Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Selmi Skenderović, eni redkih mladih avtoric, ki odkrito govori o težkih izkušnjah in izzivih slovenske družbe. Predstavili bomo filme Gora se ne bo premaknila, Dj Ahmet in Mati, ki s pogledom v Makedonijo razkrivajo moč tradicije in ženskega pogleda. Za konec pa še zgodba o svobodi in samoti – dokumentarni film Zadnji kavboj režiserja Tadeja Čatra.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Selmi Skenderović, eni redkih mladih avtoric, ki odkrito govori o težkih izkušnjah in izzivih slovenske družbe. Predstavili bomo filme Gora se ne bo premaknila, Dj Ahmet in Mati, ki s pogledom v Makedonijo razkrivajo moč tradicije in ženskega pogleda. Za konec pa še zgodba o svobodi in samoti – dokumentarni film Zadnji kavboj režiserja Tadeja Čatra.
Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani.
Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde. V Xpertizi pa se nam je pridružil Urh Štempihar Jazbec s Fakultete za strojništvo v Ljubljani.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.
Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Mirjam Kottmann, sodelavka Bavarske Radiotelevizije, je na mednarodnem medijskem festivala Prix Europa v Berlinu prejela nagrado "evropska novinarka leta 2024". Žirija je svojo odločitev utemeljila z besedami: "Mirjam Kottmann s svojim delom presega zakoreninjene stereotipe, premika meje in spreminja dolgoročne perspektive." Krajinski park Debeli rtič sestavljajo območja na kopnu rtiča, flišni klif z naravnim morskim obrežjem in 160 hektarjev skladovitega podvodnega grebena z morskim dnom. Naravovarstveni nadzorniki zdaj lahko nadzorujejo in tako varujejo ta obsežni in biotsko pestri morski del parka ter klif z obrežjem s pomočjo posebnega čolna, ki so ga poimenovali Pozejdonka – po morski travi, endemitu Sredozemskega morja. Tradicionalni ribolov na spodnjem toku Donave na Madžarskem je del nesnovne kulturne dediščine. Z obrtjo, ki se prenaša z očeta na sina, se ukvarja vedno manj ljudi. Skoraj ni več nikogar, ki bi znal uporabljati različne vrste mrež za ribolov v obrežnih in plitvih vodah. Rib pa ne lovijo za prodajo, temveč za prehrano družine. V Naravnem rezervatu jezera Cornino, edinem italijanskem območju, kjer živijo sove kozače, se je spomladi 2025 izvalil mladič te redke vrste. Par kozač se je uspešno paril pod budnim opazovanjem stroke, mladiček pa je bil s starši do avgusta, ko so ga preselili v prilagoditveno preletalnico, kjer se je lahko privajal življenju v naravi. Izjemni dogodek je plod mednarodnega sodelovanja z Dunajsko univerzo, mlado kozačo pa so pozneje izpustili v gozdove v okolici Dunaja.
Mirjam Kottmann, sodelavka Bavarske Radiotelevizije, je na mednarodnem medijskem festivala Prix Europa v Berlinu prejela nagrado "evropska novinarka leta 2024". Žirija je svojo odločitev utemeljila z besedami: "Mirjam Kottmann s svojim delom presega zakoreninjene stereotipe, premika meje in spreminja dolgoročne perspektive." Krajinski park Debeli rtič sestavljajo območja na kopnu rtiča, flišni klif z naravnim morskim obrežjem in 160 hektarjev skladovitega podvodnega grebena z morskim dnom. Naravovarstveni nadzorniki zdaj lahko nadzorujejo in tako varujejo ta obsežni in biotsko pestri morski del parka ter klif z obrežjem s pomočjo posebnega čolna, ki so ga poimenovali Pozejdonka – po morski travi, endemitu Sredozemskega morja. Tradicionalni ribolov na spodnjem toku Donave na Madžarskem je del nesnovne kulturne dediščine. Z obrtjo, ki se prenaša z očeta na sina, se ukvarja vedno manj ljudi. Skoraj ni več nikogar, ki bi znal uporabljati različne vrste mrež za ribolov v obrežnih in plitvih vodah. Rib pa ne lovijo za prodajo, temveč za prehrano družine. V Naravnem rezervatu jezera Cornino, edinem italijanskem območju, kjer živijo sove kozače, se je spomladi 2025 izvalil mladič te redke vrste. Par kozač se je uspešno paril pod budnim opazovanjem stroke, mladiček pa je bil s starši do avgusta, ko so ga preselili v prilagoditveno preletalnico, kjer se je lahko privajal življenju v naravi. Izjemni dogodek je plod mednarodnega sodelovanja z Dunajsko univerzo, mlado kozačo pa so pozneje izpustili v gozdove v okolici Dunaja.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Kmalu bodo naše notranje prostore začele krasiti lončnice, kot so božična zvezda, božični kaktus in kalanhoja. Kako skrbeti zanje, da bodo lepe do konca praznikov?
Kmalu bodo naše notranje prostore začele krasiti lončnice, kot so božična zvezda, božični kaktus in kalanhoja. Kako skrbeti zanje, da bodo lepe do konca praznikov?
Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.
Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž
Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž
V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared. FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS VIR: Program Ars, Goran Tenze
V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared. FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS VIR: Program Ars, Goran Tenze
V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.
V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.
17. novembra leta 1869 je bil odprt Sueški prekop, ki ostaja ena najpomembnejših prometnih povezav na svetu. V Iranu ženske pridobivajo nove pravice, oblast popušča, odslej lahko vozijo motorje, veliko deklet nosi tudi klobuke namesto rut. V senci Gaze se stopnjuje nasilje na Zahodnem bregu.
17. novembra leta 1869 je bil odprt Sueški prekop, ki ostaja ena najpomembnejših prometnih povezav na svetu. V Iranu ženske pridobivajo nove pravice, oblast popušča, odslej lahko vozijo motorje, veliko deklet nosi tudi klobuke namesto rut. V senci Gaze se stopnjuje nasilje na Zahodnem bregu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila mlada umetnica s Pragerskega, arhitektka, slikarka in ilustratorka Hana Nekrep. Pogovarjali smo se o njenem ustvarjanju, poučevanju, ki je povezano tudi z umetno inteligenco, izkušnjah z delom v tujini in njenem poklicnem in osebnem izkustvu Slovenije po vrnitvi domov. Povedala pa je tudi, komu posveča vsa svoja slikarska dela in o s tem povezani veliki osebni bolečini.
Jesen je čas, ko vinske kleti po Sloveniji odprejo svoja vrata, tako je tudi v vinorodni Svečini v občini Kungota, tik ob avstrijski meji. Tam so znani po idilični pokrajini, pestri kulinariki in bogati vinski tradiciji. V tokratni turistični oddaji smo slišali še, da mladi člani Turističnega društva ustvarjajo nove zgodbe. Seveda pa ni manjkal potopisni klepet, s Simono in Juretom smo oživljali spomine na njuno potovanje po svetu.
Jesen je čas, ko vinske kleti po Sloveniji odprejo svoja vrata, tako je tudi v vinorodni Svečini v občini Kungota, tik ob avstrijski meji. Tam so znani po idilični pokrajini, pestri kulinariki in bogati vinski tradiciji. V tokratni turistični oddaji smo slišali še, da mladi člani Turističnega društva ustvarjajo nove zgodbe. Seveda pa ni manjkal potopisni klepet, s Simono in Juretom smo oživljali spomine na njuno potovanje po svetu.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
V Radijski kuhinji smo tokrat na mizi imeli pravo domačo klasiko – prekmurske trgance. Ob pripravi te preproste, a okusne jedi bomo spregovorili o tradiciji testenin v slovenskem prostoru in o tem, zakaj se vedno splača pripraviti domače.
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Ko govorimo o jeziku, se velikokrat zataknemo pri drobnih besedah. Tistih, ki se nam zdijo samoumevne. Ena takih je – veznik. Gotovo ste že kdaj slišali ali brali, ko je nekdo namesto veznika ampak uporabil veznik pač pa. Primera: »ni bil nesramen, ampak iskren« ali »ni bil nesramen, pač pa iskren«. Katera izbira je pravilnejša ali vsaj primernejša? Ustaljeni ampak ali na drugi strani pač pa? Sogovornik: Marko Janša, lektor in učitelj slovenskega jezika.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
Tokratno Lokalno junakinjo je usoda vojne iz Bosne in Hercegovine kot šestletno deklico pripeljala v Maribor. Danes je Amra Čaplja nepogrešljiva medicinska sestra, ki se iz dneva v dan srečuje z ljudmi, ki v stiski ne morejo drugam kot v ambulanto za osebe brez zdravstvenega zavarovanja.
SAJENJE ČESNA Ko so zime znale stisniti že v začetku novembra, so predniki česen sadili prej kot dandanes. Odvisno od regije in vremena je za to še čas vsaj do polovice, če ne konca novembra. Česen, morda katero izmed sedmih avtohtonih sort, sadimo v vrste s 30 cm razmika, v vrsto pa na 10 cm razdalje. JESENSKO ŠKROPLJENJE Z BAKROM Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, v teh dneh priporoča škropljenje sadnega drevja, tudi okrasnih rastlin, z bakrovim pripravkom. Pobiranje zrelih plodov se namreč končuje. Da bo kaj zraslo tudi prihodnje leto, poskrbimo s higieno v sadovnjaku in škropljenjem ob primernih dneh. IGLAVCI IN JESENSKI NASAD Niko Pavlin iz Vrtnega centra Gašperlin je za pred vhod ali na teraso sestavil nasad z iglavcem in drugimi trajnicami. Nasad je treba ustrezno zalivati tudi čez zimo, iglavci, v naravi dokaj nezahtevne rastline, pa doma tudi primerno oskrbujemo. OKRASITEV MIZE S KRIZANTEMAMI Krizantem, ki so poglabljale vez z našimi preminulimi sorodniki ali prijatelji, ko smo obiskovali grobove, ne zavržemo. Sebastjan Lipar z njihovimi raznovrstnimi cvetovi okrasi mizo, ko se pred vrati pojavi nenapovedan obisk. navrtu@rtvslo.si
SAJENJE ČESNA Ko so zime znale stisniti že v začetku novembra, so predniki česen sadili prej kot dandanes. Odvisno od regije in vremena je za to še čas vsaj do polovice, če ne konca novembra. Česen, morda katero izmed sedmih avtohtonih sort, sadimo v vrste s 30 cm razmika, v vrsto pa na 10 cm razdalje. JESENSKO ŠKROPLJENJE Z BAKROM Vanes Husić, Metrobov strokovnjak, v teh dneh priporoča škropljenje sadnega drevja, tudi okrasnih rastlin, z bakrovim pripravkom. Pobiranje zrelih plodov se namreč končuje. Da bo kaj zraslo tudi prihodnje leto, poskrbimo s higieno v sadovnjaku in škropljenjem ob primernih dneh. IGLAVCI IN JESENSKI NASAD Niko Pavlin iz Vrtnega centra Gašperlin je za pred vhod ali na teraso sestavil nasad z iglavcem in drugimi trajnicami. Nasad je treba ustrezno zalivati tudi čez zimo, iglavci, v naravi dokaj nezahtevne rastline, pa doma tudi primerno oskrbujemo. OKRASITEV MIZE S KRIZANTEMAMI Krizantem, ki so poglabljale vez z našimi preminulimi sorodniki ali prijatelji, ko smo obiskovali grobove, ne zavržemo. Sebastjan Lipar z njihovimi raznovrstnimi cvetovi okrasi mizo, ko se pred vrati pojavi nenapovedan obisk. navrtu@rtvslo.si
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo vsako leto 14. novembra, so v uredništvu našega portala Dostopno.si posneli podkast z gluho režiserko Lado Orešnik, ki jo je v Slovenijo iz rodnega Brna pred 22 leti pripeljala ljubezen do gledališkega ustvarjanja. Pri nas je ostala, ker se je zaljubila v Slovenca. Orešnikova je v tem času na oder postavila že več kot 30 predstav z gluhimi igralci, še vedno pa sodeluje tudi s češkimi kolegi. Naučila se je slovenskega znakovnega jezika, ki se, kot pravi, precej razlikuje od češkega znakovnega jezika, ki je veliko bolj bogat, saj ima kar dvakrat več kretenj. Tudi zaradi tega je gluha skupnost na Češkem veliko bolj vključena v družbo in nič nenavadnega ni, da gluhe osebe tam študirajo filozofijo, pedagogiko, umetnost ali šport. Želi si, da bi bilo tudi pri nas okolje bolj vključujoče in sporoča: »14. november je praznik gluhih, znakovni jezik je naš materni jezik in temelj kulture gluhih. Vabim vse slišeče: Naučite se osnovnih kretenj in vzpostavite mostove med gluhimi in slišečimi.« Z Lado Orešnik se je s pomočjo tolmačke pogovarjala Ana Vojnović Zorman, podkast si lahko ogledate ali pa mu prisluhnete na Dostopno.si.
Ob dnevu slovenskega znakovnega jezika, ki ga obeležujemo vsako leto 14. novembra, so v uredništvu našega portala Dostopno.si posneli podkast z gluho režiserko Lado Orešnik, ki jo je v Slovenijo iz rodnega Brna pred 22 leti pripeljala ljubezen do gledališkega ustvarjanja. Pri nas je ostala, ker se je zaljubila v Slovenca. Orešnikova je v tem času na oder postavila že več kot 30 predstav z gluhimi igralci, še vedno pa sodeluje tudi s češkimi kolegi. Naučila se je slovenskega znakovnega jezika, ki se, kot pravi, precej razlikuje od češkega znakovnega jezika, ki je veliko bolj bogat, saj ima kar dvakrat več kretenj. Tudi zaradi tega je gluha skupnost na Češkem veliko bolj vključena v družbo in nič nenavadnega ni, da gluhe osebe tam študirajo filozofijo, pedagogiko, umetnost ali šport. Želi si, da bi bilo tudi pri nas okolje bolj vključujoče in sporoča: »14. november je praznik gluhih, znakovni jezik je naš materni jezik in temelj kulture gluhih. Vabim vse slišeče: Naučite se osnovnih kretenj in vzpostavite mostove med gluhimi in slišečimi.« Z Lado Orešnik se je s pomočjo tolmačke pogovarjala Ana Vojnović Zorman, podkast si lahko ogledate ali pa mu prisluhnete na Dostopno.si.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Pretekli vikend smo praznovali Martinovo, praznovanje tega priljubljenega ljudskega praznika, ki je povezan s koncem trgatve in začetkom praznovanja vina pa se nadaljuje tudi v prihodnjih dneh. Slovenija velja za državo, kjer je alkohol zelo lahko dostopen, poraba visoka in pitje alkohola zelo normalizirano kot del vsakdanjika in praznika. Kot so zapisali na Nacionalnem inštitutu za javno zdravje, se v naši kulturi vedno znova išče nek razlog za pitje alkohola, ki tako postane navada – pijemo pri jedi, »za prebavo«, pijemo v družbi, »za dobro voljo«, pijemo »na zdravje«. A zdravega pitja alkohola ni. O tem kako zelo alkohol škoduje zdravju, pa ne le tistih, ki pijejo temveč tudi drugim ljudem, je v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila dr. Maja Roškar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje, Tita Mayer.
Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.
Zadnje obdobje habsburške monarhije je bil čas političnega, kulturnega in gospodarskega oblikovanja slovenskega naroda. Ta prelomni čas Avstro-ogrske se je končal z 1. svetovno vojno. K boljšemu poznavanju slovenske politične zgodovine tega obdobja je s svojim delom pomembno prispeval zgodovinar prof. dr. Andrej Rahten, s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru ter Zgodovinskega inštituta Milka Kosa ZRC SAZU. Za svoje delo je letos prejel Zoisovo nagrado za vrhunske dosežke. Med njegovimi najpomembnejšimi deli so študije o slovensko-hrvaških odnosih v habsburški monarhiji in sarajevskem atentatu, biografije Izidorja Cankarja, Ivana Šusteršiča in Antona Korošca, trilogija o slovenskem dojemanju habsburške dinastije ter več monografij s področja diplomatske zgodovine.
Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.
Meteorologi že več desetletij med drugim merijo tudi višino snežne odeje, na podlagi izmerjenih podatkov pa lahko pripravljajo raznorazne statistične podatke. Gregor Vertačnik, klimatolog z ARSO in tokratni sogovornik, nam v tokratni Jutranji vremenski fronti tako pove, da imamo vsako desetletje za 8-9% nižjo snežno odejo, trajanje pa je nižje za približno 5%. Večinoma je ta upad povezan z dejstvom, da se je dvignila temperatura zraka, velik del pa prispeva tudi pomanjkanje padavin v visokogorju.
Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
Grafiti so dobrodošla oblika izražanja, a le, če ne posegajo v tujo lastnino in niso »napojeni« s sovražno ali nestrpno konotacijo. V Mestni občini Ljubljana obstajajo posebne (legalne) lokacije, kjer je grafitiranje dovoljeno, njihov namen pa je usmerjanje ustvarjalnosti v javno sprejemljiv prostor in preprečevanje popisovanja fasad. A ko do slednjega pride, na pomoč pokličejo sogovornika v tokratnem Petku brez pravila.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
V sezoni želja tokrat raziskujemo, kako želje sploh nastanejo. Ali lahko na njih vplivamo? Ali subliminalna sporočila delujejo? Vse to in še več v pogovoru s psihologom Gregorjem Repovšem.
V sezoni želja tokrat raziskujemo, kako želje sploh nastanejo. Ali lahko na njih vplivamo? Ali subliminalna sporočila delujejo? Vse to in še več v pogovoru s psihologom Gregorjem Repovšem.
Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.
Petra Seliška je mednarodno uveljavljena filmska režiserka dokumentarnih filmov, ki živi in ustvarja med Ljubljano, Marseille-jem in Skopljem. Leta 2003 je v Skoplju ustanovila lastno produkcijsko hišo Petra Pan film in festival dokumentarnega filma MAKEDOX FILM FESTIVAL. Njen najnovejši film Gora se ne bo premaknila je na Festivalu slovenskega filma Portorož, prejel kar tri nagrade vesna! Film nas popelje visoko v gore Severne Makedonije, kjer spremljamo tri brate, starih med šest in enaindvajset let, kako se spopadajo z zelo zahtevnim delom in osamljenostjo sredi divje narave. Skrbijo za krdelo ovac, koz, krav in za trop psov, ki jih čuvajo pred volkovi, živali vodijo na pašo, jih hranijo, hkrati pridelujejo tudi domači ovčji sir. Vse se odvija z večstoletno tradicijo planšarstva daleč stran od civilizacije, sicer komunicirajo med seboj z mobiteli, signal pa lahko ulovijo le na določenem mestu, ki je štirideset minut hoje oddaljen od njihovega bivalnega prostora. Mladi fantje se tudi vse bolj ukvarjajo z vprašanji, zakaj so tu, zakaj prav oni to počnejo, ali jih čaka drugačna prihodnost ali so obsojeni, da ostanejo in kaj bi se zgodilo, če bi eden od njih zapustil goro. Delovni naslov je bil najprej Dežela Šarplanincev, pravi režiserka Petra Seliškar: "ker pa nismo snemali na Šarplanini, ampak na gori Solunska glava, smo naslov spremenil"i. Pa tudi sam naslov Gora se ne bo premaknila ima močno metaforo.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Litij je znan predvsem kot ključni element v litij-ionskih baterijah, ki poganjajo večino naših prenosnih naprav. Ker je ena najlažjih kovin z visoko energijsko gostoto, lahko v majhnih in lahkih baterijah shranimo veliko energije. Vendar je litij še veliko več kot element v baterijah. Nastal je v prvih minutah po nastanku vesolja, zato ga imamo na Zemlji, v pitni vodi in tudi v telesu. Uporabljamo pa ga tudi za zdravljenje.
Eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. V knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist si je publicist dr. Bernard Nežmah za izziv vzel fenomen časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati leta 1868 in je sprva imel tristo naročnikov, Jurčič pa ga je leta 1873 preoblikoval v prvi slovenski dnevnik, ki je imel za časa njegovega življenja okoli tisoč naročnikov.
Eden najboljših slovenskih pripovednikov Josip Jurčič je bil Levstikov učenec. Nanj je vplivalo predvsem načelo, da je treba pisati v domači besedi, v skladu z domačimi mislimi in na podlagi domačega življenja. V knjigi Neznani Jurčič – magični žurnalist si je publicist dr. Bernard Nežmah za izziv vzel fenomen časopisa Slovenski narod, ki je začel izhajati leta 1868 in je sprva imel tristo naročnikov, Jurčič pa ga je leta 1873 preoblikoval v prvi slovenski dnevnik, ki je imel za časa njegovega življenja okoli tisoč naročnikov.
Roman Tako kot delfini ni usmerjen k alegoričnosti, neprimerno bolj stvaren je – k temu navsezadnje pripomorejo nekatere navezave na konkretno dogajanje. Tako kot delfini se zaveda, da hitimo v ekološko katastrofo – kjer se ta ni že udejanjila, opozarja na nasilje, zanemarjanje duhovne plati človeka, na njegov vprašljiv stik z naravo in drugimi bitji, splošno vzdušje v družbi, na odvisnosti, vzgojo in šolstvo in tako naprej. Istočasno uspe z nekaj potezami ne le izbrisati intrigantne psihologije nastopajočih, temveč tudi bolj ali manj globalno dogajanje prestaviti v okvire, ki so zapopadljivi, v popise (naših) pogovorov, kot jih preigravajo nastopajoči, v konkretne, včasih majhne dogodke, ki nas zaznamujejo, nenazadnje pa tudi v naše akcije. In slednje so drugi pol tistega, kar presega horizont bralskega pričakovanja. Tako kot delfini avtorica ne najde otipljivega zgolj v posredovanju svojega videnja sveta, ki ga je tako težko popisati mimo velike zgodbe, temveč uspe podobno vsakodnevno predstaviti tudi možne odzive nanj, pa naj gre za zakon podjetja za izdelavo predmetov iz industrijske konoplje, implementacijo duhovnih praks ali za iskanje najbolj smiselne točke, na katero se velja postaviti zaradi teže globalnega problema.
Roman Tako kot delfini ni usmerjen k alegoričnosti, neprimerno bolj stvaren je – k temu navsezadnje pripomorejo nekatere navezave na konkretno dogajanje. Tako kot delfini se zaveda, da hitimo v ekološko katastrofo – kjer se ta ni že udejanjila, opozarja na nasilje, zanemarjanje duhovne plati človeka, na njegov vprašljiv stik z naravo in drugimi bitji, splošno vzdušje v družbi, na odvisnosti, vzgojo in šolstvo in tako naprej. Istočasno uspe z nekaj potezami ne le izbrisati intrigantne psihologije nastopajočih, temveč tudi bolj ali manj globalno dogajanje prestaviti v okvire, ki so zapopadljivi, v popise (naših) pogovorov, kot jih preigravajo nastopajoči, v konkretne, včasih majhne dogodke, ki nas zaznamujejo, nenazadnje pa tudi v naše akcije. In slednje so drugi pol tistega, kar presega horizont bralskega pričakovanja. Tako kot delfini avtorica ne najde otipljivega zgolj v posredovanju svojega videnja sveta, ki ga je tako težko popisati mimo velike zgodbe, temveč uspe podobno vsakodnevno predstaviti tudi možne odzive nanj, pa naj gre za zakon podjetja za izdelavo predmetov iz industrijske konoplje, implementacijo duhovnih praks ali za iskanje najbolj smiselne točke, na katero se velja postaviti zaradi teže globalnega problema.
»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi. Foto: Matic Bajželj
»Vsaka družba bi morala poskrbeti, da ljudje v starosti dostojno živijo,« pravi prof. dr. Vesna Leskošek, ki je pred kratkim na svojem Facebook profilu opisala prve izkušnje z upokojitvijo. Ostalo ji je toliko dela, da se sploh ne sprašuje, kaj bo počela v pokoju, pripoveduje Vesna Leskošek. Med številnimi razlogi, da smo jo povabili v oddajo Storž, so tudi rezultati najnovejše raziskave o revščini med starejšimi. Foto: Matic Bajželj
Nasilje v družini je temačna tema, ki se je prepogosto izogibamo. Imamo občutek, da je stvar zasebnosti in da se dogaja nekje daleč. Vendar se je s tem potrebno spoprijeti in ustrezno obravnavati, so poudarili na okrogli mizi v Kopru v okviru kampanje "Skupaj proti nasilju", s katero policija naslavlja perečo problematiko nasilja v družini. S strokovnjaki iz centra za socialno delo, nevladnih organizacij, šolstva in zdravstva so na dogodku poudarili pomen sodelovanje med institucijami, ki posredujejo ob nasilju v družini, obenem pa s kampanjo in priročnikom želijo tudi širši javnosti predstaviti možnosti pomoči v lokalnem okolju.
Nasilje v družini je temačna tema, ki se je prepogosto izogibamo. Imamo občutek, da je stvar zasebnosti in da se dogaja nekje daleč. Vendar se je s tem potrebno spoprijeti in ustrezno obravnavati, so poudarili na okrogli mizi v Kopru v okviru kampanje "Skupaj proti nasilju", s katero policija naslavlja perečo problematiko nasilja v družini. S strokovnjaki iz centra za socialno delo, nevladnih organizacij, šolstva in zdravstva so na dogodku poudarili pomen sodelovanje med institucijami, ki posredujejo ob nasilju v družini, obenem pa s kampanjo in priročnikom želijo tudi širši javnosti predstaviti možnosti pomoči v lokalnem okolju.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
V novembru so javne ustanove po državi odete v modro barvo, tako ozaveščajo in podpirajo sladkorne bolnike. Društvo sladkornih bolnikov Posavja deluje že 40 let in v druženju in izobraževanju o bolezni združuje preko 500 članov. V Posavju, kjer nasprotujejo spremembi uredbe o določitvi zdravstvenih regij, ki predvideva združevanje posavske in jugovzhodne zdravstvene regijo v eno, od poletja deluje tudi mobilni paliativni tim, ki pomaga bolnikom in njihovim svojcem na domu.
Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost.
Ukrepi klinične prehrane izboljšajo izid zdravljenja, skrajšajo hospitalizacijo in zmanjšajo smrtnost.
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
Zaslužni profesor Claudio Franceschi bo prihodnje leto dopolnil 80 let, pa je še vedno izjemno dejaven. Imunolog in gerontolog, zaslužni profesor imunologije na Univerzi v Bologni je bil med letoma 1996 in 2005 znanstveni direktor italijanskega nacionalnega raziskovalnega centa za staranje v Anconi. Svetovno znan je na področju biologije staranja, še posebno imunskega sistema. Je tudi oče izraza inflammaging – ki govori o kroničnih, nizkointenzivnih vnetnih procesih, ki v telesu potekajo med staranjem. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokratni jezikovni kotiček še diši po martinovem in si prepeva Brajkovo "... v naši kantini smo zmeri kontjenti ...". Pesem je osvojila vso Slovenijo, toda, ali res vsi Slovenci vedo, kaj je kantina? Naši mladi dialektologi so raziskali, katere narečne izraze še uporabljamo za klet.
Tokratni jezikovni kotiček še diši po martinovem in si prepeva Brajkovo "... v naši kantini smo zmeri kontjenti ...". Pesem je osvojila vso Slovenijo, toda, ali res vsi Slovenci vedo, kaj je kantina? Naši mladi dialektologi so raziskali, katere narečne izraze še uporabljamo za klet.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
Na robovih je zadnje izdano delo Elene Ferrante, skrivnostne italijanske avtorice zdaj že kultnega Neapeljskega cikla. Bralci ga najbolj poznamo po Genialni prijateljici, prvem izmed štirih romanov o Eleni in Lili, po katerem so posneli tudi serijo nadaljevank. Tokrat je Ferrante napisala štiri eseje, v katerih opisuje, kako je začela pisati, kdo in katera dela so ji bila navdih in kaj pisanje zanjo, ali pa zanj, sploh je. Tudi če njene identitete ne poznamo, nas je v svojih esejih seznanila s svojim svetom bolj, kot nas z njim seznani marsikateri avtor čigar identiteto poznamo.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Kakovosten spanec je temelj zdravja. Toda ko ga moti spalna apneja, so posledice lahko resne: od utrujenosti in zmanjšane zbranosti do večjega tveganja za srčno-žilne bolezni, možgansko kap in sladkorno bolezen tipa 2. V oddaji razkrivamo, kako spalno apnejo prepoznati in učinkovito zdraviti.
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
Deseti november je letos prvič tudi slovenski dan znanosti. Na Valu 202 smo ga zaznamovali v nabito polni kavarni Slovenskega etnografskega muzeja, kjer smo v soorganizaciji z Znanostjo na cesti pripravili pub kviz o znanosti v Sloveniji. Večer sta povezovala Maja Ratej in Jakob Mali, ki sta občinstvo popeljala skozi presenetljiva, smešna in tudi čisto resna vprašanja – od kavitacije in črnega ogljika do ekstremofilnih gliv, kvantne komunikacije in Nobelovih nagrajencev. Z nami so bili raziskovalci, ki so nekatere odgovore razložili kar v živo, ekipe so tekmovale z domiselnostjo in iskrivimi odgovori, publika je navijala, mi pa smo praznovali znanost tako, kot jo najbolje poznamo: z radovednostjo, humorjem in dobrim vzdušjem.
V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.
V tokratni oddaji Sami naši bomo spoznali Moniko Vidović, katere otroštvo je zaznamovalo čakanje na državljanstvo in iskanje občutka pripadnosti. Z Alešem Jermanom, vodjo sektorja za državljanstvo na ministrstvu za notranje zadeve, bomo spregovorili o postopkih, izzivih in organizaciji, ki tujcem odpirajo pot do slovenskega državljanstva. Ob koncu pa bomo prisluhnili Tamari Zablocki, sodelavki SOS telefona za ženske žrtve nasilja, ki povezuje izkušnje iz Bosne in Hercegovine in Slovenije ter opozarja, da nasilje ne pozna meja.
Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.
Arhiv ni le prašno skladišče map in fasciklov. Arhiv ni le varuh listin, temveč prepletena ustanova, ki raziskuje, razstavlja, povezuje in ustvarja prihodnost iz spomina. Arhiv Republike Slovenije letos praznuje 80 let delovanja – in ob tem dokazuje, da je veliko več kot le zbirka dokumentov. V njegovih prostorih se skriva zgodovinski spomin naroda – zapisi, ki pripovedujejo našo preteklost in pomagajo razumeti sedanjost. Ob 80-letnici Arhiva Republike Slovenije v Glasovih svetov gostimo namestnika direktorja Arhiva RS dr. Gregorja Jenuša. Z njim se je pogovarjal Miha Žorž.