prevajalka Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije in ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Ustvarila je mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Ni ga prevajala edina, a je izšel prvi. Obenem je nagrajenka šele druga pesnica, ki je prejela Prešernovo nagrado. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je Irena Kodrič Cizerl pripravila s pomočjo različnih ustvarjalnih sopotnikov Voukove in arhivskega gradiva.
Na predvečer slovenskega kulturnega praznika so podelili najvišje državne nagrade za umetniške dosežke. Prešernovo nagrado za življenjski opus sta prejela baletni plesalec in koreograf, režiser, publicist in pedagog dr. Henrik Neubauer in pesnica in prevajalka Erika Vouk. Rodila se je v Mariboru leta 1941 in še danes živi tam, kjer so nastajali fragmenti njene poezije in ki jih je pogosto dokončno osmislila v Belem križu nad Portorožem. Ustvarila je mojstrske lirične miniature polne melanholije in miru, a tudi življenjskega erosa. Poseben, prevajalski eros pa jo je več let gnal, da je prevedla drugi del Goethejevega Fausta. Ni ga prevajala edina, a je izšel prvi. Obenem je nagrajenka šele druga pesnica, ki je prejela Prešernovo nagrado. Vabljeni k poslušanju oddaje, ki jo je Irena Kodrič Cizerl pripravila s pomočjo različnih ustvarjalnih sopotnikov Voukove in arhivskega gradiva.
Haloze so gričevje na severovzhodu Slovenije, ki ga od nekdaj zaznamujejo odročnost, nerazvitost in težko življenje. In vendar ali pa prav zato zaznamuje delo profesionalnih in ljubiteljskih umetnikov. V prispevku boste slišali, kako jih vidijo in jih želijo pokazati v profesionalnem dokumentarnem filmu in v ljubiteljskem gledališču. Pred državnim praznikom kulture boste v prispevku Irene Kodrič izvedeli tudi, kako je s tem povezan novinar, pesnik in pisatelj France Forstnerič.
Haloze so gričevje na severovzhodu Slovenije, ki ga od nekdaj zaznamujejo odročnost, nerazvitost in težko življenje. In vendar ali pa prav zato zaznamuje delo profesionalnih in ljubiteljskih umetnikov. V prispevku boste slišali, kako jih vidijo in jih želijo pokazati v profesionalnem dokumentarnem filmu in v ljubiteljskem gledališču. Pred državnim praznikom kulture boste v prispevku Irene Kodrič izvedeli tudi, kako je s tem povezan novinar, pesnik in pisatelj France Forstnerič.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Podjetniško svetovanje Tiko pro. Naša gostja je bila Kristina Kočet Hudrap.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Podjetniško svetovanje Tiko pro. Naša gostja je bila Kristina Kočet Hudrap.
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Ribji bistro. Naš gost je bil Marvin Ivančič,
Radio Maribor in OOZ Maribor v okviru akcije Podjetna pozitiva danes predstavljata Ribji bistro. Naš gost je bil Marvin Ivančič,
V nočnem programu Radia Slovenija, smo predvajali daljši pogovor iz nedeljske verske oddaje, s priljubljenim župnikom Marjanom Pučkom iz Župnije sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Slišite lahko, s kakšnimi izzivi se v svojem poklicu soočajo različne generacije župnikov in da je velik izziv duhovniškega poklica utrditi vero v Boga pri ljudeh in spomniti na bistvo bivanja in sobivanja.
V nočnem programu Radia Slovenija, smo predvajali daljši pogovor iz nedeljske verske oddaje, s priljubljenim župnikom Marjanom Pučkom iz Župnije sv. Lenarta v Slovenskih goricah. Slišite lahko, s kakšnimi izzivi se v svojem poklicu soočajo različne generacije župnikov in da je velik izziv duhovniškega poklica utrditi vero v Boga pri ljudeh in spomniti na bistvo bivanja in sobivanja.
Oditi v svet – kot pesnik in pisatelj in ne kot turist – in videno, slišano in doživeto na kraju samem pretopiti v jezik, to je bilo osrednje načelo projekta Na kraju zapisano Aleša Štegra. Doživel in interpretiral je lepoto in bolečino 12-ih krajev v prav toliko letih in to zapisal v dvanajstih besedilih. Izšla so pri Založbi Beletrina, zbrana v knjigi, ki jo je pred dnevi predstavil v svojem domačem okolju, na Ptuju. Danes, v sredo, 17. januarja, pa jo bo predstavil še v Mariboru – v Sodnem stolpu ob 18-ih.
Oditi v svet – kot pesnik in pisatelj in ne kot turist – in videno, slišano in doživeto na kraju samem pretopiti v jezik, to je bilo osrednje načelo projekta Na kraju zapisano Aleša Štegra. Doživel in interpretiral je lepoto in bolečino 12-ih krajev v prav toliko letih in to zapisal v dvanajstih besedilih. Izšla so pri Založbi Beletrina, zbrana v knjigi, ki jo je pred dnevi predstavil v svojem domačem okolju, na Ptuju. Danes, v sredo, 17. januarja, pa jo bo predstavil še v Mariboru – v Sodnem stolpu ob 18-ih.
Ampak Danes Hočem Drugače je naslov priročnika, ki ga je o ADHD ali motnji pozornosti s hiperaktivnostjo napisala Lidija Šket Kamenšek. Knjiga je sad več kot 25-letnega strokovnega in raziskovalnega dela, staršem in učiteljem pa naj bi pomagala prepoznati to motnjo, pravilno usmerjati otroka in krepiti njegove močne plati. Avtorica je socialna pedagoginja in učiteljica dodatne strokovne in učne pomoči za otroke s posebnimi potrebami oziroma z odločbami, tudi za ADHD. Je vez med otrokom, razrednikom in starši in iz lastnih izkušenj ve, da ni vedno lahko, še najmanj za otroka.
Ampak Danes Hočem Drugače je naslov priročnika, ki ga je o ADHD ali motnji pozornosti s hiperaktivnostjo napisala Lidija Šket Kamenšek. Knjiga je sad več kot 25-letnega strokovnega in raziskovalnega dela, staršem in učiteljem pa naj bi pomagala prepoznati to motnjo, pravilno usmerjati otroka in krepiti njegove močne plati. Avtorica je socialna pedagoginja in učiteljica dodatne strokovne in učne pomoči za otroke s posebnimi potrebami oziroma z odločbami, tudi za ADHD. Je vez med otrokom, razrednikom in starši in iz lastnih izkušenj ve, da ni vedno lahko, še najmanj za otroka.
Leto 2024 je še neoblikovana kepa gline, in od nas je odvisno, kaj bomo iz nje ustvarili. Ta uvodni stavek se je zapisal Ireni Kodrič Cizerl v duhu prispevka, ki ga je pripravila. Obiskala je akademsko slikarko in keramičarko Evo Ketiš iz Maribora, ki jo ljubitelji okrasnih in uporabnih predmetov iz keramike poznajo pod umetniškim imenom Eva Prepeva.
Leto 2024 je še neoblikovana kepa gline, in od nas je odvisno, kaj bomo iz nje ustvarili. Ta uvodni stavek se je zapisal Ireni Kodrič Cizerl v duhu prispevka, ki ga je pripravila. Obiskala je akademsko slikarko in keramičarko Evo Ketiš iz Maribora, ki jo ljubitelji okrasnih in uporabnih predmetov iz keramike poznajo pod umetniškim imenom Eva Prepeva.
Mladinski kulturni center Maribor je del nacionalne mreže organizacij, ki izvajajo projekt Živa knjižnica. To metodo so leta 2000 razvili na Danskem, da bi preprečili nasilje med mladimi; od tam pa se je razširila po svetu, tudi v Slovenijo. MKC Maribor jo pripravlja od leta 2012, nazadnje je bila organizirana v nedeljo v okviru prazničnega programa Vilinsko mesto. Povezali so jo s svetovnim dnevom človekovih pravic in iz aktualnih razlogov tudi s skrbjo zase in za duševno zdravje.
Mladinski kulturni center Maribor je del nacionalne mreže organizacij, ki izvajajo projekt Živa knjižnica. To metodo so leta 2000 razvili na Danskem, da bi preprečili nasilje med mladimi; od tam pa se je razširila po svetu, tudi v Slovenijo. MKC Maribor jo pripravlja od leta 2012, nazadnje je bila organizirana v nedeljo v okviru prazničnega programa Vilinsko mesto. Povezali so jo s svetovnim dnevom človekovih pravic in iz aktualnih razlogov tudi s skrbjo zase in za duševno zdravje.
V nočnem programu smo gostili Petro Dobnikar - pianistko, profesorico klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, mama treh sinov, ustanoviteljica zavoda Šola Luči, svetovnp popotnico in avtorico knjige Izgubljena lučka, Priročnik za ustvarjanje polja Ljubezni z Recepti. "Rdeča nit" pogovora je bila ljubezen, ki se v tem prazničnem mesecu še posebej iskri.
V nočnem programu smo gostili Petro Dobnikar - pianistko, profesorico klavirja na Konservatoriju za glasbo in balet v Mariboru, mama treh sinov, ustanoviteljica zavoda Šola Luči, svetovnp popotnico in avtorico knjige Izgubljena lučka, Priročnik za ustvarjanje polja Ljubezni z Recepti. "Rdeča nit" pogovora je bila ljubezen, ki se v tem prazničnem mesecu še posebej iskri.
S Palestinskim večerom se je v Mariboru začel niz dogodkov, ki usmerjajo pogled v dogajanje na Bližnjem vzhodu. Mariborski Vetrinjski dvor je za nekaj ur postal stičišče slovenske in arabske kulture. Razlage razmer in humanitarne krize v Palestini, ki so jih iz različnih perspektiv pojasnili in predstavili tudi sicer povsod po svetu utišani – Palestinci. Da bi prebudili solidarnost in pozvali k pravičnosti, prenehanju kolektivnega kaznovanja nemočnega naroda in ustavitvi neenakovredne vojne.
S Palestinskim večerom se je v Mariboru začel niz dogodkov, ki usmerjajo pogled v dogajanje na Bližnjem vzhodu. Mariborski Vetrinjski dvor je za nekaj ur postal stičišče slovenske in arabske kulture. Razlage razmer in humanitarne krize v Palestini, ki so jih iz različnih perspektiv pojasnili in predstavili tudi sicer povsod po svetu utišani – Palestinci. Da bi prebudili solidarnost in pozvali k pravičnosti, prenehanju kolektivnega kaznovanja nemočnega naroda in ustavitvi neenakovredne vojne.
V naslednjih minutah vas bomo odpeljali v Maribor, kjer prirejajo javno martinovanje že 38 let. Letos vnovič z dvodnevnim praznovanjem z več kot 70-imi lokalnimi ponudniki na več prizoriščih. Čeprav ima praznik korenine daleč v preteklosti in še zdaleč ni samo »mariborski,« so ga v štajerski prestolnici vzeli za svojega.
V naslednjih minutah vas bomo odpeljali v Maribor, kjer prirejajo javno martinovanje že 38 let. Letos vnovič z dvodnevnim praznovanjem z več kot 70-imi lokalnimi ponudniki na več prizoriščih. Čeprav ima praznik korenine daleč v preteklosti in še zdaleč ni samo »mariborski,« so ga v štajerski prestolnici vzeli za svojega.
Jesenske počitnice so otroci tudi v tem šolskem letu aktivno preživljali v organizaciji mariborske Zveze prijateljev mladine. Delavnic v Domu ustvarjalnosti mladih se je dnevno udeležilo več deset otrok. V počitniškem tednu so se odpravili na več izletov, med drugim tudi v Muzeju narodne osvoboditve.
Jesenske počitnice so otroci tudi v tem šolskem letu aktivno preživljali v organizaciji mariborske Zveze prijateljev mladine. Delavnic v Domu ustvarjalnosti mladih se je dnevno udeležilo več deset otrok. V počitniškem tednu so se odpravili na več izletov, med drugim tudi v Muzeju narodne osvoboditve.
V oddaji OBRAZI SOSEDNJE ULICE to soboto (4.11.2023) na Radiu Maribor pripravljamo pogovor s 94 letno MARIJO HOSTNIK iz Velenja... v ospredju so njeni spomini na sodelovanje v slavni mladinski delovni akciji, ko je 217 tisoč mladincev-brigadirjev iz domovine in tujine v dobrih šestih mesecij (od aprila do novembra 1947) zgradilo 242 kilometrov železniške proge ŠAMAC - SARAJEVO... S 107 PRIKLJUČKI, DEVETIMI PREDORI, 17 MOSTOVI in mostom preko Save... glavna mehanizacija - pridne roke, krampi, lopate in samokolnice...
V oddaji OBRAZI SOSEDNJE ULICE to soboto (4.11.2023) na Radiu Maribor pripravljamo pogovor s 94 letno MARIJO HOSTNIK iz Velenja... v ospredju so njeni spomini na sodelovanje v slavni mladinski delovni akciji, ko je 217 tisoč mladincev-brigadirjev iz domovine in tujine v dobrih šestih mesecij (od aprila do novembra 1947) zgradilo 242 kilometrov železniške proge ŠAMAC - SARAJEVO... S 107 PRIKLJUČKI, DEVETIMI PREDORI, 17 MOSTOVI in mostom preko Save... glavna mehanizacija - pridne roke, krampi, lopate in samokolnice...
Odpravili smose na Koroško. Obiskali smo nekaj tamkajšnjih turističnih kmetij, kjer nudijo raznovrstno kulinarično in doživljajsko ponudbo. Preverili smo, kaj ponujajo in kakšen je bil letošnji obisk na območju, ki so ga prizadele ujme.
Odpravili smose na Koroško. Obiskali smo nekaj tamkajšnjih turističnih kmetij, kjer nudijo raznovrstno kulinarično in doživljajsko ponudbo. Preverili smo, kaj ponujajo in kakšen je bil letošnji obisk na območju, ki so ga prizadele ujme.
Odpravili smose na Koroško. Obiskali smo nekaj tamkajšnjih turističnih kmetij, kjer nudijo raznovrstno kulinarično in doživljajsko ponudbo. Preverili smo, kaj ponujajo in kakšen je bil letošnji obisk na območju, ki so ga prizadele ujme.
Odpravili smose na Koroško. Obiskali smo nekaj tamkajšnjih turističnih kmetij, kjer nudijo raznovrstno kulinarično in doživljajsko ponudbo. Preverili smo, kaj ponujajo in kakšen je bil letošnji obisk na območju, ki so ga prizadele ujme.
Z nastopi glasbenikov na petih gričih so sinoči v štajerski prestolnici obeležili dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164. Sklepno dejanje programa ob »Dnevu Maribora,« dogajanje je potekalo od minule srede z brezplačnimi vodenimi ogledi in podelitvijo priznanj ter nagrad najzaslužnejšimi Mariborčanom, je na griče privabilo več sto občank in občanov.
Z nastopi glasbenikov na petih gričih so sinoči v štajerski prestolnici obeležili dan, ko je bil Maribor prvič omenjen v pisni listini iz leta 1164. Sklepno dejanje programa ob »Dnevu Maribora,« dogajanje je potekalo od minule srede z brezplačnimi vodenimi ogledi in podelitvijo priznanj ter nagrad najzaslužnejšimi Mariborčanom, je na griče privabilo več sto občank in občanov.
Danes je svetovni dan oživljanja. Srčni zastoj vsako leto doživi okoli 1.500 ljudi, s takojšnjim odzivom – še pred prihodom reševalcev – pa bi lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj. Tudi zato so po vsej državi, tudi v Mariboru, pripravili brezplačne tečaje in predstavitve oživljanja.Še pred svetovnim dnevom oživljanja smo v dnevnem sporedu objavili pogovore z ljudmi, ki jim je zastalo srce in pripovedi tistih, ki so jih oživljali ali so pomagali kako drugače. Objavili smo priporočila stroke in napotke zdravstvenih delavcev, kako ravnati ob zastoju srca in kako pravilno izvajati temeljne postopke oživljanja (TPO).
Danes je svetovni dan oživljanja. Srčni zastoj vsako leto doživi okoli 1.500 ljudi, s takojšnjim odzivom – še pred prihodom reševalcev – pa bi lahko rešili kar od dva- do štirikrat več življenj. Tudi zato so po vsej državi, tudi v Mariboru, pripravili brezplačne tečaje in predstavitve oživljanja.Še pred svetovnim dnevom oživljanja smo v dnevnem sporedu objavili pogovore z ljudmi, ki jim je zastalo srce in pripovedi tistih, ki so jih oživljali ali so pomagali kako drugače. Objavili smo priporočila stroke in napotke zdravstvenih delavcev, kako ravnati ob zastoju srca in kako pravilno izvajati temeljne postopke oživljanja (TPO).
Ste se kdaj vprašali, koliko zunanjih javnih igrišč in igral je v Mariboru in kako so sprejeta med uporabniki – najmlajšimi? Vpogled v to polje prostora za učenje prek igre, socialnega razvoja, ustvarjalnosti in domišljije nam bosta v naslednjih minutah omogočili 9- in 12-letnica. Zainteresiranim sta igrišča na desnem bregu Drave predstavili v sklopu Mladi festival sprehodov v organizaciji društva Rajzefiber, programskega stebra društva Hiša! Kako vidita mesto in ob katerih igriščih se mladim zasvetijo oči?
Ste se kdaj vprašali, koliko zunanjih javnih igrišč in igral je v Mariboru in kako so sprejeta med uporabniki – najmlajšimi? Vpogled v to polje prostora za učenje prek igre, socialnega razvoja, ustvarjalnosti in domišljije nam bosta v naslednjih minutah omogočili 9- in 12-letnica. Zainteresiranim sta igrišča na desnem bregu Drave predstavili v sklopu Mladi festival sprehodov v organizaciji društva Rajzefiber, programskega stebra društva Hiša! Kako vidita mesto in ob katerih igriščih se mladim zasvetijo oči?
Med prejemniki državnih nagrad najboljšim v šolstvu, ki so jih podelili ob svetovnem dnevu učiteljev, so tudi pedagoški delavci, aktivni v Mariboru. Nagradi za življenjsko delo sta prejela dolgoletni ravnatelj tukajšnje Druge gimnazije Ivan Lorenčič in univerzitetni profesor in raziskovalec Mitja Slavinec; nagrado za izjemne dosežke v glasbenem šolstvu pa Inge Breznik. Pogovarjali smo se s prejemnikom nagrade za življenjsko delo v srednjem šolstvu, Ivanom Lorenčičem.
Med prejemniki državnih nagrad najboljšim v šolstvu, ki so jih podelili ob svetovnem dnevu učiteljev, so tudi pedagoški delavci, aktivni v Mariboru. Nagradi za življenjsko delo sta prejela dolgoletni ravnatelj tukajšnje Druge gimnazije Ivan Lorenčič in univerzitetni profesor in raziskovalec Mitja Slavinec; nagrado za izjemne dosežke v glasbenem šolstvu pa Inge Breznik. Pogovarjali smo se s prejemnikom nagrade za življenjsko delo v srednjem šolstvu, Ivanom Lorenčičem.
Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor opažajo vse več nasilja nad zdravstvenimi delavci. Letos do konca avgusta so zabeležili 115 besednih napadov in štiri fizične; največ se jih zgodi v Urgentnem centru, kjer opravijo na leto več kot sto tisoč pregledov. Skrajni dogodki so v primerjavi s to številko redki, vendar načenjajo občutek varnosti zaposlenih. Ozadje kritičnih situacij ni preprosto; povezano je tudi s frustracijami in nezadovoljstvom, včasih pa gre enostavno za huliganstvo, so povedali sogovorniki. Zavedajo se tudi, da bi se morali zdravstveni delavci že v času izobraževanja naučiti primerne komunikacije s pacienti. Prejšnji teden so v mariborskem UKC-ju pripravili strokovni posvet o Varnosti v zdravstvu, poudarke je povzela Irena Kodrič Cizerl.
Tudi v Univerzitetnem kliničnem centru Maribor opažajo vse več nasilja nad zdravstvenimi delavci. Letos do konca avgusta so zabeležili 115 besednih napadov in štiri fizične; največ se jih zgodi v Urgentnem centru, kjer opravijo na leto več kot sto tisoč pregledov. Skrajni dogodki so v primerjavi s to številko redki, vendar načenjajo občutek varnosti zaposlenih. Ozadje kritičnih situacij ni preprosto; povezano je tudi s frustracijami in nezadovoljstvom, včasih pa gre enostavno za huliganstvo, so povedali sogovorniki. Zavedajo se tudi, da bi se morali zdravstveni delavci že v času izobraževanja naučiti primerne komunikacije s pacienti. Prejšnji teden so v mariborskem UKC-ju pripravili strokovni posvet o Varnosti v zdravstvu, poudarke je povzela Irena Kodrič Cizerl.
»Iz zakonov družbo!« so sporočali udeleženci tretje parade ponosa, ki so kljub uzakonitvi istospolne zakonske zveze, skupne posvojitve otrok in odprave prepovedi darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti soočeni z diskriminacijo in predsodki. Člane in podpornike LGBT skupnosti je na dan parade na enem od mostov v štajerski prestolnici čakal transparent z napisom, da bo mesto ostalo vijolične in rumene barve, Maribor pa, da ne bo nikoli mavričen in zelen. Nestrpnost ni več skrita, temveč javna, očitna in predstavlja odsev nekaterih globoko zakoreninjenih problemov v družbi. Povezana je z visoko stopnjo nezadovoljstva, rezultat tega pa je vedenje, ki ni dopustno, pravi antropologinja Vesna Vuk Godina.
»Iz zakonov družbo!« so sporočali udeleženci tretje parade ponosa, ki so kljub uzakonitvi istospolne zakonske zveze, skupne posvojitve otrok in odprave prepovedi darovanja krvi na podlagi spolne usmerjenosti soočeni z diskriminacijo in predsodki. Člane in podpornike LGBT skupnosti je na dan parade na enem od mostov v štajerski prestolnici čakal transparent z napisom, da bo mesto ostalo vijolične in rumene barve, Maribor pa, da ne bo nikoli mavričen in zelen. Nestrpnost ni več skrita, temveč javna, očitna in predstavlja odsev nekaterih globoko zakoreninjenih problemov v družbi. Povezana je z visoko stopnjo nezadovoljstva, rezultat tega pa je vedenje, ki ni dopustno, pravi antropologinja Vesna Vuk Godina.
Minuli vikend je bila v Mariboru že tretja parada ponosa v mestu, ni pa minila brez incidentov. Kaj je zapisano in kaj živimo? Pogovarjali smo se z Renatom Volkerjem, ki ga je v središču mesta napadla skupina za zdaj še neznanih moških.
Minuli vikend je bila v Mariboru že tretja parada ponosa v mestu, ni pa minila brez incidentov. Kaj je zapisano in kaj živimo? Pogovarjali smo se z Renatom Volkerjem, ki ga je v središču mesta napadla skupina za zdaj še neznanih moških.
Odpravili smo se v kraj, kjer te dni domišljija nima meja, koncept časa pa je drugačen – na Pikin festival najmočnejše, najbolj pogumne in samosvoje junakinje otrok in odraslih. Na največji slovenski otroški festival, ki z letošnjo temo Časovni stroj obiskovalce vabi na popotovanje skozi čas.
Odpravili smo se v kraj, kjer te dni domišljija nima meja, koncept časa pa je drugačen – na Pikin festival najmočnejše, najbolj pogumne in samosvoje junakinje otrok in odraslih. Na največji slovenski otroški festival, ki z letošnjo temo Časovni stroj obiskovalce vabi na popotovanje skozi čas.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
Učilnice mariborskih osnovnih in srednjih šol bodo kmalu zasedli učenci in tudi ukrajinski šoloobvezni vojni prebežniki, ki so lahko bili v prvem letu šolanja neocenjeni. Kaj prinaša novo šolsko leto, koliko jih nadaljuje izobraževanje in kako so se privadili na življenje v štajerski prestolnici? O tem z vodstvi šol, mladimi tujci in njihovimi starši.
Učilnice mariborskih osnovnih in srednjih šol bodo kmalu zasedli učenci in tudi ukrajinski šoloobvezni vojni prebežniki, ki so lahko bili v prvem letu šolanja neocenjeni. Kaj prinaša novo šolsko leto, koliko jih nadaljuje izobraževanje in kako so se privadili na življenje v štajerski prestolnici? O tem z vodstvi šol, mladimi tujci in njihovimi starši.
Letošnja huda neurja z nalivi in točo, ki jim ni videti konca, so povzročila veliko škodo tudi v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah. Kako se prizadeto območje postavlja na noge, kako poteka obnova, kako je s popisi in povračilom škode prizadetim? O tem v oddaji Aktualno s tamkajšnjim županom Martinom Breznikom.
Letošnja huda neurja z nalivi in točo, ki jim ni videti konca, so povzročila veliko škodo tudi v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah. Kako se prizadeto območje postavlja na noge, kako poteka obnova, kako je s popisi in povračilom škode prizadetim? O tem v oddaji Aktualno s tamkajšnjim županom Martinom Breznikom.
Maribor po največjem večpanožnem tekmovanju za mlade v Evropi – Olimpijskem festivalu evropske mladine – gosti še največje tekmovanje za mlade boksarje. Na 20. evropskem prvenstvu sodeluje več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev, starih 13 in 14 let. Središče boksarskega dogajanja mladih iz vse Evrope je že slab teden Univerzitetni športni center Leona Štuklja.
Maribor po največjem večpanožnem tekmovanju za mlade v Evropi – Olimpijskem festivalu evropske mladine – gosti še največje tekmovanje za mlade boksarje. Na 20. evropskem prvenstvu sodeluje več kot 400 tekmovalk in tekmovalcev, starih 13 in 14 let. Središče boksarskega dogajanja mladih iz vse Evrope je že slab teden Univerzitetni športni center Leona Štuklja.
Preverili smo, kako tečejo še zadnje priprave na letošnji 61-ti kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Ta bo že po tradiciji na enem mestu združil vse, ki so povezani s to dejavnostjo. Med več kot 150-imi dogodki sejma AGRA bodo odmevali številni strokovni posveti, okrogle mize, predavanja in predstavitve o aktualni problematiki v kmetijstvu in živilski industriji, v ospredju bodo podnebne spremembe.
Preverili smo, kako tečejo še zadnje priprave na letošnji 61-ti kmetijsko-živilski sejem Agra v Gornji Radgoni. Ta bo že po tradiciji na enem mestu združil vse, ki so povezani s to dejavnostjo. Med več kot 150-imi dogodki sejma AGRA bodo odmevali številni strokovni posveti, okrogle mize, predavanja in predstavitve o aktualni problematiki v kmetijstvu in živilski industriji, v ospredju bodo podnebne spremembe.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru se lahko pohvalijo z novo vrhunsko znanstveno-raziskovalno opremo za analizo genoma, DNA in RNA. Več kot 760 tisoč evrov vredna nadgradnja obstoječe tehnologije omogoča, kar je bilo nepredstavljivo. Če je nekoč ugotavljanje zaporedja treh milijard nukleotidov v genskem zapisu človeka trajalo petnajst let in je pri tem sodelovalo tisoč vrhunskih laboratorijev po vsem svetu, aparat na mariborski fakulteti to zdaj opravi v pičlih dveh dneh. Delo s to novo tehnologijo je vabljivo tudi za strokovnjake iz Slovenije, ki so izzive poiskali v tujini, najpomembneje pa je, kako bodo izsledki vplivali na zdravje ljudi. Irena Kodrič Cizerl se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Potočnikom in prof. dr. Mariem Gorenjakom.
Na Medicinski fakulteti Univerze v Mariboru se lahko pohvalijo z novo vrhunsko znanstveno-raziskovalno opremo za analizo genoma, DNA in RNA. Več kot 760 tisoč evrov vredna nadgradnja obstoječe tehnologije omogoča, kar je bilo nepredstavljivo. Če je nekoč ugotavljanje zaporedja treh milijard nukleotidov v genskem zapisu človeka trajalo petnajst let in je pri tem sodelovalo tisoč vrhunskih laboratorijev po vsem svetu, aparat na mariborski fakulteti to zdaj opravi v pičlih dveh dneh. Delo s to novo tehnologijo je vabljivo tudi za strokovnjake iz Slovenije, ki so izzive poiskali v tujini, najpomembneje pa je, kako bodo izsledki vplivali na zdravje ljudi. Irena Kodrič Cizerl se je pogovarjala s prof. dr. Urošem Potočnikom in prof. dr. Mariem Gorenjakom.
V občini Šentilj so številne ujme povzročile milijonsko škodo. Kako poteka sanacija, kakšno je stanje ob številnih plazovih in katere so prednostne naloge pri obnovi javne infrastrukture, ki je ne bo mogoče izvesti brez izdatne državne pomoči, je v oddaji Aktualno pojasnil šentiljski župan Štefan Žvab.
V občini Šentilj so številne ujme povzročile milijonsko škodo. Kako poteka sanacija, kakšno je stanje ob številnih plazovih in katere so prednostne naloge pri obnovi javne infrastrukture, ki je ne bo mogoče izvesti brez izdatne državne pomoči, je v oddaji Aktualno pojasnil šentiljski župan Štefan Žvab.
Na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor smo se pogovarjali z Barbaro Vodan Jecelj, ki tam vodi pravne zadeve. Zanimalo nas je, koliko imajo najemnih stanovanj, kako poslujejo in kako ocenjujejo državno stanovanjsko politiko.
Na Javnem medobčinskem stanovanjskem skladu Maribor smo se pogovarjali z Barbaro Vodan Jecelj, ki tam vodi pravne zadeve. Zanimalo nas je, koliko imajo najemnih stanovanj, kako poslujejo in kako ocenjujejo državno stanovanjsko politiko.
Kako lahko obisk konjev spremeni vsakdanje življenje stanovalcev v domovih za starejše? Obisk teh nežnih, empatičnih živali prinaša radost in pozitivno vpliva na naše duševno in telesno počutje, kar so po obisku dveh žrebcev potrdili tudi stanovalci mariborskega Doma Danice Vogrinec.
Kako lahko obisk konjev spremeni vsakdanje življenje stanovalcev v domovih za starejše? Obisk teh nežnih, empatičnih živali prinaša radost in pozitivno vpliva na naše duševno in telesno počutje, kar so po obisku dveh žrebcev potrdili tudi stanovalci mariborskega Doma Danice Vogrinec.
V poletni oddaji Aktualno smo čas posvetili mariborskemu komunalnemu podjetju Nigrad. Z direktorjem smo se pogovarjali o aktualnih izzivih družbe.
V poletni oddaji Aktualno smo čas posvetili mariborskemu komunalnemu podjetju Nigrad. Z direktorjem smo se pogovarjali o aktualnih izzivih družbe.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Ste se kdaj vprašali, koliko časa, znanja in dela je potrebnega za ohranitev zgodovinskih predmetov, kot so pripovedne barvite tapiserije, ki so v srednjeveških gradovih pomagale ohranjati toploto, keramika starih Rimljanov ali več sto let staro pohištvo? Restavratorski postopki so dolgotrajni. Ko pa so predmeti obnovljeni in tako ohranjeni in so s tem pridobljeni novi podatki, je zadovoljstvo strokovnjakov toliko večje, so povedali v Konservatorsko-restavratorskem oddelku Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož.
Deževnega in nekoliko hladnejšega poletja se letos veselijo vsaj gobarji, saj je gob v gozdovih že zdaj veliko. Med njimi so tudi najbolj priljubljeni jurčki in lisičke, ne manjka pa tudi drugih, ki po mnenju poznavalcev niso nič manj okusne. V oddaji smo govorili o nabiranju gob, njihovem pomenu v prehrani, pa tudi o tem, na kaj morajo biti nabiralci gob posebej pozorni.
Deževnega in nekoliko hladnejšega poletja se letos veselijo vsaj gobarji, saj je gob v gozdovih že zdaj veliko. Med njimi so tudi najbolj priljubljeni jurčki in lisičke, ne manjka pa tudi drugih, ki po mnenju poznavalcev niso nič manj okusne. V oddaji smo govorili o nabiranju gob, njihovem pomenu v prehrani, pa tudi o tem, na kaj morajo biti nabiralci gob posebej pozorni.