Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice - in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.
ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice - in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.
Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.
Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.
V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.
V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.
Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom. Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih?
V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom. Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih?
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost za širši razmislek o sistemu javnih naročil pri nas, saj se na krožnikih v vrtcih in šolah kljub temu, da je izbran dobavitelj iz Slovenije, še vedno pojavlja uvožena hrana, opozarja predsednica združenja Ekoci in neodvisna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar. Kot pravi, v Sloveniji raste skoraj vse, kar damo v zemljo, ampak za samooskrbo se je treba dobro organizirati, trenutno pa nismo niti blizu tega. Hrana, ki jo uvozimo, je ob tem pomanjkljivo nadzorovana.
Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost za širši razmislek o sistemu javnih naročil pri nas, saj se na krožnikih v vrtcih in šolah kljub temu, da je izbran dobavitelj iz Slovenije, še vedno pojavlja uvožena hrana, opozarja predsednica združenja Ekoci in neodvisna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar. Kot pravi, v Sloveniji raste skoraj vse, kar damo v zemljo, ampak za samooskrbo se je treba dobro organizirati, trenutno pa nismo niti blizu tega. Hrana, ki jo uvozimo, je ob tem pomanjkljivo nadzorovana.
Bo Ljubljansko borzo prevzela hrvaška država? Slovenski regulator ATVP bi lahko še danes odločil o tem, ali jo lahko prevzame hrvaška državna agencija Fina. Kakšne bi utegnile biti posledice za Slovenijo in slovenska podjetja, kakšne za državljane? Vse skupaj se dogaja ravno v času prenosa delnic Vzajemne oziroma skorajšnje uvedbe individualnih naložbenih računov, ko se marsikdo spogleduje s tem, da bi prihranke preselil z bank. Gost oddaje Ob osmih je predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger.
Bo Ljubljansko borzo prevzela hrvaška država? Slovenski regulator ATVP bi lahko še danes odločil o tem, ali jo lahko prevzame hrvaška državna agencija Fina. Kakšne bi utegnile biti posledice za Slovenijo in slovenska podjetja, kakšne za državljane? Vse skupaj se dogaja ravno v času prenosa delnic Vzajemne oziroma skorajšnje uvedbe individualnih naložbenih računov, ko se marsikdo spogleduje s tem, da bi prihranke preselil z bank. Gost oddaje Ob osmih je predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger.
Ameriški kongresniki so z veliko večino glasovali, da se javnosti odpre dostop do dokumentov v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki je bil obsojen zaradi trgovine z ljudmi in pedofilije. V povezavi z njim se pogosto omenja tudi zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, odprtje dokumentov pa bi lahko bilo neprijetno za marsikoga v ameriški eliti. Zanimivo je, da za dostop do dokumentov celo bolj pritiskajo republikanski volici. Bo razkritje v ZDA sprožilo velik družbeni in politični potres, ali pa se bo zgodba razpletla v smislu reka »tresla se je gora, rodila se je miš«? O tem v novi epizodi Ob osmih s politologom Tomažem Deželanom.
Ameriški kongresniki so z veliko večino glasovali, da se javnosti odpre dostop do dokumentov v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki je bil obsojen zaradi trgovine z ljudmi in pedofilije. V povezavi z njim se pogosto omenja tudi zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, odprtje dokumentov pa bi lahko bilo neprijetno za marsikoga v ameriški eliti. Zanimivo je, da za dostop do dokumentov celo bolj pritiskajo republikanski volici. Bo razkritje v ZDA sprožilo velik družbeni in politični potres, ali pa se bo zgodba razpletla v smislu reka »tresla se je gora, rodila se je miš«? O tem v novi epizodi Ob osmih s politologom Tomažem Deželanom.
Vojna v Sudanu je vstopila v novo kruto fazo prelivanja krvi. Po padcu zadnje trdnjave v Darfurju, mesta al-Fašir, v roke paravojaške milice RSF konec oktobra, se od tam vrstijo poročila o množičnih pokolih, sistematičnih posilstvih, hudi lakoti in žeji. “Darfur je trenutno epicenter človeškega trpljenja na planetu”, pravijo na Združenih narodih. Kljub temu svet o Sudanu komaj kdaj spregovori. O tem, kaj se dogaja v tej afriški državi, v Ob osmih s humanitarko Živo Ozmec.
Vojna v Sudanu je vstopila v novo kruto fazo prelivanja krvi. Po padcu zadnje trdnjave v Darfurju, mesta al-Fašir, v roke paravojaške milice RSF konec oktobra, se od tam vrstijo poročila o množičnih pokolih, sistematičnih posilstvih, hudi lakoti in žeji. “Darfur je trenutno epicenter človeškega trpljenja na planetu”, pravijo na Združenih narodih. Kljub temu svet o Sudanu komaj kdaj spregovori. O tem, kaj se dogaja v tej afriški državi, v Ob osmih s humanitarko Živo Ozmec.
V brazilskem Belému se te dni stikata podnebni vrh in lokalna realnost izginjanja amazonskega deževnega gozda. Konferenca COP30 je ključni trenutek za oceno napredka pri izvajanju Pariškega sporazuma in oblikovanje novih podnebnih zavez. A vrstijo se opozorila, da so bogate države izgubile zanos za boj proti podnebni krizi. Ob oborožitveni retoriki, vojnah in trgovinskih negotovostih se zdi, da tudi javnost več ne pritiska na odločevalce tako, kot je še pred nekaj leti. Ob koncu prvega tedna konference se nam bo iz Belema oglasila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek.
V brazilskem Belému se te dni stikata podnebni vrh in lokalna realnost izginjanja amazonskega deževnega gozda. Konferenca COP30 je ključni trenutek za oceno napredka pri izvajanju Pariškega sporazuma in oblikovanje novih podnebnih zavez. A vrstijo se opozorila, da so bogate države izgubile zanos za boj proti podnebni krizi. Ob oborožitveni retoriki, vojnah in trgovinskih negotovostih se zdi, da tudi javnost več ne pritiska na odločevalce tako, kot je še pred nekaj leti. Ob koncu prvega tedna konference se nam bo iz Belema oglasila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek.
V novomeškem Revozu bo kmalu stekla proizvodnja novega twinga. Projekt bo sofinancirala tudi država; v prihodnosti naj bi se pridružila še modela znamk Dacia in Nissan. Lahko prav mali električni avtomobili pomenijo preporod evropske avtomobilske industrije? In kako trdna ostaja politična odločitev, da po letu 2035 iz prodaj izginejo vozila z motorji z notranjim zgorevanjem? Kje je kitajska konkurenca? O tem z Matjažem Gregoričem z Avto magazina.
V novomeškem Revozu bo kmalu stekla proizvodnja novega twinga. Projekt bo sofinancirala tudi država; v prihodnosti naj bi se pridružila še modela znamk Dacia in Nissan. Lahko prav mali električni avtomobili pomenijo preporod evropske avtomobilske industrije? In kako trdna ostaja politična odločitev, da po letu 2035 iz prodaj izginejo vozila z motorji z notranjim zgorevanjem? Kje je kitajska konkurenca? O tem z Matjažem Gregoričem z Avto magazina.
Ustaške zastave, črne srajce, vzkliki “Za dom pripravljeni” – to so podobe Hrvaške v minulih dneh. Kot kaže, je poletni koncert Tompsona v Zagrebu odprl Pandorino skrinjico, iz nje pa se valijo nacionalizem, radikalizacija in zgodovinski revizionizem. Vse skupaj je prejšnji teden izbruhnilo na kulturnem dogodku srbske manjšine v Splitu, kamor je ob ustaških vzklikih vdrla večja skupina ljudi, zatem so se zvrstili protesti in debate o porastu nestrpnosti v državi. O tem, ali so stvari ušle izpod nadzora, v tokratni epizodi Ob osmih s Klemnom Lahom, profesorjem na Filozofski fakulteti na Reki.
Ustaške zastave, črne srajce, vzkliki “Za dom pripravljeni” – to so podobe Hrvaške v minulih dneh. Kot kaže, je poletni koncert Tompsona v Zagrebu odprl Pandorino skrinjico, iz nje pa se valijo nacionalizem, radikalizacija in zgodovinski revizionizem. Vse skupaj je prejšnji teden izbruhnilo na kulturnem dogodku srbske manjšine v Splitu, kamor je ob ustaških vzklikih vdrla večja skupina ljudi, zatem so se zvrstili protesti in debate o porastu nestrpnosti v državi. O tem, ali so stvari ušle izpod nadzora, v tokratni epizodi Ob osmih s Klemnom Lahom, profesorjem na Filozofski fakulteti na Reki.
Poostren nadzor prometa je ob martinovanjih konec tedna razkril ogromno število kršiteljev, marsikdo od voznikov pa naj bi policiste spraševal, ali alkotesti še veljajo. Nedavno je namreč presenetila odločitev ustavnega sodišča, da je kaznovanje na podlagi alkotesta neustavno ter da bo za izrek kazni potreben zanesljivejši preizkus. Trenutno so alkotesti še veljavni in hkrati neustavni. Kaj vse to pomeni za dogajanje na naših cestah? Gostja je prva dama Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol.
Poostren nadzor prometa je ob martinovanjih konec tedna razkril ogromno število kršiteljev, marsikdo od voznikov pa naj bi policiste spraševal, ali alkotesti še veljajo. Nedavno je namreč presenetila odločitev ustavnega sodišča, da je kaznovanje na podlagi alkotesta neustavno ter da bo za izrek kazni potreben zanesljivejši preizkus. Trenutno so alkotesti še veljavni in hkrati neustavni. Kaj vse to pomeni za dogajanje na naših cestah? Gostja je prva dama Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol.
Slovensko občinstvo se v naslednjih tednih lahko veseli kar pestre koncertne ponudbe. Med njimi so tudi okrogle obletnice delovanja nekaterih glasbenih skupin. V soboto bo v ljubljanskih Stožicah 30-letnico praznovala Siddharta, pred mesecem dni je isto prizorišče napolnila zasedba Mi2. Kakšna je prihodnost slovenske glasbe v spreminjajočem se glasbenem svetu in katere koncerte zdaj obiskujejo mladi? Pogovarjali smo se s poznavalcem glasbenega posla in basistom skupine Dan D Nikolo Sekulovičem.
Slovensko občinstvo se v naslednjih tednih lahko veseli kar pestre koncertne ponudbe. Med njimi so tudi okrogle obletnice delovanja nekaterih glasbenih skupin. V soboto bo v ljubljanskih Stožicah 30-letnico praznovala Siddharta, pred mesecem dni je isto prizorišče napolnila zasedba Mi2. Kakšna je prihodnost slovenske glasbe v spreminjajočem se glasbenem svetu in katere koncerte zdaj obiskujejo mladi? Pogovarjali smo se s poznavalcem glasbenega posla in basistom skupine Dan D Nikolo Sekulovičem.
Vlada začenja razpravo o tako imenovanem omnibus zakonu, s katerim naj bi se s tako radikalnimi ukrepi, kot jih Slovenija še ni videla, odzvala na tragične dogodke v Novem mestu. Romska problematika bo več kot očitno krepko označila tudi predvolilno obdobje. O tem, kaj lahko prinesejo ukrepi in o tem, ali lahko sploh zaživijo, pa danes s politologom, doktorjem Mirom Hačkom.
Vlada začenja razpravo o tako imenovanem omnibus zakonu, s katerim naj bi se s tako radikalnimi ukrepi, kot jih Slovenija še ni videla, odzvala na tragične dogodke v Novem mestu. Romska problematika bo več kot očitno krepko označila tudi predvolilno obdobje. O tem, kaj lahko prinesejo ukrepi in o tem, ali lahko sploh zaživijo, pa danes s politologom, doktorjem Mirom Hačkom.
Natančno leto dni po ameriških predsedniških volitvah, na katerih se je v Belo hišo vrnil Donald Trump, je newyorški župan postal demokratični socialist Zohran Mamdani, čigar meteorski vzpon je osupnil vse. Trump pa je napovedal, da bo v primeru njegove zmage New Yorku odtegnil vladna sredstva. Očitno se polarizacija v ameriški družbi tako nadaljuje in stopnjuje. O tem smo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih govorili z našim dopisnikom v Washingtonu Andrejem Stoparjem in hkrati pregledali prvo leto drugega mandata Donalda Trumpa. Leto, ki je bilo marsikaj, samo dolgočasno ne.
Natančno leto dni po ameriških predsedniških volitvah, na katerih se je v Belo hišo vrnil Donald Trump, je newyorški župan postal demokratični socialist Zohran Mamdani, čigar meteorski vzpon je osupnil vse. Trump pa je napovedal, da bo v primeru njegove zmage New Yorku odtegnil vladna sredstva. Očitno se polarizacija v ameriški družbi tako nadaljuje in stopnjuje. O tem smo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih govorili z našim dopisnikom v Washingtonu Andrejem Stoparjem in hkrati pregledali prvo leto drugega mandata Donalda Trumpa. Leto, ki je bilo marsikaj, samo dolgočasno ne.
Leto dni po tem, ko se je v Novem Sadu na tla zrušil nadstrešek železniške postaje, je Srbija še vedno na nogah. Smrt 16 nedolžnih ljudi je sprožila protestno gibanje, ki ga vodijo študenti in ki zahteva konec sistemske korupcije in represije, vladavino prava in medijsko svobodo, glavno oviro spremembam pa vidi v predsedniku Aleksandru Vučiću. Slednji v odnosih s tujino, ne glede na burno dogajanje doma, uspešno sedi na več stolih. O vse bolj zaostrenih razmerah v Srbiji in njenem odnosu do Evropske unije v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Naš gost je nekdanji dopisnik Boštjan Anžin.
Leto dni po tem, ko se je v Novem Sadu na tla zrušil nadstrešek železniške postaje, je Srbija še vedno na nogah. Smrt 16 nedolžnih ljudi je sprožila protestno gibanje, ki ga vodijo študenti in ki zahteva konec sistemske korupcije in represije, vladavino prava in medijsko svobodo, glavno oviro spremembam pa vidi v predsedniku Aleksandru Vučiću. Slednji v odnosih s tujino, ne glede na burno dogajanje doma, uspešno sedi na več stolih. O vse bolj zaostrenih razmerah v Srbiji in njenem odnosu do Evropske unije v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Naš gost je nekdanji dopisnik Boštjan Anžin.
Francoska policija je ponoči prijela še pet osumljencev za nedaven rop v Louvru, med njimi glavnega. Kot so še sporočili s pariškega tožilstva, so aretacije sledile delnemu priznanju dveh osumljencev, ki sta že nekaj dni v pridržanju. Ukradenega nakita iz dobe Napoleona, vrednega skupno 88 milijonov evrov, medtem še niso našli. Vprašanje je, kaj se je po 11 dneh od tatvine zgodilo z njim. Kaj se dogaja s tatvinami v svetu umetnin, ali za odmevnimi krajami res obstajajo znani naročniki in ali preveč zaupamo filmom, ko si predstavljamo umetnostno kriminalno podzemlje? Sogovornik v oddaji Ob Osmih je umetnostni zgodovinar dr. Noah Charney, Američan, ki si je za domovino izbral Slovenijo. Pogovor smo posneli pred nočnimi aretacijami.
Francoska policija je ponoči prijela še pet osumljencev za nedaven rop v Louvru, med njimi glavnega. Kot so še sporočili s pariškega tožilstva, so aretacije sledile delnemu priznanju dveh osumljencev, ki sta že nekaj dni v pridržanju. Ukradenega nakita iz dobe Napoleona, vrednega skupno 88 milijonov evrov, medtem še niso našli. Vprašanje je, kaj se je po 11 dneh od tatvine zgodilo z njim. Kaj se dogaja s tatvinami v svetu umetnin, ali za odmevnimi krajami res obstajajo znani naročniki in ali preveč zaupamo filmom, ko si predstavljamo umetnostno kriminalno podzemlje? Sogovornik v oddaji Ob Osmih je umetnostni zgodovinar dr. Noah Charney, Američan, ki si je za domovino izbral Slovenijo. Pogovor smo posneli pred nočnimi aretacijami.
Več tisoč ljudi se je včeraj zbralo na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer so po nasilni smrti 48-letnika zahtevali sistemske spremembe za izboljšanje varnosti na jugovzhodu Slovenije. Protestni shod je organizirala občina ob izredni občinski seji, na katero je novomeški župan Gregor Macedoni povabil predstavnike države, župani regijskih občin pa so jim nizali očitke in predloge. Premier Robert Golob je ob žvižgih z ulice prišel do besede po dobrih dveh urah in ukrepi, ki jih je napovedal, so dejansko drastični, tako na področju varnosti kot sociale. V tokratni epizodi Ob osmih o vsem tem z našim dolgoletnim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Več tisoč ljudi se je včeraj zbralo na Glavnem trgu v Novem mestu, kjer so po nasilni smrti 48-letnika zahtevali sistemske spremembe za izboljšanje varnosti na jugovzhodu Slovenije. Protestni shod je organizirala občina ob izredni občinski seji, na katero je novomeški župan Gregor Macedoni povabil predstavnike države, župani regijskih občin pa so jim nizali očitke in predloge. Premier Robert Golob je ob žvižgih z ulice prišel do besede po dobrih dveh urah in ukrepi, ki jih je napovedal, so dejansko drastični, tako na področju varnosti kot sociale. V tokratni epizodi Ob osmih o vsem tem z našim dolgoletnim dolenjskim dopisnikom Jožetom Žuro.
Človek je moral umreti, da so se stvari začele premikati. Ta stavek je skupni imenovalec številnih izjav in zapisov po sobotni tragediji v Novem mestu, v kateri je umrl 48-letni oče, ki je prišel po sina. Novomeški župan Gregor Macedoni je za danes sklical izredno sejo občinskega sveta, na katerem pričakujejo načrt konkretnih ukrepov države - tako glede varnosti kot socialnih razmer v romski skupnosti. Kot je izjavil, bi se po vseh sestankih v Ljubljani na to temo moral "marsikdo skriti v mišjo luknjo." Gregor Macedoni je gost oddaje Ob osmih.
Človek je moral umreti, da so se stvari začele premikati. Ta stavek je skupni imenovalec številnih izjav in zapisov po sobotni tragediji v Novem mestu, v kateri je umrl 48-letni oče, ki je prišel po sina. Novomeški župan Gregor Macedoni je za danes sklical izredno sejo občinskega sveta, na katerem pričakujejo načrt konkretnih ukrepov države - tako glede varnosti kot socialnih razmer v romski skupnosti. Kot je izjavil, bi se po vseh sestankih v Ljubljani na to temo moral "marsikdo skriti v mišjo luknjo." Gregor Macedoni je gost oddaje Ob osmih.
Kako zadržati talente v podjetjih, kako zvišati produktivnost zaposlenih in kako dobiček? Odgovor na ta vprašanja je lahko delavsko lastništvo. Tako pravijo predlagatelji zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki ga je državni zbor potrdil včeraj in ki ga nekateri označujejo celo za prelomnico, saj da po 30 letih politične demokracije končno dobivamo še ekonomsko. Kako bo vse skupaj delovalo, nam bo v oddaji Ob osmih pojasnil direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo Tej Gonza.
Kako zadržati talente v podjetjih, kako zvišati produktivnost zaposlenih in kako dobiček? Odgovor na ta vprašanja je lahko delavsko lastništvo. Tako pravijo predlagatelji zakona o lastniški zadrugi delavcev, ki ga je državni zbor potrdil včeraj in ki ga nekateri označujejo celo za prelomnico, saj da po 30 letih politične demokracije končno dobivamo še ekonomsko. Kako bo vse skupaj delovalo, nam bo v oddaji Ob osmih pojasnil direktor Inštituta za ekonomsko demokracijo Tej Gonza.
Po napovedih bomo v 15 letih potrebovali dvakrat več elektrike kot danes. Pri energetski prihodnosti gre za vprašanje neodvisnosti; ne smemo biti odvisni le od enega vira oziroma države, poudarja v.d. direktorja Inštituta Jožef Stefan dr. Leon Cizelj. V začetku tedna je francoski predsednik Emmanuel Macron ob obisku Slovenije s slovenskimi predstavniki podpisal izjavo o nameri za vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja na področju jedrske energije. Ali to pomeni, da jedrski načrti v Sloveniji znova stopajo v ospredje?
Po napovedih bomo v 15 letih potrebovali dvakrat več elektrike kot danes. Pri energetski prihodnosti gre za vprašanje neodvisnosti; ne smemo biti odvisni le od enega vira oziroma države, poudarja v.d. direktorja Inštituta Jožef Stefan dr. Leon Cizelj. V začetku tedna je francoski predsednik Emmanuel Macron ob obisku Slovenije s slovenskimi predstavniki podpisal izjavo o nameri za vzpostavitev dolgoročnega sodelovanja na področju jedrske energije. Ali to pomeni, da jedrski načrti v Sloveniji znova stopajo v ospredje?
Ali Trumpova administracija pripravlja menjavo režima v Venezueli? Ameriški predsednik je pred dnevi potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli, ZDA pa so izvedle več napadov na manjše ladje v Karibskem morju, za katere trdijo, da so povezane z venezuelskimi tihotapci droge. Kakšna so ozadja, kako daleč bo šel Trump in kakšna je vloga letošnje Nobelove nagrajenke za mir Marie Corine Machado, venezuelske opozicijske voditeljice, ki je Trumpa pozvala k posredovanju? Gost Ob osmih je Marko Jenšterle, nekdanji dopisnik Dela in Tanjuga iz Buenos Airesa.
Ali Trumpova administracija pripravlja menjavo režima v Venezueli? Ameriški predsednik je pred dnevi potrdil, da je odobril tajne operacije CIE v Venezueli, ZDA pa so izvedle več napadov na manjše ladje v Karibskem morju, za katere trdijo, da so povezane z venezuelskimi tihotapci droge. Kakšna so ozadja, kako daleč bo šel Trump in kakšna je vloga letošnje Nobelove nagrajenke za mir Marie Corine Machado, venezuelske opozicijske voditeljice, ki je Trumpa pozvala k posredovanju? Gost Ob osmih je Marko Jenšterle, nekdanji dopisnik Dela in Tanjuga iz Buenos Airesa.
Ta hip se zdi, kot da za naše javne finance ni težav, a problem so trendi: začrtano imamo rast izdatkov, nimamo pa zagotovila, da bodo naraščali prihodki, svari prvi mož Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Fiskalni svet je sicer včeraj izdal poročilo, v katerem je kritičen do proračunskih predlogov vlade. Kračun svari, da so kadrovski, demografski in obrambni izzivi pred nami preveliki, da bi trošili denar za predvolilne bombončke. Opozarja tudi na nujnost sprejetja pokojninske reforme.
Ta hip se zdi, kot da za naše javne finance ni težav, a problem so trendi: začrtano imamo rast izdatkov, nimamo pa zagotovila, da bodo naraščali prihodki, svari prvi mož Fiskalnega sveta Davorin Kračun. Fiskalni svet je sicer včeraj izdal poročilo, v katerem je kritičen do proračunskih predlogov vlade. Kračun svari, da so kadrovski, demografski in obrambni izzivi pred nami preveliki, da bi trošili denar za predvolilne bombončke. Opozarja tudi na nujnost sprejetja pokojninske reforme.
Cena zlata je v tem tednu podrla nov rekord. To nam pove marsikaj o zgodovinskem trenutku negotovosti, v katerem smo se znašli. Kaj vse tiči za zlato mrzlico in ali se ji je smiselno vdati, kako tvegano je to in ali je že prepozno? Kako dobra naložba sploh je zlato in ali res lahko preseže ceno 5 tisoč dolarjev za unčo? O vsem tem z Blažem Hribarjem s Pokojninske družbe A.
Cena zlata je v tem tednu podrla nov rekord. To nam pove marsikaj o zgodovinskem trenutku negotovosti, v katerem smo se znašli. Kaj vse tiči za zlato mrzlico in ali se ji je smiselno vdati, kako tvegano je to in ali je že prepozno? Kako dobra naložba sploh je zlato in ali res lahko preseže ceno 5 tisoč dolarjev za unčo? O vsem tem z Blažem Hribarjem s Pokojninske družbe A.
Brez soglasja o dejstvih ni delujoče demokracije, a v delujoči demokraciji neresnice ne smejo biti prepovedane, je v tretjem delu serije z naslovom "Ali lahko vplivneži odločijo volitve" povedal Matjaž Gruden s Sveta Evrope. Potem ko smo se v prvih dveh epizodah pogovarjali o razmerju med tradicionalnimi in novimi mediji, je tretja namenjena pogledu na ta vprašanja skozi prizmo pomena za demokracijo. Epizoda je bila v ponedeljek pred občinstvom posneta na Avdiofestivalu.
Brez soglasja o dejstvih ni delujoče demokracije, a v delujoči demokraciji neresnice ne smejo biti prepovedane, je v tretjem delu serije z naslovom "Ali lahko vplivneži odločijo volitve" povedal Matjaž Gruden s Sveta Evrope. Potem ko smo se v prvih dveh epizodah pogovarjali o razmerju med tradicionalnimi in novimi mediji, je tretja namenjena pogledu na ta vprašanja skozi prizmo pomena za demokracijo. Epizoda je bila v ponedeljek pred občinstvom posneta na Avdiofestivalu.
Tridelno serijo oddaje Ob osmih z naslovom "Ali lahko vplivneži odločijo volitve" smo včeraj začeli s pogovorom z evropsko poslanko Zalo Tomašič, ki je orisala svet družbenih omrežij in vzporednih resnic. Danes pa nadaljujemo s pogovorom o tem, koliko avtoritete je ostalo novinarstvu. Razmerje med tradicionalnimi in novimi mediji se namreč spreminja in vprašanje je, kako učinkoviti so lahko psi čuvaji, ko odmeva toliko laježev. Oddaja je bila v ponedeljek posneta na Avdiofestivalu. Gosta sta Igor Vobič s FDV in Nataša Briški, Metina lista.
Tridelno serijo oddaje Ob osmih z naslovom "Ali lahko vplivneži odločijo volitve" smo včeraj začeli s pogovorom z evropsko poslanko Zalo Tomašič, ki je orisala svet družbenih omrežij in vzporednih resnic. Danes pa nadaljujemo s pogovorom o tem, koliko avtoritete je ostalo novinarstvu. Razmerje med tradicionalnimi in novimi mediji se namreč spreminja in vprašanje je, kako učinkoviti so lahko psi čuvaji, ko odmeva toliko laježev. Oddaja je bila v ponedeljek posneta na Avdiofestivalu. Gosta sta Igor Vobič s FDV in Nataša Briški, Metina lista.
Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Tej temi posvečamo serijo epizod Ob osmih; prvo smo včeraj popoldne posneli pred občinstvom na Avdiofestivalu. Gostja je Zala Tomašič, ki je bila na položaj evropske poslanke izvoljena brez enega samega nastopa v predvolilnih soočenjih v tradicionalnih medijih. Vsebina te epizode je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Pol leta pred volitvami se moramo vprašati, kakšno je pri nas razmerje med tradicionalnimi mediji in novimi kanali. Lahko "novi mediji" in vplivneži pri nas odločijo volitve? Politiki radi širijo svoja sporočila prek družbenih omrežij in v lahkotnih pogovorih v priljubljenih podkastih. Tu so še številne informacije, ki bolj subtilno vzniknejo na določenih portalih in se, preverjene ali ne, razširijo kot požar. Tej temi posvečamo serijo epizod Ob osmih; prvo smo včeraj popoldne posneli pred občinstvom na Avdiofestivalu. Gostja je Zala Tomašič, ki je bila na položaj evropske poslanke izvoljena brez enega samega nastopa v predvolilnih soočenjih v tradicionalnih medijih. Vsebina te epizode je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Je dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, ki sta ga podpisala Hamas in Izrael, prvi korak k močnemu, trajnemu in celo večnemu miru, kot je zapisal njegov boter Donald Trump? Kaj to pomeni za prihodnost območja, je s Hamasom, ki bo izpustil edinega asa v rokavu - talce - konec in kaj se bo zgodilo z Gazo? Ob osmih z Bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl.
Je dogovor o prekinitvi ognja v Gazi, ki sta ga podpisala Hamas in Izrael, prvi korak k močnemu, trajnemu in celo večnemu miru, kot je zapisal njegov boter Donald Trump? Kaj to pomeni za prihodnost območja, je s Hamasom, ki bo izpustil edinega asa v rokavu - talce - konec in kaj se bo zgodilo z Gazo? Ob osmih z Bližnjevzhodno dopisnico Karmen Švegl.
Trend naraščanja smrtnih nesreč v gorah vidimo povsod, tudi tam, kjer je reševanje plačljivo, pravi podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar. Letošnje leto je sicer, ko gre za nesreče v slovenskih gorah, žalostno rekordno. Letos so zahtevale že 46 žrtev, lani v primerljivem obdobju je bilo žrtev 28, v celotnem letu 2024 pa 37. Gorski turizem narašča, vse prevečkrat pa se jih lotimo kot vsega drugega - na "instant" način.
Trend naraščanja smrtnih nesreč v gorah vidimo povsod, tudi tam, kjer je reševanje plačljivo, pravi podpredsednik Gorske reševalne zveze Slovenije Klemen Belhar. Letošnje leto je sicer, ko gre za nesreče v slovenskih gorah, žalostno rekordno. Letos so zahtevale že 46 žrtev, lani v primerljivem obdobju je bilo žrtev 28, v celotnem letu 2024 pa 37. Gorski turizem narašča, vse prevečkrat pa se jih lotimo kot vsega drugega - na "instant" način.
Potem ko je ta teden odstopil že tretji francoski premier v letu dni - tokrat manj kot pol dneva po imenovanju članov nove vlade - nekateri že pišejo politično osmrtnico predsedniku Emmanuelu Macronu. Še nocoj Macron od zadnjega premiera na mizi pričakuje načrta za rešitev politične krize v državi. Kje tiči njen izvor, zakaj se poglablja in kaj politično šibak francoski predsednik pomeni za Evropo? Od Macrona se zdaj pričakuje velika poteza, pravi založnik in poznavalec Francije Luka Novak.
Potem ko je ta teden odstopil že tretji francoski premier v letu dni - tokrat manj kot pol dneva po imenovanju članov nove vlade - nekateri že pišejo politično osmrtnico predsedniku Emmanuelu Macronu. Še nocoj Macron od zadnjega premiera na mizi pričakuje načrta za rešitev politične krize v državi. Kje tiči njen izvor, zakaj se poglablja in kaj politično šibak francoski predsednik pomeni za Evropo? Od Macrona se zdaj pričakuje velika poteza, pravi založnik in poznavalec Francije Luka Novak.
Ali Rusija preizkuša meje - dobesedno in simbolno - z droni in lovci v evropskem zračnem prostoru? Američani na drugi strani razgrevajo ozračje z namigi, da bi Ukrajini lahko dobavili manevrirne rakete tomahawk. Je to nevarna igra Putina in Trumpa, blef z visokim vložkom ali uvod v novo stopnjo spopada, kjer je vsaka napaka lahko usodna? Kaj to pomeni za Evropo? Ob osmih o tem z obramboslovcem Klemnom Grošljem.
Ali Rusija preizkuša meje - dobesedno in simbolno - z droni in lovci v evropskem zračnem prostoru? Američani na drugi strani razgrevajo ozračje z namigi, da bi Ukrajini lahko dobavili manevrirne rakete tomahawk. Je to nevarna igra Putina in Trumpa, blef z visokim vložkom ali uvod v novo stopnjo spopada, kjer je vsaka napaka lahko usodna? Kaj to pomeni za Evropo? Ob osmih o tem z obramboslovcem Klemnom Grošljem.
Kdo je kriv, da je hrana pri nas vse dražja? Če se odgovor velikokrat konča pri vojnah in energentih, je kmetijska ministrica Mateja Čalušić ta teden pozvala deležnike v prehranski verigi, naj se vprašajo, ali vse delajo prav ali pa si bo treba naliti čistega vina. Kaj točno je s tem mislila in kaj načrtuje vlada? Premier Robert Golob je pred dnevi sporočil, da na tem področju pripravlja konkretne ukrepe. O tem v oddaji Ob osmih z ministrico Matejo Čalušić.
Kdo je kriv, da je hrana pri nas vse dražja? Če se odgovor velikokrat konča pri vojnah in energentih, je kmetijska ministrica Mateja Čalušić ta teden pozvala deležnike v prehranski verigi, naj se vprašajo, ali vse delajo prav ali pa si bo treba naliti čistega vina. Kaj točno je s tem mislila in kaj načrtuje vlada? Premier Robert Golob je pred dnevi sporočil, da na tem področju pripravlja konkretne ukrepe. O tem v oddaji Ob osmih z ministrico Matejo Čalušić.
Pred dobrima dvema tednoma so v premogovniku Velenje rudarji naleteli na fosilizirane živalske kosti. Njihova prva misel je bila: mamut! A pregled ostankov je pokazal, da gre za še starejšo žival: mastodonta ali podobnega fosilnega trobčarja izpred 3 milijonov let. Medtem ko najdbo še preučujejo, se je v presenetljivo šaleško pradavnino potopila Metka Pirc.
Pred dobrima dvema tednoma so v premogovniku Velenje rudarji naleteli na fosilizirane živalske kosti. Njihova prva misel je bila: mamut! A pregled ostankov je pokazal, da gre za še starejšo žival: mastodonta ali podobnega fosilnega trobčarja izpred 3 milijonov let. Medtem ko najdbo še preučujejo, se je v presenetljivo šaleško pradavnino potopila Metka Pirc.
Rusija znova vzpostavlja svojo zgodovinsko celoto, združuje ruski svet, skupaj spravlja ruski narod, in to z vsemi njegovimi deli, Velikorusi, Belorusi in Malorusi. Tako je v propagandnem in pozneje umaknjenem članku dva dni po napadu na Ukrajino zapisal kolumnist ruske državne agencije Ria Novosti. Tri leta in pol pozneje vojna v Ukrajini še vedno traja, Ukrajina ne bi mogla biti dlje od Rusije, pa čeprav ta okupira petino njenega ozemlja. Razpoke so vidne tudi drugje po ruskem vplivnem območju. O tem, kolikšen je danes vpliv Rusije v svetu in v regiji, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z nekdanjim veleposlanikom v Rusiji, danes pa pri Natu, Andrejem Benedejčičem.
Rusija znova vzpostavlja svojo zgodovinsko celoto, združuje ruski svet, skupaj spravlja ruski narod, in to z vsemi njegovimi deli, Velikorusi, Belorusi in Malorusi. Tako je v propagandnem in pozneje umaknjenem članku dva dni po napadu na Ukrajino zapisal kolumnist ruske državne agencije Ria Novosti. Tri leta in pol pozneje vojna v Ukrajini še vedno traja, Ukrajina ne bi mogla biti dlje od Rusije, pa čeprav ta okupira petino njenega ozemlja. Razpoke so vidne tudi drugje po ruskem vplivnem območju. O tem, kolikšen je danes vpliv Rusije v svetu in v regiji, smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali z nekdanjim veleposlanikom v Rusiji, danes pa pri Natu, Andrejem Benedejčičem.