Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Slovenci spadamo med približno 70 odstotkov svetovnega prebivalstva, ki ima dostop do varno upravljanih storitev oskrbe s pitno vodo, kar pomeni neoporečno vodo brez kontaminacije, ki je na voljo, kadar jo potrebujemo. Več kot 2 milijardi ljudi po svetu nima dostopa do varne pitne vode, 1,7 milijarde ljudi pa pije vodo, onesnaženo s fekalijami. Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije vsako leto zato umre več kot pol milijona ljudi. Suše, poplave in drugi ekstremni vremenski pojavi, ki jih povzročajo podnebne spremembe, povečujejo tveganja za preskrbo s pitno vodo. Kako varna je pitna voda v Sloveniji?
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
Novice o ekstremnih vremenskih pojavih, temperaturnih rekordih, izginjanju ledenikov, požarih, lakoti in številnih drugih katastrofah, ki so posledica podnebnih sprememb, so vse pogostejše in vse strašnejše. Zato danes nihče ne more reči, da ni seznanjen s spreminjanjem podnebja. Greta Thunberg je mlada švedska okolijska aktivistka in glavni obraz gibanja mladih za odločno podnebno akcijo. Svetovnemu valu protestov za podnebno pravičnost se je do danes priključilo že več kot milijon ljudi po vsem svetu. Tudi mladi v Sloveniji zahtevajo, da pristojni ukrepajo. Bo podnebni štrajk spremenil našo miselnost ali bomo v spremembe prisiljeni?
V tokratni turistični oddaji smo vas popeljali na čudoviti točki naše lepe Slovenije. Najprej smo se sprehodili po novi pohodniški poti Pohorje–Kozjak Trail, ki jo je angleški BBC nedavno uvrstil med pet najbolj pričakovanih novih pohodniških poti na svetu v letu 2026. Zatem smo obiskali še Haloze; tam so predstavili projekt lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z naslovom EnoTurizem – doživetja vin in tradicije.
V tokratni turistični oddaji smo vas popeljali na čudoviti točki naše lepe Slovenije. Najprej smo se sprehodili po novi pohodniški poti Pohorje–Kozjak Trail, ki jo je angleški BBC nedavno uvrstil med pet najbolj pričakovanih novih pohodniških poti na svetu v letu 2026. Zatem smo obiskali še Haloze; tam so predstavili projekt lokalnih akcijskih skupin iz Slovenije in Hrvaške z naslovom EnoTurizem – doživetja vin in tradicije.
Na prvi pomladni dan leta 1926 se je v Ruški koči pri Arehu na Pohorju rodil ljudski godec in vsestranski ljudski kulturni ustvarjalec Hinko Sernc. Dom njegovega otroštva je bila je bila živahna planinska postojanka Ruška koča, zato se je že kot deček naučil igranja na harmoniko, kasneje, ko so starši kupili posest v Šmartnem na Pohorju pa je igral še pri tamburaših in pri znameniti Frajhajmski godbi.
Na prvi pomladni dan leta 1926 se je v Ruški koči pri Arehu na Pohorju rodil ljudski godec in vsestranski ljudski kulturni ustvarjalec Hinko Sernc. Dom njegovega otroštva je bila je bila živahna planinska postojanka Ruška koča, zato se je že kot deček naučil igranja na harmoniko, kasneje, ko so starši kupili posest v Šmartnem na Pohorju pa je igral še pri tamburaših in pri znameniti Frajhajmski godbi.
Danes predstavljamo roman Brine Svit ADIOS BUENOS AIRES. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga in je hvalnica življenju in tangu, čeprav je ena njenih osrednjih tem predvsem minevanje, staranje in, kot pravi naslov, poslavljanje. Brina Svit se po nekaj letih odsotnosti odloči, da gre še enkrat – zadnjič – v Buenos Aires, prizorišče romana Coco Dias ali Zlata vrata, in napiše neke vrste nadaljevanje. Le da tokrat prvoosebna pripovedovalka ni Valerie Nolo, njena romaneskna različica, ampak pisateljica sama, ki se sprašuje, zakaj se je morala še enkrat vrniti v Buenos Aires. Avtorica odhaja na milonge, kot bi odhajala v gledališče, je hkrati gledalka in plesalka, opazuje, kaj se dogaja, si zapisuje … V njen zadnji tango z Buenos Airesom je vpletenih toliko nežnosti, modrosti in prizanesljivosti, da Adios iz naslova skoraj gotovo ne pomeni dokončnega slovesa.
Danes predstavljamo roman Brine Svit ADIOS BUENOS AIRES. Knjiga je izšla pri založbi Mladinska knjiga in je hvalnica življenju in tangu, čeprav je ena njenih osrednjih tem predvsem minevanje, staranje in, kot pravi naslov, poslavljanje. Brina Svit se po nekaj letih odsotnosti odloči, da gre še enkrat – zadnjič – v Buenos Aires, prizorišče romana Coco Dias ali Zlata vrata, in napiše neke vrste nadaljevanje. Le da tokrat prvoosebna pripovedovalka ni Valerie Nolo, njena romaneskna različica, ampak pisateljica sama, ki se sprašuje, zakaj se je morala še enkrat vrniti v Buenos Aires. Avtorica odhaja na milonge, kot bi odhajala v gledališče, je hkrati gledalka in plesalka, opazuje, kaj se dogaja, si zapisuje … V njen zadnji tango z Buenos Airesom je vpletenih toliko nežnosti, modrosti in prizanesljivosti, da Adios iz naslova skoraj gotovo ne pomeni dokončnega slovesa.
Naša tokratna sogovornica, gospa Staša Lepej, je prav pred kratkim postala Zasavka leta. Naziv Zasavka in Zasavc leta podelita Zavod Savus in Akademija Zasavc. Gospa Staša se je konec lanskega leta upokojila kot notarka in pravi, da v pokoj ni šla z največjim veseljem, vendar se je že prvi prosti dan ob jutranji kavi zavedala prostosti, ki jo to življenjsko obdobje prinaša. Poleg tega ni človek, ki bi bil vse dneve doma – Camino je le ena izmed njenih mnogih poti in potovanj, o katerih rada pripoveduje. Stašo Lepej je v Zagorju ob Savi obiskala Lucija Fatur.
Naša tokratna sogovornica, gospa Staša Lepej, je prav pred kratkim postala Zasavka leta. Naziv Zasavka in Zasavc leta podelita Zavod Savus in Akademija Zasavc. Gospa Staša se je konec lanskega leta upokojila kot notarka in pravi, da v pokoj ni šla z največjim veseljem, vendar se je že prvi prosti dan ob jutranji kavi zavedala prostosti, ki jo to življenjsko obdobje prinaša. Poleg tega ni človek, ki bi bil vse dneve doma – Camino je le ena izmed njenih mnogih poti in potovanj, o katerih rada pripoveduje. Stašo Lepej je v Zagorju ob Savi obiskala Lucija Fatur.
Rezultati parlamentarnih volitev med drugim kažejo, da je izvoljenih manj žensk kot v prejšnjem sklicu parlamenta. Po zadnjih informacijah bo v državnem zboru sedelo 33 žensk in 55 moških. O tem zakaj je prišlo do koraka nazaj v kontekstu enakosti spolov in zakaj nas kljub predpisanim spolnim kvotah še vedno večinsko zastopajo moški, smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Z nami sta bila sociologinja profesorica dr. Milica Antić Gaber in raziskovalec z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jure Skubic. Pred mikrofon ju je povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.
Rezultati parlamentarnih volitev med drugim kažejo, da je izvoljenih manj žensk kot v prejšnjem sklicu parlamenta. Po zadnjih informacijah bo v državnem zboru sedelo 33 žensk in 55 moških. O tem zakaj je prišlo do koraka nazaj v kontekstu enakosti spolov in zakaj nas kljub predpisanim spolnim kvotah še vedno večinsko zastopajo moški, smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Z nami sta bila sociologinja profesorica dr. Milica Antić Gaber in raziskovalec z Inštituta za novejšo zgodovino dr. Jure Skubic. Pred mikrofon ju je povabila voditeljica oddaje Tita Mayer.
Ko hrana ni več samo hrana.
Ko hrana ni več samo hrana.
Verjetno se vsak lahko spomni zvoka, ki je zanj moteč. Žvečenje, smrkanje, tapkanje, piskajoč zvok krede po tabli… Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo do te mere, da ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije in hudo stisko. Danes bomo govorili o mizofoniji. Beseda izhaja iz grških besed μῖσος [mísos] in φωνή [foné], kar pomeni sovraštvo in zvok. Torej, sovraštvo do zvoka. Motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje v Sloveniji. Mateja Grebenjak se je odpravila na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v UKC Ljubljana. Dobrodošli v svetu mizofonije.
Verjetno se vsak lahko spomni zvoka, ki je zanj moteč. Žvečenje, smrkanje, tapkanje, piskajoč zvok krede po tabli… Nekateri ljudje teh zvokov ne prenesejo do te mere, da ob zvočnih sprožilcih doživijo celo fizične reakcije in hudo stisko. Danes bomo govorili o mizofoniji. Beseda izhaja iz grških besed μῖσος [mísos] in φωνή [foné], kar pomeni sovraštvo in zvok. Torej, sovraštvo do zvoka. Motnja za zdaj ostaja veliko neraziskano polje v Sloveniji. Mateja Grebenjak se je odpravila na Kliniko za otorinolaringologijo in cervikofacialno kirurgijo v UKC Ljubljana. Dobrodošli v svetu mizofonije.
V tokratnem Kotičku študenti slovenistike razmišljajo, zakaj bajtarju narečno rečemo tudi kajžer, kočar, sebenjak, kolon …
V tokratnem Kotičku študenti slovenistike razmišljajo, zakaj bajtarju narečno rečemo tudi kajžer, kočar, sebenjak, kolon …
S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe.
S Sabrino Mulec smo v Lokalnem času kolesarili čez tri države, se družili s ponudniki z Zelenega krasa in Hrvaške, hodili po poti pesnika slovenske moderne, ki se je rodil na Premu, in praskali pirhe.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
Pljučna hipertenzija je redka, a resna bolezen, ki prizadene srce in pljuča. Bolniki s to boleznijo težko dihajo, hitro so brez sape, tožijo o utrujenosti, zmanjšani telesni zmogljivosti. Kako jo pravočasno prepoznati in kakšne so možnosti zdravljenja in s tem kvalitetnega življenja?
Materinski dan je priložnost, da se spomnimo na mame in na vse, kar naredijo za svoje otroke. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbi gluhih mamic, ki materinstvo živita s pogledi, dotiki in bližino. Melanie Kapitan in Andreja Kanalec razkrivata svoje izkušnje nosečnosti, poroda in vsakdanjega življenja z otroki ter dokazujeta, da materinska ljubezen ne potrebuje zvoka, da bi bila slišana. Oglejte si oddajo Prisluhnimo tišini v sredo, 25. marca, ob 14.45 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Materinski dan je priložnost, da se spomnimo na mame in na vse, kar naredijo za svoje otroke. V tokratni oddaji bomo spoznali zgodbi gluhih mamic, ki materinstvo živita s pogledi, dotiki in bližino. Melanie Kapitan in Andreja Kanalec razkrivata svoje izkušnje nosečnosti, poroda in vsakdanjega življenja z otroki ter dokazujeta, da materinska ljubezen ne potrebuje zvoka, da bi bila slišana. Oglejte si oddajo Prisluhnimo tišini v sredo, 25. marca, ob 14.45 na Prvem programu Televizije Slovenija.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.
V novi epizodi Frekvence X se posvečamo prihajajoči misiji Artemis II, s katero bo Nasa prvič po več kot pol stoletja na pot okoli Lune znova poslala ljudi. Izstrelitev načrtujejo za začetek aprila, ob čemer ostaja največja neznanka, ali bo plovilo s človeško posadko tehnično zdržalo vrnitev skozi Zemljino atmosfero. Z gostoma – poznavalcem sodobne vesoljske tekme in astrofizikom – bomo razložili pomen misije, njene tehnološke posebnosti in tveganja ter razmišljali, ali Artemis II odpira novo poglavje človeškega raziskovanja vesolja.
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Po prvi svetovni vojni se je praznovanje materinskega dneva razširilo iz Združenih držav Amerike v Evropo, kjer se datum dne, posvečenega materam, razlikuje od države do države. V Sloveniji pa ga zaznamujemo na današnji dan, 25. marca. Nekaj statistike o materah v Sloveniji. Več kot polovica jih ima dva otroka, dobra četrtina enega, 15 odstotkov ima tri otroke, med ženskami, starejšimi od 15 let, pa jih skoraj četrtina nima otrok. Matere pri nas so v primerjavi z drugimi evropskimi državami nadpovprečno zaposlene. V starostni skupini od 18 do 64 let je stopnja delovne aktivnosti mater z dvema otrokoma leta 2023 v Sloveniji znašala 86,2 odstotka višja je bila le na Švedskem. Med materami s tremi otroki ali več pa je bila 77,5-odstotna, kar je Slovenijo prav tako uvrščalo visoko, na 4. mesto, povprečje v EU je 56,8 odstotka. Družina, ki jo sestavljata dva starša različnih spolov in otroci, je le ena od oblik družinskega življenja v sodobni družbi, tretjina vseh družin v Sloveniji so enostarševske družine, med njimi je mater z otroki 80 odstotkov. Materinstvo se je v minulem stoletju močno spremenilo, izzivi so zelo raznoliki, to heterogenost pa redko naslavljajo tako medijske reprezentacije mater in materinjenja kot iz njih izhajajoči družbeni pritiski po doseganju ideala »prave« matere. Več o tem z gostjama v studiu. Z URško Henigman sta se pogovarjali Anja Tekavčič, predsednica društva Socialnih delavk in delavcev in kulturologinja Teja Kosi, mlada raziskovalka na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Koprive so imele nekoč v slovenski kulinariki pomembno mesto. Nepogrešljive so bile predvsem spomladi, ko je po dolgih zimah v shrambah zmanjkalo zelenjave. Danes jih marsikdo preganja z vrta, v oddaji Pod pokrovko pa jim bo Darja Pograjc poskusila povrniti nekaj ugleda. Kje najdemo koprive, kako jih nabiramo, da nas ne opečejo, in kako jih lahko vključimo v svoj vsakdan z zeliščarskega, terapevtskega in kulinaričnega vidika? Sogovornica: Katja Rebolj, nabiralka po poklicu, sicer pa doktorica biokemije.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Center za konje s posebnimi potrebami – Alisa, ki deluje kot podružnica Društva za zaščito konj in ostalih živali. Preselili so se na novo lokacijo s konji, ki bodo zaradi posebnih potreb z njimi do svojega naravnega konca. Pričela se je sezona mačjih mladičev, domov za mačke pa je malo. Mi smo spremljali srečno posvojitev dveh mačk, ki jih je rešilo Društvo proti mučenju živali Koroške. Rejne živali redko doživijo svojo naravno smrt. Na posestvu Valdek v Jarenini pa prebivajo živali, ki živijo kot domači ljubljenčki. O tem, kako zanje skrbeti, ko se postarajo, smo se pogovarjali z veterinarko Evo Tasič. Tako, kot sami skrbimo za svoje zobe, je pomembno skrbeti tudi za čistočo in zdravje zob naših živali. Po nasvet smo se odpravili na VP Slovenj Gradec. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Center za konje s posebnimi potrebami – Alisa, ki deluje kot podružnica Društva za zaščito konj in ostalih živali. Preselili so se na novo lokacijo s konji, ki bodo zaradi posebnih potreb z njimi do svojega naravnega konca. Pričela se je sezona mačjih mladičev, domov za mačke pa je malo. Mi smo spremljali srečno posvojitev dveh mačk, ki jih je rešilo Društvo proti mučenju živali Koroške. Rejne živali redko doživijo svojo naravno smrt. Na posestvu Valdek v Jarenini pa prebivajo živali, ki živijo kot domači ljubljenčki. O tem, kako zanje skrbeti, ko se postarajo, smo se pogovarjali z veterinarko Evo Tasič. Tako, kot sami skrbimo za svoje zobe, je pomembno skrbeti tudi za čistočo in zdravje zob naših živali. Po nasvet smo se odpravili na VP Slovenj Gradec. ozivalih@rtvslo.si
Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu (ponovitev).
Slovenci kot del zahodnega sveta in krščanske kulture že od 9. stoletja slavimo cvetno nedeljo kot uvod v velikonočno praznovanje. To je spomin na svetopisemski dogodek zmagoslavnega Kristusovega prihoda v Jeruzalem in hkrati začetek velikega tedna, ko se ves krščanski svet spominja zadnjih dni Kristusovega zemeljskega življenja, ki ga zaznamujeta njegovo trpljenje in smrt na križu (ponovitev).
Pomlad je čas, ko moramo pred škodljivci in boleznimi zaščititi tudi sadno drevje na naših vrtovih. To naredimo s škropljenjem, s tem pa poskrbimo za odpornejša sadna drevesa in boljši pridelek.
Pomlad je čas, ko moramo pred škodljivci in boleznimi zaščititi tudi sadno drevje na naših vrtovih. To naredimo s škropljenjem, s tem pa poskrbimo za odpornejša sadna drevesa in boljši pridelek.
Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.
Umetnost vojne mojstra Suna, znanega tudi pod imenom Sunzi, je klasično besedilo starodavne kitajske vojaške strategije, ki ohranja svojo vrednost tudi v današnjem času.
Združene države Mikronezije so otoška država v zahodnem Tihem oceanu, ki združuje več kot 600 otokov na območju Oceanije. Leži med Filipini na zahodu, Papuo Novo Gvinejo in Melanezijo na jugu ter Polinezijo na jugovzhodu ter vzhodu. Gre za velikansko območje, ki ga v večini zapolnjuje morje. Glavno mesto se imenuje Palikir, uradni jezik je angleščina, uradna valuta ameriški dolar.
Združene države Mikronezije so otoška država v zahodnem Tihem oceanu, ki združuje več kot 600 otokov na območju Oceanije. Leži med Filipini na zahodu, Papuo Novo Gvinejo in Melanezijo na jugu ter Polinezijo na jugovzhodu ter vzhodu. Gre za velikansko območje, ki ga v večini zapolnjuje morje. Glavno mesto se imenuje Palikir, uradni jezik je angleščina, uradna valuta ameriški dolar.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Domače živali so bile od nekdaj koristne in prijetne človekove sopotnice. Hišni ljubljenčki pa so postale v ne prav oddaljenih časih in danes je med njimi že kar neverjetno število živalskih vrst. A kljub vsej pestrosti ostajajo mačke in psi na vrhu pogostosti in priljubljenosti. V tokratni oddaji se o značaju, vedenju in potrebah mačk kot hišnih prijateljic voditeljica Helena Pirc pogovarja s Pšenico Kovačič, prvo celovito strokovnjakinjo za vedenje mačk pri nas, ki odgovarja tudi na vprašanje, ali je mačka primeren hišni ljubljenček za starejšo osebo in kakšne dobrobiti ji prinaša. In kako izbrati pravo? Za Toneta Hočevarja, vrhunskega novinarja in poznavalca Latinske Amerike, pa je izbira samoumevna: pes. Je ljubitelj in poznavalec psov, spremljajo ga vse od otroštva kot nepogrešljiv del življenja. In tudi po njegovi zaslugi se je naš odnos do psov v preteklih desetletjih krepko spremenil. Domače živali pa vsakdan prijetno popestrijo tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj v Muretincih.
Domače živali so bile od nekdaj koristne in prijetne človekove sopotnice. Hišni ljubljenčki pa so postale v ne prav oddaljenih časih in danes je med njimi že kar neverjetno število živalskih vrst. A kljub vsej pestrosti ostajajo mačke in psi na vrhu pogostosti in priljubljenosti. V tokratni oddaji se o značaju, vedenju in potrebah mačk kot hišnih prijateljic voditeljica Helena Pirc pogovarja s Pšenico Kovačič, prvo celovito strokovnjakinjo za vedenje mačk pri nas, ki odgovarja tudi na vprašanje, ali je mačka primeren hišni ljubljenček za starejšo osebo in kakšne dobrobiti ji prinaša. In kako izbrati pravo? Za Toneta Hočevarja, vrhunskega novinarja in poznavalca Latinske Amerike, pa je izbira samoumevna: pes. Je ljubitelj in poznavalec psov, spremljajo ga vse od otroštva kot nepogrešljiv del življenja. In tudi po njegovi zaslugi se je naš odnos do psov v preteklih desetletjih krepko spremenil. Domače živali pa vsakdan prijetno popestrijo tudi varovancem Doma upokojencev Ptuj v Muretincih.
Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno. FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube) VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/
Letošnji festival literatur sveta Fabula – ki poteka že od leta 2003 – se do konca meseca odvija pod večplastnim sloganom »(so)odgovorni«, in tako zadeva temeljno vprašanje naše dobe: kako sobivati in delovati v svetu krize zaupanja, razkroja resnice in vseprisotnega občutka nemoči. Eden od letošnjih gostov je bil prav na mednarodni dan žena, 8. marca Jonas Lüscher, v Münchnu živeči esejist in pisatelj iz Švice, točneje iz Berna. Razlog je bil predstavitev prevoda njegovega tretjega, lani v izvirniku izdanega romana z naslovom »Začarana usojenost«, v izvirniku »Verzauberte Vorbestimmung«. Od njegove tudi v našem jeziku dostopne mednarodne uspešnice »Pomlad barbarov« iz leta 2013 in romana »Kraft« iz leta 2017, se v njegovih knjigah prepletajo pripovedi o spremembi razmerij in odnosov med človekom in tehnologijo skozi čas. Pogovor v dvorani Alme Karlin v ljubljanskem Cankarjevem domu sva začela z mojo začetno dilemo o ustreznosti prevoda naslova, ki se je kmalu izkazala za neutemeljeno. FOTO: Izsek iz pogovora v okviru Uni St.Gallen z Jonasom Lüscherjem, april 2025 (youtube) VIR: https://www.unisg.ch/de/videodetail/news/jonas-luescher-ueber-ki-technik-und-literatur/
Koliko pozornosti so italijanski mediji namenili parlamentarnim oziroma državnozborskim volitvam v Sloveniji? V Rimu in Vatikanu so priprave na veliko noč v polnem teku, papež Leon XIV. se je prejšnji teden preselil v apostolsko palačo, v prihodnjih mesecih se odpravlja na več potovanj, med njimi na prvo potovanje v Afriko.
Koliko pozornosti so italijanski mediji namenili parlamentarnim oziroma državnozborskim volitvam v Sloveniji? V Rimu in Vatikanu so priprave na veliko noč v polnem teku, papež Leon XIV. se je prejšnji teden preselil v apostolsko palačo, v prihodnjih mesecih se odpravlja na več potovanj, med njimi na prvo potovanje v Afriko.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Šentjerneju je potekalo 36. svetovno gozdarsko prvenstvo, kjer so se naši tekmovalci v mednarodni konkurenci odlično odrezali. Obiskali smo haloške gozdove, kjer že poteka sanacija po snežni ujmi. S poljedelci smo preverili stanje posevkov ozimnih žit in škodljivcev v oljni ogrščici. Pridružili smo se delavnici o varstvu pri delu na KGZ Maribor, kjer so se posvetili prvi pomoči, oživljanju in preprečevanju nesreč s traktorji.
V Šentjerneju je potekalo 36. svetovno gozdarsko prvenstvo, kjer so se naši tekmovalci v mednarodni konkurenci odlično odrezali. Obiskali smo haloške gozdove, kjer že poteka sanacija po snežni ujmi. S poljedelci smo preverili stanje posevkov ozimnih žit in škodljivcev v oljni ogrščici. Pridružili smo se delavnici o varstvu pri delu na KGZ Maribor, kjer so se posvetili prvi pomoči, oživljanju in preprečevanju nesreč s traktorji.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
Razvoj hidroloških meritev gre v smer, ki pomeni čim manj posega v rečne struge. Vse več se uporabljajo brezkontaktne meritve, kamere in napredne analitične metode, ki pomagajo ocenjevati hitrost toka in količino vode. “Pri tem pa kljub tehnološkemu napredku ostaja ključna vloga človeka – hidrologi morajo podatke preveriti, jih postaviti v kontekst in jih pravilno razlagati,” razlaga hidrologinja Florjana Ulaga z Agencije Republike Slovenije za okolje.
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
V novi epizodi naPOTkov smo se odpeljali proti jugovzhodu države, kjer je največje slovensko naravno zdravilišče: Terme Čatež. Imajo bogato zgodovino – lani so praznovali stoletnico turistične dejavnosti, pod površjem pa se skriva razvejan in tehnično zahteven sistem, ki iz globine več sto metrov črpa geotermalno vodo in jo usmerja po celotnem kompleksu.
To je 29. Pripovedovalski festival Ljubljana, pravi Tjaša Koprivec Vuga, ki je že tretje leto programska vodja! Festival je vse od začetkov namenjen odrasli publiki, seveda pa ne zanemarja otroškega občinstva. Pripovedovanje je naravna in primarna oblika izročanja in iskanja povezanosti znotraj skupnosti. Pravljice niso luksus, ampak ključna naslomba, da povrnemo družbi moralni kompas, da premislimo, kakšne zgodbe si pripovedujemo, kakšne zgodbe vzgajamo in zakaj prav te. Rada bi, da bi se prebudili iz te malodušne zaspanosti, ki nas napravi precej bolj ranljive kot si drznemo priznati, trdi Tjaša Koprivec Vuga, ki je letošnjo edicijo poimenovala čudež. In čudež je v podtonu sleherne uprizoritve.
To je 29. Pripovedovalski festival Ljubljana, pravi Tjaša Koprivec Vuga, ki je že tretje leto programska vodja! Festival je vse od začetkov namenjen odrasli publiki, seveda pa ne zanemarja otroškega občinstva. Pripovedovanje je naravna in primarna oblika izročanja in iskanja povezanosti znotraj skupnosti. Pravljice niso luksus, ampak ključna naslomba, da povrnemo družbi moralni kompas, da premislimo, kakšne zgodbe si pripovedujemo, kakšne zgodbe vzgajamo in zakaj prav te. Rada bi, da bi se prebudili iz te malodušne zaspanosti, ki nas napravi precej bolj ranljive kot si drznemo priznati, trdi Tjaša Koprivec Vuga, ki je letošnjo edicijo poimenovala čudež. In čudež je v podtonu sleherne uprizoritve.
Štajerska postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija – ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. V zadnjem času prejema številna priznanja in zanje je zaslužna tudi vodja sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji Podravje Maribor Karmen Razlag, ki je naša tokratna gostja. O izzivih, razvoju in tudi o tem, zakaj je treba ta del Slovenije doživeti - v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Štajerska postaja vse bolj prepoznavna turistična destinacija – ne le v Sloveniji, ampak tudi širše. V zadnjem času prejema številna priznanja in zanje je zaslužna tudi vodja sektorja za turizem pri Regionalni razvojni agenciji Podravje Maribor Karmen Razlag, ki je naša tokratna gostja. O izzivih, razvoju in tudi o tem, zakaj je treba ta del Slovenije doživeti - v oddaji Obrazi sosednje ulice.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V rubriki Z vami v kuhinji se tokrat sladkamo s palačinkami z limonino kremo. Razkrili smo trik za palačinke, ki vedno uspejo – prava gostota testa, počitek mase in dobro segreta ponev. Povedali smo, katera moka je najbolj primerna: gladka bela za klasično mehkobo, lahko pa del nadomestimo s polnozrnato ali pirino za bolj poln okus. In ker palačink nikoli ne spečemo le ene, smo povedali tudi, kako porabiti že pečene: kot zapečene palačinke v pečici, narezane v juho, spremenjene v palačinkino torto ali napolnjene s slanimi nadevi. RECEPT - za 4 osebe: 8 palačink Za nadev: 1 stepena sladka smetana Lupina ekološke limone 200 g kremnega sira 2 žlici sladkorja v prahu K običajni masi za palačinke dodamo naribano lupinico ekološke limone in iz mase spečemo palačinke. K kremnemu siru z metlico vmešamo sladkor v prahu, naribano limonino lupinico ter polovico stepene smetane. Ko dobimo homogeno zmes, nežno vmešamo še preostanek smetane. Palačinke nadevamo s kremo in postrežemo.
V rubriki Z vami v kuhinji se tokrat sladkamo s palačinkami z limonino kremo. Razkrili smo trik za palačinke, ki vedno uspejo – prava gostota testa, počitek mase in dobro segreta ponev. Povedali smo, katera moka je najbolj primerna: gladka bela za klasično mehkobo, lahko pa del nadomestimo s polnozrnato ali pirino za bolj poln okus. In ker palačink nikoli ne spečemo le ene, smo povedali tudi, kako porabiti že pečene: kot zapečene palačinke v pečici, narezane v juho, spremenjene v palačinkino torto ali napolnjene s slanimi nadevi. RECEPT - za 4 osebe: 8 palačink Za nadev: 1 stepena sladka smetana Lupina ekološke limone 200 g kremnega sira 2 žlici sladkorja v prahu K običajni masi za palačinke dodamo naribano lupinico ekološke limone in iz mase spečemo palačinke. K kremnemu siru z metlico vmešamo sladkor v prahu, naribano limonino lupinico ter polovico stepene smetane. Ko dobimo homogeno zmes, nežno vmešamo še preostanek smetane. Palačinke nadevamo s kremo in postrežemo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.
Nekateri glagoli so lahko del splošnega in terminološkega besedišča - eden takšnih je denimo glagol topiti. Povsem pravilno je, da rečemo, da se sneg topi, s čimer nakazujemo splošno rabo glagola. Če pa želimo biti strokovni, pa je pravilneje, če uporabimo glagol taliti. Sneg se torej lahko topi in tali, izbira glagola pa je odvisna predvsem od konteksta.
Otroci v prvi triadi naj še ne bi imeli svojega telefona. Priporočljivo pa je, da tudi pozneje, ko se za nakup odločimo, otrokov prvi telefon ni pametni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Otroci v prvi triadi naj še ne bi imeli svojega telefona. Priporočljivo pa je, da tudi pozneje, ko se za nakup odločimo, otrokov prvi telefon ni pametni. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo.
Prostovoljka in športnica Silva Razlag s Ptuja se je v šah zaljubila že v osnovni šoli. Kot dijakinja se je pridružila ptujskemu šahovskemu društvu, ki je konec lanskega leta enako kot Šahovska zveza Slovenije praznovalo 90-ti jubilej. Bila je med izbranci, ki so leta 1975 imeli čast igrati simultanko s svetovnim prvakom Anatolijem Karpovim, ki je obiskal Ptuj. Je častna članica Šahovskega društva Ptuj, od leta 2024 pa tudi častna članica Šahovske zveze Slovenije – kot edina ženska s tem nazivom v 90-letni zgodovini zveze. V Šahovskem društvu Ptuj in na zvezi je Razlagova pustila močan pečat na strokovnem in organizacijskem delu, za kar je prejela tudi Priznanje za življenjsko delo v športu v Mestni občini Ptuj ob tem pa je leta 2007 prejela tudi Bloudkovo plaketo.
V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
V Tednu možganov smo tradicionalno združili moči z oddajo Možgani na dlani na Prvem programu Radia Slovenija, skupno epizodo z naslovom “Vojna strahov” lahko seveda najdete tudi med epizodami našega podkasta. Naša redno rubriko Xpertiza, v kateri spoznavamo mlade na začetku raziskovalne poti v znanosti, zato izjemoma objavljamo ločeno. Tokrat je z nami Jure Javornik s Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko v Mariboru. Preučuje optičnovlakenske senzorje oziroma, poenostavljeno, kaj vse je mogoče doseči z merjenjem s svetlobo. Vabimo vas tudi na javno snemanje oddaje Radiovedni na Valu 202, med katerim bomo skupaj slavili radovednost v vseh njenih oblikah.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
SPOMLADANSKI SEJMI Na ogledu petih spomladanskih sejmom, tudi Flori, smo bili prejšnji konec tedna v Celju. Na številnih strokovnih predavanjih in debatnih mizah so poudarjali pomen samooskrbe, lokalno pridelane hrane, trajnosti, pa čebelarstva za biotsko raznovrstnost. Dogajanje smo na kratko povzeli tudi v oddaji. ČE PRESADIMO STARO VRTNICO Dišeča mnogocvetna grmičasta vrtnica že 6 let životari. Petra Drešarja smo vprašali, ali jo je smiselno presaditi ali raje nabaviti novo sadiko... Bolje novo, pravi, a ko nam rastlina veliko pomeni in smo nanjo navezani, jo presadimo. Za uspešno presaditev in ukoreninjanje starejše vrtnice, ponujamo nekaj nasvetov. VANESOVI VRTNI NASVETI: REZ ČRNEGA IN RDEČEGA RIBEZA Metrobov strokovnjak Vanes Husić tokrat najprej razloži, kako ločimo rdeči ribez od črnega, od vrste ribeza je namreč odvisno, kako grm porežemo. Pri vseh ribezih in tudi drugem jagodičevju pa je priporočljivo, da je koreninski vrat prekrit z zemljo. BAMBUSOVE PALICE KOT FIŽOLOVKE Zadnje sneženje je precej oklestilo rastlinje na vrtu Zelene sreče. Zlatko Podgoršek skuša uporabiti vse, kar je v okolici odvečnega ali odpadnega. Iz bambusovih palic pripravi oporo za fižol. CVETJE Z VRTA ZA MAME Četudi uvožen iz ZDA, pa je 25. marec še ena priložnost, da ne spregledamo pogosto brezštevilnih nevidnih opravil, ki jih matere v izkazovanju ljubezni opravijo 'mimogrede'. Sebastjan materinski dan počasti z enostavnim, a izvirnim aranžmajem.
Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg.
Še dolgo po tem, ko železarski, jeklarski in rudniški obrati zaprejo svoja vrata, je njihova okolica lahko močno onesnažena. Desetletja industrijskih dejavnosti, tudi iz časov, ko okoljski predpisi niti niso obstajali, ima namreč svoj dolg.
Upokojena knjižničarka s Ptuja Doroteja Emeršič je pred nekaj leti vzela pot pod noge -- dobesedno in v prenesenem pomenu -- in se odpravila na Camino. Ta pot ji je med drugim prinesla zanimivo srečanje in tkanje tesnega prijateljstva s kitajsko družino in to je bil tudi razlog za njeni poti na Kitajsko – v deželo, o kateri prej ni nikoli razmišljala.
Upokojena knjižničarka s Ptuja Doroteja Emeršič je pred nekaj leti vzela pot pod noge -- dobesedno in v prenesenem pomenu -- in se odpravila na Camino. Ta pot ji je med drugim prinesla zanimivo srečanje in tkanje tesnega prijateljstva s kitajsko družino in to je bil tudi razlog za njeni poti na Kitajsko – v deželo, o kateri prej ni nikoli razmišljala.
Ob skorajšnjem začetku koledarske pomladi v Petku brez pravila plezamo na drevo. Borut Škarja že deset let opravlja delo negovalca dreves, njegovo vodilo je »manj je več«, saj naj bi dobri negovalci dreves za seboj pustili čim manj (vej). Strahu pred višino nima, pri delu pa potrebuje ustrezno opremo in premišljene postopke, saj prostora za napake ni. Je pa prostor med krošnjami, kjer sogovornik raje preživlja čas kot na tleh.
Ob skorajšnjem začetku koledarske pomladi v Petku brez pravila plezamo na drevo. Borut Škarja že deset let opravlja delo negovalca dreves, njegovo vodilo je »manj je več«, saj naj bi dobri negovalci dreves za seboj pustili čim manj (vej). Strahu pred višino nima, pri delu pa potrebuje ustrezno opremo in premišljene postopke, saj prostora za napake ni. Je pa prostor med krošnjami, kjer sogovornik raje preživlja čas kot na tleh.