Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Uvedbo Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je evropskim kmetom povzročila težave pri nabavi mineralnih gnojil. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so pripravili prvi posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce. Evropska unija namerava do prihodnjega leta nadgraditi obstoječi sistem zbiranja knjigovodskih podatkov FSDN, kar bo prineslo spremembe tudi slovenskim kmetom. Izzive pri dobavi lokalne hrane v javne zavode na Štajerskem rešujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa. Vsebine dopolnjujemo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Uvedbo Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je evropskim kmetom povzročila težave pri nabavi mineralnih gnojil. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so pripravili prvi posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce. Evropska unija namerava do prihodnjega leta nadgraditi obstoječi sistem zbiranja knjigovodskih podatkov FSDN, kar bo prineslo spremembe tudi slovenskim kmetom. Izzive pri dobavi lokalne hrane v javne zavode na Štajerskem rešujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa. Vsebine dopolnjujemo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.
V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.
V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem
V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem
V zadnji februarski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili Mojco Potrč, ki je otroštvo preživela blizu Kostanjevice pri Krki, delala v Ljubljani, nato pa jo je ljubezen pripeljala v Ruše. Vse življenje jo spremljata petje in ples, koreografija, statistika in organizacija večjih ter manjših športnih, plesnih, pevskih in še kakšnih dogodkov in prireditev. Med drugim je ob vsakdanjem rokovanju različnimi orodji in računalniki spretna tudi v vožnji kmetijske mehanizacije, zdaj pa je postala tudi mednarodna strelska sodnica. Zanimiva sogovornica je med drugim povedala tudi, kaj jo je pripeljalo v strelski šport…
V zadnji februarski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili Mojco Potrč, ki je otroštvo preživela blizu Kostanjevice pri Krki, delala v Ljubljani, nato pa jo je ljubezen pripeljala v Ruše. Vse življenje jo spremljata petje in ples, koreografija, statistika in organizacija večjih ter manjših športnih, plesnih, pevskih in še kakšnih dogodkov in prireditev. Med drugim je ob vsakdanjem rokovanju različnimi orodji in računalniki spretna tudi v vožnji kmetijske mehanizacije, zdaj pa je postala tudi mednarodna strelska sodnica. Zanimiva sogovornica je med drugim povedala tudi, kaj jo je pripeljalo v strelski šport…
Tokrat je v naši radijski kuhinji dišalo bo po morju. Pripravljali smo ribje cmočke – nežne, sočne in ravno prav zapečene. Ribje fileje smo združili s krompirjem, čebulo in ščepcem kopra, cmočke najprej rahlo pokuhali, nato pa jih zlato prepražili na slanini. Zraven bo teknila paradižnikova omaka, ponudili pa jih bomo s kuhanim krompirjem ali rižem. Vabljeni v našo kuhinjo – po idejo za kosilo in kak uporaben kuharski namig! RECEPT IN PRIPRAVA - RIBJI CMOČKI Sestavine: - 700 g oščiščenih ribjih filejev - 150 g mesnate slanine - 5 krompirjev - 1 večja čebula, drobno nasekljana - Moka - Sol, poper, koper Ribje fileje, 100 g na drobno narezane slanine, kuhan pretlačen krompir, čebulo, sol, poper in koper dvakrat zmeljemo na ročnem mlinu za mletje mesa ali v mutipraktiku. Maso premešamo in dodamo moko ter ponovno premešamo. Oblikujemo cmočke premera 3 cm in jih damo v vročo slano vodo. Voda ne sme zavreti. Nalahno kuhamo 8 minut. Ostalo slanino narežemo na tanke rezine in jo v ponvi razpustimo. Če je maščobe preveč, jo nekoliko odvzamemo. V to maščobo zložimo ribje cmočke in jih prepražimo. Zraven pripravimo paradižnikovo omako. K jedi ponudimo kuhan krompir ali riž.
Tokrat je v naši radijski kuhinji dišalo bo po morju. Pripravljali smo ribje cmočke – nežne, sočne in ravno prav zapečene. Ribje fileje smo združili s krompirjem, čebulo in ščepcem kopra, cmočke najprej rahlo pokuhali, nato pa jih zlato prepražili na slanini. Zraven bo teknila paradižnikova omaka, ponudili pa jih bomo s kuhanim krompirjem ali rižem. Vabljeni v našo kuhinjo – po idejo za kosilo in kak uporaben kuharski namig! RECEPT IN PRIPRAVA - RIBJI CMOČKI Sestavine: - 700 g oščiščenih ribjih filejev - 150 g mesnate slanine - 5 krompirjev - 1 večja čebula, drobno nasekljana - Moka - Sol, poper, koper Ribje fileje, 100 g na drobno narezane slanine, kuhan pretlačen krompir, čebulo, sol, poper in koper dvakrat zmeljemo na ročnem mlinu za mletje mesa ali v mutipraktiku. Maso premešamo in dodamo moko ter ponovno premešamo. Oblikujemo cmočke premera 3 cm in jih damo v vročo slano vodo. Voda ne sme zavreti. Nalahno kuhamo 8 minut. Ostalo slanino narežemo na tanke rezine in jo v ponvi razpustimo. Če je maščobe preveč, jo nekoliko odvzamemo. V to maščobo zložimo ribje cmočke in jih prepražimo. Zraven pripravimo paradižnikovo omako. K jedi ponudimo kuhan krompir ali riž.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni dogodki pač pa pogosto posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj. Zakaj torej izraz ni primeren za vse nesreče in s katerim izrazom bi ga lahko zamenjali – o tem več Tadeja Bizilj s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni dogodki pač pa pogosto posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj. Zakaj torej izraz ni primeren za vse nesreče in s katerim izrazom bi ga lahko zamenjali – o tem več Tadeja Bizilj s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Včasih otroci niso sposobni razumeti razlogov, zaradi katerih vztrajamo pri omejevanju časa pred zasloni. O tem jih lahko prepričamo ali pa zgolj vztrajamo pri tem. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Včasih otroci niso sposobni razumeti razlogov, zaradi katerih vztrajamo pri omejevanju časa pred zasloni. O tem jih lahko prepričamo ali pa zgolj vztrajamo pri tem. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.
Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Števiilkah smo se že leta 2017 ukvarjali z odvisnostjo od družbenih omrežij. Stvari so se vmes precej spremenile in zaostrile. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna tako od leta 2023 ponuja program 'digitalnega detoxa', ki je namenjen mladim, ki imajo težave s prekomerno uporabo telefonov, ekranov in omrežij. Program je predstavila psihologinja Martina Kuzman.
V Števiilkah smo se že leta 2017 ukvarjali z odvisnostjo od družbenih omrežij. Stvari so se vmes precej spremenile in zaostrile. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna tako od leta 2023 ponuja program 'digitalnega detoxa', ki je namenjen mladim, ki imajo težave s prekomerno uporabo telefonov, ekranov in omrežij. Program je predstavila psihologinja Martina Kuzman.
Nike je eno veliko sonce. Ko ti seže v roko, ti seže tudi naravnost v srce. Zgovorna, duhovita, iskrena, polna želja in ciljev, najbolj ceni prijateljstvo. Kljub temu da ima redko, za zdaj še neozdravljivo progresivno bolezen, njena največja želja ni povezana z boleznijo ali zdravilom, tisto, kar si najbolj želi, je, da bi ohranila svoje prijatelje. Je velika ljubiteljica narave in živali, zato močno pogreša študij biologije, ki ga je zaradi bolezni morala prekiniti. Bolezen ji počasi odvzema fizično moč, težje govori in požira, predmeti ji pogosteje padajo iz rok, saj ji slabijo mišice, zaradi uporabe invalidskega vozička ima poškodovan hrbet, živi z bolečinami po celem telesu, a kljub temu živi »na polno«. Hodi na koncerte, pleše izrazni ples, potuje, se potaplja, druži s prijatelji in javno govori o svojem življenju s Friedrichovo ataksijo, saj verjame, da je pomembno, da se o tem pogovarjamo.
Nike je eno veliko sonce. Ko ti seže v roko, ti seže tudi naravnost v srce. Zgovorna, duhovita, iskrena, polna želja in ciljev, najbolj ceni prijateljstvo. Kljub temu da ima redko, za zdaj še neozdravljivo progresivno bolezen, njena največja želja ni povezana z boleznijo ali zdravilom, tisto, kar si najbolj želi, je, da bi ohranila svoje prijatelje. Je velika ljubiteljica narave in živali, zato močno pogreša študij biologije, ki ga je zaradi bolezni morala prekiniti. Bolezen ji počasi odvzema fizično moč, težje govori in požira, predmeti ji pogosteje padajo iz rok, saj ji slabijo mišice, zaradi uporabe invalidskega vozička ima poškodovan hrbet, živi z bolečinami po celem telesu, a kljub temu živi »na polno«. Hodi na koncerte, pleše izrazni ples, potuje, se potaplja, druži s prijatelji in javno govori o svojem življenju s Friedrichovo ataksijo, saj verjame, da je pomembno, da se o tem pogovarjamo.
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, kar se je nanašalo na težave pri branju. Kljub temu ljudje z disleksijo, ki so danes odrasli, v času šolanja pogosto niso bili ustrezno obravnavani in, čeprav imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnostmi, zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti. Kako z disleksijo živijo odrasli ljudje, kaj je zanje značilno in kako se znajdejo na trgu dela, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom dr. Markom Kalanom iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Ljubljana.
Prvi opisi disleksije segajo več kot sto let nazaj, ko so za ta pojav uporabljali izraz »besedna slepota«, kar se je nanašalo na težave pri branju. Kljub temu ljudje z disleksijo, ki so danes odrasli, v času šolanja pogosto niso bili ustrezno obravnavani in, čeprav imajo povprečne ali nadpovprečne intelektualne sposobnostmi, zaradi specifičnih primanjkljajev na področju branja in pisanja svojih potencialov niso mogli v celoti uresničiti. Kako z disleksijo živijo odrasli ljudje, kaj je zanje značilno in kako se znajdejo na trgu dela, smo se pogovarjali s specialnim pedagogom dr. Markom Kalanom iz Svetovalnega centra za otroke in mladostnike Ljubljana.
Ocene o tem, koliko je med nami oseb z disleksijo, se razlikujejo in se gibljejo med 5 in 10 %, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave, mnogi med njimi pa so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo.
Ocene o tem, koliko je med nami oseb z disleksijo, se razlikujejo in se gibljejo med 5 in 10 %, temeljijo pa predvsem na številu otrok, pri katerih je bila ugotovljena disleksija. A ker ta motnja ni ozdravljiva in človek z njo odraste, so med nami tudi odrasli z disleksijo, ki v času šolanja niso bili deležni ustrezne obravnave, mnogi med njimi pa so šele v odraslosti ugotovili, kaj je vzrok za njihove težave. Takšen je tudi Dejan Čegovnik, ki je bil z nami pripravljen deliti svojo zgodbo.
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev)
Slovenci nismo veliki rejci drobnice v svetovnem pogledu, a imamo kar nekaj avtohtonih pasem ovc, ki so prilagojene na življenje v zelo raznovrstni slovenski pokrajini. Predniki so gojili ovce za meso, mleko in tudi zaradi runa, iz katerega so pridobivali volno za oblačila. Veščina priprave in uporabe volne je pomemben del naše dediščine. Oddaja Kdo smo pod drobnogled jemlje tradicijo volne na Idrijskem in Cerkljanskem. (ponovitev)
Ljubitelji jagod bodo morali kmalu poskrbeti tudi za nasade teh okusnih sadežev na vrtovih, ali pa zasaditi nove rastline, ki nas bodo razveseljevale v prihodnjih letih.
Ljubitelji jagod bodo morali kmalu poskrbeti tudi za nasade teh okusnih sadežev na vrtovih, ali pa zasaditi nove rastline, ki nas bodo razveseljevale v prihodnjih letih.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Leta 2024 – podatki za leto 2025 še niso znani – so zdravniki v Sloveniji predpisali že več kot 1.817.000 škatlic antidepresivov.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Laos je edina celinska država v jugovzhodni Aziji, ima okoli 8 milijon prebivalcev ter meji na Mjanmar, Kitajsko, Vietnam, Kambodžo in Tajsko. Združeni narodi jo uvrščajo med najmanj razvite države na svetu, hkrati pa je Svetovna banka Laos prepoznala kot eno najhitreje rastočih gospodarstev v jugovzhodni Aziji in Pacifiku od leta 2009, kar je posledica rasti turizma, izvoza energije in tujih naložb. Uradno ime države je Laoška ljudska demokratična republika.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Babice in vnuki, to je prav poseben svet. Morda zato, ker imajo babice čas, da jim pripovedujejo zgodbe in pojejo pesmi iz svoje mladosti, predajajo znanje o naravi, tu pa tam kakšen nasvet in mnogokrat tudi recept. Kot to lepo pokažejo babice iz Društva podeželskih žena v Dolenjskih Toplicah svojim vnukinjam. So pa tudi babice, ki se ukvarjajo z veliko aktivnostmi in je zato čas, ki ga posvetijo vnukom, še toliko bolj dragocen za vse. Taka babica in vnukinja sta gostji v današnji oddaji. To sta Tonka Zadnikar, svetovna popotnica, športnica, ljubiteljica planin in narave in njena vnukinja, vrhunska smučarka Meta Hrovat. Za njuno navezanost čas nikoli ni bil ovira. Kaj vse je vnukinji Meti predala babica Tonka in kako sta pletli svojo vez, boste izvedeli v zanimivem pogovoru z voditeljico Heleno Pirc.
Babice in vnuki, to je prav poseben svet. Morda zato, ker imajo babice čas, da jim pripovedujejo zgodbe in pojejo pesmi iz svoje mladosti, predajajo znanje o naravi, tu pa tam kakšen nasvet in mnogokrat tudi recept. Kot to lepo pokažejo babice iz Društva podeželskih žena v Dolenjskih Toplicah svojim vnukinjam. So pa tudi babice, ki se ukvarjajo z veliko aktivnostmi in je zato čas, ki ga posvetijo vnukom, še toliko bolj dragocen za vse. Taka babica in vnukinja sta gostji v današnji oddaji. To sta Tonka Zadnikar, svetovna popotnica, športnica, ljubiteljica planin in narave in njena vnukinja, vrhunska smučarka Meta Hrovat. Za njuno navezanost čas nikoli ni bil ovira. Kaj vse je vnukinji Meti predala babica Tonka in kako sta pletli svojo vez, boste izvedeli v zanimivem pogovoru z voditeljico Heleno Pirc.
Reka, ki jo domačini imenujejo tudi Karlonga ali Korna lunga, je hudourniški vodotok. Dolga je 11 kilometrov in teče znotraj meja mestne občine Koper. Izvira v dolini pod Sv. Antonom in se danes izliva v koprski zaliv (včasih pa se je izlivala v Škocjanski zatok). Del njene struge je umetno reguliran zaradi protipoplavne zaščite. V tej slikoviti vodni krajini Badaševice se prepletajo zgodbe vinski trt, tradicionalnih obmorskih vasi ter urbanega središča, vpetega v slovensko okno v svet – luko Koper. Ob starem toku Badaševice je izredno pomemben biotsko raznovrsten park Škocjanski zatok, ki dokazuje da se sonaravni razvoj in sodobni urbani razvoj lahko lepo prepletata. Skrb za dobro ekološko stanje voda, tako rečnega kot morskega sveta, je pomembno vodilo za prihodnost ter opomin za ljudi, ki živijo in delajo v tej občutljivi vodni krajini. A izziv za prihodnje generacije ostaja, kako naj bodoči urbani razvoj upošteva sonaravnega ter varuje biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju.
Reka, ki jo domačini imenujejo tudi Karlonga ali Korna lunga, je hudourniški vodotok. Dolga je 11 kilometrov in teče znotraj meja mestne občine Koper. Izvira v dolini pod Sv. Antonom in se danes izliva v koprski zaliv (včasih pa se je izlivala v Škocjanski zatok). Del njene struge je umetno reguliran zaradi protipoplavne zaščite. V tej slikoviti vodni krajini Badaševice se prepletajo zgodbe vinski trt, tradicionalnih obmorskih vasi ter urbanega središča, vpetega v slovensko okno v svet – luko Koper. Ob starem toku Badaševice je izredno pomemben biotsko raznovrsten park Škocjanski zatok, ki dokazuje da se sonaravni razvoj in sodobni urbani razvoj lahko lepo prepletata. Skrb za dobro ekološko stanje voda, tako rečnega kot morskega sveta, je pomembno vodilo za prihodnost ter opomin za ljudi, ki živijo in delajo v tej občutljivi vodni krajini. A izziv za prihodnje generacije ostaja, kako naj bodoči urbani razvoj upošteva sonaravnega ter varuje biotsko raznovrstnost na kopnem in v morju.