Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Sociologija se zelo povezuje z vsakdanjim življenjem in odpira tematike, o katerih bi morali bolj ozaveščeni, pravijo dijakinje Gimnazije Celje – Center, ki so se udeležile državnega tekmovanja iz sociologije in bile na njem zelo uspešne. Prejele so namreč zlata priznanja. Za kakšno tekmovanje gre, zakaj jih zanima sociologija, kaj vedo in kako po tekmovanju razmišljajo o odklonskosti in kriminaliteti – to je bila namreč tema letošnjega tekmovanja, ki ga sicer organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenijo, smo izvedeli v Gymnasiumu. Gostje: Klara Ferlič, Ula Beltram, Nataša Grešak, Laura Bertoncelj in profesorica sociologije in slovenščine Ana Rotovnik Omerzu.
Sociologija se zelo povezuje z vsakdanjim življenjem in odpira tematike, o katerih bi morali bolj ozaveščeni, pravijo dijakinje Gimnazije Celje – Center, ki so se udeležile državnega tekmovanja iz sociologije in bile na njem zelo uspešne. Prejele so namreč zlata priznanja. Za kakšno tekmovanje gre, zakaj jih zanima sociologija, kaj vedo in kako po tekmovanju razmišljajo o odklonskosti in kriminaliteti – to je bila namreč tema letošnjega tekmovanja, ki ga sicer organizira Zveza za tehnično kulturo Slovenijo, smo izvedeli v Gymnasiumu. Gostje: Klara Ferlič, Ula Beltram, Nataša Grešak, Laura Bertoncelj in profesorica sociologije in slovenščine Ana Rotovnik Omerzu.
Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.
Nocoj gostimo igralsko, ustvarjalno zasedbo filma Kaj ti je deklica reziserke in soscenaristke Urške Djukić, ki se je februarja z uglednega Mednarodnega filmskega festivala Berlinale vrnila z nagrado mednarodnega združenja filmskih kritikov FIPRESCI za najboljši film v tekmovalnem programu Perspektive. Celovečercu je pravzaprav pripadla čast, da je otvoril ta novi festivalski tekmovalni program, posvečen celovečernim debitantskim filmom. Glavne igralke filma ("ki raziskuje kalejdoskop prebujanj, ki jih poganja sugestivna čutna izkušnja in pooseblja izjemen uvodni prizor, režiserka pa z odličnim filmskim izrazom čudovito prikaže težave najstnice, ki vstopa v obdobje odraščanja in se spoprijema s privlačnostjo spolnosti na eni in pritiski družbenih omejitev na drugi strani") Jaro Sofijo Ostan, Mino Švajger, Stašo Popović in direktorja fotografije Leva Predana Kowalskega je za debato o ustvarjalnem žaru in izzivih kreiranja filmske resničnosti gostila avtorica in voditeljica oddaje Liana Buršič.
V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.
V Gymnasiumu večkrat v studiu gostimo tudi mlade, ki se kulturno udejstvujejo.
V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.
V oddaji Gymnasium smo se podali po Evropi in spoznavali pet najmanjših evropskih držav, ki so jih v okviru projekta Odgrnimo tančico majhnosti podrobno raziskali dijaki razreda T4A Srednje gradbene geodetske, okoljevarstvene šole in strokovne gimnazije Ljubljana, ki obiskujejo smer gradbeni tehnik. V projektu so dijaki odkrivali zgodovino, kulturo, arhitekturo in različne posebnosti teh držav. Posebne pa niso le države, o katerih so pridobivali znanje, edinstven je bil tudi njihov pristop k učenju.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
V oddaji Gymnasium predstavljamo srednješolce, ki poleg rednih šolskih obveznosti presenečajo z ustvarjalnostjo in izvirnostjo ter sodelujejo v različnih projektih. Ker je Gymnasium "obvezna smer za mlade", v oddaji komentiramo tudi aktualno problematiko, ki zadeva dijake.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Kakšne so izkušnje in razmišljanja mladih o medvrstniškem nasilju? Kaj se dogaja na spletu, kaj na hodnikih in v okolici šol? Kje mladi poiščejo pomoč in kaj naredijo, če so očividci? Kakšne so rešitve? O medvrstniškem nasilju so v studiu Prvega govorili Ajda, Žana, Iva, Tjaša, Klemen, Juri in May.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Jazz je v svoji srčiki vedno dišal po svobodi in revoluciji, improvizaciji, je morda zato mladim tako blizu še danes? To boste lahko izvedeli v Gymnasiumu, saj smo gostili mlade jazz glasbenike, ki jazz vadijo, ustvarjajo in živijo. Voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič je gostila Tonija Laha, Joliette Anžlovar, Bernarda Dobravca, Petro Štibelj, Aljošo Kavčiča in priznanega trobentača, skladatelja, tudi njihovega profesorja na Konzervatoriju za glasbo in balet Ljubljana ter Akademiji za glasbo - Igorja Matkovića.
Kurent je slovenska najbolj znana in najbolj množična pustna maska oziroma pustni lik, kurentovanje pa je vpisano na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Ptuju smo se družili z mladimi, ki so se odločili nadaljevati izročilo kurentov. Kako poteka preganjanje zime in zlega, so v oddaji Gymnasium povedali člani Etnografskega kulturnega društva Veseli korant.
Kurent je slovenska najbolj znana in najbolj množična pustna maska oziroma pustni lik, kurentovanje pa je vpisano na UNESCO-v seznam nesnovne kulturne dediščine. Na Ptuju smo se družili z mladimi, ki so se odločili nadaljevati izročilo kurentov. Kako poteka preganjanje zime in zlega, so v oddaji Gymnasium povedali člani Etnografskega kulturnega društva Veseli korant.
Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.
Dijaki ljubljanske Gimnazije Vič so na oder postavili muzikal – koliko vaj in truda je bilo vloženega, od kod sploh ideje, kako so se lotili koreografij, kje so dobili zamisli za kostume in še kaj, ste lahko izvedeli v današnji oddaji Gymnasium, v kateri smo gostili Tajo, Ano, Saro in Jana. Komu so težavo predstavljali visoki pevski toni, kdo je bil najmanj spreten pri koreografiji, kakšne pripetije so so dogajale v zaodrju in kako dobro so spali v noči pred nastopom na odru, slišite v posnetku oddaje.
Filmska šola Mladih zmajev je oblikovana za mlade med 15 in 29 letom, ki želijo pridobiti praktične in teoretične veščine v filmskem ustvarjanju. Program spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in timsko delo, hkrati pa prispeva k razvoju medijskega izobraževanja v lokalni skupnosti. V letošnji sezoni se mladi seznanjajo z vsemi vidiki produkcije dokumentarnega filma, nastaja pa doku o pomembnem projektu za mlade v slovenski prestolnici, o novonastajajočem Centru mladih Ljubljana v Palači Cukrarna. Voditeljici Liani Buršič so sta v studiu Prvega programa nacionalnega radia pridružila mlada filmarja Andraž Žigart in Ana Hladnik ter koordinatorka projektov pri Mladih zmajih - Sara Lucu. Debata o pomembnosti kreiranja ne le konzumiranja, filmski vzgoji, sodelovanju v skupnosti, odgovornosti, potrpežljivosti v času instant gratifikacij in ljubezni do sočloveka ter filma.
Filmska šola Mladih zmajev je oblikovana za mlade med 15 in 29 letom, ki želijo pridobiti praktične in teoretične veščine v filmskem ustvarjanju. Program spodbuja ustvarjalnost, odgovornost in timsko delo, hkrati pa prispeva k razvoju medijskega izobraževanja v lokalni skupnosti. V letošnji sezoni se mladi seznanjajo z vsemi vidiki produkcije dokumentarnega filma, nastaja pa doku o pomembnem projektu za mlade v slovenski prestolnici, o novonastajajočem Centru mladih Ljubljana v Palači Cukrarna. Voditeljici Liani Buršič so sta v studiu Prvega programa nacionalnega radia pridružila mlada filmarja Andraž Žigart in Ana Hladnik ter koordinatorka projektov pri Mladih zmajih - Sara Lucu. Debata o pomembnosti kreiranja ne le konzumiranja, filmski vzgoji, sodelovanju v skupnosti, odgovornosti, potrpežljivosti v času instant gratifikacij in ljubezni do sočloveka ter filma.
V studiu smo gostili ustvarjalce filma Čao Bela, ki je že v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Gre za slovenski film za mlado občinstvo, glavna junakinja Bela je napreč dijakinja, ki se ob prihodu na srednjo šolo sooča s kar nekaj izzivi odraščanja: sklepa nova prijateljstva, spozna fanta, ki ji je všeč, pa kmalu doživi razočaranje, treba se je učiti za šolo, ne razume se najbolje z očetom, še manj z materjo, na sporedu so prve zabave, tudi z drogami, ker prihaja iz glasbene družine, pa se želi izraziti z glasbo in s prijateljicami ustanovi band. O vsem tem in še čem govori film Čao Bela, z nami v Gymnasiumu pa so o svoji filmskih izkušnjah, anekdotah s snemanja in odraščanju govorili: Alisa Milićević (Bela), Gaja Mazvita Strauss Tihaolang (Maja), Laura Prajs (Mija), Luka Lukša (Roko), Neisha ter režiser, scenarist in producent filma Jani Sever.
V studiu smo gostili ustvarjalce filma Čao Bela, ki je že v redni distribuciji slovenskih kinematografov. Gre za slovenski film za mlado občinstvo, glavna junakinja Bela je napreč dijakinja, ki se ob prihodu na srednjo šolo sooča s kar nekaj izzivi odraščanja: sklepa nova prijateljstva, spozna fanta, ki ji je všeč, pa kmalu doživi razočaranje, treba se je učiti za šolo, ne razume se najbolje z očetom, še manj z materjo, na sporedu so prve zabave, tudi z drogami, ker prihaja iz glasbene družine, pa se želi izraziti z glasbo in s prijateljicami ustanovi band. O vsem tem in še čem govori film Čao Bela, z nami v Gymnasiumu pa so o svoji filmskih izkušnjah, anekdotah s snemanja in odraščanju govorili: Alisa Milićević (Bela), Gaja Mazvita Strauss Tihaolang (Maja), Laura Prajs (Mija), Luka Lukša (Roko), Neisha ter režiser, scenarist in producent filma Jani Sever.
Dijaki Srednje šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so v okviru projektnega tedna na šoli z ekipo našega Prvega programa odkrivali svet radijskega novinarstva. Kaj so posneli, kako so se znašli pri montaži in koliko treme so imeli kot gosti oddaje v živo, ste lahko slišali v tokratnem Gymnasiumu. Razgovorili so se tudi o vlogi umetnosti, umetniških šol in umetnika v današnji družbi in napovedali 80. obletnico njihove šole, ki jo bodo obeležili naslednje leto. Gostje so bili dijaki Marko, Lovro, Sara, Lea, Urška in Neža s SŠOF in njihova mentorica, profesorica slovenščine, Marta Krejan Čokl.
Dijaki Srednje šolo za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so v okviru projektnega tedna na šoli z ekipo našega Prvega programa odkrivali svet radijskega novinarstva. Kaj so posneli, kako so se znašli pri montaži in koliko treme so imeli kot gosti oddaje v živo, ste lahko slišali v tokratnem Gymnasiumu. Razgovorili so se tudi o vlogi umetnosti, umetniških šol in umetnika v današnji družbi in napovedali 80. obletnico njihove šole, ki jo bodo obeležili naslednje leto. Gostje so bili dijaki Marko, Lovro, Sara, Lea, Urška in Neža s SŠOF in njihova mentorica, profesorica slovenščine, Marta Krejan Čokl.
Po podelitvi zlatih globusov in pred objavo nominacij za letošnje oskarje smo se z mladimi pogovarjali o njihovem filmskem okusu. Se navdušujejo nad ameriškimi visokoproračunskimi uspešnicami ali imajo, ker so člani kluba Kinotrip, raje manjše evropske ali neodvisne filmske produkcije? Je uspešna literarna predloga ali kolekcija osvojenih filmskih nagrad že zagotovilo za dober film? Mora film ugajati, zabavati, sporočati ali provocirati? Gosti so bili dijaki Lenart Zalar Schroers, Gašper Macedoni, Maša Mramor, Tjaša Štern, študentka Špela Rotar (vsi člani 9. generacije Kinotripa), somentorica Kinotripa Marijana Kuljanac ter vodja in mentorica tega festivala, ki ga prireja Kinodvor, Živa Jurančič. Z nami je bila tudi tolmačka za znakovni jezik gluhih Tinkara Jerina, Špela Rotar nam je namreč približala tudi izkušnjo gledanja filmov gluhih oseb. Ste kdaj pomislili, da slovenski filmi nimajo podnapisov in so zato gluhim nedostopni?
Po podelitvi zlatih globusov in pred objavo nominacij za letošnje oskarje smo se z mladimi pogovarjali o njihovem filmskem okusu. Se navdušujejo nad ameriškimi visokoproračunskimi uspešnicami ali imajo, ker so člani kluba Kinotrip, raje manjše evropske ali neodvisne filmske produkcije? Je uspešna literarna predloga ali kolekcija osvojenih filmskih nagrad že zagotovilo za dober film? Mora film ugajati, zabavati, sporočati ali provocirati? Gosti so bili dijaki Lenart Zalar Schroers, Gašper Macedoni, Maša Mramor, Tjaša Štern, študentka Špela Rotar (vsi člani 9. generacije Kinotripa), somentorica Kinotripa Marijana Kuljanac ter vodja in mentorica tega festivala, ki ga prireja Kinodvor, Živa Jurančič. Z nami je bila tudi tolmačka za znakovni jezik gluhih Tinkara Jerina, Špela Rotar nam je namreč približala tudi izkušnjo gledanja filmov gluhih oseb. Ste kdaj pomislili, da slovenski filmi nimajo podnapisov in so zato gluhim nedostopni?
2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).
2 zlati in 4 srebrna odličja na mednaradni naravoslovni olimpijadi so slovenske dijake postavila na prvo mesto med evropskimi državami. Za kakšno tekmovanje gre, kako so se nanj pripravljali in kaj so doživeli v Romuniji? Več smo izvedeli od članov slovenske ekipe (Lucija Kutin, Niko Habinc, Andraž Čadež, Tian Kobal, David Osojnik, Matic Zimic) in njihovih mentorjev (Domen Vaupotič, Ana Pšeničnik in dr. Jan Šuntajs).
50 oddaj in več kot 200 gostov, 50 zanimivih zgodb, tem in projektov, ki zadevajo življenja mladih ter 5 voditeljev Programa za mlade – to je seštevek minulega leta v oddajah Gymnasium. V začetku leta 2025 se bomo ozrli na nekatere pogovore, ki so popestrili sredine večere. Katere smo izbrali, boste slišali v prvi letošnji oddaji.
50 oddaj in več kot 200 gostov, 50 zanimivih zgodb, tem in projektov, ki zadevajo življenja mladih ter 5 voditeljev Programa za mlade – to je seštevek minulega leta v oddajah Gymnasium. V začetku leta 2025 se bomo ozrli na nekatere pogovore, ki so popestrili sredine večere. Katere smo izbrali, boste slišali v prvi letošnji oddaji.
Božič ima predkrščanske korenine, mnoga ljudstva so že pred rojstvom Jezusa častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago luči nad temo, zmago dobrega nad zlim. Gre za enega izmed najbolj pomembnih krščanskih praznikov, ki ga praznujejo številni ljudje, tudi mnogi neverniki. Kako pa božič razumejo, doživljajo in praznujejo dijaki Škofijske klasične gimnazije? Kaj menijo o pomenu in vlogi vere v današnjem svetu, v katerem sta močno prisotna potrošništvo in materializem? Naši sogovorniki: Livija Smrkolj, Manca Sečnik, Katarina Poklukar, Jakob Medved, Martin Otrin, Sebastjan Perovnik in Matjaž Merše.
Božič ima predkrščanske korenine, mnoga ljudstva so že pred rojstvom Jezusa častila nastop zimskega solsticija, ko se dan začne ponovno daljšati in tako simbolizira zmago luči nad temo, zmago dobrega nad zlim. Gre za enega izmed najbolj pomembnih krščanskih praznikov, ki ga praznujejo številni ljudje, tudi mnogi neverniki. Kako pa božič razumejo, doživljajo in praznujejo dijaki Škofijske klasične gimnazije? Kaj menijo o pomenu in vlogi vere v današnjem svetu, v katerem sta močno prisotna potrošništvo in materializem? Naši sogovorniki: Livija Smrkolj, Manca Sečnik, Katarina Poklukar, Jakob Medved, Martin Otrin, Sebastjan Perovnik in Matjaž Merše.
Tokrat nam bodo družbo delali mladi raperji in plesalci hip hopa. Gostje so se namreč odpravili na Ulcafest, mednarodni dogodek, ki združuje mlade umetnike iz Hrvaške, Španije, Gruzije in Slovenije v skupnem prizadevanju za podnebno pravičnost skozi hip hop kulturo. Kaj vse so mladi počeli in česa novega so se tam naučili, pa so nam povedali v oddaji Gymnasium.
Tokrat nam bodo družbo delali mladi raperji in plesalci hip hopa. Gostje so se namreč odpravili na Ulcafest, mednarodni dogodek, ki združuje mlade umetnike iz Hrvaške, Španije, Gruzije in Slovenije v skupnem prizadevanju za podnebno pravičnost skozi hip hop kulturo. Kaj vse so mladi počeli in česa novega so se tam naučili, pa so nam povedali v oddaji Gymnasium.
Dijakinje gimnazije Kranj so nedavno ustvarile koledar z naslovom Muhasti Mucha. Rdeča nit je bilo ustvarjanje na Češkem rojenega umetnika Alfonsa Marie Muche, ki je zaznamoval slog imenovan art nouveau. Koledar Muhasti Mucha za leto 2025 krasi 12 mladenk zasanjanih, otožnih ali melanholičnih pogledov, z dolgimi valovitimi lasmi, elegantnimi in romantičnimi gestami, so na Gimnaziji Kranj zapisali v spremni besedi. Kako so te mladenke naslikane v tehniki akvarela nastajale, kako so Muchov slog prilagajale sebi in koledarju, so nam ustvarjalke predstavile v oddaji Gymnasium.
Dijakinje gimnazije Kranj so nedavno ustvarile koledar z naslovom Muhasti Mucha. Rdeča nit je bilo ustvarjanje na Češkem rojenega umetnika Alfonsa Marie Muche, ki je zaznamoval slog imenovan art nouveau. Koledar Muhasti Mucha za leto 2025 krasi 12 mladenk zasanjanih, otožnih ali melanholičnih pogledov, z dolgimi valovitimi lasmi, elegantnimi in romantičnimi gestami, so na Gimnaziji Kranj zapisali v spremni besedi. Kako so te mladenke naslikane v tehniki akvarela nastajale, kako so Muchov slog prilagajale sebi in koledarju, so nam ustvarjalke predstavile v oddaji Gymnasium.
Iva Goter Košir priznava, da se je vedno počutila drugačno od ostalih. Danes 16-letnica, ki se navdušuje nad japonsko kulturo, tudi modo, zbirateljstvom, računalniškimi igricami in astronomijo, je namreč dekle z motnjo avtističnega spektra. Kakšno je življenje z avtizmom? Je bila pravilna diagnoza rešitev ali dodatna teža? Zakaj nosi slušalke? Kako so jo sprejemali sošolci v osnovni šoli, kako je v srednji šoli? Kateri stereotipi in napačna razumevanja o avtizmu vztrajajo med ljudmi?
Iva Goter Košir priznava, da se je vedno počutila drugačno od ostalih. Danes 16-letnica, ki se navdušuje nad japonsko kulturo, tudi modo, zbirateljstvom, računalniškimi igricami in astronomijo, je namreč dekle z motnjo avtističnega spektra. Kakšno je življenje z avtizmom? Je bila pravilna diagnoza rešitev ali dodatna teža? Zakaj nosi slušalke? Kako so jo sprejemali sošolci v osnovni šoli, kako je v srednji šoli? Kateri stereotipi in napačna razumevanja o avtizmu vztrajajo med ljudmi?
O čustvih in počutju se moramo pogovarjati, ne moremo pa vedno biti v redu. O tem, kako mladi razmišljajo o duševnem zdravju, kaj jih spravi v slabo voljo in stres ter kdaj se počutijo dobro, izvemo več v Gymnasiumu. Gostje so: devetošolka Eva Medved, dijakinja Anouk Ise Poljak in izvajalka programa Dobro sem, projekta Zveze Anite Ogulin in ZMP, Monika Erjavec Bizjak.
O čustvih in počutju se moramo pogovarjati, ne moremo pa vedno biti v redu. O tem, kako mladi razmišljajo o duševnem zdravju, kaj jih spravi v slabo voljo in stres ter kdaj se počutijo dobro, izvemo več v Gymnasiumu. Gostje so: devetošolka Eva Medved, dijakinja Anouk Ise Poljak in izvajalka programa Dobro sem, projekta Zveze Anite Ogulin in ZMP, Monika Erjavec Bizjak.
Tokrat smo v Gymnasiumu gostili Sewage system, mlado alternativno glasbeno zasedbo, underground rap kolektiv, ki ga sestavljajo Luka Čander (Ycore), Nejc Fritsch (Kachanr) in Jernej Zagernik (Digitalni Bambi), z voditeljico Liano Buršič pa so preizpraševali svoj odnos do kreativnosti, vloge umetniških imen, tišine, življenjske nazore in poti, ki vse objema predanost glasbenemu ustvarjanju. V oddaji lahko slišite tudi skladbi Barje in Soba 103 z njihovih EP-jev Barje in Maximarket.
Tokrat smo v Gymnasiumu gostili Sewage system, mlado alternativno glasbeno zasedbo, underground rap kolektiv, ki ga sestavljajo Luka Čander (Ycore), Nejc Fritsch (Kachanr) in Jernej Zagernik (Digitalni Bambi), z voditeljico Liano Buršič pa so preizpraševali svoj odnos do kreativnosti, vloge umetniških imen, tišine, življenjske nazore in poti, ki vse objema predanost glasbenemu ustvarjanju. V oddaji lahko slišite tudi skladbi Barje in Soba 103 z njihovih EP-jev Barje in Maximarket.
Gasilci so tisti, ki priskočijo na pomoč, ko vsi ostali bežijo stran. Ena izmed pomembnejših nalog gasilskih društev je ob tem še, da skrbijo za prirast in izobraževanje mladih, ki bodo to plemenito nalogo izvajali v prihodnje. Z mladimi člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana – Barje smo predstavili izobraževanja gasilskega podmladka, kako prestopajo v vrste operativnih gasilcev, vrste intervencij, ki jih opravljajo in govorili o nalogah gasilskih mentorjev.
Gasilci so tisti, ki priskočijo na pomoč, ko vsi ostali bežijo stran. Ena izmed pomembnejših nalog gasilskih društev je ob tem še, da skrbijo za prirast in izobraževanje mladih, ki bodo to plemenito nalogo izvajali v prihodnje. Z mladimi člani Prostovoljnega gasilskega društva Ljubljana – Barje smo predstavili izobraževanja gasilskega podmladka, kako prestopajo v vrste operativnih gasilcev, vrste intervencij, ki jih opravljajo in govorili o nalogah gasilskih mentorjev.
Tartinijev ključ je nov slovenski film, ki je nastal po literarni predlogi Romana Kukoviča. V tej napeti detektivski pustolovščini, ki jo je režiser Vinci Vogue Anžlovar označil za Da Vincijevo šifro Dana Browna za otroke, imajo glavno vlogo trije najstniki, poleg njih igrajo v filmu tudi številna znana imena iz sveta slovenskega filma in gledališča, v njem pa lahko slišimo dve pesmi skupine LPS. Več o filmu, dogodivščinah na snemanju, filmski glasbi, Piranu in odzivih na premierah so nam povedali Ella Lapajne, Maks Kerševan, Svit Šturbej, dramski in filmski igralec Jurij Drevenšek ter člana glasbene skupine LPS Martin Mutec in Filip Vidušin.
Tartinijev ključ je nov slovenski film, ki je nastal po literarni predlogi Romana Kukoviča. V tej napeti detektivski pustolovščini, ki jo je režiser Vinci Vogue Anžlovar označil za Da Vincijevo šifro Dana Browna za otroke, imajo glavno vlogo trije najstniki, poleg njih igrajo v filmu tudi številna znana imena iz sveta slovenskega filma in gledališča, v njem pa lahko slišimo dve pesmi skupine LPS. Več o filmu, dogodivščinah na snemanju, filmski glasbi, Piranu in odzivih na premierah so nam povedali Ella Lapajne, Maks Kerševan, Svit Šturbej, dramski in filmski igralec Jurij Drevenšek ter člana glasbene skupine LPS Martin Mutec in Filip Vidušin.
Tokrat smo gostili mlado programsko ekipo, vsi so še srednješolci, 9. mednarodnega filmskega festivala Kinotrip – mladi za mlade, ki se otvori 17.10. s projekcijami v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor. Za podrobnejši uvod v filmsko festivalsko izkušnjo so se voditeljici oddaje Liani Buršič v studiu 51 nacionalnega radia pridružili Nadja Alymova, Mark Antonij Novak, Iva Pika Sirk, Tjaša Štern, Lenart Zalar Schroers in vodja festivala Kinotrip - Živa Jurančič.
Tokrat smo gostili mlado programsko ekipo, vsi so še srednješolci, 9. mednarodnega filmskega festivala Kinotrip – mladi za mlade, ki se otvori 17.10. s projekcijami v ljubljanskem mestnem kinu Kinodvor. Za podrobnejši uvod v filmsko festivalsko izkušnjo so se voditeljici oddaje Liani Buršič v studiu 51 nacionalnega radia pridružili Nadja Alymova, Mark Antonij Novak, Iva Pika Sirk, Tjaša Štern, Lenart Zalar Schroers in vodja festivala Kinotrip - Živa Jurančič.
S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.
S prejemniki zlatega MEPI-jevega priznanja smo se v pripovedi odpravili na Islandijo, kamor jih je v začetku septembra odpeljal vodja odprave fotograf, režiser in alpinist Rožle Bregar. Odprava jih je vodila po okoli 60 kilometrskem trekingu, mladi pa so se med potjo morali zoperstaviti tudi nekaterim silam tamkajšnje čudovite narave. Kako so zlati MEPI-jevci izkusili Islandijo, izveste v oddaji Gymnasium.
Spoznajmo novo vodstvo Dijaške organizacije Slovenije, torej mlade, ki so bili izbrani, da letos govorijo v imenu vseh dijakov in zagovarjajo njihove pravice. Dotaknili smo se tudi vseh perečih tem, ki zadevajo mlade – ena izmed njih je gotovo tudi javni potniški promet. Vedno aktualni pa so tudi medvrstniško nasilje, duševno zdravje mladih in izobraževalni sistem.
Spoznajmo novo vodstvo Dijaške organizacije Slovenije, torej mlade, ki so bili izbrani, da letos govorijo v imenu vseh dijakov in zagovarjajo njihove pravice. Dotaknili smo se tudi vseh perečih tem, ki zadevajo mlade – ena izmed njih je gotovo tudi javni potniški promet. Vedno aktualni pa so tudi medvrstniško nasilje, duševno zdravje mladih in izobraževalni sistem.
Dijaki Umetniške gimnazije smeri gledališče in film iz Nove Gorice so na oder postavili muzikal Moje pesmi, moje sanje. Koliko vaj je za njimi, kako se znajdejo, če gre kaj narobe med predstavo, koliko treme imajo na odru? Kdo je zamujal na vaje? Kdo je najbolje improviziral? Kdo je naučil besedilo še za vse druge? O vsem tem smo se pogovarjali v tokratni oddaji Gymnasium, v studiu smo gostili dijakinje Ginevro, Terezo, Hano, Evo, Ilinko, Saro in Nežo ter profesorico in režiserko, njihovo mentorico, Kristino Kamaladevi Mihelj.
Dijaki Umetniške gimnazije smeri gledališče in film iz Nove Gorice so na oder postavili muzikal Moje pesmi, moje sanje. Koliko vaj je za njimi, kako se znajdejo, če gre kaj narobe med predstavo, koliko treme imajo na odru? Kdo je zamujal na vaje? Kdo je najbolje improviziral? Kdo je naučil besedilo še za vse druge? O vsem tem smo se pogovarjali v tokratni oddaji Gymnasium, v studiu smo gostili dijakinje Ginevro, Terezo, Hano, Evo, Ilinko, Saro in Nežo ter profesorico in režiserko, njihovo mentorico, Kristino Kamaladevi Mihelj.
Tokrat so nam družbo delale mlade znanstvenice in mladi znanstveniki, ki so se udeležili 35. Evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov. Oddaja je nastala kar na Poljskem, natančneje v Katowicah, kjer je med 9. in 14. septembrom tekmovalo kar 146 posameznikov iz 37 držav, slovenske barve pa je zastopalo šest tekmovalcev, ki smo jih spoznali v oddaji Gymnasium.
Tokrat so nam družbo delale mlade znanstvenice in mladi znanstveniki, ki so se udeležili 35. Evropskega tekmovanja mladih znanstvenikov. Oddaja je nastala kar na Poljskem, natančneje v Katowicah, kjer je med 9. in 14. septembrom tekmovalo kar 146 posameznikov iz 37 držav, slovenske barve pa je zastopalo šest tekmovalcev, ki smo jih spoznali v oddaji Gymnasium.
Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Z nami so bili mladi, ki so tekmovali na olimpijadah znanja in dosegli odlične rezultate. Letos so tako odpotovali na evropsko fizikalno olimpijado, mednarodno olimpijado iz astronomije in astrofizike, mednarodno ekonomsko, evropsko dekliško matematično, mednarodno matematično in mednarodno lingvistično olimpijado, in nekateri izmed gostov ne le na eno od teh tekmovanj, temveč so v tem poletju sodelovali na več olimpijadah, izkušnje pa imajo tudi s preteklih. Kako so se uvrstili v državno ekipo, kako so potekale priprave in kako sama tekmovanja, ki močno presegajo raven srednješolskega znanja, smo izvedeli v pogovoru z gosti. To so bili: Peter Andolšek, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade (zlata medalja) in Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 1. mesto), Žan Arsov, udeleženec mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (zlata medalja in absolutno 9. mesto), Špela Gačnik, udeleženka Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Benjamin Gašperin, udeleženec Evropske fizikalne olimpijade in Mednarodne ekonomske olimpijade (srebrna medalja), Patricia Kiraly, udeleženka Evropske dekliške matematične olimpijade (bronasta medalja), Mednarodne matematične olimpijade (pohvala), Mednarodne olimpijade iz astronomije in astrofizike (pohvala) in Mednarodne lingvistične olimpijade (srebrna medalja) in dr. Jurij Bajc, vodja olimpijske ekipe iz fizike, sicer predavatelj na pedagoški fakulteti Univerze v Ljubljani.
Tokrat smo gostili idejnega vodjo prvega inštruktorja umetne inteligence za matematiko pri nas – Astra AI ter mlade uporabnike, dijake in študente, ki so z njegovo pomočjo izboljšali svoje znanje in razumevanje tega predmeta. Kakšen je bil ta učni proces in, ali lahko to orodje umetne inteligence na dolgi rok povsem nadomesti tradicionalno učenje oziroma učitelje in inštruktorje? Kam gre razvoj in naša prihodnost v druženju z UI ter kako smo pripravljeni integrirati ta orodja v svoja intimna in profesionalna življenja? Pa tudi o vrednotah, ki so smerokazi naših stremljenj in delovanj. Za odgovore in nova vprašanja, debato, se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič družila z Andrejem P. Škrabo, Deanom Dajićem, Galom Grosom, Aljošo Lesjakom in Anžetom Pichlerjem.
Tokrat smo gostili idejnega vodjo prvega inštruktorja umetne inteligence za matematiko pri nas – Astra AI ter mlade uporabnike, dijake in študente, ki so z njegovo pomočjo izboljšali svoje znanje in razumevanje tega predmeta. Kakšen je bil ta učni proces in, ali lahko to orodje umetne inteligence na dolgi rok povsem nadomesti tradicionalno učenje oziroma učitelje in inštruktorje? Kam gre razvoj in naša prihodnost v druženju z UI ter kako smo pripravljeni integrirati ta orodja v svoja intimna in profesionalna življenja? Pa tudi o vrednotah, ki so smerokazi naših stremljenj in delovanj. Za odgovore in nova vprašanja, debato, se je voditeljica in avtorica oddaje Liana Buršič družila z Andrejem P. Škrabo, Deanom Dajićem, Galom Grosom, Aljošo Lesjakom in Anžetom Pichlerjem.
Naše druženje je bilo glasbeno obarvano. V studiu se nam je pridružil Megla collective, to je glasbena ekipa, ki jo sestavljajo trije člani. S svojim ustvarjanjem raziskujejo svet trap glasbe, v katerega dodajajo tudi elemente drugih žanrov. Pred njimi je izid drugega EP-ja, ki smo ga predstavili v pogovoru . Zavrteli smo tudi nekaj skladb Kolektiva Megla.
Naše druženje je bilo glasbeno obarvano. V studiu se nam je pridružil Megla collective, to je glasbena ekipa, ki jo sestavljajo trije člani. S svojim ustvarjanjem raziskujejo svet trap glasbe, v katerega dodajajo tudi elemente drugih žanrov. Pred njimi je izid drugega EP-ja, ki smo ga predstavili v pogovoru . Zavrteli smo tudi nekaj skladb Kolektiva Megla.
Ta teden na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poteka 25. poletni tabor inovativnih tehnologij. 140 osnovno- in srednješolcev se ga udeležuje, ob prijavi pa so lahko izbirali med različnimi delavnicami – od tik tak elektronike, izdelave hrupomera do elektrike v človeškem telesu. Vse so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V Gymansiumu smo izvedeli, kako deluje EKG, kako mladi pripravljajo svojo televizijsko oddajo, kako sestavljajo svoje zvočnike in kako lahko roboti igrajo križce in krogce. Z nami so bili udeleženci tabora Izidor, Ema, Mark in Sara ter mentorja Klemen Pečnik in izr. prof. dr. Marko Jankovec, oba s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Ta teden na Fakulteti za elektrotehniko Univerze v Ljubljani poteka 25. poletni tabor inovativnih tehnologij. 140 osnovno- in srednješolcev se ga udeležuje, ob prijavi pa so lahko izbirali med različnimi delavnicami – od tik tak elektronike, izdelave hrupomera do elektrike v človeškem telesu. Vse so zasnovane tako, da v njih mladi tehnologijo ne le uporabljajo, temveč tudi soustvarjajo. V Gymansiumu smo izvedeli, kako deluje EKG, kako mladi pripravljajo svojo televizijsko oddajo, kako sestavljajo svoje zvočnike in kako lahko roboti igrajo križce in krogce. Z nami so bili udeleženci tabora Izidor, Ema, Mark in Sara ter mentorja Klemen Pečnik in izr. prof. dr. Marko Jankovec, oba s Fakultete za elektrotehniko Univerze v Ljubljani.
Tokratni gostje so se odpravili na evropski dogodek Roverway, ki je namenjen tabornikom in skavtom in se odvija vsaka 3 leta. Letos je bilo geslo odprave “North of the Ordinary,” oziroma "Severno od običajnega," saj se je tabor odvijal na Norveškem in poteka že 7-ič zapored. Sodelovalo je 38 različnih držav in več kot 4300 udeležencev. Potekal je med 22. julijem in 2. avgustom in so zato naši gostje bili še čisto pod svežimi vtisi. Kaj vse so počeli in česa novega so se tam naučili, pa so nam povedali v Gymnasiumu.
Tokratni gostje so se odpravili na evropski dogodek Roverway, ki je namenjen tabornikom in skavtom in se odvija vsaka 3 leta. Letos je bilo geslo odprave “North of the Ordinary,” oziroma "Severno od običajnega," saj se je tabor odvijal na Norveškem in poteka že 7-ič zapored. Sodelovalo je 38 različnih držav in več kot 4300 udeležencev. Potekal je med 22. julijem in 2. avgustom in so zato naši gostje bili še čisto pod svežimi vtisi. Kaj vse so počeli in česa novega so se tam naučili, pa so nam povedali v Gymnasiumu.
V oddaji Gymnasium so se nam pridružili mladi, ki so poletne dni preživeli na pustolovskem MEPI taboru v Taležu - ta je potekal v organizaciji Javnega zavoda Mladi zmaji in Društva GAHA. Kaj vse so počeli, kako zgodnja so bila jutra, kaj jim je kratilo nočni spanec in zakaj je bil glavni kuhar deležen samih pohval, slišite v posnetku oddaje.
V oddaji Gymnasium so se nam pridružili mladi, ki so poletne dni preživeli na pustolovskem MEPI taboru v Taležu - ta je potekal v organizaciji Javnega zavoda Mladi zmaji in Društva GAHA. Kaj vse so počeli, kako zgodnja so bila jutra, kaj jim je kratilo nočni spanec in zakaj je bil glavni kuhar deležen samih pohval, slišite v posnetku oddaje.
Gymnasium je bil obarvan s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. V studiu smo gostili člane Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju Tino Bobnar, Jako Jakija in Najo Isak. Predstavili so tekmovalno športno plezanje, govorili o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo in kako se nanje pripravljajo, nekaj besed so namenili tudi opisu občutkov ob osvojenih medaljah na tekmovanjih in tudi temu, za koga vse je primeren ta šport. Seveda smo govorili tudi o olimpijskih igrah v Parizu, kjer se bodo s tekmovalnimi smermi že kmalu spoprijeli predstavniki naše članske izbrane vrste.
Gymnasium je bil obarvan s športnim plezanjem. V tem športu so naše predstavnice in predstavniki zelo uspešni, ne le v članski konkurenci, ampak tudi v mladinski. V studiu smo gostili člane Slovenske mladinske reprezentance v športnem plezanju Tino Bobnar, Jako Jakija in Najo Isak. Predstavili so tekmovalno športno plezanje, govorili o tem, kako je na tekmovanjih, ki se jih udeležujejo in kako se nanje pripravljajo, nekaj besed so namenili tudi opisu občutkov ob osvojenih medaljah na tekmovanjih in tudi temu, za koga vse je primeren ta šport. Seveda smo govorili tudi o olimpijskih igrah v Parizu, kjer se bodo s tekmovalnimi smermi že kmalu spoprijeli predstavniki naše članske izbrane vrste.
Pridružili smo se 25. Študentski delovni brigadi, ki letos poteka v Ljubnem ob Savinji. Kaj vse počnejo mladi brigadirji in mlade brigadirke, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem in kakšna izkušnja je to za študente prostovoljce – vse to v tokratni oddaji Gymnasium.
Pridružili smo se 25. Študentski delovni brigadi, ki letos poteka v Ljubnem ob Savinji. Kaj vse počnejo mladi brigadirji in mlade brigadirke, kaj se dogaja na posameznih deloviščih, kako je z vročino, zabavo in jutranjim vstajanjem in kakšna izkušnja je to za študente prostovoljce – vse to v tokratni oddaji Gymnasium.
V tokratni oddaji Gymnasium, smo se družili z mladimi, ki svoje poletje preživljajo kot animatorji in vzgojitelji na taborih in letovanjih Zveze Anite Ogulin in ZPM, mentorji na digitalnih delavnicah Zavoda 404 in prostovoljci pri Vincencijevi zvezi dobrote v dnevnem centru za brezdomce.
V tokratni oddaji Gymnasium, smo se družili z mladimi, ki svoje poletje preživljajo kot animatorji in vzgojitelji na taborih in letovanjih Zveze Anite Ogulin in ZPM, mentorji na digitalnih delavnicah Zavoda 404 in prostovoljci pri Vincencijevi zvezi dobrote v dnevnem centru za brezdomce.
Preverili smo, kako so mladi preživljali čas na Poletni šoli: pot do uspeha. V Soči so 5 dni pridobivali nova znanja in veščine s področja podjetništva, osebnih financ, umetne inteligence, nastopanja in vodenja skupin, čas pa so imeli tudi za kopanje v reki Soči - če so si upali vanjo. Z Gymnasiumom smo bili torej na terenu v Trenti.
Preverili smo, kako so mladi preživljali čas na Poletni šoli: pot do uspeha. V Soči so 5 dni pridobivali nova znanja in veščine s področja podjetništva, osebnih financ, umetne inteligence, nastopanja in vodenja skupin, čas pa so imeli tudi za kopanje v reki Soči - če so si upali vanjo. Z Gymnasiumom smo bili torej na terenu v Trenti.
Bivamo v času, ko gre vse na hitro. Medtem, ko imamo polna usta trajnosti. In potem se čudimo hitri modi! Kako minljiva, potratna in okolju ter človeku škodljiva da je. In vse to medtem, ko naše omare buhtijo od naših nepremišljenih potrošniških odločitev. Tako kot živimo, tako se tudi oblačimo. Hitro in brez globljega zavedanja o tem, kaj vse z izbiro oblačil sporočamo sebi, o sebi in svetu. V tokratnem Gymnasiumu je voditeljica Liana Buršič gostila študentke in študente oblikovanja tekstilij in oblačil Julijo Čerček, Matica Možino, Tilna Gorenjaka in Roso Angelo Romih za spoznavno debato o tem, zakaj je danes tako težko dobiti klasično krojeno srajco in hlače, ali je svet mode res samo votel in nečimrn ter kako svobodni smo sploh zares pri izbiri oblačil, ali ima vsak človek svoj stil in kaj z njim sporoča, kdo so pravi rokodelci, kaj jenaloga stilistov, tudi o tem, kako svetu kažemo svojo vrednost prek izbire modnih znamk ter zakaj še vedno tako močno sodimo človeka glede na njegove modne izbire. O tem in še več. Prisluhnite nam s klikom na posnetek oddaje.
Bivamo v času, ko gre vse na hitro. Medtem, ko imamo polna usta trajnosti. In potem se čudimo hitri modi! Kako minljiva, potratna in okolju ter človeku škodljiva da je. In vse to medtem, ko naše omare buhtijo od naših nepremišljenih potrošniških odločitev. Tako kot živimo, tako se tudi oblačimo. Hitro in brez globljega zavedanja o tem, kaj vse z izbiro oblačil sporočamo sebi, o sebi in svetu. V tokratnem Gymnasiumu je voditeljica Liana Buršič gostila študentke in študente oblikovanja tekstilij in oblačil Julijo Čerček, Matica Možino, Tilna Gorenjaka in Roso Angelo Romih za spoznavno debato o tem, zakaj je danes tako težko dobiti klasično krojeno srajco in hlače, ali je svet mode res samo votel in nečimrn ter kako svobodni smo sploh zares pri izbiri oblačil, ali ima vsak človek svoj stil in kaj z njim sporoča, kdo so pravi rokodelci, kaj jenaloga stilistov, tudi o tem, kako svetu kažemo svojo vrednost prek izbire modnih znamk ter zakaj še vedno tako močno sodimo človeka glede na njegove modne izbire. O tem in še več. Prisluhnite nam s klikom na posnetek oddaje.
Tokrat se bomo v oddaji Gymnasium pogovarjali o podkastih. Podkast je zvočni posnetek, ki ga je lahko vsakdo posluša in si ga ogleda tudi za nazaj. Prvi tovrstni avdio posnetki so se pojavili na prelomu tisočletja, danes pa postajajo spet vedno bolj popularni. V studiu so se nam pridružili ustvarjalci podkastov: Saša Štajner, Laura Barber, Vid Sakač, Jakob Medved, Klara Greblo in Maksim Sinkovič Korošec, ki so nam povedali zakaj se ti mladim zdijo zanimivi in kako jih ustvarjajo.
Tokrat se bomo v oddaji Gymnasium pogovarjali o podkastih. Podkast je zvočni posnetek, ki ga je lahko vsakdo posluša in si ga ogleda tudi za nazaj. Prvi tovrstni avdio posnetki so se pojavili na prelomu tisočletja, danes pa postajajo spet vedno bolj popularni. V studiu so se nam pridružili ustvarjalci podkastov: Saša Štajner, Laura Barber, Vid Sakač, Jakob Medved, Klara Greblo in Maksim Sinkovič Korošec, ki so nam povedali zakaj se ti mladim zdijo zanimivi in kako jih ustvarjajo.
Nocoj je voditeljica Liana Buršič v Gymnasumu gostila mlade fotografe, stare od 20 do 26 let (Patricija Zupanič, Tadej Dolinar, Ajda Justin, Mark Breznik, Tine Bohinc, Tinkara Petrič Milič), ki so bili del prvega mentorskega programa prihajajočega Kranj Foto Festa, našega največjega mednarodnega fotografskega festivala. V oddaji med drugim tudi o tem, kako v času individualizma in hiperpotrošništva razumeti pomen družbeno angažirane fotografske prakse, kje sta meja in mera ter etos, ko fotografiramo ljudi in dogodke ter kaj sploh s fotografskimi podobami želimo sporočiti soljudem in o svetu.
Nocoj je voditeljica Liana Buršič v Gymnasumu gostila mlade fotografe, stare od 20 do 26 let (Patricija Zupanič, Tadej Dolinar, Ajda Justin, Mark Breznik, Tine Bohinc, Tinkara Petrič Milič), ki so bili del prvega mentorskega programa prihajajočega Kranj Foto Festa, našega največjega mednarodnega fotografskega festivala. V oddaji med drugim tudi o tem, kako v času individualizma in hiperpotrošništva razumeti pomen družbeno angažirane fotografske prakse, kje sta meja in mera ter etos, ko fotografiramo ljudi in dogodke ter kaj sploh s fotografskimi podobami želimo sporočiti soljudem in o svetu.
Dijakinje in dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija imajo za sabo prijetno in zanimivo izkušnjo mednarodne izmenjave z vrstniki iz Reunionu – otoka v Indijskem oceanu. Kaj vse so tam doživeli, kaj so v Sloveniji in Idriji pokazali svojim vrstnikom in kako težko je bilo slovo, smo izvedeli v oddaji Gymnasium.
Dijakinje in dijaki Gimnazije Jurija Vege Idrija imajo za sabo prijetno in zanimivo izkušnjo mednarodne izmenjave z vrstniki iz Reunionu – otoka v Indijskem oceanu. Kaj vse so tam doživeli, kaj so v Sloveniji in Idriji pokazali svojim vrstnikom in kako težko je bilo slovo, smo izvedeli v oddaji Gymnasium.
Gymnasium smo namenili povezovanju med mladimi, ki se izobražujejo na področju umetnosti, a v dveh različnih državah, na dveh različnih šolah. Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so konec januarja obiskale otok La Palma in tamkajšnjo šolo za umetnost Escuela de arte Manolo Blahnik, španski dijakinje in dijaki pa so jim aprila obisk vrnili. Udeležbo v izmenjavi, ki je potekala v okviru projekta Erasmus+, so predstavile dijakinje Sara Kosec, Ajda Oražem, Živa Smolej in Tjaša Bovhan in profesorica in koordinatorka Erasmus+ na šoli Aleksandra Ardalič.
Gymnasium smo namenili povezovanju med mladimi, ki se izobražujejo na področju umetnosti, a v dveh različnih državah, na dveh različnih šolah. Dijakinje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana so konec januarja obiskale otok La Palma in tamkajšnjo šolo za umetnost Escuela de arte Manolo Blahnik, španski dijakinje in dijaki pa so jim aprila obisk vrnili. Udeležbo v izmenjavi, ki je potekala v okviru projekta Erasmus+, so predstavile dijakinje Sara Kosec, Ajda Oražem, Živa Smolej in Tjaša Bovhan in profesorica in koordinatorka Erasmus+ na šoli Aleksandra Ardalič.
V Brežicah je med 23. in 26. majem potekal European Youth Event, ki je združil več kot 200 mladih iz vse Evrope. To je dogodek, na katerem so mladi oblikovali svoje vizije Evrope prihodnosti in imeli možnost, da svoje razmisleke, želje in pričakovanja sporočijo tudi odločevalcem. Možnosti za to so imeli prek različnih delavnic, predavanj in debat. O dogodku in o viziji Evrope prihodnosti smo v oddaji Gymnasium govorili z udeleženci in prostovoljci na EYE-u Brežice, ki je nastal ob podpori in financiranju Evropskega parlamenta organizirala Mreža MaMa, mreža 56 mladinskih centrov, v sodelovanju u ZPTM Brežice, občino Brežice in Mladinskim svetom Slovenije. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
V Brežicah je med 23. in 26. majem potekal European Youth Event, ki je združil več kot 200 mladih iz vse Evrope. To je dogodek, na katerem so mladi oblikovali svoje vizije Evrope prihodnosti in imeli možnost, da svoje razmisleke, želje in pričakovanja sporočijo tudi odločevalcem. Možnosti za to so imeli prek različnih delavnic, predavanj in debat. O dogodku in o viziji Evrope prihodnosti smo v oddaji Gymnasium govorili z udeleženci in prostovoljci na EYE-u Brežice, ki je nastal ob podpori in financiranju Evropskega parlamenta organizirala Mreža MaMa, mreža 56 mladinskih centrov, v sodelovanju u ZPTM Brežice, občino Brežice in Mladinskim svetom Slovenije. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade ustvarjalke uprizoritvenih umetnosti, ki jih je združil projekt PANG, saj odgovarja na probleme marginalizacije in družbene neenakosti med mladimi Evropske unije ravno z aktiviranjem v procesu umetniškega ustvarjanja. Za debato o vračanju k občutenja telesa, raziskovanju svojih notranjih svetov, zaupanju v lastno izraznost in povezovanju v skupnost ter skozi umetnost, se je voditeljica oddaje Liana Buršič ozrla h gostjam, mladim plesalkam sodobnega plesa in gledališkim improvizatorkam Naji Milivojević, Maši Macedoni, Lani Kariž Meško, Emi Sirotić, Taji Vodeb Verk in njihovim mentoricam, pedagoginjam in koreografinjam Ani Romih in Urši Strehar Benčina.
Tokrat smo v Gymnasumu gostili mlade ustvarjalke uprizoritvenih umetnosti, ki jih je združil projekt PANG, saj odgovarja na probleme marginalizacije in družbene neenakosti med mladimi Evropske unije ravno z aktiviranjem v procesu umetniškega ustvarjanja. Za debato o vračanju k občutenja telesa, raziskovanju svojih notranjih svetov, zaupanju v lastno izraznost in povezovanju v skupnost ter skozi umetnost, se je voditeljica oddaje Liana Buršič ozrla h gostjam, mladim plesalkam sodobnega plesa in gledališkim improvizatorkam Naji Milivojević, Maši Macedoni, Lani Kariž Meško, Emi Sirotić, Taji Vodeb Verk in njihovim mentoricam, pedagoginjam in koreografinjam Ani Romih in Urši Strehar Benčina.
Naši gosti so bili dijaki, ki močno obvladajo naravoslovne znanosti, bolj konkretno biologijo, kemijo in fiziko. Udeležili so se namreč Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti, ki je potekala med 7. in 14. aprilom v Luksemburgu, na njej pa je sodelovalo 45 ekip iz 23 evropskih držav. Razdeljeni so bili v dve ekipi, domov pa so prinesli zlato in srebrno medaljo. Kako je potekalo tekmovanje, kakšno znanje zahteva in kaj so doživeli v Luksemburgu? Naši gosti so bili dijaki Tisa Lombar, Izadora Kopač, Maj Bombek, Primož Markovič, Anže Markovič, Luka Filak in mentor dr. Matej Huš.
Naši gosti so bili dijaki, ki močno obvladajo naravoslovne znanosti, bolj konkretno biologijo, kemijo in fiziko. Udeležili so se namreč Evropske olimpijade eksperimentalnih znanosti, ki je potekala med 7. in 14. aprilom v Luksemburgu, na njej pa je sodelovalo 45 ekip iz 23 evropskih držav. Razdeljeni so bili v dve ekipi, domov pa so prinesli zlato in srebrno medaljo. Kako je potekalo tekmovanje, kakšno znanje zahteva in kaj so doživeli v Luksemburgu? Naši gosti so bili dijaki Tisa Lombar, Izadora Kopač, Maj Bombek, Primož Markovič, Anže Markovič, Luka Filak in mentor dr. Matej Huš.
V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
V tokratni oddaji smo gostili mlade iz Ekonomske šole Novo mesto, s katerimi smo se pogovarjali o vrednotah mladih. Katere vrednote so potrebne za vse, da smo kot družba uspešnejši? Katere vrednote v družbi, predvsem med mladimi, mladi pogrešajo? Kdo je odgovoren za to, da je v družbi slišan ali po drugi strani tudi preslišan glas mladih? Katere vrednote so glavne v Evropski uniji? Kakšno vlogo imajo mladi pri oblikovanju prihodnosti Evrope? O vsem tem mladi in voditeljica Tadeja Bizilj. Vsebina je del projekta I know EU/ Tu EU 2024, ki ga sofinancira Evropska unija.
Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.
Le nekaj dni loči dijake zadnjih letnikov srednjih šol do začetka spomladanskega roka splošne mature. Ta se bo začel s pisanjem eseja v torek, 7. maja. Maturanti bodo lahko izbirali med interpretativnim oz. razlagalnim in razpravljalnim esejem, ta pa k skupni oceni za slovenščino prispeva kar polovico končne ocene. K temu, da so dobro pripravljeni, so zagotovo pripomogle tudi naše oddaje na Prvem, ki smo jih letos pripravili za maturante. Oddajo Studio ob 17h smo posvetili letošnjemu eseju kar trikrat, in sicer 8., 16. in pa 23. aprila, prejšnji teden pa smo v oddaji Gymnasium gostili avtorico ene od štirih obveznih dram za letošnji esej Tjašo Mislej, za katero so mladi pripravili kar nekaj odličnih in zelo poglobljenih vprašanj. Vse oddaje najdete na našem Podkastu Prvi na maturi, v tokratnem Gymnasiumu pa smo pripravili kratek pregled vseh najpomembnejših vsebin za letošnji esej.
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Pred maturitetnim esejem smo organizirali okroglo mizo o tematskem sklopu Ujeti ali svobodni in drami Naše skladišče. Gosti so bili maturanti različnih gimnazij in dramska ustvarjalka Tjaša Mislej. Kakšna vprašanja imajo mladi za avtorico ene izmed obveznih dram? Kako sami razmišljajo o ujetosti likov in možnosti svobode? Se sami kdaj počutijo ujeti?
Oddajo Gymnasium smo posvetili športu, ki je med rekreativci pri nas precej priljubljen, v tekmovalnem svetu pa predstavnice in predstavniki dosegajo vedno bolj vidne rezultate. Govorili smo o turnem smučanju, namreč nedavno se je v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tem športu, ki je bilo za slovensko turnosmučarsko reprezentanco najuspešnejše do zdaj. V Chamonixu se je pomerilo več kot 160 športnic in športnikov iz 22 držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenija je tam dobila evropsko mladinsko podprvakinjo, poleg tega pa so člani reprezentance dosegli še nekaj drugih vrhunskih uvrstitev. Kakšno je bilo minulo evropsko prvenstvo so nam predstavili člani Slovenske reprezentance v turnem smučanju Klara Velepec, Maj Pritržnik, Klemen Španring in selektor Robert Pritržnik.
Oddajo Gymnasium smo posvetili športu, ki je med rekreativci pri nas precej priljubljen, v tekmovalnem svetu pa predstavnice in predstavniki dosegajo vedno bolj vidne rezultate. Govorili smo o turnem smučanju, namreč nedavno se je v Franciji končalo evropsko prvenstvo v tem športu, ki je bilo za slovensko turnosmučarsko reprezentanco najuspešnejše do zdaj. V Chamonixu se je pomerilo več kot 160 športnic in športnikov iz 22 držav, in sicer v štirih disciplinah. Slovenija je tam dobila evropsko mladinsko podprvakinjo, poleg tega pa so člani reprezentance dosegli še nekaj drugih vrhunskih uvrstitev. Kakšno je bilo minulo evropsko prvenstvo so nam predstavili člani Slovenske reprezentance v turnem smučanju Klara Velepec, Maj Pritržnik, Klemen Španring in selektor Robert Pritržnik.