Raziskujte
Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Dom upokojencev Nova Gorica se je pridružil letošnjemu Dnevu za spremembe. Dijaki iz Dijaškega doma Nova Gorica so se prejšnji teden v družbi varovancev doma upokojencev odpravili na sprehod do Bevkovega trga, kjer so pojedli sladoled, poslušali pesmi, peli in se družili. Na sprehod z njimi sem je odpravila tudi Mateja Grebenjak.
Dom upokojencev Nova Gorica se je pridružil letošnjemu Dnevu za spremembe. Dijaki iz Dijaškega doma Nova Gorica so se prejšnji teden v družbi varovancev doma upokojencev odpravili na sprehod do Bevkovega trga, kjer so pojedli sladoled, poslušali pesmi, peli in se družili. Na sprehod z njimi sem je odpravila tudi Mateja Grebenjak.
FERDINAND JUVANEC: Tri skladbe za violino, violončelo in klavir Izv.: TRIO LORENZ: violina:Tomaž Lorenz violončelo: Matija Lorenz klavir.: Primož Lorenz DANILO ŠVARA: Simfonija št. 1 Izv.: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dir.: DANILO ŠVARA MARKO ŽIGON: Razglednice za klavir in godalni orkester Izv.: klavir.: JANKO ŠETINC SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
FERDINAND JUVANEC: Tri skladbe za violino, violončelo in klavir Izv.: TRIO LORENZ: violina:Tomaž Lorenz violončelo: Matija Lorenz klavir.: Primož Lorenz DANILO ŠVARA: Simfonija št. 1 Izv.: SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA Dir.: DANILO ŠVARA MARKO ŽIGON: Razglednice za klavir in godalni orkester Izv.: klavir.: JANKO ŠETINC SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA
Ste prepričani, da dobro poznate svoje mesto? Se morda da življenje v njem še izboljšati? O tem boste lahko tokrat razmišljali na urbanih sprehodih, ki v teh dneh potekajo po različnih slovenskih mestih. O pobudi Jane's Walk smo spregovorili tudi v tokratni rubriki Izluščeno!
Ste prepričani, da dobro poznate svoje mesto? Se morda da življenje v njem še izboljšati? O tem boste lahko tokrat razmišljali na urbanih sprehodih, ki v teh dneh potekajo po različnih slovenskih mestih. O pobudi Jane's Walk smo spregovorili tudi v tokratni rubriki Izluščeno!
Kolikokrat omenjamo, da živimo v prelomnih, kaotičnih, neobvladljivih, težkih in kritičnih časih? Dušijo nas odnosi, razslojenost, nestrpnost, grožnja vojnih spopadov, onesnažen zrak, posledice podnebnih sprememb. O tem razmišljamo in to tudi čutimo, izražamo se v jeziku in s čustvenimi odzivi.
Kolikokrat omenjamo, da živimo v prelomnih, kaotičnih, neobvladljivih, težkih in kritičnih časih? Dušijo nas odnosi, razslojenost, nestrpnost, grožnja vojnih spopadov, onesnažen zrak, posledice podnebnih sprememb. O tem razmišljamo in to tudi čutimo, izražamo se v jeziku in s čustvenimi odzivi.
Ocena filma Izvirni naslov: Passages Režiser: Ira Sachs Nastopajo: Franz Rogowski, Ben Whishaw, Adèle Exarchopoulos, Erwan Kepoa Fale Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Igor Velše Vihravi nemški filmski režiser Tomas deluje v Parizu, kjer živi s svojim umirjenim soprogom Martinom. Je v stresu zaradi svojega novega filma, na zabavi ob koncu snemanja pa spozna mlado in privlačno učiteljico Agathe, s katero se zaplete sprva v bežno razmerje, ki preraste v obojestransko zaljubljenost. Kljub razumevajočemu Martinu in iskanju nekakšnega ravnovesja pri sobivanju v troje se začnejo njihova razmerja in življenja vzajemno rušiti. Film Prehodi, ki ga je režiral izkušeni ameriški avtor srednjih let Ira Sachs, je nekakšna observacijska črna komedija človeških odnosov ob izteku mladostniških let. V pristopu ves čas pazi, da ne bi prekoračil meje karikature ali posmehovanja in vzdržuje napetost z nepredvidljivimi preobrati, čeprav je za Tomasovo človeško in ustvarjalno egomanijo in manipuliranjem ves čas slutiti propad in nesrečo za vse, ki mu prekrižajo pot. Človekov značaj je njegova usoda, bi rekel dobri stari Heraklit. Liki filma Prehodi so taki, kot so, in čeprav nihče od njih ni izrazito simpatičen, še najmanj pravzaprav osrednji lik Tomas, nam jih Ira Sachs približa do te mere, da lahko razumemo njihove reakcije in delovanje. In do neke mere čustvovanje, ki znotraj toka življenj ni nujno zmeraj preprosto, načrtovano in predvidljivo. Hkrati se zdi, da nas avtor ves čas izziva z vprašanjem, če je umetnikom res dovoljeno več kot drugim smrtnikom in kje so meje strpnosti. K temu razumevanju notranjega kaosa ogromno pripomorejo osrednji trije igralci, vzhajajoča zvezda evropskega filma Franz Rogowski, njegov filmski partner Ben Whishaw in sijajna Adèle Exarchopoulos v nehvaležni vlogi tretjega vogala. Ta kaos je subtilno prikrit s precejšnjo mero francoske filmske klepetavosti, če lahko temu tako rečemo. Film Prehodi deluje kot da bi Éric Rohmer posnel kratko epizodo iz življenja Rainerja Wernerja Fassbinderja, pri čemer bi ohranil realistična, prepoznavna prizorišča in svoje racionalno-dialoške pasuse, hkrati pa se ne bi zadrževal pri prikazu strastnih prizorov seksa, tako homo- kot heteroseksualnega. Še ena referenca, ki mi je zaradi spolne fluidnosti v pripovedi in zaradi flirtanja s francoskim novim valom prišla na misel, je Xavier Dolan, le da Ira Sachs ni tako zaljubljen v filmsko eksperimentiranje, in resnici na ljubo, tudi ni tako predrzno nadarjen. Kljub temu pa je filmu Prehodi šteti v dobro, da deluje kot uravnotežena ter slogovno in vsebinsko zaključena celota, predvsem pa, da v nasprotju s sodobnimi dramskimi trendi ni predolg in ostaja v spodobnih okvirjih ure in pol. V tem času z aristotelovsko pripovedno logiko zaključi v uvodu zasejane nastavke, hkrati pa v skladu z znamenito Lacanovo formulo »Ni spolnega razmerja« pusti Tomasa na koncu zagonetno kolovratiti s kolesom po pariških ulicah ...
Ocena filma Izvirni naslov: Passages Režiser: Ira Sachs Nastopajo: Franz Rogowski, Ben Whishaw, Adèle Exarchopoulos, Erwan Kepoa Fale Piše: Gorazd Trušnovec Bere: Igor Velše Vihravi nemški filmski režiser Tomas deluje v Parizu, kjer živi s svojim umirjenim soprogom Martinom. Je v stresu zaradi svojega novega filma, na zabavi ob koncu snemanja pa spozna mlado in privlačno učiteljico Agathe, s katero se zaplete sprva v bežno razmerje, ki preraste v obojestransko zaljubljenost. Kljub razumevajočemu Martinu in iskanju nekakšnega ravnovesja pri sobivanju v troje se začnejo njihova razmerja in življenja vzajemno rušiti. Film Prehodi, ki ga je režiral izkušeni ameriški avtor srednjih let Ira Sachs, je nekakšna observacijska črna komedija človeških odnosov ob izteku mladostniških let. V pristopu ves čas pazi, da ne bi prekoračil meje karikature ali posmehovanja in vzdržuje napetost z nepredvidljivimi preobrati, čeprav je za Tomasovo človeško in ustvarjalno egomanijo in manipuliranjem ves čas slutiti propad in nesrečo za vse, ki mu prekrižajo pot. Človekov značaj je njegova usoda, bi rekel dobri stari Heraklit. Liki filma Prehodi so taki, kot so, in čeprav nihče od njih ni izrazito simpatičen, še najmanj pravzaprav osrednji lik Tomas, nam jih Ira Sachs približa do te mere, da lahko razumemo njihove reakcije in delovanje. In do neke mere čustvovanje, ki znotraj toka življenj ni nujno zmeraj preprosto, načrtovano in predvidljivo. Hkrati se zdi, da nas avtor ves čas izziva z vprašanjem, če je umetnikom res dovoljeno več kot drugim smrtnikom in kje so meje strpnosti. K temu razumevanju notranjega kaosa ogromno pripomorejo osrednji trije igralci, vzhajajoča zvezda evropskega filma Franz Rogowski, njegov filmski partner Ben Whishaw in sijajna Adèle Exarchopoulos v nehvaležni vlogi tretjega vogala. Ta kaos je subtilno prikrit s precejšnjo mero francoske filmske klepetavosti, če lahko temu tako rečemo. Film Prehodi deluje kot da bi Éric Rohmer posnel kratko epizodo iz življenja Rainerja Wernerja Fassbinderja, pri čemer bi ohranil realistična, prepoznavna prizorišča in svoje racionalno-dialoške pasuse, hkrati pa se ne bi zadrževal pri prikazu strastnih prizorov seksa, tako homo- kot heteroseksualnega. Še ena referenca, ki mi je zaradi spolne fluidnosti v pripovedi in zaradi flirtanja s francoskim novim valom prišla na misel, je Xavier Dolan, le da Ira Sachs ni tako zaljubljen v filmsko eksperimentiranje, in resnici na ljubo, tudi ni tako predrzno nadarjen. Kljub temu pa je filmu Prehodi šteti v dobro, da deluje kot uravnotežena ter slogovno in vsebinsko zaključena celota, predvsem pa, da v nasprotju s sodobnimi dramskimi trendi ni predolg in ostaja v spodobnih okvirjih ure in pol. V tem času z aristotelovsko pripovedno logiko zaključi v uvodu zasejane nastavke, hkrati pa v skladu z znamenito Lacanovo formulo »Ni spolnega razmerja« pusti Tomasa na koncu zagonetno kolovratiti s kolesom po pariških ulicah ...
V božičnem jutru se sprehajamo med glasbenimi odri leta 2023.
V božičnem jutru se sprehajamo med glasbenimi odri leta 2023.
V tokratni epizodi smo obiskali gozd. Po dolgem sprehodu je pred mikrofon stopila lastnica gozda, gozdarka, lovka in matematičarka Marija Jakopin, ki je razdrla marsikatero zanimivost o gozdu, upravljanju z njim, pogovor pa seveda ni šel niti mimo knjig in sreče.
V tokratni epizodi smo obiskali gozd. Po dolgem sprehodu je pred mikrofon stopila lastnica gozda, gozdarka, lovka in matematičarka Marija Jakopin, ki je razdrla marsikatero zanimivost o gozdu, upravljanju z njim, pogovor pa seveda ni šel niti mimo knjig in sreče.
Navkljub svoji mladosti ima Nova Gorica veliko zanimivih točk, ki tako ali drugače izrisujejo podobo tega območja v zgodovini. Samostojni kulturni delavec Blaž Kosovel je ob finančni pomoči mestne občine zasnoval in posnel šest dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Goriški sprehodi. V njih se loteva različnih tem, zadnja je bila nekdaj uspešna in poznana tovarna oblačil Ideal, ki zavzema pomembno mesto v raziskovanju bogate industrijske dediščine na Goriškem. Za objavo pa sta pripravljena že dva nova dokumentarca. Avtorja je k pogovoru povabila INgrid Kašca Bucik.
Navkljub svoji mladosti ima Nova Gorica veliko zanimivih točk, ki tako ali drugače izrisujejo podobo tega območja v zgodovini. Samostojni kulturni delavec Blaž Kosovel je ob finančni pomoči mestne občine zasnoval in posnel šest dokumentarnih filmov pod skupnim naslovom Goriški sprehodi. V njih se loteva različnih tem, zadnja je bila nekdaj uspešna in poznana tovarna oblačil Ideal, ki zavzema pomembno mesto v raziskovanju bogate industrijske dediščine na Goriškem. Za objavo pa sta pripravljena že dva nova dokumentarca. Avtorja je k pogovoru povabila INgrid Kašca Bucik.
V oddaji Vesela tačka smo bomo govorili o ovratnicah in oprsnicah. Slišali boste tudi, zakaj je pomembno, da pustimo pse na sprehodih vohati po tleh, že od daleč pa vam maha z repom pes Miha, ki v mariborskem zavetišču čaka na novi dom.
V oddaji Vesela tačka smo bomo govorili o ovratnicah in oprsnicah. Slišali boste tudi, zakaj je pomembno, da pustimo pse na sprehodih vohati po tleh, že od daleč pa vam maha z repom pes Miha, ki v mariborskem zavetišču čaka na novi dom.
Prva Radiosfera gre na sprehod po Liverpoolu, ki je te dni – tudi zaradi Pesmi Evrovizije – še posebej oblegan. Kakšno je vzdušje v mestu, smo vprašali Slovenko, ki živi tam, Živo Bobek. Skupaj z Angležinjo Julio Oregan sta nas popeljali tudi po nekaj zanimivih točkah mesta, ki ima dve katedrali in najstarejšo kitajsko skupnost v Evropi.
Prva Radiosfera gre na sprehod po Liverpoolu, ki je te dni – tudi zaradi Pesmi Evrovizije – še posebej oblegan. Kakšno je vzdušje v mestu, smo vprašali Slovenko, ki živi tam, Živo Bobek. Skupaj z Angležinjo Julio Oregan sta nas popeljali tudi po nekaj zanimivih točkah mesta, ki ima dve katedrali in najstarejšo kitajsko skupnost v Evropi.
Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko foodwalks. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke. Foto: Tina Lamovšek
Ne le znamenitosti, tudi hrana igra – morda v zadnjem času še toliko bolj izstopa – pomembno vlogo pri načrtovanju potovanja. Tu bolj kot samopriprava obroka pride v poštev obiskovanje restavracij ter različnih ponudnikov hrane in pijače. Kulinarično potovanje pa lahko doživite tudi na drugačen način, s t. i. kulinaričnimi sprehodi, s tujko foodwalks. Gre za to, kako na slasten način raziskati posamezne dele mesta in njihovo gurmansko ponudbo. Za tovrstno ponudbo ne zaostaja niti Ljubljana. Pred slabima dvema letoma se je s pomočjo znamke Ljubljananjam pridružila številnim svetovnim prestolnicam, ki jih tujci odkrivajo s svojimi brbončicami. S priborom v roki je vzela pot pod noge tudi Tina Lamovšek. Na gurmansko doživetje za oddajo Pod pokrovko se je podala v spremstvu dveh Angležev in ene Američanke. Foto: Tina Lamovšek
V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri.
V Kratki informativni koristni slovenščini bo danes govor o oblikoslovnih dvojnicah. Če vam omenjeno strokovno poimenovanje ne pove kaj dosti, brez skrbi, Darja Pograjc s pomočjo Saše Grčman, lektorice na Radiu Slovenija, razloži teorijo s primeri.
Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.
Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.
Le še nekaj dni nas loči od največjega glasbenega dogajanja v Evropi, ki vsako leto pred male zaslone privabi milijone gledalcev po celem svetu. Izbor pesmi za Pesem Evrovizije letos poteka v Liverpoolu. Mi se bomo nocoj odpravili v zgodovino in prisluhnili skladbam, ki so na omenjenem izboru, vse od leta 1991, zastopali barve Slovenije. Kdo nas je zastopal večkrat in kdo je do sedaj zasedel najboljšo in tudi najslabšo uvrstitev? Kako so se pravila izbora in glasovanja za skladbe spreminjala skozi leta? Zanimivo glasbeno popotovanje bo skupaj z glasbenim urednikom, Matejem Jevniškom, pripravil Sandi Horvat.
Le še nekaj dni nas loči od največjega glasbenega dogajanja v Evropi, ki vsako leto pred male zaslone privabi milijone gledalcev po celem svetu. Izbor pesmi za Pesem Evrovizije letos poteka v Liverpoolu. Mi se bomo nocoj odpravili v zgodovino in prisluhnili skladbam, ki so na omenjenem izboru, vse od leta 1991, zastopali barve Slovenije. Kdo nas je zastopal večkrat in kdo je do sedaj zasedel najboljšo in tudi najslabšo uvrstitev? Kako so se pravila izbora in glasovanja za skladbe spreminjala skozi leta? Zanimivo glasbeno popotovanje bo skupaj z glasbenim urednikom, Matejem Jevniškom, pripravil Sandi Horvat.
Ste že kdaj med sprehodom opazovali kamne? Se vprašali kakšno zgradbo imajo, kako so nastali in kaj nam lahko povedo o naši daljni preteklosti? Morda ste opazili tudi kakšen fosilni ostanek v naravnem kamnu? Ljubljanski grad je v geološkem pogledu zelo zanimiv, saj lahko tam najdemo veliko značilnih slovenskih kamnin, različne vrste fosilov in nekaj vrst tekstur – posebnih oblik v kamninah, ki so zanimive za razlago geološkega okolja, v katerem so nastale. V tokratni Nedeljski reportaži vas vabimo, da se z Matevžem Novakom z Geološkega zavoda Slovenije in novinarko Petro Medved odpravite na geološki sprehod na Ljubljanski grad.
Ste že kdaj med sprehodom opazovali kamne? Se vprašali kakšno zgradbo imajo, kako so nastali in kaj nam lahko povedo o naši daljni preteklosti? Morda ste opazili tudi kakšen fosilni ostanek v naravnem kamnu? Ljubljanski grad je v geološkem pogledu zelo zanimiv, saj lahko tam najdemo veliko značilnih slovenskih kamnin, različne vrste fosilov in nekaj vrst tekstur – posebnih oblik v kamninah, ki so zanimive za razlago geološkega okolja, v katerem so nastale. V tokratni Nedeljski reportaži vas vabimo, da se z Matevžem Novakom z Geološkega zavoda Slovenije in novinarko Petro Medved odpravite na geološki sprehod na Ljubljanski grad.
15. septembra praznujemo Dan vrnitve Primorske k matični domovini, zato bo tudi ta dan predsedniška palača odprla svoja vrata vsem tistim, ki so se prijavili na ogled. Mi smo si jo pred dnevi že ogledali. Skozi prostore nas bodo radijsko popeljali: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.
15. septembra praznujemo Dan vrnitve Primorske k matični domovini, zato bo tudi ta dan predsedniška palača odprla svoja vrata vsem tistim, ki so se prijavili na ogled. Mi smo si jo pred dnevi že ogledali. Skozi prostore nas bodo radijsko popeljali: predsednik države Borut Pahor, generalna sekretarka Nataša Kovač in Barbara Hiršman iz protokola.
V oddaji, namenjeni turizmu smo najprej potovali; z blogerjema Katarino in Rokom Hočevarjem odkrivamo svet, nato pa se odpravljamo še v Vinagovo klet, ki v vročih poletnih dneh ponuja pravo osvežitev.
V oddaji, namenjeni turizmu smo najprej potovali; z blogerjema Katarino in Rokom Hočevarjem odkrivamo svet, nato pa se odpravljamo še v Vinagovo klet, ki v vročih poletnih dneh ponuja pravo osvežitev.
Dan čarovnic je za nekaj dni v okolici Maribora pričaral prav poseben, magičen gozd. Radijsko nam ga je predstavil Luka Kastelic.
Dan čarovnic je za nekaj dni v okolici Maribora pričaral prav poseben, magičen gozd. Radijsko nam ga je predstavil Luka Kastelic.
V spomladanskem Radijskem ringaraja z Laro bomo nabirali prve cvetice, sončne žarke in se podili po zelenih travnikih. Spoznavali bomo različne rožice in odgovarjali na vprašanje, zakaj se pomladi reče pomlad. Naučili se bomo tudi, kako kaj posaditi. Ali lahko pomlad pričaramo? O tem bodo modrovali osnovnošolci, ki nam bodo povedali tudi, kako jo prepoznati. Foto: Pixabay (https://pixabay.com/photos/crocus-flowers-field-bloom-blossom-1261310/)
V spomladanskem Radijskem ringaraja z Laro bomo nabirali prve cvetice, sončne žarke in se podili po zelenih travnikih. Spoznavali bomo različne rožice in odgovarjali na vprašanje, zakaj se pomladi reče pomlad. Naučili se bomo tudi, kako kaj posaditi. Ali lahko pomlad pričaramo? O tem bodo modrovali osnovnošolci, ki nam bodo povedali tudi, kako jo prepoznati. Foto: Pixabay (https://pixabay.com/photos/crocus-flowers-field-bloom-blossom-1261310/)
Avtor recenzije: Blaž Mazi Bralec: Bernard Stramič
Avtor recenzije: Blaž Mazi Bralec: Bernard Stramič
Argentina-Nizozemska je prvi četrtfinalni par osmine finala. Če so Nizozemci zlahka odpravili Američane, pa so Argentinci lahkoten sprehod proti četrtfinalu na koncu dvoboja z Avstralci spremenili v nerodno spotikanje. Tekmeci so imeli v zadnji minuti sodnikovega podaljška zlato priložnost za izenačenje, a je ostalo pri 2:1. V oddaji lahko slišite, kaj je odločilo tekmi, kako so Nizozemci izkoristili hibo v ameriški obrambi, pa tudi, da ima zdaj drugi najboljši strelec v zgodovini nizozemske reprezentance Memphis Depay eksotične križance kot hišne ljubljence. Gost oddaje je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance Tonči Žlogar, ki obuja spomine na prvo veliko tekmovanje, na katerem je Slovenija igrala, slišali pa boste tudi, zakaj bi svojim varovancem v reprezentanci do 19 let odsvetoval kegljanje. Žlogar se je pridružil štirim radijcem Boštjanu Janežiču, Aljažu Golčerju, Marku Cirmanu in voditelju Luki Petriču.
Argentina-Nizozemska je prvi četrtfinalni par osmine finala. Če so Nizozemci zlahka odpravili Američane, pa so Argentinci lahkoten sprehod proti četrtfinalu na koncu dvoboja z Avstralci spremenili v nerodno spotikanje. Tekmeci so imeli v zadnji minuti sodnikovega podaljška zlato priložnost za izenačenje, a je ostalo pri 2:1. V oddaji lahko slišite, kaj je odločilo tekmi, kako so Nizozemci izkoristili hibo v ameriški obrambi, pa tudi, da ima zdaj drugi najboljši strelec v zgodovini nizozemske reprezentance Memphis Depay eksotične križance kot hišne ljubljence. Gost oddaje je nekdanji kapetan slovenske nogometne reprezentance Tonči Žlogar, ki obuja spomine na prvo veliko tekmovanje, na katerem je Slovenija igrala, slišali pa boste tudi, zakaj bi svojim varovancem v reprezentanci do 19 let odsvetoval kegljanje. Žlogar se je pridružil štirim radijcem Boštjanu Janežiču, Aljažu Golčerju, Marku Cirmanu in voditelju Luki Petriču.
Tokratni podaljšani konec tedna je prometno eden od najbolj obremenjenih. Že od jutra so dolge kolone na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško, gneča in zastoji hromijo gorenjsko in primorsko avtocesto. Policija ob tem opozarja, da se je lani prav v teh dneh zgodilo več hudih prometnih nesreč, in poziva voznike, naj bodo strpni in naj se na pot odpravijo le, če je res nujno. V oddaji lahko slišite: - V luči energetske krize zagotovila pristojnih, da bodo poskrbeli za najšibkejše - FBI pri preiskavi Trumpovega posestva zasegel strogo zaupne dokumente - Zdravstveno stanje pisatelja Salmana Rushdieja po napadu z nožem izjemno resno
Tokratni podaljšani konec tedna je prometno eden od najbolj obremenjenih. Že od jutra so dolge kolone na nekaterih mejnih prehodih s Hrvaško, gneča in zastoji hromijo gorenjsko in primorsko avtocesto. Policija ob tem opozarja, da se je lani prav v teh dneh zgodilo več hudih prometnih nesreč, in poziva voznike, naj bodo strpni in naj se na pot odpravijo le, če je res nujno. V oddaji lahko slišite: - V luči energetske krize zagotovila pristojnih, da bodo poskrbeli za najšibkejše - FBI pri preiskavi Trumpovega posestva zasegel strogo zaupne dokumente - Zdravstveno stanje pisatelja Salmana Rushdieja po napadu z nožem izjemno resno
Ta konec tedna ob vrhuncu poletne sezone zaznamujejo gneča na naših cestah in daljše čakalne dobe na mejnih prehodih s Hrvaško tako za vstop v državo kot izstop iz nje. Razmere na cestah so se sicer proti večeru nekoliko umirile, še vedno pa je dolg zastoj proti Avstriji pred Karavankami. V oddaji tudi: - Padavine nekoliko omilile sicer mirne razmere na požariščih na Krasu; olajšanja presušeni zemlji niso prinesle - Papež dogajanje v rezidenčnih šolah Kanade označil za genocid nad prvotnimi narodi - Glavno nagrado filmskega festivala v Motovunu prejel film Vojni poni
Ta konec tedna ob vrhuncu poletne sezone zaznamujejo gneča na naših cestah in daljše čakalne dobe na mejnih prehodih s Hrvaško tako za vstop v državo kot izstop iz nje. Razmere na cestah so se sicer proti večeru nekoliko umirile, še vedno pa je dolg zastoj proti Avstriji pred Karavankami. V oddaji tudi: - Padavine nekoliko omilile sicer mirne razmere na požariščih na Krasu; olajšanja presušeni zemlji niso prinesle - Papež dogajanje v rezidenčnih šolah Kanade označil za genocid nad prvotnimi narodi - Glavno nagrado filmskega festivala v Motovunu prejel film Vojni poni
V zadnji aprilski turistični oddaji bomo predstavili nov spletni zemljevid znane poti med vinogradi Vinotour. Preverili bomo, kaj v letošnji sezoni pripravljajo na Negovskem gradu in se ob koncu oddaje sprehodili še po tako imenovanem mariborskem Bronxu.
V zadnji aprilski turistični oddaji bomo predstavili nov spletni zemljevid znane poti med vinogradi Vinotour. Preverili bomo, kaj v letošnji sezoni pripravljajo na Negovskem gradu in se ob koncu oddaje sprehodili še po tako imenovanem mariborskem Bronxu.
Jesen je tisti letni čas, ki je bogat z barvani in plodovi. Zara, Sara, Ažbe, Žiga, Anže in Marcel iz 4. a razreda Osnovne šole Preserje se v vseh letnih časih dobro zabavajo, jeseni pa se radi posladkajo tudi s kostanji. S četrtošolci se bomo sprehodili po pisanem jesenskem gozdu, pa tudi po jesenskih opravilih in oblačilih …
Jesen je tisti letni čas, ki je bogat z barvani in plodovi. Zara, Sara, Ažbe, Žiga, Anže in Marcel iz 4. a razreda Osnovne šole Preserje se v vseh letnih časih dobro zabavajo, jeseni pa se radi posladkajo tudi s kostanji. S četrtošolci se bomo sprehodili po pisanem jesenskem gozdu, pa tudi po jesenskih opravilih in oblačilih …
V tokratni turistični oddaji o tem, da so turisti med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki znova napolnili slovenske turistične kraje, kar po dveh letih omejitev zaradi epidemije znova napoveduje dobro sezono. Vračajo se tudi dogodki in prireditve; na Ptuju bo tako danes Salon sauvignon /sovinjon/. Dodali smo še enega v nizu rajzefirbčnih sprehodov, tokrat pod mariborskimi mostovi.
V tokratni turistični oddaji o tem, da so turisti med velikonočnimi in prvomajskimi prazniki znova napolnili slovenske turistične kraje, kar po dveh letih omejitev zaradi epidemije znova napoveduje dobro sezono. Vračajo se tudi dogodki in prireditve; na Ptuju bo tako danes Salon sauvignon /sovinjon/. Dodali smo še enega v nizu rajzefirbčnih sprehodov, tokrat pod mariborskimi mostovi.
V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si
V družbi zanimivih sogovornic in sogovornikov se bomo sprehodili med knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe, pozneje pa tudi po Malem odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor, Tam pripravljajo predstavo z naslovom Farma Orwell. V Novem Mestu pa se bo s koncertom predstavil trobentač in skladatelj elektronske glasbe Igor Matković. Na kratko se bomo posvetili veliki pregledni razstavi Vračanje pogleda v ljubljanski Cukrarni in napovedali začetek sedmega Kavč festivala. Vabimo vas k poslušanju! fotografija iz predstave Farma Orwell, foto: Peter Giodani, vir: www.sng-mb.si
V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.
V prihodnjih minutah odhajamo na Ižansko cesto v Ljubljani, natančneje, v pravo mestno oazo. Botanični vrt Univerze v Ljubljani se prav v tem letnem času prebuja, obiskovalcev na njegovih poteh pa bo vse več. Botanični vrt pa niso le rastline, ampak ponuja še veliko drugih dejavnosti in zanimivosti. Raste in se razvija že častitljivih 212 let, danes pa se je tja odpravila naša ekipa.
"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.
"Jesen v Maribor pride po Dravi", je uvodoma povedal Stane Kocutar, ki se nam je tokrat oglasil v Lokalni čas. In ob Dravo smo se najprej odpravili tudi mi. Natančneje v staro mestno jedro, ki dobiva novo podobo. Drava pa ne riše samo prepoznavne vedute, daje tudi energijo. In Dravske elektrarne letos praznujejo okroglih 70 let. Dan pa bo prinesel še eno slovesnost, in sicer bodo obeležili stoletnico mariborske podružnica Slovenskega lovskega društva. Okoli jesenskega ekvinokcija pa se že dobro desetletje spominjajo tudi ustvarjalnosti 'pesnika Pohorja', Janka Glazerja.
"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.
"Kosovelje - naše veselje" je tabla, s katero se začenja pot skozi kraško naselje v bližini Pliskovice. Nekoč je bilo na tem območju staro gradišče, ki mu domačini pravijo "šance", oziroma obzidje. Ime kraja izvira iz rimskega obdobja, ko je bila speljana tudi nižinska pot po Krasu. Med prvo svetovno vojno je bil kraj preurejen v sanitetno središče. Od nekdanje bolnišnice so ostale le ruševine vojaške kapele, ki jo v prihodnje želijo vaščani obnoviti. Sicer pa se v Kosoveljah nahaja tudi posebna etnološka in tehnična zbirka.
Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.
Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje, šansone s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo, napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, ki nam jo v Pesmi v žepu predstavlja Boris Cavazza.
Dramsko besedilo Tomislava Zajeca je bilo prvotno napisano za gledališče in zanj je avtor prejel Držićevo nagrado za najboljše hrvaško dramsko besedilo leta 2012. Pozneje je bilo predvajano na radiu in celo adaptirano za film na Hrvaškem, uprizorjeno pa tudi v tujini. Intimna drama se odvija med umirajočim moškim, njegovim očetom in njegovim nekdanjim dekletom. Na nedramski, v prvem delu retrogradni način, se odvije dan po označenih urah. Jezik je banalen, pogovori vsakdanji, vendar Zajecu uspe napetost vgraditi med zamolčanim in izgovorjenim in jo locirati v medsebojne odnose. V besedilu so premisleki, premolki in odlašanja tista, ki tvorijo srž globoko človeškega. Pritisk minevanja in končnosti sili like k priznanju nekaterih življenjskih zmot, vendar prevlada spoznanje, da je skoraj zmanjkalo časa in da se bistvenega ne da ubesediti.
Dramsko besedilo Tomislava Zajeca je bilo prvotno napisano za gledališče in zanj je avtor prejel Držićevo nagrado za najboljše hrvaško dramsko besedilo leta 2012. Pozneje je bilo predvajano na radiu in celo adaptirano za film na Hrvaškem, uprizorjeno pa tudi v tujini. Intimna drama se odvija med umirajočim moškim, njegovim očetom in njegovim nekdanjim dekletom. Na nedramski, v prvem delu retrogradni način, se odvije dan po označenih urah. Jezik je banalen, pogovori vsakdanji, vendar Zajecu uspe napetost vgraditi med zamolčanim in izgovorjenim in jo locirati v medsebojne odnose. V besedilu so premisleki, premolki in odlašanja tista, ki tvorijo srž globoko človeškega. Pritisk minevanja in končnosti sili like k priznanju nekaterih življenjskih zmot, vendar prevlada spoznanje, da je skoraj zmanjkalo časa in da se bistvenega ne da ubesediti.
V turistični oddaji smo vas popeljali po razstavi, s katero študenti treh slovenskih višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem opozarjajo na spregledane delavce v turizmu. Odpravili smo se na ptujski Mestni Vrh, ki v teh pomladnih dneh še posebej privablja obiskovalce … Nadaljevali pa smo tudi niz sprehodov po skritih kotičkih Maribora, tokrat smo odkrivali pokopališča.
V turistični oddaji smo vas popeljali po razstavi, s katero študenti treh slovenskih višjih strokovnih šol za gostinstvo in turizem opozarjajo na spregledane delavce v turizmu. Odpravili smo se na ptujski Mestni Vrh, ki v teh pomladnih dneh še posebej privablja obiskovalce … Nadaljevali pa smo tudi niz sprehodov po skritih kotičkih Maribora, tokrat smo odkrivali pokopališča.
Ko se najnižja nočna temperatura dvigne na okoli 5 stopinj Celzija, se iz prezimovališč proti mrestiščem začnejo množične selitve dvoživk. Vsako leto jim prostovoljci pomagajo s postavljanjem začasnih ograj in veder, v katerih žabice varno prenesejo na drugo stran cestišča. A odsekov cest, kjer prihaja do množičnih povozov ni malo - več kot 1000 je v Sloveniji takšnih t.i. črnih točk. Petek brez pravila gosti prostovoljca, dijaka Maja Kastelica.
Ko se najnižja nočna temperatura dvigne na okoli 5 stopinj Celzija, se iz prezimovališč proti mrestiščem začnejo množične selitve dvoživk. Vsako leto jim prostovoljci pomagajo s postavljanjem začasnih ograj in veder, v katerih žabice varno prenesejo na drugo stran cestišča. A odsekov cest, kjer prihaja do množičnih povozov ni malo - več kot 1000 je v Sloveniji takšnih t.i. črnih točk. Petek brez pravila gosti prostovoljca, dijaka Maja Kastelica.
Ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe se je pričel v sredo in je – ob prilagajanju zaščitnim ukrepom proti epidemiji – že v polnem zagonu. Sedežnega reda tokrat ni; zaradi izjemnih razmer je več kot polovica filmov dostopna tudi na platformi videa na zahtevo. Želimo vas opozoriti na nekaj presežkov. Izpostavljamo filme iz sekcij Ekstravaganca (Titan in Neskončni dve minuti) ter Kralji in kraljice (Chiara in Pariz, 13. okrožje). Predstavljamo sredin otvoritveni film (Pravi moški) ter razmišljamo o kitajskem (Oblak v njeni sobi), dveh italijanskih (Atlantida in Telesce) in slovenskem filmu (Inventura) iz tekmovalnih Perspektiv, kjer se deset prvencev ali drugih filmov obetavnih avtorjev in avtoric poteguje za vodomca.
Ljubljanski mednarodni filmski festival ali krajše Liffe se je pričel v sredo in je – ob prilagajanju zaščitnim ukrepom proti epidemiji – že v polnem zagonu. Sedežnega reda tokrat ni; zaradi izjemnih razmer je več kot polovica filmov dostopna tudi na platformi videa na zahtevo. Želimo vas opozoriti na nekaj presežkov. Izpostavljamo filme iz sekcij Ekstravaganca (Titan in Neskončni dve minuti) ter Kralji in kraljice (Chiara in Pariz, 13. okrožje). Predstavljamo sredin otvoritveni film (Pravi moški) ter razmišljamo o kitajskem (Oblak v njeni sobi), dveh italijanskih (Atlantida in Telesce) in slovenskem filmu (Inventura) iz tekmovalnih Perspektiv, kjer se deset prvencev ali drugih filmov obetavnih avtorjev in avtoric poteguje za vodomca.
Francoski festival z imenom Partir en livre (Sprehod v knjige) vsako poletje poteka v različnih krajih po Franciji, zadnja leta pa je v projekt vključena tudi Slovenija. Glavna tema festivala je spodbujanje bralne kulture med mladimi in starejšimi bralci, običajno na lokacijah, ki primarno niso namenjene knjižnim dogodkom. Več nam je povedala Maša Jazbec, slovenska predstavnica festivala.
Francoski festival z imenom Partir en livre (Sprehod v knjige) vsako poletje poteka v različnih krajih po Franciji, zadnja leta pa je v projekt vključena tudi Slovenija. Glavna tema festivala je spodbujanje bralne kulture med mladimi in starejšimi bralci, običajno na lokacijah, ki primarno niso namenjene knjižnim dogodkom. Več nam je povedala Maša Jazbec, slovenska predstavnica festivala.
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.
Bankarium, Muzej bančništva Slovenije, ki so ga pred kratkim odprli v prostorih nekdanje bančne dvorane Mestne hranilnice ljubljanske na Čopovi v Ljubljani, je prvi in edini muzej v Sloveniji, ki predstavlja zgodovino, sistem in prakse bančništva. V njem se lahko sprehodite od nastanka prvih hranilnic do pojava digitalnih mobilnih denarnic, vidite vse denarne valute, ki so bile v zadnjih 200 letih veljavne na ozemlju današnje Slovenije, se ustavite pred bančnimi okenci iz različnih obdobij, spoznate lahko celo notranjost bankomata, vstopite v bančni trezor in na igriv način preverite svojo finančno pismenost. Ekipa Prvega bo Bankarium obiskala ob 11.30.
V zadnjih dveh letih so bile razmere v šolstvu primerljive z razburkanim morjem, pravi ravnateljica Osnovne šole Lucija Tanja Vincelj. Največji izziv je bilo vlivati strpnost in potrpežljivost otrokom, staršem in sodelavcem šole. Tako kot na številnih šolah opažajo več primerov vedenjskih težav pa tudi stisk, zlasti med mladostniki. Obenem pa se je povečal tudi razkorak v znanju, zato šolski prostor čaka še veliko izzivov. A potegnili so tudi dobre stvari, naučili so se nekaterih novih veščin, nadaljevali so z dejavnostjo pomoč sošolec sošolcu, mladi prostovoljci pa so se povezali z domom za starejše občane.
V zadnjih dveh letih so bile razmere v šolstvu primerljive z razburkanim morjem, pravi ravnateljica Osnovne šole Lucija Tanja Vincelj. Največji izziv je bilo vlivati strpnost in potrpežljivost otrokom, staršem in sodelavcem šole. Tako kot na številnih šolah opažajo več primerov vedenjskih težav pa tudi stisk, zlasti med mladostniki. Obenem pa se je povečal tudi razkorak v znanju, zato šolski prostor čaka še veliko izzivov. A potegnili so tudi dobre stvari, naučili so se nekaterih novih veščin, nadaljevali so z dejavnostjo pomoč sošolec sošolcu, mladi prostovoljci pa so se povezali z domom za starejše občane.
27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki bo gostja našega pogovora. V oddaji tudi o 3. Festivalu sprehodov, ki bi moral trajati do 29. marca. Iz znanih razlogov so ga v društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in da se moramo spočiti od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma.
27. marec je svetovni dan gledališča. V teh čudnih časih ponuja drugačen premislek kot sicer. Kaj nam pomeni, koliko ga pogrešamo? O tem govorita slovenska in mednarodna poslanica. Drugo je napisal pakistanski dramatik Šahid Nadim, slovenska poslanica pa je tokrat pesem Saše Pavček, ki bo gostja našega pogovora. V oddaji tudi o 3. Festivalu sprehodov, ki bi moral trajati do 29. marca. Iz znanih razlogov so ga v društvu Hiša! prestavili za nedoločen čas. Ker pa se zavedajo, da v teh dneh potrebujemo nekaj sprostitve in da se moramo spočiti od vsebin, ki jih zaznamuje novi koronavirus, so sprehode pripravili v virtualni obliki z naslovom Festival sprehodov od doma.
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji enega najbolj zmogljivih superračunalnikov na svetu? V Mariboru je doma Vega, ki pomaga preračunavati izjemno velike količine podatkov in nam pomaga do novih znanstvenih, pa tudi inovacijskih rešitev. V oddaji Radio Si Exclusive smo obiskali superračunalnik Vega, da bi odkrili, kaj ta računalnik sploh je, kaj vse zna početi in kako hiter je. Prisluhnite!
Ste vedeli, da imamo v Sloveniji enega najbolj zmogljivih superračunalnikov na svetu? V Mariboru je doma Vega, ki pomaga preračunavati izjemno velike količine podatkov in nam pomaga do novih znanstvenih, pa tudi inovacijskih rešitev. V oddaji Radio Si Exclusive smo obiskali superračunalnik Vega, da bi odkrili, kaj ta računalnik sploh je, kaj vse zna početi in kako hiter je. Prisluhnite!
Venancio Lopez je nekdanji dolgoletni selektor španske izbrane vrste v dvoranskem nogometu, s svojimi nogometaši je bil evropski in svetovni prvak. Nasledniku je mesto prepustil po porazu v finalu zadnjega evropskega prvenstva v ljubljanskih Stožicah pred tremi leti, ko je prvak postala Portugalska. Lopez je danes direktor vseh španskih futsal selekcij in tudi gostitelj tokratnega gostovanja Slovenije v Madridu. Celotno dogajanje poteka znotraj mehurčka v nacionalnem nogometnem centru Ciudad del Fútbol de Las Rozas v mestu nogometa severno od Madrida. Lahko bi mu rekli špansko Brdo pri Kranju, a na precej večji površini, z več igrišči, dvoranami in drugimi objekti, tudi s hotelom, ki v času koronakrize predstavlja mehurček za reprezentance, sodnike in druge uradne osebe, ki se srečujejo na igrišču.
Venancio Lopez je nekdanji dolgoletni selektor španske izbrane vrste v dvoranskem nogometu, s svojimi nogometaši je bil evropski in svetovni prvak. Nasledniku je mesto prepustil po porazu v finalu zadnjega evropskega prvenstva v ljubljanskih Stožicah pred tremi leti, ko je prvak postala Portugalska. Lopez je danes direktor vseh španskih futsal selekcij in tudi gostitelj tokratnega gostovanja Slovenije v Madridu. Celotno dogajanje poteka znotraj mehurčka v nacionalnem nogometnem centru Ciudad del Fútbol de Las Rozas v mestu nogometa severno od Madrida. Lahko bi mu rekli špansko Brdo pri Kranju, a na precej večji površini, z več igrišči, dvoranami in drugimi objekti, tudi s hotelom, ki v času koronakrize predstavlja mehurček za reprezentance, sodnike in druge uradne osebe, ki se srečujejo na igrišču.
Začasna splošna prepoved gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih in površinah ter omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča je še en korak v boju proti širjenju novega koronavirusa. Ali za prehod občinskih meja zaradi prihoda v službo, oskrbo živali ali obiska bolnih sorodnikov potrebujemo potrdilo? Kaj to pomeni za stike ločenih staršev z otroki? Ali se v tem času lahko preselimo v novo stanovanje? So dovoljeni sprehod, tek in kolesarjenje po mestu? Kakšne so predpisane globe za kršitelje? Gost petkovega svetovalnega servisa bo v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge magister Lado Bradač.
Začasna splošna prepoved gibanja in zbiranja ljudi na javnih krajih in površinah ter omejitev gibanja na občino stalnega ali začasnega prebivališča je še en korak v boju proti širjenju novega koronavirusa. Ali za prehod občinskih meja zaradi prihoda v službo, oskrbo živali ali obiska bolnih sorodnikov potrebujemo potrdilo? Kaj to pomeni za stike ločenih staršev z otroki? Ali se v tem času lahko preselimo v novo stanovanje? So dovoljeni sprehod, tek in kolesarjenje po mestu? Kakšne so predpisane globe za kršitelje? Gost petkovega svetovalnega servisa bo v. d. generalnega direktorja Direktorata za policijo in druge varnostne naloge magister Lado Bradač.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po eni izmed osrednjih koprskih ulic: Čevljarski ulici. Še danes je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti trgovsko-obrtniške ulice. Ulica se na glavni mestni trg izteka pod portikom Pretorske palače, vzdolž ulice pa so znamenite stavbe kot palače Orlandini, Barbabianca, Gravisi - Buttorai, Carli. V reportaži o utripu preteklosti in sedanjosti, ki povezuje dejavnosti in vsakdan v tem predelu mesta.
V oddaji Primorski kraji in ljudje se bomo sprehodili po eni izmed osrednjih koprskih ulic: Čevljarski ulici. Še danes je skoraj v celoti ohranila svojo prvotno strukturo in značilnosti trgovsko-obrtniške ulice. Ulica se na glavni mestni trg izteka pod portikom Pretorske palače, vzdolž ulice pa so znamenite stavbe kot palače Orlandini, Barbabianca, Gravisi - Buttorai, Carli. V reportaži o utripu preteklosti in sedanjosti, ki povezuje dejavnosti in vsakdan v tem predelu mesta.
V terminu Literarne matineje vas tokrat vabimo na sprehod skozi mehiške literarne pokrajine, od neznanih azteških avtorjev do Carlosa Fuentesa in Octavia Paza. Prav v Mehiki je izšel tudi prvi roman Južne Amerike, a šele tristo let pozneje kot v Evropi, saj je razvoj romana omejevala kraljevska odredba, ki je prepovedovala tako izvoz kot branje profanih zgodb, kakršni so bili tudi viteški romani, saj da bi take knjige lahko ogrozile duhovno zdravje Indijancev. Predlogo za to izjemno zanimivo popotovanje je pripravila Alenka Bole Vrabec, v radiofoni obliki pa je zaživelo pod režijsko taktirko Irene Glonar, in sicer kot oddaja Literarni večer.
V terminu Literarne matineje vas tokrat vabimo na sprehod skozi mehiške literarne pokrajine, od neznanih azteških avtorjev do Carlosa Fuentesa in Octavia Paza. Prav v Mehiki je izšel tudi prvi roman Južne Amerike, a šele tristo let pozneje kot v Evropi, saj je razvoj romana omejevala kraljevska odredba, ki je prepovedovala tako izvoz kot branje profanih zgodb, kakršni so bili tudi viteški romani, saj da bi take knjige lahko ogrozile duhovno zdravje Indijancev. Predlogo za to izjemno zanimivo popotovanje je pripravila Alenka Bole Vrabec, v radiofoni obliki pa je zaživelo pod režijsko taktirko Irene Glonar, in sicer kot oddaja Literarni večer.
Vrhunec poletne turistične sezone se bo - kot kaže - tudi danes odražal v gnečah na glavnih prometnicah in čakanju na mejnih prehodih. Po pričakovanjih ne bodo obremenjeni zgolj tisti na meji s Hrvaško, ampak je popoldne mogoče pričakovati povečan promet proti Avstriji. Ostali poudarki: Uspešnost spopadanja slovenskih podjetij s pandemijo težko oceniti. Od iraškega vdora v Kuvajt mineva 30 let. 32. romanje treh Slovenij na Svete Višarje. Turistični delavci na Tržaškem združili moči s kraškim zaledjem.
Vrhunec poletne turistične sezone se bo - kot kaže - tudi danes odražal v gnečah na glavnih prometnicah in čakanju na mejnih prehodih. Po pričakovanjih ne bodo obremenjeni zgolj tisti na meji s Hrvaško, ampak je popoldne mogoče pričakovati povečan promet proti Avstriji. Ostali poudarki: Uspešnost spopadanja slovenskih podjetij s pandemijo težko oceniti. Od iraškega vdora v Kuvajt mineva 30 let. 32. romanje treh Slovenij na Svete Višarje. Turistični delavci na Tržaškem združili moči s kraškim zaledjem.
Slišati je pomladno razpoložene ptice, ki so na vrhuncu gnezdilne sezone, manjka pa tisti, za živalski vrt značilni otroški vrvež. Živali se bolj kot sicer zadržujejo ob robu ograde, mladiči, stari komaj mesec dni, pa so tisti, ki redkim mimoidočim namenijo najradovednejši pogled. Mirno in prijetno je. Za živali nič kaj drugače. Razen njihovih krožnikov. Zaradi manjšega števila priboljškov so ti zdaj nekoliko bolj prazni kot sicer. Lepote narave so številnim nedostopne, pomiritve pa nikoli nismo potrebovali bolj kot zdaj, zato smo za vas v seriji Izlet doma posneli pristne zvoke neokrnjenega okolja.
Slišati je pomladno razpoložene ptice, ki so na vrhuncu gnezdilne sezone, manjka pa tisti, za živalski vrt značilni otroški vrvež. Živali se bolj kot sicer zadržujejo ob robu ograde, mladiči, stari komaj mesec dni, pa so tisti, ki redkim mimoidočim namenijo najradovednejši pogled. Mirno in prijetno je. Za živali nič kaj drugače. Razen njihovih krožnikov. Zaradi manjšega števila priboljškov so ti zdaj nekoliko bolj prazni kot sicer. Lepote narave so številnim nedostopne, pomiritve pa nikoli nismo potrebovali bolj kot zdaj, zato smo za vas v seriji Izlet doma posneli pristne zvoke neokrnjenega okolja.
Slovenska radijska igra prvič v zgodovini osrednjega evropskega medijskega festivala med finalisti za najboljšo radijsko igro
Slovenska radijska igra prvič v zgodovini osrednjega evropskega medijskega festivala med finalisti za najboljšo radijsko igro
Spajanje dnevnih banalnosti in navidez površinskih pogovorov z najpomembnejšimi eksistencialnimi vprašanji je ena izmed odlik radijske igre Treba bi bilo peljati psa na sprehod v produkciji dramskega programa Radia Slovenija, ki se je uvrstila med finaliste festivala Prix Europa. Gre za pomemben dosežek, saj se je prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade zgodilo, da je slovenska radijska igra med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi. V oddaji pa tudi o nagradi Kristine Brenkove, ki je letos šla v roke slikanici Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine, razstavi konkretne umetnosti v Galeriji Velenje ter razstavi treh nagrajencev Društva likovnih umetnikov Maribor.
Spajanje dnevnih banalnosti in navidez površinskih pogovorov z najpomembnejšimi eksistencialnimi vprašanji je ena izmed odlik radijske igre Treba bi bilo peljati psa na sprehod v produkciji dramskega programa Radia Slovenija, ki se je uvrstila med finaliste festivala Prix Europa. Gre za pomemben dosežek, saj se je prvič v zgodovini podeljevanja te nagrade zgodilo, da je slovenska radijska igra med finalisti za nagrado za najboljšo radijsko igro v Evropi. V oddaji pa tudi o nagradi Kristine Brenkove, ki je letos šla v roke slikanici Timbuktu, Timbuktu Petra Svetine, razstavi konkretne umetnosti v Galeriji Velenje ter razstavi treh nagrajencev Društva likovnih umetnikov Maribor.
Baron Žiga Zois je največji del svojega življenja preživel v Ljubljani. Živel, delal, se zabaval, posloval, raziskoval, ustvarjal in še marsikaj drugega je počel v palači ob Ljubljanici, danes ima naslov Breg 22, ki se od tistih časov ni kaj dosti spremenila. Doktor Luka Vidmar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je zasnoval Sprehod po Zoisovi Ljubljani.
Baron Žiga Zois je največji del svojega življenja preživel v Ljubljani. Živel, delal, se zabaval, posloval, raziskoval, ustvarjal in še marsikaj drugega je počel v palači ob Ljubljanici, danes ima naslov Breg 22, ki se od tistih časov ni kaj dosti spremenila. Doktor Luka Vidmar, znanstveni sodelavec na Inštitutu za slovensko literaturo in literarne vede ZRC SAZU je zasnoval Sprehod po Zoisovi Ljubljani.
V zadnjih mesecih se je povečalo število nezakonitih prehodov tujcev čez državno mejo. O tem v Radijski tribuni z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Sandijem Čurinom. Podrobneje smo govorili tudi o delu policistov na južni državni meji – s predstavnikom Policijske uprave Maribor. K sodelovanju pa smo povabili še Slovensko vojsko, ki pomaga policiji pri varovanju državne meje.
V zadnjih mesecih se je povečalo število nezakonitih prehodov tujcev čez državno mejo. O tem v Radijski tribuni z državnim sekretarjem na notranjem ministrstvu Sandijem Čurinom. Podrobneje smo govorili tudi o delu policistov na južni državni meji – s predstavnikom Policijske uprave Maribor. K sodelovanju pa smo povabili še Slovensko vojsko, ki pomaga policiji pri varovanju državne meje.
