Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Vlada Roberta Goloba je pred volitvami leta 2022 obljubljala ambiciozne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, vključno s sprejetjem podnebnega zakona. A zdaj se zdi, da z njegovim sprejetjem zavlačuje. So vzrok pritiski gospodarstva, notranja nesoglasja ali pomanjkanje politične volje v predvolilnem letu? Nevladne organizacije in okoljevarstveniki pozivajo vlado, naj izpolni obljube in sprejme zakon, čeprav je ta po njihovem v zadnji različici razvodenel. O tem v Ob osmih z okoljskim pravnikom Aljošo Petkom s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
Vlada Roberta Goloba je pred volitvami leta 2022 obljubljala ambiciozne ukrepe za boj proti podnebnim spremembam, vključno s sprejetjem podnebnega zakona. A zdaj se zdi, da z njegovim sprejetjem zavlačuje. So vzrok pritiski gospodarstva, notranja nesoglasja ali pomanjkanje politične volje v predvolilnem letu? Nevladne organizacije in okoljevarstveniki pozivajo vlado, naj izpolni obljube in sprejme zakon, čeprav je ta po njihovem v zadnji različici razvodenel. O tem v Ob osmih z okoljskim pravnikom Aljošo Petkom s Pravnega centra za varstvo človekovih pravic in okolja.
V Sikstinski kapeli v Vatikanu se začenja konklave, na katerem bo 133 kardinalov volilcev izbralo 267-ega rimskega škofa. Eno od nepisanih pravil je, da konservativnemu papežu sledi progresiven in tako izmenjaje naprej. Če držijo informacije, ki so pricurljale iz diskusij po papeževi smrti, ko naj bi bili številni kardinali zelo kritični do Frančiškovih potez, potem lahko v prihajajočem pontifikatu pričakujemo precej drugačen ton. Ali pa morda vendarle ne? Na nekatera aktualna vprašanja pred začetkom volitev novega papeža odgovarja profesor mednarodnih odnosov Boštjan Udovič z ljubljanske FDV.
V Sikstinski kapeli v Vatikanu se začenja konklave, na katerem bo 133 kardinalov volilcev izbralo 267-ega rimskega škofa. Eno od nepisanih pravil je, da konservativnemu papežu sledi progresiven in tako izmenjaje naprej. Če držijo informacije, ki so pricurljale iz diskusij po papeževi smrti, ko naj bi bili številni kardinali zelo kritični do Frančiškovih potez, potem lahko v prihajajočem pontifikatu pričakujemo precej drugačen ton. Ali pa morda vendarle ne? Na nekatera aktualna vprašanja pred začetkom volitev novega papeža odgovarja profesor mednarodnih odnosov Boštjan Udovič z ljubljanske FDV.
Ponosna sem na slovensko obnašanje na evropskem parketu, pravi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše, ki smo jo Ob osmih gostili ob tednu, v katerem Evropa praznuje desetletja miru in gospodarskega sodelovanja. A mir ni več samoumeven, gospodarstvo EU je na preizkušnji, na pohodu pa populizmi vseh vrst. V tokratni epizodi o tem, kako se bo Unija pozicionirala ob nepredvidljivih voditeljih svetovnih velesil, je sploh še velesila, in kaj pomeni obrat v pospešeno oboroževanje, pa tudi kje je v vsem tem vloga naše države.
Ponosna sem na slovensko obnašanje na evropskem parketu, pravi vodja predstavništva Evropske komisije v Sloveniji Jerneja Jug Jerše, ki smo jo Ob osmih gostili ob tednu, v katerem Evropa praznuje desetletja miru in gospodarskega sodelovanja. A mir ni več samoumeven, gospodarstvo EU je na preizkušnji, na pohodu pa populizmi vseh vrst. V tokratni epizodi o tem, kako se bo Unija pozicionirala ob nepredvidljivih voditeljih svetovnih velesil, je sploh še velesila, in kaj pomeni obrat v pospešeno oboroževanje, pa tudi kje je v vsem tem vloga naše države.
Je prvi maj praznik tudi za prekarce in tuje delavce? Že leta imamo velike težave s prekarnim delom, med delavci pri nas pa je vse več tujcev, ki so velikokrat žrtve zlorab. Se sindikati res borijo za vse delavce, kakšni so naši delodajalci in kakšen pomen ima praznik dela v času vse večje individualizacije družbe? Gost tokratne epizode Ob osmih je predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić.
Je prvi maj praznik tudi za prekarce in tuje delavce? Že leta imamo velike težave s prekarnim delom, med delavci pri nas pa je vse več tujcev, ki so velikokrat žrtve zlorab. Se sindikati res borijo za vse delavce, kakšni so naši delodajalci in kakšen pomen ima praznik dela v času vse večje individualizacije družbe? Gost tokratne epizode Ob osmih je predsednik Delavske svetovalnice Goran Lukić.
Bolniške odsotnosti se pri nas iz leta v leto povečujejo. Na dan manjka na delovnih mestih več kot 50 tisoč ljudi, kar skupno pomeni več kot osemnajst milijonov dni na leto. V Sloveniji ni zamejeno trajanje bolniške odsotnosti, prav tako ne prejemanje nadomestila, kar se zdi z delavskega vidika dobro. A velikokrat so dolgotrajne bolniške odsotnosti posledica čakalnih dob v zdravstvu, delo odsotnih pa morajo opraviti njihovi sodelavci. Vse večje obremenitve vodijo v izgorelost in nove bolniške odsotnosti. Najslabše razmere so na Koroškem, Slovenjgraška bolnišnica ni izjema. Tam je od tisoč zaposlenih hkrati odsotnih do 300 ljudi, v poletnih mesecih dopustov pa celo od 400 do 500. Za tokratno epizodo Ob osmih se je razgovoril direkor bolnišnice Vladimir Topler.
Bolniške odsotnosti se pri nas iz leta v leto povečujejo. Na dan manjka na delovnih mestih več kot 50 tisoč ljudi, kar skupno pomeni več kot osemnajst milijonov dni na leto. V Sloveniji ni zamejeno trajanje bolniške odsotnosti, prav tako ne prejemanje nadomestila, kar se zdi z delavskega vidika dobro. A velikokrat so dolgotrajne bolniške odsotnosti posledica čakalnih dob v zdravstvu, delo odsotnih pa morajo opraviti njihovi sodelavci. Vse večje obremenitve vodijo v izgorelost in nove bolniške odsotnosti. Najslabše razmere so na Koroškem, Slovenjgraška bolnišnica ni izjema. Tam je od tisoč zaposlenih hkrati odsotnih do 300 ljudi, v poletnih mesecih dopustov pa celo od 400 do 500. Za tokratno epizodo Ob osmih se je razgovoril direkor bolnišnice Vladimir Topler.
Evropska unija v Srbiji vidi večji interes v trgovanju z litijem, v gradnji podzemne železnice in prodaji bojnih letal, kot pa v uveljavljanju osnovnih demokratičnih vrednot, je prepričan nekdanji srbski predsednik Tadić, ki se v Ljubljani udeležuje konference o Zahodnem Balkanu v organizaciji zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. V pogovoru za Ob osmih je govoril tudi o svojih napakah, ki so tlakovale pot Aleksandru Vučiću, ter o evropski politiki, ki jo vidi kot dvolično in nedoraslo.
Evropska unija v Srbiji vidi večji interes v trgovanju z litijem, v gradnji podzemne železnice in prodaji bojnih letal, kot pa v uveljavljanju osnovnih demokratičnih vrednot, je prepričan nekdanji srbski predsednik Tadić, ki se v Ljubljani udeležuje konference o Zahodnem Balkanu v organizaciji zavoda Prijatelji Zahodnega Balkana nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja. V pogovoru za Ob osmih je govoril tudi o svojih napakah, ki so tlakovale pot Aleksandru Vučiću, ter o evropski politiki, ki jo vidi kot dvolično in nedoraslo.
Bodo skupine v vrtcih ostale povečane za dva otroka, čeprav demografija tega ne zahteva več? To možnost, ki je bila uvedena začasno, namreč občine uporabljajo kot stalno prakso. In tudi nov predlog zakona o vrtcih ohranja to prakso, čeprav naj bi jo po predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033 ukinili. Sindikat Sviz je zato ta teden začel zbiranje podpisov za spremembo. "Včasih so bile skupine v vrtcih res natrpane in preživeli smo, a znanost o razvoju otrok je od takrat napredovala in smernice so zdaj drugačne", pravi dr. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, ki za Ob osmih pojasnjuje, kaj pomeni preveč otrok na enega strokovnega delavca.
Bodo skupine v vrtcih ostale povečane za dva otroka, čeprav demografija tega ne zahteva več? To možnost, ki je bila uvedena začasno, namreč občine uporabljajo kot stalno prakso. In tudi nov predlog zakona o vrtcih ohranja to prakso, čeprav naj bi jo po predlogu nacionalnega programa vzgoje in izobraževanja za obdobje do leta 2033 ukinili. Sindikat Sviz je zato ta teden začel zbiranje podpisov za spremembo. "Včasih so bile skupine v vrtcih res natrpane in preživeli smo, a znanost o razvoju otrok je od takrat napredovala in smernice so zdaj drugačne", pravi dr. Silvija Komočar, predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije, ki za Ob osmih pojasnjuje, kaj pomeni preveč otrok na enega strokovnega delavca.
Cepiva so v zadnjega pol stoletja rešila vsaj 154 milijonov življenj, preživetje dojenčkov se je povečalo za 40 odstotkov. A še vedno obstajajo vrzeli pri precepljenosti, zaradi vpliva lažnih novic se te celo večajo. Po Evropi se povečuje število primerov oslovskega kašlja in ošpic, v Romuniji je ob slabi precepljemosti v zadnjih dveh letih za ošpicami zbolelo več kot 32 tisoč ljudi, 26 jih je umrlo. O skrb zbujajočih podatkih in o njihovih ozadjih ter pomenu, se v tokratni epizodi Ob osmih ob začetku tedna cepljenja pogovarjamo s pediatrom Denisom Bašem.
Cepiva so v zadnjega pol stoletja rešila vsaj 154 milijonov življenj, preživetje dojenčkov se je povečalo za 40 odstotkov. A še vedno obstajajo vrzeli pri precepljenosti, zaradi vpliva lažnih novic se te celo večajo. Po Evropi se povečuje število primerov oslovskega kašlja in ošpic, v Romuniji je ob slabi precepljemosti v zadnjih dveh letih za ošpicami zbolelo več kot 32 tisoč ljudi, 26 jih je umrlo. O skrb zbujajočih podatkih in o njihovih ozadjih ter pomenu, se v tokratni epizodi Ob osmih ob začetku tedna cepljenja pogovarjamo s pediatrom Denisom Bašem.
Papež Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Kako globoko pa so segle spremembe, ki jih je uvedel v Cerkev, in kakšen papež bo prišel za njim? O tem z našim nekdanjim dopisnikom, ki je v Rimu prebil večino Frančiškovega pontifikata, Jankom Petrovcem.
Papež Frančišek bo ostal v spominu kot skromen, a karizmatičen voditelj, ki so ga poleg katolikov globoko spoštovali tudi ateisti in pripadniki drugih religij. Kako globoko pa so segle spremembe, ki jih je uvedel v Cerkev, in kakšen papež bo prišel za njim? O tem z našim nekdanjim dopisnikom, ki je v Rimu prebil večino Frančiškovega pontifikata, Jankom Petrovcem.
Svet Evropske centralne banke je v luči Trumpove carinske vojne znova znižal ključne obrestne mere. Inflacija je trenutno pod nadzorom, navajajo, a hkrati priznavajo, da nas čakajo negotovi časi. Ali ECB res ve, kam pelje, ali zgolj upa, da ne pospešuje v recesijo? Kakšni so strateški premisleki v ozadju odločitev iz Frankfurta, v tokratni epizodi Ob osmih z namestnikom guvernerja Banke Slovenije in trenutno njenim prvim možem Primožem Dolencem.
Svet Evropske centralne banke je v luči Trumpove carinske vojne znova znižal ključne obrestne mere. Inflacija je trenutno pod nadzorom, navajajo, a hkrati priznavajo, da nas čakajo negotovi časi. Ali ECB res ve, kam pelje, ali zgolj upa, da ne pospešuje v recesijo? Kakšni so strateški premisleki v ozadju odločitev iz Frankfurta, v tokratni epizodi Ob osmih z namestnikom guvernerja Banke Slovenije in trenutno njenim prvim možem Primožem Dolencem.
Po desetletjih divjega zahoda je vlada le sprejela predlog zakona, s katerim ureja področje psihoterapije, ki postaja del javnega zdravstva. Po novem bo mogoče na psihoterapijo tudi prek napotnice, ključno pa je, da bodo terapevti bodo podvrženi nadzoru. A psihiatri in klinični psihologi so kritični, češ da v zdravstveni sistem vstopajo ljudje, ki lahko povzročijo škodo. V oddaji Ob osmih tokrat odgovore iščemo pri snovalcih zakona. Gost je Denis Kordež z ministrstva za zdravje.
Po desetletjih divjega zahoda je vlada le sprejela predlog zakona, s katerim ureja področje psihoterapije, ki postaja del javnega zdravstva. Po novem bo mogoče na psihoterapijo tudi prek napotnice, ključno pa je, da bodo terapevti bodo podvrženi nadzoru. A psihiatri in klinični psihologi so kritični, češ da v zdravstveni sistem vstopajo ljudje, ki lahko povzročijo škodo. V oddaji Ob osmih tokrat odgovore iščemo pri snovalcih zakona. Gost je Denis Kordež z ministrstva za zdravje.
Leto pred parlamentarnimi volitvami smo že sredi ostre kampanje. V tem smislu gre razumeti tudi bližajoči se referendum o umetniških pokojninah, temi, ki po besedah pravnika in nekdanjega premiera Mira Cerarja ni vredna tolikšne pozornosti. Na obeh političnih polih se sicer tudi mimo tega kuhajo vroče predvolilne zgodbe, ki segajo od počitniške hiše v Istri do parcele v Trenti. Kje so meje pravosodja in kje meje slovenskih volivcev?
Leto pred parlamentarnimi volitvami smo že sredi ostre kampanje. V tem smislu gre razumeti tudi bližajoči se referendum o umetniških pokojninah, temi, ki po besedah pravnika in nekdanjega premiera Mira Cerarja ni vredna tolikšne pozornosti. Na obeh političnih polih se sicer tudi mimo tega kuhajo vroče predvolilne zgodbe, ki segajo od počitniške hiše v Istri do parcele v Trenti. Kje so meje pravosodja in kje meje slovenskih volivcev?
Madžarska v začetku meseca kljub haaški tiralici ni prijela izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, še več: sporočila je, da izstopa iz Mednarodnega kazenskega sodišča. Ameriški predsednik Trump je februarja proti sodišču uvedel celo sankcije, tudi ruski predsednik Putin je še vedno na prostosti. Ali nastaja dvotirni pravni red: eden za šibke države, drugi za močne? In kakšen je sploh še vpliv ostalih mednarodnih ustanov, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, ki so bile ustanovljene za zagotavljanje miru, pravičnosti in človekovih pravic, a se njihova moč razbija ob čereh geopolitične realnosti? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnim strokovnjakom in dolgoletnim diplomatom Markom Rakovcem.
Madžarska v začetku meseca kljub haaški tiralici ni prijela izraelskega premiera Benjamina Netanjahuja, še več: sporočila je, da izstopa iz Mednarodnega kazenskega sodišča. Ameriški predsednik Trump je februarja proti sodišču uvedel celo sankcije, tudi ruski predsednik Putin je še vedno na prostosti. Ali nastaja dvotirni pravni red: eden za šibke države, drugi za močne? In kakšen je sploh še vpliv ostalih mednarodnih ustanov, kot so Združeni narodi in Svet Evrope, ki so bile ustanovljene za zagotavljanje miru, pravičnosti in človekovih pravic, a se njihova moč razbija ob čereh geopolitične realnosti? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnim strokovnjakom in dolgoletnim diplomatom Markom Rakovcem.
Če trgi kaj sovražijo, je to negotovost, so vedno govorili finančni poznavalci. Kaj porečejo na vsakodnevne pretrese, ki jih z muhastimi in z navadno logiko težko razumljivimi odločitvami glede carin, vsak dan povzroča ameriški predsednik Trump? Kaj naj storijo centralne banke in kako je pripravljena Slovenija, ki že dolgo čaka na novega guvernerja? Ob osmih o tem s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.
Če trgi kaj sovražijo, je to negotovost, so vedno govorili finančni poznavalci. Kaj porečejo na vsakodnevne pretrese, ki jih z muhastimi in z navadno logiko težko razumljivimi odločitvami glede carin, vsak dan povzroča ameriški predsednik Trump? Kaj naj storijo centralne banke in kako je pripravljena Slovenija, ki že dolgo čaka na novega guvernerja? Ob osmih o tem s prvim guvernerjem Banke Slovenije Francetom Arharjem.
V Zvezi društev pedagoških delavcev so v tem tednu opozorili več po njihovem sistemsko in strokovno nepremišljenih rešitev, ki jih je v svoje zakonske predloge nedavno vpisalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Eden od njih je novela zakona o osnovni šoli, že druga v dobrem letu dni, ki med drugim uvaja nov predmet na področju digitalnega opismenjevanja, šolam pa daje dodatna varnostna pooblastila. Kot za oddajo Ob osmih poudarja didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete, bi pričakoval, da bodo spremembe del premisleka o šolskem sistemu kot celoti. "Lahko bi rekli, da pri sistemskih rešitvah na področju osnovnošolskega izobraževanja ni nič novega. In čeprav se res vsi zavedamo, da je to področje treba urediti, smo spet priče nekaterim predlogom sprememb, ki niso najbolj premišljeni."
V Zvezi društev pedagoških delavcev so v tem tednu opozorili več po njihovem sistemsko in strokovno nepremišljenih rešitev, ki jih je v svoje zakonske predloge nedavno vpisalo ministrstvo za vzgojo in izobraževanje. Eden od njih je novela zakona o osnovni šoli, že druga v dobrem letu dni, ki med drugim uvaja nov predmet na področju digitalnega opismenjevanja, šolam pa daje dodatna varnostna pooblastila. Kot za oddajo Ob osmih poudarja didaktik Damijan Štefanc z ljubljanske Filozofske fakultete, bi pričakoval, da bodo spremembe del premisleka o šolskem sistemu kot celoti. "Lahko bi rekli, da pri sistemskih rešitvah na področju osnovnošolskega izobraževanja ni nič novega. In čeprav se res vsi zavedamo, da je to področje treba urediti, smo spet priče nekaterim predlogom sprememb, ki niso najbolj premišljeni."
Danes je prvi dan nove ekonomske realnosti: za Evropsko unijo in še okoli 60 držav začenjajo veljati še višje dodatne ameriške carine. Evropa se sooča z dilemo, ali naj odgovori na Trumpove pritiske z odločno protireakcijo ali naj umirjeno počaka, da ga h koraku nazaj prisilijo Američani sami. V tokratni epizodi Ob osmih o tem, ali naj se pripravimo na krizo - gost je strokovnjak za mednarodno politično ekonomijo Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Danes je prvi dan nove ekonomske realnosti: za Evropsko unijo in še okoli 60 držav začenjajo veljati še višje dodatne ameriške carine. Evropa se sooča z dilemo, ali naj odgovori na Trumpove pritiske z odločno protireakcijo ali naj umirjeno počaka, da ga h koraku nazaj prisilijo Američani sami. V tokratni epizodi Ob osmih o tem, ali naj se pripravimo na krizo - gost je strokovnjak za mednarodno politično ekonomijo Marko Lovec s Fakultete za družbene vede.
Je nasilja med mladostniki vse več ali se o njem le več pogovarjamo? Pandorino skrinjico tokratnih debat je odprl posnetek brutalnega pretepanja mladih na Ptuju, zdaj pa se tudi na nas obračajo starši, ki se počutijo nemočni, predvsem ko morajo svojega otroka, ki je žrtev nasilja, pustiti nazaj v stik z nasilneži - recimo v šolo. O vsem tem v tokratni epizodi Ob osmih s sociologinjo Lucijo Čevnik.
Je nasilja med mladostniki vse več ali se o njem le več pogovarjamo? Pandorino skrinjico tokratnih debat je odprl posnetek brutalnega pretepanja mladih na Ptuju, zdaj pa se tudi na nas obračajo starši, ki se počutijo nemočni, predvsem ko morajo svojega otroka, ki je žrtev nasilja, pustiti nazaj v stik z nasilneži - recimo v šolo. O vsem tem v tokratni epizodi Ob osmih s sociologinjo Lucijo Čevnik.
Socialni partnerji so v sredo potrdili usklajenost pokojninske zakonodaje z dvodnevnim zamikom, ki je nastal, ker se delodajalci niso strinjali, da bi se v zameno za nespremenjene prispevne stopnje odrekli nadaljnjim potezam glede dolgotrajne oskrbe. Ta tema bo očitno še žgoča. Prvi mejnik se bo zgodil 1. julija, ko naj bi začeli plačevati poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo: delodajalci, zaposleni in upokojenci po en odstotek bruto plače oziroma pokojnine, samozaposleni kmetje pa po dva odstotka. Že letos naj bi to prineslo 255 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa krepko več od 600, celo 700 milijonov. V tokratni epizodi Ob osmih novinarka Radia Slovenija Alenka Terlep komentira, kaj bomo za to dobili.
Socialni partnerji so v sredo potrdili usklajenost pokojninske zakonodaje z dvodnevnim zamikom, ki je nastal, ker se delodajalci niso strinjali, da bi se v zameno za nespremenjene prispevne stopnje odrekli nadaljnjim potezam glede dolgotrajne oskrbe. Ta tema bo očitno še žgoča. Prvi mejnik se bo zgodil 1. julija, ko naj bi začeli plačevati poseben prispevek za dolgotrajno oskrbo: delodajalci, zaposleni in upokojenci po en odstotek bruto plače oziroma pokojnine, samozaposleni kmetje pa po dva odstotka. Že letos naj bi to prineslo 255 milijonov evrov, v prihodnjih letih pa krepko več od 600, celo 700 milijonov. V tokratni epizodi Ob osmih novinarka Radia Slovenija Alenka Terlep komentira, kaj bomo za to dobili.
Nizozemska slovi po svojem javnem prometu, ki je v resnici učinkovit in uporabniku prijazen preplet različnih prevoznih sredstev. Da so prišli do te točke, so Nizozemci 50 let delali poskuse in napake, zdaj pa pomagajo drugim, da jim teh napak ni treba ponavljati. Prav ob takšni priložnosti so se naši tokratni sogovorniki mudili v Sloveniji. Kako je torej videti učinkovit sistem, kjer je javni prevoz večinoma prva izbira, v tokratni epizodi Ob osmih.
Nizozemska slovi po svojem javnem prometu, ki je v resnici učinkovit in uporabniku prijazen preplet različnih prevoznih sredstev. Da so prišli do te točke, so Nizozemci 50 let delali poskuse in napake, zdaj pa pomagajo drugim, da jim teh napak ni treba ponavljati. Prav ob takšni priložnosti so se naši tokratni sogovorniki mudili v Sloveniji. Kako je torej videti učinkovit sistem, kjer je javni prevoz večinoma prva izbira, v tokratni epizodi Ob osmih.
Sodišče v Parizu namerava o pritožbi nekdanje vodje skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen odločati pred predsedniškimi volitvami. V primeru ugodne sodbe bi ji to omogočilo kandidaturo na volitvah leta 2027. Le Pen poudarja, da je sistem nanjo odvrgel atomsko bombo, ker ankete kažejo, da bi zmagala. Je res sodstvo poseglo v volitve, kakšne bodo posledice sodbe za francosko ter širšo evropsko družbo in kako to občutijo v Franciji? O tem v tokratni epizodi Ob osmih na Prvem z v Franciji živečo slovensko pisateljico Brino Svit.
Sodišče v Parizu namerava o pritožbi nekdanje vodje skrajno desne stranke Nacionalni zbor Marine Le Pen odločati pred predsedniškimi volitvami. V primeru ugodne sodbe bi ji to omogočilo kandidaturo na volitvah leta 2027. Le Pen poudarja, da je sistem nanjo odvrgel atomsko bombo, ker ankete kažejo, da bi zmagala. Je res sodstvo poseglo v volitve, kakšne bodo posledice sodbe za francosko ter širšo evropsko družbo in kako to občutijo v Franciji? O tem v tokratni epizodi Ob osmih na Prvem z v Franciji živečo slovensko pisateljico Brino Svit.
Drugi tir bo dokončan do konca marca 2026, "Tivolski lok" za tovorne vlake pa bi lahko - če bo to izvedljivo - dobili že v letu ali dveh. Tako pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki v tokratni epizodi Ob osmih pojasnjuje, kako daleč so največji obstoječi infrastrukturni projekti in kakšni so načrti za prihodnost. Pojasnjuje tudi več desetmilijonsko naložbo v železniško postajo Jesenice in skrbi z roki na Tretji osi, pa tudi to, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo oziroma odpornost. To je prva od dveh epizod o prometni prihodnosti, ki jo pripravljamo v tem tednu.
Drugi tir bo dokončan do konca marca 2026, "Tivolski lok" za tovorne vlake pa bi lahko - če bo to izvedljivo - dobili že v letu ali dveh. Tako pravi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek, ki v tokratni epizodi Ob osmih pojasnjuje, kako daleč so največji obstoječi infrastrukturni projekti in kakšni so načrti za prihodnost. Pojasnjuje tudi več desetmilijonsko naložbo v železniško postajo Jesenice in skrbi z roki na Tretji osi, pa tudi to, ali bo slovenska prometna infrastruktura postala del naložb v obrambo oziroma odpornost. To je prva od dveh epizod o prometni prihodnosti, ki jo pripravljamo v tem tednu.
Teden so na medijskem področju zaznamovala odpuščanja na časniku Večer, ki je ostal tudi brez urednika sobotne priloge, in novica, da italijanski časopis Il Foglio svojo prilogo poskusno ustvarja izključno z umetno inteligenco. Gre za dve plati istega kovanca - oboje namreč iz enačbe izključuje kakovostno novinarstvo. O tem, kaj to pomeni za prihodnost demokracije, v tokratni epizodi Ob osmih s strokovnjakinjo za medije Sandro Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistične študije v Kopru.
Teden so na medijskem področju zaznamovala odpuščanja na časniku Večer, ki je ostal tudi brez urednika sobotne priloge, in novica, da italijanski časopis Il Foglio svojo prilogo poskusno ustvarja izključno z umetno inteligenco. Gre za dve plati istega kovanca - oboje namreč iz enačbe izključuje kakovostno novinarstvo. O tem, kaj to pomeni za prihodnost demokracije, v tokratni epizodi Ob osmih s strokovnjakinjo za medije Sandro Bašič Hrvatin s Fakultete za humanistične študije v Kopru.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.
Evropska komisarka za širitev Marta Kos je te dni v Sloveniji, v enem od tvitov iz domovine je poudarila vrednote demokracije, solidarnosti in pravne države. Da je vse troje v Vučićevi Srbiji razpadlo, že od novembra tam kriči na sto tisoče protestnikov. Zato je številne razočaralo dejstvo, da je komisarka sprejela Vučića kmalu po tisti razgreti soboti, ko naj bi na demonstracijah zapel tudi zloglasni zvočni top, in na istem omrežju X pisala celo o konstruktivnem pogovoru - o protestih pa nič. Zakaj je tako, kako v Bruslju gledajo na napetosti na Zahodnem Balkanu in kakšni izzivi so pred Evropsko unijo, v prvem intervjuju z Marto Kos za slovenske medije po prevzetju komisarskega položaja.
V začetku tedna so se končala pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim predvideva postopno zvišanje upokojitvene starosti, pa tudi drugačen izračun pokojninske osnove. Delovna doba ostaja 40 let. Kako na daljšanje delovne dobe gledajo mladi, jih skrbi, ali jih bo sploh pričakal vzdržen sistem? V oddaji Ob osmih o tem z Mojco Žerak, predsednico sindikata Mladi Plus.
V začetku tedna so se končala pogajanja o pokojninski reformi, ki med drugim predvideva postopno zvišanje upokojitvene starosti, pa tudi drugačen izračun pokojninske osnove. Delovna doba ostaja 40 let. Kako na daljšanje delovne dobe gledajo mladi, jih skrbi, ali jih bo sploh pričakal vzdržen sistem? V oddaji Ob osmih o tem z Mojco Žerak, predsednico sindikata Mladi Plus.
Se zeleni prehod umika orožju? Posledice evropske ugotovitve, da smo varnost in oboroževanje predolgo prepuščali drugim, bodo za seboj zagotovo potegnile marsikaj. Kje je v tem prepletu dolga leta opevani zeleni prehod, natančneje evropska avtomobilska industrija? Kaj pa Slovenija - bi morala ob nemških težavah široko odpreti vrata Kitajcem? O tem se v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Brglezom, direktorjem inštituta za civilizacijo in kulturo in strokovnjakom s področja mobilnosti.
Se zeleni prehod umika orožju? Posledice evropske ugotovitve, da smo varnost in oboroževanje predolgo prepuščali drugim, bodo za seboj zagotovo potegnile marsikaj. Kje je v tem prepletu dolga leta opevani zeleni prehod, natančneje evropska avtomobilska industrija? Kaj pa Slovenija - bi morala ob nemških težavah široko odpreti vrata Kitajcem? O tem se v tokratni epizodi oddaje Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Brglezom, direktorjem inštituta za civilizacijo in kulturo in strokovnjakom s področja mobilnosti.
Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.
Pred desetimi dnevi je Evropska komisija sporočila, da bo Slovenija prejela več kot 67 milijonov evrov za postavitev drugega superračunalnika pri nas. Tudi ta bo stal v Mariboru. 150 milijonski projekt naj bi prispeval k pozicioniranju Slovenije kot ključnega središča umetne inteligence v Evrop. Kako si sploh predstavljati ta superračunalnik, bo odvečna toplota lahko res ogrevala Maribor in ali postajamo evropska Silicijeva dolina? V tokratni epizodi Ob osmih gostimo Žigo Zebca, koordinatorja za mednarodne projekte na mariborskem Institutu informacijskih znanosti, ki je nosilec projekta.
Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Premier Robert Golob je načrt vlaganja v obrambne zmogljivosti napovedal do konca aprila, nelagodje ob tej temi pa je za levosredinsko koalicijo več kot očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v celotni Evropi," v podkastu Ob osmih pravi politolog Igor Lukšič, ki meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v minulih približno 100 letih, zelo nepremišljena poteza.
Zdi se, da se je Evropa ujela v oboroževalno histerijo, ki jo vodijo različni interesi, slovenska politika pa temu sledi. Premier Robert Golob je načrt vlaganja v obrambne zmogljivosti napovedal do konca aprila, nelagodje ob tej temi pa je za levosredinsko koalicijo več kot očitno. "Do zdaj je veljalo, da leva sredina in tudi normalna desnica ni rožljala z orožjem, zdaj pa se je to začelo intenzivno dogajati v celotni Evropi," v podkastu Ob osmih pravi politolog Igor Lukšič, ki meni, da je že tretje oboroževanje Evrope, zlasti pa Nemčije v minulih približno 100 letih, zelo nepremišljena poteza.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Je to lahko korak do trajnega miru? In ali se bo trajni mir sploh kdaj naselil v Gazo, kjer Izrael spet seje smrt? Odgovore v tokratni epizodi Ob osmih iščemo s profesorjem in dekanom na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem.
Ruski predsednik Vladimir Putin je v telefonskem pogovoru z Donaldom Trumpom privolil v 30-dnevno prekinitev napadov na ukrajinsko energetsko infrastrukturo. Je to lahko korak do trajnega miru? In ali se bo trajni mir sploh kdaj naselil v Gazo, kjer Izrael spet seje smrt? Odgovore v tokratni epizodi Ob osmih iščemo s profesorjem in dekanom na Fakulteti za družbene vede Iztokom Prezljem.
Kaj po množičnih protestih v Srbiji? Ali se iz več sto tisoč glave množice razvija politično gibanje, ki bi prevzelo odgovornost in Srbijo usmerilo na novo pot? Predsednik Aleksandar Vučić se, tudi ob molku iz Bruslja, še vedno zdi trdno zasidran na čelu države. Bo prej popustil on ali protestniki? V tokratni epizodi Ob osmih o tem s sociologinjo Tamaro Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete.
Kaj po množičnih protestih v Srbiji? Ali se iz več sto tisoč glave množice razvija politično gibanje, ki bi prevzelo odgovornost in Srbijo usmerilo na novo pot? Predsednik Aleksandar Vučić se, tudi ob molku iz Bruslja, še vedno zdi trdno zasidran na čelu države. Bo prej popustil on ali protestniki? V tokratni epizodi Ob osmih o tem s sociologinjo Tamaro Pavasović Trošt z ljubljanske ekonomske fakultete.
Škandal goljufanja z dresi v norveškem skakalnem taboru odpira številna vprašanja o prihodnosti tega športa. Tehnološko je namreč v zadnjih letih tako napredoval, da se razlike ustvarjajo z milimetri pri opremi, nenazadnje pa je tudi to, kar je vetrna izravnava prinesla pri pravičnosti, morda vzela pri čaru tekmovanja. Ali vse to pomeni, da bodo vrh v prihodnje krojile le tehnološko najnaprednejše reprezentance, za talente iz drugih držav pa ne bo prostora? In kakšno vrzel bi v tem kontekstu prineslo obglavljenje norveškega skakalnega vrha? V oddaji Ob osmih o tem z glavnim trenerjem slovenskih skakalcev Robertom Hrgoto, ki smo ga poklicali v Vikersund.
Škandal goljufanja z dresi v norveškem skakalnem taboru odpira številna vprašanja o prihodnosti tega športa. Tehnološko je namreč v zadnjih letih tako napredoval, da se razlike ustvarjajo z milimetri pri opremi, nenazadnje pa je tudi to, kar je vetrna izravnava prinesla pri pravičnosti, morda vzela pri čaru tekmovanja. Ali vse to pomeni, da bodo vrh v prihodnje krojile le tehnološko najnaprednejše reprezentance, za talente iz drugih držav pa ne bo prostora? In kakšno vrzel bi v tem kontekstu prineslo obglavljenje norveškega skakalnega vrha? V oddaji Ob osmih o tem z glavnim trenerjem slovenskih skakalcev Robertom Hrgoto, ki smo ga poklicali v Vikersund.
"Uživajte, dokler lahko", je stavek, ki ga verjetno nihče, ki je doživel epidemijo covida-19, ne bo pozabil. Avtor te izjave Jelko Kacin je na današnji dan pred petimi leti ob nastopu vlade Janeza Janše prevzel vodenje vladnega kriznega komuniciranja, dan pozneje pa je prvič stopil pred mikrofone. V naslednjih mesecih so nanj leteli številni očitki od načina komunikacije z javnostjo do tega, kdo se je sploh pojavljal na uradnih novinarskih konferencah. Za oddajo Ob osmih se je v pogovoru z Eriko Štular razgovoril o tem, kako to obdobje s petletne razdalje vidi sam. Oddaja je nastala v sklopu projekta Pet let pozneje, v katerem se na RTV že od januarja ukvarjamo s temami, povezanimi z epidemijo in njenimi posledicami. Vse lahko poiščete v naših arhivih oziroma na mmc podstrani 5 let pozneje, vsak petek izide tudi istoimenski podkast.
"Uživajte, dokler lahko", je stavek, ki ga verjetno nihče, ki je doživel epidemijo covida-19, ne bo pozabil. Avtor te izjave Jelko Kacin je na današnji dan pred petimi leti ob nastopu vlade Janeza Janše prevzel vodenje vladnega kriznega komuniciranja, dan pozneje pa je prvič stopil pred mikrofone. V naslednjih mesecih so nanj leteli številni očitki od načina komunikacije z javnostjo do tega, kdo se je sploh pojavljal na uradnih novinarskih konferencah. Za oddajo Ob osmih se je v pogovoru z Eriko Štular razgovoril o tem, kako to obdobje s petletne razdalje vidi sam. Oddaja je nastala v sklopu projekta Pet let pozneje, v katerem se na RTV že od januarja ukvarjamo s temami, povezanimi z epidemijo in njenimi posledicami. Vse lahko poiščete v naših arhivih oziroma na mmc podstrani 5 let pozneje, vsak petek izide tudi istoimenski podkast.
Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom.
Bosna in Hercegovina se je po izreku kazni predsedniku entitete Republike Srbske Miloradu Dodiku znašla v najhujši krizi po koncu vojne pred 30 leti. Dodik je izjavil, da daytonska Bosna in Hercegovina ne obstaja več ter državnim organom odrekel gostoljubje na ozemlju entitete. V času zaostrenih razmer v mednarodni politiki težave zahodnega Balkana zlahka spregledamo, a hkrati ne smemo pozabiti, da je ta del sveta že večkrat povzročil širše konflikte, kot se je sprva zdelo. Tokrat smo se pogovarjali s profesorjem mednarodnih odnosov dr. Farisom Kočanom.
Leto pred volitvami vsi možni akterji iščejo pot do volivk in volivcev in jih skušajo prepričati, da imajo tisti iskani faktor X. Na politični levici smo že nekajkrat videli ponujen novi obraz, po mnenju analitikov pa je ta scenarij tokrat manj verjeten. Te dni je živahno zlasti v Levici, ki je pred vrata postavila Miho Kordiša, ta pa že napoveduje svojo stranko. Živahno je tudi na desni strani. Kaj še lahko pričakujemo? Naš sogovornik je Bogdan Biščak, dolgoletni soustvarjalec in opazovalec slovenske politike.
Leto pred volitvami vsi možni akterji iščejo pot do volivk in volivcev in jih skušajo prepričati, da imajo tisti iskani faktor X. Na politični levici smo že nekajkrat videli ponujen novi obraz, po mnenju analitikov pa je ta scenarij tokrat manj verjeten. Te dni je živahno zlasti v Levici, ki je pred vrata postavila Miho Kordiša, ta pa že napoveduje svojo stranko. Živahno je tudi na desni strani. Kaj še lahko pričakujemo? Naš sogovornik je Bogdan Biščak, dolgoletni soustvarjalec in opazovalec slovenske politike.
Dan pred osmim marcem se bomo posvetili enakopravnosti žensk na področju, kjer vajeti še vedo trdno v rokah držijo moški – športu. Z izjemo nekaj posamičnih športov so ženske športnice plačane precej slabše kot njihovi moški kolegi. Je razlog samo v številčnosti občinstva? Zakaj ni več žensk tudi v vodstvenih organih klubov in športnih organizacij? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z dvema strokovnjakinjama. Gostji: - Andreja Leskovšek McQuarrie, nekdanja alpska smučarka, olimpijka in nekdanja predsednica ŽNK Radomlje - Tanja Kajtna, Fakulteta za šport UL
Dan pred osmim marcem se bomo posvetili enakopravnosti žensk na področju, kjer vajeti še vedo trdno v rokah držijo moški – športu. Z izjemo nekaj posamičnih športov so ženske športnice plačane precej slabše kot njihovi moški kolegi. Je razlog samo v številčnosti občinstva? Zakaj ni več žensk tudi v vodstvenih organih klubov in športnih organizacij? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z dvema strokovnjakinjama. Gostji: - Andreja Leskovšek McQuarrie, nekdanja alpska smučarka, olimpijka in nekdanja predsednica ŽNK Radomlje - Tanja Kajtna, Fakulteta za šport UL
Sredi leta naj bi na vpadnicah pred Ljubljano začel delovati sistem dinamičnega omejevanja hitrosti. Avtomatski sistem bo uravnaval hitrost vožnje tako, da bi cesta ostala čim bolj pretočna. Če bo na obvoznici zastoj, to pomeni znižanje omejitve že na avtocesti. Medtem se pojavljajo tudi ideje o znižanju splošne omejitve na avtocesti na 110 kilometrov na uro. O možnih ukrepih za izboljšanje pretočnosti prometa v današnji epizodi Ob osmih s Simonom Dettelbachom s Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo.
Sredi leta naj bi na vpadnicah pred Ljubljano začel delovati sistem dinamičnega omejevanja hitrosti. Avtomatski sistem bo uravnaval hitrost vožnje tako, da bi cesta ostala čim bolj pretočna. Če bo na obvoznici zastoj, to pomeni znižanje omejitve že na avtocesti. Medtem se pojavljajo tudi ideje o znižanju splošne omejitve na avtocesti na 110 kilometrov na uro. O možnih ukrepih za izboljšanje pretočnosti prometa v današnji epizodi Ob osmih s Simonom Dettelbachom s Prometnotehniškega inštituta Fakultete za gradbeništvo.
Na Poljani v občini Prevalje danes rušijo prvo hišo po poplavah, ki so konec avgusta 2023 prizadele Slovenijo. Hišo Cvetke Berložnik, ki s ceste ob glavni prometnici skozi Mežiško dolino ni bila videti hudo poškodovana, je deroča voda razklala na polovico. Nevaren objekt je odkupila država, Cvetka Berložnik pa si je z odškodnino kupila stanovanje v bloku na Ravnah. Tam jo je za oddajo Ob osmih obiskala Metka Pirc.
Na Poljani v občini Prevalje danes rušijo prvo hišo po poplavah, ki so konec avgusta 2023 prizadele Slovenijo. Hišo Cvetke Berložnik, ki s ceste ob glavni prometnici skozi Mežiško dolino ni bila videti hudo poškodovana, je deroča voda razklala na polovico. Nevaren objekt je odkupila država, Cvetka Berložnik pa si je z odškodnino kupila stanovanje v bloku na Ravnah. Tam jo je za oddajo Ob osmih obiskala Metka Pirc.
Po petkovem sporu v Ovalni pisarni je ameriški predsednik Donald Trump začasno prekinil vojaško pomoč Ukrajini, obnovil pa bi jo le, če ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pristane na mirovna pogajanja z Rusijo. Je v luči iskanja miru sploh možnost, da Zelenski ostane na čelu Ukrajine? Lahko zvezo Nato pokopljemo in kaj bo prineslo novo združevanje v Evropi, kjer se zdi, da se tudi brexit ni zgodil? V oddaji Ob osmih gostimo strokovnjaka za mednarodne odnose Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede.
Po petkovem sporu v Ovalni pisarni je ameriški predsednik Donald Trump začasno prekinil vojaško pomoč Ukrajini, obnovil pa bi jo le, če ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pristane na mirovna pogajanja z Rusijo. Je v luči iskanja miru sploh možnost, da Zelenski ostane na čelu Ukrajine? Lahko zvezo Nato pokopljemo in kaj bo prineslo novo združevanje v Evropi, kjer se zdi, da se tudi brexit ni zgodil? V oddaji Ob osmih gostimo strokovnjaka za mednarodne odnose Boštjana Udoviča s Fakultete za družbene vede.
"Kidfluenser" je izraz, ki še ni povsem zasidran v našem besednjaku. Otroci vplivneži imajo na spletu doseg in lahko vplivajo na druge kot akterji na družinskih kanalih, lahko imajo svoje platforme, lahko se pojavljajo na slikah na spletu, ki jih delijo starši. Vseh pojavnih oblik ne gre enačiti z vidika psiholoških posledic, pomembno pa se je zavedati, da so neke vsebine na spletu dostopne za vedno. Ta družbeni fenomen je v eni od preteklih oddaj Ob osmih osvetlil razvojni psiholog z ljubljanske filozofske fakultete Žan Lep. Tokrat v poslušanje ponujamo ponovitev.
"Kidfluenser" je izraz, ki še ni povsem zasidran v našem besednjaku. Otroci vplivneži imajo na spletu doseg in lahko vplivajo na druge kot akterji na družinskih kanalih, lahko imajo svoje platforme, lahko se pojavljajo na slikah na spletu, ki jih delijo starši. Vseh pojavnih oblik ne gre enačiti z vidika psiholoških posledic, pomembno pa se je zavedati, da so neke vsebine na spletu dostopne za vedno. Ta družbeni fenomen je v eni od preteklih oddaj Ob osmih osvetlil razvojni psiholog z ljubljanske filozofske fakultete Žan Lep. Tokrat v poslušanje ponujamo ponovitev.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Ta teden je na političnem parketu postregel z več taktičnimi potezami, ki kažejo, da politika že resno pogleduje proti volitvam. Med drugim je zdaj pred nami spopad okrog pokojnin. Gost oddaje Ob osmih je filozof in publicist Boris Vezjak.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Med tistimi, ki so se lani pri nas prvič zaposlili, je bilo prvič več tujcev kot slovenskih državljanov. Slovenija tuje delavce išče načrtno; v začetku marca odpiramo veleposlaništvo v Manili, hkrati pa Zavod za zaposlovanje tam načrtuje velik zaposlitveni dogodek. O tem, zakaj Filipini, kaj Slovenija ponuja tujim delavcem in delavkam in kako bo z njihovim vključevanjem v družbo, z vodjo področja za zaposlovanje tujcev na Zavodu za zaposlovanje Anko Rode.
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Naj otroke sploh še učimo smučati? Smučišča so šolarje tokratne počitnice pričakala odeta v belo. Naraven sneg je namreč pomagal umetnemu zasneževanju, ki pa je za delovanje skoraj naših smučišč postalo nujnost. Izjema je zgolj Vogel, Kanin pa ostaja zaprt. Kot je za Ob osmih povedal predsednik Združenja slovenskih žičničarjev Boštjan Paradiž, je tehnično zasneževanje žal standard tako pri nas kot drugod po Evropi, Slovenija pa se mora v prihodnost usmeriti s ciljem tehnološkega izpopolnjenjevanja, "da bomo lahko brez težav zagotavljali tistih sto do 120 smučarskih dni smučarskih in v tem času poskrbeli, da bodo družine smučale, otroci pa na svežem zraku, stran od digitalnega sveta."
Več kot 400 tisoč ljudi bo po ob preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, mnogi ne vedo, kaj naj z njimi. Marca bo država prebivalcem Slovenije spet ponudila ljudske obveznice in mnogi ne vedo, ali so zanje morda ugodnejši kot varčevanje na banki. Smo Slovenci res tako finančno nepismeni, da je morala vlada začeti objavljati izobraževalne podkaste, v šole pa namerava uvesti poseben predmet o finančni pismenosti? O tem v ob osmih z državno sekretarko NIkolino Prah.
Več kot 400 tisoč ljudi bo po ob preoblikovanju Vzajemne zdravstvene zavarovalnice dobilo njene delnice, mnogi ne vedo, kaj naj z njimi. Marca bo država prebivalcem Slovenije spet ponudila ljudske obveznice in mnogi ne vedo, ali so zanje morda ugodnejši kot varčevanje na banki. Smo Slovenci res tako finančno nepismeni, da je morala vlada začeti objavljati izobraževalne podkaste, v šole pa namerava uvesti poseben predmet o finančni pismenosti? O tem v ob osmih z državno sekretarko NIkolino Prah.
Več kot četrtina držav po svetu že uvaja ukrepe za omejitev uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas: danes bo predstavljena peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, pravi antropolog Dan Podjed, sicer glas omenjene peticije, ki je gost današnje oddaje Ob osmih.
Več kot četrtina držav po svetu že uvaja ukrepe za omejitev uporabo pametnih naprav med mladimi. Take pobude se pojavljajo tudi pri nas: danes bo predstavljena peticija, ki poziva k zakonski omejitvi uporabe takih naprav v vzgojno-izobraževalnih ustanovah. Telefoni niso več le telefoni; so naprave, zaradi katerih se učilnice spreminjajo v prizorišča resničnostnih šovov, pravi antropolog Dan Podjed, sicer glas omenjene peticije, ki je gost današnje oddaje Ob osmih.
Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Eno od velikih vprašanj je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev, saj naj bi z okoli 20 odstotki postala druga najmočnejša stranka v državi. Katere so sicer teme, ki bodo najbolj vplivale na odločanje Nemcev in kakšno vlado lahko Nemci sploh pričakujejo - o tem z dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Nemčija se v nedeljo odpravlja na predčasne volitve. Eno od velikih vprašanj je, koliko se bo dejansko okrepila skrajno desna Alternativa za Nemčijo, ki ji ankete za zdaj napovedujejo podvojitev dosežka z zadnjih volitev, saj naj bi z okoli 20 odstotki postala druga najmočnejša stranka v državi. Katere so sicer teme, ki bodo najbolj vplivale na odločanje Nemcev in kakšno vlado lahko Nemci sploh pričakujejo - o tem z dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Bosta Evropa in Ukrajina imeli kaj besede pri odločanju o končanju vojne v Ukrajini ali bosta lahko le nemočno opazovali delitev plena med ZDA in Rusijo? Kaj lahko Evropa stori z močnimi argumenti, če prevlada argument moči? Kot kažejo dogodki minulega konca tedna in zadnjih ur, smo že globoko zakorakali v nov svetovni red, Evropa pa ob tem šele skuša strniti vrste. O tem, kakšni so odnosi znotraj ustaljenih zavezništev, se Ob osmih pogovarjamo z Andrejem Benedejčičem, slovenskim veleposlanikom pri zvezi Nato.
Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.
Informativni dnevi niso le priložnost za predstavitev izobraževalnih programov in ogled prostorov, kjer bodo mladi nadaljevali svoje šolanje, pač pa tudi za seznanitev z bodočimi poklici oziroma premislek o karierni poti. Nizka stopnja brezposelnosti mladim ponuja številne zaposlitvene možnosti, številčno manjše generacije, ki so odraščale v digitalnem okolju, pa imajo pri iskanju zaposlitve drugačna pričakovanja od svojih predhodnikov, kar od podjetij terja določene prilagoditve. Kaj mladi želijo od delodajalcev in obratno, kateri poklici bodo v prihodnje najbolj iskani in kateri počasi izginjajo? O tem v oddaji Ob osmih. Gostja je Polona Domadenik Muren z ljubljanske ekonomske fakultete.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Kje je meja zdravega razuma, ko gre za družbeno občutljivost? Nas je na primer odneslo predaleč, ko je bil Klemen Slakonja ob temnejših ličilih označen za rasista? In ali taka kultura izključevanja pomika volivce v skrajnosti? O teh zapletenih vprašanjih v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, gost je strokovnjak za komuniciranje Dejan Verčič.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Svet je na prelomnici. Govoriti o tem, da smo že v carinski vojni je pretirano, se pa temu bližamo, pravi ekonimist Mojmir Mrak, s katerim v oddaji Ob osmih iščemo odgovore na Trumpove carinske napovedi. Kot poudarja, je odgovornost te sestave Evropske komisije in Evropskega sveta izjemna, saj bo treba poiskati segmente, kjer nam carinska pogajanja s Trumpom ne bodo škodovala. Hkrati bo EU morala iskati nova partnerstva z drugimi državami - denimo s Kanado in z državami Latinske Amerike, pa tudi s Kitajsko.
Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA.
Pariz gosti dvodnevni vrh o umetni inteligenci, kjer je zbrana smetana voditeljev podjetij, držav in raziskovalcev - med drugim tudi prva moža podjetij OpenAI in Google. V minulih tednih je na tem področju ameriške tehnološke gigante ulovila Kitajska, Evropa pa ostaja daleč zadaj. Je to lahko prelomna točka evropskega zatona? Iz Pariza se nam v oddajo Ob osmih oglaša Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan, ki je tudi soustanovitelj Mednarodnega raziskovalnega centra za umetno inteligenco IRCAI, ki deluje pod okriljem UNESCA.
Bo usoda ravnateljev kmalu v rokah ministra za šolstvo? To je ena od ključnih novosti, ki jih prinaša novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pomeni politizacijo na ministrstki ravni ali depolitizacijo na lokalni? O noveli, ki naj bi reševala tudi kadrovske težave v šolstvu, bi sicer morala vlada glasovati včeraj, a so glasovanje preložili. O tem, kje se zapleta, v oddaji Ob osmih s predsednico Združenja ravnateljev Mojco Mihelič.
Bo usoda ravnateljev kmalu v rokah ministra za šolstvo? To je ena od ključnih novosti, ki jih prinaša novela zakona o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja. To pomeni politizacijo na ministrstki ravni ali depolitizacijo na lokalni? O noveli, ki naj bi reševala tudi kadrovske težave v šolstvu, bi sicer morala vlada glasovati včeraj, a so glasovanje preložili. O tem, kje se zapleta, v oddaji Ob osmih s predsednico Združenja ravnateljev Mojco Mihelič.