Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu

Glasbena jutranjica

Glasba od Mozarta do Millaresa

2. 7. 2025

Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.

26 min

Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

2. 7. 2025

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

2 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Jutranjik

V stavbi nekdanje diskoteke Titanik bodo stanovanja

2. 7. 2025

Stavba nekdanje diskoteke Titanik v središču Sežane dobiva novo namembnost. Po načrtih sedanjega lastnika in investitorja, družbe LUJE-M iz Izole, bodo stavbo preuredili za stanovanjsko in poslovno rabo. Gradbeni oder je že postavljen, kar pomeni, da je vse pripravljeno na začetek del. V oddaji tudi o teh temah: - Izrael naj bi pristal na pogoje za vzpostavitev začasnega premirja v Gazi. - Na Trgu Evrope spet deluje Kulturno informacijska točka. - V Novi Gorici se začenja 28. mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO25.

13 min

Stavba nekdanje diskoteke Titanik v središču Sežane dobiva novo namembnost. Po načrtih sedanjega lastnika in investitorja, družbe LUJE-M iz Izole, bodo stavbo preuredili za stanovanjsko in poslovno rabo. Gradbeni oder je že postavljen, kar pomeni, da je vse pripravljeno na začetek del. V oddaji tudi o teh temah: - Izrael naj bi pristal na pogoje za vzpostavitev začasnega premirja v Gazi. - Na Trgu Evrope spet deluje Kulturno informacijska točka. - V Novi Gorici se začenja 28. mednarodno srečanje saksofonistov SAXGO25.

Jutranja kronika

Trump: Izrael privolil v pogoje dogovora o 60-dnevni prekinitvi ognja v Gazi

2. 7. 2025

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Izrael strinja s pogoji dogovora o 60-dnevni prekinitvi ognja v Gazi. V tem času bi poskušali s Hamasom doseči dogovor o končanju vojne v palestinski enklavi. Tam so razmere kritične. Človekoljubne organizacije opozarjajo na povsem neprimeren način razdeljevanja pomoči prebivalcem. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški senat sprejel proračun z davčnimi olajšavami za bogate in ukinitvijo zdravstvenega zavarovanja revnim. - Ob vročini smo zaradi uporabe klimatskih naprav še bolj odvisni od oskrbe z elektriko. - V Križankah se začenja 66-ti Jazz festivala Ljubljana.

18 min

Po navedbah ameriškega predsednika Donalda Trumpa se Izrael strinja s pogoji dogovora o 60-dnevni prekinitvi ognja v Gazi. V tem času bi poskušali s Hamasom doseči dogovor o končanju vojne v palestinski enklavi. Tam so razmere kritične. Človekoljubne organizacije opozarjajo na povsem neprimeren način razdeljevanja pomoči prebivalcem. Drugi poudarki oddaje: - Ameriški senat sprejel proračun z davčnimi olajšavami za bogate in ukinitvijo zdravstvenega zavarovanja revnim. - Ob vročini smo zaradi uporabe klimatskih naprav še bolj odvisni od oskrbe z elektriko. - V Križankah se začenja 66-ti Jazz festivala Ljubljana.

Spominčice

Ko je politika potrdila zeleno luč za ustanovitev druge slovenske univerze

2. 7. 2025

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Športna zgodba

Športna zgodba

2. 7. 2025

Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.

3 min

Zanimivosti, analize, družbeni vidiki športnega dogajanja.

Glasbena jutranjica

Glasba od Mozarta do Millaresa

2. 7. 2025

Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.

59 min

Na sporedu glasba Wolfganga Amadeusa Mozarta, Francesca Salierija, Antonia Salierija in Augustina Millaresa Torresa.

Duhovna misel

Gregor Čušin: Črte

2. 7. 2025

Že kot otroci smo risali črte, ki se jih ne sme prestopiti. Ko smo s palico (ali s čim drugim) v pesek zarisali polje za »med dvema ognjema«! Ali pa tiste trapaste kvadrate za ristanc, oziroma »tancanje« kot smo rekli pri nas. Ali pa ogromen krog za »zemljo krast«! Resda je bilo vse skupaj otroška igra, a včasih je šlo zelo zares… Kajti otroška igra je resna stvar! In je včasih tekla tudi kri… No, če sem čisto natančen je ponavadi komu najprej kri zavrela in posledično pri kom drugem tekla! A kri je vrela in tekla… trde, grde, nepremišljene, otroške in otročje besede in pesti pa so padale, ker nekdo ni spoštoval pravil! Ker je nekdo prestopil črto, pa trdil, da je ni! Ker je nekdo videl, da je nekdo prestopil črto, nekdo drug pa tega ni videl ali pa je videl, da je ni prestopil. In so eni vpili na druge: »Prestop!« in »Fuč!«, drugi pa: »Goljufi!« in »Lažnivci!« Ja, otroška igra je resna stvar. Skozi (otroško) igro se naučimo smiselnosti in pomembnosti pravil. Kot otroci se naučimo sprejemanja in upoštevanja pravil… ali pa goljufanja. Kot otroci se naučimo, da so pravila enaka za vse… ali pa da za tiste z večjimi pestmi in močnejšimi mišicami pravil ni! Zato so kake odrasle in resne debate v odraslih in resnih hišah, v odraslih in resnih pisarnah odraslih in resnih ustanov tako zelo podobne otroškim prepirom. In razkazovanju mišic! Pameti pa je bolj za vzorec, pa še ta je bolj otročja!! Pred naslednjimi volitvami, ne bi bilo slabo kandidate in predsednike ter kandidate za predsednike vprašati ali so kot otroci na dvorišču imeli pesek ali asfalt? Ali so sploh imeli dvorišče? Ali so se kot otroci igrali? So imeli prijatelje? Vejo kaj je »ristanc« in kaj »zemljo krast«?! Poznajo pravila? … To se mi zdijo veliko bolj tehtna vprašanja za politike, kot pa njihovi programi. Zapisati učene in pomembne besede je lahko. Še lažje se jih je nadudlati na pamet in jih izza mikrofona ali z ekrana odrecitirati! Izogniti se žogi »med dvema ognjema«, priznati prestop in fuč, je veliko težje!

5 min

Že kot otroci smo risali črte, ki se jih ne sme prestopiti. Ko smo s palico (ali s čim drugim) v pesek zarisali polje za »med dvema ognjema«! Ali pa tiste trapaste kvadrate za ristanc, oziroma »tancanje« kot smo rekli pri nas. Ali pa ogromen krog za »zemljo krast«! Resda je bilo vse skupaj otroška igra, a včasih je šlo zelo zares… Kajti otroška igra je resna stvar! In je včasih tekla tudi kri… No, če sem čisto natančen je ponavadi komu najprej kri zavrela in posledično pri kom drugem tekla! A kri je vrela in tekla… trde, grde, nepremišljene, otroške in otročje besede in pesti pa so padale, ker nekdo ni spoštoval pravil! Ker je nekdo prestopil črto, pa trdil, da je ni! Ker je nekdo videl, da je nekdo prestopil črto, nekdo drug pa tega ni videl ali pa je videl, da je ni prestopil. In so eni vpili na druge: »Prestop!« in »Fuč!«, drugi pa: »Goljufi!« in »Lažnivci!« Ja, otroška igra je resna stvar. Skozi (otroško) igro se naučimo smiselnosti in pomembnosti pravil. Kot otroci se naučimo sprejemanja in upoštevanja pravil… ali pa goljufanja. Kot otroci se naučimo, da so pravila enaka za vse… ali pa da za tiste z večjimi pestmi in močnejšimi mišicami pravil ni! Zato so kake odrasle in resne debate v odraslih in resnih hišah, v odraslih in resnih pisarnah odraslih in resnih ustanov tako zelo podobne otroškim prepirom. In razkazovanju mišic! Pameti pa je bolj za vzorec, pa še ta je bolj otročja!! Pred naslednjimi volitvami, ne bi bilo slabo kandidate in predsednike ter kandidate za predsednike vprašati ali so kot otroci na dvorišču imeli pesek ali asfalt? Ali so sploh imeli dvorišče? Ali so se kot otroci igrali? So imeli prijatelje? Vejo kaj je »ristanc« in kaj »zemljo krast«?! Poznajo pravila? … To se mi zdijo veliko bolj tehtna vprašanja za politike, kot pa njihovi programi. Zapisati učene in pomembne besede je lahko. Še lažje se jih je nadudlati na pamet in jih izza mikrofona ali z ekrana odrecitirati! Izogniti se žogi »med dvema ognjema«, priznati prestop in fuč, je veliko težje!

Jutranja kronika

Prva jutranja kronika 05:30

2. 7. 2025

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

10 min

Prva jutranja informativna oddaja na Radiu Slovenija.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

2. 7. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

John Phillips: Stvarjenje lepote

1. 7. 2025

Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

6 min

Angleški pesnik John Phillips se je rodil v St. Ivesu v Cornwallu, a zdaj že nekaj časa živi v Sloveniji. Je avtor več pesniških zbirk, zadnja z naslovom Jezik, bit, čas (Language Being Time) je izšla lansko leto. Steve Spence je o njegovi poeziji dejal, da "združuje zanimiv minimalizem s filozofskim raziskovanjem odnosa med jezikom, svetom in nami". Iz omenjene pesniške zbirke objavljamo izbrane pesmi iz daljšega cikla z naslovom Stvarjenje lepote. Interpret Grega Zorc, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojstri Matjaž Miklič, Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.

41 stopinj vročine

Silvester Stingl

1. 7. 2025

Oddaja je posvečena dolgoletnemu pianistu orkestra Silvestru Stinglu. Rodil se je 7. junija 1937 v Ljubljani, srednjo šolo je obiskoval v Kranju, v Ljubljani pa je končal glasbeno akademijo. S Plesnim orkestrom Radia Ljubljana je začel sodelovati leta 1965, upokojil pa seje leta 1996, vendar je potem še nekaj časa igral z orkestrom. Več kot 30 let igranja v našem orkestru je zavidanja vredno obdobje in v tem času je Silvester Stingl, poleg tega, daje bil izvrsten pianist, tudi veliko pisal, predvsem aranžmaje. Seveda je vodil tudi svoje zasedbe; imel je trio, kvartet in kvintet. Silvo Stingl nas je zapustil 29. oktobra leta 2018. Bil je predstavnik modernega swinga in eden najboljših džezovskih pianistov pri nas. Njegovo igranje je v orkestru pustilo pomemben pečat, njegova solistična improvizacija je bila izvirna, dodelana in navdihujoča. Poslušamo del arhivske oddaje Radijskega portreta, ki ga je s Silvom Stinglom leta 1987 pripravil Rado Časl.

30 min

Oddaja je posvečena dolgoletnemu pianistu orkestra Silvestru Stinglu. Rodil se je 7. junija 1937 v Ljubljani, srednjo šolo je obiskoval v Kranju, v Ljubljani pa je končal glasbeno akademijo. S Plesnim orkestrom Radia Ljubljana je začel sodelovati leta 1965, upokojil pa seje leta 1996, vendar je potem še nekaj časa igral z orkestrom. Več kot 30 let igranja v našem orkestru je zavidanja vredno obdobje in v tem času je Silvester Stingl, poleg tega, daje bil izvrsten pianist, tudi veliko pisal, predvsem aranžmaje. Seveda je vodil tudi svoje zasedbe; imel je trio, kvartet in kvintet. Silvo Stingl nas je zapustil 29. oktobra leta 2018. Bil je predstavnik modernega swinga in eden najboljših džezovskih pianistov pri nas. Njegovo igranje je v orkestru pustilo pomemben pečat, njegova solistična improvizacija je bila izvirna, dodelana in navdihujoča. Poslušamo del arhivske oddaje Radijskega portreta, ki ga je s Silvom Stinglom leta 1987 pripravil Rado Časl.

Zrcalo dneva

V veljavi pravica do oskrbe na domu in plačevanje obveznega zavarovanja

1. 7. 2025

Z današnjim dnem veljata pravica do oskrbe na domu in plačevanje obveznega zavarovanja v višini enega odstotka bruto plače tako delodajalca kot delavca. Po podatkih pilotne raziskave bo sicer zavrnjena tretjina vlog; odločbe bodo vsekakor izdane šele jeseni, saj informacijski sistem še ne deluje, prav tako pa občine še niso sklenile pogodb z ustreznimi izvajalci.

5 min

Z današnjim dnem veljata pravica do oskrbe na domu in plačevanje obveznega zavarovanja v višini enega odstotka bruto plače tako delodajalca kot delavca. Po podatkih pilotne raziskave bo sicer zavrnjena tretjina vlog; odločbe bodo vsekakor izdane šele jeseni, saj informacijski sistem še ne deluje, prav tako pa občine še niso sklenile pogodb z ustreznimi izvajalci.

Radijska igra

Jaša Koceli: Mojster

1. 7. 2025

Gledališko posvetilo Jožetu Plečniku je režiser Jaša Koceli izpisal na podlagi obširne arhitektove korespondence, v kateri se nam Plečnik kaže kot svojevrsten, eruptiven premišljevalec in opazovalec svojega časa in prostora. Njegova nizanja razmislekov o tem, kako je na dnu duš, pa kljub časovni razdalji na nekaterih mestih zvenijo, kot bi bila zapisana za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno leta 2022 v Mestnem gledališču ljubljanskem, na letošnjo Poletno muzejsko noč 21. junija pa je zaživelo še v zvočni obliki, in to v avtentičnem okolju arhitektovega domovanja – v Plečnikovi hiši v Trnovem. Režiser: Jaša Koceli Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Miha Petric Fonetičarka: Mateja Juričan Interpret – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa v koprodukciji z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane Posneto na vrtu Plečnikove hiše junija 2025.

50 min

Gledališko posvetilo Jožetu Plečniku je režiser Jaša Koceli izpisal na podlagi obširne arhitektove korespondence, v kateri se nam Plečnik kaže kot svojevrsten, eruptiven premišljevalec in opazovalec svojega časa in prostora. Njegova nizanja razmislekov o tem, kako je na dnu duš, pa kljub časovni razdalji na nekaterih mestih zvenijo, kot bi bila zapisana za današnji čas izpraznjenosti, melanholije in vojne blaznosti. Besedilo je bilo premierno uprizorjeno leta 2022 v Mestnem gledališču ljubljanskem, na letošnjo Poletno muzejsko noč 21. junija pa je zaživelo še v zvočni obliki, in to v avtentičnem okolju arhitektovega domovanja – v Plečnikovi hiši v Trnovem. Režiser: Jaša Koceli Dramaturginja: Kaja Novosel Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Miha Petric Fonetičarka: Mateja Juričan Interpret – Zvone Hribar Uredništvo igranega programa v koprodukciji z zavodom Muzej in galerije mesta Ljubljane Posneto na vrtu Plečnikove hiše junija 2025.

Literarni večer

Ferdo Delak - ob 120. obletnici rojstva

1. 7. 2025

Ferdo Delak, slovenski gledališki in filmski režiser, publicist, eden najzanimivejših umetnikov v letih med obema vojnama, se je rodil 29. junija pred stodvajsetimi leti. Pripadal je skupini konstruktivistov, futuristov, ekspresionistov; okrog njega in njegove revije Tank se je zbrala takratna umetniška avantgarda. Bil je tudi igralec, pisal je priredbe; najbolj znana je njegova dramatizacija Cankarjevega Hlapca Jerneja. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film Triglavske strmine. Oddajo o Ferdu Delaku je avtorica oddaje Vida Curk oblikovala na osnovi knjige Dušana Moravca z naslovom Iskanje in delo Ferda Delaka. Nastopajo Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Kurent, Slavko Cerjak, Božo Vovk in Zoran More. Glasbo je izbral Peter Čare, oddajo je posnel Staš Janež, režiral pa Jože Valentič. Prvič je bila na sporedu leta 1995.

41 min

Ferdo Delak, slovenski gledališki in filmski režiser, publicist, eden najzanimivejših umetnikov v letih med obema vojnama, se je rodil 29. junija pred stodvajsetimi leti. Pripadal je skupini konstruktivistov, futuristov, ekspresionistov; okrog njega in njegove revije Tank se je zbrala takratna umetniška avantgarda. Bil je tudi igralec, pisal je priredbe; najbolj znana je njegova dramatizacija Cankarjevega Hlapca Jerneja. Leta 1932 je režiral drugi slovenski igrani film Triglavske strmine. Oddajo o Ferdu Delaku je avtorica oddaje Vida Curk oblikovala na osnovi knjige Dušana Moravca z naslovom Iskanje in delo Ferda Delaka. Nastopajo Stannia Boninsegna, Boris Juh, Andrej Kurent, Slavko Cerjak, Božo Vovk in Zoran More. Glasbo je izbral Peter Čare, oddajo je posnel Staš Janež, režiral pa Jože Valentič. Prvič je bila na sporedu leta 1995.

Jazz in jaz

66. Jazz festival Ljubljana, 22. Jeff, 28. SAXGO25

1. 7. 2025

Predstavljamo program koprskega festivala Jeff, na klepet smo povabili predstavnika organizatorja, Martina Kodarina in Filipa Čoka Umeka. Na Goriškem bo svoja vrata odprl tudi SaxGo25 - letošnje 28. mednarodno srečanje saksofonistov ponuja odlične koncerte. Boštjan Simon, umetniški vodja programa za jazz saksofon, nam bo predstavil tokratne izbrance. Morda vas pot zapelje tudi v Ljubljano, kjer se začenja 66. Jazz festival Ljubljana. Pestro glasbeno poletje je pred nami!

64 min

Predstavljamo program koprskega festivala Jeff, na klepet smo povabili predstavnika organizatorja, Martina Kodarina in Filipa Čoka Umeka. Na Goriškem bo svoja vrata odprl tudi SaxGo25 - letošnje 28. mednarodno srečanje saksofonistov ponuja odlične koncerte. Boštjan Simon, umetniški vodja programa za jazz saksofon, nam bo predstavil tokratne izbrance. Morda vas pot zapelje tudi v Ljubljano, kjer se začenja 66. Jazz festival Ljubljana. Pestro glasbeno poletje je pred nami!

Lahko noč, otroci!

Sinja zgodba

1. 7. 2025

Bodu pri plavanju pomaga sinja riba … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

10 min

Bodu pri plavanju pomaga sinja riba … Pripoveduje: Branko Miklavc. Napisal: Grigor Vitez. Prevedel: Jože Šmit. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1974.

Odprta knjiga na radiu

Rado Murnik: Ženini naše Koprnele 4/8 - Četrti ženin

1. 7. 2025

Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posneto: Radio Trsta A, 2021.

13 min

Pisatelj Rado Murnik je duhovito opisal napore glavne junakinje Koprnele pri iskanju ženina. Čas dogajanja je prva svetovna vojna. To je čas, ko je bilo ženinov malo, draginja pa zelo velika. Neporočena Koprnela je bila veliko breme za družinski proračun. Pri iskanju ženina je tako sodelovala vsa družina. Še najbolj pa se je »izkazala« Koprnelina sestra Vida, pisateljica in učenka 5. razreda. Humoresko je pod vodstvom režiserke Suzi Bandi interpretirala igralka Urška Taufer. Posneto: Radio Trsta A, 2021.

Radijski dnevnik

Ob začetku veljavnosti pravice do dolgotrajne oskrbe na domu opozorila, da bo v praksi zavrnjenih veliko vlog

1. 7. 2025

Začenja se pobiranje obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ob tem pravica do dolgotrajne oskrbe na domu od danes velja na papirju, ne pa tudi v praksi, saj ji na poti stoji še veliko ovir. Druge teme: - Koalicija poziv SDS glede zaupnice vladi označila za nesmiseln. - Po zgraditvi Lekove tovarne bo na Gorenjskem na voljo 250 novih delovnih mest. - Številni pozivi k ukinitvi ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo.

18 min

Začenja se pobiranje obveznega prispevka za dolgotrajno oskrbo. Ob tem pravica do dolgotrajne oskrbe na domu od danes velja na papirju, ne pa tudi v praksi, saj ji na poti stoji še veliko ovir. Druge teme: - Koalicija poziv SDS glede zaupnice vladi označila za nesmiseln. - Po zgraditvi Lekove tovarne bo na Gorenjskem na voljo 250 novih delovnih mest. - Številni pozivi k ukinitvi ameriško-izraelske Humanitarne fundacije za Gazo.

Zborovska glasba

S Svetovnim zborom mladih

1. 7. 2025

Zborovski mozaik posvečamo Svetovnemu zboru mladih/World Youth Choir, ki vedno znova navdušuje tako kritike kot tudi občinstvo. V njem se vsako leto dvakrat združijo izbrani pevci z vseh celin. Zbor je tudi edinstvena izkušnja za pevce, ki si v njem najdejo številne prijatelje, nenazadnje je ansambel UNESCO-v »ambasador dobre volje«. Pred nami so posnetki, nastali leta 2000, ko je zbor gostoval v Španiji.

31 min

Zborovski mozaik posvečamo Svetovnemu zboru mladih/World Youth Choir, ki vedno znova navdušuje tako kritike kot tudi občinstvo. V njem se vsako leto dvakrat združijo izbrani pevci z vseh celin. Zbor je tudi edinstvena izkušnja za pevce, ki si v njem najdejo številne prijatelje, nenazadnje je ansambel UNESCO-v »ambasador dobre volje«. Pred nami so posnetki, nastali leta 2000, ko je zbor gostoval v Španiji.

Pol ure kulture

Jeff želi kakovostno glasbo približali ljudem vseh generacij

1. 7. 2025

Če kdaj, potem v teh dneh res ne manjka dogodkov, na katerih se človek lahko naužije vsakovrstnih kulturnih vsebin. Svoje bo k ponudbi dodal tudi Jeff festival, ki se v Kopru začenja jutri. Poletje je tudi čas, ko se zaprejo vrata gledališč, predstave se preselijo na odprte odre, gledališčniki pa razkrijejo karte novih sezon. Pod prihodnjo se je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu še podpisal Danijel Malalan, ki pa se poslavlja s položaja direktorja in umetniškega vodje. To je hkrati priložnost za kratko inventuro. Tudi danes bomo pol minute namenili poeziji. Ob koncu oddaje boste lahko v novi poletni rubriki prisluhnili pesmi Srečanje Cirila Zlobca. In ta ne bo edina Zlobčeva v današnji oddaji, saj je Simona Moličnik glasbeno ogrlico stkala prav iz pesmi z besedili Cirila Zlobca.

27 min

Če kdaj, potem v teh dneh res ne manjka dogodkov, na katerih se človek lahko naužije vsakovrstnih kulturnih vsebin. Svoje bo k ponudbi dodal tudi Jeff festival, ki se v Kopru začenja jutri. Poletje je tudi čas, ko se zaprejo vrata gledališč, predstave se preselijo na odprte odre, gledališčniki pa razkrijejo karte novih sezon. Pod prihodnjo se je v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu še podpisal Danijel Malalan, ki pa se poslavlja s položaja direktorja in umetniškega vodje. To je hkrati priložnost za kratko inventuro. Tudi danes bomo pol minute namenili poeziji. Ob koncu oddaje boste lahko v novi poletni rubriki prisluhnili pesmi Srečanje Cirila Zlobca. In ta ne bo edina Zlobčeva v današnji oddaji, saj je Simona Moličnik glasbeno ogrlico stkala prav iz pesmi z besedili Cirila Zlobca.

Naval na šport

Priprave Andreje Slokar na olimpijsko sezono

1. 7. 2025

Ena najvidnejših slovenskih alpskih smučark Andreja Slokar je predstavila ekipo, s katero bo nastopala v prihodnji sezoni, vrhunec pa bodo olimpijske igre v Italiji.

10 min

Ena najvidnejših slovenskih alpskih smučark Andreja Slokar je predstavila ekipo, s katero bo nastopala v prihodnji sezoni, vrhunec pa bodo olimpijske igre v Italiji.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno

1. 7. 2025

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Studio ob 17.00

Veliko ljudi težko bere in potrebuje informacije v lažje berljivi obliki

1. 7. 2025

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

52 min

Več kot četrtina odraslih v Sloveniji je sposobnih prebrati in razumeti le preprosta besedila, bralna pismenost je vse slabša. V dobi informacij pa je pismenost izjemnega pomena. Še posebej tudi za ranljive skupine, ki zaradi različnih oviranosti potrebujejo lahko berljive informacije. V tokratnem Studiu ob 17.00 se bomo ukvarjali z lahkim branjem. Gre za besedila, ki jih lažje beremo in razumemo. V Sloveniji je na voljo le malo več kot sto knjig v lahkem branju, prvi javni obrazci na občinah so šele ugledali luč sveta. Kako nastajajo novice v lahkem branju, ki jih objavljamo na portalu Enostavno.info v okviru MCC RTV Slovenija. Kako taka jezikovna različica vpliva na slovenski jezik in da bo v prihodnje verjetno vse več ljudi potrebovalo takšna besedila. Gostje: dr. Boris Kern, ZRC SAZU, Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša in Univerza na Primorskem; Aljaž Verhovnik, direktor Koroške osrednje knjižnice dr. Franca Sušnika; Branka Mrđenović, strokovna sodelavka v kompetenčnem centru za lahko branje; Veronika Rot, strokovna sodelavka za dostopnost na RTV Slovenija, ustvarjalka portala Enostavno.info; Marko Rusjan, državni sekretar na ministrstvu za kulturo; Mira Rožej, besedilna bralka lahkega branja.

Zapisi iz močvirja

"Naredimo Slovenijo zopet veliko"

1. 7. 2025

Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!«

6 min

Pred počitnicami pa še temeljno vprašanje, s katerim si boste lahko krajšali poletne večere: Zakaj in čemu se še nihče ni spomnil slogana: »Naredimo Slovenijo spet veliko!«

Koncertni dogodki na tujem

Brahms in Skrjabin

1. 7. 2025

Danski nacionalni simfonični orkester pod taktirko Fabia Luisija je 5. septembra lani v Koncertni hiši v Københavnu izvedel Violinski koncert v D-duru Johannesa Brahmsa in Simfonijo št. 3 v c-molu, »Božansko pesnitev« Aleksandra Skrjabina. V vlogi solista je gostoval violinist Augustin Hadelich.

91 min

Danski nacionalni simfonični orkester pod taktirko Fabia Luisija je 5. septembra lani v Koncertni hiši v Københavnu izvedel Violinski koncert v D-duru Johannesa Brahmsa in Simfonijo št. 3 v c-molu, »Božansko pesnitev« Aleksandra Skrjabina. V vlogi solista je gostoval violinist Augustin Hadelich.

Svet kulture

Sonce sije na sive robove

1. 7. 2025

Pomnik miru, 25 m visok kamniti stolp, ki stoji na razglednem vrhu Cerje je postal domovanje nove umetniške galerije. Kot prva je v njej prostor dobila likovna razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja, Sonce sije na sive robove, ki prinaša poklon Krasu in “sinovom burje”, kraškim ovčarjem. V oddaji smo za vas prelistali tudi novosti založbe Goga.

12 min

Pomnik miru, 25 m visok kamniti stolp, ki stoji na razglednem vrhu Cerje je postal domovanje nove umetniške galerije. Kot prva je v njej prostor dobila likovna razstava akademskega slikarja Blaža Vehovarja, Sonce sije na sive robove, ki prinaša poklon Krasu in “sinovom burje”, kraškim ovčarjem. V oddaji smo za vas prelistali tudi novosti založbe Goga.

Dogodki in odmevi

Prvi odtegljaji za dolgotrajno oskrbo; oskrba na domu še vsaj do jeseni samo pravica na papirju

1. 7. 2025

Od danes velja pravica do oskrbe na domu - vendar še ne v praksi. Popravki urnih postavk, iskanje izvajalcev ob pomanjkanju kadra ter predvsem še nedelujoč informacijski sistem so vse skupaj zamaknili - izvajanje oskrbe na domu naj bi, tako pristojni minister Simon Maljevac, dejansko zagotavljali od jeseni. Toda prav zamude so voda na mlin nasprotnikov novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se začne pobirati ta mesec. Podrobneje v začetku oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izdatki za obrambo nov poligon za domača politična obračunavanja - Rusija pridobiva ozemlja na vzhodu Ukrajine, vendar izgublja zavezništva - Prijava trenerja juda Marjana Fabjana zaradi domnevnih zlorab

32 min

Od danes velja pravica do oskrbe na domu - vendar še ne v praksi. Popravki urnih postavk, iskanje izvajalcev ob pomanjkanju kadra ter predvsem še nedelujoč informacijski sistem so vse skupaj zamaknili - izvajanje oskrbe na domu naj bi, tako pristojni minister Simon Maljevac, dejansko zagotavljali od jeseni. Toda prav zamude so voda na mlin nasprotnikov novega prispevka za dolgotrajno oskrbo, ki se začne pobirati ta mesec. Podrobneje v začetku oddaje. Drugi poudarki oddaje: - Izdatki za obrambo nov poligon za domača politična obračunavanja - Rusija pridobiva ozemlja na vzhodu Ukrajine, vendar izgublja zavezništva - Prijava trenerja juda Marjana Fabjana zaradi domnevnih zlorab

Jezikovni pogovori

Pri prevodih TV-serij so ji pomagali forenziki

1. 7. 2025

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo.

19 min

Potem ko je Bernarda Petelinšek prestala preizkus z Drakulo, prevodom črno-belega filma iz leta 1931 po tonskem zapisu, je bila pred več kot tridesetimi leti sprejeta med podnaslovne prevajalke na TV Slovenija. Prevedla je več kot tisoč celovečernih igranih filmov in dokumentarcev. Najbolj pa se je uveljavila s prevodi kultnih ameriških in britanskih pravniških serij ter detektivk. Pri njihovem prevajanju se je povezala s poklicnimi forenziki, njene prevajalske rešitve so se uveljavile v slovenskem pravosodju, iz vsega pa je na koncu ustvarila še Forenzični terminološki slovar. Bernardi Petelinšek je za njen prispevek v več kot tridesetletnem delu Društvo slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev podelilo nagrado Brede Lipovšek za življenjsko delo.

V ospredju

Od danes v veljavi plačevanje prispevka za dolgotrajno oskrbo

1. 7. 2025

Današnji dan je nova prelomnica v Zakonu o dolgotrajni oskrbi, v veljavo so namreč stopile pravice o dolgotrajni oskrbi na domu, e-oskrba in storitve za krepitev samostojnosti. Začenja pa se tudi vplačevanje prispevka, ki bo en odstotek od bruto plače za zaposlene in odstotek za delodajalca. Odstotek od neto pokojnine pa bodo prispevali tudi upokojenci. Kljub temu da so pravice začele veljati, pa ima celotni sistem še vedno precej anomalij.

1 min

Današnji dan je nova prelomnica v Zakonu o dolgotrajni oskrbi, v veljavo so namreč stopile pravice o dolgotrajni oskrbi na domu, e-oskrba in storitve za krepitev samostojnosti. Začenja pa se tudi vplačevanje prispevka, ki bo en odstotek od bruto plače za zaposlene in odstotek za delodajalca. Odstotek od neto pokojnine pa bodo prispevali tudi upokojenci. Kljub temu da so pravice začele veljati, pa ima celotni sistem še vedno precej anomalij.

Kulturnice

Letošnji Jazz festival Ljubljana uglašen s svetovnim dogajanjem

30. 6. 2025

Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.

11 min

Začetek julija je v Ljubljani čas za jazzovsko praznovanje. Jazz festival je v 66. izvedbi programsko usmerjen v sodobnost, s posebnim fokusom na glasnih in mogočnih glasovih liderk – izstopajočih protagonistk širše jazzovske aktualnosti.

V ospredju

V Benediktu praznujejo občinski praznik

1. 7. 2025

V slovenskogoriški občini Benedikt so minuli petek začeli niz prireditev ob praznovanju 26-ega občinskega praznika. Do 13-ega julija se bo pod naslovom Benediktovo zvrstila vrsta družabnih, športnih in kulturnih prireditev. Osrednja slovesnost bo ta petek, ko bodo tudi uradno odprli novo čistilno napravo – največjo naložbo v zadnjem letu.

1 min

V slovenskogoriški občini Benedikt so minuli petek začeli niz prireditev ob praznovanju 26-ega občinskega praznika. Do 13-ega julija se bo pod naslovom Benediktovo zvrstila vrsta družabnih, športnih in kulturnih prireditev. Osrednja slovesnost bo ta petek, ko bodo tudi uradno odprli novo čistilno napravo – največjo naložbo v zadnjem letu.

Po Sloveniji

Burno dogajanje na osnovni šoli v Gračišču, ravnateljica zavrača vse obtožbe

1. 7. 2025

Drugi poudarki: - Kje se ohladiti v teh vročih dneh? Priložnost ponujata tudi Green lake pri Kidričevem in reka Savinja - Občina Benedikt praznuje, največja naložba je čistilna naprava - Občina Kobarid načrtuje prenovo starega breginjskega jedra in ureditev apartmajev - Notranjski muzej Postojna bo prenovljen dobil novo stalno razstavo o kraških jamah - Metliška godba praznuje 175 let delovanja

18 min

Drugi poudarki: - Kje se ohladiti v teh vročih dneh? Priložnost ponujata tudi Green lake pri Kidričevem in reka Savinja - Občina Benedikt praznuje, največja naložba je čistilna naprava - Občina Kobarid načrtuje prenovo starega breginjskega jedra in ureditev apartmajev - Notranjski muzej Postojna bo prenovljen dobil novo stalno razstavo o kraških jamah - Metliška godba praznuje 175 let delovanja

Danes do 13:00

Veljati je začela pravica do oskrbe na domu; začetka njenega izvajanja še ni na vidiku

1. 7. 2025

Od danes bomo zaposleni, delodajalci in upokojenci plačevali nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Veljati je začela tudi pravica do enega njenih ključnih delov, to je oskrba na domu. Začetka njenega izvajanja še ni videti, veliko izvajalcev zaradi kadrovskih težav ni podpisalo pogodb z občinami. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska od včeraj izvedla več kot 140 napadov na Gazo. - Zdravstvo opozarja na prekomerno uživanje energijskih pijač med mladimi. - Ob povečanem obisku slovenske obale imajo veliko dela tudi pristaniški nadzorniki.

16 min

Od danes bomo zaposleni, delodajalci in upokojenci plačevali nov prispevek za dolgotrajno oskrbo. Veljati je začela tudi pravica do enega njenih ključnih delov, to je oskrba na domu. Začetka njenega izvajanja še ni videti, veliko izvajalcev zaradi kadrovskih težav ni podpisalo pogodb z občinami. Drugi poudarki oddaje: - Izraelska vojska od včeraj izvedla več kot 140 napadov na Gazo. - Zdravstvo opozarja na prekomerno uživanje energijskih pijač med mladimi. - Ob povečanem obisku slovenske obale imajo veliko dela tudi pristaniški nadzorniki.

Kdo smo?

Kdo smo

1. 7. 2025

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

49 min

Predstavljamo zgodovinske temelje Slovencev ter posameznike, ki so prispevali k osamosvojitvi naše domovine.

Aktualna tema

Torkov kontakt: Ali boste zaradi zasoljenih hrvaških cen spremenili svoje dopustniške načrte?

1. 7. 2025

Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?

12 min

Ta konec tedna bo nastopil prvi vrhunec turistične sezone v juliju, ki tudi letos Slovence tradicionalno vodi na Hrvaško. Hrvaški turizem se je v zadnjih treh letih podražil za kar 50%, pravijo podatki državnega zavoda za statistiko. To opažajo tudi tuji turisti, ki jih je bilo maja letos za 9 odstotkov manj na Hrvaškem kot v enakem obdobju lani. Ali si sploh predstavljate dopust brez Dalmacije, Istre, hrvaškega morja? Ali pa vas bodo zasoljene cene vodile kam drugam?

Opoldnevnik

Res nenavadna študentska dela

1. 7. 2025

Od študentskega dela se že sedaj plačujejo prispevki za pokojninsko ter invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje ter poškodbo pri delu, po novem se bo plačeval še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Enoodstotni odtegljaj ne bo vplival na neto postavko, prav tako se ne pričakuje, da bi se zaradi tega zmanjšal obseg študentskega dela. So pa nekatera dela, ki jih opravljajo mladi, drugačna. V oddaji tudi o tem: - Domačinom predstavili prenovo vaškega jedra v Breginju, bodo v njem tudi apartmaji? - Obiskovalci razstaveNestalno prebivališče vabljeni, da stopijo v čevlje migranta. - Mladi maroški kajakaši zaradi zapleta z vizami ostali brez svetovnega prvenstva v Solkanu

13 min

Od študentskega dela se že sedaj plačujejo prispevki za pokojninsko ter invalidsko zavarovanje, za zdravstveno zavarovanje ter poškodbo pri delu, po novem se bo plačeval še prispevek za dolgotrajno oskrbo. Enoodstotni odtegljaj ne bo vplival na neto postavko, prav tako se ne pričakuje, da bi se zaradi tega zmanjšal obseg študentskega dela. So pa nekatera dela, ki jih opravljajo mladi, drugačna. V oddaji tudi o tem: - Domačinom predstavili prenovo vaškega jedra v Breginju, bodo v njem tudi apartmaji? - Obiskovalci razstaveNestalno prebivališče vabljeni, da stopijo v čevlje migranta. - Mladi maroški kajakaši zaradi zapleta z vizami ostali brez svetovnega prvenstva v Solkanu

Oder

Mi potrebujemo zgodbe, v katerih se zgodi nekaj, kar se v življenju ne zgodi. Tomi Janežič

1. 7. 2025

Režiser Tomi Janežič v sklopu Evropske prestolnice kulture GO 2025 s širokim kolektivom gledaliških sodelavcev ustvarja obširen projekt z naslovom Gledališka dodekalogija 1972 – 1984, s podnaslovom Trangeneracijska dokumentarna fikcija. V njem spremljamo zgodbe in usode ljudi, družin in sodobnikov, ki so jih v minulem stoletju na različne načine zaznamovali Gorica, Nova Gorica in njun okoliš. Dvanajst predstav se bo zvrstilo od januarja do decembra, približno na polovici ciklusa pa smo Tomija Janežiča povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju!

39 min

Režiser Tomi Janežič v sklopu Evropske prestolnice kulture GO 2025 s širokim kolektivom gledaliških sodelavcev ustvarja obširen projekt z naslovom Gledališka dodekalogija 1972 – 1984, s podnaslovom Trangeneracijska dokumentarna fikcija. V njem spremljamo zgodbe in usode ljudi, družin in sodobnikov, ki so jih v minulem stoletju na različne načine zaznamovali Gorica, Nova Gorica in njun okoliš. Dvanajst predstav se bo zvrstilo od januarja do decembra, približno na polovici ciklusa pa smo Tomija Janežiča povabili pred mikrofon. Vabimo vas k poslušanju!

Sejemo nasvete

Kako pomagati rastlinam med sušo

1. 7. 2025

V večini slovenskih regij so trenutno zelo sušne razmere, in tako je tudi v Podravju. Zaradi vročine in pomanjkanja vode trpijo tudi rastline na vrtovih. Poleg tega je ponekod v okolici Maribora vrtnine poškodovala toča. S kakšnimi težavami se v tem času srečujejo vrtičkarji in kako je mogoče rastlinam pomagati, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

20 min

V večini slovenskih regij so trenutno zelo sušne razmere, in tako je tudi v Podravju. Zaradi vročine in pomanjkanja vode trpijo tudi rastline na vrtovih. Poleg tega je ponekod v okolici Maribora vrtnine poškodovala toča. S kakšnimi težavami se v tem času srečujejo vrtičkarji in kako je mogoče rastlinam pomagati, je svetovala specialistka za zelenjadarstvo in okrasne rastline Miša Pušenjak.

Arsove spominčice

Iz opusa Antona Stepanoviča Arenskega

1. 7. 2025

Na sporedu: Anton Stepanovič Arenski: Kvartet za violino, violo in dva violončela, op. 35 in Suita št. 2, op. 23 Silhuete.

52 min

Na sporedu: Anton Stepanovič Arenski: Kvartet za violino, violo in dva violončela, op. 35 in Suita št. 2, op. 23 Silhuete.

Na današnji dan

1. julij - Rojstvo našega prvega poklicnega igralca, režiserja in umetniškega vodje gledališča

1. 7. 2025

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas Ustanovitev Alpskega varstvenega parka Poznejši gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik Ignacij Borštnik je bil najprej bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev takrat še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati takratno amatersko gledališče. Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvaško narodno gledališče. Tam je leta 1900 prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega besedila v hrvaščini. Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Ignacij Borštnik, po katerem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival, se je rodil leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem.

7 min

Z znanjem proti ponemčenju Maribora Visoka raven organiziranosti gasilstva pri nas Ustanovitev Alpskega varstvenega parka Poznejši gledališki igralec, režiser, pedagog in dramatik Ignacij Borštnik je bil najprej bančni uradnik, leta 1882 pa je začel nastopati v Dramatičnem društvu, nekakšnem predhodniku narodnega gledališča. Profesionalnih igralcev ter režiserjev takrat še nismo imeli, zato se je društvo odločilo, da nadarjenega mladega igralca pošlje na Dunaj študirat dramsko igro, saj je želelo profesionalizirati takratno amatersko gledališče. Po vrnitvi v Ljubljano je Borštnik postal naš prvi poklicni igralec, režiser in umetniški vodja slovenskega gledališča ter vzgojitelj nadarjenih mladih igralcev. Sodeloval je pri odprtju novega Deželnega gledališča leta 1882; za to priložnost je priredil in režiral Jurčičevo Veroniko Deseniško. Tri leta pozneje je z ženo Zofijo, tudi igralko, odšel v Zagreb, v Hrvaško narodno gledališče. Tam je leta 1900 prevedel, režiral in nastopil v glavni vlogi v Cankarjevi drami Jakob Ruda. To je bila prva predstava slovenskega dramskega besedila v hrvaščini. Ignacija Borštnika štejemo za utemeljitelja umetniškega gledališča na Slovenskem; bil je naš prvi režiser v sodobnem pomenu besede in mojstrski oblikovalec najzahtevnejših vlog. Ignacij Borštnik, po katerem se imenuje tudi najpomembnejši slovenski nacionalni gledališki festival, se je rodil leta 1858 v Cerkljah na Gorenjskem.

Točno opoldne

Podražitev goriv tako pri nas kot na Hrvaškem

1. 7. 2025

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - podražitev goriv tako pri nas kot na Hrvaškem - osvežitev v vročinskem valu ponuja tudi gramoznica Green lake v Kidričevem - odprte so prijave za bivanje v študentskih domovih

8 min

V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - podražitev goriv tako pri nas kot na Hrvaškem - osvežitev v vročinskem valu ponuja tudi gramoznica Green lake v Kidričevem - odprte so prijave za bivanje v študentskih domovih

Aktualno 202

Naravna osvežitev, naravna kopališča

1. 7. 2025

Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo

46 min

Začetek julija je, temperature morja pa so že kar visoke, zato smo na Valu 202 preverili, kako je z osvežitvijo v naravnih kopališčih rek in jezer. Z različnih koncev, od Ptujskega do Gorenjske, so se nam oglasili naši dopisniki in nam morda odkrili še kakšen manj znan kotiček. S sogovornicama z Agencije za okolje in Nacionalnega inštituta za javno zdravje pa preverjamo kakovost kopalnih voda in tveganja, ki obstajajo tudi pri kopanju v naravi. Foto: BoBo

Dopoldan in pol

Ste že slišali za počitniško varstvo na 1028m nadmorske višine?

1. 7. 2025

Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.

10 min

Prav posebno počitniško dogajanje se odvija na 1028 metrih višine. Toliko meri Slavnik, ki te dni gosti ne le pohodnike, temveč tudi skupino otrok iz koprskih šol, ki počitnice preživljajo med vrhovi. Ob pohodih in raziskovalnih dejavnostih, pa imajo tudi veliko časa za druženje in igro, odslej tudi na novih igralih, ki jih je postavilo Obalno planinsko društvo. Otroke in njihove mentorice, oskrbnika koče in člane društva je na Slavniku obiskala Tjaša Lotrič, ki se oglaša deset metrov pod vrhom.

Aktualna tema

Strokovna direktorica E-Študentskega Servisa, Vesna Miloševič Zupančič: "Študentsko delo je most do redne zaposlitve"

1. 7. 2025

V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

10 min

V poletnem času se marsikateri odločajo za opravljanje študentskega dela. To vrsto dela lahko opravljajo tako študenti kot dijaki, pa tudi tisti učenci, ki so ravnokar dokončali osnovno šolo - vendar morajo biti stari vsaj 15 let in že vpisani v srednjo šolo. Prav ti se bodo letos lahko prvič preizkusili z delom prek študentske napotnice. Pred začetkom dela pa je dobro, da se mladi spoznajo z nekaterimi posebnostmi, ki jih ta vrsta dela tudi prinaša. Prispevek je pripravila Lucija Vidergar. Bere Andreja Čokl.

Skladatelj tedna

Francoska orgelska glasba v 19. in 20. stoletju, 2. del

1. 7. 2025

Widorjev oče je bil organist v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, zato je prav od njega dobil prvo glasbeno znanje. Družinski prijatelj Widorjevih, napredni izdelovalec orgel Aristide Cavaillé-Coll, je nadarjenemu mladeniču predlagal študij na konzervatoriju v Bruslju. Widor je tam študiral orgle in kompozicijo. Po vrnitvi v Francijo se je Widor preselil v Pariz in pri 24-ih postal "pomočnik organist" skladatelja Camilla Saint-Saënsa v cerkvi, posvečeni Mariji Magdaleni - La Madeleine.

57 min

Widorjev oče je bil organist v cerkvi sv. Frančiška Saleškega, zato je prav od njega dobil prvo glasbeno znanje. Družinski prijatelj Widorjevih, napredni izdelovalec orgel Aristide Cavaillé-Coll, je nadarjenemu mladeniču predlagal študij na konzervatoriju v Bruslju. Widor je tam študiral orgle in kompozicijo. Po vrnitvi v Francijo se je Widor preselil v Pariz in pri 24-ih postal "pomočnik organist" skladatelja Camilla Saint-Saënsa v cerkvi, posvečeni Mariji Magdaleni - La Madeleine.

Radijska tribuna

Bo študij logopedije tudi v Mariboru?

1. 7. 2025

Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.

15 min

Logopedov na severovzhodu naše države zelo primanjkuje, saj poteka tovrstni študij za zdaj le v Ljubljani. A senat Univerze v Mariboru je potrdil vlogo za akreditacijo tega študijskega programa tudi na Pedagoški fakulteti v Mariboru, tako da bi lahko, če bo NAKVIS izdal pozitivno odločbo, prve študente vpisali že v študijskem letu 2026/2027.

Naval na šport

Odbojkarska liga narodov

1. 7. 2025

Slovenski odbojkarji so po dveh turnirjih lige narodov na desetem mestu. V Bolgariji so izgubili devet nizov zapored, naslednji turnir v Stožicah sredi julija pa bodo igrali v polni zasedbi. Pogovarjali smo se s selektorjem Italijanom Fabiem Solijem.

8 min

Slovenski odbojkarji so po dveh turnirjih lige narodov na desetem mestu. V Bolgariji so izgubili devet nizov zapored, naslednji turnir v Stožicah sredi julija pa bodo igrali v polni zasedbi. Pogovarjali smo se s selektorjem Italijanom Fabiem Solijem.

A si slišu?

Čudovite oblike sobivanja: 349. člen

1. 7. 2025

Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj.

2 min

Čudovito sobivamo. Kako pa sobivate vi? Svojo zgodbo lahko delite preko Instagrama na @korisbokalj.

Intelekta

David Lynch, režiser, ki je s kamero ujel morasto naravo ameriškega sna

1. 7. 2025

Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa

45 min

Avtor kultne televizijske serije Twin Peaks in nič manj razvpitih filmov, kot so Modri žamet, Divji v srcu in Mulholland Drive, je v očeh številnih veljal za največjega mojstra sedme umetnosti našega časa


Čakalna vrsta

Prispevki Intelekta

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine