Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Izbris PRVI
Dobro jutro, dragi možgani, dobro jutro, glas. Ker zvok, ki ga dela človek s svojimi govorilnimi organi ,16. aprila praznuje svetovni dan, bosta tudi dve aprilski epizodi, ki ga objemata kot glasilki, namenjeni glasu. V prvi Mojca Delač ob pomoči foniatrinje prof. dr. Irene Hočevar Boltežar raziskuje nevrogene motnje glasu.
Dobro jutro, dragi možgani, dobro jutro, glas. Ker zvok, ki ga dela človek s svojimi govorilnimi organi ,16. aprila praznuje svetovni dan, bosta tudi dve aprilski epizodi, ki ga objemata kot glasilki, namenjeni glasu. V prvi Mojca Delač ob pomoči foniatrinje prof. dr. Irene Hočevar Boltežar raziskuje nevrogene motnje glasu.
Izbris PRVI
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Jože Skok je svojo poklicno pot posvetil delu na Radiu Slovenija. Preizkusil se je tako rekoč v vseh novinarskih žanrih, bil pa je tudi aktiven v novinarskem sindikatu, ki ga je dokga leta tudi vodil. Z njim se je pogovarjala Lucija Fatur.
Izbris PRVI
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov, s katerimi so se lahko pohvalili tisti, ki so v elektronske kovance pravočasno vložili svoja sredstva. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Zadnji dve leti so bile kriptovalute v ospredju pozornosti predvsem zaradi vrtoglavih donosov, s katerimi so se lahko pohvalili tisti, ki so v elektronske kovance pravočasno vložili svoja sredstva. Danes se zdi, da se je kripto svet znašel sredi hude zime.
Izbris PRVI
Kako se stapljajo oblikovanje, pravljičarstvo, uganke in glasba, bo razkril iskriv klepet z nočnim gostom, ki s svojimi nastopi razveseljuje staro in mlado. Če boste pripravljeni na reševanje njegovih ugank, vas bo nagradil s prisrčno zgoščenko, o svojem življenju, ki ni bilo vedno pravljično, pa bo, z odlomki iz njegovih pravljic, v pogovoru z voditeljico Lucijo Grm, razpredal Stane Ivanov.
Kako se stapljajo oblikovanje, pravljičarstvo, uganke in glasba, bo razkril iskriv klepet z nočnim gostom, ki s svojimi nastopi razveseljuje staro in mlado. Če boste pripravljeni na reševanje njegovih ugank, vas bo nagradil s prisrčno zgoščenko, o svojem življenju, ki ni bilo vedno pravljično, pa bo, z odlomki iz njegovih pravljic, v pogovoru z voditeljico Lucijo Grm, razpredal Stane Ivanov.
Izbris PRVI
Kako izgleda dan v življenju pisateljice in kako napisati šolski spis? O pisanju smo govorili v oddaji Hudo, temo pa so si izbrali mladi novinarji s I. OŠ Celje, kjer smo izpeljali radisjke novinarske delavnice. Pred mikrofon so povabili kar nekaj zanimivih gostov, tudi eno najbolj branih slovenskih pisateljic Deso Muck.
Kako izgleda dan v življenju pisateljice in kako napisati šolski spis? O pisanju smo govorili v oddaji Hudo, temo pa so si izbrali mladi novinarji s I. OŠ Celje, kjer smo izpeljali radisjke novinarske delavnice. Pred mikrofon so povabili kar nekaj zanimivih gostov, tudi eno najbolj branih slovenskih pisateljic Deso Muck.
Izbris PRVI
Večer je medvedov najljubši del dneva. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Tatjana Kokalj. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Večer je medvedov najljubši del dneva. Pripoveduje: Polde Bibič. Napisala: Tatjana Kokalj. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Izbris PRVI
V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.
V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.
Izbris PRVI
V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.
V Kiksu bodo znova v ospredju številke. Andreja Gradišar jih je postavila v to vlogo. Skupaj z doc. dr. Tino Lengar Verovnik, predavateljico na ljubljanski Fakulteti za družbene vede in sodelavko Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, boste tako lahko v naslednjih minutah ponovili osnovna pravila o zapisu številk, se te naučili zapisati skupaj z znakom in besedo za odstotke, spomnili se bomo tudi, kako pravilno zapišemo desetletja in stoletja.
Izbris PRVI
Za srečo ti ni treba najti mavrice. Dovolj je, če jo iščeš. Pripoveduje: Matej Recer. Napisal: Jurij Černič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Za srečo ti ni treba najti mavrice. Dovolj je, če jo iščeš. Pripoveduje: Matej Recer. Napisal: Jurij Černič. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Izbris PRVI
Pravljica o ljubezni med dimnikarjem in porcelanasto pastirico, ki se ji svet zdi prevelik … Pripovedujejo: Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Aleš Valič, Saša Mihelčič, Uroš Smolej. Napisal: Hans Christian Andersen. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Pravljica o ljubezni med dimnikarjem in porcelanasto pastirico, ki se ji svet zdi prevelik … Pripovedujejo: Vesna Jevnikar, Zvone Hribar, Aleš Valič, Saša Mihelčič, Uroš Smolej. Napisal: Hans Christian Andersen. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Izbris PRVI
25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. In zato v rubriki tokrat gostimo Italijana Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami.
25. oktober je svetovni dan testenin. Torkov kviz zato danes posvečamo vsem napakam pri pripravi, postrežbi in prehranjevanju s testeninami. Stvarem, ob katerih bi se Italijani prijeli za glavo in se zgrozili. In zato v rubriki tokrat gostimo Italijana Maxxa iz RawPaste, restavracije s testeninami.
Izbris PRVI
Ob mestni svetilki se zbirajo prijatelji in berejo … Pripoveduje: Matej Recer. Napisala: Irma Jančar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Ob mestni svetilki se zbirajo prijatelji in berejo … Pripoveduje: Matej Recer. Napisala: Irma Jančar. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Izbris PRVI
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Trud Slovencev na Hrvaškem, da bi povečali zanimanje za učenje slovenščine, se je obrestoval, zdaj pa nimajo dovolj usposobljenih učiteljev. Kako jih najti? Vzpostavili smo pozitivno vzdušje do vsega, kar je slovensko, in ozračje se je tudi s pomočjo Slovenskega kulturnega središča Planika spremenilo. Tako o dosežkih tega slovenskega društva v Kanalski dolini na skrajnem severu Italije pripoveduje podpredsednik Rudi Bartaloth. Dr. Daniel Wutti, profesor in raziskovalec z Inštituta za večjezičnost in transkulturno izobraževanje celovške Visoke pedagoške šole, opozarja, da ima dežela Koroška še danes vidne težave s svojo preteklostjo. Spreminja pa se sodobna koroška slovenska literatura, ugotavljajo strokovnjaki graške univerze. Kaj pa si obeta Jolika Szabo, nova moč na Radiu Monošter?
Izbris PRVI
V Bruslju protesti proti slabim okoljskim politikam nekaterih vlad članic EU. Energetska draginja kaže zobe, energetska revščina ni več omejena samo na ljudi z najnižjimi prihodki. Denimo, lastnik verige tajskih restavracij v Belgiji obiskovalce prosi za prispevek v višini 1 evra, da bi lahko plačal račune za zemeljski plin. V luči reševanja energetske krize, se zdi, da so dovoljeni vsi odpustki…. tudi raba fosilnih goriv. Belgija prav tako še ne bo zapirala jedrskih elektrarn
V Bruslju protesti proti slabim okoljskim politikam nekaterih vlad članic EU. Energetska draginja kaže zobe, energetska revščina ni več omejena samo na ljudi z najnižjimi prihodki. Denimo, lastnik verige tajskih restavracij v Belgiji obiskovalce prosi za prispevek v višini 1 evra, da bi lahko plačal račune za zemeljski plin. V luči reševanja energetske krize, se zdi, da so dovoljeni vsi odpustki…. tudi raba fosilnih goriv. Belgija prav tako še ne bo zapirala jedrskih elektrarn
Izbris PRVI
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
V drugi krog predsedniških volitev se podajata Anže Logar in Nataša Pirc Musar. Medtem ko je bilo v štabu drugouvrščene precej glasno, je Logar slavil v ozkem krogu najbližjih podpornikov in strankarskih kolegov. Nestrpno so rezultate spremljali tudi v drugih štabih, nekateri so bili nad rezultati pozitivno presenečeni, drugi so pričakovali višjo uvrstitev. Med podpornike predsedniških kandidatov sta se s snemalnikom pomešali Lara Gril in Eva Lipovšek, ki sta pripravili reportažo povolilnega dogajanja.
Izbris PRVI
Gost oddaje Nočni obisk Klemen Bizjak bo prišel v naš studio iz mednarodnega festivala ocenjevanja žganj v srbskem Pančevem, ki se je odvijalo konec tedna. Je ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, facebook skupine Žganjekuha in poznavalec domačega žganjarstva, ki želi povzdigniti kulturo kuhanja in pitja žganja pri nas na višjo raven. Po letošnji obilni letini sadja bi bila neznanska škoda zdrave in dragocene plodove pustiti zgniti kar pod drevjem, takšno obnašanje do rodovitne narave ni dopustno. A iz dobrih sadežev ni tako lahko nakuhati prijetno, plemenito, kakovostno in okusno žganje. Včasih nastane kisel, moten, pekoč, zelen, prismojen ali še kako drugače slab destilat, ki zaudarja. Za površnost pri žganjekuhi ni prostora. Četudi se znanje o kuhanju žganja prenaša iz roda v rod in je potrebne ogromno vztrajnosti, natančnosti in izkušenosti, pa ima vsak žganjar svojo skrivnost. Nam bo Klemen zaupal kakšno? Da bi tudi Slovenci skušali ovrednotiti mojstrstvo žganjekuhe, druženja ob njej, podobno kot to ponosno počno južneje od nas in bi tej obrti namenili mesto, ki ji pripada, bomo govorili po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Gost oddaje Nočni obisk Klemen Bizjak bo prišel v naš studio iz mednarodnega festivala ocenjevanja žganj v srbskem Pančevem, ki se je odvijalo konec tedna. Je ustanovitelj Društva ljubiteljev domače žganjekuhe, facebook skupine Žganjekuha in poznavalec domačega žganjarstva, ki želi povzdigniti kulturo kuhanja in pitja žganja pri nas na višjo raven. Po letošnji obilni letini sadja bi bila neznanska škoda zdrave in dragocene plodove pustiti zgniti kar pod drevjem, takšno obnašanje do rodovitne narave ni dopustno. A iz dobrih sadežev ni tako lahko nakuhati prijetno, plemenito, kakovostno in okusno žganje. Včasih nastane kisel, moten, pekoč, zelen, prismojen ali še kako drugače slab destilat, ki zaudarja. Za površnost pri žganjekuhi ni prostora. Četudi se znanje o kuhanju žganja prenaša iz roda v rod in je potrebne ogromno vztrajnosti, natančnosti in izkušenosti, pa ima vsak žganjar svojo skrivnost. Nam bo Klemen zaupal kakšno? Da bi tudi Slovenci skušali ovrednotiti mojstrstvo žganjekuhe, druženja ob njej, podobno kot to ponosno počno južneje od nas in bi tej obrti namenili mesto, ki ji pripada, bomo govorili po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Izbris PRVI
Kako je majhna črna pika postala prava nota. Pripoveduje: Polona Juh. Glasbenik: Jaka Pucihar, klavir. Napisala: Barbara Pogačnik ( po zapisih Bogija Pogačnika). Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Kako je majhna črna pika postala prava nota. Pripoveduje: Polona Juh. Glasbenik: Jaka Pucihar, klavir. Napisala: Barbara Pogačnik ( po zapisih Bogija Pogačnika). Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci!2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Izbris PRVI
Današnja 7. stran bo grozljivo aktualna in pretresljivo iskrena. Sogovornica je namreč izbrala roman afganistansko-ameriškega avtorja Khaleda Hosseinija z naslovom Tisoč veličastnih sonc. Pripoved o dveh afganistanskih ženskah je nastala oz. bila izdana leta 2007. Štiri leta po tem, ko je Hosseini zaslovel s svojim prvim romanom Tek za zmajem. Darja Pograjc je pripravila rubriko.
Današnja 7. stran bo grozljivo aktualna in pretresljivo iskrena. Sogovornica je namreč izbrala roman afganistansko-ameriškega avtorja Khaleda Hosseinija z naslovom Tisoč veličastnih sonc. Pripoved o dveh afganistanskih ženskah je nastala oz. bila izdana leta 2007. Štiri leta po tem, ko je Hosseini zaslovel s svojim prvim romanom Tek za zmajem. Darja Pograjc je pripravila rubriko.
Izbris PRVI
Na Prvem odprava NaPOTkov nadaljuje s potepi in raziskovanji slovenskih dolin in grap. Slikovita Bohinjska proga, reka Bača, s katero je mogoče tudi slikati, sledovi Rapalske meje, tematska pot Na svoji zemlji, izzivi za gorske tekače in kolesarje, botanične posebnosti in presežki- vse to v Baški grapi, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Na Prvem odprava NaPOTkov nadaljuje s potepi in raziskovanji slovenskih dolin in grap. Slikovita Bohinjska proga, reka Bača, s katero je mogoče tudi slikati, sledovi Rapalske meje, tematska pot Na svoji zemlji, izzivi za gorske tekače in kolesarje, botanične posebnosti in presežki- vse to v Baški grapi, ki jo je obiskal Bojan Leskovec.
Izbris PRVI
Tina Resman je mlada, nadobudna igralka, ki jo širša javnost počasi, a vztrajno spoznava preko gledaliških odrov. Na začetku letošnjega leta je med drugim nosila eno glavnih vlog v predstavi ljubljanske Drame Vse OK, trenutno pa jo lahko občudujemo na odru mariborske drame v predstavi Elektri pristoji črnina. Poleg tega je tudi pesnica. Skupaj z Jeleno Lasan sta pred kratkim izdali pesniško zbirko za otroke z naslovom Kalaru, po diplomi, s katero je postala diplomirana igralka, pa na Akademiji za gledališke, radio, film in televizijo nadaljuje z magistrskim študijem, in sicer na smeri gledališko petje. Na nočni obisk jo je povabil Rene Markič.
Tina Resman je mlada, nadobudna igralka, ki jo širša javnost počasi, a vztrajno spoznava preko gledaliških odrov. Na začetku letošnjega leta je med drugim nosila eno glavnih vlog v predstavi ljubljanske Drame Vse OK, trenutno pa jo lahko občudujemo na odru mariborske drame v predstavi Elektri pristoji črnina. Poleg tega je tudi pesnica. Skupaj z Jeleno Lasan sta pred kratkim izdali pesniško zbirko za otroke z naslovom Kalaru, po diplomi, s katero je postala diplomirana igralka, pa na Akademiji za gledališke, radio, film in televizijo nadaljuje z magistrskim študijem, in sicer na smeri gledališko petje. Na nočni obisk jo je povabil Rene Markič.
Izbris PRVI
Brat bi se rad z zvijačo polastil prestola. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: June Swanson. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Brat bi se rad z zvijačo polastil prestola. Pripoveduje: Romana Šalehar. Napisala: June Swanson. Posneto v studiih Radia Slovenija 1995.
Izbris PRVI
Eneja Svoljšak pleše modern, s svojo skupino v Plesnem klubu Bolero pa zaseda najvišja mesta na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Iz Bohinjske Bistrice se na treninge vozi v Ljubljano, kljub temu pa ji volje in želje po plesu ne zmanjka.
Eneja Svoljšak pleše modern, s svojo skupino v Plesnem klubu Bolero pa zaseda najvišja mesta na domačih in mednarodnih tekmovanjih. Iz Bohinjske Bistrice se na treninge vozi v Ljubljano, kljub temu pa ji volje in želje po plesu ne zmanjka.
Izbris PRVI
Čeprav strokovni direktor Pediatrične klinike doktor Marko Pokorn ni znan le kot zdravnik, temveč se je marsikdo nasmejal kot tudi zamislil ob prebiranju njegovih rednih kolumnah v časniku Delo, še pred tem pa je njegove sposobnosti obračanja besed in iskanja komičnih situacij lahko občudoval pri nanizankah Teater paradižnik in Naša mala klinika, kjer je sodeloval kot (so)scenarist. Nabor njegovih Delovih kolumn je zdaj izšel pri založbi Mladinska knjiga pod naslovom 'Smešno, ma non troppo' – 'Smešno, pa ne preveč', opremljeno z ilustracijami Izarja Lunačka. Knjigo v današnjem Sobotnem branju predstavlja Tina Lamovšek.
Čeprav strokovni direktor Pediatrične klinike doktor Marko Pokorn ni znan le kot zdravnik, temveč se je marsikdo nasmejal kot tudi zamislil ob prebiranju njegovih rednih kolumnah v časniku Delo, še pred tem pa je njegove sposobnosti obračanja besed in iskanja komičnih situacij lahko občudoval pri nanizankah Teater paradižnik in Naša mala klinika, kjer je sodeloval kot (so)scenarist. Nabor njegovih Delovih kolumn je zdaj izšel pri založbi Mladinska knjiga pod naslovom 'Smešno, ma non troppo' – 'Smešno, pa ne preveč', opremljeno z ilustracijami Izarja Lunačka. Knjigo v današnjem Sobotnem branju predstavlja Tina Lamovšek.
Izbris PRVI
Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?
Lektor je po opisu poklicev sodelavec v nekem podjetju ali recimo ustanovi, ki pregleduje, presoja ter jezikovno oblikuje, ureja in popravlja slovenska besedila. V naši hiši, torej RTV Slovenija, za jezikovno odličnost poleg njih za to skrbijo tudi jezikovni svetovalci, prevajalci, izobraževalno središče, deluje pa tudi skupina za poenotenje jezikovnih smernic. V prihodnjih minutah nekaj več o odnosu med tem delom medijske hiše in novinarji. Tudi s konkretnimi primeri, seveda: katere so torej tiste najpogostejše napake, na katere opozarjajo lektorji, in kaj se zgodi, ko se pojavi jezikovna dilema?
Izbris PRVI
Tokrat nas je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, če mladi vedo, kaj pomeni kratica TNP. Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci OŠ Ledina - Lučko, Julijanom, Filipom, Rubi, Kiaro in Davidom.
Tokrat nas je v rubriki Dobro jutro, otroci zanimalo, če mladi vedo, kaj pomeni kratica TNP. Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci OŠ Ledina - Lučko, Julijanom, Filipom, Rubi, Kiaro in Davidom.
Izbris PRVI
V zadnjem času je bilo mogoče obiskati kar dve intrigantni razstavi, ki ju je pripravil akademski kipar Boštjan Kavčič. Tako smo si še sredi poletja v Tolminskem muzeju lahko ogledali Vrnitev boginje Izide, medtem ko bodo Prehajanja v gradu Rajhenburg odprta še do februarja 2023. A če so obiskovalci razstave na severnem Primorskem lahko videli umetnikovo intenzivno iskanje stilizirane ženske figure, ki na svojih rokah in glavi nosi kroglo kot simbol spoznanja, pa se tisti, ki se te dni napotijo v Posavje, srečujejo s Kavčičevim poizkusom, kako s skulpturami vzpostaviti neposreden dialog s preteklostjo soban in drugih grajskih prostorov. Vtis je torej, da Kavčiča v umetniškem smislu privlačijo tako arhetipske, transhistorične podobe kakor srečanja s čisto konkretno zgodovino. In kako si ti dve, slej ko prej nasprotni stremljenji navsezadnje podajata roko, da bi vzpostavili enovit kiparski opus? – Odgovor smo iskali v pogovoru z Boštjanom Kavčičem, ki ga je pred naš mikrofon povabil Milan Trobič. foto: Boštjan Kavčič z eno svojih Izid (iz osebnega arhiva B. K.)
V zadnjem času je bilo mogoče obiskati kar dve intrigantni razstavi, ki ju je pripravil akademski kipar Boštjan Kavčič. Tako smo si še sredi poletja v Tolminskem muzeju lahko ogledali Vrnitev boginje Izide, medtem ko bodo Prehajanja v gradu Rajhenburg odprta še do februarja 2023. A če so obiskovalci razstave na severnem Primorskem lahko videli umetnikovo intenzivno iskanje stilizirane ženske figure, ki na svojih rokah in glavi nosi kroglo kot simbol spoznanja, pa se tisti, ki se te dni napotijo v Posavje, srečujejo s Kavčičevim poizkusom, kako s skulpturami vzpostaviti neposreden dialog s preteklostjo soban in drugih grajskih prostorov. Vtis je torej, da Kavčiča v umetniškem smislu privlačijo tako arhetipske, transhistorične podobe kakor srečanja s čisto konkretno zgodovino. In kako si ti dve, slej ko prej nasprotni stremljenji navsezadnje podajata roko, da bi vzpostavili enovit kiparski opus? – Odgovor smo iskali v pogovoru z Boštjanom Kavčičem, ki ga je pred naš mikrofon povabil Milan Trobič. foto: Boštjan Kavčič z eno svojih Izid (iz osebnega arhiva B. K.)
Izbris PRVI
Mama kuha svojemu Srčku juho, a vsakokrat z drugimi dodatki domišljije … Pripoveduje: Nina Ivanišin. Napisala: Majda Koren. 2. nagrada natečaja za izvirno pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Mama kuha svojemu Srčku juho, a vsakokrat z drugimi dodatki domišljije … Pripoveduje: Nina Ivanišin. Napisala: Majda Koren. 2. nagrada natečaja za izvirno pravljico 2010. Posneto v studiih Radia Slovenija 2010.
Izbris PRVI
Kositrni vojak se zaljubi v plesalko iz papirja. Pripovedujejo: Janez Hočevar, Uroš Smolej, Zvone Hribar, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Kositrni vojak se zaljubi v plesalko iz papirja. Pripovedujejo: Janez Hočevar, Uroš Smolej, Zvone Hribar, Ljerka Belak. Napisal: Hans Christian Andersen. Posneto v studiih Radia Slovenija 2005.
Izbris PRVI
Cepiva proti covidu še vedno sprožajo številna vprašanja. Tokrat bo nanja odgovoril sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Opozarja, da govoriti o tretjem, četrtek ali petem odmerku nima več smisla. »Gre za jesenski odmerek,« pravi. Dr. Jerala je za Ultrazvok pregledal zadnje študije in podatke o cepivih in covidu. Ta odgovarjajo na vprašanja: Zakaj strokovnjake v Združenih državah Amerike skrbi nova tako imenovana BQ različica koronavirusa? Poživitveni odmerek da ali ne? Kaj pa neželeni učinki po cepljenju? Dr. Jerala bo komentiral tudi nedavno pričanje predstavnice družbe Pfizer v Evropskem parlamentu. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi
Cepiva proti covidu še vedno sprožajo številna vprašanja. Tokrat bo nanja odgovoril sintezni biolog prof. dr. Roman Jerala s Kemijskega inštituta v Ljubljani. Opozarja, da govoriti o tretjem, četrtek ali petem odmerku nima več smisla. »Gre za jesenski odmerek,« pravi. Dr. Jerala je za Ultrazvok pregledal zadnje študije in podatke o cepivih in covidu. Ta odgovarjajo na vprašanja: Zakaj strokovnjake v Združenih državah Amerike skrbi nova tako imenovana BQ različica koronavirusa? Poživitveni odmerek da ali ne? Kaj pa neželeni učinki po cepljenju? Dr. Jerala bo komentiral tudi nedavno pričanje predstavnice družbe Pfizer v Evropskem parlamentu. Ultrazvok pripravlja Iztok Konc. Foto: Prvi
Izbris PRVI
Lisičja družina se je priselila v bližino mesta … Pripoveduje: Asja Kahrimanović. Napisala: Bojana Vajt. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Lisičja družina se je priselila v bližino mesta … Pripoveduje: Asja Kahrimanović. Napisala: Bojana Vajt. Pravljica z natečaja za oddajo Lahko noč, otroci! Posneto v studiih Radia Slovenija 2013.
Izbris PRVI
Dr. Izar Lunaček je 43-letni doktor filozofije, diplomirani komparativist, akademski slikar, ilustrator in predvsem stripar, ki stripe objavlja že več kot 20 let v raznih tiskanih in spletnih medijih (med drugim je tudi avtor prvega slovenskega spletnega stripa Založeni raj in tudi avtor prvega slovenskega avtorskega stripa Animal noir objavljenega pri veliki ameriški založbi IDW). Lunaček je ustanovitelj Stripolisa- zavoda za gojenje stripovske kulture in vodja istoimenske striparne na Poljanski v Ljubljani, soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala stripa Tinta, osrednjega stripovskega dogodka v slovenskem prostoru, ki se otvori prav danes in bo potekal do nedelje v Kinu Šiška in drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z enim najbolj predanih promotorjev stripa, povezovalcem slovenske stripovske scene in neutrudnim veznim členom s tujino se bo v tokratni oddaji Intervju pogovarjala voditeljica Liana Buršič.
Dr. Izar Lunaček je 43-letni doktor filozofije, diplomirani komparativist, akademski slikar, ilustrator in predvsem stripar, ki stripe objavlja že več kot 20 let v raznih tiskanih in spletnih medijih (med drugim je tudi avtor prvega slovenskega spletnega stripa Založeni raj in tudi avtor prvega slovenskega avtorskega stripa Animal noir objavljenega pri veliki ameriški založbi IDW). Lunaček je ustanovitelj Stripolisa- zavoda za gojenje stripovske kulture in vodja istoimenske striparne na Poljanski v Ljubljani, soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala stripa Tinta, osrednjega stripovskega dogodka v slovenskem prostoru, ki se otvori prav danes in bo potekal do nedelje v Kinu Šiška in drugih prizoriščih po Ljubljani in drugod po Sloveniji. Z enim najbolj predanih promotorjev stripa, povezovalcem slovenske stripovske scene in neutrudnim veznim členom s tujino se bo v tokratni oddaji Intervju pogovarjala voditeljica Liana Buršič.
Izbris PRVI
Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.
Tokrat bomo predstavili Zreče, majhen turistični kraj pod pobočji Pohorja. V zadnjih desetletjih se je vsestransko razvijal, pred slabima dvema letoma pa je dosegel še zadnji pogoj, da tudi uradno postane mesto, to je tri tisoč prebivalcev. V kraj, ki je od Celja oddaljen 20 kilometrov ali pol ure vožnje z avtomobilom, se več ljudi priseli kot odseli. Stopnja nezaposlenosti je precej pod državnim povprečjem. V Lokalni čas se nam tokrat oglaša celjski dopisnik Matija Mastnak.
Izbris PRVI
Mesto Benin v več kot 200-milijonski Nigeriji je kraj, od koder prihaja sogovornica tokratnega Drugega pogleda. Lohi Omo-Ezomo je njeno ime. Je diplomirana mikrobiologinja. Ker jo je pot pozneje zanesla v upravljanje s človeškimi viri in korporativno komuniciranje, pa se je odločila za študij MBA – pri nas v Sloveniji, na Bledu, če smo popolnoma točni. Po študiju je tehtala med odhodom domov, saj jo je tam čakala prejšnja služba, ter tem, ali bi ostala v Sloveniji. Kaj je pretehtalo, ljubiteljska jazz pevka pove v nadaljevanju. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Mesto Benin v več kot 200-milijonski Nigeriji je kraj, od koder prihaja sogovornica tokratnega Drugega pogleda. Lohi Omo-Ezomo je njeno ime. Je diplomirana mikrobiologinja. Ker jo je pot pozneje zanesla v upravljanje s človeškimi viri in korporativno komuniciranje, pa se je odločila za študij MBA – pri nas v Sloveniji, na Bledu, če smo popolnoma točni. Po študiju je tehtala med odhodom domov, saj jo je tam čakala prejšnja služba, ter tem, ali bi ostala v Sloveniji. Kaj je pretehtalo, ljubiteljska jazz pevka pove v nadaljevanju. Z njo se je pogovarjala Andreja Gradišar.
Izbris PRVI
Posebna jutranja oddaja na Prvem o smrti britanske kraljice Elizabete II.
Posebna jutranja oddaja na Prvem o smrti britanske kraljice Elizabete II.
Izbris PRVI
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Izbris PRVI
Mlada, nadobudna pesnica Gitica Jakopin je bila pred dvema letoma gostja Kulturomata. Takrat sva v pogovoru predstavila njeno prvo pesniško zbirko z naslovom »Njej«. Njeno ustvarjanje se je sčasoma nadgrajevalo, pesmi so se nabirale in svet je ugledala druga pesniška zbirka, ki nosi naslov »Hoditi ali pa teči« in je izšla pri založbi Totaliteta. Zbirko, razdeljeno na štiri tematske sklope, pa dopolnjujejo še čuteče fotografije Eve Brank. Tako s fotografijami kot s poezijo lahko ob branju stopimo v rahločutni in razmišljujoči svet dveh mladih ustvarjalk, katerih ustvarjanje nima meja.
Mlada, nadobudna pesnica Gitica Jakopin je bila pred dvema letoma gostja Kulturomata. Takrat sva v pogovoru predstavila njeno prvo pesniško zbirko z naslovom »Njej«. Njeno ustvarjanje se je sčasoma nadgrajevalo, pesmi so se nabirale in svet je ugledala druga pesniška zbirka, ki nosi naslov »Hoditi ali pa teči« in je izšla pri založbi Totaliteta. Zbirko, razdeljeno na štiri tematske sklope, pa dopolnjujejo še čuteče fotografije Eve Brank. Tako s fotografijami kot s poezijo lahko ob branju stopimo v rahločutni in razmišljujoči svet dveh mladih ustvarjalk, katerih ustvarjanje nima meja.
Izbris PRVI
Novo šolsko leto je tu zato najmlajši svetujejo šolarjem, kako zjutraj vstati ter se odpraviti v šolo ali vrtec.
Novo šolsko leto je tu zato najmlajši svetujejo šolarjem, kako zjutraj vstati ter se odpraviti v šolo ali vrtec.
Izbris PRVI
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Vsak petek ob 21.05 se eno uro družimo s približno 500 tisoč rojaki in njihovimi potomci, ki živijo po svetu. To so ekonomski emigranti s konca 19. in začetka 20. stoletja – tisti, ki so se izselili iz domovine iz političnih in ideoloških razlogov, zadnje čase pa vse bolj in bolj tudi ljudje, ki pri izbiri svoje poklicne poti ne poznajo jezikovnih in državnih meja. Oddaja je zanje stik z domovino, za nas, ki živimo tukaj, pa mozaik življenja in dela Slovencev po svetu.
Izbris PRVI
Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku.
Prvi gre tokrat na obisk na letališče. Pa ne na katero izmed večjih letališč, na primer v Mariboru ali v Ljubljani, ampak na čisto majhno letališče v Šentvidu pri Stični, ki pa ima, kakor pravijo člani, veliko srce. Na teren vseeno nismo poslali kardiologa, ampak novinarja. Kakšne zgodbe skriva malo letališče, boste izvedeli, ko bo tam Prvi na obisku.
Izbris PRVI
V terenskem studiu se nam bodo pridružili planinci iz Planinskega društva Domžale in taborniki iz Rodu skalnih taborov Domžale. Povezuje jih ljubezen do preživljanja prostega časa v naravi, skrb za okolje in prostovoljstvo, oboji pa imajo za sabo pestro poletje. kaj vse so počeli med poletjem in kako dobro poznajo Veliko planino, izvemo v soboto!
V terenskem studiu se nam bodo pridružili planinci iz Planinskega društva Domžale in taborniki iz Rodu skalnih taborov Domžale. Povezuje jih ljubezen do preživljanja prostega časa v naravi, skrb za okolje in prostovoljstvo, oboji pa imajo za sabo pestro poletje. kaj vse so počeli med poletjem in kako dobro poznajo Veliko planino, izvemo v soboto!
Izbris PRVI
Začetek julija je v Piranu v okviru projekta TwinBrain prinesel drugo mednarodno poletno šolo, ki je postregla z novostmi v raziskavah na področju nevroznanosti gibanja, letos zlasti s poudarkom na Parkinsonovi bolezni in podobnih nevrodegenerativnih stanjih. Ob tej priložnosti je vodja projekta, izr. prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziologijo Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, v pogovoru z Mojco Delač delil nekaj spodbudnih novic o dosežkih slovenskih raziskav na tem področju. Kaj ima s tem vožnja s kolesom? In zakaj je hoja pomembna tudi pri prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni? Odgovore je ujela nova epizoda!
Začetek julija je v Piranu v okviru projekta TwinBrain prinesel drugo mednarodno poletno šolo, ki je postregla z novostmi v raziskavah na področju nevroznanosti gibanja, letos zlasti s poudarkom na Parkinsonovi bolezni in podobnih nevrodegenerativnih stanjih. Ob tej priložnosti je vodja projekta, izr. prof. dr. Uroš Marušič z Inštituta za kineziologijo Znanstvenoraziskovalnega središča Koper, v pogovoru z Mojco Delač delil nekaj spodbudnih novic o dosežkih slovenskih raziskav na tem področju. Kaj ima s tem vožnja s kolesom? In zakaj je hoja pomembna tudi pri prepoznavanju Alzheimerjeve bolezni? Odgovore je ujela nova epizoda!
Izbris PRVI
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univ. v Lj. v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Včeraj so v Ljubljani odprli že 58. seminar, tokratna tema pa je branje.
Seminar slovenskega jezika, literature in kulture je dvotedenska prireditev, ki jo že od leta 1965 organizira Oddelek za slovenistiko Filozofske fakultete Univ. v Lj. v prvi polovici meseca julija. Namenjena je tujim slovenistom, tudi slavistom – univerzitetnim učiteljem, znanstvenim delavcem, študentom pa tudi prevajalcem ter kulturnim in prosvetnim delavcem iz slovenskega zamejstva. Včeraj so v Ljubljani odprli že 58. seminar, tokratna tema pa je branje.
