Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Turistično oddajo smo posvetili vinskemu turizmu. Maribor je bil v zadnjih dneh januarja razglašen za evropsko vinsko prestolnico 2026. Vino in kultura pa sta bila osrednji temi tudi na 5. turističnem forumu, ki je bil tokrat umeščen v znamenito mariborsko vinsko klet.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Jože Berce se je kot 17-letni gorenjski mladenič pridružil upornikom proti nacizmu in v nekaj mesecih prehodil pot od borca – vojaka do namestnika političnega komisarja jurišnega bataljona 31. divizije. Po vojni je v vojaški službi deloval tudi v Mariboru in poveljeval inženircem, ki so na Pohorju gradili ceste ter položili na stotine kilometrov vodovodnih cevi. Kot predsednik mariborske organizacije Zveze borcev je v plebiscitnem času leta 1990 odločno podprl prizadevanja za samostojno slovensko državo, kasneje pa v domačem okolju povezoval vsa tri veteranska združenja. Rodil se je 12. februarja 1926 v Selcah na Gorenjskem.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Danes predstavljamo kriminalni roman Karmen Petric SMRT V REZIDENCI. Knjiga je izšla pri Cankarjevi založbi tako v tiskani obliki kot tudi kot zvočna knjiga. Smrt v rezidenci je napeta in zelo berljiva kriminalka, ki pritegne že od prvih strani. Z logičnim razmišljanjem in natančnim razkrivanjem dejstev zgodba stopnjuje napetost vse do osupljivega razkritja na koncu. Kot zvočna knjiga je prva v aplikaciji Mladinska knjiga PLUS, ki jo bereta dva igralca: dialoge namreč interpretirata Marjan Bunič in Lija Trunkelj. Karmen Pétric je eden najopaznejših pripovednih glasov nove generacije slovenskih žanrskih pisateljic. Njen prvenec Prste stran je v zelo kratkem času doživel ponatis in jo uvrstil med najbolj izposojane slovenske avtorice leta 2024 v kategoriji romanov za odrasle, izdanih tisto leto. Z romanom Smrt v rezidenci se je med bralke in bralce vrnila na predvečer obletnice svojega prvenca. Roman je bil v štirih mesecih razprodan in je hitro doživel dotis, kar ga uvršča med vidnejše slovenske kriminalne romane lanskega leta.
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
Zimska rez kakija je ključna za dosego bogatega pridelka in zdravih rastlin. Pravilen rez omogoča, da drevo usmeri svojo energijo v najbolj produktivne veje, hkrati pa preprečuje bolezni in omogoča dobro zračenje krošnje. Kako se lotiti, da bo pridelek čim večji, je povedala specialistka za oljkarstvo in vinogradništvo s Kmetijsko - gozdarskega zavoda Nova Gorica, Urška Klančar.
V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.
V naših oddajah ste spoznali že precej sodelujočih z natečaja Mestne knjižnice Ljubljana, ki že nekaj let poteka v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije in je namenjen starejšim od 60 let. Gre za Zgodbe mojega kraja, lanski podnaslov je bil Najprej štalca, potem pa kravca. Čeprav gospa Marjana Vrhovnik dotlej kot učiteljica matematike ni veliko pisala, so jo besede vendarle zanimale in se je po upokojitvi želela vpisati na tečaj kreativnega pisanja. Zaradi oddaljenosti ji to sicer ni uspelo, ko pa je videla vabilo za Zgodbe mojega kraja, je takoj vedela, o čem bo tekla njena beseda. Z zgodbo je prepričala tudi žirijo. Gospo Marjano Vrhovnik je obiskala Lucija Fatur.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
Družinsko življenje je danes zelo raznovrstno. Veliko otrok živi s starši v istem domu, nekateri otroci živijo v sestavljenih družinah, z biološkimi in socialnimi starši, številni otroci pa živijo le z enim od staršev. In ko govorimo o enostarševskih družinah, moramo vedeti, da so po najnovejših podatkih Statističnega urada Republike Slovenije enostarševske družine tretji najpogostejši tip družine v Sloveniji. Glavnina teh družin, sto devet tisoč jih je v Sloveniji, so matere z otroki. Raziskave kažejo, da so enostarševska gospodinjstva izpostavljena večjemu tveganju glede socialne izključenosti, doživljajo višje stopnje revščine in diskriminacije. O položaju in stiskah enostarševskih družin smo govorili v tokratni oddaji Radiosfera. Voditeljica oddaje Tita Mayer je pred mikrofon povabila vodjo raziskovalnega projekta o enostarševskih družinah doc. dr. Ano Marijo Sobočan s Fakultete za socialno delo.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
V Sloveniji se z debelostjo sooča že več kot 400.000 prebivalk in prebivalcev. Če k njim prištejemo še tiste s prekomerno telesno težo, se številka povzpne na skoraj 1,2 milijona.
V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.
V predpustnem času je » ta debel' četrtek« ponekod tudi uvod v kulinariko pustnega časa. Ta je tesno povezana s tradicionalnimi jedmi, zato ne smejo manjkati svinjske jedi, pa tudi slastni krofi, flancati in seveda miške. V Šenčurju pa v tem času kuhajo že tradicionalno godlo, lokalno kulinarično posebnost. Ta se je tudi s pomočjo mojstrice kuhanja Zalke Jovanovič, ki je pred več kot dvajsetimi leti zapisala recept za pripravo, ohranila vse do danes.
Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!
Slovenska narečja so zelo raznolika, to potrjujejo tudi dialektološki prispevki naših mladih jezikoslovcev. Tokrat se sprašujejo, ali barela, karjola, kareta, šajtrga in ciza res pomenijo isto stvar? Morda veste, za kaj gre? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP!
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
V tokratni epizodi podkasta se pogovarjamo o doživljanju uspeha in neuspeha pri mladostnikih v šolskem okolju, pri čemer posebno pozornost namenjamo učencem in vlogi razredne klime pri njihovem socialnem in čustvenem učenju. V pogovoru se osredotočamo tudi na odnose med vrstniki, ki sooblikujejo razredno dinamiko tako v fizičnem kot tudi v digitalnem okolju. Poseben poudarek namenjamo komunikaciji v digitalnih okoljih ter sodobnim tehnologijam, vključno z umetno inteligenco, ki lahko za učence predstavljajo tako vir podpore kot tudi dejavnik tveganja za njihovo dobrobit in počutje. V pogovoru se nam pridružijo red. prof. psihologije dr. Katja Košir s Filozofske fakultete Univerze v Mariboru, Patrik Senica z Nacionalnega inštituta za javno zdravje in študentka Eva Pečnik. Skupaj osvetljujejo, kako se danes oblikujejo odnosi med učenci, kako se razredna dinamika prenaša na družbena omrežja ter tehnologija in družabna omrežja vplivajo na odnose in percepcijo samega sebe. Vsebino omogoča Ministrstvo za vzgojo in izobraževanje s pomočjo sredstev mehanizma Načrta za okrevanje in odpornost in Next Generation EU.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
TV klinika z Davidom Zupančičem
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Sloveniji možganska kap vsako leto prizadene več kot 4000 ljudi, kar pomeni približno 12 novih primerov na dan. Približno 30 odstotkov bolnikov kap prizadene v starosti od 18 do 65 let, to je v aktivnem delovnem obdobju. Možganska kap je ena najpomembnejših javnozdravstvenih težav sodobnega časa, saj je vzrok za visoko umrljivost in trajno invalidnost. Gostji v studiu bosta: nevrologinja prof. dr. Janja Pretnar Oblak in novinarka Marjeta Klemenc, ki jo je pred desetimi leti prizadela možganska kap.
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
V Osapski dolini, kjer se nad kraškim robom mešata dva podnebna pasova, teče kraška reka Osp, ki jo imenujemo Osapska reka. Njena rečna krajina ima submediteranske podnebne značilnosti, a se nad kraškim robom sreča z ostrejšim celinskim podnebjem. To se kaže v močnih vetrovih, ki so značilni za to krajino. Ob jamskem izviru Osapske reke so stene in plezališče, med najboljšimi plezalci se je še posebej uveljavila Mišja peč. Osapska reka po slovenskem ozemlju teče nekaj več kot dva kilometra, pot nadaljuje po italijanskem ozemlju, kjer je regulirana in se po približno 4 kilometrih od državne meje v bližini naselja Milje izliva v Tržaški zaliv, natančneje Miljski oziroma Žaveljski zaliv. Osapska reka konča svojo kratko rečno pot v sotočju s Tržaškim zalivom, ki je del Jadranskega morja. Tako s svojim vodnim tokom postane del največjega vodnega telesa na svetu, morja, ki se pretaka ter prepleta skozi morske tokove od Antarktike do Arktike. Osapska reka je in bo ostala ena izmed skritih vodnih krajin, kamor se obiskovalci radi vračajo. Scenarij in režija: Matjaž Mihelčič
Prva na svetu – in že ima čast postati kretnja leta. Govorimo o geopestrosti, kretnji leta 2025. Ta je res nekaj posebnega, saj gre za popolnoma novo kretnjo, ki doslej še ni obstajala nikjer na svetu. Popolnoma drugače pa je pri besedi leta. Beseda leta 2025 je božičnica, za katero zagotovo ne moremo reči, da je novotvorjenka, saj jo je v preteklem letu izrekel skoraj vsak zaposleni Slovenec. Več o besedi leta, novotvorjeni kretnji geopestrost in o tem, kako danes nastajajo nove kretnje, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Prva na svetu – in že ima čast postati kretnja leta. Govorimo o geopestrosti, kretnji leta 2025. Ta je res nekaj posebnega, saj gre za popolnoma novo kretnjo, ki doslej še ni obstajala nikjer na svetu. Popolnoma drugače pa je pri besedi leta. Beseda leta 2025 je božičnica, za katero zagotovo ne moremo reči, da je novotvorjenka, saj jo je v preteklem letu izrekel skoraj vsak zaposleni Slovenec. Več o besedi leta, novotvorjeni kretnji geopestrost in o tem, kako danes nastajajo nove kretnje, si oglejte v tokratni oddaji Prisluhnimo tišini.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
250 let od njegovega rojstva o enem najvplivnejših evropskih politikov zgodnjega 19. stoletja
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.
Andrej Murenc in Edvard Benedetič sta Brica, ki nimata svojega vina, imata pa svoj vinjak, ki ga pridelujeta iz rebule. Čeprav nista v sorodu, sta si nadela ime KuBrata ZBrd (kot brata iz Brd). V oddaji Pod pokrovko povesta, zakaj veliko stavita na leto 2032, opišeta proces izdelave tega destilata, ki mu v Franciji pravijo konjak, in pojasnita, zakaj pravimo, da si angeli prisvojijo kar 45 odstotkov vinjaka.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Odpravili smo se na zimski sprehod z glasbeno ustvarjalko, raperko Nushy in njenim psom Medom. Ustvarjalec rastlinskih terarijev, Miha Leitinger, te majhne ekosisteme naseli tudi z živalmi. Tokrat predstavljamo posebno vrsto pupkov – krokodilje pupke. V pogovoru z varstvenim ornitologom, Luko Božičem, smo preverili kakšni so prvi rezultati letošnje januarske akcije štetja vodnih ptic. Obiskali smo Veterinarsko bolnico Slovenska Bistrica, kjer nam je veterinar Milan Hren pojasnil, kako hiter je razvoj ortopedije na področju oskrbe konj. Na Tajskem, prav v središču Bangkoka, pa se je v urbanem okolju nepričakovano udomačila žival: varan. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Godbe nas spremljajo vse življenje in popestrijo praznik. Že od druge polovice 19.stoletja imajo tudi narodnobuditeljski značaj. Toda ali veste, da imamo Slovenci najstarejšo uradno godbo v Evropi in bržkone tudi v svetu (ponovitev)?
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Temperature so se nekoliko povzpele in nekatere vrtnine že lahko posejemo v rastlinjake. O tem, katere so to in ali je za sejanje česa še prezgodaj, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak. Spomnila je tudi na to, zakaj moramo upoštevati pravila kolobarja.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Radiosfera so zgodbe, pogledi, razgledi, spomini, potovanje, znanost, tehnologija, kultura, dediščina, šport, glasba, zabava. Svet, ki ga ujame Prvi jutranji program.
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Leta 2024 je bilo v Evropsko unijo uvoženih približno 4,6 milijarde izdelkov nizke vrednosti, je lani objavila Evropska komisija. To je dvakrat toliko kot leta 2023 in več kot trikrat toliko kot leta 2022. Od teh 12 milijonov paketov na dan jih je bilo več kot 90 odstotkov iz Kitajske. Med paketi prednjačijo tisti s spletnih platform Temu in Shein. Ravno agresivno in intenzivno oglaševanje in bizarno nizke cene so pripomogli k temu, da večina ljudi Temu pozna, čeprav pri tem spletnem trgovcu sploh ni nakupovala. Ljudje se kar naenkrat odpravljajo na množičen lov za cenenimi izdelki in svoje najdbe tudi ponosno delijo. Kje drugje kot na družbenih omrežjih. Ko plen postanejo ultrapoceni izdelki, vprašanje kakovosti niti ni več pomembno. Današnje potrošništvo je na točki, ki je že davno presegla temeljno človeško nujo in potrebo. Nakupujemo preprosto zato, ker lahko, ne zato, ker nekaj potrebujemo. Ko se je svet v času koronavirusne bolezni preselil na splet, je tudi to postala naša prevladujoča nakupovalna izkušnja. Računalniki, predvsem pa naši prenosni telefoni, so postali hitra vstopna točka v svet potrošništva. Naj bodo to ciljno usmerjeni oglasi, objave prijateljev ali celo vplivnežev, ki svojim sledilcem predvsem v videu prikažejo veliko količino nakupljenih izdelkov, ki jih – tako pravijo oni – preprosto moramo imeti. Se nam dogaja tako imenovana temu-izacija potrošništva, ko količina izpodriva kakovost?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
Pogosto govorimo o tem, kaj jesti za zdravo telo, kaj nam bo dalo moč in energijo. Veliko redkeje pa se vprašamo, s čim hranimo svojo dušo. S čim vsem si lahko nahranimo dušo, se bomo v tokratni oddaji pogovarjali z ambasadorko kulture, povezovalko literarnih pogovorov in avtorico Pesniškega turnirja Zoro A. Jurič in z založnikom, publicistom, pisateljem in grafičnim oblikovalcem Žigo Valetičem. Prisluhnili bomo tudi težki življenjski zgodbi Dareta Vidica in se z dr. Sašo Božič pogovarjali o pomenu raziskovanja svoje notranjosti.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Ker v teh dneh na Valu intenzivno spremljamo pestro olimpijsko dogajanje, ima Frekvenca X ustvarjalni premor, v tem času pa vas spominjamo na nekaj preteklih oddaj, v katerih smo zasledovali zvezo športa, znanosti in zdravja.
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Ali v slovenskem morju res ni več dovolj rib? Na takšno vprašanje biolog prof.dr. Lovrenc Lipej, izkušeni raziskovalec morske in obmorske biotske raznovrstnosti slovenskega dela Tržaškega zaliva, hkrati pa s kolegi iz Hrvaške in Italije celotnega Jadrana, odgovarja tako z znanstvenimi objavami kot s poljudno-znanstvenimi opisi in podobami. V njih med drugim opozarja, da bojazen pomanjkanja rib v našem morju bolj kot iz dejanskega stanja v morju izhaja iz ozkih komercialnih interesov ribičev, ki vsaj pri nas zadovoljujejo razmeroma ozek kulinarični domet ljudi. Večinski okus »po dobri ribi« se pri nas omejuje na brancine, orade, nemara sardele in inčune (ali sardone), da ne omenjamo lignjev (ali kalamarov, zgolj ene od več vrst v sredozemskih ribarnicah dostopnih mehkužcev). Nedavno so v Piranu predstavili njegovo zadnjo knjigo »Zgodbe iz divjine« (l.2022 je izšla njegova od takrat že dvakrat ponatisnjena knjiga »Podobe iz modrine« z opisi morskih organizmov). V njej je s skoraj dvestotimi izbranimi kolumnami iz časnika Primorske novice in revije Potapljač ponudil vpogled v bogato biotsko raznovrstnost življenja tudi v obmorskem in kopenskem delu našega dela Sredozemlja. Z njim smo na Morski biološki postaji v Piranu (delu Nacionalnega inštituta za biologijo) obnovili bistvo večjega dela njihovih raziskav, torej neporušnega beleženja in predlogov za ohranjanje izjemno pestre raznovrstnosti življenja v našem morju, njegovi obali in na bližnjem kopnem. FOTO: Rdeči sprehajalček (znan. ime: tripterygion tripteronotum) VIR: Lovrenc Lipej, MBPP NIB
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Lahko bi se kot pilot dotaknil neba, a se je namesto tega zapisal med nesmrtne zvezde slovenskega gledališča. Prvak ljubljanske SNG Drame Janez Škof je imetnik Borštnikovega prstana in dobitnik Prešernove nagrade. Zato težko verjamemo, ko zase pravi, da je len in površen. Cenimo njegovo zmožnost samokritičnega razmisleka, navdušuje nas njegova sposobnost za improvizacijo. Z največjim slovenskim pesnikom ga povezuje datum rojstva, saj je rojen na »ta veseli dan kulture«. Intimno je morda še bolj kot s Poezijami doktorja Franceta Prešerna povezan s pesnikovanjem Daneta Zajca. Z igro se je začel spoznavati v amaterski gledališki skupini v Medvodah. Po študiju na AGRFT, ki ja že mislil opustiti, je prehodil pot med skoraj vsem slovenskimi gledališkimi odri, od Nove Gorice do Mestnega gledališča ljubljanskega, od Slovenskega mladinskega gledališča do ljubljanske Drame, ki je zvest že več kot 20 let. Že kot mlad igralec je navdušil v Klementovem padcu, Faustu in Svetinovi Šeherezadi. Poznajo ga tudi televizijski in filmski gledalci, dovolj je če omenimo naslove Teater paradižnik, Naša mala klinika, zadnje čase ga lahko gledate na nacionalki v seriji Takšno je življenje. Že od lanskega novembra na nadomestnem odru ljubljanske Drame blesti v življenjski vlogi kralja Leara, ujetega med močjo in nemočjo, v kateri lovi ravnovesje med spoznanjem, obžalovanjem in norostjo. V soboto, 14. februarja, ga čaka premiera poetične drame Daneta Zajca Voranc, v kateri nastopa v naslovni vlogi. Je samouk na diatonični harmoniki, obožuje čompe, rad se usede za klavir. V zasebnem življenju spaja slovensko in japonsko tradicijo, način in smisel življenja. Čeprav obožuje samoto, je prijazno sprejel vabilo v oddajo Prvaki tedna.
Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.
Kakšen pomen ima Prešernov dan na skrajnem zahodu slovenskega kulturnega prostora, kako so ga proslavili? Tudi Slovenci v Italiji ob Prešernovem dnevu podeljujejo nagrade za posebne dosežke na področju kulture. Kdo so letošnji nagrajenci? Sicer pa je Italija v središču svetovnega športnega dogajanja. Olimpijske igre bodo vsaj za kratek čas zasenčile domače politično dogajanje in v ospredje postavile junake zimskih športov, nosilce pozitivnega duha, vrednot prijateljstva in sožitja. Kako ta svetovni dogodek odmeva v sosednji Furlaniji Julijski krajini? Prihodnji dnevi pa ne bodo razgibani le zaradi športnih izzivov, pred nami je pustni konec tedna. Vihravo odganjanje zime je med Slovenci v Italiji še posebej priljubljeno in ima dolgo tradicijo.
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas Na vrtu je januarja praznovala 30 let neprekinjenega predvajanja. Nekoč dvotedenska oddaja je po dveh letih postala tedenska televizijska stalnica. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, in kako so kot vrtičkarji zoreli ustvarjalci in gledalci, se v jubilejni izdaji spominjajo Franček Jauk, prva urednica oddaje Irma Ferlinc Guzelj, Dušan Tomažič, Karmen Podlesnik Marčič, Nina Cverlin, Angelina Premdehar, Drago Soršak, Aleksandra Šumandl in dolgoletni snemalec Danilo Plazovnik. V podaljšano različico so avtorji vključili tudi nekaj izbranih insertov iz bolj in manj časovno oddaljenih oddaj.
Najstarejša vrtnarska oddaja pri nas Na vrtu je januarja praznovala 30 let neprekinjenega predvajanja. Nekoč dvotedenska oddaja je po dveh letih postala tedenska televizijska stalnica. Katere vsebine so predstavili v prvi oddaji, predvajani 13. januarja 1996, in kako so kot vrtičkarji zoreli ustvarjalci in gledalci, se v jubilejni izdaji spominjajo Franček Jauk, prva urednica oddaje Irma Ferlinc Guzelj, Dušan Tomažič, Karmen Podlesnik Marčič, Nina Cverlin, Angelina Premdehar, Drago Soršak, Aleksandra Šumandl in dolgoletni snemalec Danilo Plazovnik. V podaljšano različico so avtorji vključili tudi nekaj izbranih insertov iz bolj in manj časovno oddaljenih oddaj.
V petek je na ljubljanskem Trgu republike potekal miren protest kmetov, ki si želijo zaščito domačega trga. KGZS medtem vabi na usposabljanja o intervencijah SKP 2026. V Celju se je odvil sejem Agritech. Rejce opominjamo na obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika do 24.aprila 2026. V rubriki Ekološko+lokalno=idealno predstavljamo zadrugo Dobrina.
V petek je na ljubljanskem Trgu republike potekal miren protest kmetov, ki si želijo zaščito domačega trga. KGZS medtem vabi na usposabljanja o intervencijah SKP 2026. V Celju se je odvil sejem Agritech. Rejce opominjamo na obvezno cepljenje proti bolezni modrikastega jezika do 24.aprila 2026. V rubriki Ekološko+lokalno=idealno predstavljamo zadrugo Dobrina.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
Na Antarktiki se je v letošnjem letu odprl arhiv ledu z ogroženih gorskih ledenikov. Strokovnjaki so za lokacijo naravnega arhiva izbrali planoto na nadmorski višini približno 3.500 metrov, kjer se povprečna leta temperatura giblje okoli -50 °C. Tja nas v Jutranji vremenski fronti popelje Gregor Vertačnik z ARSO.
V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO
V Napotkih se odpravljamo na… otok. Da, prav ste slišali, na otok, na katerem stoji najmanjše in eno najstarejših slovenskih mest. Kostanjevica na Krki vabi turiste predvsem s svojimi zgodovinskimi in likovnoumetnostnimi atrakcijami, kar pa ne pomeni, da se ne najde tudi kaj za ljubitelje aktivnega turizma. Na koncu si pa lahko privoščite 'cop na lop'. Vabljeni v zadnjo epizodo 22. sezone Napotkov, v kateri smo predstavljali zgodovinska mesta Slovenije. Kostanjevico na Krki je obiskala Tina Lamovšek. Foto: STO
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Pred mikrofon smo povabili Klemna Brvarja, direktorja Mariborske knjižnice. Konec leta se bo ta končno preselila v nove, sodobne prostore v Centru Rotovž. Kot poudarja sogovornik, bo to velika pridobitev tako za mesto, kot knjižnico, ki ni več le prostor za izposojo knjig.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Beseda kompot nas spomni na babice, ki so ves prostor odišavile z jesenskimi vonjavami jabolk, hrušk in cimeta. Kompoti ostajajo tako nostalgičen spomin na preprosto sladico, ki se je marsikdo spominja še iz otroštva. Danes jih lahko obogatimo s suhim sadjem, dodamo začimbe in naredimo jed še bolj okusno in privlačno, poleg tega lahko njegove ostanke tudi koristno uporabimo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Na slovitem stadionu San Siro v Milanu so se včeraj zvečer s slovesnim odprtjem začele 25. zimske olimpijske igre. Milano je sicer eno od osrednjih prizorišč letošnjih iger, ki nam pri izgovoru verjetno ne povzroča posebnih težav, česar pa ne moremo reči za vseh preostalih 7 krajev, ki igre gostijo. Podrobneje o prevzemanju italijanskih besed, izgovoru krajev in italijanskih dežel pa v tokratnem KiKsu.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Pred kratkim so podelili naziv Inženirka leta 2025, ki ga je prejela Eva Pirc, razvojna inženirka za področje elektronike. Med desetimi nominirankami pa je bila tudi Nuša Bremec iz Bovca. 37-letna diplomirana inženirka strojništva dela kot tehnologinja v orodjarni v podjetju Mahle Bovec, poleg tega pa zelo rada promovira in osvešča o naravoslovju in tehniki.
Takrat, ko le lahko, si vzemimo čas in vsebine glejmo skupaj z otrokom. To bo okrepilo naše odnose. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
Takrat, ko le lahko, si vzemimo čas in vsebine glejmo skupaj z otrokom. To bo okrepilo naše odnose. Multimedijski center RTV Slovenija in Otroški in mladinski program Televizije Slovenija sta skupaj z Zdravniško zbornico Slovenije pripravila projekt Digitalno pametni 2, kjer v seriji kratkih posnetkov opozarjamo starše predšolskih otrok na pasti spleta in skupaj s strokovnjaki odgovarjamo na najbolj pogosta vprašanja. Več na: https://ziv-zav.rtvslo.si/za-starse-in-mentorje Zasnova: Kaja Jakopič, Martina Peštaj, Mateja Leban, Barbara B. Stegeman Scenaristka in novinarka: Mateja Leban Snemalka in montažerka: Dunja Danial Deklici pred zasloni: Gaja in Maša Zahvala: Zdravniška zbornica © RTV Slovenija januar 2024 Vse pravice pridržane.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
HLADNO STISKANO BUČNO OLJE Pozimi si lahko telesno odpornost krepimo tudi s hladno stiskanimi olji. V Avstriji smo obiskali 82-letnega Mirka Hudla, pronicljivega poznavalca in pridelovalca olj. S stroji, ki jih je sam izdelal, poleg bučnega stiska še laneno, ričkovo in sončnično olje. Bučna semena v olje stiska sproti. VANESOVI VRTNI NASVETI: KALILNI TEST IN SETEV V začetku februarja je že čas za prve setve najljubše zelenjave. Uporabimo razkuženo embalažo, ki bi jo sicer zavrgli. Pri domačem semenu ne pozabimo na preizkuse kaljivosti, sploh če je seme starejše, svetuje Metrobov strokovnjak Vanes Husić. OKRASNE POPROVKE Tokrat spoznavamo skupino priljubljenih sobnih rastlin, ki slovi po raznolikosti listov. Rod peperomij ali po naše poprovk obsega več kot 1500 vrst. Kako jih oskrbovati, razloži Polona Avguštin iz Vrtnega centra Gašperlin. PAK ČOJ Na kmetiji Mazej pa smo nabrali pak čoj, ki ga je Jernej v rastlinjak posadil septembra. Ker dobro prenaša mraz, ga gojimo tudi na gredah na prostem. Kako pak čoj pripraviti tako, kot bi ga Azijci, okusimo ob koncu oddaje.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Proteini so tiste drobne molekule, brez katerih življenje, kot ga poznamo, sploh ne bi bilo mogoče. Omogočajo gibanje, prenos kisika, delovanje celic in še marsikaj.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Tokratni Petek brez pravila je odprl vrata v olimpijski športni svet, ki bo naslednje tedne združil milijone gledalcev. Na nocojšnjem odprtju bodo prižgali plamen 25. zimskih olimpijskih iger Milano-Cortina 2026. Na največjem zimskem športnem prizorišču se bo v 16 športih pomerilo skoraj 2900 tekmovalk in tekmovalcev iz 92 držav. In ker pri nas radi pogledamo tja, kjer se skrivajo zgodbe iz ozadja, smo tudi tokrat spoznali eno takih. Nekdanja judoistka Zarja Tavčar bo športne dvorane in kimono zamenjala za zimsko olimpijsko izkušnjo. Je namreč del prostovoljske ekipe Olimpijskega komiteja Slovenije v biatlonski reprezentanci.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«