Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V svetu nevidnega, kjer lahko organizmi na mikrometrskih skalah krojijo tok človeške zgodovine, že desetletja raziskuje ena od naših najvidnejših znanstvenic – virologinja, akademikinja, profesorica, mentorica in raziskovalka dr. Tatjana Avšič-Županc. Decembra bo minilo 45 let, odkar je vstopila v laboratorij, kjer virusi niso samo predmet raziskovanja, ampak izziv, strast in – kot sama pravi – skoraj kronična okužba z radovednostjo. Novembra bo prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo, med drugim je v svoji karieri opisala virus dobrava, edini v Sloveniji doslej odkriti virus, in skupaj s svojo ekipo odkrila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo. V pogovoru, v katerem je med drugim povedala, da je imela zaradi svojega dela tudi sama izkušnjo z okužbo s hudim patogenom, več tudi o tem, zakaj je znanost morda tisti zadnji most razumevanja v času, ko se svet spet lomi na robovih negotovosti. Foto: Matjaž Tavčar
V svetu nevidnega, kjer lahko organizmi na mikrometrskih skalah krojijo tok človeške zgodovine, že desetletja raziskuje ena od naših najvidnejših znanstvenic – virologinja, akademikinja, profesorica, mentorica in raziskovalka dr. Tatjana Avšič-Županc. Decembra bo minilo 45 let, odkar je vstopila v laboratorij, kjer virusi niso samo predmet raziskovanja, ampak izziv, strast in – kot sama pravi – skoraj kronična okužba z radovednostjo. Novembra bo prejela Zoisovo nagrado za življenjsko delo, med drugim je v svoji karieri opisala virus dobrava, edini v Sloveniji doslej odkriti virus, in skupaj s svojo ekipo odkrila povezavo med okužbo z virusom zika in mikrocefalijo. V pogovoru, v katerem je med drugim povedala, da je imela zaradi svojega dela tudi sama izkušnjo z okužbo s hudim patogenom, več tudi o tem, zakaj je znanost morda tisti zadnji most razumevanja v času, ko se svet spet lomi na robovih negotovosti. Foto: Matjaž Tavčar
Umetna inteligenca počasi prodira na vsa področja - tudi v znanost, tudi v meteorologijo. Čeprav je naša atmosfera zelo kompleksen sistem, v njenem delovanju lahko zaznamo določene vzorce; pri tem pa nam je lahko v veliko pomoč umetna inteligenca. O čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o umetni inteligenci v meteorlogiji, v tokratni Jutranji vremenski fronti. Pred mikrofonom je bil z nami dvojni doktor Matjaž Ličer, raziskovalec na ARSO in na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.
Umetna inteligenca počasi prodira na vsa področja - tudi v znanost, tudi v meteorologijo. Čeprav je naša atmosfera zelo kompleksen sistem, v njenem delovanju lahko zaznamo določene vzorce; pri tem pa nam je lahko v veliko pomoč umetna inteligenca. O čem pravzaprav govorimo, ko govorimo o umetni inteligenci v meteorlogiji, v tokratni Jutranji vremenski fronti. Pred mikrofonom je bil z nami dvojni doktor Matjaž Ličer, raziskovalec na ARSO in na Morski biološki postaji Nacionalnega inštituta za biologijo.
S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?
S polic v antikvariatih so izginile razne enciklopedije, slovarji in leksikoni, ker jih je »povozil« računalnik. Po drugi strani pa se tam znajdejo številni stari, posebni, tudi prezrti knjižni zakladi. Seveda v različnih stanjih. Od knjig, ki niso bile nikoli prebrane, kaj šele prelistane, do popolnoma razpadajočih, uveli solati podobnih izvodov. To vsaj pomeni, da so služili svojemu namenu, pravi sogovornik Rok Glavan iz Antikvariata Glavan v Ljubljani. Kakšna so pravila odkupovanja knjig v antikvariate?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
Če vprašate Evropsko vesoljsko agencijo, vam bo vedno znova potrdila, da je močna stran Slovenije in slovenskih podjetij še zlasti tisto področje vesoljskih tehnologij, ki mu pravimo opazovanje zemlje. Čeprav sateliti prečešejo vsako ped Zemljinega površja, je šele z ustrezno geoinformacijsko podporo, s konkretnimi aplikacijami in uporabo umetne inteligence, mogoče iz satelitskih posnetkov dobiti tiste podatke, ki vam dejansko lahko kaj koristijo.
Debata brez mitov, filtrov in algoritmov. Z vsebnostjo aplikacij, zabavne elektronike in promptov. Provokativno, zabavno, razmišljujoče.
Debata brez mitov, filtrov in algoritmov. Z vsebnostjo aplikacij, zabavne elektronike in promptov. Provokativno, zabavno, razmišljujoče.
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Slovenija spada med najbolj nevihtna območja Evrope, ker se na razgibanem reliefu srečujeta topel sredozemski in hladen alpski zrak. Leta 2023 je bilo pri nas kar 1400 izrednih vremenskih dogodkov – od debele toče, močnih nalivov in viharnega vetra do strel, ki so povzročale škodo. Letos so na območju Slovenije našteli približno 300 tisoč strel, kar je nekoliko pod dolgoletnim povprečjem. Kako nastanejo nevihte in kako jih napovedujemo? Katere podatke dobimo z meteorološkim balonom, radarji in sateliti? Kako zaznavamo strele v realnem času in zakaj so nevihte resna grožnja letalstvu? V oddaji pa bomo tudi v uganki ustvarjali strele.
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra SFC, edine filmske institucije v Evropi, ki organizira festival s pregledom domače produkcije.
Nataša Bučar, direktorica Slovenskega filmskega centra SFC, edine filmske institucije v Evropi, ki organizira festival s pregledom domače produkcije.
Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Kako doživljate javni prostor v svojem mestu? Kje se najpogosteje zadržujete, kaj tam počnete in kako se tam počutite? To je le nekaj od vprašanj, ki so jih raziskovalke in raziskovalci projekta Punce in javni prostor v Ljubljani zastavili mladim, da bi ugotovili, kako mladi doživljajo javni prostor v Ljubljani in ali je inkluziven ter namenjen in dostopen vsem pod enakimi pogoji. O namenu in zanimivih izsledkih raziskave bo v tokratni oddaji Radiosfera spregovorila ena izmed mentoric projekta, raziskovalka in psihologinja Naja Kikelj Širok iz društva prostoRož. Z gostjo se bo pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Pravnik dr. Ivan Žolger – letos je minilo 100 let od njegove smrti - je zaradi prizadevanj za slovensko severno mejo na pariški mirovni konferenci leta 1919 dobil po sebi poimenovane ulice v Ljubljani, Mariboru in v Slovenski Bistrici. Toda, le ulica v Ljubljani je poimenovana pravilno: Žolgerjeva, ulica v Mariboru in v Slovenski Bistrici pa napačno: Žolgarjeva. Po nedavnem predavanju zgodovinarja dr. Andreja Rahtena, letošnjega prejemnika Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, pa je občinski svet občine Slovenska Bistrica sklenil, da bodo ime ulice poimenovane po pomembnem rojaku odslej pisali v skladu z njegovim primikom – dobili bodo Ulico dr. Ivana Žolgerja. Občina Slovenska Bistrica pa bo pokrila tudi stroške za zamenjavo tablic s hišnimi številkami in osebnih dokumentov občanom, ki imajo tam stalno prebivališče.
Pravnik dr. Ivan Žolger – letos je minilo 100 let od njegove smrti - je zaradi prizadevanj za slovensko severno mejo na pariški mirovni konferenci leta 1919 dobil po sebi poimenovane ulice v Ljubljani, Mariboru in v Slovenski Bistrici. Toda, le ulica v Ljubljani je poimenovana pravilno: Žolgerjeva, ulica v Mariboru in v Slovenski Bistrici pa napačno: Žolgarjeva. Po nedavnem predavanju zgodovinarja dr. Andreja Rahtena, letošnjega prejemnika Zoisove nagrade za vrhunske dosežke na področju preučevanja slovenske politične zgodovine, pa je občinski svet občine Slovenska Bistrica sklenil, da bodo ime ulice poimenovane po pomembnem rojaku odslej pisali v skladu z njegovim primikom – dobili bodo Ulico dr. Ivana Žolgerja. Občina Slovenska Bistrica pa bo pokrila tudi stroške za zamenjavo tablic s hišnimi številkami in osebnih dokumentov občanom, ki imajo tam stalno prebivališče.
Tokrat smo predstavili knjigo založbe Primus Oh, ta menopavza, v kateri priljubljena igralka Naomi Watts, ena vodilnih zagovornic ozaveščanja o menopavzi deli svojo zgodbo in razbija tabu okoli tega naravnega prehoda. To je knjiga, ki bi si jo Naomi želela imeti takrat. Kot pogovor s prijateljico ob kavi – iskrena, smešna, ganljiva. Zgodbe avtorice in prijateljic prepleta s strokovnimi nasveti zdravnikov, hormonskih strokovnjakov in nutricionistov. Odgovarja na vprašanja: »Kaj je hormonska terapija in ali naj jo jemljem? Bom sploh kdaj spala? Bom spet kdaj stara jaz? Kaj se je zgodilo z mojim libidom? Ali res potrebujem osemnajst serumov za starajočo se kožo? Čigavo telo sploh je to? Kdo sem zdaj?«
Tokrat smo predstavili knjigo založbe Primus Oh, ta menopavza, v kateri priljubljena igralka Naomi Watts, ena vodilnih zagovornic ozaveščanja o menopavzi deli svojo zgodbo in razbija tabu okoli tega naravnega prehoda. To je knjiga, ki bi si jo Naomi želela imeti takrat. Kot pogovor s prijateljico ob kavi – iskrena, smešna, ganljiva. Zgodbe avtorice in prijateljic prepleta s strokovnimi nasveti zdravnikov, hormonskih strokovnjakov in nutricionistov. Odgovarja na vprašanja: »Kaj je hormonska terapija in ali naj jo jemljem? Bom sploh kdaj spala? Bom spet kdaj stara jaz? Kaj se je zgodilo z mojim libidom? Ali res potrebujem osemnajst serumov za starajočo se kožo? Čigavo telo sploh je to? Kdo sem zdaj?«
Težave z očmi pomembno vplivajo na kakovost življenja. Okvara ali izguba vida pogosto vodi v zmanjšano samostojnost, tveganje za padce, izolacijo. Kako ohraniti zdrave oči in kdaj poiskati zdravniško pomoč, nam je povedala oftalmologinja Milka Pofuk Kostadinovič.
Težave z očmi pomembno vplivajo na kakovost življenja. Okvara ali izguba vida pogosto vodi v zmanjšano samostojnost, tveganje za padce, izolacijo. Kako ohraniti zdrave oči in kdaj poiskati zdravniško pomoč, nam je povedala oftalmologinja Milka Pofuk Kostadinovič.
Janez Dovžan, vrhunski alpinist, je pred pol stoletja osvojil vrh Makaluja, dosegel Kangbačen in kot član zgodovinske odprave preplezal mogočen granit El Capitana … Skupaj z Mojstranškimi vevericami pa je postavljal mejnike v slovenskem alpinizmu. Pri osemdesetih letih, ko so njegove poti ostale na Dovjem, pa je predstavil knjižni prvenec Z Dovjega do Himalaje. V dvajsetih kratkih zgodbah odstira gorniški svet in spomine ter opisuje osebna doživljanja. Hkrati pa so zgodbe tudi sporočilo o vztrajnosti, neomajnosti, prijateljstvu ter spoštovanju gora in življenja.
Janez Dovžan, vrhunski alpinist, je pred pol stoletja osvojil vrh Makaluja, dosegel Kangbačen in kot član zgodovinske odprave preplezal mogočen granit El Capitana … Skupaj z Mojstranškimi vevericami pa je postavljal mejnike v slovenskem alpinizmu. Pri osemdesetih letih, ko so njegove poti ostale na Dovjem, pa je predstavil knjižni prvenec Z Dovjega do Himalaje. V dvajsetih kratkih zgodbah odstira gorniški svet in spomine ter opisuje osebna doživljanja. Hkrati pa so zgodbe tudi sporočilo o vztrajnosti, neomajnosti, prijateljstvu ter spoštovanju gora in življenja.
Mnogi pravijo, da novega koronavirusa in covida ni več; drugi trdijo, da ga sploh nikoli ni bilo; tretji ga primerjajo z navadnim prehladom; četrti z gripo. Kdo ima prav?
Mnogi pravijo, da novega koronavirusa in covida ni več; drugi trdijo, da ga sploh nikoli ni bilo; tretji ga primerjajo z navadnim prehladom; četrti z gripo. Kdo ima prav?
Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?
Prisluhnite utrinkom s praznovanja desetletnice oddaje. Hana Hawlina, Breda Jelen Sobočan, doc. dr. Blaž Koritnik in prof. dr. Zvezdan Pirtošek so zadnje desetletje postavili v perspektivo (ne)vedenje o možganih, zazrli pa so se tudi v prihodnost- tudi to zmorejo možgani, le da je znanost pri tem manj dolgovidna kot umetnost, so povedali sogovorniki Mojce Delač. Si sploh želimo do konca dognati vse o naših možganih in za kaj bi to lahko služilo? Zakaj "stojimo na igli"? In ali lahko tudi v poeziji Ketteja in Murna najdemo - nevroznanost?
Pozdravljajo nas nove in nekoliko drugačne jezikovne rubrike Kotiček za jeziček. Študentje slovenistike na FHŠ UP so se namreč posvetili področju dialektologije in pripravili zanimive narečne prispevke. Kako so se lotili nove tematike, bo uvodoma razložila njihova mentorica, docentka doktorica Klara Šumenjak, profesorica na oddelku za slovenistiko FHŠ UP. Zatem pa bomo izvedeli, odkod izraz 'punja'.
Pozdravljajo nas nove in nekoliko drugačne jezikovne rubrike Kotiček za jeziček. Študentje slovenistike na FHŠ UP so se namreč posvetili področju dialektologije in pripravili zanimive narečne prispevke. Kako so se lotili nove tematike, bo uvodoma razložila njihova mentorica, docentka doktorica Klara Šumenjak, profesorica na oddelku za slovenistiko FHŠ UP. Zatem pa bomo izvedeli, odkod izraz 'punja'.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pisatelj in novinar Said Khatibi že dlje časa živi in ustvarja v Sloveniji. Kriminalni roman Konec Sahare je njegovo prvo delo prevedeno v slovenščino. Dogajalni čas knjige je postavljen mesec dni pred Črnim oktobrom leta 1988 v mestu na jugu Alžiriji, a to še zdaleč ni samo roman o umoru hotelske pevke Zakije, saj pisatelj žanrsko literaturo spretno uporabi za družbeno kritiko. Tako spretno, da je bilo delo leta 2025 nominirano za prestižno francosko literarno nagrado Grand Prix za kriminalne in detektivske romane.
Pisatelj in novinar Said Khatibi že dlje časa živi in ustvarja v Sloveniji. Kriminalni roman Konec Sahare je njegovo prvo delo prevedeno v slovenščino. Dogajalni čas knjige je postavljen mesec dni pred Črnim oktobrom leta 1988 v mestu na jugu Alžiriji, a to še zdaleč ni samo roman o umoru hotelske pevke Zakije, saj pisatelj žanrsko literaturo spretno uporabi za družbeno kritiko. Tako spretno, da je bilo delo leta 2025 nominirano za prestižno francosko literarno nagrado Grand Prix za kriminalne in detektivske romane.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
Sedem od desetih 15-letnikov je že kdaj poseglo po alkoholu. Kakšne posledice alkohol pusti na njihovem telesu in razvoju? Odkrivamo, zakaj je alkohol v mladostništvu še posebno nevaren in kaj lahko storimo kot družba, starši in posamezniki.
V Tokiu na Japonskem bodo letos prvič priredili poletno olimpijado gluhih, ki bodo od 14. do 27. novembra. Na njej bo slovenske barve zastopalo sedem izjemnih slovenskih športnikov v različnih disciplinah. V atletiki bodo tekmovali Leja Glojnarič, Iris Breganski, Tadej Enci in mlada Isabela Mord, v tenisu bo Slovenijo zastopal Marino Kegl, Viktorija Horvat pa bo kot prva gluha Slovenka tekla maraton. Najmlajši član ekipe je plavalec Alessandro Ambrožič, ki bo prav tako ponosno zastopal Slovenijo. Vsak izmed njih nosi svojo zgodbo poguma, vztrajnosti in strasti do športa. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 22. oktobra ob predvidoma 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
V Tokiu na Japonskem bodo letos prvič priredili poletno olimpijado gluhih, ki bodo od 14. do 27. novembra. Na njej bo slovenske barve zastopalo sedem izjemnih slovenskih športnikov v različnih disciplinah. V atletiki bodo tekmovali Leja Glojnarič, Iris Breganski, Tadej Enci in mlada Isabela Mord, v tenisu bo Slovenijo zastopal Marino Kegl, Viktorija Horvat pa bo kot prva gluha Slovenka tekla maraton. Najmlajši član ekipe je plavalec Alessandro Ambrožič, ki bo prav tako ponosno zastopal Slovenijo. Vsak izmed njih nosi svojo zgodbo poguma, vztrajnosti in strasti do športa. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 22. oktobra ob predvidoma 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V tokratni oddaji Sami naši spoznavamo Veliborja Čolića, pisatelja, ki v svojih knjigah prepleta izkušnjo izgnanstva in spomina. Predstavljamo vam tudi zgodbo Vide Ognjenović, ene najpomembnejših srbskih avtoric in režiserk, ob predstavitvi slovenskega prevoda njenega romana Hiša mrtvih vonjav. Oddaja se bo končala z violinistom Nikolo Semićem, ki že desetletje ustvarja v Ljubljani in združuje klasično glasbo z zvoki etna in džeza.
V tokratni oddaji Sami naši spoznavamo Veliborja Čolića, pisatelja, ki v svojih knjigah prepleta izkušnjo izgnanstva in spomina. Predstavljamo vam tudi zgodbo Vide Ognjenović, ene najpomembnejših srbskih avtoric in režiserk, ob predstavitvi slovenskega prevoda njenega romana Hiša mrtvih vonjav. Oddaja se bo končala z violinistom Nikolo Semićem, ki že desetletje ustvarja v Ljubljani in združuje klasično glasbo z zvoki etna in džeza.
Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje.
Zakaj nam zdravniki za boljše zdravje priporočajo gibanje, spanje in ustrezno prehrano? To ni zgolj floskula, ampak se del odgovora skriva tudi v mitohondrijih, ki so kot nekakšne elektrarne v naših celicah, ki iz hrane proizvajajo energijo za naše telo. A mitohondriji niso ključni le za naše osnovno preživetje, temveč so povezani z različnimi boleznimi in celo s staranjem. Imajo svoj dedni zapis, ki se skoraj izključno prenaša po materi, s čimer so zanimivi tudi za arheologe in forenzike. V njih pa se skriva tudi vzrok, da se je na Zemlji lahko razvilo kompleksno življenje.
V samem jedru indijske civilizacije je veliki ep Mahabharata. V samem jedru Mahabharate pa je Bhagavadgita, Gospodova pesem, v kateri so strnjene najbolj temeljne ideje hindujske metafizike in etike
V samem jedru indijske civilizacije je veliki ep Mahabharata. V samem jedru Mahabharate pa je Bhagavadgita, Gospodova pesem, v kateri so strnjene najbolj temeljne ideje hindujske metafizike in etike
Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo skupaj s Kajo Čelan in njeno sogovornico podrobneje spoznavali enega izmed takšnih izdelkov in izvedeli več o njegovem izvoru, pripravi in o tem, zakaj je redno uživanje dobro za naše telo.
Bližajo se hladnejši meseci, ko bo skrb za dvig odpornosti še bolj v ospredju. Pri tem seveda ne moremo mimo zdrave prehrane in prehranskih izdelkov, ki z rednim uživanjem zdravje krepijo. V tokratni oddaji Pod pokrovko bomo skupaj s Kajo Čelan in njeno sogovornico podrobneje spoznavali enega izmed takšnih izdelkov in izvedeli več o njegovem izvoru, pripravi in o tem, zakaj je redno uživanje dobro za naše telo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Obiskali smo Park pasjih aktivnosti v Limbušu in med drugim podrobneje spoznali pasmo francoski ovčar. Predstavljamo zgodbo koze Lune, ki je imela to srečo, da so jo podarili v razumevajočo in ljubečo družino. Družili smo se s Tjažem Mariničem, veterinarskim tehnikom po poklicu in ljubiteljem živali, a umetnikom po duši. Njegovo ustvarjanje podpira tudi Zavod za osebo rast BIO. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Obiskali smo Park pasjih aktivnosti v Limbušu in med drugim podrobneje spoznali pasmo francoski ovčar. Predstavljamo zgodbo koze Lune, ki je imela to srečo, da so jo podarili v razumevajočo in ljubečo družino. Družili smo se s Tjažem Mariničem, veterinarskim tehnikom po poklicu in ljubiteljem živali, a umetnikom po duši. Njegovo ustvarjanje podpira tudi Zavod za osebo rast BIO. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Ilirske province so bile sicer kratko obdobje francoske zasedbe južnega dela slovenskega ozemlja v okviru osvajalskih načrtov francoskega cesarja Napoleona Bonaparteja, da bi zasedel Evropo. Čeprav so Francozi v Ilirskih provincah uvajali meščanske novosti, med ljudstvom niso bili priljubljeni. Ljudje so s prekinitvijo povezave Dunaj–Trst izgubili delo, številnim fantom pa so nadeli francosko vojaško suknjo in jih poslali na fronto v Rusijo (ponovitev).
Jeseni, ko smo z vrta pobrali pridelke, je, še preden bomo gredice pognojili, čas za analizo tal. To je priporočljivo opraviti, da izvemo, kakšno je stanje naše zemlje in kako pravilno uporabiti gnojila. Kako pogosto je priporočljivo opraviti analizo tal in kako se tega lotiti, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Jeseni, ko smo z vrta pobrali pridelke, je, še preden bomo gredice pognojili, čas za analizo tal. To je priporočljivo opraviti, da izvemo, kakšno je stanje naše zemlje in kako pravilno uporabiti gnojila. Kako pogosto je priporočljivo opraviti analizo tal in kako se tega lotiti, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.
Javnost težko pride do podatka o izvoru sestavin za določeno zdravilo. Na katerih področjih imata Kitajska in Indija že tako rekoč monopol?
Javnost težko pride do podatka o izvoru sestavin za določeno zdravilo. Na katerih področjih imata Kitajska in Indija že tako rekoč monopol?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni! In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin. FOTO: Keopsova piramida v Gizi VIR: Program Ars, Goran Tenze
Ob zaključku mednarodnega znanstvenega simpozija v oazi Siwa v puščavskem krasu Egipta, smo se s krasoslovci iz postojnskega Inštituta za raziskovanje krasa ZRC SAZU odpravili tudi na ogled piramid v Gizi pri Kairu. Največja, Keopsova je že nekaj let objekt spremljanja egiptovskih in slovenskih krasoslovcev, saj je ta štiri tisočletja in pol stara človeška stvaritev podvržena t.im. zakrasevanju. Zakaj? Ker so jo zgradili iz dvotonskih blokov iz po nastanku mlajše karbonatne kamnine iz kamnolomov blizu Nila. Raziskovalec prof.dr. Tadej Slabe nam je ob vznožju piramide na zahodni stranici kvadratnega temelja nazorno pojasnil, zakaj se je v tolikih tisočletjih za razliko od pred vetrom zaščitene vzhodne stranice površina kamnitih blokov tako »zakrasila«. In kaj to pravzaprav pomeni! In kot so zapisali v najnovejšem članku na to temo, objavljenem letos v strokovni reviji Acta Carsologica (54/1 2025): »Izpostavljeni bloki mehke karbonatne kamnine, iz katerih je piramida, razmeroma hitro pridobijo značilno obliko in skalni relief. Na zunanjih delih so bloki največkrat previsno spodjedeni. …« Članek so poleg našega sogovornika podpisali še prof.dr. Martin Knez z inštituta v Postojni, prof.dr. Magdy Torab z Univerze v Aleksandriji in doktorska študentka krasoslovja na Univerzi v Novi Gorici mag. Noura Fayad. Nekaj besed je sogovornik Slabe namenil tudi zakrasevanju antičnih spomenikov iz karbonatnih kamnin. FOTO: Keopsova piramida v Gizi VIR: Program Ars, Goran Tenze
Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.
Kekec je prototip slovenskega junaka, pogumen, bistroumen, premeten, dober po srcu, solidaren in ravno prav uporniški. Kljub deprivilegiranemu položaju je vedno dobre volje. Ali sodobni radio še spodbuja njegovo dobro voljo? Se Kekec želi zbuditi s slovenskim nacionalnim radiem? Ali pogleda oziroma prisluhne onkraj hitrih, lahkotnih, zabavnih domislic radijskih voditeljev? Ga zanimajo tudi poglobljene, analitične radijske vsebine? Kekčevo prinašanje sonca in zlatega smeha povezujemo s fenomenom sreče, ki v sodobnih družbah postaja potrošniški produkt. Gosta 129. epizode Prvakov tedna, ki je potekala na letošnjem Avdiofestivalu v ljubljanski Cukrarni, sta bila antropologinja dr. Vesna Vuk Godina ter pisatelj in prevajalec Boštjan Gorenc - Pižama.
Na ulice ameriških mest se je v soboto podalo več kot sedem milijonov ljudi, ki nasprotujejo politiki predsednika Trumpa. To so bili eni najbolj množičnih protestov v vsej ameriški zgodovini. Eden od vzrokov, da so se ljudje podali na ulice, so tudi racije in aretacije priseljencev ter strah pred deportacijami. V javnosti se zdaj razkriva tudi dogovor med Belo hišo oz. State Departmentom in salvadorskim predsednikom Bukelejem. Ob vseh težavah pa ameriška vlada še zmeraj deluje okrnjeno, kongres se ne more dogovoriti glede vladnega proračuna, zato je večina vladnih uslužbencev na neplačanem dopustu.
Na ulice ameriških mest se je v soboto podalo več kot sedem milijonov ljudi, ki nasprotujejo politiki predsednika Trumpa. To so bili eni najbolj množičnih protestov v vsej ameriški zgodovini. Eden od vzrokov, da so se ljudje podali na ulice, so tudi racije in aretacije priseljencev ter strah pred deportacijami. V javnosti se zdaj razkriva tudi dogovor med Belo hišo oz. State Departmentom in salvadorskim predsednikom Bukelejem. Ob vseh težavah pa ameriška vlada še zmeraj deluje okrnjeno, kongres se ne more dogovoriti glede vladnega proračuna, zato je večina vladnih uslužbencev na neplačanem dopustu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Šli bomo na Belveder nad Izolo, kjer je Društvo oljkarjev Slovenske Istre pripravilo tradicionalno obiranje oljke županov, oljke povezovanja. Gre za simboličen začetek obiranja oljk na Primorskem. Nato se bomo posvetili ne tako prijetnim temam. Slovenski in italijanski lovci opozarjajo na skokovit porast populacije šakalov na obmejnem območju, hkrati pa tudi na izginjanje srnjadi z lovnih območij ob meji. V Parku Škocjanske jame se s projekti odzivajo na vse večje zaraščanje Krasa. Na prvem mestu je čiščenje območja, na drugem pa vzdrževanje novih pašnikov in travnikov. Kmetje na ankaranski Bonifiki so obupani, saj v kanal iz Rižane, iz katerega zalivajo svoje pridelke, vdira slana voda. Skupaj z ministroma za okolje in kmetijstvo so našli rešitev, a le za kratek čas. Na konferenci kmetijskih ministrov skupine MED 9 v Portorožu so razpravljali o globalnem segrevanju, pri čemer je Sredozemlje na prvem mestu. Prilagajanje pa zamuja. Vse toplejše podnebje se odraža tudi pri obiranju oljk.
Šli bomo na Belveder nad Izolo, kjer je Društvo oljkarjev Slovenske Istre pripravilo tradicionalno obiranje oljke županov, oljke povezovanja. Gre za simboličen začetek obiranja oljk na Primorskem. Nato se bomo posvetili ne tako prijetnim temam. Slovenski in italijanski lovci opozarjajo na skokovit porast populacije šakalov na obmejnem območju, hkrati pa tudi na izginjanje srnjadi z lovnih območij ob meji. V Parku Škocjanske jame se s projekti odzivajo na vse večje zaraščanje Krasa. Na prvem mestu je čiščenje območja, na drugem pa vzdrževanje novih pašnikov in travnikov. Kmetje na ankaranski Bonifiki so obupani, saj v kanal iz Rižane, iz katerega zalivajo svoje pridelke, vdira slana voda. Skupaj z ministroma za okolje in kmetijstvo so našli rešitev, a le za kratek čas. Na konferenci kmetijskih ministrov skupine MED 9 v Portorožu so razpravljali o globalnem segrevanju, pri čemer je Sredozemlje na prvem mestu. Prilagajanje pa zamuja. Vse toplejše podnebje se odraža tudi pri obiranju oljk.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kako je, ko se spopadeta človeški in umetni um? Vsekakor je to izjemno aktualna tema, ki jo odpira tudi roman enega najopaznejših sodobnih angleških pisateljev Iana McEwana, ki ga predstavimo v tokratni oddaji 7. Stran. Njegov naslov je Stroji kot jaz. Izšel je leta 2019, v slovenskem prevodu pa pri Cankarjevi založbi pred tremi leti. Gre za zgodbo nedoraslega Charlieja, ki z materino zapuščino kupi robota oziroma enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu izbere tudi osebnost. Bralcu se, kot bomo slišali, med branjem postavlja več aktualnih vprašanj kot odgovorov.
Kako je, ko se spopadeta človeški in umetni um? Vsekakor je to izjemno aktualna tema, ki jo odpira tudi roman enega najopaznejših sodobnih angleških pisateljev Iana McEwana, ki ga predstavimo v tokratni oddaji 7. Stran. Njegov naslov je Stroji kot jaz. Izšel je leta 2019, v slovenskem prevodu pa pri Cankarjevi založbi pred tremi leti. Gre za zgodbo nedoraslega Charlieja, ki z materino zapuščino kupi robota oziroma enega prvih »sintetičnih ljudi« za komercialno rabo, Adama, in mu izbere tudi osebnost. Bralcu se, kot bomo slišali, med branjem postavlja več aktualnih vprašanj kot odgovorov.
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga bomo obiskali v naPOTkih, je Tržič. Da je to mesto dom bogate čevljarske dediščine je dobro znano. A arhitektura mestnega jedra razkriva, da so tu domovale tudi druge obrti, med njimi kovaška, usnjarska, nogavičarska in modrotiskarska obrt. Kako stare tržiške stavbe odslikavajo to dediščino in zakaj Tržičani še danes niso naklonjeni vetru, je preverila Darja Pograjc.
Naslednje zgodovinsko mesto, ki ga bomo obiskali v naPOTkih, je Tržič. Da je to mesto dom bogate čevljarske dediščine je dobro znano. A arhitektura mestnega jedra razkriva, da so tu domovale tudi druge obrti, med njimi kovaška, usnjarska, nogavičarska in modrotiskarska obrt. Kako stare tržiške stavbe odslikavajo to dediščino in zakaj Tržičani še danes niso naklonjeni vetru, je preverila Darja Pograjc.
Nekateri prisegamo na življenje sredi mestnega vrveža, spet drugi imamo raje mir podeželja in narave. Mi se bomo danes preselili iz mesta na vas in tam odkrivali stare tradicije, dinamiko odnosov med ljudmi in dobre plati podeželskega načina življenja. Svoje mnenje o življenju na podeželju, o tamkajšnjih prednostih in pasteh nam bosta zaupali tudi glavni junakinji nove družinske nadaljevanke Takšno je življenje, igralki Ana Hribar in Vesna Slapar. Kako osebno in kot televizijska lika v nadaljevanki doživljata življenje na podeželju? Se bodo podeželani lahko poistovetili s predstavljenimi liki in odnosi med vaščani v nadaljevanki? Od fiktivne vasi pa se bomo podali med ljudi, ki v resničnem življenju ustvarjajo in uživajo na podeželju. Obiskali bomo zdravnika Lusiena Fijavža, naj družinskega zdravnika leta 2025, ki je delo v urbanem središču zamenjal za delo v bolj odmaknjenem kraju – Dobrni. O povezanosti in pristnih stikih med ljudmi na podeželju bodo spregovorili tudi domačini iz Babnega Polja, kamor se je po 35 letih življenja in ustvarjanja v Ljubljani vrnila Alenka Veber, vodnica po slovenski kulturni in naravni dediščini, fotografinja in predavateljica, ki bo v studiu spregovorila o kakovosti, prednostih in tudi pomanjkljivostih življenja v majhnem podeželskem kraju, ki je zdaj spet njen dom. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili koncept pametnih vasi, oddajo pa zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Nekateri prisegamo na življenje sredi mestnega vrveža, spet drugi imamo raje mir podeželja in narave. Mi se bomo danes preselili iz mesta na vas in tam odkrivali stare tradicije, dinamiko odnosov med ljudmi in dobre plati podeželskega načina življenja. Svoje mnenje o življenju na podeželju, o tamkajšnjih prednostih in pasteh nam bosta zaupali tudi glavni junakinji nove družinske nadaljevanke Takšno je življenje, igralki Ana Hribar in Vesna Slapar. Kako osebno in kot televizijska lika v nadaljevanki doživljata življenje na podeželju? Se bodo podeželani lahko poistovetili s predstavljenimi liki in odnosi med vaščani v nadaljevanki? Od fiktivne vasi pa se bomo podali med ljudi, ki v resničnem življenju ustvarjajo in uživajo na podeželju. Obiskali bomo zdravnika Lusiena Fijavža, naj družinskega zdravnika leta 2025, ki je delo v urbanem središču zamenjal za delo v bolj odmaknjenem kraju – Dobrni. O povezanosti in pristnih stikih med ljudmi na podeželju bodo spregovorili tudi domačini iz Babnega Polja, kamor se je po 35 letih življenja in ustvarjanja v Ljubljani vrnila Alenka Veber, vodnica po slovenski kulturni in naravni dediščini, fotografinja in predavateljica, ki bo v studiu spregovorila o kakovosti, prednostih in tudi pomanjkljivostih življenja v majhnem podeželskem kraju, ki je zdaj spet njen dom. V rubriki Ah, ta splet! bomo predstavili koncept pametnih vasi, oddajo pa zaokrožili s kvizom (Spo)znanje generacij.
Blaž Vrhovec je svojo člansko nogometno kariero začel leta 2006 v Interblocku, leta 2012 je prestopil v Celje in po dobrih 100-ih prvenstvenih tekmah pred sezono 2016 prestopil v Maribor. Od vijolčnega dresa se je po zdravstvenih težavah poslovil 25. maja letos in zasedel delovno mesto menedžerja ekipe Maribora. Več o njegovi vlogi v tem poslu in o sprehodu skozi vse življenjske postaje - v tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice.
Blaž Vrhovec je svojo člansko nogometno kariero začel leta 2006 v Interblocku, leta 2012 je prestopil v Celje in po dobrih 100-ih prvenstvenih tekmah pred sezono 2016 prestopil v Maribor. Od vijolčnega dresa se je po zdravstvenih težavah poslovil 25. maja letos in zasedel delovno mesto menedžerja ekipe Maribora. Več o njegovi vlogi v tem poslu in o sprehodu skozi vse življenjske postaje - v tokratni oddaji Obrazi sosednje ulice.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turističnih oddajah to jesen predstavljamo turistična društva in njihove aktivnosti. Tokrat smo se ustavili v kraju Polenšak v občini Dornava, kjer lokalno turistično društvo vsako poletje organizira tradicionalni Praznik žetve, z razstavo kruha in pogač. Daleč naokrog pa so znani po okusnih gibanicah. Čaka nas tudi nadaljevanje radijskega potepanja po Venezueli.
V turističnih oddajah to jesen predstavljamo turistična društva in njihove aktivnosti. Tokrat smo se ustavili v kraju Polenšak v občini Dornava, kjer lokalno turistično društvo vsako poletje organizira tradicionalni Praznik žetve, z razstavo kruha in pogač. Daleč naokrog pa so znani po okusnih gibanicah. Čaka nas tudi nadaljevanje radijskega potepanja po Venezueli.
Tokrat smo zamenjali žar z domačo pečico in pripravili okusno sladko-kislo teletino, ki vas bo spomnila na poletne dni. Razkrili smo, kateri kosi mesa so najbolj primerni za ta način priprave, in ponudili nekaj idej, kako porabiti ostanke.
Tokrat smo zamenjali žar z domačo pečico in pripravili okusno sladko-kislo teletino, ki vas bo spomnila na poletne dni. Razkrili smo, kateri kosi mesa so najbolj primerni za ta način priprave, in ponudili nekaj idej, kako porabiti ostanke.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
"Cukr, kišta, špegli, kafe in džabe" so nekatere od slovenskih besed, ki jih pogosto uporabimo v govoru, redkeje pa pri pisanju. To je tudi razlog, da jih običajno sploh ni mogoče najti v slovarjih in drugih jezikovnih virih. To vrzel je nedavno premostil raziskovalec dr. Jaka Čibej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije pripravil prvi sistematični popis teh izrazov. V Digitalno slovarsko bazo za slovenščino je tako vključil več kot tisoč nestandardnih leksemov, kot so "štihati, švoh, štenge, parkirplac" … Besede so opisane z vsemi oblikami in izgovori ter bodo dostopne v digitalni obliki.
"Cukr, kišta, špegli, kafe in džabe" so nekatere od slovenskih besed, ki jih pogosto uporabimo v govoru, redkeje pa pri pisanju. To je tudi razlog, da jih običajno sploh ni mogoče najti v slovarjih in drugih jezikovnih virih. To vrzel je nedavno premostil raziskovalec dr. Jaka Čibej s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki je v okviru Centra za jezikovne vire in tehnologije pripravil prvi sistematični popis teh izrazov. V Digitalno slovarsko bazo za slovenščino je tako vključil več kot tisoč nestandardnih leksemov, kot so "štihati, švoh, štenge, parkirplac" … Besede so opisane z vsemi oblikami in izgovori ter bodo dostopne v digitalni obliki.
Gospa Cvetka Petek – tajnica župana na občini Rogaška Slatina svoje delo doživlja kot poslanstvo in ga opravlja ne samo strokovno in profesionalno, ampak je predvsem prijazna in skuša pomagati na vseh koncih in krajih. Delo tajnice opravlja že 43 let. Najprej je bila tajnica direktorja v zdravilišču, zadnjih 30 let pa je zaposlena na občini Rogaška Slatina. Njeno pisarno pogosto krasi tudi od doma prineseno cvetje, pa tudi sicer rada na občini poskrbi za cvetje. Prav zato, ker ustvarja pogoje za dobro, ustvarjalno delo in vzdušje, ki je prijetno in konstruktivno, je tokratna Lokalna junakinja.
Gospa Cvetka Petek – tajnica župana na občini Rogaška Slatina svoje delo doživlja kot poslanstvo in ga opravlja ne samo strokovno in profesionalno, ampak je predvsem prijazna in skuša pomagati na vseh koncih in krajih. Delo tajnice opravlja že 43 let. Najprej je bila tajnica direktorja v zdravilišču, zadnjih 30 let pa je zaposlena na občini Rogaška Slatina. Njeno pisarno pogosto krasi tudi od doma prineseno cvetje, pa tudi sicer rada na občini poskrbi za cvetje. Prav zato, ker ustvarja pogoje za dobro, ustvarjalno delo in vzdušje, ki je prijetno in konstruktivno, je tokratna Lokalna junakinja.
O BARVILNICI Medtem ko jesen z barvami praznuje obilje, opazimo sijoče vijoličaste plodove ameriške barvilnice. Zelnata trajnica, nekoč okras v parkih, zdaj invazivno zarašča robove gozdov. Več o njej z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. PRAVILNO SAJENJE SADNIH DREVES Z Metrobovim strokovnjakom smo tokrat iz sadnega vrta odstranili obolelo jablano. Vanes Husić bo razložil, s katero sadno vrsto lahko nadomestimo izkopano drevo, saj iste vrste ne sadimo na isto mesto. FIGOVA ČEŽANA Čeprav smo večino sadja že pobrali, oktobra denimo še zorijo kakiji, pa z veliko sreče najdemo še kakšno neoporečno figo. Za ozimnico lahko fige zamrznemo, posušimo ali jih predelamo v džem, marmelado, celo čežano in sir. SABINA – DEKORACIJA Okraševanje domov za noč čarovnic je priložnost za ustvarjanje, ko iz buč izrezujemo strašljive figure. Bučo lahko izdelamo tudi kako drugače, dr. Sabina Šegula pa mimogrede naredi še prikupnega pajka. navrtu@rtvslo.si
O BARVILNICI Medtem ko jesen z barvami praznuje obilje, opazimo sijoče vijoličaste plodove ameriške barvilnice. Zelnata trajnica, nekoč okras v parkih, zdaj invazivno zarašča robove gozdov. Več o njej z Meto Pivec iz Botaničnega vrta Univerze v Mariboru. PRAVILNO SAJENJE SADNIH DREVES Z Metrobovim strokovnjakom smo tokrat iz sadnega vrta odstranili obolelo jablano. Vanes Husić bo razložil, s katero sadno vrsto lahko nadomestimo izkopano drevo, saj iste vrste ne sadimo na isto mesto. FIGOVA ČEŽANA Čeprav smo večino sadja že pobrali, oktobra denimo še zorijo kakiji, pa z veliko sreče najdemo še kakšno neoporečno figo. Za ozimnico lahko fige zamrznemo, posušimo ali jih predelamo v džem, marmelado, celo čežano in sir. SABINA – DEKORACIJA Okraševanje domov za noč čarovnic je priložnost za ustvarjanje, ko iz buč izrezujemo strašljive figure. Bučo lahko izdelamo tudi kako drugače, dr. Sabina Šegula pa mimogrede naredi še prikupnega pajka. navrtu@rtvslo.si