Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po napornem dnevu se ponoči prileže sproščen pogovor z enim ali več gosti, ki jih voditelj nočnega programa povabi na Nočni obisk. Tako lahko prisluhnete aktualnim pogovorom s športniki, umetniki (pisatelj, slikarji, pesniki, glasbeniki, ...), popotniki, gospodarstveniki, znanstveniki in vsemi drugimi ljudmi, ki imajo kaj povedati. Naši gostje so ljudje različnih poklicev in starosti, ki so pripravljeni svoje bogate izkušnje in zanimive ideje deliti s poslušalci Prvega programa. Osebni in aktualni intervjuji, sproščeni pogovori, ki nas odpeljejo stran od dnevnih tegob in težav, nas zabavajo in nasmejijo ali pa nas spodbudijo k premišljevanju in pogledu vase. Vse to lahko ob začetku noči slišite v Nočnem obisku, ki ga ob četrtkih pripravljajo na Radiu Maribor, ob sobotah pa se z Radiom Koper preselimo še na Primorsko. V noči na torek pa lahko takoj po polnoči slišite ponovitev ene od izstopajočih oddaj minulega tedna, torkova noč je namreč v celoti namenjena reprizam.
Elektronska pošta: Nocni.Program@rtvslo.si
Gostja tokratnega nočnega programa bo mlada, perspektivna igralka, diplomantka Gledališkega inštituta Borisa Šukina pri Teatru Vahtangova v Moskvi. Kaj jo je vodilo tja, zakaj, kaj načrtuje zdaj ob vrnitvi v rodno Slovenijo, o materinstvu in večnacionalnem partnerstvu, o njenih dozdajšnjih predstavah in projektih, v katerih je sodelovala, o pred kratkim ustanovljenem Društvu Slovensko narodno gledališče Kranj, v katerem ima kar pomembno vlogo – a ne le kot igralka - bo v nočnem klepetu z Lucijo razkrivala Uršula Vratuša Globočnik.
Gostja tokratnega nočnega programa bo mlada, perspektivna igralka, diplomantka Gledališkega inštituta Borisa Šukina pri Teatru Vahtangova v Moskvi. Kaj jo je vodilo tja, zakaj, kaj načrtuje zdaj ob vrnitvi v rodno Slovenijo, o materinstvu in večnacionalnem partnerstvu, o njenih dozdajšnjih predstavah in projektih, v katerih je sodelovala, o pred kratkim ustanovljenem Društvu Slovensko narodno gledališče Kranj, v katerem ima kar pomembno vlogo – a ne le kot igralka - bo v nočnem klepetu z Lucijo razkrivala Uršula Vratuša Globočnik.
Dnevi so vse hladnejši, noči vse daljše. Ko mine par naslednjih oblačnih dni, bomo imeli še do 5. oktobra sončno indijansko poletje, tako vsaj kaže dolgoročna napoved. Počasi se bodo vrnile hišice s kostanjem in tanjši plašči. Letni časi se spreminjajo, nočni program pa ostala bolj ali manj enak. Malo se hecamo, klepetamo, potarnamo … predvsem pa smo si za družbo. V noči s sobote na nedeljo vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k telefonu ali vsaj k poslušanju.
Dnevi so vse hladnejši, noči vse daljše. Ko mine par naslednjih oblačnih dni, bomo imeli še do 5. oktobra sončno indijansko poletje, tako vsaj kaže dolgoročna napoved. Počasi se bodo vrnile hišice s kostanjem in tanjši plašči. Letni časi se spreminjajo, nočni program pa ostala bolj ali manj enak. Malo se hecamo, klepetamo, potarnamo … predvsem pa smo si za družbo. V noči s sobote na nedeljo vas Mojca Blažej Cirej spet vabi k telefonu ali vsaj k poslušanju.
Na nočni obisk prihaja Aleš Jelinčič, ki starim predmetom vdihuje življenje ali pa skrbi, da ne propadajo naprej. Svoj hobi je spremenil v poklic in postal konzervator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V njegovi delavnici se je med drugim znašel znameniti nemški šifrirni stroj enigma, ki so ga pred desetletji našli pod morsko gladino ob obali Istre in je sedaj na ogled v pivškem Parku vojaške zgodovine. Njegova strast so stara italijanska kolesa, je med drugim povedal v pogovoru z Matejo Rolih Maglica.
Na nočni obisk prihaja Aleš Jelinčič, ki starim predmetom vdihuje življenje ali pa skrbi, da ne propadajo naprej. Svoj hobi je spremenil v poklic in postal konzervator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V njegovi delavnici se je med drugim znašel znameniti nemški šifrirni stroj enigma, ki so ga pred desetletji našli pod morsko gladino ob obali Istre in je sedaj na ogled v pivškem Parku vojaške zgodovine. Njegova strast so stara italijanska kolesa, je med drugim povedal v pogovoru z Matejo Rolih Maglica.
Na nočni obisk pride zdravnik, ki je javnosti znan kot dolgoleten športni komentator na Televiziji Slovenija, predvsem za hokej, atletiko, smučarske skoke in nogomet. Poznamo ga tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov. Otroštvo je preživel v Ljubljani, šolske počitnice pa pri starih starših v Šmartnem pri Litiji. Postal je »Šmarčan« in na svoje korenine je še danes zelo ponosen. Pri desetih letih je začel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, potem v digitalni obliki. Ima jih več sto, ki jih uporablja tudi Mednarodni olimpijski komite na področjih atletike in drsalnih športov. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij medicine je končal leta 1982 in se zaposlil na Službi nujne medicinske pomoči v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Napisal je tudi nekaj knjig s športno vsebino. Bil je tudi klubski zdravnik NK Olimpija. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Andrej Stare, dr. med., s katerim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni obisk pride zdravnik, ki je javnosti znan kot dolgoleten športni komentator na Televiziji Slovenija, predvsem za hokej, atletiko, smučarske skoke in nogomet. Poznamo ga tudi po zabavnih izjavah, ki jih je izrekel med komentiranjem športnih dogodkov. Otroštvo je preživel v Ljubljani, šolske počitnice pa pri starih starših v Šmartnem pri Litiji. Postal je »Šmarčan« in na svoje korenine je še danes zelo ponosen. Pri desetih letih je začel zbirati in zapisovati športne statistične podatke, najprej v zvezkih, potem v digitalni obliki. Ima jih več sto, ki jih uporablja tudi Mednarodni olimpijski komite na področjih atletike in drsalnih športov. Po končani srednji šoli je šolanje nadaljeval na Medicinski fakulteti v Ljubljani. Študij medicine je končal leta 1982 in se zaposlil na Službi nujne medicinske pomoči v urgentnem bloku Kliničnega centra v Ljubljani. Leta 2007 je bil sprejet v Slovenski hokejski hram slavnih. Napisal je tudi nekaj knjig s športno vsebino. Bil je tudi klubski zdravnik NK Olimpija. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Andrej Stare, dr. med., s katerim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
V nočnem programu se bomo spomnili velikih nogometnih imen, ki jih je pred dnevi na dobrodelni tekmi gostil stadion v Stožicah. Preverili smo, kako je bilo spet videti stare soigralce, nekdaj nogometne nasprotnike in kakšno sporočilo so želeli vsem predati s svojo prisotnostjo. K poslušanju vabi voditeljica Helena Ajdnik.
V nočnem programu se bomo spomnili velikih nogometnih imen, ki jih je pred dnevi na dobrodelni tekmi gostil stadion v Stožicah. Preverili smo, kako je bilo spet videti stare soigralce, nekdaj nogometne nasprotnike in kakšno sporočilo so želeli vsem predati s svojo prisotnostjo. K poslušanju vabi voditeljica Helena Ajdnik.
Najbrž ni človeka, ki se v svojem odraslem življenju ne bi kdaj spomnil na pravljico, ki se ga je v otroštvu še posebej močno dotaknila. Pravljice nas radostijo, tolažijo, učijo, bogatijo našo domišljijo. Ne le otroško. Tudi odrasli, ki se z otrokom in knjigo v naročju potopi v njihov svet, uživa v vseh blagodatih pravljičnih besed in podob. Z njimi lahko vse življenje potujemo po domišljijskih svetovih. Ob glasnem branju, pripovedovanju in poslušanju se tkejo pristne človeške vezi. Odstira se življenje in razumevanje sveta. Slovenci imamo bogato zbirko pravljic in pripovedk, od ljudskih do avtorskih. In mnoge izmed njih že sedemdeset let izhajajo v zbirki Čebelica, namenjeni najmlajšim. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki dala tudi ime. O dolgoživosti Čebelice, o njenih številnih čudovito ilustriranih zgodbah in pomenu pravljic, branja in pripovedovanja se s sedanjo urednico zbirke Ireno Matko Lukan pogovarja Nada Voduškova.
Najbrž ni človeka, ki se v svojem odraslem življenju ne bi kdaj spomnil na pravljico, ki se ga je v otroštvu še posebej močno dotaknila. Pravljice nas radostijo, tolažijo, učijo, bogatijo našo domišljijo. Ne le otroško. Tudi odrasli, ki se z otrokom in knjigo v naročju potopi v njihov svet, uživa v vseh blagodatih pravljičnih besed in podob. Z njimi lahko vse življenje potujemo po domišljijskih svetovih. Ob glasnem branju, pripovedovanju in poslušanju se tkejo pristne človeške vezi. Odstira se življenje in razumevanje sveta. Slovenci imamo bogato zbirko pravljic in pripovedk, od ljudskih do avtorskih. In mnoge izmed njih že sedemdeset let izhajajo v zbirki Čebelica, namenjeni najmlajšim. Njena prva urednica je bila Kristina Brenkova, ki je zbirki dala tudi ime. O dolgoživosti Čebelice, o njenih številnih čudovito ilustriranih zgodbah in pomenu pravljic, branja in pripovedovanja se s sedanjo urednico zbirke Ireno Matko Lukan pogovarja Nada Voduškova.
V Nočem obisku bo z nami gospa, ki jo poznamo zaradi blagovne znamke Štefkine dobrote. Priljubljena kuharica je svojim sledilcem šest let nazaj zlezla pod kožo z objavo recepta potratne potice, ki je še zdaj na samem vrhu pri iskanju spletnih receptov zanjo. Po nekaj minutah kramljanja z njo hitro spoznate, da je Štefka, ki dobrote zelo rada ustvarja, tudi sama ena velika dobrota. V ljudeh vidi samo dobro, čeprav ve, da niso zmeraj taki. Ob raznoliki poklicni poti ji srce najbolj prevzema delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Ti ji dajejo zagon, zaradi njih na življenje gleda povsem drugače, opominjajo jo, kako še bolj hvaležna naj bo za vse. Najraje peče piškote, jé jih pa ne rada, razen tistih »na metre«, z njimi obdari vse, ki ji kaj pomenijo, tudi poštarja. Izdala je že dve kuharski knjižici receptov, prva je bila razprodana v hipu, tretja je že pripravljena na izid, nastaja že četrta. Ker Štefka Kop vse življenje vstaja ob tretji uri zjutraj in je prva, ki svoje sledilce pozdravi z jutranjo kavo, ji bo noč na radiu lahka. Poslušalcem bo z veseljem delila nasvete pri pripravi različnih jedi. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.
V Nočem obisku bo z nami gospa, ki jo poznamo zaradi blagovne znamke Štefkine dobrote. Priljubljena kuharica je svojim sledilcem šest let nazaj zlezla pod kožo z objavo recepta potratne potice, ki je še zdaj na samem vrhu pri iskanju spletnih receptov zanjo. Po nekaj minutah kramljanja z njo hitro spoznate, da je Štefka, ki dobrote zelo rada ustvarja, tudi sama ena velika dobrota. V ljudeh vidi samo dobro, čeprav ve, da niso zmeraj taki. Ob raznoliki poklicni poti ji srce najbolj prevzema delo z ljudmi s posebnimi potrebami. Ti ji dajejo zagon, zaradi njih na življenje gleda povsem drugače, opominjajo jo, kako še bolj hvaležna naj bo za vse. Najraje peče piškote, jé jih pa ne rada, razen tistih »na metre«, z njimi obdari vse, ki ji kaj pomenijo, tudi poštarja. Izdala je že dve kuharski knjižici receptov, prva je bila razprodana v hipu, tretja je že pripravljena na izid, nastaja že četrta. Ker Štefka Kop vse življenje vstaja ob tretji uri zjutraj in je prva, ki svoje sledilce pozdravi z jutranjo kavo, ji bo noč na radiu lahka. Poslušalcem bo z veseljem delila nasvete pri pripravi različnih jedi. Z njo se bo pogovarjala Vesna Topolovec.
Na Nočni obisk je tokrat prišla pevka, ki se slovenski javnosti predstavlja pod umetniškim imenom Parvani Violet. Sicer Veronika Steiner na svoji barki pluje med valovi novinarstva in glasbe. Športna novinarka si življenja brez glasbe namreč ne more predstavljati. Nazadnje se je občinstvu predstavila pred natanko tednom dni na letošnji Popevki, kjer je opozorila nase tako s skladbo kot s svojim nastopom. Svojo glasbeno pot je sicer začela v šovu Slovenija ima talent, prve korake z avtorsko glasbo pa storila leta 2020, ko je zmagala na takratnem izboru Ema Freš in si s tem prislužila nastop na EMI. Kje se konča Veronika in začne Parvani ter obratno, kje črpa navdih za skladbe, ki jih piše sama, in kaj je njen glavni cilj, ki ga zasleduje v življenju? O vsem tem sta se v Nočnem obisku pogovarjala z Renejem Markičem.
Na Nočni obisk je tokrat prišla pevka, ki se slovenski javnosti predstavlja pod umetniškim imenom Parvani Violet. Sicer Veronika Steiner na svoji barki pluje med valovi novinarstva in glasbe. Športna novinarka si življenja brez glasbe namreč ne more predstavljati. Nazadnje se je občinstvu predstavila pred natanko tednom dni na letošnji Popevki, kjer je opozorila nase tako s skladbo kot s svojim nastopom. Svojo glasbeno pot je sicer začela v šovu Slovenija ima talent, prve korake z avtorsko glasbo pa storila leta 2020, ko je zmagala na takratnem izboru Ema Freš in si s tem prislužila nastop na EMI. Kje se konča Veronika in začne Parvani ter obratno, kje črpa navdih za skladbe, ki jih piše sama, in kaj je njen glavni cilj, ki ga zasleduje v življenju? O vsem tem sta se v Nočnem obisku pogovarjala z Renejem Markičem.
V prvi uri nočnega programa gostimo Jana Baruco, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.
V prvi uri nočnega programa gostimo Jana Baruco, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se bo vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič.
Gostja petkovega Nočnega obiska v ospredje svojega delovanja postavlja Jungovo misel: “Nisem to, kar se mi je zgodilo, temveč to, kar izbiram.” Specializantka psihodinamske psihoterapije končuje doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, v disertaciji raziskuje vpliv podpornih odnosov na razvoj odpornosti pri ljudeh z gibalno oviro. Pri znanstveni raziskavi izhaja iz svoje izkušnje in izkušenj ljudi z ovirami in njihovih bližnjih, v Nočnem obisku pa je govorila tudi o institucionalnem nasilju. Gostja petkovega nočnega programa je sicer uporabnica osebne asistence, zato je spregovorila tudi o pomanjkljivostih instituta, ki je ta hip v postopku prenove. Leo Bernik, ki ji ni tuj niti umetniški izraz in občasno piše za LUD Literaturo, je pred mikrofon povabila voditeljica Eva Lipovšek.
Gostja petkovega Nočnega obiska v ospredje svojega delovanja postavlja Jungovo misel: “Nisem to, kar se mi je zgodilo, temveč to, kar izbiram.” Specializantka psihodinamske psihoterapije končuje doktorski študij na Univerzi Sigmunda Freuda Dunaj, v disertaciji raziskuje vpliv podpornih odnosov na razvoj odpornosti pri ljudeh z gibalno oviro. Pri znanstveni raziskavi izhaja iz svoje izkušnje in izkušenj ljudi z ovirami in njihovih bližnjih, v Nočnem obisku pa je govorila tudi o institucionalnem nasilju. Gostja petkovega nočnega programa je sicer uporabnica osebne asistence, zato je spregovorila tudi o pomanjkljivostih instituta, ki je ta hip v postopku prenove. Leo Bernik, ki ji ni tuj niti umetniški izraz in občasno piše za LUD Literaturo, je pred mikrofon povabila voditeljica Eva Lipovšek.
V prvi uri nočnega programa bo gostja Katarina Grabnar Apostolides, soavtorica navdušujočega prepleta priročniškega vodnika po gobjem svetu in osebne zgodbe dekleta, ki ji je ljubezen do narave pomagala ubežati odvisnosti. Zadnja vijoličasta bledivka zato ni le gobarski priročnik, temveč avtoričina biografija, v kateri je spregovorila o svoji boleči življenjski zgodbi. V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z znanim karikaturistom in striparjem Cirilom Horjakom in čilim 90-letnim Avgustom Seničarjem. Za konec pa še glasbeni potep po Špancirfestu v sosednjem Varaždinu. Voditeljica bo Darinka Čobec.
V prvi uri nočnega programa bo gostja Katarina Grabnar Apostolides, soavtorica navdušujočega prepleta priročniškega vodnika po gobjem svetu in osebne zgodbe dekleta, ki ji je ljubezen do narave pomagala ubežati odvisnosti. Zadnja vijoličasta bledivka zato ni le gobarski priročnik, temveč avtoričina biografija, v kateri je spregovorila o svoji boleči življenjski zgodbi. V nadaljevanju noči boste slišali pogovor z znanim karikaturistom in striparjem Cirilom Horjakom in čilim 90-letnim Avgustom Seničarjem. Za konec pa še glasbeni potep po Špancirfestu v sosednjem Varaždinu. Voditeljica bo Darinka Čobec.
Pisanje je pri njem nezanesljivo opravilo, ki ga prečijo dolge prekinitve, vendar je napisal že dva romana: Rok trajanja in Škrbine. Oba sta pritegnila kritike in bralce. Je tretji v nastajanju? Morda bomo odgovor izvedeli v nočnem pogovoru. Romanopisje ima moč, da seže tja, kamor si drugače najbrž ne bi upal, pravi pisatelj. V pisavi si nedvomno upa daleč, skozi vse praznine in gostote, skozi vse okruške, ki se v pripovedi sestavijo v celoto. Kako in koliko je pisatelj povezan s svojimi liki, s pripovedovalci, ki imajo ime ali pa ga tudi nimajo? So sledovi intimnih izkušenj izmišljeni ali stvarni? O tem lahko bralec samo ugiba. S prvencem Rok trajanja se je uvrstil med finaliste za najboljši literarni prvenec in v ožji izbor za nagrado kresnik. Za svoj drugi roman Škrbine je leta 2021prejel Cankarjevo nagrado. Gašper Kralj, doktor socialne antropologije, je tudi prevajalec. Med drugim je skupaj s Tino Malič v slovenščino prevedel deli izjemnega urugvajskega avtorja Eduarda Galeana Otroci dni in Narobe, šola narobe sveta. V narobe svetu nas učijo, kako se sprijazniti z resničnostjo, ne kako jo spremeniti, pravi Galeano. V pisanju pa je vse mogoče. Gašper Kralj je nočni gost Nade Vodušek.
Pisanje je pri njem nezanesljivo opravilo, ki ga prečijo dolge prekinitve, vendar je napisal že dva romana: Rok trajanja in Škrbine. Oba sta pritegnila kritike in bralce. Je tretji v nastajanju? Morda bomo odgovor izvedeli v nočnem pogovoru. Romanopisje ima moč, da seže tja, kamor si drugače najbrž ne bi upal, pravi pisatelj. V pisavi si nedvomno upa daleč, skozi vse praznine in gostote, skozi vse okruške, ki se v pripovedi sestavijo v celoto. Kako in koliko je pisatelj povezan s svojimi liki, s pripovedovalci, ki imajo ime ali pa ga tudi nimajo? So sledovi intimnih izkušenj izmišljeni ali stvarni? O tem lahko bralec samo ugiba. S prvencem Rok trajanja se je uvrstil med finaliste za najboljši literarni prvenec in v ožji izbor za nagrado kresnik. Za svoj drugi roman Škrbine je leta 2021prejel Cankarjevo nagrado. Gašper Kralj, doktor socialne antropologije, je tudi prevajalec. Med drugim je skupaj s Tino Malič v slovenščino prevedel deli izjemnega urugvajskega avtorja Eduarda Galeana Otroci dni in Narobe, šola narobe sveta. V narobe svetu nas učijo, kako se sprijazniti z resničnostjo, ne kako jo spremeniti, pravi Galeano. V pisanju pa je vse mogoče. Gašper Kralj je nočni gost Nade Vodušek.
Konec avgusta je v okviru projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, potekal simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Eden od gostov simpozija je bil umetnik Jaka Škapin, ki deluje v Londonu in kot glasbenik sodeluje pri vokalno gibalnih improvizacijah v zdravstvenih in negovalnih okoljih. Od leta 2016 soustvarja program Plesati s Parkinsonom, pri katerem v obliki delavnic in nastopov vključuje plesalce s Parkinsonovo boleznijo in njihove najbližje. O pomenu glasbe za zdravje in dobro počutje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril v noči s sobote na nedeljo.
Konec avgusta je v okviru projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, potekal simpozij z naslovom Zvok in glasba v doživljanju dojenčkov, malčkov in ranljivih skupin. Eden od gostov simpozija je bil umetnik Jaka Škapin, ki deluje v Londonu in kot glasbenik sodeluje pri vokalno gibalnih improvizacijah v zdravstvenih in negovalnih okoljih. Od leta 2016 soustvarja program Plesati s Parkinsonom, pri katerem v obliki delavnic in nastopov vključuje plesalce s Parkinsonovo boleznijo in njihove najbližje. O pomenu glasbe za zdravje in dobro počutje bo v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma spregovoril v noči s sobote na nedeljo.
Gost nočnega programa pogosto gleda v nebo. Še raje v vremensko postajo, ki jo je postavil na dvorišču svojega doma in zelo rad tudi proti vrhu Snežnika, kjer zaključuje postavitev meteorološke postaje. Ljubiteljski meteorolog, Saša Zidar, je po izobrazbi informatik, združil pa je več svojih hobijev, tudi fotografijo. O vremensko turbolentnem poletju in še čem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
Gost nočnega programa pogosto gleda v nebo. Še raje v vremensko postajo, ki jo je postavil na dvorišču svojega doma in zelo rad tudi proti vrhu Snežnika, kjer zaključuje postavitev meteorološke postaje. Ljubiteljski meteorolog, Saša Zidar, je po izobrazbi informatik, združil pa je več svojih hobijev, tudi fotografijo. O vremensko turbolentnem poletju in še čem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
V studio je prišel specialni pedagog, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, v žargonu bolj znanim pod imenom Gotska. Ukvarja se s težavami otrok in mladostnikov, zaradi katerih ti potrebujejo pomoč in prilagajanje učnih programov v osnovni in srednji šoli. Zato je njegov obisk ob začetku šolskega leta še toliko bolj pomemben. Na nočni obisk in v studio Prvega je Gašper Stražišar povabil Marka Kalana.
V studio je prišel specialni pedagog, ki dela v Svetovalnem centru za otroke, mladostnike in starše Ljubljana, v žargonu bolj znanim pod imenom Gotska. Ukvarja se s težavami otrok in mladostnikov, zaradi katerih ti potrebujejo pomoč in prilagajanje učnih programov v osnovni in srednji šoli. Zato je njegov obisk ob začetku šolskega leta še toliko bolj pomemben. Na nočni obisk in v studio Prvega je Gašper Stražišar povabil Marka Kalana.
V prvi uri nočnega programa vas bomo povabili na Festival dobrega počutja, ki bo v sredini meseca septembra v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Tema letošnjega je samooskrba. Pestro tematsko dogajanje za vso družino bodo predstavile Meta Pivec, Alenka Kugerl in Aleksandra Kelc. Po eni bo naša sogovornica mačja terapevtka Pšenica Kovačič. Po izobrazbi je diplomirana slikarka in univerzitetna diplomirana oblikovalka, sicer pa tudi certificirana strokovnjakinja na področju dobrobiti in vedenja mačk. Nato pa bo do petih sledila še lestvica Top 17, praktični nasveti za začetek novega šolskega leta in zgodovinski pregled. Voditelj Robert Zajšek.
V prvi uri nočnega programa vas bomo povabili na Festival dobrega počutja, ki bo v sredini meseca septembra v Botaničnem vrtu Univerze v Mariboru. Tema letošnjega je samooskrba. Pestro tematsko dogajanje za vso družino bodo predstavile Meta Pivec, Alenka Kugerl in Aleksandra Kelc. Po eni bo naša sogovornica mačja terapevtka Pšenica Kovačič. Po izobrazbi je diplomirana slikarka in univerzitetna diplomirana oblikovalka, sicer pa tudi certificirana strokovnjakinja na področju dobrobiti in vedenja mačk. Nato pa bo do petih sledila še lestvica Top 17, praktični nasveti za začetek novega šolskega leta in zgodovinski pregled. Voditelj Robert Zajšek.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Danes se bomo zadržali ob tistih njenih popevkah in šansonih, ki jih lahko opredelimo kot ljubezenske, to pa pomeni, da pojejo o ljubezenski sreči in nesreči, o veri v ljubezen, pa tudi o dvomih vanjo, o ljubezni, ki je lahko idealistična ali pa realistična. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Danes se bomo zadržali ob tistih njenih popevkah in šansonih, ki jih lahko opredelimo kot ljubezenske, to pa pomeni, da pojejo o ljubezenski sreči in nesreči, o veri v ljubezen, pa tudi o dvomih vanjo, o ljubezni, ki je lahko idealistična ali pa realistična. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Na Nočni obisk prihaja slikarka in ilustratorka, nekoč arhitektka, Mojca Fo. Sprehodili se bomo po poti od arhitekture do slikarstva. Po poti, ki je postregla z veliko izkušnjami, še več preizkušnjami. Stavek s katerim živi in ustvarja je "Je suis Artiste". Biti umetnik je neizprosna nuja. Pravi, da s slikami piše zgodbe, svojo zavest pa širi s potovanji. Kaj jo motivira in kje najde navdih za nove stvaritve? Kakšen je pravzaprav njen proces ustvarjanja? Katere tehnike slikanja so trenutno najbolj iskane in kako težko ali lahko se jih je priučiti? Na pot od ideje do slike se bo skupaj z Mojco Fo odpravil Sandi Horvat.
Na Nočni obisk prihaja slikarka in ilustratorka, nekoč arhitektka, Mojca Fo. Sprehodili se bomo po poti od arhitekture do slikarstva. Po poti, ki je postregla z veliko izkušnjami, še več preizkušnjami. Stavek s katerim živi in ustvarja je "Je suis Artiste". Biti umetnik je neizprosna nuja. Pravi, da s slikami piše zgodbe, svojo zavest pa širi s potovanji. Kaj jo motivira in kje najde navdih za nove stvaritve? Kakšen je pravzaprav njen proces ustvarjanja? Katere tehnike slikanja so trenutno najbolj iskane in kako težko ali lahko se jih je priučiti? Na pot od ideje do slike se bo skupaj z Mojco Fo odpravil Sandi Horvat.
Pred naš mikrofon smo povabili zmagovalca letošnjih Melodij morja in sonca Gregorja Ravnika. Z njim se bomo pogovarjali o festivalskih nastopih, o dveh zahtevnih končanih študijih, o glasbenem ustvarjanju in novem albumu, ki pravkar nastaja v Zagrebu, ter o potovanjih, ki so tudi njegova velika strast. V koprskem studiu bo vaš nočni gostitelj Andrej Šavko.
Pred naš mikrofon smo povabili zmagovalca letošnjih Melodij morja in sonca Gregorja Ravnika. Z njim se bomo pogovarjali o festivalskih nastopih, o dveh zahtevnih končanih študijih, o glasbenem ustvarjanju in novem albumu, ki pravkar nastaja v Zagrebu, ter o potovanjih, ki so tudi njegova velika strast. V koprskem studiu bo vaš nočni gostitelj Andrej Šavko.
V nočnem programu pa postavljamo v ospredje zgodbo ptujskega Tehnološkega parka – pod njegovo streho ustvarja okoli sto strokovnjakov, inženirjev in doktorjev znanosti, in to v dveh podjetjih, DATABOXU in INTERI. Na obisku bomo pri direktorju slednjega, Petru Ladiču, in podrobneje spoznali navdihujočo in ustvarjalno poslovno zgodbo, ki se razvija v našem najstarejšem mestu. Vabljeni.
V nočnem programu pa postavljamo v ospredje zgodbo ptujskega Tehnološkega parka – pod njegovo streho ustvarja okoli sto strokovnjakov, inženirjev in doktorjev znanosti, in to v dveh podjetjih, DATABOXU in INTERI. Na obisku bomo pri direktorju slednjega, Petru Ladiču, in podrobneje spoznali navdihujočo in ustvarjalno poslovno zgodbo, ki se razvija v našem najstarejšem mestu. Vabljeni.
Našo nočno gostjo sta nad pisanimi šopki navdušili obe omi. Ko je bila majhna, je svoje raznovrstne pušeljčke prodajala v svoji cvetličarni. Postavila je mizico in jih ponujala ljudem, ki so prihajali mimo. Skorajšnja magistrica ekologije in biodiverzitete ter biološkega izobraževanja se še kako dobro zaveda, kako pomembna je visoka biotska pestrost vse okoli nas, drobne gosenice, pajki, žuželke, metulji imajo na njenem cvetličnem vrtu svoja skrivališča in veliko hrane in varujejo ekosistem. Na svoji njivi vzgaja 40 različnih sort cvetlic, uči se semenenja, iz posušenih semen želi ustvarjati »cvetličnice«, zbirke različnih sort semen, medovitih rastlin in cvetlic, ki bi jih lahko sejali tudi mi. Vzgaja in izdeluje šopke, jih suši, spleta cvetlične venčke za otroke, ustvarja posebne čajne mešanice, mazila, s cvetjem, ki se bohoti pri njej in iz preprostih travniških rastlin, bogati poroke in druge pomenljive priložnosti. Pomembno ji je, da so semena cvetlic ekološka, še raje ima tista, ki so ji jih podarile prijazne vzgojiteljice rož. Zakaj si ne bi tudi na krožnikih privoščili več cvetov, saj so poosebljeno sonce, lepo so videti, pa še zdravilni so? Cvetlični aranžma je lahko tudi čudovit poklon, saj pomeni, da si je za vas nekdo resnično vzel čas, če je travniški, pa nič ne stane. Vsebuje tudi veliko ljubezenske simbolike. Marjetice, denimo, lahko trgamo skoraj vse leto. »Če si pred spanjem pod blazino položil korenino marjetice, naj bi se vrnil ljubimec, ki te je zapustil.« Katarina Meža je Dekle v cvetju. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Našo nočno gostjo sta nad pisanimi šopki navdušili obe omi. Ko je bila majhna, je svoje raznovrstne pušeljčke prodajala v svoji cvetličarni. Postavila je mizico in jih ponujala ljudem, ki so prihajali mimo. Skorajšnja magistrica ekologije in biodiverzitete ter biološkega izobraževanja se še kako dobro zaveda, kako pomembna je visoka biotska pestrost vse okoli nas, drobne gosenice, pajki, žuželke, metulji imajo na njenem cvetličnem vrtu svoja skrivališča in veliko hrane in varujejo ekosistem. Na svoji njivi vzgaja 40 različnih sort cvetlic, uči se semenenja, iz posušenih semen želi ustvarjati »cvetličnice«, zbirke različnih sort semen, medovitih rastlin in cvetlic, ki bi jih lahko sejali tudi mi. Vzgaja in izdeluje šopke, jih suši, spleta cvetlične venčke za otroke, ustvarja posebne čajne mešanice, mazila, s cvetjem, ki se bohoti pri njej in iz preprostih travniških rastlin, bogati poroke in druge pomenljive priložnosti. Pomembno ji je, da so semena cvetlic ekološka, še raje ima tista, ki so ji jih podarile prijazne vzgojiteljice rož. Zakaj si ne bi tudi na krožnikih privoščili več cvetov, saj so poosebljeno sonce, lepo so videti, pa še zdravilni so? Cvetlični aranžma je lahko tudi čudovit poklon, saj pomeni, da si je za vas nekdo resnično vzel čas, če je travniški, pa nič ne stane. Vsebuje tudi veliko ljubezenske simbolike. Marjetice, denimo, lahko trgamo skoraj vse leto. »Če si pred spanjem pod blazino položil korenino marjetice, naj bi se vrnil ljubimec, ki te je zapustil.« Katarina Meža je Dekle v cvetju. Z njo se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Najprej bomo preleteli vsebinske pramene njenih popevk in šansonov, ki segajo od eksistencialnih motivov in tem do ljubezenskih, pripovedno-realističnih, igrivih, šaljivih in kabaretnih; v drugem delu noči pa bomo poslušali predvsem njene eksistencialne pesmi, torej take, ki pojejo o različnih načinihčloveškega bivanja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Noč šansonov bomo posvetili delu opusa ene največjih slovenskih pevk zabavne glasbe Marjane Deržaj. Najprej bomo preleteli vsebinske pramene njenih popevk in šansonov, ki segajo od eksistencialnih motivov in tem do ljubezenskih, pripovedno-realističnih, igrivih, šaljivih in kabaretnih; v drugem delu noči pa bomo poslušali predvsem njene eksistencialne pesmi, torej take, ki pojejo o različnih načinihčloveškega bivanja. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V noči s sobote na nedeljo se bomo v studiu nočnega programa pogovarjali z Blažko Müller. O tem, kako je kot televizijska voditeljica odraščala in odrasla v oddajah Periskop in Slovenska popevka, kako je s skupino Betontanc plesala na svetovnih odrih in tudi kako je spoznala pisatelja Paula Coelha, smo jo že večkrat slišali pripovedovati. S čim pa se jezikoslovka, predavateljica in doktorica znanosti Blažka Müller ukvarja danes? Ali je portugalščina še vedno njena strast? Kaj nam bo povedala o Levu in Stelli Danici? Kaj jo čaka jeseni? V družbo Nočnega obiska vas vabijo Blažka Müller, Klara Eva Kukovičič in Iztok Konc.
V noči s sobote na nedeljo se bomo v studiu nočnega programa pogovarjali z Blažko Müller. O tem, kako je kot televizijska voditeljica odraščala in odrasla v oddajah Periskop in Slovenska popevka, kako je s skupino Betontanc plesala na svetovnih odrih in tudi kako je spoznala pisatelja Paula Coelha, smo jo že večkrat slišali pripovedovati. S čim pa se jezikoslovka, predavateljica in doktorica znanosti Blažka Müller ukvarja danes? Ali je portugalščina še vedno njena strast? Kaj nam bo povedala o Levu in Stelli Danici? Kaj jo čaka jeseni? V družbo Nočnega obiska vas vabijo Blažka Müller, Klara Eva Kukovičič in Iztok Konc.
Naš nočni gost bo Lovro Muženič, legenda primorske žurerske scene, ki jo številni poznajo po psevdonimu D.J. Lovro. Pisalo se je leto 1987, ko je z zmago v diskoteki Amadeus začel tlakovati pot svoji didžejevski karieri. Ob delu v tedaj vodilnih primorskih diskotekah je začel voditi svoje oddaje na eni tedaj prvih komercialnih radijskih postaj, Radiu Morje, pozneje pa tudi na Radiu Capris. To ga je spodbudilo, da se je začel pojavljati tudi kot animator in voditelj prireditev. Lovro za mešalno mizo vztraja še danes, tako na javnih prireditvah kot na zasebnih zabavah, na katerih s svojim izborom skrbi za zabavo mladih in mladih po srcu. Med spomine se bosta zakopala z gostiteljem Iztokom Novakom Easyjem.
Naš nočni gost bo Lovro Muženič, legenda primorske žurerske scene, ki jo številni poznajo po psevdonimu D.J. Lovro. Pisalo se je leto 1987, ko je z zmago v diskoteki Amadeus začel tlakovati pot svoji didžejevski karieri. Ob delu v tedaj vodilnih primorskih diskotekah je začel voditi svoje oddaje na eni tedaj prvih komercialnih radijskih postaj, Radiu Morje, pozneje pa tudi na Radiu Capris. To ga je spodbudilo, da se je začel pojavljati tudi kot animator in voditelj prireditev. Lovro za mešalno mizo vztraja še danes, tako na javnih prireditvah kot na zasebnih zabavah, na katerih s svojim izborom skrbi za zabavo mladih in mladih po srcu. Med spomine se bosta zakopala z gostiteljem Iztokom Novakom Easyjem.
Gostja nočnega programa po polnoči bo Alenka Godec. Glasba je njeno življenje, od nje živi, v njej ustvarja. Odlična interpretka, pedagoginja, germanistka, mama, ženska, ki je ne ustavi vihar, čustvena in čutna bo govorila o svojem življenju: tudi o Primožu, ki ji je najbolj blizu. Z njo bo klepetal voditelj Andrej Hofer.
Gostja nočnega programa po polnoči bo Alenka Godec. Glasba je njeno življenje, od nje živi, v njej ustvarja. Odlična interpretka, pedagoginja, germanistka, mama, ženska, ki je ne ustavi vihar, čustvena in čutna bo govorila o svojem življenju: tudi o Primožu, ki ji je najbolj blizu. Z njo bo klepetal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni klepet po polnoči prihaja Ana Trampuž, Gorenjka, ki jo je ljubezen pripeljala v Maribor, kjer si je ustvarila družino. Vstaja zgodaj, se tušira z mrzlo vodo in ne pije kave. Rada ima objeme in nasmehe in je ambasadorka zapisovanja hvaležnosti. Nova znanja z različnih področij sprejema z odprtimi rokami. Ena izmed njenih želja pa je preteči maraton v Rimu za katerega že pridno vadi.
Na nočni klepet po polnoči prihaja Ana Trampuž, Gorenjka, ki jo je ljubezen pripeljala v Maribor, kjer si je ustvarila družino. Vstaja zgodaj, se tušira z mrzlo vodo in ne pije kave. Rada ima objeme in nasmehe in je ambasadorka zapisovanja hvaležnosti. Nova znanja z različnih področij sprejema z odprtimi rokami. Ena izmed njenih želja pa je preteči maraton v Rimu za katerega že pridno vadi.
Noč na sredo bo po izjemno težkih razmerah, ki jih doživljamo to leto, spomnila tudi na to, da sta ljubezen in hvaležnost največji sili univerzuma. In obe se tako tesno prepletata, ko govorimo o tistem, kar bomo nesli v usta. Obloženi z veliko znanja in mojstrskimi nasveti, ki jih naša nočna gostja piše in živi s forenzično natančnostjo, bomo lažje zaspali. Letos smo doživeli že vse, od nenehnega dežja, strašnih neviht in nenazadnje poplav, kot jih še nismo videli. Ne le da smo ob misli na vse čutili hudo žalost in sočutje, tudi naša samooskrba je postala ogrožena. Ujme so z večkratniki odnesle tudi pridelke, tla so kontaminirana, zato to leto postaja skrb za domačo shrambo še bolj pomembna. Bi lahko še kaj posadili, posejali? Ne pozabimo na divje rastline, ki so zelo pomemben steber samooskrbe. In na izjemno modrost in inteligenco, ki jo nosijo v sebi začimbe. Te bodo dobrote z vrta ohranile v najboljši obliki, saj jih je zaradi presežka vlage in razmočenih tal to leto težje shraniti. Ali se sploh še izplača kaj pridelati s svojimi rokami? Nikar ne obupajte. Vrtnarjenje je odlična naložba v zdravje, zelenjava z domačega vrta pa vsebuje tudi vitamin L. L kot ljubezen. Povezujmo se, izmenjujmo znanje, bodimo sooskrbni. O naštetih in številnih drugih pomembnih vsebinah bomo govorili s Sanjo Lončar, urednico informacijskega središča Zazdravje.net in vodjo Zavoda za celostno samooskrbo, portala samooskrbni.net. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Noč na sredo bo po izjemno težkih razmerah, ki jih doživljamo to leto, spomnila tudi na to, da sta ljubezen in hvaležnost največji sili univerzuma. In obe se tako tesno prepletata, ko govorimo o tistem, kar bomo nesli v usta. Obloženi z veliko znanja in mojstrskimi nasveti, ki jih naša nočna gostja piše in živi s forenzično natančnostjo, bomo lažje zaspali. Letos smo doživeli že vse, od nenehnega dežja, strašnih neviht in nenazadnje poplav, kot jih še nismo videli. Ne le da smo ob misli na vse čutili hudo žalost in sočutje, tudi naša samooskrba je postala ogrožena. Ujme so z večkratniki odnesle tudi pridelke, tla so kontaminirana, zato to leto postaja skrb za domačo shrambo še bolj pomembna. Bi lahko še kaj posadili, posejali? Ne pozabimo na divje rastline, ki so zelo pomemben steber samooskrbe. In na izjemno modrost in inteligenco, ki jo nosijo v sebi začimbe. Te bodo dobrote z vrta ohranile v najboljši obliki, saj jih je zaradi presežka vlage in razmočenih tal to leto težje shraniti. Ali se sploh še izplača kaj pridelati s svojimi rokami? Nikar ne obupajte. Vrtnarjenje je odlična naložba v zdravje, zelenjava z domačega vrta pa vsebuje tudi vitamin L. L kot ljubezen. Povezujmo se, izmenjujmo znanje, bodimo sooskrbni. O naštetih in številnih drugih pomembnih vsebinah bomo govorili s Sanjo Lončar, urednico informacijskega središča Zazdravje.net in vodjo Zavoda za celostno samooskrbo, portala samooskrbni.net. Voditeljica bo Vesna Topolovec.
Tokratni nočni program bomo izkoristili za druženje in voditeljica Lucija Grm bo k sodelovanju pozvala ljubitelje ugank oziroma enigmatskih zank Franca Ankersta, poleg izbora glasbene urednice Aide Kurtović pa boste za dobro glasbeno razpoloženje poskrbeli tudi sami. Seveda tudi brez sproščenega klepeta ne bo šlo. Prisrčno vabljeni v našo družbo po polnoči.
Tokratni nočni program bomo izkoristili za druženje in voditeljica Lucija Grm bo k sodelovanju pozvala ljubitelje ugank oziroma enigmatskih zank Franca Ankersta, poleg izbora glasbene urednice Aide Kurtović pa boste za dobro glasbeno razpoloženje poskrbeli tudi sami. Seveda tudi brez sproščenega klepeta ne bo šlo. Prisrčno vabljeni v našo družbo po polnoči.
Od prejšnjega nočnega klepeta z Mojco Blažej Cirej se je veliko zgodilo. Tudi veliko hudega. Namesto da bi se pogovarjali, kako vam uspeva vrt in kje ste bili na morju, nas ob poplavljenih hišah, trpečih živalih in avtomobilih stiska pri srcu. Dan solidarnosti in tisoči z lopatami poskušajo povedati prizadetim, da niso sami. Ne, niste sami. Težka mehanizacija, novi mostovi, cenejša elektrika, pomoč vlade in obljube iz tujine – ne bomo vas pustili na cedilu. Vlada, zaščitniki živali, gasilci, vojska in policisti, gorski reševalci … mogoče smo res bolj vase zaprt narod, ampak ko je treba, pa stopimo skupaj. Kar je dober občutek. Če bi radi poklepetali, pa ni nujno samo o poplavah, vas po polnoči pričakuje Mojca Blažej Cirej.
Od prejšnjega nočnega klepeta z Mojco Blažej Cirej se je veliko zgodilo. Tudi veliko hudega. Namesto da bi se pogovarjali, kako vam uspeva vrt in kje ste bili na morju, nas ob poplavljenih hišah, trpečih živalih in avtomobilih stiska pri srcu. Dan solidarnosti in tisoči z lopatami poskušajo povedati prizadetim, da niso sami. Ne, niste sami. Težka mehanizacija, novi mostovi, cenejša elektrika, pomoč vlade in obljube iz tujine – ne bomo vas pustili na cedilu. Vlada, zaščitniki živali, gasilci, vojska in policisti, gorski reševalci … mogoče smo res bolj vase zaprt narod, ampak ko je treba, pa stopimo skupaj. Kar je dober občutek. Če bi radi poklepetali, pa ni nujno samo o poplavah, vas po polnoči pričakuje Mojca Blažej Cirej.
Gost nocojšnjega nočnega programa iz studia Radia Koper bo Mirko Orlač, učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice koprske glasbene šole, glasbeni aranžer, organizator, ljubiteljski fotograf. Ptujčan, ki je doma v slovenski Istri. Mirko Orlač ni nikoli dvomil o tem, kaj želi početi in na kakšen način. Bil je član mariborske Opere, francoskega mladinskega simfoničnega orkestra, izobraževal se je v tujini in znanje redno prinašal domov. Prisega na stalno ustvarjalnost in kompromise, ne mara sterotipov in ozkoglednosti. Je pedagog in glasbenik, ki vse hitreje razvijajočega se področja orkestrske glasbe ne samo spremlja, ampak ga tudi ustvarja. Z orkestrom žanje uspehe in premika meje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Gost nocojšnjega nočnega programa iz studia Radia Koper bo Mirko Orlač, učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice koprske glasbene šole, glasbeni aranžer, organizator, ljubiteljski fotograf. Ptujčan, ki je doma v slovenski Istri. Mirko Orlač ni nikoli dvomil o tem, kaj želi početi in na kakšen način. Bil je član mariborske Opere, francoskega mladinskega simfoničnega orkestra, izobraževal se je v tujini in znanje redno prinašal domov. Prisega na stalno ustvarjalnost in kompromise, ne mara sterotipov in ozkoglednosti. Je pedagog in glasbenik, ki vse hitreje razvijajočega se področja orkestrske glasbe ne samo spremlja, ampak ga tudi ustvarja. Z orkestrom žanje uspehe in premika meje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V studio je prišel nekdanji kardiolog, ljubitelj poezije in umetnosti ter predvsem ljubitelj modrine morja. Potapljati se je začel pri šestih letih in potaplja se še danes ter podira svetovne rekorde. Morje, potapljanje in jadranje so njegova strast. Prvo jadrnico iz kompozitnih materialov je zgradil leta 1971, danes pa ga svetovna javnost pozna kot enega izmed vodilnih oblikovalcev plovil. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Japca Jakopina.
V studio je prišel nekdanji kardiolog, ljubitelj poezije in umetnosti ter predvsem ljubitelj modrine morja. Potapljati se je začel pri šestih letih in potaplja se še danes ter podira svetovne rekorde. Morje, potapljanje in jadranje so njegova strast. Prvo jadrnico iz kompozitnih materialov je zgradil leta 1971, danes pa ga svetovna javnost pozna kot enega izmed vodilnih oblikovalcev plovil. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Japca Jakopina.
V nočnem programu iz našega studia pa se bomo podali v Ljutomer – govorili bomo o zanimivi tradiciji tega vinorodnega in kulturnega središča Prlekij, prisluhnili bomo diamantni maturantki Katarini Grilj, dodali pa bomo tudi odlično glasbo – za to bosta poskrbela slovenska izvajalca Primož Vidovič in Andrej Kos in skladbe, ki jih je pomagal ustvariti producent skupine The Beatles, legendarni George Martin. V pogledu v zgodovino pa se bomo spomnili ustvarjalnega raziskovalca slovenskega časa v podonavski monarhiji, poplebiscitni Koroški in v jugoslovanski državi.
V nočnem programu iz našega studia pa se bomo podali v Ljutomer – govorili bomo o zanimivi tradiciji tega vinorodnega in kulturnega središča Prlekij, prisluhnili bomo diamantni maturantki Katarini Grilj, dodali pa bomo tudi odlično glasbo – za to bosta poskrbela slovenska izvajalca Primož Vidovič in Andrej Kos in skladbe, ki jih je pomagal ustvariti producent skupine The Beatles, legendarni George Martin. V pogledu v zgodovino pa se bomo spomnili ustvarjalnega raziskovalca slovenskega časa v podonavski monarhiji, poplebiscitni Koroški in v jugoslovanski državi.
Po diplomi iz arhitekture jo je poklicala glasbena umetnost. Svoje življenje zdaj posveča raziskovanju zvoka in njegovih magičnih pokrajin – skozi petje, vodenje individualnih in skupinskih zvokovno-glasbenih delavnic, poučevanje petja in terapevtsko delo z zvokom. Ob študiju jazzovskega petja in pedagogike na zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu se je udeležila različnih izobraževanj s temo zdravljenja z zvokom in terapevtske uporabe glasu, kasneje pa je to znanje poglobila še na Peter Hess® akademiji v Zagrebu. Njeno umetniško glasbeno delovanje je stkano iz interpretacij glasbenega izročila svetovnih kultur, projektov uglasbene poezije in jazzovske glasbe. V zadnjem obdobju jo navdihujeta predvsem atmosferičnost in zvočnost v glasbi ter sodobni ustvarjalni pristopi. O dragocenem izkustvu, ki ga je oblikovalo večletno ustvarjanje, o zaznavanju in čutenju glasbe in prenašanju izkušenj na druge se z Aljo Petric pogovarja Nada Vodušek.
Po diplomi iz arhitekture jo je poklicala glasbena umetnost. Svoje življenje zdaj posveča raziskovanju zvoka in njegovih magičnih pokrajin – skozi petje, vodenje individualnih in skupinskih zvokovno-glasbenih delavnic, poučevanje petja in terapevtsko delo z zvokom. Ob študiju jazzovskega petja in pedagogike na zasebni univerzi Gustava Mahlerja v Celovcu se je udeležila različnih izobraževanj s temo zdravljenja z zvokom in terapevtske uporabe glasu, kasneje pa je to znanje poglobila še na Peter Hess® akademiji v Zagrebu. Njeno umetniško glasbeno delovanje je stkano iz interpretacij glasbenega izročila svetovnih kultur, projektov uglasbene poezije in jazzovske glasbe. V zadnjem obdobju jo navdihujeta predvsem atmosferičnost in zvočnost v glasbi ter sodobni ustvarjalni pristopi. O dragocenem izkustvu, ki ga je oblikovalo večletno ustvarjanje, o zaznavanju in čutenju glasbe in prenašanju izkušenj na druge se z Aljo Petric pogovarja Nada Vodušek.
V nocojšnjem Nočnem obisku se nam bo v studiu Prvega pridružil filmski režiser Darko Štante. Njegov prvi celovečerec Posledice je bil pri občinstvu in kritikih ter na različnih evropskih festival izredno dobro sprejet, z režiserjem pa se bomo pogovarjali o njegovem pristopu do ustvarjanja filmov, delu z igralci, odnosu do filma nasploh in nenazadnje še o novem projektu v nastajanju. Vabljeni k poslušanju malo po polnoči!
V nocojšnjem Nočnem obisku se nam bo v studiu Prvega pridružil filmski režiser Darko Štante. Njegov prvi celovečerec Posledice je bil pri občinstvu in kritikih ter na različnih evropskih festival izredno dobro sprejet, z režiserjem pa se bomo pogovarjali o njegovem pristopu do ustvarjanja filmov, delu z igralci, odnosu do filma nasploh in nenazadnje še o novem projektu v nastajanju. Vabljeni k poslušanju malo po polnoči!
Gostja nedeljskega Nočnega obiska voditeljice Liane Buršič bo Špela Gornik, diplomirana sinologinja ter partnerska in spolna terapevtka. Njene partnerske terapije črpajo inspiracijo iz kitajske kulture, indijske tantrične modrosti in iz korenin naših prednikov, tu, v Sloveniji. Življenjska pot je Špelo vodila po celem svetu in več kot dve desetletji je posvetila študiju starodavnih kitajskih klasikov o negi zdravilne spolne energije. Tekoče govori kitajsko in diplomska naloga s področja spolnosti v povezavi s klasično kitajsko medicino je poleg relacijske terapije še vedno inspiracija za njeno delo s pari. Kot partnerska svetovalka se ne osredotoča (le) na simptome, temveč na ljudi in odnose gleda celostno.
Gostja nedeljskega Nočnega obiska voditeljice Liane Buršič bo Špela Gornik, diplomirana sinologinja ter partnerska in spolna terapevtka. Njene partnerske terapije črpajo inspiracijo iz kitajske kulture, indijske tantrične modrosti in iz korenin naših prednikov, tu, v Sloveniji. Življenjska pot je Špelo vodila po celem svetu in več kot dve desetletji je posvetila študiju starodavnih kitajskih klasikov o negi zdravilne spolne energije. Tekoče govori kitajsko in diplomska naloga s področja spolnosti v povezavi s klasično kitajsko medicino je poleg relacijske terapije še vedno inspiracija za njeno delo s pari. Kot partnerska svetovalka se ne osredotoča (le) na simptome, temveč na ljudi in odnose gleda celostno.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem v prvi uri nočnega druženja pogovarjal Primož Čepar.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem v prvi uri nočnega druženja pogovarjal Primož Čepar.
V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.
V prvi uri nočnega druženja bomo spoznavali dvorišča, zagotovo pomemben del vsakega mesta. V mariborskem Društvu Hiša pripravljajo poseben program Živa dvorišča, s katerim želijo oživiti mestno jedro in vanj vključiti dvorišča kot pomemben del kulturne dediščine. Slišali boste zanimiv pogovor z Mirkom Nidorferjem, profesorjem slovenščine, bibliotekarskim specialistom in logoterapevtom o tem, kako pomebno je branje in kako nas bogati. Nato pa se bomo podali še v Koroški pokrajinski muzej v Radlje ob Dravi in spoznali družino Pahernik.
Razvija idejo o globljem, senzorialnem doživljanju arhitekturnega prostora. Doživetje arhitekture je odraz človekove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora. Osebna izkušnja graditve in prebivanja v samotni odmaknjeni gozdni hiši ga je navdihnila k premišljevanju o temeljnih vprašanjih arhitekture in prebivanja. Svoja doživetja je opisal v knjigi Senzorialno doživljanje arhitekture odmika. Ne le prostor, v katerem bivamo, tudi predmeti, s katerimi se obdamo, jih uporabljamo, so pomemben del naše čutne izkušnje. Iz tega razmisleka je nastalo stojalo za kitaro, ki ga je sprva nameraval narediti le zase. Vendar ga je hitro dohitela misel, da bo to stojalo zaživelo tudi za druge. Bistvo stojala namreč ni samo v njegovi uporabni predmetnosti, ampak predvsem v tem, kar očem ni vidno, je pa ob stiku občuteno. Razvoj ideje je trajal tri dni, izdelava prototipa pet mesecev, izpeljava proizvodnje pa sedem let. Stojalo za violončelo Harmony je prejelo prestižno nagrado rdeča pika – Red Dot Award: Product Design 2023. O razmislekih, ustvarjanju, doživljanju arhitekture in oblikovanja v nočnem pogovoru s Tadejem Juranovičem.
Razvija idejo o globljem, senzorialnem doživljanju arhitekturnega prostora. Doživetje arhitekture je odraz človekove notranjosti, njegovega eksistencialnega nazora. Osebna izkušnja graditve in prebivanja v samotni odmaknjeni gozdni hiši ga je navdihnila k premišljevanju o temeljnih vprašanjih arhitekture in prebivanja. Svoja doživetja je opisal v knjigi Senzorialno doživljanje arhitekture odmika. Ne le prostor, v katerem bivamo, tudi predmeti, s katerimi se obdamo, jih uporabljamo, so pomemben del naše čutne izkušnje. Iz tega razmisleka je nastalo stojalo za kitaro, ki ga je sprva nameraval narediti le zase. Vendar ga je hitro dohitela misel, da bo to stojalo zaživelo tudi za druge. Bistvo stojala namreč ni samo v njegovi uporabni predmetnosti, ampak predvsem v tem, kar očem ni vidno, je pa ob stiku občuteno. Razvoj ideje je trajal tri dni, izdelava prototipa pet mesecev, izpeljava proizvodnje pa sedem let. Stojalo za violončelo Harmony je prejelo prestižno nagrado rdeča pika – Red Dot Award: Product Design 2023. O razmislekih, ustvarjanju, doživljanju arhitekture in oblikovanja v nočnem pogovoru s Tadejem Juranovičem.
Pred radijskim mikrofonom se nam je tokrat pridružil mlad igralec, ki si svojo pot na slovenski igralski sceni šele utira. Gal Oblak ne privoljuje v klišeje, nenehno se loteva zapletenih likov in projektov. Ljubitelji gledališča ga zadnji dve leti lahko spremljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v preteklosti pa je nastopal tudi v bolj eksperimentalnih projektih. Z voditeljem Renejem Markičem sta se spraševala, ali se igralec sploh kdaj neha učiti, kaj storiti, ko naletiš na kreativno zapornico, in kaj je pravzaprav naloga gledališča - je to zgolj nastavljanje ogledala družbi ali reševanja njenih težav.
Pred radijskim mikrofonom se nam je tokrat pridružil mlad igralec, ki si svojo pot na slovenski igralski sceni šele utira. Gal Oblak ne privoljuje v klišeje, nenehno se loteva zapletenih likov in projektov. Ljubitelji gledališča ga zadnji dve leti lahko spremljajo v Mestnem gledališču ljubljanskem, v preteklosti pa je nastopal tudi v bolj eksperimentalnih projektih. Z voditeljem Renejem Markičem sta se spraševala, ali se igralec sploh kdaj neha učiti, kaj storiti, ko naletiš na kreativno zapornico, in kaj je pravzaprav naloga gledališča - je to zgolj nastavljanje ogledala družbi ali reševanja njenih težav.
Perica Jerković je svojo kariero stand up komika začel v Kopru. Pred dvajsetimi leti je v koprskem gledališču organiziral nastope, katerih žanr slovenska publika še ni dobro spoznala. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
Perica Jerković je svojo kariero stand up komika začel v Kopru. Pred dvajsetimi leti je v koprskem gledališču organiziral nastope, katerih žanr slovenska publika še ni dobro spoznala. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
Gost petkovega Nočnega obiska je bil inštruktor informacijskih tehnologij, sicer magister elektrotehniških znanosti, ki se je sprva kot asistent raziskovalec preizkušal kot predavatelj na fakulteti, nazadnje pa pristal v zagonskem podjetju. Pred časom je predaval študentom, zdaj predava najrazličnejšim posameznikom, zaradi česar je obiskal že več kot 60 držav. Kakšni so izzivi izobraževanj o novih tehnologijah, kako poteka delo z najrazličnejšimi kulturami in zakaj je ustanovitev start-up podjetja razumel kot priložnost? Pred mikrofon je Jaka Javornika povabila voditeljica Eva Lipovšek.
Gost petkovega Nočnega obiska je bil inštruktor informacijskih tehnologij, sicer magister elektrotehniških znanosti, ki se je sprva kot asistent raziskovalec preizkušal kot predavatelj na fakulteti, nazadnje pa pristal v zagonskem podjetju. Pred časom je predaval študentom, zdaj predava najrazličnejšim posameznikom, zaradi česar je obiskal že več kot 60 držav. Kakšni so izzivi izobraževanj o novih tehnologijah, kako poteka delo z najrazličnejšimi kulturami in zakaj je ustanovitev start-up podjetja razumel kot priložnost? Pred mikrofon je Jaka Javornika povabila voditeljica Eva Lipovšek.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Na nočni obisk prihaja varuh narave Darko Lorenčič iz Lenarta v Slovenskih goricah. Velja za vztrajnega zagovornika ohranitve reke Mure, na Pohorju pa si prizadeva z oživitev skoraj zaraslega gorskega travnika, kjer je narava ob njegovi pomoči v nekaj letih poskrbela, da se rastlinje spet bogati z vrstami, ki so izginile po tistem, ko se travnik dobra štiri desetletja ni kosil.
Igra, petje, ples. Ne nujno v tem vrstnem redu. Le zakaj bi morali ljubezni in strasti razvrščati? V življenju so pomembne mnoge reči in vsaka izmed njih nas lahko popelje v raziskovanje. Raziskovanje pa je gibalo ustvarjalnosti. Je nenehno gibanje, tako kot sta tek in plavanje, ki ju ima tudi rada. Zvedavost, vedoželjnost sta lastnosti, ki podirata ograje in lahkotno skačeta čez ovire, tudi ko ti prigovarjajo, da se moraš odločiti za eno samo stvar. Le čemu? Življenje je preplet vsega, kar preizkusiš, s čimer se ukvarjaš in za oblikovanje gledaliških vlog je ta raznolikost izkušenj zelo dragocena. Ne verjame v naključja in slepo srečo. Pri vsem, kar počneš, je treba zmeraj dati vse od sebe, tako v življenju kot pri poklicu, ki ga izbereš. Ali pa on izbere tebe? Klara Kastelec, igralka, pripovedovalka, plesalka, pevka in še marsikaj drugega v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
Igra, petje, ples. Ne nujno v tem vrstnem redu. Le zakaj bi morali ljubezni in strasti razvrščati? V življenju so pomembne mnoge reči in vsaka izmed njih nas lahko popelje v raziskovanje. Raziskovanje pa je gibalo ustvarjalnosti. Je nenehno gibanje, tako kot sta tek in plavanje, ki ju ima tudi rada. Zvedavost, vedoželjnost sta lastnosti, ki podirata ograje in lahkotno skačeta čez ovire, tudi ko ti prigovarjajo, da se moraš odločiti za eno samo stvar. Le čemu? Življenje je preplet vsega, kar preizkusiš, s čimer se ukvarjaš in za oblikovanje gledaliških vlog je ta raznolikost izkušenj zelo dragocena. Ne verjame v naključja in slepo srečo. Pri vsem, kar počneš, je treba zmeraj dati vse od sebe, tako v življenju kot pri poklicu, ki ga izbereš. Ali pa on izbere tebe? Klara Kastelec, igralka, pripovedovalka, plesalka, pevka in še marsikaj drugega v nočnem pogovoru z Nado Vodušek.
V studio in na Nočni obisk je prišel režiser, igralec, satirik, nekdanji umetniški vodja MGL-ja in predvsem Tržačan. Zanj je značilno, da se je tako v svojih režijah kot v besedilih nikoli ni izogibal aktualnim dogodkom, ki pretresajo svet, gledalcem pa jih je vedno prenašal z značilnim satiričnim tonom. Še vedno se najraje vozi z motorjem in občasno pokadi cigaro. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Borisa Kobala.
V studio in na Nočni obisk je prišel režiser, igralec, satirik, nekdanji umetniški vodja MGL-ja in predvsem Tržačan. Zanj je značilno, da se je tako v svojih režijah kot v besedilih nikoli ni izogibal aktualnim dogodkom, ki pretresajo svet, gledalcem pa jih je vedno prenašal z značilnim satiričnim tonom. Še vedno se najraje vozi z motorjem in občasno pokadi cigaro. V studio Prvega in na Nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Borisa Kobala.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250 kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote Novogoričana Darka Zonjiča.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250 kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote Novogoričana Darka Zonjiča.
Na nočni obisk prihaja 33-letni mladenič, odprtega duha in optimističnega mišljenja, ki verjame, da lahko z glasbo in pesmijo ljudem prenese dobra sporočila. Njegova načela podpirajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, spoštovanje, zato je mladi pevec prepričan, da bo skupnost rešila ljudi pred neprijetnimi in nepotrebnimi zapleti. Lani je debitiral v televizijski oddaji Supertalent Hrvaške, se uvrstil v finale in si pri južnih sosedih pridobil širok avditorij navdušencev. Izdal je samostojni album z 10 pesmimi, ki jih bo predstavil, v zbirki pa ima tudi otroški album, ki ga je pred kratkim posnel s Simfoničnim orkestrom. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Mariborčan Kristijan Crnica, z njim pa se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni obisk prihaja 33-letni mladenič, odprtega duha in optimističnega mišljenja, ki verjame, da lahko z glasbo in pesmijo ljudem prenese dobra sporočila. Njegova načela podpirajo medsebojno sodelovanje, razumevanje, spoštovanje, zato je mladi pevec prepričan, da bo skupnost rešila ljudi pred neprijetnimi in nepotrebnimi zapleti. Lani je debitiral v televizijski oddaji Supertalent Hrvaške, se uvrstil v finale in si pri južnih sosedih pridobil širok avditorij navdušencev. Izdal je samostojni album z 10 pesmimi, ki jih bo predstavil, v zbirki pa ima tudi otroški album, ki ga je pred kratkim posnel s Simfoničnim orkestrom. Gost nočnega programa na Prvem, malo po polnoči, bo Mariborčan Kristijan Crnica, z njim pa se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Ponoči bo z nami Janko Ferjuc, ki po dedu in očetu nadaljuje tradicijo pridobivanja gline v Komendi. Janka osreči, ko mu po 50 prejetih telefonskih klicih na dan uspe pomagati vsaj komu. »Včasih ljudem pomaga le to, da se z njimi pogovarjam, ljudje smo družbena bitja.« Vsega, kar ve o glini, se je naučil od svojega očeta. Postopki pridobivanja gline so zelo zahtevni, večino dela ročno opravi sam. »Glina mora biti boljša kot v zemlji, to pa dosežeš tako, da jo posuši sonce, sonce ji da tiste energije, vitamin D, to je marsikomu še nedoumljivo. Edino, kar me zares lahko spravi iz tira, je to, da glini kdo odvzema vrednost, je ne spoštuje, to me res razočara in razjezi«. Preizkus lahko opravite tudi sami doma. V tanek kozarec dodajte glino in jo prelijte z vodo. Kako silna je njena moč, boste hitro spoznali, saj bo zaradi njenih energij kozarec kmalu razneslo. Janku glina pomeni življenje. In če je kot otrok v gozdu pomagal očetu pri napornem ročnem izkopu gline in takrat zaslužil celo za motor, pozneje pred očetom naglas izgovarjal sanje, da bo njuna glina nekoč v vsaki slovenski lekarni, so danes njegove sanje skoraj povsem uresničene. Morda je v Janku tudi del izjemno podjetnega dedka po mamini strani, ki je izdeloval metle in jih prodajal po vsej Evropi. Janko si želi svojo glino ponesti na vse celine, še prej pa bi rad ustvaril svojo tovarno gline. Prav rad pa bo prisluhnil tudi vam, poslušalci, saj je glina izjemna po svojih terapevtskih učinkih. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Ponoči bo z nami Janko Ferjuc, ki po dedu in očetu nadaljuje tradicijo pridobivanja gline v Komendi. Janka osreči, ko mu po 50 prejetih telefonskih klicih na dan uspe pomagati vsaj komu. »Včasih ljudem pomaga le to, da se z njimi pogovarjam, ljudje smo družbena bitja.« Vsega, kar ve o glini, se je naučil od svojega očeta. Postopki pridobivanja gline so zelo zahtevni, večino dela ročno opravi sam. »Glina mora biti boljša kot v zemlji, to pa dosežeš tako, da jo posuši sonce, sonce ji da tiste energije, vitamin D, to je marsikomu še nedoumljivo. Edino, kar me zares lahko spravi iz tira, je to, da glini kdo odvzema vrednost, je ne spoštuje, to me res razočara in razjezi«. Preizkus lahko opravite tudi sami doma. V tanek kozarec dodajte glino in jo prelijte z vodo. Kako silna je njena moč, boste hitro spoznali, saj bo zaradi njenih energij kozarec kmalu razneslo. Janku glina pomeni življenje. In če je kot otrok v gozdu pomagal očetu pri napornem ročnem izkopu gline in takrat zaslužil celo za motor, pozneje pred očetom naglas izgovarjal sanje, da bo njuna glina nekoč v vsaki slovenski lekarni, so danes njegove sanje skoraj povsem uresničene. Morda je v Janku tudi del izjemno podjetnega dedka po mamini strani, ki je izdeloval metle in jih prodajal po vsej Evropi. Janko si želi svojo glino ponesti na vse celine, še prej pa bi rad ustvaril svojo tovarno gline. Prav rad pa bo prisluhnil tudi vam, poslušalci, saj je glina izjemna po svojih terapevtskih učinkih. Z njim se bo pogovarjala voditeljica Vesna Topolovec.
Sredi vročega poletja nas kar malo skrbi, kako bomo prenesli te vročinske valove. Starejši, mladi in tudi otroci. Še celo morje nas s 26. stopinjami ne more ohladiti. Voditeljico Mojco Blažej Cirej zanima, kaj vi storite za svoje zdravje, pa ne samo poleti, na sploh. Kakšne koristne navade imate. Mogoče bi pa lahko koristile še komu.
Sredi vročega poletja nas kar malo skrbi, kako bomo prenesli te vročinske valove. Starejši, mladi in tudi otroci. Še celo morje nas s 26. stopinjami ne more ohladiti. Voditeljico Mojco Blažej Cirej zanima, kaj vi storite za svoje zdravje, pa ne samo poleti, na sploh. Kakšne koristne navade imate. Mogoče bi pa lahko koristile še komu.
V nočnem programu, nocoj iz studia Radia Koper, boste slišali Primorko iz Volčje Drage- Aleksandro Gregorič, ki se je pred 16 leti preselila na Dansko. Tja jo je peljala akademska kariera, danes pa pravi, da je ta vikinška dežela postala njen drugi dom. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
V nočnem programu, nocoj iz studia Radia Koper, boste slišali Primorko iz Volčje Drage- Aleksandro Gregorič, ki se je pred 16 leti preselila na Dansko. Tja jo je peljala akademska kariera, danes pa pravi, da je ta vikinška dežela postala njen drugi dom. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Naslov njene pripovedi Tisto neustavljivo stori prav to, kar obljublja: zapelje nas v neustavljivo, hlastno branje, dokler ne obrnemo zadnje strani. In potem nas povede v premišljevanje. O razumu in srcu, o moškem in ženski, o komunikaciji in o naravi samega neustavljivega. Metka Zupančič je avtobiografsko obarvano pripoved napisala leta 1998 v Guelphu v Kanadi. Izšla pa je leta 2020 pri pariški založbi L’Harmattan. Od pomladi lahko francoski L’envahissement beremo tudi v slovenskem jeziku. Profesorica francoske književnosti, predavateljica na ameriških in kanadskih univerzah, avtorica številnih znanstvenih del, popotnica po duhovnih svetovih, učiteljica joge je pogosto globoko hvaležna glasu telesa, ki jo vodi in poučuje, ji omogoča vzpostavitev temeljev za razjasnitev in razvoj misli. Kod vse sta jo vodila življenje in delovanje od dni, ko je igrala flavto v pesmi Napisi padajo Tomaža Pengova. Ob diplomi iz francoščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti je, preden je spakirala kovček in odšla v svet, namreč diplomirala tudi iz flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nočni pogovor bo preplet vseh njenih ljubezni in spoznanj, pospremljen z glasbo, ki se ob književnosti in jogi pretaka skozi vsa poglavja njene življenjske zgodbe.
Naslov njene pripovedi Tisto neustavljivo stori prav to, kar obljublja: zapelje nas v neustavljivo, hlastno branje, dokler ne obrnemo zadnje strani. In potem nas povede v premišljevanje. O razumu in srcu, o moškem in ženski, o komunikaciji in o naravi samega neustavljivega. Metka Zupančič je avtobiografsko obarvano pripoved napisala leta 1998 v Guelphu v Kanadi. Izšla pa je leta 2020 pri pariški založbi L’Harmattan. Od pomladi lahko francoski L’envahissement beremo tudi v slovenskem jeziku. Profesorica francoske književnosti, predavateljica na ameriških in kanadskih univerzah, avtorica številnih znanstvenih del, popotnica po duhovnih svetovih, učiteljica joge je pogosto globoko hvaležna glasu telesa, ki jo vodi in poučuje, ji omogoča vzpostavitev temeljev za razjasnitev in razvoj misli. Kod vse sta jo vodila življenje in delovanje od dni, ko je igrala flavto v pesmi Napisi padajo Tomaža Pengova. Ob diplomi iz francoščine in primerjalne književnosti na Filozofski fakulteti je, preden je spakirala kovček in odšla v svet, namreč diplomirala tudi iz flavte na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nočni pogovor bo preplet vseh njenih ljubezni in spoznanj, pospremljen z glasbo, ki se ob književnosti in jogi pretaka skozi vsa poglavja njene življenjske zgodbe.
Gost ponedeljkovega Nočnega obiska je bil režiser, scenarist in pisatelj Goran Ajtič. Ljubiteljski filmar je v zadnjem letu s svojimi kratkimi filmi pobral že več kot 20 nagrad na manjših mednarodnih filmskih festivalih. Njegova najuspešnejša kratka filma sta erotični eksperimentalni film Art and Joy and Pleasure in film Zarota, ki je zmagal na rimskem festivalu 8 & HalFilm Awards ter se kot najboljši triler izkazal tudi pozneje, ko je ta festival ob velikih filmskih nagradah v Cannesu organiziral vzporedni dogodek, na katerem so se predstavili filmarji. Ajtič prosti čas preživlja tudi kot amaterski igralec, opravlja pa službo, ki mu jo kot filmarju ne bi pripisali na prvo žogo. Nočni čas sta vam krajšali dve nočni ptici – Goran Ajtič in voditeljica Eva Lipovšek.
Gost ponedeljkovega Nočnega obiska je bil režiser, scenarist in pisatelj Goran Ajtič. Ljubiteljski filmar je v zadnjem letu s svojimi kratkimi filmi pobral že več kot 20 nagrad na manjših mednarodnih filmskih festivalih. Njegova najuspešnejša kratka filma sta erotični eksperimentalni film Art and Joy and Pleasure in film Zarota, ki je zmagal na rimskem festivalu 8 & HalFilm Awards ter se kot najboljši triler izkazal tudi pozneje, ko je ta festival ob velikih filmskih nagradah v Cannesu organiziral vzporedni dogodek, na katerem so se predstavili filmarji. Ajtič prosti čas preživlja tudi kot amaterski igralec, opravlja pa službo, ki mu jo kot filmarju ne bi pripisali na prvo žogo. Nočni čas sta vam krajšali dve nočni ptici – Goran Ajtič in voditeljica Eva Lipovšek.
V nocojšnjem Nočnem obisku boste lahko prisluhnili pogovoru z mlado dirigentko Ano Erčulj, tudi vodjo različnih glasbenih sestavov, korepetitorko, vodjo pevskih delavnic za igralce, muzikologinjo in nenazadnje tudi »skiperko«! Kako poteka njena umetniška pot in kje se stikata dirigiranje in jadranje – danes po polnoči!
V nocojšnjem Nočnem obisku boste lahko prisluhnili pogovoru z mlado dirigentko Ano Erčulj, tudi vodjo različnih glasbenih sestavov, korepetitorko, vodjo pevskih delavnic za igralce, muzikologinjo in nenazadnje tudi »skiperko«! Kako poteka njena umetniška pot in kje se stikata dirigiranje in jadranje – danes po polnoči!
Aleksander Šinigoj je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi. Aleksandra Šinigoja je na nočni obisk povabil Valter Pregelj.
Aleksander Šinigoj je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi. Aleksandra Šinigoja je na nočni obisk povabil Valter Pregelj.
"Ali potuješ ali imaš srečo, da si v času Folkarta v Mariboru," pravi vodja mednarodnega festivala folklore Alenka Klemenčič, gostja tokratnega Nočnega obiska. Festival je letos spisal 35. zgodbo, že 30. pod njenim vodstvom in koordinacijo. Predhodnik Festivala Lent vsako leto v Maribor pripelje skupine iz vsega sveta, ki ulice napolnijo z barvanim, plesom, glasbo in veseljem. Obudili smo spomine na minule festivale in se zazrli v prihodnost.
"Ali potuješ ali imaš srečo, da si v času Folkarta v Mariboru," pravi vodja mednarodnega festivala folklore Alenka Klemenčič, gostja tokratnega Nočnega obiska. Festival je letos spisal 35. zgodbo, že 30. pod njenim vodstvom in koordinacijo. Predhodnik Festivala Lent vsako leto v Maribor pripelje skupine iz vsega sveta, ki ulice napolnijo z barvanim, plesom, glasbo in veseljem. Obudili smo spomine na minule festivale in se zazrli v prihodnost.
Zgodbe dežja so nenavaden preplet domišljijskih krajev, ljudi in dogodkov, so kot nekakšne pravljice za odrasle, ki nas vodijo skozi fantastične svetove magične realnosti, toda tako kot vse pravljice izrekajo resnico človeka in sveta. Ne silijo nas, da jim verjamemo, tega jim ni treba. Resnica namreč ne potrebuje preverjalcev dejstev in kar je še podobnih novodobnih prepričevalcev v edini pravi pogled na svet, resnica preprosto je. Prezgodaj umrli sarajevski pisatelj Hajrudin Ramadan je v Zgodbe dežja, ki so izšle leta 1993, pretočil vso bolečino človeka, ki je šel skozi vojno in nosi v sebi travme in negotovost povojnega časa. Človeka, ki se umika v domišljijske svetove, skozi katere nas v svojih nenavadnih prigodah vodi skrivnostni lik Elias Veskot. Prisluhnite Zgodbam dežja, ki jih je izbrala Nada Vodušek.
Zgodbe dežja so nenavaden preplet domišljijskih krajev, ljudi in dogodkov, so kot nekakšne pravljice za odrasle, ki nas vodijo skozi fantastične svetove magične realnosti, toda tako kot vse pravljice izrekajo resnico človeka in sveta. Ne silijo nas, da jim verjamemo, tega jim ni treba. Resnica namreč ne potrebuje preverjalcev dejstev in kar je še podobnih novodobnih prepričevalcev v edini pravi pogled na svet, resnica preprosto je. Prezgodaj umrli sarajevski pisatelj Hajrudin Ramadan je v Zgodbe dežja, ki so izšle leta 1993, pretočil vso bolečino človeka, ki je šel skozi vojno in nosi v sebi travme in negotovost povojnega časa. Človeka, ki se umika v domišljijske svetove, skozi katere nas v svojih nenavadnih prigodah vodi skrivnostni lik Elias Veskot. Prisluhnite Zgodbam dežja, ki jih je izbrala Nada Vodušek.
Tokratna Noč šansonov bo še zadnjič v znamenju šansonov iz 20-ih let 20. stoletja. Družbo nam bodo delali vsi tedanji veliki interpreti, ki so z različnimi žanri, osebnimi pristopi in veliko predanostjo odru in glasbi pustili pomenljivo sled v zgodovini francoskega šansona. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Tokratna Noč šansonov bo še zadnjič v znamenju šansonov iz 20-ih let 20. stoletja. Družbo nam bodo delali vsi tedanji veliki interpreti, ki so z različnimi žanri, osebnimi pristopi in veliko predanostjo odru in glasbi pustili pomenljivo sled v zgodovini francoskega šansona. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V okviru projekta B Air, ki posebno pozornost namenja novim zvočnim vsebinam za najmlajše in ranljive skupine, je nastalo sodelovanje z učenci in učenkami Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Pet otrok je ustvarilo štiri Zvočne avtoportrete, v katerih so raziskovali načine izražanja na področju zvoka in preizkušali svoje ideje in predstave o "zvočnem odsevu sebe". Več o delu z mladimi ustvarjalci bo v Nočnem obisku v nedeljo povedala mentorica projekta, režiserka Ana Krauthaker.
V okviru projekta B Air, ki posebno pozornost namenja novim zvočnim vsebinam za najmlajše in ranljive skupine, je nastalo sodelovanje z učenci in učenkami Centra za izobraževanje, rehabilitacijo in usposabljanje Kamnik. Pet otrok je ustvarilo štiri Zvočne avtoportrete, v katerih so raziskovali načine izražanja na področju zvoka in preizkušali svoje ideje in predstave o "zvočnem odsevu sebe". Več o delu z mladimi ustvarjalci bo v Nočnem obisku v nedeljo povedala mentorica projekta, režiserka Ana Krauthaker.
Pred skoraj tremi desetletji je urednico knjižnih izdaj pri Založbi Mladika Nadio Roncelli pot po končanem študiju v Trstu, kjer je tudi doma, naključno zapeljala v svet založništva. Kreativno delo ji je ponudilo veliko novih spoznanj in izzivov, predvsem pa priložnosti sodelovanja z izjemnimi književniki, o katerih ima veliko lepih spominov. Kako se je v zadnjih desetletjih spreminjalo delo v eni izmed založb slovenske narodne skupnosti, kako so na to vplivali spletni mediji, kakšne priložnosti ponujajo knjižni sejmi, pa tudi kako nastajajo knjige skupaj z avtorji-od rokopisa do tiska in javne predstavitve, se bo med drugim z Nadio Roncelli v nočnem programu Radia Koper pogovarjala Tjaša Lotrič.
Pred skoraj tremi desetletji je urednico knjižnih izdaj pri Založbi Mladika Nadio Roncelli pot po končanem študiju v Trstu, kjer je tudi doma, naključno zapeljala v svet založništva. Kreativno delo ji je ponudilo veliko novih spoznanj in izzivov, predvsem pa priložnosti sodelovanja z izjemnimi književniki, o katerih ima veliko lepih spominov. Kako se je v zadnjih desetletjih spreminjalo delo v eni izmed založb slovenske narodne skupnosti, kako so na to vplivali spletni mediji, kakšne priložnosti ponujajo knjižni sejmi, pa tudi kako nastajajo knjige skupaj z avtorji-od rokopisa do tiska in javne predstavitve, se bo med drugim z Nadio Roncelli v nočnem programu Radia Koper pogovarjala Tjaša Lotrič.
Živali čutijo veliko več, kot si mislimo. Tudi one občutijo žalost, veselje, srečo ali ljubezen. Bolj rahločutni smo, bogatejše je naše zaznavanje njihovega čustvenega sveta. Na desetine čustvenih zgodb teh sobitij nam bo v oddajo Nočni obisk po polnoči prinesel Aleš Lavrič iz zatočišča za živali V pravljici. Pri njih se ne postavljajo nad druge oblike življenja. Pri njih živali živijo polno življenje do visoke starosti in naravne smrti. Njihovi »rešenčki« si zaslužijo le najboljše. Živali uživajo svobodo, skrb in ljubezen, po uničujočih okoljih, iz katerih so prišle, se jim v zatočišču povrne volja do življenja, preobrazbe so čudovite, vampki okrogli. Tudi o neprekosljivem čuvaju, prijaznem gosaku Pikiju, pujsu z neverjetno življenjsko zgodbo, Teodorju, osličku Pinu, kozlu Zlatku, sočutnem odnosu živali do poginulih prijateljev in žalovanju, ki je podobno človeškemu (tudi one potrebujejo čas) ter o odnosu države do tovrstnih kmetij bo kaj slišati. Ker so počitnice, pa boste lahko navdušili tudi otroke, ki na kmetiji, v objemu pristne narave, ki se dotakne srca in prebudi dušo, radi preživljajo nepozabne pravljične poletne tabore. »Skozi življenje ni lahko iti sam. Če imaš ob sebi pravega, ljubečega, razumevajočega, iskrenega sopotnika, na katerega se lahko nasloniš, ko ti je najteže in ko ti je najlepše, je to največ, kar lahko imaš« V zatočišču imajo takih sopotnikov najmanj 80.
Živali čutijo veliko več, kot si mislimo. Tudi one občutijo žalost, veselje, srečo ali ljubezen. Bolj rahločutni smo, bogatejše je naše zaznavanje njihovega čustvenega sveta. Na desetine čustvenih zgodb teh sobitij nam bo v oddajo Nočni obisk po polnoči prinesel Aleš Lavrič iz zatočišča za živali V pravljici. Pri njih se ne postavljajo nad druge oblike življenja. Pri njih živali živijo polno življenje do visoke starosti in naravne smrti. Njihovi »rešenčki« si zaslužijo le najboljše. Živali uživajo svobodo, skrb in ljubezen, po uničujočih okoljih, iz katerih so prišle, se jim v zatočišču povrne volja do življenja, preobrazbe so čudovite, vampki okrogli. Tudi o neprekosljivem čuvaju, prijaznem gosaku Pikiju, pujsu z neverjetno življenjsko zgodbo, Teodorju, osličku Pinu, kozlu Zlatku, sočutnem odnosu živali do poginulih prijateljev in žalovanju, ki je podobno človeškemu (tudi one potrebujejo čas) ter o odnosu države do tovrstnih kmetij bo kaj slišati. Ker so počitnice, pa boste lahko navdušili tudi otroke, ki na kmetiji, v objemu pristne narave, ki se dotakne srca in prebudi dušo, radi preživljajo nepozabne pravljične poletne tabore. »Skozi življenje ni lahko iti sam. Če imaš ob sebi pravega, ljubečega, razumevajočega, iskrenega sopotnika, na katerega se lahko nasloniš, ko ti je najteže in ko ti je najlepše, je to največ, kar lahko imaš« V zatočišču imajo takih sopotnikov najmanj 80.
V prvi uri nočnega programa bo naša gostja Slavica Zrnko, ki je rojena v Zubinem Potoku. Tam je preživela mladost in niti sanjala ni, da jo bo ljubezen, pred več kot dvajsetimi leti, popeljala v Slovenijo, v Maribor, kjer si je ustvarila družino in začela delati v zdravstvu. O takšnih, srečnih zgodbah, po navadi beremo v knjigah in gledamo v filmih, tokrat pa jo boste slišali tudi pri nas, na radiu, malo po polnoči. Klepet pripravlja Robert Zajšek.
V prvi uri nočnega programa bo naša gostja Slavica Zrnko, ki je rojena v Zubinem Potoku. Tam je preživela mladost in niti sanjala ni, da jo bo ljubezen, pred več kot dvajsetimi leti, popeljala v Slovenijo, v Maribor, kjer si je ustvarila družino in začela delati v zdravstvu. O takšnih, srečnih zgodbah, po navadi beremo v knjigah in gledamo v filmih, tokrat pa jo boste slišali tudi pri nas, na radiu, malo po polnoči. Klepet pripravlja Robert Zajšek.
Njeno življenjsko popotovanje je nenehno iskanje raziskujočega duha, a tudi potovanje skozi realne, fizične svetove različnih dežel in kultur. Trenutno živi v Maroku, a to gotovo ni zadnja dežela, v kateri razvija svoje zanimanje za pestrost vsega bivajočega – človeka in vseh živih bitij. Raziskovanje stvarnega in duhovnega jo vodi skozi številna področja znanja, med drugim študija grafologije, reikija, tradicionalne kitajske medicine in energetske medicine. Po diplomi iz francoščine in sociologije kulture je nekaj časa delala v šolstvu, založništvu in kulturi. Ko se je njeno življenje radikalno spremenilo, se je s tremi otroki preselila v Tunizijo in se hitro vključila v tamkajšnje življenje. Tragičnemu dogodku, ki je zarezal v življenje družine, je sledila selitev v Atene. Težke preizkušnje krepijo njen pogum, ljubezen do življenja in ljudi. Kot certificirana doula dela s porodnicami in z majhnimi otroki. Poleg tega ves čas tudi prevaja, lektorira in piše. Napisala je zbirko pesmi za otroke Ko je Dan, ki je izšla v trojezični izdaji, in zbirko pisem svojemu sinu Ko je dan za pisma srca.
Njeno življenjsko popotovanje je nenehno iskanje raziskujočega duha, a tudi potovanje skozi realne, fizične svetove različnih dežel in kultur. Trenutno živi v Maroku, a to gotovo ni zadnja dežela, v kateri razvija svoje zanimanje za pestrost vsega bivajočega – človeka in vseh živih bitij. Raziskovanje stvarnega in duhovnega jo vodi skozi številna področja znanja, med drugim študija grafologije, reikija, tradicionalne kitajske medicine in energetske medicine. Po diplomi iz francoščine in sociologije kulture je nekaj časa delala v šolstvu, založništvu in kulturi. Ko se je njeno življenje radikalno spremenilo, se je s tremi otroki preselila v Tunizijo in se hitro vključila v tamkajšnje življenje. Tragičnemu dogodku, ki je zarezal v življenje družine, je sledila selitev v Atene. Težke preizkušnje krepijo njen pogum, ljubezen do življenja in ljudi. Kot certificirana doula dela s porodnicami in z majhnimi otroki. Poleg tega ves čas tudi prevaja, lektorira in piše. Napisala je zbirko pesmi za otroke Ko je Dan, ki je izšla v trojezični izdaji, in zbirko pisem svojemu sinu Ko je dan za pisma srca.
“Glasba je najčudovitejša umetnost in spomin na raj,“ je moto nocojšnjega gosta nočnega programa, ki bo v soju luči in čudovite glasbe. Klarinetist, organist, dirigent in skladatelj Marjan Grdadolnik ima za seboj zelo pestro ustvarjalno in poustvarjalno pot. Je ustanovitelj in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Cantabile ter idejni vodja Poletnega glasbenega festivala Cantabile v Logatcu, ustanovitelj in umetniški vodja Mešanega pevskega zbora Adoramus, organist in vodja glasbene dejavnosti v domači župniji sv. Nikolaja v Logatcu, sodeloval je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestrom Slovenske vojske, švicarskim orkestrom Giovane, Evropskim študentskim orkestrom EMSO, Filharmonijo iz Budimpešte – in še bi lahko naštevali. Gostiteljici Luciji Grm bo v veliko čast, da bo akademika Marjana Grdadolnika lahko preizpraševala o njegovem izjemnem glasbenem poslanstvu. Ne preslišite – začetek novega dne bo ovit v glasbeno ubranost.
“Glasba je najčudovitejša umetnost in spomin na raj,“ je moto nocojšnjega gosta nočnega programa, ki bo v soju luči in čudovite glasbe. Klarinetist, organist, dirigent in skladatelj Marjan Grdadolnik ima za seboj zelo pestro ustvarjalno in poustvarjalno pot. Je ustanovitelj in umetniški vodja Simfoničnega orkestra Cantabile ter idejni vodja Poletnega glasbenega festivala Cantabile v Logatcu, ustanovitelj in umetniški vodja Mešanega pevskega zbora Adoramus, organist in vodja glasbene dejavnosti v domači župniji sv. Nikolaja v Logatcu, sodeloval je s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, orkestrom Slovenske vojske, švicarskim orkestrom Giovane, Evropskim študentskim orkestrom EMSO, Filharmonijo iz Budimpešte – in še bi lahko naštevali. Gostiteljici Luciji Grm bo v veliko čast, da bo akademika Marjana Grdadolnika lahko preizpraševala o njegovem izjemnem glasbenem poslanstvu. Ne preslišite – začetek novega dne bo ovit v glasbeno ubranost.
»Senzualni ples ni samo rekreacija, ampak potovanje v globino, da ženske prebudimo svojo ženstvenost, si dovolimo občutiti in začutiti vsa svoja čustva,« pravi Martina Vrhovnik, ki v Sloveniji vodi že dva plesna studia senzualnega plesa. A pot do prave ženske je dolga. Kakšno je bilo njeno večletno potovanje, da je spoznala sama sebe? Kakšna spoznanja tečajnicam prinaša ta vrsta plesa? Na pot senzualnega plesa se bo v družbi Martine Vrhovnik v Nočnem obisku podal Sandi Horvat.
»Senzualni ples ni samo rekreacija, ampak potovanje v globino, da ženske prebudimo svojo ženstvenost, si dovolimo občutiti in začutiti vsa svoja čustva,« pravi Martina Vrhovnik, ki v Sloveniji vodi že dva plesna studia senzualnega plesa. A pot do prave ženske je dolga. Kakšno je bilo njeno večletno potovanje, da je spoznala sama sebe? Kakšna spoznanja tečajnicam prinaša ta vrsta plesa? Na pot senzualnega plesa se bo v družbi Martine Vrhovnik v Nočnem obisku podal Sandi Horvat.
Gospodinja pod krinko in Življenje v kovčkih - to bi bila lahko naslova napetih, pa tudi zabvanih romanov. Pa nista, tako svoje življenje opiše Tina Milostnik Valenčič, novinarka Primorskih novic in žena diplomata, ki trenutno skupaj z možem, namestnikom veleposlanika, živi v Črni Gori. Podgorica je njun začasni dom. Tino Milostnik Valenčič smo na nočni klepet povabili, ker nas zanima, kakšna je vloga žene diplomata, kako težko ali pa lahko je odložiti novinarsko pero, kako novinarske oči zaznavajo novo okolje in kako je domovina videti od daleč. Seveda nas zanima tudi, ali veljajo stereotipi o Črnogorcih. In ker vemo, da se naša sogovornica redno udeležuje raznih sprejemov, bomo vprašali tudi, kako se znajde na tem pisanem, diplomatskem parketu. Vsebino je pripravila Barbara Kampos De Stefani.
Gospodinja pod krinko in Življenje v kovčkih - to bi bila lahko naslova napetih, pa tudi zabvanih romanov. Pa nista, tako svoje življenje opiše Tina Milostnik Valenčič, novinarka Primorskih novic in žena diplomata, ki trenutno skupaj z možem, namestnikom veleposlanika, živi v Črni Gori. Podgorica je njun začasni dom. Tino Milostnik Valenčič smo na nočni klepet povabili, ker nas zanima, kakšna je vloga žene diplomata, kako težko ali pa lahko je odložiti novinarsko pero, kako novinarske oči zaznavajo novo okolje in kako je domovina videti od daleč. Seveda nas zanima tudi, ali veljajo stereotipi o Črnogorcih. In ker vemo, da se naša sogovornica redno udeležuje raznih sprejemov, bomo vprašali tudi, kako se znajde na tem pisanem, diplomatskem parketu. Vsebino je pripravila Barbara Kampos De Stefani.
Ana Vipotnik je diplomirana rusistka in sociologinja kulture, ki se že vrsto let ukvarja z glasbo kot pevka in skladateljica. Je stalna članica zasedbe Fake Orchestra, skupine, ki spada med pionirje predelav slovenske ljudske pesmi v modernejše oblike, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi glasbeniki in skupinami. Stalnica njenega ustvarjanja so tudi uglasbitve poezije. Od leta 2017 se ukvarja z zdravilno tehniko, ki pomaga pevcem in igralcem (MDH dihalna koordinacija). Več o njenem življenju, pevskih in terapevtskih izkušnjah – danes malo po polnoči z voditeljico Višnjo Fičor!
Ana Vipotnik je diplomirana rusistka in sociologinja kulture, ki se že vrsto let ukvarja z glasbo kot pevka in skladateljica. Je stalna članica zasedbe Fake Orchestra, skupine, ki spada med pionirje predelav slovenske ljudske pesmi v modernejše oblike, sodeluje pa tudi s številnimi drugimi glasbeniki in skupinami. Stalnica njenega ustvarjanja so tudi uglasbitve poezije. Od leta 2017 se ukvarja z zdravilno tehniko, ki pomaga pevcem in igralcem (MDH dihalna koordinacija). Več o njenem življenju, pevskih in terapevtskih izkušnjah – danes malo po polnoči z voditeljico Višnjo Fičor!
Na nočni obisk prihaja biolog dr. Franc Janžekovič, ki je nedavno izdal knjigo, v kateri nas podrobneje seznanja s pojmom »biodiverziteta«. Spomnili se bomo izjemnega likovnega ustvarjalca Janeza Vidica, letos je bila 100. obletnica njegovega rojstva. V drugem delu bomo dodali še arhivski posnetek koncerta zasedbe Toti big band z gosti, proti jutru pa se bomo spomnili še češkega pisatelja, satirika in novinarja Jaroslava Haška, ki je še na smrtni postelji narekoval zadnja poglavja svojega romana Dobri vojak Švejk, dela, ki je uvrščeno med 100 najpomembnejših knjig 20. stoletja. Voditelj bo Stane Kocutar.
Na nočni obisk prihaja biolog dr. Franc Janžekovič, ki je nedavno izdal knjigo, v kateri nas podrobneje seznanja s pojmom »biodiverziteta«. Spomnili se bomo izjemnega likovnega ustvarjalca Janeza Vidica, letos je bila 100. obletnica njegovega rojstva. V drugem delu bomo dodali še arhivski posnetek koncerta zasedbe Toti big band z gosti, proti jutru pa se bomo spomnili še češkega pisatelja, satirika in novinarja Jaroslava Haška, ki je še na smrtni postelji narekoval zadnja poglavja svojega romana Dobri vojak Švejk, dela, ki je uvrščeno med 100 najpomembnejših knjig 20. stoletja. Voditelj bo Stane Kocutar.
V času, ko smo z vseh strani obdani z digitalno tehnologijo, včasih pozabljamo, da lahko iz navade uporaba digitalnih vsebin hitro postane odvisnost in zasvojenost. Zasvojenost z digitalnimi vsebinami je prisotna predvsem med navdušenci nad videoigrami. Kako prepoznati zasvojenost in kako ukrepati, če opazimo, da je z digitalnimi vsebinami zasvojen nekdo od bližnjih? Kdaj čezmerno igranje videoiger lahko postane zasvojenost? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja bo odgovarjal strokovni sodelavec in svetovalec pri Logoutu, centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta, Rok Gumzej, ki ga bo v Nočnem obisku gostil Sandi Horvat.
V času, ko smo z vseh strani obdani z digitalno tehnologijo, včasih pozabljamo, da lahko iz navade uporaba digitalnih vsebin hitro postane odvisnost in zasvojenost. Zasvojenost z digitalnimi vsebinami je prisotna predvsem med navdušenci nad videoigrami. Kako prepoznati zasvojenost in kako ukrepati, če opazimo, da je z digitalnimi vsebinami zasvojen nekdo od bližnjih? Kdaj čezmerno igranje videoiger lahko postane zasvojenost? Na vsa ta in še mnoga druga vprašanja bo odgovarjal strokovni sodelavec in svetovalec pri Logoutu, centru pomoči za zdravljenje odvisnosti od interneta, Rok Gumzej, ki ga bo v Nočnem obisku gostil Sandi Horvat.
V noči na ponedeljek se bomo spet pogovarjali. Če boste čukci razpoloženi, voditeljico Mojco Blažej Cirej zanimajo vaše izkušnje z demenco, tem črnim oblakom prihodnosti. Kako se je odvijala pri vaših starših, prijateljih, partnerju. Kako se je začela in kaj ste naredili. Mogoče se najde celo kdo, ki je na tekočem z novimi dognanji in razvijanjem zdravil, ki bi demenco vsaj upočasnila, če se je že zdraviti ne da. Seveda pa so dobrodošli tudi pogovori kar tako, da razbijemo vroče nočne ure - in kot ponavadi kakšna šala. Pripravite svoj telefon in našpičite ušesa.
V noči na ponedeljek se bomo spet pogovarjali. Če boste čukci razpoloženi, voditeljico Mojco Blažej Cirej zanimajo vaše izkušnje z demenco, tem črnim oblakom prihodnosti. Kako se je odvijala pri vaših starših, prijateljih, partnerju. Kako se je začela in kaj ste naredili. Mogoče se najde celo kdo, ki je na tekočem z novimi dognanji in razvijanjem zdravil, ki bi demenco vsaj upočasnila, če se je že zdraviti ne da. Seveda pa so dobrodošli tudi pogovori kar tako, da razbijemo vroče nočne ure - in kot ponavadi kakšna šala. Pripravite svoj telefon in našpičite ušesa.
"Ljubite umetnost v sebi in ne sebe v umetnosti." Ta misel Stanislavskega prežema življenje nočnega gosta, ki bo razkril, kako se je znašel v igralskih, režiserskih in pedagoških vodah, kako se je mesec obiska Amerike razvlekel v več kot 20 let, pa o sodelovanju z Georgeem Clooneyjem in Cate Blanchett. Dodal bo, kako je bilo z ustanovitvijo Slovenskega narodnega gledališča Kranj s sedežem na Kokrici, ki v slovenski gledališki prostor prinaša nov vetrič. Radovednost bo Luciji Grm potešil igralec, režiser in pedagog Igor Korošec.
"Ljubite umetnost v sebi in ne sebe v umetnosti." Ta misel Stanislavskega prežema življenje nočnega gosta, ki bo razkril, kako se je znašel v igralskih, režiserskih in pedagoških vodah, kako se je mesec obiska Amerike razvlekel v več kot 20 let, pa o sodelovanju z Georgeem Clooneyjem in Cate Blanchett. Dodal bo, kako je bilo z ustanovitvijo Slovenskega narodnega gledališča Kranj s sedežem na Kokrici, ki v slovenski gledališki prostor prinaša nov vetrič. Radovednost bo Luciji Grm potešil igralec, režiser in pedagog Igor Korošec.
Nočni program tokrat pripravljajo iz koprskega studia. Mojca Klarič je na klepet povabila Stojana Ščuko. V prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič bosta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin bo segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito bo direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.
Nočni program tokrat pripravljajo iz koprskega studia. Mojca Klarič je na klepet povabila Stojana Ščuko. V prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič bosta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin bo segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito bo direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.
Na nočni obisk pride 30-letni glasbenik iz Laškega, ki s skupino Dejan Dogaja že več let razveseljuje staro in mlado občinstvo po Sloveniji. S Poskočnimi muzikanti je začel svojo kariero, se preizkusil kot klarinetist in pevec, danes pa ga obožujejo številni mladi poslušalci. Znan je po izraziti irokezi, ki je njegov zaščitni znak. V glasbo in nastopanje je zaljubljen, morda se nekoč loti tudi vodenja otroške razvedrilne oddaje. Dejan Krajnc bo na Prvem nastopil malo po polnoči, ob spremljavi kitarista pa bo zapel tudi nekaj slovenskih popevk. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
Na nočni obisk pride 30-letni glasbenik iz Laškega, ki s skupino Dejan Dogaja že več let razveseljuje staro in mlado občinstvo po Sloveniji. S Poskočnimi muzikanti je začel svojo kariero, se preizkusil kot klarinetist in pevec, danes pa ga obožujejo številni mladi poslušalci. Znan je po izraziti irokezi, ki je njegov zaščitni znak. V glasbo in nastopanje je zaljubljen, morda se nekoč loti tudi vodenja otroške razvedrilne oddaje. Dejan Krajnc bo na Prvem nastopil malo po polnoči, ob spremljavi kitarista pa bo zapel tudi nekaj slovenskih popevk. Z njim se bo pogovarjal voditelj Andrej Hofer.
V nočnem programu bomo potovali s popotnikoma Stanko in Igorjem Benčevičem, ki sta bila v začetku leta v Mehiki in Braziliji. Ptujčana s svojim ustvarjalnim pristopom že leta sooblikujeta gostinsko, turistično in kulturno podobo najstarejšega slovenskega mesta, z Muzikafejem pa sta ponesla v svet tudi ime našega starodavnega mesta. Z nami bosta delila svoja zelo raznolika doživetja.
V nočnem programu bomo potovali s popotnikoma Stanko in Igorjem Benčevičem, ki sta bila v začetku leta v Mehiki in Braziliji. Ptujčana s svojim ustvarjalnim pristopom že leta sooblikujeta gostinsko, turistično in kulturno podobo najstarejšega slovenskega mesta, z Muzikafejem pa sta ponesla v svet tudi ime našega starodavnega mesta. Z nami bosta delila svoja zelo raznolika doživetja.
Kot otrok je igral kljunasto flavto, potem je presedlal na violončelo, dokler ni pri trinajstih letih našel pravega instrumenta zase – bobnov. Od njih se ni več ločil in kmalu mu je postalo jasno, da bo glasba njegov poklic in njegovo poslanstvo. Navdušil ga je predvsem jazz, s katerim ga je spoznal profesor Adam Klemm. Na KGBL v Ljubljani je vpisal smer jazz bobni, potem pa študij nadaljeval na eminentni CODARTS university v Rotterdamu, kjer je leta 2020 diplomiral. Z magistrskim študijem je nadaljeval na amsterdamskem konservatoriju. Amsterdam je trenutno njegov drugi dom, v njem ustvarja in sodeluje s številnimi glasbeniki, dejaven pa je tudi v programih Inštituta za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije Inštitut.abeceda pod vodstvom Dréja A. Hočevarja. Na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani predstavlja svoj avtorski projekt Introducing Domen Cizej, set petih albumov z različnimi zasedbami. Na nočni pogovor ga je povabila Nada Vodušek.
Kot otrok je igral kljunasto flavto, potem je presedlal na violončelo, dokler ni pri trinajstih letih našel pravega instrumenta zase – bobnov. Od njih se ni več ločil in kmalu mu je postalo jasno, da bo glasba njegov poklic in njegovo poslanstvo. Navdušil ga je predvsem jazz, s katerim ga je spoznal profesor Adam Klemm. Na KGBL v Ljubljani je vpisal smer jazz bobni, potem pa študij nadaljeval na eminentni CODARTS university v Rotterdamu, kjer je leta 2020 diplomiral. Z magistrskim študijem je nadaljeval na amsterdamskem konservatoriju. Amsterdam je trenutno njegov drugi dom, v njem ustvarja in sodeluje s številnimi glasbeniki, dejaven pa je tudi v programih Inštituta za raziskave umetnosti, kritične misli in filozofije Inštitut.abeceda pod vodstvom Dréja A. Hočevarja. Na letošnjem Jazz festivalu v Ljubljani predstavlja svoj avtorski projekt Introducing Domen Cizej, set petih albumov z različnimi zasedbami. Na nočni pogovor ga je povabila Nada Vodušek.
V Nočnem obisku smo naredili sklep dogajanja na festivalu Parada ponosa. V goste smo povabili Katjo Sešek z Društva Parada ponosa, ki vodi program Varne in vključujoče šole. Sešek aktivno udejanja namero, da bi šole postale bolj prijazen prostor za mlade LGBTIQ+ osebe. Spregovorila je o izzivih uvajanja tovrstnih tematik v šole, o nestrpnem odnosu družbe do raznolikosti in o neodzivnosti ministrstva na pozive k sodelovanju. Ali je boj ene marginalizirane skupnosti boj za pravice vseh? Kako implementacija spremenjenega družinskega zakonika poteka v praksi? Koliko je posvojitev otrok s strani istospolnih parov? Vprašanja je Katji Sešek postavljala voditeljica Eva Lipovšek.
V Nočnem obisku smo naredili sklep dogajanja na festivalu Parada ponosa. V goste smo povabili Katjo Sešek z Društva Parada ponosa, ki vodi program Varne in vključujoče šole. Sešek aktivno udejanja namero, da bi šole postale bolj prijazen prostor za mlade LGBTIQ+ osebe. Spregovorila je o izzivih uvajanja tovrstnih tematik v šole, o nestrpnem odnosu družbe do raznolikosti in o neodzivnosti ministrstva na pozive k sodelovanju. Ali je boj ene marginalizirane skupnosti boj za pravice vseh? Kako implementacija spremenjenega družinskega zakonika poteka v praksi? Koliko je posvojitev otrok s strani istospolnih parov? Vprašanja je Katji Sešek postavljala voditeljica Eva Lipovšek.
Ne zgodi se pogosto, da mora gost Nočnega obiska predčasno oditi iz službe, da lahko ob polnoči že sedi v našem studiu. In prav to se bo zgodilo nocoj – na poletno noč muzejev. Gost Nočnega obiska bo namreč paleontolog Matija Križnar. Poletno noč muzejev, ko so muzeji in galerije odprti do polnoči, bo podaljšal s pogovorom v živo v etru nočnega programa. Mag. Križnar je zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za zbirko najdragocenejših slovenskih fosilov. Vas zanima, kaj se je dogajalo nekoč pri nas? Zato vas Matija Križnar in Iztok Konc vabita, da prvi uri v noči na nedeljo preživite z njima.
Ne zgodi se pogosto, da mora gost Nočnega obiska predčasno oditi iz službe, da lahko ob polnoči že sedi v našem studiu. In prav to se bo zgodilo nocoj – na poletno noč muzejev. Gost Nočnega obiska bo namreč paleontolog Matija Križnar. Poletno noč muzejev, ko so muzeji in galerije odprti do polnoči, bo podaljšal s pogovorom v živo v etru nočnega programa. Mag. Križnar je zaposlen v Prirodoslovnem muzeju Slovenije, kjer skrbi za zbirko najdragocenejših slovenskih fosilov. Vas zanima, kaj se je dogajalo nekoč pri nas? Zato vas Matija Križnar in Iztok Konc vabita, da prvi uri v noči na nedeljo preživite z njima.
V nočnem programu boste slišali pogovor z Izidorjem Simčičem. Prihaja iz Brd, kjer ga skoraj vsi kličejo Dorče. Njegova igra otroških let je bila lepšanje prostorov, kasneje se je odločil za študij arhitekture, izkušnje pa nato pridobival v tujini. Da si Izidor Simčič zasluži posebno mesto v knjigi razvoja Brd, so mu v tem mesecu znova priznali na briški občini, saj je z njegovo pomočjo postala ena pomembnih turističnih destinacij.Pogovor je pripravila Eva Furlan.
V nočnem programu boste slišali pogovor z Izidorjem Simčičem. Prihaja iz Brd, kjer ga skoraj vsi kličejo Dorče. Njegova igra otroških let je bila lepšanje prostorov, kasneje se je odločil za študij arhitekture, izkušnje pa nato pridobival v tujini. Da si Izidor Simčič zasluži posebno mesto v knjigi razvoja Brd, so mu v tem mesecu znova priznali na briški občini, saj je z njegovo pomočjo postala ena pomembnih turističnih destinacij.Pogovor je pripravila Eva Furlan.
Manca Udovič se pred radijski mikrofon vrača v drugačni vlogi, kot je zanjo običajno. Kot gostja nočnega programa in ne kot nastopajoča na koncertu ali radijska novinarka, kar je nekoč že bila. Zdaj je ustvarjalka glasbe, skladateljica in glasbena pedagoginja, ki s svojo zasedbo RoManca nastopa po odrih po vsej državi. Kje išče navdih in kako skuša navdihniti mlajše? Še vedno začuti metuljčke, ko igra na koncertih? In nenazadnje – ali igra klavir tudi takrat, ko ji ga ne bi bilo treba? Med črno-belimi tipkami, ki včasih igrajo vesele, včasih pa bolj resne skladbe, se bo z njo sprehodil njen nekdanji radijski kolega Jure K. Čokl.
Manca Udovič se pred radijski mikrofon vrača v drugačni vlogi, kot je zanjo običajno. Kot gostja nočnega programa in ne kot nastopajoča na koncertu ali radijska novinarka, kar je nekoč že bila. Zdaj je ustvarjalka glasbe, skladateljica in glasbena pedagoginja, ki s svojo zasedbo RoManca nastopa po odrih po vsej državi. Kje išče navdih in kako skuša navdihniti mlajše? Še vedno začuti metuljčke, ko igra na koncertih? In nenazadnje – ali igra klavir tudi takrat, ko ji ga ne bi bilo treba? Med črno-belimi tipkami, ki včasih igrajo vesele, včasih pa bolj resne skladbe, se bo z njo sprehodil njen nekdanji radijski kolega Jure K. Čokl.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili zanimivim pogovorom. Gostili bomo mariborske aktiviste iz Iniciative mestni zbor, ki se že 10 let trudijo, da bi mestna oblast slišala tudi glas običajnih meščanov. Pogovarjali se bomo tudi z dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker. Prisluhnili pa bomo tudi odlični glasbi: domači zasedbi Bomb Shell in pevcu Simonu Vadnjalu. Ob koncu nočnega druženja pa se bomo zazrli tudi v zgodovino.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili zanimivim pogovorom. Gostili bomo mariborske aktiviste iz Iniciative mestni zbor, ki se že 10 let trudijo, da bi mestna oblast slišala tudi glas običajnih meščanov. Pogovarjali se bomo tudi z dobitnico letošnjega Borštnikovega prstana Natašo Matjašec Rošker. Prisluhnili pa bomo tudi odlični glasbi: domači zasedbi Bomb Shell in pevcu Simonu Vadnjalu. Ob koncu nočnega druženja pa se bomo zazrli tudi v zgodovino.
Morda se zdi, da se človeku, ki se seznani z diagnozo bipolarne duševne motnje, popolnoma podre življenje, da bo moral trajno uživati zdravila, ob pomoči katerih bo sploh lahko normalno deloval. Vendar je resnica lahko tudi drugačna. Tone Vrhovnik Straka živi z diagnozo bipolarne motnje že več kot tri desetletja, in to brez zdravil. Zase pravi, da je le nekoliko nenavaden v tem, da je v čustvovanju bolj ekstremen, da ga včasih bolj nagiba na en, včasih pa na drugi konec lestvice. In če se človek kdaj zatakne na enem koncu, velja, da se je treba zdraviti z zdravili na recept. Obstajajo pa tudi alternative. Naš gost je kljub bipolarni motnji uspešen v svojem poklicu, dejaven v društvu Poglej in v številnih drugih dejavnostih. V sodelovanju s civilno družbo in stroko si prizadeva za spremembo zakonodaje in pogleda na psihiatrično oskrbo. V trenutkih, ko zdrsnemo na spodnji konec lestvice, v depresijo, najbolj potrebujemo nekoga, ki si bo vzel čas in se z nami pogovarjal.
Morda se zdi, da se človeku, ki se seznani z diagnozo bipolarne duševne motnje, popolnoma podre življenje, da bo moral trajno uživati zdravila, ob pomoči katerih bo sploh lahko normalno deloval. Vendar je resnica lahko tudi drugačna. Tone Vrhovnik Straka živi z diagnozo bipolarne motnje že več kot tri desetletja, in to brez zdravil. Zase pravi, da je le nekoliko nenavaden v tem, da je v čustvovanju bolj ekstremen, da ga včasih bolj nagiba na en, včasih pa na drugi konec lestvice. In če se človek kdaj zatakne na enem koncu, velja, da se je treba zdraviti z zdravili na recept. Obstajajo pa tudi alternative. Naš gost je kljub bipolarni motnji uspešen v svojem poklicu, dejaven v društvu Poglej in v številnih drugih dejavnostih. V sodelovanju s civilno družbo in stroko si prizadeva za spremembo zakonodaje in pogleda na psihiatrično oskrbo. V trenutkih, ko zdrsnemo na spodnji konec lestvice, v depresijo, najbolj potrebujemo nekoga, ki si bo vzel čas in se z nami pogovarjal.
Na tokratnem Nočnem obisku se nam je pridružil gledališki in televizijski igralec Matej Zemljič. Kljub temu da je predstavnik mlade generacije igralcev, je širši slovenski javnosti že dobro znan. V preteklosti je nastopal v mnogih slovenskih gledališčih, veliko pozornosti pa je pritegnil tudi z vlogami pred kamero. Med večjimi uspehi je vsekakor vloga Andreja v celovečernem filmu Posledice. Čeprav mineva že pet let od njegovega izida, film ob vsakem ponovnem predvajanju vzbudi pozornost gledalcev in gledalk. Z Matejem Zemljičem se je pogovarjal Rene Markič.
Na tokratnem Nočnem obisku se nam je pridružil gledališki in televizijski igralec Matej Zemljič. Kljub temu da je predstavnik mlade generacije igralcev, je širši slovenski javnosti že dobro znan. V preteklosti je nastopal v mnogih slovenskih gledališčih, veliko pozornosti pa je pritegnil tudi z vlogami pred kamero. Med večjimi uspehi je vsekakor vloga Andreja v celovečernem filmu Posledice. Čeprav mineva že pet let od njegovega izida, film ob vsakem ponovnem predvajanju vzbudi pozornost gledalcev in gledalk. Z Matejem Zemljičem se je pogovarjal Rene Markič.
Z namenom, da bi imeli bolni otroci tudi v bolnišnici v Ljubljani šolo, je bila leta 1951 ustanovljena Bolnišnična šola. Ta ohranja in krepi življenjsko perspektivo in osmišlja dneve bolnih otrok. Ob šolskem delu pa izven bolnišničnih zidov nastaja še več drugih vsebin, med njimi so tabori sonca in radosti in bolnišnične olimpijske igre. Več o poslanstvu in delovanju šole bo v noči s sobote na nedeljo povedala profesorica Manja Žugman, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Osnovne šole Ledina. Na Nočni obisk po polnoči jo je povabila voditeljica Anamarija Štukelj Cusma.
Z namenom, da bi imeli bolni otroci tudi v bolnišnici v Ljubljani šolo, je bila leta 1951 ustanovljena Bolnišnična šola. Ta ohranja in krepi življenjsko perspektivo in osmišlja dneve bolnih otrok. Ob šolskem delu pa izven bolnišničnih zidov nastaja še več drugih vsebin, med njimi so tabori sonca in radosti in bolnišnične olimpijske igre. Več o poslanstvu in delovanju šole bo v noči s sobote na nedeljo povedala profesorica Manja Žugman, vodja bolnišničnih šolskih oddelkov Osnovne šole Ledina. Na Nočni obisk po polnoči jo je povabila voditeljica Anamarija Štukelj Cusma.
Zveza prijateljev mladine Slovenije letos obeležuje 70 let. Njena prva skrb so otroci, mladi in družine. S številnimi programi in akcijami si prizadeva, da bi jim pomagala, zastopala njihove interese in ščitila njihove pravice. Breda Krašna že vrsto let dela kot generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, že prej pa je sodelovala z njimi kot prostovoljka. Njena profesionalna pot je pisana, seznam vseh ostalih dejavnosti dolg, saj je Ankarančanka Breda Krašna ena tistih, ki ne znajo sedeti križem rok. K pogovoru jo je povabila Nataša Ugrin Tomšič.
Zveza prijateljev mladine Slovenije letos obeležuje 70 let. Njena prva skrb so otroci, mladi in družine. S številnimi programi in akcijami si prizadeva, da bi jim pomagala, zastopala njihove interese in ščitila njihove pravice. Breda Krašna že vrsto let dela kot generalna sekretarka Zveze prijateljev mladine Slovenije, že prej pa je sodelovala z njimi kot prostovoljka. Njena profesionalna pot je pisana, seznam vseh ostalih dejavnosti dolg, saj je Ankarančanka Breda Krašna ena tistih, ki ne znajo sedeti križem rok. K pogovoru jo je povabila Nataša Ugrin Tomšič.
V studio je prišel doktor filozofije in komparativist, predvsem pa – kot diplomirani slikar – stripar in ilustrator. Njegovi stripi že več kot 20 let izhajajo tako v digitalnih kot v tiskanih medijih ter v knjižni obliki. Ustvaril je več stripovskih albumov, ilustriral knjige za otroke in mladino ter poskrbel, da je inteligentni in duhoviti strip redno izhajal v časopisu. Velja za enega glavnih in najbolj aktivnih zagovornikov stripa ter risoromanov pri nas. Je soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala Tinta, na Poljanski ulici v Ljubljani pa je odprl knjigarno Stripolis, ki presega meje prodajnega prostora, saj deluje tudi kot atelje in zavod za gojenje stripovske kulture. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Izarja Lunačka.
V studio je prišel doktor filozofije in komparativist, predvsem pa – kot diplomirani slikar – stripar in ilustrator. Njegovi stripi že več kot 20 let izhajajo tako v digitalnih kot v tiskanih medijih ter v knjižni obliki. Ustvaril je več stripovskih albumov, ilustriral knjige za otroke in mladino ter poskrbel, da je inteligentni in duhoviti strip redno izhajal v časopisu. Velja za enega glavnih in najbolj aktivnih zagovornikov stripa ter risoromanov pri nas. Je soustanovitelj in soorganizator mednarodnega festivala Tinta, na Poljanski ulici v Ljubljani pa je odprl knjigarno Stripolis, ki presega meje prodajnega prostora, saj deluje tudi kot atelje in zavod za gojenje stripovske kulture. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Izarja Lunačka.
Gostja nočnega programa bo Petra Bašl, optičarka, ki za svoj poklic pravi, da je to poklic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V to delo se je zaljubila že v otroštvu, ko je opazovala optiko v soseščini. Se ljudje zavedamo pomembnost oči? Na kaj moramo paziti pri nakupu očal? Naši gostji, ki je poslovna ženska, izzivi niso tuji, sprostitev in mir pa poišče v naravi, saj z družino živi na Pohorju? Prisluhnite malo po polnoči.
Gostja nočnega programa bo Petra Bašl, optičarka, ki za svoj poklic pravi, da je to poklic preteklosti, sedanjosti in prihodnosti. V to delo se je zaljubila že v otroštvu, ko je opazovala optiko v soseščini. Se ljudje zavedamo pomembnost oči? Na kaj moramo paziti pri nakupu očal? Naši gostji, ki je poslovna ženska, izzivi niso tuji, sprostitev in mir pa poišče v naravi, saj z družino živi na Pohorju? Prisluhnite malo po polnoči.
Pogovor z nekom, ki odhaja. Slovo prijateljev. A tega drugega ni na odru. Njegov stol je prazen. Očitno je že odšel. In tisti, ki je ostal, sam pri sebi preigrava slovo. Pripoveduje nam, ki se morda ob tem spomnimo svojih sloves, svojih monologov, izgovorjenih v bolečo tišino. Predstava Disco inferno je avtorski projekt igralca Luke Bokšana, v katerem skozi skoraj prazno, minimalistično scenografijo oder reže notranje trenje. Z zadržano igro brez poudarjenih gest in s sijajnim gibalnim koncem – "plesom" z dvema barskima stoloma gledalca ves čas drži v napetosti. Z monodramo, eno najzahtevnejših igralskih nalog, je pravkar magistriral na AGRFT v Ljubljani. O njegovi dozdajšnji igralski poti, o gledališču in umetnosti, o željah in prihodnosti se z Luko Bokšanom pogovarja Nada Vodušek.
Pogovor z nekom, ki odhaja. Slovo prijateljev. A tega drugega ni na odru. Njegov stol je prazen. Očitno je že odšel. In tisti, ki je ostal, sam pri sebi preigrava slovo. Pripoveduje nam, ki se morda ob tem spomnimo svojih sloves, svojih monologov, izgovorjenih v bolečo tišino. Predstava Disco inferno je avtorski projekt igralca Luke Bokšana, v katerem skozi skoraj prazno, minimalistično scenografijo oder reže notranje trenje. Z zadržano igro brez poudarjenih gest in s sijajnim gibalnim koncem – "plesom" z dvema barskima stoloma gledalca ves čas drži v napetosti. Z monodramo, eno najzahtevnejših igralskih nalog, je pravkar magistriral na AGRFT v Ljubljani. O njegovi dozdajšnji igralski poti, o gledališču in umetnosti, o željah in prihodnosti se z Luko Bokšanom pogovarja Nada Vodušek.
Obnovitveno kmetovanje bi lahko razložili tudi kot inteligentno kmetovanje, posvečeno mikroskopskim organizmom , ki jih s prostim očesom ne moremo videti, zato si težko predstavljamo, kako bogato je lahko življenje pod našimi nogami. Pri Curkovih na Kmetiji Zeleni pašnik na Griču so doma mnogi. Ne le Klara in Miha, še zelo mladi gonilni sili kmetije, tam sta še otroka, Ema in Tine, kunci, piščanci, kokoši, ovce, krava cika Rozi, Sultan - čuvaj, muca, deževniki in mnogi ostali, neomenjeni, ki pričajo o tem, kako živa, rodovitna in bogata so lahko tla, če zanje ustrezno in trajnostno skrbimo. V simbiozi. Živali, rastline in ljudje. Temeljni vidik takšnega, revolucionarnega načina kmetovanja, je tudi zadovoljevanje potreb po prvovrstni hrani. Kako lahko in tudi podjetno je pravzaprav zemljišča bogatiti z obilico organske snovi, skrbeti za njihovo ravnovesje, s tem zaslužiti in naravi vračati, kar nam da, boste poslušali po polnoči, ko bosta naša gosta Klara in Miha Curk, ki živita in ustvarjata drugače od večine slovenskih kmetov. Napredna? Še kako.
Obnovitveno kmetovanje bi lahko razložili tudi kot inteligentno kmetovanje, posvečeno mikroskopskim organizmom , ki jih s prostim očesom ne moremo videti, zato si težko predstavljamo, kako bogato je lahko življenje pod našimi nogami. Pri Curkovih na Kmetiji Zeleni pašnik na Griču so doma mnogi. Ne le Klara in Miha, še zelo mladi gonilni sili kmetije, tam sta še otroka, Ema in Tine, kunci, piščanci, kokoši, ovce, krava cika Rozi, Sultan - čuvaj, muca, deževniki in mnogi ostali, neomenjeni, ki pričajo o tem, kako živa, rodovitna in bogata so lahko tla, če zanje ustrezno in trajnostno skrbimo. V simbiozi. Živali, rastline in ljudje. Temeljni vidik takšnega, revolucionarnega načina kmetovanja, je tudi zadovoljevanje potreb po prvovrstni hrani. Kako lahko in tudi podjetno je pravzaprav zemljišča bogatiti z obilico organske snovi, skrbeti za njihovo ravnovesje, s tem zaslužiti in naravi vračati, kar nam da, boste poslušali po polnoči, ko bosta naša gosta Klara in Miha Curk, ki živita in ustvarjata drugače od večine slovenskih kmetov. Napredna? Še kako.
Vstop v nedeljo bo zelo glasbeno obarvan – pokukali bomo namreč v življenjsko zgodbo in v 50 let petja opernega pevca in pevca zabavne glasbe. Leta 1977 je na mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev v Trevisu dobil nagrado za najobetavnejšega mladega opernega pevca, je dvakratni zmagovalec festivala Melodije morja in sonca – prvič v duetu s Heleno. Ja, zdaj že veste, da bo gost nočnega programa Nace Junkar. Veliko pesmi v njegovi izvedbi bogati naš arhiv, a gostiteljico Lucijo Grm bodo predvsem zanimale zgodbe, ki jih je pisalo njegovo bogato glasbeno ustvarjanje.
Vstop v nedeljo bo zelo glasbeno obarvan – pokukali bomo namreč v življenjsko zgodbo in v 50 let petja opernega pevca in pevca zabavne glasbe. Leta 1977 je na mednarodnem tekmovanju mladih opernih pevcev v Trevisu dobil nagrado za najobetavnejšega mladega opernega pevca, je dvakratni zmagovalec festivala Melodije morja in sonca – prvič v duetu s Heleno. Ja, zdaj že veste, da bo gost nočnega programa Nace Junkar. Veliko pesmi v njegovi izvedbi bogati naš arhiv, a gostiteljico Lucijo Grm bodo predvsem zanimale zgodbe, ki jih je pisalo njegovo bogato glasbeno ustvarjanje.
V tokratni oddaji Nočni obisk vas vabimo v svet glasbe. Faraoni, legendarna skupina iz Izole, ki je bila ustanovljena leta 1967, gre po desetih letih spet skupaj na oder portoroškega Avditorija. Pred koncertom, ki bo 24 junija, so medije povabili na srečanje. Nelfi Depangher, Piero Pocecco, Tulio Furlanič, Marjan Malikovič in Slavko Ivančič so Nataši Benčič pripovedali zgodbe, ki jih je pisala njihovo življenje in njihova glasba.
V tokratni oddaji Nočni obisk vas vabimo v svet glasbe. Faraoni, legendarna skupina iz Izole, ki je bila ustanovljena leta 1967, gre po desetih letih spet skupaj na oder portoroškega Avditorija. Pred koncertom, ki bo 24 junija, so medije povabili na srečanje. Nelfi Depangher, Piero Pocecco, Tulio Furlanič, Marjan Malikovič in Slavko Ivančič so Nataši Benčič pripovedali zgodbe, ki jih je pisala njihovo življenje in njihova glasba.
Tokratna Noč šansonov bo v znamenju šaljivih, parodičnoh, satiričnih, celo posmehljivih šansonov dvajsetih let 20. stoletja. Začeli bomo v družbi pevca, ki so ga poznali kot Dreana, večino časa pa bomo poslušali Georgiusa, čigar opus je pravo razpiranje vseh mogočih odtenkov posmehljivosti in družbenega dogajanja, pa tudi značajskih lastnosti, ob katere se umetnik lahko obregne. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Tokratna Noč šansonov bo v znamenju šaljivih, parodičnoh, satiričnih, celo posmehljivih šansonov dvajsetih let 20. stoletja. Začeli bomo v družbi pevca, ki so ga poznali kot Dreana, večino časa pa bomo poslušali Georgiusa, čigar opus je pravo razpiranje vseh mogočih odtenkov posmehljivosti in družbenega dogajanja, pa tudi značajskih lastnosti, ob katere se umetnik lahko obregne. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V ponedeljek se začne Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, ki že skoraj 60 let bogati slovenski gledališki prostor. Po polnoči se bomo spomnili pogovora z mariborsko igralko Lino Akif, ki je nedavno gostovala pri nas; sicer živi in dela v prestolnici. Z lanskega Borštnikovega srečanja je odnesla nagrado za najboljšo mlado igralko. Spregovorila je o svojih odrskih začetkih, o rasno profiliranih vlogah, oblikah izključevanja, ki jih je bila deležna, in o želji po večji raznolikosti v slovenskem gledališču. Vabljeni k poslušanju.
V ponedeljek se začne Borštnikovo srečanje, osrednji slovenski gledališki festival, ki že skoraj 60 let bogati slovenski gledališki prostor. Po polnoči se bomo spomnili pogovora z mariborsko igralko Lino Akif, ki je nedavno gostovala pri nas; sicer živi in dela v prestolnici. Z lanskega Borštnikovega srečanja je odnesla nagrado za najboljšo mlado igralko. Spregovorila je o svojih odrskih začetkih, o rasno profiliranih vlogah, oblikah izključevanja, ki jih je bila deležna, in o želji po večji raznolikosti v slovenskem gledališču. Vabljeni k poslušanju.
Narcizem ali narcisizem? Slovar pravi, da gre za sopomenki. Ni torej pomembno, katero različico uporabljamo, marveč kdaj in kako. Kaj beseda pomeni, vemo, ali vsaj mislimo, da vemo. O narcisoidnosti se namreč veliko piše in govori, marsikdaj beseda zleti z jezika brez premisleka, tudi po krivici. Zdrav narcizem omogoča prilagodljiv način uravnavanja samopodobe, patološki narcizem pa je nenehno dviganje samopodobe z iskanjem zunanjega odobravanja in priznanja. 1. junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi. Kako jo prepoznati in kako se pred njo zavarovati? Tudi o tem v nočnem pogovoru z Luko Agrežem, psihoterapevtom in strastnim raziskovalcem vseh plati življenja. Najbolj ga zanima psihodinamika človeškega delovanja, zato se je poglobil v različne pristope psihoterapije in specializiral psihodinamsko psihoterapijo. Deluje v samostojni praksi, a tudi v društvu Projekt Človek, kjer spremlja osebe z izkušnjo zasvojenosti in njihove družine; v projektu OMRA pa predava o različnih temah s področja duševnega zdravja. Luka Agreža je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
Narcizem ali narcisizem? Slovar pravi, da gre za sopomenki. Ni torej pomembno, katero različico uporabljamo, marveč kdaj in kako. Kaj beseda pomeni, vemo, ali vsaj mislimo, da vemo. O narcisoidnosti se namreč veliko piše in govori, marsikdaj beseda zleti z jezika brez premisleka, tudi po krivici. Zdrav narcizem omogoča prilagodljiv način uravnavanja samopodobe, patološki narcizem pa je nenehno dviganje samopodobe z iskanjem zunanjega odobravanja in priznanja. 1. junij je svetovni dan ozaveščanja o narcistični zlorabi. Kako jo prepoznati in kako se pred njo zavarovati? Tudi o tem v nočnem pogovoru z Luko Agrežem, psihoterapevtom in strastnim raziskovalcem vseh plati življenja. Najbolj ga zanima psihodinamika človeškega delovanja, zato se je poglobil v različne pristope psihoterapije in specializiral psihodinamsko psihoterapijo. Deluje v samostojni praksi, a tudi v društvu Projekt Človek, kjer spremlja osebe z izkušnjo zasvojenosti in njihove družine; v projektu OMRA pa predava o različnih temah s področja duševnega zdravja. Luka Agreža je pred mikrofon povabila Nada Vodušek.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali mlado pesnico Vesno Liponik. Njena prva pesniška zbirka Roko razje je izšla leta 2019 pri založbi Škuc-Lambda in bila nominirana za kritiško sito, Veronikino nagrado, nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma ter uvrščena v izbor 10 Books from Slovenia: Literary Critic`s Choice 2020. Njena druga knjiga bo izšla leta 2023 pri isti založbi. Z Vesno Liponik se bo pogovarjala Višnja Fičor.
V nocojšnjem Nočnem obisku bomo spoznali mlado pesnico Vesno Liponik. Njena prva pesniška zbirka Roko razje je izšla leta 2019 pri založbi Škuc-Lambda in bila nominirana za kritiško sito, Veronikino nagrado, nagrado za najboljši literarni prvenec Slovenskega knjižnega sejma ter uvrščena v izbor 10 Books from Slovenia: Literary Critic`s Choice 2020. Njena druga knjiga bo izšla leta 2023 pri isti založbi. Z Vesno Liponik se bo pogovarjala Višnja Fičor.
Med prelistavanjem Delove Sobotne priloge je našo pozornost vzbudil intervju Vesne Milek z igralko Manco Dorrer. Igralkine besede so aktualne tudi danes. »Mislim, da je pomembno, da si odprt, ranljiv za stvari, ki jih raziskuješ, sicer raziskovanje ni možno. Gre za raziskovanje resnice. In iz te rane po mojem lahko naredimo čudež, jo uporabimo sebi v prid, daje nam moč, da vidimo stvari drugače in pomagamo drugim.« Že sam citat izpred dobrega leta dni nam lahko veliko pove, kako razmišlja Manca Dorrer. Še več o sebi in svojem delu pa nam bo igralka in pedagoginja povedala v Nočnem obisku. Na klepet jo je povabil Iztok Konc.
Med prelistavanjem Delove Sobotne priloge je našo pozornost vzbudil intervju Vesne Milek z igralko Manco Dorrer. Igralkine besede so aktualne tudi danes. »Mislim, da je pomembno, da si odprt, ranljiv za stvari, ki jih raziskuješ, sicer raziskovanje ni možno. Gre za raziskovanje resnice. In iz te rane po mojem lahko naredimo čudež, jo uporabimo sebi v prid, daje nam moč, da vidimo stvari drugače in pomagamo drugim.« Že sam citat izpred dobrega leta dni nam lahko veliko pove, kako razmišlja Manca Dorrer. Še več o sebi in svojem delu pa nam bo igralka in pedagoginja povedala v Nočnem obisku. Na klepet jo je povabil Iztok Konc.
Ko se ob petkih opolnoči prižge Radio Koper, zadiši po morju. S Krasa do morja ni daleč, tako da bo tudi nočni gost urednik in novinar Stane Sušnik lahko točen. Človeka mnogoterih potez, Staneta Sušnika , je na večerni pogovor povabila Loredana Vergan, ki bo vaša nočna gostiteljica.
Ko se ob petkih opolnoči prižge Radio Koper, zadiši po morju. S Krasa do morja ni daleč, tako da bo tudi nočni gost urednik in novinar Stane Sušnik lahko točen. Človeka mnogoterih potez, Staneta Sušnika , je na večerni pogovor povabila Loredana Vergan, ki bo vaša nočna gostiteljica.
Vse v vesolju ima ritem. Vse pleše. Tudi vlaki. Pravzaprav železnice – predvsem samo slovenske železnice. No, v bistvu člani plesne skupine, ki že od vsega začetka delujejo pod okriljem slovenskih železnic. Gre seveda za Folklorno skupino Tine Rožanc, ki je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. O njeni zgodovini, repertoarju nekoč in danes, in predvsem aktualnih dogodkih nocoj po polnoči. Gosta Lucije Grm bosta Klemen Bojanovič, umetniški vodja Rožanske muzike in Gašper Toman, umetniški vodja članske folklorne skupine.
Vse v vesolju ima ritem. Vse pleše. Tudi vlaki. Pravzaprav železnice – predvsem samo slovenske železnice. No, v bistvu člani plesne skupine, ki že od vsega začetka delujejo pod okriljem slovenskih železnic. Gre seveda za Folklorno skupino Tine Rožanc, ki je ena najstarejših in največjih folklornih skupin v Sloveniji. O njeni zgodovini, repertoarju nekoč in danes, in predvsem aktualnih dogodkih nocoj po polnoči. Gosta Lucije Grm bosta Klemen Bojanovič, umetniški vodja Rožanske muzike in Gašper Toman, umetniški vodja članske folklorne skupine.
Gostja po polnoči bo Helena Pauko, magistrica odnosov med ljudmi in živalmi. Sama se raje opiše kot mačja vedenjska terapevtka ali strokovnjakinja na področju vedenja živali. Kmalu bo zaživela njena mačja svetovalnica Tolmačka, kjer bo pomagala skrbnikom pri pogostih vedenjskih težavah njihovih ljubljenčkov. V nadaljevanju noči bomo spoznali mednarodni projekt Branje ne pozna meja, slišali zanimiv pogovor z vitalno stoletnico Danico Mihelič in prisluhnili koncertu škotskega kvarteta Travis.
Gostja po polnoči bo Helena Pauko, magistrica odnosov med ljudmi in živalmi. Sama se raje opiše kot mačja vedenjska terapevtka ali strokovnjakinja na področju vedenja živali. Kmalu bo zaživela njena mačja svetovalnica Tolmačka, kjer bo pomagala skrbnikom pri pogostih vedenjskih težavah njihovih ljubljenčkov. V nadaljevanju noči bomo spoznali mednarodni projekt Branje ne pozna meja, slišali zanimiv pogovor z vitalno stoletnico Danico Mihelič in prisluhnili koncertu škotskega kvarteta Travis.
Andrej in Janja Brečko sta navadna in preprosta človeka, ki živita najbolj možno povezano z naravo in bi »rada samo živela«. Naslednje leto bo 10 let, odkar sta ustanovila Društvo za zdravo življenje, okolje in samooskrbo Nova zemlja. V njunem domu na Mihovici pri Šentjerneju je posajeno nešteto dreves. Vse bolj samooskrbno »rodovno« posest, ki je bila nekoč precej močvirnata, danes pa izredno rodovitna zaradi načina marljive oskrbe, obdaja potoček, na njej se sprehajajo koklje in piščančki, ki jedo žito iz sosednje kmetije. Lično urejen ogromen vrt je že zdaj poln domačih dobrot, energetski krog poln jagodičja. Imajo tudi srčno točko, na kateri bujno cveti vrtnica, ki na nas deluje blagodejno. Vse, kar pri njih opazite, je v večini narejenega iz recikliranih materialov. »Srce me boli, ko vidim, kaj vse ljudje zavržejo« umirjeno in zamišljeno pove Andrej. Če bi se svet ustavil, bi njihov tekel naprej. Imajo svojo vodo, svojo elektriko in svojo rastlinsko čistilno napravo. Čudovita slamnata hiša je narejena iz popolnoma naravnih materialov, je prelepa na pogled in nudi najvišje udobje bivanja. »Če bi se kdaj zrušila, bi jo lahko samo kompostiral, tam, kjer je« še pove Andrej. S svojim programom želita ustvariti in prikazati prototip novega načina bivanja, ki je prijazen človeku in naravi. Vsem izumom in sodobni tehnologiji navkljub je človek vedno bolj nezadovoljen in pod stresom, si izmišlja vse možne načine, da bi zapolnil praznino, ki si jo je ustvarili tudi zaradi odmika od narave. Brečkovi so edina družina pri nas, ki živijo tako osupljivo v sožitju z naravo, nikakor skromno, temveč polnovredno, z globokim smislom, ki napoveduje prihodnost in mnogim še kar predstavlja veliko neznanko. Voditeljica je bila Vesna Topolovec.
Andrej in Janja Brečko sta navadna in preprosta človeka, ki živita najbolj možno povezano z naravo in bi »rada samo živela«. Naslednje leto bo 10 let, odkar sta ustanovila Društvo za zdravo življenje, okolje in samooskrbo Nova zemlja. V njunem domu na Mihovici pri Šentjerneju je posajeno nešteto dreves. Vse bolj samooskrbno »rodovno« posest, ki je bila nekoč precej močvirnata, danes pa izredno rodovitna zaradi načina marljive oskrbe, obdaja potoček, na njej se sprehajajo koklje in piščančki, ki jedo žito iz sosednje kmetije. Lično urejen ogromen vrt je že zdaj poln domačih dobrot, energetski krog poln jagodičja. Imajo tudi srčno točko, na kateri bujno cveti vrtnica, ki na nas deluje blagodejno. Vse, kar pri njih opazite, je v večini narejenega iz recikliranih materialov. »Srce me boli, ko vidim, kaj vse ljudje zavržejo« umirjeno in zamišljeno pove Andrej. Če bi se svet ustavil, bi njihov tekel naprej. Imajo svojo vodo, svojo elektriko in svojo rastlinsko čistilno napravo. Čudovita slamnata hiša je narejena iz popolnoma naravnih materialov, je prelepa na pogled in nudi najvišje udobje bivanja. »Če bi se kdaj zrušila, bi jo lahko samo kompostiral, tam, kjer je« še pove Andrej. S svojim programom želita ustvariti in prikazati prototip novega načina bivanja, ki je prijazen človeku in naravi. Vsem izumom in sodobni tehnologiji navkljub je človek vedno bolj nezadovoljen in pod stresom, si izmišlja vse možne načine, da bi zapolnil praznino, ki si jo je ustvarili tudi zaradi odmika od narave. Brečkovi so edina družina pri nas, ki živijo tako osupljivo v sožitju z naravo, nikakor skromno, temveč polnovredno, z globokim smislom, ki napoveduje prihodnost in mnogim še kar predstavlja veliko neznanko. Voditeljica je bila Vesna Topolovec.
Oba ljubita glasbo. Ona poje in piše poezijo, on piše glasbo in je mojster za ozvočenje. Ona je slepa, on slaboviden. Mirjana in Milan Šernek sta se spoznala v službi, si ustvarila topel dom in družino, zdaj pa s svojo glasbo in z njeno poezijo na glasbeno-literarnih večerih ozaveščata javnost o slepih in slabovidnih ter širita zavedanje, da je svetloba življenja močnejša od teme. Zakonca Šernek prideta na Nočni obisk k Andreji Čokl po polnoči.
Oba ljubita glasbo. Ona poje in piše poezijo, on piše glasbo in je mojster za ozvočenje. Ona je slepa, on slaboviden. Mirjana in Milan Šernek sta se spoznala v službi, si ustvarila topel dom in družino, zdaj pa s svojo glasbo in z njeno poezijo na glasbeno-literarnih večerih ozaveščata javnost o slepih in slabovidnih ter širita zavedanje, da je svetloba življenja močnejša od teme. Zakonca Šernek prideta na Nočni obisk k Andreji Čokl po polnoči.
Zunanji svet s podaljšano dnevno svetlobo postaja prijaznejši. Kar nekako bolj dobrovoljni smo. Vse okoli nas cveti in božansko diši. Ampak noč je pa še vedno tiha in temna. Če v njej pogrešate druženje, vas na nočni obisk vabi Mojca Blažej Cirej. Izbrala je tudi že temo: ločitev. Zakaj, posamezni grdi in lepi primeri, koliko to pretrese človeka - končno je le neke vrste poraz v življenju, kakšne primere vse poznate. Ste tudi sami v tej druščini? Pokličite ali poslušajte pet minut po polnoči.
Zunanji svet s podaljšano dnevno svetlobo postaja prijaznejši. Kar nekako bolj dobrovoljni smo. Vse okoli nas cveti in božansko diši. Ampak noč je pa še vedno tiha in temna. Če v njej pogrešate druženje, vas na nočni obisk vabi Mojca Blažej Cirej. Izbrala je tudi že temo: ločitev. Zakaj, posamezni grdi in lepi primeri, koliko to pretrese človeka - končno je le neke vrste poraz v življenju, kakšne primere vse poznate. Ste tudi sami v tej druščini? Pokličite ali poslušajte pet minut po polnoči.
Na nočni obisk v prvi uri pride predsednik Jamarskega društva Sežana, Jordan Guštin. Sežanskim jamarjem se je pridružil leta 1983, leta 1990 je bil izvoljen za predsednika društva in to funkcijo z izjemno zavzetostjo opravlja še danes. Zaradi delovnih vrlin in predanosti jamarstvu mu je Jamarska zveza Slovenije za izjemne dosežke podelila najvišje priznanje, zlati znak. Jordan Guštin je tudi prejemnik bronaste medalje Slovenske vojske, zahvale Generalštaba Slovenske vojske ter priznanja Zveze slovenskih častnikov. Povabili vas bomo tudi na krov ledolomilca, vam predstavili mladega glasbenega talenta 18-letnega Marka Čadeža Mačkića iz Nove Gorice in proslavili 80 let pesnika in prevajalca Marka Kravosa. Z vami bo Vesna Potočar Godnič.
Na nočni obisk v prvi uri pride predsednik Jamarskega društva Sežana, Jordan Guštin. Sežanskim jamarjem se je pridružil leta 1983, leta 1990 je bil izvoljen za predsednika društva in to funkcijo z izjemno zavzetostjo opravlja še danes. Zaradi delovnih vrlin in predanosti jamarstvu mu je Jamarska zveza Slovenije za izjemne dosežke podelila najvišje priznanje, zlati znak. Jordan Guštin je tudi prejemnik bronaste medalje Slovenske vojske, zahvale Generalštaba Slovenske vojske ter priznanja Zveze slovenskih častnikov. Povabili vas bomo tudi na krov ledolomilca, vam predstavili mladega glasbenega talenta 18-letnega Marka Čadeža Mačkića iz Nove Gorice in proslavili 80 let pesnika in prevajalca Marka Kravosa. Z vami bo Vesna Potočar Godnič.
Na nočni obisk na Prvem, nekaj minut po polnoči, pride Gorenjec iz Stražišča pri Kranju. Je avtor skoraj ponarodele pesmi (zmagovalke Slovenske popevke leta 1998) z naslovom Za prijatelje. Ob njegovem Martinovem lulčku so odraščale generacije. Pravnik po stroki je sodniško haljo zamenjal za kitaro in note ter kot bradat mladenič začel zbirati Ideje izpod odeje. Z odprtjem razstave ob 70. rojstnem dnevu odpira novo poglavje v večdesetletni glasbeni karieri. Z izbranimi kantavtorskimi pesmimi, ki jih še ne poznamo, in s pripovedjo o sedemdesetem osebnem jubileju, po prejemu naziva ime tedna na Valu 202 ter prejemu zlate piščali bo minute nočnega programa na Prvem zapolnil Andrej Šifrer. Z njim se bo v pogovor zapletel voditelj Andrej Hofer.
Na nočni obisk na Prvem, nekaj minut po polnoči, pride Gorenjec iz Stražišča pri Kranju. Je avtor skoraj ponarodele pesmi (zmagovalke Slovenske popevke leta 1998) z naslovom Za prijatelje. Ob njegovem Martinovem lulčku so odraščale generacije. Pravnik po stroki je sodniško haljo zamenjal za kitaro in note ter kot bradat mladenič začel zbirati Ideje izpod odeje. Z odprtjem razstave ob 70. rojstnem dnevu odpira novo poglavje v večdesetletni glasbeni karieri. Z izbranimi kantavtorskimi pesmimi, ki jih še ne poznamo, in s pripovedjo o sedemdesetem osebnem jubileju, po prejemu naziva ime tedna na Valu 202 ter prejemu zlate piščali bo minute nočnega programa na Prvem zapolnil Andrej Šifrer. Z njim se bo v pogovor zapletel voditelj Andrej Hofer.
Na nočni klepet smo povabili Žalčanko Majo Horvat, pisateljico različnih žanrov, založnico, novinarko, piarovka in magistrico turizma, ki rada tudi potuje, Pred kratkim je obiskala Wales. Torej več kot dovolj tem, da prisluhnete zanimivemu nočnemu pogovoru malo po polnoči, ki ga pripravlja Robert Zajšek.
Na nočni klepet smo povabili Žalčanko Majo Horvat, pisateljico različnih žanrov, založnico, novinarko, piarovka in magistrico turizma, ki rada tudi potuje, Pred kratkim je obiskala Wales. Torej več kot dovolj tem, da prisluhnete zanimivemu nočnemu pogovoru malo po polnoči, ki ga pripravlja Robert Zajšek.
Ples je kompleksen preplet raziskovanja in spomina, dotika in odmika, znanja in improvizacije. Ples je v odnosu z lastnim telesom, z drugimi telesi, s prostorom. Njegov jezik lahko pripleše tudi v naše vsakodnevno doživljanje sebe in drugih, v ustvarjanje odnosov skupnosti. Dejan Srhoj prek plesnih improvizacij, deljenja praks in izobraževanja razvija koreografskea načela, ki se prelivajo tudi v skupnost. Raznolikost konceptov in akterjev je lahko dobra osnova sodelovanja in ustvarjanja na produkcijskem, kuratorskem, pedagoškem in umetniškem koreografskem področju. Sam to imenuje kompozicije razlik. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom in vodi improvizacijsko delavnico Trening kompozicije razlik. V otroštvu in mladosti predan študent baleta, v letih od 1998 do 2001 baletni solist v ljubljanski Operi, je od leta 2001 neodvisni umetnik, soustanovitelj in aktivni član regionalne mreže Nomad Dance Academy. Sodeluje s številnimi koreografi, režiserji, glasbeniki. Soustvarja nove oblike plesne skupnosti. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.
Ples je kompleksen preplet raziskovanja in spomina, dotika in odmika, znanja in improvizacije. Ples je v odnosu z lastnim telesom, z drugimi telesi, s prostorom. Njegov jezik lahko pripleše tudi v naše vsakodnevno doživljanje sebe in drugih, v ustvarjanje odnosov skupnosti. Dejan Srhoj prek plesnih improvizacij, deljenja praks in izobraževanja razvija koreografskea načela, ki se prelivajo tudi v skupnost. Raznolikost konceptov in akterjev je lahko dobra osnova sodelovanja in ustvarjanja na produkcijskem, kuratorskem, pedagoškem in umetniškem koreografskem področju. Sam to imenuje kompozicije razlik. Ukvarja se tudi s pedagoškim delom in vodi improvizacijsko delavnico Trening kompozicije razlik. V otroštvu in mladosti predan študent baleta, v letih od 1998 do 2001 baletni solist v ljubljanski Operi, je od leta 2001 neodvisni umetnik, soustanovitelj in aktivni član regionalne mreže Nomad Dance Academy. Sodeluje s številnimi koreografi, režiserji, glasbeniki. Soustvarja nove oblike plesne skupnosti. Na nočni obisk ga je povabila Nada Vodušek.
Vesna Markoč se je rodila z okvarjenim vidom in to je zaznamovalo njeno življenje. Ni pa spremenilo njene poti – kljub vsem omejitvam počne vse tisto, kar ima rada in kar njeno življenje dela prijetno: slika, hodi v naravo in trenutno se pripravlja na obisk naše najvišje gore. O svoji poti in stranpoteh bo pripovedovala poslušalkam in poslušalcem v noči na ponedeljek. Z njo se bo pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.
Vesna Markoč se je rodila z okvarjenim vidom in to je zaznamovalo njeno življenje. Ni pa spremenilo njene poti – kljub vsem omejitvam počne vse tisto, kar ima rada in kar njeno življenje dela prijetno: slika, hodi v naravo in trenutno se pripravlja na obisk naše najvišje gore. O svoji poti in stranpoteh bo pripovedovala poslušalkam in poslušalcem v noči na ponedeljek. Z njo se bo pogovarjal voditelj Jure K. Čokl.
Kresna noč je naslov novega slovenskega muzikala, ki bo premiero doživel 16. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Libreto zanj je napisala Jera Ivanc, klasična filologinja, pisateljica in prevajalka, ki kot dramaturginja ali lektorica za antične jezike redno sodeluje v slovenski gledališki produkciji. Več o novem družinskem muzikalu ter o temah, ki jo navdihujejo pri njenem ustvarjanju, bo pripovedovala v nedeljski noči v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Kresna noč je naslov novega slovenskega muzikala, ki bo premiero doživel 16. maja v Cankarjevem domu v Ljubljani. Libreto zanj je napisala Jera Ivanc, klasična filologinja, pisateljica in prevajalka, ki kot dramaturginja ali lektorica za antične jezike redno sodeluje v slovenski gledališki produkciji. Več o novem družinskem muzikalu ter o temah, ki jo navdihujejo pri njenem ustvarjanju, bo pripovedovala v nedeljski noči v pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma.
Nočni program z valov Radia Koper prinaša tokrat na valove Radia Slovenija pogovor z ambasadorko mladih zamejskih Slovencev v Italiji, Heleno Lupinc iz Šempolaja. Diplomirala je na Nizozemskem, na temo: »Narodni dom, glas tržaških skupnosti« in je na podiplomskem študiju v Benetkah. Druga ura noči bo v znamenju obiska članov »Radijskega kluba Gremo plesat Radia Koper« v Kostelu, kjer smo uživali v deželi ob Kolpi in se seznanili z obilico zanimive etnologije in njihove domače glasbe. Do jutra boste slišali tudi oddaji Morje in mi ter Primorski kraji in ljudje. Vsebini oddaj sta tako zanimivi, da se vam splača ostati v naši družbi. V imenu Radia Koper bosta tokrat z vami Smilja Baranja in Armando Šturman.
Nočni program z valov Radia Koper prinaša tokrat na valove Radia Slovenija pogovor z ambasadorko mladih zamejskih Slovencev v Italiji, Heleno Lupinc iz Šempolaja. Diplomirala je na Nizozemskem, na temo: »Narodni dom, glas tržaških skupnosti« in je na podiplomskem študiju v Benetkah. Druga ura noči bo v znamenju obiska članov »Radijskega kluba Gremo plesat Radia Koper« v Kostelu, kjer smo uživali v deželi ob Kolpi in se seznanili z obilico zanimive etnologije in njihove domače glasbe. Do jutra boste slišali tudi oddaji Morje in mi ter Primorski kraji in ljudje. Vsebini oddaj sta tako zanimivi, da se vam splača ostati v naši družbi. V imenu Radia Koper bosta tokrat z vami Smilja Baranja in Armando Šturman.
Evi, Evica, Evita, Evelin, Evelina, Evelinda, Evka, Evika, Evelyn, Hava. Ime Eva izhaja prek latinskega Eva in grškega Éua iz hebrejskega imena Havvah. To razlagajo kot »mati živeč« in povezujejo z besedami hajjah »živeti«, havva »življenje, telo« in haiia »živa, živahna«. Eva je po Genezi v Stari zavezi Adamova družica in tudi po islamski veri je Hava ime prve ženske na svetu. Zgodovino so zaznamovale Evita Peron in Eva Braun, filmski svet Eva Bergman in Eva Pigford, Radio Slovenija Eva Longyka Marušič, slovensko glasbeno sceno pa Eva Sršen, Eva Černe in Eva Boto. In tudi »K'r ena Eva«. To »K'r eno Evo« je v goste nočnega povabila Lucija Grm in slišali boste, da tudi ta K'r ena Eva že dobro bogati slovensko glasbeno sceno.
Evi, Evica, Evita, Evelin, Evelina, Evelinda, Evka, Evika, Evelyn, Hava. Ime Eva izhaja prek latinskega Eva in grškega Éua iz hebrejskega imena Havvah. To razlagajo kot »mati živeč« in povezujejo z besedami hajjah »živeti«, havva »življenje, telo« in haiia »živa, živahna«. Eva je po Genezi v Stari zavezi Adamova družica in tudi po islamski veri je Hava ime prve ženske na svetu. Zgodovino so zaznamovale Evita Peron in Eva Braun, filmski svet Eva Bergman in Eva Pigford, Radio Slovenija Eva Longyka Marušič, slovensko glasbeno sceno pa Eva Sršen, Eva Černe in Eva Boto. In tudi »K'r ena Eva«. To »K'r eno Evo« je v goste nočnega povabila Lucija Grm in slišali boste, da tudi ta K'r ena Eva že dobro bogati slovensko glasbeno sceno.
Njegovo najznamenitejše delo je roman Alamut. Preveden v številne jezike že dolgo potuje po vsem svetu in buri domišljijo bralcev. Francoski prevod je v hipu postal uspešnica, prva naklada je bila razprodana v nekaj mesecih, v Španiji je bilo prvih deset tisoč izvodov razprodanih še pred uradno predstavitvijo knjige. Svet je Bartola sprejel z odprtimi rokami, doma pa so bili številni do njegovega pisanja zadržani. Kritiki in esejisti so se dolgo ukvarjali z moralno presojo filozofskih temeljev njegovih del, z vprašanjem Bartolovega nihilizma in malo ali nič z literarno vrednostjo napisanega. In če je Alamut pozneje vendarle dosegel zasluženo priznanje tudi doma, so njegove zgodbe, ki jih sam poimenuje "zbirka literarnih sestavkov" in so zbrane v knjigi Al Araf, ostale v senci. Letos mineva 120 let od Bartolovega rojstva in v nočnem programu lahko prisluhnete nekaterim njegovim zgodbam. Izbrala jih je Nada Vodušek.
Njegovo najznamenitejše delo je roman Alamut. Preveden v številne jezike že dolgo potuje po vsem svetu in buri domišljijo bralcev. Francoski prevod je v hipu postal uspešnica, prva naklada je bila razprodana v nekaj mesecih, v Španiji je bilo prvih deset tisoč izvodov razprodanih še pred uradno predstavitvijo knjige. Svet je Bartola sprejel z odprtimi rokami, doma pa so bili številni do njegovega pisanja zadržani. Kritiki in esejisti so se dolgo ukvarjali z moralno presojo filozofskih temeljev njegovih del, z vprašanjem Bartolovega nihilizma in malo ali nič z literarno vrednostjo napisanega. In če je Alamut pozneje vendarle dosegel zasluženo priznanje tudi doma, so njegove zgodbe, ki jih sam poimenuje "zbirka literarnih sestavkov" in so zbrane v knjigi Al Araf, ostale v senci. Letos mineva 120 let od Bartolovega rojstva in v nočnem programu lahko prisluhnete nekaterim njegovim zgodbam. Izbrala jih je Nada Vodušek.
Gost tokratnega Nočnega obiska je bil pisatelj Andraž Rožman, sicer nekdanji novinar Dnevnika. Njegov drugi roman Titov sin je bil nedavno nominiran za nagrado kresnik. V njem opozarja na nasilje v totalnih institucijah, preizprašuje pomen avtonomnih con in potencira idejo o skupnostnih oblikah oskrbe. Pravi, da ljudje begunce vsaj sovražijo, posameznike z duševnimi stiskami pa še to ne, deležni so samo ignorance in posledično getoizacije. Voditeljica Eva Lipovšek je z Rožmanom naslovila več tem, med drugimi so bile to preobrazba iz novinarja v pisatelja skozi proces psihoanalize, begunstvo, deinstitucionalizacija in palestinsko vprašanje skozi življenjsko zgodbo protagonista iz Rožmanovega prvega romana Trije spomini: Med Hajpo, Alepom in Ljubljano.
Gost tokratnega Nočnega obiska je bil pisatelj Andraž Rožman, sicer nekdanji novinar Dnevnika. Njegov drugi roman Titov sin je bil nedavno nominiran za nagrado kresnik. V njem opozarja na nasilje v totalnih institucijah, preizprašuje pomen avtonomnih con in potencira idejo o skupnostnih oblikah oskrbe. Pravi, da ljudje begunce vsaj sovražijo, posameznike z duševnimi stiskami pa še to ne, deležni so samo ignorance in posledično getoizacije. Voditeljica Eva Lipovšek je z Rožmanom naslovila več tem, med drugimi so bile to preobrazba iz novinarja v pisatelja skozi proces psihoanalize, begunstvo, deinstitucionalizacija in palestinsko vprašanje skozi življenjsko zgodbo protagonista iz Rožmanovega prvega romana Trije spomini: Med Hajpo, Alepom in Ljubljano.
Le še nekaj dni nas loči od največjega glasbenega dogajanja v Evropi, ki vsako leto pred male zaslone privabi milijone gledalcev po celem svetu. Izbor pesmi za Pesem Evrovizije letos poteka v Liverpoolu. Mi se bomo nocoj odpravili v zgodovino in prisluhnili skladbam, ki so na omenjenem izboru, vse od leta 1991, zastopali barve Slovenije. Kdo nas je zastopal večkrat in kdo je do sedaj zasedel najboljšo in tudi najslabšo uvrstitev? Kako so se pravila izbora in glasovanja za skladbe spreminjala skozi leta? Zanimivo glasbeno popotovanje bo skupaj z glasbenim urednikom, Matejem Jevniškom, pripravil Sandi Horvat.
Le še nekaj dni nas loči od največjega glasbenega dogajanja v Evropi, ki vsako leto pred male zaslone privabi milijone gledalcev po celem svetu. Izbor pesmi za Pesem Evrovizije letos poteka v Liverpoolu. Mi se bomo nocoj odpravili v zgodovino in prisluhnili skladbam, ki so na omenjenem izboru, vse od leta 1991, zastopali barve Slovenije. Kdo nas je zastopal večkrat in kdo je do sedaj zasedel najboljšo in tudi najslabšo uvrstitev? Kako so se pravila izbora in glasovanja za skladbe spreminjala skozi leta? Zanimivo glasbeno popotovanje bo skupaj z glasbenim urednikom, Matejem Jevniškom, pripravil Sandi Horvat.
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič.
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič.
V studiu se je na tokratnem Nočnem obisku pridružila priznana igralka, ki je v preteklosti igrala v številnih slovenskih gledališčih — od ljubljanske SNG Drama in Slovenskega ljudskega gledališča Celje, pa do Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer deluje že od leta 2009. Tuj ji ni niti film. Nastopila je v veliko celovečercih, kot so Razredni sovražnik, Dvojina in Kratki stiki. Za vloge Olge, Neže in Ajde v slednjem je prejela tudi vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. Mnogim, predvsem televizijskim gledalcem, se je najbolj zasidrala v spomin po vlogah v serijah TV dober dan in Ja, chef. Če ne bi bila igralka, bi postala novinarka, je dejala pred časom. Tudi v tej vlogi se je že preizkusila, ko je pred leti na Televiziji Slovenija vodila razvedrilno oddajo NLP. Z gostjo Tjašo Železnik se je Rene Markič pogovarjal o tem, kako pristopa h grajenju svojih vlog, kaj je zanjo kot igralko največji uspeh in kje bi si še želela igrati v prihodnje.
V studiu se je na tokratnem Nočnem obisku pridružila priznana igralka, ki je v preteklosti igrala v številnih slovenskih gledališčih — od ljubljanske SNG Drama in Slovenskega ljudskega gledališča Celje, pa do Mestnega gledališča ljubljanskega, kjer deluje že od leta 2009. Tuj ji ni niti film. Nastopila je v veliko celovečercih, kot so Razredni sovražnik, Dvojina in Kratki stiki. Za vloge Olge, Neže in Ajde v slednjem je prejela tudi vesno za najboljšo glavno žensko vlogo. Mnogim, predvsem televizijskim gledalcem, se je najbolj zasidrala v spomin po vlogah v serijah TV dober dan in Ja, chef. Če ne bi bila igralka, bi postala novinarka, je dejala pred časom. Tudi v tej vlogi se je že preizkusila, ko je pred leti na Televiziji Slovenija vodila razvedrilno oddajo NLP. Z gostjo Tjašo Železnik se je Rene Markič pogovarjal o tem, kako pristopa h grajenju svojih vlog, kaj je zanjo kot igralko največji uspeh in kje bi si še želela igrati v prihodnje.
Nočno popotovanje bomo začeli s specialistko plastične, rekonstruktivne in estetske kirurginje Dašo Kovačič Beković. Govorili bomo o staranju, ki mu ni mogoče ubežati, in detabuizaciji lepotnih posegov. Se je s tem naredila pirova usluga mlajšim generacijam? Nadaljevala bo magistrska študentka Lucienne-Beatrice Krstova, ki je bila sredi aprila izzvana, da javno spregovori o svoji spolni identiteti, potem ko so jo med opravljanjem prakse na eni izmed mariborskih osnovnih šol nestrpneži negativno izpostavili na družbenih omrežjih. Potovali bomo s svetovno popotnico, adrenalinsko športnico, aktivno jamarsko reševalko in tudi glasbenico Matejo Mazgan Senegačnik. Del noči pa bomo namenili glasbi in Žanu Hauptmanu, ki je izdal drugo zgoščenko. Vabljeni!
Nočno popotovanje bomo začeli s specialistko plastične, rekonstruktivne in estetske kirurginje Dašo Kovačič Beković. Govorili bomo o staranju, ki mu ni mogoče ubežati, in detabuizaciji lepotnih posegov. Se je s tem naredila pirova usluga mlajšim generacijam? Nadaljevala bo magistrska študentka Lucienne-Beatrice Krstova, ki je bila sredi aprila izzvana, da javno spregovori o svoji spolni identiteti, potem ko so jo med opravljanjem prakse na eni izmed mariborskih osnovnih šol nestrpneži negativno izpostavili na družbenih omrežjih. Potovali bomo s svetovno popotnico, adrenalinsko športnico, aktivno jamarsko reševalko in tudi glasbenico Matejo Mazgan Senegačnik. Del noči pa bomo namenili glasbi in Žanu Hauptmanu, ki je izdal drugo zgoščenko. Vabljeni!
V tokratni Noči šansonov bomo poslušali več pevcev, ki so nastopali na pariških odrih v 20-ih letih 20. stoletja, in sicer Freda Gouina, Bérarda, Georgela in Fortugéja. Ne bomo pa le govorili o njihovem življenju in poslušali njihove glasbe, marveč se zaustavili tudi v ustanovah, v katerih so nastopali, saj so te bistveno sooblikovale podobo, kakršno je francoski šanson imel v 20. letih 20. stoletja.
V tokratni Noči šansonov bomo poslušali več pevcev, ki so nastopali na pariških odrih v 20-ih letih 20. stoletja, in sicer Freda Gouina, Bérarda, Georgela in Fortugéja. Ne bomo pa le govorili o njihovem življenju in poslušali njihove glasbe, marveč se zaustavili tudi v ustanovah, v katerih so nastopali, saj so te bistveno sooblikovale podobo, kakršno je francoski šanson imel v 20. letih 20. stoletja.
V studio je prišla igralka, katere opus gledaliških vlog presega število 200. Gledalci jo poznajo kot Desdemono, Mirando, Ofelijo, Dorino, Ano in še bi lahko naštevali, njen glavni naziv pa je igralka, umetnica in predvsem ženska. Kakor hitro ugasnejo luči v dvorani, ko se zaljubljeni primejo za roke, osamljeni niso več sami, realisti pa postanejo sanjači, nas ona zapelje ali na platnu ali na odru. Zapelje nas, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih doživljamo kot svoje, se odpravimo v tuje kraje in druge čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo in njenim glasom odpravili v njen svet. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Polono Juh.
V studio je prišla igralka, katere opus gledaliških vlog presega število 200. Gledalci jo poznajo kot Desdemono, Mirando, Ofelijo, Dorino, Ano in še bi lahko naštevali, njen glavni naziv pa je igralka, umetnica in predvsem ženska. Kakor hitro ugasnejo luči v dvorani, ko se zaljubljeni primejo za roke, osamljeni niso več sami, realisti pa postanejo sanjači, nas ona zapelje ali na platnu ali na odru. Zapelje nas, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih doživljamo kot svoje, se odpravimo v tuje kraje in druge čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo in njenim glasom odpravili v njen svet. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Polono Juh.
Operni pevec Miha Brkinjač je po končanem študiju glasbe v Berlinu, je dobil svoj prvi pravi gledališki angažma v gledališču Krefeld-Mönchengladbach. Miho Brkinjača, smo s podporo SKICA Berlina zmotil po vaji za novo predstavo in ga povabil na klepet.
Operni pevec Miha Brkinjač je po končanem študiju glasbe v Berlinu, je dobil svoj prvi pravi gledališki angažma v gledališču Krefeld-Mönchengladbach. Miho Brkinjača, smo s podporo SKICA Berlina zmotil po vaji za novo predstavo in ga povabil na klepet.
Položaj delavcev in delavske pravice so 137 let po dogodkih v Chicagu, na katerih so delavci zahtevali 8-urni delavnik in za to plačili krvav davek, neprimerno boljši in na višji ravni. Kljub temu se tudi danes srečujemo s prakso in primeri, ki spominjajo na neke davne čase. Bližajoči se praznik dela je zato priložnost, da se spomnimo, kako težko so bile delavske pravice pridobljene in kako lahko jih je zaobiti, če ne vztrajamo pri njihovem doslednem spoštovanju. Na to opozarja tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije-KS 90 in predsednik sveta Inšpekcije za delo Republike Slovenije, Damjan Volf, ki bo gost tokratnega nočnega programa. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Položaj delavcev in delavske pravice so 137 let po dogodkih v Chicagu, na katerih so delavci zahtevali 8-urni delavnik in za to plačili krvav davek, neprimerno boljši in na višji ravni. Kljub temu se tudi danes srečujemo s prakso in primeri, ki spominjajo na neke davne čase. Bližajoči se praznik dela je zato priložnost, da se spomnimo, kako težko so bile delavske pravice pridobljene in kako lahko jih je zaobiti, če ne vztrajamo pri njihovem doslednem spoštovanju. Na to opozarja tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije-KS 90 in predsednik sveta Inšpekcije za delo Republike Slovenije, Damjan Volf, ki bo gost tokratnega nočnega programa. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Nocoj je voditeljica Lucija Grm gostji, dramaturginji, nekdaj glavni in odgovorni urednici revije Maska, soustvarjalki programa mednarodnega festivala Mladi levi, od leta 2006 do 2010 urednici Sobotne priloge Dela, nominiranki za Rožančevo nagrado, idejni vodji priljubljene rubrike Carpe diem v Delu in pisateljici Ireni Štaudohar zastavljala veliko vprašanj, a glavni sta Kaj hoče ženska, vprašanje, na katero so iskali odgovore vsi veliki umi, in kaj je to Fižolozofija, odgovor zelo prav pride vsem, ki radi vrtnarite. Ne zamudite, morda boste dobili tudi vi kakšen odgovor na zastavljeno vprašanje.
Nocoj je voditeljica Lucija Grm gostji, dramaturginji, nekdaj glavni in odgovorni urednici revije Maska, soustvarjalki programa mednarodnega festivala Mladi levi, od leta 2006 do 2010 urednici Sobotne priloge Dela, nominiranki za Rožančevo nagrado, idejni vodji priljubljene rubrike Carpe diem v Delu in pisateljici Ireni Štaudohar zastavljala veliko vprašanj, a glavni sta Kaj hoče ženska, vprašanje, na katero so iskali odgovore vsi veliki umi, in kaj je to Fižolozofija, odgovor zelo prav pride vsem, ki radi vrtnarite. Ne zamudite, morda boste dobili tudi vi kakšen odgovor na zastavljeno vprašanje.
Na nočni obisk smo povabili ustanoviteljici društva SiA, ki nudi varen prostor povezovanja ter pomoč in podporo pri sočutnem starševstvu in osebnem razvoju. Simona Vrbanič, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, in Anemari Meznarič, magistrica psihologije, sta mamici s Ptuja, ki ju je življenje usmerilo na pot nenehnega učenja. Društvo SiA je njun skupen »otrok« s srčno vizijo. Otrok, ki nenehno išče odgovore na vprašanje, kako z izboljšanim odnosom do sebe in drugih zaživeti bolj polno in povezano ter posledično bolj kakovostno življenje. V pogovoru bomo zavili na različna področja življenja – kakšno bomo rekli tudi o vedenju in naših odzivih nanj, predstavili delovanje možganov ter vpliv naših vzorcev in prepričanj, ob tem pa bomo odgovorili tudi dve pomembni vprašanji – kako graditi odnos s samim seboj in z otrokom?
Na nočni obisk smo povabili ustanoviteljici društva SiA, ki nudi varen prostor povezovanja ter pomoč in podporo pri sočutnem starševstvu in osebnem razvoju. Simona Vrbanič, profesorica specialne in rehabilitacijske pedagogike, in Anemari Meznarič, magistrica psihologije, sta mamici s Ptuja, ki ju je življenje usmerilo na pot nenehnega učenja. Društvo SiA je njun skupen »otrok« s srčno vizijo. Otrok, ki nenehno išče odgovore na vprašanje, kako z izboljšanim odnosom do sebe in drugih zaživeti bolj polno in povezano ter posledično bolj kakovostno življenje. V pogovoru bomo zavili na različna področja življenja – kakšno bomo rekli tudi o vedenju in naših odzivih nanj, predstavili delovanje možganov ter vpliv naših vzorcev in prepričanj, ob tem pa bomo odgovorili tudi dve pomembni vprašanji – kako graditi odnos s samim seboj in z otrokom?
Tokratni Nočni obisk prinaša dva pogovora. Najprej smo se pogovarjali z Anzheliko Bielovo iz Ukrajine, ki je pri svojih 27 letih odločna zagovornica pravic romskih in ženskih na sploh, kar jo je pred nekaj leti, zaradi fizičnega napada skoraj stalo življenja. Nato se bomo odpravili še na Slovaško, kjer je svoj pogled na romsko skupnost in izzive delil Marek Chomanič, ki je kot izobražen pravnik, eden tistih posameznikov iz skupnosti dober zgled, da tudi Romi lahko zasedajo visoko politično mesto. Dela namreč kot direktor vladne sekcije za regijsko koordinacijo s poudarkom na delu z Romi na Slovaškem. Pogovora je pripravil Sandi Horvat.
Tokratni Nočni obisk prinaša dva pogovora. Najprej smo se pogovarjali z Anzheliko Bielovo iz Ukrajine, ki je pri svojih 27 letih odločna zagovornica pravic romskih in ženskih na sploh, kar jo je pred nekaj leti, zaradi fizičnega napada skoraj stalo življenja. Nato se bomo odpravili še na Slovaško, kjer je svoj pogled na romsko skupnost in izzive delil Marek Chomanič, ki je kot izobražen pravnik, eden tistih posameznikov iz skupnosti dober zgled, da tudi Romi lahko zasedajo visoko politično mesto. Dela namreč kot direktor vladne sekcije za regijsko koordinacijo s poudarkom na delu z Romi na Slovaškem. Pogovora je pripravil Sandi Horvat.
Marko Volk je glasbenik, ki včasih pleza tam, kjer pred njim ni plezal še nihče in plezalec, ki igra skladbe, ki jih pred njim prav tako še ni igral nihče. Včasih se naveže, drugič pleza sam. Je človek, njegove misli včasih potrebujejo glasbeno spremljavo, da pridejo do pravega izraza. V noči na ponedeljek se bo pred radijskim mikrofonom z voditeljem Juretom K. Čoklom navezal na nekoliko drugačno vrv – ki pa ne bo od njega zahtevala nič manj.
Marko Volk je glasbenik, ki včasih pleza tam, kjer pred njim ni plezal še nihče in plezalec, ki igra skladbe, ki jih pred njim prav tako še ni igral nihče. Včasih se naveže, drugič pleza sam. Je človek, njegove misli včasih potrebujejo glasbeno spremljavo, da pridejo do pravega izraza. V noči na ponedeljek se bo pred radijskim mikrofonom z voditeljem Juretom K. Čoklom navezal na nekoliko drugačno vrv – ki pa ne bo od njega zahtevala nič manj.
V noči s sobote na nedeljo voditeljica Liana Buršič gosti Tomaža Bolko, solastnika in kreativnega vodjo ene najbolj priznanih gostiln pri nas – gostilne Krištof iz gorenjske vasi Predoslje, ki sta jo kot kakovostno in v trajnostni razvoj usmerjeno prepoznala tudi dva najprestižnejša, najvplivnejša gastronomska vodnika na svetu - Michelin in Gault & Millau.
V noči s sobote na nedeljo voditeljica Liana Buršič gosti Tomaža Bolko, solastnika in kreativnega vodjo ene najbolj priznanih gostiln pri nas – gostilne Krištof iz gorenjske vasi Predoslje, ki sta jo kot kakovostno in v trajnostni razvoj usmerjeno prepoznala tudi dva najprestižnejša, najvplivnejša gastronomska vodnika na svetu - Michelin in Gault & Millau.
V nočnem programu bomo še enkrat prisluhnili pogovoru z Borisom Blažkom, ustanoviteljem Društva za oživljanje lokavškega izročila - DOLI. Na klepet smo ga povabili, ker so v polnem teku priprave na tradicionalno furengo, s katero furmani iz Trnovskega gozda v Novo Gorico pripeljejo mlaj. Gre za etnološko prireditev, ki predstavlja stara opravila, s katerimi so se nekoč preživljali ljudje na Trnovski in Banjški planoti. Sekači najprej požagajo smreko, jo naložijo, nato pa jo furmani s konjsko opremo pripeljejo v Novo Gorico. Pred občinsko stavbo nato postavijo jambor oziroma mlaj. Ta, ovit z bršljanovo kito, predstavlja simbol svobode ter čaščenje pomladnega cvetja in zelenja. Prireditev navdušuje obiskovalce, saj furenga predstavlja pravo potujočo razstavo. Borisa Blažka, pobudnika etnološke prireditve, je v novogoriškem studiu pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
V nočnem programu bomo še enkrat prisluhnili pogovoru z Borisom Blažkom, ustanoviteljem Društva za oživljanje lokavškega izročila - DOLI. Na klepet smo ga povabili, ker so v polnem teku priprave na tradicionalno furengo, s katero furmani iz Trnovskega gozda v Novo Gorico pripeljejo mlaj. Gre za etnološko prireditev, ki predstavlja stara opravila, s katerimi so se nekoč preživljali ljudje na Trnovski in Banjški planoti. Sekači najprej požagajo smreko, jo naložijo, nato pa jo furmani s konjsko opremo pripeljejo v Novo Gorico. Pred občinsko stavbo nato postavijo jambor oziroma mlaj. Ta, ovit z bršljanovo kito, predstavlja simbol svobode ter čaščenje pomladnega cvetja in zelenja. Prireditev navdušuje obiskovalce, saj furenga predstavlja pravo potujočo razstavo. Borisa Blažka, pobudnika etnološke prireditve, je v novogoriškem studiu pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Vseslovensko petje s srci je neformalen praznik, ki vsako leto na dan Zelenega Jurija poveže vse generacije in vse družbene sloje. Pobudnica tega projekta je profesorica baleta Matea Brečko, gostja v prvi uri nočnega druženja, ki želi obuditi tradicijo naših prednikov in jo vnesti v vsakodnevno življenje.
Vseslovensko petje s srci je neformalen praznik, ki vsako leto na dan Zelenega Jurija poveže vse generacije in vse družbene sloje. Pobudnica tega projekta je profesorica baleta Matea Brečko, gostja v prvi uri nočnega druženja, ki želi obuditi tradicijo naših prednikov in jo vnesti v vsakodnevno življenje.
Dehteče, čudovitih barv in opojnih vonjev. Mamijo, razveseljujejo in pripovedujejo. Vsaka ima svojo zgodbo. Od preprostega divjega šipka do njegove skrbno vzgojene žlahtne sestrice. Vrtnice. Gartrože na kmečkih vrtovih, bujne lepotice v grajskih parkih, ponosne zmagovalke lepotnih tekmovanj in 'mokrocveteče rožce' nesmrtnih verzov pesnika, po katerem je ena dobila tudi ime. O vrtnicah bi se lahko pogovarjali ure in ure, pa nas ne bi začele dolgočasiti. Preden zacvetijo v letošnje poletje, nam bo njihove skrivnosti razgrnil strokovnjak in velik ljubitelj vrtnic Matjaž Mastnak. V Arboretumu Volčji potok dela kot svetovalec za dendrologijo, je strokovni vodja tamkajšnjega rozarija, dejaven je v Društvu ljubiteljev vrtnic Slovenije. Je tudi predavatelj, scenarist serije televizijskih oddaj Sprehodi v naravo, pisec mnogih člankov in knjig, med katerimi so kar tri posvečene prav vrtnicam, Matjaža Mastnaka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
Dehteče, čudovitih barv in opojnih vonjev. Mamijo, razveseljujejo in pripovedujejo. Vsaka ima svojo zgodbo. Od preprostega divjega šipka do njegove skrbno vzgojene žlahtne sestrice. Vrtnice. Gartrože na kmečkih vrtovih, bujne lepotice v grajskih parkih, ponosne zmagovalke lepotnih tekmovanj in 'mokrocveteče rožce' nesmrtnih verzov pesnika, po katerem je ena dobila tudi ime. O vrtnicah bi se lahko pogovarjali ure in ure, pa nas ne bi začele dolgočasiti. Preden zacvetijo v letošnje poletje, nam bo njihove skrivnosti razgrnil strokovnjak in velik ljubitelj vrtnic Matjaž Mastnak. V Arboretumu Volčji potok dela kot svetovalec za dendrologijo, je strokovni vodja tamkajšnjega rozarija, dejaven je v Društvu ljubiteljev vrtnic Slovenije. Je tudi predavatelj, scenarist serije televizijskih oddaj Sprehodi v naravo, pisec mnogih člankov in knjig, med katerimi so kar tri posvečene prav vrtnicam, Matjaža Mastnaka je na nočni obisk povabila Nada Vodušek.
V nocojšnjem Nočnem obisku bodo prišli na svoj račun še zlasti ljubitelje opere in klasičnega petja! Predstavili bomo namreč manj znano opero W. A. Mozarta Lažna Vrtnarica, ki bo ugledala luč sveta 8. maja v Glasbeni šoli Vič-Rudnik. Gre za zanimiv projekt, v katerem sodelujejo tako učenci solopetja kot že priznani solisti pod vodstvom sopranistke in profesorice petja Alenke Slokar Bajc, ki se nam bo pridružila v studiu malo po polnoči. Z njo bo še mladi tenorist in velik poznavalec opere Tarej Šelj Ogrinec, ki pri predstavi sodeluje kot asistent režije. Pustite se zapeljati opernim zgodbam in neusahljivi draži Mozartove glasbe!
V nocojšnjem Nočnem obisku bodo prišli na svoj račun še zlasti ljubitelje opere in klasičnega petja! Predstavili bomo namreč manj znano opero W. A. Mozarta Lažna Vrtnarica, ki bo ugledala luč sveta 8. maja v Glasbeni šoli Vič-Rudnik. Gre za zanimiv projekt, v katerem sodelujejo tako učenci solopetja kot že priznani solisti pod vodstvom sopranistke in profesorice petja Alenke Slokar Bajc, ki se nam bo pridružila v studiu malo po polnoči. Z njo bo še mladi tenorist in velik poznavalec opere Tarej Šelj Ogrinec, ki pri predstavi sodeluje kot asistent režije. Pustite se zapeljati opernim zgodbam in neusahljivi draži Mozartove glasbe!
Legenda o povodnem možu je navdihovala številne ustvarjalce. Lansko poletje je doživela premiero tudi kot pop rock muzikal. Besedilo za zgodbo, ki duhovito ozavešča in nagovarja posameznika k razmisleku o uporabi in vplivu družbenih omrežij, je napisal Ambrož Kvartič, glasbo pa Neža Buh - Neisha. O ustvarjanju novega slovenskega muzikala bosta umetnika pripovedovala v noči s sobote na nedeljo v pogovoru z nočno voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma.
Legenda o povodnem možu je navdihovala številne ustvarjalce. Lansko poletje je doživela premiero tudi kot pop rock muzikal. Besedilo za zgodbo, ki duhovito ozavešča in nagovarja posameznika k razmisleku o uporabi in vplivu družbenih omrežij, je napisal Ambrož Kvartič, glasbo pa Neža Buh - Neisha. O ustvarjanju novega slovenskega muzikala bosta umetnika pripovedovala v noči s sobote na nedeljo v pogovoru z nočno voditeljico Anamarijo Štukelj Cusma.
Aljoša Mislej je odgovorni urednik Mandrača, izolskega tednika, ki izhaja že tri desetletja in je med slovenskimi mediji velika posebnost. Je tudi glasbenik in prevajalec. Prevedel je novo slovensko izdajo stripa o Alanu Fordu. Sodeluje tudi v več glasbenih zasedbah, nekaj časa je bil tudi glasbeni urednik na našem radiu.
Aljoša Mislej je odgovorni urednik Mandrača, izolskega tednika, ki izhaja že tri desetletja in je med slovenskimi mediji velika posebnost. Je tudi glasbenik in prevajalec. Prevedel je novo slovensko izdajo stripa o Alanu Fordu. Sodeluje tudi v več glasbenih zasedbah, nekaj časa je bil tudi glasbeni urednik na našem radiu.
Stari slovenski pregovor »Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni« se izkazuje kot pravilen. Od toplih, celo vročih sončnih žarkov do snežnih padavin, dežja in hladnega vetra. Pravi čas za predati se klepetu. V tem nočnem programu vas vabimo k sodelovanju – voditeljica Lucija Grm vam bo predstavila prisrčno zbirko Ugibank, malih oblečenih v šale Jane Kolarič. In če boste uganili, kaj ugibanke opisujejo, bomo izpolnili tudi kakšno vašo glasbeno željo. Pa malček poklepetali, kako vpliva na vas aprilsko nestanovitno vreme pa še o čem.
Stari slovenski pregovor »Več ko ima leto dni, se v aprilu vreme spremeni« se izkazuje kot pravilen. Od toplih, celo vročih sončnih žarkov do snežnih padavin, dežja in hladnega vetra. Pravi čas za predati se klepetu. V tem nočnem programu vas vabimo k sodelovanju – voditeljica Lucija Grm vam bo predstavila prisrčno zbirko Ugibank, malih oblečenih v šale Jane Kolarič. In če boste uganili, kaj ugibanke opisujejo, bomo izpolnili tudi kakšno vašo glasbeno željo. Pa malček poklepetali, kako vpliva na vas aprilsko nestanovitno vreme pa še o čem.
Na nočni obisk prihaja mednarodno priznani pevec in učitelj Danilo Kostevšek iz Konzervatorija za glasbo in balet Maribor. Podiplomski specialistični študij Samospev in oratorij je zaključil leta 2010 na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Je prejemnik številnih nagrad. Z naravo je povezan že od mladih nog, v prostem času pa obožuje tudi peko kruha z drožmi. Na nočni klepet ga je povabil Robert Zajšek.
Na nočni obisk prihaja mednarodno priznani pevec in učitelj Danilo Kostevšek iz Konzervatorija za glasbo in balet Maribor. Podiplomski specialistični študij Samospev in oratorij je zaključil leta 2010 na Univerzi za glasbo in upodabljajoče umetnosti na Dunaju. Je prejemnik številnih nagrad. Z naravo je povezan že od mladih nog, v prostem času pa obožuje tudi peko kruha z drožmi. Na nočni klepet ga je povabil Robert Zajšek.
Lahko bi bil tudi odvetnik, vendar je po diplomi iz prava spoznal, da je poklican za nekaj drugega, zato se je vpisal na AGRFT in leta 2014 diplomiral iz dramske igre in umetniške besede v letniku Tomija Janežiča in Janeza Hočevarja. Od takrat ga njegova igralska pot kot rednega člana ali gostujočega igralca vodi po številnih slovenskih gledaliških odrih od Nove Gorice, Kopra, Novega mesta, Maribora do Ljubljane, kjer je trenutno član ansambla SNG Drama, vendar sodeluje tudi z drugimi gledališči. To pomlad je z ekipo Mini teatra gostoval v kultnem newyorškem gledališču La MaMa s predstavo Turingov stroj, ki je še vedno na sporedu tudi doma. Trenutno nastaja v Mini teatru že nova predstava Angeli v Ameriki, premierno bo uprizorjena v začetku maja. Nočni pogovor bo zato malo obarvan tudi z ameriško gledališko sceno, a kot pravi naš gost, je po svoji raznolikosti in kakovosti slovensko gledališče v veliki prednosti. Nejc Cijan Garlatti je nočni gost Nade Vodušek.
Lahko bi bil tudi odvetnik, vendar je po diplomi iz prava spoznal, da je poklican za nekaj drugega, zato se je vpisal na AGRFT in leta 2014 diplomiral iz dramske igre in umetniške besede v letniku Tomija Janežiča in Janeza Hočevarja. Od takrat ga njegova igralska pot kot rednega člana ali gostujočega igralca vodi po številnih slovenskih gledaliških odrih od Nove Gorice, Kopra, Novega mesta, Maribora do Ljubljane, kjer je trenutno član ansambla SNG Drama, vendar sodeluje tudi z drugimi gledališči. To pomlad je z ekipo Mini teatra gostoval v kultnem newyorškem gledališču La MaMa s predstavo Turingov stroj, ki je še vedno na sporedu tudi doma. Trenutno nastaja v Mini teatru že nova predstava Angeli v Ameriki, premierno bo uprizorjena v začetku maja. Nočni pogovor bo zato malo obarvan tudi z ameriško gledališko sceno, a kot pravi naš gost, je po svoji raznolikosti in kakovosti slovensko gledališče v veliki prednosti. Nejc Cijan Garlatti je nočni gost Nade Vodušek.
Pa smo spet sredi praznikov. Ne vem, zakaj so ljudje tako narejeni, da praznujejo s prenajedanjem. Potem pa smo jezni sami nase in si očitamo. Se pa ob mizi družimo, to je dobro. Družimo se tudi v nočnem programu, ko preostalih, ki so bili čez dan z vami, že davno ni nikjer več. Mojca Blažej Cirej vam pri tiščanju v želodcu žal ne more pomagati, lahko pa vam razvedri tihe nočne ure, ko ostanete sami.
Pa smo spet sredi praznikov. Ne vem, zakaj so ljudje tako narejeni, da praznujejo s prenajedanjem. Potem pa smo jezni sami nase in si očitamo. Se pa ob mizi družimo, to je dobro. Družimo se tudi v nočnem programu, ko preostalih, ki so bili čez dan z vami, že davno ni nikjer več. Mojca Blažej Cirej vam pri tiščanju v želodcu žal ne more pomagati, lahko pa vam razvedri tihe nočne ure, ko ostanete sami.
Če bi želeli njeno strast in žlahtnost ob pripovedovanju o poklicu, ki ga živi že 40 let, ljubezen in svetost, ki ju čuti do sveta someljejstva, shraniti v steklenico, bi hitro ugotovili, da to ni možno. Ženska, ki je pred davnimi leti izrekla DA Škotski in ogromno doprinesla k njeni industriji viskija, je sklenila dva zakona, enega z nekdanjim vojaškim pilotom, drugega pa s svetom someljejstva. Niti na kraj pameti ji ni padlo, da se bo kdaj ukvarjala z alkoholom ali tobakom, pa četudi je oskrbovala ladje z vsem, kar so potrebovale, in znala brati njihova naročila s teleprinterja, a v takratni Jugoslaviji je bila v to prisiljena, če je hotela obdržati službo, saj tega ni želel početi nihče. »Zame je bila to sramota, saj sploh nisem vedela, da obstaja več vrst visikijev. A ne boste se delali norca iz mene,« pove. Zdaj je že dolgo tudi na Otoku zelo cenjena vitezinja viskija. Z njenim bogatim poznavanjem zgodovine, tudi množičnih velikih pijanstev narodov, se izkoreninjanja alkoholizma loteva drugače. »Ljudi je treba opismenjevati. Mi Slovenci imamo zelo dobro besedo: uživanje alkohola, uživanje, ne pijančevanje. Neekscesno, ampak kulturno.« Dama, ki močno občuduje zavzetost in zanimanje posameznikov, ki želijo pripravljati odlična kakovostna sadna žganja, za katerimi je cela znanost in ki so za Slovence značilna. Slovenska žganjekuha je zanjo nov mejnik v naši kulturni dediščini. Ženska, ki bolj obožuje "glasbo po tihem", ženska »z značajem«. Majda Debevc. To noč v oddaji Nočni obisk na Radiu Slovenija. Z vami bo voditeljica Vesna Topolovec.
Če bi želeli njeno strast in žlahtnost ob pripovedovanju o poklicu, ki ga živi že 40 let, ljubezen in svetost, ki ju čuti do sveta someljejstva, shraniti v steklenico, bi hitro ugotovili, da to ni možno. Ženska, ki je pred davnimi leti izrekla DA Škotski in ogromno doprinesla k njeni industriji viskija, je sklenila dva zakona, enega z nekdanjim vojaškim pilotom, drugega pa s svetom someljejstva. Niti na kraj pameti ji ni padlo, da se bo kdaj ukvarjala z alkoholom ali tobakom, pa četudi je oskrbovala ladje z vsem, kar so potrebovale, in znala brati njihova naročila s teleprinterja, a v takratni Jugoslaviji je bila v to prisiljena, če je hotela obdržati službo, saj tega ni želel početi nihče. »Zame je bila to sramota, saj sploh nisem vedela, da obstaja več vrst visikijev. A ne boste se delali norca iz mene,« pove. Zdaj je že dolgo tudi na Otoku zelo cenjena vitezinja viskija. Z njenim bogatim poznavanjem zgodovine, tudi množičnih velikih pijanstev narodov, se izkoreninjanja alkoholizma loteva drugače. »Ljudi je treba opismenjevati. Mi Slovenci imamo zelo dobro besedo: uživanje alkohola, uživanje, ne pijančevanje. Neekscesno, ampak kulturno.« Dama, ki močno občuduje zavzetost in zanimanje posameznikov, ki želijo pripravljati odlična kakovostna sadna žganja, za katerimi je cela znanost in ki so za Slovence značilna. Slovenska žganjekuha je zanjo nov mejnik v naši kulturni dediščini. Ženska, ki bolj obožuje "glasbo po tihem", ženska »z značajem«. Majda Debevc. To noč v oddaji Nočni obisk na Radiu Slovenija. Z vami bo voditeljica Vesna Topolovec.
Bolje debel in srečen, kot suh in tečen, pravi pregovor, ki ponazarja skrajnosti, s katerimi se v povezavi s prehranskimi navadami sooča moderna družba. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da se premalo zavedamo, kako prepleteni sta prehrana in psihologija. Veliko je zmot oziroma privlačnih resnic, ki se jih radi oprimemo pri krmarjenju skozi današnji življenski tempo. Znanstvena dognanja s tem v zvezi nam bo v nočnem klepetu predstavila dr. Tadeja Jakus, višja predavateljica in raziskovalka na področju gibanja in prehrane s Katedre za prehransko svetovanje-dietetiko Univerze na Primorskem. Na obisk jo je povabil Sandi Škvarč.
Bolje debel in srečen, kot suh in tečen, pravi pregovor, ki ponazarja skrajnosti, s katerimi se v povezavi s prehranskimi navadami sooča moderna družba. Strokovnjaki obenem opozarjajo, da se premalo zavedamo, kako prepleteni sta prehrana in psihologija. Veliko je zmot oziroma privlačnih resnic, ki se jih radi oprimemo pri krmarjenju skozi današnji življenski tempo. Znanstvena dognanja s tem v zvezi nam bo v nočnem klepetu predstavila dr. Tadeja Jakus, višja predavateljica in raziskovalka na področju gibanja in prehrane s Katedre za prehransko svetovanje-dietetiko Univerze na Primorskem. Na obisk jo je povabil Sandi Škvarč.
Laščanka Manuela Brečko je Slovenijo zastopala na Pesmi Evrovizije 2016 s skladbo Blue And Red (Modro in Rdeče). Kot najstnica in članica dekliškega tria, ki je preigraval narodnozabavne uspešnice, si gotovo ni mislila, da bo kdaj pela pred več sto milijoni gledalci po vsej Evropi. Poskusila je srečo v Stockholmu na Švedskem, kjer je z življenjskim partnerjem preživela kar nekaj let. A srce je klicalo domov, v mesto na Štajerskem, ob Savinji. Ni ji žal časa in energije, ki ju nameni prepevanju.
Laščanka Manuela Brečko je Slovenijo zastopala na Pesmi Evrovizije 2016 s skladbo Blue And Red (Modro in Rdeče). Kot najstnica in članica dekliškega tria, ki je preigraval narodnozabavne uspešnice, si gotovo ni mislila, da bo kdaj pela pred več sto milijoni gledalci po vsej Evropi. Poskusila je srečo v Stockholmu na Švedskem, kjer je z življenjskim partnerjem preživela kar nekaj let. A srce je klicalo domov, v mesto na Štajerskem, ob Savinji. Ni ji žal časa in energije, ki ju nameni prepevanju.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili pogovoru z mladeničem iz okolice Maribora, Miho Dajčmanom, ki je širši javnosti znan kot novinar Večera, ima pa še številne druge talente. Prisluhnili bomo tudi glasbi Manuele Brečko, ki bo predstavila debitantsko ploščo Sunrise, slišali pa bomo tudi glasbo nepozabnega kitarista Garyja Moora. Za konec pa bomo spoznali še znamenitega mariborskega urarja.
V četrtkovem nočnem programu bomo prisluhnili pogovoru z mladeničem iz okolice Maribora, Miho Dajčmanom, ki je širši javnosti znan kot novinar Večera, ima pa še številne druge talente. Prisluhnili bomo tudi glasbi Manuele Brečko, ki bo predstavila debitantsko ploščo Sunrise, slišali pa bomo tudi glasbo nepozabnega kitarista Garyja Moora. Za konec pa bomo spoznali še znamenitega mariborskega urarja.
Mladi pianist in skadatelj živi in ustvarja v Amsterdamu, njegovim koncertom pa je nekajkrat na leto mogoče prisluhniti tudi doma. Pred dnevi je na Mentu nastopil z jazzovsko zasedbo Trio Mihe Gantarja. A kompozicije in zvoka ne raziskuje le v eni zasedbi. Lani je izšla “škatla” petih albumov njegove avtorske glasbe, ki zajema vse od solističnih skladb, dueta s pevko Marto Arpini do večjih zasedb. Set albumov je bostonska spletna revija The Arts Fuse uvrstila med najboljše debitantske jazz albume preteklega leta. Klavir je jedro njegovega ustvarjanja, kot pravi, se njegova praksa začne in konča za klavirjem, torej vsi kompozicijski, konceptualni in performativni pristopi izhajajo od tod. Set albumov nagovarja raznolike poslušalce vse od ljubiteljev sodobnega jazza in avantgardnih sladokucev do ljubiteljev lirike in spevnosti, torej odprtim in pozornim poslušalcem, ki se jih muzika dotakne v vseh svojih oblikah. O njegovi dosedanji poti, glasbeni viziji in prihodnosti se z Miho Gantarjem pogovarja Nada Vodušek.
Mladi pianist in skadatelj živi in ustvarja v Amsterdamu, njegovim koncertom pa je nekajkrat na leto mogoče prisluhniti tudi doma. Pred dnevi je na Mentu nastopil z jazzovsko zasedbo Trio Mihe Gantarja. A kompozicije in zvoka ne raziskuje le v eni zasedbi. Lani je izšla “škatla” petih albumov njegove avtorske glasbe, ki zajema vse od solističnih skladb, dueta s pevko Marto Arpini do večjih zasedb. Set albumov je bostonska spletna revija The Arts Fuse uvrstila med najboljše debitantske jazz albume preteklega leta. Klavir je jedro njegovega ustvarjanja, kot pravi, se njegova praksa začne in konča za klavirjem, torej vsi kompozicijski, konceptualni in performativni pristopi izhajajo od tod. Set albumov nagovarja raznolike poslušalce vse od ljubiteljev sodobnega jazza in avantgardnih sladokucev do ljubiteljev lirike in spevnosti, torej odprtim in pozornim poslušalcem, ki se jih muzika dotakne v vseh svojih oblikah. O njegovi dosedanji poti, glasbeni viziji in prihodnosti se z Miho Gantarjem pogovarja Nada Vodušek.
V tokratni Noči šansonov bomo zazrti v Mistinguett, ki so jo že za življenja poimenovali kraljica glasbenih dvoran, saj pariške scene prve polovice 20. stoletja ni zaznamovala le s svojimi nastopi, ampak tudi z organizacijo velikih glasbeno-plesnih revij, ki so bile bistvo marsikaterega in marsikogaršnjega večera v Parizu tam nekje od leta 1910 pa vse do druge svetovne vojne. K spoznavanju njene življenjske zgodbe in poslušanju njenih šansonov vas vabi Miha Zor.
V tokratni Noči šansonov bomo zazrti v Mistinguett, ki so jo že za življenja poimenovali kraljica glasbenih dvoran, saj pariške scene prve polovice 20. stoletja ni zaznamovala le s svojimi nastopi, ampak tudi z organizacijo velikih glasbeno-plesnih revij, ki so bile bistvo marsikaterega in marsikogaršnjega večera v Parizu tam nekje od leta 1910 pa vse do druge svetovne vojne. K spoznavanju njene življenjske zgodbe in poslušanju njenih šansonov vas vabi Miha Zor.
V studiu se nam je pridružil urednik, kolumnist, pisatelj, literarni kritik, ljubitelj žanrske umetnosti in soustvarjalec podkasta O.B.O.D., čigar polja zanimanja nimajo meja. Od leta 2016 je urednik Cankarjeve založbe, pred tem je prejel Stritarjevo nagrado, bil urednik AirBeletrine in še danes ostaja urednik revije Mentor. Njegovo ime je z leti postalo asociacija za kakovostno literaturo, njegova beseda pa vedno trdno mnenje, ki odpira prostor za dialog in razpravo, saj pronicljivo spremlja dogajanje tako v literarnem kot šriršem kulturnem prostoru. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Aljošo Harlamova.
V studiu se nam je pridružil urednik, kolumnist, pisatelj, literarni kritik, ljubitelj žanrske umetnosti in soustvarjalec podkasta O.B.O.D., čigar polja zanimanja nimajo meja. Od leta 2016 je urednik Cankarjeve založbe, pred tem je prejel Stritarjevo nagrado, bil urednik AirBeletrine in še danes ostaja urednik revije Mentor. Njegovo ime je z leti postalo asociacija za kakovostno literaturo, njegova beseda pa vedno trdno mnenje, ki odpira prostor za dialog in razpravo, saj pronicljivo spremlja dogajanje tako v literarnem kot šriršem kulturnem prostoru. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Aljošo Harlamova.
Na nočni obisk prihaja pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Z nami bo Alenka Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
Na nočni obisk prihaja pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Z nami bo Alenka Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
Skoraj 80 let spomina na partizansko pesem in pesmi odpora kot prispevek h kulturi našega naroda, ki izvira iz narodno-osvobodilne borbe za svobodo ter varovanje partizanske pesmi kot kulturne dediščine, obuja drugi najstarejši slovenski zbor. Njegov prvi zborovodja je bil skladatelj Karol Pahor. 20. aprila 1944 je zbor prvič nastopil v vasi Planina pod Mirno goro – takrat še kot Invalidski pevski zbor. Tako se je začelo – nadaljevanje pestrega izvajalskega popotovanja tega pomembnega pričevalca slovenske glasbene ustvarjalnosti pa bosta v nočnem programu po polnoči predstavila predsednik Partizanskega pevskega zbora Jožef Roškar in namestnik predsednika Jože Drabik.
Skoraj 80 let spomina na partizansko pesem in pesmi odpora kot prispevek h kulturi našega naroda, ki izvira iz narodno-osvobodilne borbe za svobodo ter varovanje partizanske pesmi kot kulturne dediščine, obuja drugi najstarejši slovenski zbor. Njegov prvi zborovodja je bil skladatelj Karol Pahor. 20. aprila 1944 je zbor prvič nastopil v vasi Planina pod Mirno goro – takrat še kot Invalidski pevski zbor. Tako se je začelo – nadaljevanje pestrega izvajalskega popotovanja tega pomembnega pričevalca slovenske glasbene ustvarjalnosti pa bosta v nočnem programu po polnoči predstavila predsednik Partizanskega pevskega zbora Jožef Roškar in namestnik predsednika Jože Drabik.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja pisatelj in dramatik Tone Partljič s svojimi zelo živimi spomini na kritika, esejista in gledališčnika Bojana Štiha, čigar stoletnice rojstva smo se pred nedavnim spominjali. Po eni bomo izvedeli več o paleontološkem muzeju Pangea v Dragonji vasi na Dravskem polju, in spomnili na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra. V drugi polovici noči se bomo podali še v kleti gradu Bogenšperk in prisluhnili mariborski zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja pisatelj in dramatik Tone Partljič s svojimi zelo živimi spomini na kritika, esejista in gledališčnika Bojana Štiha, čigar stoletnice rojstva smo se pred nedavnim spominjali. Po eni bomo izvedeli več o paleontološkem muzeju Pangea v Dragonji vasi na Dravskem polju, in spomnili na rojstni dan generala in pesnika Rudolfa Maistra. V drugi polovici noči se bomo podali še v kleti gradu Bogenšperk in prisluhnili mariborski zasedbi Toti big band. Voditelj bo Stane Kocutar.
Gostja Nočnega obiska je bila dr. Špela Režun, direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje, v katerega je vključenih več kot 150 odraslih oseb z nalepko intelektualne in/ali fizične oviranosti. Je vztrajna zagovornica spremembe zastarele medicinske paradigme obravnavanja ljudi z oviranostmi, je jasna glasnica, da so to odrasli ljudje s svojimi željami in potrebami, ki so bile v zaprtih institucijah spregledane. Za skupnost, ki jo vodi, si ne želi, da bi se samomarginalizirala, zato jo spodbuja, da se s svojimi talenti in zahtevami obrača navzven, na družbo, v kateri soobstaja.
Gostja Nočnega obiska je bila dr. Špela Režun, direktorica Varstveno-delovnega centra Zasavje, v katerega je vključenih več kot 150 odraslih oseb z nalepko intelektualne in/ali fizične oviranosti. Je vztrajna zagovornica spremembe zastarele medicinske paradigme obravnavanja ljudi z oviranostmi, je jasna glasnica, da so to odrasli ljudje s svojimi željami in potrebami, ki so bile v zaprtih institucijah spregledane. Za skupnost, ki jo vodi, si ne želi, da bi se samomarginalizirala, zato jo spodbuja, da se s svojimi talenti in zahtevami obrača navzven, na družbo, v kateri soobstaja.
Kako roman prevesti v gledališko predstavo? Ljubimki je zgodnje delo znamenite avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. Nastalo je leta 1975, vendar po vseh desetletjih njegov jezik enako silovito zareže tudi v svoji odrski različici. Je ljubezen v ruralno delavskem okolju mogoča, ali gre le za utvaro iz romanov za ženske? Sanjajo o romantičnem zakonu, ta pa jih potem, ko se utelesi, udari z mešanico fizičnega nasilja in brutalne spolnosti. Sanje se raztreščijo pod udarci, v ustih namesto sladkih poljubov slan okus po krvi. Vsak odnos je tu zgolj sredstvo menjave oziroma preživetja, pravi režiserka, ki je delo postavila na oder Mladinskega gledališča v Ljubljani. Tema ostaja in je aktualna tudi za naš prostor in čas. O ženski, njenih željah in možnostih, o odnosih, o razmislekih mlade generacije gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev na nočnem obisku z Nino Ramšak Marković. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
Kako roman prevesti v gledališko predstavo? Ljubimki je zgodnje delo znamenite avstrijske pisateljice Elfriede Jelinek. Nastalo je leta 1975, vendar po vseh desetletjih njegov jezik enako silovito zareže tudi v svoji odrski različici. Je ljubezen v ruralno delavskem okolju mogoča, ali gre le za utvaro iz romanov za ženske? Sanjajo o romantičnem zakonu, ta pa jih potem, ko se utelesi, udari z mešanico fizičnega nasilja in brutalne spolnosti. Sanje se raztreščijo pod udarci, v ustih namesto sladkih poljubov slan okus po krvi. Vsak odnos je tu zgolj sredstvo menjave oziroma preživetja, pravi režiserka, ki je delo postavila na oder Mladinskega gledališča v Ljubljani. Tema ostaja in je aktualna tudi za naš prostor in čas. O ženski, njenih željah in možnostih, o odnosih, o razmislekih mlade generacije gledaliških ustvarjalk in ustvarjalcev na nočnem obisku z Nino Ramšak Marković. Pred mikrofon jo je povabila Nada Vodušek.
Danes veliko slišimo o pomenu kakovostnega zraka, vode ali hrane, vprašanje kakovostnega zvočnega okolja ni v ospredju našega zavedanja. A njegova vloga za zdravje in dobro počutje vseh živih bitij ima velik pomen. O tem bosta v noči s sobote na nedeljo spregovorili dve gostji, doktorica Sonja Jeram, ki v zadnjih letih raziskuje škodljive vplive okoljskega hrupa na zdravje ljudi v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Maruša Laure, mag. prof., s pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki v svoji pedagoški praksi z uporabo metod Montessori in Suzuki vzpodbuja kakovostno zvočno okolje pri najmlajših.
Danes veliko slišimo o pomenu kakovostnega zraka, vode ali hrane, vprašanje kakovostnega zvočnega okolja ni v ospredju našega zavedanja. A njegova vloga za zdravje in dobro počutje vseh živih bitij ima velik pomen. O tem bosta v noči s sobote na nedeljo spregovorili dve gostji, doktorica Sonja Jeram, ki v zadnjih letih raziskuje škodljive vplive okoljskega hrupa na zdravje ljudi v okviru Nacionalnega inštituta za javno zdravje ter Maruša Laure, mag. prof., s pedagoške fakultete Univerze v Mariboru, ki v svoji pedagoški praksi z uporabo metod Montessori in Suzuki vzpodbuja kakovostno zvočno okolje pri najmlajših.
Gostja prve ure nočnega programa bo nekdanja vrhunska jadralka, Klara Maučec. V bogati karieri je osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najboljša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Jadralko, ki je osvajanje odličij na regatnih poljih uspešno združevala s študijem mikrobiologije, je na pogovor povabil Primož Čepar.
Gostja prve ure nočnega programa bo nekdanja vrhunska jadralka, Klara Maučec. V bogati karieri je osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najboljša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Jadralko, ki je osvajanje odličij na regatnih poljih uspešno združevala s študijem mikrobiologije, je na pogovor povabil Primož Čepar.
Da so pravljice za razvoj otrok izjemnega pomena, ste seveda vedeli. Morda pa še niste slišali, da obstajajo tudi terapevtske pravljice za otroke z različnimi težavami. Njihov namen je s prijetnim pristopom otrokom pomagati prebroditi različne težave. Na nočni obisk prihaja avtorica terapevtskih pravljic Deni Kragelj, ki vam bo odlomek iz ene od takih pravljic tudi prebrala.
Da so pravljice za razvoj otrok izjemnega pomena, ste seveda vedeli. Morda pa še niste slišali, da obstajajo tudi terapevtske pravljice za otroke z različnimi težavami. Njihov namen je s prijetnim pristopom otrokom pomagati prebroditi različne težave. Na nočni obisk prihaja avtorica terapevtskih pravljic Deni Kragelj, ki vam bo odlomek iz ene od takih pravljic tudi prebrala.
Po polnoči bo gostja nočnega programa Sabina Bračič, univerzitetna diplomirana zgodovinarka, ki pa se zadnjih nekaj let ukvarja z refleksoterapijo. Pred kratkim je skupaj s sodelavci razvila spletno platformo, namenjeno samozdravljenju oči, ki jo je nadgradila še z aplikacijo za mobilne telefone. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili pogovoru s predsednico društva Ekologi brez meja, Katjo Sreš, vas povabili na pomladni Teden restavracij v Mariboru in na poseben kviz znanja, ki ga vsak prvi četrtek v mesecu pripravlja novinar Jaša Lorenčič.
Po polnoči bo gostja nočnega programa Sabina Bračič, univerzitetna diplomirana zgodovinarka, ki pa se zadnjih nekaj let ukvarja z refleksoterapijo. Pred kratkim je skupaj s sodelavci razvila spletno platformo, namenjeno samozdravljenju oči, ki jo je nadgradila še z aplikacijo za mobilne telefone. V nadaljevanju noči bomo prisluhnili pogovoru s predsednico društva Ekologi brez meja, Katjo Sreš, vas povabili na pomladni Teden restavracij v Mariboru in na poseben kviz znanja, ki ga vsak prvi četrtek v mesecu pripravlja novinar Jaša Lorenčič.
Pred kratkim je izšel njegov roman Balkonci. Pripoved o čakanju. O tišini. O zgodovini slovenskega panka. O mladosti in prijateljstvu. O umetnosti. O poeziji. Esad Babačić je pesnik in pisatelj. Trinajst pesniških zbirk. Biografija boksarja Dejana Zavca Trdobojec, literarno-publicistična pripoved o slovenskem hokeju Banda, dvojezična pravljica Kiti plavajo počasi/Whales swim slowly. Je tudi pisec oglaševalskih besedil, publicist, nekdanji televizijski in radijski voditelj ter ustanovitelj Muzeja Punk Kulture. “Dobro, da vsaj pišem počasi, ker še ne vem, kam me bo vse skupaj pripeljalo, če sploh kam. Kaj pa vem, morda pa sploh ne bi smel začeti pisati. Ko enkrat začneš, ne moreš več nehati.” Tako pravi v romanu Balkonci, ki ga pripoveduje čuvaj v muzeju sodobne umetnosti, tudi sam eksponat v muzeju svojega lastnega življenja. Esad Babačić je gost voditeljice Nade Vodušek.
Pred kratkim je izšel njegov roman Balkonci. Pripoved o čakanju. O tišini. O zgodovini slovenskega panka. O mladosti in prijateljstvu. O umetnosti. O poeziji. Esad Babačić je pesnik in pisatelj. Trinajst pesniških zbirk. Biografija boksarja Dejana Zavca Trdobojec, literarno-publicistična pripoved o slovenskem hokeju Banda, dvojezična pravljica Kiti plavajo počasi/Whales swim slowly. Je tudi pisec oglaševalskih besedil, publicist, nekdanji televizijski in radijski voditelj ter ustanovitelj Muzeja Punk Kulture. “Dobro, da vsaj pišem počasi, ker še ne vem, kam me bo vse skupaj pripeljalo, če sploh kam. Kaj pa vem, morda pa sploh ne bi smel začeti pisati. Ko enkrat začneš, ne moreš več nehati.” Tako pravi v romanu Balkonci, ki ga pripoveduje čuvaj v muzeju sodobne umetnosti, tudi sam eksponat v muzeju svojega lastnega življenja. Esad Babačić je gost voditeljice Nade Vodušek.
Na Nočni obisk je prišla pevka, glasbenica, slikarka in na splošno umetnica, ki s svojim glasom in energijo nikogar ne pusti ravnodušnega. Severa Gjurin je znanka slovenske glasbene scene že več kot dve desetletji. V preteklosti je nastopala v najrazličnejših glasbenih zasedbah – med bolj znanimi je zasedba Olivija, v kateri so nastale mnoge uspešnice. Čeprav v zadnjih letih izdaja glasbo večinoma kot solo izvajalka, skozi vsa ta leta ostaja stalnica sodelovanje z njenim bratom Galom. Ker zagovarja, da je glasba živ organizem, so njeni nastopi navadno polni improvizacije. O tem, kaj ji pomeni glasba, kje je v zgodbo vstopilo slikanje in kako povezuje ti dve vrsti umetnosti, se je s Severo Gjurin pogovarjal Rene Markič.
Na Nočni obisk je prišla pevka, glasbenica, slikarka in na splošno umetnica, ki s svojim glasom in energijo nikogar ne pusti ravnodušnega. Severa Gjurin je znanka slovenske glasbene scene že več kot dve desetletji. V preteklosti je nastopala v najrazličnejših glasbenih zasedbah – med bolj znanimi je zasedba Olivija, v kateri so nastale mnoge uspešnice. Čeprav v zadnjih letih izdaja glasbo večinoma kot solo izvajalka, skozi vsa ta leta ostaja stalnica sodelovanje z njenim bratom Galom. Ker zagovarja, da je glasba živ organizem, so njeni nastopi navadno polni improvizacije. O tem, kaj ji pomeni glasba, kje je v zgodbo vstopilo slikanje in kako povezuje ti dve vrsti umetnosti, se je s Severo Gjurin pogovarjal Rene Markič.
Pomlad nas razvaja in nas vabi ven. Svetli del dneva se daljša, kmalu pa nas bo napadel premik ure. Noč pa ostaja noč: čas, ko vse utihne in ko se kot plaha miška ozremo, kje bi našli kakšno družbo. To noč vam jo ponuja Mojca Blažej Cirej. Zanimivo in zabavno bo, pridružite se ji po telefonu ali pa samo poslušajte.
Pomlad nas razvaja in nas vabi ven. Svetli del dneva se daljša, kmalu pa nas bo napadel premik ure. Noč pa ostaja noč: čas, ko vse utihne in ko se kot plaha miška ozremo, kje bi našli kakšno družbo. To noč vam jo ponuja Mojca Blažej Cirej. Zanimivo in zabavno bo, pridružite se ji po telefonu ali pa samo poslušajte.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Drzno in pogumno se je podal na področje TV-nadaljevank, očaral nas je s filmi, prepričeval in prepričal z dokumentarci. Tudi muzikali mu dišijo. TV Dober dan, Pod eno streho, Nova dvajseta, Ena žlahtna štorija, Rdeča raketa, Čokoladne sanje, Zadnja večerja … in Cvetje v jeseni ter Vesna. In ne nazadnje V imenu ljudstva. Pri vseh naštetih naslovih serij, filmov in muzikalih je imel glavno besedo gost, ki je – zasebno – oče dveh otrok, ljubitelj teka v naravi in vrtnarjenja, pa tudi iskanja sebe in brskanja po svoji duši ter predvsem izjemnega kreativnega ustvarjanja. Veliko replik za zanimiv pogovor. Kaj vse bo Vojko Anzeljc izdal zasliševalki (inšpektorici?) Luciji?
Drzno in pogumno se je podal na področje TV-nadaljevank, očaral nas je s filmi, prepričeval in prepričal z dokumentarci. Tudi muzikali mu dišijo. TV Dober dan, Pod eno streho, Nova dvajseta, Ena žlahtna štorija, Rdeča raketa, Čokoladne sanje, Zadnja večerja … in Cvetje v jeseni ter Vesna. In ne nazadnje V imenu ljudstva. Pri vseh naštetih naslovih serij, filmov in muzikalih je imel glavno besedo gost, ki je – zasebno – oče dveh otrok, ljubitelj teka v naravi in vrtnarjenja, pa tudi iskanja sebe in brskanja po svoji duši ter predvsem izjemnega kreativnega ustvarjanja. Veliko replik za zanimiv pogovor. Kaj vse bo Vojko Anzeljc izdal zasliševalki (inšpektorici?) Luciji?
Čez mesec dni se bo v najstarejšem slovenskem mestu odvil festival vina, kulinarike in lepih umetnosti. Šlo bo za deveto edicijo festivala Salon Sauvignon, ki se je letos lokacijsko in časovno uskladil s 6. slovenskim vinogradniško-vinskim kongresom. O vsebini obeh, slovenski vinski kulturi in še čem bosta spregovorila gosta nočnega programa Slavko Podbrežnik Dobnik, direktor festivala Salon Sauvignon in Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Čez mesec dni se bo v najstarejšem slovenskem mestu odvil festival vina, kulinarike in lepih umetnosti. Šlo bo za deveto edicijo festivala Salon Sauvignon, ki se je letos lokacijsko in časovno uskladil s 6. slovenskim vinogradniško-vinskim kongresom. O vsebini obeh, slovenski vinski kulturi in še čem bosta spregovorila gosta nočnega programa Slavko Podbrežnik Dobnik, direktor festivala Salon Sauvignon in Andrej Rebernišek, direktor Kmetijsko-gozdarskega zavoda Ptuj.
Kaj so vetrne harfe in kako zvenijo? Gotovo ste zanje že slišali, morda ste med sprehodom po parku v vetrovnem popoldnevu kdaj ujeli njen zvok, čeprav jih danes srečamo redkeje kot v 18. in 19. stoletju, ko so bile priljubljene med t.i. transcendentalisti in romantičnimi pesniki. Jezuitski učenjak Athanasius Kircher iz 17. stoletja jo je poimenoval machina harmonica automata. Primož Oberžan, ustanovitelj urbanega plemena tolkalcev The Stroj, je svojo prvo vetrno harfo zgradil leta 2015 iz gole radovednosti. Njen nenavaden in skrivnosten zvok pa ga je popolnoma očaral. Začel je izdelovati različne prototipe in raziskovati akustiko njihovega delovanja. O zvokih vetrnih harf, o moči zvoka in njegovem vplivu na formiranje materije, ki ga je raziskoval, o njegovi zanimivi in posebni glasbeni odisejadi in ljubezni do inštrumentov, narejenih iz odpadnih materialov, s Primožem Oberžanom v Nočnem obisku.
Kaj so vetrne harfe in kako zvenijo? Gotovo ste zanje že slišali, morda ste med sprehodom po parku v vetrovnem popoldnevu kdaj ujeli njen zvok, čeprav jih danes srečamo redkeje kot v 18. in 19. stoletju, ko so bile priljubljene med t.i. transcendentalisti in romantičnimi pesniki. Jezuitski učenjak Athanasius Kircher iz 17. stoletja jo je poimenoval machina harmonica automata. Primož Oberžan, ustanovitelj urbanega plemena tolkalcev The Stroj, je svojo prvo vetrno harfo zgradil leta 2015 iz gole radovednosti. Njen nenavaden in skrivnosten zvok pa ga je popolnoma očaral. Začel je izdelovati različne prototipe in raziskovati akustiko njihovega delovanja. O zvokih vetrnih harf, o moči zvoka in njegovem vplivu na formiranje materije, ki ga je raziskoval, o njegovi zanimivi in posebni glasbeni odisejadi in ljubezni do inštrumentov, narejenih iz odpadnih materialov, s Primožem Oberžanom v Nočnem obisku.
Tokrat bo nočni program v koprskem studiu rojstnodnevna zabava. Tomaž Domicelj si je za petinsedemdesetletnico omislil radijski show. Pevci in godci se bodo s številom skladb, o katerih bo povedana prenekatera zanimivost, poskušali čimbolj približati jubilejnim letom slavljenca. V studiu bodo razmere nadzorovali Dragan Bulič, Zvone Tomac in Armando Šturman.
Tokrat bo nočni program v koprskem studiu rojstnodnevna zabava. Tomaž Domicelj si je za petinsedemdesetletnico omislil radijski show. Pevci in godci se bodo s številom skladb, o katerih bo povedana prenekatera zanimivost, poskušali čimbolj približati jubilejnim letom slavljenca. V studiu bodo razmere nadzorovali Dragan Bulič, Zvone Tomac in Armando Šturman.
Ljudje, četudi ne zagrizeni naravnovarstveniki, smo občutljivi, ko se naravno okolje spreminja. Ne maramo sečnje dreves na naših priljubljenih poteh. Na drugi strani pa dobesedno »tacamo« po zdravilnih plevelih, rastlinah prihodnosti, ki nas lahko prehranijo bolj kot karkoli. Raziskovanje, izobraževanje in trajnostno osveščanje o nabiranju divjih rastlin na vroči točki Evrope, Sloveniji, ki se lahko pohvali z biodiverziteto, ki je ostale države nimajo, je osnovno poslanstvo Katje Rebolj, biologinje in doktorice biokemije. »Kje ste se skrivali ves ta čas z vsemi temi rastlinami« so spraševali vrhunski kuharski šefi iz špice slovenske gastronomije. Katja zdaj zavzeto pripravlja Festival nabiralništva, ki bo v začetku junija, do takrat pa ne bo ropala travnikov in gozdov, temveč z vso spoštljivo dolžnostjo in marljivostjo opazovala, občudovala, interpretirala in razumele rastlinice, ki jih pozna do obisti. In četudi se pomlad komaj prebuja, so na zeliščarskem krožku v njeni košari pred nekaj dnevi našteli preko 40 užitnih rastlin. V svoji prvi knjigi Narava vedno zmaga, ki je postala uspešnica, je bila nabiralka. Zdaj je nabiralka plevelov. Spoznajte jo po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
Ljudje, četudi ne zagrizeni naravnovarstveniki, smo občutljivi, ko se naravno okolje spreminja. Ne maramo sečnje dreves na naših priljubljenih poteh. Na drugi strani pa dobesedno »tacamo« po zdravilnih plevelih, rastlinah prihodnosti, ki nas lahko prehranijo bolj kot karkoli. Raziskovanje, izobraževanje in trajnostno osveščanje o nabiranju divjih rastlin na vroči točki Evrope, Sloveniji, ki se lahko pohvali z biodiverziteto, ki je ostale države nimajo, je osnovno poslanstvo Katje Rebolj, biologinje in doktorice biokemije. »Kje ste se skrivali ves ta čas z vsemi temi rastlinami« so spraševali vrhunski kuharski šefi iz špice slovenske gastronomije. Katja zdaj zavzeto pripravlja Festival nabiralništva, ki bo v začetku junija, do takrat pa ne bo ropala travnikov in gozdov, temveč z vso spoštljivo dolžnostjo in marljivostjo opazovala, občudovala, interpretirala in razumele rastlinice, ki jih pozna do obisti. In četudi se pomlad komaj prebuja, so na zeliščarskem krožku v njeni košari pred nekaj dnevi našteli preko 40 užitnih rastlin. V svoji prvi knjigi Narava vedno zmaga, ki je postala uspešnica, je bila nabiralka. Zdaj je nabiralka plevelov. Spoznajte jo po polnoči. K poslušanju vabi voditeljica Vesna Topolovec.
V noči s sobote na nedeljo gostimo scenografko, arhitektko in zvočno umetnico Ireno Pivko ter skladatelja, zvočnega umetnika in producenta Braneta Zormana. Široko razgledana ustvarjalca sta skupaj ustanovila Zavod za procesiranje sodobne umetnosti Cona, v okviru katerega ustvarjata več intermedijskih, glasbenih in zvočnih projektov pod skupnim naslovom radioCona. Sodelujeta tudi pri mednarodnem projektu B Air, za katerega sta ustvarila radijsko igro za dojenčke in malčke Čebljanje.
V noči s sobote na nedeljo gostimo scenografko, arhitektko in zvočno umetnico Ireno Pivko ter skladatelja, zvočnega umetnika in producenta Braneta Zormana. Široko razgledana ustvarjalca sta skupaj ustanovila Zavod za procesiranje sodobne umetnosti Cona, v okviru katerega ustvarjata več intermedijskih, glasbenih in zvočnih projektov pod skupnim naslovom radioCona. Sodelujeta tudi pri mednarodnem projektu B Air, za katerega sta ustvarila radijsko igro za dojenčke in malčke Čebljanje.
Na nočni obisk je prišla televizijska voditeljica in novinarka, ki je svoje otroštvo in mladost preživela na Štajerskem, v Šikólah in Mariboru. Je prodorna in iskrena ustvarjalka televizijskih Odmevov, mama sinu Filipu in ponosna babica. Napisala je več knjig, pripravila nekatere najbolj odmevne prispevke v času osamosvojitve Slovenije, v zadnjih letih pa je med drugim tudi nepogrešljivi člen pri nastajanju scenarijev za koncerte Prifarskih muzikantov. Seveda ne brez razloga, saj z osrednjim pevcem Mitjo Ferencem že dvajset let živi skupno življenje. Gostja nočnega programa na Prvem, znanka s Kolodvorske ulice v Ljubljani, je bila doktorica Rosvita Pesek.
Na nočni obisk je prišla televizijska voditeljica in novinarka, ki je svoje otroštvo in mladost preživela na Štajerskem, v Šikólah in Mariboru. Je prodorna in iskrena ustvarjalka televizijskih Odmevov, mama sinu Filipu in ponosna babica. Napisala je več knjig, pripravila nekatere najbolj odmevne prispevke v času osamosvojitve Slovenije, v zadnjih letih pa je med drugim tudi nepogrešljivi člen pri nastajanju scenarijev za koncerte Prifarskih muzikantov. Seveda ne brez razloga, saj z osrednjim pevcem Mitjo Ferencem že dvajset let živi skupno življenje. Gostja nočnega programa na Prvem, znanka s Kolodvorske ulice v Ljubljani, je bila doktorica Rosvita Pesek.
Mojca Škof je strokovnjakinja za make up, ki jo odlično poznajo domači in tuji manekeni, glasbeniki, igralci…, s katerimi že vrsto let sodeluje. Nepozabno je bilo obdobje v Milanu, kjer je med številnimi, spoznala tudi Macy Gray. To delo je njeno poslanstvo, saj je kreativno, dinamično, polno izzivov, vsak nov projekt pa začne vedno z začetne točke. Družina ji pomeni vse, zato se je vrnila domov, kjer se je pred časom, povsem po naključnem obisku Londona, začela zanimiva sladka zgodba s cimetovimi rolicami. Mojca, ženska številnih talentov, izžareva pozitivnost in živi življenje.
Mojca Škof je strokovnjakinja za make up, ki jo odlično poznajo domači in tuji manekeni, glasbeniki, igralci…, s katerimi že vrsto let sodeluje. Nepozabno je bilo obdobje v Milanu, kjer je med številnimi, spoznala tudi Macy Gray. To delo je njeno poslanstvo, saj je kreativno, dinamično, polno izzivov, vsak nov projekt pa začne vedno z začetne točke. Družina ji pomeni vse, zato se je vrnila domov, kjer se je pred časom, povsem po naključnem obisku Londona, začela zanimiva sladka zgodba s cimetovimi rolicami. Mojca, ženska številnih talentov, izžareva pozitivnost in živi življenje.
Kako pomembno je šolanje psov, ki kot pomočniki sodelujejo pri različnih iskalnih akcijah ponesrečenih in pogrešanih, se je znova izkazalo ob katastrofalnem potresu v Turčiji. Kako izšolati psa za tako delo, kakšna je njegova vez z lastnikom, kako poteka iskanje in kaj vse se od psov reševalcev lahko naučimo ljudje, bosta v Nočnem obisku spregovorila Hermina Ogrič iz Društva reševalnih psov Nova Gorica ter Mare Bručan, vodja šolanja in trener v šoli BM psi pomočniki ter podpredsednik Komisije za reševalne pse pri Mednarodni kinološki zvezi.
Kako pomembno je šolanje psov, ki kot pomočniki sodelujejo pri različnih iskalnih akcijah ponesrečenih in pogrešanih, se je znova izkazalo ob katastrofalnem potresu v Turčiji. Kako izšolati psa za tako delo, kakšna je njegova vez z lastnikom, kako poteka iskanje in kaj vse se od psov reševalcev lahko naučimo ljudje, bosta v Nočnem obisku spregovorila Hermina Ogrič iz Društva reševalnih psov Nova Gorica ter Mare Bručan, vodja šolanja in trener v šoli BM psi pomočniki ter podpredsednik Komisije za reševalne pse pri Mednarodni kinološki zvezi.
V studiu se nam je pridružila igralka, ki je v slovensko gledališko ustvarjalnost stopila silovito ter odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj. Njena pot se je začela v eksperimentalnem gledališču ter 41 let nadaljevala v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Uveljavila se je kot moderna igralka s samosvojimi izraznimi sredstvi: njena igra je namreč vselej intenzivna, utemeljena v smiselnem povezovanju govorice, gibov in glasov. Njena odrska prezenca nas zapelje, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih vzamemo za svoje, se odpravimo v tuje kraje in čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo odpravili v njen svet.
V studiu se nam je pridružila igralka, ki je v slovensko gledališko ustvarjalnost stopila silovito ter odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj. Njena pot se je začela v eksperimentalnem gledališču ter 41 let nadaljevala v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Uveljavila se je kot moderna igralka s samosvojimi izraznimi sredstvi: njena igra je namreč vselej intenzivna, utemeljena v smiselnem povezovanju govorice, gibov in glasov. Njena odrska prezenca nas zapelje, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih vzamemo za svoje, se odpravimo v tuje kraje in čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo odpravili v njen svet.
Gostja nočnega programa bo Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Kmalu pa bo izšla tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
Gostja nočnega programa bo Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Kmalu pa bo izšla tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
Noč šansonov bo tokrat posvečena enemu največjih zvezdnikov francoskega šansona in enemu najpomembnejših francoskih umetnikov – lahko bi rekli – vseh časov. Maurice Chevalier je predvsem v prvi polovici 20. stoletja zaznamoval ne le francosko kulturo, ampak je zlasti s svojim igralstvom, pa tudi s petjem segel precej dlje, tako geografsko kot jezikovno: zelo priljubljen in uspešen je bil v Združenih državah Amerike, kjer je predvsem med obema vojnama blestel v samem središču šovbiznisa, v Hollywoodu.
Noč šansonov bo tokrat posvečena enemu največjih zvezdnikov francoskega šansona in enemu najpomembnejših francoskih umetnikov – lahko bi rekli – vseh časov. Maurice Chevalier je predvsem v prvi polovici 20. stoletja zaznamoval ne le francosko kulturo, ampak je zlasti s svojim igralstvom, pa tudi s petjem segel precej dlje, tako geografsko kot jezikovno: zelo priljubljen in uspešen je bil v Združenih državah Amerike, kjer je predvsem med obema vojnama blestel v samem središču šovbiznisa, v Hollywoodu.
Pred 50-timi leti se je v takratnem Gradišču v Slovenskih goricah, danes Sveti Trojici, začelo literarno gibanje, ki predstavlja zibelko mlade literature - srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. O tem, kakšna je njegova dediščina in o zanimivem dokumentarnem filmu, posnetem ob jubileju, se bomo pogovarjali z gostoma, Marijo Šauperl in Dragom Lipičem. Slišali boste tudi zanimiv pogovor z Urošem Mencingerjem, znanim ocenjevalcem restavracij, za konec pa prisluhnili še glasbi, ki jo je ustvaril glasbeni producent Nigel Godrich.
Pred 50-timi leti se je v takratnem Gradišču v Slovenskih goricah, danes Sveti Trojici, začelo literarno gibanje, ki predstavlja zibelko mlade literature - srečanje pesnikov in pisateljev začetnikov. O tem, kakšna je njegova dediščina in o zanimivem dokumentarnem filmu, posnetem ob jubileju, se bomo pogovarjali z gostoma, Marijo Šauperl in Dragom Lipičem. Slišali boste tudi zanimiv pogovor z Urošem Mencingerjem, znanim ocenjevalcem restavracij, za konec pa prisluhnili še glasbi, ki jo je ustvaril glasbeni producent Nigel Godrich.
V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo Jožeta Oblaka, zborovodjo pevskega zbora Dragonarji generala Maistra. Člani zbora prepevajo vojaške pesmi iz obdobja do konca 1. svetovne vojne in pesmi, ki jih je napisal general Maister. Nastopajo v uniformah, ki ponazarjajo štajersko-koroško-kranjski konjeniški polk št. 5 in v katerem je bilo leta 1914 enainpetdeset odstotkov slovenskih fantov, zato je bil imenovan tudi »slovenski polk«. Zbor želi skozi pesem ohranjati spomin na fante, ki so služili v tujih vojskah in se na ta način borili tudi za slovensko zemljo.
V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo Jožeta Oblaka, zborovodjo pevskega zbora Dragonarji generala Maistra. Člani zbora prepevajo vojaške pesmi iz obdobja do konca 1. svetovne vojne in pesmi, ki jih je napisal general Maister. Nastopajo v uniformah, ki ponazarjajo štajersko-koroško-kranjski konjeniški polk št. 5 in v katerem je bilo leta 1914 enainpetdeset odstotkov slovenskih fantov, zato je bil imenovan tudi »slovenski polk«. Zbor želi skozi pesem ohranjati spomin na fante, ki so služili v tujih vojskah in se na ta način borili tudi za slovensko zemljo.
Literatura, gledališče in film so bili osrednja materija, ki se ji je posvečal kot študent in v rodnem Ciudadu de Mexicu in v Mestu angelov. Veliko se je selil po svetu in počel marsikaj za preživetje – bil je zidar v Bostonu, varnostnik v Los Angelesu, predstavnik za stike z javnostmi v Las Vegasu, pa igralec v neki policijski nadaljevanki … skratka, preživeti je moral več življenj in zamenjati dvajset služb in ducat mest, da je v Ljubljani našel svojo ljubezen in svoj poetski jezik in postal to, kar je vedno bil – pisatelj. Carlos Pascual v naši prestolnici živi že več kot desetletje in slovenska knjižna bera je bogatejša za kar nekaj njegovih knjig. Odlomke iz intervjujev in zapisov o njem in knjigah, predvsem pa izseke iz zadnje z naslovom Nilski konji v puščavah bo ob pestrem glasbenem izboru Aide Kurtovič prebirala Lucija Grm.
Literatura, gledališče in film so bili osrednja materija, ki se ji je posvečal kot študent in v rodnem Ciudadu de Mexicu in v Mestu angelov. Veliko se je selil po svetu in počel marsikaj za preživetje – bil je zidar v Bostonu, varnostnik v Los Angelesu, predstavnik za stike z javnostmi v Las Vegasu, pa igralec v neki policijski nadaljevanki … skratka, preživeti je moral več življenj in zamenjati dvajset služb in ducat mest, da je v Ljubljani našel svojo ljubezen in svoj poetski jezik in postal to, kar je vedno bil – pisatelj. Carlos Pascual v naši prestolnici živi že več kot desetletje in slovenska knjižna bera je bogatejša za kar nekaj njegovih knjig. Odlomke iz intervjujev in zapisov o njem in knjigah, predvsem pa izseke iz zadnje z naslovom Nilski konji v puščavah bo ob pestrem glasbenem izboru Aide Kurtovič prebirala Lucija Grm.
Na nočni obisk prihaja medena kraljica Tadeja Vidmar, mlada čebelarka, ki se ukvarja s pridobivanjuem medu, apiterapijo in celo z vzrejanjem matic. Tudi njena diplomska naloga nosi tak naslov: Uspešnost prašenja matic z zamikanjem paritvenih letov matic in trotov. Kako pomembni so troti, čeprav se zdi, da nimajo posebnih nalog in jih matice izženejo iz panja, kako organizirana je čebelja družina, ki deluje kot super organizem? O tem z nočno gostjo, pa tudi o kakovosti slovenskega medu, zdravilnih učinkih in posebnostih naše delavne in mirne kranjske čebele. Tadeja VIdmar tudi pravi, da opazovanje čebel pomirja, čebelarstvo se je kot meditacija pojavljajo že skozi zgodovino. Pri čebelah se veliko naučiš že pri samem opazovanju, zato se čebelarstva ne more naveličati.
Na nočni obisk prihaja medena kraljica Tadeja Vidmar, mlada čebelarka, ki se ukvarja s pridobivanjuem medu, apiterapijo in celo z vzrejanjem matic. Tudi njena diplomska naloga nosi tak naslov: Uspešnost prašenja matic z zamikanjem paritvenih letov matic in trotov. Kako pomembni so troti, čeprav se zdi, da nimajo posebnih nalog in jih matice izženejo iz panja, kako organizirana je čebelja družina, ki deluje kot super organizem? O tem z nočno gostjo, pa tudi o kakovosti slovenskega medu, zdravilnih učinkih in posebnostih naše delavne in mirne kranjske čebele. Tadeja VIdmar tudi pravi, da opazovanje čebel pomirja, čebelarstvo se je kot meditacija pojavljajo že skozi zgodovino. Pri čebelah se veliko naučiš že pri samem opazovanju, zato se čebelarstva ne more naveličati.
V tokratni oddaji Nočni obisk gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
V tokratni oddaji Nočni obisk gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
Na nočni klepet prihaja Gvido Polanc, podjetnik, ki že mnoga leta uspešno organizira koncerte domačin in tujih glasbenikov in je menedžer svetovno priznane skupine Perpetuum Jazzile. Kakšno je njegovo delo? Je res tako sanjsko, kot mnogi mislijo?
Na nočni klepet prihaja Gvido Polanc, podjetnik, ki že mnoga leta uspešno organizira koncerte domačin in tujih glasbenikov in je menedžer svetovno priznane skupine Perpetuum Jazzile. Kakšno je njegovo delo? Je res tako sanjsko, kot mnogi mislijo?
Po »petkovem obisku« »bara odrešitve«, ko je svet kot »ringelšpil«, se »včasih zjutraj«, »dan potem« »tista budala« obleče kot »vesoljci«, pa če ima »rojstni dan« ali ne. Si pa privošči »restan krompir« preden gre »v gore«, a »prerokba« pravi, da ga bo ujel »prepih«. Dokaj nenavaden sestavek tvorijo besede, ki so hkrati tudi naslov skladb, ki so svoj domek našle na zgoščenki Prepih skupine Grešna sapica. Član te skupine, ki pa je ne le glasbenik, temveč tudi priznan ilustrator in »stripar«, bo gost nočnega programa, v katerem bo predstavil tako glasbeno skupino Grešna sapica, nekoč znano kot Cinca Marinca, ki se poigrava z irskim melosom, kot tudi svoje drugo ustvarjalno delovanje, ki sega čez meje naše prelestne kokoške.
Po »petkovem obisku« »bara odrešitve«, ko je svet kot »ringelšpil«, se »včasih zjutraj«, »dan potem« »tista budala« obleče kot »vesoljci«, pa če ima »rojstni dan« ali ne. Si pa privošči »restan krompir« preden gre »v gore«, a »prerokba« pravi, da ga bo ujel »prepih«. Dokaj nenavaden sestavek tvorijo besede, ki so hkrati tudi naslov skladb, ki so svoj domek našle na zgoščenki Prepih skupine Grešna sapica. Član te skupine, ki pa je ne le glasbenik, temveč tudi priznan ilustrator in »stripar«, bo gost nočnega programa, v katerem bo predstavil tako glasbeno skupino Grešna sapica, nekoč znano kot Cinca Marinca, ki se poigrava z irskim melosom, kot tudi svoje drugo ustvarjalno delovanje, ki sega čez meje naše prelestne kokoške.
»Kljub vsem težavam, ki sem jih imela z mojim Dandijem, sem uspela prevoziti eno težjo kolesarsko dirko na svetu Atlas Mountain Race. Še bolj sem se spoznala, ko verjameš in zaupaš sebi! Bilo je noro, ni me ustavil ne sneg, ne pesek in ne veter!« Tako je na svojem FB profilu zapisala Bernarda Jurič, ko je uspešno končala ultramaratonsko gorsko preizkušnjo v Maroku.
»Kljub vsem težavam, ki sem jih imela z mojim Dandijem, sem uspela prevoziti eno težjo kolesarsko dirko na svetu Atlas Mountain Race. Še bolj sem se spoznala, ko verjameš in zaupaš sebi! Bilo je noro, ni me ustavil ne sneg, ne pesek in ne veter!« Tako je na svojem FB profilu zapisala Bernarda Jurič, ko je uspešno končala ultramaratonsko gorsko preizkušnjo v Maroku.
Kaže, da je najhujši mraz mimo. Upajmo, da novih hladnih valov, ki bi pomorili cvetoče drevje tako kot predlani, ne bo več. Zelene poti na griče bodo, kot bi mignil, polne sprehajalcev in nas lovcev na sončne žarke. Noči pa so še vedno hladne in samotne.
Kaže, da je najhujši mraz mimo. Upajmo, da novih hladnih valov, ki bi pomorili cvetoče drevje tako kot predlani, ne bo več. Zelene poti na griče bodo, kot bi mignil, polne sprehajalcev in nas lovcev na sončne žarke. Noči pa so še vedno hladne in samotne.
Ali veste, kje je grobnica edinega kralja, ki je pokopan v Sloveniji? To je na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v grobnici pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov. A Kostanjevica skriva še številne druge zaklade: cerkev, okrašeno s štukaturami iz 17. stoletja, samostansko knjižnico s številnimi knjižnimi biseri in z več kot 30 prvotiski ter drugo največjo zbirko vrtnic burbonk v Evropi. Ob pomembnih jubilejih, ki jih letos praznujeta cerkev in frančiškanski samostan, je Karin Zorn Čebokli na nočni klepet povabila patra Nika Žvoklja in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minko Osojnik, odgovorno konservatorko za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine.
Ali veste, kje je grobnica edinega kralja, ki je pokopan v Sloveniji? To je na Kostanjevici nad Novo Gorico, kjer so v grobnici pokopani zadnji člani francoske kraljeve rodbine Burbonov. A Kostanjevica skriva še številne druge zaklade: cerkev, okrašeno s štukaturami iz 17. stoletja, samostansko knjižnico s številnimi knjižnimi biseri in z več kot 30 prvotiski ter drugo največjo zbirko vrtnic burbonk v Evropi. Ob pomembnih jubilejih, ki jih letos praznujeta cerkev in frančiškanski samostan, je Karin Zorn Čebokli na nočni klepet povabila patra Nika Žvoklja in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minko Osojnik, odgovorno konservatorko za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine.
ʺŽivali so zanesljive, mnoge med njimi polne ljubezni, pristne v svoji naklonjenosti, predvidljive v svojih dejanjih, hvaležne in zveste. Zahtevni standardi za človeka,ʺ je le ena izmed misli o živalih. Osnovno človekovo poslanstvo je tudi skrb za živali, te nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo tisto najboljše in najlepše v sebi. Naše ljubeče skrbi ne znajo povrniti v človeškem jeziku, a ga skozi neverjetna subtilna, vdana sporočila, v katerih ni nikakršnega pretvarjanja, nadomeščajo s presenetljivem bogastvom telesnih signalov. Živali so resnično ljubeča bitja, v trenutku popravijo naše razpoloženjem ter dobro vplivajo na naše duševno, telesno in tudi socialno zdravje. Dr. Emil Senčar iz ptujske veterinarske bolnišnice živi v tesnem sožitju z živalskim kraljestvom. Sedežna garnitura v njegovi dnevni sobi je s kosmatinci pogosto tako zasedena, da nima kam sesti, pove ljubeče. Kot da bi živali častil, se zdi, je njihov zaščitnik in dobrotnik. O njegovi nerazdružljivi povezanosti z njimi boste veliko slišali po polnoči.
ʺŽivali so zanesljive, mnoge med njimi polne ljubezni, pristne v svoji naklonjenosti, predvidljive v svojih dejanjih, hvaležne in zveste. Zahtevni standardi za človeka,ʺ je le ena izmed misli o živalih. Osnovno človekovo poslanstvo je tudi skrb za živali, te nam pomagajo, da odkrijemo in izrazimo tisto najboljše in najlepše v sebi. Naše ljubeče skrbi ne znajo povrniti v človeškem jeziku, a ga skozi neverjetna subtilna, vdana sporočila, v katerih ni nikakršnega pretvarjanja, nadomeščajo s presenetljivem bogastvom telesnih signalov. Živali so resnično ljubeča bitja, v trenutku popravijo naše razpoloženjem ter dobro vplivajo na naše duševno, telesno in tudi socialno zdravje. Dr. Emil Senčar iz ptujske veterinarske bolnišnice živi v tesnem sožitju z živalskim kraljestvom. Sedežna garnitura v njegovi dnevni sobi je s kosmatinci pogosto tako zasedena, da nima kam sesti, pove ljubeče. Kot da bi živali častil, se zdi, je njihov zaščitnik in dobrotnik. O njegovi nerazdružljivi povezanosti z njimi boste veliko slišali po polnoči.
Na TV Slovenija se od januarja predvaja dokumentarno-igrana serija Inhumanum – Umori na Slovenskem, ki iz različnih zornih kotov osvetljuje nekatere najodmevnejše zločine pri nas, mnenja pa deli tudi zaradi nazornih uprizoritev. Več o tem nam bosta povedala protagonista Boštjan Brezovnik, ki je napisal tudi scenarij, in novinar Janez Krušič, ki je poskrbel za dokumentarni del.
Na TV Slovenija se od januarja predvaja dokumentarno-igrana serija Inhumanum – Umori na Slovenskem, ki iz različnih zornih kotov osvetljuje nekatere najodmevnejše zločine pri nas, mnenja pa deli tudi zaradi nazornih uprizoritev. Več o tem nam bosta povedala protagonista Boštjan Brezovnik, ki je napisal tudi scenarij, in novinar Janez Krušič, ki je poskrbel za dokumentarni del.
Kurt Vonnegut je ljubezenske zgodbe objavljal v tednikih Colliers, Cosmopolitan , Ladies Home Journal, Saturday Evening Post in drugih ter s honorarji vzdrževal svojo veliko družino. Skozi izbor avtorjevih zgodb se je prav na Valentinovo sprehodila voditeljica Nada Vodušek.
Kurt Vonnegut je ljubezenske zgodbe objavljal v tednikih Colliers, Cosmopolitan , Ladies Home Journal, Saturday Evening Post in drugih ter s honorarji vzdrževal svojo veliko družino. Skozi izbor avtorjevih zgodb se je prav na Valentinovo sprehodila voditeljica Nada Vodušek.
Na klepet je prišel prekmurski glasbenik in ambasador etno glasbe z romsko dušo, Vlado Kreslin, ki je lani zaznamoval svoje tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Skozi pogovor in glasbo smo se sprehodili skozi tri desetletja dolgo glasbeno pot, številne koncerte in glasbeno udejstvovanje doma in v tujini. Premierno smo zavrteli tudi novo skladbo.
Na klepet je prišel prekmurski glasbenik in ambasador etno glasbe z romsko dušo, Vlado Kreslin, ki je lani zaznamoval svoje tridesetletno delovanje oziroma kot ga je sam poimenoval »Kreslinovanje«. Skozi pogovor in glasbo smo se sprehodili skozi tri desetletja dolgo glasbeno pot, številne koncerte in glasbeno udejstvovanje doma in v tujini. Premierno smo zavrteli tudi novo skladbo.
V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihaja pisateljica, publicistka in scenaristka Nina Kokelj. Je večkrat nagrajena avtorica petih romanov, mladinskega romana ter številnih slikanic. Je tudi strokovna sodelavka projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, v okviru katerega nastajajo nove zvočne vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V okviru projekta se razvija Bolnišnični radio Pediatko, za katerega nastajajo nove radijske igre tudi izpod njenega peresa.
V noči s sobote na nedeljo na nočni obisk prihaja pisateljica, publicistka in scenaristka Nina Kokelj. Je večkrat nagrajena avtorica petih romanov, mladinskega romana ter številnih slikanic. Je tudi strokovna sodelavka projekta B Air, ki ga vodi Radio Slovenija, v okviru katerega nastajajo nove zvočne vsebine za najmlajše in ranljive skupine. V okviru projekta se razvija Bolnišnični radio Pediatko, za katerega nastajajo nove radijske igre tudi izpod njenega peresa.
V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili kustosa-pedagoga Davida Kožuha iz Goriškega muzeja. V tej osrednji muzejski ustanovi na širšem Goriškem so se pred leti z razstavo Igre moje mladosti prvič približali oziroma prilagodili svojo dejavnost tudi slepim in slabovidnim. Sledila je še vrsta odmevnih dogodkov – tako za širšo, splošno javnost kot tudi za ranljive skupine. Da so predvsem zadnjim muzejske zbirke dostopne in prilagojene je velika zasluga prav našega tokratnega nočnega gosta. Poleg njega vam v popotovanju skozi noč predstavimo še dve knjižni novosti – o razvoju izolske kirurgije in izvornem ozadju slovenskega besedotvorja. S pomočjo morskega biologa se podamo v globine spoznavat podvodni živelj, v slovenski Istri pa se seznanimo tudi z novostmi blagovne znamke Love Istria. V sobotnem nočnem programu, ki ga je pripravil novinar Valter Pregelj, vam postrežemo še z utrinkom iz novega dnevnega centra za starejše na Goriškem, manjkale pa ne tudi kulturno-umetniške vsebine.
V prvi uri nočnega programa smo k pogovoru povabili kustosa-pedagoga Davida Kožuha iz Goriškega muzeja. V tej osrednji muzejski ustanovi na širšem Goriškem so se pred leti z razstavo Igre moje mladosti prvič približali oziroma prilagodili svojo dejavnost tudi slepim in slabovidnim. Sledila je še vrsta odmevnih dogodkov – tako za širšo, splošno javnost kot tudi za ranljive skupine. Da so predvsem zadnjim muzejske zbirke dostopne in prilagojene je velika zasluga prav našega tokratnega nočnega gosta. Poleg njega vam v popotovanju skozi noč predstavimo še dve knjižni novosti – o razvoju izolske kirurgije in izvornem ozadju slovenskega besedotvorja. S pomočjo morskega biologa se podamo v globine spoznavat podvodni živelj, v slovenski Istri pa se seznanimo tudi z novostmi blagovne znamke Love Istria. V sobotnem nočnem programu, ki ga je pripravil novinar Valter Pregelj, vam postrežemo še z utrinkom iz novega dnevnega centra za starejše na Goriškem, manjkale pa ne tudi kulturno-umetniške vsebine.
Po vrnitvi s turneje po Argentini, na kateri je imel številne solistične koncerte za tam živeče Slovence, se mu je porodila ideja o samostojnem nastopu: koncertu s klavirjem. Začel je novo pot, ki pomeni odmik od njegovega dosedanjega glasbenega ustvarjanja. Glasbenik poskuša pop postaviti na tirnice klasične, simfonične glasbe. V tem glasbenem slogu nastajajo tudi njegove nove pesmi, prepojene z romantiko in čustvi. Na nočni obisk pride Primorec Gianni Rijavec.
Po vrnitvi s turneje po Argentini, na kateri je imel številne solistične koncerte za tam živeče Slovence, se mu je porodila ideja o samostojnem nastopu: koncertu s klavirjem. Začel je novo pot, ki pomeni odmik od njegovega dosedanjega glasbenega ustvarjanja. Glasbenik poskuša pop postaviti na tirnice klasične, simfonične glasbe. V tem glasbenem slogu nastajajo tudi njegove nove pesmi, prepojene z romantiko in čustvi. Na nočni obisk pride Primorec Gianni Rijavec.
Gostja nočnega obiska je bila Klara Širovnik. Novinarka in pred leti prejemnica debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki je s svojimi reportažami o ljudeh z obrobja družbe prinesla svež veter v žanr reportažnega novinarstva.
Gostja nočnega obiska je bila Klara Širovnik. Novinarka in pred leti prejemnica debitantske nagrade za dosežke mladih novinarjev, ki je s svojimi reportažami o ljudeh z obrobja družbe prinesla svež veter v žanr reportažnega novinarstva.
Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.
Pesnik umre, poezija živi. Niti postara se ne, tudi če je njen jezik starinski, tudi če nekaterih besed ne izgovarjamo več v današnjem vsakdanu. Vse, o čemer poje poet, je skupno, zato ostaja v mislih in srcih ljudi skozi prostor in čas. Četudi je ostal en sam verz, droben okrušek, ki se je zasidral v spominu in ga brez truda lahko zmeraj znova zrecitiramo na pamet. Ali pa cela pesem, ki smo se je naučili, a ne vemo več natanko kdaj in zakaj. Poezija nam je dana, da jo živimo. Pesem na dan prežene banalnosti stran. Zato slavimo pesnike. To noč bomo slavili Prešerna. Z glasbo, besedo in z vami, dragi poslušalci in poslušalke.
Prostor ob robu gozda je košček zemlje v Pristavi pri Celju, na katerem sta nekoč stali lončarija in kmetija. V zadnjih letih se tu spet prebuja iskra življenja. Delavne ročice, strast do narave in odstiranje srčnih želja so zanetile zgodbo Sobivanja ob gozdu. Njen utrip nam bo približal Miha Belak, ki je resnični klic začutil v prenovi starega posestva ter graditvi skupnosti, ki stremi k sonaravnemu načinu življenja in življenju v harmoniji z vsemi živimi bitji.
Prostor ob robu gozda je košček zemlje v Pristavi pri Celju, na katerem sta nekoč stali lončarija in kmetija. V zadnjih letih se tu spet prebuja iskra življenja. Delavne ročice, strast do narave in odstiranje srčnih želja so zanetile zgodbo Sobivanja ob gozdu. Njen utrip nam bo približal Miha Belak, ki je resnični klic začutil v prenovi starega posestva ter graditvi skupnosti, ki stremi k sonaravnemu načinu življenja in življenju v harmoniji z vsemi živimi bitji.
Liana Buršič je tokrat v Nočnem obisku gostila glasbenika, ki živita z in za glasbo - pevko Moniko Avsenik, vnukinjo legendarnega Slavka Avsenika, ter basista Anžeta Langusa Petrovića - Dagija. Zaupala sta nam kar nekaj dragocenih zgodb, ki javnosti o svetovni ikoni slovenske narodnozabavne glasbe niso znane.
Liana Buršič je tokrat v Nočnem obisku gostila glasbenika, ki živita z in za glasbo - pevko Moniko Avsenik, vnukinjo legendarnega Slavka Avsenika, ter basista Anžeta Langusa Petrovića - Dagija. Zaupala sta nam kar nekaj dragocenih zgodb, ki javnosti o svetovni ikoni slovenske narodnozabavne glasbe niso znane.
Tokatna Noč šansonov bo posvečena tako imenovanemu chanson grivoise, opolzkim ali žgečkljivim šansonom, ki je bil poseben žanr, priljubljen v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Peli nam bodo med drugim Charlus, Victor Léjal, Félix Mayol, Dranem, Dalbret, Montél, Paul Lack in Nitta-Jo.
Tokatna Noč šansonov bo posvečena tako imenovanemu chanson grivoise, opolzkim ali žgečkljivim šansonom, ki je bil poseben žanr, priljubljen v prvih dveh desetletjih 20. stoletja. Peli nam bodo med drugim Charlus, Victor Léjal, Félix Mayol, Dranem, Dalbret, Montél, Paul Lack in Nitta-Jo.
Na nočni klepet prihaja Aleksandra Kelc, po poklicu grafična oblikovalka, sicer pa pisateljica, slikarka, fotografinja in učiteljica za osebni razvoj. Spregovorili bomo o njenem delu in samooskrbi, h kateri stremi. Z njo bo klepetal Robert Zajšek.
Na nočni klepet prihaja Aleksandra Kelc, po poklicu grafična oblikovalka, sicer pa pisateljica, slikarka, fotografinja in učiteljica za osebni razvoj. Spregovorili bomo o njenem delu in samooskrbi, h kateri stremi. Z njo bo klepetal Robert Zajšek.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo pogovarjali z nocojšnjo gostjo Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. Na nočni obisk jo je povabila Lea Širok.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo pogovarjali z nocojšnjo gostjo Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. Na nočni obisk jo je povabila Lea Širok.
Njena popotovanja po poljih umetnosti in teorije so številna in raznovrstna. Kot akterka je igrala v predstavah, kot dramaturginja je delovala v več gledališčih. Kot kritičarka je pisala o scenskih umetnostih, bila je novinarka in urednica redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, soustanoviteljica zavoda in odgovorna urednica revije in založbe Maska, članica strokovnih žirij ter selektorica festivalov, tudi Borštnikovega srečanja. Zadnjih nekaj let je odgovorna urednica male Založbe/*cf., ki med bralce prinaša pomembne knjige. Vodi jo misel, da si bralci zaslužijo samo najboljše vsebine, vrhunske, uredniško in strokovno pregledane prevode in da je ob tem treba nenehno preverjati tudi lastno pozicijo, biti kritičen do svojega dela. Amelia Kraigher svoje poslanstvo vidi v prispevku k večji slišnosti humanistične kritične misli.
Njena popotovanja po poljih umetnosti in teorije so številna in raznovrstna. Kot akterka je igrala v predstavah, kot dramaturginja je delovala v več gledališčih. Kot kritičarka je pisala o scenskih umetnostih, bila je novinarka in urednica redakcije za kulturo in humanistične vede na Radiu Študent, soustanoviteljica zavoda in odgovorna urednica revije in založbe Maska, članica strokovnih žirij ter selektorica festivalov, tudi Borštnikovega srečanja. Zadnjih nekaj let je odgovorna urednica male Založbe/*cf., ki med bralce prinaša pomembne knjige. Vodi jo misel, da si bralci zaslužijo samo najboljše vsebine, vrhunske, uredniško in strokovno pregledane prevode in da je ob tem treba nenehno preverjati tudi lastno pozicijo, biti kritičen do svojega dela. Amelia Kraigher svoje poslanstvo vidi v prispevku k večji slišnosti humanistične kritične misli.
Gost nočnega obiska je bil dr. Uki, kot mu pravijo njegovi dijaki. Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva, ki je nedavno prejel najvišje priznanje republike na področju srednjega šolstva. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, programira in se ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem. Je angažiran učitelj, ki na inovativen način pretresa vrednote kolegov, predvsem pa zmanjšuje razdaljo med katedrom in dijaškimi klopmi.
Gost nočnega obiska je bil dr. Uki, kot mu pravijo njegovi dijaki. Uroš Ocepek je profesor matematike in računalništva, ki je nedavno prejel najvišje priznanje republike na področju srednjega šolstva. Ukvarja se z raziskovanjem na področju umetne inteligence, programira in se ljubiteljsko ukvarja z rodoslovjem. Je angažiran učitelj, ki na inovativen način pretresa vrednote kolegov, predvsem pa zmanjšuje razdaljo med katedrom in dijaškimi klopmi.
Petek in sobota sta zabavna dneva: na Radiu Slovenija je Radio Ga – Ga, na Televiziji Slovenija pa Kaj dogaja. Ker je od silvestrske epizode minil že skoraj mesec dni, satirično oddajo Kaj dogaja mnogi že pogrešamo. Da bi čas hitreje minil, Iztok Konc na Nočni obisk ni povabil odličnih Tilna Artača ali Admirja Baltića in tudi Igorja Bračiča ne. V noči s sobote na nedeljo bo njegova gostja glavna ženska predstavnica, izvrstna sovoditeljica, igralka v žajfnici in back vokalistka Alenka Marinič. Kaj se dogaja v zakulisju oddaje? Kakšni so odzivi nanjo – kritike ali pohvale? In tudi zakaj je satira v današnjih časih celo potrebna?
Petek in sobota sta zabavna dneva: na Radiu Slovenija je Radio Ga – Ga, na Televiziji Slovenija pa Kaj dogaja. Ker je od silvestrske epizode minil že skoraj mesec dni, satirično oddajo Kaj dogaja mnogi že pogrešamo. Da bi čas hitreje minil, Iztok Konc na Nočni obisk ni povabil odličnih Tilna Artača ali Admirja Baltića in tudi Igorja Bračiča ne. V noči s sobote na nedeljo bo njegova gostja glavna ženska predstavnica, izvrstna sovoditeljica, igralka v žajfnici in back vokalistka Alenka Marinič. Kaj se dogaja v zakulisju oddaje? Kakšni so odzivi nanjo – kritike ali pohvale? In tudi zakaj je satira v današnjih časih celo potrebna?
V nočni program smo povabili fenomen športa, imenovanega kajtanje, Tonija Vodiška. Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka, trikrat zapored je bil mladinski svetovni prvak, dandanes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, v katerem bodo jadralske tekme v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na priprave na Kanarske otoke, ga je na pogovor povabil voditelj Iztok Novak Easy.
V nočni program smo povabili fenomen športa, imenovanega kajtanje, Tonija Vodiška. Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka, trikrat zapored je bil mladinski svetovni prvak, dandanes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, v katerem bodo jadralske tekme v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na priprave na Kanarske otoke, ga je na pogovor povabil voditelj Iztok Novak Easy.
V studio je prišla igralka, katere opus vlog presega število 200. Ko govorimo o njej, govorimo o celoviti ustvarjalni osebnosti. O umetnici, v kateri se ustvarjalno prepletajo gledališče, poezija, proza, dramatika, nagovori, eseji, spremne besede in še in še in še ... Ona je dokaz, kako tesno je ena sama kreativnost povezana z osebnostjo in kako je ustvarjalen človek hkrati tudi družbeno angažirano bitje. V svoji karieri, ki ji nikakor ni konca, je odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj, vedno iskreno in s popolno predanostjo. Dolga kilometrina igralskega poklica jo je izurila do te mere, da se kakor dober dirigent poigrava z občinstvom, ga vodi, umirja, razburja, požene v galop in spet umiri ter v ravno pravšnjem trenutku poda poanto dialoga ali prizora. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Sašo Pavček.
V studio je prišla igralka, katere opus vlog presega število 200. Ko govorimo o njej, govorimo o celoviti ustvarjalni osebnosti. O umetnici, v kateri se ustvarjalno prepletajo gledališče, poezija, proza, dramatika, nagovori, eseji, spremne besede in še in še in še ... Ona je dokaz, kako tesno je ena sama kreativnost povezana z osebnostjo in kako je ustvarjalen človek hkrati tudi družbeno angažirano bitje. V svoji karieri, ki ji nikakor ni konca, je odigrala vlog za kar nekaj igralskih življenj, vedno iskreno in s popolno predanostjo. Dolga kilometrina igralskega poklica jo je izurila do te mere, da se kakor dober dirigent poigrava z občinstvom, ga vodi, umirja, razburja, požene v galop in spet umiri ter v ravno pravšnjem trenutku poda poanto dialoga ali prizora. Na nočni obisk je Gašper Stražišar povabil Sašo Pavček.
Glasbi bo družbo delala zanimiva in pisana druščina sogovornikov. Na nočni obisk smo povabili Andrejo Prel, Štajerko, ki že nekaj let biva in dela v Dubaju kot projektna menedžerka pri Nacionalni zvezi Združenih arabskih emiratov za avto-moto šport. Z gostjo smo govorili o njeni ljubezni do avto-moto športa, o kulturnih razlikah med Slovenijo in (Združenimi arabskimi) emirati, pa tudi o prepoznavnosti Slovenije v tem koncu sveta. Med drugim pa bomo govorili tudi o novi igrano-dokumentarni seriji z naslovom: Inhumanum: Umori na Slovenskem. Serija je nastala na podlagi sodnih spisov in v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki, v ospredje pa postavlja vse razsežnosti in posledice umora. Z nami bodo dr. Boštjan Brezovnik, ki je skupaj z Igorjem Zupetom napisal scenarij, pravnik dr. Gorazd Terpin – sodelavec in svetovalec pri projektu, ter kolega Janez Krušič, ki je pri seriji sodeloval kot novinar, raziskovalec virov in tisti, ki v seriji pojasnjuje prikazano dogajanje. Vabljeni k poslušanju.
Glasbi bo družbo delala zanimiva in pisana druščina sogovornikov. Na nočni obisk smo povabili Andrejo Prel, Štajerko, ki že nekaj let biva in dela v Dubaju kot projektna menedžerka pri Nacionalni zvezi Združenih arabskih emiratov za avto-moto šport. Z gostjo smo govorili o njeni ljubezni do avto-moto športa, o kulturnih razlikah med Slovenijo in (Združenimi arabskimi) emirati, pa tudi o prepoznavnosti Slovenije v tem koncu sveta. Med drugim pa bomo govorili tudi o novi igrano-dokumentarni seriji z naslovom: Inhumanum: Umori na Slovenskem. Serija je nastala na podlagi sodnih spisov in v sodelovanju s policijo, pravniki in forenziki, v ospredje pa postavlja vse razsežnosti in posledice umora. Z nami bodo dr. Boštjan Brezovnik, ki je skupaj z Igorjem Zupetom napisal scenarij, pravnik dr. Gorazd Terpin – sodelavec in svetovalec pri projektu, ter kolega Janez Krušič, ki je pri seriji sodeloval kot novinar, raziskovalec virov in tisti, ki v seriji pojasnjuje prikazano dogajanje. Vabljeni k poslušanju.
Na povsem običajen soparen poletni dan obtičite v koloni razbeljene pločevine, kot že tolikokrat poprej. Nič posebnega torej, dokler ... se ne začno dogajati čudne reči, ki se hitro spremenijo v vsesplošni kaos. Ljudje zapuščajo avtomobile, avtobuse, skušajo ubežati, čeprav ne vedo, kam in pred čim. Vse radijske postaje oddajajo isto, zagonetno sporočilo. “Čudno ezoterična in dramatična novica, ki so jo predvajali na vseh frekvencah, je naštevala prispodobe, v katerih je presahnil vrelec, iz katerega je nastal univerzum, ugasnila prva luč, ki je prižgala vse naslednje, oče vsega pa je stopil skozi vrata niča.” Nerazumljivo oznanilo je sprva zvenelo trapasto, vendar je absurdnost dogajanja, ki je v svoj vrtinec posrkalo protagonista in pripovedovalca fantastičnega romana Vanatinajski rokopis, presegla najbolj neverjetna pričakovanja. Zajela pa ni le njega, temveč ves svet, ki se je očitno snel s tečajev. Premetavati namreč ni začelo samo ljudi. Hiše, vasi, cela mesta je nevidna sila brez kakršnega koli smiselnega reda premikala sem ter tja po zemeljski obli. Sveta, kot smo ga poznali, je bilo nepreklicno konec. Prvenec pisatelja, ki ga je podpisal s psevdonimom Jadran Maj, je neverjetna pustolovščina, v kateri bralec spremlja napeto popotovanje protagonistov brez načrta ali voznega reda. Skrivnostni avtor je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.
Na povsem običajen soparen poletni dan obtičite v koloni razbeljene pločevine, kot že tolikokrat poprej. Nič posebnega torej, dokler ... se ne začno dogajati čudne reči, ki se hitro spremenijo v vsesplošni kaos. Ljudje zapuščajo avtomobile, avtobuse, skušajo ubežati, čeprav ne vedo, kam in pred čim. Vse radijske postaje oddajajo isto, zagonetno sporočilo. “Čudno ezoterična in dramatična novica, ki so jo predvajali na vseh frekvencah, je naštevala prispodobe, v katerih je presahnil vrelec, iz katerega je nastal univerzum, ugasnila prva luč, ki je prižgala vse naslednje, oče vsega pa je stopil skozi vrata niča.” Nerazumljivo oznanilo je sprva zvenelo trapasto, vendar je absurdnost dogajanja, ki je v svoj vrtinec posrkalo protagonista in pripovedovalca fantastičnega romana Vanatinajski rokopis, presegla najbolj neverjetna pričakovanja. Zajela pa ni le njega, temveč ves svet, ki se je očitno snel s tečajev. Premetavati namreč ni začelo samo ljudi. Hiše, vasi, cela mesta je nevidna sila brez kakršnega koli smiselnega reda premikala sem ter tja po zemeljski obli. Sveta, kot smo ga poznali, je bilo nepreklicno konec. Prvenec pisatelja, ki ga je podpisal s psevdonimom Jadran Maj, je neverjetna pustolovščina, v kateri bralec spremlja napeto popotovanje protagonistov brez načrta ali voznega reda. Skrivnostni avtor je nočni gost voditeljice Nade Vodušek.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Franciji prvih dveh desetletij 20. stoletja. Tokrat bomo poslušali žanr šaljivih vojaških pesmi, ki so polne obešenjaškega humorja. Eno največjih imen tega žanra je bil Polin, ki mu bomo namenili največ nočnega časa. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
V Noči šansonov se bomo zadrževali v Franciji prvih dveh desetletij 20. stoletja. Tokrat bomo poslušali žanr šaljivih vojaških pesmi, ki so polne obešenjaškega humorja. Eno največjih imen tega žanra je bil Polin, ki mu bomo namenili največ nočnega časa. K poslušanju vas vabi Miha Zor.
Praznike smo uspešno preživeli, zdaj pa si po snegu utiramo pot proti pomladi. Snežinke je lepo gledati skozi okno, biti zunaj pa je že malce bolj nevarno, sploh če tla zmrzujejo. Psi in muce niso najbolj zadovoljni, malo poskakujejo in se povaljajo po snegu, potem si pa hitro želijo na toplo. Ljudje nismo kaj dosti drugačni: zunanjega druženja je manj, zato so pa nočni pogovori toliko bolj dobrodošli. Ko si lahko v kozarec življenja dotočimo nekaj optimizma. S polnim vrčem vas pričakuje Mojca Blažej Cirej. Le pokličite ali vsaj poslušajte.
Praznike smo uspešno preživeli, zdaj pa si po snegu utiramo pot proti pomladi. Snežinke je lepo gledati skozi okno, biti zunaj pa je že malce bolj nevarno, sploh če tla zmrzujejo. Psi in muce niso najbolj zadovoljni, malo poskakujejo in se povaljajo po snegu, potem si pa hitro želijo na toplo. Ljudje nismo kaj dosti drugačni: zunanjega druženja je manj, zato so pa nočni pogovori toliko bolj dobrodošli. Ko si lahko v kozarec življenja dotočimo nekaj optimizma. S polnim vrčem vas pričakuje Mojca Blažej Cirej. Le pokličite ali vsaj poslušajte.
»Rossinijeva opera Italijanka v Alžiru prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem, kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge. Na Nočni obisk je izvajalce povabila Urša Mravlje …«
»Rossinijeva opera Italijanka v Alžiru prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem, kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge. Na Nočni obisk je izvajalce povabila Urša Mravlje …«
Popotnik, kolesar in tekač na smučeh. Novinar, urednik, humorist in satirik. Avtor besedil. Ljubitelj hribov in narave sploh. Pa prejemnik Ježkove nagrade za življenjsko delo. Leta 2000 na medijski olimpijadi v Atenah razglašen za najboljšega novinarja športnika na svetu, dobitnik viktorja za življenjsko delo in viktorja za oddajo Moped Show.
Popotnik, kolesar in tekač na smučeh. Novinar, urednik, humorist in satirik. Avtor besedil. Ljubitelj hribov in narave sploh. Pa prejemnik Ježkove nagrade za življenjsko delo. Leta 2000 na medijski olimpijadi v Atenah razglašen za najboljšega novinarja športnika na svetu, dobitnik viktorja za življenjsko delo in viktorja za oddajo Moped Show.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja upokojeni novinar in urednik Darko Pašek, ki se je s poklicem ob koncu šestdesetih let prvič srečal pri nekdanjem študentskem časopisu Katedra. Po eni bomo govorili o spremembah v družbi, ki jih prinaša današnji čas, dodali posnetek zasedbe Toti big band in si proti jutru privoščili še rezino zgodovine v kateri bomo obudili spomin na pisatelja Ivana Potrča. Voditelj bo Stane Kocutar.
Na nočni obisk kmalu po polnoči prihaja upokojeni novinar in urednik Darko Pašek, ki se je s poklicem ob koncu šestdesetih let prvič srečal pri nekdanjem študentskem časopisu Katedra. Po eni bomo govorili o spremembah v družbi, ki jih prinaša današnji čas, dodali posnetek zasedbe Toti big band in si proti jutru privoščili še rezino zgodovine v kateri bomo obudili spomin na pisatelja Ivana Potrča. Voditelj bo Stane Kocutar.
Na odru Mini teatra, na razmetanem presečišču življenja tri odlične igralke do obisti razgaljajo klišeje in predsodke vsakdanjika, si drznejo sleči prezrte in zatajene strasti in bolečine, povzročene z banalnostmi in grobostmi patriarhalnega sveta. To ni samo gledališka predstava o slavni Normi Jean Baker, niti o Evripidovi Heleni, ki nastopata v naslovu te nadvse intenzivne igre kanadske avtorice Anne Carson. Je predstava o sleherni ženski, ki lebdi na oblaku želje in se negotovo opoteka skozi veleblagovnice nepreštevnih skonstruiranih identitet našega časa. Je predstava o ženskem iskanju ravnovesja med družbenimi zapovedmi vedenja in videza, ki jim trmasto nasprotuje njeno notranje bistvo. Aktualno dramo je režirala Nina Ramšak Marković. Mia Skrbinac, ena izmed treh igralk, ki so jo soustvarile in pregnetle s svojim igralskim duhom, je nočna gostja voditeljice Nade Vodušek.
Na odru Mini teatra, na razmetanem presečišču življenja tri odlične igralke do obisti razgaljajo klišeje in predsodke vsakdanjika, si drznejo sleči prezrte in zatajene strasti in bolečine, povzročene z banalnostmi in grobostmi patriarhalnega sveta. To ni samo gledališka predstava o slavni Normi Jean Baker, niti o Evripidovi Heleni, ki nastopata v naslovu te nadvse intenzivne igre kanadske avtorice Anne Carson. Je predstava o sleherni ženski, ki lebdi na oblaku želje in se negotovo opoteka skozi veleblagovnice nepreštevnih skonstruiranih identitet našega časa. Je predstava o ženskem iskanju ravnovesja med družbenimi zapovedmi vedenja in videza, ki jim trmasto nasprotuje njeno notranje bistvo. Aktualno dramo je režirala Nina Ramšak Marković. Mia Skrbinac, ena izmed treh igralk, ki so jo soustvarile in pregnetle s svojim igralskim duhom, je nočna gostja voditeljice Nade Vodušek.
Zgovorna Prekmurka Nika Zorjan v letošnjem letu praznuje desetletnico delovanja na slovenski glasbeni sceni. Je ena tistih, ki je še posebno pri mladih zelo priljubljena, njeni posnetki na spletu pa dosegajo večmilijonske oglede. A Nika ne le da nastopa in piše nove pesmi, ampak petje tudi poučuje. Po poti spominov vse od Misije Evrovizije 2012 do danes se bomo sprehodili tudi z njeno glasbo. Niko Zorjan je na sproščen klepet povabil Sandi Horvat.
Zgovorna Prekmurka Nika Zorjan v letošnjem letu praznuje desetletnico delovanja na slovenski glasbeni sceni. Je ena tistih, ki je še posebno pri mladih zelo priljubljena, njeni posnetki na spletu pa dosegajo večmilijonske oglede. A Nika ne le da nastopa in piše nove pesmi, ampak petje tudi poučuje. Po poti spominov vse od Misije Evrovizije 2012 do danes se bomo sprehodili tudi z njeno glasbo. Niko Zorjan je na sproščen klepet povabil Sandi Horvat.
Na Nočnem obisku se nam je tokrat pridružila pevka, glasbenica in učiteljica petja, ki jo je širša slovenska javnost spoznala v prvi sezoni šova Slovenija ima talent, kmalu za tem je našo državo zastopala tudi na izboru za Pesem Evrovizije. Maja Keuc - Amaya se je po študiju in nekajletnem življenju v tujini zdaj vrnila v Slovenijo, kjer po dolgi letih ponovno ustvarja v slovenščini.
Na Nočnem obisku se nam je tokrat pridružila pevka, glasbenica in učiteljica petja, ki jo je širša slovenska javnost spoznala v prvi sezoni šova Slovenija ima talent, kmalu za tem je našo državo zastopala tudi na izboru za Pesem Evrovizije. Maja Keuc - Amaya se je po študiju in nekajletnem življenju v tujini zdaj vrnila v Slovenijo, kjer po dolgi letih ponovno ustvarja v slovenščini.
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih je v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajal tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike je odprla tudi za ranljive skupine. Ob tem je mentorica in vodja študijskih krožkov kot sta Branje na domu ostarelim in slabovidnim ter Intelektualna samoobramba. Prostore v knjižnici pa je odprla tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v Nočnem obisk, ki ga je pripravila Tjaša Lotrič.
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih je v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajal tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike je odprla tudi za ranljive skupine. Ob tem je mentorica in vodja študijskih krožkov kot sta Branje na domu ostarelim in slabovidnim ter Intelektualna samoobramba. Prostore v knjižnici pa je odprla tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v Nočnem obisk, ki ga je pripravila Tjaša Lotrič.
Morda se vam zdi začetek januarja prezgodaj za pogovor o brkljanju po zemlji … a korenček obožuje pozno januarsko sejanje v grebene, pomešan s solato. V sezoni vas bo nagradil z gromozanskimi gomolji. Ste vedeli, da potrebujete le 10 cvetov kamilic za čaj, s katerim poškropite rastlino in jo spodbudite, da si sama poišče baker, ki ga potrebuje za rast? Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarne pri nas, s svojimi kmeti prideluje več kot štiristo sort zelenjadnic in zelišč, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami svetli in opogumlja vse, da potopimo prste v prst in začnemo s pridelavo hrane iz slovenskega semenskega materiala. Ker je lokalno in ekološko idealno. Z njo bomo vsaj v mislih vrtnarili po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Morda se vam zdi začetek januarja prezgodaj za pogovor o brkljanju po zemlji … a korenček obožuje pozno januarsko sejanje v grebene, pomešan s solato. V sezoni vas bo nagradil z gromozanskimi gomolji. Ste vedeli, da potrebujete le 10 cvetov kamilic za čaj, s katerim poškropite rastlino in jo spodbudite, da si sama poišče baker, ki ga potrebuje za rast? Fanči Perdih, ustanoviteljica prve ekološke semenarne pri nas, s svojimi kmeti prideluje več kot štiristo sort zelenjadnic in zelišč, s svojim znanjem in bogatimi izkušnjami svetli in opogumlja vse, da potopimo prste v prst in začnemo s pridelavo hrane iz slovenskega semenskega materiala. Ker je lokalno in ekološko idealno. Z njo bomo vsaj v mislih vrtnarili po polnoči v oddaji Nočni obisk.
Gostja po polnoči bo Manca Izmajlova, slovenska pevka, igralka, voditeljica in avtorica zanimivega priročnika o tem, kako ohraniti dobro formo, psihično in fizično zdravje. Vdihni s polnimi pljuči, je njegov naslov, v njem pa je zbranih več kot 20 let njenih izkušenj, znanja vrhunskih zdravnikov in pedagogov, predstavlja pa posebno rusko dihalno telovadbo po metodi Aleksandre Strelnikove. Živi v Celovcu,kjer sodeluje z glasbenimi šolami in pevskimi zbori ter predava o glasbeni kulturi in motivaciji v podjetjih.
Gostja po polnoči bo Manca Izmajlova, slovenska pevka, igralka, voditeljica in avtorica zanimivega priročnika o tem, kako ohraniti dobro formo, psihično in fizično zdravje. Vdihni s polnimi pljuči, je njegov naslov, v njem pa je zbranih več kot 20 let njenih izkušenj, znanja vrhunskih zdravnikov in pedagogov, predstavlja pa posebno rusko dihalno telovadbo po metodi Aleksandre Strelnikove. Živi v Celovcu,kjer sodeluje z glasbenimi šolami in pevskimi zbori ter predava o glasbeni kulturi in motivaciji v podjetjih.
Na nočnem obisku se bodo oglasili junaki iz Shakespearovih iger. Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock in drugi na odru Mestnega gledališča ljubjanskega zaživijo skozi mojstrsko interpretacijo monologov v monodrami Shakespeare Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Sebastijan Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro. Namesto referenc, ki se nanašajo na specifičen britanski gledališki prostor, vstopijo v besedilo slovenske, Berkoffova subjektivna mnenja in anekdote pa so nadomestile nekatere osebne igralske izkušnje in reference na slovensko sceno tukaj in zdaj. O avtorski priredbi dela in večnih izzivih Shakespearovih junakov s Sebastianom Cavazzo v Nočnem obisku.
Na nočnem obisku se bodo oglasili junaki iz Shakespearovih iger. Jago, Rihard III., Macbeth, Shylock in drugi na odru Mestnega gledališča ljubjanskega zaživijo skozi mojstrsko interpretacijo monologov v monodrami Shakespeare Stevena Berkoffa, angleškega igralca, scenarista, dramatika, režiserja in enega od pionirjev gledališča »u fris«. Sebastijan Cavazza je po motivih Berkoffove predloge oblikoval lastno igralsko partituro. Namesto referenc, ki se nanašajo na specifičen britanski gledališki prostor, vstopijo v besedilo slovenske, Berkoffova subjektivna mnenja in anekdote pa so nadomestile nekatere osebne igralske izkušnje in reference na slovensko sceno tukaj in zdaj. O avtorski priredbi dela in večnih izzivih Shakespearovih junakov s Sebastianom Cavazzo v Nočnem obisku.
Na Nočnem obisku se nam je pridružila Ana Dežman, slovenska operna pevka in pevka zabavne glasbe. Svojo glasbeno pot je začela pri šestih letih z igranjem violine, po diplomi iz opernega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je uspešno opravila avdicijo za zbor SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je odpela številne solistične vloge. Sodeluje tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter Big Bendom RTV Slovenija, pihalnima orkestroma slovenske vojske in policije ter Big Bendom slovenske vojske in z različnimi komornimi ter jazzovskimi zasedbami, kjer izvaja sodobno klasično glasbo, jazzovsko glasbo, musical ter slovensko popevko.
Na Nočnem obisku se nam je pridružila Ana Dežman, slovenska operna pevka in pevka zabavne glasbe. Svojo glasbeno pot je začela pri šestih letih z igranjem violine, po diplomi iz opernega petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani pa je uspešno opravila avdicijo za zbor SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je odpela številne solistične vloge. Sodeluje tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija ter Big Bendom RTV Slovenija, pihalnima orkestroma slovenske vojske in policije ter Big Bendom slovenske vojske in z različnimi komornimi ter jazzovskimi zasedbami, kjer izvaja sodobno klasično glasbo, jazzovsko glasbo, musical ter slovensko popevko.
V okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija, poleg radijskih iger nastaja tudi nova glasba za najmlajše. 21. januarja bo tako krstno uprizorjen Simfonični koncert za dojenčke in malčke slovenske skladateljice Larise Vrhunc, prvo slovensko orkestrsko delo namenjenemu najmlajšemu poslušalstvu. Koncertu boste lahko v živo prisluhnili v prostorih Radia Slovenija, v posebnem ambientu, prilagojeni orkestrski ter poslušalski postavitvi, ob 19.30 pa prek radijskih valov programa ARS. V noči s sobote na nedeljo projekt predstavljamo z ustvarjalno ekipo, na nočni obisk prihajajo skladateljica Larisa Vrhunc, skladatelj in urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš ter doktor muzikologije in glasbeni urednik Primož Trdan.
V okviru mednarodnega projekta B-AIR, ki ga vodi Radio Slovenija, poleg radijskih iger nastaja tudi nova glasba za najmlajše. 21. januarja bo tako krstno uprizorjen Simfonični koncert za dojenčke in malčke slovenske skladateljice Larise Vrhunc, prvo slovensko orkestrsko delo namenjenemu najmlajšemu poslušalstvu. Koncertu boste lahko v živo prisluhnili v prostorih Radia Slovenija, v posebnem ambientu, prilagojeni orkestrski ter poslušalski postavitvi, ob 19.30 pa prek radijskih valov programa ARS. V noči s sobote na nedeljo projekt predstavljamo z ustvarjalno ekipo, na nočni obisk prihajajo skladateljica Larisa Vrhunc, skladatelj in urednik uredništva za resno glasbo Gregor Pirš ter doktor muzikologije in glasbeni urednik Primož Trdan.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev.
Na nočni obisk pride koroški kantavtor, ki brez dlake na jeziku, z veliko humorja in hudomušnosti opisuje življenje, ljudi, odnose, navade in človekove razvade. Je oče dveh odraslih sinov, še vedno ga krasijo bujni rjavi kodri, dolgi nohti, znan je po koščeni postavi.
Na nočni obisk pride koroški kantavtor, ki brez dlake na jeziku, z veliko humorja in hudomušnosti opisuje življenje, ljudi, odnose, navade in človekove razvade. Je oče dveh odraslih sinov, še vedno ga krasijo bujni rjavi kodri, dolgi nohti, znan je po koščeni postavi.
Gost tokratnega nočnega programa bo "muskonter po duši, po srcu in … popoldne". Že v mladih letih je spoznal radost in njeno protipomenko odrov – njegovi glasbeni odrski trpini so bili tako člani simfoničnih orkestrov kot pankrokerji, pa še cerkveni in zidarski odri mu niso tuji. Piše pa tudi glasbo za druge glasbenike … in pevke. Z duhovitimi in odkritimi kantavtorskimi besedili se je leta 2019 udeležil slovenskega kantavtorskega festivala Kantfest in prejel zlato kanto, tako od občinstva kot tudi strokovne žirije. Od takrat je bil gost v mnogih radijskih in televizijskih oddajah – tokrat pa bo v Nočnem na Radiu Slovenija klepetal z Lucijo Grm. Razkritja o sebi, dozdajšnji glasbeni poti in željah po nadaljnjih glasbenih destinacijah bodo gotovo zabeljena z njemu tako značilnim humorjem in seveda prisrčno osebnostjo. Dame in gospodje, z nami bo Robert Petan.
Gost tokratnega nočnega programa bo "muskonter po duši, po srcu in … popoldne". Že v mladih letih je spoznal radost in njeno protipomenko odrov – njegovi glasbeni odrski trpini so bili tako člani simfoničnih orkestrov kot pankrokerji, pa še cerkveni in zidarski odri mu niso tuji. Piše pa tudi glasbo za druge glasbenike … in pevke. Z duhovitimi in odkritimi kantavtorskimi besedili se je leta 2019 udeležil slovenskega kantavtorskega festivala Kantfest in prejel zlato kanto, tako od občinstva kot tudi strokovne žirije. Od takrat je bil gost v mnogih radijskih in televizijskih oddajah – tokrat pa bo v Nočnem na Radiu Slovenija klepetal z Lucijo Grm. Razkritja o sebi, dozdajšnji glasbeni poti in željah po nadaljnjih glasbenih destinacijah bodo gotovo zabeljena z njemu tako značilnim humorjem in seveda prisrčno osebnostjo. Dame in gospodje, z nami bo Robert Petan.
Na nočni obisk prihaja Gojmir Lešnjak Gojc, čigar živòt je ROKentROL. Dejansko, v gledališko scenski uprizoritvi Moj živòt je ROKentROL se Gojmir Lešnjak prelevi v rock pevca Gojca ter se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov. Vtis rock koncerta vedno znova zmotijo različni vsiljivci: hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … (odrsko jih upodobi Jaša Jamnik), ki se zapletejo v najrazličnejše nesporazume in konflikte z vsemi nastopajočimi. Ampak brez skrbi, ne bo ostalo zgolj pri zapisu iz medijskega sporočila. V nočnem programu iz studia RA KP bomo o vsem in še marsičem slišali iz prve roke.
Na nočni obisk prihaja Gojmir Lešnjak Gojc, čigar živòt je ROKentROL. Dejansko, v gledališko scenski uprizoritvi Moj živòt je ROKentROL se Gojmir Lešnjak prelevi v rock pevca Gojca ter se sprehodi skozi trinajst avtorskih songov. Vtis rock koncerta vedno znova zmotijo različni vsiljivci: hišnik, novinar, akviziter, poslovnež … (odrsko jih upodobi Jaša Jamnik), ki se zapletejo v najrazličnejše nesporazume in konflikte z vsemi nastopajočimi. Ampak brez skrbi, ne bo ostalo zgolj pri zapisu iz medijskega sporočila. V nočnem programu iz studia RA KP bomo o vsem in še marsičem slišali iz prve roke.
V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo mladega in obetavnega violinista. Domen Lorenz, sicer stalni član Simfoničnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, je prejemnik številnih prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, nastopa pa tudi kot solist in član komornih zasedb.
V nocojšnjem Nočnem obisku gostimo mladega in obetavnega violinista. Domen Lorenz, sicer stalni član Simfoničnega orkestra SNG Opera in balet Ljubljana, je prejemnik številnih prvih nagrad na državnih in mednarodnih tekmovanjih, nastopa pa tudi kot solist in član komornih zasedb.
Na nočni klepet smo povabili Alenko Kuegerl, Slovenko, ki že desetletja živi v Avstriji, kjer si je ustvarila družino, dela pa v Sloveniji. Že od malih nog je povezana z naravo in je tudi danes njena velika zagovornica, kar se pozna pri njenem delu in življenju nasploh, saj tudi hčeri in mož temu sledijo.
Na nočni klepet smo povabili Alenko Kuegerl, Slovenko, ki že desetletja živi v Avstriji, kjer si je ustvarila družino, dela pa v Sloveniji. Že od malih nog je povezana z naravo in je tudi danes njena velika zagovornica, kar se pozna pri njenem delu in življenju nasploh, saj tudi hčeri in mož temu sledijo.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Kuhanje naj bi bilo v veselje, užitek in je lahko del spominov, ki jih ob kuhanju ustvarjate skupaj s člani družine ali prijateljev. Hja, vse lepo in prav, a kaj, ko se velikokrat ustavi užitek pri pripravi že ob prvem vprašanju – kaj skuhati. Nekaj namigov vam bo voditeljica Lucija Grm dala v nočnem programu, v katerem ste vljudno vabljeni tudi vi, zvesti poslušalci nočnega programa, da svoje recepte in namige delite z ostalimi.
Pogovor z Elzo Budau, pisateljico, pesnico, avtorico besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarko, ki je na Radiu Slovenija vrsto let pripravljala odlične oddaje.
Pogovor z Elzo Budau, pisateljico, pesnico, avtorico besedil nepozabnih slovenskih popevk in novinarko, ki je na Radiu Slovenija vrsto let pripravljala odlične oddaje.
Božični večer in božični dan sta za nami, pred nami je le še novo leto. Težko ga pričakujemo, saj se bo dan počasi spet daljšal in postajalo bo topleje. Zunaj in znotraj v duši. Pa občutki praznične osamljenosti bodo izhlapeli. Vabimo vas v nočno družbo prijateljev, na prijeten klepet, kakšno šalo, za kuhančka in potico boste morali pa poskrbeti sami.
Božični večer in božični dan sta za nami, pred nami je le še novo leto. Težko ga pričakujemo, saj se bo dan počasi spet daljšal in postajalo bo topleje. Zunaj in znotraj v duši. Pa občutki praznične osamljenosti bodo izhlapeli. Vabimo vas v nočno družbo prijateljev, na prijeten klepet, kakšno šalo, za kuhančka in potico boste morali pa poskrbeti sami.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
Na nočni obisk prihaja Suzi Asfour. Je ženska slovensko-arabske kulture, ki je svoja prva leta preživela v Nemčiji, nato se je preselila v Slovenijo. V knjižnem prvencu Poletela od iskre do plamena opisuje svoje življenje. Življenje dekleta, ki je zaradi barve kože doživljala rasno diskriminacijo in življenje ženske, ki se je na poti izgubila, tavala in ustvarjala srečo v dveh zakonih, ko se je naposled sesula pod lastno težo. Danes zase pravi, da je iskriva plesalka skozi življenje in strastna popotnica sveta.
Na nočni obisk prihaja Suzi Asfour. Je ženska slovensko-arabske kulture, ki je svoja prva leta preživela v Nemčiji, nato se je preselila v Slovenijo. V knjižnem prvencu Poletela od iskre do plamena opisuje svoje življenje. Življenje dekleta, ki je zaradi barve kože doživljala rasno diskriminacijo in življenje ženske, ki se je na poti izgubila, tavala in ustvarjala srečo v dveh zakonih, ko se je naposled sesula pod lastno težo. Danes zase pravi, da je iskriva plesalka skozi življenje in strastna popotnica sveta.
V nočnem programu se bomo posvetili aktualni prednovoletni tematiki – praznovanju veselega decembra po Sloveniji; so namreč v polnem zamahu, ob tem pa bomo minute namenili tudi temi, ki v praksi jemlje počitek v zimskem času. Je pa tema urbanega kmetovanja zagotovo aktualna v vseh letnih časih. Cilj tovrstnega načina kmetovanja je namreč pridelava lokalne hrane, filozofija pa preprosta: če pridelamo to, kar jemo tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in poleg tega jemo zdravo. Prednosti je še veliko več; preverili smo, kakšno vizijo ima na področju urbanega kmetovanja mariborska občina, obiskali smo Skupnostni urbani vrt v Borovi vasi in pri pridelovalcih preverili, kako povezani so z mestom.
V nočnem programu se bomo posvetili aktualni prednovoletni tematiki – praznovanju veselega decembra po Sloveniji; so namreč v polnem zamahu, ob tem pa bomo minute namenili tudi temi, ki v praksi jemlje počitek v zimskem času. Je pa tema urbanega kmetovanja zagotovo aktualna v vseh letnih časih. Cilj tovrstnega načina kmetovanja je namreč pridelava lokalne hrane, filozofija pa preprosta: če pridelamo to, kar jemo tam, kjer živimo, zmanjšujemo ogljični odtis in poleg tega jemo zdravo. Prednosti je še veliko več; preverili smo, kakšno vizijo ima na področju urbanega kmetovanja mariborska občina, obiskali smo Skupnostni urbani vrt v Borovi vasi in pri pridelovalcih preverili, kako povezani so z mestom.
Kot prevajalka iz francoščine, lektorica in literarna kritičarka se suvereno giblje skozi bogastvo in lepoto jezika. Njen ustvarjalni svet besed je raznolik, saj sega vse od prevajanja romanov, poezije in dramskih besedil do gledaliških odrov, kjer sodeluje kot lektorica. V vseh teh svetovih je doma, vsak izmed njih ji je ljub. Letos je za prevod poezije francoske pesnice in pisateljice sirsko-libanonskih korenin Andrée Chedid prejela nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Odmeva tudi njen prevod fantazijske pripovedi Christelle Dabos v štirih knjigah s skupnim naslovom Zrcalka. A tudi pri prevajanju jezikovno bolj skopih besedil, kakršen je roman Resnično življenje Adeline Dieudonné, je našla učinkovite rešitve. Poseben izziv je francoska poezija, ki se ji posveča predvsem v sodelovanju z založbo Hiša poezije. Vabljeni na sprehod skozi čudovite svetove domišljije, poezije in jezika.
Kot prevajalka iz francoščine, lektorica in literarna kritičarka se suvereno giblje skozi bogastvo in lepoto jezika. Njen ustvarjalni svet besed je raznolik, saj sega vse od prevajanja romanov, poezije in dramskih besedil do gledaliških odrov, kjer sodeluje kot lektorica. V vseh teh svetovih je doma, vsak izmed njih ji je ljub. Letos je za prevod poezije francoske pesnice in pisateljice sirsko-libanonskih korenin Andrée Chedid prejela nagrado Radojke Vrančič za leto 2022, ki jo podeljuje Društvo slovenskih književnih prevajalcev. Odmeva tudi njen prevod fantazijske pripovedi Christelle Dabos v štirih knjigah s skupnim naslovom Zrcalka. A tudi pri prevajanju jezikovno bolj skopih besedil, kakršen je roman Resnično življenje Adeline Dieudonné, je našla učinkovite rešitve. Poseben izziv je francoska poezija, ki se ji posveča predvsem v sodelovanju z založbo Hiša poezije. Vabljeni na sprehod skozi čudovite svetove domišljije, poezije in jezika.
V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.
V oddaji Nočni obisk bomo tokrat spoznali par, ki je obkrožil svetovna morja in videl kraje, ki jih brez svoje sanjske službe najbrž nikoli ne bi imel priložnosti videti. Delala sta za najpremožnejše osebe na svetu, med drugim za lastnika glasbene platforme Spotify in obiskala znamenite obmorske kraje, prestižne marine in uživala mir in naravo v nepozabnih zalivih Karibskega morja … tam se je zanju zgodilo nekaj zares velikega. Kakšno je življenje v družbi jet seta na razkošnih 65-metrskih jahtah, kjer standard presega ves luksuz svetovnih elitnih vil in se ne konča pri le sedmih zvezdicah? Mojca in Lumir Berka nam bosta o svoji zavidanja vredni službi na jahtah, kjer sta delala kot stevardesa in mornar, doživeto risala prizore dolgo v decembrsko noč. In kot boste lahko slišali, jima je bila namenjeno, da sta skupaj. Spoznala sta se pred dolgimi leti na Novi Zelandiji, zaljubila, morala ločiti, a ne za dolgo.
Petra Puhar je knjižničarka v Mestni knjižnice Kranj, ki se ji poklicno življenje ves čas prepleta s kulturnimi projekti za rojstno mesto. Za številne prispevke k razvoju kulturne oživitve Kranja je leta 2009 prejela veliko plaketo Mestne občine Kranj in leta 2020 plaketo Fotografske zveze Slovenija za prispevek k promociji izumitelja in fotografa Janeza Puharja. Je tudi daljna sorodnica tega svetovno znanega moža, ki pa ga Slovenci ne poznamo dovolj in predvsem njegovo zapuščino premalo cenimo in promoviramo.
Petra Puhar je knjižničarka v Mestni knjižnice Kranj, ki se ji poklicno življenje ves čas prepleta s kulturnimi projekti za rojstno mesto. Za številne prispevke k razvoju kulturne oživitve Kranja je leta 2009 prejela veliko plaketo Mestne občine Kranj in leta 2020 plaketo Fotografske zveze Slovenija za prispevek k promociji izumitelja in fotografa Janeza Puharja. Je tudi daljna sorodnica tega svetovno znanega moža, ki pa ga Slovenci ne poznamo dovolj in predvsem njegovo zapuščino premalo cenimo in promoviramo.
V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z avtorjem knjige Vseeno. Vse je eno, Aleksandrom Batičem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Zgodaj se je srečal z odličnim zaslužkom, obogatenim še z vlaganjem na borzo. Med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah, napisal pa je tudi knjigo, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije.
V prvi uri nočnega programa se bomo pogovarjali z avtorjem knjige Vseeno. Vse je eno, Aleksandrom Batičem. Po izobrazbi je univerzitetni diplomirani ekonomist iz mednarodnega poslovanja in financ. Zgodaj se je srečal z odličnim zaslužkom, obogatenim še z vlaganjem na borzo. Med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah, napisal pa je tudi knjigo, ki je svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije.
Otroštvo mešanega zakona, trk dveh svetov, femicid, alkoholizem, družinsko nasilje, večna tujskost in izločenost, borba za preživetje, vera v boljši svet, terapija skozi umetnost, duhovnost in samooskrbo, aktivizem in soočenje z bolečimi resnicami tega sveta so oblikovali nočno gostjo, ki je bila kritičen obraz tudi v politiki. Umetnica, igralka, mama, popotnica, političarka, ki ji je mar.
Otroštvo mešanega zakona, trk dveh svetov, femicid, alkoholizem, družinsko nasilje, večna tujskost in izločenost, borba za preživetje, vera v boljši svet, terapija skozi umetnost, duhovnost in samooskrbo, aktivizem in soočenje z bolečimi resnicami tega sveta so oblikovali nočno gostjo, ki je bila kritičen obraz tudi v politiki. Umetnica, igralka, mama, popotnica, političarka, ki ji je mar.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Lano Bauman in Žana Hauptmana, ki v Mariboru že nekaj let prirejata projekt Lacha. Namen projekta je nastopanje omogočiti mladim perspektivnim glasbenikom. Letos sta prvič dobila tudi svoj oder na največjem mariborskem festivalu.
V četrtkovem nočnem programu bomo gostili Lano Bauman in Žana Hauptmana, ki v Mariboru že nekaj let prirejata projekt Lacha. Namen projekta je nastopanje omogočiti mladim perspektivnim glasbenikom. Letos sta prvič dobila tudi svoj oder na največjem mariborskem festivalu.
Samotni zrakoplovec, ki je v zraku preživel že več kot 4600 ur. Z ultralahkim letalom je že trikrat obkrožil svet med tišinami modrine. Mnogokrat se je znašel v nemogočih situacijah in srečno odpilotiral skoznje. Bil je vrhunski alpinist v trojici, ki je kot prva jugoslovanska naveza osvojila Fitz Roy in Cerro Torre. Povzpel se je na vrh osemtisočaka Broad Peak. Je tudi jadralni padalec s petnajstletnimi izkušnjami jadranja s padalom – od slovenskih gora vse do Himalaje. Je odličen fotograf, avtor desetih fotografskih monografij. Na svojih dolgih samotnih poletih je prečkal morja, oceane in mnoge dežele sveta. Letos je izšla njegova knjiga Točka brez vrnitve, premiero pa je doživel tudi dokumentarni filmTemni pokrov sveta režiserja Amirja Muratovića. Njegovi podvigi so mu prinesli svetovno prepoznavnost, vendar sam ohranja skromnost in ponižnost pred mogočno silo narave. Zaupa svojemu letalu, svojim izkušnjam, občutkom in soljudem.
Samotni zrakoplovec, ki je v zraku preživel že več kot 4600 ur. Z ultralahkim letalom je že trikrat obkrožil svet med tišinami modrine. Mnogokrat se je znašel v nemogočih situacijah in srečno odpilotiral skoznje. Bil je vrhunski alpinist v trojici, ki je kot prva jugoslovanska naveza osvojila Fitz Roy in Cerro Torre. Povzpel se je na vrh osemtisočaka Broad Peak. Je tudi jadralni padalec s petnajstletnimi izkušnjami jadranja s padalom – od slovenskih gora vse do Himalaje. Je odličen fotograf, avtor desetih fotografskih monografij. Na svojih dolgih samotnih poletih je prečkal morja, oceane in mnoge dežele sveta. Letos je izšla njegova knjiga Točka brez vrnitve, premiero pa je doživel tudi dokumentarni filmTemni pokrov sveta režiserja Amirja Muratovića. Njegovi podvigi so mu prinesli svetovno prepoznavnost, vendar sam ohranja skromnost in ponižnost pred mogočno silo narave. Zaupa svojemu letalu, svojim izkušnjam, občutkom in soljudem.
Iskanju tartufov se je občasno pridružil že v osnovni šoli, s sedemnajstimi pa je postal takrat najmlajši lovec na tartufe pri nas. V treh desetletjih se je ta dejavnost iz dodatne spremenila v osnovno in danes Dejan Kozlovič ne le išče, ampak tudi predeluje tartufe, pod blagovno znamko Di Kappa Tartufi med drugim nastajajo tartufate, olja in namazi s tartufi. Kako za lov na tartufe izšola pse, zakaj tartufi rastejo le na določenem območju, kakšna je njihova vrednost, so res afrodiziak in kakšna je letošnja sezona tartufov?
Iskanju tartufov se je občasno pridružil že v osnovni šoli, s sedemnajstimi pa je postal takrat najmlajši lovec na tartufe pri nas. V treh desetletjih se je ta dejavnost iz dodatne spremenila v osnovno in danes Dejan Kozlovič ne le išče, ampak tudi predeluje tartufe, pod blagovno znamko Di Kappa Tartufi med drugim nastajajo tartufate, olja in namazi s tartufi. Kako za lov na tartufe izšola pse, zakaj tartufi rastejo le na določenem območju, kakšna je njihova vrednost, so res afrodiziak in kakšna je letošnja sezona tartufov?
Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti je bil naslov mednarodnega simpozija, ki so ga konec novembra priredili na ljubljanski akademiji za glasbo. Na njem so različni strokovnjaki predstavili, kako se lahko umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri povezuje z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike. O tem bomo govorili tudi v noči s sobote na nedeljo. Na nočni obisk pride prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost na akademiji za glasbo, flavtistka in profesorica Karolina Šantl Zupan.
Odprimo vrata glasbeni umetnosti in znanosti je bil naslov mednarodnega simpozija, ki so ga konec novembra priredili na ljubljanski akademiji za glasbo. Na njem so različni strokovnjaki predstavili, kako se lahko umetniško raziskovanje različnih glasbenih smeri povezuje z znanstvenim raziskovanjem na področju glasbene pedagogike. O tem bomo govorili tudi v noči s sobote na nedeljo. Na nočni obisk pride prodekanja za znanstveno in umetniško raziskovalno dejavnost na akademiji za glasbo, flavtistka in profesorica Karolina Šantl Zupan.
Kadar beseda nanese na pomoč ljudem v stiski, marsikdo izpostavi Slovensko filantropijo. To je človekoljubna organizacija, pri kateri zagovarjajo solidarnost, spoštovanje soljudi in narave, strpnost, enakopravnost in enake možnosti za vse. Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, migracije, pro bono ambulanta: lani so s svojimi programi združili in pomagali dvajset tisoč ljudem. Slovenska filantropija deluje po celi Sloveniji: v Črnomlju in Metliki, v Ljubljani in Mariboru, v Žalcu in Logatcu ter v Murski Soboti in Kopru.
Kadar beseda nanese na pomoč ljudem v stiski, marsikdo izpostavi Slovensko filantropijo. To je človekoljubna organizacija, pri kateri zagovarjajo solidarnost, spoštovanje soljudi in narave, strpnost, enakopravnost in enake možnosti za vse. Prostovoljstvo, medgeneracijsko sodelovanje, migracije, pro bono ambulanta: lani so s svojimi programi združili in pomagali dvajset tisoč ljudem. Slovenska filantropija deluje po celi Sloveniji: v Črnomlju in Metliki, v Ljubljani in Mariboru, v Žalcu in Logatcu ter v Murski Soboti in Kopru.
Gostja po polnoči bo Ksenija Trs, že trideset let knjižničarka na potujočem bibliobusu Mariborske knjižnice. Pred letom dni je izdala svoj knjižni prvenec, avtobiografijo z naslovom Kdo se boji črnega moža. Njena pripoved je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo, kljub temu, da jo je življenje temeljito preizkušalo.
Gostja po polnoči bo Ksenija Trs, že trideset let knjižničarka na potujočem bibliobusu Mariborske knjižnice. Pred letom dni je izdala svoj knjižni prvenec, avtobiografijo z naslovom Kdo se boji črnega moža. Njena pripoved je zapisana v preprostem, humornem tonu, ki izžareva optimizem in neizmerno življenjsko energijo, kljub temu, da jo je življenje temeljito preizkušalo.
“Tisto, kar pomaga sodobnemu – tako pogosto tesnobnemu in depresivnemu – posamezniku v kaosu hiperciviliziranega sveta najti novo ravnovesje, ni konzumiranje umetnosti in bildanje telesa, pač pa popotovanja k naravi, ki je (še) vedno polna presenetljivih in čudežnih pojavov ter odprto raziskovanje dosežkov človekovega duha. Za to potrebujemo dve vrsti bukvarn: takih z drevesi in onih s knjigami.” Zavzeto pomaga različne stiske človeka razumeti in blažiti tudi sama s svojim teoretskim in praktičnim delovanjem. Je doktorica ženskih študij in feministične teorije, profesorica pedagogike, magistrica sociologije kulture. Raziskuje porodne kulture v Sloveniji in širše. Pri Združenju Naravni začetki sodeluje kot ustvarjalka in vodja projektov. Pogovor se bo tako več kot le dotaknil številnih tem, ki jih doživljamo in občutimo vsi, vsak na svoj način, sami v sebi in skozi odnose z drugimi.
“Tisto, kar pomaga sodobnemu – tako pogosto tesnobnemu in depresivnemu – posamezniku v kaosu hiperciviliziranega sveta najti novo ravnovesje, ni konzumiranje umetnosti in bildanje telesa, pač pa popotovanja k naravi, ki je (še) vedno polna presenetljivih in čudežnih pojavov ter odprto raziskovanje dosežkov človekovega duha. Za to potrebujemo dve vrsti bukvarn: takih z drevesi in onih s knjigami.” Zavzeto pomaga različne stiske človeka razumeti in blažiti tudi sama s svojim teoretskim in praktičnim delovanjem. Je doktorica ženskih študij in feministične teorije, profesorica pedagogike, magistrica sociologije kulture. Raziskuje porodne kulture v Sloveniji in širše. Pri Združenju Naravni začetki sodeluje kot ustvarjalka in vodja projektov. Pogovor se bo tako več kot le dotaknil številnih tem, ki jih doživljamo in občutimo vsi, vsak na svoj način, sami v sebi in skozi odnose z drugimi.
V Noči šansonov smo se zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Poslušali smo enega od značilnih žanrov tega obdobja, to je domoljubne pesmi, in sicer v izvedbah Henrija Weberja, Bérarda, Jeana Notéja, Dalbreta, Marcellyja, Julesa Wolfa in nekaterih drugih.
V Noči šansonov smo se zadrževali v Parizu prvih dveh desetletij 20. stoletja. Poslušali smo enega od značilnih žanrov tega obdobja, to je domoljubne pesmi, in sicer v izvedbah Henrija Weberja, Bérarda, Jeana Notéja, Dalbreta, Marcellyja, Julesa Wolfa in nekaterih drugih.
Začelo se je, ko so v Muzeju novejše zgodovine dobili v dar uniformo cestninarja z naše prve ga avtocestnega odseka - Vrhnika Postojna - v Sloveniji in hkrati tudi Jugoslaviji. Otvoritev sega v čas pred natanko 50 leti. Najprej je bilo zamišljeno kot fotografska razstava iz bogate fototeke muzeja, toda zgodba se je gradila z živimi pričevalci, fotografijami in predmeti in nastala je ne samo bogata razstava, temveč izjemna publikacija, ki opisuje zgodbo in je dokument o tem, kako se je gradila prva avtocesta, široka štiri pasovnica, za tiste čase razkošna cesta, ki je takrat predstavljala pravi pionirski gradbeniški projekt. Irena Ribič in Monika Močnik pa sta navdušeni sledili zgodbam pričevalcev.
Začelo se je, ko so v Muzeju novejše zgodovine dobili v dar uniformo cestninarja z naše prve ga avtocestnega odseka - Vrhnika Postojna - v Sloveniji in hkrati tudi Jugoslaviji. Otvoritev sega v čas pred natanko 50 leti. Najprej je bilo zamišljeno kot fotografska razstava iz bogate fototeke muzeja, toda zgodba se je gradila z živimi pričevalci, fotografijami in predmeti in nastala je ne samo bogata razstava, temveč izjemna publikacija, ki opisuje zgodbo in je dokument o tem, kako se je gradila prva avtocesta, široka štiri pasovnica, za tiste čase razkošna cesta, ki je takrat predstavljala pravi pionirski gradbeniški projekt. Irena Ribič in Monika Močnik pa sta navdušeni sledili zgodbam pričevalcev.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko.
V studio je prišla prevajalka, kolumnistka, urednica in predvsem pesnica, ki poezijo, ne samo piše ampak tudi živi. Ta hip velja za eno najbolj angažiranih in kritičnih premišljevalk polja kulture in širšega družbenega dogajanja. Njene kolumne in podkast si prizadevajo predvsem sprožiti premislek in kultiviran dialog, skupaj s poezijo pa želi doseči, da bi se kot družba aktivirali, postali močnejši, obudili sposobnost empatije in predvsem ne bi bili več tiho. Sama pravi, da ne želi, da njeno ime deluje kot metafora, zato je njeno ime postalo asociacija za poezijo, knjige, oster jezik in predvsem za kakovostne risoromane. Verjetno je edina urednica, ki ti naročeno knjigo na dom pripelje s svojim kolesom, in edina urednica, ki o novostih poroča s pošiljanjem razglednic.
V studio je prišla prevajalka, kolumnistka, urednica in predvsem pesnica, ki poezijo, ne samo piše ampak tudi živi. Ta hip velja za eno najbolj angažiranih in kritičnih premišljevalk polja kulture in širšega družbenega dogajanja. Njene kolumne in podkast si prizadevajo predvsem sprožiti premislek in kultiviran dialog, skupaj s poezijo pa želi doseči, da bi se kot družba aktivirali, postali močnejši, obudili sposobnost empatije in predvsem ne bi bili več tiho. Sama pravi, da ne želi, da njeno ime deluje kot metafora, zato je njeno ime postalo asociacija za poezijo, knjige, oster jezik in predvsem za kakovostne risoromane. Verjetno je edina urednica, ki ti naročeno knjigo na dom pripelje s svojim kolesom, in edina urednica, ki o novostih poroča s pošiljanjem razglednic.
Na nočni obisk prihaja dr. Vesna Kaloh, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, nosilka priznanja Zdravnica 2019 in dvojnega priznanja Štajerska zobozdravnica. Je inovatorka, mama, žena, ljubiteljica narave in strastna bralka knjig. Kljub dolgoletnim izkušnjam, pa tudi sama ne sede rada na zobozdravniški stol.
Na nočni obisk prihaja dr. Vesna Kaloh, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, nosilka priznanja Zdravnica 2019 in dvojnega priznanja Štajerska zobozdravnica. Je inovatorka, mama, žena, ljubiteljica narave in strastna bralka knjig. Kljub dolgoletnim izkušnjam, pa tudi sama ne sede rada na zobozdravniški stol.
Na nočni obisk prihaja dr. Vesna Kaloh, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, nosilka priznanja Zdravnica 2019 in dvojnega priznanja Štajerska zobozdravnica. Je inovatorka, mama, žena, ljubiteljica narave in strastna bralka knjig. Kljub dolgoletnim izkušnjam, pa tudi sama ne sede rada na zobozdravniški stol.
Na nočni obisk prihaja dr. Vesna Kaloh, specialistka čeljustne in zobne ortopedije, nosilka priznanja Zdravnica 2019 in dvojnega priznanja Štajerska zobozdravnica. Je inovatorka, mama, žena, ljubiteljica narave in strastna bralka knjig. Kljub dolgoletnim izkušnjam, pa tudi sama ne sede rada na zobozdravniški stol.
V studio je prišla igralka svetovnega formata, katere opus gledaliških vlog presega število 120, filmskih pa število 80. Gledalci jo poznajo kot Tončko, Karolino, Meto, Ano in še bi lahko naštevali, njen glavni naziv pa je igralka, umetnica in predvsem ženska. Kakor hitro ugasnejo luči v dvorani, ko se zaljubljeni primejo za roke, osamljeni niso več sami, realisti pa postanejo sanjači, nas ona zapelje ali na platnu ali na odru. Zapelje nas, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih doživljamo kot svoje, se odpravimo v tuje kraje in druge čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo in njenim glasom odpravili v njen svet.
V studio je prišla igralka svetovnega formata, katere opus gledaliških vlog presega število 120, filmskih pa število 80. Gledalci jo poznajo kot Tončko, Karolino, Meto, Ano in še bi lahko naštevali, njen glavni naziv pa je igralka, umetnica in predvsem ženska. Kakor hitro ugasnejo luči v dvorani, ko se zaljubljeni primejo za roke, osamljeni niso več sami, realisti pa postanejo sanjači, nas ona zapelje ali na platnu ali na odru. Zapelje nas, da skupaj z njo doživljamo vznemirljive zgodbe, ki jih doživljamo kot svoje, se odpravimo v tuje kraje in druge čase ter skupaj z njo odkrivamo svetove, za katere nismo vedeli, da obstajajo. Prav nič drugače ni bilo danes, ko smo se z njo in njenim glasom odpravili v njen svet.
Kako se stapljajo oblikovanje, pravljičarstvo, uganke in glasba, bo razkril iskriv klepet z nočnim gostom, ki s svojimi nastopi razveseljuje staro in mlado. Če boste pripravljeni na reševanje njegovih ugank, vas bo nagradil s prisrčno zgoščenko, o svojem življenju.
Kako se stapljajo oblikovanje, pravljičarstvo, uganke in glasba, bo razkril iskriv klepet z nočnim gostom, ki s svojimi nastopi razveseljuje staro in mlado. Če boste pripravljeni na reševanje njegovih ugank, vas bo nagradil s prisrčno zgoščenko, o svojem življenju.
Sašo Šketa, kulinarični vplivnež in avtor številnih kuharskih knjig je sicer najprej končal študij vizualnih komunikacij, nato pa čisto po naključju, prek presne diete prišel do svojega prvega kulinaričnega bloga. Pravi, da so kulinarična raziskovanja in popotovanja brezmejna, v svojem kulinaričnem studiu razvija recepte, fotografira in stilira jedi. Svoje sledilce nagovarja prek družbenih omrežji, a hkrati je prepričan, da dobra, stara, analogna kuharska knjiga nikoli ne bo za staro šaro. O tem, kako nastajajo nove jedi, o začimbah, najboljši sladici za letošnje božično novoletne praznike, pa tudi o psičku Mangu, »hrčkanju« knjig in popolnem odklopu v pogovoru, ko pride na nočni obisk Sašo Šketa.
Sašo Šketa, kulinarični vplivnež in avtor številnih kuharskih knjig je sicer najprej končal študij vizualnih komunikacij, nato pa čisto po naključju, prek presne diete prišel do svojega prvega kulinaričnega bloga. Pravi, da so kulinarična raziskovanja in popotovanja brezmejna, v svojem kulinaričnem studiu razvija recepte, fotografira in stilira jedi. Svoje sledilce nagovarja prek družbenih omrežji, a hkrati je prepričan, da dobra, stara, analogna kuharska knjiga nikoli ne bo za staro šaro. O tem, kako nastajajo nove jedi, o začimbah, najboljši sladici za letošnje božično novoletne praznike, pa tudi o psičku Mangu, »hrčkanju« knjig in popolnem odklopu v pogovoru, ko pride na nočni obisk Sašo Šketa.
V prvi uri se bo nocoj voditelj Branko Laginja pogovarjal z zelo zanimivim gostom, ki ne gre za naključje, prihaja iz nogometnega sveta. Bivši profesionalni nogometaš, eden od ključnih igralcev Katančeve selekcije, ki nas je na prelomu tisočletja popeljala na prvo svetovno prvenstvo in začela pisati zgodovino slovenskega nogometa na mednarodni ravni. Zdaj je prevzel pomembno nalogo pri nogometni zvezi Slovenije: Miran Pavlin.
V prvi uri se bo nocoj voditelj Branko Laginja pogovarjal z zelo zanimivim gostom, ki ne gre za naključje, prihaja iz nogometnega sveta. Bivši profesionalni nogometaš, eden od ključnih igralcev Katančeve selekcije, ki nas je na prelomu tisočletja popeljala na prvo svetovno prvenstvo in začela pisati zgodovino slovenskega nogometa na mednarodni ravni. Zdaj je prevzel pomembno nalogo pri nogometni zvezi Slovenije: Miran Pavlin.
Medicinska sestra iz ljubljanske Pro bono Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja
Medicinska sestra iz ljubljanske Pro bono Ambulante za osebe brez zdravstvenega zavarovanja
Na nočni klepet prihaja Albin Bezjak, ki je oktobra že drugič obiskal Nepal in Himalajo. Povzpeli se bomo nad 5000 metrov in spoznali tamkajšnje zanimivo območje in življenje ljudi, ki je drugačno od tega, kot ga živimo mi.
Na nočni klepet prihaja Albin Bezjak, ki je oktobra že drugič obiskal Nepal in Himalajo. Povzpeli se bomo nad 5000 metrov in spoznali tamkajšnje zanimivo območje in življenje ljudi, ki je drugačno od tega, kot ga živimo mi.
Glasbeni popotnik po nepopisanih teritorijih, ki odpirajo neskončne možnosti. Raziskovalec ustvarjalnosti skozi zvoke, ki jih kontrolira in se hkrati v njih izgublja. Skozi dih, skozi poslušanje, igranje, osvobojen vnaprejšnjih konceptov in pričakovanj. Zanima ga neposredni učinek, čista čustvena in čutna izkušnja zvoka, subjektivno doživljanje pristnega, iskrenega in intimnega. Raziskovanje notranjih svetov in potovanje onstran vseh oznak. NIMETU je drugo ime za prisotnost vsega, je umetnost in glasbena terapija. Po letih ustvarjanja v t.im. »world music«, se NIMETU zadnja leta posveča bolj žanrski – meditativno-«neo-šamanski« glasbi.
Glasbeni popotnik po nepopisanih teritorijih, ki odpirajo neskončne možnosti. Raziskovalec ustvarjalnosti skozi zvoke, ki jih kontrolira in se hkrati v njih izgublja. Skozi dih, skozi poslušanje, igranje, osvobojen vnaprejšnjih konceptov in pričakovanj. Zanima ga neposredni učinek, čista čustvena in čutna izkušnja zvoka, subjektivno doživljanje pristnega, iskrenega in intimnega. Raziskovanje notranjih svetov in potovanje onstran vseh oznak. NIMETU je drugo ime za prisotnost vsega, je umetnost in glasbena terapija. Po letih ustvarjanja v t.im. »world music«, se NIMETU zadnja leta posveča bolj žanrski – meditativno-«neo-šamanski« glasbi.
Ljudje smo bitja, ki se lahko tako podpiramo, rastemo in premikamo meje mogočega… hkrati pa smo tudi bitja, ki se lahko tako močno ranimo in ob tem neznosno trpimo. Zato je tako zelo pomembno, da smo v stikanju svetov prizanesljivi en do drugega. Da ne gasimo požarov, ko je prepozno. Krizne situacije in druge žalostne zgodbe v delovnih kolektivih so vsakdan urednice, doktorice Damjane Pondelek, strokovnjakinje za strateški in krizni management, ki pa v procese preobrazb vselej vstopa svetlo in pozitivno. »Razumeti moramo, da ni naloga vodje, da je zvezda, ampak je njegova naloga pomagati sodelavcem, da žarijo.« Ranjenih delovnih kolektivov je resnično preveč, v njih pa se vselej zrcali vodenje organizacije. Zato se jim posveča prednostno. Kako je to početi med vrtiljaki egov in jim nastavljati ogledala? Jim zatem sploh še ostane kaj prostora za hudobnost? Ali mora napočiti čas za spremembo res šele takrat, ko poči? Kako okrepiti vodstva, da bi se lažje soočala z izzivi vodenja, da bi znala, zmogla in ustrezno poskrbela za svoje ljudi? Da bi se vsak čutil spoštovanega, sprejeta in varnega.
Ljudje smo bitja, ki se lahko tako podpiramo, rastemo in premikamo meje mogočega… hkrati pa smo tudi bitja, ki se lahko tako močno ranimo in ob tem neznosno trpimo. Zato je tako zelo pomembno, da smo v stikanju svetov prizanesljivi en do drugega. Da ne gasimo požarov, ko je prepozno. Krizne situacije in druge žalostne zgodbe v delovnih kolektivih so vsakdan urednice, doktorice Damjane Pondelek, strokovnjakinje za strateški in krizni management, ki pa v procese preobrazb vselej vstopa svetlo in pozitivno. »Razumeti moramo, da ni naloga vodje, da je zvezda, ampak je njegova naloga pomagati sodelavcem, da žarijo.« Ranjenih delovnih kolektivov je resnično preveč, v njih pa se vselej zrcali vodenje organizacije. Zato se jim posveča prednostno. Kako je to početi med vrtiljaki egov in jim nastavljati ogledala? Jim zatem sploh še ostane kaj prostora za hudobnost? Ali mora napočiti čas za spremembo res šele takrat, ko poči? Kako okrepiti vodstva, da bi se lažje soočala z izzivi vodenja, da bi znala, zmogla in ustrezno poskrbela za svoje ljudi? Da bi se vsak čutil spoštovanega, sprejeta in varnega.
Še malo, pa bodo po večjih mestih postavili smreke in prižgali praznične lučke. V hladnejših mesecih ob podražitvah energentov začutimo ledene roke, ki nas stiskajo okoli srca. Skrbi res nikoli ne zmanjka, sploh pa ne v času napadov na Ukrajino. Ampak še zmeraj je v ospredju človek, toplina prijateljeve besede.
Še malo, pa bodo po večjih mestih postavili smreke in prižgali praznične lučke. V hladnejših mesecih ob podražitvah energentov začutimo ledene roke, ki nas stiskajo okoli srca. Skrbi res nikoli ne zmanjka, sploh pa ne v času napadov na Ukrajino. Ampak še zmeraj je v ospredju človek, toplina prijateljeve besede.
V Podkraju, vasici nad Ajdovščino na robu Vipavske doline, se je pred 103 leti rodil legendarni slovenski fotograf Edi Šelhaus. Po njegovih stopinjah, gledano seveda iz današnje perspektive, stopa še en Podkrajčan, Alen Milavec, ki se je prav tako izučil za fotografa ter se odločno podal v ta poklic. Naključno srečanje ga je pripeljalo do kolesarskega asa Tadeja Pogačarja in danes je njegov uradni fotograf, kot vrstnika sta stkala tudi pristne prijateljske vezi. Alen Milavec bo svojo zgodbo poklicnega fotografa predstavil v nočnem obisku.
V Podkraju, vasici nad Ajdovščino na robu Vipavske doline, se je pred 103 leti rodil legendarni slovenski fotograf Edi Šelhaus. Po njegovih stopinjah, gledano seveda iz današnje perspektive, stopa še en Podkrajčan, Alen Milavec, ki se je prav tako izučil za fotografa ter se odločno podal v ta poklic. Naključno srečanje ga je pripeljalo do kolesarskega asa Tadeja Pogačarja in danes je njegov uradni fotograf, kot vrstnika sta stkala tudi pristne prijateljske vezi. Alen Milavec bo svojo zgodbo poklicnega fotografa predstavil v nočnem obisku.
