Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
Slovenski raziskovalci z Inštituta "Jožef Stefan" so nedavno podrli povsem nov mejnik. Razvili so način, kako lahko neposredno v živih celicah ustvarijo tridimenzionalne mikroskopske strukture, ki odpirajo povsem nove možnosti za raziskave znotrajceličnih procesov. Te strukture so namreč uporabne za sledenje celicam pa kot senzorji ali kot mikrolaserji. Kot demonstracijo te nove, osupljive zmožnosti pa so - v velikosti 10 mikrometrov - natisnili tudi podobo slončka in logotip inštituta.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V zadnjih letih imamo manj kot polovico ledu v Alpah, kot ga je bilo pred približno dvesto leti. To se najbolj pozna na ledenikih, na ledeniku pod Skuto in Triglavskem ledeniku. Za slednjega je lahko usodno že eno samo nadpovprečno vroče poletje, opozarja Gregor Vertačnik, ki se na Agenciji Republike Slovenije za okolje ukvarja s klimatologijo in podnebnimi projekcijami.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
V Stožicah že teden dni potekajo tekme evropskega prvenstva v dvoranskem nogometu, med navijače (ne nujno le nogometne) nas pelje tudi lastnik največje navijaške slovenske zastave Dominik Zupančič. Njegova zastava velikanka ima skoraj 40 kg, navijači pa so ji nedeli ime Marjanova zastava, po pokojnem očetu in idejnem vodji izdelave take zastave Marjanu Zupančiču. Poznajo jo tudi slovenski športniki, nekoč je Dominika poklical Goran Dragić osebno in prosil, ali lahko zastavo pošlje na tekmo v Španijo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Martin Bajželj že več kot 15 let deluje na Statističnem uradu Republike Slovenije, med drugim je zadolžen predvsem za komuniciranje z javnostjo, kar mu odlično uspeva, saj je SURS v zadnjem obdobju znan po zanimivem in duhovitem sporočanju podatkov. Vabljeni k poslušanju.
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Ljudje so kovine za zdravljenje uporabljali že dolgo, preden smo poznali bakterije, viruse ali kemijo. Stari Egipčani so z bakrom razkuževali rane in čistili pitno vodo, Grki in Rimljani so uporabljali srebro za razkuževanje in zdravljenje ran, v Indiji so bile kovine del zdravilnih eliksirjev in pripravkov za daljšanje življenja, v Evropi pa je živo srebro stoletja veljalo za čudežno zdravilo za številne bolezni. Šele z razvojem kemije in medicine smo razumeli, da so kovine lahko hkrati zdravilo in strup. Danes jih uporabljamo veliko bolj natančno in varno. Na primer srebrov sulfadiazin v mazilih za zdravljenje opeklin, bizmutove spojine za zdravljenje okužb z bakterijo Helikobakter Pylori in spojine zlata za revmatoidni artritis. Kakšne kovinske spojine pa raziskujejo in bomo uporabljali v prihodnosti?
Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.
Jakost magnetnega polja nove naprave je zelo močna, dvakrat močnejša od jakosti stare naprave. Vsled tega je zato slika veliko bolj natančna in podrobna.
Na današnji dan v predzadnjem letu prve svetovne vojne je Brežice in okoliške kraje prizadel močan potres, ki so ga čutili tudi prebivalci celotne današnje Slovenije. Da pa solidarnost s prizadetimi kljub vojni in hudi zimi z obilico snega ni zatajili smo izvedeli v tokratni rubriki.
Na današnji dan v predzadnjem letu prve svetovne vojne je Brežice in okoliške kraje prizadel močan potres, ki so ga čutili tudi prebivalci celotne današnje Slovenije. Da pa solidarnost s prizadetimi kljub vojni in hudi zimi z obilico snega ni zatajili smo izvedeli v tokratni rubriki.
Predstavljamo knjigo Užitek po tvoje – Presenetljivi novi znanstveni dokazi, ki bodo spremenili vaše spolno življenje, ki je izšla pri brežiški Založbi Primus Poznate občutek, ko se sprašujete, ali je z vami nekaj narobe? Zakaj poželenje včasih izgine, brez opozorila? Zakaj telo ne reagira tako, kot »bi moralo«? In zakaj imamo kljub vsem knjigam, podcastom, oddajam in nasvetom še vedno toliko vprašanj o spolnosti? V knjigi Užitek po tvoje učiteljica spolnosti Emily Nagoski razkrije resnico o ženski seksualnosti. Na podlagi sodobnih dognanj nevroznanosti, psihologije in seksologije pojasni, kako deluje naše telo in zakaj – in zakaj spolnost nikoli ni zgolj niz telesnih reakcij, temveč celosten proces, prepleten s kontekstom, stresom, čustvi in samosprejemanjem.
Predstavljamo knjigo Užitek po tvoje – Presenetljivi novi znanstveni dokazi, ki bodo spremenili vaše spolno življenje, ki je izšla pri brežiški Založbi Primus Poznate občutek, ko se sprašujete, ali je z vami nekaj narobe? Zakaj poželenje včasih izgine, brez opozorila? Zakaj telo ne reagira tako, kot »bi moralo«? In zakaj imamo kljub vsem knjigam, podcastom, oddajam in nasvetom še vedno toliko vprašanj o spolnosti? V knjigi Užitek po tvoje učiteljica spolnosti Emily Nagoski razkrije resnico o ženski seksualnosti. Na podlagi sodobnih dognanj nevroznanosti, psihologije in seksologije pojasni, kako deluje naše telo in zakaj – in zakaj spolnost nikoli ni zgolj niz telesnih reakcij, temveč celosten proces, prepleten s kontekstom, stresom, čustvi in samosprejemanjem.
Kaj lahko stori starš, ko preživnina za otroka ni plačana? Kdo je upravičen do nadomestila preživnine iz sklada in kako deluje izterjava neplačanih obveznosti? O pravicah otrok, odgovornosti staršev in mehanizmih, s katerimi sklad terja neplačnike, pa tudi o tem, zakaj je redno plačevanje preživnine vedno najboljša (in najcenejša) odločitev, je povedala direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, Barbara Leder.
Kaj lahko stori starš, ko preživnina za otroka ni plačana? Kdo je upravičen do nadomestila preživnine iz sklada in kako deluje izterjava neplačanih obveznosti? O pravicah otrok, odgovornosti staršev in mehanizmih, s katerimi sklad terja neplačnike, pa tudi o tem, zakaj je redno plačevanje preživnine vedno najboljša (in najcenejša) odločitev, je povedala direktorica Javnega štipendijskega, razvojnega, invalidskega in preživninskega sklada, Barbara Leder.
Gospa Veronika Šlander že vse življenje rada piše, tako da je bil tudi odgovor na vprašanje, s čim si bo zapolnila čas v pokoju, tako rekoč na dlani. Kmalu se je pridružila skupini za pisanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki ga organizira v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in nosi naslov Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca, namenjen pa je starejšim od 60 let, se je zgodba Trnova pot do doma Veronike Šlander uvrstila med deset najboljših. Da pa ni pisanje edina ljubezen gospe Veronike Šlander, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur.
Gospa Veronika Šlander že vse življenje rada piše, tako da je bil tudi odgovor na vprašanje, s čim si bo zapolnila čas v pokoju, tako rekoč na dlani. Kmalu se je pridružila skupini za pisanje na Univerzi za tretje življenjsko obdobje. Na lanskem natečaju Mestne knjižnice Ljubljana, ki ga organizira v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in nosi naslov Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca, namenjen pa je starejšim od 60 let, se je zgodba Trnova pot do doma Veronike Šlander uvrstila med deset najboljših. Da pa ni pisanje edina ljubezen gospe Veronike Šlander, boste izvedeli v pogovoru z Lucijo Fatur.
V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom.
V Sloveniji ima 60 odstotkov prebivalk in prebivalcev težave s povišanim krvnim tlakom.
V tokratnem Lokalnem času se pomudimo v prestolnici in sicer v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki hrani lepo zakladnico dokumentov, map, knjig, listin, tudi fotografij, razglednic, načrtov in avdiovizualnega gradiva. Ustanovljen je bil ob koncu 19 stoletja, najstarejši dokument, ki ga arhiv hrani pa sega kar v 14. stoletje. Znimivo je tudi dejstvo, da so začetki arhiva povezani tudi z znanim slovenskim književnikom Antonom Aškercem. V arhivu nas je sprejel v.d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Dragan Matić.
V tokratnem Lokalnem času se pomudimo v prestolnici in sicer v Zgodovinskem arhivu Ljubljana, ki hrani lepo zakladnico dokumentov, map, knjig, listin, tudi fotografij, razglednic, načrtov in avdiovizualnega gradiva. Ustanovljen je bil ob koncu 19 stoletja, najstarejši dokument, ki ga arhiv hrani pa sega kar v 14. stoletje. Znimivo je tudi dejstvo, da so začetki arhiva povezani tudi z znanim slovenskim književnikom Antonom Aškercem. V arhivu nas je sprejel v.d. direktorice Zgodovinskega arhiva Ljubljana dr. Dragan Matić.
Ste vedeli, da na Primorskem postelje ne prekrijejo le z ruho, temveč tudi s prestiralom, ponjavo ali ponavo, plahuto in plahto? Od kod vsa ta narečna poimenovanja za rjuho, izvemo v naslednjih minutah. Z nami so študentje slovenistike FHŠ UP!
Ste vedeli, da na Primorskem postelje ne prekrijejo le z ruho, temveč tudi s prestiralom, ponjavo ali ponavo, plahuto in plahto? Od kod vsa ta narečna poimenovanja za rjuho, izvemo v naslednjih minutah. Z nami so študentje slovenistike FHŠ UP!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?
S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?
TV klinika z Davidom Zupančičem
S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?
S presaditvijo roženíce lahko prizadetemu povrnejo vid in omogočijo boljše življenje. Kako poteka poseg, komu je namenjen in zakaj je darovanje roženíce tako pomembno?
Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.
Kakšen analgetik so lahko ljudje okoli nas? V naših oddajah smo se z bolečino že precej ukvarjali. Vabljeni, da globoko pobrskate po arhivu oddaj, v katerih smo se pogovarjali o nociceptorjih, subjektivnemu zaznavanju bolečine, pa tudi o tem, zakaj pomaga, če, ko se udarimo v prst, zatulimo ali celo- zakolnemo. Pogovarjali smo se tudi o ljudeh, ki bolečine ne zaznajo in o tem, da fizična bolečina v možganih vzdraži ista omrežja kot duševna bolečina. Tokrat pa še pomemben in svež vpogled v to področje. Pridružila se nam bo psihologinja, asistentka na Oddelku za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, Jana Verdnik. Pripravlja: Mojca Delač.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili avtorju podkasta Remembering Yugoslavia/Spomin na Jugoslavijo, ki prek osebnih zgodb, zgodovine in spominov raziskuje dediščino nekdanje Jugoslavije ter razmišlja o nostalgiji, identiteti in solidarnosti. Znova bomo odkrili klasika svetovne književnosti, Iva Andrića, v novem slovenskem prevodu, ki njegovim zgodbam daje svež jezik in odpira prostor novim bralcem. Za konec pa bomo spoznali raziskovalko robotike, ki preučuje odnos med človekom in robotom ter raziskuje, kako lahko tehnologija postane bolj človeška in bližje našemu vsakdanu.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili avtorju podkasta Remembering Yugoslavia/Spomin na Jugoslavijo, ki prek osebnih zgodb, zgodovine in spominov raziskuje dediščino nekdanje Jugoslavije ter razmišlja o nostalgiji, identiteti in solidarnosti. Znova bomo odkrili klasika svetovne književnosti, Iva Andrića, v novem slovenskem prevodu, ki njegovim zgodbam daje svež jezik in odpira prostor novim bralcem. Za konec pa bomo spoznali raziskovalko robotike, ki preučuje odnos med človekom in robotom ter raziskuje, kako lahko tehnologija postane bolj človeška in bližje našemu vsakdanu.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo spoznali Bogomila Starca, priznanega in uspešnega gluhega vinarja. V kraški vasici Tomaj, na družinski domačiji Starc, se že od otroštva posveča vinogradništvu in vinarstvu. Ljubezen do trte in vina ga je z leti izoblikovala v enega vidnejših slovenskih vinogradnikov. Na sejmu AGRA 2025 je za vini Vitovska grganja in Emanuela prejel zlato in srebrno medaljo. Njegova zgodba je pomemben zgled uspeha in vztrajnosti tudi v skupnosti gluhih. Več o njegovih začetkih in tem, kako se njegova pot nadaljuje še danes, izveste v oddaji Prisluhnimo tišini 28. januarja ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
V tokratni oddaji Prisluhnimo tišini bomo spoznali Bogomila Starca, priznanega in uspešnega gluhega vinarja. V kraški vasici Tomaj, na družinski domačiji Starc, se že od otroštva posveča vinogradništvu in vinarstvu. Ljubezen do trte in vina ga je z leti izoblikovala v enega vidnejših slovenskih vinogradnikov. Na sejmu AGRA 2025 je za vini Vitovska grganja in Emanuela prejel zlato in srebrno medaljo. Njegova zgodba je pomemben zgled uspeha in vztrajnosti tudi v skupnosti gluhih. Več o njegovih začetkih in tem, kako se njegova pot nadaljuje še danes, izveste v oddaji Prisluhnimo tišini 28. januarja ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
40 let mineva od prvega zabeleženega primera AIDS-a v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov bomo zato pozornost namenili javnozdravstvenim ukrepom za zajezitev širjenja virusa HIV pri nas. Ti so za to, da so bili uspešni, tudi morali podirati tabuje, predsodke in stereotipe, saj se je HIV najbolj razširil v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Slovenija se je odzvala izjemno, saj je ves čas v vrhu držav po učinkovitem odzivu na zajezitev epidemije. O javnozdravstvenih ukrepih in pomenu skupnega odziva, torej sodelovanja stroke, odločevalcev, civilne družbe in nevladnih organizacij s prim. Evito Leskovšek, zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V studio jo je povabila Urška Henigman.
40 let mineva od prvega zabeleženega primera AIDS-a v Sloveniji. V oddaji Glasovi svetov bomo zato pozornost namenili javnozdravstvenim ukrepom za zajezitev širjenja virusa HIV pri nas. Ti so za to, da so bili uspešni, tudi morali podirati tabuje, predsodke in stereotipe, saj se je HIV najbolj razširil v skupini moških, ki imajo spolne odnose z moškimi. Slovenija se je odzvala izjemno, saj je ves čas v vrhu držav po učinkovitem odzivu na zajezitev epidemije. O javnozdravstvenih ukrepih in pomenu skupnega odziva, torej sodelovanja stroke, odločevalcev, civilne družbe in nevladnih organizacij s prim. Evito Leskovšek, zdravnico z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. V studio jo je povabila Urška Henigman.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.
V koronačasu smo zabeležili prvo večje povpraševanje po električnih kolesih, po nekajletnem upadu prodaje, pa se ta spet veča. Električna kolesa poleg mnogih prednostih prinašajo tudi različne izzive – za promet, zakonodajo in družbo. Po eni strani kolesarske proge niso prilagojene večjim hitrostim, uporabniki ob neuporabi zaščitne opreme zaradi višjih hitrosti lahko v primeru nesreč utrpijo hujše poškodbe, po drugi strani pa so električna kolesa prinesla nekaj izzivov tudi serviserjem. Kako narediti delo serviserjev enostavnejše in učinkovitejše, so se leta 2020 vprašali trije prijatelji, strojniki po izobrazbi, in v dobrem letu so prišli do rešitve in svojega podjetja – DBDtools.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico mag. Stašo Florjanič iz Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki z nami deli svoje izkušnje in poglede na vodenje šole, pomen komunikacije ter gradnjo kulture kakovosti. V ospredju pogovora so zaupanje, skupni cilji in zgled vodstva pri razvoju šole. Pri samoevalvaciji je jasna, odprta in premišljena komunikacija ključna. Ves čas je treba preverjati, ali vsi vključeni proces razumejo enako in ali so cilji resnično skupni. Brez skupnega razumevanja namena in smeri samoevalvacija ne more izpolniti svoje vloge kot orodje za izboljševanje prakse. Komunikacija je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja šole. Besede imajo moč, zato jih je treba uporabljati odgovorno in spoštljivo, a hkrati velja poudariti, da komunikacija niso le besede. Dejanja so pogosto najglasnejša oblika sporočanja – skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo, je temelj zaupanja in kulture kakovosti. Pomembna naloga ravnatelja je, da o samoevalvaciji redno obvešča celoten kolektiv ter zaposlene spodbuja k razumevanju njenega smisla. Ključno je, da samoevalvacijo dojemajo kot priložnost za izboljšave in skupno učenje, ne kot dodatno administrativno obremenitev. Za kakovost so odgovorni vsi zaposleni in sodelavci šole. To zahteva sodelovanje in odprto komunikacijo, ki temeljita na zaupanju, etičnosti in skupnih vrednotah. Šola, iz katere prihaja mag. Florjanič, ima oblikovan etični kodeks, ki ga upoštevajo zaposleni, dijaki in starši ter predstavlja pomembno vodilo za odnose in ravnanja. Ravnatelj v sodelovanju s timom za kakovost soustvarja pozitivno klimo, gradi sodelovanje z različnimi deležniki in spodbuja skupno postavljanje ciljev. Vodstvo zagotavlja neprekinjene komunikacijske procese znotraj šole in navzven ter uporablja različne kanale za dialog in izmenjavo informacij. Komunikacijske sposobnosti učiteljev imajo pri tem ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na odnose, učno klimo in kakovost poučevanja. S svojim zgledom, jasnim komuniciranjem in sodelovalnim vodenjem ravnatelj gradi kulturo kakovosti. Če vas zanima, kako lahko vodstvo šole s premišljeno komunikacijo in skupnimi cilji krepi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, vas vabimo k poslušanju podkasta.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico mag. Stašo Florjanič iz Srednje gradbene, geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki z nami deli svoje izkušnje in poglede na vodenje šole, pomen komunikacije ter gradnjo kulture kakovosti. V ospredju pogovora so zaupanje, skupni cilji in zgled vodstva pri razvoju šole. Pri samoevalvaciji je jasna, odprta in premišljena komunikacija ključna. Ves čas je treba preverjati, ali vsi vključeni proces razumejo enako in ali so cilji resnično skupni. Brez skupnega razumevanja namena in smeri samoevalvacija ne more izpolniti svoje vloge kot orodje za izboljševanje prakse. Komunikacija je eden najpomembnejših dejavnikov delovanja šole. Besede imajo moč, zato jih je treba uporabljati odgovorno in spoštljivo, a hkrati velja poudariti, da komunikacija niso le besede. Dejanja so pogosto najglasnejša oblika sporočanja – skladnost med tem, kar govorimo, in tem, kar počnemo, je temelj zaupanja in kulture kakovosti. Pomembna naloga ravnatelja je, da o samoevalvaciji redno obvešča celoten kolektiv ter zaposlene spodbuja k razumevanju njenega smisla. Ključno je, da samoevalvacijo dojemajo kot priložnost za izboljšave in skupno učenje, ne kot dodatno administrativno obremenitev. Za kakovost so odgovorni vsi zaposleni in sodelavci šole. To zahteva sodelovanje in odprto komunikacijo, ki temeljita na zaupanju, etičnosti in skupnih vrednotah. Šola, iz katere prihaja mag. Florjanič, ima oblikovan etični kodeks, ki ga upoštevajo zaposleni, dijaki in starši ter predstavlja pomembno vodilo za odnose in ravnanja. Ravnatelj v sodelovanju s timom za kakovost soustvarja pozitivno klimo, gradi sodelovanje z različnimi deležniki in spodbuja skupno postavljanje ciljev. Vodstvo zagotavlja neprekinjene komunikacijske procese znotraj šole in navzven ter uporablja različne kanale za dialog in izmenjavo informacij. Komunikacijske sposobnosti učiteljev imajo pri tem ključno vlogo, saj neposredno vplivajo na odnose, učno klimo in kakovost poučevanja. S svojim zgledom, jasnim komuniciranjem in sodelovalnim vodenjem ravnatelj gradi kulturo kakovosti. Če vas zanima, kako lahko vodstvo šole s premišljeno komunikacijo in skupnimi cilji krepi kakovost vzgojno-izobraževalnega dela, vas vabimo k poslušanju podkasta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Vrnitev volka v evropski prostor deluje kot lakmusov papir: ob stiku z resničnostjo razkrije globoko zakoreninjene družbene napetosti. Na eni strani je idealizirana podoba divjine, na drugi vsakdanja realnost podeželja, kjer volk ni simbol, temveč konkretna in otipljiva grožnja. Volk Slavc se je skotil v Sloveniji in prehodil več kot 1500 kilometrov do Italije, kjer je ustvaril nov zarod. Njegova sled nas uči, da prihodnost ne pomeni vrnitve v idilo preteklosti, temveč zahteva nenehno pogajanje: med človekom in divjino, med redom in kaosom, med strahom in upanjem. To občutijo tudi na Blokah, ki so eno izmed območij v Sloveniji, kjer je srečanje z medvedom skorajda nekaj vsakdanjega, domačini pa pogosto naletijo tudi na sledi volkov in risov. Kako torej urediti »odnose« in omogočiti sobivanje med ljudmi in velikimi zvermi?
Sredi januarja je v Celju potekala mednarodna razstava psov. Mi smo se tokrat posvetili kinološki disciplini junior handling. Poletna ježa konj se razlikuje od zimske, zato svetujemo na kaj vse je potrebno pomisliti in kaj opraviti, da bo ježa prijetna za nas in konja. Ko sneg pokrije pokrajino pomislimo na prostoživeče živali. Kdaj, če sploh, je potrebno hraniti ptice in kakšna je prava hrana? Odpravili smo se na Koroško, kjer smo s kinologom Zdravkom Pečnikom govorili o vzgoji in prevzgoji psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Sredi januarja je v Celju potekala mednarodna razstava psov. Mi smo se tokrat posvetili kinološki disciplini junior handling. Poletna ježa konj se razlikuje od zimske, zato svetujemo na kaj vse je potrebno pomisliti in kaj opraviti, da bo ježa prijetna za nas in konja. Ko sneg pokrije pokrajino pomislimo na prostoživeče živali. Kdaj, če sploh, je potrebno hraniti ptice in kakšna je prava hrana? Odpravili smo se na Koroško, kjer smo s kinologom Zdravkom Pečnikom govorili o vzgoji in prevzgoji psov. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca (ponovitev oddaje).
Območje Cerknice je prav poseben svet: preplet lepote, miru, nenehnega spreminjanja, presihanja in nastajanja jezera, coprnic in domišljije, zato očara vsakega obiskovalca (ponovitev oddaje).
Tokrat smo pod drobnogled vzeli čaje, namenjene dojenčkom in otrokom; ti so pogosta izbira staršev v zimskih mesecih, pa tudi v primerih, ko želijo omiliti krče, pomiriti nemirnega otroka oziroma mu ponuditi naraven napitek. Na Zvezi potrošnikov so preverili kar 30 različnih čajev s trgovskih polic in ugotovili, da se v njih poleg zelišč in sadja pogosto skrivajo tudi dodane arome in sladkor. Poleg tega pa blagodejni učinki čajev pogosto niso utemeljeni.
Tokrat smo pod drobnogled vzeli čaje, namenjene dojenčkom in otrokom; ti so pogosta izbira staršev v zimskih mesecih, pa tudi v primerih, ko želijo omiliti krče, pomiriti nemirnega otroka oziroma mu ponuditi naraven napitek. Na Zvezi potrošnikov so preverili kar 30 različnih čajev s trgovskih polic in ugotovili, da se v njih poleg zelišč in sadja pogosto skrivajo tudi dodane arome in sladkor. Poleg tega pa blagodejni učinki čajev pogosto niso utemeljeni.
Konec januarja je čas, da začnemo razmišljati o tem, katere sorte bomo letos sejali. Pri tem moramo upoštevati odpornost sort na različne bolezni, predvsem plesen, uporabnost različnih sort krompirja in okus.
Konec januarja je čas, da začnemo razmišljati o tem, katere sorte bomo letos sejali. Pri tem moramo upoštevati odpornost sort na različne bolezni, predvsem plesen, uporabnost različnih sort krompirja in okus.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
Kiks nas bo danes odpeljal na bele strmine. Pred dvema tednoma smo vam že predstavili Slovenski smučarski slovar, ki je izšel leta 2011. Ima kar 413 strani in več kot 4 tisoč gesel. Je torej res bogat vir slovenskega smučarskega izrazoslovja. Avtorica oddaje Kiks Andreja Gradišar se je z avtorji slovarja urednico Ljudmilo Bokal ter pobudnikom Alešem Gučkom in mag. Andrejem Terčeljem pogovarjala pred tedni, ko je bil Aleš Guček še med nami. Ker je slovar eno od del, ki jim je posvetil mnoga leta svojega življenja, ga boste kot sogovornika lahko slišali tudi v tokratni oddaji Kiks, v ospredju katere bo smučanje.
Republika Kolumbija ima nekaj več kot 53 milijonov prebivalcev. To območje je bilo naseljeno že vsaj 12 tisoč let pred našim štetjem, danes pa je država izjemno kulturno in etnično pestra; na njenem območju govorijo več kot 70 različnih jezikov. Uradni jezik je seveda španščina, kar je posledica španske kolonizacije. Država je tudi izjemno velika – meri nekoliko več kot milijon 140 tisoč kvadratnih kilometrov in je po velikosti 25. na svetu. Še ena od posebnosti Kolumbije pa je ta, da ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.
Republika Kolumbija ima nekaj več kot 53 milijonov prebivalcev. To območje je bilo naseljeno že vsaj 12 tisoč let pred našim štetjem, danes pa je država izjemno kulturno in etnično pestra; na njenem območju govorijo več kot 70 različnih jezikov. Uradni jezik je seveda španščina, kar je posledica španske kolonizacije. Država je tudi izjemno velika – meri nekoliko več kot milijon 140 tisoč kvadratnih kilometrov in je po velikosti 25. na svetu. Še ena od posebnosti Kolumbije pa je ta, da ima drugo najvišjo raven biotske raznovrstnosti na svetu.
Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila?
Kaj se zgodi, ko za bolezen, s katero se rodi otrok, ni zdravila?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
Pajki so ena od najstarejših vrst živali na planetu. Z njimi se že dolgo ukvarja biolog prof.dr. Matjaž Kuntner z Nacionalnega inštituta za biologijo. S sodelavci je na raziskovalnih odpravah na otoku Madagaskar leta 2022 in 2024 odkril kar nekaj novih vrst pajkov na tej vroči točki biotske raznovrstnosti. Povedal bo zgodbo o kar vijugavi poti do znanstveno potrjene nove, izjemno redke vrste pajka, ki so jo poimenovali osmooka aphana. Najprej so iz muzejskih zbirk poznali le primer samice, na odpravi v gorskih gozdovih narodnega parka Marojejy na severu otoka so npr. leta 2022 v nekaj tednih iskanja našli le en primerek samca (na odpravi leta 2024 pa tudi samice). Odprli so tudi živahno razpravo na temo, odkod je ta vrsta prišla oziroma ali obstaja možnost, da izhaja iz starodavne južne celine Gondvane (ta je začela tektonsko razpadati pred 130 milijoni let). Znanstvene objave skupine raziskovalcev je decembra objavila revija Insect Systematics and Diversity, utemeljitve štirih doslej neznanih vrst pajkov družine Herrenia iz jugovzhodne Azije in otočja na južni polobli pa so sredi tega meseca objavili v prosto dostopni spletni reviji Diversity. Ugotovitve bo sogovornik povzel v tokratnem pogovoru. FOTO: Samica vrste osmooka aphana VIR: Matjaž Kuntner, NIB
Gost tokratne epizode Prvakov tedna obožuje puščavske sipine in je hitrejši od navigacije. Slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Kakšna je pot do takšnega uspeha, o pasteh in lepotah puščavskega peska, o telesnih in psihičnih naporih, o življenju na in z motociklom. Prvaki tedna tokrat v znamenju najslovitejšega in najzahtevnejšega vzdržljivostnega relija na svetu.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna obožuje puščavske sipine in je hitrejši od navigacije. Slovenski motociklistični dirkač Toni Mulec je na letošnjem reliju Dakar v Savdski Arabiji dosegel izjemen uspeh. Zmagal je v razredu reli 2, v skupni razvrstitvi med motoristi pa osvojil deveto mesto. Kakšna je pot do takšnega uspeha, o pasteh in lepotah puščavskega peska, o telesnih in psihičnih naporih, o življenju na in z motociklom. Prvaki tedna tokrat v znamenju najslovitejšega in najzahtevnejšega vzdržljivostnega relija na svetu.
Kontroverznega Thompsona hrvaška vladajoča politika in desni populisti prepoznavajo kot domoljuba, kljub temu, da v Evropi velja za spornega nacionalističnega pevca. In prav to se je nedavno pokazalo tudi na evropskem rokometnem prvenstvu. Kakšno je hrvaško stališče glede ameriških apetitov po Grenlandiji? Je hrvaška oblast že izrazila jasna stališča glede tega vprašanja? Po načrtih naj bi Vjesnikovo stolpnico, ki je bila prizadeta v požaru porušili do konca minulega leta.. Ampak še vedno stoji. Zakaj se je podiranje stolpnico zavleklo?
Kontroverznega Thompsona hrvaška vladajoča politika in desni populisti prepoznavajo kot domoljuba, kljub temu, da v Evropi velja za spornega nacionalističnega pevca. In prav to se je nedavno pokazalo tudi na evropskem rokometnem prvenstvu. Kakšno je hrvaško stališče glede ameriških apetitov po Grenlandiji? Je hrvaška oblast že izrazila jasna stališča glede tega vprašanja? Po načrtih naj bi Vjesnikovo stolpnico, ki je bila prizadeta v požaru porušili do konca minulega leta.. Ampak še vedno stoji. Zakaj se je podiranje stolpnico zavleklo?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Predstavljamo aktualno dogajanje glede partnerskega sporazumom med EU in združenjem Mercosur. Zbrali smo nekaj odzivov na nedavni razpis, namenjen naložbam v gorske kmetije. Obiskali smo kmetijo Korošec, ki je prejela nagradi Šampion ljudstva 2025 in Naj hlev – hranimo prihodnost. Na 17. Lombergarjevem posvetu so vinogradniki razpravljali o prihodnosti slovenske pridelave vin, ki jo vse bolj ogrožajo podnebne spremembe. S strokovnjaki in študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede govorimo o projektu zelenega prehoda v podnebno inovativne agroživilske sisteme, ki so ga uspešno zaključili lansko leto.
Predstavljamo aktualno dogajanje glede partnerskega sporazumom med EU in združenjem Mercosur. Zbrali smo nekaj odzivov na nedavni razpis, namenjen naložbam v gorske kmetije. Obiskali smo kmetijo Korošec, ki je prejela nagradi Šampion ljudstva 2025 in Naj hlev – hranimo prihodnost. Na 17. Lombergarjevem posvetu so vinogradniki razpravljali o prihodnosti slovenske pridelave vin, ki jo vse bolj ogrožajo podnebne spremembe. S strokovnjaki in študenti Fakultete za kmetijstvo in biosistemske vede govorimo o projektu zelenega prehoda v podnebno inovativne agroživilske sisteme, ki so ga uspešno zaključili lansko leto.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
Znamenita švedska pisateljica Astrid Lindgren je poleg Pike Nogavičke ustvarila vsaj še eno literarno junakinjo, ki se je hitro prikupila bralcem. Knjiga Ronja, razbojniška hči je v švedščini izšla leta 1981, v slovenščini pa prvič že leta 1985. Zaživela je tudi na filmskem platnu, na gledaliških in lutkovnih odrih, kot muzikal in animirani film. Optimistično, toplo pripoved o odraščajoči razbojniški deklici nam bo v oddaji 7. stran predstavila Luna Jurančič Šribar, doktorica antropologije in pisateljica, ki pravi, da je Ronja, razbojniška hči njena najljubša knjiga.
NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.
NaPOTki so obiskali Črnomelj, kjer je na naravnem pomolu med rekama Lahinjo in Dobličico 3000 let zgodovine. Črnomaljski grad, Zakladnica, Posojilnica, Kulturni dom, kjer je bilo zasedanje Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta in kjer je delovalo tudi prvo Slovensko narodno gledališče. Ali ste vedeli, da ima tudi Črnomelj »tromostovje« in najlepše urejena javna stranišča v slovenskih nemestnih občinah? Pa še o Zelenem Juriju, bližajočem se Župančičevem letu in tudi o prestah.
Marsikoga privlačijo predmeti, ki imajo zgodovinsko vrednost, ki nosijo pečat svojega časa, dežele, so redkost, jih spremlja zanimiva zgodba, so spomin na prednike ali morda za nas preprosto stari in lepi. Kdo pa so ti, ki se poklicno ukvarjajo s starinami, kakšen je njihov odnos do raznovrstnih predmetnih prič preteklosti? O tem ter o kulturnem spominu, večplastnosti nostalgije in interpretaciji dediščine bo tekla beseda z lastnikom prve starinarnice v Sloveniji Jako Prijateljem in dr. Natalijo Majsovo s katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede. Ponudba starih predmetov je tudi na spletu, kjer smo našli lepa rabljena in oblačila, ki jih zbirajo in pripravijo za prodajo, nekatera pa predelajo v nove kose s pomočjo sodelavcev, med katerimi so tudi uporabniki s posebnimi potrebami iz društva Verjamem vate. Verjamejo v načela trajnosti, solidarnosti in medgeneracijske pomoči.
Marsikoga privlačijo predmeti, ki imajo zgodovinsko vrednost, ki nosijo pečat svojega časa, dežele, so redkost, jih spremlja zanimiva zgodba, so spomin na prednike ali morda za nas preprosto stari in lepi. Kdo pa so ti, ki se poklicno ukvarjajo s starinami, kakšen je njihov odnos do raznovrstnih predmetnih prič preteklosti? O tem ter o kulturnem spominu, večplastnosti nostalgije in interpretaciji dediščine bo tekla beseda z lastnikom prve starinarnice v Sloveniji Jako Prijateljem in dr. Natalijo Majsovo s katedre za kulturologijo na Fakulteti za družbene vede. Ponudba starih predmetov je tudi na spletu, kjer smo našli lepa rabljena in oblačila, ki jih zbirajo in pripravijo za prodajo, nekatera pa predelajo v nove kose s pomočjo sodelavcev, med katerimi so tudi uporabniki s posebnimi potrebami iz društva Verjamem vate. Verjamejo v načela trajnosti, solidarnosti in medgeneracijske pomoči.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je Simona Kostanjšek Brglez iz Poljčan, doktorica humanističnih znanosti, umetnostna zgodovinarka in konservatorka. Njeno raziskovalno delo je usmerjeno tudi v proučevanje sakralne umetnosti na Štajerskem. Poznamo jo po številnih projektih, med drugim je vodja obnove samostana Studenice v Poljčanah, trenutno pa sodeluje tudi pri obnovi zvonika slovenskobistriške cerkve Svetega Jerneja, in še kje.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
V turistični oddaji smo se odpravili v Ormož, ki se turistično zelo razvija. Poleg vinogradniškega območja Jeruzalemsko-Ormoških goric in tam pridelanih odličnih, predvsem belih vin so zelo ponosni še na grad Ormož, tamkajšnje lagune in seveda na kolesarske in pohodniške poti. Nadaljujemo tudi popotniško zgodbo – na nadvse zanimivo potovanje v Indonezijo sta se lani septembra odpravila naša radijska kolega Brigita in Tomaž.
Testenine so sicer simbol italijanske kuhinje, vendar so se zaradi njihove preproste in vsestranske uporabe razširile po vsem svetu. Kuharica Mojca jih bo pripravila s šampinjoni in brokolijem, saj meni, da moramo v naše jedilnike vključiti čim več zelenjave. Ob tem pa je dodala še nasvet, kako jo pripraviti, da ostane čim bolj hranljiva in kako zaužiti dovolj rastlinskih beljakovin.
Testenine so sicer simbol italijanske kuhinje, vendar so se zaradi njihove preproste in vsestranske uporabe razširile po vsem svetu. Kuharica Mojca jih bo pripravila s šampinjoni in brokolijem, saj meni, da moramo v naše jedilnike vključiti čim več zelenjave. Ob tem pa je dodala še nasvet, kako jo pripraviti, da ostane čim bolj hranljiva in kako zaužiti dovolj rastlinskih beljakovin.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.
S pisanjem uradnih dopisov se verjetno vsakdo sreča v različnih življenjskih, poslovnih ali kariernih situacijah. Dopis je krajše uradno ali poslovno pisno sporočilo, njegova struktura v slovenščini ni natančno določena. Kateri so sestavni deli oziroma pomembnejše kategorije uradnega dopisa? Katere so najpogostejše pravopisne napake in zagate pri pisanju dopisov? Zakaj se včasih zaplete že za začetnim pozdravom »Spoštovani«? Odgovore je poiskal Bojan Leskovec.