Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Avtor: Tjaša Škamperle
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Še jutri do polnoči lahko stranke vložijo kandidatne liste za volitve v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 22. marca, na volilne komisije volilnih enot. Kdo bo zagotovo kandidiral in kje, bo znano 2. marca, potem, ko bodo na volilnih komisijah potrdili kandidature. Stranke so večinoma že naredile ta uradni korak in vložile kandidatne liste, javnosti so tudi že predstavile, kdo se bo potegoval za naklonjenost volivcev in kje. Jutri se namreč začenja tudi uradna volilna kampanja za državnozborske volitve. Vse je še neuradno, a kot kaže, se bodo v nekaterih volilnih okrajih dogajali zanimivi »spopadi« za glasove volivcev. Prečesali smo neuradne liste kandidatov za poslance na Primorskem.
Še jutri do polnoči lahko stranke vložijo kandidatne liste za volitve v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 22. marca, na volilne komisije volilnih enot. Kdo bo zagotovo kandidiral in kje, bo znano 2. marca, potem, ko bodo na volilnih komisijah potrdili kandidature. Stranke so večinoma že naredile ta uradni korak in vložile kandidatne liste, javnosti so tudi že predstavile, kdo se bo potegoval za naklonjenost volivcev in kje. Jutri se namreč začenja tudi uradna volilna kampanja za državnozborske volitve. Vse je še neuradno, a kot kaže, se bodo v nekaterih volilnih okrajih dogajali zanimivi »spopadi« za glasove volivcev. Prečesali smo neuradne liste kandidatov za poslance na Primorskem.
Dobre novice so urica sobotnega popoldneva na Radiu Koper, med katero poslušalce spodbujamo k pozornosti do dobrih zgodb iz njihove okolice – še zlasti če gre za dejanja, s katerimi so soljudje obogatili svojo skupnost, oživeli vas ali nesebično pomagali drugim. Dobrih novic je veliko, le oči je treba odpreti in jih prepoznati. In podobno velja za dobra dejanja dobrih ljudi. Med njimi je Solkanka Alenka Vižin, sopobudnica neformalne skupine Nitke nas povezuje, ki preko spletnih družbenih omrežij povezuje tisoč oseb po Sloveniji. Med njimi so zlasti kvačkarice in pletilke, ki prostovoljno ustvarjajo odejice za starostnike in z njimi opremljajo domove po Sloveniji. Kaj je med obiskom v našem studiu povedala Romeu Grebenšku in kako se lahko tudi sami pridružite njihovi skupini? Prisluhnite pogovoru.
Dobre novice so urica sobotnega popoldneva na Radiu Koper, med katero poslušalce spodbujamo k pozornosti do dobrih zgodb iz njihove okolice – še zlasti če gre za dejanja, s katerimi so soljudje obogatili svojo skupnost, oživeli vas ali nesebično pomagali drugim. Dobrih novic je veliko, le oči je treba odpreti in jih prepoznati. In podobno velja za dobra dejanja dobrih ljudi. Med njimi je Solkanka Alenka Vižin, sopobudnica neformalne skupine Nitke nas povezuje, ki preko spletnih družbenih omrežij povezuje tisoč oseb po Sloveniji. Med njimi so zlasti kvačkarice in pletilke, ki prostovoljno ustvarjajo odejice za starostnike in z njimi opremljajo domove po Sloveniji. Kaj je med obiskom v našem studiu povedala Romeu Grebenšku in kako se lahko tudi sami pridružite njihovi skupini? Prisluhnite pogovoru.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Lidija Koren iz Kampa Koren v Kobaridu je letos na turističnem sejmu v Stuttgartu prejela najvišje evropsko priznanje v kamping turizmu - nagrado PiNCAMP Hall of Fame. Gre za nekakšnega oskarja kamping industrije za življenjsko delo in trajen prispevek k razvoju kamping turizma. Podeljujejo ga trije veliki evropski avtoklubi – nemški, nizozemski in švicarski, ki imajo skupno kar 28 milijonov članov. Z Lidijo Koren, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih kampov, se je o priznanju, njenih začetkih pred 35 leti in pogledu na trenutno stanje turizma predvsem v Posočju pogovarjala Mariša Bizjak.
Lidija Koren iz Kampa Koren v Kobaridu je letos na turističnem sejmu v Stuttgartu prejela najvišje evropsko priznanje v kamping turizmu - nagrado PiNCAMP Hall of Fame. Gre za nekakšnega oskarja kamping industrije za življenjsko delo in trajen prispevek k razvoju kamping turizma. Podeljujejo ga trije veliki evropski avtoklubi – nemški, nizozemski in švicarski, ki imajo skupno kar 28 milijonov članov. Z Lidijo Koren, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih kampov, se je o priznanju, njenih začetkih pred 35 leti in pogledu na trenutno stanje turizma predvsem v Posočju pogovarjala Mariša Bizjak.
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.
Dobre novice – se imenuje zgodnja sobotna popoldanska ura na programu Radia Koper. V njej želimo spodbujati k pozornosti do prijaznosti, požrtvovalnosti, solidarnosti, pomoči drugim in skupnosti, pa še bi lahko naštevali. V času, ko nas vsak dan preseneti kaj slabega, se nam zdi pozornost do dobrega še toliko bolj potrebna. Naš sopotnik je bil tokrat tudi Milan Petrovič. Ime bo zvenelo znano vsem ljubiteljem slovenske rock in pop glasbe, saj velja za prvega slovenskega rockerja. A večina ne pozna seznama dobrih del, ki jih vsakodnevno ustvarja pri svojih khm-inosemdesetih letih.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.
V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Sindikat policistov Slovenije je v nedavnem javnem sporočilu znova opozoril na kadrovsko stisko v policiji. Razmere so zaskrbljujoče tudi na Primorskem, kjer se s pomanjkanjem kadra soočata obe policijski upravi. Na Policijski upravi Koper je upad števila policistov največji v državi - za varnost občanov tam skrbi kar 270 policistov manj kot pred trinajstimi leti. Na Policijski upravi Nova Gorica pa le še ena policijska enota zagotavlja 24-urno dežurstvo z dežurnim policistom. Kako takšna kadrovska podhranjenost vpliva na zagotavljanje reda in miru v pogovoru, ki ga je Nataša Uršič pripravila s predsednikom Sindikata policistov Slovenije, Igorjem Toplakom.
Sindikat policistov Slovenije je v nedavnem javnem sporočilu znova opozoril na kadrovsko stisko v policiji. Razmere so zaskrbljujoče tudi na Primorskem, kjer se s pomanjkanjem kadra soočata obe policijski upravi. Na Policijski upravi Koper je upad števila policistov največji v državi - za varnost občanov tam skrbi kar 270 policistov manj kot pred trinajstimi leti. Na Policijski upravi Nova Gorica pa le še ena policijska enota zagotavlja 24-urno dežurstvo z dežurnim policistom. Kako takšna kadrovska podhranjenost vpliva na zagotavljanje reda in miru v pogovoru, ki ga je Nataša Uršič pripravila s predsednikom Sindikata policistov Slovenije, Igorjem Toplakom.
Januar je tudi čas novoletnih zaobljub. In zakaj ne bi bila novoletna zaobljuba to, da ohranimo naše okolje čisto, pravi eden od začetnikov Smaragdne čistilne akcije Jernej Cvek. Sprva skromna pobuda je v desetih letih prerasla v dobro poznano čistilno akcijo na Tolminskem. Ob Soči, sprehajalnih poteh in cestah se tako kmalu po novem letu zbere skupina prostovoljcev, ki očistijo smaragdne kotičke – to soboto že 10. zapored. O Smaragdni čistilni akciji se je z Jernejem Cvekom pogovarjala Mariša Bizjak.
Januar je tudi čas novoletnih zaobljub. In zakaj ne bi bila novoletna zaobljuba to, da ohranimo naše okolje čisto, pravi eden od začetnikov Smaragdne čistilne akcije Jernej Cvek. Sprva skromna pobuda je v desetih letih prerasla v dobro poznano čistilno akcijo na Tolminskem. Ob Soči, sprehajalnih poteh in cestah se tako kmalu po novem letu zbere skupina prostovoljcev, ki očistijo smaragdne kotičke – to soboto že 10. zapored. O Smaragdni čistilni akciji se je z Jernejem Cvekom pogovarjala Mariša Bizjak.
Prestižna hotelska veriga Kempinski, ki upravlja enega najlepših hotelov pri nas, hotel Palace v Portorožu, po 17 letih zapušča Slovenijo. Po odhodu Kempinskega naj bi hotel nekaj časa deloval samostojno, nato pa v sklopu druge mednarodne verige. Tjašo Škamperle je zanimalo ozadje te odločitve in kaj ta pomeni za Portorož.
Prestižna hotelska veriga Kempinski, ki upravlja enega najlepših hotelov pri nas, hotel Palace v Portorožu, po 17 letih zapušča Slovenijo. Po odhodu Kempinskega naj bi hotel nekaj časa deloval samostojno, nato pa v sklopu druge mednarodne verige. Tjašo Škamperle je zanimalo ozadje te odločitve in kaj ta pomeni za Portorož.
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
Univerza na Primorskem je od leta 2010 lastnica stavbe nekdanje koprske porodnišnice oziroma nekdanjega servitskega samostana. Stavba je edini kulturni spomenik državnega pomena v zgodovinskem mestnem jedru Kopra. Ob prevzemu lastništva nad pomembno dediščino, je Univerza napovedala, da bo stavbo, s katero je povezanih ogromno spominov ne le občanov Kopra pač pa tudi prebivalcev ostalih istrskih občin, obnavljala postopno v naslednjih desetih letih. Ni se izteklo po načrtih. Zdaj je Univerza dobila nov zagon. Postala je namreč partnerica v mednarodnem projektu za vzpostavitev Centra odličnosti na področju dediščine. Del sredstev je namenjen tudi delni obnovi nekdanje koprske porodnišnice. Barbara Kampos je pred mikrofon povabila rektorico Univerze na Primorskem, Klavdijo Kutnar.
Univerza na Primorskem je od leta 2010 lastnica stavbe nekdanje koprske porodnišnice oziroma nekdanjega servitskega samostana. Stavba je edini kulturni spomenik državnega pomena v zgodovinskem mestnem jedru Kopra. Ob prevzemu lastništva nad pomembno dediščino, je Univerza napovedala, da bo stavbo, s katero je povezanih ogromno spominov ne le občanov Kopra pač pa tudi prebivalcev ostalih istrskih občin, obnavljala postopno v naslednjih desetih letih. Ni se izteklo po načrtih. Zdaj je Univerza dobila nov zagon. Postala je namreč partnerica v mednarodnem projektu za vzpostavitev Centra odličnosti na področju dediščine. Del sredstev je namenjen tudi delni obnovi nekdanje koprske porodnišnice. Barbara Kampos je pred mikrofon povabila rektorico Univerze na Primorskem, Klavdijo Kutnar.
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. So ena proizvodnih enot skupine Hidria v sicer španski lasti in s 360 zaposlenimi največji zaposlovalec v Posočju. So največji svetovni proizvajalec dizelskih svečk, ki pa se zaradi prehoda na električno mobilnost počasi usmerja tudi na druga področja izven avtomobilske industrije. O vsem tem se je z direktorjem Rudijem Kragljem, ki družbo vodi od leta 2016, pogovarjala Mariša Bizjak.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. So ena proizvodnih enot skupine Hidria v sicer španski lasti in s 360 zaposlenimi največji zaposlovalec v Posočju. So največji svetovni proizvajalec dizelskih svečk, ki pa se zaradi prehoda na električno mobilnost počasi usmerja tudi na druga področja izven avtomobilske industrije. O vsem tem se je z direktorjem Rudijem Kragljem, ki družbo vodi od leta 2016, pogovarjala Mariša Bizjak.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Vse bolj pogosti incidenti na železniških tirih ali poskusih, da bi poškodb železniške infrastrukture prišlo, skrbijo - tako Slovenske železnice, kot potnike. Policija bo v prihodnjih dneh predstavila primere, ki jih je raziskala, v Slovenskih železnicah pa večajo preventivne ukrepe. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s predsednikom uprave Slovenskih železnic Dušanom Mesom.
Vse bolj pogosti incidenti na železniških tirih ali poskusih, da bi poškodb železniške infrastrukture prišlo, skrbijo - tako Slovenske železnice, kot potnike. Policija bo v prihodnjih dneh predstavila primere, ki jih je raziskala, v Slovenskih železnicah pa večajo preventivne ukrepe. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s predsednikom uprave Slovenskih železnic Dušanom Mesom.
Že tretji dan je več kot 150 prebivalcev Kožbanskega kota v Goriških Brdih popolnoma odrezanih od glavnih cestnih povezav. Plazova sta zasula obe dostopni poti v dolino, zato domačini ne morejo do službe, šole ali nujnih opravkov. Kako prebivalci doživljajo to nenadno izolacijo, kako razmere ocenjuje občina in kakšne rešitve napovedujejo pristojni?
Že tretji dan je več kot 150 prebivalcev Kožbanskega kota v Goriških Brdih popolnoma odrezanih od glavnih cestnih povezav. Plazova sta zasula obe dostopni poti v dolino, zato domačini ne morejo do službe, šole ali nujnih opravkov. Kako prebivalci doživljajo to nenadno izolacijo, kako razmere ocenjuje občina in kakšne rešitve napovedujejo pristojni?
Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. Kljub temu ostajajo slabo poznane, ranljive in pogosto premalo zaščitene. Generalna konferenca Unesca je 13. september razglasila za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija. Aktivnosti je po pooblastilu vlade koordiniralo ministrstvo za naravne vire in prostor, pri pridobivanju mednarodne podpore pa je ključno vlogo odigralo stalno slovensko predstavništvo pri Unescu v Parizu.
Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. Kljub temu ostajajo slabo poznane, ranljive in pogosto premalo zaščitene. Generalna konferenca Unesca je 13. september razglasila za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija. Aktivnosti je po pooblastilu vlade koordiniralo ministrstvo za naravne vire in prostor, pri pridobivanju mednarodne podpore pa je ključno vlogo odigralo stalno slovensko predstavništvo pri Unescu v Parizu.
S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Ob pomoči naših dopisnikov smo preverjali, kako je poskrbljeno za dolgotrajno oskrbo starejših pri naših sosedih; v Nemčiji, na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji.
S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Ob pomoči naših dopisnikov smo preverjali, kako je poskrbljeno za dolgotrajno oskrbo starejših pri naših sosedih; v Nemčiji, na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji.
Če kdo še ni slišal za Marca Cavalla, naj povemo, da je ta skulptura modrega konja že več kot 50 let simbol gibanja za deinstitucionalizacijo. Ta konec tedna bo svoj prostor znova našel na stičišču obeh Goric, kjer so včeraj odprli mednarodno konferenco, ki so jo poimenovali po velikem italijanskem reformatorju na področju duševnega zdravja, Francu Basagli. Današnji del konference poteka v prostorih Univerze v Gorici, jutri pa se bodo udeleženci preselili v novogoriški EPIC, kjer jih bo pozdravila tudi direktorica za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, Devora Kestel. Dogodek poteka v okviru Evropske prestolnice kulture in gosti več kot 60 govorcev, ob robu konference pa bo predavala tudi slovita francoska filozofinja Cynthia Fleury.
Če kdo še ni slišal za Marca Cavalla, naj povemo, da je ta skulptura modrega konja že več kot 50 let simbol gibanja za deinstitucionalizacijo. Ta konec tedna bo svoj prostor znova našel na stičišču obeh Goric, kjer so včeraj odprli mednarodno konferenco, ki so jo poimenovali po velikem italijanskem reformatorju na področju duševnega zdravja, Francu Basagli. Današnji del konference poteka v prostorih Univerze v Gorici, jutri pa se bodo udeleženci preselili v novogoriški EPIC, kjer jih bo pozdravila tudi direktorica za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, Devora Kestel. Dogodek poteka v okviru Evropske prestolnice kulture in gosti več kot 60 govorcev, ob robu konference pa bo predavala tudi slovita francoska filozofinja Cynthia Fleury.
Vstopne točke na centrih za socialno delo sprejemajo vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se bo začela izvajati 1. decembra. Stanovalci domov za starejše bodo od decembra tako plačevali le še nastanitev in prehrano. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji je še zadnja pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, sprejetem leta 2023. Kot prva se je s 1. januarjem 2024 začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Po zakonu je 1. julija letos sledila pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, vendar je pri njenem izvajanju v praksi veliko težav. Tudi o tem v pogovoru z novinarko radia Slovenija Alenko Terlep, ki temi sledi.
Vstopne točke na centrih za socialno delo sprejemajo vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se bo začela izvajati 1. decembra. Stanovalci domov za starejše bodo od decembra tako plačevali le še nastanitev in prehrano. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji je še zadnja pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, sprejetem leta 2023. Kot prva se je s 1. januarjem 2024 začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Po zakonu je 1. julija letos sledila pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, vendar je pri njenem izvajanju v praksi veliko težav. Tudi o tem v pogovoru z novinarko radia Slovenija Alenko Terlep, ki temi sledi.
V Centru odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Innorenew, razvijajo inovativni premaz za zaščito gradbenega materiala na osnovi gliv oz. glivnih biofilmov. Projekt je v okviru kampanje Znanost za Evropo podprla Evropska komisija in ga širši javnosti nedavno predstavila kot nov pristop h gradbeništvu, ki odkriva povsem drugačno razsežnost trajnostne arhitekture. O navdihu za glivni premaz in njegovem razvoju smo se pogovarjali s podoktorsko raziskovalko na inštitutu Innorenew, Anjo Černoša. Projekt del kampanje Znanost za Evropo, s katero Evropska unija dokazuje, da stoji za znanostjo in inovacijami, ki spreminjajo naš vsakdan. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
V Centru odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Innorenew, razvijajo inovativni premaz za zaščito gradbenega materiala na osnovi gliv oz. glivnih biofilmov. Projekt je v okviru kampanje Znanost za Evropo podprla Evropska komisija in ga širši javnosti nedavno predstavila kot nov pristop h gradbeništvu, ki odkriva povsem drugačno razsežnost trajnostne arhitekture. O navdihu za glivni premaz in njegovem razvoju smo se pogovarjali s podoktorsko raziskovalko na inštitutu Innorenew, Anjo Černoša. Projekt del kampanje Znanost za Evropo, s katero Evropska unija dokazuje, da stoji za znanostjo in inovacijami, ki spreminjajo naš vsakdan. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije opozarja na alarmantno rast pljučnega raka med ženskami ter pomen zgodnjega odkrivanja in celostne podpore bolnikom. "Kjer je dim, je tudi pljučni rak", je naslov kampanje, ki opozarja, da podatki Registra raka Republike Slovenije razkrivajo vse večjo razsežnost pljučnega raka v Sloveniji. Pljučni rak je po pogostosti na drugem mestu med vsemi raki in povzroča največ smrti zaradi raka. Za približno 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka je odgovorno kajenje.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije opozarja na alarmantno rast pljučnega raka med ženskami ter pomen zgodnjega odkrivanja in celostne podpore bolnikom. "Kjer je dim, je tudi pljučni rak", je naslov kampanje, ki opozarja, da podatki Registra raka Republike Slovenije razkrivajo vse večjo razsežnost pljučnega raka v Sloveniji. Pljučni rak je po pogostosti na drugem mestu med vsemi raki in povzroča največ smrti zaradi raka. Za približno 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka je odgovorno kajenje.
Zdaj je uradno: 30.000 kvadratnih metrov zemljišča in skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin senožeškega Cimosa je kupil Ivo Boscarol. Nakupne cene v skladu s klavzulo v pogodbi ne razkriva, Cimos ga je v oglasu prodajal za dobre 4 milijone evrov. Napoveduje pa, da bodo kompleksu v prihodnje dali novo ime. Poklicala ga je Tjaša Škamperle:
Zdaj je uradno: 30.000 kvadratnih metrov zemljišča in skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin senožeškega Cimosa je kupil Ivo Boscarol. Nakupne cene v skladu s klavzulo v pogodbi ne razkriva, Cimos ga je v oglasu prodajal za dobre 4 milijone evrov. Napoveduje pa, da bodo kompleksu v prihodnje dali novo ime. Poklicala ga je Tjaša Škamperle:
Na Goriškem še vedno odmevajo domnevne nepravilnosti, povezane z delitvijo sredstev za financiranje novogoriške Evropske prestolnice kulture. Več kot 80 tisoč evrov vredne posle so dobila podjetja Milana Kranjca, ki je - kot je razkrila Tarča - davčni dolžnik. Zavod GO! 2025 ga je med drugim plačal tudi za priporočila o komuniciranju in bontonu med zaposlenimi.
Na Goriškem še vedno odmevajo domnevne nepravilnosti, povezane z delitvijo sredstev za financiranje novogoriške Evropske prestolnice kulture. Več kot 80 tisoč evrov vredne posle so dobila podjetja Milana Kranjca, ki je - kot je razkrila Tarča - davčni dolžnik. Zavod GO! 2025 ga je med drugim plačal tudi za priporočila o komuniciranju in bontonu med zaposlenimi.
Po novem bodo morali vsi lastniki mačk poskrbeti, da bo njihova mačka mikročipirana, podobno kot je to že leta obvezno za pse. A medtem ko so nekatere organizacije ta ukrep pozdravile, se zdi mnogim, da gre le za dodaten pritisk na odgovorne lastnike, medtem ko prostoživeče mačke ostajajo prepuščene same sebi. Kaj o tem pravijo pristojni? Kaj tisti, ki vsak dan rešujejo mačja življenja?
Po novem bodo morali vsi lastniki mačk poskrbeti, da bo njihova mačka mikročipirana, podobno kot je to že leta obvezno za pse. A medtem ko so nekatere organizacije ta ukrep pozdravile, se zdi mnogim, da gre le za dodaten pritisk na odgovorne lastnike, medtem ko prostoživeče mačke ostajajo prepuščene same sebi. Kaj o tem pravijo pristojni? Kaj tisti, ki vsak dan rešujejo mačja življenja?
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
Že nekaj časa spremljamo trenja znotraj osnovnih organizacij pripadnikov italijanske skupnosti. Najbolj napeto je trenutno v Izoli. Ozračje je tako razgreto, da je na eni zadnjih sej sveta tamkajšnje Samoupravne skupnosti Italijanov posredovala policija. Pogled od zunaj, izven Skupnosti, kaže, da je v teku neizprosen boj za prevlado. Ta se bo verjetno stopnjeval do parlamentarnih volitev, ko bodo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti volili svojega predstavnika v državnem zobru. Obeta se pestro dogajanje.
Že nekaj časa spremljamo trenja znotraj osnovnih organizacij pripadnikov italijanske skupnosti. Najbolj napeto je trenutno v Izoli. Ozračje je tako razgreto, da je na eni zadnjih sej sveta tamkajšnje Samoupravne skupnosti Italijanov posredovala policija. Pogled od zunaj, izven Skupnosti, kaže, da je v teku neizprosen boj za prevlado. Ta se bo verjetno stopnjeval do parlamentarnih volitev, ko bodo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti volili svojega predstavnika v državnem zobru. Obeta se pestro dogajanje.
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V našem programu smo se že večkrat ukvarjali z rastjo muslimanske skupnosti v bližnjih mestih, kot sta Trst in zlasti Tržič. Število priseljencev iz držav islamske tradicije se krepi predvsem zaradi potreb tamkajšnjega gospodarstva. Toda muslimani se v Italiji pritožujejo, da so v primerjavi s pripadniki drugih verstev odkrito diskriminirani. Tudi o tem se je Janko Petrovec pogovarjal s predsednikom tržaške islamske skupnosti Akramom Omarjem.
V našem programu smo se že večkrat ukvarjali z rastjo muslimanske skupnosti v bližnjih mestih, kot sta Trst in zlasti Tržič. Število priseljencev iz držav islamske tradicije se krepi predvsem zaradi potreb tamkajšnjega gospodarstva. Toda muslimani se v Italiji pritožujejo, da so v primerjavi s pripadniki drugih verstev odkrito diskriminirani. Tudi o tem se je Janko Petrovec pogovarjal s predsednikom tržaške islamske skupnosti Akramom Omarjem.
Pred tednom dni so poslanci znova potrdili predlog Zakona o gostinstvu, ki ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Temu ostro nasprotujejo v Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, ki ne izključuje ustavne presoje. Zakon namreč med drugim določa splošno omejitev na 60 dni letno v občinah s pomanjkanjem stanovanj. Kriterije za določitev teh občin za naslednji dve koledarski leti bo do konca januarja določila vlada z uredbo, na podlagi nje pa do konca aprila prihodnje leto izdala sklep, ki vsebuje seznam teh občin za naslednji dve koledarski leti. Zakon tudi podrobneje ureja način pridobitve soglasij etažnih lastnikov v dvostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah. Za kratkotrajno oddajanje bo treba pridobiti soglasje več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov in soglasje vseh lastnikov stanovanj v stavbi, ki mejijo na dotično stanovanje. Občinam sicer ob analizi stanja na stanovanjskem trgu ter oceni vpliva na razvoj občine daje možnost razrahljanja časovne omejitve oddajanja, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Kako na nov zakon gledajo v eni najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji, v zgornjem Posočju, in ali bodo izkoristili možnost razrahljanja omejitve, je Mariša Bizjak povprašala župane občin Tolmin, Kobarid in Bovec.
Pred tednom dni so poslanci znova potrdili predlog Zakona o gostinstvu, ki ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Temu ostro nasprotujejo v Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, ki ne izključuje ustavne presoje. Zakon namreč med drugim določa splošno omejitev na 60 dni letno v občinah s pomanjkanjem stanovanj. Kriterije za določitev teh občin za naslednji dve koledarski leti bo do konca januarja določila vlada z uredbo, na podlagi nje pa do konca aprila prihodnje leto izdala sklep, ki vsebuje seznam teh občin za naslednji dve koledarski leti. Zakon tudi podrobneje ureja način pridobitve soglasij etažnih lastnikov v dvostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah. Za kratkotrajno oddajanje bo treba pridobiti soglasje več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov in soglasje vseh lastnikov stanovanj v stavbi, ki mejijo na dotično stanovanje. Občinam sicer ob analizi stanja na stanovanjskem trgu ter oceni vpliva na razvoj občine daje možnost razrahljanja časovne omejitve oddajanja, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Kako na nov zakon gledajo v eni najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji, v zgornjem Posočju, in ali bodo izkoristili možnost razrahljanja omejitve, je Mariša Bizjak povprašala župane občin Tolmin, Kobarid in Bovec.
Genocid v Srebrenici je bil prvi genocid na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Grozodejstva srbske vojske in paravojaških enot v času vojne v Bosni in Hercegovini so pustila neizbrisne posledice, tako pri posameznikih kot v celotni bošnjaški skupnosti. Preživele žrtve živijo tudi v Sloveniji, med nami, kot poudarja naslov gostujoče razstave v Pokrajinskem arhivu Koper, ki ob 30. obletnici prinaša njihova pričevanja. Srebrenica je ostala simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi zaščita ljudi in preprečila genocid. In tudi danes se zgodovina ponavlja: v Gazi.
Genocid v Srebrenici je bil prvi genocid na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Grozodejstva srbske vojske in paravojaških enot v času vojne v Bosni in Hercegovini so pustila neizbrisne posledice, tako pri posameznikih kot v celotni bošnjaški skupnosti. Preživele žrtve živijo tudi v Sloveniji, med nami, kot poudarja naslov gostujoče razstave v Pokrajinskem arhivu Koper, ki ob 30. obletnici prinaša njihova pričevanja. Srebrenica je ostala simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi zaščita ljudi in preprečila genocid. In tudi danes se zgodovina ponavlja: v Gazi.
Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.
Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.
Po obsežni prenovi je lani svoja vrata ponovno odprla Vojkova koča na Nanosu. Priljubljeno zatočišče, zgrajeno že leta 1949, je že nekaj časa klicalo po obnovi, dela pa so pričela poleti 2022. Nanos leži na delu Slovenije, od koder lahko vidimo več kot pol Slovenije, vidimo del Hrvaške, vidimo že italijanske Alpe, in je že s tem smeri zelo zanimiv. Nano pa je eroszijsko zelo iuzzpostavljen, pravi Neva Šemorv: "Strma pot je seveda strma in velja kot nevarna, označena je kot zahtevna. Priporočamo čelado. Problem je tudi veliko število obiskovalcev."
Po obsežni prenovi je lani svoja vrata ponovno odprla Vojkova koča na Nanosu. Priljubljeno zatočišče, zgrajeno že leta 1949, je že nekaj časa klicalo po obnovi, dela pa so pričela poleti 2022. Nanos leži na delu Slovenije, od koder lahko vidimo več kot pol Slovenije, vidimo del Hrvaške, vidimo že italijanske Alpe, in je že s tem smeri zelo zanimiv. Nano pa je eroszijsko zelo iuzzpostavljen, pravi Neva Šemorv: "Strma pot je seveda strma in velja kot nevarna, označena je kot zahtevna. Priporočamo čelado. Problem je tudi veliko število obiskovalcev."
Na vzpetini Kozlov rob sredi Tolminske kotline zaključujejo z obnovo grajskih ostalin, ki bodo prinesla tudi številne nove vsebine. Ena od novosti je t.i. potopitvena soba, kjer bodo lahko obiskovalci skozi 3D-rekonstrukcijo doživeli, kako je tolminski grad izgledal nekoč. Z gradbenimi deli so začeli lansko poletje, celotno naložbo pa so predstavili danes - zaradi slabega vremena namesto na gradu kar v Tolminskem muzeju. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Gradbena dela so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema – Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče – na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov v okviru projekta Grad na Kozlovem robu – preteklost za prihodnost. Še dodatnih 600.000 evrov so pridobili iz skupno 750.000 evrov vrednega Interreg projekta RecapMCV za digitalizacijo kulturne dediščine. Poleg Občine Tolmin v omenjenem projektu, ki je del Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027, sodelujejo še projektni partnerji Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Venetian Cluster srl in Informest – Centro di Servizi e Documentazione per la Cooperazione Economica Internazionale. Radijska vsebina je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Na vzpetini Kozlov rob sredi Tolminske kotline zaključujejo z obnovo grajskih ostalin, ki bodo prinesla tudi številne nove vsebine. Ena od novosti je t.i. potopitvena soba, kjer bodo lahko obiskovalci skozi 3D-rekonstrukcijo doživeli, kako je tolminski grad izgledal nekoč. Z gradbenimi deli so začeli lansko poletje, celotno naložbo pa so predstavili danes - zaradi slabega vremena namesto na gradu kar v Tolminskem muzeju. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Gradbena dela so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema – Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče – na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov v okviru projekta Grad na Kozlovem robu – preteklost za prihodnost. Še dodatnih 600.000 evrov so pridobili iz skupno 750.000 evrov vrednega Interreg projekta RecapMCV za digitalizacijo kulturne dediščine. Poleg Občine Tolmin v omenjenem projektu, ki je del Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027, sodelujejo še projektni partnerji Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Venetian Cluster srl in Informest – Centro di Servizi e Documentazione per la Cooperazione Economica Internazionale. Radijska vsebina je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Ajdovščina je bila gostiteljica evropskega dogodka Clusters meet Regions, ki ga podpira Evropska komisija in je v Sloveniji potekal prvič. Mesto je bilo izbrano zaradi izjemnega razvojnega preboja, ki presega lokalne okvire. Kot primer dobre prakse so Ajdovci predstavili projekt Biotehnópolis - bodoči znanstveno-tehnološki park, ki bo združeval podjetja, raziskovalce in občino pri razvoju biotehnoloških inovacij. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila sogovornike, ki so ji povedali, kakšne cilje si park zastavlja in zakaj ga vidijo kot pomemben razvojni mejnik za Ajdovščino, regijo in Slovenijo.
Ajdovščina je bila gostiteljica evropskega dogodka Clusters meet Regions, ki ga podpira Evropska komisija in je v Sloveniji potekal prvič. Mesto je bilo izbrano zaradi izjemnega razvojnega preboja, ki presega lokalne okvire. Kot primer dobre prakse so Ajdovci predstavili projekt Biotehnópolis - bodoči znanstveno-tehnološki park, ki bo združeval podjetja, raziskovalce in občino pri razvoju biotehnoloških inovacij. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila sogovornike, ki so ji povedali, kakšne cilje si park zastavlja in zakaj ga vidijo kot pomemben razvojni mejnik za Ajdovščino, regijo in Slovenijo.
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bila v Ilirski Bistrici. Slavnostna govornica je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, kot pevci, godbeniki in recitatorji pa so nastopili domačini in uveljavljeni primorski ustvarjalci. Prireditev organizirata občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev NOB. Vodilo proslave je bil verz Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje. Za radijski prenos so skrbeli: mojster zvoka Tadej Tadič ter asistenta Andrej Stupar in Matija Žavbi, tehnični vodja Mitja Maršič, producentka Ksenija Kos in vodja radijske produkcije Kristina Klecin. Pred mikrofonom pa Irena Cunja.
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bila v Ilirski Bistrici. Slavnostna govornica je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, kot pevci, godbeniki in recitatorji pa so nastopili domačini in uveljavljeni primorski ustvarjalci. Prireditev organizirata občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev NOB. Vodilo proslave je bil verz Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje. Za radijski prenos so skrbeli: mojster zvoka Tadej Tadič ter asistenta Andrej Stupar in Matija Žavbi, tehnični vodja Mitja Maršič, producentka Ksenija Kos in vodja radijske produkcije Kristina Klecin. Pred mikrofonom pa Irena Cunja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru evropskim poslancem napovedala krepitev evropske obrambe in temeljita vlaganja v tehnologijo. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu. Kakšni so odzivi na njen govor? Je Evropska unija pokleknila pred ZDA ali spretno preprečila drakonske carine in ohranila zavezništvo z ZDA pri podpori Ukrajini? Je mogoč preboj tudi pri Gazi, ko gre za tako težko globalno zunanjepolitično vprašanje? O tem: Ursula von der Leyen, predsednica Evropske Komisije; Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru evropskim poslancem napovedala krepitev evropske obrambe in temeljita vlaganja v tehnologijo. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu. Kakšni so odzivi na njen govor? Je Evropska unija pokleknila pred ZDA ali spretno preprečila drakonske carine in ohranila zavezništvo z ZDA pri podpori Ukrajini? Je mogoč preboj tudi pri Gazi, ko gre za tako težko globalno zunanjepolitično vprašanje? O tem: Ursula von der Leyen, predsednica Evropske Komisije; Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Šolarji osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom so z novim šolskim letom vstopili v prenovljene prostore stavbe Collegio dei nobili v mestnem središču Kopra. Prenova, ki se je začela pred dvema letoma, je obsegala šolsko poslopje vključno z notranjim in vhodnim dvoriščem ter obnovljeno stavbo telovadnice v pritličju. Šolski kompleks, ki predstavlja tudi najstarejšo šolsko arhitekturo v Sloveniji, letos obeležuje 350. obletnico, saj se je gradnja pričela septembra leta 1675. Šolska institucija, v kateri so se izobraževale pomembne zgodovinske osebnosti, med njimi tudi skladatelj Giuseppe Tartini, je bila od samih začetkov izredno pomembna za Istro. O tem v pogovoru dr. Majo Marjano Kovač iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Šolarji osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom so z novim šolskim letom vstopili v prenovljene prostore stavbe Collegio dei nobili v mestnem središču Kopra. Prenova, ki se je začela pred dvema letoma, je obsegala šolsko poslopje vključno z notranjim in vhodnim dvoriščem ter obnovljeno stavbo telovadnice v pritličju. Šolski kompleks, ki predstavlja tudi najstarejšo šolsko arhitekturo v Sloveniji, letos obeležuje 350. obletnico, saj se je gradnja pričela septembra leta 1675. Šolska institucija, v kateri so se izobraževale pomembne zgodovinske osebnosti, med njimi tudi skladatelj Giuseppe Tartini, je bila od samih začetkov izredno pomembna za Istro. O tem v pogovoru dr. Majo Marjano Kovač iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
So vremenoslovci zgrešili napoved? To je eno od vprašanj, ki se danes marsikomu poraja glede na to, da dežuje, a ne tako intenzivno, kot so napovedali. Kaj je nekoliko zavedlo modele, si lahko že povsem oddahnemo in kje so bile padavine najbolj obilne, je Tjaša Škamperle vprašala skrbnika vremenskega portala meteolab.si Sašo Zidarja
So vremenoslovci zgrešili napoved? To je eno od vprašanj, ki se danes marsikomu poraja glede na to, da dežuje, a ne tako intenzivno, kot so napovedali. Kaj je nekoliko zavedlo modele, si lahko že povsem oddahnemo in kje so bile padavine najbolj obilne, je Tjaša Škamperle vprašala skrbnika vremenskega portala meteolab.si Sašo Zidarja
Zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika bo država zagotovila brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti trem serotipom bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo, rejci pa bodo morali kriti stroške cepljenja. Prav tako so bili sprejeti tudi ukrepi za lažji odvoz poginulih živali.
Zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika bo država zagotovila brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti trem serotipom bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo, rejci pa bodo morali kriti stroške cepljenja. Prav tako so bili sprejeti tudi ukrepi za lažji odvoz poginulih živali.
Zaradi nevihtnega vala z močnejšimi nalivi, ki se je dopoldne premikal čez Istro in Kras, poročajo o težavah iz Pobegov, Montinjana in Čenturja pri Kopru. Na cestah zastaja voda, gasilci črpajo vodo iz poplavljenih prostorov. Hudo je bilo tudi v Dekanih, kot lahko slišite v posnetku. Hudournik in voda s cestišča so zalili nekaj hiš v Dekanih, trgovino in šolo. "Kljub temu da je bilo vse pripravljeno na začetek šole, vse že očiščeno, dekoracija narejena, nam je v vse spodnje prostore vdrla voda, pod vodo imamo učilnico tehnike, kabinet tehnike, del telovadnice, stranišča in hodnike," nam je povedala ravnateljica OŠ Dekani Selina Lešek. Koper: Brezplačno parkiranje v dveh parkirnih hišah Občina Koper svetuje, naj občani vozila umaknejo z nižje ležečih predelov in parkirišč. Brezplačno lahko danes in v soboto do 12. ure parkirajo v parkirnih hišah Belveder in Sonce. Zapornice bodo v parkirnih hišah spuščene, zato morajo občani vseeno vzeti parkirni listek. Ob izhodu se bodo zapornice samodejno dvignile, so pojasnili. Kot so zapisali na Agenciji za okolje, kjer so za zahodno Slovenijo v četrtek izdali oranžno vremensko opozorilo, je v delu slovenske Istre in Krasa nastala stacionarna konvekcija, ki sega tudi proti Notranjski: "Ob tem nastajajo nevihte s krajevnimi nalivi. Mogoči sta zastajanje padavinske vode in naraščanje hudourniških vodotokov."
Zaradi nevihtnega vala z močnejšimi nalivi, ki se je dopoldne premikal čez Istro in Kras, poročajo o težavah iz Pobegov, Montinjana in Čenturja pri Kopru. Na cestah zastaja voda, gasilci črpajo vodo iz poplavljenih prostorov. Hudo je bilo tudi v Dekanih, kot lahko slišite v posnetku. Hudournik in voda s cestišča so zalili nekaj hiš v Dekanih, trgovino in šolo. "Kljub temu da je bilo vse pripravljeno na začetek šole, vse že očiščeno, dekoracija narejena, nam je v vse spodnje prostore vdrla voda, pod vodo imamo učilnico tehnike, kabinet tehnike, del telovadnice, stranišča in hodnike," nam je povedala ravnateljica OŠ Dekani Selina Lešek. Koper: Brezplačno parkiranje v dveh parkirnih hišah Občina Koper svetuje, naj občani vozila umaknejo z nižje ležečih predelov in parkirišč. Brezplačno lahko danes in v soboto do 12. ure parkirajo v parkirnih hišah Belveder in Sonce. Zapornice bodo v parkirnih hišah spuščene, zato morajo občani vseeno vzeti parkirni listek. Ob izhodu se bodo zapornice samodejno dvignile, so pojasnili. Kot so zapisali na Agenciji za okolje, kjer so za zahodno Slovenijo v četrtek izdali oranžno vremensko opozorilo, je v delu slovenske Istre in Krasa nastala stacionarna konvekcija, ki sega tudi proti Notranjski: "Ob tem nastajajo nevihte s krajevnimi nalivi. Mogoči sta zastajanje padavinske vode in naraščanje hudourniških vodotokov."
V piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška bodo prihodnji teden vrnili sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. To je eno od številnih del, ki so bila iz istrskih cerkva in ustanov v Italijo odnešena med drugo svetovno vojno in za vrnitev katerih si diplomacija prizadeva že več desetletij. Kaj je pripomoglo k tej odločitvi, kaj ta korak pomeni za vrsto drugih del in za kakšno umetnino gre? V aktualni temi z veleposlanikom Tomažem Kunstljem in zgodovinarjem Salvatorjem Žitkom.
V piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška bodo prihodnji teden vrnili sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. To je eno od številnih del, ki so bila iz istrskih cerkva in ustanov v Italijo odnešena med drugo svetovno vojno in za vrnitev katerih si diplomacija prizadeva že več desetletij. Kaj je pripomoglo k tej odločitvi, kaj ta korak pomeni za vrsto drugih del in za kakšno umetnino gre? V aktualni temi z veleposlanikom Tomažem Kunstljem in zgodovinarjem Salvatorjem Žitkom.