Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Če se srečate z osebo, ki jeclja, je pri govoru ne priganjajte in ne končujte njenih stavkov. S tem ji ne boste pomagali, ampak jo boste verjetno spravili v še večjo stisko. Naj pove, kaj misli, in naj pove do konca. O jecljanju bo govor v sredinem Svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bosta odgovarjala Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije – logopedinja, predsednica strokovnega sveta Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi, in Jernej Pétaros, predsednik omenjenega društva z izkušnjo jecljanja. Po 9-i na Prvem.
Če se srečate z osebo, ki jeclja, je pri govoru ne priganjajte in ne končujte njenih stavkov. S tem ji ne boste pomagali, ampak jo boste verjetno spravili v še večjo stisko. Naj pove, kaj misli, in naj pove do konca. O jecljanju bo govor v sredinem Svetovalnem servisu, na vaša vprašanja bosta odgovarjala Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije – logopedinja, predsednica strokovnega sveta Društva za pomoč osebam z govornimi motnjami Vilko Mazi, in Jernej Pétaros, predsednik omenjenega društva z izkušnjo jecljanja. Po 9-i na Prvem.
Perimenopavza oz. menopavzalni prehod je obdobje, ki se običajno pojavi pred nastopom menopavze. Traja več let, pri nekaterih ženskah se začne že kmalu po 35. letu starosti, najpogosteje pa v 40. letih. Eden prvih znakov perimenopavze je spremenjen menstrualni cikel. Ženske so v tem obdobju pogosto tudi bolj utrujene, slabše spijo, imajo več vnetij, spremeni se presnova, pojavijo se oblivi in nočno potenje ter zmanjšan libido. O perimenopavzi bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili z Marušo Strgulc, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.
Perimenopavza oz. menopavzalni prehod je obdobje, ki se običajno pojavi pred nastopom menopavze. Traja več let, pri nekaterih ženskah se začne že kmalu po 35. letu starosti, najpogosteje pa v 40. letih. Eden prvih znakov perimenopavze je spremenjen menstrualni cikel. Ženske so v tem obdobju pogosto tudi bolj utrujene, slabše spijo, imajo več vnetij, spremeni se presnova, pojavijo se oblivi in nočno potenje ter zmanjšan libido. O perimenopavzi bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili z Marušo Strgulc, dr. med., specialistko ginekologije in porodništva.
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med,. iz veterinarske ambulante Animavet.
Ob zdravstvenih težavah hišnih ljubljenčkov je treba poiskati pomoč veterinarja, ki pa skrbi tudi za redne preglede zobovja, beleži obvezna in druga cepljenja ter svetuje pri številnih vprašanjih, ki jih imajo skrbni lastniki domačih živali. V petkov Svetovalni servis smo povabili Urško Drobnič, dr. vet. med,. iz veterinarske ambulante Animavet.
Obrestne mere se zmanjšujejo, vi pa ste najeli posojilo, ko so bile najvišje? Pri visokih vrednostih in dolgi odplačilni dobi lahko znižanje obresti za eno odstotno točko prinese razliko v višini odplačevanja posojila v vrednosti manjšega avtomobila. Kako se lotimo refinanciranja posojila, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali neodvisno svetovalko za osebne finance, mag. Ano Vezovišek.
Obrestne mere se zmanjšujejo, vi pa ste najeli posojilo, ko so bile najvišje? Pri visokih vrednostih in dolgi odplačilni dobi lahko znižanje obresti za eno odstotno točko prinese razliko v višini odplačevanja posojila v vrednosti manjšega avtomobila. Kako se lotimo refinanciranja posojila, bomo v četrtkovem Svetovalnem servisu spraševali neodvisno svetovalko za osebne finance, mag. Ano Vezovišek.
Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije.
Lani največ kršitev na področju družinske medicine, pediatrije in psihiatrije.
V Sloveniji zavržemo povprečno od 15 do 20 kilogramov oblačil na prebivalca na leto. Razloga sta predvsem hitra moda in neustrezna skrb za blago. Ravno zdaj, ko s poletnih prehajamo na zimska oblačila, bomo v Svetovalnem servisu govorili o ustrezni negi in vzdrževanju različnih tekstilov. Naša sogovornica bo dr. Brigita Tomšič z naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim nam bo odgovorila na vprašanje, kako odstraniti madeže rdečega vina ali smole, kako pomembno je, ali uporabimo pralni prašek ali gel, in kako pogosto je sploh treba prati oblačila.
V Sloveniji zavržemo povprečno od 15 do 20 kilogramov oblačil na prebivalca na leto. Razloga sta predvsem hitra moda in neustrezna skrb za blago. Ravno zdaj, ko s poletnih prehajamo na zimska oblačila, bomo v Svetovalnem servisu govorili o ustrezni negi in vzdrževanju različnih tekstilov. Naša sogovornica bo dr. Brigita Tomšič z naravoslovno-tehniške fakultete Univerze v Ljubljani. Med drugim nam bo odgovorila na vprašanje, kako odstraniti madeže rdečega vina ali smole, kako pomembno je, ali uporabimo pralni prašek ali gel, in kako pogosto je sploh treba prati oblačila.
Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v petkovem Svetovalnem servisu z Manco Kozlovič, predsednico mladinske zveze Brez izgovora.
Mladi, ki uporabljajo elektronske cigarete, imajo od tri do štirikrat večjo verjetnost, da bodo pozneje v življenju kadili cigarete. Ob tem pa stroka opozarja, da se pri mladih – tudi če je uporaba elektronskih cigaret kratkotrajna – že pojavljajo simptomi, kot so piskanje, izkašljevanje, težje dihanje, možno je poslabšanje astme. O kajenju med mladimi s poudarkom na marketinških strategijah tobačne industrije več v petkovem Svetovalnem servisu z Manco Kozlovič, predsednico mladinske zveze Brez izgovora.
Rožnati oktober je mednarodni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Vsako leto s tem namenom pripravimo tudi Svetovalni servis; o preventivi, presejalnem programu DORA, zdravljenju in novih zdravilih bomo tako v četrtek po deveti govorili z dr. Simono Borštnar z ljubljanskega Onkološkega inštituta. Vprašanja zanjo pošljite na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pa pokličite med oddajo.
Rožnati oktober je mednarodni mesec osveščanja o raku dojk, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. Vsako leto s tem namenom pripravimo tudi Svetovalni servis; o preventivi, presejalnem programu DORA, zdravljenju in novih zdravilih bomo tako v četrtek po deveti govorili z dr. Simono Borštnar z ljubljanskega Onkološkega inštituta. Vprašanja zanjo pošljite na e-naslov prvi@rtvslo.si, zapišite na spletni strani Prvega ali pa pokličite med oddajo.
Da je gibanje koristno za naše zdravje, vemo vsi. Ko dežuje ali je hladno in temno, pa že imamo dober izgovor, da se raje usedemo pred zaslon, kot da bi šli na sprehod ali tek. Kako sedenje, ki se mu sicer ne moremo izogniti, naredimo manj škodljivo? Zakaj naše telo nujno potrebuje ustrezne obremenitve in kakšne obremenitve naj izbere vsak zase? Gost v studiu Prvega profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Da je gibanje koristno za naše zdravje, vemo vsi. Ko dežuje ali je hladno in temno, pa že imamo dober izgovor, da se raje usedemo pred zaslon, kot da bi šli na sprehod ali tek. Kako sedenje, ki se mu sicer ne moremo izogniti, naredimo manj škodljivo? Zakaj naše telo nujno potrebuje ustrezne obremenitve in kakšne obremenitve naj izbere vsak zase? Gost v studiu Prvega profesor športne vzgoje in tekaški trener Urban Praprotnik.
Ljudje imamo na glavi okoli 100 tisoč las. Od tega jih dnevno povprečno izgubimo med 20 in 100. Ko se rodimo, imamo večinoma nežne, svetlejše lase. Pozneje v življenju pa nam ti pričnejo siveti ali pa izpadati, pojavi se plešavost. Od česa je to odvisno, bo eno od vprašanj v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami učiteljica frizerstva s Srednje frizerske šole Ljubljana Romana Marolt.
Ljudje imamo na glavi okoli 100 tisoč las. Od tega jih dnevno povprečno izgubimo med 20 in 100. Ko se rodimo, imamo večinoma nežne, svetlejše lase. Pozneje v življenju pa nam ti pričnejo siveti ali pa izpadati, pojavi se plešavost. Od česa je to odvisno, bo eno od vprašanj v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami učiteljica frizerstva s Srednje frizerske šole Ljubljana Romana Marolt.
Vse, ki se nameravajo v kratkem upokojiti, zanima, ali naj to naredijo letos ali prihodnje leto. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo upokojitev v letu 2026 ugodnejša. Vaša konkretna vprašanja smo v petkovem Svetovalnem servisu postavili generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu.
Vse, ki se nameravajo v kratkem upokojiti, zanima, ali naj to naredijo letos ali prihodnje leto. Zavod za pokojninsko in invalidsko zavarovanje predvideva, da bo upokojitev v letu 2026 ugodnejša. Vaša konkretna vprašanja smo v petkovem Svetovalnem servisu postavili generalnemu direktorju Zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Marijanu Papežu.
Prenosne naprave in splošna digitalizacija naših življenj z aplikacijami, krhkost digitalne infrastrukture in razvoj družbenih omrežij nas vse izpostavljajo kibernetskim varnostnim incidentom. Kako se jim izogniti v spletnem in digitalnem okolju, bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu – na vaša vprašanja bo odgovarjala Jasmina Mešić iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost.
Prenosne naprave in splošna digitalizacija naših življenj z aplikacijami, krhkost digitalne infrastrukture in razvoj družbenih omrežij nas vse izpostavljajo kibernetskim varnostnim incidentom. Kako se jim izogniti v spletnem in digitalnem okolju, bomo govorili v četrtkovem Svetovalnem servisu – na vaša vprašanja bo odgovarjala Jasmina Mešić iz Nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost.
Pokvarjene, nedelujoče, neuporabne, zapuščene elektronske naprave. To so tako imenovani elektronski oz. e-odpadki. Gre za najhitreje rastočo skupino odpadkov v Evropski uniji, njihovo število se povečuje štirikrat hitreje, recikliramo pa jih manj kot 40 odstotkov. V sredinem Svetovalnem servisu bomo izpraznili tiste predale, ki so polni starih polnilcev, kablov in telefonov, ter strokovnjakinjo vprašali, kam z njimi? Sogovornica: Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.
Pokvarjene, nedelujoče, neuporabne, zapuščene elektronske naprave. To so tako imenovani elektronski oz. e-odpadki. Gre za najhitreje rastočo skupino odpadkov v Evropski uniji, njihovo število se povečuje štirikrat hitreje, recikliramo pa jih manj kot 40 odstotkov. V sredinem Svetovalnem servisu bomo izpraznili tiste predale, ki so polni starih polnilcev, kablov in telefonov, ter strokovnjakinjo vprašali, kam z njimi? Sogovornica: Marinka Vovk, doktorica bioloških znanosti iz Okoljsko raziskovalnega zavoda.
Po 35. letu starosti se lahko moški in ženske v Sloveniji v okviru zdravstvenega sistema odločijo za sterilizacijo. Gre za trajno obliko kontracepcije, postopek pa je – še posebno pri moških – razmeroma nezahteven, stranski učinki so redki. Vlogo za sterilizacijo mora odobriti posebna komisija, pred posegom pa ima vsak kandidat še 6 mesecev časa za razmislek. Več o samem posegu tako pri moških kot pri ženskah povemo v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami zdravnik Sašo Drobnič, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Po 35. letu starosti se lahko moški in ženske v Sloveniji v okviru zdravstvenega sistema odločijo za sterilizacijo. Gre za trajno obliko kontracepcije, postopek pa je – še posebno pri moških – razmeroma nezahteven, stranski učinki so redki. Vlogo za sterilizacijo mora odobriti posebna komisija, pred posegom pa ima vsak kandidat še 6 mesecev časa za razmislek. Več o samem posegu tako pri moških kot pri ženskah povemo v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami zdravnik Sašo Drobnič, dr. med., specialist ginekolog in porodničar z Ginekološke klinike UKC Ljubljana.
Sestavni del razveze dveh oseb, ki sta živeli v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ter imata skupne otroke, je določitev preživnine. Če starši niso sposobni doseči dogovora o tem, jima pomaga pristojni center za socialno delo, če sporazuma ni niti tam, v igro vstopi sodišče. Starši morajo sicer svoje otroke preživljati do polnoletnosti oz. še nekoliko dlje, če se otrok redno šola. Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. O tej temi bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami generalna direktorica Direktorata za družino Anita Bregar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Sestavni del razveze dveh oseb, ki sta živeli v zakonski ali zunajzakonski skupnosti ter imata skupne otroke, je določitev preživnine. Če starši niso sposobni doseči dogovora o tem, jima pomaga pristojni center za socialno delo, če sporazuma ni niti tam, v igro vstopi sodišče. Starši morajo sicer svoje otroke preživljati do polnoletnosti oz. še nekoliko dlje, če se otrok redno šola. Višina preživnine se določi glede na potrebe upravičenca ter materialne in pridobitne zmožnosti zavezanca. O tej temi bomo govorili v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami generalna direktorica Direktorata za družino Anita Bregar z Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti.
Jesen je čas za spravilo pridelka, jesenske setve, sajenje česna, čebule, pa tudi pripravo vrta in rastlinjaka na zimo. V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja o jesenskih opravilih na zelenjavnem vrtu odgovarjala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete. Pošljite jih na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Jesen je čas za spravilo pridelka, jesenske setve, sajenje česna, čebule, pa tudi pripravo vrta in rastlinjaka na zimo. V četrtkovem Svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja o jesenskih opravilih na zelenjavnem vrtu odgovarjala dr. Ana Slatnar z Biotehniške fakultete. Pošljite jih na elektronski naslov prvi@rtvslo.si ali zapišite v obrazec na spletni strani prvi.rtvslo.si.
Pravice do dolgotrajne oskrbe se uveljavljajo postopno. Kako do posameznih pravic? Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana in kakšno je plačilo? Kako do oskrbe na domu ali v instituciji? Kje so vstopne točke, kjer lahko oddamo vlogo, kakšne podatke mora vsebovati in kakšne pravice lahko pričakujemo? Na takšna in podobna vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu po deveti uri odgovarjala Irena Tovornik, vodja Vstopne točke Centra za socialno delo Celje.
Pravice do dolgotrajne oskrbe se uveljavljajo postopno. Kako do posameznih pravic? Kdo je lahko oskrbovalec družinskega člana in kakšno je plačilo? Kako do oskrbe na domu ali v instituciji? Kje so vstopne točke, kjer lahko oddamo vlogo, kakšne podatke mora vsebovati in kakšne pravice lahko pričakujemo? Na takšna in podobna vprašanja bo v sredinem Svetovalnem servisu po deveti uri odgovarjala Irena Tovornik, vodja Vstopne točke Centra za socialno delo Celje.
Bolezen možganov, ki prizadene več kot 55 milijonov ljudi po svetu, kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, najpogostejši vzrok demence, družbeni izziv – vse to je Alzheimerjeva bolezen, o kateri bomo na Prvem govorili v torkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o začetni fazi, ko imajo bolniki težave s pozabljivostjo in govorom, zbranostjo ter časovno in prostorsko orientacijo, ter o napredovanju bolezni, ko se simptomi tako stopnjujejo, da obolela oseba postane popolnoma odvisna od pomoči okolice. Z nami po deveti uri bo izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med. spec. nevrologije in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Bolezen možganov, ki prizadene več kot 55 milijonov ljudi po svetu, kronična progresivna nevrodegenerativna bolezen, najpogostejši vzrok demence, družbeni izziv – vse to je Alzheimerjeva bolezen, o kateri bomo na Prvem govorili v torkovem Svetovalnem servisu. Govorili bomo o začetni fazi, ko imajo bolniki težave s pozabljivostjo in govorom, zbranostjo ter časovno in prostorsko orientacijo, ter o napredovanju bolezni, ko se simptomi tako stopnjujejo, da obolela oseba postane popolnoma odvisna od pomoči okolice. Z nami po deveti uri bo izr. prof. dr. Milica Gregorič Kramberger, dr. med. spec. nevrologije in vodja Centra za kognitivne motnje na Nevrološki kliniki UKC Ljubljana.
Atopijski dermatitis je bolezen tisočerih obrazov z zelo zapletenim mehanizmom nastanka in številnimi vzročnimi dejavniki. Prav tako je njen potek težko predvidljiv in zahteva osebni pristop k posameznemu bolniku. Kako poteka diagnoza, kakšne so vrste zdravljenja, kakšna naj bo vsakodnevna nega obolele kože? Na vprašanja o atopijskem dermatitisu bo v Svetovalnem servisu odgovarjala Olga Točkova, dr. med., spec. derm., vodja otroške ambulante na Dermatovenerološki kliniki, UKC Ljubljana.
Atopijski dermatitis je bolezen tisočerih obrazov z zelo zapletenim mehanizmom nastanka in številnimi vzročnimi dejavniki. Prav tako je njen potek težko predvidljiv in zahteva osebni pristop k posameznemu bolniku. Kako poteka diagnoza, kakšne so vrste zdravljenja, kakšna naj bo vsakodnevna nega obolele kože? Na vprašanja o atopijskem dermatitisu bo v Svetovalnem servisu odgovarjala Olga Točkova, dr. med., spec. derm., vodja otroške ambulante na Dermatovenerološki kliniki, UKC Ljubljana.
Kako negotove obrestne mere in morebitni novi val inflacije vplivajo na portfelje malih vlagateljev? Katere naložbe se kažejo kot najdonosnejše? Kako premišljeno investirati, da ne podležemo svojim čustvom? Ali so vzajemni skladi najboljša vstopna točka za vlagatelja začetnika? Ali so delnice sektorja umetne inteligence, jeklarske in orožarske industrije najbolj vroče blago? Še naprej se zvišujejo cene plemenitih kovin, raste tudi vrednost bitcoina. Ampak bolj kot ti podatki je za malega vlagatelja pomembno, da si postavi cilj, zakaj bo varčeval in plemenitil prihranke. Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo upravljavec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.
Kako negotove obrestne mere in morebitni novi val inflacije vplivajo na portfelje malih vlagateljev? Katere naložbe se kažejo kot najdonosnejše? Kako premišljeno investirati, da ne podležemo svojim čustvom? Ali so vzajemni skladi najboljša vstopna točka za vlagatelja začetnika? Ali so delnice sektorja umetne inteligence, jeklarske in orožarske industrije najbolj vroče blago? Še naprej se zvišujejo cene plemenitih kovin, raste tudi vrednost bitcoina. Ampak bolj kot ti podatki je za malega vlagatelja pomembno, da si postavi cilj, zakaj bo varčeval in plemenitil prihranke. Gost četrtkovega Svetovalnega servisa bo upravljavec osebnega premoženja magister Mitja Vezovišek.
"Če razumemo prometno kulturo kot skupek spoznanj, pravil in norm medsebojnih odnosov udeležencev v prometu, imamo pri nas s prometno kulturo težavo, saj je ta na precej nizki ravni" - tako v svoji najnovejši raziskavi ugotavljajo pri Avto-moto zvezi Slovenije, kjer dodajajo, da se nizka raven odraža tudi v neupoštevanju pravil vožnje, kot so uporaba smernikov, upoštevanje rdeče luči na semaforju, uporaba telefonov med vožnjo in podobno. Kaj torej lahko vsi udeleženci v prometu storimo za izboljšanje prometne kulture, glede na to, da preventivne akcije pri marsikom ne zaležejo in na koncu ostane le še izrek kazni? Na aktualna vprašanja, povezana s prometom, bo v sredinem svetovalnem servisu odgovarjal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.
"Če razumemo prometno kulturo kot skupek spoznanj, pravil in norm medsebojnih odnosov udeležencev v prometu, imamo pri nas s prometno kulturo težavo, saj je ta na precej nizki ravni" - tako v svoji najnovejši raziskavi ugotavljajo pri Avto-moto zvezi Slovenije, kjer dodajajo, da se nizka raven odraža tudi v neupoštevanju pravil vožnje, kot so uporaba smernikov, upoštevanje rdeče luči na semaforju, uporaba telefonov med vožnjo in podobno. Kaj torej lahko vsi udeleženci v prometu storimo za izboljšanje prometne kulture, glede na to, da preventivne akcije pri marsikom ne zaležejo in na koncu ostane le še izrek kazni? Na aktualna vprašanja, povezana s prometom, bo v sredinem svetovalnem servisu odgovarjal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
1000 dijakov bo lahko na novo za šolsko leto, ki se je že začelo, prejelo štipendijo za deficitarne poklice. Ta je namenjena tistim, ki se izobražujejo za poklice, za katere na trgu dela ni dovolj kadra glede na potrebe delodajalcev. Prejemnikov Zoisovih štipendij je bistveno več; ta štipendija pa je namenjena spodbujanju izjemnih dosežkov ter ustvarjanju dodane vrednosti na področju znanja, raziskovanja in umetnosti. O obeh vrstah štipendij bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bosta z nami direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada RS Barbara Leder ter vodja oddelka za štipendije na skladu Maja Gašparovič.
Kateri kosi govedine so najbolj primerni za počasno peko na žaru? Kakšna je razlika med suhim in mokrim zorenjem, zakaj je pomembna marmorizacija mesa? Kako vzdrževati stabilno temperaturo pri tehniki »low and slow«? S kakovostnim termometrom nadziramo središčno temperaturo, kaj storimo kadar notranja temperatura preneha naraščati? T- bone steak s kavno začimbno mešanico, florentinec in fižol po toskansko, rostbif z japonsko pomako, kavbojski steak in karamelizirana čebula, goveja rebra po tesaško in nacefrana govedina je nekaj konkretnih predlogov za jesenki žar. Gost petkovega svetovalnega servisa bo poznavalec peke na žaru Matej Stipanič.
Kateri kosi govedine so najbolj primerni za počasno peko na žaru? Kakšna je razlika med suhim in mokrim zorenjem, zakaj je pomembna marmorizacija mesa? Kako vzdrževati stabilno temperaturo pri tehniki »low and slow«? S kakovostnim termometrom nadziramo središčno temperaturo, kaj storimo kadar notranja temperatura preneha naraščati? T- bone steak s kavno začimbno mešanico, florentinec in fižol po toskansko, rostbif z japonsko pomako, kavbojski steak in karamelizirana čebula, goveja rebra po tesaško in nacefrana govedina je nekaj konkretnih predlogov za jesenki žar. Gost petkovega svetovalnega servisa bo poznavalec peke na žaru Matej Stipanič.
Krhkost je eden ključnih izzivov starajoče se družbe, ki povečuje tveganje za padce, bolezni, hospitalizacije in izgubo samostojnosti. V Sloveniji vsako leto padce beležijo pri tretjini starejših od 65 let, to bo leta 2063 predstavljajo tretjino prebivalstva. Vse pomembnejšo vlogo pri zdravem in varnem staranju zato igra fizioterapija. V tednu, ko smo zaznamovali svetovni dan fizioterapije, Svetovalni servis tako odpira vprašanja o tem, kako skrbeti za svoje telo, katere gibalne navade je dobro osvojiti in kako preprečiti padce. Gost oddaje bo Alen Pavlec iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Krhkost je eden ključnih izzivov starajoče se družbe, ki povečuje tveganje za padce, bolezni, hospitalizacije in izgubo samostojnosti. V Sloveniji vsako leto padce beležijo pri tretjini starejših od 65 let, to bo leta 2063 predstavljajo tretjino prebivalstva. Vse pomembnejšo vlogo pri zdravem in varnem staranju zato igra fizioterapija. V tednu, ko smo zaznamovali svetovni dan fizioterapije, Svetovalni servis tako odpira vprašanja o tem, kako skrbeti za svoje telo, katere gibalne navade je dobro osvojiti in kako preprečiti padce. Gost oddaje bo Alen Pavlec iz Združenja fizioterapevtov Slovenije.
Ljudje smo težko ves čas motivirani, enostavno nam zmanjka volje. Kako ohranjati motivacijo, zakaj nam jamranje oziroma tarnanje jemlje moč in nas dela žrtve in zakaj je to tako zelo pogosto, sploh pri Slovencih? Kako se tega znebiti oziroma si postaviti cilje - ki bodo vzdržni in nas bodo res krepili – za delo, trening, odnose, življenje nasploh ? Za odgovore, pa tudi vaša vprašanja, bomo v sredinem Svetovalnem servisu gostili nekdanjega poklicnega vojaka, pripadnika enote specialnih sil Gregorja Poljanca Kirscha, zdaj trenerja za življenjski stil, ki svetuje in pomaga tako posameznikom kot podjetjem. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Ljudje smo težko ves čas motivirani, enostavno nam zmanjka volje. Kako ohranjati motivacijo, zakaj nam jamranje oziroma tarnanje jemlje moč in nas dela žrtve in zakaj je to tako zelo pogosto, sploh pri Slovencih? Kako se tega znebiti oziroma si postaviti cilje - ki bodo vzdržni in nas bodo res krepili – za delo, trening, odnose, življenje nasploh ? Za odgovore, pa tudi vaša vprašanja, bomo v sredinem Svetovalnem servisu gostili nekdanjega poklicnega vojaka, pripadnika enote specialnih sil Gregorja Poljanca Kirscha, zdaj trenerja za življenjski stil, ki svetuje in pomaga tako posameznikom kot podjetjem. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Že kar nekaj let povpraševanje presega ponudbo najemniških stanovanj, stanje na trgu pa vsako jesen še dodatno pretresejo študentje, ki se vračajo v univerzitetna središča. Kakšne so povprečne cene najema, kdo plača stroške rezervnega sklada, ali lahko najemnik prijavi stalno bivališče? In na drugi strani - kako pripraviti stanovanje za oddajo ter na kaj biti pozoren pri sestavi najemne pogodbe? Na vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarja Thomas Krelj, član upravnega odbora Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS.
Že kar nekaj let povpraševanje presega ponudbo najemniških stanovanj, stanje na trgu pa vsako jesen še dodatno pretresejo študentje, ki se vračajo v univerzitetna središča. Kakšne so povprečne cene najema, kdo plača stroške rezervnega sklada, ali lahko najemnik prijavi stalno bivališče? In na drugi strani - kako pripraviti stanovanje za oddajo ter na kaj biti pozoren pri sestavi najemne pogodbe? Na vprašanja v torkovem svetovalnem servisu odgovarja Thomas Krelj, član upravnega odbora Zbornice za poslovanje z nepremičninami pri GZS.
Taborništvo uči, kako naravo spoštovati, varovati in kako se v njej znajti. Uči tudi, kako reševati težave, kako se prilagajati in ponuja varno okolje za delanje napak. Mehkih veščin, dela v skupini, pa tudi odgovornosti in samostojnosti se pri tabornikih učijo prek igre. Več pa v petkovem Svetovalnem servisu po 9h povesta Miriam Karin Mekina, načelnica rodu Dobra volja, in Urban Lečnik Spaić, višji strokovni sodelavec za delo z rodovi in prostovoljci na Zvezi tabornikov Slovenije.
Taborništvo uči, kako naravo spoštovati, varovati in kako se v njej znajti. Uči tudi, kako reševati težave, kako se prilagajati in ponuja varno okolje za delanje napak. Mehkih veščin, dela v skupini, pa tudi odgovornosti in samostojnosti se pri tabornikih učijo prek igre. Več pa v petkovem Svetovalnem servisu po 9h povesta Miriam Karin Mekina, načelnica rodu Dobra volja, in Urban Lečnik Spaić, višji strokovni sodelavec za delo z rodovi in prostovoljci na Zvezi tabornikov Slovenije.
Začelo se je novo šolsko leto, ki lahko nekaterim prinese tudi kakšno težavo. Branje ne bo steklo in bo počasno, menjavali in izpuščali bodo črke, ustno se bodo lažje izražali kot pisno, pri matematiki bodo težave zaradi besedilnih nalog in pri pomnjenju poštevanke. Opisane težave se lahko pojavljajo, ko ima otrok disleksijo. O tem in tudi o preostalih posebnih učnih težavah z gostom dr. Markom Kalanom, profesorjem defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Začelo se je novo šolsko leto, ki lahko nekaterim prinese tudi kakšno težavo. Branje ne bo steklo in bo počasno, menjavali in izpuščali bodo črke, ustno se bodo lažje izražali kot pisno, pri matematiki bodo težave zaradi besedilnih nalog in pri pomnjenju poštevanke. Opisane težave se lahko pojavljajo, ko ima otrok disleksijo. O tem in tudi o preostalih posebnih učnih težavah z gostom dr. Markom Kalanom, profesorjem defektologije, iz Svetovalnega centra za otroke, mladostnike in starše Ljubljana.
Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo optimalno in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kaj obsega priprava ogrevalnih naprav na novo sezono? Kaj lahko kot dober gospodar naredimo sami? Zakaj je pomembna optimalna regulacija ogrevanja? Kateri energenti in kateri sistemi ogrevanja so energetsko najučinkovitejši? Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Zakaj je dobro vzpostaviti energetsko knjigovodstvo? Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo optimalno in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kaj obsega priprava ogrevalnih naprav na novo sezono? Kaj lahko kot dober gospodar naredimo sami? Zakaj je pomembna optimalna regulacija ogrevanja? Kateri energenti in kateri sistemi ogrevanja so energetsko najučinkovitejši? Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Zakaj je dobro vzpostaviti energetsko knjigovodstvo? Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič.
Kakšne so značilnosti letošnjega junija, julija in avgusta? Nekateri poletni dnevi so bolj spominjali na jesen, toda imeli smo tudi daljša obdobja vročine. Z začetkom septembra smo vstopili v meteorološko jesen in v novo sezono Svetovalnih servisov. Gost prvega bo meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje, ki ga vprašamo tudi o zanesljivosti sodobnih vremenskih napovedi in drugih – z vremenom povezanih – zanimivostih. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite vprašanje na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Kakšne so značilnosti letošnjega junija, julija in avgusta? Nekateri poletni dnevi so bolj spominjali na jesen, toda imeli smo tudi daljša obdobja vročine. Z začetkom septembra smo vstopili v meteorološko jesen in v novo sezono Svetovalnih servisov. Gost prvega bo meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje, ki ga vprašamo tudi o zanesljivosti sodobnih vremenskih napovedi in drugih – z vremenom povezanih – zanimivostih. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite vprašanje na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Električni skiroji so v preteklih nekaj letih postali ena od najbolj priljubljenih oblik mikromobilnosti pri nas, k čemur sta brez dvoma prispevali njihova praktičnost pri premagovanju manjših razdalj in cenovna dostopnost. Vse večje število e-skirojev na naših cestah pa pomeni tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu in uporabi skiroja, kakšna je ustrezna zaščitna oprema in kaj o udeležbi skirojev prometu pravi zakonodaja, bo v petkovem Svetovalnem servisu povedal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.
Električni skiroji so v preteklih nekaj letih postali ena od najbolj priljubljenih oblik mikromobilnosti pri nas, k čemur sta brez dvoma prispevali njihova praktičnost pri premagovanju manjših razdalj in cenovna dostopnost. Vse večje število e-skirojev na naših cestah pa pomeni tudi nove izzive za varnost, zakonodajo in sobivanje v prometu. Na kaj je treba biti pozoren pri nakupu in uporabi skiroja, kakšna je ustrezna zaščitna oprema in kaj o udeležbi skirojev prometu pravi zakonodaja, bo v petkovem Svetovalnem servisu povedal vodja področja varna mobilnost na AMZS-ju Erik Logar.
Sončnim žarkom nismo izpostavljeni le med poležavanjem na plaži, ampak tudi med rekreacijo ali hitenjem po vsakodnevnih opravkih. Predvsem so ogroženi tisti, ki zaradi svojega poklica veliko časa preživijo na prostem. Kožni rak lahko dobijo tudi mladi in ljudje temnejše polti, zato o preventivi oz. zaščiti pred soncem, rednem samopregledovanju znamenj in preostalih aktivnostih, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek kožnega melanoma, v Svetovalnem servisu s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Sončnim žarkom nismo izpostavljeni le med poležavanjem na plaži, ampak tudi med rekreacijo ali hitenjem po vsakodnevnih opravkih. Predvsem so ogroženi tisti, ki zaradi svojega poklica veliko časa preživijo na prostem. Kožni rak lahko dobijo tudi mladi in ljudje temnejše polti, zato o preventivi oz. zaščiti pred soncem, rednem samopregledovanju znamenj in preostalih aktivnostih, s katerimi lahko zmanjšamo tveganje za nastanek kožnega melanoma, v Svetovalnem servisu s prim. doc. dr. Tanjo Planinšek Ručigaj, predstojnico dermatovenerološke klinike Univerzitetnega kliničnega centra v Ljubljani.
Študenti, ki bi želeli tudi v prihodnjem študijskem letu bivati v študentskem domu ali za bivanje pri zasebniku dobiti subvencijo, ter tisti, ki bi to radi izkoristili prvič, se bodo lahko kmalu posvetili prijavnemu postopku. Ta poteka prek spletnega portala, prošnjo za podaljšanje bivanja je treba oddati do najpozneje 18. avgusta. Skupaj je razpisano nekaj več kot 12 tisoč 20 mest. Tematiki študentskih domov se bomo posvetili v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
Študenti, ki bi želeli tudi v prihodnjem študijskem letu bivati v študentskem domu ali za bivanje pri zasebniku dobiti subvencijo, ter tisti, ki bi to radi izkoristili prvič, se bodo lahko kmalu posvetili prijavnemu postopku. Ta poteka prek spletnega portala, prošnjo za podaljšanje bivanja je treba oddati do najpozneje 18. avgusta. Skupaj je razpisano nekaj več kot 12 tisoč 20 mest. Tematiki študentskih domov se bomo posvetili v sredinem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Igor Brlek iz Študentskega doma Ljubljana.
V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.
V poletnem času se marsikdo odloča za prenovo strehe in zamenjavo strešnikov. Zaradi nestrokovnega svetovanja si lahko naročnik nakoplje nepotrebne stroške. Kako torej poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem v Svetovalnem servisu, ko na vprašanja odgovarja krovec Igor Zbičajnik.
Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti, 33 sklepov in več kot 100 mišic. Prečni in vzdolžni lok ter oprijemljivost prstov nam omogočajo stabilno podlago za hojo, tek, skakanje. Najbolj naraven način hoje je bosonoga hoja, ki pa se je seveda ne moremo posluževati vedno in povsod. Stopala je potrebno zaščititi z obutvijo, prav neprimerna obutev pa je razlog za večino težav s stopali in mnogo poškodb tega dela našega telesa. Petkov Svetovalni servis bomo zato posvetili izbiri primerne obutve ter bosonogi obutvi. Z nami bo ortoped, mag. Andrej Prlja, dr. med. iz Splošne bolnišnice Jesenice.
Človeško stopalo je sestavljeno iz 26 kosti, 33 sklepov in več kot 100 mišic. Prečni in vzdolžni lok ter oprijemljivost prstov nam omogočajo stabilno podlago za hojo, tek, skakanje. Najbolj naraven način hoje je bosonoga hoja, ki pa se je seveda ne moremo posluževati vedno in povsod. Stopala je potrebno zaščititi z obutvijo, prav neprimerna obutev pa je razlog za večino težav s stopali in mnogo poškodb tega dela našega telesa. Petkov Svetovalni servis bomo zato posvetili izbiri primerne obutve ter bosonogi obutvi. Z nami bo ortoped, mag. Andrej Prlja, dr. med. iz Splošne bolnišnice Jesenice.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije ob začetku poletne sezone pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacije o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta še pohodnikova psihofizična pripravljenost in pravilna oprema. Na vaša vprašanja o tem, kako se v poletni sezoni pravilno pripraviti na turo, kje poiskati informacije o cilju in katere so glavne nevarnosti v gorah, je v Svetovalnem servisu odgovarjal podpredsednik Planinske zveze Slovenije in gorski vodnik z mednarodno licenco Miha Habjan.
Da bo korak v gore varnejši, v Planinski zvezi Slovenije ob začetku poletne sezone pozivajo k preudarnosti in dobri pripravi na turo, ki med drugim zahteva tudi informacije o stanju planinskih poti. Pomembna dejavnika sta še pohodnikova psihofizična pripravljenost in pravilna oprema. Na vaša vprašanja o tem, kako se v poletni sezoni pravilno pripraviti na turo, kje poiskati informacije o cilju in katere so glavne nevarnosti v gorah, je v Svetovalnem servisu odgovarjal podpredsednik Planinske zveze Slovenije in gorski vodnik z mednarodno licenco Miha Habjan.
Dolgi sončni dnevi so za mnoge med nami najlepši del leta, tega pa ne moremo reči za naše domače ljubljenčke – težko prenašajo vročino, napadajo jih klopi in drugi zajedavci, pogoste so prebavne motnje. Kako jim olajšati te vroče dni? Moramo poleti hrano prilagoditi? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? Da bo tudi poletje prijetno in varno za naše živali, bo v sredinem svetovalnem servisu svetoval Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.
Dolgi sončni dnevi so za mnoge med nami najlepši del leta, tega pa ne moremo reči za naše domače ljubljenčke – težko prenašajo vročino, napadajo jih klopi in drugi zajedavci, pogoste so prebavne motnje. Kako jim olajšati te vroče dni? Moramo poleti hrano prilagoditi? Kako s psom na potovanje, katere dokumente potrebujemo? Da bo tudi poletje prijetno in varno za naše živali, bo v sredinem svetovalnem servisu svetoval Marjan Kastelic, dr. vet. medicine. Pokličite ali nam pišite.
Kako ste z disciplino? Jo znate vzpostaviti, kaj pa vzdrževati? Kako to storiti, kako voditi notranje procese, da se nam uspe disciplinirati in s tem vzpostaviti tudi red in varnost v svojem življenju? Kako je z našimi navadami in motivacijo, katera področja svojega življenja moramo najprej urediti, da bomo živeli zadovoljno in čim bolj uravnoteženo? Za odgovore, pa tudi vaša vprašanja, bomo v torkovem Svetovalnem servisu gostili nekdanjega poklicnega vojaka, pripadnika enote specialnih sil Gregorja Poljanca Kirscha, zdaj trenerja za življenjski stil. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Kako ste z disciplino? Jo znate vzpostaviti, kaj pa vzdrževati? Kako to storiti, kako voditi notranje procese, da se nam uspe disciplinirati in s tem vzpostaviti tudi red in varnost v svojem življenju? Kako je z našimi navadami in motivacijo, katera področja svojega življenja moramo najprej urediti, da bomo živeli zadovoljno in čim bolj uravnoteženo? Za odgovore, pa tudi vaša vprašanja, bomo v torkovem Svetovalnem servisu gostili nekdanjega poklicnega vojaka, pripadnika enote specialnih sil Gregorja Poljanca Kirscha, zdaj trenerja za življenjski stil. Pišite na elektronski naslov prvi@rtvslo.si, zapišite sporočilo na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Začimbe so nekoč veljale za zdravilo, danes pa smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili in jih pogosto uporabljamo samo kot izboljševalce okusov. A ni treba, da je tako, začimbe so lahko namreč odlična domača lekarna za na pot ter počitnice ob morju, jezeru, v gorah. Kakšno mešanico pripraviti za potovanje ter kako se s pomočjo začimb poleti ohladiti, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami poznavalka začimb Marija Kočevar.
Začimbe so nekoč veljale za zdravilo, danes pa smo na njihove blagodejne učinke kar malce pozabili in jih pogosto uporabljamo samo kot izboljševalce okusov. A ni treba, da je tako, začimbe so lahko namreč odlična domača lekarna za na pot ter počitnice ob morju, jezeru, v gorah. Kakšno mešanico pripraviti za potovanje ter kako se s pomočjo začimb poleti ohladiti, boste izvedeli v petkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami poznavalka začimb Marija Kočevar.
Na urejenih ali neurejenih kopališčih ob morju, jezerih ali rekah, tudi v domačem bazenu za hišo: povsod so pomembni osnovni varnostni ukrepi, ko se predajamo poletni razposajenosti. Z glavo na pravem mestu lahko pravilno ukrepamo tudi, ko se nekdo že utaplja. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.
Na urejenih ali neurejenih kopališčih ob morju, jezerih ali rekah, tudi v domačem bazenu za hišo: povsod so pomembni osnovni varnostni ukrepi, ko se predajamo poletni razposajenosti. Z glavo na pravem mestu lahko pravilno ukrepamo tudi, ko se nekdo že utaplja. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje tudi Podvodna reševalna služba.
Mediacija je eden izmed načinov mirnega, zunajsodnega reševanja sporov. Kaj je lahko predmet mediacije? Kako sta zagotovljeni nepristranost in neodvisnost mediatorja? Zakaj je dobro vnaprej vedeti, kaj in koliko lahko pričakujemo od mediacije? Je mediacijski dogovor pravno zavezujoč? V sredo po deveti na Prvem bo naša gostja podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije, upokojena višja sodnica, magistrica Gordana Ristin.
Mediacija je eden izmed načinov mirnega, zunajsodnega reševanja sporov. Kaj je lahko predmet mediacije? Kako sta zagotovljeni nepristranost in neodvisnost mediatorja? Zakaj je dobro vnaprej vedeti, kaj in koliko lahko pričakujemo od mediacije? Je mediacijski dogovor pravno zavezujoč? V sredo po deveti na Prvem bo naša gostja podpredsednica Društva mediatorjev Slovenije, upokojena višja sodnica, magistrica Gordana Ristin.
Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Kako naj načrtujemo prehrano in gibanje za normalno telesno težo ter za zdravo in dolgoročno znižanje telesne teže? Gostja v studiu Prvega dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.
Danes živimo v debelilnem okolju – to je v okolju, v katerem je človek izpostavljen številnim možnostim prevelikega energijskega vnosa in obenem premajhne energijske porabe. Kako naj načrtujemo prehrano in gibanje za normalno telesno težo ter za zdravo in dolgoročno znižanje telesne teže? Gostja v studiu Prvega dr. Tina Sentočnik, specialistka interne medicine in psihoterapevtka.
Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Arterijska hipertenzija ali kronično visok krvni tlak prizadene že vsakega četrtega zemljana, v Sloveniji pa ima povišan krvni tlak že vsak drugi odrasel. Nezdravljena ali prepozno odkrita hipertenzija lahko poveča tveganje za pojav hudih zdravstvenih težav, za preventivo in zdravljenje je zelo pomembna sprememba življenjskega sloga. Na vaša vprašanja o hipertenziji bo v petkovem svetovalnem servisu odgovarjala doc. dr. Jana Brguljan Hitij, dr. med., predstojnica Kliničnega oddelka za hipertenzijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
V četrtkovem Svetovalnem servisu po deveti uri bo z nami travmatolog Aleš Fischinger, dr. med. iz UKC Ljubljana. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in rokovanjem s tkivom poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Celjenje je lahko kompleksno in ko je brazgotina enkrat že zrela, je za ustrezno nego prepozno. V oddaji nas bo zanimalo tudi, kako prepoznati vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati.
V četrtkovem Svetovalnem servisu po deveti uri bo z nami travmatolog Aleš Fischinger, dr. med. iz UKC Ljubljana. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in rokovanjem s tkivom poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Celjenje je lahko kompleksno in ko je brazgotina enkrat že zrela, je za ustrezno nego prepozno. V oddaji nas bo zanimalo tudi, kako prepoznati vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati.
Če želimo ugotoviti, koliko nas določena stvar stane, moramo sešteti stroške investicije, obratovanja in vzdrževanja. Vzdrževalna dela na enostanovanjskih objektih ali družinskih hišah vključujejo dela na obodu stavbe, na ogrevalnem in prezračevalnem sistemu. Kaj lahko naredimo sami, kaj naj prepustimo strokovnjakom? Pri tem ne smemo pozabiti tudi na žlebove, dimnike, vodovodne in ogrevalne razvode, odtoke, tesnjenje oken in filtre klimatskih naprav. Zdaj je pravi čas, da preverite vmesne rezultate svojega energetskega knjigovodstva. Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pokličete med oddajo.
Če želimo ugotoviti, koliko nas določena stvar stane, moramo sešteti stroške investicije, obratovanja in vzdrževanja. Vzdrževalna dela na enostanovanjskih objektih ali družinskih hišah vključujejo dela na obodu stavbe, na ogrevalnem in prezračevalnem sistemu. Kaj lahko naredimo sami, kaj naj prepustimo strokovnjakom? Pri tem ne smemo pozabiti tudi na žlebove, dimnike, vodovodne in ogrevalne razvode, odtoke, tesnjenje oken in filtre klimatskih naprav. Zdaj je pravi čas, da preverite vmesne rezultate svojega energetskega knjigovodstva. Gost sredinega svetovalnega servisa bo neodvisni energetski svetovalec Bojan Žnidaršič. Vprašanja lahko zapišete tudi na spletni strani prvi.rtvslo.si ali pokličete med oddajo.
Zdravniki v Sloveniji letno presadijo okoli 120 organov, največ je presaditev ledvic. Čas čakanja na presaditev se razlikuje od primera do primera, je pa v Sloveniji med najkrajšimi med državami Eurotransplanta. Na presaditev ledvice bolniki tako v povprečju čakajo 12 mesecev, na srce 8, na pljuča 6 in na jetra okoli 3 mesece. O darovanju organov ter vpisu v register za posmrtno darovanje bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant.
Zdravniki v Sloveniji letno presadijo okoli 120 organov, največ je presaditev ledvic. Čas čakanja na presaditev se razlikuje od primera do primera, je pa v Sloveniji med najkrajšimi med državami Eurotransplanta. Na presaditev ledvice bolniki tako v povprečju čakajo 12 mesecev, na srce 8, na pljuča 6 in na jetra okoli 3 mesece. O darovanju organov ter vpisu v register za posmrtno darovanje bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu, ko bo z nami Andrej Gadžijev, dr. med., direktor Zavoda Republike Slovenije za presaditve organov in tkiv Slovenija transplant.
Težave z refluksom vsaj enkrat na leto občuti več kot polovica ljudi. Gre za pojav, ki povzroča ljudem večje ali manjše težave. O dejavnikih tveganja, preventivi in zdravljenju bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naš gost bo asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Težave z refluksom vsaj enkrat na leto občuti več kot polovica ljudi. Gre za pojav, ki povzroča ljudem večje ali manjše težave. O dejavnikih tveganja, preventivi in zdravljenju bomo govorili v petkovem svetovalnem servisu, naš gost bo asist. dr. Darko Siuka, dr. med., spec. gastroenterolog s Kliničnega oddelka za gastroenterologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Če zaužijemo dovolj balastnih snovi, ki jih med drugim vsebujejo žita, stročnice, sadje, zelenjava, krompir in oreščki, poskrbimo za boljše počutje in zdravje. Dolgoročni ugodni vpliv živil, bogatih z vlakninami, na zdravje je znanstveno dokazan. Med temi učinki je tudi manjše tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih obolenj. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin, kako ga lahko povečamo in zakaj jih večina premalo poje? To so vprašanja, ki se jih z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane, lotimo v četrtkovem Svetovalnem servisu o vlakninah!
Če zaužijemo dovolj balastnih snovi, ki jih med drugim vsebujejo žita, stročnice, sadje, zelenjava, krompir in oreščki, poskrbimo za boljše počutje in zdravje. Dolgoročni ugodni vpliv živil, bogatih z vlakninami, na zdravje je znanstveno dokazan. Med temi učinki je tudi manjše tveganje za nastanek sladkorne bolezni tipa 2 in srčno-žilnih obolenj. Kakšen je priporočen dnevni vnos vlaknin, kako ga lahko povečamo in zakaj jih večina premalo poje? To so vprašanja, ki se jih z Zalo Horvat, magistrico inženirko prehrane, lotimo v četrtkovem Svetovalnem servisu o vlakninah!
Filmska podoba začetka poroda je taka, da nosečnici nenadoma odteče voda, sledi panika in pot do porodnišnice, kjer ekspresno hitro rodi. A resničnost je precej drugačna. Mnogokrat je datum poroda tudi točno določen, ima svoj termin, saj je potreben carski rez ali pa so zdravniki zaradi več različnih razlogov predvideli sprožanje poroda. O obeh načinih rojevanja bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ko nam bo postopke, ki spremljajo rojevanje, pojasnila izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Porodnišnice Postojna.
Filmska podoba začetka poroda je taka, da nosečnici nenadoma odteče voda, sledi panika in pot do porodnišnice, kjer ekspresno hitro rodi. A resničnost je precej drugačna. Mnogokrat je datum poroda tudi točno določen, ima svoj termin, saj je potreben carski rez ali pa so zdravniki zaradi več različnih razlogov predvideli sprožanje poroda. O obeh načinih rojevanja bomo govorili v sredinem Svetovalnem servisu, ko nam bo postopke, ki spremljajo rojevanje, pojasnila izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz Porodnišnice Postojna.
S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
S pravočasno zaščito lahko življenjsko dobo lesa podaljšamo tudi do sedemkrat. Kakšna je torej najboljša zaščita lesenih površin, kako izbirati med olji, voski, lazurami, laki in drugimi premazi? Sogovornik: prof. dr. Marko Petrič z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.