Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Oddaja Midva enkat mesečno predstavlja različne dvojine, Tokrat sta z nami zakonski par dr. Mara Cotič, redna profesorica didaktike matematike in že 16 let dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v Kopru, ki prav letos obeležuje 50 let delovanja in Zdenko Cotič - Coto, kitarist, ki mu lahko rečemo legenda, saj je močno zaznamoval primorsko in slovensko glasbeno pokrajino in že 22 let igra z Janom Plestenjakom. Matematika in oder sta dve zelo različni področji, a za ljubezen veljajo drugačne formule, sta zaupala Nataši Benčič.
Oddaja Midva enkat mesečno predstavlja različne dvojine, Tokrat sta z nami zakonski par dr. Mara Cotič, redna profesorica didaktike matematike in že 16 let dekanja Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem v Kopru, ki prav letos obeležuje 50 let delovanja in Zdenko Cotič - Coto, kitarist, ki mu lahko rečemo legenda, saj je močno zaznamoval primorsko in slovensko glasbeno pokrajino in že 22 let igra z Janom Plestenjakom. Matematika in oder sta dve zelo različni področji, a za ljubezen veljajo drugačne formule, sta zaupala Nataši Benčič.
Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.
Človek se s svojimi dejavnostmi vse bolj širi v habitate, ki od nekdaj pripadajo živalim. S tem ogroža sebe in številna druga bitja. Izrablja neobnovljive vire, pa tudi obnovljive, ki zaradi prekomernih in pretiranih posegov človeka ne morejo znova zaživeti. Naj navedemo le dva primera: pretiran izlov rib ali pretirana sečnja gozdov. Zato je smotrno, da okolje varujemo in omejimo tiste dejavnosti človeka, ki so za naravo in okolje škodljive. V tej smeri razmišlja tudi filozof dr. Tomaž Grušovnik v svojih obravnavah živalske in okoljske etike.
Gostja oddaje odprto za srečanja je Elena Cerkvenič, Slovenka v Trstu, diplomirana jezikoslovka in profesorica nemškega jezika, pobudnica številnih dogodkov za širjenje slovenskega jezika in kulture v Italiji ter izredno dejavna v krogih ljudi, ki živijo ali so doživeli izkušnjo, podobno njeni. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je soočila s težko diagnozo: shizofrenija. Svojemu življenju je morala zgraditi nove temelje. Letos je izšla njena knjiga s spomini "Sem shizofrena in ljubim svojo norost". V njej podrobno in zelo čutno opisuje doživljanje svoje bolezni. Preplete ga s srečanji, ki so jo opogumila, razmišlja o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju in o svobodi, ki jo je njej in drugim dal tržaški psihiater - revolucionar Franco Basaglia.
Gostja oddaje odprto za srečanja je Elena Cerkvenič, Slovenka v Trstu, diplomirana jezikoslovka in profesorica nemškega jezika, pobudnica številnih dogodkov za širjenje slovenskega jezika in kulture v Italiji ter izredno dejavna v krogih ljudi, ki živijo ali so doživeli izkušnjo, podobno njeni. V začetku 90. let prejšnjega stoletja se je soočila s težko diagnozo: shizofrenija. Svojemu življenju je morala zgraditi nove temelje. Letos je izšla njena knjiga s spomini "Sem shizofrena in ljubim svojo norost". V njej podrobno in zelo čutno opisuje doživljanje svoje bolezni. Preplete ga s srečanji, ki so jo opogumila, razmišlja o družbenem položaju oseb s težavami v duševnem zdravju in o svobodi, ki jo je njej in drugim dal tržaški psihiater - revolucionar Franco Basaglia.
Začenja se nov niz oddaj Midva, ki bodo enkrat mesečno zapolnile sredin večerni čas oddaje Odprto za srečanja. Nadaljujemo s spoznavanjem različnih človeških dvojin in tako kot lani niz začenjamo z dvojino starš-otrok. Naša prva gosta sta oče in sin iz Kopra, ki sta obenem tudi športnik in trener: to sta oče Rajko in sin Toni Vodišek, nosilec srebrne medalje na OI v Parizu 2024 v kajtanju. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Začenja se nov niz oddaj Midva, ki bodo enkrat mesečno zapolnile sredin večerni čas oddaje Odprto za srečanja. Nadaljujemo s spoznavanjem različnih človeških dvojin in tako kot lani niz začenjamo z dvojino starš-otrok. Naša prva gosta sta oče in sin iz Kopra, ki sta obenem tudi športnik in trener: to sta oče Rajko in sin Toni Vodišek, nosilec srebrne medalje na OI v Parizu 2024 v kajtanju. V goste ju je povabila Nataša Benčič.
Nives Kačič je v vsakdanjem življenju uradnica in matičarka. Ko zapre vrata pisarne, preobuje čevlje in postane strastna popotnica, ljubiteljica narave, še posebej dreves, pa tudi strastna ljubiteljska fotografinja. Dedinja fotoaparata, kot se sama poimenuje je v dobrem desetletju in pol prepotovala lep kos sveta. Njene destinacije so za mnoge še neodkriti biseri, kjer si, kot sama rada pove, raj in pekel podajata roki. Kraji, ki ponujajo čudovite razglede, a so obenem priča izginjanja redkih plemen. Fotoaparat je vedno pri roki, potovalka, četudi že precej polna, ostaja odprta.
Nives Kačič je v vsakdanjem življenju uradnica in matičarka. Ko zapre vrata pisarne, preobuje čevlje in postane strastna popotnica, ljubiteljica narave, še posebej dreves, pa tudi strastna ljubiteljska fotografinja. Dedinja fotoaparata, kot se sama poimenuje je v dobrem desetletju in pol prepotovala lep kos sveta. Njene destinacije so za mnoge še neodkriti biseri, kjer si, kot sama rada pove, raj in pekel podajata roki. Kraji, ki ponujajo čudovite razglede, a so obenem priča izginjanja redkih plemen. Fotoaparat je vedno pri roki, potovalka, četudi že precej polna, ostaja odprta.
Irena Vrhovnik na domači kmetiji v Seči preizkuša nove načine kmetovanja. Ko je bila še zaposlena, se z alternativnimi metodami in pristopi, s katerimi drugje že dolgo orjejo ledino, ni imela časa ukvarjati toliko, kot zdaj, ko je že skoraj 4 leta upokojena. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z regenerativnim kmetijstvom. V pogovoru z Jasno Preskar bo v oddaji Odprto za srečanja ob 20-ih pojasnila, v čem se regenerativno kmetijstvo razlikuje od klasičnega, pa tudi, kaj sicer še počne.
Irena Vrhovnik na domači kmetiji v Seči preizkuša nove načine kmetovanja. Ko je bila še zaposlena, se z alternativnimi metodami in pristopi, s katerimi drugje že dolgo orjejo ledino, ni imela časa ukvarjati toliko, kot zdaj, ko je že skoraj 4 leta upokojena. V zadnjem obdobju se ukvarja predvsem z regenerativnim kmetijstvom. V pogovoru z Jasno Preskar bo v oddaji Odprto za srečanja ob 20-ih pojasnila, v čem se regenerativno kmetijstvo razlikuje od klasičnega, pa tudi, kaj sicer še počne.
Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.
Nocojšnji gost oddaje Odprto za srečanja bo Novogoričan Damir Podnar, profesionalni potapljač, inštruktor in vodja državne enote za tehnično potapljanje pri Upravi za zaščito in reševanje. Najgloblja točka, ki jo je kdaj obiskal, je izvir Mrzlek na Trnovsko-Banjški planoti, najbolj pa mu je v spominu ostalo raziskovanje toka reke Reke. V pogovoru s Karin Zorn Čebokli bo beseda tekla tudi o raziskovalnih odpravah v svetovnih morjih, nazadnje je raziskoval razbitine v Baltskem morju, in letošnjem reševanju ujetih v Križni jami.
Po poklicu je učiteljica, sicer pa tudi članica Beneškega gledališča. Igra harmoniko, spremlja plesalce FS Živanit in je dejavna pri še treh glasbenih zasedbah. Anna Bernich je pomemben člen kulturnega življenja nediških dolin, njena beneška govorica pa je ena sama pesem. V oddaji boste slišali štiri stare ljudske beneške skladbe, ki jih je posnela v našem studiu Hendrix.
Po poklicu je učiteljica, sicer pa tudi članica Beneškega gledališča. Igra harmoniko, spremlja plesalce FS Živanit in je dejavna pri še treh glasbenih zasedbah. Anna Bernich je pomemben člen kulturnega življenja nediških dolin, njena beneška govorica pa je ena sama pesem. V oddaji boste slišali štiri stare ljudske beneške skladbe, ki jih je posnela v našem studiu Hendrix.
V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike "Kotiček za jeziček" povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.
V oddajo Odprto za srečanja smo ob desetem jubileju naše jezikovne rubrike "Kotiček za jeziček" povabili dekanjo Fakultete za humanistične študije Univerze na Primorskem dr. Ireno Lazar in učiteljico Majo Petrovčič Rupnik, nekdanjo študentko oddelka za slovenistiko, ki je rubriko več let soustvarjala in se ji posvetila tudi v magistrskem delu.
Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.
Ana Jug je nekdanja odvetnica, pobudnica pro bono ambulante v Novi Gorici, ustanoviteljica društva starih in prenovljenih predmetov, nominiranka za Slovenko leto, ustanoviteljica Skupine kazenska ovadba, ki je naznanjala politike pred nečednimi posli, aktivna članica pobude Voda v ustavo, predvsem pa je upornica. Upornica proti krivicam nemočnih in krivicam sistema. Svoje izkušnje iz različnih protestov in uporov je zbrala v knjigi Od predpasnika do zapasnika. Knjigo je pred kratkim predstavila na knjižnem sejmu v Venezueli. V oddaji Odprto za srečanja se je z njo pogovarjala Nataša Uršič.
Jadralka Tina Mrak je Slovenijo zastopala na štirih olimpijskih igrah. Prvi nastop je zabeležila leta 2012 v Londonu, nastope pod petimi olimpijskimi krogi pa je sklenila letos v Parizu. Večji del kariere je v razredu 470 uspešno nastopala z Veroniko Macarol, na olimpijskih igrah pa je bila tudi s Tejo Černe in Jakobom Božičem. Jadralka Pirata iz Portoroža se je odločila, da ne bo več tekmovala v olimpijskih razredih, profesorica športne vzgopje se je tako odločila za prelomnico na športni poti. Z jadralko se je pogovarjal Primož Čepar.
Jadralka Tina Mrak je Slovenijo zastopala na štirih olimpijskih igrah. Prvi nastop je zabeležila leta 2012 v Londonu, nastope pod petimi olimpijskimi krogi pa je sklenila letos v Parizu. Večji del kariere je v razredu 470 uspešno nastopala z Veroniko Macarol, na olimpijskih igrah pa je bila tudi s Tejo Černe in Jakobom Božičem. Jadralka Pirata iz Portoroža se je odločila, da ne bo več tekmovala v olimpijskih razredih, profesorica športne vzgopje se je tako odločila za prelomnico na športni poti. Z jadralko se je pogovarjal Primož Čepar.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Gregorič, kondicijski trener Tonija Vodiška, učitelj športne vzgoje, predsednik atletskega društva Nova Aurora ter velik ljubitelj in podpornik športa. Pogovarjali se bomo o pomenu športa, o odnosu do športa s strani mladih, starejših, države. Minulih deset let Rado intenzivno spremlja športno pot olimpijonika Tonija Vodiška, zato bo osrednji del pogovora namenjen vrhunskemu športu, pogojih zanj ter izzivih, ki jih imajo profesionalni športniki na poti do najvišjih dosežkov.
"Moj časopis je moje sidro", pravi Barbara Kramžar, ki je že vrsto let dopisnica časnika Delo iz tujine. Svoje novinarsko delo je sicer po diplomi začela v zunanjepolitični redakciji na Radiu Slovenija , a kaj kmalu odšla k časniku. Dolgoletno dopisništvo v tujini je začela jv Nemčiji - takrat še v Bonnu, nato šla prvič v Zda, se vrnila v Evropo in poročala z Dunaja, nato odšla v Berlin in spet v Zda, kjer je od leta 2019. Dolga leta tujine ji niso vzela občutka, da je Slovenija dom. Sem se redno vrača, vse dopuste z možem Američanom, ki odlično govori slovenščino, preživita v zaledju Kopra, kjer imata drugi dom. O delu dopisnice iz tujine, o Ameriki kot jo čuti, živi, o njej poroča, o bližajočih se volitvah, ki bodo zaznamovale Zda in ves svet se z Barbaro Kramžar v oddaji Odprto za srečanja pogovarja Nataša Benčič.
"Moj časopis je moje sidro", pravi Barbara Kramžar, ki je že vrsto let dopisnica časnika Delo iz tujine. Svoje novinarsko delo je sicer po diplomi začela v zunanjepolitični redakciji na Radiu Slovenija , a kaj kmalu odšla k časniku. Dolgoletno dopisništvo v tujini je začela jv Nemčiji - takrat še v Bonnu, nato šla prvič v Zda, se vrnila v Evropo in poročala z Dunaja, nato odšla v Berlin in spet v Zda, kjer je od leta 2019. Dolga leta tujine ji niso vzela občutka, da je Slovenija dom. Sem se redno vrača, vse dopuste z možem Američanom, ki odlično govori slovenščino, preživita v zaledju Kopra, kjer imata drugi dom. O delu dopisnice iz tujine, o Ameriki kot jo čuti, živi, o njej poroča, o bližajočih se volitvah, ki bodo zaznamovale Zda in ves svet se z Barbaro Kramžar v oddaji Odprto za srečanja pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja bo gost slikar in grafik Peter Ciuha. Tudi sam se je, tako kot njegov oče, priznani slikar Jože Ciuha, zapisal umetniškemu likovnemu izražanju. Rad raziskuje nove likovne izraze, ob tem pa si prizadeva, da bi ljubezen do umetnosti predal tudi svojim študentom. Je predavatelj v okviru programa Vizualna umetnost in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Japonsko, kjer je pred kratkim razstavljal, nosi v srcu, z družino pa živi v idilični kraški vasici. Nič v življenju ni slučajno, rad reče.
V oddaji Odprto za srečanja bo gost slikar in grafik Peter Ciuha. Tudi sam se je, tako kot njegov oče, priznani slikar Jože Ciuha, zapisal umetniškemu likovnemu izražanju. Rad raziskuje nove likovne izraze, ob tem pa si prizadeva, da bi ljubezen do umetnosti predal tudi svojim študentom. Je predavatelj v okviru programa Vizualna umetnost in oblikovanje na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem. Japonsko, kjer je pred kratkim razstavljal, nosi v srcu, z družino pa živi v idilični kraški vasici. Nič v življenju ni slučajno, rad reče.
Na srečanje smo se tokrat povabili k Bojanu Rustju, pred kratkim upokojenemu družinskemu zdravniku, ki je več kot štiri desetletja vodil splošno ambulanto na zdravstveni postaji Bovec. Za svoje življenjsko delo je prejel tudi naziv častni občan. Rustja pa je mnogo več kot le zdravnik, je tudi mož, oče odraslima hčerki in sinu, marsikdo pa ga pozna tudi po njegovi bogati zbirki predmetov iz prve svetovne vojne Alberto Picco. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Na srečanje smo se tokrat povabili k Bojanu Rustju, pred kratkim upokojenemu družinskemu zdravniku, ki je več kot štiri desetletja vodil splošno ambulanto na zdravstveni postaji Bovec. Za svoje življenjsko delo je prejel tudi naziv častni občan. Rustja pa je mnogo več kot le zdravnik, je tudi mož, oče odraslima hčerki in sinu, marsikdo pa ga pozna tudi po njegovi bogati zbirki predmetov iz prve svetovne vojne Alberto Picco. Z njim se je pogovarjala Mariša Bizjak.
Saša Gerčar, ki jo marsikdo pozna zaradi njene blagovne znamke Kura Fura, je nekdanja uspešna direktorica ameriškega podjetja, ki je zaradi izgorevanja pred 12 leti zaživela na novo: ustvarila si je novo službo, Ljubljani pa je pred dvema letoma dodala Trst, kjer je kupila stanovanje. Dnevna doživetja ter spoznanja o življenju na tej in oni strani nekdanje meje, pa naj gre za nepremičninski trg, hrano, promet ali obeleževanje praznikov, deli na socialnih omrežjih. Njene gostobesedne zapise, ki jih vedno pospremi s fotografijami, pogosto tudi z video posnetki, zaznamujeta humor in optimizem.
Saša Gerčar, ki jo marsikdo pozna zaradi njene blagovne znamke Kura Fura, je nekdanja uspešna direktorica ameriškega podjetja, ki je zaradi izgorevanja pred 12 leti zaživela na novo: ustvarila si je novo službo, Ljubljani pa je pred dvema letoma dodala Trst, kjer je kupila stanovanje. Dnevna doživetja ter spoznanja o življenju na tej in oni strani nekdanje meje, pa naj gre za nepremičninski trg, hrano, promet ali obeleževanje praznikov, deli na socialnih omrežjih. Njene gostobesedne zapise, ki jih vedno pospremi s fotografijami, pogosto tudi z video posnetki, zaznamujeta humor in optimizem.
Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.
Matej Praček je strasten zbiratelj in poznavalec mineralov in kristalov. Prav želja po raziskovanju narave in njenih skrivnosti ga je popeljala v ta svet. Skozi leta je izoblikoval globoko razumevanje mineraloških procesov in edinstvenih lastnosti kristalov. Išče in zbira redke in posebne primerke z vsega sveta, od barvitih ametistov do eksotičnih turmalinov. Poleg zbiranja se Matej ukvarja tudi z raziskovanjem energetskih lastnosti kristalov. Zanj so minerali več kot le estetski predmeti – so orodja za duhovno rast in dobro počutje. Prepričan je, da lahko pravilno izbrani kristali pomagajo pri uravnovešanju energije, izboljšanju koncentracije in prinašanju notranjega miru. Z njim se je v svet naravnih lepot, ki jih ponuja naša Zemlja, odpravil Boštjan Simčič.
Naš gost je Rado Andolšek s Ferlugov, ki se vse življenje ukvarja z ohranjanjem slovenske tradicije. Živi v Italiji, igra v godčevski zasedbi Kulturnega društva Kraški šopek, ki vključuje dve folklorni skupini in poustvarjalke ljudskih pesmi. Z Radom Andolškom in njegovo ženo Natašo Čevnja, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Naš gost je Rado Andolšek s Ferlugov, ki se vse življenje ukvarja z ohranjanjem slovenske tradicije. Živi v Italiji, igra v godčevski zasedbi Kulturnega društva Kraški šopek, ki vključuje dve folklorni skupini in poustvarjalke ljudskih pesmi. Z Radom Andolškom in njegovo ženo Natašo Čevnja, se je pogovarjala Smilja Baranja.
Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost. Avtorica: Smilja Baranja
Dobitnik Maroltove plakete deluje v okviru KD FS Razor, ki vključuje plesno, pevsko in dramsko dejavnost. Avtorica: Smilja Baranja
Romanja so tudi izraz vere, se pa v zadnjem času vedno več pohodnikov na poti odpravi tudi iz drugih osebnih, ne nujno verskih vzgibov. Med najbolj znane poti sodi španski camino v Santiago de Compostello. Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Sluga, romar, pohodnik, ki je nedavno v knjigo strnil preplet misli in korakov s camina. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle
Romanja so tudi izraz vere, se pa v zadnjem času vedno več pohodnikov na poti odpravi tudi iz drugih osebnih, ne nujno verskih vzgibov. Med najbolj znane poti sodi španski camino v Santiago de Compostello. Gost oddaje Odprto za srečanja je Rado Sluga, romar, pohodnik, ki je nedavno v knjigo strnil preplet misli in korakov s camina. Z njim se je pogovarjala Tjaša Škamperle
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj naša gostja Maja Križmančič, Primorka iz Šempetra, ki že vrsto let živi ob morju in je že poldrugo leto direktorica Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Brdo. Že od mladih nog svoje življenje posveča turizmu in je na tem področju prehodila vse stopničke od restavracijske vajenke do direktorice. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj naša gostja Maja Križmančič, Primorka iz Šempetra, ki že vrsto let živi ob morju in je že poldrugo leto direktorica Javnega gospodarskega zavoda Protokolarne storitve Brdo. Že od mladih nog svoje življenje posveča turizmu in je na tem področju prehodila vse stopničke od restavracijske vajenke do direktorice. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
O besedah, ki ne ubogajo več, o spoznavanju samolastne ujetosti in o iskanju izhodov v širino brezmejnosti, o veselju, ki samo po sebi ne obstaja, o sanjah, o ljubezni, o spominih, o živosti življenja in o zgodbah Sredozemlja - razmišlja vsestranska glasbenica, Tržačanka Andrejka Možina. V zadnjem letu je ustvarila novo umetniško dimenzijo izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji. Lani je s svojo glasbeno zasedbo Violoncelli itineranti presunila na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Sredozemlje. Je skladateljica, čelistka in pevka, predana pedagoginja; mirna in čuteča oseba globokega duha, razsežnega ustvarjalnega napona ter ekspresivnega samolastnega izraza.
O besedah, ki ne ubogajo več, o spoznavanju samolastne ujetosti in o iskanju izhodov v širino brezmejnosti, o veselju, ki samo po sebi ne obstaja, o sanjah, o ljubezni, o spominih, o živosti življenja in o zgodbah Sredozemlja - razmišlja vsestranska glasbenica, Tržačanka Andrejka Možina. V zadnjem letu je ustvarila novo umetniško dimenzijo izbranih pesmi slovenskih pesnic v Italiji. Lani je s svojo glasbeno zasedbo Violoncelli itineranti presunila na Festivalu slovenskega šansona s skladbo Sredozemlje. Je skladateljica, čelistka in pevka, predana pedagoginja; mirna in čuteča oseba globokega duha, razsežnega ustvarjalnega napona ter ekspresivnega samolastnega izraza.
Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov.
Dr. Blaž Kosovel je urednik, publicist, voditelj, organizator dogodkov, doktor znanosti, turistični vodnik. V svoji doktorski disertaciji je raziskoval razliko med ZDA in evropskimi državami, kjer je kot temeljni pojem raziskovanja izpostavil pomen kulture. Leta 2022 je izdal knjigo Zakaj ZDA nimajo ministrstva za kulturo. Knjiga je tematsko dvoje: sistematična zgodovina pojmov kultura in civilizacija (od njunih prvih omemb do 20. stoletja) in podrobna predstavitev ZDA kot tiste države, kjer kultura ni imela glavne vloge pri njenem nastanku, kot to velja pri nas v Evropi. Dr. Kosovel je napisal tudi spremno besedo k letos izdani knjigi ameriškega antropologa Davida Graeberja z naslovom »Bulšihti: teorija«. V goriškem prostoru ga poznajo kot člana Društva humanistov Goriške, kot avtorja dokumentarne serije Goriški sprehodi, soorganizatorja festivala Mesto knjige in drugih dogodkov.
Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Je velik zagovornik digitalne dostopnosti v Sloveniji, s čimer se ukvarja zadnjih 15 let. Ker je to področje še zelo nerazvito, je v tem našel tudi poklicni izziv in opredelitev. Skupaj s somišljeniki so ustanovili Zavod za digitalno dostopnost A11Y.si (izg.: a ena ena ipsilon pika esi), pri čemer je A prva, Y pa zadnja črka angleške besede za dostopnost, vmes pa obe enki simbolizirata preostalih enajst črk angleško accessibility (aeksesibiliti) oz. dostopnost. V omenjenem zavodu so zaposlitev našli štirje strokovnjaki, med njimi je Tilen Škraba vsekakor prvi obraz. Ljubljančan, ki zadnja tri leta živi z družino v Izoli. Je tudi vodnik reševalnega psa in inštruktor za delo z reševalnimi psi. O dostopnosti za ranljive skupine je še premalo zavedanja, poudarja, zato bo potrebnega še veliko dela na ozaveščanju ljudi in iskanju ustreznih rešitev. Tilna Škrabo je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Gostja nočnega programa bo Mirella Baruca iz Kopra, mesta, ki je zanjo najlepše na svetu. Mirella je zelo kreativna. Rek, da »kdor poje, zlo ne misli«, je razširila in pravi, da kdor poje in pleše, piše in pesni, skratka, ustvarja, ta slabo' ne misli. Vse to in še več počne tudi sama. Tako da je za vse konjičke, raziskovanja in zanimanja marsikateri dan 'prekratek'. Na spletu je svoje zveste bralce povabila v posebno skupino, ŠTORJE SZ ŠKRINJE, za katero zapisuje zgodbe o nekdanjem življenju v mestu in dialoge v dialektu s svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage. Življenjska zgodba Mirelle Baruca je zanimiva in navdihujoča. K poslušanju pogovora z nasmejano Koprčanko vas vabi Mojca Klarič. Pa še majhno opravičilo: med snemanjem pogovora se je nad Koprom razbesnelo hudo neurje, močan naliv in nekaj gromov bo slišati tudi v posnetku, ki sledi.
Gostja nočnega programa bo Mirella Baruca iz Kopra, mesta, ki je zanjo najlepše na svetu. Mirella je zelo kreativna. Rek, da »kdor poje, zlo ne misli«, je razširila in pravi, da kdor poje in pleše, piše in pesni, skratka, ustvarja, ta slabo' ne misli. Vse to in še več počne tudi sama. Tako da je za vse konjičke, raziskovanja in zanimanja marsikateri dan 'prekratek'. Na spletu je svoje zveste bralce povabila v posebno skupino, ŠTORJE SZ ŠKRINJE, za katero zapisuje zgodbe o nekdanjem življenju v mestu in dialoge v dialektu s svojo nono Vanco Bomba iz Bošadrage. Življenjska zgodba Mirelle Baruca je zanimiva in navdihujoča. K poslušanju pogovora z nasmejano Koprčanko vas vabi Mojca Klarič. Pa še majhno opravičilo: med snemanjem pogovora se je nad Koprom razbesnelo hudo neurje, močan naliv in nekaj gromov bo slišati tudi v posnetku, ki sledi.
Kulturni in literarni zgodovinar ter predavatelj dr. Jonatan Vinkler življenje zajema z veliko žlico. Meni, da se nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar je bilo. Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je kot mlačna voda, pravi. Ni niti poživljajoče topla niti osvežujoče hladna. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, je direktor Univerzitetne knjižnice in glavni urednik Založbe univerze na Primorskem, za svoja raziskovalna dela je prejel številne nagrade. Tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Načrtov z univerzitetno knjižnico mu ne manjka, želi si, da bi postala bogato intelektualno in ustvarjalno središče.
Kulturni in literarni zgodovinar ter predavatelj dr. Jonatan Vinkler življenje zajema z veliko žlico. Meni, da se nikoli ne smemo zadovoljiti s tistim, kar je bilo. Zadovoljiti se z dosežkom in si ne prizadevati za njegovo izboljšanje je kot mlačna voda, pravi. Ni niti poživljajoče topla niti osvežujoče hladna. Zaposlen je na Univerzi na Primorskem, je direktor Univerzitetne knjižnice in glavni urednik Založbe univerze na Primorskem, za svoja raziskovalna dela je prejel številne nagrade. Tudi Prešernovo nagrado Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani. Načrtov z univerzitetno knjižnico mu ne manjka, želi si, da bi postala bogato intelektualno in ustvarjalno središče.
V Koper, njeno najljubše mesto, redno prihaja, da obišče svoje najbližje in zalije svoje koreninice, pravi pesnica in prevajalka Vera Pejovič. Njen drugi dom je zdaj že več kot dve desetletji večetnični in večjezični Luksemburg, kjer tudi njen priimek, poudarja, izgovarjajo brez posebnih težav. In zakaj Luksemburg? Ker se je tam ob vstopu naše države v Evropsko unijo začela njena uspešna poklicna pot na Generalnem direktoratu Evropske komisije za prevajanje. Ogromna ustanova. Ena največjih tovrstnih na svetu. Samo lani, denimo, so prevedli 2 milijona 600 tisoč strani iz in v 24 uradnih jezikov Unije. Vero Pejovič je ob njenem nedavnem obisku v Kopru Lea Širok povabila v našo oddajo Odprto za srečanja.
V Koper, njeno najljubše mesto, redno prihaja, da obišče svoje najbližje in zalije svoje koreninice, pravi pesnica in prevajalka Vera Pejovič. Njen drugi dom je zdaj že več kot dve desetletji večetnični in večjezični Luksemburg, kjer tudi njen priimek, poudarja, izgovarjajo brez posebnih težav. In zakaj Luksemburg? Ker se je tam ob vstopu naše države v Evropsko unijo začela njena uspešna poklicna pot na Generalnem direktoratu Evropske komisije za prevajanje. Ogromna ustanova. Ena največjih tovrstnih na svetu. Samo lani, denimo, so prevedli 2 milijona 600 tisoč strani iz in v 24 uradnih jezikov Unije. Vero Pejovič je ob njenem nedavnem obisku v Kopru Lea Širok povabila v našo oddajo Odprto za srečanja.
Tokratna gostja je Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja in gledališka pedagoginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v soraziskovanju gledališča - giba - besede z otroki in mladostniki. V novogoriški gimnaziji, gledališki šoli Talija, ustvarjalni hiši Gajbla in še marsikje. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, pred kratkim pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Zamenjam strah za sladoled.
Tokratna gostja je Samanta Kobal, diplomirana dramaturginja in gledališka pedagoginja, ki svojo ljubezen do gledališča in dramaturgije raziskuje, uresničuje, išče in zasleduje v pripovedovanju, klovnih, gledališki režiji in predvsem v soraziskovanju gledališča - giba - besede z otroki in mladostniki. V novogoriški gimnaziji, gledališki šoli Talija, ustvarjalni hiši Gajbla in še marsikje. V intervalih se predaja pisanju dramskih besedil, pred kratkim pa je izšel tudi njen knjižni prvenec Zamenjam strah za sladoled.
"Meja. Beseda me je presekala na dvoje. Pol mene biva tu, na Grčni, v tuji hiši, ki čaka na nove lastovke, na Kampošantu in kolodvoru, na Blančah, ki bodo jugoslovanske, v Kromberku, kjer počiva naš tata. Polovica... pol mene je v Gorici. Tam je Franko. Je Vera. Je moje učiteljišče. Je moje mesto," pravi v knjigi Gorica pisateljica Mateja Gomboc. 'Gorica' prinaša še veliko besed, zgodb, dejstev, sreče in žalosti. O tej in še eni nagrajeni knjigi, ki nosi zgodbo z bolečo aktualno temo, sta spregovorili pisateljica Mateja Gomboc in Urša Mravlje. Gostja nam je povedala, v katerem majhnem kraju na Primorskem sta dve pisateljici in zakaj tam gostom raje ponudi kaj drugega kot vodo, ter nam namenila besedo, ki bi jo morali udejanjiti.
"Meja. Beseda me je presekala na dvoje. Pol mene biva tu, na Grčni, v tuji hiši, ki čaka na nove lastovke, na Kampošantu in kolodvoru, na Blančah, ki bodo jugoslovanske, v Kromberku, kjer počiva naš tata. Polovica... pol mene je v Gorici. Tam je Franko. Je Vera. Je moje učiteljišče. Je moje mesto," pravi v knjigi Gorica pisateljica Mateja Gomboc. 'Gorica' prinaša še veliko besed, zgodb, dejstev, sreče in žalosti. O tej in še eni nagrajeni knjigi, ki nosi zgodbo z bolečo aktualno temo, sta spregovorili pisateljica Mateja Gomboc in Urša Mravlje. Gostja nam je povedala, v katerem majhnem kraju na Primorskem sta dve pisateljici in zakaj tam gostom raje ponudi kaj drugega kot vodo, ter nam namenila besedo, ki bi jo morali udejanjiti.
Zavržena hrana predstavlja velik okoljski problem. Miha Pipan je našel dobro rešitev s pomočjo črne bojevniške muhe. Preko Start-upa v Angliji je na noge postavil podjetje Better Origin. Kot znanstvenik in direktor kroji biotehnologije, ki omogočajo presnovo odpadlih biomas v uporabne namene.
Zavržena hrana predstavlja velik okoljski problem. Miha Pipan je našel dobro rešitev s pomočjo črne bojevniške muhe. Preko Start-upa v Angliji je na noge postavil podjetje Better Origin. Kot znanstvenik in direktor kroji biotehnologije, ki omogočajo presnovo odpadlih biomas v uporabne namene.
Vsak si lahko ustvari čudovit vrt, pravi Jožica Golob Klančič, ki bo tokratna gostja oddaje Odprti za srečanja. Ljubezen do narave so ji vcepili starši, skupaj z možem pa sta pod robom Trnovskega gozda ustvarila svojo vrtnarijo s trajnicami. To so vse zelnate rastline, ki v naši klimi preživijo na prostem več kot tri leta. Vrtnarijo danes vodi njena hčerka, sama pa rada poudari, da nam v našem stresnem življenju prav pride sprostitev ob rastlinah, ki so sposobne tudi počakati, da si bomo zanje vzeli čas. Jožico Golob Klančič je obiskala Eva Furlan.
Vsak si lahko ustvari čudovit vrt, pravi Jožica Golob Klančič, ki bo tokratna gostja oddaje Odprti za srečanja. Ljubezen do narave so ji vcepili starši, skupaj z možem pa sta pod robom Trnovskega gozda ustvarila svojo vrtnarijo s trajnicami. To so vse zelnate rastline, ki v naši klimi preživijo na prostem več kot tri leta. Vrtnarijo danes vodi njena hčerka, sama pa rada poudari, da nam v našem stresnem življenju prav pride sprostitev ob rastlinah, ki so sposobne tudi počakati, da si bomo zanje vzeli čas. Jožico Golob Klančič je obiskala Eva Furlan.
Goran Vojnović je filmski režiser in pisatelj, ki živi in dela v Ljubljani. Posnel je štiri celovečerne filme in napisal štiri romane, trenutno pa med drugim sodeluje v enem od projektov bodoče evropske prestolnice kulture.Z njim smo se pogovarjali o vlogi Slovenije v evropskem prostoru ter prednostih in izzivih, ki nam jih prinaša članstvo v EU. O Vladimirju Putinu in Benjaminu Netanjahuju. Pa tudi o tem, zakaj Robert Golob ni Christiano Ronaldo, kakšen je njegov odnos do socialnih omrežij in ali bi jih morali prepovedati in zakaj ta svet vse bolj postaja svet čefurjev.
Goran Vojnović je filmski režiser in pisatelj, ki živi in dela v Ljubljani. Posnel je štiri celovečerne filme in napisal štiri romane, trenutno pa med drugim sodeluje v enem od projektov bodoče evropske prestolnice kulture.Z njim smo se pogovarjali o vlogi Slovenije v evropskem prostoru ter prednostih in izzivih, ki nam jih prinaša članstvo v EU. O Vladimirju Putinu in Benjaminu Netanjahuju. Pa tudi o tem, zakaj Robert Golob ni Christiano Ronaldo, kakšen je njegov odnos do socialnih omrežij in ali bi jih morali prepovedati in zakaj ta svet vse bolj postaja svet čefurjev.
Praznik dela ponuja v razmislek številne teme, ki se nanašajo na položaj delavcev, delo kot táko in pravice, ki iz njega izhajajo. Gre za široko in zahtevno tematiko, s katero se je in se še vedno ukvarja Euro Brozić, ki je bil v času delovne aktivnosti med drugim generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije- KS 90, zdaj, ko je upokojen, pa je predsednik Sindikata upokojencev v okviru te iste organizacije. Na obeh funkcijah je imel in ima priložnost spremljati in sodelovati pri urejanju občutljivih odnosov med delodajalci, delavci in državo. O tem, kako gleda na dosežke in kje vidi največje izzive, bo razmišljal v oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Jasna Preskar.
Praznik dela ponuja v razmislek številne teme, ki se nanašajo na položaj delavcev, delo kot táko in pravice, ki iz njega izhajajo. Gre za široko in zahtevno tematiko, s katero se je in se še vedno ukvarja Euro Brozić, ki je bil v času delovne aktivnosti med drugim generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije- KS 90, zdaj, ko je upokojen, pa je predsednik Sindikata upokojencev v okviru te iste organizacije. Na obeh funkcijah je imel in ima priložnost spremljati in sodelovati pri urejanju občutljivih odnosov med delodajalci, delavci in državo. O tem, kako gleda na dosežke in kje vidi največje izzive, bo razmišljal v oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Jasna Preskar.
V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto.
V oddajo smo povabili enega najvidnejših primorskih zgodovinarjev, dr. Salvatorja Žitka, ki je pred več kot 60 leti, ko je začel raziskovati, postavil temelje za razvoj slovenskega zgodovinopisja Istre. Poučeval je na koprski gimnaziji, bil dolgoletni direktor Pokrajinskega muzeja Koper in več desetletij predsednik Zgodovinskega društva za Južno Primorsko. Za pomemben doprinos k preučevanju kulturne dediščine Slovenske Istre je prejel častno priznanje Izidorja Cankarja. Je častni meščan koprske občine, in čeprav že dolgo ne živi več v Kopru, ta ostaja njegovo najljubše mesto.
Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec. Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi: »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.
Filmski scenograf, nagrajenec Metoda Badjure in prejemnik oskarja za film Nikogaršnja zemlja, Duško Milavec, in Drago Mislej Mef, glasbenik, tekstopisec, novinar, Ježkov nagrajenec. Rojena sta istega leta, dober letnik 1950. Duško Milavec je izjemen filmski in gledališki scenograf, legenda slovenske filmske umetnosti, tisti, ki ve, da je kino tu zato, da so nam zemeljski dnevi bolj znosni. Drago Mislej Mef je tudi legenda: pisec besedil popevk, glasbenik, kantavtor, scenarist, a tudi organizator različnih prireditev, novinar in urednik. Tisti, ki ve, kako poboža pesem. Oba sta že upokojena, a to v resnici nista. Oba sta po rodu iz Postojne, a je Duško točno tri mesece starejši. Morda je zato leta 2016, leto pred Mefom, prejel nagrado Metoda Badjure za življenjsko delo, Mef pa je Ježkovo nagrado prejel leta 2017. Skupaj tudi snemata dokumentarne filme – Duško kot režiser, Mef kot scenarist. Filme, ki častijo kraje, ljudi, stavbe, obrti in zgodbe njune mladosti v Postojni in okolici. Prijatelja sta. Vesta, da se ljudi in sveta ne da spreminjati, zato sta ustvarjalna in se družita. Tudi na Largu pri špini v Izoli, kjer Mef organizira različne druženja in koncerte in pravi: »Bom pa spremenil svoj mikro svet in naredil malo osvobojeno ozemlje.« MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta filmski scenograf in glasbenik.
Gostja nocojšnje oddaje Odprto za srečanja je Ljubica Kolander Bizjak, upokojena zdravnica družinske medicine Zdravstvenega doma Koper. V 42 letih dela je zdravila več generacij istih družin in se soočala s številnimi spremembami v organizaciji zdravstvenega varstva. Zagovarja stališče, da bolnik ne sme biti za nič prikrajšan, stavi na timsko delo. Delo z ljudmi je ni nikoli obremenjevalo, čeprav je včasih v enem dnevu obravnavala tudi več kot 100 pacientov in ambulanto zaključila šele takrat, ko nikogar več ni bilo v čakalnici. Zdaj dva krat na teden dela v ambulanti Univerze na Primorskem. Delo z mladimi jo izjemno veseli. Pravi, da so mladi ozaveščeni in tudi hvaležni pacienti.
Gostja nocojšnje oddaje Odprto za srečanja je Ljubica Kolander Bizjak, upokojena zdravnica družinske medicine Zdravstvenega doma Koper. V 42 letih dela je zdravila več generacij istih družin in se soočala s številnimi spremembami v organizaciji zdravstvenega varstva. Zagovarja stališče, da bolnik ne sme biti za nič prikrajšan, stavi na timsko delo. Delo z ljudmi je ni nikoli obremenjevalo, čeprav je včasih v enem dnevu obravnavala tudi več kot 100 pacientov in ambulanto zaključila šele takrat, ko nikogar več ni bilo v čakalnici. Zdaj dva krat na teden dela v ambulanti Univerze na Primorskem. Delo z mladimi jo izjemno veseli. Pravi, da so mladi ozaveščeni in tudi hvaležni pacienti.
Nejc Poklar je predsednik Rokometnega društva Koper, v dolgi rokometni turneji je igral za domače in tuje klube. Na tujem se je preizkusil tudi v Libanonu in Iranu, kariero v tujini pa je sklenil na Kosovu. V karieri je bil član mladih reprezentanc Slovenije, desetkrat mu je uspelo zaigrati tud v članskem dresu izbrane vrste. Po koncu igralske kariere se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja. Nejc Poklar prihaja iz rokometne družine, tudi o tem v pogovoru z gostiteljem, Primožem Čeparjem.
Nejc Poklar je predsednik Rokometnega društva Koper, v dolgi rokometni turneji je igral za domače in tuje klube. Na tujem se je preizkusil tudi v Libanonu in Iranu, kariero v tujini pa je sklenil na Kosovu. V karieri je bil član mladih reprezentanc Slovenije, desetkrat mu je uspelo zaigrati tud v članskem dresu izbrane vrste. Po koncu igralske kariere se je preizkusil tudi v vlogi trenerja in športnega direktorja. Nejc Poklar prihaja iz rokometne družine, tudi o tem v pogovoru z gostiteljem, Primožem Čeparjem.
Zorko Bajc, že 24 let župnik v Piranu, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije – prijatelja MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper. Prinaša pogovore z dvojicami: prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, zakonski partnerji, starši in otroki. Tokrat sta naša gosta župnik in vernik. Naša gosta sta prijatelja, ki se morda kdaj ozreta v nebo, četudi nista meteorologa, a njuna vera je globoka, tudi to ju povezuje. Oba tudi velikokrat gledata v objektiv fotoaparata in kamere, s pronicljivim pogledom pa vsak na svoj način v človeške oči in dušo. Dobra prijatelja sta: Zorko Bajc, župnik v Piranu, a tudi fotograf in kulturni delavec, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije, snemalec in fotograf. Več skupnih ljubezni imata, tudi veliko ljubezen do Pirana - mesta, ki ju bogati in navdihuje, a ga s svojimi številnimi projekti že vrsto let bogatita tudi onadva. Oba sta prejemnika Tartinijeve nagrade – zlatega grba občine Piran. Zorko Bajc je nagrado prejel leta 2015, za leto 2020 pa še Steletovo priznanje za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih in kulturnih spomenikov v Piranu, Ubald Trnkoczy pa je Tartinijevo priznanje prejel leta 2021. Vera je zanju radost, zatočišče, upanje. Ustvarjalnost pa vodilo življenja. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
Zorko Bajc, že 24 let župnik v Piranu, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije – prijatelja MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper. Prinaša pogovore z dvojicami: prijatelji, sodelavci, poslovnimi partnerji, zakonski partnerji, starši in otroki. Tokrat sta naša gosta župnik in vernik. Naša gosta sta prijatelja, ki se morda kdaj ozreta v nebo, četudi nista meteorologa, a njuna vera je globoka, tudi to ju povezuje. Oba tudi velikokrat gledata v objektiv fotoaparata in kamere, s pronicljivim pogledom pa vsak na svoj način v človeške oči in dušo. Dobra prijatelja sta: Zorko Bajc, župnik v Piranu, a tudi fotograf in kulturni delavec, in Ubald Trnkoczy, direktor fotografije, snemalec in fotograf. Več skupnih ljubezni imata, tudi veliko ljubezen do Pirana - mesta, ki ju bogati in navdihuje, a ga s svojimi številnimi projekti že vrsto let bogatita tudi onadva. Oba sta prejemnika Tartinijeve nagrade – zlatega grba občine Piran. Zorko Bajc je nagrado prejel leta 2015, za leto 2020 pa še Steletovo priznanje za zgledno in kontinuirano obnovo sakralnih in kulturnih spomenikov v Piranu, Ubald Trnkoczy pa je Tartinijevo priznanje prejel leta 2021. Vera je zanju radost, zatočišče, upanje. Ustvarjalnost pa vodilo življenja. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
Martina Marušič Kos je vodja službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem. A v pogovoru je razkrila tudi mnoge druge vloge. Martina je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada tudi kaj sešije. Pravi, da ne izbira ciljev, ampak izzive. Z Anito Urbančič sta se dotaknili dopolnjenih dveh desetletij Univerze na Primorskem, sprememb na področju odnosov z javnostmi v zadnjem dobrem desetletju, pa tudi vsega, povezanega s knjižno skupnostjo, ki živi na Instagramu in katere aktivna članica je tokratna gostja.
Martina Marušič Kos je vodja službe za komuniciranje na Univerzi na Primorskem. A v pogovoru je razkrila tudi mnoge druge vloge. Martina je namreč tudi strastna bralka, ki se lahko pohvali z več kot 200 prebranimi knjigami letno, velika ljubiteljica peke, blogerka na pavzi, mama, rada tudi kaj sešije. Pravi, da ne izbira ciljev, ampak izzive. Z Anito Urbančič sta se dotaknili dopolnjenih dveh desetletij Univerze na Primorskem, sprememb na področju odnosov z javnostmi v zadnjem dobrem desetletju, pa tudi vsega, povezanega s knjižno skupnostjo, ki živi na Instagramu in katere aktivna članica je tokratna gostja.
Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .
Skupina ukrajinskih sirot je našla svoj novi dom v Slavini pri Postojni. Otroci zdaj hodijo v vrtec in šolo, končno živijo normalno in v miru. Maja 2022 so namreč morali oditi iz Ukrajine, saj je bilo zanje življenje v tamkajšnji sirotišnici, kjer so bivali, prenevarno. A kot kaže, se bodo v kratkem morali vrniti, čeprav tam še vedno divja vojna. To je pretreslo vse vpletene, ki so s skupnimi močmi poskrbeli, da imajo otroci vse, kar potrebujejo. Prisluhnite zgodbi, ki razkriva, kako otroci v Slavini živijo, hodijo v vrtec in šolo, kakšen je njihov vsakdan, kako pojejo in se smejejo. In seveda, kako srčno jim pomagajo prostovoljci ter vsi udeleženi. Koordinatorica projekta Cvetka Kernel je Urši Mravlje povedala, kaj se pravzaprav dogaja. Poklepetali sta o otrocih, o tem, kako je bilo, ko so prišli in kakšni so zdaj. Slišali boste smeh in tudi stisko, saj mikrofon prenese vse. Svoje vtise bodo delili z nami tudi vaščana, prostovoljca in vzgojiteljici. Otroci pa nam bodo s svojo razigranostjo in odprtostjo pokazali, da jim je pri nas lepo .
Tatjana Gregorič, dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, je v eter našega radia skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, boste slišali v tokratni oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Tatjana Gregorič, dolgoletna novinarka in glasbena urednica na Radiu Koper, je v eter našega radia skoraj 40 let prinašala številne, predvsem glasbene zgodbe. V največje veselje in zadovoljstvo ji je bilo delo z mladimi ustvarjalci, ki jih, kot pravi, lahko še danes kadarkoli pokliče, čeprav so nekateri svetovno uveljavljeni glasbeniki. O tem in številnih drugih njenih projektih in pobudah, zaradi katerih je septembra lani prejela najvišjo nagrado Mestne občine Nova Gorice, nagrado Franceta Bevka za življenjsko delo, boste slišali v tokratni oddaji Odprto za srečanja, ki jo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, Koprčanka v Ljubljani, in Danijel Malalan, igralec in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta igralka in igralec. Oba sta rada nastopala že kot otroka. Maja je namesto mikrofona imela kar krtačo, Danijel pa je rad pel. Njune poti do izobrazbe so bile različne. Maja je širila krila in se kot diplomirana romanistka odločila za študij na ugledni Mednarodni šoli Jacques Lecoq v Parizu, Danijel, iz domačih Trebč pri Trstu, je Ljubljano začel spoznavati šele kot študent prvega letnika dramske igre na AGRFT, sošolce pa zabaval z narečjem, ki ga niso razumeli. Oder imata oba enako rada. In oba sta na polju umetnosti svoje veje širila v vse smeri. Maja je igralka, pisateljica, gledališka pedagoginja, dramatesa in tudi mojstrica branja djotiša. Danijel je igralec, a tudi diplomiran ekonomist z magisterijem iz managementa umetnosti. Je umetniški koordinator in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Številne vloge povezujeta z lahkoto, kajti «… v življenju igramo različne vloge prav vsak dan ...«, povesta v oddaji, ki ju predstavlja kot umetnika in kot človeka. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
Igralka in pisateljica Maja Gal Štromar, Koprčanka v Ljubljani, in Danijel Malalan, igralec in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. MIDVA je nova večerna oddaja Radia Koper; prinaša pogovore z dvojicami, ki delujejo na različnih področjih – prijatelji, sodelavci, poslovni partnerji, zakonski partnerji, starši in otroci. Tokrat sta naša gosta igralka in igralec. Oba sta rada nastopala že kot otroka. Maja je namesto mikrofona imela kar krtačo, Danijel pa je rad pel. Njune poti do izobrazbe so bile različne. Maja je širila krila in se kot diplomirana romanistka odločila za študij na ugledni Mednarodni šoli Jacques Lecoq v Parizu, Danijel, iz domačih Trebč pri Trstu, je Ljubljano začel spoznavati šele kot študent prvega letnika dramske igre na AGRFT, sošolce pa zabaval z narečjem, ki ga niso razumeli. Oder imata oba enako rada. In oba sta na polju umetnosti svoje veje širila v vse smeri. Maja je igralka, pisateljica, gledališka pedagoginja, dramatesa in tudi mojstrica branja djotiša. Danijel je igralec, a tudi diplomiran ekonomist z magisterijem iz managementa umetnosti. Je umetniški koordinator in direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu. Številne vloge povezujeta z lahkoto, kajti «… v življenju igramo različne vloge prav vsak dan ...«, povesta v oddaji, ki ju predstavlja kot umetnika in kot človeka. Z njima se je pogovarjala Nataša Benčič.
'Turizem smo ljudje' je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji iz osemdesetih let minulega stoletja. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala Tjaša Škamperle.
'Turizem smo ljudje' je slogan legendarne kampanje za promocijo turizma v Sloveniji iz osemdesetih let minulega stoletja. Vodniki in vodnice so osebe, ki so lahko prvi in zadnji stik turistov z našo državo. Z eno bolj dejavnih lokalnih turističnih vodnic v slovenski Istri, Ireno Pahor, se bo v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala Tjaša Škamperle.
Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. In tudi, da je pred trinajstimi leti med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji po približno petnajstih minutah kontemplacije ugledal jasen vzorec človeškega razvoja. Šlo je za neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Nujno je, da se naša zavest začne hitro razvijati, kajti težave se nam tako hitro kopičijo, da jih ne utegnemo reševati z obstoječo zavestjo in moramo napredovati, opozarja David Cigoj. Kako, pa bo skozi pogovor poskušal izvedeti Valter Pregelj.
Razvoj zavesti je bil do sedaj prepuščen stihiji, v prihodnje pa bi lahko bil voden - za vse, ki bi to hoteli. Tako pravi v razširjeni in dopolnjeni izdaji svoje zajetne knjige Razvoj zavesti David Cigoj iz Mirna na Goriškem. Na njegovi spletni strani lahko preberemo, da je novinar, raziskovalec in turistični vodnik. In tudi, da je pred trinajstimi leti med mirno vožnjo nedaleč od kamnitih balvanov Stonehengea v Angliji po približno petnajstih minutah kontemplacije ugledal jasen vzorec človeškega razvoja. Šlo je za neke vrste razsvetljenje ali natančneje uvid, je prepričan. Da bi ta preblisk bolje razumel in raziskal se je odločil za doktorski študij sociologije, pri čemer ga zanima predvsem relacija med družbenim in psihološkim razvojem posameznika. Nujno je, da se naša zavest začne hitro razvijati, kajti težave se nam tako hitro kopičijo, da jih ne utegnemo reševati z obstoječo zavestjo in moramo napredovati, opozarja David Cigoj. Kako, pa bo skozi pogovor poskušal izvedeti Valter Pregelj.
V oddajii Midva predstavljamo človeške dvoiine vseh vrst, ne le sorodstvene ali partnerske. Spoznali smo že mamo in sina, zdravnico in pacientko, očeta in sina in zdaj je čas za ženo in moža. Predstavljamo prvi par Slovenije, našo predsednico, dr. Natašo Pirc Musar in njenega soproga, dr. Aleš Musarja. Odprla sta nam vrata v svoj svet. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
V oddajii Midva predstavljamo človeške dvoiine vseh vrst, ne le sorodstvene ali partnerske. Spoznali smo že mamo in sina, zdravnico in pacientko, očeta in sina in zdaj je čas za ženo in moža. Predstavljamo prvi par Slovenije, našo predsednico, dr. Natašo Pirc Musar in njenega soproga, dr. Aleš Musarja. Odprla sta nam vrata v svoj svet. Z njima se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja predstavljamo zdravnico Ireno Lovšin, pediatrinjo iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik:
V oddaji Odprto za srečanja predstavljamo zdravnico Ireno Lovšin, pediatrinjo iz izolske bolnišnice, ki jo poznamo tudi kot navdušeno glasbenico, dolgoletno violinistko v Obalnem komornem orkestru, ki letos zaokroža svojih 40 let delovanja. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik:
Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je ustavil tudi v Kopru. Med drugim smo se le lučaj od sosednjega Trsta, pogovarjal o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. S sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba in aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu FNSI Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - se je Barbara Kampos med drugim pogovarjala o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.
Letošnji novinarski festival Naprej, ki ga pripravlja Društvo novinarjev Slovenije, se je ustavil tudi v Kopru. Med drugim smo se le lučaj od sosednjega Trsta, pogovarjal o manjšini in večini, pa o domovini in njenem odnosu do slovenskih narodnih skupnosti v sosednjih državah. S sogovorkama - novinarko in urednico na Primorskem dnevniku, predsednico Slovenskega kluba in aktivno članico v Enotnem novinarskem sindikatu FNSI Poljanko Dolhar in dopisnico iz zamejstva Radio televizije Slovenija Špelo Lenardič - se je Barbara Kampos med drugim pogovarjala o razlogih, zakaj se še vedno čudimo, da v Trstu in Gorici govorijo tudi slovensko, pa o vlogi medijev na eni in drugi strani nekdanje meje.
Patrik Greblo je svojo medijsko kariero začel na Radiu Koper, v slovenskem in italijanskem programu. Art De Rosa, novinar, radijski in televizijski voditelj, kantavtor ter tekstopisec in avtor mnogih pesmi za Loredano Berte, Ivana Grazianija in Heather Parisi, je Patriku omogočil izid njegove prve vilinke. Po študiju v Ameriki je njegova razgibana kariera le še strmo rasla. Z dirigentom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je pogovarjala Loredana Vergan.
Patrik Greblo je svojo medijsko kariero začel na Radiu Koper, v slovenskem in italijanskem programu. Art De Rosa, novinar, radijski in televizijski voditelj, kantavtor ter tekstopisec in avtor mnogih pesmi za Loredano Berte, Ivana Grazianija in Heather Parisi, je Patriku omogočil izid njegove prve vilinke. Po študiju v Ameriki je njegova razgibana kariera le še strmo rasla. Z dirigentom Simfoničnega orkestra in Big Banda RTV Slovenija se je pogovarjala Loredana Vergan.
Pod okriljem oddaje Odprto za srečanja vas enkrat mesečno povabimo k poslušanju oddaje Midva, ki predstavlja različne oblike dvojin. Tokrat je Nataša Benčič v goste povabila pomorščaka in pisatelja Goga Vukšića, ki nas je leta 2020 navdušil s svojim literarnim prvencem Norci pomorci in njegovega sina, glasbenika - raperja Andreja Bučarja, ki ga poznamo pod imenim Drill. Vabljeni k poslušanju.
Pod okriljem oddaje Odprto za srečanja vas enkrat mesečno povabimo k poslušanju oddaje Midva, ki predstavlja različne oblike dvojin. Tokrat je Nataša Benčič v goste povabila pomorščaka in pisatelja Goga Vukšića, ki nas je leta 2020 navdušil s svojim literarnim prvencem Norci pomorci in njegovega sina, glasbenika - raperja Andreja Bučarja, ki ga poznamo pod imenim Drill. Vabljeni k poslušanju.
Že od časov študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem, pedagogiko, mentorstvom in organiziranjem izobraževalnih delavnic in dogodkov. Sodeloval je pri ustanavljanju društvene galerije Insula v Izoli in likovne gimnazije v Kopru. Šestnajst let je bil vodja projekta Kaverljag kot edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov; njegov atelje v tem istrskem zaselku sredi bujne narave nad dolino Dragonje je zapisan kot prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.
Že od časov študija na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost se ukvarja s slikarstvom, grafiko, risbo, ilustracijo, oblikovanjem, pedagogiko, mentorstvom in organiziranjem izobraževalnih delavnic in dogodkov. Sodeloval je pri ustanavljanju društvene galerije Insula v Izoli in likovne gimnazije v Kopru. Šestnajst let je bil vodja projekta Kaverljag kot edine tovrstne manifestacije z mednarodno udeležbo profesorjev in študentov; njegov atelje v tem istrskem zaselku sredi bujne narave nad dolino Dragonje je zapisan kot prizorišče edinstvenih izobraževalnih taborov s poudarkom na aktualnih vsebinah, zlasti ekologiji, uporabnosti izdelkov ter povezovanju in sinergiji likovne umetnosti in različnih znanstvenih ved. Z njim se je pogovarjala Neva Zajc.