Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo.
34-letni Jure Podobnik je mladi prevzemnik družinske Kmetije na Hmeníci, nad vasjo Otálež v cerkljanskem hribovju. Z več kot 300-glavo čredo ovc je eden največjih rejcev drobnice na severnem Primorskem. Poleg živinoreje, ki je njihova osnovna dejavnost, se na kmetiji ukvarjajo tudi s predelavo mleka v mlečne izdelke. Jure Podobnik je pred tremi leti postal tudi predsednik Društva rejcev drobnice Idrija – Cerkno, ki je bilo ustanovljeno leta 1997, vmes za nekaj let zaspalo, potem pa doživelo preporod. Zdaj tudi z zelo dejavnima rokodelsko in kulinarično sekcijo skrbijo za promocijo lokalnih pridelkov in izdelkov ter jim poskušajo povrniti nekdanjo veljavo.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.
Eno ključnih prizadevanj sodobne znanosti in industrije je, kako raznovrstne procese s katerimi pridobivamo zdravila, razne materiale in spojine potrebne v mnogih panogah, pohitriti, pri tem porabiti čim manj energije, ustvariti čim manj odpadkov in navsezadnje te procese tudi poceniti.
V meteorologiji pogosto zasledimo izraz simulacija, na primer ko govorimo o vremenskih napovedih. Meteorologi uporabljajo računalniške simulacije, da z zapletenimi matematičnimi modeli posnemajo dogajanje v ozračju – gibanje vetrov, oblake, padavine in spremembe temperatur. Simulacije pa ne smemo zamenjati z emulacijo, ki jo strokovnjaki med drugim uporabljajo za hitrejše napovedovanje površinskih valov vse do leta 2100. V Jutranji vremenski fronti med drugim izvemo, da lahko zaradi razvoja novih globokih modelov klimatske simulacije za naslednjih 100 let opravijo v zgolj nekaj sekundah in ne več šestih mesecih, kot nekoč. Pred mikrofonom pa smo zopet gostili: ddr. Matjaža Ličerja, raziskovalca na ARSO in morski biološki postaji NIB.
V meteorologiji pogosto zasledimo izraz simulacija, na primer ko govorimo o vremenskih napovedih. Meteorologi uporabljajo računalniške simulacije, da z zapletenimi matematičnimi modeli posnemajo dogajanje v ozračju – gibanje vetrov, oblake, padavine in spremembe temperatur. Simulacije pa ne smemo zamenjati z emulacijo, ki jo strokovnjaki med drugim uporabljajo za hitrejše napovedovanje površinskih valov vse do leta 2100. V Jutranji vremenski fronti med drugim izvemo, da lahko zaradi razvoja novih globokih modelov klimatske simulacije za naslednjih 100 let opravijo v zgolj nekaj sekundah in ne več šestih mesecih, kot nekoč. Pred mikrofonom pa smo zopet gostili: ddr. Matjaža Ličerja, raziskovalca na ARSO in morski biološki postaji NIB.
»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.
»V studiu Prvega programa Radia Slovenija na Tavčarjevi ulici v prestolnici ura še ni odbila sedem zjutraj, ko je voditeljica kot že ničkolikokrat prej napovedala novo epizodo oddaje Petek brez pravila. Nihče pa ni vedel, da bo to oddaja, o kateri bodo še dolgo poročali tudi v črni kroniki.« Ste ljubitelji kriminalnih zgodb in kriminalk v kakršni koli obliki? V Ljubljani se te dni odvija Krimifest, prvi literarni festival, posvečen kriminalkam pri nas. Kaj nas tako privlači pri kriminalnih romanih, da spadajo med najbolj izposojene žanre? Sogovornica: Maša Jelušič, pisateljica kriminalk ter pobudnica in programska vodja festivala Krimifest.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Številna kitajska in korejska podjetja danes ponujajo aplikacije in orodja umetne inteligence, ki omogoča komunikacijo z mrtvimi. “Deathbot” se je rodil na Kitajskem, leta 2022 je bila industrija vredna že 1,5 milijarde evrov. Takrat so projekcije kazale, da bo industrija danes vredna štirikrat več.
Številna kitajska in korejska podjetja danes ponujajo aplikacije in orodja umetne inteligence, ki omogoča komunikacijo z mrtvimi. “Deathbot” se je rodil na Kitajskem, leta 2022 je bila industrija vredna že 1,5 milijarde evrov. Takrat so projekcije kazale, da bo industrija danes vredna štirikrat več.
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Podatki kažejo, da v telefon vsak dan pogledamo več kot 200-krat, v povprečju je to skupaj več ur na dan. Digitalizacija je del našega vsakdana, toda meje med koristjo in odvisnostjo so vse bolj zabrisane. Odvisnost se razvije, ko človek pretirano posega po digitalnih napravah, ki spodbujajo njegov nagrajevalni sistem. Odvisni smo lahko od telefona, družbenih omrežij, interneta, igranja računalniških iger. Algoritmi TikToka in Instagrama delujejo kot popolni mehanizmi za sproščanje dopamina, ki nas vleče nazaj k zaslonu. Kako računalniške igre, družbena omrežja in pogovorni agenti izkoriščajo psihologijo nagrajevanja? Pretirana uporaba zaslonov spreminja možganske vzorce in povečuje tveganje za depresijo, anksioznost in slabši vid, pri otrocih pa celo pospešuje nastanek kratkovidnosti. Kako pa lahko vseeno prevzamemo nadzor nad tehnologijo?
Čez nekaj dni bo minilo 90 let od rojstva ekonomista Ota Norčiča, ki velja za ključno osebnost pri zamisli o nastanku Slovenskega protestantskega društva "Primož Trubar" (Foto: Trubarjev spomenik v Ljubljani, avtor Ana Svenšek)
Čez nekaj dni bo minilo 90 let od rojstva ekonomista Ota Norčiča, ki velja za ključno osebnost pri zamisli o nastanku Slovenskega protestantskega društva "Primož Trubar" (Foto: Trubarjev spomenik v Ljubljani, avtor Ana Svenšek)
Tokrat predstavljamo tretji roman Zorana Predina z naslovom CIRKUS ASTRALIS, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Rdeča nit tretjega romana Zorana Predina je misel, da duša, ki spije premalo vode iz reke Lethe, prestaja kazen za grehe iz preteklega bivanja. Grška mitologija namreč pravi, da ta voda duši izbriše vse spomine iz prejšnjega življenja. V romanu se prepletata dve zgodbi. Prva potuje skozi zgodovino od starega Rima do današnjih dni in opisuje najrazličnejše usode znanih zgodovinskih osebnosti, ki so nehote, mimo svoje volje, povezane s hinduizmom. Druga zgodba se dogaja v frizerskem salonu Samsara in skozi medsebojne odnose petih oseb prinaša nauke hinduizma. Frizerska banalizacija hindujskih naukov se na koncu romana preplete z zgodovinskimi usodami izbranih junakov in se izteče v burleskno vinjeto črno-belega filma.
Tokrat predstavljamo tretji roman Zorana Predina z naslovom CIRKUS ASTRALIS, ki je izšel pri založbi Mladinska knjiga. Rdeča nit tretjega romana Zorana Predina je misel, da duša, ki spije premalo vode iz reke Lethe, prestaja kazen za grehe iz preteklega bivanja. Grška mitologija namreč pravi, da ta voda duši izbriše vse spomine iz prejšnjega življenja. V romanu se prepletata dve zgodbi. Prva potuje skozi zgodovino od starega Rima do današnjih dni in opisuje najrazličnejše usode znanih zgodovinskih osebnosti, ki so nehote, mimo svoje volje, povezane s hinduizmom. Druga zgodba se dogaja v frizerskem salonu Samsara in skozi medsebojne odnose petih oseb prinaša nauke hinduizma. Frizerska banalizacija hindujskih naukov se na koncu romana preplete z zgodovinskimi usodami izbranih junakov in se izteče v burleskno vinjeto črno-belega filma.
Ste že razmišljali o tem, da bi zamenjali banko, in niste vedeli, kako se tega lotiti. V tokratni oddaji Radio Koper svetuje smo pred mikrofon povabili Matejo Lah Novosel, ki pri Združenju bank Slovenije koordinira področje poslovanja s prebivalstvom. Izvedeli boste, kako poteka postopek zamenjave banke, katere pasti se pogosto pojavijo in kako izbrati banko, ki najbolj ustreza vašim potrebam.
Ste že razmišljali o tem, da bi zamenjali banko, in niste vedeli, kako se tega lotiti. V tokratni oddaji Radio Koper svetuje smo pred mikrofon povabili Matejo Lah Novosel, ki pri Združenju bank Slovenije koordinira področje poslovanja s prebivalstvom. Izvedeli boste, kako poteka postopek zamenjave banke, katere pasti se pogosto pojavijo in kako izbrati banko, ki najbolj ustreza vašim potrebam.
Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem pa nikoli ničesar ne zahteva zase. Kljub temu pa je letos prejela lepo nagrado: je namreč prejemnica najvišjega priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, kipca dobrote. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.
Marija Jereb je prostovoljka, ki je Rdečemu križu predana že štiri desetletja. Vso energijo in prosti čas vlaga v delo z mladimi, jim predaja humanitarne vrednote in v njih spodbuja ljubezen do soljudi. Doma je v Ankaranu. Bila je učiteljica, z mladimi je redno organizirala dobrodelne zbiralne akcije za otroke iz socialno ogroženih družin. Marija Jereb oddaja neverjetno notranjo energijo, ob tem pa nikoli ničesar ne zahteva zase. Kljub temu pa je letos prejela lepo nagrado: je namreč prejemnica najvišjega priznanja Nacionalnega foruma humanitarnih organizacij Slovenije, kipca dobrote. Z njo se je pogovarjala Anita Urbančič.
November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.
November je mesec ozaveščanja o zasvojenostih.
Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.
Naši možgani so že krepko v jeseni, če govorimo o letnih časih. Kaj pa, če mislimo na jesen življenja? Tako pa bodo obarvane jutranje minute Možganov na dlani v naslednjih štirih četrtkih, v seriji Gube so zakon! Mojca Delač skupaj s sogovornicami in sogovorniki raziskuje staranje, skrivnosti dolgoživosti in zdravoživosti in skuša odgovoriti na vprašanje, zakaj so, ko govorimo o staranju, možgani še posebno zagonetni? V prvi epizodi ji bosta pri iskanju odgovorov pomagala prof. dr. Vera Gorbunóva in prof. dr. Björn Schumacher.
Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.
Kdo so 'forešti'? S tem narečnim izrazom se tokrat ukvarja rubrika Kotiček za jeziček, ki nas bo popeljela ne le po primorskem dialektu, kjer domuje 'forešt', temveč tudi po drugih slovenskih narečjih, ki namesto knjižne besede 'tujec' uporabljajo drugačne izraze.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Po poteh Črnjanskega rokopisa smo se odpravili v tokratnem Lokalnem času. Gre za skoraj 400 let star dokument, ki je bil javnosti do zdaj manj znan, po novem pa je vpisan na Unesco nacionalno listino Spomin sveta in je torej pomemben za vso Slovenijo. Zakaj je tako in kako so lahko knjigo ohranili? Ob tem tudi pojav bukovništva, ki se je prav na Koroškem najbolj razcvetel zaradi izjemnega pomanjkanja knjig pred stoletji. Ob koncu zavijemo še na drugi del Koroške, v Dravsko dolino, kjer je beležijo še eno zgodbo, ki si jo je vredno vzeti za zgled. Z izjemno podporo občine invalidi zapisujejo nove življenjske zgodbe in delajo v Zavodu Radela, ki je praznoval 10. obletnico.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
TV klinika z Davidom Zupančičem
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
Krvni rak – diagnoza, ki spremeni življenje. A zdravljenje s krvotvornimi matičnimi celicami prinaša novo upanje. Kako poteka in zakaj je darovanje teh celic tako pomembno?
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili film Kaj je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića – zgodbo o Delavski svetovalnici in delavski solidarnosti, ki presega meje. Na akademiji za glasbo smo poslušali albanske melodije društva Migjeni, ki s kulturo ohranja vezi skupnosti. Ob koncu pa nas bo predstava Pokojnik Branislava Nušića v režiji Ivana Plazibata opomnila, da je satira še vedno najboljša oblika družbene samorefleksije.
V tokratni oddaji Sami naši bomo predstavili film Kaj je treba storiti režiserja Srđana Kovačevića – zgodbo o Delavski svetovalnici in delavski solidarnosti, ki presega meje. Na akademiji za glasbo smo poslušali albanske melodije društva Migjeni, ki s kulturo ohranja vezi skupnosti. Ob koncu pa nas bo predstava Pokojnik Branislava Nušića v režiji Ivana Plazibata opomnila, da je satira še vedno najboljša oblika družbene samorefleksije.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija.
V tokratni Frekvenci X se pogovarjamo z nesojenim nobelovcem, litovskim znanstvenikom Virginijusom Šikšnysom. Bil je eden prvih, ki je ugotovil mehanizem sistema CRISPR. Spoznali smo njegovo zgodbo in smolo z objavo članka ter se z dr. Romanom Jeralo s Kemijskega inštituta spraševali, kako težko je doseči objavo v pomembnih znanstvenih revijah, če prihajaš iz malega inštituta majhne evropske države, kot je Litva. In nenazadnje tudi Slovenija.
Ker je bila ruska revolucija dogodek svetovno-zgodovinskega pomena, je jasno, da ni odmevala le po Evropi, ampak tudi v deželah tretjega sveta. A kakšne družbene, ekonomske in politične perspektive je odpirala tam?
Ker je bila ruska revolucija dogodek svetovno-zgodovinskega pomena, je jasno, da ni odmevala le po Evropi, ampak tudi v deželah tretjega sveta. A kakšne družbene, ekonomske in politične perspektive je odpirala tam?
V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.
V oglarski deželi na Dolah pri Litiji je tradicija kuhanja oglja stara približno 100 let, v te kraje naj bi jo prenesli italijanski oglarji. Tudi tamkajšnja Domačija Brinovec se z oglarjenjem ukvarja skoraj tako dolgo, poleg kmetovanja in mizarstva, danes članom družine kuhanje oglja prestavlja dopolnilno dejavnost. So pa tudi eni redkih, ki ponujajo doživetje oglarjenja kot turistični produkt. Oglarka za en dan je v sklopu novinarske ekskurzije postala tudi Ana Skrt, ki zdaj v Radiosferi med drugim ponudi odgovor na vprašanje, zakaj je ženska tista, ki mora po tradiciji prižgati kopo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spremljali smo izpustitev kanj in sov, ki so po poškodbah nekaj tednov preživele na rehabilitaciji v Zavetišču za zaščitene prostoživeče živali. Raziskujemo kakšen je odnos do smrti živali skozi človeško zgodovino. Občudovali smo ptice na ptujskem jezeru. Spremljamo zgodbo reševanja živali iz opuščenega živalskega vrta v Argentini. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Spremljali smo izpustitev kanj in sov, ki so po poškodbah nekaj tednov preživele na rehabilitaciji v Zavetišču za zaščitene prostoživeče živali. Raziskujemo kakšen je odnos do smrti živali skozi človeško zgodovino. Občudovali smo ptice na ptujskem jezeru. Spremljamo zgodbo reševanja živali iz opuščenega živalskega vrta v Argentini. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020.
Človek že vso svojo zgodovino za prenašanje manjših bremen, na primer pridelkov, uporablja roke in košare. Te so morale biti čim lažje, da je lahko prenašalec nesel več vsebine. In, kdo ve, kdaj so se rodili lahki koši, košare, cajne, jerbasi in drugi izdelki, spleteni iz tankih viter, ki jih danes uvrščamo med kulturno dediščino. Preprosto, lahko, trdno in uporabno, a z veliko veščine. Leto nastanka: 2020.
Čas je za spravilo korenovk, ki so odličen vir zelenjave za zimo. Da jih bomo lahko uporabljali do pomladi, pa jih moramo pravilno pobrati in shraniti.
Čas je za spravilo korenovk, ki so odličen vir zelenjave za zimo. Da jih bomo lahko uporabljali do pomladi, pa jih moramo pravilno pobrati in shraniti.
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Gre za ponovitev Intelekte iz leta 2023, oddajo je pripravila Alja Zore,
Ob dnevu reformacije Slovenci praviloma govorimo predvsem o Primožu Trubarju, Juriju Dalmatinu in Adamu Bohoriču ter njihovemu prispevku k oblikovanju in uveljavljanju našega jezika. In vendar je nastanek protestantizma prinesel tudi druge, za zahodni svet v marsičem morda še bolj daljnosežne spremembe. Znameniti nemški sociolog Max Weber je denimo pred dobrim stoletjem postavil tezo, da je prav protestantska etika s svojimi pozivi k trdemu delu in varčnosti dala močan zagon vzpenjajočemu se kapitalizmu. Čeprav je, kot bomo verjetno videli v današnji oddaji, odnos protestantske cerkve do kapitalizma vse prej kot enoznačen, pa nedvomno lahko rečemo, da je protestantska misel močno vplivala na to, kako je začel moderni posameznik od 16. stoletja naprej gledati na samega sebe in svojo vlogo v svetu. O tem, v čem je protestantska etika tako drugačna od prej prevladujočih pogledov na svet, na kakšen način je vplivala in morda še vpliva na oblikovanje modernega človeka, ter kakšna je njena povezava z vzponom kapitalizma, bomo v tokratni Intelekti govorili z nekdanjim škofom evangeličanske cerkve na Slovenskem Gezo Filom, s kulturnim in literarnim zgodovinarjem dr. Jonatanom Vinklerjem ter z dr. ekonomskih znanosti in dr. znanosti s področja zgodovine Nevenom Borakom. Gre za ponovitev Intelekte iz leta 2023, oddajo je pripravila Alja Zore,
V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.
V Prezidu že stoji vzorčna turistično izobraževalna kmetija, ki bo med drugim nudila prostor za srečevanje Slovencev v Gorskem kotarju. Ideja za postavitev kmetije se je pred desetimi leti porodila Zoranu Ožboltu, predsedniku Kmetijsko izobraževalne skupnosti Gorski kotar in danes kmetija čaka le še na upravno dovoljenje. Postavitev kmetije je plačala Slovenija, nas pa med drugim zanima, kaj vse načrtujejo na kmetiji in kako je s kadri, ki bodo delali na njej.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj imata skupnega matematika in glasba? Je v vsakem matematiku tudi nekaj glasbenika in obratno? In kaj je pravzaprav razlog za to, da so se v evropski zgodovini številni misleci ukvarjali tako z glasbo kot z matematiko? O tem v novi Konstanti z doktorjem Boštjanom Kuzmanom, docentom za matematiko na Pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot nekakšen test, koliko njena razmišljanja sovpadajo z aktualnim stanjem muzejev pri nas.
Kaj počnejo sodobni muzeji pri nas in v svetu? Nemara vsakdanje vprašanje, ki pa pri odgovoru ne more biti enoznačno. Muzejska svétnica v Gorenjskem muzeju v Kranju ddr. Verena Perko se s tem intenzivno ukvarja že dolgo, saj kot doktorica arheoloških in muzealskih znanosti vztrajno razširja spoznanja o sodobnih muzejih in njihovi spremenjeni vlogi v primerjavi z muzeji 19. in prve polovice 20. stoletja. Ti v sedanjem obdobju napajajo človeštvo z modrostjo poznavanja preteklosti, ki je osnova za razumevanje sedanjosti. Prejemnica Valvasorjeve nagrade za življensko delo leta 2024 (podeljuje jo Slovensko muzejsko društvo) je že dolgo zelo dejavna na področju sodobne heritologije, znanosti o dediščini, s prevodom monografije »Uvod v muzeologijo« sicer že l. 2007 preminulega muzeologa iz Univerze v Zagrebu, profesorja Iva Maroevića je v našem jeziku opredelila za kakovostno muzejsko delo potrebno strokovno terminologijo. Današnji muzeji so torej tudi rezultat tozadevnih prizadevanj muzealcev kakršna je sogovornica. Pred našim mikrofonom je že večkrat govorila o različnih temah, tokrat pa predstavljamo pogovor z njo na temo muzejev v sodobnem svetu, ki je nastal pred leti. Naj služi kot nekakšen test, koliko njena razmišljanja sovpadajo z aktualnim stanjem muzejev pri nas.
Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat
Romi so največja etnična manjšina v Evropi, v EU jih živi šest milijonov Med popisom leta 2002 se je v Sloveniji za pripadnike romske skupnosti opredelilo 3246 ljudi. Ocene nevladnih organizacij in državnih virov govorijo o približno 7000 do 12.000 Romih, kar je okoli 0,4 do 0,5 odstotka prebivalstva Slovenije. Kako je s financiranjem občin, ki imajo evidentirana romska naselja? Ali bi morale občine prevzeti večjo odgovornost za soustvarjanje sobivanja med večinskim prebivalstvom in Romi. Ali je to naloga in odgovornost predvsem države? Pomenljiv je podatek, da imajo zaradi katastrofalnih bivanjskih razmer in socialne izključenosti, Romi v primerjavi z neromskim prebivalstvom bistveno nižjo pričakovano življenjsko dobo. Ali se ukrepe za Rome sprejema brez Romov? Ali drži, da se je kot slaba praksa izkazalo tudi to, da v danem trenutku istočasno poteka preveč programov in projektov za Rome? EU je v zadnji romski strategiji 2020 - 2030 kot glavno oviro vključevanja izpostavila anticiganizem (protiromizem). Ali se v Sloveniji soočamo z odsotnostjo dolgoročne strategije za participacijo in integracijo Romov v družbo? Tragičen dogodek v Novem Mestu in vse kar mu je sledilo zožuje prostor dialoga. V atmosferi jeze in strahu, se medsebojno nezaupanje povečuje. Pravična in učinkovita integracija Romov v slovensko družbo je proces, ki zahteva čas in se ne bo zgodila čez noč, s paketom represivnih zakonov. Gost tokratne epizode Prvakov tedna je novinar in urednik oddaje Naše poti ter predsednik Romskega akademskega kluba Sandi Horvat
Ali so spominski dogodki v Novem Sadu in drugih srbskih mestih v zadnjih dneh dali nov zagon protestnemu gibanju? 68. mednarodni beograjski knjižni sejem je potekal od 25. oktobra do 2.novembra. Kako je minil, kaj ga je zaznamovalo?
Ali so spominski dogodki v Novem Sadu in drugih srbskih mestih v zadnjih dneh dali nov zagon protestnemu gibanju? 68. mednarodni beograjski knjižni sejem je potekal od 25. oktobra do 2.novembra. Kako je minil, kaj ga je zaznamovalo?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Predstavljamo letošnjega dobitnika naziva Inovativni mladi kmet 2025. Opozarjamo na kraje kmetijske mehanizacije in pridelkov na slovenskih kmetijah. V Halozah smo obiskali družino Brodnjak, ki svojo ljubezen do vina in narave spreminja v priložnost za razvoj kraja in turizma. V hribovski vasici Leskovec nad Šentjanžem pri Sevnici se življenje še vedno vrti okoli kmetovanja in generacijskega sobivanja. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat posvetila ekološki pridelavi oljk.
Predstavljamo letošnjega dobitnika naziva Inovativni mladi kmet 2025. Opozarjamo na kraje kmetijske mehanizacije in pridelkov na slovenskih kmetijah. V Halozah smo obiskali družino Brodnjak, ki svojo ljubezen do vina in narave spreminja v priložnost za razvoj kraja in turizma. V hribovski vasici Leskovec nad Šentjanžem pri Sevnici se življenje še vedno vrti okoli kmetovanja in generacijskega sobivanja. Ekipa rubrike Ekološko + lokalno = idealno se je tokrat posvetila ekološki pridelavi oljk.
Bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Dogajanje napetega, kriminalnega romana je postavljeno v idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor. Avtor Ragnar Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir, zato ni težko ugotoviti, kateri žanr mu je najbolj pri srcu. Snežna slepota je vznemirljiva zgodba, ki odseva kontrast beline mirnega okolja ter mračnih skrivnosti dogodkov in posameznikov. Bojan Leskovec v oddaji 7. stran gosti strastno bralko, ljubiteljico zgodovinskih knjig, magistrico športnega managementa Manco Rakovec.
Bralni navdih bomo tokrat poiskali na severu Evrope. Dogajanje napetega, kriminalnega romana je postavljeno v idilično mirno ribiško mestece na severu Islandije, kjer nihče ne zaklepa vrat in do koder vodi samo majhen gorski predor. Avtor Ragnar Jonasson je tudi soustanovitelj reykjaviškega mednarodnega festivala pisateljev kriminalk Iceland Noir, zato ni težko ugotoviti, kateri žanr mu je najbolj pri srcu. Snežna slepota je vznemirljiva zgodba, ki odseva kontrast beline mirnega okolja ter mračnih skrivnosti dogodkov in posameznikov. Bojan Leskovec v oddaji 7. stran gosti strastno bralko, ljubiteljico zgodovinskih knjig, magistrico športnega managementa Manco Rakovec.
Kranj – v starejših omembah med drugim tudi Carnim, Creina, Krainburg je zgodovinsko mesto med rekama Savo in Kokro s starodavno preteklostjo. Naselje je obstajalo že v neolitiku pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša slovenska mesta. Po mestu Kranj, ki je bilo sprva njeno središče, je poimenovana tudi zgodovinska pokrajina Kranjska – ta je bila prva prestolnica Slovencev in središče Slovanske kneževine Karniole od 8. stoletja dalje. Zgodovino mesta lahko danes podrobno razkrivamo na muzejski poti, ki združuje vse muzejske hiše v Kranju in obiskovalca popelje od najzgodnejših obdobij vse do včerajšnjega dne. Po delu muzejske poti in ostalih skritih in manj skritih kotičkih mesta Kranj se je za naPOTke podala Tadeja Bizilj.
Kranj – v starejših omembah med drugim tudi Carnim, Creina, Krainburg je zgodovinsko mesto med rekama Savo in Kokro s starodavno preteklostjo. Naselje je obstajalo že v neolitiku pred več kot 6000 leti, kar ga uvršča med najstarejša slovenska mesta. Po mestu Kranj, ki je bilo sprva njeno središče, je poimenovana tudi zgodovinska pokrajina Kranjska – ta je bila prva prestolnica Slovencev in središče Slovanske kneževine Karniole od 8. stoletja dalje. Zgodovino mesta lahko danes podrobno razkrivamo na muzejski poti, ki združuje vse muzejske hiše v Kranju in obiskovalca popelje od najzgodnejših obdobij vse do včerajšnjega dne. Po delu muzejske poti in ostalih skritih in manj skritih kotičkih mesta Kranj se je za naPOTke podala Tadeja Bizilj.
Empatija je eden od najpomembnejših gradnikov človeške družbe. Želimo si živeti v družbi, v kateri ne bi bil nihče preslišan. Toda ali je v današnjem času, ki poveličuje individualizem in tekmovalnost, še prostor zanjo? Ali še znamo prisluhniti sočloveku? Ljubiti človeka v njegovi resničnosti, torej z vsem, kar je – tudi z njegovimi napakami? O pomenu in moči sočutja bosta razmišljala izjemna gosta: pater Karel Gržan in psihoonkologinja Marija Vegelj Pirc. Prav težke življenjske preizkušnje so tiste, ki nas lahko naredijo bolj sočutne in občutljive za stiske drugih. Z nami bosta svojo izkušnjo delila Breda in Marjan, ki sta prebolela hudo bolezen. Prisluhnili bomo tudi zgodbam o izgubi, minevanju in o tem, kako pomembno je, da smo sočutni z ljudmi, ki so jih prizadele izgube bližnjih, z žalujočimi, kajti sočutje zdravi ta svet in ga dela prijaznejšega. V rubriki Ah, ta splet pa bomo preverili, ali empatijo v času vse pogostejše uporabe umetne inteligence res premore samo človek in ali je lahko sočuten tudi klepetalni robot.
Empatija je eden od najpomembnejših gradnikov človeške družbe. Želimo si živeti v družbi, v kateri ne bi bil nihče preslišan. Toda ali je v današnjem času, ki poveličuje individualizem in tekmovalnost, še prostor zanjo? Ali še znamo prisluhniti sočloveku? Ljubiti človeka v njegovi resničnosti, torej z vsem, kar je – tudi z njegovimi napakami? O pomenu in moči sočutja bosta razmišljala izjemna gosta: pater Karel Gržan in psihoonkologinja Marija Vegelj Pirc. Prav težke življenjske preizkušnje so tiste, ki nas lahko naredijo bolj sočutne in občutljive za stiske drugih. Z nami bosta svojo izkušnjo delila Breda in Marjan, ki sta prebolela hudo bolezen. Prisluhnili bomo tudi zgodbam o izgubi, minevanju in o tem, kako pomembno je, da smo sočutni z ljudmi, ki so jih prizadele izgube bližnjih, z žalujočimi, kajti sočutje zdravi ta svet in ga dela prijaznejšega. V rubriki Ah, ta splet pa bomo preverili, ali empatijo v času vse pogostejše uporabe umetne inteligence res premore samo človek in ali je lahko sočuten tudi klepetalni robot.
Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru je v lanskem šolskem letu tam poučeval enega samega dimnikarja. Kako spodbuditi zanimanje mladih za poklice, ki jih nujno potrebujemo? V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev.
Ciril Ambrož, sedaj že upokojeni učitelj praktičnega pouka in strokovno teoretičnih predmetov na Srednji gradbeni šoli in gimnaziji v Mariboru je v lanskem šolskem letu tam poučeval enega samega dimnikarja. Kako spodbuditi zanimanje mladih za poklice, ki jih nujno potrebujemo? V sedemdesetih letih je kot samouk začel fotografsko pot in do današnjih dni je nastala vrsta knjig, ki s fotografijami »opevajo« prleško pokrajino, njegove stvaritve pa dopolnjujejo poezijo in prozo številnih avtorjev.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
V turistični oddaji smo se tokrat odpravili v Jarenino, kraj v občini Pesnica, ki se med drugim ponaša z muzejem Alfija Nipiča, tam pa je zelo živ tudi spomin na snemanje kultnega slovenskega filma Moj ata, socialistični kulak. Iz Jarenine smo se še zadnjič odpravili čez lužo, čaka nas sklepni del radijskega potovanja po Venezueli.
V turistični oddaji smo se tokrat odpravili v Jarenino, kraj v občini Pesnica, ki se med drugim ponaša z muzejem Alfija Nipiča, tam pa je zelo živ tudi spomin na snemanje kultnega slovenskega filma Moj ata, socialistični kulak. Iz Jarenine smo se še zadnjič odpravili čez lužo, čaka nas sklepni del radijskega potovanja po Venezueli.
V Radijski kuhinji je tokrat dišalo po jeseni – pripravljali smo bučne pitice v modelčkih za mafine. Spoznali smo, zakaj je buča odlična sestavina za pripravo sladic, ter izvedeli, kako jo lahko shranimo v zamrzovalniku, da nas s svojim okusom razveseljuje vse leto.
V Radijski kuhinji je tokrat dišalo po jeseni – pripravljali smo bučne pitice v modelčkih za mafine. Spoznali smo, zakaj je buča odlična sestavina za pripravo sladic, ter izvedeli, kako jo lahko shranimo v zamrzovalniku, da nas s svojim okusom razveseljuje vse leto.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Gotovo ste med iskanjem kakšne besede v spletnem Franu že kdaj naleteli na kvalifikatorja »starinsko« in »zastarelo«. Oba izražata časovno zaznamovanost besed. Prvega najdemo ob besedah, ki so bile nekoč splošno rabljene, a danes niso več v rabi. Drugega ob nekoč rabljenih besedah, ki so danes v knjižnem jeziku mrtve. Slednjih se 1. novembra lotimo v Kratki informativni koristni slovenščini s prof. dr. Markom Snojem z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob.
Doktorica ekonomskih znanosti Iva Konda je predsednica Belokranjskega gobarskega društva, ki je minuli konec tedna v Semiču pripravilo tradicionalno razstavo gob. Njena ljubezen do gob in gobarjenja sega v otroška leta. Pred tremi leti je prevzela vodenje društva, ki se vključuje v številne dejavnosti v Beli krajini, letos so v okviru študijskega krožka izdali zloženko z naslovom Pasti podobnih gob.
Kaj drugega kot paša za oči je opazovati najboljše cvetličarje pri delu? Konec poletja se je 22 floristov z vsega sveta zbralo na Nizozemskem, udeležili so se prvega svetovnega prvenstva v cvetličarstvu mednarodne organizacije Florint. V treh dneh so se pomerili v petih, deset finalistov pa še v zadnjih, šesti kategoriji. V omejenem času so morali čim bolj natančno sestaviti izvirno dekoracijo na temo tradicionalne keramične vaze tulipanov, s cvetjem obdati ali razstaviti ogrodje nizozemske hiše in poustvariti obalo severnega morja. To so kategorije, ki jih predstavljamo v 1. delu posebnih izdaj oddaje Na vrtu. Vas zanima, komu je šlo delo najbolj od rok? In kakšne dekoracije je naredila slovenska predstavnica Karmen Kovač Resnik? Poglejte v oddaji.
Kaj drugega kot paša za oči je opazovati najboljše cvetličarje pri delu? Konec poletja se je 22 floristov z vsega sveta zbralo na Nizozemskem, udeležili so se prvega svetovnega prvenstva v cvetličarstvu mednarodne organizacije Florint. V treh dneh so se pomerili v petih, deset finalistov pa še v zadnjih, šesti kategoriji. V omejenem času so morali čim bolj natančno sestaviti izvirno dekoracijo na temo tradicionalne keramične vaze tulipanov, s cvetjem obdati ali razstaviti ogrodje nizozemske hiše in poustvariti obalo severnega morja. To so kategorije, ki jih predstavljamo v 1. delu posebnih izdaj oddaje Na vrtu. Vas zanima, komu je šlo delo najbolj od rok? In kakšne dekoracije je naredila slovenska predstavnica Karmen Kovač Resnik? Poglejte v oddaji.
Dr. Uroš Seljak je eden od najbolj znanih slovenskih znanstvenikov. Deluje kot profesor na prestižni Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer kot kozmolog preučuje izvor in strukturo vesolja, še zlasti na podlagi preučevanja kozmičnega prasevanja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Ukvarja se tudi z načini selekcije številnih podatkov o vesolju, ki jih pošiljajo teleskopi in vesoljske sonde. S svojim delom tudi pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Letos je za svoje delo prejel priznanje ambasador znanosti. Foto: Matjaž Tavčar
Dr. Uroš Seljak je eden od najbolj znanih slovenskih znanstvenikov. Deluje kot profesor na prestižni Kalifornijski univerzi v Berkeleyju, kjer kot kozmolog preučuje izvor in strukturo vesolja, še zlasti na podlagi preučevanja kozmičnega prasevanja, ki predstavlja najzgodnejšo sliko vesolja. Ukvarja se tudi z načini selekcije številnih podatkov o vesolju, ki jih pošiljajo teleskopi in vesoljske sonde. S svojim delom tudi pomembno krepi slovensko prepoznavnost in ugled slovenske znanosti v mednarodnem prostoru. Letos je za svoje delo prejel priznanje ambasador znanosti. Foto: Matjaž Tavčar
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«