Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Tomaž Celestina, Jolanda Lebar, Metka Pirc, Matej Hrastar, Jure Čepin in Miranda Bratkič v oddaji Ob osmih gostijo sogovornike, ki pomagajo razložiti dnevne novice. Zanima jih predvsem, zakaj se nekaj dogaja in kakšen je širši kontekst dnevnega dogajanja. Vsak dan od torka do petka. Ob osmih.
Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Vlada je izbrala novo kandidatko za evropsko komisarko iz Slovenije, to je postala Marta Kos. Zdi se, da je slovenska vlada pri izbiranju kandidata podlegla zahtevam nove stare predsednice Evropske komisije Ursule von del Leyen in vendarle pristala na žensko kandidatko. Zato je moral od kandidature odstopiti Tomaž Vesel. Ali gre za popolno blamažo predsednika vlade Roberta Goloba, ali politični pragmatizem? Kaj je ali bo Slovenija s tem pridobila? Tudi o tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Po včerajšnjem poletnem enakonočju se je tudi uradno začelo poletje in tudi nadpovprečno vroči poletni dnevi. In ravno izjemno vroče poletne dni enačimo s podnebnimi spremembami, čeprav so te prisotne skozi vse leto. Nekaj odgovorov na vprašanje kako bomo živeli v prihodnje in kako se bomo prilagodili, prinaša današnja oddaja Ob osmih, v kateri boste našli tudi odgovore, kdaj bo postalo prevroče in kako se morajo z vročimi dnevi soočiti delavci in kmetje, ki se pred vročino ne morejo skriti v pisarne.
Po včerajšnjem poletnem enakonočju se je tudi uradno začelo poletje in tudi nadpovprečno vroči poletni dnevi. In ravno izjemno vroče poletne dni enačimo s podnebnimi spremembami, čeprav so te prisotne skozi vse leto. Nekaj odgovorov na vprašanje kako bomo živeli v prihodnje in kako se bomo prilagodili, prinaša današnja oddaja Ob osmih, v kateri boste našli tudi odgovore, kdaj bo postalo prevroče in kako se morajo z vročimi dnevi soočiti delavci in kmetje, ki se pred vročino ne morejo skriti v pisarne.
Nogometna vročica se bliža vrelišču. V Münchnu se bosta na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Z zmago bi si Slovenci zagotoviti uvrstitev v izločilne boje tega tekmovanja. Srečanje torej prinaša ogromno. V Münchnu je zbranih več deset tisoč slovenskih navijačev, čustva pa razgrevajo tudi zgodovinske povezave med državama in dejstvo, da sta se reprezentanci pomerili med seboj pred 24 leti, ko so Slovenci prvič zaigrali na velikem tekmovanju. Pričakovanju današnjega srečanja je posvečena tokratna epizoda oddaje Ob osmih.
Nogometna vročica se bliža vrelišču. V Münchnu se bosta na tekmi evropskega prvenstva pomerili reprezentanci Slovenije in Srbije. Z zmago bi si Slovenci zagotoviti uvrstitev v izločilne boje tega tekmovanja. Srečanje torej prinaša ogromno. V Münchnu je zbranih več deset tisoč slovenskih navijačev, čustva pa razgrevajo tudi zgodovinske povezave med državama in dejstvo, da sta se reprezentanci pomerili med seboj pred 24 leti, ko so Slovenci prvič zaigrali na velikem tekmovanju. Pričakovanju današnjega srečanja je posvečena tokratna epizoda oddaje Ob osmih.
V ponedeljek se je v Bruslju začelo dogovarjanje in usklajevanje evropskih voditeljev, ki bodo v prihodnjih tednih določili kandidate za najpomembnejše vodstvene položaje v Evropski uniji. Volitve v evropski parlament so razmerja moči nekoliko spremenile, kljub temu so vsi zatrjevali, da večjih presenečenj in pretresov pri kadrovskih križankah ni pričakovati. Vseeno pa sta zadnja dva dneva pokazala, da brez kupčkanja in barantanja ne bo šlo. O tem smo v oddaji Ob osmih govorili z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
V ponedeljek se je v Bruslju začelo dogovarjanje in usklajevanje evropskih voditeljev, ki bodo v prihodnjih tednih določili kandidate za najpomembnejše vodstvene položaje v Evropski uniji. Volitve v evropski parlament so razmerja moči nekoliko spremenile, kljub temu so vsi zatrjevali, da večjih presenečenj in pretresov pri kadrovskih križankah ni pričakovati. Vseeno pa sta zadnja dva dneva pokazala, da brez kupčkanja in barantanja ne bo šlo. O tem smo v oddaji Ob osmih govorili z našim bruseljskim dopisnikom Igorjem Juričem.
Evropska unija je v zadnjih mesecih sprejela in potrdila pakt o migracijah in azilu, ki naj bi breme migracij čimbolj pravično porazdelil med države članice. Včeraj pa je britanski BBC objavil obširno reportažo, v kateri med drugim navaja, da je grška obalna straža čolne z migranti vračala pred turško obalo, nekatere pa celo hladnokrvno zmetala v morje. O tem, kakšne so razmere na najbolj obremenjenih mejah Evropske unije in kako evropske države v resnici ravnajo z migranti, smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z novinarjem Dela Boštjanom Videmškom.
Evropska unija je v zadnjih mesecih sprejela in potrdila pakt o migracijah in azilu, ki naj bi breme migracij čimbolj pravično porazdelil med države članice. Včeraj pa je britanski BBC objavil obširno reportažo, v kateri med drugim navaja, da je grška obalna straža čolne z migranti vračala pred turško obalo, nekatere pa celo hladnokrvno zmetala v morje. O tem, kakšne so razmere na najbolj obremenjenih mejah Evropske unije in kako evropske države v resnici ravnajo z migranti, smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z novinarjem Dela Boštjanom Videmškom.
Danes se s tekmo med gostiteljico Nemčijo in Škotsko začenja 17. evropsko prvenstvo v nogometu, na njem bo drugič sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Poleg nogometa bo julij zaznamovalo kolesarstvo, saj bosta na dirki po Franciji med glavnimi kandidati za zmago tudi Slovenca, Tadej Pogačar in Primož Roglič. Kmalu po koncu Toura pa bo ves svet spremljal poletne olimpijske igre v Parizu, kjer bo slovenska odprava imela kopico adutov za medalje. Tudi izven najbolj izpostavljenih dogodkov bodo slovenski športniki v igri za najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih. O tem, kaj nas bo zaposlovalo in navduševalo v prihodnjih mesecih tokrat v oddaji Ob osmih.
Danes se s tekmo med gostiteljico Nemčijo in Škotsko začenja 17. evropsko prvenstvo v nogometu, na njem bo drugič sodelovala tudi slovenska reprezentanca. Poleg nogometa bo julij zaznamovalo kolesarstvo, saj bosta na dirki po Franciji med glavnimi kandidati za zmago tudi Slovenca, Tadej Pogačar in Primož Roglič. Kmalu po koncu Toura pa bo ves svet spremljal poletne olimpijske igre v Parizu, kjer bo slovenska odprava imela kopico adutov za medalje. Tudi izven najbolj izpostavljenih dogodkov bodo slovenski športniki v igri za najvišja mesta na mednarodnih tekmovanjih. O tem, kaj nas bo zaposlovalo in navduševalo v prihodnjih mesecih tokrat v oddaji Ob osmih.
V ponedeljek se izteče javna obravnava zakona o gostinstvu, ki bo omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom prek spletnih platform. To je zelo razburilo male sobodajalce, ki trdijo, da bo tak zakon, če bo potrjen, neustaven. Na drugi strani nujnost regulacije in boljšega nadzora kratkoročnega najema med drugim poudarjajo hotelirji. Inštitut Danes je nov dan vodi celo kmapanjo, ki so jo naslovili "Airbnb, pejt domov!". Je njihova stališča morda omilila vladna napoved o vložitvi milijarde evrov v gradnjo javnih najemnih stanovanj? O tem Ob osmih s Tadejem Štrokom z omenjenega inštituta.
V ponedeljek se izteče javna obravnava zakona o gostinstvu, ki bo omejil kratkoročno oddajanje nepremičnin turistom prek spletnih platform. To je zelo razburilo male sobodajalce, ki trdijo, da bo tak zakon, če bo potrjen, neustaven. Na drugi strani nujnost regulacije in boljšega nadzora kratkoročnega najema med drugim poudarjajo hotelirji. Inštitut Danes je nov dan vodi celo kmapanjo, ki so jo naslovili "Airbnb, pejt domov!". Je njihova stališča morda omilila vladna napoved o vložitvi milijarde evrov v gradnjo javnih najemnih stanovanj? O tem Ob osmih s Tadejem Štrokom z omenjenega inštituta.
Hrvaška je med Slovenci že desetletja priljubljena počitniška destinacija. In to kljub temu da se je treba na višku sezone na najbolj popularnih lokacijah boriti za prostor na plaži. Že lani naj bi se cene na Hrvaškem povišale za okoli petino, tudi letos naj bi pred novo glavno turistično sezono tako v restavracijah kot pri namestitvah opazili višje cene. Ob osmih smo se o razmerah na hrvaški obali pogovorili z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard.
Hrvaška je med Slovenci že desetletja priljubljena počitniška destinacija. In to kljub temu da se je treba na višku sezone na najbolj popularnih lokacijah boriti za prostor na plaži. Že lani naj bi se cene na Hrvaškem povišale za okoli petino, tudi letos naj bi pred novo glavno turistično sezono tako v restavracijah kot pri namestitvah opazili višje cene. Ob osmih smo se o razmerah na hrvaški obali pogovorili z zagrebško dopisnico Tanjo Borčič Bernard.
Evropske volitve so končane, rezultati in posledice bodo še odmevali. V Sloveniji poraženci poskušajo najti dobre plati, zmagovalci pa pričakujejo kar odstop vlade in s tem popolno predajo. Bolj preudarno in realistično ravnajo voditelji v Nemčiji in Franciji, kjer sta skrajno desni stranki zasedli prvo oziroma drugo mesto, volilci pa so s tem poslali tudi odločna sporočila evropski politiki. Kaj nam je prinesel volilni dan smo tokrat Ob osmih ugotavljali z Luko Lisjakom Gabrijelčičem in Aljažem Pengovom Bitencem.
Evropske volitve so končane, rezultati in posledice bodo še odmevali. V Sloveniji poraženci poskušajo najti dobre plati, zmagovalci pa pričakujejo kar odstop vlade in s tem popolno predajo. Bolj preudarno in realistično ravnajo voditelji v Nemčiji in Franciji, kjer sta skrajno desni stranki zasedli prvo oziroma drugo mesto, volilci pa so s tem poslali tudi odločna sporočila evropski politiki. Kaj nam je prinesel volilni dan smo tokrat Ob osmih ugotavljali z Luko Lisjakom Gabrijelčičem in Aljažem Pengovom Bitencem.
Deset mesecev po uničujočih poplavah obnova na najbolj izpostavljenih območjih teče prepočasi. To se pozna na počutju prebivalcev, ki še vedno ostajajo v negotovosti. Jasno je, da bo okrevanje družbe dolgotrajno in zahtevno, kar velja tudi za gospodarstvo. O tem bodo razpravljali danes na Ljubnem, kjer na pobudo gospodarske zbornice pričakujejo ministre, predstavnike vlade, župane, gospodarstvenike. Prav z Ljubnega, s terena, smo pripravili tudi oddajo Ob osmih, ki prinaša vpogled v najbolj robotizirano tovarno v Evropi. Kako naprej, ko se sesuje vse. Voda je namreč tisti dan preplavila tudi KLS Ljubno. Z izvršnim direktorjem Samom Mirnikom se je pogovarjala Metka Pirc.
Deset mesecev po uničujočih poplavah obnova na najbolj izpostavljenih območjih teče prepočasi. To se pozna na počutju prebivalcev, ki še vedno ostajajo v negotovosti. Jasno je, da bo okrevanje družbe dolgotrajno in zahtevno, kar velja tudi za gospodarstvo. O tem bodo razpravljali danes na Ljubnem, kjer na pobudo gospodarske zbornice pričakujejo ministre, predstavnike vlade, župane, gospodarstvenike. Prav z Ljubnega, s terena, smo pripravili tudi oddajo Ob osmih, ki prinaša vpogled v najbolj robotizirano tovarno v Evropi. Kako naprej, ko se sesuje vse. Voda je namreč tisti dan preplavila tudi KLS Ljubno. Z izvršnim direktorjem Samom Mirnikom se je pogovarjala Metka Pirc.
Kampanja pred evropskimi volitvami in tremi posvetovalnimi referendumi se počasi končuje. Čakajo nas še sklepna soočenja, potem pa bomo v času volilnega molka lahko v miru premislili in se odločili, kako se bomo odločali v nedeljo, 9. junija. Torej o tem, koga bomo poslali v evropski parlament ter kako se opredeliti do rabe konoplje, do evtanazije in do preferenčnega glasu. Iz trušča volilne kampanje je tik pred finalom malce izginilo še eno vprašanje, ki je krepko opredeljevalo ravnanje slovenske politike, to je priznanje Palestine. Mesec kampanje je bil torej buren, kako prepričljiv pa je bil vsebinsko, kaj smo volivke in volivci res izvedeli od kandidatov in organizatorjev kampanje? O tem tokrat Ob osmih z raziskovalcem odnosov z javnostmi in profesorjem na FDV dr. Dejanom Verčičem.
Kampanja pred evropskimi volitvami in tremi posvetovalnimi referendumi se počasi končuje. Čakajo nas še sklepna soočenja, potem pa bomo v času volilnega molka lahko v miru premislili in se odločili, kako se bomo odločali v nedeljo, 9. junija. Torej o tem, koga bomo poslali v evropski parlament ter kako se opredeliti do rabe konoplje, do evtanazije in do preferenčnega glasu. Iz trušča volilne kampanje je tik pred finalom malce izginilo še eno vprašanje, ki je krepko opredeljevalo ravnanje slovenske politike, to je priznanje Palestine. Mesec kampanje je bil torej buren, kako prepričljiv pa je bil vsebinsko, kaj smo volivke in volivci res izvedeli od kandidatov in organizatorjev kampanje? O tem tokrat Ob osmih z raziskovalcem odnosov z javnostmi in profesorjem na FDV dr. Dejanom Verčičem.
V nasprotju z zahtevami mednarodne skupnosti vojna v Gazi postaja vse silovitejša in vse bolj brutalna. V nekaj manj kot devetih mesecih je po informacijah tamkajšnjega ministrstva za zdravje umrlo več kot 36 500 ljudi, Izrael pa trdi, da je zadrgnil zanko okoli Hamasa in da je popoln poraz teroristov neizbežen. Hkrati potekajo pogajanja za podpis mirovnega sporazuma, a kot večkrat poprej se zdi, da tako Izrael kot Hamas držita figo v žepu. Ob vsem tem je priznanje Palestine tik pred evropskimi volitvami močno segrelo tudi notranjepolitično prizorišče v Sloveniji. O aktualnem dogajanju tokrat z dr. Rokom Zupančičem z ljubljanske FDV.
V nasprotju z zahtevami mednarodne skupnosti vojna v Gazi postaja vse silovitejša in vse bolj brutalna. V nekaj manj kot devetih mesecih je po informacijah tamkajšnjega ministrstva za zdravje umrlo več kot 36 500 ljudi, Izrael pa trdi, da je zadrgnil zanko okoli Hamasa in da je popoln poraz teroristov neizbežen. Hkrati potekajo pogajanja za podpis mirovnega sporazuma, a kot večkrat poprej se zdi, da tako Izrael kot Hamas držita figo v žepu. Ob vsem tem je priznanje Palestine tik pred evropskimi volitvami močno segrelo tudi notranjepolitično prizorišče v Sloveniji. O aktualnem dogajanju tokrat z dr. Rokom Zupančičem z ljubljanske FDV.
V začetku maja je v Ljubljani odpadla tradicionalna študentska prireditev Pohod na Rožnik, saj organizatorji niso uspeli pridobiti soglasja Zavoda za varstvo narave. Le nekaj dni pred tem je bilo na istem mestu množično praznovanje 1. maja. Podobno se je zgodilo tudi z dm tekom za ženske, ki je soglasje za prireditev v Tivoliju pridobil in so ga prejšnji teden tudi izvedli, načrtovan koncert Magnifica pa je za zdaj brez dovoljenja. Na organizatorje koncerta se je nato s pismom, ki ga je podpisalo še 130 krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov in glasbenikov, obrnilo gibanje Mladih za podnebno pravičnost in jih pozvalo naj dogodek prestavijo drugam. Ob osmih z Izidorjem Ostanom Ožboltom iz Mladih za podnebno pravičnost o množičnih dogodkih na varovanih območjih in o tem, ali veljajo enaka pravila za vse.
V začetku maja je v Ljubljani odpadla tradicionalna študentska prireditev Pohod na Rožnik, saj organizatorji niso uspeli pridobiti soglasja Zavoda za varstvo narave. Le nekaj dni pred tem je bilo na istem mestu množično praznovanje 1. maja. Podobno se je zgodilo tudi z dm tekom za ženske, ki je soglasje za prireditev v Tivoliju pridobil in so ga prejšnji teden tudi izvedli, načrtovan koncert Magnifica pa je za zdaj brez dovoljenja. Na organizatorje koncerta se je nato s pismom, ki ga je podpisalo še 130 krajinskih arhitektov, biologov, urbanistov in glasbenikov, obrnilo gibanje Mladih za podnebno pravičnost in jih pozvalo naj dogodek prestavijo drugam. Ob osmih z Izidorjem Ostanom Ožboltom iz Mladih za podnebno pravičnost o množičnih dogodkih na varovanih območjih in o tem, ali veljajo enaka pravila za vse.
Luka Dončić je z moštvom Dallas Mavericks še četrtič premagal ekipo Minnesote in se z izidom 4:1 v zmagah prebil v finale košarkarske lige NBA. Od 6. junija se bo Dallas z Bostonom meril za naziv najboljše košarkarske ekipe na svetu. Z morebitno osvojitvijo naslova prvaka bi Dončić – kot najboljši posameznik v svojem moštvu – dosegel največ, kar je v svetu košarke mogoče doseči. Že do tega trenutka gre njegova kariera po poti najboljših igralcev v zgodovini, Sloveniji pa se to poletje ob nogometni, kolesarski in olimpijski obeta še košarkarska vročica. V novi epizodi oddaje Ob osmih smo se pogovarjali s komentatorjem Tilnom Lamutom.
Luka Dončić je z moštvom Dallas Mavericks še četrtič premagal ekipo Minnesote in se z izidom 4:1 v zmagah prebil v finale košarkarske lige NBA. Od 6. junija se bo Dallas z Bostonom meril za naziv najboljše košarkarske ekipe na svetu. Z morebitno osvojitvijo naslova prvaka bi Dončić – kot najboljši posameznik v svojem moštvu – dosegel največ, kar je v svetu košarke mogoče doseči. Že do tega trenutka gre njegova kariera po poti najboljših igralcev v zgodovini, Sloveniji pa se to poletje ob nogometni, kolesarski in olimpijski obeta še košarkarska vročica. V novi epizodi oddaje Ob osmih smo se pogovarjali s komentatorjem Tilnom Lamutom.
»Dosegati solidne ali celo dobre rezultate v tako zahtevnih razmerah je težko in zahteva mnoge nepriljubljene poteze in ukrepe, na drugi strani pa tudi odrekanje številnih zaposlenih« Tako je ob odstopu z mesta predsednika uprave javne RTV zapisal Zvezdan Martić, ki je kot razlog za svoj odstop navedel izgubo zaupanja pri večini svetnikov. Martićevi razrešitvi sledi imenovanje vršilca dolžnosti, nato pa razpis za novega predsednika uprave, pri čemer se postavlja vprašanje, kdo bo po obdobju številnih pretresov, upora dela novinarjev in finančni negotovosti pripravljen sesti za krmilo javnega zavoda z več kot 2.000 zaposlenimi ter normalizirati razmere. O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
»Dosegati solidne ali celo dobre rezultate v tako zahtevnih razmerah je težko in zahteva mnoge nepriljubljene poteze in ukrepe, na drugi strani pa tudi odrekanje številnih zaposlenih« Tako je ob odstopu z mesta predsednika uprave javne RTV zapisal Zvezdan Martić, ki je kot razlog za svoj odstop navedel izgubo zaupanja pri večini svetnikov. Martićevi razrešitvi sledi imenovanje vršilca dolžnosti, nato pa razpis za novega predsednika uprave, pri čemer se postavlja vprašanje, kdo bo po obdobju številnih pretresov, upora dela novinarjev in finančni negotovosti pripravljen sesti za krmilo javnega zavoda z več kot 2.000 zaposlenimi ter normalizirati razmere. O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
V italijanskih medijih so objavili ostre besede, ki jih je za zaprtimi vrati na račun homoseksualnosti v semeniščih izrekel papež Frančišek. To je v nasprotju z njegovo siceršnjo odprtostjo do istospolnih, odpira pa tudi več vprašanj o njegovih resničnih stališčih. Rimski škof je decembra dopolnil 87 let, ima precej zdravstvenih težav in se sam vse težje premika. Zato se pojavljajo tudi vprašanja ali ne bo sledil svojemu predhodniku, Benediktu XVI. in predčasno zapustil Petrov prestol. O tem smo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih govorili z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
V italijanskih medijih so objavili ostre besede, ki jih je za zaprtimi vrati na račun homoseksualnosti v semeniščih izrekel papež Frančišek. To je v nasprotju z njegovo siceršnjo odprtostjo do istospolnih, odpira pa tudi več vprašanj o njegovih resničnih stališčih. Rimski škof je decembra dopolnil 87 let, ima precej zdravstvenih težav in se sam vse težje premika. Zato se pojavljajo tudi vprašanja ali ne bo sledil svojemu predhodniku, Benediktu XVI. in predčasno zapustil Petrov prestol. O tem smo v tokratni epizodi oddaje Ob osmih govorili z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem.
Kljub vlaganju v nove železniške postaje in v infrastrukturo, delež opravljenih poti z vlakom pri nas ostaja izjemno nizek. Pa ne gre le za udobje vožnje, temveč tudi dostopnost in zanesljivost železniškega prometa. Ministrstvo je napovedalo ustanovitev nove samostojne družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Ta bo usklajevala vse vozne rede, tako železniške kot avtobusne. Prinaša tudi zmanjšanje števila koncesionarjev iz 25 na samo še 3, kar naj bi omogočilo, da voznega reda ne bi več oblikovali na podlagi dobička, ampak glede na potrebe. Civilna družba kot pomemben korak, ki prinaša takojšnje spremembe, predstavlja taktni vozni red. Več v tokratni epizodi Ob osmih z direktorjem Inštituta za politike prostora Markom Peterlinom.
Kljub vlaganju v nove železniške postaje in v infrastrukturo, delež opravljenih poti z vlakom pri nas ostaja izjemno nizek. Pa ne gre le za udobje vožnje, temveč tudi dostopnost in zanesljivost železniškega prometa. Ministrstvo je napovedalo ustanovitev nove samostojne družbe za upravljanje javnega potniškega prometa. Ta bo usklajevala vse vozne rede, tako železniške kot avtobusne. Prinaša tudi zmanjšanje števila koncesionarjev iz 25 na samo še 3, kar naj bi omogočilo, da voznega reda ne bi več oblikovali na podlagi dobička, ampak glede na potrebe. Civilna družba kot pomemben korak, ki prinaša takojšnje spremembe, predstavlja taktni vozni red. Več v tokratni epizodi Ob osmih z direktorjem Inštituta za politike prostora Markom Peterlinom.
Spletne platforme za kratkoročni najem nepremičnin se že dolgo obravnavajo kot glavni krivec za dvig cen najemnin. Zato države omejujejo tovrstne načine oddajanja nepremičnin, tudi pri nas. Slovenski sobodajalci so zato znova na nogah. Ministrstvo za gospodarstvo je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim bi tistim, ki nepremičnine za kratkoročni najem zdaj oddajajo za največ pet mesecev, ta čas po novem zakonu skrajšali na 30 dni. Novosti oziroma pasti, kot pravijo deležniki, je v zakonu še kar nekaj. O tem Ob osmih s predstavnikom Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Urošem Budo.
Spletne platforme za kratkoročni najem nepremičnin se že dolgo obravnavajo kot glavni krivec za dvig cen najemnin. Zato države omejujejo tovrstne načine oddajanja nepremičnin, tudi pri nas. Slovenski sobodajalci so zato znova na nogah. Ministrstvo za gospodarstvo je v javno razpravo poslalo predlog novele zakona o gostinstvu, s katerim bi tistim, ki nepremičnine za kratkoročni najem zdaj oddajajo za največ pet mesecev, ta čas po novem zakonu skrajšali na 30 dni. Novosti oziroma pasti, kot pravijo deležniki, je v zakonu še kar nekaj. O tem Ob osmih s predstavnikom Zavoda Gostoljubnost slovenskih domov Urošem Budo.
Kaj nam prinaša novi Zakon o dolgotrajni oskrbi? Je upravičen strah, da bodo pravice, ki izhajajo iz zakona, nedostopne? Še vedno namreč ni dostopna pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki je sicer v veljavi že od novega leta. To bo tudi tema današnje izredne seje Državnega zbora, na kateri SDS zahteva ukinitev obveznega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati poleti prihodnje leto? Poleg tega obstaja bojazen, da dolgotrajne oskrbe ne bo imel kdo izvajati, saj v DSO-jih zaradi pomanjkanja kadra že danes ostajajo prazne postelje, za pomoč na domu pa so čakalne vrste dolge. Ali sistem dolgotrajne oskrbe res razpada? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z predsednikom Združenja članov skupnosti socialnih zavodov Slovenije Andrejem Šteslom.
Kaj nam prinaša novi Zakon o dolgotrajni oskrbi? Je upravičen strah, da bodo pravice, ki izhajajo iz zakona, nedostopne? Še vedno namreč ni dostopna pravica do oskrbovalca družinskega člana, ki je sicer v veljavi že od novega leta. To bo tudi tema današnje izredne seje Državnega zbora, na kateri SDS zahteva ukinitev obveznega prispevka, ki ga bomo začeli plačevati poleti prihodnje leto? Poleg tega obstaja bojazen, da dolgotrajne oskrbe ne bo imel kdo izvajati, saj v DSO-jih zaradi pomanjkanja kadra že danes ostajajo prazne postelje, za pomoč na domu pa so čakalne vrste dolge. Ali sistem dolgotrajne oskrbe res razpada? O tem v tokratni oddaji Ob osmih z predsednikom Združenja članov skupnosti socialnih zavodov Slovenije Andrejem Šteslom.
Življenje s spletom je postalo del vsakdanjika, s pojavom družbenih omrežij in otrok, ki nastopajo pred kamero, pa se spreminja tudi njihovo otroštvo. S tem je povezano t. i. kidfluenserstvo, praksa angažiranja otrok za promocijo izdelkov, storitev in vsebin na družbenih omrežjih. O tem so sinoči govorili udeleženci okrogle mize Društva študentov psihologije z naslovom Nekoč otrok za tekočim trakom, danes pred kamero. V oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat povabila docenta za socialno psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in doktorja znanosti s področja razvojnopsiholoških študij Žana Lepa.
Življenje s spletom je postalo del vsakdanjika, s pojavom družbenih omrežij in otrok, ki nastopajo pred kamero, pa se spreminja tudi njihovo otroštvo. S tem je povezano t. i. kidfluenserstvo, praksa angažiranja otrok za promocijo izdelkov, storitev in vsebin na družbenih omrežjih. O tem so sinoči govorili udeleženci okrogle mize Društva študentov psihologije z naslovom Nekoč otrok za tekočim trakom, danes pred kamero. V oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat povabila docenta za socialno psihologijo na ljubljanski Filozofski fakulteti in doktorja znanosti s področja razvojnopsiholoških študij Žana Lepa.
V nedeljo je v nesreči helikopterja umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi, z njim pa tudi preostalih sedem ljudi na krovu, med drugim iranski zunanji minister. Zaradi tragedije so pretreseni tako Iranci kot državljani sosednjih držav, v Libanonu in Siriji so na primer razglasili tridnevno žalovanje za umrlim predsednikom, ki je veljal za morebitnega naslednika vrhovnega verskega vodje Alija Hameneja. O Iranu danes in o posledicah, ki jih bo smrt Raisija imela za notranjo in globalno politiko smo govorili v oddaji Ob osmih.
V nedeljo je v nesreči helikopterja umrl iranski predsednik Ebrahim Raisi, z njim pa tudi preostalih sedem ljudi na krovu, med drugim iranski zunanji minister. Zaradi tragedije so pretreseni tako Iranci kot državljani sosednjih držav, v Libanonu in Siriji so na primer razglasili tridnevno žalovanje za umrlim predsednikom, ki je veljal za morebitnega naslednika vrhovnega verskega vodje Alija Hameneja. O Iranu danes in o posledicah, ki jih bo smrt Raisija imela za notranjo in globalno politiko smo govorili v oddaji Ob osmih.
Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice doktor Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic, za veliko čast za sodnika Bošnjaka in za Slovenijo. Še sveža je včerajšnja odločitev sodišča v tožbi slovenskih ribičev, ki prejemajo kazni s strani Hrvaške za ribolov v Piranskem zalivu. S sodnikom Bošnjakom smo pokomentirali tudi odmevno zadržanje pošiljanja prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando ter ocenili stanje človekovih pravic v Evropi in Sloveniji. Naša država namreč redno izgublja postopke pred sodiščem.
Slovenski sodnik pri Evropskem sodišču za človekove pravice doktor Marko Bošnjak bo s 1. julijem prevzel predsedovanje temu sodišču. Gre za najvišjo funkcijo v sistemu evropskega varstva človekovih pravic, za veliko čast za sodnika Bošnjaka in za Slovenijo. Še sveža je včerajšnja odločitev sodišča v tožbi slovenskih ribičev, ki prejemajo kazni s strani Hrvaške za ribolov v Piranskem zalivu. S sodnikom Bošnjakom smo pokomentirali tudi odmevno zadržanje pošiljanja prosilcev za azil iz Velike Britanije v Ruando ter ocenili stanje človekovih pravic v Evropi in Sloveniji. Naša država namreč redno izgublja postopke pred sodiščem.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj sklenila bližnjevzhodno turnejo. Prejšnji vikend je bila v Izraelu in na okupiranem Zahodnem bregu. Vse v sklopu diplomatskih prizadevanj za končanje Izraelskih napadov na Gazo. Večkrat je pozvala k odprtju mejnega prehoda Rafa in krepitvi humanitarnih dobav v oblegano enklavo. Medtem je slovenska vlada prejšnji teden sprožila postopke za priznanje Palestine. To naj bi se zgodilo do 13. junija. Ob izpolnitvi nekaterih pogojev. Kako resna je namera vlade, da Palestino prizna? O tem v oddaji Ob osmih z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon.
Zunanja ministrica Tanja Fajon je včeraj sklenila bližnjevzhodno turnejo. Prejšnji vikend je bila v Izraelu in na okupiranem Zahodnem bregu. Vse v sklopu diplomatskih prizadevanj za končanje Izraelskih napadov na Gazo. Večkrat je pozvala k odprtju mejnega prehoda Rafa in krepitvi humanitarnih dobav v oblegano enklavo. Medtem je slovenska vlada prejšnji teden sprožila postopke za priznanje Palestine. To naj bi se zgodilo do 13. junija. Ob izpolnitvi nekaterih pogojev. Kako resna je namera vlade, da Palestino prizna? O tem v oddaji Ob osmih z ministrico za zunanje zadeve Tanjo Fajon.
Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.
Na Brdu pri Kranju danes poteka Predsedničin forum z naslovom »Ustvarjanje kulture mirnega sobivanja: Forum o (ne) nasilju. Tema pogovora so različne oblike nasilja, njihove posledice in vpliv na posameznike, družine in celotno skupnost. Kot so zapisali v vabilu nasilje zmanjšuje kakovost življenja in onemogoča uresničitev potencialov posameznikov in družbe. Zdi se, da je nasilja vse več. Še posebej je problematično nasilje med mladostniki. Pred dnevi je šikaniranje čez rob pognalo komaj 12 letno deklico. Medvrstniško nasilje močno zaznamuje mladostnike in jih pahne v hudo stisko. Težke zgodbe pa namesto da bi odvračale, mlade le še privlačijo. Današnjo oddajo Ob osmih je Metka Pirc posnela v Slovenj Gradcu, njena gostja pa je doktorica socioloških znanosti Lucija Čevnik.
Včeraj sta minili dve leti od ustanovne seje devetega sklica državnega zbora, torej posplošeno dve leti delovanja te vladne koalicije. Vlado Roberta Goloba smo sicer dobili 1. junija 2022. Pred nami je prvo pravo merjenje razpoloženja javnosti, to so evropske volitve. V tem času smo doživeli marsikaj, ob vseh političnih pretresih lahko malce pogledamo tudi po kadrovskem dogajanju v zadnjih dveh letih. Med drugim tudi menjavo dobršnega dela ministrske ekipe, tudi menjave na čelu parlamentarnih strank in nekaj premikov v državnem zboru. Kaj pa se pravzaprav res dogaja v vrhovih parlamentarnih strank. To pa je tema tokratne oddaje Ob osmih. Sogovornik Tomaža Celestine je politolog doktor Miro Haček.
Včeraj sta minili dve leti od ustanovne seje devetega sklica državnega zbora, torej posplošeno dve leti delovanja te vladne koalicije. Vlado Roberta Goloba smo sicer dobili 1. junija 2022. Pred nami je prvo pravo merjenje razpoloženja javnosti, to so evropske volitve. V tem času smo doživeli marsikaj, ob vseh političnih pretresih lahko malce pogledamo tudi po kadrovskem dogajanju v zadnjih dveh letih. Med drugim tudi menjavo dobršnega dela ministrske ekipe, tudi menjave na čelu parlamentarnih strank in nekaj premikov v državnem zboru. Kaj pa se pravzaprav res dogaja v vrhovih parlamentarnih strank. To pa je tema tokratne oddaje Ob osmih. Sogovornik Tomaža Celestine je politolog doktor Miro Haček.
Slovenski študentje z zasedbo predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sledijo kolegom po svetu, ki so v minulih tednih začeli proteste proti izraelski vojni v Gazi. Univerze so se odzvale različno, v najhujših primerih so študentske protestniške kampe nasilno izpraznili in študente aretirali. Študentje v Ljubljani zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi visokošolskimi institucijami in jasno protivojno stališče Univerze. Kako učinkovit je takšen boj, bi lahko prinesel kakšne globlje družbene posledice, kakšna je ali bi morala biti družbena vloga univerze kot avtonomne institucije? O tem Ob osmih s sociologom Gorazdom Kovačičem z ljubljanske Filozofske fakultete.
Slovenski študentje z zasedbo predavalnice na ljubljanski Fakulteti za družbene vede sledijo kolegom po svetu, ki so v minulih tednih začeli proteste proti izraelski vojni v Gazi. Univerze so se odzvale različno, v najhujših primerih so študentske protestniške kampe nasilno izpraznili in študente aretirali. Študentje v Ljubljani zahtevajo prekinitev sodelovanja z izraelskimi visokošolskimi institucijami in jasno protivojno stališče Univerze. Kako učinkovit je takšen boj, bi lahko prinesel kakšne globlje družbene posledice, kakšna je ali bi morala biti družbena vloga univerze kot avtonomne institucije? O tem Ob osmih s sociologom Gorazdom Kovačičem z ljubljanske Filozofske fakultete.
Danes obeležujemo Dan Evrope, hkrati se prav danes začenja kampanja pred volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem. Na današnji dan se spominjamo ustanovitve Sveta Evrope leta 1949 in leto kasneje predstavljene Schumannove deklaracije, ki je pognala v tek evropsko združevanje, to pa je evropskim državam prineslo več kot polstoletno obdobje miru, stabilnosti in napredka. Danes nič od tega ni več samoumevno. O preteklih uspehih evropskega povezovanja in izzivih prihodnosti smo se pogovarjali s predstojnico oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorico Kornelijo Ajlec.
Danes obeležujemo Dan Evrope, hkrati se prav danes začenja kampanja pred volitvami v evropski parlament, ki bodo potekale med 6. in 9. junijem. Na današnji dan se spominjamo ustanovitve Sveta Evrope leta 1949 in leto kasneje predstavljene Schumannove deklaracije, ki je pognala v tek evropsko združevanje, to pa je evropskim državam prineslo več kot polstoletno obdobje miru, stabilnosti in napredka. Danes nič od tega ni več samoumevno. O preteklih uspehih evropskega povezovanja in izzivih prihodnosti smo se pogovarjali s predstojnico oddelka za zgodovino na Filozofski fakulteti v Ljubljani doktorico Kornelijo Ajlec.
Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
Danes se v Sloveniji začenja teden Rdečega križa, obenem pa je 8. maj mednarodni dan Rdečega križa. To je organizacija, ki pomaga ob naravnih katastrofah in konfliktih ali pa nudi roko pri vzpostavljanju pogojev za dostojno preživetje. V slovenskem Rdečem križu deluje okoli 10 tisoč prostovoljcev, na svetovni ravni jih je več kot 15 milijonov. Kako dobro znamo poskrbeti za najšibkejše in kakšni izzivi čakajo organizacijo v prihodnje? Tudi o tem v tokratni epizodi oddaje Ob osmih.
V Malmeju se bo nocoj, s prvim tekmovalnim večerom, začelo 68-to tekmovanje za Pesem Evrovizije. Dogodek tokrat poteka pod geslom Združeni v glasbi. Gre za tekmovanje, ki je najbolj prepoznavna blagovna znamka v Evropi med nešportnimi dogodki. Vstopnice so bile razprodane takoj. Nocoj bo nastopila tudi slovenska predstavnica Raiven. Stavnice ji napovedujejo tesen boj za uvrstitev v sobotni finale. Je pa to največje glasbeno tekmovanje na svetu pomembno tudi za gospodarstvo in turizem. Ne glede na to, da naj bi šlo za povsem nepolitičen dogodek, so v Malmeju napovedani propalestinski shodi, ker na tekmovanju sodeluje tudi Izrael. V mestu veljajo strogi varnostni ukrepi. Na račun evrovizijskega tekmovanja pričakujejo približno sto tisoč obiskovalcev. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih smo se preselili v Malmö in preverili evrovizijsko vročico.
V Malmeju se bo nocoj, s prvim tekmovalnim večerom, začelo 68-to tekmovanje za Pesem Evrovizije. Dogodek tokrat poteka pod geslom Združeni v glasbi. Gre za tekmovanje, ki je najbolj prepoznavna blagovna znamka v Evropi med nešportnimi dogodki. Vstopnice so bile razprodane takoj. Nocoj bo nastopila tudi slovenska predstavnica Raiven. Stavnice ji napovedujejo tesen boj za uvrstitev v sobotni finale. Je pa to največje glasbeno tekmovanje na svetu pomembno tudi za gospodarstvo in turizem. Ne glede na to, da naj bi šlo za povsem nepolitičen dogodek, so v Malmeju napovedani propalestinski shodi, ker na tekmovanju sodeluje tudi Izrael. V mestu veljajo strogi varnostni ukrepi. Na račun evrovizijskega tekmovanja pričakujejo približno sto tisoč obiskovalcev. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih smo se preselili v Malmö in preverili evrovizijsko vročico.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj razglasila za dan svobode medijev. S tem je želela poudariti vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. Od leta 2002 Novinarji brez meja na ta dan objavljajo indeks medijske svobode in lestvico držav glede na stopnjo medijske svobode. Ocenjujejo jo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. Slovenija je letos uvrščena na 42.to mesto, osem mest višje kot lani. Najvišje, na 9. mestu, je bila leta 2005, najbolj silovito zdrsnila pa je v času prejšnje vlade, na 54-to mesto. Priložnost za pogovor o slovenskem novinarstvu.
Generalna skupščina Združenih narodov je 3. maj razglasila za dan svobode medijev. S tem je želela poudariti vlogo svobodnih medijev za razvoj demokracije. Od leta 2002 Novinarji brez meja na ta dan objavljajo indeks medijske svobode in lestvico držav glede na stopnjo medijske svobode. Ocenjujejo jo v okviru petih kategorij: politični kontekst, pravni okvir, ekonomski kontekst, sociokulturni kontekst in varnost. Slovenija je letos uvrščena na 42.to mesto, osem mest višje kot lani. Najvišje, na 9. mestu, je bila leta 2005, najbolj silovito zdrsnila pa je v času prejšnje vlade, na 54-to mesto. Priložnost za pogovor o slovenskem novinarstvu.
Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.
Evropska unija veliko denarja namenja zelenemu prehodu z namenom, da bo do leta 2050 postala prva podnebno nevtralna celina. Evropsko računsko sodišče pa je ugotovilo, da veliko sredstev dejansko ni bilo porabljenih za učinkovite podnebne ukrepe, še več: z njimi so financirali celo infrastrukturo za fosilna goriva. O tem, kako denar za zeleni prehod uporabljajmo v Sloveniji, v oddaji Ob osmih preverjamo z Jonasom Sonnenscheinom iz Umanotere.
Pred 20 leti, 1. maja 2004, je Evropska unija v svoji največji širitvi sprejela deset novih članic, med njimi tudi Slovenijo. Po dveh desetletjih strokovnjaki ugotavljajo, da je širitev prinesla veliko koristi tako starejšim kot novim članicam, nenazadnje se je od takrat Unija razširila še dvakrat. Vseeno je med državljani zaznati precej zadržanosti do Evropske unije in politik Bruslja, vsaj v Sloveniji pa je več zanimanja za notranjo kot za evropsko politiko, čeprav ima slednja večji vpliv na naša življenje. Čez mesec in pol bodo evropske volitve, kjer bo Slovenija prvič izvolila 9 evropskih poslancev. V oddaji Ob osmih smo gostili nekdanjo poslanko evropskega parlamenta Romano Jordan.
Pred 20 leti, 1. maja 2004, je Evropska unija v svoji največji širitvi sprejela deset novih članic, med njimi tudi Slovenijo. Po dveh desetletjih strokovnjaki ugotavljajo, da je širitev prinesla veliko koristi tako starejšim kot novim članicam, nenazadnje se je od takrat Unija razširila še dvakrat. Vseeno je med državljani zaznati precej zadržanosti do Evropske unije in politik Bruslja, vsaj v Sloveniji pa je več zanimanja za notranjo kot za evropsko politiko, čeprav ima slednja večji vpliv na naša življenje. Čez mesec in pol bodo evropske volitve, kjer bo Slovenija prvič izvolila 9 evropskih poslancev. V oddaji Ob osmih smo gostili nekdanjo poslanko evropskega parlamenta Romano Jordan.
Pred nami so prvomajske počitnice, zaposleni jih lahko s samo tremi dnevi dopusta raztegnejo v kar devet dni. Številni načrtujejo potovanja ali vsaj krajše izlete. Kam in kako bo odvisno tudi od vremena. So pa prihajajoči prazniki ponavadi znanilec poletne turistične sezone. Turistični delavci že beležijo predkoronske številke. Kako bo letos? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmih.
Pred nami so prvomajske počitnice, zaposleni jih lahko s samo tremi dnevi dopusta raztegnejo v kar devet dni. Številni načrtujejo potovanja ali vsaj krajše izlete. Kam in kako bo odvisno tudi od vremena. So pa prihajajoči prazniki ponavadi znanilec poletne turistične sezone. Turistični delavci že beležijo predkoronske številke. Kako bo letos? O tem v novi epizodi oddaje Ob osmih.
Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.
Poslanke in poslanci se bodo danes in jutri na izredni seji lotili šestih posvetovalnih referendumov. Za tri, ki jih predlaga koalicija – gre za vprašanja o evtanaziji, preferenčnemu glasu na volitvah in o marihuani – bodo razpisali dan, ko naj bi se vsi skupaj o tem opredeljevali. Na mizah bodo tudi trije predlogi za posvetovalne referendume, ki jih predlaga SDS, in sicer o zaupanju v vlado, o nastanitvi nezakonitih migrantov in o obveznem testiranju funkcionarjev na droge. Pričakovati je, da bodo ti trije predlogi končali svojo pot in se tako pridružili dvema predlogoma NSI, ki ju je državni zbor že zavrnil – o energetskem zakonu in o pravicah pripadnikov skupnosti nekdanje Jugoslavije. Skoraj vsa politika pa podpira posvetovalni referendum o drugem bloku jedrske elektrarne. Zakaj smo se znašli sredi poplave posvetovalnih referendumov, kako preprečiti predvidljivost preživetja predlogov, kako tem referendumom dvigniti veljavo in ali se lahko kar o vsem skupaj odločamo hkrati z volitvami. To je nekaj vprašanj za tokratnega sogovornika v oddaji Ob osmih. Tomaž Celestina je pred mikrofon povabil ustavnega pravnika doktorja Igorja Kaučiča.
Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. Obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?
Čez dva dni bo minilo 30 let od ustanovitve Ekonomsko socialnega sveta, organa prek katerega poteka dialog med državo, sindikati in delodajalci. Obletnica mineva v razmerah, ko je socialni dialog že skoraj leto dni mrtev. Julija lani so ga zapustili delodajalci, kot razlog so navedli sprejemanje zakonskih predlogov mimo ekonomsko socialnega sveta. Aktualna vlada je v začetku mandata obljubljala, da bo socialni dialog spoštovala. Premier Robert Golob se bo danes neformalno srečal s sindikalisti in predstavniki delodajalcev. Dogovorili naj bi se, kdaj bodo spet lahko sedli za skupno mizo. Seveda ni prvič, da je socialni dialog zamrl. Vendar smo tokrat pred zelo pomembnimi reformami, ki terjajo soglasje. Med njimi je zagotovo najpomembnejša pokojninska reforma. Kje so vzroki za odsotnost socialnega dialoga in zakaj je ta tako pomemben?
Do začetka olimpijskih iger v Parizu je manj kot 100 dni. V začetku tedna so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo potoval do prizorišča iger, ki bodo v marsičem prelomne in rekordne. Tokratne olimpijske igre naj bi bile za Slovenijo izjemne, saj se pričakuje najštevilčnejša udeležba doslej. Kako uspešna bo, bomo še videli. Tisti, ki si bodo priborili katero od medalj, bodo domov odnesli tudi košček zgodovine, saj bo v medalje vgrajeno železo iz Eifflovega stolpa. O pripravah in pričakovanjih pred olimpijskimi igrami smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z nekdanjim olimpijcem, nosilcem olimpijske medalje, veslačem in ambasadorjem olimpijske plamenice Janijem Klemenčičem.
Do začetka olimpijskih iger v Parizu je manj kot 100 dni. V začetku tedna so v antični Olimpiji prižgali olimpijski ogenj, ki bo potoval do prizorišča iger, ki bodo v marsičem prelomne in rekordne. Tokratne olimpijske igre naj bi bile za Slovenijo izjemne, saj se pričakuje najštevilčnejša udeležba doslej. Kako uspešna bo, bomo še videli. Tisti, ki si bodo priborili katero od medalj, bodo domov odnesli tudi košček zgodovine, saj bo v medalje vgrajeno železo iz Eifflovega stolpa. O pripravah in pričakovanjih pred olimpijskimi igrami smo se v oddaji Ob osmih pogovarjali z nekdanjim olimpijcem, nosilcem olimpijske medalje, veslačem in ambasadorjem olimpijske plamenice Janijem Klemenčičem.
Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je HDZ dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj je večina političnih strank že vnaprej napovedala, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
Prve volitve v super volilnem letu na Hrvaškem niso prinesle sprememb. Prepričljiva zmagovalka je HDZ dosedanjega premierja Andreja Plenkoviča, ki pa je dosegla slabši izid kot pred štirimi leti. Koalicijska pogajanja se bodo začela takoj in bodo zelo zahtevna, saj je večina političnih strank že vnaprej napovedala, da s HDZ ne bodo sodelovale v vladi. Tudi drugo uvrščena stranka SDP napoveduje, da bo začela pogovore za sestavo vlade. Analiza volilnih izidov z našo dopisnico s Hrvaške Tanjo Borčić Bernard.
En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve in minister za vzgojo in izobraževanje dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v tovrstnih primerih. Prav način komunikacije je bil najbolj kritiziran saj so šole na obvestilo policije odreagirale po svoji presoji in različno. Ostri ukrepi in javna objava poziva k previdnostnim ukrepom pa so med šolniki, starši in učenci marsikje povzročili preplah. Kako se torej pripraviti na morebitne prihodnje takšne grožnje? V oddaji Ob osmih.
En teden po preplahu na šolah, ki ga je povzročila anonimna spletna grožnja, sta se minister za notranje zadeve in minister za vzgojo in izobraževanje dogovorila o izboljšanju komunikacijskih protokolov med policijo in šolami v tovrstnih primerih. Prav način komunikacije je bil najbolj kritiziran saj so šole na obvestilo policije odreagirale po svoji presoji in različno. Ostri ukrepi in javna objava poziva k previdnostnim ukrepom pa so med šolniki, starši in učenci marsikje povzročili preplah. Kako se torej pripraviti na morebitne prihodnje takšne grožnje? V oddaji Ob osmih.
Razmere na pregovorno nemirnem Bližnjem vzhodu so v zadnjih mesecih postale še bolj nestabilne, sobotni iranski napad na Izrael je močno povečal nevarnost za nov velik regionalni spopad. Strokovnjaki mirijo, da to večini udeleženih ni v interesu, napenjanje mišic Izraela in Irana pa vseeno sproža veliko nelagodja. V tem težavnem obdobju za mednarodno skupnost je v središču dogajanja tudi Slovenija, ki drugič zaseda nestalni sedež v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, kot vse kaže pa je le še vprašanje časa, kdaj bo naša država priznala Palestino. O teh temah v pogovoru z nekdanjim predsednikom, mednarodnim pravnikom dr. Danilom Türkom.
Razmere na pregovorno nemirnem Bližnjem vzhodu so v zadnjih mesecih postale še bolj nestabilne, sobotni iranski napad na Izrael je močno povečal nevarnost za nov velik regionalni spopad. Strokovnjaki mirijo, da to večini udeleženih ni v interesu, napenjanje mišic Izraela in Irana pa vseeno sproža veliko nelagodja. V tem težavnem obdobju za mednarodno skupnost je v središču dogajanja tudi Slovenija, ki drugič zaseda nestalni sedež v varnostnem svetu Organizacije združenih narodov, kot vse kaže pa je le še vprašanje časa, kdaj bo naša država priznala Palestino. O teh temah v pogovoru z nekdanjim predsednikom, mednarodnim pravnikom dr. Danilom Türkom.
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Slovenska politika še naprej preseneča. Osvetljujemo ozadja priprav na kongres Socialnih demokratov, na katerem bo jutri ta stranka z novim vodstvom nadaljevala prizadevanja za preživetje na slovenski politični sceni. In to preživetje ji pogosto otežuje predsednik vlade Robert Golob, njihov koalicijski šef, ki pogosto preseneti tudi sam. Ena zadnjih potez je bila izstrelitev Tomaža Vesela na mesto kandidata za novega komisarja. Bil pa ni koalicijski kandidat, ampak je koalicija o tem – tudi tokrat – za svojo odločitev izvedela iz medijev. O tem Ob osmih z Borisom Vezjakom, filozofom, publicistom in kritičnim opazovalcem slovenske politično-medijske krajine.
Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.
Migracije so tema, ki bo v naslednjih dveh mesecih zagotovo zaznamovala Evropsko unijo. Že zdaj je očitno, da bo to ena glavnih tem kampanje pred junijskimi evropskimi volitvami. Prizorov, kakršni so bili na evropskih mejah pred skoraj desetletjem, ob največjem pritisku migrantske krize, si ne želi nihče. Ureditvi zapletenih in pomembnih vprašanj s tega področja je namenjena obsežna zakonodaja, ki jo v teh dneh sprejema in potrjuje Evropska unija. O tem se je, v tokratni epizodi oddaje Ob osmih, Matej Hrastar pogovarjal z izvršno direktorico Evropskega azilnega podpornega urada Nino Gregori.
Vodenje tožilske organizacije je prevzela Katarina Bergant. Na mesto generalne državne tožilke prihaja po šestih letih vodenja ljubljanskega tožilstva. Kot pravi, si tožilstvo pod svojim vodenjem predstavlja kot sodobno, visoko strokovno in učinkovito, a tudi pregledno in navzven odprto organizacijo. Širša javnost jo pozna kot tožilko, ki je zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje o orožarski aferi Resnica o Patrii. Med njenimi tožilskimi primeri je tudi zadeva Radan. Pregon zdravnika Ivana Radana, ki je bi osumljen, da je več hudo bolnim pacientom na nevrološki kliniki načrtno in samovoljno skrajšal življenje. Bil je pravnomočno oproščen. Nova generalna državna tožilka Katarina Bergant je gostja oddaje Ob osmih.
Vodenje tožilske organizacije je prevzela Katarina Bergant. Na mesto generalne državne tožilke prihaja po šestih letih vodenja ljubljanskega tožilstva. Kot pravi, si tožilstvo pod svojim vodenjem predstavlja kot sodobno, visoko strokovno in učinkovito, a tudi pregledno in navzven odprto organizacijo. Širša javnost jo pozna kot tožilko, ki je zavrgla predlog za pregon finskega novinarja Magnusa Berglunda, avtorja oddaje o orožarski aferi Resnica o Patrii. Med njenimi tožilskimi primeri je tudi zadeva Radan. Pregon zdravnika Ivana Radana, ki je bi osumljen, da je več hudo bolnim pacientom na nevrološki kliniki načrtno in samovoljno skrajšal življenje. Bil je pravnomočno oproščen. Nova generalna državna tožilka Katarina Bergant je gostja oddaje Ob osmih.
Šest mladih Portugalcev je na sodišču za človekove pravice v Strasbougu vložilo tožbo proti 27-tim državam članicam Evropske Unije ter Veliki Britaniji, Švici, Norveški in Turčiji. Razlog: nezadostno ukrepanje držav na področju podnebnih sprememb. Kako bo razsodba vplivala na uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, tudi v luči vse bolj izrazitih posledic podnebnih sprememb, ki jih vsako leto čutimo tudi pri nas? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnico Mašo Kovič Dine
Šest mladih Portugalcev je na sodišču za človekove pravice v Strasbougu vložilo tožbo proti 27-tim državam članicam Evropske Unije ter Veliki Britaniji, Švici, Norveški in Turčiji. Razlog: nezadostno ukrepanje držav na področju podnebnih sprememb. Kako bo razsodba vplivala na uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja, tudi v luči vse bolj izrazitih posledic podnebnih sprememb, ki jih vsako leto čutimo tudi pri nas? O tem v oddaji Ob osmih z mednarodno pravnico Mašo Kovič Dine
V preteklih tednih smo pri nas zaznali povečano število kibernetskih varnostnih incidentov oziroma napadov na informacijske sisteme ustanov in podjetij. Kljub temu, da večjih posledic ni bilo in da po trditvah strokovnjakov ni šlo za organizirane napade, ki bi imeli za cilj nepooblaščen vstop v sistem, se v širši javnosti pojavlja vprašanje, kako varni oziroma bolje rečeno kako ranljivi smo pred kibernetskimi napadi v Sloveniji? Katera podjetja in institucije so najpogosteje tarča kibernetskih napadov, kakšne vrste napadov oziroma groženj poznamo in kako se razlikujejo glede na namen napada ter kako v prihodnje izboljšati odzivnost na grožnje v kibernetskem prostoru? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
V preteklih tednih smo pri nas zaznali povečano število kibernetskih varnostnih incidentov oziroma napadov na informacijske sisteme ustanov in podjetij. Kljub temu, da večjih posledic ni bilo in da po trditvah strokovnjakov ni šlo za organizirane napade, ki bi imeli za cilj nepooblaščen vstop v sistem, se v širši javnosti pojavlja vprašanje, kako varni oziroma bolje rečeno kako ranljivi smo pred kibernetskimi napadi v Sloveniji? Katera podjetja in institucije so najpogosteje tarča kibernetskih napadov, kakšne vrste napadov oziroma groženj poznamo in kako se razlikujejo glede na namen napada ter kako v prihodnje izboljšati odzivnost na grožnje v kibernetskem prostoru? O tem v tokratni oddaji Ob osmih.
Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.
Komaj smo zakorakali v april, torej nas od evropskih volitev 9. junija ločita še dobra dva meseca. Strankarski stroji so se že zagnali, tečejo postopki v okviru državne volilne komisije, dobivamo sezname tistih, ki bi se radi potegovali za devet slovenskih mest v 720-glavem Evropskem parlamentu. Morda kljub rokom vseeno malce preseneča, da nekatere parlamentarne stranke svojih kandidatov še niso predstavile oziroma jih še nimajo. Kaj torej lahko pričakujemo letos in kako odločno se bomo morda odpravili na volišča? To je nekaj vprašanj, ki jih bo Tomaž Celestina v tokratni epizodi oddaje Ob osmih zastavil politologu Miru Hačku.
Ta konec tedna so bile v Turčiji lokalne volitve, ki so v največjih mestih – Carigradu in Ankari – prinesle poraz Stranke za pravičnost in razvoj predsednika Erdoganaa. Kaj to pomeni za razmerja moči v turški politiki in za prihodnost države, bomo danes ugotavljali v oddaji Ob osmih z nekdanjim veleposlanikom v Turčiji dr. Milanom Jazbecem.
Ta konec tedna so bile v Turčiji lokalne volitve, ki so v največjih mestih – Carigradu in Ankari – prinesle poraz Stranke za pravičnost in razvoj predsednika Erdoganaa. Kaj to pomeni za razmerja moči v turški politiki in za prihodnost države, bomo danes ugotavljali v oddaji Ob osmih z nekdanjim veleposlanikom v Turčiji dr. Milanom Jazbecem.
V Gazi preštevajo smrtne žrtve, s pomočjo informacij, ki pricurljajo z vojnega območja, nastajajo slike, ki jih naš um verjetno težko dojame. Kot poudarjajo humanitarne organizacije, je ta vojna razblinila ves občutek skupne človečnosti. Oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat posnela na terenu, na Koroškem. Martina Lešnik z Mute se je namreč odpravila v Palestino in v tamkajšnjih bolnišnicah pomagala tri tedne. Zadnji dnevi begunskega taborišča so jo zlomili, vrnila se je domov, a hkrati že načrtuje novo pot v Palestino, v Gazo, čeprav ve, da obstaja možnost, da se ne vrne v domovino. Ob osmih odstira nekaj njenih pogledov in zgodb, s katerimi se je soočila kot prostovoljka. FOTO: Martina Lešnik v bolnišnici v Hebronu, v kateri biva 42 ljudi iz Gaze; Osebni arhiv
V Gazi preštevajo smrtne žrtve, s pomočjo informacij, ki pricurljajo z vojnega območja, nastajajo slike, ki jih naš um verjetno težko dojame. Kot poudarjajo humanitarne organizacije, je ta vojna razblinila ves občutek skupne človečnosti. Oddajo Ob osmih je voditeljica Metka Pirc tokrat posnela na terenu, na Koroškem. Martina Lešnik z Mute se je namreč odpravila v Palestino in v tamkajšnjih bolnišnicah pomagala tri tedne. Zadnji dnevi begunskega taborišča so jo zlomili, vrnila se je domov, a hkrati že načrtuje novo pot v Palestino, v Gazo, čeprav ve, da obstaja možnost, da se ne vrne v domovino. Ob osmih odstira nekaj njenih pogledov in zgodb, s katerimi se je soočila kot prostovoljka. FOTO: Martina Lešnik v bolnišnici v Hebronu, v kateri biva 42 ljudi iz Gaze; Osebni arhiv
Postenje poznajo vse religije. Medtem ko se v tem času postijo muslimani, danes, na veliki petek, v rimskokatoliški cerkvi velja strogi post. V postnem času, ki traja od pepelnične srede, pa se tradicionalno odvija tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki je najbolj razširjena droga pri nas. Mnogi se v tem času odločijo tudi za post od drugih dejavnosti ali substanc, ki lahko škodljivo vplivajo na naše psihofizično stanje in vodijo v bolezen. Kako učinkovit je lahko takšne vrste umik, kdaj se zavemo, da smo zabredli, kdaj moramo prositi za pomoč, kako se spopasti z izzivi, ki neprestano prežijo na poti spreminjanja navad? Odgovore iz prve roke smo iskali v oddaji Ob osmih s pravnikom, profesorjem in publicistom Markom Pavliho.
Postenje poznajo vse religije. Medtem ko se v tem času postijo muslimani, danes, na veliki petek, v rimskokatoliški cerkvi velja strogi post. V postnem času, ki traja od pepelnične srede, pa se tradicionalno odvija tudi akcija 40 dni brez alkohola, ki je najbolj razširjena droga pri nas. Mnogi se v tem času odločijo tudi za post od drugih dejavnosti ali substanc, ki lahko škodljivo vplivajo na naše psihofizično stanje in vodijo v bolezen. Kako učinkovit je lahko takšne vrste umik, kdaj se zavemo, da smo zabredli, kdaj moramo prositi za pomoč, kako se spopasti z izzivi, ki neprestano prežijo na poti spreminjanja navad? Odgovore iz prve roke smo iskali v oddaji Ob osmih s pravnikom, profesorjem in publicistom Markom Pavliho.
Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.
Okoljska kriza se samo še poglablja, časa za uresničevanje podnebnih ciljev zmanjkuje. Razburjajo umeščanja obnovljivih virov v prostor, hkrati smo se zavezali k opuščanju fosilnih goriv in torej zaprtju premogovnika in Teša. Očitno se bomo še naprej lahko ogrevali na zemeljski plin in drva, koalicija obljublja, da bo v novem energetskem zakonu črtala prepoved vgradnje kotlov na lesno biomaso v nekaterih novih stanovanjskih stavbah. Čemu smo se kot družba pripravljeni odpovedati, da zaščitimo naravo? O zelenih virih se je Metka Pirc pogovarjala s strokovnjakom za varstvo okolja Jernejem Stritihom.
Po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju je pridružitev evroatlantskim integracijam postala zunanjepolitična prioriteta Republike Slovenije. Ta cilj je izpolnila leta 2004, ko je postala članica Nata in nato še Evropske unije. Od pridružitve Natu bo v petek minilo 20 let. Danes naše članstvo v severnoatlantskem zavezništvu pogosto jemljemo za samoumevno, ni pa izjema niti razmislek, če je to sploh smiselno in koristno. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih se je Matej Hrastar o varnosti vzhodne Evrope, slovenskih pomislekih in (ne)izpolnjevanju zavez ter prihodnosti zavezništva, ki je že zdaj mnogo večje, kot je bilo ob slovenskem vstopu pogovarjal z Johnom Marshallom Callahanom, izrednim profesorjem za mednarodne odnose na kolidžu New England v ameriški zvezni državi New Hampshire.
Po osamosvojitvi in mednarodnem priznanju je pridružitev evroatlantskim integracijam postala zunanjepolitična prioriteta Republike Slovenije. Ta cilj je izpolnila leta 2004, ko je postala članica Nata in nato še Evropske unije. Od pridružitve Natu bo v petek minilo 20 let. Danes naše članstvo v severnoatlantskem zavezništvu pogosto jemljemo za samoumevno, ni pa izjema niti razmislek, če je to sploh smiselno in koristno. V tokratni epizodi oddaje Ob osmih se je Matej Hrastar o varnosti vzhodne Evrope, slovenskih pomislekih in (ne)izpolnjevanju zavez ter prihodnosti zavezništva, ki je že zdaj mnogo večje, kot je bilo ob slovenskem vstopu pogovarjal z Johnom Marshallom Callahanom, izrednim profesorjem za mednarodne odnose na kolidžu New England v ameriški zvezni državi New Hampshire.