Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Težko bi rekli, da je leto, ki se končuje, na globalni ravni prineslo več stabilnosti in optimizma. Konflikti so se zgolj širili in poglabljali, zahodne družbe so se še bolj polarizirale, narava je še ostreje pokazala zobe, izvolitev Donalda Trumpa pa za svet predstavlja še več nepredvidljivosti. Leto, ki je za nami in prihodnje geopolitične izzive je v tokratni oddaji Ob osmih pokomentiral dr. Matjaž Nahtigal z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Težko bi rekli, da je leto, ki se končuje, na globalni ravni prineslo več stabilnosti in optimizma. Konflikti so se zgolj širili in poglabljali, zahodne družbe so se še bolj polarizirale, narava je še ostreje pokazala zobe, izvolitev Donalda Trumpa pa za svet predstavlja še več nepredvidljivosti. Leto, ki je za nami in prihodnje geopolitične izzive je v tokratni oddaji Ob osmih pokomentiral dr. Matjaž Nahtigal z ljubljanske Fakultete za družbene vede.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Globalno gospodarstvo je na prelomnici. Evropa je v težavah. Kaj pa Slovenija? Na udaru je zlasti avtomobilska industrija. Večjih odpuščanj za zdaj še ni, zaposlenost ostaja visoka. Podjetja pestijo visoke cene energentov. Letošnje leto je sicer zaznamovala vnovična vzpostavitev socialnega dialoga. O vsem tem in o pričakovanjih za prihodnje leto se je Metka Pirc pogovarjala z generalno direktorico Gospodarske zbornice Slovenije Vesno Nahtigal.
Leto 2024 je v slovenski politiki prineslo marsikaj in tudi v oddajah Ob osmih smo se ga lotevali z različnih zornih kotov. Tisto, kar proti koncu leta postaja zelo očitno, na kar opozarjajo številni analitiki, pa je mehčanje in razgradnja ugleda institucij države, tako s strani predsednika največje opozicijske stranke kot tudi s strani predsednika vlade. Kam lahko to pelje? Odgovor tudi na to bomo poiskali s sogovornikom, ki je v svoji dosedanji karieri zasedal prav vse najvišje položaje in se dodobra spoznal tudi s prednostmi in pastmi vsega, kar prinaša politika. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je nekdanji predsednik države Borut Pahor.
Leto 2024 je v slovenski politiki prineslo marsikaj in tudi v oddajah Ob osmih smo se ga lotevali z različnih zornih kotov. Tisto, kar proti koncu leta postaja zelo očitno, na kar opozarjajo številni analitiki, pa je mehčanje in razgradnja ugleda institucij države, tako s strani predsednika največje opozicijske stranke kot tudi s strani predsednika vlade. Kam lahko to pelje? Odgovor tudi na to bomo poiskali s sogovornikom, ki je v svoji dosedanji karieri zasedal prav vse najvišje položaje in se dodobra spoznal tudi s prednostmi in pastmi vsega, kar prinaša politika. Gost tokratne epizode oddaje Ob osmih je nekdanji predsednik države Borut Pahor.
Vodenje ustavnega sodišča je od dosedanjega predsednika Mateja Accetta prevzel ustavni sodnik doktor Rok Čeferin, zadnja tri leta podpredsednik tega sodišča. Ustavno sodišče je v tem letu sprejelo kar nekaj odmevnih odločitev. Med drugim je določilo višino sodniških plač potem, ko vlada več kot leto dni ni uresničila ustavne odločbe. Tik pred koncem leta je ugotovilo neustavnost omejitve oploditve z biomedinsko pomočjo. O tem, v kakšni kondiciji je ustavno sodišče in o napadih na sodstvo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali z novim predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom.
Vodenje ustavnega sodišča je od dosedanjega predsednika Mateja Accetta prevzel ustavni sodnik doktor Rok Čeferin, zadnja tri leta podpredsednik tega sodišča. Ustavno sodišče je v tem letu sprejelo kar nekaj odmevnih odločitev. Med drugim je določilo višino sodniških plač potem, ko vlada več kot leto dni ni uresničila ustavne odločbe. Tik pred koncem leta je ugotovilo neustavnost omejitve oploditve z biomedinsko pomočjo. O tem, v kakšni kondiciji je ustavno sodišče in o napadih na sodstvo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali z novim predsednikom ustavnega sodišča Rokom Čeferinom.
Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.
Vojaški spopadi, zdravstvene krize, gospodarske in okoljske spremembe ... zdi se, da svet, v katerem živimo, danes bolj kot kadarkoli prej potrebuje prostovoljce, torej posameznice in posameznike, ki po lastni volji in brez pričakovanja materialnih koristi zase opravljajo dela v dobro drugih oziroma v splošno korist. V Sloveniji ima prostovoljstvo dolgo tradicijo, kar se je navsezadnje pokazalo tudi ob lanskih avgustovskih poplavah. Zakaj potem število prostovoljcev in opravljenih prostovoljskih ur, po podatkih ministrstva za javno upravo, upada? O tem v oddaji Ob osmih.
V vrsti obletnic in svetovnih dni smo ta teden obeležili tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Dan je proglasila generalna skupščina Združenih narodov, in sicer kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Mehiki. Pogled v Slovenijo, kar zadeva zaznavo korupcije, ni dober. Na mednarodnem indeksu zaznave smo na 42. mestu skupaj z Italijo in Dominikansko republiko, z našimi odzivi na priporočila pa so nezadovoljni tudi v Grecu, v skupini drža Sveta Evrope za boj proti korupciji. In kaj trenutno opazujemo doma? Očitno se je politika odločila, da je zanjo najbolje, če odločitev organov, ki se ukvarjajo s korupcijo, preprosto ne upošteva. Kako najprej? To so vprašanja za tokratno gostjo oddaje Ob osmih, to je predsednica upravnega odbora Transparency International Slovenija Neža Grasselli.
V vrsti obletnic in svetovnih dni smo ta teden obeležili tudi mednarodni dan boja proti korupciji. Dan je proglasila generalna skupščina Združenih narodov, in sicer kot obletnico podpisa Konvencije združenih narodov proti korupciji, ki je bila sprejeta 9. decembra 2003 v Mehiki. Pogled v Slovenijo, kar zadeva zaznavo korupcije, ni dober. Na mednarodnem indeksu zaznave smo na 42. mestu skupaj z Italijo in Dominikansko republiko, z našimi odzivi na priporočila pa so nezadovoljni tudi v Grecu, v skupini drža Sveta Evrope za boj proti korupciji. In kaj trenutno opazujemo doma? Očitno se je politika odločila, da je zanjo najbolje, če odločitev organov, ki se ukvarjajo s korupcijo, preprosto ne upošteva. Kako najprej? To so vprašanja za tokratno gostjo oddaje Ob osmih, to je predsednica upravnega odbora Transparency International Slovenija Neža Grasselli.
Kaj čaka Sirijo po padcu režima Bašarja al Asada, ki je bil sinonim za represijo, nasilje in gospodarski propad države? Bo uspel miren prehod oblasti? Kakšna bo pri tem vloga mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Rusije? O pasteh, ki čakajo Sirijo v tem občutljivem obdobju smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem mednarodnega prava doktorjem Bojkom Bučarjem.
Kaj čaka Sirijo po padcu režima Bašarja al Asada, ki je bil sinonim za represijo, nasilje in gospodarski propad države? Bo uspel miren prehod oblasti? Kakšna bo pri tem vloga mednarodne skupnosti, predvsem ZDA in Rusije? O pasteh, ki čakajo Sirijo v tem občutljivem obdobju smo se pogovarjali z zaslužnim profesorjem mednarodnega prava doktorjem Bojkom Bučarjem.
Človekove pravice – besedna zveza, ki bi morala ob današnjem dnevu človekovih pravic še posebej v ospredju. Z dnevom človekovih pravic obeležujemo obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. "Ta dan je priložnost, da se spomnimo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane," je zapisano na spletni strani Sveta Evropske unije. Kje pa smo v resnici? Kako univerzalne so res človekove pravice v svetu, ki ga pretresa čedalje več konfliktov? V svetu, kjer se posamezne države kot v samopostrežni trgovini odločajo, katera mednarodna priporočila in opozorila bodo upoštevale in katerih ne? Gostja tokratne epizode oddaje Ob osmih je profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic doktorica Veronika Fikfak.
Človekove pravice – besedna zveza, ki bi morala ob današnjem dnevu človekovih pravic še posebej v ospredju. Z dnevom človekovih pravic obeležujemo obletnico sprejetja Splošne deklaracije človekovih pravic leta 1948. "Ta dan je priložnost, da se spomnimo, da so človekove pravice univerzalne, nedeljive, neodtujljive, soodvisne in medsebojno povezane," je zapisano na spletni strani Sveta Evropske unije. Kje pa smo v resnici? Kako univerzalne so res človekove pravice v svetu, ki ga pretresa čedalje več konfliktov? V svetu, kjer se posamezne države kot v samopostrežni trgovini odločajo, katera mednarodna priporočila in opozorila bodo upoštevale in katerih ne? Gostja tokratne epizode oddaje Ob osmih je profesorica mednarodnega prava in človekovih pravic doktorica Veronika Fikfak.
Ponoči je naše domove obiskal Miklavž, prvi od treh dobrih mož v prazničnem mesecu, ki je hkrati čas obdarovanja. Velikodušnega svetnika se najbolj veselijo otroci, a se v časih izobilja in vzgoje po novem izkaže, da otroci danes niti ne vedo, kaj bi si zaželeli. Kako krmariti v sodobnem svetu, zaznamovanem s potrošnjo na eni in revščino na drugi strani ter kakšno vlogo pri tem imajo starši bo danes govor v oddaji Ob osmih. Voditeljica Metka Pirc je v studio Prvega povabila psihologa, sistemskega družinskega terapevta in doktorja sociologije kulture Alberta Mrgoleta.
Ponoči je naše domove obiskal Miklavž, prvi od treh dobrih mož v prazničnem mesecu, ki je hkrati čas obdarovanja. Velikodušnega svetnika se najbolj veselijo otroci, a se v časih izobilja in vzgoje po novem izkaže, da otroci danes niti ne vedo, kaj bi si zaželeli. Kako krmariti v sodobnem svetu, zaznamovanem s potrošnjo na eni in revščino na drugi strani ter kakšno vlogo pri tem imajo starši bo danes govor v oddaji Ob osmih. Voditeljica Metka Pirc je v studio Prvega povabila psihologa, sistemskega družinskega terapevta in doktorja sociologije kulture Alberta Mrgoleta.
Grožnje sodnikom, neprijavljen shod v ljubljanskem BTC, mafijski umor moškega v Ljubljani. Ali še živimo v varni državi? Kaj dela policija? Obvladuje varnostne razmere? Kaj pa globalna varnost? Vojna na tleh Evrope, številna druga krizna žarišča, ki bodo na staro celino zagotovo naplavila nov val migracij. Nekatere države svoje ljudi že opozarjajo, da morajo biti pripravljeni. Pregledujejo zaklonišča, državljanom delijo letake z navodili v primeru krize ali vojne. Kako varni torej smo? Odgovore smo iskali v oddaji Ob osmih.
Grožnje sodnikom, neprijavljen shod v ljubljanskem BTC, mafijski umor moškega v Ljubljani. Ali še živimo v varni državi? Kaj dela policija? Obvladuje varnostne razmere? Kaj pa globalna varnost? Vojna na tleh Evrope, številna druga krizna žarišča, ki bodo na staro celino zagotovo naplavila nov val migracij. Nekatere države svoje ljudi že opozarjajo, da morajo biti pripravljeni. Pregledujejo zaklonišča, državljanom delijo letake z navodili v primeru krize ali vojne. Kako varni torej smo? Odgovore smo iskali v oddaji Ob osmih.
Romunija, država tako blizu, a hkrati tako daleč. V zadnjem času veliko poslušamo o njej. V nedeljo so bile tam parlamentarne volitve, še prej prvi krog predsedniških. In na presenečenje marsikoga se je v Romuniji močno povzpela desnica. Pravzaprav se je to zgodilo že na evropskih volitvah v začetku junija. Poznavalci razmer pravijo, da so se volilci tam preprosto naveličali dolgoletnih vodilnih strank in obrazov. O Romuniji danes, pred drugim krogom predsedniških volitev, ki ga je v ponedeljek odobrilo tamkajšnje ustavno sodišče, se bomo pogovarjali z našim dopisnikom z Balkana Boštjanom Anžinom.
Romunija, država tako blizu, a hkrati tako daleč. V zadnjem času veliko poslušamo o njej. V nedeljo so bile tam parlamentarne volitve, še prej prvi krog predsedniških. In na presenečenje marsikoga se je v Romuniji močno povzpela desnica. Pravzaprav se je to zgodilo že na evropskih volitvah v začetku junija. Poznavalci razmer pravijo, da so se volilci tam preprosto naveličali dolgoletnih vodilnih strank in obrazov. O Romuniji danes, pred drugim krogom predsedniških volitev, ki ga je v ponedeljek odobrilo tamkajšnje ustavno sodišče, se bomo pogovarjali z našim dopisnikom z Balkana Boštjanom Anžinom.
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Danes obeležujemo Ta veseli dan kulture, neformalni praznik, na katerega kulturne ustanove po vsej državi že tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Prvotni namen praznika, dodatno spodbuditi ljudi za obisk kulturnih ustanov, je sčasoma prerasel v najbolj množičen enodnevni kulturni dogodek pri nas. Podatki statističnega urada sicer razkrivajo, da si kulturni sektor kljub številnim brezplačnim dogodkom in višjim izkupičkom od vstopnin še vedno ni povsem opomogel od epidemije, najboli pa je upadlo število obiskovalcev odrskih prireditev. Kako torej ljudi znova privabiti v dvorane, muzeje in na razstave ter kako kulturo postaviti v središče solidarne in trajnostne družbe, za kar si prizadeva kulturno ministrstvo? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
V zadnjem času je vse več vsakovrstnih pritiskov na sodstvo. "Krivosodje in mafija" je v torek pred celjskim sodiščem vzklikala množica, ki jo je k temu spodbudil prvak največje opozicijske stranke. Utemeljeno? Vsak ima pravico do mnenja, tudi do protesta, toda brez nasilja, brez sovražnega govora. Poleg tega je sodstvo ena od vej oblasti. Pritiski na sodnike, zlasti v konkretnih primerih, niso dopustni. Po drugi strani pa bi moralo sodstvo pomesti pred svojim pragom in s tem kritikom odvzeti snov za pritiske nanj. Tudi o tem je bil govor v tokratni oddaji Ob osmih. Gostja bo ministrica za pravosodje Andreja Katič.
V zadnjem času je vse več vsakovrstnih pritiskov na sodstvo. "Krivosodje in mafija" je v torek pred celjskim sodiščem vzklikala množica, ki jo je k temu spodbudil prvak največje opozicijske stranke. Utemeljeno? Vsak ima pravico do mnenja, tudi do protesta, toda brez nasilja, brez sovražnega govora. Poleg tega je sodstvo ena od vej oblasti. Pritiski na sodnike, zlasti v konkretnih primerih, niso dopustni. Po drugi strani pa bi moralo sodstvo pomesti pred svojim pragom in s tem kritikom odvzeti snov za pritiske nanj. Tudi o tem je bil govor v tokratni oddaji Ob osmih. Gostja bo ministrica za pravosodje Andreja Katič.
Po številnih negativnih odzivih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo prenovljeno različico interventnega zakona, po novem prehodnega zakona, s katero rešujejo finančne težave Termoelektrarne Šoštanj. Prav danes naj bi ga obravnavala vlada in s tem zapečatila tudi usodo Šaleške doline ter energetsko prihodnost Slovenije. V tokratni oddaji Ob osmih smo slišali, kako se s tem soočajo v Velenju, ki jim z zaprtjem Teša grozi tudi gospodarski in socialni kolaps, če izstop iz premoga ne bo izpeljan v skladu z načeli pravičnega prehoda. Prav zato se je Metka Pirc za tokratno oddajo odpravila v Velenje in pred mikrofon povabila tamkajšnjega župana Petra Dermola.
Po številnih negativnih odzivih je ministrstvo za okolje, podnebje in energijo pripravilo prenovljeno različico interventnega zakona, po novem prehodnega zakona, s katero rešujejo finančne težave Termoelektrarne Šoštanj. Prav danes naj bi ga obravnavala vlada in s tem zapečatila tudi usodo Šaleške doline ter energetsko prihodnost Slovenije. V tokratni oddaji Ob osmih smo slišali, kako se s tem soočajo v Velenju, ki jim z zaprtjem Teša grozi tudi gospodarski in socialni kolaps, če izstop iz premoga ne bo izpeljan v skladu z načeli pravičnega prehoda. Prav zato se je Metka Pirc za tokratno oddajo odpravila v Velenje in pred mikrofon povabila tamkajšnjega župana Petra Dermola.
Evropski parlament bo danes v Strasbourgu potrjeval novo sestavo evropske komisije, ki jo je drugič zapored oblikovala nemška političarka Ursula von der Leyen. Če bo glasovanje minilo brez zapletov, bo predsednici komisije uspelo ohraniti prvotno komisarsko zasedbo nedotaknjeno, kar se njej in njenim predhodnikom ni posrečilo že dvajset let. A to ne pomeni, da je proces sestavljanja komisarske zasedbe minil brez zapletov. Drugo pomembno vprašanje pa je, kako učinkovita bo ob vseh izzivih tokratna ekipa, v kateri bo iz Slovenije sedela komisarka za širitev Marta Kos. V oddaji Ob osmih smo na to temo gostili dr. Sabino Lange.
Evropski parlament bo danes v Strasbourgu potrjeval novo sestavo evropske komisije, ki jo je drugič zapored oblikovala nemška političarka Ursula von der Leyen. Če bo glasovanje minilo brez zapletov, bo predsednici komisije uspelo ohraniti prvotno komisarsko zasedbo nedotaknjeno, kar se njej in njenim predhodnikom ni posrečilo že dvajset let. A to ne pomeni, da je proces sestavljanja komisarske zasedbe minil brez zapletov. Drugo pomembno vprašanje pa je, kako učinkovita bo ob vseh izzivih tokratna ekipa, v kateri bo iz Slovenije sedela komisarka za širitev Marta Kos. V oddaji Ob osmih smo na to temo gostili dr. Sabino Lange.
Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v združenih državah Amerike je povzročila vihar na kapitalskih in kripto trgih. 10 najbogatejših Američanov je samo v enem dnevu svoje premoženje povečalo za 60 milijard evrov. V ZDA beležijo spodbudne makroekonomske rezultate, Evropa se bori, da ne bi zapadla v recesijo. Bitcoin še naprej raste, zdaj se vrstijo ugibanja, kdaj se bo zavihtel nad 100 tisoč dolarjev. Kaj se dogaja? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Blažem Bračičem, članom uprave NLB Skladi.
Zmaga Donalda Trumpa na predsedniških volitvah v združenih državah Amerike je povzročila vihar na kapitalskih in kripto trgih. 10 najbogatejših Američanov je samo v enem dnevu svoje premoženje povečalo za 60 milijard evrov. V ZDA beležijo spodbudne makroekonomske rezultate, Evropa se bori, da ne bi zapadla v recesijo. Bitcoin še naprej raste, zdaj se vrstijo ugibanja, kdaj se bo zavihtel nad 100 tisoč dolarjev. Kaj se dogaja? O tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih z Blažem Bračičem, članom uprave NLB Skladi.
Evropa je na prelomnici. Oslabljena gospodarsko in politično. Na svojem pragu ima vojno, ki traja že dobri dve leti in pol in se v zadnjih dneh nevarno zaostruje. Zdi se, da Evropa ne ve kaj storiti in da samo čaka, kaj bodo storile Združene države Amerike. In potem je tu še vprašanje ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost če na primer ZDA pod Donaldom Trumpom izstopijo iz NATA. Je diplomacija zatajila? O vsem tem bo tekla beseda v tokratni oddaji Ob osmih. Jure Čepin se je pogovarjal s politologom, profesorjem mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede Boštjanom Udovičem.
Evropa je na prelomnici. Oslabljena gospodarsko in politično. Na svojem pragu ima vojno, ki traja že dobri dve leti in pol in se v zadnjih dneh nevarno zaostruje. Zdi se, da Evropa ne ve kaj storiti in da samo čaka, kaj bodo storile Združene države Amerike. In potem je tu še vprašanje ali je Evropa sposobna sama poskrbeti za svojo varnost če na primer ZDA pod Donaldom Trumpom izstopijo iz NATA. Je diplomacija zatajila? O vsem tem bo tekla beseda v tokratni oddaji Ob osmih. Jure Čepin se je pogovarjal s politologom, profesorjem mednarodnih odnosov na fakulteti za družbene vede Boštjanom Udovičem.
Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel stopiti. Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri smo se dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.
Slovenska politika je postala neskončen poligon za spremljanje pojavov, ki bi morali imeti precej postranski pomen, ampak ob pomanjkanju vsebinskih rešitev se žal čedalje pogosteje ukvarjamo prav s temi pojavi. Tudi sporočanje tega, kar politika počne oziroma česa ne in merjenje moči med protagonisti, je pogosto v središču pozornosti. Kje so meje še spodobnega, kdaj se bomo začeli ukvarjati z vsebino in kdo bo v podivjano okolje slovenske politike sploh še hotel stopiti. Gost tokratne oddaje Ob osmih, v kateri smo se dotaknili teh vprašanj, je politolog doktor Marinko Banjac.
Po uspešno zaključenih dveletnih pogajanjih in podpisu še zadnjih ključnih dokumentov konec prejšnjega tedna, se bodo zaposlenim v javnem sektorju z novim letom zvišale plače. V povprečju za od 250 do 350 evrov bruto. Ne naenkrat, postopno v treh letih. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju bo minimalna. Nihče ne bo prejel manj. Kaj pa gospodarstvo? Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je bila julija za skoraj 300 evrov nižja kot v javnem sektorju. V nekaterih podjetjih se plače ne usklajujejo niti z inflacijo. Kaj lahko, ob napovedih odpuščanj v nekaterih podjetjih, pričakujejo zaposleni v gospodarstvu? O tem v oddaji Ob osmih s predsednico zveze svobodnih sindikatov Lidijo Jerkič.
Po uspešno zaključenih dveletnih pogajanjih in podpisu še zadnjih ključnih dokumentov konec prejšnjega tedna, se bodo zaposlenim v javnem sektorju z novim letom zvišale plače. V povprečju za od 250 do 350 evrov bruto. Ne naenkrat, postopno v treh letih. Najnižja osnovna plača v javnem sektorju bo minimalna. Nihče ne bo prejel manj. Kaj pa gospodarstvo? Povprečna neto plača v zasebnem sektorju je bila julija za skoraj 300 evrov nižja kot v javnem sektorju. V nekaterih podjetjih se plače ne usklajujejo niti z inflacijo. Kaj lahko, ob napovedih odpuščanj v nekaterih podjetjih, pričakujejo zaposleni v gospodarstvu? O tem v oddaji Ob osmih s predsednico zveze svobodnih sindikatov Lidijo Jerkič.
Danes mineva tisoči dan od 24. februarja 2022, ko je ruska vojska napadla Ukrajino in povzročila najhujši oborožen konflikt v Evropi, ki še vedno traja. Po poletnem ukrajinskem vdoru na rusko ozemlje in občutnejšem ruskem napredku v doneški regiji, se spet več govori o mirovnih pogajanjih, tudi v luči ponovne izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih smo razmišljali kje je vojna po dobrih dveh letih in pol ter kakšni so mogoči razpleti v prihodnjih mesecih.
Danes mineva tisoči dan od 24. februarja 2022, ko je ruska vojska napadla Ukrajino in povzročila najhujši oborožen konflikt v Evropi, ki še vedno traja. Po poletnem ukrajinskem vdoru na rusko ozemlje in občutnejšem ruskem napredku v doneški regiji, se spet več govori o mirovnih pogajanjih, tudi v luči ponovne izvolitve Donalda Trumpa za ameriškega predsednika. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih smo razmišljali kje je vojna po dobrih dveh letih in pol ter kakšni so mogoči razpleti v prihodnjih mesecih.
Slovenska politika se iz vroče politične jeseni počasi pretaka v nič manj pregreto politično zimo. Pred nami so ustanovitve novih strank, vračajo se nekatera stara imena, javnost je čedalje bolj nezadovoljna z delom vlade, opozicija pa še ni uspela najti prepričljivega skupnega jezika. Kaj lahko nove stranke, jutri bo svojo ustanovil Anže Logar, prinesejo na slovensko politično sceno? Je to znamenje tako željene prevetritve? O tem se jeTomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovarjal z doktorjem Gregorjem Virantom, ki je vse te poti in stranpoti slovenske politike dodobra spoznal tudi na lastni koži.
Slovenska politika se iz vroče politične jeseni počasi pretaka v nič manj pregreto politično zimo. Pred nami so ustanovitve novih strank, vračajo se nekatera stara imena, javnost je čedalje bolj nezadovoljna z delom vlade, opozicija pa še ni uspela najti prepričljivega skupnega jezika. Kaj lahko nove stranke, jutri bo svojo ustanovil Anže Logar, prinesejo na slovensko politično sceno? Je to znamenje tako željene prevetritve? O tem se jeTomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovarjal z doktorjem Gregorjem Virantom, ki je vse te poti in stranpoti slovenske politike dodobra spoznal tudi na lastni koži.
Dan slovenske hrane, ki je bil v obliki tradicionalnega slovenskega zajtrka prvič izveden pred 12. leti se je letos podaljšal v teden slovenske hrane. To bo po lanski odločitvi vlade vsak tretji teden v novembru. Namenjen je poudarjanju prednosti in koristi lokalno pridelane hrane. Ta je bolj sveža, ima več hranil in nosi zgodbo ljudi in pokrajin, kjer je zrasla. Je pa tudi dražja od uvožene, pridelane drugje. Uvožena sadje in zelenjava ter meso prevladujejo na policah slovenskih trgovin. Vrhunec tedna slovenske hrane bo jutrišnji tradicionalni slovenski zajtrk. Tokrat pod sloganom: MOJ NAJ ZAJTRK. O prednostih in izzivih pri pridelavi in predelavi slovenske hrane se je v oddaji Ob osmih Jure Čepin pogovarjal s Tatjano Zagorc direktorico združenja kmetijsko živilskih podjetij pri gospodarski zbornici Slovenije.
Dan slovenske hrane, ki je bil v obliki tradicionalnega slovenskega zajtrka prvič izveden pred 12. leti se je letos podaljšal v teden slovenske hrane. To bo po lanski odločitvi vlade vsak tretji teden v novembru. Namenjen je poudarjanju prednosti in koristi lokalno pridelane hrane. Ta je bolj sveža, ima več hranil in nosi zgodbo ljudi in pokrajin, kjer je zrasla. Je pa tudi dražja od uvožene, pridelane drugje. Uvožena sadje in zelenjava ter meso prevladujejo na policah slovenskih trgovin. Vrhunec tedna slovenske hrane bo jutrišnji tradicionalni slovenski zajtrk. Tokrat pod sloganom: MOJ NAJ ZAJTRK. O prednostih in izzivih pri pridelavi in predelavi slovenske hrane se je v oddaji Ob osmih Jure Čepin pogovarjal s Tatjano Zagorc direktorico združenja kmetijsko živilskih podjetij pri gospodarski zbornici Slovenije.
Nemčija, dolgo časa simbol politične stabilnosti, je ostala brez večinske vlade. Koalicijski trojček se ni mogel zediniti o proračunu in ukrepih za pomoč gospodarstvu, koalicija semafor je razpadla. Sledile bodo predčasne volitve, 23. marca prihodnje leto. Nemčije pa ne pesti samo politična ampak tudi gospodarska kriza. V težavah je zlasti avtomobilska industrija. O vsem tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z našo dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Nemčija, dolgo časa simbol politične stabilnosti, je ostala brez večinske vlade. Koalicijski trojček se ni mogel zediniti o proračunu in ukrepih za pomoč gospodarstvu, koalicija semafor je razpadla. Sledile bodo predčasne volitve, 23. marca prihodnje leto. Nemčije pa ne pesti samo politična ampak tudi gospodarska kriza. V težavah je zlasti avtomobilska industrija. O vsem tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z našo dopisnico iz Nemčije Majo Derčar.
Slovensko gospodarstvo je v negotovih časih. Ne le avtomobilska industrija, tudi v kovinski industriji, kjer dela skoraj 11 tisoč ljudi v Sloveniji, svarijo pred kolapsom in morebitnimi odpuščanji. Podjetja so med največjimi slovenskimi izvozniki, pa so v tem mesecu uvedli ukrepe čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Kako bo ukrepala država, kako pripravljeni vstopamo v negotovo obdobje. Metka Pirc se je o vsem tem pogovarjala z ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom.
Slovensko gospodarstvo je v negotovih časih. Ne le avtomobilska industrija, tudi v kovinski industriji, kjer dela skoraj 11 tisoč ljudi v Sloveniji, svarijo pred kolapsom in morebitnimi odpuščanji. Podjetja so med največjimi slovenskimi izvozniki, pa so v tem mesecu uvedli ukrepe čakanja na delo in skrajšanega delovnega časa. Kako bo ukrepala država, kako pripravljeni vstopamo v negotovo obdobje. Metka Pirc se je o vsem tem pogovarjala z ministrom za gospodarstvo Matjažem Hanom.
Delodajalci imajo le še dober teden časa, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izvajanje pravice do odklopa v praksi. Slovenija je to pravico uzakonila pred letom dni, na ministrstvu za delo pa poudarjajo, da gre za temeljno pravico vseh zaposlenih ter da morajo podjetja na podlagi smernic ministrstva sama pripraviti ukrepe, ki segajo od izklopov strežnikov elektronske pošte do izrecne prepovedi opravljanja dela v času počitka. Koncept popolnega odklopa sicer ni nov, je pa meja med zasebnim in službenim z razvojem tehnologije vse bolj zamegljena. Kako je na naše dojemanje dela in počitka vplivala pandemija in porast dela od doma, zakaj je postalo samoumevno, da pred spanjem preverimo službeno elektronsko pošto? Več o tem v oddaji Ob osmih.
Delodajalci imajo le še dober teden časa, da sprejmejo ustrezne ukrepe za izvajanje pravice do odklopa v praksi. Slovenija je to pravico uzakonila pred letom dni, na ministrstvu za delo pa poudarjajo, da gre za temeljno pravico vseh zaposlenih ter da morajo podjetja na podlagi smernic ministrstva sama pripraviti ukrepe, ki segajo od izklopov strežnikov elektronske pošte do izrecne prepovedi opravljanja dela v času počitka. Koncept popolnega odklopa sicer ni nov, je pa meja med zasebnim in službenim z razvojem tehnologije vse bolj zamegljena. Kako je na naše dojemanje dela in počitka vplivala pandemija in porast dela od doma, zakaj je postalo samoumevno, da pred spanjem preverimo službeno elektronsko pošto? Več o tem v oddaji Ob osmih.
V Evropskem parlamentu potekajo potrditvena zaslišanja kandidatk in kandidatov za nove člane Evropske komisije. Danes bo pred poslanke in poslance stopila tudi slovenska kandidatka Marta Kos, ki naj bi prevzela resor širitve. Njeno imenovanje je bilo doma pospremljeno z nekaj začudenja, saj se je s predsednikom vlade politično razšla precej burno, nekaj polen pod noge pa lahko danes skoraj zagotovo pričakuje s strani slovenskih evropskih poslancev. O imenovanju komisarjev pa tudi o nadaljnji evropski poti po ameriških volitvah in nenazadnje o pogledu na domačo politiko se je Tomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovoril z nekdanjim evropskim poslancem doktorjem Klemnom Grošljem.
V Evropskem parlamentu potekajo potrditvena zaslišanja kandidatk in kandidatov za nove člane Evropske komisije. Danes bo pred poslanke in poslance stopila tudi slovenska kandidatka Marta Kos, ki naj bi prevzela resor širitve. Njeno imenovanje je bilo doma pospremljeno z nekaj začudenja, saj se je s predsednikom vlade politično razšla precej burno, nekaj polen pod noge pa lahko danes skoraj zagotovo pričakuje s strani slovenskih evropskih poslancev. O imenovanju komisarjev pa tudi o nadaljnji evropski poti po ameriških volitvah in nenazadnje o pogledu na domačo politiko se je Tomaž Celestina v oddaji Ob osmih pogovoril z nekdanjim evropskim poslancem doktorjem Klemnom Grošljem.
V Združenih državah Amerike še naprej preštevajo oddane glasove na volitvah 47. predsednika. Povolilna noč kaže prednost republikancu Donaldu Trumpu. Demokratka Kamala Harris ima vse manj možnosti za zmago. Od končnega rezultata bo odvisno, kam bo državo in svet odneslo v naslednjih štirih letih. V oddaji Ob osmih smo analizirali nočno dogajanje, slišali ste komu kaže bolje. Voditelj Matej Hrastar je z gostjo Katjo Geršak razmišljal tudi o tem kaj bi lahko prinesli naslednji dnevi.
V Združenih državah Amerike še naprej preštevajo oddane glasove na volitvah 47. predsednika. Povolilna noč kaže prednost republikancu Donaldu Trumpu. Demokratka Kamala Harris ima vse manj možnosti za zmago. Od končnega rezultata bo odvisno, kam bo državo in svet odneslo v naslednjih štirih letih. V oddaji Ob osmih smo analizirali nočno dogajanje, slišali ste komu kaže bolje. Voditelj Matej Hrastar je z gostjo Katjo Geršak razmišljal tudi o tem kaj bi lahko prinesli naslednji dnevi.
Vodenje kmetijsko gozdarske zbornice je pred nekaj dnevi prevzel Jože Podgoršek, nekdanji kmetijski minister in predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje stranke SDS. Ob tem so je pojavili očitki, da je osrednjo kmetijsko organizacijo prevzela politika in da gre za politizacijo kmetijske zbornice. A Slovensko kmetijstvo ima tudi veliko bolj resne probleme. Na primer razprodajo živilsko predelovalne panoge tujcem, v večini Hrvatom. Z njim smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali o aktualnih izzivih na področju kmetijstva.
Vodenje kmetijsko gozdarske zbornice je pred nekaj dnevi prevzel Jože Podgoršek, nekdanji kmetijski minister in predsednik foruma za kmetijstvo in podeželje stranke SDS. Ob tem so je pojavili očitki, da je osrednjo kmetijsko organizacijo prevzela politika in da gre za politizacijo kmetijske zbornice. A Slovensko kmetijstvo ima tudi veliko bolj resne probleme. Na primer razprodajo živilsko predelovalne panoge tujcem, v večini Hrvatom. Z njim smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali o aktualnih izzivih na področju kmetijstva.
Odvetništvo predstavlja neločljiv in pomemben del pravosodnega sistema in pomemben člen delovanja pravne države in demokracije. Pred kratkim je slovenska odvetniška zbornica obeležila 156-to obletnico organiziranega delovanja. 25-ti oktober pa je bil evropski dan odvetnikov. Letošnja tema je bila: neodvisni odvetniki-močna demokracija. V ospredju je bila tudi samoregulacije odvetniškega poklica. O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s podpredsednikom Evropskega sveta odvetniških zbornic Romanom Završkom.
Odvetništvo predstavlja neločljiv in pomemben del pravosodnega sistema in pomemben člen delovanja pravne države in demokracije. Pred kratkim je slovenska odvetniška zbornica obeležila 156-to obletnico organiziranega delovanja. 25-ti oktober pa je bil evropski dan odvetnikov. Letošnja tema je bila: neodvisni odvetniki-močna demokracija. V ospredju je bila tudi samoregulacije odvetniškega poklica. O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s podpredsednikom Evropskega sveta odvetniških zbornic Romanom Završkom.
Raziskovanje vesolja je od nekdaj burilo človeško domišljijo. Vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo je bila najbolj razgreta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in se z uspešnim pristankom na Luni v največji meri končala. Zdaj se kažejo obrisi nove vesoljske dirke, kjer pa najhitrejši koraki uspevajo podjetju SpaceX Elona Muska. V sredini oktobra so izvedli peto poskusno izstrelitev vesoljskega plovila Starship in znova poskrbeli za veselje med vesoljskimi navdušenci. O zadnjih korakih raziskovanja vesolja in pričakovanjih poti na Mars smo govorili v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Raziskovanje vesolja je od nekdaj burilo človeško domišljijo. Vesoljska tekma med ZDA in Sovjetsko zvezo je bila najbolj razgreta v šestdesetih letih prejšnjega stoletja in se z uspešnim pristankom na Luni v največji meri končala. Zdaj se kažejo obrisi nove vesoljske dirke, kjer pa najhitrejši koraki uspevajo podjetju SpaceX Elona Muska. V sredini oktobra so izvedli peto poskusno izstrelitev vesoljskega plovila Starship in znova poskrbeli za veselje med vesoljskimi navdušenci. O zadnjih korakih raziskovanja vesolja in pričakovanjih poti na Mars smo govorili v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Nezadostna ponudba novih stanovanj v večjih mestih še naprej botruje rasti cen nepremičnin pri nas, če ne bo večjih gospodarskih ali novih zunanjepolitičnih pretresov, pa v bližnji prihodnosti večjih sprememb ni pričakovati – tako v poročilu za prvo polletje letošnjega leta ugotavlja Geodetska uprava, ki izpostavlja že dlje časa znano dejstvo, da si večji del populacije, še posebej tisti, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa nepremičnine sploh ne more več privoščiti. V kakšno pomoč je kupcem in prodajalcem poskusni izračun posplošenih vrednosti nepremičnin in ali bi razmere na trgu spremenila morebitna uvedba nepremičninskega davka. O vsem tem se je v oddaji Ob osmih jure Čepin pogovarjal z nepremičninskim posrednikom pri ABC Nepremičnine Alenom Komičem.
Nezadostna ponudba novih stanovanj v večjih mestih še naprej botruje rasti cen nepremičnin pri nas, če ne bo večjih gospodarskih ali novih zunanjepolitičnih pretresov, pa v bližnji prihodnosti večjih sprememb ni pričakovati – tako v poročilu za prvo polletje letošnjega leta ugotavlja Geodetska uprava, ki izpostavlja že dlje časa znano dejstvo, da si večji del populacije, še posebej tisti, ki rešujejo stanovanjsko vprašanje, tržnega nakupa nepremičnine sploh ne more več privoščiti. V kakšno pomoč je kupcem in prodajalcem poskusni izračun posplošenih vrednosti nepremičnin in ali bi razmere na trgu spremenila morebitna uvedba nepremičninskega davka. O vsem tem se je v oddaji Ob osmih jure Čepin pogovarjal z nepremičninskim posrednikom pri ABC Nepremičnine Alenom Komičem.
Do ameriških predsedniških volitev je ostalo le še 12 dni. Ankete kažejo, da sta v ključnih zveznih državah kandidata izjemno izenačena. Rahlo se viša podpora Donaldu Trumpu, tudi na račun podpore temnopoltih, ki Kamale Harris ne podpirajo tako zavzeto, kot so upali v demokratski stranki. Volilni dan in rezultate bodo z zanimanjem spremljali povsod po svetu. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih pa vam ponujamo analizo dozdajšnjega poteka kampanje, razmišljanje o možnih razpletih in razmislek kakšna bodo v luči volitev prihodnja štiri leta.
Do ameriških predsedniških volitev je ostalo le še 12 dni. Ankete kažejo, da sta v ključnih zveznih državah kandidata izjemno izenačena. Rahlo se viša podpora Donaldu Trumpu, tudi na račun podpore temnopoltih, ki Kamale Harris ne podpirajo tako zavzeto, kot so upali v demokratski stranki. Volilni dan in rezultate bodo z zanimanjem spremljali povsod po svetu. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih pa vam ponujamo analizo dozdajšnjega poteka kampanje, razmišljanje o možnih razpletih in razmislek kakšna bodo v luči volitev prihodnja štiri leta.
Mir in strpnost sta vrednoti, ki izginjata v svetu, vse bolj preplavljenem z vojnami. Žrtve vojne izbira umetna inteligenca. Hkrati po številnih podobah iz Ukrajine in Gaze postajamo otopeli. V Slovenj Gradcu so pripravljeni na jutrišnjo generalno skupščino mest glasnikov miru. Tja prihajajo tudi delegati z vojnih območij, denimo iz Ukrajine. Predstavili bodo slovenjegraško deklaracijo, ki bo del skupnih prizadevanj za spremembe. Pomembno je namreč, da se vsi zavzamemo za mir, vsak od nas lahko prispeva k temu, pravi sogovornica v oddaji Ob osmih, filozofinja in sociologinja Renata Salecl.
Mir in strpnost sta vrednoti, ki izginjata v svetu, vse bolj preplavljenem z vojnami. Žrtve vojne izbira umetna inteligenca. Hkrati po številnih podobah iz Ukrajine in Gaze postajamo otopeli. V Slovenj Gradcu so pripravljeni na jutrišnjo generalno skupščino mest glasnikov miru. Tja prihajajo tudi delegati z vojnih območij, denimo iz Ukrajine. Predstavili bodo slovenjegraško deklaracijo, ki bo del skupnih prizadevanj za spremembe. Pomembno je namreč, da se vsi zavzamemo za mir, vsak od nas lahko prispeva k temu, pravi sogovornica v oddaji Ob osmih, filozofinja in sociologinja Renata Salecl.
Slovenska politika je na polno stopila v predvolilno obdobje, čeprav je do naslednjih rednih parlamentarnih volitev še leto in pol. Dogajanje na politični desnici je burno, zagotovo pa še čakamo na glavno dogajanje na politični levici, ki – če sodimo po anketah - dela v tem mandatu ni opravila dobro. V zraku so ugibanja, ali bila za levo stran rešitev predčasne volitve, da se desna ne bi preveč okrepila, ampak vemo, kako se je s prav takšnimi razmisleki uštel Marjan Šarec. Včeraj pa je počila še ena zgodba, s katero smo se ukvarjali več mesecev. Referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne ne bo. Skratka, več kot dovolj razlogov, da bo v domačo politiko tega trenutka pogledal nekdanji predsednik vlade in dekan ljubljanske pravne fakultete doktor Miro Cerar. Z njim se je v oddaji Ob osmih pogovarjal Tomaž Celestina.
Slovenska politika je na polno stopila v predvolilno obdobje, čeprav je do naslednjih rednih parlamentarnih volitev še leto in pol. Dogajanje na politični desnici je burno, zagotovo pa še čakamo na glavno dogajanje na politični levici, ki – če sodimo po anketah - dela v tem mandatu ni opravila dobro. V zraku so ugibanja, ali bila za levo stran rešitev predčasne volitve, da se desna ne bi preveč okrepila, ampak vemo, kako se je s prav takšnimi razmisleki uštel Marjan Šarec. Včeraj pa je počila še ena zgodba, s katero smo se ukvarjali več mesecev. Referenduma o drugem bloku jedrske elektrarne ne bo. Skratka, več kot dovolj razlogov, da bo v domačo politiko tega trenutka pogledal nekdanji predsednik vlade in dekan ljubljanske pravne fakultete doktor Miro Cerar. Z njim se je v oddaji Ob osmih pogovarjal Tomaž Celestina.
Prihajajoči konec tedna bo v Ljubljani v znamenju maratona. Prestolnico bodo preplavili rekreativni tekači, saj bo v mestu potekal že 28. Ljubljanski maraton. Letos bo rekorden. Prijavljenih je dobrih pet tisoč tekačev več kot lani. Tek številnim predstavlja način življenja. Rekreacijo in odklop od vsakodnevnih skrbi. Tek je najbolj enostavna, pa tudi najcenejša oblika rekreacije. Kar nekaj Slovencev – več kot 30 – je preteklo vseh šest največjih maratonov na svetu. Tokio, Boston, London, Berlin, Chicago in New York. Med njimi je tudi današnja gostja oddaje Ob osmih Anka Bolka.
Prihajajoči konec tedna bo v Ljubljani v znamenju maratona. Prestolnico bodo preplavili rekreativni tekači, saj bo v mestu potekal že 28. Ljubljanski maraton. Letos bo rekorden. Prijavljenih je dobrih pet tisoč tekačev več kot lani. Tek številnim predstavlja način življenja. Rekreacijo in odklop od vsakodnevnih skrbi. Tek je najbolj enostavna, pa tudi najcenejša oblika rekreacije. Kar nekaj Slovencev – več kot 30 – je preteklo vseh šest največjih maratonov na svetu. Tokio, Boston, London, Berlin, Chicago in New York. Med njimi je tudi današnja gostja oddaje Ob osmih Anka Bolka.
Slovenija bi poleg 40 let stare Nuklearne elektrarne Krško zgradila še eno jedrsko elektrarno. Hkrati zapiramo šoštanjsko termoelektrarno, smo pred zahtevami razogljičenja, vprašanje nove jedrske elektrarne pomembno vplivajo na odločitve o naši energetski prihodnosti. Vlada nas bo o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo spraševala na referendumu 24 novembra. Na RTV Slovenija pa smo danes pripravili tematski dan o prihodnosti jedrske energije. Na radiu, televiziji in spletu bomo poskušali odgovoriti na različne dileme, ki se porajajo ob načrtovanju energetske prihodnosti. V dan vstopamo z oddajo Ob osmih, kjer smo predstavili stališča za in proti jedrski prihodnosti Slovenije. Voditeljica Metka Pirc je v oddajo povabila jedrskega strokovnjaka dr. Leona Cizlja in Jureta Vetrška, predstavnika društva za sonaraven razvoj Focus.
Slovenija bi poleg 40 let stare Nuklearne elektrarne Krško zgradila še eno jedrsko elektrarno. Hkrati zapiramo šoštanjsko termoelektrarno, smo pred zahtevami razogljičenja, vprašanje nove jedrske elektrarne pomembno vplivajo na odločitve o naši energetski prihodnosti. Vlada nas bo o zagotavljanju stabilne oskrbe z nizkoogljično električno energijo spraševala na referendumu 24 novembra. Na RTV Slovenija pa smo danes pripravili tematski dan o prihodnosti jedrske energije. Na radiu, televiziji in spletu bomo poskušali odgovoriti na različne dileme, ki se porajajo ob načrtovanju energetske prihodnosti. V dan vstopamo z oddajo Ob osmih, kjer smo predstavili stališča za in proti jedrski prihodnosti Slovenije. Voditeljica Metka Pirc je v oddajo povabila jedrskega strokovnjaka dr. Leona Cizlja in Jureta Vetrška, predstavnika društva za sonaraven razvoj Focus.
Opolnoči se bo končala javna obravnava predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je močno razburila. Pripomb je polno. Oglasili so se zdravniki, pacienti, sindikati, politika. Največ razburjenja povzroča člen zakona, ki prepoveduje zaposlenim v javni mreži delo pri samoplačniških zasebnikih. Eni temu odločno nasprotujejo, drugi opozarjajo, da je treba prepoved natančno opredeliti. Se res lahko zgodi, da bo iz javnih zavodov v zasebno sfero odšla večina specialistov na primer plastične kirurgije, dermatologije in še nekaterih. O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel.
Opolnoči se bo končala javna obravnava predloga novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki je močno razburila. Pripomb je polno. Oglasili so se zdravniki, pacienti, sindikati, politika. Največ razburjenja povzroča člen zakona, ki prepoveduje zaposlenim v javni mreži delo pri samoplačniških zasebnikih. Eni temu odločno nasprotujejo, drugi opozarjajo, da je treba prepoved natančno opredeliti. Se res lahko zgodi, da bo iz javnih zavodov v zasebno sfero odšla večina specialistov na primer plastične kirurgije, dermatologije in še nekaterih. O tem smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z ministrico za zdravje Valentino Prevolnik Rupel.
Dobro leto dni od napada Hamasa na Izrael in njegovih povračilnih ukrepov je bilo v Palestini ubitih več kot 42 tisoč ljudi, pogrešanih je najmanj 10 tisoč. Med njimi je četrtina otrok, veliko jih je ostalo brez staršev. Med poškodovanimi bodo številni čutili trajne posledice. Za deset otrok je žarek upanja posijal v nedeljo, ko so prišli v Slovenijo. K nam jih je, s pomočjo partnerjev, pripeljala fundacija Pustimo jim sanje, nekdanjega predsednika Danila Türka. Ostali bodo približno mesec in pol potem se bodo v projektu vrnili v Egipt, kjer bo poskrbljeno za njihovo nadaljnjo nastanitev in oskrbo. O tem, kako je potekala celotna akcija smo govorili v tokratni oddaji Ob osmih.
Dobro leto dni od napada Hamasa na Izrael in njegovih povračilnih ukrepov je bilo v Palestini ubitih več kot 42 tisoč ljudi, pogrešanih je najmanj 10 tisoč. Med njimi je četrtina otrok, veliko jih je ostalo brez staršev. Med poškodovanimi bodo številni čutili trajne posledice. Za deset otrok je žarek upanja posijal v nedeljo, ko so prišli v Slovenijo. K nam jih je, s pomočjo partnerjev, pripeljala fundacija Pustimo jim sanje, nekdanjega predsednika Danila Türka. Ostali bodo približno mesec in pol potem se bodo v projektu vrnili v Egipt, kjer bo poskrbljeno za njihovo nadaljnjo nastanitev in oskrbo. O tem, kako je potekala celotna akcija smo govorili v tokratni oddaji Ob osmih.
Danes se začne jesenski teden restavracij. S posebnimi meniji in cenami se bo predstavilo 107 restavracij iz vse Slovenije. Organizatorji pričakujejo med 50 in 60 tisoč gostov. Tokrat bodo izpostavili izvirnost. Letos se tednu restavracij pridružuje kmetijsko ministrstvo prek sheme izbrana kakovost Slovenije. O vsem tem se je z ustanoviteljem projekta in vsakokratnim selektorjem tedna restavracij Urošem Mencingerjem pogovarjala Metka Pirc.
Danes se začne jesenski teden restavracij. S posebnimi meniji in cenami se bo predstavilo 107 restavracij iz vse Slovenije. Organizatorji pričakujejo med 50 in 60 tisoč gostov. Tokrat bodo izpostavili izvirnost. Letos se tednu restavracij pridružuje kmetijsko ministrstvo prek sheme izbrana kakovost Slovenije. O vsem tem se je z ustanoviteljem projekta in vsakokratnim selektorjem tedna restavracij Urošem Mencingerjem pogovarjala Metka Pirc.
Razmere v Bosni in Hercegovini, ki so jo prejšnji teden prizadele poplave se počasi umirjajo, a so še vedno izjemno težke. Številne ekipe civilne zaščite, gorske reševalna službe, oboroženih sil Bosne in Hercegovine ter prostovoljci si prizadevajo očistiti teren in pomagati prebivalcem. Še naprej iščejo pogrešane osebe, čeprav je upanja, da najdejo preživele, vsako uro manj. Na terenu pomagajo reševalci iz številnih evropskih držav, tudi slovenska. V oddaji Ob osmih smo poklicali Aleša Cedilnika, vodjo slovenske ekipe reševalcev enote Musar.
Razmere v Bosni in Hercegovini, ki so jo prejšnji teden prizadele poplave se počasi umirjajo, a so še vedno izjemno težke. Številne ekipe civilne zaščite, gorske reševalna službe, oboroženih sil Bosne in Hercegovine ter prostovoljci si prizadevajo očistiti teren in pomagati prebivalcem. Še naprej iščejo pogrešane osebe, čeprav je upanja, da najdejo preživele, vsako uro manj. Na terenu pomagajo reševalci iz številnih evropskih držav, tudi slovenska. V oddaji Ob osmih smo poklicali Aleša Cedilnika, vodjo slovenske ekipe reševalcev enote Musar.
Pred enim mesecem so v Veliki Britaniji zaradi prenapolnjenosti zaporov in nevzdržnega stanja v njih na prostost predčasno izpustili 1750 zapornikov. Se kaj podobnega lahko zgodi tudi pri nas? Zapori v Sloveniji so tako polni kot še nikoli. Primanjkuje pravosodnih policistov. Ker jih je premalo ne morejo spremljati pripornikov in zapornikov na sodišča, zato odpadajo obravnave. Državni zbor je že sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim predvidevajo možnost prekinitve prestajanja kazni zapora. O tem kakšne so razmere v zaporih in kdaj bodo začeli izvajati ukrepe iz novele zakona smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s prvim človekom zaporskega sistema Bojanom Majcnom.
Pred enim mesecem so v Veliki Britaniji zaradi prenapolnjenosti zaporov in nevzdržnega stanja v njih na prostost predčasno izpustili 1750 zapornikov. Se kaj podobnega lahko zgodi tudi pri nas? Zapori v Sloveniji so tako polni kot še nikoli. Primanjkuje pravosodnih policistov. Ker jih je premalo ne morejo spremljati pripornikov in zapornikov na sodišča, zato odpadajo obravnave. Državni zbor je že sprejel novelo zakona o izvrševanju kazenskih sankcij, ki med drugim predvidevajo možnost prekinitve prestajanja kazni zapora. O tem kakšne so razmere v zaporih in kdaj bodo začeli izvajati ukrepe iz novele zakona smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali s prvim človekom zaporskega sistema Bojanom Majcnom.
Včeraj je minilo leto dni od Hamasovega napada na Izrael, ki je zahteval več kot tisoč življenj in sprožil vojno v Gazi. Konflikt se je v letu dni razširil še na Libanon, vmešal se je Iran. Vojna je samo v Gazi zahtevala že več kot 40 tisoč življenj in sprožila humanitarno katastrofo. Več držav, tudi Slovenija, je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vhodu. A vojni, kljub pritiskom mednarodne skupnosti, še ni videti konca, celo nasprotno, grozi, da se bo razširila v regiji. V zadnjem letu je bila večkrat na Bližnjem vzhodu tudi dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl. V oddaji Ob osmih se je z njo pogovarjal Tomaž Celestina.
Včeraj je minilo leto dni od Hamasovega napada na Izrael, ki je zahteval več kot tisoč življenj in sprožil vojno v Gazi. Konflikt se je v letu dni razširil še na Libanon, vmešal se je Iran. Vojna je samo v Gazi zahtevala že več kot 40 tisoč življenj in sprožila humanitarno katastrofo. Več držav, tudi Slovenija, je od začetka vojne priznalo Palestino v podporo miru na Bližnjem vhodu. A vojni, kljub pritiskom mednarodne skupnosti, še ni videti konca, celo nasprotno, grozi, da se bo razširila v regiji. V zadnjem letu je bila večkrat na Bližnjem vzhodu tudi dopisnica RTV Slovenija Karmen Švegl. V oddaji Ob osmih se je z njo pogovarjal Tomaž Celestina.
Tretje leto zapored Radio Slovenija organizira Avdiofestival. Celodnevni dogodek v ljubljanski Cukrarni je brezplačen in vabi vse, ki delujejo na področju zvoka, jih ta zanima z vsebinskega ali tehničnega vidika ali pa preprosto uživajo v poslušanju zvočnih vsebin. Hkrati je radio letos zabeležil stoletnico delovanja. V vseh teh desetletjih je uspešno prekrmaril vse revolucije in pretrese. Vse kaže, da se je uspešno prilagodil tudi digitalnim vsebinam. Kaj še lahko prinaša klasična avdio produkcija ljudem, ki živijo s telefonom in v poplavi različnih medijev. O tem z Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija, ki je tudi eden od podpredsednikov odbora za radio pri EBU. Pred mikrofon ga je povabila Metka Pirc.
Tretje leto zapored Radio Slovenija organizira Avdiofestival. Celodnevni dogodek v ljubljanski Cukrarni je brezplačen in vabi vse, ki delujejo na področju zvoka, jih ta zanima z vsebinskega ali tehničnega vidika ali pa preprosto uživajo v poslušanju zvočnih vsebin. Hkrati je radio letos zabeležil stoletnico delovanja. V vseh teh desetletjih je uspešno prekrmaril vse revolucije in pretrese. Vse kaže, da se je uspešno prilagodil tudi digitalnim vsebinam. Kaj še lahko prinaša klasična avdio produkcija ljudem, ki živijo s telefonom in v poplavi različnih medijev. O tem z Mirkom Štularjem, direktorjem Radia Slovenija, ki je tudi eden od podpredsednikov odbora za radio pri EBU. Pred mikrofon ga je povabila Metka Pirc.
Komisija za preprečevanje korupcije praznuje 20-letnico delovanja. Komisijo smo pred dvema desetletjema dobili ne zato, ker bi si jo politika res želela, ampak zato, ker so mednarodne zaveze tudi od Slovenije zahtevale ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije. Mnenje o tem, kako pri nas poteka boj proti korupcij oziroma zakaj naša država počasi drsi navzdol po lestvici dojemanje korupcije, si ustvarjamo sami, si pa KPK želi, da bi javnost njeno delo dojemala bolje. Ena od potez so ambasadorji integritete. Lani so to postali smučarka Ilka Štuhec, skakalec Žiga Jelar in selektor nogometne reprezentance Matjaž Kek. Včeraj popoldne pa je KPK predstavila letošnje ambasadorje, to so – to so humanitarka in podjetnica Ana Lukner Roljić, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ter imitator in komik Tilen Artač. In s Srečkom Šestanom se je v oddaji Ob osmih pogovoril Tomaž Celestina.
Komisija za preprečevanje korupcije praznuje 20-letnico delovanja. Komisijo smo pred dvema desetletjema dobili ne zato, ker bi si jo politika res želela, ampak zato, ker so mednarodne zaveze tudi od Slovenije zahtevale ustanovitev neodvisnega organa za omejevanje korupcije. Mnenje o tem, kako pri nas poteka boj proti korupcij oziroma zakaj naša država počasi drsi navzdol po lestvici dojemanje korupcije, si ustvarjamo sami, si pa KPK želi, da bi javnost njeno delo dojemala bolje. Ena od potez so ambasadorji integritete. Lani so to postali smučarka Ilka Štuhec, skakalec Žiga Jelar in selektor nogometne reprezentance Matjaž Kek. Včeraj popoldne pa je KPK predstavila letošnje ambasadorje, to so – to so humanitarka in podjetnica Ana Lukner Roljić, poveljnik Civilne zaščite Srečko Šestan ter imitator in komik Tilen Artač. In s Srečkom Šestanom se je v oddaji Ob osmih pogovoril Tomaž Celestina.
Sinočnji iranski napad na Izrael pomeni zaostrovanje, na kakršnega so strokovnjaki opozarjali in ga s strahom pričakovali vse od 7. oktobra lani. Kaj nas še čaka, je v tem trenutku težko napovedati, vseeno pa je v tem kontekstu opazna impotenca OZN in konkretno Varnostnega sveta, organa, ki mu je Slovenija pravkar predsedovala mesec dni in katerega osnovna naloga je preprečevanje takšnih zaostrovanj. O aktualnih in perečih problemih svetovne politike tokrat z doktorico Ano Bojinović Fenko.
Sinočnji iranski napad na Izrael pomeni zaostrovanje, na kakršnega so strokovnjaki opozarjali in ga s strahom pričakovali vse od 7. oktobra lani. Kaj nas še čaka, je v tem trenutku težko napovedati, vseeno pa je v tem kontekstu opazna impotenca OZN in konkretno Varnostnega sveta, organa, ki mu je Slovenija pravkar predsedovala mesec dni in katerega osnovna naloga je preprečevanje takšnih zaostrovanj. O aktualnih in perečih problemih svetovne politike tokrat z doktorico Ano Bojinović Fenko.
Študijska središča so vnovič preplavili študentje. Številni so že ali še bodo tam iskali tudi stanovanja. Za vse ni dovolj prostora v študentskih domovih. Tisti, ki v njih prostora ne dobijo so si primorani bivanje urediti pri zasebnikih, kjer pa so najemnine nekajkrat višje. Stiske študentov so največje v Ljubljani in na Obali. Najemniški trd stanovanj je vse slabši in slabo reguliran. O stanju na nepremičninskem trgu, zlasti o možnosti najema stanovanjv oddaji Ob osmih.
Študijska središča so vnovič preplavili študentje. Številni so že ali še bodo tam iskali tudi stanovanja. Za vse ni dovolj prostora v študentskih domovih. Tisti, ki v njih prostora ne dobijo so si primorani bivanje urediti pri zasebnikih, kjer pa so najemnine nekajkrat višje. Stiske študentov so največje v Ljubljani in na Obali. Najemniški trd stanovanj je vse slabši in slabo reguliran. O stanju na nepremičninskem trgu, zlasti o možnosti najema stanovanjv oddaji Ob osmih.
Zgodba ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh pravzaprav ponazarja delovanje slovenske politike in tudi družbe. Nekateri svoje negospodarne in sporne odločitve preživijo, drugi ne, dejstvo pa je, da zaradi vsega skupaj padata podpora in ugled vlade. Pred vrati je tudi kar nekaj kadrovskih odločitev in nova afera, ki precej spominja na Litijsko. Kam nas bo še popeljala letošnja politična jesen? Več v pogovoru v oddaji Ob osmih s politologom Mirom Hačkom
Zgodba ministrice za digitalno preobrazbo Emilije Stojmenove Duh pravzaprav ponazarja delovanje slovenske politike in tudi družbe. Nekateri svoje negospodarne in sporne odločitve preživijo, drugi ne, dejstvo pa je, da zaradi vsega skupaj padata podpora in ugled vlade. Pred vrati je tudi kar nekaj kadrovskih odločitev in nova afera, ki precej spominja na Litijsko. Kam nas bo še popeljala letošnja politična jesen? Več v pogovoru v oddaji Ob osmih s politologom Mirom Hačkom
V teh dneh veliko prahu dviguje predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je vlada poslala v javno obravnavo. Ena od ključnih rešitev je , da zdravniki, zaposleni v javnem sektorju ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev v praksi. Zdravniške organizacije opozarjajo, da to vodi v propad javnega zdravstva, daljše čakalne dobe in slabšo kakovost storitev. In, da politika nima nobene ideje kaj je ključni problem v zdravstvu in kako ga rešiti. Na ministrstvu za zdravstvo pa odgovarjajo, da je javno razprava o noveli namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe in da so odprti za vse predloge in izboljšave. V oddaji Ob osmih smo se pogovarjali z družinskim zdravnikom – koncesionarjem.
V teh dneh veliko prahu dviguje predlog novele zakona o zdravstveni dejavnosti, ki jo je vlada poslala v javno obravnavo. Ena od ključnih rešitev je , da zdravniki, zaposleni v javnem sektorju ne bodo smeli več opravljati samoplačniških storitev v praksi. Zdravniške organizacije opozarjajo, da to vodi v propad javnega zdravstva, daljše čakalne dobe in slabšo kakovost storitev. In, da politika nima nobene ideje kaj je ključni problem v zdravstvu in kako ga rešiti. Na ministrstvu za zdravstvo pa odgovarjajo, da je javno razprava o noveli namenjena temu, da vsi deležniki podajo pripombe in da so odprti za vse predloge in izboljšave. V oddaji Ob osmih smo se pogovarjali z družinskim zdravnikom – koncesionarjem.
Evropska avtomobilska industrija je v krizi, zmanjšujejo se tudi naročila v slovenskih podjetjih. Ustavlja se prodaja evropskih električnih vozil. Kaj bo z našimi tovarnami, razvojnimi oddelki? Ob tem Evropa v luči okolju prijaznih prizadevanj zaostruje izpuste motorjev z notranjem izgorevanjem že v novem letu. To bo najbolj udarilo proizvajalce. O razmerah v avtomobilski industriji se je Metka Pirc pogovarjala z Iztokom Seljakom v oddaji Ob osmih.
Evropska avtomobilska industrija je v krizi, zmanjšujejo se tudi naročila v slovenskih podjetjih. Ustavlja se prodaja evropskih električnih vozil. Kaj bo z našimi tovarnami, razvojnimi oddelki? Ob tem Evropa v luči okolju prijaznih prizadevanj zaostruje izpuste motorjev z notranjem izgorevanjem že v novem letu. To bo najbolj udarilo proizvajalce. O razmerah v avtomobilski industriji se je Metka Pirc pogovarjala z Iztokom Seljakom v oddaji Ob osmih.
Skoraj točno leto dni od terorističnega napada skrajnega islamskega gibanja Hamas na Izrael so napetosti dosegle vrelišče tudi na severni meji Izraela in v Libanonu. Obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom je vse hujše in trenutno ni videti, da bi bil kdo pripravljen storiti korak nazaj, kar res lahko pomeni večjo vojno na Bližnjem vzhodu. Trenutno stanje bližnjevzhodnega konflikta in kakšne so grožnje ob nadaljnjem stopnjevanju napetosti smo ugotavljali v novi epizodi oddaje Ob osmih.
Skoraj točno leto dni od terorističnega napada skrajnega islamskega gibanja Hamas na Izrael so napetosti dosegle vrelišče tudi na severni meji Izraela in v Libanonu. Obstreljevanje med Izraelom in Hezbolahom je vse hujše in trenutno ni videti, da bi bil kdo pripravljen storiti korak nazaj, kar res lahko pomeni večjo vojno na Bližnjem vzhodu. Trenutno stanje bližnjevzhodnega konflikta in kakšne so grožnje ob nadaljnjem stopnjevanju napetosti smo ugotavljali v novi epizodi oddaje Ob osmih.