Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.
Tokrat smo pripravili pravo kulinarično posebnost: ocvrto telečjo glavo. Izvedeli boste, kako telečjo glavo najprej pravilno skuhamo z jušno zelenjavo in začimbami, nato pa izberemo najokusnejše kose – lične mišice, gobec in del vratu. Sledi paniranje v moki, jajcih in drobtinah ter cvrtje do zlato rjave hrustljavosti. Namig za postrežbo? Tatarska omaka ali vložena paprika, ki lepo dopolni bogat okus mesa. Diši po tradiciji! RECEPT: Sestavine: - ½ telečje glave - Jušna zelenjava - Sol, poper - Moka - 2 jajci - Drobtine - Maščoba Postopek: Telečjo glavo, ki ji je mesar odstranil nosno kost in lobanjo, kuhamo v slani vodi, dodamo nekaj jušne zelenjave in nekaj zrn popra. Na pol skuhamo in odstranimo meso s kosti. Za cvrtje porabimo lične mišice in gobec ter del vratu, ki se drži ob glavi. Meso spaniramo in ocvremo. Zraven ponudimo tatarsko omako ali vloženo papriko.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
Kraji Ahvaz, Isfahan, Širaz in Maskat, otok Hormuz in Hormuška ožina, dinastija Pahlavi – aktualno dogajanje na Bližnjem vzhodu je tudi v radijski eter zaneslo obilico tujih osebnih in zemljepisnih imen. V KiKsu danes zato Darja Pograjc in Saša Grčman pojasnita pravila naglaševanja pri prevzemanju besed iz perzijskega in arabskega jezika.
Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.
Povir je manjše naselje v občini Divača. V tamkajšnjem vrtcu že dobra štiri desetletja dela vzgojiteljica Jerica Hlad, ki se bo kmalu upokojila. V vrtcu je preživela vso svojo delovno dobo in s sodelavci vzgojila več deset generacij otrok. Poslavlja pa se na najboljši možen način – z zbornikom oziroma knjigo spominov, v kateri je dokumentirano vse, kar se je dogodilo v 45-letni zgodovini vrtca. In ki jo je v največji meri pisala tudi sama.
Želimo, da so vsebine, ki jih naši otroci spremljajo na zaslonih, kakovostne. Najdete jih na RTV-jevem portalu Živ žav. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Želimo, da so vsebine, ki jih naši otroci spremljajo na zaslonih, kakovostne. Najdete jih na RTV-jevem portalu Živ žav. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.
Človek je vedno sobival z velikimi zvermi. V Sloveniji tako živijo medvedi, volkovi, risi in druge zveri. K nam se je v zadnjih letih priselil šakal. A v preteklosti so bile številne vrste, izrazito zlasti volk, preganjane in njihovo število se je občutno skrčilo, marsikje so povsem izginili. Z dolgoletnimi prizadevanji za njihovo ohranjanje se število divjih zveri znova povečuje, a v tem procesu se pojavljajo tudi konflikti. Ključno je vprašanje, kako torej zagotoviti sobivanje, da ni škodljivo za nobeno od vpletenih strani. Kako torej najbolj smiselno uravnavati populacije velikih zveri, v Podobah znanja pojasnjuje doc. dr. Hubert Potočnik z oddelka za biologijo Biotehnične fakultete Univerze v Ljubljani.
Pogosto velja mit, da so dobri podjetniki stalno neprespani in pod pritiskom. Raziskava med slovenskimi podjetniki pa kaže nekoliko drugačno sliko: njihovo spanje so raziskovalci vedenjskega laboratorija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani več tednov spremljali tudi s pametnimi prstani in ugotavljali, kako je povezano z njihovim delom, produktivnostjo in odločanjem. Podatki med drugim kažejo, da lahko ena ali dve slabše prespani noči še sovpadata z večjo ustvarjalnostjo, po več zaporednih nočeh slabega spanja pa se kakovost odločitev začne slabšati. Sogovornica: prof. dr. Alenka Slavec Gomezel s katedre za podjetništvo.
Pogosto velja mit, da so dobri podjetniki stalno neprespani in pod pritiskom. Raziskava med slovenskimi podjetniki pa kaže nekoliko drugačno sliko: njihovo spanje so raziskovalci vedenjskega laboratorija na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani več tednov spremljali tudi s pametnimi prstani in ugotavljali, kako je povezano z njihovim delom, produktivnostjo in odločanjem. Podatki med drugim kažejo, da lahko ena ali dve slabše prespani noči še sovpadata z večjo ustvarjalnostjo, po več zaporednih nočeh slabega spanja pa se kakovost odločitev začne slabšati. Sogovornica: prof. dr. Alenka Slavec Gomezel s katedre za podjetništvo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Satelit Trisat-S prav zdaj čaka na izstrelitev na Norveškem. Poletel naj bi že čez nekaj dni. Ali pa morda vendarle še ne. Nova raketa Spectrum nemškega zagonskega podjetja Isar Aerospace se pač mora šele dokazati. A če Trisat-S uspešno dospe v orbito, ga čaka 5-letna misija, ki bo preizkusila dolgoživost njegovih baterij, ki so bile sicer sprva načrtovane za le tritedensko odpravo. Toda drastične spremembe načrtov so vsakdanjost v vesoljskem sektorju. Poleg tega bo ekstremno varčevanje z energijo prišlo hudo prav pri uresničevanju daljnosežnih idej za izvidniške odprave k Saturnovi luni Enkelad, ki jih načrtuje ESA. A to je le del misije. Trisat-S bo s svojimi šestimi mini kamerami na krovu mapiral tudi svojo okolico in postavljal temelje navigaciji, ki bi satelitom v prihodnje omogočila, da se sami orientirajo v prostoru. Enako kamero ima na krovu namreč tudi Trisat-R, ki že štiri leta deluje v okolju močne radiacije Van Allenovih pasov, na višini 6000 km, kateremu so prav vsi strokovnjaki napovedovali maksimalno nekaj tednov življenja. Pa uspešnih zgodb s tem še zdaleč ni konec. Še letos naj bi v orbito poletel tudi slovenski čip za umetno inteligenco v vesolju SkyAI, ki po energijski učinkovitosti menda poseka celo Nvidiine čipe; tako vsaj pravi tokratni gost podkasta Apollolajka prof. dr. Iztok Kramberger, vodja Laboratorija za elektronske in informacijske sistem na Fakulteti za elektrotehniko, računalništvo in informatiko univerze v Mariboru, in direktor inovacij v podjetju Skylabs. Zanimivih zgodb kar ni zmanjkalo.
Samomor je v naši družbi še vedno tabu tema. O njem je spregovorila Vanja Gomboc, mlada raziskovalka iz Univerze na Primorskem, ki je govorila o predsodkih, pomoči, poročanju v medijih in nasvetih, kaj lahko naredimo sami. Vabljeni k poslušanju.
Samomor je v naši družbi še vedno tabu tema. O njem je spregovorila Vanja Gomboc, mlada raziskovalka iz Univerze na Primorskem, ki je govorila o predsodkih, pomoči, poročanju v medijih in nasvetih, kaj lahko naredimo sami. Vabljeni k poslušanju.
V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.
V moškem športu je izjemno malo javno razkritih gejev in biseksualcev.
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Tog vrat, bolèč križ, občutek zategnjenosti – za te težave pogosto krivimo mišice, krive pa so lahko fascije ali mišične ovojnice. Ta mreža vezivnega tkiva povezuje mišice, organe in kosti ter omogoča usklajeno in tekoče gibanje telesa. Fascije so dolga leta veljale za nepomembno ovojnico, danes pa raziskave kažejo, da so aktivno tkivo, ki sodeluje pri prenosu sil, zaznavanju gibanja in celo celjenju poškodb. Ker so bogato oživčene, lahko pomembno pripomorejo k občutku togosti ali bolečine. Kaj se zgodi, ko plasti fascij ne drsijo več dobro?
Pogovor na gregorjevo, ko je v zraku ljubezen.
Pogovor na gregorjevo, ko je v zraku ljubezen.
V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.
V turistični oddaji smo se ustavili pri Združenju slovenskih zgodovinskih mest, ki povezuje 24 naših mest – od Ptuja do Pirana in od Tržiča do Črnomlja, in že več kot četrt stoletja ozavešča obiskovalce o pomenu kulturne dediščine v mestih, z različnimi aktivnostmi pa promovira njihove posebnosti, kulturno ustvarjalnost in ponudbo. Govorili smo o pomenu, izzivih in projektih združenja.
Zaradi podnebnih sprememb so nekatere živali vse bolj aktivne ponoči, da se izognejo vročini, druge pa obdobja aktivnosti podaljšujejo ali skrajšujejo. Žuželke in drugi majhni zajedavci so bolj občutljivi, zato se njihov ritem in razširjenost zelo hitro spreminjata. To velja tudi za klope in ostale male zajedavce, ki ogrožajo pse. Kako naj jih obvarujemo pred nadležnimi vsiljivci? Svetuje Leonard Baričevič, dr.veterinarske medicine.
Zaradi podnebnih sprememb so nekatere živali vse bolj aktivne ponoči, da se izognejo vročini, druge pa obdobja aktivnosti podaljšujejo ali skrajšujejo. Žuželke in drugi majhni zajedavci so bolj občutljivi, zato se njihov ritem in razširjenost zelo hitro spreminjata. To velja tudi za klope in ostale male zajedavce, ki ogrožajo pse. Kako naj jih obvarujemo pred nadležnimi vsiljivci? Svetuje Leonard Baričevič, dr.veterinarske medicine.
Celjska škofija je minuli torek, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega, začela postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika. Gre za katoliškega duhovnika, ki je 10. marca 1943 prostovoljno - namesto sojetnika - stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru.
Celjska škofija je minuli torek, potem ko se je zbralo dovolj gradiva in pričevanj o darovanju življenja iz ljubezni do bližnjega, začela postopek za beatifikacijo Božjega služabnika Izidorja Závršnika. Gre za katoliškega duhovnika, ki je 10. marca 1943 prostovoljno - namesto sojetnika - stopil pred strelski vod nemških okupacijskih sil v Mariboru.
Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan pogledate v telefon? Kolikokrat posežete po njem, še preden sploh pomislite, zakaj? In kolikokrat vas prav zaslon odvrne od pogovora, misli ali trenutka, ki bi ga sicer zares doživeli? Danes predstavljamo knjigo PRIVOŠČITE SI ODKLOP, avtorja Richarda Simona – iskren in praktičen vodnik za vse, ki želijo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, pozornostjo in življenjem. V knjigi Privoščite si odklop avtor Richard Simon raziskuje naš odnos do tehnologije in razkriva, zakaj je digitalni svet tako zasvojljiv. Kot strokovnjak za spletno strategijo in oče dveh otrok ponuja iskren, razumljiv in predvsem praktičen pogled na to, kako ponovno vzpostaviti zdrav odnos do naprav, ki nas obkrožajo. Knjiga ponuja jasen program digitalnega razstrupljanja, ki bralca korak za korakom vodi od uvodne analize in priprav do obdobja brez telefona – nato pa tudi do premišljene ponovne uporabe naprave, tokrat z več zavedanja in z jasnimi mejami. Privoščite si odklop in poziv, da zapustimo digitalni svet. Je povabilo, da tehnologijo začnemo uporabljati zavestno – in si ponovno izborimo prostor za zbranost, odnose, ustvarjalnost in preproste trenutke, ki jih zasloni pogosto neopazno ukradejo. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Ste kdaj pomislili, kolikokrat na dan pogledate v telefon? Kolikokrat posežete po njem, še preden sploh pomislite, zakaj? In kolikokrat vas prav zaslon odvrne od pogovora, misli ali trenutka, ki bi ga sicer zares doživeli? Danes predstavljamo knjigo PRIVOŠČITE SI ODKLOP, avtorja Richarda Simona – iskren in praktičen vodnik za vse, ki želijo znova prevzeti nadzor nad svojim časom, pozornostjo in življenjem. V knjigi Privoščite si odklop avtor Richard Simon raziskuje naš odnos do tehnologije in razkriva, zakaj je digitalni svet tako zasvojljiv. Kot strokovnjak za spletno strategijo in oče dveh otrok ponuja iskren, razumljiv in predvsem praktičen pogled na to, kako ponovno vzpostaviti zdrav odnos do naprav, ki nas obkrožajo. Knjiga ponuja jasen program digitalnega razstrupljanja, ki bralca korak za korakom vodi od uvodne analize in priprav do obdobja brez telefona – nato pa tudi do premišljene ponovne uporabe naprave, tokrat z več zavedanja in z jasnimi mejami. Privoščite si odklop in poziv, da zapustimo digitalni svet. Je povabilo, da tehnologijo začnemo uporabljati zavestno – in si ponovno izborimo prostor za zbranost, odnose, ustvarjalnost in preproste trenutke, ki jih zasloni pogosto neopazno ukradejo. Knjiga je izšla pri založbi Primus.
Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima - ampak o tem kdaj drugič - več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ene najbolj cenjenih padal na svetu. Dedka s krili, kot mu tudi pravijo, gospoda Staneta Krajnca je v Škofji Loki obiskala Lucija Fatur.
Ob pogovoru s tokratnim sogovornikom, gospodom Stanetom Krajncem, nam pride na misel, ali ima tudi njegov dan le 24 ur. Kakšno uro sicer preživi trdno na tleh za volanom enega od dveh dirkalnikov, ki ju ima - ampak o tem kdaj drugič - več časa pa leti. Dobesedno, saj je pri 73-ih letih najstarejši slovenski B.A.S.E. padalec in "wingsuit" letalec. V svojem podjetju Atair tudi izdeluje ene najbolj cenjenih padal na svetu. Dedka s krili, kot mu tudi pravijo, gospoda Staneta Krajnca je v Škofji Loki obiskala Lucija Fatur.
»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.
»Ekipa, ki je opravila poseg, je bila res vrhunska. Po posegu sem hitro okreval,« je povedal eden od prvih treh operiranih bolnikov.
Danes nas narečno obarvani jezikoslovni kotički peljejo k razlagi istrske besede štraca. Drugod po Sloveniji slišimo še izraze cota, blek, feca ... z vsemi pa si pomagamo pri čiščenju! Tudi tokratno rubriko so pripravili študenti slovenistike FHŠ UP!
Danes nas narečno obarvani jezikoslovni kotički peljejo k razlagi istrske besede štraca. Drugod po Sloveniji slišimo še izraze cota, blek, feca ... z vsemi pa si pomagamo pri čiščenju! Tudi tokratno rubriko so pripravili študenti slovenistike FHŠ UP!
Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti, Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.
Svetovno gozdarsko prvenstvo, 36. po vrsti, Slovenija gosti prvič. Prizorišče tekmovanja najboljših gozdarskih sekačev iz 24-ih držav v spretnostih z motorno žago je hipodrom v Šentjerneju. Prizorišče ni izbrano naključno, saj se v Šentjerneju lahko pohvalijo z bogato gozdarsko tradicijo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.
Puberteta je burno obdobje – za otroke in starše. Polna je telesnih, duševnih in čustvenih izzivov, saj gre za čas intenzivnih sprememb. Začne pa se najprej v možganih. Več o telesnem in duševnem razvoju najstnikov nam bodo povedali: zdravnik, dr. Primož Kotnik, psiholog, dr. David Gosar in mama, igralka, Nina Valič.
Ko se ptički ženijo, narava nežno naznanja prihod pomladi. S pomladjo se prebuja življenje okoli nas, z njim pa tudi naša srca, zato v tem času še raje govorimo o ljubezni. Prav posebna ljubezenska zgodba se je spletla med gluhim Gašperjem in slišečo Brooke. Ne prihajata le iz različnih svetov gluhih in slišečih, temveč tudi z dveh celin. A niti razdalja niti jezik nista bila prevelika ovira, da se ne bi zaljubila in na koncu stopila pred oltar. Več o njunih začetkih, prepletanju kultur, znakovnem jeziku in življenju med dvema svetovoma izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Ko se ptički ženijo, narava nežno naznanja prihod pomladi. S pomladjo se prebuja življenje okoli nas, z njim pa tudi naša srca, zato v tem času še raje govorimo o ljubezni. Prav posebna ljubezenska zgodba se je spletla med gluhim Gašperjem in slišečo Brooke. Ne prihajata le iz različnih svetov gluhih in slišečih, temveč tudi z dveh celin. A niti razdalja niti jezik nista bila prevelika ovira, da se ne bi zaljubila in na koncu stopila pred oltar. Več o njunih začetkih, prepletanju kultur, znakovnem jeziku in življenju med dvema svetovoma izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Dolgo je veljalo prepričanje, da je človeško telo v medicini univerzalno. Da lahko rezultate raziskave delovanja zdravil na eni skupini preprosto prenesemo na vse druge. A ko so začeli podrobneje analizirati podatke po spolu, so se pojavile razlike. Žensko telo se lahko drugače odziva na zdravila kot pri moškem, prav zato ni presenetljivo, da zato te pogosteje poročajo o stranskih učinkih. Kako spol vpliva na delovanje zdravil in zakaj so bile ženske tu dolgo časa spregledane, raziskujemo v tokratni Frekvenci X.
Se kdaj srečate z dilemo, ali je neko živilo sploh zdravo? Embalaže in oglaševalci lahko živilo predstavijo drugačno, kot je v resnici. Z branjem označb na živilih lahko prepoznamo in ustrezno izberemo živila glede na svoje prehranske potrebe. Kako pa jih sploh prepoznamo? Kaj so prehranski temelji in kako si pri branju oznak na embalaži pomagati, pa izvemo v tokratni oddaji.
Se kdaj srečate z dilemo, ali je neko živilo sploh zdravo? Embalaže in oglaševalci lahko živilo predstavijo drugačno, kot je v resnici. Z branjem označb na živilih lahko prepoznamo in ustrezno izberemo živila glede na svoje prehranske potrebe. Kako pa jih sploh prepoznamo? Kaj so prehranski temelji in kako si pri branju oznak na embalaži pomagati, pa izvemo v tokratni oddaji.
Od dolgih pogovorov s Titom in zelo neposrednih opisov jugoslovanske družbeno-politične in ekonomske relanosti leta 1949 do natančne analize vedno manj politično svobodnih ZDA ob začetku hladne vojne
Od dolgih pogovorov s Titom in zelo neposrednih opisov jugoslovanske družbeno-politične in ekonomske relanosti leta 1949 do natančne analize vedno manj politično svobodnih ZDA ob začetku hladne vojne
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Ljubljanski živalski vrt, kjer so se pred kratkim razveselili novega šimpanzjega mladiča. S tamkajšnjo kuratorko in veterinarjem smo se pogovarjali tudi o izmenjavi živali med živalskimi vrtovi. Na posestvu Pernat na Muti smo se družili s pisano druščino živali, tudi ujedami in sovami. LIFE AMPHICON je eden najvidnejših in najcelovitejših naravovarstvenih projektov na področju varstva dvoživk v Sloveniji. Mi smo se odpravili na Radensko polje, kjer so nedavno zgradili podhode za varen prehod dvoživk. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Ljubljanski živalski vrt, kjer so se pred kratkim razveselili novega šimpanzjega mladiča. S tamkajšnjo kuratorko in veterinarjem smo se pogovarjali tudi o izmenjavi živali med živalskimi vrtovi. Na posestvu Pernat na Muti smo se družili s pisano druščino živali, tudi ujedami in sovami. LIFE AMPHICON je eden najvidnejših in najcelovitejših naravovarstvenih projektov na področju varstva dvoživk v Sloveniji. Mi smo se odpravili na Radensko polje, kjer so nedavno zgradili podhode za varen prehod dvoživk. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Arboretum je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina, ki je bila po vojni v precejšnji meri spregledana, čeprav ima v zgodovini pomembno noto slovenstva. V oddaji Kdo smo ponavljamo zvočno pripoved o Arboretumu v Volčjem potoku, ki smo jo posneli v božičnem času, ko so čarobnost pričarale številne raznobarvne lučke, ki so krasile park.
Arboretum je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina, ki je bila po vojni v precejšnji meri spregledana, čeprav ima v zgodovini pomembno noto slovenstva. V oddaji Kdo smo ponavljamo zvočno pripoved o Arboretumu v Volčjem potoku, ki smo jo posneli v božičnem času, ko so čarobnost pričarale številne raznobarvne lučke, ki so krasile park.
Z lepim vremenom so se začela dela na vrtu, pripraviti je namreč treba grede, da bomo nanje, ko se bo dovolj ogrelo, lahko posadili vrtnine. Med pripravo vrta spomladi opravimo tudi gnojenje, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na zelenico.
Z lepim vremenom so se začela dela na vrtu, pripraviti je namreč treba grede, da bomo nanje, ko se bo dovolj ogrelo, lahko posadili vrtnine. Med pripravo vrta spomladi opravimo tudi gnojenje, pri tem pa ne smemo pozabiti tudi na zelenico.
V postnem času smo in predvsem za kristjane je to dragocen čas, celo sveti čas pravijo, je pa to tudi čas, ki je najbolj znan po odrekanju. Torej, odrekanju, odpovedi stvarem, ki nas zasužnjujejo. Lahko je hrana, lahko so socialna omrežja, spolnost, šport, odnosi. Vsak ve zase. Ali pa pravzaprav ne ve zares in je ravno zato postni čas lahko tako dragocen. Ker nam daje možnost, da z odpovedovanjem, odrekanjem, tudi pridobimo. Jasnost. Globlji vpogled, zavest o tem, česa smo zares lačni. Pod vsem tem pehanjem za ustrezanjem, produktivnostjo, maskami, – česa smo zares lačni? Predvsem v medsebojnih odnosih in v odnosu s sabo, seveda. V tokratni oddaji preizprašujemo to, kje vse pobegnemo v udobje, sebičnost, ki pa nas ne navdihuje, ne plemeniti, celo krni človečno v nas in nas dela neranljive, torej manj dovzetne tudi za dobro in lepo. Post in odpoved, tudi molitev, nimajo pomena, če ne mehčajo našega srca in nas ne naredijo bolj občutljive za bližnjega, so zapisali pri Slovenski Karitas v knjižici, ki naj bi bila v pomoč kristjanom, vsem, pravzaprav, v tem postnem času. Gosta avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič sta priznana imago terapevta, med prvimi pri nas, ki so uvedli imago terapijo, pristop osredotočen na razumevanje in poglabljanje odnosov med partnerji - Meta Tavčar in Rudi Tavčar (dipl. psiholog), tudi dolgoletna zakonca.
V postnem času smo in predvsem za kristjane je to dragocen čas, celo sveti čas pravijo, je pa to tudi čas, ki je najbolj znan po odrekanju. Torej, odrekanju, odpovedi stvarem, ki nas zasužnjujejo. Lahko je hrana, lahko so socialna omrežja, spolnost, šport, odnosi. Vsak ve zase. Ali pa pravzaprav ne ve zares in je ravno zato postni čas lahko tako dragocen. Ker nam daje možnost, da z odpovedovanjem, odrekanjem, tudi pridobimo. Jasnost. Globlji vpogled, zavest o tem, česa smo zares lačni. Pod vsem tem pehanjem za ustrezanjem, produktivnostjo, maskami, – česa smo zares lačni? Predvsem v medsebojnih odnosih in v odnosu s sabo, seveda. V tokratni oddaji preizprašujemo to, kje vse pobegnemo v udobje, sebičnost, ki pa nas ne navdihuje, ne plemeniti, celo krni človečno v nas in nas dela neranljive, torej manj dovzetne tudi za dobro in lepo. Post in odpoved, tudi molitev, nimajo pomena, če ne mehčajo našega srca in nas ne naredijo bolj občutljive za bližnjega, so zapisali pri Slovenski Karitas v knjižici, ki naj bi bila v pomoč kristjanom, vsem, pravzaprav, v tem postnem času. Gosta avtorice in voditeljice oddaje Liane Buršič sta priznana imago terapevta, med prvimi pri nas, ki so uvedli imago terapijo, pristop osredotočen na razumevanje in poglabljanje odnosov med partnerji - Meta Tavčar in Rudi Tavčar (dipl. psiholog), tudi dolgoletna zakonca.
Olga Voglauer je že drugi mandat poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer vseskozi opozarja na kršitve pravic koroških Slovencev. Kritična je tudi do odziva pristojnih na policijsko racijo na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman. V enem svojih odzivov je med drugim pozvala deželo Koroško in okrajno glavarstvo Velikovec, naj ustrezno ukrepata. "Dežela se ne more izogniti odgovornosti. Štiri mesece po predložitvi poročila posebne komisije notranjega ministrstva še vedno ni nobenih jasnih ukrepov ali posledic. To je nesprejemljivo.“ Kako pa ocenjuje aktualne razmere na avstrijskem Koroškem; od reforme dvojezičnega sodstva do posodobitve zakona o narodnih skupnostih, sprejetega pred 50 leti? O tem smo se s poslanko v avstrijskem parlamentu in vodjo koroških Zelenih pogovarjala na dan žena v Celovcu. Kako pa je zadovoljna s položajem žensk v Avstriji in med samimi koroškimi Slovenci? Prisluhniite!
Olga Voglauer je že drugi mandat poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer vseskozi opozarja na kršitve pravic koroških Slovencev. Kritična je tudi do odziva pristojnih na policijsko racijo na antifašističnem taboru pri muzeju Peršman. V enem svojih odzivov je med drugim pozvala deželo Koroško in okrajno glavarstvo Velikovec, naj ustrezno ukrepata. "Dežela se ne more izogniti odgovornosti. Štiri mesece po predložitvi poročila posebne komisije notranjega ministrstva še vedno ni nobenih jasnih ukrepov ali posledic. To je nesprejemljivo.“ Kako pa ocenjuje aktualne razmere na avstrijskem Koroškem; od reforme dvojezičnega sodstva do posodobitve zakona o narodnih skupnostih, sprejetega pred 50 leti? O tem smo se s poslanko v avstrijskem parlamentu in vodjo koroških Zelenih pogovarjala na dan žena v Celovcu. Kako pa je zadovoljna s položajem žensk v Avstriji in med samimi koroškimi Slovenci? Prisluhniite!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Storitve, stiki z raznoraznimi ustanovami, iskanje podatkov in vsakdanje novice – vse to in še marsikaj več v vsakdanjem življenju opravljamo vedno bolj, nekateri pa skorajda vse, digitalno prek svetovnega spleta. Ugodno izza domače mize ali od koder koli prek pametnega telefona – vendar ali tudi varno? Spletni kriminal se nenehno prilagaja tudi varnostnim ukrepom, predvsem pa stavi na zaupanje uporabnikov in na njihovo naivnost. Tudi starejši uporabniki spletnih storitev so tako marsikdaj žrtve spletne prevare. Kako se zaščititi? Kako prepoznati možnost, da gre za prevaro, preden nas doletijo posledice? Kateri znaki pri spletni ponudbi nam že takoj lahko povedo, da je sumljiva? Digitalna pismenost je pri uporabi spleta nujna, oddaja pa predstavi različne možnosti, kako se oborožiti z vedenjem o nevarnostih prevar na spletu in to vedenje uporabiti, da se jim izognemo. Pa tudi, kaj storiti in kam se obrniti, ko prevaro zaznamo, prepoznamo ali nas morda žal doleti.
Storitve, stiki z raznoraznimi ustanovami, iskanje podatkov in vsakdanje novice – vse to in še marsikaj več v vsakdanjem življenju opravljamo vedno bolj, nekateri pa skorajda vse, digitalno prek svetovnega spleta. Ugodno izza domače mize ali od koder koli prek pametnega telefona – vendar ali tudi varno? Spletni kriminal se nenehno prilagaja tudi varnostnim ukrepom, predvsem pa stavi na zaupanje uporabnikov in na njihovo naivnost. Tudi starejši uporabniki spletnih storitev so tako marsikdaj žrtve spletne prevare. Kako se zaščititi? Kako prepoznati možnost, da gre za prevaro, preden nas doletijo posledice? Kateri znaki pri spletni ponudbi nam že takoj lahko povedo, da je sumljiva? Digitalna pismenost je pri uporabi spleta nujna, oddaja pa predstavi različne možnosti, kako se oborožiti z vedenjem o nevarnostih prevar na spletu in to vedenje uporabiti, da se jim izognemo. Pa tudi, kaj storiti in kam se obrniti, ko prevaro zaznamo, prepoznamo ali nas morda žal doleti.
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB). FOTO: Maja Ravnikar VIR: Program Ars (Goran Tenze)
Nacionalni inštitut za biologijo je pretekli teden podelil najvišja letna strokovna priznanja za raziskovalne dosežke, za komuniciranje znanosti, strokovno podporo in razvoj inštituta, in tudi veliko nagrado Miroslava Zeia za življensko delo. Imenovana je po slovenskem biologu (*1914 Nabrežina pri Trstu, +2006 Drniš), enem prvih direktorjev inštituta v začetku šestdesetih in dolgoletnem vodji Morske biološke postaje v Piranu. Letošnja prejemnica je donedavna direktorica inštituta, mikrobiologinja prof.dr. Maja Ravnikar, s katero smo v pogovoru povzeli njene raziskovalne dosežke, med katerimi je v ospredju tudi izjemno hiter razvoj metode za sledenje virusu SARS-CoV-2 v odpadnih vodah v času pandemije covida-19. V njenem mandatu (2021–2025) se je leta 2023 NIB preselil v novo sodobno raziskovalno stavbo, Biotehnološko stičišče NIB (BTS-NIB). FOTO: Maja Ravnikar VIR: Program Ars (Goran Tenze)
Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.
Ko je bila stara šest let si je želela postati čistilka, v osnovni šoli je bila prepričana, da bo plesalka. Pozneje je diplomirala na ekonomski fakulteti iz tržnega komuniciranja in se nameravala podati v svet oglaševanja. Že prej se je televizijskim gledalcem prikupila kot voditeljica glasbenih oddaj. Nato se je okrepila še ena mladostniška želja- igrati v filmih, ki so narejeni za veliko platno. Prišle so prve vloge v slovenskih filmih, pred desetletjem in pol je marsikoga presenetila z vlogo v irskem filmu Policist. Irska je bila od nekdaj dobro izhodišče za pot onkraj Atlantika. Eden ključnih prebojev v globalno filmsko areno se je zgodil leta 2013 z vlogo v Scorcesejevem filmu Volk z Wall Streeta, v katerem je zaigrala ob Leonardu DiCapriu. Kot soigralko si jo je zaželel tudi veliki Al Pacino. Seznam igralk in igralcev s katerimi je sodelovala pa se stem še ne konča: Matthew McConaughey, Margot Robbie, Ashley Judd, Annette Bening, Christopher Plumer, …Na največjem spletnem filmskem portalu IMDb ima v bilanci vpisanih 47 enot. Redno nastopa tudi v slovenskih filmskih in televizijskih produkcijah. Za seboj ima vrsto uspešnih vlog v BBC-jevih serijah. Nedavno smo jo na TV Slovenija spremljali v BBC-jevi nadaljevanki Divja Češnja. Zdaj se šušlja, da se pripravlja na snemanje novega slovenskega filma. Občasno se preizkuša tudi kot pevka, čeprav sama temu pravi glasbeni eksperiment. Živi v trikotniku Ljubljana- London- Trst in poudarja, da bi morali biti drug do drugega bolj prijazni, saj nam je na planetu Zemlja odmerjeno le kratko epizodno potovanje od toče A do točke B. Nekje iz omenjenega trikotnika prihaja v Prvake tedna za prijatelje Kata, Časka, sicer pa mednarodno uveljavljena igralka Katarina Čas.
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
9. marec je dan, ko so v Beogradu leta 2001 potekale velike protivladne demonstracije proti takratnemu predsedniku Srbije Slobodanu Miloševiću. Kako se 35 let pozneje v Beogradu spominjajo tega dogodka? Srbski predsednik Aleksandar Vučić je minuli konec tedna predstavil Nacionalno strategija razvoja 2030 – kaj vse je napovedal? Kako se vojna na Bližnjem vzhodu pozna v Srbiji?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Sloveniji je delež mladih kmetov, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, le 3,5%. Konec meseca naj bi izšel razpis, na katerem se lahko kmetje, mlajši od 40 let, potegujejo za nepovratna sredstva za zagon kmetije. Zgolj 2 % rejcev se pri nas ukvarja s prirejo senenga mleka in mesa. Med njimi je tudi mlad prevzemnik kmetije Luka Krek iz Selc pri Železnikih. Prašičerejci v Podravju opozorijo na neugodno ekonomsko situacijo in padec staleža živali, predvsem plemenskih svinj. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
V Sloveniji je delež mladih kmetov, ki so nosilci kmetijskega gospodarstva, le 3,5%. Konec meseca naj bi izšel razpis, na katerem se lahko kmetje, mlajši od 40 let, potegujejo za nepovratna sredstva za zagon kmetije. Zgolj 2 % rejcev se pri nas ukvarja s prirejo senenga mleka in mesa. Med njimi je tudi mlad prevzemnik kmetije Luka Krek iz Selc pri Železnikih. Prašičerejci v Podravju opozorijo na neugodno ekonomsko situacijo in padec staleža živali, predvsem plemenskih svinj. Dodajamo še rubriko Ekološko + lokalno = idealno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
Čeprav pogosto govorimo predvsem o količini vode, hidrološki monitoring vključuje več meritev – od vodostaja in pretoka do drugih značilnosti, ki pomagajo razumeti, kako se reke odzivajo na vremenske in naravne procese. Posebej zanimivo je, da se lahko vodostaj na posameznih odsekih spremeni tudi za več metrov. Na to ne vplivajo le padavine ali taljenje snega, temveč predvsem sedimenti in prod, ki jih reke prenašajo po strugi.
Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.
Aktualno sezono naPOTkov posvečamo naravnim zdraviliščem Slovenije. Tokrat smo se odpravil na skrajni severovzhod naše države, v Moravske Toplice, in že samo ime pove, da je kraj tesno povezan z blagodejno, »čarno« termalno vodo. To so odkrili povsem po naključju pred več kot 60-imi leti, splet okoliščin pa je nato privedel do razvoja zdraviliške in turistične dejavnosti.
Amro je usoda vojne v Bosni in Hercegovini kot šestletni deklico pripeljala v Maribor. Sedaj je že dobrih dvajset let nepogrešljiva medicinska sestra v Ambulanti Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico.
Amro je usoda vojne v Bosni in Hercegovini kot šestletni deklico pripeljala v Maribor. Sedaj je že dobrih dvajset let nepogrešljiva medicinska sestra v Ambulanti Karitas za osebe brez zdravstvenega zavarovanja s posvetovalnico.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.