Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tokrat se bomo podali na kulinarično potovanje vse do Prekmurja, danes bomo v oddaji Pod pokrovko okušali Prekmursko gibanico. Ta slaščica je že od leta 2004 zaščitena kot nacionalna posebnost, od leta 2010 pa tudi na ravni EU kot zajamčena tradicionalna posebnost. Kako se to sladico pripravi in koliko ur potrebujemo za pripravo Prekmurske gibanice, je zanimalo Lano Furlan.
Tokrat se bomo podali na kulinarično potovanje vse do Prekmurja, danes bomo v oddaji Pod pokrovko okušali Prekmursko gibanico. Ta slaščica je že od leta 2004 zaščitena kot nacionalna posebnost, od leta 2010 pa tudi na ravni EU kot zajamčena tradicionalna posebnost. Kako se to sladico pripravi in koliko ur potrebujemo za pripravo Prekmurske gibanice, je zanimalo Lano Furlan.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Družina Tanje Kocman je po smrti prvega posvojenega psa, zdaj posvojila kar dva in tako popolnila število družinskih članov in svoja srca. Obiskali smo Živalski vrt Ljubljana in podrobneje spoznali azijskega leva Ramana. Oziramo se v tujino in opozarjamo na življenje levov v nezakonitem zasebnem lastništvu. Svetujemo kako in s čem se igramo s psom in zakaj je igra pomembna. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Družina Tanje Kocman je po smrti prvega posvojenega psa, zdaj posvojila kar dva in tako popolnila število družinskih članov in svoja srca. Obiskali smo Živalski vrt Ljubljana in podrobneje spoznali azijskega leva Ramana. Oziramo se v tujino in opozarjamo na življenje levov v nezakonitem zasebnem lastništvu. Svetujemo kako in s čem se igramo s psom in zakaj je igra pomembna. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes (ponovitev).
Tokratno epizodo oddaje Kdo smo je avtor Ivan Meljak poimenoval V besede zapisan čas Majde Mihalič Tomaštove. V svojih pesmih in prozi Majda Mihalič Tomaštova namreč opisuje težke, pa tudi vesele trenutke življenja v primorski vasi Ocizla od nonotov in non do danes (ponovitev).
V svetovalni oddaji Koristnice smo govorili o jesenskih opravilih v sadnem vrtu. Med drugim smo se vprašali, kako sadno drevje zaščitimo pred divjadjo in zmrzaljo, koliko porežemo rastoče poganjke in kako skladiščimo obrano sadje. Z nami je bil svetovalec, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Andrej Soršak.
V svetovalni oddaji Koristnice smo govorili o jesenskih opravilih v sadnem vrtu. Med drugim smo se vprašali, kako sadno drevje zaščitimo pred divjadjo in zmrzaljo, koliko porežemo rastoče poganjke in kako skladiščimo obrano sadje. Z nami je bil svetovalec, specialist za sadjarstvo na Kmetijsko-gozdarskem zavodu Maribor Andrej Soršak.
V tokratni Intelekti odpiramo občutljivo in vse bolj perečo temo: zakaj vojska vstopa v osnovne šole in se v javnem prostoru predstavlja kot privlačna karierna možnost. Gre za nedolžno predstavitev poklica ali za prikrito obliko militarizacije družbe? Ali otroci, stari komaj 12 ali 13 let, sploh lahko kritično razumejo, kaj pomeni služenje vojski? Ali je šolski prostor še prostor kritičnega mišljenja, dialoga in vzgoje za mir? Z nami bodo filozof Tadej Troha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, sociolog Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete in strokovnjak za teorijo vzgoje Robi Kroflič s Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
V tokratni Intelekti odpiramo občutljivo in vse bolj perečo temo: zakaj vojska vstopa v osnovne šole in se v javnem prostoru predstavlja kot privlačna karierna možnost. Gre za nedolžno predstavitev poklica ali za prikrito obliko militarizacije družbe? Ali otroci, stari komaj 12 ali 13 let, sploh lahko kritično razumejo, kaj pomeni služenje vojski? Ali je šolski prostor še prostor kritičnega mišljenja, dialoga in vzgoje za mir? Z nami bodo filozof Tadej Troha s Filozofskega inštituta ZRC SAZU, sociolog Gorazd Kovačič s Filozofske fakultete in strokovnjak za teorijo vzgoje Robi Kroflič s Filozofske fakultete v Ljubljani. Oddajo pripravlja Miha Žorž.
Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.
Gabon je nekdanja francoska kolonija, ki leži v zahodni Srednji Afriki ter meji na Ekvatorialno Gvinejo, Kamerun in Republiko Kongo. Uradno ime države, v kateri živi okoli 2,5 milijona ljudi, je Gabonska republika. Država je bogata z nafto in nekaterimi drugimi rudnimi bogastvi, prav tako pa je zelo bogata tudi gabonska narava. Gabon smo spoznali s pomočjo Michela Obenge – Gabonca, ki del leta preživi v Sloveniji, del v Gabonu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat je gost strokovnjak za požarno varnost v sodobnih stavbah, dr. Aleš Jug iz Zavoda za gradbeništvo, kjer vodi odsek za požarne raziskave in inovacije. Slednjega so ustanovili v okviru uspešno pridobljenega projekta FRISSBE (fire-safe sustainable built environment – ognjevarno trajnostno grajeno okolje), ki je bil razpisan v okviru ERA Chair Horizon 2020. Sodelavci FRISSBE so na začetku meseca v Ljubljani organizirali Evropski simpozij o požarni varnosti v trajanju treh dni, ki je zbral dobrih 150 raziskovalcev iz vsega sveta. Sogovornik povzema izkušnje iz tega simpozija, eden od njegovih poudarkov je bil, kako znanost, industrija in zakonodajalci lahko sodelujejo pri oblikovanju smernic požarne varnosti v pogojih z novimi gradbenimi materiali. Po izkušnjah gasilcev se požari v notranjih prostorih z novimi gradbenimi materiali (povečini umetnimi) razširijo nekajkrat hitreje v primerjavi z organskimi materiali kot je npr. les, in tudi zagorijo z višjo temperaturo. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da zakonsko določeni kriteriji za požarno varnost premalo upoštevajo navedene lastnosti vnetja in gorljivosti sodobnih umetnih gradbenih snovi. FOTO: Utrinek iz enega od preizkusov gorljivosti materialov Odseka za požarne raziskave in inovacije v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo v Logatcu VIR: Odsek za požarne raziskave in inovacije, ZAG
Tokrat je gost strokovnjak za požarno varnost v sodobnih stavbah, dr. Aleš Jug iz Zavoda za gradbeništvo, kjer vodi odsek za požarne raziskave in inovacije. Slednjega so ustanovili v okviru uspešno pridobljenega projekta FRISSBE (fire-safe sustainable built environment – ognjevarno trajnostno grajeno okolje), ki je bil razpisan v okviru ERA Chair Horizon 2020. Sodelavci FRISSBE so na začetku meseca v Ljubljani organizirali Evropski simpozij o požarni varnosti v trajanju treh dni, ki je zbral dobrih 150 raziskovalcev iz vsega sveta. Sogovornik povzema izkušnje iz tega simpozija, eden od njegovih poudarkov je bil, kako znanost, industrija in zakonodajalci lahko sodelujejo pri oblikovanju smernic požarne varnosti v pogojih z novimi gradbenimi materiali. Po izkušnjah gasilcev se požari v notranjih prostorih z novimi gradbenimi materiali (povečini umetnimi) razširijo nekajkrat hitreje v primerjavi z organskimi materiali kot je npr. les, in tudi zagorijo z višjo temperaturo. Strokovnjaki tudi ugotavljajo, da zakonsko določeni kriteriji za požarno varnost premalo upoštevajo navedene lastnosti vnetja in gorljivosti sodobnih umetnih gradbenih snovi. FOTO: Utrinek iz enega od preizkusov gorljivosti materialov Odseka za požarne raziskave in inovacije v Požarnem laboratoriju Zavoda za gradbeništvo v Logatcu VIR: Odsek za požarne raziskave in inovacije, ZAG
Biolog, fotograf, popotnik, novinar, predavatelj, dokumentarist, potapljač in raziskovalec, ki sebe označuje za optimističnega pesimista. Prvi Slovenec z reportažo v ameriški izdaji revije National Geographic in prvi novinar, ki je naredili intervju z Marino Oswald, ženo Leeja Harveyja Oswalda, ki naj bi ubil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Že od nekdaj ni maral avtoritet, s fotoaparatom je ovekovečil več kot 100 držav sveta in pravi, da je najbolj fotogenična dežela Indija. Prostovoljec, ki sodeluje pri razminiranju, čiščenju voda in pri drugih projektih, ki krepijo varnost ljudi. Ne stavi na talent, saj pravi, da je sreča zgolj statistični rezultat trdega dela. Človeško brezbrižnost kvantitativno opredeli, ko pove, da nam je v štirih sekundah Zemljine eksistence uspelo uničiti planet. Nekaj minut umerjenih na človeško življenje potrebuje za pripravo kapesant v kokosovem mleku, ki spadajo med najboljše dosežke njegove kuharije. Gost 125. epizode oddaje Prvaki tedna je Arne Hodalič
Biolog, fotograf, popotnik, novinar, predavatelj, dokumentarist, potapljač in raziskovalec, ki sebe označuje za optimističnega pesimista. Prvi Slovenec z reportažo v ameriški izdaji revije National Geographic in prvi novinar, ki je naredili intervju z Marino Oswald, ženo Leeja Harveyja Oswalda, ki naj bi ubil ameriškega predsednika Johna F. Kennedyja. Že od nekdaj ni maral avtoritet, s fotoaparatom je ovekovečil več kot 100 držav sveta in pravi, da je najbolj fotogenična dežela Indija. Prostovoljec, ki sodeluje pri razminiranju, čiščenju voda in pri drugih projektih, ki krepijo varnost ljudi. Ne stavi na talent, saj pravi, da je sreča zgolj statistični rezultat trdega dela. Človeško brezbrižnost kvantitativno opredeli, ko pove, da nam je v štirih sekundah Zemljine eksistence uspelo uničiti planet. Nekaj minut umerjenih na človeško življenje potrebuje za pripravo kapesant v kokosovem mleku, ki spadajo med najboljše dosežke njegove kuharije. Gost 125. epizode oddaje Prvaki tedna je Arne Hodalič
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Papež Leon XIV. je dopolnil 70 let, izšel je tudi njegov prvi intervju. Kaj piše v oporoki modnega oblikovalca Armanija? Kako v italijanski politični razpravi odmeva atentat na ameriškega desničarskega vplivneža Charlie-ja Kirka?
Papež Leon XIV. je dopolnil 70 let, izšel je tudi njegov prvi intervju. Kaj piše v oporoki modnega oblikovalca Armanija? Kako v italijanski politični razpravi odmeva atentat na ameriškega desničarskega vplivneža Charlie-ja Kirka?
Z vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se pogovarjamo o širitvi bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Na prekmurskih poljih smo preverili, kakšne so posledice letošnje suše. Sejem Agra je tudi letos gostil slovenske zadružnike. Predstavljamo družino z avstrijske Kroške, ki vzreja konje pasme halfinger.
Z vodjo Sektorja za zdravje in dobrobit živali Uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin se pogovarjamo o širitvi bolezni modrikastega jezika v Sloveniji. Na prekmurskih poljih smo preverili, kakšne so posledice letošnje suše. Sejem Agra je tudi letos gostil slovenske zadružnike. Predstavljamo družino z avstrijske Kroške, ki vzreja konje pasme halfinger.
Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec.
Čeprav so letošnji tulipani že davno odcveteli, bomo v tokratni epizodi oddaje 7. stran znova stopili med njihove rdeče cvetove. Novi roman Irene Svetek, z naslovom Tam, kjer plešejo tulipani, s prepletom resničnih in fiktivnih zgodb razkriva življenjske usode treh generacij žensk. Slovenska pisateljica se po izjemno uspešni trilogiji psiholoških kriminalk ponovno vrača v vode družinskega romana z epsko saga, ki nas popelje čez celotno 20. stoletje. Knjiga je z močno osebno noto navdušila tudi profesorico slovenščine Andrejko Markočič Šušmelj, sicer veliko ljubiteljico pisane besede, ki je misli o njej strnila v pogovoru z Niko Vrabec.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Metlika je eno najstarejših mest v Beli krajini, saj je bila prvič omenjena že leta 1228. Srednjeveško jedro z mestnim grbom in pečatom iz 14. stoletja priča o njenem pomenu skozi stoletja, do ustanovitve Karlovca pa je imela tudi vlogo pomembne obrambne trdnjave pred osmanskimi vpadi. O bogati zgodovini mesta se obiskovalci lahko prepričajo v Belokranjskem muzeju, domači in tuji turisti pa se po informacije, lokalne dobrote in usmeritve lahko zatečejo v Hišo dobrot Bele krajine. Tam so nas pričakali tudi tokratni sogovorniki Napotkov, kustosinja pedagoginja Alenka Misja iz Belokranjskega muzeja Metlika, dr. Metke Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika ter Gregor Jevšek iz agencije Bravina.
Metlika je eno najstarejših mest v Beli krajini, saj je bila prvič omenjena že leta 1228. Srednjeveško jedro z mestnim grbom in pečatom iz 14. stoletja priča o njenem pomenu skozi stoletja, do ustanovitve Karlovca pa je imela tudi vlogo pomembne obrambne trdnjave pred osmanskimi vpadi. O bogati zgodovini mesta se obiskovalci lahko prepričajo v Belokranjskem muzeju, domači in tuji turisti pa se po informacije, lokalne dobrote in usmeritve lahko zatečejo v Hišo dobrot Bele krajine. Tam so nas pričakali tudi tokratni sogovorniki Napotkov, kustosinja pedagoginja Alenka Misja iz Belokranjskega muzeja Metlika, dr. Metke Pezdirc, direktorica Zavoda za turizem, kulturo, šport in mladino Metlika ter Gregor Jevšek iz agencije Bravina.
Vsako življenjsko obdobje ima svoj čar in v vsakem je dovolj prostora tudi za ustvarjalnost, učenje in veselje. V studiu bomo gostili Heleno Bezjak Burjak, direktorico Doma starejših Na Fari, in Moniko Šparl, vodjo Centra aktivnosti Fužine, središča druženja in aktivnosti za starejše, ki deluje v Domu starejših občanov Fužine. Z njima se bomo pogovarjali o pomenu spremljevalnih aktivnosti, ki se jih lahko udeležujejo stanovalci domov in vsi drugi starejši, ki si želijo aktivno, ustvarjalno preživljati prosti čas po upokojitvi. Domovi za starejše vse bolj postajajo življenjske skupnosti z dejavno vlogo stanovalcev, za katere ni pomembna le fizična oskrba, saj si s številnimi dejavnostmi krepijo občutek smisla, dostojanstva, pripadnosti. Med drugim smo se odpravili na maturantski ples v Center starejših v Notranjih Goricah, spremljali zanimive plesne urice Centra starejših Idila in se udeležili koncerta stanovalcev doma starejših v Slovenj Gradcu. V oddaji vam bomo predstavili tudi, kako lahko sodobna tehnologija starejšim ter gibalno in senzorno oviranim pomaga do boljše mobilnosti, zaokrožili pa jo bomo s kvizom (Spo)znanje generacij.
Vsako življenjsko obdobje ima svoj čar in v vsakem je dovolj prostora tudi za ustvarjalnost, učenje in veselje. V studiu bomo gostili Heleno Bezjak Burjak, direktorico Doma starejših Na Fari, in Moniko Šparl, vodjo Centra aktivnosti Fužine, središča druženja in aktivnosti za starejše, ki deluje v Domu starejših občanov Fužine. Z njima se bomo pogovarjali o pomenu spremljevalnih aktivnosti, ki se jih lahko udeležujejo stanovalci domov in vsi drugi starejši, ki si želijo aktivno, ustvarjalno preživljati prosti čas po upokojitvi. Domovi za starejše vse bolj postajajo življenjske skupnosti z dejavno vlogo stanovalcev, za katere ni pomembna le fizična oskrba, saj si s številnimi dejavnostmi krepijo občutek smisla, dostojanstva, pripadnosti. Med drugim smo se odpravili na maturantski ples v Center starejših v Notranjih Goricah, spremljali zanimive plesne urice Centra starejših Idila in se udeležili koncerta stanovalcev doma starejših v Slovenj Gradcu. V oddaji vam bomo predstavili tudi, kako lahko sodobna tehnologija starejšim ter gibalno in senzorno oviranim pomaga do boljše mobilnosti, zaokrožili pa jo bomo s kvizom (Spo)znanje generacij.
Mariji Šauperl iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah so bile organizacijske sposobnosti položene v zibko. Upokojena učiteljica, knjižničarka in direktorica knjižnice pri Lenartu v Slovenskih goricah, tudi pobudnica ustanovitve Zadruge Dobrina, ki že več kot desetletje oskrbuje gospodinjstva s svežo domačo zelenjavo in sadjem ter drugimi pridelki, je po pol stoletja pomagala obuditi spomin na čas mladinskih delovnih akcij v Slovenskih goricah, v katerih je tudi sama sodelovala. Z njo se je pogovarjal Stane Kocutar.
Mariji Šauperl iz Jurovskega dola v Slovenskih goricah so bile organizacijske sposobnosti položene v zibko. Upokojena učiteljica, knjižničarka in direktorica knjižnice pri Lenartu v Slovenskih goricah, tudi pobudnica ustanovitve Zadruge Dobrina, ki že več kot desetletje oskrbuje gospodinjstva s svežo domačo zelenjavo in sadjem ter drugimi pridelki, je po pol stoletja pomagala obuditi spomin na čas mladinskih delovnih akcij v Slovenskih goricah, v katerih je tudi sama sodelovala. Z njo se je pogovarjal Stane Kocutar.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji preverjamo, kakšna je bila turistična sezona v štajerski prestolnici. Povzpeli se bomo še na Pohorje, kjer tako kot v Mariboru beležijo dober obisk. Znova bomo tudi potovali. Začenjamo niz potopisnih klepetov – najprej bomo z Mariborčanko Ramono Irgolič odkrivali Tajvan.
V turistični oddaji preverjamo, kakšna je bila turistična sezona v štajerski prestolnici. Povzpeli se bomo še na Pohorje, kjer tako kot v Mariboru beležijo dober obisk. Znova bomo tudi potovali. Začenjamo niz potopisnih klepetov – najprej bomo z Mariborčanko Ramono Irgolič odkrivali Tajvan.
Kuharica Urška Šobak bo v tokratni radijski kuhinji predstavila zanimiv recept - v polento bo dodala grozdje in tako bo nastala sladica, ki jo lahko zaužijemo toplo ali pa hladno, kot puding. Obe glavni sestavini sta pri nas zelo priljubljeni - polenta kot nasitna in vsestranska jed, grozdje pa je znano tudi kot hrana bogov in je zdravo za srce in kosti.
Kuharica Urška Šobak bo v tokratni radijski kuhinji predstavila zanimiv recept - v polento bo dodala grozdje in tako bo nastala sladica, ki jo lahko zaužijemo toplo ali pa hladno, kot puding. Obe glavni sestavini sta pri nas zelo priljubljeni - polenta kot nasitna in vsestranska jed, grozdje pa je znano tudi kot hrana bogov in je zdravo za srce in kosti.
Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Slovenija je v Evropski uniji pri vrhu glede na število traktorjev (skupaj jih je bilo lani registriranih skoraj 122.000, še približno 10.000 naj bi jih bilo neregistriranih). Zato se, kot so zapisali na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU, zdi malodane nepogrešljiv tudi terminološki slovar, ki pokriva področje agronomije. Ker pa gre za izjemno široko in interdisciplinarno vedo, takšen slovar ni nastal čez noč. Sogovornica: Tanja Fajfar, raziskovalka na Oddelku za terminologijo na Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Gost tokratne oddaje Lokalni junak je Miha Razdrih iz Nadleska v Loški dolini. Je vsestranski kulturnik, pesnik, igralec, snemalec, urednik, slikar in še marsikaj. Pravzaprav skoraj ni stvari, s katero se ne ukvarja. Uživa na odrih in pred mikrofonom, zadnja leta pa ga najbolj veseli, da lahko mlade pare pospremi na skupno življenjsko pot.
Gost tokratne oddaje Lokalni junak je Miha Razdrih iz Nadleska v Loški dolini. Je vsestranski kulturnik, pesnik, igralec, snemalec, urednik, slikar in še marsikaj. Pravzaprav skoraj ni stvari, s katero se ne ukvarja. Uživa na odrih in pred mikrofonom, zadnja leta pa ga najbolj veseli, da lahko mlade pare pospremi na skupno življenjsko pot.
VSESTRANSKOST HIBISKUSOV Večina oddaje nas seznanja s koristnostjo hibiskusa. Ne gre le za lepe cvetove, ki nam lepšajo septembrske dneve, uporabi so tudi listi in semena. Sebastjan Lipar pa mlade sejančke preplete, da bodo zrasli v barvno zanimiv grm. SETVENI KOLEDAR (13. -19. 9.) Upoštevajoč setveni koledar vrtnih opravil po Mariji Thun je v teh dneh še čas za sajenje kitajskega zelja. Vrtna opravila prihodnjega tedna podrobneje razloži Fanči Perdih iz Amaranta. SIRUP IZ FIGOVIH LISTOV Ob slastnih figah nihče ne razmišlja o njihovih listih. Primerni so tako sveži kot posušeni. Listi vsebujejo močne antioksidante, polifenole, vitamine A, B1, B2, C ter nekatere minerale. Iz njih zelo preprosto pripravimo čaj ali sirup. SAJENJE AMERIŠKIH BOROVNIC Ker ameriške borovnice potrebujejo kislo zemljo, polovico substrata sestavimo iz primerne šote. Davorin Gamser je vanjo vmešal še sekance iglavcev, dobro uležan kompost, kokosova vlakna in vrtno zemljo. Mojca Rihtar pa svetuje, kako borovnice pravilno zalivati.
VSESTRANSKOST HIBISKUSOV Večina oddaje nas seznanja s koristnostjo hibiskusa. Ne gre le za lepe cvetove, ki nam lepšajo septembrske dneve, uporabi so tudi listi in semena. Sebastjan Lipar pa mlade sejančke preplete, da bodo zrasli v barvno zanimiv grm. SETVENI KOLEDAR (13. -19. 9.) Upoštevajoč setveni koledar vrtnih opravil po Mariji Thun je v teh dneh še čas za sajenje kitajskega zelja. Vrtna opravila prihodnjega tedna podrobneje razloži Fanči Perdih iz Amaranta. SIRUP IZ FIGOVIH LISTOV Ob slastnih figah nihče ne razmišlja o njihovih listih. Primerni so tako sveži kot posušeni. Listi vsebujejo močne antioksidante, polifenole, vitamine A, B1, B2, C ter nekatere minerale. Iz njih zelo preprosto pripravimo čaj ali sirup. SAJENJE AMERIŠKIH BOROVNIC Ker ameriške borovnice potrebujejo kislo zemljo, polovico substrata sestavimo iz primerne šote. Davorin Gamser je vanjo vmešal še sekance iglavcev, dobro uležan kompost, kokosova vlakna in vrtno zemljo. Mojca Rihtar pa svetuje, kako borovnice pravilno zalivati.
Zvezdno nebo je običajno videti izredno mirno in skoraj nespremenljivo, a če bi lahko videli onkraj spektra vidne svetlobe, bi se nam nočno nebo verjetno pokazalo kot zelo dinamičen kraj, kjer se kar naprej nekaj razburljivega dogaja. Bežne eksplozije sevanja v najrazličnejših spektrih elektromagnetnega sevanja lahko pričajo o zelo dramatičnih dogodkih: o oddaljenem trku zvezd, morda o smrti zvezde v objemu črne luknje ali nemara celo o zlitju črnih lukenj. Kaj se torej res zgodi, ko se zvezda malo preveč približa črni luknji? Kaj se denimo skriva za bežnimi izbuhi gama sevanja? Kaj nam novega sporočajo skoraj nezaznavni tresljaji gravitacijskih valov? In, konec koncev zakaj zlata doba astrofizikalnih raziskovanj šele prihaja? O tem smo se pogovarjali z astrofizičarko prof. dr. Andreja Gomboc s Fakultete za naravoslovje in Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici. Foto: Nino Denkovski
Zvezdno nebo je običajno videti izredno mirno in skoraj nespremenljivo, a če bi lahko videli onkraj spektra vidne svetlobe, bi se nam nočno nebo verjetno pokazalo kot zelo dinamičen kraj, kjer se kar naprej nekaj razburljivega dogaja. Bežne eksplozije sevanja v najrazličnejših spektrih elektromagnetnega sevanja lahko pričajo o zelo dramatičnih dogodkih: o oddaljenem trku zvezd, morda o smrti zvezde v objemu črne luknje ali nemara celo o zlitju črnih lukenj. Kaj se torej res zgodi, ko se zvezda malo preveč približa črni luknji? Kaj se denimo skriva za bežnimi izbuhi gama sevanja? Kaj nam novega sporočajo skoraj nezaznavni tresljaji gravitacijskih valov? In, konec koncev zakaj zlata doba astrofizikalnih raziskovanj šele prihaja? O tem smo se pogovarjali z astrofizičarko prof. dr. Andreja Gomboc s Fakultete za naravoslovje in Centra za astrofiziko in kozmologijo na Univerzi v Novi Gorici. Foto: Nino Denkovski
Razširjena vremenska napoved za konec tedna.
Razširjena vremenska napoved za konec tedna.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Šahovska zveza Slovenije letos obeležuje 90 let delovanja. Odlična iztočnica, da smo v Petek brez pravila povabili velemojstrico in ambasadorsko šaha Darjo Kapš. Kako je s treniranje šaha? Ali pri šahu prevlada modrost ali mladi um? Zakaj profesionalni šahisti obiskujejo fitnes in kaj je šahu prinesel nasprotnik, ki se mu reče računalnik?
Šahovska zveza Slovenije letos obeležuje 90 let delovanja. Odlična iztočnica, da smo v Petek brez pravila povabili velemojstrico in ambasadorsko šaha Darjo Kapš. Kako je s treniranje šaha? Ali pri šahu prevlada modrost ali mladi um? Zakaj profesionalni šahisti obiskujejo fitnes in kaj je šahu prinesel nasprotnik, ki se mu reče računalnik?
Vlado Vlaškalić, – ki smo si ga zapomnili po številnih vlogah, še posebej v dveh predstavah, ki sta nastali po adaptaciji Jančarjevih romanov: To noč sem jo videl in v predstavi In ljubezen tudi –, igra eno od glavnih vlog v uprizoritvi Medeja, v režiji enega najvplivnejših evropskih režiserjev Martina Kušeja. Igra je bila najprej premierno predstavljena na Dubrovniških poletnih igrah, v koprodukciji festivala Dubrovačke ljetne igre, HNK Varaždin in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mariborska premiera bo 3.oktobra na velikem odru SNG Maribor. Medeja je nastala po besedilih Simona Stona in Henrija Mullerja. Gre za zelo sodobno zgodbo, ki se lahko dogaja tu med nami, hkrati pa zajema vso tragiko grškega mita. Vlado Vlaškalić: "Da bi raziskoval zgolj lik, bi se mi zdelo škoda časa, vsak tekst ti nekaj da. Z vsebino raziskuješ nekaj o sebi ali o družbi, mogoče prej nisi gledal na tak način ali pa nisi tako laboratorijsko pristopil k nekemu fenomenu ali pojavu. Zame je to vedno neka stvar, ki se dogaja v družbi ali pa se je."
Vlado Vlaškalić, – ki smo si ga zapomnili po številnih vlogah, še posebej v dveh predstavah, ki sta nastali po adaptaciji Jančarjevih romanov: To noč sem jo videl in v predstavi In ljubezen tudi –, igra eno od glavnih vlog v uprizoritvi Medeja, v režiji enega najvplivnejših evropskih režiserjev Martina Kušeja. Igra je bila najprej premierno predstavljena na Dubrovniških poletnih igrah, v koprodukciji festivala Dubrovačke ljetne igre, HNK Varaždin in Drame Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Mariborska premiera bo 3.oktobra na velikem odru SNG Maribor. Medeja je nastala po besedilih Simona Stona in Henrija Mullerja. Gre za zelo sodobno zgodbo, ki se lahko dogaja tu med nami, hkrati pa zajema vso tragiko grškega mita. Vlado Vlaškalić: "Da bi raziskoval zgolj lik, bi se mi zdelo škoda časa, vsak tekst ti nekaj da. Z vsebino raziskuješ nekaj o sebi ali o družbi, mogoče prej nisi gledal na tak način ali pa nisi tako laboratorijsko pristopil k nekemu fenomenu ali pojavu. Zame je to vedno neka stvar, ki se dogaja v družbi ali pa se je."
Jablane rastejo v sadovnjaku, imajo z rezanjem oblikovano krošnjo in velike, enake in sladke sadeže. Vzgojili smo jo iz lesnike, divje rastline, ki ji pogovorno rečemo tudi divja jablana. Ta raste v gozdu, je samonikla, raste višje, plodovi so manjši, bolj kisli in trpki, zato niso primerni za uživanje. Zakaj je lesnika za nas še vedno pomembna rastlina? Številne divje sorodnice kulturnih rastlin imajo posebne lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali skromnim tlom. V Ljubljani imamo eno izmed največjih semenskih bank naravnih vrst v Evropi. V njej hranijo več kot 20.000 vzorcev semen. Kaj so divje rastline, zakaj so pomembne, zakaj jih moramo poznati in varovati?
Jablane rastejo v sadovnjaku, imajo z rezanjem oblikovano krošnjo in velike, enake in sladke sadeže. Vzgojili smo jo iz lesnike, divje rastline, ki ji pogovorno rečemo tudi divja jablana. Ta raste v gozdu, je samonikla, raste višje, plodovi so manjši, bolj kisli in trpki, zato niso primerni za uživanje. Zakaj je lesnika za nas še vedno pomembna rastlina? Številne divje sorodnice kulturnih rastlin imajo posebne lastnosti, kot so odpornost proti suši, boleznim ali skromnim tlom. V Ljubljani imamo eno izmed največjih semenskih bank naravnih vrst v Evropi. V njej hranijo več kot 20.000 vzorcev semen. Kaj so divje rastline, zakaj so pomembne, zakaj jih moramo poznati in varovati?
Cirilu Ambrožu iz kraja Vičanci pri Veliki Nedelji prvega septembra letos ni bilo treba v šolo. Je sveže upokojeni, a še vedno aktivni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, kjer je lani med drugim poučeval tudi enega samega dimnikarja. Zorni kot njegovega pogleda življenje, delo, šolstvo, preteklost in prihodnost je zanimiv in mu velja prisluhniti. V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« pokrajino med Dravo in Muro.
Cirilu Ambrožu iz kraja Vičanci pri Veliki Nedelji prvega septembra letos ni bilo treba v šolo. Je sveže upokojeni, a še vedno aktivni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru, kjer je lani med drugim poučeval tudi enega samega dimnikarja. Zorni kot njegovega pogleda življenje, delo, šolstvo, preteklost in prihodnost je zanimiv in mu velja prisluhniti. V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« pokrajino med Dravo in Muro.
V rubriki Poglej in povej boste izvedeli, kdo je bil pred 120-imi leti na Kapli na Kozjaku rojeni botanik – eden prvih raziskovalcev vegetacije Slovenije, ki se je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja odločno uprl brutalni – danes nepojmljivi – zajezitvi Soče.
V rubriki Poglej in povej boste izvedeli, kdo je bil pred 120-imi leti na Kapli na Kozjaku rojeni botanik – eden prvih raziskovalcev vegetacije Slovenije, ki se je sredi šestdesetih let prejšnjega stoletja odločno uprl brutalni – danes nepojmljivi – zajezitvi Soče.
Predstavili smo AYIDO HADIJO – futuristično-zgodovinsko trilogijo Tadeja Lundra, ki vas odpelje tja, kamor sežejo tako vesoljske ladje kot človeški spomin. Knjige z naslovi – Na poti, Na planetu in Spet nazaj – so izšle pri brežiški založbi Primus.
Predstavili smo AYIDO HADIJO – futuristično-zgodovinsko trilogijo Tadeja Lundra, ki vas odpelje tja, kamor sežejo tako vesoljske ladje kot človeški spomin. Knjige z naslovi – Na poti, Na planetu in Spet nazaj – so izšle pri brežiški založbi Primus.
V vsakdanjem življenju se z denarjem srečujemo pri plačilu položnic, načrtovanju družinskega proračuna, odločanju o nakupu večjih dobrin ali sklepanju kreditnih pogodb. Brez finančne pismenosti se hitro znajdemo v dolgovih ali naredimo napake, ki nas dolgoročno stanejo veliko več. Kako obvladati svoje finance in o tem, kako privarčevati, se lahko brezplačno izobrazite na tečaju, ki ga pripravlja koprska Ljudska univerza. Pogovarjali smo se s predavateljico Zorico Perič.
V vsakdanjem življenju se z denarjem srečujemo pri plačilu položnic, načrtovanju družinskega proračuna, odločanju o nakupu večjih dobrin ali sklepanju kreditnih pogodb. Brez finančne pismenosti se hitro znajdemo v dolgovih ali naredimo napake, ki nas dolgoročno stanejo veliko več. Kako obvladati svoje finance in o tem, kako privarčevati, se lahko brezplačno izobrazite na tečaju, ki ga pripravlja koprska Ljudska univerza. Pogovarjali smo se s predavateljico Zorico Perič.
V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.
V tokratni oddaji gostimo izjemno sogovornico – biologinjo, profesorico, raziskovalko in kulturno delavko Marinko Pertot. Njeno življenje je stkano iz pedagoškega dela na slovenskih šolah in univerzi v Trstu, iz botaničnih raziskav na Krasu in v Furlaniji ter iz predanega dela v Slovenskem planinskem društvu Trst, ki mu je predsedovala kar dve desetletji. Sodelovala je pri številnih naravovarstvenih projektih in med drugim kartirala urbano floro Trsta. Bila je tesna sodelavka uglednih botanikov, prevajalka strokovnih del in ocenjevalka znanstvenih knjig. Ob vsem tem pa ostaja tudi povezovalka – med znanostjo in skupnostjo, med Slovenci in drugimi narodi, med naravo in človekom. Mi smo jo dan po hudi nevihti obiskali na njenem domu v Barkovljah.
»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.
»Pol sveta v samo četrtini novic« so zapisali v sedmi izdaji t.i. GMMP; globalni raziskavi spremljanja medijev po spolu. Gre za največjo in najdlje trajajočo raziskavo o spolu v svetovnih medijih, ki že 30 let vsakih pet let meri, kako so ženske zastopane, prikazane in slišane kot teme, viri in avtorice ter kaj to pomeni za demokracijo in enakost. Raziskava je potekala v devetdesetih državah, tudi v Sloveniji. O tem kdo ustvarja novice leta 2025, kakšen napredek je bil dosežen k enakosti spolov v medijih in novicah v zadnjih treh desetletjih in kaj je mogoče storiti za zapolnitev preostalih vrzeli in spopadanje s trenutnimi izzivi, bomo spregovorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica Tita Mayer je pred mikrofon povabila dr. Alenko Jelen z Univerze v Stirlingu in Matejo Malnar Štembal podpredsednico združenja Ona Ve, ki je nacionalni koordinator za Slovenijo.
V Lokalnem času tokrat o vseslovenskem srečanju predic in peki pajtičk v Cerknem. Obe tradicionalni spretnosti, rokodelska in kulinarična, sta se prvo septembrsko soboto prepletali v Cerknem.
V Lokalnem času tokrat o vseslovenskem srečanju predic in peki pajtičk v Cerknem. Obe tradicionalni spretnosti, rokodelska in kulinarična, sta se prvo septembrsko soboto prepletali v Cerknem.
Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo.
Nekaterim se zdi sumljivo, zakaj se mejne vrednosti za holesterol v krvi tako pogosto znižujejo in zaostrujejo.
Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoro s portugalsko nevrokirurginjo in nevroznanstvenico, prof. dr. Claudio Faria. V njeni raziskovalni skupini v Lizboni trenutno preučujejo možnost zgodnjega odkrivanja metastaskih sprememb v možganih. Kako združuje klinično in raziskovalno prakso? Kako gleda na dolgoživost in kako skrbi za svoje možgane? Vse to v pogovoru z Mojco Delač v sveži epizodi!
Prisluhnite ekskluzivnemu pogovoro s portugalsko nevrokirurginjo in nevroznanstvenico, prof. dr. Claudio Faria. V njeni raziskovalni skupini v Lizboni trenutno preučujejo možnost zgodnjega odkrivanja metastaskih sprememb v možganih. Kako združuje klinično in raziskovalno prakso? Kako gleda na dolgoživost in kako skrbi za svoje možgane? Vse to v pogovoru z Mojco Delač v sveži epizodi!
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Ko smrt udari nenadoma, brez napovedi, se v svojcih odprejo številna vprašanja. Potem, ko ni in ni odgovora na vprašanje zakaj, zakaj meni … nastopijo v mislih iskanja izgubljene bilke v senu, ki bi lahko spremenila sam potek zgodbe. Če bi se zgodilo le nekaj čisto malo drugače, do nesreče ne bi prišlo. Ob tem pa se razkriva tudi dejstvo, da žal šele takšni trenutki pogosto odprejo oči samemu življenju.
Ko smrt udari nenadoma, brez napovedi, se v svojcih odprejo številna vprašanja. Potem, ko ni in ni odgovora na vprašanje zakaj, zakaj meni … nastopijo v mislih iskanja izgubljene bilke v senu, ki bi lahko spremenila sam potek zgodbe. Če bi se zgodilo le nekaj čisto malo drugače, do nesreče ne bi prišlo. Ob tem pa se razkriva tudi dejstvo, da žal šele takšni trenutki pogosto odprejo oči samemu življenju.
V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe. Najprej bomo s študenti iz Srbije govorili o novih protestih, njihovih zahtevah in o prihodnosti demokracije. Nato bomo prisluhnili pesniku Matiji Bećkoviću, ki je gostoval v Sloveniji ob izidu slovenskega prevoda svoje zbirke Vera Pavladoljska. Za konec pa bomo spoznali Gordano Bobojević, kostumografinjo in modno oblikovalko, ki s svojim delom soustvarja slovensko in regionalno gledališko ter filmsko sceno.
V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri zelo različne, a pomembne zgodbe. Najprej bomo s študenti iz Srbije govorili o novih protestih, njihovih zahtevah in o prihodnosti demokracije. Nato bomo prisluhnili pesniku Matiji Bećkoviću, ki je gostoval v Sloveniji ob izidu slovenskega prevoda svoje zbirke Vera Pavladoljska. Za konec pa bomo spoznali Gordano Bobojević, kostumografinjo in modno oblikovalko, ki s svojim delom soustvarja slovensko in regionalno gledališko ter filmsko sceno.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
Visoko predelana hrana je hitro pripravljena, priročna, a pogosto polna skritih sladkorjev in kemikalij. Kako prepoznati visoko predelano hrano, katerim izdelkom se je najbolje izogibati in kako kljub hitremu tempu življenja ostati zdravi?
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
V slabi uri skušamo razgrniti najrazličnejša polja vednosti, da bi izrisali sicer fragmentarno in protislovno, pa vendar, kolikor je le mogoče, celovito podobo planeta, na katerem živimo. Povezujemo glas astronomije z glasom arheologije, glas naravoslovja z glasovi umetnosti, ekonomije, zgodovine, religije ali politike.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
V sredini Radiosferi ob pol devetih bomo nekajkrat uporabili kratico EKI. Tako na kratko imenujemo Enoto za krizne intervencije v Ljubljani. Gre za prostor, oddelek odprtega tipa, ki deluje v okviru Univerzitetne psihiatrične klinike v Ljubljani, in predstavlja nekakšno hipno injekcijo oziroma pomoč, ko nas življenje psihično zlomi. Jutri namreč obeležujemo Svetovni dan preprečevanja samomora. In prav takrat, ko doživimo hudo krizo in preprosto ne vidimo izhoda, nas ambulantni ali dežurni psihiater lahko napoti v Enoto za krizne intervencije. Hospitalizacije so načeloma kratke, namenjene predvsem umiku in spodbudi pri načrtovanju nadaljnjega življenja in sprememb. Sogovornica: doc. dr. Brigita Novak Šarotar, dr.med., specialistka psihiatrije v.d. predstojnice Centra za mentalno zdravje in vodja Enote za krizne intervencije Univerzitetne psihiatrične klinika Ljubljana ter docentka za psihiatrijo na Medicinski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kako se je France Prešeren pred 120 leti vrnil v Ljubljano?
Kako se je France Prešeren pred 120 leti vrnil v Ljubljano?
Meteorologi opozarjajo na močne nevihte, silovite nalive in lokalno točo. Toda kljub vsem naprednim fizikalnim modelom, ki jih dnevno poganjajo najzmogljivejši računalniki, še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje. Bo nevihta zajela Štajersko? Bo toča padla na Obalo? Ali pa nas bo morda presenetila v osrčju Ljubljane? Fizikalni modeli, ki temeljijo na enačbah, ki opisujejo gibanje atmosfere, so že desetletja temelj sodobnega vremenskega napovedovanja. A so tudi izjemno zahtevni, tako računalniško, časovno, kot tudi finančno. Za nameček pa so pogosto nestanovitni. Danes pokažejo eno, jutri drugo. Z umetno inteligenco se vse to spreminja. V tokratni Frekvenci X bomo preverili, kako strojno učenje in globoki nevronski modeli že dopolnjujejo in v nekaterih primerih celo prehitevajo klasične modele.
Meteorologi opozarjajo na močne nevihte, silovite nalive in lokalno točo. Toda kljub vsem naprednim fizikalnim modelom, ki jih dnevno poganjajo najzmogljivejši računalniki, še vedno ne vemo natančno, kje bo udarilo najhuje. Bo nevihta zajela Štajersko? Bo toča padla na Obalo? Ali pa nas bo morda presenetila v osrčju Ljubljane? Fizikalni modeli, ki temeljijo na enačbah, ki opisujejo gibanje atmosfere, so že desetletja temelj sodobnega vremenskega napovedovanja. A so tudi izjemno zahtevni, tako računalniško, časovno, kot tudi finančno. Za nameček pa so pogosto nestanovitni. Danes pokažejo eno, jutri drugo. Z umetno inteligenco se vse to spreminja. V tokratni Frekvenci X bomo preverili, kako strojno učenje in globoki nevronski modeli že dopolnjujejo in v nekaterih primerih celo prehitevajo klasične modele.