Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo vsako leto 14. novembra, so v uredništvu našega portala Dostopno.si posneli podkast z gluho režiserko Lado Orešnik, ki jo je v Slovenijo iz rodnega Brna pred 22 leti pripeljala ljubezen do gledališkega ustvarjanja. Pri nas je ostala, ker se je zaljubila v Slovenca. Orešnikova je v tem času na oder postavila že več kot 30 predstav z gluhimi igralci, še vedno pa sodeluje tudi s češkimi kolegi. Naučila se je slovenskega znakovnega jezika, ki se, kot pravi, precej razlikuje od češkega znakovnega jezika, ki je veliko bolj bogat, saj ima kar dvakrat več kretenj. Tudi zaradi tega je gluha skupnost na Češkem veliko bolj vključena v družbo in nič nenavadnega ni, da gluhe osebe tam študirajo filozofijo, pedagogiko, umetnost ali šport. Želi si, da bi bilo tudi pri nas okolje bolj vključujoče in sporoča: »14. november je praznik gluhih, znakovni jezik je naš materni jezik in temelj kulture gluhih. Vabim vse slišeče: Naučite se osnovnih kretenj in vzpostavite mostove med gluhimi in slišečimi.« Z Lado Orešnik se je s pomočjo tolmačke pogovarjala Ana Vojnović Zorman, podkast si lahko ogledate ali pa mu prisluhnete na Dostopno.si.
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo vsako leto 14. novembra, so v uredništvu našega portala Dostopno.si posneli podkast z gluho režiserko Lado Orešnik, ki jo je v Slovenijo iz rodnega Brna pred 22 leti pripeljala ljubezen do gledališkega ustvarjanja. Pri nas je ostala, ker se je zaljubila v Slovenca. Orešnikova je v tem času na oder postavila že več kot 30 predstav z gluhimi igralci, še vedno pa sodeluje tudi s češkimi kolegi. Naučila se je slovenskega znakovnega jezika, ki se, kot pravi, precej razlikuje od češkega znakovnega jezika, ki je veliko bolj bogat, saj ima kar dvakrat več kretenj. Tudi zaradi tega je gluha skupnost na Češkem veliko bolj vključena v družbo in nič nenavadnega ni, da gluhe osebe tam študirajo filozofijo, pedagogiko, umetnost ali šport. Želi si, da bi bilo tudi pri nas okolje bolj vključujoče in sporoča: »14. november je praznik gluhih, znakovni jezik je naš materni jezik in temelj kulture gluhih. Vabim vse slišeče: Naučite se osnovnih kretenj in vzpostavite mostove med gluhimi in slišečimi.« Z Lado Orešnik se je s pomočjo tolmačke pogovarjala Ana Vojnović Zorman, podkast si lahko ogledate ali pa mu prisluhnete na Dostopno.si.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.
Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.
Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.
Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.
Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V sezoni želja tokrat raziskujemo, kako želje sploh nastanejo. Ali lahko na njih vplivamo? Ali subliminalna sporočila delujejo? Vse to in še več v pogovoru s psihologom Gregorjem Repovšem.
V sezoni želja tokrat raziskujemo, kako želje sploh nastanejo. Ali lahko na njih vplivamo? Ali subliminalna sporočila delujejo? Vse to in še več v pogovoru s psihologom Gregorjem Repovšem.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. V knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist si je publicist dr. Bernard Nežmah za izziv vzel fenomen časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati leta 1868 in je sprva imel tristo naročnikov, Jurčič pa ga je leta 1873 preoblikoval v prvi slovenski dnevnik, ki je imel za časa njegovega življenja okoli tisoč naročnikov.
Eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. V knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist si je publicist dr. Bernard Nežmah za izziv vzel fenomen časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati leta 1868 in je sprva imel tristo naročnikov, Jurčič pa ga je leta 1873 preoblikoval v prvi slovenski dnevnik, ki je imel za časa njegovega življenja okoli tisoč naročnikov.
Roman Tako kot delfini ni usmerjen k alegoričnosti, neprimerno bolj stvaren je – k temu navsezadnje pripomorejo nekatere navezave na konkretno dogajanje. Tako kot delfini se zaveda, da hitimo v ekološko katastrofo – kjer se ta ni že udejanjila, opozarja na nasilje, zanemarjanje duhovne plati človeka, na njegov vprašljiv stik z naravo in drugimi bitji, splošno vzdušje v družbi, na odvisnosti, vzgojo in šolstvo in tako naprej. Istočasno uspe z nekaj potezami ne le izbrisati intrigantne psihologije nastopajočih, temveč tudi bolj ali manj globalno dogajanje prestaviti v okvire, ki so zapopadljivi, v popise (naših) pogovorov, kot jih preigravajo nastopajoči, v konkretne, včasih majhne dogodke, ki nas zaznamujejo, nenazadnje pa tudi v naše akcije. In slednje so drugi pol tistega, kar presega horizont bralskega pričakovanja. Tako kot delfini avtorica ne najde otipljivega zgolj v posredovanju svojega videnja sveta, ki ga je tako težko popisati mimo velike zgodbe, temveč uspe podobno vsakodnevno predstaviti tudi možne odzive nanj, pa naj gre za zakon podjetja za izdelavo predmetov iz industrijske konoplje, implementacijo duhovnih praks ali za iskanje najbolj smiselne točke, na katero se velja postaviti zaradi teže globalnega problema.
Roman Tako kot delfini ni usmerjen k alegoričnosti, neprimerno bolj stvaren je – k temu navsezadnje pripomorejo nekatere navezave na konkretno dogajanje. Tako kot delfini se zaveda, da hitimo v ekološko katastrofo – kjer se ta ni že udejanjila, opozarja na nasilje, zanemarjanje duhovne plati človeka, na njegov vprašljiv stik z naravo in drugimi bitji, splošno vzdušje v družbi, na odvisnosti, vzgojo in šolstvo in tako naprej. Istočasno uspe z nekaj potezami ne le izbrisati intrigantne psihologije nastopajočih, temveč tudi bolj ali manj globalno dogajanje prestaviti v okvire, ki so zapopadljivi, v popise (naših) pogovorov, kot jih preigravajo nastopajoči, v konkretne, včasih majhne dogodke, ki nas zaznamujejo, nenazadnje pa tudi v naše akcije. In slednje so drugi pol tistega, kar presega horizont bralskega pričakovanja. Tako kot delfini avtorica ne najde otipljivega zgolj v posredovanju svojega videnja sveta, ki ga je tako težko popisati mimo velike zgodbe, temveč uspe podobno vsakodnevno predstaviti tudi možne odzive nanj, pa naj gre za zakon podjetja za izdelavo predmetov iz industrijske konoplje, implementacijo duhovnih praks ali za iskanje najbolj smiselne točke, na katero se velja postaviti zaradi teže globalnega problema.
»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi. Foto: Matic Bajželj
»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi. Foto: Matic Bajželj
Nasilje v družini je temačna tema, ki se je prepogosto izogibamo. Imamo občutek, da je stvar zasebnosti in da se dogaja nekje daleč. Vendar se je s tem potrebno spoprijeti in ustrezno obravnavati, so poudarili na okrogli mizi v Kopru v okviru kampanje "Skupaj proti nasilju", s katero policija naslavlja perečo problematiko nasilja v družini. S strokovnjaki iz centra za socialno delo, nevladnih organizacij, šolstva in zdravstva so na dogodku poudarili pomen sodelovanje med institucijami, ki posredujejo ob nasilju v družini, obenem pa s kampanjo in priročnikom želijo tudi širši javnosti predstaviti možnosti pomoči v lokalnem okolju.
Nasilje v družini je temačna tema, ki se je prepogosto izogibamo. Imamo občutek, da je stvar zasebnosti in da se dogaja nekje daleč. Vendar se je s tem potrebno spoprijeti in ustrezno obravnavati, so poudarili na okrogli mizi v Kopru v okviru kampanje "Skupaj proti nasilju", s katero policija naslavlja perečo problematiko nasilja v družini. S strokovnjaki iz centra za socialno delo, nevladnih organizacij, šolstva in zdravstva so na dogodku poudarili pomen sodelovanje med institucijami, ki posredujejo ob nasilju v družini, obenem pa s kampanjo in priročnikom želijo tudi širši javnosti predstaviti možnosti pomoči v lokalnem okolju.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost.
Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost.
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokratni jezikovni kotiček še diši po martinovem in si prepeva Brajkovo "... v naši kantini smo zmeri kontjenti ...". Pesem je osvojila vso Slovenijo, toda, ali res vsi Slovenci vedo, kaj je kantina? Naši mladi dialektologi so raziskali, katere narečne izraze še uporabljamo za klet.
Tokratni jezikovni kotiček še diši po martinovem in si prepeva Brajkovo "... v naši kantini smo zmeri kontjenti ...". Pesem je osvojila vso Slovenijo, toda, ali res vsi Slovenci vedo, kaj je kantina? Naši mladi dialektologi so raziskali, katere narečne izraze še uporabljamo za klet.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.
V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.
Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.
Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Rolant Jones is a Welshman living in the northeast of Slovenia in the municipality of Rogašovci. A Goričko man from Wales! Rolant has no regrets about coming to Slovenia, he just wishes he made the decision sooner. Tune in to hear more about Rolant's connection to Slovenian rugby, his house renovation experience, his personal connection with George Michael, and more... Rolant's music choice: George Michael - "Waiting (Reprise)". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=ijzKZXjVV28&list=RDijzKZXjVV28&start_radio=1
Rolant Jones is a Welshman living in the northeast of Slovenia in the municipality of Rogašovci. A Goričko man from Wales! Rolant has no regrets about coming to Slovenia, he just wishes he made the decision sooner. Tune in to hear more about Rolant's connection to Slovenian rugby, his house renovation experience, his personal connection with George Michael, and more... Rolant's music choice: George Michael - "Waiting (Reprise)". You can listen to the full song here: https://www.youtube.com/watch?v=ijzKZXjVV28&list=RDijzKZXjVV28&start_radio=1
Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.
Začenja se Liffe. 36 je številka, ki bo zaznamovala letošnji Ljubljanski mednarodni filmski festival. Prvi je bil leta 1990, od takrat kot kulturno filmsko stičišče pri nas vsako leto pritegne več kot 45.000 gledalcev, tako z najboljšimi stvaritvami svetovne kinematografije kot z drznimi novinci, ki šele stopajo na filmski zemljevid. Sogovornik: Simon Popek, programski direktor festivala.
Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Za jablane velja, da so kozmopoliti, to pomeni, da gre za vrsto, ki je prisotna skoraj po vsem svetu. Več kot 7000 različnih sort jabolk obstaja, ki so najrazličnejših okusov. Slovenija ima ugodne lego za rast jablane, zato ni presenetljivo, da so jabolka najpogosteje pridelan sadež pri nas. Tudi pri nas poznamo mnogo sort, ki se razlikujejo po barvi, obliki, stopnji kislosti, velikosti in sestavi. O oskrbi in pridelavi jabolk, o različnih načinih uporabe in pa tudi o tem, ali res velja rek: eno jabolko na dan odžene zdravnika stran, se je za oddajo Pod pokrovko z živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana, pogovarjala Tadeja Bizilj.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci.
Vse se spreminja, čas, prostor in ljudje v njem. Ponavadi sprememb ne zaznavamo, ker so drobne in vsakodnevne. Le ko so burne in prekucniške, si jih zapomnimo. Zaman je pričakovati, da bo vse tako, kot je bilo v naši mladosti. Toda je že vse prav, kot je, čeprav nam ni prav, da tako je. Morda. Vlade padajo, države minevajo, le človek – tak ali drugačen – je večen. Kako je na Tolminskem, smo preverili med T'minci.
Koristne informacije in nasvete za različne situacije in priložnosti.
Koristne informacije in nasvete za različne situacije in priložnosti.
Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Prav danes praznujemo svetovni dan origamija, ki se je razvil na Japonskem, je pa v začetku 20. stoletja origami postal priljubljen tudi v Evropi in Združenih državah Amerike. Katere pripomočke potrebujemo za zlaganje origamija in kaj ta beseda sploh pomeni, izvemo v današnji Radiosferi, ki jo je pripravila Lana Furlan.
Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu
Kako misliti nuklearno dobo in na kakšne načine je izum jedrskega orožja vplival na vojskovanje, diplomacijo, znanost in človekov položaj v svetu
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim povprečnim temperaturam. Pripravili smo krajše pogovore s tremi raziskovalci, z osrednjim organizatorjem, profesorjem geomorfologije na Univerzi Damanhour dr. Magdyjem Torabom, in z njegovima mlajšima kolegicama, dr. Samah Moustafa Abo Zeid iz Centra za morsko arheologijo in podvodno kulturno dediščino Univerze Aleksandrija, in dr. Mariam Taha Ragab, asistentko predavateljico na Univerzi Dammieta v Egiptu. Profesor Torab je tudi orisal svoje že četrt stoletja trajajoče stike s slovenskimi krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, kjer je bil že večkrat tudi s svojimi študenti in študentkami. Inštitut iz Postojne je bil tudi soorganizator tega znanstvenega simpozija. FOTO: Konferenčna sobana govornega dela simpozija »Siwa 2025«, ki je bila hkrati tudi jedilnica. VIR: Program Ars, Goran Tenze
Tokrat vabimo k poslušanju zadnje od treh oddaj s poti po puščavskem krasu zahodnega Egipta v začetku oktobra letos. V oazi Siwa smo se udeležili nekajdnevnega mednarodnega simpozija »Siwa 2025« o trajnostnem razvoju v puščavskem okolju, ki je z več zornih kotov skušal razumeti, kako v puščavskih kraških pogojih pomanjkanja vode in plodne zemlje dolgoročno živeti navkljub statistično vse višjim povprečnim temperaturam. Pripravili smo krajše pogovore s tremi raziskovalci, z osrednjim organizatorjem, profesorjem geomorfologije na Univerzi Damanhour dr. Magdyjem Torabom, in z njegovima mlajšima kolegicama, dr. Samah Moustafa Abo Zeid iz Centra za morsko arheologijo in podvodno kulturno dediščino Univerze Aleksandrija, in dr. Mariam Taha Ragab, asistentko predavateljico na Univerzi Dammieta v Egiptu. Profesor Torab je tudi orisal svoje že četrt stoletja trajajoče stike s slovenskimi krasoslovci z Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU iz Postojne, kjer je bil že večkrat tudi s svojimi študenti in študentkami. Inštitut iz Postojne je bil tudi soorganizator tega znanstvenega simpozija. FOTO: Konferenčna sobana govornega dela simpozija »Siwa 2025«, ki je bila hkrati tudi jedilnica. VIR: Program Ars, Goran Tenze
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
10. novembra leta 1819 umrl Žiga Zois, slovenski razsvetljenec, znanstvenik, gospodarstvenik, podjetnik in mecen, ki je pomembno prispeval k razvoju znanosti in kulture v Sloveniji. 10. november je tudi Unescov svetovni dan znanosti za mir in razvoj. Letos je 10. november prvič državni praznik v Sloveniji, saj obeležujemo nacionalnid dan znanosti. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je prof. dr. Leon Cizelj, ki je julija postal v.d. direktorja, 1. decembra pa s polnim mandatom prevzema vodenje Instituta Jožefa Stefana, ki z več kot 1300 zaposlenimi predstavlja hrbtenico slovenskega naravoslovja in tehnologije. Med pomembnejšimi cilji, ki si jih je zadal, je inštitut zapeljati v smer raziskav od zgoraj navzdol. Profesor na Fakulteti za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, dr. Cizelj pravi, da je znanost tek na dolge proge. Kakšen je položaj znanosti in njeno vrednotenje v slovenski družbi, se sprašujemo v Prvakih tedna na prvi slovenskid dan znanosti
4. novembra, je bil v Rusiji praznik Dan narodne enotnosti, ruski predsednik Putin je kljub temu podpisal nov zakon o ruskih vojaških obveznikih, kaj prinaša? Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov državljanom Rusije, ki so začela veljati 8. novembra. Kaj to pomeni za ruska potovanja?
4. novembra, je bil v Rusiji praznik Dan narodne enotnosti, ruski predsednik Putin je kljub temu podpisal nov zakon o ruskih vojaških obveznikih, kaj prinaša? Evropska komisija je sprejela strožja pravila za izdajo schengenskih vizumov državljanom Rusije, ki so začela veljati 8. novembra. Kaj to pomeni za ruska potovanja?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Oddajo bomo začeli z zelo aktualno temo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je namreč poslal zakupnikom račune za uporabo nepremičnin na državni zemlji, kar je predvsem v naši Istri dvignilo precej prahu. Sprehodili se bomo, kot rečeno, po največjem primorskem nasadu kutin in izvedeli za zanimiv recept iz njih. Slovenski čebelarji so letos zadovoljni, saj so imeli rekordno sezono, a bolezni in škodljivci vse bolj ogrožajo čebelje družine. Kolegica Sabina je bila na Danskem in pripravila dve zanimivi reportaži. V Svetem Ivanu nad Trstom pa bomo spoznali našega rojaka, ki še vztraja na svoji njivi.
Oddajo bomo začeli z zelo aktualno temo. Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov je namreč poslal zakupnikom račune za uporabo nepremičnin na državni zemlji, kar je predvsem v naši Istri dvignilo precej prahu. Sprehodili se bomo, kot rečeno, po največjem primorskem nasadu kutin in izvedeli za zanimiv recept iz njih. Slovenski čebelarji so letos zadovoljni, saj so imeli rekordno sezono, a bolezni in škodljivci vse bolj ogrožajo čebelje družine. Kolegica Sabina je bila na Danskem in pripravila dve zanimivi reportaži. V Svetem Ivanu nad Trstom pa bomo spoznali našega rojaka, ki še vztraja na svoji njivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Roman Kairos nemške pisateljice in operne režiserke Jenny Erpenbeck je v izvirniku izšel leta 2021. Večplastna zgodba o ljubezenski zvezi med študentko in precej starejšim pisateljem, vse od njenih utopičnih zametkov do grenkega konca. Prav tako je tudi pripoved o nadzoru, manipulaciji, prevari, izgubi, razkroju upanja ter zaupanja. Avtorica Jenny Erpenbeck je ob prejemu mednarodnega bookerja dejala, da si želi, da bi ljudje ob romanu Kairos spoznali, da življenje v Vzhodni Nemčiji ni bilo samo životarjenje v paranoji.
Roman Kairos nemške pisateljice in operne režiserke Jenny Erpenbeck je v izvirniku izšel leta 2021. Večplastna zgodba o ljubezenski zvezi med študentko in precej starejšim pisateljem, vse od njenih utopičnih zametkov do grenkega konca. Prav tako je tudi pripoved o nadzoru, manipulaciji, prevari, izgubi, razkroju upanja ter zaupanja. Avtorica Jenny Erpenbeck je ob prejemu mednarodnega bookerja dejala, da si želi, da bi ljudje ob romanu Kairos spoznali, da življenje v Vzhodni Nemčiji ni bilo samo životarjenje v paranoji.
Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki.
Prva omemba Šentjurja sega v leto 1340, in sicer kot naselje okoli cerkve Sv. Jurija. Prav z njim sta povezana legenda o nastanku in grb občine. To zgodovinsko mesto Slovenije in njegov razvoj je pozneje precej zaznamovala glasbeno-zdravniška družina Ipavec. V okolici Šentjurja, na Ponikvi, pa je bil doma eden vodilnih šolskih geografov 19. stoletja, ki je znatno prispeval k razvoju šolskih atlasov, kot jih poznamo še danes, to je bil Blaž Kocen. Še kak namig za obisk tega kraja ponudijo naPOTki.
V tokratni oddaji se bomo prepustili glasbi. 50., 60., 70., 80. leta … – vsako obdobje zveni nekoliko drugače. A kljub temu je glasba brezčasna in zdi se, da nekateri glasbeniki tudi! V oddajo nas bo s skorajda že ponarodelo skladbo Sam po parku popeljal Tomo Jurak, pevec s prepoznavnim glasom, član številnih glasbenih skupin v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, najbolj pa znan kot pevec in kitarist skupine Gu-Gu. Mnogi se še spomnimo, kako smo skupaj z Gugujevci prepevali in poplesovali tudi ob njihovih drugih uspešnicah: Želim si na Jamajko, Mi 'mamo se fajn, Ljubil bi se … Jurak nam bo v pogovoru razkril, da se je sicer sedem let učil harmoniko, ko pa je kot najstnik v roke dobil kitaro, je ni več izpustil iz rok. Še danes navdušuje s svojimi nastopi na različnih prireditvah in pred zaključenimi družbami. Z drugim gostom v studiu pa se bomo prepustili jazzovskim zvokom. Klarinetist Borut Buča, najstarejši aktivni jazz glasbenik pri nas in ustanovitelj legendarnega GreenTown Jazz Banda, nam bo pojasnil, s čim ga je jazz v mladosti tako očaral, da mu ostaja zvest tudi pri devetdesetih letih, saj decembra načrtuje nov koncert v Cankarjevem domu. O ljubezni do preigravanja rocka in bluesa bodo spregovorili danes že sivolasi, a šarmantni in hudomušni glasbeniki iz ljubljanskega EMŠO Blues banda in štajerski glasbeniki iz skupine Oldies Dixie band, ki so zvoke dixieland glasbe prenesli iz delte Misisipija na obrežje Drave.
V tokratni oddaji se bomo prepustili glasbi. 50., 60., 70., 80. leta … – vsako obdobje zveni nekoliko drugače. A kljub temu je glasba brezčasna in zdi se, da nekateri glasbeniki tudi! V oddajo nas bo s skorajda že ponarodelo skladbo Sam po parku popeljal Tomo Jurak, pevec s prepoznavnim glasom, član številnih glasbenih skupin v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja, najbolj pa znan kot pevec in kitarist skupine Gu-Gu. Mnogi se še spomnimo, kako smo skupaj z Gugujevci prepevali in poplesovali tudi ob njihovih drugih uspešnicah: Želim si na Jamajko, Mi 'mamo se fajn, Ljubil bi se … Jurak nam bo v pogovoru razkril, da se je sicer sedem let učil harmoniko, ko pa je kot najstnik v roke dobil kitaro, je ni več izpustil iz rok. Še danes navdušuje s svojimi nastopi na različnih prireditvah in pred zaključenimi družbami. Z drugim gostom v studiu pa se bomo prepustili jazzovskim zvokom. Klarinetist Borut Buča, najstarejši aktivni jazz glasbenik pri nas in ustanovitelj legendarnega GreenTown Jazz Banda, nam bo pojasnil, s čim ga je jazz v mladosti tako očaral, da mu ostaja zvest tudi pri devetdesetih letih, saj decembra načrtuje nov koncert v Cankarjevem domu. O ljubezni do preigravanja rocka in bluesa bodo spregovorili danes že sivolasi, a šarmantni in hudomušni glasbeniki iz ljubljanskega EMŠO Blues banda in štajerski glasbeniki iz skupine Oldies Dixie band, ki so zvoke dixieland glasbe prenesli iz delte Misisipija na obrežje Drave.
V dneh, ko goduje sveti Martin, je bila naša gostja 28. slovenska vinska kraljica Nina Polanec. Prihaja iz Jablanc pri Zgornji Koreni; njena družina obdeluje okoli 6 tisoč trt, delo v vinogradu ji je zelo pri srcu. O poslanstvu, izkušnjah in prazniku vinogradnikov in vinarjev je več povedala v oddaji Obrazi sosednje ulice.
V dneh, ko goduje sveti Martin, je bila naša gostja 28. slovenska vinska kraljica Nina Polanec. Prihaja iz Jablanc pri Zgornji Koreni; njena družina obdeluje okoli 6 tisoč trt, delo v vinogradu ji je zelo pri srcu. O poslanstvu, izkušnjah in prazniku vinogradnikov in vinarjev je več povedala v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji smo vas povabili v Podlehnik v Halozah, kjer smo spoznali turistično društvo in aktivnosti, ki jih pripravljajo. Slišali smo, da je Haloze vredno obiskati v vseh letnih časih, še posebej pa očarajo jeseni. Zatem smo se podali še na pot okrog sveta; potovali smo s Simono in Juretom – parom, ki ga združuje strast do raziskovanja sveta in odkrivanja novih kultur.
V turistični oddaji smo vas povabili v Podlehnik v Halozah, kjer smo spoznali turistično društvo in aktivnosti, ki jih pripravljajo. Slišali smo, da je Haloze vredno obiskati v vseh letnih časih, še posebej pa očarajo jeseni. Zatem smo se podali še na pot okrog sveta; potovali smo s Simono in Juretom – parom, ki ga združuje strast do raziskovanja sveta in odkrivanja novih kultur.