Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?
Ten reporters from Slovenia, Serbia and Croatia spent a week at an intensive audio storytelling workshop in Planica. Listen to the stories they produced. The recording is from the Listening event at the Avdiofestival. Deset novinarjev iz Slovenija, Srbije in Hrvaške je preživelo teden dni na intenzivni radijski delavnici v Planici. Prisluhnite zgodbam, ki smo jih premierno predvajali na Avdiofestivalu.
Ten reporters from Slovenia, Serbia and Croatia spent a week at an intensive audio storytelling workshop in Planica. Listen to the stories they produced. The recording is from the Listening event at the Avdiofestival. Deset novinarjev iz Slovenija, Srbije in Hrvaške je preživelo teden dni na intenzivni radijski delavnici v Planici. Prisluhnite zgodbam, ki smo jih premierno predvajali na Avdiofestivalu.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Brankota, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, vedno znova tudi v spletnem arhivu Prvega.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Brankota, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, vedno znova tudi v spletnem arhivu Prvega.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.
Posebna izdaja podkasta tokrat pred občinstvom na odru Avdiofestivala ob koncu fantastične sezone za slovensko kolesarstvo. Slovenija je postala prva država, ki je v enem letu osvojila vse tri velike tritedenske dirke in tudi naslov svetovnega prvaka.
Posebna izdaja podkasta tokrat pred občinstvom na odru Avdiofestivala ob koncu fantastične sezone za slovensko kolesarstvo. Slovenija je postala prva država, ki je v enem letu osvojila vse tri velike tritedenske dirke in tudi naslov svetovnega prvaka.
Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!
Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
Podkasti so postali vseprisotni. Objavlja jih lahko vsak. Ob tem nekateri nepričakovano, drugi pa načrtno dosežejo neslutene razsežnosti vpliva na določen segment družbe. Če za podkaste, ki jih pripravljajo tradicionalni mediji, veljajo etični in profesionalni standardi, bi morali veljati za vse, ki se jih lotevajo? Se ustvarjalci zavedajo svoje odgovornosti? Bi vsak podkaster potreboval urednika? Debatirajo Nataša Briški, voditeljica podkastov LD;GD in Metin Čaj (Metina lista), Davorin Pavlica, podkast Opravičujemo se za vse nevšečnosti, Ines Pusovnik, podjetnica in avtorica podkasta Svoja Srečka. Voditelj je Gašper Andrinek, novinar na Valu 202 in predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Podkasti so postali vseprisotni. Objavlja jih lahko vsak. Ob tem nekateri nepričakovano, drugi pa načrtno dosežejo neslutene razsežnosti vpliva na določen segment družbe. Če za podkaste, ki jih pripravljajo tradicionalni mediji, veljajo etični in profesionalni standardi, bi morali veljati za vse, ki se jih lotevajo? Se ustvarjalci zavedajo svoje odgovornosti? Bi vsak podkaster potreboval urednika? Debatirajo Nataša Briški, voditeljica podkastov LD;GD in Metin Čaj (Metina lista), Davorin Pavlica, podkast Opravičujemo se za vse nevšečnosti, Ines Pusovnik, podjetnica in avtorica podkasta Svoja Srečka. Voditelj je Gašper Andrinek, novinar na Valu 202 in predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Skozi večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se odvija kot romanje med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta se odvija še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so bile vojne grozote v Sarajevu mimo. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rodnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Prek zgodb ostalih protagonistov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Pogovor vodi Luka Hvalc, gosta: Ismir Hero, Nik Teunissen. Avtor: Nick Teunissen, prevajalec: Aleš Kranjec, režiser: Alen Jelen, dramaturg: Matjaž Briški, redaktorica: Kaja Novosel, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, lektorica: Tinka Kos, fonetičarka: Mateja Juričan, igralca: Aleš Kranjec, Tadej Pišek. Nastopajoči na posnetku: Aleš Valič, Silva Čušin, Valter Dragan, Vesna Jevnikar, Urban Brenčič in Anja Novak. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo.
Skozi večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se odvija kot romanje med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta se odvija še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so bile vojne grozote v Sarajevu mimo. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rodnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Prek zgodb ostalih protagonistov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Pogovor vodi Luka Hvalc, gosta: Ismir Hero, Nik Teunissen. Avtor: Nick Teunissen, prevajalec: Aleš Kranjec, režiser: Alen Jelen, dramaturg: Matjaž Briški, redaktorica: Kaja Novosel, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, lektorica: Tinka Kos, fonetičarka: Mateja Juričan, igralca: Aleš Kranjec, Tadej Pišek. Nastopajoči na posnetku: Aleš Valič, Silva Čušin, Valter Dragan, Vesna Jevnikar, Urban Brenčič in Anja Novak. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo.
Slovenskim radijskim programom gre dobro. Poslušalcev ne manjka, v zadnjem desetletju so se udomačili novi formati radijskih programov, digitalno okolje je radijcem že dolgo domače, tuja jim ni niti umetna inteligenca. Hitro spreminjanje globalnega medijskega okolja, (ne)nagovarjanje mladih, razvoj ponudbe v avtomobilih in drugi dejavniki narekujejo stalen razvoj in prilagajanje. A dejstvo je, da slovenski radijci še vedno uspešno nagovarjajo različne segmente javnosti. Kako jim uspeva? V čem je prednost živega radijskega programa? O tem z najbolj izpostavljenimi voditeljskimi imeni. Denis Avdić, voditelj na Radiu 1, Melani Mekicar, voditeljica na Hitradiu Center, Miha Šalehar, voditelj na Valu 202, avtor podkasta Mihilizem.
Slovenskim radijskim programom gre dobro. Poslušalcev ne manjka, v zadnjem desetletju so se udomačili novi formati radijskih programov, digitalno okolje je radijcem že dolgo domače, tuja jim ni niti umetna inteligenca. Hitro spreminjanje globalnega medijskega okolja, (ne)nagovarjanje mladih, razvoj ponudbe v avtomobilih in drugi dejavniki narekujejo stalen razvoj in prilagajanje. A dejstvo je, da slovenski radijci še vedno uspešno nagovarjajo različne segmente javnosti. Kako jim uspeva? V čem je prednost živega radijskega programa? O tem z najbolj izpostavljenimi voditeljskimi imeni. Denis Avdić, voditelj na Radiu 1, Melani Mekicar, voditeljica na Hitradiu Center, Miha Šalehar, voditelj na Valu 202, avtor podkasta Mihilizem.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 2. del: Tomaž Čop, glasbeni urednik, Infonet media, mag. Matej Jevnišek, urednik glasbenega programa, Prvi ,Sandi Križanič, glasbeni urednik, Toti Radio. Voditelj: Jernej Sobočan Ivanovič.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 2. del: Tomaž Čop, glasbeni urednik, Infonet media, mag. Matej Jevnišek, urednik glasbenega programa, Prvi ,Sandi Križanič, glasbeni urednik, Toti Radio. Voditelj: Jernej Sobočan Ivanovič.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 1. del: Neisha, glasbenica, Dejan Radičević, glasbeni producent. Voditelj: Andrej Karoli.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 1. del: Neisha, glasbenica, Dejan Radičević, glasbeni producent. Voditelj: Andrej Karoli.
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Razvoj tehnologij razširjene resničnosti (XR) in umetne inteligence (AI) ponuja medijem priložnost za preoblikovanje digitalnega ustvarjanja, interakcije in soustvarjanja. Cilj je navdihniti novo dobo pripovedovanja zgodb, spodbujati kulturno udeležbo in vključevanje. Del teh sprememb je projekt TRANSMIXR, ki ga financira program EU Horizon. V okviru projekta razvijajo orodja za oddaljeno produkcijo in ustvarjanje vsebin prek družbene virtualne resničnosti na področju kulturne dediščine, uprizoritvenih umetnosti ter produkcije in distribucije medijskih novic. Kako bo razvoj novih tehnologij vplival na delovne procese medijev, medijske formate in prakse za ustvarjanje? Kako bo vplival na produkcijo in pripovedovanje raznih in poglobljenih zgodb? Sodelovanje med tehničnimi partnerji, univerzami, mediji, umetnostnimi in kulturnimi organizacijami je morda pravi odgovor na omogočanje poglobljenih in interaktivnih izkušenj posameznika. Pogovor poteka v angleškem jeziku. Voditeljica Maja Ratej, sogovorniki: dr. Niall Murray, Technological University of the Shannon in koordinator projekta Transmixr, Irska, Marie Hospital, AFP, Francija, Manica J. Ambrožič, RTV SLO, Klemen Pečnik, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za multimedijo, Trevor Ó Clochartaigh, TG4, Irska.
Razvoj tehnologij razširjene resničnosti (XR) in umetne inteligence (AI) ponuja medijem priložnost za preoblikovanje digitalnega ustvarjanja, interakcije in soustvarjanja. Cilj je navdihniti novo dobo pripovedovanja zgodb, spodbujati kulturno udeležbo in vključevanje. Del teh sprememb je projekt TRANSMIXR, ki ga financira program EU Horizon. V okviru projekta razvijajo orodja za oddaljeno produkcijo in ustvarjanje vsebin prek družbene virtualne resničnosti na področju kulturne dediščine, uprizoritvenih umetnosti ter produkcije in distribucije medijskih novic. Kako bo razvoj novih tehnologij vplival na delovne procese medijev, medijske formate in prakse za ustvarjanje? Kako bo vplival na produkcijo in pripovedovanje raznih in poglobljenih zgodb? Sodelovanje med tehničnimi partnerji, univerzami, mediji, umetnostnimi in kulturnimi organizacijami je morda pravi odgovor na omogočanje poglobljenih in interaktivnih izkušenj posameznika. Pogovor poteka v angleškem jeziku. Voditeljica Maja Ratej, sogovorniki: dr. Niall Murray, Technological University of the Shannon in koordinator projekta Transmixr, Irska, Marie Hospital, AFP, Francija, Manica J. Ambrožič, RTV SLO, Klemen Pečnik, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za multimedijo, Trevor Ó Clochartaigh, TG4, Irska.
Izjemnega odziva poslušalcev je bil letos deležen biografski podkast Goran. Zgodbo zlatega kapetana Dragića je zapisal in povedal Goran Vojnović. V štirih epizodah oziroma četrtinah. Od visoko dvignjenega pokala evropskega prvaka do iskanja psihologa. Od pograda v Kosezah do bazena v Miamiju. Od mladincev pri Iliriji do obraza franšize v NBA. Od mamine sarme do kuhanja svojima otrokoma. Od začetka do zaključka s tekmo zvezdniških sopotnikov v Stožicah. V ponudbi slovenskih podkastov, večinoma intervjujskih oziroma pogovornih, Goran predstavlja popestritev in nakazuje možno usmeritev za prihodnje produkcije. Kaj je bilo ključno pri ustvarjanju? Kakšna mora biti struktura zgodbe? Kako pomemben je jezik? Kdo naj bo pripovedovalec?
Izjemnega odziva poslušalcev je bil letos deležen biografski podkast Goran. Zgodbo zlatega kapetana Dragića je zapisal in povedal Goran Vojnović. V štirih epizodah oziroma četrtinah. Od visoko dvignjenega pokala evropskega prvaka do iskanja psihologa. Od pograda v Kosezah do bazena v Miamiju. Od mladincev pri Iliriji do obraza franšize v NBA. Od mamine sarme do kuhanja svojima otrokoma. Od začetka do zaključka s tekmo zvezdniških sopotnikov v Stožicah. V ponudbi slovenskih podkastov, večinoma intervjujskih oziroma pogovornih, Goran predstavlja popestritev in nakazuje možno usmeritev za prihodnje produkcije. Kaj je bilo ključno pri ustvarjanju? Kakšna mora biti struktura zgodbe? Kako pomemben je jezik? Kdo naj bo pripovedovalec?
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Lepotne operacije "tam spodaj" niso dandanes več tako redke. Kako pa je sicer s to tematiko iz strokovnega vidika? Vse to izveste v tokratnem podkastu oddaje Evolucija užitka, ki smo ga posneli pred živim občinstvom na Avdiofestivalu 2023 v Cukrarni v Ljubljani.
Lepotne operacije "tam spodaj" niso dandanes več tako redke. Kako pa je sicer s to tematiko iz strokovnega vidika? Vse to izveste v tokratnem podkastu oddaje Evolucija užitka, ki smo ga posneli pred živim občinstvom na Avdiofestivalu 2023 v Cukrarni v Ljubljani.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Kaj imajo skupnega Sandra, Pia, Marko, Robert in Nataša? Razen dejstva, da gre za dramske like istega besedila, na videz ne veliko. Razlikujejo se po starosti, spolu, pogledih na svet, interesih, načinu življenja. A srečajo se v svoji izkušnji – vsi so namreč doživeli podobno zgodbo, v kateri je bila v odnosu do njih prekoračena meja in so postali žrtve spolnega nadlegovanja. Radijski igri je sledil pogovor, ki je poskušal razširiti pogled, predvsem pa kontekstualizirati temo spolnih zlorab. Na okrogli mizi, ki jo je zasnovala Darja Groznik, sodelujejo sogovorniki Vlasta Nussdorfer, Robert Tekavec in Ranka Ivelja, z razmisleki pa tudi Katja Bašič in Albert Mrgole.
Kaj imajo skupnega Sandra, Pia, Marko, Robert in Nataša? Razen dejstva, da gre za dramske like istega besedila, na videz ne veliko. Razlikujejo se po starosti, spolu, pogledih na svet, interesih, načinu življenja. A srečajo se v svoji izkušnji – vsi so namreč doživeli podobno zgodbo, v kateri je bila v odnosu do njih prekoračena meja in so postali žrtve spolnega nadlegovanja. Radijski igri je sledil pogovor, ki je poskušal razširiti pogled, predvsem pa kontekstualizirati temo spolnih zlorab. Na okrogli mizi, ki jo je zasnovala Darja Groznik, sodelujejo sogovorniki Vlasta Nussdorfer, Robert Tekavec in Ranka Ivelja, z razmisleki pa tudi Katja Bašič in Albert Mrgole.
Rob Rosenthal is, according to Ira Glass, “arguably the best radio mentor in the USA”. That is one of the reasons why we invited him to Slovenia for the second time and moved the Radio Centre of the Universe to Matavun in the Škocjan Caves Park for a good week. Otherwise, as we hear on Rob's Sound School podcast (formerly How Sound), the Radio Centre of the Universe is located in Woods Hole on Cape Cod in Massachusetts, USA. For many years, the Transom radio workshops were also held there. Following the example of the weekly workshop, we also organised a workshop for journalists from Radio Slovenija and two guests from Denmark and the Netherlands.
Rob Rosenthal is, according to Ira Glass, “arguably the best radio mentor in the USA”. That is one of the reasons why we invited him to Slovenia for the second time and moved the Radio Centre of the Universe to Matavun in the Škocjan Caves Park for a good week. Otherwise, as we hear on Rob's Sound School podcast (formerly How Sound), the Radio Centre of the Universe is located in Woods Hole on Cape Cod in Massachusetts, USA. For many years, the Transom radio workshops were also held there. Following the example of the weekly workshop, we also organised a workshop for journalists from Radio Slovenija and two guests from Denmark and the Netherlands.
V tej prav posebni epizodi podkasta Jabolke, hruške in knjige, posneti na Avdiofestivalu Radia Slovenija 9. oktobra 2023 v Cukrarni, sva voditelja prve sezone podkasta Zala Trebežnik in Juš Dovjak prvič nastopila pred precejšnjim občinstvom in se pogovarjala z dramatesama Tjašo Mislej in Simono Semenič o dramatiki, (ne)vključevanju avtoric in njihovih literarnih del v nabor del, o katerih slovenske dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, ter o položaju žensk v umetnosti in o širšem dojemanju patriarhata, predvsem pa o dramah obeh umetnic. Lepo vabljeni, da poslušate nekoliko drugačno epizodo, ki naju je tako izzvala kot presenetila.
V tej prav posebni epizodi podkasta Jabolke, hruške in knjige, posneti na Avdiofestivalu Radia Slovenija 9. oktobra 2023 v Cukrarni, sva voditelja prve sezone podkasta Zala Trebežnik in Juš Dovjak prvič nastopila pred precejšnjim občinstvom in se pogovarjala z dramatesama Tjašo Mislej in Simono Semenič o dramatiki, (ne)vključevanju avtoric in njihovih literarnih del v nabor del, o katerih slovenske dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, ter o položaju žensk v umetnosti in o širšem dojemanju patriarhata, predvsem pa o dramah obeh umetnic. Lepo vabljeni, da poslušate nekoliko drugačno epizodo, ki naju je tako izzvala kot presenetila.
Posebna Žoga tokrat, posneta v Cukrarni na odru Avdiofestivala skupaj s člani podkasta Dvokorak. Eni govorijo o košarki, drugi o nogometu, o obeh športih pa so skupaj debatirali v tem združenem podkastu.
Posebna Žoga tokrat, posneta v Cukrarni na odru Avdiofestivala skupaj s člani podkasta Dvokorak. Eni govorijo o košarki, drugi o nogometu, o obeh športih pa so skupaj debatirali v tem združenem podkastu.
Mobilni signal, internetne povezave, televizijski signal – ja, so trenutki, ko nam narava prekine vse komunikacijske poti. To se je zgodilo ob tokratnih poplavah, ko je bil radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od mnogih tehnoloških pridobitev. Pogovarjali se bodo dopisnika Metka Pirc (Radio Slovenija) in Matija Mastnak (Radio Slovenija), Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Mobilni signal, internetne povezave, televizijski signal – ja, so trenutki, ko nam narava prekine vse komunikacijske poti. To se je zgodilo ob tokratnih poplavah, ko je bil radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od mnogih tehnoloških pridobitev. Pogovarjali se bodo dopisnika Metka Pirc (Radio Slovenija) in Matija Mastnak (Radio Slovenija), Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja!
Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja!
"Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo pove filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. S pisateljem Tadejem Golobom sta pred leti ustvarila biografski roman, ki ni le prerez njene osebne življenjske zgodbe, ampak z njim podoživimo širšo polpreteklo zgodovino našega kulturnega prostora. To, kot sama poudarita, ni biografija v smislu: rodila se je, obiskovala šolo, akademijo, nastopala v predstavah, igrala v filmih, dobila vse nagrade … To je biografija, v kateri začutiš njen "drugačen in poseben svet". In vso to pripoved je letos poleti v naših studiih sama prebrala. Pod taktirko režiserja Alena Jelena je nastala zvočna knjiga in ob tej priložnosti smo se na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija pogovarjali z Mileno Zupančič. Foto: Adrijan Pregelj
"Nismo bili priljubljeni, ker bi se v časopisih pojavljale naše slikice, priljubljeni smo bili zaradi svojega dela," v svoji biografiji Kot bi Luna padla na Zemljo pove filmska in gledališka igralka Milena Zupančič. S pisateljem Tadejem Golobom sta pred leti ustvarila biografski roman, ki ni le prerez njene osebne življenjske zgodbe, ampak z njim podoživimo širšo polpreteklo zgodovino našega kulturnega prostora. To, kot sama poudarita, ni biografija v smislu: rodila se je, obiskovala šolo, akademijo, nastopala v predstavah, igrala v filmih, dobila vse nagrade … To je biografija, v kateri začutiš njen "drugačen in poseben svet". In vso to pripoved je letos poleti v naših studiih sama prebrala. Pod taktirko režiserja Alena Jelena je nastala zvočna knjiga in ob tej priložnosti smo se na odru Cukrarne na prvem Avdiofestivalu Radia Slovenija pogovarjali z Mileno Zupančič. Foto: Adrijan Pregelj
We sent ten reporters to Matavun near the Škocjan Caves to a storytelling workshop with Rob Rosenthal. Here are their ten stories first presented at the Avdiofestival listening event.
We sent ten reporters to Matavun near the Škocjan Caves to a storytelling workshop with Rob Rosenthal. Here are their ten stories first presented at the Avdiofestival listening event.
Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben? In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke. Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.
Politika je preveč pomembna, da bi jo prepustili politikom. Zato smo jo ob posebni priložnosti, na prvem Avdiofestivalu, ki ga je organiziral Radio Slovenija, vzeli pod drobnogled skupaj z ustvarjalci podkasta LD;GD. Tanji in Alešu so se v ljubljanski Cukrarni pred publiko pridružili ustvarjalci podkasta LDGD, trije A-ji: Aljaž Pengov Bitenc, Andraž Zorko in Antiša Korljan. Manjkala je - opravičeno in upravičeno - le Nataša Briški. In je nastala skupna epizoda dveh podkastov, ki vsak na svoj način obravnavata politično dogajanje v Sloveniji. Bilo je zabavno in bilo je vroče, v dvorani in sicer. Kdo se bo uvrstil v drugi krog predsedniških volitev? Komu lahko škoduje in komu koristi, da sta kandidata leve sredine, ki jima ankete kažejo najbolje, v kampanji snela rokavice? Kdaj bomo šli na referendume in zakaj je datum super referendumskega dne sploh pomemben? In še: ekipa LDGD je končno razkrila, kaj pomeni enigmatična kratica, dvojica podkasta Umetnost možnega pa je imela skladen predlog tedenske politbizarke. Hvala vsem, ki ste prišli poslušat v živo! Vabljeni tudi ostali prek spetnih platform in aplikacij za podkaste.
Razprava o radiu v Sloveniji, brez zadržkov, odkrito in (samo)kritično. Poglede o razvojnih izzivih, dosežkih, težavah in predvsem prihodnosti medija delijo radijski direktorji Andrej Vodušek (Radio 1), Bor Greiner (Radio City), Franci Trstenjak (Radio Ognjišče) in Mirko Štular (Radio Slovenija).
Razprava o radiu v Sloveniji, brez zadržkov, odkrito in (samo)kritično. Poglede o razvojnih izzivih, dosežkih, težavah in predvsem prihodnosti medija delijo radijski direktorji Andrej Vodušek (Radio 1), Bor Greiner (Radio City), Franci Trstenjak (Radio Ognjišče) in Mirko Štular (Radio Slovenija).
Poznavalci gospodarskih obratov pravijo, da pospešujemo iz krize v krizo, iz ekonomske v zdravstveno in geopolitično. To ni konec sveta, pač pa priložnost za hitrejše učenje in prilagajanje, za mojstrenje v potrpežljivosti. Podjetniki na lastni koži občutijo vedno nove preizkušnje; med zadnje sodijo vedno dražji energenti, prehranske surovine, dražja posojila, pomanjkanje delavcev, zamude v dobavnih verigah, padanje železne zavese, prevzemanje večjih tveganj pri poslovanju. Hkrati pa si ne morejo privoščiti, da bi pozabili na načela dobrega, kaj dobrega – odličnega – vodenja z zgledom. Zaposleni in družba zahtevajo upoštevanje socialnih, okoljskih in upravljavskih standardov ter absolutno predanost poslu in ljudem. Izkušnje in razmisleke bosta Silvester Pečjak (solastnik in direktor Pekarne Pečjak) in Dušan Olaj (lastnik in direktor podjetja Duol) delila z Marjo Milič (Money-How), Anjo Hlača Ferjančič (Val 202) in Majo Derčar (Prvi).
Poznavalci gospodarskih obratov pravijo, da pospešujemo iz krize v krizo, iz ekonomske v zdravstveno in geopolitično. To ni konec sveta, pač pa priložnost za hitrejše učenje in prilagajanje, za mojstrenje v potrpežljivosti. Podjetniki na lastni koži občutijo vedno nove preizkušnje; med zadnje sodijo vedno dražji energenti, prehranske surovine, dražja posojila, pomanjkanje delavcev, zamude v dobavnih verigah, padanje železne zavese, prevzemanje večjih tveganj pri poslovanju. Hkrati pa si ne morejo privoščiti, da bi pozabili na načela dobrega, kaj dobrega – odličnega – vodenja z zgledom. Zaposleni in družba zahtevajo upoštevanje socialnih, okoljskih in upravljavskih standardov ter absolutno predanost poslu in ljudem. Izkušnje in razmisleke bosta Silvester Pečjak (solastnik in direktor Pekarne Pečjak) in Dušan Olaj (lastnik in direktor podjetja Duol) delila z Marjo Milič (Money-How), Anjo Hlača Ferjančič (Val 202) in Majo Derčar (Prvi).
Čuješ? Alo, ti! Dons? Zihrnga! Radio se v izzivu približevanja poslušalcem prilagaja jeziku časa in prostora. Kakšno mesto v radijskem etru, če sploh, imajo slengi in narečja? So norme jezika zato, da se kršijo, vsaj prilagajajo, ali je temeljno poslanstvo radia negovanja zborne izreke? Za isto mizo bodo jezikali Korošica, Mariborčan, Savinjčan in Ribničan. Pod budnim očesom stroke. Se bodo razumeli ali sprli? Pridi in preveri. Moderator Robert Levstek (Radio Maribor) in gostje Teodor Bostič (Radio Maribor, Štajerski Argo), Tadej Košmrlj (Val 202), dr. Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU) in Anja Ramšak (Radio 1).
Čuješ? Alo, ti! Dons? Zihrnga! Radio se v izzivu približevanja poslušalcem prilagaja jeziku časa in prostora. Kakšno mesto v radijskem etru, če sploh, imajo slengi in narečja? So norme jezika zato, da se kršijo, vsaj prilagajajo, ali je temeljno poslanstvo radia negovanja zborne izreke? Za isto mizo bodo jezikali Korošica, Mariborčan, Savinjčan in Ribničan. Pod budnim očesom stroke. Se bodo razumeli ali sprli? Pridi in preveri. Moderator Robert Levstek (Radio Maribor) in gostje Teodor Bostič (Radio Maribor, Štajerski Argo), Tadej Košmrlj (Val 202), dr. Helena Dobrovoljc (ZRC SAZU) in Anja Ramšak (Radio 1).
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.
Izštekana glasbena oddaja z Juretom Longyko.