Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Avtor: Tjaša Škamperle
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Novogoriški krizni center za otroke in mladostnike 10-ka išče nove prostore, saj jim v zdajšnjih kmalu poteče najemna pogodba. Trenutno v družinski hiši biva šest otrok, ki zaradi različnih stisk potrebujejo takojšen umik iz okolja, v katerem živijo. Če je nekoč veljalo, da so pomoč najpogosteje potrebovali otroci iz socialno ogroženih okolij, strokovni delavci danes opažajo premik - vse več otrok prihaja tudi iz premožnih družin, kjer starši kljub urejenim razmeram pogosto ne zmorejo pravočasno prepoznati ali nasloviti njihovih stisk. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila Severno Primorskega Centra za socialno delo Nino Mozetič in vodja Kriznega centra Matjaža Strnada.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Naš gost je bil Jernej Kocjančič, ki so ga v Kopru pred meseci razglasili za naj prostovoljca. Jernej že mnogo let sodeluje z območnim Rdečim križem, je nadvse uspešen prvi posredovalec. Toda kaj to sploh pomeni? Tudi na to vprašanje nam je odgovoril v tokratnih Dobrih novicah.
Uprava za zaščito in reševanje bo zaradi izdanega rdečega vremenskega opozorila zaradi napovedanega močnega vetra za občine severnega dela države sprožila SI-Alarm 3. stopnje z obvestilom o nevarnosti. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je prebivalce pozval k previdnosti in povedal, da je v pripravljenosti več ljudi.
Uprava za zaščito in reševanje bo zaradi izdanega rdečega vremenskega opozorila zaradi napovedanega močnega vetra za občine severnega dela države sprožila SI-Alarm 3. stopnje z obvestilom o nevarnosti. Poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan je prebivalce pozval k previdnosti in povedal, da je v pripravljenosti več ljudi.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
V učilnici novogoriškega Medobčinskega društva prijateljev mladine je slišati slovenščino z različnimi naglasi. Nekateri udeleženci besede še tipajo previdno, drugi jih že samozavestno povezujejo v stavke, vse pa druži isti cilj - lažje zaživeti v novem okolju. Društvo že več let organizira brezplačne tečaje slovenskega jezika za begunce in priseljence. Tečaji za begunce iz Ukrajine potekajo v Novi Gorici, v Renčah pa jih obiskujejo priseljenke iz Severne Makedonije, Albanije in s Kosova, kjer se učijo predvsem sporazumevanja v vsakdanjih življenjskih situacijah. Oba tečaja je obiskala Nataša Uršič.
Gibanje Svoboda je relativna zmagovalka, največ glasov je dobila v 45 od 88 volilnih okrajev. Je pa zmago slavila v le treh volilnih enotah, drugouvrščeni SDS pa v petih. Kdo je presenetil, kdo je razočaran in kaj nam bodo, na podlagi rezultatov, prinesla prihodnja štiri leta? V naši informativni redakciji že zbirajo izjave vseh primorskih poslancev; tistih, ki so se ponovno uvrstili v parlament, kot tistih, ki se od njega poslavljajo.
Gibanje Svoboda je relativna zmagovalka, največ glasov je dobila v 45 od 88 volilnih okrajev. Je pa zmago slavila v le treh volilnih enotah, drugouvrščeni SDS pa v petih. Kdo je presenetil, kdo je razočaran in kaj nam bodo, na podlagi rezultatov, prinesla prihodnja štiri leta? V naši informativni redakciji že zbirajo izjave vseh primorskih poslancev; tistih, ki so se ponovno uvrstili v parlament, kot tistih, ki se od njega poslavljajo.
V uri Dobrih novic smo vam predstavili Manco Angelov in Hano Čančula, ki v Dijaškem in študentskem domu v Kopru skupaj s sostanovalci pripravljata dobrodelni koncert za pomoč športniku z mišično distrofijo.
V uri Dobrih novic smo vam predstavili Manco Angelov in Hano Čančula, ki v Dijaškem in študentskem domu v Kopru skupaj s sostanovalci pripravljata dobrodelni koncert za pomoč športniku z mišično distrofijo.
Gost Dobrih novic je bil tokrat Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Z njim smo predstavili dve rekreativni akciji te pomladi, ki sta hkrati zabavni in dobrodelni: prva je tekaška in druga kolesarska.
Gost Dobrih novic je bil tokrat Igor Miljavec, predsednik Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Nova Gorica. Z njim smo predstavili dve rekreativni akciji te pomladi, ki sta hkrati zabavni in dobrodelni: prva je tekaška in druga kolesarska.
V eni najlepših stavb na osrednjem goriškem trgu je Univerza v Novi Gorici včeraj odprla nov študentski dom. V palači Paternolli je 45 enoposteljnih sob, šest dvoposteljnih in tri sobe za študente s posebnimi potrebami. Vsaka ima tudi lastno kopalnico in kuhinjo. Prve namestitve načrtujejo v naslednjem študijskem letu.
V eni najlepših stavb na osrednjem goriškem trgu je Univerza v Novi Gorici včeraj odprla nov študentski dom. V palači Paternolli je 45 enoposteljnih sob, šest dvoposteljnih in tri sobe za študente s posebnimi potrebami. Vsaka ima tudi lastno kopalnico in kuhinjo. Prve namestitve načrtujejo v naslednjem študijskem letu.
V prvih dneh ameriškega in izraelskega napada na Iran je na koprski Fakulteti za humanistične študije v Kopru gostovala ena najvidnejših mednarodnih strokovnjakinj in zgodovinarka Bližnjega vzhoda dr. Nelida Fuccaro z univerze New York v Abu Dhabiju. Na predavanju z naslovom Razumeti Palestino je predstavila njene kulturne in zgodovinske simbole, vlogo naseljenskega in britanskega kolonializma ter ozemeljske in urbane preobrazbe, ki jih je Palestina doživela po letu 1948. Ob tem je poudarila, da ne smemo pozabiti na trenutno dogajanje v Palestini. Še posebej po ameriškem in izraelskem napadu na Iran je namreč izginilo z naslovnic osrednjih svetovnih medijev, čeprav se tam genocidna politika, preprečevanje humanitarne pomoči za prebivalce do tal porušene Gaze še kar nadaljuje in je število žrtev vsak dan večje.
V prvih dneh ameriškega in izraelskega napada na Iran je na koprski Fakulteti za humanistične študije v Kopru gostovala ena najvidnejših mednarodnih strokovnjakinj in zgodovinarka Bližnjega vzhoda dr. Nelida Fuccaro z univerze New York v Abu Dhabiju. Na predavanju z naslovom Razumeti Palestino je predstavila njene kulturne in zgodovinske simbole, vlogo naseljenskega in britanskega kolonializma ter ozemeljske in urbane preobrazbe, ki jih je Palestina doživela po letu 1948. Ob tem je poudarila, da ne smemo pozabiti na trenutno dogajanje v Palestini. Še posebej po ameriškem in izraelskem napadu na Iran je namreč izginilo z naslovnic osrednjih svetovnih medijev, čeprav se tam genocidna politika, preprečevanje humanitarne pomoči za prebivalce do tal porušene Gaze še kar nadaljuje in je število žrtev vsak dan večje.
Srečko Kosovel, rodil se je na današnji dan pred 122 leti, je vpet tudi v delo sežanskih dijakov. Nenazadnje nosi šolski center pesnikovo ime. Dijaki in njihovi mentorji na različne načine vključujejo tako podobo kot misli Srečka Kosovela v svoje ustvarjanje, ob današnji obletnici rojstva pa so se odločili, da z branjem njegovih pesmi v središču Sežane mimoidoče opomnijo, naj v Kosovelovem letu vzamejo v roke katero od njegovih pesmi. In si tako opremenitijo dan.
Srečko Kosovel, rodil se je na današnji dan pred 122 leti, je vpet tudi v delo sežanskih dijakov. Nenazadnje nosi šolski center pesnikovo ime. Dijaki in njihovi mentorji na različne načine vključujejo tako podobo kot misli Srečka Kosovela v svoje ustvarjanje, ob današnji obletnici rojstva pa so se odločili, da z branjem njegovih pesmi v središču Sežane mimoidoče opomnijo, naj v Kosovelovem letu vzamejo v roke katero od njegovih pesmi. In si tako opremenitijo dan.
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
V tokratnih Dobrih novicah govorimo tudi o pomenu zbiranja in ohranjanja spominov. Naš sogovornik je koordinator zavoda Dobra pot, ki deluje na Krasu in v Brkinih, Miha Ravbar, ki nam predstavlja letošnjo vseslovensko akcijo zbiranja spominov starejših. V drugi polovici tega meseca bo potekala pod naslovom »Zapišimo spomine".
Koprska območna služba Zavoda za zaposlovanje v sodelovanju z mrežo EURES je pripravila ćezmejni zaposlitveno karierni sejem, na katerem se predstavlja več kot 120 razstavljavcev iz regije in celotne Slovenije.
Koprska območna služba Zavoda za zaposlovanje v sodelovanju z mrežo EURES je pripravila ćezmejni zaposlitveno karierni sejem, na katerem se predstavlja več kot 120 razstavljavcev iz regije in celotne Slovenije.
Naša gostja bo Nives Laharnar iz Kulturnega društva Planotarium na Šentviški planoti. Prav tam se to popoldne odvija tudi Praznik Planotark; za kaj gre, in kakšne so druge pobude, s katerimi oživljajo vasi okoli Šentviške gore, boste slišali v tokratnih Dobrih novicah.
Naša gostja bo Nives Laharnar iz Kulturnega društva Planotarium na Šentviški planoti. Prav tam se to popoldne odvija tudi Praznik Planotark; za kaj gre, in kakšne so druge pobude, s katerimi oživljajo vasi okoli Šentviške gore, boste slišali v tokratnih Dobrih novicah.
Pred polno dvorano kulturnega doma v Bovcu so sinoči predstavili projektno dokumentacijo za gradnjo nove krožne kabinske žičnice in spremljajočih objektov smučarskega centra Kanin. Skupna ocena naložbe znaša 102,5 milijona evrov. Občina Bovec bo z javnim pozivom kmalu iskala zasebnega vlagatelja, računajo pa tudi na državno pomoč. Gradbeno dovoljenje pričakujejo letos poleti. Gre za naložbo v najosnovnejšo infrastrukturo, torej novo krožno kabinsko dostavno žičnico z vsemi postajami in novo sedežnico Veliki Graben. Na spodnji A-postaji bo med drugim podzemna garažna hiša s 700 parkirišči, nova krožna kabinska žičnica z gondolami za 10 ljudi pa bo precej hitrejša – do vrha bo namesto dobre pol ure potrebovala 16 minut. Dostavna žičnica na spodnjem delu bo lahko prepeljala 1400 potnikov na uro, za to bi potrebovala 12 minut, v zgornjem delu pa 2400, za ta del so predvidene še štiri minute. C-postaja bi imela tudi gostinski lokal, zgornja D-postaja z restavracijo za najmanj 200 gostov bo na novi lokaciji, sama trasa pa se sicer bistveno ne spreminja. Skupna ocenjena vrednosti naložbe je 102,5 milijona evrov, od tega krožna kabinska žičnica predstavlja 30 milijonov evrov, D-postaja 27 milijonov, C-postaja 10,5 milijona, garažna hiša pa še 10 milijonov evrov. Kmalu bodo z javnim pozivom iskali tudi potencialne zasebne vlagatelje, ki bi vstopili v družbo Sončni Kanin.
Pred polno dvorano kulturnega doma v Bovcu so sinoči predstavili projektno dokumentacijo za gradnjo nove krožne kabinske žičnice in spremljajočih objektov smučarskega centra Kanin. Skupna ocena naložbe znaša 102,5 milijona evrov. Občina Bovec bo z javnim pozivom kmalu iskala zasebnega vlagatelja, računajo pa tudi na državno pomoč. Gradbeno dovoljenje pričakujejo letos poleti. Gre za naložbo v najosnovnejšo infrastrukturo, torej novo krožno kabinsko dostavno žičnico z vsemi postajami in novo sedežnico Veliki Graben. Na spodnji A-postaji bo med drugim podzemna garažna hiša s 700 parkirišči, nova krožna kabinska žičnica z gondolami za 10 ljudi pa bo precej hitrejša – do vrha bo namesto dobre pol ure potrebovala 16 minut. Dostavna žičnica na spodnjem delu bo lahko prepeljala 1400 potnikov na uro, za to bi potrebovala 12 minut, v zgornjem delu pa 2400, za ta del so predvidene še štiri minute. C-postaja bi imela tudi gostinski lokal, zgornja D-postaja z restavracijo za najmanj 200 gostov bo na novi lokaciji, sama trasa pa se sicer bistveno ne spreminja. Skupna ocenjena vrednosti naložbe je 102,5 milijona evrov, od tega krožna kabinska žičnica predstavlja 30 milijonov evrov, D-postaja 27 milijonov, C-postaja 10,5 milijona, garažna hiša pa še 10 milijonov evrov. Kmalu bodo z javnim pozivom iskali tudi potencialne zasebne vlagatelje, ki bi vstopili v družbo Sončni Kanin.
Na trasi drugega tira bodo danes začeli betonirati še zadnje metre tira na togi podlagi, ki je položen predvsem v pokritem delu proge, še nekaj sto metrov manjka tudi tako imenovanega klasičnega tira na gredi. Gradbena dela in betoniranje na trasi se torej zaključujejo.
Na trasi drugega tira bodo danes začeli betonirati še zadnje metre tira na togi podlagi, ki je položen predvsem v pokritem delu proge, še nekaj sto metrov manjka tudi tako imenovanega klasičnega tira na gredi. Gradbena dela in betoniranje na trasi se torej zaključujejo.
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Naša gosta sta Nina Štrekelj iz Parka Škocjanske jame in Leon Kebe iz Notranjskega regionalnega parka. V teh zgodnje pomladnih dneh ju družijo - žabe. Ja, prav ste slišali. Tako na Notranjskem kot na Krasu in v Brkinih se namreč številni prostovoljci trudijo, da bi čim več žab med selitvami ohranili pri življenju. Izvedeli bomo tudi, kako se jim lahko pridružimo.
Še jutri do polnoči lahko stranke vložijo kandidatne liste za volitve v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 22. marca, na volilne komisije volilnih enot. Kdo bo zagotovo kandidiral in kje, bo znano 2. marca, potem, ko bodo na volilnih komisijah potrdili kandidature. Stranke so večinoma že naredile ta uradni korak in vložile kandidatne liste, javnosti so tudi že predstavile, kdo se bo potegoval za naklonjenost volivcev in kje. Jutri se namreč začenja tudi uradna volilna kampanja za državnozborske volitve. Vse je še neuradno, a kot kaže, se bodo v nekaterih volilnih okrajih dogajali zanimivi »spopadi« za glasove volivcev. Prečesali smo neuradne liste kandidatov za poslance na Primorskem.
Še jutri do polnoči lahko stranke vložijo kandidatne liste za volitve v državni zbor, ki bodo v nedeljo, 22. marca, na volilne komisije volilnih enot. Kdo bo zagotovo kandidiral in kje, bo znano 2. marca, potem, ko bodo na volilnih komisijah potrdili kandidature. Stranke so večinoma že naredile ta uradni korak in vložile kandidatne liste, javnosti so tudi že predstavile, kdo se bo potegoval za naklonjenost volivcev in kje. Jutri se namreč začenja tudi uradna volilna kampanja za državnozborske volitve. Vse je še neuradno, a kot kaže, se bodo v nekaterih volilnih okrajih dogajali zanimivi »spopadi« za glasove volivcev. Prečesali smo neuradne liste kandidatov za poslance na Primorskem.
Dobre novice so urica sobotnega popoldneva na Radiu Koper, med katero poslušalce spodbujamo k pozornosti do dobrih zgodb iz njihove okolice – še zlasti če gre za dejanja, s katerimi so soljudje obogatili svojo skupnost, oživeli vas ali nesebično pomagali drugim. Dobrih novic je veliko, le oči je treba odpreti in jih prepoznati. In podobno velja za dobra dejanja dobrih ljudi. Med njimi je Solkanka Alenka Vižin, sopobudnica neformalne skupine Nitke nas povezuje, ki preko spletnih družbenih omrežij povezuje tisoč oseb po Sloveniji. Med njimi so zlasti kvačkarice in pletilke, ki prostovoljno ustvarjajo odejice za starostnike in z njimi opremljajo domove po Sloveniji. Kaj je med obiskom v našem studiu povedala Romeu Grebenšku in kako se lahko tudi sami pridružite njihovi skupini? Prisluhnite pogovoru.
Dobre novice so urica sobotnega popoldneva na Radiu Koper, med katero poslušalce spodbujamo k pozornosti do dobrih zgodb iz njihove okolice – še zlasti če gre za dejanja, s katerimi so soljudje obogatili svojo skupnost, oživeli vas ali nesebično pomagali drugim. Dobrih novic je veliko, le oči je treba odpreti in jih prepoznati. In podobno velja za dobra dejanja dobrih ljudi. Med njimi je Solkanka Alenka Vižin, sopobudnica neformalne skupine Nitke nas povezuje, ki preko spletnih družbenih omrežij povezuje tisoč oseb po Sloveniji. Med njimi so zlasti kvačkarice in pletilke, ki prostovoljno ustvarjajo odejice za starostnike in z njimi opremljajo domove po Sloveniji. Kaj je med obiskom v našem studiu povedala Romeu Grebenšku in kako se lahko tudi sami pridružite njihovi skupini? Prisluhnite pogovoru.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Večina občin danes za komuniciranje in obveščanje občanov uporablja družbena omrežja, najpogosteje Facebook. Na uradnih profilih lahko uporabniki objavljajo komentarje, predloge, pohvale ali kritike. Kje pa je meja, ko komentar preseže dopustno in postane žaljiv, sovražen, nasilen ali nadlegujoč - torej tak, ki ga Facebook kot platforma dopušča odstraniti? Na to je opozorila poslušalka, ki je prepričana, da so ji na Facebook strani Mestne občine Nova Gorica z uporabo tako imenovanega »senčnega blokiranja« odstranili več komentarjev. Tjaša Škamperle in Nataša Uršič sta preverili, kaj senčno blokiranje je in kakšna so pravila pri komuniciranju na kanalih lokalnih skupnosti.
Lidija Koren iz Kampa Koren v Kobaridu je letos na turističnem sejmu v Stuttgartu prejela najvišje evropsko priznanje v kamping turizmu - nagrado PiNCAMP Hall of Fame. Gre za nekakšnega oskarja kamping industrije za življenjsko delo in trajen prispevek k razvoju kamping turizma. Podeljujejo ga trije veliki evropski avtoklubi – nemški, nizozemski in švicarski, ki imajo skupno kar 28 milijonov članov. Z Lidijo Koren, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih kampov, se je o priznanju, njenih začetkih pred 35 leti in pogledu na trenutno stanje turizma predvsem v Posočju pogovarjala Mariša Bizjak.
Lidija Koren iz Kampa Koren v Kobaridu je letos na turističnem sejmu v Stuttgartu prejela najvišje evropsko priznanje v kamping turizmu - nagrado PiNCAMP Hall of Fame. Gre za nekakšnega oskarja kamping industrije za življenjsko delo in trajen prispevek k razvoju kamping turizma. Podeljujejo ga trije veliki evropski avtoklubi – nemški, nizozemski in švicarski, ki imajo skupno kar 28 milijonov članov. Z Lidijo Koren, ki je tudi predsednica Združenja slovenskih kampov, se je o priznanju, njenih začetkih pred 35 leti in pogledu na trenutno stanje turizma predvsem v Posočju pogovarjala Mariša Bizjak.
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Veliko dobrih zgodb se rodi v društvenem življenju, in to velja tudi za Društvo Šavrini in anka Šavrinke. Društveniki so sinoči v Gračišču priredili prvega v nizu dogodkov, s katerim obeležujejo svojo 30-letnico. Za letos pripravljajo namreč kar štiri velike prireditve. Delo društva programsko in izvedbeno oblikuje predsednica Marija Knez, v njem pa – v želji po ohranjanju šavrinske dediščine – delujejo prostovoljci, kar močno bogati skupnost. Smilja Baranja je člane Društva Šavrini in anka Šavrinke obiskala na nastopu v koprskem vrtcu, dan pred sinočnjo prireditvijo v Gračišču.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
Svit Primožič, učenec 9. razreda Osnovne šole Dekani, je izjemno predan prostovoljec, ki z redno pomočjo mlajšim učencem pri pisanju domačih nalog krepi medvrstniško sodelovanje in ustvarja pozitivno vzdušje v šoli. Aktivno sodeluje pri številnih prostovoljskih projektih, med drugim dobrodelnih akcijah, urejanju okolice in različnih šolskih ter lokalnih dogodkih. Njegovo delo seže tudi izven šolskih zidov, saj pogosto sodeluje v dejavnostih z vrtčevskimi otroki in se vključuje v medgeneracijska druženja v domu upokojencev. - Tako so o njem zapisali novembra lani, ko so ga v Kopru uvrstili med dobitnike občinskih priznanj Prostovoljec leta. Svit Primožič je bil gost naših sobotnih Dobrih zgodb, kjer se je o svojem delu pogovarjal z Janom Slaparjem. In da bo mera polna, je nazadnje poklicala še poslušalka Leonarda iz Nove Gorice, tudi sama prostovoljka, ki Svitovo početje razume kot vzor za vse ostale.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.
Slovensko narodno gledališče Nova Gorica je bilo organizator okrogle mize z naslovom Nikoli več? Besedna zveza, ki se jo po drugi svetovni vojni uporablja kot opomin pred vojnimi grozotami, je bila tokrat postavljena pod vprašaj. Zakaj se zdi, da se zgodovina ponavlja? Kje smo kot družba in kot Evropa skrenili – in ali lahko posameznik sploh še kaj stori? Na ta vprašanja so skušali odgovoriti filozof Mirt Komel, novinar Ervin Hladnik Milharčič in teolog Andrea Bellavite. Povzetek pogovora je pripravila Nataša Uršič.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
Maja Turk je doktorica veterinarske medicine, ukvarja pa se tudi s tradicionalno kitajsko medicino in domačo prehrano pri živalih, z akupunkturo in akupresurno masažo ter z zdravljenjem s prehrano. Poleg vsega je tudi prostovoljka, ki pomaga pri oddaji psov, in pripravlja brezplačna predavanja preko spleta o zdravi prehrani psov. V sobotni oddaji Dobre novice se je z njo pogovarjal Gregor Maver.
V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.
V bližini Osnovne šole Dušana Bordona v Kopru so se nedavno pojavili grafiti, ki so vzbudili veliko nelagodja v javnosti. Neznanci so zidove pomazali z nacističnimi simboli in zapisi proti priseljencem. Policisti so dejanje opredelili kot kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti. Ne vedo še, kdo je bil ali so bili storilci. In prav to je ključno vprašanje, ko skušamo razumeti, kaj je sporočilnost in kaj je namen teh grafitov, meni doktorica sociologije, predstojnica Inštituta za družboslovne študije Znanstveno raziskovalnega središča Koper, Mateja Sedmak. Pred mikrofon jo je povabila Barbara Kampos.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Sicer mrzli, a sončni dnevi marsikaterega Novogoričana privabijo v gozd Panovec, ki se na 360 hektarjih razprostira ob mestu. Konec leta pa je sprehajalce presenetilo, da so bila posekana nekatera večstoletna drevesa neposredno ob gozdni poti. Zakaj je Zavod za gozdove sprejel takšno odločitev, boste slišali v današnji oddaji Aktualno. Njihovo upravno stavbo, ki stoji tik ob vstopu v mestni gozd Panovec, je obiskala Eva Furlan.
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Na obisk v Slovenijo iz ZDA ni prišla le upokojena astronavtka slovenskih korenin Sunita Wiliams, domov je na dopust prišel tudi dopisnik RTV iz ZDA Andrej Stopar. Je sredi drugega dopisniškega mandata, glede izjav ameriškega predsednika ga nič več ne preseneča, v ZDA pa ne bi živel za vedno. Tjaša Škamperle ga je ob njegovem obisku Kopra dopoldan povabila v studio Radia Koper.
Sindikat policistov Slovenije je v nedavnem javnem sporočilu znova opozoril na kadrovsko stisko v policiji. Razmere so zaskrbljujoče tudi na Primorskem, kjer se s pomanjkanjem kadra soočata obe policijski upravi. Na Policijski upravi Koper je upad števila policistov največji v državi - za varnost občanov tam skrbi kar 270 policistov manj kot pred trinajstimi leti. Na Policijski upravi Nova Gorica pa le še ena policijska enota zagotavlja 24-urno dežurstvo z dežurnim policistom. Kako takšna kadrovska podhranjenost vpliva na zagotavljanje reda in miru v pogovoru, ki ga je Nataša Uršič pripravila s predsednikom Sindikata policistov Slovenije, Igorjem Toplakom.
Sindikat policistov Slovenije je v nedavnem javnem sporočilu znova opozoril na kadrovsko stisko v policiji. Razmere so zaskrbljujoče tudi na Primorskem, kjer se s pomanjkanjem kadra soočata obe policijski upravi. Na Policijski upravi Koper je upad števila policistov največji v državi - za varnost občanov tam skrbi kar 270 policistov manj kot pred trinajstimi leti. Na Policijski upravi Nova Gorica pa le še ena policijska enota zagotavlja 24-urno dežurstvo z dežurnim policistom. Kako takšna kadrovska podhranjenost vpliva na zagotavljanje reda in miru v pogovoru, ki ga je Nataša Uršič pripravila s predsednikom Sindikata policistov Slovenije, Igorjem Toplakom.
Januar je tudi čas novoletnih zaobljub. In zakaj ne bi bila novoletna zaobljuba to, da ohranimo naše okolje čisto, pravi eden od začetnikov Smaragdne čistilne akcije Jernej Cvek. Sprva skromna pobuda je v desetih letih prerasla v dobro poznano čistilno akcijo na Tolminskem. Ob Soči, sprehajalnih poteh in cestah se tako kmalu po novem letu zbere skupina prostovoljcev, ki očistijo smaragdne kotičke – to soboto že 10. zapored. O Smaragdni čistilni akciji se je z Jernejem Cvekom pogovarjala Mariša Bizjak.
Januar je tudi čas novoletnih zaobljub. In zakaj ne bi bila novoletna zaobljuba to, da ohranimo naše okolje čisto, pravi eden od začetnikov Smaragdne čistilne akcije Jernej Cvek. Sprva skromna pobuda je v desetih letih prerasla v dobro poznano čistilno akcijo na Tolminskem. Ob Soči, sprehajalnih poteh in cestah se tako kmalu po novem letu zbere skupina prostovoljcev, ki očistijo smaragdne kotičke – to soboto že 10. zapored. O Smaragdni čistilni akciji se je z Jernejem Cvekom pogovarjala Mariša Bizjak.
Prestižna hotelska veriga Kempinski, ki upravlja enega najlepših hotelov pri nas, hotel Palace v Portorožu, po 17 letih zapušča Slovenijo. Po odhodu Kempinskega naj bi hotel nekaj časa deloval samostojno, nato pa v sklopu druge mednarodne verige. Tjašo Škamperle je zanimalo ozadje te odločitve in kaj ta pomeni za Portorož.
Prestižna hotelska veriga Kempinski, ki upravlja enega najlepših hotelov pri nas, hotel Palace v Portorožu, po 17 letih zapušča Slovenijo. Po odhodu Kempinskega naj bi hotel nekaj časa deloval samostojno, nato pa v sklopu druge mednarodne verige. Tjašo Škamperle je zanimalo ozadje te odločitve in kaj ta pomeni za Portorož.
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
Iztekel se je 15-letni rok, ko bi morale biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov vse stavbe v javni rabi prilagojene invalidom in ostalim ranljivim skupinam. Toda po nekaterih ugotovitvah so tri četrtine državnih ustanov prilagodile svoje objekte, četrtina pa ne. Zato vlada predlaga državnemu zboru spremembo in dopolnitev omenjenega zakona, vključno z rešitvijo, da se odločba o globah začne uporabljati dve leti po uveljavitvi zakonskega predloga. V invalidskih organizacijah temu niso naklonjeni, prav tako opozarjajo, da so rešitve ponekod skladne z zakonom, a ne funkcionalne oziroma uporabne za ljudi.
Univerza na Primorskem je od leta 2010 lastnica stavbe nekdanje koprske porodnišnice oziroma nekdanjega servitskega samostana. Stavba je edini kulturni spomenik državnega pomena v zgodovinskem mestnem jedru Kopra. Ob prevzemu lastništva nad pomembno dediščino, je Univerza napovedala, da bo stavbo, s katero je povezanih ogromno spominov ne le občanov Kopra pač pa tudi prebivalcev ostalih istrskih občin, obnavljala postopno v naslednjih desetih letih. Ni se izteklo po načrtih. Zdaj je Univerza dobila nov zagon. Postala je namreč partnerica v mednarodnem projektu za vzpostavitev Centra odličnosti na področju dediščine. Del sredstev je namenjen tudi delni obnovi nekdanje koprske porodnišnice. Barbara Kampos je pred mikrofon povabila rektorico Univerze na Primorskem, Klavdijo Kutnar.
Univerza na Primorskem je od leta 2010 lastnica stavbe nekdanje koprske porodnišnice oziroma nekdanjega servitskega samostana. Stavba je edini kulturni spomenik državnega pomena v zgodovinskem mestnem jedru Kopra. Ob prevzemu lastništva nad pomembno dediščino, je Univerza napovedala, da bo stavbo, s katero je povezanih ogromno spominov ne le občanov Kopra pač pa tudi prebivalcev ostalih istrskih občin, obnavljala postopno v naslednjih desetih letih. Ni se izteklo po načrtih. Zdaj je Univerza dobila nov zagon. Postala je namreč partnerica v mednarodnem projektu za vzpostavitev Centra odličnosti na področju dediščine. Del sredstev je namenjen tudi delni obnovi nekdanje koprske porodnišnice. Barbara Kampos je pred mikrofon povabila rektorico Univerze na Primorskem, Klavdijo Kutnar.
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
V galeriji Epic v Novi Gorici je do konca leta na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vzporedni osnutki zgodovine je naslov razstave, s katero v Evropski prestolnici kulture gosti Muzej tiska. Z Alijem Žerdinom se je pogovarjala Tjaša Škamperle. (Foto: Ali Žerdin)
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. So ena proizvodnih enot skupine Hidria v sicer španski lasti in s 360 zaposlenimi največji zaposlovalec v Posočju. So največji svetovni proizvajalec dizelskih svečk, ki pa se zaradi prehoda na električno mobilnost počasi usmerja tudi na druga področja izven avtomobilske industrije. O vsem tem se je z direktorjem Rudijem Kragljem, ki družbo vodi od leta 2016, pogovarjala Mariša Bizjak.
Hidria Advancetec iz Tolmina bo jubilejno 70. leto predvidoma zaključila z rekordnimi 80 milijoni evrov prihodkov od prodaje. So ena proizvodnih enot skupine Hidria v sicer španski lasti in s 360 zaposlenimi največji zaposlovalec v Posočju. So največji svetovni proizvajalec dizelskih svečk, ki pa se zaradi prehoda na električno mobilnost počasi usmerja tudi na druga področja izven avtomobilske industrije. O vsem tem se je z direktorjem Rudijem Kragljem, ki družbo vodi od leta 2016, pogovarjala Mariša Bizjak.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
26. novembra obeležujemo svetovni dan oljke, ki ga je leta 2019 razglasila Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo UNESCO, s ciljem zaščititi oljko in spodbujati vrednote miru, modrosti ter harmonije, ki jih oljka simbolizira. V slovenski Istri te dni potekajo Dnevi mladega oljčnega olja, v Marezigah bodo odprli prvo oljčno fontano pri nas. Tjaša Škamperle je bila v Marezigah, kjer so oljkarji predstavili svoja pričakovanja, čemu naj bo namenjen kompetenčni center mediteranskih kultur, ki ga gradijo na Plavjah.
Vse bolj pogosti incidenti na železniških tirih ali poskusih, da bi poškodb železniške infrastrukture prišlo, skrbijo - tako Slovenske železnice, kot potnike. Policija bo v prihodnjih dneh predstavila primere, ki jih je raziskala, v Slovenskih železnicah pa večajo preventivne ukrepe. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s predsednikom uprave Slovenskih železnic Dušanom Mesom.
Vse bolj pogosti incidenti na železniških tirih ali poskusih, da bi poškodb železniške infrastrukture prišlo, skrbijo - tako Slovenske železnice, kot potnike. Policija bo v prihodnjih dneh predstavila primere, ki jih je raziskala, v Slovenskih železnicah pa večajo preventivne ukrepe. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s predsednikom uprave Slovenskih železnic Dušanom Mesom.
Že tretji dan je več kot 150 prebivalcev Kožbanskega kota v Goriških Brdih popolnoma odrezanih od glavnih cestnih povezav. Plazova sta zasula obe dostopni poti v dolino, zato domačini ne morejo do službe, šole ali nujnih opravkov. Kako prebivalci doživljajo to nenadno izolacijo, kako razmere ocenjuje občina in kakšne rešitve napovedujejo pristojni?
Že tretji dan je več kot 150 prebivalcev Kožbanskega kota v Goriških Brdih popolnoma odrezanih od glavnih cestnih povezav. Plazova sta zasula obe dostopni poti v dolino, zato domačini ne morejo do službe, šole ali nujnih opravkov. Kako prebivalci doživljajo to nenadno izolacijo, kako razmere ocenjuje občina in kakšne rešitve napovedujejo pristojni?
Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. Kljub temu ostajajo slabo poznane, ranljive in pogosto premalo zaščitene. Generalna konferenca Unesca je 13. september razglasila za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija. Aktivnosti je po pooblastilu vlade koordiniralo ministrstvo za naravne vire in prostor, pri pridobivanju mednarodne podpore pa je ključno vlogo odigralo stalno slovensko predstavništvo pri Unescu v Parizu.
Jame in kraški svet pokrivajo skoraj petino kopnega in so vir pitne vode za več kot milijardo ljudi. Kljub temu ostajajo slabo poznane, ranljive in pogosto premalo zaščitene. Generalna konferenca Unesca je 13. september razglasila za mednarodni dan jam in krasa. Pobudo je na predlog Mednarodne speleološke zveze s sedežem v Postojni uradno predložila Slovenija. Aktivnosti je po pooblastilu vlade koordiniralo ministrstvo za naravne vire in prostor, pri pridobivanju mednarodne podpore pa je ključno vlogo odigralo stalno slovensko predstavništvo pri Unescu v Parizu.
S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Ob pomoči naših dopisnikov smo preverjali, kako je poskrbljeno za dolgotrajno oskrbo starejših pri naših sosedih; v Nemčiji, na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji.
S prvim decembrom, ko bo začela veljati pravica do institucionalne oskrbe, bodo stanovalce domov za starejše samodejno prevedli v nov sistem, če bodo soglašali s tem. Ob pomoči naših dopisnikov smo preverjali, kako je poskrbljeno za dolgotrajno oskrbo starejših pri naših sosedih; v Nemčiji, na Hrvaškem, v Italiji in v Avstriji.
Če kdo še ni slišal za Marca Cavalla, naj povemo, da je ta skulptura modrega konja že več kot 50 let simbol gibanja za deinstitucionalizacijo. Ta konec tedna bo svoj prostor znova našel na stičišču obeh Goric, kjer so včeraj odprli mednarodno konferenco, ki so jo poimenovali po velikem italijanskem reformatorju na področju duševnega zdravja, Francu Basagli. Današnji del konference poteka v prostorih Univerze v Gorici, jutri pa se bodo udeleženci preselili v novogoriški EPIC, kjer jih bo pozdravila tudi direktorica za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, Devora Kestel. Dogodek poteka v okviru Evropske prestolnice kulture in gosti več kot 60 govorcev, ob robu konference pa bo predavala tudi slovita francoska filozofinja Cynthia Fleury.
Če kdo še ni slišal za Marca Cavalla, naj povemo, da je ta skulptura modrega konja že več kot 50 let simbol gibanja za deinstitucionalizacijo. Ta konec tedna bo svoj prostor znova našel na stičišču obeh Goric, kjer so včeraj odprli mednarodno konferenco, ki so jo poimenovali po velikem italijanskem reformatorju na področju duševnega zdravja, Francu Basagli. Današnji del konference poteka v prostorih Univerze v Gorici, jutri pa se bodo udeleženci preselili v novogoriški EPIC, kjer jih bo pozdravila tudi direktorica za duševno zdravje pri Svetovni zdravstveni organizaciji, Devora Kestel. Dogodek poteka v okviru Evropske prestolnice kulture in gosti več kot 60 govorcev, ob robu konference pa bo predavala tudi slovita francoska filozofinja Cynthia Fleury.
Vstopne točke na centrih za socialno delo sprejemajo vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se bo začela izvajati 1. decembra. Stanovalci domov za starejše bodo od decembra tako plačevali le še nastanitev in prehrano. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji je še zadnja pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, sprejetem leta 2023. Kot prva se je s 1. januarjem 2024 začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Po zakonu je 1. julija letos sledila pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, vendar je pri njenem izvajanju v praksi veliko težav. Tudi o tem v pogovoru z novinarko radia Slovenija Alenko Terlep, ki temi sledi.
Vstopne točke na centrih za socialno delo sprejemajo vloge za pravico do dolgotrajne oskrbe v instituciji, ki se bo začela izvajati 1. decembra. Stanovalci domov za starejše bodo od decembra tako plačevali le še nastanitev in prehrano. Pravica do dolgotrajne oskrbe v instituciji je še zadnja pravica po zakonu o dolgotrajni oskrbi, sprejetem leta 2023. Kot prva se je s 1. januarjem 2024 začela izvajati pravica do oskrbovalca družinskega člana. Po zakonu je 1. julija letos sledila pravica do dolgotrajne oskrbe na domu, vendar je pri njenem izvajanju v praksi veliko težav. Tudi o tem v pogovoru z novinarko radia Slovenija Alenko Terlep, ki temi sledi.
V Centru odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Innorenew, razvijajo inovativni premaz za zaščito gradbenega materiala na osnovi gliv oz. glivnih biofilmov. Projekt je v okviru kampanje Znanost za Evropo podprla Evropska komisija in ga širši javnosti nedavno predstavila kot nov pristop h gradbeništvu, ki odkriva povsem drugačno razsežnost trajnostne arhitekture. O navdihu za glivni premaz in njegovem razvoju smo se pogovarjali s podoktorsko raziskovalko na inštitutu Innorenew, Anjo Černoša. Projekt del kampanje Znanost za Evropo, s katero Evropska unija dokazuje, da stoji za znanostjo in inovacijami, ki spreminjajo naš vsakdan. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
V Centru odličnosti za raziskave in inovacije na področju obnovljivih materialov in zdravega bivanjskega okolja, Innorenew, razvijajo inovativni premaz za zaščito gradbenega materiala na osnovi gliv oz. glivnih biofilmov. Projekt je v okviru kampanje Znanost za Evropo podprla Evropska komisija in ga širši javnosti nedavno predstavila kot nov pristop h gradbeništvu, ki odkriva povsem drugačno razsežnost trajnostne arhitekture. O navdihu za glivni premaz in njegovem razvoju smo se pogovarjali s podoktorsko raziskovalko na inštitutu Innorenew, Anjo Černoša. Projekt del kampanje Znanost za Evropo, s katero Evropska unija dokazuje, da stoji za znanostjo in inovacijami, ki spreminjajo naš vsakdan. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
V zadnjih letih se je zaradi gospodarskih potreb pri nas povečalo predvsem število priseljencev s Kosova. In z njimi, ali bolje rečeno za njimi, so prišli tudi njihovi otroci, ki pa se srečujejo s številnimi izzivi pri vključevanju v slovenski šolski sistem. Kaj pomeni priti v novo okolje brez znanja jezika? Kako se ti otroci učijo slovenščine in zakaj ima marsikateri težave tudi z materinščino? Na ta vprašanja poskuša odgovoriti tudi dokumentarni film Novi sošolci. Razkriva zgodbe otrok, ki so se s Kosova preselili v Slovenijo in se tu srečali z novim okoljem, jezikom in predsodki.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije opozarja na alarmantno rast pljučnega raka med ženskami ter pomen zgodnjega odkrivanja in celostne podpore bolnikom. "Kjer je dim, je tudi pljučni rak", je naslov kampanje, ki opozarja, da podatki Registra raka Republike Slovenije razkrivajo vse večjo razsežnost pljučnega raka v Sloveniji. Pljučni rak je po pogostosti na drugem mestu med vsemi raki in povzroča največ smrti zaradi raka. Za približno 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka je odgovorno kajenje.
Društvo onkoloških bolnikov Slovenije opozarja na alarmantno rast pljučnega raka med ženskami ter pomen zgodnjega odkrivanja in celostne podpore bolnikom. "Kjer je dim, je tudi pljučni rak", je naslov kampanje, ki opozarja, da podatki Registra raka Republike Slovenije razkrivajo vse večjo razsežnost pljučnega raka v Sloveniji. Pljučni rak je po pogostosti na drugem mestu med vsemi raki in povzroča največ smrti zaradi raka. Za približno 85 odstotkov vseh primerov pljučnega raka je odgovorno kajenje.
Zdaj je uradno: 30.000 kvadratnih metrov zemljišča in skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin senožeškega Cimosa je kupil Ivo Boscarol. Nakupne cene v skladu s klavzulo v pogodbi ne razkriva, Cimos ga je v oglasu prodajal za dobre 4 milijone evrov. Napoveduje pa, da bodo kompleksu v prihodnje dali novo ime. Poklicala ga je Tjaša Škamperle:
Zdaj je uradno: 30.000 kvadratnih metrov zemljišča in skoraj 12 tisoč kvadratnih metrov uporabnih površin senožeškega Cimosa je kupil Ivo Boscarol. Nakupne cene v skladu s klavzulo v pogodbi ne razkriva, Cimos ga je v oglasu prodajal za dobre 4 milijone evrov. Napoveduje pa, da bodo kompleksu v prihodnje dali novo ime. Poklicala ga je Tjaša Škamperle:
Na Goriškem še vedno odmevajo domnevne nepravilnosti, povezane z delitvijo sredstev za financiranje novogoriške Evropske prestolnice kulture. Več kot 80 tisoč evrov vredne posle so dobila podjetja Milana Kranjca, ki je - kot je razkrila Tarča - davčni dolžnik. Zavod GO! 2025 ga je med drugim plačal tudi za priporočila o komuniciranju in bontonu med zaposlenimi.
Na Goriškem še vedno odmevajo domnevne nepravilnosti, povezane z delitvijo sredstev za financiranje novogoriške Evropske prestolnice kulture. Več kot 80 tisoč evrov vredne posle so dobila podjetja Milana Kranjca, ki je - kot je razkrila Tarča - davčni dolžnik. Zavod GO! 2025 ga je med drugim plačal tudi za priporočila o komuniciranju in bontonu med zaposlenimi.
Po novem bodo morali vsi lastniki mačk poskrbeti, da bo njihova mačka mikročipirana, podobno kot je to že leta obvezno za pse. A medtem ko so nekatere organizacije ta ukrep pozdravile, se zdi mnogim, da gre le za dodaten pritisk na odgovorne lastnike, medtem ko prostoživeče mačke ostajajo prepuščene same sebi. Kaj o tem pravijo pristojni? Kaj tisti, ki vsak dan rešujejo mačja življenja?
Po novem bodo morali vsi lastniki mačk poskrbeti, da bo njihova mačka mikročipirana, podobno kot je to že leta obvezno za pse. A medtem ko so nekatere organizacije ta ukrep pozdravile, se zdi mnogim, da gre le za dodaten pritisk na odgovorne lastnike, medtem ko prostoživeče mačke ostajajo prepuščene same sebi. Kaj o tem pravijo pristojni? Kaj tisti, ki vsak dan rešujejo mačja življenja?
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
Že nekaj časa spremljamo trenja znotraj osnovnih organizacij pripadnikov italijanske skupnosti. Najbolj napeto je trenutno v Izoli. Ozračje je tako razgreto, da je na eni zadnjih sej sveta tamkajšnje Samoupravne skupnosti Italijanov posredovala policija. Pogled od zunaj, izven Skupnosti, kaže, da je v teku neizprosen boj za prevlado. Ta se bo verjetno stopnjeval do parlamentarnih volitev, ko bodo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti volili svojega predstavnika v državnem zobru. Obeta se pestro dogajanje.
Že nekaj časa spremljamo trenja znotraj osnovnih organizacij pripadnikov italijanske skupnosti. Najbolj napeto je trenutno v Izoli. Ozračje je tako razgreto, da je na eni zadnjih sej sveta tamkajšnje Samoupravne skupnosti Italijanov posredovala policija. Pogled od zunaj, izven Skupnosti, kaže, da je v teku neizprosen boj za prevlado. Ta se bo verjetno stopnjeval do parlamentarnih volitev, ko bodo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti volili svojega predstavnika v državnem zobru. Obeta se pestro dogajanje.
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.