Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Prisluhnite zanimivim dnevnim vsebinam, ki smo jih pripravili na Radiu Maribor.
V petek, 9. maja, smo studio Radia Maribor preselili na mariborski Trg svobode. Mimoidoči so lahko spremljali kako nastaja radijski program in se spoznali s sedanjimi in nekdanjimi sodelavci. Pogovorom s slednjimi lahko prisluhnete v rubriki Bili so zraven (https://radiomaribor.rtvslo.si/podkast/bili-so-zraven/173251969). Med poslušalci, ki so se ustavili ob našem studiu na prostem Trgu svobode v Mariboru in nam čestitali ob 80. rojstnem dnevu Radia Maribor, je bil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Izpostavil je pomen verodostojnih informacij in neprecenljivo vlogo Radia Maribor za mesto, regijo in ljudi.
V petek, 9. maja, smo studio Radia Maribor preselili na mariborski Trg svobode. Mimoidoči so lahko spremljali kako nastaja radijski program in se spoznali s sedanjimi in nekdanjimi sodelavci. Pogovorom s slednjimi lahko prisluhnete v rubriki Bili so zraven (https://radiomaribor.rtvslo.si/podkast/bili-so-zraven/173251969). Med poslušalci, ki so se ustavili ob našem studiu na prostem Trgu svobode v Mariboru in nam čestitali ob 80. rojstnem dnevu Radia Maribor, je bil tudi mariborski župan Saša Arsenovič. Izpostavil je pomen verodostojnih informacij in neprecenljivo vlogo Radia Maribor za mesto, regijo in ljudi.
Na praznik dela ne bomo govorili o zgodovinskih bojih delavstva, temveč bomo v ospredje postavili njihove današnje tihe bitke. Med njimi so javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J, brez katerih izvedba vsakdana ne bi bila mogoča, a pogosto nimajo niti osnovnega dostojanstva – primerne plače.
Na praznik dela ne bomo govorili o zgodovinskih bojih delavstva, temveč bomo v ospredje postavili njihove današnje tihe bitke. Med njimi so javni uslužbenci iz tako imenovane plačne skupine J, brez katerih izvedba vsakdana ne bi bila mogoča, a pogosto nimajo niti osnovnega dostojanstva – primerne plače.
Prvo razglednico so poslali v drugi polovici devetnajstega stoletja. Danes polnijo predvsem zbirateljske albume in muzejske zbirke, čeprav so še vedno zveste in tihe opazovalke s stojnic turistično najbolj obiskanih mest. Vedno manj jih odpošljemo. Z njimi vse redkeje pošljemo pozdrave najbližjim, a ob enem gre za tretji najbolj priljubljen zbirateljski predmet na svetu. O teh majhnih, a zgovornih pričevalcih zgodovine govori reportaža Sare Zmrzlak.
Prvo razglednico so poslali v drugi polovici devetnajstega stoletja. Danes polnijo predvsem zbirateljske albume in muzejske zbirke, čeprav so še vedno zveste in tihe opazovalke s stojnic turistično najbolj obiskanih mest. Vedno manj jih odpošljemo. Z njimi vse redkeje pošljemo pozdrave najbližjim, a ob enem gre za tretji najbolj priljubljen zbirateljski predmet na svetu. O teh majhnih, a zgovornih pričevalcih zgodovine govori reportaža Sare Zmrzlak.
V času, ko vabila na poroko prihajajo po elektronski pošti ali celo preko družbenih omrežij, je etnologinja Pomurskega muzeja iz Murske Sobote Jelka Pšajd vzela pod drobnogled rokopisno ženitovanjsko vabilo iz vasi Lahonci pri Ormožu, domnevno zapisano leta 1836. Gre za dokument, ki ga hrani Pomurski muzej in izstopa po več posebnostih. Recimo - zapisan je v starejši slovenski pisavi bohoričici in uporablja prleško narečje. Jelka Pšajd v pogovoru z Vido Toš razkriva, kako so naši predniki vabili na poroke in katere šege živijo še danes – čeprav v prenovljeni obliki – in kako se je skozi stoletja pomen poroke spremenil.
V času, ko vabila na poroko prihajajo po elektronski pošti ali celo preko družbenih omrežij, je etnologinja Pomurskega muzeja iz Murske Sobote Jelka Pšajd vzela pod drobnogled rokopisno ženitovanjsko vabilo iz vasi Lahonci pri Ormožu, domnevno zapisano leta 1836. Gre za dokument, ki ga hrani Pomurski muzej in izstopa po več posebnostih. Recimo - zapisan je v starejši slovenski pisavi bohoričici in uporablja prleško narečje. Jelka Pšajd v pogovoru z Vido Toš razkriva, kako so naši predniki vabili na poroke in katere šege živijo še danes – čeprav v prenovljeni obliki – in kako se je skozi stoletja pomen poroke spremenil.
V knjigah Domače obrti na Slovenskem in Mojstrovine Slovenije, ki ju je napisal etnolog dr. Janez Bogataj, lahko preberemo, da je bilo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne v naših krajih veliko pletarskih šol in tečajev. Med njimi sta bili tudi Državna pletarska šola v Radovljici – delovala je med letoma 1908 in 1935 –, in Državna pletarska šola na Ptuju v letih od 1928 do 1939. Bogato tradicijo pletarstva na Ptujskem je v knjigi pred dvema letoma popisal tudi etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; in ker so predvsem pletene košare povezane z veliko nočjo, smo o tradiciji pletarstva govorili tudi v našem prazničnem programu. Ta nekoč zelo priljubljena obrt danes izumira, pri življenju jo ohranjajo le redki rokodelci in eden takih je Anton Žumer iz Hajdoš.
V knjigah Domače obrti na Slovenskem in Mojstrovine Slovenije, ki ju je napisal etnolog dr. Janez Bogataj, lahko preberemo, da je bilo od konca 19. stoletja do druge svetovne vojne v naših krajih veliko pletarskih šol in tečajev. Med njimi sta bili tudi Državna pletarska šola v Radovljici – delovala je med letoma 1908 in 1935 –, in Državna pletarska šola na Ptuju v letih od 1928 do 1939. Bogato tradicijo pletarstva na Ptujskem je v knjigi pred dvema letoma popisal tudi etnolog Andrej Brence iz Pokrajinskega muzeja Ptuj-Ormož; in ker so predvsem pletene košare povezane z veliko nočjo, smo o tradiciji pletarstva govorili tudi v našem prazničnem programu. Ta nekoč zelo priljubljena obrt danes izumira, pri življenju jo ohranjajo le redki rokodelci in eden takih je Anton Žumer iz Hajdoš.
V posebni velikonočni oddaji smo se pogovarjali o največjem krščanskem prazniku – veliki noči. Osvetlili smo verski pomen praznika ter njegovo simboliko. V cerkvah slovesne aleluje naznanijo, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
V posebni velikonočni oddaji smo se pogovarjali o največjem krščanskem prazniku – veliki noči. Osvetlili smo verski pomen praznika ter njegovo simboliko. V cerkvah slovesne aleluje naznanijo, da je Jezus vstal od mrtvih. S tem je po verovanju kristjanov Jezus premagal smrt, ljudem pa odprl možnost, da so po smrti deležni večnega življenja.
Diplomantka izrednega študija programa Gostinstvo in turizem na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Ljudmila Lermolina je Ukrajinka, že nekaj let pa živi v Mariboru. Po poklicu pravnica in ekonomistka je želela svoje znanje izpopolniti še na področju turizma, in tako je lani sklenila še ta študij, z diplomsko nalogo, v kateri je postavila v ospredje vprašanje, kako pomagati rojakom tudi v času vojnih spopadov. V nalogi si je postavila za izziv, pripraviti itinerar 7-dnevnega turističnega vodenja po čarobni Sloveniji, z vključitvijo duhovnih in ezoteričnih praks, posebej za goste iz Ukrajine. Z Ljudmilo Lermolino se je pogovarjala Nataša Kuhar.
Diplomantka izrednega študija programa Gostinstvo in turizem na mariborski Višji strokovni šoli za gostinstvo in turizem Ljudmila Lermolina je Ukrajinka, že nekaj let pa živi v Mariboru. Po poklicu pravnica in ekonomistka je želela svoje znanje izpopolniti še na področju turizma, in tako je lani sklenila še ta študij, z diplomsko nalogo, v kateri je postavila v ospredje vprašanje, kako pomagati rojakom tudi v času vojnih spopadov. V nalogi si je postavila za izziv, pripraviti itinerar 7-dnevnega turističnega vodenja po čarobni Sloveniji, z vključitvijo duhovnih in ezoteričnih praks, posebej za goste iz Ukrajine. Z Ljudmilo Lermolino se je pogovarjala Nataša Kuhar.
Na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor je na ogled fotografska razstava Boruta Krajnca – 33 let sramote oziroma samote s portreti ljudi, ki so jih 26. februarja 1992 nezakonito izbrisali iz registra prebivalstva Slovenije. Bilo jih je 25.671 in prejšnji teden so pred odprtjem razstave pripravili srečanje dijakov mariborske Prve gimnazije z nekaterimi, ki so s tem administrativnim ukrepom v Sloveniji izgubili vse pravice. Iz osebnih pripovedovanj so slišali, kako je to zaznamovalo življenje ljudi in njihovih družin.
Na ograji Muzeja narodne osvoboditve Maribor je na ogled fotografska razstava Boruta Krajnca – 33 let sramote oziroma samote s portreti ljudi, ki so jih 26. februarja 1992 nezakonito izbrisali iz registra prebivalstva Slovenije. Bilo jih je 25.671 in prejšnji teden so pred odprtjem razstave pripravili srečanje dijakov mariborske Prve gimnazije z nekaterimi, ki so s tem administrativnim ukrepom v Sloveniji izgubili vse pravice. Iz osebnih pripovedovanj so slišali, kako je to zaznamovalo življenje ljudi in njihovih družin.
»ELES-ov Muzej elektroprenosa Fala–Laško je edinstven v domačem in širšem prostoru,« trdi naš naslednji sogovornik Srečko Lesjak, ki z več tisoč predmeti pripoveduje zgodovino in razvoj elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Kaj vse predstavlja vzdrževanje električnega omrežja? Zakaj je bil muzej skrivnost za direktorja družbe? Govorili smo o najtežjem – 27-tonskem eksponatu –, pa tudi o prvi žarnici in javni razsvetljavi, ki ni osvetlila nočnega Maribora, temveč Laško!
»ELES-ov Muzej elektroprenosa Fala–Laško je edinstven v domačem in širšem prostoru,« trdi naš naslednji sogovornik Srečko Lesjak, ki z več tisoč predmeti pripoveduje zgodovino in razvoj elektroprenosne dejavnosti v Sloveniji. Kaj vse predstavlja vzdrževanje električnega omrežja? Zakaj je bil muzej skrivnost za direktorja družbe? Govorili smo o najtežjem – 27-tonskem eksponatu –, pa tudi o prvi žarnici in javni razsvetljavi, ki ni osvetlila nočnega Maribora, temveč Laško!
Iskreno in neposredno. Sveže in izzivalno. Tako so sinoči spregovorile umetnice na mariborski izpostavi ljubljanskega feminističnega in kvirovskega festivala. V slovenski prestolnici so ga pripravili 26-ič, v štajerski tretjič. Kogar zanimata tematska in uprizoritvena svežina in ostrina, mora še danes in jutri v Narodni dom, ki je z Društvom ZIZ koproducent. Kdor pa je zamudil prvi večer, ima na klik še eno priložnost. (Barbara Kukovec v predstavi Sladke skrbi/foto: Žiga Auer)
Iskreno in neposredno. Sveže in izzivalno. Tako so sinoči spregovorile umetnice na mariborski izpostavi ljubljanskega feminističnega in kvirovskega festivala. V slovenski prestolnici so ga pripravili 26-ič, v štajerski tretjič. Kogar zanimata tematska in uprizoritvena svežina in ostrina, mora še danes in jutri v Narodni dom, ki je z Društvom ZIZ koproducent. Kdor pa je zamudil prvi večer, ima na klik še eno priložnost. (Barbara Kukovec v predstavi Sladke skrbi/foto: Žiga Auer)
Brez krofa ni pusta in na Ptuju so znani tudi po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa jih prodajo od pol pa vse do milijona krofov in še čez. Se domači krofi razlikujejo od teh, ki jih pripravljajo v pekarni? Krofe cvremo ali jih pečemo? In kako novi trendi silijo v krofe, na primer krema iz pistacije …?
Brez krofa ni pusta in na Ptuju so znani tudi po slastnih krofih. V karnevalskem času jih v Ptujskih pekarnah dnevno pripravijo okoli 60 tisoč, glede na trajanje pusta pa jih prodajo od pol pa vse do milijona krofov in še čez. Se domači krofi razlikujejo od teh, ki jih pripravljajo v pekarni? Krofe cvremo ali jih pečemo? In kako novi trendi silijo v krofe, na primer krema iz pistacije …?
V jutranjem programu smo vas povabili na brezplačno potopisno predavanje popotnika in avanturista Albina Bezjaka. Kdaj in kje - prisluhnite....
V jutranjem programu smo vas povabili na brezplačno potopisno predavanje popotnika in avanturista Albina Bezjaka. Kdaj in kje - prisluhnite....
V Mariboru se bo jutri, v petek, začela 4-dnevna 40. mednarodna zimska plesna šola. Pripravlja jo Javni sklad za kulturne dejavnosti, njena tradicija pa priča o tem, kako dolgo že v štajerski prestolnici negujejo sodobni ples in vzgajajo generacije plesalcev in plesalk. Pot ni bila lahka in Minka Veselič Kološa težko skrije čustva, ko se spomni na požrtvovalno delo na področju, ki se vsemu entuziazmu navkljub ne more otresti prekarnosti. V prispevku polnem spominov in čustev, boste slišali tudi, kakšen šok je doživela sogovornica ob odhodu v pokoj zaradi odločitve vodstva Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (foto: Saša Huzjak)
V Mariboru se bo jutri, v petek, začela 4-dnevna 40. mednarodna zimska plesna šola. Pripravlja jo Javni sklad za kulturne dejavnosti, njena tradicija pa priča o tem, kako dolgo že v štajerski prestolnici negujejo sodobni ples in vzgajajo generacije plesalcev in plesalk. Pot ni bila lahka in Minka Veselič Kološa težko skrije čustva, ko se spomni na požrtvovalno delo na področju, ki se vsemu entuziazmu navkljub ne more otresti prekarnosti. V prispevku polnem spominov in čustev, boste slišali tudi, kakšen šok je doživela sogovornica ob odhodu v pokoj zaradi odločitve vodstva Javnega sklada za ljubiteljske kulturne dejavnosti. (foto: Saša Huzjak)
Kulturni dnevnik Narodnega doma Maribor je celoleten program, ki je v slabih dveh desetletjih s kulturnimi zavodi povezal več kot deset tisoč mariborskih osnovnošolcev. Program letos obiskuje 19 osnovnih šol, to je več kot 1600 učencev, in prav vsak bo do konca šolskega leta obiskoval sedem različnih organizacij. Cilj programa je vzgoja kritičnega gledalca in mladim približati s kulturo povezane poklice.
Kulturni dnevnik Narodnega doma Maribor je celoleten program, ki je v slabih dveh desetletjih s kulturnimi zavodi povezal več kot deset tisoč mariborskih osnovnošolcev. Program letos obiskuje 19 osnovnih šol, to je več kot 1600 učencev, in prav vsak bo do konca šolskega leta obiskoval sedem različnih organizacij. Cilj programa je vzgoja kritičnega gledalca in mladim približati s kulturo povezane poklice.
Naslov razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor bi nas moral zaskrbeti, saj nosi s seboj neko mračno slutnjo. Zagotovo pa nastavlja ogledalo sodobni družbi in omogoča vpogled v to, kako so naši predniki trajnostno reševali izzive vsakdana. Danes je naše življenje prežeto s potrošniško miselnostjo brez razmisleka in to vodi v katastrofalne posledice. Razstava ob problemih nakaže tudi rešitve in tako je med razstavnimi eksponati tudi kolo iz mariborskega javnega sistema izposoje; vsako je v povprečju na dan izposojeno devetkrat, na ta način naj bi bili korak bliže ulicam brez prometnih zamaškov in čistejšemu zraku. (foto: Marko Pigac)
Naslov razstave v Muzeju narodne osvoboditve Maribor bi nas moral zaskrbeti, saj nosi s seboj neko mračno slutnjo. Zagotovo pa nastavlja ogledalo sodobni družbi in omogoča vpogled v to, kako so naši predniki trajnostno reševali izzive vsakdana. Danes je naše življenje prežeto s potrošniško miselnostjo brez razmisleka in to vodi v katastrofalne posledice. Razstava ob problemih nakaže tudi rešitve in tako je med razstavnimi eksponati tudi kolo iz mariborskega javnega sistema izposoje; vsako je v povprečju na dan izposojeno devetkrat, na ta način naj bi bili korak bliže ulicam brez prometnih zamaškov in čistejšemu zraku. (foto: Marko Pigac)
Odvisnost od alkohola uničuje življenje tistega, ki pretirano pije, in njegovo družino, še posebej otroke. Zanje je izjemno pomembno varno okolje za pogovor, včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini v okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov, ki ga zaznamujemo med 9. in 15. februarjem. Pri nas že 4. leto vodi kampanjo Društvo NACOA Slovenija v sodelovanju z Društvom Žarek upanja in Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije ob podpori Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Društvo Nacoa Slovenija je ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov s partnerji pripravilo več dogodkov; predstavitev knjige, pogovor z odraslimi otroki alkoholikov, jutri dopoldne (13. 2. ob 10-ih) pa bo v prostorih območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Krškem še javni dogodek z naslovom: »Jaz – varen otok sredi viharja? Pogovor o odpornosti, okrevanju in povezanosti.« Da bi pomagali, se moramo najprej odkrito pogovarjati. Povezali smo izkušnje, razmisleke in dejstva.
Odvisnost od alkohola uničuje življenje tistega, ki pretirano pije, in njegovo družino, še posebej otroke. Zanje je izjemno pomembno varno okolje za pogovor, včasih pa je dovolj že pomoč ene same osebe – sorodnika, soseda ali šolskega pedagoga. Tudi na to opozarjajo odrasli z izkušnjo alkoholizma v družini v okviru mednarodnega tedna otrok alkoholikov, ki ga zaznamujemo med 9. in 15. februarjem. Pri nas že 4. leto vodi kampanjo Društvo NACOA Slovenija v sodelovanju z Društvom Žarek upanja in Zvezo klubov zdravljenih alkoholikov Slovenije ob podpori Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Društvo Nacoa Slovenija je ob mednarodnem tednu otrok alkoholikov s partnerji pripravilo več dogodkov; predstavitev knjige, pogovor z odraslimi otroki alkoholikov, jutri dopoldne (13. 2. ob 10-ih) pa bo v prostorih območne enote Nacionalnega inštituta za javno zdravje v Krškem še javni dogodek z naslovom: »Jaz – varen otok sredi viharja? Pogovor o odpornosti, okrevanju in povezanosti.« Da bi pomagali, se moramo najprej odkrito pogovarjati. Povezali smo izkušnje, razmisleke in dejstva.
Vsakdo si želi, da bi se lahko gibal neodvisno in varno. Da bi bilo to omogočeno tudi invalidom, pa je treba zanje prilagoditi okolje, in to tako na prostem kot v notranjosti javnih zgradb, in odstraniti vse ovire, ki jim onemogočajo varen dostop. Ker pa je v sodobnem času zelo pomembna tudi digitalna dostopnost, se s tem ukvarja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki so ga pred dnevi predstavili v Mariboru.
Vsakdo si želi, da bi se lahko gibal neodvisno in varno. Da bi bilo to omogočeno tudi invalidom, pa je treba zanje prilagoditi okolje, in to tako na prostem kot v notranjosti javnih zgradb, in odstraniti vse ovire, ki jim onemogočajo varen dostop. Ker pa je v sodobnem času zelo pomembna tudi digitalna dostopnost, se s tem ukvarja projekt Omogočanje multimodalne mobilnosti oseb z različnimi oviranostmi, ki so ga pred dnevi predstavili v Mariboru.
Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.
Globalizacija, razvoj tehnologije in hitre spremembe so finančni sektor preoblikovale v zapleteno okolje, kjer se izgubimo v množici naložb, kreditov, davčnih predpisov, zavarovanj in varčevalnih načrtov. Posamezniki se na vsakem koraku srečujejo s finančnimi izzivi, zato so tembolj dobrodošla brezplačna izobraževanja na področju finančne pismenosti za odrasle, ki jih izvajajo tudi na Andragoškem zavodu v Mariboru.
Ob kulturnem prazniku so po Sloveniji pripravili različne dogodke, muzeji in galerije pa imajo dan odprtih vrat. Med drugim je mariborska enota Združenja dramskih umetnikov opoldne pripravila deveti recital ob Florijanovem spomeniku na Grajskem trgu v Mariboru, kjer so aktivni in upokojeni igralci mariborske Drame interpretirali Prešernovo poezijo. Pred mikrofonom smo ujeli Vlada Novaka, ko je kot prvi interpretiral Zdravljico, pred tem pa smo obiskali različna prizorišča in se pogovarjali z Mariborčani, ki so si danes vzeli čas za umetnost in kulturo.
Ob kulturnem prazniku so po Sloveniji pripravili različne dogodke, muzeji in galerije pa imajo dan odprtih vrat. Med drugim je mariborska enota Združenja dramskih umetnikov opoldne pripravila deveti recital ob Florijanovem spomeniku na Grajskem trgu v Mariboru, kjer so aktivni in upokojeni igralci mariborske Drame interpretirali Prešernovo poezijo. Pred mikrofonom smo ujeli Vlada Novaka, ko je kot prvi interpretiral Zdravljico, pred tem pa smo obiskali različna prizorišča in se pogovarjali z Mariborčani, ki so si danes vzeli čas za umetnost in kulturo.
Znan je tekmovalni spored 60. Borštnikovega srečanja. Selektorica Ajda Rooss si je ogledala približno 120 produkcij pretekle sezone in ugotavlja, da so jo nagovorili predvsem umetniško celoviti izdelki, ki se v svoji univerzalnosti upajo srečati z najglobljimi družbenimi in človeškimi vprašanji. V tekmovalnem sporedu sta tudi dve predstavi gledališč iz regije, mariborske Drame in koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj. Jubilejni Borštnikov festival bo letos med 2. in 15. junijem, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da ima festival odmev v slovenskem gledališču; med drugim z izborom tekmovalnih predstav vpliva na trende oziroma na repertoarno politiko. Kdo prejme Borštnikov prstan za življenjsko delo, bomo izvedeli maja, letos bo to igralka.
Znan je tekmovalni spored 60. Borštnikovega srečanja. Selektorica Ajda Rooss si je ogledala približno 120 produkcij pretekle sezone in ugotavlja, da so jo nagovorili predvsem umetniško celoviti izdelki, ki se v svoji univerzalnosti upajo srečati z najglobljimi družbenimi in človeškimi vprašanji. V tekmovalnem sporedu sta tudi dve predstavi gledališč iz regije, mariborske Drame in koprodukcija z Mestnim gledališčem Ptuj. Jubilejni Borštnikov festival bo letos med 2. in 15. junijem, umetniški direktor Aleš Novak pa je izpostavil, da ima festival odmev v slovenskem gledališču; med drugim z izborom tekmovalnih predstav vpliva na trende oziroma na repertoarno politiko. Kdo prejme Borštnikov prstan za življenjsko delo, bomo izvedeli maja, letos bo to igralka.
V aktualni temi smo se ustavili v starodavnem mestu – na Ptuju, kjer bodo obiskovalci kmalu lahko povzpeli na ptujski Mestni stolp. Posebnost tega stolpa je tudi ura, ki jo nekateri povezujejo z renesančnim umetnikom in genijem Leonardom da Vincijem. Pa je zgodba resnična?
V aktualni temi smo se ustavili v starodavnem mestu – na Ptuju, kjer bodo obiskovalci kmalu lahko povzpeli na ptujski Mestni stolp. Posebnost tega stolpa je tudi ura, ki jo nekateri povezujejo z renesančnim umetnikom in genijem Leonardom da Vincijem. Pa je zgodba resnična?
Od spektakularnih meteornih rojev, popolnega luninega in delnega sončnega mrka, do še vedno visoke aktivnosti sonca in potencialnih severnih sijev, vidnih tudi iz Slovenije. Leto je in še bo prineslo kar nekaj zanimivih astronomskih dogodkov. Kdaj in zakaj se velja zazreti v nočno nebo? O tem z doktorjem Igorjem Žiberno.
Od spektakularnih meteornih rojev, popolnega luninega in delnega sončnega mrka, do še vedno visoke aktivnosti sonca in potencialnih severnih sijev, vidnih tudi iz Slovenije. Leto je in še bo prineslo kar nekaj zanimivih astronomskih dogodkov. Kdaj in zakaj se velja zazreti v nočno nebo? O tem z doktorjem Igorjem Žiberno.
Ime meseca januarja je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabe prakse ravnanj z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.
Ime meseca januarja je Samo Curk, predsednik društva AETP, kjer si prizadevajo za transparentnost v slovenski živinoreji in opozarjajo na slabe prakse ravnanj z živalmi v slovenski živilski industriji. Z objavo grozljivih posnetkov kokoši nesnic na eni od slovenskih kmetij so opozorili na neprimerno rejo, za kar bodo pri Upravi za varno hrano proti rejcu uvedli prekrškovni postopek, z odločbo pa odredili ukrepe za odpravo neskladij.
V Mariboru so zaživele prenovljene proge javnega avtobusnega potniškega prometa. Korenite spremembe, ki stopajo v veljavo pol leta pozneje od prvotnih načrtov, so pri nekaterih občanih povzročile precej nejevolje. Do UKC Maribor smo spremljali upokojeno medicinsko sestro. S soprogom se je namesto za prestop na linijo G5 odločila za sprehod do Kliničnega centra. Radijski kolaž je nastal v zgodnjih jutranjih urah.
V Mariboru so zaživele prenovljene proge javnega avtobusnega potniškega prometa. Korenite spremembe, ki stopajo v veljavo pol leta pozneje od prvotnih načrtov, so pri nekaterih občanih povzročile precej nejevolje. Do UKC Maribor smo spremljali upokojeno medicinsko sestro. S soprogom se je namesto za prestop na linijo G5 odločila za sprehod do Kliničnega centra. Radijski kolaž je nastal v zgodnjih jutranjih urah.
Zgodovinski žarometi letos osvetljujejo zaključek enega najtemnejših obdobij zgodovine. Kmalu bo minilo 80 let od konca druge sv etovne vojne. Med zloveščo obletnico odvrženih atomskih bomb na Japonsko in začetkom upanja na druge, boljše čase, je v ponedeljek 80. obletnico osvoboditve zaznamovalo nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
Zgodovinski žarometi letos osvetljujejo zaključek enega najtemnejših obdobij zgodovine. Kmalu bo minilo 80 let od konca druge sv etovne vojne. Med zloveščo obletnico odvrženih atomskih bomb na Japonsko in začetkom upanja na druge, boljše čase, je v ponedeljek 80. obletnico osvoboditve zaznamovalo nacistično koncentracijsko taborišče Auschwitz-Birkenau.
Zadnji dogodek Prevodnega prangerja v Mariboru, ki ga je že šesto leto pripravilo Kulturno društvo Pranger, je bil namenjen prevajanju in sinhronizaciji risank v slovenščino. Izvedeli smo, da je postopek tehnično in ustvarjalno zahteven in da se na nacionalni televiziji zavedajo, da so prav risanke zelo pomembne za zgodnji stik predšolskih otrok z zbornim jezikom. Pred leti je nekdanja televizijska urednica Andreja Hafner Souček pri BBC-ju izbojevala za slovenščino pomembno zmago – pri poimenovanju animirane uspešnice, v prispevku pa bomo pogledali na risanke nekoliko širše, tudi čez rob prevajanja.
Zadnji dogodek Prevodnega prangerja v Mariboru, ki ga je že šesto leto pripravilo Kulturno društvo Pranger, je bil namenjen prevajanju in sinhronizaciji risank v slovenščino. Izvedeli smo, da je postopek tehnično in ustvarjalno zahteven in da se na nacionalni televiziji zavedajo, da so prav risanke zelo pomembne za zgodnji stik predšolskih otrok z zbornim jezikom. Pred leti je nekdanja televizijska urednica Andreja Hafner Souček pri BBC-ju izbojevala za slovenščino pomembno zmago – pri poimenovanju animirane uspešnice, v prispevku pa bomo pogledali na risanke nekoliko širše, tudi čez rob prevajanja.
»Vsi smo si morali znati priboriti svoj prostor in vsaka generacija to počne na svoj način. Vsi znamo sanjati, glavni izziv pa je, kako te sanje, energijo, voljo in pričakovanja preleviti v dobro podjetja. In prav to je umetnost vodenja,« opažajo delodajalci uspešnih mariborskih podjetij. Ob robu univerzitetnega posveta »Mladi in gospodarstvo« so govorili o generacijskih razlikah. Katere karakteristike, ki jih zaposlovalci nimajo, imajo mladi, in kaj jih združuje?
»Vsi smo si morali znati priboriti svoj prostor in vsaka generacija to počne na svoj način. Vsi znamo sanjati, glavni izziv pa je, kako te sanje, energijo, voljo in pričakovanja preleviti v dobro podjetja. In prav to je umetnost vodenja,« opažajo delodajalci uspešnih mariborskih podjetij. Ob robu univerzitetnega posveta »Mladi in gospodarstvo« so govorili o generacijskih razlikah. Katere karakteristike, ki jih zaposlovalci nimajo, imajo mladi, in kaj jih združuje?
»Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika,« pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
»Profesionalni kuharji lahko pripravljajo hrano za veliko ljudi, vendar jim pogosto manjka nekaj najpomembnejšega – ljubezen, manjkata pa tudi skrbnost in osebni pristop. In v tem je velika razlika,« pravi priznani grški chef Stelios Fanourakis. O grški kulinariki in oljčnem olju, tudi slovenskem, ki je po njegovem mnenju odlične kakovosti, smo se pogovarjali med njegovim obiskom mariborske Srednje gostinske in turistične šole.
V mariborski knjigarni Mariborka bo socialna pedagoginja magistrica Lidija Šket Kamenšek jutri popoldne - 16. 1. ob 17-ih - predstavila svojo pravljico Pogumni snežakec in odgovarjala na vprašanja, povezana s pozornostjo otrok in vzbujanjem njihovega zanimanja za branje. Pred kratkim je izšel ponatis njenega priročnika o ADHD - motnji pozornosti s hiperaktivnostjo Ampak Danes Hočem Drugače. S tem področjem se ukvarja že četrt stoletja, ustanovila je zavod Izjemni in tako pomaga staršem in učiteljem prepoznavati to duševno stanje in takega otroka pravilno usmerjati. Pogosto prihaja zaradi nerazumevanja te težave v okoljih, kjer je zaželeno normirano obnašanje, na primer v šoli, tudi do velikih napetosti in stresa; s primernim pristopom pa je to mogoče omiliti. Kako je živeti z ADHD, bosta povedala tudi Matej in njegova mama Vesna iz Maribora.
V mariborski knjigarni Mariborka bo socialna pedagoginja magistrica Lidija Šket Kamenšek jutri popoldne - 16. 1. ob 17-ih - predstavila svojo pravljico Pogumni snežakec in odgovarjala na vprašanja, povezana s pozornostjo otrok in vzbujanjem njihovega zanimanja za branje. Pred kratkim je izšel ponatis njenega priročnika o ADHD - motnji pozornosti s hiperaktivnostjo Ampak Danes Hočem Drugače. S tem področjem se ukvarja že četrt stoletja, ustanovila je zavod Izjemni in tako pomaga staršem in učiteljem prepoznavati to duševno stanje in takega otroka pravilno usmerjati. Pogosto prihaja zaradi nerazumevanja te težave v okoljih, kjer je zaželeno normirano obnašanje, na primer v šoli, tudi do velikih napetosti in stresa; s primernim pristopom pa je to mogoče omiliti. Kako je živeti z ADHD, bosta povedala tudi Matej in njegova mama Vesna iz Maribora.
Tri rejnice – Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča, Smiljka Turk iz Puconcev in Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah – so konec novembra lani prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Obiskali smo Bojano Holer, ki se je odločila za rejništvo skupaj z možem Romanom; prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti.
Tri rejnice – Aleksandra Zorko Šemen iz Turnišča, Smiljka Turk iz Puconcev in Bojana Holer iz Dražen Vrha v občini Sveta Ana v Slovenskih goricah – so konec novembra lani prejele priznanja Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti. To je prepoznalo njihovo dolgoletno predano delo, minister Mesec pa je na slovesni podelitvi poudaril, da je rejništvo veliko več kot le skrb za otroke – je temelj za njihovo prihodnost. Obiskali smo Bojano Holer, ki se je odločila za rejništvo skupaj z možem Romanom; prvega otroka, takrat 6-letnika, sta sprejela pred 26-imi leti.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo se pogovarjali z Jakom Carlevaris in Emo Bernard, ki sta lani decembra prejela čin poročnika ozrioma poročnice v slovenski vojski. Vztrajnost in pogum, s katerim sta končala Šolo za častnike, jima bosta koristila tudi sicer v življenju.
V Aktualni temi smo spomnili, da bo Radio Maribor v letošnjem letu dopolnil 80 let delovanja - pa tudi - zakaj imamo radijci na novem koledarju kar dve pomembni obletnici.
V Aktualni temi smo spomnili, da bo Radio Maribor v letošnjem letu dopolnil 80 let delovanja - pa tudi - zakaj imamo radijci na novem koledarju kar dve pomembni obletnici.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Urška Šobak z zbiranjem starih receptov babic in dedkov skrbi, da ne bodo odšli v pozabo. Tako je leta 2023 izdala knjigo Ej, babi, tega mi pa nisi pokazala, lani pa je izšla še otroška Ej, babi, glej.
Prisluhnite radijski zgodbi o dveh, pravzaprav o štirih srčnih ljudeh: Saša Popelar in Bobby Markoja - oskrbnika koče na Žavcarjevem vrhu, Vid Gorjup, ki se je 10. oktobra 1954 udeležil slovesne otvoritve koče in bil 70 let pozneje spet tam ter Janez Drev, ki "na žavcarja" prihaja v vseh letnih časih od leta 1956. Praviloma s fotografskim aparatom. Razstavo njegovih fotografij si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve - na ograji ob Mladinski ulici.
Prisluhnite radijski zgodbi o dveh, pravzaprav o štirih srčnih ljudeh: Saša Popelar in Bobby Markoja - oskrbnika koče na Žavcarjevem vrhu, Vid Gorjup, ki se je 10. oktobra 1954 udeležil slovesne otvoritve koče in bil 70 let pozneje spet tam ter Janez Drev, ki "na žavcarja" prihaja v vseh letnih časih od leta 1956. Praviloma s fotografskim aparatom. Razstavo njegovih fotografij si lahko ogledate v Muzeju narodne osvoboditve - na ograji ob Mladinski ulici.
Pred najdaljšo nočjo v letu smo v živo obiskali Zavod za turizem Maribor, Urgentni center UKC Maribor in Gasilsko brigado Maribor. Naši sogovorniki so bili: Monika Jurišič Hlevnjak, dr. Gregor Prosen in mag. Aleš Ciringer.
Pred najdaljšo nočjo v letu smo v živo obiskali Zavod za turizem Maribor, Urgentni center UKC Maribor in Gasilsko brigado Maribor. Naši sogovorniki so bili: Monika Jurišič Hlevnjak, dr. Gregor Prosen in mag. Aleš Ciringer.
Konec novembra je na Siciliji potekalo kuharsko tekmovanje za najboljšega mladega kuharja Evrope. Našo državo je zastopala 22-letna Štajerka Kaja Naveršnik, mlada gospodinja na poznani turistični kmetiji Kovačnik na Planici nad Framom. S tradicionalno gobovo juho, ki jo je poimenovala An ban en goban, je sodnikom na krožniku pričarala pohorski gozd, jih navdušila in se uvrstila med 8 najboljših mladih kuharjev Evrope. Vtise s tekmovanja je delila tudi z nami.
Konec novembra je na Siciliji potekalo kuharsko tekmovanje za najboljšega mladega kuharja Evrope. Našo državo je zastopala 22-letna Štajerka Kaja Naveršnik, mlada gospodinja na poznani turistični kmetiji Kovačnik na Planici nad Framom. S tradicionalno gobovo juho, ki jo je poimenovala An ban en goban, je sodnikom na krožniku pričarala pohorski gozd, jih navdušila in se uvrstila med 8 najboljših mladih kuharjev Evrope. Vtise s tekmovanja je delila tudi z nami.
Verniki praznujejo božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Božič, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Verniki praznujejo božič, krščanski praznik Jezusovega rojstva. Božič, ki je v Sloveniji od leta 1991 tudi dela prost dan, praznujejo katoliški in evangeličanski verniki. Del pravoslavnih vernikov, med drugimi verniki Srbske pravoslavne cerkve, pa ga zaradi uporabe drugačnega koledarja praznuje 7. januarja. Praznik Jezusovega rojstva nagovarja s skrivnostjo Božjega učlovečenja. Božji Sin se je učlovečil in prišel na svet, da bi človeštvo odrešil njegovih grehov.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori prihaja iz Tešove pri Vranskem. Že 44 let opravlja ta poklic, od leta 1995 v Nemčiji, trenutno v Münchnu, kjer je župnik slovenske katoliške župnije. V Aktualni temi na Radiu Maribor nas je spomnil na svojo najbolj nenavadno in nepozabno polnočnico.
Katoliški duhovnik Izidor Pečovnik Dori prihaja iz Tešove pri Vranskem. Že 44 let opravlja ta poklic, od leta 1995 v Nemčiji, trenutno v Münchnu, kjer je župnik slovenske katoliške župnije. V Aktualni temi na Radiu Maribor nas je spomnil na svojo najbolj nenavadno in nepozabno polnočnico.
V Mariboru so predpraznični čas okrasili tudi s pesmijo na Koledovanju Mariborskem, ki sta ga pripravila Društvo Hiša! in zavod Visit Maribor. Prvič so na ulicah dopoldne peli zbori učencev in dijakov, že desetič pa zvečer odrasli zbori in vokalne skupine in tako nekaj prazničnega vzdušja vnesli tudi med tiste, ki so hiteli po ulicah po opravkih. Utrinke smo strnili v reportažo.
V Mariboru so predpraznični čas okrasili tudi s pesmijo na Koledovanju Mariborskem, ki sta ga pripravila Društvo Hiša! in zavod Visit Maribor. Prvič so na ulicah dopoldne peli zbori učencev in dijakov, že desetič pa zvečer odrasli zbori in vokalne skupine in tako nekaj prazničnega vzdušja vnesli tudi med tiste, ki so hiteli po ulicah po opravkih. Utrinke smo strnili v reportažo.
Snežna dobra vila je prižgala praznične luči v Vilinskem mestu v mariborskem Vetrinjskem dvoru že konec novembra, v petek popoldne pa bodo tam s polno paro zagnali program. Do 28. decembra bodo otroke in odrasle spodbujali k ustvarjalnosti in povezovanju starih veščin z novimi, pripravili koncerte, glasbene pravljice, gledališke in plesne predstave, raziskovalne sprehode, vilinski disko in ulično gledališče. Organizatorji želijo spomniti, da praznični čas ni čas nakupovanja in materialnih dobrin, temveč priložnost, da si vzamemo čas za tiste, ki jih imamo najraje.
Snežna dobra vila je prižgala praznične luči v Vilinskem mestu v mariborskem Vetrinjskem dvoru že konec novembra, v petek popoldne pa bodo tam s polno paro zagnali program. Do 28. decembra bodo otroke in odrasle spodbujali k ustvarjalnosti in povezovanju starih veščin z novimi, pripravili koncerte, glasbene pravljice, gledališke in plesne predstave, raziskovalne sprehode, vilinski disko in ulično gledališče. Organizatorji želijo spomniti, da praznični čas ni čas nakupovanja in materialnih dobrin, temveč priložnost, da si vzamemo čas za tiste, ki jih imamo najraje.
Smučarski klub Gornja Radgona je v soboto pripravil tradicionalni že 42. sejem rabljene smučarske opreme. Letos so ga prvič izpeljali na sejmišču, kot običajno pa so na dogodku sprejemali prijave za šolo smučanja na Kopah. Zanimanje je bilo kot običajno veliko, nič manjše pa za smučarsko opremo. Ob koncu tedna, ko so na primer na Mariborskem Pohorju z Arehom in pri Treh kraljih odprli smučarsko sezono, smo se pogovarjali z malimi in velikimi smučarji iz Gornje Radgone in okolice ter nepričakovano naleteli na dragulj – na enega od treh prvih učiteljev smučanja v Pomurju, ki prihaja iz Maribora, 92-letnega Milana Nekrepa starejšega.
Smučarski klub Gornja Radgona je v soboto pripravil tradicionalni že 42. sejem rabljene smučarske opreme. Letos so ga prvič izpeljali na sejmišču, kot običajno pa so na dogodku sprejemali prijave za šolo smučanja na Kopah. Zanimanje je bilo kot običajno veliko, nič manjše pa za smučarsko opremo. Ob koncu tedna, ko so na primer na Mariborskem Pohorju z Arehom in pri Treh kraljih odprli smučarsko sezono, smo se pogovarjali z malimi in velikimi smučarji iz Gornje Radgone in okolice ter nepričakovano naleteli na dragulj – na enega od treh prvih učiteljev smučanja v Pomurju, ki prihaja iz Maribora, 92-letnega Milana Nekrepa starejšega.
Mišičev vodarski dan je minuli torek v Mariboru zbral strokovnjake s področja upravljanja, urejanja in varovanja voda. Več sto jih je razpravljalo o aktualnih in praktičnih projektih, pa tudi o lanskih poplavah. Enega od osrednjih tematskih sklopov povzema Sara Zmrzlak.
Mišičev vodarski dan je minuli torek v Mariboru zbral strokovnjake s področja upravljanja, urejanja in varovanja voda. Več sto jih je razpravljalo o aktualnih in praktičnih projektih, pa tudi o lanskih poplavah. Enega od osrednjih tematskih sklopov povzema Sara Zmrzlak.
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
13. novembra je minilo natanko 400 let od takrat, ko je cesar Ferdinand II izdal Cehovski red mariborskih mlinarjev. Ob viski okrogli obletnici so na »ta veseli dan kulture« v Pokrajinskem arhivu Maribor, kjer ta dokument tudi hranijo pripravili pogovor o zgodovinski posebnosti … v naslednjih minutah vam bom pravila mariborskega mlinarskega ceha tudi predstavili in povabili k ogledu razstave …
»Atomska bomba je skupek zla«, je povedala Sadae Kasaoka, ki je preživela atomski bombni napad na Hirošimo, na odprtju razstave v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Tam je prvič v Sloveniji na ogled potujoča razstava o uničujočih posledicah atomskih bomb, ki so ju ZDA avgusta 1945 odvrgle na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Odprtja so se udeležili številni visoki gostje iz Slovenije in Japonske in ga pospremili s pozivi k miru. Ti bi morali biti glasnejši od vsega rožljanja z jedrskim orožjem, ki vzbuja strah in sili k razmisleku in ukrepanju. Udeležili smo se odprtja razstave in zanimive razprave v spremljevalnem sporedu. (Na fotografiji je zvita steklenica, kar priča o izjemno visoki temperaturi ozračja po eksploziji atomske bombe; vročina je hude opekline povzročila tudi na oddaljenosti 3,5 km od kraja detonacije.)
»Atomska bomba je skupek zla«, je povedala Sadae Kasaoka, ki je preživela atomski bombni napad na Hirošimo, na odprtju razstave v Muzeju narodne osvoboditve v Mariboru. Tam je prvič v Sloveniji na ogled potujoča razstava o uničujočih posledicah atomskih bomb, ki so ju ZDA avgusta 1945 odvrgle na japonski mesti Hirošimo in Nagasaki. Odprtja so se udeležili številni visoki gostje iz Slovenije in Japonske in ga pospremili s pozivi k miru. Ti bi morali biti glasnejši od vsega rožljanja z jedrskim orožjem, ki vzbuja strah in sili k razmisleku in ukrepanju. Udeležili smo se odprtja razstave in zanimive razprave v spremljevalnem sporedu. (Na fotografiji je zvita steklenica, kar priča o izjemno visoki temperaturi ozračja po eksploziji atomske bombe; vročina je hude opekline povzročila tudi na oddaljenosti 3,5 km od kraja detonacije.)
Že dobro leto ob sredah dopoldne v mariborski Knjižnici Nova vas poteka Umovadba. Pobudnik tega programa je bil Zavod za dolgotrajno pomoč Aloja, ki pomaga obolelim z demenco in njihovim svojcem; Mariborska knjižnica pa sodeluje s prostorom in didaktičnimi pripomočki oziroma igrami, ki jih sicer uporabljajo otroci. Partnerja s skupnimi močmi pomagata ranljivi skupini in tudi tistim, ki želijo delovati preventivno zoper demenco in krepiti miselne sposobnosti, ko začnejo te s starostjo pešati. Umovadba je pred kratkim prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic, tu pa je zapis s srečanja neke srede.
Že dobro leto ob sredah dopoldne v mariborski Knjižnici Nova vas poteka Umovadba. Pobudnik tega programa je bil Zavod za dolgotrajno pomoč Aloja, ki pomaga obolelim z demenco in njihovim svojcem; Mariborska knjižnica pa sodeluje s prostorom in didaktičnimi pripomočki oziroma igrami, ki jih sicer uporabljajo otroci. Partnerja s skupnimi močmi pomagata ranljivi skupini in tudi tistim, ki želijo delovati preventivno zoper demenco in krepiti miselne sposobnosti, ko začnejo te s starostjo pešati. Umovadba je pred kratkim prejela nagrado Združenja splošnih knjižnic, tu pa je zapis s srečanja neke srede.
V času od 26. 11. do 1. 12. 2024 je bilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani prizorišče že 40. slovenskega knjižnega sejma. Besedo in prostor imajo knjige v vseh oblikah, za vse bralce. Vsak obiskovalec najde kaj zase. Na voljo so številni dogodki, pogovori in srečanja z avtorji, prevajalci, ilustratorji, založniki … V okviru sejma je bila tudi podelitev nagrade in priznanja slovenske sekcije IBBY. Te se podeljujejo promotorjem mladinske književnosti in promotorjem branja, ki delajo neposredno v praksi z mladinsko književnostjo in z mladimi bralci ter pri tem dosegajo izjemne uspehe. V letu 2024 je prejemnica priznanja tudi šolska knjižničarka Prve gimnazije Maribor Metka Kostanjevec. Pred mikrofon smo jo povabili, da nam pove, kaj njej pomeni branje in kako navdušenje za branje širiti med mladimi in tudi širše. Poleg tega pa še o pomenu branja v sedanjem času, o pogovorih o branju, o delovanju bralnih klubov …
V času od 26. 11. do 1. 12. 2024 je bilo Gospodarsko razstavišče v Ljubljani prizorišče že 40. slovenskega knjižnega sejma. Besedo in prostor imajo knjige v vseh oblikah, za vse bralce. Vsak obiskovalec najde kaj zase. Na voljo so številni dogodki, pogovori in srečanja z avtorji, prevajalci, ilustratorji, založniki … V okviru sejma je bila tudi podelitev nagrade in priznanja slovenske sekcije IBBY. Te se podeljujejo promotorjem mladinske književnosti in promotorjem branja, ki delajo neposredno v praksi z mladinsko književnostjo in z mladimi bralci ter pri tem dosegajo izjemne uspehe. V letu 2024 je prejemnica priznanja tudi šolska knjižničarka Prve gimnazije Maribor Metka Kostanjevec. Pred mikrofon smo jo povabili, da nam pove, kaj njej pomeni branje in kako navdušenje za branje širiti med mladimi in tudi širše. Poleg tega pa še o pomenu branja v sedanjem času, o pogovorih o branju, o delovanju bralnih klubov …
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker je največ pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Lakota ni posledica pomanjkanja hrane. Pridelamo je dovolj, da bi nahranili vse na planetu. Kar milijardo ton je je predlani končalo v smeteh, petina, še preden je prišla do potrošnikov. Ker je največ pridelamo v gospodinjstvih, smo se odpravili po poti bioloških odpadkov in naših navad. Lani je v Sloveniji povprečno vsak od nas zavrgel 29 kilogramov hrane, ki bi lahko pristala na krožnikih, in ne v smeteh.
Smo v letu Rudolfa Maistra, pesnika, generala, domoljuba. 29. marca smo zaznamovali 150. obletnico njegovega rojstva in 26. julija 90. obletnico njegove smrti. Niz dogodkov se je začel februarja v Ljubljani z večerom njegovih pesmi, v petek je bila v Kamniku osrednja proslava ob Dnevu Rudolfa Maistra, sinoči pa so v Mariboru pripravili javno dokumentarno-umetniško uprizoritev z naslovom 47 minut, Maistrova akcija za Maribor in spomnili na zgodnje ure 23. novembra 1918, ko je general s soborci razorožil zeleno gardo oziroma nemško-avstrijsko varnostno stražo t. i. Schutzwehr in prevzel nadzor in oblast v mestu. Dogodek je bil sad sodelovanja številnih mariborskih zavodov, vreden izdatne reportaže.
Smo v letu Rudolfa Maistra, pesnika, generala, domoljuba. 29. marca smo zaznamovali 150. obletnico njegovega rojstva in 26. julija 90. obletnico njegove smrti. Niz dogodkov se je začel februarja v Ljubljani z večerom njegovih pesmi, v petek je bila v Kamniku osrednja proslava ob Dnevu Rudolfa Maistra, sinoči pa so v Mariboru pripravili javno dokumentarno-umetniško uprizoritev z naslovom 47 minut, Maistrova akcija za Maribor in spomnili na zgodnje ure 23. novembra 1918, ko je general s soborci razorožil zeleno gardo oziroma nemško-avstrijsko varnostno stražo t. i. Schutzwehr in prevzel nadzor in oblast v mestu. Dogodek je bil sad sodelovanja številnih mariborskih zavodov, vreden izdatne reportaže.
Črna kronika priča o tem, da delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami še zdaleč ni končano. 25. novembra bomo zaznamovali mednarodni dan, posvečen tej problematiki, pred dnevi pa so na Ptuju zaznamovali 20 let tamkajšnje varne hiše. V njej je trenutno 6 žensk in prav toliko otrok, pomoč pa poiščejo ženske vseh generacij; vsaj 70 odstotkov si jih uspe urediti življenje in se ne vrnejo v nasilno okolje.
Črna kronika priča o tem, da delo na področju preprečevanja nasilja nad ženskami še zdaleč ni končano. 25. novembra bomo zaznamovali mednarodni dan, posvečen tej problematiki, pred dnevi pa so na Ptuju zaznamovali 20 let tamkajšnje varne hiše. V njej je trenutno 6 žensk in prav toliko otrok, pomoč pa poiščejo ženske vseh generacij; vsaj 70 odstotkov si jih uspe urediti življenje in se ne vrnejo v nasilno okolje.
V sredo in četrtek bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru potekal 9. Karierni sejem poklicev in izobraževanja. Namenjen je učencem višjih razredov osnovne šole in višjih letnikov srednje šole, pa tudi staršem in svetovalnim ter strokovnim delavcem, ki bodo na sejmu lahko spoznali možnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju. Dogajanje na sejmu smo podrobneje predstavili v tokratni aktualni temi.
V sredo in četrtek bo v Univerzitetnem športnem centru Leona Štuklja v Mariboru potekal 9. Karierni sejem poklicev in izobraževanja. Namenjen je učencem višjih razredov osnovne šole in višjih letnikov srednje šole, pa tudi staršem in svetovalnim ter strokovnim delavcem, ki bodo na sejmu lahko spoznali možnosti za karierni razvoj mladih v lokalnem okolju. Dogajanje na sejmu smo podrobneje predstavili v tokratni aktualni temi.