Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Nejc Poklar je predsednik Rokometnega društva Koper, v dolgi rokometni turneji je igral za domače in tuje klube. Na tujem se je preizkusil tudi v Libanonu in Iranu, kariero v tujini pa je sklenil na Kosovu. V karieri je bil član mladih reprezentanc Slovenije, desetkrat mu je uspelo zaigrati tud v članskem dresu izbrane vrste. Po koncu igralske kariere se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja. Nejc Poklar prihaja iz rokometne družine, tudi o tem v pogovoru z gostiteljem, Primožem Čeparjem.
Nejc Poklar je predsednik Rokometnega društva Koper, v dolgi rokometni turneji je igral za domače in tuje klube. Na tujem se je preizkusil tudi v Libanonu in Iranu, kariero v tujini pa je sklenil na Kosovu. V karieri je bil član mladih reprezentanc Slovenije, desetkrat mu je uspelo zaigrati tud v članskem dresu izbrane vrste. Po koncu igralske kariere se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja. Nejc Poklar prihaja iz rokometne družine, tudi o tem v pogovoru z gostiteljem, Primožem Čeparjem.
Zorko Bajc, že 24 let župnik v Piranu, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije – prijatelja MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper. Prinaša pogovore z dvojicami: prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, zakonski partnerji, starši in otroki. Tokrat sta naša gosta župnik in vernik. Naša gosta sta prijatelja, ki se morda kdaj ozreta v nebo, četudi nista meteorologa, a njuna vera je globoka, tudi to ju povezuje. Oba tudi velikokrat gledata v objektiv fotoaparata in kamere, s pronicljivim pogledom pa vsak na svoj način v človeške oči in dušo. Dobra prijatelja sta: Zorko Bajc, župnik v Piranu, a tudi fotograf in kulturni delavec, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije, snemalec in fotograf. Več skupnih ljubezni imata, tudi veliko ljubezen do Pirana - mesta, ki ju bogati in navdihuje, a ga s svojimi številnimi projekti že vrsto let bogatita tudi onadva. Oba sta prejemnika Tartinijeve nagrade – zlatega grba občine Piran. Zorko Bajc je nagrado prejel leta 2015, za leto 2020 pa še Steletovo priznanje za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih in kulturnih spomenikov v Piranu, Ubald Trnkoczy pa je Tartinijevo priznanje prejel leta 2021. Vera je zanju radost, zatočišče, upanje. Ustvarjalnost pa vodilo življenja. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
Zorko Bajc, že 24 let župnik v Piranu, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije – prijatelja MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper. Prinaša pogovore z dvojicami: prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, zakonski partnerji, starši in otroki. Tokrat sta naša gosta župnik in vernik. Naša gosta sta prijatelja, ki se morda kdaj ozreta v nebo, četudi nista meteorologa, a njuna vera je globoka, tudi to ju povezuje. Oba tudi velikokrat gledata v objektiv fotoaparata in kamere, s pronicljivim pogledom pa vsak na svoj način v človeške oči in dušo. Dobra prijatelja sta: Zorko Bajc, župnik v Piranu, a tudi fotograf in kulturni delavec, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije, snemalec in fotograf. Več skupnih ljubezni imata, tudi veliko ljubezen do Pirana - mesta, ki ju bogati in navdihuje, a ga s svojimi številnimi projekti že vrsto let bogatita tudi onadva. Oba sta prejemnika Tartinijeve nagrade – zlatega grba občine Piran. Zorko Bajc je nagrado prejel leta 2015, za leto 2020 pa še Steletovo priznanje za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih in kulturnih spomenikov v Piranu, Ubald Trnkoczy pa je Tartinijevo priznanje prejel leta 2021. Vera je zanju radost, zatočišče, upanje. Ustvarjalnost pa vodilo življenja. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
Martina Marušič Kos je vodja službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem. A v pogovoru je razkrila tudi mnoge druge vloge. Martina je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada tudi kaj sešije. Pravi, da ne izbira ciljev, ampak izzive. Z Anito Urbančič sta se dotaknili dopolnjenih dveh desetletij Univerze na Primorskem, sprememb na področju odnosov z javnostmi v zadnjem dobrem desetletju, pa tudi vsega, povezanega s knjižno skupnostjo, ki živi na Instagramu in katere aktivna članica je tokratna gostja.
Martina Marušič Kos je vodja službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem. A v pogovoru je razkrila tudi mnoge druge vloge. Martina je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada tudi kaj sešije. Pravi, da ne izbira ciljev, ampak izzive. Z Anito Urbančič sta se dotaknili dopolnjenih dveh desetletij Univerze na Primorskem, sprememb na področju odnosov z javnostmi v zadnjem dobrem desetletju, pa tudi vsega, povezanega s knjižno skupnostjo, ki živi na Instagramu in katere aktivna članica je tokratna gostja.
Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .
Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .
Tatjana Gregorič, dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, je v eter našega radia skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, boste slišali v tokratni oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Tatjana Gregorič, dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, je v eter našega radia skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, boste slišali v tokratni oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, Koprčanka v Ljubljani, in Danijel Malalan, igralec in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta igralka in igralec. Oba sta rada nastopala že kot otroka. Maja je namesto mikrofona imela kar krtačo, Danijel pa je rad pel. Njune poti do izobrazbe so bile različne. Maja je širila krila in se kot diplomirana romanistka odločila za študij na ugledni Mednarodni šoli Jacques Lecoq v Parizu, Danijel, iz domačih Trebč pri Trstu, je Ljubljano začel spoznavati šele kot študent prvega letnika dramske igre na AGRFT, sošolce pa zabaval z narečjem, ki ga niso razumeli. Oder imata oba enako rada. In oba sta na polju umetnosti svoje veje širila v vse smeri. Maja je igralka, pisateljica, gledališka pedagoginja, dramatesa in tudi mojstrica branja djotiša. Danijel je igralec, a tudi diplomiran ekonomist z magisterijem iz managementa umetnosti. Je umetniški koordinator in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Številne vloge povezujeta z lahkoto, kajti «… v življenju igramo različne vloge prav vsak dan ...«, povesta v oddaji, ki ju predstavlja kot umetnika in kot človeka. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
Igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, Koprčanka v Ljubljani, in Danijel Malalan, igralec in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta igralka in igralec. Oba sta rada nastopala že kot otroka. Maja je namesto mikrofona imela kar krtačo, Danijel pa je rad pel. Njune poti do izobrazbe so bile različne. Maja je širila krila in se kot diplomirana romanistka odločila za študij na ugledni Mednarodni šoli Jacques Lecoq v Parizu, Danijel, iz domačih Trebč pri Trstu, je Ljubljano začel spoznavati šele kot študent prvega letnika dramske igre na AGRFT, sošolce pa zabaval z narečjem, ki ga niso razumeli. Oder imata oba enako rada. In oba sta na polju umetnosti svoje veje širila v vse smeri. Maja je igralka, pisateljica, gledališka pedagoginja, dramatesa in tudi mojstrica branja djotiša. Danijel je igralec, a tudi diplomiran ekonomist z magisterijem iz managementa umetnosti. Je umetniški koordinator in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Številne vloge povezujeta z lahkoto, kajti «… v življenju igramo različne vloge prav vsak dan ...«, povesta v oddaji, ki ju predstavlja kot umetnika in kot človeka. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
'Turizem smo ljudje' je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji iz osemdesetih let minulega stoletja. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala Tjaša Škamperle.
'Turizem smo ljudje' je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji iz osemdesetih let minulega stoletja. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala Tjaša Škamperle.
Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. In tudi, da je pred trinajstimi leti med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji po približno petnajstih minutah kontemplacije ugledal jasen vzorec človeškega razvoja. Šlo je za neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Nujno je, da se naša zavest začne hitro razvijati, kajti težave se nam tako hitro kopičijo, da jih ne utegnemo reševati z obstoječo zavestjo in moramo napredovati, opozarja David Cigoj. Kako, pa bo skozi pogovor poskušal izvedeti Valter Pregelj.
Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. In tudi, da je pred trinajstimi leti med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji po približno petnajstih minutah kontemplacije ugledal jasen vzorec človeškega razvoja. Šlo je za neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Nujno je, da se naša zavest začne hitro razvijati, kajti težave se nam tako hitro kopičijo, da jih ne utegnemo reševati z obstoječo zavestjo in moramo napredovati, opozarja David Cigoj. Kako, pa bo skozi pogovor poskušal izvedeti Valter Pregelj.
V oddajii Midva predstavljamo človeške dvoiine vseh vrst, ne le sorodstvene ali partnerske. Spoznali smo že mamo in sina, zdravnico in pacientko, očeta in sina in zdaj je čas za ženo in moža. Predstavljamo prvi par Slovenije, našo predsednico, dr. Natašo Pirc Musar in njenega soproga, dr. Aleš Musarja. Odprla sta nam vrata v svoj svet. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
V oddajii Midva predstavljamo človeške dvoiine vseh vrst, ne le sorodstvene ali partnerske. Spoznali smo že mamo in sina, zdravnico in pacientko, očeta in sina in zdaj je čas za ženo in moža. Predstavljamo prvi par Slovenije, našo predsednico, dr. Natašo Pirc Musar in njenega soproga, dr. Aleš Musarja. Odprla sta nam vrata v svoj svet. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja predstavljamo zdravnico Ireno Lovšin, pediatrinjo iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik:
V oddaji Odprto za srečanja predstavljamo zdravnico Ireno Lovšin, pediatrinjo iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik:
Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je ustavil tudi v Kopru. Med drugim smo se le lučaj od sosednjega Trsta, pogovarjal o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. S sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba in aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu FNSI Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - se je Barbara Kampos med drugim pogovarjala o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.
Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je ustavil tudi v Kopru. Med drugim smo se le lučaj od sosednjega Trsta, pogovarjal o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. S sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba in aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu FNSI Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - se je Barbara Kampos med drugim pogovarjala o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.
Patrik Greblo je svojo medijsko kariero začel na Radiu Koper, v slovenskem in italijanskem programu. Art De Rosa, novinar, radijski in televizijski voditelj, kantavtor ter tekstopisec in avtor mnogih pesmi za Loredano Berte, Ivana Grazianija in Heather Parisi, je Patriku omogočil izid njegove prve vilinke. Po študiju v Ameriki je njegova razgibana kariera le še strmo rasla. Z dirigentom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je pogovarjala Loredana Vergan.
Patrik Greblo je svojo medijsko kariero začel na Radiu Koper, v slovenskem in italijanskem programu. Art De Rosa, novinar, radijski in televizijski voditelj, kantavtor ter tekstopisec in avtor mnogih pesmi za Loredano Berte, Ivana Grazianija in Heather Parisi, je Patriku omogočil izid njegove prve vilinke. Po študiju v Ameriki je njegova razgibana kariera le še strmo rasla. Z dirigentom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je pogovarjala Loredana Vergan.
Pod okriljem oddaje Odprto za srečanja vas enkrat mesečno povabimo k poslušanju oddaje Midva, ki predstavlja različne oblike dvojin. Tokrat je Nataša Benčič v goste povabila pomorščaka in pisatelja Goga Vukšića, ki nas je leta 2020 navdušil s svojim literarnim prvencem Norci pomorci in njegovega sina, glasbenika - raperja Andreja Bučarja, ki ga poznamo pod imenim Drill. Vabljeni k poslušanju.
Pod okriljem oddaje Odprto za srečanja vas enkrat mesečno povabimo k poslušanju oddaje Midva, ki predstavlja različne oblike dvojin. Tokrat je Nataša Benčič v goste povabila pomorščaka in pisatelja Goga Vukšića, ki nas je leta 2020 navdušil s svojim literarnim prvencem Norci pomorci in njegovega sina, glasbenika - raperja Andreja Bučarja, ki ga poznamo pod imenim Drill. Vabljeni k poslušanju.
Že od časov študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem, pedagogiko, mentorstvom in organiziranjem izobraževalnih delavnic in dogodkov. Sodeloval je pri ustanavljanju društvene galerije Insula v Izoli in likovne gimnazije v Kopru. Šestnajst let je bil vodja projekta Kaverljag kot edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov; njegov atelje v tem istrskem zaselku sredi bujne narave nad dolino Dragonje je zapisan kot prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Že od časov študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem, pedagogiko, mentorstvom in organiziranjem izobraževalnih delavnic in dogodkov. Sodeloval je pri ustanavljanju društvene galerije Insula v Izoli in likovne gimnazije v Kopru. Šestnajst let je bil vodja projekta Kaverljag kot edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov; njegov atelje v tem istrskem zaselku sredi bujne narave nad dolino Dragonje je zapisan kot prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Pod okriljem sredine oddaje Odprto za srečanja je enkrat mesečno na vrsti oddaja Midva, ki jo pripravlja Nataša Benčič. V goste vabi različne oblike človeških dvoijin - starševske, partnerske, službene, prijateljske ... tokrat beseda teče o odnosu med pacientom in zdravnikom, gostji oddaje pa sta Jadranka Vrh Jermančič, upokojena zdravnica, dolgoletna predstojnica in vodja oddelka patologije in citologije v Splošni bolnici Izola in dolgoletna prostovoljka onkološkim bolnikom ter Osebnost Primorske leta 2011 in Darja Rojec, ki je dvakrat prebolela raka dojke, zdaj pa že peto leto vodi obalno kraško sekcijo Združenja Europa Donna, o svoji zgodbi in nasvetih bolnikom pa je napisala pet knjig.
Pod okriljem sredine oddaje Odprto za srečanja je enkrat mesečno na vrsti oddaja Midva, ki jo pripravlja Nataša Benčič. V goste vabi različne oblike človeških dvoijin - starševske, partnerske, službene, prijateljske ... tokrat beseda teče o odnosu med pacientom in zdravnikom, gostji oddaje pa sta Jadranka Vrh Jermančič, upokojena zdravnica, dolgoletna predstojnica in vodja oddelka patologije in citologije v Splošni bolnici Izola in dolgoletna prostovoljka onkološkim bolnikom ter Osebnost Primorske leta 2011 in Darja Rojec, ki je dvakrat prebolela raka dojke, zdaj pa že peto leto vodi obalno kraško sekcijo Združenja Europa Donna, o svoji zgodbi in nasvetih bolnikom pa je napisala pet knjig.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Igralca Rafaela Vončino smo pred dobrimi desetletjem spremljali na gledališkem odru, v filmu, na televiziji. Vsepovsod ga je bilo polno. Življenje pa mu je kasneje postavilo preizkušnje, ki se jim ni znal najbolje upreti. Zadnjih deset let ga sicer vidimo tudi na različnih odrih, vendar predvsem kot interpreta Kosovelove poezije. Danes dela na sežanski obrtni zbornici, še vedno sicer ustvarja, predvsem modelira železnice in se trudi, da bi življenje postavil na stabilne tirnice.
Igralca Rafaela Vončino smo pred dobrimi desetletjem spremljali na gledališkem odru, v filmu, na televiziji. Vsepovsod ga je bilo polno. Življenje pa mu je kasneje postavilo preizkušnje, ki se jim ni znal najbolje upreti. Zadnjih deset let ga sicer vidimo tudi na različnih odrih, vendar predvsem kot interpreta Kosovelove poezije. Danes dela na sežanski obrtni zbornici, še vedno sicer ustvarja, predvsem modelira železnice in se trudi, da bi življenje postavil na stabilne tirnice.
Tokratnega gosta Oddaje odprto za srečanja nekateri poznajo kot zdravnika v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes v novogoriškem zdravstvenem domu. Drugi kot vrhunskega parašportnika, ki se je v karieri lotil več različnih športov. Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je predan zdravnik, kar so prepoznali tudi pacienti. Letos so mu podelili naziv Moj diabetolog. Prav tako vztrajen in trmast je v športu. Prihodnje leto ga čaka že četrti nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu, drugi v lokostrelstvu. Veliko mu pomeni družina, ki ga neomajno podpira, rad pa tudi poje, saj je član Komornega zbora Ipavska. Na klepet ga je povabila Karin Zorn Čebokli.
Tokratnega gosta Oddaje odprto za srečanja nekateri poznajo kot zdravnika v ambulanti za bolezni ščitnice in diabetes v novogoriškem zdravstvenem domu. Drugi kot vrhunskega parašportnika, ki se je v karieri lotil več različnih športov. Dejan Fabčič iz Hrašč pri Podnanosu je predan zdravnik, kar so prepoznali tudi pacienti. Letos so mu podelili naziv Moj diabetolog. Prav tako vztrajen in trmast je v športu. Prihodnje leto ga čaka že četrti nastop na paraolimpijskih igrah v Parizu, drugi v lokostrelstvu. Veliko mu pomeni družina, ki ga neomajno podpira, rad pa tudi poje, saj je član Komornega zbora Ipavska. Na klepet ga je povabila Karin Zorn Čebokli.
Oddaja Midva bo enkrat mesečno v goste vabila dvojice, različne oblike dvojin - starševske, partnerske, prijateljske, službene...kajti vsak odnos se začne med "ti in jaz" in skupaj sva "midva". Zgodbo pa začneta pisati mati in otrok, zato sta prva gosta Nataše Benčič, ki bo oblikovala niz oddaj - mati in sin - dr. Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka in Matjaž Nemec, evropski poslanec.
Oddaja Midva bo enkrat mesečno v goste vabila dvojice, različne oblike dvojin - starševske, partnerske, prijateljske, službene...kajti vsak odnos se začne med "ti in jaz" in skupaj sva "midva". Zgodbo pa začneta pisati mati in otrok, zato sta prva gosta Nataše Benčič, ki bo oblikovala niz oddaj - mati in sin - dr. Nelida Nemec, umetnostna zgodovinarka in Matjaž Nemec, evropski poslanec.
Sandi Curk je poveljnik regijskega centra Civilne zaščite za Notranjsko, humanitarec in prostovoljec. Posredoval in sodeloval je v številnih intervencijah po naravnih ali drugih nesrečah, ki so prizadele bližnje in tudi daljne kraje ter njihove prebivalce. Njegove pomoči so bili v prvi polovici 90. let deležni begunci iz Bosne in Hercegovine in s Kosova. Pomagal je soobčanom, ko jih je leta 2014 prizadel žled, in ljudem, ki jim je voda zalila ali odnesla dom v kateri od številnih poplav. Curk pravi, da ne more stati ob strani, če vidi, da kdo trpi in je v stiski, ker mu je veter odnesel streho nad glavo, plaz zasul hišo ali ogenj uničil dom. Če lahko pomaga, to tudi stori! Na pomoč je tako priskočil tudi ukrajinskim beguncem in sirotam, za kar mu je Evropski parlament podelil nagrado državljan Evrope 2023, ki jo bo prejel 13. oktobra. O nagradi, skrbi za sočloveka in številnih posredovanjih ob naravnih nesrečah se bo s Sandijem Curkom pogovarjala Jasna Preskar.
Sandi Curk je poveljnik regijskega centra Civilne zaščite za Notranjsko, humanitarec in prostovoljec. Posredoval in sodeloval je v številnih intervencijah po naravnih ali drugih nesrečah, ki so prizadele bližnje in tudi daljne kraje ter njihove prebivalce. Njegove pomoči so bili v prvi polovici 90. let deležni begunci iz Bosne in Hercegovine in s Kosova. Pomagal je soobčanom, ko jih je leta 2014 prizadel žled, in ljudem, ki jim je voda zalila ali odnesla dom v kateri od številnih poplav. Curk pravi, da ne more stati ob strani, če vidi, da kdo trpi in je v stiski, ker mu je veter odnesel streho nad glavo, plaz zasul hišo ali ogenj uničil dom. Če lahko pomaga, to tudi stori! Na pomoč je tako priskočil tudi ukrajinskim beguncem in sirotam, za kar mu je Evropski parlament podelil nagrado državljan Evrope 2023, ki jo bo prejel 13. oktobra. O nagradi, skrbi za sočloveka in številnih posredovanjih ob naravnih nesrečah se bo s Sandijem Curkom pogovarjala Jasna Preskar.
Nova Gorica od nekdaj velja za mesto mladih in skupaj z mladim mestom so rasli tudi organizirana skrb za varstvo, vzgojo in prostočasne dejavnosti mladine, različne humanitarne akcije, redni programi letovanj in pomoč družinam v stiski. Vse te aktivnosti Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško neguje že 70 let. Iva Devetak s sodelavkami skrbi, da je urnik dejavnosti za otroke in mlade vedno pester. Čeprav je upokojena že vrsto let, še vedno vsak dan pride v pisarno. Zanimive utrinke in dogodke, ki so se nabrali v desetletjih novogoriške Zveze prijateljev mladine, bosta nizala Iva Devetak in Boštjan Simčič.
Nova Gorica od nekdaj velja za mesto mladih in skupaj z mladim mestom so rasli tudi organizirana skrb za varstvo, vzgojo in prostočasne dejavnosti mladine, različne humanitarne akcije, redni programi letovanj in pomoč družinam v stiski. Vse te aktivnosti Medobčinsko društvo prijateljev mladine za Goriško neguje že 70 let. Iva Devetak s sodelavkami skrbi, da je urnik dejavnosti za otroke in mlade vedno pester. Čeprav je upokojena že vrsto let, še vedno vsak dan pride v pisarno. Zanimive utrinke in dogodke, ki so se nabrali v desetletjih novogoriške Zveze prijateljev mladine, bosta nizala Iva Devetak in Boštjan Simčič.
Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja neprestano nekaj popravlja, obnavlja. Starim predmetom vdihuje življenje ali pa skrbi, da ne propadajo naprej. Aleš Jelinčič je svoj hobi spremenil v poklic in postal konzervator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V njegovi delavnici se je med drugim znašel znameniti nemški šifrirni stroj enigma, ki so ga pred desetletji našli pod morsko gladino ob obali Istre in je sedaj na ogled v pivškem Parku vojaške zgodovine. Je velik ljubitelj starih italijanskih koles, sprošča pa se z obiski odlagališč odpadkov, je povedal v pogovoru z Matejo Rolih Maglica.
Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja neprestano nekaj popravlja, obnavlja. Starim predmetom vdihuje življenje ali pa skrbi, da ne propadajo naprej. Aleš Jelinčič je svoj hobi spremenil v poklic in postal konzervator v Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije. V njegovi delavnici se je med drugim znašel znameniti nemški šifrirni stroj enigma, ki so ga pred desetletji našli pod morsko gladino ob obali Istre in je sedaj na ogled v pivškem Parku vojaške zgodovine. Je velik ljubitelj starih italijanskih koles, sprošča pa se z obiski odlagališč odpadkov, je povedal v pogovoru z Matejo Rolih Maglica.
Gost oddaje Odprto za srečanja je bil Jan Baruca, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval je že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se je vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič. Foto: Jure Ogrin
Gost oddaje Odprto za srečanja je bil Jan Baruca, ki je na slovenski glasbeni sceni že več kot dve desetletji prisoten kot producent, aranžer, avtor in glasbenik. Ustvarjanja glasbe si ne predstavlja brez povezovanj, Do zdaj je sodeloval je že z mnogimi glasbeniki, kot so skupina Gedore, Canto Libero, Pudding Fields, Gregor Ravnik, Žavbi Brothers, Lea Sirk, Moya, Rudi Bučar, Faraoni, Platana, Klapa Semikantà, Luka Sešek, Žiga Jelar, Slavko Ivančić in Lara Baruca. Na pogovor, v katerem se je vse vrtelo okoli glasbe, ga je povabila Anita Urbančič. Foto: Jure Ogrin
Gost oddaje Odprto za srečanje pogosto gleda v nebo. Še raje v vremensko postajo, ki jo je postavil na dvorišču svojega doma in zelo rad tudi proti vrhu Snežnika, kjer zaključuje postavitev meteorološke postaje. Ljubiteljski meteorolog, Saša Zidar, je po izobrazbi informatik, in združil je več svojih hobijev. O vremensko turbolentnem poletju in še čem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
Gost oddaje Odprto za srečanje pogosto gleda v nebo. Še raje v vremensko postajo, ki jo je postavil na dvorišču svojega doma in zelo rad tudi proti vrhu Snežnika, kjer zaključuje postavitev meteorološke postaje. Ljubiteljski meteorolog, Saša Zidar, je po izobrazbi informatik, in združil je več svojih hobijev. O vremensko turbolentnem poletju in še čem se je z njim pogovarjala Tjaša Škamperle.
Gost nocojšnje oddaje Odptro za srečanja je Mirko Orlač, učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice Glasbene šole Koper, glasbeni aranžer, organizator, ljubiteljski fotograf. Ptujčan, ki je doma v slovenski Istri. Mirko Orlač ni nikoli dvomil o tem, kaj želi početi in na kakšen način. Bil je član mariborske Opere, francoskega mladinskega simfoničnega orkestra, izobraževal se je v tujini in znanje redno prinašal domov. Prisega na stalno ustvarjalnost in kompromise, ne mara stereotipov in ozkoglednosti. Je pedagog in glasbenik, ki vse hitreje razvijajočega se področja orkestrske glasbe ne samo spremlja, ampak ga tudi ustvarja. Z orkestrom žanje uspehe in premika meje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Gost nocojšnje oddaje Odptro za srečanja je Mirko Orlač, učitelj trobil, dirigent Pihalnega orkestra Izola in otroškega pihalnega orkestra izolske podružnice Glasbene šole Koper, glasbeni aranžer, organizator, ljubiteljski fotograf. Ptujčan, ki je doma v slovenski Istri. Mirko Orlač ni nikoli dvomil o tem, kaj želi početi in na kakšen način. Bil je član mariborske Opere, francoskega mladinskega simfoničnega orkestra, izobraževal se je v tujini in znanje redno prinašal domov. Prisega na stalno ustvarjalnost in kompromise, ne mara stereotipov in ozkoglednosti. Je pedagog in glasbenik, ki vse hitreje razvijajočega se področja orkestrske glasbe ne samo spremlja, ampak ga tudi ustvarja. Z orkestrom žanje uspehe in premika meje. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem pogovarjal Primož Čepar.
Konec meseca se bo začelo svetovno prvenstvo v košarki. Zbora najboljših košarkarjev sveta se je pred leti udeležil tudi Boštjan Nachbar, ki je v bogati karieri nastopal za številne evropske klube, močan pečat pa je pustil tudi v ligi NBA. O številnih temah kot so kariera, možnosti Slovenije na svetovnem prvenstvu in o hčerkah, ki sta tudi navdušeni košarkarici se je z Nachbarjem pogovarjal Primož Čepar.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo primorskega komika, ki že več kot desetletje živi in dela v Ljubljani. Letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja, ki jo bo na prav poseben način obeležil 27. oktobra v Siti Teatru. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo primorskega komika, ki že več kot desetletje živi in dela v Ljubljani. Letos obeležuje dvajseto obletnico delovanja, ki jo bo na prav poseben način obeležil 27. oktobra v Siti Teatru. Obletnica je več kot odlična priložnost za pogovor o začetku kariere, slovenski stand up komediji, ustvarjalnosti, starševstvu in izzivih, ki jih prinašajo javni nastopi. Perico je v studio povabil Blaž Maljevac.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250-kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote, Solkanca Darka Zonjiča.
Minulo nedeljo je v Novi Gorici potekala obsežna intervencija ob nevtralizaciji 250-kilogramske letalske bombe. Državna enota za varstvo pred neeksplodiranimi ubojnimi sredstvi je nalogo opravila z odliko, zato smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Aljaža Lebana iz Podmelca, enega dveh pirotehnikov, ki sta bombo onesposobila, in poveljnika enote, Solkanca Darka Zonjiča.
Gostja nocojšnje oddaje Odprto za srečanja bo Primorka iz Volčje Drage- Aleksandra Gregorič, ki se je pred 16 leti preselila na Dansko. Tja jo je peljala akademska kariera, danes pa pravi, da je ta vikinška dežela postala njen drugi dom. Danska se redno uvršča v vrh socialno najpravičnejših držav v Evropi, po različnih raziskavah tudi država kjer živijo najsrečnejši ljudje na svetu. Danci so znani po posebnem življenjskem slogu s katerim se lahko kosa redko katera druga država…cenijo svobodo posameznika, preprostost in ne marajo izpostavljenosti -bahanje in izkazovanje bogastva jim je nekaj povsem tujega. Zato pa so toliko bolj zaščitniški do njihovih vrednot, ki predstavljajo hrbtenico družbene ureditve. Zakaj in kako se to pozna v vsakdanjem življenju bomo vprašali Aleksandro, ki poučuje in raziskuje na eni največjih poslovnih univerz v Evropi na Copenhagen Business School. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Gostja nocojšnje oddaje Odprto za srečanja bo Primorka iz Volčje Drage- Aleksandra Gregorič, ki se je pred 16 leti preselila na Dansko. Tja jo je peljala akademska kariera, danes pa pravi, da je ta vikinška dežela postala njen drugi dom. Danska se redno uvršča v vrh socialno najpravičnejših držav v Evropi, po različnih raziskavah tudi država kjer živijo najsrečnejši ljudje na svetu. Danci so znani po posebnem življenjskem slogu s katerim se lahko kosa redko katera druga država…cenijo svobodo posameznika, preprostost in ne marajo izpostavljenosti -bahanje in izkazovanje bogastva jim je nekaj povsem tujega. Zato pa so toliko bolj zaščitniški do njihovih vrednot, ki predstavljajo hrbtenico družbene ureditve. Zakaj in kako se to pozna v vsakdanjem življenju bomo vprašali Aleksandro, ki poučuje in raziskuje na eni največjih poslovnih univerz v Evropi na Copenhagen Business School. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
To je ena od spodbudnih misli, ki jih lahko preberemo na spletni strani Mastermind akademije. Njen ustanovitelj in nosilni predavatelj je Aleksander Šinigoj, ki je sicer doktoriral na Ekonomski fakulteti ljubljanske Univerze s področja informacijsko-upravljavskih ved, drugače pa je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu (izg.: koučingu). Iz nevrolingvističnega programiranja nosi naziv Master trener, ki si ga kot edini iz Slovenije deli še s 30-imi na svetu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi.
To je ena od spodbudnih misli, ki jih lahko preberemo na spletni strani Mastermind akademije. Njen ustanovitelj in nosilni predavatelj je Aleksander Šinigoj, ki je sicer doktoriral na Ekonomski fakulteti ljubljanske Univerze s področja informacijsko-upravljavskih ved, drugače pa je motivacijski trener, predavatelj in strokovnjak za osebno in poslovno rast. Osrednjo pozornost pri svojem delu z ljudmi namenja nevrolingvističnemu programiranju, hipnozi in coachingu (izg.: koučingu). Iz nevrolingvističnega programiranja nosi naziv Master trener, ki si ga kot edini iz Slovenije deli še s 30-imi na svetu. Rad poudarja, da dobra vprašanja pripeljejo k boljšim odgovorom oziroma k drugačnemu miselnemu toku ter na koncu tudi do želenih rezultatov v mišljenju, ravnanju in nasploh življenju ljudi.
Gospodinja pod krinko in Življenje v kovčkih - to bi bila lahko naslova napetih romanov. Pa nista, tako svoje življenje opiše Tina Milostnik Valenčič, novinarka Primorskih novic in žena diplomata, ki trenutno skupaj z možem, namestnikom veleposlanika, živi v Črni Gori. Podgorica je njun začasni dom. Tino Milostnik Valenčič smo pred mikrofon povabili, ker nas je zanimalo, kakšna je vloga žene diplomata, kako težko ali pa lahko je odložiti novinarsko pero, kako novinarske oči zaznavajo novo okolje in kako je domovina videti od daleč. Seveda nas je zanimalo tudi, ali veljajo stereotipi o Črnogorcih. In ker sta z možem v preteklosti že službovala na Poljskem in v Bosni in Hercegovini, se nismo mogli izogniti primerjavi. S Tino Milostnik Valenčič se pogovarja Barbara Kampos.
Gospodinja pod krinko in Življenje v kovčkih - to bi bila lahko naslova napetih romanov. Pa nista, tako svoje življenje opiše Tina Milostnik Valenčič, novinarka Primorskih novic in žena diplomata, ki trenutno skupaj z možem, namestnikom veleposlanika, živi v Črni Gori. Podgorica je njun začasni dom. Tino Milostnik Valenčič smo pred mikrofon povabili, ker nas je zanimalo, kakšna je vloga žene diplomata, kako težko ali pa lahko je odložiti novinarsko pero, kako novinarske oči zaznavajo novo okolje in kako je domovina videti od daleč. Seveda nas je zanimalo tudi, ali veljajo stereotipi o Črnogorcih. In ker sta z možem v preteklosti že službovala na Poljskem in v Bosni in Hercegovini, se nismo mogli izogniti primerjavi. S Tino Milostnik Valenčič se pogovarja Barbara Kampos.
Stojan Ščuka v prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič sta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin je segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito je direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.
Stojan Ščuka v prostem času obiskuje rock koncerte po Evropi, sicer pa je zaljubljen v naravo, zaljubljen je v pasje kosmatince, ukvarja se z botaniko, mikologijo, lovi ribe, sprehaja psa, obrezuje 79 oljk in ogromno najrazličnejših sadnih dreves, je tudi ornitolog. Tretji mandat je na čelu Javnega zavoda park Škocjanske jame. Z Mojco Klarič sta govorila o projektih, ki tečejo v Parku Škocjanske jame, pa o lastnostih dobrega direktorja in o krasnih sodelavcih. Spomin je segel v njegovo otroštvo in k sorodnikom na Kras. Odkrito je direktor parka spregovoril tudi o tistem, česar mu doslej ni uspelo uresničiti.
V večerno oddajo Odprto za srečanja prihaja Stane Sušnik. Mnogim se je vtisnil v spomin kot glasbeni urednik na Radiu Študent sredi sedemdesetih let minulega stoletja. Bil je med organizatorji jazz festivalov, na RTV je organiziral tudi neposreden prenos dobrodelnega koncerta Live Aid, veliko je pisal o popularni glasbi in drugih glasbenih zvrsteh. Z ženo sta si pred leti omislila sanjsko življenje v Gabrovici na Krasu. Obkrožena s čudovitim vrtom in obdana z osli. Človeka mnogoterih potez, Staneta Sušnika, je na večerni pogovor povabila Loredana Vergan.
V večerno oddajo Odprto za srečanja prihaja Stane Sušnik. Mnogim se je vtisnil v spomin kot glasbeni urednik na Radiu Študent sredi sedemdesetih let minulega stoletja. Bil je med organizatorji jazz festivalov, na RTV je organiziral tudi neposreden prenos dobrodelnega koncerta Live Aid, veliko je pisal o popularni glasbi in drugih glasbenih zvrsteh. Z ženo sta si pred leti omislila sanjsko življenje v Gabrovici na Krasu. Obkrožena s čudovitim vrtom in obdana z osli. Človeka mnogoterih potez, Staneta Sušnika, je na večerni pogovor povabila Loredana Vergan.
V maju praznuje tudi pesnik Marko Kravos. Letos je še veliko bolj slovesno, saj slavi 80-ti življenjski jubilej. Doma je na Tržaškem, od nekdaj je močno povezan z morjem in sredozemsko pokrajino, ki sta našla prostor tudi v njegovi poeziji. Dejaven je tudi kot prevajalec, ki spretno plete vezi, posebej med pesniki slovenskega in italijanskega jezika. Kot dolgoletni urednik Založništva tržaškega tiska pa se lahko pohvali z več kot tisoč izidi, ki so pomembno premoščali kulturne razdalje med matično domovino in zamejstvom, a tudi med književnostima večine in manjšine. Kravosa, ki se je rodil v času jezikovne in kulturne diskriminacije, so knjige očarale že v otroštvu in ga v dobi odraščanja zaznamovale za vse življenje. Ves čas je bil človek dialoga in sodelovanja, avtor vrste pobud in pretokov ob zahodni meji, veliko energije pa je namenil tudi sodelovanju v številnih književnih organizacijah.
V maju praznuje tudi pesnik Marko Kravos. Letos je še veliko bolj slovesno, saj slavi 80-ti življenjski jubilej. Doma je na Tržaškem, od nekdaj je močno povezan z morjem in sredozemsko pokrajino, ki sta našla prostor tudi v njegovi poeziji. Dejaven je tudi kot prevajalec, ki spretno plete vezi, posebej med pesniki slovenskega in italijanskega jezika. Kot dolgoletni urednik Založništva tržaškega tiska pa se lahko pohvali z več kot tisoč izidi, ki so pomembno premoščali kulturne razdalje med matično domovino in zamejstvom, a tudi med književnostima večine in manjšine. Kravosa, ki se je rodil v času jezikovne in kulturne diskriminacije, so knjige očarale že v otroštvu in ga v dobi odraščanja zaznamovale za vse življenje. Ves čas je bil človek dialoga in sodelovanja, avtor vrste pobud in pretokov ob zahodni meji, veliko energije pa je namenil tudi sodelovanju v številnih književnih organizacijah.
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
Položaj delavcev in delavske pravice so 137 let po dogodkih v Chicagu, na katerih so delavci zahtevali 8-urni delavnik in za to plačali krvav davek, neprimerno boljši in na višji ravni. Kljub temu se tudi danes srečujemo s prakso in primeri, ki spominjajo na neke davne čase. Bližajoči se praznik dela je zato priložnost, da se spomnimo, kako težko so bile delavski pravice pridobljene in kako lahko jih je zaobiti, če ne vztrajamo pri njihovem doslednem spoštovanju. Na to opozarja tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije-KS 90 in predsednik sveta Inšpekcije za delo Republike Slovenije, Damjan Volf, ki bo gost tokratne oddaje Odprto za srečanja. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Položaj delavcev in delavske pravice so 137 let po dogodkih v Chicagu, na katerih so delavci zahtevali 8-urni delavnik in za to plačali krvav davek, neprimerno boljši in na višji ravni. Kljub temu se tudi danes srečujemo s prakso in primeri, ki spominjajo na neke davne čase. Bližajoči se praznik dela je zato priložnost, da se spomnimo, kako težko so bile delavski pravice pridobljene in kako lahko jih je zaobiti, če ne vztrajamo pri njihovem doslednem spoštovanju. Na to opozarja tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije-KS 90 in predsednik sveta Inšpekcije za delo Republike Slovenije, Damjan Volf, ki bo gost tokratne oddaje Odprto za srečanja. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Alenko Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere, je na klepet povabila Anita Urbančič.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Alenko Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere, je na klepet povabila Anita Urbančič.
Dr. Tadeja Jakus, z dekliškim priimkom Pregelj, je otroška leta in zgodnjo mladost preživela na Malem Polju, zaselku pri Colu nad Ajdovščino od koder se je podala na dolgo pot izobraževanja. Zaokrožila jo je z znanstvenim nazivom. Je univerzitetni inženir živilske tehnologije, kot višja predavateljica in raziskovalka na področju prehrane in gibanja je zaposlena na Univerzi na Primorskem, fakulteti za vede o zdravju, Katedri za prehransko svetovanje-dietetiko. V pogovoru nam je predstavila nekaj splošnih pravil in zmot oziroma »resnic« o prehranjevanju. Tudi v luči današnjega življenjskega tempa, ko se premalo zavedamo, kako prepleteni sta psihologija in prehrana. S Tadejo Jakus se je pogovarjal Sandi Škvarč
Dr. Tadeja Jakus, z dekliškim priimkom Pregelj, je otroška leta in zgodnjo mladost preživela na Malem Polju, zaselku pri Colu nad Ajdovščino od koder se je podala na dolgo pot izobraževanja. Zaokrožila jo je z znanstvenim nazivom. Je univerzitetni inženir živilske tehnologije, kot višja predavateljica in raziskovalka na področju prehrane in gibanja je zaposlena na Univerzi na Primorskem, fakulteti za vede o zdravju, Katedri za prehransko svetovanje-dietetiko. V pogovoru nam je predstavila nekaj splošnih pravil in zmot oziroma »resnic« o prehranjevanju. Tudi v luči današnjega življenjskega tempa, ko se premalo zavedamo, kako prepleteni sta psihologija in prehrana. S Tadejo Jakus se je pogovarjal Sandi Škvarč
Nekdanja vrhunska jadralka Klara Maučec je v bogati karieri osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najuspešnejša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Osvajanje odličij na regatnih poljih je uspešno združevala s študijem mikrobiologije, trenutno je vodja laboratorija v Zdravstvenem domu Piran. O športni poti in drugih življenskih izzivih se je s Klaro Maučec pogovoril Primož Čepar.
Nekdanja vrhunska jadralka Klara Maučec je v bogati karieri osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najuspešnejša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Osvajanje odličij na regatnih poljih je uspešno združevala s študijem mikrobiologije, trenutno je vodja laboratorija v Zdravstvenem domu Piran. O športni poti in drugih življenskih izzivih se je s Klaro Maučec pogovoril Primož Čepar.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je bila Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Izšla je tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je bila Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Izšla je tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
Kostanjevica v Novi Gorici letos obeležuje pomembne jubileje. 400 let namreč mineva od postavitve prve cerkvice in 70 let župnije Kapela, prve župnije mesta Nova Gorica. Skozi zgodovino in vse zaklade, ki jih skrivata cerkvica in frančiškanski samostan, nas bodo v tokratni oddaji Odprto za srečanja popeljali pater Niko Žvokelj in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minka Osojnik, odgovorna konservatorka za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Kostanjevica v Novi Gorici letos obeležuje pomembne jubileje. 400 let namreč mineva od postavitve prve cerkvice in 70 let župnije Kapela, prve župnije mesta Nova Gorica. Skozi zgodovino in vse zaklade, ki jih skrivata cerkvica in frančiškanski samostan, nas bodo v tokratni oddaji Odprto za srečanja popeljali pater Niko Žvokelj in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minka Osojnik, odgovorna konservatorka za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo v današnji oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. K pogovoru jo je povabila Lea Širok.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo v današnji oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. K pogovoru jo je povabila Lea Širok.
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
Italijanka v Alžiru, Rossinijeva opera prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge, več v pogovoru Urše Mravlje.
Italijanka v Alžiru, Rossinijeva opera prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge, več v pogovoru Urše Mravlje.
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih so v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajali tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike so odprli tudi za ranljive skupine. Prostore v knjižnici pa so odprli tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v oddaji Odprto za srečanja
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih so v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajali tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike so odprli tudi za ranljive skupine. Prostore v knjižnici pa so odprli tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v oddaji Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev. Tale novonastali dokumentarni film bosta predstavila režiser Dušan Duško Milavec in scenarist Drago Mislej Mef.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev. Tale novonastali dokumentarni film bosta predstavila režiser Dušan Duško Milavec in scenarist Drago Mislej Mef.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Aleksandra Batiča, avtorja knjige Vseeno. Vse je eno. Z njo je orisal pot v srčnost, ki je tlakovana z nadzorom toka misli. Obenem je knjiga tudi svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije. Svojo kariero je začel v gospodarstvu, med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar Godnič.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Aleksandra Batiča, avtorja knjige Vseeno. Vse je eno. Z njo je orisal pot v srčnost, ki je tlakovana z nadzorom toka misli. Obenem je knjiga tudi svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije. Svojo kariero je začel v gospodarstvu, med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar Godnič.