Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
Spoznali bomo zanimivo praznično navado, ki je izšla iz planinskih vrst, danes pa za njo stoji Domovinsko društvo generala Rudolfa Maistra Maribor. Že trideset let se vsakega 8. februarja skupina častilcev slovenske kulture v organizaciji Aleša Ariha in Ivana Tuška odpravi na izlet v duhu praznika.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Tokrat predstavljamo roman Aliane Moscatello Grob kot obložena miza. Vzgojiteljica, obramboslovka in socialna delavka ima za seboj desetletja dela z otroki in odraslimi. Ta leta poslušanja pa so ji naplavila številne pripovedi, ki jih avtorica spretno preliva v polifonično pripoved. Roman Grob kot obložena miza, ki je izšel pri založbi knjig Kulturni center Maribor, prinaša tako širok nabor zgodb, o kakršnih se po navadi govori le po tiho. Zgodb o strasti. Zgodb o nasilju. Zgodb o ljubezni, ki ne upa povedati imena. Aliana Moscatello je v tej knjigi dodala temni strani človeštva nov odtenek. Njen družbenokritični roman je poln pripovedi o dogajanju, ob katerem se večina družbe obrne stran, pisateljica pa se je zazrla globoko vanj in ga spletla v ljubezensko zgodbo. Tako je to roman, v katerem je razlika med maskami, ki jih nosimo v javnosti, in željami, ki nam parajo srce, še zmeraj usodna. Osrednjo pripoved podpira mnogoglasen preplet različnih zgodb, ki pokažejo, kako daleč segata prisila in hinavščina družbe. V svetu, ki se je le stežka sprijaznil, da lahko imajo fantje radi tudi fante, postavlja naslednje logično vprašanje – kaj če se zaljubijo trije ljudje? S tem pa bolj kot k pisanju nove zakonodaje vabi nemara k temu, da ljudem – kljub morebitnemu nelagodju – enostavno prisluhnemo.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Smučanje je za mnoge sinonim za veselje, gibanje in stik z naravo. Hkrati pa gre za šport, ki zahteva dobro telesno pripravljenost, znanje in predvsem premišljenost. V zadnjih letih je vse več smučarskih nesreč, pri katerih pogosto niso krive razmere na smučiščih, temveč človek sam. O tem, kako se pripraviti na smučanje, da bo to zabavno in brez poškodb, je povedal Vid Baruca, edini Primorec med demonstratorji Združenja učiteljev in trenerjev smučanja Slovenije.
Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?
Bolezen kože vitiligo prizadene enega od stotih ljudi – a mnogi o njem molčijo. Zakaj?
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač
Ste vedeli, da tudi v svetu kašlja obstaja nekaj, kar je zelo podobno fantomski bolečini? Kaj se zgodi, če kašelj na vse pretege hoče očistiti žrelo in grlo…tam pa…ničesar ni? Asist. Miha Zabret, otorinolaringolog, foniater nas bo odpeljal na to potovanje. Pripravlja: Mojca Delač
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Primorski rožánc ni rožni venec niti stojalo za rože. V slovenskih narečjih mu pravijo tudi štok, talarón, telár ... v knjižnem jeziku pa je podboj - leseni ali kamniti okvir pri vratih. Zakaj poznamo toliko različnih narečnih izrazov zanj in od kod ti raznoliki leksemi izvirajo, vam v naslednjih minutah razložijo naši mladi jezikoslovci.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Pred skoraj šestimi leti je pandemija covida-19 ohromila zdravstvene sisteme, gospodarstva in javno življenje. Kako se je virus spreminjal, kaj vemo o bolezni danes, kakšne posledice lahko pusti v telesu in kdaj se razvije v dolgi covid? O tem bomo spregovorili z infektologinjo izr. prof. dr. Tatjano Lejko Zupanc in nekdanjo vrhunsko športnico Saro Isaković.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Polskava je reka, ki se kot tanka, a odločna črta zarisuje čez Dravsko polje in vzhodno Pohorje. Izviri jo napajajo v zelenem objemu pod Žigartovim vrhom, kjer voda priteče izmed skal in se iz številnih potočkov, ki se zlivajo z Areha in Frajhajma, oblikuje v reko. V zgornjem delu teče po prodnatih koritih in gozdnih grapah. V Zgornji Polskavi preide v ravnino in si nadene novo podobo. Značilni pohorski potok, ki si je vrezal pot skozi metamorfne kamnine, se v spodnjem toku razliva čez ilovnato-peščene naplavine. Na izhodu iz gozdnate divjine nastane širok vršaj, življenjski prostor za številne vasi in polja. Polskava je reka dveh svetov: divjine in ravnine. Reko Polskavo odlikuje krajinska pestrost – od silovitih pohorskih hudournikov do melioriranih ravnic. Gozdni griči nad izvirom so varuhi vode. Ob vsakem močnejšem nalivu pa iztisnejo silne tokove, ki drsijo navzdol – med ljudi, na polja, skozi čas.
Kultura gluhih se izraža predvsem z vizualnim jezikom – najsi gre za gledališke predstave ali ustvarjanje na filmskem področju. Gluhim omogoča, da svojo identiteto, izkušnje in zgodbe pripovedujejo na svoj pristni način. Mladi igralci se učijo, ustvarjalci se preizkušajo, obiskovalci pa odkrivajo čar njihove kulture. Več o kulturnem ustvarjanju gluhe in naglušne skupnosti izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu pred kulturnim praznikom, in sicer 4. februarja ob 15.40 na Prvem programu Televizije Slovenija
Kultura gluhih se izraža predvsem z vizualnim jezikom – najsi gre za gledališke predstave ali ustvarjanje na filmskem področju. Gluhim omogoča, da svojo identiteto, izkušnje in zgodbe pripovedujejo na svoj pristni način. Mladi igralci se učijo, ustvarjalci se preizkušajo, obiskovalci pa odkrivajo čar njihove kulture. Več o kulturnem ustvarjanju gluhe in naglušne skupnosti izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu pred kulturnim praznikom, in sicer 4. februarja ob 15.40 na Prvem programu Televizije Slovenija
Meet Ruben, a Spaniard working in a Japanese restaurant in Ljubljana. So how did he end up as a chef preparing Japanese food, and what's it like working in a kitchen? Ruben says coming to Ljubljana was like love at first sight and he loves the Slovenian traditional dishes such as jota, ričet, matevž... And the biggest challenges in Slovenia? - Learning the language, and making friends! Ruben's music choice: Muchachito Bombo Infierno - "Siempre que quira". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=0AUcMip7M_Q&list=RD0AUcMip7M_Q&start_radio=1
Meet Ruben, a Spaniard working in a Japanese restaurant in Ljubljana. So how did he end up as a chef preparing Japanese food, and what's it like working in a kitchen? Ruben says coming to Ljubljana was like love at first sight and he loves the Slovenian traditional dishes such as jota, ričet, matevž... And the biggest challenges in Slovenia? - Learning the language, and making friends! Ruben's music choice: Muchachito Bombo Infierno - "Siempre que quira". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=0AUcMip7M_Q&list=RD0AUcMip7M_Q&start_radio=1
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Na dan vdihnemo približno 20.000-krat, a se tega skoraj ne zavedamo. A čeprav je dihanje avtonomno, ga lahko – paradoksalno – tudi nadzorujemo. V tokratni Frekvenci X raziskujemo, kaj se v resnici dogaja ob vsakem vdihu in izdihu: kako dihanje vpliva na srčni utrip, krvni tlak, možgane in čustva in zakaj nas lahko že nekaj počasnih vdihov dejansko umiri. Od prvega novorojenčkovega vdiha do samoumiritvenega izdiha: vdihnite z nami v tokratni Frekvenci X.
Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.
Onesnažen zrak je pereč okoljski problem, ki predstavlja enega najpomembnejših dejavnikov tveganja za zdravje ljudi. Strokovnjaki Agencije za okolje, okoljskega ministrstva, Nacionalnega inštituta za javno zdravje in Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano po državi pripravljajo srečanja z naslovom "Čist zrak za zdravje", kjer predstavljajo aktualne izzive in rešitve za izboljšanje kakovosti zraka pri nas.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Melidi Travančić, pesnici iz Bosne in Hercegovine, ki razmišlja o vlogi poezije danes, o umetnosti kot prostoru svobode in o tem, kako družbena resničnost vpliva na ustvarjalni proces. Spoznali bomo glasbenika Marka Louisa, ki se po daljšem premoru vrača na ljubljanski oder. Za konec pa o gledališki klasiki Tramvaj Poželenje, ki v okviru festivala Ruta, ki povezuje gledališča nekdanje Jugoslavije, znova odpira vprašanja iluzij, moči, odgovornosti in odnosov, s katerimi se kot družba še vedno spoprijemamo.
V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo
V času od konca 18. stol. do začetka druge svetovne vojne se je svet sicer nekajkrat obrnil na glavo, ključno moralno sporočilo, ki ga posredujejo izobraževalne institucije na Slovenskem, pa se slej ko prej ni spremenilo
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sredi januarja je v Celju potekala mednarodna razstava psov. Mi smo se tokrat posvetili kinološki disciplini junior handling. Poletna ježa konj se razlikuje od zimske, zato svetujemo na kaj vse je potrebno pomisliti in kaj opraviti, da bo ježa prijetna za nas in konja. Ko sneg pokrije pokrajino pomislimo na prostoživeče živali. Kdaj, če sploh, je potrebno hraniti ptice in kakšna je prava hrana? Odpravili smo se na Koroško, kjer smo s kinologom Zdravkom Pečnikom govorili o vzgoji in prevzgoji psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Sredi januarja je v Celju potekala mednarodna razstava psov. Mi smo se tokrat posvetili kinološki disciplini junior handling. Poletna ježa konj se razlikuje od zimske, zato svetujemo na kaj vse je potrebno pomisliti in kaj opraviti, da bo ježa prijetna za nas in konja. Ko sneg pokrije pokrajino pomislimo na prostoživeče živali. Kdaj, če sploh, je potrebno hraniti ptice in kakšna je prava hrana? Odpravili smo se na Koroško, kjer smo s kinologom Zdravkom Pečnikom govorili o vzgoji in prevzgoji psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
Reka Dragonja, poimenovana po vijugasti, zmajevski silhueti – "drago" v italijanščini pomeni zmaj – velja za eno najlepših naravnih dragocenosti Slovenske Istre. Izvira v objemu Šavrinskega gričevja, od koder se mehko spušča v dolino, ki nosi njeno ime. Tam, med zelenimi valovi pokrajine, oblikuje slikovite slapove, ozke soteske, prodnate obale, meandre in kristalno čiste tolmune. S približno tridesetimi kilometri dolžine je Dragonja mejna reka med Slovenijo in Hrvaško. Ker ne teče skozi nobeno večje naselje, njena struga ostaja naravno ohranjena in divja v svoji lepoti. Dolina Dragonje izstopa po biotski pestrosti – je dom številnim rastlinskim in živalskim vrstam. A njen podvodni svet ob izlivu reke v morje pripoveduje zgodbo o biotski raznovrstnosti sladke in slane vode.
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Morje je Slovence zaznamovalo dolga stoletja. Dajalo jim je hrano, delo in lepoto bivanja. V zgodovini je skrajni sever Jadrana sodil pod različne državne uprave in tudi meje slovenskega morja so se v skladu s tem spreminjale. Danes si Tržaškega zaliva ne moremo zamisliti brez sodelovanja treh držav ob njem. Kot del Tržaškega zaliva je slovensko morje občutljiv ekosistem (ponovitev).
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Vsak, ki ima na vrtu sadno drevje, si želi bogatega pridelka. Veliko lahko k temu prispevamo tudi s pravočasnim in pravilnim obrezovanjem.
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Skoraj natanko 111 let, kar je izšla v tiskani knjigi in bila nato dober teden pozneje, 21. decembra 1907, tudi krstno uprizorjena v ljubljanski Drami, se bomo v prvi oddaji iz cikla 50 knjig posvetili Cankarjevi “hudobni farsi”. Tako vsaj jo je označil sogovornik v oddaji, dramaturg in gledališki teoretik Tomaž Toporišič, pa tudi Cankar sam je v pismu založniku pravil: “Stvar je največja hudobija, kar sem jih kdaj napisal.“ Oddaje 50 knjig so poziv k bralni drznosti - v tokratni oddaji pa tudi poziv k odkrivanju novih okusov: sogovornik v oddaji Boštjan Napotnik Napo bo osvetlil nenavadno vzporednico, ki jo vidi - med Cankarjem in vampi. Obeta se torej pravo literarno pohujšanje. voditelj: Luka Novak, režija: Darko Sinko, scenarij: Valentina Smej Novak, Luka Novak
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Zdi se, da se bo, če se seveda že ni, klubu nespornih svetovnih velesil 21. stoletja – torej ZDA, Kitajski in Rusiji – vsak hip pridružila še Indija
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Približno 23 tisoč društev je v Sloveniji, med njimi pa so med najštevilnejšimi društva upokojencev. Združuje jih krovna organizacija Zveza društev upokojencev Slovenije, imajo pa že od daljnega leta 1947 tudi svoj časopis. Danes ima seveda podobo, ki je svetlobna leta daleč od prvega časopisa, namenjenega upokojenski skupnosti. O pomenu današnje revije ZDUS Plus in društev upokojencev se z odgovornim urednikom revije, Črtom Kanonijem, pogovarja voditeljica Helena Pirc. Oddaja obišče tudi lani večkrat nagrajeno Društvo upokojencev Loška dolina in njegove na mnogih področjih v skupnosti zelo aktivne člane. Kaj osebno prinaša upokojitev in članstvo v tem in še drugih društvih, v pogovoru s čisto svežo upokojenko Anko Špeh, o pomenu gibanja in aktivnega staranja pa v prispevku o vitalni stoletni gospe Vidi Matić v Šoli za zdravje.
Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze
Kako je skupno delo prepoznavanja povečini težje čitljive pisave Srečka Kosovela ob pomoči umetne inteligence po dobrem stoletju omogočilo, da odslej lahko njegovo poezijo v javno dostopnem digitalnem arhivu beremo z njegovimi pravimi besedami? Skupina iz Narodne in univerzitetne knjižnice, mag. Ajda Zavrtanik Drglin, vodja projekta »Od rokopisa do besede«, dve prostovoljki, Ivanka Učakar in Manca Boh ter vodja Nacionalnega literarnega arhiva iz NUK-a mag. Marijan Rupert bodo tokrat opisali pot do tega prepleta humanistike in umetne inteligence, ki je v letošnjem »Kosovelovem letu« na voljo vsem zainteresiranim. Posnetke s predstavitve pretekli četrtek in pogovor z vodjo projekta je pripravil Goran Tenze. FOTO: Od leve Marijan Rupert, Ajda Zavrtanik Drglin, Ivanka Učakar, Manca Boh VIR: Program Ars, Goran Tenze
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Prvi dan v tednu se v jutru na Prvem družimo s Prvaki tedna. Razmišljujoči, uspešni in pogumni sogovorniki odstirajo nove poglede, poimenujejo stvari s pravimi besedami, analizirajo dogodke in domislijo ideje ob skodelici kave ali čaja v jutranjem pogovoru, s katerim utirimo nov teden.
Belgijska olimpijska odprava šteje 30 športnic in športnikov, za primerjavo slovenska 37. Kakšna so pričakovanja in belgijsko zanimanje za zimske olimpijske igre? Nekoč smo nestrpno pričakovali razprodaje, zdaj se zdi, da ob številnih akcijah trgovcev, razprodaje trajajo ves čas. Kaj so letošnje zimske razprodaje prinesle belgijskim trgovcem?
Belgijska olimpijska odprava šteje 30 športnic in športnikov, za primerjavo slovenska 37. Kakšna so pričakovanja in belgijsko zanimanje za zimske olimpijske igre? Nekoč smo nestrpno pričakovali razprodaje, zdaj se zdi, da ob številnih akcijah trgovcev, razprodaje trajajo ves čas. Kaj so letošnje zimske razprodaje prinesle belgijskim trgovcem?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.
V aktualni temi bomo govorili o posledicah zelo nizkih odkupnih cen mleka in na drugi strani dragega govejega mesa. Izvedeli boste, zakaj je pomembna zimska rez drevja in kako se jo izvaja na kakiju. predstavili vam bomo najbolj skrbnega lastnika gozda v Kraškem gozdno-gospodarskem območju za minulo leto. Šli bomo na solkansko polje, kjer gojijo znameniti rdeč radič, obiskali smo cerkljanske šeme, letos obeležujejo 70-letnico obnovitve Cerkljanske laufarije. Podgrajski osnovnošolci nam bodo skuhali zanimive jedi, na koncu pa boste izvedeli tudi, da se bodo v Slovenski Istri korenito lotili zmanjšanja populacije jelenov.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji 7. stran vam tokrat predstavljamo atipični roman, ki ga je literarna stroka označila za lirski roman. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Izjemen prvenec angleškega pisatelja Maxa Porterja je nastal pred dobrimi desetimi leti in ima v slovenskem prevodu naslov Bridkost je stvar s peresi. Pripoved o izgubi, žalosti in tolažbi nas ne pusti ravnodušne, poudarja bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak, ki jo je pred mikrofon povabil Bojan Leskovec.
V oddaji 7. stran vam tokrat predstavljamo atipični roman, ki ga je literarna stroka označila za lirski roman. Napisan z liričnim slogom, ki iz proze z lahkoto prehaja v poezijo ali skoraj dramske dele in iz čustveno pretresljivih odlomkov v tople, duhovite povedi. Izjemen prvenec angleškega pisatelja Maxa Porterja je nastal pred dobrimi desetimi leti in ima v slovenskem prevodu naslov Bridkost je stvar s peresi. Pripoved o izgubi, žalosti in tolažbi nas ne pusti ravnodušne, poudarja bibliotekarka in ljubiteljica knjig Špela Plestenjak, ki jo je pred mikrofon povabil Bojan Leskovec.
Zgodovinsko mesto, ki ga vsaj bežno obiščete, če se kot navijači na pokal Vitranc ali v Planico odpravite z vlakom - to so seveda Jesenice. Znane so tudi po železarski industriji in vsaj dveh valih velike priselitve delavcev. Morda vas v reportaži preseneti, koliko je nekoč na Jesenicah stala kava in kako so se zaradi tega znašli delavci v delavskem stanovanju v kasarni – stavbi, kjer je danes muzej, a so še 50 let nazaj tam živile zadnje delavske družine.
Zgodovinsko mesto, ki ga vsaj bežno obiščete, če se kot navijači na pokal Vitranc ali v Planico odpravite z vlakom - to so seveda Jesenice. Znane so tudi po železarski industriji in vsaj dveh valih velike priselitve delavcev. Morda vas v reportaži preseneti, koliko je nekoč na Jesenicah stala kava in kako so se zaradi tega znašli delavci v delavskem stanovanju v kasarni – stavbi, kjer je danes muzej, a so še 50 let nazaj tam živile zadnje delavske družine.
Pomembno je, da se že od začetka z otrokom pogovarjamo, zakaj neke stvari lahko gleda, zakaj nekaterih ne sme gledati, zakaj so nekatere vsebine primerne in druge ne. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Pomembno je, da se že od začetka z otrokom pogovarjamo, zakaj neke stvari lahko gleda, zakaj nekaterih ne sme gledati, zakaj so nekatere vsebine primerne in druge ne. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Kaj nam prinašajo leta, potem ko jih napolnimo 60? O pogledih na to, kako starost običajno dojemamo in kako jo lahko uzremo iz drugačnih vidikov ter o tem, kakšno je lahko naše življenje po tej starosti, se bo voditeljica pogovarjala s hrvaškim pisateljem in raziskovalcem človeške zavesti, Adrianom Kezelejem. Zadnja knjiga tega zanimivega sogovornika skuša temeljito spremeniti naš pogled na staranje in na leta, ki jih nosimo – in prav o tem bo tekla beseda. V studiu pa bo tudi gostja Marija Imperl ki s svojo radoživostjo in razmišljanjem dokazuje, da po šestdesetem mladostni elan še vedno poganja telo in duha. Lepe možnosti za uporabo digitalnih orodij na številnih področjih vsakdanjega življenja pa vsem, ki se šele spoznavajo z njimi, ponuja brezplačna aplikacija Magda socialnega podjetja Simbioza.
Kaj nam prinašajo leta, potem ko jih napolnimo 60? O pogledih na to, kako starost običajno dojemamo in kako jo lahko uzremo iz drugačnih vidikov ter o tem, kakšno je lahko naše življenje po tej starosti, se bo voditeljica pogovarjala s hrvaškim pisateljem in raziskovalcem človeške zavesti, Adrianom Kezelejem. Zadnja knjiga tega zanimivega sogovornika skuša temeljito spremeniti naš pogled na staranje in na leta, ki jih nosimo – in prav o tem bo tekla beseda. V studiu pa bo tudi gostja Marija Imperl ki s svojo radoživostjo in razmišljanjem dokazuje, da po šestdesetem mladostni elan še vedno poganja telo in duha. Lepe možnosti za uporabo digitalnih orodij na številnih področjih vsakdanjega življenja pa vsem, ki se šele spoznavajo z njimi, ponuja brezplačna aplikacija Magda socialnega podjetja Simbioza.
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča, radijskih iger, filma in koncertov. Zanima ga kultura in uživa v njenem slišnem delu. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Zaposlen je kot telefonist v Splošni bolnišnici Murska Sobota; s tem ko kot slep človek hodi na prireditve, vzbuja pozornost in je obenem spodbuda za druge.
Borut Vrbančič iz okolice Ljutomera je ljubitelj gledališča, radijskih iger, filma in koncertov. Zanima ga kultura in uživa v njenem slišnem delu. Je namreč od rojstva slep in za njegovimi očmi se izrisujejo podobe, ki si jih videči ne znamo predstavljati. Zaposlen je kot telefonist v Splošni bolnišnici Murska Sobota; s tem ko kot slep človek hodi na prireditve, vzbuja pozornost in je obenem spodbuda za druge.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
V turistični oddaji smo preverili, kam so usmerjene letošnje promocijske aktivnosti destinacije Štajerska. Slišali smo, da se njena prepoznavnost krepi s predstavitvami na pomembnih turističnih sejmih v Evropi. Tudi tokrat smo dodali nadaljevanje nadvse zanimive potopisne zgodbe, v kateri odkrivamo otoke v osrčju Indonezije.
V turistični oddaji smo preverili, kam so usmerjene letošnje promocijske aktivnosti destinacije Štajerska. Slišali smo, da se njena prepoznavnost krepi s predstavitvami na pomembnih turističnih sejmih v Evropi. Tudi tokrat smo dodali nadaljevanje nadvse zanimive potopisne zgodbe, v kateri odkrivamo otoke v osrčju Indonezije.
Med preproste jedi, ki so bile nekoč velikokrat na mizi, sodi tudi koruzni vlivanec, ki so ga postregli s kislim mlekom, pa tudi kot samostojno jed. Danes je ta močnata jed odlična sladica, topla predjed ali kar hitra glavna jed. Priprava je enostavna, tudi sestavin je malo, lahko pa poleg osnovnih dodamo še sadje in dobimo okusno in že skoraj pozabljeno jed.
Med preproste jedi, ki so bile nekoč velikokrat na mizi, sodi tudi koruzni vlivanec, ki so ga postregli s kislim mlekom, pa tudi kot samostojno jed. Danes je ta močnata jed odlična sladica, topla predjed ali kar hitra glavna jed. Priprava je enostavna, tudi sestavin je malo, lahko pa poleg osnovnih dodamo še sadje in dobimo okusno in že skoraj pozabljeno jed.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.
Arhitekt in zaslužni profesor Fakultete za arhitekturo Peter Gabrijelčič je svojega ptujskega kolega, arhitekta Marjana Berliča, poimenoval »poslednji Mohikanec«, saj sodi med urbaniste, kakršnih je danes zelo malo. Marjan Berlič je s svojimi urbanističnimi projekti ter arhitekturnim projektiranjem in izvedbo najstarejšemu mestu na Slovenskem – Ptuju – vtisnil neizbrisen pečat. A kot je dejal ob pogledu na svojo kariero, se približno tretjina projektov uresniči, tretjina ostaja neuresničena, tretjina pa so le sanje. Te dni je Marjan Berlič predstavil knjigo svojih neuresničenih projektov z naslovom Zamujene priložnosti.
V domačem okolju večkrat pustimo prižgano televizijo ali druge zaslone ter ob njih opravljamo gospodinjska opravila, se družimo, obedujemo. A to povečuje zasvojenost in nam krade pozornost. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
V domačem okolju večkrat pustimo prižgano televizijo ali druge zaslone ter ob njih opravljamo gospodinjska opravila, se družimo, obedujemo. A to povečuje zasvojenost in nam krade pozornost. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas šteje že 30 let. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, se v jubilejni izdaji spominjajta Franček Jauk in Irma Ferlinc Guzelj. Ustvarjalci oddaje so v goste povabili še druge nekdanje sodelavce: Dušana Tomažiča, Karmen Podlesnik Marčič, Nino Cverlin, Angelino Premdehar, Draga Soršaka in Aleksandro Šumandl. Z zgodbami s terena so se v besedi in sliki sprehodili skozi desetletja ustvarjanja vrtnarskih vsebin. navrtu@rtvslo.si
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas šteje že 30 let. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, se v jubilejni izdaji spominjajta Franček Jauk in Irma Ferlinc Guzelj. Ustvarjalci oddaje so v goste povabili še druge nekdanje sodelavce: Dušana Tomažiča, Karmen Podlesnik Marčič, Nino Cverlin, Angelino Premdehar, Draga Soršaka in Aleksandro Šumandl. Z zgodbami s terena so se v besedi in sliki sprehodili skozi desetletja ustvarjanja vrtnarskih vsebin. navrtu@rtvslo.si
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.