Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Raziskujte V živo Podkasti Moj 365 Več
Domov
Raziskujte
V živo
Dokumentarci
Filmi
Serije
Za otroke
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte V živo Dokumentarci Filmi Serije Za otroke Oddaje Podkasti Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Zakajček

Skupaj z otroki in strokovnjaki odgovarjamo na tisoč zakajev in kakojev … Zakajček!

Zadnje dodano

Zakajček

Za kaj sloni uporabljajo trobec?

2. 12. 2023

Ste vedeli, da imajo sloni trobce in ne rilce? Trobec je pri prednikih slonov nastal kot združitev in podaljšanje zgornje ustnice ter nosu. Je večnamenski organ. Sloni skozi trobec dihajo, z njim si pomagajo pri vohanju, vanj zajamejo do 10 litrov vode in se škropijo, ali vodo nesejo v usta in tako pijejo. Z njim lahko primejo in prenašajo stvari, trobijo in se tako sporazumevajo, z njim se spopadajo ali medsebojno ljubkujejo.V trobcu slona je veliko število mišičnih vlaken potekajočih v različne smeri, zaradi česar je izredno gibljiv. V trobcu je več kot 40.000 mišic, kar je več kot v vsem našem telesu.

3 min

Ste vedeli, da imajo sloni trobce in ne rilce? Trobec je pri prednikih slonov nastal kot združitev in podaljšanje zgornje ustnice ter nosu. Je večnamenski organ. Sloni skozi trobec dihajo, z njim si pomagajo pri vohanju, vanj zajamejo do 10 litrov vode in se škropijo, ali vodo nesejo v usta in tako pijejo. Z njim lahko primejo in prenašajo stvari, trobijo in se tako sporazumevajo, z njim se spopadajo ali medsebojno ljubkujejo.V trobcu slona je veliko število mišičnih vlaken potekajočih v različne smeri, zaradi česar je izredno gibljiv. V trobcu je več kot 40.000 mišic, kar je več kot v vsem našem telesu.

Zakajček

Zakaj kihamo?

25. 11. 2023

Naši poslušalci dobro veste, da smo s prejšnjo soboto malo prenovili našo oddajo Radijski ringaraja – ne samo nova zvočna podoba, prenova je prinesla tudi dve novi rubriki. Prva se imenuje Zakajček – in kot že ime nakazuje, se v njej sprašujemo veliko stvari. Na primer, zakaj imajo živali rep, kako nastane bolonjska omaka in kaj pomeni, da jabolko ne pade daleč od drevesa. No, danes pa nas bo zanimalo, zakaj kihamo. Kaj vse nas pripravi do tega, da naredimo glasen ap-čih, je izvedela Tadeja Bizilj.

6 min

Naši poslušalci dobro veste, da smo s prejšnjo soboto malo prenovili našo oddajo Radijski ringaraja – ne samo nova zvočna podoba, prenova je prinesla tudi dve novi rubriki. Prva se imenuje Zakajček – in kot že ime nakazuje, se v njej sprašujemo veliko stvari. Na primer, zakaj imajo živali rep, kako nastane bolonjska omaka in kaj pomeni, da jabolko ne pade daleč od drevesa. No, danes pa nas bo zanimalo, zakaj kihamo. Kaj vse nas pripravi do tega, da naredimo glasen ap-čih, je izvedela Tadeja Bizilj.

Zakajček

Zakaj imajo živali rep?

18. 11. 2023

Z novo rubriko Zakajček v oddaji Radijski ringaraja bomo z otroki in s strokovnjaki razlagali pojave, raziskovali značilnosti, razkrivali skrivnosti in pojasnjevali različne postopke. Kako nastane čokolada, zakaj kihamo, kaj pomeni, če rečemo, da beseda ni konj, kako nastane mavrica in zakaj nekaterih živali pozimi ne zebe, to je le nekaj vprašanj, ki si jih bomo zastavili v nadaljevanju, v prvem Zakajčku pa nas zanima, zakaj imajo živali rep in katere ga mogoče nimajo? Odgovore iščejo Tadeja Bizilj, drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični in biologinja Irena Furlan.

4 min

Z novo rubriko Zakajček v oddaji Radijski ringaraja bomo z otroki in s strokovnjaki razlagali pojave, raziskovali značilnosti, razkrivali skrivnosti in pojasnjevali različne postopke. Kako nastane čokolada, zakaj kihamo, kaj pomeni, če rečemo, da beseda ni konj, kako nastane mavrica in zakaj nekaterih živali pozimi ne zebe, to je le nekaj vprašanj, ki si jih bomo zastavili v nadaljevanju, v prvem Zakajčku pa nas zanima, zakaj imajo živali rep in katere ga mogoče nimajo? Odgovore iščejo Tadeja Bizilj, drugošolci z OŠ Šentvid pri Stični in biologinja Irena Furlan.


Čakalna vrsta

Prispevki Zakajček