Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili smučarko Ilko Štuhec, ki je pred kratkim končala svojo športno pot. V njeni karieri se je zvrstilo 11 zmag v svetovnem pokalu, 22 uvrstitev na stopničke, dva smukaška globusa ter dva naslova svetovne prvakinje. A rezultati na tekmovanjih so le del tega, kar prinaša vrhunski šport. Ilka Štuhec je spregovorila tudi o odrekanju, disciplini in motivaciji za vse treninge, ki jih je morala za svoje dosežke opraviti.
V oddaji Obrazi sosednje ulice smo gostili smučarko Ilko Štuhec, ki je pred kratkim končala svojo športno pot. V njeni karieri se je zvrstilo 11 zmag v svetovnem pokalu, 22 uvrstitev na stopničke, dva smukaška globusa ter dva naslova svetovne prvakinje. A rezultati na tekmovanjih so le del tega, kar prinaša vrhunski šport. Ilka Štuhec je spregovorila tudi o odrekanju, disciplini in motivaciji za vse treninge, ki jih je morala za svoje dosežke opraviti.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka pristna domača posebnost – belokranjska povitica, jed z bogato tradicijo in preprostim, a polnim okusom. Slišali boste, kaj dela to jed tako značilno za Belo krajino in zakaj ostaja priljubljena že skozi generacije. Sestavine: - vlečeno testo - ½ kg skute - dve celi jajci - 1 mala kisla smetana - 6 g soli Postopek: Skuto, jajci, kislo smetano in sol dobro premešamo, nato pa razgrnemo vlečeno testo in ga do ¾ namažemo z nadevom. Tesno zvijemo skupaj, nato pa prestavimo v okrogel pekač in zavijemo v polžka. Pečemo približno 35 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija.
V naši radijski kuhinji vas tokrat čaka pristna domača posebnost – belokranjska povitica, jed z bogato tradicijo in preprostim, a polnim okusom. Slišali boste, kaj dela to jed tako značilno za Belo krajino in zakaj ostaja priljubljena že skozi generacije. Sestavine: - vlečeno testo - ½ kg skute - dve celi jajci - 1 mala kisla smetana - 6 g soli Postopek: Skuto, jajci, kislo smetano in sol dobro premešamo, nato pa razgrnemo vlečeno testo in ga do ¾ namažemo z nadevom. Tesno zvijemo skupaj, nato pa prestavimo v okrogel pekač in zavijemo v polžka. Pečemo približno 35 minut pri temperaturi 180 stopinj Celzija.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski celini. Darja Pograjc je preverila, kakšna so pravila za prevzemanje iz madžarskega in bolgarskega jezika. Sogovornica: Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija.
Marca smo navdih za eno od epizod Kratke informativne koristne slovenščine poiskali v aktualnem dogajanju po svetu in ugotavljali, kako se pravilno naglasijo in izgovorijo Isfahan, Širaz, Maskat, Hormuška ožina in podobno. Aprila eno od epizod prav tako namenjamo aktualnemu dogajanju in z njim povezanimi imeni in priimki, ki se pojavljajo v medijih. Se bomo pa tokrat ustavili bližje, na evropski celini. Darja Pograjc je preverila, kakšna so pravila za prevzemanje iz madžarskega in bolgarskega jezika. Sogovornica: Saša Grčman, lektorica Radia Slovenija.
V tokratni oddaji Lokalni junak vam bomo predstavili zanimivega mladeniča Lenarta Perka iz Dolenje vasi pri Cerknici; kovača, oblikovalca, pedagoga, sicer diplomiranega kamnoseka – oblikovalca materialov, ki je smisel svojega ustvarjanja našel v izdelovanju nožev. Sin akademskega slikarja Tomaža Perka ter pevke, pravljičarke in zbirateljice ljudskega izročila Ljobe Jenče, je počel že marsikaj, o čemer je pripovedoval v svoji kovačiji.
V tokratni oddaji Lokalni junak vam bomo predstavili zanimivega mladeniča Lenarta Perka iz Dolenje vasi pri Cerknici; kovača, oblikovalca, pedagoga, sicer diplomiranega kamnoseka – oblikovalca materialov, ki je smisel svojega ustvarjanja našel v izdelovanju nožev. Sin akademskega slikarja Tomaža Perka ter pevke, pravljičarke in zbirateljice ljudskega izročila Ljobe Jenče, je počel že marsikaj, o čemer je pripovedoval v svoji kovačiji.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Nekaj kratkih odlomkov za poizkušnjo - še preden vam 30. aprila ponudimo v poslušanje celotno, šestdelno serijo Prelomnic.
Nekaj kratkih odlomkov za poizkušnjo - še preden vam 30. aprila ponudimo v poslušanje celotno, šestdelno serijo Prelomnic.
Nina Wabra Jakič in Gal Jakič sta človeka, ki prevzameta, navdihujeta, opogumljata, že vsak zase sta izjemna, skupaj pa sta nepremagljiva. Spoznala sta se leta 2010, ko je bila Nina na rehabilitaciji v URI Soča zaradi posledic hude prometne nesreče. »Verjetno se ne bi nikoli spoznala, če se ne bi zgodila ta nesreča,« je prepričana Nina, ki ji je Gal pomagal, da se je po nesreči pobrala in zaživela novo, kot večkrat rada poudari, polnejše življenje. Pred dobrimi desetimi leti sta postala starša dečku Leu, ki sta ga spočela po naravni poti, kar je presenetilo celo zdravnike. »Leo je najin čudež,« pravi Nina, ki ji materinstvo najbolj osmišlja življenje.
Nina Wabra Jakič in Gal Jakič sta človeka, ki prevzameta, navdihujeta, opogumljata, že vsak zase sta izjemna, skupaj pa sta nepremagljiva. Spoznala sta se leta 2010, ko je bila Nina na rehabilitaciji v URI Soča zaradi posledic hude prometne nesreče. »Verjetno se ne bi nikoli spoznala, če se ne bi zgodila ta nesreča,« je prepričana Nina, ki ji je Gal pomagal, da se je po nesreči pobrala in zaživela novo, kot večkrat rada poudari, polnejše življenje. Pred dobrimi desetimi leti sta postala starša dečku Leu, ki sta ga spočela po naravni poti, kar je presenetilo celo zdravnike. »Leo je najin čudež,« pravi Nina, ki ji materinstvo najbolj osmišlja življenje.
Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.
Travniki, ki sta jih skozi zgodovino družno oblikovala človek in narava, so prava zakladnica raznovrstnih rastlin.
Ob dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, v Petku brez pravila raziskujemo, koliko hrane zavržemo, katero najpogosteje in kako zmanjšati količino odpadne hrane - od pravilnega shranjevanja živil do načrtovanja jedilnikov. K premišljeni zasnovi jedilnika nas povabi Jernej Zver, kuhar, ustvarjalec vsebin in ambasador projekta Za hrano, za planet, zavrzimo manj, Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa nam pove, da največji delež zavržene hrane predstavlja zelenjava, ki jo lahko uporabimo tudi za domači kompost.
Ob dnevu brez zavržene hrane, ki ga obeležujemo 24. aprila, v Petku brez pravila raziskujemo, koliko hrane zavržemo, katero najpogosteje in kako zmanjšati količino odpadne hrane - od pravilnega shranjevanja živil do načrtovanja jedilnikov. K premišljeni zasnovi jedilnika nas povabi Jernej Zver, kuhar, ustvarjalec vsebin in ambasador projekta Za hrano, za planet, zavrzimo manj, Tadeja Kvas Majer z Ministrstva za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano pa nam pove, da največji delež zavržene hrane predstavlja zelenjava, ki jo lahko uporabimo tudi za domači kompost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slovenski turizem zadnja leta podira rekorde po številu nočitev in turistov. Marina Ferfolja (Slovenska turistična organizacija) se je razgovorila o strategijah in ciljah slovenskega turizma pa tudi o lastnih potovalnih prioritetah. Vabljeni k poslušanju!
Slovenski turizem zadnja leta podira rekorde po številu nočitev in turistov. Marina Ferfolja (Slovenska turistična organizacija) se je razgovorila o strategijah in ciljah slovenskega turizma pa tudi o lastnih potovalnih prioritetah. Vabljeni k poslušanju!
Školjke so pomemben del morskega ekosistema, toda v zadnjih letih jih je v slovenskem morju vse manj, rastejo počasneje, imajo tanjše lupine in pogosteje poginejo. Tudi pridelava klapavic se je pri nas skoraj prepolovila, na nekaterih školjčiščih pa školjke tudi množično poginjajo. Kaj se dogaja v morju? Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za en sam razlog, temveč preplet dejavnikov: segrevanje morja, manj kisika, bolezni, plenilce in spremembe v ekosistemu. Kako raziskovalci merijo zdravje školjk in iščejo vzroke za njihov pogin? Kakšne rešitve išče znanost, da bi školjkarstvo lahko preživelo?
Školjke so pomemben del morskega ekosistema, toda v zadnjih letih jih je v slovenskem morju vse manj, rastejo počasneje, imajo tanjše lupine in pogosteje poginejo. Tudi pridelava klapavic se je pri nas skoraj prepolovila, na nekaterih školjčiščih pa školjke tudi množično poginjajo. Kaj se dogaja v morju? Znanstveniki opozarjajo, da ne gre za en sam razlog, temveč preplet dejavnikov: segrevanje morja, manj kisika, bolezni, plenilce in spremembe v ekosistemu. Kako raziskovalci merijo zdravje školjk in iščejo vzroke za njihov pogin? Kakšne rešitve išče znanost, da bi školjkarstvo lahko preživelo?
"Voda je seveda blagodejna, zrak še bolj in svetloba najbolj."
"Voda je seveda blagodejna, zrak še bolj in svetloba najbolj."
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
V tokratni turistični oddaji smo pred prvomajskimi počitnicami preverili, kam potujemo v tem času Slovenci in kakšni so trendi v turizmu. Pokukali smo še v Rogatec, kjer so nedavno predstavili turistično sezono, nadgradili pa jo bodo z novimi pristnimi butičnimi doživetji.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Kaj je med obema vojnama v Mariboru prinašal znameniti satirični časopis »Toti list«, zakaj je v zapletenih časih praviloma za krajši ali daljši čas poniknil, se zlil s prav tako blagopokojnim »Pavliho« in nato vedno znova vstal - tudi v digitalni svet 21. stoletja? Odgovor na zapleteno vprašanje nam bo v tokratni rubriki ponudil Rok Kajzer.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Številni se v času prvomajskih počitnic odpravijo na kratek pobeg čez mejo – na morje, v živahna evropska mesta ali v objem narave. Da bi bili ti oddihi res sproščeni in brez neprijetnih zapletov, je Viktor Mlakar, vodja konzularne službe na Ministrstvu za zunanje zadeve, predstavil ključne napotke za varno potovanje tudi v države, ki veljajo za varne.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Zagotovo se kdaj sprašujete, kakšen naj bi bil izpolnjujoč odnos? Zakaj se v odnosih kljub ljubezni zapletamo v konflikte? In zakaj si tako pogosto želimo bližine, a hkrati delujemo na načine, ki nas oddaljujejo? Danes v rokah držimo knjigo z naslovom Varna ljubezen – Ustvarite odnos, ki bo trajal vse življenje, avtorice Julie Menanno. Kaj lahko od knige Varna ljubezen pričakujete? Je polna strokovnih, a dostopnih nasvetov, ki pomagajo razumeti, kako povečati sposobnost za resnično intimnost. Pokaže, kako se poglobiti v navezanosti iz otroštva, poimenovati svoje potrebe, ostati povezani tudi med konfliktom in komunicirati z ranljivostjo – in tako graditi odnos, ki lahko traja vse življenje. Namesto hitrih rešitev knjiga spodbuja zavestno gradnjo odnosa, v katerem se partnerja lahko počutita slišana, razumljena in sprejeta. Knjiga Varna ljubezen ni priročnik z idealnimi podobami partnerstva, ampak praktičen in sočuten vodnik, ki pomaga razumeti, kako nastajajo odnosi, ki temeljijo na varnosti, bližini in zaupanju. Je knjiga za vse, ki želijo najti in ohranjati ljubezen, poglobiti obstoječi odnos ali bolje razumeti, kaj ustvarja trdne temelje partnerske povezanosti. Knjiga je izšla pri brežiški Založbi Primus.
Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Na Bledu je dnevno varstvo za starejše organizirano v Medgeneracijskem centru Vezenine Bled pod okriljem Doma dr. Janka Benedika Radovljica. Gre za prostor povezovanja, sodelovanja in izmenjave izkušenj ter znanj. Velika pridobitev na Bledu je električno vozilo Tinček, za katerega so na Bledu pridobili evropska sredstva. Namenjen je predvsem starejšim in gibalno oviranim, zato da se izboljša njihova dostopnost do javnih storitev. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Ali morda veste, kaj je štokadur? Prisluhnite dialektološki razlagi, ki so jo pripravili študenti slovenistike na FHŠ UP!
Ali morda veste, kaj je štokadur? Prisluhnite dialektološki razlagi, ki so jo pripravili študenti slovenistike na FHŠ UP!
Številne genske bolezni že znamo zdraviti, toda to ne velja za bolj kompleksne genske bolezni, ki so posledica zapletenih genskih okvar. Z Nobelovo nagrado ovenčana metoda crisper-cas, ki je sicer odprla povsem nove možnosti urejanja genov, ima namreč svoje omejitve. Odlično zmore prerezati genski zapis na točno določenem mestu, ne zmore pa tja prilepiti novih informacij. Tem nalogam so v naravi kos posebne vrste encimov, imenovane rekombinaze. Kako jih uporabiti za nove naloge, ki bi omogočale zdravljenje zapletenih bolezni, je v središču raziskav dr. Tine Lebar s Kemijskega inštituta.
Številne genske bolezni že znamo zdraviti, toda to ne velja za bolj kompleksne genske bolezni, ki so posledica zapletenih genskih okvar. Z Nobelovo nagrado ovenčana metoda crisper-cas, ki je sicer odprla povsem nove možnosti urejanja genov, ima namreč svoje omejitve. Odlično zmore prerezati genski zapis na točno določenem mestu, ne zmore pa tja prilepiti novih informacij. Tem nalogam so v naravi kos posebne vrste encimov, imenovane rekombinaze. Kako jih uporabiti za nove naloge, ki bi omogočale zdravljenje zapletenih bolezni, je v središču raziskav dr. Tine Lebar s Kemijskega inštituta.
Z našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič smo v tokratnem Lokalnem času govorili o tem, kako sredstva iz različnih evropskih skladov manjšim občinam spodnjega Podravja omogočajo razvoj, če jih le-te znajo pridobiti… Med takimi so občine Ormož, Majšperk in Podlehnik, ki se v zadnjih letih hitro razvijajo na več področjih. Izvedeli smo tudi, da na Ptuju 23. aprila, ko goduje zavetnik Ptuja sveti Jurij in mesto obeležuje občinski praznik, poteka eden od srednjeveških sejmov Jurjevo, na katerem pa Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj predstavi tudi srednjeveški tržni dan. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Z našo ptujsko dopisnico Gabrijelo Milošič smo v tokratnem Lokalnem času govorili o tem, kako sredstva iz različnih evropskih skladov manjšim občinam spodnjega Podravja omogočajo razvoj, če jih le-te znajo pridobiti… Med takimi so občine Ormož, Majšperk in Podlehnik, ki se v zadnjih letih hitro razvijajo na več področjih. Izvedeli smo tudi, da na Ptuju 23. aprila, ko goduje zavetnik Ptuja sveti Jurij in mesto obeležuje občinski praznik, poteka eden od srednjeveških sejmov Jurjevo, na katerem pa Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj predstavi tudi srednjeveški tržni dan. Vsebine oz. oddaje iz projekta Dostopnost za prihodnost so nastale s finančno pomočjo Evropske unije. Vsebine, za katere je odgovorno uredništvo, ne odražajo nujno stališč Evropske unije ali Generalnega direktorata za regionalni in urbani razvoj.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Današnjo oddajo namenjamo spolno prenosljivim okužbam, ki jih je v zadnjih desetletjih vse več. Po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije se vsako leto na novo okuži več kot 370 milijonov ljudi. Slovenija pri tem ni izjema. Te okužbe so večinoma ozdravljive, če jih z ustreznim testiranjem dovolj zgodaj odkrijemo.
Iz vasice Hojče pri Svetem Gregorju prihaja zgodba o Jožetu Levinu, gluhem ljudskem umetniku, ki mu je nadarjenost nekoč celo rešila življenje. S svojimi slikami in drugimi umetninami je pustil sled v številnih domovih. Bil je samouk, ki je ustvarjal, kar je bilo ljudem blizu in domače. Njegove slike niso bile le umetnost, temveč način, kako je govoril s svetom. Več o njegovih delih in življenju izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Iz vasice Hojče pri Svetem Gregorju prihaja zgodba o Jožetu Levinu, gluhem ljudskem umetniku, ki mu je nadarjenost nekoč celo rešila življenje. S svojimi slikami in drugimi umetninami je pustil sled v številnih domovih. Bil je samouk, ki je ustvarjal, kar je bilo ljudem blizu in domače. Njegove slike niso bile le umetnost, temveč način, kako je govoril s svetom. Več o njegovih delih in življenju izveste v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
40 let od največje jedrske nesreče v svetovni zgodovini se sprašujemo, kakšne so bile njene družbeno-zgodovinske posledice in kako je bilo to nesrečo doživeti iz prve roke
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
Spomladanska solata pri nas ni samo skleda zelenjave, ampak del kulturne tradicije. Povezana je s prehodom iz zime v pomlad. Nekdaj je bilo sveže zelenjave malo, telo pa je hrepenelo po vitaminih in grenčinah, ki spodbudijo prebavo in “očistijo” organizem. Zakaj so solate prehransko dobra izbira in kakšen je vpliv spomladanskih solat na zdravje, je med drugim zanimalo kolegico Tadejo Bizilj. V tokratni oddaji Pod pokrovko je pred mikrofon povabila živilsko tehnologinjo in klinično dietetičarko Barbaro Zajc Tekavec, ki je zaposlena kot učiteljica strokovnih predmetov na BIC Ljubljana.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddaji Obrni kovanec, namenjeni finančnemu opismenjevanju, tokrat govorimo o finančnih prevarah – od novodobnih piramidnih shem in romantičnih prevar do lažnega predstavljanja in drugih goljufij, ki na nas prežijo na spletu. Pa tudi o tem, da v finančnem svetu ne kraljujeta le matematika in razum, ampak so vsaj tako pomembna čustva in psihologija.
V oddaji Obrni kovanec, namenjeni finančnemu opismenjevanju, tokrat govorimo o finančnih prevarah – od novodobnih piramidnih shem in romantičnih prevar do lažnega predstavljanja in drugih goljufij, ki na nas prežijo na spletu. Pa tudi o tem, da v finančnem svetu ne kraljujeta le matematika in razum, ampak so vsaj tako pomembna čustva in psihologija.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove konstruktorske ekipe, ki v svetu nima prave primerjave, se je zvrstilo na desetine jadralnih in motornih letal slovenskih konstruktorjev, med njimi Stanka Bloudka, Antona Kuhlja, Borisa Cijana in drugih. Prav tako smo lahko ponosni na predvojne delavnice in obrate ter tudi na povojne tovarne za izdelavo letal Libis in Elan. Pika na i pa je ajdovsko podjetje Pipistrel s svojimi naprednimi in vizionarskimi letali, ki v letalstvu podirajo meje mogočega. Oddajo smo pred desetletjem posneli kot oddajo dokumentarno-feljtonskega uredništva o velikem razvojnem koraku, ki ga je naredilo letalstvo na Slovenskem v preteklih stotih letih.
Slovensko letalstvo ima pestro zgodovino. Od pionirskih letalskih dosežkov do presežkov sodobne izdelave letal. V stotih letih od Edvarda Rusjana in njegovih letal Eda do Panthere Iva Boscarola in njegove konstruktorske ekipe, ki v svetu nima prave primerjave, se je zvrstilo na desetine jadralnih in motornih letal slovenskih konstruktorjev, med njimi Stanka Bloudka, Antona Kuhlja, Borisa Cijana in drugih. Prav tako smo lahko ponosni na predvojne delavnice in obrate ter tudi na povojne tovarne za izdelavo letal Libis in Elan. Pika na i pa je ajdovsko podjetje Pipistrel s svojimi naprednimi in vizionarskimi letali, ki v letalstvu podirajo meje mogočega. Oddajo smo pred desetletjem posneli kot oddajo dokumentarno-feljtonskega uredništva o velikem razvojnem koraku, ki ga je naredilo letalstvo na Slovenskem v preteklih stotih letih.
Aprila moramo opraviti čiščenje grmičkov jagod, čakajo pa nas še nekatera druga opravila, od katerih je odvisno, kakšen pridelek teh sladkih rdečih sadežev bomo imeli letos na vrtu.
Aprila moramo opraviti čiščenje grmičkov jagod, čakajo pa nas še nekatera druga opravila, od katerih je odvisno, kakšen pridelek teh sladkih rdečih sadežev bomo imeli letos na vrtu.
Naj bo država le tihi opazovalec trga ali arhitekt družbene blaginje? O fascinantnem delu največjega ekonomista 20. stoletja, ki je poskušal obrzdati ekscese kapitalizma svojega časa in s tem preprečiti nove svetovne vojne, se pogovarjamo točno 80 let od Keynesove smrti.
Naj bo država le tihi opazovalec trga ali arhitekt družbene blaginje? O fascinantnem delu največjega ekonomista 20. stoletja, ki je poskušal obrzdati ekscese kapitalizma svojega časa in s tem preprečiti nove svetovne vojne, se pogovarjamo točno 80 let od Keynesove smrti.
Republika Namibija leži v jugozahodnem delu afriške celine. Na njenem jugu se nahaja Republika Južna Afrika, na vzhodu Bocvana, na severu Angola. Majhen del meje si na severovzhodu deli tudi z Zambijo, na njenem zahodu pa je Atlantski ocean. Država je samostojna od leta 1990, trenutno ima okvirno 3, 15 milijona prebivalcev. Velik del države pokriva najstarejša puščava na svetu – puščava Namib. Kar je tudi razlog, da je Namibija ene najredkeje poseljenih držav na svetu.
Republika Namibija leži v jugozahodnem delu afriške celine. Na njenem jugu se nahaja Republika Južna Afrika, na vzhodu Bocvana, na severu Angola. Majhen del meje si na severovzhodu deli tudi z Zambijo, na njenem zahodu pa je Atlantski ocean. Država je samostojna od leta 1990, trenutno ima okvirno 3, 15 milijona prebivalcev. Velik del države pokriva najstarejša puščava na svetu – puščava Namib. Kar je tudi razlog, da je Namibija ene najredkeje poseljenih držav na svetu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
V oddajah se posvečamo maturitetnemu eseju. Klanec nekoč, danes, vedno? je naslov letošnjega tematskega sklopa maturitetnega eseja pri izpitu slovenščine na splošni maturi. V pogovoru z dijaki in njihovimi profesorji slovenščine bomo v oddajah pod drobnogled vzeli oba romana, ki ju morajo letos prebrati maturanti in sicer Na klancu Ivana Cankarja in Na Klancu Tine Vrščaj.
Z njo lahko potujemo v Pariz, stari Egipt ali leto 2200, ne da bi vstali iz naslanjača. Knjiga širi naš svet in kot kažejo raziskave, skrbi tudi za naše zdravje in dobro počutje. Zakaj so starejši med nami pravzaprav najboljši bralci? Kaj beremo in kako beremo? Kaj branje naredi z našimi možgani in kdaj knjiga postane zdravilo? O tem se v oddaji Ah, ta leta! pogovarjamo z raziskovalko branja dr. Ano Vogrinčič Čepič in psihologinjo dr. Vlasto Novak Zabukovec. Pred svetovnim dnevom knjige v oddaji Ah, ta leta!
Z njo lahko potujemo v Pariz, stari Egipt ali leto 2200, ne da bi vstali iz naslanjača. Knjiga širi naš svet in kot kažejo raziskave, skrbi tudi za naše zdravje in dobro počutje. Zakaj so starejši med nami pravzaprav najboljši bralci? Kaj beremo in kako beremo? Kaj branje naredi z našimi možgani in kdaj knjiga postane zdravilo? O tem se v oddaji Ah, ta leta! pogovarjamo z raziskovalko branja dr. Ano Vogrinčič Čepič in psihologinjo dr. Vlasto Novak Zabukovec. Pred svetovnim dnevom knjige v oddaji Ah, ta leta!
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
Serija 13 izobraževalnih oddaj je namenjena finančnemu opismenjevanju in predstavi vse ključne pojme, ki so povezani z osebnimi financami. Vsaka od oddaj se osredotoča na dve komplementarni temi. Od naložbenih osnov in obrestno obrestnega računa, do finančnih prevar in primerjav različnih možnosti najema posojil, nakupa avtomobila in podobno. Na videz zapletene teme predstavi na privlačen in dinamičen način. Serija oddaj je v prvi vrsti namenjena mlajšim odraslim, a je zanimiva tudi za širše občinstvo. Vodita jo Nina Cijan, ki osvetli tematiko skozi pogovor s strokovnjaki v studiu, in terenski voditelj Jure Jamnik, ki se posveča praktičnim primerom ter išče mnenja poznavalcev in javnosti. Oddaja Obrni kovanec ni naložbeni nasvet, ampak prikaz različnih finančnih situacij in njihovih posledic. V prvi oddaji se bodo ustvarjalci posvetili aktualni temi kriptovalut – za nekatere simbolu sodobne “zlate mrzlice”, za druge izjemno tvegani naložbi. V drugem delu oddaje pa bodo iskali odgovor na temeljno vprašanje: kaj denar sploh je in kako nastaja.
V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta. FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)
V okviru letošnjega spominskega projekta ob 20-letnici smrti vsestranskega arhitekta (*Žiri 1913 - + Ljubljana 2006) »Vlasto Kopač – ustvarjalec prostora, varuh dediščine in spomina« so v Muzeju arhitekture in oblikovanja na Fužinskem gradu v Ljubljani nedavno odprli razstavo »Pot ob žici«. Gre za prikaz prve faze nastanka poti po trasi bodeče žice, ki jo je italijanski okupator v dolžini dobrih 32 km februarja l.1942 postavil kot obroč okoli upornega mesta, in ga spremenil v edino med vojno z žico obdano glavno mesto kakšne evropske države. Po prvem partizanskem spominskem pohodu ob žici l. 1957, po odstranitvi železja in večine betonskih bunkerjev se je izkazalo, da je pot neurejena. Počasi se je začela izgubljati prepoznavnost poteka okupatorske žice, ki je mesto za dobrih 1100 dni spremenila v koncentracijsko taborišče brez tedanje primere. Razstava z izvirnimi risbami Vlasta Kopača pokaže, kje in kako je arhitekt trasiral pot ob žici, ob bunkerje projektiral 102 bela osmerokotna kamna z vrisano žico golobje modre barve (financirali so jih takratni ljubljanski delovni kolektivi) in 6 spomenikov na mestih okupatorskih točk prehoda iz mesta. Skozi 70-ta in 80-ta je poleg spominskega mesto dobilo tudi mestni rekreacijski obroč, ki ga prebivalci ne uporabljajo le pri pohodu po poti žice na dan osvoboditve Ljubljane 9. maja. O procesu nastajanja največjega javnega spomenika v glavnem mestu, predvsem pa o njegovem dediščinskem pomenu govorita kustosinji, avtorica razstave dr.Martina Malešič iz gostiteljskega muzeja in Janja Železnikar iz Medobčinskega muzeja Kamnik, s Plečnikovo hišo (MGML) pobudnika arhitektu Vlastu Kopaču posvečenega leta. FOTO: Večinski izrez podrobne Kopačeve skice poteka žičnega obroča z bunkerji in referenčna mesta uporniških žrtev in dejavnosti med okupacijo VIR: osebni arhiv Mojce Kopač (1946–2023)
V 4. epizodi PoTkasta bomo odpotovali na Grenlandijo - zeleno deželo, kot jo imenujejo domačini, sicer pa otok v severnem Atlantskem oceanu. V zadnjem času je zelo izpostavljena predvsem zaradi apetitov Združenih držav Amerike; lani jo je obiskala Mariborčanka – jezikoslovka in popotnica, ki išče turistično še neodkrite dele sveta – Leila Al Shammary.
V 4. epizodi PoTkasta bomo odpotovali na Grenlandijo - zeleno deželo, kot jo imenujejo domačini, sicer pa otok v severnem Atlantskem oceanu. V zadnjem času je zelo izpostavljena predvsem zaradi apetitov Združenih držav Amerike; lani jo je obiskala Mariborčanka – jezikoslovka in popotnica, ki išče turistično še neodkrite dele sveta – Leila Al Shammary.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Vsak ponedeljek zjutraj vtipkamo klicno kodo naših dopisnikov in sodelavcev ter preverimo aktualno dogajanje v različnih državah sveta.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.
Prvega aprila letos je postala prva ženska na čelu Komisije za preprečevanje korupcije. Po diplomi na Pravni fakulteti v Ljubljani je karierni in strokovni izziv našla v Pravnem centru za varstvo človekovih pravic in okolja. Deluje kot usposobljena mediatorka in certificirana tutorka Sveta Evrope. Kot nacionalna poročevalka sodeluje v projektih, ki analizirajo stanje demokracije in vladavine prava v Sloveniji. O sebi pravi, da je »zagovornica človekovih pravic z jasno vizijo«. Leta 2022 je bila kot članica Pravne mreže za varstvo demokracije prejemnica nagrade Evropski državljan, ki jo podeljuje Evropski parlament. Bila je tudi favoritka predsednice republike za varuhinjo človekovih pravic, a ni dobila zadostne podpore v Državnem zboru. Pravi, da so najbolj zaskrbljujoči odzivi politike na ugotovitve Komisije in poskusi njene diskreditacije. Sicer pa je po njeni oceni KPK v dobri kondiciji, vidi pa možnosti za nadgradnjo in razvoj. Gostja 150. epizode Prvakov tedna je Katarina Bervar Sternad.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
Predstavljamo Miho Grizolda, prejemnika priznanja Skrbni gospodar gozda, ki kmetuje na območju Smolnika na Pohorju. Prilagajanje na vse bolj suho in vroče podnebje postaja največji izziv sodobnega kmetijstva, zato so odgovore nanj iskali na posvetu o namakanju, ki so ga pripravili na KGZ Ptuj. Zaradi vrtoglavih cen mineralnih gnojil in negotove logistike kmetje in strokovnjaki pospešeno iščejo alternative. Rešitev se ponuja tudi v kompostu, ki mu tokrat namenjamo največ pozornosti. Obiskali smo tudi gorsko kmetijo Savšek, kjer kulturno krajino ohranjajo s pomočjo drobnice.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.
V Sloveniji podzemna voda zagotavlja približno 97 % vse pitne vode, vsako leto pa je načrpamo skoraj 190 milijonov kubičnih metrov, kar ustreza približno 75 tisoč olimpijskim bazenom. V primerjavi z Evropo, kjer iz podzemlja prihaja približno šest od desetih kozarcev pitne vode, je Slovenija še posebej odvisna od teh virov. “Prav tako se podzemna voda obnavlja počasi, zato je njeno varovanje ključnega pomena,” sporoča tokratna sogovornica, Polona Mihorko z Urada za stanje okolja, ARSO.