Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Program Divje vrtnice je posvečen evropskim režiserkam. Doslej so se v njemu predstavile avtorice iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije, letos pa so na vrsti režiserke iz Slovenije. Slovenska kinematografija je na Tržaškem filmskem festivalu prisotna že od samega začetka, zato že od nekdaj igra ključno vlogo, zato ji Tržaški festival ponuja več kot vsi ostali evropski festivali … V festivalskem katalogu je Nerina Kocjančič izpostavila ženski dokumentarni pogled, ki ga ustvarjajo režiserke Petra Seliškar, Nina Blažin, Maja Doroteja Prelog, Maja Prettner in Nina Blažin, avtorice različnih generacij, ki se lotevajo posebnih izzivov in zgodb.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Pod gladino oceanov živijo bitja, ki se sporazumevajo na način, presenetljivo podoben človeškemu. To so kiti glavači. Napredek v inženirstvu, umetni inteligenci, biologiji in jezikoslovju nam je bolj kot kadarkoli prej približal razumevanje komunikacije živali. Kako blizu tega smo, da bi lahko razumeli kite glavače? Medtem ko znanost počasi razkriva njihovo inteligenco in način življenja, jih človeški hrup, ladijski promet in onesnaževanje potiskajo na rob preživetja.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Nekdanja Nasina astronavtka Sunita Williams, rekorderka po skupnem času vesoljskih sprehodov med ženskami, je te dni znova na obisku v Sloveniji. Našo državo je obiskala že večkrat, nazadnje oktobra lani, ko je skupaj z mamo in sestro obiskala Leše pri Tržiču, rojstno vas svoje prababice Marije Bohinec. To je bilo kmalu po njeni zadnji vesoljski misiji, ki bi morala trajati le osem dni, a se je zaradi tehničnih težav z Boeingovim plovilom Starliner podaljšala na več kot devet mesecev. Njen tokratni tridnevni obisk pa je namenjen predstavitvi njenih izkušenj z življenjem in delom v vesolju, razpravi o sodelovanju na področju raziskovanja vesolja ter spodbujanju zanimanja za znanost med mladimi. Med drugim je včeraj obiskala tudi ljubljansko Fakulteto za matematiko in fiziko, kjer je nagovorila poln avditorij po večini mladih obiskovalcev.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Podjetniška pot se pogosto začne z dobro idejo, zagnanostjo in željo po samostojnosti. A še preden se posameznik odloči za odprtje podjetja, je pomembno, da razmisli o nekaj ključnih vprašanjih. Ali ima jasno opredeljeno dejavnost in trg, kakšna so finančna tveganja ter koliko zagonskih sredstev in varnostne rezerve potrebuje? Podjetništvo namreč poleg svobode prinaša tudi veliko odgovornosti, zato je dobro, da vsak pri sebi razmisli, ali mu tak način dela ustreza, je izpostavila Petra Weber podjetniška svetovalka na SPOT svetovanju obalno-kraške regije.
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
Otroška ljudska Zvita lisička je ena najstarejših, najbolj znanih in največkrat zapetih otroških ljudskih pesmi. S pisateljico Cvetko Bevc, ki jo je pesmica o zviti lisički navdihnila pri ustvarjanju radijske igre za otroke z enakim naslovom, se bomo pogovarjali o metafori zvite lisičke in pomenu zvitosti v ljudskem izročilu. V infografiki bomo v sliki in besedi prikazali razvoj otroške ljudske pesmi na slovenskem; prav živali so pogosti motivi v otroških skladbah. S sogovornico, profesorico kitare Evo Hren, pa bomo preverili, zakaj je Lisička še zmeraj ena najbolj priljubljenih otroških pesmi - kaj jo dela tako zimzeleno, je to tonski način, melodija, ritem?
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
V minulem tednu smo se kot vsako leto spomnili nesrečne usode bork in borcev Pohorskega bataljona, ki so umrli 8. januarja 1942. Leta 1959 so na prizorišču boja postavili spomenik, delo akademskega kiparja Slavka Tihca. Manj znano pa je, da je narodno zabavni ansambel Štirje kovači leta 1974 izdal glasbeni album z naslovom Pohorje v tišini na katerem je istoimenska skladba posvečena spominu prav na Pohorski bataljon.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Tokrat predstavljamo predstavljamo roman Tine Vrščaj, UČNE URE EVE K., ki je izšel pri založbi Beletrina.Na svetlo prihaja nekakšna »črna knjiga« o šoli. Eva Krhlikar iz nagrajenega romana Na Klancu postane naslovna junakinja novega. S svojima deklicama, zdaj že šolarkama Brino in Višnjo, živi v mestu blizu Ljubljane. Po veliki osebni preizkušnji se mora sestaviti na novo. Zaposli se kot učiteljica biologije na ljubljanski Osnovni šoli Viljenke Čas. Mestno življenje ni v ničemer podobno nekdanjemu sobivanju z naravo in sodobni ritem človeka peha vstran od njegovega bistva.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Dragana Mitića smo v naši oddaji že spoznali, a od takrat se je njegova zbirka poezije, proze in nagrad bogato dopolnila. Rodil se je v Nišu, zato piše v srbščini in slovenščini. Njegovi ljubezni sta tudi fotografija in glasba, sicer pa je delal kot jedrski fizik. Ob koncu lanskega leta se je njegova zgodba na natečaju Mestne knjižnice Ljubljana v sodelovanju s knjižnicami Osrednjeslovenske regije - "Zgodbe mojega kraja: Najprej štalca, potem pa kravca" uvrstila med deset najboljših. Na pogovor ga je povabila Lucija Fatur.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
Napoved: Revščina starih ljudi je v Sloveniji in državah Evropske unije pereč problem, saj podatki kažejo, da se revščina s starostjo povečuje, kaže pa se tudi velik razkorak v revščini med moškimi in ženskami. Doktorica Vesna Leskošek bo v tokratni Radiosferi govorila o razlogih za revščino v starosti in o rezultatih temeljne raziskave z naslovom Vsakdanje življenje in življenjski potek starih ljudi, ki živijo v revščini, v kateri so preučevali, kako življenjski poteki, odraščanje, šolanje, delo, zaposlitev, partnerstvo in družina ter skrbstvene obveznosti, opredeljujejo in oblikujejo življenja starejših ljudi, ki živijo v revščini. Z gostjo se je pogovarjala voditeljica oddaje Tita Mayer.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
To kar je Planica za moške smučarske skoke je Ljubno ob Savinji za ženske. Tekme, ki jih prirejajo v tem manjšem kraju v Zgornji Savinjski dolini, so daleč najbolj obiskane od vseh tekem v svetovnem pokalu za ženske. Konec prejšnjega tedna se je končalo jubilejno 15 tekmovanje na najvišjem nivoju, pod Rajhovko se je zbralo rekordno število gledalcev. Kaj ta prireditev pomeni domačinom, kakšna je verjetnost, da mednarodna smučarska zveza kraju tekmovanje odvzame, o zgodovini in o načrtih za novo skakalnico s celjskim dopisnikom Matijo Mastnakom.
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Kako lahko pri sebi podpremo in okrepimo pozitivna, prijetna čustva?
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Tokrat plujemo v prerez sveta psihiatrije in psihologije. Morda pa vam za začetek rečem, da malo pomislite, kako se počutite v svojem telesu. Udobno? Napeto? Zaspano? Nemirno? Pomembno vlogo bo namreč odigralo v prihodnjih minutah. Karl Theodor Jaspers se je bil nemško-švicarski psihiater in filozof, ki je s svojim delom močno vplival na moderno teologijo, psihiatrijo in filozofijo. Leta 1913 je izdal delo Splošna psihopatologija, ki je pustilo odtis na poznejših diagnostičnih kriterijih. Na Univerzi v Heidelbergu stolica nosi ime po njem, in mesto profesure tam zaseda dr. Thomas Fuchs, psihiater in filozof, gost tokratne oddaje. Pripravlja: Mojca Delač.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Slovenščina je med slovanskimi jeziki narečno najbolj razčlenjena in v naših rubrikah nam študentje slovenistike razkrivajo prav to izjemno pestrost slovenskih narečij. Tokrat nam predstavljajo vrsto izrazov, ki se uporabljajo za besedo poleno.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
TV klinika z Davidom Zupančičem
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Se zavedamo, kako pomembni so naši možgani za naš obstoj? Znamo skrbeti za njihovo dolgoročno zdravje in razvoj?
Minilo je pet let odkar je nepričakovano umrl pisatelj Bekim Sejranović, nemirni duh Balkana in mojster avtofikcije. Popotovanje po Savi je načrtoval že kot otrok, kot je humorno opisal v knjigi Nikamor, od nikoder. Leta 2006 je s prijateljema idejo uresničil, takrat je o tem popotovanju nastal tudi film, ki ga je posnel Moku Teraoka, eden izmed protagonistov romana Tvoj sin, Hucleberry Finn.
Minilo je pet let odkar je nepričakovano umrl pisatelj Bekim Sejranović, nemirni duh Balkana in mojster avtofikcije. Popotovanje po Savi je načrtoval že kot otrok, kot je humorno opisal v knjigi Nikamor, od nikoder. Leta 2006 je s prijateljema idejo uresničil, takrat je o tem popotovanju nastal tudi film, ki ga je posnel Moku Teraoka, eden izmed protagonistov romana Tvoj sin, Hucleberry Finn.
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.
V oddaji Sami naši bomo govorili z Borisom Pavelićem, novinarjem hrvaškega tednika Nacional, o aktualnem političnem in družbenem položaju na Hrvaškem ter o položaju novinarjev danes. Pogovarjali se bomo tudi z Mitjo Velikonjo o jugonostalgiji, manjšinah in kolektivnem spominu ter se za konec ustavili ob praznični mizi, kjer makedonske kiflice še vedno povezujejo družine in skupnosti.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
V prvi epizodi POTkasta gostimo Iztoka Kočevarja, ki je jeseni navdušil Slovenijo z dobrodelnim kolesarjenjem od Maribora do Carigrada. Premiera 20 januarja.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Sprašujemo se, kako pozitivno vplivati na črevesno mikrobioto, se primerno gibati in jesti, da bomo imeli zdravo črevesje in s tem tudi telo ter možgane. Zato v tokratni oddaji ponujamo tudi jedilnik, s katerim si lahko pomagamo pri boljšem delovanju našega telesa, predvsem naših možganov. Že kar nekaj časa je znano, da našemu črevesju pravimo tudi drugi možgani, v zadnjih letih pa smo prišli do spoznanj, da imajo črevesje in mikroorganizmi v njem pomembno vlogo tudi pri razvoju duševnih bolezni, kot so tesnoba, depresija, shizofrenija, pa tudi nevrodegenerativnih bolezni, kot je Parkinsonova bolezen.
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Ob izidu spisov P. A. Kropotkina, enega ključnih anarhističnih mislecev 19. stoletja, se sprašujemo, kako so si anarhisti predstavljali družbo prihodnosti, v kateri bi človek ne bil suženj ne kapitalu ne državi
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Gotovo ste že slišali za vitamin D in njegovo vlogo pri ohranjanju zdravja. Je njegov glavni vir sonce, ali ga lahko v zimskem času, ko je sončnih žarkov manj, v telo vnesemo tudi s prehrano? Kako zaznamo, da nam ga v telesu primanjkuje in kdaj poseči po prehranskih dopolnilih? Kaji Čelan je na ta in še druga vprašanja v povezavi s tem pomembnim vitaminom odgovarjala strokovnjakinja za prehrano Mojca Cepuš.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Pravijo, da je pes človekov najboljši prijatelj. Za uspešno sobivanje morata biti zadovoljna oba. Zadovoljen pes pa je zaposlen pes in tokrat predstavljamo kinološko disciplino, ki zaposluje tako človeka kot psa – agility. Pravilna in redna nega psov je zelo pomembna, saj vpliva na njihovo zdravje, dobro počutje in splošno kakovost življenja. Prav zato smo Nežo Jereb obiskali v salonu za urejanje psov. Kot profesionalna negovalka psov, tudi za razstavne ringe in dolgoletna poznavalka koker španjelov, je pokazala, kako poteka pravilno urejanje te pasme in na kaj morajo biti lastniki še posebej pozorni. Naš gost je veterinar Martin Kovše. Pogovarjali smo se o brahicefaličnih pasmah psov in mačk, o psihičnih boleznih psov, pa tudi o pasji modi. S povečanjem števila cest in avtomobilov na njih narašča tudi število povoženih živali. V Društvu Dinaricum povoze sistematično beležijo in tako označijo črne točke povozov. Na podlagi zbranih podatkov lahko tako predlagajo primerne ukrepe. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Če nisi samosvoj in se ne moreš braniti, ne moreš zahtevati. Tedaj si drobiž v rokah tistih, ki barantajo o tebi …To se je Slovencem v zgodovini večkrat primerilo. Najbolj hudo ob koncu prve svetovne vojne, pa tudi po drugi ni bilo drugače, le obseg izgube je bil manj izrazit. Pregledali bomo Rapalsko pogodbo, po kateri je Beograd prodal Primorsko Italiji v zameno, da je Rim priznal na novonastalo kraljevino na Balkanu. Avtor oddaje je Ivan Merljak.
Začetek tega leta nam je postregel z zares pravo zimo, sneg je pokril naše vrtove in gredice zdaj počivajo. A pravi vrtičkarji že razmišljajo, kaj bodo sejali, ko se bo zemlja ogrela. Zato je zdaj čas, da pregledamo seme, ki nam je ostalo od prejšnjih setev, starega zavržemo in razmislimo o nakupu novega. S svetovalko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak se je pogovajal Teodor Bostič.
Začetek tega leta nam je postregel z zares pravo zimo, sneg je pokril naše vrtove in gredice zdaj počivajo. A pravi vrtičkarji že razmišljajo, kaj bodo sejali, ko se bo zemlja ogrela. Zato je zdaj čas, da pregledamo seme, ki nam je ostalo od prejšnjih setev, starega zavržemo in razmislimo o nakupu novega. S svetovalko za zelenjadarstvo in okrasne rastline Mišo Pušenjak se je pogovajal Teodor Bostič.
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Hrana se res dotika vsega. Odnos do prehrane pa sega globoko v človekovo osebnost. Pri prehranjevanju nikoli ne gre samo za potešitev lakote, ampak tudi izraz, kako smo se naučili gledati na svet. Resda jemo, zato, da živimo, vendar je tudi obilje trenutkov, načinov in priložnosti, v katerih živimo, zato, da jemo (Claude Levi -Strauss). Pomembnost hranilne vrednosti zaužite hrane je tako neprimerljivo manjša od pomembnosti njene simbolne vrednosti. In, če je ne delimo z drugimi, tako pojasnjuje nauk stare brahmanske teologije, ubijemo njeno bistvo. Zdi se, da ukvarjanje s hrano in kuhanje, še nikoli ni bilo tako priljubljeno in izpostavljeno in pomembno, kot je v dobi, ki jo živimo. Hrana kot življenjski slog, torej. O tem smo tokrat govorili v Intelekti. Z nami so bili gostje: - mag. Jernej Ogrin - inženir prehrane, prehranski svetovalec in ustanovitelj podjetja Zadnja dieta - Mario Sambolec - trener in nutricionist z več mednarodno priznanimi licencami s področja coachinga, prehranskih in vadbenih znanosti, ustanovitelj in vodja podjetja Feelgood, pod okriljem Fitnes Zveze Slovenije predava in izobražuje trenerje, športne delavce ter prehranske svetovalce - dr. Ajda Urbas - specialistka interne medicine iz ZD Koper, tudi predsednica društva Sladko na kratko, društva za ozaveščanje o zdravem življenjskem slogu in preprečevanju sladkorne bolezni
Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.
Že 13-ti dan stopamo po letu 2026, v katerega bodo denimo pravoslavci vstopili šele z jutrišnjim dnem. Dva tedna za nami torej obeležujejo prehod iz starega v novo leto, niso pa edini, ki to počnejo pozneje. Ponekod po svetu bodo novo leto obeležili februarja, drugje aprila, v nekaterih državah šele jeseni.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.
Tokrat v oddaji vnovič razmišljamo o mejah, obsegu in pogojih politične ureditve, ki sliši na ime demokracija. Nekdanji visokošolski učitelj z oddelka za filozofijo ljubljanske Filozofske fakultete in v 90-ih letih urednik Časopisa za kritiko znanosti dr. Igor Pribac je pred dvema desetletjema napisal esej, ki opisuje razlike med modernim in predmodernim pojmovanjem družbe. Glede na to, da se že desetletja ukvarja z zgodovino politične filozofije, bolje, političnih filozofij, v oddaji, namenjeni pogledom v znanost, ne bo škodil razmislek o pojavnih razlikah nekaterih političnih drž, ki si umišljajo ideal družbe kot temelječe na strinjanju o temeljnih vezivih. Predmoderno razumevanje družbe predpostavlja torej nekakšen konsenz, ki mu v sodobnih razmerah politične ureditve z imenom »demokracija« pripisuje rešilno vlogo pri premoščanju dejanskih razlik. Avtor je v besedilu z izvornim naslovom »Konsenzualna demokracija? Ne, hvala!« sintetiziral temeljne razlike med predmodernim in modernim pojmovanjem družbe – kot že rečeno – ter tako zasnoval idejni okvir za razumevanje težav, ki izvirajo iz morebitne prevlade predmodernega razumevanja družbe. To je lepo ilustriral ob primeru naše dežele, ki je iz nacionalnega konsenza konec 80-ih o izstopu iz federacije v začetku 90-ih pri mnogih vzbudila težave zaradi v novih razmerah izginule »konsenzualnosti«. Še danes si mnogi umišljajo, da bodo vse težave rešene z vrnitvijo omenjene »enotnosti in konsenzualnosti«, to pa v sodobnih razmerah povzroča le stopnjevanje konfliktnosti družbe, ki tako ne zmore in ne zna reševati nastalih protislovij sodobne družbe v Sloveniji.
Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.
Če bi malo predrugačili uspešnico njegovega rap teama, bi lahko rekli, da je vedno smučal hitro, včasih pa tudi prehitro. Pri 17tih je postal mladinski svetovni prvak v superveleslalomu. Leta 1994 je v Lillehammerju osvojil bronasto olimpijsko odličje v slalomu. Leto pozneje je bil tretji v skupnem seštevku svetovnega pokala, kar je pri fantih še vedno najboljši slovenski dosežek. Njegovo ime je na eni od kabin gondole v Kitzbuhelu, tako tamkajšnji prireditelji ovekovečijo imena zmagovalcev. Posebej ljuba mu je zmaga na strmini domače Kranjske gore. Po 15 letih t.i. belega cirkusa je leta 2006 tekmovalne smuči postavil v kot. Odtlej se ukvarja s športnim marketingom, promovira ugledne, svetovne znamke športne opreme, deluje v ekipah vzhajajočih športnih zvezd. V mladosti je igral harmoniko, ob vrhuncih športne kariere je utiral pot rapu na Slovenskem. A tega ni poimenoval glasbena kariera, ampak zgolj zabava. Zna spretno in všečno javno nastopati, morda tudi zato, ker mu je mati slavistka privzgojila ljubezen do knjig in branja. Čeprav je bil vrhunski tekmovalec v individualnem športu, je bil vedno tudi timski igralec. Tam nekje okoli Abrahama, ko je ugotovil, da glava še vedno hoče, telo pa ne zmore je hokej na ledu, košarko in nogomet zamenjal za bolj umirjeni tek, kolesarjenje in pohodništvo. Je pobudnik tekme legend alpskih smučarjev in eden izmed ambasadorjev akcije Šolar na smuči. V tej zimi je okrepil ekipo televizijskih kolegov, ki pravijo, da je zima zakon in postal strokovni komentator prenosov alpskega smučanja. Sredi slalomskega januarju, ko odštevamo dneve do zimskih olimpijskih iger je gost tokratne epizode Prvakov tedna Jure Košir.
Minulo leto je bilo za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem zelo burno, predvsem zaradi policijske racije na protifašističnem taboru pri Peršmanu nad Železno Kaplo in njenih posledic. S katerimi odprtimi manjšinskimi vprašanji pa se bodo morali ukvarjati v tem letu?
Minulo leto je bilo za slovensko narodno skupnost na avstrijskem Koroškem zelo burno, predvsem zaradi policijske racije na protifašističnem taboru pri Peršmanu nad Železno Kaplo in njenih posledic. S katerimi odprtimi manjšinskimi vprašanji pa se bodo morali ukvarjati v tem letu?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Na Štefanovo so marsikje po Primorski organizirali blagoslov konj. Mi smo bili v Zanigradu. Evropska komisija je potrdila zaščiteno označbo porekla za Istrski ovčji sir, in sicer za celo Istro, tako na slovenski kot hrvaški strani. Gre za že peti skupni zaščiten proizvod Slovenije in Hrvaške. Obiskali smo zasebno sirarno v vasi Landol pri Postojni, kjer mlada zakonca uresničujeta svoje načrte. Velik oboste izvedeli o slovenskem regionalno razvojnem skladu, ki že skoraj tri desetletja podpira projekte, ki prispevajo k uravnoteženemu razvoju slovenskih regij. Z različnimi finančnimi instrumenti omogoča naložbe občin, podjetij in kmetij, zlasti v območjih, ki se soočajo z demografskimi in gospodarskimi izzivi. V Strunjanu so predstavili projekt »Ohranjanje stare sorte »Strunjanska artičoka« in njeno vključevanje v kmetijsko pridelavo Slovenske Istre«, ki ga vodi Javni zavod Krajinski park Strunjan. Bili pa smo tudi na festivalu žganjekuhe v Kopru in festivalu penin v Portorožu
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
Roman sodobnega turškega pisatelja je tematsko zelo širok, saj po eni strani govori o sicer ključni, a vselej tudi zagonetni vlogi, ki jo v naših življenjih igra ljubezen, po drugi plati pa se ubada z vprašanjem, kako funkcionirajo današnji avtoritarni politični režimi
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
V 22. sezoni Napotkov odkrivamo zgodovinska mesta in tokrat je na vrsti najstarejše slovensko zgodovinsko mesto – Ptuj. Koliko prebivalcev je imel Ptuj v rimskih časih, čemu je bil namnjen Orfejev spomenik in katera je najstarejša knjiga v knjižnici Minoritskega samostana, je zanimalo Lano Furlan, ki se je odpravila z mikrofonom v roki uro in pol iz Ljubljane in tako razkrila skrivnosti Ptuja.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Kako nas oblikuje čas, v katerem odraščamo? Kako oblikuje naš pogled na delo, sodelovanje z drugimi, način komuniciranja in ne nazadnje, pogled nase osebno in na to, kako je biti znan v svojem času. Je pomembno kolektivno ali individualno? Kako na to vplivajo tehnologije in mediji, družbena omrežja? Pogovor o vsem tem bo tekel z gostjama, legendarno voditeljico na Televiziji Slovenija Olgo Rems, in igralko, voditeljico in vplivnico Vesno Ponorac. Dragocen dialog med generacijami neguje tudi krog prijateljic pisateljice Azre Širovnik. O tem, kakšna je medgeneracijska družinska dinamika, pa z očetom in sinom, Miho in Matejem Deželakom. Rubrika Ah, ta splet! tokrat predstavlja Digitalno knjižnico Slovenije, digitalizirano zbirko vsebin s področja slovenske kulture, umetnosti in znanosti.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila je o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.
Gostja oddaje Obrazi sosednje ulice je bila Ina Lutarič Horvat, mariborska tetoverka, ki s svojimi tetovažami osvaja mednarodne konvencije in v mesto ob Dravi že privablja tudi ljudi iz tujine. Spregovorila je o svojih začetkih, o nagradah in zanimivih zgodbah iz sveta tetovaž.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.
V turistični oddaji Potujte z Radiem Maribor smo se še enkrat ozrli na minulo leto … ustavili smo se pri za turizem pomembni temi, pri ljudeh, ki so v tej panogi nepogrešljivi. Najprej smo spregovorili o zanimanju mladih za poklice v gostinstvu, pomenu trdega dela in učenja in o vlogi gostinca v neposrednem stiku z gostom; spomnili smo na uspehe študentov mariborske Višje strokovne šole za gostinstvo in turizem v tem letu, potem pa smo odpotovali na eksotične otoke, v Indonezijo.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Mesec januar je bil nekoč čas kolin in priprave raznovrstnih dobrot iz mesa, danes pa so mesene klobase lahko rešitev v sili za hitra kosila. Pečenice so zagotovo ena najbolj priljubljenih domačih jedi, ki jih večinoma pripravljamo v hladnejših mesecih. Jed se odlično ujame s številnimi prilogami, kuharica Mojca pa je tokrat dodala curry omako.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
Slavko Prezelj je avtor in režiser številnih ljudskih in mladinskih iger, štirih dokumentarnih filmov, recitalov, ki jih skupaj z ljubiteljsko igralsko skupino Kulturno umetniškega društva Matije Valjavca Preddvor uprizarja predvsem na domačem odru. S humorjem obuja tradicijo in povezuje pozabljene zgodbe in prigode s sedanjostjo. Ljudske igre ob večkratnih ponovitvah zapolnijo dvorano. Letošnjo sezono je to Ljubezen s planine. Skupaj z delom igralske skupine pa oživlja tudi nekdanje, že zaraščene pastirske poti nad Preddvorom. Neizčrpen vir ljubiteljskega ustvarjanja Slavka Prezlja pa je Zaplata z ovčarstvom nekdaj in danes.
OLJE IZ GROZDNIH PEČK Tisočletja iz grozdja pridobivamo vino, iz tropin tudi žganje in kis. Manj znana je pridelava olje iz grozdnih pečk. Med jareninske vinograde smo se lani odpravili, kar štirikrat smo jih obiskali, da bi izvedeli, kakšen je postopek. Iz 200 kilogramov suhih pečk iztisnejo okrog 12 litrov dragocenega olja. SMREČICE NE SADIMO V GOZD Lepo razporejeni prazniki bodo kmalu le še spomin. Kam z novoletno smrečico, če smo jo okrasili kar ulončeno? Z gozdarjem preverimo, ali jih smemo posaditi v naravo. 30 LET ODDAJE: DARJA SLOKAN V počastitev 30 let predvajanja oddaje Na vrtu objavljamo reportaže z našimi sodelavci. Ljubljanska kolegica Darja Slokan, ki že 40 let opravlja različna dela na RTV, predvsem je zadolžena za interno komuniciranje, spreminja pisarne v prijazne prostore tudi z rastlinami. ZVONČKI V BOTANIČNEM VRTU Bogata snežna odeja je novoletno darilo narave. Pa si kljub temu že lahko napasemo oči na prvih zimskih cvetovih. Prve zvončke, ki so na Primorskem vzniknili že konec novembra, občudujemo v zasneženem Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
OLJE IZ GROZDNIH PEČK Tisočletja iz grozdja pridobivamo vino, iz tropin tudi žganje in kis. Manj znana je pridelava olje iz grozdnih pečk. Med jareninske vinograde smo se lani odpravili, kar štirikrat smo jih obiskali, da bi izvedeli, kakšen je postopek. Iz 200 kilogramov suhih pečk iztisnejo okrog 12 litrov dragocenega olja. SMREČICE NE SADIMO V GOZD Lepo razporejeni prazniki bodo kmalu le še spomin. Kam z novoletno smrečico, če smo jo okrasili kar ulončeno? Z gozdarjem preverimo, ali jih smemo posaditi v naravo. 30 LET ODDAJE: DARJA SLOKAN V počastitev 30 let predvajanja oddaje Na vrtu objavljamo reportaže z našimi sodelavci. Ljubljanska kolegica Darja Slokan, ki že 40 let opravlja različna dela na RTV, predvsem je zadolžena za interno komuniciranje, spreminja pisarne v prijazne prostore tudi z rastlinami. ZVONČKI V BOTANIČNEM VRTU Bogata snežna odeja je novoletno darilo narave. Pa si kljub temu že lahko napasemo oči na prvih zimskih cvetovih. Prve zvončke, ki so na Primorskem vzniknili že konec novembra, občudujemo v zasneženem Botaničnem vrtu Univerze v Ljubljani. navrtu@rtvslo.si
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Spodnja Drava se začne v Mariboru, na Lentu. Nekoč je bila njegova žila, ki je nosila trgovce, splave in spomine; danes je duša mesta, kjer se srečujejo mostovi, zgodovina in ritem vsakdanjika. Ob Lentu so se nekoč vrstile ladje in splavarji, tu se je gradila mariborska identiteta – ob reki. Po zgodovinskih podatkih je na Lentu letno pristalo približno 1100 rečnih splavov, ki so se ustavili ob slovitih Dravskih Benetkah. Dravske Benetke so bile v 16. stoletju zgrajena srednjeveška trdnjava z visokimi stražnimi stolpi. Spodnja Drava je biotsko zelo raznovrstna. Njene naravne vire človek izkorišča, a jih mora hkrati varovati. Naravna območja, kot so na primer zavarovani parki, so varovalo pred izgubo dragocenih habitatov.
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Dr. Luka Vidmar z Inštituta za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU se kot raziskovalec dejavno posveča slovenski literaturi in kulturi med 16. in 19. stoletjem. Ob delu z dragocenimi rokopisi in ostalinami tistega obdobja pravi, da ga materialne priče preteklosti vsakič znova vznemirijo in odnesejo v drug čas, ob čemer viri niso le nosilci podatkov, temveč zgodbe, ki jih je treba znati povedati. Foto: Matjaž Tavčar
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Če nas zajame plaz in se znajdemo znotraj neprebojnega oklepa, nam ostane kisika za približno 15 minut. V Jutranji vremenski fronti se pogovarjamo z Jako Ortarjem z ARSO, ki nam predstavi obvezno gorniško opremo v zimskih razmerah ter izpostavi, da je verjetnost, da nas plaz zasuje, sicer majhna, so pa zato tudi možnosti za preživetje manjše.
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?
Ali januarja fitnes centri res beležijo povečano povpraševanje in če da, kdaj se obisk vrne v običajno statistiko oziroma v prisotnost le rednih/celoletnih obiskovalcev? V Petku brez pravila gostimo osebnega trenerja, ki objektivno oceni stanje ene izmed najpogostejših novoletnih zaobljub. Tim Gradišek posameznikom pomaga pri doseganju različnih ciljev, povezanih s preoblikovanjem telesa, najpogosteje pa gre za željo po izgubi kilogramov. Kje se srečajo cilji, disciplina in motivacija?