Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
Jurij Spitzen je Ljubljančan že dve leti in pol. Sin Rusa in Ukrajinke, ki je živel razpet med domovinama staršev, je bil že pred začetkom ruske agresije odločen, da se bo preselil nekam v Evropo, vojna vihra je namero samo pospešila. Z ženo Ukrajinko in hčerko Slovenije niso izbrali naključno, na prihod v našo deželo se je Jurij pripravljal tudi z učenjem slovenščine. In to ob pomoči risank in filmov. Znanje našega jezika mu pride zelo prav, saj je lastnik družinske pekarnice »Mama peče«, mama je njegova žena, pekovka in slaščičarka, on, pravnik po izobrazbi, pa je njen asistent in prodajalec. Čeprav si želi, da bi v Ukrajini čim prej zavladal mir, pa ne čaka na vrnitev, ampak bi rad v Sloveniji ostal za vedno.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Mlada zasedba »Last pizza slice«, krajše LPS, predstavlja novo skladbo, slavospev ljubezni, Kolpi in poletju. Ljubezenska zgodba se je iztekla, tako da ostaja živa le še v spominih bivših zaljubljencev. Pesem, s katero zasedba napoveduje novi album, nosi naslov Perry.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Pisane rože iz krep papirja, povezane v umetelne šopke, kokoške iz blaga, zajci iz filca in seveda pisanke. Vsestranska upokojenka iz Brežic Brigita Heberle spihana jajca krasi z drobnimi cvetovi iz fimo mase. Paleta izdelkov je široka, najraje pa dela vrtnice, te so njena velika ljubezen. Na Bizeljskem, od koder izvira, ima rožni vrt z več kot 80 vrtnicami. Dela po navdihu in glede na letne čase, rada veze prtičke, tudi oltarne prte, izdeluje okrasne blazinice za bucike, torbice, košarice iz blaga za pirhe. Ker sva se pogovarjali ravno v času praznikov, opozorim tudi na njene »božje kotke«, značilne za stare kmečke hiše; križ z Jezusom za božji kot je odela s približno 500 cvetovi, podobni venci iz cvetja pa krasijo tudi kipe v cerkvah na Bizeljskem. Dela predvsem za svojo dušo, pravi, izdelke pa podari družini in prijateljem. Razstava poročnih šopkov iz krep papirja, poustvarjenih po fotografijah, je na ogled v Posavskem muzeju Brežice, s katerim na delavnicah rada predaja zanje mladim.
Tokratna Evropa osebno je malce drugačna. Spoznali bomo Francozinjo, ki že sedem let živi v Sloveniji. Je stop-motion animatorka za risanke in filme, sodelovala pa je tudi pri ustvarjanju ikonične risanke Bacek Jon. Hkrati bomo spoznali tudi njen najljubši hobi – šport, za katerega večina sploh ne ve, da obstaja, kaj šele, da imamo tudi slovensko ekipo: Roller Derby Ljubljana. Mojca Jevšek je ekipo in Francozinjo Julio oziroma Del, kot se glasi njen roller derby vzdevek, obiskala na treningu.
Tokratna Evropa osebno je malce drugačna. Spoznali bomo Francozinjo, ki že sedem let živi v Sloveniji. Je stop-motion animatorka za risanke in filme, sodelovala pa je tudi pri ustvarjanju ikonične risanke Bacek Jon. Hkrati bomo spoznali tudi njen najljubši hobi – šport, za katerega večina sploh ne ve, da obstaja, kaj šele, da imamo tudi slovensko ekipo: Roller Derby Ljubljana. Mojca Jevšek je ekipo in Francozinjo Julio oziroma Del, kot se glasi njen roller derby vzdevek, obiskala na treningu.
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek. Ton in montaža Liam Samsa.
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek. Ton in montaža Liam Samsa.
V jutranjem programu smo imeli pogovor na temo filmov, serij in risank, ki naj bi zaznamovale leto 2024. Naš gost je bil Nejc Feguš iz Filmogogije.
V jutranjem programu smo imeli pogovor na temo filmov, serij in risank, ki naj bi zaznamovale leto 2024. Naš gost je bil Nejc Feguš iz Filmogogije.
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Komisija za preprečevanje korupcije izdala več priporočil zaradi zaznanih korupcijskih tveganj pri nakupu stavbe na Litijski - T.i. Varuhovi kotički odslej tudi v občinah Poljčane, Makole, Majšperk in Kidričevo - 6. Prevodni pranger se je končal z razpravo v Lutkovnem gledališču Maribor o prevajanju risank
V oddaji Točno opoldne prisluhnite naslednjim temam: - Komisija za preprečevanje korupcije izdala več priporočil zaradi zaznanih korupcijskih tveganj pri nakupu stavbe na Litijski - T.i. Varuhovi kotički odslej tudi v občinah Poljčane, Makole, Majšperk in Kidričevo - 6. Prevodni pranger se je končal z razpravo v Lutkovnem gledališču Maribor o prevajanju risank
Odpravili smo na novo dogodivščino k našim sodelavcem na televizijo. Tokrat smo obiskali studio, kjer se trenutno sinhronizirajo risanke. Preverili smo, kako to izgleda in na kaj morajo biti sinhronizatorji pozorni.
Odpravili smo na novo dogodivščino k našim sodelavcem na televizijo. Tokrat smo obiskali studio, kjer se trenutno sinhronizirajo risanke. Preverili smo, kako to izgleda in na kaj morajo biti sinhronizatorji pozorni.
Pridevniški par "tehnični" in "tehniški" imata enako osnovo, se pa razlikujeta v obrazilu. Tudi njun pomen ni povsem prekriven, ampak le delno. V današnjem KiKs-u bomo izpostavili nekaj tovrstnih parov pridevniških besed in njihovo rabo pobliže spoznali. Darja Pograjc je zbrala primere in se odpravila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po razlago.
Pridevniški par "tehnični" in "tehniški" imata enako osnovo, se pa razlikujeta v obrazilu. Tudi njun pomen ni povsem prekriven, ampak le delno. V današnjem KiKs-u bomo izpostavili nekaj tovrstnih parov pridevniških besed in njihovo rabo pobliže spoznali. Darja Pograjc je zbrala primere in se odpravila na Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU po razlago.
Čeprav je filmska ena najmlajših umetnosti, pa vsebuje tako raznolik spekter vsebin, ki posnemajo življenje samo, da ni prav nič nenavadno, da je gledanje filmov ena najbolj priljubljenih oblik zabave oziroma, da je filmska umetnost ena najbolj degustiranih. Potemtakem ne čudi niti obilje debat ob spremljanju prireditve podelitve oskarjev. Oskar je sicer vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. No, filmski lavreati so znani že od včeraj, ni pa znano kaj je ljubše mladim – filmi ali risanke? In kakšne najraje gledajo ter zakaj … Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja.
Čeprav je filmska ena najmlajših umetnosti, pa vsebuje tako raznolik spekter vsebin, ki posnemajo življenje samo, da ni prav nič nenavadno, da je gledanje filmov ena najbolj priljubljenih oblik zabave oziroma, da je filmska umetnost ena najbolj degustiranih. Potemtakem ne čudi niti obilje debat ob spremljanju prireditve podelitve oskarjev. Oskar je sicer vzdevek za najbolj prestižno filmsko nagrado v ZDA, ki jo od leta 1929 podeljuje ameriška Akademija znanosti in umetnosti gibljivih slik. No, filmski lavreati so znani že od včeraj, ni pa znano kaj je ljubše mladim – filmi ali risanke? In kakšne najraje gledajo ter zakaj … Liana Buršič se je pogovarjala s tretješolci z ljubljanske OŠ Toneta Čufarja.
Zadnji dogodek Prevodnega prangerja v Mariboru, ki ga je že šesto leto pripravilo Kulturno društvo Pranger, je bil namenjen prevajanju in sinhronizaciji risank v slovenščino. Izvedeli smo, da je postopek tehnično in ustvarjalno zahteven in da se na nacionalni televiziji zavedajo, da so prav risanke zelo pomembne za zgodnji stik predšolskih otrok z zbornim jezikom. Pred leti je nekdanja televizijska urednica Andreja Hafner Souček pri BBC-ju izbojevala za slovenščino pomembno zmago – pri poimenovanju animirane uspešnice, v prispevku pa bomo pogledali na risanke nekoliko širše, tudi čez rob prevajanja.
Zadnji dogodek Prevodnega prangerja v Mariboru, ki ga je že šesto leto pripravilo Kulturno društvo Pranger, je bil namenjen prevajanju in sinhronizaciji risank v slovenščino. Izvedeli smo, da je postopek tehnično in ustvarjalno zahteven in da se na nacionalni televiziji zavedajo, da so prav risanke zelo pomembne za zgodnji stik predšolskih otrok z zbornim jezikom. Pred leti je nekdanja televizijska urednica Andreja Hafner Souček pri BBC-ju izbojevala za slovenščino pomembno zmago – pri poimenovanju animirane uspešnice, v prispevku pa bomo pogledali na risanke nekoliko širše, tudi čez rob prevajanja.
Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?
Risanki in pravljici se je pridružil podkast! V poplavi avdiovsebin najdemo tudi takšne za otroke, čeprav jih v Sloveniji (za zdaj še) iščemo s povečevalnim steklom. Radio Slovenija že desetletja ponuja avdiovsebine, ki prispevajo k razvoju domišljije, empatije in jezika, neodvisni ustvarjalci doma in v tujini poudarjajo prijaznost, zabavo, odgovornost! Kako ustvariti podkast za otroke? Zakaj je za majhne in velike avdio (naj)boljša izbira? Koliko časa naj traja? O čem naj govori?
Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči. Kakšen bo, je odvisen tudi od tega, kdaj in koliko časa bo otrok preživel pred zaslonskimi mediji. Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo v prvi vrsti le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke? Gostji pogovora sta Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Obe soustvarjata risanke oddaje Živ Žav, ki jo otroci lahko spremljajo že štiri desetletja.
Domišljijski svet otroka je kot kozmos, ki se lahko širi ali krči. Kakšen bo, je odvisen tudi od tega, kdaj in koliko časa bo otrok preživel pred zaslonskimi mediji. Čezmerno gledanje zaslonskih medijev škodi jezikovnemu razvoju otrok. Vendar zdrava mera gledanja in kakovost risank lahko zmanjšata slabe učinke. Koliko načela jezikovnega razvoja upoštevajo ustvarjalci sinhronizacije risank? Koliko ustvarjajo risanke, ki od otrok zahtevajo umski napor, koliko pa želijo v prvi vrsti le pritegniti otrokovo pozornost, da pred zaslonom obsedi kot robot? Predvsem pa, kako naj starši prepoznajo kakovostne risanke? Gostji pogovora sta Martina Peštaj, urednica Uredništva otroških in mladinskih oddaj na Televiziji Slovenija, in Maja Sever, igralka in prevajalka. Obe soustvarjata risanke oddaje Živ Žav, ki jo otroci lahko spremljajo že štiri desetletja.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Radio je res poseben medij, ki lahko tudi z besedami poslušalcu slika zgodbe. Te pa dobesedno slikajo tudi animatorji, ki posamezne sličice povežejo v celoto, da jih naše oko zazna kot gibanje. Naredili bi krivico, če bi jih poimenovali risanke, saj je pravilen izraz animirani film. Veronika Hozjan iz Tolmina je 30-letna diplomirana akademska slikarka, ki se ukvarja z animacijo. Kot samozaposlena v kulturi sodeluje s studii po vsem svetu in ustvarja risane animirane filme - iz svoje "pisarne" v Tolminu. Trenutno pod okriljem zavoda Dagíba dokončuje svoj prvi samostojni animirani film, ki ga sofinancirata RTV Slovenija ter slovenski in hrvaški filmski center.
Mešani mladinski pevski zbor Veter je drugi del 31. letnega koncerta v Slovenski filharmoniji namenil glasbi ameriškega skladatelja Alana Menkena, ki je zaslovel s pesmimi, ki jih je napisal za Disneyeve risanke. V sodelovanju s piscem besedil Howardom Ashmanom je leta 1989 ustvaril glasbo za celovečerno Disneyevo risanko Mala morska deklica, dve leti pozneje pa sta avtorja prispevala glasbo za risanko Lepotica in zver. Leta 1992 je Disneyev studio posnel risanko Aladin, k sodelovanju so producenti ponovno povabili oba avtorja, kot pisec besedil pa je pri tej produkciji sodeloval še Tim Rice. Najlepše melodije iz teh treh risank sta za zbor priredila Roger Emerson in Ed Lojeski.
Mešani mladinski pevski zbor Veter je drugi del 31. letnega koncerta v Slovenski filharmoniji namenil glasbi ameriškega skladatelja Alana Menkena, ki je zaslovel s pesmimi, ki jih je napisal za Disneyeve risanke. V sodelovanju s piscem besedil Howardom Ashmanom je leta 1989 ustvaril glasbo za celovečerno Disneyevo risanko Mala morska deklica, dve leti pozneje pa sta avtorja prispevala glasbo za risanko Lepotica in zver. Leta 1992 je Disneyev studio posnel risanko Aladin, k sodelovanju so producenti ponovno povabili oba avtorja, kot pisec besedil pa je pri tej produkciji sodeloval še Tim Rice. Najlepše melodije iz teh treh risank sta za zbor priredila Roger Emerson in Ed Lojeski.
Če v središču Slovenj Gradca običajno kraljuje skulptura konja, pa je zdaj v ospredju zebra, njegova prijateljica. Jutri bo tam namreč potekal festival animiranega filma Zebra, ki z mislijo, da za risanke nismo nikoli prestari, prinaša animirane filme z vsega sveta. V mariborskem Studiu UGM pa se danes odpirata dve razstavi, ki ju je pripravil ustanovitelj in programski vodja madžarske umetniške ustanove ENA - Everybody Needs Art iz Budimpešte, Peter Bencze. Mednarodna skupinska razstava ponuja nabor upodobitev telesa skozi različne medije, v etaži nižjega pritličja pa so na ogled dela Omare (Mare Oláh). Foto: Ádám Ulbert, Neveste morja in Zsuzsi Ujj, 1990, kolaž fotografij; vir: UGM
Če v središču Slovenj Gradca običajno kraljuje skulptura konja, pa je zdaj v ospredju zebra, njegova prijateljica. Jutri bo tam namreč potekal festival animiranega filma Zebra, ki z mislijo, da za risanke nismo nikoli prestari, prinaša animirane filme z vsega sveta. V mariborskem Studiu UGM pa se danes odpirata dve razstavi, ki ju je pripravil ustanovitelj in programski vodja madžarske umetniške ustanove ENA - Everybody Needs Art iz Budimpešte, Peter Bencze. Mednarodna skupinska razstava ponuja nabor upodobitev telesa skozi različne medije, v etaži nižjega pritličja pa so na ogled dela Omare (Mare Oláh). Foto: Ádám Ulbert, Neveste morja in Zsuzsi Ujj, 1990, kolaž fotografij; vir: UGM
Na današnji dan sta svoj filmski debi doživela slavni mišek Mickey in njegovo dekle Minnie. Pojavila sta se je v risanki z naslovom Steamboat Willie, ki jo je režiral Walt Disney. Gre za prvo risanko, ki je bila sinhronizirana z zvokom, kar jo je močno razlikovalo od vseh prejšnjih. O risankah, ki so danes še veliko bolj dodelane, kot je bila omenjena, se je s tretješolci z Osnovne šole Mengeš pogovarjal Aleš Ogrin. Povedali so mu, kako bi se izdelave risanke lotili sami.
Na današnji dan sta svoj filmski debi doživela slavni mišek Mickey in njegovo dekle Minnie. Pojavila sta se je v risanki z naslovom Steamboat Willie, ki jo je režiral Walt Disney. Gre za prvo risanko, ki je bila sinhronizirana z zvokom, kar jo je močno razlikovalo od vseh prejšnjih. O risankah, ki so danes še veliko bolj dodelane, kot je bila omenjena, se je s tretješolci z Osnovne šole Mengeš pogovarjal Aleš Ogrin. Povedali so mu, kako bi se izdelave risanke lotili sami.
V decembrski oddaji pozornost posvečamo najmlajšim in njihovim željam. Ena večjih je brez dvoma gledanje risank, zato tokrat raziskujemo številne vidike animiranih serij, ob strokovnjakih pa so besedo seveda dobili tudi otroci.
V decembrski oddaji pozornost posvečamo najmlajšim in njihovim željam. Ena večjih je brez dvoma gledanje risank, zato tokrat raziskujemo številne vidike animiranih serij, ob strokovnjakih pa so besedo seveda dobili tudi otroci.
.NAPOVED: »Zmagali bomo proti temu nevidnemu sovražniku«, sporočajo voditelji držav sveta. Vsi sprejemajo bolj ali manj podobne ukrepe za zajezitev bolezni in ohranitev življenj. Vmes pa bijejo boj za ureditev in vlogo, ki bi jo želeli imeti po zmagi nad virusom. Zavezništva, ki smo jih poznali, očitno ne bodo več enaka kot do zdaj. Kakšen bo svet v katerega vstopamo, o tem več v Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj:
.NAPOVED: »Zmagali bomo proti temu nevidnemu sovražniku«, sporočajo voditelji držav sveta. Vsi sprejemajo bolj ali manj podobne ukrepe za zajezitev bolezni in ohranitev življenj. Vmes pa bijejo boj za ureditev in vlogo, ki bi jo želeli imeti po zmagi nad virusom. Zavezništva, ki smo jih poznali, očitno ne bodo več enaka kot do zdaj. Kakšen bo svet v katerega vstopamo, o tem več v Labirintih sveta. Z vami bo Marjan Vešligaj:
Drugi poudarki iz oddaje: -V Mariboru bo treba preseliti dnevni center državnega združenja za kakovost življenja Ozara -Praznujejo v Rogaški Slatini in Ljutomeru -V Slovenj Gradcu v ospredju risanke, festival animiranega filma Zebra
Drugi poudarki iz oddaje: -V Mariboru bo treba preseliti dnevni center državnega združenja za kakovost življenja Ozara -Praznujejo v Rogaški Slatini in Ljutomeru -V Slovenj Gradcu v ospredju risanke, festival animiranega filma Zebra
Pandemija je gledališčem vzela živ nastop pred občinstvom in jih krepko pahnila v proces samoizpraševanja. Izstopila je tudi žgoča téma podnebne krize. Kakšen je na primer učinek ogljičnega odtisa na mednarodnih gostovanjih? Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. Ustvarjanje slikarke in risarke Blažke Križan je ostro kot skalpel. Dobesedno. S skalpelom rezlja v papir. Ko listi odstopajo od ploskve, pa na neki način prehajajo že v kiparsko formo. Posvetili se bomo njeni razstavi v Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor. Akademik Milček Komelj je o pred dvema mesecema umrlemu Borisu Pahorju zapisal, da je "živel za človeške pojme tako dolgo, da je v resnici že postal zgodovinski pojem, vendar ostaja tako aktualen, da uteleša že kar mitičnega narodnega junaka, ki nas s svojo modrostjo spodbuja in nam kaže odrešilno pot." Marij Čuk bo tokrat predstavil poseben zvezek s pričevanji o življenju in delu tega velikega tržaškega ustvarjalca, v katerem spoznamo njegovo delo in celo intimno življenjsko zgodbo. Zapise o Pahorju so prispevala eminentna imena slovenskega, zamejskega in mednarodnega prostora.
Pandemija je gledališčem vzela živ nastop pred občinstvom in jih krepko pahnila v proces samoizpraševanja. Izstopila je tudi žgoča téma podnebne krize. Kakšen je na primer učinek ogljičnega odtisa na mednarodnih gostovanjih? Evropski projekt Stages, ki ga Unija sofinancira v vrednosti dveh milijonov evrov, bo štiri leta iskal in preizkušal rešitve za probleme podnebne krize na področju gledališča in trajnostno preobrazbo v delovanju gledališke umetnosti. V Sloveniji je vanj vključeno SNG Maribor. Ustvarjanje slikarke in risarke Blažke Križan je ostro kot skalpel. Dobesedno. S skalpelom rezlja v papir. Ko listi odstopajo od ploskve, pa na neki način prehajajo že v kiparsko formo. Posvetili se bomo njeni razstavi v Galeriji društva likovnih umetnikov Maribor. Akademik Milček Komelj je o pred dvema mesecema umrlemu Borisu Pahorju zapisal, da je "živel za človeške pojme tako dolgo, da je v resnici že postal zgodovinski pojem, vendar ostaja tako aktualen, da uteleša že kar mitičnega narodnega junaka, ki nas s svojo modrostjo spodbuja in nam kaže odrešilno pot." Marij Čuk bo tokrat predstavil poseben zvezek s pričevanji o življenju in delu tega velikega tržaškega ustvarjalca, v katerem spoznamo njegovo delo in celo intimno življenjsko zgodbo. Zapise o Pahorju so prispevala eminentna imena slovenskega, zamejskega in mednarodnega prostora.
V sredinem jutru smo gostili Denisa Ališiča, magistra zakonskih in družinskih študij. Pojasnil je, ali so igrice, telefoni in risanke za naše otroke res samo škodljiva razvada in skušnjava, ki vodi v odvisnost.
V sredinem jutru smo gostili Denisa Ališiča, magistra zakonskih in družinskih študij. Pojasnil je, ali so igrice, telefoni in risanke za naše otroke res samo škodljiva razvada in skušnjava, ki vodi v odvisnost.
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Pediater Miloš Símov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12-imi leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič,
Ko so leta 1933 v filmskem studiu Metro-Goldwyn-Mayer odkupili pravice za filmsko adaptacijo zelo priljubljenega romana avstrijskega pisatelja Felixa Saltna Bambi, so nameravali posneti igrani film, a se je to kmalu izkazalo za prevelik zalogaj, zato so pravice prepustili Waltu Disneyju in vse preostalo je zgodovina … Zgodba o malem jelenčku, ki se je pod Disneyjevo taktirko precej zmehčala in se iz nekoliko temačnejšega romana za starejše bralce spremenila v živo pisano risanko za najmlajše gledalce, je dobila čisto nove razsežnosti. Le malokdo vsaj ohlapno ne pozna njene vsebine, izraz »bambi«, ki sicer izvira iz italijanske besede za otroka, pa je postal celo pogovorni sinonim za majhnega srnjačka. Bambi je dobrih sto let po nastanku romana verjetno najbolj znani jelenček na svetu poleg Božičkovega Rudolfa in končno je napočil čas ali bolje rečeno dovoljšen tehnološki napredek, da ga na filmskem platnu zaigra pravi jelen. Te zahtevne ideje se je z veliko potrpežljivosti lotil francoski scenarist in režiser Michel Fessler in se z ekipo odpravil v Orleanski gozd, da bi ob pomoči podjetja Animal Contact, ki usposablja živali za avdiovizualni svet, v naravnem okolju posnel igrani film s samimi živalskimi junaki. Rezultat je osupljiv in gledalec zlahka pozabi, da ne gleda dokumentarnega filma, ampak kosmate, pernate ali luskaste igralce, ki so prizore pred snemanjem večkrat vadili in nato tudi večkrat posneli. Seveda od njih ni moč pričakovati disneyjevske obrazne mimike ali kakšnih res zapletenih, le v risankah možnih akcij, vendar so svojo nalogo izvrstno opravile, neokrnjena narava pa seveda še bolj pripomore k pravljičnemu ozračju. Prav zato, ker je vse na meji dokumentarnosti, Bambijeva življenjska pot ni tako zelo melodramatična, kot se morda spomnimo iz risanke; v gozdu namreč ne obstajata dobro in zlo, le boj za preživetje, in tako na primer sicer neuspešni lov orla na Bambijevega zajčjega prijatelja izzveni le kot popolnoma naraven gozdni pojav – dramatičen, a brez nepotrebne drame. Edini pravi sovražnik je seveda človek. Človek, ki v gozd vdre od zunaj in s svojim nerazumevanjem in nespoštovanjem njegovih prebivalcev prepletenemu gozdnemu ekosistemu povzroča nepopravljivo škodo. Prav zaradi tega skoraj vizionarskega uvida – Salten, sicer tudi sam zagrizen lovec, ki pa je menda po puški segel le v res nujnih primerih, je delo napisal že daljnega leta 1923 – roman Bambi sodi tudi med začetnike okoljevarstvene literature. In težko bi si zamislili boljši format za osvetlitev tega danes tako žgočega problema, kot ga je v svoji vizualno čudoviti igrani filmski različici predstavil Michel Fessler in Bambija končno osvobodil disneyjevskega počlovečenja.
Ko so leta 1933 v filmskem studiu Metro-Goldwyn-Mayer odkupili pravice za filmsko adaptacijo zelo priljubljenega romana avstrijskega pisatelja Felixa Saltna Bambi, so nameravali posneti igrani film, a se je to kmalu izkazalo za prevelik zalogaj, zato so pravice prepustili Waltu Disneyju in vse preostalo je zgodovina … Zgodba o malem jelenčku, ki se je pod Disneyjevo taktirko precej zmehčala in se iz nekoliko temačnejšega romana za starejše bralce spremenila v živo pisano risanko za najmlajše gledalce, je dobila čisto nove razsežnosti. Le malokdo vsaj ohlapno ne pozna njene vsebine, izraz »bambi«, ki sicer izvira iz italijanske besede za otroka, pa je postal celo pogovorni sinonim za majhnega srnjačka. Bambi je dobrih sto let po nastanku romana verjetno najbolj znani jelenček na svetu poleg Božičkovega Rudolfa in končno je napočil čas ali bolje rečeno dovoljšen tehnološki napredek, da ga na filmskem platnu zaigra pravi jelen. Te zahtevne ideje se je z veliko potrpežljivosti lotil francoski scenarist in režiser Michel Fessler in se z ekipo odpravil v Orleanski gozd, da bi ob pomoči podjetja Animal Contact, ki usposablja živali za avdiovizualni svet, v naravnem okolju posnel igrani film s samimi živalskimi junaki. Rezultat je osupljiv in gledalec zlahka pozabi, da ne gleda dokumentarnega filma, ampak kosmate, pernate ali luskaste igralce, ki so prizore pred snemanjem večkrat vadili in nato tudi večkrat posneli. Seveda od njih ni moč pričakovati disneyjevske obrazne mimike ali kakšnih res zapletenih, le v risankah možnih akcij, vendar so svojo nalogo izvrstno opravile, neokrnjena narava pa seveda še bolj pripomore k pravljičnemu ozračju. Prav zato, ker je vse na meji dokumentarnosti, Bambijeva življenjska pot ni tako zelo melodramatična, kot se morda spomnimo iz risanke; v gozdu namreč ne obstajata dobro in zlo, le boj za preživetje, in tako na primer sicer neuspešni lov orla na Bambijevega zajčjega prijatelja izzveni le kot popolnoma naraven gozdni pojav – dramatičen, a brez nepotrebne drame. Edini pravi sovražnik je seveda človek. Človek, ki v gozd vdre od zunaj in s svojim nerazumevanjem in nespoštovanjem njegovih prebivalcev prepletenemu gozdnemu ekosistemu povzroča nepopravljivo škodo. Prav zaradi tega skoraj vizionarskega uvida – Salten, sicer tudi sam zagrizen lovec, ki pa je menda po puški segel le v res nujnih primerih, je delo napisal že daljnega leta 1923 – roman Bambi sodi tudi med začetnike okoljevarstvene literature. In težko bi si zamislili boljši format za osvetlitev tega danes tako žgočega problema, kot ga je v svoji vizualno čudoviti igrani filmski različici predstavil Michel Fessler in Bambija končno osvobodil disneyjevskega počlovečenja.
Tokratni Big Screen posvečamo Juriju Součku, ki je sinhroniziral več kot 150 risank, tudi nepozabne, kot so Palček Smuk, Pipi in Melkijad, Palček David ter Čebelica Maja. Prisluhnite!
Tokratni Big Screen posvečamo Juriju Součku, ki je sinhroniziral več kot 150 risank, tudi nepozabne, kot so Palček Smuk, Pipi in Melkijad, Palček David ter Čebelica Maja. Prisluhnite!
Sakralne podobe koroškega slikarja Pol stoletja druge slovenske Univerze Pomembna podpora osamosvojitvi Leta 1703 so uršulinke v Ljubljani ustanovile prvo dekliško šolo. Kar 170 let je bila to edina javna šola za dekleta. Delovala je v najeti hiši tedanjega župana Gabrijela Edra Edenburga na kraju, na katerem je danes glavna pošta. Uršulinke so poučevale po splošnih učnih načrtih tiste dobe, ki so obsegali: verouk, branje, pisanje, računanje in ročna dela. Poleg teh predmetov so poučevale še francoščino, italijanščino, glasbo, zemljepis, prirodopis, zgodovino in risanje. Učni jezik je bila slovenščina, za pripomoček pa so uršulinke uporabljale Paglovčev prevod »Thomasha Kempensaria bukev«, v katerih je bil tudi dodatek za učenje slovenščine.
Sakralne podobe koroškega slikarja Pol stoletja druge slovenske Univerze Pomembna podpora osamosvojitvi Leta 1703 so uršulinke v Ljubljani ustanovile prvo dekliško šolo. Kar 170 let je bila to edina javna šola za dekleta. Delovala je v najeti hiši tedanjega župana Gabrijela Edra Edenburga na kraju, na katerem je danes glavna pošta. Uršulinke so poučevale po splošnih učnih načrtih tiste dobe, ki so obsegali: verouk, branje, pisanje, računanje in ročna dela. Poleg teh predmetov so poučevale še francoščino, italijanščino, glasbo, zemljepis, prirodopis, zgodovino in risanje. Učni jezik je bila slovenščina, za pripomoček pa so uršulinke uporabljale Paglovčev prevod »Thomasha Kempensaria bukev«, v katerih je bil tudi dodatek za učenje slovenščine.
Pediater Miloš Simov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič, je med drugim povedal Nini Brus, ki ga je povabila na pogovor. Posnela sta ga 24. decembra, nekaj ur pred tem, preden je doktor Simov z družino odletel na obisk k sorodnikom in prijateljem v rodno Srbijo.
Pediater Miloš Simov je odraščal v Pirotu v Srbiji in je po končanem študiju na medicinski fakulteti v Nišu prišel v Slovenijo. Pred 12 leti se je zaposlil v Zdravstvenem domu Idrija, zdaj je tudi strokovni vodja te ustanove. Čeprav sprva ni razmišljal o pediatriji, mu nikdar niti za trenutek ni bilo žal, da se je na pobudo takratne direktorice odločil prav za to specializacijo. Njegova ambulanta je odeta v živahne barve, polna je pisanih igrač in risbic. Njegova zdravniška halja ni bela, ampak modra in okrašena z junaki iz risank. Te ima tudi na nogavicah. Zelo je priljubljen tako pri malih pacientih kot pri sodelavcih, saj širi dobro voljo in optimizem. Rad ima naravo in hribe, je navdušen ribič, je med drugim povedal Nini Brus, ki ga je povabila na pogovor. Posnela sta ga 24. decembra, nekaj ur pred tem, preden je doktor Simov z družino odletel na obisk k sorodnikom in prijateljem v rodno Srbijo.
Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.
Erika Gregorič je izolska ljubiteljska ilustratorka in pisateljica. Širša javnost jo pozna predvsem po junakih japonskih risank, ki so jo v otroštvu tako zelo prevzeli, da so postali glavni motiv njenega umetniškega ustvarjanja. Gre predvsem za risanje stripov in animacij v japonskem manga oziroma anime slogu. Erika Gregorič se sicer ukvarja tudi s pisanjem. Je avtorica člankov o fantazijski književnosti, ki je bila tudi tema njene magistrske naloge. Zanjo je prejela Kosovelovo nagrado Univerze na Primorskem. Z Eriko Gregorič, ki se zadnja leta predstavlja z umetniškim imenom Arti Reika, se je pogovarjala Jasna Preskar.
Tudi risanke in filmi, kot knjige, burijo domišljijo. V tokratni oddaji govorimo o najboljših in najljubših risanih junakih ter zgodbah, ki nam jih prinaša televizijski ekran. Ob tej priložnosti je Lara Gril govorila z Martino Peštaj, psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija, ki se na risanke res dobro spozna. Ima zelo zanimivo službo – njeno delo med drugim zajema gledanje risank, ki jih potem izbere za otroški program z imenom Živ Žav. To so jutranje risanke, ki jih lahko vsako nedeljo gledate na prvem programu Televizije Slovenija.
Tudi risanke in filmi, kot knjige, burijo domišljijo. V tokratni oddaji govorimo o najboljših in najljubših risanih junakih ter zgodbah, ki nam jih prinaša televizijski ekran. Ob tej priložnosti je Lara Gril govorila z Martino Peštaj, psihologinjo in urednico Otroškega in mladinskega programa na Televiziji Slovenija, ki se na risanke res dobro spozna. Ima zelo zanimivo službo – njeno delo med drugim zajema gledanje risank, ki jih potem izbere za otroški program z imenom Živ Žav. To so jutranje risanke, ki jih lahko vsako nedeljo gledate na prvem programu Televizije Slovenija.
Nina Grilc je vplivnica in glasbenica, ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank. Pod umetniškim imenom Nina Kay se je pred enajstimi leti v skladbi Kratek stik pridružila Big Foot Mami, septembra pa se na glasbeni oder vrača.
Nina Grilc je vplivnica in glasbenica, ukvarja se tudi s sinhronizacijo risank. Pod umetniškim imenom Nina Kay se je pred enajstimi leti v skladbi Kratek stik pridružila Big Foot Mami, septembra pa se na glasbeni oder vrača.
Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma. Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.
Njene knjige so izdale številne založbe v Španiji, Portugalski, Italiji, Turčiji, Braziliji, Kitajski, Koreji, Maleziji, Belgiji, Franciji, Nemčji, Ukrajini, Slovaškem, Rusiji in na Maržarskem. Nekatere njene slikanice se v Rusiji in Koreji predvajajo kot risanke. Je pa aktivna tudi v založniški panogi kot članica številnih knjižnih upravnih odborov, pa tudi kot predsednica Slovenskega knjižnega sejma. Založba Morfem, se kljub temu, da je Slovenija častna gostja bolognskega knjižnega sejma, tako kot vsa leta doslej, predstavlja samostojno, pravi direktorica založbe Helena Kraljič, letos z dvestopetdesetimi naslovi v petindvajsetih tujih jezikih. Založba Morfem je zelo uspešna tudi s predstavitvijo domačih avtorjev v tujini in tujih v Sloveniji. Na lanskoletnem Slovenskem knjižnem sejmu je gostila uspešen britanski tandem, pisateljico Rachel Bright in ilustratorja Jima Fielda.
Na odru ljubljanskih Križank je 21. avgusta 2024 v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh. Izvedel je pisan program klasične, filmske in zabavne glasbe, ta teden v oddaji zvenijo teme iz filmov, risank in nadaljevank: SCOTT BRADLEY / PETER MORRIS, TOMAŽ KUKOVIČ: TOM AND JERRY LEONARD BERNSTEIN: MAMBO NINO ROTA / MARJAN PETERNEL: IZBOR IZ FILMA BOTER MAGNIFICO / MATIJA KREČIČ: PUKNI ZORO JANI GOLOB: PUSTITE NAM TA SVET in POLETJE V ŠKOLJKI MARJAN KOZINA, MARIJAN VODOPIVEC / NEJC BEČAN: KEKEC MEDLEY Slovenski mladinski orkester sestavljajo glasbeniki iz vse Slovenije, stari od 12 do 22 let, ki se pred koncertom udeležijo že tradicionalnega poletnega Orkesterkampa. S svojimi projekti zapolnjuje vrzel med formalnim izobraževanjem glasbenikov, ki se osredinja na tehniko in teorijo, ter stvarnostjo njihovega poklica. Mladim omogoča iz prve roke spoznati vse aspekte te poklicne poti – od prijave na avdicijo do izbora projektov, vaj in nastopov na najprestižnejših odrih. Ustanovili so ga leta 2019 v sodelovanju z mednarodnimi in domačimi partnerji, junija 2022 pa je bil sprejet v polnopravno članstvo Evropske federacije mladinskih nacionalnih orkestrov.
Na odru ljubljanskih Križank je 21. avgusta 2024 v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh. Izvedel je pisan program klasične, filmske in zabavne glasbe, ta teden v oddaji zvenijo teme iz filmov, risank in nadaljevank: SCOTT BRADLEY / PETER MORRIS, TOMAŽ KUKOVIČ: TOM AND JERRY LEONARD BERNSTEIN: MAMBO NINO ROTA / MARJAN PETERNEL: IZBOR IZ FILMA BOTER MAGNIFICO / MATIJA KREČIČ: PUKNI ZORO JANI GOLOB: PUSTITE NAM TA SVET in POLETJE V ŠKOLJKI MARJAN KOZINA, MARIJAN VODOPIVEC / NEJC BEČAN: KEKEC MEDLEY Slovenski mladinski orkester sestavljajo glasbeniki iz vse Slovenije, stari od 12 do 22 let, ki se pred koncertom udeležijo že tradicionalnega poletnega Orkesterkampa. S svojimi projekti zapolnjuje vrzel med formalnim izobraževanjem glasbenikov, ki se osredinja na tehniko in teorijo, ter stvarnostjo njihovega poklica. Mladim omogoča iz prve roke spoznati vse aspekte te poklicne poti – od prijave na avdicijo do izbora projektov, vaj in nastopov na najprestižnejših odrih. Ustanovili so ga leta 2019 v sodelovanju z mednarodnimi in domačimi partnerji, junija 2022 pa je bil sprejet v polnopravno članstvo Evropske federacije mladinskih nacionalnih orkestrov.
Naš Zakajček pa se bo danes potepal po živalskem svetu. Tokrat bo obiskal pingvine in s sogovorniki ugotavljal, zakaj te ljubke živali ne letijo, čeprav so ptiči. Otroci, kdaj ste nazadnje videli kakšnega pingvina – morda v živo ali v kakšni risanki? Veste, da poznamo kar 17 vrst pingvinov in da je 13 vrst ogroženih. Pingvini živijo izključno na južni polobli in čeprav sodijo med ptice, ne letijo. Odgovor, zakaj pingivni ne letijo, so iskali otroci iz ljubljanske Osnovne šole Šiška in Irena Furlan iz ZOO Ljubljana.
Naš Zakajček pa se bo danes potepal po živalskem svetu. Tokrat bo obiskal pingvine in s sogovorniki ugotavljal, zakaj te ljubke živali ne letijo, čeprav so ptiči. Otroci, kdaj ste nazadnje videli kakšnega pingvina – morda v živo ali v kakšni risanki? Veste, da poznamo kar 17 vrst pingvinov in da je 13 vrst ogroženih. Pingvini živijo izključno na južni polobli in čeprav sodijo med ptice, ne letijo. Odgovor, zakaj pingivni ne letijo, so iskali otroci iz ljubljanske Osnovne šole Šiška in Irena Furlan iz ZOO Ljubljana.
Martin Rojko se je rodil leta 1924 na nekdaj napredni kmetiji na vzhodnem robu Slovenije v obmejni vasi Grabrovec pri Štrigovi in je od nekdaj kazal nadarjenost za glasbo in risanje. Po osemletki so ga hoteli starši poslati v kmetijsko šolo v Maribor, a je takrat udarila druga svetovna vojna in nastala je okupirana meja Madžarska-Nemčija. Preživel je grozote vojne in tudi sedaj, pri svojih 100-ih letih ostaja pozitiven. Nekdanji geodet in kartograf na Geodetskem zavodu SRS živi v Planini.
Martin Rojko se je rodil leta 1924 na nekdaj napredni kmetiji na vzhodnem robu Slovenije v obmejni vasi Grabrovec pri Štrigovi in je od nekdaj kazal nadarjenost za glasbo in risanje. Po osemletki so ga hoteli starši poslati v kmetijsko šolo v Maribor, a je takrat udarila druga svetovna vojna in nastala je okupirana meja Madžarska-Nemčija. Preživel je grozote vojne in tudi sedaj, pri svojih 100-ih letih ostaja pozitiven. Nekdanji geodet in kartograf na Geodetskem zavodu SRS živi v Planini.
V zadnjih dneh je naš zavod preplavil strah, ki ga je povzročil sklep Sveta RTV o izračunih stroškov glede na morebitno ukinitev nekaterih delov našega zavoda. Ob regionalnih centrih in glasbeni produkciji, se pravi ob obeh orkestrih in zborih, sta na seznamu tudi Mediateka in Založba ZKP. Mediateka in Založba ZKP sta službi, ki delujeta znotraj javnega zavoda RTV in ustvarjata narodov spomin. Mediateka je digitalni arhiv RTV in Založba ZKP ljudem prinaša izdaje na zvočnih nosilcih, številne zvočne albume glasbe različnih zvrsti, tudi zvočne knjige, filme, risanke, glasbo za otroke. Mediateka shranjuje naš program, Založba ga s tehtno uredniško presojo prinaša javnosti v naročje. Pomen in vlogo obeh služb za našo družbo predstavljata vodja Mediateke Bojan Kosi in strokovni svetovalec pri Založbi ZKP Gašper Salobir.
V zadnjih dneh je naš zavod preplavil strah, ki ga je povzročil sklep Sveta RTV o izračunih stroškov glede na morebitno ukinitev nekaterih delov našega zavoda. Ob regionalnih centrih in glasbeni produkciji, se pravi ob obeh orkestrih in zborih, sta na seznamu tudi Mediateka in Založba ZKP. Mediateka in Založba ZKP sta službi, ki delujeta znotraj javnega zavoda RTV in ustvarjata narodov spomin. Mediateka je digitalni arhiv RTV in Založba ZKP ljudem prinaša izdaje na zvočnih nosilcih, številne zvočne albume glasbe različnih zvrsti, tudi zvočne knjige, filme, risanke, glasbo za otroke. Mediateka shranjuje naš program, Založba ga s tehtno uredniško presojo prinaša javnosti v naročje. Pomen in vlogo obeh služb za našo družbo predstavljata vodja Mediateke Bojan Kosi in strokovni svetovalec pri Založbi ZKP Gašper Salobir.
21. avgusta 2024 je na odru ljubljanskih Križank v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh in izvedel program, ki presega generacije, meje in žanre ter pomeni zlitje klasične, filmske in zabavne glasbe. Vključeval je priljubljene melodije iz filmov Boter, Poletje v školjki in Kekec ter risank Tom in Jerry, deli Čajkovskega in Mascagnija in koncert za električno baskitaro. Ta teden poslušamo glasbo, ki izvirno ni nastala za film: PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: HRESTAČ (BALETNA SUITA), OP. 71A - CVETLIČNI VALČEK PIETRO MASCAGNI: INTERMEZZO IZ OPERE CAVALLERIA RUSTICANA LAURI PORRA: ENTROPIA (koncert za električni bas in simfonični orkester) Slovenski mladinski orkester deluje od leta 2019 in mlade glasbenike, stare od 16 do 26 let, z različnimi projekti pripravlja na njihovo poklicno pot. Orkester je projekt sodelovanja, entuziazma ter vizije prihodnosti, ki povezuje vso Slovenijo. Deluje projektno, in sicer se glasbeniki vsako leto dobijo na poletnem Orkesterkampu, potem pa svoje delo tudi predstavijo. Basist in skladatelj Lauri Porra, pravnuk Jeana Sibeliusa je sodeloval že na več kot 50 izdanih albumih, ki segajo od heavy metala do sodobne klasične in elektronske glasbe, hiphopa in popa. Pri šestih je začel igrati violončelo, pozneje pa je prešel na baskitaro. Ob skladanju za orkester, film in medije je tudi član skupine Stratovarius ter vodi svoj ansambel Lauri Porra Flyover Ensemble, ki združuje glasbene sloge od roka in džeza do klasične, elektronske in filmske glasbe.
21. avgusta 2024 je na odru ljubljanskih Križank v okviru Festivala Ljubljana nastopil Slovenski mladinski orkester z dirigentko Živo Ploj Peršuh in izvedel program, ki presega generacije, meje in žanre ter pomeni zlitje klasične, filmske in zabavne glasbe. Vključeval je priljubljene melodije iz filmov Boter, Poletje v školjki in Kekec ter risank Tom in Jerry, deli Čajkovskega in Mascagnija in koncert za električno baskitaro. Ta teden poslušamo glasbo, ki izvirno ni nastala za film: PETER ILJIČ ČAJKOVSKI: HRESTAČ (BALETNA SUITA), OP. 71A - CVETLIČNI VALČEK PIETRO MASCAGNI: INTERMEZZO IZ OPERE CAVALLERIA RUSTICANA LAURI PORRA: ENTROPIA (koncert za električni bas in simfonični orkester) Slovenski mladinski orkester deluje od leta 2019 in mlade glasbenike, stare od 16 do 26 let, z različnimi projekti pripravlja na njihovo poklicno pot. Orkester je projekt sodelovanja, entuziazma ter vizije prihodnosti, ki povezuje vso Slovenijo. Deluje projektno, in sicer se glasbeniki vsako leto dobijo na poletnem Orkesterkampu, potem pa svoje delo tudi predstavijo. Basist in skladatelj Lauri Porra, pravnuk Jeana Sibeliusa je sodeloval že na več kot 50 izdanih albumih, ki segajo od heavy metala do sodobne klasične in elektronske glasbe, hiphopa in popa. Pri šestih je začel igrati violončelo, pozneje pa je prešel na baskitaro. Ob skladanju za orkester, film in medije je tudi član skupine Stratovarius ter vodi svoj ansambel Lauri Porra Flyover Ensemble, ki združuje glasbene sloge od roka in džeza do klasične, elektronske in filmske glasbe.
Ana Redek Furlanič iz Kopra je del otroštva preživela v Franciji - v Marseillesu in že tam odkrila dar za risanje, ustvarjanje. A jo je potem ob vrnitvi v Slovenijo življenje zaneslo drugam. Delala je v zdravstvu, bila poslovna sekretarka, turistična vodička, prevajalka. Potem pa se je ljubezen iz otroštva vrnila v trenutkih stiske, ob izgubi službe. Drobcene steklene perlice - komaj kaj večje kot poldrugi milimeter - s katerimi šiva izjemen nakit, katerega vrednost so spoznale številne stranke obeh spolov neznanih in znanih imen, je zelo poseben. Njen atelje je majhen in prijazen prostor, a tu so nastali uhani za Janjo Garnbret, Heleno Blagne, tiara za miss Aura, uhani in deli oblačil iz recikliranih računalniških čipov za indijsko igralko Tarino Tapel na odprtju lanskega filmskega festivala v Benetkah. In tu so te dni na žametno podlago položeni tudi številni kosi nakita, ki jih bodo na odru nosili nastopajoči na slovesnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Ana Redek Furlanič ustvarja pod imenom "Fra by Ana", najprej pa nam je povedala kako je našla steklene perlice...
Ana Redek Furlanič iz Kopra je del otroštva preživela v Franciji - v Marseillesu in že tam odkrila dar za risanje, ustvarjanje. A jo je potem ob vrnitvi v Slovenijo življenje zaneslo drugam. Delala je v zdravstvu, bila poslovna sekretarka, turistična vodička, prevajalka. Potem pa se je ljubezen iz otroštva vrnila v trenutkih stiske, ob izgubi službe. Drobcene steklene perlice - komaj kaj večje kot poldrugi milimeter - s katerimi šiva izjemen nakit, katerega vrednost so spoznale številne stranke obeh spolov neznanih in znanih imen, je zelo poseben. Njen atelje je majhen in prijazen prostor, a tu so nastali uhani za Janjo Garnbret, Heleno Blagne, tiara za miss Aura, uhani in deli oblačil iz recikliranih računalniških čipov za indijsko igralko Tarino Tapel na odprtju lanskega filmskega festivala v Benetkah. In tu so te dni na žametno podlago položeni tudi številni kosi nakita, ki jih bodo na odru nosili nastopajoči na slovesnem odprtju Evropske prestolnice kulture v Novi Gorici. Ana Redek Furlanič ustvarja pod imenom "Fra by Ana", najprej pa nam je povedala kako je našla steklene perlice...
Za brate kapucine sem prvič slišala v risanki Marcelino Kruh in vino. Ko jih srečam danes, z belo brado in v svojih značilnih odpravah ne vzbudijo pretirane pozornosti. Ko pa oko zazna v rjavem postopati mlajše fante, se utrne marsikatero vprašanje. Moj sogovornik je brat Ambrož Brezovšek. Sprva je želel postati igralec v Hollywoodu, zdaj pa živi v skupnosti s samimi moškimi – v bratstvu, v celibatu. Kaj to sploh pomeni v praksi!? Jim je dovoljeno flirtati z nunami? Kakšen je njegov odnos z bogom? So trenutki, ko vanj dvomi? Kako je videti, ko te vsemogočni ali vsemogočna pokliče in reče: »Model, rabim te, pusti lajf in pridi!« Kakšna je vloga nekaj stoletij stare druščine v sodobnem svetu? Je njihovo asketsko življenje morda celo zmaga nad tem ogabno-hiper-zapravljalsko-tekmovalnim svetom? Kaj je fora teh oblek? Zakaj je, če je prisegel na uboštvo, pravzaprav del ene največjih hobotnic zlata? Srečen božič.
Za brate kapucine sem prvič slišala v risanki Marcelino Kruh in vino. Ko jih srečam danes, z belo brado in v svojih značilnih odpravah ne vzbudijo pretirane pozornosti. Ko pa oko zazna v rjavem postopati mlajše fante, se utrne marsikatero vprašanje. Moj sogovornik je brat Ambrož Brezovšek. Sprva je želel postati igralec v Hollywoodu, zdaj pa živi v skupnosti s samimi moškimi – v bratstvu, v celibatu. Kaj to sploh pomeni v praksi!? Jim je dovoljeno flirtati z nunami? Kakšen je njegov odnos z bogom? So trenutki, ko vanj dvomi? Kako je videti, ko te vsemogočni ali vsemogočna pokliče in reče: »Model, rabim te, pusti lajf in pridi!« Kakšna je vloga nekaj stoletij stare druščine v sodobnem svetu? Je njihovo asketsko življenje morda celo zmaga nad tem ogabno-hiper-zapravljalsko-tekmovalnim svetom? Kaj je fora teh oblek? Zakaj je, če je prisegel na uboštvo, pravzaprav del ene največjih hobotnic zlata? Srečen božič.
Paolo Nani je igralec. Začel je leta 1978, pri svojih 22-ih. In do danes ni nehal. Pravi, da ga nekateri označujejo za klovna, drugi pravijo, da je pantomimik, sam pa se uvršča med - igralce. Tako preprosto. In zase pravi, da ima najpreprostejšo željo - nasmejati ljudi. In zato se ne jemlje preveč resno. Paolo Nani ni navaden klovn. Ne oblači se v pisana oblačila, nima velikega rdečega nosu, ličk si ne pobarva v živo rdečo barvo, oči si ne zariše s črnimi križci … če bi ga videli, sploh ne bi pomislili, da je klovn, ker je oblečen tako kot mi vsi. Je zabavljač, ki združuje dve svoji strasti - risanje in igranje, nekoč pa je bil tudi glasbenik, ki je ustvarjal atonalno glasbo.
Paolo Nani je igralec. Začel je leta 1978, pri svojih 22-ih. In do danes ni nehal. Pravi, da ga nekateri označujejo za klovna, drugi pravijo, da je pantomimik, sam pa se uvršča med - igralce. Tako preprosto. In zase pravi, da ima najpreprostejšo željo - nasmejati ljudi. In zato se ne jemlje preveč resno. Paolo Nani ni navaden klovn. Ne oblači se v pisana oblačila, nima velikega rdečega nosu, ličk si ne pobarva v živo rdečo barvo, oči si ne zariše s črnimi križci … če bi ga videli, sploh ne bi pomislili, da je klovn, ker je oblečen tako kot mi vsi. Je zabavljač, ki združuje dve svoji strasti - risanje in igranje, nekoč pa je bil tudi glasbenik, ki je ustvarjal atonalno glasbo.
Niko Goršič je dolgoletni gledališki igralec, ki se je rodil v Ljubljani pod italijansko okupacijo med drugo svetovno vojno, večino kariere pa je preživel v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je od blizu spremljal, kako se je to prelevilo od čisto lokalnega teatra za otroke in mlade do mednarodno izjemno uspešnega eksperimentalnega gledališča, ki je s svojimi predstavami gostovalo po celem svetu. Če je tako kot igralec prispeval k eni najbolj uspešnih zgodb v gledališki zgodovini našega prostora, pa je tokratni gost Razkošja v glavi v življenju počel še marsikaj drugega, od režiranja gledaliških predstav, pisanja kritik in pesmi, sinhronizacij risank pa do igranja trobente in opernega petja, planinstva ter nenehnega branja in izobraževanja nasploh. Niko Goršič se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore. Foto: Slovenski filmski center
Niko Goršič je dolgoletni gledališki igralec, ki se je rodil v Ljubljani pod italijansko okupacijo med drugo svetovno vojno, večino kariere pa je preživel v Slovenskem mladinskem gledališču, kjer je od blizu spremljal, kako se je to prelevilo od čisto lokalnega teatra za otroke in mlade do mednarodno izjemno uspešnega eksperimentalnega gledališča, ki je s svojimi predstavami gostovalo po celem svetu. Če je tako kot igralec prispeval k eni najbolj uspešnih zgodb v gledališki zgodovini našega prostora, pa je tokratni gost Razkošja v glavi v življenju počel še marsikaj drugega, od režiranja gledaliških predstav, pisanja kritik in pesmi, sinhronizacij risank pa do igranja trobente in opernega petja, planinstva ter nenehnega branja in izobraževanja nasploh. Niko Goršič se je za tokratno Razkošje v glavi pogovarjal z Aljo Zore. Foto: Slovenski filmski center
Pred 40 leti, neko spomladansko nedeljo leta 1981, je otroke ob 7. uri zjutraj na Prvem programu Televizije Slovenija pozdravila uvodna špica novega 50-minutnega programskega pasu risank, na ekranu pa se je izpisalo Živ žav.
Pred 40 leti, neko spomladansko nedeljo leta 1981, je otroke ob 7. uri zjutraj na Prvem programu Televizije Slovenija pozdravila uvodna špica novega 50-minutnega programskega pasu risank, na ekranu pa se je izpisalo Živ žav.
V mojih šolskih letih ni nihče govoril o kaki likovni vzgoji. Na urniku smo imeli risanje. Tudi posebnega učitelja za ta posel. Več kot risba je pri njem veljal natančno z ravnilom odmerjeni rob risalnega lista. Jeseni smo morali prinesti odpadli list kakega drevesa in potem smo ga vso šolsko uro risali in barvali z vodenkami. Zmogla sem ustvariti primeren zmazek. Manj pa rob tako, da so se koti brezhibno stikali. Še vedno me preganja spomin na to. In se sprašujem, kaj da je v življenju res bistveno: ali sredica ali njen zunanji prostor. Dalj kot do spoznanja, da gleda na bistvenost vsak po svoje, ne pridem. Potrebujem pa trdnost in zavarovanost. Najbrž ne samo jaz. Zato se zatekamo k različnim vedam. Filozofija je že ena izmed njih; po domače povedano: veselje do razglabljanja. »Poglejte tale tulipan,« mi je rekla profesorica visoke literarne znanosti, »poglejte ga, odpadajo mu cvetni listi. Nič drugače ni z nami.« Če zdaj to povežem z jesenskim listom in botanikom, ki je v radijski oddaji razlagal življenje drevesne krošnje, naj doumem, da je odpadlo orumenelo listje dokaz gnitja, razpadanja, umrtja - občudovanje zlate jesenske lepote pa človekova sposobnost preslikati kruta dejstva v prijetno slepilo. V tem primeru je sredica golo razpadanje, barvitost pa bežno obrobje. Nič drugače da ni z nami? Kajpada, »prišla bo pošta iz nebes, bo treba dat življenje čez«. V obličje razpadanja se mnogokrat zastrmi kirurg s kančkom upanja, da pa mogoče njegov skalpel le podaljša »rok trajanja« na etiketi naših dni. Ko se dokončno iztečejo, šele sledi hvala temu, kar prej na nas niti ni bilo opazno kot lepota in plemenitost. Risalnemu listu portretov smo slabo odmerili rob, pa je zunaj njega ostal neprepoznan prostor lepote. Ne samo sredica, tudi to, kar je zunaj nje, nas dela ljudi. Dobre in manj dobre, uspešne in manj uspešne, bolne in zdrave, žive in mrtve. Preživele v spominu še živečih in v neskončno Presežnem, »kajti kdo bi mogel navsezadnje vedeti«, je menda dejal Nikola Tesla. Narisani list ima tudi svoj rob. Zunaj njega lista preprosto ni. Jahve pa imenuje sebe: Sem, ki sem. Nekako razumem.
V mojih šolskih letih ni nihče govoril o kaki likovni vzgoji. Na urniku smo imeli risanje. Tudi posebnega učitelja za ta posel. Več kot risba je pri njem veljal natančno z ravnilom odmerjeni rob risalnega lista. Jeseni smo morali prinesti odpadli list kakega drevesa in potem smo ga vso šolsko uro risali in barvali z vodenkami. Zmogla sem ustvariti primeren zmazek. Manj pa rob tako, da so se koti brezhibno stikali. Še vedno me preganja spomin na to. In se sprašujem, kaj da je v življenju res bistveno: ali sredica ali njen zunanji prostor. Dalj kot do spoznanja, da gleda na bistvenost vsak po svoje, ne pridem. Potrebujem pa trdnost in zavarovanost. Najbrž ne samo jaz. Zato se zatekamo k različnim vedam. Filozofija je že ena izmed njih; po domače povedano: veselje do razglabljanja. »Poglejte tale tulipan,« mi je rekla profesorica visoke literarne znanosti, »poglejte ga, odpadajo mu cvetni listi. Nič drugače ni z nami.« Če zdaj to povežem z jesenskim listom in botanikom, ki je v radijski oddaji razlagal življenje drevesne krošnje, naj doumem, da je odpadlo orumenelo listje dokaz gnitja, razpadanja, umrtja - občudovanje zlate jesenske lepote pa človekova sposobnost preslikati kruta dejstva v prijetno slepilo. V tem primeru je sredica golo razpadanje, barvitost pa bežno obrobje. Nič drugače da ni z nami? Kajpada, »prišla bo pošta iz nebes, bo treba dat življenje čez«. V obličje razpadanja se mnogokrat zastrmi kirurg s kančkom upanja, da pa mogoče njegov skalpel le podaljša »rok trajanja« na etiketi naših dni. Ko se dokončno iztečejo, šele sledi hvala temu, kar prej na nas niti ni bilo opazno kot lepota in plemenitost. Risalnemu listu portretov smo slabo odmerili rob, pa je zunaj njega ostal neprepoznan prostor lepote. Ne samo sredica, tudi to, kar je zunaj nje, nas dela ljudi. Dobre in manj dobre, uspešne in manj uspešne, bolne in zdrave, žive in mrtve. Preživele v spominu še živečih in v neskončno Presežnem, »kajti kdo bi mogel navsezadnje vedeti«, je menda dejal Nikola Tesla. Narisani list ima tudi svoj rob. Zunaj njega lista preprosto ni. Jahve pa imenuje sebe: Sem, ki sem. Nekako razumem.
Piše Matjaž Zorec, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. Drugo pesniško zbirko Natalije Milovanović Tuja mehkoba lahko umestimo v najprisotnejšo tradicijo naše sodobne poezije. Nekatere njene osnovne značilnosti so: subjektivizacija se iz romanticistične patetike in usodnosti umakne v pretanjeno, pomirjeno senzibilnost, ekspresivne izbruhe nadomesti jezikovna refleksivnost, neposredna aktivnost prehaja v kontemplativno reakcijo. Fatalizem ni več neposredna grožnja, temveč vedno že prežet z bolj ali manj pomirjeno vednostjo. Svet je ustvarjen z modrimi izreki, verzi prepredeni z nekričečimi metaforami, ki iz retoričnih sredstev vstopajo v prvi plan pomenjenja; pesem oživlja jezik. Recimo: “Kar je pozabljeno, je razsuto v čas / kot preostanek kuhane pšenice po pogrebu, ki so jo jedli otroci, nato mravlje in ptice.” // “Kar je vrezano, je razporejeno po spominu / kot stalna razstava pred spanjem, / na ogled, ko se stemni pred očmi.” Fenomen poezije ima v pisanju te vrste inherentno vrednost sam po sebi, takšna poza pa je, mimogrede, dostikrat precej dismisivna do drugačnih registrov. Poezija je vendarle čista. Pri čemer je treba poudariti, da Milovanovićino pesniško in literarno delo seveda ni takšno, prej nasprotno, iz njega veje temeljna odprtost. Kakorkoli že, poetika v Tuji mehkobi je v liniji z do nedavnega najbolj etabliranim delom slovenskega pesništva. Poleg same poezije k temu kažeta tudi navedka Gregorja Podlogarja, ki uvaja zbirko, in Mete Kušar pred pesmijo In svet je spet stal na svojem mestu. Takšno je torej najsplošnejše nahajanje najnovejše poezije Natalije Milanović, seveda pa ima vsako delo čisto svoje, edinstvene specifike. Če se teh zopet lotimo od daleč: najprej je tu zelo precizna konstrukcija zbirke. Najprimerneje jo je v treh variantah komada tehtnica, ki kot hrbteničin lok veže in razvezuje tri vsebinske sklope, imenovala kar avtorica sama; analizna, precizna, sintezna. Vsebinski sklopi – Sledi, Perspektive in Brazgotine – pa spet vsak s svojo barvo in nastrojenostjo bistveno prispevajo k dramaturgiji strukture. Vsak sklop se zaključi z istoimensko pesmijo. Sledi, vezane na imena v podnaslovu oziroma oklepaju, izrisujejo najbolj pereče tegobe našega časa, kot so vojne, begunci, ženske pravice, odtujenost, tujčevstvo, življenje v času negotovosti nasploh in tako naprej. Perspektive pesnijo kompleksen pojav nostalgije, ki ni le stvar preprostega spominjanja, temveč vznika iz najprisotnejšega trenutka, razpeta čez spominjanje na prihodnost. Brazgotine pa delujejo kot nekakšna sinteza prejšnjih sklopov; so intimnejše, neposrednejše in tudi nekoliko intenzivnejše, kot opomnik, kako smo ljudje brazgotine svojih življenj. Poezija skoz vso zbirko ubira še kar učinkovit postopek; dozdevno, minimalistično risanje ozadja, v katerem funkcionira subjekt, tenkočutno poudarja prav to ozadje. Nekatere pesmi so pisane kot naracija iz drobca tega ali onega življenja, momenta nekega nahajanja v brezbrežni situacijskosti. Na nekaterih mestih se, kot je iz vzpostavljenega korpusa poezije precej običajno, pojavlja prva oseba množine; poezija na teh mestih govori za vse nas, tako kot se je nekoč izražala filozofija. A najpogostejši komadi v knjigi so pesmi s konkretno subjektko, ki pred nas vstopa v vsem pisanem spektru neke človeškosti in njenih nepreštevnih usedlin, intim in temin, nenazadnje upov in strahov, umerjeno sedatiranih. Hkrati pa kot da prav zrela distanca daje tisto moč preseganja slehernih bremen, kot voda, ki zaobjame vse, česar se dotakne. Zbirka se zaključi z verzi “Jasno je, da že voda, / toda ne zunanja, / temveč ta, ki polni celice, / ki je koža, / preverjeno vpija krik, / ga prevaja v brazgotine.” Ena od unikatnejših razsežnosti zbirke je tudi soočenje izpostavljenega tipa poezije z neposredno političnostjo sodobnega sveta. To soočenje je pričakovano zelo senzibilno in bistro, ker se zaveda, da kakršnakoli aktivističnost v poeziji in literaturi nasploh hitro postane pretirana in preterana; raje pušča efektivno govoriti kuriranim izsekom iz tega ali onega življenjsko obarvanega političnega momenta. Ta govorica bi bila gotovo lahko mestoma radikalnejša; ob tem pa Natalija Milovanović najmočnejši izraz hrani za od neposredne konkretnosti in političnih bojev odmaknjena, v intimo zastekljena spoznanja. Najbolj učinkovito v naslovni pesmi zbirke Tuja mehkoba:“Vsakomur se zdijo lastni sunki najmočnejši, / vsakomur tuja mehkoba pretrda. / Svet stoji, vsakič najslabši, / vsakič najboljši doslej.”
Piše Matjaž Zorec, bereta Aleksander Golja in Maja Moll. Drugo pesniško zbirko Natalije Milovanović Tuja mehkoba lahko umestimo v najprisotnejšo tradicijo naše sodobne poezije. Nekatere njene osnovne značilnosti so: subjektivizacija se iz romanticistične patetike in usodnosti umakne v pretanjeno, pomirjeno senzibilnost, ekspresivne izbruhe nadomesti jezikovna refleksivnost, neposredna aktivnost prehaja v kontemplativno reakcijo. Fatalizem ni več neposredna grožnja, temveč vedno že prežet z bolj ali manj pomirjeno vednostjo. Svet je ustvarjen z modrimi izreki, verzi prepredeni z nekričečimi metaforami, ki iz retoričnih sredstev vstopajo v prvi plan pomenjenja; pesem oživlja jezik. Recimo: “Kar je pozabljeno, je razsuto v čas / kot preostanek kuhane pšenice po pogrebu, ki so jo jedli otroci, nato mravlje in ptice.” // “Kar je vrezano, je razporejeno po spominu / kot stalna razstava pred spanjem, / na ogled, ko se stemni pred očmi.” Fenomen poezije ima v pisanju te vrste inherentno vrednost sam po sebi, takšna poza pa je, mimogrede, dostikrat precej dismisivna do drugačnih registrov. Poezija je vendarle čista. Pri čemer je treba poudariti, da Milovanovićino pesniško in literarno delo seveda ni takšno, prej nasprotno, iz njega veje temeljna odprtost. Kakorkoli že, poetika v Tuji mehkobi je v liniji z do nedavnega najbolj etabliranim delom slovenskega pesništva. Poleg same poezije k temu kažeta tudi navedka Gregorja Podlogarja, ki uvaja zbirko, in Mete Kušar pred pesmijo In svet je spet stal na svojem mestu. Takšno je torej najsplošnejše nahajanje najnovejše poezije Natalije Milanović, seveda pa ima vsako delo čisto svoje, edinstvene specifike. Če se teh zopet lotimo od daleč: najprej je tu zelo precizna konstrukcija zbirke. Najprimerneje jo je v treh variantah komada tehtnica, ki kot hrbteničin lok veže in razvezuje tri vsebinske sklope, imenovala kar avtorica sama; analizna, precizna, sintezna. Vsebinski sklopi – Sledi, Perspektive in Brazgotine – pa spet vsak s svojo barvo in nastrojenostjo bistveno prispevajo k dramaturgiji strukture. Vsak sklop se zaključi z istoimensko pesmijo. Sledi, vezane na imena v podnaslovu oziroma oklepaju, izrisujejo najbolj pereče tegobe našega časa, kot so vojne, begunci, ženske pravice, odtujenost, tujčevstvo, življenje v času negotovosti nasploh in tako naprej. Perspektive pesnijo kompleksen pojav nostalgije, ki ni le stvar preprostega spominjanja, temveč vznika iz najprisotnejšega trenutka, razpeta čez spominjanje na prihodnost. Brazgotine pa delujejo kot nekakšna sinteza prejšnjih sklopov; so intimnejše, neposrednejše in tudi nekoliko intenzivnejše, kot opomnik, kako smo ljudje brazgotine svojih življenj. Poezija skoz vso zbirko ubira še kar učinkovit postopek; dozdevno, minimalistično risanje ozadja, v katerem funkcionira subjekt, tenkočutno poudarja prav to ozadje. Nekatere pesmi so pisane kot naracija iz drobca tega ali onega življenja, momenta nekega nahajanja v brezbrežni situacijskosti. Na nekaterih mestih se, kot je iz vzpostavljenega korpusa poezije precej običajno, pojavlja prva oseba množine; poezija na teh mestih govori za vse nas, tako kot se je nekoč izražala filozofija. A najpogostejši komadi v knjigi so pesmi s konkretno subjektko, ki pred nas vstopa v vsem pisanem spektru neke človeškosti in njenih nepreštevnih usedlin, intim in temin, nenazadnje upov in strahov, umerjeno sedatiranih. Hkrati pa kot da prav zrela distanca daje tisto moč preseganja slehernih bremen, kot voda, ki zaobjame vse, česar se dotakne. Zbirka se zaključi z verzi “Jasno je, da že voda, / toda ne zunanja, / temveč ta, ki polni celice, / ki je koža, / preverjeno vpija krik, / ga prevaja v brazgotine.” Ena od unikatnejših razsežnosti zbirke je tudi soočenje izpostavljenega tipa poezije z neposredno političnostjo sodobnega sveta. To soočenje je pričakovano zelo senzibilno in bistro, ker se zaveda, da kakršnakoli aktivističnost v poeziji in literaturi nasploh hitro postane pretirana in preterana; raje pušča efektivno govoriti kuriranim izsekom iz tega ali onega življenjsko obarvanega političnega momenta. Ta govorica bi bila gotovo lahko mestoma radikalnejša; ob tem pa Natalija Milovanović najmočnejši izraz hrani za od neposredne konkretnosti in političnih bojev odmaknjena, v intimo zastekljena spoznanja. Najbolj učinkovito v naslovni pesmi zbirke Tuja mehkoba:“Vsakomur se zdijo lastni sunki najmočnejši, / vsakomur tuja mehkoba pretrda. / Svet stoji, vsakič najslabši, / vsakič najboljši doslej.”
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
Jasmino Takano je že v otroštvu, ko je večino svojega prostega časa posvečala gledanju japonskih animiranih risank, navdušila Dežela vzhajajočega sonca.
V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.
V oddaji Sami naši vas peljemo s starim golfom po svilni poti v družbi popotnika in raziskovalca Hamze Ridžala, ki bo delil svoje izkušnje z ekspedicije skozi območja Rumelije, Anatolije, severne Mezopotamije, Zakavkazja, Uzbekistana in Transoksanije. Pogovarjamo se z umetnico Hanno Dujmović, ki je razkrila svojo pot od, kakor sama pravi, otroka, ki ni imel daru za risanje, do uspešne umetnice, ki lahko živi od svojega dela. Predstavljamo vam tudi projekt Avdiomanija, v sklopu katerega ustvarjajo avdioknjige in podkaste v srbščini za otroke in mlade. Ta projekt je namenjen večjezičnim otrokom in mladostnikom, ki izvirajo iz nekdanje Jugoslavije in odraščajo v tujini.
Ciril Horjak je karikaturist in stripar z Raven na Koroškem, ki že 33 let živi v Ljubljani. Mnogi ga poznajo po ilustracijah na naslovnici sobotne priloge časnika Večer, antološka pa je tista, ki je izšla takoj po katastrofalnih ujmah. Pravi, da je vedno najbolj ponosen na ilustracijo, ki jo bo naredil naslednji teden in risanje karikatur primerja z novinarstvom – na aktualne dogodke se je treba odzvati hitro in jih hitro upodobiti, bralec pa jih mora takoj razumeti.
Ciril Horjak je karikaturist in stripar z Raven na Koroškem, ki že 33 let živi v Ljubljani. Mnogi ga poznajo po ilustracijah na naslovnici sobotne priloge časnika Večer, antološka pa je tista, ki je izšla takoj po katastrofalnih ujmah. Pravi, da je vedno najbolj ponosen na ilustracijo, ki jo bo naredil naslednji teden in risanje karikatur primerja z novinarstvom – na aktualne dogodke se je treba odzvati hitro in jih hitro upodobiti, bralec pa jih mora takoj razumeti.
Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja
Paolo Cossi je stripar, ki se je s to strastjo srečal že zelo zgodaj. “V otroštvu sem bil precej bolan, doma pa nismo imeli televizije. In ker moraš malega otroka z nečim zaposliti, mi je oče prinašal stripe in papir, da bi risal.” Tako se je iz hobija rodila želja po poklicu striparja. Študiral je v Milanu, pogosto je v svojih stripih obdeloval tragične dogodke iz človeške zgodovine. “Morda je ena najpomembnejših knjig, ki sem jih ustvaril, tista o armenskem genocidu.” Pri takšnem ustvarjanju moraš imeti veliko zgodovinskega znanja, pravi Paolo Cossi in dodaja, da mu je zadnja leta sicer ljubše ustvarjati za otroke. V Evropi osebno govori o svojih delih in o tem, kako prepleta dve strasti - zeliščarstvo in risanje. Fotografija: spletna stran avtorja
Hobi Ane Remškar Šket – izdelovanje pustnih kostumov – je pred 40 leti postal posel. Zdaj ji že nekaj let pod imenom Originalni pustni kostumi pomaga hči Kim Remškar. Kdaj se začne risanje krojev in kateri liki so danes najbolj priljubljeni?
Hobi Ane Remškar Šket – izdelovanje pustnih kostumov – je pred 40 leti postal posel. Zdaj ji že nekaj let pod imenom Originalni pustni kostumi pomaga hči Kim Remškar. Kdaj se začne risanje krojev in kateri liki so danes najbolj priljubljeni?
Nino Ošlak je glasbenik. Glasbenik v popolnem in najširšem pomenu besede. Javnosti je znan predvsem kot pevec popularne glasbe, pa tudi kot avtor in mlad producent, ki je napisal številne glasbene uspešnice zadnjih nekaj let. Sicer akademsko izobraženi glasbenik deluje tudi kot glasbeni pedagog, občasno sinhronizira risanke, v prostem času pa je zagrizen športnik. O tem, kakšne izzive in cilje si je postavil letos, kaj ustvarja v teh dneh in kakšen bo novi album, se bo Nino Ošlak v noči s sobote na nedeljo pogovarjal z voditeljico Tadejo Bizilj.
Nino Ošlak je glasbenik. Glasbenik v popolnem in najširšem pomenu besede. Javnosti je znan predvsem kot pevec popularne glasbe, pa tudi kot avtor in mlad producent, ki je napisal številne glasbene uspešnice zadnjih nekaj let. Sicer akademsko izobraženi glasbenik deluje tudi kot glasbeni pedagog, občasno sinhronizira risanke, v prostem času pa je zagrizen športnik. O tem, kakšne izzive in cilje si je postavil letos, kaj ustvarja v teh dneh in kakšen bo novi album, se bo Nino Ošlak v noči s sobote na nedeljo pogovarjal z voditeljico Tadejo Bizilj.