Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Danes so se v Sloveniji spet močno podražili naftni derivati. Prejšnji teden so zaradi povečanega povpraševanja nekatere črpalke celo prenehale delovati. Zakaj je prišlo do težav pri oskrbi, kako globok je spor med državo in največjim slovenskim naftnim trgovcem in kaj trenutno stanje pove o slovenskem modelu oblikovanja cen bencina? Pa tudi kaj nas še čaka ob pričakovanem stopnjevanju krize, ki je nastala zaradi vojne na Bližnjem vzhodu? O teh temah bomo v oddaji Ob osmih spregovorili z makroekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Danes so se v Sloveniji spet močno podražili naftni derivati. Prejšnji teden so zaradi povečanega povpraševanja nekatere črpalke celo prenehale delovati. Zakaj je prišlo do težav pri oskrbi, kako globok je spor med državo in največjim slovenskim naftnim trgovcem in kaj trenutno stanje pove o slovenskem modelu oblikovanja cen bencina? Pa tudi kaj nas še čaka ob pričakovanem stopnjevanju krize, ki je nastala zaradi vojne na Bližnjem vzhodu? O teh temah bomo v oddaji Ob osmih spregovorili z makroekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Za nami je pester povolilni večer, rezultati so bili tesni kot še nikoli. V državni zbor se je uvrstilo sedem strank in vse kaže, da nas čaka dolgo in naporno sestavljanje vladne koalicije. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci in kakšne so sploh možnosti za sestavo nove vlade? Tokrat vam že v ponedeljek ponujamo posebno – in podaljšano – epizodo oddaje Ob osmih, v kateri sta volilni rezultat analizirala politolog Igor Lukšič ter kolumnist Antiša Korljan.
Za nami je pester povolilni večer, rezultati so bili tesni kot še nikoli. V državni zbor se je uvrstilo sedem strank in vse kaže, da nas čaka dolgo in naporno sestavljanje vladne koalicije. Kdo so zmagovalci, kdo poraženci in kakšne so sploh možnosti za sestavo nove vlade? Tokrat vam že v ponedeljek ponujamo posebno – in podaljšano – epizodo oddaje Ob osmih, v kateri sta volilni rezultat analizirala politolog Igor Lukšič ter kolumnist Antiša Korljan.
Najnovejše predvolilne ankete kažejo, da ni jasnega »konja, ki bi potegnil naprej«. Ni izključeno, da bodo v prihodnji vladi vse stranke, ki se bodo prebile v parlament, razen SDS in Resnice, pravi politični komentator in soavtor podkasta LD;GD Aljaž Pengov Bitenc.Brez dvoma gre za najbolj divje tedne pred katerimi koli parlamentarnimi volitvami v naši državi doslej. Zaključek je v celoti zaznamovala afera s prisluhi, ki se je zdaj prelila še na evropski politični parket. Ključno vprašanje je, kako bo vse to vplivalo na volilni rezultat.
Najnovejše predvolilne ankete kažejo, da ni jasnega »konja, ki bi potegnil naprej«. Ni izključeno, da bodo v prihodnji vladi vse stranke, ki se bodo prebile v parlament, razen SDS in Resnice, pravi politični komentator in soavtor podkasta LD;GD Aljaž Pengov Bitenc.Brez dvoma gre za najbolj divje tedne pred katerimi koli parlamentarnimi volitvami v naši državi doslej. Zaključek je v celoti zaznamovala afera s prisluhi, ki se je zdaj prelila še na evropski politični parket. Ključno vprašanje je, kako bo vse to vplivalo na volilni rezultat.
Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje in z njo geopolitični kaos, za katerega nihče ne ve, kam bo vodil - po številnih ocenah v recesijo. Kako naj zdaj ravnamo z denarjem, da ne bo izgubljal vrednosti, in kako naj načrtujemo finančno stabilnost? So lahko ena od rešitev te dni aktualne ljudske obveznice ali je pravi čas za nekoliko večje tveganje - sploh zdaj, ko imamo na voljo individualne naložbene račune? O vsem tem Ob osmih z Marjo Milič, voditeljico podkasta o upravljanju denarja Money-How.
Vojna na Bližnjem vzhodu se nadaljuje in z njo geopolitični kaos, za katerega nihče ne ve, kam bo vodil - po številnih ocenah v recesijo. Kako naj zdaj ravnamo z denarjem, da ne bo izgubljal vrednosti, in kako naj načrtujemo finančno stabilnost? So lahko ena od rešitev te dni aktualne ljudske obveznice ali je pravi čas za nekoliko večje tveganje - sploh zdaj, ko imamo na voljo individualne naložbene račune? O vsem tem Ob osmih z Marjo Milič, voditeljico podkasta o upravljanju denarja Money-How.
Družba je čedalje bolj polarizirana, kot kažejo trendi, pa utegnejo skoraj nezdružljivi pogledi povzročati trenja med spoloma. Nedavna raziskava inštituta Ipsos, izvedena v 29 državah, je pokazala, da tretjina moških generacije Z, ki so rojeni med letoma 1997 in 2012, meni, da bi žena morala biti pokorna svojemu možu. Kako je pri nas? Ob osmih o tem s Tejo Kosi, mlado raziskovalko z oddelka za kulturologijo in Centra za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede.
Družba je čedalje bolj polarizirana, kot kažejo trendi, pa utegnejo skoraj nezdružljivi pogledi povzročati trenja med spoloma. Nedavna raziskava inštituta Ipsos, izvedena v 29 državah, je pokazala, da tretjina moških generacije Z, ki so rojeni med letoma 1997 in 2012, meni, da bi žena morala biti pokorna svojemu možu. Kako je pri nas? Ob osmih o tem s Tejo Kosi, mlado raziskovalko z oddelka za kulturologijo in Centra za proučevanje kulture in religije Fakultete za družbene vede.
Vojna med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se vleče že tretji teden, kljub vojaški premoči napadalcev ostaja odprta in vse bolj globalna kriza. Slovenski veleposlanik v Iranu Igor Jukič opozarja, da razmere na terenu niso črno-bele: medtem ko svet govori o geopolitiki in padcih režimov, je za večino Irancev v ospredju golo preživetje.
Vojna med Iranom, Izraelom in Združenimi državami Amerike, ki se vleče že tretji teden, kljub vojaški premoči napadalcev ostaja odprta in vse bolj globalna kriza. Slovenski veleposlanik v Iranu Igor Jukič opozarja, da razmere na terenu niso črno-bele: medtem ko svet govori o geopolitiki in padcih režimov, je za večino Irancev v ospredju golo preživetje.
Tik pred volitvami javnost vsak dan šokirajo novi posnetki pogovorov, na katerih z oblastmi povezani posamezniki, ne vedoč, da jih snemajo, domnevno razlagajo korupcijske poti in povezave. Če so zvočni posnetki, na katerih denimo slišimo nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. lahko nastali tudi s pomočjo preproste na trgu dostopne opreme, so videoposnetki Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič in zdaj še Roka Hodeja očitno delo profesionalcev. Poleg vprašanj, ki jih odpira vsebina, je pomembno tudi, kdo stoji za vsem tem in kakšnemu interesu služijo te objave. V današnji epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Marjanom Miklavčičem.
Tik pred volitvami javnost vsak dan šokirajo novi posnetki pogovorov, na katerih z oblastmi povezani posamezniki, ne vedoč, da jih snemajo, domnevno razlagajo korupcijske poti in povezave. Če so zvočni posnetki, na katerih denimo slišimo nekdanjo generalno sekretarko Svobode Vesno Vuković. lahko nastali tudi s pomočjo preproste na trgu dostopne opreme, so videoposnetki Dominike Švarc Pipan, Nine Zidar Klemenčič in zdaj še Roka Hodeja očitno delo profesionalcev. Poleg vprašanj, ki jih odpira vsebina, je pomembno tudi, kdo stoji za vsem tem in kakšnemu interesu služijo te objave. V današnji epizodi Ob osmih smo se o tem pogovarjali z nekdanjim direktorjem obveščevalno-varnostne službe obrambnega ministrstva Marjanom Miklavčičem.
Kako lahko objave prisluhov in videoposnetkov na spletu vplivajo na volitve in kakšne vse so metode boja v tej kampanji? Včasih smo imeli na Twitterju jeznega Janeza, na Instagramu pa lepega Boruta. Zdaj so vsi povsod, pravita sogovornika v Ob osmih na kvadrat, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura dr. Branka Bizjak Zabukovec in politolog dr. Marko Hočevar. Z njima smo se pogovarjali dober teden pred volilno nedeljo, ko je slutiti, da najburnejši del kampanje šele prihaja. ***Podkast je bil posnet v torek in torej pred objavo najnovejših videoposnetkov. Teme: - Kako stranke izkoriščajo različne kanale politične kampanje? - Od kod različni posnetki, prisluhi in informacije tik pred volitvami in kaj je njihov namen? - Kakšni so trendi pri mobilizaciji volivcev in zakaj se mladi moški pomikajo v desno? - Kakšna je vloga čustev v politični komunikaciji? - Zakaj za politike ni priporočljivo brisati komentarjev na družbenih omrežjih? - Kje smo pri zaupanju v politiko?
Kako lahko objave prisluhov in videoposnetkov na spletu vplivajo na volitve in kakšne vse so metode boja v tej kampanji? Včasih smo imeli na Twitterju jeznega Janeza, na Instagramu pa lepega Boruta. Zdaj so vsi povsod, pravita sogovornika v Ob osmih na kvadrat, direktorica vsebinskega marketinga na agenciji Futura dr. Branka Bizjak Zabukovec in politolog dr. Marko Hočevar. Z njima smo se pogovarjali dober teden pred volilno nedeljo, ko je slutiti, da najburnejši del kampanje šele prihaja. ***Podkast je bil posnet v torek in torej pred objavo najnovejših videoposnetkov. Teme: - Kako stranke izkoriščajo različne kanale politične kampanje? - Od kod različni posnetki, prisluhi in informacije tik pred volitvami in kaj je njihov namen? - Kakšni so trendi pri mobilizaciji volivcev in zakaj se mladi moški pomikajo v desno? - Kakšna je vloga čustev v politični komunikaciji? - Zakaj za politike ni priporočljivo brisati komentarjev na družbenih omrežjih? - Kje smo pri zaupanju v politiko?
Podkasti so eden najhitreje rastočih medijskih formatov – iz avdio vsebin se selijo tudi na video platforme, letos pa so na Zlatih globusih prvič dobili celo svojo nagrado. Hkrati postajajo tudi pomemben prostor politične komunikacije, kjer politiki v času kampanj nagovarjajo volivce v bolj sproščenih, pogosto tudi manj novinarsko vodenih pogovorih. Kaj to pomeni za politično razpravo in kaj za demokracijo? O fenomenu podkastov z novinarko in eno od pionirk slovenskih podkastov Natašo Briški.
Podkasti so eden najhitreje rastočih medijskih formatov – iz avdio vsebin se selijo tudi na video platforme, letos pa so na Zlatih globusih prvič dobili celo svojo nagrado. Hkrati postajajo tudi pomemben prostor politične komunikacije, kjer politiki v času kampanj nagovarjajo volivce v bolj sproščenih, pogosto tudi manj novinarsko vodenih pogovorih. Kaj to pomeni za politično razpravo in kaj za demokracijo? O fenomenu podkastov z novinarko in eno od pionirk slovenskih podkastov Natašo Briški.
Tudi če danes odprejo Hormuško ožino, bodo naftni šok sanirali še mesece, pravi Jože P. Damijan, ki meni, da se je Trump v naftni igri znova uštel, tako kot pri carinah. Kot ocenjuje, se utegne vse skupaj končati z umikom ZDA z Bližnjega vzhoda, tam pa bo nov strateški partner Kitajska. Od začetka napadov na Iran je sicer prevoz nafte in plina skozi Hormuško ožino praktično ustavljen. Cena nafte je včeraj prvič po skoraj štirih letih presegla mejo 100 dolarjev za sod in se nato spet spustila, a negotovo je, kako dolgo bo trajal konflikt. Višje cene nafte pomenijo podražitev praktično vsega.
Tudi če danes odprejo Hormuško ožino, bodo naftni šok sanirali še mesece, pravi Jože P. Damijan, ki meni, da se je Trump v naftni igri znova uštel, tako kot pri carinah. Kot ocenjuje, se utegne vse skupaj končati z umikom ZDA z Bližnjega vzhoda, tam pa bo nov strateški partner Kitajska. Od začetka napadov na Iran je sicer prevoz nafte in plina skozi Hormuško ožino praktično ustavljen. Cena nafte je včeraj prvič po skoraj štirih letih presegla mejo 100 dolarjev za sod in se nato spet spustila, a negotovo je, kako dolgo bo trajal konflikt. Višje cene nafte pomenijo podražitev praktično vsega.
Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas.
Živahen borzni teden je za nami. Dokončno je zaživel sistem individualnih naložbenih računov, prvih 6 ponudnikov - bank in borznih hiš - so včeraj vpisali v register, prvi vlagatelj bi ga lahko odprl že danes. Katera bo prva delnica, naložena na enega teh INR-jev bo stvar prestiža. Edina delnica, ki jo bo mogoče naložiti na račun s prenosom in ne z nakupom pa bo delnica Vzajemne. Ta šele dva dneva kotira na ljubljanski borzi, oblikovanje tržne cene je bilo izjemno zanimivo. O vsem tem se bomo Ob osmih pogovarjali s članico uprave Aljo Markovič Čas.
Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Le še dobra dva tedna nas ločita od državnozborskih volitev, predvolilna kampanja pa ni le v polnem teku, pač pa je po mnenju številnih analitikov že presegla meje dobrega okusa. Nobena novost ni, da se v digitalni dobi politične kampanje vse bolj selijo na zaslone pametnih telefonov, kjer ključni element ni razprava o programih in sistemskih rešitvah, pač pa mešanje političnega diskurza z zabavo in spektaklom. Je pa prav z aktualno kampanjo postalo še bolj očitno, kako za mobilizacijo volivcev skrbijo najrazličnejši vplivneži, blogerji in spletni troli ter da so kratke in senzacionalistične vsebine prevladale nad poglobljenimi. O tem v tokratni oddaji Ob osmih z doktorico Mojco Pajnik, komunikologinjo na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani.
Reševanje slovenskih državljanov in državljank z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, danes naj bi na ljubljansko letališče prispelo prvo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Omana. V naslednjih dneh naj bi sledilo še več letov, na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi potnike pripeljali tudi neposredno iz Združenih arabskih Emiratov, od koder letala vzletajo zgolj občasno. O poteku reševalne akcije in trenutni situaciji, ki se spreminja iz uro v uro, pa z vodjo konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktorjem Mlakarjem.
Reševanje slovenskih državljanov in državljank z Bližnjega vzhoda se nadaljuje, danes naj bi na ljubljansko letališče prispelo prvo letalo, ki bo pripeljalo potnike iz Omana. V naslednjih dneh naj bi sledilo še več letov, na ministrstvu pa si prizadevajo, da bi potnike pripeljali tudi neposredno iz Združenih arabskih Emiratov, od koder letala vzletajo zgolj občasno. O poteku reševalne akcije in trenutni situaciji, ki se spreminja iz uro v uro, pa z vodjo konzularnega sektorja na Ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Viktorjem Mlakarjem.
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Izraelsko – ameriški napad na Iran je svetu znova poslal sporočilo, da mednarodno pravo za močne ne velja in da si velesile pravila lahko krojijo po svoje, ta pravila pa postajajo precej sprevržena. Vse bolj namreč živimo v svetu, kjer šibki niso zaščiteni. Poleg tega je v nov bližnjevzhodni vojaški konflikt aktivno vpleten ameriški predsednik, ki trdi, da je končal že osem vojn. O posledicah za svetovni red ter kaj samopašno obnašanje velikih pomeni za Evropo in Slovenijo, v tokratni oddaji Ob osmih z mednarodnim pravnikom in nekdanjim slovenskim predsednikom Danilom Türkom.
Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.
Od prihodnjega četrtka bomo lahko odprli individualne naložbene račune, s kratico INR-je. Fizičnim osebam bo država tako omogočila davčno prijaznejše borzno trgovanje. Od tega si obeta spremembo naših varčevalnih navad - iz bančnih vlog v donosnejše delnice in obveznice, in s tem pospešek slovenskemu kapitalskemu trgu. A koliko denarja ta sploh prenese, ne da bi se borzni balon še bolj napihnil? Na naložbene račune nestrpno čaka tudi na tisoče delničarjev Vzajemne, ki je tik pred vstopom na borzo. Gost Ob osmih je predsednik uprave Ljubljanske borze Marko Bombač.
Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije "Na kvadrat", kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir.
Je v našem gospodarstvu vse narobe ali smo v olimpijski kondiciji? Vsaka stran številke razlaga po svoje in bližje smo volitvam, bolj se stopnjuje retorika. Kaj je torej res glede davkov, predvolilnih bombončkov in javnofinančnega primanjkljaja? Eden naših najbolj uglednih ekonomistov Mojmir Mrak že nekaj časa opozarja o hoji po robu. Z njim smo se pogovarjali v prvi epizodi serije "Na kvadrat", kjer temam, ki potrebujejo najširšo razlago, namenjamo neomejen časovni okvir.
Bi lahko razkritja iz Epsteinovih dosjejev spodnesla temelje britanske monarhije? Aretacija Andrewa Mountbattna-Windsorja je posledica le ene izmed preiskav, ki tečejo proti njemu. Kralj Karel III. je sicer v izjavi obljubil polno sodelovanje z organi pregona, a pojavljajo se vprašanje, koliko je kraljeva družina v resnici vedela. Gost ob osmih je radijski kolega in zgodovinar dr. Tomaž Gerden, ki spremlja dogajanja na britanskem dvoru.
Bi lahko razkritja iz Epsteinovih dosjejev spodnesla temelje britanske monarhije? Aretacija Andrewa Mountbattna-Windsorja je posledica le ene izmed preiskav, ki tečejo proti njemu. Kralj Karel III. je sicer v izjavi obljubil polno sodelovanje z organi pregona, a pojavljajo se vprašanje, koliko je kraljeva družina v resnici vedela. Gost ob osmih je radijski kolega in zgodovinar dr. Tomaž Gerden, ki spremlja dogajanja na britanskem dvoru.
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Na današnji dan pred štirimi leti smo se zbudili v šok: Rusija je začela invazijo na Ukrajino. Okrog 10 milijonov Ukrajincev je od takrat zapustilo domove, več kot pol jih je v tujini; po ocenah so vojaške žrtve na obeh straneh ogromne, Rusija je podvržena številnim zahodnim sankcijam. Kako se na to odzivajo Rusi, je vojna okrepila ali oslabila Putinov položaj in ali gre računati na pritisk ruske javnosti za končanje operacij? O vsem tem z našo moskovsko dopisnico Heleno Ponudič.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
Med premiero predstave "Catarina ali o lepoti ubijanja fašistov", ki jo je za gledališče v nemškem Bochumu režirala metličanka Mateja Koležnik, se je zgodil incident. Igralca, ki je igral fašista, je občinstvo najprej napadlo z žvižgi in žaljivkami, nekateri so poskušali tudi fizično. Kaj je tako razburilo občinstvo? In ali je to simptom družbe, ki razen nasilja nima pravega odgovora na naraščajoče skrajnosti? O tem Ob osmih z Matejo Koležnik.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Banana s frizuro, zlati prinašalec, levi in hijene - kako na nas učinkuje negativna kampanja, in kakšni so pristopi, ki najbolj delujejo? Medtem ko se volilna kampanja uradno šele začenja, nas jumbo plakati ob cestah in udarne objave na družbenih omrežjih spremljajo že nekaj časa. O tem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z Boštjanom Napotnikom, kreativnim direktorjem oglaševalske agencije Futura DDB.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Jutri se začne uradna predvolilna kampanja, politični prostor pa je že nekaj časa močno razgret in polariziran. Kako ga vidi predsednica republike Nataša Pirc Musar, kako gleda na mandat vlade Roberta Goloba, na svoj odnos s premierom in na pola Janša-Golob? Kaj po njenem vladi zamerijo gospodarstveniki, kakšen je odnos politike do neodvisnih državnih institucij in kako se Slovenija vključuje v mednarodno okolje? In kakšna je njena popotnica državljanom in politiki pred volitvami? Nataša Pirc Musar je gostja Ob osmih.
Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.
Višje, hitreje in predvsem močneje niso več le olimpijska mantra. Mišice so temelj naše moči, energije in zdravja, in novejša znanstvena spoznanja kažejo, da so še veliko pomembnejše, kot smo mislili. Zakaj je vadba za moč ena najboljših naložb za prihodnost? Ali res potrebujemo več beljakovin, kot je veljalo še nedavno? In koliko treninga je v resnici dovolj, da ostanemo vitalni, močni in funkcionalni tudi čez desetletja? Bi morali uživati prehranske dodatke? Ob osmih se o vsem tem pogovarjamo s fiziatrinjo in strokovnjakinjo za klinično športno prehrano Nežo Majdič.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
Ruski strateški interes je oslabiti EU in Nato. Če v eni članici zamaješ podporo tema institucijama, zamaješ celotno strukturo, pravi Katja Geršak ob pomislekih, zakaj bi bila Slovenija za Ruse sploh zanimiva. Geršak je sicer vodja novoustanovljenega inštituta za obrambo, varnost in odpornost Trivelis, ki je pred dnevi objavil analizo sistematičnega delovanja tujih vplivnih operacij v Sloveniji. V Ob osmih smo jo povabili na dan, ko se v Münchnu se začenja vodilni svetovni forum za varnostno politiko v času, ko varnost za Evropo postaja vse manj samoumeven pojem.
Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Sodstvo je pred pomembno prelomnico. Čez eno leto ne bo več okrajnih sodišč in sodnikov, ampak samo še okrožna. Bo šlo združevanje gladko ali bo delo na sodiščih zastalo in se bodo spet začeli nabirati zaostanki? Zakaj sodniki še vedno niso zadovoljni s plačami? Pred današnjim odprtjem novega sodnega leta na Vrhovnem sodišču je gostja Ob osmih predsednica Sodnega sveta Urška Kežmah.
Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.
Že začetna brskanja po dokumentih zadeve Epstein razkrivajo neslutene razsežnosti mreže moči, ki je segla v samo jedro svetovnih elit. Sistemska zloraba oblasti, v kateri je spolnost orodje nadzora, je naplavila tudi številna evropska imena, tresejo se vlade in dvori. Je primer Epstein simbol širše moralne krize sveta? V tokratni epizodi Ob osmih o tem z antropologinjo Svetlano Slapšak.
Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.
Pred dnevi objavljena raziskava Eurobarometer je pokazala, da v Sloveniji vlada precejšen strah pred nenadzorovanimi migracijami. Glede tega je zelo zaskrbljenih kar 62 odstotkov vprašanih. Na čem je osnovan ta strah, če podatki kažejo, da se zadnji dve leti število nedovoljenih prehodov meje pri nas zmanjšuje, po številu prosilcev za azil pa smo na repu Evropske unije? In česa nismo naredili, da so migracije - ne glede na številke - že dolgo tako vroča politična tema? Gostja Ob osmih je sociologinja Mirjam Milharčič Hladnik.
Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.
Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.
Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.
Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.
Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.
Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Po več kot 15 letih čakanja dobivamo sistemski zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo povsem na novo uredil to področje. Državni zbor ga je obravnava ta teden, potrdil naj bi ga v torek. Zakaj zakon v ospredje postavlja pomoč in vzgojo, ne kaznovanja, in zakaj je pri mladostnikih ključna hitra obravnava? Kako razumeti porast nasilnih dejanj mladih v statistiki v zadnjih letih in kako na zaznavo nasilja vplivajo mediji? O vsem tem z Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo.
Po več kot 15 letih čakanja dobivamo sistemski zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo povsem na novo uredil to področje. Državni zbor ga je obravnava ta teden, potrdil naj bi ga v torek. Zakaj zakon v ospredje postavlja pomoč in vzgojo, ne kaznovanja, in zakaj je pri mladostnikih ključna hitra obravnava? Kako razumeti porast nasilnih dejanj mladih v statistiki v zadnjih letih in kako na zaznavo nasilja vplivajo mediji? O vsem tem z Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.
Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.
Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.
Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem.
Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem.
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice - in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.
ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice - in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.
Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.
Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.