Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora.
V turistični oddaji smo obiskali občino Miklavž na Dravskem polju, kjer so ravninske poti kot ustvarjene za sproščeno kolesarjenje in družinske izlete. Ta kraj na Dravskem polju je dovolj blizu za krajši pobeg in zagotovo dovolj drugačen, da si ga zapomnimo. Kot sta si enoletno potovanje okrog sveta zapomnila popotnika Simona in Jure, ki sta se pred natanko 10-imi leti odpravila na pot.
V turistični oddaji smo obiskali občino Miklavž na Dravskem polju, kjer so ravninske poti kot ustvarjene za sproščeno kolesarjenje in družinske izlete. Ta kraj na Dravskem polju je dovolj blizu za krajši pobeg in zagotovo dovolj drugačen, da si ga zapomnimo. Kot sta si enoletno potovanje okrog sveta zapomnila popotnika Simona in Jure, ki sta se pred natanko 10-imi leti odpravila na pot.
V naši radijski kuhinji smo tokrat predstavili marinirano kislo zelje – preprosto prilogo, ki s svojo svežino popestri marsikateri obrok. Pokazali smo, kako mu lahko z nekaj dodatki poudarimo okus in ga pripravimo tako, da bo še bolj aromatično in hrustljavo.
V naši radijski kuhinji smo tokrat predstavili marinirano kislo zelje – preprosto prilogo, ki s svojo svežino popestri marsikateri obrok. Pokazali smo, kako mu lahko z nekaj dodatki poudarimo okus in ga pripravimo tako, da bo še bolj aromatično in hrustljavo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
Jezik je živa tvorba, ki se nenehno prilagaja aktualnim razmeram. To seveda velja tudi za slovenščino. V njej se vsako leto pojavi vsaj nekaj popolnoma novih besed. Tiste, ki se še uveljavljajo in jih tudi uporabljamo dovolj pogosto, mesto najprej dobijo v Sprotnem slovarju slovenskega jezika.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Življenje prinese marsikaj, najbolj boleče pa je, če nesreča obišče najmlajše. Tjaša Železnik najmlajšim onkološkim bolnikom pomaga na svojstven način. Deluje namreč kot frizerka in spodbuja ljudi, naj darujejo svoje lase, iz katerih se nato izdelujejo otroške lasulje, ki otrokom vsaj malce olajšajo bolečo izkušnjo. Tjaša Železnik je tokratna Lokalna junakinja, z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Življenje prinese marsikaj, najbolj boleče pa je, če nesreča obišče najmlajše. Tjaša Železnik najmlajšim onkološkim bolnikom pomaga na svojstven način. Deluje namreč kot frizerka in spodbuja ljudi, naj darujejo svoje lase, iz katerih se nato izdelujejo otroške lasulje, ki otrokom vsaj malce olajšajo bolečo izkušnjo. Tjaša Železnik je tokratna Lokalna junakinja, z njo se je pogovarjal Peter Močnik.
Cepiva poznamo predvsem kot terapijo, ki prepreči, da zbolimo. A novi imunoterapevtski pristopi cepiva danes uporabljajo tudi kot čisto prava zdravila. Eden najnaprednejših dosežkov tega področja so tako cepiva za zdravljenje najtežjih oblik raka, ko pri spopadanju s tumorji druge terapije niso uspešne.
Cepiva poznamo predvsem kot terapijo, ki prepreči, da zbolimo. A novi imunoterapevtski pristopi cepiva danes uporabljajo tudi kot čisto prava zdravila. Eden najnaprednejših dosežkov tega področja so tako cepiva za zdravljenje najtežjih oblik raka, ko pri spopadanju s tumorji druge terapije niso uspešne.
Potem ko je v ponedeljek sneg na Gorenjskem in severnem Primorskem dosegel nižine, so se temperature nekoliko spustile in posledično tudi meja sneženja na Dolenjskem. Po nevihtnem vstopu v tretji novembrski teden smo tako dočakali prve snežinke, nato pa je sledilo jesensko deževje. Nestanovitno dogajanje v naši atmosferi kar kliče po razlagi, zato v Jutranji vremenski fronti tokrat kličemo na Agencijo Republike Slovenije. V oddaji nas Brane Gregorčič opomni na zimo leta 1980, ko smo prvo obilno sneženje dočakali že v prvih dneh novembra, v tem tisočletju pa 26. november 2005, ko smo izmerili 37 cm snega po nižinah.
Potem ko je v ponedeljek sneg na Gorenjskem in severnem Primorskem dosegel nižine, so se temperature nekoliko spustile in posledično tudi meja sneženja na Dolenjskem. Po nevihtnem vstopu v tretji novembrski teden smo tako dočakali prve snežinke, nato pa je sledilo jesensko deževje. Nestanovitno dogajanje v naši atmosferi kar kliče po razlagi, zato v Jutranji vremenski fronti tokrat kličemo na Agencijo Republike Slovenije. V oddaji nas Brane Gregorčič opomni na zimo leta 1980, ko smo prvo obilno sneženje dočakali že v prvih dneh novembra, v tem tisočletju pa 26. november 2005, ko smo izmerili 37 cm snega po nižinah.
21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije, medija, ki se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Poleg linearnega spremljanja vsebin nam danes ponudniki video vsebin omogočajo ogled za nazaj, ogled na mah in predvsem iz leta v leto večji nabor serij. Prof. dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede nas popelje v analizo naših navad: v Sloveniji smo najpogosteje pred zasloni v večernem terminu, med 19. in 22. uro, v živo najraje spremljamo šport, informativne vsebine in prenose večjih dogodkov, ženske pa pred televizijo v povprečju preživijo več časa kot moški.
21. novembra obeležujemo svetovni dan televizije, medija, ki se je v zadnjih desetletjih drastično spremenil. Poleg linearnega spremljanja vsebin nam danes ponudniki video vsebin omogočajo ogled za nazaj, ogled na mah in predvsem iz leta v leto večji nabor serij. Prof. dr. Dejan Jontes s Fakultete za družbene vede nas popelje v analizo naših navad: v Sloveniji smo najpogosteje pred zasloni v večernem terminu, med 19. in 22. uro, v živo najraje spremljamo šport, informativne vsebine in prenose večjih dogodkov, ženske pa pred televizijo v povprečju preživijo več časa kot moški.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat gostimo Cirila Horjaka, ki je besedo želja pretresel na številne načine: od tega, kdaj si je zaželel postati stripar do tega, česa si zdaj najbolj želi. V dolgem pogovoru pa se je dotaknil še številnih drugih tem.
Tokrat gostimo Cirila Horjaka, ki je besedo želja pretresel na številne načine: od tega, kdaj si je zaželel postati stripar do tega, česa si zdaj najbolj želi. V dolgem pogovoru pa se je dotaknil še številnih drugih tem.
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
Andraž Keršič je arhitekt mlajše generacije, projektant, raziskovalec, kustos in pedagog ter soustanovitelj arhitekturnega biroja a2o2. Kot pravi je arhitektura v prvi vrsti namenjena ljudem, arhitekti pa lahko vidimo en in isti problem na različne načine, zato gre vedno za dialog, za izmenjavo idej, ker so stvari, na katere tudi najbolj izkušen arhitekt ne pomisli.
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Brez čipov ne bi mogli snemati in gledalci gledati naše oddaje, brez njih ne bi bilo pametnih telefonov, sodobnih gospodinjskih aparatov, plačilnih kartic, pametnih ur, robotov, medicinskih vsadkov, medicinskih diagnostičnih naprav, avtomobilov ... Danes ima povprečen avtomobil več kot tisoč čipov, električni še več. Evropska unija pričakuje, da se bo povpraševanje po njih do leta 2030 skoraj podvojilo. Čipi so srce sodobnih naprav. Najprej jih načrtujejo, nato izdelajo in potem njihovo delovanje še preizkusijo, preden jih zaprejo v ohišje in vgradijo v naprave. Kaj od tega počnemo v Sloveniji?
Novembra pred 6. desetletji so se na svoji prvi vaji zbrali ustanovitveni člani Ljutomerskega okteta, ki je že kmalu postal eden od pomembnih oktetov v Sloveniji. Še danes se ponaša z okoli 30. nastopi na leto doma in v tujini, tradicija pa mu poleg odgovornosti, srčnosti in ponosa narekuje tudi skrbno negovanje slovenskega glasbenega izročila. To v poslušalcih zbuja in goji čut za slovensko besedo, domoljubnost, poštenost in ponos, skratka vrednote, ki so jih v Prlekiji znali ceniti že od nekdaj. Ljutomerski oktet se v množici pevskih zborov in skupin ponaša z najdaljšo tradicijo neprekinjenega petja, sicer pa je bilo slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ustanovljeno že pred 131. leti. Pripravila: Lidija Kosi. Na fotografiji: Zdajšnji in nekdanji člani.
Novembra pred 6. desetletji so se na svoji prvi vaji zbrali ustanovitveni člani Ljutomerskega okteta, ki je že kmalu postal eden od pomembnih oktetov v Sloveniji. Še danes se ponaša z okoli 30. nastopi na leto doma in v tujini, tradicija pa mu poleg odgovornosti, srčnosti in ponosa narekuje tudi skrbno negovanje slovenskega glasbenega izročila. To v poslušalcih zbuja in goji čut za slovensko besedo, domoljubnost, poštenost in ponos, skratka vrednote, ki so jih v Prlekiji znali ceniti že od nekdaj. Ljutomerski oktet se v množici pevskih zborov in skupin ponaša z najdaljšo tradicijo neprekinjenega petja, sicer pa je bilo slovensko pevsko društvo v Ljutomeru ustanovljeno že pred 131. leti. Pripravila: Lidija Kosi. Na fotografiji: Zdajšnji in nekdanji člani.
Se spomnite Lakotnika, Zvitorepca, Trdonje in drugih likov, ki jih je ustvaril sloviti animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster?
Se spomnite Lakotnika, Zvitorepca, Trdonje in drugih likov, ki jih je ustvaril sloviti animator, ilustrator, stripar, kipar, novinar in filmski režiser Miki Muster?
Tokrat predstavljamo roman VORANC, prvo od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Pripoved nas ponese nazaj k mlademu Vorancu, ki je ravno zapustil dom in ga je v svoj vrtinec kmalu posrkala 1. svetovna vojna. Najprej smo priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato nas pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu. Ravno je pobegnil od revnega, a toplega doma, ki ga Partljič predstavi tudi v likih matere, očeta in bratov. Voranca v svoj vrtinec kmalu posrka 1. svetovna vojna, sprva med črnovojnike, nato na fronto, kjer pri Doberdobu doživi ognjeni krst. Pozneje na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu »ubijejo dušo in srce«. Po koncu se pridruži mladim delavskim upornikom in postane eden prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino z ženo Marijo in dvema hčerkama, a ostaja podrejen boju za družbeno solidarnost. V nenehni ilegali, ki jo Partljič obarva z značilnim humorjem, Voranc skrbi za knjige in skrivno spravljanje tovarišev čez mejo v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina.
Tokrat predstavljamo roman VORANC, prvo od dveh knjig Toneta Partljiča, spisanih po motivih iz življenja koroškega pisatelja Prežihovega Voranca. Pripoved nas ponese nazaj k mlademu Vorancu, ki je ravno zapustil dom in ga je v svoj vrtinec kmalu posrkala 1. svetovna vojna. Najprej smo priča veličastnemu pogrebu pozimi 1950, kakršnega na Koroškem še ni bilo. Nato nas pripoved ponese nazaj k mlademu Vorancu. Ravno je pobegnil od revnega, a toplega doma, ki ga Partljič predstavi tudi v likih matere, očeta in bratov. Voranca v svoj vrtinec kmalu posrka 1. svetovna vojna, sprva med črnovojnike, nato na fronto, kjer pri Doberdobu doživi ognjeni krst. Pozneje na Južnem Tirolskem dezertira iz avstro-ogrske vojske. Vojna in italijanska taborišča mu »ubijejo dušo in srce«. Po koncu se pridruži mladim delavskim upornikom in postane eden prvih komunistov pri nas. Ustvari si družino z ženo Marijo in dvema hčerkama, a ostaja podrejen boju za družbeno solidarnost. V nenehni ilegali, ki jo Partljič obarva z značilnim humorjem, Voranc skrbi za knjige in skrivno spravljanje tovarišev čez mejo v Avstrijo, dokler tja ne prebegne še sam. Knjiga je izšla pri založbi Beletrina.
Če čutite bolečine v križu, težko zadržujete vodo in čutite pritisk v spodnjem delu trebuha, je lahko razlog za težave tudi šibko medenično dno. To nosi kar 65 odstotkov naše teže. Gre za sistem mišic, ki med drugim vplivajo na držo, dihanje, spolnost in nadzor nad mehurjem. Kako krepiti mišice medeničnega dna in katere težave lahko nastopijo, če jih zanemarimo, s fizioterapevtko Barbaro Fritz Marzi.
Če čutite bolečine v križu, težko zadržujete vodo in čutite pritisk v spodnjem delu trebuha, je lahko razlog za težave tudi šibko medenično dno. To nosi kar 65 odstotkov naše teže. Gre za sistem mišic, ki med drugim vplivajo na držo, dihanje, spolnost in nadzor nad mehurjem. Kako krepiti mišice medeničnega dna in katere težave lahko nastopijo, če jih zanemarimo, s fizioterapevtko Barbaro Fritz Marzi.
V naslednjih minutah bomo obiskali Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1949. Prostore ima na Trgu republike 3. Da ne gre samo za knjižnico, bomo izvedeli, predstavili so nam namreč zanimivi storitvi, zanimivi prav za vse, gre za Knjižnico stvari in Ustvarjalnico. V pogovoru z Lucijo Fatur Centralno tehniško knjižnico in dejavnosti predstavljata knjižničar Mitja Vovk Iskrič in Miha Knez, akademski kipar, vodja Ustvarjalnice.
V naslednjih minutah bomo obiskali Centralno tehniško knjižnico Univerze v Ljubljani, ustanovljeno že leta 1949. Prostore ima na Trgu republike 3. Da ne gre samo za knjižnico, bomo izvedeli, predstavili so nam namreč zanimivi storitvi, zanimivi prav za vse, gre za Knjižnico stvari in Ustvarjalnico. V pogovoru z Lucijo Fatur Centralno tehniško knjižnico in dejavnosti predstavljata knjižničar Mitja Vovk Iskrič in Miha Knez, akademski kipar, vodja Ustvarjalnice.
Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.
Jutranji uri primerno smo si v Radiosferi privoščili zajtrk in z nutelo namazan kruh vrgli v zrak. Tam pa so se rezine znašle v kvantem svetu in z njimi so se začele dogajati čudne stvari. Z razlogom: tokratna tema so bili principi delovanja kvantnih računalnikov.
Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva.
Pulmologinja Irena Šarc: Bolezen človeka oropa življenjskega zadovoljstva.
V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.
V novembrski seriji raziskujemo, kaj se dogaja med gubami, ko se nam začnejo risati na obrazu. V tokratni epizodi gostujeta prof. dr. Elsa Logarinho in prof. dr. João Pedro de Magalhães. Pripravlja Mojca Delač.
Če smo minuli teden martinovali po 'kantinah' oz. vinskih kleteh, nas danes pot pelje po drugih 'škalah'. A le v Istri. Katere narečne izraze za stopnice uporabljajo drugod po Sloveniji? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP.
Če smo minuli teden martinovali po 'kantinah' oz. vinskih kleteh, nas danes pot pelje po drugih 'škalah'. A le v Istri. Katere narečne izraze za stopnice uporabljajo drugod po Sloveniji? Prisluhnite študentom slovenistike FHŠ UP.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost se selimo tja, kjer kakovost raste iz gibanja, sodelovanja in dobre volje. Govorili bomo o projektu zMIGAJ!, ki ga vodi Zavod RS za šport Planica, njegov namen je spodbuditi gibalno dejavnost med mladimi ter prispevati k njihovemu zdravemu razvoju in telesni učinkovitosti. V projektu so sodelovali številni vzgojno-izobraževalni zavodi, med njimi tudi Dijaški dom Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. V tokratnem pogovoru gostimo Urško Bratkovič, mentorico, ki v šoli in dijaškem domu vodi dejavnosti konjereje, in Gašperja Puclja, koordinatorja športnih dejavnosti, iz Dijaškega in študentskega doma Grm Novo mesto, kjer so se projektu pridružili s svojo športno pobudo, ki dijake povezuje prek konjereje, fitnesa in ekipnih športov. Z njima je tudi dijak Tilen Maver, ki je sodeloval v projektu in iz prve roke ve, kako gibanje spreminja vsakdan. Z njimi smo se pogovarjali o tem, zakaj so se odločili za sodelovanje, kakšne izzive so srečali na poti in kaj se je v njihovem dijaškem domu spremenilo, odkar so se – dobesedno – zmigali. Projekt kaže, da gibanje ni le pot do boljšega telesnega počutja, ampak tudi do boljše povezanosti, večje motivacije in kakovostnejšega vsakdana dijakov in zaposlenih. Če vas zanima, kako lahko gibanje postane navdih za kakovostno življenje in delo v šoli ali dijaškem domu, prisluhnite novi epizodi podkasta Misija: kakovost.
V tokratni epizodi podkasta Misija: kakovost se selimo tja, kjer kakovost raste iz gibanja, sodelovanja in dobre volje. Govorili bomo o projektu zMIGAJ!, ki ga vodi Zavod RS za šport Planica, njegov namen je spodbuditi gibalno dejavnost med mladimi ter prispevati k njihovemu zdravemu razvoju in telesni učinkovitosti. V projektu so sodelovali številni vzgojno-izobraževalni zavodi, med njimi tudi Dijaški dom Grm Novo mesto – center biotehnike in turizma. V tokratnem pogovoru gostimo Urško Bratkovič, mentorico, ki v šoli in dijaškem domu vodi dejavnosti konjereje, in Gašperja Puclja, koordinatorja športnih dejavnosti, iz Dijaškega in študentskega doma Grm Novo mesto, kjer so se projektu pridružili s svojo športno pobudo, ki dijake povezuje prek konjereje, fitnesa in ekipnih športov. Z njima je tudi dijak Tilen Maver, ki je sodeloval v projektu in iz prve roke ve, kako gibanje spreminja vsakdan. Z njimi smo se pogovarjali o tem, zakaj so se odločili za sodelovanje, kakšne izzive so srečali na poti in kaj se je v njihovem dijaškem domu spremenilo, odkar so se – dobesedno – zmigali. Projekt kaže, da gibanje ni le pot do boljšega telesnega počutja, ampak tudi do boljše povezanosti, večje motivacije in kakovostnejšega vsakdana dijakov in zaposlenih. Če vas zanima, kako lahko gibanje postane navdih za kakovostno življenje in delo v šoli ali dijaškem domu, prisluhnite novi epizodi podkasta Misija: kakovost.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Anna in Tom, grafična oblikovalca, milenijca, evropska priseljenca se preselita v Berlin. Postaneta del družbe, ki jima je podobna. Okušajo življenje, njegov smisel in popolnosti, ki pa jim nenehno izmikajo. Vendar pa vse to obstaja na internetu. Italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico je v romanu razkril svoj pogled o generacji, ki išče popolnosti življenja, ki si želi več, kot lahko dobi, hkrati pa niti zares ne ve, česa si sploh želi. Živi v svetu prividov, utopij in lažne sreče. »Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resničnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo težavo kuriranega življenjskega sloga. […]. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje naša življenja.” Rachel Connolly, The Telegraph
Anna in Tom, grafična oblikovalca, milenijca, evropska priseljenca se preselita v Berlin. Postaneta del družbe, ki jima je podobna. Okušajo življenje, njegov smisel in popolnosti, ki pa jim nenehno izmikajo. Vendar pa vse to obstaja na internetu. Italijanski pisatelj in prevajalec Vincenzo Latronico je v romanu razkril svoj pogled o generacji, ki išče popolnosti življenja, ki si želi več, kot lahko dobi, hkrati pa niti zares ne ve, česa si sploh želi. Živi v svetu prividov, utopij in lažne sreče. »Popolnosti presegajo naivno primerjavo med skrbno urejeno spletno podobo in resničnostjo onkraj zaslona. Preko para, katerega svet bi se brez stabilne internetne povezave nedvomno sesul, spoznamo globljo težavo kuriranega življenjskega sloga. […]. Popolnosti so zasvojljivo branje, ki razkriva novo globalno estetiko, ki oblikuje naša življenja.” Rachel Connolly, The Telegraph
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Sodobna tehnologija je postala del našega vsakdana. Tako imenovane pametne telefone, tablice, računalnike uporabljamo za delo in razvedrilo. A vse več ljudi je odvisnih od teh naprav in vsebin, ki jih ponujajo, težave zaradi pretirane rabe zaslonov pa opažajo že pri najmlajših. Kako lahko odrasli pomagamo otrokom – in sebi – zdravo uporabljati sodobno tehnologijo?
Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.
Duševne motnje med mladimi so postale ena izmed najbolj perečih zdravstvenih težav v Evropi. Te motnje ne vplivajo le na vsakdanjo kakovost življenja prizadetih, temveč tudi na njihovo izobraževanje, socialne interakcije in prihodnje možnosti za zaposlitev. Več kot 30 milijonov otrok in mladostnikov v evropski regiji Svetovne zdravstvene organizacije (WHO) se spoprijema z duševnimi motnjami, razkriva nedavno poročilo WHO. Po podatkih, objavljenih 11. novembra v Københavnu, je vsak sedmi otrok in mladostnik do 19. leta starosti prizadet. Skrbi dejstvoje, da je položaj še posebej slab med dekleti, saj ima vsaka četrta v starostni skupini od 15 do 19 let duševne težave. Kakšno je stanje v Sloveniji? Raziskava Duševno zdravje mladih v Sloveniji v kontekstu globalnih kriz, objavljena konec letošnjega septembra, je ena prvih celovitih empiričnih študij v Sloveniji, ki hkrati zajema individualne, družinske in širše družbene dejavnike, povezane z duševnim zdravjem mladih, starih od 16 do 24 let. Namen raziskave je bil osvetliti kompleksno prepletenost osebnih izkušenj, zgodnjih življenjskih okoliščin, življenjskega sloga in vpliva globalnih kriz (pandemija covida-19, podnebne spremembe, gospodarska negotovost itd.) na duševno zdravje mladih. Rezultati ponujajo celovit vpogled v razsežnost in raznolikost dejavnikov, ki oblikujejo duševno zdravje mladih, ter pomembno podlago za razvoj sistemskih rešitev, politik in programov, ki bi lahko prispevali k bolj varnemu in spodbudnemu okolju za mlade generacije. V tokratni odaji sta z nami gostji strokovnjakinji, avtorica raziskave: – prof. dr. Metka Kuhar, redna profesorica socialne psihologije na Univerzi v Ljubljani, raziskovalno in pedagoško deluje na področju fenomenov vsakdanjega življenja, s poudarkom na duševnem zdravju (zlasti travmi), medosebni komunikaciji, odnosih, samopodobi, mladini in spolu; – dr. Lucija Čevnik, prof., doktorica sociologije, z zasebno prakso, kjer dela z mladostniki in starši, ko se pojavijo težave v duševnem zdravju in medsebojnih odnosih oz. komunikaciji, 20 let že dela z mladimi in je tudi avtorica knjig, ki obravnavajo tovrstne odnose.
V tokratni oddaji boste spoznali radovedne Polžke iz vrtca Mali rod, ki so se učili znakovnega jezika. Pridružili smo se tretjemu taboru gluhih žensk, na katerem so udeleženke spoznavale jogo, meditacijo in delo z energijami. Obiskali smo tudi forum Partnerstvo za prihodnost pod okriljem fundacije FIHO. Državni zbor je soglasno podprl zakon o jeziku gluhoslepih. V UKC Maribor so oktobra vstavili prva dva pametna polževa vsadka v Sloveniji. Tovrstni vsadek je na evropskem trgu na voljo šele dober mesec in kot prvi na svetu omogoča nadgradnjo programske opreme brez nove operacije. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 19. novembra ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
V tokratni oddaji boste spoznali radovedne Polžke iz vrtca Mali rod, ki so se učili znakovnega jezika. Pridružili smo se tretjemu taboru gluhih žensk, na katerem so udeleženke spoznavale jogo, meditacijo in delo z energijami. Obiskali smo tudi forum Partnerstvo za prihodnost pod okriljem fundacije FIHO. Državni zbor je soglasno podprl zakon o jeziku gluhoslepih. V UKC Maribor so oktobra vstavili prva dva pametna polževa vsadka v Sloveniji. Tovrstni vsadek je na evropskem trgu na voljo šele dober mesec in kot prvi na svetu omogoča nadgradnjo programske opreme brez nove operacije. Več izveste v oddaji Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu 19. novembra ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Selmi Skenderović, eni redkih mladih avtoric, ki odkrito govori o težkih izkušnjah in izzivih slovenske družbe. Predstavili bomo filme Gora se ne bo premaknila, Dj Ahmet in Mati, ki s pogledom v Makedonijo razkrivajo moč tradicije in ženskega pogleda. Za konec pa še zgodba o svobodi in samoti – dokumentarni film Zadnji kavboj režiserja Tadeja Čatra.
V tokratni oddaji Sami naši bomo prisluhnili Selmi Skenderović, eni redkih mladih avtoric, ki odkrito govori o težkih izkušnjah in izzivih slovenske družbe. Predstavili bomo filme Gora se ne bo premaknila, Dj Ahmet in Mati, ki s pogledom v Makedonijo razkrivajo moč tradicije in ženskega pogleda. Za konec pa še zgodba o svobodi in samoti – dokumentarni film Zadnji kavboj režiserja Tadeja Čatra.
Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.
Vsakič, ko na nebu zagori zvezdni utrinek, se vprašamo, kaj pravzaprav prinašajo ti drobni popotniki iz vesolja. Asteroidi in meteoriti niso na Zemljo prinesli le niklja, bakra in zlata, temveč morda tudi prve organske molekule in gradnike življenja. V tokratni Frekvenci X iščemo odgovore o tem, katere kamnine in elementi so prišli iz vesolja, kako so oblikovali naš planet in zakaj je od njih odvisna sodobna tehnologija. Vabljeni na odisejado od večkilometrskih kraterjev do vzorcev, ki jih danes prinašajo vesoljske sonde.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
S priljubljenostjo športnega plezanja narašča tudi vpliv plezalk in plezalcev na okolje oziroma na naravna plezališča. Z vse večjim obiskom rastejo tudi potrebe po vzdrževanju in preopremljanju plezališč ter nadgradnji dela opremljevalcev športnoplezalnih smeri. V Sloveniji je z namenom zagotovitve trajnostnega razvoja plezališč nastal projekt Opremimo slovenska plezališča, ki ga bomo predstavili v tokratni Radiosferi, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.
Italijanski ministrstvi za kulturo in kmetijstvo sta vložili skupni predlog, da bi italijansko kuhinjo uvrstili na Unescov seznam nesnovne kulturne dediščine. Nominacijo podpirajo tudi pri Organizaciji združenih narodov, dokončna odločitev pa bo znana v začetku decembra, ko se bo v New Delhiju sestal Unescov odbor. In verjetno se tudi marsikateri Slovenec strinja, da italijanske jedi zaslužijo tovrstno priznanje. Težko si je namreč predstavljati naše jedilnike brez pice, testenin in ostalih italijanskih kulinaričnih mojstrovin. Med sladicami, ki izvirajo iz Italije, pa je gotovo najbolj znan in priljubljen tiramisu. Na nedavnem svetovnem prvenstvu v pripravi tiramisuja v Trevisu je Andreja Čokl govorila s sinom 'izumitelja' tiramisuja Massimom Linguanottom, začetnikom tekmovanja Tiramisu World Cup Francescom Redijem in kulinarično poznavalko Lauro Forti. Foto: Tiramisu iz restavracije Le Beccherie, kjer naj bi tudi nastal./A.Č.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Mirjam Kottmann, sodelavka Bavarske Radiotelevizije, je na mednarodnem medijskem festivala Prix Europa v Berlinu prejela nagrado "evropska novinarka leta 2024". Žirija je svojo odločitev utemeljila z besedami: "Mirjam Kottmann s svojim delom presega zakoreninjene stereotipe, premika meje in spreminja dolgoročne perspektive." Krajinski park Debeli rtič sestavljajo območja na kopnu rtiča, flišni klif z naravnim morskim obrežjem in 160 hektarjev skladovitega podvodnega grebena z morskim dnom. Naravovarstveni nadzorniki zdaj lahko nadzorujejo in tako varujejo ta obsežni in biotsko pestri morski del parka ter klif z obrežjem s pomočjo posebnega čolna, ki so ga poimenovali Pozejdonka – po morski travi, endemitu Sredozemskega morja. Tradicionalni ribolov na spodnjem toku Donave na Madžarskem je del nesnovne kulturne dediščine. Z obrtjo, ki se prenaša z očeta na sina, se ukvarja vedno manj ljudi. Skoraj ni več nikogar, ki bi znal uporabljati različne vrste mrež za ribolov v obrežnih in plitvih vodah. Rib pa ne lovijo za prodajo, temveč za prehrano družine. V Naravnem rezervatu jezera Cornino, edinem italijanskem območju, kjer živijo sove kozače, se je spomladi 2025 izvalil mladič te redke vrste. Par kozač se je uspešno paril pod budnim opazovanjem stroke, mladiček pa je bil s starši do avgusta, ko so ga preselili v prilagoditveno preletalnico, kjer se je lahko privajal življenju v naravi. Izjemni dogodek je plod mednarodnega sodelovanja z Dunajsko univerzo, mlado kozačo pa so pozneje izpustili v gozdove v okolici Dunaja.
Mirjam Kottmann, sodelavka Bavarske Radiotelevizije, je na mednarodnem medijskem festivala Prix Europa v Berlinu prejela nagrado "evropska novinarka leta 2024". Žirija je svojo odločitev utemeljila z besedami: "Mirjam Kottmann s svojim delom presega zakoreninjene stereotipe, premika meje in spreminja dolgoročne perspektive." Krajinski park Debeli rtič sestavljajo območja na kopnu rtiča, flišni klif z naravnim morskim obrežjem in 160 hektarjev skladovitega podvodnega grebena z morskim dnom. Naravovarstveni nadzorniki zdaj lahko nadzorujejo in tako varujejo ta obsežni in biotsko pestri morski del parka ter klif z obrežjem s pomočjo posebnega čolna, ki so ga poimenovali Pozejdonka – po morski travi, endemitu Sredozemskega morja. Tradicionalni ribolov na spodnjem toku Donave na Madžarskem je del nesnovne kulturne dediščine. Z obrtjo, ki se prenaša z očeta na sina, se ukvarja vedno manj ljudi. Skoraj ni več nikogar, ki bi znal uporabljati različne vrste mrež za ribolov v obrežnih in plitvih vodah. Rib pa ne lovijo za prodajo, temveč za prehrano družine. V Naravnem rezervatu jezera Cornino, edinem italijanskem območju, kjer živijo sove kozače, se je spomladi 2025 izvalil mladič te redke vrste. Par kozač se je uspešno paril pod budnim opazovanjem stroke, mladiček pa je bil s starši do avgusta, ko so ga preselili v prilagoditveno preletalnico, kjer se je lahko privajal življenju v naravi. Izjemni dogodek je plod mednarodnega sodelovanja z Dunajsko univerzo, mlado kozačo pa so pozneje izpustili v gozdove v okolici Dunaja.
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človeku so živali že od začetka njegovega obstoja pomagale preživeti. Vsak, ki ima za družabnika psa, mačko, konja ali drugo žival, ve, da so živali za človeka preprosto zdravilne. So namreč zvesti prijatelji in človeku podarjajo neomejeno naklonjenost in ljubezen. Danes človek nosi odgovornost, da živali v njegovi oskrbi ne trpijo. V oddaji O živalih in ljudeh skušamo osvetliti različne vidike odnosa človek - žival. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Danes ponavljamo oddajo o prvem slovenskem nemem celovečernem filmu, posnetem in premierno predvajanem leta 1931 v Ljubljani. Za snemanje so se nadušili in zbrali denar navdušeni alpinisti, člani Turistovskega kluba Skala, ki so si pred vojno prizadevali popularizirati gorništvo na Slovenskem. Ker je bil nem, je med projekcijo za glasbeno spremljavo poskrbel orkester, kot je bilo tedaj v navadi. Na 35- milimetrski filmski trak ga je posnel, montiral in režiral vsestranski Janko Ravnik, glasbenik in izkušen fotograf.
Kmalu bodo naše notranje prostore začele krasiti lončnice, kot so božična zvezda, božični kaktus in kalanhoja. Kako skrbeti zanje, da bodo lepe do konca praznikov?
Kmalu bodo naše notranje prostore začele krasiti lončnice, kot so božična zvezda, božični kaktus in kalanhoja. Kako skrbeti zanje, da bodo lepe do konca praznikov?
Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.
Izzive in razmere romske skupnosti v Sloveniji na Prvem redno spremljamo, še posebej v romski oddaji Naše poti – Amare Droma. Sinoči smo lahko v njej prisluhnili daljšemu pogovoru z ministrom za delo Luko Mescem. Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti je v enem letu zagnalo dva večja projekta. Pilotni projekt Romani Zour – Romski vzor, ki je namenjen zaposlovanju Romov, v prvi izvedbi razkriva ključne izzive, med drugim nizko motivacijo Romov za zaposlitev. Drugi večji projekt, ki ga je ministrstvo podprlo, pa je nadgradnja projekta Večnamenskih romskih centrov+, ki je mrežo centrov po Sloveniji razširil, prav tako omogočil dodatne zaposlitve v teh centrih. Sandi Horvat se je v pogovoru z ministrom dotaknil tudi Šutarjevega zakona, predvsem o njegovih pričakovanih učinkih v praksi. Odprto ostaja tudi vprašanje o spremembi zakona o romski skupnosti, ki se ga je vlada lotila že zgodaj spomladi. V tokratni Radiosferi objavljamo del pogovora iz včerajšnje oddaje Naše poti, ki ga je pripravil Sandi Horvat.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž
Kakšno besedo imajo prebivalke in prebivalci pri načrtovanju javnega prostora? To vprašanje se odpira tudi pri organizaciji javnega prevoza. Je participacija javnosti pri odločanju nujna in kaj nas učijo primeri iz tujine? Kako javnost hitreje in bolj učinkovito vključevati pri oblikovanju rešitev? V tokratni Intelekti se posvečamo vprašanju, zakaj se ključni prostorski projekti pogosto vodijo brez zgodnje vsebinske razprave, zakaj je komunikacija enosmerna, informativna, ne pa participativna ter zakaj je v procesih odločanja presežek politične interpretacije in premalo strokovnega diskurza. V Intelekti gostimo Aidana Cerarja iz Inštituta za politike prostora in Marjeto Benčina iz društva za sonaraven razvoj Focus. Oddajo pripravlja Miha Žorž
V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared. FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS VIR: Program Ars, Goran Tenze
V prvem tednu novembra je bil osrednji državni arhiv, »Arhiv Republike Slovenije«, v znamenju 80. obletnice ustanovitve. V prenovljeni in arhivarskim merilom prilagojeni stavbi na ljubljanskih Poljanah so predstavili jubilejni zbornik z naslovom »Pogled v preteklost, korak v prihodnost: 80 let Arhiva Republike Slovenije«. O zgodovinskem pregledu delovanja arhiva, njegovem poslanstvu in najpomembnejših arhivskih fondih kot hrbtenici tega zbornika je v našem studiu govoril direktor arhiva, zgodovinar dr. Andrej Nared. FOTO: Naslovnica zbornika ob 80-letnici Arhiva RS VIR: Program Ars, Goran Tenze
V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.
V petek, 14. novembra, se je začel 14. festival Forward/ Naprej, ki ga organizira Društvo novinarjev Slovenije. Odvil se bo v treh mestih, po Mariboru se prihajajoči konec tedna festival seli v Novo Gorico, zaključil se bo v Ljubljani, 28. novembra, tudi s podelitvijo novinarskih magrad Čuvaj. Letos smo dobili Evropski akt o svobodi medijev, v začetku septembra je bil v DZ sprejet novi Zakon o medijih. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je predsednik Društva novinarjev Slovenije Gašper Andrinek, ki pravi, da smo novinarji premalo samokritični. Prehodil je pot od lokalnega časopisa do Vala 202, raje kot v zavetju studia je na terenu, med ljudmi, tudi tam kjer se pišejo nevarne zgodbe. V vrtincu globalnih dogodkov ga vedno najbolj zanimajo perspektiva in usode malih ljudi. Gašper je izkusil staro in mnogokrat empirično preverjeno pravilo: Enkrat radijec, vedno radijec. A tega ne obžaluje. Mikrofon zaradi poklicno-življenjske deformacije vzame praktično kamorkoli. Ko je treba odpreti ventil, gre v naravo, teče ali pa si privošči dobro partijo košarke.
17. novembra leta 1869 je bil odprt Sueški prekop, ki ostaja ena najpomembnejših prometnih povezav na svetu. V Iranu ženske pridobivajo nove pravice, oblast popušča, odslej lahko vozijo motorje, veliko deklet nosi tudi klobuke namesto rut. V senci Gaze se stopnjuje nasilje na Zahodnem bregu.
17. novembra leta 1869 je bil odprt Sueški prekop, ki ostaja ena najpomembnejših prometnih povezav na svetu. V Iranu ženske pridobivajo nove pravice, oblast popušča, odslej lahko vozijo motorje, veliko deklet nosi tudi klobuke namesto rut. V senci Gaze se stopnjuje nasilje na Zahodnem bregu.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
Letošnja jesen prinaša mestu z najstarejšo vinsko trto na svetu dobre obete razvoja Štajerske vinske destinacije. Na gričih Slovenskih goric smo obiskali kmetijo Bračko, ki je prejemnica Zlate sončnice 2025. V osrednji temi govorimo o pomenu govedoreje na območjih, kjer druga kmetijska pridelava ni mogoča. Sadjarska kmetija Košan je vzoren primer medgeneracijskega sodelovanja. S Košanove kmetije prihaja tudi letošnja kraljica jabolk.
V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
V 22. sezoni oddaje naPotki raziskujemo slovenska zgodovinska mesta. V prejšnjih nedeljah smo se potepali po Primorskem, Dolenjskem, Štajerskem in Gorenjskem, tokrat pa nas je pot odpeljala v »srce« Koroške. Čisto prvič v zgodovini oddaje smo se ustavili na Ravnah na Koroškem. Največje mesto te pokrajine skriva marsikateri zanimiv zgodovinski biser. Izhodišče kulturnega turizma v občini je nedavno obnovljeno poslopje Stare železarne, ki je bila tudi osrednja točka našega obiska. Tam smo se srečali s Sašo Jelen, vodjo turizma pri Zavodu za kulturo, šport, turizem in mladinske dejavnosti Ravne, zgodovinarko dr. Karlo Oder in umetnostno zgodovinarko Aleksandro Čas iz Koroškega pokrajinskega muzeja. V kovaški delavnici pa nas je sprejel mojster Tilen Šumah. Kako je železarstvo oblikovalo mesto in o čem nam danes pripovedujejo monumentalne skulpture Forme vive, je zanimalo Niko Vrabec.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.
O jesenskih tradicijah, starih običajih, šegah in navadah, tistih še živih in tistih že pozabljenih, se bomo pogovarjali z etnologom in profesorjem umetnostne zgodovine, doktorjem Damjanom Ovscem. Šege in stari običaji so povezovali skupnost in različne generacije ter so predstavljali tudi glavne družabne dogodke. Eden od značilnih jesenskih običajev, predvsem na Dolenjskem in Notranjskem, je lov na polhe. Spoznali bomo tudi tradicionalno kožuhanje oziroma ličkanje v Tomaški vasi na Koroškem. Jesen je od nekdaj povezana z darovi narave in značilno kulinariko. Ob jesenskih kmečkih opravilih in praznikih, kot sta trgatev in Martinovo, so na Bizeljskem postregli značilen bizeljski ajdov kolač, ki je vpisan v register slovenske nesnovne dediščine. Jesenski in zimski čas pa so ljudje na podeželju izkoristili tudi za izdelovanje zobotrebcev – kako so to počeli, nam bosta v studiu predstavila Marija Žnidaršič in Bojan Bukovec iz občine Dobrepolje.