Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Odprto za srečanja
V maju praznuje tudi pesnik Marko Kravos. Letos je še veliko bolj slovesno, saj slavi 80-ti življenjski jubilej. Doma je na Tržaškem, od nekdaj je močno povezan z morjem in sredozemsko pokrajino, ki sta našla prostor tudi v njegovi poeziji. Dejaven je tudi kot prevajalec, ki spretno plete vezi, posebej med pesniki slovenskega in italijanskega jezika. Kot dolgoletni urednik Založništva tržaškega tiska pa se lahko pohvali z več kot tisoč izidi, ki so pomembno premoščali kulturne razdalje med matično domovino in zamejstvom, a tudi med književnostima večine in manjšine. Kravosa, ki se je rodil v času jezikovne in kulturne diskriminacije, so knjige očarale že v otroštvu in ga v dobi odraščanja zaznamovale za vse življenje. Ves čas je bil človek dialoga in sodelovanja, avtor vrste pobud in pretokov ob zahodni meji, veliko energije pa je namenil tudi sodelovanju v številnih književnih organizacijah.
V maju praznuje tudi pesnik Marko Kravos. Letos je še veliko bolj slovesno, saj slavi 80-ti življenjski jubilej. Doma je na Tržaškem, od nekdaj je močno povezan z morjem in sredozemsko pokrajino, ki sta našla prostor tudi v njegovi poeziji. Dejaven je tudi kot prevajalec, ki spretno plete vezi, posebej med pesniki slovenskega in italijanskega jezika. Kot dolgoletni urednik Založništva tržaškega tiska pa se lahko pohvali z več kot tisoč izidi, ki so pomembno premoščali kulturne razdalje med matično domovino in zamejstvom, a tudi med književnostima večine in manjšine. Kravosa, ki se je rodil v času jezikovne in kulturne diskriminacije, so knjige očarale že v otroštvu in ga v dobi odraščanja zaznamovale za vse življenje. Ves čas je bil človek dialoga in sodelovanja, avtor vrste pobud in pretokov ob zahodni meji, veliko energije pa je namenil tudi sodelovanju v številnih književnih organizacijah.
Odprto za srečanja
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
Vasica Avče v občini Kanal ob Soči je danes znana predvsem po edini slovenski črpalni hidroelektrarni in po tem, da je pred 115 leti nad vasjo padel prvi slovenski meteorit. Športni navdušenci, pa ste Avče spoznali po zelo odmevni prireditvi Downhill Avče, ko so vas in okolico preplavili gorski kolesarji s celotne Slovenije. Prav na prelomu v novo tisočletje so se domačini resneje začeli ukvarjati s to športno disciplino, takrat so ustanovili tudi društvo. Danes je gorsko kolesarstvo sestavni del kraja, pravi Mitja Madon, ki ponosno dodaja, da so v tem času vzgojili več tekmovalcev, ki krojijo slovensko gorsko kolesarsko sceno. Mitja Madon je tudi ljubiteljski fotograf, ki je ta hobi prepletel z gorskim kolesarjenjem. Na klepet ga je povabil Boštjan Simčič
Odprto za srečanja
Položaj delavcev in delavske pravice so 137 let po dogodkih v Chicagu, na katerih so delavci zahtevali 8-urni delavnik in za to plačali krvav davek, neprimerno boljši in na višji ravni. Kljub temu se tudi danes srečujemo s prakso in primeri, ki spominjajo na neke davne čase. Bližajoči se praznik dela je zato priložnost, da se spomnimo, kako težko so bile delavski pravice pridobljene in kako lahko jih je zaobiti, če ne vztrajamo pri njihovem doslednem spoštovanju. Na to opozarja tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije-KS 90 in predsednik sveta Inšpekcije za delo Republike Slovenije, Damjan Volf, ki bo gost tokratne oddaje Odprto za srečanja. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Položaj delavcev in delavske pravice so 137 let po dogodkih v Chicagu, na katerih so delavci zahtevali 8-urni delavnik in za to plačali krvav davek, neprimerno boljši in na višji ravni. Kljub temu se tudi danes srečujemo s prakso in primeri, ki spominjajo na neke davne čase. Bližajoči se praznik dela je zato priložnost, da se spomnimo, kako težko so bile delavski pravice pridobljene in kako lahko jih je zaobiti, če ne vztrajamo pri njihovem doslednem spoštovanju. Na to opozarja tudi generalni sekretar Obalne sindikalne organizacije-KS 90 in predsednik sveta Inšpekcije za delo Republike Slovenije, Damjan Volf, ki bo gost tokratne oddaje Odprto za srečanja. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje Odprto za srečanja je pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Alenko Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere, je na klepet povabila Anita Urbančič.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je pevka in jazz glasbenica, ki očara ne samo z glasom, ampak tudi s svojo karizmatičnostjo in z odprtostjo. Alenko Godec, ki letos obeležuje 35 let glasbene kariere, je na klepet povabila Anita Urbančič.
Odprto za srečanja
Dr. Tadeja Jakus, z dekliškim priimkom Pregelj, je otroška leta in zgodnjo mladost preživela na Malem Polju, zaselku pri Colu nad Ajdovščino od koder se je podala na dolgo pot izobraževanja. Zaokrožila jo je z znanstvenim nazivom. Je univerzitetni inženir živilske tehnologije, kot višja predavateljica in raziskovalka na področju prehrane in gibanja je zaposlena na Univerzi na Primorskem, fakulteti za vede o zdravju, Katedri za prehransko svetovanje-dietetiko. V pogovoru nam je predstavila nekaj splošnih pravil in zmot oziroma »resnic« o prehranjevanju. Tudi v luči današnjega življenjskega tempa, ko se premalo zavedamo, kako prepleteni sta psihologija in prehrana. S Tadejo Jakus se je pogovarjal Sandi Škvarč
Dr. Tadeja Jakus, z dekliškim priimkom Pregelj, je otroška leta in zgodnjo mladost preživela na Malem Polju, zaselku pri Colu nad Ajdovščino od koder se je podala na dolgo pot izobraževanja. Zaokrožila jo je z znanstvenim nazivom. Je univerzitetni inženir živilske tehnologije, kot višja predavateljica in raziskovalka na področju prehrane in gibanja je zaposlena na Univerzi na Primorskem, fakulteti za vede o zdravju, Katedri za prehransko svetovanje-dietetiko. V pogovoru nam je predstavila nekaj splošnih pravil in zmot oziroma »resnic« o prehranjevanju. Tudi v luči današnjega življenjskega tempa, ko se premalo zavedamo, kako prepleteni sta psihologija in prehrana. S Tadejo Jakus se je pogovarjal Sandi Škvarč
Odprto za srečanja
Nekdanja vrhunska jadralka Klara Maučec je v bogati karieri osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najuspešnejša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Osvajanje odličij na regatnih poljih je uspešno združevala s študijem mikrobiologije, trenutno je vodja laboratorija v Zdravstvenem domu Piran. O športni poti in drugih življenskih izzivih se je s Klaro Maučec pogovoril Primož Čepar.
Nekdanja vrhunska jadralka Klara Maučec je v bogati karieri osvajala medalje na največjih tekmovanjih, trikrat se je udeležila tudi olimpijskih iger. Na zboru najboljših športnikov in športnic sveta je bila najuspešnejša v Atenah, ko je z Vesno Dekleva Paoli osvojila četrto mesto v razredu 470. Osvajanje odličij na regatnih poljih je uspešno združevala s študijem mikrobiologije, trenutno je vodja laboratorija v Zdravstvenem domu Piran. O športni poti in drugih življenskih izzivih se je s Klaro Maučec pogovoril Primož Čepar.
Odprto za srečanja
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Primož Velikonja je vodja nujne medicinske pomoči v Zdravstvenem domu Kočevje, ki je v času epidemije zgledno organiziral cepljenje in si takrat prislužil tak časopisni naslov: Reševalec, ki je razjezil Kacina. Že nekaj let aktiven v akciji Slovenija oživlja, kje izobražuje o temeljnih postopkih oživljanja in uporabi defibrilatorja. Bitje srca ima svoj ritem ... In ritem je za nocojšnjega gosta še kako pomemben. Vsak večer se vsaj za eno uro usede za bobne v svojem studiu. Ajdovca po rodu je v naš studio povabila Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje Odprto za srečanja je bila Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Izšla je tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je bila Selma Skenderović, večkrat nagrajena pisateljica in pesnica. Koprčanka, hči Bošnjakov iz Črne gore, rojena na Kosovu. Študentka slovenistike in primerjalne književnosti v Ljubljani, ki se je v Slovenijo preselila še kot otrok. Kot najmlajša avtorica je Selma pri 19 letih zmagala na Festivalu mlade literature Urška 2020 in s svojim angažiranim pisanjem premagala skoraj 100 mladih literatov iz vse Slovenije in zamejstva. Leta 2021 je nato pri Javnemu skladu za kulturne dejavnosti izšla njena zbirka kratkih zgodb Zakaj molčiš, Hava?, v kateri se avtorica ukvarja z vprašanji o družbi in veri, domu in tujstvu, identiteti, spregledanosti in pripadnosti. Knjiga je prevedena v črnogorski in angleški jezik, pred kratkim je izšel še bosanski prevod. Izšla je tudi antologija sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtorjev in avtoric, v kateri se je Selma Skenderović spoprijela z vlogo urednice.
Odprto za srečanja
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo gledališkega igralca Vladimirja Jurca, dolgoletnega člana tržaškega stalnega gledališča, prejemnika nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Njegovo dolgoletno uspešno kariero smo v tej oddaji podrobneje spoznali leta 2019, tokratni pogovor pa bo osebne narave. Spoznali bomo, kako je Mariborčan končal v Trstu oziroma danes v Krepljah, naselju pri Sežani, kjer sta z ženo Majo Blagovič izredno aktivna pri organizaciji kulturnih dogodkov. Izvedeli bomo, zakaj mu Drago Jančar pravi "Bralec" in zakaj mu gre jazz glasba hitreje v uho kot ostale zvrsti.
Odprto za srečanja
Kostanjevica v Novi Gorici letos obeležuje pomembne jubileje. 400 let namreč mineva od postavitve prve cerkvice in 70 let župnije Kapela, prve župnije mesta Nova Gorica. Skozi zgodovino in vse zaklade, ki jih skrivata cerkvica in frančiškanski samostan, nas bodo v tokratni oddaji Odprto za srečanja popeljali pater Niko Žvokelj in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minka Osojnik, odgovorna konservatorka za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Kostanjevica v Novi Gorici letos obeležuje pomembne jubileje. 400 let namreč mineva od postavitve prve cerkvice in 70 let župnije Kapela, prve župnije mesta Nova Gorica. Skozi zgodovino in vse zaklade, ki jih skrivata cerkvica in frančiškanski samostan, nas bodo v tokratni oddaji Odprto za srečanja popeljali pater Niko Žvokelj in Mirjam Brecelj iz Frančiškanskega samostana Kostanjevica ter Minka Osojnik, odgovorna konservatorka za sakralno dediščino iz novogoriške enote Zavoda za varstvo kulturno dediščine. Oddajo je pripravila Karin Zorn Čebokli.
Odprto za srečanja
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo v današnji oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. K pogovoru jo je povabila Lea Širok.
Kje se srečata zgodovina pomorstva in umetnostna zgodovina? Zakaj ne smemo dovoliti, da bi nam bogata zbirka umetniških del in drugih predmetov Splošne plovbe spolzela iz rok, tako kot nam je naš edini ladjar? Koliko novodobnih stavb obmorskih mest Kopra, Izole in Pirana bi lahko uvrstili med vrhunska arhitekturna dela? Zakaj so Pirančani leta 1896 vzklikali 'Tartini in piassa, ali Tartini na trgu'? O vsem tem, pa tudi o veslanju po beneško, se bomo v današnji oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z Duško Žitko, umetnostno zgodovinarko, muzejsko svetnico in kustosinjo piranskega pomorskega muzeja, ki je v svoji dolgoletni poklicni poti objavila več kot sto del, povezanih z umetnostjo in našo pomorsko dediščino. Njeno zadnje delo, Iztrgano pozabi, pa je monumentalen poklon Splošni plovbi. Kot pravi, ima srečo, da lahko dela to, kar jo najbolj veseli, v morje pa je dobesedno zaljubljena. K pogovoru jo je povabila Lea Širok.
Odprto za srečanja
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
Že od malih nog je veljal za čudežnega dečka kajtanja, bil je trikrat zapored mladinski svetovni prvak. Danes pa nosi celinsko in svetovno krono v članski konkurenci in kot tak velja za prvega favorita na poletnih olimpijskih igrah v Parizu leta 2024, kjer bodo jadralske tekme potekale v morju pred Marseillem. Tik preden je odšel na Kanarske otoke, na Fuertoventuro, drugi največji otok kanarskega otočja, ga je na pogovor povabil Iztok Novak Easy.
Odprto za srečanja
Italijanka v Alžiru, Rossinijeva opera prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge, več v pogovoru Urše Mravlje.
Italijanka v Alžiru, Rossinijeva opera prihaja v Ljubljano. Ob Nuški Drašček, ki bo povedala več o pripravah, vlogi Isabelle in o tem kako je tik pred premiero, smo o vtisih vprašali tudi 5 primorcev, ki imajo vloge v omenjeni operi. Jure Počkaj, Štefica Grasseli, Rok Bavčar, Anja Zemljarič in Marko Ferjančič težko čakajo premiero, ki bo 9. februarja. Dvanajsta Rossinijeva opera bo z vragolijami pevskih vlog in komičnim razpletom zavozlane zgodbe zagotovo privabila mnoge, več v pogovoru Urše Mravlje.
Odprto za srečanja
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih so v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajali tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike so odprli tudi za ranljive skupine. Prostore v knjižnici pa so odprli tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v oddaji Odprto za srečanja
Čopova diploma je najvišja državna nagrada na področju knjižničarstva. Nedavno jo je prejela direktorica izolske knjižnice Marina Hrs za prispevek k razvoju knjižničarske stroke na področju splošnega knjižničarstva, krepitvi položaja izolske knjižnice v mestu, širšem lokalnem okolju in v zamejstvu. V zadnjih tridesetih letih so v knjižnici, ki že dolgo ni zgolj prostor izposoje knjig, uvajali tudi neformalne oblike učenja, študijske krožke, borzo znanja. Vse te oblike so odprli tudi za ranljive skupine. Prostore v knjižnici pa so odprli tudi lokalnim umetnikom. Kakšen je pogled Marine Hrs na prehojeno pot, na spremembe, ki so se dogajale na področju knjižničarstva, pa tudi njegovem razvoju v prihodnje, v oddaji Odprto za srečanja
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev. Tale novonastali dokumentarni film bosta predstavila režiser Dušan Duško Milavec in scenarist Drago Mislej Mef.
V oddaji Odprto za srečanja je nocoj govora o lipicancih, ki so eden naših najpomembnejših kulturnih in nacionalnih zakladov. Lipica je bila od nekdaj znana po najboljših konjih. Tu so menda pravšnji klima ter razmerje hrasta in travnika. Pred skoraj 500 leti je habsburški nadvojvoda Karel II kupil lipiško posest in kobilarno, da bi vzredili elitno vrsto konj, tako za dvor kot za bojevanje. V Lipico so pripeljali najboljše Italijanske, Španske in Arabske pasme konj ter jih mešali s kraškimi konji. Čez dobrih dvesto let je z vsemi temi križanji nastal mogočni konj - lipicanec. Danes jih je na svetu okoli 10.000 in, dejstvo je, da vsi izhajajo iz kobilarne Lipica. Film z naslovom Neverjetna zgodba lepotcev iz Lipice pa govori o tem, kako je potekalo reševanje teh konj ob koncu druge vojne, obenem pa razkriva neizmerno predanost lipiških konjarjev. Tale novonastali dokumentarni film bosta predstavila režiser Dušan Duško Milavec in scenarist Drago Mislej Mef.
Odprto za srečanja
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
Profesor defektologije Korado Lešnik je vso svojo poklicno pot in tudi velik del osebne posvetil mladim v Centru za usposabljanje Elvire Vatovec v Strunjanu, ki bo naslednje leto obeležil 70 let delovanja. Osem let je učil, potem 12 let delal kot pomočnik ravnatelja. Nato je ta položaj nastopil tudi sam in do upokojitve zavod vodil 20 let. V vseh teh letih se je soočil s ključnimi premiki: razvojem strokovnega področja in izobraževanja za delo z ljudmi, ki potrebujejo posebno obravnavo, vprašanjem inkluzije in integracije, prostorskimi izzivi Centra. Kljub odhodu v pokoj, ne mine dan, ko ne bi razmišljal o tem, kaj vse se še da narediti. Ostaja dejaven sopotnik in svetovalec vsem, ki zdaj hodijo po poti, ki jo izredno dobro pozna.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Aleksandra Batiča, avtorja knjige Vseeno. Vse je eno. Z njo je orisal pot v srčnost, ki je tlakovana z nadzorom toka misli. Obenem je knjiga tudi svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije. Svojo kariero je začel v gospodarstvu, med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar Godnič.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Aleksandra Batiča, avtorja knjige Vseeno. Vse je eno. Z njo je orisal pot v srčnost, ki je tlakovana z nadzorom toka misli. Obenem je knjiga tudi svojevrsten poklon vsem naravnim lepotam Slovenije. Svojo kariero je začel v gospodarstvu, med drugim je delal v menedžerskem in informacijskem svetovanju, soorganiziral akcijo Očistimo Slovenijo v enem dnevu, bil je tudi predsednik Sveta za varstvo okolja RS, zdaj predava o trajnostnem razvoju po šolah. Pred mikrofon ga je povabila Vesna Potočar Godnič.
Odprto za srečanja
Lokalni mediji se soočajo s podobnimi problemi kot mediji na nacionalni ravni - pri tisku je letos to cena papirja. O izivih lokalnih medijev v globalnem okolju informacij so se na nedavni okrogli mizi Društva novinarjev v Izoli pogovarjali štirje ustvarjalci lokalnih medijev, ki jih lahko beremo na Primorskem: Mandrač, Novi Matajur, Obalaplus in Lokalne Ajdovščina so lokalni mediji in niso občinska glasila. Pogovor je vodil Peter Verč, učitelj in novinar Primorskega dnevnika.
Lokalni mediji se soočajo s podobnimi problemi kot mediji na nacionalni ravni - pri tisku je letos to cena papirja. O izivih lokalnih medijev v globalnem okolju informacij so se na nedavni okrogli mizi Društva novinarjev v Izoli pogovarjali štirje ustvarjalci lokalnih medijev, ki jih lahko beremo na Primorskem: Mandrač, Novi Matajur, Obalaplus in Lokalne Ajdovščina so lokalni mediji in niso občinska glasila. Pogovor je vodil Peter Verč, učitelj in novinar Primorskega dnevnika.
Odprto za srečanja
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
Aldo Zubin je dolgoletni predsednik Obalnega planinskega društva, načelnik enega od njegovih odsekov, vodnik, markacist in predavatelj. Večino prostega časa preživi v naravi. V njenih lepotah uživa kot pohodnik, planinec in kot kolesar, … najraje v družbi, na izletih, pohodih, vzponih ali turnem kolesarjenju. S svojo zagnanostjo, navdušenjem, zgledom in znanjem je okoli sebe zbral ljudi, ki so za naravo pripravljeni tudi kaj storiti. Dela je veliko, zlasti s čiščenjem zaraščenih poti. A najbolj aktivni člani društva se počasi starajo. Svoje obveznosti in funkcije bi radi predali mlajšim, ki pa jih ni ravno veliko. Tudi o tem, kako mladino spraviti od računalnika, jo navdušiti za naravo in prepričati, da prevzame vajeti društva v svoje roke, se bo z Aldom Zubinom pogovarjala Jasna Preskar.
Odprto za srečanja
Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja je bil Miran Pavlin, bivši profesionalni nogometaš, eden od ključnih igralcev Katančeve selekcije, ki nas je na prelomu tisočletja prvič popeljala na evropsko prvenstvo in kasneje začela pisati zgodovino slovenskega nogometa na mednarodni ravni. O njegovi igralski karieri in izzivih po športni upokojitvi ter seveda o svetovnem prvenstvu v Katarju se je pogovarjal Branko Laginja.
Gost tokratne oddaje Odprto za srečanja je bil Miran Pavlin, bivši profesionalni nogometaš, eden od ključnih igralcev Katančeve selekcije, ki nas je na prelomu tisočletja prvič popeljala na evropsko prvenstvo in kasneje začela pisati zgodovino slovenskega nogometa na mednarodni ravni. O njegovi igralski karieri in izzivih po športni upokojitvi ter seveda o svetovnem prvenstvu v Katarju se je pogovarjal Branko Laginja.
Odprto za srečanja
Predstavljamo pisateljico in ilustratorko Nejko Selišnik.
Predstavljamo pisateljico in ilustratorko Nejko Selišnik.
Odprto za srečanja
V oddajo Odprto za srečanja prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele. O motnjah artikulacije, uporabi dude, kdaj začeti z obravnavo pri logopedu, pa tudi o njeni rojstni vasi in zdajšnjem domu visoko nad sotesko Tolminke, čebelah, medu in sadjarstvu se bo pogovarjala z Marišo Bizjak.
V oddajo Odprto za srečanja prihaja 30-letna logopedinja Jasmin Podveršič, mama dveletnemu sinčku, doma iz Doberdoba na zahodnem robu italijanskega krasa, od koder se je po koncu študija logopedije v Ljubljani in poroki preselila v vasico Čadrg na Tolminskem. Tam z možem Primožem skrbita za družinsko ekološko kmetijo Pri Seljanu, predvsem njune čebele. O motnjah artikulacije, uporabi dude, kdaj začeti z obravnavo pri logopedu, pa tudi o njeni rojstni vasi in zdajšnjem domu visoko nad sotesko Tolminke, čebelah, medu in sadjarstvu se bo pogovarjala z Marišo Bizjak.
Odprto za srečanja
Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših v Sloveniji. Temu so pritrdili tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je pred šestimi leti uvrstil zelo visoko na seznamu najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali. Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge, pa Matjaž Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, ki svojo pot zaključi pred novogoriško železniško postajo na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi. Tam že lep čas navdušuje razstava z naslovom Bohinjska proga: Ob Soči po tiru treh narodov. Njen kurator je prav Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge in tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo, pravi živi leksikon, ki ve o njej povedati marsikaj zanimivega. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
Bohinjska proga med Jesenicami in Novo Gorico je zagotovo ena od najslikovitejših v Sloveniji. Temu so pritrdili tudi pri znanem založniku potovalnih vodnikov Lonely Planet, ki jo je pred šestimi leti uvrstil zelo visoko na seznamu najboljših železniških potovanj na svetu, za katera morda še niste slišali. Znamenitosti, zgodovino in skrivnosti Bohinjske proge, pa Matjaž Marušič razkriva predvsem potnikom na muzejskem vlaku, ki svojo pot zaključi pred novogoriško železniško postajo na Trgu Evrope, katerega polovica je na italijanski strani z imenom Piazza della Transalpina ravno v čast tej železniški progi. Tam že lep čas navdušuje razstava z naslovom Bohinjska proga: Ob Soči po tiru treh narodov. Njen kurator je prav Matjaž Marušič, član Operativne iniciative 110 let Bohinjske proge in tajnik Društva za Bohinjsko-goriško progo, pravi živi leksikon, ki ve o njej povedati marsikaj zanimivega. Z njim se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
Odprto za srečanja
V tokratni oddaji gostimo primorsko pianistko Aleksandro Pavlovič, tenkočutno in tehnično podkovano umetnico, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. V prostem času pa deli pozornost na širša področja: piše članke, kritike, predava na strokovnih forumih, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine in tudi prevaja. Kot sam rada pravi, je arheolog, saj nenehno raziskuje, na prvem mestu pa ji je vedno navdih. Je diplomantka slovitega Konservatorija Čajkovski v Moskvi, kjer je med študijem spoznala moža, z njim in tremi otroki zadnja leta živi v Ljubljani.
V tokratni oddaji gostimo primorsko pianistko Aleksandro Pavlovič, tenkočutno in tehnično podkovano umetnico, ki s svojo predanostjo in umetniško dovršenostjo navdušuje kot solistična interpretka in glasbena pedagoginja. V prostem času pa deli pozornost na širša področja: piše članke, kritike, predava na strokovnih forumih, se poglablja v podrobnosti glasbene zgodovine in tudi prevaja. Kot sam rada pravi, je arheolog, saj nenehno raziskuje, na prvem mestu pa ji je vedno navdih. Je diplomantka slovitega Konservatorija Čajkovski v Moskvi, kjer je med študijem spoznala moža, z njim in tremi otroki zadnja leta živi v Ljubljani.
Odprto za srečanja
Gostja današnje oddaje je muzikologinja Helena Filipčič Gardina, diplomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se kot samozaposlena v kulturi ukvarja s številnimi dejavnostmi, od publicističnih in uredniških do organizatorskih ter menežerskih. V tem letu pa je opozorila nase predvsem kot koordinatorica projekta, ki ga v okviru Mestne občine Koper in koprske glasbene šole ter Zavoda lepih umetnosti prirejajo ob 100. obletnici rojstva skladatelja Vladimirja Lovca. O tem in o širini muzikološkega poklica ter še o marsičem teče beseda med našo gostjo in njeno gostiteljico.
Gostja današnje oddaje je muzikologinja Helena Filipčič Gardina, diplomantka Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, ki se kot samozaposlena v kulturi ukvarja s številnimi dejavnostmi, od publicističnih in uredniških do organizatorskih ter menežerskih. V tem letu pa je opozorila nase predvsem kot koordinatorica projekta, ki ga v okviru Mestne občine Koper in koprske glasbene šole ter Zavoda lepih umetnosti prirejajo ob 100. obletnici rojstva skladatelja Vladimirja Lovca. O tem in o širini muzikološkega poklica ter še o marsičem teče beseda med našo gostjo in njeno gostiteljico.
Odprto za srečanja
Če bi radi slišali, kako zveni švedska balada iz devetega stoletja, prisluhnite tokrati oddaji. Morda vam je tuja tudi beseda Svitar, ki si jo je naša gostja izbrala za ime zavoda. Ali pa še nikoli niste stopili na grad Rihemberk, enega najstarejših gradov na Slovenskem, ki je postal njen drugi dom. Spoznajte Bojano Čibej, pevko in interpretatorko kulturne dediščine, ki ima prav posebno poslanstvo.
Če bi radi slišali, kako zveni švedska balada iz devetega stoletja, prisluhnite tokrati oddaji. Morda vam je tuja tudi beseda Svitar, ki si jo je naša gostja izbrala za ime zavoda. Ali pa še nikoli niste stopili na grad Rihemberk, enega najstarejših gradov na Slovenskem, ki je postal njen drugi dom. Spoznajte Bojano Čibej, pevko in interpretatorko kulturne dediščine, ki ima prav posebno poslanstvo.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja bo pesnik in pisatelj Edelman Jurinčič, Istran, ki je z osmimi zbirkami zaznamoval kulturno ustvarjalnost prostora, ki mu je zvest že 70 let. V pogovoru z Nevo Zajc se bosta sprehodila skozi življenjsko pot, ki jo je na začetku zaznamovala tudi izselitev iz Istre in nato vrnitev.
Gost oddaje Odprto za srečanja bo pesnik in pisatelj Edelman Jurinčič, Istran, ki je z osmimi zbirkami zaznamoval kulturno ustvarjalnost prostora, ki mu je zvest že 70 let. V pogovoru z Nevo Zajc se bosta sprehodila skozi življenjsko pot, ki jo je na začetku zaznamovala tudi izselitev iz Istre in nato vrnitev.
Odprto za srečanja
V nedeljo bodo naši zahodni sosednje volili nove predstavnike v parlament in senat. Javnomnenjske raziskave zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah napovedujejo desničarski stranki Bratje Italije, ki jo vodi populistična Giorgia Meloni. Močan zasuk v desno v državi med drugimi skrbi tudi slovensko senatorko Tatjano Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu, saj so Italijani lani z referendumom število izvoljenih predstavnikov zmanjšali za tretjino. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
V nedeljo bodo naši zahodni sosednje volili nove predstavnike v parlament in senat. Javnomnenjske raziskave zmago na predčasnih parlamentarnih volitvah napovedujejo desničarski stranki Bratje Italije, ki jo vodi populistična Giorgia Meloni. Močan zasuk v desno v državi med drugimi skrbi tudi slovensko senatorko Tatjano Rojc, ki jo je Demokratska stranka v Furlaniji Julijski krajini postavila na prvo mesto svoje kandidatne liste. Gre za pomembno odločitev tako v luči razumevanja večkulturnega obmejnega prostora kot tudi možnosti, da Slovenci v Italiji ohranijo svojega predstavnika v Rimu, saj so Italijani lani z referendumom število izvoljenih predstavnikov zmanjšali za tretjino. O aktualni politični klimi, posluhu za pravice Slovencev in perspektivni mladi generaciji narodne skupnosti se je s senatorko Tatjano Rojc pogovarjala Špela Lenardič.
Odprto za srečanja
Naša tokratna gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije so ji pred kratkim podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
Naša tokratna gostja je nekdanja direktorica Mlekarne Planika Anka Lipušček Miklavič, ki se je po 27 letih dela v četrti največji mlekarni pri nas, pred kratkim upokojila. Mlekarno, sicer zgrajeno že leta 1957, ki je danes v 100-odstotni lasti Kmetijske zadruge Tolmin, je vodila 16 let. Skupaj s predanimi delavci in posoškimi kmeti so jo po stečaju Kraša leta 1995 rešili propada in iz nje ustvarili prepoznavno blagovno znamko mlečnih izdelkov iz Posočja. Za prispevek k razvoju slovenskega agroživilstva in gospodarstva ter za ohranjanje lokalnih običajev posoške regije so ji pred kratkim podelili tudi red za zasluge Republike Slovenije.
Odprto za srečanja
Na studijski obisk je prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360 Blagovna znamka 360 Karting je mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira.
Na studijski obisk je prišel Jernej Čopi, ustanovitelj in direktor podjetja Ensol 360 Blagovna znamka 360 Karting je mednarodno uveljavljena in znana po načrtovanju in gradnji večnivojskih stez za gokart. Za tuje investitorje, ki s tovrstnimi adrenalinskimi atrakcijami bogatijo družinske zabaviščne parke, je koprsko podjetje v svetovnem merilu trenutno prva in najbolj zanesljiva izbira.
Odprto za srečanja
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak. Ker bo Anika okroglo obletnico glasbenega ustvarjanja konec tega meseca obeležila na poseben način v družbi skrbno izbranih gostov, jo je na obisk in klepet povabila Anita Urbančič.
Težko bi se našlo koga, ki ne bi poznal prav nobene od njenih številnih pesmi, še težje človek med poslušanjem njene glasbe ne začne prepevati. Anika Horvat je na glasbeni sceni že 30 let. Za njo so premnoga glasbena sodelovanja in povezovanja, nenehna prepletanja različnih glasbenih stilov, za katera pravi, da so njen zaščitni znak. Ker bo Anika okroglo obletnico glasbenega ustvarjanja konec tega meseca obeležila na poseben način v družbi skrbno izbranih gostov, jo je na obisk in klepet povabila Anita Urbančič.
Odprto za srečanja
17 dni so se gasilci na Krasu borili z največjim požarom v zgodovini Slovenije. Najpomembnejše odločitve je v ključnih trenutkih sprejemal Simon Vendramin, vodja intervencije, ki je ob sebi imel še nepogrešljivo ekipo sodelavcev. Zdaj, ko se je stanje na Krasu umirilo, je Karin Zorn Čebokli prvega moža intervencije povabila na pogovor.
17 dni so se gasilci na Krasu borili z največjim požarom v zgodovini Slovenije. Najpomembnejše odločitve je v ključnih trenutkih sprejemal Simon Vendramin, vodja intervencije, ki je ob sebi imel še nepogrešljivo ekipo sodelavcev. Zdaj, ko se je stanje na Krasu umirilo, je Karin Zorn Čebokli prvega moža intervencije povabila na pogovor.
Odprto za srečanja
V tokratno oddajo smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašate na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal Andrej Šavko.
V tokratno oddajo smo povabili Danijelo in Danijela Koradina, ki se že dve desetletji ukvarjata z organizacijo koncertov. To poletje imata spet veliko dela, saj so ljudje dogodke očitno zelo pogrešali. Pri izbiri izvajalcev se zanašate na svoje občutke, prisluhneta željam ljubiteljev glasbe, vedno pa iščeta tudi nove izvajalce, ki lahko glasbenim sladokuscem ponudijo kaj novega. Kaj se dogaja v ozadju pri pri organizaciji koncerta, se kdaj kaj tudi zalomi, s katerimi izvajalci najraje sodelujeta in kaj pripravljata za jesen, ju bo vprašal Andrej Šavko.
Odprto za srečanja
Šudije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja, ki jim dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja in profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije, namenja posebno pozornost pri svojem znanstvenem delu. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. V njenem okviru je članica Komiteja za genocid nad Romi. Tokrat smo z gostjo osvetlili predvsem večplastne pomene, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ker prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj paviljon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Avtor: Lea Širok Foto: Osebni arhiv dr. Alenke Janko Spreizer
Šudije etničnosti in nacionalizma, še posebej pa antropologija Romov, rasizem in anticiganizem so področja, ki jim dr. Alenka Janko Spreizer, socialna antropologinja in profesorica na koprski Fakulteti za humanistične študije, namenja posebno pozornost pri svojem znanstvenem delu. Je predstavnica slovenske delegacije v IHRI, Mednarodni zvezi za spomin na holokavst. V njenem okviru je članica Komiteja za genocid nad Romi. Tokrat smo z gostjo osvetlili predvsem večplastne pomene, ki ga imata za romsko skupnost dva letošnja dogodka: premiera kratkega dokumentarnega filma Proud Roma ali Ponosni Romi režiserja Pabla Vege in Beneški umetnostni bienale. Slednji zato, ker prvič v njegovi zgodovini umetnica romskega porekla predstavlja katero od držav. Poljska je namreč za svoj paviljon izbrala dela slikarke in romske aktivistke Małgorzate Mirge-Tas. Avtor: Lea Širok Foto: Osebni arhiv dr. Alenke Janko Spreizer
Odprto za srečanja
Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Tokratni gost oddaje je koprski župnik Primož Krečič.
Na svoji 35-letni duhovniški poti je povsod pustil močno sled lepote. Z besedo, podobo, glasbo. Bil je pobudnik projektov Carpaccio 500 in Koper - Capodistria 1500. Leta 2017 se je odločil, da se Župnija Koper prijavi na javni razpis za pridobitev velikih koncertnih orgel. In uspel. Koper je tako zapisal na evropski sakralni glasbeni zemljevid, saj je koprska stolnica dobila največje cerkvene orgle v Sloveniji in ene najlepših v Evropi. Tokratni gost oddaje je koprski župnik Primož Krečič.
Odprto za srečanja
Tokrat je naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino pa lahko spoznate še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom.
Tokrat je naš gost primorski skladatelj, pianist, glasbeni pedagog in publicist Bojan Glavina, ki je pred kratkim praznoval svoj 60. življenski jubilej in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja. Ob tem se veliko ukvarja tudi z raziskovanjem slovenske klavirske literature in njegov zadnji podvig je prav izid notne zbirke manj znanih klavirskih del Vladimirjja Lovca, katerega 100. obletnico rojstva smo praznovali 6. aprila. Bojana Glavino pa lahko spoznate še kot pianista in kot ustvarjalnega pedagoga, ki se zna vživeti v otroško dušo in tudi veliko svojih skladb nameni mladim glasbenikom.
Odprto za srečanja
Tatjana Mihelj, zmagovalka lanskih Melodij morja in sonca je gostja tokratne oddaje Odprto za srečanja. Goriška pevka v pogovoru s Tatjano Gregorič razkriva svoj odnos do slovenskih festivalov, pripoveduje o številnih nastopih na Goriškem, obujala spomine na otroštvo in mladost. Je prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji. Tatjana je sicer zavezana športnim oblačilom, kratki pričeski, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija.
Tatjana Mihelj, zmagovalka lanskih Melodij morja in sonca je gostja tokratne oddaje Odprto za srečanja. Goriška pevka v pogovoru s Tatjano Gregorič razkriva svoj odnos do slovenskih festivalov, pripoveduje o številnih nastopih na Goriškem, obujala spomine na otroštvo in mladost. Je prijetna, a tudi zelo neposredna sogovornica, saj odkrito spregovori o svoji večletni ljubezni z Majo, s katero živita v Gorici v Italiji. Tatjana je sicer zavezana športnim oblačilom, kratki pričeski, je velika ljubiteljica živali in teka, zanimajo jo za vizualizacija, astrologija, energije, numerologija.
Odprto za srečanja
Na Radiu Koper smo v oddaji Odprto za srečanja gostili Branka Sobana. Bil je publicist in večletni dopisnik iz Moskve, po odhodu v pokoj ostaja kolumnist in novinar Sobotne priloge Dela. Poročal je iz Rusije, kjer mu Kremelj zaradi kritičnih komentarjev o kršenju človekovih pravic v Čečeniji, enajst let ni dovolil vstopa v državo. Prepotoval je dobršen del ozemlja nekdanje Sovjetske zveze in pozna skoraj vse ruske disidente, med njimi tudi pokojna Borisa Nemcova in Ano Politkovsko. Branko Soban je Primorec, doma iz Gojač v Vipavski dolini. Nataša Uršič se je z njim pogovarjala o vojni v Ukrajini, o njenih vzrokih in posledicah ter o tem, kako bo vplivala na geopolitično podobo sveta v prihodnosti.
Na Radiu Koper smo v oddaji Odprto za srečanja gostili Branka Sobana. Bil je publicist in večletni dopisnik iz Moskve, po odhodu v pokoj ostaja kolumnist in novinar Sobotne priloge Dela. Poročal je iz Rusije, kjer mu Kremelj zaradi kritičnih komentarjev o kršenju človekovih pravic v Čečeniji, enajst let ni dovolil vstopa v državo. Prepotoval je dobršen del ozemlja nekdanje Sovjetske zveze in pozna skoraj vse ruske disidente, med njimi tudi pokojna Borisa Nemcova in Ano Politkovsko. Branko Soban je Primorec, doma iz Gojač v Vipavski dolini. Nataša Uršič se je z njim pogovarjala o vojni v Ukrajini, o njenih vzrokih in posledicah ter o tem, kako bo vplivala na geopolitično podobo sveta v prihodnosti.
Odprto za srečanja
Aleš Oven, zaposlen na Univerzi na Primorskem, je konec minulega leta sam potoval po Južnoafriški republiki. Odpotoval je le nekaj dni pred izbruhom koronavirusne različice Omikron, ki se je po podatkih svetovnih epidemiologov prvič pojavila prav tam. Pozivov popotnikom, naj se vrnejo domov ni zasledil, saj je raziskoval na območjih, kjer ni bilo telefonskega signala. Pogosto tam tudi ni elektrike, je pa pravo razkošje tako naravnih kot kulturnih zanimivosti. In, kot bo povedal, tudi dobre hrane, ljudi in korupcije.
Aleš Oven, zaposlen na Univerzi na Primorskem, je konec minulega leta sam potoval po Južnoafriški republiki. Odpotoval je le nekaj dni pred izbruhom koronavirusne različice Omikron, ki se je po podatkih svetovnih epidemiologov prvič pojavila prav tam. Pozivov popotnikom, naj se vrnejo domov ni zasledil, saj je raziskoval na območjih, kjer ni bilo telefonskega signala. Pogosto tam tudi ni elektrike, je pa pravo razkošje tako naravnih kot kulturnih zanimivosti. In, kot bo povedal, tudi dobre hrane, ljudi in korupcije.
Odprto za srečanja
Slovenija je z jamami bogata država. V registru jam jih je evidentiranih več kot 14.200. Veliko jam je na Krasu, v Trnovskem gozdu in Kaninskem pogorju. Tam jih je odkrival tudi Bogomir Remškar, jamar, jamarski inštruktor in reševalec ter dolgoletni predsednik Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina.
Slovenija je z jamami bogata država. V registru jam jih je evidentiranih več kot 14.200. Veliko jam je na Krasu, v Trnovskem gozdu in Kaninskem pogorju. Tam jih je odkrival tudi Bogomir Remškar, jamar, jamarski inštruktor in reševalec ter dolgoletni predsednik Jamarskega društva Danilo Remškar Ajdovščina.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Tomaža Miheliča, glavnega vokalista v triu Sestre, ki je pred 20 leti delil ljubezen na slovenskih in evropskih odrih. Spomnili smo se časov bleščic, hoje v visokih petah in večurnega britja nog. Govorili o njegovi ljubezni do plesa, študijskih letih v Ljubljani, potovanju v Indijo, pa tudi o spominih na otroštvo, ki je bilo prežeto z ljubeznijo staršev, pa tudi z zbadljivkami sovrstnikov.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili Tomaža Miheliča, glavnega vokalista v triu Sestre, ki je pred 20 leti delil ljubezen na slovenskih in evropskih odrih. Spomnili smo se časov bleščic, hoje v visokih petah in večurnega britja nog. Govorili o njegovi ljubezni do plesa, študijskih letih v Ljubljani, potovanju v Indijo, pa tudi o spominih na otroštvo, ki je bilo prežeto z ljubeznijo staršev, pa tudi z zbadljivkami sovrstnikov.
Odprto za srečanja
Pri založbi Forma 7 je nedavno izšla prva knjiga o osebni izkušnji s Covidom pri nas. Napisala jo je Darja Korez Korenčan, dolgoletna urednica, televizijska voditeljica oddaj o umetnosti in kulturi, večkrat nagrajena avtorica v kulturnem uredništvu televizije Slovenija. V knjigi z bralci deli izkušnjo, ki ji je za vedno zaznamovala življenje. Upa, da bo njena zgodba pomagala še komu, ki se bori s posledicami te bolezni. Z Darjo Korez Korenčan se je o bolezni in o vrednotah, ki so po njej prišle v ospredje, pogovarjala Mateja Brežan.
Pri založbi Forma 7 je nedavno izšla prva knjiga o osebni izkušnji s Covidom pri nas. Napisala jo je Darja Korez Korenčan, dolgoletna urednica, televizijska voditeljica oddaj o umetnosti in kulturi, večkrat nagrajena avtorica v kulturnem uredništvu televizije Slovenija. V knjigi z bralci deli izkušnjo, ki ji je za vedno zaznamovala življenje. Upa, da bo njena zgodba pomagala še komu, ki se bori s posledicami te bolezni. Z Darjo Korez Korenčan se je o bolezni in o vrednotah, ki so po njej prišle v ospredje, pogovarjala Mateja Brežan.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30 letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let. Preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca (foto: Nebojša Tejić/STA) je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Aljoša Rehar, novi odgovorni urednik Slovenske tiskovne agencije. Medija, ki je lani obeležil 30 letnico obstoja, a se je poleg opravljanju svoje osnovne vloge, to je nacionalne tiskovne agencije, moral posvečati predvsem obstanku. Podpora uredništva, ki jo je dobil ob imenovanju, je bila izjemna, kar kaže tudi na ekipni duh, ki vlada v agenciji. Sta-jevec je že 22 let. Preden je decembra lani postal odgovorni urednik, je vodi skupino za digitalno strategijo. Primorca (foto: Nebojša Tejić/STA) je v studiu Radia Koper gostila Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Volilci in volilke bodo lahko šli letos trikrat na volitve, v nekaterih občinah, kot je izolska, kjer bo referendum, celo štirikrat. Državna volilna komisija je na super volilno leto pripravljena, pravi njen direktor. Nekaj dilem, ki kličejo po razjasnitvi, je tudi zaradi zdajšnje epidemične situacije, če ta do prvih volitev, ki naj bi bile aprila, izzvenela. Z Dušanom Vučkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Volilci in volilke bodo lahko šli letos trikrat na volitve, v nekaterih občinah, kot je izolska, kjer bo referendum, celo štirikrat. Državna volilna komisija je na super volilno leto pripravljena, pravi njen direktor. Nekaj dilem, ki kličejo po razjasnitvi, je tudi zaradi zdajšnje epidemične situacije, če ta do prvih volitev, ki naj bi bile aprila, izzvenela. Z Dušanom Vučkom se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Ob dnevu ustavnosti je naš gost novi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Triletno funkcijo je prevzel pred dnevi in dejal, da ustavno sodišče ni le covid sodišče. Ali zakonodajalec in izvršilna veja oblasti odločbe in sklepe ignorirata? Kakšno je delovno vzdušje med ustavnimi sodniki, če je v mnenjih nekaterih mogoče prebrati tudi kritične besede do sodniških kolegov? Včasih je veljalo, da se sodb ustavnega sodišča ne komentira, le spoštuje ter izvršuje. Zakaj, kot kaže, ni več tako? In še, ali in zakaj je sodba glede Mestne občine Koper med najstarejšimi neuresničenimi sodbami ustavnega sodišča.
Ob dnevu ustavnosti je naš gost novi predsednik ustavnega sodišča Matej Accetto. Triletno funkcijo je prevzel pred dnevi in dejal, da ustavno sodišče ni le covid sodišče. Ali zakonodajalec in izvršilna veja oblasti odločbe in sklepe ignorirata? Kakšno je delovno vzdušje med ustavnimi sodniki, če je v mnenjih nekaterih mogoče prebrati tudi kritične besede do sodniških kolegov? Včasih je veljalo, da se sodb ustavnega sodišča ne komentira, le spoštuje ter izvršuje. Zakaj, kot kaže, ni več tako? In še, ali in zakaj je sodba glede Mestne občine Koper med najstarejšimi neuresničenimi sodbami ustavnega sodišča.
Odprto za srečanja
Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je v oddaji Odprto za srečanja povedal Jasni Preskar.
Jožko Čuk je nekdanji direktor Saturnusa, Gospodarske zbornice Slovenije in Narodnega gledališča Nova Gorica. To so funkcije, po katerih je najbolj znan. A njegovo delovanje in zanimanje ni omejeno samo na ozko gospodarsko področje. Spogledoval se je tudi s politiko, bil je državni svetnik in predsednik slovenskega Združenja za kakovost in odličnost. Po upokojitvi je naredil tečaj za turističnega vodnika in se specializiral za turistične jame. Pod okriljem civilne pobude si prizadeva za ohranitev kulturne dediščine Dutovelj. Za diplomo je naštudiral zavorne sisteme, za magisterij pa vključevanje Slovenije v Evropsko unijo. Spomni se, da je samo pri enem predmetu predelal 60 knjig s področja sociologije. Vse to in še marsikaj več je v oddaji Odprto za srečanja povedal Jasni Preskar.
Odprto za srečanja
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Robert Golob, 54-letni Novogoričan, je eden vodilnih strokovnjakov za elektroenergetiko v Sloveniji. Vladajoča politika je povedala, da ga niso odstavili, temveč da mu je v podjetju GEN-I potekel mandat. To so zatrjevali tudi po novinarski konferenci, na kateri je Tone Krkovič razgalil načrt njegove odstavitve iz podjetja, ki letno obrne milijarde evrov. Golob je te dni močno v soju žarometov. Pravi, da jih ne bo izkoristil za ustanavljanje lastne stranke. Strankokracija je po njegovem preživeta. Ne zanima ga niti zmaga na volitvah. Tudi če bi zmagal, bi bila to zanj pirova zmaga. S somišljeniki ima drugačen načrt. Zdravo jedro slovenske družbe želijo premakniti v moč kolektiva skozi gibanje. Blizu so mu organizacije v Gibanju za pitno vodo. Ker zahtevajo pravice za ljudi in jih ne zanima, katera ideološka oblast vodi lokalno ali državno politiko. Če bi takšno gibanje uspelo na volitvah, tako Golob, bi mogoče iz države izginila tema, ki je zagrnila sončno stran Alp.
Odprto za srečanja
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Dr. Zarja Muršič je biologinja, evolucijska antropologinja, kognitivna znanstvenica, članica ekipe Sledilnika za covid-19. Sodelavka v znanstveni redakciji Radia Študent, soavtorica podkastov o koroni na Valu 202. Ena najbolj jasnih razlagalk pandemije pri nas, ki si zmore zapisati tudi: "V preteklem letu in pol sem naredila veliko napak pri poročanju o covidu. Moja največja napaka je gotovo obveščanje mladih o morebitnih redkih zapletih po prejemu cepiv Janssen in AstraZeneca. Če si glede cepljenja še vedno zadržan ali zadržana, vse je okej. Če imaš vprašanje, sem tukaj." K pogovoru jo je povabila Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Nastopanje na odru, pred kamerami in mikrofoni, so ji bili položeni v zibelko. Njena mama in oče sta namreč aktivna v medijih in njuna edinka je šla po tej poti že v rosnem otroštvu. V domači Novi Gorici se je kot osnovnošolka pridružila Amaterskemu mladinskemu odru in poti nazaj ni bilo več. Naslednji korak je bil študij na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo, kjer je lani opravila magisterij. Enega prvih poklicnih vrhuncev je dramska igralka Anuša Kodelja doživela na letošnjem Festivalu slovenskega filma, kjer je prejela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko. Anušo, ki so jo številni spoznali predvsem po vlogi Tanje v televizijski seriji Najini mostovi, je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč.
Nastopanje na odru, pred kamerami in mikrofoni, so ji bili položeni v zibelko. Njena mama in oče sta namreč aktivna v medijih in njuna edinka je šla po tej poti že v rosnem otroštvu. V domači Novi Gorici se je kot osnovnošolka pridružila Amaterskemu mladinskemu odru in poti nazaj ni bilo več. Naslednji korak je bil študij na Akademiji za gledališče, radio film in televizijo, kjer je lani opravila magisterij. Enega prvih poklicnih vrhuncev je dramska igralka Anuša Kodelja doživela na letošnjem Festivalu slovenskega filma, kjer je prejela nagrado za najboljšo stransko žensko vlogo v filmu Prasica, slabšalni izraz za žensko. Anušo, ki so jo številni spoznali predvsem po vlogi Tanje v televizijski seriji Najini mostovi, je pred mikrofon povabil Sandi Škvarč.
Odprto za srečanja
Naš gost v tokratni oddaji je koprski odvetnik Janez Sarman, ki je od letos tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Prvi, ki ne prihaja z območja Ljubljane. Kakšna je vloga zbornice, kakšen je položaj odvetnika v naši družbi in kako gleda na aktualne dogodke pri nas, ga je med drugim spraševal Andrej Šavko.
Naš gost v tokratni oddaji je koprski odvetnik Janez Sarman, ki je od letos tudi predsednik Odvetniške zbornice Slovenije. Prvi, ki ne prihaja z območja Ljubljane. Kakšna je vloga zbornice, kakšen je položaj odvetnika v naši družbi in kako gleda na aktualne dogodke pri nas, ga je med drugim spraševal Andrej Šavko.
Odprto za srečanja
Naš gost v oddaji Odprto za srečanja je Izolan, profesor dr. Ervin Kocjančič, priznani urolog, ki ga je življenjska pot odnesla najprej v Italijo, nato v Zda, v Chicago, kjer je predstojnik oddelka rekonstrukcijske urologije na Univerzi Illinois v Chicagu. V zadnjem letu je opravil 85 operacij potrditve spola, česar je v medicini vse več in bil je eden prvih, ki je odprl post specialistični študij za nove generacije urologov na tem področju v Zda. Ob obisku v domači Izoli ga je na radijski klepet povabila Nataša Benčič.
Naš gost v oddaji Odprto za srečanja je Izolan, profesor dr. Ervin Kocjančič, priznani urolog, ki ga je življenjska pot odnesla najprej v Italijo, nato v Zda, v Chicago, kjer je predstojnik oddelka rekonstrukcijske urologije na Univerzi Illinois v Chicagu. V zadnjem letu je opravil 85 operacij potrditve spola, česar je v medicini vse več in bil je eden prvih, ki je odprl post specialistični študij za nove generacije urologov na tem področju v Zda. Ob obisku v domači Izoli ga je na radijski klepet povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Kristjan Mlekuš je tisti 43-letni policist, ki ga je v slovensko javnost izstrelil boj za pravice policistov. Del javnosti ga zaznava kot junaka, ker se je postavil po robu tako generalnemu direktorju policije kot ministru za notranje zadeve zaradi podpore policistom na protestih, na katerih je vlada prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktivirala 9. člen. Kar je sledilo v sliki, zvoku in besedah, je z veliko zaskrbljenostjo spremljala večina državljanov. Mlekuš je kot predsednik Sindikata policista Slovenije v javnem pismu zahteval, naj se ugotovi, ali je policija sploh ravnala v skladu s pravili in ali je vodstvo dajalo zakonite ukaze. Zaradi »lova« na anonimnega policista, ki je govoril v oddaji Tarča, je Mlekuš v podporo na svojem FB-profilu napisal, da anonimni policist predstavlja glas več kot osem tisoč policistk in policistov na terenu. Tudi njegovega. V oddaji Odprto za srečanje je Primorca, ki z družino živi v Kozani v Goriških brdih, pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Kristjan Mlekuš je tisti 43-letni policist, ki ga je v slovensko javnost izstrelil boj za pravice policistov. Del javnosti ga zaznava kot junaka, ker se je postavil po robu tako generalnemu direktorju policije kot ministru za notranje zadeve zaradi podpore policistom na protestih, na katerih je vlada prvič v zgodovini samostojne Slovenije aktivirala 9. člen. Kar je sledilo v sliki, zvoku in besedah, je z veliko zaskrbljenostjo spremljala večina državljanov. Mlekuš je kot predsednik Sindikata policista Slovenije v javnem pismu zahteval, naj se ugotovi, ali je policija sploh ravnala v skladu s pravili in ali je vodstvo dajalo zakonite ukaze. Zaradi »lova« na anonimnega policista, ki je govoril v oddaji Tarča, je Mlekuš v podporo na svojem FB-profilu napisal, da anonimni policist predstavlja glas več kot osem tisoč policistk in policistov na terenu. Tudi njegovega. V oddaji Odprto za srečanje je Primorca, ki z družino živi v Kozani v Goriških brdih, pred mikrofon povabila Nataša Uršič.
Odprto za srečanja
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 150 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače in se skupaj z njimi odpravila na to kar zahtevno pot okrog tega gorskega masiva. V tem aktivnem življenju, polnemu adrenalina, so našli čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili družino Klančnik iz Vipave. Šestčlanska družina je v avgustu prehodila 150 kilometrov dolgo krožno pot okoli Mont Blanca. Anjo in Tomija morda poznate kot aktivna športnika, ki neizmerno uživata v naravi in na tekaških potovanjih. Svoje otroke vzgajata v športnem duhu in tudi zato sta letošnji dopust organizirala drugače in se skupaj z njimi odpravila na to kar zahtevno pot okrog tega gorskega masiva. V tem aktivnem življenju, polnemu adrenalina, so našli čas tudi za gostovanje v našem studiu. K pogovoru je Anjo, Tomija in najmlajšo članico družine Klančnik, 9-letno Tinkaro, povabil Boštjan Simčič.
Odprto za srečanja
Ob državnem prazniku, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, o bitki z virusom in mediji, ali predsednik še zaupa vladi in o drugih aktualnih vprašanjih se je z njim pogovarjal odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko.
Ob državnem prazniku, dnevu vrnitve Primorske k matični domovini, smo se pogovarjali s predsednikom države, Borutom Pahorjem, ki se mu prihodnje leto izteka mandat. O Primorski, priložnostih in ovirah za njen razvoj, o bitki z virusom in mediji, ali predsednik še zaupa vladi in o drugih aktualnih vprašanjih se je z njim pogovarjal odgovorni urednik Radia Koper Andrej Šavko.
Odprto za srečanja
Valentina Lacovich je Koprčanka, ki je našla delo in dom v Brnu na Češkem. Tja je prvič prišla, ko je podpisala pogodbo o delu v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne v Brnu, pognala korenine in ostala. Ob obisku v domačem Kopru jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
Valentina Lacovich je Koprčanka, ki je našla delo in dom v Brnu na Češkem. Tja je prvič prišla, ko je podpisala pogodbo o delu v Mednarodnem klinično raziskovalnem centru Univerzitetne bolnice Sv. Anne v Brnu, pognala korenine in ostala. Ob obisku v domačem Kopru jo je na klepet povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Letos mineva 30 let od sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, dokumenta, ki je začrtal smer razvoja naše države, da bi ta izkoristila vse prednosti morja, lege, infrastrukture, pomorske tradicije ter znanja. 7.marca v spomin na sprejetje resolucije praznujemo tudi dan pomorstva. A ker je letos minil v epidemičnih razmerah, se bodo resolucije spomnili na sobotnem dogodku v Kopru. Že nocoj pa tudi v oddaji Odprto za srečanja. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem.
Letos mineva 30 let od sprejetja resolucije o pomorski usmeritvi Republike Slovenije, dokumenta, ki je začrtal smer razvoja naše države, da bi ta izkoristila vse prednosti morja, lege, infrastrukture, pomorske tradicije ter znanja. 7.marca v spomin na sprejetje resolucije praznujemo tudi dan pomorstva. A ker je letos minil v epidemičnih razmerah, se bodo resolucije spomnili na sobotnem dogodku v Kopru. Že nocoj pa tudi v oddaji Odprto za srečanja. Tjaša Škamperle se je pogovarjala z dekanom Fakultete za pomorstvo in promet Petrom Vidmarjem.
Odprto za srečanja
Na prvi šolski dan je bila gostja oddaje dr. Lucija Čok, profesorica in raziskovalka na področju poučevanja tujih jezikov in prva rektorica Univerze na Primorskem. Na svoji dolgoletni poklicni poti je poleg slovenskega šolskega sitema, s katerim se je ukvarjala tudi kot ministrica, dodobra spoznala evropske mehanizme in sodelovala v mnogih projektnih skupinah. Izkušnje pa je delila tudi s številnimi študenti, ki jim je bila mentorica na vseh stopnjah študija. Na obisk jo je povabila Neva Zajc.
Na prvi šolski dan je bila gostja oddaje dr. Lucija Čok, profesorica in raziskovalka na področju poučevanja tujih jezikov in prva rektorica Univerze na Primorskem. Na svoji dolgoletni poklicni poti je poleg slovenskega šolskega sitema, s katerim se je ukvarjala tudi kot ministrica, dodobra spoznala evropske mehanizme in sodelovala v mnogih projektnih skupinah. Izkušnje pa je delila tudi s številnimi študenti, ki jim je bila mentorica na vseh stopnjah študija. Na obisk jo je povabila Neva Zajc.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja je bil naš gost letošnji častni občan mestne občine Koper dr. Salvator Žitko, zgodovinar in umetnostni zgodovinar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru, ki je svojo bogato znanstveno kariero posvetil raziskovanju Istre, predvsem Kopra in njegove kulturne dediščine. Žlahten humanist, aktiven član številnih društev, navdušen frankofil, ki poleg strokovne odličnosti svoja znanja uspe približati tudi širši javnosti. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik.
V oddaji Odprto za srečanja je bil naš gost letošnji častni občan mestne občine Koper dr. Salvator Žitko, zgodovinar in umetnostni zgodovinar, dolgoletni ravnatelj Pokrajinskega muzeja v Kopru, ki je svojo bogato znanstveno kariero posvetil raziskovanju Istre, predvsem Kopra in njegove kulturne dediščine. Žlahten humanist, aktiven član številnih društev, navdušen frankofil, ki poleg strokovne odličnosti svoja znanja uspe približati tudi širši javnosti. Z njim se je pogovarjala Janja Lešnik.
Odprto za srečanja
Za Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica je več kot 70 let delovanja na področju pomoči in skrbi za ljudi z okvaro vida. Društvo ima sedež in prostore sicer v Novi Gorici, njegovi člani - teh je zdaj 235 - pa prihajajo iz vseh trinajstih občin na severnem Primorskem. Slepota ni tabu in ni ovira ne za osebni kot tudi ne za družbeni razvoj, poudarjajo v društvu, ki ga že dve desetletji vodi Igor Miljavec. Tudi sam močno slaboviden daje prednost ljudem, storitvam zanje za lažje in učinkovitejše premagovanje ovir, ki jih postavlja okvara vida v vsakdanjem življenju. Zato gradijo na stroki in socialnih programih rehabilitacije za različne vrste okvar vida in invalidnosti, pojasnjuje predsednik novogoriškega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec. Pred radijski mikrofon ga je povabil novinar Valter Pregelj.
Za Medobčinskim društvom slepih in slabovidnih Nova Gorica je več kot 70 let delovanja na področju pomoči in skrbi za ljudi z okvaro vida. Društvo ima sedež in prostore sicer v Novi Gorici, njegovi člani - teh je zdaj 235 - pa prihajajo iz vseh trinajstih občin na severnem Primorskem. Slepota ni tabu in ni ovira ne za osebni kot tudi ne za družbeni razvoj, poudarjajo v društvu, ki ga že dve desetletji vodi Igor Miljavec. Tudi sam močno slaboviden daje prednost ljudem, storitvam zanje za lažje in učinkovitejše premagovanje ovir, ki jih postavlja okvara vida v vsakdanjem življenju. Zato gradijo na stroki in socialnih programih rehabilitacije za različne vrste okvar vida in invalidnosti, pojasnjuje predsednik novogoriškega društva slepih in slabovidnih Igor Miljavec. Pred radijski mikrofon ga je povabil novinar Valter Pregelj.
Odprto za srečanja
Znanj, kako naši možgani nadzorujejo gibanje, je zelo malo. S tem se ukvarja raziskovalna ekipa v novem laboratoriju v Kopru pod vodstvom dr. Uroša Marušiča iz Znanstveno raziskovalnega središča. Laboratorij so vzpostavili v okviru mednarodnega projekta Twin Brain, pri katerem sodelujeta univerzi iz Berlina in Ženeve ter bolnišnica iz Trsta. S pomočjo sodobne opreme in umetne inteligence naj bi tako prišli do novih ugotovitev in razumevanj o možganih med gibanjem v realnem okolju. Večina raziskav je namreč doslej potekala le v statičnih pogojih. Z laboratorijem tako postavljajo mejnik, saj je tretji na svetu, ki se ukvarja s tovrstnimi raziskavami.
Znanj, kako naši možgani nadzorujejo gibanje, je zelo malo. S tem se ukvarja raziskovalna ekipa v novem laboratoriju v Kopru pod vodstvom dr. Uroša Marušiča iz Znanstveno raziskovalnega središča. Laboratorij so vzpostavili v okviru mednarodnega projekta Twin Brain, pri katerem sodelujeta univerzi iz Berlina in Ženeve ter bolnišnica iz Trsta. S pomočjo sodobne opreme in umetne inteligence naj bi tako prišli do novih ugotovitev in razumevanj o možganih med gibanjem v realnem okolju. Večina raziskav je namreč doslej potekala le v statičnih pogojih. Z laboratorijem tako postavljajo mejnik, saj je tretji na svetu, ki se ukvarja s tovrstnimi raziskavami.
Odprto za srečanja
Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovičem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba. Tjaša Škamperle ge je povabila v studio Radia Koper.
Na naših valovih bomo nocoj pluli z Vladimirjem Vladovičem, dolgoletnim poveljnikom tovornih ladij, ki je danes zaposlen na Upravi za pomorstvo v Kopru. Že kot otrok je rad risal ladje. Morje, morjeplovstvo ima v krvi ... In tudi zdaj, ko je pristaniški kapitan, nima nič proti, če mu kdo še vedno reče barba. Tjaša Škamperle ge je povabila v studio Radia Koper.
Odprto za srečanja
Minuli teden so v bližini kopališča v Kopru postavili rdeči kiosk, ki se ga spomnimo iz sedemdestih let prejšnjega stoletja in ki je kmalu po nastanku zaslovel tudi po svetu, saj je že leta 1970, dve leti po prvih primerkih, postal del zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Danes zanimanje za ta kultni izdelek industrijskega oblikovanja spet narašča, tako da tudi koprska postavitev ni naključje. V oddaji Odprto za srečanja gostimo danes avtorja kioska, arhitekta in oblikovalca, profesorja Sašo Mächtiga. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.
Minuli teden so v bližini kopališča v Kopru postavili rdeči kiosk, ki se ga spomnimo iz sedemdestih let prejšnjega stoletja in ki je kmalu po nastanku zaslovel tudi po svetu, saj je že leta 1970, dve leti po prvih primerkih, postal del zbirke Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Danes zanimanje za ta kultni izdelek industrijskega oblikovanja spet narašča, tako da tudi koprska postavitev ni naključje. V oddaji Odprto za srečanja gostimo danes avtorja kioska, arhitekta in oblikovalca, profesorja Sašo Mächtiga. Z njim se bo pogovarjala Neva Zajc.
Odprto za srečanja
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo Mojco Milone, učiteljico tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevko in ljubiteljico narave, ki je skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. O vsem tem se bo z Mojco Milone pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja gostimo Mojco Milone, učiteljico tehnike, fizike in astronomije na Osnovni šoli Solkan, pevko in ljubiteljico narave, ki je skupaj z domačini iz Trnovsko-Banjške planote opozorila na, po njihovem mnenju, nepravilno gospodarjenje s Trnovskim gozdom. Za njeno delo z mladimi in promocijo tehnike je bila večkrat nagrajena, letos tudi z nagrado Inženirska iskra. O vsem tem se bo z Mojco Milone pogovarjala Karin Zorn Čebokli.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja je dr. Mitja Bricelj z direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se že vrsto let ukvarja z vodami, morjem in vprašanji, ki jih povezujemo z uporabno hidrogeografijo, kjer ga zanima predvsem kompleksen regionalni pristop. Med dejavnostmi, povezanimi z morjem, omenimo njegovo akcijo »Odkrivamo bisere slovenskega morja – Ohranimo želvo v slovenskem morju«, pa njegove napore za uveljavitev Slovenije kot pomorske države in za njeno aktivno vlogo pri oblikovanju evropske pomorske politike.Brez njega ne bi bilo priročnika za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. V zadnjem obdobju je koordinator stebra kakovost okolja pri Strategiji Evropske unije za Jadransko Jonsko makroregijo.
Gost oddaje Odprto za srečanja je dr. Mitja Bricelj z direktorata za vode in investicije na Ministrstvu za okolje in prostor, ki se že vrsto let ukvarja z vodami, morjem in vprašanji, ki jih povezujemo z uporabno hidrogeografijo, kjer ga zanima predvsem kompleksen regionalni pristop. Med dejavnostmi, povezanimi z morjem, omenimo njegovo akcijo »Odkrivamo bisere slovenskega morja – Ohranimo želvo v slovenskem morju«, pa njegove napore za uveljavitev Slovenije kot pomorske države in za njeno aktivno vlogo pri oblikovanju evropske pomorske politike.Brez njega ne bi bilo priročnika za prepoznavanje in načrtovanje zelene infrastrukture. V zadnjem obdobju je koordinator stebra kakovost okolja pri Strategiji Evropske unije za Jadransko Jonsko makroregijo.
Odprto za srečanja
Ime Marijana Drobeža je neločljivo povezano z novinarstvom oziroma je temu poslanstvu zavezano. Večino svoje novinarske kariere pred upokojitvijo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je preživel v elektronskih medijih, predvsem s poročanjem za nacionalni radio in televizijo. Tako se ga marsikateri starejši poslušalec ali gledalec spomni kot dopisnika s kriznih žarišč v nekdanji Jugoslaviji, ko je na primer poročal s Kosova. Pa iz tržaškega zamejstva. Največ pa se je Marijan Drobež oglašal na radijskih valovih Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija - kot dopisnik z Goriške. Tako tudi pred 30-imi leti, ko se je Slovenija osamosvajala in je bil prvi, ki je domačo in širšo javnost seznanil z vojaškim spopadom na tedanjem mednarodnem mejnem prehodu v Rožni Dolini. Spomini na to obdobje, novinarska strast in ljubezen, ki ju še vedno udejanja s pisanjem za zamejski tednik Novi glas, in pa častitljivi osebni jubilej, ko je pred kratkim dopolnil 90 let, so dovoljšnji razlogi, da smo Marijana Drobeža povabili pred naš mikrofon. Z njim se je pogovarjal njegov kolega in dober prijatelj Valter Pregelj.
Ime Marijana Drobeža je neločljivo povezano z novinarstvom oziroma je temu poslanstvu zavezano. Večino svoje novinarske kariere pred upokojitvijo v začetku 90-ih let prejšnjega stoletja je preživel v elektronskih medijih, predvsem s poročanjem za nacionalni radio in televizijo. Tako se ga marsikateri starejši poslušalec ali gledalec spomni kot dopisnika s kriznih žarišč v nekdanji Jugoslaviji, ko je na primer poročal s Kosova. Pa iz tržaškega zamejstva. Največ pa se je Marijan Drobež oglašal na radijskih valovih Radia Ljubljana, pozneje Radia Slovenija - kot dopisnik z Goriške. Tako tudi pred 30-imi leti, ko se je Slovenija osamosvajala in je bil prvi, ki je domačo in širšo javnost seznanil z vojaškim spopadom na tedanjem mednarodnem mejnem prehodu v Rožni Dolini. Spomini na to obdobje, novinarska strast in ljubezen, ki ju še vedno udejanja s pisanjem za zamejski tednik Novi glas, in pa častitljivi osebni jubilej, ko je pred kratkim dopolnil 90 let, so dovoljšnji razlogi, da smo Marijana Drobeža povabili pred naš mikrofon. Z njim se je pogovarjal njegov kolega in dober prijatelj Valter Pregelj.
Odprto za srečanja
Enzo Smrekar je direktor družbe Atlantic Droga Kolinska in predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ti funkciji sta bili njegovi odskočni deski tudi za tujino. V hrvaški skupini Atlantic je podpredsednik uprave, v Mednarodni smučarski zvezi pa član predsedstva. Med 20-to in 21-to uro bo v oddaji Odprto za srečanja govoril o svoji karieri, pogledih na aktualna vprašanja in načrtih. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Enzo Smrekar je direktor družbe Atlantic Droga Kolinska in predsednik Smučarske zveze Slovenije. Ti funkciji sta bili njegovi odskočni deski tudi za tujino. V hrvaški skupini Atlantic je podpredsednik uprave, v Mednarodni smučarski zvezi pa član predsedstva. Med 20-to in 21-to uro bo v oddaji Odprto za srečanja govoril o svoji karieri, pogledih na aktualna vprašanja in načrtih. Pred mikrofon ga je povabila Jasna Preskar.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili sociologinjo dr. Jasno Podreka. Je raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena področja raziskovanja so vprašanja diskriminacije žensk ter nasilja nad ženskami, spolnega nasilja intimnopartnerskih umorov in femicida. Če ženske predčasno umrejo zaradi nasilnih vzrokov, je to najpogosteje posledica intimnopartnerskega nasilja in nasilja, ki ga v družini izvajajo drugi sorodniki, izpostavlja raziskovalka.
V oddaji Odprto za srečanja smo gostili sociologinjo dr. Jasno Podreka. Je raziskovalka na Oddelku za sociologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Njena področja raziskovanja so vprašanja diskriminacije žensk ter nasilja nad ženskami, spolnega nasilja intimnopartnerskih umorov in femicida. Če ženske predčasno umrejo zaradi nasilnih vzrokov, je to najpogosteje posledica intimnopartnerskega nasilja in nasilja, ki ga v družini izvajajo drugi sorodniki, izpostavlja raziskovalka.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Gost oddaje Odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Odprto za srečanja
Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na klepet ga je povabil Sandi Škvarč
Slovenija je iz obrobne kolesarske dežele, z nekaj posameznimi prebliski v minulih letih in desetletjih, postala tako rekoč velesila, s prvim in drugim kolesarjem svetovne lestvice. O fenomenu, ki ga predstavljata Primož Roglič in Tadej Pogačar, o izzivih, ki so pred njima in tudi pred ljubitelji tega garaškega športa, nam bo več povedal David Črmelj. David je v Vipavski dolini od koder prihaja, nekoč tudi sam vrtel pedala, danes kolesarskim karavanam na največjih dirkah sledi kot športni novinar televizije Slovenija. Na klepet ga je povabil Sandi Škvarč
Odprto za srečanja
Gost oddaje odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Gost oddaje odprto za srečanja bo Mitja Palčič, dolgoletni komandir koprske prometne policije, danes pa drugi človek avtocestne policije. Pred vrati je poletna sezona, ko postane slovenski avtocestni križ še bolj obremenjen, saj po njem poteka pomembna tranzitna žila. Urejanju prometa in varnosti na avtocestah je naš gost posvetil velik del kariere. Kako rešiti ujete voznike v dolgotrajnih zastojih, kako voznike osvestiti o pomenu reševalnega pasu in kaj so ga naučili žal tragični množični naleti na primorski avtocesti? O tem v pogovoru s Tjašo Škamperle.
Odprto za srečanja
Naša gostja je dr. Nadja Terčon, kustosinja Pomorskega muzeja, ki svojo bogato raziskovalno dejavnost že več kot tri desetletja namenja novejši zgodovini pomorstva. Letos je objavila izjemno odmevno monografijo, posvečeno našima prvima pomorščakinjama, Savi Kaluža in Jolandi Gruden. Terčonova poudarja, da pomorska usmeritev neke države ni nekaj samoumevnega, ni dana kar z morjem. Še posebej ne v mestih ob današnji slovenski obali, iz katerih so po vojni večinoma odšli italijanski prebivalci, naselili pa so jih prebivalci iz vse Slovenije in iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Šele generacija, ki ima danes petdeset let, je te kraje, skupaj z njihovim morskim značajem, začutila kot svoj pravi dom, izpostavlja. Z dr. Nadjo Terčon se je pogovarjala Lea Širok.
Naša gostja je dr. Nadja Terčon, kustosinja Pomorskega muzeja, ki svojo bogato raziskovalno dejavnost že več kot tri desetletja namenja novejši zgodovini pomorstva. Letos je objavila izjemno odmevno monografijo, posvečeno našima prvima pomorščakinjama, Savi Kaluža in Jolandi Gruden. Terčonova poudarja, da pomorska usmeritev neke države ni nekaj samoumevnega, ni dana kar z morjem. Še posebej ne v mestih ob današnji slovenski obali, iz katerih so po vojni večinoma odšli italijanski prebivalci, naselili pa so jih prebivalci iz vse Slovenije in iz nekdanjih jugoslovanskih republik. Šele generacija, ki ima danes petdeset let, je te kraje, skupaj z njihovim morskim značajem, začutila kot svoj pravi dom, izpostavlja. Z dr. Nadjo Terčon se je pogovarjala Lea Širok.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja smo v zadnjem letu gostili sogovornike, ki so nam pomagali razumeti svet in odnose v času pandemije: osebne, družbene, mednarodne. Danes bo naš gost profesor Dragan Kesić, ki se je v svojem doktoratu posvetil globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji. Kako države naročajo in kako delijo cepiva? Kaj je cepilni nacionalizem? S predavateljem na Fakulteti za managament se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
V oddaji Odprto za srečanja smo v zadnjem letu gostili sogovornike, ki so nam pomagali razumeti svet in odnose v času pandemije: osebne, družbene, mednarodne. Danes bo naš gost profesor Dragan Kesić, ki se je v svojem doktoratu posvetil globalizacijskim procesom v svetovni farmacevtski industriji. Kako države naročajo in kako delijo cepiva? Kaj je cepilni nacionalizem? S predavateljem na Fakulteti za managament se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim prek različnih projektov približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijsko upravljavskih ved. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto", pravi Malejeva, ki jo navdušuje predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v preteklih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj.
Robotika in mehanizmi je dejavnost, ki jo že več kot desetletje mladim prek različnih projektov približuje Alenka Malej, profesorica matematike in doktorica informacijsko upravljavskih ved. "Programirati robota, da gre po zarisani črti, ni tako preprosto", pravi Malejeva, ki jo navdušuje predvsem radovednost in iznajdljivost otrok. Z nekaterimi se je v preteklih letih udeležila tudi mednarodnih tekmovanj.
Odprto za srečanja
V nedavnem nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih \tdisfunkcij, pri svojem delu pa se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije.
V nedavnem nočnem programu smo gostili urologa in genitalnega kirurga Miloša Petroviča. Sogovorniku predstavlja poseben izziv zdravljenje Peyronijeve bolezni, erektilnih \tdisfunkcij, pri svojem delu pa se ukvarja s penilnimi implanti ter kirurgijo potrditve spola. Na svoji profesionalni poti se je izobraževal in pridobival izkušnje v tujini, več let je sodeloval s kliničnim centrom Cattinara v Trstu, kjer je sodeloval na področju rekonstruktivne kirurgije genitalij, sečnic in na področju transseksualne kirurgije.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo Uroša Peterca. Ljubljančana, ki se je z družino preselil v Brda, natančneje v Kojsko. Z ženo Mileno sta imela v mislih tudi Ameriko, Francijo in Italijo, vendar sta povedala, da je na koncu med najbolj romantičnimi idejami zmagal kanček pragmatizma. Uroš Peterc je tudi tolmač, zato se je pred koronaobdobjem veliko gibal med Strasbourgom, Brusljem, Luksemburgom in Ženevo. Je akreditiran tolmač pri EU in predsednik mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev s sedežem v Ženevi. Tolmači angleški, nemški, francoski, italijanski, poljski in hrvaški jezik. V svoji karieri imam 3500 različnih tolmačenj- od štetja ušesnih znamk na kozah nad Idrijo do kronanih glav in svetovnih politikov. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Tokrat gostimo Uroša Peterca. Ljubljančana, ki se je z družino preselil v Brda, natančneje v Kojsko. Z ženo Mileno sta imela v mislih tudi Ameriko, Francijo in Italijo, vendar sta povedala, da je na koncu med najbolj romantičnimi idejami zmagal kanček pragmatizma. Uroš Peterc je tudi tolmač, zato se je pred koronaobdobjem veliko gibal med Strasbourgom, Brusljem, Luksemburgom in Ženevo. Je akreditiran tolmač pri EU in predsednik mednarodnega združenja konferenčnih tolmačev s sedežem v Ženevi. Tolmači angleški, nemški, francoski, italijanski, poljski in hrvaški jezik. V svoji karieri imam 3500 različnih tolmačenj- od štetja ušesnih znamk na kozah nad Idrijo do kronanih glav in svetovnih politikov. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Odprto za srečanja
Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Novico, da je nemška multinacionalka Sartorius kupila visokotehnološko podjetje Bia Separations iz Ajdovščine, je oktobra lani v Sloveniji prvi objavil spletni portal Domovina in v komentarju uredništva med drugim zapisal, navajamo: "Pri prodaji Bia Separations enemu največjih svetovnih igralcev na svojem področju je jasno, da ne gre za denar, temveč za strateško potezo, ki bo temu izjemnemu slovenskemu podjetju omogočila pospešen razvoj in rast v svetovnem merilu. (konec navedka) Temu nasezadnje v tokratni oddaji Odprto za srečanja pritrjuje tudi ustanovitelj in prvi mož nekdanje ajdovske gazele, danes podjetja z visokokakovostnimi delovnimi mesti in s 130-imi zaposlenimi, Aleš Štrancar. A v pogovoru z doktorjem biotehnologije se nismo dotaknili samo njegove znanstvene in poslovne poti, ampak tudi zdajšnje epidemiološke in družbeno-politične razmere. Njih kritičnega opazovalca in presojevalca, ljubitelja narave in očeta petih otrok s Planine pri Ajdovščini je pred radijski mikrofon povabil Valter Pregelj.
Odprto za srečanja
V tokratni oddaji odprto za srečanja gostimo učiteljico matematike Matejo Peršolja. Vrtojbenka, ki že dvajset let živi v Domžalah, je avtorica priročnika za učitelje Formativno spremljanje v praksi in ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Z njo se pogovarja Karin Zorn Čebokli.
V tokratni oddaji odprto za srečanja gostimo učiteljico matematike Matejo Peršolja. Vrtojbenka, ki že dvajset let živi v Domžalah, je avtorica priročnika za učitelje Formativno spremljanje v praksi in ena izmed petih kandidatov, ki se potegujejo za mesto slovenskega predstavnika na svetovnem izboru Najboljši učitelj na svetu. Z njo se pogovarja Karin Zorn Čebokli.
Odprto za srečanja
Gostja tokratne oddaje je Milanka Lange Lipovec, prva Slovenka, ki je objadrala svet. Neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo sicer že predstavili v naši oddaji Morje in mi, tokrat pa nam je svoja potovanja po morjih predstavila bolj podrobno. Za zdaj še povejmo, da jo je na pot leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se brez najmanjše jadralske izkušnje odpravila v neznano. Z Milanko Lange Lipovec, ki je svoje morske dogodivščine popisala tudi v treh delih, se je pogovarjala Lea Širok.
Gostja tokratne oddaje je Milanka Lange Lipovec, prva Slovenka, ki je objadrala svet. Neustrašno morjeplovko in izjemno pripovedovalko zgodb, ki ji je morje med drugim povsem spremenilo pogled na življenje, smo sicer že predstavili v naši oddaji Morje in mi, tokrat pa nam je svoja potovanja po morjih predstavila bolj podrobno. Za zdaj še povejmo, da jo je na pot leta 1993 povabil njen partner, francoski grof in uspešen poslovnež Roger de la Grandier, v katerega se je strastno zaljubila pri 48-ih letih. Na kopnem je pustila uspešno poslovno kariero in se brez najmanjše jadralske izkušnje odpravila v neznano. Z Milanko Lange Lipovec, ki je svoje morske dogodivščine popisala tudi v treh delih, se je pogovarjala Lea Širok.
Odprto za srečanja
Informacije o novem sevu koronavirusa zbujajo skrb in veliko vprašanj. Tistih, ki so se že cepili in tistih, ki se nameravajo. Med vodilnimi slovenskimi poznavalci razmer je dr. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo. Tjaša Škamperle ga je povabila v oddajo Odprto za srečanja
Informacije o novem sevu koronavirusa zbujajo skrb in veliko vprašanj. Tistih, ki so se že cepili in tistih, ki se nameravajo. Med vodilnimi slovenskimi poznavalci razmer je dr. Alojz Ihan, predstojnik Katedre za mikrobiologijo in imunologijo. Tjaša Škamperle ga je povabila v oddajo Odprto za srečanja
Odprto za srečanja
Na dan inavugracije 46. predsednika ZDA smo poklicali Vereno Dobnik, po rodu Primorko, nekdanjo novinarko pri Asossiated press, glasbenico, ki se je pred leti Iz Bostona preselila v New York.
Na dan inavugracije 46. predsednika ZDA smo poklicali Vereno Dobnik, po rodu Primorko, nekdanjo novinarko pri Asossiated press, glasbenico, ki se je pred leti Iz Bostona preselila v New York.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja je režiser in scenarist Martin Turk, uspešen filmski ustvarjalec in dobitnik ševilnih nagrad. Nazadnje je na festivalu slovenskega filma lansko jesen prejel vesno za najboljši igrani celovečerec, film Ne pozabi dihati. Odraščal je v Trstu, kjer se je šolal do akademije, po končani AGRFT pa je ostal v Ljubljani. Za seboj ima tri celovečerne filme, veliko kratkih in nekaj dokumentarnih, pa tudi lepo število nagrad doma in na tujem ter veliko gostovanj na festivalih.
Gost oddaje Odprto za srečanja je režiser in scenarist Martin Turk, uspešen filmski ustvarjalec in dobitnik ševilnih nagrad. Nazadnje je na festivalu slovenskega filma lansko jesen prejel vesno za najboljši igrani celovečerec, film Ne pozabi dihati. Odraščal je v Trstu, kjer se je šolal do akademije, po končani AGRFT pa je ostal v Ljubljani. Za seboj ima tri celovečerne filme, veliko kratkih in nekaj dokumentarnih, pa tudi lepo število nagrad doma in na tujem ter veliko gostovanj na festivalih.
Odprto za srečanja
V zadnji oddaji Odprto za srečanja se bomo še enkrat ozrli v leto, ko smo obeležili 30 letnico samostojnosti in plebiscita. Pred dnevi smo ob tej priložnosti gostili sogovornike treh različnih generacij - 90 letno zgodovinarko dr. Milico Kacin Wohinz, 60 letnega profesorja književnosti Mirana Košuto in Dejana Jankovića, ki se je rodil malo prej, kot naša država. Njihove poglede na prehojeno pot smo že slišali na dan samostojnosti in enotnosti in nocoj jih bomo znova.
V zadnji oddaji Odprto za srečanja se bomo še enkrat ozrli v leto, ko smo obeležili 30 letnico samostojnosti in plebiscita. Pred dnevi smo ob tej priložnosti gostili sogovornike treh različnih generacij - 90 letno zgodovinarko dr. Milico Kacin Wohinz, 60 letnega profesorja književnosti Mirana Košuto in Dejana Jankovića, ki se je rodil malo prej, kot naša država. Njihove poglede na prehojeno pot smo že slišali na dan samostojnosti in enotnosti in nocoj jih bomo znova.
Odprto za srečanja
Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Dr. Damijan Štefanc je izredni profesor na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, podpredsednik Zveze društev pedagoških delavcev Slovenije. Že kot dijak Gimnazije Koper v prvi polovici 90. let prejšnjega stoletja je bil zgovoren in kritičen, njegovo orožje so bili trdna stališča in neizpodbitni argumenti, sogovorce pa je znal razorožiti predvsem z ironijo. Prve izkušnje je nabiral na radiu, bil je literarno in gledališko dejaven. Tudi zato je z izbiro poklicne poti na področju pedagogike mnoge presenetil. Po kratkem skoku v politiko, je zdaj predvsem prepoznan kot izredno dejaven član kroga pedagoških delavcev, ki je ohranil najstniško kritičnost in odločevalcem na tem področju redno nastavlja ogledalo. Spoznajmo Damijana Štefanca. Z njim se je pogovarjala Mateja Brežan.
Odprto za srečanja
Prejšnji mesec se je poslovil Pavel Medvešček. Na valovih radia Koper smo ga pogosto gostili. Z njim smo se največkrat pogovarjali o starovercih, ki so živeli v srednji soški dolini. Visoko v hribovskih zaselkih in na samotnih kmetijah so imeli svoj način življenja, bivanja in verovanja, ki ni bil še zabeležen. Pavel je prvi začel odstirati njihovo skrivnost že v 50ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi zadnjim starovercem moral priseči. Zaobljubil se je, da bo njihove običaje lahko objavil v letu, ko se bo lunin krajec obrnil proti zemlji. To se je zgodilo ob popolnem luninem mrku leta 2007. Nataša Uršič se je s Pavlom Medveščkom pogovarjala tik pred njegovo razstavo etnološke zbirke z naslovom Staroverstvo in staroverci, ki so jo v Goriškem muzeju postavili leta 2016.
Prejšnji mesec se je poslovil Pavel Medvešček. Na valovih radia Koper smo ga pogosto gostili. Z njim smo se največkrat pogovarjali o starovercih, ki so živeli v srednji soški dolini. Visoko v hribovskih zaselkih in na samotnih kmetijah so imeli svoj način življenja, bivanja in verovanja, ki ni bil še zabeležen. Pavel je prvi začel odstirati njihovo skrivnost že v 50ih letih prejšnjega stoletja. Takrat je tudi zadnjim starovercem moral priseči. Zaobljubil se je, da bo njihove običaje lahko objavil v letu, ko se bo lunin krajec obrnil proti zemlji. To se je zgodilo ob popolnem luninem mrku leta 2007. Nataša Uršič se je s Pavlom Medveščkom pogovarjala tik pred njegovo razstavo etnološke zbirke z naslovom Staroverstvo in staroverci, ki so jo v Goriškem muzeju postavili leta 2016.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja je doktor Mario Fafangel, prepoznaven obraz boja proti koronavirusu. Je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, takorekoč prvi epidemilog v državi. Njegov način pojasnjevanja epidemije javnost dobro sprejema, vliva zaupanje, a ga ne slišimo zelo pogosto. Čeprav živi v Miljah, se je Tjaša Škamperle z njim srečala v Ljubljani, njegove obveznosti na vrhuncu drugega vala so namreč velike. Je optimist, čeprav jadranje na optimistu, k čemur ga je spodbujal tudi nuno, legendarni jadralec in olimpionik Mario Fafangel, zanj ni postalo nepogrešljivo.
Gost oddaje Odprto za srečanja je doktor Mario Fafangel, prepoznaven obraz boja proti koronavirusu. Je predstojnik Centra za nalezljive bolezni Nacionalnega inštituta za javno zdravje, takorekoč prvi epidemilog v državi. Njegov način pojasnjevanja epidemije javnost dobro sprejema, vliva zaupanje, a ga ne slišimo zelo pogosto. Čeprav živi v Miljah, se je Tjaša Škamperle z njim srečala v Ljubljani, njegove obveznosti na vrhuncu drugega vala so namreč velike. Je optimist, čeprav jadranje na optimistu, k čemur ga je spodbujal tudi nuno, legendarni jadralec in olimpionik Mario Fafangel, zanj ni postalo nepogrešljivo.
Odprto za srečanja
Univerza v Novi Gorici je 24. septembra zaznamovala 25-letnico svojega delovanja. Na ta dan leta 1995 sta namreč Danilo Zavrtanik za Inštitut Jožef Stefan in Črtomir Špacapan za Mestno občino Nova Gorica podpisala na Gradu Kromberk pogodbo o ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju. S tem je bil položen temelj za oblikovanje raziskovalne paradigme na Goriškem in čez tri leta tudi za statusno nadgradnjo v visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica. Ta pa se je marca 2006 z odločbo državnega Sveta za visoko šolstvo preoblikovala v Univerzo Nova Gorica. Na njenem čelu je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik - najprej na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. Osrednja slovesnost ob jubileju je zaradi epidemioloških razmer odpadla, zato pa je rektorja Danila Zavrtanika v Dvorcu Lanhieri v Vipavi, kjer je tudi sedež Univerze v Novi Gorici, povabil pred radijski mikrofon Valter Pregelj.
Univerza v Novi Gorici je 24. septembra zaznamovala 25-letnico svojega delovanja. Na ta dan leta 1995 sta namreč Danilo Zavrtanik za Inštitut Jožef Stefan in Črtomir Špacapan za Mestno občino Nova Gorica podpisala na Gradu Kromberk pogodbo o ustanovitvi Fakultete za znanosti o okolju. S tem je bil položen temelj za oblikovanje raziskovalne paradigme na Goriškem in čez tri leta tudi za statusno nadgradnjo v visokošolski zavod Politehnika Nova Gorica. Ta pa se je marca 2006 z odločbo državnega Sveta za visoko šolstvo preoblikovala v Univerzo Nova Gorica. Na njenem čelu je vseh 25 let njenega izobraževalnega in znanstveno-raziskovalnega razvoja dr. Danilo Zavrtanik - najprej na mestu predsednika predhodnice novogoriške Univerze, danes pa njenega rektorja. Osrednja slovesnost ob jubileju je zaradi epidemioloških razmer odpadla, zato pa je rektorja Danila Zavrtanika v Dvorcu Lanhieri v Vipavi, kjer je tudi sedež Univerze v Novi Gorici, povabil pred radijski mikrofon Valter Pregelj.
Odprto za srečanja
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo Marijana Sikošek, dekanja Fakultete za turistične študije Portorož. O turizmu v času pandemije in po njej, o odpovedanih prireditevah, tudi Istrskem maratonu, in o tem, zakaj je njen moto cum grano salis. V pogovoru, ki ga vodi Tjaša Škamperle.
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo Marijana Sikošek, dekanja Fakultete za turistične študije Portorož. O turizmu v času pandemije in po njej, o odpovedanih prireditevah, tudi Istrskem maratonu, in o tem, zakaj je njen moto cum grano salis. V pogovoru, ki ga vodi Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Nanča Kosmač Kogej, ob 100-letnici rojstva in 40-letnici smrti pisatelja Cirila Kosmača. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Nanča Kosmač Kogej, ob 100-letnici rojstva in 40-letnici smrti pisatelja Cirila Kosmača. Oddajo je pripravila Smilja Baranja.
Odprto za srečanja
V Špetru v Benečiji se nahaja sedež Društva mladih Slovencev v Italiji. Združuje okrog 50 mladih iz različnih koncev Dežele Furlanije Julijske krajine. Društvo je nastalo iz potrebe in želje, da bi mladim omogočili pridobivanje izkušenj na področju društvenega delovanja, jim s pomočjo izobraževanj nudili pomoč pri razvijanju kompetenc in motivacije za samostojno delovanje v okolju, v katerem živijo. "S srečanji bi radi mlade spodbudili in jim pokazali, da je delo v društvih lahko zanimivo", meni predsednica društva Neža Kravos, ki je ob letošnji 90-obletnici spomina na bazoviške junake slednjim posvetila pismo. Z razmišljanjem o mladih generacijah nekoč in danes se tudi začenja pogovor v današnji oddaji Odprto za srečanja.
V Špetru v Benečiji se nahaja sedež Društva mladih Slovencev v Italiji. Združuje okrog 50 mladih iz različnih koncev Dežele Furlanije Julijske krajine. Društvo je nastalo iz potrebe in želje, da bi mladim omogočili pridobivanje izkušenj na področju društvenega delovanja, jim s pomočjo izobraževanj nudili pomoč pri razvijanju kompetenc in motivacije za samostojno delovanje v okolju, v katerem živijo. "S srečanji bi radi mlade spodbudili in jim pokazali, da je delo v društvih lahko zanimivo", meni predsednica društva Neža Kravos, ki je ob letošnji 90-obletnici spomina na bazoviške junake slednjim posvetila pismo. Z razmišljanjem o mladih generacijah nekoč in danes se tudi začenja pogovor v današnji oddaji Odprto za srečanja.
Odprto za srečanja
Letos obeležujemo 130 letnico rojstva in 50 letnico smrti pisatelja in pesnika Franceta Bevka. Njegova bogata literarna zapuščina obsega zgodovinske romane in romane iz sodobnega življenja,novele, kmečke povesti, črtice, drame, mladinske povesti, pesmi, filmske scenarije,potopise in prevode.Napisal je več kot 150 del, ki so prevedena v številne jezike. V oddaji Odprto za srečanja gostimo njegovo vnukinjo Alido Bevk, tudi zapisano kulturi. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Letos obeležujemo 130 letnico rojstva in 50 letnico smrti pisatelja in pesnika Franceta Bevka. Njegova bogata literarna zapuščina obsega zgodovinske romane in romane iz sodobnega življenja,novele, kmečke povesti, črtice, drame, mladinske povesti, pesmi, filmske scenarije,potopise in prevode.Napisal je več kot 150 del, ki so prevedena v številne jezike. V oddaji Odprto za srečanja gostimo njegovo vnukinjo Alido Bevk, tudi zapisano kulturi. K pogovoru jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo zgodovinarja, novinarja in urednika Tina Mamića. Po novinarskih in uredniških izkušnjah na reviji in Radiu Ognjišče ter Primorskih novicah je danes samostojni novinar in urednik spletnega časopisa Vipavska. Je tudi eden od ustanoviteljev ter nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov, bil je član programskega sveta RTV Slovenija. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi, rodoslovni časopis in portal "Slovenski rod". Pred štirinajstimi leti je postal tudi zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja, danes pa se ukvarja in preživlja z izdelovanjem družinskih dreves oziroma rodovnikov. Družbeno in politično dogajanje ubeseduje v kolumnah, ki jih v glavnem objavlja v spletnih medijih, izdal pa je tudi knjigo Dalmatino. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga Priimki, njihov izvor in pomen. Zato je ob tej priložnosti Tina Mamića pred mikrofon povabil Valter Pregelj.
Tokrat gostimo zgodovinarja, novinarja in urednika Tina Mamića. Po novinarskih in uredniških izkušnjah na reviji in Radiu Ognjišče ter Primorskih novicah je danes samostojni novinar in urednik spletnega časopisa Vipavska. Je tudi eden od ustanoviteljev ter nekdanji predsednik Združenja novinarjev in publicistov, bil je član programskega sveta RTV Slovenija. Ustanovil je prvo agencijo za rodoslovje v državi, rodoslovni časopis in portal "Slovenski rod". Pred štirinajstimi leti je postal tudi zapriseženi sodni izvedenec za področje rodoslovja, danes pa se ukvarja in preživlja z izdelovanjem družinskih dreves oziroma rodovnikov. Družbeno in politično dogajanje ubeseduje v kolumnah, ki jih v glavnem objavlja v spletnih medijih, izdal pa je tudi knjigo Dalmatino. Pred kratkim je izšla njegova najnovejša knjiga Priimki, njihov izvor in pomen. Zato je ob tej priložnosti Tina Mamića pred mikrofon povabil Valter Pregelj.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo svetovna plesna zvezda Katarina Venturini. Danes ima svojo plesno šolo, Plesno zvezdo, sicer pa je bil par Venturini-Škufca prejemnik 23 državnih odličij ter štirikratni prvak v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Par je prejel leta 2002 tudi Bloudkovo nagrado.
Gostja oddaje Odprto za srečanja bo svetovna plesna zvezda Katarina Venturini. Danes ima svojo plesno šolo, Plesno zvezdo, sicer pa je bil par Venturini-Škufca prejemnik 23 državnih odličij ter štirikratni prvak v standardnih in latinsko-ameriških plesih. Par je prejel leta 2002 tudi Bloudkovo nagrado.
Odprto za srečanja
Violeta Bulc je leta 2015 postala evropska komisarka v Komisiji Jean Clauda Junckerja in prevzela prometni resor. Takrat si ni mogla niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo panoga znašla zaradi svetovne pandemije. V tokratni oddaji o tem, kako bomo potovali v bodoče, tudi z letečimi avtomobili - kot boste slišali, ne gre več le za znanstveno fantastiko - pa tudi o krizi demokracije in vladavine prava v Evropi. Z Violeto Bulc se je pogovarjal Andrej Šavko.
Violeta Bulc je leta 2015 postala evropska komisarka v Komisiji Jean Clauda Junckerja in prevzela prometni resor. Takrat si ni mogla niti približno predstavljati, v kakšnih težavah se bo panoga znašla zaradi svetovne pandemije. V tokratni oddaji o tem, kako bomo potovali v bodoče, tudi z letečimi avtomobili - kot boste slišali, ne gre več le za znanstveno fantastiko - pa tudi o krizi demokracije in vladavine prava v Evropi. Z Violeto Bulc se je pogovarjal Andrej Šavko.
Odprto za srečanja
Bojana Pivk Križnar je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, ki se ne boji stiska rok gobavca, žena Toma Križnarja. Marsikaj si že več let prizadeva spremeniti. Daleč od naših vsakdanjih težav v Nubskih gorah pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. Zato je spraševati po strahu danes, ko je v svetu zaradi koronavirusa zbolelo že10 milijonov ljudi, verjetno odveč. O sočutju, grožnji koronavirusa in gobavosti se je z Bojano Pivk Križnar ((na fotografiji s Tomom Križnarjem, Foto: Ustanova Toma Križnarja) pogovarjala Tjaša Škamperle
Bojana Pivk Križnar je pomemben člen Ustanove Toma Križnarja, učiteljica razrednega pouka, novinarka, ki so jo osvojile Nubske gore, ki se ne boji stiska rok gobavca, žena Toma Križnarja. Marsikaj si že več let prizadeva spremeniti. Daleč od naših vsakdanjih težav v Nubskih gorah pomagata zdraviti gobavost. Predlani sta pristala v priporu med Sudanom in Južnim Sudanom. Zato je spraševati po strahu danes, ko je v svetu zaradi koronavirusa zbolelo že10 milijonov ljudi, verjetno odveč. O sočutju, grožnji koronavirusa in gobavosti se je z Bojano Pivk Križnar ((na fotografiji s Tomom Križnarjem, Foto: Ustanova Toma Križnarja) pogovarjala Tjaša Škamperle
Odprto za srečanja
Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
Pofesor na Pedagoški fakulteti Univerze na Primorskem, dr. Tomaž Grušovnik, je filozof. Ukvarja se z etičnimi vprašanji sodobnega sveta. V času epidemije se je zaprl v stanovanje in spisal knjigo z naslovom Karantenozofija. Izšla je pri založbi Mladinska knjiga, v njej strni svoja razmišljanja o družbi v času virusa. Njegova filozofija razlaga, kaj se v spremenjenih razmerah dogaja z družbo. Je šlo za koronakrizo ali za krizo informacij? Je epidemija primerljiva z vojno? Imajo teorije zarote prav? Prisluhnite pogovoru.
Odprto za srečanja
V nizu oddaj, ki jih posvečamo vprašanjem o času po epidemiji Covid-19, o spremembah, ki jih je prinesla kriza na lokalni in na globalni ravni, ter o nujnih razmislekih za prihodnost se tokrat pogovarjamo z dr.Markom Pavliho, profesorjem prava na Fakulteti za pomorstvo v Portorožu, priznanim strokovnjakom za mednarodno pomorsko pravo in publlicistom.
V nizu oddaj, ki jih posvečamo vprašanjem o času po epidemiji Covid-19, o spremembah, ki jih je prinesla kriza na lokalni in na globalni ravni, ter o nujnih razmislekih za prihodnost se tokrat pogovarjamo z dr.Markom Pavliho, profesorjem prava na Fakulteti za pomorstvo v Portorožu, priznanim strokovnjakom za mednarodno pomorsko pravo in publlicistom.
Odprto za srečanja
V oddajo Odprto za srečanja vabimo sogovornike, s katerimi razmišljamo kako nas je spremenil čas epidemije, na kaj vse je in bo vplival, kako bo zaznamoval človeka, človeštvo, Evropo, svet. Nocoj je naša gostja dr. Marta Verginella, raziskovalka, Tržačanka po rodu, redna profesorica obče zgodovine 19. stoletja in Teorije zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Aprila 2018 je bila osebnost Primorske. O tem, kako je doživljala čas epidemije - v nizu naših gostov je namreč prva sogovornica, ki živi v Italiji - o tem kako se bo ta čas zapisal v zgodovino, o tem, da bo Evropa morala spregovoriti nek skupni jezik ali pa bo postala provinca velesil, o tem česa jo je strah , pa tudi o tem, da ne moremo vsega nadzirati - še posebej ne bodočnosti, lahko pa se potrudimo in jo naredimo čim boljšo, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
V oddajo Odprto za srečanja vabimo sogovornike, s katerimi razmišljamo kako nas je spremenil čas epidemije, na kaj vse je in bo vplival, kako bo zaznamoval človeka, človeštvo, Evropo, svet. Nocoj je naša gostja dr. Marta Verginella, raziskovalka, Tržačanka po rodu, redna profesorica obče zgodovine 19. stoletja in Teorije zgodovine na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Aprila 2018 je bila osebnost Primorske. O tem, kako je doživljala čas epidemije - v nizu naših gostov je namreč prva sogovornica, ki živi v Italiji - o tem kako se bo ta čas zapisal v zgodovino, o tem, da bo Evropa morala spregovoriti nek skupni jezik ali pa bo postala provinca velesil, o tem česa jo je strah , pa tudi o tem, da ne moremo vsega nadzirati - še posebej ne bodočnosti, lahko pa se potrudimo in jo naredimo čim boljšo, se z njo pogovarja Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Sreda zvečer je čas za srečanja s sogovorniki, ki nam pomagajo razumeti, kakšen bo svet po koncu korona- krize. V minulih oddajah smo gostili filozofa Igorja Pribca, ekonomista Egona Zakrajška, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića, sociologinjo Matejo Sedmak, nocoj pa se bo Nataša Uršič pogovarjala z filozofom in pisateljem Mirtom Komelom.
Sreda zvečer je čas za srečanja s sogovorniki, ki nam pomagajo razumeti, kakšen bo svet po koncu korona- krize. V minulih oddajah smo gostili filozofa Igorja Pribca, ekonomista Egona Zakrajška, režiserja in kolumnista Gorana Vojnovića, sociologinjo Matejo Sedmak, nocoj pa se bo Nataša Uršič pogovarjala z filozofom in pisateljem Mirtom Komelom.
Odprto za srečanja
V oddaji nadaljujemo niz pogovorov o nenavadnem času, ki ga je tako zelo zaznamovala pandemija koronavirusa. Tokratna gostja je sociologinja Mateja Sedmak iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki se že vrsto let ukvarja z migracijami, družino in ranljivimi družbenimi skupinami. In ena bolj ranljivih skupin v času pandemije so tudi otroci, od najmlajših do mladostnikov. Posledice te izkušnje bodo zagotovo negativne za otroke iz deprivilegiranih in marginaliziranih skupin. Vendar so se v tem nenavadnem času lahko tudi marsičesa naučili. Pa ne samo otroci, med drugim poudarja naša sogovornica.
V oddaji nadaljujemo niz pogovorov o nenavadnem času, ki ga je tako zelo zaznamovala pandemija koronavirusa. Tokratna gostja je sociologinja Mateja Sedmak iz Znanstveno raziskovalnega središča Koper, ki se že vrsto let ukvarja z migracijami, družino in ranljivimi družbenimi skupinami. In ena bolj ranljivih skupin v času pandemije so tudi otroci, od najmlajših do mladostnikov. Posledice te izkušnje bodo zagotovo negativne za otroke iz deprivilegiranih in marginaliziranih skupin. Vendar so se v tem nenavadnem času lahko tudi marsičesa naučili. Pa ne samo otroci, med drugim poudarja naša sogovornica.
Odprto za srečanja
Zdi se mi, da se bomo vrnili nazaj v svoj stari dobri svet in da se bodo ljudje prej ko slej zatekli k znanemu, je Goran Vojnović (foto: BoBo) zapisal v eni od svojih kolumen v sobotnem Dnevnikovem Objektivu. To je bilo na začetku karantene, kasneje je je vendarle dopustil tudi možnost, da nas bo ta izkušnja zaznamovala: Svet, v katerega izstopamo iz karantenske ječe, nas straši, ker se je spremenil ali pa smo se spremenili mi, je zapisal pred kratkim. Tudi njegove zapisane misli so bile povod za pogovor, ki ga je z režiserjem, scenaristom in pisateljem v Piranu posnela Tjaša Škamperle.
Zdi se mi, da se bomo vrnili nazaj v svoj stari dobri svet in da se bodo ljudje prej ko slej zatekli k znanemu, je Goran Vojnović (foto: BoBo) zapisal v eni od svojih kolumen v sobotnem Dnevnikovem Objektivu. To je bilo na začetku karantene, kasneje je je vendarle dopustil tudi možnost, da nas bo ta izkušnja zaznamovala: Svet, v katerega izstopamo iz karantenske ječe, nas straši, ker se je spremenil ali pa smo se spremenili mi, je zapisal pred kratkim. Tudi njegove zapisane misli so bile povod za pogovor, ki ga je z režiserjem, scenaristom in pisateljem v Piranu posnela Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Gost sredine oddaje Odprto za srečanje je ekonomist Egon Zakrajšek (Foto: Alen Ježovnik), ki je bil več let zaposlen na Ameriški centralni banki. Lansko poletje se je z družino iz ZDA preselil v Švico. V Baslu zdaj svetuje Banki za mednarodne poravnave. Kaj čaka gospodarstvo? Kje je denar za pomoč? Kje leti helikopterski denar? Moramo predrugačiti družbo? Kakšne so možnosti, da Joe Biden jeseni premaga Donalda Trumpa? O tem ga je spraševala Tjaša Škamperle.
Gost sredine oddaje Odprto za srečanje je ekonomist Egon Zakrajšek (Foto: Alen Ježovnik), ki je bil več let zaposlen na Ameriški centralni banki. Lansko poletje se je z družino iz ZDA preselil v Švico. V Baslu zdaj svetuje Banki za mednarodne poravnave. Kaj čaka gospodarstvo? Kje je denar za pomoč? Kje leti helikopterski denar? Moramo predrugačiti družbo? Kakšne so možnosti, da Joe Biden jeseni premaga Donalda Trumpa? O tem ga je spraševala Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Pred svetom so pomembne odločitve, ki so povezane s posledicami pandemije in krizo, kakršne po mnenju mnogih, tudi našega tokratnega gosta, filozofa in profesorja na Filozofski fakulteti Igorja Pribca, še nismo izkusili.
Pred svetom so pomembne odločitve, ki so povezane s posledicami pandemije in krizo, kakršne po mnenju mnogih, tudi našega tokratnega gosta, filozofa in profesorja na Filozofski fakulteti Igorja Pribca, še nismo izkusili.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje Odprto za srečanje je Ado Škamperle dolgoletna vodja podružnične šole v Senožečah. Tam je vzgojila tudi mnogo pevcev in pevskih talentov. Z njo se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Gostja oddaje Odprto za srečanje je Ado Škamperle dolgoletna vodja podružnične šole v Senožečah. Tam je vzgojila tudi mnogo pevcev in pevskih talentov. Z njo se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot drugi zamejski radijci. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Nedavno je prebral svoj zadnji radijski dnevnik in oddajo Glasba po željah. Klici poslušalcev, ki so se želeli od njega posloviti, so kar deževali. Razveselile so ga čestitke in ogromno toplih besed. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič v oddaji Odprto za Srečanja sprehodil z Boštjanom Simčičem.
Janez Beličič je bil glas Radia Trst A zadnja tri desetletja. Svojo radijsko pot je začel z oddajo od Milj do Devina, pisal je tudi za časopis Gospodarstvenik in fotografiral za Primorski dnevnik. Ker sta bila njegova starša iz Slovenije, je govoril drugače kot drugi zamejski radijci. 30 let je bil edini moški napovedovalec na Radiu Trst A. Z velikim posluhom za jezik je bil Janez Beličič mentor generacijam radijcev, ki so svojo pot začeli tu. Tudi po upokojitvi bo njegova govorna zapuščina še leta odmevala po radijskih studiih, saj je njegovo znanje neprecenljivo. Nedavno je prebral svoj zadnji radijski dnevnik in oddajo Glasba po željah. Klici poslušalcev, ki so se želeli od njega posloviti, so kar deževali. Razveselile so ga čestitke in ogromno toplih besed. Po svoji poklicni poti, ki jo je posvetil tržaškemu radiu, se bo Janez Beličič v oddaji Odprto za Srečanja sprehodil z Boštjanom Simčičem.
Odprto za srečanja
V oddaji gostimo tržaškega pesnika, prevajalca in urednika Marka Kravosa, ustvarjalca in pobudnika mnogih kulturnih pretokov in izmenjav ob naši zahodni meji, a tudi širše, človeka dialoga in sodelovanja. Marko Kravos je eden tistih ljudi, ki ga je knjiga najprej očarala, potem pa doživljenjsko zaznamovala. Morda še bolj zato, ker se je rodil slovenskima staršema v Italiji, v času jezikovne in kulturne diskriminacije. V svoji dolgoletni karieri književnika je izdal več kot 30 pesniških zbirk, bil večkrat nagrajen, vseskozi pa je sodeloval v slovenskih in mednarodnih književnih organizacijah.
V oddaji gostimo tržaškega pesnika, prevajalca in urednika Marka Kravosa, ustvarjalca in pobudnika mnogih kulturnih pretokov in izmenjav ob naši zahodni meji, a tudi širše, človeka dialoga in sodelovanja. Marko Kravos je eden tistih ljudi, ki ga je knjiga najprej očarala, potem pa doživljenjsko zaznamovala. Morda še bolj zato, ker se je rodil slovenskima staršema v Italiji, v času jezikovne in kulturne diskriminacije. V svoji dolgoletni karieri književnika je izdal več kot 30 pesniških zbirk, bil večkrat nagrajen, vseskozi pa je sodeloval v slovenskih in mednarodnih književnih organizacijah.
Odprto za srečanja
Gost oddaje je Zlatan Čok, prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. Koprčan, rojen v Beogradu, kamor sta ste pred fašizmom zatekla starša, tržaška Slovenca. Pomorski agent, ki je v času osamosvojitve ustanovil svojo pomorsko agencijo. Videl je, kako sta zrasla koprsko pristanišče in Žusterna. Pogovarjali smo se tudi o njegovi službi v Romuniji, kjer so ga imeli za tajnega agenta.
Gost oddaje je Zlatan Čok, prvi predsednik Zveze pomorsko prometnih agencij Slovenije. Koprčan, rojen v Beogradu, kamor sta ste pred fašizmom zatekla starša, tržaška Slovenca. Pomorski agent, ki je v času osamosvojitve ustanovil svojo pomorsko agencijo. Videl je, kako sta zrasla koprsko pristanišče in Žusterna. Pogovarjali smo se tudi o njegovi službi v Romuniji, kjer so ga imeli za tajnega agenta.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja gostimo novogoriškega fotografa Davida Verliča. Na svoji kreativni poti se je preizkusil tudi kot urednik oddaj na lokalni televiziji, ustvarjal je različne dokumentarne in reportažne filme, je ustanovitelj kulturnega društva Klub Zagon in član Društva humanistov Goriške. David Verlič je bil tudi pobudnik zelo odmevnega projekta Ljudje Nove Gorice/Humans of Nova Gorica, kjer so skozi zgodbe in fotografije na različne načine predstavljeni prebivalci mesta. Njegove fotografije pišejo različne zgodbe goriškega prostora in zato je iztočnic za zanimiv pogovor dovolj. Z Davidom Verličem se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo novogoriškega fotografa Davida Verliča. Na svoji kreativni poti se je preizkusil tudi kot urednik oddaj na lokalni televiziji, ustvarjal je različne dokumentarne in reportažne filme, je ustanovitelj kulturnega društva Klub Zagon in član Društva humanistov Goriške. David Verlič je bil tudi pobudnik zelo odmevnega projekta Ljudje Nove Gorice/Humans of Nova Gorica, kjer so skozi zgodbe in fotografije na različne načine predstavljeni prebivalci mesta. Njegove fotografije pišejo različne zgodbe goriškega prostora in zato je iztočnic za zanimiv pogovor dovolj. Z Davidom Verličem se bo pogovarjal Boštjan Simčič.
Odprto za srečanja
Ivanka Smrdel iz Ilirske Bistrice.
Ivanka Smrdel iz Ilirske Bistrice.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja gostimo tokrat prof. dr. Jadrana Lenarčiča, znanstvenika in direktorja Inštituta Jožef Štefan. Lenarčič, doma iz Kopra, se je uveljavil kot razsikovalec na področju robotike, o čemer tudi predava doma in na tujem, hkrati pa vodi velik reziskovalni tim na najpomembnejšem raziskovalnem inštitutu v državi. Kljub znanstvenemu delu pa se ni odpovedal slikanju. Pri obojem prisega na navdih, ki ga, kot pravi, tudi najbolj opredeljuje.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo tokrat prof. dr. Jadrana Lenarčiča, znanstvenika in direktorja Inštituta Jožef Štefan. Lenarčič, doma iz Kopra, se je uveljavil kot razsikovalec na področju robotike, o čemer tudi predava doma in na tujem, hkrati pa vodi velik reziskovalni tim na najpomembnejšem raziskovalnem inštitutu v državi. Kljub znanstvenemu delu pa se ni odpovedal slikanju. Pri obojem prisega na navdih, ki ga, kot pravi, tudi najbolj opredeljuje.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Nina Ukmar, direktorica Kosovelovega doma Sežana in predsednica Arti kino mreže Slovenija. Z njo se je o filmski vzgoji, motiviranju mladine, Srečku Kosovelu in spodbujanju kreativnih ustvarjalcev pogovarjala Tjaša Škamperle.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Nina Ukmar, direktorica Kosovelovega doma Sežana in predsednica Arti kino mreže Slovenija. Z njo se je o filmski vzgoji, motiviranju mladine, Srečku Kosovelu in spodbujanju kreativnih ustvarjalcev pogovarjala Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja gostimo novinarko, dolgoletno dopisnico Radia in Televizije Slovenija iz zamejstva, Mirjam Muženič. Zadnjih 27 let je v slovenski prostor prinašala novice o življenju rojakov v Italiji. Od Kanalske doline preko Rezije in Benečije, do Goriške, Tržiča in Trsta. Takorekoč ni bilo kraja in skorajda ne dogodka, ki ga ne bi zabeležila z mikrofonom in kamero. Leto 2020 bo za Mirjam Muženič po 40-ih letih novinarskega dela, povsem drugačno in polno novih izzivov.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo novinarko, dolgoletno dopisnico Radia in Televizije Slovenija iz zamejstva, Mirjam Muženič. Zadnjih 27 let je v slovenski prostor prinašala novice o življenju rojakov v Italiji. Od Kanalske doline preko Rezije in Benečije, do Goriške, Tržiča in Trsta. Takorekoč ni bilo kraja in skorajda ne dogodka, ki ga ne bi zabeležila z mikrofonom in kamero. Leto 2020 bo za Mirjam Muženič po 40-ih letih novinarskega dela, povsem drugačno in polno novih izzivov.
Odprto za srečanja
Olimpionik Miro Cerar je nedavno praznoval 80-o obletnico, ob tej priložnosti se je spomnil vseh svojih največjih uspehov. V oddaji Odprto za srečanja se je s Primožem Čeparjem pogovarjal tudi o stvareh, ki so zaznamovale njegovo življensko pot.
Olimpionik Miro Cerar je nedavno praznoval 80-o obletnico, ob tej priložnosti se je spomnil vseh svojih največjih uspehov. V oddaji Odprto za srečanja se je s Primožem Čeparjem pogovarjal tudi o stvareh, ki so zaznamovale njegovo življensko pot.
Odprto za srečanja
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Milanu Rakovcu ob njegovi nedavni osemdesetletnici. Z javnim pogovorom jo je 17. decembra 2019 obeležil tudi v Kopru. Hrvaški pisatelj, doma iz Istre, ne velja le za vodjo Foruma Tomizza, marveč tudi za človeka, za katerega so meje poseben izziv, čeprav jim pravi, da so tudi prekletstvo. Pogovor je pripravila Neva Zajc.
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Milanu Rakovcu ob njegovi nedavni osemdesetletnici. Z javnim pogovorom jo je 17. decembra 2019 obeležil tudi v Kopru. Hrvaški pisatelj, doma iz Istre, ne velja le za vodjo Foruma Tomizza, marveč tudi za človeka, za katerega so meje poseben izziv, čeprav jim pravi, da so tudi prekletstvo. Pogovor je pripravila Neva Zajc.
Odprto za srečanja
Na Goriškem, Primorskem in tudi v širšem slovenskem prostoru najbrž ni športnika ali športnega navdušenca, ki ne bi že slišal za Vojka Orla ali ga tudi osebno poznal. Namreč, generacije mladih je vrsto let poučeval telesno vzgojo na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici, tiste bolj zavzete za kraljico športov oziroma atletiko pa tudi treniral in vzgajal v novogoriškem atletskem klubu. Po upokojitvi je Vojko Orel svojo ljubezen do športa in nasploh športnega dogajanja na Goriškem začel popisovati v tiskanih izdajah. Trem publikacijam - ob 50-letnici Atletskega kluba Gorica, o dosežkih atletov in atletinj ega kluba in zborniku o novogoriškem Športnem parku - je dodal še najnovejšo monografijo o nogometu v Šempetru pri Gorici med leti 1945 in 1963. In prav to je bilo tudi izhodišče pogovoru, ki ga je novinar Valter Pregelj pripravil z avtorjem te publikacije Vojkom Orlom.
Na Goriškem, Primorskem in tudi v širšem slovenskem prostoru najbrž ni športnika ali športnega navdušenca, ki ne bi že slišal za Vojka Orla ali ga tudi osebno poznal. Namreč, generacije mladih je vrsto let poučeval telesno vzgojo na Tehniškem šolskem centru v Novi Gorici, tiste bolj zavzete za kraljico športov oziroma atletiko pa tudi treniral in vzgajal v novogoriškem atletskem klubu. Po upokojitvi je Vojko Orel svojo ljubezen do športa in nasploh športnega dogajanja na Goriškem začel popisovati v tiskanih izdajah. Trem publikacijam - ob 50-letnici Atletskega kluba Gorica, o dosežkih atletov in atletinj ega kluba in zborniku o novogoriškem Športnem parku - je dodal še najnovejšo monografijo o nogometu v Šempetru pri Gorici med leti 1945 in 1963. In prav to je bilo tudi izhodišče pogovoru, ki ga je novinar Valter Pregelj pripravil z avtorjem te publikacije Vojkom Orlom.
Odprto za srečanja
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Marjanu Tomšiču ob njegovi 80-letnici. Ob jubileju so mu Mestna občina Koper, Kulturni klub in Knjižnica Anakaran pripravili dva pogovorna večera. Na teh so nastali posnetki,v katerih se prijatelji, kolegi, književniki in njegovi učenci spominjajo številnih srečanj s pisateljem, ki je odkrival Istro in jo postavil na slovenski literarni zemljevid. Oddajo je pripravila Neva Zajc.
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Marjanu Tomšiču ob njegovi 80-letnici. Ob jubileju so mu Mestna občina Koper, Kulturni klub in Knjižnica Anakaran pripravili dva pogovorna večera. Na teh so nastali posnetki,v katerih se prijatelji, kolegi, književniki in njegovi učenci spominjajo številnih srečanj s pisateljem, ki je odkrival Istro in jo postavil na slovenski literarni zemljevid. Oddajo je pripravila Neva Zajc.
Odprto za srečanja
Kinologinja Maja Golob je sodnica in vzrediteljica sibirskih haskijev. Letos je imela prvo leglo delovne pasme bloodhoundov, ameriške linije, ki jih uporabljajo šerifi pri iskanju kriminalcev. Maja je inštruktorica mantrailinga. V Ameriki se je s psom usposabljala tudi za iskanje trupel. Prva na svetu je pse natrenirala za zaznavanje glutena in morskih sadežev v hrani. Razpeta med Ameriko in Slovenijo vzgaja pse pomočnike za invalide, slabovidne in slepe.
Kinologinja Maja Golob je sodnica in vzrediteljica sibirskih haskijev. Letos je imela prvo leglo delovne pasme bloodhoundov, ameriške linije, ki jih uporabljajo šerifi pri iskanju kriminalcev. Maja je inštruktorica mantrailinga. V Ameriki se je s psom usposabljala tudi za iskanje trupel. Prva na svetu je pse natrenirala za zaznavanje glutena in morskih sadežev v hrani. Razpeta med Ameriko in Slovenijo vzgaja pse pomočnike za invalide, slabovidne in slepe.
Odprto za srečanja
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Marjanu Tomšiču ob njegovi 80-letnici. Ob jubileju so mu Mestna občina Koper, Kulturni klub in Knjižnica Ankaran pripravili dva pogovorna večera. Na teh so nastali posnetki, v katerih se prijatelji, kolegi, književniki in njegovi učenci, pa tudi bralci, spominjajo številnih srečanj s pisateljem, ki je odkrival Istro in jo postavil na slovenski literarni zemljevid.
Oddajo Odprto za srečanja tokrat posvečamo pisatelju Marjanu Tomšiču ob njegovi 80-letnici. Ob jubileju so mu Mestna občina Koper, Kulturni klub in Knjižnica Ankaran pripravili dva pogovorna večera. Na teh so nastali posnetki, v katerih se prijatelji, kolegi, književniki in njegovi učenci, pa tudi bralci, spominjajo številnih srečanj s pisateljem, ki je odkrival Istro in jo postavil na slovenski literarni zemljevid.
Odprto za srečanja
Gregor Božič je režiser in soscenarist celovečerca Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel rekordnih 11 vesen. V pogovoru govori o stvareh, ki jih ima rad: starih vaseh v Goriških brdih, Benečiji, starih sadnih sortah, kostanjih ... Kritično prečeše slovensko filmsko sceno in študij režije v Sloveniji. V etru se je družil z Ivano Zajc.
Gregor Božič je režiser in soscenarist celovečerca Zgodbe iz kostanjevih gozdov, ki je na Festivalu slovenskega filma prejel rekordnih 11 vesen. V pogovoru govori o stvareh, ki jih ima rad: starih vaseh v Goriških brdih, Benečiji, starih sadnih sortah, kostanjih ... Kritično prečeše slovensko filmsko sceno in študij režije v Sloveniji. V etru se je družil z Ivano Zajc.
Odprto za srečanja
Gost tokratne oddaje odprto za srečanja je dramski igralec, sicer prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Radoš Bolčina. Tri desetletja že pomembno sooblikuje program gledališča. Ob tem pa se je podpisal tudi pod številne režije predstav ljubiteljskih dramskih skupin in odmevne proslave in kulturne prireditve. Mestna občina Nova Gorica mu je letos podelila najvišje priznanje za dosežke na področju kulture- Nagrado Franceta Bevka. V goste je Radoša Bolčino povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gost tokratne oddaje odprto za srečanja je dramski igralec, sicer prvak Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica Radoš Bolčina. Tri desetletja že pomembno sooblikuje program gledališča. Ob tem pa se je podpisal tudi pod številne režije predstav ljubiteljskih dramskih skupin in odmevne proslave in kulturne prireditve. Mestna občina Nova Gorica mu je letos podelila najvišje priznanje za dosežke na področju kulture- Nagrado Franceta Bevka. V goste je Radoša Bolčino povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Dare Kaurič v svoji dolgi glasbeni karieri potuje po različnih glasbenih zvrsteh. V tem je pravi umetnik. Med tem je izdal tudi knjigo Z besedami in prsti, v kateri zasledimo nekatere še neobjavljene tekste, ki jih bo mogoče kdaj tudi uglasbil. Na letošnji Slovenski Popevki je spet presenetil z zasedbo New Swing kvartet. Z Loredano Vergan se bosta v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala o tudi o njegovih nekoč sanjah, danes pa realnih željah, o tem, s katerim tujim glasbenikom želi sodelovati.
Dare Kaurič v svoji dolgi glasbeni karieri potuje po različnih glasbenih zvrsteh. V tem je pravi umetnik. Med tem je izdal tudi knjigo Z besedami in prsti, v kateri zasledimo nekatere še neobjavljene tekste, ki jih bo mogoče kdaj tudi uglasbil. Na letošnji Slovenski Popevki je spet presenetil z zasedbo New Swing kvartet. Z Loredano Vergan se bosta v oddaji Odprto za srečanja pogovarjala o tudi o njegovih nekoč sanjah, danes pa realnih željah, o tem, s katerim tujim glasbenikom želi sodelovati.
Odprto za srečanja
Boris Cavazza, igralec in režiser je letos praznoval 80-življenjski jubilej. Ob tej priložnosti so se mu junija poklonili tudi v Kopru, ko je Primorski poletni festival pripravil pogovorni večer. Cavazza je pred 25 leti režiral prvo festivalsko produkcijo, Fojevo Naključno smrt nekega anarhista, kasneje pa še uspešnico Bužec on, bušca jaz.
Boris Cavazza, igralec in režiser je letos praznoval 80-življenjski jubilej. Ob tej priložnosti so se mu junija poklonili tudi v Kopru, ko je Primorski poletni festival pripravil pogovorni večer. Cavazza je pred 25 leti režiral prvo festivalsko produkcijo, Fojevo Naključno smrt nekega anarhista, kasneje pa še uspešnico Bužec on, bušca jaz.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja srečujemo zJadranko Šturm Kocjan, Primorko iz Kopra, nazadnje našo veleposlanico v Buenos Airesu v Argentini. Povsod je pustila je sled. In zdaj se je vrnila v domači Koper. Prišel je nov življenjski čas. Čas za burjo, odprt pogled na morje in brezmejnost, ki jo nudi. Brezmejnost, ki jo ima rada. Z gostjo se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja srečujemo zJadranko Šturm Kocjan, Primorko iz Kopra, nazadnje našo veleposlanico v Buenos Airesu v Argentini. Povsod je pustila je sled. In zdaj se je vrnila v domači Koper. Prišel je nov življenjski čas. Čas za burjo, odprt pogled na morje in brezmejnost, ki jo nudi. Brezmejnost, ki jo ima rada. Z gostjo se pogovarja Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja pred praznikom vrnitve Primorske k matični domovini gostimo Pio Cah, dolgoletno dirigentko tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Gre za največji slovenski partizanski pevski zbor, ki se med drugim ponaša s sodobnimi rockovskimi priredbami. Njegova energična zborovodkinja se je srečala z Ivano Zajc.
V oddaji Odprto za srečanja pred praznikom vrnitve Primorske k matični domovini gostimo Pio Cah, dolgoletno dirigentko tržaškega partizanskega pevskega zbora Pinko Tomažič. Gre za največji slovenski partizanski pevski zbor, ki se med drugim ponaša s sodobnimi rockovskimi priredbami. Njegova energična zborovodkinja se je srečala z Ivano Zajc.
Odprto za srečanja
Ob 40-letnici OŠ Antona Ukmarja je letos nastal dokumentarec z naslovom Življenje pod modro streho. Projekta se je lotila Gabrijela Dolinšek, ki je bila ravnateljica na šoli zadnjih 14 let. Pred tem je poučevala geografijo. Na šoli so izpeljali veliko raziskovalnih nalog povezanih z istrskim podeželjem, evropskih projektov, v zadnjih štirih desetletjih pa so bili deležni tudi sprememb šolskega sistema.
Ob 40-letnici OŠ Antona Ukmarja je letos nastal dokumentarec z naslovom Življenje pod modro streho. Projekta se je lotila Gabrijela Dolinšek, ki je bila ravnateljica na šoli zadnjih 14 let. Pred tem je poučevala geografijo. Na šoli so izpeljali veliko raziskovalnih nalog povezanih z istrskim podeželjem, evropskih projektov, v zadnjih štirih desetletjih pa so bili deležni tudi sprememb šolskega sistema.
Odprto za srečanja
V oddajo Odprto za srečanja tokrat prihaja Urška Košir iz Kort nad Izolo. Študirala je na ameriški univerzi Yale, doktorat iz eksperimentalne psihologije opravlja na Oxfordu, zdaj se kot raziskovalka ukvarja s psihoonkologijo. Potrebe mladih pri prebolevanju raka so drugačne kot pri odraslih, izpostavlja. To niso pokazale zgolj študije. Tudi sama se je pri 22-ih letih soočila s to diagnozo, ki ji je odvzela dve takrat najpomembnejši stvari: jadranje in študij. Pogovor z Urško Košir bo tak, kot je njena zgodba: brez pomilovanja in z odprto glavo za vse odtenke, ki jih taka izkušnja prinaša. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
V oddajo Odprto za srečanja tokrat prihaja Urška Košir iz Kort nad Izolo. Študirala je na ameriški univerzi Yale, doktorat iz eksperimentalne psihologije opravlja na Oxfordu, zdaj se kot raziskovalka ukvarja s psihoonkologijo. Potrebe mladih pri prebolevanju raka so drugačne kot pri odraslih, izpostavlja. To niso pokazale zgolj študije. Tudi sama se je pri 22-ih letih soočila s to diagnozo, ki ji je odvzela dve takrat najpomembnejši stvari: jadranje in študij. Pogovor z Urško Košir bo tak, kot je njena zgodba: brez pomilovanja in z odprto glavo za vse odtenke, ki jih taka izkušnja prinaša. K poslušanju vabi Mateja Brežan.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja bo kmet Franc Vodopivec iz Branika. Vodi kmetijo, katere začetki segajo v zgodnje 18.stoletje. Tradicijo združuje z vsemi novostmi, ki jih prinaša današnji čas. Ljubezen do kmetovanja je v ospredju, obenem pa tudi proizadevanja za izboljšanje položaja kmeta, saj je aktiven član številnih združenj. K pogovoru pa je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gost oddaje Odprto za srečanja bo kmet Franc Vodopivec iz Branika. Vodi kmetijo, katere začetki segajo v zgodnje 18.stoletje. Tradicijo združuje z vsemi novostmi, ki jih prinaša današnji čas. Ljubezen do kmetovanja je v ospredju, obenem pa tudi proizadevanja za izboljšanje položaja kmeta, saj je aktiven član številnih združenj. K pogovoru pa je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Gostimo gradbenika in pisatelja Gorazda Humarja. Tudi njegovo raziskovalno delo in pisanje se navezuje na osnovni poklic. Doslej se je podpisal pod deset knjig, ki na različne načine odstirajo zgodovino gradbeništva. V ospredju njegovega raziskovanja so mostovi. Tudi prva Humarjeva knjiga je o Solkanskem mostu - kamnitem velikanu ob Soči. Sicer pa je aktiven predavatelj na ljubljanski in mariborski univerzi. Letos je tako kot naš radio dopolnil 70 let. Na klepet ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gostimo gradbenika in pisatelja Gorazda Humarja. Tudi njegovo raziskovalno delo in pisanje se navezuje na osnovni poklic. Doslej se je podpisal pod deset knjig, ki na različne načine odstirajo zgodovino gradbeništva. V ospredju njegovega raziskovanja so mostovi. Tudi prva Humarjeva knjiga je o Solkanskem mostu - kamnitem velikanu ob Soči. Sicer pa je aktiven predavatelj na ljubljanski in mariborski univerzi. Letos je tako kot naš radio dopolnil 70 let. Na klepet ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja je tokrat Vojko Volk, Primorec po rodu, politolog in diplomat po poklicu in dejavnosti, trenutno pa generalni konzul v Trstu. Za seboj ima dva veleposlaniška mandata, v Rimu in Zagrebu, večkrat je sodeloval pri oblikovanju strateških dokumentov RS in sodeloval v projektih, ki so se ukvarjali z Balkanom. Je pronicljiv analitik mednarodnih odnosov in publicist za področje zunanje in notranje politike, ki ga redno beremo v domačem tisku.
Gost oddaje Odprto za srečanja je tokrat Vojko Volk, Primorec po rodu, politolog in diplomat po poklicu in dejavnosti, trenutno pa generalni konzul v Trstu. Za seboj ima dva veleposlaniška mandata, v Rimu in Zagrebu, večkrat je sodeloval pri oblikovanju strateških dokumentov RS in sodeloval v projektih, ki so se ukvarjali z Balkanom. Je pronicljiv analitik mednarodnih odnosov in publicist za področje zunanje in notranje politike, ki ga redno beremo v domačem tisku.
Odprto za srečanja
Tudi v Sloveniji se vedno bolj uveljavlja recikliranje zavrženih materialov v nove izdelke, pri katerem iz ostankov in odpadnih materialov nastajajo novi materiali in kakovostni izdelki. Eden zanimivejših so zagotovo veganske balerinke, ki jih izdelujejo v društvu Destilator iz okolice Pivke. Vodja društva Maja Modrijan je balerinke prvič izdelala eksperimentalno, iz čiste radovednosti, brez čevljarskega znanja in zgolj za lastno uporabo. Svojo trajnostno naravnano pot od takrat do danes je razkrila v pogovoru z Anito Urbančič.
Tudi v Sloveniji se vedno bolj uveljavlja recikliranje zavrženih materialov v nove izdelke, pri katerem iz ostankov in odpadnih materialov nastajajo novi materiali in kakovostni izdelki. Eden zanimivejših so zagotovo veganske balerinke, ki jih izdelujejo v društvu Destilator iz okolice Pivke. Vodja društva Maja Modrijan je balerinke prvič izdelala eksperimentalno, iz čiste radovednosti, brez čevljarskega znanja in zgolj za lastno uporabo. Svojo trajnostno naravnano pot od takrat do danes je razkrila v pogovoru z Anito Urbančič.
Odprto za srečanja
Katjuša Kosovel iz vasice Črniče v Vipavski dolini je izdala že štiri knjige: dve pesniški zbirki in dve knjigi, v katerih so zbrane lepe misli. Pred tremi leti je na Facebooku ustvarila skupino, ki se je sprva imenovala Ulica mavričnih dežnikov. V njej je zbirala svoje pesmi, misli, organizirala nagradne igre in dobrodelne licitacije. Pesmi so s časom našle nov dom v knjigi, s čimer je povezan zanimiv zaplet, saj je naprej želela izdati samo nekaj izvodov - zase in za najbližje družinske člane. Danes se njena Facebook stran imenuje Ulica lepih misli in ima že skoraj 59 tisoč podpornikov, Katjuša pa je pred izidom pete knjige, slikanice za otroke. Na pogovor jo je povabila Anita Urbančič.
Katjuša Kosovel iz vasice Črniče v Vipavski dolini je izdala že štiri knjige: dve pesniški zbirki in dve knjigi, v katerih so zbrane lepe misli. Pred tremi leti je na Facebooku ustvarila skupino, ki se je sprva imenovala Ulica mavričnih dežnikov. V njej je zbirala svoje pesmi, misli, organizirala nagradne igre in dobrodelne licitacije. Pesmi so s časom našle nov dom v knjigi, s čimer je povezan zanimiv zaplet, saj je naprej želela izdati samo nekaj izvodov - zase in za najbližje družinske člane. Danes se njena Facebook stran imenuje Ulica lepih misli in ima že skoraj 59 tisoč podpornikov, Katjuša pa je pred izidom pete knjige, slikanice za otroke. Na pogovor jo je povabila Anita Urbančič.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Sonja Kralj, predsednica Notarske zbornice. Je poklic notarja lahko kreativen, je notarjev preveč, so tarife previsoke, zakaj si želijo novih pristojnosti ... S Korošico, ki vsak prosti trenutek izkoristi za skok na Primorsko, se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Gostja oddaje Odprto za srečanja je Sonja Kralj, predsednica Notarske zbornice. Je poklic notarja lahko kreativen, je notarjev preveč, so tarife previsoke, zakaj si želijo novih pristojnosti ... S Korošico, ki vsak prosti trenutek izkoristi za skok na Primorsko, se je pogovarjala Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Že skoraj tri desetletja v Lokavcu pri Ajdovščini vodi družinsko podjetje, ki se ukvarja s pekarstvom in slaščičarstvom. Letos jo je Klub 500 podjetnic izbral za podjetnico leta 2019 v kategoriji samostojnih podjetnic. Kako se je podala na to pot, kakšni so bili začetki in kako poteka njeno delo danes bo povedala v pogovoru s Karin Zorn.
Že skoraj tri desetletja v Lokavcu pri Ajdovščini vodi družinsko podjetje, ki se ukvarja s pekarstvom in slaščičarstvom. Letos jo je Klub 500 podjetnic izbral za podjetnico leta 2019 v kategoriji samostojnih podjetnic. Kako se je podala na to pot, kakšni so bili začetki in kako poteka njeno delo danes bo povedala v pogovoru s Karin Zorn.
Odprto za srečanja
Primorka Ana Gregorič skupaj s partnerjem Luko fotografira poroke. Kot pravi, je vsaka poroka drugačna in neizmerno uživa, ko to lahko pokaže skozi objektiv. Tik pred začetkom letošnje sezone porok, ko ne bo prosta niti en konec tedna, se je pripeljala iz Ljubljane, kjer živi zadnja leta, da svojo strast, pa tudi nasvete tistim, ki se bodo poročili, deli tudi z nami. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
Primorka Ana Gregorič skupaj s partnerjem Luko fotografira poroke. Kot pravi, je vsaka poroka drugačna in neizmerno uživa, ko to lahko pokaže skozi objektiv. Tik pred začetkom letošnje sezone porok, ko ne bo prosta niti en konec tedna, se je pripeljala iz Ljubljane, kjer živi zadnja leta, da svojo strast, pa tudi nasvete tistim, ki se bodo poročili, deli tudi z nami. Z njo se je pogovorila Anita Urbančič.
Odprto za srečanja
27. april je praznik. Dan upora proti okupatorju. Nekoč smo ta prazniki imenovali dan Osvobodilne fronte. 26. aprila zvečer, leta 1941 so v Vidmarjevi hiši, v okupirani Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, v katero so se združile svetovnonazorsko različne stranke – od komunistov do krščanskih socialistov. Sklenili so, da krenejo v oborožen upor proti okupatorju. Skupaj so takrat znali prepoznati nasprotnike humane družbe. In kako je danes? O uporu, vrednotah tovarištva, solidarnosti in enakosti razmišlja aktivist, raper, antifašist in kot sam pravi, najprej človek – Darko Nikolovski.
27. april je praznik. Dan upora proti okupatorju. Nekoč smo ta prazniki imenovali dan Osvobodilne fronte. 26. aprila zvečer, leta 1941 so v Vidmarjevi hiši, v okupirani Ljubljani ustanovili Protiimperialistično fronto slovenskega naroda, v katero so se združile svetovnonazorsko različne stranke – od komunistov do krščanskih socialistov. Sklenili so, da krenejo v oborožen upor proti okupatorju. Skupaj so takrat znali prepoznati nasprotnike humane družbe. In kako je danes? O uporu, vrednotah tovarištva, solidarnosti in enakosti razmišlja aktivist, raper, antifašist in kot sam pravi, najprej človek – Darko Nikolovski.
Odprto za srečanja
Tokrat je Ingrid Kašca Bucik v oddajo povabila igralca Iva Barišiča, ki je vso svojo kariero zgradil v sedanjem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Na odrskih deskah je oblikoval blizu 200 vlog, obenem pa tudi številne filmske. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Sklada Staneta Severja, odličje Marija vera, žlahrni komedijant in primorsko gledališko nagrado tantadruj. Po upokojitvi se posveča le še filmskim upodobitvam, obenem pa z veseljem odkriva lepote sveta.
Tokrat je Ingrid Kašca Bucik v oddajo povabila igralca Iva Barišiča, ki je vso svojo kariero zgradil v sedanjem Slovenskem narodnem gledališču Nova Gorica. Na odrskih deskah je oblikoval blizu 200 vlog, obenem pa tudi številne filmske. Za svoje delo je prejel številne nagrade, med njimi Sklada Staneta Severja, odličje Marija vera, žlahrni komedijant in primorsko gledališko nagrado tantadruj. Po upokojitvi se posveča le še filmskim upodobitvam, obenem pa z veseljem odkriva lepote sveta.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja smo tokrat gostili igralca Vladimirja Jurca, člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je pred dnevi dobil nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Jurc je tržaškemu gledališču zvest že od zgodnjih 80-ih let in je bil ves čas eden repertoarnih stebrov. O dolgoletni uspešni karieri se je z njim pogovarjala Neva Zajc.
V oddaji Odprto za srečanja smo tokrat gostili igralca Vladimirja Jurca, člana Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, ki je pred dnevi dobil nagrado Združenja dramskih umetnikov Slovenije za življenjsko delo. Jurc je tržaškemu gledališču zvest že od zgodnjih 80-ih let in je bil ves čas eden repertoarnih stebrov. O dolgoletni uspešni karieri se je z njim pogovarjala Neva Zajc.
Odprto za srečanja
V oddaji se družimo z velikimi zvermi - medvedom, risom in volkom. Seveda ne dobesedno. O živalih, ki nam še vedno zbujajo nelagodje, se pogovarjamo z Dragico Jaksetič, ki je na občini Pivka zadolžena za čezmejni projekt Carnivora Dinarica. Gre za projekt, ki obravnava velike zveri in sobivanje z njimi. Gostja oddaje Odprto za srečanja Dragica Jaksetič je tudi sicer velika ljubiteljica narave. Prihaja iz Ilirske Bistrice, kjer narava še vedno ponuja nešteto priložnosti za neposreden stik z njo. Dragico Jaksetič je pred mikrofon povabila Barbara Kampos.
V oddaji se družimo z velikimi zvermi - medvedom, risom in volkom. Seveda ne dobesedno. O živalih, ki nam še vedno zbujajo nelagodje, se pogovarjamo z Dragico Jaksetič, ki je na občini Pivka zadolžena za čezmejni projekt Carnivora Dinarica. Gre za projekt, ki obravnava velike zveri in sobivanje z njimi. Gostja oddaje Odprto za srečanja Dragica Jaksetič je tudi sicer velika ljubiteljica narave. Prihaja iz Ilirske Bistrice, kjer narava še vedno ponuja nešteto priložnosti za neposreden stik z njo. Dragico Jaksetič je pred mikrofon povabila Barbara Kampos.
Odprto za srečanja
Alpinist Peter Podgornik zahaja v gore že 43 let. Njegovi začetku so povezani z bratoma Pavlom in Rudijem, ko so najprej skupaj prehodili večji del Slovenske planinske transverzale, kasneje pa se z doma narejeno opremo preizkušali v stenah na južnem robu Trnovske planote. Poleg plezanja v evropskih gorah je bila njegova želja obiskati visoke stene Himalaje in drugih gorstev širom sveta. To se mu je prvič uresničilo leta 1981, ko je bil član odprave na Lotse. Leto kasneje je s primorskimi alpinisti plezal v južni steni Aconcague in skupaj s kolegi preplezal novo, takrat morda najtežjo tovrstno smer v južni Ameriki. V Himalajo se je kot plezalec vrnil še dvakrat. Bil je tudi na Grenlandiji, vmes pa je plezal v Yosemitih in bil na slovenski odpravi v vzhodno steno Cerro Torreja. V Patagonijo se je vračal večkrat. Peter Podgornik je prejemnik številnih priznanj v alpinizmu, gorski reševalni službi in civilni zaščiti. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Alpinist Peter Podgornik zahaja v gore že 43 let. Njegovi začetku so povezani z bratoma Pavlom in Rudijem, ko so najprej skupaj prehodili večji del Slovenske planinske transverzale, kasneje pa se z doma narejeno opremo preizkušali v stenah na južnem robu Trnovske planote. Poleg plezanja v evropskih gorah je bila njegova želja obiskati visoke stene Himalaje in drugih gorstev širom sveta. To se mu je prvič uresničilo leta 1981, ko je bil član odprave na Lotse. Leto kasneje je s primorskimi alpinisti plezal v južni steni Aconcague in skupaj s kolegi preplezal novo, takrat morda najtežjo tovrstno smer v južni Ameriki. V Himalajo se je kot plezalec vrnil še dvakrat. Bil je tudi na Grenlandiji, vmes pa je plezal v Yosemitih in bil na slovenski odpravi v vzhodno steno Cerro Torreja. V Patagonijo se je vračal večkrat. Peter Podgornik je prejemnik številnih priznanj v alpinizmu, gorski reševalni službi in civilni zaščiti. Pred mikrofon ga je povabila Nataša Uršič.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja bo naša gostja Danica Blažina- legendarna plezalka in alpinistka prve povojne generacije, ena tistih, ki so pogumno orale ledino modernega slovenskega ženskega alpinizma. Častna članica Obalnega planinskega društva in obalnega alpinističnega kluba je pred dnevi praznovala 91.rojstni dan. Konec januarja ji je Planinska zveza Slovenije podelila nagrado za življenjsko delo v alpinizmu. Nocoj bomo spoznali njeno zanimivo življensko in alpinistično pot. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik!
V oddaji Odprto za srečanja bo naša gostja Danica Blažina- legendarna plezalka in alpinistka prve povojne generacije, ena tistih, ki so pogumno orale ledino modernega slovenskega ženskega alpinizma. Častna članica Obalnega planinskega društva in obalnega alpinističnega kluba je pred dnevi praznovala 91.rojstni dan. Konec januarja ji je Planinska zveza Slovenije podelila nagrado za življenjsko delo v alpinizmu. Nocoj bomo spoznali njeno zanimivo življensko in alpinistično pot. Z njo se je pogovarjala Janja Lešnik!
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja se družimo z dolgoletnim predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudijem Pavšičem. Devetega marca bo, po 22-ih letih, vodstvo SKGZ predal svoji naslednici ali nasledniku. Rudija Pavšiča poznamo predvsem kot neumornega borca za pravice slovenske narodne skupnosti. Njegovi bližnji sodelavci pa o njem najprej povedo, da je velik človek. Je "kompanija", pravijo - družaben človek, povezovalec, diplomat in če morda niste vedli, nekoč je bil tudi izvrsten nogometaš. In s čim se bo ukvarjal Rudi Pavšič po 9-em marcu? Več v pogovoru, ki ga je pripravila Barbara Kampos.
V oddaji Odprto za srečanja se družimo z dolgoletnim predsednikom Slovenske kulturno gospodarske zveze, ene od dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji, Rudijem Pavšičem. Devetega marca bo, po 22-ih letih, vodstvo SKGZ predal svoji naslednici ali nasledniku. Rudija Pavšiča poznamo predvsem kot neumornega borca za pravice slovenske narodne skupnosti. Njegovi bližnji sodelavci pa o njem najprej povedo, da je velik človek. Je "kompanija", pravijo - družaben človek, povezovalec, diplomat in če morda niste vedli, nekoč je bil tudi izvrsten nogometaš. In s čim se bo ukvarjal Rudi Pavšič po 9-em marcu? Več v pogovoru, ki ga je pripravila Barbara Kampos.
Odprto za srečanja
Obiskovalci so na kulturni praznik dodobra napolnili Galerijo Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči. Od tega dne je namreč v njej na ogled do pustnega 5. marca samostojna razstava ljubiteljske slikarke in kiparke Marice Kobal iz Renč na Goriškem. Začetno slikarsko znanje je pridobila na novogoriški Univerzi za tretje življenjsko obdobje, izobraževala se je pri različnih ustanovah in mentorjih, od vsega začetka pa je Marica tudi članica likovne sekcije v okviru renškega društva KUL.TU.RA. Njena dela zaznamuje občudovanja vredna raznolikost - tako glede motivike kot tudi tehnike. Rada se udeležuje likovnih ekstemporov in pogosto sodeluje na skupinskih razstavah. Z Marico Kobal se je o njenem ustvarjalnem navdihu, likovnem iskanju in izrazu ter življenjski razpetosti med Krnom in reko Vipavo pogovarjal novinar Valter Pregelj.
Obiskovalci so na kulturni praznik dodobra napolnili Galerijo Rika Debenjaka v Kanalu ob Soči. Od tega dne je namreč v njej na ogled do pustnega 5. marca samostojna razstava ljubiteljske slikarke in kiparke Marice Kobal iz Renč na Goriškem. Začetno slikarsko znanje je pridobila na novogoriški Univerzi za tretje življenjsko obdobje, izobraževala se je pri različnih ustanovah in mentorjih, od vsega začetka pa je Marica tudi članica likovne sekcije v okviru renškega društva KUL.TU.RA. Njena dela zaznamuje občudovanja vredna raznolikost - tako glede motivike kot tudi tehnike. Rada se udeležuje likovnih ekstemporov in pogosto sodeluje na skupinskih razstavah. Z Marico Kobal se je o njenem ustvarjalnem navdihu, likovnem iskanju in izrazu ter življenjski razpetosti med Krnom in reko Vipavo pogovarjal novinar Valter Pregelj.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo enega prvih kantavtorjev na Slovenskem, Aleksandra Mežka. Z glasbo je navduševal v Angliji, Ameriki in doma. Ob 70. rojstnem dnevu šteje 53 let glasbene ustvarjalnosti, izdal pa je 30 albumov. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Tokrat gostimo enega prvih kantavtorjev na Slovenskem, Aleksandra Mežka. Z glasbo je navduševal v Angliji, Ameriki in doma. Ob 70. rojstnem dnevu šteje 53 let glasbene ustvarjalnosti, izdal pa je 30 albumov. Z njim se je pogovarjala Smilja Baranja.
Odprto za srečanja
Tokrat je bil naš gost samostojni podjetnik doktor veterinarske medicine Peter Maričić, specializiran tudi za zdravljenje eksotov. Rešuje in oskrbuje divje živali. Tudi v prostem času. Z urbanimi ribniki z akvaponiko pa vnaša košček narave v urbano okolje. Trenutno je njegova največja želja, da bi se naravovarstvo naslonilo na gospodarstvo. Z njim se pogovarjala Loredana Vergan.
Tokrat je bil naš gost samostojni podjetnik doktor veterinarske medicine Peter Maričić, specializiran tudi za zdravljenje eksotov. Rešuje in oskrbuje divje živali. Tudi v prostem času. Z urbanimi ribniki z akvaponiko pa vnaša košček narave v urbano okolje. Trenutno je njegova največja želja, da bi se naravovarstvo naslonilo na gospodarstvo. Z njim se pogovarjala Loredana Vergan.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo Franca Černigoja, učitelja, pesnika, pisatelja, zapisovalca ljudskega izročila ter urednika več knjig in zbornikov. Rojen je bil na Predmeji, svoje poklicno življenje je posvetil poučevanju materinščine na Osnovni šoli Col. Skupaj z učenci je začel zbirati ljudsko blago z Gore nad Ajdovščino in okoliških krajev. Objavljali so ga v šolskem glasilu, nastalo pa je tudi več knjig. O njegovem zbirateljskem in drugem delu ter poklicu učitelja nekoč in danes bo več povedal v pogovoru s Karin Zorn.
Tokrat gostimo Franca Černigoja, učitelja, pesnika, pisatelja, zapisovalca ljudskega izročila ter urednika več knjig in zbornikov. Rojen je bil na Predmeji, svoje poklicno življenje je posvetil poučevanju materinščine na Osnovni šoli Col. Skupaj z učenci je začel zbirati ljudsko blago z Gore nad Ajdovščino in okoliških krajev. Objavljali so ga v šolskem glasilu, nastalo pa je tudi več knjig. O njegovem zbirateljskem in drugem delu ter poklicu učitelja nekoč in danes bo več povedal v pogovoru s Karin Zorn.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja tokrat bolje spoznamo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Česnika. Je prvi minister, zadolžen za Slovence izven matične domovine, ki ima izkušnjo izseljenstva. Kar 36 let je živel v Avstraliji in tam aktivno sodeloval v izseljenski skupnosti. Ves čas je ohranjal vez s prvo domovino in od tam je tudi opazoval proces osamosvajanja Slovenije. Vsi rojaki, s katerimi se je dosedaj srečal povedo, da je pravi človek na pravem mestu. Besede, ki jih za ministre načeloma ne slišimo. Z ministrom Petrom Česnikom se je pogovarjala Barbara Kampos.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat bolje spoznamo ministra za Slovence v zamejstvu in po svetu Petra Česnika. Je prvi minister, zadolžen za Slovence izven matične domovine, ki ima izkušnjo izseljenstva. Kar 36 let je živel v Avstraliji in tam aktivno sodeloval v izseljenski skupnosti. Ves čas je ohranjal vez s prvo domovino in od tam je tudi opazoval proces osamosvajanja Slovenije. Vsi rojaki, s katerimi se je dosedaj srečal povedo, da je pravi človek na pravem mestu. Besede, ki jih za ministre načeloma ne slišimo. Z ministrom Petrom Česnikom se je pogovarjala Barbara Kampos.
Odprto za srečanja
Letos mineva pol stoletja od revolucionarnega leta 1968, ki se je začelo z zahtevami pariških študentov po temeljitih kulturnih in družbenih spremembah. Zanetilo je množične proteste povsod po svetu in z manjšim časovnim zamikom tudi pri nas. Študentsko gibanje so predvsem v Franciji množično podprli tudi delavci. Prineslo je številne preobrazbe uveljavljanja enakopravnosti na vseh ravneh družbe. Največja pridobitev pa je zagotovo spoznanje, da se za pravice splača boriti. O družbenem vretju iz tega obdobja in njegovi dediščini so na letošnjem slovenskem sociološkem srečanju v Piranu razmišljali tudi sociolog dr. Rudi Rizman ter filozofa dr. Darko Štrajn in dr. Pavel Zgaga. Vsi trije so to obdobje doživeli neposredno in ga dejavno sooblikovali. Kako, pa so za našo oddajo povedali Lei Širok.
Letos mineva pol stoletja od revolucionarnega leta 1968, ki se je začelo z zahtevami pariških študentov po temeljitih kulturnih in družbenih spremembah. Zanetilo je množične proteste povsod po svetu in z manjšim časovnim zamikom tudi pri nas. Študentsko gibanje so predvsem v Franciji množično podprli tudi delavci. Prineslo je številne preobrazbe uveljavljanja enakopravnosti na vseh ravneh družbe. Največja pridobitev pa je zagotovo spoznanje, da se za pravice splača boriti. O družbenem vretju iz tega obdobja in njegovi dediščini so na letošnjem slovenskem sociološkem srečanju v Piranu razmišljali tudi sociolog dr. Rudi Rizman ter filozofa dr. Darko Štrajn in dr. Pavel Zgaga. Vsi trije so to obdobje doživeli neposredno in ga dejavno sooblikovali. Kako, pa so za našo oddajo povedali Lei Širok.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja nocoj gostimo zdravnico, specialistko citopatologinjo Jadranko Vrh Jermančič. Prihodnje leto bo zanjo prelomno. Po štirih desetletjih dela, ki ga je začela v stari bolnišnici v Kopru, zadnjih 30 pa nadaljevala in stroko razvijala v izolski bolnici, odhaja v pokoj. Čas je za nove poti, pravi Vrh Jermančičeva, ki zagotovo ostaja na poti ozaveščanje prebivalstva o raku in spodbujanja k skrbi za zdravje. Dolga leta je bila predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Še vedno strokovno vodi izolsko skupino za samopomoč in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih. K poslušanju pogovora v oddaji Odprto za srečanja ob 20.00, ki bo s poklicne zašel tudi na zasebno pot Jadranke Vrh Jermančič, vabi Mateja Brežan.
V oddaji Odprto za srečanja nocoj gostimo zdravnico, specialistko citopatologinjo Jadranko Vrh Jermančič. Prihodnje leto bo zanjo prelomno. Po štirih desetletjih dela, ki ga je začela v stari bolnišnici v Kopru, zadnjih 30 pa nadaljevala in stroko razvijala v izolski bolnici, odhaja v pokoj. Čas je za nove poti, pravi Vrh Jermančičeva, ki zagotovo ostaja na poti ozaveščanje prebivalstva o raku in spodbujanja k skrbi za zdravje. Dolga leta je bila predsednica Obalnega društva za boj proti raku, ki je eno najaktivnejših v državi. Še vedno strokovno vodi izolsko skupino za samopomoč in bdi nad akcijami za ozaveščanje mladih. K poslušanju pogovora v oddaji Odprto za srečanja ob 20.00, ki bo s poklicne zašel tudi na zasebno pot Jadranke Vrh Jermančič, vabi Mateja Brežan.
Odprto za srečanja
Gost oddaje Odprto za srečanja je Dušan Jelinčič, novinar, pisatelj, alpinist. Človek pustolovskega duha, ki tvega razumno, tako pri alpinističnih podvigih, kot pisanju in v življenju nasploh. Zase med drugim pravi, da ni alpinist, ki piše, ampak pisatelj, ki pleza. Nedavno je izšla njegova zadnja knjiga, tokrat v italijanskem jeziku I fantasmi di Trieste in je že na vrhu lestvice prodajanih knjig. O besedah, literarnem ustvarjanju, alpinizmu in še čem, se je z Dušanom Jelinčičem pogovarjala Barbara Kampos.
Gost oddaje Odprto za srečanja je Dušan Jelinčič, novinar, pisatelj, alpinist. Človek pustolovskega duha, ki tvega razumno, tako pri alpinističnih podvigih, kot pisanju in v življenju nasploh. Zase med drugim pravi, da ni alpinist, ki piše, ampak pisatelj, ki pleza. Nedavno je izšla njegova zadnja knjiga, tokrat v italijanskem jeziku I fantasmi di Trieste in je že na vrhu lestvice prodajanih knjig. O besedah, literarnem ustvarjanju, alpinizmu in še čem, se je z Dušanom Jelinčičem pogovarjala Barbara Kampos.
Odprto za srečanja
Profesor doktor Gvido Bratina z novogoriške Univerze sodi med najprodornejše raziskovalce na področju organske elektronike, njegova ekipa iz Laboratorija za fiziko organskih snovi je med vodilnimi teami na tem področju v svetovnem merilu. S podelitvijo Preglove nagrade je odmeven sloves raziskovalca z najmanjše slovenske Univerze potrdilo tudi domače okolje, čeravno sta znanost in raziskovanje še vedno pastorka v slovenski državi. Tudi o tem in marsičem drugem se je s profesorjem Gvidom Bratino pogovarjala Zdenka Tomulić.
Profesor doktor Gvido Bratina z novogoriške Univerze sodi med najprodornejše raziskovalce na področju organske elektronike, njegova ekipa iz Laboratorija za fiziko organskih snovi je med vodilnimi teami na tem področju v svetovnem merilu. S podelitvijo Preglove nagrade je odmeven sloves raziskovalca z najmanjše slovenske Univerze potrdilo tudi domače okolje, čeravno sta znanost in raziskovanje še vedno pastorka v slovenski državi. Tudi o tem in marsičem drugem se je s profesorjem Gvidom Bratino pogovarjala Zdenka Tomulić.
Odprto za srečanja
Leta 1948 je bilo v Novi Gorici ustanovljeno Društvo slepih in slabovidnih, ki je v sedemdesetih letih preraslo v eno najbolj dejavnih na severnoprimorskem. Tudi zato, ker se odpira v prostor in predstavlja pomemben povezovalni člen med nevladnimi organizacijami in celotnim lokalnim okoljem. 17 let društvo vodi Igor Miljavec, ki ga je v oddajo Odprto za srečanja povabila Ingrid Kašca Bucik.
Leta 1948 je bilo v Novi Gorici ustanovljeno Društvo slepih in slabovidnih, ki je v sedemdesetih letih preraslo v eno najbolj dejavnih na severnoprimorskem. Tudi zato, ker se odpira v prostor in predstavlja pomemben povezovalni člen med nevladnimi organizacijami in celotnim lokalnim okoljem. 17 let društvo vodi Igor Miljavec, ki ga je v oddajo Odprto za srečanja povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
V prvem tednu novega šolskega leta smo v oddajo povabili Damijano Gustinčič, ki je že 27 let ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači . Profesorica pedagogike in sociologije se zaveda, da je prav zgled tisto čarobno sredstvo, ki v šoli deluje. O šoli, učencih,starših a tudi o učnih načrtih, težkih šolskih torbah in vlogi učitelja, govori življenjsko . Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
V prvem tednu novega šolskega leta smo v oddajo povabili Damijano Gustinčič, ki je že 27 let ravnateljica OŠ dr. Bogomirja Magajne v Divači . Profesorica pedagogike in sociologije se zaveda, da je prav zgled tisto čarobno sredstvo, ki v šoli deluje. O šoli, učencih,starših a tudi o učnih načrtih, težkih šolskih torbah in vlogi učitelja, govori življenjsko . Z njo se pogovarja Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Konec druge svetovne vojne je bilo območje Julijske Krajine razdeljeno na dve coni. Primorci se težko pričakovanega miru niso dolgo veselili saj je oblast prevzela Zavezniška vojaška uprava. Ta, manj znani del zgodovine, je pred kratkim predstavila kulturna zgodovinarka iz Solkana, dr. Kaja Širok z razstavo Začasna Meja. Življenje in hrepenenje v coni A, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Goričani se tega obdobja spominjajo po prvem srečanju s čokolado, krofi, cigaretami in boogi voogijem. Nastalo je presenetljivo število porok med domačinkami in britanskimi ali ameriškimi vojaki. Cvetelo je tihotapljenje. Američani so namreč imeli v Čedadu tovarno Coca-Cole, tovarno sladoleda v Gorici, pivo pa v Pedaveni. Z direktorico Muzeja novejše zgodovine in avtorico razstave se je pogovarjala Nataša Uršič.
Konec druge svetovne vojne je bilo območje Julijske Krajine razdeljeno na dve coni. Primorci se težko pričakovanega miru niso dolgo veselili saj je oblast prevzela Zavezniška vojaška uprava. Ta, manj znani del zgodovine, je pred kratkim predstavila kulturna zgodovinarka iz Solkana, dr. Kaja Širok z razstavo Začasna Meja. Življenje in hrepenenje v coni A, ki je na ogled v Muzeju novejše zgodovine v Ljubljani. Goričani se tega obdobja spominjajo po prvem srečanju s čokolado, krofi, cigaretami in boogi voogijem. Nastalo je presenetljivo število porok med domačinkami in britanskimi ali ameriškimi vojaki. Cvetelo je tihotapljenje. Američani so namreč imeli v Čedadu tovarno Coca-Cole, tovarno sladoleda v Gorici, pivo pa v Pedaveni. Z direktorico Muzeja novejše zgodovine in avtorico razstave se je pogovarjala Nataša Uršič.
Odprto za srečanja
Oddajo Odprto za srečanja posvečamo nedavno preminulemu pesniku Cirilu Zlobcu. V njej bomo ponovili dokumentarno oddajo Ljubezen: svetlo sonce in tema, ki smo jo posneli pred 7 leti. Za uvod bosta o njem spregovorila Miran Košuta in Marko Kravos.
Oddajo Odprto za srečanja posvečamo nedavno preminulemu pesniku Cirilu Zlobcu. V njej bomo ponovili dokumentarno oddajo Ljubezen: svetlo sonce in tema, ki smo jo posneli pred 7 leti. Za uvod bosta o njem spregovorila Miran Košuta in Marko Kravos.
Odprto za srečanja
Gostili smo koprskega škofa Jurija Bizjaka. Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat bil v Sveti deželi, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. O pomenu Marije za slovenske vernike, o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem, se je z njim pogovarjal Andrej Šavko.
Gostili smo koprskega škofa Jurija Bizjaka. Svoj mandat je nastopil pred šestimi leti, že pred tem je bil pomožni škof in je razmere v škofiji dobro poznal. Zgodovinar in popotnik, ki je že več kot 70-krat bil v Sveti deželi, je znan po umirjenem in sproščenem značaju. Prepričan je, da se stvari v glavnem iztečejo tako, kot je prav. O pomenu Marije za slovenske vernike, o begunski krizi, sovražnem govoru, sprejemanju drugačnosti, sodelovanju z drugimi verskimi skupnostmi in še marsičem, se je z njim pogovarjal Andrej Šavko.
Odprto za srečanja
V goste smo povabili Sergija Pelhana, Novogoričana, po rodu iz Idrije, dolgoletnega direktorja Primorskega dramskega gledališča, danes SNG-ja. Veliko je pripomogel k njegovi rasti in razcvetu in sploh k razvoju kulture in kulturne infrastrukture na Goriškem. Za opravljene zgodovinske premike na polju kulture ga je Mestna občina Nova Gorica letos počastila z nagrado Franceta Bevka. O pisani paleti vlog, ki so zaznamovale njegovo življenje in o teži, ki jo ima zanj najnovejša nagrada, se je Sergij Pelhan pogovarjal z Zdenko Tomulič.
V goste smo povabili Sergija Pelhana, Novogoričana, po rodu iz Idrije, dolgoletnega direktorja Primorskega dramskega gledališča, danes SNG-ja. Veliko je pripomogel k njegovi rasti in razcvetu in sploh k razvoju kulture in kulturne infrastrukture na Goriškem. Za opravljene zgodovinske premike na polju kulture ga je Mestna občina Nova Gorica letos počastila z nagrado Franceta Bevka. O pisani paleti vlog, ki so zaznamovale njegovo življenje in o teži, ki jo ima zanj najnovejša nagrada, se je Sergij Pelhan pogovarjal z Zdenko Tomulič.
Odprto za srečanja
Živjenje Darije Mavrič Čeh in Jureta Čeha iz Kozine je že vrsto let tesno prepleteno s kitajsko kulturo in daoistično filozofijo. Jure in Darija sta namreč mojstra borilne veščine Wudangshan kungfu, za katero sta navdušila učence tako rekoč po vsej Sloveniji in v Zamejstvu. Poučujeta jo v Kopru, na Kozini, v Sežani, pa tudi v Ljubljani, Celju in Miljah. Kot poudarjata, s poučevanjem ustvarjata medkulturni most, predvsem pa učencem ponujata nova obzorja razmišljanja o življenju, kjer na prvem mestu ni tekmovanje z drugimi, temveč povezovanje in sodelovanje. Letos sta že šestič odpotovala na šolanje na gorovje Wudangshan na Kitajskem. Mi smo jih na njunem domu v Kozini ujeli tik pred potovanjem. Z njima se je - seveda ob zelenem čaju - pogovarjala Lea Širok.
Živjenje Darije Mavrič Čeh in Jureta Čeha iz Kozine je že vrsto let tesno prepleteno s kitajsko kulturo in daoistično filozofijo. Jure in Darija sta namreč mojstra borilne veščine Wudangshan kungfu, za katero sta navdušila učence tako rekoč po vsej Sloveniji in v Zamejstvu. Poučujeta jo v Kopru, na Kozini, v Sežani, pa tudi v Ljubljani, Celju in Miljah. Kot poudarjata, s poučevanjem ustvarjata medkulturni most, predvsem pa učencem ponujata nova obzorja razmišljanja o življenju, kjer na prvem mestu ni tekmovanje z drugimi, temveč povezovanje in sodelovanje. Letos sta že šestič odpotovala na šolanje na gorovje Wudangshan na Kitajskem. Mi smo jih na njunem domu v Kozini ujeli tik pred potovanjem. Z njima se je - seveda ob zelenem čaju - pogovarjala Lea Širok.
Odprto za srečanja
V Kanalu ob Soči praznujejo letos 150-o obletnico ustanovitve Narodne čitalnice, ki je bila ena prvih na Primorskem. Njena posebnost je bilo prepletanje različnih jezikov, kultur in narodnosti. O vplivu čitalniškega gibanja v srednji Soški dolini in na Goriškem nasploh se bomo v tokratni oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z zgodovinarjem mlajše generacije in raziskovalcem Robertom Devetakom iz Ročinja pri Kanalu. A ne samo o pestri in bogati društveni dejavnosti na Kanalskem pod Avstro-Ogrsko, z našim sogovornikom bomo spoznali tudi pomen dobrodelnosti v tistem času in slišali, kako so sprejeli nošnjo ženskih hlač na Goriškem. Pogovor z zgodovinarjem, raziskovalcem in asistentom na Filozofski fakulteti v Ljubljani Robertom Devetakom je pripravil Valter Pregelj.
V Kanalu ob Soči praznujejo letos 150-o obletnico ustanovitve Narodne čitalnice, ki je bila ena prvih na Primorskem. Njena posebnost je bilo prepletanje različnih jezikov, kultur in narodnosti. O vplivu čitalniškega gibanja v srednji Soški dolini in na Goriškem nasploh se bomo v tokratni oddaji Odprto za srečanja pogovarjali z zgodovinarjem mlajše generacije in raziskovalcem Robertom Devetakom iz Ročinja pri Kanalu. A ne samo o pestri in bogati društveni dejavnosti na Kanalskem pod Avstro-Ogrsko, z našim sogovornikom bomo spoznali tudi pomen dobrodelnosti v tistem času in slišali, kako so sprejeli nošnjo ženskih hlač na Goriškem. Pogovor z zgodovinarjem, raziskovalcem in asistentom na Filozofski fakulteti v Ljubljani Robertom Devetakom je pripravil Valter Pregelj.
Odprto za srečanja
Gostja tokratne oddaje je dramska in filmska igralka Marjuta Slamič - članica Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala tudi nagrado Tantadruj za igralsko stvaritev - za dve vlogi pretekle sezone - kraljice Hekabe v Trojankah in Paškue v Barufah. Igralko, ki se je za ta poklic šolala v Londonu, je k pogovoru povabila Ingrid Kašca Bucik.
Gostja tokratne oddaje je dramska in filmska igralka Marjuta Slamič - članica Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica. Številnim nagradam je letos dodala tudi nagrado Tantadruj za igralsko stvaritev - za dve vlogi pretekle sezone - kraljice Hekabe v Trojankah in Paškue v Barufah. Igralko, ki se je za ta poklic šolala v Londonu, je k pogovoru povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Igor Pison je tržaški Slovenec, režiser mlajše generacije, ki mu vrata odpira tudi tujina. Je pisatelj, v tej sezoni je deloval kot umetniški koordinator v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. To pristaniško mesto je njegov rojstni kraj, ki ga je med študijem za nekaj časa zapustil in nanj pogledal z drugačne perspektive. Kako je delati v slovenskem gledališču sredi Trsta? Kaj od gledališča hoče sodobna publika? Zakaj v času resničnostne televizije rabimo umetnost? To so le nekatera izmed vprašanj, ki jih je gostu postavila Ivana Zajc.
Igor Pison je tržaški Slovenec, režiser mlajše generacije, ki mu vrata odpira tudi tujina. Je pisatelj, v tej sezoni je deloval kot umetniški koordinator v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. To pristaniško mesto je njegov rojstni kraj, ki ga je med študijem za nekaj časa zapustil in nanj pogledal z drugačne perspektive. Kako je delati v slovenskem gledališču sredi Trsta? Kaj od gledališča hoče sodobna publika? Zakaj v času resničnostne televizije rabimo umetnost? To so le nekatera izmed vprašanj, ki jih je gostu postavila Ivana Zajc.
Odprto za srečanja
Izolanka Maša Plaznik je pred nekaj leti, ko je bistvu imela vse, kar bi morala imeti po družbenih prepričanjih, kljub temu pa se ni dobro počutila v svoji koži, podala na samostojno pot. Za seboj je pustila 10 let izkušenj v kadrovanju in vodenju zaposlenih ter postala intuitivna strokovna svetovalka. Zase pravi, da pozitivno gleda na življenje, da sprejema ljudi take, kot so, ob tem pa se vsak dan uči. Dolgoletne izkušnje, poznavanje različnih tehnik in lastne tehnike so osnova, na podlagi katerih v svojem Žarku sreče opravlja različne terapije, delavnice za osebno rast in za aktivacijo procesov delovanja telesa, sproščanja in odpravljanje stresa. Kaj jo je pripravilo do tega, da se je podala na tako pot, komu priporoča tovrstno terapijo in komu jo odsvetuje, je zaupala Aniti Urbančič.
Izolanka Maša Plaznik je pred nekaj leti, ko je bistvu imela vse, kar bi morala imeti po družbenih prepričanjih, kljub temu pa se ni dobro počutila v svoji koži, podala na samostojno pot. Za seboj je pustila 10 let izkušenj v kadrovanju in vodenju zaposlenih ter postala intuitivna strokovna svetovalka. Zase pravi, da pozitivno gleda na življenje, da sprejema ljudi take, kot so, ob tem pa se vsak dan uči. Dolgoletne izkušnje, poznavanje različnih tehnik in lastne tehnike so osnova, na podlagi katerih v svojem Žarku sreče opravlja različne terapije, delavnice za osebno rast in za aktivacijo procesov delovanja telesa, sproščanja in odpravljanje stresa. Kaj jo je pripravilo do tega, da se je podala na tako pot, komu priporoča tovrstno terapijo in komu jo odsvetuje, je zaupala Aniti Urbančič.
Odprto za srečanja
Ines Bonutti je univerzitetno diplomirana arhitektka, ki se podpisuje pod številne projekte, med katerimi zagotovo izstopata ureditev Kulturnega doma v Bukovici in poslovilna vežica v Bukovici, ki je bila uvrščena med pet odprtih hiš Slovenije. Bonuttijeva sodi med tiste arhitekturne ustvarjalce, ki jim je zelo pomembno celostno dojemanje in oblikovanje prostora. je tudi predsednica Društva primorskih arhitektov. v Oddajo odprto za srečanja jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Ines Bonutti je univerzitetno diplomirana arhitektka, ki se podpisuje pod številne projekte, med katerimi zagotovo izstopata ureditev Kulturnega doma v Bukovici in poslovilna vežica v Bukovici, ki je bila uvrščena med pet odprtih hiš Slovenije. Bonuttijeva sodi med tiste arhitekturne ustvarjalce, ki jim je zelo pomembno celostno dojemanje in oblikovanje prostora. je tudi predsednica Društva primorskih arhitektov. v Oddajo odprto za srečanja jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Andrej Stare je eden najbolj razpoznavnih športnih komentatorjev, desetletja pa svoje novinarsko delo dobro združuje z zdravniško službo. Stare je znan kot odličen poznavalec nogometa, hokeja, atletike in smučarskih skokov, s svojo osnovno zdravniško profesijo pa se ukvarja v Dobrni. V prostorih srednješolskega centra v Sežani se je z gostom pogovarjal Primož Čepar
Andrej Stare je eden najbolj razpoznavnih športnih komentatorjev, desetletja pa svoje novinarsko delo dobro združuje z zdravniško službo. Stare je znan kot odličen poznavalec nogometa, hokeja, atletike in smučarskih skokov, s svojo osnovno zdravniško profesijo pa se ukvarja v Dobrni. V prostorih srednješolskega centra v Sežani se je z gostom pogovarjal Primož Čepar
Odprto za srečanja
Vlada je Darka Muženiča nedavno ponovno imenovala za direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja. To funkcijo bo opravljal še 5 let. Število prijav sumov o pranju denarja je na uradu vse več. Do sedaj so sodišča pravnomočno obsodila 77 oseb zaradi pranja denarja. Muženič meni, da bi lahko bila ta številka višja. Zakaj, boste slišali v intervjuju, ki ga je pripravila Tjaša Škamperle. Pogovarjala sta se tudi o nakazilih iransko - angleškega državljana v NLB, novih inšpekcijskih pooblastilih, ki jih je pridobil urad, vpisu dejanskih lastnikov podjetij ter o tem, kako je plačilo položnice za komunalne storitve na poštnem okencu lahko povezano s pranjem denarja
Vlada je Darka Muženiča nedavno ponovno imenovala za direktorja Urada za preprečevanje pranja denarja. To funkcijo bo opravljal še 5 let. Število prijav sumov o pranju denarja je na uradu vse več. Do sedaj so sodišča pravnomočno obsodila 77 oseb zaradi pranja denarja. Muženič meni, da bi lahko bila ta številka višja. Zakaj, boste slišali v intervjuju, ki ga je pripravila Tjaša Škamperle. Pogovarjala sta se tudi o nakazilih iransko - angleškega državljana v NLB, novih inšpekcijskih pooblastilih, ki jih je pridobil urad, vpisu dejanskih lastnikov podjetij ter o tem, kako je plačilo položnice za komunalne storitve na poštnem okencu lahko povezano s pranjem denarja
Odprto za srečanja
Naš gost bo Ljubljančan, ki živi v Vipavski dolini. Vili Resnik je že v mladih letih okusil moč slave v skupini Pop design, v kateri je pel od leta 1989 do 1995. Od takrat ima samostojno solistično kariero, v kateri je izdal šest albumov, bil je trikrat nominiran za glasbenega viktorja in v tem času je, s pesmijo Naj bogovi slišijo, zastopal tudi Slovenijo na pesem Evrovizije v Londonu. Z Vilijem Resnikom se je pogovarjala Smilja Baranja.
Naš gost bo Ljubljančan, ki živi v Vipavski dolini. Vili Resnik je že v mladih letih okusil moč slave v skupini Pop design, v kateri je pel od leta 1989 do 1995. Od takrat ima samostojno solistično kariero, v kateri je izdal šest albumov, bil je trikrat nominiran za glasbenega viktorja in v tem času je, s pesmijo Naj bogovi slišijo, zastopal tudi Slovenijo na pesem Evrovizije v Londonu. Z Vilijem Resnikom se je pogovarjala Smilja Baranja.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo podjetnika Marjana Batagelja. Enega najuglednejših slovenskih gospodarstvenikov, sicer predsednika upravnega odbora družbe Postojnska jama in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov. Marjan Batagelj je sicer po izobrazbi profesor geografije in etnologije. Njegova politična barva je vijolična, pravi. Najbolj pa prezira povprečnost in površnost ter sovraži navade, ki so strup za ustvarjalnost. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo podjetnika Marjana Batagelja. Enega najuglednejših slovenskih gospodarstvenikov, sicer predsednika upravnega odbora družbe Postojnska jama in predsednika Kluba slovenskih podjetnikov. Marjan Batagelj je sicer po izobrazbi profesor geografije in etnologije. Njegova politična barva je vijolična, pravi. Najbolj pa prezira povprečnost in površnost ter sovraži navade, ki so strup za ustvarjalnost. K pogovoru ga je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Simona Semenič je uveljavljena slovenska dramatičarka, dramaturginja, režiserka, performerka in producentka. Večkratna Grumova nagrajenka velja za eno najizvirnejših gledaliških ustvarjalk svoje generacije. Dramska besedila leta 1975 rojene dramatičarke so prevedena v več kot deset jezikov in uprizorjena v različnih evropskih gledališčih ter ovenčana s številnimi priznanji. Tudi z najvišjim državnim, saj je letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. Čeprav že dve desetletji živi v Ljubljani, jo izdaja ajdovsko narečje. Domov se rada vrača. Tudi zato, ker je blizu SNG Nova Gorica, s katerim občasno sodeluje. Pred kratkim je v Novi Gorici predstavila knjigo Me slišiš. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Simona Semenič je uveljavljena slovenska dramatičarka, dramaturginja, režiserka, performerka in producentka. Večkratna Grumova nagrajenka velja za eno najizvirnejših gledaliških ustvarjalk svoje generacije. Dramska besedila leta 1975 rojene dramatičarke so prevedena v več kot deset jezikov in uprizorjena v različnih evropskih gledališčih ter ovenčana s številnimi priznanji. Tudi z najvišjim državnim, saj je letošnja nagrajenka Prešernovega sklada. Čeprav že dve desetletji živi v Ljubljani, jo izdaja ajdovsko narečje. Domov se rada vrača. Tudi zato, ker je blizu SNG Nova Gorica, s katerim občasno sodeluje. Pred kratkim je v Novi Gorici predstavila knjigo Me slišiš. Pred mikrofon jo je povabila Nataša Uršič.
Odprto za srečanja
Diplomirani pravnik Andrej Šifrer, je glasbeno pot začel leta 1977. Novembra lani je 40-letnico ustvarjanja zabeležil s projektom "40 let norosti". Šifrer je napisal več kot sto sedemdeset avtorskih pesmi, prodal je več kot pol milijona plošč. Zanimajo ga duhove vrednote in je raziskovalec Svetega pisma Stare zaveze. Slišali boste tudi stare in nove pesmi tega priljubljenega slovenskega kantavtorja, s katerim se pogovarja Smilja Baranja.
Diplomirani pravnik Andrej Šifrer, je glasbeno pot začel leta 1977. Novembra lani je 40-letnico ustvarjanja zabeležil s projektom "40 let norosti". Šifrer je napisal več kot sto sedemdeset avtorskih pesmi, prodal je več kot pol milijona plošč. Zanimajo ga duhove vrednote in je raziskovalec Svetega pisma Stare zaveze. Slišali boste tudi stare in nove pesmi tega priljubljenega slovenskega kantavtorja, s katerim se pogovarja Smilja Baranja.
Odprto za srečanja
V oddaji gostimo tokrat Koprčanko Simono Bergoč, doktorico jezikoslovja in vodjo službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo RS. Pogovarjamo se o položaju jezika danes, o našem odnosu do slovenščine, o pouku v šolah in na univerzi in o tem, kako se z jezikovno politiko ukvarjajo na ministrstvu za kulturo.
V oddaji gostimo tokrat Koprčanko Simono Bergoč, doktorico jezikoslovja in vodjo službe za slovenski jezik pri ministrstvu za kulturo RS. Pogovarjamo se o položaju jezika danes, o našem odnosu do slovenščine, o pouku v šolah in na univerzi in o tem, kako se z jezikovno politiko ukvarjajo na ministrstvu za kulturo.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo Katjo Kogej, ki jo odlikujejo številne danosti, veliko znanja in tudi stalno iskanje. Etnologinja in sociologinja po izobrazbi je že od nekdaj predana naravi in njenim čudežnim darovom. V središče pa postavlja vrtnice - dolga leta je predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, pred nedavnim pa je prav na temo vrtnic diplomirala iz evolutivne naturopatije. Na srečanje je Katjo Kogej povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo Katjo Kogej, ki jo odlikujejo številne danosti, veliko znanja in tudi stalno iskanje. Etnologinja in sociologinja po izobrazbi je že od nekdaj predana naravi in njenim čudežnim darovom. V središče pa postavlja vrtnice - dolga leta je predsednica Goriškega društva ljubiteljev vrtnic, pred nedavnim pa je prav na temo vrtnic diplomirala iz evolutivne naturopatije. Na srečanje je Katjo Kogej povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Delati zase. Pomagati svojim bližnjim, ko te rabijo. In predvsem, delati za druge. To so tri načela izjemno angažirane medgeneracijske povezovalke Natalije Planinc, predsednice piranskega društva Anbot. Iskrivi sogovornici nikoli ne zmanjka zamisli za spodbujanje sodelovanja, vseživljenjskega učenja in ohranjanja kulturne dediščine. Letos je za svoje vsestransko delovanje dobila najvišje priznanje piranske občine, Zlati grb, ki je le eno iz vrste priznanj za njeno neutrudno ustvarjalno delo tkanja socialnih vezi. Natalijo Planic, ki zase pravi, da je rojena pod srečno zvezdo, je v oddajo povabila Lea Širok.
Delati zase. Pomagati svojim bližnjim, ko te rabijo. In predvsem, delati za druge. To so tri načela izjemno angažirane medgeneracijske povezovalke Natalije Planinc, predsednice piranskega društva Anbot. Iskrivi sogovornici nikoli ne zmanjka zamisli za spodbujanje sodelovanja, vseživljenjskega učenja in ohranjanja kulturne dediščine. Letos je za svoje vsestransko delovanje dobila najvišje priznanje piranske občine, Zlati grb, ki je le eno iz vrste priznanj za njeno neutrudno ustvarjalno delo tkanja socialnih vezi. Natalijo Planic, ki zase pravi, da je rojena pod srečno zvezdo, je v oddajo povabila Lea Širok.
Odprto za srečanja
Pomorski muzej Piran letos praznuje 50-letnico poimenovanja po Sergeju Mašeri, zato smo v nocojšnjo oddajo povabili muzejsko svetnico, dr. Nadjo Terčon, ki se že od svojih študentskih let ukvarja s pomorsko zgodovino. V ustanovi, v kateri je zaposlena skoraj trideset let, se posveča raziskovalnemu in muzejskemu strokovnemu delu na področju novejše zgodovine pomorstva in obalnega področja. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Pomorski muzej Piran letos praznuje 50-letnico poimenovanja po Sergeju Mašeri, zato smo v nocojšnjo oddajo povabili muzejsko svetnico, dr. Nadjo Terčon, ki se že od svojih študentskih let ukvarja s pomorsko zgodovino. V ustanovi, v kateri je zaposlena skoraj trideset let, se posveča raziskovalnemu in muzejskemu strokovnemu delu na področju novejše zgodovine pomorstva in obalnega področja. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Odprto za srečanja
Mlada raziskovalka Barbara Riman je vodja enote Inštituta za naorodnostna vprašanja na Reki. Naloga enote, ki ima sedež v Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva Bazovica, je raziskovanje zgodovine Slovencev in slovenstva na Hrvaškem. Barbara Riman o tej temi veliko ve. Sama je namreč pripadnica tretje generacije Slovencev, ki so svoj novi dom našli na Reki. V goste jo je povabila Barbara Kampos.
Mlada raziskovalka Barbara Riman je vodja enote Inštituta za naorodnostna vprašanja na Reki. Naloga enote, ki ima sedež v Slovenskem domu Kulturno prosvetnega društva Bazovica, je raziskovanje zgodovine Slovencev in slovenstva na Hrvaškem. Barbara Riman o tej temi veliko ve. Sama je namreč pripadnica tretje generacije Slovencev, ki so svoj novi dom našli na Reki. V goste jo je povabila Barbara Kampos.
Odprto za srečanja
Posestvo Movia v Brdih obstaja od leta 1700. Sloves njihovih vin je Aleš Kristančič, ki predstavlja osmo generacijo vinarjev, ponesel v svet. In ne samo to. Že večkrat je bil uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Kot pravijo na posestvu Movia - to ni le znamka vina in ime posestva, pač pa način življenja. Vsekakor način življenja, ki piše uspešno zgodbo. Vesno in Aleša Kristančiča tokrat gosti Ingrid Kašca Bucik.
Posestvo Movia v Brdih obstaja od leta 1700. Sloves njihovih vin je Aleš Kristančič, ki predstavlja osmo generacijo vinarjev, ponesel v svet. In ne samo to. Že večkrat je bil uvrščen med sto najboljših vinarjev na svetu. Kot pravijo na posestvu Movia - to ni le znamka vina in ime posestva, pač pa način življenja. Vsekakor način življenja, ki piše uspešno zgodbo. Vesno in Aleša Kristančiča tokrat gosti Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Jani Kovačevič, Koprčan po rodu, ki že dolgo živi v Luciji, močno pa je povezan z družinsko domačijo v Ocizli pri Kozini, je imel srečo, da je kot najstnik veliko časa preživel s starimi starši. Stari oče, po poklicu mizar, mu je privzgojil ljubezen do lesa, preko njega pa je vzljubil tudi zgodovino in umetnost. In vse to povezal v poklic, ki je to zanj postal šele zadnja leta. A zato toliko bolj zvesto, predano, z veliko radovednostjo in spoštovanjem do vsega, čemur pravimo starine ali antikvitete. Do vsega starega in lepega, kar srečujemo na sejmih, v antikvariatih, starinarnicah, seveda muzejih…zelo pogosto pa na zaprašenih podstrešjih in pozabljenih kleteh. Insula Antiqua je bilo ime njegove starinarnice v Izoli in čeprav tam nima več poslovnega prostora, je ime obdržal. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Jani Kovačevič, Koprčan po rodu, ki že dolgo živi v Luciji, močno pa je povezan z družinsko domačijo v Ocizli pri Kozini, je imel srečo, da je kot najstnik veliko časa preživel s starimi starši. Stari oče, po poklicu mizar, mu je privzgojil ljubezen do lesa, preko njega pa je vzljubil tudi zgodovino in umetnost. In vse to povezal v poklic, ki je to zanj postal šele zadnja leta. A zato toliko bolj zvesto, predano, z veliko radovednostjo in spoštovanjem do vsega, čemur pravimo starine ali antikvitete. Do vsega starega in lepega, kar srečujemo na sejmih, v antikvariatih, starinarnicah, seveda muzejih…zelo pogosto pa na zaprašenih podstrešjih in pozabljenih kleteh. Insula Antiqua je bilo ime njegove starinarnice v Izoli in čeprav tam nima več poslovnega prostora, je ime obdržal. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Primorski kantavtor, pisec besedil, novinar in urednik Drago Mislej je letošnji dobitnik ježkove nagrade. V oddaji Odprto za srečanja z njim prehodimo pot od postojnske gimnazije, kjer so mu nadeli ime Mef in po katerem ga poznajo vsi, do Izole, kjer prebiva zdaj in širi kulturo prijaznega sobivanja skupnosti, ureja tednik Mandrač in še zmeraj ustvarja, piše besedila za druge in skladbe zase in za svoje bende. Seveda se v pogovoru ustavimo tudi v Kopru, zlasti v medijih, kjer je delal kot novinar ali urednik in opisujemo glasbeno sceno od prihoda do danes.
Primorski kantavtor, pisec besedil, novinar in urednik Drago Mislej je letošnji dobitnik ježkove nagrade. V oddaji Odprto za srečanja z njim prehodimo pot od postojnske gimnazije, kjer so mu nadeli ime Mef in po katerem ga poznajo vsi, do Izole, kjer prebiva zdaj in širi kulturo prijaznega sobivanja skupnosti, ureja tednik Mandrač in še zmeraj ustvarja, piše besedila za druge in skladbe zase in za svoje bende. Seveda se v pogovoru ustavimo tudi v Kopru, zlasti v medijih, kjer je delal kot novinar ali urednik in opisujemo glasbeno sceno od prihoda do danes.
Odprto za srečanja
Gostja v nocojšnji oddaji Odprto za srečanja bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah - od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. V naslednji uri boste lahko prisluhnili tudi glasbi afganistanskih izvajalcev, ki jih je posebej za to oddajo, ki jo je pripravila Mateja Brežan, izbrala naša nocojšnja sogovornica.
Gostja v nocojšnji oddaji Odprto za srečanja bo Mateja Zupančič. Od leta 2012 živi v Kabulu, kjer kot svetovalka za razvojne in humanitarne zadeve dela za več nevladnih organizacij. Preučila je več sto intervjujev z ljudmi iz različnih delov Afganistana, na podlagi katerih je napisala več deset poročil o različnih temah - od migracij do opolnomočenja žensk. Od leta 2005, ko je prvič obiskala Kabul, so se varnostne razmere znatno poslabšale, pravi Zupančičeva, ki bo spregovorila tudi o položaju žensk in obljubljenih porokah, vplivu kozervativnih skupin, migracijskih paradoksih in o spogledovanju mladih z Zahodom. V naslednji uri boste lahko prisluhnili tudi glasbi afganistanskih izvajalcev, ki jih je posebej za to oddajo, ki jo je pripravila Mateja Brežan, izbrala naša nocojšnja sogovornica.
Odprto za srečanja
Urška Merljak iz Goriških Brd je tokrat naša gostja. 34-letno pravnico je od nekdaj zanimalo področje osebnostne rasti, zato se je pred leti odločila za samosvoj življenjski in profesionalni slog: vpisala je študij integrativne psihoterapije, postala mediatorka in raziskovalka afriških plesov. Svoje izkušnje je prenesla v pripravo prvega mednarodnega festivala Intiniti Dance Bliss, ki z domišljeno zasnovo prepletanja različnih svetovno uveljavljenih programov med 19. in 22. oktobrom bogati jesenska doživetja v Goriških Brdih. Pogovor je pripravila Tatjana Gregorič.
Urška Merljak iz Goriških Brd je tokrat naša gostja. 34-letno pravnico je od nekdaj zanimalo področje osebnostne rasti, zato se je pred leti odločila za samosvoj življenjski in profesionalni slog: vpisala je študij integrativne psihoterapije, postala mediatorka in raziskovalka afriških plesov. Svoje izkušnje je prenesla v pripravo prvega mednarodnega festivala Intiniti Dance Bliss, ki z domišljeno zasnovo prepletanja različnih svetovno uveljavljenih programov med 19. in 22. oktobrom bogati jesenska doživetja v Goriških Brdih. Pogovor je pripravila Tatjana Gregorič.
Odprto za srečanja
Miha Tavčar je dosegel prvo mesto v maratonski vožnji z dvovprego na svetovnem prvenstvu v Lipici. Nekaj dni po zmagoslavju je že nekoliko uredil občutke, zaveda se da je dosegel največji uspeh v zgodovini konjeniškega športa v Sloveniji. Tekmovalec iz Povirja je do zmage prišel pred domačimi gledalci in to mu še posebej veliko pomeni. Več v pogovoru, ki ga je pripravil Primož Čepar. Tavčar bo z nami delil tudi zanimivosti z drugih področij njegovega življenja.
Miha Tavčar je dosegel prvo mesto v maratonski vožnji z dvovprego na svetovnem prvenstvu v Lipici. Nekaj dni po zmagoslavju je že nekoliko uredil občutke, zaveda se da je dosegel največji uspeh v zgodovini konjeniškega športa v Sloveniji. Tekmovalec iz Povirja je do zmage prišel pred domačimi gledalci in to mu še posebej veliko pomeni. Več v pogovoru, ki ga je pripravil Primož Čepar. Tavčar bo z nami delil tudi zanimivosti z drugih področij njegovega življenja.
Odprto za srečanja
Naš gost je bil dolgoletni športni novinar in urednik časnika Delo, Vito Divac. Čeprav je bilo njegovo ime prepoznavno že prej, je s knjigo "Jaz, Tina", ki jo je napisal o Tini Maze oziroma štiriročno skupaj z njo, postal še bolj znan. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Naš gost je bil dolgoletni športni novinar in urednik časnika Delo, Vito Divac. Čeprav je bilo njegovo ime prepoznavno že prej, je s knjigo "Jaz, Tina", ki jo je napisal o Tini Maze oziroma štiriročno skupaj z njo, postal še bolj znan. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo Nedo Rusjan Bric. Igralko, režiserko, scenaristko, vsestransko gledališko ustvarjalko. Podpisala se je tudi pod številne režije državnih proslav in pod njeno taktirko bo izzvenela tudi letošnja - 15.septembra ob državnem prazniku priključitve Primorske matični domovini in 70-letnici Nove Gorice. Je pa Bric Rusjanova tudi pobudnica za to, da bi Nova Gorica kandidirala za Evropsko prestolnico kulture. Ustvarjalko je k pogovoru povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo Nedo Rusjan Bric. Igralko, režiserko, scenaristko, vsestransko gledališko ustvarjalko. Podpisala se je tudi pod številne režije državnih proslav in pod njeno taktirko bo izzvenela tudi letošnja - 15.septembra ob državnem prazniku priključitve Primorske matični domovini in 70-letnici Nove Gorice. Je pa Bric Rusjanova tudi pobudnica za to, da bi Nova Gorica kandidirala za Evropsko prestolnico kulture. Ustvarjalko je k pogovoru povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo novogoričana, diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je pomembno zaznamoval predvsem področje odnosov med Slovenijo in Italijo. Bil je eden od pobudnikov sodelovanja med Novo gorico in Gorico, sicer pa kar osem let vodil novogoriško občino. K pogovoru pa je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo novogoričana, diplomata in publicista Jožeta Šušmelja, ki je pomembno zaznamoval predvsem področje odnosov med Slovenijo in Italijo. Bil je eden od pobudnikov sodelovanja med Novo gorico in Gorico, sicer pa kar osem let vodil novogoriško občino. K pogovoru pa je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Ivo Jevnikar je novinar, publicist, raziskovalec polpretekle zgodovine Primorske in njenih ljudi, urednik, zamejski Slovenec, ki je največji del svoje poklicne poti namenil poročanju o Slovencih v Italiji. Za novinarsko in raziskovalno delo je pred leti prejel Jurčičevo nagrado. Nedolgo tega se je upokojil. Med drugim nam je zaupal, kakšne načrte ima v prihodnje. Povezani so z besedami, kajti te so od nekdaj center njegovega življenja.
Ivo Jevnikar je novinar, publicist, raziskovalec polpretekle zgodovine Primorske in njenih ljudi, urednik, zamejski Slovenec, ki je največji del svoje poklicne poti namenil poročanju o Slovencih v Italiji. Za novinarsko in raziskovalno delo je pred leti prejel Jurčičevo nagrado. Nedolgo tega se je upokojil. Med drugim nam je zaupal, kakšne načrte ima v prihodnje. Povezani so z besedami, kajti te so od nekdaj center njegovega življenja.
Odprto za srečanja
Tomaž Vuga je Solkanec, ki je s svojim delom pomembno oblikoval podobo Nove Gorice. Arhitekt po izobrazbi, urbanist po poklicu je nekaj časa korakal tudi po političnem parketu in bil viden soustvarjalec prostorske in urbanistične politike razvoja goriškega in širšega slovenskega prostora. Novi Gorici je dal svojih osemnajst najbolj ustvarjalnih let, o njej zdaj piše knjigo. Veliko ima povedati, nekaj misli je razgrnjenih tudi v naši oddaji Odprto za srečanja, ki jo je s Tomažem Vugo pripravila Zdenka Tomulić.
Tomaž Vuga je Solkanec, ki je s svojim delom pomembno oblikoval podobo Nove Gorice. Arhitekt po izobrazbi, urbanist po poklicu je nekaj časa korakal tudi po političnem parketu in bil viden soustvarjalec prostorske in urbanistične politike razvoja goriškega in širšega slovenskega prostora. Novi Gorici je dal svojih osemnajst najbolj ustvarjalnih let, o njej zdaj piše knjigo. Veliko ima povedati, nekaj misli je razgrnjenih tudi v naši oddaji Odprto za srečanja, ki jo je s Tomažem Vugo pripravila Zdenka Tomulić.
Odprto za srečanja
Maj je mesec, ko so vrtnice v središču pozornosti. Zato bomo v tokratni oddaji predstavili Ivano Suhadolc z Opčin pri Trstu, ljubiteljico vrtnic, dolgoletno novinarko italijanske državne radiotelevizije RAI in aktivno upokojenko, ki ji izzivov ne manjka. Na večerni klepet jo je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
Maj je mesec, ko so vrtnice v središču pozornosti. Zato bomo v tokratni oddaji predstavili Ivano Suhadolc z Opčin pri Trstu, ljubiteljico vrtnic, dolgoletno novinarko italijanske državne radiotelevizije RAI in aktivno upokojenko, ki ji izzivov ne manjka. Na večerni klepet jo je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
Odprto za srečanja
Naš tokratni gost je Oskar Jogan, upokojeni varnostni inženir, ki je po rodu doma iz Branika, a že več kot 60 let z družino živi v Izoli. Tu je med drugim 30 let delal pri Stavbeniku, bil je tudi predsednik občinske skupščine. Danes je prepoznaven ljubiteljski fotograf in slikar, dejaven v izolskem društvu LIK. Med njegovimi deli je denimo tudi skulptura 'Riba mati', ki stoji na obrežju ob Srednji šoli Izola. Kot dijak pa je bil naš iskrivi sogovornik eden prvih graditeljev Nove Gorice, najmaljšega slovenskega mesta, ki letos praznuje 70 let.
Naš tokratni gost je Oskar Jogan, upokojeni varnostni inženir, ki je po rodu doma iz Branika, a že več kot 60 let z družino živi v Izoli. Tu je med drugim 30 let delal pri Stavbeniku, bil je tudi predsednik občinske skupščine. Danes je prepoznaven ljubiteljski fotograf in slikar, dejaven v izolskem društvu LIK. Med njegovimi deli je denimo tudi skulptura 'Riba mati', ki stoji na obrežju ob Srednji šoli Izola. Kot dijak pa je bil naš iskrivi sogovornik eden prvih graditeljev Nove Gorice, najmaljšega slovenskega mesta, ki letos praznuje 70 let.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje je Bernarda Habe iz Zadloga pri Črnem vrhu nad Idrijo. Je vsestranska športnica, ki je aktivna tudi na številnih drugih področjih. Zadnja leta živi v Slovenski Istri, nazadnje je bila zelo dejavna na Istrskem maratonu, kjer je vodila prostovoljce in delila nasvete glede pravilne prehrane. Bernardo Habe je v studio povabil Primož Čepar.
Gostja oddaje je Bernarda Habe iz Zadloga pri Črnem vrhu nad Idrijo. Je vsestranska športnica, ki je aktivna tudi na številnih drugih področjih. Zadnja leta živi v Slovenski Istri, nazadnje je bila zelo dejavna na Istrskem maratonu, kjer je vodila prostovoljce in delila nasvete glede pravilne prehrane. Bernardo Habe je v studio povabil Primož Čepar.
Odprto za srečanja
V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Andreja Sovinca, ki je bil še do nedavnega vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline. V desetletju in pol mu je vtisnil opazen in neizbrisen pečat. Vnet zagovornik varstva narave in ornitolog med sprehodi posluša ptice, doma ali na poti v avtu pa ga spremlja punck rock. Je priljubljen predavatelj na primorski univerzi, pa tudi v Celovcu, obenem pa se v okviru Svetovne zveze za ohranitev narave dejavno ukvarja z upravljanjem zavarovanih območij. Z Andrejem Sovincem se je pogovarjala Lea Širok.
V oddajo Odprto za srečanja smo tokrat povabili Andreja Sovinca, ki je bil še do nedavnega vodja Krajinskega parka Sečoveljske soline. V desetletju in pol mu je vtisnil opazen in neizbrisen pečat. Vnet zagovornik varstva narave in ornitolog med sprehodi posluša ptice, doma ali na poti v avtu pa ga spremlja punck rock. Je priljubljen predavatelj na primorski univerzi, pa tudi v Celovcu, obenem pa se v okviru Svetovne zveze za ohranitev narave dejavno ukvarja z upravljanjem zavarovanih območij. Z Andrejem Sovincem se je pogovarjala Lea Širok.
Odprto za srečanja
Nevidna ne bo, neslišna prav tako ne, še manj bo, kot pravi sama »farsa za naivneže ali fikus v dnevni sobi nacionalke«. O tem priča njena dolgoletna novinarska in uredniška pot od mlajše dežurne, do predane novinarke, dopisnice iz Zagreba, urednice pomembnih oddaj in velikih projektov. Vselej radovedne, pokončne, s spoštovanjem do standardov in resnice. Spoznajmo jo skupaj v oddaji Odprto za srečanja, v goste jo je povabila Nataša Benčič.
Nevidna ne bo, neslišna prav tako ne, še manj bo, kot pravi sama »farsa za naivneže ali fikus v dnevni sobi nacionalke«. O tem priča njena dolgoletna novinarska in uredniška pot od mlajše dežurne, do predane novinarke, dopisnice iz Zagreba, urednice pomembnih oddaj in velikih projektov. Vselej radovedne, pokončne, s spoštovanjem do standardov in resnice. Spoznajmo jo skupaj v oddaji Odprto za srečanja, v goste jo je povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Gostja tokratne oddaje Odprto za srečanja bo mlada, a že uveljavljena raziskovalka, doktorica Suzana Todorović. Po izobrazbi je italijanistka in sociologinja kulture. Diplomirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelovala že pri več znanstvenih konferencah doma in v tujini. Suzano privlačijo predvsem narečja - raziskovalno se ukvarja s slovenskim istrskim narečjem, istrobeneškim narečjem in romansko etimologijo. Pred časom je izdala še eno monografijo z naslovom Šavrinka in tako obogatila svoje knjižne zapise o narečju Obale in zaledja. S Suzano Todorović se bo pogovarjala Jana SamsA.
Gostja tokratne oddaje Odprto za srečanja bo mlada, a že uveljavljena raziskovalka, doktorica Suzana Todorović. Po izobrazbi je italijanistka in sociologinja kulture. Diplomirala je na ljubljanski Filozofski fakulteti in sodelovala že pri več znanstvenih konferencah doma in v tujini. Suzano privlačijo predvsem narečja - raziskovalno se ukvarja s slovenskim istrskim narečjem, istrobeneškim narečjem in romansko etimologijo. Pred časom je izdala še eno monografijo z naslovom Šavrinka in tako obogatila svoje knjižne zapise o narečju Obale in zaledja. S Suzano Todorović se bo pogovarjala Jana SamsA.
Odprto za srečanja
V ponedeljek smo na jubilejni - 20ti prireditvi nagradili gospodarstvenike Primorske. V treh osrednjih medijskih hišah smo tudi letos izbrali gospodarstvenike in podjetnike, ki so lani izstopali in se dokazovali v ožjem ali širšem prostoru, v odnosu do okolja in zaposlenih, v primerjavi s konkurenti ali preteklim poslovanjem ter v inovativnosti. Na prireditvi v novogoriškem Hit-u pa smo z gosti govorili tudi o turizmu, panogi, ki v BDP letno prinese 13 odstotkov in ki je lani zabeležila rekorde. 11 milijonov nočitev je lani zabeležil statistični urad - to je 9 odstotokov več prihodov turistov in 8 odstotkov več prenočitev kot leto prej. A številke ne povedo vsega. O izzivih turizma pri nas v pogovoru z gosti, ki ga je vodila Tjaša Škamperle.
V ponedeljek smo na jubilejni - 20ti prireditvi nagradili gospodarstvenike Primorske. V treh osrednjih medijskih hišah smo tudi letos izbrali gospodarstvenike in podjetnike, ki so lani izstopali in se dokazovali v ožjem ali širšem prostoru, v odnosu do okolja in zaposlenih, v primerjavi s konkurenti ali preteklim poslovanjem ter v inovativnosti. Na prireditvi v novogoriškem Hit-u pa smo z gosti govorili tudi o turizmu, panogi, ki v BDP letno prinese 13 odstotkov in ki je lani zabeležila rekorde. 11 milijonov nočitev je lani zabeležil statistični urad - to je 9 odstotokov več prihodov turistov in 8 odstotkov več prenočitev kot leto prej. A številke ne povedo vsega. O izzivih turizma pri nas v pogovoru z gosti, ki ga je vodila Tjaša Škamperle.
Odprto za srečanja
Z oddajo Odprto za srečanja smo tokrat gostovali v Desklah, kjer smo v sodelovanju z društvom Eko Anhovo 14. februarja izvedli javno radijsko oddajo o okoljevarstvenih vidikih nadaljnje uporabe alternativnih goriv oziroma odpadkov za proizvodnjo cementa v Salonitu Anhovo. Na vprašanja zaskrbljenih krajanov so sodelujoči strokovnjaki med drugim jasno odgovorili, da prostor, ki je že tako močno zaznamovan zaradi proizvodnje azbesta v preteklosti, ne prenese dodatnih okoljskih obremenitev. V oddaji Odprto za srečanja predvajamo posnetek pogovora, ki ga je vodila Lea Širok.
Z oddajo Odprto za srečanja smo tokrat gostovali v Desklah, kjer smo v sodelovanju z društvom Eko Anhovo 14. februarja izvedli javno radijsko oddajo o okoljevarstvenih vidikih nadaljnje uporabe alternativnih goriv oziroma odpadkov za proizvodnjo cementa v Salonitu Anhovo. Na vprašanja zaskrbljenih krajanov so sodelujoči strokovnjaki med drugim jasno odgovorili, da prostor, ki je že tako močno zaznamovan zaradi proizvodnje azbesta v preteklosti, ne prenese dodatnih okoljskih obremenitev. V oddaji Odprto za srečanja predvajamo posnetek pogovora, ki ga je vodila Lea Širok.
Odprto za srečanja
Igor Malalan je tisti človek, ki ga takoj povežemo s smehom, z glasbo, s športom in pustom. Ko rečemo TV Poper, se nam pred očmi prikaže Super Malalan. Bil je čas, ko v zamejstvu skorajda ni bilo »šagre«, na kateri ne bi za zabavo in ples poskrbela skupina Happy Day , v kateri prepeva. Svoj čas je bil razpoznavni glas Radia Opčine, zdaj je že skorajda legendarni urednik in voditelj oddaje, ki ima svojo težo - oddaje Športel na Televiziji Koper, v kateri spremlja športno dogajanje med Slovenci v Italiji. V dneh okoli pusta pa ima Igor Malalan prav posebno vlogo - je predsednik Organizacijskega odbora Kraškega pusta. V dneh, ko sta na Opčinah že zavladala kraljica in kralj jubilejnega, 50. Kraškega pusta, si je Igor Malalan vzel nekaj časa tudi za nas. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Kampos.
Igor Malalan je tisti človek, ki ga takoj povežemo s smehom, z glasbo, s športom in pustom. Ko rečemo TV Poper, se nam pred očmi prikaže Super Malalan. Bil je čas, ko v zamejstvu skorajda ni bilo »šagre«, na kateri ne bi za zabavo in ples poskrbela skupina Happy Day , v kateri prepeva. Svoj čas je bil razpoznavni glas Radia Opčine, zdaj je že skorajda legendarni urednik in voditelj oddaje, ki ima svojo težo - oddaje Športel na Televiziji Koper, v kateri spremlja športno dogajanje med Slovenci v Italiji. V dneh okoli pusta pa ima Igor Malalan prav posebno vlogo - je predsednik Organizacijskega odbora Kraškega pusta. V dneh, ko sta na Opčinah že zavladala kraljica in kralj jubilejnega, 50. Kraškega pusta, si je Igor Malalan vzel nekaj časa tudi za nas. Pred mikrofon ga je povabila Barbara Kampos.
Odprto za srečanja
Akademski slikar iz Kopra Tomo Vran ob 70. življenjskem jubileju razstavlja svoja zgodnja in zadnja dela v Galeriji Meduza ter v palači Gravisi v Kopru. Njegovo umetniško pot so zaznamovali abstraktna slika, obilje barv, posebej modre, in vrsta uglednih funkcij v svetu umetnosti v Sloveniji ter Evropi. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Akademski slikar iz Kopra Tomo Vran ob 70. življenjskem jubileju razstavlja svoja zgodnja in zadnja dela v Galeriji Meduza ter v palači Gravisi v Kopru. Njegovo umetniško pot so zaznamovali abstraktna slika, obilje barv, posebej modre, in vrsta uglednih funkcij v svetu umetnosti v Sloveniji ter Evropi. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Emil Aberšek, gledališki režiser, po rodu Korošec, je svojo delovno dobo zaokrožil v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. V mlado mesto ga je v sedemdesetih letih pripeljalo prepričanje, da ni mestni človek in tam je ostal, ker sta ga premamili primorska srčnost in toplota. In še nekaj – želel je biti zraven, v prostoru in času, ki sta bila vznemirjena z gledališčem. Emila Aberška, režiserja, ki ima rad klasiko s komentarjem, je k pogovoru v oddaji Odprto za srečanja povabila Zdenka Tomulič.
Emil Aberšek, gledališki režiser, po rodu Korošec, je svojo delovno dobo zaokrožil v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. V mlado mesto ga je v sedemdesetih letih pripeljalo prepričanje, da ni mestni človek in tam je ostal, ker sta ga premamili primorska srčnost in toplota. In še nekaj – želel je biti zraven, v prostoru in času, ki sta bila vznemirjena z gledališčem. Emila Aberška, režiserja, ki ima rad klasiko s komentarjem, je k pogovoru v oddaji Odprto za srečanja povabila Zdenka Tomulič.
Odprto za srečanja
Nocoj bomo gostili vodjo specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki se na enem najbolj izpostavljenih delovnih mest v državi ukvarja s pregonom kriminala in korupcije. Če ne bi bil tožilec, bi bil najraje gasilec, nam je zaupal Primorec, ki se v službo vsak dan vozi iz Renč. Zakaj še vedno čakamo na epilog odmevnih sodnih zgodb, so odvetniki bolje podkovani kot sodniki, kaj bi sam naredil za učinkovitejše sodstvo? Pred mikrofon je Harija Furlana povabila Nataša Ugrin Tomšič.
Nocoj bomo gostili vodjo specializiranega državnega tožilstva Harija Furlana, ki se na enem najbolj izpostavljenih delovnih mest v državi ukvarja s pregonom kriminala in korupcije. Če ne bi bil tožilec, bi bil najraje gasilec, nam je zaupal Primorec, ki se v službo vsak dan vozi iz Renč. Zakaj še vedno čakamo na epilog odmevnih sodnih zgodb, so odvetniki bolje podkovani kot sodniki, kaj bi sam naredil za učinkovitejše sodstvo? Pred mikrofon je Harija Furlana povabila Nataša Ugrin Tomšič.
Odprto za srečanja
V prvi oddaji Odprto za srečanja v novem letu je naša gostja Diana Ternav iz Kopra, izredno aktivna, družabna, zgovorna oseba, ki je vse svoje kvalitete združila v poklic, ki ga dojema kot poslanstvo in ki ga goreče ter z navdušenjem v treh jezikih opravlja že več kot 15 let: je turistična vodnica. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
V prvi oddaji Odprto za srečanja v novem letu je naša gostja Diana Ternav iz Kopra, izredno aktivna, družabna, zgovorna oseba, ki je vse svoje kvalitete združila v poklic, ki ga dojema kot poslanstvo in ki ga goreče ter z navdušenjem v treh jezikih opravlja že več kot 15 let: je turistična vodnica. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
Odprto za srečanja
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja bomo gostili Majo Grisonič, mlado podiplomsko študentko podvodne arheologije, ki z žarom v očeh pripoveduje o svojem poklicu. Iz domačega Domja v občini Dolina se je odpravila v Dalmacijo, saj večino leta preživi v Zadru. Lani je bila priča čarobnemu trenutku, ko je na novoodkritem najdišču videla 150 amfor. O tem, kako s svinčnikom in tablico popisuje najdišča in najdbe pod gladino morja, o težavah zaradi kraj ostankov in o tem, zakaj bi se želele potopiti v karibsko morje, se je z Majo Grisonič pogovarjala Tjaša Škamperle
V oddaji Odprto za srečanja bomo gostili Majo Grisonič, mlado podiplomsko študentko podvodne arheologije, ki z žarom v očeh pripoveduje o svojem poklicu. Iz domačega Domja v občini Dolina se je odpravila v Dalmacijo, saj večino leta preživi v Zadru. Lani je bila priča čarobnemu trenutku, ko je na novoodkritem najdišču videla 150 amfor. O tem, kako s svinčnikom in tablico popisuje najdišča in najdbe pod gladino morja, o težavah zaradi kraj ostankov in o tem, zakaj bi se želele potopiti v karibsko morje, se je z Majo Grisonič pogovarjala Tjaša Škamperle
Odprto za srečanja
Gostja prve oddaje Odprto za srečanja v letu 2017 je Diana Ternav iz Kopra, izredno aktivna, družabna, zgovorna oseba, ki je vse svoje kvalitete združila v poklic, ki ga dojema kot poslanstvo in ki ga goreče ter z navdušenjem v treh jezikih opravlja že več kot 15 let: je turistična vodnica. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
Gostja prve oddaje Odprto za srečanja v letu 2017 je Diana Ternav iz Kopra, izredno aktivna, družabna, zgovorna oseba, ki je vse svoje kvalitete združila v poklic, ki ga dojema kot poslanstvo in ki ga goreče ter z navdušenjem v treh jezikih opravlja že več kot 15 let: je turistična vodnica. Na klepet jo je povabila Anita Urbančič.
Odprto za srečanja
Diplomirana pravnica Ana Jug iz Nove Gorice je odvetnica, ki zagovarja revne, nemočne. Pomaga šibkim in s prstom kaže na korupcijo v vseh porah naše družbe. O tem tudi piše in njene razmisleke bere veliko ljudi, ker zna reči bobu bob. Je nadsvečenica cerkve z zelo preprostim credom – z vero v dobro. Ima čiste misli in si prizadeva, da bi bil tudi svet okrog nas tak, brez navlak. Nominiranka za Slovenko leta obožuje ročna dela in vztrajno predeluje odpadni material. Je ena od pobudnic pro bono ambulante v Novi Gorici. V oddajo Odprto za srečanja je Ano Jug povabila Zdenka Tomulič.
Diplomirana pravnica Ana Jug iz Nove Gorice je odvetnica, ki zagovarja revne, nemočne. Pomaga šibkim in s prstom kaže na korupcijo v vseh porah naše družbe. O tem tudi piše in njene razmisleke bere veliko ljudi, ker zna reči bobu bob. Je nadsvečenica cerkve z zelo preprostim credom – z vero v dobro. Ima čiste misli in si prizadeva, da bi bil tudi svet okrog nas tak, brez navlak. Nominiranka za Slovenko leta obožuje ročna dela in vztrajno predeluje odpadni material. Je ena od pobudnic pro bono ambulante v Novi Gorici. V oddajo Odprto za srečanja je Ano Jug povabila Zdenka Tomulič.
Odprto za srečanja
V goste smo povabili Postojnčana, predstavnika in glasnika mladih, programskega vodjo Mladinskega kulturnega centra, angažiranega in aktivnega spodbujevalca kulturnega življenja v Postojni, enega glavnih motorjev festivala Zmaj ma mlade, dolgoletnega občinskega svetnika, človeka, ki zna brez dlake na jeziku in s tehtnimi argumenti reči bobu bob. Samo Vesel tudi v naši oddaji Odprto za srečanje ostaja zvest samemu sebi.
V goste smo povabili Postojnčana, predstavnika in glasnika mladih, programskega vodjo Mladinskega kulturnega centra, angažiranega in aktivnega spodbujevalca kulturnega življenja v Postojni, enega glavnih motorjev festivala Zmaj ma mlade, dolgoletnega občinskega svetnika, človeka, ki zna brez dlake na jeziku in s tehtnimi argumenti reči bobu bob. Samo Vesel tudi v naši oddaji Odprto za srečanje ostaja zvest samemu sebi.
Odprto za srečanja
Gostja oddaje je Maria Pfeiffer, upokojena napovedovalka Radia Capodistria. Na prireditvi Kristalni mikrofon, ki je sredi novembra potekala v Ljubljani, ji je Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev podelilo nagrado za življenjsko delo. Z našo dolgoletno sodelavko se pogovarja Mojca Klarič.
Gostja oddaje je Maria Pfeiffer, upokojena napovedovalka Radia Capodistria. Na prireditvi Kristalni mikrofon, ki je sredi novembra potekala v Ljubljani, ji je Društvo poklicnih radijskih in televizijskih napovedovalcev podelilo nagrado za življenjsko delo. Z našo dolgoletno sodelavko se pogovarja Mojca Klarič.
Odprto za srečanja
Vladimir Slejko - Slejc, za prijatelje, tokrat gost sredinega radijskega srečanja kot vzorčni primer prvega četrtstoletja slovenske tranzicije, saj v eni osebi združuje številne raznovrstne osebnosti: športnika, športnega funkcionarja, obrtnika, podjetnika, politika, označili so ga tudi kot tranzicijskega aferaša, "sivo eminenco LDS", zlasti pa človeka "korak pred časom", ki se je sprehajal po družbeni lestvici skoraj od vrha do dna, predvsem pa temeljito zaznamoval Postojno. Vladimirja Slejka v našem studiju, v oddaji Odprto za srečanja, gosti Franko Hmeljak
Vladimir Slejko - Slejc, za prijatelje, tokrat gost sredinega radijskega srečanja kot vzorčni primer prvega četrtstoletja slovenske tranzicije, saj v eni osebi združuje številne raznovrstne osebnosti: športnika, športnega funkcionarja, obrtnika, podjetnika, politika, označili so ga tudi kot tranzicijskega aferaša, "sivo eminenco LDS", zlasti pa človeka "korak pred časom", ki se je sprehajal po družbeni lestvici skoraj od vrha do dna, predvsem pa temeljito zaznamoval Postojno. Vladimirja Slejka v našem studiju, v oddaji Odprto za srečanja, gosti Franko Hmeljak
Odprto za srečanja
Odprto za srečanja: Vladimir Slejko - Slejc, za prijatelje, tokrat gost sredinega radijskega srečanja kot vzorčni primer prvega četrtstoletja slovenske tranzicije, saj v eni osebi združuje številne raznovrstne osebnosti: športnika, športnega funkcionarja, obrtnika, podjetnika, politika, označili so ga tudi kot tranzicijskega aferaša, "sivo eminenco LDS", zlasti pa človeka "korak pred časom", ki se je sprehajal po družbeni lestvici skoraj od vrha do dna, predvsem pa temeljito zaznamoval Postojno. Postonjsko legendo Vladimirja Slejka je v našem studiju, v oddaji Odprto za srečanja, gostil Franko Hmeljak
Odprto za srečanja: Vladimir Slejko - Slejc, za prijatelje, tokrat gost sredinega radijskega srečanja kot vzorčni primer prvega četrtstoletja slovenske tranzicije, saj v eni osebi združuje številne raznovrstne osebnosti: športnika, športnega funkcionarja, obrtnika, podjetnika, politika, označili so ga tudi kot tranzicijskega aferaša, "sivo eminenco LDS", zlasti pa človeka "korak pred časom", ki se je sprehajal po družbeni lestvici skoraj od vrha do dna, predvsem pa temeljito zaznamoval Postojno. Postonjsko legendo Vladimirja Slejka je v našem studiju, v oddaji Odprto za srečanja, gostil Franko Hmeljak
Odprto za srečanja
Andreja Smrdelj nadaljuje tradicijo svojih prednikov in predstavlja že peto generacijo čebelarjev v družini. Po vsej verjetnosti je tudi lastnica najstarejših AŽ panjev v Sloveniji, ki so se v njeni rodbini prenašali iz roda v rod. Spoznajte zanimivo, vsestransko žensko. Presenetili vas bodo njeni številni talenti, ki jih tudi udejanja v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Maja Kirar.
Andreja Smrdelj nadaljuje tradicijo svojih prednikov in predstavlja že peto generacijo čebelarjev v družini. Po vsej verjetnosti je tudi lastnica najstarejših AŽ panjev v Sloveniji, ki so se v njeni rodbini prenašali iz roda v rod. Spoznajte zanimivo, vsestransko žensko. Presenetili vas bodo njeni številni talenti, ki jih tudi udejanja v vsakdanjem življenju. Z njo se je pogovarjala Maja Kirar.
Odprto za srečanja
V tokratni oddaji Odprto za srečanja bo dišalo po morju in ribah, posvetili jo bomo namreč prodajalkam rib oziroma peškadórkam iz Križa pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo v tej slovenski ribiški vasi približno sedemdeset. Danes je ostal le spomin na številne žene in dekleta, ki so prodajale ribe v Trstu in po kraških vaseh. Od nekdanjih peškadórk v Križu živi samo še ena, 90-letna Emiliana Bogatec. Obiskala jo je Tanja Jakomin Kocjančič.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja bo dišalo po morju in ribah, posvetili jo bomo namreč prodajalkam rib oziroma peškadórkam iz Križa pri Trstu. Pred drugo svetovno vojno jih je bilo v tej slovenski ribiški vasi približno sedemdeset. Danes je ostal le spomin na številne žene in dekleta, ki so prodajale ribe v Trstu in po kraških vaseh. Od nekdanjih peškadórk v Križu živi samo še ena, 90-letna Emiliana Bogatec. Obiskala jo je Tanja Jakomin Kocjančič.
Odprto za srečanja
"Čebelarstvo mi je bilo položeno v zibelko", nam bo zaupala naša tokratna gostja Andreja Smrdelj, učiteljica matematike, ki se uspešno uveljavlja v tracionalno moškem poklicu - čebelarstvu. Znanje in ljubezen do čebel prenaša tudi na svoje učence v osnovni šoli Dekani. Med številnimi veščinami, ki jih predaja mlajši generaciji, je celo kleklanje idrijske čipke. To pa še zdaleč niso vsi talenti naše zanimive gostje. K poslušanju vas vabi Maja Kirar.
"Čebelarstvo mi je bilo položeno v zibelko", nam bo zaupala naša tokratna gostja Andreja Smrdelj, učiteljica matematike, ki se uspešno uveljavlja v tracionalno moškem poklicu - čebelarstvu. Znanje in ljubezen do čebel prenaša tudi na svoje učence v osnovni šoli Dekani. Med številnimi veščinami, ki jih predaja mlajši generaciji, je celo kleklanje idrijske čipke. To pa še zdaleč niso vsi talenti naše zanimive gostje. K poslušanju vas vabi Maja Kirar.
Odprto za srečanja
Ano Roš, priznano kuharico iz Hiše Franko, ki se je v zadnjih letih zavihtela na vrhove evropske in svetovne gastronomije, je težko dobiti pred mikrofon. Pa ne zato, ker ji medijska pozornost ne bi bila všeč, kvečjemu bi lahko trdili nasprotno, temveč zaradi vseh gostovanj v zadnjem času. Tako smo se v oddajo Odprto za srečanja povabili sami , namesto v studio v njihovo družinsko restavracijo v Starem selu na Kobariškem, ravno ko se je vrnila iz Rima in preden je odhitela v New York, kjer je skupaj s Slovensko turistično organizacijo predstavljala Slovenijo kot turistično destinacijo. Z majsko epizodo Chef's table na digitalni postaji Netflix je namreč prav Ana postala ena največjih promotork naše države in gastronomije po svetu, ki je v zadnjih mesecih v majhno vasico na Kobariškem zvabila številne ljubitelje nenavadnih okusov, od Avstralije do Združenih držav Amerike. A vsaj toliko kot svetovna pozornost ji, čeprav ji tega marsikdo ne bi pripisal, pomeni jabolko navdiha, ki ji ga je nedavno podelil Borut Pahor, in plaketa kobariške občine za izjemne dosežke na kulinaričnem področju in promocijo Kobariškega. Z Ano Roš se je, preden je zavihtela kuhalnico z znano kuharico Christino Bowerman iz Rima, pogovarjala Mariša Bizjak.
Ano Roš, priznano kuharico iz Hiše Franko, ki se je v zadnjih letih zavihtela na vrhove evropske in svetovne gastronomije, je težko dobiti pred mikrofon. Pa ne zato, ker ji medijska pozornost ne bi bila všeč, kvečjemu bi lahko trdili nasprotno, temveč zaradi vseh gostovanj v zadnjem času. Tako smo se v oddajo Odprto za srečanja povabili sami , namesto v studio v njihovo družinsko restavracijo v Starem selu na Kobariškem, ravno ko se je vrnila iz Rima in preden je odhitela v New York, kjer je skupaj s Slovensko turistično organizacijo predstavljala Slovenijo kot turistično destinacijo. Z majsko epizodo Chef's table na digitalni postaji Netflix je namreč prav Ana postala ena največjih promotork naše države in gastronomije po svetu, ki je v zadnjih mesecih v majhno vasico na Kobariškem zvabila številne ljubitelje nenavadnih okusov, od Avstralije do Združenih držav Amerike. A vsaj toliko kot svetovna pozornost ji, čeprav ji tega marsikdo ne bi pripisal, pomeni jabolko navdiha, ki ji ga je nedavno podelil Borut Pahor, in plaketa kobariške občine za izjemne dosežke na kulinaričnem področju in promocijo Kobariškega. Z Ano Roš se je, preden je zavihtela kuhalnico z znano kuharico Christino Bowerman iz Rima, pogovarjala Mariša Bizjak.
Odprto za srečanja
Gostja pogovorne oddaje Odprto za srečanja je Lea Pisani, svetovalka za oblačenje, protokol in bonton, avtorica knjig Obleka in Ravni oblačenja. Gorenjka, ki se je omožila na tržaški Kras predava, vodi delavnice in svetuje tako družbam kot zasebnikom. V oddaji se pogovarjamo tudi o čisto konkretnih primerih iz njene prakse.
Gostja pogovorne oddaje Odprto za srečanja je Lea Pisani, svetovalka za oblačenje, protokol in bonton, avtorica knjig Obleka in Ravni oblačenja. Gorenjka, ki se je omožila na tržaški Kras predava, vodi delavnice in svetuje tako družbam kot zasebnikom. V oddaji se pogovarjamo tudi o čisto konkretnih primerih iz njene prakse.
Odprto za srečanja
Darinka Kozinc je letošnja prejemnica občinske nagrade Franceta Bevka. Nova Gorica v tem mesecu praznuje 69-i rojstni dan in ob prazniku ji je mestna občina podelila nagrado za njeno dolgoletno delo na področju literarne dejavnosti in vodenje Goriškega literarnega kluba. To sta le dve od številnih področij, kjer je Kozinčeva aktivna zato jo je Nataša Uršič povabila pred mikrofon. V oddaji Radia Koper Odprto za srečanja bomo več izvedeli o njeni ljubezni do lesa, politike in o tem, zakaj so jo zgodbe žensk, ki so kot služkinje in dojilje odhajale v Egipt tako prevzele, da dve leti vodi Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Aleksandrink.
Darinka Kozinc je letošnja prejemnica občinske nagrade Franceta Bevka. Nova Gorica v tem mesecu praznuje 69-i rojstni dan in ob prazniku ji je mestna občina podelila nagrado za njeno dolgoletno delo na področju literarne dejavnosti in vodenje Goriškega literarnega kluba. To sta le dve od številnih področij, kjer je Kozinčeva aktivna zato jo je Nataša Uršič povabila pred mikrofon. V oddaji Radia Koper Odprto za srečanja bomo več izvedeli o njeni ljubezni do lesa, politike in o tem, zakaj so jo zgodbe žensk, ki so kot služkinje in dojilje odhajale v Egipt tako prevzele, da dve leti vodi Društvo za ohranjanje kulturne dediščine Aleksandrink.
Odprto za srečanja
Romana Kačič je krajinska arhitektka, ki živi in dela med Trstom in Piranom. Pred petimi leti je skupaj s Pirančani med prvimi javno opozorila na nestrokovno in neustrezno obnovo mandrača. Tudi sicer je na področju urejanja urbane in druge kulturne krajine prava aktivistka. Noben poseg v prostor se ne bi smel zgoditi brez aktivnega sodelovanja prebivalcev in upoštevanja njihovih predlogov, pravi. Ob tem pa javnost tudi z umetniškimi performansi spodbuja k celovitemu doživljanju prostora z vsemi čuti, ne le z vidom.
Romana Kačič je krajinska arhitektka, ki živi in dela med Trstom in Piranom. Pred petimi leti je skupaj s Pirančani med prvimi javno opozorila na nestrokovno in neustrezno obnovo mandrača. Tudi sicer je na področju urejanja urbane in druge kulturne krajine prava aktivistka. Noben poseg v prostor se ne bi smel zgoditi brez aktivnega sodelovanja prebivalcev in upoštevanja njihovih predlogov, pravi. Ob tem pa javnost tudi z umetniškimi performansi spodbuja k celovitemu doživljanju prostora z vsemi čuti, ne le z vidom.
Odprto za srečanja
Erik Božič, mlad fant iz Kopra, je danes, ko v oddaji Odprto za srečanja poslušamo pogovor z njim, že dva dni v Monte Carlu, v Monaku. V restavraciji Eqvita, katere lastnik je teniška zvezda Novak Đoković, je postal chef kuhinje….na njegovo povabilo in željo, saj je zanj prej že kuhal v Wimbeldonu. Sliši se skoraj neverjetno, pa je vendar res. Iz Ilirske Bistrice se je z družino najprej preselil na Gorenjsko, od tam pa kasneje v Koper, kamor si je vedno želel. Čeprav je študiral javno upravo in filozofijo, ga je ves čas vleklo v kulinariko. Ne le vegetarijansko ali vegansko, predvsem ekološko, družbeno odgovorno. Vleklo ga je tudi v tujino, marsikje je že bil, nazadnje v Londonu. Tri leta je delal v najboljših restavracijah, tistih, ki podpirajo njegovo filozofijo, da je hrana mnogo več kot to, kar damo v želodec. Tik preden je odpotoval novi življenjski izkušnji naproti ga je Nataša Benčič ujela v Kopru, na zelo zanimivem klepetu - na klopci ob morju.
Erik Božič, mlad fant iz Kopra, je danes, ko v oddaji Odprto za srečanja poslušamo pogovor z njim, že dva dni v Monte Carlu, v Monaku. V restavraciji Eqvita, katere lastnik je teniška zvezda Novak Đoković, je postal chef kuhinje….na njegovo povabilo in željo, saj je zanj prej že kuhal v Wimbeldonu. Sliši se skoraj neverjetno, pa je vendar res. Iz Ilirske Bistrice se je z družino najprej preselil na Gorenjsko, od tam pa kasneje v Koper, kamor si je vedno želel. Čeprav je študiral javno upravo in filozofijo, ga je ves čas vleklo v kulinariko. Ne le vegetarijansko ali vegansko, predvsem ekološko, družbeno odgovorno. Vleklo ga je tudi v tujino, marsikje je že bil, nazadnje v Londonu. Tri leta je delal v najboljših restavracijah, tistih, ki podpirajo njegovo filozofijo, da je hrana mnogo več kot to, kar damo v želodec. Tik preden je odpotoval novi življenjski izkušnji naproti ga je Nataša Benčič ujela v Kopru, na zelo zanimivem klepetu - na klopci ob morju.
Odprto za srečanja
V oddaji gostimo Evgena Bavčarja, filozofa, pisatelj, fotograf, ki že od študijskih let živi v Parizu, potuje sem ter tja in povezuje obe domovini. Letos mu je predsednik francoske države podelil naziv viteza legije časti, Evropski parlament pa ga je razglasil za državljana Evrope. Poklicno se je najbolj posvečal raziskovanju na francoskem inštitutu CNRS, sicer pa je veliko napravil za poznavanje slovenske umetnosti in kulture v Franciji ter pripomogel, med drugim, k izidu pahorjeve nekropole.
V oddaji gostimo Evgena Bavčarja, filozofa, pisatelj, fotograf, ki že od študijskih let živi v Parizu, potuje sem ter tja in povezuje obe domovini. Letos mu je predsednik francoske države podelil naziv viteza legije časti, Evropski parlament pa ga je razglasil za državljana Evrope. Poklicno se je najbolj posvečal raziskovanju na francoskem inštitutu CNRS, sicer pa je veliko napravil za poznavanje slovenske umetnosti in kulture v Franciji ter pripomogel, med drugim, k izidu pahorjeve nekropole.
Odprto za srečanja
Gostja Primoža Čeparja je bila kajakašica Špela Ponomarenko Janić, ki se odpravlja na olimpijske igre v Rio de Janeiro. Špela bo že tretjič udeleženka olimpijskih iger, dobri izidi v zadnjem času pa napovedujejo dobro uvrstitev.
Gostja Primoža Čeparja je bila kajakašica Špela Ponomarenko Janić, ki se odpravlja na olimpijske igre v Rio de Janeiro. Špela bo že tretjič udeleženka olimpijskih iger, dobri izidi v zadnjem času pa napovedujejo dobro uvrstitev.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja gostimo režiserja Janusza Kico, enega letošnjih dobitnikov nagrad iz Prešernovega sklada. Kica, po rodu Poljka, deluje v več državah srednje Evrope. V Sloveniji je od devetdesetih let prejšnjega stoletja naredil 33 predstav, kar tretjino v primorskih gledališčih. V pogovoru razkriva svojo gledališko pot, od učne dobe na Poljskem, pri Wajdi, do zadnjih postavitev v Sloveniji, utemeljuje svoj credo in način dela v gledališču.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo režiserja Janusza Kico, enega letošnjih dobitnikov nagrad iz Prešernovega sklada. Kica, po rodu Poljka, deluje v več državah srednje Evrope. V Sloveniji je od devetdesetih let prejšnjega stoletja naredil 33 predstav, kar tretjino v primorskih gledališčih. V pogovoru razkriva svojo gledališko pot, od učne dobe na Poljskem, pri Wajdi, do zadnjih postavitev v Sloveniji, utemeljuje svoj credo in način dela v gledališču.
Odprto za srečanja
V oddaji odprto za srečanja gostimo tokrat gledališkega režiserja Janusza Kico, enega letošnjih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada. Kica je v različnih gledališčih po Sloveniji režiral že 33 predstav, na Primorskem je začel sodelovanje s Primorskim poletnim festivalom in ga nadaljeval v Novi Gorici in v Trstu. Nazadnje je v SNG Nova Gorica postavil predstavo Ondina. Poslušajte posnetek pogovora, ki je nastal v začetku meseca v Gledališču Koper.
V oddaji odprto za srečanja gostimo tokrat gledališkega režiserja Janusza Kico, enega letošnjih dobitnikov nagrade Prešernovega sklada. Kica je v različnih gledališčih po Sloveniji režiral že 33 predstav, na Primorskem je začel sodelovanje s Primorskim poletnim festivalom in ga nadaljeval v Novi Gorici in v Trstu. Nazadnje je v SNG Nova Gorica postavil predstavo Ondina. Poslušajte posnetek pogovora, ki je nastal v začetku meseca v Gledališču Koper.
Odprto za srečanja
V oddajo smo tokrat povabili Iva Hvalico. Zagotovo enega najbolj znanih primorskih poslancev, nekdaj vidnega člana Janševe SDS, ki pa je iz stranke izstopil. Zadnjih 15 let v politiki ni več aktiven, vendar redno in temeljito spremlja dogajanje na slovenskem političnem parketu. Politično dogajanje od konca 80 ih let do izstopa iz stranke je opisal v knjigi Zadnja replika. Ob politiki je njegova ljubezen vsakodnevna hoja na Škabrijel, kar ga, kot pravi sam, ohranja v popolni fizični in psihični kondiciji. Ivo Hvalica je bil in je zanimiv sogovornik, ki vedno znova preseneča s takorekoč popolnim spominom in zanimivimi podrobnostmi iz 25-letne zgodovine samostojne Slovenije. Tudi v tokratnem pogovoru, ki ga je z besedno ostrim Solkancem pripravila Ingrid Kašca Bucik, ne bo nič drugače.
V oddajo smo tokrat povabili Iva Hvalico. Zagotovo enega najbolj znanih primorskih poslancev, nekdaj vidnega člana Janševe SDS, ki pa je iz stranke izstopil. Zadnjih 15 let v politiki ni več aktiven, vendar redno in temeljito spremlja dogajanje na slovenskem političnem parketu. Politično dogajanje od konca 80 ih let do izstopa iz stranke je opisal v knjigi Zadnja replika. Ob politiki je njegova ljubezen vsakodnevna hoja na Škabrijel, kar ga, kot pravi sam, ohranja v popolni fizični in psihični kondiciji. Ivo Hvalica je bil in je zanimiv sogovornik, ki vedno znova preseneča s takorekoč popolnim spominom in zanimivimi podrobnostmi iz 25-letne zgodovine samostojne Slovenije. Tudi v tokratnem pogovoru, ki ga je z besedno ostrim Solkancem pripravila Ingrid Kašca Bucik, ne bo nič drugače.
Odprto za srečanja
Skupaj s svojo flavto sta lepi, povezani v celoto in ta celota nagovarja občinstvo v posebnem duetu - Alenke Zupan, magistrice znanosti, akademsko specializirane flavtistke in njenega instrumenta. S katerim je stopila na neštete odre pri nas in v tujini, v 18-ih letih pedagoškega dela pa dokazala tudi, da ima izjemen pedagoški dar, saj njeni učenci tako kot ona na svoji glasbeni poti, prejemajo najvišja tekmovalna odličja. Je letošnja prejemnica Gerbičevega priznanja na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič.
Skupaj s svojo flavto sta lepi, povezani v celoto in ta celota nagovarja občinstvo v posebnem duetu - Alenke Zupan, magistrice znanosti, akademsko specializirane flavtistke in njenega instrumenta. S katerim je stopila na neštete odre pri nas in v tujini, v 18-ih letih pedagoškega dela pa dokazala tudi, da ima izjemen pedagoški dar, saj njeni učenci tako kot ona na svoji glasbeni poti, prejemajo najvišja tekmovalna odličja. Je letošnja prejemnica Gerbičevega priznanja na področju glasbene vzgoje in izobraževanja ter glasbenega poustvarjanja. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja gostimo tržačanko Marijo Pirjevec, profesorico, ki se že od študijskih časov ukvarja s slovensko književnostjo in vedenje o njej posreduje večinskemu prebivalstvu. Je avtorica številnih knjig, za zadnjo monografijo Questa Trieste in Rebulov zbornik je prejela nagrado vstajenje.
V oddaji Odprto za srečanja gostimo tržačanko Marijo Pirjevec, profesorico, ki se že od študijskih časov ukvarja s slovensko književnostjo in vedenje o njej posreduje večinskemu prebivalstvu. Je avtorica številnih knjig, za zadnjo monografijo Questa Trieste in Rebulov zbornik je prejela nagrado vstajenje.
Odprto za srečanja
V letu ko v Sloveniji obeležujemo 150-letnico Rdečega križa smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Idrijčanko Jerico Kašca. Jerica je že več kot 60 let aktivna prostovoljka pri Rdečem križu. Do upokojitve je kot medicinska sestra štiri desetletja skrbela za zdravstveno preventivo in socialno oskrbo po idrijsko-cerkljanskih vaseh. Zaradi njenega pionirskega dela na tem področju je pred leti postala prva dobitnica medalje Forence Nigtingale. Dobijo jo tisti, ki jih odlikuje izjemen pogum in predana skrb za soljudi v stiski. Jerica je bila prva dobitnica te medalje v Sloveniji, saj je na področju razvoja zdravstvene dejavnosti Severno Primorske regije pustila neizbrisno sled. Z Jerico Kašca se je pogovarjala Nataša Uršič.
V letu ko v Sloveniji obeležujemo 150-letnico Rdečega križa smo v oddajo Odprto za srečanja povabili Idrijčanko Jerico Kašca. Jerica je že več kot 60 let aktivna prostovoljka pri Rdečem križu. Do upokojitve je kot medicinska sestra štiri desetletja skrbela za zdravstveno preventivo in socialno oskrbo po idrijsko-cerkljanskih vaseh. Zaradi njenega pionirskega dela na tem področju je pred leti postala prva dobitnica medalje Forence Nigtingale. Dobijo jo tisti, ki jih odlikuje izjemen pogum in predana skrb za soljudi v stiski. Jerica je bila prva dobitnica te medalje v Sloveniji, saj je na področju razvoja zdravstvene dejavnosti Severno Primorske regije pustila neizbrisno sled. Z Jerico Kašca se je pogovarjala Nataša Uršič.
Odprto za srečanja
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Odprto za srečanja
V začetku maja je vodenje mladinskega pogona v koprskem nogometnem prvoligašu prevzel Oliver Bogatinov. Nekdanji nogometaš je sezono začel v taboru ljubljanske Olimpije, končal pa jo bo na Bonifiki kjer se je že izkazal kot nogometaš, večkrat je bil tudi v trenerskem štabu. Bogatinova je na pogovor povabil Primož Čepar.
V začetku maja je vodenje mladinskega pogona v koprskem nogometnem prvoligašu prevzel Oliver Bogatinov. Nekdanji nogometaš je sezono začel v taboru ljubljanske Olimpije, končal pa jo bo na Bonifiki kjer se je že izkazal kot nogometaš, večkrat je bil tudi v trenerskem štabu. Bogatinova je na pogovor povabil Primož Čepar.
Odprto za srečanja
V tokratni oddaji Odprto za srečanja predstavljamo igralca Gašperja Tiča, rojenega v Kopru, ki je eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega gledališča. Že vrsto let sobiva z Mestnim gledališčem ljubljanskim, ki ga osrečuje. Na odru uživa, po naravi je klepetav, pripoved pa začini s ščepcem humorja. Pred mikrofon ga je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
V tokratni oddaji Odprto za srečanja predstavljamo igralca Gašperja Tiča, rojenega v Kopru, ki je eden najbolj prepoznavnih obrazov slovenskega gledališča. Že vrsto let sobiva z Mestnim gledališčem ljubljanskim, ki ga osrečuje. Na odru uživa, po naravi je klepetav, pripoved pa začini s ščepcem humorja. Pred mikrofon ga je povabila Tanja Jakomin Kocjančič.
Odprto za srečanja
V oddajo "Odprto za srečanja" tokrat prihaja Lev Kreft, doktor filozofskih znanosti in redni profesor za estetiko na fakulteti Univerze v Ljubljani. Polje njegovega sedanjega in minulega dela močno presega filozofijo športa, s katero se ukvarja zadnja leta. Poznamo ga kot avtorja, pedagoga, pomembnegabčlana mnogih strokovnih društev ter uredništev , v spominu pa nam ostaja tudi kot poslanec in podpredsednik Državnega zbora. Z profesorjem Kreftom se bo pogovarjala Maja Kirar.
V oddajo "Odprto za srečanja" tokrat prihaja Lev Kreft, doktor filozofskih znanosti in redni profesor za estetiko na fakulteti Univerze v Ljubljani. Polje njegovega sedanjega in minulega dela močno presega filozofijo športa, s katero se ukvarja zadnja leta. Poznamo ga kot avtorja, pedagoga, pomembnegabčlana mnogih strokovnih društev ter uredništev , v spominu pa nam ostaja tudi kot poslanec in podpredsednik Državnega zbora. Z profesorjem Kreftom se bo pogovarjala Maja Kirar.
Odprto za srečanja
Jurij Križnič, dolgoletni violinski pedagog v Glasbeni šoli Nova Gorica, je za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja prejel letošnjo nagrado Frana Gerbiča, najvišje priznanje Zveze slovenskih glasbenih šol. Z uspešnim delom je Križnič v več kot 35-tih letih izobrazil številne vrhunske violiniste in pripomogle k popularizaciji klasične glasbe, z vodenjem komornega orkestra Nova pa je omogočil glasbeno izražanje številnim ljubiteljskim glasbenikom. Z nagrajencem je pogovor pripravila Tatjana Gregorič.
Jurij Križnič, dolgoletni violinski pedagog v Glasbeni šoli Nova Gorica, je za življenjsko delo in izjemne dosežke na pedagoškem in organizacijskem področju pri uveljavljanju glasbene vzgoje in izobraževanja prejel letošnjo nagrado Frana Gerbiča, najvišje priznanje Zveze slovenskih glasbenih šol. Z uspešnim delom je Križnič v več kot 35-tih letih izobrazil številne vrhunske violiniste in pripomogle k popularizaciji klasične glasbe, z vodenjem komornega orkestra Nova pa je omogočil glasbeno izražanje številnim ljubiteljskim glasbenikom. Z nagrajencem je pogovor pripravila Tatjana Gregorič.
Odprto za srečanja
Na Hrvaškem naj bi, po podatkih iz leta 2001, živelo nekaj več kot 13.000 Slovencev, še deset let prej pa 22.300. Kdo ve, zakaj je številka v enem desetletju tako zelo upadla. V Istri je svoj dom našlo dobrih 2.000 Slovencev. V Pulju in okolici jih je, po podatkih zadnjega popisa na Hrvaškem 930. In prav v Pulju so se pred 15-imi leti prvi povezali v Slovensko kulturno društvo, ki so mu nadeli ime Istra. Istra zato, ker je to okolje v svoji zgodovini prijazno sprejelo številne priseljence iz drugih krajev, ki so si v njej ustvarili dom. Klaudija Velimirovič je bila deset let predsednica najstarejšega slovenskega društva v Istri. Letos, ko praznujejo 15-i rojstni dan, pa je predsedovanje prepustila kolegici Danici Avbelj. Pa ne zato, ker bi imela vsega dovolj; pravi, da si želi poizkusiti še kaj novega. Pa je že dosedaj naredila in izkusila veliko! Klavdija Velimirović je gostja oddaje Odprto za srečanja.
Na Hrvaškem naj bi, po podatkih iz leta 2001, živelo nekaj več kot 13.000 Slovencev, še deset let prej pa 22.300. Kdo ve, zakaj je številka v enem desetletju tako zelo upadla. V Istri je svoj dom našlo dobrih 2.000 Slovencev. V Pulju in okolici jih je, po podatkih zadnjega popisa na Hrvaškem 930. In prav v Pulju so se pred 15-imi leti prvi povezali v Slovensko kulturno društvo, ki so mu nadeli ime Istra. Istra zato, ker je to okolje v svoji zgodovini prijazno sprejelo številne priseljence iz drugih krajev, ki so si v njej ustvarili dom. Klaudija Velimirovič je bila deset let predsednica najstarejšega slovenskega društva v Istri. Letos, ko praznujejo 15-i rojstni dan, pa je predsedovanje prepustila kolegici Danici Avbelj. Pa ne zato, ker bi imela vsega dovolj; pravi, da si želi poizkusiti še kaj novega. Pa je že dosedaj naredila in izkusila veliko! Klavdija Velimirović je gostja oddaje Odprto za srečanja.
Odprto za srečanja
Na večerni klepet smo povabili gledališko igralko Niklo Petruško Panizon, članico igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Trst, ki je oblikovala vrsto lepih vlog. Njeno delo temelji na inteligentni razčlembi likov, ki jih upodablja in na iskrenem iskanju znotraj lastne življenjske in odrske izkušnje. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Na večerni klepet smo povabili gledališko igralko Niklo Petruško Panizon, članico igralskega ansambla Slovenskega stalnega gledališča Trst, ki je oblikovala vrsto lepih vlog. Njeno delo temelji na inteligentni razčlembi likov, ki jih upodablja in na iskrenem iskanju znotraj lastne življenjske in odrske izkušnje. Prisluhnite ji v pogovoru s Tanjo Jakomin Kocjančič.
Odprto za srečanja
Igralka Mira Lampe Vujičič se je z gledališkimi deskami srečala že v gimnazijskih letih in jim ostala zvesta štiri desetletja. Začela je v tržaškem gledališču, po končani akademiji pa je prišla v novogoriško gledališče, v katerem je oblikovala več kot sto vlog in pomembno zaznamovala njegovo podobo. Odhaja v pokoj in na radijski oder, oziroma v oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Igralka Mira Lampe Vujičič se je z gledališkimi deskami srečala že v gimnazijskih letih in jim ostala zvesta štiri desetletja. Začela je v tržaškem gledališču, po končani akademiji pa je prišla v novogoriško gledališče, v katerem je oblikovala več kot sto vlog in pomembno zaznamovala njegovo podobo. Odhaja v pokoj in na radijski oder, oziroma v oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Naša gostje v oddaji odprto za srečanja je Pirančanka, ki že dolgo živi in dela v Mariboru. Baletka, solistka SNG Opere in baleta v Mariboru, Tijuana Križman Hudernik. Za njo so kljub mladosti leta težkih in napornih treningov, a izjemnih rezultatov in uspehov pri kritiki in občinstvu. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič
Naša gostje v oddaji odprto za srečanja je Pirančanka, ki že dolgo živi in dela v Mariboru. Baletka, solistka SNG Opere in baleta v Mariboru, Tijuana Križman Hudernik. Za njo so kljub mladosti leta težkih in napornih treningov, a izjemnih rezultatov in uspehov pri kritiki in občinstvu. V oddajo Odprto za srečanja jo je povabila Nataša Benčič
Odprto za srečanja
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili Koprčana Gašperja Maleja, enega naših najvidnejših prevajalcev. Slovenski kulturni prostor je obogatil s prevodi velikih italijanskih književnikov. Za prevod Nafte Pier Paola Pasolinija je dobil Zlato ptico. Malej pa ni le prevajalec, temveč tudi pesnik. V zadnjem času se s svojimi pesmimi, prevedenimi v 15 tujih jezikov, predstavlja na pomembnih mednarodnih festivalih v Južni Ameriki. Tam ima poezija družbeno moč, poudarja, saj jo podpira javnost v najširšem pomenu. Z Gašperjem Malejem se je pogovarjala Lea Širok.
V oddajo Odprto za srečanja smo povabili Koprčana Gašperja Maleja, enega naših najvidnejših prevajalcev. Slovenski kulturni prostor je obogatil s prevodi velikih italijanskih književnikov. Za prevod Nafte Pier Paola Pasolinija je dobil Zlato ptico. Malej pa ni le prevajalec, temveč tudi pesnik. V zadnjem času se s svojimi pesmimi, prevedenimi v 15 tujih jezikov, predstavlja na pomembnih mednarodnih festivalih v Južni Ameriki. Tam ima poezija družbeno moč, poudarja, saj jo podpira javnost v najširšem pomenu. Z Gašperjem Malejem se je pogovarjala Lea Širok.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo dr. Nives Zudič Antonič, izredno profesorico za italijansko književnost na koprski Fakulteti za humanistične študije, kjer je tudi predstojnica oddelka za italijanistiko. Naša sogovornica se že vrsto let uspešno ukvarja s področjem medkulturnosti – ki je v zaostrenem protibegunskem ozračju danes še kako aktualno - in z medkulturnostjo povezanim področjem večjezične vzgoje na vseh ravneh izobraževanja. Novembra 2014 je v okviru projekta Lingua-jezik izšlo njeno monumentalno delo Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana. Kot je poudarila ob tej priložnosti, "kdor se zaveda svoje kulture, ni napadalen do drugih". Več o sebi, medkulturnosti in večjezičnosti pa je povedala Lei Širok.
V oddaji Odprto za srečanja tokrat gostimo dr. Nives Zudič Antonič, izredno profesorico za italijansko književnost na koprski Fakulteti za humanistične študije, kjer je tudi predstojnica oddelka za italijanistiko. Naša sogovornica se že vrsto let uspešno ukvarja s področjem medkulturnosti – ki je v zaostrenem protibegunskem ozračju danes še kako aktualno - in z medkulturnostjo povezanim področjem večjezične vzgoje na vseh ravneh izobraževanja. Novembra 2014 je v okviru projekta Lingua-jezik izšlo njeno monumentalno delo Zgodovina in antologija italijanske književnosti Kopra, Izole in Pirana. Kot je poudarila ob tej priložnosti, "kdor se zaveda svoje kulture, ni napadalen do drugih". Več o sebi, medkulturnosti in večjezičnosti pa je povedala Lei Širok.
Odprto za srečanja
Tokrat gostimo Cvetano Rijavec, letošnjo dobitnico priznanja za življenjsko delo na področju managmenta. Primorka - rojena v Šempasu, ki je kot diplomirana kemičarka svojo poklicno pot začela v Šampionki Renče in jo nadaljevala v Fructalu kot predsednica uprave. Zatem pa vodila še družbo lek Kozmetika in na koncu Ljubljanske mlekarne. Lahko rečemo - krizna menedžerka, ki ji je v vseh treh primerih uspelo rdeče številke obrniti v zelene. Cvetana Rijavec je tudi sicer izjemno dejavna in ni področja, ki je ne bi zanimalo - v ospredju pa sta šport in kultura. K pogovoru, ki bo večinoma odstiral njeno uspešno poklicno pot, jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Tokrat gostimo Cvetano Rijavec, letošnjo dobitnico priznanja za življenjsko delo na področju managmenta. Primorka - rojena v Šempasu, ki je kot diplomirana kemičarka svojo poklicno pot začela v Šampionki Renče in jo nadaljevala v Fructalu kot predsednica uprave. Zatem pa vodila še družbo lek Kozmetika in na koncu Ljubljanske mlekarne. Lahko rečemo - krizna menedžerka, ki ji je v vseh treh primerih uspelo rdeče številke obrniti v zelene. Cvetana Rijavec je tudi sicer izjemno dejavna in ni področja, ki je ne bi zanimalo - v ospredju pa sta šport in kultura. K pogovoru, ki bo večinoma odstiral njeno uspešno poklicno pot, jo je povabila Ingrid Kašca Bucik.
Odprto za srečanja
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Večer ima svojo moč. Sredino srečanje na frekvencah Radia Koper je dolgo eno uro. A mine kot bi trenil. Za to so krivi gostje, s katerimi se ob izbrani glasbi pogovarjajo novinarji.
Odprto za srečanja
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
Odprto za srečanja
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
V oddji gostimo odineo Zupin, Slovenko iz Milj pri Trstu, ki je večino poklicnega življenja posvetila glasbi, kot novinarka delala na agenciji Aple Adria, po upokojitvi pa se je posvetila aktivizmu v prid palestinskemu ljudstvu.
Odprto za srečanja
Solkanec - dr. Branko Marušič je izjemen slovenski zgodovinar, avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške Univerze. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih in bil član slovensko-italijanske državne zgodovinsko-kulturne komisije. V tokratni oddaji se z doktorjem Brankom Marušičem pogovarja Nataša Uršič.
Solkanec - dr. Branko Marušič je izjemen slovenski zgodovinar, avtor številnih znanstvenih knjig, monografij, razprav in člankov. Dolga leta je bil ravnatelj, pobudnik in vodja Raziskovalne postaje ZRS SAZU v Novi Gorici ter sodelavec novogoriške Univerze. Pomembno je prispeval pri organizaciji slovenske muzejske mreže, bil je eden ključnih sodelavcev Primorskega slovenskega biografskega leksikona, pobudnik izdajanja Goriškega letnika in Beril, sodeloval je v številnih strokovnih in znanstvenih druženjih in bil član slovensko-italijanske državne zgodovinsko-kulturne komisije. V tokratni oddaji se z doktorjem Brankom Marušičem pogovarja Nataša Uršič.
Odprto za srečanja
Tokrat je v oddaji Odprto za srečanja naš gost BOJAN KODELJA, avtor in srce družbeno odgovornega projekta Ne-odvisen.si, ki od leta 2007, sprva širom Primorske, že dolgo širom Slovenije ozavešča o vseh oblikah in pasteh zasvojenosti. Poseben človek je, je most med ljudmi in dobro ve, da je pogovor dragocen , da sta »tisti dve besedi« pomembni. V letu, ko je po izboru bralcev revije Ženska postal Dobri človek leta 2015, ga je na večerni klepet povabila Nataša Benčič.
Tokrat je v oddaji Odprto za srečanja naš gost BOJAN KODELJA, avtor in srce družbeno odgovornega projekta Ne-odvisen.si, ki od leta 2007, sprva širom Primorske, že dolgo širom Slovenije ozavešča o vseh oblikah in pasteh zasvojenosti. Poseben človek je, je most med ljudmi in dobro ve, da je pogovor dragocen , da sta »tisti dve besedi« pomembni. V letu, ko je po izboru bralcev revije Ženska postal Dobri človek leta 2015, ga je na večerni klepet povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Glasbeno društvo Nova s sedežem v Novi Gorici, v katerem se prepleta delo mladih ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, praznuje 20 let delovanja. S projektom Zgodba z zahodne strani bodo glasbeniki svoj jubilej praznovali 25. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pred slavnostnim dogodkom sta gosta Tatjane Gregorič predsednik društva Gorazd Božič in najstarejši aktivni član Big banda Nova Silvio Brosche.
Glasbeno društvo Nova s sedežem v Novi Gorici, v katerem se prepleta delo mladih ljubiteljskih in profesionalnih glasbenikov, praznuje 20 let delovanja. S projektom Zgodba z zahodne strani bodo glasbeniki svoj jubilej praznovali 25. decembra v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Pred slavnostnim dogodkom sta gosta Tatjane Gregorič predsednik društva Gorazd Božič in najstarejši aktivni član Big banda Nova Silvio Brosche.
Odprto za srečanja
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi tokratno oddajo Odprto za srečanja. V njej Lea Širok gosti Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze Maggie in Ivo ter psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi tokratno oddajo Odprto za srečanja. V njej Lea Širok gosti Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze Maggie in Ivo ter psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Odprto za srečanja
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi sredino oddajo Odprto za srečanja. V njej je novinarka Lea Širok gostila Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze in psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Istospolno usmerjene osebe, njihovi svojci in zagovorniki so prepričani, da je tudi v Sloveniji čas za ureditev njihovega neustavnega pravnega položaja. Čas je za priznanje enakih pravic vsem partnerskim zvezam, ne glede na njihovo spolno usmerjenost. To so poudarjali že preden je Ustavno sodišče dovolilo referendum, ki bo 20.decembra. Čas je za razumevanje in priznavanje različnih oblik družin, ki že sobivajo tudi v slovenski družbi, pojasnjujejo strokovnjaki Oddelka za psihologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani. Tej tematiki namenjamo tudi sredino oddajo Odprto za srečanja. V njej je novinarka Lea Širok gostila Mileno Hudej, mamo istospolno usmerjene hčerke, partnerici zunajzakonske zveze in psihologinjo dr. Ljubico Marjanovič Umek.
Odprto za srečanja
Oseba, ki združuje šolstvo in glasbo, je profesor razrednega pouka in ravnatelj Osnovne šole Koper, Anton Baloh. V oddaji Odprto za srečanja ga gostimo tudi zato, ker je letos prejel nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Odbor, ki podeljuje nagrade, je med 27-imi prispelimi predlogi, izbral 11 nagrajencev. Kakšna je bila Balohova pot, kako gleda na pedagoški poklic in kakšno vlogo ima v njegovem življenju glasba, v oddaji, ki jo je tokrat pripravila Jana Samsa.
Oseba, ki združuje šolstvo in glasbo, je profesor razrednega pouka in ravnatelj Osnovne šole Koper, Anton Baloh. V oddaji Odprto za srečanja ga gostimo tudi zato, ker je letos prejel nagrado Republike Slovenije za izjemne dosežke na področju osnovnega šolstva. Odbor, ki podeljuje nagrade, je med 27-imi prispelimi predlogi, izbral 11 nagrajencev. Kakšna je bila Balohova pot, kako gleda na pedagoški poklic in kakšno vlogo ima v njegovem življenju glasba, v oddaji, ki jo je tokrat pripravila Jana Samsa.
Odprto za srečanja
Umetniška skupina Brida iz Šempasa. Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan že skoraj dvajset let svoja dela predstavljajo na pomembnih razstavah, intermedijskih festivalih, simpozijih in konferencah tako na domačem kot mednarodnem prizorišču. Njihova produkcija temelji na slikarstvu, grafiki, videu, fotografiji in multimedijskih instalacijah, pri tem pa z lahkoto povezujejo umetniško misel z znanostjo in najnovejšimi dosežki.
Umetniška skupina Brida iz Šempasa. Sendi Mango, Jurij Pavlica in Tom Kerševan že skoraj dvajset let svoja dela predstavljajo na pomembnih razstavah, intermedijskih festivalih, simpozijih in konferencah tako na domačem kot mednarodnem prizorišču. Njihova produkcija temelji na slikarstvu, grafiki, videu, fotografiji in multimedijskih instalacijah, pri tem pa z lahkoto povezujejo umetniško misel z znanostjo in najnovejšimi dosežki.
Odprto za srečanja
V oddaji je tanja Jakomin Kocjančič gostla župana istrske županije in magistra ekonomije Valterja Flega
V oddaji je tanja Jakomin Kocjančič gostla župana istrske županije in magistra ekonomije Valterja Flega
Odprto za srečanja
Dušan Udovič nerad govori o sebi. Osem let je bil odgovorni urednik edinega slovenskega dnevnika v Italiji, Primorskega dnevnika. Prvega oktobra se je upokojil in v še zadnjem uredniškem uvodniku bralcem in sodelavcem povedal veliko prav o sebi. O svojem delu, o strasti do novinarskega poklica in o navezanosti na časopis in prostor, v katerem dnevnik izhaja. O vse tem in še čem je Dušan Udovič pripovedoval tudi v oddaji Odprto za srečanja. Z njim se je pogovarjala Barbara Kampos.
Dušan Udovič nerad govori o sebi. Osem let je bil odgovorni urednik edinega slovenskega dnevnika v Italiji, Primorskega dnevnika. Prvega oktobra se je upokojil in v še zadnjem uredniškem uvodniku bralcem in sodelavcem povedal veliko prav o sebi. O svojem delu, o strasti do novinarskega poklica in o navezanosti na časopis in prostor, v katerem dnevnik izhaja. O vse tem in še čem je Dušan Udovič pripovedoval tudi v oddaji Odprto za srečanja. Z njim se je pogovarjala Barbara Kampos.
Odprto za srečanja
Glasen je, upa si, drzen je, že leta opozarja na nepravilnosti in korupcijo v zdravstvu. Politika ga ne mara, pacienti ga cenijo in imajo radi. Naša Osebnost Primorske je bil leta 2007. Zato,ker si upa mu je na Onkološkem inštitutu grozila odpoved. Naš gost v Oddaji odprto za srečanja je dr. Erik Brecelj. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Glasen je, upa si, drzen je, že leta opozarja na nepravilnosti in korupcijo v zdravstvu. Politika ga ne mara, pacienti ga cenijo in imajo radi. Naša Osebnost Primorske je bil leta 2007. Zato,ker si upa mu je na Onkološkem inštitutu grozila odpoved. Naš gost v Oddaji odprto za srečanja je dr. Erik Brecelj. V goste ga je povabila Nataša Benčič.
Odprto za srečanja
Pri šestindvajsetih se je soočila z diagnozo, o kateri mnogi ne upamo niti pomisliti. Čeprav paradoksalno, je njej ta pot prinesla nove življenjske moči, jasne cilje in širok pogled na svet. V slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna je našla svoje poslanstvo in v organizacijo vnesla primorski temperament. Generalna sekretarka združenja, Senožečanka Tanja Španić, je naša nocojšnja gostja. Mateja Brežan.
Pri šestindvajsetih se je soočila z diagnozo, o kateri mnogi ne upamo niti pomisliti. Čeprav paradoksalno, je njej ta pot prinesla nove življenjske moči, jasne cilje in širok pogled na svet. V slovenskem združenju za boj proti raku dojk Europa Donna je našla svoje poslanstvo in v organizacijo vnesla primorski temperament. Generalna sekretarka združenja, Senožečanka Tanja Španić, je naša nocojšnja gostja. Mateja Brežan.
Odprto za srečanja
Tokratna gostja oddaje Odprto za srečanja je državna prvakinja v odbojki na mivki in profesorica flavte, Jelena Pešić. V studio jo je povabil Primož Čepar.
Tokratna gostja oddaje Odprto za srečanja je državna prvakinja v odbojki na mivki in profesorica flavte, Jelena Pešić. V studio jo je povabil Primož Čepar.
Odprto za srečanja
Bor Zuljan, novogoriški kitarist in lutnjist, ki se po večletnem študiju v različnih prestižnih evropskih glasbenih ustanovah, vrača na Goriško. Je pobudnik in umetniški vodja festivala Dnevi stare glasbe, kot virtuoz na kitari in lutnji pa se loteva različnih glasbenih zvrsti in projektov ter išče sintezo med sodobno, staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazza in improvizacijo.
Bor Zuljan, novogoriški kitarist in lutnjist, ki se po večletnem študiju v različnih prestižnih evropskih glasbenih ustanovah, vrača na Goriško. Je pobudnik in umetniški vodja festivala Dnevi stare glasbe, kot virtuoz na kitari in lutnji pa se loteva različnih glasbenih zvrsti in projektov ter išče sintezo med sodobno, staro glasbo, najrazličnejšimi glasbenimi tradicijami sveta, jazza in improvizacijo.
Odprto za srečanja
V oddaji Odprto za srečanja je naša gostja umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, po rodu iz BILJ. V svojem življenju je pripravila nešteto razstav, napisala veliko likovnih kritik, katalogov in monografij umetnikov, ki so zaznamovali naš prostor in čas. S svojo osebnostjo pa je ta čas zaznamovala tudi ona sama. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
V oddaji Odprto za srečanja je naša gostja umetnostna zgodovinarka Nelida Nemec, po rodu iz BILJ. V svojem življenju je pripravila nešteto razstav, napisala veliko likovnih kritik, katalogov in monografij umetnikov, ki so zaznamovali naš prostor in čas. S svojo osebnostjo pa je ta čas zaznamovala tudi ona sama. V goste jo je povabila Nataša Benčič.
