Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.
V začetku tedna so se končala pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim predvideva postopno zvišanje upokojitvene starosti, pa tudi drugačen izračun pokojninske osnove. Delovna doba ostaja 40 let. Kako na daljšanje delovne dobe gledajo mladi, jih skrbi, ali jih bo sploh pričakal vzdržen sistem? V oddaji Ob osmih o tem z Mojco Žerak, predsednico sindikata Mladi Plus.
V začetku tedna so se končala pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim predvideva postopno zvišanje upokojitvene starosti, pa tudi drugačen izračun pokojninske osnove. Delovna doba ostaja 40 let. Kako na daljšanje delovne dobe gledajo mladi, jih skrbi, ali jih bo sploh pričakal vzdržen sistem? V oddaji Ob osmih o tem z Mojco Žerak, predsednico sindikata Mladi Plus.
Se zeleni prehod umika orožju? Posledice evropske ugotovitve, da smo varnost in oboroževanje predolgo prepuščali drugim, bodo za seboj zagotovo potegnile marsikaj. Kje je v tem prepletu dolga leta opevani zeleni prehod, natančneje evropska avtomobilska industrija? Kaj pa Slovenija - bi morala ob nemških težavah široko odpreti vrata Kitajcem? O tem se v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Brglezom, direktorjem inštituta za civilizacijo in kulturo in strokovnjakom s področja mobilnosti.
Se zeleni prehod umika orožju? Posledice evropske ugotovitve, da smo varnost in oboroževanje predolgo prepuščali drugim, bodo za seboj zagotovo potegnile marsikaj. Kje je v tem prepletu dolga leta opevani zeleni prehod, natančneje evropska avtomobilska industrija? Kaj pa Slovenija - bi morala ob nemških težavah široko odpreti vrata Kitajcem? O tem se v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Brglezom, direktorjem inštituta za civilizacijo in kulturo in strokovnjakom s področja mobilnosti.
Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.
Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.
Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Premier Robert Golob je načrt vlaganja v obrambne zmogljivosti napovedal do konca aprila, nelagodje ob tej temi pa je za levosredinsko koalicijo več kot očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v celotni Evropi," v podkastu Ob osmih pravi politolog Igor Lukšič, ki meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v minulih približno 100 letih, zelo nepremišljena poteza.
Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Premier Robert Golob je načrt vlaganja v obrambne zmogljivosti napovedal do konca aprila, nelagodje ob tej temi pa je za levosredinsko koalicijo več kot očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v celotni Evropi," v podkastu Ob osmih pravi politolog Igor Lukšič, ki meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v minulih približno 100 letih, zelo nepremišljena poteza.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Je to lahko korak do trajnega miru? In ali se bo trajni mir sploh kdaj naselil v Gazo, kjer Izrael spet seje smrt? Odgovore v tokratni epizodi Ob osmih iščemo s profesorjem in dekanom na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Je to lahko korak do trajnega miru? In ali se bo trajni mir sploh kdaj naselil v Gazo, kjer Izrael spet seje smrt? Odgovore v tokratni epizodi Ob osmih iščemo s profesorjem in dekanom na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem.
Kaj po množičnih protestih v Srbiji? Ali se iz več sto tisoč glave množice razvija politično gibanje, ki bi prevzelo odgovornost in Srbijo usmerilo na novo pot? Predsednik Aleksandar Vučić se, tudi ob molku iz Bruslja, še vedno zdi trdno zasidran na čelu države. Bo prej popustil on ali protestniki? V tokratni epizodi Ob osmih o tem s sociologinjo Tamaro Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete.
Kaj po množičnih protestih v Srbiji? Ali se iz več sto tisoč glave množice razvija politično gibanje, ki bi prevzelo odgovornost in Srbijo usmerilo na novo pot? Predsednik Aleksandar Vučić se, tudi ob molku iz Bruslja, še vedno zdi trdno zasidran na čelu države. Bo prej popustil on ali protestniki? V tokratni epizodi Ob osmih o tem s sociologinjo Tamaro Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete.
Škandal goljufanja z dresi v norveškem skakalnem taboru odpira številna vprašanja o prihodnosti tega športa. Tehnološko je namreč v zadnjih letih tako napredoval, da se razlike ustvarjajo z milimetri pri opremi, nenazadnje pa je tudi to, kar je vetrna izravnava prinesla pri pravičnosti, morda vzela pri čaru tekmovanja. Ali vse to pomeni, da bodo vrh v prihodnje krojile le tehnološko najnaprednejše reprezentance, za talente iz drugih držav pa ne bo prostora? In kakšno vrzel bi v tem kontekstu prineslo obglavljenje norveškega skakalnega vrha? V oddaji Ob osmih o tem z glavnim trenerjem slovenskih skakalcev Robertom Hrgoto, ki smo ga poklicali v Vikersund.
Škandal goljufanja z dresi v norveškem skakalnem taboru odpira številna vprašanja o prihodnosti tega športa. Tehnološko je namreč v zadnjih letih tako napredoval, da se razlike ustvarjajo z milimetri pri opremi, nenazadnje pa je tudi to, kar je vetrna izravnava prinesla pri pravičnosti, morda vzela pri čaru tekmovanja. Ali vse to pomeni, da bodo vrh v prihodnje krojile le tehnološko najnaprednejše reprezentance, za talente iz drugih držav pa ne bo prostora? In kakšno vrzel bi v tem kontekstu prineslo obglavljenje norveškega skakalnega vrha? V oddaji Ob osmih o tem z glavnim trenerjem slovenskih skakalcev Robertom Hrgoto, ki smo ga poklicali v Vikersund.
"Uživajte, dokler lahko", je stavek, ki ga verjetno nihče, ki je doživel epidemijo covida-19, ne bo pozabil. Avtor te izjave Jelko Kacin je na današnji dan pred petimi leti ob nastopu vlade Janeza Janše prevzel vodenje vladnega kriznega komuniciranja, dan pozneje pa je prvič stopil pred mikrofone. V naslednjih mesecih so nanj leteli številni očitki od načina komunikacije z javnostjo do tega, kdo se je sploh pojavljal na uradnih novinarskih konferencah. Za oddajo Ob osmih se je v pogovoru z Eriko Štular razgovoril o tem, kako to obdobje s petletne razdalje vidi sam. Oddaja je nastala v sklopu projekta Pet let pozneje, v katerem se na RTV že od januarja ukvarjamo s temami, povezanimi z epidemijo in njenimi posledicami. Vse lahko poiščete v naših arhivih oziroma na mmc podstrani 5 let pozneje, vsak petek izide tudi istoimenski podkast.
"Uživajte, dokler lahko", je stavek, ki ga verjetno nihče, ki je doživel epidemijo covida-19, ne bo pozabil. Avtor te izjave Jelko Kacin je na današnji dan pred petimi leti ob nastopu vlade Janeza Janše prevzel vodenje vladnega kriznega komuniciranja, dan pozneje pa je prvič stopil pred mikrofone. V naslednjih mesecih so nanj leteli številni očitki od načina komunikacije z javnostjo do tega, kdo se je sploh pojavljal na uradnih novinarskih konferencah. Za oddajo Ob osmih se je v pogovoru z Eriko Štular razgovoril o tem, kako to obdobje s petletne razdalje vidi sam. Oddaja je nastala v sklopu projekta Pet let pozneje, v katerem se na RTV že od januarja ukvarjamo s temami, povezanimi z epidemijo in njenimi posledicami. Vse lahko poiščete v naših arhivih oziroma na mmc podstrani 5 let pozneje, vsak petek izide tudi istoimenski podkast.
Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom.
Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom.
Leto pred volitvami vsi možni akterji iščejo pot do volivk in volivcev in jih skušajo prepričati, da imajo tisti iskani faktor X. Na politični levici smo že nekajkrat videli ponujen novi obraz, po mnenju analitikov pa je ta scenarij tokrat manj verjeten. Te dni je živahno zlasti v Levici, ki je pred vrata postavila Miho Kordiša, ta pa že napoveduje svojo stranko. Živahno je tudi na desni strani. Kaj še lahko pričakujemo? Naš sogovornik je Bogdan Biščak, dolgoletni soustvarjalec in opazovalec slovenske politike.
Leto pred volitvami vsi možni akterji iščejo pot do volivk in volivcev in jih skušajo prepričati, da imajo tisti iskani faktor X. Na politični levici smo že nekajkrat videli ponujen novi obraz, po mnenju analitikov pa je ta scenarij tokrat manj verjeten. Te dni je živahno zlasti v Levici, ki je pred vrata postavila Miho Kordiša, ta pa že napoveduje svojo stranko. Živahno je tudi na desni strani. Kaj še lahko pričakujemo? Naš sogovornik je Bogdan Biščak, dolgoletni soustvarjalec in opazovalec slovenske politike.
Dan pred osmim marcem se bomo posvetili enakopravnosti žensk na področju, kjer vajeti še vedo trdno v rokah držijo moški – športu. Z izjemo nekaj posamičnih športov so ženske športnice plačane precej slabše kot njihovi moški kolegi. Je razlog samo v številčnosti občinstva? Zakaj ni več žensk tudi v vodstvenih organih klubov in športnih organizacij? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z dvema strokovnjakinjama. Gostji: - Andreja Leskovšek McQuarrie, nekdanja alpska smučarka, olimpijka in nekdanja predsednica ŽNK Radomlje - Tanja Kajtna, Fakulteta za šport UL
Dan pred osmim marcem se bomo posvetili enakopravnosti žensk na področju, kjer vajeti še vedo trdno v rokah držijo moški – športu. Z izjemo nekaj posamičnih športov so ženske športnice plačane precej slabše kot njihovi moški kolegi. Je razlog samo v številčnosti občinstva? Zakaj ni več žensk tudi v vodstvenih organih klubov in športnih organizacij? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z dvema strokovnjakinjama. Gostji: - Andreja Leskovšek McQuarrie, nekdanja alpska smučarka, olimpijka in nekdanja predsednica ŽNK Radomlje - Tanja Kajtna, Fakulteta za šport UL
Sredi leta naj bi na vpadnicah pred Ljubljano začel delovati sistem dinamičnega omejevanja hitrosti. Avtomatski sistem bo uravnaval hitrost vožnje tako, da bi cesta ostala čim bolj pretočna. Če bo na obvoznici zastoj, to pomeni znižanje omejitve že na avtocesti. Medtem se pojavljajo tudi ideje o znižanju splošne omejitve na avtocesti na 110 kilometrov na uro. O možnih ukrepih za izboljšanje pretočnosti prometa v današnji epizodi Ob osmih s Simonom Dettelbachom s Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo.
Sredi leta naj bi na vpadnicah pred Ljubljano začel delovati sistem dinamičnega omejevanja hitrosti. Avtomatski sistem bo uravnaval hitrost vožnje tako, da bi cesta ostala čim bolj pretočna. Če bo na obvoznici zastoj, to pomeni znižanje omejitve že na avtocesti. Medtem se pojavljajo tudi ideje o znižanju splošne omejitve na avtocesti na 110 kilometrov na uro. O možnih ukrepih za izboljšanje pretočnosti prometa v današnji epizodi Ob osmih s Simonom Dettelbachom s Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo.
Na Poljani v občini Prevalje danes rušijo prvo hišo po poplavah, ki so konec avgusta 2023 prizadele Slovenijo. Hišo Cvetke Berložnik, ki s ceste ob glavni prometnici skozi Mežiško dolino ni bila videti hudo poškodovana, je deroča voda razklala na polovico. Nevaren objekt je odkupila država, Cvetka Berložnik pa si je z odškodnino kupila stanovanje v bloku na Ravnah. Tam jo je za oddajo Ob osmih obiskala Metka Pirc.
Na Poljani v občini Prevalje danes rušijo prvo hišo po poplavah, ki so konec avgusta 2023 prizadele Slovenijo. Hišo Cvetke Berložnik, ki s ceste ob glavni prometnici skozi Mežiško dolino ni bila videti hudo poškodovana, je deroča voda razklala na polovico. Nevaren objekt je odkupila država, Cvetka Berložnik pa si je z odškodnino kupila stanovanje v bloku na Ravnah. Tam jo je za oddajo Ob osmih obiskala Metka Pirc.
Po petkovem sporu v Ovalni pisarni je ameriški predsednik Donald Trump začasno prekinil vojaško pomoč Ukrajini, obnovil pa bi jo le, če ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pristane na mirovna pogajanja z Rusijo. Je v luči iskanja miru sploh možnost, da Zelenski ostane na čelu Ukrajine? Lahko zvezo Nato pokopljemo in kaj bo prineslo novo združevanje v Evropi, kjer se zdi, da se tudi brexit ni zgodil? V oddaji Ob osmih gostimo strokovnjaka za mednarodne odnose Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede.
Po petkovem sporu v Ovalni pisarni je ameriški predsednik Donald Trump začasno prekinil vojaško pomoč Ukrajini, obnovil pa bi jo le, če ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pristane na mirovna pogajanja z Rusijo. Je v luči iskanja miru sploh možnost, da Zelenski ostane na čelu Ukrajine? Lahko zvezo Nato pokopljemo in kaj bo prineslo novo združevanje v Evropi, kjer se zdi, da se tudi brexit ni zgodil? V oddaji Ob osmih gostimo strokovnjaka za mednarodne odnose Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede.
"Kidfluenser" je izraz, ki še ni povsem zasidran v našem besednjaku. Otroci vplivneži imajo na spletu doseg in lahko vplivajo na druge kot akterji na družinskih kanalih, lahko imajo svoje platforme, lahko se pojavljajo na slikah na spletu, ki jih delijo starši. Vseh pojavnih oblik ne gre enačiti z vidika psiholoških posledic, pomembno pa se je zavedati, da so neke vsebine na spletu dostopne za vedno. Ta družbeni fenomen je v eni od preteklih oddaj Ob osmih osvetlil razvojni psiholog z ljubljanske filozofske fakultete Žan Lep. Tokrat v poslušanje ponujamo ponovitev.
"Kidfluenser" je izraz, ki še ni povsem zasidran v našem besednjaku. Otroci vplivneži imajo na spletu doseg in lahko vplivajo na druge kot akterji na družinskih kanalih, lahko imajo svoje platforme, lahko se pojavljajo na slikah na spletu, ki jih delijo starši. Vseh pojavnih oblik ne gre enačiti z vidika psiholoških posledic, pomembno pa se je zavedati, da so neke vsebine na spletu dostopne za vedno. Ta družbeni fenomen je v eni od preteklih oddaj Ob osmih osvetlil razvojni psiholog z ljubljanske filozofske fakultete Žan Lep. Tokrat v poslušanje ponujamo ponovitev.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Več kot 400 tisoč ljudi bo po ob preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, mnogi ne vedo, kaj naj z njimi. Marca bo država prebivalcem Slovenije spet ponudila ljudske obveznice in mnogi ne vedo, ali so zanje morda ugodnejši kot varčevanje na banki. Smo Slovenci res tako finančno nepismeni, da je morala vlada začeti objavljati izobraževalne podkaste, v šole pa namerava uvesti poseben predmet o finančni pismenosti? O tem v ob osmih z državno sekretarko NIkolino Prah.
Več kot 400 tisoč ljudi bo po ob preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, mnogi ne vedo, kaj naj z njimi. Marca bo država prebivalcem Slovenije spet ponudila ljudske obveznice in mnogi ne vedo, ali so zanje morda ugodnejši kot varčevanje na banki. Smo Slovenci res tako finančno nepismeni, da je morala vlada začeti objavljati izobraževalne podkaste, v šole pa namerava uvesti poseben predmet o finančni pismenosti? O tem v ob osmih z državno sekretarko NIkolino Prah.
Več kot četrtina držav po svetu že uvaja ukrepe za omejitev uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas: danes bo predstavljena peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, pravi antropolog Dan Podjed, sicer glas omenjene peticije, ki je gost današnje oddaje Ob osmih.
Več kot četrtina držav po svetu že uvaja ukrepe za omejitev uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas: danes bo predstavljena peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, pravi antropolog Dan Podjed, sicer glas omenjene peticije, ki je gost današnje oddaje Ob osmih.
Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Eno od velikih vprašanj je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev, saj naj bi z okoli 20 odstotki postala druga najmočnejša stranka v državi. Katere so sicer teme, ki bodo najbolj vplivale na odločanje Nemcev in kakšno vlado lahko Nemci sploh pričakujejo - o tem z dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Eno od velikih vprašanj je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev, saj naj bi z okoli 20 odstotki postala druga najmočnejša stranka v državi. Katere so sicer teme, ki bodo najbolj vplivale na odločanje Nemcev in kakšno vlado lahko Nemci sploh pričakujejo - o tem z dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.
Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA.
Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA.
Bo usoda ravnateljev kmalu v rokah ministra za šolstvo? To je ena od ključnih novosti, ki jih prinaša novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pomeni politizacijo na ministrstki ravni ali depolitizacijo na lokalni? O noveli, ki naj bi reševala tudi kadrovske težave v šolstvu, bi sicer morala vlada glasovati včeraj, a so glasovanje preložili. O tem, kje se zapleta, v oddaji Ob osmih s predsednico Združenja ravnateljev Mojco Mihelič.
Bo usoda ravnateljev kmalu v rokah ministra za šolstvo? To je ena od ključnih novosti, ki jih prinaša novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pomeni politizacijo na ministrstki ravni ali depolitizacijo na lokalni? O noveli, ki naj bi reševala tudi kadrovske težave v šolstvu, bi sicer morala vlada glasovati včeraj, a so glasovanje preložili. O tem, kje se zapleta, v oddaji Ob osmih s predsednico Združenja ravnateljev Mojco Mihelič.
Kako primerno je bilo vse, kar se je pri nas na političnem parketu dogajalo po aretaciji ruskih vohunov, ki se je odvila konec leta 2022? Kakšne posledice ima lahko razkrivanje tajnih podatkov? Bi premier lahko zamaknil datum aretacije in bi to sploh na kaj vplivalo? O vsem tem z Andrejem Rupnikom, nekdanjim direktorjem Sove, zdaj direktorjem centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami.
Kako primerno je bilo vse, kar se je pri nas na političnem parketu dogajalo po aretaciji ruskih vohunov, ki se je odvila konec leta 2022? Kakšne posledice ima lahko razkrivanje tajnih podatkov? Bi premier lahko zamaknil datum aretacije in bi to sploh na kaj vplivalo? O vsem tem z Andrejem Rupnikom, nekdanjim direktorjem Sove, zdaj direktorjem centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob sinočnjem obisku izraelskega premiera Benjamina Netanhajuja v Beli hiši šokiral z idejo o izselitvi Palestincev iz Gaze - Gazo naj bi prevzeli Američani in tam razvili nekakšno riviero Bližnjega vzhoda. Kako take izjave sprejemajo v regiji? V oddajo Ob osmih se nam iz Libanona oglaša zunanja ministrica Tanja Fajon.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob sinočnjem obisku izraelskega premiera Benjamina Netanhajuja v Beli hiši šokiral z idejo o izselitvi Palestincev iz Gaze - Gazo naj bi prevzeli Američani in tam razvili nekakšno riviero Bližnjega vzhoda. Kako take izjave sprejemajo v regiji? V oddajo Ob osmih se nam iz Libanona oglaša zunanja ministrica Tanja Fajon.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Grenlandija, najredkeje poseljena država na svetu, ki je skoraj vsa na 3 kilometre debeli ledeni plošči, se je po poudarjanju predsednika Donalda Trumpa, da jo želi imeti, znašla v središču svetovne pozornosti. Arktični prostor tudi zaradi podnebnih sprememb postaja strateško izjemno pomemben. V oddaji Ob osmih o tem s profesorico mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem Matejo Peter.
Grenlandija, najredkeje poseljena država na svetu, ki je skoraj vsa na 3 kilometre debeli ledeni plošči, se je po poudarjanju predsednika Donalda Trumpa, da jo želi imeti, znašla v središču svetovne pozornosti. Arktični prostor tudi zaradi podnebnih sprememb postaja strateško izjemno pomemben. V oddaji Ob osmih o tem s profesorico mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem Matejo Peter.
Če vas vsaj malo zanima tehnologija, ta teden niste mogli mimo kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek, ki je z zelo nizkimi stroški razvoja svojega pogovornega robota šokiral ameriške tehnološke gigante in zahodne borze. Je ameriška prevlada v sektorju umetne inteligence končana? O tem se v današnji oddaji Ob osmih pogovarjamo s kolegom Anžetom Tomićem, poznavalcem področja sodobnih tehnologij.
Če vas vsaj malo zanima tehnologija, ta teden niste mogli mimo kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek, ki je z zelo nizkimi stroški razvoja svojega pogovornega robota šokiral ameriške tehnološke gigante in zahodne borze. Je ameriška prevlada v sektorju umetne inteligence končana? O tem se v današnji oddaji Ob osmih pogovarjamo s kolegom Anžetom Tomićem, poznavalcem področja sodobnih tehnologij.
Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden od Kolumbije izsili zmago glede deportiranih migrantov - tako, da ji je zagrozil z visokimi carinami. Se kaj takega lahko zgodi tudi Evropski uniji? Nedavno je že dejal, da je dvig carin edini način za odpravo trgovinskih nesorazmerij. Smo na to pripravljeni? Evropska komisija prav danes predstavlja pobudo "kompas", namenjeno spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V oddaji Ob osmih gostimo ekonomista Anžeta Burgerja.
Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden od Kolumbije izsili zmago glede deportiranih migrantov - tako, da ji je zagrozil z visokimi carinami. Se kaj takega lahko zgodi tudi Evropski uniji? Nedavno je že dejal, da je dvig carin edini način za odpravo trgovinskih nesorazmerij. Smo na to pripravljeni? Evropska komisija prav danes predstavlja pobudo "kompas", namenjeno spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V oddaji Ob osmih gostimo ekonomista Anžeta Burgerja.
Srbski študentje so v času snemanja te oddaje že več kot 22 ur blokirali enega od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu, pridružilo se jim je več tisoč podpornikov. Predsednik Aleksandar Vučić je sinoči napovedal izpolnitev vseh njihovih zahtev, a študentov obljube ne prepričajo. Utegnejo z vztrajnostjo - na ulicah so vse od zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji v začetku novembra - zamajati Vučićevo vladavino? Gost Ob osmih je dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin
Srbski študentje so v času snemanja te oddaje že več kot 22 ur blokirali enega od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu, pridružilo se jim je več tisoč podpornikov. Predsednik Aleksandar Vučić je sinoči napovedal izpolnitev vseh njihovih zahtev, a študentov obljube ne prepričajo. Utegnejo z vztrajnostjo - na ulicah so vse od zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji v začetku novembra - zamajati Vučićevo vladavino? Gost Ob osmih je dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin
Ameriški predsednik Donald Trump govori o povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, trikrat več, kot Slovenija namenja zdaj. Kolikšno povečanje je upravičeno, koliko pa ga napihuje vojaška industrija? Bo Slovenija dodatno povečanje zmogla in čemu bi se odrekla? Kako naj ta orjaška sredstva izkoristi slovenska industrija? Odgovore smo iskali pri obrambnem ekonomu in nekdanjemu stalnemu predstavniku Slovenije pri zvezi Nato dr. Eriku Kopaču.
Ameriški predsednik Donald Trump govori o povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, trikrat več, kot Slovenija namenja zdaj. Kolikšno povečanje je upravičeno, koliko pa ga napihuje vojaška industrija? Bo Slovenija dodatno povečanje zmogla in čemu bi se odrekla? Kako naj ta orjaška sredstva izkoristi slovenska industrija? Odgovore smo iskali pri obrambnem ekonomu in nekdanjemu stalnemu predstavniku Slovenije pri zvezi Nato dr. Eriku Kopaču.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja v Republiki Sloveniji. Že danes se bodo oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Z rudarjem Jakovom Dominkovićem, ki je v Premogovniku tudi sindikalni zaupnik, se je za oddajo Ob osmih pogovarjala Metka Pirc.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja v Republiki Sloveniji. Že danes se bodo oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Z rudarjem Jakovom Dominkovićem, ki je v Premogovniku tudi sindikalni zaupnik, se je za oddajo Ob osmih pogovarjala Metka Pirc.
Notranji minister Boštjan Poklukar je sinoči pričakovano uspešno prestal interpelacijo, je pa dogajanje okrog nje zagotovo znak, da se je slovenska politika krepko spustila v neuradno kampanjo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. V kakšni kondiciji so igralci, ki jih opazujemo v parlamentu, kako resna je konkurenca, ki nastaja zunaj njega? V oddaji Ob osmih odgovore na ta vprašanja iščemo s politologom doktorjem Mirom Hačkom.
Notranji minister Boštjan Poklukar je sinoči pričakovano uspešno prestal interpelacijo, je pa dogajanje okrog nje zagotovo znak, da se je slovenska politika krepko spustila v neuradno kampanjo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. V kakšni kondiciji so igralci, ki jih opazujemo v parlamentu, kako resna je konkurenca, ki nastaja zunaj njega? V oddaji Ob osmih odgovore na ta vprašanja iščemo s politologom doktorjem Mirom Hačkom.
Donald Trump je nastopil drugi mandat na čelu ZDA in takoj izdal več prelomnih izvršilnih ukazov. V prvem mandatu se je učil, vmes je moral zamenjati kar nekaj sodelavcev. Zdi se, da ima zdaj ob sebi popolnoma predane »vojščake« in še nekaj multimilijarderjev, ki so z njim usklajeni. Bo sploh kdo oporekal njegovim odločitvam? O tem, v kakšen svet smo se zbudili, tokrat z dolgoletno dopisnico Associated Pressa iz ZDA in z Bližnjega vzhoda Barbaro Šurk.
Donald Trump je nastopil drugi mandat na čelu ZDA in takoj izdal več prelomnih izvršilnih ukazov. V prvem mandatu se je učil, vmes je moral zamenjati kar nekaj sodelavcev. Zdi se, da ima zdaj ob sebi popolnoma predane »vojščake« in še nekaj multimilijarderjev, ki so z njim usklajeni. Bo sploh kdo oporekal njegovim odločitvam? O tem, v kakšen svet smo se zbudili, tokrat z dolgoletno dopisnico Associated Pressa iz ZDA in z Bližnjega vzhoda Barbaro Šurk.
Rebeka Kropivšek Leskovar je sinoči prejela naziv Inženirka leta 2024. Vedno jo je privlačila znanstvena fantastika, a je mislila, da bo risala stripe. V zadnjem hipu se je odločila za študij mehatronike, magistrirala je iz socialne robotike in z roboti se ukvarja tudi zdaj. Prepričana je, da roboti nikoli ne bodo mogli nadomestiti ljudi, tehnologijo vidi kot pomoč družbi. Z njo se je pogovarjala Metka Pirc
Rebeka Kropivšek Leskovar je sinoči prejela naziv Inženirka leta 2024. Vedno jo je privlačila znanstvena fantastika, a je mislila, da bo risala stripe. V zadnjem hipu se je odločila za študij mehatronike, magistrirala je iz socialne robotike in z roboti se ukvarja tudi zdaj. Prepričana je, da roboti nikoli ne bodo mogli nadomestiti ljudi, tehnologijo vidi kot pomoč družbi. Z njo se je pogovarjala Metka Pirc
Včeraj zvečer je odjeknila novica, da so pogajalci v Katarju končno dosegli dogovor o premirju v Gazi. Vojne s tem še ni konec, orožje naj bi potihnilo za vsaj šest tednov. Kaj dogovor prinaša za Palestince in kako vse skupaj vpliva na Izrael, konkretneje na položaj premiera Benjamina Netanjahuja? V tokratni epizodi Ob osmih smo za razlago zapletenih razmerij prosili obramboslovca Klemna Grošlja.
Včeraj zvečer je odjeknila novica, da so pogajalci v Katarju končno dosegli dogovor o premirju v Gazi. Vojne s tem še ni konec, orožje naj bi potihnilo za vsaj šest tednov. Kaj dogovor prinaša za Palestince in kako vse skupaj vpliva na Izrael, konkretneje na položaj premiera Benjamina Netanjahuja? V tokratni epizodi Ob osmih smo za razlago zapletenih razmerij prosili obramboslovca Klemna Grošlja.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini traja že leto dni, na terenu pa je zaradi številnih omejitev ni občutiti. V zdravniškem sindikatu Fides pravijo, da je stavka opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu. S stališča običajnega človeka ta ugotovitev ni presenetljiva, saj smo se skoraj vsi na neki točki že soočili recimo z napotnicami z datumi, zamaknjenimi daleč v prihodnost, ali pa z dejstvom, da smo nenadoma ostali brez osebnega zdravnika. Kje torej smo? Kaj je s čakalnimi vrstami, kaj z vladnimi načrti, da je treba med javnim in zasebnim zdravstvom zarisati ostro črto? Kako bolni si lahko privoščimo biti? V oddaji Ob osmih gostimo kolegico Heleno Lovinčič, ki zdravstvo spremlja že več desetletij.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini traja že leto dni, na terenu pa je zaradi številnih omejitev ni občutiti. V zdravniškem sindikatu Fides pravijo, da je stavka opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu. S stališča običajnega človeka ta ugotovitev ni presenetljiva, saj smo se skoraj vsi na neki točki že soočili recimo z napotnicami z datumi, zamaknjenimi daleč v prihodnost, ali pa z dejstvom, da smo nenadoma ostali brez osebnega zdravnika. Kje torej smo? Kaj je s čakalnimi vrstami, kaj z vladnimi načrti, da je treba med javnim in zasebnim zdravstvom zarisati ostro črto? Kako bolni si lahko privoščimo biti? V oddaji Ob osmih gostimo kolegico Heleno Lovinčič, ki zdravstvo spremlja že več desetletij.
Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.
Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.
V času revolucije v raziskovanju vesolja je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. V Sloveniji je danes okoli 40 podjetij, ki razvijajo nove tehnologije za vesoljski sektor. Kakšne so slovenske ambicije v vesolju? Metka Pirc je pred vrhom Slovenije in Evropske vesoljske agencije v Rimskih toplicah v goste povabila državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža.
V času revolucije v raziskovanju vesolja je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. V Sloveniji je danes okoli 40 podjetij, ki razvijajo nove tehnologije za vesoljski sektor. Kakšne so slovenske ambicije v vesolju? Metka Pirc je pred vrhom Slovenije in Evropske vesoljske agencije v Rimskih toplicah v goste povabila državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža.
Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?
Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?
Pred slovensko politiko je zajeten kadrovski zalogaj. Odslej smo brez guvernerja Banke Slovenije, saj je Boštjanu Vasletu potekel mandat, državni zbor pa njegovega naslednika ni uspel imenovati. Zdaj ga nadomešča viceguverner Primož Dolenc, ki pa je brez glasovalnih pravic v svetu ECB. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mora v kratkem torej predlagati novega kandidata za guvernerja, išče kandidata za varuha človekovih pravic, ki bo v državnem zboru lahko dobil najmanj 60 glasov podpore, predlagati pa bo morala tudi kandidata za novega sodnika na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Bosta s premierom Robertom Golobom uspela zakopati bojne sekire, da bo politika lahko sklenila nujne kompromise? Gost oddaje Ob osmih je politolog Marko Hočevar.
Pred slovensko politiko je zajeten kadrovski zalogaj. Odslej smo brez guvernerja Banke Slovenije, saj je Boštjanu Vasletu potekel mandat, državni zbor pa njegovega naslednika ni uspel imenovati. Zdaj ga nadomešča viceguverner Primož Dolenc, ki pa je brez glasovalnih pravic v svetu ECB. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mora v kratkem torej predlagati novega kandidata za guvernerja, išče kandidata za varuha človekovih pravic, ki bo v državnem zboru lahko dobil najmanj 60 glasov podpore, predlagati pa bo morala tudi kandidata za novega sodnika na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Bosta s premierom Robertom Golobom uspela zakopati bojne sekire, da bo politika lahko sklenila nujne kompromise? Gost oddaje Ob osmih je politolog Marko Hočevar.
Avstrijski skrajno desni Svobodnjaki so v roke dobili mandat za sestavo vlade, prvič se utegne zgoditi, da bodo postavili kanclerja. Propad koalicijskih pogajanj med avstrijskimi strankami sredine prihaja kot svarilo pred nemškimi predčasnimi volitvami, da se na oblast lahko povzpnejo tudi radikalne sile. Kaj vzpon skrajne desnice pomeni za Evropo? Gost v oddaji Ob osmih je zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.
Avstrijski skrajno desni Svobodnjaki so v roke dobili mandat za sestavo vlade, prvič se utegne zgoditi, da bodo postavili kanclerja. Propad koalicijskih pogajanj med avstrijskimi strankami sredine prihaja kot svarilo pred nemškimi predčasnimi volitvami, da se na oblast lahko povzpnejo tudi radikalne sile. Kaj vzpon skrajne desnice pomeni za Evropo? Gost v oddaji Ob osmih je zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.
Oddajo Ob osmih v novem letu začenjamo športno. Slovenija je namreč na področju športa res odlična. Tako je bilo v letu 2024, ki je bilo olimpijsko leto. Iz Pariza so slovenski športniki prinesli tri medalje, dve zlati in eno srebrno; paraolimpijci so se z iger vrnili z zlatom in bromom. Pričakovanja so na športnem področju visoka tudi letos. In leto se začenja zelo zares, s svetovnima prvenstvoma v rokometu in alpskem smučanju. Že jutri pa bodo na tekmi svetovnega pokala v Kranjski gori nastopile alpske smučarke. V oddaji Ob osmih torej o športnih uspehih lani in letošnjih pričakovanjih.
Oddajo Ob osmih v novem letu začenjamo športno. Slovenija je namreč na področju športa res odlična. Tako je bilo v letu 2024, ki je bilo olimpijsko leto. Iz Pariza so slovenski športniki prinesli tri medalje, dve zlati in eno srebrno; paraolimpijci so se z iger vrnili z zlatom in bromom. Pričakovanja so na športnem področju visoka tudi letos. In leto se začenja zelo zares, s svetovnima prvenstvoma v rokometu in alpskem smučanju. Že jutri pa bodo na tekmi svetovnega pokala v Kranjski gori nastopile alpske smučarke. V oddaji Ob osmih torej o športnih uspehih lani in letošnjih pričakovanjih.
Zadnjo oddajo Ob osmih v tem letu posvečamo lokalni novici. Številni mediji namreč ukinjajo lokalna dopisništva, s tem pa bralci in gledalci veliko izgubljajo. Prikrajšani so za pomembne informacije iz okolja v katerem živijo. Da pa so lokalni dopisniki še kako dobrodošli, se je jasno pokazalo ob lanskih avgustovskih poplavah. Zaradi lokalnih poročevalcev je cela Slovenija videla opustošenje in slišala zgodbe iz prizadetih krajev. O tem, zakaj je lokalna novica tako pomembna, smo v začetku jeseni govorili na že tretji izvedbi Avdiofestivala v organizaciji Radia Slovenija. Tokratna oddaja Ob osmih ponuja delček tega pogovora.
Zadnjo oddajo Ob osmih v tem letu posvečamo lokalni novici. Številni mediji namreč ukinjajo lokalna dopisništva, s tem pa bralci in gledalci veliko izgubljajo. Prikrajšani so za pomembne informacije iz okolja v katerem živijo. Da pa so lokalni dopisniki še kako dobrodošli, se je jasno pokazalo ob lanskih avgustovskih poplavah. Zaradi lokalnih poročevalcev je cela Slovenija videla opustošenje in slišala zgodbe iz prizadetih krajev. O tem, zakaj je lokalna novica tako pomembna, smo v začetku jeseni govorili na že tretji izvedbi Avdiofestivala v organizaciji Radia Slovenija. Tokratna oddaja Ob osmih ponuja delček tega pogovora.
Hrvaško je tik pred koncem leta pretresel napad na eni izmed zagrebških osnovnih šol v katerem je 19-letnik z nožem ubil sedemletnega otroka, še tri otroke in učiteljico pa ranil. Ljudje so pretreseni, zahtevajo več varnosti v šolah. V nedeljo pa se bodo hrvaški volivci odpravili na volišča. Volili bodo predsednika države. Izbirajo med osmimi kandidati, po anketah sodeč, bo aktualni predsednik Zoran Milanovič ostal na tej funkciji, a bo moral najverjetneje v drugi krog. Novo leto bo Hrvatom prineslo nepremičninski davek. O vsem tem se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali z dopisnico iz sosednje države Tanjo Borčič Bernard.
Hrvaško je tik pred koncem leta pretresel napad na eni izmed zagrebških osnovnih šol v katerem je 19-letnik z nožem ubil sedemletnega otroka, še tri otroke in učiteljico pa ranil. Ljudje so pretreseni, zahtevajo več varnosti v šolah. V nedeljo pa se bodo hrvaški volivci odpravili na volišča. Volili bodo predsednika države. Izbirajo med osmimi kandidati, po anketah sodeč, bo aktualni predsednik Zoran Milanovič ostal na tej funkciji, a bo moral najverjetneje v drugi krog. Novo leto bo Hrvatom prineslo nepremičninski davek. O vsem tem se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali z dopisnico iz sosednje države Tanjo Borčič Bernard.