Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Več kot 400 tisoč ljudi bo po ob preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, mnogi ne vedo, kaj naj z njimi. Marca bo država prebivalcem Slovenije spet ponudila ljudske obveznice in mnogi ne vedo, ali so zanje morda ugodnejši kot varčevanje na banki. Smo Slovenci res tako finančno nepismeni, da je morala vlada začeti objavljati izobraževalne podkaste, v šole pa namerava uvesti poseben predmet o finančni pismenosti? O tem v ob osmih z državno sekretarko NIkolino Prah.
Več kot 400 tisoč ljudi bo po ob preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, mnogi ne vedo, kaj naj z njimi. Marca bo država prebivalcem Slovenije spet ponudila ljudske obveznice in mnogi ne vedo, ali so zanje morda ugodnejši kot varčevanje na banki. Smo Slovenci res tako finančno nepismeni, da je morala vlada začeti objavljati izobraževalne podkaste, v šole pa namerava uvesti poseben predmet o finančni pismenosti? O tem v ob osmih z državno sekretarko NIkolino Prah.
Več kot četrtina držav po svetu že uvaja ukrepe za omejitev uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas: danes bo predstavljena peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, pravi antropolog Dan Podjed, sicer glas omenjene peticije, ki je gost današnje oddaje Ob osmih.
Več kot četrtina držav po svetu že uvaja ukrepe za omejitev uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas: danes bo predstavljena peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, pravi antropolog Dan Podjed, sicer glas omenjene peticije, ki je gost današnje oddaje Ob osmih.
Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Eno od velikih vprašanj je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev, saj naj bi z okoli 20 odstotki postala druga najmočnejša stranka v državi. Katere so sicer teme, ki bodo najbolj vplivale na odločanje Nemcev in kakšno vlado lahko Nemci sploh pričakujejo - o tem z dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Eno od velikih vprašanj je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev, saj naj bi z okoli 20 odstotki postala druga najmočnejša stranka v državi. Katere so sicer teme, ki bodo najbolj vplivale na odločanje Nemcev in kakšno vlado lahko Nemci sploh pričakujejo - o tem z dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.
Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA.
Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA.
Bo usoda ravnateljev kmalu v rokah ministra za šolstvo? To je ena od ključnih novosti, ki jih prinaša novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pomeni politizacijo na ministrstki ravni ali depolitizacijo na lokalni? O noveli, ki naj bi reševala tudi kadrovske težave v šolstvu, bi sicer morala vlada glasovati včeraj, a so glasovanje preložili. O tem, kje se zapleta, v oddaji Ob osmih s predsednico Združenja ravnateljev Mojco Mihelič.
Bo usoda ravnateljev kmalu v rokah ministra za šolstvo? To je ena od ključnih novosti, ki jih prinaša novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pomeni politizacijo na ministrstki ravni ali depolitizacijo na lokalni? O noveli, ki naj bi reševala tudi kadrovske težave v šolstvu, bi sicer morala vlada glasovati včeraj, a so glasovanje preložili. O tem, kje se zapleta, v oddaji Ob osmih s predsednico Združenja ravnateljev Mojco Mihelič.
Kako primerno je bilo vse, kar se je pri nas na političnem parketu dogajalo po aretaciji ruskih vohunov, ki se je odvila konec leta 2022? Kakšne posledice ima lahko razkrivanje tajnih podatkov? Bi premier lahko zamaknil datum aretacije in bi to sploh na kaj vplivalo? O vsem tem z Andrejem Rupnikom, nekdanjim direktorjem Sove, zdaj direktorjem centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami.
Kako primerno je bilo vse, kar se je pri nas na političnem parketu dogajalo po aretaciji ruskih vohunov, ki se je odvila konec leta 2022? Kakšne posledice ima lahko razkrivanje tajnih podatkov? Bi premier lahko zamaknil datum aretacije in bi to sploh na kaj vplivalo? O vsem tem z Andrejem Rupnikom, nekdanjim direktorjem Sove, zdaj direktorjem centra za demokratični nadzor nad oboroženimi silami.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob sinočnjem obisku izraelskega premiera Benjamina Netanhajuja v Beli hiši šokiral z idejo o izselitvi Palestincev iz Gaze - Gazo naj bi prevzeli Američani in tam razvili nekakšno riviero Bližnjega vzhoda. Kako take izjave sprejemajo v regiji? V oddajo Ob osmih se nam iz Libanona oglaša zunanja ministrica Tanja Fajon.
Ameriški predsednik Donald Trump je ob sinočnjem obisku izraelskega premiera Benjamina Netanhajuja v Beli hiši šokiral z idejo o izselitvi Palestincev iz Gaze - Gazo naj bi prevzeli Američani in tam razvili nekakšno riviero Bližnjega vzhoda. Kako take izjave sprejemajo v regiji? V oddajo Ob osmih se nam iz Libanona oglaša zunanja ministrica Tanja Fajon.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Menjava igralcev, ki Luko Dončiča iz Dallasa vodi v Los Angeles, še vedno močno odmeva. Da se je Dallas na vrhuncu kariere odrekel enemu najboljših igralcev na svetu, in to krepko pod ceno, poraja številna vprašanja. Sila zanimivo je tudi to, da z dogovarjanjem športnih direktorjev obeh klubov nista bila seznanjena ne Dončić ne najboljši igralec Lakersov Lebron James. Na nekatera nepojasnjena vprašanja skušamo odgovoriti v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s športnim komentatorjem Tilnom Lamutom.
Grenlandija, najredkeje poseljena država na svetu, ki je skoraj vsa na 3 kilometre debeli ledeni plošči, se je po poudarjanju predsednika Donalda Trumpa, da jo želi imeti, znašla v središču svetovne pozornosti. Arktični prostor tudi zaradi podnebnih sprememb postaja strateško izjemno pomemben. V oddaji Ob osmih o tem s profesorico mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem Matejo Peter.
Grenlandija, najredkeje poseljena država na svetu, ki je skoraj vsa na 3 kilometre debeli ledeni plošči, se je po poudarjanju predsednika Donalda Trumpa, da jo želi imeti, znašla v središču svetovne pozornosti. Arktični prostor tudi zaradi podnebnih sprememb postaja strateško izjemno pomemben. V oddaji Ob osmih o tem s profesorico mednarodnih odnosov na Univerzi Saint Andrews na Škotskem Matejo Peter.
Če vas vsaj malo zanima tehnologija, ta teden niste mogli mimo kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek, ki je z zelo nizkimi stroški razvoja svojega pogovornega robota šokiral ameriške tehnološke gigante in zahodne borze. Je ameriška prevlada v sektorju umetne inteligence končana? O tem se v današnji oddaji Ob osmih pogovarjamo s kolegom Anžetom Tomićem, poznavalcem področja sodobnih tehnologij.
Če vas vsaj malo zanima tehnologija, ta teden niste mogli mimo kitajskega zagonskega podjetja DeepSeek, ki je z zelo nizkimi stroški razvoja svojega pogovornega robota šokiral ameriške tehnološke gigante in zahodne borze. Je ameriška prevlada v sektorju umetne inteligence končana? O tem se v današnji oddaji Ob osmih pogovarjamo s kolegom Anžetom Tomićem, poznavalcem področja sodobnih tehnologij.
Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden od Kolumbije izsili zmago glede deportiranih migrantov - tako, da ji je zagrozil z visokimi carinami. Se kaj takega lahko zgodi tudi Evropski uniji? Nedavno je že dejal, da je dvig carin edini način za odpravo trgovinskih nesorazmerij. Smo na to pripravljeni? Evropska komisija prav danes predstavlja pobudo "kompas", namenjeno spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V oddaji Ob osmih gostimo ekonomista Anžeta Burgerja.
Ameriški predsednik Donald Trump je ta teden od Kolumbije izsili zmago glede deportiranih migrantov - tako, da ji je zagrozil z visokimi carinami. Se kaj takega lahko zgodi tudi Evropski uniji? Nedavno je že dejal, da je dvig carin edini način za odpravo trgovinskih nesorazmerij. Smo na to pripravljeni? Evropska komisija prav danes predstavlja pobudo "kompas", namenjeno spodbujanju konkurenčnosti evropskega gospodarstva. V oddaji Ob osmih gostimo ekonomista Anžeta Burgerja.
Srbski študentje so v času snemanja te oddaje že več kot 22 ur blokirali enega od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu, pridružilo se jim je več tisoč podpornikov. Predsednik Aleksandar Vučić je sinoči napovedal izpolnitev vseh njihovih zahtev, a študentov obljube ne prepričajo. Utegnejo z vztrajnostjo - na ulicah so vse od zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji v začetku novembra - zamajati Vučićevo vladavino? Gost Ob osmih je dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin
Srbski študentje so v času snemanja te oddaje že več kot 22 ur blokirali enega od najpomembnejših cestnih vozlišč v Beogradu, pridružilo se jim je več tisoč podpornikov. Predsednik Aleksandar Vučić je sinoči napovedal izpolnitev vseh njihovih zahtev, a študentov obljube ne prepričajo. Utegnejo z vztrajnostjo - na ulicah so vse od zrušenja nadstreška na novosadski železniški postaji v začetku novembra - zamajati Vučićevo vladavino? Gost Ob osmih je dopisnik iz Beograda Boštjan Anžin
Ameriški predsednik Donald Trump govori o povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, trikrat več, kot Slovenija namenja zdaj. Kolikšno povečanje je upravičeno, koliko pa ga napihuje vojaška industrija? Bo Slovenija dodatno povečanje zmogla in čemu bi se odrekla? Kako naj ta orjaška sredstva izkoristi slovenska industrija? Odgovore smo iskali pri obrambnem ekonomu in nekdanjemu stalnemu predstavniku Slovenije pri zvezi Nato dr. Eriku Kopaču.
Ameriški predsednik Donald Trump govori o povečanju obrambnih izdatkov na 5 odstotkov BDP, trikrat več, kot Slovenija namenja zdaj. Kolikšno povečanje je upravičeno, koliko pa ga napihuje vojaška industrija? Bo Slovenija dodatno povečanje zmogla in čemu bi se odrekla? Kako naj ta orjaška sredstva izkoristi slovenska industrija? Odgovore smo iskali pri obrambnem ekonomu in nekdanjemu stalnemu predstavniku Slovenije pri zvezi Nato dr. Eriku Kopaču.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja v Republiki Sloveniji. Že danes se bodo oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Z rudarjem Jakovom Dominkovićem, ki je v Premogovniku tudi sindikalni zaupnik, se je za oddajo Ob osmih pogovarjala Metka Pirc.
Potem ko so trije rudarji izgubili življenje v eni najhujših rudarskih nesreč, je vlada v spomin na žrtve za jutri razglasila dan žalovanja v Republiki Sloveniji. Že danes se bodo oglasile sirene v Šoštanju, od koder sta dva od treh preminulih. Kako to preživljajo preživeli rudarji? Z rudarjem Jakovom Dominkovićem, ki je v Premogovniku tudi sindikalni zaupnik, se je za oddajo Ob osmih pogovarjala Metka Pirc.
Notranji minister Boštjan Poklukar je sinoči pričakovano uspešno prestal interpelacijo, je pa dogajanje okrog nje zagotovo znak, da se je slovenska politika krepko spustila v neuradno kampanjo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. V kakšni kondiciji so igralci, ki jih opazujemo v parlamentu, kako resna je konkurenca, ki nastaja zunaj njega? V oddaji Ob osmih odgovore na ta vprašanja iščemo s politologom doktorjem Mirom Hačkom.
Notranji minister Boštjan Poklukar je sinoči pričakovano uspešno prestal interpelacijo, je pa dogajanje okrog nje zagotovo znak, da se je slovenska politika krepko spustila v neuradno kampanjo pred naslednjimi parlamentarnimi volitvami. V kakšni kondiciji so igralci, ki jih opazujemo v parlamentu, kako resna je konkurenca, ki nastaja zunaj njega? V oddaji Ob osmih odgovore na ta vprašanja iščemo s politologom doktorjem Mirom Hačkom.
Donald Trump je nastopil drugi mandat na čelu ZDA in takoj izdal več prelomnih izvršilnih ukazov. V prvem mandatu se je učil, vmes je moral zamenjati kar nekaj sodelavcev. Zdi se, da ima zdaj ob sebi popolnoma predane »vojščake« in še nekaj multimilijarderjev, ki so z njim usklajeni. Bo sploh kdo oporekal njegovim odločitvam? O tem, v kakšen svet smo se zbudili, tokrat z dolgoletno dopisnico Associated Pressa iz ZDA in z Bližnjega vzhoda Barbaro Šurk.
Donald Trump je nastopil drugi mandat na čelu ZDA in takoj izdal več prelomnih izvršilnih ukazov. V prvem mandatu se je učil, vmes je moral zamenjati kar nekaj sodelavcev. Zdi se, da ima zdaj ob sebi popolnoma predane »vojščake« in še nekaj multimilijarderjev, ki so z njim usklajeni. Bo sploh kdo oporekal njegovim odločitvam? O tem, v kakšen svet smo se zbudili, tokrat z dolgoletno dopisnico Associated Pressa iz ZDA in z Bližnjega vzhoda Barbaro Šurk.
Rebeka Kropivšek Leskovar je sinoči prejela naziv Inženirka leta 2024. Vedno jo je privlačila znanstvena fantastika, a je mislila, da bo risala stripe. V zadnjem hipu se je odločila za študij mehatronike, magistrirala je iz socialne robotike in z roboti se ukvarja tudi zdaj. Prepričana je, da roboti nikoli ne bodo mogli nadomestiti ljudi, tehnologijo vidi kot pomoč družbi. Z njo se je pogovarjala Metka Pirc
Rebeka Kropivšek Leskovar je sinoči prejela naziv Inženirka leta 2024. Vedno jo je privlačila znanstvena fantastika, a je mislila, da bo risala stripe. V zadnjem hipu se je odločila za študij mehatronike, magistrirala je iz socialne robotike in z roboti se ukvarja tudi zdaj. Prepričana je, da roboti nikoli ne bodo mogli nadomestiti ljudi, tehnologijo vidi kot pomoč družbi. Z njo se je pogovarjala Metka Pirc
Včeraj zvečer je odjeknila novica, da so pogajalci v Katarju končno dosegli dogovor o premirju v Gazi. Vojne s tem še ni konec, orožje naj bi potihnilo za vsaj šest tednov. Kaj dogovor prinaša za Palestince in kako vse skupaj vpliva na Izrael, konkretneje na položaj premiera Benjamina Netanjahuja? V tokratni epizodi Ob osmih smo za razlago zapletenih razmerij prosili obramboslovca Klemna Grošlja.
Včeraj zvečer je odjeknila novica, da so pogajalci v Katarju končno dosegli dogovor o premirju v Gazi. Vojne s tem še ni konec, orožje naj bi potihnilo za vsaj šest tednov. Kaj dogovor prinaša za Palestince in kako vse skupaj vpliva na Izrael, konkretneje na položaj premiera Benjamina Netanjahuja? V tokratni epizodi Ob osmih smo za razlago zapletenih razmerij prosili obramboslovca Klemna Grošlja.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini traja že leto dni, na terenu pa je zaradi številnih omejitev ni občutiti. V zdravniškem sindikatu Fides pravijo, da je stavka opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu. S stališča običajnega človeka ta ugotovitev ni presenetljiva, saj smo se skoraj vsi na neki točki že soočili recimo z napotnicami z datumi, zamaknjenimi daleč v prihodnost, ali pa z dejstvom, da smo nenadoma ostali brez osebnega zdravnika. Kje torej smo? Kaj je s čakalnimi vrstami, kaj z vladnimi načrti, da je treba med javnim in zasebnim zdravstvom zarisati ostro črto? Kako bolni si lahko privoščimo biti? V oddaji Ob osmih gostimo kolegico Heleno Lovinčič, ki zdravstvo spremlja že več desetletij.
Najdaljša zdravniška stavka v zgodovini traja že leto dni, na terenu pa je zaradi številnih omejitev ni občutiti. V zdravniškem sindikatu Fides pravijo, da je stavka opozorilo, da v javnem zdravstvu ni vse v redu. S stališča običajnega človeka ta ugotovitev ni presenetljiva, saj smo se skoraj vsi na neki točki že soočili recimo z napotnicami z datumi, zamaknjenimi daleč v prihodnost, ali pa z dejstvom, da smo nenadoma ostali brez osebnega zdravnika. Kje torej smo? Kaj je s čakalnimi vrstami, kaj z vladnimi načrti, da je treba med javnim in zasebnim zdravstvom zarisati ostro črto? Kako bolni si lahko privoščimo biti? V oddaji Ob osmih gostimo kolegico Heleno Lovinčič, ki zdravstvo spremlja že več desetletij.
Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.
Najbogatejši Zemljan Elon Musk se je očitno odločil, da bo njegov denar dejansko postal sveta vladar. Najprej si je kupil družbeno omrežje, ki mu pomaga širiti glas, potem je tudi dobesedno s svojimi milijoni pomagal do Trumpove izvolitve, v zadnjih tednih se poigrava z evropsko politiko. O tem, kako Musk vsem na očeh sprevrača svetovni red, v oddaji Ob osmih z dr. Juretom Stojanom, partnerjem in direktorjem razvoja ter raziskav na Inštitutu za strateške rešitve.
V času revolucije v raziskovanju vesolja je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. V Sloveniji je danes okoli 40 podjetij, ki razvijajo nove tehnologije za vesoljski sektor. Kakšne so slovenske ambicije v vesolju? Metka Pirc je pred vrhom Slovenije in Evropske vesoljske agencije v Rimskih toplicah v goste povabila državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža.
V času revolucije v raziskovanju vesolja je Slovenija postala polnopravna članica Evropske vesoljske agencije. V Sloveniji je danes okoli 40 podjetij, ki razvijajo nove tehnologije za vesoljski sektor. Kakšne so slovenske ambicije v vesolju? Metka Pirc je pred vrhom Slovenije in Evropske vesoljske agencije v Rimskih toplicah v goste povabila državnega sekretarja na ministrstvu za gospodarstvo Matevža Frangeža.
Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?
Kljub lani rekordno nizkemu številu brezposelnih pri nas je nekaterim delodajalcem težko brezskrbno gledati na nemško avtomobilsko industrijo, kjer krčijo proizvodnjo in napovedujejo odpuščanja. Med predlogi je tudi ukrep subvencioniranega krajšega delovnega časa. Kako bomo pri nas prebrodili nemško krizo?
Pred slovensko politiko je zajeten kadrovski zalogaj. Odslej smo brez guvernerja Banke Slovenije, saj je Boštjanu Vasletu potekel mandat, državni zbor pa njegovega naslednika ni uspel imenovati. Zdaj ga nadomešča viceguverner Primož Dolenc, ki pa je brez glasovalnih pravic v svetu ECB. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mora v kratkem torej predlagati novega kandidata za guvernerja, išče kandidata za varuha človekovih pravic, ki bo v državnem zboru lahko dobil najmanj 60 glasov podpore, predlagati pa bo morala tudi kandidata za novega sodnika na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Bosta s premierom Robertom Golobom uspela zakopati bojne sekire, da bo politika lahko sklenila nujne kompromise? Gost oddaje Ob osmih je politolog Marko Hočevar.
Pred slovensko politiko je zajeten kadrovski zalogaj. Odslej smo brez guvernerja Banke Slovenije, saj je Boštjanu Vasletu potekel mandat, državni zbor pa njegovega naslednika ni uspel imenovati. Zdaj ga nadomešča viceguverner Primož Dolenc, ki pa je brez glasovalnih pravic v svetu ECB. Predsednica republike Nataša Pirc Musar mora v kratkem torej predlagati novega kandidata za guvernerja, išče kandidata za varuha človekovih pravic, ki bo v državnem zboru lahko dobil najmanj 60 glasov podpore, predlagati pa bo morala tudi kandidata za novega sodnika na sodišču Evropske unije v Luksemburgu. Bosta s premierom Robertom Golobom uspela zakopati bojne sekire, da bo politika lahko sklenila nujne kompromise? Gost oddaje Ob osmih je politolog Marko Hočevar.
Avstrijski skrajno desni Svobodnjaki so v roke dobili mandat za sestavo vlade, prvič se utegne zgoditi, da bodo postavili kanclerja. Propad koalicijskih pogajanj med avstrijskimi strankami sredine prihaja kot svarilo pred nemškimi predčasnimi volitvami, da se na oblast lahko povzpnejo tudi radikalne sile. Kaj vzpon skrajne desnice pomeni za Evropo? Gost v oddaji Ob osmih je zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.
Avstrijski skrajno desni Svobodnjaki so v roke dobili mandat za sestavo vlade, prvič se utegne zgoditi, da bodo postavili kanclerja. Propad koalicijskih pogajanj med avstrijskimi strankami sredine prihaja kot svarilo pred nemškimi predčasnimi volitvami, da se na oblast lahko povzpnejo tudi radikalne sile. Kaj vzpon skrajne desnice pomeni za Evropo? Gost v oddaji Ob osmih je zgodovinar in publicist Luka Lisjak Gabrijelčič.
Oddajo Ob osmih v novem letu začenjamo športno. Slovenija je namreč na področju športa res odlična. Tako je bilo v letu 2024, ki je bilo olimpijsko leto. Iz Pariza so slovenski športniki prinesli tri medalje, dve zlati in eno srebrno; paraolimpijci so se z iger vrnili z zlatom in bromom. Pričakovanja so na športnem področju visoka tudi letos. In leto se začenja zelo zares, s svetovnima prvenstvoma v rokometu in alpskem smučanju. Že jutri pa bodo na tekmi svetovnega pokala v Kranjski gori nastopile alpske smučarke. V oddaji Ob osmih torej o športnih uspehih lani in letošnjih pričakovanjih.
Oddajo Ob osmih v novem letu začenjamo športno. Slovenija je namreč na področju športa res odlična. Tako je bilo v letu 2024, ki je bilo olimpijsko leto. Iz Pariza so slovenski športniki prinesli tri medalje, dve zlati in eno srebrno; paraolimpijci so se z iger vrnili z zlatom in bromom. Pričakovanja so na športnem področju visoka tudi letos. In leto se začenja zelo zares, s svetovnima prvenstvoma v rokometu in alpskem smučanju. Že jutri pa bodo na tekmi svetovnega pokala v Kranjski gori nastopile alpske smučarke. V oddaji Ob osmih torej o športnih uspehih lani in letošnjih pričakovanjih.
Zadnjo oddajo Ob osmih v tem letu posvečamo lokalni novici. Številni mediji namreč ukinjajo lokalna dopisništva, s tem pa bralci in gledalci veliko izgubljajo. Prikrajšani so za pomembne informacije iz okolja v katerem živijo. Da pa so lokalni dopisniki še kako dobrodošli, se je jasno pokazalo ob lanskih avgustovskih poplavah. Zaradi lokalnih poročevalcev je cela Slovenija videla opustošenje in slišala zgodbe iz prizadetih krajev. O tem, zakaj je lokalna novica tako pomembna, smo v začetku jeseni govorili na že tretji izvedbi Avdiofestivala v organizaciji Radia Slovenija. Tokratna oddaja Ob osmih ponuja delček tega pogovora.
Zadnjo oddajo Ob osmih v tem letu posvečamo lokalni novici. Številni mediji namreč ukinjajo lokalna dopisništva, s tem pa bralci in gledalci veliko izgubljajo. Prikrajšani so za pomembne informacije iz okolja v katerem živijo. Da pa so lokalni dopisniki še kako dobrodošli, se je jasno pokazalo ob lanskih avgustovskih poplavah. Zaradi lokalnih poročevalcev je cela Slovenija videla opustošenje in slišala zgodbe iz prizadetih krajev. O tem, zakaj je lokalna novica tako pomembna, smo v začetku jeseni govorili na že tretji izvedbi Avdiofestivala v organizaciji Radia Slovenija. Tokratna oddaja Ob osmih ponuja delček tega pogovora.
Hrvaško je tik pred koncem leta pretresel napad na eni izmed zagrebških osnovnih šol v katerem je 19-letnik z nožem ubil sedemletnega otroka, še tri otroke in učiteljico pa ranil. Ljudje so pretreseni, zahtevajo več varnosti v šolah. V nedeljo pa se bodo hrvaški volivci odpravili na volišča. Volili bodo predsednika države. Izbirajo med osmimi kandidati, po anketah sodeč, bo aktualni predsednik Zoran Milanovič ostal na tej funkciji, a bo moral najverjetneje v drugi krog. Novo leto bo Hrvatom prineslo nepremičninski davek. O vsem tem se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali z dopisnico iz sosednje države Tanjo Borčič Bernard.
Hrvaško je tik pred koncem leta pretresel napad na eni izmed zagrebških osnovnih šol v katerem je 19-letnik z nožem ubil sedemletnega otroka, še tri otroke in učiteljico pa ranil. Ljudje so pretreseni, zahtevajo več varnosti v šolah. V nedeljo pa se bodo hrvaški volivci odpravili na volišča. Volili bodo predsednika države. Izbirajo med osmimi kandidati, po anketah sodeč, bo aktualni predsednik Zoran Milanovič ostal na tej funkciji, a bo moral najverjetneje v drugi krog. Novo leto bo Hrvatom prineslo nepremičninski davek. O vsem tem se bomo v oddaji Ob osmih pogovarjali z dopisnico iz sosednje države Tanjo Borčič Bernard.
Danes je za številne še zadnji delovni dan pred božično novoletnimi prazniki. Etimološko izvor besede praznik pomeni neko praznino, pomeni »biti prazen«. To se nanaša na daljno preteklost, ko je bil prazničen dan prazen dela. Danes so prazniki pravzaprav »polni vsega«. Ali sploh še znamo zares praznovati? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z duhovnikom, teologom in pedagogom, doktorjem Romanom Globokarjem.
Danes je za številne še zadnji delovni dan pred božično novoletnimi prazniki. Etimološko izvor besede praznik pomeni neko praznino, pomeni »biti prazen«. To se nanaša na daljno preteklost, ko je bil prazničen dan prazen dela. Danes so prazniki pravzaprav »polni vsega«. Ali sploh še znamo zares praznovati? O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z duhovnikom, teologom in pedagogom, doktorjem Romanom Globokarjem.
Težko bi rekli, da je leto, ki se končuje, na globalni ravni prineslo več stabilnosti in optimizma. Konflikti so se zgolj širili in poglabljali, zahodne družbe so se še bolj polarizirale, narava je še ostreje pokazala zobe, izvolitev Donalda Trumpa pa za svet predstavlja še več nepredvidljivosti. Leto, ki je za nami in prihodnje geopolitične izzive je v tokratni oddaji Ob osmih pokomentiral dr. Matjaž Nahtigal z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Težko bi rekli, da je leto, ki se končuje, na globalni ravni prineslo več stabilnosti in optimizma. Konflikti so se zgolj širili in poglabljali, zahodne družbe so se še bolj polarizirale, narava je še ostreje pokazala zobe, izvolitev Donalda Trumpa pa za svet predstavlja še več nepredvidljivosti. Leto, ki je za nami in prihodnje geopolitične izzive je v tokratni oddaji Ob osmih pokomentiral dr. Matjaž Nahtigal z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Leto 2024 je v slovenski politiki prineslo marsikaj in tudi v oddajah Ob osmih smo se ga lotevali z različnih zornih kotov. Tisto, kar proti koncu leta postaja zelo očitno, na kar opozarjajo številni analitiki, pa je mehčanje in razgradnja ugleda institucij države, tako s strani predsednika največje opozicijske stranke kot tudi s strani predsednika vlade. Kam lahko to pelje? Odgovor tudi na to bomo poiskali s sogovornikom, ki je v svoji dosedanji karieri zasedal prav vse najvišje položaje in se dodobra spoznal tudi s prednostmi in pastmi vsega, kar prinaša politika. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je nekdanji predsednik države Borut Pahor.
Leto 2024 je v slovenski politiki prineslo marsikaj in tudi v oddajah Ob osmih smo se ga lotevali z različnih zornih kotov. Tisto, kar proti koncu leta postaja zelo očitno, na kar opozarjajo številni analitiki, pa je mehčanje in razgradnja ugleda institucij države, tako s strani predsednika največje opozicijske stranke kot tudi s strani predsednika vlade. Kam lahko to pelje? Odgovor tudi na to bomo poiskali s sogovornikom, ki je v svoji dosedanji karieri zasedal prav vse najvišje položaje in se dodobra spoznal tudi s prednostmi in pastmi vsega, kar prinaša politika. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je nekdanji predsednik države Borut Pahor.
Vodenje ustavnega sodišča je od dosedanjega predsednika Mateja Accetta prevzel ustavni sodnik doktor Rok Čeferin, zadnja tri leta podpredsednik tega sodišča. Ustavno sodišče je v tem letu sprejelo kar nekaj odmevnih odločitev. Med drugim je določilo višino sodniških plač potem, ko vlada več kot leto dni ni uresničila ustavne odločbe. Tik pred koncem leta je ugotovilo neustavnost omejitve oploditve z biomedinsko pomočjo. O tem, v kakšni kondiciji je ustavno sodišče in o napadih na sodstvo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali z novim predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom.
Vodenje ustavnega sodišča je od dosedanjega predsednika Mateja Accetta prevzel ustavni sodnik doktor Rok Čeferin, zadnja tri leta podpredsednik tega sodišča. Ustavno sodišče je v tem letu sprejelo kar nekaj odmevnih odločitev. Med drugim je določilo višino sodniških plač potem, ko vlada več kot leto dni ni uresničila ustavne odločbe. Tik pred koncem leta je ugotovilo neustavnost omejitve oploditve z biomedinsko pomočjo. O tem, v kakšni kondiciji je ustavno sodišče in o napadih na sodstvo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali z novim predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom.
Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.
Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.
V vrsti obletnic in svetovnih dni smo ta teden obeležili tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Dan je proglasila generalna skupščina Združenih narodov, in sicer kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Mehiki. Pogled v Slovenijo, kar zadeva zaznavo korupcije, ni dober. Na mednarodnem indeksu zaznave smo na 42. mestu skupaj z Italijo in Dominikansko republiko, z našimi odzivi na priporočila pa so nezadovoljni tudi v Grecu, v skupini drža Sveta Evrope za boj proti korupciji. In kaj trenutno opazujemo doma? Očitno se je politika odločila, da je zanjo najbolje, če odločitev organov, ki se ukvarjajo s korupcijo, preprosto ne upošteva. Kako najprej? To so vprašanja za tokratno gostjo oddaje Ob osmih, to je predsednica upravnega odbora Transparency International Slovenija Neža Grasselli.
V vrsti obletnic in svetovnih dni smo ta teden obeležili tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Dan je proglasila generalna skupščina Združenih narodov, in sicer kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Mehiki. Pogled v Slovenijo, kar zadeva zaznavo korupcije, ni dober. Na mednarodnem indeksu zaznave smo na 42. mestu skupaj z Italijo in Dominikansko republiko, z našimi odzivi na priporočila pa so nezadovoljni tudi v Grecu, v skupini drža Sveta Evrope za boj proti korupciji. In kaj trenutno opazujemo doma? Očitno se je politika odločila, da je zanjo najbolje, če odločitev organov, ki se ukvarjajo s korupcijo, preprosto ne upošteva. Kako najprej? To so vprašanja za tokratno gostjo oddaje Ob osmih, to je predsednica upravnega odbora Transparency International Slovenija Neža Grasselli.
Kaj čaka Sirijo po padcu režima Bašarja al Asada, ki je bil sinonim za represijo, nasilje in gospodarski propad države? Bo uspel miren prehod oblasti? Kakšna bo pri tem vloga mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Rusije? O pasteh, ki čakajo Sirijo v tem občutljivem obdobju smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem mednarodnega prava doktorjem Bojkom Bučarjem.
Kaj čaka Sirijo po padcu režima Bašarja al Asada, ki je bil sinonim za represijo, nasilje in gospodarski propad države? Bo uspel miren prehod oblasti? Kakšna bo pri tem vloga mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Rusije? O pasteh, ki čakajo Sirijo v tem občutljivem obdobju smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem mednarodnega prava doktorjem Bojkom Bučarjem.
Človekove pravice – besedna zveza, ki bi morala ob današnjem dnevu človekovih pravic še posebej v ospredju. Z dnevom človekovih pravic obeležujemo obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. "Ta dan je priložnost, da se spomnimo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane," je zapisano na spletni strani Sveta Evropske unije. Kje pa smo v resnici? Kako univerzalne so res človekove pravice v svetu, ki ga pretresa čedalje več konfliktov? V svetu, kjer se posamezne države kot v samopostrežni trgovini odločajo, katera mednarodna priporočila in opozorila bodo upoštevale in katerih ne? Gostja tokratne epizode oddaje Ob osmih je profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic doktorica Veronika Fikfak.
Človekove pravice – besedna zveza, ki bi morala ob današnjem dnevu človekovih pravic še posebej v ospredju. Z dnevom človekovih pravic obeležujemo obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. "Ta dan je priložnost, da se spomnimo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane," je zapisano na spletni strani Sveta Evropske unije. Kje pa smo v resnici? Kako univerzalne so res človekove pravice v svetu, ki ga pretresa čedalje več konfliktov? V svetu, kjer se posamezne države kot v samopostrežni trgovini odločajo, katera mednarodna priporočila in opozorila bodo upoštevale in katerih ne? Gostja tokratne epizode oddaje Ob osmih je profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic doktorica Veronika Fikfak.
Ponoči je naše domove obiskal Miklavž, prvi od treh dobrih mož v prazničnem mesecu, ki je hkrati čas obdarovanja. Velikodušnega svetnika se najbolj veselijo otroci, a se v časih izobilja in vzgoje po novem izkaže, da otroci danes niti ne vedo, kaj bi si zaželeli. Kako krmariti v sodobnem svetu, zaznamovanem s potrošnjo na eni in revščino na drugi strani ter kakšno vlogo pri tem imajo starši bo danes govor v oddaji Ob osmih. Voditeljica Metka Pirc je v studio Prvega povabila psihologa, sistemskega družinskega terapevta in doktorja sociologije kulture Alberta Mrgoleta.
Ponoči je naše domove obiskal Miklavž, prvi od treh dobrih mož v prazničnem mesecu, ki je hkrati čas obdarovanja. Velikodušnega svetnika se najbolj veselijo otroci, a se v časih izobilja in vzgoje po novem izkaže, da otroci danes niti ne vedo, kaj bi si zaželeli. Kako krmariti v sodobnem svetu, zaznamovanem s potrošnjo na eni in revščino na drugi strani ter kakšno vlogo pri tem imajo starši bo danes govor v oddaji Ob osmih. Voditeljica Metka Pirc je v studio Prvega povabila psihologa, sistemskega družinskega terapevta in doktorja sociologije kulture Alberta Mrgoleta.
Grožnje sodnikom, neprijavljen shod v ljubljanskem BTC, mafijski umor moškega v Ljubljani. Ali še živimo v varni državi? Kaj dela policija? Obvladuje varnostne razmere? Kaj pa globalna varnost? Vojna na tleh Evrope, številna druga krizna žarišča, ki bodo na staro celino zagotovo naplavila nov val migracij. Nekatere države svoje ljudi že opozarjajo, da morajo biti pripravljeni. Pregledujejo zaklonišča, državljanom delijo letake z navodili v primeru krize ali vojne. Kako varni torej smo? Odgovore smo iskali v oddaji Ob osmih.
Grožnje sodnikom, neprijavljen shod v ljubljanskem BTC, mafijski umor moškega v Ljubljani. Ali še živimo v varni državi? Kaj dela policija? Obvladuje varnostne razmere? Kaj pa globalna varnost? Vojna na tleh Evrope, številna druga krizna žarišča, ki bodo na staro celino zagotovo naplavila nov val migracij. Nekatere države svoje ljudi že opozarjajo, da morajo biti pripravljeni. Pregledujejo zaklonišča, državljanom delijo letake z navodili v primeru krize ali vojne. Kako varni torej smo? Odgovore smo iskali v oddaji Ob osmih.
Romunija, država tako blizu, a hkrati tako daleč. V zadnjem času veliko poslušamo o njej. V nedeljo so bile tam parlamentarne volitve, še prej prvi krog predsedniških. In na presenečenje marsikoga se je v Romuniji močno povzpela desnica. Pravzaprav se je to zgodilo že na evropskih volitvah v začetku junija. Poznavalci razmer pravijo, da so se volilci tam preprosto naveličali dolgoletnih vodilnih strank in obrazov. O Romuniji danes, pred drugim krogom predsedniških volitev, ki ga je v ponedeljek odobrilo tamkajšnje ustavno sodišče, se bomo pogovarjali z našim dopisnikom z Balkana Boštjanom Anžinom.
Romunija, država tako blizu, a hkrati tako daleč. V zadnjem času veliko poslušamo o njej. V nedeljo so bile tam parlamentarne volitve, še prej prvi krog predsedniških. In na presenečenje marsikoga se je v Romuniji močno povzpela desnica. Pravzaprav se je to zgodilo že na evropskih volitvah v začetku junija. Poznavalci razmer pravijo, da so se volilci tam preprosto naveličali dolgoletnih vodilnih strank in obrazov. O Romuniji danes, pred drugim krogom predsedniških volitev, ki ga je v ponedeljek odobrilo tamkajšnje ustavno sodišče, se bomo pogovarjali z našim dopisnikom z Balkana Boštjanom Anžinom.
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
V zadnjem času je vse več vsakovrstnih pritiskov na sodstvo. "Krivosodje in mafija" je v torek pred celjskim sodiščem vzklikala množica, ki jo je k temu spodbudil prvak največje opozicijske stranke. Utemeljeno? Vsak ima pravico do mnenja, tudi do protesta, toda brez nasilja, brez sovražnega govora. Poleg tega je sodstvo ena od vej oblasti. Pritiski na sodnike, zlasti v konkretnih primerih, niso dopustni. Po drugi strani pa bi moralo sodstvo pomesti pred svojim pragom in s tem kritikom odvzeti snov za pritiske nanj. Tudi o tem je bil govor v tokratni oddaji Ob osmih. Gostja bo ministrica za pravosodje Andreja Katič.
V zadnjem času je vse več vsakovrstnih pritiskov na sodstvo. "Krivosodje in mafija" je v torek pred celjskim sodiščem vzklikala množica, ki jo je k temu spodbudil prvak največje opozicijske stranke. Utemeljeno? Vsak ima pravico do mnenja, tudi do protesta, toda brez nasilja, brez sovražnega govora. Poleg tega je sodstvo ena od vej oblasti. Pritiski na sodnike, zlasti v konkretnih primerih, niso dopustni. Po drugi strani pa bi moralo sodstvo pomesti pred svojim pragom in s tem kritikom odvzeti snov za pritiske nanj. Tudi o tem je bil govor v tokratni oddaji Ob osmih. Gostja bo ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Po številnih negativnih odzivih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo prenovljeno različico interventnega zakona, po novem prehodnega zakona, s katero rešujejo finančne težave Termoelektrarne Šoštanj. Prav danes naj bi ga obravnavala vlada in s tem zapečatila tudi usodo Šaleške doline ter energetsko prihodnost Slovenije. V tokratni oddaji Ob osmih smo slišali, kako se s tem soočajo v Velenju, ki jim z zaprtjem Teša grozi tudi gospodarski in socialni kolaps, če izstop iz premoga ne bo izpeljan v skladu z načeli pravičnega prehoda. Prav zato se je Metka Pirc za tokratno oddajo odpravila v Velenje in pred mikrofon povabila tamkajšnjega župana Petra Dermola.
Po številnih negativnih odzivih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo prenovljeno različico interventnega zakona, po novem prehodnega zakona, s katero rešujejo finančne težave Termoelektrarne Šoštanj. Prav danes naj bi ga obravnavala vlada in s tem zapečatila tudi usodo Šaleške doline ter energetsko prihodnost Slovenije. V tokratni oddaji Ob osmih smo slišali, kako se s tem soočajo v Velenju, ki jim z zaprtjem Teša grozi tudi gospodarski in socialni kolaps, če izstop iz premoga ne bo izpeljan v skladu z načeli pravičnega prehoda. Prav zato se je Metka Pirc za tokratno oddajo odpravila v Velenje in pred mikrofon povabila tamkajšnjega župana Petra Dermola.
Evropski parlament bo danes v Strasbourgu potrjeval novo sestavo evropske komisije, ki jo je drugič zapored oblikovala nemška političarka Ursula von der Leyen. Če bo glasovanje minilo brez zapletov, bo predsednici komisije uspelo ohraniti prvotno komisarsko zasedbo nedotaknjeno, kar se njej in njenim predhodnikom ni posrečilo že dvajset let. A to ne pomeni, da je proces sestavljanja komisarske zasedbe minil brez zapletov. Drugo pomembno vprašanje pa je, kako učinkovita bo ob vseh izzivih tokratna ekipa, v kateri bo iz Slovenije sedela komisarka za širitev Marta Kos. V oddaji Ob osmih smo na to temo gostili dr. Sabino Lange.
Evropski parlament bo danes v Strasbourgu potrjeval novo sestavo evropske komisije, ki jo je drugič zapored oblikovala nemška političarka Ursula von der Leyen. Če bo glasovanje minilo brez zapletov, bo predsednici komisije uspelo ohraniti prvotno komisarsko zasedbo nedotaknjeno, kar se njej in njenim predhodnikom ni posrečilo že dvajset let. A to ne pomeni, da je proces sestavljanja komisarske zasedbe minil brez zapletov. Drugo pomembno vprašanje pa je, kako učinkovita bo ob vseh izzivih tokratna ekipa, v kateri bo iz Slovenije sedela komisarka za širitev Marta Kos. V oddaji Ob osmih smo na to temo gostili dr. Sabino Lange.
Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v združenih državah Amerike je povzročila vihar na kapitalskih in kripto trgih. 10 najbogatejših Američanov je samo v enem dnevu svoje premoženje povečalo za 60 milijard evrov. V ZDA beležijo spodbudne makroekonomske rezultate, Evropa se bori, da ne bi zapadla v recesijo. Bitcoin še naprej raste, zdaj se vrstijo ugibanja, kdaj se bo zavihtel nad 100 tisoč dolarjev. Kaj se dogaja? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Blažem Bračičem, članom uprave NLB Skladi.
Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v združenih državah Amerike je povzročila vihar na kapitalskih in kripto trgih. 10 najbogatejših Američanov je samo v enem dnevu svoje premoženje povečalo za 60 milijard evrov. V ZDA beležijo spodbudne makroekonomske rezultate, Evropa se bori, da ne bi zapadla v recesijo. Bitcoin še naprej raste, zdaj se vrstijo ugibanja, kdaj se bo zavihtel nad 100 tisoč dolarjev. Kaj se dogaja? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Blažem Bračičem, članom uprave NLB Skladi.
Evropa je na prelomnici. Oslabljena gospodarsko in politično. Na svojem pragu ima vojno, ki traja že dobri dve leti in pol in se v zadnjih dneh nevarno zaostruje. Zdi se, da Evropa ne ve kaj storiti in da samo čaka, kaj bodo storile Združene države Amerike. In potem je tu še vprašanje ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost če na primer ZDA pod Donaldom Trumpom izstopijo iz NATA. Je diplomacija zatajila? O vsem tem bo tekla beseda v tokratni oddaji Ob osmih. Jure Čepin se je pogovarjal s politologom, profesorjem mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede Boštjanom Udovičem.
Evropa je na prelomnici. Oslabljena gospodarsko in politično. Na svojem pragu ima vojno, ki traja že dobri dve leti in pol in se v zadnjih dneh nevarno zaostruje. Zdi se, da Evropa ne ve kaj storiti in da samo čaka, kaj bodo storile Združene države Amerike. In potem je tu še vprašanje ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost če na primer ZDA pod Donaldom Trumpom izstopijo iz NATA. Je diplomacija zatajila? O vsem tem bo tekla beseda v tokratni oddaji Ob osmih. Jure Čepin se je pogovarjal s politologom, profesorjem mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede Boštjanom Udovičem.
Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel stopiti. Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri smo se dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.
Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel stopiti. Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri smo se dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.