Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?
V turistični oddaji smo se tokrat ustavili na Pohorju. Z razglasitvijo za regijski park se je to zeleno pogorje pridružilo tričlanski družini slovenskih regijskih parkov: Škocjanskim jamam, Kozjanskemu in Notranjskemu regijskemu parku. Zanimalo nas je, kakšna je vizija parka, kje so največje priložnosti in največji izzivi, tudi v turizmu?
Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.
Leta 1969 se je predsednik Jugoslavije Josip Broz Tito dvakrat mudil na Štajerskem. Jeseni sta z avstrijskim kolegom Jonasom odprla nov most čez Muro med Gornjo Radgono in Bad Radkerburgom. Aprila tistega leta je po oddihu na Mariborskem Pohorju slovesno odprl Hidroelektrarno Zlatoličje in se še istega dne pri Ptuju srečal z zgovorno lűkarico … pridelovalko znamenite ptujske čebule … dialog med obema se je skozi radijski arhiv zapisal v zgodovino.
Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.
Tokrat predstavljamo avtobiografsko pripoved Milana Predana KAJ PA TA TU DELA? s podnaslovom Od Drave preko Atlantika do Vardarja in nazaj, ki je izšla pri založbi Pivec. Kaj pa ta tu dela? je iskrena, neolepšana, topla avtobiografska pripoved o življenju novinarja, diplomata, politika in človeka, ki so ga zaznamovale zasebne prelomnice. Milan Predan – dolgoletni glavni urednik Večera in kasneje veleposlanik v Trstu, Sofiji, Beogradu, Celovcu in Skopju – razpira ozadja odločitev, ki so oblikovala slovenske medije, diplomacijo in tranzicijsko družbo. Brez fikcije in brez olepševanja opisuje vzpone devetdesetih, padce po letu 2000, osebne dvome, boleče preizkušnje, skrite zakulisne igre in srečanja, ki človeka zaznamujejo za vedno. Od otroštva ob Dravi, mladostnih izkušenj v ZDA do novinarskih zgodb in vstopa v politiko knjiga predstavlja Predanovo življenje v prepletu zgodovine, osebne rasti, humorja in treznih razmislekov o tem, kaj pomeni pokončno delo v svetu, kjer to pogosto ni nagrajeno. To je zgodba o vztrajnosti, dvomu in pogumu. O tem, kako se človek iz Maribora znajde na vrhu uredništva v protokolarnem vrvežu svetovnih prestolnic – in zakaj se vedno znova vrača k Dravi.
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.
"Veste, pri klekljanju se pod rokami dobro čuti, ali so "kleklni" stari ali imajo za seboj že kaj kilometrine ali so povsem novi," pripoveduje naša današnja sogovornica gospa Nadja Lapajne. Domačinka iz Idrije je seveda klekljala že v osnovni šoli in se v tej veščini tudi zdaj, v pokoju, še vedno izpopolnjuje. Gospa Nadja Lapajne je tudi sicer aktivna upokojenka in med dejavnostmi jo je v Idriji ujela Lucija Fatur.
Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.
Dialektološka raziskovanja naših mladih jezikoslovcev nas tokrat vodijo v 'gmajno'. Kaj vse označuje ta beseda, vam razkrijejo v naslednjih minutah.
Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco.
Prof. Janez Žibert je s svojo raziskovalno skupino razvil umetno-inteligenčnega radiološkega asistenta. Ta zdravnikom pomaga pri branju slik žleze prostate in pljuč, ki so narejene z magnetno resonanco.
Današnji lokalni čas bomo znova naravnali na Gorenjsko, kjer potekajo še zadnje priprave na najslajši dogodek leta in tudi največji kulinarični dogodek pri nas – Festival čokolade v Radovljici, ki ni le še en sejemski dogodek, ampak festival v pravem pomenu besed. Temelji na močni lokalni tradiciji, okrog čokolade pa naniza še vrsto drugih dogodkov in doživetij. Čokolada je znana po tem, da spodbuja endorfine, ki nam dajejo občutek ugodja. In tega bo torej v obilju ta konec tedna v Radovljici.
Današnji lokalni čas bomo znova naravnali na Gorenjsko, kjer potekajo še zadnje priprave na najslajši dogodek leta in tudi največji kulinarični dogodek pri nas – Festival čokolade v Radovljici, ki ni le še en sejemski dogodek, ampak festival v pravem pomenu besed. Temelji na močni lokalni tradiciji, okrog čokolade pa naniza še vrsto drugih dogodkov in doživetij. Čokolada je znana po tem, da spodbuja endorfine, ki nam dajejo občutek ugodja. In tega bo torej v obilju ta konec tedna v Radovljici.
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
Tokratno možgansko druženje je spodbudilo dejstvo, da je 16. april mednarodni dan glasu. Ampak… mi se ne bomo osredotočili na glasilke, temveč na glas v naši glavi. Zato smo v možgansko družbo povabili profesorja, ki je velik del svojih raziskav posvetil prav tej temi in je tudi napisal knjigo The Voices Within: The History and Science of How We Talk to Ourselves. – Notranji glasovi- Zgodovina in znanost tega, kako govorimo s seboj. Mojca Delač se je pogovarjala s prof. dr. Charlesom Fernyhoughjem. Vabljeni k poslušanju!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
Malarija je ena izmed najbolj razširjenih nalezljivih in smrtonosnih bolezni na svetu. Bolezen je za 40 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki živi na območju tropskega in subtropskega pasu, vsakdanja realnost, v Sloveniji pa se z njo srečujemo pri potnikih, ki se okuženi vračajo domov. V tednih ob koncu minulega leta in v začetku letošnjega so na Kliniki za infekcijske bolezni in vročinska stanja u UKC Ljubljana zdravili več bolnikov, kot jih sicer povprečno v enem letu. V tokratni Tv kliniki o okužbah z malarijo in o pomenu zaščite pred okužbo govorita doc. dr. Tadeja Kotar s Klinike za infekcijske bolezni in vročinska stanja v UKC Ljubljana in vsestranski ustvarjalec Lado Bizovičar.
V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.
V torek, 5. maja, se letos s pisanjem maturitetnega eseja začenja spomladanski del splošne mature, zato, tako kot že nekaj let zapored tri oddaje Studia ob 17h v mesecu aprilu namenjamo tej tematiki. V zadnji bomo govorili o tematskem sklopu Klanec nekoč, danes, vedno? in primerjali, iskali vzporednice in razlike ter razmišljali o glavnih likih in sporočilih obeh obveznih del: romanov z naslovom Na Klancu avtorjev Ivana Cankarja in Tine Vrščaj. Odgovorili bomo tudi na vprašanje, zakaj šolski esej šteje kar polovico ocene pri izpitu slovenščine na splošni maturi in kako se sploh lotiti pisanja te zvrsti. Kakšni sta osrednji protagonistki romanov, Francka in Eva – kaj ju najbolj označuje, kaj ju vodi naprej in kje so ključne razlike med njima? Sta konca romanov optimistična? Sta obe deli, tudi Cankarjevo, še danes aktualni in kakšno sporočilo predajata mladim? In ali usojenosti klanca res lahko pobegnemo? O vsem tem z gosti, dijakinjami 4. letnika ljubljanske Gimnazije Poljane – to so: Patricija Gosar, Laura Petrin, Mia Ratoša Rigler, Iva Tomašić, Neja Brumen, Gaja Skala, Dunja Velebit in njihovim profesorjem Vidom Skrbinškom.
Pisanje eseja na maturi je za marsikoga pravi izziv. Ko sediš pred praznim listom papirja, se zdi začetek pogosto najtežji korak. Kako sploh začeti? Kako oblikovati misli, da bodo jasne, prepričljive in smiselno povezane v celoto? Dobra novica je, da pisanje eseja ni skrivnostna umetnost, temveč spretnost, ki se je lahko naučimo, je povedala profesorica slovenščine Nada Đukič.
Pisanje eseja na maturi je za marsikoga pravi izziv. Ko sediš pred praznim listom papirja, se zdi začetek pogosto najtežji korak. Kako sploh začeti? Kako oblikovati misli, da bodo jasne, prepričljive in smiselno povezane v celoto? Dobra novica je, da pisanje eseja ni skrivnostna umetnost, temveč spretnost, ki se je lahko naučimo, je povedala profesorica slovenščine Nada Đukič.
Včasih se velike zgodbe začnejo tiho. Z majhnimi koraki, radovednostjo in občutkom, da te nekaj preprosto pritegne. Predstavljamo vam gluha Andrejo Vogrinc in Tomija Strela, ki vsak po svoje dokazujeta, da ustvarjalnost ne potrebuje zvoka, temveč občutek, vztrajnost in predanost. Andreja svojo zgodbo plete z volnenimi nitmi, Tomi pa jo riše na čevlje, in tako nastanejo umetnine. Toda njuna pot ni bila preprosta, temveč polna premorov, iskanja in dvomov. Vabljeni k ogledu tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.
Včasih se velike zgodbe začnejo tiho. Z majhnimi koraki, radovednostjo in občutkom, da te nekaj preprosto pritegne. Predstavljamo vam gluha Andrejo Vogrinc in Tomija Strela, ki vsak po svoje dokazujeta, da ustvarjalnost ne potrebuje zvoka, temveč občutek, vztrajnost in predanost. Andreja svojo zgodbo plete z volnenimi nitmi, Tomi pa jo riše na čevlje, in tako nastanejo umetnine. Toda njuna pot ni bila preprosta, temveč polna premorov, iskanja in dvomov. Vabljeni k ogledu tokratne oddaje Prisluhnimo tišini.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Jasni Krljić Vreg, novi urednici oddaje naGlas!, ki razmišlja o glasu skupnosti in prostoru, ki ga imajo v slovenskem javnem prostoru različne identitete in izkušnje. Pogovorili smo se tudi z Goranom Zrnićem, ki govori o razvoju delavskih pravic v Sloveniji. Za konec pa prisluhnite še Tamari Kovačević in Zlatku Kraljiću, ki razmišljata o jeziku, identiteti in pripadnosti med različnimi kulturnimi prostori.
V oddaji Sami naši bomo prisluhnili Jasni Krljić Vreg, novi urednici oddaje naGlas!, ki razmišlja o glasu skupnosti in prostoru, ki ga imajo v slovenskem javnem prostoru različne identitete in izkušnje. Pogovorili smo se tudi z Goranom Zrnićem, ki govori o razvoju delavskih pravic v Sloveniji. Za konec pa prisluhnite še Tamari Kovačević in Zlatku Kraljiću, ki razmišljata o jeziku, identiteti in pripadnosti med različnimi kulturnimi prostori.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.
Svet se tiho približuje eni največjih zdravstvenih kriz našega časa, bakterije postajajo vse odpornejše na antibiotike, nova zdravila, ki bi lahko vzpostavila varnostni zid pred superpatogeni, pa veliko prepočasi prihajajo na trg. V Frekvenci X preverjamo stanje v Sloveniji in po svetu in hkrati raziskujemo inovativne rešitve proti nevarni odpornosti bakterij.
V tokratni Radiosferi bomo podrobneje predstavili aplikacijo Zenpre, ta nudi podporo osebam, ki se srečujejo z energetsko ali prevozno revščino. Namenjena je vsem, ki pri svojem poklicnem ali prostovoljnem delu prihajajo v stik z ranljivimi skupinami prebivalcev, pa tudi za vse zainteresirane posameznike, ki bi želeli nasvete za izboljšanje svojih navad na področju rabe energije in prevozov.
V tokratni Radiosferi bomo podrobneje predstavili aplikacijo Zenpre, ta nudi podporo osebam, ki se srečujejo z energetsko ali prevozno revščino. Namenjena je vsem, ki pri svojem poklicnem ali prostovoljnem delu prihajajo v stik z ranljivimi skupinami prebivalcev, pa tudi za vse zainteresirane posameznike, ki bi želeli nasvete za izboljšanje svojih navad na področju rabe energije in prevozov.
Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.
Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Predstavljamo psa Morija, ki po letih na verigi in operaciji tumorja na očesu, čaka na svoj prijazni »za vedno« dom. Družili smo se s članicami društva Varne šapice, ki že dobro leto skrbijo za živali, predvsem mačke, v Šoštanju. Svetujemo kako pomembni so praskaliniki in mačja drevesa za dobro počutje naših mačk. Družili smo se z ilustratorko, Urško Stropnik Šonc spoznali njeno ilustrirano živalsko druščino. ozivalih@rtvslo.si
Predstavljamo psa Morija, ki po letih na verigi in operaciji tumorja na očesu, čaka na svoj prijazni »za vedno« dom. Družili smo se s članicami društva Varne šapice, ki že dobro leto skrbijo za živali, predvsem mačke, v Šoštanju. Svetujemo kako pomembni so praskaliniki in mačja drevesa za dobro počutje naših mačk. Družili smo se z ilustratorko, Urško Stropnik Šonc spoznali njeno ilustrirano živalsko druščino. ozivalih@rtvslo.si
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi (ponovitev).
Od srednjega veka naprej govorimo o nošah na Slovenskem, o narodni noši pa šele od druge polovice 19. stoletja, po pomladi narodov. V socializmu narodne noše niso spodbujali, nov razvoj priljubljenosti pa je opaziti po osamosvojitvi (ponovitev).
Stročnice so koristno živilo, ki bi moralo biti pogosto na našem jedilniku. Tudi zato je priporočljivo, da razmislimo o tem, katere stročnice in kam bomo posadili.
Stročnice so koristno živilo, ki bi moralo biti pogosto na našem jedilniku. Tudi zato je priporočljivo, da razmislimo o tem, katere stročnice in kam bomo posadili.
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
Ali bodo posledice uporabe brezpilotnih letalnikov ter drugih avtonomnih vozil in plovil na bojnih poljih 21. stoletja res primerljive, kot je slišati, s posledicami vpeljave smodnika v vojne spopade v 14. stoletju?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Fotografija je danes vsenavzoča, z njo vsakodnevno komuniciramo o tem, kar bi še nedolgo tega zapisali z besedami. Vendar pa ne razvijemo kar vsi nekega posebnega, globljega odnosa do fotografije, ki je lasten amaterskim fotografom. Kaj torej iz nas naredi, dobrega, odličnega fotografa? In kaj fotografom pomeni dobra, odlična fotografija? O miku fotografije, o fotografih, med katerimi je kar lepo število po statusu tudi upokojencev, in o vlogi društev in klubov fotografov v kulturni sferi bomo več izvedeli v prispevkih in iz pogovora voditeljice Helene Pirc, katere gost bo fotograf Jure Kravanja.
Fotografija je danes vsenavzoča, z njo vsakodnevno komuniciramo o tem, kar bi še nedolgo tega zapisali z besedami. Vendar pa ne razvijemo kar vsi nekega posebnega, globljega odnosa do fotografije, ki je lasten amaterskim fotografom. Kaj torej iz nas naredi, dobrega, odličnega fotografa? In kaj fotografom pomeni dobra, odlična fotografija? O miku fotografije, o fotografih, med katerimi je kar lepo število po statusu tudi upokojencev, in o vlogi društev in klubov fotografov v kulturni sferi bomo več izvedeli v prispevkih in iz pogovora voditeljice Helene Pirc, katere gost bo fotograf Jure Kravanja.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Pogled v raziskovalne oddelke in laboratorije naravoslovnih, družboslovnih fakultet in inštitutov ter pogovori z raziskovalkami in raziskovalci.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nosilec druge najpomembnejše funkcije v Republiki Sloveniji, ki se od poznega popoldneva minulega petka najraje predstavi kot prvi med enakimi. Policist in magister managementa, eden najbolj kontroverznih obrazov novejše slovenske politike, ki je svojo prepoznavnost zgradil predvsem z mobilizacijo nezadovoljstva med ljudmi v času kovidnih ukrepov in z močno navzočnostjo na družbenih omrežjih. Predsednik najmanjše stranke novega sklica Državnega zbora, ki je bil nekoč kratek čas politični sopotnik Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Suverenist, ki bi Slovenijo odpeljal iz Evropske unije, zveze NATO in Svetovne zdravstvene organizacije. Politik, ki je notarsko overil izjavo, da ne bo nikoli politično sodeloval z Janezom Janšo. Graditelj, ki je prepričan, da je gradbeni material bolj porabiti za mostove kot zidove. Po izvolitvi so ob čestitkah prišli tudi pomisleki, ali je moralno primeren za ugledno državniško funkcijo. Razlog za kritično privzdigovanje obrvi je pravnomočna obsodba zaradi zavarovalniške prevare. Nekatere nejasnosti okoli dogodkov, ko je še služboval v slovenski policiji, pojasnjuje z nagradno premestitvijo in rumovimi kroglicami. Ljubitelj teka in pohodništva, ki je predsednik Zveze vaterpolskih društev Slovenije. Gost Prvakov tedna je novoizvoljeni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Zoran Stevanovič.
Gost tokratne epizode Prvakov tedna je nosilec druge najpomembnejše funkcije v Republiki Sloveniji, ki se od poznega popoldneva minulega petka najraje predstavi kot prvi med enakimi. Policist in magister managementa, eden najbolj kontroverznih obrazov novejše slovenske politike, ki je svojo prepoznavnost zgradil predvsem z mobilizacijo nezadovoljstva med ljudmi v času kovidnih ukrepov in z močno navzočnostjo na družbenih omrežjih. Predsednik najmanjše stranke novega sklica Državnega zbora, ki je bil nekoč kratek čas politični sopotnik Zmaga Jelinčiča Plemenitega. Suverenist, ki bi Slovenijo odpeljal iz Evropske unije, zveze NATO in Svetovne zdravstvene organizacije. Politik, ki je notarsko overil izjavo, da ne bo nikoli politično sodeloval z Janezom Janšo. Graditelj, ki je prepričan, da je gradbeni material bolj porabiti za mostove kot zidove. Po izvolitvi so ob čestitkah prišli tudi pomisleki, ali je moralno primeren za ugledno državniško funkcijo. Razlog za kritično privzdigovanje obrvi je pravnomočna obsodba zaradi zavarovalniške prevare. Nekatere nejasnosti okoli dogodkov, ko je še služboval v slovenski policiji, pojasnjuje z nagradno premestitvijo in rumovimi kroglicami. Ljubitelj teka in pohodništva, ki je predsednik Zveze vaterpolskih društev Slovenije. Gost Prvakov tedna je novoizvoljeni predsednik Državnega zbora Republike Slovenije, Zoran Stevanovič.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je z deležniki v agroživilski verigi razpravljala o ukrepih za blažitev energetske krize. Predstavljamo novega predsednika Sindikata kmetov Slovenije in njegovo oceno trenutnih razmer. Društvo za varstvo rastlin Slovenije je ponovno pripravilo mednarodni strokovni posvet o okoljsko sprejemljivih načinih varstva rastlin. Ob vstopu v novo sezono preverjamo pričakovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave. Obiskali smo Osemenjevalni center Preska v Medvodah, kjer od najboljših plemenskih bikov pridobivajo seme za umetno osemenjevanje.
Ministrica za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano je z deležniki v agroživilski verigi razpravljala o ukrepih za blažitev energetske krize. Predstavljamo novega predsednika Sindikata kmetov Slovenije in njegovo oceno trenutnih razmer. Društvo za varstvo rastlin Slovenije je ponovno pripravilo mednarodni strokovni posvet o okoljsko sprejemljivih načinih varstva rastlin. Ob vstopu v novo sezono preverjamo pričakovanja slovenskih pridelovalcev zelenjave. Obiskali smo Osemenjevalni center Preska v Medvodah, kjer od najboljših plemenskih bikov pridobivajo seme za umetno osemenjevanje.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Najboljše ekološko stanje pri nas dosegajo zgornji tok reke Kolpe, povirni del Soče in Idrijce, tudi Unica. Najslabše pa so se odrezali vodotoki v severovzhodnem delu Slovenije. Biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razloži, kako in v kakšnem časovnem obdobju potekajo meritve, pa tudi, kaj so novi trendi s področja okoljskih meritev.
Najboljše ekološko stanje pri nas dosegajo zgornji tok reke Kolpe, povirni del Soče in Idrijce, tudi Unica. Najslabše pa so se odrezali vodotoki v severovzhodnem delu Slovenije. Biologinja Nataša Dolinar z Agencije Republike Slovenije za okolje razloži, kako in v kakšnem časovnem obdobju potekajo meritve, pa tudi, kaj so novi trendi s področja okoljskih meritev.
Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, stimulira imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let, ki so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.
Voda z majhno vsebnostjo radona blagodejno vpliva na revmatična obolenja, težave s kožo, deluje protivnetno, stimulira imunski sistem, sprošča mišice. Njeno zdravilno moč izkoriščajo v Termah Olimia že šestdeset let, ki so se ravno zaradi radioaktivnega radona dolga leta imenovale tudi Atomske toplice. Po zdravilišču in Napotkih nas popelje Vasja Čretnik, prokurist Term Olimia.
Kar 36 let je poučeval vinogradništvo in kletarstvo na današnji mariborski Biotehniški šoli in januarja letos dopolnil častitljivih 90 let. Rad se spominja svoje poti od dijaka do upokojenega učitelja te šole, še posebej pa ga razveselijo obiski nekdanjih dijakinj in dijakov ter seveda novice o njihovih poklicnih in življenjskih uspehih.
Kar 36 let je poučeval vinogradništvo in kletarstvo na današnji mariborski Biotehniški šoli in januarja letos dopolnil častitljivih 90 let. Rad se spominja svoje poti od dijaka do upokojenega učitelja te šole, še posebej pa ga razveselijo obiski nekdanjih dijakinj in dijakov ter seveda novice o njihovih poklicnih in življenjskih uspehih.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V naši radijski kuhinji smo danes odkrivali skoraj pozabljeno domačo posebnost – nakeldo oziroma nakaldo. Gre za nasitno, dišečo jed iz starega navadnega in mlečnega kruha, obogatenega z naribanim zbrincem ali parmezanom, koščki pancete in pršuta ter pestjo rozin za rahlo sladkoben poudarek. Posebno aromo doda svež šetraj, na hitro prepražen na olivnem olju, vse skupaj pa povežejo jajca in nekaj žlic dobre kokošje juhe. Sestavine: - ½ kg starega navadnega kruha - ½ kg starega mlečnega kruha - 300 g naribanega zbrinca ali parmezana - 8 jajc - Koščki pancete in pršuta - Pest rozin - Olivno olje - Sol, poper in pest svežega šetraja - Kokošja juha Postopek: V večjo skledo nadrobimo kruh in dodamo nariban sir, koščke pancete in pršuta, rozine, sol, poper in z rokami premešamo. Nato zabelimo s svežim šetrajem, ki smo ga prepražili na olivnem olju. Ko je ohlajeno, stresemo na maso in premešamo. Če imamo suh šetraj, ga lahko prav tako malo prepražimo na olivnem olju. Dodamo jajca in vse premešamo. Če je masa presuha, dolijemo nekaj žlic juhe, da dobimo primerno gosto zmes. Oblikujemo 6 do 7 cm dolge svaljke in jih skuhamo v kokoški juhi. Ko splavajo na površje, so kuhani. Še tople ponudimo kot samostojno jed.
V naši radijski kuhinji smo danes odkrivali skoraj pozabljeno domačo posebnost – nakeldo oziroma nakaldo. Gre za nasitno, dišečo jed iz starega navadnega in mlečnega kruha, obogatenega z naribanim zbrincem ali parmezanom, koščki pancete in pršuta ter pestjo rozin za rahlo sladkoben poudarek. Posebno aromo doda svež šetraj, na hitro prepražen na olivnem olju, vse skupaj pa povežejo jajca in nekaj žlic dobre kokošje juhe. Sestavine: - ½ kg starega navadnega kruha - ½ kg starega mlečnega kruha - 300 g naribanega zbrinca ali parmezana - 8 jajc - Koščki pancete in pršuta - Pest rozin - Olivno olje - Sol, poper in pest svežega šetraja - Kokošja juha Postopek: V večjo skledo nadrobimo kruh in dodamo nariban sir, koščke pancete in pršuta, rozine, sol, poper in z rokami premešamo. Nato zabelimo s svežim šetrajem, ki smo ga prepražili na olivnem olju. Ko je ohlajeno, stresemo na maso in premešamo. Če imamo suh šetraj, ga lahko prav tako malo prepražimo na olivnem olju. Dodamo jajca in vse premešamo. Če je masa presuha, dolijemo nekaj žlic juhe, da dobimo primerno gosto zmes. Oblikujemo 6 do 7 cm dolge svaljke in jih skuhamo v kokoški juhi. Ko splavajo na površje, so kuhani. Še tople ponudimo kot samostojno jed.
Ni vsaka stvar, ki je na televiziji, primerna za otroke, niti ni vsaka stvar, za katero se na prvi pogled zdi, da je narejena za otroke, tudi prav zares namenjena njim. Pri izbiri naj otrokom nujno pomagajo starši. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Ni vsaka stvar, ki je na televiziji, primerna za otroke, niti ni vsaka stvar, za katero se na prvi pogled zdi, da je narejena za otroke, tudi prav zares namenjena njim. Pri izbiri naj otrokom nujno pomagajo starši. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.
Kaj vse so ljudje pripravljeni napisati jezikoslovcem in jezikoslovkam Inštituta za slovenski jezik, ko jih razjezijo pravopisna pravila? V ZRC SAZU so nedavno odprli razstavo, ki razkriva prav to – iskrene, duhovite, včasih ostre, tudi žaljive, in presenetljivo ustvarjalne odzive uporabnikov slovenskega jezika. Razstava Ne uničujte slovenski jezik !!, v imenu katere se namenoma skriva pravopisni spodrsljaj, ponuja redek vpogled v živ odnos do jezika – od jeze do navdušenja, od nejevolje do iznajdljivosti. Sogovornika: dr. Kozma Ahačič, predstojnik Inštituta za slovenski jezik, in avtorica razstave Agata Tomažič.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik.
Azram je eden naših najvidnejših urbanih umetnikov. Njegovi grafiti in tudi murali krasijo zidove ne le pri nas, temveč tudi ponekod v tujini. Umetnost, ki mestu prinaša barvitost, ga stalno spreminja in mu daje urbani utrip, je vse bolj cenjena in najboljši med njimi, tudi pri nas, se s tovrstnim ustvarjanjem lahko tudi preživljajo. Kako prijazna je Ljubljana za grafitarje, kakšno je sodelovanje ali konkurenca med ustvarjalci, ali obstajajo nenapisana pravila delovanja in tudi, zakaj so kvalitetne poslikave lahko tudi zaščita pred vandalizmom, o tem in drugih izzivih grafitiranja se je z Azramom, sicer akademsko izobraženim umetnikom, pogovarjal Peter Močnik.
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
V pogovoru s filozofom in komparativistom preverjamo, kako je mogoče, da se svet sicer stalno spreminja, Iliada in Odiseja pa mirno vztrajata v samem jedru ne le grške, ampak tudi evropske in celo svetovne književnosti?
V oddajo Petek brez pravila smo povabili Mio Zahariaš, trenerko psov in mačk, ki nastopajo v filmih, nadaljevankah, oglasih in gledališču. Ali veste, kaj potrebuje pasja ali mačja zvezda? Ne nujno najlepše olike, zato pa poznavanje ukazov v več jezikih in za povrh še kakšen očarljiv živalski trik.
V oddajo Petek brez pravila smo povabili Mio Zahariaš, trenerko psov in mačk, ki nastopajo v filmih, nadaljevankah, oglasih in gledališču. Ali veste, kaj potrebuje pasja ali mačja zvezda? Ne nujno najlepše olike, zato pa poznavanje ukazov v več jezikih in za povrh še kakšen očarljiv živalski trik.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
David Marchese is a Canadian journalist who creates the podcast The Interview for The New York Times. He is known for his in-depth conversations, in which he aims to uncover a different side of his interviewees. This time, he spoke for our podcast Številke and presented himself in a slightly different light. You're invited to listen!
David Marchese is a Canadian journalist who creates the podcast The Interview for The New York Times. He is known for his in-depth conversations, in which he aims to uncover a different side of his interviewees. This time, he spoke for our podcast Številke and presented himself in a slightly different light. You're invited to listen!