Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Predstavljajmo si milni mehurček. Uporabimo ga za izžarevanje laserske svetlobe, - hkrati deluje tudi ta kot mikrofon. Nadalje lahko z laserji vgrajenimi v celico diagnosticiramo razne bolezni.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Zima prinaša snežinke in z njimi snežno odejo, ki je lahko tudi nestabilna. “O nestabilni snežni odeji govorimo takrat, ko se posamezne plasti snežne odeje med seboj ne držijo dobro. Takrat obstaja nevarnost, da ena zdrsne po drugi plasti,” nam pove tokratni sogovornik, Jaka Ortar z lavinske službe Agencije Republike Slovenije za okolje. V oddaji izvemo tudi, kaj vpliva na nestabilnost snežne odeje, kakšen vpliv imata nanjo dež in veter ter kako po zvoku prepoznamo, po kakšnem snegu hodimo.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Zdelo se je, da si bo Netflix z nakupom konglomerata Warner Bros. Discovery letos za Miklaža res privoščil, a bomo morda morali za razplet prevzema počakati na Božička. Je Youtube, ki ima vse lastnosti družbenih omrežij, res toliko boljši od omrežij podjetja Meta, ki so že pregovorno ter zaradi dejanj in odločitev bolj osovražena? Kako si razlagati besede, ki se pojavljajo po vsem svetu in spreminjajo družbo (možganska gniloba, parasocialen in besolovka)? In katere so najverjetnejše tehnologije, ki jih prinaša prihodnost? Odbita do bita v zadnji epizodi leta debatira o štirih naštetih temah in razmišlja o tem, kaj nas v prihodnosti sploh še lahko preseneti.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
Aleš Česen je vrhunski slovenski alpinist, ki je pred nekaj dnevi v Italiji prejel še tretji zlati cepin za svoje podvig (s Tomom Livingstonom je lani po zahodnem grebenu uspešno splezal na Gašebrum III). V Številkah se je razgovoril o svojem klicu gora, ki ga sliši ter zanimivem delu vodnika na Antarktiki. Vabljeni k poslušanju.
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
V Zemljinem ozračju je veliko več vode kot v vseh rečnih sistemih na Zemlji. Zrak v povprečno veliki sobi vsebuje liter vode. Zato bi lahko vodo pridobivali iz zraka. Ponekod zato izkoriščajo meglo. Loviljenje megle se kot vir pitne vode uporabljajo v vse več državah, med njimi vna Mavretaniji, v Čilu, Peruju, Boliviji, Tanzaniji, Maroku. V puščavi Atacama iz megle zberejo več kot tisoč litrov vode na dan. Na suhih območjih, kjer ni megle, pa uporabljajo posebne materiale, ki lahko iz zraka povsrkajo vodo. Pomanjkanje pitne vode je eden največjih svetovnih izzivov. Nam bo k rešitvi tega težaveproblema pomagala tehnologija za zajemanje vode iz zraka?
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Glasbenik Franc Gornik se je rodil 25. februarja 1940 na Hrenci nad Malečnikom. Po vojni je obiskoval tedanjo nižjo gimnazijo Ivana Cankarja v Mariboru, kjer se je izkazal kot odličen pevec in član šolskega zbora. Kasneje je nadaljeval šolanje v srednji vojaški glasbeni šoli, ki je imela sedež v Vukovarju. Ker so bili po vojni glasbeniki zelo iskani, je Franc Gornik deloval po številnih vojaških orkestrih po vsej nekdanji Jugoslaviji. Po vrnitvi v Slovenijo je poučeval glasbo in bil dirigent številnih zasedb, med drugim celovškega partizanskega pevskega zbora, od leta 1984 do 1991 godbe Milice - sedanjega Orkestra Slovenske policije in od leta 1991 do 2017 Partizanskega pevskega zbora. Foto: fb profil Partizanskega pevskega zbora
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Predstavili smo knjigo Polnočni utrinki iz Brazilije. Njena avtorica je Milena Šmit, ki je bila večino poklicnega življenja diplomatka, med drugim veleposlanica v Braziliji. V slikovitih in jezikovno bogatih dnevniških zapisih, ki so osebni pogled na vsakdanje dogajanje v Braziliji in Južni Ameriki, podrobno spoznavamo tudi svet javne diplomacije in njeno zakulisje.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
Praznično vzdušje v decembru lahko kaj hitro pokvarijo oglušljivo pokanje petard ter morebitne poškodbe zaradi uporabe pirotehničnih izdelkov. Zato policisti tudi letos izvajajo preventivne in druge dejavnosti za večjo varnost in preprečevanje negativnih posledic objestne in nepremišljene uporabe pirotehnike. Prodaja tovrstnih izdelkov bo dovoljena od jutri pa do konca decembra, njihova uporaba pa od 26. decembra do vključno 1. januarja. Toda že do zdaj oziroma od konca novembra so policisti na širšem Goriškem prejeli devet obvestil o nedovoljeni uporabi pirotehnike, zasegli pa že približno sto različnih pirotehničnih izdelkov. K odgovornemu ravnanju v prazničnih decembrskih dneh pozivajo tudi iz gasilskih in zdravstvenih vrst.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
Jože Vrhnjak mariborske otroke že od leta 1977 vsak december razveseljuje kot Dedek Mraz. Energije poln osemdesetletnik, ki zase pravi, da je žareč Mariborčan, je nedavno od župana prejel mestni pečat Maribora, kar mu še posebej veliko pomeni, saj za svoje mesto najde same lepe besede. Jožeta Vrhnjaka je pred mikrofon povabila Lidija Cokan.
Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.
Kvantni senzorji so tisto področje sodobnih kvantnih tehnologij, o katerih ne slišimo veliko, ali sploh nič. A so mnogo bliže široki komercialni uporabi kot denimo kvantni računalniki, nekateri so že v široki uporabi, pa tega sploh ne vemo. Še več pa se napoveduje za v prihodnje. S kvantnimi gravitometri se denimo lahko napoveduje izbruhe vulkanov in potrese. Eden že danes na Siciliji prisluškuje Etni. Napoveduje se tudi kvantna navigacija, nove naprave v medicini in še marsikaj.
"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih.
"Včasih rečem, da je ugotavljanje vzroka za bolečino podobno detektivskemu delu," pravi ortopedski kirurg dr. Rami Madanat, ki dela in živi v Helsinkih.
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
»Možgani so res nekaj fascinatnega in obstaja še veliko potenciala za raziskovanje, pravi Tjaša Mlinarič, ki jo je raziskovalna pot leta 2016 najprej odpeljala v Amsterdam, zdaj pa zaključuje svoj doktorat v Belgiji. Tjaša še ukvarja z osupljivimi stvarmi, ki bi lahko ponudile nov uvid v razumevanje delovanja možganov pa tudi potencialnih dodatkov k terapijam. Več o tem je povedala za Možgane na dlani. Nastavila je ogledalo letu in delili z nami tudi tisto, kar njej in sodelavcem v laboratoriju trenutno najbolj zaposljuje možgane. Pripravlja: Mojca Delač.
Narečni jezikovni kotički se tokrat ukvarjajo z istrskim izrazom 'oder'. Izvedeli boste, da istrski 'oder' ni namenjen nastopanju, saj mu na Krasu rečejo 'štala', na severnem Primorskem pa tudi 'klanica'. Za kateri knjižni izraz gre, boste izvedeli v naslednjih minutah!
Narečni jezikovni kotički se tokrat ukvarjajo z istrskim izrazom 'oder'. Izvedeli boste, da istrski 'oder' ni namenjen nastopanju, saj mu na Krasu rečejo 'štala', na severnem Primorskem pa tudi 'klanica'. Za kateri knjižni izraz gre, boste izvedeli v naslednjih minutah!
V tokratnem Lokalnem času se bomo odpravili v prijetno strnjeno hribovsko vasico na meji med Dolenjsko in Zasavjem, v vas Javorje nad znanim gradom Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji. V vasi z manj kot 100 prebivalci imajo kulturno in gasilsko društvo, vrtec, knjižnico in medgeneracijski center. Na božični dan bodo domačini pripravili tradicionalne žive jaslice s predstavitvijo starih običajev. Nastopajočih bo več, kot je prebivalcev v vasi.
V tokratnem Lokalnem času se bomo odpravili v prijetno strnjeno hribovsko vasico na meji med Dolenjsko in Zasavjem, v vas Javorje nad znanim gradom Bogenšperk v občini Šmartno pri Litiji. V vasi z manj kot 100 prebivalci imajo kulturno in gasilsko društvo, vrtec, knjižnico in medgeneracijski center. Na božični dan bodo domačini pripravili tradicionalne žive jaslice s predstavitvijo starih običajev. Nastopajočih bo več, kot je prebivalcev v vasi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Oktobra je minilo šeststo let od smrti Veronike Deseniške. Slovenska zgodba z motivom Romea in Julije, prepovedane ljubezni s tragičnim koncem, se je v resnici zgodila. O njej še danes veje duh za obzidjem kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer sta Friderik in Veronika dobila zatočišče. V romanu Karla Gržana ta velika zgodba popolnoma zaživi, saj je na prestol postavil ljubezen, ki se ni uklonila moči, oblasti in političnim interesom. »Če je ljubiti greh, potem sem kriva,« so Veronikine besede, kot zagovor pred obsodbo prve čarovnice na Slovenskem. Veronika ni bila spoznana za krivo, pa vendar ji je bilo kmalu zatem vzeto življenje. Boj za oblast, pozicija moči, uveljavljanje volje – nekoč in danes. Spremenil se je čas, sredstva za dosego ciljev so drugačna – a človek – tako kot volk, dlake ne menja.
Oktobra je minilo šeststo let od smrti Veronike Deseniške. Slovenska zgodba z motivom Romea in Julije, prepovedane ljubezni s tragičnim koncem, se je v resnici zgodila. O njej še danes veje duh za obzidjem kartuzijanskega samostana Jurklošter, kjer sta Friderik in Veronika dobila zatočišče. V romanu Karla Gržana ta velika zgodba popolnoma zaživi, saj je na prestol postavil ljubezen, ki se ni uklonila moči, oblasti in političnim interesom. »Če je ljubiti greh, potem sem kriva,« so Veronikine besede, kot zagovor pred obsodbo prve čarovnice na Slovenskem. Veronika ni bila spoznana za krivo, pa vendar ji je bilo kmalu zatem vzeto življenje. Boj za oblast, pozicija moči, uveljavljanje volje – nekoč in danes. Spremenil se je čas, sredstva za dosego ciljev so drugačna – a človek – tako kot volk, dlake ne menja.
TV klinika z Davidom Zupančičem
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
TV klinika z Davidom Zupančičem, avdio
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Kronične bolečine močno zaznamujejo posameznikovo življenje, otežujejo gibanje, vplivajo na počutje, delo in odnose. V današnji oddaji govorimo o tem, kako živeti s kroničnimi bolečinami, še posebno s sindromom fibromialgije. Zanj so značilne močne kronične, razširjene bolečine, ki niso vedno enako hude in na istem mestu, pot do diagnoze pa je nemalokrat dolgotrajna.
Slovenija je na 25. poletni olimpijadi gluhih 2025 v Tokiu pisala športno zgodovino. Sedem slovenskih športnikov je tekmovalo med največjo konkurenco do zdaj. Domov so prinesli tri bronaste medalje. Za vse tri je zaslužna Leja Glojnarič, ki si je prislužila tudi laskavi naslov najboljše športnice med invalidi v letu 2025. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
Slovenija je na 25. poletni olimpijadi gluhih 2025 v Tokiu pisala športno zgodovino. Sedem slovenskih športnikov je tekmovalo med največjo konkurenco do zdaj. Domov so prinesli tri bronaste medalje. Za vse tri je zaslužna Leja Glojnarič, ki si je prislužila tudi laskavi naslov najboljše športnice med invalidi v letu 2025. Ne zamudite oddaje Prisluhnimo tišini, ki bo na sporedu ob 15.40 na prvem programu Televizije Slovenija.
V oddaji Sami naši bomo govorili z mlado aktivistko Nino Mihelić, ki iz osebne izkušnje razmišlja o življenju med Srbijo in Slovenijo, o študentskem aktivizmu in o sodelovanju v evropski kampanji My Voice, My Choice. Odprli bomo tudi temo alkoholizma, bolezni, o kateri še vedno prepogosto molčimo. Novinar Matej Trontelj odkrito spregovori o zdravljenju, stigmi, tišini v družinah in o tem, kaj pomeni vrnitev v vsakdanje življenje. V zadnjem delu oddaje pa nadaljujemo pogovor z Borisom Dežulovićem, ki opozarja na nevarne zgodovinske vzporednice in prekratek kolektivni spomin.
V oddaji Sami naši bomo govorili z mlado aktivistko Nino Mihelić, ki iz osebne izkušnje razmišlja o življenju med Srbijo in Slovenijo, o študentskem aktivizmu in o sodelovanju v evropski kampanji My Voice, My Choice. Odprli bomo tudi temo alkoholizma, bolezni, o kateri še vedno prepogosto molčimo. Novinar Matej Trontelj odkrito spregovori o zdravljenju, stigmi, tišini v družinah in o tem, kaj pomeni vrnitev v vsakdanje življenje. V zadnjem delu oddaje pa nadaljujemo pogovor z Borisom Dežulovićem, ki opozarja na nevarne zgodovinske vzporednice in prekratek kolektivni spomin.
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
"Če bi bilo ustvarjeno zrcalno življenje z nepravimi lastnostmi, bi bili rezultati lahko katastrofalni. Teoretično bi nas to lahko iztrebilo," smo lahko brali letos v svarilih nekaterih znanstvenikov. Zato si v Frekvenci zastavljamo vprašanje, kaj bi se zgodilo, če bi znanost nenadoma ustvarila življenje, ki bi bilo enako, pa hkrati povsem “obrnjeno”? Vsa znana bitja na Zemlji so zgrajena iz enakih levih in desnih gradnikov, a nekateri znanstveniki danes odklepajo vrata zrcalnemu življenju, življenju iz zrcalnih molekul, na katerega bi bile naše celice in encimi povsem neprilagojeni, za naš imunski sistem pa bi bil še večja novost od covida. To bi bila prava Pandorina skrinjica sodobne biologije: revolucionarna zdravila na eni strani in neznana in neobvladljiva tveganja na drugi. So zrcalni organizmi utemeljena skrb ali znanstvenofantastični scenarij, desetletja v prihodnosti?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
Človek je radovedno bitje, ki bo - če mu bo finančno in časovno omogočeno – rad raziskoval bližnje in oddaljene destinacije ter s tem nemalokrat tudi šel na pot spoznavanja sebe. Seveda pa je med razlogi za turistično udejstvovanje tudi odklop od vsakdanjega stresnega življenja. Mesec december ni nobena izjema glede turističnih želja; na vrsto pridejo obiski številnih božičnih sejmov, tisti, ki jih motita mraz in sneg, kolikor ga pač sploh še je, pa imajo tudi možnost potovanj v toplejše kraje. V današnjih Glasovih svetov bomo govorili o trdoživosti turizma, o zaželenih in manj zaželenih destinacijah, o avtentičnosti, o pogosto zlorabljenih besedah v turizmu 'trajnost' in 'butičnost', navsezadnje tudi o tem, ali je turist sam kriv za svoje neodgovorno vedenje ali ga je k temu 'prisilila' destinacija in njeno upravljanje s turističnimi tokovi.
Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.
Kateri vonj vas spominja na decembrski čas? Cimet, klinčki, ingver, kardamom in ostale t. i. praznične začimbe v zimskih mesecih se rade »znajdejo« v naših jedeh, predvsem tistih sladkih. A ker praznike radi doživljamo še z očmi, je pomembno tudi, kaj imamo razstavljeno in okrašeno. Kako si pričarati čarobnost v svojem domu? Tudi z medeno hiško. Skozi radijske sprejemnike jih bo poskušala zdaj pričarati Tina Lamovšek v oddaji Pod pokrovko.
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence. Predstavljamo še eno eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla. V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda. Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Odpravili smo se v Krajinski park Sečoveljske soline, kjer lahko v zimskih mesecih občudujemo tudi zelo eksotične ptice – plamence. Predstavljamo še eno eksotično žival, dvoživko prva posebnega videza – axolotla. V seriji spoznavanja čustvovanja rejnih živali, tokrat razkrivamo čustva goveda. Po letih, preživetih ob restavraciji v Žirovnici, v majhnem ograjenem prostoru, izpostavljena hrupu in ljudem, je medvedka Mici konec novembra odšla v nov, varen dom v zavetišču za medvede Arbesbach v Avstriji. Vabljeni k ogledu. ozivalih@rtvslo.si
Ob tem, ko že razmišljamo, katere jedi se odo kmalu znašle na praznični mizi, se odločamo tudi, katera vina bomo ob tem postregli. Pri tem je treba upoštevati nekaj pravil, nato pa vino ustrezno ohladiti, odpreti in naliti v prave kozarce.
Ob tem, ko že razmišljamo, katere jedi se odo kmalu znašle na praznični mizi, se odločamo tudi, katera vina bomo ob tem postregli. Pri tem je treba upoštevati nekaj pravil, nato pa vino ustrezno ohladiti, odpreti in naliti v prave kozarce.
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Jaslice kot upodobitev Kristusovega rojstva že vrsto generacij spremljajo Slovence in puščajo močan čustven vtis. Simbolni pomen imajo vse figurice, pa tudi urejen prostor okrog Svete družine. Ta daje pečat časa in človeka v njem. Po teološki razlagi jaslice niso spomin na enkratno dejanje Jezusovega rojstva v Betlehemu, marveč simbol nenehnega ponavljanja resničnosti Kristusovega rojstva po vsem svetu in v vseh časih. Zato so jaslice vpete v kulturo posameznega naroda, tudi našega, in imajo močno narodno noto (ponovitev).
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Novinarka, urednica in režiserka na slovenskem programu italijanske javne RTV v Trstu Lucija Tavčar prihaja iz zavedne družine. Njene korenine po mamini strani segajo na avstrijsko Koroško, v Sveče v dolini Rož, po očetovi strani pa na Tržaško, v Devin. Tudi zato ji je mogoče še posebej pri srcu Benečija, kjer je usoda tam živečih rojakov zelo podobna usodi koroških Slovencev, kot pravi.
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Glede na obseg finančnih sredstev, ki se zlivajo na področje generativne umetne inteligence, vsaj v ZDA, se skoraj zdi, kot da na svetu ni ostalo nič drugega. Veliko lahko tudi slišimo o tem, da ima generativna umetna inteligenca, torej tehnologija, ki zdaj posega na področja dejavnosti, ki so bila tradicionalno v domeni človeka, izreden transformativni potencial. A kakšne transformativne spremembe naj bi pravzaprav prinesla? In v čem se te, kolikor sploh se, morda bistveno razlikujejo od pretresov, ki so jih družbam prinesle tehnološke revolucije v preteklosti?
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Če ste morda preslišali brezplačne sredine 10-minutne in sobotne 15-minutne male oglase, jih lahko poslušate ponovno. Objavimo jih tudi na Facebook strani Radia Maribor. Vabljeni tudi k sodelovanju, če prodajate, kupujete ali podarjate, vsako sredo in soboto ob 12.30 na našo telefonsko številko 02/420-15-55.
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Predstavljamo besedilo izpred dobrega stoletja z naslovom »Spor za napredek« ali premislek o stanju različnih presoj tega, kar so takrat pri nas razumeli kot napredek – tako se je ob začetku prve vojne v mesečniku Slovan (urejal ga je Oton Župančič) razpisal 29-letni bodoči profesor statistike in politične ekonomije na po vojni ustanovljeni pravni fakulteti v Ljubljani Albin Ogris (r.1885 Pliberk – u.1959 Ljubljana). Besedilo je dokaz, da intelektualne javnosti pri nas takrat niso obvladovali le radikalci iz levice ali desnice. Nekaj naslovov objavljenih knjig univerz.profesorja Aleksandrove univerze v Ljubljani: A.Ogris: Borba za jugoslovensko državo, načrt zgodovine in (1921) delovanja Jugoslovenskega odbora v Londonu za časa svetovne vojne A.Ogris: Sistematičen register zakonov, naredb, uredb, razglasov itd., ki se nanašajo (1924) na finančno upravo in ki so bili objavljeni v Uradnem listu v dobi od dne 4.XI.1918 do dne 30.VI.1924 A.Ogris: Regulativne hranilnice v Sloveniji (1925) A.Ogris: Politične stranke (1926) A.Ogris: Delniške družbe v Sloveniji v letih 1919.-1925 (1926) (statističen donesek k novejši zgodovini slovenskega gospodarstva A.Ogris: Statistika kreditnih zadrug v Sloveniji za poslovno leto 1926 (1928) A.Ogris: Trgovinska politika (1932) A.Ogris: Preobljudenost kmečkega podeželja in staniščni ustroj industrije (1941) A.Ogris: Od svobodnega in usmerjevanega k načrtnemu kreditnemu gospodarstvu (1946)
Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in skušamo iztekajočemu se letu dati oceno. V ameriškem primeru zlasti letos to ni lahka naloga, kajti vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po prisegi 20. januarja letos je ZDA potisnila v pravi vrtinec dogajanja na najrazličnejših področjih. Konec tega tedna se izteka rok, ko mora ameriško pravosodno ministrstvo objaviti celotni dosje spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ali ga bo? Ali je prav Epsteinov dosje povzročil, da se je Trumpu zvesta volilna baza zamajala in mestoma je prišlo tudi do razpok?
Konec leta je čas, ko se oziramo nazaj in skušamo iztekajočemu se letu dati oceno. V ameriškem primeru zlasti letos to ni lahka naloga, kajti vrnitev Donalda Trumpa v Belo hišo po prisegi 20. januarja letos je ZDA potisnila v pravi vrtinec dogajanja na najrazličnejših področjih. Konec tega tedna se izteka rok, ko mora ameriško pravosodno ministrstvo objaviti celotni dosje spolnega prestopnika Jeffreyja Epsteina. Ali ga bo? Ali je prav Epsteinov dosje povzročil, da se je Trumpu zvesta volilna baza zamajala in mestoma je prišlo tudi do razpok?
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Zveza kmetic Slovenije je letos izbrala že petindvajseto Kmetico leta. Naziv je prejela Mateja Sečnik iz Butajnove nad Horjulom. Vinarji iz Ormoža so preverili, kakšen vpliv je na vino, ki so ga stekleničenega potopili v Dravo, imelo zorenje pod rečno gladino. Na letošnjih Lombergarjevih dnevih so strokovnjaki udeležencem predstavili aktualne novosti pri posamezni rastlinski pridelavi. Dodajamo še rubriko Ekološko+lokalno=idealno.
Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.
Radovljica ali Radol'ca, kot ji pravijo domačini, obdana z izjemnim naravnim bogastvom Triglavskega narodnega parka in Bleda, blesti v bogastvu kulturnih, zgodovinskih in etnoloških zanimivosti. Tako v mestu kot na podeželju stojijo spomeniki iz preteklosti, v muzejih pa navdušujejo edinstvene zbirke, ki govorijo o življenju in ustvarjalnosti prebivalcev nekoč in danes. Med drugim o Radovljičanu, prvem slovenskem dramatiku, Antonu Tomažu Linhartu. V četrtek, na obletnico njegovega rojstva in obenem občinski praznik Radovljice, se je za današnje naPOTke na Gorenjsko odpeljala Tadeja Bizilj.
Hrana povezuje ljudi, družine, generacije in kulture. Je univerzalen jezik: tudi če ne poznamo vseh besed, razumemo njegovo govorico. O običajih in obredih, ki spremljajo pripravo in uživanje hrane, se bomo pogovarjali z zgodovinarko dr. Dragico Čeč z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Ukvarja se s proučevanjem vsakdanjega življenja v preteklosti, s kulturno zgodovino in družbenimi praksami, med katere spada tudi prehranska kultura. S kuharskim mojstrom z mednarodnimi izkušnjami Jožefom Oselijem, ki je v dolgi in bogati karieri kuhal za številne kraljeve glave in bil osebni butler maršala Tita, se bomo odpravili na kulinarično potovanje okoli sveta. Spoznali bomo tudi razvoj čokolade, priljubljenega živila, ki je k nam pripotovalo čez ocean. Da hrana res povezuje ljudi in različne kulture, pa nam bodo pokazali tudi v Novem mestu, kjer bodo ta mesec že drugič letos pripravili prireditev Okusi svetov. Ker se tudi kuharske knjige selijo na splet, bomo v rubriki Ah, ta splet! pobrskali za recepti, objavljenimi na portalu Babica kuha.
Hrana povezuje ljudi, družine, generacije in kulture. Je univerzalen jezik: tudi če ne poznamo vseh besed, razumemo njegovo govorico. O običajih in obredih, ki spremljajo pripravo in uživanje hrane, se bomo pogovarjali z zgodovinarko dr. Dragico Čeč z Znanstveno-raziskovalnega središča v Kopru. Ukvarja se s proučevanjem vsakdanjega življenja v preteklosti, s kulturno zgodovino in družbenimi praksami, med katere spada tudi prehranska kultura. S kuharskim mojstrom z mednarodnimi izkušnjami Jožefom Oselijem, ki je v dolgi in bogati karieri kuhal za številne kraljeve glave in bil osebni butler maršala Tita, se bomo odpravili na kulinarično potovanje okoli sveta. Spoznali bomo tudi razvoj čokolade, priljubljenega živila, ki je k nam pripotovalo čez ocean. Da hrana res povezuje ljudi in različne kulture, pa nam bodo pokazali tudi v Novem mestu, kjer bodo ta mesec že drugič letos pripravili prireditev Okusi svetov. Ker se tudi kuharske knjige selijo na splet, bomo v rubriki Ah, ta splet! pobrskali za recepti, objavljenimi na portalu Babica kuha.
Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)
Mariborčanka Sabina Fras Popović, nekdanja knjižničarka in bibliotekarka Mariborske knjižnice, danes predavateljica na ljubljanski filozofski fakulteti, je prejemnica mnogih strokovnih nagrad za ustvarjalne projekte in delo na področju promocije knjig, branja, bralne kulture in mladinske književnosti. Knjiga je moje življenje, pravi avtorica mladinske trilogije Prava hokejska banda in jo poklanja mladim športnikom in mladim bralcem. (foto: Maja Modrinjak)
V turistični oddaji smo obiskali Selnico ob Dravi. Kot že ime pove, je to občina v Dravski dolini, ob reki, ki je imela pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in razvoju kraja. Za promocijo kraja, ki je znan po pridelavi jabolk, si prizadeva tudi turistično društvo Godi mi. Z nami je bil še dobrodelni kolesar Iztok Kočevar; pred nekaj meseci je prekolesaril pot od Maribora do Carigrada in zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin.
V turistični oddaji smo obiskali Selnico ob Dravi. Kot že ime pove, je to občina v Dravski dolini, ob reki, ki je imela pomembno vlogo pri nastanku, zgodovini in razvoju kraja. Za promocijo kraja, ki je znan po pridelavi jabolk, si prizadeva tudi turistično društvo Godi mi. Z nami je bil še dobrodelni kolesar Iztok Kočevar; pred nekaj meseci je prekolesaril pot od Maribora do Carigrada in zbiral denar za otroke iz socialno ogroženih družin.
V naši radijski kuhinji vam tokrat predstavljamo pravo zimsko klasiko: ječmenčkovo juho. Spoznali ste preprost recept, ki je idealen za okrepitev v teh zimskih dneh. Zaupali smo vam, kako pripravite ješprenj ter kako s preprostim dodatkom krompirja, česna in peteršilja ustvarite bogato in krepko juho. In seveda: delili smo trik, kako juha dobi globok, mesnat okus – tudi če kuhate brez mesa.
V naši radijski kuhinji vam tokrat predstavljamo pravo zimsko klasiko: ječmenčkovo juho. Spoznali ste preprost recept, ki je idealen za okrepitev v teh zimskih dneh. Zaupali smo vam, kako pripravite ješprenj ter kako s preprostim dodatkom krompirja, česna in peteršilja ustvarite bogato in krepko juho. In seveda: delili smo trik, kako juha dobi globok, mesnat okus – tudi če kuhate brez mesa.
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
Kratko informativno koristno slovenščino danes posvetimo dilemi, ki spremlja zapisovanje besede »božič«. Sogovornik prof. dr. Marko Snoj z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU med drugim opredeli vzroke za zmedo in spremembe v zapisu, ki so se dogajale skozi obdobja oz. bolje rečeno sisteme.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
Dolgoletna humanitarka in prostovoljka Majda Smrekar, ki je v Novi Gorici skoraj dve desetletji pomagala ljudem v stiski, se je poslovila od svojega dela. Med prvimi je priskočila na pomoč otrokom, beguncem, poplavljencem, ob požaru na Krasu, opozarjala je na stiske upokojencev in pomagala mamam otrok s posebnimi potrebami. S svojim delom je pustila pomemben pečat v lokalnem okolju.
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V najstarejši vrtnarski oddaji pri nas vam vsak petek svetujejo, kako gojiti vrtnine na ekološki način, z ekološkimi in bio-dinamičnimi pripravki, kako pravilno saditi sadno drevje in ga na začetku pomladi tudi ustrezno porezati. V njej predstavljamo smernice v cvetličarstvu in gojenju rezanega cvetja in lončnih rastlin, pogosto pa kot začimbo oddaje pripravimo tudi kakšno pozabljeno jed. Vabljeni k ogledu. navrtu@rtvslo.si
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
V veselje mi je bilo priti v službo in se vprašati, kakšen izziv pri razvoju zdravil nas čaka danes.
Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.
Letos mineva točno 40 let, odkar so v ribogojnici Soča v Kobaridu prvič uspešno končali cikel vzreje soške postrvi. To je pomemben dosežek, kajti gre za edinstveno in avtohtono vrsto, ki jo najdemo le v povodju reke Soče. Za njeno ohranjanje pa je pomembna tudi regulacija ribolova oziroma muharjenja. Pa smo spet pri pravilih ... Sogovornik: Miha Ivanc, vodja voda posebnega pomena na Zavodu za ribištvo Slovenije.