Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Spominčice

Izid slovitega romana pisatelja Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca

28. 2. 2024

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

2 min

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Novice Radia Slovenija

Novice ob 6h

28. 2. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Jutranja kronika

Slovenija ne načrtuje napotitve svojih vojakov v Ukrajino

28. 2. 2024

Močno odmeva nedavna izjava francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi lahko posamezne evropske države napotile svoje vojake v Ukrajino. V kabinetu premiera Roberta Goloba so zatrdili, da Slovenija nima nobenega namena pošiljati svojih vojakov na ukrajinsko ozemlje. Podobno so možnost, o kateri je govoril Macron, zavrnili v več drugih članicah Unije, pa tudi v vodstvu zveze Nato in v Beli hiši. V oddaji tudi: - Združeni narodi opozarjajo na lakoto v Gazi - Naporen dan za vladne pogajalce - Cenejše komunalne storitve na Ptuju - Hokejisti Olimpije doma nadigrali Pustertal

11 min

Močno odmeva nedavna izjava francoskega predsednika Emmanuela Macrona, da bi lahko posamezne evropske države napotile svoje vojake v Ukrajino. V kabinetu premiera Roberta Goloba so zatrdili, da Slovenija nima nobenega namena pošiljati svojih vojakov na ukrajinsko ozemlje. Podobno so možnost, o kateri je govoril Macron, zavrnili v več drugih članicah Unije, pa tudi v vodstvu zveze Nato in v Beli hiši. V oddaji tudi: - Združeni narodi opozarjajo na lakoto v Gazi - Naporen dan za vladne pogajalce - Cenejše komunalne storitve na Ptuju - Hokejisti Olimpije doma nadigrali Pustertal

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

28. 2. 2024

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

I. G. Plamen: Parjenje čevljev

27. 2. 2024

Iztok Geister, rojen leta 1945, je pesnik, pisec kratkih zgodb in radijskih iger, esejist, publicist, ekolog in ornitolog. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil med ustanovitelji konceptualistične umetniške skupine OHO. Geister je v tistem času ustvarjal s psevdonimom I. G. Plamen in je bil zavezan konkretni poeziji. Pri nas so bili pesniki, ki so pisali konkretno poezijo, povezani predvsem z omenjeno skupino. Zanjo pa je bilo značilno, da je izhajala v zbornikih, v katerih sta bila v ospredju avtorska anonimnost in prepletanje slikovnih in pomenskih komponent. Pozneje so nekateri pesniki izdali pesniške zbirke. Med njimi je bil tudi Geister, ki je leta 1968 izdal zbirko Žalostna majna, nekaj let za njo, leta 1977, pa še zbirko Parjenje čevljev. Ta je v celoti sestavljena iz štirivrstičnih oziroma dvokitičnih pesmi, ki vsebujejo le osem besed in nimajo naslovov. Gre za pesniški eksperiment, ki stavi na igranje s pomenom in – na nekaterih mestih – zvočnostjo besed. Objavljamo šestnajst pesmi iz te zbirke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

6 min

Iztok Geister, rojen leta 1945, je pesnik, pisec kratkih zgodb in radijskih iger, esejist, publicist, ekolog in ornitolog. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je bil med ustanovitelji konceptualistične umetniške skupine OHO. Geister je v tistem času ustvarjal s psevdonimom I. G. Plamen in je bil zavezan konkretni poeziji. Pri nas so bili pesniki, ki so pisali konkretno poezijo, povezani predvsem z omenjeno skupino. Zanjo pa je bilo značilno, da je izhajala v zbornikih, v katerih sta bila v ospredju avtorska anonimnost in prepletanje slikovnih in pomenskih komponent. Pozneje so nekateri pesniki izdali pesniške zbirke. Med njimi je bil tudi Geister, ki je leta 1968 izdal zbirko Žalostna majna, nekaj let za njo, leta 1977, pa še zbirko Parjenje čevljev. Ta je v celoti sestavljena iz štirivrstičnih oziroma dvokitičnih pesmi, ki vsebujejo le osem besed in nimajo naslovov. Gre za pesniški eksperiment, ki stavi na igranje s pomenom in – na nekaterih mestih – zvočnostjo besed. Objavljamo šestnajst pesmi iz te zbirke. Interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2024.

Novice Radia Slovenija

Novice ob 23h

27. 2. 2024

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

2 min

Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija

Zrcalo dneva

Vlada in zdravniški sindikat Fides ostajata na nasprotnih bregovih

27. 2. 2024

Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je zavrnila očitke sindikata Fides, da se vlada z njim ne želi pogajati, in sindikat pozvala k udeležbi na stebrnih pogajanjih. Fides medtem vztraja pri svojih zahtevah, pogajanja so tako rekoč zamrla.

7 min

Zdravstvena ministrica Valentina Prevolnik Rupel je zavrnila očitke sindikata Fides, da se vlada z njim ne želi pogajati, in sindikat pozvala k udeležbi na stebrnih pogajanjih. Fides medtem vztraja pri svojih zahtevah, pogajanja so tako rekoč zamrla.

Radijska igra

Pavel Lužan: Živelo življenje Luka De

27. 2. 2024

S prvotno za gledališče napisano monodramo je igralec Polde Bibič gostoval po različnih slovenskih odrih več kot tri desetletja. Premiera igre je bila v prostorih Društva slovenskih pisateljev. V njej avtor predstavlja preprostega človeka, ki preživi hude čase s posebno vdanostjo in vsakdanjim premagovanjem velikokrat težkih ovir, pa vseeno ohranja optimizem v drobnih trenutkih veselja. V zgodbi Luka De, že v naslovu poudarjajoč njegovo anonimnost, se zrcali tudi družbeno stanje posameznih obdobij, z močno socialno konotacijo. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Igralec – Polde Bibič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.

49 min

S prvotno za gledališče napisano monodramo je igralec Polde Bibič gostoval po različnih slovenskih odrih več kot tri desetletja. Premiera igre je bila v prostorih Društva slovenskih pisateljev. V njej avtor predstavlja preprostega človeka, ki preživi hude čase s posebno vdanostjo in vsakdanjim premagovanjem velikokrat težkih ovir, pa vseeno ohranja optimizem v drobnih trenutkih veselja. V zgodbi Luka De, že v naslovu poudarjajoč njegovo anonimnost, se zrcali tudi družbeno stanje posameznih obdobij, z močno socialno konotacijo. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Igralec – Polde Bibič Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1996.

Literarni večer

Christopher Marlowe: ob 460. obletnici rojstva

27. 2. 2024

Mineva 460 let od rojstva Christopherja Marlowa, dramatika in pesnika elizabetinske dobe. Ta pravzaprav enigmatični avtor, ki se je poslovil od sveta pri rosnih 29 letih, velja v literarni zgodovini za večno drugega avtorja, takoj za velikim Shakespearom. Vendar ga prav sodobna literarna zgodovina in predvsem evropsko gledališče v tem tisočletju odkrivata na novo, v nenavadnih, skorajda popularnih razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni le dve drami — Tragedija o Faustu in Edvard II. Prvi, ki je leta 1972 Fausta Christopherja Marlowa prevedel v slovenščino, je bil Janez Menart, v tem tisočletju pa ga je na novo prevedel in mu dodal še prevod Edvarda II. Srečko Fišer. Literarni večer je ob 450. obletnici rojstva Marlowa leta 2014 pripravil Klemen Markovčič in se pri tem naslonil na izčrpne analize o življenju Marlowa in predvsem dela, ki jih je Janez Menart objavil v knjigi Drame angleške renesanse in delno na razmišljanja dramaturginje in prevajalke Diane Koloini, objavljena v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob slovenski krstni izvedbi Edvarda II. pred dvajsetimi leti. Interpretirajo dramski igralci Gorazd Logar, Petra Govc in Klemen Janežič, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, tonski mojster Nejc Zupančič, skladatelj Aldo Kumar (uporabljena glasba je nastala za uprizoritev Edvarda II. v SNG Drama Ljubljana), režija Klemen Markovčič, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2014.

27 min

Mineva 460 let od rojstva Christopherja Marlowa, dramatika in pesnika elizabetinske dobe. Ta pravzaprav enigmatični avtor, ki se je poslovil od sveta pri rosnih 29 letih, velja v literarni zgodovini za večno drugega avtorja, takoj za velikim Shakespearom. Vendar ga prav sodobna literarna zgodovina in predvsem evropsko gledališče v tem tisočletju odkrivata na novo, v nenavadnih, skorajda popularnih razsežnostih. V slovenščino sta prevedeni le dve drami — Tragedija o Faustu in Edvard II. Prvi, ki je leta 1972 Fausta Christopherja Marlowa prevedel v slovenščino, je bil Janez Menart, v tem tisočletju pa ga je na novo prevedel in mu dodal še prevod Edvarda II. Srečko Fišer. Literarni večer je ob 450. obletnici rojstva Marlowa leta 2014 pripravil Klemen Markovčič in se pri tem naslonil na izčrpne analize o življenju Marlowa in predvsem dela, ki jih je Janez Menart objavil v knjigi Drame angleške renesanse in delno na razmišljanja dramaturginje in prevajalke Diane Koloini, objavljena v gledališkem listu SNG Drama Ljubljana ob slovenski krstni izvedbi Edvarda II. pred dvajsetimi leti. Interpretirajo dramski igralci Gorazd Logar, Petra Govc in Klemen Janežič, vezno besedilo bereta Maja Moll in Igor Velše, tonski mojster Nejc Zupančič, skladatelj Aldo Kumar (uporabljena glasba je nastala za uprizoritev Edvarda II. v SNG Drama Ljubljana), režija Klemen Markovčič, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2014.

Poglobljeno

Andrej Tiršek in »Vinski vodnik«

27. 2. 2024

V tokratni oddaji gostimo Andreja Tirška, upokojenega magistra elektrotehnike, vse od osnovnošolskih dni v Slovenj Gradcu zapisanega glasbi. Ob poklicu je glasbeno zorel skozi različne vokalne zasedbe s slovečimi zborovodskimi imeni … tri desetletja pa je posvetil delu v Mariborskem oktetu. Ko je sklenil to obdobje se je začelo nekaj novega. Izdal je dve pesniški zbirki, od leta 2015 piše tudi glasbo za svoje sonete in balade. Izšli so trije njegovi albumi šansonov. Zadnji nosi naslov Vinski vodnik.

51 min

V tokratni oddaji gostimo Andreja Tirška, upokojenega magistra elektrotehnike, vse od osnovnošolskih dni v Slovenj Gradcu zapisanega glasbi. Ob poklicu je glasbeno zorel skozi različne vokalne zasedbe s slovečimi zborovodskimi imeni … tri desetletja pa je posvetil delu v Mariborskem oktetu. Ko je sklenil to obdobje se je začelo nekaj novega. Izdal je dve pesniški zbirki, od leta 2015 piše tudi glasbo za svoje sonete in balade. Izšli so trije njegovi albumi šansonov. Zadnji nosi naslov Vinski vodnik.

Ars 60

Maria Lassnig in telo kot najresničnejša realnost

27. 2. 2024

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, leta 1919 rojene mednarodno priznane avstrijske umetnice, ki je med drugim za svoje življenjsko delo v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa hranijo tudi v newyorški MoMi. Znana je predvsem po psihološko ekspresivnih avtoportretih, za svoje delo pa je uporabljala izraz slikarstvo zavedanja telesa. Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje ali pa telo, ki mu manjka kakšen del – Maria Lassnig je s svojimi popačenimi, včasih fantastičnimi podobami telesa danes, v času idealizacije na družbenih medijih, morda še bolj aktualna. V ospredju ni realen izgled, temveč občutje telesa, prek tega pa psiha, čustva, lastno doživljanje in ranljivost. Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma, je kot sokustosinja razstavo pripravila s Petrom Pakeschom, direktorjem fundacije Marie Lassnig. Na prvi samostojni razstavi umetnice v Sloveniji, ki zaznamuje deseto obletnico njene smrti, so na ogled predvsem risbe, nekaj oljnih slik in dva krajša animirana filma. Čeprav je znana predvsem po slikah s pogosto živahno pastelnim koloritom, so risbe številčen in pomemben del njenega opusa. Moje risbe so zanimivejše kot slike, je dejala Maria Lassnig, ki je svinčnik označila za most proti domu, ena od risb na razstavi pa ima naslov – Rišem, torej mislim. Foto: Maria Lassnig, Simultano slikanje / Slikanje z dvema rokama, 1991. Foto: Maria Lassnig Foundation / Bildrecht, Dunaj 2024, izrez fotografije

1 min

V Galeriji Cankarjevega doma so odprli razstavo Marie Lassnig, leta 1919 rojene mednarodno priznane avstrijske umetnice, ki je med drugim za svoje življenjsko delo v Benetkah prejela zlatega leva, njena dela pa hranijo tudi v newyorški MoMi. Znana je predvsem po psihološko ekspresivnih avtoportretih, za svoje delo pa je uporabljala izraz slikarstvo zavedanja telesa. Avtoportret z možgani, ki lezejo iz lobanje ali pa telo, ki mu manjka kakšen del – Maria Lassnig je s svojimi popačenimi, včasih fantastičnimi podobami telesa danes, v času idealizacije na družbenih medijih, morda še bolj aktualna. V ospredju ni realen izgled, temveč občutje telesa, prek tega pa psiha, čustva, lastno doživljanje in ranljivost. Katarina Hergouth, vodja razstavnega programa Cankarjevega doma, je kot sokustosinja razstavo pripravila s Petrom Pakeschom, direktorjem fundacije Marie Lassnig. Na prvi samostojni razstavi umetnice v Sloveniji, ki zaznamuje deseto obletnico njene smrti, so na ogled predvsem risbe, nekaj oljnih slik in dva krajša animirana filma. Čeprav je znana predvsem po slikah s pogosto živahno pastelnim koloritom, so risbe številčen in pomemben del njenega opusa. Moje risbe so zanimivejše kot slike, je dejala Maria Lassnig, ki je svinčnik označila za most proti domu, ena od risb na razstavi pa ima naslov – Rišem, torej mislim. Foto: Maria Lassnig, Simultano slikanje / Slikanje z dvema rokama, 1991. Foto: Maria Lassnig Foundation / Bildrecht, Dunaj 2024, izrez fotografije

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

27. 2. 2024

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

58 min

Radijska oddaja že več kot pet desetletij predstavlja ljudsko kulturo slovenskega etničnega ozemlja. Poslušalce povezuje z živim izročilom ter duhovno kulturo Slovencev nekoč in danes. Opazuje, prepoznava in predstavlja tista kulturna dogajanja, ki izražajo slovensko glasbenonarodopisno dediščino, terenski posnetki pa bogatijo arhiv slovenske ljudske glasbe in prispevajo k trajnemu ohranjanju samobitnega izročila. Avtorica in urednica oddaje je mag. Simona Moličnik.

Lahko noč, otroci!

O dedku in medvedku

27. 2. 2024

Dedek gre v gozd po medvedka za Katarinco. Pripovedujeta: Radko Polič Rac, Ivan Rupnik in otroci. Napisal: Leopold Suhodolčan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

11 min

Dedek gre v gozd po medvedka za Katarinco. Pripovedujeta: Radko Polič Rac, Ivan Rupnik in otroci. Napisal: Leopold Suhodolčan. Posneto v studiih Radia Slovenija 1991.

Glasba, gledališče…

Muzikal Fantom iz opere (2)

27. 2. 2024

Na koncu prvega dejanja je Raoul Christini obljubil, da jo bo varoval pred Fantomom in jo večno ljubil. Fantom je slišal njun pogovor in prisegel, da se bo rivalu v ljubezni maščeval. Minilo je pol leta in v začetku drugega dejanja se Fantom, pijan od maščevalnosti, v preobleki Rdeče smrti pojavi na plesu v maskah. Tam zbranim naznani, da je zložil opero in da od uprave zahteva, naj jo takoj uprizorijo − s Christino v glavni vlogi. Nova opera dočaka svojo premiero s sopranistko Christino in prvim tenorjem opere Ubaldom Piangijem. Med duetom pa se Christina zave, da ne poje s Piangijem, ampak s Fantomom, ki ji izpove svojo ljubezen in ji da prstan, ona pa mu z obraza iztrga masko. Zdaj so vsi na lovu za Fantomom, ki je umoril tenorista Ubalda Piangija in odpeljal Christino. Najde ju seveda Raoul, ki pa ga Fantom zajame.

32 min

Na koncu prvega dejanja je Raoul Christini obljubil, da jo bo varoval pred Fantomom in jo večno ljubil. Fantom je slišal njun pogovor in prisegel, da se bo rivalu v ljubezni maščeval. Minilo je pol leta in v začetku drugega dejanja se Fantom, pijan od maščevalnosti, v preobleki Rdeče smrti pojavi na plesu v maskah. Tam zbranim naznani, da je zložil opero in da od uprave zahteva, naj jo takoj uprizorijo − s Christino v glavni vlogi. Nova opera dočaka svojo premiero s sopranistko Christino in prvim tenorjem opere Ubaldom Piangijem. Med duetom pa se Christina zave, da ne poje s Piangijem, ampak s Fantomom, ki ji izpove svojo ljubezen in ji da prstan, ona pa mu z obraza iztrga masko. Zdaj so vsi na lovu za Fantomom, ki je umoril tenorista Ubalda Piangija in odpeljal Christino. Najde ju seveda Raoul, ki pa ga Fantom zajame.

Odprta knjiga na radiu

Anja Mugerli: Čebelja družina 11/14

27. 2. 2024

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem ves čas prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. Tako so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi kaže v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

21 min

Novogoriško pisateljico mlajše generacije poznamo po njeni prvi knjigi kratkih zgodb Zeleni fotelj in po romanu Spovin. Čebelja družina je izšla pri Cankarjevi založbi, zanjo pa je avtorica prejela prestižno nagrado Evropske unije za književnost za leto 2021. Rdeča nit sedmih zgodb iz knjige Čebelja družina so obredi oziroma stari običaji, značilni za slovensko kulturo, ki pa so prestavljeni v drug kontekst ali drug, sodoben čas, kjer pridobijo novo vlogo in podobo. Anja Mugerli nas z jezikovno virtuoznostjo vplete v svet, ki ga ne poznamo, pa čeprav v njem živimo. V njem ves čas prehajamo meje, jezikovne, kulturne, politične, geografske, pa tudi tiste med resničnostjo in nezavednim. Tako so zapisali pri založbi. In res, prehajanje takšnih in drugačnih mej se vseskozi kaže v njenem pisanju, najbrž tudi zato, ker na meji živi. Bralci: Tina Gunzek, Nikla Petruška Panizon in Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI – Radio Trsta A, 2021.

Radijski dnevnik

Zdravstvena ministrica sindikat Fides povabila na stebrna pogajanja

27. 2. 2024

Zdravniška stavka se nadaljuje že sedmi teden, pogajanja med vlado in sindikatom Fides pa še vedno ostajajo na mrtvi točki. Strani odgovornost za nadaljevanje stavke pripisujeta druga drugi. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je danes zavrnila očitke sindikata, da vlada ne sodeluje na pogajanjih, in s prstom pokazala na Fides. Kot je dejala, se morata pogajati tako Fides kot vlada, če želijo doseči sporazum. Ministrica je ob tem zdravnike znova pozvala k zamrznitvi stavke in jih povabila na jutrišnja stebrna pogajanja. Druge teme: - Kmetje, nezadovoljni z napredkom pri pogajanjih, napovedujejo protest - Obrambni minister Šarec za zdaj zavrača možnost napotitve vojakov v Ukrajino - V 77-em letu starosti umrl slikar in filozof Andraž Šalamun

21 min

Zdravniška stavka se nadaljuje že sedmi teden, pogajanja med vlado in sindikatom Fides pa še vedno ostajajo na mrtvi točki. Strani odgovornost za nadaljevanje stavke pripisujeta druga drugi. Ministrica Valentina Prevolnik Rupel je danes zavrnila očitke sindikata, da vlada ne sodeluje na pogajanjih, in s prstom pokazala na Fides. Kot je dejala, se morata pogajati tako Fides kot vlada, če želijo doseči sporazum. Ministrica je ob tem zdravnike znova pozvala k zamrznitvi stavke in jih povabila na jutrišnja stebrna pogajanja. Druge teme: - Kmetje, nezadovoljni z napredkom pri pogajanjih, napovedujejo protest - Obrambni minister Šarec za zdaj zavrača možnost napotitve vojakov v Ukrajino - V 77-em letu starosti umrl slikar in filozof Andraž Šalamun

Ars aktualno

Odšel je Andraž Šalamun, slikar abstraktnih vesolij, sonc in bizonov

27. 2. 2024

V svojem 77. letu je umrl Andraž Šalamun, slikar in filozof, nekoč član napredne konceptualna umetniške skupine OHO in potem eden osrednjih predstavnikov abstrakcije na slovenskem, ki ga zaznamuje pet desetletij neprekinjenega umetniškega delovanja. Na velikih slikarskih formatih, ki objamejo gledalca, se razteza barvna meglica na primer temno modre ali rdeče, ki kot oblaki tu in tam propušča črno. A Andraž Šalamun, rojen leta 1947 v Ljubljani, se je še pred tem ukvarjal s precej avantgardnimi pristopi, kot sta tako imenovana revna umetnost in body art – bil je del konceptualnega gibanja OHO. A diplomiral je na primerjalni književnosti. Po študiju se je kot samouk povsem posvetil jeziku likovne govorice. Po številnih priznanjih in tem, da so bila njegova dela vključena v jugoslovanske selekcije velikih svetovnih razstav, na primer na bienala v Sao Paulu in Benetkah, je leta 1993 prejel še nagrado Prešernovega sklada. Andraž Šalamun je raziskoval materialnost slike, a hkrati je vnašal poetičnost. In bil je samosvoj, težko uvrstljiv v tokove svojih sodobnikov. Kot eden osrednjih slovenskih slikarjev nove podobe se je izkazal v osemdesetih, ko je, kot je ob njegovi pregledni razstavi leta 2017 v Moderni galeriji zapisala kustosinja Martina Vovk, ''Šalamunovo slikarstvo tako rekoč eksplodiralo v podobi in koloritu.'' S serijo bizonov, ki je ob soncih zanj prelomna, je prav tam tudi zastopan na stalni razstavi slovenske moderne umetnosti 20. stoletje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

1 min

V svojem 77. letu je umrl Andraž Šalamun, slikar in filozof, nekoč član napredne konceptualna umetniške skupine OHO in potem eden osrednjih predstavnikov abstrakcije na slovenskem, ki ga zaznamuje pet desetletij neprekinjenega umetniškega delovanja. Na velikih slikarskih formatih, ki objamejo gledalca, se razteza barvna meglica na primer temno modre ali rdeče, ki kot oblaki tu in tam propušča črno. A Andraž Šalamun, rojen leta 1947 v Ljubljani, se je še pred tem ukvarjal s precej avantgardnimi pristopi, kot sta tako imenovana revna umetnost in body art – bil je del konceptualnega gibanja OHO. A diplomiral je na primerjalni književnosti. Po študiju se je kot samouk povsem posvetil jeziku likovne govorice. Po številnih priznanjih in tem, da so bila njegova dela vključena v jugoslovanske selekcije velikih svetovnih razstav, na primer na bienala v Sao Paulu in Benetkah, je leta 1993 prejel še nagrado Prešernovega sklada. Andraž Šalamun je raziskoval materialnost slike, a hkrati je vnašal poetičnost. In bil je samosvoj, težko uvrstljiv v tokove svojih sodobnikov. Kot eden osrednjih slovenskih slikarjev nove podobe se je izkazal v osemdesetih, ko je, kot je ob njegovi pregledni razstavi leta 2017 v Moderni galeriji zapisala kustosinja Martina Vovk, ''Šalamunovo slikarstvo tako rekoč eksplodiralo v podobi in koloritu.'' S serijo bizonov, ki je ob soncih zanj prelomna, je prav tam tudi zastopan na stalni razstavi slovenske moderne umetnosti 20. stoletje. Foto: MMC/Miloš Ojdanić

Zborovska glasba

Zborovska glasba

27. 2. 2024

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

40 min

Posnetki zborovske glasbe iz našega arhiva, bodisi koncertni ali arhivski, vedno pa – kakovostni.

Aktualno regionalno

Aktualno regionalno 27.02.2024

27. 2. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.

Naval na šport

Atletika in rokomet

27. 2. 2024

Slovenski atleti in atletinje so razkrili svoje načrte pred odhodom na dvoransko svetovno prvenstvo, ki se bo v petek začelo v Glasgowu. Rokometna reprezentanca pa začenja priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir. Selektor Uroš Zorman je na novinarski konferenci predstavil seznam vpoklicanih igralcev.

10 min

Slovenski atleti in atletinje so razkrili svoje načrte pred odhodom na dvoransko svetovno prvenstvo, ki se bo v petek začelo v Glasgowu. Rokometna reprezentanca pa začenja priprave na olimpijski kvalifikacijski turnir. Selektor Uroš Zorman je na novinarski konferenci predstavil seznam vpoklicanih igralcev.

Studio ob 17.00

Bo Slovenija spet uvedla obvezno služenje vojske

27. 2. 2024

Zaradi negotovih varnostnih razmer številne države spet uvajajo obvezno služenje vojaškega roka. Po izjavah odgovornih v Sloveniji še nismo tako daleč, je pa obrambni minister Marjan Šarec z izjavo, da mora biti »slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države«, sprožil različna ugibanja, prav tako je ta možnost zapisana tudi v novi obrambni strategiji. Bo šla Slovenija po poti drugih držav in uvedla obvezno služenje vojske ali gre zgolj za testiranje javnega mnenja? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Marjan Šarec, minister za obrambo Jelena Juvan, katedra za obramboslovje na FDV Marjan Balant, upokojeni brigadir Dan Podjed, antropolog

52 min

Zaradi negotovih varnostnih razmer številne države spet uvajajo obvezno služenje vojaškega roka. Po izjavah odgovornih v Sloveniji še nismo tako daleč, je pa obrambni minister Marjan Šarec z izjavo, da mora biti »slovensko prebivalstvo znova usposobljeno za obrambo države«, sprožil različna ugibanja, prav tako je ta možnost zapisana tudi v novi obrambni strategiji. Bo šla Slovenija po poti drugih držav in uvedla obvezno služenje vojske ali gre zgolj za testiranje javnega mnenja? O vsem tem v Studiu ob 17.00 z voditeljem Robertom Škrjancem in gosti: Marjan Šarec, minister za obrambo Jelena Juvan, katedra za obramboslovje na FDV Marjan Balant, upokojeni brigadir Dan Podjed, antropolog

Zapisi iz močvirja

Sestre selivke

27. 2. 2024

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

7 min

Prihaja pomlad, ki jo napovedujejo z juga priletele ptice selivke in takoj za njimi še z juga priletela delovna sila, ki se bo ugnezdila po naših gajih in logeh. V začetku aprila bomo podpisali memorandum o lažjem zaposlovanju delavcev s Filipinov v Sloveniji. Delali bodo v glavnem v socialnem in zdravstvenem varstvu, predvsem v poklicih, kjer znanje, oziroma neznanje jezika ni tako bistveno. Gre na nek način za nadaljevanje zgodbe, ki se je v predkoronskem blagostanju zdela kot novinarska raca, dokler niso začele še nekatere druge evropske države, tudi naše sosede, gledati na tropski paradiž kot na neskončno morje poceni delovne sile. Letos, oziroma ob letu osorej, ko birokrati uredijo vse v zvezi s selitvijo Filipincev pod Alpe, bomo torej videli, kar na hrvaški obali spremljamo zdaj že nekaj let; da so na svetu ljudje in države in pokrajine, ki so še bolj revne in uboge, kot si to radi predstavljamo za nas same. Primerjava s pticami selivkami, ki se kot v lekciji iz čitanke za drugi razred osnovne šole selijo z juga proti severu, takoj ko podnebje to dopušča, ni ne cinična ne zlonamerna. Tok delavne sile, gnan z najbolj uničujočim izumom človeštva, se pravi z neoliberalno inačico kapitalizma, poganja delavno silo z juga proti severu; kot one losose, ki jih nato v bistrih vodah pogoltnejo ali medvedi ali ribiči. Najbolj znane selivke so medicinske sestre. Iz Bosne jih je do zdaj odšlo že tisoče, kar pomeni, da skoraj vse. V glavnem na zahod. Slovenske medicinske sestre migrirajo v Avstrijo, najbolj nenavadno pa je, da avstrijske v Nemčijo. In potem beremo, da se nemške, sploh tiste ob meji, najraje selijo v Švico, le švicarske se ne selijo nikamor, ker Švicarji so ultimativna destinacija, ob gorah in jezerih imajo še trdno valuto in urejeno družbo. Ampak ko prileti z juga na sever nova jata medicinskih sester, takoj za njimi pa v manjšem številu in med mnogo glasnejšim skovikanjem še kontingent zdravnikov, smo mi na severu svoj problem rešili. Ko Slovenci dobimo pošiljko bosanskih medicinskih sester in ko Avstrijci ugnezdijo jato slovenskih, sta Slovenija in Avstrija preskrbljeni. Zdravstvena nega je zagotovljena in zdravstveni minister je vsaj za nekaj ur iz najhujšega. Ampak ob tem seveda ne pomislimo, da smo s tem, ko smo rešili svoj problem, povzročili problem na drugi strani palice. V Bosni osebja v zdravstveni negi praktično ni, Filipini v tem segmentu niso samo tretji svet, temveč jih lahko mirno označimo za predmoderno družbo. Medicinske sestre selivke niso zmaga za določen zdravstveni sistem, temveč so samo v zmago preoblečen poraz. Še nekaj let nazaj smo v Sloveniji od zdravniškega osebja zahtevali nepopustljive izpite iz našega jezika, s katerim so imeli celo pred nekaj desetletji še bratje strašanske težave. Kajti dvojina je ovira, prek katere je skoraj nemogoče preplezati; a če smo še nedolgo nazaj ogorčeno gledali zdravnika, ki je sebe in bolnika naslavljal kot množino, smo zdaj pripravljeni uvoziti kontingent Filipincev, med katerim bodo lingvistično najbolj nadarjeni potrebovali leta, da si bodo v gostilni znali sami naročiti pivo in male vampe. Ampak vse to govoričenje ne odgovori na osnovno vprašanje, ki se v slovenščini glasi: »Zakaj?« ali še bolj prav: »Čemu?« Jasno je, zakaj gredo bosanske medicinske sestre v Slovenijo, slovenske v Avstrijo, avstrijske v Nemčijo in nemške v Švico. Skrivnost je v plačilu. Prek vsake nove meje je zaslužek višji, nekaj pa imajo dodati tudi delavna dovoljenja, oziroma članstvo v evropski povezavi, oziroma memorandumi, kot ga bomo podpisali s Filipini. Medicinske sestre ne morejo kar prosto frčati po evropskih domovih za ostarele. Ko pa jim uspe priti v državo severno, oziroma zahodno od njihove, so tam praviloma bolje plačane. Preprosta misel poštenjaku narekuje, da se naivno vpraša: »Čemu pa mi ne plačamo medicinskih sester kot Avstrijci, oziroma čemu jih Avstrijci ne plačajo tako kot Nemci, oziroma zakaj vsi narodi na svetu medicinskih sester ne plačajo tako kot Švicarji?« Odgovor žal odzvanja v vetru. Vsaka nova vlada, pa ne le slovenska, zatrdi, da ima, ali vsaj pozna odgovor, vsaka nova zdravstvena politika, pa ne le slovenska, se čoha po glavi, ko izšola na desetine kakovostnega zdravstvenega kadra, ki pa komaj čaka, da jo zvizne čez mejo. Potem pa se morajo zdravstveni ministri iti uvoznike belega blaga, ko krpajo kadrovsko stisko in ko so na novo zgrajeni domovi za starejše občane prazni, ker ni zaposlenih, ki bi v njih delali. Potencialni odgovor na to zapleteno politično in zdravstveno-politično vprašanje se nam ponudi sam od sebe; če bi izkoreninili korupcijo v zdravstvu, pa ne po korakih, ampak čisto in povsem, bi lahko slovenske medicinske sestre ostale doma. Če se zdravstvo ne bi utapljalo v papirologiji, če bi se še bolj digitaliziralo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. Če bi propagirali in uveljavljali prakse, ki vzpodbujajo zdrav način življenja, hkrati pa prepovedali prakse, ki nas od tega odvračajo, bi lahko medicinske sestre ostale doma. In nenazadnje; če bi zaslužke, tudi status, ugled in spoštovanje posameznih poklicev, ki so v zdravstvenem sistemu prisotni, nekoliko bolj zbližali, bi lahko slovenske, pa tudi bosanske, nemške in filipinske sestre delale v okolju, ki jih je ne samo izšolalo, temveč ki so se mu pri odločitvi za ta human in naporen poklic tudi zavezale.

Koncertni dogodki na tujem

Brahms, Novák in Dvořák

27. 2. 2024

Češki radio je lani z geslom Sto let je šele začetek vabil na skupno praznovanje stote obletnice začetka rednega radijskega oddajanja na Češkem. V sodelovanju z Dvořákovim praškim mednarodnim glasbenim festivalom je 25. septembra pripravil glasbeni vrhunec praznovanja, ki ni imel le zgodovinske, temveč tudi kulturno in družbeno razsežnost. Nastopil je Simfonični orkester Praškega radia, eden najpomembnejših čeških orkestrov današnjega časa, ki se ponaša z bogato snemalno dejavnostjo in je pogost gost pomembnih festivalov. Pod taktirko Petra Popelke je izvedel Brahmsov 1. Klavirski koncert, simfonično pesnitev De profundis Vitezslava Nováka in Te deum, op. 103 Antonína Dvořáka.

93 min

Češki radio je lani z geslom Sto let je šele začetek vabil na skupno praznovanje stote obletnice začetka rednega radijskega oddajanja na Češkem. V sodelovanju z Dvořákovim praškim mednarodnim glasbenim festivalom je 25. septembra pripravil glasbeni vrhunec praznovanja, ki ni imel le zgodovinske, temveč tudi kulturno in družbeno razsežnost. Nastopil je Simfonični orkester Praškega radia, eden najpomembnejših čeških orkestrov današnjega časa, ki se ponaša z bogato snemalno dejavnostjo in je pogost gost pomembnih festivalov. Pod taktirko Petra Popelke je izvedel Brahmsov 1. Klavirski koncert, simfonično pesnitev De profundis Vitezslava Nováka in Te deum, op. 103 Antonína Dvořáka.

Svet kulture

O razstavah Nataše Mirtič v Novem mestu in britanskega gibanja prerafaelitov v italijanskem Forliju

27. 2. 2024

Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.

11 min

Akademski slikarki Nataši Mirtič so ob osebnem jubileju posvetili razstavo v Dolenjskem muzeju v Novem mestu. Ogledal si jo je naš dolenjski dopisnik Jože Žura, medtem ko dopisnik iz Italije Janko Petrovec predstavlja veliko pregledno razstavo umetniških del britanskega gibanja prerafaelitov v mestu Forli.

Mali modreci

V knjigarni jo kupimo za vedno

27. 2. 2024

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

2 min

Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.

Dogodki in odmevi

Čeprav se vse bolj približuje uveljavitev preklicev soglasij zdravnikov za nadurno delo, vlada in sindikat Fides še vedno vztrajata vsak na svojem bregu

27. 2. 2024

Pri iskanju rešitev za končanje stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni videti preobrata. Vlada in Fides pred petkovim napovedanim umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo vztrajata vsak na svojem bregu. Hkrati se vrstijo pozivi stranema, naj vendarle najdeta dogovor. Medtem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je lansko leto sklenil z dobrimi 76-imi milijoni evrov minusa, v poročilu opozarja, da nerešeno sistemsko vprašanje ostajajo vse večje potrebe zavarovanih ljudi na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi. V oddaji tudi o tem: - V domovih za starejše svojci pogosto brez podatkov o zdravstvenem stanju oskrbovancev - Konsenza o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino ni, vendar francoski predsednik Macron tega ne izključuje - Zakon o obnovi narave evropski poslanci potrdili kljub protestom kmetov

29 min

Pri iskanju rešitev za končanje stavke zdravnikov in zobozdravnikov ni videti preobrata. Vlada in Fides pred petkovim napovedanim umikom soglasij zdravnikov za nadurno delo vztrajata vsak na svojem bregu. Hkrati se vrstijo pozivi stranema, naj vendarle najdeta dogovor. Medtem Zavod za zdravstveno zavarovanje, ki je lansko leto sklenil z dobrimi 76-imi milijoni evrov minusa, v poročilu opozarja, da nerešeno sistemsko vprašanje ostajajo vse večje potrebe zavarovanih ljudi na eni strani in pomanjkanje kadra na drugi. V oddaji tudi o tem: - V domovih za starejše svojci pogosto brez podatkov o zdravstvenem stanju oskrbovancev - Konsenza o pošiljanju evropskih vojakov v Ukrajino ni, vendar francoski predsednik Macron tega ne izključuje - Zakon o obnovi narave evropski poslanci potrdili kljub protestom kmetov

Aktualna tema

Neutolažljivi poljski kmetje nadaljujejo proteste

27. 2. 2024

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.

9 min

V Varšavi potekajo veliki protesti kmetov, prišlo je tudi do nekaj prerivanja s policisti. Po ocenah organizatorjev je v poljski prestolnici deset tisoč demonstrantov. Na enem od velikih transparentov piše MI KMETI, SVOBODNI POLJAKI, PRAVIMO: USTAVITE ZELENO NOROST. Sporočilo je namenjeno Bruslju, ta je tudi dovolil brezcarinski uvoz ukrajinskih pridelkov. Poljski kmetje v zdajšnjih razmerah ne vidijo prihodnosti. Je rešitev na vidiku? Na Prvem v pogovoru z dopisnico Majo Derčar.

Do popoldneva

Do popoldneva Radia Maribor 27.02

27. 2. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

10 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Oder

Rada delam z režiserji, ki so dobro pripravljeni na projekt in delo z igralci. Mirjam Korbar.

27. 2. 2024

Igralka Mirjam Korbar je članica Mestnega gledališča ljubljanskega že vso svojo profesionalno kariero od leta 1987. Preigrala je celo vrsto pretežno nosilnih vlog klasičnega in sodobnega repertoarja. Njena gledališka iniciacija pa je zaznamovana s Tespisovim vozom, mariborskim mladim gledališčem Prve gimnazije pod vodstvom Tomaža Pandurja. Večkrat je bila nagrajena za vloge v gledališču in na filmu, gledališka javnost in gledalci pa si jo zapomnimo po zmeraj premišljenih, prepričljivih in natančno izdelanih vlogah. V pogovoru z Vilmo Štritof sta spregovorili o njeni igralski poti, o Mestnem gledališču ljubljanskem, predvsem pa o njenem dojemanju, ustvarjanju vlog in gledališča. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji Mirjam Korbar kot Yerma v predstavi F. G. Lorca: Yerma, rež. Zvone Šedlbauer, MGL, 1994/95, foto: Tone Stojko

32 min

Igralka Mirjam Korbar je članica Mestnega gledališča ljubljanskega že vso svojo profesionalno kariero od leta 1987. Preigrala je celo vrsto pretežno nosilnih vlog klasičnega in sodobnega repertoarja. Njena gledališka iniciacija pa je zaznamovana s Tespisovim vozom, mariborskim mladim gledališčem Prve gimnazije pod vodstvom Tomaža Pandurja. Večkrat je bila nagrajena za vloge v gledališču in na filmu, gledališka javnost in gledalci pa si jo zapomnimo po zmeraj premišljenih, prepričljivih in natančno izdelanih vlogah. V pogovoru z Vilmo Štritof sta spregovorili o njeni igralski poti, o Mestnem gledališču ljubljanskem, predvsem pa o njenem dojemanju, ustvarjanju vlog in gledališča. Vabimo vas k poslušanju! na fotografiji Mirjam Korbar kot Yerma v predstavi F. G. Lorca: Yerma, rež. Zvone Šedlbauer, MGL, 1994/95, foto: Tone Stojko

Jezikovni pogovori

V EU je 40 milijonov govorcev jezikov, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov

27. 2. 2024

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

17 min

Skoraj 40 milijonov državljanov Evropske unije uporablja regionalne, manjšinske in druge jezike, ki niso del skupine 24 delovnih jezikov Evropske unije. Med njimi so velike razlike že po statusu – nekateri so uradni, drugi so zaščiteni, tretji pa niso uradno prepoznani. O bretonščini, baskovščini in valižanščini se je še v 20. stoletju govorilo celo kot o ostankih barbarizma. Gost je Bojan Brezigar, ki jezikovne razmere po Evropi spremlja v vlogi novinarja, urednika in člana manjšinskih organizacij (foto: Pixabay). Objavljena vsebina je del projekta I KNOW EU/Tu EU 2024, ki ga je finančno podprla Evropska unija. Evropska unija ni vključena v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, predstavljene v okviru projekta.

Po Sloveniji

Interventno urejanje vodotokov po poplavah še ni končano

27. 2. 2024

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zasavju 75 evropskih milijonov za prestrukturiranje regije, a jim za nove naložbe manjka zemljišč. - Področje rokodelstva naj bi bilo v prihodnje sistemsko in s tem bolje urejeno. - V Mariboru se podobno kot v Ljubljani lotevajo združevanja vrtcev. - V Ajdovščini je januarja začelo delovati podjetje, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic.

19 min

Še drugi poudarki iz oddaje: - Zasavju 75 evropskih milijonov za prestrukturiranje regije, a jim za nove naložbe manjka zemljišč. - Področje rokodelstva naj bi bilo v prihodnje sistemsko in s tem bolje urejeno. - V Mariboru se podobno kot v Ljubljani lotevajo združevanja vrtcev. - V Ajdovščini je januarja začelo delovati podjetje, ki bo razvijalo in proizvajalo meso iz izvornih celic.

Danes do 13:00

Fides in vlada tudi sedmi teden stavke nič bliže dogovoru

27. 2. 2024

Zaostrene razmere v zdravstvu odpirajo več pogovornih front. Svoje bodo danes pristavili v državnem zboru in državnem svetu, popoldne se bo oglasil tudi zdravniški sindikat Fides. Za zdaj z vlado ostajata vsak na svojem bregu, strah bolnikov pa se krepi, saj se bliža prvi marec in z njim dan uveljavitve umika soglasij za nadurno delo. Vlada je včeraj predstavila ukrepe za ublažitev razmer, direktorji zdravstvenih ustanov bodo denimo zdravnike lahko razporejali v izmene. Druge teme oddaje: - Rusija svari pred napotitvijo vojakov iz članic Nata v Ukrajino - Lesna panoga se ohlaja, opažajo organizatorji dražbe lesa v Slovenj Gradcu - Odstranitev neeksplodirane bombe v Novi Gorici predvidoma 10. marca

17 min

Zaostrene razmere v zdravstvu odpirajo več pogovornih front. Svoje bodo danes pristavili v državnem zboru in državnem svetu, popoldne se bo oglasil tudi zdravniški sindikat Fides. Za zdaj z vlado ostajata vsak na svojem bregu, strah bolnikov pa se krepi, saj se bliža prvi marec in z njim dan uveljavitve umika soglasij za nadurno delo. Vlada je včeraj predstavila ukrepe za ublažitev razmer, direktorji zdravstvenih ustanov bodo denimo zdravnike lahko razporejali v izmene. Druge teme oddaje: - Rusija svari pred napotitvijo vojakov iz članic Nata v Ukrajino - Lesna panoga se ohlaja, opažajo organizatorji dražbe lesa v Slovenj Gradcu - Odstranitev neeksplodirane bombe v Novi Gorici predvidoma 10. marca

Kdo smo?

Čarni svet Cerknice med presihanjem in coprnicami

27. 2. 2024

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...

41 min

Območje Cerknice je prav poseben čarni svet: preplet lepote, miru, večnega spreminjanja, presihanja jezera, coprnic in domišljije...

Opoldnevnik

Pri odstranitvi neeksplodirane letalske bombe v Novi Gorici ni pričakovati težav

27. 2. 2024

Pred nevtralizacijo neeksplodirane bombe, ki bo predvidoma potekala 10. marca, bodo pregledali še del terena, da bi vsa morebitna najdena neeksplodirana sredstva deaktivirali isti dan V oddaji tudi o tem: - V središču Nove Gorice parkirišča zasedena, garažna hiša pa je prazna. - V Biljah imajo novo nogometno tribuno in hitrostne ovire. - Rokometni selektor je izbral igralce za olimpijske kvalifikacije.

10 min

Pred nevtralizacijo neeksplodirane bombe, ki bo predvidoma potekala 10. marca, bodo pregledali še del terena, da bi vsa morebitna najdena neeksplodirana sredstva deaktivirali isti dan V oddaji tudi o tem: - V središču Nove Gorice parkirišča zasedena, garažna hiša pa je prazna. - V Biljah imajo novo nogometno tribuno in hitrostne ovire. - Rokometni selektor je izbral igralce za olimpijske kvalifikacije.

Aktualna tema

Kdo naj popusti? Vlada? Zdravniki?

27. 2. 2024

Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay

15 min

Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini Slovenije traja že sedmi teden. Kako jo občutijo pacienti, kakšno mnenje imajo o njej državljani, s katerimi smo se pogovarjali? V tokratnem torkovem kontaktu s poslušalci smo iskali tudi odgovor na vprašanje, ali se je slovensko zdravstvo znašlo v pat poziciji. Svoj vidik je prislavila tudi članica slovenske medicinske akademije profesorica doktorica Dušica Pahor. FOTO: Pixabay

Sejemo nasvete

Obrezovanje okrasnega grmičevja

27. 2. 2024

Z Mišo Pušenjak smo tokrat govorili o obrezovanju okrasnega grmičevja.

18 min

Z Mišo Pušenjak smo tokrat govorili o obrezovanju okrasnega grmičevja.

Na današnji dan

27. februar -Vilma Bukovec (1920) sopranistka ljubljanske Opere

22. 2. 2024

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

6 min

Albin Vilhar, klasični filolog in prevajalec v Beogradu Aleksander Bajt - oblikovalec slovenske ekonomske misli Kurenti prvič množično na ptujskih ulicah *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*

Točno opoldne

Predstavniki Študentske organizacije so danes pred državnim zborom predstavili nov Zakon za urejanje položaja študentov

27. 2. 2024

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

9 min

Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.

Arsove spominčice

Iz opusa Marija Kogoja

27. 2. 2024

Marij Kogoj je kompozicijo študiral na Dunaju. Po vrnitvi v domovino se je v Ljubljani preživljal s pisanjem kritik in občasnim poučevanjem, dokler ni dobil redne službe v ljubljanski Operi kot korepetitor in dirigent. Vrhunec njegovega ustvarjanja predstavlja opera Črne maske, pisal pa je tudi samospeve, zborovske in klavirske skladbe.

54 min

Marij Kogoj je kompozicijo študiral na Dunaju. Po vrnitvi v domovino se je v Ljubljani preživljal s pisanjem kritik in občasnim poučevanjem, dokler ni dobil redne službe v ljubljanski Operi kot korepetitor in dirigent. Vrhunec njegovega ustvarjanja predstavlja opera Črne maske, pisal pa je tudi samospeve, zborovske in klavirske skladbe.

Vroči mikrofon

dr. Andrej Robida: Ljudje vsakodnevno umirajo zaradi povsem preprečljivih škodljivih dogodkov pri zdravljenju

27. 2. 2024

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?

40 min

Po nedavnem razkritju dveh primerov napak pri operacijah sta vprašanji o varnosti pacientov in obravnavanju napak ali malomarnosti pri zdravljenju seveda zelo aktualni. Da je škodljivih dogodkov zagotovo veliko in da zaradi njih v povprečju v slovenskih bolnišnicah zaradi takih dogodkov na dan umreta po dva bolnika, že vrsto let opozarja zdravnik, specialist pediatrije in javnega zdravja dr. Andrej Robida. Kot klinični presojevalec pri mednarodni akreditacijski hiši je preučil kulturo varnosti tudi v slovenskih bolnišnicah in sodeloval pri številnih analizah napak, ki so se končale s smrtjo. Prepričan je, da je velika večina takih dogodkov posledica slabega sistema. Ta bi z boljšim načrtovanjem moral imeti dovolj varovalk za preprečevanje večine neljubih škodljivih dogodkov, ki bi jih bilo sicer mogoče preprečiti. Kljub številnim priporočilom in pobudam razočarano ugotavlja, da so na področju varnosti pacientov spremembe izrazito počasne. Kaj bi torej morali narediti za večjo varnost in učinkovitejše zdravljenje pacientov, za prevzemanje odgovornosti brez javnega obsojanja in za večjo kulturo varnosti in ne strahu v zdravstvenem sistemu?

EU minuta

Kmetje s traktorji zasedli ulice Bruslja med sestankom kmetijskih ministrov EU-ja

27. 2. 2024

Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.

2 min

Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.

Radijski kviz

Največja celina na Zemlji je Afrika. DA ali NE?

27. 2. 2024

Bi znali odgovoriti na spodnja vprašanja? Prisluhnite pravilnim odgovorom v posnetku. 1. Nagib Zemljine vrtilne osi znaša približno 23,5°. DA / NE 2. Časovne pasove imamo zaradi vrtenja Zemlje. DA / NE 3. Največja celina na Zemlji je Afrika. DA / NE 4. Na starih zemljevidih ni Avstralije, ker je še niso poznali. DA / NE 5. Na podlagi ocen potnikov z vsega sveta je bilo najboljše letališče v letu 2023 letališče Čangi v Singapurju. DA / NE

1 min

Bi znali odgovoriti na spodnja vprašanja? Prisluhnite pravilnim odgovorom v posnetku. 1. Nagib Zemljine vrtilne osi znaša približno 23,5°. DA / NE 2. Časovne pasove imamo zaradi vrtenja Zemlje. DA / NE 3. Največja celina na Zemlji je Afrika. DA / NE 4. Na starih zemljevidih ni Avstralije, ker je še niso poznali. DA / NE 5. Na podlagi ocen potnikov z vsega sveta je bilo najboljše letališče v letu 2023 letališče Čangi v Singapurju. DA / NE

Izluščeno

Tekma za najboljša dva za volanom se je začela

27. 2. 2024

Mladi voznice in vozniki imajo tudi letos priložnost, da pokažejo kako spretni so za volanom in kako poznajo pravila cestnega prometa. Spletni test je vstopnica za praktični del tekmovanja v akciji Najboljši za volanom, podrobneje je potek letošnje akcije razložil Erik Logar iz AMZS.

5 min

Mladi voznice in vozniki imajo tudi letos priložnost, da pokažejo kako spretni so za volanom in kako poznajo pravila cestnega prometa. Spletni test je vstopnica za praktični del tekmovanja v akciji Najboljši za volanom, podrobneje je potek letošnje akcije razložil Erik Logar iz AMZS.

Šport 202

Rekreacija: Smučanje

27. 2. 2024

Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?

11 min

Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?

Dopoldan in pol

Simfonic Voices 2024

12. 2. 2024

Cikel koncertov Simfonic voices bo že 15. leto potekal na dveh prizoriščih v Kopru: v Dvorani sv. Frančiška Asiškega in Stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. To so koncerti velikih vokalno-instrumentalnih del z odličnimi ansambli in predvsem z mladimi izvajalci iz Slovenije in tujine. Umetniški vodja cikla je skladatelj in dirigent Ambrož Čopi.

16 min

Cikel koncertov Simfonic voices bo že 15. leto potekal na dveh prizoriščih v Kopru: v Dvorani sv. Frančiška Asiškega in Stolni cerkvi Marijinega vnebovzetja. To so koncerti velikih vokalno-instrumentalnih del z odličnimi ansambli in predvsem z mladimi izvajalci iz Slovenije in tujine. Umetniški vodja cikla je skladatelj in dirigent Ambrož Čopi.

Skladatelj tedna

Wagner med močjo oblasti in ljubezni, 2. del

27. 2. 2024

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V drugi oddaji predstavljamo glasbeno dramo Valkira.

55 min

V ciklu oddaj z naslovom Wagner med močjo oblasti in ljubezni predstavljamo Wagnerjev cikel Nibelungov prstan. V petih oddajah je glasbenim dramam Rensko zlato, Valkira in Siegfried posvečena po ena oddaja in Somraku bogov dve. V drugi oddaji predstavljamo glasbeno dramo Valkira.

Radijska tribuna

Pokojnine precej višje, novosti pri vdovskih pokojninah

27. 2. 2024

Upokojenci bodo konec februarja prejeli še 0,6 odstotka višjo pokojnino. Letošnja usklajevanja in novosti so znova tema Radijske tribune; med drugim ste slišali, kakšne so spremembe pri vdovskih pokojninah in kakšna je vloga Zpiza pri presoji upravičenosti do oskrbovalca družinskega pomočnika.

42 min

Upokojenci bodo konec februarja prejeli še 0,6 odstotka višjo pokojnino. Letošnja usklajevanja in novosti so znova tema Radijske tribune; med drugim ste slišali, kakšne so spremembe pri vdovskih pokojninah in kakšna je vloga Zpiza pri presoji upravičenosti do oskrbovalca družinskega pomočnika.

Prvič

Srcozlom

26. 2. 2024

Kako povedati nekomu, da ti je všeč? In kako nekomu povedati, da ti ni, ali pa, da ti ni več všeč? Kaj narediti, ko ti kdo zlomi srce in kako dolgo traja, da se zlomljeno srce zaceli?

53 min

Kako povedati nekomu, da ti je všeč? In kako nekomu povedati, da ti ni, ali pa, da ti ni več všeč? Kaj narediti, ko ti kdo zlomi srce in kako dolgo traja, da se zlomljeno srce zaceli?

Naval na šport

Hokej na ledu in nogomet

27. 2. 2024

Hokejisti Olimpije mesto v končnici razširjenega avstrijskega prvenstva lovijo proti Pustertalu. Južnotirolska ekipa je v nedeljo zanesljivo dobila svojo domačo tekmo. Nocoj bodo v vlogi gostiteljev slovenski prvaki, ki morajo zmagati, če želijo ohraniti možnosti za uvrstitev v četrtfinale. Po zadnji tekmi 23. kroga nogometnega prvenstva ponudimo še del najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla.

9 min

Hokejisti Olimpije mesto v končnici razširjenega avstrijskega prvenstva lovijo proti Pustertalu. Južnotirolska ekipa je v nedeljo zanesljivo dobila svojo domačo tekmo. Nocoj bodo v vlogi gostiteljev slovenski prvaki, ki morajo zmagati, če želijo ohraniti možnosti za uvrstitev v četrtfinale. Po zadnji tekmi 23. kroga nogometnega prvenstva ponudimo še del najnovejše epizode podkasta Žoga je okrogla.

Svetovalni servis

Abeceda nujne prve pomoči

27. 2. 2024

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

26 min

V torkovem Svetovalnem servisu ponovimo abecedo prve pomoči in temeljnih postopkov oživljanja. Osnovni algoritem se za odrasle osebe ali otroke in dojenčke razlikuje. Koliko stiskov prsnega koša? Kako je z izvajanjem umetnega dihanja? Gost, ki bo odgovarjal na vprašanja, bo po 9-ti Primož Velikonja iz Zdravstvenega doma Kočevje. Govor bo tudi o pomembnosti defibrlatorja ter nujnosti hitrega odzivnega časa. Pišite na prvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine Play