Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
KGZ Ptuj je v začetku meseca organiziral 4. Tumpejeve dneve, ki so bili letos posvečeni sodobnim hlevom, dobrobiti in respiratornim boleznim goveda. Pod visokonapetostnimi daljnovodi v Sloveniji leži več tisoč hektarjev gozdnih površin, zato strokovnjaki iščejo načine za njihovo učinkovitejšo izrabo. Opozarjamo na obvezno davčno potrjevanje računov pri prodaji kmetijskih pridelkov iz avtomatov. Ekipa rubrike »Ekološko+lokalno=idealno« je obiskala sejem ekoloških živil Biofach v Nemčiji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Milankovićevi astronomski cikli opisujejo skupne učinke spreminjanja Zemljine orbite okoli Sonca na njeno podnebje v tisočih letih. Gre za idejo in teorijo srbskega inženirja in matematika Milutina Milankovića, rojenega leta 1879, s katero je pojasnil nastanek ledenih dob in danes velja za enega večjih dosežkov geofizikalne znanosti 20. stoletja. Njegovo teorijo potrjuje tudi led na Antarktiki.
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
Občina Laško ima nekaj več kot 13 tisoč prebivalcev. Mesto je najbolj poznano po pivu in seveda tudi po termalni vodi. Prvo kopališče so tam odprli že pred več kot 170 leti, več kot 70 let pa je minilo že tudi od takrat, ko so v ospredje dali zdravilno vlogo vode in jo povezali z medicino.
V Malem betnavskem gozdu v Mariboru že 15 let deluje doživljajsko igrišče, kjer se otroci in mladostniki sami odločajo, kako in kje se bodo igrali. O tem, kakšna pravila veljajo v doživljajskem igrišču, zakaj v sodobni družbi potrebujemo takšne prostore, kjer se lahko družijo tudi starši, bo več povedala vodja doživljajskega igrišča Nina Krašovec, gostja oddaje Obrazi sosednje ulice.
V Malem betnavskem gozdu v Mariboru že 15 let deluje doživljajsko igrišče, kjer se otroci in mladostniki sami odločajo, kako in kje se bodo igrali. O tem, kakšna pravila veljajo v doživljajskem igrišču, zakaj v sodobni družbi potrebujemo takšne prostore, kjer se lahko družijo tudi starši, bo več povedala vodja doživljajskega igrišča Nina Krašovec, gostja oddaje Obrazi sosednje ulice.
Ste vedeli, da je ocvirkova potica ali špehovka veliko starejša pustna jed kot so krofi? Nekdaj so gospodinje na pustni torek celo tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Ta res ne sme manjkati na praznični mizi, saj pravijo, da je pust, ki v teh dneh goduje, mastnih ust. Kuharica Urška nam je tokrat zaupala recept za pripravo dobre domače špehovke.
Ste vedeli, da je ocvirkova potica ali špehovka veliko starejša pustna jed kot so krofi? Nekdaj so gospodinje na pustni torek celo tekmovale med seboj, katera bo imela boljšo špehovko. Ta res ne sme manjkati na praznični mizi, saj pravijo, da je pust, ki v teh dneh goduje, mastnih ust. Kuharica Urška nam je tokrat zaupala recept za pripravo dobre domače špehovke.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.
Zakaj se besedna zveza Marijino vnebovzetje piše z veliko začetnico, valentinovo in gregorjevo pa z malo, čeprav je za poimenovanje vseh treh praznikov osnova osebno lastno ime? To je vprašanje, ki se ga lotimo v sobotni Kratki informativni koristni slovenščini. Potem pa preverimo še, v kakšnem jezikovnem razmerju so kurent, kurant in korant, pa tudi kdaj se besedna zveza Cerkljanska laufarija začenja z veliko in kdaj z malo začetnico. Darja Pograjc se je lotila omenjenih slovničnih in pravopisnih dilem.
Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.
Leopold Pungerčar je uspešen podjetnik, dolgoletni predsednik Zveze moto klubov Slovenije in gonilna sila blagoslovov motorjev v Mirni Peči. Je tudi ljubiteljski gledališki igralec. Nečak Lojzeta Slaka zadnja leta skrbi tudi za ohranjanje dediščine Slakove glasbe po vsej Sloveniji.
Skoraj ne mine dan, ko ne bi nekomu zaželeli besedi 'lahko noč'. V 12. sezoni se ukvarjamo z željami, tokrat odpiramo svet (kakovostnega) spanja, o katerem se je razgovorila somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Vabljeni k poslušanju
Skoraj ne mine dan, ko ne bi nekomu zaželeli besedi 'lahko noč'. V 12. sezoni se ukvarjamo z željami, tokrat odpiramo svet (kakovostnega) spanja, o katerem se je razgovorila somnologinja dr. Barbara Gnidovec Stražišar. Vabljeni k poslušanju
Povprečno količino časa za zasloni je dobro omejiti na čim manj. Strokovne smernice o času, ki ga otroci pred zasloni lahko preživijo v predšolskem obdobju, obdobju prvega in drugega triletja, pa so nekaj, kar nam je v pomoč, ko se sprašujemo, koliko lahko dovolimo. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Povprečno količino časa za zasloni je dobro omejiti na čim manj. Strokovne smernice o času, ki ga otroci pred zasloni lahko preživijo v predšolskem obdobju, obdobju prvega in drugega triletja, pa so nekaj, kar nam je v pomoč, ko se sprašujemo, koliko lahko dovolimo. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
V ERC projektu Metastabilnost v kvantnih materialih in simulatorjih se dr. Denis Golež loteva vrste zanimivih vprašanj, ki utegnejo odpreti nove možnosti za razvoj kvantnih tehnologij.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Devetošolci, dijaki in bodoči študenti se v februarju odločajo, kam naprej in kateri poklic jih čaka. V Petku brez pravila se pogovarjamo z Andrejo Glavač iz Kariernega placa, ki razkriva nenapisana pravila izbire šole in poklica. Dotaknemo se dvomov, pritiskov staršev in kako lahko radovednost pomaga najti pravo pot. Spoznali bomo tudi digitalno “karierno sobo pobega”, kjer mladi skupaj z umetno inteligenco odkrivajo poklice prihodnosti.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Sonce oddaja za nas škodljivo ultravijolično sevanje. Pred njim naš planet in življenje na njem varuje nevidni ščit – ozonska plast od 12 do 25 km nad Zemljo, ki absorbira UV-sevanje. Toda v 80. letih prejšnjega stoletja so znanstveniki ugotovili, da se ozonska plast nad Zemljo tanjša. Ko je plast tanjša ali poškodovana, je zemeljska površina izpostavljena močnejšim žarkom. Ti pri ljudeh povečujejo tveganje za kožnega raka, povzročajo poškodbe oči, škodujejo pa tudi ekosistemom, zlasti planktonu v oceanih. Meritve zadnjih desetletij pa kažejo, da se ozonska plast postopno obnavlja. Kako nam je to uspelo?
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.
V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.
V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.
Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!
Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Prva na svetu – in že ima čast postati kretnja leta. Govorimo o geopestrosti, kretnji leta 2025. Ta je res nekaj posebnega, saj gre za popolnoma novo kretnjo, ki doslej še ni obstajala nikjer na svetu. Popolnoma drugače pa je pri besedi leta. Beseda leta 2025 je božičnica, za katero zagotovo ne moremo reči, da je novotvorjenka, saj jo je v preteklem letu izrekel skoraj vsak zaposleni Slovenec. Več o besedi leta, novotvorjeni kretnji geopestrost in o tem, kako danes nastajajo nove kretnje, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Prva na svetu – in že ima čast postati kretnja leta. Govorimo o geopestrosti, kretnji leta 2025. Ta je res nekaj posebnega, saj gre za popolnoma novo kretnjo, ki doslej še ni obstajala nikjer na svetu. Popolnoma drugače pa je pri besedi leta. Beseda leta 2025 je božičnica, za katero zagotovo ne moremo reči, da je novotvorjenka, saj jo je v preteklem letu izrekel skoraj vsak zaposleni Slovenec. Več o besedi leta, novotvorjeni kretnji geopestrost in o tem, kako danes nastajajo nove kretnje, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.