Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Avtor: Teja Klobčar
Skupina dvanajstih mladih, navdušenih nad raziskovanjem zvoka, je v 70. letih v Ljubljani ustvarjala v danes kultni zasedbi Salamander. Pol stoletja pozneje nam znova združena zasedba predstavlja svoj prvenec s povsem novimi skladbami: album »Salamander«. Pripoved o skupinskem ustvarjalnem druženju nam v Pesem v žepu prinašajo avtor glasbe in besedil ter pianist Milan Dekleva, kitarist in avtor aranžmajev Jerko Novak, vokalistka Bogdana Herman, violinist Božo Ogorevc, klarinetist Lado Jakša ter flavtist Aleš Kacjan.
Skupina dvanajstih mladih, navdušenih nad raziskovanjem zvoka, je v 70. letih v Ljubljani ustvarjala v danes kultni zasedbi Salamander. Pol stoletja pozneje nam znova združena zasedba predstavlja svoj prvenec s povsem novimi skladbami: album »Salamander«. Pripoved o skupinskem ustvarjalnem druženju nam v Pesem v žepu prinašajo avtor glasbe in besedil ter pianist Milan Dekleva, kitarist in avtor aranžmajev Jerko Novak, vokalistka Bogdana Herman, violinist Božo Ogorevc, klarinetist Lado Jakša ter flavtist Aleš Kacjan.
Ob prvem maju se s kantavtorji podamo na odkrivanje pesmi o delu in delavcih. Bluegrass Hoppers s skladbo Tomaža Domicelja, pa Adi Smolar, Jani Kovačič, Same Babe, Katarina Avbar in Robert Petan so naša družba v tokratni praznični Pesmi v žepu.
Ob prvem maju se s kantavtorji podamo na odkrivanje pesmi o delu in delavcih. Bluegrass Hoppers s skladbo Tomaža Domicelja, pa Adi Smolar, Jani Kovačič, Same Babe, Katarina Avbar in Robert Petan so naša družba v tokratni praznični Pesmi v žepu.
V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda povsem novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skozi skladbo pa ji z zanimanjem sledimo. Za poslušanje smo izbrali peterico skladb: »Balade s ceste« v izvedbi Vite Mavrič, »Triptih sestre Felicite« Primoža Vidoviča, Skova in njegovo rapersko skladbo s šansonjersko vsebino »Balast«, Drajnarjuva vampa in šanson »Nočna pesm« ter futuristično-nostalgični »Stari simulator« Žiga Bižala.
V Pesmi v žepu poslušamo zgodbe, ki jih pripovedujejo šansoni. Glasba v njih lahko deluje kot podpora pripovedi, včasih jo dodatno ilustrira, spet drugič pa doda povsem novo plast, kot kontrast ali celo ironični posmeh samim besedam. Pripoved, ki jo podaja besedilo, pritegne našo pozornost, skozi skladbo pa ji z zanimanjem sledimo. Za poslušanje smo izbrali peterico skladb: »Balade s ceste« v izvedbi Vite Mavrič, »Triptih sestre Felicite« Primoža Vidoviča, Skova in njegovo rapersko skladbo s šansonjersko vsebino »Balast«, Drajnarjuva vampa in šanson »Nočna pesm« ter futuristično-nostalgični »Stari simulator« Žiga Bižala.
Tina Marinšek nam v Pesem v žepu prinaša svoj samostojni prvenec Potovalka. S tem albumom se je iz pevke končno prelevila v avtorico, pravzaprav kantavtorico: napisala je vsa besedila in večino glasbe (pod nekaj pesmi se podpisujeta tudi Daniel Vezoja in Jaka Zaletelj), sama je prevzela snemanje in produkcijo. Nastal je zvrstno pisan in vsebinsko širok nabor pesmi, v katerih glasba ponuja predvsem okvir za avtoričino iskreno osebno izpoved. Tinine zgodbe, razmišljanja in spoznanja poslušalce nevsiljivo povabijo v njen svet, razpet med bolečino in (za)upanjem.
Tina Marinšek nam v Pesem v žepu prinaša svoj samostojni prvenec Potovalka. S tem albumom se je iz pevke končno prelevila v avtorico, pravzaprav kantavtorico: napisala je vsa besedila in večino glasbe (pod nekaj pesmi se podpisujeta tudi Daniel Vezoja in Jaka Zaletelj), sama je prevzela snemanje in produkcijo. Nastal je zvrstno pisan in vsebinsko širok nabor pesmi, v katerih glasba ponuja predvsem okvir za avtoričino iskreno osebno izpoved. Tinine zgodbe, razmišljanja in spoznanja poslušalce nevsiljivo povabijo v njen svet, razpet med bolečino in (za)upanjem.
V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, nato potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.
V Pesmi v žepu se tokrat potepamo po koncertih kantavtoric in kantavtorjev, šansonjerk in šansonjerjev. Oglasimo se v Klubu K4, kjer je leta 1994 nastopil Tomaž Pengov, nadaljujemo v Prvi vrsti z Ano Mario Mitić, nato potujemo v Ruše v leto 2005 na 3. festival Kantfest, kjer poslušamo Tadeja Vesenjaka, za konec pa se ustavimo v Rogaški Slatini na festivalih šansona: najprej poslušamo zasedbo Zajtrk na Festivalu slovenskega šansona 2023, nato pa še nastop Iztoka Mlakarja na Festivalu jugoslovanskega šansona leta 1990.
Bojan Tomažič in Boban Janković prihajata iz različnih svetov, a sta v času nedavne epidemije covida našla skupni jezik v novem projektu Pijani čoln. V Pesmi v žepu poslušamo njun prvi skupni album »Pajčevina«, v katerem se srečujeta popglasba in poezija.
Bojan Tomažič in Boban Janković prihajata iz različnih svetov, a sta v času nedavne epidemije covida našla skupni jezik v novem projektu Pijani čoln. V Pesmi v žepu poslušamo njun prvi skupni album »Pajčevina«, v katerem se srečujeta popglasba in poezija.
Severa Gjurin je javnosti znana predvsem kot pevka in likovna ustvarjalka, z novim albumom »Pomlad« pa se prvič izpostavlja tudi kot kantavtorica in producentka. V deseterico pesmi na plošči ujame razmišljanja o dvojini in življenju, ob tem pa se namesto klasičnega pripovedovanja zgodb raje osredotoči na ilustriranje samih občutij. Melodija vokala je tista, ki nosi glasbeno strukturo, zato pesmi zvenijo zelo naravno in organsko, vse to pa še podkrepi premišljena, a nevsiljiva instrumentalna spremljava. Severa nam »Pomlad« premierno predstavi v Pesmi v žepu.
Severa Gjurin je javnosti znana predvsem kot pevka in likovna ustvarjalka, z novim albumom »Pomlad« pa se prvič izpostavlja tudi kot kantavtorica in producentka. V deseterico pesmi na plošči ujame razmišljanja o dvojini in življenju, ob tem pa se namesto klasičnega pripovedovanja zgodb raje osredotoči na ilustriranje samih občutij. Melodija vokala je tista, ki nosi glasbeno strukturo, zato pesmi zvenijo zelo naravno in organsko, vse to pa še podkrepi premišljena, a nevsiljiva instrumentalna spremljava. Severa nam »Pomlad« premierno predstavi v Pesmi v žepu.
Na Prvem programu Radia Slovenija letos znova pripravljamo Festival slovenskega šansona. Šanson v slovenskem prostoru nima veliko prostora, zato ga s tem festivalom načrtno spodbujamo, saj gre za močno sporočilne skladbe, ki so zaradi svoje kompleksnosti nekoliko zahtevnejše, a prinašajo višjo kakovost glasbe, besedil in izvedbe kot večina popularne glasbe. V tokratni Pesmi v žepu se ozremo k preteklim dosežkom festivala, obenem pa povabimo k prijavam na aktualni razpis in napovemo letošnje dogajanje.
Na Prvem programu Radia Slovenija letos znova pripravljamo Festival slovenskega šansona. Šanson v slovenskem prostoru nima veliko prostora, zato ga s tem festivalom načrtno spodbujamo, saj gre za močno sporočilne skladbe, ki so zaradi svoje kompleksnosti nekoliko zahtevnejše, a prinašajo višjo kakovost glasbe, besedil in izvedbe kot večina popularne glasbe. V tokratni Pesmi v žepu se ozremo k preteklim dosežkom festivala, obenem pa povabimo k prijavam na aktualni razpis in napovemo letošnje dogajanje.
Srbski glasbenik Nikola Čuturilo in slovenski Zoran Predin sta v novem projektu Analogna rasa obudila duh osemdesetih let prejšnjega stoletja in ustvarila nove skladbe po navdihu nekdanjih časov. A njuno vodilo ni le nostalgija: z novo glasbo želita združevati podobno misleče poslušalce, ki se ne želijo prepustiti apatiji digitalnih časov. Okrog sebe sta zbrala ekipo odličnih srbskih rokerjev – brata Dejan in Darko Grujić, Goran Stojković in Blagoje Nedeljković Pače; pri dveh pesmih se jim pridružita še vokalista Nenad Marič in Dejan Cukić. Vlogo glavnega vokalista si podajata Zoran in Nikola, ki sta oba tudi avtorja pesmi. Analogna rasa je izšla kot vinilna plošča in zgoščenka, obenem pa je prerasla okvire albuma in postala tudi ambasadorka slovenske glasbe v Srbiji, kamor se je v okviru njene turneje doslej že odpravilo več različnih slovenskih glasbenikov.
Srbski glasbenik Nikola Čuturilo in slovenski Zoran Predin sta v novem projektu Analogna rasa obudila duh osemdesetih let prejšnjega stoletja in ustvarila nove skladbe po navdihu nekdanjih časov. A njuno vodilo ni le nostalgija: z novo glasbo želita združevati podobno misleče poslušalce, ki se ne želijo prepustiti apatiji digitalnih časov. Okrog sebe sta zbrala ekipo odličnih srbskih rokerjev – brata Dejan in Darko Grujić, Goran Stojković in Blagoje Nedeljković Pače; pri dveh pesmih se jim pridružita še vokalista Nenad Marič in Dejan Cukić. Vlogo glavnega vokalista si podajata Zoran in Nikola, ki sta oba tudi avtorja pesmi. Analogna rasa je izšla kot vinilna plošča in zgoščenka, obenem pa je prerasla okvire albuma in postala tudi ambasadorka slovenske glasbe v Srbiji, kamor se je v okviru njene turneje doslej že odpravilo več različnih slovenskih glasbenikov.
Tretji kanu ustvarja spevno, zasanjano popglasbo z ženskim in moškim vokalom, ki s slikovito metaforiko išče navdih v naravi. Za zasedbo se skriva življenjska in ustvarjalna naveza dveh dolenjskih glasbenikov: Anja Pavlin in Jan Medle že desetletje krmarita svoj Tretji kanu. Oba pišeta glasbo in besedila, a ustvarjata vsak na svoj način. Njun tretji album »Rio in Anu« je zbirka singlov iz zadnjih štirih let, ki sta jo povezala v celoto.
Tretji kanu ustvarja spevno, zasanjano popglasbo z ženskim in moškim vokalom, ki s slikovito metaforiko išče navdih v naravi. Za zasedbo se skriva življenjska in ustvarjalna naveza dveh dolenjskih glasbenikov: Anja Pavlin in Jan Medle že desetletje krmarita svoj Tretji kanu. Oba pišeta glasbo in besedila, a ustvarjata vsak na svoj način. Njun tretji album »Rio in Anu« je zbirka singlov iz zadnjih štirih let, ki sta jo povezala v celoto.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku posvečamo sobivanju slovenske poezije in popularne glasbe. Pogovarjamo se s pesnikoma in glasbenikoma Milanom Deklevo in Matejem Krajncem, med glasbenimi izvajalci pa se znajdejo Tomaž Pengov, Sandra Erpe, Vesna Zornik in Milan Dekleva, Mia Žnidarič ter Lačni Franz.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku posvečamo sobivanju slovenske poezije in popularne glasbe. Pogovarjamo se s pesnikoma in glasbenikoma Milanom Deklevo in Matejem Krajncem, med glasbenimi izvajalci pa se znajdejo Tomaž Pengov, Sandra Erpe, Vesna Zornik in Milan Dekleva, Mia Žnidarič ter Lačni Franz.
Jure Novak in Uroš Buh sta Natriletno kolobarjenje s praho, nenavaden glasbeni dvojec, ki že dobro desetletje združuje več umetnostnih polj: izčiščeno poezijo v Juretovi unikatni, renčeči igralski naraciji ter težki, skoraj metalski rock z navdihom v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v večinstrumentalni Uroševi izvedbi. Svoji ustvarjalnosti vedno pustita čas za zorenje – po navdihu srednjeveške agrarne metode natriletnega kolobarjenja s praho. Na vsakih nekaj let tako na njunem pesniško-glasbenem polju zraste nov album. Tretjega z naslovom »FM« nam predstavita v tokratni Pesmi v žepu.
Jure Novak in Uroš Buh sta Natriletno kolobarjenje s praho, nenavaden glasbeni dvojec, ki že dobro desetletje združuje več umetnostnih polj: izčiščeno poezijo v Juretovi unikatni, renčeči igralski naraciji ter težki, skoraj metalski rock z navdihom v 70. in 80. letih prejšnjega stoletja v večinstrumentalni Uroševi izvedbi. Svoji ustvarjalnosti vedno pustita čas za zorenje – po navdihu srednjeveške agrarne metode natriletnega kolobarjenja s praho. Na vsakih nekaj let tako na njunem pesniško-glasbenem polju zraste nov album. Tretjega z naslovom »FM« nam predstavita v tokratni Pesmi v žepu.
Drago Mislej Mef nam v Pesem v žepu prinaša svojo novo knjigozvočnico »Novele«. Zgodbe, domislice in vtise, na katere je naletel v pogovorih z najrazličnejšimi ljudmi, je prelil v 39 kratkih proznih črtic in devet (pravzaprav deset) pesmi. Posnel jih je s producentom Andreo Flegom, zdaj pa jih predstavlja po Sloveniji skupaj s svojo mlado zasedbo Novele.
Drago Mislej Mef nam v Pesem v žepu prinaša svojo novo knjigozvočnico »Novele«. Zgodbe, domislice in vtise, na katere je naletel v pogovorih z najrazličnejšimi ljudmi, je prelil v 39 kratkih proznih črtic in devet (pravzaprav deset) pesmi. Posnel jih je s producentom Andreo Flegom, zdaj pa jih predstavlja po Sloveniji skupaj s svojo mlado zasedbo Novele.
Pevka in flavtistka Klara Veteršek je članica različnih glasbenih zasedb, kot sta Funk Fu in Magic Pond, tokrat pa nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj prvi samostojni mali album »Intuicija in iskanje strani neba«. Glasba z elementi jazza, popevke in kantavtorstva ustvari okvir za Klarino osebno izpoved, vpeto v širši kontekst našega jezikovnega in kulturnega okolja.
Pevka in flavtistka Klara Veteršek je članica različnih glasbenih zasedb, kot sta Funk Fu in Magic Pond, tokrat pa nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj prvi samostojni mali album »Intuicija in iskanje strani neba«. Glasba z elementi jazza, popevke in kantavtorstva ustvari okvir za Klarino osebno izpoved, vpeto v širši kontekst našega jezikovnega in kulturnega okolja.
Po Festivalu slovenskega šansona leta 2023 je ta zvrst pri nas dobila svež zagon, spoznali smo precej mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki danes oblikujejo podobo slovenskega šansona. V prvi letošnji Pesmi v žepu tako izpostavljamo štiri šansonjerske albume z letnico 2024: »Carmina Humana« Primoža Vidoviča, »Besede ne ubogajo več« Andrejke Možina z zasedbo Violoncelli Itineranti, »Gozd not« zasedbe Nakána, ki jo vodi Ana Mezgec, ter »Ljubožerci«, pod katerega se podpisujeta Tomaž Hostnik in Matija Krečič oziroma Hostnik pa Krečič.
Po Festivalu slovenskega šansona leta 2023 je ta zvrst pri nas dobila svež zagon, spoznali smo precej mladih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki danes oblikujejo podobo slovenskega šansona. V prvi letošnji Pesmi v žepu tako izpostavljamo štiri šansonjerske albume z letnico 2024: »Carmina Humana« Primoža Vidoviča, »Besede ne ubogajo več« Andrejke Možina z zasedbo Violoncelli Itineranti, »Gozd not« zasedbe Nakána, ki jo vodi Ana Mezgec, ter »Ljubožerci«, pod katerega se podpisujeta Tomaž Hostnik in Matija Krečič oziroma Hostnik pa Krečič.
Zadnjo Pesem v žepu v letu 2024 namenjamo retrospektivi: izbrali smo sedem skladb z letošnjih kantavtorskih albumov, vsako s svojo zgodbo. Med izvajalci se znajdejo Drago Mislej Mef, Blaž Mencinger, Klara Veteršek, Milan Kamnik, Jernej Zoran, Fed Horses in Jure Lesar, spomnimo pa se tudi legendarnega letos preminulega tonskega mojstra Aca Razbornika.
Zadnjo Pesem v žepu v letu 2024 namenjamo retrospektivi: izbrali smo sedem skladb z letošnjih kantavtorskih albumov, vsako s svojo zgodbo. Med izvajalci se znajdejo Drago Mislej Mef, Blaž Mencinger, Klara Veteršek, Milan Kamnik, Jernej Zoran, Fed Horses in Jure Lesar, spomnimo pa se tudi legendarnega letos preminulega tonskega mojstra Aca Razbornika.
Bolj star, bolj bluz. Tako s kančkom humorja svoj deseti album »Štuo je pa štk, štk je pa štuo« označi koroški kantavtor Milan Kamnik. Z albumom nadaljuje svoje poslanstvo pisanja pesmi v koroškem narečju, doda pa jim še nekaj takšnih, ki jih lahko razumejo povsod po Sloveniji. Po glasbeni plati ta album predstavlja odmik od prej prevladujočega countryja v smer bluesa, pri čemer so za aranžmaje poskrbeli Domen Hudrap, Aljaž Lipuš in Milanova hčerka Mojca Kamnik, ki se svojemu očetu pridruži pri pogovoru v Pesmi v žepu.
Bolj star, bolj bluz. Tako s kančkom humorja svoj deseti album »Štuo je pa štk, štk je pa štuo« označi koroški kantavtor Milan Kamnik. Z albumom nadaljuje svoje poslanstvo pisanja pesmi v koroškem narečju, doda pa jim še nekaj takšnih, ki jih lahko razumejo povsod po Sloveniji. Po glasbeni plati ta album predstavlja odmik od prej prevladujočega countryja v smer bluesa, pri čemer so za aranžmaje poskrbeli Domen Hudrap, Aljaž Lipuš in Milanova hčerka Mojca Kamnik, ki se svojemu očetu pridruži pri pogovoru v Pesmi v žepu.
Je v današnjem svetu še kaj prostora za optimizem? Je, če si le upamo živeti tu in zdaj. To je izhodišče novega albuma, pod katerega se podpisuje Jure Lesar. Priložnost za samorefleksijo, ki jo prinašajo besedila, se lepo dopolnjuje z ušesom prijazno glasbo, pri čemer je Jure navdih za ustvarjanje našel pri slikovitosti starega rocka. »Tu in zdaj« je njegov tretji samostojni studijski album in obenem prvi, ki ga je ustvaril v sodelovanju s producentom Žaretom Pakom, v času snemanja pa se je izoblikoval tudi nov Juretov spremljevalni band Krila ptice.
Je v današnjem svetu še kaj prostora za optimizem? Je, če si le upamo živeti tu in zdaj. To je izhodišče novega albuma, pod katerega se podpisuje Jure Lesar. Priložnost za samorefleksijo, ki jo prinašajo besedila, se lepo dopolnjuje z ušesom prijazno glasbo, pri čemer je Jure navdih za ustvarjanje našel pri slikovitosti starega rocka. »Tu in zdaj« je njegov tretji samostojni studijski album in obenem prvi, ki ga je ustvaril v sodelovanju s producentom Žaretom Pakom, v času snemanja pa se je izoblikoval tudi nov Juretov spremljevalni band Krila ptice.
Ksenija Jus je zelo samosvoja ustvarjalka. Nagrajena pesnica, članica zbora Kombinat in avtorica njihove Pesmi upora, pa tudi prva slovenska poklicna kantavtorica je po več letih premora pred kratkim izdala dva literarnoglasbena projekta: »Lom strahov« in »Poti domov«. Že nekaj let ne poje več, saj ima težave s sluhom, vendar to ni zlomilo njenega uporniškega duha.
Ksenija Jus je zelo samosvoja ustvarjalka. Nagrajena pesnica, članica zbora Kombinat in avtorica njihove Pesmi upora, pa tudi prva slovenska poklicna kantavtorica je po več letih premora pred kratkim izdala dva literarnoglasbena projekta: »Lom strahov« in »Poti domov«. Že nekaj let ne poje več, saj ima težave s sluhom, vendar to ni zlomilo njenega uporniškega duha.
Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu »Mačahe« (2020) so zdaj tu »Ljubožerci«: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.
Poezija v rovtarskem dialektu, ki svoj navdih včasih najde tudi v hlevu. Glasba, ki zajema iz bogato založene shrambe domačih in tujih zvrsti, nato pa z izmojstrenim občutkom vrhunskega chefa skrbno odmeri prave sestavine. Nastane unikaten šanson, s katerim nam postrežeta pesnik, šansonjer in pianist Tomaž Hostnik ter violinist in aranžer Matija Krečič. Po njunem prvencu »Mačahe« (2020) so zdaj tu »Ljubožerci«: hranljiv, pikanten glasbeni »slow food« – in ko se navadite bogatega okusa, ga boste želeli vedno več.
Kantavtor Luka Gluvić nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj šesti studijski album »Goreči grm«. Z albumom nadaljuje svoje ustvarjanje v t. i. lo-fi produkcijski kakovosti – pesmi zvenijo, kot bi bile posnete v nekem drugem času, s starejšo snemalno opremo. Po glasbeni in vsebinski plati se navdihujejo pri ustvarjalnosti velikih ameriških kantavtorskih imen in poslušalcem ponujajo odgovor na vprašanje, kako bi zvenela americana, če bi bila napisana v slovenskem jeziku.
Kantavtor Luka Gluvić nam v Pesmi v žepu predstavlja svoj šesti studijski album »Goreči grm«. Z albumom nadaljuje svoje ustvarjanje v t. i. lo-fi produkcijski kakovosti – pesmi zvenijo, kot bi bile posnete v nekem drugem času, s starejšo snemalno opremo. Po glasbeni in vsebinski plati se navdihujejo pri ustvarjalnosti velikih ameriških kantavtorskih imen in poslušalcem ponujajo odgovor na vprašanje, kako bi zvenela americana, če bi bila napisana v slovenskem jeziku.
Pevka in violinistka Ana Mezgec s svojo zasedbo Nakána predstavlja sveže avtorske šansone, zbrane na prvencu »Gozd not«. V igrivih besedilih se loti najrazličnejših tematik: od vsakdanjih tegob, kot sta lenoba in pospravljanje, do pasti medsebojnih odnosov in nenazadnje širšega, kritičnega pogleda na družbo. Besedne akrobacije uravnoteži zvrstno pisana glasba z domiselnimi aranžmaji, ki so jih kot Nakána ob Ani Mezgec soustvarili Leon Firšt, Jošt Lampret, Tilen Stepišnik in Gašper Peršl.
Pevka in violinistka Ana Mezgec s svojo zasedbo Nakána predstavlja sveže avtorske šansone, zbrane na prvencu »Gozd not«. V igrivih besedilih se loti najrazličnejših tematik: od vsakdanjih tegob, kot sta lenoba in pospravljanje, do pasti medsebojnih odnosov in nenazadnje širšega, kritičnega pogleda na družbo. Besedne akrobacije uravnoteži zvrstno pisana glasba z domiselnimi aranžmaji, ki so jih kot Nakána ob Ani Mezgec soustvarili Leon Firšt, Jošt Lampret, Tilen Stepišnik in Gašper Peršl.
Letošnji prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka je Boris Cavazza. Javnosti je zagotovo najbolj znan kot igralec, režiser in scenarist. V Pesmi v žepu pa tokrat osvetlimo njegovo šansonjersko plat. Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje šansonov s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, o kateri nam je letošnji Ježkov nagrajenec spregovoril v Pesmi v žepu.
Letošnji prejemnik nagrade Franeta Milčinskega Ježka je Boris Cavazza. Javnosti je zagotovo najbolj znan kot igralec, režiser in scenarist. V Pesmi v žepu pa tokrat osvetlimo njegovo šansonjersko plat. Igralec Boris Cavazza in jazzovski kitarist Igor Leonardi sta prvo skupno glasbeno poglavje šansonov s Cavazzevimi besedili in Leonardijevo glasbo napisala leta 2005 z albumom »11 korakov«. Sledili so koncerti, tudi na Festivalu slovenskega šansona (2011), prvotni kvartet se je razširil v kvintet, obenem pa so nastajale tudi nove pesmi. V letu 2020 je Boris Cavazza Kvintet posnel ploščo »Sprehod«, o kateri nam je letošnji Ježkov nagrajenec spregovoril v Pesmi v žepu.
Kitara, različni odtenki rocka in pristna osebna izpoved: svoj šesti album »Ptice letijo spet na jug« nam v Pesmi v žepu predstavlja dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, obenem pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.
Kitara, različni odtenki rocka in pristna osebna izpoved: svoj šesti album »Ptice letijo spet na jug« nam v Pesmi v žepu predstavlja dolenjski kitarist in kantavtor Jernej Zoran. V osmerici pesmi, med katerimi so tri instrumentalne, ujame ravnotežje med izpovednostjo glasu in kitare ter poslušalce nevsiljivo povabi v svoj intimni svet, obenem pa najde dovolj prostora tudi za preprosto uživanje v glasbi.
Blaž Mencinger, prejemnik srebrne kante na festivalu Kantfest 2020, se po kantavtorskem prvencu – mali plošči »Ujetnik spominov« iz leta 2022 obrača od akustike s pridihom jazza in v družbi nove ekipe glasbenikov raziskuje igrivost, ki mu jo ponuja indie pop. V Pesem v žepu nam prinaša svoj prvi veliki album »Delček srca«.
Blaž Mencinger, prejemnik srebrne kante na festivalu Kantfest 2020, se po kantavtorskem prvencu – mali plošči »Ujetnik spominov« iz leta 2022 obrača od akustike s pridihom jazza in v družbi nove ekipe glasbenikov raziskuje igrivost, ki mu jo ponuja indie pop. V Pesem v žepu nam prinaša svoj prvi veliki album »Delček srca«.
Poletje je spakiralo kovčke in odkorakalo skozi vrata. Na njegovo mesto se bo vselila jesen, z rumeno-rdeče-rjavimi vedri sveže barve in s preprogami mehkega listja. Veter skozi priprta okna prinaša glasbo in besede jesenskih šansonov in kantavtorskih pesmi, ki jih bomo poslušali v naslednjih minutah. V Pesem v žepu nam jih prinašajo Primož Vidovič, Marko Grobler, Svetlana Makarovič, Milan Kamnik, Tomaž Pengov in Jani Kovačič.
Poletje je spakiralo kovčke in odkorakalo skozi vrata. Na njegovo mesto se bo vselila jesen, z rumeno-rdeče-rjavimi vedri sveže barve in s preprogami mehkega listja. Veter skozi priprta okna prinaša glasbo in besede jesenskih šansonov in kantavtorskih pesmi, ki jih bomo poslušali v naslednjih minutah. V Pesem v žepu nam jih prinašajo Primož Vidovič, Marko Grobler, Svetlana Makarovič, Milan Kamnik, Tomaž Pengov in Jani Kovačič.
Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.
Na eni strani mentol, na drugi podgane. Recept za Cocktail, kultni album, ki sta ga leta 1974 v mojstrovino zamešala samosvoji kantavtor Marko Brecelj in mojster Bojan Adamič. Plošča je alternativno mladostniško uporništvo združila z ubranimi simfoničnimi in jazzovskimi aranžmaji. Spomladi je doživela že svojo tretjo dopolnjeno izdajo, tokrat z naslovom Cocktail obilni poslovilni.
Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.
Đoko ustvarjajo glasbo, ob kateri zastrižete z ušesi: kitarski rifi, klaviaturne podlage ter vokalne melodije svoj navdih iščejo v bogati svetovni popularnoglasbeni zapuščini, glasbo pa dopolnijo slovenska besedila z mariborskim naglasom in zvrhano mero srbohrvaških besed in fraz. V Pesmi v žepu nam vsi štirje člani benda predstavijo svoj prvenec »To ti vračam, tvoje je«.
V Pesmi v žepu poslušamo pesmi iz projekta »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. Literarno-glasbeni projekt je zasnovala pevka in violončelistka Andrejka Možina, v njem pa je zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje.
V Pesmi v žepu poslušamo pesmi iz projekta »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. Literarno-glasbeni projekt je zasnovala pevka in violončelistka Andrejka Možina, v njem pa je zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje.
Kantavtorski prvenec filozofa in šansonjerja Primoža Vidoviča »Carmina Humana« se zgleduje pri različnih glasbenih tradicijah urbane ljudske glasbe in s pomočjo družbene kritike išče renesanso v našem srednjem veku. Nekaj skladb z albuma poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.
Kantavtorski prvenec filozofa in šansonjerja Primoža Vidoviča »Carmina Humana« se zgleduje pri različnih glasbenih tradicijah urbane ljudske glasbe in s pomočjo družbene kritike išče renesanso v našem srednjem veku. Nekaj skladb z albuma poslušamo v tokratni Pesmi v žepu.
Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih svojega delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najbolj prepričljivi med njimi so domov odnesli tudi katero od festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos pa novih kant ne bodo podelili. Zakaj takšna odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.
Kantavtorski festival Kantfest je nastal z namenom druženja in predstavljanja nove kantavtorske produkcije, v dobrih dveh desetletjih svojega delovanja pa se je na njegovem odru v Rušah predstavilo skoraj sto domačih in nekaj deset tujih kantavtorjev. Najbolj prepričljivi med njimi so domov odnesli tudi katero od festivalskih nagrad: zlato, srebrno ali bronasto kanto. Letos pa novih kant ne bodo podelili. Zakaj takšna odločitev in kaj se bo s Kantfestom dogajalo v prihodnje, nam v Pesmi v žepu razkriva njegov dolgoletni organizator, pesnik in kantavtor Peter Andrej.
Urša in Jure Mihevc s skupino Fed Horses ustvarjata poslušljiv indie rock. Spomladi sta javnosti predstavila svoj prvi veliki album M. L. A. D., ki je začel nastajati v času epidemije covida, v ospredje pa postavlja tematiko duševnega zdravja.
Urša in Jure Mihevc s skupino Fed Horses ustvarjata poslušljiv indie rock. Spomladi sta javnosti predstavila svoj prvi veliki album M. L. A. D., ki je začel nastajati v času epidemije covida, v ospredje pa postavlja tematiko duševnega zdravja.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki ga poslušamo v tokratni poletni Pesmi v žepu.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki ga poslušamo v tokratni poletni Pesmi v žepu.
V ospredje kantavtorskega poletja v Pesmi v žepu danes stopa Vlado Kreslin, in to kar z dvema glasbenima izdajama: čisto svežim koncertnim albumom »Križanke, 2. 9. 2023«, ki je izšel prejšnji teden, ter albumom »Kje si bla doslej« s konca leta 2023, o katerem nam je spregovoril ob svojem 70. rojstnem dnevu.
V ospredje kantavtorskega poletja v Pesmi v žepu danes stopa Vlado Kreslin, in to kar z dvema glasbenima izdajama: čisto svežim koncertnim albumom »Križanke, 2. 9. 2023«, ki je izšel prejšnji teden, ter albumom »Kje si bla doslej« s konca leta 2023, o katerem nam je spregovoril ob svojem 70. rojstnem dnevu.
V kantavtorskem poletju je danes z nami zasedba Hamlet Express. Tik pred koncem leta 2023 je izšel njen 6. album »Fantom svobode«, ki se je februarja udejanjil tudi kot vinilna plošča, v Pesmi v žepu pa nam ga je predstavil avtor pesmi in vodja zasedbe, pesnik in kantavtor Andraž Polič. Deseterica pesmi, med njimi dve instrumentalni, nas povabi na popotovanje po raznovrstnih glasbenih pokrajinah.
V kantavtorskem poletju je danes z nami zasedba Hamlet Express. Tik pred koncem leta 2023 je izšel njen 6. album »Fantom svobode«, ki se je februarja udejanjil tudi kot vinilna plošča, v Pesmi v žepu pa nam ga je predstavil avtor pesmi in vodja zasedbe, pesnik in kantavtor Andraž Polič. Deseterica pesmi, med njimi dve instrumentalni, nas povabi na popotovanje po raznovrstnih glasbenih pokrajinah.
V Pesmi v žepu vstopamo v kantavtorsko poletje in poslušamo albume iz zadnjega leta, pospremljene s komentarji njihovih ustvarjalcev. Tokrat se nam predstavi mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek, ki je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila glasbeno skupino »Eleutheria«, kar v stari grščini pomeni svoboda. Pesmi so nastajale v okviru študija, na koncu pa se je Teja odločila, da jih združi v album, ki je hkrati njen kantavtorski prvenec: »Lion«.
V Pesmi v žepu vstopamo v kantavtorsko poletje in poslušamo albume iz zadnjega leta, pospremljene s komentarji njihovih ustvarjalcev. Tokrat se nam predstavi mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek, ki je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila glasbeno skupino »Eleutheria«, kar v stari grščini pomeni svoboda. Pesmi so nastajale v okviru študija, na koncu pa se je Teja odločila, da jih združi v album, ki je hkrati njen kantavtorski prvenec: »Lion«.
Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.
Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« v Pesmi v žepu prepletamo tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo drugi del.
Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« bomo v Pesmi v žepu prepletali tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo prvi del.
Odpotovanja, kantavtorski prvenec Tomaža Pengova, so individualna izpoved samotnega trubadurja, obenem pa brezčasna zapuščina takratnega entuziazma študentske generacije. Ob svojem izidu 1. marca 1974 (z letnico 1973) so obveljala za prvo neodvisno ploščo s področja popularne glasbe v nekdanji Jugoslaviji. Petdeset let po nastanku originala je pri ZKP RTV Slovenija izšla nova, restavrirana jubilejna izdaja na vinilu, obenem pa je v uredništvu dokumentarnih oddaj TV Slovenija nastal film »V odmevu nekega stranišča«. V dvodelnem nizu oddaj »Pol stoletja Odpotovanj« bomo v Pesmi v žepu prepletali tri rdeče niti: zgodba o nastanku Odpotovanj pred petdesetimi leti, današnji pogled na to ploščo, ki se zrcali v novem dokumentarnem filmu in novi restavrirani vinilni izdaji, ter Odpotovanja sama: njihovo vsebino in sporočilnost, ki sta ploščo že ob njenem nastanku povzdignili med brezčasne umetniške izdelke. Tokrat poslušamo prvi del.
Počeni škafi so navdih za svoje ustvarjanje našli v razigranem swingu New Orleansa in ga obogatili s šarmom francoskih šansonov. Kombinacija ulične neizumetničenosti in šansonjerskih besedil je recept, po katerem so zdaj ustvarili že svoj tretji album: Kompas. Grenkosladke zgodbe o privlačnostih in pasteh medosebnih odnosov nam v Pesmi v žepu premierno predstavita pevka Marjeta Prudič in večinski avtor pesmi ter vodja Počenih škafov Jernej Juren.
Počeni škafi so navdih za svoje ustvarjanje našli v razigranem swingu New Orleansa in ga obogatili s šarmom francoskih šansonov. Kombinacija ulične neizumetničenosti in šansonjerskih besedil je recept, po katerem so zdaj ustvarili že svoj tretji album: Kompas. Grenkosladke zgodbe o privlačnostih in pasteh medosebnih odnosov nam v Pesmi v žepu premierno predstavita pevka Marjeta Prudič in večinski avtor pesmi ter vodja Počenih škafov Jernej Juren.
V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«
V Pesmi v žepu poslušamo novi album M. L. A. D. zasedbe Fed Horses, o katerem nam spregovori pevka in soavtorica pesmi Urša Mihevc. Skupino sta pred desetimi leti ustanovila z Juretom Mihevcem in se po začetnih countryjevskih taktih, napisanih v angleščini, odločila za pisanje v slovenščini, kar je Fed Horses približalo širši slovenski javnosti. Z mladostno energijo, zavito v poslušljiv indie rock, se Urša in Jure na novem albumu odločita razgaliti neiskrenosti ustaljenih družbenih konvencij in jim v kontrast ponudita solze, smeh, strah, brezup in upanje – ali kot pravita v eni od pesmi: »Vse, kar sovražim in hkrati ljubim, vržem na plano, nazaj čez ramo.«
V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.
V Pesmi v žepu smo zbrali nekaj šansonov z metaforiko iz živalskega sveta, ki vsak na svoj način odslikavajo naš odnos do narave in samih seboj. Z nami bodo Andrej Trobentar in Same babe, Drajnarjuva vampa, Jure Ivanušič, Bakalina Velika in Vita Mavrič, glasbenim izvedbam pa se s svojo interpretacijo pridruži pesnik Dane Zajc.
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Narava, ki nas obdaja, v vsakem kraju zveni nekoliko drugače. Najrazličnejše zvoke iz domačega okolja je na severovzhodu Slovenije v mikrofone ujela Alja Petric. Zvočno krajino Prekmurja je nadgradila z uglasbeno poezijo tamkajšnjih pesnikov in nastal je projekt »Pejsaži Prekmurja«.
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.
Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.
Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.
V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.
V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.
Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.
Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.
V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.
V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.