Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?
Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).
Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Radio Slovenija se skuša do verodostojnih informacij in razlag že tretjo sezono dokopati z oddajo Ob osmih, v kateri strokovnjake, ustvarjalce politik, analitike in ljudi z lastno izkušnjo sprašuje, kar nas vse zanima. Na Avdiofestivalu v treh 15-minutnih epizodah skušamo ubesediti predvolilno Slovenijo, kakršne morda še nismo povsem dojeli. Voditelji oddaje Ob osmih na Prvem Metka Pirc, Tomaž Celestina in Matej Hrastar z gosti: Zala Tomašič (evropska poslanka SDS), Nataša Briški (Metina lista), Matjaž Gruden (Svet Evrope, kolumnist Večera) in Igor Vobič (Fakulteta za družbene vede).
S primeri oblikovanja zvoka bomo prikazali, da obdelava zvoka ni le tehnični popravek, ampak tudi prostor med znanostjo in umetnostjo. Tako kot inženir razmišlja o orodjih in umetnik o izrazu, se oba svetova v oblikovanju zvoka srečata v službi poslušalčeve izkušnje. Damir Ibrahimkadić iz skupine Radia Slovenija za glasbena snemanja in režirane oddaje.
S primeri oblikovanja zvoka bomo prikazali, da obdelava zvoka ni le tehnični popravek, ampak tudi prostor med znanostjo in umetnostjo. Tako kot inženir razmišlja o orodjih in umetnik o izrazu, se oba svetova v oblikovanju zvoka srečata v službi poslušalčeve izkušnje. Damir Ibrahimkadić iz skupine Radia Slovenija za glasbena snemanja in režirane oddaje.
Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Avtorica besedila: Bojana Vajt. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.
Najlepše je zaspati ob pravljicah. To vedo številne generacije poslušalcev oddaje Lahko noč, otroci! Literarno spretno oblikovana besedila, odlična interpretacija velikih imen slovenskega gledališča ter glasbena spremljava pričarajo poslušalcem pravljični svet. In – ne glede na njihovo starost – pustijo domišljiji prosto pot … Radijska pravljica že 60 let vsak večer ob 19.45 na Prvem programu Radia Slovenija pospremi najmlajše v svet sanj. Nocoj pa boste radijski poslušalci slišali posnetek pravljice, ki smo jo na današnjem Avdiofestivalu v Cukrarni v družbi najmlajših izvedli v živo. Pravljico Bojane Vajt Lisička in siva miška je interpretirala dramska igralka Ajda Smrekar. Pripoveduje: Ajda Smrekar. Avtorica besedila: Bojana Vajt. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić. Režiserka: Špela Kravogel. Urednica oddaje Lahko noč, otroci!: Alja Verbole. Urednica Uredništva izobraževalnega, otroškega in mladinskega ter dokumentarno-feljtonskega programa: Špela Šebenik. Posnetek pravljice, ki smo jo na Avdiofestivalu pred občinstvom izvedli v živo, Galerija Cukrarna, 13.10.2025.
Zvok ni le spremljevalec podobe, zvok in podoba skupaj ustvarjata novo zaznavno enoto, ki je več kot vsota posameznih delov. Pogovor o različni pristopih k ustvarjanju zvočnih pokrajin in podob na filmu in na radiu vodi Darja Hlavka Godina, glasbena režiserka na radiu. Gosti tonskega mojstra Matjaža Mikliča, strokovnjaka za radijsko igro, in Julija Zornika, strokovnjaka za sound design v filmu.
Zvok ni le spremljevalec podobe, zvok in podoba skupaj ustvarjata novo zaznavno enoto, ki je več kot vsota posameznih delov. Pogovor o različni pristopih k ustvarjanju zvočnih pokrajin in podob na filmu in na radiu vodi Darja Hlavka Godina, glasbena režiserka na radiu. Gosti tonskega mojstra Matjaža Mikliča, strokovnjaka za radijsko igro, in Julija Zornika, strokovnjaka za sound design v filmu.
Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?
Ljudje od nekdaj pripovedujemo zgodbe in od nekdaj so šle v uho. Pripovedovanje je najstarejša oblika pripovedi, v obdobju podkastov pa doživlja ponoven razcvet. Vse več ljudi ustvarja zvočne vsebine, vse več jih posluša podkaste. Kaj sploh še ostane radiu?
Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.
Desetletje v primerjavi s tisočletnim razvojem človeških možganov morda res ni veliko, a je dovolj, da ponudi pestro paleto novih vpogledov in raziskovalnih dognanj – od nevrologije in psihiatrije do kognitivne nevroznanosti in psihologije. Danes o možganih vemo več kot kadar koli prej in še vedno ostaja neskončno veliko razlogov za radovednost. Ob desetletnici prve redne radijske oddaje o tem organu pri nas so možgani ne le na dlani, ampak tudi na odru Avdiofestivala. Prof. dr. Zvezdan Pirtošek, doc. dr. Blaž Koritnik, Breda Jelen Sobočan in dr. Hana Hawlina z voditeljico Mojco Delač.
Z delom ustvarjalne ekipe serije Takšno je življenje se Ana Jurc pogovarja o nastajanju nove slovenske nadaljevanke, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo podajajo trije režiserji? V zakulisje nam pomagajo pogledati soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.
Z delom ustvarjalne ekipe serije Takšno je življenje se Ana Jurc pogovarja o nastajanju nove slovenske nadaljevanke, ki na naše male zaslone prinaša nov 30-minutni format po skandinavskem modelu. Kakšen tempo dela narekuje veliko število epizod in v čem se produkcija razlikuje od celovečernega filma? Kakšne so pasti pri oblikovanju zvoka, kako si delo podajajo trije režiserji? V zakulisje nam pomagajo pogledati soavtorica serije Barbara Daljavec, soscenarist Nejc Gazvoda, režiserka Maja Prettner in snemalec zvoka Gregor Švabič.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
Pri ustvarjanju avdia imamo ves čas omejitve. Najprej finance. Zatem denar. Pa seveda evri. Omejitve so dejstvo. Niso pa vse ovire nepremagljive. Veliko si jih postavljamo tudi sami. Včasih se ukalupljamo brez premisleka, tudi po nepotrebnem. Kaj če težav, realnih in tistih, ki jih ustvarjamo sami, ne bi bilo? Kakšen radio bi ustvarjali, kakšne podkaste ponujali, kakšne formate izumljali? Debata brez realnih omejitev. Za navdih ustvarjalcem in poslušalcem. Miha Šalehar (podkast Mihilizem), Boris Kokalj (Kokosy, Val 202), Marko Bratuš (Slovensko mladinsko gledališče) in Anja H. Ramšak (Radio 1) z voditeljico podkasta Rožnata dolina Katjo Stojnić.
Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.
Mednarodni pravni red, utemeljen po drugi svetovni vojni, razpada, novi pa še nima jasnih pravil. Stare sile se, opirajoč se na zaupanje v diplomacijo, opotekajo skozi novo realnost in opazujejo nove centre moči, nova zavezništva, ki se porajajo iz vojaške in ekonomske moči. Živimo v »novem svetovnem redu« ali le v obdobju globalnega kaosa? In če zadnje drži – kako se izviti iz njega? Odgovori v tokratnem Studiu ob 17.00; oddaja je nastala na Avdiofestivalu Radia Slovenija. Gostje: dr. Zlatko Šabič, svetovalec predsednice republike za mednarodne odnose; Katja Geršak, direktorica nevladne organizacije Regionalni dialog; Boštjan Anžin, nekdanji dopisnik RTV Slovenija z Zahodnega Balkana in iz osrednje Evrope; dr. Andrej Stopar, dopisnik RTV iz ZDA in nekdanji dopisnik iz Ruske federacije. Avtor oddaje Aleš Kocjan.
Kako zagotoviti prihodnost in prednost radia v avtomobilih? Javne in komercialne radijske postaje po vsej Evropi so združile moči in se povezale v projektu Radioplayer. Kaj prinaša razvoj, katere so nove storitve, kako se spoprijeti s tehnološkimi velikani? Bo radio z njimi tekmoval ali sodeloval? Generalni direktor Radioplayer Worldwide Yann Legarson. JEZIK: angleščina.
Kako zagotoviti prihodnost in prednost radia v avtomobilih? Javne in komercialne radijske postaje po vsej Evropi so združile moči in se povezale v projektu Radioplayer. Kaj prinaša razvoj, katere so nove storitve, kako se spoprijeti s tehnološkimi velikani? Bo radio z njimi tekmoval ali sodeloval? Generalni direktor Radioplayer Worldwide Yann Legarson. JEZIK: angleščina.
Humorna in z modrostjo prežeta monološka pripoved Fehtarce (gledališka režija Ema Brelih, zvočna režija Saška Rakef) razkriva njeno življenjsko zgodbo ter odnos do poklica, ki ga opravlja s ponosom in veseljem. Po živi izvedbi radijske igre sledi pogovor z igralko Metko Pavšič in vodjo Službe za dostopnost programov RTV Matejo Vodeb. V ospredju je razprava o primerih dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti za slepe in slabovidne na področju kulture. Voditeljica: Kaja Novosel.
Humorna in z modrostjo prežeta monološka pripoved Fehtarce (gledališka režija Ema Brelih, zvočna režija Saška Rakef) razkriva njeno življenjsko zgodbo ter odnos do poklica, ki ga opravlja s ponosom in veseljem. Po živi izvedbi radijske igre sledi pogovor z igralko Metko Pavšič in vodjo Službe za dostopnost programov RTV Matejo Vodeb. V ospredju je razprava o primerih dobre prakse pri zagotavljanju dostopnosti za slepe in slabovidne na področju kulture. Voditeljica: Kaja Novosel.
Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.
Kaj radiu prinašajo nove in nove krize po svetu, kaj medijske spremembe in drugačne poslušalske navade ter (ne)zaupanje v novinarstvo in medije? Kako relevantne so avdio vsebine javnega radia med platformami tehnoloških velikanov na pametnih napravah in v avtomobilih ter med produkti umetne inteligence? Ali je radio samo še iglica v kupu digitalnega sena? Ali prava vrednost radia pride do izraza le še ob naravnih katastrofah, električnih mrkih in vojnah? Bo javne medije rešilo kakovostno novinarstvo, zaupanje javnosti ali dogovorjena poroka z algoritmi in digitalnimi platformami? Izzivov radiu ne bo z manjkalo, mu bo zmanjkalo sape? O tem z izjemno sogovornico Cillo Benkö, generalno direktorico švedskega javnega radia (Sveriges Radio), podpredsednico EBU, izrazito zagovornico kakovostnih javnih medijev in novinarstva, upamo si zapisati, da tudi eno najvplivnejših medijskih osebnosti v Evropi. Švedski radio velja za primer javnega medija, ki se izjemno uspešno prilagaja digitalni eri – z novimi platformami, naprednimi tehnologijami in inovacijami, predvsem pa s prilagajanjem spremenjenim navadam uporabnikov so radio utrdili kot vitalen medij, ki v rojstni deželi Spotifyja in v Evropi uživa zelo visoko zaupanje. Cilla Benkö Sveriges Radio vodi od leta 2012. Z njo se pogovarja Mirko Štular, direktor Radia Slovenija.
Francoski kolesar Valentin Paret-Peintre: [valantên paré péntər]. Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika. Tako pojasnjuje Govorni pomočnik, spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru. Uporabnikom je na voljo tudi zvočni posnetek izgovarjave za zbrana gesla. Uporabo preizkušamo z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman in voditeljico Darjo Pograjc (Prvi), ob tem pa strastno razpravljamo o aktualnih govornih dilemah in modnih zdrsih.
Francoski kolesar Valentin Paret-Peintre: [valantên paré péntər]. Izgovor francoskih nosnih samoglasnikov prilagajamo glasovnim značilnostim slovenskega jezika. Tako pojasnjuje Govorni pomočnik, spletna stran RTV Slovenija za pomoč pri izgovoru. Uporabnikom je na voljo tudi zvočni posnetek izgovarjave za zbrana gesla. Uporabo preizkušamo z lektorico Radia Slovenija Sašo Grčman in voditeljico Darjo Pograjc (Prvi), ob tem pa strastno razpravljamo o aktualnih govornih dilemah in modnih zdrsih.
Nekaj medijev je v zadnjih letih ukinilo profile na družbenih omrežjih, večina še naprej vztraja in pri tem različno (uspešno) nagovarja svoja občinstva. Nekateri so pravi korporativni vplivneži, ne manjka zabavnih kanalov, številni se trudijo z informiranjem, zaznati je tudi "cringe" trenutke. Zakaj naj mediji, predvsem s ponudbo avdia, še vztrajajo na družbenih omrežjih in kako? Predstavitev slovenskih praks in debata z vprašanji občinstva. Ana Skrt (Prvi) z gosti: Beti Burger (Delo), Blaž Maljevac (Radio Koper), Lucija Vrankar (Radio Frajer) in Lucija Marko (N1 Slovenija).
Nekaj medijev je v zadnjih letih ukinilo profile na družbenih omrežjih, večina še naprej vztraja in pri tem različno (uspešno) nagovarja svoja občinstva. Nekateri so pravi korporativni vplivneži, ne manjka zabavnih kanalov, številni se trudijo z informiranjem, zaznati je tudi "cringe" trenutke. Zakaj naj mediji, predvsem s ponudbo avdia, še vztrajajo na družbenih omrežjih in kako? Predstavitev slovenskih praks in debata z vprašanji občinstva. Ana Skrt (Prvi) z gosti: Beti Burger (Delo), Blaž Maljevac (Radio Koper), Lucija Vrankar (Radio Frajer) in Lucija Marko (N1 Slovenija).
Rob Rosenthal je avtor podkasta Sound School in po mnenju Ire Glassa “bržkone najboljši mentor za radio v ZDA”. Tudi zato smo ga že četrtič povabili v Slovenijo. Radijski novinarji so teden pred Avdiofestivalom mojstrili svoje pripovedovalske veščine na Kopah nad Slovenj Gradcem. V tem času je nastalo deset skrbno sestavljenih radijskih zgodb. To je delavnica, ki zaznamuje kariero novinarja, zaznamuje pa tudi poslušalce, ki se udeležijo zadnjega večera. Poslušanje najboljšega pripovedovanja. JEZIK: angleščina.
Rob Rosenthal je avtor podkasta Sound School in po mnenju Ire Glassa “bržkone najboljši mentor za radio v ZDA”. Tudi zato smo ga že četrtič povabili v Slovenijo. Radijski novinarji so teden pred Avdiofestivalom mojstrili svoje pripovedovalske veščine na Kopah nad Slovenj Gradcem. V tem času je nastalo deset skrbno sestavljenih radijskih zgodb. To je delavnica, ki zaznamuje kariero novinarja, zaznamuje pa tudi poslušalce, ki se udeležijo zadnjega večera. Poslušanje najboljšega pripovedovanja. JEZIK: angleščina.
Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.
Omogočanje dostopa do informacij vsem, torej tudi slepim, gluhim, ljudem z intelektualno oviranostjo in drugim, bi morala biti osnova vključujočih družb. Komu je dostop do spremljanja medijev in sprejemanja informacij omogočen, kdo vse pri tem sodeluje, kako pri tem pomaga tehnologija in kaj prinaša umetna inteligenca? Predstavitev ključnih načel digitalne dostopnosti ter preprostih korakov, kako jih vključiti v vsakdanjo prakso. Svoja pogleda združujeta predstavnika akademije (raziskovalni uvidi, smernice) in uporabniške organizacije (izkušnje iz prakse) z jasnimi primeri za takojšnjo uporabo. Sogovornika Ajde Kus (Val 202) sta Tatjana Knapp, direktorica Zavoda RISA, Centra za splošno, funkcionalno in kulturno opismenjevanj, in Klemen Pečnik, asistent na Fakulteti za elektrotehniko, vodja Multimedijskega centra Laboratorija za multimedijo.
Medijska zakonodaja, finančne težave, lastniške akrobacije, počasno prilagajanje tehnološkemu razvoju, padec zaupanja v novinarstvo, boj za oglaševalce in občinstva ... Težave slovenskih medijev ostajajo podobne že leta, če ne desetletja. Kje v tej enačbi je javnost? Če je temeljna valuta medijev zaupanje, koliko rezerve je še ostalo in kako jo povečati? Manica Janežič Ambrožič (TV Slovenija) z gosti: Janko Petrovec (Radio Koper), Ksenija Horvat (TV Slovenija), Matija Stepišnik (Večer) in Lenart J. Kučić (Ministrstvo za kulturo).
Medijska zakonodaja, finančne težave, lastniške akrobacije, počasno prilagajanje tehnološkemu razvoju, padec zaupanja v novinarstvo, boj za oglaševalce in občinstva ... Težave slovenskih medijev ostajajo podobne že leta, če ne desetletja. Kje v tej enačbi je javnost? Če je temeljna valuta medijev zaupanje, koliko rezerve je še ostalo in kako jo povečati? Manica Janežič Ambrožič (TV Slovenija) z gosti: Janko Petrovec (Radio Koper), Ksenija Horvat (TV Slovenija), Matija Stepišnik (Večer) in Lenart J. Kučić (Ministrstvo za kulturo).
Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).
Radio že dolgo ni več osrednji ponudnik glasbe. Poslušalcem jo predlagajo algoritmi na pretočnih platformah, sezname za poslušanje si ustvarjajo sami, radijske postaje so se vlogi trendsetterja po večini odpovedale tudi z degradacijo ali ukinitvijo dela glasbenih urednikov. Kaj še lahko počnemo z glasbo na radiu? Tudi v slovenskem prostoru ne manjka primerov, ki nakazujejo, da z glasbo lahko nagovorimo občinstvo v spremenjeni in zahtevni medijski krajini. Kako še bi lahko izkoristili potencial glasbe? Jernej Sobočan Ivanovič (Val 202) z gosti: Jana Morelj (Radio 1 rock), Andrej Karoli (Val 202), Tadej Sadar (Radio Ognjišče), Borut Kampuš (Radio Si).
Samoanski krog je priljubljena oblika odprtega in spoštljivega pogovora. Poudarek je na poslušanju, refleksiji in skupnemu razumevanju. V središče prostora bomo postavili mizo s štirimi stoli. To je prostor za govorce. Kako delati podkaste, ki jih razumejo vsi? Ker je tema dostopnost in vključenost, se izhodiščna teza glasi tako: radio ni dovolj dostopen niti dovolj vključujoč. V pogovor se lahko vključi vsakdo, ki se usede v krog.
Samoanski krog je priljubljena oblika odprtega in spoštljivega pogovora. Poudarek je na poslušanju, refleksiji in skupnemu razumevanju. V središče prostora bomo postavili mizo s štirimi stoli. To je prostor za govorce. Kako delati podkaste, ki jih razumejo vsi? Ker je tema dostopnost in vključenost, se izhodiščna teza glasi tako: radio ni dovolj dostopen niti dovolj vključujoč. V pogovor se lahko vključi vsakdo, ki se usede v krog.
Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).
Kje je prihodnost oglaševanja avdio vsebin? Ob linearnem poslušanju, na spletu, med podkasti ali na družabnih omrežjih? Kdo postavlja trende? Imata vplivnica ali vplivnež večji potencial kot novinarka ali novinar? Kakšne avdio zgodbe zanimajo oglaševalce? Pogovor o prepletu avdia na različnih platformah in oglaševalskem potencialu. Boštjan Reberšak (Val 202) z gosti: Nastja Poljšak (OMG), Katarina Marinč (Media Publikum), Aleš Petejan (Mastercard), Filip Flisar (nekadnji smučar).
Kje so danes tehnologije XR (navidezne, obogatene in razširjene resničnosti) z gledišča razvoja? Katere so nevarnosti in izzivi? Kje so nove tehnologije že uporabljene, kaj lahko z njimi pridobimo in zakaj so dobrodošle v šolstvu? Slovenski projekt TeachXR odpira vrata v prihodnost izobraževanja. Učiteljem ponuja usposabljanje in javno dostopna gradiva, s katerimi lahko pripravljajo interaktivne učne vsebine. Projekt predstavljajo Klemen Pečnik, vsebinski vodja in koordinator projekta, Žana Juvan s Fakultete za elektrotehniko, Marija Absec iz Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije Fakultete za računalništvo in informatiko, Mirjam Oblak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Jasmina Mihelak Zupančič, direktorica in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče. Moderatorka predstavitve in okrogle mize je Eva Pečnik.
Kje so danes tehnologije XR (navidezne, obogatene in razširjene resničnosti) z gledišča razvoja? Katere so nevarnosti in izzivi? Kje so nove tehnologije že uporabljene, kaj lahko z njimi pridobimo in zakaj so dobrodošle v šolstvu? Slovenski projekt TeachXR odpira vrata v prihodnost izobraževanja. Učiteljem ponuja usposabljanje in javno dostopna gradiva, s katerimi lahko pripravljajo interaktivne učne vsebine. Projekt predstavljajo Klemen Pečnik, vsebinski vodja in koordinator projekta, Žana Juvan s Fakultete za elektrotehniko, Marija Absec iz Laboratorija za računalniško grafiko in multimedije Fakultete za računalništvo in informatiko, Mirjam Oblak z Ministrstva za vzgojo in izobraževanje in Jasmina Mihelak Zupančič, direktorica in ravnateljica Šolskega centra Slovenske Konjice - Zreče. Moderatorka predstavitve in okrogle mize je Eva Pečnik.
Ste vedeli, da je bila Cukrarna nekoč največja rafinerija sladkorja v habsburški monarhiji, da so v njej zagnali prvi parni stroj v slovenskih deželah in da je prav na njenem dvorišču zasijal prvi tovarniški dimnik na naših tleh? Radiovedni se na Avdiofestivalu podajamo po zgodovinski poti sladkorja, zanima nas tudi, zakaj se tako radi sladkamo z njim in kje vse na nas prežijo skriti sladkorji. In ker je o sladkorju nemogoče le govoriti, vse povedano uravnotežujemo z eksperimentiranjem z njim. Avtorice Radiovednih Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič z gosti: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, in Blaž Vurnik, Mestni muzej.
Ste vedeli, da je bila Cukrarna nekoč največja rafinerija sladkorja v habsburški monarhiji, da so v njej zagnali prvi parni stroj v slovenskih deželah in da je prav na njenem dvorišču zasijal prvi tovarniški dimnik na naših tleh? Radiovedni se na Avdiofestivalu podajamo po zgodovinski poti sladkorja, zanima nas tudi, zakaj se tako radi sladkamo z njim in kje vse na nas prežijo skriti sladkorji. In ker je o sladkorju nemogoče le govoriti, vse povedano uravnotežujemo z eksperimentiranjem z njim. Avtorice Radiovednih Maja Ratej, Ajda Kus in Neža Borkovič z gosti: Marko Jeran, Institut Jožef Stefan, Ana Maglov, bodoča zdravnica in oseba s sladkorno boleznijo, Barbara Zajc Tekavec, BIC Ljubljana, in Blaž Vurnik, Mestni muzej.
V programih Radia Slovenija so bile od prejšnje edicije Avdiofestivala predvajane številne dobre zgodbe. Izbrane poslušamo ter spoznavamo avtorice Marišo Bizjak (Radio Koper), Nežo Borkovič (Val 202) in Saro Zmrzlak (Radio Maribor) ter osrednje protagoniste. To so Nada Branković, ki je pri 54 letih, potem ko je ostala brez službe, začela samostojno pot ročne izdelave kulinaričnih specialitet. Začelo se je s štruklji, danes jih izdelujejo 10 vrst. Sodelujeta Irina Delina in Olena Kuščeva, ki sta se po ruski invaziji poslovili od ljubljenih v Ukrajini, z otroki odšli v Slovenijo in tu začeli znova. Do danes sta se opolnomočili in uresničili svoje poklicne želje. Z nami pa je tudi Aleksander, krajše Aleks, ki živi v garaži. Velikodušno mu jo je za nekaj evrov na mesec odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki mimoidočim na poti v službo zaželi lep dan.
V programih Radia Slovenija so bile od prejšnje edicije Avdiofestivala predvajane številne dobre zgodbe. Izbrane poslušamo ter spoznavamo avtorice Marišo Bizjak (Radio Koper), Nežo Borkovič (Val 202) in Saro Zmrzlak (Radio Maribor) ter osrednje protagoniste. To so Nada Branković, ki je pri 54 letih, potem ko je ostala brez službe, začela samostojno pot ročne izdelave kulinaričnih specialitet. Začelo se je s štruklji, danes jih izdelujejo 10 vrst. Sodelujeta Irina Delina in Olena Kuščeva, ki sta se po ruski invaziji poslovili od ljubljenih v Ukrajini, z otroki odšli v Slovenijo in tu začeli znova. Do danes sta se opolnomočili in uresničili svoje poklicne želje. Z nami pa je tudi Aleksander, krajše Aleks, ki živi v garaži. Velikodušno mu jo je za nekaj evrov na mesec odstopil mimoidoči, ko je videl, da 50-letni Korošec nima doma. Prodaja časopis Kralji ulice. Je eden tistih, ki mimoidočim na poti v službo zaželi lep dan.
Moj otrok ne ve, kaj je radio. Vam zveni znano? Moj ga ne posluša, je pa ves čas na telefonu, potrdi tudi marsikateri radijski urednik. S čim se radio lahko kosa ali brani pred digitalno poplavo vsebin? Inovacije, digitalna transformacija, tekma z velikimi platformami, kreativnost, iskanje mladih talentov za avdio ali iskanje radia v avtu: kaj od tega je največji izziv za radio, za javni radio, kaj za EBU, za radijske urednike in kaj za ustvarjalce? Nastopi Edita Kudláčová, vodja za radio pri EBU, Evropski zvezi za radiodifuzijo, v pogovoru z Urško Sobočan Ivanovič; izvrstna priložnost za čvrsto debato o radiu. JEZIK: angleščina.
Moj otrok ne ve, kaj je radio. Vam zveni znano? Moj ga ne posluša, je pa ves čas na telefonu, potrdi tudi marsikateri radijski urednik. S čim se radio lahko kosa ali brani pred digitalno poplavo vsebin? Inovacije, digitalna transformacija, tekma z velikimi platformami, kreativnost, iskanje mladih talentov za avdio ali iskanje radia v avtu: kaj od tega je največji izziv za radio, za javni radio, kaj za EBU, za radijske urednike in kaj za ustvarjalce? Nastopi Edita Kudláčová, vodja za radio pri EBU, Evropski zvezi za radiodifuzijo, v pogovoru z Urško Sobočan Ivanovič; izvrstna priložnost za čvrsto debato o radiu. JEZIK: angleščina.
Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.
Podkasti Radia Slovenija so med bolj poslušanimi v Sloveniji. Mihilizem, Zverinice, Umetnost možnega, Evolucija užitka, Žoga je okrogla so naslovi le nekaterih vsebin, ki dopolnjujejo bogato ponudbo radijskih oddaj. In to ponudbo bi radi še nadgradili.
Trije svojeglavci, ki se požvižgamo na družbena pravila, tradicionalne prakse in ustaljene norme, debatiramo o tem čudaškem potovanju obstoja. Odnosi, ljubezen, starost, odgovornost, scena, družina, čustva, meje, ustvarjalnost, okolje, prihodnost, preteklost, tukaj in zdaj. Masayah, glasbenica, prejemnica zlate piščali za skladbo in album leta 2024, Boris Kokalj, pevec in kitarist skupine Kokosy, soavtor radijskih oddaj, Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina in voditeljica na Valu 202
Trije svojeglavci, ki se požvižgamo na družbena pravila, tradicionalne prakse in ustaljene norme, debatiramo o tem čudaškem potovanju obstoja. Odnosi, ljubezen, starost, odgovornost, scena, družina, čustva, meje, ustvarjalnost, okolje, prihodnost, preteklost, tukaj in zdaj. Masayah, glasbenica, prejemnica zlate piščali za skladbo in album leta 2024, Boris Kokalj, pevec in kitarist skupine Kokosy, soavtor radijskih oddaj, Katja Stojnić, avtorica podkasta Rožnata dolina in voditeljica na Valu 202
Ten reporters from Slovenia, Serbia and Croatia spent a week at an intensive audio storytelling workshop in Planica. Listen to the stories they produced. The recording is from the Listening event at the Avdiofestival. Deset novinarjev iz Slovenija, Srbije in Hrvaške je preživelo teden dni na intenzivni radijski delavnici v Planici. Prisluhnite zgodbam, ki smo jih premierno predvajali na Avdiofestivalu.
Ten reporters from Slovenia, Serbia and Croatia spent a week at an intensive audio storytelling workshop in Planica. Listen to the stories they produced. The recording is from the Listening event at the Avdiofestival. Deset novinarjev iz Slovenija, Srbije in Hrvaške je preživelo teden dni na intenzivni radijski delavnici v Planici. Prisluhnite zgodbam, ki smo jih premierno predvajali na Avdiofestivalu.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se v studiu zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Branka, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, zdaj pa še enkrat v petek dopoldne na prvem.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Brankota, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, vedno znova tudi v spletnem arhivu Prvega.
Za posebno epizodo Radia Ga Ga – Nova generacija so se zbrali vsi glavni akterji politične koalicije in opozicije – od Urške in Marjana, do Joca in Brankota, vse pa je presenetil Robi z vabilom na poroko med njim in Tino. Kljub čestitkam, šrangi, ukradeni nevesti, zaobljubam, obredu in zabavi pa se je vmes našel še čas za vse redne in izredne sodelavce. Za Uroša Slaka, ki je v studiu od članov SD hotel, da izdajo presenečenje, za novega ministra Sajovica, ki je pregledal hleve slovenske vojske, za Marcela Štefančiča, ki je o gospodarstvu kramljal z ministrom Hanom in seveda za Odmeve s Svetlano Makarovič, ki ne namerava vrniti Prešernove nagrade. Z nami na poroki pa so bili seveda Jan Plestenjak, Karel Erjavec, škof Kramberger in še vsaj trije znani gosti. Vse to ste lahko slišali v Cukrarni, vedno znova tudi v spletnem arhivu Prvega.
Posebna izdaja podkasta tokrat pred občinstvom na odru Avdiofestivala ob koncu fantastične sezone za slovensko kolesarstvo. Slovenija je postala prva država, ki je v enem letu osvojila vse tri velike tritedenske dirke in tudi naslov svetovnega prvaka.
Posebna izdaja podkasta tokrat pred občinstvom na odru Avdiofestivala ob koncu fantastične sezone za slovensko kolesarstvo. Slovenija je postala prva država, ki je v enem letu osvojila vse tri velike tritedenske dirke in tudi naslov svetovnega prvaka.
Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!
Zakaj so podkasti s politično vsebino najbolj poslušani? Ker je politika preveč pomembna, da bi jo prepustili – politikom! Ali bo poslanska skupina Gibanja Svoboda po odhodu vodje Boruta Sajovica v vlado ostala garant stabilnosti vladne koalicije v parlamentu? Zakaj Anžeta Logarja in njegovih »disidentov« ni med evidentiranimi kandidati SDS za prihodnje volitve? Je Robert Golob z udarci po govornici v OZN nagovarjal domačo ali svetovno javnost? Kaj raste v senci drevesa Janeza Janše? O teh in drugih vprašanjih smo se pogovarjali na javnem snemanju tokratne epizode z novinarskima kolegicama, ki tudi sami ustvarjata podkaste s politično vsebino, Suzano Lovec (N1) in Suzano Kos (Delo), ter urednikom notranje politike in spletne izdaje Večera Blažem Petkovičem (Večer). Že tretjič smo se ustvarjalci in poslušalci družili na Avdiofestivalu v Cukrarni, kjer Radio Slovenija v živo predstavi nekatere izstopajoče avdioprodukte in njihovo nastajanje. Tudi podkast Umetnost možnega je bil že tretjič del programa, tokrat celo v televizijskem »prime timu«. Hvala vsem, ki ste prišli. In dobrodošli vsi, ki še želite prisluhniti pogovoru iz Cukrarne. Na poslušanje!
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
Bi se Jezus, če bi živel danes, izogibal družbenim omrežjem in virtualnim platformam ali pa bi bil ravno zato, ker ne bi želel biti preveč vzvišen, dejaven tudi virtualno? Bi si »umazal roke« z virtualnim veselim oznanilom ali pa bi najrazličnejše vsebine o njem objavljale le množice, ki bi se zgrinjale okrog njega? Z gosti o krščanstvu in novih medijih v 21. stoletju: duhovnik in vloger Martin Golob, pater in pisatelj Branko Cestnik; novinar Lojze Grčman, Aleteia; radijski voditelj Jure Sešek, Radio Ognjišče (posnetek pogovora z Avdiofestivala).
Podkasti so postali vseprisotni. Objavlja jih lahko vsak. Ob tem nekateri nepričakovano, drugi pa načrtno dosežejo neslutene razsežnosti vpliva na določen segment družbe. Če za podkaste, ki jih pripravljajo tradicionalni mediji, veljajo etični in profesionalni standardi, bi morali veljati za vse, ki se jih lotevajo? Se ustvarjalci zavedajo svoje odgovornosti? Bi vsak podkaster potreboval urednika? Debatirajo Nataša Briški, voditeljica podkastov LD;GD in Metin Čaj (Metina lista), Davorin Pavlica, podkast Opravičujemo se za vse nevšečnosti, Ines Pusovnik, podjetnica in avtorica podkasta Svoja Srečka. Voditelj je Gašper Andrinek, novinar na Valu 202 in predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Podkasti so postali vseprisotni. Objavlja jih lahko vsak. Ob tem nekateri nepričakovano, drugi pa načrtno dosežejo neslutene razsežnosti vpliva na določen segment družbe. Če za podkaste, ki jih pripravljajo tradicionalni mediji, veljajo etični in profesionalni standardi, bi morali veljati za vse, ki se jih lotevajo? Se ustvarjalci zavedajo svoje odgovornosti? Bi vsak podkaster potreboval urednika? Debatirajo Nataša Briški, voditeljica podkastov LD;GD in Metin Čaj (Metina lista), Davorin Pavlica, podkast Opravičujemo se za vse nevšečnosti, Ines Pusovnik, podjetnica in avtorica podkasta Svoja Srečka. Voditelj je Gašper Andrinek, novinar na Valu 202 in predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Kako postaviti piko dogajanju po Sloveniji, če tam ni novinarja dopisnika? Kdo bo obveščal, ko dopisnikov ne bo več? Kako dopisnik usvoji nove avdio formate in zakaj je zvok odigral eno od najpomembnejših vlog ob tako rekoč vseh prelomnih dogodkih? O teh vprašanjih so premišljevali novinarji dopisniki iz različnih slovenskih medijskih hiš na Avdiofestivalu, ki ga je Radio Slovenija pripravil tretjič, tudi tokrat v ljubljanski Cukrarni. Njihova premišljevanja objavljamo v tokratnem Studiu ob 17-ih.
Skozi večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se odvija kot romanje med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta se odvija še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so bile vojne grozote v Sarajevu mimo. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rodnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Prek zgodb ostalih protagonistov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Pogovor vodi Luka Hvalc, gosta: Ismir Hero, Nik Teunissen. Avtor: Nick Teunissen, prevajalec: Aleš Kranjec, režiser: Alen Jelen, dramaturg: Matjaž Briški, redaktorica: Kaja Novosel, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, lektorica: Tinka Kos, fonetičarka: Mateja Juričan, igralca: Aleš Kranjec, Tadej Pišek. Nastopajoči na posnetku: Aleš Valič, Silva Čušin, Valter Dragan, Vesna Jevnikar, Urban Brenčič in Anja Novak. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo.
Skozi večplastne, zadušljivo grenko-sladke pripovedi dveh prijateljev vstopamo v svet izgubljenih sanj, ranjene mladosti, potlačenih spominov in vojnih grozot. Zgodba se odvija kot romanje med dvema mestoma, Amsterdamom in Sarajevom, ter simbolizira dialog dveh prijateljev. Ta se odvija še v mirnem času, potem ko je bilo Sarajevo okupirano, in pozneje, ko so bile vojne grozote v Sarajevu mimo. A skozi vse te skrite travme se nenehno preliva svetloba ljubezni do staršev, domovine, rodnega mesta in iskrenega prijateljstva, ki ne pozna meja. Tenkočutna nit njunih pogovorov razkriva življenje Ismirja, ki je razpet med ljubeznijo do domovine in samoohranitvijo. Prek zgodb ostalih protagonistov se postopoma riše relief njegovih fobij, s katerimi se mora soočiti. Kljub vsemu življenje neomajno teče dalje. V njegovem iskrenju se zrcalijo tudi upanje, človeška toplina in dobrosrčnost, s katerimi se Ismir osvobodi prekletih sanj in preboli vojno. Do pomiritve s samim seboj in svojimi zakopanimi strahovi pa se lahko dokoplje le v mestu svojega otroštva, ki ga je moral pustiti za sabo. Pogovor vodi Luka Hvalc, gosta: Ismir Hero, Nik Teunissen. Avtor: Nick Teunissen, prevajalec: Aleš Kranjec, režiser: Alen Jelen, dramaturg: Matjaž Briški, redaktorica: Kaja Novosel, glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, lektorica: Tinka Kos, fonetičarka: Mateja Juričan, igralca: Aleš Kranjec, Tadej Pišek. Nastopajoči na posnetku: Aleš Valič, Silva Čušin, Valter Dragan, Vesna Jevnikar, Urban Brenčič in Anja Novak. Koprodukcija Radio Slovenija – program Ars in ŠKUC gledališče; sofinancerja: Ministrstvo za kulturo in MOL – oddelek za kulturo.
Slovenskim radijskim programom gre dobro. Poslušalcev ne manjka, v zadnjem desetletju so se udomačili novi formati radijskih programov, digitalno okolje je radijcem že dolgo domače, tuja jim ni niti umetna inteligenca. Hitro spreminjanje globalnega medijskega okolja, (ne)nagovarjanje mladih, razvoj ponudbe v avtomobilih in drugi dejavniki narekujejo stalen razvoj in prilagajanje. A dejstvo je, da slovenski radijci še vedno uspešno nagovarjajo različne segmente javnosti. Kako jim uspeva? V čem je prednost živega radijskega programa? O tem z najbolj izpostavljenimi voditeljskimi imeni. Denis Avdić, voditelj na Radiu 1, Melani Mekicar, voditeljica na Hitradiu Center, Miha Šalehar, voditelj na Valu 202, avtor podkasta Mihilizem.
Slovenskim radijskim programom gre dobro. Poslušalcev ne manjka, v zadnjem desetletju so se udomačili novi formati radijskih programov, digitalno okolje je radijcem že dolgo domače, tuja jim ni niti umetna inteligenca. Hitro spreminjanje globalnega medijskega okolja, (ne)nagovarjanje mladih, razvoj ponudbe v avtomobilih in drugi dejavniki narekujejo stalen razvoj in prilagajanje. A dejstvo je, da slovenski radijci še vedno uspešno nagovarjajo različne segmente javnosti. Kako jim uspeva? V čem je prednost živega radijskega programa? O tem z najbolj izpostavljenimi voditeljskimi imeni. Denis Avdić, voditelj na Radiu 1, Melani Mekicar, voditeljica na Hitradiu Center, Miha Šalehar, voditelj na Valu 202, avtor podkasta Mihilizem.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 2. del: Tomaž Čop, glasbeni urednik, Infonet media, mag. Matej Jevnišek, urednik glasbenega programa, Prvi ,Sandi Križanič, glasbeni urednik, Toti Radio. Voditelj: Jernej Sobočan Ivanovič.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 2. del: Tomaž Čop, glasbeni urednik, Infonet media, mag. Matej Jevnišek, urednik glasbenega programa, Prvi ,Sandi Križanič, glasbeni urednik, Toti Radio. Voditelj: Jernej Sobočan Ivanovič.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 1. del: Neisha, glasbenica, Dejan Radičević, glasbeni producent. Voditelj: Andrej Karoli.
Od prvega akorda do poslušalcev je dolga pot, širši javnosti največkrat skrita. Z glasbeniki, producenti in uredniki bomo razkrili ključne elemente tega procesa. Skušali bomo tudi ugotoviti, kako nastane uspešnica, kaj bo počela umetna inteligenca, kakšno vlogo danes še igrajo tradicionalni mediji, so glasbeni uredniki izumirajoča vrsta in kako z glasbo uspešno nagovoriti izjemno segmentirano javnost. 1. del: Neisha, glasbenica, Dejan Radičević, glasbeni producent. Voditelj: Andrej Karoli.
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Na eni strani navdušenje nad razcvetom avdiovsebin in poplava podkastov, na drugi trditve, da se – to je bilo v preteklosti že velikokrat slišano - radijskemu mediju ne piše dobro. Pa čeprav javnost še vedno ravno njemu izmed vseh medijev najbolj zaupa in čeprav je kar nekaj znamenj, da se linearni radio spet krepi. Kje je torej radio, kam gredo avdiomedijske vsebine, kaj čaka radijske programe in kaj lahko pričakujemo od javnosti? Kako dobro vemo, kaj si poslušalke in poslušalci želijo imeti v ušesih? Ali res hočejo avdiovsebine vedno tudi videti? Morda je lahko prav avdio najboljša rešitev, kako otroke spraviti z zaslonov? O tem razpravljajo Andraž Zorko, direktor Valicona, Andrej Vodušek, programski direktor Infonet Medie, in Igor Vobič, profesor na Fakulteti za družbene vede. Debato vodi direktor Radia Slovenija Mirko Štular
Razvoj tehnologij razširjene resničnosti (XR) in umetne inteligence (AI) ponuja medijem priložnost za preoblikovanje digitalnega ustvarjanja, interakcije in soustvarjanja. Cilj je navdihniti novo dobo pripovedovanja zgodb, spodbujati kulturno udeležbo in vključevanje. Del teh sprememb je projekt TRANSMIXR, ki ga financira program EU Horizon. V okviru projekta razvijajo orodja za oddaljeno produkcijo in ustvarjanje vsebin prek družbene virtualne resničnosti na področju kulturne dediščine, uprizoritvenih umetnosti ter produkcije in distribucije medijskih novic. Kako bo razvoj novih tehnologij vplival na delovne procese medijev, medijske formate in prakse za ustvarjanje? Kako bo vplival na produkcijo in pripovedovanje raznih in poglobljenih zgodb? Sodelovanje med tehničnimi partnerji, univerzami, mediji, umetnostnimi in kulturnimi organizacijami je morda pravi odgovor na omogočanje poglobljenih in interaktivnih izkušenj posameznika. Pogovor poteka v angleškem jeziku. Voditeljica Maja Ratej, sogovorniki: dr. Niall Murray, Technological University of the Shannon in koordinator projekta Transmixr, Irska, Marie Hospital, AFP, Francija, Manica J. Ambrožič, RTV SLO, Klemen Pečnik, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za multimedijo, Trevor Ó Clochartaigh, TG4, Irska.
Razvoj tehnologij razširjene resničnosti (XR) in umetne inteligence (AI) ponuja medijem priložnost za preoblikovanje digitalnega ustvarjanja, interakcije in soustvarjanja. Cilj je navdihniti novo dobo pripovedovanja zgodb, spodbujati kulturno udeležbo in vključevanje. Del teh sprememb je projekt TRANSMIXR, ki ga financira program EU Horizon. V okviru projekta razvijajo orodja za oddaljeno produkcijo in ustvarjanje vsebin prek družbene virtualne resničnosti na področju kulturne dediščine, uprizoritvenih umetnosti ter produkcije in distribucije medijskih novic. Kako bo razvoj novih tehnologij vplival na delovne procese medijev, medijske formate in prakse za ustvarjanje? Kako bo vplival na produkcijo in pripovedovanje raznih in poglobljenih zgodb? Sodelovanje med tehničnimi partnerji, univerzami, mediji, umetnostnimi in kulturnimi organizacijami je morda pravi odgovor na omogočanje poglobljenih in interaktivnih izkušenj posameznika. Pogovor poteka v angleškem jeziku. Voditeljica Maja Ratej, sogovorniki: dr. Niall Murray, Technological University of the Shannon in koordinator projekta Transmixr, Irska, Marie Hospital, AFP, Francija, Manica J. Ambrožič, RTV SLO, Klemen Pečnik, Fakulteta za elektrotehniko, Laboratorij za multimedijo, Trevor Ó Clochartaigh, TG4, Irska.
Izjemnega odziva poslušalcev je bil letos deležen biografski podkast Goran. Zgodbo zlatega kapetana Dragića je zapisal in povedal Goran Vojnović. V štirih epizodah oziroma četrtinah. Od visoko dvignjenega pokala evropskega prvaka do iskanja psihologa. Od pograda v Kosezah do bazena v Miamiju. Od mladincev pri Iliriji do obraza franšize v NBA. Od mamine sarme do kuhanja svojima otrokoma. Od začetka do zaključka s tekmo zvezdniških sopotnikov v Stožicah. V ponudbi slovenskih podkastov, večinoma intervjujskih oziroma pogovornih, Goran predstavlja popestritev in nakazuje možno usmeritev za prihodnje produkcije. Kaj je bilo ključno pri ustvarjanju? Kakšna mora biti struktura zgodbe? Kako pomemben je jezik? Kdo naj bo pripovedovalec?
Izjemnega odziva poslušalcev je bil letos deležen biografski podkast Goran. Zgodbo zlatega kapetana Dragića je zapisal in povedal Goran Vojnović. V štirih epizodah oziroma četrtinah. Od visoko dvignjenega pokala evropskega prvaka do iskanja psihologa. Od pograda v Kosezah do bazena v Miamiju. Od mladincev pri Iliriji do obraza franšize v NBA. Od mamine sarme do kuhanja svojima otrokoma. Od začetka do zaključka s tekmo zvezdniških sopotnikov v Stožicah. V ponudbi slovenskih podkastov, večinoma intervjujskih oziroma pogovornih, Goran predstavlja popestritev in nakazuje možno usmeritev za prihodnje produkcije. Kaj je bilo ključno pri ustvarjanju? Kakšna mora biti struktura zgodbe? Kako pomemben je jezik? Kdo naj bo pripovedovalec?
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Podjetniški podkast, ki odpira prostor iskrenim in raznolikim pogovorom. Zgodbe ovinkov in zavor treh avtomobilskih sanjačev. Sodobne tehnologije kritično umeščene v naš prostor in čas. Lovim ravnotežje, Atmosferci in Odbita do bita. Skupna točka treh uspešnih podkastov: zvesti poslušalci. Kako in zakaj jim uspeva? Kdo je zgradil najboljšo skupnost? Epizoda je bila posneta pred publiko na Avdifestivalu 2023 (9. oktobra v Cukrarni v Ljubljani)
Lepotne operacije "tam spodaj" niso dandanes več tako redke. Kako pa je sicer s to tematiko iz strokovnega vidika? Vse to izveste v tokratnem podkastu oddaje Evolucija užitka, ki smo ga posneli pred živim občinstvom na Avdiofestivalu 2023 v Cukrarni v Ljubljani.
Lepotne operacije "tam spodaj" niso dandanes več tako redke. Kako pa je sicer s to tematiko iz strokovnega vidika? Vse to izveste v tokratnem podkastu oddaje Evolucija užitka, ki smo ga posneli pred živim občinstvom na Avdiofestivalu 2023 v Cukrarni v Ljubljani.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Lahko piše besedila, ustvarja slike, fotografije in videoposnetke. Lahko posnema glas, prehaja med jeziki in se poigrava z glasbenimi in literarnimi žanri. Preišče lahko velikanske količine podatkov. Hitreje kot kdorkoli. Brez spanja, dopustov in pomislekov. Resnica je zanjo zgolj beseda. Med milijoni drugih. Kako bo umetna inteligenca predrugačila novinarstvo in medije, kakšna bo njena vloga v uredništvih prihodnosti? O pametnih orodjih, ki so že tu ali šele prihajajo, in tem, kako se bomo z njimi spreminjali mediji, bosta novinarki Radia Slovenija Nina Slaček in Maja Ratej razmišljali skupaj z gosti: mag. Petrom Čakšem, Inštitut za Medijske komunikacije Univerze v Mariboru, Matejem Praprotnikom, pomočnikom direktorja Radia Slovenija, Tomažem Čopom, izvršnim direktorjem za področje produkcije in glasbenih raziskav pri Infonet media, in Markom Grobelnikom z Instituta Jožef Stefan, predstavnikom Slovenije v številnih organizacijah (OECD, NATO, Svet Evrope) za področje umetne inteligence.
Kaj imajo skupnega Sandra, Pia, Marko, Robert in Nataša? Razen dejstva, da gre za dramske like istega besedila, na videz ne veliko. Razlikujejo se po starosti, spolu, pogledih na svet, interesih, načinu življenja. A srečajo se v svoji izkušnji – vsi so namreč doživeli podobno zgodbo, v kateri je bila v odnosu do njih prekoračena meja in so postali žrtve spolnega nadlegovanja. Radijski igri je sledil pogovor, ki je poskušal razširiti pogled, predvsem pa kontekstualizirati temo spolnih zlorab. Na okrogli mizi, ki jo je zasnovala Darja Groznik, sodelujejo sogovorniki Vlasta Nussdorfer, Robert Tekavec in Ranka Ivelja, z razmisleki pa tudi Katja Bašič in Albert Mrgole.
Kaj imajo skupnega Sandra, Pia, Marko, Robert in Nataša? Razen dejstva, da gre za dramske like istega besedila, na videz ne veliko. Razlikujejo se po starosti, spolu, pogledih na svet, interesih, načinu življenja. A srečajo se v svoji izkušnji – vsi so namreč doživeli podobno zgodbo, v kateri je bila v odnosu do njih prekoračena meja in so postali žrtve spolnega nadlegovanja. Radijski igri je sledil pogovor, ki je poskušal razširiti pogled, predvsem pa kontekstualizirati temo spolnih zlorab. Na okrogli mizi, ki jo je zasnovala Darja Groznik, sodelujejo sogovorniki Vlasta Nussdorfer, Robert Tekavec in Ranka Ivelja, z razmisleki pa tudi Katja Bašič in Albert Mrgole.
Rob Rosenthal is, according to Ira Glass, “arguably the best radio mentor in the USA”. That is one of the reasons why we invited him to Slovenia for the second time and moved the Radio Centre of the Universe to Matavun in the Škocjan Caves Park for a good week. Otherwise, as we hear on Rob's Sound School podcast (formerly How Sound), the Radio Centre of the Universe is located in Woods Hole on Cape Cod in Massachusetts, USA. For many years, the Transom radio workshops were also held there. Following the example of the weekly workshop, we also organised a workshop for journalists from Radio Slovenija and two guests from Denmark and the Netherlands.
Rob Rosenthal is, according to Ira Glass, “arguably the best radio mentor in the USA”. That is one of the reasons why we invited him to Slovenia for the second time and moved the Radio Centre of the Universe to Matavun in the Škocjan Caves Park for a good week. Otherwise, as we hear on Rob's Sound School podcast (formerly How Sound), the Radio Centre of the Universe is located in Woods Hole on Cape Cod in Massachusetts, USA. For many years, the Transom radio workshops were also held there. Following the example of the weekly workshop, we also organised a workshop for journalists from Radio Slovenija and two guests from Denmark and the Netherlands.
V tej prav posebni epizodi podkasta Jabolke, hruške in knjige, posneti na Avdiofestivalu Radia Slovenija 9. oktobra 2023 v Cukrarni, sva voditelja prve sezone podkasta Zala Trebežnik in Juš Dovjak prvič nastopila pred precejšnjim občinstvom in se pogovarjala z dramatesama Tjašo Mislej in Simono Semenič o dramatiki, (ne)vključevanju avtoric in njihovih literarnih del v nabor del, o katerih slovenske dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, ter o položaju žensk v umetnosti in o širšem dojemanju patriarhata, predvsem pa o dramah obeh umetnic. Lepo vabljeni, da poslušate nekoliko drugačno epizodo, ki naju je tako izzvala kot presenetila.
V tej prav posebni epizodi podkasta Jabolke, hruške in knjige, posneti na Avdiofestivalu Radia Slovenija 9. oktobra 2023 v Cukrarni, sva voditelja prve sezone podkasta Zala Trebežnik in Juš Dovjak prvič nastopila pred precejšnjim občinstvom in se pogovarjala z dramatesama Tjašo Mislej in Simono Semenič o dramatiki, (ne)vključevanju avtoric in njihovih literarnih del v nabor del, o katerih slovenske dijakinje in dijaki pišejo maturitetni esej, ter o položaju žensk v umetnosti in o širšem dojemanju patriarhata, predvsem pa o dramah obeh umetnic. Lepo vabljeni, da poslušate nekoliko drugačno epizodo, ki naju je tako izzvala kot presenetila.
Posebna Žoga tokrat, posneta v Cukrarni na odru Avdiofestivala skupaj s člani podkasta Dvokorak. Eni govorijo o košarki, drugi o nogometu, o obeh športih pa so skupaj debatirali v tem združenem podkastu.
Posebna Žoga tokrat, posneta v Cukrarni na odru Avdiofestivala skupaj s člani podkasta Dvokorak. Eni govorijo o košarki, drugi o nogometu, o obeh športih pa so skupaj debatirali v tem združenem podkastu.
Mobilni signal, internetne povezave, televizijski signal – ja, so trenutki, ko nam narava prekine vse komunikacijske poti. To se je zgodilo ob tokratnih poplavah, ko je bil radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od mnogih tehnoloških pridobitev. Pogovarjali se bodo dopisnika Metka Pirc (Radio Slovenija) in Matija Mastnak (Radio Slovenija), Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Mobilni signal, internetne povezave, televizijski signal – ja, so trenutki, ko nam narava prekine vse komunikacijske poti. To se je zgodilo ob tokratnih poplavah, ko je bil radijski sprejemnik na baterije in satelitski signal Radia Slovenija edina vez z dogajanjem. Slišali bomo zgodbe novinarjev, tehnikov, gasilcev, predstavnikov civilne zaščite in občin, ki so v prvih dneh ujme spoznali, da je narava močnejša od mnogih tehnoloških pridobitev. Pogovarjali se bodo dopisnika Metka Pirc (Radio Slovenija) in Matija Mastnak (Radio Slovenija), Damjan Rostan (tonski mojster Radia Slovenija), Romana Lesjak (županja Črne na Koroškem) in poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan.
Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja!
Jaz? Umirjen? S slušalkami na ušesih? Zakaj pa ne! Na svetovni dan duševnega zdravja smo v začetku oktobra 2022 na Avdiofestivalu pluli po zvočni krajini iskanja notranjega ravnovesja. Radijski poslušalci Samoumiritve psihiatra, prof. dr. Boruta Škodlarja, že zelo dobro poznate, na delavnici pa se mu je pridružil tudi David Zupančič, dr. med., specializant infektologije in spletni vplivnež, ki je v svet avdio produkcije zaplul s podkastom Umetnost Lenarjenja, v katerem se loteva tudi tem čuječnosti in duševne dobrobiti. Sodelovala sta že kot profesor in študent, tokrat pa sta ponovno združila moči! Pogovarjali smo se o izzivih premagovanja stresa in razburkanosti notranjega sveta, naredili pa smo tudi dve praktični vaji samoumirjanja!