Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Avtor: Tjaša Škamperle
Vedno bolj mile zime privabljajo na ceste vse več kolesarjev. Toda temperature so za kolesarje vendarle precej nizke, kar velja upoštevati pri oprijemu, tudi na suhem cestišču oziroma kolesarski stezi. Zaradi nizke oblačnosti, megle, kratkega dneva in pogostih padavin pa je predvsem vidljivost slabša. Zato je ključno poskrbeti za vidnost. Nekaj nasvetov je z nami delil Matjaž Korošak z Javne agencije za vanrost prometa: · Nosite odsevna oblačila in uporabite ustrezne svetlobne elemente. · Redno vzdržujte kolo, vključno ali predvsem z zavorami in pnevmatikami. · Preverjajte delovanje svetlobnih teles na kolesu. · Izogibajte se spolzkim površinam in vsaj nekoliko zmanjšajte tlak v pnevmatikah za boljši oprijem. · Predvidevajte možnost zdrsa, luknje, ledu, … in se obnašajte samozaščitno.
Vedno bolj mile zime privabljajo na ceste vse več kolesarjev. Toda temperature so za kolesarje vendarle precej nizke, kar velja upoštevati pri oprijemu, tudi na suhem cestišču oziroma kolesarski stezi. Zaradi nizke oblačnosti, megle, kratkega dneva in pogostih padavin pa je predvsem vidljivost slabša. Zato je ključno poskrbeti za vidnost. Nekaj nasvetov je z nami delil Matjaž Korošak z Javne agencije za vanrost prometa: · Nosite odsevna oblačila in uporabite ustrezne svetlobne elemente. · Redno vzdržujte kolo, vključno ali predvsem z zavorami in pnevmatikami. · Preverjajte delovanje svetlobnih teles na kolesu. · Izogibajte se spolzkim površinam in vsaj nekoliko zmanjšajte tlak v pnevmatikah za boljši oprijem. · Predvidevajte možnost zdrsa, luknje, ledu, … in se obnašajte samozaščitno.
Za Kmetijsko zadrugo Tolmin je uspešno leto. Zabeležili so okoli 27 milijonov evrov prihodkov in zmanjšali izgubo v marketu v Goriških Brdih, posodobili so proizvodni obrat Alpija, eden večjih dolgoročnih projektov pa je selitev klavnice iz središča mesta. Vodenje kmetijske zadruge Tolmin z več kot 30-letno tradicijo je pred dobrima dvema letoma prevzel Nikola Šavle, ki se skoraj vsakodnevno v Tolmin vozi iz domačega Kopra. O izzivih in načrtih za prihodnost se je z njim pogovarjala Mariša Bizjak.
Za Kmetijsko zadrugo Tolmin je uspešno leto. Zabeležili so okoli 27 milijonov evrov prihodkov in zmanjšali izgubo v marketu v Goriških Brdih, posodobili so proizvodni obrat Alpija, eden večjih dolgoročnih projektov pa je selitev klavnice iz središča mesta. Vodenje kmetijske zadruge Tolmin z več kot 30-letno tradicijo je pred dobrima dvema letoma prevzel Nikola Šavle, ki se skoraj vsakodnevno v Tolmin vozi iz domačega Kopra. O izzivih in načrtih za prihodnost se je z njim pogovarjala Mariša Bizjak.
Gasilci v boju s požari v Kaliforniji delajo v zahtevnih razmerah, saj je še za nadaljnjih 24 ur napovedan močan veter, ki bo v sunkih presegal hitrost sto kilometrov na uro in tako razpihoval ogenj. Dveh največjih požarov še vedno nimajo pod nadzorom. Tudi slovenski gasilci imajo izkušnje z gašenjem v vetrovnih razmerah. Ali spremljajo napore kolegov, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki je poklicala Blaža Turka, direktorja Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana:
Gasilci v boju s požari v Kaliforniji delajo v zahtevnih razmerah, saj je še za nadaljnjih 24 ur napovedan močan veter, ki bo v sunkih presegal hitrost sto kilometrov na uro in tako razpihoval ogenj. Dveh največjih požarov še vedno nimajo pod nadzorom. Tudi slovenski gasilci imajo izkušnje z gašenjem v vetrovnih razmerah. Ali spremljajo napore kolegov, je zanimalo Tjašo Škamperle, ki je poklicala Blaža Turka, direktorja Zavod za gasilno in reševalno službo Sežana:
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Slavnostna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 se približuje. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo okoli 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti ter kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture - o vsem tem in še več smo se pogovarjali z direktorico javnega zavoda GO! 2025 Mijo Lorbek, programskim vodjem Evropske prestolnice kulture Stojanom Pelkom in pomočnikom direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Tomažem Konradom.
Slavnostna otvoritev Evropske prestolnice kulture 2025 se približuje. Na slovenski kulturni praznik bosta dve mesti, Nova Gorica in Gorica gostili celodnevni otvoritveni dogodek, ki so ga poimenovali Od postaje do postaje. A to je šele začetek. Brezmejno leto bo prineslo okoli 1000 dogodkov, tako iz uradnega kot spremljevalnega programa. Kako dihajo vsi vpeti v projekt, kako se pripravljata mesti ter kakšne so izkušnje preteklih in prihajajočih evropskih prestolnic kulture - o vsem tem in še več smo se pogovarjali z direktorico javnega zavoda GO! 2025 Mijo Lorbek, programskim vodjem Evropske prestolnice kulture Stojanom Pelkom in pomočnikom direktorice Evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Tomažem Konradom.
Poezija mu je pomenila vse. Kot je sam poudarjal, se v poeziji izraža najvišje bistvo človeka. Edvard Kocbek je bil tudi filozof, mislec, politik, oster družbeni kritik. Ker se nikoli ni odpovedal svojim idealom krščanskega socialista, je bil potisnjen v osamo. Družba je okrog njega zgradila zid tišine. Ostal mu je prostor ustvarjalnosti. Znani so njegovi dnevniški zapisi, impozanten je njegov opus poezije. Ob 120-letnici Kocbekovega rojstva je izšel izbor pesmi z naslovom Med zemljo in nebom, ki zapuščino enega najboljših slovenskih pesnikov po Prešernu predaja mladim generacijam in novim branjem. Na predstavitvi knjige v okviru pogovorov o branju koprskega Kulturnega kluba je bila Lea Širok.
Poezija mu je pomenila vse. Kot je sam poudarjal, se v poeziji izraža najvišje bistvo človeka. Edvard Kocbek je bil tudi filozof, mislec, politik, oster družbeni kritik. Ker se nikoli ni odpovedal svojim idealom krščanskega socialista, je bil potisnjen v osamo. Družba je okrog njega zgradila zid tišine. Ostal mu je prostor ustvarjalnosti. Znani so njegovi dnevniški zapisi, impozanten je njegov opus poezije. Ob 120-letnici Kocbekovega rojstva je izšel izbor pesmi z naslovom Med zemljo in nebom, ki zapuščino enega najboljših slovenskih pesnikov po Prešernu predaja mladim generacijam in novim branjem. Na predstavitvi knjige v okviru pogovorov o branju koprskega Kulturnega kluba je bila Lea Širok.
Da ne kaže med verne šteti samo tistih, ki hodijo k maši - meni škof Jurij Bizjak, ki verjame, da so vrednote in resnice vere človeku pisane na kožo. Za prihodnost cerkve se zato ne boji. Škof Jurij, kot mu pravijo njegovi kolegi duhovniki, je mogočen možakar, ki se krepko rokuje in odločno govori. Pri skoraj 78-tih letih se bo februarja upokojil, potem ko se je o tem že tri leta govorilo po tihem in na glas. Trinajst let Jurija Bizjaka za Koprsko škofijo ni bilo lahkih in izzivov je bilo dovolj. Toda škof Jurij je optimist. V božičnem pogovoru za Radio Koper odgovarja odkrito, tudi o odločitvi za inkardinacijo razvpitega nekdanjega patra Ivana Rupnika.
Da ne kaže med verne šteti samo tistih, ki hodijo k maši - meni škof Jurij Bizjak, ki verjame, da so vrednote in resnice vere človeku pisane na kožo. Za prihodnost cerkve se zato ne boji. Škof Jurij, kot mu pravijo njegovi kolegi duhovniki, je mogočen možakar, ki se krepko rokuje in odločno govori. Pri skoraj 78-tih letih se bo februarja upokojil, potem ko se je o tem že tri leta govorilo po tihem in na glas. Trinajst let Jurija Bizjaka za Koprsko škofijo ni bilo lahkih in izzivov je bilo dovolj. Toda škof Jurij je optimist. V božičnem pogovoru za Radio Koper odgovarja odkrito, tudi o odločitvi za inkardinacijo razvpitega nekdanjega patra Ivana Rupnika.
Pretežno v nočnem času po naših cestah potujejo posebni - izredni tovori. Iz Ljubljane je na pot proti Kopru krenil prevoz silosov, ki jih Pivovarna Union ne potrebuje več. Zakaj je tokratni prevoz res izreden in kako ga organizirajo, je Tjaši Škamperle povedal direktor podjetja Comark Branko Butala.
Pretežno v nočnem času po naših cestah potujejo posebni - izredni tovori. Iz Ljubljane je na pot proti Kopru krenil prevoz silosov, ki jih Pivovarna Union ne potrebuje več. Zakaj je tokratni prevoz res izreden in kako ga organizirajo, je Tjaši Škamperle povedal direktor podjetja Comark Branko Butala.
V prizadevanjih za večjo dostopnost ranljivih skupin do javnih in razstavnih površin bo marca prihodnje leto v Novi Gorici zaživela taktilna oziroma tipna galerija. Goriški muzej ter severnoprimorsko društvo slepih in slabovidnih sta jo pod naslovom Umetnost onkraj vidnega prvotno zasnovala za ljudi z okvaro vido, s pridružitvijo številnih partnerjev pa je projekt namenjen vsem ranljivim skupinam in je del programa bližajoče se Evropske prestolnice kulture na Goriškem.
V prizadevanjih za večjo dostopnost ranljivih skupin do javnih in razstavnih površin bo marca prihodnje leto v Novi Gorici zaživela taktilna oziroma tipna galerija. Goriški muzej ter severnoprimorsko društvo slepih in slabovidnih sta jo pod naslovom Umetnost onkraj vidnega prvotno zasnovala za ljudi z okvaro vido, s pridružitvijo številnih partnerjev pa je projekt namenjen vsem ranljivim skupinam in je del programa bližajoče se Evropske prestolnice kulture na Goriškem.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zaradi preobilice obveznosti in opravil pred odhodom na dopust prepozno spomnili na zalogo knjig za branje med počitnicami ? Odslej člani Lavričeve knjižnice Ajdovščina, ne bodo imeli več teh skrbi. V knjižnici so namreč postavili posebno elektronsko knjižno omaro, ki bralcem omogoča, da si knjige izposodijo kadarkoli - tudi ko je knjižnica zaprta.
Se vam je kdaj zgodilo, da ste se zaradi preobilice obveznosti in opravil pred odhodom na dopust prepozno spomnili na zalogo knjig za branje med počitnicami ? Odslej člani Lavričeve knjižnice Ajdovščina, ne bodo imeli več teh skrbi. V knjižnici so namreč postavili posebno elektronsko knjižno omaro, ki bralcem omogoča, da si knjige izposodijo kadarkoli - tudi ko je knjižnica zaprta.
Papež Frančišek je za novega koprskega škofa imenoval Petra Štumpfa, ki je do zdaj vodil škofijo Murska Sobota. Ta s tem ostaja brez škofa in bo iskala novega, so sporočili s Slovenske škofovske konference.
Papež Frančišek je za novega koprskega škofa imenoval Petra Štumpfa, ki je do zdaj vodil škofijo Murska Sobota. Ta s tem ostaja brez škofa in bo iskala novega, so sporočili s Slovenske škofovske konference.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo popoldne Znanstveno-raziskovalnemu središču Koper podelila državno odlikovanje, red za zasluge. ZRS so ustanovili 1. decembra leta 1994. Pod akt o ustanovitvi so se pred tremi desetletji podpisali vlada ter soustanoviteljici, Skupnost obalnih občin in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ZRS je bilo temeljno raziskovalno jedro novonastale univerze in je med letoma 2003 in 2015 tudi delovalo v okviru Univerze na Primorskem. 26. novembra leta 2016 pa je s sklepom vlade postalo javni raziskovalni zavod. Vodi ga dr. Rado Pišot. Z njim se je pred nocojšnjo slovesno akademijo ob 30. obletnici pogovarjala Tjaša Lotrič.
Predsednica republike Nataša Pirc Musar bo popoldne Znanstveno-raziskovalnemu središču Koper podelila državno odlikovanje, red za zasluge. ZRS so ustanovili 1. decembra leta 1994. Pod akt o ustanovitvi so se pred tremi desetletji podpisali vlada ter soustanoviteljici, Skupnost obalnih občin in Slovenska akademija znanosti in umetnosti. ZRS je bilo temeljno raziskovalno jedro novonastale univerze in je med letoma 2003 in 2015 tudi delovalo v okviru Univerze na Primorskem. 26. novembra leta 2016 pa je s sklepom vlade postalo javni raziskovalni zavod. Vodi ga dr. Rado Pišot. Z njim se je pred nocojšnjo slovesno akademijo ob 30. obletnici pogovarjala Tjaša Lotrič.
Na Goriškem Krasu so danes začeli dvodnevno akcijo sajenja sadik. Zjutraj se je na Fajtem hribu v občini Renče-Vogrsko zbralo 350 prostovoljcev, ravno toliko jih pričakujejo jutri v bližini Cerja v občini Miren Kostanjevica. Na 45 hektarjih bodo posadili 20 tisoč sadik. Prostovoljcem se je zjutraj pridružila tudi Nataša Uršič.
Na Goriškem Krasu so danes začeli dvodnevno akcijo sajenja sadik. Zjutraj se je na Fajtem hribu v občini Renče-Vogrsko zbralo 350 prostovoljcev, ravno toliko jih pričakujejo jutri v bližini Cerja v občini Miren Kostanjevica. Na 45 hektarjih bodo posadili 20 tisoč sadik. Prostovoljcem se je zjutraj pridružila tudi Nataša Uršič.
V Novi Gorici so odprli prvo »varno sobo« v Sloveniji, namenjeno uporabnikom prepovedanih drog. Njen osnovni namen je preprečitev predoziranj in zdravstvenih zapletov ter preprečevanje prenosljivih bolezni. Varna soba je umeščena poleg Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki na Sedejevi ulici v Novi Gorici deluje že skoraj 20 let. Zakaj jo odvisniki potrebujejo in zakaj je pomembna za javno zdravstvo ter kaj o njej menijo tisti, ki jo bodo uporabljali, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Nataša Uršič.
V Novi Gorici so odprli prvo »varno sobo« v Sloveniji, namenjeno uporabnikom prepovedanih drog. Njen osnovni namen je preprečitev predoziranj in zdravstvenih zapletov ter preprečevanje prenosljivih bolezni. Varna soba je umeščena poleg Dnevnega centra za uporabnike prepovedanih drog, ki na Sedejevi ulici v Novi Gorici deluje že skoraj 20 let. Zakaj jo odvisniki potrebujejo in zakaj je pomembna za javno zdravstvo ter kaj o njej menijo tisti, ki jo bodo uporabljali, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Nataša Uršič.
Podnebnih sprememb nismo uspeli preprečiti. Zadnje izjemne količine padavin v Španiji, kjer je v poplavah umrlo več kot dvesto ljudi, znova dokazujejo, da bodo dogodki, povezani s podnebno krizo vse bolj ekstremni. Njihove posledice lahko le še omilimo, se nanje prilagodimo. S konkretnimi ukrepi. Tudi vzdolž slovenske obale. Po najbolj pesimističnih napovedih bi morje ob višji plimi v prihodnjih desetletjih lahko poplavilo več kot 1200 hektarjev obalnih površin in ogrozilo dobrih tri tisoč osemsto prebivalcev. Koper in Izola bi do konca stoletja znova postala otoka. Strokovnjaki predlagajo številne ukrepe za postopno prilagajanje naše obale na dvig morske gladine. Prvič so jih javno predstavili na nedavnem posvetu Fakultete za pomorstvo in promet.
Podnebnih sprememb nismo uspeli preprečiti. Zadnje izjemne količine padavin v Španiji, kjer je v poplavah umrlo več kot dvesto ljudi, znova dokazujejo, da bodo dogodki, povezani s podnebno krizo vse bolj ekstremni. Njihove posledice lahko le še omilimo, se nanje prilagodimo. S konkretnimi ukrepi. Tudi vzdolž slovenske obale. Po najbolj pesimističnih napovedih bi morje ob višji plimi v prihodnjih desetletjih lahko poplavilo več kot 1200 hektarjev obalnih površin in ogrozilo dobrih tri tisoč osemsto prebivalcev. Koper in Izola bi do konca stoletja znova postala otoka. Strokovnjaki predlagajo številne ukrepe za postopno prilagajanje naše obale na dvig morske gladine. Prvič so jih javno predstavili na nedavnem posvetu Fakultete za pomorstvo in promet.
Leto dni po podpisu sporazuma o zagotavljanju oskrbe s pitno vodo z mrežno povezavo več regionalnih vodovodov, so župani 12-ih primorskih občin naredili korak naprej. V ponedeljek so se na skupnem sestanku dogovorili za osnutek investicijskega projekta. V njem so določili naložbe na posameznih vodovodnih sistemih, razdelili stroškovnik in določili časovnico izvedbe. Osnutek gre zdaj v potrditev na občinske svete, potem pa bodo poslali vlogo na pristojno ministrstvo. Tri četrtine denarja za naložbo zagotavljata država in Evropska unija, zato je potrebno naložbo končati v letu 2029. Gre za največji vodooskrbni projekt pri nas. Vrednost projekta je ocenjena na 118 milijonov evrov.
Leto dni po podpisu sporazuma o zagotavljanju oskrbe s pitno vodo z mrežno povezavo več regionalnih vodovodov, so župani 12-ih primorskih občin naredili korak naprej. V ponedeljek so se na skupnem sestanku dogovorili za osnutek investicijskega projekta. V njem so določili naložbe na posameznih vodovodnih sistemih, razdelili stroškovnik in določili časovnico izvedbe. Osnutek gre zdaj v potrditev na občinske svete, potem pa bodo poslali vlogo na pristojno ministrstvo. Tri četrtine denarja za naložbo zagotavljata država in Evropska unija, zato je potrebno naložbo končati v letu 2029. Gre za največji vodooskrbni projekt pri nas. Vrednost projekta je ocenjena na 118 milijonov evrov.
V washingtonsko Belo hišo se po štirih letih vrača Donald Trump. Štetje glasov po včerajšnjih volitvah še ni končano, toda kandidat republikancev že proslavlja svojo vnovično zmago in povratek na mesto predsednika Združenih držav Amerike. Kaj njegova zmaga pomeni za svet, Ameriko, Evropo in tudi Slovenijo? O tem se je Janko Petrovec pogovarjal z našim dolgoletnim dopisnikom iz Združenih držav Amerike, Edvardom Žitnikom.
V washingtonsko Belo hišo se po štirih letih vrača Donald Trump. Štetje glasov po včerajšnjih volitvah še ni končano, toda kandidat republikancev že proslavlja svojo vnovično zmago in povratek na mesto predsednika Združenih držav Amerike. Kaj njegova zmaga pomeni za svet, Ameriko, Evropo in tudi Slovenijo? O tem se je Janko Petrovec pogovarjal z našim dolgoletnim dopisnikom iz Združenih držav Amerike, Edvardom Žitnikom.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
Raziskovalec fašističnih taborišč Giuseppe Lorentini je prejel naziv "viteza reda za zasluge Italijanske republike". V zadnjih letih se je Lorentini ukvarjal z zgodovinskimi raziskavami in krepitvijo spomina na nekdanje fašistično taborišče Casoli, ki je delovalo med letoma 1940 in 1944. V fašističnem taborišču v Casoliju je bilo zaprtih več Slovencev, med katerimi tudi tržaški odvetnik Fortunat Mikuletič (1885-1965). Svoje bridke izkušnje v internaciji je opisal v knjigi Internatitis, ki je izšla leta 1974, še prej pa leta 1958 kot podlistek v Primorskem dnevniku. Mikuletičevo zapuščino raziskuje zgodovinar Giuseppe Lorentini, ki je dal pobudo za italijanski prevod Internatitisa, za katerega bo poskrbel Ravel Kodrič.
November je tik pred vrati in z njim se še intenzivneje začenja ozaveščanje o škodi, ki jo povzročajo vse vrste zasvojenosti. Tudi novogoriška občina, skupaj s svojimi javnimi zavodi, policijo, prvič tudi gospodarsko zbornico, pripravlja delavnice, ki želijo ozavestiti javnost o problematiki in predstaviti pomoč, ki je na voljo. Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, posebej izpostavlja nekemično zasvojenost med mladimi. Več o negativnih učinkih neomejene spletne dejavnosti, pa tudi o odprtju prve varne sobe v Sloveniji, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Eva Furlan.
November je tik pred vrati in z njim se še intenzivneje začenja ozaveščanje o škodi, ki jo povzročajo vse vrste zasvojenosti. Tudi novogoriška občina, skupaj s svojimi javnimi zavodi, policijo, prvič tudi gospodarsko zbornico, pripravlja delavnice, ki želijo ozavestiti javnost o problematiki in predstaviti pomoč, ki je na voljo. Miha Kramli, vodja Centra za zdravljenje odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica, posebej izpostavlja nekemično zasvojenost med mladimi. Več o negativnih učinkih neomejene spletne dejavnosti, pa tudi o odprtju prve varne sobe v Sloveniji, v naslednjih minutah, ki jih je pripravila Eva Furlan.
Piran je bil prizorišče enkratnega dogodka ob zaprtju razstave »Confess« v Cerkvi Marije Zdravja. Razstavo fotografskega mojstra, oblikovalca številnih javnih prostorov in ustvarjalca prostorskih inštalacij Igorja Andjelića, ki sta jo sooblikovala Aldo Kumar in Marina Abramović , je zaprla slednja, svetovno znana multimedijska umetnica srbskih korenin in pionirka body arta. Zlata maska Marine Abramović na temni podlagi, na sredini cerkve, je bila kot magnet, živ in svetal. "Kot moderni oltar", je povedala umetnica, ki je sinoči prvič vstopila v to majhno piransko cerkev.
Piran je bil prizorišče enkratnega dogodka ob zaprtju razstave »Confess« v Cerkvi Marije Zdravja. Razstavo fotografskega mojstra, oblikovalca številnih javnih prostorov in ustvarjalca prostorskih inštalacij Igorja Andjelića, ki sta jo sooblikovala Aldo Kumar in Marina Abramović , je zaprla slednja, svetovno znana multimedijska umetnica srbskih korenin in pionirka body arta. Zlata maska Marine Abramović na temni podlagi, na sredini cerkve, je bila kot magnet, živ in svetal. "Kot moderni oltar", je povedala umetnica, ki je sinoči prvič vstopila v to majhno piransko cerkev.
V Trstu je danes praznično. Občina in dežela sta na Velikem trgu pripravili slovesnost ob 70-letnici vrnitve mesta Italiji. 26. oktobra leta 1954, dobre tri tedne po podpisu Londonskega memoranduma, so v Trst vkorakali italijanski vojaki. Dodelitev Trsta in Gorice oziroma cone A Italiji ter cone B oziroma Istre tedanji Jugoslaviji, je med prebivalci sprožilo različne odzive. Za nekatere Tržačane je bil prihod italijanske vojske prazničen dan, za druge pa skrb vzbujajoč začetek novega časa. Usodno razmejitev čezmejnega prostora občutimo še danes. Špela Lenardič nam bo v naslednjih minutah približa nekatere spomine, predvsem pa različne poglede na ta zgodovinski dan.
V Trstu je danes praznično. Občina in dežela sta na Velikem trgu pripravili slovesnost ob 70-letnici vrnitve mesta Italiji. 26. oktobra leta 1954, dobre tri tedne po podpisu Londonskega memoranduma, so v Trst vkorakali italijanski vojaki. Dodelitev Trsta in Gorice oziroma cone A Italiji ter cone B oziroma Istre tedanji Jugoslaviji, je med prebivalci sprožilo različne odzive. Za nekatere Tržačane je bil prihod italijanske vojske prazničen dan, za druge pa skrb vzbujajoč začetek novega časa. Usodno razmejitev čezmejnega prostora občutimo še danes. Špela Lenardič nam bo v naslednjih minutah približa nekatere spomine, predvsem pa različne poglede na ta zgodovinski dan.
Ob desetletju jezikovnih Kotičkov na Radiu Koper smo v studio povabili tudi nekatere študente, ki so aktivno sooblikovali rubriko. Z Mojco Maljevac so svoje 'kotičkarske' izkušnje in razmišljanja delili Arjana Cah, Maj Matias Strlé in Jaka Zalar.
Ob desetletju jezikovnih Kotičkov na Radiu Koper smo v studio povabili tudi nekatere študente, ki so aktivno sooblikovali rubriko. Z Mojco Maljevac so svoje 'kotičkarske' izkušnje in razmišljanja delili Arjana Cah, Maj Matias Strlé in Jaka Zalar.
Nekaj več kot 100 dni nas loči od trenutka, ko bosta Nova Gorica in Gorica postali Evropska prestolnica kulture. Prihodnje leto med drugim prinaša koncert Alanis Morissette, razstavo Andyja Warhola, v igri je tudi nastop tenorista Andree Bocellija. Na Zavodu GO!2025 stopnjujejo napetost pred februarsko otvoritveno prireditvijo, danes je izšel tudi vodnik po uradnem programu.
Nekaj več kot 100 dni nas loči od trenutka, ko bosta Nova Gorica in Gorica postali Evropska prestolnica kulture. Prihodnje leto med drugim prinaša koncert Alanis Morissette, razstavo Andyja Warhola, v igri je tudi nastop tenorista Andree Bocellija. Na Zavodu GO!2025 stopnjujejo napetost pred februarsko otvoritveno prireditvijo, danes je izšel tudi vodnik po uradnem programu.
Kar trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu so dali odpoved. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je odpovedi na mizo dobil prejšnji teden v le dveh dneh. Brez svojega osebnega zdravnika bi tako lahko ostalo več kot 4.300 od skupno 5.800 pacientov. V že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem domu sicer še vedno upajo, da bi kljub vsemu vsaj kakšen od zdravnikov vendarle ostal. Z direktorjem Primožem Uršičem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Kar trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu so dali odpoved. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je odpovedi na mizo dobil prejšnji teden v le dveh dneh. Brez svojega osebnega zdravnika bi tako lahko ostalo več kot 4.300 od skupno 5.800 pacientov. V že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem domu sicer še vedno upajo, da bi kljub vsemu vsaj kakšen od zdravnikov vendarle ostal. Z direktorjem Primožem Uršičem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Kar trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu so dali odpoved. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je odpovedi na mizo dobil prejšnji teden v le dveh dneh. Brez svojega osebnega zdravnika bi tako lahko ostalo več kot 4.300 od skupno 5.800 pacientov. V že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem domu sicer še vedno upajo, da bi kljub vsemu vsaj kakšen od zdravnikov vendarle ostal. Z direktorjem Primožem Uršičem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Kar trije od štirih družinskih zdravnikov v Tolminu so dali odpoved. Direktor Zdravstvenega doma Tolmin Primož Uršič je odpovedi na mizo dobil prejšnji teden v le dveh dneh. Brez svojega osebnega zdravnika bi tako lahko ostalo več kot 4.300 od skupno 5.800 pacientov. V že tako kadrovsko podhranjenem zdravstvenem domu sicer še vedno upajo, da bi kljub vsemu vsaj kakšen od zdravnikov vendarle ostal. Z direktorjem Primožem Uršičem se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Poskusi investitorjev, da bi na vzpetinah širom Primorske postavili vetrne elektrarne, se ne ustavijo. Zadnja pobuda, tokrat gre za investitorja iz Avstrije, ki ga poznamo iz občin Divača in Sežana, je za lokacijo izbrala vzpetine neposredno nad Ilirsko Bistrico. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, z občine in civilne iniciative pa sporočajo, da pobude ne podpirajo.
Poskusi investitorjev, da bi na vzpetinah širom Primorske postavili vetrne elektrarne, se ne ustavijo. Zadnja pobuda, tokrat gre za investitorja iz Avstrije, ki ga poznamo iz občin Divača in Sežana, je za lokacijo izbrala vzpetine neposredno nad Ilirsko Bistrico. Ministrstvo za naravne vire in prostor je objavilo pobudo za pripravo državnega prostorskega načrta, z občine in civilne iniciative pa sporočajo, da pobude ne podpirajo.
Gradnitev novega doma za starejše v Olmu v Kopru je zaključena. Dom so odprli prvega oktobra, v teh dneh pa se bodo vanj začeli seliti prvi stanovalci. Selitev bo postopna, narekoval jo bo tudi uspeh pri zaposlovanju kadra. Vodstvo družbe DEOS, ki je dom zgradila, načrtuje dokončno zapolnjenost doseči v roku 6 mesecev. Prostora je za 275 stanovalcev, od tega 24 za osebe z demenco. V vodstvu družbe, si želijo, da bi center postal stična točka med stanovalci in prebivalci bližnje okolice. Mateja Brežan se je pogovarjala z direktorjem Miho Kranjcem.
Gradnitev novega doma za starejše v Olmu v Kopru je zaključena. Dom so odprli prvega oktobra, v teh dneh pa se bodo vanj začeli seliti prvi stanovalci. Selitev bo postopna, narekoval jo bo tudi uspeh pri zaposlovanju kadra. Vodstvo družbe DEOS, ki je dom zgradila, načrtuje dokončno zapolnjenost doseči v roku 6 mesecev. Prostora je za 275 stanovalcev, od tega 24 za osebe z demenco. V vodstvu družbe, si želijo, da bi center postal stična točka med stanovalci in prebivalci bližnje okolice. Mateja Brežan se je pogovarjala z direktorjem Miho Kranjcem.
S simbolično predajo ključev petčlanski družini sta mestna občina Koper in njen stanovanjski sklad zaključila graditev v soseski nova Dolinska. V blok s 75 javnimi najemnimi stanovanji se bo v prihodnjih dneh vselilo 248 občank in občanov. Kje in kdaj bosta sklad in občina gradila naprej? Tjaša Škamperle
S simbolično predajo ključev petčlanski družini sta mestna občina Koper in njen stanovanjski sklad zaključila graditev v soseski nova Dolinska. V blok s 75 javnimi najemnimi stanovanji se bo v prihodnjih dneh vselilo 248 občank in občanov. Kje in kdaj bosta sklad in občina gradila naprej? Tjaša Škamperle
Sistem eGraditev, ki prinaša v celoti digitaliziran postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, je zdaj na voljo tudi na upravnih enotah Izola, Koper, Piran in Sežana, kar skupno pomeni sedem upravnih enot s tem sistemom, spomladi so ga med drugim uvedli na upravnih enotah Postojna in Ilirska Bistrica. Do končne uvedbe sistema, to je do leta 2026, je vloge še vedno možno vlagati tudi v papirni obliki. V pogovoru z načelnikom Upravne enote Piran Bojanom Žiberno tudi o tem, ali digitaliziran postopek pomeni tudi hitrejšo pot do gradbenega dovoljenja.
Sistem eGraditev, ki prinaša v celoti digitaliziran postopek pridobivanja gradbenega dovoljenja, je zdaj na voljo tudi na upravnih enotah Izola, Koper, Piran in Sežana, kar skupno pomeni sedem upravnih enot s tem sistemom, spomladi so ga med drugim uvedli na upravnih enotah Postojna in Ilirska Bistrica. Do končne uvedbe sistema, to je do leta 2026, je vloge še vedno možno vlagati tudi v papirni obliki. V pogovoru z načelnikom Upravne enote Piran Bojanom Žiberno tudi o tem, ali digitaliziran postopek pomeni tudi hitrejšo pot do gradbenega dovoljenja.
Ekipa koprskih prvih posredovalcev je na vsakoletnem državnem srečanju, ki je letos v začetku septembra potekalo v Nordijskem centru Planica v organizaciji Društva Prvih posredovalcev, dosegla že drugo zaporedno zmago. Tekmovalo je 19 ekip iz celotne Slovenije. Koprsko ekipo so sestavljali Tara Bizjak, Matej Gregorič in Jernej Kocjančič, strokovni vodja je zdravnik Matej Rubelli Furman. To je bila, poleg druženja, predvsem priložnost za izmenjavo izkušenj ter utrjevanje in nadgrajevanje znanja, ki dobro služi v intervencijah na terenu. Ševilo intervencij, v katere so vključni prvi posredovalci, narašča, širi se tudi mreža na območju slovenske Istre, ki zdaj pokriva vse štiri občine. Mateja Brežan se je pogovarjala z vodjo koprske ekipe Taro Bizjak in Matjažem Ponižem z Območnega druženja Rdečega križa Koper.
Ekipa koprskih prvih posredovalcev je na vsakoletnem državnem srečanju, ki je letos v začetku septembra potekalo v Nordijskem centru Planica v organizaciji Društva Prvih posredovalcev, dosegla že drugo zaporedno zmago. Tekmovalo je 19 ekip iz celotne Slovenije. Koprsko ekipo so sestavljali Tara Bizjak, Matej Gregorič in Jernej Kocjančič, strokovni vodja je zdravnik Matej Rubelli Furman. To je bila, poleg druženja, predvsem priložnost za izmenjavo izkušenj ter utrjevanje in nadgrajevanje znanja, ki dobro služi v intervencijah na terenu. Ševilo intervencij, v katere so vključni prvi posredovalci, narašča, širi se tudi mreža na območju slovenske Istre, ki zdaj pokriva vse štiri občine. Mateja Brežan se je pogovarjala z vodjo koprske ekipe Taro Bizjak in Matjažem Ponižem z Območnega druženja Rdečega križa Koper.
Pred mesecem dni smo poročali o skupini oljkarjev, ki se je odločila za zelo zgodnje pobiranje oljk, saj so želeli pridelati olje z visoko vsebnostjo polifenolov. In že takrat smo napovedali, da bo večina mreže pod drevesi razprostrla v oktobru. Začetek oljčne sezone simbolično nakaže obiranje oljke županov na Belvederju nad Izolo, ki ga tradicionalno pripravi Društvo oljkarjev slovenske Istre. To je tudi priložnost, ko strokovnjaki podajo oceno in pričakovanja glede oljčne letine. Prisluhnila jim je Tjaša Škamperle
Pred mesecem dni smo poročali o skupini oljkarjev, ki se je odločila za zelo zgodnje pobiranje oljk, saj so želeli pridelati olje z visoko vsebnostjo polifenolov. In že takrat smo napovedali, da bo večina mreže pod drevesi razprostrla v oktobru. Začetek oljčne sezone simbolično nakaže obiranje oljke županov na Belvederju nad Izolo, ki ga tradicionalno pripravi Društvo oljkarjev slovenske Istre. To je tudi priložnost, ko strokovnjaki podajo oceno in pričakovanja glede oljčne letine. Prisluhnila jim je Tjaša Škamperle
Da se iz zgodovine nismo nič naučili, danes pričajo številna vojna žarišča po svetu. Boleč spomin na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala življenja številnih mladih fantov, je skoraj presahnil. A kako morijo oblikovati v trajni opomin? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov.
Da se iz zgodovine nismo nič naučili, danes pričajo številna vojna žarišča po svetu. Boleč spomin na krvavo 1. svetovno vojno, ki je terjala življenja številnih mladih fantov, je skoraj presahnil. A kako morijo oblikovati v trajni opomin? Najmehkejši in za ljudi najbolj prijazen ukrep je pot vojne preoblikovati v pot miru. Posoški razvojni center in Fundacija Poti miru sta s pomočjo sredstev evropske kohezijske politike ustvarila čezmejno destinacijo Pot miru / Walk of Peace in obnovila dediščino prve svetovne vojne. Pot miru, dolga je 500 kilometrov, vodi od Alp do Jadrana. Opominja na trpljenje, žrtvovanje in umiranje tisočev mladih fantov in mož številnih narodov.
Daniel Škerjanc je ustanovitelj in zastopnik društva Tovarna kulture, ki mu je letos za en večer celo uspelo oživiti območje Arga oz. Arrigonija. Gre za izjemno lokacijo ob morju, ki je razmeroma slabo izkoriščena in tudi neurejena, a je po zaslugi Slovenskega državnega holdinga in njegovih načrtov v zvezi z javnimi najemnimi stanovanji prav zdaj v središču pozornosti in polemik. Prostor je namenjen parkirišču, ki razen poleti pretežno sameva, avgusta letos pa je Tovarna kulture tam organizirala plesno-glasbeni dogodek, ki je nakazal, da bi se na degradiranem območju lahko tudi kaj zanimivega dogajalo. Daniela Škerjanca je o morebitnih novih izzivih in načrtih izprašala Jasna Preskar.
Daniel Škerjanc je ustanovitelj in zastopnik društva Tovarna kulture, ki mu je letos za en večer celo uspelo oživiti območje Arga oz. Arrigonija. Gre za izjemno lokacijo ob morju, ki je razmeroma slabo izkoriščena in tudi neurejena, a je po zaslugi Slovenskega državnega holdinga in njegovih načrtov v zvezi z javnimi najemnimi stanovanji prav zdaj v središču pozornosti in polemik. Prostor je namenjen parkirišču, ki razen poleti pretežno sameva, avgusta letos pa je Tovarna kulture tam organizirala plesno-glasbeni dogodek, ki je nakazal, da bi se na degradiranem območju lahko tudi kaj zanimivega dogajalo. Daniela Škerjanca je o morebitnih novih izzivih in načrtih izprašala Jasna Preskar.
Danes gremo na Kras in v Brkine. Storitev, ki omogoča prevoze na zahtevo, se je tam zelo dobro prijela. Od aprila lani do danes se je za to možnost odločilo več kot 4000 uporabnikov. Sprva so bili prevozi financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od lanske jeseni pa jih omogočajo vse štiri brkinsko-kraške občine. Uporabniki lahko prevoze na zahtevo opravijo na celotnem območju Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov prek aplikacije, starejši od 65 let pa tudi s klicem na telefonsko številko Zavoda Sopotnik.
Danes gremo na Kras in v Brkine. Storitev, ki omogoča prevoze na zahtevo, se je tam zelo dobro prijela. Od aprila lani do danes se je za to možnost odločilo več kot 4000 uporabnikov. Sprva so bili prevozi financirani iz Evropskega sklada za regionalni razvoj, od lanske jeseni pa jih omogočajo vse štiri brkinsko-kraške občine. Uporabniki lahko prevoze na zahtevo opravijo na celotnem območju Lokalne akcijske skupine Krasa in Brkinov prek aplikacije, starejši od 65 let pa tudi s klicem na telefonsko številko Zavoda Sopotnik.
Že nekaj let se podjetja na trgu dela srečujejo z ovirami pri pridobivanju ustreznega kadra. Izziva se lotevajo različno. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je s pomočjo denarja kohezijske politike izvedel kar devet projektov in v usposabljanje in dodatno izobraževanje vključil več kot 140 tisoč oseb. V projektu je sodelovalo več kot tisoč podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence skoraj 18.000 starejših zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 837 strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 inovativnih partnerskih pilotnih projektov. Najbolj uspešna projekta sta bila Kompetenčni centri za razvoj kadrov in Celovita podpora podjetjem za starejše zaposlene. Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
Že nekaj let se podjetja na trgu dela srečujejo z ovirami pri pridobivanju ustreznega kadra. Izziva se lotevajo različno. Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad je s pomočjo denarja kohezijske politike izvedel kar devet projektov in v usposabljanje in dodatno izobraževanje vključil več kot 140 tisoč oseb. V projektu je sodelovalo več kot tisoč podjetij, ki so krepila in razvijala kompetence skoraj 18.000 starejših zaposlenih. Skupaj so podjetja pripravila 837 strategij za učinkovito upravljanje starejših zaposlenih in izvedla 25 inovativnih partnerskih pilotnih projektov. Najbolj uspešna projekta sta bila Kompetenčni centri za razvoj kadrov in Celovita podpora podjetjem za starejše zaposlene. Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
September je mesec, ki opozarja na demenco. Danes bomo spoznali zgodbo para iz Mirna. Pri gospodu so se težave začele že zelo zgodaj, saj je bil star komaj 57 let, še vedno delovno aktiven. Diagnosticirali so mu frontotemporalno demenco. Gre za tiste vrste demenco, ki prizadene prednji in senčni reženj možganov. Morda je manj znana kot demenca pri Alzheimerjevi bolezni, a ima podobne simptome in je prav tako zelo pogosta. Ta oblika demence silovito vpliva na osebnost in vedenje, kar vodi v spremembe socialnega doživljanja, izgubo empatije in pomanjkanje samoobvladovanja. Pogosto prizadene govor, jezikovne spretnosti in motorične funkcije. To povzroči velike stiske, tako pri obolelih, ki začnejo izgubljati svojo osebnost, kot pri svojcih, ki to nemočno spremljajo. Pri 57 letih je ta bolezen prizadela danes 67-letnega Staša Šušmela iz Mirna. Mateja Grebenjak se je z zakoncema pogovarjala v atriju Hiše Dobre volje Miren. Stašo se je za kakšen trenutek nasmejal, se spontano zabaval z zaščito na snemalniku, morda tudi kaj razumel. Bil je miren in sproščen, a njegovo doživljanje sveta je očitno prizadeto. In pri mladih ljudeh je to še toliko bolj boleče - zanj in za Eleno, ki prav v ljubezni do Staša najde moč, da iz dneva v dan vztraja in obema omogoča čim bolj izpolnjeno življenje. Skupaj gresta na dopust, na sprehode s psom, v trgovino. Najlepše je, ko se pozdravita s poljubom. Demenca resda krade, a ljubezni ne more vzeti. Poslušajmo njuno zgodbo.
Zaradi selitve dejavnosti iz mest se številni kraji srečujejo z izzivi praznjenja. Tudi Kamnik se je, dokler ni Gospodarska zbornica Slovenije v okviru čezmejnega projekta objavila razpis, s katerim so iskali ustvarjalce, ki bi mestu vdihnili življenje. Največji izziv je bil prepričati lastnike, da so bili pripravljeni oddati svoje prazne prostore. Odziv med ustvarjalci in podjetniki je bil dober, trije so z lastniki prostorov našli skupni jezik. Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
Zaradi selitve dejavnosti iz mest se številni kraji srečujejo z izzivi praznjenja. Tudi Kamnik se je, dokler ni Gospodarska zbornica Slovenije v okviru čezmejnega projekta objavila razpis, s katerim so iskali ustvarjalce, ki bi mestu vdihnili življenje. Največji izziv je bil prepričati lastnike, da so bili pripravljeni oddati svoje prazne prostore. Odziv med ustvarjalci in podjetniki je bil dober, trije so z lastniki prostorov našli skupni jezik. Oddaja ja nastala v okviru projekta Kohezija za vse, ki se izvaja s finančno podporo Evropske Unije. Za njeno vsebino so odgovorni izključno Radio Koper in društvo Pina.
Radio Koper in društvo Pina sodelujeta v projektu Kohezija za vse, s katerim v središče postavljamo ozaveščanje in informiranje o učinkih kohezijske politike. Predstavili bomo 5 projektov in dobrih praks, ki zagotavljajo podporo ustvarjanju kakovostnih zaposlitev in izobraževanj, razvoju spretnosti in znanj, socialni vključenosti ter skrbijo za enak dostop do zdravstvenega varstva in krepitev vloge kulture, kulturne dediščine in trajnostnega turizma. Povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru celostne oskrbe na domu je bilo glavno vodilo projekta CrossCare, ki ga je izvajal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Glavni cilj projekta je bil izboljšati socialno vključenost različnih skupin starejših in zmanjšati družbeno neenakost.
Radio Koper in društvo Pina sodelujeta v projektu Kohezija za vse, s katerim v središče postavljamo ozaveščanje in informiranje o učinkih kohezijske politike. Predstavili bomo 5 projektov in dobrih praks, ki zagotavljajo podporo ustvarjanju kakovostnih zaposlitev in izobraževanj, razvoju spretnosti in znanj, socialni vključenosti ter skrbijo za enak dostop do zdravstvenega varstva in krepitev vloge kulture, kulturne dediščine in trajnostnega turizma. Povezovanje zdravstvenih in socialnih storitev v okviru celostne oskrbe na domu je bilo glavno vodilo projekta CrossCare, ki ga je izvajal Zavod za oskrbo na domu Ljubljana. Glavni cilj projekta je bil izboljšati socialno vključenost različnih skupin starejših in zmanjšati družbeno neenakost.
Že ves dopoldan v Novi Gorici poteka Goriški festival trajnostne mobilnosti in športa, ki je nekakšen uvod v Evropski teden športa in slovo od Evropskega tedna mobilnosti. Med drugim so tudi danes na voljo manjša brezplačna popravila koles, kar pa so občanom v X BIKE servisu ponujali že pretekli četrtek. Še več, želeli so jih naučiti, da si vsaj počeno zračnico popravijo sami. Kako uspešni so bili, je preverila Eva Furlan.
Že ves dopoldan v Novi Gorici poteka Goriški festival trajnostne mobilnosti in športa, ki je nekakšen uvod v Evropski teden športa in slovo od Evropskega tedna mobilnosti. Med drugim so tudi danes na voljo manjša brezplačna popravila koles, kar pa so občanom v X BIKE servisu ponujali že pretekli četrtek. Še več, želeli so jih naučiti, da si vsaj počeno zračnico popravijo sami. Kako uspešni so bili, je preverila Eva Furlan.
Minuli konec tedna se je s prijateljem na dobrodelno pot odpravil Koprčan Saša Jovanović. Kolesari proti Splitu, od tam bo s kajakom krenil proti Črni gori, kjer se mu bo na 120-kilometrski peš poti pridružil prijatelj, ki je pred nekaj leti oslepel. Za to se je odločil, da bi pomagal otrokom iz socialno šibkih okolij in bolnim ter bil zgled mlajpim. O svoji poti bo obveščal prek družabnih omrežij, kjer bodo objavljeni tudi podatki o možnosti nakazila. Denar v dobrodelne namene zbira v sodelovanju z Društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. S Sašo Jovaničem se je tik pred odhodom pogovarjala Mateja Brežan.
Minuli konec tedna se je s prijateljem na dobrodelno pot odpravil Koprčan Saša Jovanović. Kolesari proti Splitu, od tam bo s kajakom krenil proti Črni gori, kjer se mu bo na 120-kilometrski peš poti pridružil prijatelj, ki je pred nekaj leti oslepel. Za to se je odločil, da bi pomagal otrokom iz socialno šibkih okolij in bolnim ter bil zgled mlajpim. O svoji poti bo obveščal prek družabnih omrežij, kjer bodo objavljeni tudi podatki o možnosti nakazila. Denar v dobrodelne namene zbira v sodelovanju z Društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki. S Sašo Jovaničem se je tik pred odhodom pogovarjala Mateja Brežan.
Na Blitz Bovec maratonu je tekel tudi Jure Košir. In kaj je povedal, ko je pritekel do našega studia na terenu?
Na Blitz Bovec maratonu je tekel tudi Jure Košir. In kaj je povedal, ko je pritekel do našega studia na terenu?
Ambasador Blitz Bovec maratona je tudi Cene Prevc. Zakaj se rad vrača v Bovec in kako mu je šlo danes?
Ambasador Blitz Bovec maratona je tudi Cene Prevc. Zakaj se rad vrača v Bovec in kako mu je šlo danes?
Ribiči v zadnjem času predvsem med poletjem opažajo vse več kamnitih skulptur v in ob rekah. Obiskovalci s kamni postavljajo stolpe, delajo različne bazenčke in jezove, ne zavedajo pa se, da to lahko vpliva na ribji živelj in celoten ekosistem. Kot poroča Mariša Bizjak, pa na podobno problematiko v gorah opozarjajo tudi v Planinski zvezi Slovenije.
Ribiči v zadnjem času predvsem med poletjem opažajo vse več kamnitih skulptur v in ob rekah. Obiskovalci s kamni postavljajo stolpe, delajo različne bazenčke in jezove, ne zavedajo pa se, da to lahko vpliva na ribji živelj in celoten ekosistem. Kot poroča Mariša Bizjak, pa na podobno problematiko v gorah opozarjajo tudi v Planinski zvezi Slovenije.
Spomladi je minilo 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Danes bodo na sedežu grške skupnosti v Trstu predstavili prevod izbora pesmi Srečka Kosovela v grščino v dvojezični zbirki Jaz sem drevo brez vej - Ανθολογία ποιημάτων του Σλοβένου ποιητή Σρέτσκο Κόσοβελ: Είμαι δέντρο χωρίς κλαδιά v prevodu Branke Novaković Nicolaou. Kako zveni Kosovel v grščini? Prisluhnite pesmi Labodji spev: Tiho je sklonil svoj beli vrat v loku nad vodo, v vodi grmovje, stolp in grad, zaprl je oko. In sredi jezera ni mogel utoniti, to je bil strašen ukaz: živeti, trpeti, strmeti v razbiti svoj obraz. V bolest, ki ne mine nikoli, nikoli, in kot v zrcalo vodâ vase strmeti (živeti proti svoji volji) z bolestjo sredi srca.
Spomladi je minilo 120 let od rojstva pesnika Srečka Kosovela. Danes bodo na sedežu grške skupnosti v Trstu predstavili prevod izbora pesmi Srečka Kosovela v grščino v dvojezični zbirki Jaz sem drevo brez vej - Ανθολογία ποιημάτων του Σλοβένου ποιητή Σρέτσκο Κόσοβελ: Είμαι δέντρο χωρίς κλαδιά v prevodu Branke Novaković Nicolaou. Kako zveni Kosovel v grščini? Prisluhnite pesmi Labodji spev: Tiho je sklonil svoj beli vrat v loku nad vodo, v vodi grmovje, stolp in grad, zaprl je oko. In sredi jezera ni mogel utoniti, to je bil strašen ukaz: živeti, trpeti, strmeti v razbiti svoj obraz. V bolest, ki ne mine nikoli, nikoli, in kot v zrcalo vodâ vase strmeti (živeti proti svoji volji) z bolestjo sredi srca.
V Sloveniji je po podatkih policije več kot polovica žensk doživela eno od oblik nasilja, v povprečju pa policisti letno obravnavajo približno 1400 primerov kaznivega dejanja nasilja v družini. Da je toleranca do tega družbenega problema pri nas še zmeraj občutno previsoka, so se strinjali udeleženci posveta o nasilju v družini, ki je minuli teden potekal v Novi Gorici. Prvič se je zgodilo, da je bila za iztočnico izbrana gledališka predstava, ki realnost nasilja odslikava tudi s pomočjo pogovorov s predstavniki policije, tožilstva in socialnih centrov. Zapisnik gledališke predstave in razprave je pripravila Eva Furlan.
V Sloveniji je po podatkih policije več kot polovica žensk doživela eno od oblik nasilja, v povprečju pa policisti letno obravnavajo približno 1400 primerov kaznivega dejanja nasilja v družini. Da je toleranca do tega družbenega problema pri nas še zmeraj občutno previsoka, so se strinjali udeleženci posveta o nasilju v družini, ki je minuli teden potekal v Novi Gorici. Prvič se je zgodilo, da je bila za iztočnico izbrana gledališka predstava, ki realnost nasilja odslikava tudi s pomočjo pogovorov s predstavniki policije, tožilstva in socialnih centrov. Zapisnik gledališke predstave in razprave je pripravila Eva Furlan.
September je mesec Alzheimerjeve bolezni. Čas je pri tej diagnozi izjemno pomemben. Prej kot jo odkrijemo, prej lahko ukrepamo. Pomemben je tudi čas, ki ga namenimo tako osebi z demenco kakor tudi sebi kot skrbniku.Na našem radiu poslušamo zgodbe tistih, ki so diagnozo že prejeli. Stanko in Karmela Deranja, ki prihajata iz Vrtojbe, si čas krajšata z nasmehom. S toplino. Potrpežljivo in predano. 85-letni gospe so pred tremi leti diagnosticirali demenco, ki je že nekaj časa njune dneve obračala na glavo. A čas, ki ga Stanko posveča Karmeli, je poln ljubezni. "Ciao, pupa," jo pozdravi, ko jo vsako jutro pripelje v Hišo dobre volje. Da si odpočije, da lahko v miru opravi vse gospodinjske stvari in si brezskrbno vzame čas zase. Karmela pa je takrat v odlični družbi. Pogleda ga z neverjetno iskrivimi očmi. Njun odnos je bil vse življenje topel, poln naklonjenosti in ljubezni. In čutiti je, da ta kljub demenci še vedno lajša njune dneve in vliva moči, ki jih človek v življenju z demenco potrebuje.
September je mesec Alzheimerjeve bolezni. Čas je pri tej diagnozi izjemno pomemben. Prej kot jo odkrijemo, prej lahko ukrepamo. Pomemben je tudi čas, ki ga namenimo tako osebi z demenco kakor tudi sebi kot skrbniku.Na našem radiu poslušamo zgodbe tistih, ki so diagnozo že prejeli. Stanko in Karmela Deranja, ki prihajata iz Vrtojbe, si čas krajšata z nasmehom. S toplino. Potrpežljivo in predano. 85-letni gospe so pred tremi leti diagnosticirali demenco, ki je že nekaj časa njune dneve obračala na glavo. A čas, ki ga Stanko posveča Karmeli, je poln ljubezni. "Ciao, pupa," jo pozdravi, ko jo vsako jutro pripelje v Hišo dobre volje. Da si odpočije, da lahko v miru opravi vse gospodinjske stvari in si brezskrbno vzame čas zase. Karmela pa je takrat v odlični družbi. Pogleda ga z neverjetno iskrivimi očmi. Njun odnos je bil vse življenje topel, poln naklonjenosti in ljubezni. In čutiti je, da ta kljub demenci še vedno lajša njune dneve in vliva moči, ki jih človek v življenju z demenco potrebuje.
Olimpijski in paraolimpijski ogenj v Parizu sta ugasnila. Zadnje smo z navdušenjem in s ponosom ob vrnitvi domov sprejeli paraolimpijce. Živa Lavrinc in Dejan Fabčič sta lokostrelca, ki sta na mešani ekipni tekmi paraolimpijskih iger osvojila bronasto medaljo. Njuna trenerka je nekdanja vrhunska lokostrelka, ki sicer že več kot šest let bdi nad slovenskimi paralokostrelci, Koprčanka Brina Božič. Spremljala jih je tudi Maya Shalaby, Primorka egipčanskih korenin, v vlogi mednarodne lokostrelske sodnice. O pripravah, pričakovanjih, delu, ciljih in izkušnji v Parizu je tekla beseda ...
Olimpijski in paraolimpijski ogenj v Parizu sta ugasnila. Zadnje smo z navdušenjem in s ponosom ob vrnitvi domov sprejeli paraolimpijce. Živa Lavrinc in Dejan Fabčič sta lokostrelca, ki sta na mešani ekipni tekmi paraolimpijskih iger osvojila bronasto medaljo. Njuna trenerka je nekdanja vrhunska lokostrelka, ki sicer že več kot šest let bdi nad slovenskimi paralokostrelci, Koprčanka Brina Božič. Spremljala jih je tudi Maya Shalaby, Primorka egipčanskih korenin, v vlogi mednarodne lokostrelske sodnice. O pripravah, pričakovanjih, delu, ciljih in izkušnji v Parizu je tekla beseda ...
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Bolezen prizadene od pet do deset odstotkov starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. Alzheimerjeva bolezen vpliva na motnje spomina, sproža spremembe v razpoloženju in vedenju ter otežuje mišljenje in govor, kar postopoma vpliva na vse težjo komunikacijo. In prav to najbolj vpliva na kakovost življenja oseb z demenco. Obiskali smo Hišo dobre volje Nova Gorica in se pogovarjala z zakoncema Marjano in Štefanom Kozarjem. Gospod se je v Novo Gorico preselil iz Prekmurja ter vsa leta intenzivno delal v gostinstvu. Letos bo dopolnil 71 let, pred petimi leti pa so mu diagnosticirali demenco. Ves čas mu stoji ob strani žena, brez katere bi bilo Štefanu veliko težje. Njena prisotnost, potrpežljivost, skrb in ljubezen mu namreč omogočajo, da živi družabno življenje, ki je vsaj približek tistemu, ki bi ga živel brez te bolezni, ki je, kot radi rečemo, tudi bolezen svojcev. Prav zato je pri spopadanju z moževo demenco za Marjano ključna tudi njena razbremenitev, saj lahko le tako, da si vzame kako uro zase, ohranja svoje zdravje in moč, da vztraja z nasmehom. Tudi zato je Štefan reden gost Hiše dobre volje, kjer se druži tako s tistimi, ki imajo podobne težave, kot s tistimi brez njih. Na tak način se druži, pogovarja in gradi odnose, kar je v ohranjanju osebnostne biti, ki z demenco vse bolj bledi, odlično varovalo. Nastal je ta pogovor …
September je svetovni mesec Alzheimerjeve bolezni, najpogostejšega vzroka demence. Bolezen prizadene od pet do deset odstotkov starejših od 65 let, s starostjo pa se ta odstotek močno poveča. Alzheimerjeva bolezen vpliva na motnje spomina, sproža spremembe v razpoloženju in vedenju ter otežuje mišljenje in govor, kar postopoma vpliva na vse težjo komunikacijo. In prav to najbolj vpliva na kakovost življenja oseb z demenco. Obiskali smo Hišo dobre volje Nova Gorica in se pogovarjala z zakoncema Marjano in Štefanom Kozarjem. Gospod se je v Novo Gorico preselil iz Prekmurja ter vsa leta intenzivno delal v gostinstvu. Letos bo dopolnil 71 let, pred petimi leti pa so mu diagnosticirali demenco. Ves čas mu stoji ob strani žena, brez katere bi bilo Štefanu veliko težje. Njena prisotnost, potrpežljivost, skrb in ljubezen mu namreč omogočajo, da živi družabno življenje, ki je vsaj približek tistemu, ki bi ga živel brez te bolezni, ki je, kot radi rečemo, tudi bolezen svojcev. Prav zato je pri spopadanju z moževo demenco za Marjano ključna tudi njena razbremenitev, saj lahko le tako, da si vzame kako uro zase, ohranja svoje zdravje in moč, da vztraja z nasmehom. Tudi zato je Štefan reden gost Hiše dobre volje, kjer se druži tako s tistimi, ki imajo podobne težave, kot s tistimi brez njih. Na tak način se druži, pogovarja in gradi odnose, kar je v ohranjanju osebnostne biti, ki z demenco vse bolj bledi, odlično varovalo. Nastal je ta pogovor …
Na Debelem rtiču se je zaključil Rotary kamp, ki ga že petnajst let pripravljajo za otroke s posebnimi potrebami in njihove spremljevalce. Doslej se je kampa v okviru projekta, v katerem sodelujejo klubi iz Slovenije in Hrvaške, udeležilo 250 otrok. Zanje skrbi strokovna ekipa, med terapevtskimi posebnostmi pa je tudi glasbena terapija.
Na Debelem rtiču se je zaključil Rotary kamp, ki ga že petnajst let pripravljajo za otroke s posebnimi potrebami in njihove spremljevalce. Doslej se je kampa v okviru projekta, v katerem sodelujejo klubi iz Slovenije in Hrvaške, udeležilo 250 otrok. Zanje skrbi strokovna ekipa, med terapevtskimi posebnostmi pa je tudi glasbena terapija.
Poletje je čas številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni? Alenka Terlep je o tem pripravila oddajo Studio ob 17ih, povzema ga Mariša Bizjak.
Poletje je čas številnih jamarskih odprav v Kaninsko pogorje, ki velja za Himalajo svetovnega jamarstva. Speleologi ga raziskujejo že šest desetletij in je med najbolj obleganimi jamarskimi območji. Prav tam, v visokogorskem krasu, so namreč najgloblja brezna, ki presegajo celo magično globino tisoč metrov. Na Kaninu je registriranih več kot 800 jam in na vsakoletnih taborih odkrivajo nove in nove. Kakšna so letošnja odkritja in kako daleč so od želenega cilja priti od vrha Kanina skozi podzemni labirint do Soče? Kje vse potekajo jamarske raziskave, kaj žene jamarje v globoka brezna, v katerih v času raziskav preživijo več dni? Alenka Terlep je o tem pripravila oddajo Studio ob 17ih, povzema ga Mariša Bizjak.