Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Avtor: Tjaša Škamperle
V občini Ilirska Bistrica želijo pretežno neposeljeni del občine, v katerem leži vrsta že razglašenih območij varstva narave, povezati v park. Zavarovano območje bi poimenovali regijski park Snežnik. Park bi obsegal gozdnate predele občine in v manjšem deležu tudi trajna travišča. Pobudo so javnosti prvič predstavili pred nekaj dnevi in povedali, da je postopek še zelo na začetku. Da pa se že izdelujejo strokovne podlage in načrt upravljanja. Prva srečanja z občani in stroko bodo namreč že v jeseni.
V občini Ilirska Bistrica želijo pretežno neposeljeni del občine, v katerem leži vrsta že razglašenih območij varstva narave, povezati v park. Zavarovano območje bi poimenovali regijski park Snežnik. Park bi obsegal gozdnate predele občine in v manjšem deležu tudi trajna travišča. Pobudo so javnosti prvič predstavili pred nekaj dnevi in povedali, da je postopek še zelo na začetku. Da pa se že izdelujejo strokovne podlage in načrt upravljanja. Prva srečanja z občani in stroko bodo namreč že v jeseni.
Da je na 44. Melodijah morja in sonca slavil Dare Kaurič s pesmijo Kristalno jasno, najbrž že veste. Kaj pa vse ostale pesmi in vsi ostali izvajalci? In kaj so o vsakem od njih povedali voditelja Lorella Flego in Mario Galunič ter radijski komentatorji Armando Šturman, Matej Jevnišek in Gregor Stermecki? Tu je posnetek letošnjega festivala!
Da je na 44. Melodijah morja in sonca slavil Dare Kaurič s pesmijo Kristalno jasno, najbrž že veste. Kaj pa vse ostale pesmi in vsi ostali izvajalci? In kaj so o vsakem od njih povedali voditelja Lorella Flego in Mario Galunič ter radijski komentatorji Armando Šturman, Matej Jevnišek in Gregor Stermecki? Tu je posnetek letošnjega festivala!
V uri pred začetkom letošnjih Melodij morja in sonca so nas do neposrednega prenosa iz portoroškega Avditorija pospremili trije mušketirji, izkušeni glasbeni uredniki Radia Koper, Radia Maribor in Prvega programa Radia Slovenija. Armando Šturman, Gregor Stermecki in Matej Jevnišek so združili sile, večdesetletne izkušnje ter pričevanja že znanih nagrajencev in protagonistov letošnjega festivala. Vmes: ne samo ena od na stotine popevk, ki jih je v 44. izvedbah na slovenske radijske valove poslal portoroški festival.
V uri pred začetkom letošnjih Melodij morja in sonca so nas do neposrednega prenosa iz portoroškega Avditorija pospremili trije mušketirji, izkušeni glasbeni uredniki Radia Koper, Radia Maribor in Prvega programa Radia Slovenija. Armando Šturman, Gregor Stermecki in Matej Jevnišek so združili sile, večdesetletne izkušnje ter pričevanja že znanih nagrajencev in protagonistov letošnjega festivala. Vmes: ne samo ena od na stotine popevk, ki jih je v 44. izvedbah na slovenske radijske valove poslal portoroški festival.
Ljubitelji slovenske glasbe že nestrpno čakajo na večerni prenos osrednjega poletnega pop festivala na Slovenskem, ko bodo prvič v celoti slišali 14 novih poletnih popevk. Toda kakšno je vzdušje v Portorožu po generalki in kakšni so vtisi nastopajočih le par ur, preden bo šlo zares? Utrip na Melodijah morja in sonca so v Avditoriju merili Anita Urbančič, Kristijan Šmid in Matej Jevnišek.
Ljubitelji slovenske glasbe že nestrpno čakajo na večerni prenos osrednjega poletnega pop festivala na Slovenskem, ko bodo prvič v celoti slišali 14 novih poletnih popevk. Toda kakšno je vzdušje v Portorožu po generalki in kakšni so vtisi nastopajočih le par ur, preden bo šlo zares? Utrip na Melodijah morja in sonca so v Avditoriju merili Anita Urbančič, Kristijan Šmid in Matej Jevnišek.
Zakaj fašizem ni nikoli odšel? Na to vprašanje v svoji najnovejši knjigi esejev odgovarja eden najprepoznavnejših slovenskih intelektualcev, Marcel Štefančič jr. V njej poglobljeno in večplastno predstavi fašizem kot popolno orodje kapitalizma, kot učinkovit mehanizem za blaženje njegovih kriz. Danes ima fašizem nove obraze: Donalda Trumpa, populistična gibanja, neoliberalno politiko, retoriko jeze, sovraštva in delitve. Ključni medij tako rekoč viralnega širjenja fašističnih idej sta splet in umetna inteligenca. A pasivnost, opozarja avtor, ne bo dovolj, da bi vnovični pohod fašizma ustavili. Edina pot je organizirano, jasno in odločno antifašistično gibanje. Kaj pa Slovenija? Za zdaj, pravi Štefančič, še ostajamo "otok" – obkrožen z državami, kjer oblast prevzema ali že ima skrajna desnica. Knjigo 'Fašizem. Zakaj ni nikoli odšel – eseji o zlatih časih Trumpa, Mussolinija in Hitlerja' je Štefančič predstavil na večeru knjigarne Libris v Kopru.
Zakaj fašizem ni nikoli odšel? Na to vprašanje v svoji najnovejši knjigi esejev odgovarja eden najprepoznavnejših slovenskih intelektualcev, Marcel Štefančič jr. V njej poglobljeno in večplastno predstavi fašizem kot popolno orodje kapitalizma, kot učinkovit mehanizem za blaženje njegovih kriz. Danes ima fašizem nove obraze: Donalda Trumpa, populistična gibanja, neoliberalno politiko, retoriko jeze, sovraštva in delitve. Ključni medij tako rekoč viralnega širjenja fašističnih idej sta splet in umetna inteligenca. A pasivnost, opozarja avtor, ne bo dovolj, da bi vnovični pohod fašizma ustavili. Edina pot je organizirano, jasno in odločno antifašistično gibanje. Kaj pa Slovenija? Za zdaj, pravi Štefančič, še ostajamo "otok" – obkrožen z državami, kjer oblast prevzema ali že ima skrajna desnica. Knjigo 'Fašizem. Zakaj ni nikoli odšel – eseji o zlatih časih Trumpa, Mussolinija in Hitlerja' je Štefančič predstavil na večeru knjigarne Libris v Kopru.
Potem ko je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja juda Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja, je spet aktualno vprašanje zlorab v športu. Raziskav o tem je zelo malo, pravzaprav le ena, ki je nastala na Univerzi na Primorskem in ki je pokazala, da sta kar dve tretjini slovenskih športnikov v času kariere doživeli vsaj eno obliko nasilja. Pogovarjali smo se z dr. Majo Smrdu z Univerze na Primorskem, strokovnjakinjo s področja športne psihologije, ki je bila somentorica raziskave. Ta je bila objavljena leta 2023, v njej pa je sodelovalo 352 športnikov, članov Olimpijskega komiteja Slovenije. Raziskava temelji na mednarodno uveljavljenem vprašalniku CASES (Child Abuse in Sport: European Statistics). Udeleženci so anonimno poročali o svojih izkušnjah v športnem okolju do dopolnjenega 18. leta starosti. Rezultati so zgovorni – in skrb vzbujajoči. 59,1% športnikov se je soočalo vsaj z eno izmed izkušenj čustvenih zlorab. 55,1% športnikov se je soočalo s fizično zlorabo. Skoraj petina športnikov pa se je soočala vsaj z eno izmed izkušenj spolnih zlorab s stikom ali brez stika. Kam se lahko obrnejo tisti, ki bi potrebovali pomoč? Če se prepozna sum na zlorabo, pri sebi ali drugih, je več možnosti: prvi je anonimni portal Žvižgavka v okviru Olimpijskega komiteja Sloveinije, drugi je varuh športnikovih pravic, tretji pa inšpektorat za šport. Pomoč lahko športniki poiščejo tudi pri sekciji za športno psihologijo v okviru Društva psiholov Slovenije. Slika je simbolična.
Potem ko je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja juda Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja, je spet aktualno vprašanje zlorab v športu. Raziskav o tem je zelo malo, pravzaprav le ena, ki je nastala na Univerzi na Primorskem in ki je pokazala, da sta kar dve tretjini slovenskih športnikov v času kariere doživeli vsaj eno obliko nasilja. Pogovarjali smo se z dr. Majo Smrdu z Univerze na Primorskem, strokovnjakinjo s področja športne psihologije, ki je bila somentorica raziskave. Ta je bila objavljena leta 2023, v njej pa je sodelovalo 352 športnikov, članov Olimpijskega komiteja Slovenije. Raziskava temelji na mednarodno uveljavljenem vprašalniku CASES (Child Abuse in Sport: European Statistics). Udeleženci so anonimno poročali o svojih izkušnjah v športnem okolju do dopolnjenega 18. leta starosti. Rezultati so zgovorni – in skrb vzbujajoči. 59,1% športnikov se je soočalo vsaj z eno izmed izkušenj čustvenih zlorab. 55,1% športnikov se je soočalo s fizično zlorabo. Skoraj petina športnikov pa se je soočala vsaj z eno izmed izkušenj spolnih zlorab s stikom ali brez stika. Kam se lahko obrnejo tisti, ki bi potrebovali pomoč? Če se prepozna sum na zlorabo, pri sebi ali drugih, je več možnosti: prvi je anonimni portal Žvižgavka v okviru Olimpijskega komiteja Sloveinije, drugi je varuh športnikovih pravic, tretji pa inšpektorat za šport. Pomoč lahko športniki poiščejo tudi pri sekciji za športno psihologijo v okviru Društva psiholov Slovenije. Slika je simbolična.
Jutri se bodo dogodkov osamosvojitvene vojne spomnili na Škofijah, kjer Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko z nekdanjmi pripadniki obalnega voda posebne enote milice pripravljajo pogovor, predstavitev fotoknjige in razstavo - poimenovano Med vojno in mirom. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z Jožkom Mezgcem in Štefanom Žugcem, ki sta bila aktivna v dogajanju pred 34 leti.
Jutri se bodo dogodkov osamosvojitvene vojne spomnili na Škofijah, kjer Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko z nekdanjmi pripadniki obalnega voda posebne enote milice pripravljajo pogovor, predstavitev fotoknjige in razstavo - poimenovano Med vojno in mirom. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z Jožkom Mezgcem in Štefanom Žugcem, ki sta bila aktivna v dogajanju pred 34 leti.
Kdor je moral v Italiji danes na pot, se je moral pripraviti na precejšen prometni kaos. Katja Kraševec, bodoča dijakinja novogoriške gimnazije, se vrača iz Neaplja.
Kdor je moral v Italiji danes na pot, se je moral pripraviti na precejšen prometni kaos. Katja Kraševec, bodoča dijakinja novogoriške gimnazije, se vrača iz Neaplja.
Turistična sezona se je začela. Del nje so tudi številni mladi, ki svoje prve zaslužke in delovne izkušnje iščejo na področju gostinstva in turizma. So pa tudi mladi, ki so to področje izbrali za svojo karierno pot. V naslednjih minutah bomo v družbi dijakinj Srednje šole Izola in študentov Fakultete za turistične študije - Turistice Univerze na Primorskem. Z nami bodo delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o delu v turizmu, o možnih smereh turističnega razvoja ter o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Turistična sezona se je začela. Del nje so tudi številni mladi, ki svoje prve zaslužke in delovne izkušnje iščejo na področju gostinstva in turizma. So pa tudi mladi, ki so to področje izbrali za svojo karierno pot. V naslednjih minutah bomo v družbi dijakinj Srednje šole Izola in študentov Fakultete za turistične študije - Turistice Univerze na Primorskem. Z nami bodo delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o delu v turizmu, o možnih smereh turističnega razvoja ter o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Med glavnimi izzivi slovenske Istre poleti je tudi prometna obremenjenost. Na nekaterih odsekih redno nastajajo daljši zastoji, ki so večinoma posledica tranzitnega prometa proti Hrvaški. A ne vselej. Na cestah, sploh tistih, ki povezujejo mesta ob obali, na čelu kolon opažamo tudi kolesarje in skiroiste, čeprav skoraj vzporedno pelje t.i. Parencana. Nekaj več informacij o tem nam je dal inšpektor Policijske uprave Koper Peter Leban.
Med glavnimi izzivi slovenske Istre poleti je tudi prometna obremenjenost. Na nekaterih odsekih redno nastajajo daljši zastoji, ki so večinoma posledica tranzitnega prometa proti Hrvaški. A ne vselej. Na cestah, sploh tistih, ki povezujejo mesta ob obali, na čelu kolon opažamo tudi kolesarje in skiroiste, čeprav skoraj vzporedno pelje t.i. Parencana. Nekaj več informacij o tem nam je dal inšpektor Policijske uprave Koper Peter Leban.
Uroš Sovdat, ki ga je bovški občinski svet v vlogi nadzornega sveta podjetja Sončni Kanin sredi maja izbral za novega direktorja družbe, si je še pred podpisom pogodbe premislil. Nadzorniki oziroma svetniki se z dosedanjo direktorico Manuelo Božič Badalič, ki ji je mandat sicer potekel, dogovarjajo o podaljšanju. O smučišču Kanin so na zadnji izrednji seji prejšnji teden razpravljali občinski svetniki, ki so znova glasovali tudi o referendumu o nezaupnici županu Valterju Mlekužu. Po seji je odstopila direktorica občinske uprave Katarina Barbara Ostan Koren. Več o dogajanju na Bovškem z dopisnico iz Posočja Marišo Bizjak.
Uroš Sovdat, ki ga je bovški občinski svet v vlogi nadzornega sveta podjetja Sončni Kanin sredi maja izbral za novega direktorja družbe, si je še pred podpisom pogodbe premislil. Nadzorniki oziroma svetniki se z dosedanjo direktorico Manuelo Božič Badalič, ki ji je mandat sicer potekel, dogovarjajo o podaljšanju. O smučišču Kanin so na zadnji izrednji seji prejšnji teden razpravljali občinski svetniki, ki so znova glasovali tudi o referendumu o nezaupnici županu Valterju Mlekužu. Po seji je odstopila direktorica občinske uprave Katarina Barbara Ostan Koren. Več o dogajanju na Bovškem z dopisnico iz Posočja Marišo Bizjak.
V Furlaniji - Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?
V Furlaniji - Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?
26. maja, pred 90. leti, se je začela organizirana, sistemska vodooskrba slovenske Istre. Vodovod, po katerem je 26. maja 1935 prvič stekla voda iz izvira reke Rižane preko vodarne v Cepkih do takrat petih naselij, je zgradila italijanska država. Tudi po devetih desetletjih je voda iz reke Rižane glavni in edini vodni vir za štiri obmorske občine. A ta v pipe priteka po sodobnem, razvejanem, prek tisoč kilometrov obsežnem vodovodnem omrežju. Da v slovenski Istri pijemo dobro vodo, skrbi javno podjetje Rižanski vodovod Koper.
26. maja, pred 90. leti, se je začela organizirana, sistemska vodooskrba slovenske Istre. Vodovod, po katerem je 26. maja 1935 prvič stekla voda iz izvira reke Rižane preko vodarne v Cepkih do takrat petih naselij, je zgradila italijanska država. Tudi po devetih desetletjih je voda iz reke Rižane glavni in edini vodni vir za štiri obmorske občine. A ta v pipe priteka po sodobnem, razvejanem, prek tisoč kilometrov obsežnem vodovodnem omrežju. Da v slovenski Istri pijemo dobro vodo, skrbi javno podjetje Rižanski vodovod Koper.
S tridnevno konjeniško turo so minuli konec tedna na Goriškem uspešno zaključili projekt Lokalne akcijske skupine LAS V objemu sonca "Konjeniške poti". Z njim je Regijska razvojna agencija severne Primorske v sodelovanju s Konjeniškim društvom Soča, kmetijo Strgar z Banjšic in tremi lokalnimi skupnostmi nadgradila in razširila mrežo konjeniških poti na širšem Goriškem. Skupna vrednost projekta, ki se je začel oktobra 2023, znaša dobrih 58 tisoč evrov, od tega je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval nekaj manj kot 38 tisoč evrov.
S tridnevno konjeniško turo so minuli konec tedna na Goriškem uspešno zaključili projekt Lokalne akcijske skupine LAS V objemu sonca "Konjeniške poti". Z njim je Regijska razvojna agencija severne Primorske v sodelovanju s Konjeniškim društvom Soča, kmetijo Strgar z Banjšic in tremi lokalnimi skupnostmi nadgradila in razširila mrežo konjeniških poti na širšem Goriškem. Skupna vrednost projekta, ki se je začel oktobra 2023, znaša dobrih 58 tisoč evrov, od tega je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval nekaj manj kot 38 tisoč evrov.
Program bo po odločitvi občine izvajal sežanski Inkubator, ki bo prihodnji teden objavil poziv podjetnikom, da pošljejo svoje podjetniške ideje in se potem tudi vključijo v inkubator. Na Kozini je na voljo osem pisarn in večji prostor za coworking. Podjetniki, ki že imajo razmeroma dobro razvito podjetniško idejo, bi lahko z delom začeli že v poletnih mesecih.
Program bo po odločitvi občine izvajal sežanski Inkubator, ki bo prihodnji teden objavil poziv podjetnikom, da pošljejo svoje podjetniške ideje in se potem tudi vključijo v inkubator. Na Kozini je na voljo osem pisarn in večji prostor za coworking. Podjetniki, ki že imajo razmeroma dobro razvito podjetniško idejo, bi lahko z delom začeli že v poletnih mesecih.
Novi poglavar Cerkve je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral papeško ime Leon XIV. Za papeža je bil izvoljen drugi dan konklava, kar je relativno hitro. Njegove prve besede po izvolitvi pred polnim trgom sv. Petra so bile: "Mir z vsemi vami". Kdo je novi papež, kaj sledi imenovanju in kakšni so odzivi, smo vprašali odgovornega urednika Janka Petrovca, dolgoletnega dopisnika RTV iz Rima in Vatikana. Foto: Reuters
Novi poglavar Cerkve je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral papeško ime Leon XIV. Za papeža je bil izvoljen drugi dan konklava, kar je relativno hitro. Njegove prve besede po izvolitvi pred polnim trgom sv. Petra so bile: "Mir z vsemi vami". Kdo je novi papež, kaj sledi imenovanju in kakšni so odzivi, smo vprašali odgovornega urednika Janka Petrovca, dolgoletnega dopisnika RTV iz Rima in Vatikana. Foto: Reuters
Za Rimskokatoliško cerkev je napočil odločilen trenutek: zbor 133 kardinalov volivcev, torej vseh, ki še niso dopolnili 80 let, je vstopil v konklave. Kakšen je namen tega dogodka, je jasno vsem: izvolili bodo novega papeža. O tem, kdo lahko postane papež, katera imena imajo največ možnosti in kako se bo vse skupaj zavrtelo, smo se pogovarjali z našim odgovornim urednikom, prej dolgoletnim dopisnikom RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, Jankom Petrovcem.
Za Rimskokatoliško cerkev je napočil odločilen trenutek: zbor 133 kardinalov volivcev, torej vseh, ki še niso dopolnili 80 let, je vstopil v konklave. Kakšen je namen tega dogodka, je jasno vsem: izvolili bodo novega papeža. O tem, kdo lahko postane papež, katera imena imajo največ možnosti in kako se bo vse skupaj zavrtelo, smo se pogovarjali z našim odgovornim urednikom, prej dolgoletnim dopisnikom RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, Jankom Petrovcem.
Letos mineva 80 let, odkar je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Proslava je potekala na Lavričevem trgu, slavnostna govornica pa je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob letošnjem okroglem jubileju so pripravili tudi posvet zgodovinarjev, ki so orisali širši kontekst ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije, njen pomen za Primorsko ter vpliv na kasnejši politični razvoj Slovenije. Prireditev je Občina Ajdovščina pripravila v sodelovanju z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, na njej pa so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Srečko Kosovel ter pevca Vlado Kreslin in Nina Kovšca.
Letos mineva 80 let, odkar je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Proslava je potekala na Lavričevem trgu, slavnostna govornica pa je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob letošnjem okroglem jubileju so pripravili tudi posvet zgodovinarjev, ki so orisali širši kontekst ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije, njen pomen za Primorsko ter vpliv na kasnejši politični razvoj Slovenije. Prireditev je Občina Ajdovščina pripravila v sodelovanju z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, na njej pa so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Srečko Kosovel ter pevca Vlado Kreslin in Nina Kovšca.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave niso bistveno vplivali na predvideno pokojninsko reformo, tako da bo ta z malenkostnimi spremembami že kmalu po praznikih romala na vlado, od tam pa nato v državni zbor. Naša država bo s tem izpolnila enega od pogojev za črpanje denarja iz mehanizma za odpornost in okrevanje, obenem pa zagotovila javno-finančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojnost pokojnin, zagotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so pripravili izhodišča za reformo in od koder prihaja tudi vodja pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta, Igor Feketija.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave niso bistveno vplivali na predvideno pokojninsko reformo, tako da bo ta z malenkostnimi spremembami že kmalu po praznikih romala na vlado, od tam pa nato v državni zbor. Naša država bo s tem izpolnila enega od pogojev za črpanje denarja iz mehanizma za odpornost in okrevanje, obenem pa zagotovila javno-finančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojnost pokojnin, zagotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so pripravili izhodišča za reformo in od koder prihaja tudi vodja pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta, Igor Feketija.
V začetku maja bo v Novi Gorici potekal drugi izmed štirih vrhuncev Evropske prestolnice kulture - Pohod prijateljstva. Gre za dogodek, ki se poklanja eni najmočnejših simbolnih zgodb tega prostora. Zgodovinar Robert Devetak bo v pogovoru z Natašo Uršič osvetlil, kako so Pohodi prijateljstva, ki so od leta 1976 povezovali Novo Gorico in Gorico, vplivali na sodelovanje med mestoma. V času, ko je železna zavesa še delila Evropo, so se tisoči - družine, mladina, posamezniki - podali na čezmejni pohod, ki je bil znan po tem, da na meji ni bilo potrebno pokazati dokumenta temveč le poseben kartonček. Po udeležbi so vrhunec doživeli leta 1985, ko se ga je udeležilo več kot devet tisoč ljudi.
V začetku maja bo v Novi Gorici potekal drugi izmed štirih vrhuncev Evropske prestolnice kulture - Pohod prijateljstva. Gre za dogodek, ki se poklanja eni najmočnejših simbolnih zgodb tega prostora. Zgodovinar Robert Devetak bo v pogovoru z Natašo Uršič osvetlil, kako so Pohodi prijateljstva, ki so od leta 1976 povezovali Novo Gorico in Gorico, vplivali na sodelovanje med mestoma. V času, ko je železna zavesa še delila Evropo, so se tisoči - družine, mladina, posamezniki - podali na čezmejni pohod, ki je bil znan po tem, da na meji ni bilo potrebno pokazati dokumenta temveč le poseben kartonček. Po udeležbi so vrhunec doživeli leta 1985, ko se ga je udeležilo več kot devet tisoč ljudi.
Po dveh letih bodo junija v Kopru zopet gostili medversko srečanje za dialog in mir. Prireditelji pričakujejo visoke predstavnike katoliške, pravoslavne, evangeličanske, muslimanske in tudi judovske veroizpovedi iz 15-ih držav, od Turčije do Slovenije. Forum bo potekal pod geslom "Skupne vrednote življenja za mir".
Po dveh letih bodo junija v Kopru zopet gostili medversko srečanje za dialog in mir. Prireditelji pričakujejo visoke predstavnike katoliške, pravoslavne, evangeličanske, muslimanske in tudi judovske veroizpovedi iz 15-ih držav, od Turčije do Slovenije. Forum bo potekal pod geslom "Skupne vrednote življenja za mir".
Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal-Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača-Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolični zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Okoli 5 kilometrov jih je položenih ... Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni in kako turbolentno bo zadnje leto projekta. O tem se bo v oddaji Studio ob 17th na radiu Slovenija pogovarjala Tjaša Škamperle. V naslednjih minutah pa nas bo zanimalo, kako bodo rešili težave v dolini Glinščice, kjer hribina drsi. Odgovore smo poiskali pri Kristijanu Mugerliju, Kolektor CPG, Mateju Osetu iz 2TDK in Jadranu Bajcu in Projektnega sveta za civilni nadzor.
Konec marca so minila štiri leta od podpisa pogodbe za graditev drugega tira na odseku Črni Kal-Koper, v začetku maja pa bodo minila štiri leta od podpisa pogodbe za odsek Divača-Črni Kal. Danes na zemljišču pri Dekanih, kjer so 5. maja simbolični zakopali gradbeni stroji, že stoji tir, po njem vozijo delovni vlaki za polaganje tirnic. Okoli 5 kilometrov jih je položenih ... Če je zgrajenega že več kot 80 odstotkov drugega tira, kaj še ni in kako turbolentno bo zadnje leto projekta. O tem se bo v oddaji Studio ob 17th na radiu Slovenija pogovarjala Tjaša Škamperle. V naslednjih minutah pa nas bo zanimalo, kako bodo rešili težave v dolini Glinščice, kjer hribina drsi. Odgovore smo poiskali pri Kristijanu Mugerliju, Kolektor CPG, Mateju Osetu iz 2TDK in Jadranu Bajcu in Projektnega sveta za civilni nadzor.
V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru so odprli novo mestno čitalnico. Dogodek so pripravili ob svetovnem dnevu knjige, katerega namen je spodbujanje branja. O različnih bralnih akcijah, ki jih pripravljajo v knjižnici in kako se je v zadnjih letih spremenilo delo bibliotekarjev, smo se pogovarjali z bibliotekarko Alenko Penjak in vodjo oddelka za mlade bralce Tino Škrokov Cotič.
V Osrednji knjižnici Srečka Vilharja v Kopru so odprli novo mestno čitalnico. Dogodek so pripravili ob svetovnem dnevu knjige, katerega namen je spodbujanje branja. O različnih bralnih akcijah, ki jih pripravljajo v knjižnici in kako se je v zadnjih letih spremenilo delo bibliotekarjev, smo se pogovarjali z bibliotekarko Alenko Penjak in vodjo oddelka za mlade bralce Tino Škrokov Cotič.
Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Številni se zdaj sprašujejo, koliko od njegove zapuščine bo ostalo. Katera njegova vloga bo šla najbolj v zgodovino in kakšen odmev bo imelo njegovo delovanje?
Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Številni se zdaj sprašujejo, koliko od njegove zapuščine bo ostalo. Katera njegova vloga bo šla najbolj v zgodovino in kakšen odmev bo imelo njegovo delovanje?
Za Slavka Rebca, generalnega vikarja koprske škofije, je poseben dan. Dopoldan je namreč tako kot škof Peter Štumpf in pomožni škof Jurij Bizjak, sodeloval pri obhajalih in birmah. In nekaj minut preden je stopil v senožeško cerkev, je izvedel za novico o smrti papeža Frančiška.
Za Slavka Rebca, generalnega vikarja koprske škofije, je poseben dan. Dopoldan je namreč tako kot škof Peter Štumpf in pomožni škof Jurij Bizjak, sodeloval pri obhajalih in birmah. In nekaj minut preden je stopil v senožeško cerkev, je izvedel za novico o smrti papeža Frančiška.
Vikar za slovenske vernike na Goriškem Karlo Bolčina je nedavno pisal o občutkih ljudi med papeževo boleznijo in hospitalizacijo: »Ljudje so čutili, da je bila v teh dneh njegova beseda zelo potrebna ter so želeli in pričakovali, prosili in molili, da bi ozdravel, prav zato, da bi še lahko govoril v prid miru ter v prid pravičnosti med narodi.« Kaj pravi danes?
Vikar za slovenske vernike na Goriškem Karlo Bolčina je nedavno pisal o občutkih ljudi med papeževo boleznijo in hospitalizacijo: »Ljudje so čutili, da je bila v teh dneh njegova beseda zelo potrebna ter so želeli in pričakovali, prosili in molili, da bi ozdravel, prav zato, da bi še lahko govoril v prid miru ter v prid pravičnosti med narodi.« Kaj pravi danes?
Načrt za dvigalo na Markovec bo za zdaj ostal v predalih. Koprski mestni svetniki včeraj niso podprli povezave obmorskega dela in Markovega hriba. Svetniki, ki so mu nasprotovali, so ga primerjali z idejo Massimiliana Fuksasa, ki je nastala v času županovanja Borisa Popoviča. Slednji je včeraj kot svetnik po več kot letu in pol prišel na sejo prav zaradi te točke. Župan Aleš Bržan obžaluje, da občina s tem izgublja možnost pridobitve evropskega denarja za izboljšanje mobilnosti.
Načrt za dvigalo na Markovec bo za zdaj ostal v predalih. Koprski mestni svetniki včeraj niso podprli povezave obmorskega dela in Markovega hriba. Svetniki, ki so mu nasprotovali, so ga primerjali z idejo Massimiliana Fuksasa, ki je nastala v času županovanja Borisa Popoviča. Slednji je včeraj kot svetnik po več kot letu in pol prišel na sejo prav zaradi te točke. Župan Aleš Bržan obžaluje, da občina s tem izgublja možnost pridobitve evropskega denarja za izboljšanje mobilnosti.
Pred devetimi leti so Park vojaške zgodovine Pivka, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica podpisali prvi sporazum o sodelovanju in povezovanju. Cilj je bil povečati število obiskovalcev, izboljšati produkte in doseči večje zadovoljstvo obiskovalcev. Po devetih letih so z rezultati zadovoljni, zato načrtujejo sodelovanje in povezovanje še okrepiti. V letošnjem letu več pozornosti namenjajo ranljivim skupinam.
Pred devetimi leti so Park vojaške zgodovine Pivka, Park Škocjanske jame in Kobilarna Lipica podpisali prvi sporazum o sodelovanju in povezovanju. Cilj je bil povečati število obiskovalcev, izboljšati produkte in doseči večje zadovoljstvo obiskovalcev. Po devetih letih so z rezultati zadovoljni, zato načrtujejo sodelovanje in povezovanje še okrepiti. V letošnjem letu več pozornosti namenjajo ranljivim skupinam.
Sredi marca se je začela letošnja plovbna sezona na Soči. Številne je lani razburil nov kobariški odlok, ki je občutno podražil ceno dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest. Letos so skladno z odlokom lansko ceno za kobariški odsek še povišali, in sicer z 10 na 12 evrov in pol. Še dodatne tri evre je treba plačati za bovški odsek. Skupno torej plovba po Soči v zgornjem delu stane 15 evrov in pol dnevno. Turistični delavci opozarjajo, da je to najbolj prizadelo predvsem pred- in posezono, ko so bili prav kajakaši tradicionalno prvi gostje kampov.
Sredi marca se je začela letošnja plovbna sezona na Soči. Številne je lani razburil nov kobariški odlok, ki je občutno podražil ceno dovolilnic za uporabo vstopno-izstopnih mest. Letos so skladno z odlokom lansko ceno za kobariški odsek še povišali, in sicer z 10 na 12 evrov in pol. Še dodatne tri evre je treba plačati za bovški odsek. Skupno torej plovba po Soči v zgornjem delu stane 15 evrov in pol dnevno. Turistični delavci opozarjajo, da je to najbolj prizadelo predvsem pred- in posezono, ko so bili prav kajakaši tradicionalno prvi gostje kampov.
Onkološki inštitut je v začetku marca uvedel spremembo, zaradi katere so se številni bolniki znašli v stiski. Po novem terapije za zdravljenje ne dobijo več na dan, ko opravijo pregled, ampak se morajo v Ljubljano vrniti še enkrat. Toda pot v Ljubljano, sploh iz bolj oddaljenih regij, je zahtevna že za zdravega človeka, kaj šele za bolnega, opozarjajo tudi v organizacijah bolnikov z rakom. Toda na inštitutu poudarjajo: uvedba novega načina obravnave bolnikov je bila za doseganje kakovosti zdravljenja nujna. Kadrovska in prostorska stiska je velika, pacientov vse več. Govorili smo z bolniki, za odzive smo vprašali nekatera primorska društva, pozanimali smo se, kakšno vlogo bi pri obravnavi onkoloških bolnikov imele regionalne bolnišnice.
Onkološki inštitut je v začetku marca uvedel spremembo, zaradi katere so se številni bolniki znašli v stiski. Po novem terapije za zdravljenje ne dobijo več na dan, ko opravijo pregled, ampak se morajo v Ljubljano vrniti še enkrat. Toda pot v Ljubljano, sploh iz bolj oddaljenih regij, je zahtevna že za zdravega človeka, kaj šele za bolnega, opozarjajo tudi v organizacijah bolnikov z rakom. Toda na inštitutu poudarjajo: uvedba novega načina obravnave bolnikov je bila za doseganje kakovosti zdravljenja nujna. Kadrovska in prostorska stiska je velika, pacientov vse več. Govorili smo z bolniki, za odzive smo vprašali nekatera primorska društva, pozanimali smo se, kakšno vlogo bi pri obravnavi onkoloških bolnikov imele regionalne bolnišnice.
Nekaj deset krajanov je na gradbišču serminske vpadnice pričakalo vodstvo ministrstva za infrastrukturo, koprske občine in Darsa. Še enkrat so jim želeli povedati, da so bila njihova opozorila glede varnega prečkanja bodoče srminske vpadnice preslišana. V pogovoru s Tjašo Škamperle tudi o tem, ali bo ministrstvo za infrastrukturo uslišalo pobudnike iz slovenske Istre, ki si že več let prizadevajo izvzeti obalno cesto iz vinjetnega sistema.
Nekaj deset krajanov je na gradbišču serminske vpadnice pričakalo vodstvo ministrstva za infrastrukturo, koprske občine in Darsa. Še enkrat so jim želeli povedati, da so bila njihova opozorila glede varnega prečkanja bodoče srminske vpadnice preslišana. V pogovoru s Tjašo Škamperle tudi o tem, ali bo ministrstvo za infrastrukturo uslišalo pobudnike iz slovenske Istre, ki si že več let prizadevajo izvzeti obalno cesto iz vinjetnega sistema.
Z začetkom marca se je zvišala višina subvencije obroka, ki jo študentom zagotavlja država. Ta zdaj znaša 4,10 evra - to je osem centov več kot doslej. Višja subvencija pomeni tudi nekoliko nižja doplačila pri ponudnikih študentske prehrane, kar študentom omogoča cenovno ugodnejši dostop do obrokov.
Z začetkom marca se je zvišala višina subvencije obroka, ki jo študentom zagotavlja država. Ta zdaj znaša 4,10 evra - to je osem centov več kot doslej. Višja subvencija pomeni tudi nekoliko nižja doplačila pri ponudnikih študentske prehrane, kar študentom omogoča cenovno ugodnejši dostop do obrokov.
Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili številne kose rimskega orožja. Večji del so izstrelki: osti puščic in kopij. Najbolj zanimive so poškodbe na konicah, ki nakazujejo, da so bile uporabljene v spopadu. V Vipavski dolini, domnevno na ravnici med Zemonom in Vrhpoljem, je 5. in 6. septembra 394 potekala znamenita bitka pri Mrzli reki, v kateri sta se spopadli vojski cesarja Teodozija in njegovega izzivalca Evgenija. Po mnenju nekaterih raziskovalcev ta bitka velja za dogodek svetovnozgodovinskega pomena v antični zgodovini našega prostora, o katerem so v antični in srednjeveški književnosti veliko pisali. A nikoli niso našli nobenih materialnih dokazov. Arheologi glede na lokacijo in datacijo najdb na Budanjami domnevajo, da je na tem območju potekal spopad, ki bi bil lahko povezan z bitko pri Mrzli reki. Foto: Ladislav Duranka
Arheologi Narodnega muzeja Slovenije so na pobočju nad Budanjami odkrili številne kose rimskega orožja. Večji del so izstrelki: osti puščic in kopij. Najbolj zanimive so poškodbe na konicah, ki nakazujejo, da so bile uporabljene v spopadu. V Vipavski dolini, domnevno na ravnici med Zemonom in Vrhpoljem, je 5. in 6. septembra 394 potekala znamenita bitka pri Mrzli reki, v kateri sta se spopadli vojski cesarja Teodozija in njegovega izzivalca Evgenija. Po mnenju nekaterih raziskovalcev ta bitka velja za dogodek svetovnozgodovinskega pomena v antični zgodovini našega prostora, o katerem so v antični in srednjeveški književnosti veliko pisali. A nikoli niso našli nobenih materialnih dokazov. Arheologi glede na lokacijo in datacijo najdb na Budanjami domnevajo, da je na tem območju potekal spopad, ki bi bil lahko povezan z bitko pri Mrzli reki. Foto: Ladislav Duranka
V Zdravstvenem domu Tolmin, ki pokriva celotno Posočje na 1000 kvadratnih kilometrih, kar je največje območje v Sloveniji, so tik pred zlomom nujne medicinske pomoči. Nedavno je namreč zdravstveni inšpektorat pod drobnogled vzel zunanje zdravnike po vsej Sloveniji. Pri zagotavljanju 24-urne nujne medicinske pomoči so si v Tolminu pomagali s 14 zunanjimi zdravniki, česar pa zakonodaja ne dovoljuje. Brez pomoči urnika nujne medicinske pomoči zgolj s svojimi zdravniki v Zdravstvenem domu Tolmin ne morejo več sestaviti.
V Zdravstvenem domu Tolmin, ki pokriva celotno Posočje na 1000 kvadratnih kilometrih, kar je največje območje v Sloveniji, so tik pred zlomom nujne medicinske pomoči. Nedavno je namreč zdravstveni inšpektorat pod drobnogled vzel zunanje zdravnike po vsej Sloveniji. Pri zagotavljanju 24-urne nujne medicinske pomoči so si v Tolminu pomagali s 14 zunanjimi zdravniki, česar pa zakonodaja ne dovoljuje. Brez pomoči urnika nujne medicinske pomoči zgolj s svojimi zdravniki v Zdravstvenem domu Tolmin ne morejo več sestaviti.
V koprskem pristanišču so na pot pospremili donirana sredstva za pomoč Madagaskarju, zbrana s pomočjo donacij ter prispevkov številnih posameznikov, podjetij, športnih zvez in drugih organizacij. Zbiranje materialne pomoči je potekalo v sodelovanju s Slovensko karitas in Fundacijo Nataše Pirc Musar - ustanovo Alma. Del materialne humanitarne pomoči so omogočila tudi sredstva uradne razvojne pomoči Republike Slovenije.
V koprskem pristanišču so na pot pospremili donirana sredstva za pomoč Madagaskarju, zbrana s pomočjo donacij ter prispevkov številnih posameznikov, podjetij, športnih zvez in drugih organizacij. Zbiranje materialne pomoči je potekalo v sodelovanju s Slovensko karitas in Fundacijo Nataše Pirc Musar - ustanovo Alma. Del materialne humanitarne pomoči so omogočila tudi sredstva uradne razvojne pomoči Republike Slovenije.
V Kopru se bo v prihodnjih tednih začela prenova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo čez leto in pol postalo stičišče kultur. V objektu bosta med drugim dve dvorani za skupaj 900 ljudi, galerija ter zunanja prireditvena prostora in kavarna. Projekt so zasnovali v arhitekturni pisarni ARP studio, izvajalec bo podjetje Makro 5 gradnje. Koper bo po prenovi dobil svoj kulturni dom, v katerem bo prostor našla sodobna kultura.
V Kopru se bo v prihodnjih tednih začela prenova nekdanjega skladišča soli Libertas, ki bo čez leto in pol postalo stičišče kultur. V objektu bosta med drugim dve dvorani za skupaj 900 ljudi, galerija ter zunanja prireditvena prostora in kavarna. Projekt so zasnovali v arhitekturni pisarni ARP studio, izvajalec bo podjetje Makro 5 gradnje. Koper bo po prenovi dobil svoj kulturni dom, v katerem bo prostor našla sodobna kultura.
V času pandemije se je svet preselil v digitalno okolje iz katerega ne bomo nikoli več izstopili. Ta svet, ki lahko olajša marsikatero pot, pa je poln pasti. Predvsem za tiste, ki življena v digitalnem svetu niso najbolj vajeni. Spletne goljufije so najhitreje rastoča oblika kriminalitete. Zaradi vse večje uporabe spleta in digitalnih storitev, se število spletnih prevar iz leta v leto povečuje. Na območju Slovenije je bilo v preteklem letu podanih okoli 200 prijav, kar je 30 odstotkov več, kot leto prej. Škode je bilo za več kot 30 milijonov evrov. Tudi na območju Koprske policijske uprave se soočajo z vse večjim številom prijav spletnih goljufij. V letu 2024 so obravnavali 190 primerov spletnih goljufij ali 37 odstotkov več kot leto poprej in kar 62 odstotkov več kot v letu 2022.
V času pandemije se je svet preselil v digitalno okolje iz katerega ne bomo nikoli več izstopili. Ta svet, ki lahko olajša marsikatero pot, pa je poln pasti. Predvsem za tiste, ki življena v digitalnem svetu niso najbolj vajeni. Spletne goljufije so najhitreje rastoča oblika kriminalitete. Zaradi vse večje uporabe spleta in digitalnih storitev, se število spletnih prevar iz leta v leto povečuje. Na območju Slovenije je bilo v preteklem letu podanih okoli 200 prijav, kar je 30 odstotkov več, kot leto prej. Škode je bilo za več kot 30 milijonov evrov. Tudi na območju Koprske policijske uprave se soočajo z vse večjim številom prijav spletnih goljufij. V letu 2024 so obravnavali 190 primerov spletnih goljufij ali 37 odstotkov več kot leto poprej in kar 62 odstotkov več kot v letu 2022.
Te dni je kakšnih 2.800 gospodinjstev v Posočju, ki so na območjih brez javne kanalizacije, od Komunale Tolmin prejelo nove položnice. Gre za mesečno zaračunavanje praznjenja malih komunalnih čistilnih naprav in greznic, kar jim že več kot 10 let nalaga zakonodaja. Cene so - sicer ne brez pomislekov in glasov proti - nedavno potrdili tudi vsi trije občinski sveti. Kljub temu je po prejemu prvih položnic med občani veliko slabe volje in vprašanj. Odgovore je v pogovoru z direktorjem Komunale Tolmin Mitjem Costantinijem skušala poiskati Mariša Bizjak.
Te dni je kakšnih 2.800 gospodinjstev v Posočju, ki so na območjih brez javne kanalizacije, od Komunale Tolmin prejelo nove položnice. Gre za mesečno zaračunavanje praznjenja malih komunalnih čistilnih naprav in greznic, kar jim že več kot 10 let nalaga zakonodaja. Cene so - sicer ne brez pomislekov in glasov proti - nedavno potrdili tudi vsi trije občinski sveti. Kljub temu je po prejemu prvih položnic med občani veliko slabe volje in vprašanj. Odgovore je v pogovoru z direktorjem Komunale Tolmin Mitjem Costantinijem skušala poiskati Mariša Bizjak.
Nihče ne bi smel trpeti medvrstniškega nasilja, ki se pojavlja v različnih oblikah, od fizičnega, psihičnega, spletnega. V procesu ustrahovanja in nasilja žrtvi pusti hude posledice, ki se odražajo na zdravju, učnem področju in socialni vključenosti. Zaznani znaki nasilja ali izpovedi otrok in mladostnikov so priložnost za starše in pristojne institucije, da nasilje ustavijo. O tem z direktorico Svetovalnega centra Istre Vesno Starman.
Nihče ne bi smel trpeti medvrstniškega nasilja, ki se pojavlja v različnih oblikah, od fizičnega, psihičnega, spletnega. V procesu ustrahovanja in nasilja žrtvi pusti hude posledice, ki se odražajo na zdravju, učnem področju in socialni vključenosti. Zaznani znaki nasilja ali izpovedi otrok in mladostnikov so priložnost za starše in pristojne institucije, da nasilje ustavijo. O tem z direktorico Svetovalnega centra Istre Vesno Starman.
Z umestitvijo v koprski stolnici, ki pravkar začenja, bo vodenje Škofije Koper danes prevzel dosedanji murskosoboški škof Peter Štumpf. S tem bo postal četrti škof po obnovi škofije leta 1977. Njegovo imenovanje je bilo sicer presenečenje, saj se ne zgodi pogosto, da bi papež na čelo škofije imenoval škofa, ki že vodi drugo škofijo. Tudi o tem se je včeraj z novim koprskim škofom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Z umestitvijo v koprski stolnici, ki pravkar začenja, bo vodenje Škofije Koper danes prevzel dosedanji murskosoboški škof Peter Štumpf. S tem bo postal četrti škof po obnovi škofije leta 1977. Njegovo imenovanje je bilo sicer presenečenje, saj se ne zgodi pogosto, da bi papež na čelo škofije imenoval škofa, ki že vodi drugo škofijo. Tudi o tem se je včeraj z novim koprskim škofom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Zaradi požara v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani so dijaški domovi po vsej Sloveniji pregledali svoje požarne sisteme. V Dijaškem in študentskem domu v Kopru so se dijaki zbrali v jedilnici, kjer jim je ravnateljica predstavila varnostna navodila, ki že veljajo in novosti, ki jh bodo vpeljali. Alarmni požarni sistem so nazadnje testirali pred dnevi in deluje brezhibno, je povedala ravnateljica Maja Premelč Ban. Še posebej so bili pozorni na preizkus delovanja javljalnikov požara, ki jih imajo, čeprav jih zakonodaja ne predvideva, na sistem za zaznavanje plinov, in na prenos signala v primeru požara a varnostno-nadzorni center
Zaradi požara v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani so dijaški domovi po vsej Sloveniji pregledali svoje požarne sisteme. V Dijaškem in študentskem domu v Kopru so se dijaki zbrali v jedilnici, kjer jim je ravnateljica predstavila varnostna navodila, ki že veljajo in novosti, ki jh bodo vpeljali. Alarmni požarni sistem so nazadnje testirali pred dnevi in deluje brezhibno, je povedala ravnateljica Maja Premelč Ban. Še posebej so bili pozorni na preizkus delovanja javljalnikov požara, ki jih imajo, čeprav jih zakonodaja ne predvideva, na sistem za zaznavanje plinov, in na prenos signala v primeru požara a varnostno-nadzorni center
Vseh 12 primorskih občin, ki sodelujejo pri skoraj 117 milijonov evrov težkem projektu regijske vodooskrbe, je do konca preteklega leta potrdilo investicijski dokument. To pomeni, da je naložbo uvrstilo v svoje proračune in se zavezalo k financiranju lastnih deležev. Zdaj pripravljajo dokumentacijo, da bodo lahko oddale vlogo na ministrstvo za naravne vire in prostor za koriščenje evropskih kohezijskih sredstev.
Vseh 12 primorskih občin, ki sodelujejo pri skoraj 117 milijonov evrov težkem projektu regijske vodooskrbe, je do konca preteklega leta potrdilo investicijski dokument. To pomeni, da je naložbo uvrstilo v svoje proračune in se zavezalo k financiranju lastnih deležev. Zdaj pripravljajo dokumentacijo, da bodo lahko oddale vlogo na ministrstvo za naravne vire in prostor za koriščenje evropskih kohezijskih sredstev.
8. februar je dan, ko bosta Nova Gorica in Gorica uradno prevzeli naziv Evropska prestolnica kulture. Kako bo potekala otvoritvena slovesnost, ki bo trajala kar 14 ur na petih glavnih prizoriščih? Kdo so zveneča imena med 2000 nastopajočimi? Kje parkirati? Vse to bomo izvedeli v pogovoru s Karin Zorn Čebokli.
8. februar je dan, ko bosta Nova Gorica in Gorica uradno prevzeli naziv Evropska prestolnica kulture. Kako bo potekala otvoritvena slovesnost, ki bo trajala kar 14 ur na petih glavnih prizoriščih? Kdo so zveneča imena med 2000 nastopajočimi? Kje parkirati? Vse to bomo izvedeli v pogovoru s Karin Zorn Čebokli.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč pri nas, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja. Že danes so se oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Delo rudarjev je težko, zahtevno delo. Odvisno je tudi od sreče. Kamerati ali tovariši pa so med seboj zelo povezani. Zato je nesreče prizadela tudi nekdanje knape na Idrijskem. Tam smo poklicali nekdanjega rudarja Jožeta Pavšiča.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč pri nas, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja. Že danes so se oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Delo rudarjev je težko, zahtevno delo. Odvisno je tudi od sreče. Kamerati ali tovariši pa so med seboj zelo povezani. Zato je nesreče prizadela tudi nekdanje knape na Idrijskem. Tam smo poklicali nekdanjega rudarja Jožeta Pavšiča.
Po skoraj 25 letih namerava država dokončati sanacijo plazu Sto(v)že v Logu pod Mangartom. Projekt vključuje vzpostavitev sistema monitoringa na plazu ter gradnjo približno 700 metrov varovalnih zidov in dveh brvi v vasi. Zdaj imajo namreč na voljo 25 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost za 6 plazov večjega obsega, med katerimi je približno 2,2 milijona evrov namenjenih za plaz v Logu pod Mangartom. Rok za izvedbo del je do sredine prihodnjega leta. Projekt so pretekli teden predstavniki ministrstva na naravne vire in prostor ter projektantska ekipa ponovno predstavili domačinom. Predstavitve v Logu pod Mangartom se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Po skoraj 25 letih namerava država dokončati sanacijo plazu Sto(v)že v Logu pod Mangartom. Projekt vključuje vzpostavitev sistema monitoringa na plazu ter gradnjo približno 700 metrov varovalnih zidov in dveh brvi v vasi. Zdaj imajo namreč na voljo 25 milijonov evrov iz načrta za okrevanje in odpornost za 6 plazov večjega obsega, med katerimi je približno 2,2 milijona evrov namenjenih za plaz v Logu pod Mangartom. Rok za izvedbo del je do sredine prihodnjega leta. Projekt so pretekli teden predstavniki ministrstva na naravne vire in prostor ter projektantska ekipa ponovno predstavili domačinom. Predstavitve v Logu pod Mangartom se je udeležila tudi Mariša Bizjak.
Vedno bolj mile zime privabljajo na ceste vse več kolesarjev. Toda temperature so za kolesarje vendarle precej nizke, kar velja upoštevati pri oprijemu, tudi na suhem cestišču oziroma kolesarski stezi. Zaradi nizke oblačnosti, megle, kratkega dneva in pogostih padavin pa je predvsem vidljivost slabša. Zato je ključno poskrbeti za vidnost. Nekaj nasvetov je z nami delil Matjaž Korošak z Javne agencije za vanrost prometa: · Nosite odsevna oblačila in uporabite ustrezne svetlobne elemente. · Redno vzdržujte kolo, vključno ali predvsem z zavorami in pnevmatikami. · Preverjajte delovanje svetlobnih teles na kolesu. · Izogibajte se spolzkim površinam in vsaj nekoliko zmanjšajte tlak v pnevmatikah za boljši oprijem. · Predvidevajte možnost zdrsa, luknje, ledu, … in se obnašajte samozaščitno.
Vedno bolj mile zime privabljajo na ceste vse več kolesarjev. Toda temperature so za kolesarje vendarle precej nizke, kar velja upoštevati pri oprijemu, tudi na suhem cestišču oziroma kolesarski stezi. Zaradi nizke oblačnosti, megle, kratkega dneva in pogostih padavin pa je predvsem vidljivost slabša. Zato je ključno poskrbeti za vidnost. Nekaj nasvetov je z nami delil Matjaž Korošak z Javne agencije za vanrost prometa: · Nosite odsevna oblačila in uporabite ustrezne svetlobne elemente. · Redno vzdržujte kolo, vključno ali predvsem z zavorami in pnevmatikami. · Preverjajte delovanje svetlobnih teles na kolesu. · Izogibajte se spolzkim površinam in vsaj nekoliko zmanjšajte tlak v pnevmatikah za boljši oprijem. · Predvidevajte možnost zdrsa, luknje, ledu, … in se obnašajte samozaščitno.
Za Kmetijsko zadrugo Tolmin je uspešno leto. Zabeležili so okoli 27 milijonov evrov prihodkov in zmanjšali izgubo v marketu v Goriških Brdih, posodobili so proizvodni obrat Alpija, eden večjih dolgoročnih projektov pa je selitev klavnice iz središča mesta. Vodenje kmetijske zadruge Tolmin z več kot 30-letno tradicijo je pred dobrima dvema letoma prevzel Nikola Šavle, ki se skoraj vsakodnevno v Tolmin vozi iz domačega Kopra. O izzivih in načrtih za prihodnost se je z njim pogovarjala Mariša Bizjak.
Za Kmetijsko zadrugo Tolmin je uspešno leto. Zabeležili so okoli 27 milijonov evrov prihodkov in zmanjšali izgubo v marketu v Goriških Brdih, posodobili so proizvodni obrat Alpija, eden večjih dolgoročnih projektov pa je selitev klavnice iz središča mesta. Vodenje kmetijske zadruge Tolmin z več kot 30-letno tradicijo je pred dobrima dvema letoma prevzel Nikola Šavle, ki se skoraj vsakodnevno v Tolmin vozi iz domačega Kopra. O izzivih in načrtih za prihodnost se je z njim pogovarjala Mariša Bizjak.
Gasilci v boju s požari v Kaliforniji delajo v zahtevnih razmerah, saj je še za nadaljnjih 24 ur napovedan močan veter, ki bo v sunkih presegal hitrost sto kilometrov na uro in tako razpihoval ogenj. Dveh največjih požarov še vedno nimajo pod nadzorom. Tudi slovenski gasilci imajo izkušnje z gašenjem v vetrovnih razmerah. Ali spremljajo napore kolegov, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki je poklicala Blaža Turka, direktorja Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana:
Gasilci v boju s požari v Kaliforniji delajo v zahtevnih razmerah, saj je še za nadaljnjih 24 ur napovedan močan veter, ki bo v sunkih presegal hitrost sto kilometrov na uro in tako razpihoval ogenj. Dveh največjih požarov še vedno nimajo pod nadzorom. Tudi slovenski gasilci imajo izkušnje z gašenjem v vetrovnih razmerah. Ali spremljajo napore kolegov, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki je poklicala Blaža Turka, direktorja Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana:
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Slavnostna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 se približuje. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo okoli 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti ter kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture - o vsem tem in še več smo se pogovarjali z direktorico javnega zavoda GO! 2025 Mijo Lorbek, programskim vodjem Evropske prestolnice kulture Stojanom Pelkom in pomočnikom direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Tomažem Konradom.
Slavnostna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 se približuje. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo okoli 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti ter kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture - o vsem tem in še več smo se pogovarjali z direktorico javnega zavoda GO! 2025 Mijo Lorbek, programskim vodjem Evropske prestolnice kulture Stojanom Pelkom in pomočnikom direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Tomažem Konradom.