Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddajo namenjamo Poletni muzejski noči, ki jo prireja Skupnost muzejev Slovenije. Predstavljamo novi Muzej slovenskega jezika in knjige, ki so ga odprli na prenovljenem gradu v Štanjelu. Objavljamo pogovor z dirigentom Urošem Lajovcem, letošnji prejemnikom Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Pozornost namenjamo razstavi z naslovom Prevedeno v socializem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Predstavljamo delovanje Zamejske kulturne koordinacije, ki so jo ustanovili v Novi Gorici in za konec nekaj minut namenjamo še novemu novogoriškemu Amfiteatru.
Oddajo namenjamo Poletni muzejski noči, ki jo prireja Skupnost muzejev Slovenije. Predstavljamo novi Muzej slovenskega jezika in knjige, ki so ga odprli na prenovljenem gradu v Štanjelu. Objavljamo pogovor z dirigentom Urošem Lajovcem, letošnji prejemnikom Župančičeve nagrade za življenjsko delo. Pozornost namenjamo razstavi z naslovom Prevedeno v socializem, ki je na ogled v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Predstavljamo delovanje Zamejske kulturne koordinacije, ki so jo ustanovili v Novi Gorici in za konec nekaj minut namenjamo še novemu novogoriškemu Amfiteatru.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Na enem mestu so zbrani knjižni mejniki iz slovenske zgodovine, ki so pomembni za razvoj knjižnega jezika in konstituiranje naroda in države. Pisatelja, dramatika in režiserja Jordana Tannahilla so različni mediji opisali kot enfánt terríbla kanadskega gledališča in kot enega najvznemirljivejših kanadskih umetnikov. Nocoj se s premiero igre Izrekanja, fragmentarno in lirično igro, ki jo je navdihnila huda bolezen njegove matere, v Stari mestni elektrarni slovenskemu občinstvu predstavlja prvič; v prevodu Pina Pograjca in uprizoritvi Maje Delak, ki je podpisala koreografijo in režijo.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
Grad Štanjel ima novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Gre za edinstveno razstavo pri nas, ki so jo zasnovali v Zavodu Škrateljc, strokovno pa je nad postavijo bdel Inštitut Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige. Z odprtjem razstave pa se je končala tudi več kot 50-letna prenova gradu Štanjel. V oddaji tudi o tem: - Izrael in Iran nadaljujeta medsebojno obstreljevanje; ameriški predsednik se še odloča o sodelovanju Združenih držav Amerike v napadih na iranske cilje. - Parlamentarni odbor za delo o zvišanju nadomestila za brezposelnost. - Evropska prestolnica kulture GO!2025 na prostem premierno uprizarja opero Potovanje v Reims.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki pripoveduje o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in tamkajšnjimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi osnova romana, človeške usode imajo skoraj obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže odločilni vpliv zgodovinskih okoliščin na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Včeraj se je v Izoli zaključil osrednji del že 21. festivala Kino Otok - Isola Cinema. Na sedmih notranjih in zunanjih festivalskih prizoriščih so od srede odvrteli 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Knjiga 'Slovenija: dežela kontrastov' fotografa Jake Ivančiča in biologa dr. Davorina Tometa ni le estetsko doživetje, temveč ponuja razmislek o odgovornem odnosu do okolja. Slišali boste tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru 'Kitov popek', ki jo je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je hommage vrhunskemu jazz pianistu in skladatelju Matiji Dediću, sinu Arsena Dedića in Gabi Novak, ki je umrl v 53. letu. Njegova glasba odzvanja kot most med generacijami, žanri in kulturami.
Včeraj se je v Izoli zaključil osrednji del že 21. festivala Kino Otok - Isola Cinema. Na sedmih notranjih in zunanjih festivalskih prizoriščih so od srede odvrteli 129 filmov, od tega 45 celovečernih. Knjiga 'Slovenija: dežela kontrastov' fotografa Jake Ivančiča in biologa dr. Davorina Tometa ni le estetsko doživetje, temveč ponuja razmislek o odgovornem odnosu do okolja. Slišali boste tudi oceno interaktivne predstave v javnem prostoru 'Kitov popek', ki jo je v Arboretumu Volčji potok pripravilo Lutkovno gledališče Ljubljana. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je hommage vrhunskemu jazz pianistu in skladatelju Matiji Dediću, sinu Arsena Dedića in Gabi Novak, ki je umrl v 53. letu. Njegova glasba odzvanja kot most med generacijami, žanri in kulturami.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Danes dopoldan so se v Ljubljani začeli jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala s številnimi dogodki in knjižnim sejmom. Na predzadnji razstavi v letošnji sezoni se Mestna galerija Nova Gorica poklanja umetniku konceptualne fotografije, Evgenu Bavčarju, ki živi in deluje med domačim Lokavcem in Parizom. Bavčar s fotografijo odslikava pogled nevidečega na svet, ki je videčim samoumevna vsakdanjost, so poudarili ob odprtju razstave. Potem ko je januarja pred dvema letoma Frankfurtska opera praizvedla opero Blühen oziroma Razcvet Vita Žuraja, bomo lahko to 70-minutno delo spoznali tudi pri nas, z novo zasedbo in režijo, v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča, SNG Maribor in Cankarjevega doma. Predstavi bosta danes in jutri v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani.
Naši mladi jezikoslovci nadaljujejo etimološka raziskovanja različnih vsebinskih sklopov. Minuli teden smo zaokrožili vremenske pojave, danes pa predstavljamo jezikovno zgodovino besed, ki poimenujejo šolske potrebščine. Med temi so tudi knjige. Vemo, kako smo jih dobili? Odgovor na to ponujajo študentje FHŠ UP in Maj Matias Strle.
Naši mladi jezikoslovci nadaljujejo etimološka raziskovanja različnih vsebinskih sklopov. Minuli teden smo zaokrožili vremenske pojave, danes pa predstavljamo jezikovno zgodovino besed, ki poimenujejo šolske potrebščine. Med temi so tudi knjige. Vemo, kako smo jih dobili? Odgovor na to ponujajo študentje FHŠ UP in Maj Matias Strle.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
Vloga drog v sodobni družbi je največkrat zastrta in tabuizirana, diskurz o njihovi uporabi pa osnovan na dezinformacijah. Tako trdi nemški pisatelj Norman Ohler, ki se je že v svoji prvi raziskovalno naravnani knjigi Popolna omama: Droge v tretjem rajhu, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 2019, posvetil temeljitemu pregledu uporabe stimulativnih drog med vodstom in vojaki nacističnega režima v Nemčiji pred in med drugo svetovno vojno. V svoji novi knjigi, LSD za mamo, ki je izšla pri založbi Mladinska knjiga v prevodu Aleša Učakarja in jo je nedavno predstavil v Ljubljani, že začeto raziskavo nadaljuje, le da se je tokrat posvetil uporabi psihedeličnih drog v času hladne vojne. V ospredju njegove obravnave je dietilamid lizergične kisline, širše poznan kot LSD.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo.« Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč sta njen vpliv in njeno razumevanje odvisna tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Antični slovničar Terencijan Maver, ki je živel predvidoma konec 2. stoletja našega štetja, je v svoji knjigi O črkah, zlogih in metrih zapisal: »Knjige imajo svojo usodo.« Da je postalo sporočilo tega stavka kar najbolj resnično, priča dejstvo, da je omenjena Mavrova knjiga dolgo veljala za pozabljeno, dokler je šele v renesansi, in sicer leta 1493, niso ponovno odkrili v neki benediktinski opatiji na ozemlju današnje severne Italije. V svojem delu o črkah, zlogih in metrih Terencijan Maver ugotavlja, da ni pomembna zgolj intelektualna moč knjige, temveč sta njen vpliv in njeno razumevanje odvisna tudi od bralca. Celo najboljšo knjigo lahko uniči bralec, ki je ne razume oziroma ki ni sposoben dojeti njenega sporočila. Žal pa ni samo knjiga Terencijana Mavra doživela žalostne usode, da je bila dolgo pozabljena in je ohranjena le delno. Tudi njegovo misel so v kasnejši rabi predelali in skrajšali v sporočilo: »Skrivnostna so naših knjig pota.« Toda taka predelava zdaj govori le še o tem, da imajo knjige različne, zanimive usode. Morda namiguje še na dejstvo, da se pot, po kateri neka knjiga potuje skoz zgodovino, pogosto razide s potjo, na katero jo je želel usmeriti njen avtor. Je pa iz izvirnega izreka »Knjige imajo svojo usodo« z novo različico »Skrivnostna so naših knjig pota« danes izpuščeno pomembno sporočilo o tem, da je od bralca, torej od nas samih, ki knjigo jemljemo v roke, odvisno, kaj se bo z njo zgodilo v prihodnosti in kakšen družbeni vpliv bo imela. Na bralcih kot ljudeh je torej velika odgovornost, ali bodo sporočilo knjige doumeli, ga sprejeli in znali z njim kot z najboljšo popotnico stopati po svoji življenjski poti. Prav tako so bralci tisti, ki morajo znati ločiti dobro knjigo od slabe, resnico od laži, knjigo, ki nam prinaša klic ljubezni, od take, ki neti sovraštvo.
Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?
Pot iz brezna je naslov nove knjige v slovenskem prostoru, katere avtorja sta Jožef in Lidija Kociper. Govori o pasteh zasvojenosti z alkoholom. Letno se v Sloveniji zdravi okrog tisoč ljudi. Rehabilitacija traja pet let, uspeh pri rehabilitaciji pa je približno 75-odstoten, pri tistih, ki opravijo petletni program. Je pa malo ljudi, ki se zares odločijo za pet let rehabilitacije. Potrebno je poznavanje problematike alkoholizma in njegovega ozadja, ne le biološkega, ampak tudi psihološkega in socialnega, poudarjata gosta. Kako pa knjiga nagovarja tudi globlje, do kakšnih spoznanj sta prišla ob svojem delu in v skupinah? Je prav izmenjava izkušenj v skupinskih terapijah ta duhovna komponenta?
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala. V Kopru knjigarna Libris vabi na dvodnevno knjižno dogajanje s sejmom knjig. V ospredju bo pisatelj Ciril Kosmač – pozornost bo namenjena celoviti izdaji njegovega romana Balada o trobenti in oblaku. Ena od novih knjig, ki je močno povezana z morjem, je roman Potop, prvenec Marka Pavlihe, univerzitetnega profesorja na Fakulteti za pomorstvo, ki ga sicer dobro poznamo po številnih esejističnih knjigah. Roman, ki nas popelje na morje in v morje, je avtofikcija, v kateri je Pavliha izpisal svojo ljubezen do morja in naklonjenost vsakršnim globinam. V letnem kinu Arrigoni bodo v okviru mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli nocoj ob 21-ih predvajali film Fiume o morte!. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman.
Začeli so se jubilejni Slovenski dnevi knjige. Na tokratnem osrednjem prizorišču na Vrtu Lili Novy Društva slovenskih pisateljev se je pod okriljem letošnjega gesla Drevo, beseda in človek začela 30. izvedba tega festivala. V Kopru knjigarna Libris vabi na dvodnevno knjižno dogajanje s sejmom knjig. V ospredju bo pisatelj Ciril Kosmač – pozornost bo namenjena celoviti izdaji njegovega romana Balada o trobenti in oblaku. Ena od novih knjig, ki je močno povezana z morjem, je roman Potop, prvenec Marka Pavlihe, univerzitetnega profesorja na Fakulteti za pomorstvo, ki ga sicer dobro poznamo po številnih esejističnih knjigah. Roman, ki nas popelje na morje in v morje, je avtofikcija, v kateri je Pavliha izpisal svojo ljubezen do morja in naklonjenost vsakršnim globinam. V letnem kinu Arrigoni bodo v okviru mednarodnega festivala Kino Otok v Izoli nocoj ob 21-ih predvajali film Fiume o morte!. Glasbeno ogrlico je nanizal Armando Šturman.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Oddajo Odkrivamo smo posvetili 28. Slovenskim dnevom knjige v Mariboru in letošnjemu vodilu Drevo, beseda in človek. Radijsko omizje je bilo pod krošnjami v mariborskem Magdalenskem parku, na njem pa smo se spraševali, kako avtorice in avtorji dajejo glas naravi. Ena vidnejših avtoric tako imenovanega eko pisanja je nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Kramberger. Kot kmetovalka sodeluje z naravo in kot pisateljica ubeseduje tudi posledice našega vpliva nanjo. Prisluhnite njej in drugim zanimivim gostjam, vodji festivala Petri Kolmančič iz MKC Maribor in literarni zgodovinarki prof. Jožici Čeh Steger s Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru. Na fotografiji je dijak Aleks. Fotografirali smo ga z njegovim dovoljenjem, medtem ko je na drevesu v parku bral Shakespearjevo dramo Romeo in Julija in se pripravljal na spis.
Oddajo Odkrivamo smo posvetili 28. Slovenskim dnevom knjige v Mariboru in letošnjemu vodilu Drevo, beseda in človek. Radijsko omizje je bilo pod krošnjami v mariborskem Magdalenskem parku, na njem pa smo se spraševali, kako avtorice in avtorji dajejo glas naravi. Ena vidnejših avtoric tako imenovanega eko pisanja je nagrajenka Prešernovega sklada Nataša Kramberger. Kot kmetovalka sodeluje z naravo in kot pisateljica ubeseduje tudi posledice našega vpliva nanjo. Prisluhnite njej in drugim zanimivim gostjam, vodji festivala Petri Kolmančič iz MKC Maribor in literarni zgodovinarki prof. Jožici Čeh Steger s Filozofske Fakultete Univerze v Mariboru. Na fotografiji je dijak Aleks. Fotografirali smo ga z njegovim dovoljenjem, medtem ko je na drevesu v parku bral Shakespearjevo dramo Romeo in Julija in se pripravljal na spis.
Včeraj je bil svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V nadaljevanju bomo slišali, kako o branju razmišljajo najmlajši. Mateja Grebenjak je obiskala briške otroke. Slišali bomo, kakšne knjige najraje berejo in zakaj je dobro brati.
Včeraj je bil svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V nadaljevanju bomo slišali, kako o branju razmišljajo najmlajši. Mateja Grebenjak je obiskala briške otroke. Slišali bomo, kakšne knjige najraje berejo in zakaj je dobro brati.
23. aprila leta 1616 sta umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare in v počastitev obeh literarnih velikanov in vseh literarnih ustvarjalcev sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po svetu ga obeležujejo na različne načine, v Kataloniji si na ta dan podarijo knjigo in rože, z vrsto prireditev pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V oddaji poročamo še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, predstavljamo pa tudi 34. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga organizira Uredništvo za kulturo programa Ars.
23. aprila leta 1616 sta umrla znamenita književnika Miguel de Cervantes in William Shakespeare in v počastitev obeh literarnih velikanov in vseh literarnih ustvarjalcev sveta je UNESCO leta 1995 razglasil 23. april za svetovni dan knjige in avtorskih pravic. Po svetu ga obeležujejo na različne načine, v Kataloniji si na ta dan podarijo knjigo in rože, z vrsto prireditev pa ga obeležujemo tudi v Sloveniji. V oddaji poročamo še o knjižnih novostih založbe Mladinska knjiga, predstavljamo pa tudi 34. natečaj za najboljšo kratko zgodbo, ki ga organizira Uredništvo za kulturo programa Ars.
Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.
Noč knjige je vnovič povezala tudi najmlajše bralce podružnične osnovne šole Trstenik, kjer je triindvajset četrto- in petošolcev vsebinsko predstavilo svoje najljubše knjige. Šolarji so jih prinesli od doma ali so si jih sposodili v knjižnici. Ob branju, pripovedovanju zgodb, pogovorih in druženju je bila noč knjige drugačna, zanimiva in vznemirljiva. Na podružnični osnovni šoli Trstenik učence spodbujajo k branju knjig različnih avtorjev in izbiranju raznovrstnih vsebin.
Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.
Gostja tokratne epizode je pisateljica Samanta Hadžić Žavski, poročena Kranjčec. Rdeča nit najinega pogovora je bil njen zadnji roman Še en vdih, v katerem se glavna junakinja sooča z boleznijo ALS (amiotrofična lateralna skleroza). Po dolgem času zanikanja diagnoze se Karmen začne spraševati o smislu njenega življenja, pomembnosti odnosov in kako je pred nekaj leti njen mož izginil brez sledu. Dotaknili sva se tem, kot so vzgoja otrok, soočanje z težkimi boleznimi, avtorica pa je predala tudi osebno izkušnjo, ki jo je imela kot asistentka osebi z ALS, in svoje nasvete za veselo in dolgo partnersko življenje. Ugotovili sva, da kadar ljudje vedo, da bodo umrli, si želijo živeti in zato nagovarjava vse poslušalce, da uživate v vsakem trenutku.
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
Vsako leto so 23. aprila še posebej v ospredju knjige, saj je Unesco ta dan razglasil za mednarodni dan knjige in avtorskih pravic. Izbran je bil med drugim zato, ker naj bi na ta dan umrli William Shakespeare, Miguel de Cervantes in Inka Garcilaso de la Vega. In kaj v poslanici ob dnevu, posvečenem knjigi poudarja aktualni predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk?
Kultura zdravi - umetnost lajša
Prejemnica Borštnikovega prstana je igralka Nataša Barbara Gračner, članica ljubljanske Drame, nagrado Vasje Cerarja za mladinsko prevodno literaturo pa je prejela Katja Zakrajšek za knjigo Pesnica X; nagrado so podelili v okviru slavnostne otvoritve 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. V oddaji, ki je nastala in bila objavljena pred omenjenima razglasitvama, pa podrobneje o pozabljeni Ptujčanki Štefki Cobelj, ki je navdihnila Aleša Štegra za roman z naslovom Ogenj. V mariborski galeriji KiBela pa slikarka in likovna pedagoginja Natalija R. Črnčec in umetnostna zgodovinarka in glasbenica Nina Šardi vabita v razstavišče, ki bo do 14. junija svetišče in zatočišče, kjer je mogoče najti lepoto in mir; vabijo Cvetovi svetlobe.
Prejemnica Borštnikovega prstana je igralka Nataša Barbara Gračner, članica ljubljanske Drame, nagrado Vasje Cerarja za mladinsko prevodno literaturo pa je prejela Katja Zakrajšek za knjigo Pesnica X; nagrado so podelili v okviru slavnostne otvoritve 28. Slovenskih dnevov knjige v Mariboru. V oddaji, ki je nastala in bila objavljena pred omenjenima razglasitvama, pa podrobneje o pozabljeni Ptujčanki Štefki Cobelj, ki je navdihnila Aleša Štegra za roman z naslovom Ogenj. V mariborski galeriji KiBela pa slikarka in likovna pedagoginja Natalija R. Črnčec in umetnostna zgodovinarka in glasbenica Nina Šardi vabita v razstavišče, ki bo do 14. junija svetišče in zatočišče, kjer je mogoče najti lepoto in mir; vabijo Cvetovi svetlobe.
Ob 80. obletnici dneva zmage in konca druge svetovne vojne se po Sloveniji odvijajo dogodki, ki letos še posebej izpostavljajo pomen miru. Izšla pa je tudi knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski. In še o nagradi skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter zadnji operni premieri sezone Opere in baleta SNG Maribor.
Ob 80. obletnici dneva zmage in konca druge svetovne vojne se po Sloveniji odvijajo dogodki, ki letos še posebej izpostavljajo pomen miru. Izšla pa je tudi knjiga o enem logistično najzahtevnejših reševanj civilnega prebivalstva pri nas, in sicer z naslovom Po zračnem mostu iz Bele krajine v Dalmacijo in podnaslovom Evakuacija civilistov marca 1945. Dogajanje pred osemdesetimi leti je na podlagi dokumentov, pričevanj in družinskega izročila rekonstruirala novinarka in publicistka Ilinka Todorovski. In še o nagradi skupine OHO za mlade vizualne umetnike ter zadnji operni premieri sezone Opere in baleta SNG Maribor.
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
Martin Kušej, avstrijski gledališki in operni režiser slovenskega rodu, je leta 2022 napisal knjigo z naslovom Za mano belina. V tem avtobiografsko-esejističnem delu odpira pogled v svoje ustvarjanje; opisuje svoje uprizoritve na evropskih gledaliških in opernih odrih, predvsem pa razkriva svoj osebni odnos do gledališkega ustvarjanja. Knjiga Za mano belina je zdaj v slovenskem prevodu Tine Mahkota izšla v sodelovanju založb Beletrina in Mont. Sinočnjo predstavitev v ljubljanski kavarni Kazina je spremljala Staša Grahek.
Nobena knjiga se ne proda sama, v ozadju je trdo delo avtorjev samih, zlasti pa založb in prevajalcev ter seveda agencije! V zadnjih nekaj letih je bil tu narejen izjemen preskok, količina prevodov je izrazito narasla, pravi Katja Stergar, gostja oddaje Proti etru spet ta dež. Katja Stergar je direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, JAK, kjer je najprej dolgo časa skrbela za mednarodno sodelovanje agencije, nato pa v trenutku priprav Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu in Bologni, postala njena direktorica.
Nobena knjiga se ne proda sama, v ozadju je trdo delo avtorjev samih, zlasti pa založb in prevajalcev ter seveda agencije! V zadnjih nekaj letih je bil tu narejen izjemen preskok, količina prevodov je izrazito narasla, pravi Katja Stergar, gostja oddaje Proti etru spet ta dež. Katja Stergar je direktorica Javne agencije za knjigo Republike Slovenije, JAK, kjer je najprej dolgo časa skrbela za mednarodno sodelovanje agencije, nato pa v trenutku priprav Slovenije za častno gostjo v Frankfurtu in Bologni, postala njena direktorica.
· Državni zbor po vetu vnovič potrdil novelo zakona o zdravstveni dejavnosti · Bistriški rebalans proračuna predvideva tudi več kot 5 milijonsko zadolževanje · Ob svetovnem dnevu knjige številne prireditve tudi v Mariboru
· Državni zbor po vetu vnovič potrdil novelo zakona o zdravstveni dejavnosti · Bistriški rebalans proračuna predvideva tudi več kot 5 milijonsko zadolževanje · Ob svetovnem dnevu knjige številne prireditve tudi v Mariboru
S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.
S 16. 1. na Arsu začenjamo z branjem Kocbekovega dela Strah in pogum v oddaji Odprta knjiga. Novele iz zbirke interpretira Matej Puc, režiser je Klemen Markovčič. Knjiga je izšla prvič leta 1951 in bila je prelomna tako za slovensko književnost kot za Kocbeka samega. Pri ZKP RTV pa je na voljo tudi zvočnica: https://zkp.rtvslo.si/sl/Zvocne_knjige/edvard_kocbek_strah_in_pogum/. Kocbekovemu delu, ki ga bodo dijaki zaključnega letnika obravnavali v eseju na maturi, pa posvečamo tudi dva literarna večera. Prvi bo v živo izveden na Gimnaziji in srednji šoli Rudolfa Maistra v Kamniku v torek, 21. 1.
V mesecu maju in juniju so izšla številna literarna dela, namenjena tako otrokom kot tudi starejšim bralcem, ki boste lahko uživali v na novo izdanih mladinskih romanih, stripih, slikanicah in pesniških zbirkah založb Grlica, Hart, Škrateljc, Miš ali Mladinska knjiga. Prva sobota poletnih počitnic je zato kot nalašč za to, da si mladi bralci sestavite seznam, v družbi katerih knjig bi si želeli preživeti vroče poletne dni.
V mesecu maju in juniju so izšla številna literarna dela, namenjena tako otrokom kot tudi starejšim bralcem, ki boste lahko uživali v na novo izdanih mladinskih romanih, stripih, slikanicah in pesniških zbirkah založb Grlica, Hart, Škrateljc, Miš ali Mladinska knjiga. Prva sobota poletnih počitnic je zato kot nalašč za to, da si mladi bralci sestavite seznam, v družbi katerih knjig bi si želeli preživeti vroče poletne dni.
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
V tokratni oddaji ste slišali izpoved Katje Stajnko, ki je na papir prelila soočanje z dejstvom, da je njen mlajši sin avtist. V knjigi Krožišča avtizma razgalja družinsko zgodbo, ki ob skrbeh in prilagajanjih prinaša tudi mnogo pozitivnih trenutkov. Mariborčanka, ki se je z družino preselila v Šentilj, je razkrila tudi, zakaj ji je poklic učiteljice razrednega pouka na mariborski Osnovni šoli Ludvika Pliberška pisan na kožo pa tudi kdaj in zakaj je postala strastna nogometna navijačica.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
Pomenljiva in dostopna kot sam naslov je tudi vsebina nove knjige Sadje na slikah Narodne galerije. Pripravljena je tako, da bo privlačna tako tistim, ki jih zanima umetnost, kot tistim, ki so bolj za naravoslovje. Gre že za četrto publikacijo v seriji, nastali v sodelovanju Narodne galerije v Ljubljani in Arboretuma Volčji Potok. Avtorja besedil sta ponovno Jassmina Marijan, ki je poskrbela za umetnostnozgodovinske opise, in Matjaž Mastnak, ki je prispeval vrtnarsko-botanični del.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
20. aprila so v Vitanju izvedli tretjo ponovitev petdesetletne gledališke predstava Noordung:: 1995–2045. Pri Mladinski knjigi je zaživela povsem nova zbirka Živi klasiki, ki prinaša izbor starejših in sodobnih klasikov v mehki vezavi. Za likovno opremo knjig so poskrbeli slovenski ilustratorji in oblikovalci. Pri založbi Sanje pa je izšla obsežna zbirka kratke proze Marjana Tomšiča.
Moja ljubezen do branja se je rodila v otroštvu. Ampak za branje so me navdušili drugi: moj dedek s svojo velikansko zbirko knjig, moja mama, ki mi je podarila svoj izvod romana Viharni vrh, moja varuška, ki mi je brala Svetlano Makarovič. Čeprav je branje nekaj, kar počnemo večinoma v samoti, celo kadar beremo za mizo v hrupni kavarni, je zame od nekdaj povezano z ljubeznijo do teh ljudi, prvih bralcev, ki sem jih spoznala.
Moja ljubezen do branja se je rodila v otroštvu. Ampak za branje so me navdušili drugi: moj dedek s svojo velikansko zbirko knjig, moja mama, ki mi je podarila svoj izvod romana Viharni vrh, moja varuška, ki mi je brala Svetlano Makarovič. Čeprav je branje nekaj, kar počnemo večinoma v samoti, celo kadar beremo za mizo v hrupni kavarni, je zame od nekdaj povezano z ljubeznijo do teh ljudi, prvih bralcev, ki sem jih spoznala.
Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.
Za Mladinsko knjigo, našo največjo založbo, je letošnje leto jubilejno, saj bo zaznamovala 80 let svojega delovanja. Ustanovljena je bila 29. junija 1945 v Ljubljani, še istega leta je pod njenim okriljem izšlo šest knjig, izhajati pa je začela tudi revija Ciciban. V osmih desetletjih je s knjižnimi in revijalnimi izdajami spremljala in oblikovala številne generacije bralcev. V Mladinski knjigi so delali največji slovenski uredniki, z njo so sodelovali naši najpomembnejši slikarji, ilustratorji, oblikovalci – ter seveda avtorji in prevajalci. Dva izmed njih, Nelo Malečkar in Slavka Pregla, smo povabili pred mikrofon.
V nedeljo smo praznovali državni praznik, s katerim od leta 2010 obeležujemo rojstvo osrednjega lika slovenskega protestantizma Primoža Trubarja, avtorja prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika. Slovenski protestantski voditelji so v kratkem obdobju petinštiridesetih let med letoma 1550 in 1595 natisnili nič manj kot 56 knjig, večinoma verske vsebine. Med drugim leta 1584 celotno Sveto pismo v dokončnem prevodu Jurija Dalmatina. Od teh 56 knjig jih ima kar osem notni zapis. Še več: že prva slovenska knjiga, Catechismus iz leta 1550, ima šest katekizemskih pesmi in litanije, vse z notnim zapisom.
V nedeljo smo praznovali državni praznik, s katerim od leta 2010 obeležujemo rojstvo osrednjega lika slovenskega protestantizma Primoža Trubarja, avtorja prvih natisnjenih knjig v slovenskem jeziku, Katekizma in Abecednika. Slovenski protestantski voditelji so v kratkem obdobju petinštiridesetih let med letoma 1550 in 1595 natisnili nič manj kot 56 knjig, večinoma verske vsebine. Med drugim leta 1584 celotno Sveto pismo v dokončnem prevodu Jurija Dalmatina. Od teh 56 knjig jih ima kar osem notni zapis. Še več: že prva slovenska knjiga, Catechismus iz leta 1550, ima šest katekizemskih pesmi in litanije, vse z notnim zapisom.
Tokrat predstavljamo nov roman Marija Čuka, ZLATO ZRNO. »Bil je dan, ki si ga vpijal s srcem,« ko Leopold Teofit vstopi na vlak, ki naj bi ga pripeljal do zlatega zrna njegovega najglobljega hrepenenja. Pot ga pelje iz italijanskega velemesta po slikoviti pokrajini do pristaniškega kraja, kjer naj bi ga čakala Irma – očarljiva neznanka, s katero si je zadnjih nekaj mesecev strastno dopisoval. Vešče izpisana zgodba, polna očarljivih liričnih utrinkov, nas bo držala v primežu vse do dramatične razrešitve, ko se Teofit zave iluzije, ki je krojila njegov svet, a mu je v nekem trenutku tudi pomagala, da se je osvobodil spon žalovanja in naredil korak naprej. Knjiga ja izšla pri Založbi Pivec.
Tokrat predstavljamo nov roman Marija Čuka, ZLATO ZRNO. »Bil je dan, ki si ga vpijal s srcem,« ko Leopold Teofit vstopi na vlak, ki naj bi ga pripeljal do zlatega zrna njegovega najglobljega hrepenenja. Pot ga pelje iz italijanskega velemesta po slikoviti pokrajini do pristaniškega kraja, kjer naj bi ga čakala Irma – očarljiva neznanka, s katero si je zadnjih nekaj mesecev strastno dopisoval. Vešče izpisana zgodba, polna očarljivih liričnih utrinkov, nas bo držala v primežu vse do dramatične razrešitve, ko se Teofit zave iluzije, ki je krojila njegov svet, a mu je v nekem trenutku tudi pomagala, da se je osvobodil spon žalovanja in naredil korak naprej. Knjiga ja izšla pri Založbi Pivec.
Kaj sploh je sporna kulturna dediščina? Kako jo lahko razumemo, definiramo in kaj imajo z njo opraviti sodobne umetnice in umetniki? Knjiga Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025) dr. Alenke Pirman je svojevrsten raziskovalno-znanstveni vpogled v obdobje skoraj treh desetletji (od 1992 do 2020), in sicer v dve polji – polje umetnosti in polje kulturne dediščine. Avtorica pri tem osrednji problem sodelovanja umetnikov in muzejev omeji na njihov skupni medij, na razstave, ki jih obravnava primerjalno, in razišče odnose med umetniki in muzealci ter razčleni modele njihovega sodelovanja. Na tem mestu pa pozornost usmeri predvsem na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja in ideološke sprege. Več o tem in omenjeni knjigi pa v pogovoru z avtorico. Sodeluje umetnica, publicistka in doktorantka heritologije Alenka Pirman. Foto: zajem naslovnice knjige Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025).
Kaj sploh je sporna kulturna dediščina? Kako jo lahko razumemo, definiramo in kaj imajo z njo opraviti sodobne umetnice in umetniki? Knjiga Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025) dr. Alenke Pirman je svojevrsten raziskovalno-znanstveni vpogled v obdobje skoraj treh desetletji (od 1992 do 2020), in sicer v dve polji – polje umetnosti in polje kulturne dediščine. Avtorica pri tem osrednji problem sodelovanja umetnikov in muzejev omeji na njihov skupni medij, na razstave, ki jih obravnava primerjalno, in razišče odnose med umetniki in muzealci ter razčleni modele njihovega sodelovanja. Na tem mestu pa pozornost usmeri predvsem na sporno kulturno dediščino kot načina reinterpretiranja preteklosti, ki upošteva družbena nesoglasja in ideološke sprege. Več o tem in omenjeni knjigi pa v pogovoru z avtorico. Sodeluje umetnica, publicistka in doktorantka heritologije Alenka Pirman. Foto: zajem naslovnice knjige Razstavljanje sporne kulturne dediščine (Založba *cf., 2025).
Tokrat predstavljamo knjigo TEORIJA NAJ, avtorice Mel Robbins. Če le stežka dosegate svoje cilje oziroma začutite malce več sreče, težava ni v vas. Težava je v moči, ki jo izročate v roke drugim ljudem. V tej knjigi boste izvedeli, kako vas ena beseda, to je – naj – lahko osvobodi; osvobodi vas mnenj, dramatičnosti in obsojanja drugih. Osvobodi vas utrudljivega začaranega kroga naprezanja, da bi obvladovali vse in vsakogar okrog sebe. Živite lahko bolje. Robbinsova piše knjigo kot razumljiv vodnik, saj pripoveduje zgodbe iz svojega življenja, s katerimi se lahko poistovetimo; poudarja ključna spoznanja in pomembne raziskave in nas seznanja s svetovno znanimi strokovnjaki za psihologijo, nevroznanost, odnose, srečo in stare modrosti, ki ves čas podpirajo Teorijo naj. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.
Tokrat predstavljamo knjigo TEORIJA NAJ, avtorice Mel Robbins. Če le stežka dosegate svoje cilje oziroma začutite malce več sreče, težava ni v vas. Težava je v moči, ki jo izročate v roke drugim ljudem. V tej knjigi boste izvedeli, kako vas ena beseda, to je – naj – lahko osvobodi; osvobodi vas mnenj, dramatičnosti in obsojanja drugih. Osvobodi vas utrudljivega začaranega kroga naprezanja, da bi obvladovali vse in vsakogar okrog sebe. Živite lahko bolje. Robbinsova piše knjigo kot razumljiv vodnik, saj pripoveduje zgodbe iz svojega življenja, s katerimi se lahko poistovetimo; poudarja ključna spoznanja in pomembne raziskave in nas seznanja s svetovno znanimi strokovnjaki za psihologijo, nevroznanost, odnose, srečo in stare modrosti, ki ves čas podpirajo Teorijo naj. Knjiga je izšla pri Založbi Primus.
V soboto se je zaključil teden slovenske drame. Slavila je uprizoritev Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije, ki je nastala v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje, režirala pa jo je Livija Pandur. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Neži Lučki Peterlin, nagrada Slavka Gruma pa Milanu Ramšaku Markoviću. V Svetu kulture tudi o knjigi Martina Kušeja Za mano belina ter o izjemnem uspehu pianista Nejca Kampleta.
V soboto se je zaključil teden slovenske drame. Slavila je uprizoritev Pet kraljev: k psihopatologiji neke monarhije, ki je nastala v produkciji Slovenskega ljudskega gledališča Celje, režirala pa jo je Livija Pandur. Nagrada za mladega dramatika je šla v roke Neži Lučki Peterlin, nagrada Slavka Gruma pa Milanu Ramšaku Markoviću. V Svetu kulture tudi o knjigi Martina Kušeja Za mano belina ter o izjemnem uspehu pianista Nejca Kampleta.
V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri edinstvene zgodbe. Najprej bomo prisluhnili Ženskam v črnem, beograjski iniciativi, ki že več kot trideset let vztraja v boju proti vojnam, nacionalizmu in fašizmu. Potem se bomo ustavili na etnološki razstavi MKD Makedonija, kjer bomo raziskovali pomen tradicije in vloge žensk skozi zgodovino, ob tem pa prisluhnili njihovim osebnim pogledom na dan žena. Za konec bomo skupaj z dr. Svetlano Slapšak odkrivali literarno karto Ljubljane v njenem romanu Kje smo?, v katerem se prepletajo zgodovina, spomini in intelektualni dialogi.
V tokratni oddaji Sami naši bomo osvetlili tri edinstvene zgodbe. Najprej bomo prisluhnili Ženskam v črnem, beograjski iniciativi, ki že več kot trideset let vztraja v boju proti vojnam, nacionalizmu in fašizmu. Potem se bomo ustavili na etnološki razstavi MKD Makedonija, kjer bomo raziskovali pomen tradicije in vloge žensk skozi zgodovino, ob tem pa prisluhnili njihovim osebnim pogledom na dan žena. Za konec bomo skupaj z dr. Svetlano Slapšak odkrivali literarno karto Ljubljane v njenem romanu Kje smo?, v katerem se prepletajo zgodovina, spomini in intelektualni dialogi.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Tehnično je zbirka zasnovana na interaktiven način, ki omogoča aktivno sodelovanje gledalca. Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstveno kritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata (izg.: hêrezis fulmináta) Strela udari krivoverca Janeza Ludvika Schönlebna, v oddaji pa boste slišali tudi impresije iz likovne delavnice novogoriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Trenti. V ciklu Živeti mir tokrat pismo iz Kolumbije, kjer je vojna za ženske in deklice drugačna kot za moške. In prav 'Vojna in ženske' je Armando Šturman poimenoval selekcijo, ki jo je nanizal v tokratno glasbeno ogrlico.
Štanjelski grad je bogatejši za novo vsebino, to je muzej slovenskega jezika in knjige. Razstava ponuja zgoščen pregled zgodovine razvoja slovenskega jezika, njegovih zvrsti, priročnikov, značilnosti in posebnosti. Poleg jezika v ospredje postavlja slovensko knjigo, njene začetke, razvoj, pomen in vpliv pri širjenju slovenske besede. Tehnično je zbirka zasnovana na interaktiven način, ki omogoča aktivno sodelovanje gledalca. Pri Založbi ZRC je izšla izjemna znanstveno kritična knjiga z naslovom Haeresis fulminata (izg.: hêrezis fulmináta) Strela udari krivoverca Janeza Ludvika Schönlebna, v oddaji pa boste slišali tudi impresije iz likovne delavnice novogoriškega medobčinskega društva slepih in slabovidnih v Trenti. V ciklu Živeti mir tokrat pismo iz Kolumbije, kjer je vojna za ženske in deklice drugačna kot za moške. In prav 'Vojna in ženske' je Armando Šturman poimenoval selekcijo, ki jo je nanizal v tokratno glasbeno ogrlico.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
Kulturne ustanove po državi tradicionalno brezplačno odpirajo svoja vrata. Med temi ustanovami je seveda tudi Narodna in univerzitetna knjižnica, ki danes vabi na ogled knjižnice in razstave Hranimo misli – že 250 let, ter na predavanje o Zdravljici in zgodovinskem kontekstu njenega nastanka. Med platnice dragocenih knjig pa gledamo tudi v Torkovem kvizu. Odpravili smo se na Oddelek za zaščito in restavriranje Narodne in univerzitetne knjižnice in preverili, kako rokujejo in skrbijo za dragoceno gradivo.
V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.
V makedonskem mestu Kočani je požar v nočnem klubu vzel številna življenja in pustil za seboj val bolečine in pretresenosti. V znamenje solidarnosti in sočutja so se v Ljubljani zbrali člani Makedonske skupnosti ter študentje, ki živijo in študirajo v Sloveniji. Na Kongresnem trgu so prižgali svečke in z molkom izrazili svojo povezanost z žrtvami in njihovimi družinami. V oddaji obiščemo poseben medkulturni dogodek iftar, ki združuje ljudi različnih ver in narodnosti v organizaciji društva Medkulturni dialog. Za konec pa slišite razmišljanje pisateljice Olivere Zulović o otroštvu, prijateljstvu in pomembnosti pogleda skozi otroške oči.
Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju je tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. A obenem se danes tudi tu močno čuti pritisk podnebnih sprememb in človeka. Kako se vse to pokaže na podvodnem življenju, na morskih cvetnicah in talnih, betoških algah, je v Podobah znanja predstavila priznana morska biologinja dr. Martina Orlando Bonaca, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Za svoje delo je nedavno prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke.
Morski travniki in podvodni gozdički so pomembni vodni ekosistemi, od katerih so odvisni številni morski organizmi. Utrip življenja je v slovenskem morju je tudi zaradi njih pestrejši, kot bi si morda mislili, in še vedno lahko preseneti celo strokovnjake. A obenem se danes tudi tu močno čuti pritisk podnebnih sprememb in človeka. Kako se vse to pokaže na podvodnem življenju, na morskih cvetnicah in talnih, betoških algah, je v Podobah znanja predstavila priznana morska biologinja dr. Martina Orlando Bonaca, ki na Morski biološki postaji Piran vodi enoto za morsko biodiverziteto, še zlasti pa se posveča ohranjanju in obnovi ogroženih vrst rjavih alg. Za svoje delo je nedavno prejela nagrado Miroslava Zeia za izjemne dosežke.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V prispevku bo tekla beseda o knjigah. Pa ne o katerihkoli, pač pa o uspešnicah. Na tujem jih poznamo kot bestsellerje. Veliko teh poznamo tudi Slovenci, saj smo jih kar pridno prevajali, to pa založbe počnejo še naprej. Bi znali našteti katero od svetovnih uspešnic? Prepričani smo, da ste jih vsaj nekaj od prvih pet že držali v roki. Se spomnite denimo Malega princa ali Harryja Potterja? Šele na petem in šestem mestu sta s 140 in 130 milijoni prodanih izvodov. Za deset milijonov ju je prehitel Gospodar prstanov. Na prvem mestu je milijardna številka, ki pripada bibliji (kar pet milijard je uradna številka), sledi ji milijarda in sto milijonov izvodov citatov predsednika Mao Cetunga, Koranu, ki je na tretjem mestu, pa do milijarde manjka še dvesto milijonov. V primerjavi s temi številkami so slovenske uspešnice, če govorimo o književnih delih, zrnca peska. Do nedavnega jih nihče niti štel ni. Pa smo pred kratkim dobili knjigo, ki jo je napisal doktor založniških študij Samo Rugelj in v njej razkril, kaj se je dogajalo na našem knjižnem trgu v tem tisočletju. Našel je 40 uspešnic, ki ustrezajo enakim kriterijem.
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
V Domu knjige v Kopru so nedavno predstavili knjigo DEPRA. Njen avtor je priznani novinar Hrvaške radio televizije, Aeksandar Stanković. Za depresijo je zbolel kmalu po rojstvu hčerke, v avtobiografski knjigi pripoveduje kako se je soočal z boleznijo na začetku in kako živi z njo zdaj, ko je že njegova dolgoletna znanka. Stankovića - izjemnega novinarja, ki je po izobrazbi pravnik, tudi Slovenci dobro poznamo po njegovi dolgoletni oddaji "Nedjeljom u 2 " v kateri je bila dolgo ena glavnih tem tudi politika. Te zdaj ni več, v njegovo dobro in dobro gledalcev, duhovito pove izjemni sogovornik, ki se kljub temu, da je zaradi narave dela znan prav vsem, ni bal spregovoriti o bolezni, ki jo je treba zdraviti in se z njo na tak način da tudi dobro sobivati. V najhujši fazi bolezni je tri mesece čakal, da mu bo morda 15 minut bolje, zdaj je že dolgo drugače in tako hudo kot na začetku ni bilo nikoli več. Aleksandar Stanković se je s svojo zgodbo izpostavil in poiskal pomoč za depresijo. Za oboje je potreben pogum. Doslej je izdal že tri pesniške zbirke, knjigo Sto faca i Aca, posnel mnoge epizode potopisa z motorjem Vjetar u kosi, svojo oddajo Nedjeljom u 2 pa vodi že 24 let. Pisanje knjige, ki povezuje v eno poezijo in prozo, je bilo tudi zanj svojevrstna terapija, v pomoč pa je tudi mnogim ljudem, ki se jih je depresija dotaknila. Z avtorjem knjige se pogovarja Nataša Benčič.
V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte o pomembnih spremembah na področju financiranja kulturnih projektov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – o tem je spregovoril Fahir Gutić. Nato predstavljamo hrvaško skupino Veja, ki s sodobnimi aranžmaji oživlja istrsko ljudsko glasbo. Za konec pa prisluhnite zgodbi o novi slovensko-albanski otroški knjigi in razmišljali o tem, kako pomembno je, da tudi otroci postanejo soustvarjalci kulturnega prostora. Sogovornica v prispevku je prevajalka in medkulturna mediatorka Selda Sukaj.
V oddaji Sami naši na Prvem poslušajte o pomembnih spremembah na področju financiranja kulturnih projektov narodnih skupnosti nekdanje SFRJ v Sloveniji – o tem je spregovoril Fahir Gutić. Nato predstavljamo hrvaško skupino Veja, ki s sodobnimi aranžmaji oživlja istrsko ljudsko glasbo. Za konec pa prisluhnite zgodbi o novi slovensko-albanski otroški knjigi in razmišljali o tem, kako pomembno je, da tudi otroci postanejo soustvarjalci kulturnega prostora. Sogovornica v prispevku je prevajalka in medkulturna mediatorka Selda Sukaj.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
To je knjiga o človeku, ki je zase dejal, da nikoli ni sanjal, je zapisala Urška Perenič v predgovoru nove knjige o opusu Borisa Pahorja. Znanstvena monografija “Jaz pa nikoli nisem sanjal”: opus Borisa Pahorja med življenjem in pisanjem je svojevrsten poklon več avtorjev bližajoči se obletnici konca druge svetovne vojne. V oddaji tudi o knjigi z naslovom Knjigica – Drobci iz življenja dramskega igralca Petra Ternovška in osrednjem razstavnem prostoru Evropske prestolnice kulture centru EPIC, ki bo namenjen interpretaciji 20. stoletja.
Začenjamo v stoletju ustvarjanja Iacobusa Gallusa, Daniela Lagkhnerja in zvenenja protestantskih napevov ter prve v slovenščini natisnjene knjige, Trubarjevega Catechismusa. Torej v letu 1550, ki je v katekizmu prineslo tudi prvo slovensko pesmarico. Ker glasba vedno bolj ali manj drži ogledalo času, boste tudi v današnjem stoletnem mozaiku slišali za različne vzroke, ki so pripomogli k nastanku izbranih glasbenih stvaritev. Reformatorji so se pomena in vpliva književnosti, šolstva in kulture dobro zavedali: tudi zato je Trubar strani v prvi slovenski knjigi namenil besedilom pesmi, napevi pa so se našli tako ali drugače; nekaj jih je posodil Luther, nekateri izvirajo iz ljudskega izročila, spet drugi so pripotovali iz drugih, predvsem nemških dežel.
Začenjamo v stoletju ustvarjanja Iacobusa Gallusa, Daniela Lagkhnerja in zvenenja protestantskih napevov ter prve v slovenščini natisnjene knjige, Trubarjevega Catechismusa. Torej v letu 1550, ki je v katekizmu prineslo tudi prvo slovensko pesmarico. Ker glasba vedno bolj ali manj drži ogledalo času, boste tudi v današnjem stoletnem mozaiku slišali za različne vzroke, ki so pripomogli k nastanku izbranih glasbenih stvaritev. Reformatorji so se pomena in vpliva književnosti, šolstva in kulture dobro zavedali: tudi zato je Trubar strani v prvi slovenski knjigi namenil besedilom pesmi, napevi pa so se našli tako ali drugače; nekaj jih je posodil Luther, nekateri izvirajo iz ljudskega izročila, spet drugi so pripotovali iz drugih, predvsem nemških dežel.
Monumentalni slovar, ki ga je pred 130 leti pripravil Maks Pleteršnik, velja za čisti intelektualni presežek slovenskega 19. stoletja in jezikovni pripomoček, ki ga lahko s pridom uporabljamo še danes
Monumentalni slovar, ki ga je pred 130 leti pripravil Maks Pleteršnik, velja za čisti intelektualni presežek slovenskega 19. stoletja in jezikovni pripomoček, ki ga lahko s pridom uporabljamo še danes
V oddaji Svet kulture boste izvedeli več o najnovejši knjigi Marcela Štefančiča, jr. - FoMO: eseji o strahu, da ne bi česa zamudili. V svoji najnovejši knjigi esejev, je Štefančič zbral razmisleke o fenomenih našega časa in njihovi medsebojni prepletenosti – vse od podnebnih sprememb do umetne inteligence, popkulture in družbene neenakosti. Vabimo vas tudi na jutrišnjo Noč kratkih filmov, ki je posvečena kratkometražni formi domače in mednarodne filmske produkcije.
V oddaji Svet kulture boste izvedeli več o najnovejši knjigi Marcela Štefančiča, jr. - FoMO: eseji o strahu, da ne bi česa zamudili. V svoji najnovejši knjigi esejev, je Štefančič zbral razmisleke o fenomenih našega časa in njihovi medsebojni prepletenosti – vse od podnebnih sprememb do umetne inteligence, popkulture in družbene neenakosti. Vabimo vas tudi na jutrišnjo Noč kratkih filmov, ki je posvečena kratkometražni formi domače in mednarodne filmske produkcije.
Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.
Colombe Schneck je študirala je na pariškem Institutu za politične študije in na Univerzi v Parizu II. Sodelovala je z nekaterimi francoskimi televizijskimi mrežami in režirala odmevne dokumentarce, na primer Ženske brez otrok, sumljive ženske iz leta 2014 ter Stari zaljubljenci naslednjega leta. Pisati je začela leta 2007, od takrat je objavila petnajst knjig in zanje prejela prestižne francoske literarne nagrade, nekatere knjige so prevedene v več jezikov. V slovenščini lahko zdaj beremo v prevodu Eve Mahkovic dve noveli v knjigi z naslovom Diptih. Izšla je letos pri založbi No!Press. Pogovarja se Tadeja Krečič, bere Lidija Hartman. Tehnična izvedba Gašper Loborec.