Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
Kako so letni časi, poljedelska opravila, religijski kulti in praznovanja, dnevna politika ter širitev imperija vplivali na podobo starorimskega koledarja, katerega dediči smo tudi mi danes?
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.
V naslednjih minutah bomo na Prvem z mislimi že pri silvestrski večerji pri praznično pogrnjeni mizi. Ko se srečata estetika in praktičnost, lahko nastanejo zelo domiselni pogrinjki. Tokrat pa nas bo bolj kot videz zanimalo, kako funkcionalno razporediti krožnike, pribor, kozarce in druge elemente na mizi. Sogovornica: Simona Pompe, učiteljica na Šoli za storitvene dejavnosti Šolskega centra Velenje in avtorica priročnika Čarobni svet serviet.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.
Za konec leta na Frekvenci X obračamo pogled nazaj, v čas, ko so znanstvene ideje dišale po terenu, drzni radovednosti in neustrašnosti. V oddaji bomo listali po novi knjigi Zgodbe o slovenskih znanstvenikih in znanstvenicah fizika Antona Gradiška, in to vse od srednjeveških motrilcev neba do sodobnih raziskovalcev 20. stoletja. Spoznali bomo ljudi, ki so znanost pri nas soustvarjali na presenetljive načine: na primer kdo je svetu predstavil človeško ribico, kdo je prisluškoval žuželkam, katera aristokratinja je bila neumorna v arheoloških izkopavanjih in kako je slovenski raketni inženir razmišljal o vožnji po vesolju. Svoja zgodba pa je tudi, kako sta se egipčanska mumija in krokodil znašla v Ljubljani. Gost: dr. Anton Gradišek, Institut 'Jožef Stefan' V Xpertizi, kjer predstavljamo mlade raziskovalce na začetku njihovih raziskovalnih poti, pa se tokrat selimo na Štajersko. Spoznali boste Žana Mongusa, študenta doktorskega študija na Fakulteti za kmetijsko in biosistemske vede Univerze v Mariboru, ki je eden redkih srečnežev, ki lahko vsakodnevno pilotira drone in preizkuša meje njihovih sposobnosti.
Leto 2025 je za živalski svet v Sloveniji v marsičem bilo zelo pozitivno. V veljavo je stopila Novela Zakona o zaščiti živali. Končno je na verigo ali jeklenico prepovedano privezovati pse. Uveljavlja se čipiranje mačk. Tudi v uredništvu oddaje O živalih in ljudeh smo zabeležili kar nekaj pozitivnih zgodb. V zadnji oddaji leta 2025 se bomo spomnili nekaterih izmed njih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Leto 2025 je za živalski svet v Sloveniji v marsičem bilo zelo pozitivno. V veljavo je stopila Novela Zakona o zaščiti živali. Končno je na verigo ali jeklenico prepovedano privezovati pse. Uveljavlja se čipiranje mačk. Tudi v uredništvu oddaje O živalih in ljudeh smo zabeležili kar nekaj pozitivnih zgodb. V zadnji oddaji leta 2025 se bomo spomnili nekaterih izmed njih. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Po izvolitvi nove demokratične slovenske vlade je bilo samo vprašanje časa, kdaj se bomo Slovenci odločili zapustiti dotedanjo skupno državo Jugoslavijo. Prevladalo je spoznanje, da se moramo na tak korak dobro pripraviti in tudi preveriti, ali sploh imamo dovolj podpore vseh prebivalcev. To smo storili na plebiscitu 23. decembra leta 1990 in izid razglasili dan po božiču, 26. decembra 1990.
Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.
Danes je 364. dan v letu in do novega leta nas loči le še en dan. Kako v novo leto stopijo v Braziliji, na Kitajskem, Portugalskem in na Poljskem je zanimalo Lano Furlan.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.
Popularna kultura se v svojem bistvu navezuje na trende, prakse, prepričanje in izdelke, kot so glasba, film, moda, družbena omrežja, ki si jih kot družba delimo, jih uporabljamo, saj so masovno na razpolago. Odražajo stanje prostora in časa, s popularno kulturo pa poskušamo tudi sami sebe umestiti v družbo, v kateri živimo. Nedvomno se tudi skozi njeno prizmo oblikujejo – predvsem v mladosti in zgodnji odraslosti – naša osebnost, tudi naš okus, naše prijateljstvo, naš pogled na svet in razumevanje tega. In če je popkulturo prejšnjih desetletij zaznamovala neka monokultura (pomislimo na 80-a, 90-a, leta in leta okoli 2000), je vprašanje, kakšna je pop kultura sedanjosti, veliko bolj kompleksno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina
Prof.dr. Marko Robnik-Šikonja, predstojnik Laboratorija za strojno učenje in jezikovne tehnologije na ljubljanski Fakulteti za računalništvo in informatiko Univerze v Ljubljani sodeluje tako pri ustvarjanju t. i. velikih jezikovnih modelov v našem jeziku kot pri poučevanju tistih, ki jih bodo kmalu začeli izdelovati. O umetni inteligenci v digitalni humanistiki in jezikovnih modelih zanjo bo povedal več v pogovoru. FOTO: Marko Robnik-Šikonja v svoji pisarni VIR: Finvina
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kakšen je prednovoletni utrip v mrzlem Berlinu? Kaj pravijo tržni raziskovalci, zakaj se je potrošniško razpoloženje v Nemčiji tik pred božičem spustilo na najnižjo raven po 14 letih? Kako pa bo v nemški prestolnici potekalo silvestrsko slavje?
Kakšen je prednovoletni utrip v mrzlem Berlinu? Kaj pravijo tržni raziskovalci, zakaj se je potrošniško razpoloženje v Nemčiji tik pred božičem spustilo na najnižjo raven po 14 letih? Kako pa bo v nemški prestolnici potekalo silvestrsko slavje?
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
28.decembra 1958, pred natanko 67 leti je takratna Televizije Ljubljana pripravila prvo slovensko kmetijsko oddajo. Zgodbe, ki so jih ustvarjalci skupaj s sodelujočimi na terenu pripravljali skozi desetletja, so dragocen del naše kmetijske in podeželske dediščine. V tokratni oddaji predstavljamo štiri kmetije, s katerimi smo sodelovali v preteklosti. Letos smo jih ponovno obiskali in pripravili reportaže o njihovem napredku in razvoju dejavnosti, s katerimi se ukvarjajo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.
22. sezona oddaje naPotki nas vsako nedeljo odpelje na pot raziskovanja enega izmed slovenskih zgodovinskih mest. Tudi tokrat ni bilo nič drugače. Od letošnjega julija naziv zgodovinskega mesta nosi Krško. Srce Posavja je nabito z zanimivimi drobci zgodovine in močno kulturno energijo. Janez Vajkard Valvasor, Vladimir Štoviček ali Janez Mencinger, vsi so pomembno zaznamovali te kraje. Preplet zgodovine in sodobnosti se razkriva tudi v Mestnem muzeju Krško – osrednji točki našega tokratnega obiska. Tam se je avtorica oddaje Nika Vrabec srečala s Kristino Ogorevc Račič, direktorico Centra za podjetništvo in turizem Krško, ter zgodovinarko in etnologinjo dr. Heleno Rožman. Več o izjemno zanimivi domači umetnici Vladki Štoviček pa ji je razkrila zgodovinarka Maruša Erpič.
Koliko pomeni ustvarjalnost na katerem koli področju za zadovoljstvo človeka s svojim življenjem? Odgovore prinaša praznična oddaja pred koncem leta, v kateri spletata voditeljici ustvarjalno nit v zanimivem in s humorjem obarvanem pogovoru z gostom Francijem Kekom, z nastopom plesalk kavbojskih plesov, ki v njem najdejo razvedrilo, prijateljstvo in vitalnost, to pa so tudi cilji sokolov veteranov iz Športnega društva Sokol Bežigrad. Vsi še vedno imenitno obvladujejo gimnastične prvine in skupinske vaje. Biti ustvarjalen v upokojenskih letih v različnih oblikah gledališča, tudi čarovnega gledališča, v pesnjenju, petju, plesu, gimnastiki ali v oblikovanju lesa z motorno žago polni življenja in prinaša resnično zadovoljstvo, radost in letom dodaja leta, kot to lepo dokazuje vsestranski ustvarjalec, 95-letni Branko Dobravc z napitnico iz Verdijeve Traviate v duetu s sopranistko Danijelo Jeršič.
Koliko pomeni ustvarjalnost na katerem koli področju za zadovoljstvo človeka s svojim življenjem? Odgovore prinaša praznična oddaja pred koncem leta, v kateri spletata voditeljici ustvarjalno nit v zanimivem in s humorjem obarvanem pogovoru z gostom Francijem Kekom, z nastopom plesalk kavbojskih plesov, ki v njem najdejo razvedrilo, prijateljstvo in vitalnost, to pa so tudi cilji sokolov veteranov iz Športnega društva Sokol Bežigrad. Vsi še vedno imenitno obvladujejo gimnastične prvine in skupinske vaje. Biti ustvarjalen v upokojenskih letih v različnih oblikah gledališča, tudi čarovnega gledališča, v pesnjenju, petju, plesu, gimnastiki ali v oblikovanju lesa z motorno žago polni življenja in prinaša resnično zadovoljstvo, radost in letom dodaja leta, kot to lepo dokazuje vsestranski ustvarjalec, 95-letni Branko Dobravc z napitnico iz Verdijeve Traviate v duetu s sopranistko Danijelo Jeršič.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Simon Šerbinek je dramski igralec, profesor slovenskega jezika, lektor, pisatelj in predvsem človek z izjemno življenjsko zgodbo. Njegova pot je pred približno tridesetimi leti zavila v povsem nepričakovano smer, ko se je znašel v globoki osebni stiski in doživel izkušnjo, ki mu je za vedno spremenila življenje.
Simon Šerbinek je dramski igralec, profesor slovenskega jezika, lektor, pisatelj in predvsem človek z izjemno življenjsko zgodbo. Njegova pot je pred približno tridesetimi leti zavila v povsem nepričakovano smer, ko se je znašel v globoki osebni stiski in doživel izkušnjo, ki mu je za vedno spremenila življenje.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V tokratni turistični oddaji boste slišali odlomke zanimivih zgodb iz radijskih potopisov, ki smo jih izbrskali v našem arhivu. Popotniki, ki smo jih gostili, so z nami delili tudi neverjetne vtise in filmske prigode in nas tako popeljali po širnem svetu.
V tokratni turistični oddaji boste slišali odlomke zanimivih zgodb iz radijskih potopisov, ki smo jih izbrskali v našem arhivu. Popotniki, ki smo jih gostili, so z nami delili tudi neverjetne vtise in filmske prigode in nas tako popeljali po širnem svetu.
Tokrat je na jedilniku govedina s suhimi slivami – praznična klasika, ki združuje tradicijo in popolnost okusa. V oddaji ste izvedeli, zakaj je vključevanje suhega sadja v mesne jedi tako priljubljena slovenska tradicija, še posebej ob praznikih, hkrati pa smo vam razkrili ključne kuharske trike, s katerimi boste pripravili izjemno bogato in lepo rjavo mesno omako.
Tokrat je na jedilniku govedina s suhimi slivami – praznična klasika, ki združuje tradicijo in popolnost okusa. V oddaji ste izvedeli, zakaj je vključevanje suhega sadja v mesne jedi tako priljubljena slovenska tradicija, še posebej ob praznikih, hkrati pa smo vam razkrili ključne kuharske trike, s katerimi boste pripravili izjemno bogato in lepo rjavo mesno omako.
Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.
Tokratni Lokalni junak Polde Mišič prihaja z Bloške planote. Je kar nekakšen njen zaščitni znak, poznavalec zgodovine bloškega smučanja in tradicionalnih tekov na smučeh, pa tudi nepogrešljivi mešetar na Mihaelovem semnju in drugih prireditvah. Dejaven je v turističnem in športnem društvu, do upokojitve je svoje znanje razdajal mladim kot učitelj športne vzgoje v Centru šolskih in obšolskih dejavnosti v Rakovem Škocjanu.
REPA TROPINKA V tropinah kisana repa vsebuje mlečno kislino in probiotike. Po tropinah tudi diši in je po njih rahlo obarvana. Nekoč je bila nujni del vipavske ozimnice, do gojenja krompirja pa osnova preživetja. Z GAIO NA OBISKU – PRESERJE Ko je zunaj narava v mirovanju, več nege posvečamo sobnim rastlinam. Tokrat je Nevenka iz kluba Gaia obiskala Marijo Levičar, kjer sta presadili okrasno deteljo in samolistu dodali gnojila. 30 LET-BOJAN STAJNKO Že čez nekaj tednov Na vrtu praznuje 30 let! Nekaj sodelavcev z RTV smo ob jubileju že spoznali. Tokrat nas je povabil dolgoletni montažer in realizator Bojan Stajnko, ki se v pokoju najraje pomudi na sadnem vrtu.
REPA TROPINKA V tropinah kisana repa vsebuje mlečno kislino in probiotike. Po tropinah tudi diši in je po njih rahlo obarvana. Nekoč je bila nujni del vipavske ozimnice, do gojenja krompirja pa osnova preživetja. Z GAIO NA OBISKU – PRESERJE Ko je zunaj narava v mirovanju, več nege posvečamo sobnim rastlinam. Tokrat je Nevenka iz kluba Gaia obiskala Marijo Levičar, kjer sta presadili okrasno deteljo in samolistu dodali gnojila. 30 LET-BOJAN STAJNKO Že čez nekaj tednov Na vrtu praznuje 30 let! Nekaj sodelavcev z RTV smo ob jubileju že spoznali. Tokrat nas je povabil dolgoletni montažer in realizator Bojan Stajnko, ki se v pokoju najraje pomudi na sadnem vrtu.
Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035. Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta "Jožef Stefan" in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje. Foto: Matjaž Tavčar
Danes se nove kvantne naprave, od kvantnih računalnikov do kvantnih senzorjev in kvantne komunikacije, razvijajo z izredno naglico in odpirajo številne nove možnosti uporabe. Tako imenovana druga kvantna revolucija je v polnem zagonu. Pristopi, s katerimi si skušajo ZDA, Kitajska in Evropska unija zagotoviti vodilno mesto na tem pomembnem področju, pa se med seboj precej razlikujejo. Velike ambicije ima tudi Slovenija, ki je že pripravila strategijo razvoja kvantnih tehnologij do leta 2035. Kaj pravzaprav prinaša kvantna tehnologija druge generacije in na kakšnih principih temelji? To je v Podobah znanja pojasnil vodja slovenskega središča za kvantno znanost Squash prof. dr. Andrej Zorko z Instituta "Jožef Stefan" in s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani, ki je letos za svoje raziskave posebnih kvantnih stanj in pojavov v kvantnih materialih prejel Zoisovo priznanje. Foto: Matjaž Tavčar
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Naloga lavinske službe je, da se vsaj enkrat tedensko odpravi na teren in preveri, kakšna je stabilnost snežne odeje. O snežnih razmerah tako vse zainteresirane obveščajo preko lavinskega biltena, ljubiteljem zime in snega pa so na voljo tudi drugi portali. Eden teh je snežni portal www.snezak.si, ki je nastal pred desetimi leti z namenom, da bi uporabniki brali in prispevali najrazličnejše informacije o zimski razmerah - o plazovih, višini snežne odeje, količini novozapadlega snega ali zgolj o smučarskih razmerah doma in v tujini. Jutranja vremenska fronta tokrat odgovori na vprašanje - kam po informacije o snegu in snežnih razmerah.
Naloga lavinske službe je, da se vsaj enkrat tedensko odpravi na teren in preveri, kakšna je stabilnost snežne odeje. O snežnih razmerah tako vse zainteresirane obveščajo preko lavinskega biltena, ljubiteljem zime in snega pa so na voljo tudi drugi portali. Eden teh je snežni portal www.snezak.si, ki je nastal pred desetimi leti z namenom, da bi uporabniki brali in prispevali najrazličnejše informacije o zimski razmerah - o plazovih, višini snežne odeje, količini novozapadlega snega ali zgolj o smučarskih razmerah doma in v tujini. Jutranja vremenska fronta tokrat odgovori na vprašanje - kam po informacije o snegu in snežnih razmerah.
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
Ker je danes praznični dan in ker je bilo leto za Možgane na dlani v marsičem praznično, bomo tokrat vašim nevronom namenili nekaj spominov in nekaj izzivov, vse pa je povezano – s prazniki. Skozi desetletje Možganov na dlani smo kar nekajkrat zagrizli v teme, ki so dišale po cimetu ali zvenele kot božična glasba. Me prav zanima, koliko se je usidralo v vaš hipokampus na knjižne police spomina in sploh, če ste se pripravljeni z nami poigrati v nadaljevanju!
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
V tokratnem Lokalnem času smo se spomnili pomembnejših jubilejev, ki so jih v letu 2025 zaznamovali na Idrijskem in Cerkljanskem ter napovedali nekatere, ki jim bomo v letu 2026. Med letošnjimi so bili: 360 let idrijske rudarske godbe na pihala, 30 let od najdbe neandertalčeve piščali v jami Divje babe pri Šebreljah in 80 let od izvedbe Partizanskih smučin. V prihodnjem letu pa bomo med drugim zaznamovali 260 let kalvarije s postajami križevega pota na hribu nad Idrijo in 150 let od rojstva velikega literata Ivana Cankarja.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
Je strokovna, požrtvovalna in priljubljena tako med bolniki in njihovimi bližnjimi, kot tudi med sodelavci in sodelavkami. Srečamo jo tudi v Trepetliki, saj je njena soustanoviteljica. Lidija Ocepek je tudi prva slovenska »parkinsonska« medicinska sestra.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Božič je podčrtal tudi jezikovno rubriko Kotiček za jeziček. Tokrat so študentje mesto odstopili profesorici, dialektologinji, dr. Jožici Škofic, ki nam bo v naslednjih minutah razkrila, kako božiču pravijo v raznolikih slovenskih narečjih.
Božič je podčrtal tudi jezikovno rubriko Kotiček za jeziček. Tokrat so študentje mesto odstopili profesorici, dialektologinji, dr. Jožici Škofic, ki nam bo v naslednjih minutah razkrila, kako božiču pravijo v raznolikih slovenskih narečjih.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Praznični dnevi so za bolnike in njihove svojce lahko še posebno težki. Kako pomembni sta duhovna in duševna opora v času, ko mnogi občutijo največjo ranljivost? In kako jim lahko resnično stojimo ob strani?
Dostopnost ni vprašanje dobre volje, temveč človekovih pravic. Če gluhi in naglušni ne dobijo informacij, če gibalno ovirani ne morejo do vhoda in skozenj in če slepi zaradi ovir ogrožajo svojo varnost, je družba odpovedala. Do 11. decembra bi morali biti vsi objekti v javni rabi dostopni ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, vendar želi država rok premakniti še za dve leti, čeprav je bilo časa več kot dovolj – celih 15 let. Slišali boste zgodbe gluhih in naglušnih, gibalno oviranih in slepih. Trije pogledi, ki razkrivajo nedostopnost. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 24. decembra na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.40.
Dostopnost ni vprašanje dobre volje, temveč človekovih pravic. Če gluhi in naglušni ne dobijo informacij, če gibalno ovirani ne morejo do vhoda in skozenj in če slepi zaradi ovir ogrožajo svojo varnost, je družba odpovedala. Do 11. decembra bi morali biti vsi objekti v javni rabi dostopni ljudem z različnimi oblikami invalidnosti, vendar želi država rok premakniti še za dve leti, čeprav je bilo časa več kot dovolj – celih 15 let. Slišali boste zgodbe gluhih in naglušnih, gibalno oviranih in slepih. Trije pogledi, ki razkrivajo nedostopnost. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 24. decembra na prvem programu Televizije Slovenija ob predvidoma 15.40.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Smo v času, ko se v slovenskih gospodinjstvih peče potica, mize pa se šibijo pod težo medenjakov in jabolčnih zavitkov Skratka, v ospredju je sladkor in prav tako bo tudi v tokratni oddaji.
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
Psihologinja Ana Kozina pove, da je njeno najljubše prijetno čustvo hvaležnost. Med pogovorom pojasni, zakaj je sicer vsako čustvo pomembno – pozitivno ali negativno; podpreti in krepiti pa moramo zlasti pozitivna čustva.
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan
Tokrat bo v oddaji Pod pokrovko zadišalo po praznikih – spekli bomo namreč mesno štruco oziroma »štefani pečenko«. Jed iz mletega mesa, začimb in trdo kuhanih jajc je nepogrešljiv del marsikaterega prazničnega omizja, tudi božičnega. Kako pripraviti to dunajsko specialiteto, je zanimalo Lano Furlan
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Decembrsko glasno veseljačenje živalim povzroča veliko stresa. Svetujemo, kako lahko psom pomagamo prebroditi te glasne praznične dni. Obiskali smo Nežo Jereb, ki je odraščala ob koker španjelih. Že zelo mlado so jo popeljali v svet kinologije in razstav. Svojo strast je nadgradila z vzrejo te priljubljene pasme in s poklicnim urejanjem psov. Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum je s projektom Divje živali Ljubljane preverjalo prisotnost in razširjenost treh ciljnih živalskih vrst: beloprsega ježa, evrazijske vidre in evropskega dihurja. Preverili smo, kaj so ugotovili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Decembrsko glasno veseljačenje živalim povzroča veliko stresa. Svetujemo, kako lahko psom pomagamo prebroditi te glasne praznične dni. Obiskali smo Nežo Jereb, ki je odraščala ob koker španjelih. Že zelo mlado so jo popeljali v svet kinologije in razstav. Svojo strast je nadgradila z vzrejo te priljubljene pasme in s poklicnim urejanjem psov. Društvo za ohranjanje, raziskovanje in trajnostni razvoj Dinaridov – Dinaricum je s projektom Divje živali Ljubljane preverjalo prisotnost in razširjenost treh ciljnih živalskih vrst: beloprsega ježa, evrazijske vidre in evropskega dihurja. Preverili smo, kaj so ugotovili. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina.
Čarobnost božičnega časa tradicionalno pričarajo številne raznobarvne lučke, ki jih ovijemo okrog dreves po domovih in vrtovih. Tudi mesta kar tekmujejo v okrasitvi, a z okrasitvijo parka v Arboretumu v Volčjem potoku se je težko kosati. Sprehod med lučkami smo izkoristili za pogovor o zgodovini in vlogi Arboretuma, ki je naš nacionalni ponos in kulturna dediščina.
Tokrat smo govorili o pripravi in krašenju medenjakov, ki veljajo za priljubljeno božično slaščico, pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo za pripravo medenjakov, kakšen je postopek priprave in katere so najpogostejše napake pri tem.
Tokrat smo govorili o pripravi in krašenju medenjakov, ki veljajo za priljubljeno božično slaščico, pa tudi o tem, kaj vse potrebujemo za pripravo medenjakov, kakšen je postopek priprave in katere so najpogostejše napake pri tem.
V tokratni Intelekti odpiramo vprašanje, ki zadeva samo jedro sodobnega kulturnega dela: identiteto kulturne delavke in kulturnega delavca ter njuno povezovanje v delavskem smislu. Nedavna raziskava Kreativnega centra Poligon kaže, da se več kot 60 odstotkov kulturno-ustvarjalnih delavcev ne identificira kot delavce. Kultura se pogosto razume kot poslanstvo ali osebna strast, ne pa kot delo z jasnimi produkcijskimi pogoji, razmerji moči in materialnimi posledicami. Ta razkorak pomembno vpliva na možnosti kolektivnega zagovorništva, solidarnosti in političnega pritiska v sektorju. V oddaji bomo razmišljali o tem, zakaj v kulturi prevladuje tekmovalnost nad solidarnostjo, kako projektna in razpisna logika vplivata na medsebojne odnose, zakaj kljub zaupanju v potencial sindikalnega povezovanja večina ostaja neorganizirana ter kakšno vlogo ima pri tem država. O teh vprašanjih bodo razpravljali naši gostje: Eva Matjaž, vodja Poligonove raziskave, Miha Blažič iz sindikata Zasuk in Uroš Veber iz društva Asociacija. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanje, ali bo kultura prostor preživetja in solidarnosti – ali prostor izčrpavanja in odhoda iz sektorja. Oddajo pripravlja Miha Žorž
V tokratni Intelekti odpiramo vprašanje, ki zadeva samo jedro sodobnega kulturnega dela: identiteto kulturne delavke in kulturnega delavca ter njuno povezovanje v delavskem smislu. Nedavna raziskava Kreativnega centra Poligon kaže, da se več kot 60 odstotkov kulturno-ustvarjalnih delavcev ne identificira kot delavce. Kultura se pogosto razume kot poslanstvo ali osebna strast, ne pa kot delo z jasnimi produkcijskimi pogoji, razmerji moči in materialnimi posledicami. Ta razkorak pomembno vpliva na možnosti kolektivnega zagovorništva, solidarnosti in političnega pritiska v sektorju. V oddaji bomo razmišljali o tem, zakaj v kulturi prevladuje tekmovalnost nad solidarnostjo, kako projektna in razpisna logika vplivata na medsebojne odnose, zakaj kljub zaupanju v potencial sindikalnega povezovanja večina ostaja neorganizirana ter kakšno vlogo ima pri tem država. O teh vprašanjih bodo razpravljali naši gostje: Eva Matjaž, vodja Poligonove raziskave, Miha Blažič iz sindikata Zasuk in Uroš Veber iz društva Asociacija. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanje, ali bo kultura prostor preživetja in solidarnosti – ali prostor izčrpavanja in odhoda iz sektorja. Oddajo pripravlja Miha Žorž
Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.
Republika Koreja. To je naša nova destinacija v Radiosferi. Gre seveda za Južno Korejo, uradno ime Severne Koreje je Demokratična Ljudska republika Koreja. Glavno mesto J. Koreje je Seul. Je tudi mesto z največ prebivalci – kar 9 do 10 milijonov od 52 milijonov Korejcev živi tam. Uradna valuta je korejski won, jezik korejščina, pisava hangul. Slovenski državljani za vstop v Južno Korejo do 90 dni vizuma ne potrebujemo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Decembrsko in zadnjo oddajo v več kot štiridesetletnem nizu oddaj v sodelovanju s članicami združenja nacionalnih radiotelevizij EBU v območju ALP, Donave in Jadrana začenja zgodba madžarske televizije o mladeniču, ki se je odločil na nenavaden in inovativen način opozoriti ljudi na osle. Z oslico Füleš je prehodil 450 kilometrov dolgo pot čez državo, zdaj pa želi ustanoviti tudi rezervat za te prijazne živali. Predaja mojstrov obrti naslednikom je bila nekdaj tako rekoč pravilo. Danes je mojster lahko vesel, če se za njegovo mojstrstvo in delavnico najde prava oseba. V glasbeni družini Demšar pa se že v tretji generaciji predano posvečajo izdelovanju godal, katerih strune ubirajo tudi sorodniki glasbeniki. Elegantno mestno rezidenco v renesančnem slogu je baron Pasquale Revoltella leta 1869 zapustil mestu Trst z namenom, da postane ustanova, posvečena umetnosti. V 20. stoletju se je muzej Revoltella razširil in danes gosti tudi eno najpomembnejših zbirk sodobne umetnosti v Italiji. Figurice angelov iz voska in blaga iz delavnice Leonore Leidel v Iffeldorfu na Bavarskem že dve generaciji lepšajo domove v božičnem času. Leonore se je učila obrti pri svoji materi in po njej podedovala delavnico, ki je ena izmed zadnjih te vrste. In tudi Leonorini angeli imajo sloves tolažnikov duha in prinašalcev sreče. December je mesec, ki ga zaznamuje praznično vzdušje in pričakovanje novega. Mesta se razsvetlijo in vabijo k sprostitvi in uživanju. Svetlobna podoba praznične Ljubljane pa skuša iz leta v leto opazneje preseči občutje prazničnega, ki se povezuje le z druženjem, nakupovanjem in obdarovanjem Mnoge svetlobne upodobitve s svojim čarom vabijo tudi k razmišljanju – o svetu, ki nas obdaja, in o našem pogledu na srečo v njem, o človeških dosežkih pred neizmerno razsežnostjo vesolja in narave in kdaj tudi o najglobljih osebnih občutjih v času veselih pričakovanj. Srečno!
Decembrsko in zadnjo oddajo v več kot štiridesetletnem nizu oddaj v sodelovanju s članicami združenja nacionalnih radiotelevizij EBU v območju ALP, Donave in Jadrana začenja zgodba madžarske televizije o mladeniču, ki se je odločil na nenavaden in inovativen način opozoriti ljudi na osle. Z oslico Füleš je prehodil 450 kilometrov dolgo pot čez državo, zdaj pa želi ustanoviti tudi rezervat za te prijazne živali. Predaja mojstrov obrti naslednikom je bila nekdaj tako rekoč pravilo. Danes je mojster lahko vesel, če se za njegovo mojstrstvo in delavnico najde prava oseba. V glasbeni družini Demšar pa se že v tretji generaciji predano posvečajo izdelovanju godal, katerih strune ubirajo tudi sorodniki glasbeniki. Elegantno mestno rezidenco v renesančnem slogu je baron Pasquale Revoltella leta 1869 zapustil mestu Trst z namenom, da postane ustanova, posvečena umetnosti. V 20. stoletju se je muzej Revoltella razširil in danes gosti tudi eno najpomembnejših zbirk sodobne umetnosti v Italiji. Figurice angelov iz voska in blaga iz delavnice Leonore Leidel v Iffeldorfu na Bavarskem že dve generaciji lepšajo domove v božičnem času. Leonore se je učila obrti pri svoji materi in po njej podedovala delavnico, ki je ena izmed zadnjih te vrste. In tudi Leonorini angeli imajo sloves tolažnikov duha in prinašalcev sreče. December je mesec, ki ga zaznamuje praznično vzdušje in pričakovanje novega. Mesta se razsvetlijo in vabijo k sprostitvi in uživanju. Svetlobna podoba praznične Ljubljane pa skuša iz leta v leto opazneje preseči občutje prazničnega, ki se povezuje le z druženjem, nakupovanjem in obdarovanjem Mnoge svetlobne upodobitve s svojim čarom vabijo tudi k razmišljanju – o svetu, ki nas obdaja, in o našem pogledu na srečo v njem, o človeških dosežkih pred neizmerno razsežnostjo vesolja in narave in kdaj tudi o najglobljih osebnih občutjih v času veselih pričakovanj. Srečno!
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars
Ta mesec je Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije predstavil obsežen zbornik z naslovom »Slovenski taboriščniki v sistemu nacističnih koncentracijskih taborišč«. Od 60 tisoč zaprtih v italijanskih, madžarskih in hrvaških taboriščih med drugo vojno, jih je bilo v nemških, tako koncentracijskih kot uničevalnih kot je bil npr. Auschwitz na ozemlju okupirane Poljske, zaprtih dobrih 20 tisoč. Osrednja pobudnica zbornika in ena od njegovih urednic, hkrati pa avtorica skoraj polovice od 45 prispevkov, muzejska svetnica, zgodovinarka dr. Monika Kokalj Kočevar, pripoveduje o njegovem nastajanju in še neodkritih taboriščnih aspektih tragičnega obdobja druge svetovne vojne. Zbornik je razdeljen v 3 vsebinske sklope, v prvem zasledimo splošne orise in razlage kontekstov zapiranj, drugi del vključuje taboriščne zgodbe nekaj taboriščnikov, tretji del pa ponuja prispevke sodelavcev iz slovenskih muzejev iz vseh regij. Gre za doslej najbolj celovit prispevek za razumevanje nacističnega taboriščnega sistema, ki v treh vsebinskih sklopih in 45 prispevkih predstavlja znane in manj raziskane teme ter pripovedi posameznikov. Besedila je prispevalo 16 dediščinskih ustanov in muzejev iz vse države, 5 avtorjev pa je pripravilo tematske prispevke. Besedila izpostavljajo nekaj osebnih zgodb oseb, od katerih nekatere niso bile v taboriščih, so pa bile vpete v nacistični preiskovalni zaporniški sistem. Članki so se lotili opisov tako osebnih predmetov, dokumentov, pisem, spominskih in kuharskih taboriščnih knjižic, v korpus taboriščnikov pa sta vključena tudi prispevka o taboriščnih usodah Slovencev iz obmejnih delov z Italijo in Avstrijo FOTO: Naslovnica zbornika VIR: Program Ars
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Ko je s prvo skupino nastopal na obmorskih terasah, je bil tako mlad, da so za njegove večerno nočne izhode morali podpisati starši. Z učiteljico klavirja se nista najbolje razumela, ker je preveč improviziral. Z družino so iz socializma za dve leti odšli v Ameriko. Iz New Yorka se je vrnil s funky ritmi in kavbojkami. Zaradi slednjih je prišel v konflikt še z eno učiteljico- razredničarko. Po osmih letih igranja v skupini Martin Krpan je prišlo desetletje in pol z Agropopom, ki je bil več kot band, bil je gibanje. Kot avtor sodeluje s številnimi slovenskimi izvajalci. Bil je glavni "krivec" za glasbo in aranžma skladbe Svobodno sonce Slovenskega band aida, ustvaril je brezčasno Od višine se zvrti. Ne verjame v naključja, prisega na samodisciplino. Na rojstnodnevni zabavi je pred več kot 20-timi leti spontano nastala njegova zdajšnja zasedba Rock Partyzani. Rad skoči na daljši sprehod, vsak dan dela tibetanske vaje. Ker je lani in letos z njim in njegovim delom povezanih nekaj okroglih obletnic in ker je tudi za naslednje leto ostala še kašna prelomnica je gost zadnje epizode Prvakov tedna v letu 2025, Aleš Klinar- Klinči.
Ko je s prvo skupino nastopal na obmorskih terasah, je bil tako mlad, da so za njegove večerno nočne izhode morali podpisati starši. Z učiteljico klavirja se nista najbolje razumela, ker je preveč improviziral. Z družino so iz socializma za dve leti odšli v Ameriko. Iz New Yorka se je vrnil s funky ritmi in kavbojkami. Zaradi slednjih je prišel v konflikt še z eno učiteljico- razredničarko. Po osmih letih igranja v skupini Martin Krpan je prišlo desetletje in pol z Agropopom, ki je bil več kot band, bil je gibanje. Kot avtor sodeluje s številnimi slovenskimi izvajalci. Bil je glavni "krivec" za glasbo in aranžma skladbe Svobodno sonce Slovenskega band aida, ustvaril je brezčasno Od višine se zvrti. Ne verjame v naključja, prisega na samodisciplino. Na rojstnodnevni zabavi je pred več kot 20-timi leti spontano nastala njegova zdajšnja zasedba Rock Partyzani. Rad skoči na daljši sprehod, vsak dan dela tibetanske vaje. Ker je lani in letos z njim in njegovim delom povezanih nekaj okroglih obletnic in ker je tudi za naslednje leto ostala še kašna prelomnica je gost zadnje epizode Prvakov tedna v letu 2025, Aleš Klinar- Klinči.