Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Avtor: Tjaša Škamperle
Vročina, suša in požarna ogroženost te dni zaznamujejo večino Primorske. Oskrba z vodo v Slovenski Istri pa je stabilna, zatrjujejo v Rižanskem vodovodu. Dve tretjini vode zagotavljajo iz Rižane, ostalo iz Kraškega in Istrskega vodovoda. Več pa v pogovoru z direktorjem Rižanskega vodovoda, Martinom Pregljem.
Vročina, suša in požarna ogroženost te dni zaznamujejo večino Primorske. Oskrba z vodo v Slovenski Istri pa je stabilna, zatrjujejo v Rižanskem vodovodu. Dve tretjini vode zagotavljajo iz Rižane, ostalo iz Kraškega in Istrskega vodovoda. Več pa v pogovoru z direktorjem Rižanskega vodovoda, Martinom Pregljem.
Velik požar, ki je v četrtek izbruhnil na Krasu, so gasilci ponoči uspeli obkrožiti in je zdaj omejen. Ogenj sicer še ni pogašen, a je pod nadzorom. Na Kras so se vrnili gasilci ki so pred 2 letoma že gasili najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije. V Škrbini dogajanje spremljata Vesna Potóčar Godnič in Mateja Grebenják.
Velik požar, ki je v četrtek izbruhnil na Krasu, so gasilci ponoči uspeli obkrožiti in je zdaj omejen. Ogenj sicer še ni pogašen, a je pod nadzorom. Na Kras so se vrnili gasilci ki so pred 2 letoma že gasili najobsežnejši požar v zgodovini Slovenije. V Škrbini dogajanje spremljata Vesna Potóčar Godnič in Mateja Grebenják.
Dan po obsežnem požaru v Portorožu si danes pogorišče ogledujejo kriminalisti in forenziki. Dostop do notranjosti kompleksa je sicer omejen zaradi nevarnosti. Tudi okolica objekta je ograjena, prehod v tem delu turističnega mesta pa omejen. Preverili smo, kako to vpliva na turistični utrip in kakšne načrte ima lastnik. Tjaša Škamperle.
Dan po obsežnem požaru v Portorožu si danes pogorišče ogledujejo kriminalisti in forenziki. Dostop do notranjosti kompleksa je sicer omejen zaradi nevarnosti. Tudi okolica objekta je ograjena, prehod v tem delu turističnega mesta pa omejen. Preverili smo, kako to vpliva na turistični utrip in kakšne načrte ima lastnik. Tjaša Škamperle.
Z julijem veljajo pri izvajanju avtobusnega javnega potniškega prometa nekatere novosti. Linije po Sloveniji so si razdelili štirje avtobusni prevozniki - koncesionarji. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, ki ima sedež v Postojni, pravijo, da bodo imeli zdaj več besede pri voznih redih. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z direktorjem družbe Miranom Sečkijem.
Z julijem veljajo pri izvajanju avtobusnega javnega potniškega prometa nekatere novosti. Linije po Sloveniji so si razdelili štirje avtobusni prevozniki - koncesionarji. V Družbi za upravljanje javnega potniškega prometa, ki ima sedež v Postojni, pravijo, da bodo imeli zdaj več besede pri voznih redih. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z direktorjem družbe Miranom Sečkijem.
Na papirju da, v praksi ne. Tako bi lahko povzeli enakopravnost žensk tudi v družbah, kjer so si vendarle uspele izboriti, da jih zakon enako obravnava kot moške. Vendar so v vsakdanjem življenju, kljub temu, še globoko zakoreninena prepričanja o spolnih vlogah, kjer je moški dominanten, ženska pa podrejena. Prav iz teh odnosov moči izvira tudi nasilje nad ženskami, največkrat skrito za zidovi zasebnega življenja. Ob vsem je v zadnjih letih zaskrbljujoče, da je med mladimi zaznati vnovično povzdigovane tradicionalnih vrednot in vloge žensk v družbi. Kako premostiti ta prepričanja? Kako uveljaviti enakopravnost tudi žensk v praksi? O vsem tem se je Lea Širok pogovarjala s sociologinjo Jasno Podreka. Pred mikrofon jo je povabila ob okrogli mizi, ki so jo Obalne galerije Piran organizirale ob skupinski razstavi Vedno na voljo; feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije. Razstava je še do 18. avgusta na ogled v Mestni galeriji Piran.
Na papirju da, v praksi ne. Tako bi lahko povzeli enakopravnost žensk tudi v družbah, kjer so si vendarle uspele izboriti, da jih zakon enako obravnava kot moške. Vendar so v vsakdanjem življenju, kljub temu, še globoko zakoreninena prepričanja o spolnih vlogah, kjer je moški dominanten, ženska pa podrejena. Prav iz teh odnosov moči izvira tudi nasilje nad ženskami, največkrat skrito za zidovi zasebnega življenja. Ob vsem je v zadnjih letih zaskrbljujoče, da je med mladimi zaznati vnovično povzdigovane tradicionalnih vrednot in vloge žensk v družbi. Kako premostiti ta prepričanja? Kako uveljaviti enakopravnost tudi žensk v praksi? O vsem tem se je Lea Širok pogovarjala s sociologinjo Jasno Podreka. Pred mikrofon jo je povabila ob okrogli mizi, ki so jo Obalne galerije Piran organizirale ob skupinski razstavi Vedno na voljo; feministične pozicije v vizualni umetnosti iz Slovenije. Razstava je še do 18. avgusta na ogled v Mestni galeriji Piran.
Trenutno se v medijih precej govori o saharskem pesku, ki v naše prihaja iznad severnega dela Afrike. Blaž Maljevac je poklical na Agencijo za okolje in prostor ter preveril, zakaj do takšnih pojavo sploh prihaja, kako nevarni so in ali je iz tega naslova potrebno sprejeti kakšne ukrepe.
Trenutno se v medijih precej govori o saharskem pesku, ki v naše prihaja iznad severnega dela Afrike. Blaž Maljevac je poklical na Agencijo za okolje in prostor ter preveril, zakaj do takšnih pojavo sploh prihaja, kako nevarni so in ali je iz tega naslova potrebno sprejeti kakšne ukrepe.
Gasilska zveza Slovenije, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Uprava za zaščito in reševanje so na podlagi izkušenj nemških gasilcev pripravili priporočila za gasilce glede intervencij v stavbah s sončnimi elektrarnami. Pred dnevi je zagorelo na osnovni šoli v Tržiču. Iz regijskega centra za obveščanje so takrat sporočili, da gašenje otežuje sončna elektrarna. Pogled na primorske strehe pove, da je sončnih panelov vedno več, tudi občine že postavljajo elektrarne na vse več javnih stavb, šol. O izkušnjah, tveganjih in pripravljenosti za takšne intervencije se je Tjaša Škamperle pogovarjala z Janom Brodarjem z Gasilske brigade Koper.
Gasilska zveza Slovenije, Slovensko združenje za požarno varstvo ter Uprava za zaščito in reševanje so na podlagi izkušenj nemških gasilcev pripravili priporočila za gasilce glede intervencij v stavbah s sončnimi elektrarnami. Pred dnevi je zagorelo na osnovni šoli v Tržiču. Iz regijskega centra za obveščanje so takrat sporočili, da gašenje otežuje sončna elektrarna. Pogled na primorske strehe pove, da je sončnih panelov vedno več, tudi občine že postavljajo elektrarne na vse več javnih stavb, šol. O izkušnjah, tveganjih in pripravljenosti za takšne intervencije se je Tjaša Škamperle pogovarjala z Janom Brodarjem z Gasilske brigade Koper.
Do 17. junija je v javni obravnavi predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim želi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport drugače urediti pogoje za kratkoročno oddajanje stanovanj. Med ključnimi spremembami so omejitve oddajanja na 30 dni v koledarskem letu, urejanje na lokalnem nivoju in spremembe registriranja dejavnosti. V Kopru se je oblikovala skupina sobodajalcev, ki spremembam nasprotuje. Tjaša Škamperle je bila na njihovem srečanju. Za stališče je vprašala tudi župana, ki ga na srečanju ni bilo.
Do 17. junija je v javni obravnavi predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim želi ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport drugače urediti pogoje za kratkoročno oddajanje stanovanj. Med ključnimi spremembami so omejitve oddajanja na 30 dni v koledarskem letu, urejanje na lokalnem nivoju in spremembe registriranja dejavnosti. V Kopru se je oblikovala skupina sobodajalcev, ki spremembam nasprotuje. Tjaša Škamperle je bila na njihovem srečanju. Za stališče je vprašala tudi župana, ki ga na srečanju ni bilo.
Oče je bil železničar, potem tudi oba brata. In tudi sam je tesno povezan s tem svetom. Z električnimi vlaki se je srečal leta 1966 v Divači, ko je prvič opravljal prakso elektrotehnika v Kurilnici Divača. Tedaj so začeli graditi koprsko progo. Potem se je skoraj dve desetletji ukvarjal z lokomotivami in vlaki. V svoji 40-letni karieri je večinoma opravljal vodstvene funkcije in tesno sodeloval z vsemi 15 direktorji železnic.
Oče je bil železničar, potem tudi oba brata. In tudi sam je tesno povezan s tem svetom. Z električnimi vlaki se je srečal leta 1966 v Divači, ko je prvič opravljal prakso elektrotehnika v Kurilnici Divača. Tedaj so začeli graditi koprsko progo. Potem se je skoraj dve desetletji ukvarjal z lokomotivami in vlaki. V svoji 40-letni karieri je večinoma opravljal vodstvene funkcije in tesno sodeloval z vsemi 15 direktorji železnic.
V Divači so ponosni na svoj pihalni orkester. V rekordne času je je iz 3. težavnostne kategorije na tekmovanju slovenskih godb napredoval v najvišjo, 1. kategorijo.Pihalni orkester Divača bo v letu 2025 praznoval 70. obletnico delovanja. Pod taktirko dirigenta Mitje Tavčarja je zaigral tudi poslušalcem Radia Koper.
V Divači so ponosni na svoj pihalni orkester. V rekordne času je je iz 3. težavnostne kategorije na tekmovanju slovenskih godb napredoval v najvišjo, 1. kategorijo.Pihalni orkester Divača bo v letu 2025 praznoval 70. obletnico delovanja. Pod taktirko dirigenta Mitje Tavčarja je zaigral tudi poslušalcem Radia Koper.
Praznični program Radia Koper ob 75. rojstnem dnevu poteka iz Divače. Kateri so najlepši kotički prve dame občine, županje Alenke Štrucl Dovgan?
Praznični program Radia Koper ob 75. rojstnem dnevu poteka iz Divače. Kateri so najlepši kotički prve dame občine, županje Alenke Štrucl Dovgan?
Ervin Hladnik - Milharčič je za slovenske časopise pisal v zadnjih desetletjih iz od domala vsepovsod: nekdanje Jugoslavije, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike. Preden se je zaposlil pri Dnevniku, je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Piše predvsem o etničnih, političnih in drugih manjšinah. Povabili smo ga v naš dvojezični eter.
Ervin Hladnik - Milharčič je za slovenske časopise pisal v zadnjih desetletjih iz od domala vsepovsod: nekdanje Jugoslavije, Severne Irske, Nemčije, Italije, Avstralije, Afrike, Bližnjega vzhoda in Združenih držav Amerike. Preden se je zaposlil pri Dnevniku, je pisal za Radio Študent, Mladino, Das Magazin, Delo in Al Ahram. Piše predvsem o etničnih, političnih in drugih manjšinah. Povabili smo ga v naš dvojezični eter.
Na današnji dan pred dvajsetimi leti je Slovenija poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev je bila v Novi Gorici, na kateri je bil tudi zamejski gospodarstvenik Boris Peric, ki dela in živi v Gorici. Nataši Uršič je povedal, da je Slovenija v tem obdobju izredno napredovala, kar se kaže tudi v višjem povprečju bruto družbenega proizvoda in standarda, kot ga imajo trenutno v Italiji. Po njegovem mnenju se bosta obe Gorici po koncu evropske prestolnic kulture povsem integrirali, kvaliteta življenja ter ponudbe pa je v obeh mestih že zdaj nadstandardna.
Na današnji dan pred dvajsetimi leti je Slovenija poleg devetih drugih držav vstopila v Evropsko unijo, za kar smo se s skoraj 90 odstotno večino odločili na posvetovalnem referendumu leto prej. Ena največjih prireditev je bila v Novi Gorici, na kateri je bil tudi zamejski gospodarstvenik Boris Peric, ki dela in živi v Gorici. Nataši Uršič je povedal, da je Slovenija v tem obdobju izredno napredovala, kar se kaže tudi v višjem povprečju bruto družbenega proizvoda in standarda, kot ga imajo trenutno v Italiji. Po njegovem mnenju se bosta obe Gorici po koncu evropske prestolnic kulture povsem integrirali, kvaliteta življenja ter ponudbe pa je v obeh mestih že zdaj nadstandardna.
Več kot deset let so stare obljube in napovedi o skorajšnjem odprtju karting steze v Kopru. Zdaj pa gre očitno zares. Stezo in površine med avtobusno postajo in hitro cesto je od podjetja Grafist najelo podjetje Prokarting. Njegov prvi mož Vladimir Stankovič, poznan v avto-moto športu doma in v tujini, bo pri upravljanju in trženju sodeloval z Vladom Krivcem, poznavalcem avto-moto scene.
Več kot deset let so stare obljube in napovedi o skorajšnjem odprtju karting steze v Kopru. Zdaj pa gre očitno zares. Stezo in površine med avtobusno postajo in hitro cesto je od podjetja Grafist najelo podjetje Prokarting. Njegov prvi mož Vladimir Stankovič, poznan v avto-moto športu doma in v tujini, bo pri upravljanju in trženju sodeloval z Vladom Krivcem, poznavalcem avto-moto scene.
Luka Koper je med prednostne naloge uvrstila tudi digitalizacijo in zeleni prehod. V sklopu dveletnega projekta je s partnerji iskala rešitve za digitalno preobrazbo. Pri nekaterih rešitvah so uporabili tudi umetno inteligenco. Velik izziv je tudi kibernetska varnost.
Luka Koper je med prednostne naloge uvrstila tudi digitalizacijo in zeleni prehod. V sklopu dveletnega projekta je s partnerji iskala rešitve za digitalno preobrazbo. Pri nekaterih rešitvah so uporabili tudi umetno inteligenco. Velik izziv je tudi kibernetska varnost.
Minuli konec tedna je ob morju minil v znamenju jubilejnega 10. istrskega maratona. Več tisoč tekačev, spremljevalcev in ljubiteljev športa je letošno edicijo označilo kot najtoplejšo doslej. Tri razgibane in atraktivne trase, ki so potekale po vseh štirih istrskih občinah pa so dokaz, da je slovenska Istra z njeno pokrajino izjemno privlačna za vse ljubitelje teka.
Minuli konec tedna je ob morju minil v znamenju jubilejnega 10. istrskega maratona. Več tisoč tekačev, spremljevalcev in ljubiteljev športa je letošno edicijo označilo kot najtoplejšo doslej. Tri razgibane in atraktivne trase, ki so potekale po vseh štirih istrskih občinah pa so dokaz, da je slovenska Istra z njeno pokrajino izjemno privlačna za vse ljubitelje teka.
Dom upokojencev Nova Gorica se je pridružil letošnjemu Dnevu za spremembe. Dijaki iz Dijaškega doma Nova Gorica so se prejšnji teden v družbi varovancev doma upokojencev odpravili na sprehod do Bevkovega trga, kjer so pojedli sladoled, poslušali pesmi, peli in se družili. Na sprehod z njimi sem je odpravila tudi Mateja Grebenjak.
Dom upokojencev Nova Gorica se je pridružil letošnjemu Dnevu za spremembe. Dijaki iz Dijaškega doma Nova Gorica so se prejšnji teden v družbi varovancev doma upokojencev odpravili na sprehod do Bevkovega trga, kjer so pojedli sladoled, poslušali pesmi, peli in se družili. Na sprehod z njimi sem je odpravila tudi Mateja Grebenjak.
Gostinska ponudba na ankaranskih plažah bi lahko bila v letošnji poletni sezoni okrnjena. Na javni razpis občine sta se namreč prijavila le dva gostinca, medtem ko za dva lokala ponudb ni bilo. Na občini bodo razpis zanju ponovili, pričakovano mesečno najemnino pa znižali.
Gostinska ponudba na ankaranskih plažah bi lahko bila v letošnji poletni sezoni okrnjena. Na javni razpis občine sta se namreč prijavila le dva gostinca, medtem ko za dva lokala ponudb ni bilo. Na občini bodo razpis zanju ponovili, pričakovano mesečno najemnino pa znižali.
Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala vodjo oddelka za računalniško preiskovanje Aljošo Špehom.
Skoraj ne mine dan, da policisti ne bi poročali o goljufijah preko spleta. Ljudje še vedno nasedajo in po telefonu sporočajo osebne podatke. Korak do izpraznitve transakcijskih računov je nato zelo kratek. Kriminalisti so na območju policijske uprave Koper letos obravnavali 80 spletnih prevar v vrednosti skoraj milijon evrov. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala vodjo oddelka za računalniško preiskovanje Aljošo Špehom.
Soške elektrarne bi gradile sončno elektrarno na območju deponije odvečnega materiala Zamatavinc, ki leži nad predorom Dekani na primorski avtocesti. Do 6.aprila družba, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sprejemata pripombe na objavljen osnutek za umestitev objekta v prostor. V elaboratu, ki sta ga poslala mestni občini Koper, je postavitev sončnih panelov načrtovana na zaraščeni deponiji. O tem v aktualni temi z direktorjem Soških elektrarn in z odzivom krajevne skupnosti. Tjaša Škamperle.
Soške elektrarne bi gradile sončno elektrarno na območju deponije odvečnega materiala Zamatavinc, ki leži nad predorom Dekani na primorski avtocesti. Do 6.aprila družba, ki je v lasti Holdinga Slovenske elektrarne, ter ministrstvo za okolje, podnebje in energijo sprejemata pripombe na objavljen osnutek za umestitev objekta v prostor. V elaboratu, ki sta ga poslala mestni občini Koper, je postavitev sončnih panelov načrtovana na zaraščeni deponiji. O tem v aktualni temi z direktorjem Soških elektrarn in z odzivom krajevne skupnosti. Tjaša Škamperle.
S pomladjo so se začela tudi opravila na kmetijskih zemljiščih. Na Primorskem je aktualna rez oljk in trt. Tako kot jeseni je tudi spomladi med uporabniki kmetijskih zemljišč pogosto vprašanje - ali lahko ostanke na njivah zakurimo. Kmetijsko ministrstvo je v izogib nejasnostim javnosti poslalo pojasnila. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z ministrico za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Matejo Čalušič.
S pomladjo so se začela tudi opravila na kmetijskih zemljiščih. Na Primorskem je aktualna rez oljk in trt. Tako kot jeseni je tudi spomladi med uporabniki kmetijskih zemljišč pogosto vprašanje - ali lahko ostanke na njivah zakurimo. Kmetijsko ministrstvo je v izogib nejasnostim javnosti poslalo pojasnila. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z ministrico za kmetijstvo, prehrano in gozdarstvo Matejo Čalušič.
Voda za mir je geslo letošnjega Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo prav danes. Brez dostopa do čiste pitne vode sta danes še vedno 2 milijardi ljudi. Podnebna kriza pa je tudi bogatejšemu Zahodu, kjer je redna oskrba s pitno vodo skorajda samoumevna, prinesla zavedanje, kako je voda za vse nas pomemben, pravzaprav najdragocenejši vir. Voda povezuje, so na osrednjem slovenskem dogodku, ki je bil včeraj v Škocjanskem zatoku, opozorili sogovorniki. V začetku tedna pa so se slovenski in hrvaški strokovnjaki ter predstavniki lokalnih skupnosti srečali na podnebni konferenci v Pulju. Podnebne spremembe s sušnimi poletji in obilico padavin pozimi bodo še bolj kot doslej krojile oskrbo s pitno vodo v Istri, so opozorili. Dobra dolgoročna vodooskrbna rešitev je zato gradnja zadrževalnikov, kar so včeraj izpostavili tudi na okrogli mizi v Škocjanskem zatoku. Več pa zdaj v oddaji Aktualno Lea Širok.
Voda za mir je geslo letošnjega Svetovnega dneva voda, ki ga obeležujemo prav danes. Brez dostopa do čiste pitne vode sta danes še vedno 2 milijardi ljudi. Podnebna kriza pa je tudi bogatejšemu Zahodu, kjer je redna oskrba s pitno vodo skorajda samoumevna, prinesla zavedanje, kako je voda za vse nas pomemben, pravzaprav najdragocenejši vir. Voda povezuje, so na osrednjem slovenskem dogodku, ki je bil včeraj v Škocjanskem zatoku, opozorili sogovorniki. V začetku tedna pa so se slovenski in hrvaški strokovnjaki ter predstavniki lokalnih skupnosti srečali na podnebni konferenci v Pulju. Podnebne spremembe s sušnimi poletji in obilico padavin pozimi bodo še bolj kot doslej krojile oskrbo s pitno vodo v Istri, so opozorili. Dobra dolgoročna vodooskrbna rešitev je zato gradnja zadrževalnikov, kar so včeraj izpostavili tudi na okrogli mizi v Škocjanskem zatoku. Več pa zdaj v oddaji Aktualno Lea Širok.
Turistične organizacije slovenske Istre bodo ta mesec prek socialnih omrežij zagnale digitalno promocijsko kampanjo, v kateri nastopajo ljudje, ki so si naše obmorske kraje izbrali za svoj novi dom, potem ko so jih obiskali kot turisti, se vanje zaljubili in odločili ostati. V osmih videospotih bodo s svojimi zgodbami nagovarjali sonarodnjake, da obiščejo Istro.
Turistične organizacije slovenske Istre bodo ta mesec prek socialnih omrežij zagnale digitalno promocijsko kampanjo, v kateri nastopajo ljudje, ki so si naše obmorske kraje izbrali za svoj novi dom, potem ko so jih obiskali kot turisti, se vanje zaljubili in odločili ostati. V osmih videospotih bodo s svojimi zgodbami nagovarjali sonarodnjake, da obiščejo Istro.
Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je v javnem pismu zapisal, da so javni zavodi lani zaman pričakovali uskladitev financiranja z visoko stopnjo inflacije, zato krčijo programe. Člani kolegija so v navedli, da so vodstvo ministrstva nekajkrat seznanili s težavami, a da so bili njihovi argumenti preslišani. Ministrstvo za kulturo je očitke zavrnilo in navedlo, da bodo slovenska gledališča, ki jih sofinancira ministrstvo, letos prejela skupaj 6 milijonov evrov več, kot so jih leta 2022. Skupaj bodo slovenska gledališča letos prejela skoraj 60 milijonov evrov. Plače v gledališčih, ki so jih ustanovile občine, morajo te tudi financirati. Gledališče Koper je tudi lani poslovalo z izgubo. Program za letos je temu prilagojen, lastnih produkcij bo manj. Tjaša Škamperle.
Kolegij direktorjev slovenskih gledališč je v javnem pismu zapisal, da so javni zavodi lani zaman pričakovali uskladitev financiranja z visoko stopnjo inflacije, zato krčijo programe. Člani kolegija so v navedli, da so vodstvo ministrstva nekajkrat seznanili s težavami, a da so bili njihovi argumenti preslišani. Ministrstvo za kulturo je očitke zavrnilo in navedlo, da bodo slovenska gledališča, ki jih sofinancira ministrstvo, letos prejela skupaj 6 milijonov evrov več, kot so jih leta 2022. Skupaj bodo slovenska gledališča letos prejela skoraj 60 milijonov evrov. Plače v gledališčih, ki so jih ustanovile občine, morajo te tudi financirati. Gledališče Koper je tudi lani poslovalo z izgubo. Program za letos je temu prilagojen, lastnih produkcij bo manj. Tjaša Škamperle.
Po skoraj dveh tednih so predstavniki vlade in Fidesa včeraj znova sedli za pogajalsko mizo. Po koncu pogajanj je vodja Fidesa Damjan Polh dejal, da bi nesoglasja z vlado lahko rešili v 14 dneh. Še včeraj se za mediacijo ni odločila nobena od strani, danes pa so iz sindikata zdravnikov in zobozdravnikov sporočili, da so z optimizmom sprejeli pobudo za pomoč pri mediaciji v okviru mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Predsednik zbornice Janez Starman je sicer za nacionalno televizijo pred dnevi povedal, da gre za zahteven postopek in da bi lahko bil v mediacijo, če bo do nje res prišlo, vključen še kdo, mogoče tudi iz tujine. Kako stavka vpliva na delo zdravnikov in na paciente v dveh primorskih zdravstvenih inštitucijah. Karin Zorn Čebokli je obiskala zdravstveni dom Ajdovščina, Mateja Brežan pa Splošno bolnišnico Izola.
Po skoraj dveh tednih so predstavniki vlade in Fidesa včeraj znova sedli za pogajalsko mizo. Po koncu pogajanj je vodja Fidesa Damjan Polh dejal, da bi nesoglasja z vlado lahko rešili v 14 dneh. Še včeraj se za mediacijo ni odločila nobena od strani, danes pa so iz sindikata zdravnikov in zobozdravnikov sporočili, da so z optimizmom sprejeli pobudo za pomoč pri mediaciji v okviru mediacijskega centra Odvetniške zbornice. Predsednik zbornice Janez Starman je sicer za nacionalno televizijo pred dnevi povedal, da gre za zahteven postopek in da bi lahko bil v mediacijo, če bo do nje res prišlo, vključen še kdo, mogoče tudi iz tujine. Kako stavka vpliva na delo zdravnikov in na paciente v dveh primorskih zdravstvenih inštitucijah. Karin Zorn Čebokli je obiskala zdravstveni dom Ajdovščina, Mateja Brežan pa Splošno bolnišnico Izola.
Po neuradnih podatkih naj bi bili Slovenci lastniki več kot 120 tisoč nepremičnin na Hrvaškem; lani so jih kupili 3392, večinoma gre za počitniške hiše ali apartmaje. Pri sosedih so zvišali davek za t.i. turistične nepremičnine. Skoraj vse občine v Istri so se odločile za povišanje - z dosedanjih dveh na pet evrov za kvadratni meter. Obdavčitev se seveda nanaša na legalne nepremičnine. Prav v teh dneh pa je umaška občina objavila posnetek nelegalnih objektov na kmetijskih zemljiščih. Na občini jim pravijo kar favele, večinoma naj bi bile v lasti Slovencev, ki so jih označili za konkvistadorje. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z županom Istrske županije, Borisom Miletićem.
Po neuradnih podatkih naj bi bili Slovenci lastniki več kot 120 tisoč nepremičnin na Hrvaškem; lani so jih kupili 3392, večinoma gre za počitniške hiše ali apartmaje. Pri sosedih so zvišali davek za t.i. turistične nepremičnine. Skoraj vse občine v Istri so se odločile za povišanje - z dosedanjih dveh na pet evrov za kvadratni meter. Obdavčitev se seveda nanaša na legalne nepremičnine. Prav v teh dneh pa je umaška občina objavila posnetek nelegalnih objektov na kmetijskih zemljiščih. Na občini jim pravijo kar favele, večinoma naj bi bile v lasti Slovencev, ki so jih označili za konkvistadorje. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z županom Istrske županije, Borisom Miletićem.
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
Kakovost življenja in dobro počutje v mestih merimo tudi, ali celo predvsem po tem, koliko imajo zelenic in dreves. Odrasla drevesa ustvarjajo ugodno mikroklimo, boljši zrak in krepijo zdravje. Njihova senca in hlad postajata nepogrešljiva v vse bolj vročih dolgih poletjih. Prav podnebne spremembe so okrepile zavedanje o pomenu dreves na vseh ravneh, od civilne družbe do odločevalcev. Sekanje odraslih mestnih dreves zbuja neodobravanje, tudi ogorčenje. Kdo torej upravlja z drevesi? Za posek katerih dreves je potrebno imeti mnenje Zavoda za varstvo narave? Pa je odraslo drevo kdaj upravičeno posekati? In kaj je svetovni gozdni splet? O vsem tem smo se pogovarjali s Tino Trampuš, krajinsko arhitektko, naravovarstvenico in … prijateljico dreves.
Ko je govor o otroškem raku, bi vsi najraje videli, da tega na svetu sploh ne bi bilo. Toda tudi otroški rak je naša realnost. V Sloveniji na leto zboli med 70 in 80 otrok in številka se na žalost počasi zvišuje. Povprečna starost otrok, ki zbolijo, je 6 let. Zaradi zdravljenja največkrat izgubijo lase. Brigita Smrekar iz Domžal se je povezala z dobrodelno organizacijo The Little Princess Trust iz Velike Britanije. K njej se obrnejo vsi otroci, ki so zaradi terapije izgubili lase in bi želeli imeti brezplačno, kakovostno lasuljo iz pravih las. Mateja Brežan jo je obiskala v frizerskem salonu v Domžalah, pogovarjala pa se je tudi z Damiro Mutić iz Kopra, ki je pred časom darovala svoje lase.
Ko je govor o otroškem raku, bi vsi najraje videli, da tega na svetu sploh ne bi bilo. Toda tudi otroški rak je naša realnost. V Sloveniji na leto zboli med 70 in 80 otrok in številka se na žalost počasi zvišuje. Povprečna starost otrok, ki zbolijo, je 6 let. Zaradi zdravljenja največkrat izgubijo lase. Brigita Smrekar iz Domžal se je povezala z dobrodelno organizacijo The Little Princess Trust iz Velike Britanije. K njej se obrnejo vsi otroci, ki so zaradi terapije izgubili lase in bi želeli imeti brezplačno, kakovostno lasuljo iz pravih las. Mateja Brežan jo je obiskala v frizerskem salonu v Domžalah, pogovarjala pa se je tudi z Damiro Mutić iz Kopra, ki je pred časom darovala svoje lase.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Maja 2022 je morala skupina sirot oditi iz Ukrajine. Življenje v sirotišnici, kjer so otroci bivali, je namreč postalo prenevarno. Slovenija jih je sprejela v oskrbo: poveljnik civilne zaščite za Notranjsko Sandi Curk je našel primerno lokacijo, vzpostavil je stik s krajevno skupnostjo in tako so otroci namestitev dobili v nekdanji ljudski šoli v Slavini pri Postojni. Tam imajo dom. Mnogi vpleteni, od uradnih institucij do ljudi dobrega srca, so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo vse, kar potrebujejo, končno tudi normalno življenje. A otroški smeh je presekala informacija, da bodo morali nazaj, v Ukrajino, kjer še vedno divja vojna. Urša Mravlje jih je obiskala, o tej težki situaciji se je pogovarjala s koordinatorico projekta Cvetko Kernel in spoznala otroke, ki so jo navdušili, nasmejali, ji polepšali dan, pritekla pa je tudi kakšna solza.
Na današnji dan pred 40 leti je Jure Franko pri 22. letih v Sarajevu prismučal našo prvo zimsko olimpijsko kolajno. Prisluhnimo, kako ga je na oder za zmagovalce pospremil radijski glas Francija Pavšerja starejšega, nato pa bomo slišali še pogovor s staršema, ki ju je po tekmi obiskala naša nekdanja sodelavka, Zdenka Tomulić:
Na današnji dan pred 40 leti je Jure Franko pri 22. letih v Sarajevu prismučal našo prvo zimsko olimpijsko kolajno. Prisluhnimo, kako ga je na oder za zmagovalce pospremil radijski glas Francija Pavšerja starejšega, nato pa bomo slišali še pogovor s staršema, ki ju je po tekmi obiskala naša nekdanja sodelavka, Zdenka Tomulić:
Agencija za okolje danes in v prihodnjih dneh pričakuje preseganja dnevne mejne vrednosti PM10 v večjem delu Slovenije. Visoke ravni so posledica temperaturnega obrata, ki zadržuje onesnažen zrak v nižinah. Kaj o tem pravijo na ARSO in v Centru za raziskave atmosfere Unvierze v Novi Gorici?
Agencija za okolje danes in v prihodnjih dneh pričakuje preseganja dnevne mejne vrednosti PM10 v večjem delu Slovenije. Visoke ravni so posledica temperaturnega obrata, ki zadržuje onesnažen zrak v nižinah. Kaj o tem pravijo na ARSO in v Centru za raziskave atmosfere Unvierze v Novi Gorici?
Na podlagi evropske direktive lahko slovenski pacienti uveljavljajo zdravljenje v tujini, če je presežena najdaljša dopustna čakalna doba. Zavod za zdravstveno zavarovanje pacientu povrne stroške v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Na novogoriški Zavod največ vlog pošljejo starši otrok, ki potrebujejo ortodontske storitve, ki jih opravijo na Hrvaškem. Starši za zobne aparate v večini dobijo povrnjene vse stroške. Evropska direktiva, ki omogoča vračilo stroškov za zdravljenje v tujini, je pri nas premalo poznana,nam je povedal Rok Pintar, lastnik agencije Help Med, ki pomaga pacientom pri uveljavljanju stroškov čezmejnega zdravljenja. "Ljudje sploh ne verjamejo, da je to mogoče." Na zavodu za zdravstveno zavarovanje v Novi Gorici za ortodontsko zdravljenje dobijo v povprečju eno vlogo na teden. V teh primerih najprej potrebujemo napotnico za ortodonta v Sloveniji, ki jo izda osebni zobozdravnik. Če je čakalna doba pri nas predolga, grmo lahko v tujino. Te storitve na primer izvaja tudi Center dentalne medicine na Reki Orto Nova. Tam so imeli lani približno 400 slovenskih državljanov, ki so pri njih opravili različne zobozdravstvene storitve.Na zavarovalnici Vzajemna so nam povedali, da so lani 300 pacientom povrnili 79 tisoč evrov zavarovalnin zaradi zobozdravstvenega zdravljenja na Hrvaškem.
Na podlagi evropske direktive lahko slovenski pacienti uveljavljajo zdravljenje v tujini, če je presežena najdaljša dopustna čakalna doba. Zavod za zdravstveno zavarovanje pacientu povrne stroške v višini povprečne cene teh storitev v Sloveniji. Na novogoriški Zavod največ vlog pošljejo starši otrok, ki potrebujejo ortodontske storitve, ki jih opravijo na Hrvaškem. Starši za zobne aparate v večini dobijo povrnjene vse stroške. Evropska direktiva, ki omogoča vračilo stroškov za zdravljenje v tujini, je pri nas premalo poznana,nam je povedal Rok Pintar, lastnik agencije Help Med, ki pomaga pacientom pri uveljavljanju stroškov čezmejnega zdravljenja. "Ljudje sploh ne verjamejo, da je to mogoče." Na zavodu za zdravstveno zavarovanje v Novi Gorici za ortodontsko zdravljenje dobijo v povprečju eno vlogo na teden. V teh primerih najprej potrebujemo napotnico za ortodonta v Sloveniji, ki jo izda osebni zobozdravnik. Če je čakalna doba pri nas predolga, grmo lahko v tujino. Te storitve na primer izvaja tudi Center dentalne medicine na Reki Orto Nova. Tam so imeli lani približno 400 slovenskih državljanov, ki so pri njih opravili različne zobozdravstvene storitve.Na zavarovalnici Vzajemna so nam povedali, da so lani 300 pacientom povrnili 79 tisoč evrov zavarovalnin zaradi zobozdravstvenega zdravljenja na Hrvaškem.
Letošnja razmeroma topla zima slovenskim smučarskim centrom zagotovo povzroča kar nekaj težav. Medtem pa Kanin, edino visokogorsko smučišče pri nas, ostaja zaprto, s tem pa tudi povezava s smučiščem Na Žlebeh. Kakšen je letošnji utrip na italijanski strani, kjer so ta konec tedna imeli 180 centimetrov snega, poslušajte v reportaži, ki jo je pripravila Eva Furlan.
Letošnja razmeroma topla zima slovenskim smučarskim centrom zagotovo povzroča kar nekaj težav. Medtem pa Kanin, edino visokogorsko smučišče pri nas, ostaja zaprto, s tem pa tudi povezava s smučiščem Na Žlebeh. Kakšen je letošnji utrip na italijanski strani, kjer so ta konec tedna imeli 180 centimetrov snega, poslušajte v reportaži, ki jo je pripravila Eva Furlan.
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Strokovnjake za pomorski promet smo spraševali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih prevoznih poti. Je ogrožena konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja, tudi v Kopru?
Oborožene sile Združenih držav Amerike in Velike Britanije so v zadnjem času večkrat napadle položaje hutijevcev, ki z napadi ogrožajo mednarodni ladijski promet v Rdečem morju. Strokovnjake za pomorski promet smo spraševali o posledicah teh napadov ter o spremembah in stroških zaradi drugih prevoznih poti. Je ogrožena konkurenčna prednost pristanišč na severu Jadranskega morja, tudi v Kopru?
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je izdal odredbo o aktiviranju bolničarjev in prostovoljcev Rdečega križa Slovenije ter drugih nevladnih organizacij za nudenje prve psihološke in psihosocialne pomoči prebivalstvu na terenu. Pobuda za to je prišla prav iz izkušenj, ki so jih pri ljudeh na poplavljenem območju zaznali prostovoljci, pravi prostovoljni bolničar Matjaž Poniž iz območnega združenja Rdečega križa Koper. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je izdal odredbo o aktiviranju bolničarjev in prostovoljcev Rdečega križa Slovenije ter drugih nevladnih organizacij za nudenje prve psihološke in psihosocialne pomoči prebivalstvu na terenu. Pobuda za to je prišla prav iz izkušenj, ki so jih pri ljudeh na poplavljenem območju zaznali prostovoljci, pravi prostovoljni bolničar Matjaž Poniž iz območnega združenja Rdečega križa Koper. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Tri mesece po razkritju razsežnosti razlitja kurilnega olja v naravno okolje ob izolskem hotelu Delfin še ni jasno, do kdaj bo olje iztekalo v akvatorij marine, do kdaj bodo snov črpali iz vrtin in kdo bo stroške poravnal. Spomnimo: zaradi napake na ventilu je v tla izteklo 30 tisoč litrov kurilnega olja, česar nekaj časa v hotelu Delfin niso povedali, češ, da za to količino niso vedeli.
Tri mesece po razkritju razsežnosti razlitja kurilnega olja v naravno okolje ob izolskem hotelu Delfin še ni jasno, do kdaj bo olje iztekalo v akvatorij marine, do kdaj bodo snov črpali iz vrtin in kdo bo stroške poravnal. Spomnimo: zaradi napake na ventilu je v tla izteklo 30 tisoč litrov kurilnega olja, česar nekaj časa v hotelu Delfin niso povedali, češ, da za to količino niso vedeli.
Vodenje Policijske uprave Koper je prevzela Alenka Korošec Peruzin. Vodi policiste, ki delujejo od hrvaške do italijanske meje, tudi na morju, od Postojne do Sečovelj in ki jih je premalo za številne varnostne izzive: prisotnost drog, organiziran kriminal na področju migracij, prometna problematika. O nekaj rešitvah se je z direktorico Policijske uprave Koper pogovarjala Tjaša Škamperle.
Vodenje Policijske uprave Koper je prevzela Alenka Korošec Peruzin. Vodi policiste, ki delujejo od hrvaške do italijanske meje, tudi na morju, od Postojne do Sečovelj in ki jih je premalo za številne varnostne izzive: prisotnost drog, organiziran kriminal na področju migracij, prometna problematika. O nekaj rešitvah se je z direktorico Policijske uprave Koper pogovarjala Tjaša Škamperle.
Iz večjega dela Italije poročajo o suši. Kako je pri nas? Na Bovškem, Goriškem in v slovenski Istri beležijo zmerno sušne razmere. Kako se na morebitno pomanjkanje vode v poletnih mesecih pripravljajo v slovenski Istri, je preverila Tjaša Škamperle, ki se je o tem pogovarjala z direktorjem Rižanskega vodovoda Martinom Pregljem.
Iz večjega dela Italije poročajo o suši. Kako je pri nas? Na Bovškem, Goriškem in v slovenski Istri beležijo zmerno sušne razmere. Kako se na morebitno pomanjkanje vode v poletnih mesecih pripravljajo v slovenski Istri, je preverila Tjaša Škamperle, ki se je o tem pogovarjala z direktorjem Rižanskega vodovoda Martinom Pregljem.
Ali oglaševanje ob avtocestah in cestah odvrača pozornost udeležencev v prometu od poteka prometa in s tem vpliva na zmanjšano prometno varnost? Podjetja, ki tržijo oglasni prostor, so prepričana, da ne. Kakšen vpliv ima prenasičenost urbanih območij z reklamnimi panoji? V skupini, ki se je oblikovala na družbenih omrežjih in se poimenovala Očistimo Slovenijo oglasih panojev, so prepričani, da gre za onesnaževanje javnega prostora. Vključujejo se tudi v javno razpravo glede zakonodaje, ki ureja to področje. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z njenim predstavnikom.
Ali oglaševanje ob avtocestah in cestah odvrača pozornost udeležencev v prometu od poteka prometa in s tem vpliva na zmanjšano prometno varnost? Podjetja, ki tržijo oglasni prostor, so prepričana, da ne. Kakšen vpliv ima prenasičenost urbanih območij z reklamnimi panoji? V skupini, ki se je oblikovala na družbenih omrežjih in se poimenovala Očistimo Slovenijo oglasih panojev, so prepričani, da gre za onesnaževanje javnega prostora. Vključujejo se tudi v javno razpravo glede zakonodaje, ki ureja to področje. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z njenim predstavnikom.
Pred dvema letoma so Novi Gorici skupaj z Gorico podelili naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Ob železniški postaji, kjer bo med obema Goricama zrasel t. i. EPK distrikt, se še nič ne dogaja. To območje naj bi po EKP-ju postalo novo somestje med Gorico in Novo Gorico ter osrednja zapuščina tega prestižnega evropskega naziva. O tem, kdaj bo slovesno odprtje, kako potekajo načrti v programskem delu, ki naj bi v 365 dneh pritegnili na Goriško milijon obiskovalcev, z Gorazdom Božičem, direktorjem zavoda GO!2025.
Pred dvema letoma so Novi Gorici skupaj z Gorico podelili naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Ob železniški postaji, kjer bo med obema Goricama zrasel t. i. EPK distrikt, se še nič ne dogaja. To območje naj bi po EKP-ju postalo novo somestje med Gorico in Novo Gorico ter osrednja zapuščina tega prestižnega evropskega naziva. O tem, kdaj bo slovesno odprtje, kako potekajo načrti v programskem delu, ki naj bi v 365 dneh pritegnili na Goriško milijon obiskovalcev, z Gorazdom Božičem, direktorjem zavoda GO!2025.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Čeprav smo v zadnjih dneh dočakali zimsko vreme, je bil lanski december že šesti zaporedni nadpovprečno topel december po vrsti. Nadpovprečna je bila tudi višina padavin. Kmetovalci so bili po lanskem sušnem poletju tako zaskrbljeni še zaradi tople zime. Sredozemlje je vroča točka podnebne krize. Hitreje se bo segrevalo od drugih delov sveta, več bo suš. Med najbolj ogroženimi vrstami bo celo oljka. Prilagoditve v kmetijstvu pa so odvisne od posamezne regije, od ostrine podnebnih sprememb, sistemskih rešitev in od sposobnosti držav, da kmete pri prehodu finančno podprejo, v zadnji študiji med drugim ugotavlja skupina znanstvenikov Okoljskega inštituta nizozemske univerze Vrije. Eden od soavtorjev študije je dr. Žiga Malek. K pogovoru ga je povabila Lea Širok.
Čeprav smo v zadnjih dneh dočakali zimsko vreme, je bil lanski december že šesti zaporedni nadpovprečno topel december po vrsti. Nadpovprečna je bila tudi višina padavin. Kmetovalci so bili po lanskem sušnem poletju tako zaskrbljeni še zaradi tople zime. Sredozemlje je vroča točka podnebne krize. Hitreje se bo segrevalo od drugih delov sveta, več bo suš. Med najbolj ogroženimi vrstami bo celo oljka. Prilagoditve v kmetijstvu pa so odvisne od posamezne regije, od ostrine podnebnih sprememb, sistemskih rešitev in od sposobnosti držav, da kmete pri prehodu finančno podprejo, v zadnji študiji med drugim ugotavlja skupina znanstvenikov Okoljskega inštituta nizozemske univerze Vrije. Eden od soavtorjev študije je dr. Žiga Malek. K pogovoru ga je povabila Lea Širok.
V drugem krogu lokalnih volitev se bosta v nedeljo za županski stol v Mestni občini Nova Gorica pomerila Samo Turel, Gibanje Svoboda, in Klemen Miklavič, Goriška.si. V dosedanjih soočanjih smo novinarji kandidata veliko spraševali o tem, koliko gospodarskih con, stanovanj in delovnih mest bo Nova Gorica dobila v prihodnjih letih; bolj malo pa o, na videz, nepomembnih temah. Z njimi se soočajo družine, starejši, mladi in priseljenci. Nataši Uršič sta povedala tudi, kje bosta nadaljevala karieri, če ne bosta izvoljena za župana.
V drugem krogu lokalnih volitev se bosta v nedeljo za županski stol v Mestni občini Nova Gorica pomerila Samo Turel, Gibanje Svoboda, in Klemen Miklavič, Goriška.si. V dosedanjih soočanjih smo novinarji kandidata veliko spraševali o tem, koliko gospodarskih con, stanovanj in delovnih mest bo Nova Gorica dobila v prihodnjih letih; bolj malo pa o, na videz, nepomembnih temah. Z njimi se soočajo družine, starejši, mladi in priseljenci. Nataši Uršič sta povedala tudi, kje bosta nadaljevala karieri, če ne bosta izvoljena za župana.
V občini Kanal ob Soči bo o županu ali županji odločil drugi krog med kandidatoma Tino Gerbec, dozdajšnjo županjo iz vrst Socialnih demokratov, in Miho Steglom, ki ga predlaga njegova Lista z vizijo in skupina volivcev. Že v prvem krogu je bilo med obema tekmecema zelo tesno, z razliko manj od odstotne točke ali vsega 27 glasov v prid dozdajšnji županji. Tako da se obeta in napoveduje napet dvoboj tudi na nedeljski končni odločitvi za župansko mesto. Soočenje med obema kandidatoma je v novogoriškem studiu pripravil Valter Pregelj.
V občini Kanal ob Soči bo o županu ali županji odločil drugi krog med kandidatoma Tino Gerbec, dozdajšnjo županjo iz vrst Socialnih demokratov, in Miho Steglom, ki ga predlaga njegova Lista z vizijo in skupina volivcev. Že v prvem krogu je bilo med obema tekmecema zelo tesno, z razliko manj od odstotne točke ali vsega 27 glasov v prid dozdajšnji županji. Tako da se obeta in napoveduje napet dvoboj tudi na nedeljski končni odločitvi za župansko mesto. Soočenje med obema kandidatoma je v novogoriškem studiu pripravil Valter Pregelj.
V Sežani se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila inženir gozdarstva Andrej Sila, ki je v prvem krogu prejel dobrih 34 odstotkov glasov in v drugi krog vstopa s podporo koalicijskih strank, ter kamnoseški mojster Jernej Bortolato, ki je prejel dobrih 21 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V Sežani se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila inženir gozdarstva Andrej Sila, ki je v prvem krogu prejel dobrih 34 odstotkov glasov in v drugi krog vstopa s podporo koalicijskih strank, ter kamnoseški mojster Jernej Bortolato, ki je prejel dobrih 21 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Tudi Ilirska Bistrica je med občinami, kjer še čakajo, kdo bo naslednja štiri leta sedel na županskem stolčku. V drugem krogu se bodo volivci odločali med dr. Gregorjem Kovačičem, ki so mu v prvem krogu namenili 45 odstotkov glasov, in sedanjim županom Emilom Rojcem, ki je dobil slabih 38 odstotkov njihovijh glasov. O izzivih, ki so pred občino, ter njenih potencialih se je s kandidatoma pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Tudi Ilirska Bistrica je med občinami, kjer še čakajo, kdo bo naslednja štiri leta sedel na županskem stolčku. V drugem krogu se bodo volivci odločali med dr. Gregorjem Kovačičem, ki so mu v prvem krogu namenili 45 odstotkov glasov, in sedanjim županom Emilom Rojcem, ki je dobil slabih 38 odstotkov njihovijh glasov. O izzivih, ki so pred občino, ter njenih potencialih se je s kandidatoma pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Piranska občina bo v nedeljo dobila novega župana. Aktualni Đenio Zadković namreč ni uspel prepričati volivk in volivcev, da bi mu zaupali še en mandat. V drugem krogu se bosta tako pomerila Gašpar Gašpar Mišič in Andrej Korenika. Oba kandidirata s svojima listama. In oba sta že v preteklosti kandidirala za župana Občine Piran. V prvem krogu je Mišič tesno, le za 89 glasov prehitel Koreniko. V soočenju pred drugim krogom, ki ga je pripravila Lea Širok, bosta med drugim odgovarjala tudi na vprašanja o morebitnih bodočih koalicijah in sodelovanju v občinskem svetu.
Piranska občina bo v nedeljo dobila novega župana. Aktualni Đenio Zadković namreč ni uspel prepričati volivk in volivcev, da bi mu zaupali še en mandat. V drugem krogu se bosta tako pomerila Gašpar Gašpar Mišič in Andrej Korenika. Oba kandidirata s svojima listama. In oba sta že v preteklosti kandidirala za župana Občine Piran. V prvem krogu je Mišič tesno, le za 89 glasov prehitel Koreniko. V soočenju pred drugim krogom, ki ga je pripravila Lea Širok, bosta med drugim odgovarjala tudi na vprašanja o morebitnih bodočih koalicijah in sodelovanju v občinskem svetu.
V Divači se bosta za mesto župana v drugem krogu pomerila dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki so ji volivci v prvem krogu namenili 34 odstotkov glasov in podjetnik, novinec na političnem parketu Robert De Lucia, ki je prejel slabih 38 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V Divači se bosta za mesto župana v drugem krogu pomerila dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki so ji volivci v prvem krogu namenili 34 odstotkov glasov in podjetnik, novinec na političnem parketu Robert De Lucia, ki je prejel slabih 38 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Na vrsti je soočenje kandidatov za župana Izole. Za to funkcijo se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Milan Bogatič, kandidat Gibanja Svoboda, ki je v 1. krogu volitev dobil 36,42 odstotka glasov, ter neodvisni kandidat Danilo Markočič, aktualni izolski župan, ki je dobil 25,90 odstotka glasov. Z njima se bo pogovarjala Jasna Preskar.
Na vrsti je soočenje kandidatov za župana Izole. Za to funkcijo se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Milan Bogatič, kandidat Gibanja Svoboda, ki je v 1. krogu volitev dobil 36,42 odstotka glasov, ter neodvisni kandidat Danilo Markočič, aktualni izolski župan, ki je dobil 25,90 odstotka glasov. Z njima se bo pogovarjala Jasna Preskar.
V drugem krogu županskih volitev se bosta to nedeljo v Brdih pomerila Karlo Peršolja, ki kandidira s podpisi volilcev, in aktualni župan Franc Mužič, ki ga podpirata Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. V tej občini sta osrednji gospodarski panogi turizem in kmetijstvo. Nataša Uršič bo na soočenju med drugim oba kandidata vprašala, kako vidita razvoj obeh dejavnosti v prihodnjem desetletju.
V drugem krogu županskih volitev se bosta to nedeljo v Brdih pomerila Karlo Peršolja, ki kandidira s podpisi volilcev, in aktualni župan Franc Mužič, ki ga podpirata Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. V tej občini sta osrednji gospodarski panogi turizem in kmetijstvo. Nataša Uršič bo na soočenju med drugim oba kandidata vprašala, kako vidita razvoj obeh dejavnosti v prihodnjem desetletju.