Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
REPA TROPINKA V tropinah kisana repa vsebuje mlečno kislino in probiotike. Po tropinah tudi diši in je po njih rahlo obarvana. Nekoč je bila nujni del vipavske ozimnice, do gojenja krompirja pa osnova preživetja. Z GAIO NA OBISKU – PRESERJE Ko je zunaj narava v mirovanju, več nege posvečamo sobnim rastlinam. Tokrat je Nevenka iz kluba Gaia obiskala Marijo Levičar, kjer sta presadili okrasno deteljo in samolistu dodali gnojila. 30 LET-BOJAN STAJNKO Že čez nekaj tednov Na vrtu praznuje 30 let! Nekaj sodelavcev z RTV smo ob jubileju že spoznali. Tokrat nas je povabil dolgoletni montažer in realizator Bojan Stajnko, ki se v pokoju najraje pomudi na sadnem vrtu.
REPA TROPINKA V tropinah kisana repa vsebuje mlečno kislino in probiotike. Po tropinah tudi diši in je po njih rahlo obarvana. Nekoč je bila nujni del vipavske ozimnice, do gojenja krompirja pa osnova preživetja. Z GAIO NA OBISKU – PRESERJE Ko je zunaj narava v mirovanju, več nege posvečamo sobnim rastlinam. Tokrat je Nevenka iz kluba Gaia obiskala Marijo Levičar, kjer sta presadili okrasno deteljo in samolistu dodali gnojila. 30 LET-BOJAN STAJNKO Že čez nekaj tednov Na vrtu praznuje 30 let! Nekaj sodelavcev z RTV smo ob jubileju že spoznali. Tokrat nas je povabil dolgoletni montažer in realizator Bojan Stajnko, ki se v pokoju najraje pomudi na sadnem vrtu.
Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035. Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta "Jožef Stefan" in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje. Foto: Matjaž Tavčar
Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035. Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta "Jožef Stefan" in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje. Foto: Matjaž Tavčar
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Naloga lavinske službe je, da se vsaj enkrat tedensko odpravi na teren in preveri, kakšna je stabilnost snežne odeje. O snežnih razmerah tako vse zainteresirane obveščajo preko lavinskega biltena, ljubiteljem zime in snega pa so na voljo tudi drugi portali. Eden teh je snežni portal www.snezak.si, ki je nastal pred desetimi leti z namenom, da bi uporabniki brali in prispevali najrazličnejše informacije o zimski razmerah - o plazovih, višini snežne odeje, količini novozapadlega snega ali zgolj o smučarskih razmerah doma in v tujini. Jutranja vremenska fronta tokrat odgovori na vprašanje - kam po informacije o snegu in snežnih razmerah.
Naloga lavinske službe je, da se vsaj enkrat tedensko odpravi na teren in preveri, kakšna je stabilnost snežne odeje. O snežnih razmerah tako vse zainteresirane obveščajo preko lavinskega biltena, ljubiteljem zime in snega pa so na voljo tudi drugi portali. Eden teh je snežni portal www.snezak.si, ki je nastal pred desetimi leti z namenom, da bi uporabniki brali in prispevali najrazličnejše informacije o zimski razmerah - o plazovih, višini snežne odeje, količini novozapadlega snega ali zgolj o smučarskih razmerah doma in v tujini. Jutranja vremenska fronta tokrat odgovori na vprašanje - kam po informacije o snegu in snežnih razmerah.
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Božič je podčrtal tudi jezikovno rubriko Kotiček za jeziček. Tokrat so študentje mesto odstopili profesorici, dialektologinji, dr. Jožici Škofic, ki nam bo v naslednjih minutah razkrila, kako božiču pravijo v raznolikih slovenskih narečjih.
Božič je podčrtal tudi jezikovno rubriko Kotiček za jeziček. Tokrat so študentje mesto odstopili profesorici, dialektologinji, dr. Jožici Škofic, ki nam bo v naslednjih minutah razkrila, kako božiču pravijo v raznolikih slovenskih narečjih.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Dostopnost ni vprašanje dobre volje, temveč človekovih pravic. Če gluhi in naglušni ne dobijo informacij, če gibalno ovirani ne morejo do vhoda in skozenj in če slepi zaradi ovir ogrožajo svojo varnost, je družba odpovedala. Do 11. decembra bi morali biti vsi objekti v javni rabi dostopni ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, vendar želi država rok premakniti še za dve leti, čeprav je bilo časa več kot dovolj – celih 15 let. Slišali boste zgodbe gluhih in naglušnih, gibalno oviranih in slepih. Trije pogledi, ki razkrivajo nedostopnost. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 24. decembra na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.40.
Dostopnost ni vprašanje dobre volje, temveč človekovih pravic. Če gluhi in naglušni ne dobijo informacij, če gibalno ovirani ne morejo do vhoda in skozenj in če slepi zaradi ovir ogrožajo svojo varnost, je družba odpovedala. Do 11. decembra bi morali biti vsi objekti v javni rabi dostopni ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, vendar želi država rok premakniti še za dve leti, čeprav je bilo časa več kot dovolj – celih 15 let. Slišali boste zgodbe gluhih in naglušnih, gibalno oviranih in slepih. Trije pogledi, ki razkrivajo nedostopnost. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 24. decembra na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.40.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Decembrsko glasno veseljačenje živalim povzroča veliko stresa. Svetujemo, kako lahko psom pomagamo prebroditi te glasne praznične dni. Obiskali smo Nežo Jereb, ki je odraščala ob koker španjelih. Že zelo mlado so jo popeljali v svet kinologije in razstav. Svojo strast je nadgradila z vzrejo te priljubljene pasme in s poklicnim urejanjem psov. Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum je s projektom Divje živali Ljubljane preverjalo prisotnost in razširjenost treh ciljnih živalskih vrst: beloprsega ježa, evrazijske vidre in evropskega dihurja. Preverili smo, kaj so ugotovili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Decembrsko glasno veseljačenje živalim povzroča veliko stresa. Svetujemo, kako lahko psom pomagamo prebroditi te glasne praznične dni. Obiskali smo Nežo Jereb, ki je odraščala ob koker španjelih. Že zelo mlado so jo popeljali v svet kinologije in razstav. Svojo strast je nadgradila z vzrejo te priljubljene pasme in s poklicnim urejanjem psov. Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum je s projektom Divje živali Ljubljane preverjalo prisotnost in razširjenost treh ciljnih živalskih vrst: beloprsega ježa, evrazijske vidre in evropskega dihurja. Preverili smo, kaj so ugotovili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina.
Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina.
Tokrat smo govorili o pripravi in krašenju medenjakov, ki veljajo za priljubljeno božično slaščico, pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo za pripravo medenjakov, kakšen je postopek priprave in katere so najpogostejše napake pri tem.
Tokrat smo govorili o pripravi in krašenju medenjakov, ki veljajo za priljubljeno božično slaščico, pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo za pripravo medenjakov, kakšen je postopek priprave in katere so najpogostejše napake pri tem.
V tokratni Intelekti odpiramo vprašanje, ki zadeva samo jedro sodobnega kulturnega dela: identiteto kulturne delavke in kulturnega delavca ter njuno povezovanje v delavskem smislu. Nedavna raziskava Kreativnega centra Poligon kaže, da se več kot 60 odstotkov kulturno-ustvarjalnih delavcev ne identificira kot delavce. Kultura se pogosto razume kot poslanstvo ali osebna strast, ne pa kot delo z jasnimi produkcijskimi pogoji, razmerji moči in materialnimi posledicami. Ta razkorak pomembno vpliva na možnosti kolektivnega zagovorništva, solidarnosti in političnega pritiska v sektorju. V oddaji bomo razmišljali o tem, zakaj v kulturi prevladuje tekmovalnost nad solidarnostjo, kako projektna in razpisna logika vplivata na medsebojne odnose, zakaj kljub zaupanju v potencial sindikalnega povezovanja večina ostaja neorganizirana ter kakšno vlogo ima pri tem država. O teh vprašanjih bodo razpravljali naši gostje: Eva Matjaž, vodja Poligonove raziskave, Miha Blažič iz sindikata Zasuk in Uroš Veber iz društva Asociacija. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanje, ali bo kultura prostor preživetja in solidarnosti – ali prostor izčrpavanja in odhoda iz sektorja. Oddajo pripravlja Miha Žorž
V tokratni Intelekti odpiramo vprašanje, ki zadeva samo jedro sodobnega kulturnega dela: identiteto kulturne delavke in kulturnega delavca ter njuno povezovanje v delavskem smislu. Nedavna raziskava Kreativnega centra Poligon kaže, da se več kot 60 odstotkov kulturno-ustvarjalnih delavcev ne identificira kot delavce. Kultura se pogosto razume kot poslanstvo ali osebna strast, ne pa kot delo z jasnimi produkcijskimi pogoji, razmerji moči in materialnimi posledicami. Ta razkorak pomembno vpliva na možnosti kolektivnega zagovorništva, solidarnosti in političnega pritiska v sektorju. V oddaji bomo razmišljali o tem, zakaj v kulturi prevladuje tekmovalnost nad solidarnostjo, kako projektna in razpisna logika vplivata na medsebojne odnose, zakaj kljub zaupanju v potencial sindikalnega povezovanja večina ostaja neorganizirana ter kakšno vlogo ima pri tem država. O teh vprašanjih bodo razpravljali naši gostje: Eva Matjaž, vodja Poligonove raziskave, Miha Blažič iz sindikata Zasuk in Uroš Veber iz društva Asociacija. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanje, ali bo kultura prostor preživetja in solidarnosti – ali prostor izčrpavanja in odhoda iz sektorja. Oddajo pripravlja Miha Žorž
Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.
Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Decembrsko in zadnjo oddajo v več kot štiridesetletnem nizu oddaj v sodelovanju s članicami združenja nacionalnih radiotelevizij EBU v območju ALP, Donave in Jadrana začenja zgodba madžarske televizije o mladeniču, ki se je odločil na nenavaden in inovativen način opozoriti ljudi na osle. Z oslico Füleš je prehodil 450 kilometrov dolgo pot čez državo, zdaj pa želi ustanoviti tudi rezervat za te prijazne živali. Predaja mojstrov obrti naslednikom je bila nekdaj tako rekoč pravilo. Danes je mojster lahko vesel, če se za njegovo mojstrstvo in delavnico najde prava oseba. V glasbeni družini Demšar pa se že v tretji generaciji predano posvečajo izdelovanju godal, katerih strune ubirajo tudi sorodniki glasbeniki. Elegantno mestno rezidenco v renesančnem slogu je baron Pasquale Revoltella leta 1869 zapustil mestu Trst z namenom, da postane ustanova, posvečena umetnosti. V 20. stoletju se je muzej Revoltella razširil in danes gosti tudi eno najpomembnejših zbirk sodobne umetnosti v Italiji. Figurice angelov iz voska in blaga iz delavnice Leonore Leidel v Iffeldorfu na Bavarskem že dve generaciji lepšajo domove v božičnem času. Leonore se je učila obrti pri svoji materi in po njej podedovala delavnico, ki je ena izmed zadnjih te vrste. In tudi Leonorini angeli imajo sloves tolažnikov duha in prinašalcev sreče. December je mesec, ki ga zaznamuje praznično vzdušje in pričakovanje novega. Mesta se razsvetlijo in vabijo k sprostitvi in uživanju. Svetlobna podoba praznične Ljubljane pa skuša iz leta v leto opazneje preseči občutje prazničnega, ki se povezuje le z druženjem, nakupovanjem in obdarovanjem Mnoge svetlobne upodobitve s svojim čarom vabijo tudi k razmišljanju – o svetu, ki nas obdaja, in o našem pogledu na srečo v njem, o človeških dosežkih pred neizmerno razsežnostjo vesolja in narave in kdaj tudi o najglobljih osebnih občutjih v času veselih pričakovanj. Srečno!
Decembrsko in zadnjo oddajo v več kot štiridesetletnem nizu oddaj v sodelovanju s članicami združenja nacionalnih radiotelevizij EBU v območju ALP, Donave in Jadrana začenja zgodba madžarske televizije o mladeniču, ki se je odločil na nenavaden in inovativen način opozoriti ljudi na osle. Z oslico Füleš je prehodil 450 kilometrov dolgo pot čez državo, zdaj pa želi ustanoviti tudi rezervat za te prijazne živali. Predaja mojstrov obrti naslednikom je bila nekdaj tako rekoč pravilo. Danes je mojster lahko vesel, če se za njegovo mojstrstvo in delavnico najde prava oseba. V glasbeni družini Demšar pa se že v tretji generaciji predano posvečajo izdelovanju godal, katerih strune ubirajo tudi sorodniki glasbeniki. Elegantno mestno rezidenco v renesančnem slogu je baron Pasquale Revoltella leta 1869 zapustil mestu Trst z namenom, da postane ustanova, posvečena umetnosti. V 20. stoletju se je muzej Revoltella razširil in danes gosti tudi eno najpomembnejših zbirk sodobne umetnosti v Italiji. Figurice angelov iz voska in blaga iz delavnice Leonore Leidel v Iffeldorfu na Bavarskem že dve generaciji lepšajo domove v božičnem času. Leonore se je učila obrti pri svoji materi in po njej podedovala delavnico, ki je ena izmed zadnjih te vrste. In tudi Leonorini angeli imajo sloves tolažnikov duha in prinašalcev sreče. December je mesec, ki ga zaznamuje praznično vzdušje in pričakovanje novega. Mesta se razsvetlijo in vabijo k sprostitvi in uživanju. Svetlobna podoba praznične Ljubljane pa skuša iz leta v leto opazneje preseči občutje prazničnega, ki se povezuje le z druženjem, nakupovanjem in obdarovanjem Mnoge svetlobne upodobitve s svojim čarom vabijo tudi k razmišljanju – o svetu, ki nas obdaja, in o našem pogledu na srečo v njem, o človeških dosežkih pred neizmerno razsežnostjo vesolja in narave in kdaj tudi o najglobljih osebnih občutjih v času veselih pričakovanj. Srečno!
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Ko je s prvo skupino nastopal na obmorskih terasah, je bil tako mlad, da so za njegove večerno nočne izhode morali podpisati starši. Z učiteljico klavirja se nista najbolje razumela, ker je preveč improviziral. Z družino so iz socializma za dve leti odšli v Ameriko. Iz New Yorka se je vrnil s funky ritmi in kavbojkami. Zaradi slednjih je prišel v konflikt še z eno učiteljico- razredničarko. Po osmih letih igranja v skupini Martin Krpan je prišlo desetletje in pol z Agropopom, ki je bil več kot band, bil je gibanje. Kot avtor sodeluje s številnimi slovenskimi izvajalci. Bil je glavni "krivec" za glasbo in aranžma skladbe Svobodno sonce Slovenskega band aida, ustvaril je brezčasno Od višine se zvrti. Ne verjame v naključja, prisega na samodisciplino. Na rojstnodnevni zabavi je pred več kot 20-timi leti spontano nastala njegova zdajšnja zasedba Rock Partyzani. Rad skoči na daljši sprehod, vsak dan dela tibetanske vaje. Ker je lani in letos z njim in njegovim delom povezanih nekaj okroglih obletnic in ker je tudi za naslednje leto ostala še kašna prelomnica je gost zadnje epizode Prvakov tedna v letu 2025, Aleš Klinar- Klinči.
Ko je s prvo skupino nastopal na obmorskih terasah, je bil tako mlad, da so za njegove večerno nočne izhode morali podpisati starši. Z učiteljico klavirja se nista najbolje razumela, ker je preveč improviziral. Z družino so iz socializma za dve leti odšli v Ameriko. Iz New Yorka se je vrnil s funky ritmi in kavbojkami. Zaradi slednjih je prišel v konflikt še z eno učiteljico- razredničarko. Po osmih letih igranja v skupini Martin Krpan je prišlo desetletje in pol z Agropopom, ki je bil več kot band, bil je gibanje. Kot avtor sodeluje s številnimi slovenskimi izvajalci. Bil je glavni "krivec" za glasbo in aranžma skladbe Svobodno sonce Slovenskega band aida, ustvaril je brezčasno Od višine se zvrti. Ne verjame v naključja, prisega na samodisciplino. Na rojstnodnevni zabavi je pred več kot 20-timi leti spontano nastala njegova zdajšnja zasedba Rock Partyzani. Rad skoči na daljši sprehod, vsak dan dela tibetanske vaje. Ker je lani in letos z njim in njegovim delom povezanih nekaj okroglih obletnic in ker je tudi za naslednje leto ostala še kašna prelomnica je gost zadnje epizode Prvakov tedna v letu 2025, Aleš Klinar- Klinči.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta iz Radovljice ter sogovornice Tino Kuralt, učiteljico razrednega pouka, Tjašo Jazbec, učiteljico slovenščine in Nežo Rejc, učiteljico zgodovine, ki na šoli pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti. Bralna pismenost je eden ključnih dejavnikov uspeha učencev pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini. Kljub številnim nacionalnim pobudam rezultati kažejo upad, zato vprašanje, kako celostno in dolgoročno krepiti bralne zmožnosti učencev, ostaja osrednje vprašanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so se izboljševanja bralne pismenosti lotili sistematično in povezano. Z učenci razvijajo različne bralne strategije, izvajajo bralne projekte ter spodbujajo medpredmetno branje. Hkrati krepijo timsko sodelovanje učiteljev, skupno učenje in izmenjavo dobrih praks ter aktivno vključujejo starše in lokalno skupnost. Bralna pismenost na šoli ni odgovornost posameznikov, temveč celotnega kolektiva. Od leta 2023 sodelujejo v projektu Do kakovosti s samoevalvacijo, pri čemer so temo bralne pismenosti izbrali skupaj na pedagoški konferenci. Skupna ugotovitev je bila, da imajo učenci težave z razumevanjem besedil, zato so se sprememb lotili enotno in premišljeno. Na šoli izvajajo predopismenjevalne preizkuse ob vstopu v osnovno šolo, v tretjem razredu sistematično razvijajo hitrost branja in razumevanje prebranega, v četrtem in petem razredu pa več pozornosti namenjajo kritičnemu branju in poglobljenemu razumevanju besedil. Branje je vpeto v vsakdan šolskega življenja. Enkrat mesečno razredno uro namenijo dejavnosti Četrt ure literature. Bralne značke izvajajo tudi pri drugih predmetih, kot sta geografija in zgodovina. Pri likovni vzgoji učenci zgodbe poustvarjajo v strip ali dramsko besedilo, pri športni vzgoji pa v dejavnosti Beremo in športamo, kjer berejo in razumevajo pisna navodila za gibalne naloge. Na šoli organizirajo tudi branje s terapevtskim psom, branje z dedkom in babico, debatni krožek za razvoj izražanja ter delavnice Bralni izzivi za starše. Pomemben del bralne kulture predstavlja tudi literarni dogodek Zven Linhartovega mesta, na katerem učenci skupaj z vrstniki iz okoliških šol interpretirajo poezijo in prozo slovenskih avtorjev. Zanimiv je tudi projekt Poleti s knjigo, v okviru katerega povabijo slovenske avtorje, otroci pa na samem dogodku tudi prespijo. Epizoda ponuja vpogled v to, kako lahko premišljeno vodenje, jasno zastavljeni cilji in sodelovanje celotnega kolektiva prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela na ravni razreda, šole in skupnosti. Če vas zanima, kako lahko šola gradi kulturo branja ter z njo krepi kakovost učenja, vas vabimo k poslušanju podkasta.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost gostimo Osnovno šolo Antona Tomaža Linharta iz Radovljice ter sogovornice Tino Kuralt, učiteljico razrednega pouka, Tjašo Jazbec, učiteljico slovenščine in Nežo Rejc, učiteljico zgodovine, ki na šoli pomembno prispevajo k dvigu bralne pismenosti. Bralna pismenost je eden ključnih dejavnikov uspeha učencev pri vseh predmetih, ne le pri slovenščini. Kljub številnim nacionalnim pobudam rezultati kažejo upad, zato vprašanje, kako celostno in dolgoročno krepiti bralne zmožnosti učencev, ostaja osrednje vprašanje kakovosti v vzgoji in izobraževanju. Na Osnovni šoli Antona Tomaža Linharta so se izboljševanja bralne pismenosti lotili sistematično in povezano. Z učenci razvijajo različne bralne strategije, izvajajo bralne projekte ter spodbujajo medpredmetno branje. Hkrati krepijo timsko sodelovanje učiteljev, skupno učenje in izmenjavo dobrih praks ter aktivno vključujejo starše in lokalno skupnost. Bralna pismenost na šoli ni odgovornost posameznikov, temveč celotnega kolektiva. Od leta 2023 sodelujejo v projektu Do kakovosti s samoevalvacijo, pri čemer so temo bralne pismenosti izbrali skupaj na pedagoški konferenci. Skupna ugotovitev je bila, da imajo učenci težave z razumevanjem besedil, zato so se sprememb lotili enotno in premišljeno. Na šoli izvajajo predopismenjevalne preizkuse ob vstopu v osnovno šolo, v tretjem razredu sistematično razvijajo hitrost branja in razumevanje prebranega, v četrtem in petem razredu pa več pozornosti namenjajo kritičnemu branju in poglobljenemu razumevanju besedil. Branje je vpeto v vsakdan šolskega življenja. Enkrat mesečno razredno uro namenijo dejavnosti Četrt ure literature. Bralne značke izvajajo tudi pri drugih predmetih, kot sta geografija in zgodovina. Pri likovni vzgoji učenci zgodbe poustvarjajo v strip ali dramsko besedilo, pri športni vzgoji pa v dejavnosti Beremo in športamo, kjer berejo in razumevajo pisna navodila za gibalne naloge. Na šoli organizirajo tudi branje s terapevtskim psom, branje z dedkom in babico, debatni krožek za razvoj izražanja ter delavnice Bralni izzivi za starše. Pomemben del bralne kulture predstavlja tudi literarni dogodek Zven Linhartovega mesta, na katerem učenci skupaj z vrstniki iz okoliških šol interpretirajo poezijo in prozo slovenskih avtorjev. Zanimiv je tudi projekt Poleti s knjigo, v okviru katerega povabijo slovenske avtorje, otroci pa na samem dogodku tudi prespijo. Epizoda ponuja vpogled v to, kako lahko premišljeno vodenje, jasno zastavljeni cilji in sodelovanje celotnega kolektiva prispevajo k dvigu kakovosti vzgojno-izobraževalnega dela na ravni razreda, šole in skupnosti. Če vas zanima, kako lahko šola gradi kulturo branja ter z njo krepi kakovost učenja, vas vabimo k poslušanju podkasta.
V Srbiji se nadaljujejo študentski protesti. Beograjski župan je iz varnostnih razlogov odpovedal silvestrski koncert na Trgu republike. Prednovoletno vzdušje je kljub temu prisotno v mestu, med drugim ga lahko doživite v zimsko pravljici v Beogradu na vodi.
V Srbiji se nadaljujejo študentski protesti. Beograjski župan je iz varnostnih razlogov odpovedal silvestrski koncert na Trgu republike. Prednovoletno vzdušje je kljub temu prisotno v mestu, med drugim ga lahko doživite v zimsko pravljici v Beogradu na vodi.
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
V oddaji Poglobljeno se posvečamo temam, ki so so pomemben del našega vsakdanjika pa tudi družbenega zavedanja in samozavedanja. Oddaja se poglobljeno dotika najrazličnejših področij.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Oddaja Ljudje in zemlja je ena najbolj gledanih oddaj TV Slovenija. Vsak tretji teden jo pripravlja Regionalni TV Program Koper – Capodistria in njen urednik Branko Vrabec. V »koprski« Ljudje in zemlja govorimo o pridelavi hrane, o življenju in delu na podeželju, o živalih doma, na kmetih in v divjini, veliko pozornosti namenjamo varovanju okolja in tradicije, dotikamo pa se tudi tem, ki so zanimive tako za mlajše kot starejše gledalce. Poročamo z vseh koncev Primorske, odpravimo se tudi na Notranjsko in v zamejstvo. Naše osnovno vodilo je, da oddaja Ljudje in zemlja ni namenjena le kmetovalcem in pridelovalcem hrane, temveč široki publiki, skratka vsem, ki kmetijske pridelke kupujejo, ki so tako ali drugače povezani s podeželjem in jim ni vseeno za našo kulturno krajino.
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga predstavljamo v aktualni sezoni naPOTkov, je Ribnica. Tja se je pretekli teden odpravila Darja Pograjc in se s sogovornicama Anjo Pugelj (turistično organizatorko Turizma Ribnica) in Polono Rigler Grm (muzejsko kustosinjo Muzeja Ribnica) podala na sprehod po mestu. Nastala je reportaža, v kateri med drugim izveste, da so v občini Ribnica svoj odtis pustili številni znani in pomembni Slovenci: arhitekt Jože Plečnik, pesnik France Prešeren, jezikoslovec Stanislav Škrabec in mnogi drugi. Kaj torej še ponuja Ribnica - poleg znamenitih lesenih izdelkov oz. suhe robe - izveste v naslednjih minutah.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
December je mesec obdarovanj, čas, ko večkrat slišimo in izrečemo besedo hvala. Toda ob tem vse prevečkrat pozabljamo, da je okoli nas vseskozi ogromno razlogov za hvaležnost, samo dobro moramo pogledati. Hvaležnost je sposobnost videti lepoto sveta tudi v temi. O hvaležnosti se bomo pogovarjali z igralko, pesnico in dramatičarko Sašo Pavček ter misijonarjem Tonetom Kerinom, ki je skoraj 40 let delal na Madagaskarju in v najrevnejših skupnostih spoznaval preprostost življenja, toplino medčloveških odnosov ter iskreno hvaležnost ljudi, ki kljub pomanjkanju znajo odpreti in deliti svoje srce. Izvedeli bomo tudi, kaj hvaležnost pomeni ljudem v zrelih letih in za kaj so hvaležni devet- in desetletniki. Ker bomo govorili o hvaležnosti, bomo skupaj z gosti do konca oddaje skušali najti 25 stvari, za katere smo hvaležni, po eno za vsako črko abecede. V digitalni rubriki bomo tokrat predstavili projekt Prijazno življenje in z njim pokazali, da lahko prijaznost in hvaležnost najdemo tudi na spletu.
December je mesec obdarovanj, čas, ko večkrat slišimo in izrečemo besedo hvala. Toda ob tem vse prevečkrat pozabljamo, da je okoli nas vseskozi ogromno razlogov za hvaležnost, samo dobro moramo pogledati. Hvaležnost je sposobnost videti lepoto sveta tudi v temi. O hvaležnosti se bomo pogovarjali z igralko, pesnico in dramatičarko Sašo Pavček ter misijonarjem Tonetom Kerinom, ki je skoraj 40 let delal na Madagaskarju in v najrevnejših skupnostih spoznaval preprostost življenja, toplino medčloveških odnosov ter iskreno hvaležnost ljudi, ki kljub pomanjkanju znajo odpreti in deliti svoje srce. Izvedeli bomo tudi, kaj hvaležnost pomeni ljudem v zrelih letih in za kaj so hvaležni devet- in desetletniki. Ker bomo govorili o hvaležnosti, bomo skupaj z gosti do konca oddaje skušali najti 25 stvari, za katere smo hvaležni, po eno za vsako črko abecede. V digitalni rubriki bomo tokrat predstavili projekt Prijazno življenje in z njim pokazali, da lahko prijaznost in hvaležnost najdemo tudi na spletu.
Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.
Obraz sosedje ulice je slovenski hokejski klubski in reprezentančni trener Jure Verlič. Zadnji dve leti je članski trener mariborskih hokejistov in pomočnik selektorja v izbrani vrsti do 18 in 20 let.
Tokrat smo se podali v Makole, občino v Dravinjski dolini, ki se pomembno turistično razvija. Zatem pa se bomo sprehodili po 100-letni zgodovini Term Čatež in znova kolesarili z Iztokom Kočevarjem od Maribora do Carigrada.
Tokrat smo se podali v Makole, občino v Dravinjski dolini, ki se pomembno turistično razvija. Zatem pa se bomo sprehodili po 100-letni zgodovini Term Čatež in znova kolesarili z Iztokom Kočevarjem od Maribora do Carigrada.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Pozor, ljubitelji peke! V naši radijski kuhinji je tokrat dišalo po praznikih! Pripravljali smo slastno potično pletenko – potico na sodoben, pleten način. S 500 grami moke in bogatim nadevom iz lešnikov, čokolade in kakava smo vas popeljali skozi celoten postopek: od vzhajanja mehkega testa, do mazanja in umetniškega pletenja. Spoznajte recept, ki bo zasenčil klasično potico in bo prava zvezda vaše praznične mize.
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
Tokratna Lokalna junakinja je Vladimira Skale. Skupaj s sodelavci že več kot četrt stoletja v Celju pripravlja Pravljično deželo. Ta v knežjem mestu zaživi v drugi polovici decembra in vabi družine z otroki z vseh koncev države, do nje je mogoče prisopihati tudi s pravljičnimi vlaki. Gre za projekt, ki je bil odločilen, da je Celje dobilo naziv Evropsko božično mesto 2025.
IGRAJ POŠTENO IN ARANŽIRANJE Na božični večer bodo prostovoljci društva Igraj pošteno socialno šibkejše družine in starejše pogostili in obdarili. Pod drevesce bodo postavili darila, ki so jih brezplačno zavili v cvetličarni Aralija. Ob tem nam pokažejo, kako naredimo darilo še bolj osebno. Vzeti si je treba le nekaj časa in dobre volje, pa kakšno vejico zelenja in trajnostni okrasek. 30 LET ODDAJE: NA OBISKU PRI SODELAVCU ANDREJU Nekaj kilometrov iz Maribora je dom voditelja in novinarja oddaje Dobro jutro Andreja Geržine. Šele na obisku izvemo, da je bil njegov oče vrtnar. Prostrani vrt, ki mu Andrej pravi njiva, je letos počival. Spomladanske pozebe zadnjih let so zdesetkale tudi pridelek sadja. Ostalo je nekaj jabolk, iz njih Andrej pripravi jabolčno čežano. SMREČICA IZ PEKI PAPIRJA Če se odločimo za zeleno drevesce, preverimo, ali je označeno z nalepko trajnostne pridelave. Morda pa vaš dom že krasi drevesce iz lesa, ali pa si ga boste naredili iz ostankov trajnostnih materialov. Ponujamo naslednjo zamisel: naredite drevesce iz peki papirja. V RADOVLJICO PO ŠOPEK MESECA Za zadnji šopek letošnje rubrike Šopek meseca smo se odpravili v Radovljico, k cvetličarju Tomažu. Sestavi glamurozno šopek v zimskih odtenkih. Primeren je tako za poslovno darilo ali okrasitev doma, pravi. navrtu@rtvslo.si
IGRAJ POŠTENO IN ARANŽIRANJE Na božični večer bodo prostovoljci društva Igraj pošteno socialno šibkejše družine in starejše pogostili in obdarili. Pod drevesce bodo postavili darila, ki so jih brezplačno zavili v cvetličarni Aralija. Ob tem nam pokažejo, kako naredimo darilo še bolj osebno. Vzeti si je treba le nekaj časa in dobre volje, pa kakšno vejico zelenja in trajnostni okrasek. 30 LET ODDAJE: NA OBISKU PRI SODELAVCU ANDREJU Nekaj kilometrov iz Maribora je dom voditelja in novinarja oddaje Dobro jutro Andreja Geržine. Šele na obisku izvemo, da je bil njegov oče vrtnar. Prostrani vrt, ki mu Andrej pravi njiva, je letos počival. Spomladanske pozebe zadnjih let so zdesetkale tudi pridelek sadja. Ostalo je nekaj jabolk, iz njih Andrej pripravi jabolčno čežano. SMREČICA IZ PEKI PAPIRJA Če se odločimo za zeleno drevesce, preverimo, ali je označeno z nalepko trajnostne pridelave. Morda pa vaš dom že krasi drevesce iz lesa, ali pa si ga boste naredili iz ostankov trajnostnih materialov. Ponujamo naslednjo zamisel: naredite drevesce iz peki papirja. V RADOVLJICO PO ŠOPEK MESECA Za zadnji šopek letošnje rubrike Šopek meseca smo se odpravili v Radovljico, k cvetličarju Tomažu. Sestavi glamurozno šopek v zimskih odtenkih. Primeren je tako za poslovno darilo ali okrasitev doma, pravi. navrtu@rtvslo.si
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.