Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Spadate med ljubitelje umetnosti in umetnostne zgodovine in ste si od nekdaj želeli izvedeti več o poznavanju umetnosti, pa tega še niste storili? Ali pa morda čutite strahospoštovanje pred galerijami, muzeji in njihovo umetniško vsebino? Oddaja z naslovom Čar umetnostne zgodovine želi razbliniti pomisleke in dvome ter pokazati, da je umetnostna zgodovina in z njo poznavanje umetnosti in dediščine dostopna prvim in drugim, in to na zelo privlačen in obenem prijeten način, ki ju predstavita tudi dva krajša prispevka. O svojih lepih izkušnjah s spoznavanjem likovne umetnosti pa bosta z voditeljico govorili Tanja Šulak, slušateljica Umetnostne zgodovine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, in Tjaša Debeljak Duranović, umetnostna zgodovinarka in vodja skupine Prijatelji Narodne galerije. Prisluhnite jim, ne bo vam žal!
Spadate med ljubitelje umetnosti in umetnostne zgodovine in ste si od nekdaj želeli izvedeti več o poznavanju umetnosti, pa tega še niste storili? Ali pa morda čutite strahospoštovanje pred galerijami, muzeji in njihovo umetniško vsebino? Oddaja z naslovom Čar umetnostne zgodovine želi razbliniti pomisleke in dvome ter pokazati, da je umetnostna zgodovina in z njo poznavanje umetnosti in dediščine dostopna prvim in drugim, in to na zelo privlačen in obenem prijeten način, ki ju predstavita tudi dva krajša prispevka. O svojih lepih izkušnjah s spoznavanjem likovne umetnosti pa bosta z voditeljico govorili Tanja Šulak, slušateljica Umetnostne zgodovine na Univerzi za tretje življenjsko obdobje Ljubljana, in Tjaša Debeljak Duranović, umetnostna zgodovinarka in vodja skupine Prijatelji Narodne galerije. Prisluhnite jim, ne bo vam žal!
Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač
Sredi preteklega tedna so v Plečnikovi hiši v Ljubljani predstavili celoletni program spominskih dogodkov v organizaciji kar nekaj dediščinskih ustanov, ki naj ob letošnji 20. obletnici smrti povečajo prepoznavnost v zavesti širše javnosti premalo poznanega arhitekta Vlasta Kopača (*3. junij 1913 Žiri – † 27.april 2006 Ljubljana). Po predstavitvi smo se pogovarjali s pobudnicama projekta iz Kamnika in kustosinjo iz Ljubljane. V pogovoru so sodelovale, direktorica Zora Torkar in kustosinja Janja Železnikar kot koordinatorica projekta iz Medobčinskega muzeja Kamnik, ter Ana Porok, kustosinja v Plečnikovi hiši (MGML). Opisale so okvir letošnjega spominskega projekta z naslovom »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« o človeku, ki je pred vojno kot vodja izvedbe bdel nad gradnjo Plečnikovih Žal, med vojno med drugim deloval kot specializirani risar ponaredkov okupatorjevih dokumentov, bil izdan sredi vojne l.1943, odpeljan v taborišče Dachau pri Muenchnu, po njej pa bil v dachauskih procesih 4 leta zaprt. V drugem desetletju po vojni je zasnoval krožno pot spomina na italijansko okupacijsko bodečo žico okoli Ljubljane. Med drugim je zasnoval tudi po planšarskih kočah zasnovano turistično počitniško naselje na Veliki Planini, tamkajšni hotel Šimnovec in obe gondolski postaji. V množici predavanj, razstav, projekcij in simpozijem v tem spominskem letu sodelujejo še Slovenski planinski muzej, Zavod za varstvo kulturne dediščine RS, Muzej za arhitekturo in oblikovanje, Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije ter Geografski inštitut Antona Melika ZRC SAZU. FOTO: Izrez iz Kopačeve perorisbe turističnega planšarskega naselja na Veliki Planini iz l.1947 VIR: osebni arhiv Mojce Kopač
Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.
Ime gostje tokratne epizode Prvakov tedna je tako rekoč sinonim za varstvo pravic potrošnikov pri nas. Sama jih slikovito poimenuje kot človekove pravice v vsakodnevni uporabi. Ekonomistka, ki je po petih letih službe v državni upravi spoznala, da potrebuje v življenju bolj drzne izzive. Ekonomistka, ki je ustanovila potrošniško organizacijo brez poslovnega načrta, saj če bi ga naredila, Zveze potrošnikov ne bi ustanovila. Mineva 35 let od izida prve številke revija za vzgojo in informiranje potrošnikov. Breda Kutin kot največji uspeh ocenjuje, da revija VIP kljub vsem pretresom na trgu tiskanih medijev, še vedno izhaja. Cilj opolnomočenja potrošnikov ni zgolj, da bi kupovali ceneje, več in bolje, ampak da bi postali aktivni državljani. Ker ji je uspelo splesti široko mrežo poznanstev z avtoritetami varstva potrošnikov z vsega sveta, je lažje preživela in obstala tudi Zveza Potrošnikov Slovenije. Trikrat je bila podpredsednica Evropske potrošniške organizacije ter dolgoletna članica sveta svetovne potrošniške organizacije. Njeno delo je bilo odločilno pri oblikovanju slovenske zakonodaje na področju potrošniških pravic, vključno z zakonom o varstvu potrošnikov. Če bi jo predstavili v športnem žargonu, bi lahko rekli, da je košarkarica, ki zna zabiti gol, ko tega nihče ne pričakuje. Lansko jesen je predala vodenje slovenske potrošniške organizacije svoji naslednici. Za pomembni prispevek pri ustanovitvi in razvoju Zveze potrošnikov Slovenije je decembra iz rok predsednice republike prejela medaljo za zasluge. Gostja Prvakov tedna je Breda Kutin.
Navidezna, obogatena in razširjena resničnost niso le tehnološke novost, temveč orodja za globlje in lažje razumevanje sveta, razvijanje empatije in ustvarjanje bolj vključujočega ter učinkovitega, predvsem pa zanimivega in izkustvenega učnega okolja. Ko je premišljeno uporabljena, lahko podpira razvoj celostnega posameznika – kognitivno, čustveno in socialno. Ključ do uspeha niso naprave, ampak ljudje: učitelji, starši in strokovnjaki, ki tehnologijo osmislijo. V tokratni epizodi se nam pridružita dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in socialne religije na Teološki fakulteti ter dr. Klemen Pečnik, raziskovalec in asistent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter vodja multimedijskega centra v Laboratoriju za multimedijo. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Navidezna, obogatena in razširjena resničnost niso le tehnološke novost, temveč orodja za globlje in lažje razumevanje sveta, razvijanje empatije in ustvarjanje bolj vključujočega ter učinkovitega, predvsem pa zanimivega in izkustvenega učnega okolja. Ko je premišljeno uporabljena, lahko podpira razvoj celostnega posameznika – kognitivno, čustveno in socialno. Ključ do uspeha niso naprave, ampak ljudje: učitelji, starši in strokovnjaki, ki tehnologijo osmislijo. V tokratni epizodi se nam pridružita dr. Katarina Lia Kompan Erzar, profesorica pri Katedri za zakonsko in družinsko terapijo ter psihologijo in socialne religije na Teološki fakulteti ter dr. Klemen Pečnik, raziskovalec in asistent na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani ter vodja multimedijskega centra v Laboratoriju za multimedijo. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?
Kako se odzivajo ljudje v bližnjevzhodni regiji, na strani koga je tamkajšnje javno mnenje? Kako je z informacijami iz Irana, svetovni splet, družbena omrežja so spet blokirana? Koliko vemo, kaj se res dogaja? Kaj bo s turisti ujetimi na letališčih in dolgoročno s turizmom v zalivskih državah in širše v regiji?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Uvedbo Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je evropskim kmetom povzročila težave pri nabavi mineralnih gnojil. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so pripravili prvi posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce. Evropska unija namerava do prihodnjega leta nadgraditi obstoječi sistem zbiranja knjigovodskih podatkov FSDN, kar bo prineslo spremembe tudi slovenskim kmetom. Izzive pri dobavi lokalne hrane v javne zavode na Štajerskem rešujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa. Vsebine dopolnjujemo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Uvedbo Mehanizma za ogljično prilagoditev na mejah je evropskim kmetom povzročila težave pri nabavi mineralnih gnojil. Na Fakulteti za kmetijstvo in biosistemske vede v Mariboru so pripravili prvi posvet o jagodičju, ki je združil stroko, raziskovalce in pridelovalce. Evropska unija namerava do prihodnjega leta nadgraditi obstoječi sistem zbiranja knjigovodskih podatkov FSDN, kar bo prineslo spremembe tudi slovenskim kmetom. Izzive pri dobavi lokalne hrane v javne zavode na Štajerskem rešujejo s projektom Samooskrbna skupnost Lipa. Vsebine dopolnjujemo z rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.
V marčevski Jutranji vremenski fronti z vstopom v meteorološko pomlad pozornost preusmerjamo od ledu k vodi ter odgovorimo na vprašanje, kaj se zgodi s snegom, ko se začne taliti. Z gostjo, hidrologinjo Florjano Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje, pojasnjujemo, kako talina pronica v tla, napaja podzemne vode in z zamikom vpliva na vodnatost rek, podobno kot pri kraškem zadržku.
V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem
V današnjih Napotkih pa obiščemo eno od samo dveh zdravilišč iz Skupnosti slovenskih naravnih zdravilišč, ki so v levi polovici države – preostalih 10 je namreč zbranih v drugi polovici države. Terme Portorož niso samo v bližini morja, temveč tudi ob termalnem izviru, kar veliko ljudi tudi preseneti. Več pa v oddaji, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Terme Portorož (bazeni Sea Spa) – z dovoljenjem
V zadnji februarski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili Mojco Potrč, ki je otroštvo preživela blizu Kostanjevice pri Krki, delala v Ljubljani, nato pa jo je ljubezen pripeljala v Ruše. Vse življenje jo spremljata petje in ples, koreografija, statistika in organizacija večjih ter manjših športnih, plesnih, pevskih in še kakšnih dogodkov in prireditev. Med drugim je ob vsakdanjem rokovanju različnimi orodji in računalniki spretna tudi v vožnji kmetijske mehanizacije, zdaj pa je postala tudi mednarodna strelska sodnica. Zanimiva sogovornica je med drugim povedala tudi, kaj jo je pripeljalo v strelski šport…
V zadnji februarski oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili Mojco Potrč, ki je otroštvo preživela blizu Kostanjevice pri Krki, delala v Ljubljani, nato pa jo je ljubezen pripeljala v Ruše. Vse življenje jo spremljata petje in ples, koreografija, statistika in organizacija večjih ter manjših športnih, plesnih, pevskih in še kakšnih dogodkov in prireditev. Med drugim je ob vsakdanjem rokovanju različnimi orodji in računalniki spretna tudi v vožnji kmetijske mehanizacije, zdaj pa je postala tudi mednarodna strelska sodnica. Zanimiva sogovornica je med drugim povedala tudi, kaj jo je pripeljalo v strelski šport…
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Tokrat je v naši radijski kuhinji dišalo bo po morju. Pripravljali smo ribje cmočke – nežne, sočne in ravno prav zapečene. Ribje fileje smo združili s krompirjem, čebulo in ščepcem kopra, cmočke najprej rahlo pokuhali, nato pa jih zlato prepražili na slanini. Zraven bo teknila paradižnikova omaka, ponudili pa jih bomo s kuhanim krompirjem ali rižem. Vabljeni v našo kuhinjo – po idejo za kosilo in kak uporaben kuharski namig! RECEPT IN PRIPRAVA - RIBJI CMOČKI Sestavine: - 700 g oščiščenih ribjih filejev - 150 g mesnate slanine - 5 krompirjev - 1 večja čebula, drobno nasekljana - Moka - Sol, poper, koper Ribje fileje, 100 g na drobno narezane slanine, kuhan pretlačen krompir, čebulo, sol, poper in koper dvakrat zmeljemo na ročnem mlinu za mletje mesa ali v mutipraktiku. Maso premešamo in dodamo moko ter ponovno premešamo. Oblikujemo cmočke premera 3 cm in jih damo v vročo slano vodo. Voda ne sme zavreti. Nalahno kuhamo 8 minut. Ostalo slanino narežemo na tanke rezine in jo v ponvi razpustimo. Če je maščobe preveč, jo nekoliko odvzamemo. V to maščobo zložimo ribje cmočke in jih prepražimo. Zraven pripravimo paradižnikovo omako. K jedi ponudimo kuhan krompir ali riž.
Tokrat je v naši radijski kuhinji dišalo bo po morju. Pripravljali smo ribje cmočke – nežne, sočne in ravno prav zapečene. Ribje fileje smo združili s krompirjem, čebulo in ščepcem kopra, cmočke najprej rahlo pokuhali, nato pa jih zlato prepražili na slanini. Zraven bo teknila paradižnikova omaka, ponudili pa jih bomo s kuhanim krompirjem ali rižem. Vabljeni v našo kuhinjo – po idejo za kosilo in kak uporaben kuharski namig! RECEPT IN PRIPRAVA - RIBJI CMOČKI Sestavine: - 700 g oščiščenih ribjih filejev - 150 g mesnate slanine - 5 krompirjev - 1 večja čebula, drobno nasekljana - Moka - Sol, poper, koper Ribje fileje, 100 g na drobno narezane slanine, kuhan pretlačen krompir, čebulo, sol, poper in koper dvakrat zmeljemo na ročnem mlinu za mletje mesa ali v mutipraktiku. Maso premešamo in dodamo moko ter ponovno premešamo. Oblikujemo cmočke premera 3 cm in jih damo v vročo slano vodo. Voda ne sme zavreti. Nalahno kuhamo 8 minut. Ostalo slanino narežemo na tanke rezine in jo v ponvi razpustimo. Če je maščobe preveč, jo nekoliko odvzamemo. V to maščobo zložimo ribje cmočke in jih prepražimo. Zraven pripravimo paradižnikovo omako. K jedi ponudimo kuhan krompir ali riž.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni dogodki pač pa pogosto posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj. Zakaj torej izraz ni primeren za vse nesreče in s katerim izrazom bi ga lahko zamenjali – o tem več Tadeja Bizilj s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Lansko leto je potekala okrogla miza z naslovom »Prometna nesreča ni nesreča«, ki sta jo organizirala Zavod Varna pot in Javna agencija RS za varnost prometa – in na kateri je sodeloval tudi AMZS. Na njej so razpravljali o nujnosti zamenjave izraza »prometna nesreča« z drugim ustreznim slovenskim izrazom, ki bi bolje ponazoril dejstvo, da številne prometne nesreče niso nepredvidljivi in naključni dogodki pač pa pogosto posledica zavestnih in neodgovornih ravnanj. Zakaj torej izraz ni primeren za vse nesreče in s katerim izrazom bi ga lahko zamenjali – o tem več Tadeja Bizilj s sogovornico doc. dr. Matejo Jemec Tomazin z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Včasih otroci niso sposobni razumeti razlogov, zaradi katerih vztrajamo pri omejevanju časa pred zasloni. O tem jih lahko prepričamo ali pa zgolj vztrajamo pri tem. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Včasih otroci niso sposobni razumeti razlogov, zaradi katerih vztrajamo pri omejevanju časa pred zasloni. O tem jih lahko prepričamo ali pa zgolj vztrajamo pri tem. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.
Pred 90 leti rojeni agronom Jože Pučko je bil predavatelj gojenja vinske trte in pridelave vina, dobri dve desetletji pa tudi predsednik Skupnosti kmetijskih in živilskih šol Slovenije. Res, da je že dolgo upokojen, a s svojo šolo tudi zdaj zelo povezan, saj je njegovo stalno prebivališče v hiši, ki je del šolskega posestva. Še vedno pozna imena vrste svojih dijakinj in dijakov, vesel je obiskov, predvsem pa njihovih poklicnih uspehov.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
TRENDI V FLORISTIKI Že 16. so v Biotehniškem centru Naklo povabili na pomemben cvetličarski dogodek Trendi v floristiki. Najnovejše smernice in izvirne ideje je prepletal lanski svetovni podprvak v floristiki Gabor Nagy. Navdušil je s preprostimi ogrodji za aranžmaje in šopke. SEBASTJAN NA TRENDIH V FLORISTIKI Na Trendih v floristiki 2026 v Naklem je bilo opazno načelo: manj je več, nanašalo pa se je na zmanjševanje količine cvetja oziroma racionalnejšo rabo. Dogodek si je ogledal tudi Sebastjan Lipar. Kako je komentiral nekatere najbolj fotografirane in nenavadne šopke? Z GAIO NA OBISKU NA REMŠNIKU Tokrat smo se s klubom Gaia ustavili na Remšniku, pri Paškovih. Vso zelenjavo in večino sadja za prehrano si zakonca pridelata sama. Obrežemo mlado marelico in slivo ter visokodebelne stare sorte jablan. ŽALNA FLORISTIKA Cvetje v različnih spletih pomembno zaznamuje posebne dogodke v našem življenju. Spremlja nas tudi ob slovesu. Kakšne so smernice v žalni floristiki, je Sebastjanu razložila Ksenija Škofič, ena od predavateljic na seminarju Trendi v floristiki.
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
V pogovoru z arheologinjo, eno najboljših poznavalk rimske dobe na Slovenskem, smo si skušali oblikovati predstavo, kako so bili videti tukajšnja mesta, ceste in polja v prvih stoletjih našega štetja
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.
Kako pogosto se vam zgodi, da za slabo voljo, razdraženost, neprespane noči ali glavobol okrivite polno luno? “Luni, z veliko začetnico, pripisujemo vse preveč moči in vpliva,” vam odgovarja tokratni gost oddaje Petek brez pravila, Andrej Guštin, slovenski astronom in popularizator znanosti. Skupaj z njim raziščemo, kaj Luna sploh je, kako daleč je, zakaj je skoraj ne kličemo več po starem imenu in ali je res kriva za vse.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Števiilkah smo se že leta 2017 ukvarjali z odvisnostjo od družbenih omrežij. Stvari so se vmes precej spremenile in zaostrile. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna tako od leta 2023 ponuja program 'digitalnega detoxa', ki je namenjen mladim, ki imajo težave s prekomerno uporabo telefonov, ekranov in omrežij. Program je predstavila psihologinja Martina Kuzman.
V Števiilkah smo se že leta 2017 ukvarjali z odvisnostjo od družbenih omrežij. Stvari so se vmes precej spremenile in zaostrile. Mladinsko klimatsko zdravilišče Rakitna tako od leta 2023 ponuja program 'digitalnega detoxa', ki je namenjen mladim, ki imajo težave s prekomerno uporabo telefonov, ekranov in omrežij. Program je predstavila psihologinja Martina Kuzman.
Nike je eno veliko sonce. Ko ti seže v roko, ti seže tudi naravnost v srce. Zgovorna, duhovita, iskrena, polna želja in ciljev, najbolj ceni prijateljstvo. Kljub temu da ima redko, za zdaj še neozdravljivo progresivno bolezen, njena največja želja ni povezana z boleznijo ali zdravilom, tisto, kar si najbolj želi, je, da bi ohranila svoje prijatelje. Je velika ljubiteljica narave in živali, zato močno pogreša študij biologije, ki ga je zaradi bolezni morala prekiniti. Bolezen ji počasi odvzema fizično moč, težje govori in požira, predmeti ji pogosteje padajo iz rok, saj ji slabijo mišice, zaradi uporabe invalidskega vozička ima poškodovan hrbet, živi z bolečinami po celem telesu, a kljub temu živi »na polno«. Hodi na koncerte, pleše izrazni ples, potuje, se potaplja, druži s prijatelji in javno govori o svojem življenju s Friedrichovo ataksijo, saj verjame, da je pomembno, da se o tem pogovarjamo.
Nike je eno veliko sonce. Ko ti seže v roko, ti seže tudi naravnost v srce. Zgovorna, duhovita, iskrena, polna želja in ciljev, najbolj ceni prijateljstvo. Kljub temu da ima redko, za zdaj še neozdravljivo progresivno bolezen, njena največja želja ni povezana z boleznijo ali zdravilom, tisto, kar si najbolj želi, je, da bi ohranila svoje prijatelje. Je velika ljubiteljica narave in živali, zato močno pogreša študij biologije, ki ga je zaradi bolezni morala prekiniti. Bolezen ji počasi odvzema fizično moč, težje govori in požira, predmeti ji pogosteje padajo iz rok, saj ji slabijo mišice, zaradi uporabe invalidskega vozička ima poškodovan hrbet, živi z bolečinami po celem telesu, a kljub temu živi »na polno«. Hodi na koncerte, pleše izrazni ples, potuje, se potaplja, druži s prijatelji in javno govori o svojem življenju s Friedrichovo ataksijo, saj verjame, da je pomembno, da se o tem pogovarjamo.
Matija Medved ustvarja ilustracijo za najvplivnejše svetovne časopise, kot so Bloomberg Businessweek, New York Times, Time Magazine, Forbes, Medium in drugi. Oblikuje tudi plakate, ilustrira knjige, časopise, razne revije, sodeluje s teatrom in filmom. Za ilustracije, posebne izdaje študentskega časopisa Tribuna, ki so izšle kot moderna pravljica Zmaji v banji, je prejel plaketo Hinka Smrekarja in priznanje TDC New York za kolektivno delo. Njegove ilustracije za New York Times in Time Magazine so bile večkrat vključene v razstavo in katalog Društva ilustratorjev v New Yorku in tudi nagrajene. Leta 2023 je prejel dve srebrni medalji: za serijo ilustracij iz kolumn za New York Times in za ilustracije za Center Rog ter zlato medaljo za serijo knjižnih naslovnic za literarni festival Fabula. Matija Medved se v zadnjem času posveča tudi slikarstvu!
Matija Medved ustvarja ilustracijo za najvplivnejše svetovne časopise, kot so Bloomberg Businessweek, New York Times, Time Magazine, Forbes, Medium in drugi. Oblikuje tudi plakate, ilustrira knjige, časopise, razne revije, sodeluje s teatrom in filmom. Za ilustracije, posebne izdaje študentskega časopisa Tribuna, ki so izšle kot moderna pravljica Zmaji v banji, je prejel plaketo Hinka Smrekarja in priznanje TDC New York za kolektivno delo. Njegove ilustracije za New York Times in Time Magazine so bile večkrat vključene v razstavo in katalog Društva ilustratorjev v New Yorku in tudi nagrajene. Leta 2023 je prejel dve srebrni medalji: za serijo ilustracij iz kolumn za New York Times in za ilustracije za Center Rog ter zlato medaljo za serijo knjižnih naslovnic za literarni festival Fabula. Matija Medved se v zadnjem času posveča tudi slikarstvu!
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
Mikroalge so prave male biokemijske tovarne. Proizvajajo celo vrsto sekundarnih metabolitov, pigmentov, antioksidantov in zaščitnih molekul z zelo natančno določenimi biološkimi funkcijami. Te spojine jim omogočajo preživetje v skrajnih razmerah, kot so močno UV-sevanje, visoka slanost in pomanjkanje hranil. Prav zato so zanimive tudi za kozmetično industrijo, saj je zelo podobnim obremenitvam izpostavljena tudi človeška koža. Kaj se skriva v Sečoveljskih solinah in kakšna testiranja morajo izvesti na sestavinah, preden jih uporabijo v kozmetiki?
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri prepoznavnosti Destinacije Štajerske, ki se je znašla na tretjem mestu med najbolj zaželenimi destinacijami Evrope. S to uvrstitvijo Štajerska pridobiva mednarodno prepoznavnost, predvsem pa se umešča med obvezne izbire popotnikov, ki iščejo kakovostna in avtentična evropska doživetja.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Pred 60 leti – 5. marca 1966 – so v Luksemburgu 11. izbirali pesem Evrovizije. Zmagovalec izbora je postal avstrijski predstavnik Udo Jürgens s pesmijo »Merci, cherie«. Jugoslavijo je predstavljala slovenska pevka Berta Ambrož, ki je s pesmijo »Brez besed« osvojila 7. mesto. To je bila prva pesem na Evroviziji, zapeta v slovenščini.
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Predstavljamo roman Maje B. Kranjc z naslovom KLOPOTEC, presunljiv romaneskni prvenec, ki pod drobnogled jemlje skoraj običajno slovensko družino, znotraj te pa predvsem odnos med mamo Vero in hčerko Nino. Prostor med njima je od nekdaj poln zatajevanih zamer, sramu in hrepenenja, ki kasneje določajo tudi dva druga za Nino pomembna odnosa; tistega, ki ga ima do sebe in do klopotca, ki v njej neusmiljeno brbota že od malih nog, in tistega, ki ga vzpostavi s partnerjem Bojanom. Čeprav ta ni čisto tak, kot bi si želela, protagonistka ob prvem srečanju začuti, da gre za »roko, ki jo bo morda lahko udomačila«, in le kako je ne bi, ko pa bo ravno s to roko, tresočo se od preveč popitega alkohola in z udarci, ki ji jih bo zadajala, znova in znova podoživljala vse tisto, kar pozna iz primarne družine …
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
Norovirusi so v Sloveniji zelo nalezljiv povzročitelj črevesnih obolenj, zlasti v zimskem času. Nacionalni inštitut za javno zdravje je do polovice februarja prejel 256 prijav norovirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v savinjski statistični regiji ter 158 prijav rotavirusnih okužb z najvišjo stopnjo obolevnosti v gorenjski statistični regiji. V obalno-kraški regiji za zdaj k sreči ne beležimo povečane obolevnosti. Tudi večina virusnih okužb je v upadu. Dosledna in temeljita higiena rok pa še vedno ostaja ključna, saj se virusi izjemno hitro prenašajo – z neposrednim stikom z okuženo osebo ali prek kontaminirane hrane, je povedala pediatrinja Martina Soban.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
"Lepo je, če se v sebi odločiš in iščeš lepoto okoli sebe. Lepo se je potepati po naravi. Lepo je odkrivati neznane kotičke. Lepo je obiskovati druge, drugačne dežele. Lepo je srečevati različne ljudi in z njimi deliti izkušnje. Lepo se je učiti iz vseh tovrstnih raziskovanj in se truditi ustvariti kaj novega, koristnega." Tako je ob koncu knjige z naslovom Svet je lep zapisal dr. Andrej Stritar. O lepoti sveta in življenja se bo z dr. Andrejem Stritarjem pogovarjala Lucija Fatur.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Čeprav so lasje, ki jih vidimo, mrtva struktura, so lasni mešički pod kožo med presnovno najbolj aktivnimi tkivi v telesu.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Skupina slovenskih raziskovalcev je razvila metodo, s katero lahko s pomočjo hormonov vklapljamo ali izklapljamo posamezne gene. S tem so odprli nove možnosti za razvoj celičnih terapij prihodnosti.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Znova smo se ustavili pri narečnih izrazih za bolezni. Izvedeli smo, kaj je sušica ali mančament, danes pa poslušajmo, kakšni križi in težave pestijo večinoma starejše. Če koga muči protin ali šjatika, se odpravi k revmatologu.
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
Suzana Vahtarič je z mikrofonom obiskala počitniško dogajanje v Mestnem muzeju Krško, kjer so otroci navdušili z znanjem, dobro voljo in sodelovanjem. Rdeča nit pa - ptice!
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
V epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo ravnateljico Klavdijo Zorjan Škorjanec z Gimnazije Ormož ter sodelavki Polono Kosec Krajnc, šolsko pedagoginjo in mag. Blanko Erhartič Kralj, učiteljico slovenščine, ki predstavljajo, kako na šoli sistematično povezujejo profesionalni razvoj učiteljev z učnimi dosežki dijakov. V ospredju je razumevanje, da sta kakovost poučevanja in kakovost znanja neločljivo povezani. Zato so vzpostavili postopen, podatkovno podprt pristop, ki temelji na ciljno usmerjenem usposabljanju učiteljev za taksonomsko učenje in preverjanje znanja. Učitelji razvijajo naloge in teste, ki zajemajo vse ravni znanja – od razumevanja do analize in vrednotenja – kar vodi v kakovostnejše preverjanje, boljše poučevanje in višje maturitetne dosežke dijakov. Pomembne uvide so pridobili z e-podprto samoevalvacijo (EPoS), kjer so zaznali razkorak med ocenami dijakov in učiteljev, zlasti na področju kakovosti znanja. To jih je spodbudilo k akcijskemu načrtu ter vključitvi v projekt Mreženje šol za kakovost. V ospredje so postavili tri razvojna področja: kakovost znanja, profesionalni razvoj učiteljev ter varno in spodbudno učno okolje. Pri analizi rezultatov so si pomagali z orodjem OrKa in primerjavami med zaključnimi ocenami ter maturitetnimi dosežki, kar jim daje usmeritve za izboljšave poučevanja in ocenjevanja. Ob tem krepijo tudi odnose, nenasilno komunikacijo, mediacijo ter aktivno vključujejo dijake – med drugim tudi preko anonimnega nabiralnika. Če vas zanima, kako lahko premišljen profesionalni razvoj, samoevalvacija in skupni cilji vodstva ter zaposlenih prispevajo k višji kakovosti znanja dijakov, vabljeni k poslušanju nove epizode podkasta Misija: kakovost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Menjava kolka je ena najpogostejših ortopedskih operacij. Kdaj je res nujna, kako poteka okrevanje in kako naj skrbimo, da bodo kolki čim dlje zdravi?
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Kočevska Reka je osrednja vas ob križišču poti, sredi gozdnih širjav in pašnikov Goteniško-reške doline, ob vznožju Goteniškega Snežnika (1290 m). Ima nekaj več kot 250 prebivalcev. Na jugozahodu jo obroblja Reški potok, ki izvira pod Trnjevo Goro in ponikne jugovzhodno od Kočevske Reke. Kraški svet v okolici je zelo vrtačast. Pod vasjo teče ponikalnica Reški potok, katerega zgornji tok je zajezen in tvori umetno jezero. Razpotegnjeno, okoli 2 km dolgo in ponekod celo do 6m globoko jezero je pomemben habitat za rastline in živali ter je skupaj z gozdom okoli jezera razglašeno za gozdni rezervat, v katerem med drugim gnezdi tudi zaščiten orel belorepec in druge redke ptice. Med znamenitosti kraja lahko štejemo tudi izvirno kočevarsko arhitekturo oz. prepoznavno gradnjo starih hiš. V Kočevski Reki na sredi vasi je spominski park, kjer je kostanjev drevored in najdebelejši oreh v Sloveniji. Oreh naj bi bil star več kot 400 let, obseg ima 434 cm, visok pa je 15 metrov.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Ob mednarodnem dnevu polževega vsadka, ki ga zaznamujemo 25. februarja, bomo spoznali, kako sodobna tehnologija in strokovnost slovenskih kirurgov spreminjata življenja gluhih in močno naglušnih ter jim odpirata vrata v svet zvoka. V UKC Ljubljana so novembra lani prvič uporabili robota, ki z izjemno natančnostjo vstavi elektrodo v polžev vsadek. Mesec dni pred tem pa so v UKC Maribor prvič v Sloveniji vstavili pametni polžev vsadek Cochlear Nucleus Nexa, ki omogoča nadgradnje programske opreme brez ponovnega kirurškega posega. V ospredju postavljamo tudi osebno zgodbo: 24-letni močno naglušni Dražen Žabič se je odločil, da bo slušni aparat zamenjal s polževim vsadkom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Začelo se je s plemenito vizijo o tehnologiji za dobrobit človeštva, končalo pa z mastnim zaslužkom največjih tehnoloških velikanov. Tako nekako lahko strnemo osrednjo idejo knjige Prevlada avtorice Parmy Olson o orodjih umetne inteligence, ki so v zadnjih letih obrnila svet na glavo. Prisluhnite intervjuju z njo, v katerem strnemo zgodbo ustanoviteljev podjetij DeepMind in OpenAI Demisa Hassabisa in Sama Altmana, ki stojita za orodji, kot sta Chat GPT in AlphaGo, razmišljamo pa tudi o tem, ali lahko takšna tehnologija sploh kdaj zares uide korporativnim interesom.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.
Beljakovine imajo eno izmed ključnih vlog za delovanje telesa. Viri beljakovin so živalskega in rastlinskega izvora, z redno prehrano pa pogosto ne zadostimo priporočenemu dnevnemu vnosu. Ali lahko v tem primeru »pomagajo« t.i. beljakovine v prahu? O tem v današnji oddaji Pod pokrovko.
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Namesto da zgodovino delimo na različna področja (kot so politika, gospodarstvo, kultura in socialna zgodovina), jo raje preučujmo celostno. Le tako bomo lažje razumeli, zakaj so pri intelektualnih delih nesorazmernosti pri tem, kakšen je bil prispevek moških in kakšen žensk. Zgodovinarka dr. Manca G. Renko se v svojem projektu, imenovanem WILA19-91 in ki ga izvaja na Univerzi na Dunaju, ukvarja s tem, kako so bile številne ženske spregledane ravno zaradi raziskovalne omejenosti, ko se pri intelektualni zgodovini ni upoštevalo zgodovine dela. S to okoliščino lahko tudi lažje pojasnimo, zakaj se žensk in njihovega intelektualnega prispevka pogosto ni cenilo v času njihovega življenja ali celo pozneje na časovni premici. Kako so se – zgodovinsko gledano – postopno odpirala karierna, intelektualna, umetniška vrata za ženske v širšem slovenskem prostoru od začetka 20. stoletja? Gostja: dr. Manca G. Renko Foto: Posavski muzej Brežice (fotografija prikazuje posavsko šiviljsko mojstrico Valerco – Valerijo Auguštin, pri kateri se je šiviljske obrti učilo veliko deklet; ob sebi je hkrati imela od 4 do 6 vajenk in pomočnic)
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Kljub temu, da so mačke že tisočletja spremljevalke človeštva, imamo skrbniki še vedno kdaj občutek, da jih ne razumemo. V seriji prispevkov, v katerih jih bomo s strokovnjakinjo za mačje vedenje, Heleno Pauko, poskušali bolje razumeti, tokrat govorimo o prehrani mačk. Srečali smo se s Tonijem Mulcem, slovenskim motociklističnim voznikom, ki je januarja letos zelo uspešno tekmoval na reliju Dakar v Savdski Arabiji. Povezan je z mnogimi živalskimi simboli. Svetujemo, kako poskrbeti za zdrave sklepe naših psov, vse od obdobja mladiča, kar je zelo pomembno za njihovo zdravje in dolgoživost. O vlečnih psih smo se pogovarjali z veterinarjem Demitrijem Ostermanom. Vleka s sanmi je bila nekoč njegova velika strast. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Potok Reka je drugi desni pritok reke Pšata. Izvira v dveh povirnih krakih, Lukenjski graben in Brezovški graben na Krvavcu in teče skozi Cerklje na Gorenjskem. V Lukenjski graben se zbirajo vode na Kriški planini na Krvavcu, v Brezovški graben pa z zahodnih pobočij Krvavca. Pôtok je razmeroma ozek pas tekoče vode, ki se navadno izliva v večje potoke, reke ali morja. Potoki običajno niso širši od treh metrov. Njihovo dno je kamnito, prodnato ali zamuljeno. Kamnito dno je pogosto obraslo z algami, planktona pa v sladkih vodah skoraj ni. Potok Reka ima svoja izvirna kraka v dveh gozdnih grabnih na hribovitem območju. Imata strm padec, kar povzroča talno in bočno erozijo, zato je hitrost odtekanja vode večja. Na Brezovškem in Lukenjskem grabnu z inovativnimi pristopi urejajo hudournike z novimi hudourniškimi pregradami in prodnimi zadrževalniki. Z njimi preprečujejo hudourniške nanose materiala in erozijo brežin po strugi navzdol in s tem zmanjšujejo poplavno ogroženost infrastrukture in naselij ob potoku Reka. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič