Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Avtor: Tjaša Škamperle
Pred dvema letoma so Novi Gorici skupaj z Gorico podelili naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Ob železniški postaji, kjer bo med obema Goricama zrasel t. i. EPK distrikt, se še nič ne dogaja. To območje naj bi po EKP-ju postalo novo somestje med Gorico in Novo Gorico ter osrednja zapuščina tega prestižnega evropskega naziva. O tem, kdaj bo slovesno odprtje, kako potekajo načrti v programskem delu, ki naj bi v 365 dneh pritegnili na Goriško milijon obiskovalcev, z Gorazdom Božičem, direktorjem zavoda GO!2025.
Pred dvema letoma so Novi Gorici skupaj z Gorico podelili naziv Evropska prestolnica kulture 2025. Ob železniški postaji, kjer bo med obema Goricama zrasel t. i. EPK distrikt, se še nič ne dogaja. To območje naj bi po EKP-ju postalo novo somestje med Gorico in Novo Gorico ter osrednja zapuščina tega prestižnega evropskega naziva. O tem, kdaj bo slovesno odprtje, kako potekajo načrti v programskem delu, ki naj bi v 365 dneh pritegnili na Goriško milijon obiskovalcev, z Gorazdom Božičem, direktorjem zavoda GO!2025.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Drugi tir med Divačo in Koprom gradijo dobro leto in pol. Do sedaj so izvajalci zagradili 15 kilometrov predorov, končana je škatlasta konstrukcija v dolini Glinščice, vidni so že stebri novega viadukta Gabrovica, tudi v vinjanski dolini gradijo viadukt. Uspšeno napredovanje projekta v gradbenem smislu gre tudi na račun miru ljudi, ki živijo v bližini gradbišč v štirih občinah: koprski, divaški, hrpeljsko - kozinski in sežanski. Do sedaj je bil dvakrat spremenjen investicijski program za eno večjih naložb v Sloveniji. Dovolj razlogov, da smo v studio povabili generalnega direktorja podjetja 2TDK,ki je investitor, Pavla Hevko. Z njim se pogovarjala Tjaša Škamperle.
Čeprav smo v zadnjih dneh dočakali zimsko vreme, je bil lanski december že šesti zaporedni nadpovprečno topel december po vrsti. Nadpovprečna je bila tudi višina padavin. Kmetovalci so bili po lanskem sušnem poletju tako zaskrbljeni še zaradi tople zime. Sredozemlje je vroča točka podnebne krize. Hitreje se bo segrevalo od drugih delov sveta, več bo suš. Med najbolj ogroženimi vrstami bo celo oljka. Prilagoditve v kmetijstvu pa so odvisne od posamezne regije, od ostrine podnebnih sprememb, sistemskih rešitev in od sposobnosti držav, da kmete pri prehodu finančno podprejo, v zadnji študiji med drugim ugotavlja skupina znanstvenikov Okoljskega inštituta nizozemske univerze Vrije. Eden od soavtorjev študije je dr. Žiga Malek. K pogovoru ga je povabila Lea Širok.
Čeprav smo v zadnjih dneh dočakali zimsko vreme, je bil lanski december že šesti zaporedni nadpovprečno topel december po vrsti. Nadpovprečna je bila tudi višina padavin. Kmetovalci so bili po lanskem sušnem poletju tako zaskrbljeni še zaradi tople zime. Sredozemlje je vroča točka podnebne krize. Hitreje se bo segrevalo od drugih delov sveta, več bo suš. Med najbolj ogroženimi vrstami bo celo oljka. Prilagoditve v kmetijstvu pa so odvisne od posamezne regije, od ostrine podnebnih sprememb, sistemskih rešitev in od sposobnosti držav, da kmete pri prehodu finančno podprejo, v zadnji študiji med drugim ugotavlja skupina znanstvenikov Okoljskega inštituta nizozemske univerze Vrije. Eden od soavtorjev študije je dr. Žiga Malek. K pogovoru ga je povabila Lea Širok.
V drugem krogu lokalnih volitev se bosta v nedeljo za županski stol v Mestni občini Nova Gorica pomerila Samo Turel, Gibanje Svoboda, in Klemen Miklavič, Goriška.si. V dosedanjih soočanjih smo novinarji kandidata veliko spraševali o tem, koliko gospodarskih con, stanovanj in delovnih mest bo Nova Gorica dobila v prihodnjih letih; bolj malo pa o, na videz, nepomembnih temah. Z njimi se soočajo družine, starejši, mladi in priseljenci. Nataši Uršič sta povedala tudi, kje bosta nadaljevala karieri, če ne bosta izvoljena za župana.
V drugem krogu lokalnih volitev se bosta v nedeljo za županski stol v Mestni občini Nova Gorica pomerila Samo Turel, Gibanje Svoboda, in Klemen Miklavič, Goriška.si. V dosedanjih soočanjih smo novinarji kandidata veliko spraševali o tem, koliko gospodarskih con, stanovanj in delovnih mest bo Nova Gorica dobila v prihodnjih letih; bolj malo pa o, na videz, nepomembnih temah. Z njimi se soočajo družine, starejši, mladi in priseljenci. Nataši Uršič sta povedala tudi, kje bosta nadaljevala karieri, če ne bosta izvoljena za župana.
V občini Kanal ob Soči bo o županu ali županji odločil drugi krog med kandidatoma Tino Gerbec, dozdajšnjo županjo iz vrst Socialnih demokratov, in Miho Steglom, ki ga predlaga njegova Lista z vizijo in skupina volivcev. Že v prvem krogu je bilo med obema tekmecema zelo tesno, z razliko manj od odstotne točke ali vsega 27 glasov v prid dozdajšnji županji. Tako da se obeta in napoveduje napet dvoboj tudi na nedeljski končni odločitvi za župansko mesto. Soočenje med obema kandidatoma je v novogoriškem studiu pripravil Valter Pregelj.
V občini Kanal ob Soči bo o županu ali županji odločil drugi krog med kandidatoma Tino Gerbec, dozdajšnjo županjo iz vrst Socialnih demokratov, in Miho Steglom, ki ga predlaga njegova Lista z vizijo in skupina volivcev. Že v prvem krogu je bilo med obema tekmecema zelo tesno, z razliko manj od odstotne točke ali vsega 27 glasov v prid dozdajšnji županji. Tako da se obeta in napoveduje napet dvoboj tudi na nedeljski končni odločitvi za župansko mesto. Soočenje med obema kandidatoma je v novogoriškem studiu pripravil Valter Pregelj.
V Sežani se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila inženir gozdarstva Andrej Sila, ki je v prvem krogu prejel dobrih 34 odstotkov glasov in v drugi krog vstopa s podporo koalicijskih strank, ter kamnoseški mojster Jernej Bortolato, ki je prejel dobrih 21 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V Sežani se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila inženir gozdarstva Andrej Sila, ki je v prvem krogu prejel dobrih 34 odstotkov glasov in v drugi krog vstopa s podporo koalicijskih strank, ter kamnoseški mojster Jernej Bortolato, ki je prejel dobrih 21 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Tudi Ilirska Bistrica je med občinami, kjer še čakajo, kdo bo naslednja štiri leta sedel na županskem stolčku. V drugem krogu se bodo volivci odločali med dr. Gregorjem Kovačičem, ki so mu v prvem krogu namenili 45 odstotkov glasov, in sedanjim županom Emilom Rojcem, ki je dobil slabih 38 odstotkov njihovijh glasov. O izzivih, ki so pred občino, ter njenih potencialih se je s kandidatoma pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Tudi Ilirska Bistrica je med občinami, kjer še čakajo, kdo bo naslednja štiri leta sedel na županskem stolčku. V drugem krogu se bodo volivci odločali med dr. Gregorjem Kovačičem, ki so mu v prvem krogu namenili 45 odstotkov glasov, in sedanjim županom Emilom Rojcem, ki je dobil slabih 38 odstotkov njihovijh glasov. O izzivih, ki so pred občino, ter njenih potencialih se je s kandidatoma pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Piranska občina bo v nedeljo dobila novega župana. Aktualni Đenio Zadković namreč ni uspel prepričati volivk in volivcev, da bi mu zaupali še en mandat. V drugem krogu se bosta tako pomerila Gašpar Gašpar Mišič in Andrej Korenika. Oba kandidirata s svojima listama. In oba sta že v preteklosti kandidirala za župana Občine Piran. V prvem krogu je Mišič tesno, le za 89 glasov prehitel Koreniko. V soočenju pred drugim krogom, ki ga je pripravila Lea Širok, bosta med drugim odgovarjala tudi na vprašanja o morebitnih bodočih koalicijah in sodelovanju v občinskem svetu.
Piranska občina bo v nedeljo dobila novega župana. Aktualni Đenio Zadković namreč ni uspel prepričati volivk in volivcev, da bi mu zaupali še en mandat. V drugem krogu se bosta tako pomerila Gašpar Gašpar Mišič in Andrej Korenika. Oba kandidirata s svojima listama. In oba sta že v preteklosti kandidirala za župana Občine Piran. V prvem krogu je Mišič tesno, le za 89 glasov prehitel Koreniko. V soočenju pred drugim krogom, ki ga je pripravila Lea Širok, bosta med drugim odgovarjala tudi na vprašanja o morebitnih bodočih koalicijah in sodelovanju v občinskem svetu.
V Divači se bosta za mesto župana v drugem krogu pomerila dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki so ji volivci v prvem krogu namenili 34 odstotkov glasov in podjetnik, novinec na političnem parketu Robert De Lucia, ki je prejel slabih 38 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
V Divači se bosta za mesto župana v drugem krogu pomerila dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki so ji volivci v prvem krogu namenili 34 odstotkov glasov in podjetnik, novinec na političnem parketu Robert De Lucia, ki je prejel slabih 38 odstotkov glasov. Z njima se je pogovarjala Vesna Potočar Godnič.
Na vrsti je soočenje kandidatov za župana Izole. Za to funkcijo se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Milan Bogatič, kandidat Gibanja Svoboda, ki je v 1. krogu volitev dobil 36,42 odstotka glasov, ter neodvisni kandidat Danilo Markočič, aktualni izolski župan, ki je dobil 25,90 odstotka glasov. Z njima se bo pogovarjala Jasna Preskar.
Na vrsti je soočenje kandidatov za župana Izole. Za to funkcijo se bosta prihodnjo nedeljo pomerila Milan Bogatič, kandidat Gibanja Svoboda, ki je v 1. krogu volitev dobil 36,42 odstotka glasov, ter neodvisni kandidat Danilo Markočič, aktualni izolski župan, ki je dobil 25,90 odstotka glasov. Z njima se bo pogovarjala Jasna Preskar.
V drugem krogu županskih volitev se bosta to nedeljo v Brdih pomerila Karlo Peršolja, ki kandidira s podpisi volilcev, in aktualni župan Franc Mužič, ki ga podpirata Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. V tej občini sta osrednji gospodarski panogi turizem in kmetijstvo. Nataša Uršič bo na soočenju med drugim oba kandidata vprašala, kako vidita razvoj obeh dejavnosti v prihodnjem desetletju.
V drugem krogu županskih volitev se bosta to nedeljo v Brdih pomerila Karlo Peršolja, ki kandidira s podpisi volilcev, in aktualni župan Franc Mužič, ki ga podpirata Gibanje Svoboda in Socialni demokrati. V tej občini sta osrednji gospodarski panogi turizem in kmetijstvo. Nataša Uršič bo na soočenju med drugim oba kandidata vprašala, kako vidita razvoj obeh dejavnosti v prihodnjem desetletju.
Mariša Bizjak bo v naslednjih 15 minutah o programu za prihodnja štiri leta izprašala Otona Bratuža, SDS, ki je v prvem krogu dosegel najboljši izid - dobrih 2000 glasov oz. 38,59 %, in Alena Červa, SD, ki je za njim zaostal tri odstotke oz. prejel 168 glasov manj. Obe stranki sta sicer v 22-članskem občinskem svetu dobili največ - vsaka po 5 svetnikov.
Mariša Bizjak bo v naslednjih 15 minutah o programu za prihodnja štiri leta izprašala Otona Bratuža, SDS, ki je v prvem krogu dosegel najboljši izid - dobrih 2000 glasov oz. 38,59 %, in Alena Červa, SD, ki je za njim zaostal tri odstotke oz. prejel 168 glasov manj. Obe stranki sta sicer v 22-članskem občinskem svetu dobili največ - vsaka po 5 svetnikov.
V občini Cerkno se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila zdajšnji župan in neodvisni kandidat, 38-letni Gašper Uršič, ter kandidatka Gibanja Svoboda, 45-letna Urška Lahajnar Ubajiogu. Med najpomembnejšimi projekti prihodnjega županskega mandata sta selitev zdravstvene postaje v staro upravno stavbo Ete, ki jo je občina pred leti kupila prav za namen zdravstva, in ureditev komunalne infrastrukture. Stališča do najbolj aktualnih in perečih vprašanj v občini, ki šteje 4.500 prebivalcev, sta kandidata soočila v pogovoru z Nino Brus.
V občini Cerkno se bosta v drugem krogu županskih volitev pomerila zdajšnji župan in neodvisni kandidat, 38-letni Gašper Uršič, ter kandidatka Gibanja Svoboda, 45-letna Urška Lahajnar Ubajiogu. Med najpomembnejšimi projekti prihodnjega županskega mandata sta selitev zdravstvene postaje v staro upravno stavbo Ete, ki jo je občina pred leti kupila prav za namen zdravstva, in ureditev komunalne infrastrukture. Stališča do najbolj aktualnih in perečih vprašanj v občini, ki šteje 4.500 prebivalcev, sta kandidata soočila v pogovoru z Nino Brus.
V občini Ilirska Bistrica, po površini drugi največji občini v Sloveniji, bodo občanke in občani lahko izbirali med štirimi kandidati za župana. Aktualni župan Emil Rojc se v boj za svoj četrti mandat podaja s svojo, Povezovalno listo. Dušan Grbec, aktualni podžupan, kandidira drugič, tudi tokrat s podporo stranke SDS. Nekdanji poslanec in občinski svetnik Andrej Černigoj je kandidat stranke NSi. Novinec na političnem parketu je Gregor Kovačič, ki se za župana poteguje skupaj z neodvisno listo Gremo! Pred mikrofon jih je povabila Barbara Kampos.
V občini Ilirska Bistrica, po površini drugi največji občini v Sloveniji, bodo občanke in občani lahko izbirali med štirimi kandidati za župana. Aktualni župan Emil Rojc se v boj za svoj četrti mandat podaja s svojo, Povezovalno listo. Dušan Grbec, aktualni podžupan, kandidira drugič, tudi tokrat s podporo stranke SDS. Nekdanji poslanec in občinski svetnik Andrej Černigoj je kandidat stranke NSi. Novinec na političnem parketu je Gregor Kovačič, ki se za župana poteguje skupaj z neodvisno listo Gremo! Pred mikrofon jih je povabila Barbara Kampos.
Še nekaj dni nas loči od letošnjih lokalnih volitev. V večini od 212 občin je število kandidatov tako za občinske svete, kot za župane, sicer manjše od zadnjih in predzadnjih volitev, a to ne velja za Občino Piran. Tam se za županski stolček poteguje kar 13 kandidatov. Med njimi so tudi zdajšnji župan, podžupanja, nekdanji podžupan in dva občinska svetnika. Še dva kandidata se za to mesto potegujeta drugič, nekaj pa je takšnih, ki nimajo izkušenj v lokalni politiki. Tudi tokrat se tako obeta drugi županski krog. Za sedeže v 25-članskem občinskem svetu, od katerih trije pripadajo italijanski narodni skupnosti, se kandidati potegujejo na 16 listah. Kako bi 11 od 13 županskih kandidatov, ki so se odzvali našemu vabilu, reševalo nekatere pereče in dolgotrajne težave občine, pa boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok. Foto: Radio Koper/Lea Širok
Še nekaj dni nas loči od letošnjih lokalnih volitev. V večini od 212 občin je število kandidatov tako za občinske svete, kot za župane, sicer manjše od zadnjih in predzadnjih volitev, a to ne velja za Občino Piran. Tam se za županski stolček poteguje kar 13 kandidatov. Med njimi so tudi zdajšnji župan, podžupanja, nekdanji podžupan in dva občinska svetnika. Še dva kandidata se za to mesto potegujeta drugič, nekaj pa je takšnih, ki nimajo izkušenj v lokalni politiki. Tudi tokrat se tako obeta drugi županski krog. Za sedeže v 25-članskem občinskem svetu, od katerih trije pripadajo italijanski narodni skupnosti, se kandidati potegujejo na 16 listah. Kako bi 11 od 13 županskih kandidatov, ki so se odzvali našemu vabilu, reševalo nekatere pereče in dolgotrajne težave občine, pa boste slišali v oddaji, ki jo je pripravila Lea Širok. Foto: Radio Koper/Lea Širok
Tudi občina Cerkno demografsko nazaduje. Število prebivalcev se je v minulih desetih letih zmanjšalo za 250 na skupno približno 4.500. Letni proračun v višini nekaj več kot šest milijonov evrov ne zadošča, da bi občina sama financirala večje naložbe. Med najbolj pomembnimi so selitev zdravstvene postaje, gradnja novega vrtca in komunalna infrastruktura. Za župana oziroma županjo občine Cerkno se potegujejo štiri imena. Več pa v prispevku Nine Brus.
Tudi občina Cerkno demografsko nazaduje. Število prebivalcev se je v minulih desetih letih zmanjšalo za 250 na skupno približno 4.500. Letni proračun v višini nekaj več kot šest milijonov evrov ne zadošča, da bi občina sama financirala večje naložbe. Med najbolj pomembnimi so selitev zdravstvene postaje, gradnja novega vrtca in komunalna infrastruktura. Za župana oziroma županjo občine Cerkno se potegujejo štiri imena. Več pa v prispevku Nine Brus.
Ajdovci bodo na tokratnih županskih volitvah izbirali med štirimi kandidati. Poleg aktualnega župana Tadeja Beočanina iz SD kandidirajo še: nekdanji župan Marjan Poljšak kot kandidat Socialistične partije Slovenije, svetnik Jožko Premrn iz NSi in novinka Nada Pirjevec iz Gibanja Svoboda. Beočanin je pred štirimi leti z izzivalcema pometel v prvem krogu, kako bo letos, bo znano v nedeljo. Več Karin Zorn Čebokli.
Ajdovci bodo na tokratnih županskih volitvah izbirali med štirimi kandidati. Poleg aktualnega župana Tadeja Beočanina iz SD kandidirajo še: nekdanji župan Marjan Poljšak kot kandidat Socialistične partije Slovenije, svetnik Jožko Premrn iz NSi in novinka Nada Pirjevec iz Gibanja Svoboda. Beočanin je pred štirimi leti z izzivalcema pometel v prvem krogu, kako bo letos, bo znano v nedeljo. Več Karin Zorn Čebokli.
Na Kobariškem bo zmagovalec letošnjih lokalnih volitev znan že v prvem krogu, saj se za župansko mesto potegujeta le dva kandidata, oba s svojo neodvisno listo, in sicer aktualni župan Marko Matajurc in nekdanji župan Robert Kavčič, ki se je za kandidaturo odločil v zadnjem trenutku. Kavčič je pred štirimi leti sicer vodil v prvem krogu, a nato le za dobra dva odstotka izgubil v drugem krogu. Z njima se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Na Kobariškem bo zmagovalec letošnjih lokalnih volitev znan že v prvem krogu, saj se za župansko mesto potegujeta le dva kandidata, oba s svojo neodvisno listo, in sicer aktualni župan Marko Matajurc in nekdanji župan Robert Kavčič, ki se je za kandidaturo odločil v zadnjem trenutku. Kavčič je pred štirimi leti sicer vodil v prvem krogu, a nato le za dobra dva odstotka izgubil v drugem krogu. Z njima se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Občino Postojna bo tudi v naslednjih štirih letih vodil Igor Marentič. Je edini kandidat za župana, kar razume kot nagrado za delo v dveh zaporednih mandatih. V njegovem tretjem mandatu želi še posebej poskrbeti za mlade. V osmih letih se ni odrekel glasbi, za katero pravi, da je »aspirin« njegovega življenja. Z Igorjem Marentičem se je pogovarjala Barbara Kampos.
Občino Postojna bo tudi v naslednjih štirih letih vodil Igor Marentič. Je edini kandidat za župana, kar razume kot nagrado za delo v dveh zaporednih mandatih. V njegovem tretjem mandatu želi še posebej poskrbeti za mlade. V osmih letih se ni odrekel glasbi, za katero pravi, da je »aspirin« njegovega življenja. Z Igorjem Marentičem se je pogovarjala Barbara Kampos.
V občini Hrpelje - Kozina bo izid lokalnih volitev znan na volilno nedeljo, 20. novembra. Kandidata sta namreč dva. Aktualna župana Saša Likavec Svetelšek, ki pravi, da jo je k ponovni kandidaturi nagovorila dobra ekipa v občinski upravi, in Vasja Ivančič, ki je vpogled v občinsko politiko dobil kot občinski svetnik. Občina, skozi katero poteka glavna prometna žila med Italijo in Hrvaško, po kateri gradijo drugi tir in ki se sooča s problemom pomanjkanja družinskega zdravnika, je še vedno atraktivna tudi za novograditelje oziroma priseljence od drugod. Kako se soočiti z izivi, je kandidata spraševala Tjaša Škamperle.
V občini Hrpelje - Kozina bo izid lokalnih volitev znan na volilno nedeljo, 20. novembra. Kandidata sta namreč dva. Aktualna župana Saša Likavec Svetelšek, ki pravi, da jo je k ponovni kandidaturi nagovorila dobra ekipa v občinski upravi, in Vasja Ivančič, ki je vpogled v občinsko politiko dobil kot občinski svetnik. Občina, skozi katero poteka glavna prometna žila med Italijo in Hrvaško, po kateri gradijo drugi tir in ki se sooča s problemom pomanjkanja družinskega zdravnika, je še vedno atraktivna tudi za novograditelje oziroma priseljence od drugod. Kako se soočiti z izivi, je kandidata spraševala Tjaša Škamperle.
V občini Šempeter-Vrtojba sta župana Milana Turka, ki se podaja v tekmo za četrti mandat, izzvala dva Vrtojbenca - Sara Krošelj iz vrst SD-ja in Rok Filipič kot kandidat Gibanja Svoboda. Z župansko kandidatko in kandidatoma se je pogovarjala Eva Furlan.
V občini Šempeter-Vrtojba sta župana Milana Turka, ki se podaja v tekmo za četrti mandat, izzvala dva Vrtojbenca - Sara Krošelj iz vrst SD-ja in Rok Filipič kot kandidat Gibanja Svoboda. Z župansko kandidatko in kandidatoma se je pogovarjala Eva Furlan.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Radio je zaradi svoje narave prvi, ki lahko objavi novico. Zato bo kot medij vedno aktualen. Aktualno je oddaja, v kateri se novinarji z gosti poglobijo v ozadja dogajanja in novic. Je čas, ko prvo informacijo dopolnimo z dodatnim vedenjem, mnenji, komentarji. Dogajanje v svetu, Sloveniji, Kopru ali v Bovcu, "aktualno" si ne postavlja meja.
Za vodenje vipavske občine se na tokratnih lokalnih volitvah potegujeta dva kandidata. Poleg aktualnega župana Gorana Kodelje, se v tekmo podaja še aktualni občinski svetnik stranke SDS Anton Lavrenčič. Oba kandidirata kot neodvisna kandidata. Prispevek Karin Zorn Čebokli.
Za vodenje vipavske občine se na tokratnih lokalnih volitvah potegujeta dva kandidata. Poleg aktualnega župana Gorana Kodelje, se v tekmo podaja še aktualni občinski svetnik stranke SDS Anton Lavrenčič. Oba kandidirata kot neodvisna kandidata. Prispevek Karin Zorn Čebokli.
Primorska medija, Radio Koper in časnik Primorske novice, sta v zadnjem tednu pred dokončnim obračunom na voliščih pripravila soočenje z obema predsedniškima kandidatoma, Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem. V ospredju pogovora, ki sta ga vodila odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko in odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin, so seveda bile primorske teme.
Primorska medija, Radio Koper in časnik Primorske novice, sta v zadnjem tednu pred dokončnim obračunom na voliščih pripravila soočenje z obema predsedniškima kandidatoma, Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem. V ospredju pogovora, ki sta ga vodila odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko in odgovorni urednik Primorskih novic Denis Sabadin, so seveda bile primorske teme.
V občini Renče-Vogrsko, ki je najmlajša med šestimi lokalnimi skupnostmi na ožjem Goriškem, lahko volivci tokrat izbirajo med tremi županskimi kandidati. Pred štirimi leti se jih je v župansko tekmo spustila peterica, tokrat pa bosta aktualnemu županu Tariku Žigonu poskušala nov mandat odvzeti občinska svetnika Borut Zorn iz Gibanja Svoboda in Socialni demokrat Aleš Furlan. Prvi je v občinskem svetu glas opozicije, drugi pa je bil do razrešitve s podžupanskega mesta županov podpornik. Več v prispevku Valterja Preglja.
V občini Renče-Vogrsko, ki je najmlajša med šestimi lokalnimi skupnostmi na ožjem Goriškem, lahko volivci tokrat izbirajo med tremi županskimi kandidati. Pred štirimi leti se jih je v župansko tekmo spustila peterica, tokrat pa bosta aktualnemu županu Tariku Žigonu poskušala nov mandat odvzeti občinska svetnika Borut Zorn iz Gibanja Svoboda in Socialni demokrat Aleš Furlan. Prvi je v občinskem svetu glas opozicije, drugi pa je bil do razrešitve s podžupanskega mesta županov podpornik. Več v prispevku Valterja Preglja.
V občini Idrija se za županski mandat potegujejo trije kandidati. Zdajšnji župan Tomaž Vencelj s podporo Liste Krajevnih skupnosti, zdajšnji podžupan Branko Lapajne s podporo stranke SD in odvetnica Vesna Fašink, članica Gibanja Svoboda s podporo liste Odgovorni za občino Idrija. Vprašali smo jih o tem, katera področja je občina v minulem desetletju zanemarila, o tem, kako zaustaviti odseljevanje mladih in o tem, zakaj Idriji na področju turizma ne uspe veliki preboj. Vse tri je pred mikrofon povabila Nina Brus.
V občini Idrija se za županski mandat potegujejo trije kandidati. Zdajšnji župan Tomaž Vencelj s podporo Liste Krajevnih skupnosti, zdajšnji podžupan Branko Lapajne s podporo stranke SD in odvetnica Vesna Fašink, članica Gibanja Svoboda s podporo liste Odgovorni za občino Idrija. Vprašali smo jih o tem, katera področja je občina v minulem desetletju zanemarila, o tem, kako zaustaviti odseljevanje mladih in o tem, zakaj Idriji na področju turizma ne uspe veliki preboj. Vse tri je pred mikrofon povabila Nina Brus.
Na Bovškem bodo volivci imeli letos več izbire, saj bodo lahko izbirali med štirimi županskimi kandidati; nazadnje jih je bilo toliko leta 2010. Tokratni izzivalci aktualnega župana Valterja Mlekuža bodo že večkratni kandidat Siniša Germovšek, občinski svetnik Adis Hrovat in novinec Kristjan Omerović. Za 12-članski svet kandidira 71 kandidatov pri 9 listah in strankah. Prispevek je pripravila Mariša Bizjak.
Na Bovškem bodo volivci imeli letos več izbire, saj bodo lahko izbirali med štirimi županskimi kandidati; nazadnje jih je bilo toliko leta 2010. Tokratni izzivalci aktualnega župana Valterja Mlekuža bodo že večkratni kandidat Siniša Germovšek, občinski svetnik Adis Hrovat in novinec Kristjan Omerović. Za 12-članski svet kandidira 71 kandidatov pri 9 listah in strankah. Prispevek je pripravila Mariša Bizjak.
V občini Sežana se za župana poteguje 6 kandidatov. Najpogostejši očitki izzivalcev aktualnega župana se nanašajo na prepočasen razvoj občine. Med izzivalci Davida Škabarja, ki se je odločil, da bo kandidiral še za en mandat, je tudi tokrat kot pred štirimi leti Andrej Sila, ki mu je na zadnjih lokalnih volitvah v drugem krogu župansko mesto ušlo za 200 glasov. Prestavitev je pripravila Vesna Potočar Godnič.
V občini Sežana se za župana poteguje 6 kandidatov. Najpogostejši očitki izzivalcev aktualnega župana se nanašajo na prepočasen razvoj občine. Med izzivalci Davida Škabarja, ki se je odločil, da bo kandidiral še za en mandat, je tudi tokrat kot pred štirimi leti Andrej Sila, ki mu je na zadnjih lokalnih volitvah v drugem krogu župansko mesto ušlo za 200 glasov. Prestavitev je pripravila Vesna Potočar Godnič.
V občini Kanal ob Soči se na tretjih lokalnih volitvah zapovrstjo podajajo v župansko tekmo trije kandidati. Aktualni županji Tini Gerbec, Socialni demokrati, bosta drugi mandat poskušala odvzeti novinca v lokalni politiki - komercialist in predsednik lokalnega odbora Slovenske demokratske stranke Ermin Hvalica ter podjetnik in okoljski aktivist Miha Stegel, ki kandidira s podpisi volivcev. Več o županskih kandidatih v kanalski občini pa v prispevku Valterja Preglja.
V občini Kanal ob Soči se na tretjih lokalnih volitvah zapovrstjo podajajo v župansko tekmo trije kandidati. Aktualni županji Tini Gerbec, Socialni demokrati, bosta drugi mandat poskušala odvzeti novinca v lokalni politiki - komercialist in predsednik lokalnega odbora Slovenske demokratske stranke Ermin Hvalica ter podjetnik in okoljski aktivist Miha Stegel, ki kandidira s podpisi volivcev. Več o županskih kandidatih v kanalski občini pa v prispevku Valterja Preglja.
V Komenski občini se za mesto župana potegujeta dva kandidata. Poleg aktualnega župana Erika Modica, ki nastopa kot neodvisni kandidat, se za županski stolček poteguje tudi podjetnik Bojan Žlebnik, kandidat stranke Gibanje Svoboda. Vesna Potočar Godnič.
V Komenski občini se za mesto župana potegujeta dva kandidata. Poleg aktualnega župana Erika Modica, ki nastopa kot neodvisni kandidat, se za županski stolček poteguje tudi podjetnik Bojan Žlebnik, kandidat stranke Gibanje Svoboda. Vesna Potočar Godnič.
Danes je praznik - dan reformacije. Pri nas ga obeležujemo od leta 1992 - torej 30 let. 31.oktobra se spomninjamo, zakaj se je reformacija pred več kot 500 leti začela. Na današnji dan leta 1517 so ljudje lahko prvič prebrali besedilo Martina Luthra o prenovi katoliške cerkve. To je bil čas nastanka evangeličanske cerkve. V Sloveniji letos obeležujemo 100 letnico ustanovitve samostojnega evangeličanskega seniorata. O pomenu reformacije, Primrožu Trubarju in evangeličanske cerkve pri nas - tudi na Primorskem, se bomo pogovarjali z nekdanjim inšpektorjem v cerkvi Andrejem Pitakom.
Danes je praznik - dan reformacije. Pri nas ga obeležujemo od leta 1992 - torej 30 let. 31.oktobra se spomninjamo, zakaj se je reformacija pred več kot 500 leti začela. Na današnji dan leta 1517 so ljudje lahko prvič prebrali besedilo Martina Luthra o prenovi katoliške cerkve. To je bil čas nastanka evangeličanske cerkve. V Sloveniji letos obeležujemo 100 letnico ustanovitve samostojnega evangeličanskega seniorata. O pomenu reformacije, Primrožu Trubarju in evangeličanske cerkve pri nas - tudi na Primorskem, se bomo pogovarjali z nekdanjim inšpektorjem v cerkvi Andrejem Pitakom.
Za prvo mesto v Občini Miren-Kostanjevica z osmimi krajevnimi skupnosti, ki združujejo tako Vipavsko dolino kot Kras, se potegujeta dva kandidata. Pred osmimi leti sta se že soočila, letos tekmo ponavljata. To sta trenutni župan Mauricij Humar, ki nastopa s svojo listo, ter Primož Nemec iz vrst SD-ja. Z njima se je pogovarjala Eva Furlan.
Za prvo mesto v Občini Miren-Kostanjevica z osmimi krajevnimi skupnosti, ki združujejo tako Vipavsko dolino kot Kras, se potegujeta dva kandidata. Pred osmimi leti sta se že soočila, letos tekmo ponavljata. To sta trenutni župan Mauricij Humar, ki nastopa s svojo listo, ter Primož Nemec iz vrst SD-ja. Z njima se je pogovarjala Eva Furlan.
Eno odmevnejših menjav občinske oblasti je pred štirimi leti doživela mestna občina Koper. Boris Popovič se je po 16 letih poslovil z Verdijeve ulice, zamenjal ga je Aleš Bržan. Oba kandidirata znova. Poleg njiju se za mesto župana ozirioma županje poteguje še pet kandidatov oziroma kandidatka. V studiu Hendrix na našem radiu so prvič v tej kampanji sedli za skupno mizo. Pogovor je vodila Tjaša Škamperle.
Eno odmevnejših menjav občinske oblasti je pred štirimi leti doživela mestna občina Koper. Boris Popovič se je po 16 letih poslovil z Verdijeve ulice, zamenjal ga je Aleš Bržan. Oba kandidirata znova. Poleg njiju se za mesto župana ozirioma županje poteguje še pet kandidatov oziroma kandidatka. V studiu Hendrix na našem radiu so prvič v tej kampanji sedli za skupno mizo. Pogovor je vodila Tjaša Škamperle.
Občina Pivka bo dobila starega novega župana, to je že jasno, saj je Robert Smrdelj edini vložil kandidaturo. To bo že njegov sedmi mandat, župan je od leta 1998. Kaj pravi o omejevanju županskih mandatov, o projektih, ki si jih želi še realizirati, o sodelovanju s civilno družbo. Z njim se je pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Občina Pivka bo dobila starega novega župana, to je že jasno, saj je Robert Smrdelj edini vložil kandidaturo. To bo že njegov sedmi mandat, župan je od leta 1998. Kaj pravi o omejevanju županskih mandatov, o projektih, ki si jih želi še realizirati, o sodelovanju s civilno družbo. Z njim se je pogovarjala Mateja Rolih Maglica.
Za župansko mesto v Novi Gorici se bo na lokalnih volitvah potegovalo pet kandidatov in ena kandidatka. Pet večjih strank - Nsi, SDS, Levica, SD in Gibanje Svoboda imajo svojega kandidata; edini, ki se v bitko podaja s podpisi volivcev, je aktualni župan Klemen Miklavič. Njegovi izzivalci so Anton Harej, Damjana Pavlica, Andrej Pelicon in Samo Turel. Na Radiu Koper smo soočili vseh šest in jim zastavili vprašanja, ki so trenutno aktualna v novogoriški mestni občini in tista, ki bodo v tem mandatu pomembno vplivala na življenje občanov. Soočenje je vodila Nataša Uršič.
Za župansko mesto v Novi Gorici se bo na lokalnih volitvah potegovalo pet kandidatov in ena kandidatka. Pet večjih strank - Nsi, SDS, Levica, SD in Gibanje Svoboda imajo svojega kandidata; edini, ki se v bitko podaja s podpisi volivcev, je aktualni župan Klemen Miklavič. Njegovi izzivalci so Anton Harej, Damjana Pavlica, Andrej Pelicon in Samo Turel. Na Radiu Koper smo soočili vseh šest in jim zastavili vprašanja, ki so trenutno aktualna v novogoriški mestni občini in tista, ki bodo v tem mandatu pomembno vplivala na življenje občanov. Soočenje je vodila Nataša Uršič.
Na tokratnih lokalnih volitvah se bo za župana Izole in izolski občinski svet potegovalo 6 kandidatov in 12 list. To je manj kot pred štirimi leti, ko je bilo kandidatov kar deset, list pa 17. Polovica kandidatov se razglaša za neodvisne, trije kandidirajo drugič zapored, med njimi tudi aktualni župan, za najvišjo občinsko funkcijo se potegujeta dve ženski. Za županjo ali župana Izole kandidirajo: Romina Kralj, Mojca Mahajnc, Mitja Kobal, Milan Bogatič, Vasilij Žbogar in Danilo Markočič. Njihove izkušnje, programe in poglede na razmere v občini bo predstavila Jasna Preskar.
Na tokratnih lokalnih volitvah se bo za župana Izole in izolski občinski svet potegovalo 6 kandidatov in 12 list. To je manj kot pred štirimi leti, ko je bilo kandidatov kar deset, list pa 17. Polovica kandidatov se razglaša za neodvisne, trije kandidirajo drugič zapored, med njimi tudi aktualni župan, za najvišjo občinsko funkcijo se potegujeta dve ženski. Za županjo ali župana Izole kandidirajo: Romina Kralj, Mojca Mahajnc, Mitja Kobal, Milan Bogatič, Vasilij Žbogar in Danilo Markočič. Njihove izkušnje, programe in poglede na razmere v občini bo predstavila Jasna Preskar.
V Divaški občini se za mesto župana potegujejo trije kandidati. Dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki nastopa kot neodvisna kandidatka, neodvisni kandidat za župana je tudi podjetnik Robert De Lucija , kot kandidat stranke Gibanja Svoboda pa se za mesto na čelu občine Divača poteguje pravnik Mario Benkoč. Predstavitev je pripravila Vesna Potočar Godnič.
V Divaški občini se za mesto župana potegujejo trije kandidati. Dosedanja županja Alenka Štrucl Dovgan, ki nastopa kot neodvisna kandidatka, neodvisni kandidat za župana je tudi podjetnik Robert De Lucija , kot kandidat stranke Gibanja Svoboda pa se za mesto na čelu občine Divača poteguje pravnik Mario Benkoč. Predstavitev je pripravila Vesna Potočar Godnič.
Petnajst župnijskih cerkva je na Primorskem, v koprski škofiji, posvečenih Marijinemu vnebovzetju. Med podružničnimi cerkvami je tudi tista ob izviru Rižane, ob Vzročku. Nekateri zgodovinski viri pravijo, da je bil na Vzročku leta 804 shod, imenovan rižanski placit. Z njim naj bi uredili sporne odnose med staroselci, ki so se ob selitvah narodov obdržali v obalnih mestih, in priseljenim slovenskim prebivalstvom. Prav blizu cerkvice se je podjetnik Valter Krmac lotil prenova več let zapuščenega kompleksa, ki ga ljudje poznajo pod imenom Bobri. Tjaša Škamperle se je z njim pogovarjala o preureditvi in prihodnjih načrtih.
Petnajst župnijskih cerkva je na Primorskem, v koprski škofiji, posvečenih Marijinemu vnebovzetju. Med podružničnimi cerkvami je tudi tista ob izviru Rižane, ob Vzročku. Nekateri zgodovinski viri pravijo, da je bil na Vzročku leta 804 shod, imenovan rižanski placit. Z njim naj bi uredili sporne odnose med staroselci, ki so se ob selitvah narodov obdržali v obalnih mestih, in priseljenim slovenskim prebivalstvom. Prav blizu cerkvice se je podjetnik Valter Krmac lotil prenova več let zapuščenega kompleksa, ki ga ljudje poznajo pod imenom Bobri. Tjaša Škamperle se je z njim pogovarjala o preureditvi in prihodnjih načrtih.
O nakupu teniškega centra v Portorožu bo piranski občinski svet znova odločal konec septembra. Pred podpisom pogodbe s Termami Čatež, vredne 4 milijone 700 tisoč evrov, si je občinska uprava vzela čas, da preveri, in uredi več odprtih vprašanj. Eno od teh so tudi dostopne poti do teniških igrišč, saj vse niso v občinski lasti. Vprašanje je tudi, kaj bo dodatna zadolžitev pomenila za občinski proračun. Del javnosti je zadovoljen in se strinja z določitvijo enajstih občinskih svetnikov, ki so prepričani, da gre za strateško občinsko naložbo. A se oglašajo tudi kritilni glasovi, ki izpostavljajo, da nakup teniškega centra v Portorožu ne rešuje težav zapostavljenega piranskega športa. Lea Širok.
O nakupu teniškega centra v Portorožu bo piranski občinski svet znova odločal konec septembra. Pred podpisom pogodbe s Termami Čatež, vredne 4 milijone 700 tisoč evrov, si je občinska uprava vzela čas, da preveri, in uredi več odprtih vprašanj. Eno od teh so tudi dostopne poti do teniških igrišč, saj vse niso v občinski lasti. Vprašanje je tudi, kaj bo dodatna zadolžitev pomenila za občinski proračun. Del javnosti je zadovoljen in se strinja z določitvijo enajstih občinskih svetnikov, ki so prepričani, da gre za strateško občinsko naložbo. A se oglašajo tudi kritilni glasovi, ki izpostavljajo, da nakup teniškega centra v Portorožu ne rešuje težav zapostavljenega piranskega športa. Lea Širok.
O nakupu teniškega centra v Portorožu bo piranski občinski svet znova odločal konec septembra. Pred podpisom pogodbe s Termami Čatež, vredne 4 milijone 700 tisoč evrov, si je občinska uprava vzela čas, da preveri, in uredi več odprtih vprašanj. Eno od teh so tudi dostopne poti do teniških igrišč, saj vse niso v občinski lasti. Vprašanje je tudi, kaj bo dodatna zadolžitev pomenila za občinski proračun. Del javnosti je zadovoljen in se strinja z odločitvijo enajstih občinskih svetnikov, ki so prepričani, da gre za strateško občinsko naložbo. A se oglašajo tudi kritični glasovi, ki izpostavljajo, da nakup teniškega centra v Portorožu ne rešuje težav zapostavljenega piranskega športa.
O nakupu teniškega centra v Portorožu bo piranski občinski svet znova odločal konec septembra. Pred podpisom pogodbe s Termami Čatež, vredne 4 milijone 700 tisoč evrov, si je občinska uprava vzela čas, da preveri, in uredi več odprtih vprašanj. Eno od teh so tudi dostopne poti do teniških igrišč, saj vse niso v občinski lasti. Vprašanje je tudi, kaj bo dodatna zadolžitev pomenila za občinski proračun. Del javnosti je zadovoljen in se strinja z odločitvijo enajstih občinskih svetnikov, ki so prepričani, da gre za strateško občinsko naložbo. A se oglašajo tudi kritični glasovi, ki izpostavljajo, da nakup teniškega centra v Portorožu ne rešuje težav zapostavljenega piranskega športa.
Gasilci na Krasu se še naprej spopadajo s požari. Trenutno so razmere najzahtevnejše na območju občine Komen, kamor se je požar razširil iz sosednje Italije. Kar 260 gasilcev se z ognjem bojuje v Klaričih pri Brestovíci, kjer so razmere ta hip najzahtevnejše. Na italijanski strani pa je najhuje pri kraju Jamlje, ogrožena je tudi vas Sela na Krasu. Požar namreč skušajo zadržati na cesti, da ne bi prešel na slovensko stran. Karin Zorn Čebokli je v štabu v Kostanjevici na Krasu, od koder vodijo vse intervencije, na italijanski strani meje pa dogajanje spremlja Špela Lenardič
Gasilci na Krasu se še naprej spopadajo s požari. Trenutno so razmere najzahtevnejše na območju občine Komen, kamor se je požar razširil iz sosednje Italije. Kar 260 gasilcev se z ognjem bojuje v Klaričih pri Brestovíci, kjer so razmere ta hip najzahtevnejše. Na italijanski strani pa je najhuje pri kraju Jamlje, ogrožena je tudi vas Sela na Krasu. Požar namreč skušajo zadržati na cesti, da ne bi prešel na slovensko stran. Karin Zorn Čebokli je v štabu v Kostanjevici na Krasu, od koder vodijo vse intervencije, na italijanski strani meje pa dogajanje spremlja Špela Lenardič
V Ankaranu so krajani oblikovali iniciativno skupino, ki od občine pričakuje pomoč pri doseganju manj negativnih vplivov koprskega pristanišča. Opozarjajo na hrup, svetlobno onesnaževanje in prah. Občina napoveduje, da bo naročila mertive, saj tistim, ki jih naroča Luka Koper, ne zaupa. Tjaša Škamperle je zbrala mnenja in odzive.
V Ankaranu so krajani oblikovali iniciativno skupino, ki od občine pričakuje pomoč pri doseganju manj negativnih vplivov koprskega pristanišča. Opozarjajo na hrup, svetlobno onesnaževanje in prah. Občina napoveduje, da bo naročila mertive, saj tistim, ki jih naroča Luka Koper, ne zaupa. Tjaša Škamperle je zbrala mnenja in odzive.
Verodostojni mediji so infrastruktura javne sfere in temelj kritične publicitete, ki omogoča nadzor oblasti in participacijo državljanov v političnem življenju. Brez verodostojnih medijev ni ne javnosti in ne demokracije. To je bilo izhodišče anketne raziskave, ki so jo na Fakulteti za humanistične študije izvedli študenti programa Komuniciranje in mediji. Na podlagi ugotovitev, so oblikovali kampanjo, kako nagovoriti mlade, da spremljajo verodostojne medije in preverjajo informacije. Na predstavitvi je bila Tjaša Škamperle.
Verodostojni mediji so infrastruktura javne sfere in temelj kritične publicitete, ki omogoča nadzor oblasti in participacijo državljanov v političnem življenju. Brez verodostojnih medijev ni ne javnosti in ne demokracije. To je bilo izhodišče anketne raziskave, ki so jo na Fakulteti za humanistične študije izvedli študenti programa Komuniciranje in mediji. Na podlagi ugotovitev, so oblikovali kampanjo, kako nagovoriti mlade, da spremljajo verodostojne medije in preverjajo informacije. Na predstavitvi je bila Tjaša Škamperle.
Pred dobrima dvema mesecema so se v našo državo začeli zatekati prvi ukrajinski begunci. Do danes je bivanje pri nas prijavilo 22 tisoč - predvsem miru željnih Ukrajincev. Večina je nastanjenih pri sorodnikih in prijateljih. A pomembno vlogo pri oskrbi in integraciji ima urad, ki ga vodi Katarina Štrukelj. Kateri trenutek je bil zanjo najtežji, ali naša država sprejema tudi ruske državljane, ki nasprotujejo vojni in se bojijo posledic v svoji državi ter kakšna integracija čaka tiste, ki bodo pri nas ostali dlje časa. Tudi o tem se je s Katarino Štrukelj, ki ima na področju migracij in mednarodne zaščite 20 letne izkušnje, pogovarja Tjaša Škamperle.
Pred dobrima dvema mesecema so se v našo državo začeli zatekati prvi ukrajinski begunci. Do danes je bivanje pri nas prijavilo 22 tisoč - predvsem miru željnih Ukrajincev. Večina je nastanjenih pri sorodnikih in prijateljih. A pomembno vlogo pri oskrbi in integraciji ima urad, ki ga vodi Katarina Štrukelj. Kateri trenutek je bil zanjo najtežji, ali naša država sprejema tudi ruske državljane, ki nasprotujejo vojni in se bojijo posledic v svoji državi ter kakšna integracija čaka tiste, ki bodo pri nas ostali dlje časa. Tudi o tem se je s Katarino Štrukelj, ki ima na področju migracij in mednarodne zaščite 20 letne izkušnje, pogovarja Tjaša Škamperle.
Robert Golob je drugi politik iz Primorske oz. Goriške, ki bo v državi zasedel najvišji položaj. Tako visok rezultat, ki ga je včeraj prejelo njegovo Gibanje Svoboda, pripisuje dejstvu, da so ljudje siti strankokracije. Zato je sam že pred volitvami napovedal nov družbeni dogovor. Ta v politiko vključuje civilno družbo, pa tudi stranke, ki so izpadle iz parlamenta, vendar imajo dobre programe in strokovnjake s posameznih področij. Nataši Uršič je tudi povedal, kako namerava sodelovati z Janezom Janšo.
Robert Golob je drugi politik iz Primorske oz. Goriške, ki bo v državi zasedel najvišji položaj. Tako visok rezultat, ki ga je včeraj prejelo njegovo Gibanje Svoboda, pripisuje dejstvu, da so ljudje siti strankokracije. Zato je sam že pred volitvami napovedal nov družbeni dogovor. Ta v politiko vključuje civilno družbo, pa tudi stranke, ki so izpadle iz parlamenta, vendar imajo dobre programe in strokovnjake s posameznih področij. Nataši Uršič je tudi povedal, kako namerava sodelovati z Janezom Janšo.
V slovenskih osnovnih šolah je trenutno nekaj več kot 130 ukrajinskih otrok. Pomembno je, da se v šolah počutijo varne in sprejete, poudarjajo ravnatelji šol obalno-kraške regije. Na nekaterih se še pripravljajo na njihov sprejem, na drugih pa so jih že vključili k pouku.
V slovenskih osnovnih šolah je trenutno nekaj več kot 130 ukrajinskih otrok. Pomembno je, da se v šolah počutijo varne in sprejete, poudarjajo ravnatelji šol obalno-kraške regije. Na nekaterih se še pripravljajo na njihov sprejem, na drugih pa so jih že vključili k pouku.
Piranska občinska uprava je pripravila analizo različnih možnosti preoblikovanja Turističnega združenja Portorož, o katerih bodo zadnjo besedo imeli občinski svetniki. Med zapolsenimi na TZP-ju medtem raste zaskrbljenost tako za delovna mesta, kot za prihodnost turistične destinacije. Na občini izpostavljajo, da delovna mesta niso ogrožena. Je pa nujen trezen razmislek o nadaljnjih korakih glede lokalne turistične organizacije, ki ne smejo ogroziti neovirane promocije turistične destinacije. Strokovnjak s področja turizma in predavatelj na fakulteti Univerze na Primorskem Turistica Tomi Brezovec dodaja, da je bolj kot oblika delovanja, pri TZP-ju pomembno, kako lahko ob podpori vseh, ki se ukvarjajo s turizmom, učinkovito izpolnjuje svoje naloge.
Piranska občinska uprava je pripravila analizo različnih možnosti preoblikovanja Turističnega združenja Portorož, o katerih bodo zadnjo besedo imeli občinski svetniki. Med zapolsenimi na TZP-ju medtem raste zaskrbljenost tako za delovna mesta, kot za prihodnost turistične destinacije. Na občini izpostavljajo, da delovna mesta niso ogrožena. Je pa nujen trezen razmislek o nadaljnjih korakih glede lokalne turistične organizacije, ki ne smejo ogroziti neovirane promocije turistične destinacije. Strokovnjak s področja turizma in predavatelj na fakulteti Univerze na Primorskem Turistica Tomi Brezovec dodaja, da je bolj kot oblika delovanja, pri TZP-ju pomembno, kako lahko ob podpori vseh, ki se ukvarjajo s turizmom, učinkovito izpolnjuje svoje naloge.
Slovenci beguncem odpirajo tudi vrata svojih domov, v Kopru je Denis Kuzelj, ki je nekoč živel v Ukrajini, sprejel ukrajinsko družino, ki je bila na begu osem dni. Za njihovo usodo je izvedel prek prijateljev in družbenih omrežij.
Slovenci beguncem odpirajo tudi vrata svojih domov, v Kopru je Denis Kuzelj, ki je nekoč živel v Ukrajini, sprejel ukrajinsko družino, ki je bila na begu osem dni. Za njihovo usodo je izvedel prek prijateljev in družbenih omrežij.
Pred dvema letoma so športna igrišča samevala, pandemija je tudi v športu terjala visok davek. V koprskem nogometnem klubu opažajo, da so se otroci hitreje od pričakovanj vrnili v ustaljene ritme treningov in nadoknadili zamujeno. Pri športni vadbi je še posebej občutljivo delo z mladimi, ob prekinitvi treningov so se pred dvema letoma pojavljali številni pomisleki o vplivu na razvoj mladih športnikov. Zdaj vadba že skoraj leto dni poteka bolj ali manj nemoteno, to velja tudi za mlajše kategorije koprskega nogometnega kluba, pravi vodja koprske nogometne šole, Nedžad Okčič. Tudi po sprostitvi treningov je bilo na začetku veliko otrok odsotnih, temu so se prilagodili in vadbo izvajali v manjših skupinah. Imeli so tudi poseben program za otroke, ki so se po prebolelem koronavirusu vključevali v športno aktivnost. Foto: FC Koper
Pred dvema letoma so športna igrišča samevala, pandemija je tudi v športu terjala visok davek. V koprskem nogometnem klubu opažajo, da so se otroci hitreje od pričakovanj vrnili v ustaljene ritme treningov in nadoknadili zamujeno. Pri športni vadbi je še posebej občutljivo delo z mladimi, ob prekinitvi treningov so se pred dvema letoma pojavljali številni pomisleki o vplivu na razvoj mladih športnikov. Zdaj vadba že skoraj leto dni poteka bolj ali manj nemoteno, to velja tudi za mlajše kategorije koprskega nogometnega kluba, pravi vodja koprske nogometne šole, Nedžad Okčič. Tudi po sprostitvi treningov je bilo na začetku veliko otrok odsotnih, temu so se prilagodili in vadbo izvajali v manjših skupinah. Imeli so tudi poseben program za otroke, ki so se po prebolelem koronavirusu vključevali v športno aktivnost. Foto: FC Koper
V teh dneh obeležujemo dve leti od začetka epidemije pri nas. Čeprav vojna z virusom še ni dokončno dobljena, se zdi, da lahko v Evropi že občutimo boljše čase. In če je epidemija sploh prinesla kaj dobrega, je to morda spoznanje, da si je okolje med popolno zaustavitvijo življenja marsikje vsaj deloma opomoglo. O tem smo se pogovarjali z dr. Žigo Zaplotnikom, podoktorskim raziskovalcem iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2020, ko je svet obstal zaradi pandemije, je tako kot mnogi drugi strokovnjaki skušal prispevati svoj delež k boju proti virusu. Svoje znanje računalniškega modeliranja je izkoristil za izdelavo epidemioloških projekcij razvoja epidemije in se pridružil prostovoljskemu projektu Covid-19 Sledilnik.
V teh dneh obeležujemo dve leti od začetka epidemije pri nas. Čeprav vojna z virusom še ni dokončno dobljena, se zdi, da lahko v Evropi že občutimo boljše čase. In če je epidemija sploh prinesla kaj dobrega, je to morda spoznanje, da si je okolje med popolno zaustavitvijo življenja marsikje vsaj deloma opomoglo. O tem smo se pogovarjali z dr. Žigo Zaplotnikom, podoktorskim raziskovalcem iz meteorologije na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Leta 2020, ko je svet obstal zaradi pandemije, je tako kot mnogi drugi strokovnjaki skušal prispevati svoj delež k boju proti virusu. Svoje znanje računalniškega modeliranja je izkoristil za izdelavo epidemioloških projekcij razvoja epidemije in se pridružil prostovoljskemu projektu Covid-19 Sledilnik.
Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo. Že ob ustanovitvi se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti. Prvotni namen markacije je bil zavarovanje slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Tako je Alojz Knafelc oblikoval enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Ta simbol slovenskega planinstva praznuje letos 100 let. O pomembni obletnici za PZS, in težavah s katerimi se srečuje ta organizacija, se je z njenim predsenikom Jožetom Rovanom pogovarjal Boštjan Simčič.
Organizirano planinstvo ima v Sloveniji že 129-letno tradicijo. Že ob ustanovitvi se je začela poglavitna dejavnost markiranja planinskih poti. Prvotni namen markacije je bil zavarovanje slovenske poti pred tujim poseganjem, po prvi svetovni vojni pa so začeli razmišljati o drugačnem enotnem načinu označevanja planinskih poti. Tako je Alojz Knafelc oblikoval enotno oznako za označevanje planinskih poti: markacijo, belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija. Ta simbol slovenskega planinstva praznuje letos 100 let. O pomembni obletnici za PZS, in težavah s katerimi se srečuje ta organizacija, se je z njenim predsenikom Jožetom Rovanom pogovarjal Boštjan Simčič.
Mnogi so v minulih dveh letih odpovedali že načrtovana potovanja, prilagodili dopuste veljavnim epidemičnim ukrepom, slednjim se je morala prilagoditi turistična panoga. Kazalo je, da bo turizem letos končno lažje zadihal. Do 24.februarja, ko se je začela vojna v Ukrajini. Tjaša Škamperle se je o turizmu v trenutnih razmerah pogovarjala s profesorjem Janezom Mekincem s portoroške Fakulteta za turistične študije.
Mnogi so v minulih dveh letih odpovedali že načrtovana potovanja, prilagodili dopuste veljavnim epidemičnim ukrepom, slednjim se je morala prilagoditi turistična panoga. Kazalo je, da bo turizem letos končno lažje zadihal. Do 24.februarja, ko se je začela vojna v Ukrajini. Tjaša Škamperle se je o turizmu v trenutnih razmerah pogovarjala s profesorjem Janezom Mekincem s portoroške Fakulteta za turistične študije.
Pogovarjali smo se s Tetiano Balakar in Liudmilo Korolenko. Obe prihajata iz Ukrajine, živita pa v Kopru in sta zagnali akciji zbiranja pomoči za rojake v stiski na vojnih območjih. Prva v Sloveniji živi leto in pol. Prihaja iz kraja Krivoy Rog, ki so ga vojaške sile dosegle v v noči na sredo. Odziv rojakov in lokalne skupnosti pri zbiranju pomoči v Bertokih ji je dal še večji zagon. Druga pa je trenerka gimnastike z vrhunskimi svetovnimi dosežki, ki v zadnjih letih poučuje v športnem klubu Flip. K dobrodelni akciji je najprej spodbudila učenke in učenke ter njihove starše. Zbiranje pomoči in ustrezno sortiranje prejetega v Kopru zdaj usmerja v sodelovanju z ukrajinskim veleposlaništvom.
Pogovarjali smo se s Tetiano Balakar in Liudmilo Korolenko. Obe prihajata iz Ukrajine, živita pa v Kopru in sta zagnali akciji zbiranja pomoči za rojake v stiski na vojnih območjih. Prva v Sloveniji živi leto in pol. Prihaja iz kraja Krivoy Rog, ki so ga vojaške sile dosegle v v noči na sredo. Odziv rojakov in lokalne skupnosti pri zbiranju pomoči v Bertokih ji je dal še večji zagon. Druga pa je trenerka gimnastike z vrhunskimi svetovnimi dosežki, ki v zadnjih letih poučuje v športnem klubu Flip. K dobrodelni akciji je najprej spodbudila učenke in učenke ter njihove starše. Zbiranje pomoči in ustrezno sortiranje prejetega v Kopru zdaj usmerja v sodelovanju z ukrajinskim veleposlaništvom.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi na duševnem zdravju. V Novi Gorici je mreža psihološke pomoči pri odraslih dobro delovala že pred epidemijo zato v ambulantah za odrasle ni bilo večjih vrst Država se je po prvem valu, ko so se pokazale duševne stiske ljudi odzvala s tem da je aktivirala in okrepila brezplačno mrežo psihološke pomoči, ki je bila vsem dostopna. Ljudje v stiski so se te pomoči veliko posluževali. Tudi Center za duševno zdravje odraslih je bil v Novi Gorici med pandemijo ves čas dosegljiv, je Nataši Uršič povedala sogovornica Katja Kodelja.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi na duševnem zdravju. V Novi Gorici je mreža psihološke pomoči pri odraslih dobro delovala že pred epidemijo zato v ambulantah za odrasle ni bilo večjih vrst Država se je po prvem valu, ko so se pokazale duševne stiske ljudi odzvala s tem da je aktivirala in okrepila brezplačno mrežo psihološke pomoči, ki je bila vsem dostopna. Ljudje v stiski so se te pomoči veliko posluževali. Tudi Center za duševno zdravje odraslih je bil v Novi Gorici med pandemijo ves čas dosegljiv, je Nataši Uršič povedala sogovornica Katja Kodelja.
Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, ki ga je državni zbor potrdil prejšnji teden, bo delno omilil učinke podražitev energentov. A za vse le ni prinesel želene spremembe - izenačitev pravic gospodinjskih odjemalcev, tudi etažnih, bo veljala le za tiste, ki se ogrevajo na zemeljski plin. To obžalujejo stanovalci stanovanjskega objekta Koprska vrata, ki za ogrevanje uporabljajo električno energijo in utekočinjen plin. Računi nekaterih so tudi potrojeni, krivdo za to valijo na upravnika.
Zakon o ukrepih za omilitev posledic visokih cen energentov, ki ga je državni zbor potrdil prejšnji teden, bo delno omilil učinke podražitev energentov. A za vse le ni prinesel želene spremembe - izenačitev pravic gospodinjskih odjemalcev, tudi etažnih, bo veljala le za tiste, ki se ogrevajo na zemeljski plin. To obžalujejo stanovalci stanovanjskega objekta Koprska vrata, ki za ogrevanje uporabljajo električno energijo in utekočinjen plin. Računi nekaterih so tudi potrojeni, krivdo za to valijo na upravnika.
Vrhunski pianist Deny Masliuk, ki danes živi in poučuje v Kopru, se je rodil v ukrajinskem mestu Khmelnitski. Od tam in iz glavnega mesta, kjer ima sorodnike in prijatelje, prihajajo grozljive vojne slike. V teh dneh je sicer v Ukrajini čutiti enotnost, številni moški želijo ostati v državi in braniti domovino. Med največjimi težavami pa izpostavlja ruske propagandistične medije, financirane s strani Kremlja, ki ljudi bombardirajo z lažnimi novicami. To je tudi informacijska vojna, pravi. .
Vrhunski pianist Deny Masliuk, ki danes živi in poučuje v Kopru, se je rodil v ukrajinskem mestu Khmelnitski. Od tam in iz glavnega mesta, kjer ima sorodnike in prijatelje, prihajajo grozljive vojne slike. V teh dneh je sicer v Ukrajini čutiti enotnost, številni moški želijo ostati v državi in braniti domovino. Med največjimi težavami pa izpostavlja ruske propagandistične medije, financirane s strani Kremlja, ki ljudi bombardirajo z lažnimi novicami. To je tudi informacijska vojna, pravi. .
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covida. Na Radiu Koper se sprašujemo, če je že čas za razmislek in odgovor na vprašanje - Smo zmagali? S primorskimi sogovorniki z različnih področij našega življenja in dela se bomo pogovarjali o soočenju z epidemijo, predvsem pa bomo pogledali naprej. Vstopili smo tudi na področje zdravstva. Naš sogovorec je bil Marko Petrovič, zdravstveni delavcev, zaposlen v Zdravstvenem domu Izola, ki je pomagal tudi na covidnem oddelku izolske bolnišnice. Tudi sam je prebolel covid, zdaj pa o njem piše doktorsko delo.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covida. Na Radiu Koper se sprašujemo, če je že čas za razmislek in odgovor na vprašanje - Smo zmagali? S primorskimi sogovorniki z različnih področij našega življenja in dela se bomo pogovarjali o soočenju z epidemijo, predvsem pa bomo pogledali naprej. Vstopili smo tudi na področje zdravstva. Naš sogovorec je bil Marko Petrovič, zdravstveni delavcev, zaposlen v Zdravstvenem domu Izola, ki je pomagal tudi na covidnem oddelku izolske bolnišnice. Tudi sam je prebolel covid, zdaj pa o njem piše doktorsko delo.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi v gospodarstvu. A namesto upada prodaje so v podjetju Intra Ligting beležili rekorde. Podjetje, ki ponuja svetlobne rešitve, je Marino Furlan skupaj z ženo ustanovil več kot 30 let nazaj. V njihovih šempetrskih prostorih je bila Eva Furlan.
4. marca bosta minili dve leti od uradno prvega primera covid-19, ki je posledice pustil tudi v gospodarstvu. A namesto upada prodaje so v podjetju Intra Ligting beležili rekorde. Podjetje, ki ponuja svetlobne rešitve, je Marino Furlan skupaj z ženo ustanovil več kot 30 let nazaj. V njihovih šempetrskih prostorih je bila Eva Furlan.
Učiteljica violine Žana Golovčak se je pred 20 leti iz Ukrajine preselila na Goriško. Vojne v domovini ni pričakovala. Povedala je, da je bilo stanje vrsto let, vse do včeraj, zelo napeto. V njenem rojstnem mestu Uzhgorod v zahodni Ukrajini, na meji s Slovaško in Madžarsko, ima mamo in brata. Povedala sta ji, da sta bila včeraj zjutraj, ko se je začela ofenziva nad Ukrajino v šoku, v mestu je zavladala panika in kaos. Tudi onadva vojne nista pričakovala. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Učiteljica violine Žana Golovčak se je pred 20 leti iz Ukrajine preselila na Goriško. Vojne v domovini ni pričakovala. Povedala je, da je bilo stanje vrsto let, vse do včeraj, zelo napeto. V njenem rojstnem mestu Uzhgorod v zahodni Ukrajini, na meji s Slovaško in Madžarsko, ima mamo in brata. Povedala sta ji, da sta bila včeraj zjutraj, ko se je začela ofenziva nad Ukrajino v šoku, v mestu je zavladala panika in kaos. Tudi onadva vojne nista pričakovala. Z njo se je pogovarjala Nataša Uršič.
Potem, ko so na odložene odpadke ob nekdanjih proizvodnih halah v Volčji Dragi opozorili tamkajšnji krajani, je podobno skrb izrazil poslušalec zaradi nakopičene odpadne embalaže na območju Bivja, ob nekdanji tovarni Kempilas. Preverili smo, za kakšne odpadke gre in kaj se dogaja na območju, kjer je pred 12timi leti kemična tovarna zaprla vrata.
Potem, ko so na odložene odpadke ob nekdanjih proizvodnih halah v Volčji Dragi opozorili tamkajšnji krajani, je podobno skrb izrazil poslušalec zaradi nakopičene odpadne embalaže na območju Bivja, ob nekdanji tovarni Kempilas. Preverili smo, za kakšne odpadke gre in kaj se dogaja na območju, kjer je pred 12timi leti kemična tovarna zaprla vrata.
Staro jedro Pirana kot spomenik kulturne dediščine nima zadostne zaščite, opozarjajo njegovi vse redkejši stalni prebivalci. Vrstijo se nedopustne prenove stavb, večinoma za namestitvene kapacitete. Pristojni zanje ne bi smeli izdajati soglasij, so prepričani. Zato Piran nujno potrebuje nov zaščitni akt. Stari odlok o asanacijskem načrtu mesta namreč ponuja nedorečena pravila, ki pri izdaji soglasij omogočajo različne interpretacije. In prav to je največja težava. Več o tej pereči temi v tokratni oddaji Lea Širok. Foto Radio Koper: Sporne prenove, ki se kar vrstijo, so napad na kulturno dediščino Pirana, so prepričani prebivalci.
Staro jedro Pirana kot spomenik kulturne dediščine nima zadostne zaščite, opozarjajo njegovi vse redkejši stalni prebivalci. Vrstijo se nedopustne prenove stavb, večinoma za namestitvene kapacitete. Pristojni zanje ne bi smeli izdajati soglasij, so prepričani. Zato Piran nujno potrebuje nov zaščitni akt. Stari odlok o asanacijskem načrtu mesta namreč ponuja nedorečena pravila, ki pri izdaji soglasij omogočajo različne interpretacije. In prav to je največja težava. Več o tej pereči temi v tokratni oddaji Lea Širok. Foto Radio Koper: Sporne prenove, ki se kar vrstijo, so napad na kulturno dediščino Pirana, so prepričani prebivalci.
Občinski prostorski načrti so pomembni. Med drugim so osnova za izdajo gradbenih dovoljenj ali začrtajo, kjer v občini bodo zemljišča (foto: Primorske novice)ostala nepozidana. So kompromis med javnim in zasebnim interesom. Kar nekaj občin ga še nima, zato so posegi osnovani na zastarelih planskih aktih. V Slovenski Istri je le ankaranski občini uspelo sprejeti prostorski načrt, izolski je padel na referendumu, piranska ga bo razgrnila v kratkem, koprska ga je v tem tednu. Kaj pomeni, kaj prinaša in kako lahko občani oddajo pripombe nanj, v prispevku Tjaše Škamperle.
Občinski prostorski načrti so pomembni. Med drugim so osnova za izdajo gradbenih dovoljenj ali začrtajo, kjer v občini bodo zemljišča (foto: Primorske novice)ostala nepozidana. So kompromis med javnim in zasebnim interesom. Kar nekaj občin ga še nima, zato so posegi osnovani na zastarelih planskih aktih. V Slovenski Istri je le ankaranski občini uspelo sprejeti prostorski načrt, izolski je padel na referendumu, piranska ga bo razgrnila v kratkem, koprska ga je v tem tednu. Kaj pomeni, kaj prinaša in kako lahko občani oddajo pripombe nanj, v prispevku Tjaše Škamperle.
Država je pred meseci naredila korak proti dvotirnosti: v dopolnitvi državnega lokacijskega načrta za drugi tir je preučila tri variante, kje naj poteka tretji tir. Takrat so krajani na predstavitvi slišali - dvotirnost bo možna po letu 2030. Krajani, ki živijo ob železniški progi Divača - Koper, so se povezali v ljudsko pobudo in od odgovornih zahtevajo, da se sedanja proga ukine tisti dan, ko bo po novem - drugem tiru zapeljal prvi vlak. Prepričani so namreč, da je živeti ob sedanji progi nevarno. Tjaša Škamperle
Država je pred meseci naredila korak proti dvotirnosti: v dopolnitvi državnega lokacijskega načrta za drugi tir je preučila tri variante, kje naj poteka tretji tir. Takrat so krajani na predstavitvi slišali - dvotirnost bo možna po letu 2030. Krajani, ki živijo ob železniški progi Divača - Koper, so se povezali v ljudsko pobudo in od odgovornih zahtevajo, da se sedanja proga ukine tisti dan, ko bo po novem - drugem tiru zapeljal prvi vlak. Prepričani so namreč, da je živeti ob sedanji progi nevarno. Tjaša Škamperle
Univerza v Novi Gorici bo dobila novega rektorja in njegove najožje vodstvene sodelavce. Po 12-ih letih se z rektorskega mesta univerze v Novi Gorici poslavlja Danilo Zavrtanik. Nasledil ga bo Boštjan Golob, ki prihaja z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Upravni odbor novogoriške Univerze je novega rektorja izbral med 38-imi kandidati. Nadaljevati po začrtani poti, povečati število študentov, organizacijska novost pa je prorektor za trajnostni razvoj in sodobne tehnologije, naniza par poudarkov novi rektor novogoriške Univerze dr. Boštjan Golob: "Prav imenovanje prorektorja za novo področje je namenjeno med drugim tudi okrepitvi sodelovanja z gospodarstvom, z lokalnim gospodarstvom in s slovenskim gospodarstvom nasploh."
Univerza v Novi Gorici bo dobila novega rektorja in njegove najožje vodstvene sodelavce. Po 12-ih letih se z rektorskega mesta univerze v Novi Gorici poslavlja Danilo Zavrtanik. Nasledil ga bo Boštjan Golob, ki prihaja z ljubljanske Fakultete za matematiko in fiziko. Upravni odbor novogoriške Univerze je novega rektorja izbral med 38-imi kandidati. Nadaljevati po začrtani poti, povečati število študentov, organizacijska novost pa je prorektor za trajnostni razvoj in sodobne tehnologije, naniza par poudarkov novi rektor novogoriške Univerze dr. Boštjan Golob: "Prav imenovanje prorektorja za novo področje je namenjeno med drugim tudi okrepitvi sodelovanja z gospodarstvom, z lokalnim gospodarstvom in s slovenskim gospodarstvom nasploh."
Slovenski ribiči niso naklonjeni morebitnemu novemu ribolovnemu dogovoru s Hrvaško, o katerem so sicer izvedeli preko medijev. Več uradnih informacij imajo umaški in savudrijski ribiči, saj sta jih z vsebino prejšnji teden v Umagu seznanila pristojna ministra. Dogovor naj bi 25 hrvaškim ribičem omogočal ribolov v slovenskem morju vse do Kopra, enako število slovenskih ribičev pa bi lahko lovilo do Umaga. A se tudi na hrvaški strani vsi ribiči ne strinjajo s takšno rešitvijo. Kaj o njej menijo nekateri slovenski strokovnjaki z različnih področij, pa se je Lea Širok pozanimala za današnjo oddajo Aktualno.
Slovenski ribiči niso naklonjeni morebitnemu novemu ribolovnemu dogovoru s Hrvaško, o katerem so sicer izvedeli preko medijev. Več uradnih informacij imajo umaški in savudrijski ribiči, saj sta jih z vsebino prejšnji teden v Umagu seznanila pristojna ministra. Dogovor naj bi 25 hrvaškim ribičem omogočal ribolov v slovenskem morju vse do Kopra, enako število slovenskih ribičev pa bi lahko lovilo do Umaga. A se tudi na hrvaški strani vsi ribiči ne strinjajo s takšno rešitvijo. Kaj o njej menijo nekateri slovenski strokovnjaki z različnih področij, pa se je Lea Širok pozanimala za današnjo oddajo Aktualno.
Nova Gorica je eno redkih, če ne edino mesto v Sloveniji, ki se je že pred dvajsetimi leti konkretno spoprijelo s preprečevanjem odvisnosti na način, da so uvedli številne preventivne ukrepe in delavnice. Iz teh programov je nastal tudi Center za zdravljenje odvisnosti, ki ga sofinancirajo vse lokalne skupnosti na Severnem Primorskem. November je mesec preprečevanja zasvojenosti in zato tudi priložnost za ozaveščanje o posledicah različnih zasvojenosti. Na Radiu Koper smo pred mikrofon povabili Miha Kramlija, terapevta in vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v novogoriškem Zdravstvenem domu. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Nova Gorica je eno redkih, če ne edino mesto v Sloveniji, ki se je že pred dvajsetimi leti konkretno spoprijelo s preprečevanjem odvisnosti na način, da so uvedli številne preventivne ukrepe in delavnice. Iz teh programov je nastal tudi Center za zdravljenje odvisnosti, ki ga sofinancirajo vse lokalne skupnosti na Severnem Primorskem. November je mesec preprečevanja zasvojenosti in zato tudi priložnost za ozaveščanje o posledicah različnih zasvojenosti. Na Radiu Koper smo pred mikrofon povabili Miha Kramlija, terapevta in vodjo centra za zdravljenje odvisnosti v novogoriškem Zdravstvenem domu. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Na fundaciji Poti miru v Posočju so v dobrih dveh desetletjih prejeli kakšnih tisoč prošenj potomcev vojakov, ki so padli na soški fronti. Po najrazličnejših sledeh želijo priti do njihovega groba in izvedeti še kakšno zanimivost iz njihovega življenja. Pri iskanju jim bo kmalu v pomoč tudi baza padlih vojakov, ki jo skupaj z znanstveno-raziskovalnim centrom SAZU ustvarjajo v sklopu čezmejnega Interreg projekta WALKofPEACE. Z Mihaelom Uršičem iz Fundacije Poti miru v Posočju se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Znanstveno raziskovalno središče v sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola že deset let prireja dogodek 'Znanje za zdravje'. Jubilej so minuli teden obeležili z večerom, na katerem je pet eminentnih predavateljev v svojih predavanjih pogledalo tudi onkraj običajnih razmišljanj o trenutni epidemiji. Med njimi pravnik in filozof dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta na Zdranstveno-raziskovalnem središču Koper. V razpravi je na osnovi prava in filozofije povezal tri pojme: dokaz, dvom in zaupanje v znanost. Kje iskati vir teorij zarot, kaj pomeni moč argumenta, kakšno moč ima dvom in do česa pripelje tako imenovana polovična izobrazba? To je le nekaj tem, ki jih je v prispevku povezala Mateja Brežan.
Znanstveno raziskovalno središče v sodelovanju s Splošno bolnišnico Izola že deset let prireja dogodek 'Znanje za zdravje'. Jubilej so minuli teden obeležili z večerom, na katerem je pet eminentnih predavateljev v svojih predavanjih pogledalo tudi onkraj običajnih razmišljanj o trenutni epidemiji. Med njimi pravnik in filozof dr. Rok Svetlič, predstojnik Pravnega inštituta na Zdranstveno-raziskovalnem središču Koper. V razpravi je na osnovi prava in filozofije povezal tri pojme: dokaz, dvom in zaupanje v znanost. Kje iskati vir teorij zarot, kaj pomeni moč argumenta, kakšno moč ima dvom in do česa pripelje tako imenovana polovična izobrazba? To je le nekaj tem, ki jih je v prispevku povezala Mateja Brežan.
V nedeljo bo v Mestni občini Koper referendum. Predčasno glasovanje se je začelo že danes. Občani bodo vprašani: »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o veljavnosti prostorskih aktov na delu območja »Urbano središče Barka«, ki ga je sprejel Občinski svet Mestne občine Koper 23.junija letos? Kdo sodeluje v kampanji, kakšna so stališča zagovornikov in nasprotnikov? To jih je vprašala Tjaša Škamperle.
V nedeljo bo v Mestni občini Koper referendum. Predčasno glasovanje se je začelo že danes. Občani bodo vprašani: »Ali ste za to, da se uveljavi Odlok o veljavnosti prostorskih aktov na delu območja »Urbano središče Barka«, ki ga je sprejel Občinski svet Mestne občine Koper 23.junija letos? Kdo sodeluje v kampanji, kakšna so stališča zagovornikov in nasprotnikov? To jih je vprašala Tjaša Škamperle.
Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je tudi zgodba, s ponosom povedo domačini. Z evropskimi sredstvi pa zdaj svoje zgodbe delijo tudi z vsemi obiskovalci, ki obiščejo Mitski park. Vesna Potočar Godnič nam predstavlja še eno od dobrih zgodb, ki nastajajo v projektu Zelena kohezija, v katerem predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev.
Prebivalci Rodika poznajo vsak košček svoje zemlje in povsod v naravi, kjer je odtis človekove roke, je tudi zgodba, s ponosom povedo domačini. Z evropskimi sredstvi pa zdaj svoje zgodbe delijo tudi z vsemi obiskovalci, ki obiščejo Mitski park. Vesna Potočar Godnič nam predstavlja še eno od dobrih zgodb, ki nastajajo v projektu Zelena kohezija, v katerem predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev.
V tem tednu vam predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Reka Vipava je v zadnjih letih čedalje bolj obarvana v zelene odtenke trajnostnega turizma. Razvoj in skrb za življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter obrežij, ki so del Nature 2000 omogoča projekt, ki je v Vipavski dolini povezal 7 partnerjev. Več nam pove Boštjan Simčič.
V tem tednu vam predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Reka Vipava je v zadnjih letih čedalje bolj obarvana v zelene odtenke trajnostnega turizma. Razvoj in skrb za življenjsko okolje ogroženih živalskih vrst ter obrežij, ki so del Nature 2000 omogoča projekt, ki je v Vipavski dolini povezal 7 partnerjev. Več nam pove Boštjan Simčič.
Kaj vse urejamo s pomočjo evropskih sredstev? To odkrivamo ta teden v nizu prispevkov o Zeleni koheziji, ki jih sofinancira Evropska Unija. Da bi ovrednotili in revitalizirali okolico reke Rižane, so z evropskim projektom "Morje in reka, mlinščice in Rižana" uredili pot, ki pripoveduje o bogati naravni in kulturni dediščini reke Rižane in življenja ob njej. Ob številnih didaktičnih in ustvarjalnih delavnicah, ki so jih izpeljali z učenci obalnih šol ter čistilni akciji ob rečni strugi, so ob tematski poti postavili tudi informacijske table in klopce. Več o projektu pa v prispevku Tjaše Lotrič.
Kaj vse urejamo s pomočjo evropskih sredstev? To odkrivamo ta teden v nizu prispevkov o Zeleni koheziji, ki jih sofinancira Evropska Unija. Da bi ovrednotili in revitalizirali okolico reke Rižane, so z evropskim projektom "Morje in reka, mlinščice in Rižana" uredili pot, ki pripoveduje o bogati naravni in kulturni dediščini reke Rižane in življenja ob njej. Ob številnih didaktičnih in ustvarjalnih delavnicah, ki so jih izpeljali z učenci obalnih šol ter čistilni akciji ob rečni strugi, so ob tematski poti postavili tudi informacijske table in klopce. Več o projektu pa v prispevku Tjaše Lotrič.
V sklopu projketa Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, vam skupaj s Tv Koper predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev. In zdaj gremo na goriški konec. Za lažji in hitrejši dostop do goriških kotičkov zadostuje le nekaj klikov. Goričani izbirajo med navadnimi ali električnimi kolesi, ki jih trenutno zaklepajo na 9 postajališčih. Število uporabnikov se iz dneva v dan povečuje, pristojni pa že razmišljajo o nadgradnji obstoječega sistema. Kako, nam pove Anita Urbančič.
V sklopu projketa Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, vam skupaj s Tv Koper predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih sredstev. In zdaj gremo na goriški konec. Za lažji in hitrejši dostop do goriških kotičkov zadostuje le nekaj klikov. Goričani izbirajo med navadnimi ali električnimi kolesi, ki jih trenutno zaklepajo na 9 postajališčih. Število uporabnikov se iz dneva v dan povečuje, pristojni pa že razmišljajo o nadgradnji obstoječega sistema. Kako, nam pove Anita Urbančič.
Mednarodni pomorski urad vsako leto obravnava o več kot sto napadov piratov na tovorne ladje. V Sloveniji je pred tremi leti odmevala ugrabitev ladje Glarus švicarskega ladjarja, ki je prevažala pšenico. Ob obalah Nigerije je oboroženim piratom uspelo priti na krov in ugrabiti posadko. Kmalu je slovenska policija sporočila, da je med ugrabljenimi Slovenec - še več: šlo ja za kapitana ladje. Pogajanja za izpustitev so trajala več kot mesec dni. V tem času je ime kapitana ostalo skrito zaradi zaščite družine in pogajanj. In tako je bilo tudi po uspešni izpustitvi konec oktobra leta 2018. Milko Matović se vse od srečnega razpeta ni želel izpostavljati. Zdaj pa je, prav na obletnico ugrabitve, svoje spomine prvič delil z javnostjo - v pogovoru za Primorske novice in Radio Koper. Z njim se je v Kopru, kjer živi in dela, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Mednarodni pomorski urad vsako leto obravnava o več kot sto napadov piratov na tovorne ladje. V Sloveniji je pred tremi leti odmevala ugrabitev ladje Glarus švicarskega ladjarja, ki je prevažala pšenico. Ob obalah Nigerije je oboroženim piratom uspelo priti na krov in ugrabiti posadko. Kmalu je slovenska policija sporočila, da je med ugrabljenimi Slovenec - še več: šlo ja za kapitana ladje. Pogajanja za izpustitev so trajala več kot mesec dni. V tem času je ime kapitana ostalo skrito zaradi zaščite družine in pogajanj. In tako je bilo tudi po uspešni izpustitvi konec oktobra leta 2018. Milko Matović se vse od srečnega razpeta ni želel izpostavljati. Zdaj pa je, prav na obletnico ugrabitve, svoje spomine prvič delil z javnostjo - v pogovoru za Primorske novice in Radio Koper. Z njim se je v Kopru, kjer živi in dela, pogovarjala Tjaša Škamperle.
V tem tednu vam v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Zdaj se odpravljamo v naravni park z največjih presihajočim jezerom v Evropi. Območje Cerkniškega presihajočega jezera je že tedne skorajda povsem suho. Nič neobičajnega za ta letni čas, a so obdobja, ko jezero povsem presahne vse bolj pogosta. Del krivde nosi tudi človek, ki je s posegi v ta prostor spremenil tokove narave. V Notranjskem Regijskem parku si želijo s sredstvi tako imenovane zelene kohezije, v okviru projekta Kras Re vita, jezero povrniti v nekdanje stanje. Več nam pove Boštjan Simčič.
V tem tednu vam v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ga sofinancira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Zdaj se odpravljamo v naravni park z največjih presihajočim jezerom v Evropi. Območje Cerkniškega presihajočega jezera je že tedne skorajda povsem suho. Nič neobičajnega za ta letni čas, a so obdobja, ko jezero povsem presahne vse bolj pogosta. Del krivde nosi tudi človek, ki je s posegi v ta prostor spremenil tokove narave. V Notranjskem Regijskem parku si želijo s sredstvi tako imenovane zelene kohezije, v okviru projekta Kras Re vita, jezero povrniti v nekdanje stanje. Več nam pove Boštjan Simčič.
V Pivki so letos odprli Center o velikih zvereh Dina. Njegovo zasnovo so razvili skozi projekt Carnivora Dinarica. Skozi neposredno izobraževanje in s pomočjo sodobnih tehnologij, obiskovalcem približajo velike zveri, s katerimi si človek deli ta prostor. Tudi to je ena od dobrih zgodb koriščenja evropskih sredstev, ki vam jih predstavljamo v projektu Zelena kohezija.
V Pivki so letos odprli Center o velikih zvereh Dina. Njegovo zasnovo so razvili skozi projekt Carnivora Dinarica. Skozi neposredno izobraževanje in s pomočjo sodobnih tehnologij, obiskovalcem približajo velike zveri, s katerimi si človek deli ta prostor. Tudi to je ena od dobrih zgodb koriščenja evropskih sredstev, ki vam jih predstavljamo v projektu Zelena kohezija.
V Vipavski dolini se zaključujejo še zadnja večja gradbena dela, ki bodo uresničila cilje čezmejnega evropskega projekta Grevislin. Partnerji projekta so pripravili dolgoročni načrt zelene infrastrukture, zastavili smernice inovativnega pristopa h kmetijstvu, zaključujejo pa še zadnje infrastrukturne naložbe na porečjih reke Vipave.
V Vipavski dolini se zaključujejo še zadnja večja gradbena dela, ki bodo uresničila cilje čezmejnega evropskega projekta Grevislin. Partnerji projekta so pripravili dolgoročni načrt zelene infrastrukture, zastavili smernice inovativnega pristopa h kmetijstvu, zaključujejo pa še zadnje infrastrukturne naložbe na porečjih reke Vipave.
V naslednjih minutah vam predstavljamo še zadnjo zgodbo v sklopu projekta Zelena kohezija, v katerem smo predstavljali dobre zgodbe, povezane s koriščenjem evropskih kohezijskih sredstev. Projekt je nastajal s partnerji, Tv Koper in Kulturnim društvom PINA, številne radijske in televizijske prispevke ter druge zanimive vsebine pa najdete na spletni strani rtvslo pika si poševnica zelena minus kohezija. Zdajle vas Anita Urbančič popelje v svet rabljenih stvari. Izbrati staro je bolje, kot kupiti novo, je eno od vodil izolskega Centra uporabnih predmetov ali na kratko CUP. S kohezijskimi sredstvi so ga na noge postavili pred poldrugim letom z željo, da bi zmanjšali število odpadkov, oz. ljudem ponudili možnost ponovne uporabe predmetov, ki še niso za staro šaro. Od odprtja centra je novega lastnika dobilo že več kot 30 tisoč predmetov.
V naslednjih minutah vam predstavljamo še zadnjo zgodbo v sklopu projekta Zelena kohezija, v katerem smo predstavljali dobre zgodbe, povezane s koriščenjem evropskih kohezijskih sredstev. Projekt je nastajal s partnerji, Tv Koper in Kulturnim društvom PINA, številne radijske in televizijske prispevke ter druge zanimive vsebine pa najdete na spletni strani rtvslo pika si poševnica zelena minus kohezija. Zdajle vas Anita Urbančič popelje v svet rabljenih stvari. Izbrati staro je bolje, kot kupiti novo, je eno od vodil izolskega Centra uporabnih predmetov ali na kratko CUP. S kohezijskimi sredstvi so ga na noge postavili pred poldrugim letom z željo, da bi zmanjšali število odpadkov, oz. ljudem ponudili možnost ponovne uporabe predmetov, ki še niso za staro šaro. Od odprtja centra je novega lastnika dobilo že več kot 30 tisoč predmetov.
V tem tednu smo vam v sklopu projekta Zelena kohezija predstavljali dobre zgodbe koriščenja evropskih sredstev. Zdajle se odpravljamo v Koper, tam, kjer je bilo nekoč morje, kasneje soline, nazadnje pa tako imenovana Bonifika ali melioracijsko območje, brez prave vrednosti. Danes je tam nekonvencionalno zasnovan park, kakršnega pri nas in v širši okolici nismo poznali. Več nam razkrije Anita Urbančič.
V tem tednu smo vam v sklopu projekta Zelena kohezija predstavljali dobre zgodbe koriščenja evropskih sredstev. Zdajle se odpravljamo v Koper, tam, kjer je bilo nekoč morje, kasneje soline, nazadnje pa tako imenovana Bonifika ali melioracijsko območje, brez prave vrednosti. Danes je tam nekonvencionalno zasnovan park, kakršnega pri nas in v širši okolici nismo poznali. Več nam razkrije Anita Urbančič.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev . V Izoli se postopoma zaključuje gradnja neodvisnega raziskovalnega inštituta Innorenew, ki raziskuje obnovljive materiale ter trajnostno gradnjo, znanstvena dognanja in dobre prakse pa prenaša tudi v gospodarstvo. Kompleks, ki ga bodo predvidoma dokončali do sredine novembra, bo postal največja lesena stavba v Sloveniji.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev . V Izoli se postopoma zaključuje gradnja neodvisnega raziskovalnega inštituta Innorenew, ki raziskuje obnovljive materiale ter trajnostno gradnjo, znanstvena dognanja in dobre prakse pa prenaša tudi v gospodarstvo. Kompleks, ki ga bodo predvidoma dokončali do sredine novembra, bo postal največja lesena stavba v Sloveniji.
Direkcija za vode bo predvidoma že letos začela z izvedbo različnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave. V prvi fazi projekta, ki bo trajal do konca leta 2023, se bodo osredotočili na hudournik Bela v Vipavi in potok Vrtojbica, pripravili po bodo tudi hidrološko-hidravlično študijo za celotno porečje. Za osemmilijonsko naložbo je direkcija pridobila več kot 6,5 milijona evrov iz kohezijskega sklada, dober milijon je primaknila še država. Karin Zorn Čebokli.
Direkcija za vode bo predvidoma že letos začela z izvedbo različnih ukrepov za zmanjšanje poplavne ogroženosti v porečju reke Vipave. V prvi fazi projekta, ki bo trajal do konca leta 2023, se bodo osredotočili na hudournik Bela v Vipavi in potok Vrtojbica, pripravili po bodo tudi hidrološko-hidravlično študijo za celotno porečje. Za osemmilijonsko naložbo je direkcija pridobila več kot 6,5 milijona evrov iz kohezijskega sklada, dober milijon je primaknila še država. Karin Zorn Čebokli.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Če želimo ohraniti zeleno okolje, bi podjetja morala stremeti h krožni obliki snovanja izdelkov, ki temelji na ponovni uporabi, popravilu in reciklaži materialov. Koprski proizvajalec trajnostnih stranišč se je usmeril h krožnemu konceptu, za realizacijo ekološkega modela sanitarij pa so prejeli tudi evropska sredstva.
V projektu Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Če želimo ohraniti zeleno okolje, bi podjetja morala stremeti h krožni obliki snovanja izdelkov, ki temelji na ponovni uporabi, popravilu in reciklaži materialov. Koprski proizvajalec trajnostnih stranišč se je usmeril h krožnemu konceptu, za realizacijo ekološkega modela sanitarij pa so prejeli tudi evropska sredstva.
V nizu oddaj Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Prva taka zgodba prihaja iz Pirana. Znanstveniki Nacionalnega inštituta za biologijo Morske biološke postaje Piran namreč že vrsto let spremljajo in raziskujejo biotsko pestrost v slovenskem morju. Raziskovanja biogenih formacij, ki so se pred slabim desetletjem začela v sklopu evropskega projekta Trecorala, so jih pripeljala do podrobnejših spoznanj sredozemske kamene korale. Z raziskovanjem biogenih formacij sedaj nadaljujejo v sklopu projekta Tretamara.
V nizu oddaj Zelena kohezija, ki ga podpira Evropska Unija, predstavljamo dobre prakse koriščenja evropskih kohezijskih sredstev. Prva taka zgodba prihaja iz Pirana. Znanstveniki Nacionalnega inštituta za biologijo Morske biološke postaje Piran namreč že vrsto let spremljajo in raziskujejo biotsko pestrost v slovenskem morju. Raziskovanja biogenih formacij, ki so se pred slabim desetletjem začela v sklopu evropskega projekta Trecorala, so jih pripeljala do podrobnejših spoznanj sredozemske kamene korale. Z raziskovanjem biogenih formacij sedaj nadaljujejo v sklopu projekta Tretamara.
V zadnjih 50 letih se je gladina morja v Sloveniji dvignila za deset centimetrov. Natančneje 1,7 milimetra na leto, so ugotovili geografi Fakultete za humanistične študije. Dviganje višine gladine slovenskega morja je celo večje od evropskega in svetovnega povprečja. In to je zelo zaskrbljujoče za nižje dele obalnega pasu pri nas, opozarjajo geografi s Fakultete za humanistične študije, ki menijo, da bi morali spremembe gladine morja v Tržaškem zalivu v prihodnje natančneje raziskati in se pri načrtovanju rabe zemljišč čim bolj prilagoditi prihodnjim stanjem. Tjaša Škamperle je zbrala nekaj mnenj ob slovenskem morju in pripravila oddajo, ki je nastala s podporo EU v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ozavešča širšo javnost o pomenu Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast.
V zadnjih 50 letih se je gladina morja v Sloveniji dvignila za deset centimetrov. Natančneje 1,7 milimetra na leto, so ugotovili geografi Fakultete za humanistične študije. Dviganje višine gladine slovenskega morja je celo večje od evropskega in svetovnega povprečja. In to je zelo zaskrbljujoče za nižje dele obalnega pasu pri nas, opozarjajo geografi s Fakultete za humanistične študije, ki menijo, da bi morali spremembe gladine morja v Tržaškem zalivu v prihodnje natančneje raziskati in se pri načrtovanju rabe zemljišč čim bolj prilagoditi prihodnjim stanjem. Tjaša Škamperle je zbrala nekaj mnenj ob slovenskem morju in pripravila oddajo, ki je nastala s podporo EU v sklopu projekta Zelena kohezija, ki ozavešča širšo javnost o pomenu Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast.
Ob primorskem prazniku smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, ter o drugih aktualnih vprašanjih. Med drugim o zdravstveni krizi in boju s koronavirusom, o vladnem boju z mediji, o vpeljavi verbalnega delikta in tudi o 20-letnici napadov v ZDA, ki so spremenili svet in ki so se končali z umikom zavezniških sil iz Afganistana.
Ob primorskem prazniku smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, ter o drugih aktualnih vprašanjih. Med drugim o zdravstveni krizi in boju s koronavirusom, o vladnem boju z mediji, o vpeljavi verbalnega delikta in tudi o 20-letnici napadov v ZDA, ki so spremenili svet in ki so se končali z umikom zavezniških sil iz Afganistana.
Na Primorskem skoraj ni kmetijskih pridelkov in površin, ki jih ne bi dosegli divji prašiči. Na Vipavskem jejo koruzo, v Istri se sladkajo z grozdjem in lubenicami, na Krasu jim tekne krompir. Ker je hrane v gozdu premalo in ker se je populacija tako razmnožila, ji lovci niso več kos. Kmetje lahko dobijo škodo povrnjeno, a le če so okoli pridelovalnih zemljišč postavili dovolj visoke in stabilne ograje. Zato marsikdo razmišlja o smislu prijavljanja škod in celo o kmetovanje v takšnih razmerah. Tjaša Škamperle je edenega od primerov poiskala v Prešnici.
Na Primorskem skoraj ni kmetijskih pridelkov in površin, ki jih ne bi dosegli divji prašiči. Na Vipavskem jejo koruzo, v Istri se sladkajo z grozdjem in lubenicami, na Krasu jim tekne krompir. Ker je hrane v gozdu premalo in ker se je populacija tako razmnožila, ji lovci niso več kos. Kmetje lahko dobijo škodo povrnjeno, a le če so okoli pridelovalnih zemljišč postavili dovolj visoke in stabilne ograje. Zato marsikdo razmišlja o smislu prijavljanja škod in celo o kmetovanje v takšnih razmerah. Tjaša Škamperle je edenega od primerov poiskala v Prešnici.
Razprava o cepljenju se je na družbenih omrežjih zelo razvnela. Cepljeni postajajo nestrpni do necepljenih, ti ne sprejemajo znanstvenih dokazov in argumentov epidemiologov. Nekateri napovedujejo, da se bo prepad še bolj povečeval. Filozof Mirt Komel meni, da vprašanje - cepiti se ali ne cepiti, ni politično temveč eksistencialno. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Razprava o cepljenju se je na družbenih omrežjih zelo razvnela. Cepljeni postajajo nestrpni do necepljenih, ti ne sprejemajo znanstvenih dokazov in argumentov epidemiologov. Nekateri napovedujejo, da se bo prepad še bolj povečeval. Filozof Mirt Komel meni, da vprašanje - cepiti se ali ne cepiti, ni politično temveč eksistencialno. Z njim se je pogovarjala Nataša Uršič.
Dogodki ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti naše države so si v minulih dneh kar vrstili. Pokrajinski muzej Koper je pripravil razstavo 'Dan prej, med vojno in mirom', ki bo še vse poletje na ogled v muzejski galeriji. Nastala je s pomočjo arhivskega gradiva, ki so ga odstopile priče dogodkov junija leta 1991. Središče razstave je dan prej, torej 26. junij leta 1991, a tudi o dnevi, ki so sledili, je kustos Ivan Simčič povedal Tjaši Škamperle.
Dogodki ob 30. obletnici razglasitve samostojnosti naše države so si v minulih dneh kar vrstili. Pokrajinski muzej Koper je pripravil razstavo 'Dan prej, med vojno in mirom', ki bo še vse poletje na ogled v muzejski galeriji. Nastala je s pomočjo arhivskega gradiva, ki so ga odstopile priče dogodkov junija leta 1991. Središče razstave je dan prej, torej 26. junij leta 1991, a tudi o dnevi, ki so sledili, je kustos Ivan Simčič povedal Tjaši Škamperle.
V krajih ob bodočem drugem tiru bodo v prihodnje postavili tri informativne točke. Investitor 2TDK se je o njihovi ureditvi dogovoril z občinami Divača, Koper in Hrpelje Kozina. Namenjene bodo predstavitvi infrastrukturnega projekta, lokalne skupnosti pa jih bodo lahko namenile tudi turizmu. Tjaša Škamperle.
V krajih ob bodočem drugem tiru bodo v prihodnje postavili tri informativne točke. Investitor 2TDK se je o njihovi ureditvi dogovoril z občinami Divača, Koper in Hrpelje Kozina. Namenjene bodo predstavitvi infrastrukturnega projekta, lokalne skupnosti pa jih bodo lahko namenile tudi turizmu. Tjaša Škamperle.
Dan prej je 26. junij 1991, ko se je po prepričanju Primorcev, pričevanjih in dejstvih, zabeleženih v neštetih dokumentih, začela osamosvojitvena vojna. Medtem ko so se v prestolnici pripravljali na slovesno razglasitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije, so bili na Primorskem na cestah proti mejnim prehodom že tanki jugoslovanske vojske in padel je tudi prvi strel. Barbara Kampos je zbrala pričevanja takratnega inšpektorja za mejne zadeve in tujce Fabia Steffeta, takratnega komandirja postaje milice v Pivki Vojka Otoničarja in novinarja, ki je med prvimi poročal o odhodu tankov iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, Toma Šajna.
Dan prej je 26. junij 1991, ko se je po prepričanju Primorcev, pričevanjih in dejstvih, zabeleženih v neštetih dokumentih, začela osamosvojitvena vojna. Medtem ko so se v prestolnici pripravljali na slovesno razglasitev samostojne in neodvisne Republike Slovenije, so bili na Primorskem na cestah proti mejnim prehodom že tanki jugoslovanske vojske in padel je tudi prvi strel. Barbara Kampos je zbrala pričevanja takratnega inšpektorja za mejne zadeve in tujce Fabia Steffeta, takratnega komandirja postaje milice v Pivki Vojka Otoničarja in novinarja, ki je med prvimi poročal o odhodu tankov iz vojašnic v Pivki in Ilirski Bistrici, Toma Šajna.
Krajane, ki živijo ob trasi drugega železniškega tira, ali imajo ob njej nepremičnine, zanima, kako bodo občutili gradnjo. Bo hrupno, bo glasno, se bo treslo? V monitoring so vključeni, če sodijo v vplivno območje. Tri krajevne skupnosti - Dekani, Škofije in Črni Kal pri teh vprašanjih predstavlja županova komisija, ki se sestaja z naročnikom in izvajalcem. Vodi jo Primož Turšič, z njim se je srečala Tjaša Škamperle.
Krajane, ki živijo ob trasi drugega železniškega tira, ali imajo ob njej nepremičnine, zanima, kako bodo občutili gradnjo. Bo hrupno, bo glasno, se bo treslo? V monitoring so vključeni, če sodijo v vplivno območje. Tri krajevne skupnosti - Dekani, Škofije in Črni Kal pri teh vprašanjih predstavlja županova komisija, ki se sestaja z naročnikom in izvajalcem. Vodi jo Primož Turšič, z njim se je srečala Tjaša Škamperle.
V rubriki PRVI NA DRUGEM TIRU vsak teden ob sredah odgovarjamo na vprašanja, ki se porajajo ob začetku gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prvi tir je sama zgradila Luka Koper, za gradnjo drugega je do sedaj namenila 10 milijonov evrov. V naslednjih minutah se bo s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom pogovarjala Tjaša Škamperle.
V rubriki PRVI NA DRUGEM TIRU vsak teden ob sredah odgovarjamo na vprašanja, ki se porajajo ob začetku gradnje drugega železniškega tira med Divačo in Koprom. Prvi tir je sama zgradila Luka Koper, za gradnjo drugega je do sedaj namenila 10 milijonov evrov. V naslednjih minutah se bo s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Danes mineva 80 let od napada italijanskih okupatorjev in domačih kolaborantov na trojico tigrovcev na Mali Gori . Društvo Tigr primorske na Mali Gori vsako leto pripravi slovesnost v spomin na ta dogodek. Ob letošnji državni prodslavi Dneva upora proti okupatorju na Mali gori so se vnele hude razprave, saj tako predstavniki društva Tigr kot tudi Zveze združenj borcev NOB na proslavo niso bili povabljeni. V naslednjih minutah bomo skušali razjasniti zaplete glede zgodovinskih dejstev. Ingrid Kašca Bucik je za pojasnila zaprosila predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja in zgodovinarja Boža Repeta.
Danes mineva 80 let od napada italijanskih okupatorjev in domačih kolaborantov na trojico tigrovcev na Mali Gori . Društvo Tigr primorske na Mali Gori vsako leto pripravi slovesnost v spomin na ta dogodek. Ob letošnji državni prodslavi Dneva upora proti okupatorju na Mali gori so se vnele hude razprave, saj tako predstavniki društva Tigr kot tudi Zveze združenj borcev NOB na proslavo niso bili povabljeni. V naslednjih minutah bomo skušali razjasniti zaplete glede zgodovinskih dejstev. Ingrid Kašca Bucik je za pojasnila zaprosila predsednika Društva TIGR Primorske Gorazda Humarja in zgodovinarja Boža Repeta.
Ko govorimo o sredstvih Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast okolja vseh EU regij, na prvi pogled težko razumemo, kako si s tem, v Evropi pridobljenim denarjem lahko pomagamo v Sloveniji in drugih državah. Projekt, ki ga predstavljamo danes je zelo živ in dotika se vseh nas, saj je posvečen naravi in oblikovanju prioritet na področju Okolju prijaznejše, brezogljične Evrope v letih 2021-2027. Ta projekt je zelo močno povezan z mediji, ki ustvarjamo televizijske in radijske oddaje in tako kažemo primere dobre prakse pri črpanju evropskih sredstev. Naša sogovornica je zdaj Kaja Cunk iz koprskega kulturno izobraževalnega društva Pina, ki je nosilec projekta. Z njo s epogovarja Nataša Benčič.
Ko govorimo o sredstvih Evropske kohezijske politike za zaščito okolja in zeleno rast okolja vseh EU regij, na prvi pogled težko razumemo, kako si s tem, v Evropi pridobljenim denarjem lahko pomagamo v Sloveniji in drugih državah. Projekt, ki ga predstavljamo danes je zelo živ in dotika se vseh nas, saj je posvečen naravi in oblikovanju prioritet na področju Okolju prijaznejše, brezogljične Evrope v letih 2021-2027. Ta projekt je zelo močno povezan z mediji, ki ustvarjamo televizijske in radijske oddaje in tako kažemo primere dobre prakse pri črpanju evropskih sredstev. Naša sogovornica je zdaj Kaja Cunk iz koprskega kulturno izobraževalnega društva Pina, ki je nosilec projekta. Z njo s epogovarja Nataša Benčič.
Ob začetku gradnje drugega tira med Divačo in Koprom smo na našem radiu začeli z novo rubriko Prvi na drugem tiru. Vsak teden vam bomo ob sredah in nedeljah predstavili en pogled na ta infrastrukturni projekt, ki bo tako ali drugače zaznamoval življenje prebivalcev ob progi, kjer bo do leta 2025 gradbišče. Kaj skrbi krajane od Divače do Dekanov, ali se drugi tir gradi za Luko Koper, kakšen je monitoring rastlin in živali ob gradbišču, kdo izvaja nadzor ? Tjaša Škamperle se je za prvo oddajo srečala z Markom Žitnikom, izvršnim direktorjem gradbenega sektorja pri naročniku del- podjetju 2TDK.
Ob začetku gradnje drugega tira med Divačo in Koprom smo na našem radiu začeli z novo rubriko Prvi na drugem tiru. Vsak teden vam bomo ob sredah in nedeljah predstavili en pogled na ta infrastrukturni projekt, ki bo tako ali drugače zaznamoval življenje prebivalcev ob progi, kjer bo do leta 2025 gradbišče. Kaj skrbi krajane od Divače do Dekanov, ali se drugi tir gradi za Luko Koper, kakšen je monitoring rastlin in živali ob gradbišču, kdo izvaja nadzor ? Tjaša Škamperle se je za prvo oddajo srečala z Markom Žitnikom, izvršnim direktorjem gradbenega sektorja pri naročniku del- podjetju 2TDK.
Dan Zemlje je namenjen ozaveščanju o edinstvenosti našega planeta in ogrožanju življenja na njem zaradi našega neustavljivega izčrpavanja virov. Po Podatkih Inštituta za zdravje in okolje bomo v naši državi že 30. aprila dosegli svoj dan ekološkega dolga. To je dan, ko prebivalci porabimo naše letne vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Obnovimo Zemljo je tudi letošnje geslo, ki združuje akcije ozaveščanja po svetu. Ključno vlogo pri ohranjanju in obnovi Zemlje pa seveda igrajo zakonodajne varovalke, ki preprečujejo škodljive posege v prostor. Prav slednji so med drugim razlog za zaskrbljenost naravovarstvenikov v Sloveniji. Pri nas bodo namreč vlagatelji, na osnovi sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo za okolje in prostor, že julija lahko enostavneje prišli do okoljevarstvenih soglasij. Kaj o tem menijo nekateri vidnejši primorski naravovarstveniki, se je pozanimala Lea Širok. Foto: Toni Dugorepec
Dan Zemlje je namenjen ozaveščanju o edinstvenosti našega planeta in ogrožanju življenja na njem zaradi našega neustavljivega izčrpavanja virov. Po Podatkih Inštituta za zdravje in okolje bomo v naši državi že 30. aprila dosegli svoj dan ekološkega dolga. To je dan, ko prebivalci porabimo naše letne vire, ki jih lahko Zemlja obnovi v enem letu. Obnovimo Zemljo je tudi letošnje geslo, ki združuje akcije ozaveščanja po svetu. Ključno vlogo pri ohranjanju in obnovi Zemlje pa seveda igrajo zakonodajne varovalke, ki preprečujejo škodljive posege v prostor. Prav slednji so med drugim razlog za zaskrbljenost naravovarstvenikov v Sloveniji. Pri nas bodo namreč vlagatelji, na osnovi sprememb, ki jih pripravlja ministrstvo za okolje in prostor, že julija lahko enostavneje prišli do okoljevarstvenih soglasij. Kaj o tem menijo nekateri vidnejši primorski naravovarstveniki, se je pozanimala Lea Širok. Foto: Toni Dugorepec
Pogosto slišimo, da so ljudje postali utrujeni od epidemije, naveličani od stalno spreminjajočih se ukrepov. Raziskava Nova normalnost, ki jo že več kot eno leto izvaja družba Valicon, preverja osebno doživljanje epidemične situacije in spremembe naših navad. O nekaterih ugotovitvah spletne ankete se je z direktorjem Valicona Andražem Zorkom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Pogosto slišimo, da so ljudje postali utrujeni od epidemije, naveličani od stalno spreminjajočih se ukrepov. Raziskava Nova normalnost, ki jo že več kot eno leto izvaja družba Valicon, preverja osebno doživljanje epidemične situacije in spremembe naših navad. O nekaterih ugotovitvah spletne ankete se je z direktorjem Valicona Andražem Zorkom pogovarjala Tjaša Škamperle.
Epidemično leto je bilo le delno ugodno za hotelirje, ki so poleti dobro delali zaradi turističnih bonov. Od oktobra lani so zaprti. Še težje je tistim, ki so se lotili investicij s posojili, saj niti ne vedo, kako bodo obveznosti do bank poravnali. Temeljita prenova edinega mestnega hotela v Kopru, pri kateri so sledili dediščini Eda Mihevca, je skoraj zaključena. Izbor novega imena Grand Koper je bil eden večjih izivov, pravi lastnik Aleš Piščanc. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Epidemično leto je bilo le delno ugodno za hotelirje, ki so poleti dobro delali zaradi turističnih bonov. Od oktobra lani so zaprti. Še težje je tistim, ki so se lotili investicij s posojili, saj niti ne vedo, kako bodo obveznosti do bank poravnali. Temeljita prenova edinega mestnega hotela v Kopru, pri kateri so sledili dediščini Eda Mihevca, je skoraj zaključena. Izbor novega imena Grand Koper je bil eden večjih izivov, pravi lastnik Aleš Piščanc. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Prvi pregled podatkov o razdeljevanju cepiv proti covidu-19 cepilnim centrom v zdravstvenih domovih kaže na ogromne razlike med tem, koliko cepiv je prejel posamezni cepilni center glede na tamkajšnje prebivalstvo. V zadnjih tednih so namreč iz nekaterih domov poročali, da so se ponekod uspeli cepiti tudi zdravi in mlajši občani, drugje pa niti ne starejši od 60 let, kar bi lahko kazalo na to, da so določeni centri pridobili večji delež odmerkov oziroma so bila cepiva po državi razdeljena neenakomerno. Preverili smo, kako cepljenje poteka na Primorskem. Tjaša Škamperle je s sodelavci priklicala cepilna mesta od Pirana do Bovca, od morja do Snežnika.
Prvi pregled podatkov o razdeljevanju cepiv proti covidu-19 cepilnim centrom v zdravstvenih domovih kaže na ogromne razlike med tem, koliko cepiv je prejel posamezni cepilni center glede na tamkajšnje prebivalstvo. V zadnjih tednih so namreč iz nekaterih domov poročali, da so se ponekod uspeli cepiti tudi zdravi in mlajši občani, drugje pa niti ne starejši od 60 let, kar bi lahko kazalo na to, da so določeni centri pridobili večji delež odmerkov oziroma so bila cepiva po državi razdeljena neenakomerno. Preverili smo, kako cepljenje poteka na Primorskem. Tjaša Škamperle je s sodelavci priklicala cepilna mesta od Pirana do Bovca, od morja do Snežnika.
Gradnja drugega tira se lahko začne. Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristjanom Mugerlijem.
Gradnja drugega tira se lahko začne. Družba 2TDK je s Kolektorjem CPG podpisala pogodbo za gradnjo - za zdaj za en del - od Kopra do Črnega kala. Delavci bodo na gradbišču predvidoma maja, gradnja ključnih objektov pa naj bi se začela jeseni. Tjaša Škamperle se je v Lipici pogovarjala s prvim možem Kolektorja CPG Kristjanom Mugerlijem.
Domačini, ki živijo ob Trnovskem gozdu, opozarjajo na agresivno sečnjo, ki se zadnja leta izvaja na tem območju. Da bi ljudi ozavestili o problematiki, so se povezali v skupino Ljubitelji narave in zdravega življenja iz Trnovsko-Banjške planote in odprli spletno peticijo, podpise pa zbirajo tudi na druge načine. Na Zavodu za gozdove in družbi Slovenski državni gozdovi pojasnjujejo, da gre za zaostanke redne sečnje, ki je zaradi sanacijskih del v drugih gozdovih po Sloveniji, nekaj let niso izvajali. Več Karin Zorn Čebokli.
Domačini, ki živijo ob Trnovskem gozdu, opozarjajo na agresivno sečnjo, ki se zadnja leta izvaja na tem območju. Da bi ljudi ozavestili o problematiki, so se povezali v skupino Ljubitelji narave in zdravega življenja iz Trnovsko-Banjške planote in odprli spletno peticijo, podpise pa zbirajo tudi na druge načine. Na Zavodu za gozdove in družbi Slovenski državni gozdovi pojasnjujejo, da gre za zaostanke redne sečnje, ki je zaradi sanacijskih del v drugih gozdovih po Sloveniji, nekaj let niso izvajali. Več Karin Zorn Čebokli.
17. marec štejemo za rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila najmlajša slovenska javna univerza vpisana v sodni register ravno na ta dan leta 2003. V okviru tradicionalnega Tedna UP poteka niz virtualnih dogodkov, katerih rdeča nit je odgovornost, ki jo UP ima do številnih deležnikov. Letos sovpada z dnevom Fakultete za vede o zdravju, ki bo v ta namen organizirala interaktivno delavnica promocije aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu. In prav o slednji bo govor v naslednjih minutah.Fakulteta za vede o zdravju je v zadnjih treh letih prenovila svojo programsko podobo. S projekti se ozira tudi v tujino, medtem pa postopoma rešuje težave s prostorom. Znanstveno odličnost bodo razvijali tudi na osnovi večjega števila odobrenih projektov, krepitev področja raziskovanja pa je v načrtu tudi za prihodnje. Neurejeno ostaja področje izvajanja prakse študentov v kliničnih okoljih. Z dekanom dr. Nejcem Šarabonom se je pogovarjala Mateja Brežan.
17. marec štejemo za rojstni dan Univerze na Primorskem, saj je bila najmlajša slovenska javna univerza vpisana v sodni register ravno na ta dan leta 2003. V okviru tradicionalnega Tedna UP poteka niz virtualnih dogodkov, katerih rdeča nit je odgovornost, ki jo UP ima do številnih deležnikov. Letos sovpada z dnevom Fakultete za vede o zdravju, ki bo v ta namen organizirala interaktivno delavnica promocije aktivnosti za preprečevanje kostno-mišičnih obolenj in psihosocialnih tveganj pri delu. In prav o slednji bo govor v naslednjih minutah.Fakulteta za vede o zdravju je v zadnjih treh letih prenovila svojo programsko podobo. S projekti se ozira tudi v tujino, medtem pa postopoma rešuje težave s prostorom. Znanstveno odličnost bodo razvijali tudi na osnovi večjega števila odobrenih projektov, krepitev področja raziskovanja pa je v načrtu tudi za prihodnje. Neurejeno ostaja področje izvajanja prakse študentov v kliničnih okoljih. Z dekanom dr. Nejcem Šarabonom se je pogovarjala Mateja Brežan.
Zdravstveni dom Koper je vstopna točka, ki od 6. januarja letos opravlja tudi množična testiranja. Informacija, da bodo ljudi, ki dnevno prehajajo mejo z Italijo od danes testirali tudi na Škofijah, je dobrodošla, saj to zanje pomeni nekolikšno olajšanje. V teh dneh se pripravljajo tudi na cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. S pomočnico direktorja za zdravstveno nego Zdravstvenega doma Koper se je - tudi o ozadju testiranj in cepljenj - pogovarjala Mateja Brežan.
Zdravstveni dom Koper je vstopna točka, ki od 6. januarja letos opravlja tudi množična testiranja. Informacija, da bodo ljudi, ki dnevno prehajajo mejo z Italijo od danes testirali tudi na Škofijah, je dobrodošla, saj to zanje pomeni nekolikšno olajšanje. V teh dneh se pripravljajo tudi na cepljenje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju. S pomočnico direktorja za zdravstveno nego Zdravstvenega doma Koper se je - tudi o ozadju testiranj in cepljenj - pogovarjala Mateja Brežan.
Študenti, ki zaradi zdravstvenih ukrepov doslej niso mogli opraviti vseh obveznih kontaktnih ur, zdaj ne morejo na izpite. Na Univerzi na Primorskem bodo zanje razpisali izredne pisne izpite v drugem semestru. Če bo potrebno, se bodo izpitni roki in predmeti tega študijskega leta lahko izvajali tudi poleti, pojasnjujejo na Univerzi. Več o tem »kriznem študiju na daljavo" in študijskem letu, pa tudi o strateških usmeritvah primorske univerze leta 2027, pa nam je rektorica Klavdija Kutnar povedala v naši oddaji.
Študenti, ki zaradi zdravstvenih ukrepov doslej niso mogli opraviti vseh obveznih kontaktnih ur, zdaj ne morejo na izpite. Na Univerzi na Primorskem bodo zanje razpisali izredne pisne izpite v drugem semestru. Če bo potrebno, se bodo izpitni roki in predmeti tega študijskega leta lahko izvajali tudi poleti, pojasnjujejo na Univerzi. Več o tem »kriznem študiju na daljavo" in študijskem letu, pa tudi o strateških usmeritvah primorske univerze leta 2027, pa nam je rektorica Klavdija Kutnar povedala v naši oddaji.
Ob 30 obletnici razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti, smo na dan samostojnosti in enotnosti na Radiu Koper gostili sogovornike treh različnih generacij, s katerimi smo se ozrli na prehojeno pot v času samostojne države. Dr. Milico Kacin Wohinz, zgodovinarko, ki je oktobra dopolnila devetdeset let, Mirana Košuto,60 letnega profesorja književnost na tržaški univerzi, in novogoričana Dejana Jankovića, ki je danes v tridesetih letih.
Ob 30 obletnici razglasitve izidov plebiscita o samostojnosti, smo na dan samostojnosti in enotnosti na Radiu Koper gostili sogovornike treh različnih generacij, s katerimi smo se ozrli na prehojeno pot v času samostojne države. Dr. Milico Kacin Wohinz, zgodovinarko, ki je oktobra dopolnila devetdeset let, Mirana Košuto,60 letnega profesorja književnost na tržaški univerzi, in novogoričana Dejana Jankovića, ki je danes v tridesetih letih.
Obalne galerije Piran od začetka meseca kot vršilka dolžnosti direktorice vodi Mara Ambrožič Verderber, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja s področja politik kulture in sodobne umetnosti. Kljub bogatim izkušnjam, ki jih je nabirala v Evropi, Združenih državah, Afriki in Kanadi, kjer je sodelovala s svetovno uveljavljenimi strokovnjaki, muzeji, raziskovalnimi inštituti, mednarodnimi bienali, ob kandidaturi ni dobila podpore ne v Svetu zavoda Obalnih galerij ne v piranskem občinskem svetu. Zato se je župan Đenio Zadković odločil, da jo imenuje za vršilko dolžnosti. Nova vodja Obalnih galerij ob vsem izpostavlja, da bo čas do novega razpisa izkoristila za to, da skupaj s sodelavci vzpostavi trdno osnovo za uresničitev ciljev, ki si jih je zastavila. Z Maro Ambrožič Verderber, ki se je po 15-ih letih življenja v Londonu in Parizu trenutno ustalila v domačem Gažonu, se je pogovarjala Lea Širok.
Obalne galerije Piran od začetka meseca kot vršilka dolžnosti direktorice vodi Mara Ambrožič Verderber, mednarodno uveljavljena strokovnjakinja s področja politik kulture in sodobne umetnosti. Kljub bogatim izkušnjam, ki jih je nabirala v Evropi, Združenih državah, Afriki in Kanadi, kjer je sodelovala s svetovno uveljavljenimi strokovnjaki, muzeji, raziskovalnimi inštituti, mednarodnimi bienali, ob kandidaturi ni dobila podpore ne v Svetu zavoda Obalnih galerij ne v piranskem občinskem svetu. Zato se je župan Đenio Zadković odločil, da jo imenuje za vršilko dolžnosti. Nova vodja Obalnih galerij ob vsem izpostavlja, da bo čas do novega razpisa izkoristila za to, da skupaj s sodelavci vzpostavi trdno osnovo za uresničitev ciljev, ki si jih je zastavila. Z Maro Ambrožič Verderber, ki se je po 15-ih letih življenja v Londonu in Parizu trenutno ustalila v domačem Gažonu, se je pogovarjala Lea Širok.
Slovenska industrija srečanj bije plat zvona. Kar 350 podjetij že od sredine marca ne sme opravljati svoje dejavnosti v obsegu, ki je ekonomsko še sprejemljiv. Lani je industrija srečanja ustvarila za več kot 270 milionov evrov neposrednih prihodkov, skoraj 900 milionov pa je bilo multiplikativnih prihodkov. Zaradi Covid razmer je neposredno ogroženih skoraj 15 tisoč delovnih mest. Brez pomoči podjetja s tega področja ne bodo mogla preživeti. Tudi na Primorskem, še posebno v Slovenski Istri. Več pa Ingrid Kašca Bucik in Tjaša Škamperle.
Slovenska industrija srečanj bije plat zvona. Kar 350 podjetij že od sredine marca ne sme opravljati svoje dejavnosti v obsegu, ki je ekonomsko še sprejemljiv. Lani je industrija srečanja ustvarila za več kot 270 milionov evrov neposrednih prihodkov, skoraj 900 milionov pa je bilo multiplikativnih prihodkov. Zaradi Covid razmer je neposredno ogroženih skoraj 15 tisoč delovnih mest. Brez pomoči podjetja s tega področja ne bodo mogla preživeti. Tudi na Primorskem, še posebno v Slovenski Istri. Več pa Ingrid Kašca Bucik in Tjaša Škamperle.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Mogoče ste tudi vi med obiskovalci spletne strani covid19 sledilnik.org. Ta od marca objavlja podatke o epidemiji pri nas. Postala je verodostojen vir informacij. Zakaj so podatki ključni tudi za modeliranje in napovedovanje razvoj epidemije, se je Tjaša Škamperle pogovarjala z doktorjem računalništva, nekdanjim profesorjem statistike na Univerzi Columbia, danes podjetnikom v ZDA, Aleksom Jakulinom. Po izbruhu epidemije v ZDA je prišel domov, v Sežano.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Omejitve za preprečevanje širjenja koronavirusa znatno prispevajo k stiskam, v katerih se znajdejo mladi. Kako naj si izoblikujejo socialne mreže pri zdajšnjih prepovedih? Kako naj gradijo na svoji identiteti, se socializirajo in raziskujejo različne vloge? Vse to so vprašanja s katerimi se bo družba zagotovo veliko ukvarjala v prihodnosti. Nekatere odgovore mladih sta poiskali Nataša Benčič in Nataša Uršič. Med drugim tudi, kako in koliko upoštevajo varnostne ukrepe ter ali kršijo prepoved gibanja med občinami in policijsko uro.
Z današnjim dnem je v veljavi nov vladni odlok o omejitvah prodaje blaga in storitev. Za najmanj en teden so zaprti hoteli, frizerski in kozmetični saloni, bazeni, avtopralnice in podobno. Ob tem veljajo številne izjeme, med drugim za živilske trgovine, lekarne, cvetličarne in trgovine z gradbenim materialom. Brez omejitev je dovoljena dostava hrane na dom. Med 6-to in 21-to uro je ob zagotavljanju minimalnega stika, dovoljen tudi osebni prevzem blaga ali hrane. Preverili smo, kaj o novih ukrepih pravijo v Kopru in Sežani.
Z današnjim dnem je v veljavi nov vladni odlok o omejitvah prodaje blaga in storitev. Za najmanj en teden so zaprti hoteli, frizerski in kozmetični saloni, bazeni, avtopralnice in podobno. Ob tem veljajo številne izjeme, med drugim za živilske trgovine, lekarne, cvetličarne in trgovine z gradbenim materialom. Brez omejitev je dovoljena dostava hrane na dom. Med 6-to in 21-to uro je ob zagotavljanju minimalnega stika, dovoljen tudi osebni prevzem blaga ali hrane. Preverili smo, kaj o novih ukrepih pravijo v Kopru in Sežani.
Jutri se bo začelo novo študijsko leto. Skoraj vse fakultete so se odločile za t.i. hibridni model poučevanja - predavanja bodo potekala prek spleta, vaje v predavalnicah oz. laboratorijih. Študenti so bili tako pred dilemo, ali si, če v mestu, kjer študirajo, ne živijo, sploh najeti sobo. Posebno pozornost so tudi na Univerzi na Primorskem namenili tujim študentom. Utrip pred začetkom akademskega leta je preverila Tjaša Škamperle.
Jutri se bo začelo novo študijsko leto. Skoraj vse fakultete so se odločile za t.i. hibridni model poučevanja - predavanja bodo potekala prek spleta, vaje v predavalnicah oz. laboratorijih. Študenti so bili tako pred dilemo, ali si, če v mestu, kjer študirajo, ne živijo, sploh najeti sobo. Posebno pozornost so tudi na Univerzi na Primorskem namenili tujim študentom. Utrip pred začetkom akademskega leta je preverila Tjaša Škamperle.
Država bi za investicije v slovensko vojsko v naslednjih šestih letih namenila 780 milijonov evrov. Gre za preživetje vojske, trdi obrambni obrambni minister, opozicija pa mu nasprotuje in napoveduje tudi možnost referenduma. Zakaj Slovenija nima posebnega helikpterja za nujno medicinsko pomoč, kakšni so načrti glede vadbišča Poček in ali bodo tudi vojake izločili iz sistema javnih uslužbencev ... O tem v naslednjih minutah z obrambnim minisrtrom Matejem Toninom. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Država bi za investicije v slovensko vojsko v naslednjih šestih letih namenila 780 milijonov evrov. Gre za preživetje vojske, trdi obrambni obrambni minister, opozicija pa mu nasprotuje in napoveduje tudi možnost referenduma. Zakaj Slovenija nima posebnega helikpterja za nujno medicinsko pomoč, kakšni so načrti glede vadbišča Poček in ali bodo tudi vojake izločili iz sistema javnih uslužbencev ... O tem v naslednjih minutah z obrambnim minisrtrom Matejem Toninom. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Oljkarji so vedeli, da bo treba letos zaradi napada oljčne muhe začeti oljke pobirati bolj zgodaj kot sicer. A novica, da imajo nekateri letošnje oljčno olje že doma, je marsikoga presenetila. Prvi, ki je pognal torkljo, je Sandi Babič, k temu ga je spodbudil oljkar Daniel Stojkovič Kukulin, ki je prepričan, da je zgodaj stisnjeno olje boljše kakovosti. Med delom ju je obiskala Tjaša Škamperle.
Oljkarji so vedeli, da bo treba letos zaradi napada oljčne muhe začeti oljke pobirati bolj zgodaj kot sicer. A novica, da imajo nekateri letošnje oljčno olje že doma, je marsikoga presenetila. Prvi, ki je pognal torkljo, je Sandi Babič, k temu ga je spodbudil oljkar Daniel Stojkovič Kukulin, ki je prepričan, da je zgodaj stisnjeno olje boljše kakovosti. Med delom ju je obiskala Tjaša Škamperle.
25.junija leta 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostno sta bili razglašeni naslednji dan, na Trgu republike v Ljubljani. Na taisti dan, 26.junija, so iz vojašnice v Pivki zapeljali oklepniki jugoslovanske armade proti Novi Gorici. Med žrtvami osamosvojitvene vojne je bil tudi Stanislav Požar, drugega julija ga je ustrelil vojak JLA. O dogodkih, ki so pripeljali do smrti Stanislava Požarja, ne vemo vsega, je prepričan Janko Sever, ki o tem piše knjigo. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
25.junija leta 1991 sta bili sprejeti Deklaracija o neodvisnosti Slovenije in Temeljna ustavna listina o samostojnosti in neodvisnosti Slovenije. Slavnostno sta bili razglašeni naslednji dan, na Trgu republike v Ljubljani. Na taisti dan, 26.junija, so iz vojašnice v Pivki zapeljali oklepniki jugoslovanske armade proti Novi Gorici. Med žrtvami osamosvojitvene vojne je bil tudi Stanislav Požar, drugega julija ga je ustrelil vojak JLA. O dogodkih, ki so pripeljali do smrti Stanislava Požarja, ne vemo vsega, je prepričan Janko Sever, ki o tem piše knjigo. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Nepoštenih preprodajalcev sadja in zelenjave ob cestah ne ustavijo ne ograje ne inšpektorji. Način njihovega delovanja je znan, pristojne službe pa zanj nimajo učinkovitega odgovora. Izolska občina zato poziva k skupni akciji, sama pa sprejema načrt in odlok, po katerih bi bila tržna dejavnost dovoljena le na točno določenih mestih, občinski redarji in inšpektorji pa bi dobili več pristojnosti. Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vidi možno rešitev v registriranih tržnicah in neposredni prodaji pri kmetu. Prispevek Jasne Preskar.
Nepoštenih preprodajalcev sadja in zelenjave ob cestah ne ustavijo ne ograje ne inšpektorji. Način njihovega delovanja je znan, pristojne službe pa zanj nimajo učinkovitega odgovora. Izolska občina zato poziva k skupni akciji, sama pa sprejema načrt in odlok, po katerih bi bila tržna dejavnost dovoljena le na točno določenih mestih, občinski redarji in inšpektorji pa bi dobili več pristojnosti. Inšpektorat za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin vidi možno rešitev v registriranih tržnicah in neposredni prodaji pri kmetu. Prispevek Jasne Preskar.
V Sloveniji je tudi uradno konec epidemije, ki je bila razglašena 12. marca. Kar nekaj zaščitnih ukrepov sicer ostaja, a življenje se vendarle vrača v normalne tirnice. V dveh mesecih in pol smo doživeli veliko: skoraj 1500 okuženih, od tega približno 300 zdravstvenih delavcev in 460 stanovalcev v domovih za starejše, bolezen je terjala več kot 100 smrtnih žrtev, gibanje ljudi je bilo omejeno, šolarji so ostali doma, javni prevoz je obstal. Doživeli smo afero maske, ki še ni zaključena. Če bo epidemiološka slika ugodna, bomo do poletja sprostili še marsikateri ukrep. Andrej Šavko je v zvočni časovni trak strnil vse, kar se nam je v tem času dogajalo.
V Sloveniji je tudi uradno konec epidemije, ki je bila razglašena 12. marca. Kar nekaj zaščitnih ukrepov sicer ostaja, a življenje se vendarle vrača v normalne tirnice. V dveh mesecih in pol smo doživeli veliko: skoraj 1500 okuženih, od tega približno 300 zdravstvenih delavcev in 460 stanovalcev v domovih za starejše, bolezen je terjala več kot 100 smrtnih žrtev, gibanje ljudi je bilo omejeno, šolarji so ostali doma, javni prevoz je obstal. Doživeli smo afero maske, ki še ni zaključena. Če bo epidemiološka slika ugodna, bomo do poletja sprostili še marsikateri ukrep. Andrej Šavko je v zvočni časovni trak strnil vse, kar se nam je v tem času dogajalo.
30. aprila se spominjamo osvoboditve Kopra. Če ne bi bilo izrednih razmer, bi bila danes slovesnost ob 75-letnici teh dogodkov, ki jim želimo na Radiu Koper vseeno posvetiti pozornost oz. se jih spomniti. S pomočjo zgodovinarke, dolgoletne kustosinje v Pokrajinskem muzeju Koper Vlaste Beltram. Tjaša Škamperle jo je povabila pred mikrofon.
30. aprila se spominjamo osvoboditve Kopra. Če ne bi bilo izrednih razmer, bi bila danes slovesnost ob 75-letnici teh dogodkov, ki jim želimo na Radiu Koper vseeno posvetiti pozornost oz. se jih spomniti. S pomočjo zgodovinarke, dolgoletne kustosinje v Pokrajinskem muzeju Koper Vlaste Beltram. Tjaša Škamperle jo je povabila pred mikrofon.
Tržaški anarhist Umberto Tommasini ni zapustil nobene pisne oporoke, a je vse njegovo življenje spomenik človeškemu dostojanstvu. Tako je v predgovoru k slovenskemu prevodu avtobiografije z naslovom - Kovač anarhist, spomini aktivista med Trstom in Barcelono, napisal zgodovinar Claudio Venza, ki je v sedemdesetih letih, skupaj s Claro Germani posnel Tommasinija, ki je pripovedoval o svojem burnem življenju večnega upornika in aktivista. Navdihujočo avtobiografijo, ki je letos izšla pri založbi *cf, je v slovenščino prevedla Koprčanka Eva Brajkovič. Knjigarna Libris jo je v začetku marca, tik pred ukrepi proti širjenju pandemije koronavirusa, predstavila v Kopru. Tam je bila tudi Lea Širok, in nastal je naslednji zapis. Fotografija iz knjige Kovač anarhist: Umaberto Tommasini in Clara Germani v Vivaru leta 1972.
Tržaški anarhist Umberto Tommasini ni zapustil nobene pisne oporoke, a je vse njegovo življenje spomenik človeškemu dostojanstvu. Tako je v predgovoru k slovenskemu prevodu avtobiografije z naslovom - Kovač anarhist, spomini aktivista med Trstom in Barcelono, napisal zgodovinar Claudio Venza, ki je v sedemdesetih letih, skupaj s Claro Germani posnel Tommasinija, ki je pripovedoval o svojem burnem življenju večnega upornika in aktivista. Navdihujočo avtobiografijo, ki je letos izšla pri založbi *cf, je v slovenščino prevedla Koprčanka Eva Brajkovič. Knjigarna Libris jo je v začetku marca, tik pred ukrepi proti širjenju pandemije koronavirusa, predstavila v Kopru. Tam je bila tudi Lea Širok, in nastal je naslednji zapis. Fotografija iz knjige Kovač anarhist: Umaberto Tommasini in Clara Germani v Vivaru leta 1972.
V naslednjih minutah se bomo povezali z novogoričanom Miho Bratcem, ki se zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani zaradi okužbe z boleznijo covid 19. Mlad in zdrav, ima namreč 38 let, pa vendar s hudim potekom bolezni, saj je njegovo življenje nekaj časa celo viselo na nitki. Izgubil je 15 kilogramov, vendar je zdaj zdrav in komaj čaka vrnitev v domače okolje . Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
V naslednjih minutah se bomo povezali z novogoričanom Miho Bratcem, ki se zdravi na Infekcijski kliniki v Ljubljani zaradi okužbe z boleznijo covid 19. Mlad in zdrav, ima namreč 38 let, pa vendar s hudim potekom bolezni, saj je njegovo življenje nekaj časa celo viselo na nitki. Izgubil je 15 kilogramov, vendar je zdaj zdrav in komaj čaka vrnitev v domače okolje . Z njim se je pogovarjala Ingrid Kašca Bucik.
Ob razmišljanjih, da bi za zajezitev širjenja epidemije korona virusa uvedli nadzor gibanja prebivalcev z mobilnimi aplikacijami, se vrstijo tudi opozorila o pasteh tovrstnega nadzora. Na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete poudarjajo, da sodobne digitalne tehnologije sicer ponujajo številne pozitivne možnosti uporabe, vendar je pred uvedbo tovrstnih orodij, sploh če jih kot obvezne predpiše država, treba oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko dejansko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja. Nadzor gibanja prebivalstva je problematičen tako z vidika zasebnosti, kot pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi. Več o pasteh, ki jih prinaša uporaba aplikacij za nadzor gibanja, je za našo oddajo Aktualno med drugim povedala Pika Šarf z Inštituta za kriminologijo.
Ob razmišljanjih, da bi za zajezitev širjenja epidemije korona virusa uvedli nadzor gibanja prebivalcev z mobilnimi aplikacijami, se vrstijo tudi opozorila o pasteh tovrstnega nadzora. Na Inštitutu za kriminologijo ljubljanske Pravne fakultete poudarjajo, da sodobne digitalne tehnologije sicer ponujajo številne pozitivne možnosti uporabe, vendar je pred uvedbo tovrstnih orodij, sploh če jih kot obvezne predpiše država, treba oceniti, ali sploh in v kakšnem obsegu lahko dejansko pripomorejo k doseganju zastavljenega cilja. Nadzor gibanja prebivalstva je problematičen tako z vidika zasebnosti, kot pravice do varstva osebnih podatkov, posredno pa lahko vpliva še na celo vrsto drugih pravic in pomembno sooblikuje bodoče življenje v naši družbi. Več o pasteh, ki jih prinaša uporaba aplikacij za nadzor gibanja, je za našo oddajo Aktualno med drugim povedala Pika Šarf z Inštituta za kriminologijo.
Pravega odgovora na vprašanje, koliko je virus razširjen pri nas, še ni. Do ocene želi priti tako imenovana Ekipa corona 19, ki je pred mesecem dni ustvarila spletno stran za zbiranje podatkov. Števec so morali sicer zagnati znova, saj so sprva zahtevali vpis emšo številke. Ta zdaj ni potreben. Tjaša Škamperle je poklicala enega od avtorjev Tomaža Gregoriča.
Pravega odgovora na vprašanje, koliko je virus razširjen pri nas, še ni. Do ocene želi priti tako imenovana Ekipa corona 19, ki je pred mesecem dni ustvarila spletno stran za zbiranje podatkov. Števec so morali sicer zagnati znova, saj so sprva zahtevali vpis emšo številke. Ta zdaj ni potreben. Tjaša Škamperle je poklicala enega od avtorjev Tomaža Gregoriča.
Velikonočni prazniki so bili v turizmu barometer, ki je kazal, v katero smer bo šla turistična sezona. Letos ni tako, neznank je tudi glede prihodnosti te panoge veliko. Nekaj primorskih akterjev sta poklicali Meta Škvarč in Tjaša Škamperle.
Velikonočni prazniki so bili v turizmu barometer, ki je kazal, v katero smer bo šla turistična sezona. Letos ni tako, neznank je tudi glede prihodnosti te panoge veliko. Nekaj primorskih akterjev sta poklicali Meta Škvarč in Tjaša Škamperle.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo občine Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Brda, Idrija in Cerkno.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo občine Miren-Kostanjevica, Šempeter-Vrtojba, Brda, Idrija in Cerkno.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v Izolo, Piran, Sežano in Komen.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v Izolo, Piran, Sežano in Komen.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku župana Kopra in Nove Gorice.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku župana Kopra in Nove Gorice.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo Pivko in Postojno.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo Pivko in Postojno.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo Tolmin, Hrepelje Kozino in v ilirsko Bistrico.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo Tolmin, Hrepelje Kozino in v ilirsko Bistrico.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v občine Renče Vogrsko, Ankaran, Bovec in Kobarid.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v občine Renče Vogrsko, Ankaran, Bovec in Kobarid.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v Ajdovščino, Vipavo, Divačo in in Kanal ob Soči.
Radio Koper se je v enem dnevu povezal z vsemi župani in županjami primorskih občin. Povprašali smo jih, kako se občani držijo ukrepov, česa si najbolj želijo in kako ostati zdrav. V prispevku kličemo v Ajdovščino, Vipavo, Divačo in in Kanal ob Soči.
Za vsa 4 mesta, ki so se uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture, se začenjajo nove priprave. Ekipe Nove Gorice, Ptuja, Ljubljane in Pirana morajo oddati novo prijavno knjigo, svet neodvisnih strokovnjakov bo o končnemu zmagovalcu odločal decembra. Tjaša Škamperle je poklicala vodji primorskih kandidatur.
Za vsa 4 mesta, ki so se uvrstila v drugi krog kandidature za Evropsko prestolnico kulture, se začenjajo nove priprave. Ekipe Nove Gorice, Ptuja, Ljubljane in Pirana morajo oddati novo prijavno knjigo, svet neodvisnih strokovnjakov bo o končnemu zmagovalcu odločal decembra. Tjaša Škamperle je poklicala vodji primorskih kandidatur.
Slovenci, ki živijo in delajo na Kitajskem, se zaradi širitve korona virusa množično vračajo v domovino. Stanje se v različnih kitajskih mestih sicer umirja, poročajo, a gibanje je še vedno omejeno. Ivana Zajc je poklicala podjetnico Nino, ki dela v kitajskem podjetju in se je s partnerjem nedavno vrnila v Slovenijo. V prispevku se oglasi tudi študent iz Pekinga.
Slovenci, ki živijo in delajo na Kitajskem, se zaradi širitve korona virusa množično vračajo v domovino. Stanje se v različnih kitajskih mestih sicer umirja, poročajo, a gibanje je še vedno omejeno. Ivana Zajc je poklicala podjetnico Nino, ki dela v kitajskem podjetju in se je s partnerjem nedavno vrnila v Slovenijo. V prispevku se oglasi tudi študent iz Pekinga.
Na ljubljanskih Žalah se bodo poslovili od Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB, partizana, predsednika predsedstva, diplomata, ekonomista, ki je deloval tudi v Združenih narodih. Umrl je v 98. letu starosti. Slovel je kot odličen retorik. V našem radijskem arhivu hranimo številna njegova razmišljanja. Tjaša Škamperle je izbrala nekaj njegovih misli.
Na ljubljanskih Žalah se bodo poslovili od Janeza Stanovnika, nekdanjega predsednika Zveze združenj borcev za vrednote NOB, partizana, predsednika predsedstva, diplomata, ekonomista, ki je deloval tudi v Združenih narodih. Umrl je v 98. letu starosti. Slovel je kot odličen retorik. V našem radijskem arhivu hranimo številna njegova razmišljanja. Tjaša Škamperle je izbrala nekaj njegovih misli.
Zdravniki in zobozdravniki iz vse Slovenije pozivajo odločevalce na državni ravni, da pri oblikovanju in postavljanju standardov oziroma normativov na področju okoljske problematike upoštevajo previdnostno načelo. To pomeni: ne onesnažuj še dodatno okolja, ki je že onesnaženo. Pod takšen poziv se je do zdaj podpisalo prek 300 zdravnikov. Glavni razlog za njihov tako množičen in glasen nastop je sežiganje odpadkov v peči cementarne Salonita Anhovo ter namera anhovske družbe, da pridobi dovoljenje za povečanje količine so-sežiga odpadkov. Kaj to pomeni za okolje in zdravje ljudi v srednji Soški dolini pa več v prispevku Valterja Preglja.
Zdravniki in zobozdravniki iz vse Slovenije pozivajo odločevalce na državni ravni, da pri oblikovanju in postavljanju standardov oziroma normativov na področju okoljske problematike upoštevajo previdnostno načelo. To pomeni: ne onesnažuj še dodatno okolja, ki je že onesnaženo. Pod takšen poziv se je do zdaj podpisalo prek 300 zdravnikov. Glavni razlog za njihov tako množičen in glasen nastop je sežiganje odpadkov v peči cementarne Salonita Anhovo ter namera anhovske družbe, da pridobi dovoljenje za povečanje količine so-sežiga odpadkov. Kaj to pomeni za okolje in zdravje ljudi v srednji Soški dolini pa več v prispevku Valterja Preglja.
Avstralsko gospodarstvo že čuti posledice požarov in konec tedna pričakujejo nov vročinski val. Premalo ljudi je in premalo letal, ocenjujeta tako laična kot strokovna javnost. Ljudje so razočarani nad odzivnostjo oziroma neodzivnostjo vlade, prepuščeni so večinoma sami sebi in prostovoljnim gasilcem. Zaradi pomanjkanja informacij obseg in doseg požarov spremljajo celo prek aplikacij na pametnih telefonih. Kljub večkrat preseženim nevarnim mejam škodljivih delcev v zraku, se ljudje še ne zavedajo dobro, kaj vse to prinaša, pravi Špela Adamič, Slovenka, ki z družino živi v Sydneyu. Z njo se je zgodaj zjutraj po našem in popoldaneskem času po avstralskem času pogovarjala Mateja Brežan.
Avstralsko gospodarstvo že čuti posledice požarov in konec tedna pričakujejo nov vročinski val. Premalo ljudi je in premalo letal, ocenjujeta tako laična kot strokovna javnost. Ljudje so razočarani nad odzivnostjo oziroma neodzivnostjo vlade, prepuščeni so večinoma sami sebi in prostovoljnim gasilcem. Zaradi pomanjkanja informacij obseg in doseg požarov spremljajo celo prek aplikacij na pametnih telefonih. Kljub večkrat preseženim nevarnim mejam škodljivih delcev v zraku, se ljudje še ne zavedajo dobro, kaj vse to prinaša, pravi Špela Adamič, Slovenka, ki z družino živi v Sydneyu. Z njo se je zgodaj zjutraj po našem in popoldaneskem času po avstralskem času pogovarjala Mateja Brežan.
Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
Praznični dnevi prinašajo tudi navdihujoče zgodbe. Ena takšnih je zgodba klene in vedre kmetice Francke Mljač iz Prelož pri Lokvi. Pred kratkim je bila na Opčinah na ogled fotografska razstava, ki je prikazovala delo te kmečke žene. V objektiv jo že 15 let lovi fotografinja Jožica Zafred iz Divače. Obiskala ju je Tjaša Škamperle.
Na predvečer božiča, enega izmed največjih krščanskih praznikov, ko kristjani praznujejo Jezusovo rojstvo, bodo po cerkvah potekale polnočnice. Škofje katoliške in evangeličanske cerkve pa vernikom pred božičem namenijo posebne poslanice. Koprski škof Jurij Bizjak, ki bo v koprski stolnici vodil tudi polnočnico, v letošnji božični poslanici vernike opominja na pomen božje besede.
Na predvečer božiča, enega izmed največjih krščanskih praznikov, ko kristjani praznujejo Jezusovo rojstvo, bodo po cerkvah potekale polnočnice. Škofje katoliške in evangeličanske cerkve pa vernikom pred božičem namenijo posebne poslanice. Koprski škof Jurij Bizjak, ki bo v koprski stolnici vodil tudi polnočnico, v letošnji božični poslanici vernike opominja na pomen božje besede.
Luka Koper bo imela letos nekaj več kot 39 milijonov evrov čistega dobička, kar je 3 odstotke več od načrtov. V primerjavi z lanskim letom so pretovorili nekoliko manj tovora - to je 23 milijonov ton. Za prihodnje leto so napovedi uprave ravno obratne: pričakujejo rast pretovora in upad dobička. Konec leta bo v družbi 30 odstotkov več zaposlenih, močno so poskočili stroški dela. Kako bo koprsko pristanišče odgovorilo na vse večjo konkurenco sosednjih? Kako bodo do leta 2026, ko naj bi bil zgrajen drugi tir, poskrbeli, da bo takrat dovolj tovora? In zakaj so v strateški načrt umestili tretji pomol? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom, ki je na čelu Luke dve leti. V pogovoru, ki ga je pripravila Tjaša Škamperle, sta se najprej dotaknila globalnih tem. Koprsko pristanišče sta namreč konec tedna večkrat omenila slovenski in kitajski zunanji minister.
Luka Koper bo imela letos nekaj več kot 39 milijonov evrov čistega dobička, kar je 3 odstotke več od načrtov. V primerjavi z lanskim letom so pretovorili nekoliko manj tovora - to je 23 milijonov ton. Za prihodnje leto so napovedi uprave ravno obratne: pričakujejo rast pretovora in upad dobička. Konec leta bo v družbi 30 odstotkov več zaposlenih, močno so poskočili stroški dela. Kako bo koprsko pristanišče odgovorilo na vse večjo konkurenco sosednjih? Kako bodo do leta 2026, ko naj bi bil zgrajen drugi tir, poskrbeli, da bo takrat dovolj tovora? In zakaj so v strateški načrt umestili tretji pomol? Tudi o tem smo se pogovarjali s predsednikom uprave Dimitrijem Zadelom, ki je na čelu Luke dve leti. V pogovoru, ki ga je pripravila Tjaša Škamperle, sta se najprej dotaknila globalnih tem. Koprsko pristanišče sta namreč konec tedna večkrat omenila slovenski in kitajski zunanji minister.
Tako kot drugi zavodi po državi, se tudi Splošna bolnišnica Izola že dlje časa ukvarja z izzivi zagotavljanja strokovnih kadrov zdravstvene nege na trgu dela, predvsem zaradi fluktuacije kadra in novo pridobljenih programov dela. Razpisi so stalno odprti. Prijave so, a jih ni dovolj. Analitično spremljanje prihodov in odhodov kadra zdravstvene nege kaže, da večinoma odhajajo na primarni nivo, kjer se odpirajo novi programi, v pokoj ali celo v druge poklice. O tem, da bi okrnili izvajanje dela na kakšnem od oddelkov ne razmišljajo, zaenkrat kadrovske vrzeli zapolnjejejo z drugimi ukrepi. S pomočnico direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe v Splošni bolnišnici Izola Dragico Blatnik se je pogovarjala Mateja Brežan.
Tako kot drugi zavodi po državi, se tudi Splošna bolnišnica Izola že dlje časa ukvarja z izzivi zagotavljanja strokovnih kadrov zdravstvene nege na trgu dela, predvsem zaradi fluktuacije kadra in novo pridobljenih programov dela. Razpisi so stalno odprti. Prijave so, a jih ni dovolj. Analitično spremljanje prihodov in odhodov kadra zdravstvene nege kaže, da večinoma odhajajo na primarni nivo, kjer se odpirajo novi programi, v pokoj ali celo v druge poklice. O tem, da bi okrnili izvajanje dela na kakšnem od oddelkov ne razmišljajo, zaenkrat kadrovske vrzeli zapolnjejejo z drugimi ukrepi. S pomočnico direktorja za področje zdravstvene nege in oskrbe v Splošni bolnišnici Izola Dragico Blatnik se je pogovarjala Mateja Brežan.
V Abitantih so predstavili razultate čezmejnega projekta APRO med Slovenijo in Hrvaško. Eden od ciljev je bila vrnitev istrskega goveda, ki je pred desetletji izginilo s pašnikov slovenske Istre in Čičarije.
V Abitantih so predstavili razultate čezmejnega projekta APRO med Slovenijo in Hrvaško. Eden od ciljev je bila vrnitev istrskega goveda, ki je pred desetletji izginilo s pašnikov slovenske Istre in Čičarije.
Ugledna Televizijska mreža BBC 1 bo drevi predvajala dokumentarni film o nacističnem koncentracijskem taborišču Natzweiler Struthof, kjer je bil interniran pisatelj Boris Pahor. Prav slovenskega pisatelja je avtor oddaje Alan Yentob izbral za osrednjo figuro zgodbe, saj je bil tam do trenutka, ko je pred 75 leti Ameriška vojska odkrila taborišče in ga osvobodila kot prvo zahodnoevropsko koncentracijsko taborišče. Yentob, sicer kreativni direktor BBC-ja, izkušeni avtor in producent, je z ekipo snemal v Trstu letos poleti, prav v času slovesnosti ob obletnici požiga Narodnega doma. Nevi Zajc je povedal, kakšen vtis je nanj naredil Boris Pahor.
Ugledna Televizijska mreža BBC 1 bo drevi predvajala dokumentarni film o nacističnem koncentracijskem taborišču Natzweiler Struthof, kjer je bil interniran pisatelj Boris Pahor. Prav slovenskega pisatelja je avtor oddaje Alan Yentob izbral za osrednjo figuro zgodbe, saj je bil tam do trenutka, ko je pred 75 leti Ameriška vojska odkrila taborišče in ga osvobodila kot prvo zahodnoevropsko koncentracijsko taborišče. Yentob, sicer kreativni direktor BBC-ja, izkušeni avtor in producent, je z ekipo snemal v Trstu letos poleti, prav v času slovesnosti ob obletnici požiga Narodnega doma. Nevi Zajc je povedal, kakšen vtis je nanj naredil Boris Pahor.
V Krajevni skupnosti Dekani so zaskrbljeni nad dejavnostjo, ki se izvaja na območju nekdanje betonarne Tehno Beton. Na njenem parkirišču so namreč parkirani tovornjaki in cisterne, čeprav betonarna ne deluje, saj je podjetje od aprila v stečaju. Tudi stečajni upravitelj ima težave s podjetnikom, ki se od tam noče umakniti.
V Krajevni skupnosti Dekani so zaskrbljeni nad dejavnostjo, ki se izvaja na območju nekdanje betonarne Tehno Beton. Na njenem parkirišču so namreč parkirani tovornjaki in cisterne, čeprav betonarna ne deluje, saj je podjetje od aprila v stečaju. Tudi stečajni upravitelj ima težave s podjetnikom, ki se od tam noče umakniti.
Na prostor v domovih za starejše v Sloveniji čaka 10 tisoč ljudi, toda prostih mest ni in stiska je velika. So pa nezapolnjena mesta medicinskega kadra, ki ga je izjemno težko dobiti ali prepričati, da bi ostal. O razmerah v domovih, prezasedenosti na eni strani in kadrovski krizi na drugi so vlado opozorili tudi v Skupnosti socialnih zavodov. Računsko sodišče po reviziji pa, da načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe ni bilo ustrezno in da vlada skupaj z ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo. Preverili smo, kako je z domovi na Primorskem. Prispevek sta pripravili Ingrid Kašca Bucik in Mateja Brežan. Slednja ga tudi povezuje.
Na prostor v domovih za starejše v Sloveniji čaka 10 tisoč ljudi, toda prostih mest ni in stiska je velika. So pa nezapolnjena mesta medicinskega kadra, ki ga je izjemno težko dobiti ali prepričati, da bi ostal. O razmerah v domovih, prezasedenosti na eni strani in kadrovski krizi na drugi so vlado opozorili tudi v Skupnosti socialnih zavodov. Računsko sodišče po reviziji pa, da načrtovanje novega sistema dolgotrajne oskrbe ni bilo ustrezno in da vlada skupaj z ministrstvi za delo in za zdravje niso bili uspešni pri zagotavljanju dostopnosti in dosegljivosti storitev socialnega varstva vsem tistim, ki jih potrebujejo. Preverili smo, kako je z domovi na Primorskem. Prispevek sta pripravili Ingrid Kašca Bucik in Mateja Brežan. Slednja ga tudi povezuje.
Geografska slika posočja je za Pomursko, Koroško in Zasavko regijo med najslabšimi v Sloveniji. V prihodnjih dvajsetih letih se bo prebivalstvo na Goriškem, predvsem na račun Posočja, zmanjšalo za dobrih deset odstotkov. Demografija in regionalni razvoj sta bili zato osrednji temi Slovenskih regionalnih dnevov, ki jih pripravljajo različne državne in lokalne institucije. Letošnji so potekali v Bovcu.
Geografska slika posočja je za Pomursko, Koroško in Zasavko regijo med najslabšimi v Sloveniji. V prihodnjih dvajsetih letih se bo prebivalstvo na Goriškem, predvsem na račun Posočja, zmanjšalo za dobrih deset odstotkov. Demografija in regionalni razvoj sta bili zato osrednji temi Slovenskih regionalnih dnevov, ki jih pripravljajo različne državne in lokalne institucije. Letošnji so potekali v Bovcu.
V prispevku projektant Marjan Pipenbaher razloži, kako poteka merjenje vetra na odseku vipavske hitre ceste med Razdrtim in Ajdovščino. Slišite lahko tudi mnenja gospodarstvenikov, ki zaščito proti vetru podpirajo. Na očitek vipavske občine, da bodo nove ograje zakrile razgled s hitre ceste, podjetniki odgovarjajo, da je gospodarski razvoj Vipavske doline, Goriške in Posočja pomembnejši od vedute.
V prispevku projektant Marjan Pipenbaher razloži, kako poteka merjenje vetra na odseku vipavske hitre ceste med Razdrtim in Ajdovščino. Slišite lahko tudi mnenja gospodarstvenikov, ki zaščito proti vetru podpirajo. Na očitek vipavske občine, da bodo nove ograje zakrile razgled s hitre ceste, podjetniki odgovarjajo, da je gospodarski razvoj Vipavske doline, Goriške in Posočja pomembnejši od vedute.
Jutri in v soboto bo Piran znova zaživel v gusarskem vzdušju. Mesto bodo zavzeli gusarji srednje pomorske šole, ki že 73-ič zapored prireja pomorski krst ob sprejemu bodočih pomorščakov in pomorščakinj. Jutri bo Neptun s spremstvom prevzel oblast v mestu, ki mu jo bo okrog enajstih predal župan, krst novincev pa bo v soboto ob 17h. Oba dneva bodo gusarji poskrbeli za animacijo in delavnice. Danes pa na šoli potekajo še zadnje priprave na prireditev, ki je presegla meje šolskega praga in se uveljavlja kot praznik domačinov, gostincev in turističnih delavcev. Na pripravah je učence, učitelje in druge sodelujoče ujela Lea Širok.
Jutri in v soboto bo Piran znova zaživel v gusarskem vzdušju. Mesto bodo zavzeli gusarji srednje pomorske šole, ki že 73-ič zapored prireja pomorski krst ob sprejemu bodočih pomorščakov in pomorščakinj. Jutri bo Neptun s spremstvom prevzel oblast v mestu, ki mu jo bo okrog enajstih predal župan, krst novincev pa bo v soboto ob 17h. Oba dneva bodo gusarji poskrbeli za animacijo in delavnice. Danes pa na šoli potekajo še zadnje priprave na prireditev, ki je presegla meje šolskega praga in se uveljavlja kot praznik domačinov, gostincev in turističnih delavcev. Na pripravah je učence, učitelje in druge sodelujoče ujela Lea Širok.
V izolski bolnišnici je v polnem teku raziskava o vplivu simulirane breztežnosti na človeka, ki jo v sodelovanju z italijansko vesoljsko agencijo izvaja koprsko Znanstveno-raziskovalno središče. V tako imenovano »bed rest« raziskavo je vključenih deset prostovoljcev od 20 do 30 let, ki so izpostavljeni strogemu desetdnevnemu ležanju. Za njihovo dobro počutje, zdravstveno varnost in za sam potek raziskave skrbi več kot 60 raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih držav, pa tudi študentov in medicinskega osebja. Namen študije, ki je del širše mednarodne raziskave MARS-PRE, je razumeti, kaj se s človekom dogaja med vesoljskimi poleti. A so ugotovitve o posledicah dolgotrajnega ležanja zelo uporabne tudi v zdravstvu. Več pa v prispevku Lee Širok, ki je sodelujoče obiskala drugi dan raziskave.
V izolski bolnišnici je v polnem teku raziskava o vplivu simulirane breztežnosti na človeka, ki jo v sodelovanju z italijansko vesoljsko agencijo izvaja koprsko Znanstveno-raziskovalno središče. V tako imenovano »bed rest« raziskavo je vključenih deset prostovoljcev od 20 do 30 let, ki so izpostavljeni strogemu desetdnevnemu ležanju. Za njihovo dobro počutje, zdravstveno varnost in za sam potek raziskave skrbi več kot 60 raziskovalcev, ki prihajajo iz različnih držav, pa tudi študentov in medicinskega osebja. Namen študije, ki je del širše mednarodne raziskave MARS-PRE, je razumeti, kaj se s človekom dogaja med vesoljskimi poleti. A so ugotovitve o posledicah dolgotrajnega ležanja zelo uporabne tudi v zdravstvu. Več pa v prispevku Lee Širok, ki je sodelujoče obiskala drugi dan raziskave.
Danes praznuje osemdesetletnico rojstva pisatelj Marjan Tomšič. Je eno najbolj prepoznavnih imen slovenske literature zadnjih nekaj desetletij. Bralcem se je vtisnil v spomin predvsem po delih, v katerih pripoveduje zgodbe slovenske Istre.
Danes praznuje osemdesetletnico rojstva pisatelj Marjan Tomšič. Je eno najbolj prepoznavnih imen slovenske literature zadnjih nekaj desetletij. Bralcem se je vtisnil v spomin predvsem po delih, v katerih pripoveduje zgodbe slovenske Istre.
1.maja smo se spomnili 15letnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slednja je v teh letih doživela veliko sprememb. Največja jo še čaka - to bo brexit- prvi izstop katere od članic iz povezave. Kdaj in kako se bo to zgodilo, ni znano. Negotovost občutijo tudi Slovenci. Tjaša Škamperle je poklicala nekaj Primorcev, ki so z Veliko Britanijo povezani zasebno ali službeno.
1.maja smo se spomnili 15letnice vstopa Slovenije v Evropsko unijo. Slednja je v teh letih doživela veliko sprememb. Največja jo še čaka - to bo brexit- prvi izstop katere od članic iz povezave. Kdaj in kako se bo to zgodilo, ni znano. Negotovost občutijo tudi Slovenci. Tjaša Škamperle je poklicala nekaj Primorcev, ki so z Veliko Britanijo povezani zasebno ali službeno.
Razmere v Venezueli se iz tedna v teden zaostrujejo. V soboto je samooklicani predsednik Juan Guaido napovedal, da bo v državo pripeljal humanitarno pomoč, ki čaka na meji s Kolumbijo. Predsednik Nicolas Maduro pa trdi, da je pomoč zgolj krinka za ameriško invazijo in intervencijo za njegovo odstavitev. V Venezueli živi tudi slovenska skupnost, med njimi tudi akademska slikarka, po rodu iz Primorske, Karolina Koglot de Maurerea. Nataši Uršič povedala, da je resnica o Venezueli popolnoma drugačna, kot jo prikazujejo mediji. Po njenem mnenju večina Venezuelcev podpira Maduro in se bori proti sistemu, ki želi ugrabiti kraljico južne Amerike. Ameriška politika je po njenem mnenju uničila že številne arabske države, sedaj pa prste stegujejo še po Venezueli, ki je bogata z zalogami nafte, koltana in zlata.
Razmere v Venezueli se iz tedna v teden zaostrujejo. V soboto je samooklicani predsednik Juan Guaido napovedal, da bo v državo pripeljal humanitarno pomoč, ki čaka na meji s Kolumbijo. Predsednik Nicolas Maduro pa trdi, da je pomoč zgolj krinka za ameriško invazijo in intervencijo za njegovo odstavitev. V Venezueli živi tudi slovenska skupnost, med njimi tudi akademska slikarka, po rodu iz Primorske, Karolina Koglot de Maurerea. Nataši Uršič povedala, da je resnica o Venezueli popolnoma drugačna, kot jo prikazujejo mediji. Po njenem mnenju večina Venezuelcev podpira Maduro in se bori proti sistemu, ki želi ugrabiti kraljico južne Amerike. Ameriška politika je po njenem mnenju uničila že številne arabske države, sedaj pa prste stegujejo še po Venezueli, ki je bogata z zalogami nafte, koltana in zlata.
Novi župani, ki so bili izvoljeni na lanskih loklanih volitvah, šele dobro začenjajo z delom, oblikujejo koalicije, pripravljajo proračune. Zdi pa se, da so volilci na lokalne volitve že pozabili. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s profesorjem Mirom Hačkom s Fakultete za družene vede.
Novi župani, ki so bili izvoljeni na lanskih loklanih volitvah, šele dobro začenjajo z delom, oblikujejo koalicije, pripravljajo proračune. Zdi pa se, da so volilci na lokalne volitve že pozabili. Tjaša Škamperle se je o tem pogovarjala s profesorjem Mirom Hačkom s Fakultete za družene vede.
Koprski župan Aleš Bržan bo v torek predstavil proračun občine za letošnje leto. Pred dnevi je z njim seznanil predsednike krajevnih skupnosti. Občinski svet ga bo obravnaval na seji v četrtek. V Kopru bodo še nekaj časa plačevali investicije iz minulega volilnega leta. V predlogu proračuna je zato predvidena tudi zadolžitev. Nekatere projekte pa bodo še enkrat preverili. Prihodnji teden bo znano tudi, kdo bodo preostali podžupani. Aleš Bržan je bil gost včerajšnje oddaje Studio ob 17ih, ki so jo posvetili lokalni politiki. Gostila ga je Tjaša Škamperle.
Koprski župan Aleš Bržan bo v torek predstavil proračun občine za letošnje leto. Pred dnevi je z njim seznanil predsednike krajevnih skupnosti. Občinski svet ga bo obravnaval na seji v četrtek. V Kopru bodo še nekaj časa plačevali investicije iz minulega volilnega leta. V predlogu proračuna je zato predvidena tudi zadolžitev. Nekatere projekte pa bodo še enkrat preverili. Prihodnji teden bo znano tudi, kdo bodo preostali podžupani. Aleš Bržan je bil gost včerajšnje oddaje Studio ob 17ih, ki so jo posvetili lokalni politiki. Gostila ga je Tjaša Škamperle.
Tržaški Slovenec David Danev je pred dnevi na družabnem omrežju Facebook objavil posnetek, ki je v javnosti izzval različne odzive. Danev je pred svojo trgovino v središču Trsta nepravilno ustavil avtomobil. Pristopila sta policista in od njega, v italijanskem jeziku zahtevala dokumente. Danev je vztrajal, da policista postopek z njim, ki je pripadnik slovenske manjšine, opravita v slovenskem jeziku. Prepričan je namreč, da zakonodaja slovenščino priznava kot uradni jezik. Postopek zaradi napačnega parkiranja se je zaključil na kvesturi, Danev pa napoveduje nadaljevanje boja za rabo slovenskega jezika v vsakdanjem življenju. In kako je uporaba jezika manjšine v policijskih postopkih urejena pri nas? Več Barbara Kampos.
Tržaški Slovenec David Danev je pred dnevi na družabnem omrežju Facebook objavil posnetek, ki je v javnosti izzval različne odzive. Danev je pred svojo trgovino v središču Trsta nepravilno ustavil avtomobil. Pristopila sta policista in od njega, v italijanskem jeziku zahtevala dokumente. Danev je vztrajal, da policista postopek z njim, ki je pripadnik slovenske manjšine, opravita v slovenskem jeziku. Prepričan je namreč, da zakonodaja slovenščino priznava kot uradni jezik. Postopek zaradi napačnega parkiranja se je zaključil na kvesturi, Danev pa napoveduje nadaljevanje boja za rabo slovenskega jezika v vsakdanjem življenju. In kako je uporaba jezika manjšine v policijskih postopkih urejena pri nas? Več Barbara Kampos.
Mineva pet let, odkar je večji del Slovenije objel ledeni oklep. 30. januarja 2014 je začelo žlediti jna postojnskem in pivškem. Poklicali smo Nino Kapelj, takrat tabornico, danes starešino rodu Kraških viharnikov, ki so v pomoči občanom odigrali pomembno vlogo.
Mineva pet let, odkar je večji del Slovenije objel ledeni oklep. 30. januarja 2014 je začelo žlediti jna postojnskem in pivškem. Poklicali smo Nino Kapelj, takrat tabornico, danes starešino rodu Kraških viharnikov, ki so v pomoči občanom odigrali pomembno vlogo.
Ali Slovenija potrebuje odlično znanost? Zakaj za slovensko politiko znanost ni prednostno področje? Kaj bo v prihodnjih letih zagotovilo razvoj Slovenije, so se na javni tribuni Shoda za znanost v Kopru spraševali sodelujoči. Naša država namreč iz javnih sredstev namenja zgolj 0,4 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar jo uvršča na sam rep evropskih držav. In če se kmalu ne bo kaj bistveno premaknilo, se nam lahko zgodi zdrs na periferijo svetovnega gospodarskega in družbenega razvoja, je opozorilom raziskovalcev, da so razmere nevzdržne, v Kopru pritrdil tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Več poudarkov z razprave smo zbrali v oddaji.
Ali Slovenija potrebuje odlično znanost? Zakaj za slovensko politiko znanost ni prednostno področje? Kaj bo v prihodnjih letih zagotovilo razvoj Slovenije, so se na javni tribuni Shoda za znanost v Kopru spraševali sodelujoči. Naša država namreč iz javnih sredstev namenja zgolj 0,4 odstotka bruto družbenega proizvoda, kar jo uvršča na sam rep evropskih držav. In če se kmalu ne bo kaj bistveno premaknilo, se nam lahko zgodi zdrs na periferijo svetovnega gospodarskega in družbenega razvoja, je opozorilom raziskovalcev, da so razmere nevzdržne, v Kopru pritrdil tudi minister za izobraževanje Jernej Pikalo. Več poudarkov z razprave smo zbrali v oddaji.
V Strasbourgu je včeraj, 11. decembra 2018, 29-letni Cherif Chekatt na ulici ubil tri ljudi, dvanajst pa jih je ranil. Med žrtvami ni Slovencev, blizu dogajanja pa jih je bilo nekaj. Med njimi je bil tudi naš nekdanji sodelavec Jernej Verbič. Iz studia ga je poklical Alen Končar.
V Strasbourgu je včeraj, 11. decembra 2018, 29-letni Cherif Chekatt na ulici ubil tri ljudi, dvanajst pa jih je ranil. Med žrtvami ni Slovencev, blizu dogajanja pa jih je bilo nekaj. Med njimi je bil tudi naš nekdanji sodelavec Jernej Verbič. Iz studia ga je poklical Alen Končar.
Pred tednom dni smo po drugem krogu volitev dobili še 54 županov in županj v slovenskih občinah. V dveh pa se je ugotavljanje zmagovalca močno zapletlo. V Šmarjeških toplicah ga še vedno nimajo. V Kopru je občinska volilna komisija šele včeraj objavila uradne podatke in poročilo o izidu. V njem piše, da je zmagovalec in novi koprski župan Aleš Bržan. Enotedensko volilno sago v osmih minutah povzema Tjaša Škamperle.
Pred tednom dni smo po drugem krogu volitev dobili še 54 županov in županj v slovenskih občinah. V dveh pa se je ugotavljanje zmagovalca močno zapletlo. V Šmarjeških toplicah ga še vedno nimajo. V Kopru je občinska volilna komisija šele včeraj objavila uradne podatke in poročilo o izidu. V njem piše, da je zmagovalec in novi koprski župan Aleš Bržan. Enotedensko volilno sago v osmih minutah povzema Tjaša Škamperle.
Mestno občino Nova Gorica bo v prihodnjih štirih letih vodil Klemen Miklavič, ki je skupaj z gibanjem Goriška.si napovedal spremembe tako v slogu vodenja kot v prihodnji viziji mesta. V mestnem svetu je gibanje dobilo tudi sedem svetniških mandatov kar je velik volilni uspeh. Glede na povprečno starost njihovih svetnikov se bodo v zgodovino novogoriške lokalne politike vpisali tudi kot najmlajša svetniška skupina. Katere bodo spremembe, ki so jih obljubljali in kdaj jih bodo uresničili bo v naslednjih minutah povedal novoizvoljeni župan Klemen Miklavič. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Mestno občino Nova Gorica bo v prihodnjih štirih letih vodil Klemen Miklavič, ki je skupaj z gibanjem Goriška.si napovedal spremembe tako v slogu vodenja kot v prihodnji viziji mesta. V mestnem svetu je gibanje dobilo tudi sedem svetniških mandatov kar je velik volilni uspeh. Glede na povprečno starost njihovih svetnikov se bodo v zgodovino novogoriške lokalne politike vpisali tudi kot najmlajša svetniška skupina. Katere bodo spremembe, ki so jih obljubljali in kdaj jih bodo uresničili bo v naslednjih minutah povedal novoizvoljeni župan Klemen Miklavič. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Seja koprske občinske volilne komisije bo v četrtek. Takrat bodo člani odločali o ugovorih, ki sta ju vložila tako Aleš Bržan kot Boris Popovič. Slednji je vložil zahtevo za ponovno štetje vseh glasov. Kdaj bo razpisana konstitutivna seja občinskega sveta, ki se seznani tudi z rezultati volitev, je odvisno od Borisa Popoviča. Z Alešem Bržanom se je pogovarjala Tjaša Škamperle
Seja koprske občinske volilne komisije bo v četrtek. Takrat bodo člani odločali o ugovorih, ki sta ju vložila tako Aleš Bržan kot Boris Popovič. Slednji je vložil zahtevo za ponovno štetje vseh glasov. Kdaj bo razpisana konstitutivna seja občinskega sveta, ki se seznani tudi z rezultati volitev, je odvisno od Borisa Popoviča. Z Alešem Bržanom se je pogovarjala Tjaša Škamperle
V drugem krogu se bosta za župana Izole pomerila neodvisni kandidat Evgenij Komljanec in kandidat stranke Desus Danilo Markočič. Negotovost glede izida se iz prvega kroga prenaša tudi v drugega. Izredno majhna razlika med kandidatoma in odločitev večine strank in list, da ne podprejo ne enega ne drugega, puščata odprte možnosti obema.
V drugem krogu se bosta za župana Izole pomerila neodvisni kandidat Evgenij Komljanec in kandidat stranke Desus Danilo Markočič. Negotovost glede izida se iz prvega kroga prenaša tudi v drugega. Izredno majhna razlika med kandidatoma in odločitev večine strank in list, da ne podprejo ne enega ne drugega, puščata odprte možnosti obema.
V Piranu se v nedeljo obeta vroč drugi krog županskih volitev. Prvi krog se je namreč končal s fotofinišom Tomaža Gantarja in Đenia Zadkovića. Za pičlih trinajst glasov je zmago odnesel Gantar, Zadković pa je slavil v občinskem svetu, kjer je njegova stranka Gibanje za občino Piran dosegla najboljši rezultat – osem od 25 svetniških sedežev, medtem ko je lista Naš kraj Tomaža Gantarja s petimi svetniki druga največja lista v občinskem svetu. Soočenje je vodila Lea Širok.
V Piranu se v nedeljo obeta vroč drugi krog županskih volitev. Prvi krog se je namreč končal s fotofinišom Tomaža Gantarja in Đenia Zadkovića. Za pičlih trinajst glasov je zmago odnesel Gantar, Zadković pa je slavil v občinskem svetu, kjer je njegova stranka Gibanje za občino Piran dosegla najboljši rezultat – osem od 25 svetniških sedežev, medtem ko je lista Naš kraj Tomaža Gantarja s petimi svetniki druga največja lista v občinskem svetu. Soočenje je vodila Lea Širok.
V Sežani sta se v drugi krog voltiev župana uvrstila David Škabar in Andrej Sila. Pogovor z njima je vodila Irena Cunja.
V Sežani sta se v drugi krog voltiev župana uvrstila David Škabar in Andrej Sila. Pogovor z njima je vodila Irena Cunja.
V tem tednu bodo kandidati za župane v občinah, kjer je potreben drugi krog volitev, še stopnjevali svoje aktivnosti. Vsak glas šteje. Na Radiu Koper smo že prejšnji teden začeli soočati kandidate v primorskih občinah. Danes je na vrsti Mestna občina Nova Gorica.
V tem tednu bodo kandidati za župane v občinah, kjer je potreben drugi krog volitev, še stopnjevali svoje aktivnosti. Vsak glas šteje. Na Radiu Koper smo že prejšnji teden začeli soočati kandidate v primorskih občinah. Danes je na vrsti Mestna občina Nova Gorica.
V tem tednu bodo kandidati za župane v občinah, kjer je potreben drugi krog volitev, še stopnjevali svoje aktivnosti. Vsak glas šteje. Na radiu Koper smo že prejšnji teden začeli soočati kandidate v primorskih občinah. Danes je na vrsti Mestna občina Koper.
V tem tednu bodo kandidati za župane v občinah, kjer je potreben drugi krog volitev, še stopnjevali svoje aktivnosti. Vsak glas šteje. Na radiu Koper smo že prejšnji teden začeli soočati kandidate v primorskih občinah. Danes je na vrsti Mestna občina Koper.
Tudi občina Cerkno bo novega župana dobila šele v drugem krogu. Pomerila se bosta nestrankarska kandidata Stanko Močnik in Gašper Uršič. Kot je znano, je dozdajšnji župan Jurij Kavčič izpadel iz igre za vnovični mandat. Močnik je javnosti poznan predvsem po delovanju na področju gasilstva in civilne zaščite, Uršič pa kot nekdanji vodja Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno, samostojni podjetnik in kulturnik. Kandidata imata podoben program in napovedujeta sodelovanje, ne glede na to, kdo o njiju bo novi župan. Prevetren je tudi 16-članski občinski svet, v katerem ima »Lista Stanka Močnika« šest svétniških mest, lista »Smo taki, kot smo«, ki podpira Uršiča, pa pet. Pred nedeljskim drugim krogom županskih volitev se je s kandidatoma pogovarjala Nina Brus
Tudi občina Cerkno bo novega župana dobila šele v drugem krogu. Pomerila se bosta nestrankarska kandidata Stanko Močnik in Gašper Uršič. Kot je znano, je dozdajšnji župan Jurij Kavčič izpadel iz igre za vnovični mandat. Močnik je javnosti poznan predvsem po delovanju na področju gasilstva in civilne zaščite, Uršič pa kot nekdanji vodja Lokalne turistične organizacije Laufar Cerkno, samostojni podjetnik in kulturnik. Kandidata imata podoben program in napovedujeta sodelovanje, ne glede na to, kdo o njiju bo novi župan. Prevetren je tudi 16-članski občinski svet, v katerem ima »Lista Stanka Močnika« šest svétniških mest, lista »Smo taki, kot smo«, ki podpira Uršiča, pa pet. Pred nedeljskim drugim krogom županskih volitev se je s kandidatoma pogovarjala Nina Brus
Preden se bodo volivci v nekaterih občinah drugič podali na lokalne volitve, bomo na Radiu Koper vsak dan ob 14. uri soočili kandidate, ki so se uvrstili v drugi krog. Začenjamo z Občino Kobarid, kjer se za županski stolček potegujeta aktualni župan Robert Kavčič s svojo listo, ki so mu volivci namenili 43 odstotkov glasov, in Marko Matajurc z listo "za vodo", ki je prejel 33,65 odstotkov glasov. O nekaterih izzivih v prihodnjem mandatu ju bo povprašala Mariša Bizjak, ki se zdaj oglaša iz Kobarida, kjer je bila v nedeljo 63-odstotna udeležba.
Preden se bodo volivci v nekaterih občinah drugič podali na lokalne volitve, bomo na Radiu Koper vsak dan ob 14. uri soočili kandidate, ki so se uvrstili v drugi krog. Začenjamo z Občino Kobarid, kjer se za županski stolček potegujeta aktualni župan Robert Kavčič s svojo listo, ki so mu volivci namenili 43 odstotkov glasov, in Marko Matajurc z listo "za vodo", ki je prejel 33,65 odstotkov glasov. O nekaterih izzivih v prihodnjem mandatu ju bo povprašala Mariša Bizjak, ki se zdaj oglaša iz Kobarida, kjer je bila v nedeljo 63-odstotna udeležba.
Ajdovci bodo na prihajajočih volitvah imeli na izbiro precej manj kandidatov kot pred štirimi leti. Takrat se jih je za župansko mesto potegovalo osem, letos trije. Trenutnega župana Tadeja Beočanina iz vrst SD bo izzval nekdanji Marjan Poljšak iz Narodne stranke dela. Ob njima pa se za mesto prvega moža v občini poteguje še kandidat SDS Miha Kapelj. Karin Zorn.
Ajdovci bodo na prihajajočih volitvah imeli na izbiro precej manj kandidatov kot pred štirimi leti. Takrat se jih je za župansko mesto potegovalo osem, letos trije. Trenutnega župana Tadeja Beočanina iz vrst SD bo izzval nekdanji Marjan Poljšak iz Narodne stranke dela. Ob njima pa se za mesto prvega moža v občini poteguje še kandidat SDS Miha Kapelj. Karin Zorn.
Občina Sežana bo na tokratnih lokalnih volitvah dobila novega župana, saj dosedanji Davorin Terčon ne kandidira. Z neodvisno kandidaturo s podpisi volivcev bosta naklonjenost občanov poskušala pridobiti Aleš Sila in David Škabar, SMC v župansko bitko pošilja Jožka Čuka, stranka Dobra država Claudia Merslaviča, Zveza za Primorsko pa Petra Štoko. Vsi so že v sosednjem studiu Hendrix, z njimi se bo v volilni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
Občina Sežana bo na tokratnih lokalnih volitvah dobila novega župana, saj dosedanji Davorin Terčon ne kandidira. Z neodvisno kandidaturo s podpisi volivcev bosta naklonjenost občanov poskušala pridobiti Aleš Sila in David Škabar, SMC v župansko bitko pošilja Jožka Čuka, stranka Dobra država Claudia Merslaviča, Zveza za Primorsko pa Petra Štoko. Vsi so že v sosednjem studiu Hendrix, z njimi se bo v volilni oddaji pogovarjala Tjaša Škamperle.
Občina Pivka je ena mlajših slovenskih občin. Od nekdanje skupne postojnske občine se je odcepila leta 1994. V štiriindvajsetih letih se je tako rekoč iz nič razvila v občino, ki je mnogim lahko zgled. Po črpanju evropskih sredstev je druga najbolj uspešna lokalna skupnost v državi. Občina Pivka je poznana tudi po tem, da ima župana z enim daljših stažev. Razen prvega mandata, jo že dvajset let vodi Robert Smrdelj. Kot kandidat Slovenske ljudske stranke se poteguje za že šesti mandat. Njegova izzivalca menita, da je čas za spremembe. Na žensko energijo stavi kandidatka za županjo stranke SDS Jana Gržinič, na podjetniške izkušnje in športni duh pa stavi kandidat Krpanove liste Damijan Kapelj.
Občina Pivka je ena mlajših slovenskih občin. Od nekdanje skupne postojnske občine se je odcepila leta 1994. V štiriindvajsetih letih se je tako rekoč iz nič razvila v občino, ki je mnogim lahko zgled. Po črpanju evropskih sredstev je druga najbolj uspešna lokalna skupnost v državi. Občina Pivka je poznana tudi po tem, da ima župana z enim daljših stažev. Razen prvega mandata, jo že dvajset let vodi Robert Smrdelj. Kot kandidat Slovenske ljudske stranke se poteguje za že šesti mandat. Njegova izzivalca menita, da je čas za spremembe. Na žensko energijo stavi kandidatka za županjo stranke SDS Jana Gržinič, na podjetniške izkušnje in športni duh pa stavi kandidat Krpanove liste Damijan Kapelj.
Prebivalce Občine Tolmin, ki je po površini tretja največja občina v Sloveniji, bosta na lokalnih volitvah prihodnjo nedeljo skušala prepričati dva kandidata. V boj za svoj četrti mandat se kot neodvisni kandidat podaja aktualni župan Uroš Brežan, ki ga predlaga Martina Kenda in skupina volivcev, njegov edini izzivalec pa je Tomaž Štenkler iz vrst SD. Več Mariša Bizjak.
Prebivalce Občine Tolmin, ki je po površini tretja največja občina v Sloveniji, bosta na lokalnih volitvah prihodnjo nedeljo skušala prepričati dva kandidata. V boj za svoj četrti mandat se kot neodvisni kandidat podaja aktualni župan Uroš Brežan, ki ga predlaga Martina Kenda in skupina volivcev, njegov edini izzivalec pa je Tomaž Štenkler iz vrst SD. Več Mariša Bizjak.
V občinah Idrija in Cerkno se za županski položaj poteguje skupno sedem kandidatov in kandidatka. Med njimi ni zdajšnjega župana Idrije Bojana Severja, ki se bo po 12-ih letih županovanja upokojiti. Ker obe občini beležita negativen prirast prebivalstva, smo kandidate vprašali po rešitvah, kako prepričati mlade, da ostanejo na Idrijsko-Cerkljanskem, kako spodbuditi turizem v občini Idrija in kako izboljšati vodooskrbo v občini Cerkno. Prispevek je pripravila Nina Brus.
V občinah Idrija in Cerkno se za županski položaj poteguje skupno sedem kandidatov in kandidatka. Med njimi ni zdajšnjega župana Idrije Bojana Severja, ki se bo po 12-ih letih županovanja upokojiti. Ker obe občini beležita negativen prirast prebivalstva, smo kandidate vprašali po rešitvah, kako prepričati mlade, da ostanejo na Idrijsko-Cerkljanskem, kako spodbuditi turizem v občini Idrija in kako izboljšati vodooskrbo v občini Cerkno. Prispevek je pripravila Nina Brus.
Evropski poslanci so pred kratkim potrdili direktivo, ki predvideva, da se leta 2021 prepove prodaja 10-ih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Za komentar smo povprašali Miho Vivodo, pobudnika spletne strani Naredi nekaj za naravo, ki je postal osebnost Primorske meseca maja, ko so morski tokovi k nam zanesli večjo količino plavajočih odpadkov. Miha je s prijatelji veliko nesnage takrat potegnil kar na svoj sup. Prisluhnimo, kako Miha komentira potrditev omenjene direktive v evropskem parlamentu.
Evropski poslanci so pred kratkim potrdili direktivo, ki predvideva, da se leta 2021 prepove prodaja 10-ih plastičnih izdelkov za enkratno uporabo. Za komentar smo povprašali Miho Vivodo, pobudnika spletne strani Naredi nekaj za naravo, ki je postal osebnost Primorske meseca maja, ko so morski tokovi k nam zanesli večjo količino plavajočih odpadkov. Miha je s prijatelji veliko nesnage takrat potegnil kar na svoj sup. Prisluhnimo, kako Miha komentira potrditev omenjene direktive v evropskem parlamentu.
Piranska občina bo letos zagotovo dobila novega župana, saj župan Peter Bossman po dveh mandatih ni znova kandidiral za to funkcijo. Zanjo se letos potegujeta dve kandidatki in sedem kandidatov. Vprašali smo jih, kakšne predloge imajo za rešitev perečega pomanjkanja parkirnih mest v Piranu in drugod. Zanimalo nas je, kako nameravajo spodbuditi turistični razvoj občine, ki v zadnjih letih izgublja zagon, kaj bodo naredili, da bodo mlade zadržali v Piranu, a tudi na podeželju, ter kako bodo zagotovili, da bodo občanke in občani imeli več besede pri prostorskem načrtovanju pomembnih občinskih naložb.
Piranska občina bo letos zagotovo dobila novega župana, saj župan Peter Bossman po dveh mandatih ni znova kandidiral za to funkcijo. Zanjo se letos potegujeta dve kandidatki in sedem kandidatov. Vprašali smo jih, kakšne predloge imajo za rešitev perečega pomanjkanja parkirnih mest v Piranu in drugod. Zanimalo nas je, kako nameravajo spodbuditi turistični razvoj občine, ki v zadnjih letih izgublja zagon, kaj bodo naredili, da bodo mlade zadržali v Piranu, a tudi na podeželju, ter kako bodo zagotovili, da bodo občanke in občani imeli več besede pri prostorskem načrtovanju pomembnih občinskih naložb.
Divaški volilci se bodo na letošnjih županskih volitvah odločali med tremi kandidati. SDS je v boj za glasove poslala učiteljico Branko Škrlj, stranka Dobra država upokojenca Antona Mira Možeta, aktualna divaška županja Alenka Štrucl Dovgan pa zopet kandidira s podporo volilcev. Škrljeva je novinka na lokalnem političnem prizorišču, Može pa se v boj za županski stol podaja že četrtič. Podrobneje Irena Cunja.
Divaški volilci se bodo na letošnjih županskih volitvah odločali med tremi kandidati. SDS je v boj za glasove poslala učiteljico Branko Škrlj, stranka Dobra država upokojenca Antona Mira Možeta, aktualna divaška županja Alenka Štrucl Dovgan pa zopet kandidira s podporo volilcev. Škrljeva je novinka na lokalnem političnem prizorišču, Može pa se v boj za županski stol podaja že četrtič. Podrobneje Irena Cunja.
V Zadružnem domu v Sv. Antonu je Radio Koper sinoči prvič soočil vseh 12 kandidatov in kandidatko za koprskega župana oz. županjo. Med drugim so predstavili poglede na to, kako bi porabili denar, ki ga dobiva občina od Luke Koper, ter ali se jim zdi prav, da občina še vedno nima krovnega prostorskega načrta. Pogovor je po pomoči tehnične ekipe, v kateri so bili Tadej Tadič, Mitja Marsič in Maksim Vergan, vodila Tjaša Škamperle.
V Zadružnem domu v Sv. Antonu je Radio Koper sinoči prvič soočil vseh 12 kandidatov in kandidatko za koprskega župana oz. županjo. Med drugim so predstavili poglede na to, kako bi porabili denar, ki ga dobiva občina od Luke Koper, ter ali se jim zdi prav, da občina še vedno nima krovnega prostorskega načrta. Pogovor je po pomoči tehnične ekipe, v kateri so bili Tadej Tadič, Mitja Marsič in Maksim Vergan, vodila Tjaša Škamperle.
Po dveh mandatih na čelu občine, ima aktualni župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki se kot kandidat Socialnih demokratov vnovič poteguje za ta položaj, tri izzivalce. Ivan Simčič je kandidat Liste Marjana Šarca, Roberta Širclja za župana predlaga stranka SDS, Aleš Zidar pa je kandidat skupine volivcev in Liste Aleša Zidarja. Predstavitev je pripravila Barbara Kampos.
Po dveh mandatih na čelu občine, ima aktualni župan Ilirske Bistrice Emil Rojc, ki se kot kandidat Socialnih demokratov vnovič poteguje za ta položaj, tri izzivalce. Ivan Simčič je kandidat Liste Marjana Šarca, Roberta Širclja za župana predlaga stranka SDS, Aleš Zidar pa je kandidat skupine volivcev in Liste Aleša Zidarja. Predstavitev je pripravila Barbara Kampos.
Čeprav se je pred časom neuradno govorilo, da bo na Bovškem več kandidatov za županski stolček, sta se naposled za to odločila le aktualni župan Valter Mlekuž in nekdanji Siniša Germovšek, ki županoval od leta 1998 do 2002 ter pol mandata od leta 2012 do 2014, ko je zaradi nezdružljivosti funkcij mandat prenehal Danijelu Krivcu. Prispevek Mariše Bizjak.
Čeprav se je pred časom neuradno govorilo, da bo na Bovškem več kandidatov za županski stolček, sta se naposled za to odločila le aktualni župan Valter Mlekuž in nekdanji Siniša Germovšek, ki županoval od leta 1998 do 2002 ter pol mandata od leta 2012 do 2014, ko je zaradi nezdružljivosti funkcij mandat prenehal Danijelu Krivcu. Prispevek Mariše Bizjak.
V občini Hrpelje-Kozina se za župansko funkcijo potegujeta le dva kandidata, zdajšnja županja Saša Likavec Svetelšek in svetnik Robert Grk. V primerjavi z volitvami pred štirimi leti, ko je bilo kandidatov kar sedem, je letos vnema med strankami in listami skromnejša. Likavec-Svetelškova je tudi nosilka svetniške liste, medtem ko Grk ne kandidira za svetniško funkcijo. Predstavitev kandidatov je pripravila Irena Cunja.
V občini Hrpelje-Kozina se za župansko funkcijo potegujeta le dva kandidata, zdajšnja županja Saša Likavec Svetelšek in svetnik Robert Grk. V primerjavi z volitvami pred štirimi leti, ko je bilo kandidatov kar sedem, je letos vnema med strankami in listami skromnejša. Likavec-Svetelškova je tudi nosilka svetniške liste, medtem ko Grk ne kandidira za svetniško funkcijo. Predstavitev kandidatov je pripravila Irena Cunja.
V občini Kanal ob Soči se - podobno kot pred štirimi leti - tudi tokrat potegujejo za župansko mesto trije kandidati. Zdajšnjemu županu bosta poskušala še četrti zaporedni mandat preprečiti predstavnica nežnejšega spola in predstavnik lokalnega civilno družbenega gibanja. To se bo ob političnih strankah kot edina lista potegovalo tudi za mesto v 17-članskem občinskem svetu. Več Valter Pregelj.
V občini Kanal ob Soči se - podobno kot pred štirimi leti - tudi tokrat potegujejo za župansko mesto trije kandidati. Zdajšnjemu županu bosta poskušala še četrti zaporedni mandat preprečiti predstavnica nežnejšega spola in predstavnik lokalnega civilno družbenega gibanja. To se bo ob političnih strankah kot edina lista potegovalo tudi za mesto v 17-članskem občinskem svetu. Več Valter Pregelj.
V ankaranski občini se za mesto župana potegujejo trije kandidati. Pred štirimi leti je župan Gregor Strmčnik z veliko večino premagal tekmeca. Zdaj so pred Ankarančani druge volitve v samostojni občini in aktualni župan ima dva izzivalca. To sta Ivan Kljun, ki ga predlagata Jadran Pišot in skupina volivcev Združeni za Ankaran, ter Zoran Pavič iz stranke Slovenija za vedno. Vesna Potočar Godnič.
V ankaranski občini se za mesto župana potegujejo trije kandidati. Pred štirimi leti je župan Gregor Strmčnik z veliko večino premagal tekmeca. Zdaj so pred Ankarančani druge volitve v samostojni občini in aktualni župan ima dva izzivalca. To sta Ivan Kljun, ki ga predlagata Jadran Pišot in skupina volivcev Združeni za Ankaran, ter Zoran Pavič iz stranke Slovenija za vedno. Vesna Potočar Godnič.
Radio Koper je 29. oktobra 2018 v dvorani novogoriškega obrtnega doma pripravil javno soočenje kandidatov, ki se bodo18. novembra potegovali za mesto župana oziroma županje mestne občine. V oddaji bomo slišali, ali se mesto vrtnic razvija v pravo smer ali je čas za spremembe, in katere bodo prednostne naloge župana ali županje mestne občine po volitvah. Soočenje v Obrtnem domu je vodila Nataša Uršič.
Radio Koper je 29. oktobra 2018 v dvorani novogoriškega obrtnega doma pripravil javno soočenje kandidatov, ki se bodo18. novembra potegovali za mesto župana oziroma županje mestne občine. V oddaji bomo slišali, ali se mesto vrtnic razvija v pravo smer ali je čas za spremembe, in katere bodo prednostne naloge župana ali županje mestne občine po volitvah. Soočenje v Obrtnem domu je vodila Nataša Uršič.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski na mesec prejme okoli 150 pritožb. Pretežno se te nanašajo na delo televizijskih kolegov v informativnem programu. Zakaj? Kaj najbolj moti naše poslušalce in gledalce, kako varuhinja ukrepa ob posameznih pritožbah in kolikšna je njena dejanska moč, je Ilinka Todorovski povedala v pogovoru z Barbaro Kampos.
Varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija Ilinka Todorovski na mesec prejme okoli 150 pritožb. Pretežno se te nanašajo na delo televizijskih kolegov v informativnem programu. Zakaj? Kaj najbolj moti naše poslušalce in gledalce, kako varuhinja ukrepa ob posameznih pritožbah in kolikšna je njena dejanska moč, je Ilinka Todorovski povedala v pogovoru z Barbaro Kampos.
Zbornica zdravstvene nege je izračunala, da bi morali za zagotavljanje minimalnih standardov v vseh slovenskih bolnišnicah takoj zaposliti 1500 diplomiranih sester in približno 640 zdravstvenih tehnikov. Tudi Splošna bolnišnica Izola in Bolnišnica Sežana čutita pomanjkanje. Pretok tega kadra je izjemno velik, številni odhajajo v nove programe - največkrat v referenčne ambulante, v zadnjih letih pa jih je del zajelo tudi odpiranje urgentnih centrov. Razpisi so stalno odprti in le deloma uspešni. Bolnišnice se določajo za različne ukrepe, a ne v Izoli ne v Sežani izvedba programa do zdaj ni bila pod vprašajem. Pozanimala se je Mateja Brežan.
Zbornica zdravstvene nege je izračunala, da bi morali za zagotavljanje minimalnih standardov v vseh slovenskih bolnišnicah takoj zaposliti 1500 diplomiranih sester in približno 640 zdravstvenih tehnikov. Tudi Splošna bolnišnica Izola in Bolnišnica Sežana čutita pomanjkanje. Pretok tega kadra je izjemno velik, številni odhajajo v nove programe - največkrat v referenčne ambulante, v zadnjih letih pa jih je del zajelo tudi odpiranje urgentnih centrov. Razpisi so stalno odprti in le deloma uspešni. Bolnišnice se določajo za različne ukrepe, a ne v Izoli ne v Sežani izvedba programa do zdaj ni bila pod vprašajem. Pozanimala se je Mateja Brežan.
Tako kot drugod po Sloveniji tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 20 zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo. Podrobneje Zdenka Tomulič.
Tako kot drugod po Sloveniji tudi v novogoriški bolnišnici primanjkuje medicinskih sester. Čez poletje je odšlo 20 zaposlenih s področja medicinske nege, skupaj manjka 45 sester. Zaradi pomanjkanja kadra so na abdominalnem oddelku kirurgije prerazporedili 31 nenujnih operacij. Pacienti bodo o novem datumu naknadno obveščeni do 19.novembra. Podrobneje so razmere razložili na današnji novinarski konferenci, kjer je predstavnik sindikata Fides obelodanil, da ukrep sploh ni bil izpeljan z vednostjo zdravnikov kirurgov. In da takemu načinu reševanja nasprotujejo. Podrobneje Zdenka Tomulič.
V Piranu so v soboto sredi dneva domačinke na ulici našle mlado kačo neobičajnega videza. Najditeljice so jo uspele zapreti v škatlo, nato pa so poklicale društvo Kačofon, kjer se je oglasil Griša Planinc: "Ko sem dobil fotografijo, sem takoj videl, da ne gre za domorodno vrsto, ampak za tujerodno strupenjačo. Zato sem najditeljice prosil, da škatlo, v katero so ujeli kačo, zelo dobro zaprejo in poskrbijo, da kača nikakor ne bi zbežala iz nje. Malo sem preveril po internetu in hitro prišel do zaključka, da bi lahko šlo za rdečo pljuvajočo kobro (Naja Pallida), kar so mi potrdili tudi ljudje, ki se bolje spoznajo na te stvari. Zanimivo je to, da se kača brani tako, da pljuva strup in če zaide ta strup v oči, lahko človek oslepi." Planinc je kasneje kačo prevzel, dogodek pa obravnavajo tudi policisti. Preiskujejo ga kot kršitev Zakona o zaščiti živali, in sicer kot nezavarovanje nevarne živali.
V Piranu so v soboto sredi dneva domačinke na ulici našle mlado kačo neobičajnega videza. Najditeljice so jo uspele zapreti v škatlo, nato pa so poklicale društvo Kačofon, kjer se je oglasil Griša Planinc: "Ko sem dobil fotografijo, sem takoj videl, da ne gre za domorodno vrsto, ampak za tujerodno strupenjačo. Zato sem najditeljice prosil, da škatlo, v katero so ujeli kačo, zelo dobro zaprejo in poskrbijo, da kača nikakor ne bi zbežala iz nje. Malo sem preveril po internetu in hitro prišel do zaključka, da bi lahko šlo za rdečo pljuvajočo kobro (Naja Pallida), kar so mi potrdili tudi ljudje, ki se bolje spoznajo na te stvari. Zanimivo je to, da se kača brani tako, da pljuva strup in če zaide ta strup v oči, lahko človek oslepi." Planinc je kasneje kačo prevzel, dogodek pa obravnavajo tudi policisti. Preiskujejo ga kot kršitev Zakona o zaščiti živali, in sicer kot nezavarovanje nevarne živali.
Trg Brolo v središču koprskega mestnega jedra so zasedli gradbeni stroji. Po naročilu občine bodo prenovili cestišče in površine za pešce, ki so bili predvsem ob drevoredu poškodovani. A je to povzročilo precej kaosa in slabe volje. Stanovalci in lastniki poslovnih prostor namreč o začetku del niso bili obveščeni. Gradbišče ni označeno, promet je urejen provizorično, kar povzroča nemalo težav, saj gre za trg ob upravni enoti, knjižnici, šolah, stolni cerkvi. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Borurom Škabarjem, ki živi na trgu in ki je bil pred leti pobudnik peticije za ureditev Trga Brolo. Do kdaj bodo dela potekala in kaj je z dolgoročno ureditvijo trga, smo vprašali tudi občino, odgovora nismo prejeli.
Trg Brolo v središču koprskega mestnega jedra so zasedli gradbeni stroji. Po naročilu občine bodo prenovili cestišče in površine za pešce, ki so bili predvsem ob drevoredu poškodovani. A je to povzročilo precej kaosa in slabe volje. Stanovalci in lastniki poslovnih prostor namreč o začetku del niso bili obveščeni. Gradbišče ni označeno, promet je urejen provizorično, kar povzroča nemalo težav, saj gre za trg ob upravni enoti, knjižnici, šolah, stolni cerkvi. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z Borurom Škabarjem, ki živi na trgu in ki je bil pred leti pobudnik peticije za ureditev Trga Brolo. Do kdaj bodo dela potekala in kaj je z dolgoročno ureditvijo trga, smo vprašali tudi občino, odgovora nismo prejeli.
Ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek nismo dali 100 dni, intervju smo z njo posneli na njen deseti dan ministrovanja. Zakaj podjetje 2TDK ni naredilo primopredaje projekta drugi tir, zakaj ni sprejet investicijski načrt gradnje in kdaj bo objavljen razpis za izvajalce gradnje. To so aktualne teme, o katerih sta se z njo pogovarjali novinarka Primorskih novic Katja Gleščič in Tjaša Škamperle.
Ministrici za infrastrukturo Alenki Bratušek nismo dali 100 dni, intervju smo z njo posneli na njen deseti dan ministrovanja. Zakaj podjetje 2TDK ni naredilo primopredaje projekta drugi tir, zakaj ni sprejet investicijski načrt gradnje in kdaj bo objavljen razpis za izvajalce gradnje. To so aktualne teme, o katerih sta se z njo pogovarjali novinarka Primorskih novic Katja Gleščič in Tjaša Škamperle.
V digitalnem registru divjih odlagališč v Sloveniji je trenutno registriranih več kot 10 tisoč divjih odlagališč. Stanje je sicer nekoliko boljše kot v letu 2010, poudarjajo ekologi. Takrat je namreč potekala prva vseslovenska čistilna akcija in so prostovoljci veliko teh protizakonitih odlagališč očistili. Tako je bilo tudi letos, ko je potekala zadnja velika akcija Očistimo Slovenijo. Namen akcije je bil tokrat predvsem ozaveščevalen. Iz družbe, ki proizvaja še vedno ogromne količine odpadkov, se bomo namreč morali razviti v tako imenovano družbo brez odpadkov. Več o tej pereči temi, pa tudi o stanju divjih odlagališč na Primorskem, pa lahko slišite v oddaji.
V digitalnem registru divjih odlagališč v Sloveniji je trenutno registriranih več kot 10 tisoč divjih odlagališč. Stanje je sicer nekoliko boljše kot v letu 2010, poudarjajo ekologi. Takrat je namreč potekala prva vseslovenska čistilna akcija in so prostovoljci veliko teh protizakonitih odlagališč očistili. Tako je bilo tudi letos, ko je potekala zadnja velika akcija Očistimo Slovenijo. Namen akcije je bil tokrat predvsem ozaveščevalen. Iz družbe, ki proizvaja še vedno ogromne količine odpadkov, se bomo namreč morali razviti v tako imenovano družbo brez odpadkov. Več o tej pereči temi, pa tudi o stanju divjih odlagališč na Primorskem, pa lahko slišite v oddaji.
Marko Bandelli je po petkovi primopredaji danes konkretno zagrizel v delo Ministra brez listnice. Voditi je začel Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Čaka ga veliko dela. Kot je dejal, bo njegova glavna naloga maksimalno, torej 100 odstotno koriščenje razpoložljivih sredstev programskega obdobja 2014-2020, takoj za tem pa priprava na finančno perspektivo po letu 2020. Z bivšim komenskim župana se je o delu pogovarjala Tjaša Škamperle.
Marko Bandelli je po petkovi primopredaji danes konkretno zagrizel v delo Ministra brez listnice. Voditi je začel Službo vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Čaka ga veliko dela. Kot je dejal, bo njegova glavna naloga maksimalno, torej 100 odstotno koriščenje razpoložljivih sredstev programskega obdobja 2014-2020, takoj za tem pa priprava na finančno perspektivo po letu 2020. Z bivšim komenskim župana se je o delu pogovarjala Tjaša Škamperle.
Izola bo od 8. do 29. septembra prizorišče izjemne umetniške zgodbe - potujočega festivala Svetlobna gverila z naslovom RE:Akcija. Središče mesta bo obogatilo 15 svetlobnih postavitev slovenskih in tujih umetnikov, spremenilo se bo v domišljijski prostor, poln vizualnih pripovedi. Ob starejših delih, ki so bila ustvarjena že za prejšnje izvedbe festivala v Ljubljani, bodo v Izoli razstavili tudi nekaj novih produkcij. Svetlobna gverila je tudi spodbujevalnik ustvarjalnosti med obiskovalci, že pred začetkom festivala so bile 3 brezplačne delavnice za mladostnike in tudi ta dela bodo razstavljena. O festivalu se je Nataša Benčič pogovarjala s Katerino Mirovič iz zavoda Forum za umetniško in kulturno produkcijo iz Ljubljane, tudi kuratorko festivala, in Luco Stančič Kodarin iz Turističnega združenja v Izoli, ki je soproducent dogajanja. Najprej pa o projektu govori Marko Vivoda - sokurator, eden od razstavljalcev iz skupine umetnikov z imenom »Stran 22« in pobudnik prihoda Svetlobne gverile v Izolo:
Izola bo od 8. do 29. septembra prizorišče izjemne umetniške zgodbe - potujočega festivala Svetlobna gverila z naslovom RE:Akcija. Središče mesta bo obogatilo 15 svetlobnih postavitev slovenskih in tujih umetnikov, spremenilo se bo v domišljijski prostor, poln vizualnih pripovedi. Ob starejših delih, ki so bila ustvarjena že za prejšnje izvedbe festivala v Ljubljani, bodo v Izoli razstavili tudi nekaj novih produkcij. Svetlobna gverila je tudi spodbujevalnik ustvarjalnosti med obiskovalci, že pred začetkom festivala so bile 3 brezplačne delavnice za mladostnike in tudi ta dela bodo razstavljena. O festivalu se je Nataša Benčič pogovarjala s Katerino Mirovič iz zavoda Forum za umetniško in kulturno produkcijo iz Ljubljane, tudi kuratorko festivala, in Luco Stančič Kodarin iz Turističnega združenja v Izoli, ki je soproducent dogajanja. Najprej pa o projektu govori Marko Vivoda - sokurator, eden od razstavljalcev iz skupine umetnikov z imenom »Stran 22« in pobudnik prihoda Svetlobne gverile v Izolo:
Carinski pomol v Izoli bo 7. septembra prvič prizorišče koncerta. Na odru bo nastopilo več kot 40 glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev več generacij, ki se bodo povezali v skupno dobrodelno zgodbo. Osrednjo vlogo bo imel Pihalni orkester Izola, ki v tem mestu neprekinjeno deluje že več kot 140 let. Da gre za izjemno in spoštovanja vredno tradicijo, ni treba posebej pojasnjevati. Bistveno je, da jo prepoznavajo mnogi, ki bodo ob orkestru in z njim ustvarili večer, na katerem bodo s prostovoljnimi prispevki zbirali sredstva za nakup novih instrumentov, paradnih tolkal. Zadnjih 10 let orkester vodi Mirko Orlač. Z njim se je o dobrodelnem glasbenem večeru na carinskem pomolu pogovarjala Mateja Brežan.
Carinski pomol v Izoli bo 7. septembra prvič prizorišče koncerta. Na odru bo nastopilo več kot 40 glasbenih ustvarjalcev in izvajalcev več generacij, ki se bodo povezali v skupno dobrodelno zgodbo. Osrednjo vlogo bo imel Pihalni orkester Izola, ki v tem mestu neprekinjeno deluje že več kot 140 let. Da gre za izjemno in spoštovanja vredno tradicijo, ni treba posebej pojasnjevati. Bistveno je, da jo prepoznavajo mnogi, ki bodo ob orkestru in z njim ustvarili večer, na katerem bodo s prostovoljnimi prispevki zbirali sredstva za nakup novih instrumentov, paradnih tolkal. Zadnjih 10 let orkester vodi Mirko Orlač. Z njim se je o dobrodelnem glasbenem večeru na carinskem pomolu pogovarjala Mateja Brežan.
Na nekaterih šolah bodo z novim šolskim letom poskusili uvajanje celovite ponudbe šole. Gre za projekt Zavoda za šolstvo, ki stremi k posodabljanju koncepta t.i. podaljšanega bivanja in šolam ponuja, da v poskusnem obdobju dorečejo načine in metode povezovanja osnovnega in razširjenega programa. Med 20 šolami v Sloveniji, ki bodo v poskusu uvedle tudi angleški jezik v prvem razredu ter dva tuja jezika v sedmem, je osnovna šola Lucijana Bratkoviča Bratuša iz Renč. Z ravnateljem, Bogomirjem Furlanom, se je o novostih pogovarjala Zdenka Tomulič.
Na nekaterih šolah bodo z novim šolskim letom poskusili uvajanje celovite ponudbe šole. Gre za projekt Zavoda za šolstvo, ki stremi k posodabljanju koncepta t.i. podaljšanega bivanja in šolam ponuja, da v poskusnem obdobju dorečejo načine in metode povezovanja osnovnega in razširjenega programa. Med 20 šolami v Sloveniji, ki bodo v poskusu uvedle tudi angleški jezik v prvem razredu ter dva tuja jezika v sedmem, je osnovna šola Lucijana Bratkoviča Bratuša iz Renč. Z ravnateljem, Bogomirjem Furlanom, se je o novostih pogovarjala Zdenka Tomulič.
Zgodba s kubanskimi plesalci se je po več dneh trepetanja vendarle srečno razpletla. Potne liste jim je sinoči na zaključku 49. Festivala src v Čenti predal bovški župan Valter Mlekuž. Na novogoriški policijski postaji za izravnalne ukrepe v Rožni Dolini jih je prevzel, potem ko je sodišče ugodilo zahtevam za sodno varstvo zoper plačilne naloge in visoke globe spremenilo v opomine. Na zaključku šestdnevnega festivala v Čenti, na katerem je nastopilo kakšnih 250 plesalcev iz sedmih držav, je bila tudi Mariša Bizjak.
Zgodba s kubanskimi plesalci se je po več dneh trepetanja vendarle srečno razpletla. Potne liste jim je sinoči na zaključku 49. Festivala src v Čenti predal bovški župan Valter Mlekuž. Na novogoriški policijski postaji za izravnalne ukrepe v Rožni Dolini jih je prevzel, potem ko je sodišče ugodilo zahtevam za sodno varstvo zoper plačilne naloge in visoke globe spremenilo v opomine. Na zaključku šestdnevnega festivala v Čenti, na katerem je nastopilo kakšnih 250 plesalcev iz sedmih držav, je bila tudi Mariša Bizjak.
Zgodba s kubanskimi plesalci se je po več dneh trepetanja vendarle srečno razpletla. Potne liste jim je sinoči na zaključku 49. Festivala src v Čenti predal bovški župan Valter Mlekuž. Na novogoriški policijski postaji za izravnalne ukrepe v Rožni Dolini jih je prevzel, potem ko je sodišče ugodilo zahtevam za sodno varstvo zoper plačilne naloge in visoke globe spremenilo v opomine. Na zaključku šestdnevnega festivala v Čenti, na katerem je nastopilo kakšnih 250 plesalcev iz sedmih držav, je bila tudi Mariša Bizjak.
Zgodba s kubanskimi plesalci se je po več dneh trepetanja vendarle srečno razpletla. Potne liste jim je sinoči na zaključku 49. Festivala src v Čenti predal bovški župan Valter Mlekuž. Na novogoriški policijski postaji za izravnalne ukrepe v Rožni Dolini jih je prevzel, potem ko je sodišče ugodilo zahtevam za sodno varstvo zoper plačilne naloge in visoke globe spremenilo v opomine. Na zaključku šestdnevnega festivala v Čenti, na katerem je nastopilo kakšnih 250 plesalcev iz sedmih držav, je bila tudi Mariša Bizjak.
Policijska uprava Koper je ena najbolj obremenjenih v Sloveniji zaradi kaznivih dejanj tihotapstva ljudi. V letošnjem letu so obravnavali 77 dejanj organiziranja nezakonitih prehodov meje, zoper 42 osumljencev so podali kazensko ovadbo. 37 vodičev je v priporu in čaka na sojenje. Do sedaj so izsledili posamezne vodnike a tudi organizirane prevoznike, ki so bili členi v verigi na Balkanski poti. Tjaša Škamperle se je o načinu njihovega dela pogovarjala z Damjanom Apolloniem, ki vodi oddelek za organiziran kriminal na Policijski upravi Koper
Policijska uprava Koper je ena najbolj obremenjenih v Sloveniji zaradi kaznivih dejanj tihotapstva ljudi. V letošnjem letu so obravnavali 77 dejanj organiziranja nezakonitih prehodov meje, zoper 42 osumljencev so podali kazensko ovadbo. 37 vodičev je v priporu in čaka na sojenje. Do sedaj so izsledili posamezne vodnike a tudi organizirane prevoznike, ki so bili členi v verigi na Balkanski poti. Tjaša Škamperle se je o načinu njihovega dela pogovarjala z Damjanom Apolloniem, ki vodi oddelek za organiziran kriminal na Policijski upravi Koper
Zakaj se je v Genovi zrušil viadukt, preiskovalci še ugotavljajo. Avtocesto so odprli leta 1967, pred dvema letoma pa naj bi ta odsek obnovili. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov - tudi črnokalskega in nazadnje most čez Peljašac.
Zakaj se je v Genovi zrušil viadukt, preiskovalci še ugotavljajo. Avtocesto so odprli leta 1967, pred dvema letoma pa naj bi ta odsek obnovili. O tem, kaj lahko gre narobe pri takšnih objektih, je Tjaša Škamperle vprašala Marjana Pipenbaherja iz biroja Ponting, ki je projektiral več mostov in viaduktov - tudi črnokalskega in nazadnje most čez Peljašac.
Dopisniška ekipa TV Slovenija z Goriškega je danes pri delu doživela napad. Proti novinarki Mojci Dumančič, snemalcu Darku Humarju in njunemu sogovorniku je zapeljal voznik. Več pa je Mojca povedala Karin Zorn.
Dopisniška ekipa TV Slovenija z Goriškega je danes pri delu doživela napad. Proti novinarki Mojci Dumančič, snemalcu Darku Humarju in njunemu sogovorniku je zapeljal voznik. Več pa je Mojca povedala Karin Zorn.
V objektu Solis na koprski Bonifiki naj bi oktobra dokončali gradnjo bazena. Pridobitve se bodo razveselili številni uporabniki, zagotovo bo prišla še kako prav koprskim plavalcem in vaterpolistom. Vrednost izgradnje bazena jocenjujejo na 8,7 milijona evrov. Del sredstev prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, za gradnjo je zadolženo podjetje Grafist. Prispevek Primoža Čeparja.
V objektu Solis na koprski Bonifiki naj bi oktobra dokončali gradnjo bazena. Pridobitve se bodo razveselili številni uporabniki, zagotovo bo prišla še kako prav koprskim plavalcem in vaterpolistom. Vrednost izgradnje bazena jocenjujejo na 8,7 milijona evrov. Del sredstev prispeva Evropski sklad za regionalni razvoj, za gradnjo je zadolženo podjetje Grafist. Prispevek Primoža Čeparja.
Minuli vikend se je v Goriških Brdih iztekel Festival Sanje v Medani. V soju poletne lune in zvezd so bili obiskovalci prevzeti od čarobnih trenutkov, ki so jih ob poeziji in glasbi ustvarili nastopajoči domači in mednarodni poeti ter glasbeniki. Na grajskem dvorišču na Dobrovem je nastopil tudi Rade Šerbedžija z njegovim Zapadnim Kolodvorom. Rdeča nit letošnjega festivala je bila sicer poezija malteškega pesnika Antoina Cassarja Potni list. Potni list je bil za časa festivala preveden tudi slovenščino v njem pa Cassar pripoveduje o svobodi gibanja in o svetu brez vojn. Reportažni zapis iz večera je pripravila Nataša Uršič.
Minuli vikend se je v Goriških Brdih iztekel Festival Sanje v Medani. V soju poletne lune in zvezd so bili obiskovalci prevzeti od čarobnih trenutkov, ki so jih ob poeziji in glasbi ustvarili nastopajoči domači in mednarodni poeti ter glasbeniki. Na grajskem dvorišču na Dobrovem je nastopil tudi Rade Šerbedžija z njegovim Zapadnim Kolodvorom. Rdeča nit letošnjega festivala je bila sicer poezija malteškega pesnika Antoina Cassarja Potni list. Potni list je bil za časa festivala preveden tudi slovenščino v njem pa Cassar pripoveduje o svobodi gibanja in o svetu brez vojn. Reportažni zapis iz večera je pripravila Nataša Uršič.
Kljub vzponu interneta in digitalnega oglaševanja ostajajo sejmi ključen način komuniciranja. Tako menijo v Skupini Titus, ki letno razstavlja na dvajsetih sejmih po svetu. To so specializirani sejmi, namenjeni profesionalni javnosti. Eden takih bo v prihodnjih dneh v avstralskem Sydneyu, kjer poteka tudi letna globalna prodajna konferenca Skupine Titus. Udeležuje se je številčna ekipa iz dekanske enote. Pred odhodom se je z glavnim izvršnim direktorjem Tadejem Gosakom, ki je vodenje prevzel februarja, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Kljub vzponu interneta in digitalnega oglaševanja ostajajo sejmi ključen način komuniciranja. Tako menijo v Skupini Titus, ki letno razstavlja na dvajsetih sejmih po svetu. To so specializirani sejmi, namenjeni profesionalni javnosti. Eden takih bo v prihodnjih dneh v avstralskem Sydneyu, kjer poteka tudi letna globalna prodajna konferenca Skupine Titus. Udeležuje se je številčna ekipa iz dekanske enote. Pred odhodom se je z glavnim izvršnim direktorjem Tadejem Gosakom, ki je vodenje prevzel februarja, pogovarjala Tjaša Škamperle.
Rezultati raziskav o javnem mnenju kažejo, da je slovenska javnost do sodstva zelo kritična in da mu ne zaupa. Takšno oceno pogosto podajajo tudi nosilci javnih funkcij, ki so bili v zadnjih letih vključeni v sodni proces kot obdolženci ali obsojenci in tudi, ko jih sodišča na različnih stopnjah oprostijo obtožb. Svoje odločitve in svoje mesto v sodnem sistemu zelo redko javno pojasnjujejo tožilci, ki sodni sistem sooblikujejo. To prakso bodo v prihodnje poskusili spremeniti. Vsaj tako je lani napovedal nov generalni državni tožilec. Tjaša Škamperle je na praznični pogovor povabila prav tako lani imenovano vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, Barbaro Milič Rožman.
Rezultati raziskav o javnem mnenju kažejo, da je slovenska javnost do sodstva zelo kritična in da mu ne zaupa. Takšno oceno pogosto podajajo tudi nosilci javnih funkcij, ki so bili v zadnjih letih vključeni v sodni proces kot obdolženci ali obsojenci in tudi, ko jih sodišča na različnih stopnjah oprostijo obtožb. Svoje odločitve in svoje mesto v sodnem sistemu zelo redko javno pojasnjujejo tožilci, ki sodni sistem sooblikujejo. To prakso bodo v prihodnje poskusili spremeniti. Vsaj tako je lani napovedal nov generalni državni tožilec. Tjaša Škamperle je na praznični pogovor povabila prav tako lani imenovano vodjo Okrožnega državnega tožilstva v Kopru, Barbaro Milič Rožman.
V primorski volilni enoti je volilo slabih 49 odstotkov volilnih upravičencev, najmanj med vsemi osmimi enotami. Tudi na Primorskem je največ glasov dobila SDS. Bolje kot na državni ravni so jo odnesli Socialni demokrati, ki bodo imeli dva poslanca. In kaj pravijo novozivoljeni poslanci oz. tisti, ki ohranjajo to funkcijo? Odzive je z novinarji Radia Koper zbrala Tjaša Škamperle.
V primorski volilni enoti je volilo slabih 49 odstotkov volilnih upravičencev, najmanj med vsemi osmimi enotami. Tudi na Primorskem je največ glasov dobila SDS. Bolje kot na državni ravni so jo odnesli Socialni demokrati, ki bodo imeli dva poslanca. In kaj pravijo novozivoljeni poslanci oz. tisti, ki ohranjajo to funkcijo? Odzive je z novinarji Radia Koper zbrala Tjaša Škamperle.
V Točki dialoga predstavljamo novo dobro zgodbo priseljenk in priseljencev v Sloveniji. V zgodbi o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba, boste spoznali bolničarko-negovalko Miomirko Popović. V Slovenijo je kot osemnajstletno dekle prišla iz Kosova. Danes že 25 let dela v Obalnem domu upokojencev v Kopru. Za vztrajnost pri tem delu pa ni dovolj le izobrazba, poudarja. Nujna sta tudi veliko srce in velika mera potrpežljivosti.
V Točki dialoga predstavljamo novo dobro zgodbo priseljenk in priseljencev v Sloveniji. V zgodbi o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba, boste spoznali bolničarko-negovalko Miomirko Popović. V Slovenijo je kot osemnajstletno dekle prišla iz Kosova. Danes že 25 let dela v Obalnem domu upokojencev v Kopru. Za vztrajnost pri tem delu pa ni dovolj le izobrazba, poudarja. Nujna sta tudi veliko srce in velika mera potrpežljivosti.
Gledališka predstava ODILO - ZATEMNITEV - ORATORIJ, ki je bila premierno predstavljena prejšnji mesec, v fokus najtemnejšega poglavja zgodovine človeštva postavlja Slovenca. Prispevek o eni najbolj senčnih podob zgodovine Odilu Globočniku je pripravil Armando Šturman. \t\t
Gledališka predstava ODILO - ZATEMNITEV - ORATORIJ, ki je bila premierno predstavljena prejšnji mesec, v fokus najtemnejšega poglavja zgodovine človeštva postavlja Slovenca. Prispevek o eni najbolj senčnih podob zgodovine Odilu Globočniku je pripravil Armando Šturman. \t\t
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih nasprotovale skoraj vse institucije, s tožbama tudi anakranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Družba Gas Natural je več italijanskim ustanovam v pismu sporočila, da odstopa od gradnje plinskega terminala V Žavljah. Načrtom so v 14tih letih nasprotovale skoraj vse institucije, s tožbama tudi anakranska občina in posredno Slovenija. Ključno pa naj bi bilo nasprotovanje tržaškega pristanišča, saj bi terminal ogrozil njegov razvoj. Nekaj odzivov je zbrala Tjaša Škamperle.
Podnebne spremembe dokazano vplivajo na zdravje ljudi, tako kot tudi na njihove navade, ki pa zdravje pogosto še poslabšajo. Zvišuje se povprečna temperatura zraka, vse več je poplav in vročinskih valov, podaljšuje se čas cvetenja rastlin, kakovost zraka je zaradi onesnaženosti vse slabša. Politika kakovosti zraka v Evropski uniji je pomembno vplivala na zmanjšanje izpustov, a Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so vrednosti še vedno previsoke. O tem so strokovnjaki minuli teden razpravljali na srečanju na koprski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tam je bila tudi Mateja Brežan.
Podnebne spremembe dokazano vplivajo na zdravje ljudi, tako kot tudi na njihove navade, ki pa zdravje pogosto še poslabšajo. Zvišuje se povprečna temperatura zraka, vse več je poplav in vročinskih valov, podaljšuje se čas cvetenja rastlin, kakovost zraka je zaradi onesnaženosti vse slabša. Politika kakovosti zraka v Evropski uniji je pomembno vplivala na zmanjšanje izpustov, a Svetovna zdravstvena organizacija opozarja, da so vrednosti še vedno previsoke. O tem so strokovnjaki minuli teden razpravljali na srečanju na koprski enoti Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Tam je bila tudi Mateja Brežan.
Koprsko podjetje 3 PORT je zgradilo lastno, edinstveno IoT platformo SMIP, ki omogoča napredno komunikacijo z napravami. Internet je včasih povezoval prvenstveno ljudi. Danes vase srka tudi predmete. Za upravljanje tako razvejane mreže potrebuješ napredno platformo. Pri podjetju 3port so razvili lastno rešitev, poimenovali so jo SMIP Cloud (Smart Information Platform). Doda lahko pamet produktom, hkrati pa omogoča povsem nove poslovne modele trženja. Katere rešitve podpira slovenska IoT platfrma SMIP, nam je v pogovoru pojasnil vodja marketinga Simon Ražman. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
Koprsko podjetje 3 PORT je zgradilo lastno, edinstveno IoT platformo SMIP, ki omogoča napredno komunikacijo z napravami. Internet je včasih povezoval prvenstveno ljudi. Danes vase srka tudi predmete. Za upravljanje tako razvejane mreže potrebuješ napredno platformo. Pri podjetju 3port so razvili lastno rešitev, poimenovali so jo SMIP Cloud (Smart Information Platform). Doda lahko pamet produktom, hkrati pa omogoča povsem nove poslovne modele trženja. Katere rešitve podpira slovenska IoT platfrma SMIP, nam je v pogovoru pojasnil vodja marketinga Simon Ražman. Z njim se je pogovarjal Blaž Maljevac.
25. maja bo v veljavo stopila nova evropska splošna Uredba o varstvu osebnih podatkov, ki so jo sprejele že skoraj vse članice Evropske unije. Uredba bo še bolj zaščitila osebne podatke državljanov in omogočila večji osebni nadzor nad njihovim upravljanjem. Tudi zato v tem času nekatera podjetja in drugi upravljalci zbirk podatkov pozivajo k obnavljanju privolitev za uporabo že posredovanih podatkov. A Slovenija v implementacijo uredbe, ki zahteva prilagajanje zakonodaje, vstopa nepripravljena. Mateja Brežan se je pogovarjala z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
25. maja bo v veljavo stopila nova evropska splošna Uredba o varstvu osebnih podatkov, ki so jo sprejele že skoraj vse članice Evropske unije. Uredba bo še bolj zaščitila osebne podatke državljanov in omogočila večji osebni nadzor nad njihovim upravljanjem. Tudi zato v tem času nekatera podjetja in drugi upravljalci zbirk podatkov pozivajo k obnavljanju privolitev za uporabo že posredovanih podatkov. A Slovenija v implementacijo uredbe, ki zahteva prilagajanje zakonodaje, vstopa nepripravljena. Mateja Brežan se je pogovarjala z informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik.
Študentka druge stopnje mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Arbnore Avdylaj je v Slovenijo prvič prišla z družino kot begunka s Kosova. Imela je pet let. »Slovenija je meni in moji družini dala to, kar smo takrat rabili – občutek varnosti.« Ta občutek je doživela tudi pred enajstimi leti, ko se njena družina priselila v Slovenijo.
Študentka druge stopnje mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani Arbnore Avdylaj je v Slovenijo prvič prišla z družino kot begunka s Kosova. Imela je pet let. »Slovenija je meni in moji družini dala to, kar smo takrat rabili – občutek varnosti.« Ta občutek je doživela tudi pred enajstimi leti, ko se njena družina priselila v Slovenijo.
V petek, 11. maja 2018, se je iztekel dvodnevni posvet o knjižnici grofa Francesca Grisonija, ki jo hrani Osrednja knjižnica v Kopru. Gre za izjemno zbirko, ki jo je zapustil ugleden koprski plemič, kakršne ni daleč naokoli in ki jo vse premalo poznamo. Priložnost za boljše poznavanje je tudi razstava, ki so jo odprli na sedežu skupnosti Italijanov. Več v prispevku Neve Zajc.
V petek, 11. maja 2018, se je iztekel dvodnevni posvet o knjižnici grofa Francesca Grisonija, ki jo hrani Osrednja knjižnica v Kopru. Gre za izjemno zbirko, ki jo je zapustil ugleden koprski plemič, kakršne ni daleč naokoli in ki jo vse premalo poznamo. Priložnost za boljše poznavanje je tudi razstava, ki so jo odprli na sedežu skupnosti Italijanov. Več v prispevku Neve Zajc.
Tokrat boste v oddaji Točka dialoga spoznali docentko za jezikoslovje na Univerzi na Primorskem Irino Makarovo Tominec, »slovenistko iz Moskve«. Pri svojem delu, ki mu je povsem predana, pogosto orje ledino. Med drugim je avtorica prvega priročnika v Sloveniji »Ruščina v turizmu«, ki je pred izdajo. Primorska ji je nadvse všeč. Kot pravi, je pri nas življenjski tempo bolj umirjen kot v Moskvi. Prednost pri tem je, da imaš na voljo več prostega časa. Povezava slovenskega, slovanskega in italijanskega sveta na Primorskem pa je zanjo nekaj unikatnega in prekrasnega.
Tokrat boste v oddaji Točka dialoga spoznali docentko za jezikoslovje na Univerzi na Primorskem Irino Makarovo Tominec, »slovenistko iz Moskve«. Pri svojem delu, ki mu je povsem predana, pogosto orje ledino. Med drugim je avtorica prvega priročnika v Sloveniji »Ruščina v turizmu«, ki je pred izdajo. Primorska ji je nadvse všeč. Kot pravi, je pri nas življenjski tempo bolj umirjen kot v Moskvi. Prednost pri tem je, da imaš na voljo več prostega časa. Povezava slovenskega, slovanskega in italijanskega sveta na Primorskem pa je zanjo nekaj unikatnega in prekrasnega.
Ob slovenski obali je bilo v minulih dneh zelo pestro. Številne službe in prostovoljci so bili na terenu zaradi plavajočih smeti, ki so preplavile obalni pas med Koprom in Strunjanom. Med najbolj dejavnimi prostovoljci je bil prav gotovo Miha Vivoda, član iniciative Naredi nekaj za naravo (NNN), ki je že leta izredno aktiven pri čiščenju obale in morja. »Osebno sem kot bivši veslač na ta del obale še posebej navezan,” pravi Vivoda, ki s svojim supom pomaga ohranjati čisto okolje. Mi smo ga ujeli med čiščenjem obale v Strunjanu, kamor je v minulih dneh naplavilo večje količine smeti.
Ob slovenski obali je bilo v minulih dneh zelo pestro. Številne službe in prostovoljci so bili na terenu zaradi plavajočih smeti, ki so preplavile obalni pas med Koprom in Strunjanom. Med najbolj dejavnimi prostovoljci je bil prav gotovo Miha Vivoda, član iniciative Naredi nekaj za naravo (NNN), ki je že leta izredno aktiven pri čiščenju obale in morja. »Osebno sem kot bivši veslač na ta del obale še posebej navezan,” pravi Vivoda, ki s svojim supom pomaga ohranjati čisto okolje. Mi smo ga ujeli med čiščenjem obale v Strunjanu, kamor je v minulih dneh naplavilo večje količine smeti.
V oddaji Točki dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Tokrat boste spoznali Rongqianga Jija (beri: Rongčanga Džija), priseljenca iz Kitajske in danes uspešnega poslovneža v Sloveniji. Njegova kitajska restavracija Chang v Šalari pri Kopru slovi daleč naokoli. Ob tem pa sam uživa tudi v lokalnih jedeh. V Kopru se počuti doma. In sprejet. Kot pravi, ni pomembno, ali si Slovenec ali Kitajec, ni pomembno, kakšno kožo imaš. Pomembno je, da si do drugih spoštljiv
V oddaji Točki dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Tokrat boste spoznali Rongqianga Jija (beri: Rongčanga Džija), priseljenca iz Kitajske in danes uspešnega poslovneža v Sloveniji. Njegova kitajska restavracija Chang v Šalari pri Kopru slovi daleč naokoli. Ob tem pa sam uživa tudi v lokalnih jedeh. V Kopru se počuti doma. In sprejet. Kot pravi, ni pomembno, ali si Slovenec ali Kitajec, ni pomembno, kakšno kožo imaš. Pomembno je, da si do drugih spoštljiv
V oddaji Točki dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Naša tokratna gostja bo Wusiana Klobasa. Vedno dobrovoljno in nasmejano Indonezijko je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Zaposlena je kot čistilka v domu upokojencev v Izoli, vendar v prvi vrsti vedno poskrbi za dobro počutje prebivalcev doma. Rada ima vse, kar dela, pravi. Tudi kuha zelo dobro. Je prava mojstrica jedi s čilijem. Več pa boste izvedeli v Točki dialoga.
V oddaji Točki dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Naša tokratna gostja bo Wusiana Klobasa. Vedno dobrovoljno in nasmejano Indonezijko je v Slovenijo pripeljala ljubezen. Zaposlena je kot čistilka v domu upokojencev v Izoli, vendar v prvi vrsti vedno poskrbi za dobro počutje prebivalcev doma. Rada ima vse, kar dela, pravi. Tudi kuha zelo dobro. Je prava mojstrica jedi s čilijem. Več pa boste izvedeli v Točki dialoga.
Že mesec dni traja akcija Otrokom sveta. Humanitarno akcijo, ki se bo zaključila 4. maja, sta v sodelovanju z društvom UP-ornik, zasnovala David Zorko in Jure Poglajen, člana ustanove Državljani sveta. Kakšen je cilj akcije, kaj vse potrebujejo in kako uspešni so, nam je povedal Jure Poglajen.
Že mesec dni traja akcija Otrokom sveta. Humanitarno akcijo, ki se bo zaključila 4. maja, sta v sodelovanju z društvom UP-ornik, zasnovala David Zorko in Jure Poglajen, člana ustanove Državljani sveta. Kakšen je cilj akcije, kaj vse potrebujejo in kako uspešni so, nam je povedal Jure Poglajen.
Letošnje vseslovensko tekmovanje POPRI za najboljše podjetniške ideje, ki ga že 14 let organizira primorski tehnološki park, je postreglo z izjemnimi dosežki v vseh starostnih kategorijah. Med 142 idejami so posebne strokovne komisije izbrale tri zmagovalne, ki jih predstavljamo v naslednjih minutah. Na sinočnji podelitivi nagrad ob zaključku tekmovanja je bila Ingrid Kašca Bucik.
Letošnje vseslovensko tekmovanje POPRI za najboljše podjetniške ideje, ki ga že 14 let organizira primorski tehnološki park, je postreglo z izjemnimi dosežki v vseh starostnih kategorijah. Med 142 idejami so posebne strokovne komisije izbrale tri zmagovalne, ki jih predstavljamo v naslednjih minutah. Na sinočnji podelitivi nagrad ob zaključku tekmovanja je bila Ingrid Kašca Bucik.
V novi oddaji Točka dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Naša tokratna gostja bo Yelena Karimova, podjetnica po rodu iz Azerbajdžana, ki je pred petimi leti za svoj novi dom izbrala Izolo. Zakaj, boste slišali v Točki dialoga.
V novi oddaji Točka dialoga predstavljamo dobre zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji. To so zgodbe o uspehu in dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Naša tokratna gostja bo Yelena Karimova, podjetnica po rodu iz Azerbajdžana, ki je pred petimi leti za svoj novi dom izbrala Izolo. Zakaj, boste slišali v Točki dialoga.
Na izolski srednji šoli obžalujejo neprimerno komunikacijo treh dijakov zdravstvene nege. Med vožnjo na avtobusu so se pogovarjali o praksi v bolnišnici in bili žaljivi do nege zlasti starejših oseb, kar je eno od potnic prizadelo, svoje mnenje je opisala na družbenem omrežju. Šola se je odzvala in ustrezno ukrepala, z vodstvom izolske bolnišnice pa bodo osveščanje dijakov o ustreznem odnosu do pacientov še okrepili. Prispevek Tjaše Lotrič.
Na izolski srednji šoli obžalujejo neprimerno komunikacijo treh dijakov zdravstvene nege. Med vožnjo na avtobusu so se pogovarjali o praksi v bolnišnici in bili žaljivi do nege zlasti starejših oseb, kar je eno od potnic prizadelo, svoje mnenje je opisala na družbenem omrežju. Šola se je odzvala in ustrezno ukrepala, z vodstvom izolske bolnišnice pa bodo osveščanje dijakov o ustreznem odnosu do pacientov še okrepili. Prispevek Tjaše Lotrič.
V razstavišču Monfort v Portorožu se je začela spomladansko-poletna sezona. Odprli so jo s precej nenavadno prostorsko instalacijo, ki pa se zelo dobro ujame z ogromnim prostorom, nekdanjim skladiščem soli. Sol je tudi material, ki ga je izbral avtor, kipar Boštjan Drinovec, jo nasul na tri kupe in pripeljal robota, ki jo zdaj prelaga s kupa na kup. Kupi ne spremenijo, robot pa še kar naprej dela. Zanimivo je, da se v Ljubljani na fakulteti za elektrotehniko prav te dni ukvarjajo z roboti, ki sodijo v industrijsko polje. Teh je v našem življenju vse več, za zdaj v tovarniških halah. Če velja podatek, da smo 16. na svetu po številu robotov na 10.000 prebivalcev, smo v tem v Sloveniji zelo napredni. Tudi o tem se sprašuje kipar Boštjan Drinovec, ki je portoroškega robota postavil v umetnostni prostor. Novinarki Nevi Zajc je najprej povedal, kako je dobil zamisel.
V razstavišču Monfort v Portorožu se je začela spomladansko-poletna sezona. Odprli so jo s precej nenavadno prostorsko instalacijo, ki pa se zelo dobro ujame z ogromnim prostorom, nekdanjim skladiščem soli. Sol je tudi material, ki ga je izbral avtor, kipar Boštjan Drinovec, jo nasul na tri kupe in pripeljal robota, ki jo zdaj prelaga s kupa na kup. Kupi ne spremenijo, robot pa še kar naprej dela. Zanimivo je, da se v Ljubljani na fakulteti za elektrotehniko prav te dni ukvarjajo z roboti, ki sodijo v industrijsko polje. Teh je v našem življenju vse več, za zdaj v tovarniških halah. Če velja podatek, da smo 16. na svetu po številu robotov na 10.000 prebivalcev, smo v tem v Sloveniji zelo napredni. Tudi o tem se sprašuje kipar Boštjan Drinovec, ki je portoroškega robota postavil v umetnostni prostor. Novinarki Nevi Zajc je najprej povedal, kako je dobil zamisel.
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V drugi oddaji predstavljamo Huseina in Samirja Šakovića, očeta in sina, ki v svoji delavnici v Kopru, v ritmu čevljarskega kladiva, že vrsto let pišeta svojo zgodbo o uspehu.
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V drugi oddaji predstavljamo Huseina in Samirja Šakovića, očeta in sina, ki v svoji delavnici v Kopru, v ritmu čevljarskega kladiva, že vrsto let pišeta svojo zgodbo o uspehu.
Piran se je svojemu najznamenitejšemu meščanu Giuseppeju Tartiniju ob obletnici rojstva tudi letos poklonil z več prireditvami. Med drugim je italijanska skupnost gostila zbiralca starih plošč Emila Gašperšiča, ki je na razstavi predstavil svojo zbirko plošč s posnetki Tartinijeve sonate Vražji trilček. S prijatelji avdiofili so poskrbeli, da se je izbor devetih tudi slišal. Tam je bila tudi Neva Zajc, ki je lastnika dragocene zbirke najprej vprašala, kaj ga je navdušilo, da je začel zbirati Tartinijeve plošče:
Piran se je svojemu najznamenitejšemu meščanu Giuseppeju Tartiniju ob obletnici rojstva tudi letos poklonil z več prireditvami. Med drugim je italijanska skupnost gostila zbiralca starih plošč Emila Gašperšiča, ki je na razstavi predstavil svojo zbirko plošč s posnetki Tartinijeve sonate Vražji trilček. S prijatelji avdiofili so poskrbeli, da se je izbor devetih tudi slišal. Tam je bila tudi Neva Zajc, ki je lastnika dragocene zbirke najprej vprašala, kaj ga je navdušilo, da je začel zbirati Tartinijeve plošče:
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V prvi oddaji predstavljamo Heseta Ahmetija, Albanca, ki je pred več kot tridesetemi leti prišel iz Kosova, da bi v Sloveniji delal eno sezono. In ta sezona, kot pravi, še kar traja.
Številne zgodbe priseljenk in priseljencev v Sloveniji so zgodbe o uspehu. So zgodbe o dodani vrednosti, ki jo prinaša večkulturna družba. Nekatere od teh zgodb predstavljamo v naši novi tedenski oddaji Točka dialoga, ki nastaja v sodelovanju s kulturno-izobraževalnim društvom PINA iz Kopra. V njej boste izvedeli, da na Primorskem delajo in živijo priseljenke in priseljenci z veh koncev sveta: od Indije, Kube, Rusije, Kitajske, do Kosova, Bosne in Hercegovine ter Srbije. Prav vsaka zgodba je zase poseben kamenček kulturno pestrega življenjskega mozaika. V prvi oddaji predstavljamo Heseta Ahmetija, Albanca, ki je pred več kot tridesetemi leti prišel iz Kosova, da bi v Sloveniji delal eno sezono. In ta sezona, kot pravi, še kar traja.
V Parku Škocjanske jame so prejšnji teden začeli z akcijo prenašanja dvoživk preko ceste, da bi te čim prej in varno prispele do svojih mrstišč. Te se selijo iz zimskih prezimovališč na vodnata območja. Najbolj ogrožene dvoživke so v Vremski dolini, predvsem na odseku od Ambrožičevega mlina do Škofelj. Akciji reševanja žab se vsako leto pridruži veliko število ljudi od študentov biologije do domačinov, ki take akcije zelo podpirajo. Loredana Vergan se je udeležila tudi letošnje.
V Parku Škocjanske jame so prejšnji teden začeli z akcijo prenašanja dvoživk preko ceste, da bi te čim prej in varno prispele do svojih mrstišč. Te se selijo iz zimskih prezimovališč na vodnata območja. Najbolj ogrožene dvoživke so v Vremski dolini, predvsem na odseku od Ambrožičevega mlina do Škofelj. Akciji reševanja žab se vsako leto pridruži veliko število ljudi od študentov biologije do domačinov, ki take akcije zelo podpirajo. Loredana Vergan se je udeležila tudi letošnje.
Na italijanskih parlamentarnih volitvah je največ glasov osvojila desnosredinska koalicija, v kateri pa ni namočnejša Berlusconijeva Naprej, Italija, ampak Salvinijeva Liga. Gibanje petih zvezd je postalo največja posamična stranka v državi. Leva sredina je doživela polom. Za komentar smo v studio slovenskega programa Radia Koper povabili urednika italijanskega programa, to je Stefano Lusa.
Na italijanskih parlamentarnih volitvah je največ glasov osvojila desnosredinska koalicija, v kateri pa ni namočnejša Berlusconijeva Naprej, Italija, ampak Salvinijeva Liga. Gibanje petih zvezd je postalo največja posamična stranka v državi. Leva sredina je doživela polom. Za komentar smo v studio slovenskega programa Radia Koper povabili urednika italijanskega programa, to je Stefano Lusa.
V Sloveniji je 17 postaj gorske reševalne službe, ki se je rodila leta 1912 v Kranjski Gori. Med njimi je glede na statistiko zadnja leta najbolj obremenjena tolminska postaja gorske reševalne službe, ki letos praznuje 70. obletnico. Od ustanovitve leta 1948 do konca lanskega leta so skupaj zabeležili 1342 posredovanj. V tem času so se spletla številna prijateljstva in zgodbe. Prispevek Mariše Bizjak.
V Sloveniji je 17 postaj gorske reševalne službe, ki se je rodila leta 1912 v Kranjski Gori. Med njimi je glede na statistiko zadnja leta najbolj obremenjena tolminska postaja gorske reševalne službe, ki letos praznuje 70. obletnico. Od ustanovitve leta 1948 do konca lanskega leta so skupaj zabeležili 1342 posredovanj. V tem času so se spletla številna prijateljstva in zgodbe. Prispevek Mariše Bizjak.
24-letna Novogoričanka Ana Bucik, slalomska prvokategornica, ki si je nedavno prismučala tudi prve stopničke v svetovnem pokalu, je naša gostja. V natrpanem urniku, kjer si frenetično sledijo vse mogoče obveznosti, je sicer zapisan tudi dvodnevni »time out« za obisk družinskega kroga in prijateljev. Trenutek odmora je Ana delila tudi z nami, v novogoriškem studiu jo je z mikrofonom ujela Zdenka Tomulić.
24-letna Novogoričanka Ana Bucik, slalomska prvokategornica, ki si je nedavno prismučala tudi prve stopničke v svetovnem pokalu, je naša gostja. V natrpanem urniku, kjer si frenetično sledijo vse mogoče obveznosti, je sicer zapisan tudi dvodnevni »time out« za obisk družinskega kroga in prijateljev. Trenutek odmora je Ana delila tudi z nami, v novogoriškem studiu jo je z mikrofonom ujela Zdenka Tomulić.
Potem, ko je slovenska policija poslala prvih 14 kazni zaradi kršitev arbitražne razmejitve in ribolova v slovenskem morju, je denarne kazni za slovenske ribiče napovedala tudi Hrvaška. Eden od slovenskih ribičev, ki bo plačilni nalog po pričakovanju dobil, je Silvano Radin, s katerim seje se je na koprskem pomolu pogovarjala Tjaša Škamperle:
Potem, ko je slovenska policija poslala prvih 14 kazni zaradi kršitev arbitražne razmejitve in ribolova v slovenskem morju, je denarne kazni za slovenske ribiče napovedala tudi Hrvaška. Eden od slovenskih ribičev, ki bo plačilni nalog po pričakovanju dobil, je Silvano Radin, s katerim seje se je na koprskem pomolu pogovarjala Tjaša Škamperle:
Novi Gorici se obeta nova gospodarska cona. Mestna občina je namreč z družbo Projekt podpisala pismo o nameri o odkupu skupno 47 tisoč kvadratnih metrov površin, za katere bo iz lastnih sredstev plačala nekaj več kot 1,9 miliona evrov. Zatem bo zemljišče komunalno opremila in tako stopila nasproti potencialnim investitorjem, ki jih na širšem območju menda ne manjka. Pismo o nameri je prvi korak do uresničitve projekta, končno odločitev bodo sprejeli mestni svetniki na februarski seji. Podrobnosti o načrtovani gospodarski coni v Kromberku pa Ingrid Kašca Bucik.
Novi Gorici se obeta nova gospodarska cona. Mestna občina je namreč z družbo Projekt podpisala pismo o nameri o odkupu skupno 47 tisoč kvadratnih metrov površin, za katere bo iz lastnih sredstev plačala nekaj več kot 1,9 miliona evrov. Zatem bo zemljišče komunalno opremila in tako stopila nasproti potencialnim investitorjem, ki jih na širšem območju menda ne manjka. Pismo o nameri je prvi korak do uresničitve projekta, končno odločitev bodo sprejeli mestni svetniki na februarski seji. Podrobnosti o načrtovani gospodarski coni v Kromberku pa Ingrid Kašca Bucik.
Predsednik uprave Luke Koper Drago Matić je pred izredno skupščino, na kateri se mu obeta nezaupnica, opozoril, da v ozadju zahtev po zamenjavi uprave ni neurejeno stanje pri poslovanju z izvajalci pristaniških storitev, kot se poskuša prikazati v javnosti. Zahteve po odstopu so prišle še pred revizijo, ki je preverila te posle. O podrobnostih Tjaša Škamperle.
Predsednik uprave Luke Koper Drago Matić je pred izredno skupščino, na kateri se mu obeta nezaupnica, opozoril, da v ozadju zahtev po zamenjavi uprave ni neurejeno stanje pri poslovanju z izvajalci pristaniških storitev, kot se poskuša prikazati v javnosti. Zahteve po odstopu so prišle še pred revizijo, ki je preverila te posle. O podrobnostih Tjaša Škamperle.
Močne padavine že od jutranjih ur povzročajo težave in škodo.Obilno deževje je največ preglavic povzročilo na Obali. V Piranu so pred nekaj trenutku predstavili razmere. prisluhnimo, kaj so povedali odgovorni: Poveljnik civilne zaščite Piran Egon Štibilj je tako povzel vzroke za poplave v občini.
Močne padavine že od jutranjih ur povzročajo težave in škodo.Obilno deževje je največ preglavic povzročilo na Obali. V Piranu so pred nekaj trenutku predstavili razmere. prisluhnimo, kaj so povedali odgovorni: Poveljnik civilne zaščite Piran Egon Štibilj je tako povzel vzroke za poplave v občini.
Zakaj med mladimi, pa tudi ostalimi večinskimi prebivalci na dvojezičnem območju Obale upada zanimanje za italijanski jezik? Zakaj ga večinoma ne prepoznavajo več kot jezik okolja, ki je sestavni del bogate kulturne dediščine narodnostno mešanega prostora? Kaj je k temu prispevala globalizacija, ki je angleščino vzpostavila kot splošni jezik sporazumevanja? In kako o ukrepih, ki bi italijanščino kot jezik okolja znova približali mladim, razmišljajo na Zavodu za šolstvo? Odgovore je s sogovorniki iskala Lea Širok.
Zakaj med mladimi, pa tudi ostalimi večinskimi prebivalci na dvojezičnem območju Obale upada zanimanje za italijanski jezik? Zakaj ga večinoma ne prepoznavajo več kot jezik okolja, ki je sestavni del bogate kulturne dediščine narodnostno mešanega prostora? Kaj je k temu prispevala globalizacija, ki je angleščino vzpostavila kot splošni jezik sporazumevanja? In kako o ukrepih, ki bi italijanščino kot jezik okolja znova približali mladim, razmišljajo na Zavodu za šolstvo? Odgovore je s sogovorniki iskala Lea Širok.
Nekdanji najboljši rokometaš na svetu Veselin Vujović je bil gost Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre. Številnim gospodarstvenikom je v pogovoru s predsednikom Kluba Rokom Hladnikom nanizal številne zanimive prigode iz bogate kariere. Priložnost je izkoristil Primož Čepar, ki je Vujovića povabil pred mikrofon Radia Koper.
Nekdanji najboljši rokometaš na svetu Veselin Vujović je bil gost Kluba gospodarstvenikov Slovenske Istre. Številnim gospodarstvenikom je v pogovoru s predsednikom Kluba Rokom Hladnikom nanizal številne zanimive prigode iz bogate kariere. Priložnost je izkoristil Primož Čepar, ki je Vujovića povabil pred mikrofon Radia Koper.
V nedeljo, 22. oktobra 2017, zvečer, sta močno neurje in dež povzročila velike težave v slovenski Istri. Najhuje je bilo v Izoli, ki je bila več ur pod vodo. Zalilo je več kot 80 objektov, sprožili so se trije plazovi. Več vrtcev je danes, v ponedeljek, zaprtih, pogorel je del univerzitetnega kampusa v Livadah. Nekaj časa je bil zaprt predor Markovec. Iz Izole se je v program Radia Koper oglasila Mateja Brežan.
V nedeljo, 22. oktobra 2017, zvečer, sta močno neurje in dež povzročila velike težave v slovenski Istri. Najhuje je bilo v Izoli, ki je bila več ur pod vodo. Zalilo je več kot 80 objektov, sprožili so se trije plazovi. Več vrtcev je danes, v ponedeljek, zaprtih, pogorel je del univerzitetnega kampusa v Livadah. Nekaj časa je bil zaprt predor Markovec. Iz Izole se je v program Radia Koper oglasila Mateja Brežan.
Februarja letos se je začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki je istospolnim parom in družinam prinesel enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo zakonski in zunajzakonski partnerji, razen posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Na območju upravnih enot Nova Gorica, Koper, Sežana in Piran so bile po novi zakonodaji sklenjene tri partnerske zveze. V nevladni organizaciji Legibitra, po odzivih, ki prihajajo na njihov naslov, ocenjujejo, da je zakon dobro zaživel v praksi. Aktivist Mitja Blažič pravi, da je končno nastopilo veliko olajšnje. Z njim se je pogovarjala Barbara Kampos.
Februarja letos se je začel uporabljati Zakon o partnerski zvezi, ki je istospolnim parom in družinam prinesel enake pravice in dolžnosti, kot jih imajo zakonski in zunajzakonski partnerji, razen posvojitve otrok in oploditve z biomedicinsko pomočjo. Na območju upravnih enot Nova Gorica, Koper, Sežana in Piran so bile po novi zakonodaji sklenjene tri partnerske zveze. V nevladni organizaciji Legibitra, po odzivih, ki prihajajo na njihov naslov, ocenjujejo, da je zakon dobro zaživel v praksi. Aktivist Mitja Blažič pravi, da je končno nastopilo veliko olajšnje. Z njim se je pogovarjala Barbara Kampos.
Na širšem Goriškem je bilo konec septembra 2017 registriranih 3.362 brezposelnih ali 600 manj kot pred enim letom. Brezposelnost se je v primerjavi z mesecem prej zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje - najbolj v trboveljski enoti, za 4,9 odstotka, najmanj, to je za 2,2 odstotka, pa v območni službi Nova Gorica. Tu tudi ugotavljajo, da sta priliv in odliv na področju brezposelnosti letos bolj ali manj uravnotežena. Izstopa pa Goriška tudi po višjem deležu brezposelnih z visoko in najnižjo izobrazbo, zaposlitev zelo težko najdejo tudi starejši od 50 let. Kljub temu je povpraševanja po kadrih vse več in delodajalci si morajo pomagati na različne načine. Več podatkov o zaposlitvenih razmerah na Goriškem je zbral Valter Pregelj.
Na širšem Goriškem je bilo konec septembra 2017 registriranih 3.362 brezposelnih ali 600 manj kot pred enim letom. Brezposelnost se je v primerjavi z mesecem prej zmanjšala v vseh območnih službah Zavoda za zaposlovanje - najbolj v trboveljski enoti, za 4,9 odstotka, najmanj, to je za 2,2 odstotka, pa v območni službi Nova Gorica. Tu tudi ugotavljajo, da sta priliv in odliv na področju brezposelnosti letos bolj ali manj uravnotežena. Izstopa pa Goriška tudi po višjem deležu brezposelnih z visoko in najnižjo izobrazbo, zaposlitev zelo težko najdejo tudi starejši od 50 let. Kljub temu je povpraševanja po kadrih vse več in delodajalci si morajo pomagati na različne načine. Več podatkov o zaposlitvenih razmerah na Goriškem je zbral Valter Pregelj.
Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki, se je na policijsko nasilje nad volivci in volivkami, ki so včeraj hoteli oddati svoj glas na referendumu o samostojnosti Katalonije, danes vendarle odzvala Evropska komisija. Ob poudarjanju, da je referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo, pa je ključne igralce pozvala k dialogu. Da je represija španske vlade nad katalonskimi volivci izven vseh standardov človekovih pravic poudarja tudi direktor Pomorskega muzeja in nekdanji veleposlanik v Španiji Franco Juri. Odziv desne vlade Marianna Rajoya pa ni bil le nesorazmeren in nedopusten, temveč je bil tudi politično zgrešen. Če je bila pred referendumom večina Kataloncev še neodločena in zmedena glede samostojne poti, jih danes večina podpira zamisel o republiki Kataloniji, je Franco Juri za današnjo oddajo Aktualno med drugim povedal Lei Širok.
Nasilje nikdar ne sme biti sredstvo v politiki, se je na policijsko nasilje nad volivci in volivkami, ki so včeraj hoteli oddati svoj glas na referendumu o samostojnosti Katalonije, danes vendarle odzvala Evropska komisija. Ob poudarjanju, da je referendum po španski ustavi nezakonit in da je to notranja zadeva Španije, ki jo je treba reševati v skladu s špansko ustavo, pa je ključne igralce pozvala k dialogu. Da je represija španske vlade nad katalonskimi volivci izven vseh standardov človekovih pravic poudarja tudi direktor Pomorskega muzeja in nekdanji veleposlanik v Španiji Franco Juri. Odziv desne vlade Marianna Rajoya pa ni bil le nesorazmeren in nedopusten, temveč je bil tudi politično zgrešen. Če je bila pred referendumom večina Kataloncev še neodločena in zmedena glede samostojne poti, jih danes večina podpira zamisel o republiki Kataloniji, je Franco Juri za današnjo oddajo Aktualno med drugim povedal Lei Širok.
Koprsko društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT obeležuje 25-letnico delovanja. Pobudo za ustanovitev društva je leta 1992 dala skupina svojcev in strokovnjakov kot odgovor na prepoznane težave, sprva pri svojih otrocih, kasneje v družbi. Društvo SVIT je v teh letih razvilo mnoga področja delovanja, odprli so dnevni in sprejemni center na Bonifiki ter vzpostavili delo na terenu, ki omogoča tudi krepitev vloge preventive in pravočasnega informiranja. Izvajajo tudi program mladinskega uličnega dela. Opozarjajo pa, da uporaba prepovedanih drog ostaja eden glavnih izzivov celotne družbe, ki ga društva sama ne zmorejo obvladovati. S strokovno vodjo Žanin Čopi in novim predsednikom društva, Ivanom Peterletom, se je pogovarjala Loredana Vergan.
Koprsko društvo za pomoč odvisnikom in njihovim družinam SVIT obeležuje 25-letnico delovanja. Pobudo za ustanovitev društva je leta 1992 dala skupina svojcev in strokovnjakov kot odgovor na prepoznane težave, sprva pri svojih otrocih, kasneje v družbi. Društvo SVIT je v teh letih razvilo mnoga področja delovanja, odprli so dnevni in sprejemni center na Bonifiki ter vzpostavili delo na terenu, ki omogoča tudi krepitev vloge preventive in pravočasnega informiranja. Izvajajo tudi program mladinskega uličnega dela. Opozarjajo pa, da uporaba prepovedanih drog ostaja eden glavnih izzivov celotne družbe, ki ga društva sama ne zmorejo obvladovati. S strokovno vodjo Žanin Čopi in novim predsednikom društva, Ivanom Peterletom, se je pogovarjala Loredana Vergan.
Zmaga slovenske reprezentance na evropskem košarkarskem prvenstvu še močno odmeva. Zlato medaljo je domov prinesel nekoč uspešen košarkar, danes pa vodja radiološke dejavnosti Splošne bolnišnice Izola Branko Cvetičanin, ki je bil del prav tako zlate zdravniške ekipe. Po skoraj 3 tednih se je danes vrnil v službo in vsi so, seveda, po izrečenih čestitkah ob uspehu, želeli videti in otipati kolajno. To priložnost je dobila tudi novinarka Mateja Brežan, ki je, med drugim izvedela tudi, kako je z gležnjem Luke Dončiča in kaj se je dogajalo v garderobah tik pred finalno tekmo, ki je slovenske košarkarje ponesla v zgodovino.
Zmaga slovenske reprezentance na evropskem košarkarskem prvenstvu še močno odmeva. Zlato medaljo je domov prinesel nekoč uspešen košarkar, danes pa vodja radiološke dejavnosti Splošne bolnišnice Izola Branko Cvetičanin, ki je bil del prav tako zlate zdravniške ekipe. Po skoraj 3 tednih se je danes vrnil v službo in vsi so, seveda, po izrečenih čestitkah ob uspehu, želeli videti in otipati kolajno. To priložnost je dobila tudi novinarka Mateja Brežan, ki je, med drugim izvedela tudi, kako je z gležnjem Luke Dončiča in kaj se je dogajalo v garderobah tik pred finalno tekmo, ki je slovenske košarkarje ponesla v zgodovino.
Letošnja rekordna turistična sezona je poleg pozitivnih učinkov na gospodarstvo sprožila tudi vprašanja o zgornji meji turističnega pritiska, ki ga še zmore lokalno okolje. Med poletno sezono je ta meja v obalnih mestih občasno tudi presežena, poudarja profesor Tomi Brezovec s portoroške Turistice, a je vse te težave mogoče rešiti z učinkovitim upravljanjem destinacije in sodelovanjem lokalnih skupnosti pri oblikovanju skupne turistične strategije. Ob tem pa dodaja: nihče si ne želi živeti v turističnem Disneylandu. Pogovor s Tonijem Brezovcem je pripravila Lea Širok.
Letošnja rekordna turistična sezona je poleg pozitivnih učinkov na gospodarstvo sprožila tudi vprašanja o zgornji meji turističnega pritiska, ki ga še zmore lokalno okolje. Med poletno sezono je ta meja v obalnih mestih občasno tudi presežena, poudarja profesor Tomi Brezovec s portoroške Turistice, a je vse te težave mogoče rešiti z učinkovitim upravljanjem destinacije in sodelovanjem lokalnih skupnosti pri oblikovanju skupne turistične strategije. Ob tem pa dodaja: nihče si ne želi živeti v turističnem Disneylandu. Pogovor s Tonijem Brezovcem je pripravila Lea Širok.
Mineva leto od tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ki je pretresla slovensko javnost. V streljanju sta umrla priljubljena in delu predana policist in zdravnik, drugi policist je bil huje ranjen. Življenje je izgubil tudi napadalec, ki naj bi se za obračun odločil zaradi nezadovoljstva s potekom zdravljenja. Pregled dokumentacije je sicer potrdil, da nepravilnosti ni bilo. Tako v policijskih kot v zdravstvenih vrstah je spomin na tisti dan še močno živ. Dogodek ni šel v pozabo, prinesel je nekaj sprememb pri delu tako policistov kot v bolnišnici. Prispevek je pripravila Mateja Brežan
Mineva leto od tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ki je pretresla slovensko javnost. V streljanju sta umrla priljubljena in delu predana policist in zdravnik, drugi policist je bil huje ranjen. Življenje je izgubil tudi napadalec, ki naj bi se za obračun odločil zaradi nezadovoljstva s potekom zdravljenja. Pregled dokumentacije je sicer potrdil, da nepravilnosti ni bilo. Tako v policijskih kot v zdravstvenih vrstah je spomin na tisti dan še močno živ. Dogodek ni šel v pozabo, prinesel je nekaj sprememb pri delu tako policistov kot v bolnišnici. Prispevek je pripravila Mateja Brežan
Mineva natančno eno leto od tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ki je pretresla slovensko in tujo javnost. V streljanju sta umrla priljubljena in delu predana policist in zdravnik, drugi policist je bil huje ranjen.
Mineva natančno eno leto od tragedije v Splošni bolnišnici Izola, ki je pretresla slovensko in tujo javnost. V streljanju sta umrla priljubljena in delu predana policist in zdravnik, drugi policist je bil huje ranjen.
Škofijo Koper čaka reorganizacija. Z novim letom bo število župnij zmanjšala s 189 na 100. Manjše župnije, ki so bile do zdaj samostojne, bodo postale podružnice sosednjih, večjih župnij. S tem se bo število župnij skoraj prepolovilo. Razlog ni pomanjkanje duhovnikov, ampak pomanjkanje prebivalcev v manjših krajih. Pogovor z vikarjem Slavkom Rebcem je pripravila Jasna Preskar.
Škofijo Koper čaka reorganizacija. Z novim letom bo število župnij zmanjšala s 189 na 100. Manjše župnije, ki so bile do zdaj samostojne, bodo postale podružnice sosednjih, večjih župnij. S tem se bo število župnij skoraj prepolovilo. Razlog ni pomanjkanje duhovnikov, ampak pomanjkanje prebivalcev v manjših krajih. Pogovor z vikarjem Slavkom Rebcem je pripravila Jasna Preskar.
Ste danes pojedli banano ali namizno grozdje? Skoraj zagotovo je prišlo k nam prek koprskega pristanišča. To je letos sprejelo rekordno količino jedilnega krompirja, Luka je tudi glavna vstopna točka za grozdje iz Egipta za vso Evropo. Zanimivo, da le manjši del uvoženega sadja in zelenjave konča v Sloveniji. A vseeno ga morajo pregledati fitosanitarni inšpektorji. Tjaša Škamperle se je o nadzoru pogovarjala z vodjo fito službe, ki deluje v okviru Urada za varno hrano, Heleno Hrvatin.
Ste danes pojedli banano ali namizno grozdje? Skoraj zagotovo je prišlo k nam prek koprskega pristanišča. To je letos sprejelo rekordno količino jedilnega krompirja, Luka je tudi glavna vstopna točka za grozdje iz Egipta za vso Evropo. Zanimivo, da le manjši del uvoženega sadja in zelenjave konča v Sloveniji. A vseeno ga morajo pregledati fitosanitarni inšpektorji. Tjaša Škamperle se je o nadzoru pogovarjala z vodjo fito službe, ki deluje v okviru Urada za varno hrano, Heleno Hrvatin.
Ekološki otoki z zabojniki, ki so običajno večino dneva kar odprti, zagotovo niso več ustrezna rešitev zbiranja odpadkov. To postane najbolj očitno poleti, ko je razkrajanje hitrejše in povzroča neprijetne vonjave. V Piranu se je, kljub nekaterim težavam, kot dobra rešitev izkazal sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat. Jeseni bodo ta sistem poskusno uvedli v Kopru. V vseh treh komunalnih podjetjih pa dolgoročno razmišljajo tudi o postavitvi podzemnih zbiralnic vsaj na najbolj izpostavljenih mestih. Takšen način zbiranja odpadkov je namreč dobra, a draga in prostorsko zahtevna rešitev. Podrobneje pa v oddaji Aktualno, ki jo je pripravila Lea Širok.
Ekološki otoki z zabojniki, ki so običajno večino dneva kar odprti, zagotovo niso več ustrezna rešitev zbiranja odpadkov. To postane najbolj očitno poleti, ko je razkrajanje hitrejše in povzroča neprijetne vonjave. V Piranu se je, kljub nekaterim težavam, kot dobra rešitev izkazal sistem zbiranja odpadkov od vrat do vrat. Jeseni bodo ta sistem poskusno uvedli v Kopru. V vseh treh komunalnih podjetjih pa dolgoročno razmišljajo tudi o postavitvi podzemnih zbiralnic vsaj na najbolj izpostavljenih mestih. Takšen način zbiranja odpadkov je namreč dobra, a draga in prostorsko zahtevna rešitev. Podrobneje pa v oddaji Aktualno, ki jo je pripravila Lea Širok.
Številčne družine so danes prava redkost. Redko si take družine lahko tudi privoščijo poletni oddih. Zato sta Območni združenji Rdečega Križa Piran in Novo mesto združili moči in osemčlanski družini Kolenc iz Novega mesta letos omogočili brezplačne počitnice v Piranu. Tam je mamo Tadejo in očeta Mirana ter njunih šest otrok: Ano, Mateja, Manco, Nadjo, Lucijo in Janjo, ki so stari od 5 do 15 let, obiskala Mateja Brežan. Med drugim so ji povedali, zakaj doma nimajo televizije, zakaj je kdaj kosilo preveč ali premalo slano in kaj jih posebej veže na Piran, kamor bi se radi enkrat v bodoče celo preselili. Obiskala jih je Mateja Brežan.
Številčne družine so danes prava redkost. Redko si take družine lahko tudi privoščijo poletni oddih. Zato sta Območni združenji Rdečega Križa Piran in Novo mesto združili moči in osemčlanski družini Kolenc iz Novega mesta letos omogočili brezplačne počitnice v Piranu. Tam je mamo Tadejo in očeta Mirana ter njunih šest otrok: Ano, Mateja, Manco, Nadjo, Lucijo in Janjo, ki so stari od 5 do 15 let, obiskala Mateja Brežan. Med drugim so ji povedali, zakaj doma nimajo televizije, zakaj je kdaj kosilo preveč ali premalo slano in kaj jih posebej veže na Piran, kamor bi se radi enkrat v bodoče celo preselili. Obiskala jih je Mateja Brežan.
Prireditev Plavalnega kluba Koper "Uživajmo ob morju" s podporo Športne zveze in številnimi klubi letos že desetič na dve koprski kopališči vabi obiskovalce vseh starosti, da se preiskusijo v različnih vodnih športih. Glavni namen je spodbujanje preživljanja dejavnega poletja ter poudariti pomen redne telesne vadbe in rekreacije. Začeli so včeraj na plaži v Kopru, danes pa bo pestro na kopališču oziroma v bazenu v Žusterni. Na plaži v Kopru je bila tudi Mateja Brežan. Supala in potapljala se ni, je pa v mikrofon ujela zanimive sogovornike.
Prireditev Plavalnega kluba Koper "Uživajmo ob morju" s podporo Športne zveze in številnimi klubi letos že desetič na dve koprski kopališči vabi obiskovalce vseh starosti, da se preiskusijo v različnih vodnih športih. Glavni namen je spodbujanje preživljanja dejavnega poletja ter poudariti pomen redne telesne vadbe in rekreacije. Začeli so včeraj na plaži v Kopru, danes pa bo pestro na kopališču oziroma v bazenu v Žusterni. Na plaži v Kopru je bila tudi Mateja Brežan. Supala in potapljala se ni, je pa v mikrofon ujela zanimive sogovornike.
Ne da se živeti samo od koruze, krompirja ali soje, čeprav je res, da ima rastlinska hrana številne prednosti. Sprememba prehranjevalnih navad z opustitvijo mesne hrane je filozofija, pa tudi podjetniška ideja, ki ju zagovarjata mlada podjetnika iz Goriške, Matic Batagelj in Anja Korenč. Več v prispevku Zdenke Tomulić
Ne da se živeti samo od koruze, krompirja ali soje, čeprav je res, da ima rastlinska hrana številne prednosti. Sprememba prehranjevalnih navad z opustitvijo mesne hrane je filozofija, pa tudi podjetniška ideja, ki ju zagovarjata mlada podjetnika iz Goriške, Matic Batagelj in Anja Korenč. Več v prispevku Zdenke Tomulić
V Koper je letos priplulo že 29 potniških ladij, v celi sezoni jih pričakujejo 60. Turistično informacijski center Koper je v prvih šestih mesecih obiskalo nekaj več kot 12 tisoč turistov. Najpogosteje jih zanima ogled starih mestnih jeder, obiske zaledja želijo združili z lokalno kulinariko, vse več pa se jih želi dopust ali zgolj oddih preživeti dejavno. Najraje kolesarijo in obiskujejo različne prireditve. Turistični ponudniki opažajo, da se spreminjajo navade in pričakovanja turistov. Mateja Brežan se je sprehodila po Kopru in pred mikrofon povabila tako organizatorje, ponudnike in obiskovalce.
V Koper je letos priplulo že 29 potniških ladij, v celi sezoni jih pričakujejo 60. Turistično informacijski center Koper je v prvih šestih mesecih obiskalo nekaj več kot 12 tisoč turistov. Najpogosteje jih zanima ogled starih mestnih jeder, obiske zaledja želijo združili z lokalno kulinariko, vse več pa se jih želi dopust ali zgolj oddih preživeti dejavno. Najraje kolesarijo in obiskujejo različne prireditve. Turistični ponudniki opažajo, da se spreminjajo navade in pričakovanja turistov. Mateja Brežan se je sprehodila po Kopru in pred mikrofon povabila tako organizatorje, ponudnike in obiskovalce.
Piran, Portorož, Izola in Koper v teh dneh gostijo že 15. mednarodni folklorni festival MIFF. Tokrat na njem, ob organizatorjih iz Folklornega društva Val Piran, sodelujejo plesalci iz Španije, Latvije, Slovaške, Avstrije, Italije in dveh slovenskih folklornih skupin z Gorenjske. Tudi letos so njihovi nastopi pisani, barviti, poskočni, nekateri baletno usklajeni. Plesalci so se med seboj že spoznali, tudi kak plesni korak so že osvojili drug od drugega. Nekaj utrinkov je zbrala Barbara Kampos.
Piran, Portorož, Izola in Koper v teh dneh gostijo že 15. mednarodni folklorni festival MIFF. Tokrat na njem, ob organizatorjih iz Folklornega društva Val Piran, sodelujejo plesalci iz Španije, Latvije, Slovaške, Avstrije, Italije in dveh slovenskih folklornih skupin z Gorenjske. Tudi letos so njihovi nastopi pisani, barviti, poskočni, nekateri baletno usklajeni. Plesalci so se med seboj že spoznali, tudi kak plesni korak so že osvojili drug od drugega. Nekaj utrinkov je zbrala Barbara Kampos.
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo razglasitev arbitražne odločitve o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da ne želi zavzeti stališča do arbitražne sodbe, dokler je ne prebere. V največji opozicijski stranki SDS z odločitvijo niso zadovoljni. Pravkar poteka srečanje premiera Mira Cerarja z župani občin in načelniki upravnih enot z obmejnih območijj. Predsednik republike Borut Pahor pa je že prispel v Dubrovnik, kjer se bo srečal tudi s svojo hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović. Mi smo medtem za še nekaj pojasnil glede arbitražne odločitve, zlasti v njenem morskem delu, prosili strokovnjaka za mednarodno pomorsko pravo, dr. Marka Pavliho. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
Vrstijo se odzivi na včerajšnjo razglasitev arbitražne odločitve o mejnem sporu med Slovenijo in Hrvaško. Predsednik Evropske komisije Jean-Claude Juncker je dejal, da ne želi zavzeti stališča do arbitražne sodbe, dokler je ne prebere. V največji opozicijski stranki SDS z odločitvijo niso zadovoljni. Pravkar poteka srečanje premiera Mira Cerarja z župani občin in načelniki upravnih enot z obmejnih območijj. Predsednik republike Borut Pahor pa je že prispel v Dubrovnik, kjer se bo srečal tudi s svojo hrvaško kolegico Kolindo Grabar-Kitarović. Mi smo medtem za še nekaj pojasnil glede arbitražne odločitve, zlasti v njenem morskem delu, prosili strokovnjaka za mednarodno pomorsko pravo, dr. Marka Pavliho. Z njim se je pogovarjal Andrej Šavko.
