Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Matej Hrastar, Erika Štular, Metka Pirc, Tomaž Celestina in Jure Čepin v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.”
Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.
Približno 380 dni je Primož Dolenc vodil Banko Slovenije brez polnih pooblastil. Druga na lestvici v evrskem območju je Španija z devetdesetimi dnevi, so izračunali poznavalci. Po dolgotrajnih manevrih s kandidati so Dolenca v torek poslanci in poslanke vendarle potrdili za guvernerja, včeraj pa je v tej vlogi prvič sedel za mizo Sveta Evropske centralne banke. Kaj smo v času brez guvernerja zamudili kot država in kako ocenjuje trenutne razmere v slovenskem gospodarstvu ter v bančnem sistemu? Primož Dolenc je gost Ob osmih.
Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.
Jutri se bodo z otvoritveno slovesnostjo v Milanu začele 25. zimske olimpijske igre. V 130 letih od njihove oživitve še nobene olimpijske igre, ne poletne ne zimske, niso bile tako blizu našim krajem. Tudi tiste v Sarajevu ne, čeprav jih je gostila naša nekdanja država. Za Italijo bodo igre velik zalogaj, pri gradnji prizorišč je bilo tudi nekaj zapletov, za navijače pa bodo pričakovano najbolj pomembni tekmovalni uspehi. Svoje adute imamo tudi Slovenci. Kakšne igre nas čakajo, bomo v naslednjih minutah razmišljali s športnim reporterjem Igorjem Tomincem.
Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.
Od jutri naprej bo svet prvič po letu 1972 brez ameriško-ruskega jedrskega okvira, ki bi velesili zavezoval k omejitvam strateškega jedrskega orožja. Zakaj se strani ne dogovarjata o novem sporazumu, kje so druge jedrske sile in ali vse skupaj pomeni, da se povečuje nevarnost širšega jedrskega spopada na globalni ravni? Za tokratno epizodo Ob osmih se je z obramboslovcem Iztokom Prezljem o tem pogovarjala novinarka zunanjepolitične redakcije Radia Slovenija Rajka Pervanje.
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
Zakaj nasilje in skrajna stališča, ki bi bila še pred kratkim zavržna, postajajo nekaj vsakdanjega? Od včerajšnjega spornega nastopa Thompsona v Zagrebu do zamaskiranih državnih agentov v Združenih državah Amerike in javnega razkazovanja nacističnih simbolov na koncertu v Luciji - zdi se, da se meje sprejemljivega nevarno premikajo. Zakaj se radikalna stališča normalizirajo, zakaj so zlasti mladi moški zanje vse dovzetnejši in kakšno vlogo pri tem igrajo družbena omrežja? V oddaji Ob osmih smo se o tem pogovarjali s socialnim psihologom z Univerze v Ljubljani dr. Žanom Lepom.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Pred letom in pol so v Ankari opravili največjo izmenjavo zapornikov med Rusijo in zahodnimi državami po koncu hladne vojne. V menjavi sta bila vključena tudi zakonca Dulcev, ki so ju ujele slovenske tajne službe. Ruska stran pa je na zahod izpustila nekaj ruskih opozicijskih politikov, ki so bili obsojeni na večletne zaporne kazni zaradi širjenja informacij, kritičnih do politilčnega vodstva in ruske vojske. Med njimi je bil tudi eden najvidnejših ruskih opozicijskih politikov mlajše generacije, Ilja Jašin, ki je bil v Rusiji obsojen na osem let in pol strogega zapora. Zdaj deluje v Berlinu, te dni pa je obiskal Slovenijo.
Po več kot 15 letih čakanja dobivamo sistemski zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo povsem na novo uredil to področje. Državni zbor ga je obravnava ta teden, potrdil naj bi ga v torek. Zakaj zakon v ospredje postavlja pomoč in vzgojo, ne kaznovanja, in zakaj je pri mladostnikih ključna hitra obravnava? Kako razumeti porast nasilnih dejanj mladih v statistiki v zadnjih letih in kako na zaznavo nasilja vplivajo mediji? O vsem tem z Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo.
Po več kot 15 letih čakanja dobivamo sistemski zakon o kazenski obravnavi mladoletnikov, ki bo povsem na novo uredil to področje. Državni zbor ga je obravnava ta teden, potrdil naj bi ga v torek. Zakaj zakon v ospredje postavlja pomoč in vzgojo, ne kaznovanja, in zakaj je pri mladostnikih ključna hitra obravnava? Kako razumeti porast nasilnih dejanj mladih v statistiki v zadnjih letih in kako na zaznavo nasilja vplivajo mediji? O vsem tem z Mojco Plesničar z Inštituta za kriminologijo.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Volitve se nezadržno bližajo. Trendi v javnomnenjskih raziskavah še naprej kažejo na relativno zmago Janševe SDS, ki ji sledi Golobova Svoboda; po projekcijah pa je skupno v rahli prednosti desnica. Medtem ko levi blok stopnjuje opozarjanje pred četrto Janševo vlado, se na desni ostri spor Janša-Logar, nad katerim še vedno visi vprašanje, ali je resničen. Ob vseh strategijah je vprašanje, kaj nagovarja volivce in ali razprava še dosega vsakdanje skrbi ljudi. Gost Ob osmih je filozof Boris Vezjak.
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Svetovne borze Trumpovim grožnjam očitno ne verjamejo več - odzivi so vse bolj medli, nihanja manjša, dolar pa vztrajno izgublja vrednost. Kako kapitalski trgi danes reagirajo na geopolitične pretrese, od Venezuele do Grenlandije? Ali prodaja ameriških naložb pomeni izgubo zaupanja v ZDA? In kje se v takšnem okolju odpirajo priložnosti - za evro, evropske trge, zlato ter morda tudi za slovenske vlagatelje? Gost Ob osmih je član uprave Pokojninske družbe A Blaž Hribar.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Dandanes so v svetovni politiki mogoče stvari, ki si jih še pred nekaj leti ni bilo mogoče zamisliti. Ameriški predsednik objavlja zasebna sporočila evropskih državnikov in z umetno inteligenco generirane slike zavzetja Grenlandije. Apetiti po tem arktičnem otoku, suverenem ozemlju Kraljevine Danske, so bili preveč tudi za voditelje, ki so Trumpu sicer poskušali na vse načine ustrezati in se mu celo dobrikali. Zdaj so postali v svojih odgovorih bolj neposredni in začeli odločno zagovarjati strateško avtonomijo Evrope. Turbulenten teden, v katerem sta bila poleg Trumpa v ospredju Grenlandija in Davos, sinoči pa še vrh evropskih voditeljev v Bruslju, smo povzeli in analizirali s profesorjem mednarodnih odnosov Boštjanom Udovičem.
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Je Evropa dokončno spoznala, da dozdajšnja politika do Trumpa vodi v slepo ulico in da bo treba zravnati hrbtenico? Ameriško izsiljevanje s carinami zaradi Grenlandije je bilo, kot kaže, kaplja čez rob - in Trump jih je sinoči nenadoma umaknil z mize. A kot pravi Ursula von der Leyen je jasno, da je premik v mednarodnem redu trajen, francoski predsednik Macron pa ocenjuje, da je Evropa preveč naivna - in da se moramo zaščititi. O tem, ali se je v Evropi zgodil strateški premik in kako naj se postavimo, smo se za oddajo Ob osmih pogovarjali s politologom Markom Lovcem.
Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.
Irska letalska družba Ryanair letos ukinja precejšnje število linij, med njimi tudi na letališčih v naši bližini, predvsem zaradi naraščajočih stroškov letališč in letalskih davkov. Gre za linije v državah, kot so Španija, Francija, Nemčija, Belgija, Portugalska, Bosna in Hercegovina ter Srbija. Kako bomo to občutili potniki, gre za izsiljevanje in kakšna je prihodnost nizkocenovnikov? O vsem tem s profesorjem Janezom Mekincem s Fakultete za turistične študije - Turistica.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Mineva šele leto dni od inavguracije ameriškega predsednika Trumpa, pa se zdi, da se je samo v tem januarju zgodilo vsaj desetletje. Mnogi še vedno verjamejo, da bodo Trumpa ustavile demokratične institucionalne varovalke in predvsem ameriško ljudstvo. A kako ohromljeni se zdaj počutijo Američani, ko na ulicah represivni organi vzbujajo strah in nasilje? Pod streli agenta ICE je v Minneapolisu nedavno umrla 37-letnica. Podkaster Joe Rogan jih je označil za ameriški gestapo, številni pa opozarjajo, da vse bolj delujejo kot notranja vojska. O vzdušju v ZDA z našim dopisnikom Andrejem Stoparjem.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Grenlandci so užaljeni, ne marajo Trumpa, pravi naša dopisnica Maja Derčar, ki skuša te dni ujeti vzdušje na Grenlandiji in na Danskem ob vse bolj resnih ameriških grožnjah, da ta otok morajo dobiti v roke. Zadnji sestanek med Američani, Danci in Grenlandci ni prinesel zbližanja stališč, zato lahko zgolj ugibamo, kaj vse se lahko izcimi v prihodnjih tednih in mesecih. Evropa se pripravlja na vse scenarije.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Predlog ministra za delo Luke Mesca, da bi minimalna plača znašala tisoč evrov neto, je med sindikate vnesla pričakovanja, med delodajalce pa nemir. Jutri se bodo na to temo pred sejo Ekonomsko-socialnega sveta sešli socialni partnerji. Da je minimalna plača bolj kompleksna zadeva, kot se zdi na prvi pogled, opozarja ekonomistka Tjaša Redek, s katero smo se pogovarjali v tokratni oddaji Ob osmih.
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Komisija za preprečevanje korupcije je pri premieru Robertu Golobu ugotovila kršitev integritete v zadevi Bobnar. Za premiera je zadeva kočljiva tako zaradi predvolilnih obljub, da bi v primeru ugotovljene kršive odstopil, predvsem pa zaradi bližine novih volitev. Golob je napovedal, da bo ugotovitve spodbijal na upravnem sodišču, sicer pa poudarja, da gre pri vsem skupaj zgolj za dva SMS-a. Kako utemeljujejo svojo odločitev, nam je pojasnila namestnica predsednika KPK Tina Divjak, ki pravi, da je odločitev še pred voliutvami pričakovati tudi v zadevi Karigador.
Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.
Iranske oblasti krepijo nasilje nad protestniki, ki so zaradi globoke gospodarske krize zdaj na ulicah po vsej državi. Ubitih je bilo več sto ljudi, blokada interneta pa je nekakšna zlovešča napoved še bolj krvavih dni. Ameriški predsednik Donald Trump medtem ne izključuje možnosti vojaškega posredovanja, kar pod vtisom dogodkov iz Venezuele močno stopnjuje napetost. Je možno, da smo na pragu nove revolucije v Iranu? O tem z dolgoletnim diplomatom Milanom Jazbecem.
Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Slovensko javnost je te dni pretresel primer 44-letne Korošice, ki je umrla po lepotnem posegu v Turčiji. Vse več ljudi se odloča za estetske posege v tujini in Turčija je trenutno verjetno najbolj vroča destinacija. Medtem se pri nas pojavljajo primeri lažjih estetskih posegov, ki jih izvajajo nepooblaščene osebe. Kakšna so pri vsem tem tveganja, kdo nosi odgovornost, če gre kaj narobe, in ali take posege podcenjujemo kot kozmetične in brez tveganj? O vsem v tokratni epizodi Ob osmih z dr. Urošem Ahčanom, specialistom plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije.
Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem.
Manj kot tri mesece pred volitvami je na političnem parketu zelo vroče. Že 6. januarja se je zgodil nepričakovan »prestop leta« Mateja Tašnerja Vatovca iz Levice v SD. V Levici govorijo o izdaji, v SD o konsolidaciji leve sredine. Nekaj novih zapletov utegne na levem polu povzročiti nov predlog za guvernerja Banke Slovenije, ki ga je včeraj v državni zbor poslala predsednica republike, ki je sicer ta teden razpisala volitve za 22-ti marec in ob tem posvarila pred manipulacijami in tujimi vplivi v kampanji. O vsem tem s politologom dr. Markom Hočevarjem.
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
Kakšno je resnično stanje v Slovenski vojski - imamo dovolj ljudi, opreme in pripravljenosti za sodobne grožnje? Kako se prilagajamo hibridnim vojnam, kibernetskim napadom in revoluciji vojskovanja z droni? Kaj Sloveniji prinaša več denarja za obrambo in kako trdno danes še stoji zveza Nato ob spremenjenem ameriškem odnosu in celo odkritih grožnjah o Grenlandiji? O prihodnosti v vse bolj surovem svetu interesov v tokratni epizodi Ob osmih z načelnikom generalštaba Slovenske vojske Boštjanom Močnikom.
ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice - in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.
ZDA so za začetek leta postregle z akcijo, ki je tudi za Trumpove standarde nezaslišana. V Venezueli so ugrabile predsednika Madura, Trump pa je potem sporočil, da prevzemajo oblast - formalno sicer prek nove predsednice - in v državo vstopajo s svojimi naftnimi korporacijami. Vse to so pravno utemeljili z bojem proti trgovanju z drogami. Če je to dovoljeno Trumpu, ne glede na naše mnenje o Madurovem režimu - kaj so sploh še rdeče črte za kogarkoli? Je mednarodni pravni red dokončno padel? Gost Ob osmih je profesor politologije Tomaž Deželan.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Smo na vrhuncu časa prazničnih luči, vonja po cimetu in glasbe, ki nas spremlja v trgovinah, na ulicah in doma. Kako pomembno vlogo ima praznična glasba pri ustvarjanju vzdušja in kako vpliva na naše vedenje, predvsem na kritičnost pri odločitvah o nakupih? Nas res spravlja v potrošniško razpoloženje? Kje je meja med prijetnim prazničnim ozračjem in preobremenitvijo? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih povedala psihologinja glasbe Katarina Habe, si decembra brez praznične glasbe niti ne znamo predstavljati, saj aktivira naš čustveni spomin. Na te note igrajo tudi trgovci.
Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.
Leto so zaznamovali tektonski premiki v svetovni politiki; namesto o moči mednarodne skupnosti zdaj govorimo o surovi gospodarski in vojaški moči posamezne velesila. Evropska unija se pri tem zdi razklana in navrtana od zunaj in od znotraj. Kakšne ase ima še v rokavu? So v diplomatski igri s Putinom to vendarle zamrznjena ruska sredstva, v carinski s Trumpom pa navezava na države Mercosurja? O posledicah oblikovanja novega svetovnega reda v današnji epizodi Ob osmih s strokovnjakom za mednarodne finance Mojmirom Mrakom.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Drugo generacijo priseljencev večkrat pošiljajo "domov", a zanje je dom tam, kjer so se rodili, pravi Seku M. Condé, s katerim smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o potomcih migrantov. Povod je njegova dokumentarna oddaja "Mednarodna obzorja: Novi Evropejci", za katero je posnel zgodbe priseljencev, ki so od Neaplja do Budimpešte in Stockholma našli ali še iščejo svojo identiteto nekje med starši in novo kulturo. Dokumentarec je premiero doživel sinoči na Prvem programu naše televizije, televizijskega kolega pa je pred mikrofon povabil Jure Čepin.
Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.
Vlada je včeraj sporočila, da je s še tretjim dejanjem - sprejetjem zakona o STA - končala prenovo medijske zakonodaje. Novela o RTV je medtem prav danes na mizah poslank in poslancev. Čeprav predvideva več sredstev iz proračuna, pa v njej ni avtomatičnega usklajevanja RTV prispevka z inflacijo. Po večini ocen to RTV pušča na prepihu. Kako močni so danes naši javni mediji, so na dovolj trdnih temeljih, da bodo zdržali poplavo dezinformacij in vse prihodnje pritiske? Kako naj tekmujejo z globalnimi velikani, tudi ko gre na primer za pravice za športne prenose? In zakaj mora javnost to zanimati? Gost današnje epizode Ob osmih je strokovnjak za medije, profesor Marko Milosavljević s FDV.
V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.
V Združenih narodih se izteka dveletni mandat naše države kot nestalne članice Varnostnega sveta. Slovenija je veliko energije namenila razmeram na Bližnjem vzhodu in v Ukrajini, a kakšen je realen učinek? Koliko veljajo prizadevanja naše države in koliko beseda Evropske unije, ki postaja vse bolj osamljena v svetu prevlade surove moči velesil? Gostja oddaje Ob osmih je zunanja ministrica Tanja Fajon.
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
Ujeti smo v začaran krog istih politikov, za resen preboj ni se moralo zamenjati nekaj ključnih akterjev, meni dekan ljubljanske pravne fakultete Miro Cerar. Krivdo, da smo se pustili zapeljati polarizaciji, pripisuje tudi volilnemu telesu. S Cerarjem smo se v tokratni epizodi Ob osmih pogovarjali o razlogih za razklanost, o problemu razmišljanja v okvirih "naši-vaši" oziroma "Janša-nejanša", pa tudi o poteku mandata vlade Roberta Goloba, ki ga zaznamujejo številni izredni zakonodajni postopki.
V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
V Avstraliji je mlajšim od 16 let od tega tedna prepovedan dostop do družbenih omrežij. O podobnih ukrepih razmišlja tudi Evropa. Avstralski premier Anthony Albanese je novi zakon označil za eno največjih družbenih in kulturnih sprememb v državi, medtem pa so predvsem mladi kritični, češ da oblasti z njimi delajo pokroviteljsko in jim jemljejo svobodo ter povezanost. O smiselnosti take prepovedi se Ob osmih pogovarjamo z Miho Kramlijem, terapevtom in vodjo Centra za zdravljenje kemičnih in nekemičnih odvisnosti v Zdravstvenem domu Nova Gorica.
Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.
Vlada je potrdila seznam novih veleposlanikov, vendar se lahko zalomi pri štirih, saj predsednica države ne bo podpisala ukaza o njihovem imenovanju. Zadnji zaplet je še zaostril odnose med premierjem in predsednico. Na politični levici se zadnji dni ukvarjamo tudi z neuspelim poskusom skupnega nastopa Socialnih demokratov in Preroda. Kakšne so razmere levo od politične sredine? Naš sogovornik je politolog Igor Lukšič.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Dobila sem veliko groženj, da sem podpornica Hamasa,a pozitivnih odzivov na bojkot Evrovizije je bilo še več, pravi predsednica uprave RTV Slovenija Natalija Gorščak.Danes je datum, do katerega naj bi članice evropske radiodifuzne zveze EBU potrdile svojo udeležbo na tekmovanju za pesem Evrovizije, ki bo prihodnje leto na Dunaju. Štiri države, med njimi Slovenija, so že prejšnji teden sporočile, da bodo prihodnjo Evrovizijo bojkotirale, ker bo na njej nastopil Izrael. Kaj vse je našo hišo vodilo v to odločitev, kako je potekala razprava članic in zakaj je Izraelu tako pomembno, da nastopi - je tekmovanje res nepolitično? Kot je za tokratno epizodo Ob osmih zatrdila predsednica uprave RTV Slovenija Natalijo Gorščak, je odločitev, da na tekmovanju ne bomo nastopili, dokončna.
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
Brezplačen dostop do orodij umetne inteligence za vse državljane - to je nedavno napovedal premier Robert Golob. Sredi tedna se bo končal razpis za nacionalno platformo generativne umetne inteligence, ki naj bi tako pomagala pri razvoju naprednih tehnologij v slovenskem jeziku. Kaj lahko pričakujemo, kdaj nam bodo vsa ta orodja na voljo ter predvsem - zakaj v tako nacionalno platformo? Gost tokratne epizode Ob osmih je eden od snovalcev razpisa, sicer pa strokovnjak za umetno inteligenco Marko Grobelnik z Inštituta Jožef Stefan.
V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom. Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih?
V Ljubljani z novo železniško in avtobusno postajo dobivamo center mobilnosti, ki je standard v razvitih državah. Podobni so načrti v vseh večjih mestih, pravi direktor Slovenskih železnic Dušan Mes, ki je prepričan, da javni prevoz pri nas danes ni prjazen uporabnikom. Našim vlakom manjkajo točnost, hitrost in tudi frekventnost. En del klobčiča - Ljubljana - se razpleta. Ta teden se je končala prva faza nadgradnje osrednjega dela glavne železniške postaje, dela pa se selijo v smer središča mesta, kar pomeni spremembo režima za potnike. Kaj bo nova postaja prinesla z vidika pretočnosti prometa in kakšna je naša prihodnost na tirih?
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Pogajanja o miru v Ukrajini so dobila pospešek. Na sprednjih sedežih sta Trump in Putin. Če Zelenski morda maha s prtljažnika, pa se zdi, kot da evropski politiki tečejo za avtomobilom. Je ta vtis pravilen, kdo vozi in kam, bo Evropa sploh faktor v novi geopolitični realnosti? Ukrajini sicer obljublja evropsko pot, a kaj to v realnosti sploh pomeni? In ali je širitev Unije res vse bolj varnostno vprašanje? O vsem se bomo v tokratni oddaji Ob osmih pogovarjali z evropsko komisarko za širitev Marto Kos, dobro leto dni po prevzemu položaja. Vsebina je del projekta Tu EU – Povezani za prihodnost, ki ga sofinancira Evropska unija v okviru subvencijskega programa Evropskega parlamenta za dejavnosti obveščanja. Evropski parlament ni bil vključen v pripravo projekta in ne odgovarja za informacije in stališča, podana v okviru projekta, niti ga ta ne zavezujejo. Za projekt so v skladu z veljavno zakonodajo odgovorni zgolj avtorji, intervjuvanci in uredniki programa ter tisti, ki ga oddajajo.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Avstrijsko vplivnico je konec tedna ubil nekdanji partner in jo zakopal v gozdu pri Majšperku. Nogometni reprezentant je po obsodbi zaradi izživljanja nad ženo in grožnjami s smrtjo dobil zanemarljivo kazen. Femicidi ostajajo najpogostejši vzrok nasilnih smrti žensk v Sloveniji. Vse to lahko beremo v teh dneh, pa tudi, da so v Italiji dve leti po smrti 22-letnice femicid opredelili kot posebno kaznivo dejanje z dosmrtno kaznijo. Bi to morali storiti tudi pri nas? Zakaj zaščita žensk še vedno odpoveduje? In ali se res vračamo v patriarhalne vzorce? Gostja Ob osmih je sociologinja Jasna Podreka.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Državni zbor je plačevanje z gotovino razglasil za ustavno pravico. Toda kaj to pomeni v praksi? Je zgolj simbol, ali ključno varovalo naše zasebnosti in finančne svobode ob morebitnih krizah? Medtem ko pri nas ščitimo fizično gotovino, se vse hitreje širijo digitalna plačila in kripto valute, nastaja tudi digitalni evro. O plačilnih sistemih prihodnosti v tokratni oddaji Ob osmih z ekonomistom Bogomirjem Kovačem.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
Na Brdu pri Kranju se danes sestaja slovenski del Trilateralne komisije, svetovne organizacije, ustanovljene leta '73 na pobudo Davida Rockefellerja. Trilateralo ob boku skupin, kot so Bilderberg, Opus Dei in prostozidarji, opisujejo kot eno najpomembnejših lobističnih ustanov na svetu; njeni člani so svetovna gospodarska, akademska in politična elita. Kdo vse bo danes na Brdu, kakšen je namen srečanja in kako daleč seže vpliv te skupine, ki ji pri nas predseduje Franjo Bobinac? Gost Ob osmih je Direktor Zavoda Trilateralna Komisija Slovenije Žiga Vavpotič.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
"Prepričan sem, da se bo marca večina ljudi na volišču spet oddala glas proti nečemu", pravi strokovnjak za komunikacijo Dejan Verčič s FDV, ki opozarja, da se v Sloveniji premalo pogovarjamo o res ključnih stvareh za prihodnost države. Kot pravi, se še nismo niti dobro odločili, ali želimo biti del zahodne ali vzhodne Evrope. Zaupanje v institucije pri nas je še vedno na ravni držav jugovzhoda, dodaja. Komu Slovenci sploh zaupamo? Odločanje na nedavnem zakonodajnem referendumu je pokazalo, da niti bralci javnega mnenja ne znajo več pravilno zajeti razpoloženja slovenskega volilnega telesa.
Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Že več tednov se vrstijo incidenti na naših železnicah, segajo od najstniške objestnosti do takega poškodovanja železniške infrastrukture, ki bi lahko pomenilo množične žrtve. Zadeve preiskujejo vsi pristojni organi, tudi obveščevalne službe in Svet za nacionalno varnost. Doslej so na območju Celja prijeli mladoletnika. Kako ta niz incidentov vpliva na občutek varnosti v državi in kakšni so motivi storilcev? Gost Ob osmih je Aleš Bučar Ručman z mariborske Fakultete za varnostne vede.
Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Iskanje kvadrature kroga v ukrajinsko-ruskem sporu te dni dobiva ogromen pospešek. Ameriški mirovni načrt v 28 točkah je Rusija najprej sprejela kot dobro izhodišče, nato pa so ga Američani z Ukrajino in njenimi zaveznicami dopolnili - in v Moskvi zdaj pravijo, da je nesprejemljiv. Je sploh mogoče najti kompromis, ki bi bil sprejemljiv za obe strani? Bo Ukrajina tudi pod ameriškim pritiskom prisiljena podpisati nekaj, kar bo v resnici pomenilo njeno kapitulacijo? Koliko se mudi Kijevu in koliko Moskvi? O tem z nekdanjim diplomatom ter geopolotičnim in varnostnim analitikom Mirkom Ciglerjem.
Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost za širši razmislek o sistemu javnih naročil pri nas, saj se na krožnikih v vrtcih in šolah kljub temu, da je izbran dobavitelj iz Slovenije, še vedno pojavlja uvožena hrana, opozarja predsednica združenja Ekoci in neodvisna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar. Kot pravi, v Sloveniji raste skoraj vse, kar damo v zemljo, ampak za samooskrbo se je treba dobro organizirati, trenutno pa nismo niti blizu tega. Hrana, ki jo uvozimo, je ob tem pomanjkljivo nadzorovana.
Tradicionalni slovenski zajtrk je priložnost za širši razmislek o sistemu javnih naročil pri nas, saj se na krožnikih v vrtcih in šolah kljub temu, da je izbran dobavitelj iz Slovenije, še vedno pojavlja uvožena hrana, opozarja predsednica združenja Ekoci in neodvisna aktivistka za samooskrbo Irena Rotar. Kot pravi, v Sloveniji raste skoraj vse, kar damo v zemljo, ampak za samooskrbo se je treba dobro organizirati, trenutno pa nismo niti blizu tega. Hrana, ki jo uvozimo, je ob tem pomanjkljivo nadzorovana.
Bo Ljubljansko borzo prevzela hrvaška država? Slovenski regulator ATVP bi lahko še danes odločil o tem, ali jo lahko prevzame hrvaška državna agencija Fina. Kakšne bi utegnile biti posledice za Slovenijo in slovenska podjetja, kakšne za državljane? Vse skupaj se dogaja ravno v času prenosa delnic Vzajemne oziroma skorajšnje uvedbe individualnih naložbenih računov, ko se marsikdo spogleduje s tem, da bi prihranke preselil z bank. Gost oddaje Ob osmih je predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger.
Bo Ljubljansko borzo prevzela hrvaška država? Slovenski regulator ATVP bi lahko še danes odločil o tem, ali jo lahko prevzame hrvaška državna agencija Fina. Kakšne bi utegnile biti posledice za Slovenijo in slovenska podjetja, kakšne za državljane? Vse skupaj se dogaja ravno v času prenosa delnic Vzajemne oziroma skorajšnje uvedbe individualnih naložbenih računov, ko se marsikdo spogleduje s tem, da bi prihranke preselil z bank. Gost oddaje Ob osmih je predsednik uprave Ilirike Igor Štemberger.
Ameriški kongresniki so z veliko večino glasovali, da se javnosti odpre dostop do dokumentov v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki je bil obsojen zaradi trgovine z ljudmi in pedofilije. V povezavi z njim se pogosto omenja tudi zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, odprtje dokumentov pa bi lahko bilo neprijetno za marsikoga v ameriški eliti. Zanimivo je, da za dostop do dokumentov celo bolj pritiskajo republikanski volici. Bo razkritje v ZDA sprožilo velik družbeni in politični potres, ali pa se bo zgodba razpletla v smislu reka »tresla se je gora, rodila se je miš«? O tem v novi epizodi Ob osmih s politologom Tomažem Deželanom.
Ameriški kongresniki so z veliko večino glasovali, da se javnosti odpre dostop do dokumentov v povezavi s pokojnim finančnikom Jeffreyjem Epsteinom, ki je bil obsojen zaradi trgovine z ljudmi in pedofilije. V povezavi z njim se pogosto omenja tudi zdajšnjega ameriškega predsednika Donalda Trumpa, odprtje dokumentov pa bi lahko bilo neprijetno za marsikoga v ameriški eliti. Zanimivo je, da za dostop do dokumentov celo bolj pritiskajo republikanski volici. Bo razkritje v ZDA sprožilo velik družbeni in politični potres, ali pa se bo zgodba razpletla v smislu reka »tresla se je gora, rodila se je miš«? O tem v novi epizodi Ob osmih s politologom Tomažem Deželanom.
Vojna v Sudanu je vstopila v novo kruto fazo prelivanja krvi. Po padcu zadnje trdnjave v Darfurju, mesta al-Fašir, v roke paravojaške milice RSF konec oktobra, se od tam vrstijo poročila o množičnih pokolih, sistematičnih posilstvih, hudi lakoti in žeji. “Darfur je trenutno epicenter človeškega trpljenja na planetu”, pravijo na Združenih narodih. Kljub temu svet o Sudanu komaj kdaj spregovori. O tem, kaj se dogaja v tej afriški državi, v Ob osmih s humanitarko Živo Ozmec.
Vojna v Sudanu je vstopila v novo kruto fazo prelivanja krvi. Po padcu zadnje trdnjave v Darfurju, mesta al-Fašir, v roke paravojaške milice RSF konec oktobra, se od tam vrstijo poročila o množičnih pokolih, sistematičnih posilstvih, hudi lakoti in žeji. “Darfur je trenutno epicenter človeškega trpljenja na planetu”, pravijo na Združenih narodih. Kljub temu svet o Sudanu komaj kdaj spregovori. O tem, kaj se dogaja v tej afriški državi, v Ob osmih s humanitarko Živo Ozmec.
V brazilskem Belému se te dni stikata podnebni vrh in lokalna realnost izginjanja amazonskega deževnega gozda. Konferenca COP30 je ključni trenutek za oceno napredka pri izvajanju Pariškega sporazuma in oblikovanje novih podnebnih zavez. A vrstijo se opozorila, da so bogate države izgubile zanos za boj proti podnebni krizi. Ob oborožitveni retoriki, vojnah in trgovinskih negotovostih se zdi, da tudi javnost več ne pritiska na odločevalce tako, kot je še pred nekaj leti. Ob koncu prvega tedna konference se nam bo iz Belema oglasila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek.
V brazilskem Belému se te dni stikata podnebni vrh in lokalna realnost izginjanja amazonskega deževnega gozda. Konferenca COP30 je ključni trenutek za oceno napredka pri izvajanju Pariškega sporazuma in oblikovanje novih podnebnih zavez. A vrstijo se opozorila, da so bogate države izgubile zanos za boj proti podnebni krizi. Ob oborožitveni retoriki, vojnah in trgovinskih negotovostih se zdi, da tudi javnost več ne pritiska na odločevalce tako, kot je še pred nekaj leti. Ob koncu prvega tedna konference se nam bo iz Belema oglasila glavna slovenska pogajalka Tina Kobilšek.
V novomeškem Revozu bo kmalu stekla proizvodnja novega twinga. Projekt bo sofinancirala tudi država; v prihodnosti naj bi se pridružila še modela znamk Dacia in Nissan. Lahko prav mali električni avtomobili pomenijo preporod evropske avtomobilske industrije? In kako trdna ostaja politična odločitev, da po letu 2035 iz prodaj izginejo vozila z motorji z notranjim zgorevanjem? Kje je kitajska konkurenca? O tem z Matjažem Gregoričem z Avto magazina.
V novomeškem Revozu bo kmalu stekla proizvodnja novega twinga. Projekt bo sofinancirala tudi država; v prihodnosti naj bi se pridružila še modela znamk Dacia in Nissan. Lahko prav mali električni avtomobili pomenijo preporod evropske avtomobilske industrije? In kako trdna ostaja politična odločitev, da po letu 2035 iz prodaj izginejo vozila z motorji z notranjim zgorevanjem? Kje je kitajska konkurenca? O tem z Matjažem Gregoričem z Avto magazina.
Ustaške zastave, črne srajce, vzkliki “Za dom pripravljeni” – to so podobe Hrvaške v minulih dneh. Kot kaže, je poletni koncert Tompsona v Zagrebu odprl Pandorino skrinjico, iz nje pa se valijo nacionalizem, radikalizacija in zgodovinski revizionizem. Vse skupaj je prejšnji teden izbruhnilo na kulturnem dogodku srbske manjšine v Splitu, kamor je ob ustaških vzklikih vdrla večja skupina ljudi, zatem so se zvrstili protesti in debate o porastu nestrpnosti v državi. O tem, ali so stvari ušle izpod nadzora, v tokratni epizodi Ob osmih s Klemnom Lahom, profesorjem na Filozofski fakulteti na Reki.
Ustaške zastave, črne srajce, vzkliki “Za dom pripravljeni” – to so podobe Hrvaške v minulih dneh. Kot kaže, je poletni koncert Tompsona v Zagrebu odprl Pandorino skrinjico, iz nje pa se valijo nacionalizem, radikalizacija in zgodovinski revizionizem. Vse skupaj je prejšnji teden izbruhnilo na kulturnem dogodku srbske manjšine v Splitu, kamor je ob ustaških vzklikih vdrla večja skupina ljudi, zatem so se zvrstili protesti in debate o porastu nestrpnosti v državi. O tem, ali so stvari ušle izpod nadzora, v tokratni epizodi Ob osmih s Klemnom Lahom, profesorjem na Filozofski fakulteti na Reki.
Poostren nadzor prometa je ob martinovanjih konec tedna razkril ogromno število kršiteljev, marsikdo od voznikov pa naj bi policiste spraševal, ali alkotesti še veljajo. Nedavno je namreč presenetila odločitev ustavnega sodišča, da je kaznovanje na podlagi alkotesta neustavno ter da bo za izrek kazni potreben zanesljivejši preizkus. Trenutno so alkotesti še veljavni in hkrati neustavni. Kaj vse to pomeni za dogajanje na naših cestah? Gostja je prva dama Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol.
Poostren nadzor prometa je ob martinovanjih konec tedna razkril ogromno število kršiteljev, marsikdo od voznikov pa naj bi policiste spraševal, ali alkotesti še veljajo. Nedavno je namreč presenetila odločitev ustavnega sodišča, da je kaznovanje na podlagi alkotesta neustavno ter da bo za izrek kazni potreben zanesljivejši preizkus. Trenutno so alkotesti še veljavni in hkrati neustavni. Kaj vse to pomeni za dogajanje na naših cestah? Gostja je prva dama Agencije za varnost prometa Saša Jevšnik Kafol.
Slovensko občinstvo se v naslednjih tednih lahko veseli kar pestre koncertne ponudbe. Med njimi so tudi okrogle obletnice delovanja nekaterih glasbenih skupin. V soboto bo v ljubljanskih Stožicah 30-letnico praznovala Siddharta, pred mesecem dni je isto prizorišče napolnila zasedba Mi2. Kakšna je prihodnost slovenske glasbe v spreminjajočem se glasbenem svetu in katere koncerte zdaj obiskujejo mladi? Pogovarjali smo se s poznavalcem glasbenega posla in basistom skupine Dan D Nikolo Sekulovičem.
Slovensko občinstvo se v naslednjih tednih lahko veseli kar pestre koncertne ponudbe. Med njimi so tudi okrogle obletnice delovanja nekaterih glasbenih skupin. V soboto bo v ljubljanskih Stožicah 30-letnico praznovala Siddharta, pred mesecem dni je isto prizorišče napolnila zasedba Mi2. Kakšna je prihodnost slovenske glasbe v spreminjajočem se glasbenem svetu in katere koncerte zdaj obiskujejo mladi? Pogovarjali smo se s poznavalcem glasbenega posla in basistom skupine Dan D Nikolo Sekulovičem.
Vlada začenja razpravo o tako imenovanem omnibus zakonu, s katerim naj bi se s tako radikalnimi ukrepi, kot jih Slovenija še ni videla, odzvala na tragične dogodke v Novem mestu. Romska problematika bo več kot očitno krepko označila tudi predvolilno obdobje. O tem, kaj lahko prinesejo ukrepi in o tem, ali lahko sploh zaživijo, pa danes s politologom, doktorjem Mirom Hačkom.
Vlada začenja razpravo o tako imenovanem omnibus zakonu, s katerim naj bi se s tako radikalnimi ukrepi, kot jih Slovenija še ni videla, odzvala na tragične dogodke v Novem mestu. Romska problematika bo več kot očitno krepko označila tudi predvolilno obdobje. O tem, kaj lahko prinesejo ukrepi in o tem, ali lahko sploh zaživijo, pa danes s politologom, doktorjem Mirom Hačkom.
Natančno leto dni po ameriških predsedniških volitvah, na katerih se je v Belo hišo vrnil Donald Trump, je newyorški župan postal demokratični socialist Zohran Mamdani, čigar meteorski vzpon je osupnil vse. Trump pa je napovedal, da bo v primeru njegove zmage New Yorku odtegnil vladna sredstva. Očitno se polarizacija v ameriški družbi tako nadaljuje in stopnjuje. O tem smo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih govorili z našim dopisnikom v Washingtonu Andrejem Stoparjem in hkrati pregledali prvo leto drugega mandata Donalda Trumpa. Leto, ki je bilo marsikaj, samo dolgočasno ne.
Natančno leto dni po ameriških predsedniških volitvah, na katerih se je v Belo hišo vrnil Donald Trump, je newyorški župan postal demokratični socialist Zohran Mamdani, čigar meteorski vzpon je osupnil vse. Trump pa je napovedal, da bo v primeru njegove zmage New Yorku odtegnil vladna sredstva. Očitno se polarizacija v ameriški družbi tako nadaljuje in stopnjuje. O tem smo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih govorili z našim dopisnikom v Washingtonu Andrejem Stoparjem in hkrati pregledali prvo leto drugega mandata Donalda Trumpa. Leto, ki je bilo marsikaj, samo dolgočasno ne.
Leto dni po tem, ko se je v Novem Sadu na tla zrušil nadstrešek železniške postaje, je Srbija še vedno na nogah. Smrt 16 nedolžnih ljudi je sprožila protestno gibanje, ki ga vodijo študenti in ki zahteva konec sistemske korupcije in represije, vladavino prava in medijsko svobodo, glavno oviro spremembam pa vidi v predsedniku Aleksandru Vučiću. Slednji v odnosih s tujino, ne glede na burno dogajanje doma, uspešno sedi na več stolih. O vse bolj zaostrenih razmerah v Srbiji in njenem odnosu do Evropske unije v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Naš gost je nekdanji dopisnik Boštjan Anžin.
Leto dni po tem, ko se je v Novem Sadu na tla zrušil nadstrešek železniške postaje, je Srbija še vedno na nogah. Smrt 16 nedolžnih ljudi je sprožila protestno gibanje, ki ga vodijo študenti in ki zahteva konec sistemske korupcije in represije, vladavino prava in medijsko svobodo, glavno oviro spremembam pa vidi v predsedniku Aleksandru Vučiću. Slednji v odnosih s tujino, ne glede na burno dogajanje doma, uspešno sedi na več stolih. O vse bolj zaostrenih razmerah v Srbiji in njenem odnosu do Evropske unije v tokratni epizodi oddaje Ob osmih. Naš gost je nekdanji dopisnik Boštjan Anžin.