Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Do začetka olimpijskih iger v Parizu je manj kot 100 dni. V začetku tedna so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo potoval do prizorišča iger, ki bodo v marsičem prelomne in rekordne. Tokratne olimpijske igre naj bi bile za Slovenijo izjemne, saj se pričakuje najštevilčnejša udeležba doslej. Kako uspešna bo, bomo še videli. Tisti, ki si bodo priborili katero od medalj, bodo domov odnesli tudi košček zgodovine, saj bo v medalje vgrajeno železo iz Eifflovega stolpa. O pripravah in pričakovanjih pred olimpijskimi igrami smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z nekdanjim olimpijcem, nosilcem olimpijske medalje in ambasadorjem olimpijske plamenice Janijem Klemenčičem.
Do začetka olimpijskih iger v Parizu je manj kot 100 dni. V začetku tedna so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo potoval do prizorišča iger, ki bodo v marsičem prelomne in rekordne. Tokratne olimpijske igre naj bi bile za Slovenijo izjemne, saj se pričakuje najštevilčnejša udeležba doslej. Kako uspešna bo, bomo še videli. Tisti, ki si bodo priborili katero od medalj, bodo domov odnesli tudi košček zgodovine, saj bo v medalje vgrajeno železo iz Eifflovega stolpa. O pripravah in pričakovanjih pred olimpijskimi igrami smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z nekdanjim olimpijcem, nosilcem olimpijske medalje in ambasadorjem olimpijske plamenice Janijem Klemenčičem.
Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je Hrvaška demokratična skupnost dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj jevečina političnih strank že vnaprej napovedalo, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je Hrvaška demokratična skupnost dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj jevečina političnih strank že vnaprej napovedalo, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve in minister za vzgojo in izobraževanje dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v tovrstnih primerih. Prav način komunikacije je bil najbolj kritiziran, saj so šole na obvestilo policije odreagirale po svoji presoji in različno. Ostri ukrepi in javna objava poziva k previdnostnim ukrepom pa so med šolniki, starši in učenci marsikje povzročili preplah. Kako se torej pripraviti na morebitne prihodnje takšne grožnje?
En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve in minister za vzgojo in izobraževanje dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v tovrstnih primerih. Prav način komunikacije je bil najbolj kritiziran, saj so šole na obvestilo policije odreagirale po svoji presoji in različno. Ostri ukrepi in javna objava poziva k previdnostnim ukrepom pa so med šolniki, starši in učenci marsikje povzročili preplah. Kako se torej pripraviti na morebitne prihodnje takšne grožnje?
Razmere na pregovorno nemirnem Bližnjem vzhodu so v zadnjih mesecih postale še bolj nestabilne, sobotni iranski napad na Izrael je močno povečal nevarnost za nov velik regionalni spopad. Strokovnjaki mirijo, da to večini udeleženih ni v interesu, napenjanje mišic Izraela in Irana pa vseeno sproža veliko nelagodja. V tem težavnem obdobju za mednarodno skupnost je v središču dogajanja tudi Slovenija, ki drugič zaseda nestalni sedež v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, kot vse kaže pa je le še vprašanje časa, kdaj bo naša država priznala Palestino. O teh temah v pogovoru z nekdanjim predsednikom, mednarodnim pravnikom dr. Danilom Turkom.
Razmere na pregovorno nemirnem Bližnjem vzhodu so v zadnjih mesecih postale še bolj nestabilne, sobotni iranski napad na Izrael je močno povečal nevarnost za nov velik regionalni spopad. Strokovnjaki mirijo, da to večini udeleženih ni v interesu, napenjanje mišic Izraela in Irana pa vseeno sproža veliko nelagodja. V tem težavnem obdobju za mednarodno skupnost je v središču dogajanja tudi Slovenija, ki drugič zaseda nestalni sedež v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, kot vse kaže pa je le še vprašanje časa, kdaj bo naša država priznala Palestino. O teh temah v pogovoru z nekdanjim predsednikom, mednarodnim pravnikom dr. Danilom Turkom.
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.
Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.
Vodenje tožilske organizacije je prevzela Katarina Bergant. Na mesto generalne državne tožilke prihaja po šestih letih vodenja ljubljanskega tožilstva. Kot pravi, si tožilstvo pod svojim vodenjem predstavlja kot sodobno, visoko strokovno in učinkovito, a tudi pregledno in navzven odprto organizacijo. Širša javnost jo pozna kot tožilko, ki je zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje o orožarski aferi Resnica o Patrii. Med njenimi tožilskimi primeri je tudi zadeva Radan. Pregon zdravnika Ivana Radana, ki je bi osumljen, da je več hudo bolnim pacientom na nevrološki kliniki načrtno in samovoljno skrajšal življenje. Bil je pravnomočno oproščen. Nova generalna državna tožilka Katarina Bergant je gostja oddaje Ob osmih.
Vodenje tožilske organizacije je prevzela Katarina Bergant. Na mesto generalne državne tožilke prihaja po šestih letih vodenja ljubljanskega tožilstva. Kot pravi, si tožilstvo pod svojim vodenjem predstavlja kot sodobno, visoko strokovno in učinkovito, a tudi pregledno in navzven odprto organizacijo. Širša javnost jo pozna kot tožilko, ki je zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje o orožarski aferi Resnica o Patrii. Med njenimi tožilskimi primeri je tudi zadeva Radan. Pregon zdravnika Ivana Radana, ki je bi osumljen, da je več hudo bolnim pacientom na nevrološki kliniki načrtno in samovoljno skrajšal življenje. Bil je pravnomočno oproščen. Nova generalna državna tožilka Katarina Bergant je gostja oddaje Ob osmih.
Šest mladih Portugalcev je na sodišču za človekove pravice v Strasbougu vložilo tožbo proti 27-tim državam članicam Evropske Unije ter Veliki Britaniji, Švici, Norveški in Turčiji. Razlog: nezadostno ukrepanje držav na področju podnebnih sprememb. Kako bo razsodba vplivala na uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, tudi v luči vse bolj izrazitih posledic podnebnih sprememb, ki jih vsako leto čutimo tudi pri nas? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnico Mašo Kovič Dine
Šest mladih Portugalcev je na sodišču za človekove pravice v Strasbougu vložilo tožbo proti 27-tim državam članicam Evropske Unije ter Veliki Britaniji, Švici, Norveški in Turčiji. Razlog: nezadostno ukrepanje držav na področju podnebnih sprememb. Kako bo razsodba vplivala na uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, tudi v luči vse bolj izrazitih posledic podnebnih sprememb, ki jih vsako leto čutimo tudi pri nas? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnico Mašo Kovič Dine
V preteklih tednih smo pri nas zaznali povečano število kibernetskih varnostnih incidentov oziroma napadov na informacijske sisteme ustanov in podjetij. Kljub temu, da večjih posledic ni bilo in da po trditvah strokovnjakov ni šlo za organizirane napade, ki bi imeli za cilj nepooblaščen vstop v sistem, se v širši javnosti pojavlja vprašanje, kako varni oziroma bolje rečeno kako ranljivi smo pred kibernetskimi napadi v Sloveniji? Katera podjetja in institucije so najpogosteje tarča kibernetskih napadov, kakšne vrste napadov oziroma groženj poznamo in kako se razlikujejo glede na namen napada ter kako v prihodnje izboljšati odzivnost na grožnje v kibernetskem prostoru? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
V preteklih tednih smo pri nas zaznali povečano število kibernetskih varnostnih incidentov oziroma napadov na informacijske sisteme ustanov in podjetij. Kljub temu, da večjih posledic ni bilo in da po trditvah strokovnjakov ni šlo za organizirane napade, ki bi imeli za cilj nepooblaščen vstop v sistem, se v širši javnosti pojavlja vprašanje, kako varni oziroma bolje rečeno kako ranljivi smo pred kibernetskimi napadi v Sloveniji? Katera podjetja in institucije so najpogosteje tarča kibernetskih napadov, kakšne vrste napadov oziroma groženj poznamo in kako se razlikujejo glede na namen napada ter kako v prihodnje izboljšati odzivnost na grožnje v kibernetskem prostoru? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.
Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.
Ta konec tedna so bile v Turčiji lokalne volitve, ki so v največjih mestih – Carigradu in Ankari – prinesle poraz Stranke za pravičnost in razvoj predsednika Erdoganaa. Kaj to pomeni za razmerja moči v turški politiki in za prihodnost države, bomo danes ugotavljali v oddaji Ob osmih z nekdanjim veleposlanikom v Turčiji dr. Milanom Jazbecem.
Ta konec tedna so bile v Turčiji lokalne volitve, ki so v največjih mestih – Carigradu in Ankari – prinesle poraz Stranke za pravičnost in razvoj predsednika Erdoganaa. Kaj to pomeni za razmerja moči v turški politiki in za prihodnost države, bomo danes ugotavljali v oddaji Ob osmih z nekdanjim veleposlanikom v Turčiji dr. Milanom Jazbecem.
V Gazi preštevajo smrtne žrtve, s pomočjo informacij, ki pricurljajo z vojnega območja, nastajajo slike, ki jih naš um verjetno težko dojame. Kot poudarjajo humanitarne organizacije, je ta vojna razblinila ves občutek skupne človečnosti. Oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat posnela na terenu, na Koroškem. Martina Lešnik z Mute se je namreč odpravila v Palestino in v tamkajšnjih bolnišnicah pomagala tri tedne. Zadnji dnevi begunskega taborišča so jo zlomili, vrnila se je domov, a hkrati že načrtuje novo pot v Palestino, v Gazo, čeprav ve, da obstaja možnost, da se ne vrne v domovino. Ob osmih odstira nekaj njenih pogledov in zgodb, s katerimi se je soočila kot prostovoljka. FOTO: Martina Lešnik v bolnišnici v Hebronu, v kateri biva 42 ljudi iz Gaze; Osebni arhiv
V Gazi preštevajo smrtne žrtve, s pomočjo informacij, ki pricurljajo z vojnega območja, nastajajo slike, ki jih naš um verjetno težko dojame. Kot poudarjajo humanitarne organizacije, je ta vojna razblinila ves občutek skupne človečnosti. Oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat posnela na terenu, na Koroškem. Martina Lešnik z Mute se je namreč odpravila v Palestino in v tamkajšnjih bolnišnicah pomagala tri tedne. Zadnji dnevi begunskega taborišča so jo zlomili, vrnila se je domov, a hkrati že načrtuje novo pot v Palestino, v Gazo, čeprav ve, da obstaja možnost, da se ne vrne v domovino. Ob osmih odstira nekaj njenih pogledov in zgodb, s katerimi se je soočila kot prostovoljka. FOTO: Martina Lešnik v bolnišnici v Hebronu, v kateri biva 42 ljudi iz Gaze; Osebni arhiv
Postenje poznajo vse religije. Medtem ko se v tem času postijo muslimani, danes, na veliki petek, v rimskokatoliški cerkvi velja strogi post. V postnem času, ki traja od pepelnične srede, pa se tradicionalno odvija tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki je najbolj razširjena droga pri nas. Mnogi se v tem času odločijo tudi za post od drugih dejavnosti ali substanc, ki lahko škodljivo vplivajo na naše psihofizično stanje in vodijo v bolezen. Kako učinkovit je lahko takšne vrste umik, kdaj se zavemo, da smo zabredli, kdaj moramo prositi za pomoč, kako se spopasti z izzivi, ki neprestano prežijo na poti spreminjanja navad? Odgovore iz prve roke smo iskali v oddaji Ob osmih s pravnikom, profesorjem in publicistom Markom Pavliho.
Postenje poznajo vse religije. Medtem ko se v tem času postijo muslimani, danes, na veliki petek, v rimskokatoliški cerkvi velja strogi post. V postnem času, ki traja od pepelnične srede, pa se tradicionalno odvija tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki je najbolj razširjena droga pri nas. Mnogi se v tem času odločijo tudi za post od drugih dejavnosti ali substanc, ki lahko škodljivo vplivajo na naše psihofizično stanje in vodijo v bolezen. Kako učinkovit je lahko takšne vrste umik, kdaj se zavemo, da smo zabredli, kdaj moramo prositi za pomoč, kako se spopasti z izzivi, ki neprestano prežijo na poti spreminjanja navad? Odgovore iz prve roke smo iskali v oddaji Ob osmih s pravnikom, profesorjem in publicistom Markom Pavliho.
Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.
Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.
Po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju je pridružitev evroatlantskim integracijam postala zunanjepolitična prioriteta Republike Slovenije. Ta cilj je izpolnila leta 2004, ko je postala članica Nata in nato še Evropske unije. Od pridružitve Natu bo v petek minilo 20 let. Danes naše članstvo v severnoatlantskem zavezništvu pogosto jemljemo za samoumevno, ni pa izjema niti razmislek, če je to sploh smiselno in koristno. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih se je Matej Hrastar o varnosti vzhodne Evrope, slovenskih pomislekih in (ne)izpolnjevanju zavez ter prihodnosti zavezništva, ki je že zdaj mnogo večje, kot je bilo ob slovenskem vstopu pogovarjal z Johnom Marshallom Callahanom, izrednim profesorjem za mednarodne odnose na kolidžu New England v ameriški zvezni državi New Hampshire.
Po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju je pridružitev evroatlantskim integracijam postala zunanjepolitična prioriteta Republike Slovenije. Ta cilj je izpolnila leta 2004, ko je postala članica Nata in nato še Evropske unije. Od pridružitve Natu bo v petek minilo 20 let. Danes naše članstvo v severnoatlantskem zavezništvu pogosto jemljemo za samoumevno, ni pa izjema niti razmislek, če je to sploh smiselno in koristno. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih se je Matej Hrastar o varnosti vzhodne Evrope, slovenskih pomislekih in (ne)izpolnjevanju zavez ter prihodnosti zavezništva, ki je že zdaj mnogo večje, kot je bilo ob slovenskem vstopu pogovarjal z Johnom Marshallom Callahanom, izrednim profesorjem za mednarodne odnose na kolidžu New England v ameriški zvezni državi New Hampshire.
Mineva sto dni, kar je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides napovedal stavko in ta najdaljša stavka v zgodovini države se bo – morda in upamo – vendarle premaknila z mrtve točke, v kateri so se znašli Fides na eni strani in predstavniki države na drugi. Svoje kolesje naj bi namreč v drugi polovici tedna zagnala mediacija. Ampak do kakršnegakoli premika smo zdaj ljudje sredi zagotovil, da gre tako enim kot drugim za bolnika in za ohranitev javnega zdravstva, obenem pa tudi sredi opozoril, da smo tik pred zlomom tega sistema. Kako poteka dogajanje na terenu, kakšno je res razpoloženje med zdravniki in kako zdravniki konec koncev vidijo razpoloženje ljudi? O tem se je Tomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovoril z doktorjem Petrom Fazarincem, ki dela na oddelku za hematologijo in onkologijo celjske bolnišnice.
Mineva sto dni, kar je sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides napovedal stavko in ta najdaljša stavka v zgodovini države se bo – morda in upamo – vendarle premaknila z mrtve točke, v kateri so se znašli Fides na eni strani in predstavniki države na drugi. Svoje kolesje naj bi namreč v drugi polovici tedna zagnala mediacija. Ampak do kakršnegakoli premika smo zdaj ljudje sredi zagotovil, da gre tako enim kot drugim za bolnika in za ohranitev javnega zdravstva, obenem pa tudi sredi opozoril, da smo tik pred zlomom tega sistema. Kako poteka dogajanje na terenu, kakšno je res razpoloženje med zdravniki in kako zdravniki konec koncev vidijo razpoloženje ljudi? O tem se je Tomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovoril z doktorjem Petrom Fazarincem, ki dela na oddelku za hematologijo in onkologijo celjske bolnišnice.
Aktualno dogajanje na britanskem kraljevem dvoru že več tednov polni naslovnice časopisov po vsem svetu; umik valižanske princese Kate iz javnega življenja, manipulacije z njenimi fotografijami, ugibanje o zdravstvenem stanju kralja Karla III. in celo lažne novice o njegovi smrti - vse to v kombinaciji s spremenjenimi komunikacijskimi praksami kraljevega dvora le še poglablja zaskrbljenost javnosti na Otoku in odpira številna vprašanja, povezana s fascinacijo nad življenjem kraljeve družine in nenehnim prestopanjem meje med zasebnostjo posameznikov ter javnim interesom. O vsem tem smo v oddaji Ob osmih govorili z doktorico Alenko Jelen, predavateljico na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem in Matjažem Ambrožičem, poznavalcem angleške družbe.
Aktualno dogajanje na britanskem kraljevem dvoru že več tednov polni naslovnice časopisov po vsem svetu; umik valižanske princese Kate iz javnega življenja, manipulacije z njenimi fotografijami, ugibanje o zdravstvenem stanju kralja Karla III. in celo lažne novice o njegovi smrti - vse to v kombinaciji s spremenjenimi komunikacijskimi praksami kraljevega dvora le še poglablja zaskrbljenost javnosti na Otoku in odpira številna vprašanja, povezana s fascinacijo nad življenjem kraljeve družine in nenehnim prestopanjem meje med zasebnostjo posameznikov ter javnim interesom. O vsem tem smo v oddaji Ob osmih govorili z doktorico Alenko Jelen, predavateljico na področju odnosov z javnostmi, komuniciranja, medijev in kulture na Univerzi Stirling na Škotskem in Matjažem Ambrožičem, poznavalcem angleške družbe.
Pred nami je planiški praznik, finale v smučarskih skokih za moške in ženske. Letos bo Planica prvič gostila tudi finale ženske sezone, v kateri je skupno zmago že potrdila 19-letna Nika Prevc. Kljub pomladnim temperaturam je snega na letalnici dovolj, to je potrdil tudi včerajšnji tradicionalni prvi preizkus. V tokratni epizodi Ob osmih je gost Jelko Gros iz terenskega studia v dolini Pod poncami, ki je v devetdesetletih prerasla v dolino svetovnih rekordov.
Pred nami je planiški praznik, finale v smučarskih skokih za moške in ženske. Letos bo Planica prvič gostila tudi finale ženske sezone, v kateri je skupno zmago že potrdila 19-letna Nika Prevc. Kljub pomladnim temperaturam je snega na letalnici dovolj, to je potrdil tudi včerajšnji tradicionalni prvi preizkus. V tokratni epizodi Ob osmih je gost Jelko Gros iz terenskega studia v dolini Pod poncami, ki je v devetdesetletih prerasla v dolino svetovnih rekordov.
Čez mesec in pol bo minilo 20 let odkar je Slovenija polnopravna članica Evropske unije. To pomeni, da bomo junija petič volili naše predstavnike v evropskem parlamentu. A kot se zdi, Evropska unija pri Slovencih ne uživa vse večjega ugleda, prej nasprotno. Vse manj ljudi evropskim institucijam zaupa, povedna pa je tudi udeležba na volitvah za evropski parlament, ki se jih še nikoli ni udeležilo niti 30 odstotkov volilnega telesa. O tem, zakaj je tako in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bilo drugače, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z direktorjem direktorata za komunikacije v evropskem parlamentu Cirilom Štokljem.
Čez mesec in pol bo minilo 20 let odkar je Slovenija polnopravna članica Evropske unije. To pomeni, da bomo junija petič volili naše predstavnike v evropskem parlamentu. A kot se zdi, Evropska unija pri Slovencih ne uživa vse večjega ugleda, prej nasprotno. Vse manj ljudi evropskim institucijam zaupa, povedna pa je tudi udeležba na volitvah za evropski parlament, ki se jih še nikoli ni udeležilo niti 30 odstotkov volilnega telesa. O tem, zakaj je tako in kaj bi bilo potrebno storiti, da bi bilo drugače, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z direktorjem direktorata za komunikacije v evropskem parlamentu Cirilom Štokljem.
Deseti teden stavke zdravnikov se vladna stran in sindikat Fides dogovarjata o tem, kako naj poteka mediacija, ki bi stavko končala. Kaj mediacija sploh je? Izkušeni mediatorji pravijo, da to ni prijeten postopek, da je lahko včasih zelo mučen, stranke pa morajo biti potrpežljive in razumeti drugo stališče ter biti pripravljene tudi nekoliko odstopiti od svoje začetne pozicije. O tem, ali lahko prav mediacija prinese konec najdaljše zdravniške stavke pri nas v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.z Gordano Ristin iz Društva mediatorjev Slovenije.
Deseti teden stavke zdravnikov se vladna stran in sindikat Fides dogovarjata o tem, kako naj poteka mediacija, ki bi stavko končala. Kaj mediacija sploh je? Izkušeni mediatorji pravijo, da to ni prijeten postopek, da je lahko včasih zelo mučen, stranke pa morajo biti potrpežljive in razumeti drugo stališče ter biti pripravljene tudi nekoliko odstopiti od svoje začetne pozicije. O tem, ali lahko prav mediacija prinese konec najdaljše zdravniške stavke pri nas v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.z Gordano Ristin iz Društva mediatorjev Slovenije.
Država je že nekaj časa v primežu stavk. Začeli so sodniki, nadaljevali zdravniki, ki stavkajo že rekordnih 9 tednov, stavkajo zaposleni na upravnih enotah, tožilci, operaterji na številki 112. Za prihodnji teden se napovedujejo protesti kmetov. Na eni strani zahteve sindikatov in interesnih skupin, na drugi strani vlada. Pogajanja pa večinoma brez uspeha. Kje so razlogi za tako silovit stavkovni in protestni val? Kako presekati ta gordijski vozel? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmi z izredno profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.
Država je že nekaj časa v primežu stavk. Začeli so sodniki, nadaljevali zdravniki, ki stavkajo že rekordnih 9 tednov, stavkajo zaposleni na upravnih enotah, tožilci, operaterji na številki 112. Za prihodnji teden se napovedujejo protesti kmetov. Na eni strani zahteve sindikatov in interesnih skupin, na drugi strani vlada. Pogajanja pa večinoma brez uspeha. Kje so razlogi za tako silovit stavkovni in protestni val? Kako presekati ta gordijski vozel? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmi z izredno profesorico za delovno pravo na ljubljanski Fakulteti za upravo Valentino Franca.
Na Hrvaškem bo to leto v znamenju volitev. Konec aprila ali v začetku maja bodo najprej parlamentarne volitve, 9. junija bodo tako kot v Sloveniji volitve v Evropski parlament, proti koncu leta bodo sledile še predsedniške volitve. Hrvaški premier Andrej Plenkovič naj bi sabor razpustil prav danes, predvolilna retorika pa se je že začela. Ena od predvolilnih tem bodo zagotovo tudi migracije in migracijski centri. O razmerah na Hrvaškem v oddaji Ob osmih z dopisnico RTV Slovenija iz Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
Na Hrvaškem bo to leto v znamenju volitev. Konec aprila ali v začetku maja bodo najprej parlamentarne volitve, 9. junija bodo tako kot v Sloveniji volitve v Evropski parlament, proti koncu leta bodo sledile še predsedniške volitve. Hrvaški premier Andrej Plenkovič naj bi sabor razpustil prav danes, predvolilna retorika pa se je že začela. Ena od predvolilnih tem bodo zagotovo tudi migracije in migracijski centri. O razmerah na Hrvaškem v oddaji Ob osmih z dopisnico RTV Slovenija iz Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
Slovenska politika je sredi tako burnega obdobja, kot ga že dolgo nismo opazovali. Številke na anketah javnega mnenja so čedalje nižje, čedalje več ljudi resignirano ugotavlja, da ostajajo brez izbire. In pred vrati so evropske volitve, ki bodo kljub šibkejšemu dojemanju javnosti generalka za državnozborske. Opazujemo tudi pravo specialno vojno med strankami, vrstijo se odhodi ključnih oseb iz zakulisja, napovedujejo se spremembe v vodstvih strank. Zmeda se zdi popolna, ampak, ker je vedno nek ampak. Kot kaže, bo vlada svojo podobo skušala zloščiti z drugačno komunikacijo, s svežimi pristopi. O tem Ob osmih raziskovalec odnosov z javnostmi in profesor na FDV Dejan Verčič.
Slovenska politika je sredi tako burnega obdobja, kot ga že dolgo nismo opazovali. Številke na anketah javnega mnenja so čedalje nižje, čedalje več ljudi resignirano ugotavlja, da ostajajo brez izbire. In pred vrati so evropske volitve, ki bodo kljub šibkejšemu dojemanju javnosti generalka za državnozborske. Opazujemo tudi pravo specialno vojno med strankami, vrstijo se odhodi ključnih oseb iz zakulisja, napovedujejo se spremembe v vodstvih strank. Zmeda se zdi popolna, ampak, ker je vedno nek ampak. Kot kaže, bo vlada svojo podobo skušala zloščiti z drugačno komunikacijo, s svežimi pristopi. O tem Ob osmih raziskovalec odnosov z javnostmi in profesor na FDV Dejan Verčič.
Pet mesecev mineva od izbruha najnovejše sovražnosti med Izraelom in Palestino. Izraelska vojska niti ob začetku ramazana ni ustavila napadov na Gazo, kjer smo priča najhujši humanitarni katastrofi doslej, humanitarni sistem ja na robu propada. Tamkajšnji prebivalci, zlasti otroci, umirajo zaradi podhranjenosti in dehidracije. Dostava humanitarne pomoči je močno otežena. O razmerah na terenu v tokratni epizodi Ob osmih izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Pet mesecev mineva od izbruha najnovejše sovražnosti med Izraelom in Palestino. Izraelska vojska niti ob začetku ramazana ni ustavila napadov na Gazo, kjer smo priča najhujši humanitarni katastrofi doslej, humanitarni sistem ja na robu propada. Tamkajšnji prebivalci, zlasti otroci, umirajo zaradi podhranjenosti in dehidracije. Dostava humanitarne pomoči je močno otežena. O razmerah na terenu v tokratni epizodi Ob osmih izvršni direktor Unicefa Slovenija Tomaž Bergoč.
Na področju enakosti spolov je treba še veliko narediti. Le zdi se, da se tradicionalni vzorci brišejo. To dokazuje tudi statistika; v Evropski uniji na primer ženske še vedno v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot moški. »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!« je tudi naslov popoldanskega protesta, ki bo ob mednarodnemu dnevu žensk potekal v središču Ljubljane. Tudi Združeni narodi skušajo z letošnjo osrednjo temo »Naložba v ženske pospešuje napredek« poudariti, da je dobrobit ženske na vseh področjih življenja ključna za uspešno gospodarstvo in bolj zdrav planet. 8. marec zaznamujejo v več kot 100 državah po svetu, ponekod je tudi dela prost dan. Tako je med drugim v Berlinu, kjer že nekaj let živi in dela doktorica sociologije spolov Nataša Pivec, gostja nove epizode Ob osmih.
Na področju enakosti spolov je treba še veliko narediti. Le zdi se, da se tradicionalni vzorci brišejo. To dokazuje tudi statistika; v Evropski uniji na primer ženske še vedno v povprečju zaslužijo 13 odstotkov manj kot moški. »Če naše delo ni nič vredno, protestiramo!« je tudi naslov popoldanskega protesta, ki bo ob mednarodnemu dnevu žensk potekal v središču Ljubljane. Tudi Združeni narodi skušajo z letošnjo osrednjo temo »Naložba v ženske pospešuje napredek« poudariti, da je dobrobit ženske na vseh področjih življenja ključna za uspešno gospodarstvo in bolj zdrav planet. 8. marec zaznamujejo v več kot 100 državah po svetu, ponekod je tudi dela prost dan. Tako je med drugim v Berlinu, kjer že nekaj let živi in dela doktorica sociologije spolov Nataša Pivec, gostja nove epizode Ob osmih.
Ta teden v Sloveniji poteka v znamenju boja proti raku. Letos je v ospredju kožni melanom, ki velja za najbolj nevarno obliko kožnega raka. Zaradi njega letno umre 125 Slovencev, čeprav 90 odstotkov primerov lahko preprečimo. Letno sicer za vsemi vrstami raka zboli več kot 15 tisoč Slovencev. Rak ni ena sama bolezen, ampak jih je kar 100 različnih. Zelo pomembni so presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka. Na tem področju je naša država zelo uspešna. Več o tem pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urško Ivanuš.
Ta teden v Sloveniji poteka v znamenju boja proti raku. Letos je v ospredju kožni melanom, ki velja za najbolj nevarno obliko kožnega raka. Zaradi njega letno umre 125 Slovencev, čeprav 90 odstotkov primerov lahko preprečimo. Letno sicer za vsemi vrstami raka zboli več kot 15 tisoč Slovencev. Rak ni ena sama bolezen, ampak jih je kar 100 različnih. Zelo pomembni so presejalni programi za zgodnje odkrivanje raka. Na tem področju je naša država zelo uspešna. Več o tem pa v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s predsednica Zveze slovenskih društev za boj proti raku Urško Ivanuš.
Državni svet. Drugi dom parlamenta ali le podaljšana roka leve ali desne politike? V preteklosti so že bili poskusi odprave državnega sveta, ki niso uspeli. Da bi bilo državni svet najbolje preprosto ukiniti smo lahko spet slišali po fiasku pred tednom dni, ko je prišlo do zmede pri glasovanju o zahtevi za ustanovitev preiskovalne komisije nato pa je še razpadel govorniški oder. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je predsednik državnega sveta Marko Lotrič
Državni svet. Drugi dom parlamenta ali le podaljšana roka leve ali desne politike? V preteklosti so že bili poskusi odprave državnega sveta, ki niso uspeli. Da bi bilo državni svet najbolje preprosto ukiniti smo lahko spet slišali po fiasku pred tednom dni, ko je prišlo do zmede pri glasovanju o zahtevi za ustanovitev preiskovalne komisije nato pa je še razpadel govorniški oder. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je predsednik državnega sveta Marko Lotrič
Prihodnji teden bodo začeli teči roki za opravila pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo devetega junija. Od ponedeljka bo mogoče vlagati kandidature za nastop na volitvah. Državna volilna komisija pa se ubada z vprašanjem, kako zapolniti mesta tajnikov okrajnih volilnih komisij, zlasti v Ljubljani. Za izvedbo volitev so predvideli tudi premalo denarja; zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah so tudi sodniki grozili, da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah. A ti dve težavi naj bi že rešili. Evropske volitve bodo prve, na katerih bodo lahko volilno pravico uresničili tisti, ki so pod skrbništvom in bodo lahko glasovali s pomočnikom. O izvedbi tokratnih evropskih volitev v oddaji Ob osmih z novim direktorjem službe državne volilne komisije Igorjem Zorčičem.
Prihodnji teden bodo začeli teči roki za opravila pred volitvami v Evropski parlament, ki bodo devetega junija. Od ponedeljka bo mogoče vlagati kandidature za nastop na volitvah. Državna volilna komisija pa se ubada z vprašanjem, kako zapolniti mesta tajnikov okrajnih volilnih komisij, zlasti v Ljubljani. Za izvedbo volitev so predvideli tudi premalo denarja; zaradi neuresničitve ustavne odločbe o sodniških plačah so tudi sodniki grozili, da ne bodo sodelovali v volilnih komisijah. A ti dve težavi naj bi že rešili. Evropske volitve bodo prve, na katerih bodo lahko volilno pravico uresničili tisti, ki so pod skrbništvom in bodo lahko glasovali s pomočnikom. O izvedbi tokratnih evropskih volitev v oddaji Ob osmih z novim direktorjem službe državne volilne komisije Igorjem Zorčičem.
Čeprav je bilo lani v Sloveniji prodanih več vozil kot leto prej je bilo to še vedno eno najslabših let v zadnjih 25 letih. Vsak deseti prodan osebni avto je bil električen. Si je pa opomogel trg rabljenih avtomobilov. Še ena značilnost avtomobilskega trga lani pa so bile, tako pri novih kot starih avtomobilih, visoke cene. V tem letu je že zaznati nižanje cen. Na Evropski avtomobilski trg sicer pospešeno prodirajo električni avtomobili kitajskih proizvajalcev. O tem kaj se dogaja na avtomobilskem trgu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Čeprav je bilo lani v Sloveniji prodanih več vozil kot leto prej je bilo to še vedno eno najslabših let v zadnjih 25 letih. Vsak deseti prodan osebni avto je bil električen. Si je pa opomogel trg rabljenih avtomobilov. Še ena značilnost avtomobilskega trga lani pa so bile, tako pri novih kot starih avtomobilih, visoke cene. V tem letu je že zaznati nižanje cen. Na Evropski avtomobilski trg sicer pospešeno prodirajo električni avtomobili kitajskih proizvajalcev. O tem kaj se dogaja na avtomobilskem trgu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko. V tokratni epizodi smo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.
Ali jedrska energija predstavlja varno prihodnost ali tveganje? Vroče vprašanje, ki zaposluje predvsem civilno družbo. Pri nas je aktualno predvsem zato, ker se je politika očitno poenotila, da mora pot Slovenije v brezogljično družbo voditi prek obnovljivih virov energije in jedrske energije. Je pa obljubila, da se bo o tem najprej posvetovala z volivci. Referendum naj bi bil še letos, referendumsko vprašanje pa bodo v soglasju oblikovale vse poslanske skupine, pravijo. V zadnjem času smo v oddaji Ob osmih že gostili nekdanjega dolgoletnega direktorja Jedrske elektrarne Krško Staneta Rožmana in Rafaela Mihaliča s fakultete za elektrotehniko. V tokratni epizodi smo o zgodovini referendumov o jedrski energiji v naši soseščini in drugod po svetu govorili z Janom Haverkampom iz Greenpeace-a.
Je dve leti od začetka ruske invazije na Ukrajino v igri tudi možnost, da bi se na Ukrajinski strani bojevali vojaki iz držav članic Evropske Unije? To je po srečanju 27-tih političnih voditeljev Unije v Parizu omenil francoski predsednik Emmanuel Macron. Takoj je sicer dodal, da o tem ni soglasja. V Ukrajini so takšno možnost pozdravili, v Rusiji pa to razumejo kot neizogiben neposreden konflikt. Slovensko obrambno ministrstvo je že sporočilo, da razprave o napotitvi Slovenske vojske v Ukrajino ni. Kaj bi pomenila morebitna uresničitev takšne napovedi? Kakšne bi bile možne posledice? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z dekanom fakultete za družbene vede Iztokom Prezljem.
Je dve leti od začetka ruske invazije na Ukrajino v igri tudi možnost, da bi se na Ukrajinski strani bojevali vojaki iz držav članic Evropske Unije? To je po srečanju 27-tih političnih voditeljev Unije v Parizu omenil francoski predsednik Emmanuel Macron. Takoj je sicer dodal, da o tem ni soglasja. V Ukrajini so takšno možnost pozdravili, v Rusiji pa to razumejo kot neizogiben neposreden konflikt. Slovensko obrambno ministrstvo je že sporočilo, da razprave o napotitvi Slovenske vojske v Ukrajino ni. Kaj bi pomenila morebitna uresničitev takšne napovedi? Kakšne bi bile možne posledice? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z dekanom fakultete za družbene vede Iztokom Prezljem.
V Slovenj Gradcu že 18 let pripravljajo licitacijo našega najbolj vrednega lesa z vseh koncev Slovenije. Dražba velja za največjo v tem delu Evrope in je eden od znanilcev razmer v panogi. Slovenske gozdove pestijo podnebne spremembe, ki iz naših gozdov med drugim izpodrinjajo smreko, ta pa je med najbolj zaželenimi drevesnimi vrstami. Nekoliko ostrejša klima je na Savinjskem, Gorenjskem in Koroškem, zato upajo, da bi se tam ohranila. 80 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, na dražbi les letos prodaja 760 lastnikov. O tem Ob osmih z Jožetom Jeromlom, predsednikom društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.
V Slovenj Gradcu že 18 let pripravljajo licitacijo našega najbolj vrednega lesa z vseh koncev Slovenije. Dražba velja za največjo v tem delu Evrope in je eden od znanilcev razmer v panogi. Slovenske gozdove pestijo podnebne spremembe, ki iz naših gozdov med drugim izpodrinjajo smreko, ta pa je med najbolj zaželenimi drevesnimi vrstami. Nekoliko ostrejša klima je na Savinjskem, Gorenjskem in Koroškem, zato upajo, da bi se tam ohranila. 80 odstotkov slovenskih gozdov je v zasebni lasti, na dražbi les letos prodaja 760 lastnikov. O tem Ob osmih z Jožetom Jeromlom, predsednikom društva lastnikov gozdov Mislinjske doline.
V tem mesecu zaznamujemo 40-letnico zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, kjer so ključno vlogo igrali Slovenci, tako pri organizaciji kot na tekmovališčih. 10 let pozneje so bile zimske igre v norveškem Lillehammerju, ki še danes veljajo za ene najlepših v zgodovini. Slovenska odprava se je z njih vrnila s prvimi tremi medaljami pod samostojno zastavo in vse do Sočija 2014, torej 20 let, so to po številu medalj ostale najuspešnejše zimske igre za Slovenijo. Spomine na idilični Lillehammer 1994 obujajo Alenka Dovžan, Katja Koren Miklavec in Jure Košir.
V tem mesecu zaznamujemo 40-letnico zimskih olimpijskih iger v Sarajevu, kjer so ključno vlogo igrali Slovenci, tako pri organizaciji kot na tekmovališčih. 10 let pozneje so bile zimske igre v norveškem Lillehammerju, ki še danes veljajo za ene najlepših v zgodovini. Slovenska odprava se je z njih vrnila s prvimi tremi medaljami pod samostojno zastavo in vse do Sočija 2014, torej 20 let, so to po številu medalj ostale najuspešnejše zimske igre za Slovenijo. Spomine na idilični Lillehammer 1994 obujajo Alenka Dovžan, Katja Koren Miklavec in Jure Košir.
Smo pred najhujšo krizo v zdravstvu doslej? Zdravniška stavka traja že šesti teden. Pogajalci – torej vlada in Fides – so še vedno daleč narazen. Stvari se lahko še bolj zapletejo po prvem marcu, ko bodo začeli veljati številni preklici soglasij k nadurnemu delu. Odpadlo bo še več obravnav pacientov. Kaj pa etični vidik stavke? Komisija za medicinsko etiko opozarja, da stavka ne povečuje le stisk bolnikov, ampak jo spremljajo tudi stiske zaposlenih v zdravstvu. Tudi o tem v oddaji Ob osmih s predsednikom etične komisije v zdravstvu, nekdanjim ministrom za zdravje Božidarjem Voljčem.
Smo pred najhujšo krizo v zdravstvu doslej? Zdravniška stavka traja že šesti teden. Pogajalci – torej vlada in Fides – so še vedno daleč narazen. Stvari se lahko še bolj zapletejo po prvem marcu, ko bodo začeli veljati številni preklici soglasij k nadurnemu delu. Odpadlo bo še več obravnav pacientov. Kaj pa etični vidik stavke? Komisija za medicinsko etiko opozarja, da stavka ne povečuje le stisk bolnikov, ampak jo spremljajo tudi stiske zaposlenih v zdravstvu. Tudi o tem v oddaji Ob osmih s predsednikom etične komisije v zdravstvu, nekdanjim ministrom za zdravje Božidarjem Voljčem.
Na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so se odzvali voditelji držav in institucij po vsem svetu. Moskovske oblasti pa so svarile pred protesti, ki so tam prepovedani. Sledil je največji val aretacij po političnih dogodkih v Rusiji od septembra 2022, ko so aretirali protestnike, ki so nasprotovali delni mobilizaciji rezervistov za Ukrajino. Kakšna bo Rusija po smrti Navalnega in kako bo to vplivalo na svet, v oddaji Ob osmih v pogovoru z Miho Lamprehtom.
Na smrt ruskega opozicijskega voditelja Alekseja Navalnega so se odzvali voditelji držav in institucij po vsem svetu. Moskovske oblasti pa so svarile pred protesti, ki so tam prepovedani. Sledil je največji val aretacij po političnih dogodkih v Rusiji od septembra 2022, ko so aretirali protestnike, ki so nasprotovali delni mobilizaciji rezervistov za Ukrajino. Kakšna bo Rusija po smrti Navalnega in kako bo to vplivalo na svet, v oddaji Ob osmih v pogovoru z Miho Lamprehtom.
Še naprej odmeva nedeljski incident na nogometni tekmi v Murski Soboti, v katerem je bilo zaradi odvrženega eksplozivnega telesa poškodovanih pet nogometašev in en član strokovnega štaba Mure. Takšnega navijaškega izgreda ne pomnijo niti najstarejši ljubitelji nogometa pri nas. Obsodbe prihajajo z vseh strani. Nekateri navijači tekme izrabijo za izživljanje svojih frustracij in potrebe po nasilništvu in ne zato, ker imajo radi šport. Nogometna zveza opozarja, da bo treba nujno potegniti jasno ločnico med navijaštvom in huliganstvom. Zakaj se takšni izgredi še vedno dogajajo in kako jih preprečiti? Več o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Gregorjem Tomcem s Fakultete za družbene vede.
Še naprej odmeva nedeljski incident na nogometni tekmi v Murski Soboti, v katerem je bilo zaradi odvrženega eksplozivnega telesa poškodovanih pet nogometašev in en član strokovnega štaba Mure. Takšnega navijaškega izgreda ne pomnijo niti najstarejši ljubitelji nogometa pri nas. Obsodbe prihajajo z vseh strani. Nekateri navijači tekme izrabijo za izživljanje svojih frustracij in potrebe po nasilništvu in ne zato, ker imajo radi šport. Nogometna zveza opozarja, da bo treba nujno potegniti jasno ločnico med navijaštvom in huliganstvom. Zakaj se takšni izgredi še vedno dogajajo in kako jih preprečiti? Več o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Gregorjem Tomcem s Fakultete za družbene vede.
Danes in jutri bo v mestnih središčih še malo več gneče, kot ponavadi, Delno jo gre pripisati tudi informativnim dnevom. Srednje in višje šole ter fakultete po vsej Sloveniji bodo namreč obiskali bodoči dijaki in študenti. Za srednješolske programe bo v novem šolskem letu na voljo nekaj več kot 26 tisoč vpisnih mest, za študente skoraj 12 tisoč vpisnih mest. Mladi intenzivno razmišljajo o svoji prihodnosti. Sprašujejo se kako priti do želenega poklica.Tokratni sogovornik je Boštjan Čukur, bolj znan kot 6 pack Čukur. Najbolj znan glasbenik med keramičarji. Tudi učitelj praktičnega pouka.
Danes in jutri bo v mestnih središčih še malo več gneče, kot ponavadi, Delno jo gre pripisati tudi informativnim dnevom. Srednje in višje šole ter fakultete po vsej Sloveniji bodo namreč obiskali bodoči dijaki in študenti. Za srednješolske programe bo v novem šolskem letu na voljo nekaj več kot 26 tisoč vpisnih mest, za študente skoraj 12 tisoč vpisnih mest. Mladi intenzivno razmišljajo o svoji prihodnosti. Sprašujejo se kako priti do želenega poklica.Tokratni sogovornik je Boštjan Čukur, bolj znan kot 6 pack Čukur. Najbolj znan glasbenik med keramičarji. Tudi učitelj praktičnega pouka.
Mestna občina Ljubljana je odločena vseh 23 vrtcev združiti pod eno streho, torej v en javni zavod, in s tem – po besedah sindikalista Branimirja Štruklja - narediti megavrtec. V takšen javni zavod bi bilo od 1. januarja 2025 vključenih 13 000 otrok. Stroka opozarja, da ukrepi niso domišljeni, sprašuje pa se tudi, kaj s tem sploh želi doseči ljubljanska mestna občina, ki za uresničitev načrta potrebuje celo spremembo zakonodaje. Za danes je župan Zoran Jankovič sklical sestanek strokovne skupine za združitev. Nekaj odgovorov na to perečo tematiko je poskusila ponuditi tokratna epizoda oddaje Ob osmih.
Mestna občina Ljubljana je odločena vseh 23 vrtcev združiti pod eno streho, torej v en javni zavod, in s tem – po besedah sindikalista Branimirja Štruklja - narediti megavrtec. V takšen javni zavod bi bilo od 1. januarja 2025 vključenih 13 000 otrok. Stroka opozarja, da ukrepi niso domišljeni, sprašuje pa se tudi, kaj s tem sploh želi doseči ljubljanska mestna občina, ki za uresničitev načrta potrebuje celo spremembo zakonodaje. Za danes je župan Zoran Jankovič sklical sestanek strokovne skupine za združitev. Nekaj odgovorov na to perečo tematiko je poskusila ponuditi tokratna epizoda oddaje Ob osmih.
Na Vrhovnem sodišču bodo dopoldne slovesno otvorili novo sodno leto. Začelo se je drugače kot ponavadi, s protestom sodnikov zaradi neuresničene odločbe ustavnega sodišča o njihovih plačah in ob aferi sodna stavba. Katere bodo prednostne naloge sodstva v tem letu? O vsem tem v oddaji Ob osmih s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem.
Na Vrhovnem sodišču bodo dopoldne slovesno otvorili novo sodno leto. Začelo se je drugače kot ponavadi, s protestom sodnikov zaradi neuresničene odločbe ustavnega sodišča o njihovih plačah in ob aferi sodna stavba. Katere bodo prednostne naloge sodstva v tem letu? O vsem tem v oddaji Ob osmih s predsednikom vrhovnega sodišča Miodragom Đorđevićem.
Danes v oddaji Ob osmih o pestrem političnem dogajanju v zadnjih tednih. Afera »sodna palača« je močno zamajala po velikosti drugo stranko v vladni koaliciji Socialne demokrate.Ti so zamenjali generalnega sekretarja stranke, aprila gredo na volilni kongres. Iz stranke je izstopila Dominika Švarc Pipan. Posredno je podpora močno padla tudi celotni vladi. Kaj torej v prihodnjih tednih in mesecih čaka vladno koalicijo? O tem v pogovoru s politologom Markom Hočevarjem.
Danes v oddaji Ob osmih o pestrem političnem dogajanju v zadnjih tednih. Afera »sodna palača« je močno zamajala po velikosti drugo stranko v vladni koaliciji Socialne demokrate.Ti so zamenjali generalnega sekretarja stranke, aprila gredo na volilni kongres. Iz stranke je izstopila Dominika Švarc Pipan. Posredno je podpora močno padla tudi celotni vladi. Kaj torej v prihodnjih tednih in mesecih čaka vladno koalicijo? O tem v pogovoru s politologom Markom Hočevarjem.
V teh dneh so si zaradi včerajšnjega praznika številni vzeli krajši dopust, pred nami so zimske počitnice, mnogi pa že pogledujejo proti poletnemu oddihu.Ponudniki in destinacije so začeli intenzivneje predstavljati svoje programe, tudi na različnih sejmih. Domači turizem se je po katastrofalnih posledicah pandemije pobral, vsaj kar se tiče števila nočitev. Na drugi strani pa so se zlasti domači gostje začeli vsaj v času visoke sezone izogibati slovenskih turističnih biserov Lokalni prebivalci se vse težje spopadajo s posledicami množičnega obiska. Lahko tudi pri nas govorimo o antiturizmu, ali je usmeritev v trajnostni turizem pripeljala le do cenovne nedostopnosti za domače goste? O tem Ob osmih z Jano Apih iz Good place - Zavod Tovarna trajnostnega turizma, ki je partner Slovenske turistične organizacije v Zeleni shemi slovenskega turizma Slovenia Green.
V teh dneh so si zaradi včerajšnjega praznika številni vzeli krajši dopust, pred nami so zimske počitnice, mnogi pa že pogledujejo proti poletnemu oddihu.Ponudniki in destinacije so začeli intenzivneje predstavljati svoje programe, tudi na različnih sejmih. Domači turizem se je po katastrofalnih posledicah pandemije pobral, vsaj kar se tiče števila nočitev. Na drugi strani pa so se zlasti domači gostje začeli vsaj v času visoke sezone izogibati slovenskih turističnih biserov Lokalni prebivalci se vse težje spopadajo s posledicami množičnega obiska. Lahko tudi pri nas govorimo o antiturizmu, ali je usmeritev v trajnostni turizem pripeljala le do cenovne nedostopnosti za domače goste? O tem Ob osmih z Jano Apih iz Good place - Zavod Tovarna trajnostnega turizma, ki je partner Slovenske turistične organizacije v Zeleni shemi slovenskega turizma Slovenia Green.
Peter Prevc je včeraj sporočil, da bo po koncu te sezone končal svojo bogato športno pot. Velja za najuspešnejšega slovenskega smučarskega skakalca v zgodovini. Ima veliki kristalni globus in tri male, zlatega orla in 12 medalj z različnih prvenstev. Kariero bo končal z najmanj 35 zmagami v svetovnem pokalu. Zraven je bil prav ob vseh 12 slovenskih zmagah na klasičnih ekipnih tekmah. Kot prvi v zgodovini je poletel prek 250 metrov. Je izredno priljubljen člen skakalne karavane, poznamo ga tudi pod vzdevkom »Peter mišica«. Pravijo, da ga tudi veliki uspehi niso spremenili, da je tak, kot je bil na začetku bogate kariere. Več o izrednem skakalcu in letalcu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z urednikom športnega uredništva Radia Slovenija Boštjanom Reberšakom.
Peter Prevc je včeraj sporočil, da bo po koncu te sezone končal svojo bogato športno pot. Velja za najuspešnejšega slovenskega smučarskega skakalca v zgodovini. Ima veliki kristalni globus in tri male, zlatega orla in 12 medalj z različnih prvenstev. Kariero bo končal z najmanj 35 zmagami v svetovnem pokalu. Zraven je bil prav ob vseh 12 slovenskih zmagah na klasičnih ekipnih tekmah. Kot prvi v zgodovini je poletel prek 250 metrov. Je izredno priljubljen člen skakalne karavane, poznamo ga tudi pod vzdevkom »Peter mišica«. Pravijo, da ga tudi veliki uspehi niso spremenili, da je tak, kot je bil na začetku bogate kariere. Več o izrednem skakalcu in letalcu v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z urednikom športnega uredništva Radia Slovenija Boštjanom Reberšakom.
Slovenija sprejema več dokumentov na področju energetike, saj sledi evropskemu cilju, da postane podnebno nevtralna do leta 2050. A vse to zaenkrat za nas pomeni uvozno odvisnost. Če je politika ta trenutek poenotena glede graditve nove jedrske elektrarne, se je zataknilo pri energetskem zakonu in omejevanju lesne biomase in plina. Kaj nas čaka in kako bomo pridobivali elektriko v prihodnje. O tem v današnji oddaji Ob osmih Rafael Mihalič, vodja laboratorija za oskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.
Slovenija sprejema več dokumentov na področju energetike, saj sledi evropskemu cilju, da postane podnebno nevtralna do leta 2050. A vse to zaenkrat za nas pomeni uvozno odvisnost. Če je politika ta trenutek poenotena glede graditve nove jedrske elektrarne, se je zataknilo pri energetskem zakonu in omejevanju lesne biomase in plina. Kaj nas čaka in kako bomo pridobivali elektriko v prihodnje. O tem v današnji oddaji Ob osmih Rafael Mihalič, vodja laboratorija za oskrbo z električno energijo na ljubljanski Fakulteti za elektrotehniko.
Velik del evropskih držav so v teh dneh zajeli protesti kmetov. Najbolj množični in celo krvavi so v Franciji, večje proteste pa so organizirali še v Belgiji, Nemčiji, Romuniji, Italiji, Španiji in Grčiji. Kot glavne razloge izpostavljajo nezadovoljstvo z evropsko zeleno politiko, nasprotovanje trgovinskim sporazumom ter nepoštene cene. Zakaj je nezadovoljstvo v takšnem obsegu izbruhnilo prav zdaj, ni to nemara povezano s prihajajočimi evropskimi volitvami in kako te problematike spremljajo slovenski kmetje. O tem Ob osmih s predsednikom Zadružne sveze Slovenije Borutom Florjančičem.
Velik del evropskih držav so v teh dneh zajeli protesti kmetov. Najbolj množični in celo krvavi so v Franciji, večje proteste pa so organizirali še v Belgiji, Nemčiji, Romuniji, Italiji, Španiji in Grčiji. Kot glavne razloge izpostavljajo nezadovoljstvo z evropsko zeleno politiko, nasprotovanje trgovinskim sporazumom ter nepoštene cene. Zakaj je nezadovoljstvo v takšnem obsegu izbruhnilo prav zdaj, ni to nemara povezano s prihajajočimi evropskimi volitvami in kako te problematike spremljajo slovenski kmetje. O tem Ob osmih s predsednikom Zadružne sveze Slovenije Borutom Florjančičem.
Spremembe v sistemu Nacionalnega preverjanja znanja, uvajanje prvega tujega jezika v prve razrede in nadomeščanje vsebin, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo in dopolnilni ter dodatni pouk z novimi vsebinskimi sklopi ... novela zakona o osnovni šoli je samo prvi korak na poti do prenovljenega sistema vzgoje in izobraževanja. Preobremenjenost učencev postaja vse večji izziv, mnenj o tem, kaj vse bi morala sodobna šola vključevati, pa je v širši javnosti na stotine. Tudi stroka si je enotna le v tem, da so spremembe na področju šolstva nujno potrebne, konkretne rešitve in poti, kako do njih priti, pa so si med seboj zelo različne. O tem v oddaji Ob osmih z dr. Damijanom Štefancem z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
Spremembe v sistemu Nacionalnega preverjanja znanja, uvajanje prvega tujega jezika v prve razrede in nadomeščanje vsebin, kot so podaljšano bivanje, jutranje varstvo in dopolnilni ter dodatni pouk z novimi vsebinskimi sklopi ... novela zakona o osnovni šoli je samo prvi korak na poti do prenovljenega sistema vzgoje in izobraževanja. Preobremenjenost učencev postaja vse večji izziv, mnenj o tem, kaj vse bi morala sodobna šola vključevati, pa je v širši javnosti na stotine. Tudi stroka si je enotna le v tem, da so spremembe na področju šolstva nujno potrebne, konkretne rešitve in poti, kako do njih priti, pa so si med seboj zelo različne. O tem v oddaji Ob osmih z dr. Damijanom Štefancem z oddelka za pedagogiko in andragogiko Filozofske fakultete v Ljubljani.
V Sloveniji smo priča pravemu stavkovnemu valu. Zdravniki so včeraj še zaostrili stavko, danes bodo stavkali tožilci, sodniki so protestno delali kar 14 dni, stavkajo zaposleni na upravnih enotah. Nekateri govorijo kar o kaosu v državi. Vlada pa se spet ukvarja sama s sabo. Tokrat bo treba poiskati novega ministra ali ministrico za pravosodje, ministrica za digitalno preobrazbo se bo morala zagovarjati v parlamentu ob vloženi interpelaciji. Obljubljenih reform pa od nikoder. Koalicija naj bi danes predstavila prednostne naloge za letos. Kje torej smo in kam plovemo. O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s pravnikom, profesorjem, nekdanjim politikom Mirom Cerarjem.
V Sloveniji smo priča pravemu stavkovnemu valu. Zdravniki so včeraj še zaostrili stavko, danes bodo stavkali tožilci, sodniki so protestno delali kar 14 dni, stavkajo zaposleni na upravnih enotah. Nekateri govorijo kar o kaosu v državi. Vlada pa se spet ukvarja sama s sabo. Tokrat bo treba poiskati novega ministra ali ministrico za pravosodje, ministrica za digitalno preobrazbo se bo morala zagovarjati v parlamentu ob vloženi interpelaciji. Obljubljenih reform pa od nikoder. Koalicija naj bi danes predstavila prednostne naloge za letos. Kje torej smo in kam plovemo. O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih s pravnikom, profesorjem, nekdanjim politikom Mirom Cerarjem.
Odločitev glede gradnje drugega bloka krške jedrske elktrarne, bi bilo treba sprejeti čim prej, smo prejšnji teden slišali na posvetu, ki sta ga skupaj pripravila državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije. Predsednik vlade Robert Golob je za danes popoldne na posvet o tem povabil politični vrh. Ali podpirajo jedrsko energijo, bodo povedali tudi ljudje na referendumu. A kdaj? Nekateri se zavzemajo, da bi referendum speljali že letos v začetku junija, hkrati z evropskimi volitvami. Čeprav je javnost pretežno naklonjena jedrski energiji, je pomembno vedeti čim več o tej daleč največji naložbi na področju energetike pri nas. O tem v oddaji Ob osmih nekdanji dolgoletni predsednik upave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman.
Odločitev glede gradnje drugega bloka krške jedrske elktrarne, bi bilo treba sprejeti čim prej, smo prejšnji teden slišali na posvetu, ki sta ga skupaj pripravila državni svet in Gospodarska zbornica Slovenije. Predsednik vlade Robert Golob je za danes popoldne na posvet o tem povabil politični vrh. Ali podpirajo jedrsko energijo, bodo povedali tudi ljudje na referendumu. A kdaj? Nekateri se zavzemajo, da bi referendum speljali že letos v začetku junija, hkrati z evropskimi volitvami. Čeprav je javnost pretežno naklonjena jedrski energiji, je pomembno vedeti čim več o tej daleč največji naložbi na področju energetike pri nas. O tem v oddaji Ob osmih nekdanji dolgoletni predsednik upave Nuklearne elektrarne Krško Stane Rožman.
Na agenciji za okolje so pred dvevi predstavili pregled podnebnih in hidroloških značilnosti preteklega leta. Leto 2023 je bilo najtoplejše od začetka sistematičnih meritev, torej od sredine 19. stoletja; povprečna temperatura zraka po svetu je znašala skoraj 15 stopinj celzija, rekordno visoke so bile temperature oceanov. Stroka opozarja, da bomo posledice našega neukrepanja na globalni ravni čutili še več generacij, enako pa velja tudi za Slovenijo, kjer se ozračje zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Kakšna prihodnost nas torej čaka in kakšne prilagoditve na podnebne spremembe so sploh še mogoče? O tem v oddaji Ob osmih klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Na agenciji za okolje so pred dvevi predstavili pregled podnebnih in hidroloških značilnosti preteklega leta. Leto 2023 je bilo najtoplejše od začetka sistematičnih meritev, torej od sredine 19. stoletja; povprečna temperatura zraka po svetu je znašala skoraj 15 stopinj celzija, rekordno visoke so bile temperature oceanov. Stroka opozarja, da bomo posledice našega neukrepanja na globalni ravni čutili še več generacij, enako pa velja tudi za Slovenijo, kjer se ozračje zaradi geografskih značilnosti segreva hitreje od svetovnega povprečja. Kakšna prihodnost nas torej čaka in kakšne prilagoditve na podnebne spremembe so sploh še mogoče? O tem v oddaji Ob osmih klimatologinja Lučka Kajfež Bogataj.
Čez teden dni, prihodnji četrtek, bomo državljani lahko začeli kupovati državne obveznice. Vpis tako imenovanih ljudskih obveznic bo trajal dva tedna. Kaj prinaša prva izdaja obveznic, kakšna so tveganja, kakšni pričakovani zaslužki? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z upraviteljem finančnih naložb Alešem Lokarjem.
Čez teden dni, prihodnji četrtek, bomo državljani lahko začeli kupovati državne obveznice. Vpis tako imenovanih ljudskih obveznic bo trajal dva tedna. Kaj prinaša prva izdaja obveznic, kakšna so tveganja, kakšni pričakovani zaslužki? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z upraviteljem finančnih naložb Alešem Lokarjem.
Velik del Nemčije je v zadnjem tednu na cestah. Razkritje novembrskega sestanka skrajnih desničarjev je sprožilo proteste po celi državi, glavna tarča protestnikov pa je vzpenjajoča se stranka Alternativa za Nemčijo, ki je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že na drugem mestu, pred vladajočo SPD. Do sprememb prihaja v celotnem nemškem političnem prostoru, nastajajo nove stranke, ki se odcepljajo od uveljavljenih političnih sil. Kaj to pomeni za Nemčijo in Evropo, sta razmišljala dopisnica iz Berlina Maja Derčar in voditelj Matej Hrastar.
Velik del Nemčije je v zadnjem tednu na cestah. Razkritje novembrskega sestanka skrajnih desničarjev je sprožilo proteste po celi državi, glavna tarča protestnikov pa je vzpenjajoča se stranka Alternativa za Nemčijo, ki je po zadnjih javnomnenjskih raziskavah že na drugem mestu, pred vladajočo SPD. Do sprememb prihaja v celotnem nemškem političnem prostoru, nastajajo nove stranke, ki se odcepljajo od uveljavljenih političnih sil. Kaj to pomeni za Nemčijo in Evropo, sta razmišljala dopisnica iz Berlina Maja Derčar in voditelj Matej Hrastar.
