Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslikave športnih copat za zvezdnike lige NBA, risanje stripov za Stripburger, lastne kolekcije oblačil in njihova predelava, to je le nekaj stvari, ki jih ustvarjajo naši gostje, dijakinje in dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. O njihovem delu, razpetim med šolskim okoljem in prostim časom, smo govorili v oddaji Gymnasium.
Poslikave športnih copat za zvezdnike lige NBA, risanje stripov za Stripburger, lastne kolekcije oblačil in njihova predelava, to je le nekaj stvari, ki jih ustvarjajo naši gostje, dijakinje in dijaka Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. O njihovem delu, razpetim med šolskim okoljem in prostim časom, smo govorili v oddaji Gymnasium.
Smučarska skakalka Tinkara Komar, hitrostna drsalka Dina Špan, turni smučar in kolesar Jon Pritržnik ter biatlonec Pavel Trojer so gosti oddaje Gymnasium. Januarja so se udeležili 16. zimskega Olimpijska festivala evropske mladine v Furlaniji Julijski Krajini in dosegli odlične rezultate. Slovenijo je sicer zastopalo 47 športnikov, starih od 15 do 18 let, osvojili pa so 6 zlatih odličij.
Smučarska skakalka Tinkara Komar, hitrostna drsalka Dina Špan, turni smučar in kolesar Jon Pritržnik ter biatlonec Pavel Trojer so gosti oddaje Gymnasium. Januarja so se udeležili 16. zimskega Olimpijska festivala evropske mladine v Furlaniji Julijski Krajini in dosegli odlične rezultate. Slovenijo je sicer zastopalo 47 športnikov, starih od 15 do 18 let, osvojili pa so 6 zlatih odličij.
Dijaška organizacija Slovenije je letos, že deveto leto zapored, podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta za lansko šolsko leto postala Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, oba sta dijaka mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor. Oba sta zelo uspešna v šoli, hkrati pa aktivna tudi na številnih drugih področjih. Spoznajte ju v oddaji Gymnasium.
Dijaška organizacija Slovenije je letos, že deveto leto zapored, podelila priznanje naj dijakinja in naj dijak. To sta za lansko šolsko leto postala Gaja Đukanović Babič in Luka Vaupot, oba sta dijaka mednarodne mature na II. gimnaziji Maribor. Oba sta zelo uspešna v šoli, hkrati pa aktivna tudi na številnih drugih področjih. Spoznajte ju v oddaji Gymnasium.
Tekst: Ob tokratnem 8. marcu se je voditeljica Liana Buršič o njegovem pomenu in vplivu v še vedno pretežno patriarhalni družbi pogovarjala s tremi mladimi ženskami, študentkami, ustvarjalkami - Piko Kovač, Nino Slavec in Mijo Kramar.
Tekst: Ob tokratnem 8. marcu se je voditeljica Liana Buršič o njegovem pomenu in vplivu v še vedno pretežno patriarhalni družbi pogovarjala s tremi mladimi ženskami, študentkami, ustvarjalkami - Piko Kovač, Nino Slavec in Mijo Kramar.
Pred mikrofon smo povabili mlade zborovske pevce in glasbenike s Srednje šole Slovenska Bistrica in njihovo mentorico Ano Sandrin. Več o zborovskem ustvarjanju, glasbi in njihovih projektih pa v oddaji.
Pred mikrofon smo povabili mlade zborovske pevce in glasbenike s Srednje šole Slovenska Bistrica in njihovo mentorico Ano Sandrin. Več o zborovskem ustvarjanju, glasbi in njihovih projektih pa v oddaji.
Tokrat smo šli na oder, naši gosti so bili mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski impro ligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča, ki deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kako ŠILA poteka in skrbi za smeh, smo govorili v oddaji Gymnasium.
Tokrat smo šli na oder, naši gosti so bili mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski impro ligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča, ki deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kako ŠILA poteka in skrbi za smeh, smo govorili v oddaji Gymnasium.
V terenskem studiu v Cerknem so se nam pridružili mladi športniki, člani orientacijskega kluba Azimut Cerkno. Več o njihovem delovanju, projektih, uspehih in ciljih izvemo v Gymnasiumu.
V terenskem studiu v Cerknem so se nam pridružili mladi športniki, člani orientacijskega kluba Azimut Cerkno. Več o njihovem delovanju, projektih, uspehih in ciljih izvemo v Gymnasiumu.
Anksioznost, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli, motnje pozornosti - stisk mladih je veliko, z nami pa so svoje težke izkušnje delili dijaki iz Dijaškega doma Vič. Ali bivanje v dijaškem domu poglablja njihove stiske ali pa, prav nasprotno, pomeni mladim na poti odraščanja varno zatočišče in mogoče edino možnost za uresničenje njihovih izobraževalnih želja? Kakšno je sploh življenje v dijaškem domu in kakšno oporo tam najdejo mladi, ki ne izhajajo iz najbolj spodbudnega domačega okolja? Kaj bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov morali izbrati drugo šolo? Na srečo v Sloveniji deluje Dijaški sklad projekta Botrstvo, ki finančno pomoč nudi 120 dijakom. Več pa v oddaji Gymnasium.
Anksioznost, depresija, samopoškodovanje in samomorilne misli, motnje pozornosti - stisk mladih je veliko, z nami pa so svoje težke izkušnje delili dijaki iz Dijaškega doma Vič. Ali bivanje v dijaškem domu poglablja njihove stiske ali pa, prav nasprotno, pomeni mladim na poti odraščanja varno zatočišče in mogoče edino možnost za uresničenje njihovih izobraževalnih želja? Kakšno je sploh življenje v dijaškem domu in kakšno oporo tam najdejo mladi, ki ne izhajajo iz najbolj spodbudnega domačega okolja? Kaj bi bilo, če bi zaradi nezmožnosti plačevanja stroškov morali izbrati drugo šolo? Na srečo v Sloveniji deluje Dijaški sklad projekta Botrstvo, ki finančno pomoč nudi 120 dijakom. Več pa v oddaji Gymnasium.
Gymnasium tokrat gostuje v Ljutomeru. V središču Prlekije so se nam v mobilnem studiu pridružili dijaki ljutomerske gimnazije, ki letos praznuje 60 let. Šola je danes prepoznavna v slovenskem in mednarodnem merilu, a vse to ni samoumevno. Poleg oddelkov splošne gimnazije imajo še umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, pa predšolsko vzgojo, nov je program medijskega tehnika. Od tod prihajajo najboljši debaterji, prihodnji mesec bo prav tu v Ljutomeru gostili debaterje z vsega sveta. Več izvemo od dijakov in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
Gymnasium tokrat gostuje v Ljutomeru. V središču Prlekije so se nam v mobilnem studiu pridružili dijaki ljutomerske gimnazije, ki letos praznuje 60 let. Šola je danes prepoznavna v slovenskem in mednarodnem merilu, a vse to ni samoumevno. Poleg oddelkov splošne gimnazije imajo še umetniško gimnazijo, smer gledališče in film, pa predšolsko vzgojo, nov je program medijskega tehnika. Od tod prihajajo najboljši debaterji, prihodnji mesec bo prav tu v Ljutomeru gostili debaterje z vsega sveta. Več izvemo od dijakov in ravnatelja Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.
V urbanih središčih se vsakodnevno srečujemo z grafiti. Pa smo jim naklonjeni, nas nagovorijo likovno, pa tudi v svoji simbolni sporočilnosti? Nocoj je Liana Buršič v oddaji Gymnasium gostila dva mlada, kreativna grafitarja z Gorenjske - Tima Megliča in Aljaža Roglja.
V urbanih središčih se vsakodnevno srečujemo z grafiti. Pa smo jim naklonjeni, nas nagovorijo likovno, pa tudi v svoji simbolni sporočilnosti? Nocoj je Liana Buršič v oddaji Gymnasium gostila dva mlada, kreativna grafitarja z Gorenjske - Tima Megliča in Aljaža Roglja.
Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.
Dijaki štiriletnega programa Gastronomija in turizem - smer gastronomija na Srednji šoli za gastronomijo in turizem Ljubljana so z nami delili svojo izkušnjo mednarodne mobilnosti. Na Dansko so odšli na praktično usposabljanje. Katere danske jedi so se naučili skuhati in kako so Dancem predstavili slovensko kulinariko? Več v oddaji Gymnasium.
Več kot 50 oddaj in 200 gostov, 50 zanimivih zgodb, tem in projektov, ki zadevajo življenja mladih ter 5 voditeljev Programa za mlade – to je seštevek minulega leta v oddajah Gymnasium. V začetku leta 2023 se bomo ozrli na nekatere pogovore, ki so popestrili sredine večere, katere smo izbrali, boste slišali v prvi letošnji oddaji Gymnsium. :)
Več kot 50 oddaj in 200 gostov, 50 zanimivih zgodb, tem in projektov, ki zadevajo življenja mladih ter 5 voditeljev Programa za mlade – to je seštevek minulega leta v oddajah Gymnasium. V začetku leta 2023 se bomo ozrli na nekatere pogovore, ki so popestrili sredine večere, katere smo izbrali, boste slišali v prvi letošnji oddaji Gymnsium. :)
Letošnja dobitnika nagrade Sklada Staneta Severja za igralsko stvaritev študentov dramske igre sta Mina Švajger in Matevž Sluga. Študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo sta bila nagrajena za vloge v dramah Steklena menažerija, Mačka na vroči pločevinasti strehi in Bambina. Kako je potekalo ustvarjanje predstav in kakšne kakovosti je v igri Mine in Matevža prepoznala žirija, ki podeljuje nagrade, boste izvedli v oddaji Gymnasium.
Letošnja dobitnika nagrade Sklada Staneta Severja za igralsko stvaritev študentov dramske igre sta Mina Švajger in Matevž Sluga. Študenta Akademije za gledališče, radio, film in televizijo sta bila nagrajena za vloge v dramah Steklena menažerija, Mačka na vroči pločevinasti strehi in Bambina. Kako je potekalo ustvarjanje predstav in kakšne kakovosti je v igri Mine in Matevža prepoznala žirija, ki podeljuje nagrade, boste izvedli v oddaji Gymnasium.
Dora Tomori in Veronika Nikolovska sta sveža glasova mlajše generacije slovenskih glasbenih ustvarjalk, ki iskreno raziskujeta teme zakopane v slehernem človeškem jedru – od osamljenosti, ljubezni, svobode. Melanholično, a tudi igrivo, predano in predvsem poživljajoče. Nocoj sta bili gostji oddaje Gymnasium, v družbi voditeljice in avtorice oddaje Liane Buršič
Dora Tomori in Veronika Nikolovska sta sveža glasova mlajše generacije slovenskih glasbenih ustvarjalk, ki iskreno raziskujeta teme zakopane v slehernem človeškem jedru – od osamljenosti, ljubezni, svobode. Melanholično, a tudi igrivo, predano in predvsem poživljajoče. Nocoj sta bili gostji oddaje Gymnasium, v družbi voditeljice in avtorice oddaje Liane Buršič
V tokratni oddaji gostimo mlade dramske igralce Niko, Zalo, Davida z mariborske tretje gimnazije ter njihovega mentorja Ivico Kneza, sicer igralca, plesalca in koreografa. O ustvarjanju gledališke predstave, improvizaciji in soočanju s tremo pa v oddaji Gymnasium z Laro Gril.
V tokratni oddaji gostimo mlade dramske igralce Niko, Zalo, Davida z mariborske tretje gimnazije ter njihovega mentorja Ivico Kneza, sicer igralca, plesalca in koreografa. O ustvarjanju gledališke predstave, improvizaciji in soočanju s tremo pa v oddaji Gymnasium z Laro Gril.
Na Gimnaziji Celje - Center brez glasbe ne gre. Na tej šoli že več desetletij delujejo številne vokalne zasedbe, letos na primer kar 9. Odlikuje jih kakovost, raznovrstnost, kontinuiteta, sodelovanje, angažiranost in prostovoljnost – ne le da veliko nastopajo, nastopajo tudi na dobrodelnih koncertih, ki jih prirejajo sami. December je za mlade pevce in glasbenike s te šole zelo pester čas, saj veliko nastopajo: poleg prazničnih koncertov letos s številnimi nastopi obeležujejo tudi 110. letnico šole. Glasbeno vzduššnje na šoli in svoje glasbeno udejstvovanje so z nami delili: Zala Golavšek (Nonet GCC), Ajla Tiganj (Dekliški pevski zbor GCC), Nika Kačičnik (DPZ, The Šlagers in GCC Gipsy sekstet), Erazem Hren (FaVoZa, fantovska vokalna zasedba GCC) in David Polanc (The Šlagers, GCC Gipsy kvintet in FaVoZa).
Na Gimnaziji Celje - Center brez glasbe ne gre. Na tej šoli že več desetletij delujejo številne vokalne zasedbe, letos na primer kar 9. Odlikuje jih kakovost, raznovrstnost, kontinuiteta, sodelovanje, angažiranost in prostovoljnost – ne le da veliko nastopajo, nastopajo tudi na dobrodelnih koncertih, ki jih prirejajo sami. December je za mlade pevce in glasbenike s te šole zelo pester čas, saj veliko nastopajo: poleg prazničnih koncertov letos s številnimi nastopi obeležujejo tudi 110. letnico šole. Glasbeno vzduššnje na šoli in svoje glasbeno udejstvovanje so z nami delili: Zala Golavšek (Nonet GCC), Ajla Tiganj (Dekliški pevski zbor GCC), Nika Kačičnik (DPZ, The Šlagers in GCC Gipsy sekstet), Erazem Hren (FaVoZa, fantovska vokalna zasedba GCC) in David Polanc (The Šlagers, GCC Gipsy kvintet in FaVoZa).
Oddajo Gymnasium smo namenili kuhanju na vrhunskem nivoju. V Trondheimu na Norveškem je med 10. in 13. novembrom potekalo tekmovanje mladih kuharic in kuharjev European young chef award, na katerem je odlično drugo mesto zasedla Špela Kuhel, študentka gostinstva in turizma na Biotehniškem izobraževalnem centra Ljubljana. Do uspeha sta jo z nasveti vodila tudi mentorja Neli Selan in Andrej Molk. Vsi trije so se nam pridružili v studiu in v pogovoru predstavili, kako okuse domačega okolja, kar je v primeru Špele Kuhel Dolenjska, na krožniku predstaviti tako, da prepričajo tudi strokovno komisijo vrhunskega kuharskega tekmovanja.
Oddajo Gymnasium smo namenili kuhanju na vrhunskem nivoju. V Trondheimu na Norveškem je med 10. in 13. novembrom potekalo tekmovanje mladih kuharic in kuharjev European young chef award, na katerem je odlično drugo mesto zasedla Špela Kuhel, študentka gostinstva in turizma na Biotehniškem izobraževalnem centra Ljubljana. Do uspeha sta jo z nasveti vodila tudi mentorja Neli Selan in Andrej Molk. Vsi trije so se nam pridružili v studiu in v pogovoru predstavili, kako okuse domačega okolja, kar je v primeru Špele Kuhel Dolenjska, na krožniku predstaviti tako, da prepričajo tudi strokovno komisijo vrhunskega kuharskega tekmovanja.
V oddaji se nam bodo pridružile zmagovalke enajstega natečaja za najboljše ljubezensko pismo ter zmagovalke prvega natečaja za najboljšo ljubezensko pesem. Govorili bomo o tem, kako pisati pisma in pesmi, kako poiskati notranje občutke ter kako v besedilih poudariti pomembne teme. Z nami bodo: Anastazija Gračner, Ana Kumperger, Zala Ratej, Julija Valentar Zdovc in Ana Avsec. Več pa v oddaji Gymnasium.
V oddaji se nam bodo pridružile zmagovalke enajstega natečaja za najboljše ljubezensko pismo ter zmagovalke prvega natečaja za najboljšo ljubezensko pesem. Govorili bomo o tem, kako pisati pisma in pesmi, kako poiskati notranje občutke ter kako v besedilih poudariti pomembne teme. Z nami bodo: Anastazija Gračner, Ana Kumperger, Zala Ratej, Julija Valentar Zdovc in Ana Avsec. Več pa v oddaji Gymnasium.
Če bi vaši hiši ob hudih nalivih grozila poplava zaradi bližnje reke, kaj bi naredili? Kako bi zavarovali hišo? Ta izziv so na spletnem klimatonu reševali dijaki in našli kar nekaj domiselnih in vizionarskih rešitev, usmerjenih v leto 2100: od hiše, ki bi jo poslali v vesolje, do kupole, ki bi jo varovala pred poplavami. Spletni klimaton je sicer del večjega projekta Akademije podnebnih ukrepov, njegov namen pa je bil okrepiti spretnosti vodenja sprememb med mladimi v lokalnih skupnostih. O rešitvah mladih, o drugačnih metodah dela z mladimi in poučevanja ter o podnebnih spremembah smo se pogovarjali v studiu Prvega z dijaki in mentorjema z Gimnazije Lava in Gimnazije Škofja Loka, slišali pa smo tudi mlade iz Šolskega centra velenje in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
Če bi vaši hiši ob hudih nalivih grozila poplava zaradi bližnje reke, kaj bi naredili? Kako bi zavarovali hišo? Ta izziv so na spletnem klimatonu reševali dijaki in našli kar nekaj domiselnih in vizionarskih rešitev, usmerjenih v leto 2100: od hiše, ki bi jo poslali v vesolje, do kupole, ki bi jo varovala pred poplavami. Spletni klimaton je sicer del večjega projekta Akademije podnebnih ukrepov, njegov namen pa je bil okrepiti spretnosti vodenja sprememb med mladimi v lokalnih skupnostih. O rešitvah mladih, o drugačnih metodah dela z mladimi in poučevanja ter o podnebnih spremembah smo se pogovarjali v studiu Prvega z dijaki in mentorjema z Gimnazije Lava in Gimnazije Škofja Loka, slišali pa smo tudi mlade iz Šolskega centra velenje in Gimnazije Jožeta Plečnika Ljubljana.
V oddaji Gymnasium se nam je v studiu pridružil mladi nadarjeni glasbenik, ki je tik pred izidom prvega albuma z naslovom Intro. Gre za prav poseben projekt, saj je vsaka skladba napisana v drugem žanru. V oddaji smo tako poslušali nekatere skladbe s prihajajočega labuma in s Karlom spregovorili o tem, kako je projekt sploh nastal.
V oddaji Gymnasium se nam je v studiu pridružil mladi nadarjeni glasbenik, ki je tik pred izidom prvega albuma z naslovom Intro. Gre za prav poseben projekt, saj je vsaka skladba napisana v drugem žanru. V oddaji smo tako poslušali nekatere skladbe s prihajajočega labuma in s Karlom spregovorili o tem, kako je projekt sploh nastal.
V oddaji Gymnasium smo z mladimi lutkarji odkrivali proces ustvarjanja lutkovne predstave. Govorili smo o izdelavi lutk ter uspehih mladih lutkarjev na različnih, tudi mednarodnih tekmovanjih. Več v oddaji.
V oddaji Gymnasium smo z mladimi lutkarji odkrivali proces ustvarjanja lutkovne predstave. Govorili smo o izdelavi lutk ter uspehih mladih lutkarjev na različnih, tudi mednarodnih tekmovanjih. Več v oddaji.
Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič.
Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič.
Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič.
Kinotrip je Kinodvorov filmski program, ki ga ustvarjajo mladi za mlade, mednarodni filmski festival Kinotrip pa njegov največji dogodek. Tokratna sedma edicija prinaša šest celovečernih filmov za različne filmske okuse vseh starosti, nocoj pa smo v Gymnasiumu gostili mlade, ki so ga soustvarjali. Z nami so bile Julija Pavlin Vodušek, Zarja Žagar, Zala Humar, Stela Artes Štern in njihova mentorica Živa Jurančič, tista, ki v Kinodvoru skrbi za filmsko vzgojo in mlado občinstvo. z njimi se je pogovarjala voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič.
Gymnasium smo namenili pogovoru o planinski orientaciji, saj je na Pokljuki med 30. septembrom in 2. oktobrom potekalo Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje. Med 31 ekipami iz Slovenije, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine je naše barve zastopalo 12 ekip, v drugi najvišji starostni kategoriji, kategoriji Seniorji, v kateri nastopajo starejši od 18 let, je zmagala slovenska ekipa. Njeni člani Julija Trobina, Bor Kunstelj, Lev Podbregar in Martin Gulin iz Planinskega društva Polzela so bili z nami v studiu. V pogovoru so predstavili, kaj vse je treba znati in poznati za tovrsten uspeh na trasah, kjer bi se vsi ostali zagotovo izgubili. S svojim uspehom so člani ekipe tudi nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih ekip na tekmovanjih iz planinske orientacije.
Gymnasium smo namenili pogovoru o planinski orientaciji, saj je na Pokljuki med 30. septembrom in 2. oktobrom potekalo Balkansko planinsko orientacijsko tekmovanje. Med 31 ekipami iz Slovenije, Srbije, Črne Gore, Severne Makedonije, Hrvaške in Bosne in Hercegovine je naše barve zastopalo 12 ekip, v drugi najvišji starostni kategoriji, kategoriji Seniorji, v kateri nastopajo starejši od 18 let, je zmagala slovenska ekipa. Njeni člani Julija Trobina, Bor Kunstelj, Lev Podbregar in Martin Gulin iz Planinskega društva Polzela so bili z nami v studiu. V pogovoru so predstavili, kaj vse je treba znati in poznati za tovrsten uspeh na trasah, kjer bi se vsi ostali zagotovo izgubili. S svojim uspehom so člani ekipe tudi nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih ekip na tekmovanjih iz planinske orientacije.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je ta tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, sta zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline skupaj z drugimi partnerji razvila novo digitalno orodje za podporo pri reševanju duševnih izzivov mladih Najdi.se. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo, vključuje samo iskalnik, motivacijske "plonklistke" in profil na Instagramu @dusozlom. Na tem spletišču lahko najdete odgovore na vprašanja: kaj se mi dogaja, kako si lahko pomagam, kje lahko dobim pomoč? Več pa z gosti: Barbaro Kos, vodjo projekta Najdi.se pri Zavodu Vozim, in Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline ter študentoma Laro in Smiljanom, ki sta z nami delila svoja razmišljanja in izkušnje.
Kar četrtina mladih se sooča s težavami na področju duševnega zdravja. Ker je ta tema še vedno močno tabuizirana, iskanje strokovne pomoči oteženo zaradi dolgih čakalnih dob, mladi pa so generacija, ki odgovore najprej poišče na spletu, sta zavod Vozim in Mladinski center Dravinjske doline skupaj z drugimi partnerji razvila novo digitalno orodje za podporo pri reševanju duševnih izzivov mladih Najdi.se. Projekt, ki ga sofinancira ministrstvo za javno upravo, vključuje samo iskalnik, motivacijske "plonklistke" in profil na Instagramu @dusozlom. Na tem spletišču lahko najdete odgovore na vprašanja: kaj se mi dogaja, kako si lahko pomagam, kje lahko dobim pomoč? Več pa z gosti: Barbaro Kos, vodjo projekta Najdi.se pri Zavodu Vozim, in Karmen Kukovič iz Mladinskega centra Dravinjske doline ter študentoma Laro in Smiljanom, ki sta z nami delila svoja razmišljanja in izkušnje.
Kako pomembno je negovanje subkultur pri nas, kakšno polje kreativnega izraza, upora in svobode predstavljajo? O tem in še čem v tokratnem Gymnasumu, ko gostimo člane in oboževalce kranjske hardcore skupine Sakrabolt. Z voditeljico Liano Buršič so se pogovarjali Val Slana, Urban Kolbl in Lovro Šenk.
Kako pomembno je negovanje subkultur pri nas, kakšno polje kreativnega izraza, upora in svobode predstavljajo? O tem in še čem v tokratnem Gymnasumu, ko gostimo člane in oboževalce kranjske hardcore skupine Sakrabolt. Z voditeljico Liano Buršič so se pogovarjali Val Slana, Urban Kolbl in Lovro Šenk.
V oddaji Gymnasium so bili z nami mladi cirkusanti, ki obiskujejo cirkus Fuskabo. V njem mladim od 5. do 29. leta starosti ponujajo usposabljanje in bogate možnosti za umetniško, osebno in družbeno rast v netekmovalnem razpoloženju. Program sledi letnemu učnemu načrtu, poleg zagotavljanja alternativne, netekmovalne oblike telesne vzgoje pa mladinski cirkuški program uči potrpežljivosti, vztrajnosti, postopnosti in timskega dela. V oddaji smo torej z mladimi govorili o tem, kaj cirkus pravzaprav je, kakšno telesno pripravljenost zahteva, ter predstavili njihovo predstavo.
V oddaji Gymnasium so bili z nami mladi cirkusanti, ki obiskujejo cirkus Fuskabo. V njem mladim od 5. do 29. leta starosti ponujajo usposabljanje in bogate možnosti za umetniško, osebno in družbeno rast v netekmovalnem razpoloženju. Program sledi letnemu učnemu načrtu, poleg zagotavljanja alternativne, netekmovalne oblike telesne vzgoje pa mladinski cirkuški program uči potrpežljivosti, vztrajnosti, postopnosti in timskega dela. V oddaji smo torej z mladimi govorili o tem, kaj cirkus pravzaprav je, kakšno telesno pripravljenost zahteva, ter predstavili njihovo predstavo.
S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec.
S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec.
S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec.
S svojimi nastopi nas namreč navdušujejo tudi mlajši športnice in športniki, ki se udeležujejo mednarodnih tekmovanj. Eno takih – Olimpijski festival evropske mladine – se je poleti odvijalo na Slovaškem, od tam pa so se mladi vrnili s kar nekaj odličji. Slovenska reprezentanca je štela skoraj 100 mladih, starih od 15 do 18 let, ki so Slovenijo zastopali v vseh desetih športnih panogah, ki so bile na tekmovalnem sporedu. Na Prvem so bili naši gosti: odbojkarica Ajda Gorenjec Hodnik, plavalka Nija Gerdej, tenisač Paolo Angeli, atlet Žan Ogrinc in judoist Tobias Fürst Črtanec.
Filmski tabor Kolpa je projekt s 15-letno tradicijo, ki spodbuja filmsko ustvarjalnost in mladim ponuja možnost ustvarjalnega druženja s slovenskimi filmskimi strokovnjaki. Z letošnjimi udeleženci tabora, po filmsko, tokrat v Gymnasiumu, z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič so (tudi) o razsežnostih filmske umetnosti v naših življenjih debatirali: August Adrian Braatz, režiser in mentor delavnice Filmski scenarij in režija; Larisa Sinovčić, 17 let, Ljubljana, udeleženka delavnice Filmska igra; Emilija Mežan, 18 let, Trebnje, udeleženka delavnice Filmski scenarij in režija; Vili Šoper Rijavec, 13 let, Koper, udeleženec delavnice Animirani film; Leon Pavlinič, 17 let, Dragatuš, udeleženec delavnice Dokumentarni film.
Filmski tabor Kolpa je projekt s 15-letno tradicijo, ki spodbuja filmsko ustvarjalnost in mladim ponuja možnost ustvarjalnega druženja s slovenskimi filmskimi strokovnjaki. Z letošnjimi udeleženci tabora, po filmsko, tokrat v Gymnasiumu, z voditeljico in avtorico oddaje Liano Buršič so (tudi) o razsežnostih filmske umetnosti v naših življenjih debatirali: August Adrian Braatz, režiser in mentor delavnice Filmski scenarij in režija; Larisa Sinovčić, 17 let, Ljubljana, udeleženka delavnice Filmska igra; Emilija Mežan, 18 let, Trebnje, udeleženka delavnice Filmski scenarij in režija; Vili Šoper Rijavec, 13 let, Koper, udeleženec delavnice Animirani film; Leon Pavlinič, 17 let, Dragatuš, udeleženec delavnice Dokumentarni film.
Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zastopali dijaki in gostje tokratne oddaje Gymnasium: Vita Korošin in Katja Andolšek z Gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z Gimnazije Kranj in dijak Rok Tadej Brunšek z Gimnazije ŠC Velenje. S svojim izjemnim znanjem so si priborili bronasta odličja. Tekmovanje je bilo najprej individualno, kjer so tekmovalci šest ur reševali lingvistične naloge. En dan pa je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, kjer so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Z mladimi in mentorico dr. Simono Klemenčič smo v oddaji govorili o jezikih, besedah in črkah, predvsem pa smo se poglobili v potek olimpijade in načine, kako svoje znanje izboljšati.
Pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije so v konkurenci 52 ekip, sestavljenih iz več kot 200 tekmovalcev iz 38 držav, Slovenijo zastopali dijaki in gostje tokratne oddaje Gymnasium: Vita Korošin in Katja Andolšek z Gimnazije Bežigrad, Alja Šlenc z Gimnazije Kranj in dijak Rok Tadej Brunšek z Gimnazije ŠC Velenje. S svojim izjemnim znanjem so si priborili bronasta odličja. Tekmovanje je bilo najprej individualno, kjer so tekmovalci šest ur reševali lingvistične naloge. En dan pa je bil rezerviran tudi za ekipno tekmo, kjer so ekipe lingvistične naloge reševale štiri ure. Z mladimi in mentorico dr. Simono Klemenčič smo v oddaji govorili o jezikih, besedah in črkah, predvsem pa smo se poglobili v potek olimpijade in načine, kako svoje znanje izboljšati.
Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji sta se nam tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj smo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa smo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg.
Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji sta se nam tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj smo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa smo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj smo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg.
Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji se nam bosta tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj bomo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa bomo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg.
Festival angažiranega pisanja ITN. Je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tina Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi. Gre torej za festival mladih za mlade. Letos bo potekal med 30. septembrom in 2. oktobrom, pravkar pa zbirajo prijave v programski odbor. V oddaji se nam bosta tako pridružila Matevž Rems in Tajda Liplin Šerbetar, ki sta na festivalu ITN sodelovala že v preteklih letih ter mentorica in vodja festivala Nika Kovač. Skupaj bomo predstavili festival in pokukali v letošnje dogodke. Pogovor pa bomo še razširili skupaj z gostjama Hano Bujanovič Kokot in Elo Potočnik, mladima pesnicama in pisateljicama, predvsem pa strastnima bralkama. Skupaj bomo iskali odgovore na vprašanja, ali mladi berejo, kako je literatura predstavljena mladim, je ta dostopna vsem, kako spodbuditi branje in kako lahko mladi ustvarjalci vstopijo na literarni trg.
Poletje je s taborjenji vrhunec taborniškega leta - Zlet, vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravijo vsaka štiri leta, pa je poseben ravno zato, ker mlade iz vse Slovenije za 10 dni združi v eno veliko skupnost. Kaksna je bila ta skupnost tokrat, ta vikend se je Zlet zaključil v Cerknem, so prišli povedati mladi taborniki v tokratni Gymnasium. Z voditeljico Liano Buršič so prav po taborniško sproščeno in povezano debatirali Žan Čuden (17 let), Pia Sivec (19 let), Manca Mirka Slosar (16 let) in Tisa Predalič (17 let), ki so taborniki že več kotz 10 let, vsak iz drugega rodu.
Poletje je s taborjenji vrhunec taborniškega leta - Zlet, vseslovensko taborjenje, ki ga taborniki pripravijo vsaka štiri leta, pa je poseben ravno zato, ker mlade iz vse Slovenije za 10 dni združi v eno veliko skupnost. Kaksna je bila ta skupnost tokrat, ta vikend se je Zlet zaključil v Cerknem, so prišli povedati mladi taborniki v tokratni Gymnasium. Z voditeljico Liano Buršič so prav po taborniško sproščeno in povezano debatirali Žan Čuden (17 let), Pia Sivec (19 let), Manca Mirka Slosar (16 let) in Tisa Predalič (17 let), ki so taborniki že več kotz 10 let, vsak iz drugega rodu.
v gymnasiumu sledi še tretji, zadnji del dokumentarne igre »Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je«, v kateri spoznavamo zgodbo dijakinje Zoje, ki jo komentirajo trije strokovnjaki, povezuje pa freestyle dvojec Um in Kuna. Pogovarjali smo se tudi s študentko Laro in izvedeli, kako težko je bilo njej v zadnjih letih, ko se je način življenja in sveta za mlade, pa ne le mlade, obrnil na glavo. Posebna dokumentarna radijska igra Samota – generacije izolacije je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
v gymnasiumu sledi še tretji, zadnji del dokumentarne igre »Samota – generacije izolacije, kamor koli greš, maska gor na faci je«, v kateri spoznavamo zgodbo dijakinje Zoje, ki jo komentirajo trije strokovnjaki, povezuje pa freestyle dvojec Um in Kuna. Pogovarjali smo se tudi s študentko Laro in izvedeli, kako težko je bilo njej v zadnjih letih, ko se je način življenja in sveta za mlade, pa ne le mlade, obrnil na glavo. Posebna dokumentarna radijska igra Samota – generacije izolacije je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Vabljeni k poslušanju 2. dela dokumentarne radijske igre z naslovom »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je«, v katerem se bomo skupaj z dijakinjo Zojo, strokovnjaki, freestyle dvojcem Um in Kuna, avtorico in režiserko Špelo Kravogel ter tonskim mojstrom Matjažem Mikličem spomnili, da šola ni le prostor za pridobivanje znanja, temveč da se v šoli mladostniki učijo, kako razvijati prijateljstva, odnose in kako jih vzdrževati. Neposredna socializacija mladostnikom prav tako omogoči oblikovanje samopodobe, virtualno druženje, mediji pa lahko ustvarijo ponarejeno resničnost. Po dokumentarni igri pa bomo slišali še pogovor s klinično psihologinjo in izvedeli, da duševnih stisk zdaj, ko je za nami dokaj normalno šoslko leto, ni prav nič manj - nasprotno, več mladih išče pomoč strokovnjakov. Posebna dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
Vabljeni k poslušanju 2. dela dokumentarne radijske igre z naslovom »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je«, v katerem se bomo skupaj z dijakinjo Zojo, strokovnjaki, freestyle dvojcem Um in Kuna, avtorico in režiserko Špelo Kravogel ter tonskim mojstrom Matjažem Mikličem spomnili, da šola ni le prostor za pridobivanje znanja, temveč da se v šoli mladostniki učijo, kako razvijati prijateljstva, odnose in kako jih vzdrževati. Neposredna socializacija mladostnikom prav tako omogoči oblikovanje samopodobe, virtualno druženje, mediji pa lahko ustvarijo ponarejeno resničnost. Po dokumentarni igri pa bomo slišali še pogovor s klinično psihologinjo in izvedeli, da duševnih stisk zdaj, ko je za nami dokaj normalno šoslko leto, ni prav nič manj - nasprotno, več mladih išče pomoč strokovnjakov. Posebna dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR, ki ga sofinancira program Evropske unije Ustvarjalna Evropa.
V Gymnasiumu bomo imeli priložnost slišati posebno radijsko dokumentarno igro »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je«. Gre za preplet intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. 1. delu dokumentarne radijske igre sledi še pogovor z avtorico in režiserko Špelo Kravogel.
V Gymnasiumu bomo imeli priložnost slišati posebno radijsko dokumentarno igro »Samota – generacije izolacije, kamorkoli greš maska gor na faci je«. Gre za preplet intimne izpovedi dijakinje Zoje, strokovnih komentarjev psihologa dr. Kristijana Musek Lešnika, kliničnega psihologa dr. Tristana Riglerja in antropologa dr. Dana Podjeda ter freestyle vložkov kolektiva Um&Kuna freestyle show, ki osvetljuje in raziskuje težave mladostnikov v času epidemije covida 19. 1. delu dokumentarne radijske igre sledi še pogovor z avtorico in režiserko Špelo Kravogel.
V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili dijaki srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Govorili smo o projektu Erasmus+ mobilnost, s pomočjo katerega je letos dvotedetnsko praktično usposabljanje v litovskih, italijanskih, španskih in portugalskih vrtcih, opravljalo kar 47 dijakinj in dijakov programa Predšolska vzgoja. Z nami so bili: •\tAna Jurca, •\tUrška Bučinel, •\tErna Štemberger •\tIn ravnatelj: Andrej Rutar. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
V tokratnem Gymnasiumu so se nam pridružili dijaki srednje šole Veno Pilon Ajdovščina. Govorili smo o projektu Erasmus+ mobilnost, s pomočjo katerega je letos dvotedetnsko praktično usposabljanje v litovskih, italijanskih, španskih in portugalskih vrtcih, opravljalo kar 47 dijakinj in dijakov programa Predšolska vzgoja. Z nami so bili: •\tAna Jurca, •\tUrška Bučinel, •\tErna Štemberger •\tIn ravnatelj: Andrej Rutar. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Poletje je tudi čas, ki nam ponudi možnost ukvarjanja z najrazličnejšimi aktivnostmi, ki so povezane z vodo. A v tokratni oddaji Gymnasium nismo ostali nad njeno gladino, ampak smo se podali pod njo. Govorili smo o potapljanju, potapljaških tečajih in znanjih, ki jih morajo kandidati za potapljače osvojiti, preden so usposobljeni za samostojen potop. Seveda smo govorili tudi o zanimivostih podvodnega sveta, na koncu oddaje pa lahko slišite tudi nekaj nasvetov za varno in uspešno dopustniško potapljanje na dah. Z nami sta bila predstavnika Univerzitetnega potapljaškega društva Pozejdon, inštruktor Bojan Habulin in potapljačica Teja Barašin.
Poletje je tudi čas, ki nam ponudi možnost ukvarjanja z najrazličnejšimi aktivnostmi, ki so povezane z vodo. A v tokratni oddaji Gymnasium nismo ostali nad njeno gladino, ampak smo se podali pod njo. Govorili smo o potapljanju, potapljaških tečajih in znanjih, ki jih morajo kandidati za potapljače osvojiti, preden so usposobljeni za samostojen potop. Seveda smo govorili tudi o zanimivostih podvodnega sveta, na koncu oddaje pa lahko slišite tudi nekaj nasvetov za varno in uspešno dopustniško potapljanje na dah. Z nami sta bila predstavnika Univerzitetnega potapljaškega društva Pozejdon, inštruktor Bojan Habulin in potapljačica Teja Barašin.
Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Velikokrat slišimo, kako mora izobraževanje odgovarjati na potrebe trga dela in gospodarstva, dobrih praks in primerov pa ne vidimo. Zato smo odšli na Šolski center Nova Gorica, ki združuje 5 srednjih šol, eno višjo šolo, moderni medpodjetniški izobraževalni center in dijaški dom ter je vključen v veliko projektov, tudi takih, ki so financirani iz evropskih kohezijskih sredstev. Izvedeli smo, kaj vse nastaja v njihovem Učnem izdelovalnem laboratoriju, kakšnega robota so programirali dijaki tehniške gimnazije, kaj počnejo elektrotehniki in kako so opremljene njihove delavnice. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Kaj se dogaja na Srednji šoli Črnomelj, kakšno je dijaško življenje v Črnomlju ter kakšne so perspektiva in priložnosti mladih v Beli krajini? V Gymnasiumu smo bili v družbi dijakinj gimnazije iz Srednje šole Črnomelj.
Kaj se dogaja na Srednji šoli Črnomelj, kakšno je dijaško življenje v Črnomlju ter kakšne so perspektiva in priložnosti mladih v Beli krajini? V Gymnasiumu smo bili v družbi dijakinj gimnazije iz Srednje šole Črnomelj.
Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in forografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi smo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.
Konec maja so dijakinje in dijaki Srednje šole za oblikovanje in forografijo Ljubljana v Cukrarni pripravili sklepno modno revijo, ki je zaokrožila njihovo štiriletno izobraževalno pot. Z njimi smo govorili o tem, kako so jo pripravili, kakšne kolekcije oblačil so mladi postavili na modno brv in kako so te del njihove mature ter kako so jih pri tem vodili profesorice in profesorji.
V tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi slovenske uporniške poezije in albumu H2SO4 ene najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene - ankaranske glasbenice Masayah, ki je prišla v studio Prvega v družbi dr. Igorja Sakside. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V tokratnem Gymnasiumu pa o knjigi slovenske uporniške poezije in albumu H2SO4 ene najbolj prepoznavnih ustvarjalk slovenske hip hop in rap scene - ankaranske glasbenice Masayah, ki je prišla v studio Prvega v družbi dr. Igorja Sakside. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.
Dijaki II. gimnazije Maribor, ki so letošnje šolsko leto sodelovali v šolskem gledališču Druga scena, so pripravili predstavo Ali se lahko najdeš v mrtvem mestu – gre za delo po motivih znanega Cankarjevega besedila. Kako je predstava nastajala, kako radi imajo mladi Cankarja in kaj jim pomeni gledališče, izvemo v oddaji Gymnasium.
Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so slovenski dijaki dosegli 2 zlati in 2 bronasti medalji.
Na mednarodnem srečanju mladih znanstvenikov s področja naravoslovnih znanosti so slovenski dijaki dosegli 2 zlati in 2 bronasti medalji.
Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu. Na svoji poti so se tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima Grozne sanje in Libido ter priredbama Zbudi me za prvi maj in Dobra vila. Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge: Anja Zimet – vokal in bas kitara Alja Klemenčič – kitara Čarna Lampret – bobni in tolkala Luka Golob – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature Mai Štiglic – vokal in kitara
Mlad, energičen bend je nastal leta 2019 z namenom, da nastopijo na informativnih dnevih Prve gimnazije Maribor. Čeprav so se sprva pripravili le na en nastop, ta še zdaleč ni bil zadnji. Začeli so nastopati na šolskih prireditvah, nadaljevali s celovečernim akustičnim koncertom v mariborski kavarni Čajek, med epidemijo pa so se odločili, da bodo še ustvarjalnejši, in nastale so prve avtorske skladbe. Začeli so snemati videospote, pisati besedila in nastopati po vsej Sloveniji. Leta 2020 so zmagali na natečaju CityBand2020, letos pa so se udeležili tekmovanja Špil liga, kjer so za zdaj v polfinalu. Na svoji poti so se tako ustavili tudi v studiu 13 oziroma v oddaji Gymnasium. Skupaj smo spregovorili o tem, kako se lotijo pisanja skladb, ustvarjanja videospotov, kako se pripravljajo na nastop in od kod pravzaprav izvira ime Sthenge. V oddaji pa so tudi v živo zaigrali. Poslušalci ste lahko prisluhnili štirim skladbam, avtorskima Grozne sanje in Libido ter priredbama Zbudi me za prvi maj in Dobra vila. Z nami so torej bili glasbena skupina Sthenge: Anja Zimet – vokal in bas kitara Alja Klemenčič – kitara Čarna Lampret – bobni in tolkala Luka Golob – spremljevalni vokal, bas in ritem kitara, klaviature Mai Štiglic – vokal in kitara
Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Tekmovanje mladih plesnih ustvarjalcev Opus 1 – Plesna miniatura je prvič potekalo v Celju pred tridesetimi leti in v tem času se je razvilo iz enournega dogodka v plesni festival izjemnega obsega in mednarodnega dometa, ki pušča vidne sledi v plesni umetnosti. Promocija sodobnega plesa, odkrivanje svežih talentov in spodbujanje ustvarjalnosti mladih plesnih avtoric in avtorjev, ki bodo tokrat tudi z nami v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium!
Kako se napiše dober esej, kakšne so novosti pri ocenjevanju eseja, poglavitne ideje in primerjave maturitetnih romanov – vse o letošnjem eseju v oddaji Gymnasium!
Tokrat so nam v studiu delali družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Juš Javornik, Nika Kalin in Luka Radičević, ter Ema Odra Raščan, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen. V Gymnasiumu smo zato preverjali, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je? No, tem vprašanjem pa smo dodali tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja 2022, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.
Tokrat so nam v studiu delali družbo študenti mednarodnih odnosov Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani, Juš Javornik, Nika Kalin in Luka Radičević, ter Ema Odra Raščan, magistrska študentka Diplomatske akademije na Dunaju. Pred mikrofon smo jih povabili, ker so z znanstvenimi članki sodelovali pri nastajanju še svežega zbornika Diplomacija 21. stoletja : izhodišča, izzivi, pogledi, zbornika, skratka, ki se v luči tragičnega dogajanja v Ukrajini zdi še prav posebej aktualen. V Gymnasiumu smo zato preverjali, kje natanko je v okoliščinah, ko na ves glas govorijo puške, sploh še prostor za trezne, diplomatsko umirjene pogovore? Kakšna naj bi bila diplomacija, ki sme v sodobnem svetu računati na uspeh? In kaj neki uspeh pravzaprav je? No, tem vprašanjem pa smo dodali tudi taka, ki se naših gostov dotikajo malce bolj neposredno ... Zakaj so se sploh odločili za študij mednarodnih odnosov? Kako se univerzitetna realnost razlikuje od srednješolskih pričakovanj? Kako kakovosten je pravzaprav pouk na FDV? Kako se pisanje čisto pravega znanstvenega članka razlikuje od pisanja običajne seminarske naloge? So, ne nazadnje, 24. februarja 2022, ko so padle prve bombe na Ukrajino, bodoče službe naših gostov nenadoma postale bistveno težje? – O vsem tem in še čem smo govorili v oddaji, ki jo je pripravil Goran Dekleva.
Kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi? Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance? Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem, zato smo se odpravili na Državno volilno komislijo in na ljubljansko Pravno fakulteto.
Kako o volitvah, politiki in vodenju države razmišljajo mladi? Bodo šli na volitve? Bi raje videli, da bi dobili volilno pravico že s 16 leti starosti ali da bi lahko volili od doma? Koliko sploh sledijo politiki, poznajo programe strank, kaj jih prepriča? Do katerih tem bi se morali po njihovem opredeliti kandidati za poslance? Skupaj z mladimi smo raziskovali tudi, kakšen je naš volilni sistem, zato smo se odpravili na Državno volilno komislijo in na ljubljansko Pravno fakulteto.
Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Spolnost je normalen del življenja, a hkrati še vedno tudi (pre)močno tabuizirana. Del problema tiči tudi v tem, da sistematična in celovita spolna vzgoja v slovenskih šolah umanjka. Kako spolnost nagovarjajo mladi, pa tokrat v iskrenem in odprtem pogovoru z njimi, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Plečnikov dan je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime. Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna. Kot pravi profesorica nemščine Jasmina Miklič, vodja Plečnikovega dneva: »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo. Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.« V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ko so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba. Kot pravita dijakinji 1.F: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.« O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika. Z nami so bili: Ana Katarina Mandič Nik Koprivec Miha Matičič Ema Štembergar vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič
Plečnikov dan je vsakoletni dogodek Gimnazije Jožeta Plečnika, s katerim 23. januarja obeležijo rojstni dan velikega arhitekta. Letos namreč obeležujemo 150 let Plečnikovega rojstva, na gimnaziji pa že 21. obletnico Plečnikovih dni ter 24 let od tega, ko je ta šola, ki jo je Plečnik tudi zasnoval, začela nositi njegovo ime. Cilj Plečnikovih dni je predvsem pokazati dijakom, da bistvo učenja ni le sedenje za klopjo, prebiranje učne snovi in podčrtavanja besedil, temveč tudi zabavna in interaktivna izkušnja, ki je tudi življenjsko poučna. Kot pravi profesorica nemščine Jasmina Miklič, vodja Plečnikovega dneva: »Plečnikov dan je vsako leto organiziran kot projektni dan, kjer dijakom ponudimo znanje na malce drugačen način. Vsak profesor ali profesorica je v svoji karieri že dobila vprašanje dijakov, zakaj vendar se moramo to učiti, ko pa nam to znanje ne bo nikjer koristilo. Verjemite, da je v tistem trenutku zelo težko enoznačno odgovoriti in dijaka prepričati, da mu bo znanje nekoč koristilo. Letošnja rdeča nit Plečnikovega dneva je medpredmetno povezovanje, saj želimo pri dijakih doseči, da bodo svoje pridobljeno zanje znali med seboj povezovati in spoznali, da pri študiju ali pozneje na poklicni poti ni dovolj biti strokovnjak na svojem ozkem področju, temveč se posebej v tem negotovem svetu pričakuje od posameznika, da ima znanje z najrazličnejših področij.« V enem dnevu se je tako odvilo vrsto delavnic, ko so med seboj povezale kemijo z geografijo, biologijo in umetnostno zgodovino, pa športno vzgojo in zgodovino, s pomočjo sociologije in slovenščine pa so ustvarili zbornik o Plečniku. Za konec dneva pa so vključili še tradicionalni obisk Plečinkovega groba. Kot pravita dijakinji 1.F: »Ta obisk groba nas opomni, da tudi če Jožeta Plečnika ni več med nami, ima še vedno velik pomen za naše dijake, ki lahko ob tem spoznajo, da lahko tudi sami veliko dosežejo.« O delavnicah, medpredmetnem povezovanju znanosti in umetnosti ter vprašanju – zakaj se moram to snov naučiti, ko pa se bom vendar odločil za študij, kjer tega znanja ne bom potreboval, smo torej govorili z dijaki gimnazije Jožeta Plečnika. Z nami so bili: Ana Katarina Mandič Nik Koprivec Miha Matičič Ema Štembergar vodja Plečnikovega dneva Jasmina Miklič
Idrijski dijaki (in učitelji) prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, Kulturni maraton, interdisciplinarne predmete, teden športa in tudi v lokalno okolje. Koliko poznajo zgodovino svojega mesta in kako gledajo v prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih?
Idrijski dijaki (in učitelji) prisegajo na znanje, šport in ustvarjalnost. Vpeti so v številne projekte, Kulturni maraton, interdisciplinarne predmete, teden športa in tudi v lokalno okolje. Koliko poznajo zgodovino svojega mesta in kako gledajo v prihodnost? Bodo svojo iskali doma ali v večjih mestih?
Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Sprehodili smo se po nekoliko drugačni poti, ki jo za dokončanje izobraževanja lahko uberejo mladi. To je s pomočjo projekta Projektno učenje mlajših odraslih. Program neformalnega izobraževanja za opolnomočenje mlajših odraslih je namenjen mladim od 15. do dopolnjenega 26. leta starosti. Naravnan pa je k odpravljanju vzrokov, ki so privedli do izstopa iz šole ali dela. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela, celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlarjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Dijake zadnjih letnikov srednjih šol kmalu čakajo pomembne odločitve - kam naprej, katero fakulteto izbrati, kateri študij je najbolj primeren za njih ... Kdaj je pravi čas, da mladi že začnejo razmišljati o vsem tem? Naj poslušajo nasvete starejših kolegov, bratov in sester, morda celo staršev ali naj se zanesejo le na svoje občutke in želje? Kje dobiti prave informacije? V katerih poklicih je sploh prihodnost? Bodo mladi, ki bodo v nekaj letih stopili na trg dela, celo življenje delali le v eni službi? O vsem tem smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium s karierno svetovalko, Sabino Žnidaršič, in dijaki iz Kranja - Nino Triler in Gregorjem Grilcem iz Gimnazije Franceta Prešerna ter Ljubljane - iz Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana pa z Marijano Jurišić iz zaključnega letnika živilsko-prehranski tehnika/ca, Živo Nose, 3. letnik programa veterinarski tehnik/ca in Maksem Sešlarjem, 3. letnik programa tehniška gimnazija. Oddaja je pripravljena s finančno podporo Evropske unije. Za vsebino je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.
Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.
Projekt Mepi – mednarodno priznanje za mlade je program, ki je namenjen temu, da mladi sprejemajo izzive in se udejstvujejo v prostovoljnih, športnih, kulturnih, intelektualnih in avanturističnih dejavnostih, pri tem pa spoznavajo sami sebe, gradijo svojo osebnost in se učijo vztrajnosti, odgovornosti in zaupanja v lastne spodobnosti. Ne gre torej za kratkotrajno nalogo ali le za enkratno potovanje v tuje dežele, temveč za večletno usposabljanje, napredovanje in prostovoljno delo. Program je namenjen mladim od 14. leta naprej, ki ga vodijo mentorice ali mentorji po osnovnih in srednjih šolah ter na nekaterih drugih izobraževalnih in mladinskih organizacijah. Več o svojih izzivih, izbranih področjih napredovanja, odpravi, priznanjih in časih, v katerih živimo, so nam povedali: Lan Mohorič Bonča - Gimnazija Škofja Loka Zala Kapitler (prej Gimnazija Celje - Center, zdaj že študentka) Ožbej Kozmelj (prej ŠC Škofja Loka, zdaj že študent) Hana Bujanovič Kokot (prej Gimnazija Kranj, zdaj že študentka) Polona Tušar, MEPI mentorica na British International School of Ljubljana, tudi sama prejemnica zlatega MEPI priznanja več let nazaj.
V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili smo jih v nocojšnjem Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V Dubaju v Združenih arabskih emiratih se je pred kratkim končala 18. Mednarodna mladinska naravoslovna olimpijada, na kateri so se s kemijo, biologijo in fiziko uspešno spoprijeli slovenski srednješolci, saj so prejeli kar 6 odličij. Gostili smo jih v nocojšnjem Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.
Kako se je Slovenija osamosvojila in kako je nastala naša ustava? Zgodovinski podatki, strokovne podrobnosti, arhivske zanimivosti in osebne izkušnje tistih, ki so bili vpeti v dogajanje ... Mikrofon sta v rokah držala dijaka Tinkara Matičič in Mark Djuraševič, z našimi sogovorniki pa smo se dobili v Državnem zboru, na Pravni fakulteti in Inštitutu za novejšo zgodovino.
Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis
Pet dijakinj je nadaljevalo delo svojih predhodnic, s katerimi na Gimnaziji Kranj želijo ustvariti serijo portretov Slovenk in Slovencev, ki so pomembno zaznamovali prostor in čas. Portrete je ustvarilo pet dijakinj, ki so bile tudi naše tokratne gostje, Ula Simonič, Monika Sunesko, Klara Stariha in Lavra Šubic. Dijakinje so slovenske velikane ustvarile v tehniki svinčnika (rjava barvica), potujoča razstava pa je svojo pot začela v knjižnici Gimnazije Kranj. Pridružila se nam je tudi njihova mentorica Nataša Kne. Nastali so: Alma Karlin (1889–1950), Rihard Jakopič (1869–1943), Kristina Gorišek Novaković (1906–1996), Nejc Zaplotnik (1952–1983), Oton Župančič (1878–1949), Kristina Brenk (1911–2009), Stanko Bloudek (1890–1959), pater Simon Ašič (1906–1992), Ita Rina (1907–1979), Josip Plemelj (1873–1967), Franja Bojc Bidovec (1913–1985), Janez Bleiweis (1808–1881). Skupaj so tako od leta 2020 ustvarili že 36 portretov Slovenskih velikanov. Do zdaj so upodobili: Leto 2020: Jože Plečnik, France Prešeren, Lili Novy, Jurij Vega, Ana Mayer – Kansky, Primož Trubar, Ivana Kobilca, Janez Puhar, Jakob Aljaž, Zofka Kveder, Rudolf Maister in Ivan Cankar Leto 2021: Edvard Rusjan, Veronika Deseniška, Srečko Kosovel, Ignacij Borštnik, Josipina Turnograjska, Simon Jenko, Angela Piskernik, Ivan Vurnik, Miki Muster, Leon Štukelj, Duša Počkaj in Herman Potočnik Noordung Leto 2022: Alma Karlin, Rihard Jakopič, Kristina Gorišek Novaković, Nejc Zaplotnik, Oton Župančič, Kristina Brenk, Stanko Bloudek, pater Simon Ašič, Ita Rina, Josip Plemelj, Franja Bojc Bidovec in Janez Bleiweis
Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, smo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.
Prostovoljstvo je v Sloveniji zelo razširjeno in predstavlja enega izmed stebrov naše družbe. O nesebični pomoči drugim in akcijah, ki so jih izvajali, smo govorili s prejemniki državnih priznanj naj prostovoljec 2020. V kategoriji do 19 let sta ga prejela Viktoria Krusharova in Luka Štrukelj, za kakovostno in uspešno delo v daljšem časovnem obdobju v mladinskem sektorju pa ga je prejela Eva Bolha.
V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"
V tokratnem Gymnasiumu so se nam v studiu pridružili dijaki Julija Domjan, Pika Kovač, Ana Stergar in Peter Pongrac. Dijaki, ki so bili s svojimi haikuji nagrajeni na slovenskih srednješolskih natečajih, so zdaj svoje mesto našli v pravkar izdani Antologiji haikujev slovenskih srednješolcev 2001-2021. V njihovih pesmih se kažeta tako ustvarjalnost kot duh časa, kar smo prikazali v tokratni oddaji, v kateri smo z mladimi govorili o poeziji, kaj jim pomeni, kako jo ustvarjajo in kaj haiku pravzaprav je. Poleg mladih se nam je v studiu pridružil tudi Edin Saračević, urednik antologije in vodja natečaja za najboljši srednješolski haiku. Kaj je to Haiku? Haiku (japonsko ??) je trivrstična pesniška oblika japonskega izvora. Danes velja za najbolj razširjeno pesniško obliko na svetu. Kot kaže, je njena kratka forma, po drugi strani pa filozofska, intuitivna, globoka vsebina, idealna duhovna hrana za sodobnega človeka, ki marsikdaj nima časa opaziti sebe, svojih resničnih potreb, drugih. Haiku skrajno zgoščeno prikazuje trenutek iz narave, ki se povezuje z dogajanji v človekovi notranjosti. Prvi verz idealnega haikuja ponazarja osnovno podobo, ozračje, naznačitev čustva oziroma misli; ta podoba se včasih logično, včasih presenetljivo dopolni z zadnjim verzom, v osrednjem verzu pa je izraženo tisto, kar sproži, privede do take dopolnitve. Julija Domjan Tvoja roka v moji. Šah-mat. Pika Kovač Nagovarja me celo ulična svetilka osamljenost. Ana Stergar predolgo se že utapljam v oceanih modrih oči Peter Pongrac V objemu srce trka: "Smem vstopiti?"
Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.
Ali imamo Slovenci res mladinsko svetovno prvakinjo in evropsko podprvakinjo v jadranju na deski? Res jo imamo! In nocoj pride v studio 1.programa, v oddajo Gymnasium, Lina Eržen, 16-letni up svetovnega windsurfinga in njen prav tako jadralsko obetaven in uspešen 14-letni brat Val. Bodite z nami.
Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.
Če spremljate naše oddaje ste do zdaj že lahko spoznali veliko število mladih, ki so Slovenijo vrhunsko zastopali na različnih tekmovanjih v znanju. Ta tradicija dobrih uvrstitev se seveda nadaljuje. Zvezi za tehnično kulturo Slovenije je kljub razglasitvi epidemije, številnim ukrepom in zaprtju šol, v šolskem letu 2020/2021 uspelo izpeljati kar nekaj aktivnosti na mednarodnem področju. Tako so uspešno izvedli in organizirali sodelovanje 46 mladih na desetih različnih mednarodnih tekmovanjih in srečanjih, ki so potekala na daljavo. S svojim znanjem so si mladi priborili enajst srebrnih in sedem bronastih odličij ter druge uspešne rezultate. V Gymnasiumu boste spoznali štiri izmed njih, in sicer Tjašo Sušnik, Jašo Knapa, Matijo Likarja in Patrika Žnidaršiča.
Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.
Erasmus+ je program Evropske unije, ki naslavlja mednarodno sodelovanje na področju izobraževanja, usposabljanja, mladih in športa. Namen programa Erasmus+ je dvig kakovosti izobraževanja in usposabljanja ter s tem krepitev socialne kohezije in konkurenčnosti gospodarstva Unije. Erasmus+ želi omogočiti sodelovanje čim večjemu številu posameznikov, še zlasti tistim iz okolij z manj priložnostmi, ter kot ključne izpostavlja vsebine in aktivnosti vključevanja, ohranjanja okolja (zeleni Erasmus) in prehoda na digitalno družbo ter aktivno participacijo oz. sodelovanje v demokratičnem življenju. Evropska komisija je letos prvič podelila evropske nagrade za inovativno poučevanje. Med 104 nagrajenci so 4 slovenske izobraževalne institucije, med njimi tudi Gimnazija Celje - Center in Srednja zdravstvena šola Ljubljana. S to nagrado želi Evropska komisija počastiti dosežke učiteljev in šol, izraziti priznanje za njihovo delo ter še naprej spodbujati izjemne prakse poučevanja in učenja. V tokratni oddaji Gymnasium boste izvedeli več o programu Erasmus + in konkretnih izkušnjah, ki so jih skozi program letos septembra, ko so odšli na Finsko in v Francijo, pridobili dijaki Gimnazije Celje center in Srednje zdravstvene šole Ljubljana.
Besedo smo dali mladim zmagovalcem filmskega natečaja "Keep it cool". Medtem ko se njihovi kratki filmi vrtijo na podnebni konferenci v Glasgowu, smo na Prvem slišali, na kaj so opozorili v svojem videu, kako so ga snemali in kako optimistično (ali pesimistično) gledajo na to, v kakšem svetu bodo živeli? Z nami sta bila dijaka Gimnazije Vič, po telefonu pa osnovnošolci OŠ Dolenjske Toplice, avtorji dveh zmagovalnih filmov natečaja.
Besedo smo dali mladim zmagovalcem filmskega natečaja "Keep it cool". Medtem ko se njihovi kratki filmi vrtijo na podnebni konferenci v Glasgowu, smo na Prvem slišali, na kaj so opozorili v svojem videu, kako so ga snemali in kako optimistično (ali pesimistično) gledajo na to, v kakšem svetu bodo živeli? Z nami sta bila dijaka Gimnazije Vič, po telefonu pa osnovnošolci OŠ Dolenjske Toplice, avtorji dveh zmagovalnih filmov natečaja.
Govorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.
Govorili smo o predstavi Vse je v redu. V njej dijakinje in dijaki raziskujejo ustaljeni šolski red in njegov vpliv na odraščanje, predvsem vprašanje, kaj je v šoli v redu in kaj ne. Kaj nas uči onkraj zapisanih ciljev oziroma kaj se dogaja mimo uradnega učnega programa? Kako je potekal proces ustvarjanja predstave Vse je v redu in kakšen je zaradi nje postal pogled mladih na šolanje, boste izvedeli ob poslušanju oddaje Gymnasium.
Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.
Naši gosti, ki so se nam pridružili v terenskem studiu v Gornji Radgoni, prihajajo iz Murske Sobote, Lenarta, Križevcev pri Ljutomeru in Gornje Radgone, njihova skupna točka pa je, da se šolajo na isti šoli. In sicer na gimnaziji v Avstriji. Zakaj so se odločili za Gimnazijo BORG v avtrijski Radgoni oz. Bad Radkersburgu? Kaj njim pomeni meja? Kako je pri njih potekalo covidno leto? Kako poteka učenje slovenščine na avstrijski gimnaziji, kako jim gre nemščina in kako so jih sprejeli avtrijski sovrstniki in učitelji? Kje se vidijo čez nekaj let - v tujini ali v domovini? Več izvemo v oddaji Gymnasium.
Trije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Trije dnevi in žanrsko ter tematsko različni celovečerni filmi, prvič tudi podcast Kinotripanje in filmski pogovori z gosti ter kritiška delavnica. Vse to letos mladi za mlade na že 6. mednarodnem filmskem festivalu Kinotrip, ki se prične jutri v ljubljanskem Kinodvoru, a ga programsko predstavimo že nocoj v klepetu z mladimi filmskimi zanesenjakinjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra se bomo pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih in filmu, ki je nastal v času karantene. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu najprej nastali monologi, ki so jih dijaki igrali pred zaslonom, na koncu pa so naredili uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma.
Z gostjami iz Gledališke šole Talia iz Kopra se bomo pogovarjali o mladinskem omnibusu Barve karantene – monologih in filmu, ki je nastal v času karantene. Pod okriljem kulturnega društva Gajbla so iz pogovorov na zoomu najprej nastali monologi, ki so jih dijaki igrali pred zaslonom, na koncu pa so naredili uro in pol dolg film Barve karantene. V njem se razkrivajo razmišljanja in občutja mladih v času, ko so zaradi epidemije ostali doma.
V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje vam bodo povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale pa nam bodo tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.
V studiu so se nam pridružile članice slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju, ki so v letošnji sezoni dosegale zares vrhunske rezultate. Na mladinskem svetovnem prvenstvu, ki je potekalo v Rusiji, so člani omenjene reprezentance skupno osvojili kar deset medalj, prav tako uspešni so bili na mladinskem evropskem prvenstvu. Ob tem so se dekleta, ki jih boste spoznali, že pomerila tudi v članskih vrstah in s svojimi nastopi opozorila nase. Za prihodnost slovenskega športnega plezanja se nam tako – sodeč po njihovih uspehih – ni treba bati. V Gymnasiumu smo vam predstavili tekmovalno športno plezanje, gostje vam bodo povedale več o tem, kaj pomeni nastopiti na velikih tekmovanjih in kako se pripravljajo nanje, zaupale pa nam bodo tudi, kakšni so občutki ob osvojenih medaljah in kako je nastopiti na domači članski tekmi svetovnega pokala, ki je pred kratkim potekala v Kranju.
Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?), etc.Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Življenje na podeželju mora postati podobno oziroma enako kakovostno kot življenje v mestih, so na obisku v Sloveniji poudarjali kmetijski ministri EU. Kaj pa na to pravijo mladi s slovenskega podeželja? Tokrat jih gostimo v Gymnasiumu in zanimalo nas bo: s kakšnimi predsodki se srečujejo mladi podeželani, prednosti in ovire življenja na podeželju, razlogi za odločitev za kmečki poklic, kako preživljajo prosti čas, kakšen odnos imajo do narodnozabavne glasbe in tradicionalnih vrednot (katere so to?), etc.Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
14. Filmski tabor Kolpa (FTK), ki ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije. V studiu so se nam pridružili: Eliza Grubar – udeleženka delavnice filmska igra Jakob Medved – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija Ronja Slemenik – udeleženka delavnice animirani film. Andrea Tamaši Covarrubias - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija August Adrian Braatz, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.
14. Filmski tabor Kolpa (FTK), ki ga organizira Zavod za izobraževanje in kulturo Črnomelj, je bil med 26. in 28. avgustom v Vinici v Beli krajini. 16 mladih, starih od 11 do 18 let, se je lahko preizkusilo na štirih delavnicah: animirani film, dokumentarni film, filmska igra in filmski scenarij ter režija. Skupna povezovalna tema letošnjega tabora in delavnic pa 30 let osamosvojitve Slovenije. V studiu so se nam pridružili: Eliza Grubar – udeleženka delavnice filmska igra Jakob Medved – udeleženec delavnice filmski scenarij in režija Ronja Slemenik – udeleženka delavnice animirani film. Andrea Tamaši Covarrubias - udeležanka delavnice filmski scenarij in režija Poleg mladih gostov je bil z nami tudi mentor delavnice Filmski scenarij in režija August Adrian Braatz, režiser, scenarist, skladatelj, scenarist kratkega igranega filma Avdicija, zmagovalca tekmovanja MUVIT 6 x 60, avtor videospotov za Siddharto, Vanillaz, 2B in Andreja Šifrerja.
Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že 22. poletni tabor inovativnih tehnologij. 58 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete …
Minuli teden smo obiskali Fakulteto za elektrotehniko Univerze v Ljubljani, kjer je med 16. in 20. avgustom potekal že 22. poletni tabor inovativnih tehnologij. 58 osnovno- in srednješolcev se ga je udeležilo, ob prijavi pa so lahko izbirali med osmimi delavnicami. Sprehodili smo se po fakulteti, pri delu zmotili dijake, se pogovarjali z njihovimi mentorji, pred mikrofon pa povabili tudi dekana fakultete …
Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov DD ekipe, ki bo ta vikend tudi nastopila na adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Po več kot 2000 nastopih v 50 državah sveta, dveh Guinnessovih rekordih in več kot 250 milijonih ogledih viralnih video vsebin je akrobatska skupina Dunking Devils zagotovo vodilna v svetovnem merilu. A še dobro desetletje nazaj je skupino sestavljalo le par prijateljev z velikimi sanjami, ki jih na poti ni ustavilo niti dejstvo, da nihče ni bil ravno pretirano atletsko nadarjen. S predanostjo in trdim delom so kljub težkim začetkom uspešno premagali vse ovire in zrasli v ekipo, ki danes šteje več kot 60 članov, med katerimi je kar 25 profesionalnih akrobatov. Trdno verjamejo, da je možno uresničiti še tako divje sanje, zato želijo s svojo zgodbo navdušiti mlade in jih motivirati, da se tudi sami zagnano lotijo svojih ciljev. Želja, da svoje znanje in vrednote prenesejo tudi na mlade, jih je privedla do odprtja Dunking Devils Akademije, kamor z odprtimi rokami sprejmejo prav vsakega posameznika. Pred dvema letoma so odprli tudi svoj nov dom, WOOP! Trampolin park, ki je največji trampolin park v Sloveniji, v pandemskem letu pa so uspešno zagnali tudi oglaševalsko agencijo Dunking Devils Studios, ki uspešno vodi TikTok profile najuspešnejših slovenskih blagovnih znamk. Tokrat gostimo 5 članov DD ekipe, ki bo ta vikend tudi nastopila na adrenalinskem spektaklu v središču prestolnice, ko bodo preizkušali največji trampolin na svetu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Preverili smo vzdušje na Raziskovalnem taboru Rogla, kamor se nekateri mladi vračajo leto za letom. V katere skupine so razdeljeni, kaj počnejo in koliko spijo, izvemo od gostov v Gymnasiumu.
Preverili smo vzdušje na Raziskovalnem taboru Rogla, kamor se nekateri mladi vračajo leto za letom. V katere skupine so razdeljeni, kaj počnejo in koliko spijo, izvemo od gostov v Gymnasiumu.
Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".
Slovenska filantropija v teh dneh organizira mladinsko izmenjavo Vizija 20/20+ z 58 udeleženci iz Slovenije, Slovaške, Madžarske, Španije (enklava Ceuta), Portugalske ter Velike Britanije. Izmenjava, ki je bila zaradi epidemije prestavljena iz lanskega na letošnje leto zato nosi dodaten + in pomenljiv podnaslov: "Izzovi meje, ustvarjaj priložnosti in živi solidarnost".
Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah.
Takoj po sprejemu, ki so ga pripravili za zlatega olimpijskega kanuista na divjih vodah Benjamina Savška, so se nam v studiu pridružili člani Kajak - kanu kluba Tacen. Olimpijski uspeh člana njihovega kluba jim je, kot pravijo, še dodatno utrdil tekmovalni naboj, predstavili pa so nam tudi druge posebnosti tega športa na divjih vodah.
Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.
Tokrat ne bomo v radijskem studiu, temveč se bomo odpravili kar na teren, in sicer v Hrastnik, kjer v teh dneh poteka 22. študentska delovna brigada. Na pobudo Študentske organizacije Univerze v Mariboru se tako že več kot dve desetletji vsakoletno zbere skupina študentov, ki je pripravljena prostovoljno pomagati pomoči potrebnim. Pomoč nudijo prebivalcem krajev, ki so jih prizadele naravne nesreče ali pa so demografsko ogroženi. Kaj vse počnejo letos v Hrastniku, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vremenom, zabavo in jutranjim vstajanjem, kaj so v teh dneh doživeli in videli, kakšna izkušnja je to za mlade udeležence – vse to slišite v tokratni oddaji.
Trainstation SubArt je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko - od koncertov, festivalov, ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Trainstation SubArt je stičišče in center kranjske urbane, nekomercialne, alternativne ter mladinske kulture. Njihovo delovanje je zelo raznoliko - od koncertov, festivalov, ustvarjalnih delavnic, fotografskih in slikarskih razstav, mednarodnih projektov, posebna je tudi umetniško - grafitarsko ozaljšana stavba in notranji rolkarski poligon, in seveda, predvsem so podpora mladim kreativcem. Tokrat v Gymnasiumu gostimo mlade, ki jim je ekipa Traina nudila dragoceno podporo in služila kot odskočna deska za njihovo ustvarjanje. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na Taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji?
V mladinski oddaji Gymnasium tudi poleti gostimo mlade sogovornike v našem studiu ali pa preverjamo vzdušje med počitnicami. Tokrat smo se odločili za slednje – se odpeljali v Postojno in se ustavili na Taboru Košarkarske zveze Slovenije za dekleta, ki bo potekal do 10. julija. Je tabor namenjen le dekletom, ki ta šport trenirajo v klubih? Kako poteka dan pod koši in kako dekleta preživljajo prosti čas na taboru? Kako so dekleta navijala za slovensko moško reprezentanco in kako so se veselila njihovega uspeha? In kakšen je položaj ženske košarke v Sloveniji?
Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve. Predvsem si želijo, da bi bile prihodnje študijsko leto fakulete odprte ne glede na barvo semaforja vladnih ukrepov omejevanja javnega življenja, če bo koronavirus ponovno udaril z vso silo.
Iniciativa Študenti še obstajamo zahteva reševanje študentske problematike, odločevalcem pa so njeni predstavniki predali svoje predloge in zahteve. Predvsem si želijo, da bi bile prihodnje študijsko leto fakulete odprte ne glede na barvo semaforja vladnih ukrepov omejevanja javnega življenja, če bo koronavirus ponovno udaril z vso silo.
Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri smo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.
Kakovostno brezplačno javno šolstvo, dobre možnosti za osebni razvoj in lepa narava, na drugi strani pa socialna neenakost, neurejena stanovanjska politika in upadanje njihove družbene moči, je nekaj stvari, ki jih mladi izpostavljajo v razmisleku pred praznovanjem 30. obletnice samostojnosti Slovenije, kateri smo namenili pogovor v oddaji Gymnasium.
Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov, delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnije narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe.
Naši gostje so bili dijaki Gimnazije Kranj, ki svoje znanje, ljubezen do naravoslovja in različnih poskusov, delijo z osnovnošolci. V projektu Čarovnije narave snemajo krajše video posnetke, v katerih naredijo zanimiv poskus, razložijo kakšen fizikalni pojem, proces, kemijsko reakcijo ali naravni pojav, in ga potem objavijo na You tubu in na spletnih platformah svoje šole … Vse zato, da bi mlajši od njih bolje razumeli svet okoli sebe.
Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Festival Kalejdoskop je festival sodobne odrske umetnosti, ki je namenjen otrokom, mladim in odraslim in že 14 let v juniju naseljuje najrazličnejše lokacije Kranja in Ljubljane. Letošnji se bo odvijal v petek (11.6.) in soboto (12.6.) tudi v Kranju, z eno posebnostjo - vsi dogodki bodo integrirani v zunanji prostor: znameniti Prešernov gaj, piktureskni kanjon reke Kokre in ulice starega mestnega jedra. Pomemben del festivala so nastopi otrok, ki celo leto ustvarjajo pod budnimi očesi plesnih mentoric Kulturnega društva Qulenium. In prav plesalci Quleniuma, s koreografinjo Urško Medved, bodo gostje tokratnega Gymnasiuma. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.
V Gymnasiumu ste lahko prisluhnili nekoliko bolj naravoslovno obarvanemu pogovoru, saj so bili z nami v studiu dijaki, ki so na nedavni Evropski olimpijadi eksperimentalne znanosti dosegli vrhunski uvrstitvi. Na daljavo na Madžarskem sta naši ekipi v konkurenci skupno 40 ekip iz 19 držav Evropske unije in 120 tekmovalci starimi do 16 let osvojili dve srebrni medalji. S tem so nadaljevali tradicijo odličnih uvrstitev slovenskih dijakov na področju naravoslovja, na katerem se tričlanske ekipe pomerijo v znanju iz fizike, biologije in kemije. Svoj uspeh na olimpijadi, ki so se je udeležili pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so nam bolj podrobno predstavili v pogovoru.
Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij.
Pred začetkom pisnega dela mature dajemo maturantom še nekaj napotkov in koristnih informacij.
V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V Gymnasium tokrat pridejo mlade umetnice z likovne smeri Gimnazije Celje – Center ob otvoritvi svojih del na razstavi, ki to leto nosi pomenljiv naslov – Praznina ali ko svetovi nikoli ne zbledijo. Bodite z nami, nocoj v živo ob 20-ih na Prvem, s pogovori o notranjih doživljajskih svetovih mladih in klicu ter sporočilni nuji umetnosti. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?
Tudi za študente to študijsko leto ni najlažje. Študij na daljavo, manj študentskega dela in možnosti za samostojno življenje, manj stikov s prijatelji in številne duševne stiske. Čeprav so zdaj fakultete odprte, stvari še niso take, kot so bile pred epidemijo. Kakšne so izkušnje in želje študentov?
Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.
Sredi februarja smo se v oddaji Gymnasium družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru aktivnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. Izsledke so strnili v obširni raziskovalni nalogi, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu. Ko smo se družili v oddaji Gymnasium, ekipa, ki jo sestavljajo mladi raziskovalci Manca Bajuk, Špela Vraničar, Zala Pezdirc Burazer in Vid Kavičič ter mentorica Vesna Fabjan, še ni vedela, da bo svoje delo lahko predstavila na sedemindvajsetem tradicionalnem tekmovanju mladih znanstvenikov naravoslovnih smeri, ki je med 23. in 26. aprilom – seveda na daljavo – potekalo v Beogradu, udeležili pa so se ga pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije. Nalogo sta mednarodni komisiji predstavili avtorici Manca Bajuk in Špela Vraničar, ki sta bili zelo uspešni, saj sta zanjo osvojili srebrno priznanje. Prav tako sta srebrno priznanje prejeli za predstavitev svojega plakata. Ob tem uspehu, bomo pogovoru z mlado raziskovalno ekipo prisluhnili znova.
Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.
Gostimo dijakinje, ki imajo rade gledališče, in Benjamina Krnetića, ki igra Jadrana v predstavi Figa ljubljanske Drame in bere ta roman tudi v zvočni knjigi ZKP RTV Slovenija. Maturantke in tekstopisec, vokalist in igralec Krnetić so z nami delili svoj pogled na gledališče, igro, maturitetni roman Figa in tudi glasbo.
V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.
V tokratni oddaji Gymnasium se bomo osredotočili na novosti pri pisanju letošnjega maturitetnega eseja in govorili o obeh obveznih delih. Kdo sta glavna protagonista v romanih Figa in Konje krast, kako podobna ali različna je njuna zgodba? Kakšno je glavno sporočilo romanov? Ob tem bomo opozorili tudi na najpogostejše napake pri pisanju in povedali, kakšen mora biti dober maturitetni esej. Sodelujejo profesorici in maturanti iz ljubljanske Gimnazije Ledina in ljutomerske Gimnazije Franca Miklošiča.
Kako priljubljen je med mladimi badminton? Tekmovalno pri nas ne najbolj, mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: trener v Badminton klubu Ljubljana Matjaž Sketelj, mladi igralec badmintona Maj Poboljšaj in Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19.
Kako priljubljen je med mladimi badminton? Tekmovalno pri nas ne najbolj, mogoče pa vas zanj navdušijo naši sogovorniki: družbo so nam delali mladi, ki živijo za ta šport: trener v Badminton klubu Ljubljana Matjaž Sketelj, mladi igralec badmintona Maj Poboljšaj in Anja Jordan, nova državna prvakinja v badmintonu v kategoriji U19.
V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.
V oddaji smo se z mladimi in s pisateljem ter režiserjem Goranom Vojnovićem pogovarjali o romanu Figa. To je namreč eden od dveh obveznih čtiv za letošnji maturitetni esej, ki ga bodo mladi pisali 4. maja. Redko se zgodi, da imajo maturanti priložost, da lahko avtorja dela, ki ga v šoli obravnavajo več mesecev, tudi spoznajo in sami kaj vprašajo ter skupaj z njim pridejo do odgovorov, ki so se jim porajali pri branju. Pri šolskem eseju namreč ne gre le za to, ali vam je knjiga všeč ali ne, temveč je treba delo premisliti, predelati, se poglobiti v njegove teme in ideje ter znati o tem tudi pisati. In Figa res ponuja veliko možnosti za premislek.
S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.
S člani Društva za raziskovanje jam Ljubljana smo govorili o pestrem svetu slovenskega podzemlja. Ker jamarstvo ni le šport, ampak je tudi raziskovalna dejavnost, smo predstavili njihovo delo, ki poteka tako pod zemljo kot nad njo, najbolj zanimive akcije, ki so se jih udeležili, govorili pa smo tudi o posebnostih slovenskih jam in brezen. Teh je v Katastru slovenskih jam že okoli 14 tisoč.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...? O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki in njihovim trenerjem.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Kako so mladi vrhunski športniki usklajevali šolanje na daljavo in treninge na daljavo? So zdaj opazili, da so v svojem športu v velikem zaostanku? Kako potekajo treningi sedaj, kako je s tekmovanji ...? O vsem tem z mladimi vrhnunskimi športniki in njihovim trenerjem.
Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Verjetno marsikdo med vami goji veliko ljubezen do konj. Nekatere pa ta ljubezen tako prevzame, da ji posvetijo tudi svojo športno pot. Za slovensko najboljšo mlado jahačico - tekmovalko v preskakovanju ovir Nino Pangeršič, je zelo uspešna sezona. Poleg osvojenega že šestega naslova državne prvakinje in vrhunske uvrstitve v skupnem seštevku Svetovnega pokala mladih jahačev, si je prislužila tudi zapis svojega imena v prav posebni dvorani slavnih. O uspehih Nine Pangeršič, ki je bila z nami v studiu, pa tudi o preskakovanju ovir s konjem, skrbi zanje in ustrezni pripravi na tekmovanja, smo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.
Sezona zimskih športov se končuje. Letošnja zima je bila vsaj na gorenjskem koncu države radodarna s snegom, drugod pa ne tako zelo, pa tudi posebej mrzlo ni bilo. Zato bomo kot zadnji zimski šport v rubriki Hudo športni predstavili drsanje, s katerim se lahko ukvarjate tudi v zaprtih prostorih oziroma drsališčih. Prav tako je drsanje sorodno poletni športni aktivnosti – rolanju.
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč.
Z mladimi o tem, kako je živeti z depresijo in občutki tesnobe; s strokovnjaki pa o detabuizaciji duševnih stisk v družbi, vrstah duševnih motenj, kako jih prepoznamo in kdaj je treba poiskati pomoč.
Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.
Tema pogovora je bil festival Dnevi etnografskega filma, ki se je s spletnim predvajanjem filmov začel v sredo, trajal pa bo do sobote. Ob programu smo vam predstavili tudi, kaj je etnografski film in kakšno vlogo pri njem nosi raziskovanje z udeležbo. Nekaj filmov uvrščenih v festivalski program je tudi študentskih, zato ste med drugim izvedeli, na kakšen način se lahko študentje brez profesionalne opreme lotijo ustvarjanja filma, ki bo dovolj kakovosten za predvajanje na festivalu. Z nami v studiu je bila predstavnica organizacijskega odbora festivala Dnevi etnografskega filma Manca Filak, ki je tudi avtorica edinega slovenskega filma, ki se je uvrstil v program festivala. Nekaj besed pa smo namenili tudi poletni šoli vizualne etnografije.
Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? Šilarji se ne dajo, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.
Naši gosti so mladi improligaši, ki svojo ljubezen do gledališča in improvizacije gojijo v ŠILI – šolski improligi. Gre za program tekmovalnega improvizacijskega gledališča za kulturno razgibavanje dijakov, ki nepretrgano deluje od leta 1997 in skrbi za izobraževanje, druženje in gledališko udejstvovanje mladih. Kaj pa se je dogajalo zadnje leto, ko je epidemija koronavirusa spremenila vse in ustavila tako šolsko kot obšolsko delovanje dijakov? Kako potekajo vaje, če so obšolske dejavnosti dijakov onemogočene in se skupina ne more dobivati na šoli? Kaj je z nastopi in s tekmovanji, ko pa improvizacijsko gledališče potrebuje občinstvo? Šilarji se ne dajo, izvemo v tokratnem Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium smo se družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.
V oddaji Gymnasium smo se družili z mladimi raziskovalci s Srednje šole Črnomelj, ki so v okviru dejavnosti imenovanih Pomagajmo preživeti črnemu močerilu opravljali raziskovalno delo in delo s poudarkom na ozaveščanju javnosti o pomenu preživetja te zelo posebne živali. Ožja ekipa štirih dijakov je prva v naravnem okolju sistematično spremljala pojavljanje črnega močerila, njegove vedenjske navade, ekološke pogoje obstoja in omejenost njegovega življenjskega okolja. V projektu so združili znanja z več področij znanosti, izsledke pa so strnili v obširni raziskovalni nalogi z naslovom, ki prav tako kot projekt nosi naslov Pomagajmo preživeti črnemu močerilu.
Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Nocoj smo gostili dijaški četvorec iz glasbene skupine Masaž, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Z voditeljico Liano Buršič so studio delili mladi Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Timotej Poznič in Maks Rozman. \t
Prebuja se narava, prebuja se ustvarjalnost mladih, ki k sreči ni zamrla niti med socialno in kulturno izolacijo. Nocoj smo gostili dijaški četvorec iz glasbene skupine Masaž, za prijateljsko debato o velikih/malih stvareh koronskega vsakdana. Z voditeljico Liano Buršič so studio delili mladi Sinja Smokvina, Boris Aleksander Cavazza, Timotej Poznič in Maks Rozman. \t
Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Zakaj imajo mladi vsega dovolj, na kaj želijo opozoriti v javnih pismih, s peticijo in protestom in zakaj jih nihče ne sliši? Z mladimi v tokratnem Gymnasiumu.
Dijaki so z izjemo nekaj tednov na začetku novega šolskega leta doma že od lanskega marca. Strokovnjaki, profesorji, starši in mladi sami opozarjajo na vedno manjšo motivacijo za učenje, na slabo telesno učinkovitost, na porast duševnih stisk in na to, da se približujeta maturi, zaključni letniki pa so še vedno doma. Mladi, združeni v iniciativi Zahtevamo šolo, menijo, da so se odločevalci lotili reševati gospodarstvo, da so se spopadli s koronavirusom na zdravstvenem področju, na izobraževanje in mlade pa so pozabili. Zakaj imajo mladi vsega dovolj, na kaj želijo opozoriti v javnih pismih, s peticijo in protestom in zakaj jih nihče ne sliši? Z mladimi v tokratnem Gymnasiumu.
Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.
Posledice dolgotrajne socialne izolacije otrok in mladih so že prisotne. Njihove stiske se večajo oziroma poglabljajo. Dodajte temu tudi še vedno prisotno družbeno stigmatizacijo mentalnih bolezni in realnost postane še bolj zaskrbljujoča. Zato so se dijaki Gimnazije Kranj odločili, da bo njihov pouk na daljavo za en dan potekal drugače. Z Dnevom ZaMe oziroma Dnevom za mentalno zdravje, ki je ponudil uporabno kombinacijo predavanj strokovnjakov in delavnic. V studiu nacionalnega radia se nam bodo pridružili mladi organizatorji in mag. Jani Prgić.
Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih, slišali pa bomo še druge mlade, ki skrbijo za svojo telesno aktivnost.
Na Srednji ekonomski šoli in gimnaziji Maribor sta dva dijaka s pomočjo mentorjev razvila aplikacijo za športno aktivnost mladih, slišali pa bomo še druge mlade, ki skrbijo za svojo telesno aktivnost.
V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.
V oddaji Gymnasium bomo govorili o mednarodnem tekmovanju mladih znanstvenikov družboslovnih smeri, na katerem je slovenska ekipa blestela. Predstavnice so osvojile dve zlati in dve bronasti priznanji. Gre za individualno tekmovanje, ki je namenjeno dijakinjam in dijakom, starim od 14 do 19 let, pokriva pa pet področij družboslovja. Tekmovanje, ki je potekalo na daljavo, je organiziral Regionalni center za talente Beograd II, pod okriljem Zveze za tehnično kulturo Slovenije pa so se ga udeležile Živa Buzeti z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer, Alja Nike Kastrin s Srednje zdravstvene šole Ljubljana, Lina Jenšac z II. Gimnazije Maribor in Asta Gerjevič Debevec iz Šolskega centra Srečka Kosovela Sežana. Slovensko ekipo je vodila mentorica Vesna Fabjan.
Naši gosti so bili predstavniki študentov drugega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Konec lanskega leta so naredili priredbo znane skladbe White Christmas, a s prav posebnim namenom, in sicer v podporo vsem učiteljem in profesorjem, ki v teh razmerah poučujejo na daljavo … Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasnene umetnosti in kakšnega glasbila - kako poteka njihov študij na daljavo in kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas?
Naši gosti so bili predstavniki študentov drugega letnika Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani, smer glasbena pedagogika. Konec lanskega leta so naredili priredbo znane skladbe White Christmas, a s prav posebnim namenom, in sicer v podporo vsem učiteljem in profesorjem, ki v teh razmerah poučujejo na daljavo … Tudi sami bodo namreč nekoč postali učitelji glasnene umetnosti in kakšnega glasbila - kako poteka njihov študij na daljavo in kako so uspeli na daljavo ustvariti priredbo znane božične pesmi White Christmas?
Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.
Leto 2020 je bilo polno izzivov, a kljub vsemu vse ni bilo le slabo. V studio smo povabili dijakinje in dijaka, ki ste jih letos zaradi njihovih dosežkov in udejstvovanj že spoznali in skupaj smo pretresali dogodke, ki so v iztekajočem se letu krojili življenja mladih.
Devetnajsti Festival mlade literature Urška 2020 se je končal in poslal na slovensko literarno sceno nova, mlada literarna peresa. Z nami v oddaji so zmagovalka, Uršljanka 2020 - Selma Skenderović, finalistki Tanja Božić in Ines Žabkar ter državna selektorica - mag. Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka.
Devetnajsti Festival mlade literature Urška 2020 se je končal in poslal na slovensko literarno sceno nova, mlada literarna peresa. Z nami v oddaji so zmagovalka, Uršljanka 2020 - Selma Skenderović, finalistki Tanja Božić in Ines Žabkar ter državna selektorica - mag. Suzana Tratnik, pisateljica in prevajalka.
Animateka je mednarodni festival, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Vsak december, že 17. leto zapored, predstavlja vrhunsko produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope, najbolj izvirne evropske študentske filme in skrbno izbrane mednarodne filme za otroke in najstnike. Tokratna Animateka je spletna in se zaključi v sredo. Z vsem, kar morate vedeti o njej, tokrat v Gymnasiumu z gostjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Animateka je mednarodni festival, ki se osredotoča na visokokakovostni avtorski animirani film. Vsak december, že 17. leto zapored, predstavlja vrhunsko produkcijo kratkih animiranih filmov iz srednje in vzhodne Evrope, najbolj izvirne evropske študentske filme in skrbno izbrane mednarodne filme za otroke in najstnike. Tokratna Animateka je spletna in se zaključi v sredo. Z vsem, kar morate vedeti o njej, tokrat v Gymnasiumu z gostjami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru. Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila. Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!
Kako poteka šolanje na daljavo in praktično izobraževanje bodočih veterinarskih tehnikov, bomo izvedeli v tokratni oddaji Gymnasium, ko se nam bodo v studiu pridružili dijaki 4. letnikov Biotehniškega izobraževalnega centra Ljubljana in njihova učiteljica, ki so bili na praksi na Cipru. Povedali bomo tudi več o tem, kaj vse moramo vedeti, preden v svoj dom sprejmemo novega živalskega družinskega člana, kdaj se odločimo za posvajanje in kdaj za nakup rodovniške živali, kakšna je primerna oskrba domačih ljubljenčkov v zimskem času in zakaj živali niso primerna darila. Bodite z nami v sredo ob 20h na Prvem!
Društvo Novi dijak je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti. Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Društvo Novi dijak je skupina, povečini gimnazijcev, ki povezuje dijake različnih slovenskih gimnazij in srednjih šol v družbenokritičnosti in kreativnosti. Daje jim priložnost inovativnega izražanja in participacije v širšem družbenem kontekstu. Od tiste prve spletne številke je že 9 let, zdaj so že tiskani in širijo svoj glas. To sredo zvečer tudi v Gymnasiumu na Prvem. Bodite z nami. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.
Šolanje na daljavo se nadaljuje, dijakinje in dijaki ste se na tovrstni način podajanja znanja že zagotovo privadili, kljub temu, da tovrstni pouk seveda predstavlja ogromen izziv. Prek spleta pa se šolajo tudi osnovnošolci, ki pa se iz različnih razlogov lahko srečajo z večjimi težavami, tudi takimi, ki so učne narave. V današnji oddaji bomo predstavili projekt, ki bo prav osnovnošolcem iz vseh treh triad brezplačno ponudil učno pomoč prek spletne platforme ZOOM. Dijakinje in dijaki ste še enkrat dokazali, da ko je to treba, znate stopiti skupaj in tako je nastal projekt Dijaki za osnovnošolce. Več o njem pa bodo v pogovoru povedale idejna vodja in dijakinja Gimanzije Novo mesto Neža Račečič, dijakinji Klara Ostojič s Srednje zdravstvene in kemijske šole Novo mesto in Nina Knoll z Gimnazije Bežigrad Ljubljana, ki v projektu sodelujeta kot inštruktorici ter svetovalna delavka in mentorica pri izbirnem predmetu Prostovoljstvo na Gimnaziji Novo mesto Anica Kastelec.
ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nhekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča.
ŠtudenTeater je program Gledališča Glej in Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti, ki mladim in študentom negledaliških študijskih smeri ponuja možnost, da nadgradijo svoje gledališko in ustvarjalno znanje, ustvarijo avtorske predstave in nastopajo na odru. Svoje izkušnje z nami delita dve mladenki, ki že nhekaj let sodelujeta v tej obliki amaterskega gledališča.
Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart. Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame. V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Lutkovno gledališče Ljubljana je sezono 2020/2021 odprlo z uprizoritvijo Rumena luna, ki je nastala na podlagi besedila angleškega dramatika Davida Greiga. Besedilo je prevedla Tina Mahkota, predstavo pa je režiral Primož Ekart. Rumena luna, balada o Lejli in Leeju, je ljubezenska zgodba. Je zgodba o dveh najstnikih, ki se najdeta v trenutku, ko se enemu izmed njiju življenje usodno obrne na glavo. Lee ima 17 let, živi sam z mamo in njenim fantom ter s spominom na očeta, ki je odšel, ko je imel Lee pet let. Za sabo je pustil kapo z našitim jelenom in razglednico graščine v škotskem višavju – “Moj oče je kralj Glasgowa,” pravi Lee, “in to je njegova graščina.” In v to graščino se zateče v trenutku najhujše stiske. Na poti se mu nepričakovano pridruži Lejla – “tiha Lejla,” muslimanka, ki nikoli ne govori. Dekle iz dobro situirane družine, ki si želi, da bi jo svet opazil. Da bi jo ljudje opazili, da bi jo poslušali, da bi jih zanimalo, kdo je. Lejla in Lee najdeta drug drugega, a nad njima se zgrinjajo temni oblaki: sledi jima preteklost, ki ji je težko ubežati. Kljub težkim temam, ki se jih besedilo dotika, pa uprizoritev pripoveduje predvsem o ljubezni, ki se zgodi med dvema najstnikoma z obrobja družbe, je nekakšen "road movie" z elementi komedije, tragedije in melodrame. V tokratnem Gymnasiumu gostimo igralsko zasedbo - Nežo Dvorščak, Maksa Mihajlovića, Tiborja Anželja in Alenko Tetičković. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Delo v zdravstvu je eno izmed najbolj cenjenih, a pogosto zapostavljenih, saj na zdravstvene delavce pomislimo šele, ko jih potrebujemo. Z nami v studiu bodo dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki nam bodo predstavili svoje izobraževanje in poslanstvo skrbi za druge, saj bo to postalo njihov poklic. Govorili bomo tudi o poklicnih tveganjih medicinskih sester in srednjih zdravstvenikov in kako na njihovo izobraževanje vplivajo razmere, ki jih ustvarja novi koronavirus.
Delo v zdravstvu je eno izmed najbolj cenjenih, a pogosto zapostavljenih, saj na zdravstvene delavce pomislimo šele, ko jih potrebujemo. Z nami v studiu bodo dijaki Srednje zdravstvene šole Ljubljana, ki nam bodo predstavili svoje izobraževanje in poslanstvo skrbi za druge, saj bo to postalo njihov poklic. Govorili bomo tudi o poklicnih tveganjih medicinskih sester in srednjih zdravstvenikov in kako na njihovo izobraževanje vplivajo razmere, ki jih ustvarja novi koronavirus.
Začelo se je novo študijsko leto, ki poteka po hibridnem sistemu - del študijskega procesa poteka na fakulteti, del na daljavo. Kaj to v resnici pomeni, kako so se na faluktetah znašli bruci in kakšno je sploh vzdušje? Kaj se bo letos zgodilo s študentskim življenjem, kako bo z delom prek študentskega servisa? O tem s študenti in predstavniki Študentske organizacije Slovenije.
Začelo se je novo študijsko leto, ki poteka po hibridnem sistemu - del študijskega procesa poteka na fakulteti, del na daljavo. Kaj to v resnici pomeni, kako so se na faluktetah znašli bruci in kakšno je sploh vzdušje? Kaj se bo letos zgodilo s študentskim življenjem, kako bo z delom prek študentskega servisa? O tem s študenti in predstavniki Študentske organizacije Slovenije.
Na obisk smo šli v Prlekijo. Z dijaki umetniške gimnazije smeri gledališče in film z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo se pogovarjali o pouku, lanskem šolskem letu, igralstvu, filmu in umetnosti.
Na obisk smo šli v Prlekijo. Z dijaki umetniške gimnazije smeri gledališče in film z Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer smo se pogovarjali o pouku, lanskem šolskem letu, igralstvu, filmu in umetnosti.
V živo se vam bomo oglasili z Bleda, kjer je nastanjena slovenska ekipa, ki naše državne barve zastopa na 61. Mednarodni matematični olimpijadi. Tekmovalna dneva letošnje olimpijade sta bila ponedeljek in torek, v sredo pa se bodo mladi, čeprav bodo nestrpno čakali rezultate, že lahko nekoliko sprostili, saj bo tekmovalni del programa mimo. Slovensko šestčlansko ekipo tekmovalcev sestavljajo tudi Luka Horjak, Tevž Lotrič in Job Petrovčič, ki bodo z nami v našem terenskem studiu, ob njih bosta tudi uradni vodja slovenske ekipe in delegat Slovenije v odboru Mednarodne matematične olimpijade dr. Gregor Dolinar in vodja celoletnih priprav za dijake in pomočnik vodje slovenske ekipe Jakob Jurij Snoj. Slišali boste vse podrobnosti o letošnji izvedbi mednarodne matematične olimpijade. Ta je bila zaradi boja z novim koronavirusom posebna, že v naslednjih dneh pa morda izvemo, da za slovensko ekipo tudi zgodovinska.
V živo se vam bomo oglasili z Bleda, kjer je nastanjena slovenska ekipa, ki naše državne barve zastopa na 61. Mednarodni matematični olimpijadi. Tekmovalna dneva letošnje olimpijade sta bila ponedeljek in torek, v sredo pa se bodo mladi, čeprav bodo nestrpno čakali rezultate, že lahko nekoliko sprostili, saj bo tekmovalni del programa mimo. Slovensko šestčlansko ekipo tekmovalcev sestavljajo tudi Luka Horjak, Tevž Lotrič in Job Petrovčič, ki bodo z nami v našem terenskem studiu, ob njih bosta tudi uradni vodja slovenske ekipe in delegat Slovenije v odboru Mednarodne matematične olimpijade dr. Gregor Dolinar in vodja celoletnih priprav za dijake in pomočnik vodje slovenske ekipe Jakob Jurij Snoj. Slišali boste vse podrobnosti o letošnji izvedbi mednarodne matematične olimpijade. Ta je bila zaradi boja z novim koronavirusom posebna, že v naslednjih dneh pa morda izvemo, da za slovensko ekipo tudi zgodovinska.
Obiskali smo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje in preverili, kako so se dijaki že vpeljali v novo šolsko leto. Kako je s prakso, ki je bila lani zamujena, kako s prihajajočimi gostinskimi dogodki in tekmovanji, ki bi se jih morali udeležiti? Kakšne so aktualne smernice pri sestavi jedilnika in kako je koronavirus posegel v njihovo delo? Kje mladi gostinci vidijo svojo prihodnost, kaj je tisto, kar najraje postavijo na krožnik in koliko spremljajo novitete v kulinaričnem svetu?
Obiskali smo Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje in preverili, kako so se dijaki že vpeljali v novo šolsko leto. Kako je s prakso, ki je bila lani zamujena, kako s prihajajočimi gostinskimi dogodki in tekmovanji, ki bi se jih morali udeležiti? Kakšne so aktualne smernice pri sestavi jedilnika in kako je koronavirus posegel v njihovo delo? Kje mladi gostinci vidijo svojo prihodnost, kaj je tisto, kar najraje postavijo na krožnik in koliko spremljajo novitete v kulinaričnem svetu?
Dijaki ob začetku novega in neobičajnega šolskega leta o pouku, šolskem sistemu in znanju kot vrednosti.
Dijaki ob začetku novega in neobičajnega šolskega leta o pouku, šolskem sistemu in znanju kot vrednosti.
V Gymnasium tokrat prihaja zdravilna trojka Matko - Juvančič, ki je povezana ne le z bratsko- sestrsko ljubeznijo, ampak tudi z umetnostjo in športom. Pridružite se nam zvečer na Prvem z voditeljico Liano Buršič
V Gymnasium tokrat prihaja zdravilna trojka Matko - Juvančič, ki je povezana ne le z bratsko- sestrsko ljubeznijo, ampak tudi z umetnostjo in športom. Pridružite se nam zvečer na Prvem z voditeljico Liano Buršič
Gosta Gymnasiuma sta bila Matej Petelin in Jure Kekec, ki sta v avgustu prehodila pot od Hodoša do Pirana. Ugotovila sta, da življenje teče prehitro, dogodki letijo mimo, dnevi pa so podobni drug drugemu. In se zato odločila, da se odpravita na dogodivščino, ki se jo bosta spominjala vse življenje. Naslovila sta jo walkacrossslovenia. Navdih jima je bil tudi pevec Mike Posner, ki je lani prehodil Združene države Amerike, o prijetnih izkušnjah in malo težjih izzivih na poti pa več izveste v oddaji!
Gosta Gymnasiuma sta bila Matej Petelin in Jure Kekec, ki sta v avgustu prehodila pot od Hodoša do Pirana. Ugotovila sta, da življenje teče prehitro, dogodki letijo mimo, dnevi pa so podobni drug drugemu. In se zato odločila, da se odpravita na dogodivščino, ki se jo bosta spominjala vse življenje. Naslovila sta jo walkacrossslovenia. Navdih jima je bil tudi pevec Mike Posner, ki je lani prehodil Združene države Amerike, o prijetnih izkušnjah in malo težjih izzivih na poti pa več izveste v oddaji!
Letošnji prejemnik mladinske pesniške nagrade mala Veronika je postal Aljaž Primožič. Maturant Gimnazije Celje Center je strokovno žirijo prepričal s pesmijo Vsak dan smo večji, ki je največ glasov dobila tudi v spletnem glasovanju. Poleg zmagovalne pesmi vam bo Aljaž predstavil še nekaj svojih del, z njim pa smo govorili tudi o ustvarjalnosti med srednješolsko populacijo in o tem, kakšno mesto ima med njo kritični pogled na družbo.
Letošnji prejemnik mladinske pesniške nagrade mala Veronika je postal Aljaž Primožič. Maturant Gimnazije Celje Center je strokovno žirijo prepričal s pesmijo Vsak dan smo večji, ki je največ glasov dobila tudi v spletnem glasovanju. Poleg zmagovalne pesmi vam bo Aljaž predstavil še nekaj svojih del, z njim pa smo govorili tudi o ustvarjalnosti med srednješolsko populacijo in o tem, kakšno mesto ima med njo kritični pogled na družbo.
52. kemijska olimpijada znanja je letos potekala drugače kot sicer. Kako, so povedali naši gosti, člani državne ekipe. To so dijaki, katerih najljubši predmet v šoli je gotovo kemija, ki so morali svoje znanje s tega področja pokazati že na izbirnih testih za uvrstitev v državno ekipo. Na tekmovanju je sicer sodelovalo 60 držav in šest držav opazovalk, skupaj 231 tekmovalcev, slovenski predstavniki pa so prejeli kar 3 bronasta odličja.
52. kemijska olimpijada znanja je letos potekala drugače kot sicer. Kako, so povedali naši gosti, člani državne ekipe. To so dijaki, katerih najljubši predmet v šoli je gotovo kemija, ki so morali svoje znanje s tega področja pokazati že na izbirnih testih za uvrstitev v državno ekipo. Na tekmovanju je sicer sodelovalo 60 držav in šest držav opazovalk, skupaj 231 tekmovalcev, slovenski predstavniki pa so prejeli kar 3 bronasta odličja.
Plesna predstava "Oni" govori o ljudeh, ki na svoj način, s svojo kulturo, idejami in iskricami v očeh, bogatijo naša življenja. O ljudeh, ki jih ne glede na njihov doprinos k družbi, zaradi lastne nevednosti, odrivamo stran ter jim s tem krčimo svobodo in življenjski prostor. Predstava poskuša pokazati, da se na negativno ni potrebno odzvati (z negativnostjo). Mladi gibalci plesne šole Kazina, se pod umetniškim vodstvom koreografinje Ade Kogovšek, na odru odenejo v zvoke slovenske glasbene skupine Terrafolk, ter jih združijo z modernimi oblikami plesa in cirkuškimi prvinami. Predstava Oni poje o življenju in kako »fino« ga je živeti. V oddaji se nam bo pridružila koreografinja in mladi plesalci iz predstave. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Plesna predstava "Oni" govori o ljudeh, ki na svoj način, s svojo kulturo, idejami in iskricami v očeh, bogatijo naša življenja. O ljudeh, ki jih ne glede na njihov doprinos k družbi, zaradi lastne nevednosti, odrivamo stran ter jim s tem krčimo svobodo in življenjski prostor. Predstava poskuša pokazati, da se na negativno ni potrebno odzvati (z negativnostjo). Mladi gibalci plesne šole Kazina, se pod umetniškim vodstvom koreografinje Ade Kogovšek, na odru odenejo v zvoke slovenske glasbene skupine Terrafolk, ter jih združijo z modernimi oblikami plesa in cirkuškimi prvinami. Predstava Oni poje o življenju in kako »fino« ga je živeti. V oddaji se nam bo pridružila koreografinja in mladi plesalci iz predstave. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Z nami v studiu je bil 19-letni hornist Sebastijan Buda, ki je nedavno postal zmagovalec izbora za slovenskega predstavnika na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, ki bo potekalo v Zagrebu. Kot boste slišali, je bil letošnji izbor zaradi razmer z novim koronavirusom nekoliko prilagojen. Poleg tega bomo govorili o Sebastijanovi ljubezni do igranja roga, s katerim je začel že pri osmih letih, ko ga je zanj navdušil njegov učitelj v nižji glasbeni šoli. Danes študent Akademije za glasbo v Ljubljani pa je poleg uspeha na izboru za mladega evrovizijskega glasbenika na tekmovanjih dosegel še mnogo drugih vrhunskih uvrstitev, tako doma kot v tujini. Prav tako igra v mnogih zasedbah, sodeloval pa je tudi z največjimi svetovnimi imeni igranja na rog.
Z nami v studiu je bil 19-letni hornist Sebastijan Buda, ki je nedavno postal zmagovalec izbora za slovenskega predstavnika na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki, ki bo potekalo v Zagrebu. Kot boste slišali, je bil letošnji izbor zaradi razmer z novim koronavirusom nekoliko prilagojen. Poleg tega bomo govorili o Sebastijanovi ljubezni do igranja roga, s katerim je začel že pri osmih letih, ko ga je zanj navdušil njegov učitelj v nižji glasbeni šoli. Danes študent Akademije za glasbo v Ljubljani pa je poleg uspeha na izboru za mladega evrovizijskega glasbenika na tekmovanjih dosegel še mnogo drugih vrhunskih uvrstitev, tako doma kot v tujini. Prav tako igra v mnogih zasedbah, sodeloval pa je tudi z največjimi svetovnimi imeni igranja na rog.
Ker je poletje čas, ko mnogi med vami odidete tudi v gore, bomo današnji pogovor namenili izobraževalnim dejavnostim, ki jih za vas mlade pripravlja Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Kot boste slišali, je teh zares veliko, ob tem pa seveda poskrbijo tudi za zabavo. Prav o prepletu obeh omenih stvari se bodo tisti, ki v planinstvu delajo z mladimi, izpopolnjevali na Seminarju družabnosti 2020, ki ga bo mladinska komisija izvedela v učnem središču Bavšica. Že v ponedeljek pa bodo tam začeli z izobraževanjem nove generacije mladinskih voditeljev. Kaj vse bodo počeli tam, boste izvedeli v oddaji Gymnasium. Ob tem pa bomo govorili tudi o drugih stvareh, ki jih pripravlja omenjena komisija.
Ker je poletje čas, ko mnogi med vami odidete tudi v gore, bomo današnji pogovor namenili izobraževalnim dejavnostim, ki jih za vas mlade pripravlja Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Kot boste slišali, je teh zares veliko, ob tem pa seveda poskrbijo tudi za zabavo. Prav o prepletu obeh omenih stvari se bodo tisti, ki v planinstvu delajo z mladimi, izpopolnjevali na Seminarju družabnosti 2020, ki ga bo mladinska komisija izvedela v učnem središču Bavšica. Že v ponedeljek pa bodo tam začeli z izobraževanjem nove generacije mladinskih voditeljev. Kaj vse bodo počeli tam, boste izvedeli v oddaji Gymnasium. Ob tem pa bomo govorili tudi o drugih stvareh, ki jih pripravlja omenjena komisija.
Počitnice večina mladi izkoristi za lenarjenje, počitek, druženje s prijatelji in zabavo. A mladi iz vse Slovenij, ki so se udeležili že 10. tradicionalnega raziskovalnega tabora na Rogli, ki poteka v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so dokazali, da se da med počitniškimi dnevi združiti tudi prijetno s koristnim. Na taboru so se lotili raziskovanja kulture, prisluhnili žvgolenju ptic, se podali v kameno dobo, postali botanični mojstri, raziskovati gozdove in sadovnjake in še marsikaj drugega. Vtise s tabora slišite v tokratni oddaji!
Počitnice večina mladi izkoristi za lenarjenje, počitek, druženje s prijatelji in zabavo. A mladi iz vse Slovenij, ki so se udeležili že 10. tradicionalnega raziskovalnega tabora na Rogli, ki poteka v organizaciji Zveze za tehnično kulturo Slovenije, so dokazali, da se da med počitniškimi dnevi združiti tudi prijetno s koristnim. Na taboru so se lotili raziskovanja kulture, prisluhnili žvgolenju ptic, se podali v kameno dobo, postali botanični mojstri, raziskovati gozdove in sadovnjake in še marsikaj drugega. Vtise s tabora slišite v tokratni oddaji!
Pred kratkim so podelili priznanja Inženirska iskra 2020, torej najboljšim iz projekta Inženirke in inženirji bomo!, katerega namen je promocija inženirskih, tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter inovativnosti med dijaki vodilnih slovenskih gimnazij. Z nami v studiu bodo lavreati oziroma inženirski podmladek s Strokovne tehniške gimnazije ŠC Kranj. Voditeljica oddaje je Liana Buršič
Pred kratkim so podelili priznanja Inženirska iskra 2020, torej najboljšim iz projekta Inženirke in inženirji bomo!, katerega namen je promocija inženirskih, tehnoloških in naravoslovnih poklicev ter inovativnosti med dijaki vodilnih slovenskih gimnazij. Z nami v studiu bodo lavreati oziroma inženirski podmladek s Strokovne tehniške gimnazije ŠC Kranj. Voditeljica oddaje je Liana Buršič
So počitnice čas za počitek, nabiranje delovnih izkušenj ali usvajanje novega znanja? Prihaja obdobje zabav in druženj s prijatelji ali preživljanja prostega časa z družino? Bo mogoče več časa za branje in hobije, za katere je med letom zmanjkalo časa? So mladi letošnje poletje sploh tako nestrpno pričakovali kot pretekla leta, glede na to, da so bili – z izjemo maturantov – doma od sredine marca? Kakšne načrte torej imajo za proste dni? Bodo zaradi koronavirusa več doma? O tem z dijaki in s študenti v oddaji Gymnasium.
So počitnice čas za počitek, nabiranje delovnih izkušenj ali usvajanje novega znanja? Prihaja obdobje zabav in druženj s prijatelji ali preživljanja prostega časa z družino? Bo mogoče več časa za branje in hobije, za katere je med letom zmanjkalo časa? So mladi letošnje poletje sploh tako nestrpno pričakovali kot pretekla leta, glede na to, da so bili – z izjemo maturantov – doma od sredine marca? Kakšne načrte torej imajo za proste dni? Bodo zaradi koronavirusa več doma? O tem z dijaki in s študenti v oddaji Gymnasium.
V nenehnem poplavljanju vizualnih podob in obilju kamer, ki jih posedujemo in prav tako obilno uporabljamo s telefonom, da smo že vsi lahko fotografski zapisovalci časa, se upravičeno sprašujemo, kje je še prostor za profesionalno fotografijo in kakšno sporočilnost ter vrednost nosi. Z nami bodo študentje fotografije z visoke šole za storitve VIST, pa tudi eden najbolj priznanih slovenskih fotografov,fotoreporterjev - Uroš Hočevar. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V nenehnem poplavljanju vizualnih podob in obilju kamer, ki jih posedujemo in prav tako obilno uporabljamo s telefonom, da smo že vsi lahko fotografski zapisovalci časa, se upravičeno sprašujemo, kje je še prostor za profesionalno fotografijo in kakšno sporočilnost ter vrednost nosi. Z nami bodo študentje fotografije z visoke šole za storitve VIST, pa tudi eden najbolj priznanih slovenskih fotografov,fotoreporterjev - Uroš Hočevar. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pred kratkim je v organizaciji VSGT Maribor potekal finalni del tekmovanja za izbor mladega kuharja, ki bo naslednje leto v Minho na Portugalskem zastopal Slovenijo na tekmovanju za nagrado European Young Chef Award, na katerem je zmagal Janko Dulc. Namen tekmovanja je izbrati mladega kreativnega kuharja, ki navdih za svoje kreativno delo črpa iz lokalne in regionalne gastronomske kulture. Prijavljeni kandidati so tekmovali v pripravi inovativne jedi iz lokalnega in/ali regionalnega okolja in predstavitvi promocijskega videa, ki predstavlja kandidatov kulinarični pogled in razumevanje. Janko Dulc, študent gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, VSŠ je pod mentorstvom Marjete Cevc za osnovo svoje kreacije izbral ričet, ki jo je pripravil na povsem drugačen, inovativen način. Komisijo je navdušil tako s predstavitvenim videom kot tudi s pripravo jedi in s svojim znanjem ter nastopom, s katerim je preko spletnega intervjuja prepričal strokovno komisijo, ki ji je predsedoval dr. Janez Bogataj. Poleg Janka, bosta gosta v studiu še Anže Bilban, ki je dosegel zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – KUHARSTVO in Luka Strajn, ki je osvojil zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – STREŽBA in 3. mesto ter bronasto medalja v kategoriji MEŠANJE PIJAČ.
Pred kratkim je v organizaciji VSGT Maribor potekal finalni del tekmovanja za izbor mladega kuharja, ki bo naslednje leto v Minho na Portugalskem zastopal Slovenijo na tekmovanju za nagrado European Young Chef Award, na katerem je zmagal Janko Dulc. Namen tekmovanja je izbrati mladega kreativnega kuharja, ki navdih za svoje kreativno delo črpa iz lokalne in regionalne gastronomske kulture. Prijavljeni kandidati so tekmovali v pripravi inovativne jedi iz lokalnega in/ali regionalnega okolja in predstavitvi promocijskega videa, ki predstavlja kandidatov kulinarični pogled in razumevanje. Janko Dulc, študent gostinstva in turizma na BIC Ljubljana, VSŠ je pod mentorstvom Marjete Cevc za osnovo svoje kreacije izbral ričet, ki jo je pripravil na povsem drugačen, inovativen način. Komisijo je navdušil tako s predstavitvenim videom kot tudi s pripravo jedi in s svojim znanjem ter nastopom, s katerim je preko spletnega intervjuja prepričal strokovno komisijo, ki ji je predsedoval dr. Janez Bogataj. Poleg Janka, bosta gosta v studiu še Anže Bilban, ki je dosegel zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – KUHARSTVO in Luka Strajn, ki je osvojil zlato medaljo v kategoriji SLOVENIASKILLS – STREŽBA in 3. mesto ter bronasto medalja v kategoriji MEŠANJE PIJAČ.
Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
Pogovarjali smo se z dijaki, ki so konec maja sodelovali na mednarodni filozofski olimpijadi znanja. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se naj pripravljali, kako je letos vse skupaj potekalo prek spleta, kakšno znanje morajo dijaki pokazati, o katerih filozofskih vprašanjih so pisali, kako so si priborili 3 bronaste medalje in 4 pohvale? Pa tudi o tem, ali je oznaka filozof pohvala ali zbadljivka?
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita in koliko nas to stane? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti bomo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjemvarne vožnje.
Je narediti vozniški izpit, ko postaneš polnoleten, le želja mladih ali tudi potreba sodobnega načina življenja? Ali mlademu človeku prinese neodvisnost in samostojnost? Kako sploh pridemo do izpita in koliko nas to stane? Kakšna skupina v prometu so mladi vozniki, so najbolj ranljivi motoristi? O mladih voznikih, obnašanju Slovencev v prometu in avtomobilski prihodnosti bomo govorili z dijaki, ki že držijo volan v rokah, in z inštruktorjemvarne vožnje.
Poklicna in splošna matura se bližata, zato bomo strnili napotke profesorjev in članov državnih predmetnih komisij za posamezne predmete ter vas nekaj dni pred začetkom zrelostnega izpita opomnili na stvari, na katere morate paziti med samim pisanjem izpitov. Prav tako bomo preverili, kako bosta potekali maturi v praksi – kako bo z maskami in ali boste lahko med odmorom odšli iz učilnice? Oddaja za več kot 17 tisoč letošnjih maturantov!
Poklicna in splošna matura se bližata, zato bomo strnili napotke profesorjev in članov državnih predmetnih komisij za posamezne predmete ter vas nekaj dni pred začetkom zrelostnega izpita opomnili na stvari, na katere morate paziti med samim pisanjem izpitov. Prav tako bomo preverili, kako bosta potekali maturi v praksi – kako bo z maskami in ali boste lahko med odmorom odšli iz učilnice? Oddaja za več kot 17 tisoč letošnjih maturantov!
Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna. V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Z dijaki in s profesorji slovenščine bomo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.
Matura je ena od najbolj vročih tem zadnjih tednov – tudi na našem programu in v naših oddajah smo spremljali vse dogajanje okoli nje – zdaj, kot vsi že dobro veste, torej bo – 30. maja se začenja tako splošna kot poklicna. V današnjem Gymnasiumu bo rdeča nit oddaje letošnji maturitetni esej, ki ga bodo dijaki splošne mature pisali v ponedeljek, 1. junija. Ta k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je V svetu Cankarjeve dramatike. Z dijaki in s profesorji slovenščine bomo izpostavili glavne ideje, dramske osebe in zaplete Cankarjevih del, ki so obvezno čtivo na letošnji maturi? Kje bi našli vzporednice med protagonisti dram Za narodov blagor, Kralj na Betajnovi, Pohujšanje v dolini šentflorjanski in Hlapci? Kako se v vseh dramskih besedilih kaže nasprotje med resnico in videzom? Kam je Ivan Cankar uperil svojo kritično ost? O letošnjem maturitetnem eseju od A do Ž.
Govorili smo o vrhunskih dosežkih, ki jih dosegate mladi. Tokrat v velikih stenah gora. Z nami je bila Marija Jeglič, članica Alpinističnega odseka Ljubljana – Matica, ki se je tik pred začetkom pandemije novega koronavirusa vrnila z alpinistične odprave Senja 2020. Na istoimenskem norveškem otoku, ki se nahaja v polarnem krogu, je od sredine februarja do začetka marca plezala skupaj s soplezalko Saro Jaklič. Kot boste slišali, sta dosegli nekaj zares vrhunskih podvigov. Marija Jeglič je sicer predstavnica mladega rodu slovenskih alpinistk, tudi članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance, za katero je že kar nekaj vrhunskih podvigov. Planinska zveza Slovenije jo je lani razglasila za najuspešnejšo alpinistko leta 2018.
Govorili smo o vrhunskih dosežkih, ki jih dosegate mladi. Tokrat v velikih stenah gora. Z nami je bila Marija Jeglič, članica Alpinističnega odseka Ljubljana – Matica, ki se je tik pred začetkom pandemije novega koronavirusa vrnila z alpinistične odprave Senja 2020. Na istoimenskem norveškem otoku, ki se nahaja v polarnem krogu, je od sredine februarja do začetka marca plezala skupaj s soplezalko Saro Jaklič. Kot boste slišali, sta dosegli nekaj zares vrhunskih podvigov. Marija Jeglič je sicer predstavnica mladega rodu slovenskih alpinistk, tudi članica Slovenske mladinske alpinistične reprezentance, za katero je že kar nekaj vrhunskih podvigov. Planinska zveza Slovenije jo je lani razglasila za najuspešnejšo alpinistko leta 2018.
V Gymnasiumu boste od blizu spoznali delo dramskega igralca in ustvarjanja za film in televizijo. Z nami bo Tadej Pišek, ki ga prav vsi zagotovo poznate po vlogi Roka Slaka v nanizanki Reka ljubezni. A to je le ena izmed vlog v kateri je zaigral, poleg tega ga lahko vidite na odrih gledališč, veliko ustvarja tudi kot avtor predstav, svoj glas posoja tudi najrazličnejšim animiranim likom, ukvarja pa se tudi z lutkarstvom. Poleg pogovora o poklicu igralca boste slišali tudi marsikaj o študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in o tem, kako se lahko tisti, ki se tja želite vpisati, pripravite na sprejemne izpite. Skratka zanimiv preplet tem povezanih z gledališkim in filmskim oziroma ustvarjanjem za televizijo in radio vas čaka.
V Gymnasiumu boste od blizu spoznali delo dramskega igralca in ustvarjanja za film in televizijo. Z nami bo Tadej Pišek, ki ga prav vsi zagotovo poznate po vlogi Roka Slaka v nanizanki Reka ljubezni. A to je le ena izmed vlog v kateri je zaigral, poleg tega ga lahko vidite na odrih gledališč, veliko ustvarja tudi kot avtor predstav, svoj glas posoja tudi najrazličnejšim animiranim likom, ukvarja pa se tudi z lutkarstvom. Poleg pogovora o poklicu igralca boste slišali tudi marsikaj o študiju na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo in o tem, kako se lahko tisti, ki se tja želite vpisati, pripravite na sprejemne izpite. Skratka zanimiv preplet tem povezanih z gledališkim in filmskim oziroma ustvarjanjem za televizijo in radio vas čaka.
V današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemije s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan več v tokratni oddaji.
V današnji oddaji Gymnasium bomo glavno besedo namenili ključnim vprašanjem, s katerimi se v teh dneh spoprijemajo letošnji maturanti. Matura bo, je povedala ministrica za izobraževanje, Simona Kustec, saj je zdravstvena stroka prižgala zeleno luč za izvedbo. Strokovnjaki sicer že dalj časa opozarjajo na nepopravljive posledice ob morebitnem preklicu mature, starše, ravnatelje in maturante pa skrbijo rezultati mature zaradi novonastale situacije in med drugim poudarjajo, da vsi dijaki nimajo enakih možnosti za pripravo. Prav danes so na novinarski konferenci predstavniki Vlade in delovnih skupin predstavili najnovejše ukrepe za soočanje z epidemije s koronavirusno boleznijo in njenimi posledicami. Med drugim so razpravljali tudi o maturi. Mi smo že včeraj pred mikrofon povabili direktorja državnega izpitnega centra, Darka Zupanca, o tem, kaj je povedal in kakšni so odzivi letošnjih maturantov ter kako se čim bolje pripraviti na pisna izpita iz slovenščine, ki bosta potekala v spomladanskem roku na isti dan več v tokratni oddaji.
Z mladimi popotnicami bomo odpotovali po svetu. Šli bomo v Južno Ameriko, v Ekvador, kjer sta se morali zaradi koranavirusa ustaviti kolesarski popotnici Barbara in Anja, ki ju bolj poznamo pod nazivom The Bike Wanderers. Že pred letom in pol sta se odpravili na pot, njun cilj pa je bil prekolesariti Ameriko od juga proti severu. Na drugem koncu sveta pa je na rajskem tajskem otoku ostala Klara Lotrič, ki nam lahko iz prve roke pove, kako, če sploh, tam te dni praznujejo tajsko novo leto.
Z mladimi popotnicami bomo odpotovali po svetu. Šli bomo v Južno Ameriko, v Ekvador, kjer sta se morali zaradi koranavirusa ustaviti kolesarski popotnici Barbara in Anja, ki ju bolj poznamo pod nazivom The Bike Wanderers. Že pred letom in pol sta se odpravili na pot, njun cilj pa je bil prekolesariti Ameriko od juga proti severu. Na drugem koncu sveta pa je na rajskem tajskem otoku ostala Klara Lotrič, ki nam lahko iz prve roke pove, kako, če sploh, tam te dni praznujejo tajsko novo leto.
Čas, ki ga preživljate doma, lahko izkoristite tudi za učenje kuhanja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov o tem, kako se lotiti tega opravila, sogovorniki pa so zbrali tudi nekaj receptov, s pomočjo katerih boste pripravili okusne jedi. O tem, kako je kuhanje lahko tudi zelo zabavno, bomo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Čas, ki ga preživljate doma, lahko izkoristite tudi za učenje kuhanja. Za vas smo pripravili nekaj nasvetov o tem, kako se lotiti tega opravila, sogovorniki pa so zbrali tudi nekaj receptov, s pomočjo katerih boste pripravili okusne jedi. O tem, kako je kuhanje lahko tudi zelo zabavno, bomo govorili v tokratni oddaji Gymnasium.
Kako naj se maturanti doma pripravijo na maturitetni esej? Kako naj obdelajo tista Cankarjeva dela, ki jih v šoli niso? In kaj je značino za pisanje našega največjega pisatelja?
Kako naj se maturanti doma pripravijo na maturitetni esej? Kako naj obdelajo tista Cankarjeva dela, ki jih v šoli niso? In kaj je značino za pisanje našega največjega pisatelja?
Kako dneve, ko poteka šolanje na daljavo, preživljajo srednješolci? Kako se četrtošolci pripravljajo na maturo in ali so že oddali prijavo za vpis na fakultete? Več pa v oddaji Gymnasium z dijaki, s karierno svetovalko in svetovalno delavko.
Kako dneve, ko poteka šolanje na daljavo, preživljajo srednješolci? Kako se četrtošolci pripravljajo na maturo in ali so že oddali prijavo za vpis na fakultete? Več pa v oddaji Gymnasium z dijaki, s karierno svetovalko in svetovalno delavko.
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Ker je trenutno situacija v naši državi posebna, bo posebna tudi oddaja Gymnasium. V njej bodo namreč besedo dobili vsi tisti mladi, ki v teh dneh na najrazličnejše načine sodelujejo pri preprečevanju širitve novega koronavirusa. Takih mladih, ki so nesebično ponudili svojo pomoč, in se izpostavili, je, kot boste slišali, zelo veliko. Seveda pa v oddajo nismo mogli umestiti čisto vseh, ki jim gre zahvala za njihovo delo. Del pogovorov, ki sva jih pripravila Aleš Ogrin in Špela Šebenik, smo z mladimi opravili že včeraj in ker se stanje na terenu zelo hitro spreminja, je bil morda skozi današnji dan že sprejet kakšen nov ukrep, a informacije v oddaji so kljub temu točne. Štejejo pa seveda zgodbe in navodila mladih, ki jih boste slišali.
Lan Falenti Koncilija si je med srednjo šolo in študijem vzel leto dni odmora - šel je na prostovoljno delo v Južnoafriško republiko, kjer je skrbel za geparde. Študent v Padovi je gost oddaje Gymnasium.
Lan Falenti Koncilija si je med srednjo šolo in študijem vzel leto dni odmora - šel je na prostovoljno delo v Južnoafriško republiko, kjer je skrbel za geparde. Študent v Padovi je gost oddaje Gymnasium.
Z dijaki, ki bivajo v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in so vpeti v društvo KUD Pozitiv, se bomo pogovarjali o njihovih aktualnih predstavah. Imajo namreč dve gledališki skupini, samo ta teden sta na sporedu dve njihovi predstavi (Big mother in Amaranth), pripravljajo pa že novi premieri. Več o scenski umetnosti, ki živi v dijaškem domu, v kleti stavbe A, v njihovem Kreatoriju, pa v oddaji Gymnasium.
Z dijaki, ki bivajo v Dijaškem domu Ivana Cankarja v Ljubljani in so vpeti v društvo KUD Pozitiv, se bomo pogovarjali o njihovih aktualnih predstavah. Imajo namreč dve gledališki skupini, samo ta teden sta na sporedu dve njihovi predstavi (Big mother in Amaranth), pripravljajo pa že novi premieri. Več o scenski umetnosti, ki živi v dijaškem domu, v kleti stavbe A, v njihovem Kreatoriju, pa v oddaji Gymnasium.
Film je odlična odskočna deska za razmišljanja o nas samih in naših odnosih, obenem pa ponuja številne iztočnice za pogovore. Ali mladi danes še obiskujejo kinodvorane, imajo svoje najljubše igralce in igralke, kakšni žanri jih sploh pritegnejo – o vsem tem s srednješolci in z mladimi glavnimi igralci iz novega slovenskega filma Ne pozabi dihati.
Film je odlična odskočna deska za razmišljanja o nas samih in naših odnosih, obenem pa ponuja številne iztočnice za pogovore. Ali mladi danes še obiskujejo kinodvorane, imajo svoje najljubše igralce in igralke, kakšni žanri jih sploh pritegnejo – o vsem tem s srednješolci in z mladimi glavnimi igralci iz novega slovenskega filma Ne pozabi dihati.
Tokrat v Gymnasiumu gostimo člane gledališke skupine Središče z Gimnazije Celje – Center. Ustvarili so predstavo, projekt Kamenčki, ki na oder prinaša najrazličnejše zgodbe povezane z napadi iz homofobije. Besedilo osnovo gradi na treh napadih s smrtnim izidom iz preteklosti (Matthew Shepard, Larry King in napad v klubu Pulse), medtem pa se na odru pojavijo resnične pripovedi nekaj več kot petindvajsetih ljudi, ki so ekipi prijazno zaupali svoje zgodbe, te pa pripeljejo do enega najbolj medijsko pokritih napadov v Sloveniji, ki se je zgodil v začetku novembra v klubu Tiffany v Ljubljani. Avtor besedila in režiser predstave je četrtošolec Aljaž Primožič, ki je za svoje delo na področju pesniškega in literarnega ustvarjanja prejel že številne nagrade. Avtorica, voditeljica oddaje je Liana Buršič
Tokrat v Gymnasiumu gostimo člane gledališke skupine Središče z Gimnazije Celje – Center. Ustvarili so predstavo, projekt Kamenčki, ki na oder prinaša najrazličnejše zgodbe povezane z napadi iz homofobije. Besedilo osnovo gradi na treh napadih s smrtnim izidom iz preteklosti (Matthew Shepard, Larry King in napad v klubu Pulse), medtem pa se na odru pojavijo resnične pripovedi nekaj več kot petindvajsetih ljudi, ki so ekipi prijazno zaupali svoje zgodbe, te pa pripeljejo do enega najbolj medijsko pokritih napadov v Sloveniji, ki se je zgodil v začetku novembra v klubu Tiffany v Ljubljani. Avtor besedila in režiser predstave je četrtošolec Aljaž Primožič, ki je za svoje delo na področju pesniškega in literarnega ustvarjanja prejel že številne nagrade. Avtorica, voditeljica oddaje je Liana Buršič
Šole, ki promovirajo zdravje, dokazano izboljšujejo zdravje in blagostanje vse šolske skupnosti, je zapisano v opisu projekta slovenske mreže zdravih šol. Z nami v studiu so bili predstavniki Gimnazije Ledina, ki je del mreže postala v letošnjem šolskem letu. Predstavili so nam dejavnosti, s katerimi skušajo vrednote projekta prenesti tako v šolsko okolje, kot tudi v življenje izven nje.
Šole, ki promovirajo zdravje, dokazano izboljšujejo zdravje in blagostanje vse šolske skupnosti, je zapisano v opisu projekta slovenske mreže zdravih šol. Z nami v studiu so bili predstavniki Gimnazije Ledina, ki je del mreže postala v letošnjem šolskem letu. Predstavili so nam dejavnosti, s katerimi skušajo vrednote projekta prenesti tako v šolsko okolje, kot tudi v življenje izven nje.
Koliko časa bi zdržali brez mobilnega telefona? Eno uro, ves dan v šoli, mogoče kar ves teden? Odgovor poznajo dijaki z Gimnazije Šentvid, ki so v ponedeljek zjutraj svoj mobilni telefon odnesli v ravnateljevo pisarno in ga vzeli nazaj šele po pouku. En razred pa bo to počel ves teden. Kako je naše življenje povezano z moderno tehnologijo? Ali na našo osebnost in počutje vplivata število všečkov in dogajanje na družbenih omrežjih? Kdaj postanemo odvisni? Kakšne so koristi in pasti moderne tehnologije, še posebej mobilnih telefonov? O tem smo govorili z dijaki iz Gimnazije Šentvid.
Koliko časa bi zdržali brez mobilnega telefona? Eno uro, ves dan v šoli, mogoče kar ves teden? Odgovor poznajo dijaki z Gimnazije Šentvid, ki so v ponedeljek zjutraj svoj mobilni telefon odnesli v ravnateljevo pisarno in ga vzeli nazaj šele po pouku. En razred pa bo to počel ves teden. Kako je naše življenje povezano z moderno tehnologijo? Ali na našo osebnost in počutje vplivata število všečkov in dogajanje na družbenih omrežjih? Kdaj postanemo odvisni? Kakšne so koristi in pasti moderne tehnologije, še posebej mobilnih telefonov? O tem smo govorili z dijaki iz Gimnazije Šentvid.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladinske olimpijske igre uprizarjajo izjemno idejo in vizijo razvoja športnikov. Namreč, mladi športniki se morajo na poti k vrhunskim športnim dosežkom večkrat primerjati med seboj in rasti ter ni boljšega okolja kot je to znotraj olimpijske družine svetovne razsežnosti v podobi olimpijskih iger za mlade. Hkrati pa to niso samo športne igre, temveč so tudi popotnica v družbeno življenje, saj so športniki deležni posebnega izobraževalno-kulturnega programa. MOI predstavljajo mladim športnikom enega izmed prvih večjih korakov na svoji športni poti in z udeležbo postajajo del olimpijskega gibanja. Mladi olimpijci, ki so pravkar vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz švicarske Lozane, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Slišali bomo tudi, koliko treme je prisotne na začetku vsake tekme ali nastopa in kakšen je občutek, ko stojiš na odru za zmagovalce in ti okoli vratu obesijo medaljo.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladinske olimpijske igre uprizarjajo izjemno idejo in vizijo razvoja športnikov. Namreč, mladi športniki se morajo na poti k vrhunskim športnim dosežkom večkrat primerjati med seboj in rasti ter ni boljšega okolja kot je to znotraj olimpijske družine svetovne razsežnosti v podobi olimpijskih iger za mlade. Hkrati pa to niso samo športne igre, temveč so tudi popotnica v družbeno življenje, saj so športniki deležni posebnega izobraževalno-kulturnega programa. MOI predstavljajo mladim športnikom enega izmed prvih večjih korakov na svoji športni poti in z udeležbo postajajo del olimpijskega gibanja. Mladi olimpijci, ki so pravkar vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz švicarske Lozane, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Slišali bomo tudi, koliko treme je prisotne na začetku vsake tekme ali nastopa in kakšen je občutek, ko stojiš na odru za zmagovalce in ti okoli vratu obesijo medaljo.
“Seveda, itak – to je čist’ logično!” Tako se velikokrat prepričano in zmagoslavno odzovemo na kakšne stvari in dosežke. Da so tako logične. A kaj je RES logično, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali srednješolski lavreati tekmovanja iz logike. Avtorica oddaje je Liana Buršič
“Seveda, itak – to je čist’ logično!” Tako se velikokrat prepričano in zmagoslavno odzovemo na kakšne stvari in dosežke. Da so tako logične. A kaj je RES logično, bodo v tokratni oddaji Gymnasium povedali srednješolski lavreati tekmovanja iz logike. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Govorili smo o možnostih šolanja v tujini, ki vam jih omogoča razpis za udeležbo v izobraževalnem sistemu globalnega gibanja United World Colleges oziroma na kratko UWC. Razpis bo v okviru UWC Slovenija odprt še do 31. januarja, nanj pa se lahko prijavite dijakinje in dijaki drugih in tretjih letnikov gimnazij. Poleg omenjenega razpisa smo vam predstavili tudi izobraževalne programe znotraj UWC šol, ki jih je po svetu na štirih celinah 18, obiskujejo pa jih mladi iz 90 držav. Z nami v studiu sta bili udeleženki UWC izobraževanja Ana Kodra in Aša Helbec in predsednik društva United World Colleges Slovenija Karel Kač.
Govorili smo o možnostih šolanja v tujini, ki vam jih omogoča razpis za udeležbo v izobraževalnem sistemu globalnega gibanja United World Colleges oziroma na kratko UWC. Razpis bo v okviru UWC Slovenija odprt še do 31. januarja, nanj pa se lahko prijavite dijakinje in dijaki drugih in tretjih letnikov gimnazij. Poleg omenjenega razpisa smo vam predstavili tudi izobraževalne programe znotraj UWC šol, ki jih je po svetu na štirih celinah 18, obiskujejo pa jih mladi iz 90 držav. Z nami v studiu sta bili udeleženki UWC izobraževanja Ana Kodra in Aša Helbec in predsednik društva United World Colleges Slovenija Karel Kač.
To šolsko leto na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana praznujejo 70. obletnico ustanovitve šole, 30. obletnico programa splošne gimnazije in 20. obletnico umetniške gimnazije. Kako bodo obeležili obletnice, zakaj je njihov moto V slogu je moč, kako je nastala umetniška gimnazija in kakšno je vzdušje na šoli, ki na marsikaterem področju premika meje in orje ledino, izvemo v pogovoru z njihovi dijaki in profesorji!
To šolsko leto na Srednji vzgojiteljski šoli, gimnaziji in umetniški gimnaziji Ljubljana praznujejo 70. obletnico ustanovitve šole, 30. obletnico programa splošne gimnazije in 20. obletnico umetniške gimnazije. Kako bodo obeležili obletnice, zakaj je njihov moto V slogu je moč, kako je nastala umetniška gimnazija in kakšno je vzdušje na šoli, ki na marsikaterem področju premika meje in orje ledino, izvemo v pogovoru z njihovi dijaki in profesorji!
Vstop v novo leto je čas, ko se lahko skupaj ozremo tudi na nekaj oddaj, ki so zaznamovale minulo leto. Marsikaj zanimivega smo doživeli in se družili z velikim številom mladih, ki so navdih. Zato bomo znova slišali nekatere izmed tistih, ki so sredin večer preživeli pred mikrofonom oddaje Gymnasium.
Vstop v novo leto je čas, ko se lahko skupaj ozremo tudi na nekaj oddaj, ki so zaznamovale minulo leto. Marsikaj zanimivega smo doživeli in se družili z velikim številom mladih, ki so navdih. Zato bomo znova slišali nekatere izmed tistih, ki so sredin večer preživeli pred mikrofonom oddaje Gymnasium.
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
Na predvečer dneva samostojnosti in enotnosti bomo z dijaki Gimnazije Vič govorili o njihovem odnosu do Republike Slovenije. Predstavili nam bodo svoj pogled na razvoj naše države ter kakšne možnosti in priložnosti vidijo za osebni razvoj. Ugotavljali bodo tudi, ali je Slovenija skozi oči mladih dolgoročno na pravi poti.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Si predstavljate decembrske praznike brez vonja po domačih piškotih, potici in ostalih pekovskih dobrotah? Mi ne. Zato smo v goste povabili dijake in dijakinje, ki se učijo za poklic slaščičarja, da nam povedo kaj več o tej vse bolj ustvarjalni kulinarični dejavnosti in seveda izdajo tudi kak okusen praznični recept. Bodite z nami. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Si predstavljate decembrske praznike brez vonja po domačih piškotih, potici in ostalih pekovskih dobrotah? Mi ne. Zato smo v goste povabili dijake in dijakinje, ki se učijo za poklic slaščičarja, da nam povedo kaj več o tej vse bolj ustvarjalni kulinarični dejavnosti in seveda izdajo tudi kak okusen praznični recept. Bodite z nami. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.
V studiu se nam je pridružila Jera Mušič, 19 letno dekle, ki je pred kratkim uspešno končalo svoj veliki podvig. V Združenih državah je v 146 dneh prehodila Apalaško pot, ki vodi skozi 14 zveznih držav. Od Spinger Mountaina v Georgii do Mount Katahdina v Mainu je Jera prehodila 3500 kilometrov. Pot je uspešno dokončala kot prva Slovenka.
Projekt Zavoda APIS – Trubarjeva je problemsko, študijsko zastavljen skupinski umetniški projekt, ki vključuje skupino umetnikov iz različnih vizualnih področij (fotografija, video, arhitekturna skica, grafika, ilustracija, etc.). V večmedijski projekt raziskovanja Trubarjeve (kjer trenutno potekajo gradbena dela, prenova) kot unikatnega prostora mesta Ljubljane v urbanističnem in sociološkem pogledu je vključenih več mladih in umetnikov ter družbeno angažiranih posameznikov različnih starosti, pogledov, izkušenj, vizualnih, avdiovizualnih in družbeno kritičnih praks. Projekt Solidarnostna Trubarjeva je projekt, ki go izvajajo mladi in ga omogoča Evropska solidarnostna enota. Projekt Samosvoja Trubarjeva pa je del projekta Trubarjeva, ki ga izvaja umetniški tim v sestavi dokumentarne fotografinje Mance Juvan, arhitekta Blaža Budje, pisca Jeffa Bickerta in grafične oblikovalke Save Kosmač. Bodite z nami v tokratni oddaji, ko se nam bo nekaj snovalcev iz obeh projektov pridružilo v studiu 1. programa. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Projekt Zavoda APIS – Trubarjeva je problemsko, študijsko zastavljen skupinski umetniški projekt, ki vključuje skupino umetnikov iz različnih vizualnih področij (fotografija, video, arhitekturna skica, grafika, ilustracija, etc.). V večmedijski projekt raziskovanja Trubarjeve (kjer trenutno potekajo gradbena dela, prenova) kot unikatnega prostora mesta Ljubljane v urbanističnem in sociološkem pogledu je vključenih več mladih in umetnikov ter družbeno angažiranih posameznikov različnih starosti, pogledov, izkušenj, vizualnih, avdiovizualnih in družbeno kritičnih praks. Projekt Solidarnostna Trubarjeva je projekt, ki go izvajajo mladi in ga omogoča Evropska solidarnostna enota. Projekt Samosvoja Trubarjeva pa je del projekta Trubarjeva, ki ga izvaja umetniški tim v sestavi dokumentarne fotografinje Mance Juvan, arhitekta Blaža Budje, pisca Jeffa Bickerta in grafične oblikovalke Save Kosmač. Bodite z nami v tokratni oddaji, ko se nam bo nekaj snovalcev iz obeh projektov pridružilo v studiu 1. programa. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Z dijaki, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu Tabor, smo spoznavali življenje v dijaškem domu, stran od staršev in okolja, v katerem si odraščal.
Z dijaki, ki med tednom bivajo v Dijaškem domu Tabor, smo spoznavali življenje v dijaškem domu, stran od staršev in okolja, v katerem si odraščal.
Projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet je drugi v nizu dogodkov, ki ga umetnica Polonca Lovšin pred odprtjem Cukrarne pripravlja z ljubljanskimi srednješolci. Za mlade bo oder postal prostor javnega izražanja misli o družbena soodvisnost in odgovornost, pri čemer bo nujna povezanost med vsemi prisotnimi akterji. Na kakšen način in zakaj boste izvedeli v tokratni oddaji.
Projekt Gibanje za javni govor s podnaslovom Kam se vrti ta svet je drugi v nizu dogodkov, ki ga umetnica Polonca Lovšin pred odprtjem Cukrarne pripravlja z ljubljanskimi srednješolci. Za mlade bo oder postal prostor javnega izražanja misli o družbena soodvisnost in odgovornost, pri čemer bo nujna povezanost med vsemi prisotnimi akterji. Na kakšen način in zakaj boste izvedeli v tokratni oddaji.
Klasika – neprivlačna glasbena zvrst za nepoučene, za klasično šolane glasbenike pa nekaj najlepšega. Z mladimi pianisti, ki prisegajo na klasično glasbo in jih lahko slišimo na albumu Zlati pianisti, o njihovi glasbeni poti!
Klasika – neprivlačna glasbena zvrst za nepoučene, za klasično šolane glasbenike pa nekaj najlepšega. Z mladimi pianisti, ki prisegajo na klasično glasbo in jih lahko slišimo na albumu Zlati pianisti, o njihovi glasbeni poti!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Katera je najsvetlejša zvezda na poletnem nočnem nebu? Katere planete našega osončja lahko vidimo s prostim očesom? Koliko galaksij je v vesolju? Koliko raziskovalnih observatorijev je na svetu, koliko manjših v Sloveniji? Pri nas sicer deluje kar nekaj astronomskih društev, na nekaterih osnovnih in srednjih šolah delujejo astronomski krožki, ponekod je astronomija izbirni predmet … Koliko mladih se sploh zanima za raziskovanje neba in kakšne možnosti za to imajo – je to največkrat odvisno od entuziazma učiteljev in opremljenosti šol? O navdušenju nad astronomijo in o skrivnostih vesolja smo se pogovarjali z mladimi astronomi in njunima mentorjema iz ljubljanske kotline in Vipavske doline.
Katera je najsvetlejša zvezda na poletnem nočnem nebu? Katere planete našega osončja lahko vidimo s prostim očesom? Koliko galaksij je v vesolju? Koliko raziskovalnih observatorijev je na svetu, koliko manjših v Sloveniji? Pri nas sicer deluje kar nekaj astronomskih društev, na nekaterih osnovnih in srednjih šolah delujejo astronomski krožki, ponekod je astronomija izbirni predmet … Koliko mladih se sploh zanima za raziskovanje neba in kakšne možnosti za to imajo – je to največkrat odvisno od entuziazma učiteljev in opremljenosti šol? O navdušenju nad astronomijo in o skrivnostih vesolja smo se pogovarjali z mladimi astronomi in njunima mentorjema iz ljubljanske kotline in Vipavske doline.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Petkovi podnebni štrajki mladih nas opozarjajo na to, da je treba več govoriti o okolju in našem odnosu do njega. Mladi z različnimi akcijami, ki vključujejo proteste pred parlamentom ali pa sajenje dreves, reagrirajo na neodzivnost politikov, neznanje posameznikov, na neukrepanje odraslih, sami prevzemajo pobudo in ukrepajo.
Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.
Pogovor z mladimi, ki so se udeležili računalniške, kemijske, biološke, fizikalne in geografske olimpijade znanja.
Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Letošnja mednarodna matematična olimpijada v Veliki Britaniji je bila za slovenske dijake najbolj uspešna do sedaj. Domov so se vrnili z dvema srebrnima in eno bronasto medaljo ter ekipnim 44. mestom med 112-imi sodelujočimi državami. Srednješolske matematične lavreate bomo gostili v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Obvezna smer za mlade nas je tokrat vodila 2050 metrov visoko na Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam smo obiskali mlado oskrbniško ekipo, ki nam je opisala, kakšno je življenje na visokogorski koči. Ob obilici dela se tam dogaja marsikaj in veliko zanimivih zgodb so nam razkrili. Izvedeli boste tudi, kako sta povezana Pogačnikov dom in Maček Muri.
Obvezna smer za mlade nas je tokrat vodila 2050 metrov visoko na Pogačnikov dom na Kriških podih. Tam smo obiskali mlado oskrbniško ekipo, ki nam je opisala, kakšno je življenje na visokogorski koči. Ob obilici dela se tam dogaja marsikaj in veliko zanimivih zgodb so nam razkrili. Izvedeli boste tudi, kako sta povezana Pogačnikov dom in Maček Muri.
Slovenski taborniki so se ravnokar vrnili s 24. svetovnega srečanja skavtov Jamboree, ki se ga je v Združenih državah Amerike udeležilo 46 tisoč skavtov z vsega sveta. Na globalni ravni se srečajo vsaka štiri leta – da spoznajo somišljenike, se učijo iz različnosti in spoznavajo svet. Kaj so doživeli v Zahodni Virginiji, kjer je potekal jamboree, in kaj so doživeli pred tem, ko so si nekaj dni vzeli za potovanje po ZDA?
Slovenski taborniki so se ravnokar vrnili s 24. svetovnega srečanja skavtov Jamboree, ki se ga je v Združenih državah Amerike udeležilo 46 tisoč skavtov z vsega sveta. Na globalni ravni se srečajo vsaka štiri leta – da spoznajo somišljenike, se učijo iz različnosti in spoznavajo svet. Kaj so doživeli v Zahodni Virginiji, kjer je potekal jamboree, in kaj so doživeli pred tem, ko so si nekaj dni vzeli za potovanje po ZDA?
Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.
Z nami so mladi filmski ustvarjalci, ki so slabi dve leti nazaj med poletjem snemali svoj kratki film, spomladi pa so ga končno predvajali tudi širši publiki. Proces nastajanja filma je namreč dolg, lotili pa so se tudi ne prav lahke teme: odraščanje, iskanje spolne identitete in nasilja. Več pa z gosti v studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Tudi letos smo se pridružili Študentski delovni brigadi. Ta je v svoji že 21. izvedbi tokrat poteka v Krajevni skupnosti Dole pri Litiji. Gre za težje dostopno območje, kjer bodo udeleženci na skupno šestih deloviščih opravljali zanimiva, a naporna dela; od urejanja smučišča do postavljanja oglarske kope. Po koncu delovnega dne so se nam bodo brigadirke in brigadirji pridružili v našem terenskem studiu.
Pia Babnik je palico za golf prvič prijela v roke pri treh letih. Od takrat je ni izpustila, vihti pa jo tako spretno in uspešno, da je pri rosnih 15-tih večkratna evropska amaterska prvakinja in najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Njen cilj je jasen – postati najboljša profesionalna igralka golfa na svetu! Spoznajte jo v tokratnem Gymnasiumu.
Pia Babnik je palico za golf prvič prijela v roke pri treh letih. Od takrat je ni izpustila, vihti pa jo tako spretno in uspešno, da je pri rosnih 15-tih večkratna evropska amaterska prvakinja in najboljša na svetu v svoji starostni kategoriji. Njen cilj je jasen – postati najboljša profesionalna igralka golfa na svetu! Spoznajte jo v tokratnem Gymnasiumu.
Na mednarodnem tekmovanju World Scholar's Cup v Pekingu so se konec junija v vseh štirih kategorijah – debati, kreativnem pisanju, izzivu in skupinskem kvizu - odlično odrezali tudi slovenki dijaki. Ekipo so poleg drugih slovenskih šol sestavljali tudi dijaki Gimnazije Celje - Center in II. Gimnazije Maribor, ki so bili naši gosti. Domov pa so prinesli številne srebrne in zlate medalje. Za kakšno tekmovanje gre in kaj vse so doživeli na Kitajskem, izvemo v oddaji Gymnasium!
Na mednarodnem tekmovanju World Scholar's Cup v Pekingu so se konec junija v vseh štirih kategorijah – debati, kreativnem pisanju, izzivu in skupinskem kvizu - odlično odrezali tudi slovenki dijaki. Ekipo so poleg drugih slovenskih šol sestavljali tudi dijaki Gimnazije Celje - Center in II. Gimnazije Maribor, ki so bili naši gosti. Domov pa so prinesli številne srebrne in zlate medalje. Za kakšno tekmovanje gre in kaj vse so doživeli na Kitajskem, izvemo v oddaji Gymnasium!
Med mladimi delo markacista Planinske zveze Slovenije ni zelo priljubljeno. A kljub temu se nekateri med njimi ukvarjajo s to zahtevno dejavnostjo in skrbijo, da je korak obiskovalcev sredogorja in visokogorja varen. S kakšnimi nalogami se srečujejo in kako se lahko delo markacista prenaša tudi iz roda v rod, boste izvedeli v oddaji Gymnasium.
Med mladimi delo markacista Planinske zveze Slovenije ni zelo priljubljeno. A kljub temu se nekateri med njimi ukvarjajo s to zahtevno dejavnostjo in skrbijo, da je korak obiskovalcev sredogorja in visokogorja varen. S kakšnimi nalogami se srečujejo in kako se lahko delo markacista prenaša tudi iz roda v rod, boste izvedeli v oddaji Gymnasium.
Tla so poleg zraka in vode najpomembnejši naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Imajo osrednjo vlogo v kopenskih ekosistemih, a njihov pomen je pogosto spregledan. Zato pa so njihovo vrednost prepoznavali srednješolci z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Mednarodni poletni šoli na temo tal na Pokljuki. Z nami bodo to sredo, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Tla so poleg zraka in vode najpomembnejši naravni vir, ki omogoča življenje na kopnem. Imajo osrednjo vlogo v kopenskih ekosistemih, a njihov pomen je pogosto spregledan. Zato pa so njihovo vrednost prepoznavali srednješolci z Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra Kamnik, na Mednarodni poletni šoli na temo tal na Pokljuki. Z nami bodo to sredo, v Gymnasiumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Pridobitev vozniškega dovoljenja je eden izmed življenjskih mejnikov. A prava vožnja se začne šele, ko se vozniki začetniki v avtomobilu znajdejo sami. Zato bomo v tokratni oddaji z mladimi, ki so ravno pridobili vozniško dovoljenje, inštruktorjem vožnje in varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije in predstavnikom policije govorili o varni udeležbi mladih v prometu. Slišali boste tudi mnogo nasvetov o tem, kako se prvič odpraviti na daljšo pot in kaj storiti, ko ne gre vse po načrtih.
Pridobitev vozniškega dovoljenja je eden izmed življenjskih mejnikov. A prava vožnja se začne šele, ko se vozniki začetniki v avtomobilu znajdejo sami. Zato bomo v tokratni oddaji z mladimi, ki so ravno pridobili vozniško dovoljenje, inštruktorjem vožnje in varne vožnje pri Avtomoto zvezi Slovenije in predstavnikom policije govorili o varni udeležbi mladih v prometu. Slišali boste tudi mnogo nasvetov o tem, kako se prvič odpraviti na daljšo pot in kaj storiti, ko ne gre vse po načrtih.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so sredi poklicne mature, mi pa bomo z njimi govorili o tistem najbolj navdušujočem in najbolj praktičnem delu te mature – namreč modnih kreacijah, ki so jih izdelale same. Vsako leto dijakinje programa modno oblikovanje predstavijo svoje celoletno delo, ki šteje tudi za poklicno maturo, na modni reviji, in to s profesionalno ekipo manekenk, frizerjev in umetnikov ličenja. Paša za oči je ponavadi ta modna revija in letos ni bilo nič drugače.
Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so sredi poklicne mature, mi pa bomo z njimi govorili o tistem najbolj navdušujočem in najbolj praktičnem delu te mature – namreč modnih kreacijah, ki so jih izdelale same. Vsako leto dijakinje programa modno oblikovanje predstavijo svoje celoletno delo, ki šteje tudi za poklicno maturo, na modni reviji, in to s profesionalno ekipo manekenk, frizerjev in umetnikov ličenja. Paša za oči je ponavadi ta modna revija in letos ni bilo nič drugače.
Na Portugalskem se je končala 17. evropska naravoslovna olimpijada.
Na Portugalskem se je končala 17. evropska naravoslovna olimpijada.
Oddajo namenjamo maturantom – te generacije, pa tudi tistim, ki jih zrelostni izpit čaka v prihodnjih letih. V njej bomo namreč slišali mnenja mladih o maturi, različnih maturitetnih predmetih, izvedeli bomo, kaj je že za njimi, kaj jih še čaka. Profesorje različnih predmetov in zunanje ocenjevalce pa smo prosili za napotke in usmeritve za pisanje mature: kje mladi pri nekaterih predmetih izgubljajo točke, na kaj naj bodo še posebej pozorni? In kako je po objavi z vpogledi in ugovor? Odgovore smo zbrali v oddaji Gymnasium.
Oddajo namenjamo maturantom – te generacije, pa tudi tistim, ki jih zrelostni izpit čaka v prihodnjih letih. V njej bomo namreč slišali mnenja mladih o maturi, različnih maturitetnih predmetih, izvedeli bomo, kaj je že za njimi, kaj jih še čaka. Profesorje različnih predmetov in zunanje ocenjevalce pa smo prosili za napotke in usmeritve za pisanje mature: kje mladi pri nekaterih predmetih izgubljajo točke, na kaj naj bodo še posebej pozorni? In kako je po objavi z vpogledi in ugovor? Odgovore smo zbrali v oddaji Gymnasium.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Latinščina v resnici ni mrtev jezik.
Latinščina v resnici ni mrtev jezik.
Na 21. državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane so se mladi spraševali, kje in kako so v preteklosti nastajali ostanki živil in hrane, na kakšne načine so posamezniki, gospodinjstva in gostišča ravnali z njimi, na kakšne načine so jih uporabljali in kako je s tem danes.Več o tekmovanju z mladimi nagrajenkami Niko Klepec, Andrejo Jevšnik in Izo Gaber, ki so v kategoriji višjih strokovnih šol zmagale z nalogo Uporaba krompirjevih olupkov pod mentorstvom doc. dr. Elene Marulc.
Na 21. državnem tekmovanju Etnološke in kulinarične značilnosti Slovenije z naslovom Uporabnost ostankov hrane so se mladi spraševali, kje in kako so v preteklosti nastajali ostanki živil in hrane, na kakšne načine so posamezniki, gospodinjstva in gostišča ravnali z njimi, na kakšne načine so jih uporabljali in kako je s tem danes.Več o tekmovanju z mladimi nagrajenkami Niko Klepec, Andrejo Jevšnik in Izo Gaber, ki so v kategoriji višjih strokovnih šol zmagale z nalogo Uporaba krompirjevih olupkov pod mentorstvom doc. dr. Elene Marulc.
Vas zanima, kako je biti študent na Nizozemskem ali v Belgiji? Prisluhnite našim sogovornikom v oddaji Gymnasium! Z nami lahko greste v Leuven in Amsterdam, kjer smo raziskali študentsko življenje, poiskali slovenske in druge Erasmus študente, srečali Slovence, ki so po študijski izkušnji ostali v tujini, obiskali različne fakultete in se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi predstavniki študentov. Veliko smo izvedeli o Erasmus izmenjavah, o življenju v Amsterdamu, o nizozemskem in belgijskem izobraževalnem sistemu, o tem, koliko znaša najemnina za sobo v Amsterdamu, kaj je to Dutch rain – nizozemski dež, katero je najbolj študentsko mesto v Evropi in zakaj imajo nekateri nizozemski študenti na nahrbtnike pripete rdeče kvadratke.
Vas zanima, kako je biti študent na Nizozemskem ali v Belgiji? Prisluhnite našim sogovornikom v oddaji Gymnasium! Z nami lahko greste v Leuven in Amsterdam, kjer smo raziskali študentsko življenje, poiskali slovenske in druge Erasmus študente, srečali Slovence, ki so po študijski izkušnji ostali v tujini, obiskali različne fakultete in se pogovarjali tudi s tamkajšnjimi predstavniki študentov. Veliko smo izvedeli o Erasmus izmenjavah, o življenju v Amsterdamu, o nizozemskem in belgijskem izobraževalnem sistemu, o tem, koliko znaša najemnina za sobo v Amsterdamu, kaj je to Dutch rain – nizozemski dež, katero je najbolj študentsko mesto v Evropi in zakaj imajo nekateri nizozemski študenti na nahrbtnike pripete rdeče kvadratke.
Spomladanski rok splošne mature je pred vrati, zato smo v oddaji maturantom ponudili pregled in primerjavo romanov Angel pozabe in Francoski testament ter jim dali praktična navodila za pisanje eseja. Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah. Kako o tem govorita romana, kaj ju povezuje, kaj razlikuje? Kako sploh pisati esej in na kaj paziti, da ne bi po nepotrebnem izgubljali točk? Odgovori so zbrani na enem mestu: v Gymnasiumu!
Spomladanski rok splošne mature je pred vrati, zato smo v oddaji maturantom ponudili pregled in primerjavo romanov Angel pozabe in Francoski testament ter jim dali praktična navodila za pisanje eseja. Esej iz maternega jezika k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene, saj se v njem pokažejo posameznikova zmožnost literarnega branja, interpretacije besedila, literarnega raziskovanja, obvladanja slovenskega knjižnega jezika in sposobnost pisanja eseja. Dijaki obvezni deli in temo eseja izvedo že v tretjem letniku, naslov letošnjega sklopa pa je Stiske družine in posameznika na zgodovinskih prelomnicah. Kako o tem govorita romana, kaj ju povezuje, kaj razlikuje? Kako sploh pisati esej in na kaj paziti, da ne bi po nepotrebnem izgubljali točk? Odgovori so zbrani na enem mestu: v Gymnasiumu!
Bližajo se evropske volitve, nas pa zanima, kako povezani z Evropsko unijo in njeno politiko se počutijo mladi? Ali bodo sodelovali na volitvah? Zakaj, kako bi se to lahko spremenilo in kaj pritegne tiste, ki jim je tovrstno udejstvovanje blizu? Imajo mladi občutek, da jih odločevalci poslušajo, da so njihove teme in problematike, ki jih zadevajo, slišane in pomembne v političnih programih in tudi dejanskih politikah? Kje mladi vidijo svojo priložnost?
Bližajo se evropske volitve, nas pa zanima, kako povezani z Evropsko unijo in njeno politiko se počutijo mladi? Ali bodo sodelovali na volitvah? Zakaj, kako bi se to lahko spremenilo in kaj pritegne tiste, ki jim je tovrstno udejstvovanje blizu? Imajo mladi občutek, da jih odločevalci poslušajo, da so njihove teme in problematike, ki jih zadevajo, slišane in pomembne v političnih programih in tudi dejanskih politikah? Kje mladi vidijo svojo priložnost?
Bližajo se evropske volitve, nas pa zanima, kako povezani z Evropsko unijo in njeno politiko se počutijo mladi? Ali bodo sodelovali na volitvah? Zakaj, kako bi se to lahko spremenilo in kaj pritegne tiste, ki jim je tovrstno udejstvovanje blizu? Imajo mladi občutek, da jih odločevalci poslušajo, da so njihove teme in problematike, ki jih zadevajo, slišane in pomembne v političnih programih in tudi dejanskih politikah? Kje mladi vidijo svojo priložnost?
Bližajo se evropske volitve, nas pa zanima, kako povezani z Evropsko unijo in njeno politiko se počutijo mladi? Ali bodo sodelovali na volitvah? Zakaj, kako bi se to lahko spremenilo in kaj pritegne tiste, ki jim je tovrstno udejstvovanje blizu? Imajo mladi občutek, da jih odločevalci poslušajo, da so njihove teme in problematike, ki jih zadevajo, slišane in pomembne v političnih programih in tudi dejanskih politikah? Kje mladi vidijo svojo priložnost?
Letošnje svetovno prvensto do 23 let v slaščičarstvu je potekalo v italijanskem mestu Rimini in tam je Slovenija prvič v zgodovini imela tudi dve svoji predstavnici. To sta bili Maja Grabar in Tina Vehovec, ki sta na dvodnevnem tekmovanju morali ustvariti slaščice in slaščičarske skulpture, s katerimi sta se pomerili s konkurenco, ki je prihajala iz še 12 držav. Maja Grabar je bila z nami v studiu, kjer je povedala vse o nastopu na svetovnem prvenstvu v slaščičarstvu v Italiji.
Letošnje svetovno prvensto do 23 let v slaščičarstvu je potekalo v italijanskem mestu Rimini in tam je Slovenija prvič v zgodovini imela tudi dve svoji predstavnici. To sta bili Maja Grabar in Tina Vehovec, ki sta na dvodnevnem tekmovanju morali ustvariti slaščice in slaščičarske skulpture, s katerimi sta se pomerili s konkurenco, ki je prihajala iz še 12 držav. Maja Grabar je bila z nami v studiu, kjer je povedala vse o nastopu na svetovnem prvenstvu v slaščičarstvu v Italiji.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
Slovenski bienale ilustracije je ponovno z nami, zato nas bo v Gymnasiumu tokrat zanimalo, kaj nas ta nepogrešljiva slikovna govorica, sploh v segmentu otroške ilustracije, uči, nam razkriva in kako nas vzgaja – s pomočjo in v družbi treh izjemnih mladih ilustratorjev bomo. Bodite z nami in izvedeli boste tudi katera je tista veščina, ki naredi zares dobro ilustracijo, ki lahko nagovarja vse generacije.
23 mladih se je udeležilo strokovne ekskurzije v Rusijo, da bi razširili svoje znanje in iz prve roke videli, kako in kje se še danes urijo kozmonavti.
23 mladih se je udeležilo strokovne ekskurzije v Rusijo, da bi razširili svoje znanje in iz prve roke videli, kako in kje se še danes urijo kozmonavti.
Evropska unija v svojem bistvu zasleduje nasleduje mir, svobodo, človekovo dostojanstvo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje pa je, ali smo se unija, posamezne članice in ljudje bolj kot v preteklosti oddaljili od teh vrednot? Kako močno so še prisotne te vrednote, katere so po mnenju mladih najpomembnejše? Kako iskati ravnovesje med njimi, ko ena pravica trči ob drugo? In kakšno Evropo si mladi sploh želijo? O tem smo se pogovarjali na Gimnaziji Kranj, kjer so nas gostili dijaki te šole: Manca Kejžar, Vida in Klara Babič, Marcel Čarman, Dan Dubokovič in David Golob. Za širši vpogled in kontekst vprašanja vrednot, na katerih temelji Evropska unija, pa smo zaprosili tudi doc. dr. Marka Lovca s Fakultete za družbene vede.
Evropska unija v svojem bistvu zasleduje nasleduje mir, svobodo, človekovo dostojanstvo, demokracijo, enakost, pravno državo in spoštovanje človekovih pravic. Vprašanje pa je, ali smo se unija, posamezne članice in ljudje bolj kot v preteklosti oddaljili od teh vrednot? Kako močno so še prisotne te vrednote, katere so po mnenju mladih najpomembnejše? Kako iskati ravnovesje med njimi, ko ena pravica trči ob drugo? In kakšno Evropo si mladi sploh želijo? O tem smo se pogovarjali na Gimnaziji Kranj, kjer so nas gostili dijaki te šole: Manca Kejžar, Vida in Klara Babič, Marcel Čarman, Dan Dubokovič in David Golob. Za širši vpogled in kontekst vprašanja vrednot, na katerih temelji Evropska unija, pa smo zaprosili tudi doc. dr. Marka Lovca s Fakultete za družbene vede.
Strešni vrt ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika je prostor pridelave lastnih vrtnin in zelišč, prostor učenja, druženja in medgeneracijskega sodelovanja. Čisto prava učilnica na prostem, z urbanim vrtnarjenjem na temeljih permakulture. Kaj vse je prinesla dijakom, profesorjem pa tudi mestu, lahko slišite v tokratni oddaji. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Strešni vrt ljubljanske Gimnazije Jožeta Plečnika je prostor pridelave lastnih vrtnin in zelišč, prostor učenja, druženja in medgeneracijskega sodelovanja. Čisto prava učilnica na prostem, z urbanim vrtnarjenjem na temeljih permakulture. Kaj vse je prinesla dijakom, profesorjem pa tudi mestu, lahko slišite v tokratni oddaji. Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
V minulih sezonah so predstavnice in predstavniki slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju dosegali vrhunske uspehe. Osvajali so kolajne na mladinskih olimpijskih igrah, prav tako na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih. Z njimi in selektorjem mladinske izbrane vrste smo govorili o razvoju tega športa v Sloveniji in kaj našteti uspehi obetajo pred olimpijskimi igrami v Tokiu, kjer se bo športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport.
V minulih sezonah so predstavnice in predstavniki slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju dosegali vrhunske uspehe. Osvajali so kolajne na mladinskih olimpijskih igrah, prav tako na mladinskih svetovnih in evropskih prvenstvih. Z njimi in selektorjem mladinske izbrane vrste smo govorili o razvoju tega športa v Sloveniji in kaj našteti uspehi obetajo pred olimpijskimi igrami v Tokiu, kjer se bo športno plezanje prvič predstavilo kot olimpijski šport.
Meritve javnega mnenja zaupanja v ustanove slovenske gasilce uvrščajo povsem na vrhove razpredelnic. Saj so prav gasilci tisti, bodo priskočili na pomoč, ko bo to najbolj potrebno. Ena izmed najpomembnejših nalog gasilskih društev je tako tudi ta, da skrbijo za prirast mladih, ki bodo to plemenito nalogo izvajali tudi v prihodnje. Osvetlili bomo, kako potekajo izobraževanja gasilskega podmladka, kako prestopajo v vrste operativnih gasilcev in kakšne so naloge gasilskih mentorjev.
Meritve javnega mnenja zaupanja v ustanove slovenske gasilce uvrščajo povsem na vrhove razpredelnic. Saj so prav gasilci tisti, bodo priskočili na pomoč, ko bo to najbolj potrebno. Ena izmed najpomembnejših nalog gasilskih društev je tako tudi ta, da skrbijo za prirast mladih, ki bodo to plemenito nalogo izvajali tudi v prihodnje. Osvetlili bomo, kako potekajo izobraževanja gasilskega podmladka, kako prestopajo v vrste operativnih gasilcev in kakšne so naloge gasilskih mentorjev.
Živimo v času, ko je bolj kot kadarkoli prej v ospredju človeškega zanimanja – telo. To mora biti brez izjeme zdravo, jedro in lepo. Naš vsakdan, sploh spletni, je preplavljen s podobami že skorajda nemogočih zahtev po vrhunskem. A po čigavih merilih? Svobodne izbire? Industrije ali človeka, ki ni le telo? Zato bomo v tokratni oddaji z dijaki Gimnazije Škofja Loka debatirali na temo, ki gre krepko pod površje in se dotika vseh nas. Telo – med diktaturo in demokracijo. Vabljeni k slišanju! Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Živimo v času, ko je bolj kot kadarkoli prej v ospredju človeškega zanimanja – telo. To mora biti brez izjeme zdravo, jedro in lepo. Naš vsakdan, sploh spletni, je preplavljen s podobami že skorajda nemogočih zahtev po vrhunskem. A po čigavih merilih? Svobodne izbire? Industrije ali človeka, ki ni le telo? Zato bomo v tokratni oddaji z dijaki Gimnazije Škofja Loka debatirali na temo, ki gre krepko pod površje in se dotika vseh nas. Telo – med diktaturo in demokracijo. Vabljeni k slišanju! Avtorica in voditeljica oddaje je Liana Buršič
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Govorili bomo o demografskih izzivih Evropske unije in seveda tudi Slovenije. Trend na tem področju je očiten, vztrajen, viden pa v preoblikovanju starostne strukture prebivalstva - v vse večjem deležu starejših in vse manjšim deležem delovno aktivnih oseb v celotnem prebivalstvu. O tem sicer nekaj govorijo strokovnjaki, pa politiki in gospodarstveniki, v Gymnasiumu pa bomo z gimnazijci iz Murske Sobote iskali mnenja in rešitve mladih za te izzive in prihodnost Evrope,
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Pred dijaki zaključnih letnikov so pomembne odločitve. Od 12. februarja naprej lahko oddajo vlogo za vpis za želeni študijski program, 15. in 16. februarja javni in zasebni višje in visokošolski zavodi prirejajo informativna dneva. Katere fakultete naj obiščejo, kakšne informacije naj iščejo? Predvsem pa, kako se bodo odločali glede izbire svoje študijske poti? So že odločeni ali bodo čakali do zadnjega trenutka? Je bolj pomembno to, kaj jih veseli, ali to, katere študijske smeri najbolj obetajo glede zaposlitve? Se spogledujejo s tujino?O tem se bomo pogovarjali z mladimi in karierno svetovalko Sabino Mikuletič Zalaznik.
Spletno zalezovanje in ustrahovanje. Maščevalna pornografija. Spletno spolno nadlegovanje. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov. Grožnja s posilstvom in smrtjo. Neugodje, strah, panika, ponižanje, stres, žalitve, grožnje, nezaželena spolna elektronska sporočila … Vas te besede in stavki pretresejo? Ali se vam zdi, da se vam tovrstvo nasilje ne more zgoditi? Vsaka četrta najstnica v Evropi je doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje. Smo o spletnem nasilju dovolj obveščeni? Kako ga prepoznamo, kako se mu izognemo in kaj lahko naredimo, če smo žrtve sami? O vsem tem v oddaji Gymnasium z dijaki iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Markom Puschnerjem s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete z družbene vede.
Spletno zalezovanje in ustrahovanje. Maščevalna pornografija. Spletno spolno nadlegovanje. Izsiljevanje z objavo intimnih fotografij ali spolnih posnetkov. Grožnja s posilstvom in smrtjo. Neugodje, strah, panika, ponižanje, stres, žalitve, grožnje, nezaželena spolna elektronska sporočila … Vas te besede in stavki pretresejo? Ali se vam zdi, da se vam tovrstvo nasilje ne more zgoditi? Vsaka četrta najstnica v Evropi je doživela spletno ustrahovanje in trpinčenje. Smo o spletnem nasilju dovolj obveščeni? Kako ga prepoznamo, kako se mu izognemo in kaj lahko naredimo, če smo žrtve sami? O vsem tem v oddaji Gymnasium z dijaki iz Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer in Markom Puschnerjem s točke osveščanja o varni rabi interneta Safe.si, ki deluje v okviru Fakultete z družbene vede.
»Če človek projektira kakšno stavbo, bi moral najti v njej tako idejo, da bi se tresel pred njo!« je rekel mojster arhitekt Jože Plečnik, ki je bil rojen prav na današnji dan. Poslanstvo arhitekta je razumel kot nalogo, narediti poleg praktične hiše tudi poduhovljeno bivališče, ki s svojimi volumni in dimenzijami ne daje človeku le strehe nad glavo, ampak tudi miselno oporo. Kako pa o arhitekturi, njeni vlogi in nalogi razmišljajo študentje arhitekture in že uveljavljeni, priznani slovenski arhitekti, pa v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
»Če človek projektira kakšno stavbo, bi moral najti v njej tako idejo, da bi se tresel pred njo!« je rekel mojster arhitekt Jože Plečnik, ki je bil rojen prav na današnji dan. Poslanstvo arhitekta je razumel kot nalogo, narediti poleg praktične hiše tudi poduhovljeno bivališče, ki s svojimi volumni in dimenzijami ne daje človeku le strehe nad glavo, ampak tudi miselno oporo. Kako pa o arhitekturi, njeni vlogi in nalogi razmišljajo študentje arhitekture in že uveljavljeni, priznani slovenski arhitekti, pa v tokratnem Gymnasiumu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
EU mladim ponuja veliko možnosti za izobraževanje in zaposlitev v tujini - kako o tem razmišljajo gimnazijci iz Slovenj Gradca? In menijo o nadzoru na notranjih mejah med državami članicami?
EU mladim ponuja veliko možnosti za izobraževanje in zaposlitev v tujini - kako o tem razmišljajo gimnazijci iz Slovenj Gradca? In menijo o nadzoru na notranjih mejah med državami članicami?
Izobraževanje mladih v planinskih veščinah ima v Sloveniji že več kot 90-letno tradicijo. Danes ga med drugimi izvaja tudi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Ta je pred kratkim dobila novo vodstvo, ki je predstavilo projekte, namenjene pedagoškemu delu z mladimi. Govorili smo tudi o vključitvi komisije v sistem Nefiks, ki bo mladim omogočil razvijanje kompetenc za pridobitev zaposlitve na področju planinstva in s planinstvom povezanimi dejavnostmi.
Izobraževanje mladih v planinskih veščinah ima v Sloveniji že več kot 90-letno tradicijo. Danes ga med drugimi izvaja tudi Mladinska komisija Planinske zveze Slovenije. Ta je pred kratkim dobila novo vodstvo, ki je predstavilo projekte, namenjene pedagoškemu delu z mladimi. Govorili smo tudi o vključitvi komisije v sistem Nefiks, ki bo mladim omogočil razvijanje kompetenc za pridobitev zaposlitve na področju planinstva in s planinstvom povezanimi dejavnostmi.
Novembra je 29 dijakov opravilo mednarodno odpravo v Nepalu in si prislužili zlato priznanje Mepi. Kako je bilo v baznem taboru pod Anapurno, kako je srečanje z azijskim načinom življenja spremenilo njihov pogled na svet? In kaj je sploh Mepi - Mednarodno priznanje za mlade? O tem z gosti iz Gimnazije Kranj in Šolskega centra Škofja Loka!
Novembra je 29 dijakov opravilo mednarodno odpravo v Nepalu in si prislužili zlato priznanje Mepi. Kako je bilo v baznem taboru pod Anapurno, kako je srečanje z azijskim načinom življenja spremenilo njihov pogled na svet? In kaj je sploh Mepi - Mednarodno priznanje za mlade? O tem z gosti iz Gimnazije Kranj in Šolskega centra Škofja Loka!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Življenje v revščini povečuje družbene neenakosti in ujetim v njen začarani krog posledično zmanjšuje možnost konkuriranja na zdajšnjem trgu tako dela kot tudi izobraževanja. So revni res sami krivi za svoj položaj in kakšna je vloga socialne države v Sloveniji? Kakšni so stereotipi, ki revne potiskajo v še večjo bedo? Osvetlili in razbijali smo jih z dijaki Gimnazije Vič in predstavnico Društva prijateljev mladine Mojca Novo Mesto.
Življenje v revščini povečuje družbene neenakosti in ujetim v njen začarani krog posledično zmanjšuje možnost konkuriranja na zdajšnjem trgu tako dela kot tudi izobraževanja. So revni res sami krivi za svoj položaj in kakšna je vloga socialne države v Sloveniji? Kakšni so stereotipi, ki revne potiskajo v še večjo bedo? Osvetlili in razbijali smo jih z dijaki Gimnazije Vič in predstavnico Društva prijateljev mladine Mojca Novo Mesto.
Novo znanje, popestritev šolskega leta, šola za življenje … Kaj mladim prinese šolska izmenjava ali šolska praksa v tujini? O tem bodo z nami svoje izkušnje delili dijaki Gimnazije Celje – Center iz Celja, ki so bili v Španiji, na Malti, Portugalskem, Irskem in Nizozemskem …
Novo znanje, popestritev šolskega leta, šola za življenje … Kaj mladim prinese šolska izmenjava ali šolska praksa v tujini? O tem bodo z nami svoje izkušnje delili dijaki Gimnazije Celje – Center iz Celja, ki so bili v Španiji, na Malti, Portugalskem, Irskem in Nizozemskem …
Tokrat nas bo v oddaji zanimalo, zakaj ples, kot ena najbolj naravnih, iskrenih govoric telesa, ki človeku nudi takšno zadovoljstvo, ostaja pri nas tako prezrt in podcenjen? Kljub obilju izjemnih plesalcev, tudi svetovnega formata? Z nami bodo uspešni mladi in njihovi mentorji, ki so svoje plesno znanje pokazali tudi na tokratni Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Tokrat nas bo v oddaji zanimalo, zakaj ples, kot ena najbolj naravnih, iskrenih govoric telesa, ki človeku nudi takšno zadovoljstvo, ostaja pri nas tako prezrt in podcenjen? Kljub obilju izjemnih plesalcev, tudi svetovnega formata? Z nami bodo uspešni mladi in njihovi mentorji, ki so svoje plesno znanje pokazali tudi na tokratni Živi, festivalu plesne ustvarjalnosti. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Z mladimi, katerih orožje so besede, smo govorili o literaturi, o poeziji in prozi, o njihovem literarnem ustvarjanju in možnostih, da mladi pokažejo svoje delo. Kakšne zgodbe ali pesmi prelijejo na papir oziroma na ekran, pišejo zase ali za druge, kako mentorji usmerjajo mlade, kaj je pri delu najtežje, kaj je poslanstvo literature?
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, močno voljo, borbenost, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Je šola lahko ovira za vrhunske rezultate v športu? Ali pa najboljšim uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate? Mladi olimpijci, ki so se pred kratkim vrnili z mladinskih olimpijskih iger iz Buenos Airesa s številnimi medaljami so v tokratni oddaji Gymnasium povedali, koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli. Vodi Tadeja Bizilj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.
V Gymnasiumu smo odprli tabu temo: spolne zlorabe. Kakšne posledice pustijo na človeku, še posebej če gre za otroka? Kako premagati travmo? Kako lahko vsi skupaj pomagamo? Zakaj je ta tema tabu? O tem Amadea, žrtev spolnega zlorabljanja v otroštvu, in mladi iz različnih šol.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
Kako je med srednješolci priljubljena kemija in kako s projekti, ki vključujejo praktične delavnice, spodbuditi zanimanje za naravoslovje? O tem z mladimi, ki jim kemija ne dela težav in so se udeležili projekta Basf Teens' Lab na Fakulteti za kemijo in kemijsko tehnologijo.
14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.
14 članska slovenska reprezentanca raketnih modelarjev Letalske zveze Slovenije je na svetovnem prvenstvu na Poljskem ekipno dosegla dva naslova svetovnih podprvakov, v posamičnih kategorijah pa so osvojili dve bronasti medalji.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.
Že lansko leto so dijaki II. Gimnazije Maribor odpotovali v Afriko, točneje v Ugando, kjer so pomagali dograditi šolo in postaviti učilnico na prostem, otroke učili plavanja in še marsikaj drugega. Letošnje leto se je projekt nadaljeval, v sodelovanju z romunskimi in ugandskimi dijaki, zdaj pod mednarodnim imenom “Never Lose Your Soul”. Rdeča nit projekta so migracije mladih talentiranih ljudi iz območij varovane narave, združuje pa dve pereči temi, ki sta skupni vsem vključenim partnerjem. Območja varovane narave se v zadnjih desetletjih praznijo (tudi v Sloveniji) in mladi, še posebej talentirani ljudje, odhajajo v tujino. Škoda je dvojna – območja varovane narave so brez svojega človeškega razvojnega potenciala (“urejamo” jo iz pisarn) in beg možganov iz Slovenije se nadaljuje. Na tem in marsičem drugem so na svojem popotovanju štirinajst dni letos delali mariborski dijaki, ki so se iz Ugande vrnili pred nekaj dnevi – njihove izkušnje slišite po 20h! Z nami v studiu bodo Matija Medved Mlakar, Nejc Poljanec, Jakob Vidmar, Ema Žagar, Vita Movrin, Lana Krmelj, Tilen Basle in profesorica Zdenka Keuc.
Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.
Le še nekaj dni nas loči od začetka novega šolskega leta, ko se bodo dijakinje in dijaki vrnili v klopi. Marsikdo izmed njih bo letos soočen z odločitvijo o nadaljevanju svoje izobraževalne poti. Izbira primernega študija vsekakor ni lahka naloga in pri njej se mladi velikokrat srečujejo z vprašanji, na katera težko dobijo odgovore. Kar nekaj mladih pa je tudi takih, ki ne vedo, kam bi se usmerili. Zanje so Karierni centri Univerze v Ljubljani organiziral brezplačno poletno šolo, na kateri se v tem tednu lahko udeležijo delavnic in obiskujejo fakultete, podjetja in organizacije, ki se jim zdijo zanimivi.
Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.
Počitnice se počasi bližajo koncu, mladi se vračajo s potovanj in drugih aktivnosti polni lepih vtisov. Mnogi od njih so obiskali tudi poletne tabore – tokrat izveste, kaj vse so doživeli, se novega naučili in izkusili na poletni šoli logike, taboru računalništva in astronomskem raziskovalnem taboru ter na računalniških olimpijadah v izvedbi Zveze za tehnično kulturo Slovenije ter kaj vse se dogaja v tem tednu v Trenti na Poletni šoli od ideje do oddaje.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.
33 mladih in 10 mladinskih voditeljev iz Slovenije, Hrvaške, Nemčije, Velike Britanije, Afganistana, Alžirije, Iraka in Sirije se v Zapotoku udeležuje mednarodne izmenjave Slovenske filantropije. Naslovili so jo Sestavljanka raznolikosti, njen namen pa je mladim iz različnih kultur ponuditi kakovostno preživljanje poletnih dni, možnosti za neformalno učenje in medkulturno sodelovanje. Na izmenjavi spoznavajo sami sebe in drug drugega, hodijo na izlete, kuhajo si sami, pripravljajo kulturne večere, igrajo nogomet na igrišču pred staro šolo, se udeležujejo različnih delavnic.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Ibsenov Peer Gynt je eden najznamenitejših dramskih junakov vseh časov, njegova zgodba predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, izhodišču vsega bistvenega. V tokratnem Gymnasiumu boste lahko slišali, kako so na šolski oder dijaki 4. letnika Waldorfske šole Ljubljana, postavili eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil in hkrati morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Ibsenov Peer Gynt je eden najznamenitejših dramskih junakov vseh časov, njegova zgodba predstavlja eno najlepših zgodb o človeku, predrznem iskalcu, in o ljubezni, izhodišču vsega bistvenega. V tokratnem Gymnasiumu boste lahko slišali, kako so na šolski oder dijaki 4. letnika Waldorfske šole Ljubljana, postavili eno najpogosteje uprizorjenih dramskih besedil in hkrati morda najbolj zahteven dramski spis nasploh. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Prejemniki medalj mednarodne projketne olimpijade Genius New York
Prejemniki medalj mednarodne projketne olimpijade Genius New York
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
Plesalka in koreografinja Veronika Valdes in mladi, ki obiskujejo različne srednje šole s plesnim programom, o sodobnem plesu, razliki z baletom, stereotipih in izzivih ...
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Prostovoljstvo je eden izmed stebrov slovenske družbe, v okviru katerega prostovoljci vsako leto opravijo več milijonov delovnih ur. Naj gre za dela v humanitarnih, gasilskih, izobraževalnih ali drugih akcijah. A od kod črpajo navdih za pomoč soljudem? Odgovore smo iskali z mladimi prostovoljnimi gasilci in taborniki, med njimi je bil tudi dobitnik naziva naj prostovoljec za leto 2017 v kategoriji do 19 let.
Prostovoljstvo je eden izmed stebrov slovenske družbe, v okviru katerega prostovoljci vsako leto opravijo več milijonov delovnih ur. Naj gre za dela v humanitarnih, gasilskih, izobraževalnih ali drugih akcijah. A od kod črpajo navdih za pomoč soljudem? Odgovore smo iskali z mladimi prostovoljnimi gasilci in taborniki, med njimi je bil tudi dobitnik naziva naj prostovoljec za leto 2017 v kategoriji do 19 let.
Predstava Vihar v glavi je gledališka avantura sedemnajstih najstnikov, ki so se odpravili raziskovat, kako delujejo njihovi, najstniški, možgani. Pri tem jih je vodilo tisto, česar imajo najstniki v obilju: ustvarjalno raziskovanje, radovednost, drznost, impulzivnost, nekonvencionalno razmišljanje. Svoje vrstnike, starše in nasploh odrasle seznanjajo z bistveno ugotovitvijo, z nečim, kar v temelju zamaje njihov in naš koncept doživljanja tega obdobja: najstništvo ni obdobje, ki ga je pač treba preživeti, to je čas življenja, ki ga moramo negovati. Mladi igralci na oder stopajo vsak z lastnim imenom in osebno zgodbo, s katero ponujajo neprecenljiv vpogled v življenje, misli, hotenja in želje sodobne odraščajoče mladine. Hkrati predstava raziskuje eno najmočnejših vezi v posameznikovem življenju, odnos otroka in njegovih staršev. Kako so potekale vaje, kaj je predstava dala njim, kako zahtevno je stati na odru in vsakič več kot 200 popolnih neznancev pod odrom spustiti v svoj intimni svet, bodo povedali v tokratni oddaji Gymnasium.
Predstava Vihar v glavi je gledališka avantura sedemnajstih najstnikov, ki so se odpravili raziskovat, kako delujejo njihovi, najstniški, možgani. Pri tem jih je vodilo tisto, česar imajo najstniki v obilju: ustvarjalno raziskovanje, radovednost, drznost, impulzivnost, nekonvencionalno razmišljanje. Svoje vrstnike, starše in nasploh odrasle seznanjajo z bistveno ugotovitvijo, z nečim, kar v temelju zamaje njihov in naš koncept doživljanja tega obdobja: najstništvo ni obdobje, ki ga je pač treba preživeti, to je čas življenja, ki ga moramo negovati. Mladi igralci na oder stopajo vsak z lastnim imenom in osebno zgodbo, s katero ponujajo neprecenljiv vpogled v življenje, misli, hotenja in želje sodobne odraščajoče mladine. Hkrati predstava raziskuje eno najmočnejših vezi v posameznikovem življenju, odnos otroka in njegovih staršev. Kako so potekale vaje, kaj je predstava dala njim, kako zahtevno je stati na odru in vsakič več kot 200 popolnih neznancev pod odrom spustiti v svoj intimni svet, bodo povedali v tokratni oddaji Gymnasium.
Vizionar za najboljšo predstavo v celoti so na letošnjem festivalu mladinske kulture Vizije prejeli člani Amaterskega mladinskega odra SNG Nova Gorica za predstavo Šest oseb išče Williama.! Kako so mladi gledališčniki iz Nove Gorice iskali Shakespeara, kaj so našli in kakšno avtorsko predstavo so postavili na oder, v izveste v oddaji Gymnasiumu!
Vizionar za najboljšo predstavo v celoti so na letošnjem festivalu mladinske kulture Vizije prejeli člani Amaterskega mladinskega odra SNG Nova Gorica za predstavo Šest oseb išče Williama.! Kako so mladi gledališčniki iz Nove Gorice iskali Shakespeara, kaj so našli in kakšno avtorsko predstavo so postavili na oder, v izveste v oddaji Gymnasiumu!
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
V še zadnji oddaji na Prvem, v katerih se skupaj z dijaki pripravljamo na spomladanski rok splošne mature, bomo pogledali v maturitetne pole angleščine, ruščine, zgodovine, sociologije, psihologije in filozofije. Kje maturanti izgubljajo največ točk in kakšni so nasveti profesorjev za dober rezultat, slišite v tokratnem Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kdor ne dela, naj ne je! Govori malo, delaj veliko! Delo je pomembnejše od kapitala! Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo! Pregovorov in prislovičnih modrosti o delu je kolikor hočete, že to govori o njegovi življenjski relevantnosti. Kako pa o delu kot vrednoti med garanjem in užitkom razmišljajo dijaki poklicnih šol in gimnazij? Bodite z nami v tokratnem Gymnasiumu! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kdor ne dela, naj ne je! Govori malo, delaj veliko! Delo je pomembnejše od kapitala! Odgovorni smo za to, kar delamo, pa tudi za tisto, česar ne delamo! Pregovorov in prislovičnih modrosti o delu je kolikor hočete, že to govori o njegovi življenjski relevantnosti. Kako pa o delu kot vrednoti med garanjem in užitkom razmišljajo dijaki poklicnih šol in gimnazij? Bodite z nami v tokratnem Gymnasiumu! Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
V tokratni oddaji vse od A do Ž o letošnjemu maturitetnemu eseju.
Z dijaki Gimnazije Vič smo govorili o trenutnem dogajanju na svetovnem političnem parketu in njihovem pogledu nanj.
Z dijaki Gimnazije Vič smo govorili o trenutnem dogajanju na svetovnem političnem parketu in njihovem pogledu nanj.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Glej, Študenteater je projekt Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti in Gledališča Glej, letos je potekal tretjič, študentom ne-akademijskih smeri pa ponuja priložnost za gledališki izraz in avtorske stvaritve. Festival je zapolnil to vrzel, v treh letih je nastalo 18 predstav, letos 8. Gre za zelo različne žanre in vsebine, v oddaji Gymnasium smo z mladimi igralci in režiserkami ter njihovim mentorjem Urošem Kaurinom govorili o treh izmed njih: Predstava, Mrtvi hočejo in Svet bo bolje.
Danes smo v oddaji Gymnasiumrazpravljali o odnosih med dijaki in profesorji in o ocenjevanju v srednjih šolah. Kakšno avtoriteto imajo srednješolski profesorji? So še vedno strah in trepet? Res ocenjujejo le znanje ali so ocene tudi sredstvo discipliniranja? Lahko dijak, ki ima povprečne ocene, dobi tudi petico? O vsem tem smo govorili z dijaki in profesorjema Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V našem studiu so nas obiskali Mitja Marič – 3. letnik predšolska vzgoja, Rok Lajnšček – 3. letnik gimnazija, Meta Štuhec – 3. letnik gimnazija, Enja Zobarič – 3. letnik gimnazija, Živa Buzeti – 2. letnik gimnazija, Veronika Poštrak – 2. letnik gimnazija in Liljana Fajdiga – učiteljica nemščine in šolska svetovalna delavka ter Franc Čuš – učitelj zgodovine in geografije.
Danes smo v oddaji Gymnasiumrazpravljali o odnosih med dijaki in profesorji in o ocenjevanju v srednjih šolah. Kakšno avtoriteto imajo srednješolski profesorji? So še vedno strah in trepet? Res ocenjujejo le znanje ali so ocene tudi sredstvo discipliniranja? Lahko dijak, ki ima povprečne ocene, dobi tudi petico? O vsem tem smo govorili z dijaki in profesorjema Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer. V našem studiu so nas obiskali Mitja Marič – 3. letnik predšolska vzgoja, Rok Lajnšček – 3. letnik gimnazija, Meta Štuhec – 3. letnik gimnazija, Enja Zobarič – 3. letnik gimnazija, Živa Buzeti – 2. letnik gimnazija, Veronika Poštrak – 2. letnik gimnazija in Liljana Fajdiga – učiteljica nemščine in šolska svetovalna delavka ter Franc Čuš – učitelj zgodovine in geografije.
Muzikal Sen kresne noči je mladostna glasbena predelava najbolj priljubljene Shekespearove romantične komedije o ljubezni in zmešnjavah, ki jih lahko povzroča. Člani English Student Theatra, ki že več kot 25 let deluje na II. gimnazije Maribor, jo je seveda dodobra začinili s plesom, premišljeno scenografijo in glasbo (od sodobne popularne glasbe do izletov glasbeno preteklost). V petek pa bo premiera nove predstave še ene gledališke skupine, ki deluje na šoli, gledališča Gnosis: Pomladno prebujenje.
Muzikal Sen kresne noči je mladostna glasbena predelava najbolj priljubljene Shekespearove romantične komedije o ljubezni in zmešnjavah, ki jih lahko povzroča. Člani English Student Theatra, ki že več kot 25 let deluje na II. gimnazije Maribor, jo je seveda dodobra začinili s plesom, premišljeno scenografijo in glasbo (od sodobne popularne glasbe do izletov glasbeno preteklost). V petek pa bo premiera nove predstave še ene gledališke skupine, ki deluje na šoli, gledališča Gnosis: Pomladno prebujenje.
Mura je reka, ki jo tisti, ki izvirajo iz krajev ob njej, nosijo v imenu, srcu in duši. Tako je tudi nastal Ples ljubezni med valovi reke Mure, projekt dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, ki so se idejno napajali tudi pri pesmi Ferija Lainščka. Priznani pesnik in pisatelj nam je skupaj z dijaki delal družbo v tokratnem Gymnasumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Mura je reka, ki jo tisti, ki izvirajo iz krajev ob njej, nosijo v imenu, srcu in duši. Tako je tudi nastal Ples ljubezni med valovi reke Mure, projekt dijakov Ekonomske šole Murska Sobota, ki so se idejno napajali tudi pri pesmi Ferija Lainščka. Priznani pesnik in pisatelj nam je skupaj z dijaki delal družbo v tokratnem Gymnasumu. Oddajo pripravlja in vodi Liana Buršič
Kako hitro se mladi zaljubijo, kaj jih pri drugemu človeku najbolj pritegne, kako naredijo prvi korak, kako pomemben je videz, koliko je pogovora v odnosu, kaj naredijo, če »zaškripa«, kako pomembna je spolnost, ali je prva ljubezen najbolj usodna? Kako mladi danes vstopajo v odnose in ljubezenska razmerja ter kaj od njih pričakujejo? O tem smo se pogovarjali z Lano, Polono, Lucijo, Saro, Davidom in Luko z ljubljanskih gimnazij, Metko, Vito, Emo, Barbaro in Vasjo iz Trbovelj ter s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Kako hitro se mladi zaljubijo, kaj jih pri drugemu človeku najbolj pritegne, kako naredijo prvi korak, kako pomemben je videz, koliko je pogovora v odnosu, kaj naredijo, če »zaškripa«, kako pomembna je spolnost, ali je prva ljubezen najbolj usodna? Kako mladi danes vstopajo v odnose in ljubezenska razmerja ter kaj od njih pričakujejo? O tem smo se pogovarjali z Lano, Polono, Lucijo, Saro, Davidom in Luko z ljubljanskih gimnazij, Metko, Vito, Emo, Barbaro in Vasjo iz Trbovelj ter s psihoterapevtko dr. Veroniko Podgoršek.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, voljo, borbenost, moč, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Najboljšim med njimi uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate. Koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli – o vsem tem bo tekel pogovor v današnji oddaji Gymnasium z mladimi gosti, ki jim invalidnost ni vzela poguma za ukvarjanje s športom in voditeljico Tadejo Bizilj. V studio pridejo namiznotenisač Luka Trtnik, karateist Nik Sejdiji in plavalka Lucija Planinc, družbo pa nam bo delal tudi Aleksej Dolinšek, selektor kolesarske reprezentance. Prek telefona bomo potovali še na Severno Irsko in poklepetali s plesalcem Amirjem Alibabićem ter preverili, kako potekajo prve priprave na paraolimpijske igre pri smučarju Jerneju Slivniku.
Šport pomaga graditi pozitivno osebnost, voljo, borbenost, moč, disciplino in pogum. Pri vseh vrhunskih športnikih je poleg nadarjenosti v prvi vrsti potrebno veliko trdega dela in odrekanja. Najboljšim med njimi uspe uspešno združiti šolske obveznosti in odlične športne rezultate. Koliko truda vložijo v treninge, kako se spopadajo s pritiski na tekmovanjih, kaj jim pomenijo dobri rezultati in kje najdejo vzpodbudo, ko ne gre vse tako, kot so si želeli – o vsem tem bo tekel pogovor v današnji oddaji Gymnasium z mladimi gosti, ki jim invalidnost ni vzela poguma za ukvarjanje s športom in voditeljico Tadejo Bizilj. V studio pridejo namiznotenisač Luka Trtnik, karateist Nik Sejdiji in plavalka Lucija Planinc, družbo pa nam bo delal tudi Aleksej Dolinšek, selektor kolesarske reprezentance. Prek telefona bomo potovali še na Severno Irsko in poklepetali s plesalcem Amirjem Alibabićem ter preverili, kako potekajo prve priprave na paraolimpijske igre pri smučarju Jerneju Slivniku.
