Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na robu večera ne potrebuješ nobenih velikih besed, samo greš. Kitara v kovčku, klobuk na glavi in … Pesem v žepu. Poneseš jo na oder ali na cesto; pustiš ji, da poišče pot do tujih ušes. Tudi skozi radijski eter, kjer je našla svoj dom v večerni glasbeni oddaji. Skozi slovensko kantavtorsko in avtorsko sceno se s pesmijo v žepu sprehaja glasbena urednica Teja Klobčar.
Avtor: Teja Klobčar
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
Vse od leta 2003 se skoraj vsako poletje nekje na Primorskem zbere od 50 do 100 glasbenikov z različnih koncev sveta, ki jih združuje želja po skupnem muziciranju in druženju. In vsakič znova se tako rodi Etno Histeria World Orchestra. O dogajanju na lanski dvajseti izvedbi orkestrskega druženja nam spregovori koordinatorka projekta Laura Krajnc, sicer članica slovenske glasbene zasedbe Zajtrk, ki s seboj prinaša album »Etno Histeria World Orchestra 2023«.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.
V Pesmi v žepu se nam predstavlja šansonjer Primož Vidovič, ki s svojim prvencem »Carmina humana« išče renesanso v našem srednjem veku. V družbenokritičnem prepletu satiričnih zbadljivk in liričnih ilustracij človeških usod se sprehodi po glasbenih slogih iz različnih kotičkov in časov Evrope, pri tem pa mu s harmoniko kontrapunktira Matjaž Balažic.
Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.
Pesem v žepu vas danes vabi na potep s slovenskimi kantavtorji. S Koroške nam zapoje in zaigra Milan Kamnik, iz Ljubljane se oglasi kantavtor prekmurskih korenin Balladero, utrinek s Krasa v svojih novih uglasbitvah pesnika Srečka Kosovela prinaša Tinkara Kovač z Big Bandom RTV Slovenija, novo skladbo nam iz Maribora pošilja Bilbi, potep pa zaključimo v letu 1978 pri kantavtorskem prvencu Andreja Šifrerja »Moj žulj«.
V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.
V Pesmi v žepu predstavljamo knjigozvočnico »Besede ne ubogajo več« oziroma »Parole indomite«. V tem literarno-glasbenem projektu je pevka in violončelistka Andrejka Možina zbrala in uglasbila poezijo osmih slovenskih zamejskih pesnic. Posamezne pesmi v celoto povezuje motiv sanj; v glasbeni izvedbi zasedbe Violoncelli Itineranti se zložijo v slikovit kolaž filmskih prizorov, ki nam skozi oči vsake od pesnic približa doživljanje vsakdanjika na oni strani slovenske zahodne meje. Pesmi so zapisane v narečnem ali zbornem jeziku ter prevedene v italijanščino, tako da lahko nagovorijo bralce in poslušalce na obeh straneh meje. O projektu nam spregovori urednica in avtorica glasbe Andrejka Možina.
Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.
Prvega marca je naš glasbeni svet pretresla vest o smrti enega najpomembnejših tonskih mojstrov in glasbenih producentov slovenskega in širšega glasbenega prostora. Aco Razbornik je sodeloval z mnogimi zvenečimi imeni slovenske in tuje glasbe. V 80. letih je osnoval legendarni studio Tivoli, v svoji petdesetletni karieri pa je sodeloval pri nastajanju več kot 500 albumov. Vrhunski tehnični mojster se je vedno držal v ozadju, a v radijskem arhivu smo izbrskali posnetek ene od priložnosti, ko se je znašel pred mikrofonom: leta 1999 ga je v oddajo Odrske luči povabil Lado Leskovar. Poslušali bomo nekaj odlomkov iz tega pogovora, v katerem je Aco Razbornik spregovoril o svojem delu in glasbenih sodelovanjih, še prej pa se bomo na kratko ustavili pri Ačevem prvem snemalnem podvigu: kultnem albumu »Odpotovanja« Tomaža Pengova.
V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.
V središču današnje Pesmi v žepu bosta dve imeni: September in Janez Bončina Benč. Legendarni bend in njegov vokalist, avtor pesmi in soustanovitelj. September bi prihodnje leto dopolnil petdeset let, Benč ima še dobrega četrt stoletja več. Sklenil je, da zgodbo zasedbe September pripelje do konca, do zadnjega koncerta. Ob tej priložnosti nam spregovori o svoji razgibani glasbeni poti, o ustvarjalnih sopotnikih in glasbi, ki so jo ustvarjali skupaj.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.
V mirnem podeželskem okolju v bližini Šentjerneja svoje glasbene sanje udejanja dolenjski glasbenik in producent Borut Antončič – Bort Ross. Konec leta 2023 je izdal svoj drugi album »K tebi odpeljem svoje srce«, ki je za razliko od prvenca »Sančo Pansa« iz leta 2015 bolj kantavtorski in vsebinsko zrelejši; avtorjeva značilna melanholija se v novejših pesmih vse bolj umika hvaležnemu sprejemanju življenja, rezultat pa je umirjena glasbena refleksija v barvah melodičnega popa, obogatena z elementi drugih glasbenih zvrsti, ki jih v deveterico pesmi vnašajo sodelujoči glasbeniki.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Pesem v žepu ob kulturnem prazniku prinaša uglasbeno poezijo, ki sta jo ustvarila pesnica Erika Vouk, letošnja Prešernova nagrajenka za življenjsko delo, ter pesnik in kantavtor Peter Andrej. Njuno dolgoletno sodelovanje se je leta 2017 prelilo v deveterico skladb, zbranih na albumu »Zatópató«. Ob pesmih z albuma poslušamo pogovor s Petrom Andrejem, posnet ob izidu plošče.
Pesem v žepu tokrat posvečamo slovenskim kantavtoricam. Najprej posežemo po posnetku s konca 80. let in poslušamo Matejo Koležnik, nato besedo prepustimo Mojci Prejac, zmagovalki Kantfesta 2014, ki nam predstavi novi single »Tu in zdaj«, v nadaljevanju pa se pogovarjamo z Mašo But iz kantavtorskega dua 3:RMA, v katerem ustvarja skupaj z Urško Supej, ter poslušamo pesmi z njunega novega projekta »The Garden of Edna«.
Pesem v žepu tokrat posvečamo slovenskim kantavtoricam. Najprej posežemo po posnetku s konca 80. let in poslušamo Matejo Koležnik, nato besedo prepustimo Mojci Prejac, zmagovalki Kantfesta 2014, ki nam predstavi novi single »Tu in zdaj«, v nadaljevanju pa se pogovarjamo z Mašo But iz kantavtorskega dua 3:RMA, v katerem ustvarja skupaj z Urško Supej, ter poslušamo pesmi z njunega novega projekta »The Garden of Edna«.
V Pesmi v žepu tokrat poslušamo izbor nekaterih starejših, pa tudi nekoliko novejših kantavtorskih posnetkov z živih nastopov. Izvajajo jih Urška Bančič, Sandra Erpe, Tomaž Domicelj, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Leopold I. Nekaj izvedb najdete na albumih, druge so shranjene v radijskem arhivu, saj so jih posnele ekipe naše radijske glasbene produkcije.
V Pesmi v žepu tokrat poslušamo izbor nekaterih starejših, pa tudi nekoliko novejših kantavtorskih posnetkov z živih nastopov. Izvajajo jih Urška Bančič, Sandra Erpe, Tomaž Domicelj, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Leopold I. Nekaj izvedb najdete na albumih, druge so shranjene v radijskem arhivu, saj so jih posnele ekipe naše radijske glasbene produkcije.
»Eleutheria« v stari grščini pomeni svobodo. S to besedo je poimenovana glasbena zasedba, ki jo je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek. Pevka in avtorica je svoja študijska raziskovanja strnila v osmerico pesmi, večinoma v angleškem jeziku, in nastal je glasbeno izčiščen prvenec z močno osebno noto: »Lion«.
»Eleutheria« v stari grščini pomeni svobodo. S to besedo je poimenovana glasbena zasedba, ki jo je pred nekaj leti na študiju jazzovskega petja v Rotterdamu ustanovila mlada slovenska glasbenica Teja Poljanšek. Pevka in avtorica je svoja študijska raziskovanja strnila v osmerico pesmi, večinoma v angleškem jeziku, in nastal je glasbeno izčiščen prvenec z močno osebno noto: »Lion«.
Domača zasedba s svetovljanskim duhom Hamlet Express nam predstavlja svoj šesti album »Fantom svobode«. V eklektični osmerici skladb z oznako »fusion-chanson« se četverica glasbenikov poda na iskanje svobodnega izraza v svetu zaukazanih načinov bivanja, ustvarjanja in uživanja. O vsebini albuma, ki bo izšel tudi v vinilni obliki, nam v Pesmi v žepu spregovori vodja Hamlet Expressa, pesnik in kantavtor Andraž Polič.
Domača zasedba s svetovljanskim duhom Hamlet Express nam predstavlja svoj šesti album »Fantom svobode«. V eklektični osmerici skladb z oznako »fusion-chanson« se četverica glasbenikov poda na iskanje svobodnega izraza v svetu zaukazanih načinov bivanja, ustvarjanja in uživanja. O vsebini albuma, ki bo izšel tudi v vinilni obliki, nam v Pesmi v žepu spregovori vodja Hamlet Expressa, pesnik in kantavtor Andraž Polič.
V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V drugem delu se posvetimo mladi generaciji in novim zasedbam – nekatere od njih je k ustvarjanju spodbudil obujeni Festival slovenskega šansona – ter poslušamo pesmi, ki so jih ustvarili Masayah, Wera Bestrd, Tomaž Hostnik, Balladero, Prašnati in Nakána.
V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V drugem delu se posvetimo mladi generaciji in novim zasedbam – nekatere od njih je k ustvarjanju spodbudil obujeni Festival slovenskega šansona – ter poslušamo pesmi, ki so jih ustvarili Masayah, Wera Bestrd, Tomaž Hostnik, Balladero, Prašnati in Nakána.
V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V prvem delu so s svojimi novimi albumi v ospredju Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Vita Mavrič, Same babe, Andraž Hribar in letošnji Ježkov nagrajenec Tomaž Domicelj.
V Pesmi v žepu se v zadnjih dveh decembrskih oddajah oziramo na preteklo glasbeno leto in izpostavimo izvajalce s področja slovenskega šansona in kantavtorske glasbe, ki so ga še posebej zaznamovali. V prvem delu so s svojimi novimi albumi v ospredju Vlado Kreslin, Jani Kovačič, Vita Mavrič, Same babe, Andraž Hribar in letošnji Ježkov nagrajenec Tomaž Domicelj.
»Kje si bla doslej« je naslov novega albuma, ki nam ga v Pesem v žepu prinaša Vlado Kreslin. Kantavtor, roker, folkroker – kakorkoli ga že poimenujete – se je v dolgih letih svoje glasbene poti preizkusil v različnih glasbenih zvrsteh in svojo kreativnost združil z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki. Tudi danes, pri sedemdesetih letih, aktivno ustvarja in s svojim novim albumom, po nekaterih štetjih osemindvajsetim, po drugih pa kar devetintridesetim, poslušalcem prinaša nekaj predelav starih pesmi ter še več novih.
»Kje si bla doslej« je naslov novega albuma, ki nam ga v Pesem v žepu prinaša Vlado Kreslin. Kantavtor, roker, folkroker – kakorkoli ga že poimenujete – se je v dolgih letih svoje glasbene poti preizkusil v različnih glasbenih zvrsteh in svojo kreativnost združil z mnogimi domačimi in tujimi glasbeniki. Tudi danes, pri sedemdesetih letih, aktivno ustvarja in s svojim novim albumom, po nekaterih štetjih osemindvajsetim, po drugih pa kar devetintridesetim, poslušalcem prinaša nekaj predelav starih pesmi ter še več novih.
Kantavtor Boštjan Pertinač nam v Pesem v žepu prinaša svoj drugi album »Kraške štorje«, kalejdoskop enajstih zgodb, ki jih je nabral po najrazličnejših kantinah in skritih kotičkih Krasa. Pri pisanju mu zgled predstavljajo nekateri starejši kantavtorski kolegi, kot sta Iztok Mlakar in Rudi Bučar, dodaja pa jim svoje lastne poglede in tako išče svojo pot v slovenskem glasbenem prostoru. Besedila so večinoma v kraškem narečju, pesmi pa se po zvoku nahajajo na presečišču etnoglasbe in poprocka. Album v celoto poveže avtorjeva želja po posredovanju zgodb, ki bi se sicer razblinile v času.
Kantavtor Boštjan Pertinač nam v Pesem v žepu prinaša svoj drugi album »Kraške štorje«, kalejdoskop enajstih zgodb, ki jih je nabral po najrazličnejših kantinah in skritih kotičkih Krasa. Pri pisanju mu zgled predstavljajo nekateri starejši kantavtorski kolegi, kot sta Iztok Mlakar in Rudi Bučar, dodaja pa jim svoje lastne poglede in tako išče svojo pot v slovenskem glasbenem prostoru. Besedila so večinoma v kraškem narečju, pesmi pa se po zvoku nahajajo na presečišču etnoglasbe in poprocka. Album v celoto poveže avtorjeva želja po posredovanju zgodb, ki bi se sicer razblinile v času.
V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. V drugem delu so na vrsti skladbe, ki se obračajo k naši družbi in njenim problemom, pri tem pa včasih nastavijo ogledalo tudi nam poslušalcem. Šansone izvajajo Jure Ivanušič, Violoncelli Itineranti, Zajtrk, Primož Vidovič in Tomaž Hostnik.
V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. V drugem delu so na vrsti skladbe, ki se obračajo k naši družbi in njenim problemom, pri tem pa včasih nastavijo ogledalo tudi nam poslušalcem. Šansone izvajajo Jure Ivanušič, Violoncelli Itineranti, Zajtrk, Primož Vidovič in Tomaž Hostnik.
V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. Začenjamo pri intimnih skladbah, v katerih se razkrivajo vprašanja, spoznanja in dileme posameznika – avtorja oziroma avtorice, ki šanson tudi izvaja: Ana Maria Mitić, Smaal Tokk, Veronika Nikolovska, Andrej Tomšič in Patricija Škof.
V Pesmi v žepu v dveh zaporednih oddajah predstavljamo deseterico izbranih šansonov, ki so se 28. oktobra predstavili na zaključni prireditvi Festivala slovenskega šansona 2023 in isti dan tudi izšli na istoimenski kompilaciji pri ZKP RTV Slovenija. Začenjamo pri intimnih skladbah, v katerih se razkrivajo vprašanja, spoznanja in dileme posameznika – avtorja oziroma avtorice, ki šanson tudi izvaja: Ana Maria Mitić, Smaal Tokk, Veronika Nikolovska, Andrej Tomšič in Patricija Škof.
Ankaranska raperka Masayah se na prvencu »Zavedno« v mladostnem slengu sprehodi skozi različne glasbene zvrsti, od surovega rapa in žurerskega trapa do spevnejšega r'n'b-ja. Glasba zanjo predstavlja terapijo, dvaindvajsetletnica brez dlake na jeziku si želi, da bi skozi pesmi poslušalcem ponudila oporo, kakršno je v glasbi našla tudi sama.
Ankaranska raperka Masayah se na prvencu »Zavedno« v mladostnem slengu sprehodi skozi različne glasbene zvrsti, od surovega rapa in žurerskega trapa do spevnejšega r'n'b-ja. Glasba zanjo predstavlja terapijo, dvaindvajsetletnica brez dlake na jeziku si želi, da bi skozi pesmi poslušalcem ponudila oporo, kakršno je v glasbi našla tudi sama.
Na Prvem odštevamo dneve in ure do zaključnega dejanja letošnjega Festivala slovenskega šansona. Ta zvrst ima pri nas dolgo zgodovino, ki so jo oblikovali predvsem entuziastični posamezniki: Frane Milčinski Ježek, Bojan Adamič, Meri Avsenak, Vita Mavrič, Svetlana Makarovič, Iztok Mlakar, zadnja leta se jim pridružujejo tudi mlajša imena. Nekaj jih bomo slišali tudi na odru Festivala slovenskega šansona, v soboto ob 20h v Kulturnem centru v Rogaški Slatini. V Pesmi v žepu bomo nocoj z vami delili besede dveh ustvarjalcev nekdanjega Festivala jugoslovanskega šansona: mojstra Bojana Adamiča in pesnika Ervina Fritza, pridruži se jima šansonjerka Vita Mavrič, nekaj misli o letošnjih nastopajočih pa bo povedal predsednik ene od letošnjih festivalskih žirij, pisatelj in pesnik Vlado Žabot.
Na Prvem odštevamo dneve in ure do zaključnega dejanja letošnjega Festivala slovenskega šansona. Ta zvrst ima pri nas dolgo zgodovino, ki so jo oblikovali predvsem entuziastični posamezniki: Frane Milčinski Ježek, Bojan Adamič, Meri Avsenak, Vita Mavrič, Svetlana Makarovič, Iztok Mlakar, zadnja leta se jim pridružujejo tudi mlajša imena. Nekaj jih bomo slišali tudi na odru Festivala slovenskega šansona, v soboto ob 20h v Kulturnem centru v Rogaški Slatini. V Pesmi v žepu bomo nocoj z vami delili besede dveh ustvarjalcev nekdanjega Festivala jugoslovanskega šansona: mojstra Bojana Adamiča in pesnika Ervina Fritza, pridruži se jima šansonjerka Vita Mavrič, nekaj misli o letošnjih nastopajočih pa bo povedal predsednik ene od letošnjih festivalskih žirij, pisatelj in pesnik Vlado Žabot.
Približuje se zaključno dejanje letošnjega Festivala slovenskega šansona, ki bo 28. oktobra 2023 v Kulturnem centru Rogaška Slatina. V dveh zaporednih Pesmih v žepu posvečamo nekaj pozornosti tistim skladbam, ki se v finale sicer niso uspele uvrstiti, a so vsaka zase unikaten in domišljen spoj besedila in glasbe. Šansoni druge oddaje se gibljejo med sedanjostjo in brezčasnostjo, izvajajo jih Rade kvartet, Prašnati, Gala trio, Ana Mezgec in Nakána ter Glas 'n bas.
Približuje se zaključno dejanje letošnjega Festivala slovenskega šansona, ki bo 28. oktobra 2023 v Kulturnem centru Rogaška Slatina. V dveh zaporednih Pesmih v žepu posvečamo nekaj pozornosti tistim skladbam, ki se v finale sicer niso uspele uvrstiti, a so vsaka zase unikaten in domišljen spoj besedila in glasbe. Šansoni druge oddaje se gibljejo med sedanjostjo in brezčasnostjo, izvajajo jih Rade kvartet, Prašnati, Gala trio, Ana Mezgec in Nakána ter Glas 'n bas.
Približuje se zaključno dejanje letošnjega Festivala slovenskega šansona, ki bo 28. oktobra 2023 v Kulturnem centru Rogaška Slatina. V dveh zaporednih Pesmih v žepu posvečamo nekaj pozornosti tistim skladbam, ki se v finale sicer niso uspele uvrstiti, a so vsaka zase unikaten in domišljen spoj besedila in glasbe. Rdeča nit prve oddaje bo motivika ljubezni, ki jo vsak na svoj način v pesmih predstavijo Anja Strajnar, Mihael Lajlar, Café Noisette, Dimme in Pedenjpedi ter Anja Hrastovšek.
Približuje se zaključno dejanje letošnjega Festivala slovenskega šansona, ki bo 28. oktobra 2023 v Kulturnem centru Rogaška Slatina. V dveh zaporednih Pesmih v žepu posvečamo nekaj pozornosti tistim skladbam, ki se v finale sicer niso uspele uvrstiti, a so vsaka zase unikaten in domišljen spoj besedila in glasbe. Rdeča nit prve oddaje bo motivika ljubezni, ki jo vsak na svoj način v pesmih predstavijo Anja Strajnar, Mihael Lajlar, Café Noisette, Dimme in Pedenjpedi ter Anja Hrastovšek.
Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).
Andraž Hribar se je širši javnosti prvič predstavil pred 25 leti na festivalu Slovenska popevka, leta 2001 je bil nagrajen na prvem Festivalu slovenskega šansona, istega leta je nastopil tudi na slovenskem izboru za pesem Evrovizije in se tja v naslednjih letih vrnil še štirikrat, ves ta čas pa ostaja stalnica domačih glasbenih odrov. Sedem svojih samostojnih glasbenih albumov je doslej spravil na polico, tokrat nam v Pesem v žepu prinaša osmega, album ljubezenskih pesmi z naslovom ∞ (Neskončno).
Dvojina v ritmu bossa nove: BosaZnova sta Vanja in Matjaž Romih, ustvarjalni par, ki je svoje zgodbe iz zasebnega okolja pred kratkim prenesel na velike odre, kot sta Popevka in Melodije morja in sonca. Na svojem prvem albumu »Terapija za pare« nam skozi trinajst pesmi v duetu pripovedujeta o povsem vsakdanjih plateh življenja v dvoje.
Dvojina v ritmu bossa nove: BosaZnova sta Vanja in Matjaž Romih, ustvarjalni par, ki je svoje zgodbe iz zasebnega okolja pred kratkim prenesel na velike odre, kot sta Popevka in Melodije morja in sonca. Na svojem prvem albumu »Terapija za pare« nam skozi trinajst pesmi v duetu pripovedujeta o povsem vsakdanjih plateh življenja v dvoje.
Vstopamo v pesniški svet Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Janeza Menarta – in njihovih pesmi, ki so leta 1953 izšle v skupni zbirki »Pesmi štirih«. Zbirka je kmalu obveljala za ključno delo slovenske poezije, štirje pesniki pa s svojimi tematikami že sedemdeset let nagovarjajo glasbenike, ki v zapisanih verzih najdejo odmev svojih lastnih misli. Nekaj njihovih uglasbitev bomo poslušali v tokratni Pesmi v žepu.
Vstopamo v pesniški svet Kajetana Koviča, Cirila Zlobca, Toneta Pavčka in Janeza Menarta – in njihovih pesmi, ki so leta 1953 izšle v skupni zbirki »Pesmi štirih«. Zbirka je kmalu obveljala za ključno delo slovenske poezije, štirje pesniki pa s svojimi tematikami že sedemdeset let nagovarjajo glasbenike, ki v zapisanih verzih najdejo odmev svojih lastnih misli. Nekaj njihovih uglasbitev bomo poslušali v tokratni Pesmi v žepu.
Sanje o ustvarjanju glasbe so štiri najstnike iz Zreč pred leti združile v bend, jih nato odpeljale vsakega na svojo profesionalno glasbeno pot in po desetletju spet povezale v želji, da posnamejo avtorski album. Vokalist, kitarist in avtor Janez Skaza, klaviaturist Samo Jezovšek, baskitarist Tomaž Dolžan in bobnar Matjaž Skaza nam kot skupina Petsto metrov predstavljajo »Telo«. Rdeča nit albuma je ljubezen, ki na izrazito neposreden, vsakdanji, a nikakor ne banalen način v celoto poveže vseh deset zvrstno pisanih pesmi. O albumu nam v Pesmi v žepu spregovorita brata Janez in Matjaž Skaza.
Sanje o ustvarjanju glasbe so štiri najstnike iz Zreč pred leti združile v bend, jih nato odpeljale vsakega na svojo profesionalno glasbeno pot in po desetletju spet povezale v želji, da posnamejo avtorski album. Vokalist, kitarist in avtor Janez Skaza, klaviaturist Samo Jezovšek, baskitarist Tomaž Dolžan in bobnar Matjaž Skaza nam kot skupina Petsto metrov predstavljajo »Telo«. Rdeča nit albuma je ljubezen, ki na izrazito neposreden, vsakdanji, a nikakor ne banalen način v celoto poveže vseh deset zvrstno pisanih pesmi. O albumu nam v Pesmi v žepu spregovorita brata Janez in Matjaž Skaza.
Osmo sezono oddaje Pesem v žepu začenjamo s predstavitvijo novega albuma »Tree« zasedbe Blu.Sine. Drevo, ki je pognalo korenine v času lockdowna, se skozi glasbo na trenutke ozira v preteklost in obenem pogleduje v prihodnost, medtem ko se besedila spoprijemajo z osebnim ter hkrati občečloveškim vprašanjem smisla našega obstoja. Z nami se pogovarjata dva od članov zasedbe Blu.Sine: pevka in avtorica besedil Urška Bajec ter kitarist in producent Žiga Kroflič.
Osmo sezono oddaje Pesem v žepu začenjamo s predstavitvijo novega albuma »Tree« zasedbe Blu.Sine. Drevo, ki je pognalo korenine v času lockdowna, se skozi glasbo na trenutke ozira v preteklost in obenem pogleduje v prihodnost, medtem ko se besedila spoprijemajo z osebnim ter hkrati občečloveškim vprašanjem smisla našega obstoja. Z nami se pogovarjata dva od članov zasedbe Blu.Sine: pevka in avtorica besedil Urška Bajec ter kitarist in producent Žiga Kroflič.
Prejšnji teden smo se v Pesmi v žepu ustavili na 21. festivalu Kantfest 2023. Festival, za katerim sta dve desetletji uspešnega delovanja, je do danes na svojem odru gostil veliko večino slovenskih kantavtoric in kantavtorjev, pa tudi nekaj tujih. Posnetki njihovih pesmi z vseh dosedanjih festivalov predstavljajo svojevrstno zakladnico: pregled, kako se je skozi teh 20 let razvijala slovenska kantavtorska scena, obenem pa tudi vpogled v zgodnejše faze ustvarjanja nastopajočih posameznikov. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu, pred mikrofonom pa se zvrstijo organizator Peter Andrej ter člana žirije Adi Smolar in Jani Kovačič.
Prejšnji teden smo se v Pesmi v žepu ustavili na 21. festivalu Kantfest 2023. Festival, za katerim sta dve desetletji uspešnega delovanja, je do danes na svojem odru gostil veliko večino slovenskih kantavtoric in kantavtorjev, pa tudi nekaj tujih. Posnetki njihovih pesmi z vseh dosedanjih festivalov predstavljajo svojevrstno zakladnico: pregled, kako se je skozi teh 20 let razvijala slovenska kantavtorska scena, obenem pa tudi vpogled v zgodnejše faze ustvarjanja nastopajočih posameznikov. Nekaj jih poslušamo v tokratni Pesmi v žepu, pred mikrofonom pa se zvrstijo organizator Peter Andrej ter člana žirije Adi Smolar in Jani Kovačič.
Prvi program se vsako leto ustavi na kantavtorskem festivalu v Rušah in prisluhne nastopajočim. Med njimi se namreč vedno najdejo tudi takšni, ki bodo v prihodnosti oblikovali podobo slovenske glasbe. V Rušah smo bili tako tudi 11. avgusta letos, ko je 21. Kantfest 2023 razdelil nove kante. V Pesem v žepu prinašamo festivalski utrip in poslušamo nekaj nastopajočih, z nami pa spregovorijo organizator Peter Andrej, člani festivalske žirije Urška Čop Šmajgert, Jure Potokar in Adi Smolar ter trije nagrajenci: prejemnik zlate kante Matjaž Verčič – Wera Bestrd, prejemnik bronaste kante Boštjan Pertinač in nagrajenec za pesmi v tujem jeziku Vedran Ivorek.
Prvi program se vsako leto ustavi na kantavtorskem festivalu v Rušah in prisluhne nastopajočim. Med njimi se namreč vedno najdejo tudi takšni, ki bodo v prihodnosti oblikovali podobo slovenske glasbe. V Rušah smo bili tako tudi 11. avgusta letos, ko je 21. Kantfest 2023 razdelil nove kante. V Pesem v žepu prinašamo festivalski utrip in poslušamo nekaj nastopajočih, z nami pa spregovorijo organizator Peter Andrej, člani festivalske žirije Urška Čop Šmajgert, Jure Potokar in Adi Smolar ter trije nagrajenci: prejemnik zlate kante Matjaž Verčič – Wera Bestrd, prejemnik bronaste kante Boštjan Pertinač in nagrajenec za pesmi v tujem jeziku Vedran Ivorek.
Utrip tokratne Pesmi v žepu bodo narekovali ritmi brazilske bossa nove. V slovenščini, seveda. Poslušali bomo izbrane avtorske in prirejene skladbe v izvedbi zasedb Bossa de Novo in BosaZnova ter kantavtorice Sandre Erpe.
Utrip tokratne Pesmi v žepu bodo narekovali ritmi brazilske bossa nove. V slovenščini, seveda. Poslušali bomo izbrane avtorske in prirejene skladbe v izvedbi zasedb Bossa de Novo in BosaZnova ter kantavtorice Sandre Erpe.
V tokratnem zvrstno pisanem kantavtorskem izboru znova povabimo na letošnji 21. Kantfest in poslušamo lanskega prejemnika srebrne kante Mišela Ristova - Ama, zapoje nam Iztok Mlakar z Big Bandom RTV Slovenija, nato pa se posvetimo albumu »Kontra-Alba«, na katerem sta Vita Mavrič in Jaka Pucihar predstavila izbrane manj znane pesmi Janija Kovačiča.
V tokratnem zvrstno pisanem kantavtorskem izboru znova povabimo na letošnji 21. Kantfest in poslušamo lanskega prejemnika srebrne kante Mišela Ristova - Ama, zapoje nam Iztok Mlakar z Big Bandom RTV Slovenija, nato pa se posvetimo albumu »Kontra-Alba«, na katerem sta Vita Mavrič in Jaka Pucihar predstavila izbrane manj znane pesmi Janija Kovačiča.
V Pesmi v žepu se najprej ustavimo na Obali, kjer poslušamo Draga Misleja Mefa in Rudija Bučarja, nato pa odpotujemo na festival Novomeško poletje na nastop Aleksandra Mežka. Aleksander nam premierno predstavi »Cloonaholly«, pesem »Tu sem doma« v angleškem jeziku, ki jo je posnel v duetu s škotskim glasbenikom Ianom Bruceom. Z nami spregovorita tudi organizatorja festivala Novomeško poletje Anja Pavlin in Igor Ilić.
V Pesmi v žepu se najprej ustavimo na Obali, kjer poslušamo Draga Misleja Mefa in Rudija Bučarja, nato pa odpotujemo na festival Novomeško poletje na nastop Aleksandra Mežka. Aleksander nam premierno predstavi »Cloonaholly«, pesem »Tu sem doma« v angleškem jeziku, ki jo je posnel v duetu s škotskim glasbenikom Ianom Bruceom. Z nami spregovorita tudi organizatorja festivala Novomeško poletje Anja Pavlin in Igor Ilić.
Žgoči sončni žarki in nepredvidljivi nevihtni oblaki, svežina rečnega toka, šelestenje drevesnih krošenj in šum morskih valov. Poletna impresija bo usmerjala potek današnje kantavtorske Pesmi v žepu, s svojimi pesmimi bodo z nami Nika Solce, Marko Grobler, Andraž Polič, Marko Brecelj in Tomaž Pengov.
Žgoči sončni žarki in nepredvidljivi nevihtni oblaki, svežina rečnega toka, šelestenje drevesnih krošenj in šum morskih valov. Poletna impresija bo usmerjala potek današnje kantavtorske Pesmi v žepu, s svojimi pesmimi bodo z nami Nika Solce, Marko Grobler, Andraž Polič, Marko Brecelj in Tomaž Pengov.
V drugem Poletnem utripu se ustavimo pri domači avtorici in izvajalki ter njeni novi mali plošči. Pevka Ajda Stina Turek se na EP-albumu »Trauma« loteva ozaveščanja o težavah duševnega zdravja, ki se je v zadnjih letih (predvsem po zaslugi epidemije koronavirusa) še posebej pri mladih precej poslabšalo. Album je nastal v okviru Ajdinega magistrskega študija na Berkleeju v Valencii, v štirih pesmih pa se je avtorica poleg pisanja in petja prvič lotila tudi glasbene produkcije.
V drugem Poletnem utripu se ustavimo pri domači avtorici in izvajalki ter njeni novi mali plošči. Pevka Ajda Stina Turek se na EP-albumu »Trauma« loteva ozaveščanja o težavah duševnega zdravja, ki se je v zadnjih letih (predvsem po zaslugi epidemije koronavirusa) še posebej pri mladih precej poslabšalo. Album je nastal v okviru Ajdinega magistrskega študija na Berkleeju v Valencii, v štirih pesmih pa se je avtorica poleg pisanja in petja prvič lotila tudi glasbene produkcije.
Prva poletna Pesem v žepu vas najprej povabi različne kantavtorske koncerte po vsej Sloveniji, nato pa se ustavimo pri razpisu za letošnji 21. kantavtorski festival Kantfest International 2023. Prijave so odprte do 12. julija, nastopajoči pa si bodo 11. avgusta v Rušah poskušali priboriti zlato, srebrno ali bronasto kanto. Nad Kantfestom vse od začetka bdi kantavtor in pesnik Peter Andrej, s katerim spregovorimo o dvajsetih preteklih in prihajajočem enaindvajsetem festivalu.
Prva poletna Pesem v žepu vas najprej povabi različne kantavtorske koncerte po vsej Sloveniji, nato pa se ustavimo pri razpisu za letošnji 21. kantavtorski festival Kantfest International 2023. Prijave so odprte do 12. julija, nastopajoči pa si bodo 11. avgusta v Rušah poskušali priboriti zlato, srebrno ali bronasto kanto. Nad Kantfestom vse od začetka bdi kantavtor in pesnik Peter Andrej, s katerim spregovorimo o dvajsetih preteklih in prihajajočem enaindvajsetem festivalu.
Upamo, da je to vprašanje zgolj retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.
Upamo, da je to vprašanje zgolj retorično, pa vendarle je lebdelo v zraku med pogovorom, ki je nastajal za tokratno Pesem v žepu. V središču bosta založba oziroma ustvarjalno polje Celinka in njen festival Godibodi, ki letos že šestnajstič po vrsti predstavlja nove glasbene projekte in izdaje. Z nami se pogovarja glasbenik in skladatelj ter umetniški vodja založbe in festivala Janez Dovč, pogovor pa prepletemo z glasbo nekaterih ustvarjalcev, ki so v preteklih letih sodelovali z založbo in nastopili na festivalu Godibodi: Sounds of Slovenia, Robert Petan, Počeni Škafi, Rudi Bučar, Katice, Lamai, Bilbi, Volk Folk, Elevators in Nula Kelvina.
Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.
Festival slovenskega šansona se je v prvi polovici maja vrnil na slovenske odre. V Kulturnem domu Krško in Gledališču Park Murska Sobota se je predstavila izbrana dvajseterica nastopajočih, ki so nam takoj po nastopih zaupali svoje vtise: Tomaž Hostnik, Irena Gantar, Ana Vipotnik, Laura Krajnc, Smaal Tokk, Patricija Škof, Dejan Dimec, Kaya Tokuhisa, Klemen Smolej, Ana Maria Mitić, Anja Strajnar, Boštjan Rous, Veronika Nikolovska, Mihael Lajlar, Andrejka Možina, Andrej Tomšič, Anja Hrastovšek, Primož Vidovič, Ana Mezgec in Jure Ivanušič. Poglede na festival so z nami delili tudi člani strokovne žirije: Jadranka Juras, Barbara Šinigoj, Gregor Stermecki, Miha Zor in Vlado Žabot.
V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo na kantavtorske koncerte iz bližnje in nekoliko bolj oddaljene preteklosti. Zapeli in zaigrali nam bodo Robert Petan, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Momento Cigano, Hostnik pa Krečič, Vita Mavrič in Iztok Mlakar.
V Pesmi v žepu se tokrat odpravljamo na kantavtorske koncerte iz bližnje in nekoliko bolj oddaljene preteklosti. Zapeli in zaigrali nam bodo Robert Petan, Tomaž Pengov, Vlado Kreslin in Momento Cigano, Hostnik pa Krečič, Vita Mavrič in Iztok Mlakar.
Pesem, še posebno kantavtorska pesem, je nosilka sporočil. Tudi takšnih z uporniško držo, ki želijo povezati podobno misleče posameznike in skupine ali zbosti tiste, ki so na drugi strani. A tokrat v središču naše pozornosti ne bodo angažirane, protestne pesmi, ki premikajo množice. Glas upora se lahko namreč v pesem ujame tudi na druge načine: kot spomin na preteklost, kot reakcija na sedanjost in nenazadnje kot obet – ali svarilo – na poti v prihodnost.
Pesem, še posebno kantavtorska pesem, je nosilka sporočil. Tudi takšnih z uporniško držo, ki želijo povezati podobno misleče posameznike in skupine ali zbosti tiste, ki so na drugi strani. A tokrat v središču naše pozornosti ne bodo angažirane, protestne pesmi, ki premikajo množice. Glas upora se lahko namreč v pesem ujame tudi na druge načine: kot spomin na preteklost, kot reakcija na sedanjost in nenazadnje kot obet – ali svarilo – na poti v prihodnost.
Laetitia Pohl je v vsakdanjem življenju študentka dramaturgije, na glasbenem odru pa se prelevi v lik KiKi, na videz naivne punčke, ki odraslim postreže z neprijetnimi vprašanji. Na kantavtorskem prvencu »KRiKi« nam v tesnobnem glasbenem vzdušju skozi trinajst pesmi posreduje svoj pogled na izzive odraščanja v današnjem svetu.
Laetitia Pohl je v vsakdanjem življenju študentka dramaturgije, na glasbenem odru pa se prelevi v lik KiKi, na videz naivne punčke, ki odraslim postreže z neprijetnimi vprašanji. Na kantavtorskem prvencu »KRiKi« nam v tesnobnem glasbenem vzdušju skozi trinajst pesmi posreduje svoj pogled na izzive odraščanja v današnjem svetu.
Pred dvajsetimi leti se je na literarnih večerjah v gostišču pri Pavli sestajala družba dobrodušnih src in zverinskih krikov, ki je prebirala poezijo različnih avtorjev – in lepega dne spomladi leta 2003 so na vrsto prišle pesmi Janeza Menarta. Zanje bi se menda spodobilo, da se jih tudi uglasbi, je razmišljal Viki Baba, poklical še tri glasbenike in rodila se je zasedba Same babe. V naslednjih dveh desetletjih je skupina prispevala nekaj ključnih kamenčkov v mozaik slovenskega šansona. Zadnjega, kot kaže, dodaja zdaj, kot poklon pokojnemu vodji zasedbe Vikiju. Ploščo »Vse živo! Same babe in samospevci« nam v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: vokalist Miha Nemanič in bobnar Uroš Buh.
Pred dvajsetimi leti se je na literarnih večerjah v gostišču pri Pavli sestajala družba dobrodušnih src in zverinskih krikov, ki je prebirala poezijo različnih avtorjev – in lepega dne spomladi leta 2003 so na vrsto prišle pesmi Janeza Menarta. Zanje bi se menda spodobilo, da se jih tudi uglasbi, je razmišljal Viki Baba, poklical še tri glasbenike in rodila se je zasedba Same babe. V naslednjih dveh desetletjih je skupina prispevala nekaj ključnih kamenčkov v mozaik slovenskega šansona. Zadnjega, kot kaže, dodaja zdaj, kot poklon pokojnemu vodji zasedbe Vikiju. Ploščo »Vse živo! Same babe in samospevci« nam v Pesmi v žepu predstavljata dva od članov zasedbe: vokalist Miha Nemanič in bobnar Uroš Buh.
V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.
V Pesmi v žepu se bomo danes ozrli čez mejo, v sosednjo Italijo, kjer je od konca petdesetih let pa vse do preloma tisočletja ustvarjal Giorgio Gaber, sin tržaškega Slovenca, ki je kariero začel kot popevkar in zaslovel na San Remu, nadaljeval na televiziji in se skozi leta prelevil v izrazito družbenokritičnega kantavtorja, avtorja konceptualnih glasbenogledaliških predstav. Njegov opus nam bosta v slovenščini približala Jani Kovačič in Miran Košuta, avtorja nove knjigozvočnice »Giorgio Gaber(ščik): od popevk do teatrskih pesmi«.
V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.
V Pesmi v žepu predstavljamo novo ploščo »Neon srce« klavirskega kantavtorja Balladera, ki se po dobrem desetletju ustvarjanja pretežno v angleščini zdaj vrača k slovenskem jeziku. Dominik Bagola - Balladero se na albumu loteva predvsem ljubezenske tematike, dopolnjene z različnimi življenjskimi spoznanji, njegove pesmi pa bogatijo številna sodelovanja domačih in tujih glasbenikov. Skupaj z njimi v enajstih pesmih splete zvrstno pisano glasbeno zgodbo, v kateri pa po iskrenosti in neposrednosti vendarle najbolj izstopajo prav balade.
Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.
Zadnje tedne smo v Pesmi v žepu posvetili slovenskim šansonom, ki ste jih lahko slišali na devetih Festivalih slovenskega šansona med letoma 2001 in 2013. Raziskovali smo, kakšen je lahko slovenski šanson in katere lastnosti ga lahko delajo izstopajočega, unikatnega. V zadnji od štirih oddaj iz cikla se nekoliko odmaknemo od analiz in primerjav ter vam v poslušanje ponudimo nekaj šansonov, ki nam iz različnih razlogov lahko vsak po svoje obogatijo naš vsakdan. Izvajajo jih Katja Šulc, Tomaž Domicelj, Franc Vezela, Jana Kvas in Uglašena Riba, Marko Boh in Skupina samo za to priložnost ter Ezl Ek.
V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.
V zadnjih tednih se v Pesmi v žepu posvečamo slovenskemu šansonu. Natančneje, skladbam z devetih Festivalov slovenskega šansona, ki so se odvijali med letoma 2001 in 2013. V današnjem izboru naše raziskovanje nadaljujemo v smeri iskanja posebnosti, drznosti in inovativnosti, še posebej po jezikovni in interpretativni plati. Med tokratnimi izvajalci se znajdejo Same babe, Žabjak trio, Andraž Hribar, Anina Trobec, Jure Ivanušič in zasedba Davany.
V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?
V Pesmi v žepu brskamo po radijskem arhivu, kjer se nahaja malo več kot sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. V prejšnji oddaji smo se spraševali, kako lahko zveni slovenski šanson, danes pa bomo pogledali, s katerih perspektiv je mogoče pogledati na neko tematiko. Pa vzemimo za primer kar tisto najpogostejšo temo, ki kraljuje v popularni glasbi: ljubezen. Kako se je loti slovenski šanson?
V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.
V današnji in prihodnjih Pesmih v žepu bomo pozorno osvetlili delček radijskega arhiva, v katerem se nahaja dobrih sto posnetkov skladb, ki so se med letoma 2001 in 2013 predstavile javnosti v okviru Festivala slovenskega šansona. Njihovi avtorji oziroma izvajalci so se spopadli z izzivom, da glasbeno zvrst šansona, ki izvira iz srednjeveške Francije, preslikajo v slovensko okolje in ji dodajo svoj individualni pečat. Današnja prva arhivska oddaja bo nakazala razpon od klasičnih šansonov po francoskem zgledu, pa vse do zvrstno precej sodobnejših skladb.
V Pesmi v žepu se odpravljamo v Rogaško Slatino, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je tam odvijal Festival jugoslovanskega šansona. Revijski večeri, na katerih so se družili in predstavljali avtorji in izvajalci iz vse Jugoslavije, so med letoma 1984 in 1990 v naš prostor vnesli obilo novih pesmi s kakovostnimi besedili, podprtimi z izvrstno glasbeno zasnovo in izvedbo. Sprehodili se bomo med snovalci festivala in na uho ujeli nekaj pesmi, ki jih je radio iz Kristalne dvorane zdravilišča v Rogaški Slatini ponesel do poslušalcev.
V Pesmi v žepu se odpravljamo v Rogaško Slatino, v osemdeseta leta prejšnjega stoletja, ko se je tam odvijal Festival jugoslovanskega šansona. Revijski večeri, na katerih so se družili in predstavljali avtorji in izvajalci iz vse Jugoslavije, so med letoma 1984 in 1990 v naš prostor vnesli obilo novih pesmi s kakovostnimi besedili, podprtimi z izvrstno glasbeno zasnovo in izvedbo. Sprehodili se bomo med snovalci festivala in na uho ujeli nekaj pesmi, ki jih je radio iz Kristalne dvorane zdravilišča v Rogaški Slatini ponesel do poslušalcev.
Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.
Slovenski šanson ima v svoji zgodovini dve festivalski poglavji. Prvo sta v osemdesetih letih spisala skladatelj Bojan Adamič in glasbena urednica Meri Avsenak. Drugo je v začetku novega tisočletja odprla Vita Mavrič, ob tem pa se ji je pridružil Radio Slovenija. Snovalci festivalov so želeli spodbuditi nastajanje kakovostnih pesmi v slovenskem jeziku in tako ustvariti izvirno zvrst, ki se ne bi opirala na tuje zglede in slovenskim avtorjem in glasbenikom omogočala izražanje na visoki umetniški ravni. V glasbenem uredništvu Prvega pa zdaj odpiramo novo, tretje poglavje: Festival slovenskega šansona 2023, ki se bo s sklepnim dejanjem 28. oktobra 2023 vrnil tja, kjer se je vse začelo: v Rogaško Slatino.
V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.
V Pesmi v žepu poslušamo zadnji del cikla, posvečenega Janiju Kovačiču. Upornik z razlogom, kantavtor in avtor popularnih hitov je obenem literat, raziskovalec, filozof, pedagog s širokim znanstvenim razgledom in globino človeškega razumevanja. Svoje poglede nanj in na njegovo ustvarjanje z nami delijo Milena Mileva Blažič, Vita Mavrič, Boris A. Novak, Drago Mislej Mef, Jaka Pucihar in Primož Vidovič.
