Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Avtor: Tjaša Škamperle
Na Goriškem še vedno odmevajo domnevne nepravilnosti, povezane z delitvijo sredstev za financiranje novogoriške Evropske prestolnice kulture. Več kot 80 tisoč evrov vredne posle so dobila podjetja Milana Kranjca, ki je - kot je razkrila Tarča - davčni dolžnik. Zavod GO! 2025 ga je med drugim plačal tudi za priporočila o komuniciranju in bontonu med zaposlenimi.
Na Goriškem še vedno odmevajo domnevne nepravilnosti, povezane z delitvijo sredstev za financiranje novogoriške Evropske prestolnice kulture. Več kot 80 tisoč evrov vredne posle so dobila podjetja Milana Kranjca, ki je - kot je razkrila Tarča - davčni dolžnik. Zavod GO! 2025 ga je med drugim plačal tudi za priporočila o komuniciranju in bontonu med zaposlenimi.
Po novem bodo morali vsi lastniki mačk poskrbeti, da bo njihova mačka mikročipirana, podobno kot je to že leta obvezno za pse. A medtem ko so nekatere organizacije ta ukrep pozdravile, se zdi mnogim, da gre le za dodaten pritisk na odgovorne lastnike, medtem ko prostoživeče mačke ostajajo prepuščene same sebi. Kaj o tem pravijo pristojni? Kaj tisti, ki vsak dan rešujejo mačja življenja?
Po novem bodo morali vsi lastniki mačk poskrbeti, da bo njihova mačka mikročipirana, podobno kot je to že leta obvezno za pse. A medtem ko so nekatere organizacije ta ukrep pozdravile, se zdi mnogim, da gre le za dodaten pritisk na odgovorne lastnike, medtem ko prostoživeče mačke ostajajo prepuščene same sebi. Kaj o tem pravijo pristojni? Kaj tisti, ki vsak dan rešujejo mačja življenja?
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
V sredo se je v Logu pod Mangartom zbrali kakšnih 50 vaščanov, ki jih bo napovedana zapora ceste proti Bovcu najbolj prizadela. Direkcija za infrastrukturo je namreč prejšnji teden napovedala, da bo državna cesta pri trdnjavi Kluže zaradi sanacije skalnih brežin in namestitve varovalnih mrež več mesecev večino dneva ob delovnikih popolnoma zaprta. O vsem tem se je z vodjo sektorja za investicije v ceste na direkciji za infrastrukturo Simonom Mlekužem pogovarjala Mariša Bizjak.
Že nekaj časa spremljamo trenja znotraj osnovnih organizacij pripadnikov italijanske skupnosti. Najbolj napeto je trenutno v Izoli. Ozračje je tako razgreto, da je na eni zadnjih sej sveta tamkajšnje Samoupravne skupnosti Italijanov posredovala policija. Pogled od zunaj, izven Skupnosti, kaže, da je v teku neizprosen boj za prevlado. Ta se bo verjetno stopnjeval do parlamentarnih volitev, ko bodo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti volili svojega predstavnika v državnem zobru. Obeta se pestro dogajanje.
Že nekaj časa spremljamo trenja znotraj osnovnih organizacij pripadnikov italijanske skupnosti. Najbolj napeto je trenutno v Izoli. Ozračje je tako razgreto, da je na eni zadnjih sej sveta tamkajšnje Samoupravne skupnosti Italijanov posredovala policija. Pogled od zunaj, izven Skupnosti, kaže, da je v teku neizprosen boj za prevlado. Ta se bo verjetno stopnjeval do parlamentarnih volitev, ko bodo tudi pripadniki italijanske narodne skupnosti volili svojega predstavnika v državnem zobru. Obeta se pestro dogajanje.
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Vojna v Ukrajini, spopadi v Gazi in negotove razmere drugod po svetu so spet spodbudile razmišljanje o varnosti - tudi o tem, ali bi imeli v primeru nevarnosti kam pobegniti. Na Primorskem je zgrajenih 300 zaklonišč. Uporabnih je približno polovica, a kar 116 le pogojno. Če bi zatulile sirene v Novi Gorici, bi se v zaklonišča lahko zateklo le približno pet tisoč ljudi - toliko tudi v Kopru. Kakšno je stanje z zaklonišči na Primorskem je Nataša Uršič vprašala Miloša Bizjaka, vršilca dolžnosti glavnega inšpektorja Inšpektorata za varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami.
V našem programu smo se že večkrat ukvarjali z rastjo muslimanske skupnosti v bližnjih mestih, kot sta Trst in zlasti Tržič. Število priseljencev iz držav islamske tradicije se krepi predvsem zaradi potreb tamkajšnjega gospodarstva. Toda muslimani se v Italiji pritožujejo, da so v primerjavi s pripadniki drugih verstev odkrito diskriminirani. Tudi o tem se je Janko Petrovec pogovarjal s predsednikom tržaške islamske skupnosti Akramom Omarjem.
V našem programu smo se že večkrat ukvarjali z rastjo muslimanske skupnosti v bližnjih mestih, kot sta Trst in zlasti Tržič. Število priseljencev iz držav islamske tradicije se krepi predvsem zaradi potreb tamkajšnjega gospodarstva. Toda muslimani se v Italiji pritožujejo, da so v primerjavi s pripadniki drugih verstev odkrito diskriminirani. Tudi o tem se je Janko Petrovec pogovarjal s predsednikom tržaške islamske skupnosti Akramom Omarjem.
Pred tednom dni so poslanci znova potrdili predlog Zakona o gostinstvu, ki ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Temu ostro nasprotujejo v Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, ki ne izključuje ustavne presoje. Zakon namreč med drugim določa splošno omejitev na 60 dni letno v občinah s pomanjkanjem stanovanj. Kriterije za določitev teh občin za naslednji dve koledarski leti bo do konca januarja določila vlada z uredbo, na podlagi nje pa do konca aprila prihodnje leto izdala sklep, ki vsebuje seznam teh občin za naslednji dve koledarski leti. Zakon tudi podrobneje ureja način pridobitve soglasij etažnih lastnikov v dvostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah. Za kratkotrajno oddajanje bo treba pridobiti soglasje več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov in soglasje vseh lastnikov stanovanj v stavbi, ki mejijo na dotično stanovanje. Občinam sicer ob analizi stanja na stanovanjskem trgu ter oceni vpliva na razvoj občine daje možnost razrahljanja časovne omejitve oddajanja, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Kako na nov zakon gledajo v eni najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji, v zgornjem Posočju, in ali bodo izkoristili možnost razrahljanja omejitve, je Mariša Bizjak povprašala župane občin Tolmin, Kobarid in Bovec.
Pred tednom dni so poslanci znova potrdili predlog Zakona o gostinstvu, ki ureja kratkotrajno oddajanje nepremičnin. Temu ostro nasprotujejo v Zavod Gostoljubnost slovenskih domov, ki ne izključuje ustavne presoje. Zakon namreč med drugim določa splošno omejitev na 60 dni letno v občinah s pomanjkanjem stanovanj. Kriterije za določitev teh občin za naslednji dve koledarski leti bo do konca januarja določila vlada z uredbo, na podlagi nje pa do konca aprila prihodnje leto izdala sklep, ki vsebuje seznam teh občin za naslednji dve koledarski leti. Zakon tudi podrobneje ureja način pridobitve soglasij etažnih lastnikov v dvostanovanjskih in večstanovanjskih stavbah. Za kratkotrajno oddajanje bo treba pridobiti soglasje več kot 75 odstotkov etažnih lastnikov in soglasje vseh lastnikov stanovanj v stavbi, ki mejijo na dotično stanovanje. Občinam sicer ob analizi stanja na stanovanjskem trgu ter oceni vpliva na razvoj občine daje možnost razrahljanja časovne omejitve oddajanja, in sicer na najmanj 30 in največ 270 dni v koledarskem letu. Kako na nov zakon gledajo v eni najhitreje rastočih turističnih destinacij v Sloveniji, v zgornjem Posočju, in ali bodo izkoristili možnost razrahljanja omejitve, je Mariša Bizjak povprašala župane občin Tolmin, Kobarid in Bovec.
Genocid v Srebrenici je bil prvi genocid na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Grozodejstva srbske vojske in paravojaških enot v času vojne v Bosni in Hercegovini so pustila neizbrisne posledice, tako pri posameznikih kot v celotni bošnjaški skupnosti. Preživele žrtve živijo tudi v Sloveniji, med nami, kot poudarja naslov gostujoče razstave v Pokrajinskem arhivu Koper, ki ob 30. obletnici prinaša njihova pričevanja. Srebrenica je ostala simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi zaščita ljudi in preprečila genocid. In tudi danes se zgodovina ponavlja: v Gazi.
Genocid v Srebrenici je bil prvi genocid na evropskih tleh po drugi svetovni vojni. Grozodejstva srbske vojske in paravojaških enot v času vojne v Bosni in Hercegovini so pustila neizbrisne posledice, tako pri posameznikih kot v celotni bošnjaški skupnosti. Preživele žrtve živijo tudi v Sloveniji, med nami, kot poudarja naslov gostujoče razstave v Pokrajinskem arhivu Koper, ki ob 30. obletnici prinaša njihova pričevanja. Srebrenica je ostala simbol neuspeha mednarodne skupnosti, da bi zaščita ljudi in preprečila genocid. In tudi danes se zgodovina ponavlja: v Gazi.
Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.
Kakšnih 1.200 ljudi se je v soboto zvečer zbralo v Kobaridu na predavanju priznanega italijanskega zgodovinarja, profesorja in avtorja številnih nagrajenih knjig Alessandra Barbera. Predvsem z italijanskega vidika je obudil spomin na 12. soško bitko oktobra 1917, o čemer je leta 2017 napisal tudi knjigo. Barbero je poudaril, da je bila bitka pri Kobaridu več kot le vojaški poraz – bila je izraz globljih družbenih in političnih problemov, ki so imeli trajne posledice za Italijo in širšo Evropo. Kot poudarja Barbero, je dogajanje pred več kot 100 leti opomin, da je zgodovina zbirka človeških dejanj, ki se lahko ponovijo, zato je pomembno, da se iz nje učimo in si prizadevamo za mir in spravo. Glavni organizatorji dogodka so bili Fundacija Poti miru, Znanstveno-raziskovalni center SAZU in kulturno društvo eStoria, ki v Gorici organizira enega najpomembnejših zgodovinskih festivalov v Evropi. Na dogodku, ki je bil del Interreg projekta Beyond Walk of Peace, je bila tudi Mariša Bizjak.
Po obsežni prenovi je lani svoja vrata ponovno odprla Vojkova koča na Nanosu. Priljubljeno zatočišče, zgrajeno že leta 1949, je že nekaj časa klicalo po obnovi, dela pa so pričela poleti 2022. Nanos leži na delu Slovenije, od koder lahko vidimo več kot pol Slovenije, vidimo del Hrvaške, vidimo že italijanske Alpe, in je že s tem smeri zelo zanimiv. Nano pa je eroszijsko zelo iuzzpostavljen, pravi Neva Šemorv: "Strma pot je seveda strma in velja kot nevarna, označena je kot zahtevna. Priporočamo čelado. Problem je tudi veliko število obiskovalcev."
Po obsežni prenovi je lani svoja vrata ponovno odprla Vojkova koča na Nanosu. Priljubljeno zatočišče, zgrajeno že leta 1949, je že nekaj časa klicalo po obnovi, dela pa so pričela poleti 2022. Nanos leži na delu Slovenije, od koder lahko vidimo več kot pol Slovenije, vidimo del Hrvaške, vidimo že italijanske Alpe, in je že s tem smeri zelo zanimiv. Nano pa je eroszijsko zelo iuzzpostavljen, pravi Neva Šemorv: "Strma pot je seveda strma in velja kot nevarna, označena je kot zahtevna. Priporočamo čelado. Problem je tudi veliko število obiskovalcev."
Na vzpetini Kozlov rob sredi Tolminske kotline zaključujejo z obnovo grajskih ostalin, ki bodo prinesla tudi številne nove vsebine. Ena od novosti je t.i. potopitvena soba, kjer bodo lahko obiskovalci skozi 3D-rekonstrukcijo doživeli, kako je tolminski grad izgledal nekoč. Z gradbenimi deli so začeli lansko poletje, celotno naložbo pa so predstavili danes - zaradi slabega vremena namesto na gradu kar v Tolminskem muzeju. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Gradbena dela so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema – Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče – na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov v okviru projekta Grad na Kozlovem robu – preteklost za prihodnost. Še dodatnih 600.000 evrov so pridobili iz skupno 750.000 evrov vrednega Interreg projekta RecapMCV za digitalizacijo kulturne dediščine. Poleg Občine Tolmin v omenjenem projektu, ki je del Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027, sodelujejo še projektni partnerji Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Venetian Cluster srl in Informest – Centro di Servizi e Documentazione per la Cooperazione Economica Internazionale. Radijska vsebina je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Na vzpetini Kozlov rob sredi Tolminske kotline zaključujejo z obnovo grajskih ostalin, ki bodo prinesla tudi številne nove vsebine. Ena od novosti je t.i. potopitvena soba, kjer bodo lahko obiskovalci skozi 3D-rekonstrukcijo doživeli, kako je tolminski grad izgledal nekoč. Z gradbenimi deli so začeli lansko poletje, celotno naložbo pa so predstavili danes - zaradi slabega vremena namesto na gradu kar v Tolminskem muzeju. Za lastništvo Kozlovega roba so se v srednjem veku potegovali mnogi pomembni fevdalci: oglejski patriarhi, goriški grofje, mesto Čedad, Benečani in nazadnje Habsburžani. Grajsko stavbo sta poškodovala potresa leta 1348 in 1511. Konec 16. stoletja so grad še prenavljali, po letu 1651, ko so tolminsko gospostvo in glavarstvo prevzeli Coroniniji, pa so grad dokončno opustili in v mestu Tolmin zgradili novo grajsko poslopje, v katere delu danes domuje Tolminski muzej. Gradbena dela so vredna 2,1 milijona evrov. Od tega je tolminska občina skupaj s projektnima partnerjema – Tolminskim muzejem in javnim zavodom za turizem Dolina Soče – na razpisu ministrstva za kulturo iz načrta za okrevanje in odpornost pridobila 1,1 milijona evrov v okviru projekta Grad na Kozlovem robu – preteklost za prihodnost. Še dodatnih 600.000 evrov so pridobili iz skupno 750.000 evrov vrednega Interreg projekta RecapMCV za digitalizacijo kulturne dediščine. Poleg Občine Tolmin v omenjenem projektu, ki je del Program Interreg VI-A Italija-Slovenija 2021–2027, sodelujejo še projektni partnerji Znanstveno-raziskovalno središče Koper, Venetian Cluster srl in Informest – Centro di Servizi e Documentazione per la Cooperazione Economica Internazionale. Radijska vsebina je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Ajdovščina je bila gostiteljica evropskega dogodka Clusters meet Regions, ki ga podpira Evropska komisija in je v Sloveniji potekal prvič. Mesto je bilo izbrano zaradi izjemnega razvojnega preboja, ki presega lokalne okvire. Kot primer dobre prakse so Ajdovci predstavili projekt Biotehnópolis - bodoči znanstveno-tehnološki park, ki bo združeval podjetja, raziskovalce in občino pri razvoju biotehnoloških inovacij. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila sogovornike, ki so ji povedali, kakšne cilje si park zastavlja in zakaj ga vidijo kot pomemben razvojni mejnik za Ajdovščino, regijo in Slovenijo.
Ajdovščina je bila gostiteljica evropskega dogodka Clusters meet Regions, ki ga podpira Evropska komisija in je v Sloveniji potekal prvič. Mesto je bilo izbrano zaradi izjemnega razvojnega preboja, ki presega lokalne okvire. Kot primer dobre prakse so Ajdovci predstavili projekt Biotehnópolis - bodoči znanstveno-tehnološki park, ki bo združeval podjetja, raziskovalce in občino pri razvoju biotehnoloških inovacij. Nataša Uršič je pred mikrofon povabila sogovornike, ki so ji povedali, kakšne cilje si park zastavlja in zakaj ga vidijo kot pomemben razvojni mejnik za Ajdovščino, regijo in Slovenijo.
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bila v Ilirski Bistrici. Slavnostna govornica je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, kot pevci, godbeniki in recitatorji pa so nastopili domačini in uveljavljeni primorski ustvarjalci. Prireditev organizirata občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev NOB. Vodilo proslave je bil verz Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje. Za radijski prenos so skrbeli: mojster zvoka Tadej Tadič ter asistenta Andrej Stupar in Matija Žavbi, tehnični vodja Mitja Maršič, producentka Ksenija Kos in vodja radijske produkcije Kristina Klecin. Pred mikrofonom pa Irena Cunja.
Letošnja osrednja slovesnost ob prazniku priključitve Primorske k matični domovini je bila v Ilirski Bistrici. Slavnostna govornica je bila predsednica države Nataša Pirc Musar, kot pevci, godbeniki in recitatorji pa so nastopili domačini in uveljavljeni primorski ustvarjalci. Prireditev organizirata občina Ilirska Bistrica in Zveza združenj borcev NOB. Vodilo proslave je bil verz Dragotina Ketteja Popolnitev bodi moj vzor, luč, resnica moje delovanje. Za radijski prenos so skrbeli: mojster zvoka Tadej Tadič ter asistenta Andrej Stupar in Matija Žavbi, tehnični vodja Mitja Maršič, producentka Ksenija Kos in vodja radijske produkcije Kristina Klecin. Pred mikrofonom pa Irena Cunja.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru evropskim poslancem napovedala krepitev evropske obrambe in temeljita vlaganja v tehnologijo. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu. Kakšni so odzivi na njen govor? Je Evropska unija pokleknila pred ZDA ali spretno preprečila drakonske carine in ohranila zavezništvo z ZDA pri podpori Ukrajini? Je mogoč preboj tudi pri Gazi, ko gre za tako težko globalno zunanjepolitično vprašanje? O tem: Ursula von der Leyen, predsednica Evropske Komisije; Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je v govoru evropskim poslancem napovedala krepitev evropske obrambe in temeljita vlaganja v tehnologijo. Uspešnost obvladovanja prihodnjih kriz bo odvisna tudi od načrtovane prenove skupnega proračuna po letu 2028. Kako to doseči in da bo Unija vodilna sila v zdajšnjih geopolitičnih pretresih v svetu. Kakšni so odzivi na njen govor? Je Evropska unija pokleknila pred ZDA ali spretno preprečila drakonske carine in ohranila zavezništvo z ZDA pri podpori Ukrajini? Je mogoč preboj tudi pri Gazi, ko gre za tako težko globalno zunanjepolitično vprašanje? O tem: Ursula von der Leyen, predsednica Evropske Komisije; Jerneja Jug Jerše, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji; Sabina Lange, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani Rok Spruk, Ekonomska fakulteta Univerze v Ljubljani; Jure Požgan, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani. Oddaja je nastala v sodelovanju s točko Europe Direct v Kopru.
Šolarji osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom so z novim šolskim letom vstopili v prenovljene prostore stavbe Collegio dei nobili v mestnem središču Kopra. Prenova, ki se je začela pred dvema letoma, je obsegala šolsko poslopje vključno z notranjim in vhodnim dvoriščem ter obnovljeno stavbo telovadnice v pritličju. Šolski kompleks, ki predstavlja tudi najstarejšo šolsko arhitekturo v Sloveniji, letos obeležuje 350. obletnico, saj se je gradnja pričela septembra leta 1675. Šolska institucija, v kateri so se izobraževale pomembne zgodovinske osebnosti, med njimi tudi skladatelj Giuseppe Tartini, je bila od samih začetkov izredno pomembna za Istro. O tem v pogovoru dr. Majo Marjano Kovač iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
Šolarji osnovne šole in gimnazije z italijanskim učnim jezikom so z novim šolskim letom vstopili v prenovljene prostore stavbe Collegio dei nobili v mestnem središču Kopra. Prenova, ki se je začela pred dvema letoma, je obsegala šolsko poslopje vključno z notranjim in vhodnim dvoriščem ter obnovljeno stavbo telovadnice v pritličju. Šolski kompleks, ki predstavlja tudi najstarejšo šolsko arhitekturo v Sloveniji, letos obeležuje 350. obletnico, saj se je gradnja pričela septembra leta 1675. Šolska institucija, v kateri so se izobraževale pomembne zgodovinske osebnosti, med njimi tudi skladatelj Giuseppe Tartini, je bila od samih začetkov izredno pomembna za Istro. O tem v pogovoru dr. Majo Marjano Kovač iz Zavoda za varstvo kulturne dediščine Slovenije.
So vremenoslovci zgrešili napoved? To je eno od vprašanj, ki se danes marsikomu poraja glede na to, da dežuje, a ne tako intenzivno, kot so napovedali. Kaj je nekoliko zavedlo modele, si lahko že povsem oddahnemo in kje so bile padavine najbolj obilne, je Tjaša Škamperle vprašala skrbnika vremenskega portala meteolab.si Sašo Zidarja
So vremenoslovci zgrešili napoved? To je eno od vprašanj, ki se danes marsikomu poraja glede na to, da dežuje, a ne tako intenzivno, kot so napovedali. Kaj je nekoliko zavedlo modele, si lahko že povsem oddahnemo in kje so bile padavine najbolj obilne, je Tjaša Škamperle vprašala skrbnika vremenskega portala meteolab.si Sašo Zidarja
Zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika bo država zagotovila brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti trem serotipom bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo, rejci pa bodo morali kriti stroške cepljenja. Prav tako so bili sprejeti tudi ukrepi za lažji odvoz poginulih živali.
Zaradi širjenja bolezni modrikastega jezika bo država zagotovila brezplačno cepivo za drobnico in govedo proti trem serotipom bolezni, ki se najpogosteje pojavljajo, rejci pa bodo morali kriti stroške cepljenja. Prav tako so bili sprejeti tudi ukrepi za lažji odvoz poginulih živali.
Zaradi nevihtnega vala z močnejšimi nalivi, ki se je dopoldne premikal čez Istro in Kras, poročajo o težavah iz Pobegov, Montinjana in Čenturja pri Kopru. Na cestah zastaja voda, gasilci črpajo vodo iz poplavljenih prostorov. Hudo je bilo tudi v Dekanih, kot lahko slišite v posnetku. Hudournik in voda s cestišča so zalili nekaj hiš v Dekanih, trgovino in šolo. "Kljub temu da je bilo vse pripravljeno na začetek šole, vse že očiščeno, dekoracija narejena, nam je v vse spodnje prostore vdrla voda, pod vodo imamo učilnico tehnike, kabinet tehnike, del telovadnice, stranišča in hodnike," nam je povedala ravnateljica OŠ Dekani Selina Lešek. Koper: Brezplačno parkiranje v dveh parkirnih hišah Občina Koper svetuje, naj občani vozila umaknejo z nižje ležečih predelov in parkirišč. Brezplačno lahko danes in v soboto do 12. ure parkirajo v parkirnih hišah Belveder in Sonce. Zapornice bodo v parkirnih hišah spuščene, zato morajo občani vseeno vzeti parkirni listek. Ob izhodu se bodo zapornice samodejno dvignile, so pojasnili. Kot so zapisali na Agenciji za okolje, kjer so za zahodno Slovenijo v četrtek izdali oranžno vremensko opozorilo, je v delu slovenske Istre in Krasa nastala stacionarna konvekcija, ki sega tudi proti Notranjski: "Ob tem nastajajo nevihte s krajevnimi nalivi. Mogoči sta zastajanje padavinske vode in naraščanje hudourniških vodotokov."
Zaradi nevihtnega vala z močnejšimi nalivi, ki se je dopoldne premikal čez Istro in Kras, poročajo o težavah iz Pobegov, Montinjana in Čenturja pri Kopru. Na cestah zastaja voda, gasilci črpajo vodo iz poplavljenih prostorov. Hudo je bilo tudi v Dekanih, kot lahko slišite v posnetku. Hudournik in voda s cestišča so zalili nekaj hiš v Dekanih, trgovino in šolo. "Kljub temu da je bilo vse pripravljeno na začetek šole, vse že očiščeno, dekoracija narejena, nam je v vse spodnje prostore vdrla voda, pod vodo imamo učilnico tehnike, kabinet tehnike, del telovadnice, stranišča in hodnike," nam je povedala ravnateljica OŠ Dekani Selina Lešek. Koper: Brezplačno parkiranje v dveh parkirnih hišah Občina Koper svetuje, naj občani vozila umaknejo z nižje ležečih predelov in parkirišč. Brezplačno lahko danes in v soboto do 12. ure parkirajo v parkirnih hišah Belveder in Sonce. Zapornice bodo v parkirnih hišah spuščene, zato morajo občani vseeno vzeti parkirni listek. Ob izhodu se bodo zapornice samodejno dvignile, so pojasnili. Kot so zapisali na Agenciji za okolje, kjer so za zahodno Slovenijo v četrtek izdali oranžno vremensko opozorilo, je v delu slovenske Istre in Krasa nastala stacionarna konvekcija, ki sega tudi proti Notranjski: "Ob tem nastajajo nevihte s krajevnimi nalivi. Mogoči sta zastajanje padavinske vode in naraščanje hudourniških vodotokov."
V piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška bodo prihodnji teden vrnili sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. To je eno od številnih del, ki so bila iz istrskih cerkva in ustanov v Italijo odnešena med drugo svetovno vojno in za vrnitev katerih si diplomacija prizadeva že več desetletij. Kaj je pripomoglo k tej odločitvi, kaj ta korak pomeni za vrsto drugih del in za kakšno umetnino gre? V aktualni temi z veleposlanikom Tomažem Kunstljem in zgodovinarjem Salvatorjem Žitkom.
V piransko samostansko cerkev Sv. Frančiška bodo prihodnji teden vrnili sliko beneškega renesančnega slikarja Vittoreja Carpaccia z motivom Marije z otrokom in svetniki. To je eno od številnih del, ki so bila iz istrskih cerkva in ustanov v Italijo odnešena med drugo svetovno vojno in za vrnitev katerih si diplomacija prizadeva že več desetletij. Kaj je pripomoglo k tej odločitvi, kaj ta korak pomeni za vrsto drugih del in za kakšno umetnino gre? V aktualni temi z veleposlanikom Tomažem Kunstljem in zgodovinarjem Salvatorjem Žitkom.
V Goriških brdih in Vipavski dolini je trgatev v polnem zamahu. Začeli so z obiranjem grozdja za penine, predvidoma konec tedna in v prihodnjem tednu pa sledi trgatev za mirna vina. Po prvih ocenah tako stroke kot vinogradnikov se obeta zelo kakovosten letnik, ki bo tudi po količini izdatnejši od lanskega. Značilnost letošnje trgatve v vipavskem in briškem vinorodnem okolišu je velika izenačenost dozorevanja vinskih sort, pri čemer prehiteva predvsem dozorevanje rdečih sort grozdja. Zato bodo ta vina po mnenju enološke stroke v Brdih izjemno dobra. Medtem ko cena odkupljenega grozdja ostaja v briški zadružni kleti na lanski ravni, je vipavska klet v tem pogledu naredila korak naprej.
V Goriških brdih in Vipavski dolini je trgatev v polnem zamahu. Začeli so z obiranjem grozdja za penine, predvidoma konec tedna in v prihodnjem tednu pa sledi trgatev za mirna vina. Po prvih ocenah tako stroke kot vinogradnikov se obeta zelo kakovosten letnik, ki bo tudi po količini izdatnejši od lanskega. Značilnost letošnje trgatve v vipavskem in briškem vinorodnem okolišu je velika izenačenost dozorevanja vinskih sort, pri čemer prehiteva predvsem dozorevanje rdečih sort grozdja. Zato bodo ta vina po mnenju enološke stroke v Brdih izjemno dobra. Medtem ko cena odkupljenega grozdja ostaja v briški zadružni kleti na lanski ravni, je vipavska klet v tem pogledu naredila korak naprej.
V slovenski Istri je trgatev v polnem teku že dva tedna, na Krasu pa se je šele dobro začela. Za krajši čas so jo sicer prekinile padavine, ki so nekoliko ustavile tudi dozorevanje, vendar se je kmalu spet nadaljevala. Kakšen je bil vpliv dežja, bo pokazalo današnje vzorčenje. Na splošno pa velja, da je grozdje zdravo in da bo pridelka več kot lani. O poteku trgatve in letošnji letini v slovenski Istri in na Krasu se je pozanimala Jasna Preskar.
V slovenski Istri je trgatev v polnem teku že dva tedna, na Krasu pa se je šele dobro začela. Za krajši čas so jo sicer prekinile padavine, ki so nekoliko ustavile tudi dozorevanje, vendar se je kmalu spet nadaljevala. Kakšen je bil vpliv dežja, bo pokazalo današnje vzorčenje. Na splošno pa velja, da je grozdje zdravo in da bo pridelka več kot lani. O poteku trgatve in letošnji letini v slovenski Istri in na Krasu se je pozanimala Jasna Preskar.
Koprska enota slovenske filantropije je dan humanitarnih dejavnosti, posvečen solidarnosti, medčloveški pomoči in prostovoljstvu, obeležila z vodenim ogledom prostovoljskih organizacij v Kopru. Udeležencem so predstavili prvi spletno dostopni zemljevid prostovoljskih organizacij, ki jih je v koprski občini po besedah ustvarjalcev več kot 200.
Koprska enota slovenske filantropije je dan humanitarnih dejavnosti, posvečen solidarnosti, medčloveški pomoči in prostovoljstvu, obeležila z vodenim ogledom prostovoljskih organizacij v Kopru. Udeležencem so predstavili prvi spletno dostopni zemljevid prostovoljskih organizacij, ki jih je v koprski občini po besedah ustvarjalcev več kot 200.
Petkov dan se je na Radiu Koper in z mnogimi poslušalkami in poslušalci začel zares praznično, nevsakdanje. Zaznamovale so ga posebne poti: pot vzhajajočega sonca, pot občinstva na Tinjan in notranja pot pianista Tomaža Pačnika, ki jo je izrazil v glasbenem projektu Camino Sunrise. Vse troje se je dogajalo sočasno in energije so se prepletle v nepozabno doživetje. To je bil koncert ob sončnem vzhodu, na točki čudovitega razgleda na Tržaški in Koprski zaliv ter na Slavnik v naselju Tinjan.
Petkov dan se je na Radiu Koper in z mnogimi poslušalkami in poslušalci začel zares praznično, nevsakdanje. Zaznamovale so ga posebne poti: pot vzhajajočega sonca, pot občinstva na Tinjan in notranja pot pianista Tomaža Pačnika, ki jo je izrazil v glasbenem projektu Camino Sunrise. Vse troje se je dogajalo sočasno in energije so se prepletle v nepozabno doživetje. To je bil koncert ob sončnem vzhodu, na točki čudovitega razgleda na Tržaški in Koprski zaliv ter na Slavnik v naselju Tinjan.
Tanja Prušnik je umetnica, slikarka, kuratorka, arhitektka, ki je že od leta 2019 prva ženska predsednica Doma umetnikov na Dunaju in je julija prejela zelo pomembno avstrijsko državno priznanje - Častni križ za znanost in umetnost, za svoje zasluge na področju umetnosti, povezovanja umetnikov v Avstriji in izven njenih meja v širšem mednarodnem prostoru. Tanja je Koroška Slovenka, njen dom je tudi Piran, s svojo umetnostjo in pogledom na svet pa presega okvire umetnosti, je družbeno sporočilna in jasna, njeno polje ustvarjalnosti je široko - je poseg v sliko, prostor, svetlobo, zvok in vedno znova poteka v ciklusih in serijah. Tako lažje gradi svoje zgodbe. In gradi rada - umetnost in odnose. Je ena redkih koroških Slovenk, ki se suvereno giblje med slovenskim in avstrijskim kulturnim prostorom. Kot predsednica avstrijskih likovnikov se je nedavno podpisala tudi pod javno protestno pismo ob grobem posegu avstrijske policije v delovanje protifašističnega tabora v Muzeju Peršman, lansko leto pa so desničarji uničili tudi eno njenih umetniških instalacij. Na pogovor jo je ob njenem bivanju v Piranu povabila Nataša Benčič.
Tanja Prušnik je umetnica, slikarka, kuratorka, arhitektka, ki je že od leta 2019 prva ženska predsednica Doma umetnikov na Dunaju in je julija prejela zelo pomembno avstrijsko državno priznanje - Častni križ za znanost in umetnost, za svoje zasluge na področju umetnosti, povezovanja umetnikov v Avstriji in izven njenih meja v širšem mednarodnem prostoru. Tanja je Koroška Slovenka, njen dom je tudi Piran, s svojo umetnostjo in pogledom na svet pa presega okvire umetnosti, je družbeno sporočilna in jasna, njeno polje ustvarjalnosti je široko - je poseg v sliko, prostor, svetlobo, zvok in vedno znova poteka v ciklusih in serijah. Tako lažje gradi svoje zgodbe. In gradi rada - umetnost in odnose. Je ena redkih koroških Slovenk, ki se suvereno giblje med slovenskim in avstrijskim kulturnim prostorom. Kot predsednica avstrijskih likovnikov se je nedavno podpisala tudi pod javno protestno pismo ob grobem posegu avstrijske policije v delovanje protifašističnega tabora v Muzeju Peršman, lansko leto pa so desničarji uničili tudi eno njenih umetniških instalacij. Na pogovor jo je ob njenem bivanju v Piranu povabila Nataša Benčič.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, ki ga mnogi povezujejo z zdravju koristnimi učinki. Ker gre za tržno zelo zanimiv izdelek, se seveda pojavljajo tudi dvomi o njegovi pristnosti. Na testu Zveze potrošnikov Slovenije se je znova pokazalo, da si vsa oljčna olja, označena kot ekstra deviška, te oznake ne zaslužijo. Podrobnosti testiranja bo v pogovoru z Jasno Preskar predstavila prehranska strokovnjakinja Urša Menard.
Ekstra deviško oljčno olje velja za eno najbolj cenjenih živil, ki ga mnogi povezujejo z zdravju koristnimi učinki. Ker gre za tržno zelo zanimiv izdelek, se seveda pojavljajo tudi dvomi o njegovi pristnosti. Na testu Zveze potrošnikov Slovenije se je znova pokazalo, da si vsa oljčna olja, označena kot ekstra deviška, te oznake ne zaslužijo. Podrobnosti testiranja bo v pogovoru z Jasno Preskar predstavila prehranska strokovnjakinja Urša Menard.
V tem tednu potekajo koncerti Etno Histeria World Orchestra 2025 in jutri napovedujejo Koncert z Gazo. Prav tako se jutri odpira festival Plavajoči grad. Za vsem tem stoji velika umetniška duša Matija Solce. Zaradi številnih prijateljskih izkušenj z ljudmi vsega sveta, izkušenj, ki jih doživlja v dneh vaje za Koncert z Gazo, pa je Matija Solce tudi vidno pretresena in angažirana oseba. Na spletni strani festivala Plavajoči grad so ponovno aktualnost dokazali verzi Srečka Kosovela.
V tem tednu potekajo koncerti Etno Histeria World Orchestra 2025 in jutri napovedujejo Koncert z Gazo. Prav tako se jutri odpira festival Plavajoči grad. Za vsem tem stoji velika umetniška duša Matija Solce. Zaradi številnih prijateljskih izkušenj z ljudmi vsega sveta, izkušenj, ki jih doživlja v dneh vaje za Koncert z Gazo, pa je Matija Solce tudi vidno pretresena in angažirana oseba. Na spletni strani festivala Plavajoči grad so ponovno aktualnost dokazali verzi Srečka Kosovela.
S prvim avgustom bodo številni duhovniki nastopili službo v novih župnijah. Tudi v koprski škofiji, kjer pa je letos premestitev nekoliko manj kot leto prej. Koprska škofija je februarja dobila novega škofa, kar je eden od razlogov, da je premestitev duhovnikov manj. Drugi razlog pa je, da v škofiji letos nimajo nobenega novega duhovnika oziroma novomašnika. Tudi koprska škofija se, kot večina v Evropi, sooča s pomanjkanjem duhovnikov.
S prvim avgustom bodo številni duhovniki nastopili službo v novih župnijah. Tudi v koprski škofiji, kjer pa je letos premestitev nekoliko manj kot leto prej. Koprska škofija je februarja dobila novega škofa, kar je eden od razlogov, da je premestitev duhovnikov manj. Drugi razlog pa je, da v škofiji letos nimajo nobenega novega duhovnika oziroma novomašnika. Tudi koprska škofija se, kot večina v Evropi, sooča s pomanjkanjem duhovnikov.
Po nekoliko slabšem vremenu v minulih dneh je danes spet večinoma sončno. Marsikdo se je zato odpravil na plažo, da redke trenutke lepega vremena izkoristi za sončenje ali plavanje, sploh zato, ker je za prihodnje dneve spet napovedano poslabšanje. Na plažo pri izolskem Svetilniku so se odpravili tudi policisti, da kopalce opozorijo na previdnost. Katere morebitne nevarnosti prežijo nanje, je posebej za Radio Koper povedal načelnik izolske policijske postaje Vladimir Babič. Poletje in turistična sezona sta v polnem teku, kar pomeni povečano število obiskovalcev in začasnih prebivalcev na območju Policijske uprave Koper. S tem se, kot vsako leto, poveča tudi število varnostnih izzivov. Trenutna varnostna slika na območju Policijske uprave Koper je stabilna in statistično letošnje leto ne izstopa po številu odklonskih dejanj, vendar pa policisti opozarjajo na nekaj pomembnih področij, kjer je potrebna večja pozornost. Vandalizem, vlomi ali hrup močno vplivajo na občutek varnosti. Zato policist poostreno nadzirajo območja z večjim tveganjem, tudi z več uniformiranimi in civilnimi patruljami, ter dnevno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi in sosednjimi varnostnimi organi Hrvaške in v Italije. Zaščita lastnine in osebne varnosti ostajata ključni. Policisti zato priporočajo: • Vozila zaklepajte in vrednih predmetov ne puščajte na vidnih mestih. • Vrednih predmetov ne puščajte brez nadzora v torbah na plaži, v barih in restavracijah. • Poskrbite, da vaš dom med odsotnostjo ne izgleda zapuščen. • Bodite pozorni na sumljive osebe in vozila ter nepravilnosti takoj sporočite na številko 113 ali anonimno na 080 1200. V času turistične sezone se poveča tudi število tatvin koles, električnih koles, skirojev in mopedov, predvsem v obalnih mestih, največ v Kopru. Storilci ciljajo tako na nevarovana kolesa na ulicah in parkiriščih, kot tudi na kolesa priklenjena na nepremične predmete, pogosto pa tatvine potekajo tudi v dnevnem času, tudi na prometnih in obiskanih območjih. Kako se zaščititi pred tatvinami koles in skirojev? • Shranite račune in dokumente, beležite serijske številke ter naredite fotografije svojih koles in skirojev. • Kolesa in skiroje parkirajte na osvetljenih, video nadzorovanih ali posebej predvidenih mestih. Priklepajte jih na nepremične objekte s kakovostnimi ključavnicami. • Ko jih ne uporabljate, jih hranite v zaklenjenih prostorih. • Vozil, v katerih prevažate kolesa ali skiroje, ne puščajte brez nadzora na neprimernih mestih. • Razmislite o dodatnih napravah za preprečevanje tatvin ali sledilnih sistemih. • V primeru tatvine nemudoma obvestite policijo in posredujte vse informacije. • Delite podatke o ukradenih kolesih/skirojih, da povečate možnosti njihove vrnitve. • Opozarjajte na sumljive osebe ali dogodke in jih takoj prijavite.
Po nekoliko slabšem vremenu v minulih dneh je danes spet večinoma sončno. Marsikdo se je zato odpravil na plažo, da redke trenutke lepega vremena izkoristi za sončenje ali plavanje, sploh zato, ker je za prihodnje dneve spet napovedano poslabšanje. Na plažo pri izolskem Svetilniku so se odpravili tudi policisti, da kopalce opozorijo na previdnost. Katere morebitne nevarnosti prežijo nanje, je posebej za Radio Koper povedal načelnik izolske policijske postaje Vladimir Babič. Poletje in turistična sezona sta v polnem teku, kar pomeni povečano število obiskovalcev in začasnih prebivalcev na območju Policijske uprave Koper. S tem se, kot vsako leto, poveča tudi število varnostnih izzivov. Trenutna varnostna slika na območju Policijske uprave Koper je stabilna in statistično letošnje leto ne izstopa po številu odklonskih dejanj, vendar pa policisti opozarjajo na nekaj pomembnih področij, kjer je potrebna večja pozornost. Vandalizem, vlomi ali hrup močno vplivajo na občutek varnosti. Zato policist poostreno nadzirajo območja z večjim tveganjem, tudi z več uniformiranimi in civilnimi patruljami, ter dnevno sodelujejo z lokalnimi skupnostmi in sosednjimi varnostnimi organi Hrvaške in v Italije. Zaščita lastnine in osebne varnosti ostajata ključni. Policisti zato priporočajo: • Vozila zaklepajte in vrednih predmetov ne puščajte na vidnih mestih. • Vrednih predmetov ne puščajte brez nadzora v torbah na plaži, v barih in restavracijah. • Poskrbite, da vaš dom med odsotnostjo ne izgleda zapuščen. • Bodite pozorni na sumljive osebe in vozila ter nepravilnosti takoj sporočite na številko 113 ali anonimno na 080 1200. V času turistične sezone se poveča tudi število tatvin koles, električnih koles, skirojev in mopedov, predvsem v obalnih mestih, največ v Kopru. Storilci ciljajo tako na nevarovana kolesa na ulicah in parkiriščih, kot tudi na kolesa priklenjena na nepremične predmete, pogosto pa tatvine potekajo tudi v dnevnem času, tudi na prometnih in obiskanih območjih. Kako se zaščititi pred tatvinami koles in skirojev? • Shranite račune in dokumente, beležite serijske številke ter naredite fotografije svojih koles in skirojev. • Kolesa in skiroje parkirajte na osvetljenih, video nadzorovanih ali posebej predvidenih mestih. Priklepajte jih na nepremične objekte s kakovostnimi ključavnicami. • Ko jih ne uporabljate, jih hranite v zaklenjenih prostorih. • Vozil, v katerih prevažate kolesa ali skiroje, ne puščajte brez nadzora na neprimernih mestih. • Razmislite o dodatnih napravah za preprečevanje tatvin ali sledilnih sistemih. • V primeru tatvine nemudoma obvestite policijo in posredujte vse informacije. • Delite podatke o ukradenih kolesih/skirojih, da povečate možnosti njihove vrnitve. • Opozarjajte na sumljive osebe ali dogodke in jih takoj prijavite.
Koprsko Društvo Pina je letos oblikovalo pet čezmejnih poti, ki povezujejo atraktivne lokacije, izboljšane s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, namenjenih čezmejnim projektom. Predstavljamo jih ob julijskih sredah, danes pa je na vrsti še zadnja. Ta povezuje nov multimedijski center v kraju Santo Stefano di Cadore na severu Dežele Benečija z Naravnim rezervatom ustja reke Soče. In prav tja - k nenavadnemu izlivu naše alpske smaragdne lepotice - se je zapeljal Janko Petrovec. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Koprsko Društvo Pina je letos oblikovalo pet čezmejnih poti, ki povezujejo atraktivne lokacije, izboljšane s pomočjo evropskih kohezijskih sredstev, namenjenih čezmejnim projektom. Predstavljamo jih ob julijskih sredah, danes pa je na vrsti še zadnja. Ta povezuje nov multimedijski center v kraju Santo Stefano di Cadore na severu Dežele Benečija z Naravnim rezervatom ustja reke Soče. In prav tja - k nenavadnemu izlivu naše alpske smaragdne lepotice - se je zapeljal Janko Petrovec. Oddaja je nastala v okviru projekta Kohezija za vse: brez meja, ki se izvaja s finančno podporo Evropske unije. Za njeno vsebino je odgovoren izključno Radio Koper. Oddaja ne odraža nujno stališč in mnenj Evropske unije.
Z začetkom julija so se odprle prijave za sprejem ali podaljšanje bivanja v študentskih domovih. Poletne razmere za študente v Istri so nekoliko drugačne kot drugod po Sloveniji. Študenti se namreč izobražujejo v Kopru, Izoli in Portorožu, mestih, ki se poleti spremenijo v turistična središča. Med približno šest tisoč študenti Univerze na primorskem večina prihaja iz drugih koncev Slovenije ali tujine in med študijskim letom prebiva v študentskih ali dijaških domovih oziroma pri zasebnikih. Kakšne so poletne nastanitvene možnosti za študente v Istri, je zanimalo Vito Zadnik.
Z začetkom julija so se odprle prijave za sprejem ali podaljšanje bivanja v študentskih domovih. Poletne razmere za študente v Istri so nekoliko drugačne kot drugod po Sloveniji. Študenti se namreč izobražujejo v Kopru, Izoli in Portorožu, mestih, ki se poleti spremenijo v turistična središča. Med približno šest tisoč študenti Univerze na primorskem večina prihaja iz drugih koncev Slovenije ali tujine in med študijskim letom prebiva v študentskih ali dijaških domovih oziroma pri zasebnikih. Kakšne so poletne nastanitvene možnosti za študente v Istri, je zanimalo Vito Zadnik.
Pred tremi leti smo težko pričakovali novice z gorečega Krasa, da je gasilcem uspelo zajeziti požar, ki se je izkazal za največjega v zgodovini Slovenije. Brez gorečega Krasa nakup air tractorjev ne bi bil tako hiter. A pilotov še ni dovolj. So krive tudi prenizke plače za zelo zahtevno delo? V aktualni temi tudi o tem, kakšni so sploh načrti Uprave za zaščito in reševanje glede divaškega letališča.
Pred tremi leti smo težko pričakovali novice z gorečega Krasa, da je gasilcem uspelo zajeziti požar, ki se je izkazal za največjega v zgodovini Slovenije. Brez gorečega Krasa nakup air tractorjev ne bi bil tako hiter. A pilotov še ni dovolj. So krive tudi prenizke plače za zelo zahtevno delo? V aktualni temi tudi o tem, kakšni so sploh načrti Uprave za zaščito in reševanje glede divaškega letališča.
Mineva pol leta od odprtja Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. Dogodkov, koncertov, predstav in razstav je bilo ogromno. Med njimi tudi programskih presežkov, ki so obiskovalcem ponudili posebno, zapomljivo izkušnjo. Kaj ti pravijo o programu, kaj o tem, kako sta mesti zaživeli? Kako sploh zadostiti množici raznolikih pričakovanj? Zakaj se nekateri načrtovani projekti – tudi tisti najvidnejši, kot je na primer Muzej na meji – zamikajo? Kako prestolnico kulture doživljajo mimoidoči, kakšno je stanje z napovedano infrastrukturo, zakaj obiskovalci bentijo nad uradno spletno stranjo, kako evropsko prestolnico zaznavajo Slovenci v Gorici, kako EPK čuti njen ambasador Alexander Gadjiev in kaj vse to pomeni za prihodnjo kulturo goriškega okolja? O tem tečejo misli in besede v oddaji, ki so jo pripravili Nataša Uršič, Eva Furlan, Larisa Dugar, Boštjan Simčič, Mateja Grebenjak in Simona Moličnik.
Mineva pol leta od odprtja Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici in Gorici. Dogodkov, koncertov, predstav in razstav je bilo ogromno. Med njimi tudi programskih presežkov, ki so obiskovalcem ponudili posebno, zapomljivo izkušnjo. Kaj ti pravijo o programu, kaj o tem, kako sta mesti zaživeli? Kako sploh zadostiti množici raznolikih pričakovanj? Zakaj se nekateri načrtovani projekti – tudi tisti najvidnejši, kot je na primer Muzej na meji – zamikajo? Kako prestolnico kulture doživljajo mimoidoči, kakšno je stanje z napovedano infrastrukturo, zakaj obiskovalci bentijo nad uradno spletno stranjo, kako evropsko prestolnico zaznavajo Slovenci v Gorici, kako EPK čuti njen ambasador Alexander Gadjiev in kaj vse to pomeni za prihodnjo kulturo goriškega okolja? O tem tečejo misli in besede v oddaji, ki so jo pripravili Nataša Uršič, Eva Furlan, Larisa Dugar, Boštjan Simčič, Mateja Grebenjak in Simona Moličnik.
V občini Ilirska Bistrica želijo pretežno neposeljeni del občine, v katerem leži vrsta že razglašenih območij varstva narave, povezati v park. Zavarovano območje bi poimenovali regijski park Snežnik. Park bi obsegal gozdnate predele občine in v manjšem deležu tudi trajna travišča. Pobudo so javnosti prvič predstavili pred nekaj dnevi in povedali, da je postopek še zelo na začetku. Da pa se že izdelujejo strokovne podlage in načrt upravljanja. Prva srečanja z občani in stroko bodo namreč že v jeseni.
V občini Ilirska Bistrica želijo pretežno neposeljeni del občine, v katerem leži vrsta že razglašenih območij varstva narave, povezati v park. Zavarovano območje bi poimenovali regijski park Snežnik. Park bi obsegal gozdnate predele občine in v manjšem deležu tudi trajna travišča. Pobudo so javnosti prvič predstavili pred nekaj dnevi in povedali, da je postopek še zelo na začetku. Da pa se že izdelujejo strokovne podlage in načrt upravljanja. Prva srečanja z občani in stroko bodo namreč že v jeseni.
Da je na 44. Melodijah morja in sonca slavil Dare Kaurič s pesmijo Kristalno jasno, najbrž že veste. Kaj pa vse ostale pesmi in vsi ostali izvajalci? In kaj so o vsakem od njih povedali voditelja Lorella Flego in Mario Galunič ter radijski komentatorji Armando Šturman, Matej Jevnišek in Gregor Stermecki? Tu je posnetek letošnjega festivala!
Da je na 44. Melodijah morja in sonca slavil Dare Kaurič s pesmijo Kristalno jasno, najbrž že veste. Kaj pa vse ostale pesmi in vsi ostali izvajalci? In kaj so o vsakem od njih povedali voditelja Lorella Flego in Mario Galunič ter radijski komentatorji Armando Šturman, Matej Jevnišek in Gregor Stermecki? Tu je posnetek letošnjega festivala!
Zakaj fašizem ni nikoli odšel? Na to vprašanje v svoji najnovejši knjigi esejev odgovarja eden najprepoznavnejših slovenskih intelektualcev, Marcel Štefančič jr. V njej poglobljeno in večplastno predstavi fašizem kot popolno orodje kapitalizma, kot učinkovit mehanizem za blaženje njegovih kriz. Danes ima fašizem nove obraze: Donalda Trumpa, populistična gibanja, neoliberalno politiko, retoriko jeze, sovraštva in delitve. Ključni medij tako rekoč viralnega širjenja fašističnih idej sta splet in umetna inteligenca. A pasivnost, opozarja avtor, ne bo dovolj, da bi vnovični pohod fašizma ustavili. Edina pot je organizirano, jasno in odločno antifašistično gibanje. Kaj pa Slovenija? Za zdaj, pravi Štefančič, še ostajamo "otok" – obkrožen z državami, kjer oblast prevzema ali že ima skrajna desnica. Knjigo 'Fašizem. Zakaj ni nikoli odšel – eseji o zlatih časih Trumpa, Mussolinija in Hitlerja' je Štefančič predstavil na večeru knjigarne Libris v Kopru.
Zakaj fašizem ni nikoli odšel? Na to vprašanje v svoji najnovejši knjigi esejev odgovarja eden najprepoznavnejših slovenskih intelektualcev, Marcel Štefančič jr. V njej poglobljeno in večplastno predstavi fašizem kot popolno orodje kapitalizma, kot učinkovit mehanizem za blaženje njegovih kriz. Danes ima fašizem nove obraze: Donalda Trumpa, populistična gibanja, neoliberalno politiko, retoriko jeze, sovraštva in delitve. Ključni medij tako rekoč viralnega širjenja fašističnih idej sta splet in umetna inteligenca. A pasivnost, opozarja avtor, ne bo dovolj, da bi vnovični pohod fašizma ustavili. Edina pot je organizirano, jasno in odločno antifašistično gibanje. Kaj pa Slovenija? Za zdaj, pravi Štefančič, še ostajamo "otok" – obkrožen z državami, kjer oblast prevzema ali že ima skrajna desnica. Knjigo 'Fašizem. Zakaj ni nikoli odšel – eseji o zlatih časih Trumpa, Mussolinija in Hitlerja' je Štefančič predstavil na večeru knjigarne Libris v Kopru.
Potem ko je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja juda Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja, je spet aktualno vprašanje zlorab v športu. Raziskav o tem je zelo malo, pravzaprav le ena, ki je nastala na Univerzi na Primorskem in ki je pokazala, da sta kar dve tretjini slovenskih športnikov v času kariere doživeli vsaj eno obliko nasilja. Pogovarjali smo se z dr. Majo Smrdu z Univerze na Primorskem, strokovnjakinjo s področja športne psihologije, ki je bila somentorica raziskave. Ta je bila objavljena leta 2023, v njej pa je sodelovalo 352 športnikov, članov Olimpijskega komiteja Slovenije. Raziskava temelji na mednarodno uveljavljenem vprašalniku CASES (Child Abuse in Sport: European Statistics). Udeleženci so anonimno poročali o svojih izkušnjah v športnem okolju do dopolnjenega 18. leta starosti. Rezultati so zgovorni – in skrb vzbujajoči. 59,1% športnikov se je soočalo vsaj z eno izmed izkušenj čustvenih zlorab. 55,1% športnikov se je soočalo s fizično zlorabo. Skoraj petina športnikov pa se je soočala vsaj z eno izmed izkušenj spolnih zlorab s stikom ali brez stika. Kam se lahko obrnejo tisti, ki bi potrebovali pomoč? Če se prepozna sum na zlorabo, pri sebi ali drugih, je več možnosti: prvi je anonimni portal Žvižgavka v okviru Olimpijskega komiteja Sloveinije, drugi je varuh športnikovih pravic, tretji pa inšpektorat za šport. Pomoč lahko športniki poiščejo tudi pri sekciji za športno psihologijo v okviru Društva psiholov Slovenije. Slika je simbolična.
Potem ko je več nekdanjih judoistk podalo prijavo zoper trenerja juda Marjana Fabjana zaradi domnevnih spolnih zlorab ter fizičnega in psihičnega nasilja, je spet aktualno vprašanje zlorab v športu. Raziskav o tem je zelo malo, pravzaprav le ena, ki je nastala na Univerzi na Primorskem in ki je pokazala, da sta kar dve tretjini slovenskih športnikov v času kariere doživeli vsaj eno obliko nasilja. Pogovarjali smo se z dr. Majo Smrdu z Univerze na Primorskem, strokovnjakinjo s področja športne psihologije, ki je bila somentorica raziskave. Ta je bila objavljena leta 2023, v njej pa je sodelovalo 352 športnikov, članov Olimpijskega komiteja Slovenije. Raziskava temelji na mednarodno uveljavljenem vprašalniku CASES (Child Abuse in Sport: European Statistics). Udeleženci so anonimno poročali o svojih izkušnjah v športnem okolju do dopolnjenega 18. leta starosti. Rezultati so zgovorni – in skrb vzbujajoči. 59,1% športnikov se je soočalo vsaj z eno izmed izkušenj čustvenih zlorab. 55,1% športnikov se je soočalo s fizično zlorabo. Skoraj petina športnikov pa se je soočala vsaj z eno izmed izkušenj spolnih zlorab s stikom ali brez stika. Kam se lahko obrnejo tisti, ki bi potrebovali pomoč? Če se prepozna sum na zlorabo, pri sebi ali drugih, je več možnosti: prvi je anonimni portal Žvižgavka v okviru Olimpijskega komiteja Sloveinije, drugi je varuh športnikovih pravic, tretji pa inšpektorat za šport. Pomoč lahko športniki poiščejo tudi pri sekciji za športno psihologijo v okviru Društva psiholov Slovenije. Slika je simbolična.
Jutri se bodo dogodkov osamosvojitvene vojne spomnili na Škofijah, kjer Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko z nekdanjmi pripadniki obalnega voda posebne enote milice pripravljajo pogovor, predstavitev fotoknjige in razstavo - poimenovano Med vojno in mirom. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z Jožkom Mezgcem in Štefanom Žugcem, ki sta bila aktivna v dogajanju pred 34 leti.
Jutri se bodo dogodkov osamosvojitvene vojne spomnili na Škofijah, kjer Policijsko veteransko društvo Sever za Primorsko in Notranjsko z nekdanjmi pripadniki obalnega voda posebne enote milice pripravljajo pogovor, predstavitev fotoknjige in razstavo - poimenovano Med vojno in mirom. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala z Jožkom Mezgcem in Štefanom Žugcem, ki sta bila aktivna v dogajanju pred 34 leti.
Kdor je moral v Italiji danes na pot, se je moral pripraviti na precejšen prometni kaos. Katja Kraševec, bodoča dijakinja novogoriške gimnazije, se vrača iz Neaplja.
Kdor je moral v Italiji danes na pot, se je moral pripraviti na precejšen prometni kaos. Katja Kraševec, bodoča dijakinja novogoriške gimnazije, se vrača iz Neaplja.
Turistična sezona se je začela. Del nje so tudi številni mladi, ki svoje prve zaslužke in delovne izkušnje iščejo na področju gostinstva in turizma. So pa tudi mladi, ki so to področje izbrali za svojo karierno pot. V naslednjih minutah bomo v družbi dijakinj Srednje šole Izola in študentov Fakultete za turistične študije - Turistice Univerze na Primorskem. Z nami bodo delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o delu v turizmu, o možnih smereh turističnega razvoja ter o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Turistična sezona se je začela. Del nje so tudi številni mladi, ki svoje prve zaslužke in delovne izkušnje iščejo na področju gostinstva in turizma. So pa tudi mladi, ki so to področje izbrali za svojo karierno pot. V naslednjih minutah bomo v družbi dijakinj Srednje šole Izola in študentov Fakultete za turistične študije - Turistice Univerze na Primorskem. Z nami bodo delili nekaj razmišljanj in osebnih mnenj o študiju, o delu v turizmu, o možnih smereh turističnega razvoja ter o položaju mladih, ki se izobražujejo v slovenski Istri. Z njimi se je pogovarjala Mateja Brežan.
Med glavnimi izzivi slovenske Istre poleti je tudi prometna obremenjenost. Na nekaterih odsekih redno nastajajo daljši zastoji, ki so večinoma posledica tranzitnega prometa proti Hrvaški. A ne vselej. Na cestah, sploh tistih, ki povezujejo mesta ob obali, na čelu kolon opažamo tudi kolesarje in skiroiste, čeprav skoraj vzporedno pelje t.i. Parencana. Nekaj več informacij o tem nam je dal inšpektor Policijske uprave Koper Peter Leban.
Med glavnimi izzivi slovenske Istre poleti je tudi prometna obremenjenost. Na nekaterih odsekih redno nastajajo daljši zastoji, ki so večinoma posledica tranzitnega prometa proti Hrvaški. A ne vselej. Na cestah, sploh tistih, ki povezujejo mesta ob obali, na čelu kolon opažamo tudi kolesarje in skiroiste, čeprav skoraj vzporedno pelje t.i. Parencana. Nekaj več informacij o tem nam je dal inšpektor Policijske uprave Koper Peter Leban.
Uroš Sovdat, ki ga je bovški občinski svet v vlogi nadzornega sveta podjetja Sončni Kanin sredi maja izbral za novega direktorja družbe, si je še pred podpisom pogodbe premislil. Nadzorniki oziroma svetniki se z dosedanjo direktorico Manuelo Božič Badalič, ki ji je mandat sicer potekel, dogovarjajo o podaljšanju. O smučišču Kanin so na zadnji izrednji seji prejšnji teden razpravljali občinski svetniki, ki so znova glasovali tudi o referendumu o nezaupnici županu Valterju Mlekužu. Po seji je odstopila direktorica občinske uprave Katarina Barbara Ostan Koren. Več o dogajanju na Bovškem z dopisnico iz Posočja Marišo Bizjak.
Uroš Sovdat, ki ga je bovški občinski svet v vlogi nadzornega sveta podjetja Sončni Kanin sredi maja izbral za novega direktorja družbe, si je še pred podpisom pogodbe premislil. Nadzorniki oziroma svetniki se z dosedanjo direktorico Manuelo Božič Badalič, ki ji je mandat sicer potekel, dogovarjajo o podaljšanju. O smučišču Kanin so na zadnji izrednji seji prejšnji teden razpravljali občinski svetniki, ki so znova glasovali tudi o referendumu o nezaupnici županu Valterju Mlekužu. Po seji je odstopila direktorica občinske uprave Katarina Barbara Ostan Koren. Več o dogajanju na Bovškem z dopisnico iz Posočja Marišo Bizjak.
V Furlaniji - Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?
V Furlaniji - Julijski krajini primanjkuje usposobljenih slovensko govorečih učiteljev in profesorjev. Dodatne ovire povzročajo težave pri priznavanju strokovnih nazivov in poklicnih kvalifikacij, pridobljenih v Sloveniji. O tem so razpravljali tudi na 4. deželni konferenci o zaščiti slovenske jezikovne manjšine v Italiji. Kakšne rešitve predlagajo?
26. maja, pred 90. leti, se je začela organizirana, sistemska vodooskrba slovenske Istre. Vodovod, po katerem je 26. maja 1935 prvič stekla voda iz izvira reke Rižane preko vodarne v Cepkih do takrat petih naselij, je zgradila italijanska država. Tudi po devetih desetletjih je voda iz reke Rižane glavni in edini vodni vir za štiri obmorske občine. A ta v pipe priteka po sodobnem, razvejanem, prek tisoč kilometrov obsežnem vodovodnem omrežju. Da v slovenski Istri pijemo dobro vodo, skrbi javno podjetje Rižanski vodovod Koper.
26. maja, pred 90. leti, se je začela organizirana, sistemska vodooskrba slovenske Istre. Vodovod, po katerem je 26. maja 1935 prvič stekla voda iz izvira reke Rižane preko vodarne v Cepkih do takrat petih naselij, je zgradila italijanska država. Tudi po devetih desetletjih je voda iz reke Rižane glavni in edini vodni vir za štiri obmorske občine. A ta v pipe priteka po sodobnem, razvejanem, prek tisoč kilometrov obsežnem vodovodnem omrežju. Da v slovenski Istri pijemo dobro vodo, skrbi javno podjetje Rižanski vodovod Koper.
S tridnevno konjeniško turo so minuli konec tedna na Goriškem uspešno zaključili projekt Lokalne akcijske skupine LAS V objemu sonca "Konjeniške poti". Z njim je Regijska razvojna agencija severne Primorske v sodelovanju s Konjeniškim društvom Soča, kmetijo Strgar z Banjšic in tremi lokalnimi skupnostmi nadgradila in razširila mrežo konjeniških poti na širšem Goriškem. Skupna vrednost projekta, ki se je začel oktobra 2023, znaša dobrih 58 tisoč evrov, od tega je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval nekaj manj kot 38 tisoč evrov.
S tridnevno konjeniško turo so minuli konec tedna na Goriškem uspešno zaključili projekt Lokalne akcijske skupine LAS V objemu sonca "Konjeniške poti". Z njim je Regijska razvojna agencija severne Primorske v sodelovanju s Konjeniškim društvom Soča, kmetijo Strgar z Banjšic in tremi lokalnimi skupnostmi nadgradila in razširila mrežo konjeniških poti na širšem Goriškem. Skupna vrednost projekta, ki se je začel oktobra 2023, znaša dobrih 58 tisoč evrov, od tega je Evropski kmetijski sklad za razvoj podeželja prispeval nekaj manj kot 38 tisoč evrov.
Program bo po odločitvi občine izvajal sežanski Inkubator, ki bo prihodnji teden objavil poziv podjetnikom, da pošljejo svoje podjetniške ideje in se potem tudi vključijo v inkubator. Na Kozini je na voljo osem pisarn in večji prostor za coworking. Podjetniki, ki že imajo razmeroma dobro razvito podjetniško idejo, bi lahko z delom začeli že v poletnih mesecih.
Program bo po odločitvi občine izvajal sežanski Inkubator, ki bo prihodnji teden objavil poziv podjetnikom, da pošljejo svoje podjetniške ideje in se potem tudi vključijo v inkubator. Na Kozini je na voljo osem pisarn in večji prostor za coworking. Podjetniki, ki že imajo razmeroma dobro razvito podjetniško idejo, bi lahko z delom začeli že v poletnih mesecih.
Novi poglavar Cerkve je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral papeško ime Leon XIV. Za papeža je bil izvoljen drugi dan konklava, kar je relativno hitro. Njegove prve besede po izvolitvi pred polnim trgom sv. Petra so bile: "Mir z vsemi vami". Kdo je novi papež, kaj sledi imenovanju in kakšni so odzivi, smo vprašali odgovornega urednika Janka Petrovca, dolgoletnega dopisnika RTV iz Rima in Vatikana. Foto: Reuters
Novi poglavar Cerkve je postal 69-letni ameriški kardinal Robert Francis Prevost, ki si je izbral papeško ime Leon XIV. Za papeža je bil izvoljen drugi dan konklava, kar je relativno hitro. Njegove prve besede po izvolitvi pred polnim trgom sv. Petra so bile: "Mir z vsemi vami". Kdo je novi papež, kaj sledi imenovanju in kakšni so odzivi, smo vprašali odgovornega urednika Janka Petrovca, dolgoletnega dopisnika RTV iz Rima in Vatikana. Foto: Reuters
Za Rimskokatoliško cerkev je napočil odločilen trenutek: zbor 133 kardinalov volivcev, torej vseh, ki še niso dopolnili 80 let, je vstopil v konklave. Kakšen je namen tega dogodka, je jasno vsem: izvolili bodo novega papeža. O tem, kdo lahko postane papež, katera imena imajo največ možnosti in kako se bo vse skupaj zavrtelo, smo se pogovarjali z našim odgovornim urednikom, prej dolgoletnim dopisnikom RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, Jankom Petrovcem.
Za Rimskokatoliško cerkev je napočil odločilen trenutek: zbor 133 kardinalov volivcev, torej vseh, ki še niso dopolnili 80 let, je vstopil v konklave. Kakšen je namen tega dogodka, je jasno vsem: izvolili bodo novega papeža. O tem, kdo lahko postane papež, katera imena imajo največ možnosti in kako se bo vse skupaj zavrtelo, smo se pogovarjali z našim odgovornim urednikom, prej dolgoletnim dopisnikom RTV Slovenija iz Rima in Vatikana, Jankom Petrovcem.
Letos mineva 80 let, odkar je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Proslava je potekala na Lavričevem trgu, slavnostna govornica pa je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob letošnjem okroglem jubileju so pripravili tudi posvet zgodovinarjev, ki so orisali širši kontekst ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije, njen pomen za Primorsko ter vpliv na kasnejši politični razvoj Slovenije. Prireditev je Občina Ajdovščina pripravila v sodelovanju z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, na njej pa so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Srečko Kosovel ter pevca Vlado Kreslin in Nina Kovšca.
Letos mineva 80 let, odkar je bila v Ajdovščini ustanovljena prva slovenska vlada po drugi svetovni vojni. Proslava je potekala na Lavričevem trgu, slavnostna govornica pa je bila predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič. Ob letošnjem okroglem jubileju so pripravili tudi posvet zgodovinarjev, ki so orisali širši kontekst ustanovitve prve Narodne vlade Slovenije, njen pomen za Primorsko ter vpliv na kasnejši politični razvoj Slovenije. Prireditev je Občina Ajdovščina pripravila v sodelovanju z domoljubnimi in veteranskimi organizacijami, na njej pa so nastopili Policijski orkester, Moški pevski zbor Srečko Kosovel ter pevca Vlado Kreslin in Nina Kovšca.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave niso bistveno vplivali na predvideno pokojninsko reformo, tako da bo ta z malenkostnimi spremembami že kmalu po praznikih romala na vlado, od tam pa nato v državni zbor. Naša država bo s tem izpolnila enega od pogojev za črpanje denarja iz mehanizma za odpornost in okrevanje, obenem pa zagotovila javno-finančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojnost pokojnin, zagotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so pripravili izhodišča za reformo in od koder prihaja tudi vodja pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta, Igor Feketija.
Pripombe in predlogi iz javne obravnave niso bistveno vplivali na predvideno pokojninsko reformo, tako da bo ta z malenkostnimi spremembami že kmalu po praznikih romala na vlado, od tam pa nato v državni zbor. Naša država bo s tem izpolnila enega od pogojev za črpanje denarja iz mehanizma za odpornost in okrevanje, obenem pa zagotovila javno-finančno vzdržnost pokojninskega sistema in dostojnost pokojnin, zagotavljajo na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, kjer so pripravili izhodišča za reformo in od koder prihaja tudi vodja pogajalske skupine Ekonomsko-socialnega sveta, Igor Feketija.
V začetku maja bo v Novi Gorici potekal drugi izmed štirih vrhuncev Evropske prestolnice kulture - Pohod prijateljstva. Gre za dogodek, ki se poklanja eni najmočnejših simbolnih zgodb tega prostora. Zgodovinar Robert Devetak bo v pogovoru z Natašo Uršič osvetlil, kako so Pohodi prijateljstva, ki so od leta 1976 povezovali Novo Gorico in Gorico, vplivali na sodelovanje med mestoma. V času, ko je železna zavesa še delila Evropo, so se tisoči - družine, mladina, posamezniki - podali na čezmejni pohod, ki je bil znan po tem, da na meji ni bilo potrebno pokazati dokumenta temveč le poseben kartonček. Po udeležbi so vrhunec doživeli leta 1985, ko se ga je udeležilo več kot devet tisoč ljudi.
V začetku maja bo v Novi Gorici potekal drugi izmed štirih vrhuncev Evropske prestolnice kulture - Pohod prijateljstva. Gre za dogodek, ki se poklanja eni najmočnejših simbolnih zgodb tega prostora. Zgodovinar Robert Devetak bo v pogovoru z Natašo Uršič osvetlil, kako so Pohodi prijateljstva, ki so od leta 1976 povezovali Novo Gorico in Gorico, vplivali na sodelovanje med mestoma. V času, ko je železna zavesa še delila Evropo, so se tisoči - družine, mladina, posamezniki - podali na čezmejni pohod, ki je bil znan po tem, da na meji ni bilo potrebno pokazati dokumenta temveč le poseben kartonček. Po udeležbi so vrhunec doživeli leta 1985, ko se ga je udeležilo več kot devet tisoč ljudi.