Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Mistično navdahnjeni in nad Nitschejevo filozofijo navdušeni Aleksander Skrjabin je v prvih letih 20. stoletja sledil okultnim naukom utemeljiteljice teozofskega gibanja, Helene Petrovne Blavatski, pri njegovem glasbeno-mističnem delu pa ga je podpirala tudi oboževalka in sopotnica Tatjana Schloezer. Skladatelj je v sebi začutil tok božanske resnice ter je s svojim delom želel ljudi pripraviti na vnovično in globlje združenje človeškega in mističnega sveta. Iz tega zanosa je ustvaril simfonično trilogijo, ki jo dopolnjujeta simfonični pesnitvi Pesnitev ekstaze in Prometej, pesnitev ognja, Skrjabinovo zadnje orkestrsko delo.
Mistično navdahnjeni in nad Nitschejevo filozofijo navdušeni Aleksander Skrjabin je v prvih letih 20. stoletja sledil okultnim naukom utemeljiteljice teozofskega gibanja, Helene Petrovne Blavatski, pri njegovem glasbeno-mističnem delu pa ga je podpirala tudi oboževalka in sopotnica Tatjana Schloezer. Skladatelj je v sebi začutil tok božanske resnice ter je s svojim delom želel ljudi pripraviti na vnovično in globlje združenje človeškega in mističnega sveta. Iz tega zanosa je ustvaril simfonično trilogijo, ki jo dopolnjujeta simfonični pesnitvi Pesnitev ekstaze in Prometej, pesnitev ognja, Skrjabinovo zadnje orkestrsko delo.
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
Poljska pesnica, esejistka, vizualna umetnica in glasbenica Urszula Zajączkowska se je rodila leta 1978 v Starogardu Gdańskem. Študirala je botaniko na gozdarski fakulteti in montažo na akademiji za film in televizijo v Varšavi. Je profesorica botanike na univerzi in raziskovalka sveta rastlin, s katerim so povezani tudi njena poezija, umetniški projekti in kratkometražni filmi, npr. Metamorfoza rastlin (izšla l. 2016). Je ena najbolj znanih predstavnic poljske ekopoezije. Doslej je izdala pesniške zbirke Atomi (l. 2014), minimum (l. 2017) in Pesek (l. 2020) ter eseje Trske, dračje (l. 2019). Za minimum je leta 2017 prejela nagrado Sklada Kościelskih, za Trske, dračje pa leta 2020 literarno nagrado Gdynia v kategoriji eseja. Izbor pesmi je prevedla Jana Unuk. Interpretira Pia Zemljič, režirala je Ana Krauthaker, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Poljska pesnica, esejistka, vizualna umetnica in glasbenica Urszula Zajączkowska se je rodila leta 1978 v Starogardu Gdańskem. Študirala je botaniko na gozdarski fakulteti in montažo na akademiji za film in televizijo v Varšavi. Je profesorica botanike na univerzi in raziskovalka sveta rastlin, s katerim so povezani tudi njena poezija, umetniški projekti in kratkometražni filmi, npr. Metamorfoza rastlin (izšla l. 2016). Je ena najbolj znanih predstavnic poljske ekopoezije. Doslej je izdala pesniške zbirke Atomi (l. 2014), minimum (l. 2017) in Pesek (l. 2020) ter eseje Trske, dračje (l. 2019). Za minimum je leta 2017 prejela nagrado Sklada Kościelskih, za Trske, dračje pa leta 2020 literarno nagrado Gdynia v kategoriji eseja. Izbor pesmi je prevedla Jana Unuk. Interpretira Pia Zemljič, režirala je Ana Krauthaker, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija leta 2024.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Varnostni svet Združenih narodov je razpravljal o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo, o čemer naj bi glasovali še nocoj. Osrednja pozornost je bila sicer namenjena razmeram na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutterres je v nagovoru znova pozval k takojšnjemu premirju v Gazi. Po njegovih besedah bi konec sovražnosti v palestinski enklavi znatno zmanjšal napetosti v celotni regiji.
Varnostni svet Združenih narodov je razpravljal o predlogu za sprejem Palestine v Svetovno organizacijo, o čemer naj bi glasovali še nocoj. Osrednja pozornost je bila sicer namenjena razmeram na Bližnjem vzhodu. Generalni sekretar organizacije Antonio Gutterres je v nagovoru znova pozval k takojšnjemu premirju v Gazi. Po njegovih besedah bi konec sovražnosti v palestinski enklavi znatno zmanjšal napetosti v celotni regiji.
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Literarni večer posvečamo francoskemu pisatelju Anatolu Franceu ob sto osemdeseti obletnici njegovega rojstva. Umrl je leta 1924, tri leta potem, ko je dobil Nobelovo nagrado za književnost. France sodi med najbolj prevajane francoske pripovednike na prehodu iz 19. v 20. stoletje, pisal je vse zvrsti književnosti od poezije do romanov – teh je približno trideset – in dram. Poslušali bomo radijsko priredbo romana Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici Anatola Francea. Besedilo je prvič objavil leta 1892, nastala pa je na podlagi pisateljevega rahločutnega prisluškovanja življenjskemu duhu prejšnjih rodov. Franceovo delo označujeta klasična usmerjenost in nevsiljiva eleganca pripovedne tehnike, ki ohranja to lastnost tudi v poslovenitvi Otona Župančiča. Avtor priredbe: Vlado Senica, asistentka režije: Alenka Grajžar, igralci in igralke: Boris Ostan, Franček Drofenik, Danilo Benedičič, Ivanka Mežan, Janez Albreht, Majda Grbac, Marijana Klanšek, Niko Goršič, Polde Bibič, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež, režiser: Aleš Jan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1984.
Literarni večer posvečamo francoskemu pisatelju Anatolu Franceu ob sto osemdeseti obletnici njegovega rojstva. Umrl je leta 1924, tri leta potem, ko je dobil Nobelovo nagrado za književnost. France sodi med najbolj prevajane francoske pripovednike na prehodu iz 19. v 20. stoletje, pisal je vse zvrsti književnosti od poezije do romanov – teh je približno trideset – in dram. Poslušali bomo radijsko priredbo romana Kuhinja pri Kraljici Gosji nožici Anatola Francea. Besedilo je prvič objavil leta 1892, nastala pa je na podlagi pisateljevega rahločutnega prisluškovanja življenjskemu duhu prejšnjih rodov. Franceovo delo označujeta klasična usmerjenost in nevsiljiva eleganca pripovedne tehnike, ki ohranja to lastnost tudi v poslovenitvi Otona Župančiča. Avtor priredbe: Vlado Senica, asistentka režije: Alenka Grajžar, igralci in igralke: Boris Ostan, Franček Drofenik, Danilo Benedičič, Ivanka Mežan, Janez Albreht, Majda Grbac, Marijana Klanšek, Niko Goršič, Polde Bibič, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojster zvoka: Staš Janež, režiser: Aleš Jan, urednica oddaje: Tadeja Krečič Scholten. Produkcija leta 1984.
5. koncert komornega cikla Carpe artem je posvečen glasbi iz baročnih obdobij 17. in prve polovice 18. stoletja. V Komornem studiu predstavljamo posnetke iz 11. cikla Carpe artem, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.
5. koncert komornega cikla Carpe artem je posvečen glasbi iz baročnih obdobij 17. in prve polovice 18. stoletja. V Komornem studiu predstavljamo posnetke iz 11. cikla Carpe artem, ki ga izvaja društvo za komorno glasbo Amadeus v sodelovanju s Slovenskim narodnim gledališčem Maribor.
Četrtkov večer domačih pesmi in napevov
Po petnajstih letih se je Mitja Mastnak, kitarist in vodja kvinteta Mitja, odločil, da je spet čas, da skupaj z zasedbo posname nove skladbe. Na zgoščenki jih je šestnajst, od teh ena avtorska, preostale pa predelave njemu sicer zelo ljubih avtorjev in ansamblov. Katerih, pa izveste, če se nam pridružite v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Po petnajstih letih se je Mitja Mastnak, kitarist in vodja kvinteta Mitja, odločil, da je spet čas, da skupaj z zasedbo posname nove skladbe. Na zgoščenki jih je šestnajst, od teh ena avtorska, preostale pa predelave njemu sicer zelo ljubih avtorjev in ansamblov. Katerih, pa izveste, če se nam pridružite v tokratni oddaji. Najstarejša glasbena oddaja Radia Slovenija že več kot šest desetletij ohranja narodno-zabavno izročilo in glasbo manjših vokalnih zasedb. Zajema iz bogatega radijskega arhiva, predstavlja novosti s tega področja, prinaša portrete pomembnejših ustvarjalcev narodno-zabavne glasbe, enkrat na mesec pa tudi gosti najbolj kakovostne zasedbe, ki izvajajo svoje skladbe živo. Oddajo pripravlja glasbeni urednik Tomaž Guček. Vsak četrtek ob 20.00 na Prvem.
Jožek spozna, da je njegov dom tisti pravi grad. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Carolyn Sherwin Bailey. Prevedel: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Jožek spozna, da je njegov dom tisti pravi grad. Pripoveduje: Majda Grbac. Napisala: Carolyn Sherwin Bailey. Prevedel: Matjaž Kaučič. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1976.
Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.
Poslušamo ljudske pesmi iz različnih pokrajin, ki se posredno ali neposredno navezujejo na vreme, torej med drugim pojejo o dežju ali soncu, večnih spremljevalcih vsega živega. Kot prispodobi v pesmih spremljata prelomne dogodke, včasih pa tudi poudarjata majhnost življenja in predanost posameznika v primeri z nedoumljivostjo narave, zgodovine in tudi človeškega na splošno. Včasih kot delček splošne modrosti, spet drugič kot ilustracija občutkov.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Zvočnica Joži ubeseduje življenje velike gledališke in filmske igralke Jožice Avbelj, kot ga je v njeni biografiji zapisala Petra Pogorevc. V več ur trajajoči pripovedi nas bo Jožica Avbelj z veliko sproščenosti popeljala po svoji prehojeni življenjski in poklicni poti. Prebrani roman je prava zakladnica zanimivih in neponovljivih dogodkov iz življenja in dela velike Joži. Jožica Avbelj poslušalca s svojim značilnim glasom, načinom govora, poigravanjem z jezikom, humorjem in izkušnjami popelje v zaodrje predstav in pred nas razgrne svoj igralski kredo: »Hotela sem prodreti v skrivnost vlog, ki so mi jih zaupali režiserji, in jih preprosto izvesti. To ne pomeni, da nikoli nobene ne zafrkneš, mirno jo lahko in tudi jo. Ampak moraš se pobrati in pripraviti na naslednjo, ki bo boljša.« Joži pa se ne bere le kot poklon veliki igralki, njenemu življenju in delu, marveč tudi kot poklon gledališču, igralskemu poklicu in gledališkim vezem. Iz njega veje, da je umetnost včasih nemogoče ločiti od umetnika. Roman, ki je rezultat štiriletnih pogovorov med dramaturginjo, publicistko in urednico Petro Pogorevc in igralko Jožico Avbelj, je tudi popis slovenske gledališke zgodovine od sedemdesetih let naprej. »Vsekakor je biografski roman Joži lahko navdih za marsikatero igralko, naj je šele na začetku igralske poti ali pa že daleč na njej. Prav njena svobodomiselnost, trma in vztrajnost jo upodabljajo kot borko, ki je iz vsakega ženskega lika poskušala izvleči večplastnost in globino. Predvsem pa roman izriše pogled na igralko, ki se nikoli ni ukalupila v eno samo tehniko ali metodo, temveč se je prepustila svoji igrivosti, intuiciji in spontanosti,« je o delu zapisala Arsova sodelavka Ana Lorger v oddaji S knjižnega trga. O Jožici Avbelj Že kot gimnazijka je Jožica Avbelj (roj. l. 1951) napravila prve resnejše igralske korake. Sodelovala je pri začetkih gledališča Glej, pa pri Pekarni in znamenitem gledališču Pupilije Ferkeverk. V okviru tega je med drugim nastopila v predstavah Spomenik G in Pupilija, papa Pupilo pa Pupilčki, ki veljata za bisera slovenske gledališke neoavantgarde. Na akademiji za gledališče, radio, film in televizijo je diplomirala leta 1975 v razredu Poldeta Bibiča in se to leto zaposlila v Mestnem gledališču ljubljanskem. V njem je igrala več kot 40 let. V svoji bogati igralski karieri je zaigrala neverjetno število gledaliških, televizijskih, filmskih in radijskih vlog, prejela veliko nagrad, med drugim leta 2001 Borštnikov prstan, bila je profesorica na AGRFT in nastopala v gledaliških hišah po vsem svetu. Ob izidu knjige Joži v Mestnem gledališču ljubljanskem je kot eno najpomembnejših stvari za tako bogato profesionalno pot poudarila samosvojost in trmo. Interpretinja: Jožica Avbelj Režiserka zvočne knjige: Špela Kravogel Tonska mojstrica: Sonja Strenar Mastering: Smiljan Greif Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Korekturno poslušanje: Rina Stanič, Matjaž Udovč Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2024.
Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku razpravlja o resoluciji, s katero bi Palestino sprejeli v polnopravno članstvo Svetovne organizacij. Resolucijo je predlagala Alžirija in jo - po navedbah diplomatskih virov - podpirajo vse članice Varnostnega sveta, razen Združenih držav Amerike, ki naj bi tudi v tem primeru uporabile pravico do veta. Potem ko so voditelji držav Evropske Unije včeraj v Bruslju podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu zaradi sobotnega raketnega napada na Izrael, so nekaj podobnega danes storili tudi v ZDA in Združenem kraljestvu. Druge teme: - Na vrhu Unije za krepitev evropske konkurenčnosti. - Agencija za energijo vztraja pri uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine. - Koalicija še neusklajena glede datuma posvetovalnih referendumov.
Varnostni svet Združenih narodov v New Yorku razpravlja o resoluciji, s katero bi Palestino sprejeli v polnopravno članstvo Svetovne organizacij. Resolucijo je predlagala Alžirija in jo - po navedbah diplomatskih virov - podpirajo vse članice Varnostnega sveta, razen Združenih držav Amerike, ki naj bi tudi v tem primeru uporabile pravico do veta. Potem ko so voditelji držav Evropske Unije včeraj v Bruslju podprli uvedbo dodatnih sankcij proti Iranu zaradi sobotnega raketnega napada na Izrael, so nekaj podobnega danes storili tudi v ZDA in Združenem kraljestvu. Druge teme: - Na vrhu Unije za krepitev evropske konkurenčnosti. - Agencija za energijo vztraja pri uvedbi novega sistema obračunavanja omrežnine. - Koalicija še neusklajena glede datuma posvetovalnih referendumov.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo z dodatnimi vedenji, mnenji in komentarji.
V Ilirski Bistrici sta danes župan Gregor Kovačič in predstavnik podjetja Arol Almir Dizdarević podpisala pogodbo za izgradnjo podjetniškega inkubatorja. Ta bo umeščen v Obrtno industrijsko cono Trnovo, gradnja bo stekla po prvomajskih praznikih. Cilj investicije je ustvarjanje spodbudnega podjetniškega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Ostali poudarki oddaje: - Veliko parametrov kaže na izboljšanje zdravja Novogoričanov. - V ospredju letošnjega praznika refoška v Marezigah bodo tudi enogastronomija in mladi vinogradniki. - Prihodnji teden začenja z obratovanjem direktna železniška povezava med Opčinami in Reko.
V Ilirski Bistrici sta danes župan Gregor Kovačič in predstavnik podjetja Arol Almir Dizdarević podpisala pogodbo za izgradnjo podjetniškega inkubatorja. Ta bo umeščen v Obrtno industrijsko cono Trnovo, gradnja bo stekla po prvomajskih praznikih. Cilj investicije je ustvarjanje spodbudnega podjetniškega okolja, ki bo na dolgi rok zagotavljalo nastajanje novih delovnih mest z višjo dodano vrednostjo. Ostali poudarki oddaje: - Veliko parametrov kaže na izboljšanje zdravja Novogoričanov. - V ospredju letošnjega praznika refoška v Marezigah bodo tudi enogastronomija in mladi vinogradniki. - Prihodnji teden začenja z obratovanjem direktna železniška povezava med Opčinami in Reko.
V zaostali tekmi 26. kola nogometnega prvenstva sta se v Stožicah včeraj pomerila večna tekmeca Olimpija in Maribor, ki pa se v letošnji sezoni ne borita za naslov državnega prvaka. Proti temu pred zadnjimi petimi prvenstvenimi krogi zanesljivo drvijo nogometaši vodilnega Celja. V prihodnjih dneh se bo v obeh konkurencah, moški in ženski, končalo tudi domače odbojkarsko prvenstvo.
V zaostali tekmi 26. kola nogometnega prvenstva sta se v Stožicah včeraj pomerila večna tekmeca Olimpija in Maribor, ki pa se v letošnji sezoni ne borita za naslov državnega prvaka. Proti temu pred zadnjimi petimi prvenstvenimi krogi zanesljivo drvijo nogometaši vodilnega Celja. V prihodnjih dneh se bo v obeh konkurencah, moški in ženski, končalo tudi domače odbojkarsko prvenstvo.
22. avgusta 2023 je v Hudičevem turnu v Soteski nastopil trio Pampinea, ki ga sestavljajo Maruša Brezavšček (kljunasta flavta), Fiona Kizzie Lee (kljunasta flavta, dvojna flavta, portativ in tamburin) in Vojtech Jakl (viela). Koncept koncerta najbolje opiše besedna zveza "igra z usodo", in sicer je zasedba pod naslovom "Fortuna, nam prizaneseš?" izvajala dela z repertoarja obdobij ars nova in ars subtilior. Posebnost koncerta je bila, da vrstni red skladb, ki so jih glasbeniki uvrstili na program, do začetka samega koncerta ni bil znan, ampak so na spored vplivali obiskovalci v dvorani. Prostovoljec je z metom velikanske kocke določil, katerega izmed treh delov koncerta bo občinstvo najprej slišalo. Trije deli, katerih vrstni red je določila kocka, so bili: Sreča in radost, Bolečina in obup ter Negotovost in upanje, večer pa se je začel in končal z glasbo Guillauma de Machauta.
22. avgusta 2023 je v Hudičevem turnu v Soteski nastopil trio Pampinea, ki ga sestavljajo Maruša Brezavšček (kljunasta flavta), Fiona Kizzie Lee (kljunasta flavta, dvojna flavta, portativ in tamburin) in Vojtech Jakl (viela). Koncept koncerta najbolje opiše besedna zveza "igra z usodo", in sicer je zasedba pod naslovom "Fortuna, nam prizaneseš?" izvajala dela z repertoarja obdobij ars nova in ars subtilior. Posebnost koncerta je bila, da vrstni red skladb, ki so jih glasbeniki uvrstili na program, do začetka samega koncerta ni bil znan, ampak so na spored vplivali obiskovalci v dvorani. Prostovoljec je z metom velikanske kocke določil, katerega izmed treh delov koncerta bo občinstvo najprej slišalo. Trije deli, katerih vrstni red je določila kocka, so bili: Sreča in radost, Bolečina in obup ter Negotovost in upanje, večer pa se je začel in končal z glasbo Guillauma de Machauta.
Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV
Po velikem razburjenju, ki ga je sprožil hrvaški predsednik Zoran Milanović ob sklicu volitev, ko je napovedal celo svojo lastno kandidaturo, je bila volilna kampanja pred včerajšnjimi volitvami precej neopazna. Kakšne spremembe prinašajo volitve? Kakšna bo nova hrvaška vlada? Kaj se spreminja v odnosih s sosedami? O volitvah na Hrvaškem bodo v Studiu ob 17.00 z voditeljico Špelo Novak govorili: - Tanja Borčić Bernard, Radio Slovenija, Zagreb - politolog dr. Marko Hočevar, FDV - politolog dr. Faris Kočan, FDV
Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.
Aprila 2023 je v Veliki dvorani glasbene šole ljubljanskega konservatorija za glasbo zvenel koncert iz cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je polovico koncerta izvedel študent Rubena Dalibaltayana, pianist Karlo Posnjak. Čakata nas dva izmed treh Bakrorezov (Estampes) v njegovi interpretaciji; Debussy ju je napisal leta 1903, in sicer sta to stavka Večer v Granadi ter Vrtovi v dežju, tu pa je še Sonata za klavir št. 13 v A-duru, D. 664, "Mala", Franza Schuberta.
V Benetkah so se včeraj v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki letos poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Slovensko mladinsko gledališče danes gostuje v Bologni. V gledališču Arena del sole Narodnega gledališča Emilia Romagna bo nocoj premiera koprodukcijske predstave Sveta Ivana Klavniška. Po besedilu Bertolta Brechta jo režira Davide Sacco. To sta poudarka današnje oddaje, v kateri predstavljamo še najmlajšo sekcijo Slovenskega Pena, Mladi Pen, ki je začel delovati letos, na blejskem pisateljskem srečanju Mednarodnega Pena je pripravil okroglo mizo z naslovom Na presečišču družbene angažiranosti in literature.
V Benetkah so se včeraj v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki letos poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Slovensko mladinsko gledališče danes gostuje v Bologni. V gledališču Arena del sole Narodnega gledališča Emilia Romagna bo nocoj premiera koprodukcijske predstave Sveta Ivana Klavniška. Po besedilu Bertolta Brechta jo režira Davide Sacco. To sta poudarka današnje oddaje, v kateri predstavljamo še najmlajšo sekcijo Slovenskega Pena, Mladi Pen, ki je začel delovati letos, na blejskem pisateljskem srečanju Mednarodnega Pena je pripravil okroglo mizo z naslovom Na presečišču družbene angažiranosti in literature.
V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.
V Benetkah so se v sklopu predogleda 60. umetnostnega bienala začela vrstiti odprtja nacionalnih paviljonov. Prireditev, ki poteka pod krovnim naslovom Tujci povsod, se tudi letos odvija v luči političnega in vojnega dogajanja. Po več protestih proti udeležbi Izraela na bienalu, so ustvarjalci nedavno sporočili, da paviljona ne bodo odprli, dokler v Gazi ne bo dosežen dogovor o prekinitvi spopadov in izpustitvi talcev. Odprl pa se je že slovenski paviljon, ki je letos prvič zgolj v javnem prostoru – v parku med obema ključnima prizoriščema bienala. Vlogo paviljona je prevzela industrijsko izdelana klet, do katere nas vodijo stopnice, ki ustvarijo dramaturgijo naših pričakovanj in poti v umetniški objekt. Projekt sta pripravila umetnica Nika Špan in kurator Vladimir Vidmar. Tik po odprtju se je z umetnico in komisarko projekta, vršilko dolžnosti direktorice Moderne galerije Martino Vovk, pogovarjala Iza Pevec.
Voditelji članic Evropske unije so se drugi dan izrednega zasedanja posvetili razpravi o evropskem gospodarstvu in njegovi konkurenčnosti. V ospredju je predvsem krepitev evropskega enotnega trga, o čemer je posebno poročilo pripravil nekdanji italijanski premier Enrico Letta. Slovenija določene ugotovitve poročila podpira, do drugih je - po besedah premierja Roberta Goloba - kritična. Predsednik vlade je sicer kot pozitivno ocenil dosedanje delo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in je zato naklonjen njeni novi kandidaturi. Druge teme: - Medtem ko je pozornost sveta usmerjena v Gazo, Izrael na Zahodnem bregu pospešeno odvzema palestinsko zemljo in gradi nova nezakonita naselja. - Preiskava Agencije za varstvo konkurence pri dobaviteljih prenosnih računalnikov za socialno šibke. - Agencija za energijo, ki ji je pristojno ministrstvo predlagalo zamik novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, o tem ne razmišlja.
Voditelji članic Evropske unije so se drugi dan izrednega zasedanja posvetili razpravi o evropskem gospodarstvu in njegovi konkurenčnosti. V ospredju je predvsem krepitev evropskega enotnega trga, o čemer je posebno poročilo pripravil nekdanji italijanski premier Enrico Letta. Slovenija določene ugotovitve poročila podpira, do drugih je - po besedah premierja Roberta Goloba - kritična. Predsednik vlade je sicer kot pozitivno ocenil dosedanje delo predsednice Evropske komisije Ursule von der Leyen in je zato naklonjen njeni novi kandidaturi. Druge teme: - Medtem ko je pozornost sveta usmerjena v Gazo, Izrael na Zahodnem bregu pospešeno odvzema palestinsko zemljo in gradi nova nezakonita naselja. - Preiskava Agencije za varstvo konkurence pri dobaviteljih prenosnih računalnikov za socialno šibke. - Agencija za energijo, ki ji je pristojno ministrstvo predlagalo zamik novega sistema obračunavanja omrežnine pri elektriki, o tem ne razmišlja.
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Astronomke in astronomi so s pomočjo satelita Gaia Evropske vesoljske agencije odkrili doslej najmasivnejšo zvezdno črno luknjo v naši Galaksiji, ki je od Zemlje oddaljena “le” 2000 svetlobnih let. Gre za drugo najbližjo črno luknjo našemu planetu. Novico o tem odkritju so objavili v reviji Astronomy and Astrophysics. Pri odkritju črne luknje, ki so jo poimenovali Gaia BH3, sta sodelovala tudi slovenska astrofizika Andreja Gomboc iz Centra za astrofiziko in kozmologijo ter Fakultete za naravoslovje Univerze v Novi Gorici in Tomaž Zwitter s Fakultete za matematiko in fiziko Univerze v Ljubljani. Za nekaj podrobnosti smo zaprosili doktorico Andrejo Gomboc.
Beneški bienale je bil ustanovljen leta 1895 kot mednarodna razstava umetnosti mesta Benetke. Že prvo leto je dosegel svetovno prepoznavnost z več kot 200.000 obiskovalci, sodelovali pa so umetniki iz šestnajstih držav. Leta 1932 se mu je prvi pridružil Mednarodni filmski festival, ki je danes najstarejši filmski festival na svetu. Dve leti pozneje se je pridružil še Mednarodni gledališki festival, po drugi svetovni vojni pa tudi plesni in glasbeni ter bienale arhitekture. Po šestih desetletjih ostaja Beneški bienale največja svetovna razstava sodobne vizualne umetnosti. Zakaj je Beneški bienale še vedno pomemben in kakšen pomen ima v današnjem času?
Beneški bienale je bil ustanovljen leta 1895 kot mednarodna razstava umetnosti mesta Benetke. Že prvo leto je dosegel svetovno prepoznavnost z več kot 200.000 obiskovalci, sodelovali pa so umetniki iz šestnajstih držav. Leta 1932 se mu je prvi pridružil Mednarodni filmski festival, ki je danes najstarejši filmski festival na svetu. Dve leti pozneje se je pridružil še Mednarodni gledališki festival, po drugi svetovni vojni pa tudi plesni in glasbeni ter bienale arhitekture. Po šestih desetletjih ostaja Beneški bienale največja svetovna razstava sodobne vizualne umetnosti. Zakaj je Beneški bienale še vedno pomemben in kakšen pomen ima v današnjem času?
Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov ti opozarjajo na nedostopnost javnega potniškega prometa in javnih ustanov, najbolj jih sicer skrbi prenova osebne asistence. Nov predlog zakona je namreč v javni razpravi, prav tako tudi predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, za katerega ministrstvo predvideva, da bo državo stal 15 milijonov evrov letno. Zakaj strokovnjaki pravijo, da so stroški ocenjeni previsoko? Koliko dodatka za pomoč in postrežbo bodo morali prispevati uporabniki za osebno asistenco in kako bo s prisotnostjo asistenta pri uporabniku v nočnem času? FOTO: Pixabay
Ob dnevu paraplegikov in tetraplegikov ti opozarjajo na nedostopnost javnega potniškega prometa in javnih ustanov, najbolj jih sicer skrbi prenova osebne asistence. Nov predlog zakona je namreč v javni razpravi, prav tako tudi predlog Zakona o uporabi jezika gluhoslepih, za katerega ministrstvo predvideva, da bo državo stal 15 milijonov evrov letno. Zakaj strokovnjaki pravijo, da so stroški ocenjeni previsoko? Koliko dodatka za pomoč in postrežbo bodo morali prispevati uporabniki za osebno asistenco in kako bo s prisotnostjo asistenta pri uporabniku v nočnem času? FOTO: Pixabay
Javna agencija za knjigo (JAK) je organ v sestavi Ministrstva za kulturo. Vsake 4 leta razpiše programski razpis za sofinanciranje izdaj slovenskih knjig, na katerega se lahko prijavijo vrhunske založbe. Minulo obdobje se je lani končalo in januarja je JAK razpisal nov cikel. Rezultati razpisa so prispeli 8. aprila, ravno, ko je vodstvo JAKa v Bologni odpiralo častno gostovanje slovenske literature na tamkajšnjem knjižnem sejmu. Državni sekretar Ministrstva za kulturo Marko Rusjan je na slovesnosti med drugim dejal: "Z velikim ponosom gledamo na široko paleto literature za otroke in mladino, ki je objavljena v Sloveniji," "Ilustracija v knjigah za otroke in mladino, bodisi zgodbe, poezija, strip ali grafični romani, so bistveni del učenja in razvijanja orodij, ki jih mladi uporabljajo za razumevanje sveta danes," "Vizualna pismenost, skupaj z visoko stopnjo branja, sta ključna elementa demokracije. Razumevanje jezika podob je prav tako pomembno kot razumevanje kompleksnih besedil. Oboje omogoča odprte, tolerantne in radovedne skupnosti, sposobne kritičnega mišljenja."
Javna agencija za knjigo (JAK) je organ v sestavi Ministrstva za kulturo. Vsake 4 leta razpiše programski razpis za sofinanciranje izdaj slovenskih knjig, na katerega se lahko prijavijo vrhunske založbe. Minulo obdobje se je lani končalo in januarja je JAK razpisal nov cikel. Rezultati razpisa so prispeli 8. aprila, ravno, ko je vodstvo JAKa v Bologni odpiralo častno gostovanje slovenske literature na tamkajšnjem knjižnem sejmu. Državni sekretar Ministrstva za kulturo Marko Rusjan je na slovesnosti med drugim dejal: "Z velikim ponosom gledamo na široko paleto literature za otroke in mladino, ki je objavljena v Sloveniji," "Ilustracija v knjigah za otroke in mladino, bodisi zgodbe, poezija, strip ali grafični romani, so bistveni del učenja in razvijanja orodij, ki jih mladi uporabljajo za razumevanje sveta danes," "Vizualna pismenost, skupaj z visoko stopnjo branja, sta ključna elementa demokracije. Razumevanje jezika podob je prav tako pomembno kot razumevanje kompleksnih besedil. Oboje omogoča odprte, tolerantne in radovedne skupnosti, sposobne kritičnega mišljenja."
Pollinijeva interpretacija je vedno temeljila na popolnem spoštovanju zapisanega besedila. Bila je zelo sodobna, brez liričnega odrekanja ali virtuoznih elegij, z izrazno močjo v delu. Ker je bila modernost v njegovem kulturnem ozadju – prihajala je iz družinskega okolja, poznanstev v šestdesetih letih, začenši s tistim z Nonom – Pollini umetnosti in glasbe ni dojemal kot nekaj ločenega od življenja in je zato postal intelektualni umetnik. Javno je izražal svoje ideje ter civilno in politično angažiranost, ko je v sedemdesetih letih igral v šolah in tovarnah ali izražal svoja mnenja, kritična do vietnamske vojne in pozneje do Berlusconijeve vlade.
Pollinijeva interpretacija je vedno temeljila na popolnem spoštovanju zapisanega besedila. Bila je zelo sodobna, brez liričnega odrekanja ali virtuoznih elegij, z izrazno močjo v delu. Ker je bila modernost v njegovem kulturnem ozadju – prihajala je iz družinskega okolja, poznanstev v šestdesetih letih, začenši s tistim z Nonom – Pollini umetnosti in glasbe ni dojemal kot nekaj ločenega od življenja in je zato postal intelektualni umetnik. Javno je izražal svoje ideje ter civilno in politično angažiranost, ko je v sedemdesetih letih igral v šolah in tovarnah ali izražal svoja mnenja, kritična do vietnamske vojne in pozneje do Berlusconijeve vlade.
Še drugi poudarki iz oddaje: -V Novem mestu pripravili dan krožnega gospodarstva. -So v Radovljici korak bližje primerni lokaciji za parkirno hišo? -Zaradi razvoja gospodarstva se tudi Sežana duši v prometnih zastojih. -Nad Brežicami imajo novo razgledno ploščad, pri Žabji hiši v občini Grosuplje pa novo učno pot.
Še drugi poudarki iz oddaje: -V Novem mestu pripravili dan krožnega gospodarstva. -So v Radovljici korak bližje primerni lokaciji za parkirno hišo? -Zaradi razvoja gospodarstva se tudi Sežana duši v prometnih zastojih. -Nad Brežicami imajo novo razgledno ploščad, pri Žabji hiši v občini Grosuplje pa novo učno pot.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Voditelji članic Evropske unije drugi dan izrednega zasedanja obravnavajo ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in okrepitev notranjega trga 27-erice. Sinoči so odobrili dodatne sankcije proti Iranu zaradi njegovega napada na Izrael in pozvali k nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini. Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh tudi podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za njen drugi mandat predsednice Evropske komisije. Preostale novice: Po volilni zmagi HDZ na Hrvaškem začetek koalicijskih pogajanj. Prvi sklepi o preselitvah poplavljenih ta mesec, prihodnji teden prvi obiski cenilcev. Fides napovedal pobudo presoje ustavnosti novele zakona o zdravniški službi.
Voditelji članic Evropske unije drugi dan izrednega zasedanja obravnavajo ukrepe za povečanje konkurenčnosti evropskega gospodarstva in okrepitev notranjega trga 27-erice. Sinoči so odobrili dodatne sankcije proti Iranu zaradi njegovega napada na Izrael in pozvali k nujni dobavi sistemov zračne obrambe Ukrajini. Premier Robert Golob je ob prihodu na vrh tudi podprl kandidaturo Ursule von der Leyen za njen drugi mandat predsednice Evropske komisije. Preostale novice: Po volilni zmagi HDZ na Hrvaškem začetek koalicijskih pogajanj. Prvi sklepi o preselitvah poplavljenih ta mesec, prihodnji teden prvi obiski cenilcev. Fides napovedal pobudo presoje ustavnosti novele zakona o zdravniški službi.
Občinski svet je potrdil predlog sprememb odloka o čiščenju in urejanju javnih površin. Ta med drugim natančneje opredeljuje ravnanja lastnikov psov in prepoveduje rezervacijo prostora na kopalnih območjih z brisačo, ležalniki in podobnim. V oddaji tudi o tem: - Koprska občina namerava v soseski Olmo Prisoje uvesti plačljivo parkiranje, krajanom pa ponuditi ugodne abonmaje. - Končano pravdanje med podjetjem Pica 33 in Termami čatež glede hotela Aqapark v Žusterni. - Svetniki kraških občin dali soglasje k imenovanju Katerine Rihter za direktorico Zdravstvenega doma Sežana.
Občinski svet je potrdil predlog sprememb odloka o čiščenju in urejanju javnih površin. Ta med drugim natančneje opredeljuje ravnanja lastnikov psov in prepoveduje rezervacijo prostora na kopalnih območjih z brisačo, ležalniki in podobnim. V oddaji tudi o tem: - Koprska občina namerava v soseski Olmo Prisoje uvesti plačljivo parkiranje, krajanom pa ponuditi ugodne abonmaje. - Končano pravdanje med podjetjem Pica 33 in Termami čatež glede hotela Aqapark v Žusterni. - Svetniki kraških občin dali soglasje k imenovanju Katerine Rihter za direktorico Zdravstvenega doma Sežana.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Informativne oddaje Radia Maribor prinašajo ažurne, jasne, verodostojne in celovite informacije o dogajanju pri nas in po svetu. Novinarji in uredniki se poglobijo v aktualno dogajanje, prvotno novico podkrepijo s kompetentnimi izjavami, mnenji in komentarji.
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
Arheolog Stane Gabrovec na prazgodovinskem grobišču na blejski Pristavi “Planinčeva varianta” v arhangelski veji španske obrambe (šahisti vedo, za kaj gre) Vojaška obveznost in pravica do ugovora vesti *Vabimo vas k poslušanju zvočnega zapisa, ki predstavlja razširjeno različico rubrike "Na današnji dan." Pogosto so ji dodani tudi dragoceni posnetki, ohranjeni v arhivu Radia Slovenija.*
FERDINAND JUVANEC: Tri skladbe za violino, violončelo in klavir Izv.: TRIO LORENZ: violina:Tomaž Lorenz violončelo: Matija Lorenz klavir.: Primož Lorenz DANILO ŠVARA: Simfonija št. 1 Izv.: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dir.: DANILO ŠVARA MARKO ŽIGON: Razglednice za klavir in godalni orkester Izv.: klavir.: JANKO ŠETINC SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
FERDINAND JUVANEC: Tri skladbe za violino, violončelo in klavir Izv.: TRIO LORENZ: violina:Tomaž Lorenz violončelo: Matija Lorenz klavir.: Primož Lorenz DANILO ŠVARA: Simfonija št. 1 Izv.: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dir.: DANILO ŠVARA MARKO ŽIGON: Razglednice za klavir in godalni orkester Izv.: klavir.: JANKO ŠETINC SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Najaktulnejša izjava dneva, ki bo na takšen ali drugačen način vplivala na življenje državljanov Evrope.
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Vsako leto se nad našimi glavami seli na milijarde ptic, žuželk, netopirjev; njihova epska potovanja povezujejo celine in niso imuna na vpliv človeka, ki je zadal velik udarec zlasti selitvam velikih sesalcev. Kdo so selivci rekorderji, kaj jih žene in kako najdejo svoj cilj?
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?
Ko spremljamo vojne in druge katastrofe po svetu, se včasih počutimo nemočne, kako ukrepati. Najslabše, kar se nam lahko zgodi, je prepričanje, da se ničesar ne da spremeniti, opozarjajo pisatelji, ki se na Bledu udeležujejo 56. mednarodnega srečanja pisateljev PEN. Kako naj se odzovejo? Kako je danes sploh mogoče govoriti o upanju? V času, ko se vrstijo katastrofe, vojne in izredna stanja?
Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?
Letos mineva 100 let od začetka radioamaterske dejavnosti v Mariboru. Kdo so današnji radioamaterji in zakaj je njihovo delo še vedno zelo pomembno?
Predstavili smo knjigo VISOKO SENZITIVEN OTROK, doktorice Elaine N. Aron, avtorice knjižnih uspešnic in psihologinje. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.
Predstavili smo knjigo VISOKO SENZITIVEN OTROK, doktorice Elaine N. Aron, avtorice knjižnih uspešnic in psihologinje. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.
V podcastu Zorni kot je bila naša sogovornica Matea Brečko, baletna učiteljica iz Slovenske Bistrice, sicer pobudnica in koordinatorica projekta Vseslovensko petje s srci. Ta že tradicionalna prireditev bo letos 21. in 23. aprila, torej čez nekaj dni. Z njo smo se pogovarjali o projektu, pozitivnih učinkih petja in o tem, da ima slovenski narod petje v krvi.
V podcastu Zorni kot je bila naša sogovornica Matea Brečko, baletna učiteljica iz Slovenske Bistrice, sicer pobudnica in koordinatorica projekta Vseslovensko petje s srci. Ta že tradicionalna prireditev bo letos 21. in 23. aprila, torej čez nekaj dni. Z njo smo se pogovarjali o projektu, pozitivnih učinkih petja in o tem, da ima slovenski narod petje v krvi.
Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.
Slovenska astrofizika Tomaž Zwitter in Andreja Gomboc sta bila del ekipe, ki je s satelitom Gaia Evropske vesoljske agencije odkrila najmasivnejšo črno luknjo doslej, nastalo iz običajne zvezde. Bližina njenega odkritja omogoča veliko bolj podroben študij lastnosti in nastanka črnih lukenj, ki so več desetkrat masivnejše od našega Sonca.
V začetku aprila je v Gradcu potekal festival avstrijskega filma Diagonala, ki je kot vedno tudi letos ponudil na ogled novo bero avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, pa tudi nekaj retrospektivnih sekcij. Avstrijski igrani film se lahko ponaša z avtorji in avtoricami, ki sodijo med velika imena filmskega sveta – pomislimo na Michaela Hanekeja, Jessico Hausner, Ulricha Seidla, Veroniko Franz in Severina Fialo. Avstrijci pa imajo tudi več avtorjev dokumentarnega filma, ki uživajo mednarodni sloves… med temi sta Nikolaus Geyrhalter in Ruth Beckermann, ki sta na letošnji Diagonali predstavila svoji novi deli Zaustavitev (Stillstand) in Favoriten. Lahko bi rekli, da filma ponujata dva pogleda na Dunaj – Ruth Beckermann je svoj pogled usmerila v dunajski šolski sistem, Nikolaus Geyrhalter pa je snemal dogajanje na Dunaju v času covida. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki lahko poslušate pogovora z avtorjema, ki ju je posnela Tesa Drev Juh. Bereta Lidija Hartman in Igor Velše, ton in montaža Maks Pust.
V začetku aprila je v Gradcu potekal festival avstrijskega filma Diagonala, ki je kot vedno tudi letos ponudil na ogled novo bero avstrijskih filmov vseh žanrov in dolžin, pa tudi nekaj retrospektivnih sekcij. Avstrijski igrani film se lahko ponaša z avtorji in avtoricami, ki sodijo med velika imena filmskega sveta – pomislimo na Michaela Hanekeja, Jessico Hausner, Ulricha Seidla, Veroniko Franz in Severina Fialo. Avstrijci pa imajo tudi več avtorjev dokumentarnega filma, ki uživajo mednarodni sloves… med temi sta Nikolaus Geyrhalter in Ruth Beckermann, ki sta na letošnji Diagonali predstavila svoji novi deli Zaustavitev (Stillstand) in Favoriten. Lahko bi rekli, da filma ponujata dva pogleda na Dunaj – Ruth Beckermann je svoj pogled usmerila v dunajski šolski sistem, Nikolaus Geyrhalter pa je snemal dogajanje na Dunaju v času covida. V tokratni oddaji Razgledi in razmisleki lahko poslušate pogovora z avtorjema, ki ju je posnela Tesa Drev Juh. Bereta Lidija Hartman in Igor Velše, ton in montaža Maks Pust.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Število električnih vozil na cesti je iz dneva v dan večje. Kako je in bo s servisi, strokovnimi kadri, kako z recikliranjem baterij? Pa ne gre samo za baterije, zraven so še elektromotorji in kup elektronike, za katero so potrebna nova znanja in nova opremljenost servisnih delavnic. Da je to nujno in da se je električni prihodnosti treba prilagoditi zdaj, poudarja Andrej Brglez. Pred dnevi so odprli središče za baterije osebnih in gospodarskih vozil. Kako deluje in kako je opremljeno, o tem generalni direktor skupine Emil Frey za Slovenijo Jožko Tomšič.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Tokratne minute smo preživeli v spodnjem Podravju, v Halozah in na Ptuju ter med drugim odkrivali, kako je grad Borl, ki ga po več desetletjih ta konec tedna spet odpirajo, povezan z evropsko zgodovinsko legendo o vitezu Parzivalu in iskanjem svetega grala. Od tam pa do čemeža in uspešnih podjetniških zgodb. Oglasila se nam je dopisnica Gabrijela Milošič.
Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač
Vesna van Midden je mlada raziskovalka na nevrološki kliniki v Ljubljani, na kateri bo kmalu začela tudi specializacijo. V novi epizodi Možganov na dlani bomo dobili vpogled v njeno raziskovanje učinkov neinvazivne elektrostimulacije vagusa, to je 10. možganski živec, ki ga morda poznate tudi kot potepuški živec ali klateža, pri bolnikih s Parkinsonovo boleznijo. Kakšni so rezultati? Kaj to obeta? In kateri bodo naslednji koraki? Veliko vprašanj za radovedne možgane, nanje bo odgovorila Vesna van Midden v pogovoru z Mojco Delač v novi epizodi Možganov na dlani! Avtor: Mojca Delač
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
Serija gostovanj izbranih slovenskih bendov na Radio Si Main Stage.
V minulih dneh smo doživeli aprilski vročinski rekord; rekorden, za več kot 25 stopinj, pa je bil tudi padec temperature v 24-ih urah. Vremenski preobrat bo verjetno vplival na razvoj vinske trte in sadnega drevja, pridelovalce pa trenutno najbolj skrbi pozeba. V Radijski tribuni smo govorili o prilagajanju pridelovalcev na vremenske pojave, ki jim že nekaj let zapored krčijo letino.
V minulih dneh smo doživeli aprilski vročinski rekord; rekorden, za več kot 25 stopinj, pa je bil tudi padec temperature v 24-ih urah. Vremenski preobrat bo verjetno vplival na razvoj vinske trte in sadnega drevja, pridelovalce pa trenutno najbolj skrbi pozeba. V Radijski tribuni smo govorili o prilagajanju pridelovalcev na vremenske pojave, ki jim že nekaj let zapored krčijo letino.
Zeleni pingvin je projekt, ki nas lahko nauči, kako zmanjšati izpuste in znižati stroške posameznikov in skupnosti. V okolje mladih prinaša digitalne rešitve, otroci se na primer učijo, kaj pomeni kilogram ogljičnega odtisa in kaj povzroča. Med Eko šolami je bila ideja Zelenega pingvina ustvariti tekmovanje med šolami, da otroci z vplivom na rabo virov v šolah in vrtcih dosežejo nižji ogljični odtis teh stavb. Prisluhnite pogovoru z Gregorjem Cerarjem, nacionalnim koordinatorjem Ekošole. (Foto Iskraemeco)
Zeleni pingvin je projekt, ki nas lahko nauči, kako zmanjšati izpuste in znižati stroške posameznikov in skupnosti. V okolje mladih prinaša digitalne rešitve, otroci se na primer učijo, kaj pomeni kilogram ogljičnega odtisa in kaj povzroča. Med Eko šolami je bila ideja Zelenega pingvina ustvariti tekmovanje med šolami, da otroci z vplivom na rabo virov v šolah in vrtcih dosežejo nižji ogljični odtis teh stavb. Prisluhnite pogovoru z Gregorjem Cerarjem, nacionalnim koordinatorjem Ekošole. (Foto Iskraemeco)
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V svetovalni oddaji bomo govorili o pomenu spanja. Slednje je eden od temeljnih gradnikov zdravja. Prav zato je pomembno, da prepoznamo tudi morebitne motnje spanja. Teh je več kot 90, poudarja doktorica Barbara Gnidovec Stražišar iz Centra za motnje spanja, ki je v okviru Festivala zdravja v Novi Gorici minuli teden predavala mladostnikom. Z njo se je pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
Ni še preteklo tako veliko let, odkar se je življenje po upokojitvi kar nekako ustavilo; misel, da bi pridobili nova znanja tudi v tretjem življenjskem obdobju, pa se je zdela tako rekoč utopična. Učenje je bilo rezervirano le za mlajše. Leto 1984 je bilo zato prelomno: prvih šest starejših študentov se je začelo izobraževati v študijskem krožku francoščine. Prvi koraki so bili narejeni, začetek poti viden in 40 let pozneje je Slovenska univerza za tretje življenjsko obdobje razvita nacionalna mreža 54-ih univerz za tretje življenjsko obdobje, ki delujejo v skoraj vseh večjih slovenskih krajih. Pot ni bila vedno lahka, korak ne vedno poskočen, a danes sta z nami ustanoviteljici prof. dr. Ana Krajnc in dr. Dušana Findeisen, ki bosta v pogovoru z Lucijo Fatur predstavili 40 let delovanja Slovenske univerze za tretje življenjsko obdobje.
