Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gospa Frida Planinc se še po več desetletjih živo spominja časa, ko je še slišala. Njena zgodba razkriva, kako lahko človek zaradi bolezni nepričakovano ogluši, kar mu za vedno spremeni življenje. V pogovoru s strokovnjaki bomo pojasnili, kaj se ob tem zgodi s sluhom, katere bolezni ga lahko prizadenejo in v katerih življenjskih obdobjih se najpogosteje pojavijo. Več o boleznih, ki vplivajo na sluh, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. marca ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Gospa Frida Planinc se še po več desetletjih živo spominja časa, ko je še slišala. Njena zgodba razkriva, kako lahko človek zaradi bolezni nepričakovano ogluši, kar mu za vedno spremeni življenje. V pogovoru s strokovnjaki bomo pojasnili, kaj se ob tem zgodi s sluhom, katere bolezni ga lahko prizadenejo in v katerih življenjskih obdobjih se najpogosteje pojavijo. Več o boleznih, ki vplivajo na sluh, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 18. marca ob 14.40 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.
Pogovor s psihiatrinjo Tino Šubic Metlikovič.
Konec tedna bodo potekale 11. volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Že kar nekaj časa lahko spremljamo kampanjo. Tistemu, ki nas je najbolj prepričal, bomo glas lahko dali v nedeljo med 7. in 19. uro. No, pravzaprav lahko to že naredimo tudi danes, saj so se že včeraj odprla »predčasna« volišča, ki bodo delovala do vključno jutri. Volivci z območja Uprave enote Ljubljana lahko svoj glas oddajo v dvorani Stožice, kamor smo šli v Radiosferi tudi mi.
Konec tedna bodo potekale 11. volitve poslank in poslancev v Državni zbor Republike Slovenije. Že kar nekaj časa lahko spremljamo kampanjo. Tistemu, ki nas je najbolj prepričal, bomo glas lahko dali v nedeljo med 7. in 19. uro. No, pravzaprav lahko to že naredimo tudi danes, saj so se že včeraj odprla »predčasna« volišča, ki bodo delovala do vključno jutri. Volivci z območja Uprave enote Ljubljana lahko svoj glas oddajo v dvorani Stožice, kamor smo šli v Radiosferi tudi mi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini. Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča. Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju. Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči. Pokukali smo preko meja, v Pariz, kjer je na svojem vrtu, starejša Parižanka uredila zavetišče za ježe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Predstavljamo zgodbo dveh rešenih psičk, ki sta ena za drugo našli dom v isti ljubeči družini. Svetujemo, kakšno opremo potrebujemo, preden domov pripeljemo pasjega mladiča. Spoznavamo čmrlje in vabimo k sodelovanju pri popisu teh žuželk, ki imajo zelo pomembno vlogo pri opraševanju. Opozarjamo na bolezen Aujeszkega, smrtonosno virusno bolezen, ki prizadene pse in mačke po stiku z divjimi prašiči. Pokukali smo preko meja, v Pariz, kjer je na svojem vrtu, starejša Parižanka uredila zavetišče za ježe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Te dni se v Škofji Loki spet pripravljajo na uprizoritev Škofjeloškega pasijona, ki je najstarejše ohranjeno dramsko besedilo v slovenščini. Danes ponavljamo oddajo, ki smo jo o Škofjeloškem pasijonu posneli pred nekaj leti, ko so ga obnovili po daljšem obdobju. Škofjeloški pasijon je napisal pater Romuald oziroma Lovrenc Marušič iz Štandreža pri Gorici in je hkrati najstarejša ohranjena evropska režijska knjiga iz baročnega obdobja. Od leta 2016 je Škofjeloški pasijon, Processio locopolitana, vpisan na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Opravil na vrtu je ob tem spomladanskem vremenu vse več, nekateri pa se bodo lotili tudi priprave sadik sladkega krompirja, ki je na naših vrtovih vse bolj prisoten.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Filmi, dokumentarci, televizijske serije, podkasti, literatura. Ni ga medija, v katerem se ne bi pojavljala ena najbolj - za nekatere navdihujoča, za druge strašljiva - figura sodobnega časa – serijski morilec. Naj gre za medijsko, popkulturno ali literarno reprezentacijo, nas zanima ta ekstrem človeštva: kaj ga žene? Zakaj je postal pošast? Kako izbira žrtev? Kako ga bodo oziroma so ga ujeli? Statistično gledano, so serijski umori redki, medijsko gledano, pa nemalokrat zapolnjujejo prostor in čas ter seveda vse kotičke naše domišljije. Pri tem nas ne zanima kriminal kot dejanje, temveč gre tudi za potrebo po pripovedovanju zgodb o zlu. V oddaji Intelekta o tem, kako mediji in pop kultura konstruirajo naše zaznavanje o serijskih morilcih in zakaj so tako priljubljen narativni element, ki pritegne pozornost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenci veljamo za pridne ljudi in o potrebnosti biti priden poslušamo od otroštva naprej kot o vrlini. V današnji oddaji bo voditeljica v dialogu z gostoma preizprašala kar nekaj vidikov pridnosti, tudi meja, ki jo določajo kot zdravo lastnost. Onkraj teh se pridnost lahko spremeni v škodljivo, patološko ujetost, iz katere vodi, kot pojasnjuje gostja dr. Saša Kranjc, le iskanje samega sebe in tega, kar je dobro za nas. Če v delu uživaš, pa je tako pozitivno samospoznanje mogoče doseči tudi skozi delo in delovnost, ki mu je kot lastnost veliko bližja kot pridnost, pa pravi gost, vsestranski ustvarjalec Vinko Möderndorfer. Pridnost, pregovorna vrlina Slovencev, ima več obrazov, razkriva ta zanimivi pogovor.
Slovenci veljamo za pridne ljudi in o potrebnosti biti priden poslušamo od otroštva naprej kot o vrlini. V današnji oddaji bo voditeljica v dialogu z gostoma preizprašala kar nekaj vidikov pridnosti, tudi meja, ki jo določajo kot zdravo lastnost. Onkraj teh se pridnost lahko spremeni v škodljivo, patološko ujetost, iz katere vodi, kot pojasnjuje gostja dr. Saša Kranjc, le iskanje samega sebe in tega, kar je dobro za nas. Če v delu uživaš, pa je tako pozitivno samospoznanje mogoče doseči tudi skozi delo in delovnost, ki mu je kot lastnost veliko bližja kot pridnost, pa pravi gost, vsestranski ustvarjalec Vinko Möderndorfer. Pridnost, pregovorna vrlina Slovencev, ima več obrazov, razkriva ta zanimivi pogovor.
Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik
Pred tednom dni je preminil etnolog in muzealec mag. Ralf Čeplak Mencin (1955-2026), dolgoletni sodelavec Slovenskega etnografskega muzeja, kustos za muzejske zbirke iz Azije, Oceanije in Avstralije, predvsem pa velik poznavalec neevropskih kultur, ki jih je po pripovedih babice začel spoznavati že kot mladenič. Kot vodja nekdanjega Muzeja neevropskih kultur v Goričanah, dislocirani enoti etnografskega muzeja do vrnitve dvorca ljubljanski nadškofiji v denacionalizacijskem procesu, je postavljal temelje za tukajšne razumevanje kultur zunaj Evrope. Dve desetletji je bil soorganizator izobraževalnega projekta Muzeoforum, med drugim predsednik Zveze muzejev Slovenije, predsednik ICOM - Mednarodnega muzejskega sveta Slovenija, in tudi predsednik Mednarodnega odbora etnografskih muzejev. Pogovor z njim iz ene od naših preteklih oddaj bo osvetlil spomin na tenkočutnega premišljevalca enakih temeljev vseh človeških kultur na planetu, ki je v času begunske krize pred desetletjem med prvimi priskočil na pomoč ljudem v stiski. Pripravil ga je Štefan Kutoš. FOTO: Ralf Čeplak Mencin VIR: Jaka Babnik
Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.
Gostu tokratne epizode Prvakov tedna je bila glasba položena v zibelko. Mati učiteljica klavirja, oče ravnatelj glasbene šole in dirigent pihalnega orkestra. Vleklo ga je v jazz. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje se je izobraževal tudi na sloviti univerzi Berklee v Bostonu. Po vrnitvi se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni pa je postal član in solist Big banda nacionalne rtv hiše. Po odhodu mojstra Jožeta Privška je prevzel vlogi dirigenta in aranžerja orkestra. Marsikdo bi rekel, da je stopil v velike čevlje. Za njim so štiri desetletja neprekinjenega sodelovanja z Big Bandom RTV Slovenija, deset let je bil tudi njegov umetniški vodja. Kot skladatelj in aranžer se je podpisal pod številna dela: od kompozicij za revijski in jazzovski orkester, do otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih napevov in resne klasične glasbe. 2. aprila bo imel poslovilni koncert v CD in nato odhaja v pokoj, a še prej se je oglasil v Prvakih tedna.
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
Če so lahko na februarskih zimskih olimpijskih igrah ruski športniki nastopali le pod nevtralno zastavo, je bilo tokrat na paraolimpijskih igrah drugače in se jih je lahko Rusija udeležila tudi uradno. Kako so to sprejeli v Rusiji oziroma kakšni so bili odzivi v Rusiji? Rusija se naj bi letos udeležila tudi beneškega umetnostnega bienala, kar je sprožilo burne odzive in proteste številnih držav in umetnikov. Kaj najnovejši vojni konflikt na Bližnjem vzhodu pomeni za odnose Rusije z Izraelom, kjer živi velik del ruske diaspore? V minulem tednu sta prvič po štirih mesecih govorila tudi ruski in ameriški predsednik. Ali bi tema pogovora lahko bila tudi omilitev sankcij zoper ruski energetski steber? Marca je v Rusiji začel veljati zakon o zaščiti ruskega jezika, kaj to pravzaprav pomeni v praksi?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.
V Dekanih se kmetje pritožujejo zaradi cementnega mulja, ki teče po zdaj že mrtvih potokih ob njihovih njivah. Za to krivijo izvajalce gradnje drugega tira. Bili smo na kongresu zadružne zveze Slovenije v Portorožu. Pa tudi v Ljubljani, kjer so nam na Oddelku za agronomijo predstavili svoje delo, prostore in sodobne aparature. V Kopru pa so predstavili nov projekt slovenskih zastavic na prehranskih izdelkih, ki so 100 odstotno slovenski.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Letošnja meteorološka zima je bila v Sloveniji precej mila in skromna s snegom, povprečna temperatura je bila nad dolgoletnim povprečjem. Ob začetku zime je povprečna količina snega na naši najvišji meteorološki postaji na Kredarici približno meter, ob koncu, torej konec februarja, po približno tri metre in pol. Letos pa smo januarja izmerili le pol metra snega, ob koncu zime pa 170 cm. Matija Klančar z Agencije Republike Slovenije za okolje nas popelje po meteorološkem pregledu decembra, januarja in februarja.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Preteklost Dolenjskih Toplic je neločljivo povezana s sistemom zdravilnih termalnih izvirov, ki so kraju ne le dali ime, ampak tudi pomembno oblikovali njegovo stavbno in drugo infrastrukturo ter način življenja. O topliških vrelcih poroča že polihistor Janez Vajkard Valvasor v Slavi Vojvodine Kranjske, kjer med drugim omenja, da so "ene /toplice/ nadvse dobre, da jih od daleč obiskujejo /.../". Tadeja Bizilj se je odpravila tja in nastali so tokratni naPOTki.
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Sonja Bezjak je doktorica sociologije, deluje v Arhivu družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Sicer pa je vodja Muzeja norosti, ki že trinajsto leto deluje na gradu Cmurek na Tratah, izven vseh institucionalnih okvirjev, brez kakršnihkoli državnih in Evropskih sredstev, ampak na pobudo in zagnanost nekaj zanimivih lokalnih prebivalcev, ki so ga obnovili in mu dodali zanimivo vsebino. Na nek specifičen način, skupaj še z nekaterimi strokovnjaki in poznavalci zgodovine umetnosti, skrbijo tudi za kulturno dediščino. Ali bo med 35 nominiranci zmagal prav slovenski Muzej norosti, bomo izvedeli junija letos na razglasitvi v španskem v Bilbau.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Gost oddaje Obrazi sosednje ulice je poveljnik Gasilske brigade Maribor, Primož Osojnik. Z njim smo se pogovarjali o pomembni in odgovorni nalogi gasilcev v naši skupnosti. Spregovorili smo tudi o tem, kako poteka delo gasilcev na terenu, s kakšnimi intervencijami se najpogosteje srečujejo in kateri so največji izzivi pri reševanju ljudi in premoženja.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.
Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.
Želimo, da so vsebine, ki jih naši otroci spremljajo na zaslonih, kakovostne. Najdete jih na RTV-jevem portalu Živ žav. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Želimo, da so vsebine, ki jih naši otroci spremljajo na zaslonih, kakovostne. Najdete jih na RTV-jevem portalu Živ žav. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
DIVJA FERMENTACIJA Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj. REZ MALIN S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin. CIMBIDIJ GOSPE AMALIJE V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji. RASTLINE PODRASTI Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
DIVJA FERMENTACIJA Ko sončni žarki v prvi polovici marca ogrejejo naravo, že nabiramo regrat, trobentice, čemaž ... Kako jih fermentiramo, da iz njih izvabimo še več koristnih snovi, pokaže dr. Katja Rebolj. REZ MALIN S strokovnjakom za sadjarstvo Davorinom Gamserjem se lotimo zimske rezi malin. Naučimo se, kako porežemo poganjke, da se lahko izognemo tudi sušici malin. CIMBIDIJ GOSPE AMALIJE V Prlekiji smo obiskali gospo Amalijo, na povabilo njene hčerke. Napisala je, da imajo več desetletij star, bujno razraščen cimbidij. Čudovit je, poglejte v oddaji. RASTLINE PODRASTI Včasih občudujemo le največja drevesa ali grme, spregledamo pa podrast, ki je pomemben del ekosistema. Kako barvita in cvetoča je podrast, spoznamo v tropskem rastlinjaku Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.
Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.
Pogosto velja mit, da so dobri podjetniki stalno neprespani in pod pritiskom. Raziskava med slovenskimi podjetniki pa kaže nekoliko drugačno sliko: njihovo spanje so raziskovalci vedenjskega laboratorija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani več tednov spremljali tudi s pametnimi prstani in ugotavljali, kako je povezano z njihovim delom, produktivnostjo in odločanjem. Podatki med drugim kažejo, da lahko ena ali dve slabše prespani noči še sovpadata z večjo ustvarjalnostjo, po več zaporednih nočeh slabega spanja pa se kakovost odločitev začne slabšati. Sogovornica: prof. dr. Alenka Slavec Gomezel s katedre za podjetništvo.
Pogosto velja mit, da so dobri podjetniki stalno neprespani in pod pritiskom. Raziskava med slovenskimi podjetniki pa kaže nekoliko drugačno sliko: njihovo spanje so raziskovalci vedenjskega laboratorija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani več tednov spremljali tudi s pametnimi prstani in ugotavljali, kako je povezano z njihovim delom, produktivnostjo in odločanjem. Podatki med drugim kažejo, da lahko ena ali dve slabše prespani noči še sovpadata z večjo ustvarjalnostjo, po več zaporednih nočeh slabega spanja pa se kakovost odločitev začne slabšati. Sogovornica: prof. dr. Alenka Slavec Gomezel s katedre za podjetništvo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Samomor je v naši družbi še vedno tabu tema. O njem je spregovorila Vanja Gomboc, mlada raziskovalka iz Univerze na Primorskem, ki je govorila o predsodkih, pomoči, poročanju v medijih in nasvetih, kaj lahko naredimo sami. Vabljeni k poslušanju.
Samomor je v naši družbi še vedno tabu tema. O njem je spregovorila Vanja Gomboc, mlada raziskovalka iz Univerze na Primorskem, ki je govorila o predsodkih, pomoči, poročanju v medijih in nasvetih, kaj lahko naredimo sami. Vabljeni k poslušanju.
V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.
V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Pogovor na gregorjevo, ko je v zraku ljubezen.
Pogovor na gregorjevo, ko je v zraku ljubezen.
V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.
Zaradi podnebnih sprememb so nekatere živali vse bolj aktivne ponoči, da se izognejo vročini, druge pa obdobja aktivnosti podaljšujejo ali skrajšujejo. Žuželke in drugi majhni zajedavci so bolj občutljivi, zato se njihov ritem in razširjenost zelo hitro spreminjata. To velja tudi za klope in ostale male zajedavce, ki ogrožajo pse. Kako naj jih obvarujemo pred nadležnimi vsiljivci? Svetuje Leonard Baričevič, dr.veterinarske medicine.
Zaradi podnebnih sprememb so nekatere živali vse bolj aktivne ponoči, da se izognejo vročini, druge pa obdobja aktivnosti podaljšujejo ali skrajšujejo. Žuželke in drugi majhni zajedavci so bolj občutljivi, zato se njihov ritem in razširjenost zelo hitro spreminjata. To velja tudi za klope in ostale male zajedavce, ki ogrožajo pse. Kako naj jih obvarujemo pred nadležnimi vsiljivci? Svetuje Leonard Baričevič, dr.veterinarske medicine.
Celjska škofija je minuli torek, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega, začela postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika. Gre za katoliškega duhovnika, ki je 10. marca 1943 prostovoljno - namesto sojetnika - stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru.
Celjska škofija je minuli torek, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega, začela postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika. Gre za katoliškega duhovnika, ki je 10. marca 1943 prostovoljno - namesto sojetnika - stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru.
Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan pogledate v telefon? Kolikokrat posežete po njem, še preden sploh pomislite, zakaj? In kolikokrat vas prav zaslon odvrne od pogovora, misli ali trenutka, ki bi ga sicer zares doživeli? Danes predstavljamo knjigo PRIVOŠČITE SI ODKLOP, avtorja Richarda Simona – iskren in praktičen vodnik za vse, ki želijo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, pozornostjo in življenjem. V knjigi Privoščite si odklop avtor Richard Simon raziskuje naš odnos do tehnologije in razkriva, zakaj je digitalni svet tako zasvojljiv. Kot strokovnjak za spletno strategijo in oče dveh otrok ponuja iskren, razumljiv in predvsem praktičen pogled na to, kako ponovno vzpostaviti zdrav odnos do naprav, ki nas obkrožajo. Knjiga ponuja jasen program digitalnega razstrupljanja, ki bralca korak za korakom vodi od uvodne analize in priprav do obdobja brez telefona – nato pa tudi do premišljene ponovne uporabe naprave, tokrat z več zavedanja in z jasnimi mejami. Privoščite si odklop in poziv, da zapustimo digitalni svet. Je povabilo, da tehnologijo začnemo uporabljati zavestno – in si ponovno izborimo prostor za zbranost, odnose, ustvarjalnost in preproste trenutke, ki jih zasloni pogosto neopazno ukradejo. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan pogledate v telefon? Kolikokrat posežete po njem, še preden sploh pomislite, zakaj? In kolikokrat vas prav zaslon odvrne od pogovora, misli ali trenutka, ki bi ga sicer zares doživeli? Danes predstavljamo knjigo PRIVOŠČITE SI ODKLOP, avtorja Richarda Simona – iskren in praktičen vodnik za vse, ki želijo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, pozornostjo in življenjem. V knjigi Privoščite si odklop avtor Richard Simon raziskuje naš odnos do tehnologije in razkriva, zakaj je digitalni svet tako zasvojljiv. Kot strokovnjak za spletno strategijo in oče dveh otrok ponuja iskren, razumljiv in predvsem praktičen pogled na to, kako ponovno vzpostaviti zdrav odnos do naprav, ki nas obkrožajo. Knjiga ponuja jasen program digitalnega razstrupljanja, ki bralca korak za korakom vodi od uvodne analize in priprav do obdobja brez telefona – nato pa tudi do premišljene ponovne uporabe naprave, tokrat z več zavedanja in z jasnimi mejami. Privoščite si odklop in poziv, da zapustimo digitalni svet. Je povabilo, da tehnologijo začnemo uporabljati zavestno – in si ponovno izborimo prostor za zbranost, odnose, ustvarjalnost in preproste trenutke, ki jih zasloni pogosto neopazno ukradejo. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima - ampak o tem kdaj drugič - več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ene najbolj cenjenih padal na svetu. Dedka s krili, kot mu tudi pravijo, gospoda Staneta Krajnca je v Škofji Loki obiskala Lucija Fatur.
Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima - ampak o tem kdaj drugič - več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ene najbolj cenjenih padal na svetu. Dedka s krili, kot mu tudi pravijo, gospoda Staneta Krajnca je v Škofji Loki obiskala Lucija Fatur.
»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.
»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.
Danes nas narečno obarvani jezikoslovni kotički peljejo k razlagi istrske besede štraca. Drugod po Sloveniji slišimo še izraze cota, blek, feca ... z vsemi pa si pomagamo pri čiščenju! Tudi tokratno rubriko so pripravili študenti slovenistike FHŠ UP!
Danes nas narečno obarvani jezikoslovni kotički peljejo k razlagi istrske besede štraca. Drugod po Sloveniji slišimo še izraze cota, blek, feca ... z vsemi pa si pomagamo pri čiščenju! Tudi tokratno rubriko so pripravili študenti slovenistike FHŠ UP!
Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti, Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.
Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti, Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.