Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Življenje Zorka Simčiča je zaznamovano z vsem kar je prineslo 20. stoletje. Z velikim upanjem, silovitimi tudi tragičnimi preizkušnjami in izjemno ustvarjalnostjo. Iz Maribora je odšel aprila 1941 kot prostovoljec pripravljen na boj zoper Hitlerjevo armado. V svoje rojstno mesto se je vrnil več kot pol stoletja pozneje...
Življenje Zorka Simčiča je zaznamovano z vsem kar je prineslo 20. stoletje. Z velikim upanjem, silovitimi tudi tragičnimi preizkušnjami in izjemno ustvarjalnostjo. Iz Maribora je odšel aprila 1941 kot prostovoljec pripravljen na boj zoper Hitlerjevo armado. V svoje rojstno mesto se je vrnil več kot pol stoletja pozneje...
Tokrat predstavljamo knjižni prvenec Maje Pakiž z naslovom Bobrček Tonči. Knjigo je ilustrirala Polona Kosec, izšla pa je pri Založbi Pivec. Bobrček Tonči živi v Gozdni vasi ob jezeru. Družbo mu delajo prijatelj kos Rumenko, medved Miško, babica Zajčica, prijazni volk, polhek Bobi in druge gozdne živalice. Za njihovo zdravje skrbi doktor Čuk. V njihov vsakdan se od časa do časa prikradejo sence skrbi in tegob. Medved Miško zboli in nihče od domačih ga več ne obiskuje, ker se bojijo, da bi se mu bolezen poslabšala. Najbolj pogreša vnuka Meda in ribarjenje.
Tokrat predstavljamo knjižni prvenec Maje Pakiž z naslovom Bobrček Tonči. Knjigo je ilustrirala Polona Kosec, izšla pa je pri Založbi Pivec. Bobrček Tonči živi v Gozdni vasi ob jezeru. Družbo mu delajo prijatelj kos Rumenko, medved Miško, babica Zajčica, prijazni volk, polhek Bobi in druge gozdne živalice. Za njihovo zdravje skrbi doktor Čuk. V njihov vsakdan se od časa do časa prikradejo sence skrbi in tegob. Medved Miško zboli in nihče od domačih ga več ne obiskuje, ker se bojijo, da bi se mu bolezen poslabšala. Najbolj pogreša vnuka Meda in ribarjenje.
Veliko ljudi (tudi v Sloveniji) se prijavlja v družabno omrežje Bluesky. Kaj to omrežje je in kaj to omrežje ni? Vprašanje: Kako prepoznati ChatGPT?
Veliko ljudi (tudi v Sloveniji) se prijavlja v družabno omrežje Bluesky. Kaj to omrežje je in kaj to omrežje ni? Vprašanje: Kako prepoznati ChatGPT?
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Zadnja kratka informativna oddaja Radia Slovenija
Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem.
Rastoča mesta po vsem svetu se spopadajo z vse večjimi okoljskimi izzivi, onesnaženim zrakom zaradi gostega prometa, nezadovoljstvom ljudi zaradi nedomišljenih in nedodelanih javnih površin … Za vse te težave obstaja mnogo rešitev, obstaja pa tudi ena rešitev, ki ponudi odgovor za mnoge težave: zelene površine mestih. Drevesa dokazano vplivajo tako na kakovost zraka kot na počutje ljudi, na zelenih površinah se lahko razvijajo skupnosti in nove rabe prostora. Rabimo torej več parkirišč ali več dreves? V Zeleni luči zato z različnimi strokovnjaki s področja ozelenjevanja mest razmišljamo o pravih pristopih k prijetnejšim in bolj zdravim življenjskim okoljem.
V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.
V slovenskih medijih moški še vedno občutno preglasijo ženske. Po izsledkih raziskave, ki so jo izvedli Združenje ONA VE, Fakulteta za družbene vede Univerze v Ljubljani in Univerza v Stirlingu, kar 73 odstotkov virov informacij v medijih predstavljajo moški, ženske pa le 27 odstotkov. O razlogih in posledicah kot tudi o položaju žensk v slovenskih medijih na temo tehnologije, tehnološkega napredka in umetne inteligence smo se pogovarjali v tokratni oddaji Radiosfera. Naši gostji sta bili dr. Alenka Jelen z Univerze v Stirlingu in Mateja Malnar Štembal, podpredsednica Združenja ONA VE.
V četrtkovi Radijski tribuni smo v ospredje postavili turistične trende v svetu in doma. V Laškem so se namreč končali Dnevi slovenskega turizma, največji in najpomembnejši strokovni dogodek te panoge pri nas; razprava je tekla o najboljših poteh k odpornejšemu, trajnostnemu in gostoljubnemu turizmu. Je Slovenija okrevala hitreje od evropskega in svetovnega povprečja? Je zagotavljanje varne in trajnostne izkušnje prihodnost našega turizma? Tudi o tem s poznavalcem turističnih tokov, predavateljem in direktorjem turistične agencije Van Gogh Ivom Mulcem .
V četrtkovi Radijski tribuni smo v ospredje postavili turistične trende v svetu in doma. V Laškem so se namreč končali Dnevi slovenskega turizma, največji in najpomembnejši strokovni dogodek te panoge pri nas; razprava je tekla o najboljših poteh k odpornejšemu, trajnostnemu in gostoljubnemu turizmu. Je Slovenija okrevala hitreje od evropskega in svetovnega povprečja? Je zagotavljanje varne in trajnostne izkušnje prihodnost našega turizma? Tudi o tem s poznavalcem turističnih tokov, predavateljem in direktorjem turistične agencije Van Gogh Ivom Mulcem .
Za odbojkarje ACH Volleyja se bo zvečer nadaljevala evropska sezona, v kateri bodo prvič igrali pred domačim občinstvom. Ljubljančani v 2. kolu lige prvakov gostijo eno najmočnejših ekip iz poljskega prvenstva, moštvo Projekt iz Varšave. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih pa je odpotovala v Lillehammer, kjer se bo konec tedna začela 46. sezona svetovnega pokala v tej nordijski disciplini.
Za odbojkarje ACH Volleyja se bo zvečer nadaljevala evropska sezona, v kateri bodo prvič igrali pred domačim občinstvom. Ljubljančani v 2. kolu lige prvakov gostijo eno najmočnejših ekip iz poljskega prvenstva, moštvo Projekt iz Varšave. Slovenska reprezentanca v smučarskih skokih pa je odpotovala v Lillehammer, kjer se bo konec tedna začela 46. sezona svetovnega pokala v tej nordijski disciplini.
Dr. Mladen Dolar je filozof s smislom za humor. Na predstavitvi knjižnih novosti v zbirki Analecta se je v družbi s Slavojem Žižkom občinstvu predstavil kot predskupina. Toda v svoji najnovejši knjigi Že spet, še vedno (in s podnaslovom Kratka razprava o on-tologiji) zastavlja pomembna vprašanja in razvija zanimivo misel. Kot nekdo, ki se je konec šestdesetih let znašal v Parizu in ki je študentsko gibanje ter silovito družbeno vrenje spremljal od blizu, se sprašuje, kako vztrajati pri stvareh in tematiki, ki so se razvile v 60-ih in 70-ih v filozofiji in kot družbena praksa, danes pa je možnosti čedalje manj. Ontološko tematiko pa zanimivo problematizira z analizo homonimij itd. Več o študiji pove dr. Mladen Dolar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
Dr. Mladen Dolar je filozof s smislom za humor. Na predstavitvi knjižnih novosti v zbirki Analecta se je v družbi s Slavojem Žižkom občinstvu predstavil kot predskupina. Toda v svoji najnovejši knjigi Že spet, še vedno (in s podnaslovom Kratka razprava o on-tologiji) zastavlja pomembna vprašanja in razvija zanimivo misel. Kot nekdo, ki se je konec šestdesetih let znašal v Parizu in ki je študentsko gibanje ter silovito družbeno vrenje spremljal od blizu, se sprašuje, kako vztrajati pri stvareh in tematiki, ki so se razvile v 60-ih in 70-ih v filozofiji in kot družbena praksa, danes pa je možnosti čedalje manj. Ontološko tematiko pa zanimivo problematizira z analizo homonimij itd. Več o študiji pove dr. Mladen Dolar v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je. Nikar ne zamudite.
November je mesec preprečevanja odvisnosti. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o najbolj dostopni in najpogosteje zlorabljeni psihoaktivni substanci: alkoholu. Šele ko bližnji postavijo ultimat, ima običajno tisti, ki alkohol zlorablja, motivacijo, da preneha pitje. Z nami po deveti uri bo dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kdaj pitje pomeni težavo za nas in okolico? Kako torej prepoznati odvisnost in kako poteka zdravljenje?
November je mesec preprečevanja odvisnosti. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o najbolj dostopni in najpogosteje zlorabljeni psihoaktivni substanci: alkoholu. Šele ko bližnji postavijo ultimat, ima običajno tisti, ki alkohol zlorablja, motivacijo, da preneha pitje. Z nami po deveti uri bo dr. Mirjana Radovanović, dr. med., specialistka psihiatrije iz Univerzitetne psihiatrične klinike Ljubljana. Kdaj pitje pomeni težavo za nas in okolico? Kako torej prepoznati odvisnost in kako poteka zdravljenje?
Kaj se beli tam v zeleni gori? Ali sneg je ali so labodi? Če bi sneg bil, bi se že otajal in labodi bi že poleteli. (Prevod: Andrej Arko) Ljudska balada Hasanaginica je bila (in je še) predmet številnih interpretacij, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postala tudi žrtev krvavega razpada Jugoslavije: takrat se je namreč bolj kot kadar koli prej razplamtela žolčna polemika o tem, kateremu narodu pripada njeno avtorstvo, Hrvatom, Srbom ali Bošnjakom, polemika in predvsem dokazovanje, ki je »živo« tudi dandanes. Kar pa zadeva njeno operno upodobitev, so Hasanaginico naslikali Krešimir Baranović, Miroslav Miletić, Rastislav Kambasković in Asim Horozić.
Kaj se beli tam v zeleni gori? Ali sneg je ali so labodi? Če bi sneg bil, bi se že otajal in labodi bi že poleteli. (Prevod: Andrej Arko) Ljudska balada Hasanaginica je bila (in je še) predmet številnih interpretacij, v devetdesetih letih prejšnjega stoletja je postala tudi žrtev krvavega razpada Jugoslavije: takrat se je namreč bolj kot kadar koli prej razplamtela žolčna polemika o tem, kateremu narodu pripada njeno avtorstvo, Hrvatom, Srbom ali Bošnjakom, polemika in predvsem dokazovanje, ki je »živo« tudi dandanes. Kar pa zadeva njeno operno upodobitev, so Hasanaginico naslikali Krešimir Baranović, Miroslav Miletić, Rastislav Kambasković in Asim Horozić.
V rubriki Okusi jutra se nam je pridružila Bojana Kovačič Zemljič iz Galerije Edvard in z nami delila svoj navdih in zgodbe iz sveta ustvarjalnosti, pa tudi svoj najljubši zajtrk.
V rubriki Okusi jutra se nam je pridružila Bojana Kovačič Zemljič iz Galerije Edvard in z nami delila svoj navdih in zgodbe iz sveta ustvarjalnosti, pa tudi svoj najljubši zajtrk.
Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel stopiti. Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri smo se dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.
Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel stopiti. Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri smo se dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje
Ob prvem svetovnem dnevu anafilaksije - najtežje in najbolj nevarne alergijske reakcije - opozarjamo na značilne znake in simptome ter hitro ukrepanje
Jutranja poročila Radia Maribor
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor je sinoči potrdil proračun z rekordnimi izdatki - vodstvo Pošte in Sindikat poštnih delavcev dosegla dogovor - stavke jutri ne bo - Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je podpisal prvih pet pogodb z lastniki stanovanj na Masarykovi ulici v Mariboru
V jutranjih poročilih Radia Maribor prisluhnite naslednjim temam: - Državni zbor je sinoči potrdil proračun z rekordnimi izdatki - vodstvo Pošte in Sindikat poštnih delavcev dosegla dogovor - stavke jutri ne bo - Urad za nadzor, kakovost in investicije v zdravstvu je podpisal prvih pet pogodb z lastniki stanovanj na Masarykovi ulici v Mariboru
Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.
Gost oddaje je vrhunski džezovski glasbenik in predavatelj na Stony Brook University v New Yorku Žan Tetičkovič, ki ga čez lužo poznajo pod umetniškim imenom Jean John. Za krajši klepet smo ga ujeli med aktualno slovensko turnejo, na kateri se bo med drugim predstavil v Domžalah, Izoli, Celju in v svojem rojstnem kraju na Ptuju. V intervjuju pripoveduje o tempu in zvenu mesta, ki nikoli ne spi, ter tem, kako dišita slovenski in newyorški zrak.
Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski "podtalni" umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu. Iz ministrstva so jima ob prvi objavi globalne vasi svetovali, naj nemudoma odstranimo oddajo, vsaj do časa njune vrnitve. Sedaj sta zopet na varnem, v Sloveniji, mi pa pogovor ponovno objavljamo.
Gosta oddaje sta popotnika in filmska ustvarjalca Aljoša Toplak in Martin Pavunc, ki snemata dokumentarni film o iranski "podtalni" umetniški sceni; produkciji, ki deluje onkraj strogih pravil in omejitev tamkajšnjih klerikalnih oblasti. V intervjuju razlagata o svojih izkušnjah s preganjanimi umetniki, predstavljata pred oblastjo skrite prostore, v katerih se ti zadržujejo in združujejo, ter opisujeta svoje doživljanje nedavnih mednarodnopolitičnih zaostrovanj na Bližnjem vzhodu, ki sta jim bila tokrat drugače kot po navadi, ko novice o tem spremljamo z varne razdalje, priči čisto od blizu. Iz ministrstva so jima ob prvi objavi globalne vasi svetovali, naj nemudoma odstranimo oddajo, vsaj do časa njune vrnitve. Sedaj sta zopet na varnem, v Sloveniji, mi pa pogovor ponovno objavljamo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Mineva 182 let, odkar se je na Kubi rodil francoski parnasovski pesnik José María de Heredia, ki je bil tudi član Francoske akademije. Bil je mojster soneta. Izbrali smo njegovo pesem z naslovom Zahajajoče sonce. Poslovenil jo je Marko Marinčič, leta 2005, ko smo oddajo posneli, jo je interpretiral dramski igralec Branko Završan.
Mineva 182 let, odkar se je na Kubi rodil francoski parnasovski pesnik José María de Heredia, ki je bil tudi član Francoske akademije. Bil je mojster soneta. Izbrali smo njegovo pesem z naslovom Zahajajoče sonce. Poslovenil jo je Marko Marinčič, leta 2005, ko smo oddajo posneli, jo je interpretiral dramski igralec Branko Završan.
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Ob svetovnem dnevu televizije se bomo usedli pred njo. In obsedeli. Zasvojenost s televizijo je ena od najstarejših oblik digitalne zasvojenosti, to, da lahko serije in filme spremljamo domala na vseh mogočih ekranih, pa nič ne pomaga. Prof. dr. Borut Škodlar, psihiater in psihoterapevt s Psihiatrične klinike UKC Ljubljana nam bo pojasnil, kaj se dogaja z nami in našimi možgani, ko smo zasvojeni s televizijo. Pripravlja: Mojca Delač.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Državni zbor je sinoči potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ter tako položil temelje ekonomski in razvojni politiki vlade. Določil je rekorden obseg, izdatkov, 17,1 milijarde evrov. Vanje je vključil prenovljeno financiranje plač in občin, okrepljena so sredstva za gospodarstvo, znanje, zdravje in stanovanja. Fiskalni svet opozarja na tvegano javnofinančno načrtovanje, opozicija in gospodarstvo pa pogrešata nižjo obdavčitev dela. Drugi poudarki oddaje: - Poštarji po dogovoru s poslovodstvom družbe odpovedali stavko, načrtovano za jutri. - Odbori Evropskega parlamenta prvič po četrt stoletja niso zavrnili nobenega od komisarskih kandidatov. - Pogajalci na podnebni konferenci v Bakuju šele davi dobili prve vsebinske osnutke končnih sklepov, a ti so neizoblikovani.
Državni zbor je sinoči potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti ter tako položil temelje ekonomski in razvojni politiki vlade. Določil je rekorden obseg, izdatkov, 17,1 milijarde evrov. Vanje je vključil prenovljeno financiranje plač in občin, okrepljena so sredstva za gospodarstvo, znanje, zdravje in stanovanja. Fiskalni svet opozarja na tvegano javnofinančno načrtovanje, opozicija in gospodarstvo pa pogrešata nižjo obdavčitev dela. Drugi poudarki oddaje: - Poštarji po dogovoru s poslovodstvom družbe odpovedali stavko, načrtovano za jutri. - Odbori Evropskega parlamenta prvič po četrt stoletja niso zavrnili nobenega od komisarskih kandidatov. - Pogajalci na podnebni konferenci v Bakuju šele davi dobili prve vsebinske osnutke končnih sklepov, a ti so neizoblikovani.
Terme Krka bi v Strunjanu zgradile 60 novih apartmajev za zahtevnejše goste. Okoljsko poročilo ugotavlja: vplivi načrtovanih posegov na okolje so sprejemljivi. Strunjančani pa imajo ob tem številne pomisleke in skrbi. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. - Poklicna enota gasilcev v Sežani pridobila štiri sodobno opremljena vozila. - V Novi Gorici 400 devetošolcev iz regije spoznavalo bodoče delodajalce. - Na podnebni konferenci v Bakuju še nobenega napredka. - Zmagovalka pokala Billie Jean King teniška reprezentanca Italije.
Terme Krka bi v Strunjanu zgradile 60 novih apartmajev za zahtevnejše goste. Okoljsko poročilo ugotavlja: vplivi načrtovanih posegov na okolje so sprejemljivi. Strunjančani pa imajo ob tem številne pomisleke in skrbi. V oddaji tudi o tem: - Državni zbor potrdil sveženj proračunskih dokumentov za prihodnji dve leti. - Poklicna enota gasilcev v Sežani pridobila štiri sodobno opremljena vozila. - V Novi Gorici 400 devetošolcev iz regije spoznavalo bodoče delodajalce. - Na podnebni konferenci v Bakuju še nobenega napredka. - Zmagovalka pokala Billie Jean King teniška reprezentanca Italije.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Kako razmišljajo naši najmlajši o ljudeh, stvareh, dogodkih … Odgovori so zelo zanimivi.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Tekmovalno leto v tenisu se končuje z Davisovim pokalom, na katerem je svojo bogato športno pot končal Rafael Nadal. Španec se je v zgodovino tega športa zapisal kot eden najuspešnejših. V karieri je osvojil 22 turnirjev za grand slam, od teh kar rekordnih 14 na pariškem pesku, zaradi katerih si je prislužil vzdevek peščeni kralj. Nadalu so se v teh dneh z besedami hvale za izjemno kariero priklonili njegovi zdajšnji in nekdanji tekmeci.
Tekmovalno leto v tenisu se končuje z Davisovim pokalom, na katerem je svojo bogato športno pot končal Rafael Nadal. Španec se je v zgodovino tega športa zapisal kot eden najuspešnejših. V karieri je osvojil 22 turnirjev za grand slam, od teh kar rekordnih 14 na pariškem pesku, zaradi katerih si je prislužil vzdevek peščeni kralj. Nadalu so se v teh dneh z besedami hvale za izjemno kariero priklonili njegovi zdajšnji in nekdanji tekmeci.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Človek potrebuje mizo. Potrebuje jo zato, da se lahko kje ustavi in odpočije. Se nasloni. Se napije in najé. A ne hrane in pijače, za to ne potrebuje mize. Mizo potrebuje zato, da se ob njej z nekom sreča, da se najé njegove bližine. In da ne pozabi, da je nekje prostor, ki je samo njegov, njegov stol, njegov krožnik, njegov pribor. Zato je večerja eden najpomembnejših dogodkov našega življenja. Pri njej smo namreč dobili dvoje za življenje ključnih stvari: dobili smo dom, dobili smo svoj prostor pri mizi in dobili smo nekoga, ki nam umiva noge, nekoga, ki nas sprejema take, kakršni smo. In dobili smo jih, da bi mogli živeti, ker se brez teh dveh stvari tega preprosto ne da. Človek ne umre, če nima hrane, tudi ne umre, če dela hudo, umre pa, ko nima nikogar, ki bi ga pogrešal, ko ga ni ob mizi. Od tega pogrešanja živimo. Pri mizi smo postali družina. Pri mizi smo začeli nekomu pripadati. Zato je večerja tudi v središču krščanstva. Da bi si zapomnili, da imamo ob mizi svoje mesto in da smo ob njej vedno dobrodošli, ne glede na to, kaj smo naredili. To si človek mora zapomniti. To si mora zapomniti, da bi začel bolj verjeti ljubezni kot zlu, bolj dobroti kot izkoriščevanju, bolj odpuščanju kot maščevalnosti. Da bi lahko preživel od teže življenja, mora imeti to izkušnjo sprejetosti in ljubljenosti, ki sta večji od vsakega njegovega zla, večji od prav vsake njegove hudobije. Potem človek vedno znova, ne glede na to, v katerem viharju svojega življenja se znajde, zmore pot nazaj, v smeri življenja. Ta spomin je temelj njegove rešitve, je zvezda, ki se ne gane. Zato Jezus umiva noge ljudem, ki jih ima za prijatelje, istim ljudem, ki ga bodo izdali, zatajili in ga pustili samega. Zato dela dobro ljudem, ki mu delajo slabo. Da bi si zapomnili in da ne bi pozabili, da je njegova ljubezen večja in močnejša od vsakega našega zla. In da bi se zato vrnili za mizo. In si spet pustili umiti noge. Vsakič znova. Ker je tam naše mesto. Tako bomo ostali skupnost. Tako bomo drug drugega odreševali. Ko bomo sedeli za mizo, ko bomo samo tam, kjer je naše mesto, takrat bomo tudi drugim za isto mizo začeli umivati noge. Temu rečemo evharistija. Tej naši družini.
Človek potrebuje mizo. Potrebuje jo zato, da se lahko kje ustavi in odpočije. Se nasloni. Se napije in najé. A ne hrane in pijače, za to ne potrebuje mize. Mizo potrebuje zato, da se ob njej z nekom sreča, da se najé njegove bližine. In da ne pozabi, da je nekje prostor, ki je samo njegov, njegov stol, njegov krožnik, njegov pribor. Zato je večerja eden najpomembnejših dogodkov našega življenja. Pri njej smo namreč dobili dvoje za življenje ključnih stvari: dobili smo dom, dobili smo svoj prostor pri mizi in dobili smo nekoga, ki nam umiva noge, nekoga, ki nas sprejema take, kakršni smo. In dobili smo jih, da bi mogli živeti, ker se brez teh dveh stvari tega preprosto ne da. Človek ne umre, če nima hrane, tudi ne umre, če dela hudo, umre pa, ko nima nikogar, ki bi ga pogrešal, ko ga ni ob mizi. Od tega pogrešanja živimo. Pri mizi smo postali družina. Pri mizi smo začeli nekomu pripadati. Zato je večerja tudi v središču krščanstva. Da bi si zapomnili, da imamo ob mizi svoje mesto in da smo ob njej vedno dobrodošli, ne glede na to, kaj smo naredili. To si človek mora zapomniti. To si mora zapomniti, da bi začel bolj verjeti ljubezni kot zlu, bolj dobroti kot izkoriščevanju, bolj odpuščanju kot maščevalnosti. Da bi lahko preživel od teže življenja, mora imeti to izkušnjo sprejetosti in ljubljenosti, ki sta večji od vsakega njegovega zla, večji od prav vsake njegove hudobije. Potem človek vedno znova, ne glede na to, v katerem viharju svojega življenja se znajde, zmore pot nazaj, v smeri življenja. Ta spomin je temelj njegove rešitve, je zvezda, ki se ne gane. Zato Jezus umiva noge ljudem, ki jih ima za prijatelje, istim ljudem, ki ga bodo izdali, zatajili in ga pustili samega. Zato dela dobro ljudem, ki mu delajo slabo. Da bi si zapomnili in da ne bi pozabili, da je njegova ljubezen večja in močnejša od vsakega našega zla. In da bi se zato vrnili za mizo. In si spet pustili umiti noge. Vsakič znova. Ker je tam naše mesto. Tako bomo ostali skupnost. Tako bomo drug drugega odreševali. Ko bomo sedeli za mizo, ko bomo samo tam, kjer je naše mesto, takrat bomo tudi drugim za isto mizo začeli umivati noge. Temu rečemo evharistija. Tej naši družini.
Poslanci so izglasovali proračuna za prihodnji dve leti. Slovenska poraba bo v tem času rekordno visoka; vlada sicer v luči vrnitve evropskih fiskalnih pravil načrtuje znižanje primanjkljaja. Druge teme: - Evropske stranke dosegle konsenz, odbori potrdili vse evropske komisarje - Ameriški senatorji zavrnili omejitev orožarskih dobav Izraelu - Minister za naravne vire Jože Novak pohvalil sanacijo vodotokov
Poslanci so izglasovali proračuna za prihodnji dve leti. Slovenska poraba bo v tem času rekordno visoka; vlada sicer v luči vrnitve evropskih fiskalnih pravil načrtuje znižanje primanjkljaja. Druge teme: - Evropske stranke dosegle konsenz, odbori potrdili vse evropske komisarje - Ameriški senatorji zavrnili omejitev orožarskih dobav Izraelu - Minister za naravne vire Jože Novak pohvalil sanacijo vodotokov
Igra o kralju, ki si je umišljal, da bo kraljeval tudi času. Zato si je izmislil vrsto čudaštev, ki jih je njegov urarček komaj sproti reševal. Zdi se, da takih kraljev in urarčkov zlepa ne zmanjka na tem našem ljubem svetu. Glasbena opremljevalka je Cvetka Bevc; tonski mojster: Staš Janež; dramaturg: Ervin Fritz; režiser: Jože Valentič. Kralja igra Polde Bibič; Urarček je Boris Ostan; Čarovnik – Bogomir Veras; Služabnik Alfred – Sandi Pavlin; Kuhar in Ribič – Simon Dobravec; Konjar – Zoran More; Pekovka – Milena Grm Hudeček; Vrtnar – Janez Albreht; Goljuf – Pavel Rakovec in Ženski glas – Violeta Tomič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Igra o kralju, ki si je umišljal, da bo kraljeval tudi času. Zato si je izmislil vrsto čudaštev, ki jih je njegov urarček komaj sproti reševal. Zdi se, da takih kraljev in urarčkov zlepa ne zmanjka na tem našem ljubem svetu. Glasbena opremljevalka je Cvetka Bevc; tonski mojster: Staš Janež; dramaturg: Ervin Fritz; režiser: Jože Valentič. Kralja igra Polde Bibič; Urarček je Boris Ostan; Čarovnik – Bogomir Veras; Služabnik Alfred – Sandi Pavlin; Kuhar in Ribič – Simon Dobravec; Konjar – Zoran More; Pekovka – Milena Grm Hudeček; Vrtnar – Janez Albreht; Goljuf – Pavel Rakovec in Ženski glas – Violeta Tomič. Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Igra nenavadno prepleta življenjske izkušnje našega vsakdana s predstavami o veselju in sanjskem svetu, kjer se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost. Kot v melodiji ene same, lepe pesmi bo gotovo dobrodošla vsem malim in velikim otrokom. V deželo zaželene miline in sreče s svojimi podobami in spevi namreč ponese prav vsakogar. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Janez Žmavec Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pripovedovalec – Boris Juh Deklica Ana in deklica Zvezdana – Jožica Avbelj Mama – Štefka Drolc Zvezdica Zvezdina – Barbara Levstik Zvezdica Zvezdona – Majda Kohek Satelit Osvajalec – Niko Goršič Nebesni hotelir – Boris Kralj Vesoljski paznik – Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1977
Igra nenavadno prepleta življenjske izkušnje našega vsakdana s predstavami o veselju in sanjskem svetu, kjer se zgladijo vsa nasprotja v enotno ubranost. Kot v melodiji ene same, lepe pesmi bo gotovo dobrodošla vsem malim in velikim otrokom. V deželo zaželene miline in sreče s svojimi podobami in spevi namreč ponese prav vsakogar. Igra je del mesečnega cikla Radijskih iger za otroke Borisa A. Novaka, ki ga je zasnoval režiser in redaktor Klemen Markovčič. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Janez Žmavec Tonski mojster: Jure Culiberg Avtor izvirne glasbe: Aleš Kersnik Pripovedovalec – Boris Juh Deklica Ana in deklica Zvezdana – Jožica Avbelj Mama – Štefka Drolc Zvezdica Zvezdina – Barbara Levstik Zvezdica Zvezdona – Majda Kohek Satelit Osvajalec – Niko Goršič Nebesni hotelir – Boris Kralj Vesoljski paznik – Dare Valič Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1977
Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.
Igra slovenskega dramatika, ki je svoje življenje posvetil gledališču v petdesetih letih kot dramaturg v Prešernovem gledališču Kranj, nato pa tri desetletja kot dramaturg in dobri duh Slovenskega ljudskega gledališča v Celju, je bila napisana prav za radio. V dremežu sončnega avgustovskega popoldneva prestopi junak v svet pajka, ki plete mrežo na domačem oknu. Zapleten v njegovo mrežo poleti z njim nad domačo hišo, od koder ugleda trenutek svojega življenja, svoj dom, mamo in svojo ljubo s pogledom svojih skritih misli, čustev in odnosa do sveta. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Jaz - Brane Završan Pajek - Matej Recer Rozi - Lučka Počkaj Mama - Marinka Štern Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2004.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kanadska glasbenica Diana Krall je 16. novembra praznovala 60. rojstni dan in v Godbah z zgodbo poslušamo nekaj njenih izvedb zimzelenih popevk. Diana Krall je vsega skupaj izdala 17 albumov, zadnjega This dream of you leta 2020 . Prodaja njenih albumov je v Ameriki že presegla 6 milijonov izvodov in revija Billboard jo je proglasila za eno najuspešnejših jazz izvajalk novega tisočletja. Dianna Krall je edina jazz pevka, ki ji je uspelo z osmimi albumi priti na vrh prodajne lestvice. V svoji zbirki ima dva osvojena Grammyja in kup drugih glasbenih nagrad. Čeprav največkrat izvaja in snema pop in jazz standarde, ustvarja tudi lasne skladbe in piše glasbo za druge izvajalce. Koncertirala je že v vseh velikih svetovnih dvoranah in tudi v Beli hiši.
Kanadska glasbenica Diana Krall je 16. novembra praznovala 60. rojstni dan in v Godbah z zgodbo poslušamo nekaj njenih izvedb zimzelenih popevk. Diana Krall je vsega skupaj izdala 17 albumov, zadnjega This dream of you leta 2020 . Prodaja njenih albumov je v Ameriki že presegla 6 milijonov izvodov in revija Billboard jo je proglasila za eno najuspešnejših jazz izvajalk novega tisočletja. Dianna Krall je edina jazz pevka, ki ji je uspelo z osmimi albumi priti na vrh prodajne lestvice. V svoji zbirki ima dva osvojena Grammyja in kup drugih glasbenih nagrad. Čeprav največkrat izvaja in snema pop in jazz standarde, ustvarja tudi lasne skladbe in piše glasbo za druge izvajalce. Koncertirala je že v vseh velikih svetovnih dvoranah in tudi v Beli hiši.
Prisluhnili bomo intrigantno zastrti, amtmosferični glasbi ameriškega dua Bhob Rainey in Ernst Karel ter novi plošči harmonsko dromljajočih tvarin izmuzljivega spomina pozavnista in skladatelja Mattieja Barbierja.
Prisluhnili bomo intrigantno zastrti, amtmosferični glasbi ameriškega dua Bhob Rainey in Ernst Karel ter novi plošči harmonsko dromljajočih tvarin izmuzljivega spomina pozavnista in skladatelja Mattieja Barbierja.
Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Špela Kravogel, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Ameriška pisateljica Harper Lee (1926–2016) je leta 1960 zaslovela z romanom Če ubiješ oponaševalca in zanj leto dni pozneje zasluženo dobila Pulitzerjevo nagrado. Po romanu je leta 1962 Robert Mulligan režiral istoimensko zimzeleno dramo z Gregoryjem Peckom v glavni vlogi; ta je za vlogo načelnega odvetnika in zrelega očeta prav tako zasluženo dobil oskarja. Pisateljica pa je že leta 1957 napisala roman Pojdi, postavi stražarja o rasnem vprašanju na ameriškem Jugu. Roman je izšel šele leta 2015, le leto dni pozneje pa je pri Mladinski knjigi že izšel slovenski prevod Polone Glavan. V tem manj znanem romanu, ki se dogaja dvajset let po dogodkih v slavnem romanu, odvetnikova hči opazuje očeta in opazi podrobnost, ki jo vznemiri. Prevajalka Polona Glavan, režiserka Špela Kravogel, interpretka Maja Sever, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2016.
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Na vprašanje, zakaj je spomin na pretekle dogodke pomemben za sedanjost in prihodnost, bodo skušali odgovoriti politični zgodovinar dr. Marko Zajc z Inštituta za novejšo zgodovino, umetnostna zgodovinarka dr. Beti Žerovc s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani ter antropologinja dr. Tanja Petrović iz Znanstvenoraziskovalnega centra Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Pogovori prihodnosti je serija pogovornih oddaj z najrazličnejšimi sogovorniki, ki v medsebojnem pogovoru in izmenjavi idej premišljujejo o izzivih sedanjosti in prihodnosti. Družboslovni in naravoslovni vpogledi v raznolike teme; od podnebne krize, do najnovejših raziskav vesolja in kolonizacije Marsa, digitalizacije medsebojnih odnosov in procesov dela do geostrateških premikov ob globalizaciji, migracijah in vojaških spopadih.
Novi albume v oddaji Rockoteka predstavijo Linkin Park, Marilyn Manson, Helloween, Van Gogh in številni drugi glasbeniki, ki vas tudi vabijo k zelo glasnem poslušanju.
Novi albume v oddaji Rockoteka predstavijo Linkin Park, Marilyn Manson, Helloween, Van Gogh in številni drugi glasbeniki, ki vas tudi vabijo k zelo glasnem poslušanju.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Zadnja informativna oddaja Zrcalo dneva prinaša strnjen pregled najbolj aktualnega dnevnega dogajanja. Zaokrožimo ga vsak dan ob 22.00 na Radiu Slovenija.
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem pogovarjali o enem najuspešnejših športnikov z območja nekdanje Jugoslavije, Draženu Petroviću. Njegova življenjska zgodba je pred kratkim doživela premiero tudi na filmskem platnu. Obiskali smo še predstavitev zbornika »Od Kekca do Houstona«, ki ga je društvo Sava – Društvo Slovencev v Beogradu – izdalo ob 10. obletnici ustanovitve revije Dnevi. Za konec pa poslušajte pogovor z novosadskim pesnikom in pisateljem Bojanom Krivokapićem.
Nocoj se bomo v oddaji Sami naši na Prvem pogovarjali o enem najuspešnejših športnikov z območja nekdanje Jugoslavije, Draženu Petroviću. Njegova življenjska zgodba je pred kratkim doživela premiero tudi na filmskem platnu. Obiskali smo še predstavitev zbornika »Od Kekca do Houstona«, ki ga je društvo Sava – Društvo Slovencev v Beogradu – izdalo ob 10. obletnici ustanovitve revije Dnevi. Za konec pa poslušajte pogovor z novosadskim pesnikom in pisateljem Bojanom Krivokapićem.
V začetku leta so za prejemnico Skladateljske nagrade Erste Bank za leto 2024 izbrali slovensko skladateljico Nina Šenk, v tem mesecu pa ji zato posebno mesto namenjajo na festivalu Wien Modern. Ob pogovoru s skladateljico bomo poslušali tudi izvedbo njene skladbe Flux s koncerta ob odprtju tega pomembnega festivala.
V začetku leta so za prejemnico Skladateljske nagrade Erste Bank za leto 2024 izbrali slovensko skladateljico Nina Šenk, v tem mesecu pa ji zato posebno mesto namenjajo na festivalu Wien Modern. Ob pogovoru s skladateljico bomo poslušali tudi izvedbo njene skladbe Flux s koncerta ob odprtju tega pomembnega festivala.
Slovenska nogometna reprezentanca je nastope v letošnji ligi narodov končala na Dunaju proti Avstriji. O tekmi, ki se je končala z neodločenim izidom 1 : 1, so v najnovejšem podkastu Žoga je okrogla govorili valovski športni novinarji. Slovenija je bila na stadionu Ernsta Happla večino tekme v podrejenem položaju, slavje domačih navijačev pa je z zadetkom preprečil Adam Gnezda Čerin. Točka ni zadovoljila nobene od reprezentanc. Avstrija bo igrala dodatne kvalifikacije za napredovanje v najvišji razred lige narodov, Slovenijo čaka boj za obstanek v B ligi narodov. Za nasprotnika v marčevskih dodatnih kvalifikacijah bo izvedela konec tedna, prihodnji mesec pa tudi, kakšna bo njena skupina v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026. Voditelj oddaje je Luka Petrič.
Slovenska nogometna reprezentanca je nastope v letošnji ligi narodov končala na Dunaju proti Avstriji. O tekmi, ki se je končala z neodločenim izidom 1 : 1, so v najnovejšem podkastu Žoga je okrogla govorili valovski športni novinarji. Slovenija je bila na stadionu Ernsta Happla večino tekme v podrejenem položaju, slavje domačih navijačev pa je z zadetkom preprečil Adam Gnezda Čerin. Točka ni zadovoljila nobene od reprezentanc. Avstrija bo igrala dodatne kvalifikacije za napredovanje v najvišji razred lige narodov, Slovenijo čaka boj za obstanek v B ligi narodov. Za nasprotnika v marčevskih dodatnih kvalifikacijah bo izvedela konec tedna, prihodnji mesec pa tudi, kakšna bo njena skupina v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo 2026. Voditelj oddaje je Luka Petrič.
Nives Kačič je v vsakdanjem življenju uradnica in matičarka. Ko zapre vrata pisarne, preobuje čevlje in postane strastna popotnica, ljubiteljica narave, še posebej dreves, pa tudi strastna ljubiteljska fotografinja. Dedinja fotoaparata, kot se sama poimenuje je v dobrem desetletju in pol prepotovala lep kos sveta. Njene destinacije so za mnoge še neodkriti biseri, kjer si, kot sama rada pove, raj in pekel podajata roki. Kraji, ki ponujajo čudovite razglede, a so obenem priča izginjanja redkih plemen. Fotoaparat je vedno pri roki, potovalka, četudi že precej polna, ostaja odprta.
Nives Kačič je v vsakdanjem življenju uradnica in matičarka. Ko zapre vrata pisarne, preobuje čevlje in postane strastna popotnica, ljubiteljica narave, še posebej dreves, pa tudi strastna ljubiteljska fotografinja. Dedinja fotoaparata, kot se sama poimenuje je v dobrem desetletju in pol prepotovala lep kos sveta. Njene destinacije so za mnoge še neodkriti biseri, kjer si, kot sama rada pove, raj in pekel podajata roki. Kraji, ki ponujajo čudovite razglede, a so obenem priča izginjanja redkih plemen. Fotoaparat je vedno pri roki, potovalka, četudi že precej polna, ostaja odprta.
O čustvih in počutju se moramo pogovarjati, ne moremo pa vedno biti v redu. O tem, kako mladi razmišljajo o duševnem zdravju, kaj jih spravi v slabo voljo in stres ter kdaj se počutijo dobro, izvemo več v Gymnasiumu. Gostje so: devetošolka Eva Medved, dijakinja Anouk Ise Poljak in izvajalka programa Dobro sem, projekta Zveze Anite Ogulin in ZMP, Monika Erjavec Bizjak.
O čustvih in počutju se moramo pogovarjati, ne moremo pa vedno biti v redu. O tem, kako mladi razmišljajo o duševnem zdravju, kaj jih spravi v slabo voljo in stres ter kdaj se počutijo dobro, izvemo več v Gymnasiumu. Gostje so: devetošolka Eva Medved, dijakinja Anouk Ise Poljak in izvajalka programa Dobro sem, projekta Zveze Anite Ogulin in ZMP, Monika Erjavec Bizjak.
V vsaki kuhinji je kakšen takšen lonec, samo poiskati ga morate. Pripovedujejo: Polona Juh, Gregor Čušin, Ivo Ban, Gregor Gruden, Nina Valič, Erik Vračko. Napisal: Primož Suhodolčan. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Tonski mojster: Matjaž Miklič. Priredba in režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2015.
V vsaki kuhinji je kakšen takšen lonec, samo poiskati ga morate. Pripovedujejo: Polona Juh, Gregor Čušin, Ivo Ban, Gregor Gruden, Nina Valič, Erik Vračko. Napisal: Primož Suhodolčan. Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina. Tonski mojster: Matjaž Miklič. Priredba in režija: Irena Glonar. Posneto v studiih Radia Slovenija 2015.
Prvi kabaret, Le Chat Noir, se je rodil na Montmartru. Njegov oče je bil Rodolphe Salis, priložnostni umetnik in prekanjeni konferansje, ki je utemeljil ta edinstveni žanr in z njim tlakoval pot umetnosti ter popularne kulture 20. stoletja. V drugi oddaji iz niza o zgodovini kabareta bomo prisluhnili zgodbi njegovega izuma.
Prvi kabaret, Le Chat Noir, se je rodil na Montmartru. Njegov oče je bil Rodolphe Salis, priložnostni umetnik in prekanjeni konferansje, ki je utemeljil ta edinstveni žanr in z njim tlakoval pot umetnosti ter popularne kulture 20. stoletja. V drugi oddaji iz niza o zgodovini kabareta bomo prisluhnili zgodbi njegovega izuma.
V oddajo Mladi mladim sta pridrsala mlada hokejista Nejc Bizjak in Gal Petek. Poleg tega, da smo se dotaknili letošnje hokejske sezone, smo se družili tudi z Evo Perčič, Dorotejo Novak in Ano Globokar. Gostje so povedale podrobnosti o projektu, ki izboljšuje življenje študentk in zaposlenih na Univerzi v Mariboru, Rdeči val.
V oddajo Mladi mladim sta pridrsala mlada hokejista Nejc Bizjak in Gal Petek. Poleg tega, da smo se dotaknili letošnje hokejske sezone, smo se družili tudi z Evo Perčič, Dorotejo Novak in Ano Globokar. Gostje so povedale podrobnosti o projektu, ki izboljšuje življenje študentk in zaposlenih na Univerzi v Mariboru, Rdeči val.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Knjižni prvenec Helene Koder prepleta razmišljanja o umetnosti, umetnikih, književnosti, bivanju in minevanju skozi hoteno subjektiven pristop. Vsakega izmed njih vpelje fotografija, slika, naključna podoba, delček spomina … Pisanje, ki je lirično, organsko, polno živih detajlov iz sveta umetnosti in literature in hkrati družbeno aktualno. Je poklon pisanju in priznanje užitka v branju. Vseh enajst, vsebinsko in razpoloženjsko raznolikih esejev kot rdeča nit povezujeta osebna izkušnja in razmišljanje o minljivosti in izgubi. Interpretka: Barbara Cerar Tonska mojstra: Sonja Strenar, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Režiserka: Ana Krauthaker Urednik oddaje: Alen Jelen Produkcija Uredništva igranega programa, Programa Ars, ZKP RTV Slovenija v sodelovanju z Mladinsko knjigo. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024.
Politične skupine v Evropskem parlamentu so neuradno dosegle dogovor o potrditvi nove Evropske komisije, ki bo delo lahko začela prvega decembra. Po več kot tednu političnih prerekanj glede sedmih od skupno 26-ih kandidatov naj bi jih pristojni parlamentarni odbori potrdili še danes. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina dan po prvem napadu z ameriškimi raketami dolgega dosega na rusko ozemlje izstrelila tudi britanske - Združene države kot edine z vetom proti resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov o ustavitvi ognja v Gazi. - Večina zaposlenih v celjskem podjetju Emo orodjarna dalo odpovedi, uprava vložila predlog za stečaj
Politične skupine v Evropskem parlamentu so neuradno dosegle dogovor o potrditvi nove Evropske komisije, ki bo delo lahko začela prvega decembra. Po več kot tednu političnih prerekanj glede sedmih od skupno 26-ih kandidatov naj bi jih pristojni parlamentarni odbori potrdili še danes. V oddaji tudi o tem: - Ukrajina dan po prvem napadu z ameriškimi raketami dolgega dosega na rusko ozemlje izstrelila tudi britanske - Združene države kot edine z vetom proti resoluciji Varnostnega sveta Združenih narodov o ustavitvi ognja v Gazi. - Večina zaposlenih v celjskem podjetju Emo orodjarna dalo odpovedi, uprava vložila predlog za stečaj