Iskanje
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kulturomat
Nastopila je v resničnostnem šovu Slovenija ima talent 2021 in prišla vse do finala. Mi smo jo na OŠ Metlika spoznali v njenem domačem okolju, stran od medijskih luči in izvedeli marsikaj zanimivega. Gostja Kulturomata je Tina Pezdirec.
Nastopila je v resničnostnem šovu Slovenija ima talent 2021 in prišla vse do finala. Mi smo jo na OŠ Metlika spoznali v njenem domačem okolju, stran od medijskih luči in izvedeli marsikaj zanimivega. Gostja Kulturomata je Tina Pezdirec.
Kulturomat
V Cankarjevem domu se je v sredo 16. maja odvila premiera družinskega muzikala Kresna noč. Predstava, polna čarobnih zvokov, glasbe in tišine, nas s prizori skrivnostnega pričakovanja in duhovite akcije vodi v zaključno kresovanje in spoznanje, da je svetloba, ki premaga temo, v nas samih. Če jo le znamo deliti. Pred mikrofon smo tako med vajo ujeli ustvarjalce muzikala.
V Cankarjevem domu se je v sredo 16. maja odvila premiera družinskega muzikala Kresna noč. Predstava, polna čarobnih zvokov, glasbe in tišine, nas s prizori skrivnostnega pričakovanja in duhovite akcije vodi v zaključno kresovanje in spoznanje, da je svetloba, ki premaga temo, v nas samih. Če jo le znamo deliti. Pred mikrofon smo tako med vajo ujeli ustvarjalce muzikala.
Kulturomat
Sovražni govor na spletu in v vsakdanjem življenju, polarizirana javna mnenja in konflikti v družbi se stopnjujejo. Pristojni sprejemajo odločitve o naših življenjih, a vendarle, kje se lahko tu sliši glasove mlajših generacij? Ravno njihovi glasovi, ki bi morali biti v odločanju o prihodnosti najbolj relevantni, so pogosto utišani ali preslišani. Zato pa jim možnost slišanja ponujata program Generacija, generaciji ter mednarodni festival mladinskega avtorskega gledališča FUN, ki poteka v gledališču Glej.
Sovražni govor na spletu in v vsakdanjem življenju, polarizirana javna mnenja in konflikti v družbi se stopnjujejo. Pristojni sprejemajo odločitve o naših življenjih, a vendarle, kje se lahko tu sliši glasove mlajših generacij? Ravno njihovi glasovi, ki bi morali biti v odločanju o prihodnosti najbolj relevantni, so pogosto utišani ali preslišani. Zato pa jim možnost slišanja ponujata program Generacija, generaciji ter mednarodni festival mladinskega avtorskega gledališča FUN, ki poteka v gledališču Glej.
Kulturomat
Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, v Mestni knjižnici Ljubljana, Pionirski skupaj s Slovensko sekcijo IBBY tradicionalno pripravijo Bralnospodbujevalno akcijo. Akcija 2023 je motivirana z letošnjo poslanico IBBY, ki nosi naslov Jaz sem knjiga, preberi me! V okviru akcije sta vodja Pionirske, Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič pripravili tematski seznam s 130 bralnimi predlogi. Pred mikrofonom se nam je tako pridružila vodja Pionirske knjižnice, Darja Lavrenčič Vrabec. Mladim bo predstavila letošnjo Bralno spodbujevalno akcijo – kaj vse so ob njej pripravili za mlade bralce – ter knjigi, ki ju bralnospodbujevalni katalog priporoča.
Ob 2. aprilu, mednarodnem dnevu knjig za otroke, v Mestni knjižnici Ljubljana, Pionirski skupaj s Slovensko sekcijo IBBY tradicionalno pripravijo Bralnospodbujevalno akcijo. Akcija 2023 je motivirana z letošnjo poslanico IBBY, ki nosi naslov Jaz sem knjiga, preberi me! V okviru akcije sta vodja Pionirske, Darja Lavrenčič Vrabec in Ida Mlakar Črnič pripravili tematski seznam s 130 bralnimi predlogi. Pred mikrofonom se nam je tako pridružila vodja Pionirske knjižnice, Darja Lavrenčič Vrabec. Mladim bo predstavila letošnjo Bralno spodbujevalno akcijo – kaj vse so ob njej pripravili za mlade bralce – ter knjigi, ki ju bralnospodbujevalni katalog priporoča.
Kulturomat
V zadnjem Kulturomatu smo se udeležili zadnjega dogodka festivala. Ta se je končal s predstavo četrtih letnikov srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije v Ljubljani. Predstava je nastajala ob pomoči mentorjev Primoža Ekarta in Barbare Krajnc Avdić, dijaki pa so na odru prikazali, kaj vse so se naučili v štirih letih šolanja. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so tako odigrali predstavo z naslovom Jutri je v sanjah izgledal drugače avtorice Nine Kuclar Stiković.
V zadnjem Kulturomatu smo se udeležili zadnjega dogodka festivala. Ta se je končal s predstavo četrtih letnikov srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije v Ljubljani. Predstava je nastajala ob pomoči mentorjev Primoža Ekarta in Barbare Krajnc Avdić, dijaki pa so na odru prikazali, kaj vse so se naučili v štirih letih šolanja. V Linhartovi dvorani Cankarjevega doma so tako odigrali predstavo z naslovom Jutri je v sanjah izgledal drugače avtorice Nine Kuclar Stiković.
Kulturomat
V prejšnjih dveh Kulturomatih smo že dodobra spoznali festival Transgeneracije. Ob odprtju razstave, 5. aprila, smo poleg likovnih ustvarjalcev ujeli pred mikrofon tudi fotografe. V tokratni oddaji bomo tako spoznali še fotografski del razstave, ki je bila v prvem preddverju Cankarjevega doma na ogled vse do štirinajstega aprila.
V prejšnjih dveh Kulturomatih smo že dodobra spoznali festival Transgeneracije. Ob odprtju razstave, 5. aprila, smo poleg likovnih ustvarjalcev ujeli pred mikrofon tudi fotografe. V tokratni oddaji bomo tako spoznali še fotografski del razstave, ki je bila v prvem preddverju Cankarjevega doma na ogled vse do štirinajstega aprila.
Kulturomat
Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije letos ponuja tudi razstavo likovnih in fotografskih del. Na ogled bo do 14. aprila. Tako kot celotni festival združuje dijake iz vse Slovenije. V tokratnem Kulturomatu bomo spoznali ustvarjalce likovnih del, ki smo jih ujeli pred mikrofon ob odprtju razstave.
Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije letos ponuja tudi razstavo likovnih in fotografskih del. Na ogled bo do 14. aprila. Tako kot celotni festival združuje dijake iz vse Slovenije. V tokratnem Kulturomatu bomo spoznali ustvarjalce likovnih del, ki smo jih ujeli pred mikrofon ob odprtju razstave.
Kulturomat
Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije se po letih premora zaradi epidemičnih razmer vrača v Cankarjev dom. Ohranil je svoje osnovno vodilo: spremljati in spodbujati umetniško produkcijo dijakov ter jo razkrivati drugim rodovom. Na festivalu bo dvanajst gledaliških in plesnih produkcij ter približno sto likovnih, fotografskih, stripovskih in videodel. Največje zanimanje občinstva vsako leto pritegnejo gledališke produkcije (najboljša skupina bo tudi letos nagrajena z možnostjo ustvarjanja nove produkcije v Štihovi dvorani), a se jim zaradi svoje vedno bolj interaktivne narave postavlja ob bok tudi razstava, ki bo na ogled v Prvem preddverju. V štirih sobotah in štirih Kulturomatih bomo poročali o štirih osrednjih umetniških smereh festivala. V tokratni oddaji bomo oddajo namenili plesu. Pred mikrofon smo ujeli učenke srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana z mentorico Nino Fajdiga, ki so na festivalu izvedle plesno predstavo Abirble.
Festival sodobnih umetnosti mladih Transgeneracije se po letih premora zaradi epidemičnih razmer vrača v Cankarjev dom. Ohranil je svoje osnovno vodilo: spremljati in spodbujati umetniško produkcijo dijakov ter jo razkrivati drugim rodovom. Na festivalu bo dvanajst gledaliških in plesnih produkcij ter približno sto likovnih, fotografskih, stripovskih in videodel. Največje zanimanje občinstva vsako leto pritegnejo gledališke produkcije (najboljša skupina bo tudi letos nagrajena z možnostjo ustvarjanja nove produkcije v Štihovi dvorani), a se jim zaradi svoje vedno bolj interaktivne narave postavlja ob bok tudi razstava, ki bo na ogled v Prvem preddverju. V štirih sobotah in štirih Kulturomatih bomo poročali o štirih osrednjih umetniških smereh festivala. V tokratni oddaji bomo oddajo namenili plesu. Pred mikrofon smo ujeli učenke srednje vzgojiteljske šole, gimnazije in umetniške gimnazije Ljubljana z mentorico Nino Fajdiga, ki so na festivalu izvedle plesno predstavo Abirble.
Kulturomat
Leyre Legarda Ventura je na odrske deske stopila v prvem razredu in od njih se ni nikdar več ločila. Pritegnili so jo nastopi, recitacije in predvsem občinstvo, ki jo opazuje. Glasbi se je resneje posvetila z vstopom v srednjo šolo, danes pa ji namenja vso pozornost. Ustvarja v mešanici žanrov, v glasbi prepleta španščino, angleščino in slovenščino.
Leyre Legarda Ventura je na odrske deske stopila v prvem razredu in od njih se ni nikdar več ločila. Pritegnili so jo nastopi, recitacije in predvsem občinstvo, ki jo opazuje. Glasbi se je resneje posvetila z vstopom v srednjo šolo, danes pa ji namenja vso pozornost. Ustvarja v mešanici žanrov, v glasbi prepleta španščino, angleščino in slovenščino.
Kulturomat
Trine Slabe od leta 2015 naprej prebiva v Združenih državah Amerike, kjer obiskuje srednjo šolo. Glasba jo spremlja že od mladih nog in ostaja z njo še danes. Vse se je začelo s pevskim zborom, nadaljevalo s klavirjem in kitaro, zdaj pa lahko na pretočnih platformah poslušamo že kar štiri njene avtorske skladbe. Te skladbe nastanejo takrat, ko se vrne v Slovenijo. Kako poteka njeno glasbeno ustvarjanje in kakšno je življenje v Ameriki, pa izveste v Kulturomatu z Gašperjem Stražišarjem.
Trine Slabe od leta 2015 naprej prebiva v Združenih državah Amerike, kjer obiskuje srednjo šolo. Glasba jo spremlja že od mladih nog in ostaja z njo še danes. Vse se je začelo s pevskim zborom, nadaljevalo s klavirjem in kitaro, zdaj pa lahko na pretočnih platformah poslušamo že kar štiri njene avtorske skladbe. Te skladbe nastanejo takrat, ko se vrne v Slovenijo. Kako poteka njeno glasbeno ustvarjanje in kakšno je življenje v Ameriki, pa izveste v Kulturomatu z Gašperjem Stražišarjem.
Kulturomat
V Kulturomatu bomo tokrat predstavili prav posebno zbirko. Hana Bujanovič Kokot in Selma Skenderović sta se namreč lotili uredniškega projekta in izdali Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev. Več pa v pogovoru z Ano Lorger in Hano Bujanovič Kokot.
V Kulturomatu bomo tokrat predstavili prav posebno zbirko. Hana Bujanovič Kokot in Selma Skenderović sta se namreč lotili uredniškega projekta in izdali Antologijo sodobne slovenske kratke pripovedi mladih avtoric in avtorjev. Več pa v pogovoru z Ano Lorger in Hano Bujanovič Kokot.
Kulturomat
V današnjem Kulturomatu smo na vaji pred mikrofon ujeli skupino Smetnaki iz Kranja. Tam so se ustanovili zaradi dogodka TEDx na Gimnaziji Kranj in od tistega dne naprej ostali trdno povezani. Kljub nekaterim članskim pretresom niso razpadli in vztrajajo pri ustvarjanju avtorske glasbe. Konec letošnjega leta bodo izdali tudi svoj prvi album. Gal Grobovšek - saksofon, vokal Žan Škrjanec - pozavna Anže Balantič - trobenta Rok Valjavec - kitara Amadei Šaršanski - bas Anže Podobnik - bobni
V današnjem Kulturomatu smo na vaji pred mikrofon ujeli skupino Smetnaki iz Kranja. Tam so se ustanovili zaradi dogodka TEDx na Gimnaziji Kranj in od tistega dne naprej ostali trdno povezani. Kljub nekaterim članskim pretresom niso razpadli in vztrajajo pri ustvarjanju avtorske glasbe. Konec letošnjega leta bodo izdali tudi svoj prvi album. Gal Grobovšek - saksofon, vokal Žan Škrjanec - pozavna Anže Balantič - trobenta Rok Valjavec - kitara Amadei Šaršanski - bas Anže Podobnik - bobni
Kulturomat
Poezija, beseda, glasba. To so tri reči, ki Nejca Raca spremljajo od malih nog. Sprva je pisal osnovnošolske pesmice, resneje nadaljeval s pisanjem v srednji šoli in ob koncu te izdal prvo pseniško zbirko. Konec leta 2019 je nastala glasbena skupina Birdland, katere del je tudi Nejc. V letošnjem letu jih čaka izid prvega albuma. Poleg predstavitve Nejčeve pesniške plati bomo tako v Kulturomatu tudi slišali nekatere skladbe skupine Birdland.
Poezija, beseda, glasba. To so tri reči, ki Nejca Raca spremljajo od malih nog. Sprva je pisal osnovnošolske pesmice, resneje nadaljeval s pisanjem v srednji šoli in ob koncu te izdal prvo pseniško zbirko. Konec leta 2019 je nastala glasbena skupina Birdland, katere del je tudi Nejc. V letošnjem letu jih čaka izid prvega albuma. Poleg predstavitve Nejčeve pesniške plati bomo tako v Kulturomatu tudi slišali nekatere skladbe skupine Birdland.
Kulturomat
Odprta scena je ekipa mladih, ki od leta 2021 skupaj gradijo in ustvarjajo prostor, v katerem iščejo svež koncept iskanja lastnega umetniškega izraza. Skupina deluje na osnovi timskega dela in demokracije ter ustvarja razne umetniške projekte. Njihov zadnji projekt pa je predstava Razredni sovražnik, s katero se bodo v prihajajočih mesecih odpravili na turnejo. Pred mikrofonom so se nam pridružili predsednica Odprte scene Tia Lončar ter člana igralskega nasambla Ana Pribošič in Luka Kotnik.
Odprta scena je ekipa mladih, ki od leta 2021 skupaj gradijo in ustvarjajo prostor, v katerem iščejo svež koncept iskanja lastnega umetniškega izraza. Skupina deluje na osnovi timskega dela in demokracije ter ustvarja razne umetniške projekte. Njihov zadnji projekt pa je predstava Razredni sovražnik, s katero se bodo v prihajajočih mesecih odpravili na turnejo. Pred mikrofonom so se nam pridružili predsednica Odprte scene Tia Lončar ter člana igralskega nasambla Ana Pribošič in Luka Kotnik.
Kulturomat
Pri založbi VigeVageKnjige so izdali prvo mango in iz japonščine prevedli prvo mango mojstra Yosihara Tsuge. Manga Človek za nobeno rabo je doslej zadnje delo mojstra Tsugeja, ki je sprva serijsko izhajala v letih 1985 in 1986 v četrtletni reviji Comic Baku. Danes velja za najbolj priljubljeno delo mojstra Tsugeja in vsaj delno temelji na njegovih življenjskih spominih. Kot pravijo pri založbi, je to knjiga, v kateri gre zares in v kateri je svet, kakršen je, zaradi česar je manga izjemno popularnost doživela tako na Japonskem kot v nekaterih prevodih. V slovenščino je mango prevedel Iztok Ilc, več pa nam bo povedala današnja gostja Kulturomata urednica Anja Zag Golob.
Pri založbi VigeVageKnjige so izdali prvo mango in iz japonščine prevedli prvo mango mojstra Yosihara Tsuge. Manga Človek za nobeno rabo je doslej zadnje delo mojstra Tsugeja, ki je sprva serijsko izhajala v letih 1985 in 1986 v četrtletni reviji Comic Baku. Danes velja za najbolj priljubljeno delo mojstra Tsugeja in vsaj delno temelji na njegovih življenjskih spominih. Kot pravijo pri založbi, je to knjiga, v kateri gre zares in v kateri je svet, kakršen je, zaradi česar je manga izjemno popularnost doživela tako na Japonskem kot v nekaterih prevodih. V slovenščino je mango prevedel Iztok Ilc, več pa nam bo povedala današnja gostja Kulturomata urednica Anja Zag Golob.
Kulturomat
NoKiltr oziroma Jaša Kljun je mladi glasbeni producent, ustvarjalec zvoka in glasbene spremljave, ki svoje ustvarjanje usmerja predvsem v rap. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako elektronska glasba nastane in kaj pomeni ustvarjanje beata.
NoKiltr oziroma Jaša Kljun je mladi glasbeni producent, ustvarjalec zvoka in glasbene spremljave, ki svoje ustvarjanje usmerja predvsem v rap. V tokratnem Kulturomatu bomo izvedeli, kako elektronska glasba nastane in kaj pomeni ustvarjanje beata.
Kulturomat
Moda je povsod okoli nas, saj za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.
Moda je povsod okoli nas, saj za vsakim kosom oblačila stoji nekdo, ki je to oblačilo oblikoval. Dijak Timi Sitar je svojo oblikovalsko pot začel v srednji šoli, zdaj pa postaja širše prepoznaven tako v Sloveniji kot tujini. Njegov zaščitni znak so majhni možički, ki jih vpeljuje v skoraj vse svoje modno oblikovanje. Poleg kreiranja oblačil pa ustvarja tudi slike, nakit in koledarje.
Kulturomat
Luka Kesič oziroma Minnite se je z rapom srečal v drugem letniku srednje šole. Svoje delo je nadgrajeval in sčasoma postal prepoznavno ime mlajše rapovske in trapovske glasbene scene v Sloveniji. Deluje v kolektivu LSDS, kjer si mladi glasbeniki pomagajo ustvarjati gasbo vseh žanrov, za seboj pa ima že vrsto samostojnih nastopov. V letošnjem letu bo izdal tudi svoj prvi album. Kaj sta to rap in trap ter kako je ustvarjal Minnite, pa izveste v Kulturomatu.
Luka Kesič oziroma Minnite se je z rapom srečal v drugem letniku srednje šole. Svoje delo je nadgrajeval in sčasoma postal prepoznavno ime mlajše rapovske in trapovske glasbene scene v Sloveniji. Deluje v kolektivu LSDS, kjer si mladi glasbeniki pomagajo ustvarjati gasbo vseh žanrov, za seboj pa ima že vrsto samostojnih nastopov. V letošnjem letu bo izdal tudi svoj prvi album. Kaj sta to rap in trap ter kako je ustvarjal Minnite, pa izveste v Kulturomatu.
Kulturomat
Zoja Kogej se z glasbo srečuje že od mladih nog, saj jo je ta spremljala na vsakem koraku. Med pospravljanjem sobe, na poti v šolo in iz nje, tudi med opravljanjam domače naloge. S koncem osnovne šole je Zojo resneje začela zanimati glasba in tako je posnela svojo prvo samostojno skladbo z naslovom Sugar to poison. Kako se je srečala s petjem in kako je nastala skladba, pa izveste v Kulturomatu.
Zoja Kogej se z glasbo srečuje že od mladih nog, saj jo je ta spremljala na vsakem koraku. Med pospravljanjem sobe, na poti v šolo in iz nje, tudi med opravljanjam domače naloge. S koncem osnovne šole je Zojo resneje začela zanimati glasba in tako je posnela svojo prvo samostojno skladbo z naslovom Sugar to poison. Kako se je srečala s petjem in kako je nastala skladba, pa izveste v Kulturomatu.
Kulturomat
Maj Deu Marinšek je maturant, čigar umetniška domišljija nima meja. V gimnaziji je posnel večdelno nadaljevanko z naslovom Liki ter zanjo prejel tudi nagrado Student Cuts. Poleg filmskega ustvarjanja mu ni tuje niti gledališko, kot režiserja ga v mesecu januarju čaka premiera predstave, za katero pa je sam ustvaril tudi priredbo besedila. Kam ga vodi pot in kaj vse pripravlja v letu 2023, pa izveste v kulturomatu.
Maj Deu Marinšek je maturant, čigar umetniška domišljija nima meja. V gimnaziji je posnel večdelno nadaljevanko z naslovom Liki ter zanjo prejel tudi nagrado Student Cuts. Poleg filmskega ustvarjanja mu ni tuje niti gledališko, kot režiserja ga v mesecu januarju čaka premiera predstave, za katero pa je sam ustvaril tudi priredbo besedila. Kam ga vodi pot in kaj vse pripravlja v letu 2023, pa izveste v kulturomatu.
Kulturomat
V tokratni rubriki Kulturomat bomo spoznali Avo Kolar Dobravec, ki poje, igra kitaro, najraje pa ima ukulele.
V tokratni rubriki Kulturomat bomo spoznali Avo Kolar Dobravec, ki poje, igra kitaro, najraje pa ima ukulele.
Kulturomat
Preteklo soboto smo v Kulturomatu spoznali tri mlade in nadobudne učence slovenščine, ki so mladim predstavili praznovanje božiča v svojih državah. Tudi danes bodo z nami Poljak Jakub Stepaniuk, Italijanka Tina Sbarbaro ter Belgijca Jonas Vantomme in Kyle D'Hulster. Tokrat pa bomo v Kulturomatu spoznali načine praznovanja novega leta po vsem svetu. Kako praznujemo novo leto v Sloveniji pa nam bodo povedali najmlajši.
Preteklo soboto smo v Kulturomatu spoznali tri mlade in nadobudne učence slovenščine, ki so mladim predstavili praznovanje božiča v svojih državah. Tudi danes bodo z nami Poljak Jakub Stepaniuk, Italijanka Tina Sbarbaro ter Belgijca Jonas Vantomme in Kyle D'Hulster. Tokrat pa bomo v Kulturomatu spoznali načine praznovanja novega leta po vsem svetu. Kako praznujemo novo leto v Sloveniji pa nam bodo povedali najmlajši.
Kulturomat
25. december je prav poseben datum, ki je bil pomemben že stoletja, preden so kristjani v 4. stoletju začeli praznovati božič. Pogani so na območju današnje Evrope častili zimski solsticij, čas, ko zaživi zima, svetloba premaga temo, približuje se pomlad in dan postaja spet vse daljši. V Skandinaviji so slavili Freyo, boginjo plodnosti ljubezni in življenja, Rimljani rojstni dan Sončnega boga. Božič pa danes poznajo vsi krščanski narodi in velja za tisti dan v letu, ko ne le odpade šola, temveč nas pod drevšečkom čakajo darila, po hišah pa zadišijo božični piškoti. Čisto vsaka država, družina in mesto pa božič praznuje malo drugače. Pred mikrofonom so se nam danes pridružili, Poljak Jakub Stepaniuk, Italijanka Tina Sbarbaro, Belgijca Jonas Vantomme in Kyle D'Hulster, ki trenutno živijo v Sloveniji in se učijo slovenskega jezika. Skupaj z njimi bomo pokukali v tuje države, se sprehodili po zemljevidu in spoznali, kako božič praznujejo po svetu.
25. december je prav poseben datum, ki je bil pomemben že stoletja, preden so kristjani v 4. stoletju začeli praznovati božič. Pogani so na območju današnje Evrope častili zimski solsticij, čas, ko zaživi zima, svetloba premaga temo, približuje se pomlad in dan postaja spet vse daljši. V Skandinaviji so slavili Freyo, boginjo plodnosti ljubezni in življenja, Rimljani rojstni dan Sončnega boga. Božič pa danes poznajo vsi krščanski narodi in velja za tisti dan v letu, ko ne le odpade šola, temveč nas pod drevšečkom čakajo darila, po hišah pa zadišijo božični piškoti. Čisto vsaka država, družina in mesto pa božič praznuje malo drugače. Pred mikrofonom so se nam danes pridružili, Poljak Jakub Stepaniuk, Italijanka Tina Sbarbaro, Belgijca Jonas Vantomme in Kyle D'Hulster, ki trenutno živijo v Sloveniji in se učijo slovenskega jezika. Skupaj z njimi bomo pokukali v tuje države, se sprehodili po zemljevidu in spoznali, kako božič praznujejo po svetu.
Kulturomat
Ko obiščemo neko mesto, se z njegovo kulturo najhitreje seznanimo skozi sprehode po ulicah. Na teh slišimo glasbo, ki razodeva glasbene običaje, tako pa si ustvarimo vtis o tamkajšnjih glasbenih specifikah. A nastopati na ulici ni enostavno. Okoli glasbenika je polno šumov avtomobilskih motorjev, pogovarjanja ljudi in še bi lahko naštevali. To pa nikakor ne ustavi ali zmoti Anje Lamot. Mlada glasbenica prihaja iz Kopra, kjer jo lahko skoraj vsak konec tedna tudi ob mrzlih temperaturah ujamete, kako prepeva ob obali. Njen mehkobni glas mimoidoče popelje v njen glasbeni svet in kot pravi Anja vsakemu mimoidočemu polepša dan.
Ko obiščemo neko mesto, se z njegovo kulturo najhitreje seznanimo skozi sprehode po ulicah. Na teh slišimo glasbo, ki razodeva glasbene običaje, tako pa si ustvarimo vtis o tamkajšnjih glasbenih specifikah. A nastopati na ulici ni enostavno. Okoli glasbenika je polno šumov avtomobilskih motorjev, pogovarjanja ljudi in še bi lahko naštevali. To pa nikakor ne ustavi ali zmoti Anje Lamot. Mlada glasbenica prihaja iz Kopra, kjer jo lahko skoraj vsak konec tedna tudi ob mrzlih temperaturah ujamete, kako prepeva ob obali. Njen mehkobni glas mimoidoče popelje v njen glasbeni svet in kot pravi Anja vsakemu mimoidočemu polepša dan.
Kulturomat
Bart Moeyaert, eden najuspešnejših belgijskih mladinskih avtorjev, se je rodil v Bruggeju in sicer kot sedmi sin, zato je bil po belgijski tradiciji njegov boter sam kralj Baudouin I. Belgijski. Prvo knjigo Razglašeni duet je izdal že pri devetnajstih letih in zanjo prejel prvo literarno nagrado. Njegov opus šteje več kot štirideset romanov, piše pa tudi za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje romane je prejel najprestižnejše domače in tuje literarne nagrade ter leta 2019 osvojil prestižno mednarodno spominsko nagrado Astrid Lindgren. Pred mikrofon smo ga ujeli v času 38. Slovenskega knjižnega sejma, kjer je predstavljal knjigo Bratje, ki je izšla pri založbi KUD Sodobnost International.
Bart Moeyaert, eden najuspešnejših belgijskih mladinskih avtorjev, se je rodil v Bruggeju in sicer kot sedmi sin, zato je bil po belgijski tradiciji njegov boter sam kralj Baudouin I. Belgijski. Prvo knjigo Razglašeni duet je izdal že pri devetnajstih letih in zanjo prejel prvo literarno nagrado. Njegov opus šteje več kot štirideset romanov, piše pa tudi za gledališče, radio, film in televizijo. Za svoje romane je prejel najprestižnejše domače in tuje literarne nagrade ter leta 2019 osvojil prestižno mednarodno spominsko nagrado Astrid Lindgren. Pred mikrofon smo ga ujeli v času 38. Slovenskega knjižnega sejma, kjer je predstavljal knjigo Bratje, ki je izšla pri založbi KUD Sodobnost International.
Kulturomat
Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto podeljuje priznanje Zlata hruška, ki je znak kakovosti mladinskih knjig. Strokovna žirija je letos med 983 naslovi izbrala 119 tistih, ki po vsebini in izvedbi izstopajo ter so se tako uvrstile med odlične izdaje leta. Odličnim mladinskim knjigam pa podelijo še priznanja v štirih kategorijah; za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, izvirno poučno knjigo, ter za prevedeno mladinsko leposlovno in poučno knjigo. Pred mikrofon smo povabili vodjo Pionirske - Darjo Lavrenčič Vrabec, ki bo mladim poslušalcem predstavila njej najljubše knjige iz letošnje bere Zlatih Hrušk.
Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto podeljuje priznanje Zlata hruška, ki je znak kakovosti mladinskih knjig. Strokovna žirija je letos med 983 naslovi izbrala 119 tistih, ki po vsebini in izvedbi izstopajo ter so se tako uvrstile med odlične izdaje leta. Odličnim mladinskim knjigam pa podelijo še priznanja v štirih kategorijah; za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, izvirno poučno knjigo, ter za prevedeno mladinsko leposlovno in poučno knjigo. Pred mikrofon smo povabili vodjo Pionirske - Darjo Lavrenčič Vrabec, ki bo mladim poslušalcem predstavila njej najljubše knjige iz letošnje bere Zlatih Hrušk.
Kulturomat
Na I. OŠ Celje to šolsko leto nastaja muzikal. 40 učencev in več učiteljev je sicer še na začetku ustvarjalnega procesa, a vseeno smo izvedeli, kako so se lotili dela, si razdelili vloge ter kakšen glasbeni in plesni spektakel to bo. Pogovarjali smo se z dvema šestošolkama in mentorico gledališkega krožka na šoli.
Na I. OŠ Celje to šolsko leto nastaja muzikal. 40 učencev in več učiteljev je sicer še na začetku ustvarjalnega procesa, a vseeno smo izvedeli, kako so se lotili dela, si razdelili vloge ter kakšen glasbeni in plesni spektakel to bo. Pogovarjali smo se z dvema šestošolkama in mentorico gledališkega krožka na šoli.
Kulturomat
Gostja tokratnega Kulturomata je Petja Golec Horvat, ki jo gledališče spremlja že od mladih dni, ko je pri petih letih prvič stopila na veliki oder SNG Maribor kot otrok v operi Madame Butterfly. In od tega trenutka naprej odra ni več zapustila. Nadaljevala je šolanje na Prvi gimnaziji Maribor, kjer sodeluje pri predstavah Prvega odra, svojo pot pa namerava z gledališčem povezati tudi po koncu gimnazije. Gledališče je za Petjo trenutek, ko se ugasnejo telefoni, zapusti zunanji svet in vstopi v zgodbe ljudi, ki so ves čas okoli nas, pa jih morda ne opazimo, in prostor, kjer raziskujemo meje sebe in meje drugih, sočasno pa neizmerno varnost.
Gostja tokratnega Kulturomata je Petja Golec Horvat, ki jo gledališče spremlja že od mladih dni, ko je pri petih letih prvič stopila na veliki oder SNG Maribor kot otrok v operi Madame Butterfly. In od tega trenutka naprej odra ni več zapustila. Nadaljevala je šolanje na Prvi gimnaziji Maribor, kjer sodeluje pri predstavah Prvega odra, svojo pot pa namerava z gledališčem povezati tudi po koncu gimnazije. Gledališče je za Petjo trenutek, ko se ugasnejo telefoni, zapusti zunanji svet in vstopi v zgodbe ljudi, ki so ves čas okoli nas, pa jih morda ne opazimo, in prostor, kjer raziskujemo meje sebe in meje drugih, sočasno pa neizmerno varnost.
Kulturomat
V današnjem Kulturomatu so se nam pred mikrofonom pridružile dijakinje prve gimnazije Maribor – Ajda, Aleksandra, Dunja, Javorka, Lara, Tarja in Ajda, ki že vsa štiri leta šolanja obiskujejo delavnice likovnega ustvarjanja. V štirih letih so svoje risarsko in slikarsko tehniko pod mentorstvom Natalije R. Črnčec izpopolnile svoja dela pa bodo sedaj razstavile v prostorih gimnazije. Vsak mesec tega šolskega leta bo na ogled razstava ene izmed udeleženk delavnic, vstop pa je prost ves čas odprtja šole.
V današnjem Kulturomatu so se nam pred mikrofonom pridružile dijakinje prve gimnazije Maribor – Ajda, Aleksandra, Dunja, Javorka, Lara, Tarja in Ajda, ki že vsa štiri leta šolanja obiskujejo delavnice likovnega ustvarjanja. V štirih letih so svoje risarsko in slikarsko tehniko pod mentorstvom Natalije R. Črnčec izpopolnile svoja dela pa bodo sedaj razstavile v prostorih gimnazije. Vsak mesec tega šolskega leta bo na ogled razstava ene izmed udeleženk delavnic, vstop pa je prost ves čas odprtja šole.
Kulturomat
Voranc Markič, ki obiskuje 8. razred OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, je vsestranski glasbenik. Že sedmo leto igra klarinet, igra tudi v orkestru radovljiške glasbene šole, poje v cerkvenem pevskem zboru, zelo dejaven pa je tudi pri folklornem društvu. Spoznajmo ga v Kulturomatu!
Voranc Markič, ki obiskuje 8. razred OŠ dr. Janeza Mencingerja Bohinjska Bistrica, je vsestranski glasbenik. Že sedmo leto igra klarinet, igra tudi v orkestru radovljiške glasbene šole, poje v cerkvenem pevskem zboru, zelo dejaven pa je tudi pri folklornem društvu. Spoznajmo ga v Kulturomatu!
Kulturomat
Pri založbi Vigevage knjige je izšel risoroman Ogljik in Silicij francoskega avtorja Mathieuja Bableta v prevodu Saše Jerele. Zgodba pripoveduje o moškem in ženskem robotu, ki sta nastala v nadzorovanem laboratorijskem okolju ter bila ustvarjena za pomoč v domu za ostarele, njuna življenjska doba pa je omejena na 15 let. A kaj se zgodi, če bi robota želela živeti dlje, potovati in videti svet ter občutiti prostost? Ogljik in Silicij, ženski in moški robot, izbereta vsak svojo pot skozi življenjski cikel, a se njuni poti v kataklizmičnem svetu, ki dobesedno razpada pred njunimi očmi, nenehno prepletata. Tako smo v tokratnem Kulturomatu pred mikrofon povabili urednico založbe Vigevage knjige, Anjo Zag Golob, ki nam bo risoroman, namenjen vsem mladim ljubiteljem znanstvene-fantastike ter filozofije, predstavila in podala teme, o katerih je ob branju tega risoramana vredno razmisliti.
Pri založbi Vigevage knjige je izšel risoroman Ogljik in Silicij francoskega avtorja Mathieuja Bableta v prevodu Saše Jerele. Zgodba pripoveduje o moškem in ženskem robotu, ki sta nastala v nadzorovanem laboratorijskem okolju ter bila ustvarjena za pomoč v domu za ostarele, njuna življenjska doba pa je omejena na 15 let. A kaj se zgodi, če bi robota želela živeti dlje, potovati in videti svet ter občutiti prostost? Ogljik in Silicij, ženski in moški robot, izbereta vsak svojo pot skozi življenjski cikel, a se njuni poti v kataklizmičnem svetu, ki dobesedno razpada pred njunimi očmi, nenehno prepletata. Tako smo v tokratnem Kulturomatu pred mikrofon povabili urednico založbe Vigevage knjige, Anjo Zag Golob, ki nam bo risoroman, namenjen vsem mladim ljubiteljem znanstvene-fantastike ter filozofije, predstavila in podala teme, o katerih je ob branju tega risoramana vredno razmisliti.
Kulturomat
Festival angažiranega pisanja ITN. je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tino Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi le teh. Gre torej za festival mladih za mlade. Pred mikrofon smo tako povabili tri mlade programske ustvarjalce festivala: Elo Potočnik, Saro Špelec in Matevža Remsa.
Festival angažiranega pisanja ITN. je preplet pogovorov, predavanj, umetniških dogodkov in delavnic, povezanih z literaturo. Na festivalu tako prek knjig odpirajo teme o vseh problemih, ki pestijo mlade bralce po vsem svetu. Skupaj s festivalskimi mentorji Niko Kovač (direktorica Inštituta 8. marec in aktivistka), Alenko Veler (urednica pri založbi Mladinska knjiga), Tino Popovič (vodja Vodnikove domačije Šiška in Mesta literature) ter Markom Jupitrom Užmahom (Inštitut 8. marec) ekipa nadobudnih, beročih, pisočih in razmišljujočih mladih zastavi festivalski program ter glavne teme, pomaga pri organizaciji dogodkov in izvedbi le teh. Gre torej za festival mladih za mlade. Pred mikrofon smo tako povabili tri mlade programske ustvarjalce festivala: Elo Potočnik, Saro Špelec in Matevža Remsa.
Kulturomat
Grafično oblikovanje je eden od poklicev, ki ga ljudje morda niti ne zaznajo. A pravzaprav je prisotno čisto povsod. Vsak plakat, reklama, nalepka ali časopis in revija potrebuje grafičnega oblikovalca, ki stvari postavi, nariše in pripravi za tisk. V sklopu društva Novi Dijak, ki vsako leto izda več publikacij, je grafično oblikovanje začelo zanimati tudi dijakinjo Ajdo Justin. V tokratnem Kulturomatu nam bo tako predstavila delovanje društva Novi dijak ter razložila kaj grafično oblikovanje pravzaprav je.
Grafično oblikovanje je eden od poklicev, ki ga ljudje morda niti ne zaznajo. A pravzaprav je prisotno čisto povsod. Vsak plakat, reklama, nalepka ali časopis in revija potrebuje grafičnega oblikovalca, ki stvari postavi, nariše in pripravi za tisk. V sklopu društva Novi Dijak, ki vsako leto izda več publikacij, je grafično oblikovanje začelo zanimati tudi dijakinjo Ajdo Justin. V tokratnem Kulturomatu nam bo tako predstavila delovanje društva Novi dijak ter razložila kaj grafično oblikovanje pravzaprav je.
Kulturomat
V Kulturomatu se nam je danes pridružila Tara Rubinič. Nadobudna mlada slikarka, katere umetniška pot se je začela v dolgem obdobju karantene. Namesto papirja in besed je za izražanje čustev izbrala platno in čopič ter njej najljubšo modro barvo in pričela s slikanjem. Svojo tehniko je razvijala, dela objavljala na Instagram profilu ter pridobila vse večji odziv. Njena likovna dela so risana v melanholičnem tonu in opazovalcu prenašajo uvid v Tarino otroštvo in občutja.
V Kulturomatu se nam je danes pridružila Tara Rubinič. Nadobudna mlada slikarka, katere umetniška pot se je začela v dolgem obdobju karantene. Namesto papirja in besed je za izražanje čustev izbrala platno in čopič ter njej najljubšo modro barvo in pričela s slikanjem. Svojo tehniko je razvijala, dela objavljala na Instagram profilu ter pridobila vse večji odziv. Njena likovna dela so risana v melanholičnem tonu in opazovalcu prenašajo uvid v Tarino otroštvo in občutja.
Kulturomat
Pri založbi Miš je v sklopu projekta Smo to mi, ki ga financira Evropska unija, izšel roman Bizarno nizozemskega avtorja Sjoerda Kuyperja. Zgodba o nesamozavestnem dekletu, ki piše dnevnik, je vse prej kot drobna, saj kmalu postane prava pustolovščina ter vrtiljak družbenih tem in filozofskih drobcev, ki jih avtor spretno vpleta v zgodbo resnice, laži in domišljije. Kot bralci se prej ali slej vprašamo, kaj je res in kaj ne. Razmišljujočo in drzno knjigo o skoraj čisto vsem je prevedla Katjuša Ručigaj, mi pa smo jo povabili v tokratni Kulturomat.
Pri založbi Miš je v sklopu projekta Smo to mi, ki ga financira Evropska unija, izšel roman Bizarno nizozemskega avtorja Sjoerda Kuyperja. Zgodba o nesamozavestnem dekletu, ki piše dnevnik, je vse prej kot drobna, saj kmalu postane prava pustolovščina ter vrtiljak družbenih tem in filozofskih drobcev, ki jih avtor spretno vpleta v zgodbo resnice, laži in domišljije. Kot bralci se prej ali slej vprašamo, kaj je res in kaj ne. Razmišljujočo in drzno knjigo o skoraj čisto vsem je prevedla Katjuša Ručigaj, mi pa smo jo povabili v tokratni Kulturomat.
Kulturomat
Jure Kotar je med poletnimi počitnicami prišel na idejo, da bi spremenil svoj stil oblačenja. Slediti je začel modnim trendom ter pričel s šivanjem lastnih hlač. Da pa bi svoj cilj dosegel, se je odločil, da bo v šoli vsak dan oblečen drugače. Tako je s šolskim letom 2021/2022 začel vsakodnevno menjavanje oblačil, vse skupaj pa dokumentiral s fotografiranjem. V enem letu je tako sestavil 170 različnih modnih izgledov ter ustvaril več kot 510 slik, ki jih je z letošnjim šolskim letom izdal v obliki zina. Z zinom Jure želi še posebej izpostaviti dejstvo, da lahko s pomočjo rabljenih oblačil in premišljeno izbiro teh ustvarimo veliko zanimivih modnih izgledov.
Jure Kotar je med poletnimi počitnicami prišel na idejo, da bi spremenil svoj stil oblačenja. Slediti je začel modnim trendom ter pričel s šivanjem lastnih hlač. Da pa bi svoj cilj dosegel, se je odločil, da bo v šoli vsak dan oblečen drugače. Tako je s šolskim letom 2021/2022 začel vsakodnevno menjavanje oblačil, vse skupaj pa dokumentiral s fotografiranjem. V enem letu je tako sestavil 170 različnih modnih izgledov ter ustvaril več kot 510 slik, ki jih je z letošnjim šolskim letom izdal v obliki zina. Z zinom Jure želi še posebej izpostaviti dejstvo, da lahko s pomočjo rabljenih oblačil in premišljeno izbiro teh ustvarimo veliko zanimivih modnih izgledov.
Kulturomat
V današnjem Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružil Matic Moškon. Mladi in nadobudni slikar se je s slikanjem srečal v osnovni šoli, ko si je ogledal razstavo v galeriji Dobra Vaga, resneje pa nadaljeval v srednji šoli. Letos je osvojil prvo nagrado na 57. mednarodnem slikarskem Ex-Tempore v Piranu. V svojih delih se zanima predvsem za človeško anatomijo, ki pa jo povezuje z raziskovanjem čustev. Njegova dela so tako mešanica portretov in figur, v katerih išče nove slikarske podvige.
V današnjem Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružil Matic Moškon. Mladi in nadobudni slikar se je s slikanjem srečal v osnovni šoli, ko si je ogledal razstavo v galeriji Dobra Vaga, resneje pa nadaljeval v srednji šoli. Letos je osvojil prvo nagrado na 57. mednarodnem slikarskem Ex-Tempore v Piranu. V svojih delih se zanima predvsem za človeško anatomijo, ki pa jo povezuje z raziskovanjem čustev. Njegova dela so tako mešanica portretov in figur, v katerih išče nove slikarske podvige.
Kulturomat
Rahela Kerín je poezijo začela pisati v sedmem razredu osnovne šole in ob koncu šolanja s pomočjo učiteljice slovenščine izdala pesniško zbirko trinajstih pesmi, ki jo spremljajo ilustracije njenega brata. Kot pravi sama, je začela pisati v času šolanja na daljavo, ko je s poezijo vprašanja in teme, ki so je pestile, prelila na papir. Rahela svoje pisanje nadaljuje in nadgrajuje in to namerava početi še naprej.
Rahela Kerín je poezijo začela pisati v sedmem razredu osnovne šole in ob koncu šolanja s pomočjo učiteljice slovenščine izdala pesniško zbirko trinajstih pesmi, ki jo spremljajo ilustracije njenega brata. Kot pravi sama, je začela pisati v času šolanja na daljavo, ko je s poezijo vprašanja in teme, ki so je pestile, prelila na papir. Rahela svoje pisanje nadaljuje in nadgrajuje in to namerava početi še naprej.
Kulturomat
Mlada, nadobudna pesnica Gitica Jakopin je bila pred dvema letoma gostja Kulturomata. Takrat sva v pogovoru predstavila njeno prvo pesniško zbirko z naslovom »Njej«. Njeno ustvarjanje se je sčasoma nadgrajevalo, pesmi so se nabirale in svet je ugledala druga pesniška zbirka, ki nosi naslov »Hoditi ali pa teči« in je izšla pri založbi Totaliteta. Zbirko, razdeljeno na štiri tematske sklope, pa dopolnjujejo še čuteče fotografije Eve Brank. Tako s fotografijami kot s poezijo lahko ob branju stopimo v rahločutni in razmišljujoči svet dveh mladih ustvarjalk, katerih ustvarjanje nima meja.
Mlada, nadobudna pesnica Gitica Jakopin je bila pred dvema letoma gostja Kulturomata. Takrat sva v pogovoru predstavila njeno prvo pesniško zbirko z naslovom »Njej«. Njeno ustvarjanje se je sčasoma nadgrajevalo, pesmi so se nabirale in svet je ugledala druga pesniška zbirka, ki nosi naslov »Hoditi ali pa teči« in je izšla pri založbi Totaliteta. Zbirko, razdeljeno na štiri tematske sklope, pa dopolnjujejo še čuteče fotografije Eve Brank. Tako s fotografijami kot s poezijo lahko ob branju stopimo v rahločutni in razmišljujoči svet dveh mladih ustvarjalk, katerih ustvarjanje nima meja.
Kulturomat
V zadnjem Kulturomatu pred poletnimi počitnicami, se nam je pred mikrofonom pridružila vodja Pinorske knjižnice, Darja Lavrenčič Vrabec. Mladim poslušalcem bo podala zanimive bralne nasvete za poletne čase.
V zadnjem Kulturomatu pred poletnimi počitnicami, se nam je pred mikrofonom pridružila vodja Pinorske knjižnice, Darja Lavrenčič Vrabec. Mladim poslušalcem bo podala zanimive bralne nasvete za poletne čase.
Kulturomat
Študentsko-dijaška predstava Vse, kar je je premiero dočakala v maju. Gre za dolg ustvarjalen proces, pri katerem so mladi igralci in igralke, avtorice in avtorji, po filmski predlogi ustvarili svoje lastno besedilo in predstavo. V njej so iskali predvsem lastne poglede na odnose in človeka ter razmišljali o kompleksnosti čustev. Po dveh uspešnih in razprodanih izvedbah kmalu sledijo ponovitve. AVTORJI O PREDSTAVI Vse kar je, sta dva človeka, ki sta drug v drugem uspela najti nekaj, kar sta vedno iskala. Oti v predstavi pravi takole: ““Če obstaja kakršnakoli čarobnost na tem svetu, mora biti v poskusu razumevanja nekoga. To je skoraj nemogoče, ampak komu je to sploh pomembno? Odgovor je najbrž v tem, da se trudiš.” Vse kar je, je predstava o vsem tistem, kar je med tem, da se ti z nekom zgodi nič in vse hkrati. Če večina umetnosti govori o tem, kako je, če z nekom si ali nisi, smo se mi odločili raziskati, kaj vse se skriva v tej vmesni fazi. Mogoče pa je ta faza lepša in bolj pristna, ker v nobenem trenutku ni prisiljena in zlagana. Predstava je nastala iz želje po raziskovanju naših lastnih pogledov na odnos, po motivih izjemne ameriške filmske trilogije: Before Sunrise, Before Sunset in Before Midnight. Navdušilo nas je dejstvo, da se v vseh treh filmih ne zgodi praktično nič. Vse, kar gledamo, sta ona dva, vsak zase in skupaj. Njun odnos, iskrenost, na začetku celo neke vrste naivnost, ki nas tako posrkata, da čez vse filme spremljamo izključno njun dialog. Ključna beseda vsem trem filmom je ljubljenost. Tako smo iz nje črpali ideje za lastne monologe, ki smo jih vkomponirali v predstavo. Tako je moč slišati 10 različnih pogledov na ljubljenost. Predstava pušča gledalcu občutek, da se je vredno truditi in da dokler nekoga pogrešamo, nam ni vseeno. Mladim ustvarjalcem lahko sledite na IG profilu: odprtascena
Študentsko-dijaška predstava Vse, kar je je premiero dočakala v maju. Gre za dolg ustvarjalen proces, pri katerem so mladi igralci in igralke, avtorice in avtorji, po filmski predlogi ustvarili svoje lastno besedilo in predstavo. V njej so iskali predvsem lastne poglede na odnose in človeka ter razmišljali o kompleksnosti čustev. Po dveh uspešnih in razprodanih izvedbah kmalu sledijo ponovitve. AVTORJI O PREDSTAVI Vse kar je, sta dva človeka, ki sta drug v drugem uspela najti nekaj, kar sta vedno iskala. Oti v predstavi pravi takole: ““Če obstaja kakršnakoli čarobnost na tem svetu, mora biti v poskusu razumevanja nekoga. To je skoraj nemogoče, ampak komu je to sploh pomembno? Odgovor je najbrž v tem, da se trudiš.” Vse kar je, je predstava o vsem tistem, kar je med tem, da se ti z nekom zgodi nič in vse hkrati. Če večina umetnosti govori o tem, kako je, če z nekom si ali nisi, smo se mi odločili raziskati, kaj vse se skriva v tej vmesni fazi. Mogoče pa je ta faza lepša in bolj pristna, ker v nobenem trenutku ni prisiljena in zlagana. Predstava je nastala iz želje po raziskovanju naših lastnih pogledov na odnos, po motivih izjemne ameriške filmske trilogije: Before Sunrise, Before Sunset in Before Midnight. Navdušilo nas je dejstvo, da se v vseh treh filmih ne zgodi praktično nič. Vse, kar gledamo, sta ona dva, vsak zase in skupaj. Njun odnos, iskrenost, na začetku celo neke vrste naivnost, ki nas tako posrkata, da čez vse filme spremljamo izključno njun dialog. Ključna beseda vsem trem filmom je ljubljenost. Tako smo iz nje črpali ideje za lastne monologe, ki smo jih vkomponirali v predstavo. Tako je moč slišati 10 različnih pogledov na ljubljenost. Predstava pušča gledalcu občutek, da se je vredno truditi in da dokler nekoga pogrešamo, nam ni vseeno. Mladim ustvarjalcem lahko sledite na IG profilu: odprtascena
Kulturomat
Bližina daljine ni klasičen mladinski roman, ampak je roman, ki nas v čutenju in dimenzijah dojemanja ljubezni do domovine, njenih lepot in maternega jezika popelje tako v preteklost, sodobnost in prihodnost. Zgodba se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti. Zastavljajo se številna vprašanja o samem sebi, o negotovi prihodnosti, prisoten je strah pred prihodnostjo, številna vprašanja v času o odnosu do sočloveka. Mladi pisateljici Jana Brus in Leticia Hormuth mojstrsko prepletata notranji svet obeh glavnih junakinj – Lise (iz Nemčije) in Anje (iz Slovenije) -, ki deluje hkrati kot odslikava problemov sveta, ki ju obdaja. Ob zastavljanju vprašanj lastne biti in iskanju soobstajanja z različnimi ljudmi in kulturami v hitrem načinu življenja med Slovenijo in Nemčijo nas zgodba ne vodi samo skozi labirint medčloveških odnosov, ampak nas posredno usmerja tudi skozi valovite poti zaznavanja problemov v najstniških letih. Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti, kako je živeti dve državi in dva jezika. LAETICIA HORMUTH je rojena leta 2007 v Freibergu, kjer živi tudi danes s svojim bratom Jonathanom in starši. Od svojega četrtega leta obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Freibergu. Poleg rednega obiskovanja gimnazije zelo rada v prostem času igra na flavto, pleše balet, poje in se ukvarja z jahanjem. Zelo rada tudi bere knjige in piše razne zgodbe. JANA BRUS je rojena leta 2006 v Heidelbergu. Z bratom Simonom in starši živi v Tűbingenu v Nemčiji. Šesto leto obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Pfullingenu. Poleg obiskovanja gimnazije rada bere različne žanre, preučuje naravne pojave, hodi na sprehode, pleza in se ukvarja z lokostrelstvom. Obe dekleti sta veliki navdušenki nad Slovenijo, kjer imata tudi svoje sorodnike, zato vsako leto preživita počitnice tudi v domovini svojih staršev. Z veseljem se vračata in imata Slovenijo neizmerno radi. Pravita, da je to pomemben del njune biti, ki jo bosta predali nekoč tudi svojim otrokom.
Bližina daljine ni klasičen mladinski roman, ampak je roman, ki nas v čutenju in dimenzijah dojemanja ljubezni do domovine, njenih lepot in maternega jezika popelje tako v preteklost, sodobnost in prihodnost. Zgodba se nas dotakne na najbolj tenkočuten način: skozi čustva, ki se skrivajo in odstirajo, skozi strah ali nemoč pred vsem, kar mlada človeška duša vidi, sluti in čuti. Zastavljajo se številna vprašanja o samem sebi, o negotovi prihodnosti, prisoten je strah pred prihodnostjo, številna vprašanja v času o odnosu do sočloveka. Mladi pisateljici Jana Brus in Leticia Hormuth mojstrsko prepletata notranji svet obeh glavnih junakinj – Lise (iz Nemčije) in Anje (iz Slovenije) -, ki deluje hkrati kot odslikava problemov sveta, ki ju obdaja. Ob zastavljanju vprašanj lastne biti in iskanju soobstajanja z različnimi ljudmi in kulturami v hitrem načinu življenja med Slovenijo in Nemčijo nas zgodba ne vodi samo skozi labirint medčloveških odnosov, ampak nas posredno usmerja tudi skozi valovite poti zaznavanja problemov v najstniških letih. Knjiga je namenjena vsem, ki si želijo razumeti, kako je živeti dve državi in dva jezika. LAETICIA HORMUTH je rojena leta 2007 v Freibergu, kjer živi tudi danes s svojim bratom Jonathanom in starši. Od svojega četrtega leta obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Freibergu. Poleg rednega obiskovanja gimnazije zelo rada v prostem času igra na flavto, pleše balet, poje in se ukvarja z jahanjem. Zelo rada tudi bere knjige in piše razne zgodbe. JANA BRUS je rojena leta 2006 v Heidelbergu. Z bratom Simonom in starši živi v Tűbingenu v Nemčiji. Šesto leto obiskuje dopolnilni pouk slovenščine v Pfullingenu. Poleg obiskovanja gimnazije rada bere različne žanre, preučuje naravne pojave, hodi na sprehode, pleza in se ukvarja z lokostrelstvom. Obe dekleti sta veliki navdušenki nad Slovenijo, kjer imata tudi svoje sorodnike, zato vsako leto preživita počitnice tudi v domovini svojih staršev. Z veseljem se vračata in imata Slovenijo neizmerno radi. Pravita, da je to pomemben del njune biti, ki jo bosta predali nekoč tudi svojim otrokom.
Kulturomat
Eli Potočnik nobeno ustvarjanje ni tuje, vse pa se je začelo s pisanjem poezije. Čeprav večina mladih najraje uporablja prosti verz, je Ela najbolj domača v sonetni obliki. S svojim sonetom si je prislužila tudi nagrado mala veronika. V pesmih predeluje predvsem ljubezenske in bivanjske tematike, njen vzornik pa je pesnik Josip Osti. Elino ustvarjanje pa se ne ustavi le pri pisanju poezije. Pridružila se je skupini Generacija generaciji, ki jo vsako leto organizira gledališče Glej. V sklopu skupine ustvarja avtorski gledališki projekt s temo aktivizma, pri gledališču pa jo najbolj pritegneta igra in dramaturgija. Kaj vse še ustvarja, pa boste izvedeli v Kulturomatu.
Eli Potočnik nobeno ustvarjanje ni tuje, vse pa se je začelo s pisanjem poezije. Čeprav večina mladih najraje uporablja prosti verz, je Ela najbolj domača v sonetni obliki. S svojim sonetom si je prislužila tudi nagrado mala veronika. V pesmih predeluje predvsem ljubezenske in bivanjske tematike, njen vzornik pa je pesnik Josip Osti. Elino ustvarjanje pa se ne ustavi le pri pisanju poezije. Pridružila se je skupini Generacija generaciji, ki jo vsako leto organizira gledališče Glej. V sklopu skupine ustvarja avtorski gledališki projekt s temo aktivizma, pri gledališču pa jo najbolj pritegneta igra in dramaturgija. Kaj vse še ustvarja, pa boste izvedeli v Kulturomatu.
Kulturomat
Domen Cvar se je z glasbo srečal, ko je prvič prijel za akustično kitaro. Njegova predanost glasbi se je nadaljevala, igranju kitare je dodal še klavir ter se seznanil s praktičnim ustvarjanjem glasbe. Skupaj s prijateljem je ustvaril duo Direktiva zahod, z istim imenom sta konec leta 2021 izdala prvi virtualni glasbeni album. V svoji glasbi se poigrava s toni in vanjo vpeljuje več žanrov, kot so trap, rap in celo džez. Ob glasbenem ustvarjanju pa Domen poprime tudi za pisalo, najraje piše poezijo v prozi. Redno objavlja v glasilu Novi dijak in nastopa na literarnih večerih. V prihodnjih projektih pa namerava poezijo in glasbo združiti.
Domen Cvar se je z glasbo srečal, ko je prvič prijel za akustično kitaro. Njegova predanost glasbi se je nadaljevala, igranju kitare je dodal še klavir ter se seznanil s praktičnim ustvarjanjem glasbe. Skupaj s prijateljem je ustvaril duo Direktiva zahod, z istim imenom sta konec leta 2021 izdala prvi virtualni glasbeni album. V svoji glasbi se poigrava s toni in vanjo vpeljuje več žanrov, kot so trap, rap in celo džez. Ob glasbenem ustvarjanju pa Domen poprime tudi za pisalo, najraje piše poezijo v prozi. Redno objavlja v glasilu Novi dijak in nastopa na literarnih večerih. V prihodnjih projektih pa namerava poezijo in glasbo združiti.
Kulturomat
Eneja Golob Džananović se z glasbo srečuje že od prvega razreda osnovne šole. Njeno spoznavanje z instrumenti in glasbo pa se je resneje začelo z vstopom v srednjo šolo, skupaj s prijateljem pa je pod umetniškim imenom Eneja a Marok izdala virtualni album alternativne glasbe z naslovom Liquida. Poleg glasbe je njeno ustvarjanje močno povezano tudi s filmom. Ustvarila je videospot, s katerim se je uvrstila v finale festivala Tresk. Svoje ustvarjanje pa še nadgrajuje in v svojo glasbo vpeljuje tudi avtorska besedila. Njeno ustvarjanje pa v svojem bistvu prepleta čisto vse vrste umetniškega izražanja.
Eneja Golob Džananović se z glasbo srečuje že od prvega razreda osnovne šole. Njeno spoznavanje z instrumenti in glasbo pa se je resneje začelo z vstopom v srednjo šolo, skupaj s prijateljem pa je pod umetniškim imenom Eneja a Marok izdala virtualni album alternativne glasbe z naslovom Liquida. Poleg glasbe je njeno ustvarjanje močno povezano tudi s filmom. Ustvarila je videospot, s katerim se je uvrstila v finale festivala Tresk. Svoje ustvarjanje pa še nadgrajuje in v svojo glasbo vpeljuje tudi avtorska besedila. Njeno ustvarjanje pa v svojem bistvu prepleta čisto vse vrste umetniškega izražanja.
Kulturomat
Področja umetniškega ustvarjanja Lucije Laure Schwarzbartl so široka. Znajde se čisto povsod, pa naj gre za kiparstvo, pisanje ali oblikovanje. Vse, kar je povezano z umetnostjo, je Lucijin svet. Pri pisanju poezije najraje uporablja prosti verz, z njim na papir prelije vsa vprašanja in težave svojega vsakdanjika. Lucija pravi, da piše za vse in da so njene pesmi odprta knjiga v njen ustvarjalni svet. »Umetnost je zame način, kako razložiti svet, njegove resnice in ljudi. Umetniki vse to vidijo in poskušajo okolici dati pomen ter poiskati resnico. To s svojim ustvarjanjem poskušam doseči tudi sama in to me pomirja.«
Področja umetniškega ustvarjanja Lucije Laure Schwarzbartl so široka. Znajde se čisto povsod, pa naj gre za kiparstvo, pisanje ali oblikovanje. Vse, kar je povezano z umetnostjo, je Lucijin svet. Pri pisanju poezije najraje uporablja prosti verz, z njim na papir prelije vsa vprašanja in težave svojega vsakdanjika. Lucija pravi, da piše za vse in da so njene pesmi odprta knjiga v njen ustvarjalni svet. »Umetnost je zame način, kako razložiti svet, njegove resnice in ljudi. Umetniki vse to vidijo in poskušajo okolici dati pomen ter poiskati resnico. To s svojim ustvarjanjem poskušam doseči tudi sama in to me pomirja.«
Kulturomat
Na OŠ Notranjski odred Cerknica smo spoznali Meto Hrobat, ki že 7 let igra violino - v glasbeni šoli, kvartetu, duetu s harmoniko in v šolskem orkestru.
Na OŠ Notranjski odred Cerknica smo spoznali Meto Hrobat, ki že 7 let igra violino - v glasbeni šoli, kvartetu, duetu s harmoniko in v šolskem orkestru.
Kulturomat
Šivanje in oblikovanje oblačil sta glavni strasti nadobudnega mladega modnega kreatorja Pia Šuta. Z modo in šivanjem se je seznanil predvsem ob pomoči svoje babice šivilje. Skupaj sta ustvarila prve kroje in skice ter nekaj oblačil, Pievo krearianje pa je postajalo vse resnejše in zahtevnejše. Tako je ustvaril že vrsto modnih kreacij in se uspešno vpisal v program modnega oblikovanja na akademiji NABA – Nuova Accademia di Belli Arti v Milanu. »Modno oblikovanje je vizualna umetnost in uporabna stvar. Obleka kot umetnina ob svojem videzu lahko poskrbi za to, da nas ne zebe. Zaradi te dvojnosti modnega kreiranja si želim to ustvarjati še naprej. Ustvarim lahko nekaj za v muzej ali pa za na cesto. To je čar modnega oblikovanja, ki mi omogoča, da se izražam.«
Šivanje in oblikovanje oblačil sta glavni strasti nadobudnega mladega modnega kreatorja Pia Šuta. Z modo in šivanjem se je seznanil predvsem ob pomoči svoje babice šivilje. Skupaj sta ustvarila prve kroje in skice ter nekaj oblačil, Pievo krearianje pa je postajalo vse resnejše in zahtevnejše. Tako je ustvaril že vrsto modnih kreacij in se uspešno vpisal v program modnega oblikovanja na akademiji NABA – Nuova Accademia di Belli Arti v Milanu. »Modno oblikovanje je vizualna umetnost in uporabna stvar. Obleka kot umetnina ob svojem videzu lahko poskrbi za to, da nas ne zebe. Zaradi te dvojnosti modnega kreiranja si želim to ustvarjati še naprej. Ustvarim lahko nekaj za v muzej ali pa za na cesto. To je čar modnega oblikovanja, ki mi omogoča, da se izražam.«
Kulturomat
V drugem Kulturomatu bomo gostili še tri dobitnice zlatega priznanja, ki bodo v pogovoru predstavile svoja dela in razmišljanja ter nas popeljale v svet besed. Tokrat so bile z nami: Lana Turnšek, Maša Valentina Krašek in Vita Nonkovič.
V drugem Kulturomatu bomo gostili še tri dobitnice zlatega priznanja, ki bodo v pogovoru predstavile svoja dela in razmišljanja ter nas popeljale v svet besed. Tokrat so bile z nami: Lana Turnšek, Maša Valentina Krašek in Vita Nonkovič.
Kulturomat
Roševe dneve, posvečene spominu na pisatelja, dramatika in pesnika Frana Roša, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti letos pripravil že petintridesetič. Na natečaj literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol se je letos prijavilo 53 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Sodelovalo je 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 poslalo prozna besedila, 25 pesmi, prejeli pa so tudi eno dramsko besedilo. Strokovno komisijo sta sestavljala Ksenija Medved, pisateljica, ustanoviteljica in promotorka bralnih klubov, vodja knjižnice v Ivančni Gorici, in Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar ter dobitnik nagrade desetnica leta 2021. Izmed vseh mladih sta jih 20 izbrala za objavo v zborniku Ladjica leti v neznano, izmed njih pa še šest tistih, ki so s svojimi deli osvojili zlato priznanje. V dveh Kulturomatih bomo tako gostili prav teh šest nagrajencev, ki bodo v pogovoru predstavili svoja dela in razmišljanja ter nas popeljali v svet besed. Tokrat so bili z nami: Uroš Germek, Ana Sotlar in Jasna Premk.
Roševe dneve, posvečene spominu na pisatelja, dramatika in pesnika Frana Roša, je Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti letos pripravil že petintridesetič. Na natečaj literarno srečanje najboljših mladih ustvarjalcev 8. in 9. razredov osnovnih šol se je letos prijavilo 53 mladih ustvarjalcev iz vse Slovenije. Sodelovalo je 10 avtorjev in 43 avtoric; od tega jih je 27 poslalo prozna besedila, 25 pesmi, prejeli pa so tudi eno dramsko besedilo. Strokovno komisijo sta sestavljala Ksenija Medved, pisateljica, ustanoviteljica in promotorka bralnih klubov, vodja knjižnice v Ivančni Gorici, in Damijan Šinigoj, pisatelj, prevajalec, scenarist, urednik in jamar ter dobitnik nagrade desetnica leta 2021. Izmed vseh mladih sta jih 20 izbrala za objavo v zborniku Ladjica leti v neznano, izmed njih pa še šest tistih, ki so s svojimi deli osvojili zlato priznanje. V dveh Kulturomatih bomo tako gostili prav teh šest nagrajencev, ki bodo v pogovoru predstavili svoja dela in razmišljanja ter nas popeljali v svet besed. Tokrat so bili z nami: Uroš Germek, Ana Sotlar in Jasna Premk.
Kulturomat
Na OŠ Notranjski odred Cerknica smo srečali mladega trobentača, ki se navdušuje nad godbo in jazzom.
Na OŠ Notranjski odred Cerknica smo srečali mladega trobentača, ki se navdušuje nad godbo in jazzom.
Kulturomat
Leta 1945 je nastala založba Mladinska knjiga, ki je leta 1952 ustanovila knjižno zbirko Sinji galeb, namenjeno mladim bralcem po desetem letu. Kot najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas je izdala že več kot 350 knjig. Prva knjiga, ki je izšla v zbirki, je bila Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija, druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime. Ena najbolj priljubljenih prevedenih knjig pri nas, ki je najprej izšla v zbirki Sinji galeb, je Mali princ francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja. V slovenščini smo prevod dobili leta 1964, v zbirki je izšel kot njena stota knjiga. Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je zbirko v urejanje sprejel Marko Uršič, sledil mu je Vasja Cerar, kratek čas jo je urejal tudi Boštjan Gorenc. Zbirko s kakovostnimi knjigami danes dopolnjuje urednica Alenka Veler, ki je tudi naša tokratna gostja Kulturomata. Mladim poslušalcem bo med drugim predstavila, kako je zbirka nastala in kako se odloči, katera knjiga si zasluži biti del nje.
Leta 1945 je nastala založba Mladinska knjiga, ki je leta 1952 ustanovila knjižno zbirko Sinji galeb, namenjeno mladim bralcem po desetem letu. Kot najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas je izdala že več kot 350 knjig. Prva knjiga, ki je izšla v zbirki, je bila Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija, druga pa ponatis priljubljene Bratovščine Sinjega galeba Toneta Seliškarja, po kateri je zbirka dobila ime. Ena najbolj priljubljenih prevedenih knjig pri nas, ki je najprej izšla v zbirki Sinji galeb, je Mali princ francoskega pisatelja in pilota Antoinea de Saint-Exupéryja. V slovenščini smo prevod dobili leta 1964, v zbirki je izšel kot njena stota knjiga. Ustanovitelj zbirke in njen prvi urednik je bil pesnik Ivan Minatti. Sredi osemdesetih let prejšnjega stoletja je zbirko v urejanje sprejel Marko Uršič, sledil mu je Vasja Cerar, kratek čas jo je urejal tudi Boštjan Gorenc. Zbirko s kakovostnimi knjigami danes dopolnjuje urednica Alenka Veler, ki je tudi naša tokratna gostja Kulturomata. Mladim poslušalcem bo med drugim predstavila, kako je zbirka nastala in kako se odloči, katera knjiga si zasluži biti del nje.
Kulturomat
Projekt ODE (Orchestra Demos Europe) je nastal v obdobju predsedovanja Francije Evropski uniji. Francija, ki velja za državo, prepleteno s kulturo, je ob tej priložnosti pod vodstvom Pariške filharmonije ustvarila projekt, ki je v orkester združil 120 mladih iz sedemindvajsetih držav Unije. Mladi, stari od 12 do 17 let, so tako od 19. do 26. februarja imeli intenzivne vaje v Parizu. Končale so se z veličastnim koncertom pod vodstvom dveh dirigentov. Prva je mladim dirigirala Corina Niemeyer, ki je končala študij dirigiranja na visoki šoli za umetnost v Zürichu, prej pa je študirala še dirigiranje, violončelo in muzikologijo na konservatorijih v Münchnu, Karlsruheju in Šanghaju. Redno dirigira otroškemu orkestru DEMOS v Pariški filharmoniji. Drugi dirigent orkestra mladih iz Evrope pa je bil Aurélien Azan Zielinski, ki ima od leta 2012, ko je bil zmagovalec Adamijevega tekmovanja nadarjenih dirigentov, sijajno kariero. Priznan je tudi kot pedagog, zlasti za razvoj ljubiteljev in mladine. Bil je glasbeni direktor in dirigent orkestra Simfonični orkester mladih iz Ile de France in več kot deset let sodelavec dirigent in glasbeni direktor mladinskega orkestra Alfreda Lowengutha. Partner v letošnjem projektu je tudi JSKD (Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti), ki je v družbo 120-ih udeležencev odpeljal štiri slovenske predstavnike, goste tokratnega Kulturomata. Eva Rojko je stara 15 let in obiskuje I. gimnazijo v Celju, umetniško smer. Igra violončelo, v prostem času pa tudi violino, klavir in kitaro. »Glasba mi pomeni sprostitev in užitek, ob njej lahko pozabim na preostale skrbi. Pri projektu mi je bilo še posebno všeč, da sem spoznala toliko ljudi iz toliko držav in da smo se lahko tako lepo povezali.« Živa Maček je stara 17 let. Igra violončelo in obiskuje glasbeno šolo Glasbeni atelje Tartini, hodi tudi na Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. »Glasba mi pomeni užitek. Predvsem pa z njo izrazim notranje občutke in se mi zdi kot lep jezik, ki ga ne govorimo, a bi z njim lahko vse povedali. Koncert pa je zagotovo nepozabna izkušnja.« Tajda Rušnik je stara 14 let. Obiskuje osnovno šolo Dobrna in že od 7. leta igra na flavto. Glasbeno se izobražuje v glasbeni šoli Velenje. »Glasba mi od nekdaj veliko pomeni. V njej najdem sprostitev in pobeg od težav. Projekt pa je odlična izkušnja, ki bo za vedno z menoj.« Ažbe Leskovic je star 17 let. Igra pozavno, ki se je uči na glasbeni šoli Moste Polje, ter obiskuje 3. letnik Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. »Z glasbo poveš nekaj, česar drugače ne moreš. Glasba je vse.« Poleg mladih gostov sta bila z nami še Danijel Leskovic, producent za instrumentalno glasbeno dejavnost, ter Blaž Rojko, koordinator območne izpostave JSKD Trbovlje.
Projekt ODE (Orchestra Demos Europe) je nastal v obdobju predsedovanja Francije Evropski uniji. Francija, ki velja za državo, prepleteno s kulturo, je ob tej priložnosti pod vodstvom Pariške filharmonije ustvarila projekt, ki je v orkester združil 120 mladih iz sedemindvajsetih držav Unije. Mladi, stari od 12 do 17 let, so tako od 19. do 26. februarja imeli intenzivne vaje v Parizu. Končale so se z veličastnim koncertom pod vodstvom dveh dirigentov. Prva je mladim dirigirala Corina Niemeyer, ki je končala študij dirigiranja na visoki šoli za umetnost v Zürichu, prej pa je študirala še dirigiranje, violončelo in muzikologijo na konservatorijih v Münchnu, Karlsruheju in Šanghaju. Redno dirigira otroškemu orkestru DEMOS v Pariški filharmoniji. Drugi dirigent orkestra mladih iz Evrope pa je bil Aurélien Azan Zielinski, ki ima od leta 2012, ko je bil zmagovalec Adamijevega tekmovanja nadarjenih dirigentov, sijajno kariero. Priznan je tudi kot pedagog, zlasti za razvoj ljubiteljev in mladine. Bil je glasbeni direktor in dirigent orkestra Simfonični orkester mladih iz Ile de France in več kot deset let sodelavec dirigent in glasbeni direktor mladinskega orkestra Alfreda Lowengutha. Partner v letošnjem projektu je tudi JSKD (Javni sklad Republike Slovenije za kulturne dejavnosti), ki je v družbo 120-ih udeležencev odpeljal štiri slovenske predstavnike, goste tokratnega Kulturomata. Eva Rojko je stara 15 let in obiskuje I. gimnazijo v Celju, umetniško smer. Igra violončelo, v prostem času pa tudi violino, klavir in kitaro. »Glasba mi pomeni sprostitev in užitek, ob njej lahko pozabim na preostale skrbi. Pri projektu mi je bilo še posebno všeč, da sem spoznala toliko ljudi iz toliko držav in da smo se lahko tako lepo povezali.« Živa Maček je stara 17 let. Igra violončelo in obiskuje glasbeno šolo Glasbeni atelje Tartini, hodi tudi na Škofijsko klasično gimnazijo v Ljubljani. »Glasba mi pomeni užitek. Predvsem pa z njo izrazim notranje občutke in se mi zdi kot lep jezik, ki ga ne govorimo, a bi z njim lahko vse povedali. Koncert pa je zagotovo nepozabna izkušnja.« Tajda Rušnik je stara 14 let. Obiskuje osnovno šolo Dobrna in že od 7. leta igra na flavto. Glasbeno se izobražuje v glasbeni šoli Velenje. »Glasba mi od nekdaj veliko pomeni. V njej najdem sprostitev in pobeg od težav. Projekt pa je odlična izkušnja, ki bo za vedno z menoj.« Ažbe Leskovic je star 17 let. Igra pozavno, ki se je uči na glasbeni šoli Moste Polje, ter obiskuje 3. letnik Škofijske klasične gimnazije v Ljubljani. »Z glasbo poveš nekaj, česar drugače ne moreš. Glasba je vse.« Poleg mladih gostov sta bila z nami še Danijel Leskovic, producent za instrumentalno glasbeno dejavnost, ter Blaž Rojko, koordinator območne izpostave JSKD Trbovlje.
Kulturomat
Zbirka Sinji galeb je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas. V njej je doslej izšlo več kot 350 knjig, prva leta 1952. Ob zbirki so odraščale generacije slovenskih otrok, v njej pa so izšla nekatera temeljna dela svetovne in slovenske književnosti. Zbirka je ime dobila po romanu pisatelja Toneta Seliškarja Bratovščina sinjega galeba, ki je od svoje prve izdaje leta 1936 izšla že v več kot 160.000 izvodih. Prva knjiga, ki je izšla v zbirki Sinji galeb, pa je bila knjiga Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija. Ena izmed najbolj znanih knjig iz zbirke Sinji galeb je zagotovo Mali princ pisatelja Antoinea de Saint-Exupéryja. Prvi urednik zbirke je bil pesnik Ivan Minatti. Sredi osedemdesetih let prejšnjega stoletja je zbirko v urejanje sprejel Marko Uršič, sledil mu je Vasja Cerar, kratek čas jo je urejal Boštjan Gorenc – Pižama, zdaj pa je zanjo odgovorna Alenka Veler. Ob letošnji sedemdeseti obletnici zbirke so na Prvi gimnaziji Maribor pod vodstvom knjižničark Metke Kostanjevec in Aleše Marovt pripravili razstavo, za katero so s pomočjo knjižnic, antikvariatov ter dedkov in babic zbrali čisto vseh 352 knjig Sinjega galeba. Pri ustvarjanju razstave pa so imeli prste vmes tudi dijaki in dijakinje, pred mikrofonom so se nam tokrat pridružile Meta, Tia in Maša. Razstava bo na ogled do konca maja, ves čas uradnih ur odprtja Prve gimnazije Maribor.
Zbirka Sinji galeb je najstarejša knjižna zbirka za mladino pri nas. V njej je doslej izšlo več kot 350 knjig, prva leta 1952. Ob zbirki so odraščale generacije slovenskih otrok, v njej pa so izšla nekatera temeljna dela svetovne in slovenske književnosti. Zbirka je ime dobila po romanu pisatelja Toneta Seliškarja Bratovščina sinjega galeba, ki je od svoje prve izdaje leta 1936 izšla že v več kot 160.000 izvodih. Prva knjiga, ki je izšla v zbirki Sinji galeb, pa je bila knjiga Mladost v džungli indijskega pisatelja Dhana Gopala Mukerdjija. Ena izmed najbolj znanih knjig iz zbirke Sinji galeb je zagotovo Mali princ pisatelja Antoinea de Saint-Exupéryja. Prvi urednik zbirke je bil pesnik Ivan Minatti. Sredi osedemdesetih let prejšnjega stoletja je zbirko v urejanje sprejel Marko Uršič, sledil mu je Vasja Cerar, kratek čas jo je urejal Boštjan Gorenc – Pižama, zdaj pa je zanjo odgovorna Alenka Veler. Ob letošnji sedemdeseti obletnici zbirke so na Prvi gimnaziji Maribor pod vodstvom knjižničark Metke Kostanjevec in Aleše Marovt pripravili razstavo, za katero so s pomočjo knjižnic, antikvariatov ter dedkov in babic zbrali čisto vseh 352 knjig Sinjega galeba. Pri ustvarjanju razstave pa so imeli prste vmes tudi dijaki in dijakinje, pred mikrofonom so se nam tokrat pridružile Meta, Tia in Maša. Razstava bo na ogled do konca maja, ves čas uradnih ur odprtja Prve gimnazije Maribor.
Kulturomat
Julija Domjan je predsednica dijaške skupnosti na Gimnaziji Vič ter članica upravnega odbora Dijaške skupnosti Ljubljana. Njen svet je prepleten s kulturo in umetnostjo, sama pa skrbi, da se vrsta mladih dijakinj in dijakov kulturno udejstvuje na vseh možnih področjih. Julija je torej tista oseba, ki trdno stoji za mnogimi idejami mladih in poskrbi, da so te izpeljane do konca. Ko pa med šolskimi obveznostmi in množico dogodkov najde čas zase, najraje poprime za pero in ustvarja haikuje. Ti in Jaz. Postala sva oksimoron. »Umetnost in organizacija mi pomenita neko svobodo. To, kar ob koncu dneva da smisel mojemu življenju in me izpopolnjuje. Ne vem, kdo bi bila, če te strasti ne bi imela.« okoli makovo polje in ti si moj heroin
Julija Domjan je predsednica dijaške skupnosti na Gimnaziji Vič ter članica upravnega odbora Dijaške skupnosti Ljubljana. Njen svet je prepleten s kulturo in umetnostjo, sama pa skrbi, da se vrsta mladih dijakinj in dijakov kulturno udejstvuje na vseh možnih področjih. Julija je torej tista oseba, ki trdno stoji za mnogimi idejami mladih in poskrbi, da so te izpeljane do konca. Ko pa med šolskimi obveznostmi in množico dogodkov najde čas zase, najraje poprime za pero in ustvarja haikuje. Ti in Jaz. Postala sva oksimoron. »Umetnost in organizacija mi pomenita neko svobodo. To, kar ob koncu dneva da smisel mojemu življenju in me izpopolnjuje. Ne vem, kdo bi bila, če te strasti ne bi imela.« okoli makovo polje in ti si moj heroin
Kulturomat
Pionirska (center za mladinsko književnost in knjižničarstvo) pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto podeljuje priznanje zlata hruška, ki je znak kakovosti mladinskih knjig. Strokovna žirija je letos med 800 naslovi izbrala 97 tistih, ki po vsebini in izvedbi izstopajo ter so se tako uvrstile med odlične izdaje leta, na njihove naslovnice pa so jim nadeli nalepko zlate hruške. Odličnim mladinskim knjigam pa podelijo še priznanja v štirih kategorijah: • za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, • za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo, • za prevedeno mladinsko leposlovno knjigo, • za prevedeno mladinsko poučno knjigo. Vodja Pionirske in sogovornica v Kulturomatu, Darja Lavrenčič Vrabec pa mladim v branje najbolj priporoča knjige: - Skrivno društvo KRVZ - Osamosvojitev - Ana in Froga - Čebele
Pionirska (center za mladinsko književnost in knjižničarstvo) pri Mestni knjižnici Ljubljana vsako leto podeljuje priznanje zlata hruška, ki je znak kakovosti mladinskih knjig. Strokovna žirija je letos med 800 naslovi izbrala 97 tistih, ki po vsebini in izvedbi izstopajo ter so se tako uvrstile med odlične izdaje leta, na njihove naslovnice pa so jim nadeli nalepko zlate hruške. Odličnim mladinskim knjigam pa podelijo še priznanja v štirih kategorijah: • za izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo, • za izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo, • za prevedeno mladinsko leposlovno knjigo, • za prevedeno mladinsko poučno knjigo. Vodja Pionirske in sogovornica v Kulturomatu, Darja Lavrenčič Vrabec pa mladim v branje najbolj priporoča knjige: - Skrivno društvo KRVZ - Osamosvojitev - Ana in Froga - Čebele
Kulturomat
Lana Prosenak je dijakinja 4. letnika gimnazije na Srednji šoli Slovenska Bistrica, ki se ukvarja z med mladimi precej pozabljenim hobijem - branjem. Njen seznam najljubših knjig je resnično dolg. Z besednim zakladom in znanjem, ki ga je nabrala z branjem raznolike literature, knjig in člankov, pa zmaguje tudi na različnih tekmovanjih, kjer se uvršča na najvišja mesta. Med drugim je prejela zlato Gosarjevo priznanje, srebrno Cankarjevo priznanje in zlato priznanje iz psihologije. Njen esej z naslovom Po poti resnice bo objavljen tudi v časopisu Anthropos ter Glasniku Slovenske matice. Tokratni Kulturomat je pripravila Lara Gril.
Lana Prosenak je dijakinja 4. letnika gimnazije na Srednji šoli Slovenska Bistrica, ki se ukvarja z med mladimi precej pozabljenim hobijem - branjem. Njen seznam najljubših knjig je resnično dolg. Z besednim zakladom in znanjem, ki ga je nabrala z branjem raznolike literature, knjig in člankov, pa zmaguje tudi na različnih tekmovanjih, kjer se uvršča na najvišja mesta. Med drugim je prejela zlato Gosarjevo priznanje, srebrno Cankarjevo priznanje in zlato priznanje iz psihologije. Njen esej z naslovom Po poti resnice bo objavljen tudi v časopisu Anthropos ter Glasniku Slovenske matice. Tokratni Kulturomat je pripravila Lara Gril.
Kulturomat
Zala Neža Zajc zase pravi, da ji je bila poezija položena v zibelko. Resneje in s premislekom pa se je poeziji, besedam in verzom posvetila v srednji šoli. Skupaj s prijateljico Evo Pavli sta se lotili projekta Sreči, del tega projekta pa je tudi Nežina zbirka, ki nosi naslov Odbleski. Zbirka obsega šestdeset pesmi, ki so pospremljene z ilustracijami. Zala najraje piše v prostem verzu, a tuje ji niso niti rimane besede. Zrak se dimi nad Ljubljano, ježi se mi koža od tvojih dotikov, umikam se reki in poletju za mano, pogledi so večnost, obarvani pijano. Valovi minut zalivajo moj obraz, besede so odraz časa, rumena niansa mežika v temi, k jer zadela me je mantra. Skušnjava je lepota, lepota je prepovedani sadež, kot je misel v tvojih očeh. Ne misli, da ne vidim. Počasi izgubljam barvo, ko slikaš obraz mesečnikov. Obrazi nastalih sivin, izgubili so se med množico krikov. Cigaret me zapeče v megli bežnih luči, ko jesen se izteče in noč dan dohiti.
Zala Neža Zajc zase pravi, da ji je bila poezija položena v zibelko. Resneje in s premislekom pa se je poeziji, besedam in verzom posvetila v srednji šoli. Skupaj s prijateljico Evo Pavli sta se lotili projekta Sreči, del tega projekta pa je tudi Nežina zbirka, ki nosi naslov Odbleski. Zbirka obsega šestdeset pesmi, ki so pospremljene z ilustracijami. Zala najraje piše v prostem verzu, a tuje ji niso niti rimane besede. Zrak se dimi nad Ljubljano, ježi se mi koža od tvojih dotikov, umikam se reki in poletju za mano, pogledi so večnost, obarvani pijano. Valovi minut zalivajo moj obraz, besede so odraz časa, rumena niansa mežika v temi, k jer zadela me je mantra. Skušnjava je lepota, lepota je prepovedani sadež, kot je misel v tvojih očeh. Ne misli, da ne vidim. Počasi izgubljam barvo, ko slikaš obraz mesečnikov. Obrazi nastalih sivin, izgubili so se med množico krikov. Cigaret me zapeče v megli bežnih luči, ko jesen se izteče in noč dan dohiti.
Kulturomat
»Poezija mora biti v rapu in rap v poeziji. Rap brez poezije je suhoparen. Poezija kot resna stvar, ki ni svobodna, pa tudi nima čara. Torej drug brez drugega ne moreta obstajati.« Peter Pongrac je dijak gimnazije Vič, čigar svet je prepleten z glasbo in poezijo. V sedmem razredu se je prvič srečal z rapom, resneje pa se je z njim začel ukvarjati v srednji šoli. S prijatelji je ustanovil kolektiv LSDS, v katerem mladi skupaj ustvarjajo besedila in glasbeno podlago in snemajo svoj rap. Petru pa vsekakor tudi poezija ni tuja. Večkrat je že sodeloval na natečaju za najboljši gimnazijski haiku, rad pa ustvarja tudi v prostem verzu. Grób je rob sveta Le okrušen črn lak, le nagrobna sveča in čik po seksu sva; dim enak. V leseno krsto, nepremično klop ob hitri reki vrezujeva inicialke objetih. Sešteto deljeno telo. Vprašala si me, ko sva sedela na pokopališču, kot vpraša luna val: »Čemu?« Pa sem preprosto odgovoril: »Ne splača se umreti. Ker ko si mrtev, ne moreš več ljubiti.« Kamen se je začel taliti. Tedaj sva vstala. Pihljaji plesa so otresali zemljo z najinih ramen in dvigovali veke tistega kraja. Prvič sem razumel val, bežen, enkraten, zakaj tone, zakaj ljubi, zakaj vstaja.
»Poezija mora biti v rapu in rap v poeziji. Rap brez poezije je suhoparen. Poezija kot resna stvar, ki ni svobodna, pa tudi nima čara. Torej drug brez drugega ne moreta obstajati.« Peter Pongrac je dijak gimnazije Vič, čigar svet je prepleten z glasbo in poezijo. V sedmem razredu se je prvič srečal z rapom, resneje pa se je z njim začel ukvarjati v srednji šoli. S prijatelji je ustanovil kolektiv LSDS, v katerem mladi skupaj ustvarjajo besedila in glasbeno podlago in snemajo svoj rap. Petru pa vsekakor tudi poezija ni tuja. Večkrat je že sodeloval na natečaju za najboljši gimnazijski haiku, rad pa ustvarja tudi v prostem verzu. Grób je rob sveta Le okrušen črn lak, le nagrobna sveča in čik po seksu sva; dim enak. V leseno krsto, nepremično klop ob hitri reki vrezujeva inicialke objetih. Sešteto deljeno telo. Vprašala si me, ko sva sedela na pokopališču, kot vpraša luna val: »Čemu?« Pa sem preprosto odgovoril: »Ne splača se umreti. Ker ko si mrtev, ne moreš več ljubiti.« Kamen se je začel taliti. Tedaj sva vstala. Pihljaji plesa so otresali zemljo z najinih ramen in dvigovali veke tistega kraja. Prvič sem razumel val, bežen, enkraten, zakaj tone, zakaj ljubi, zakaj vstaja.
Kulturomat
Polja umetniškega ustvarjanja Pike Kovač so široka. Znajde se čisto povsod, pa naj bo to gledališče, pisanje, režija ali grafično oblikovanje. Vse, kar je povezano z umetnostjo, Piki predstavlja svet. Trenutno nastopa v dveh gledaliških predstavah, tretjo pa režira. Piše in bere prozo, sodeluje na natečajih za pisanje haikujev in ljubezenskih pisem in prav zares živi za umetnost. »Po eni strani sta pisanje in umetnost način življenja. Kot nekaj, kar te ves čas spremlja in usmerja življenje. Proza kot nekaj, brez česar ne bi kritično razmišljala in ne imela besednega zaklada. Že zato je proza zame pomembna. Ne morem si predstavljati, da nečesa ne bi mogla zapisati in dati iz sebe. Gledališče pa je moje sredstvo motivacije, ki mi daje voljo do vsega drugega.« Odlomek kratke proze Pike Kovač M. Piješ. Prisedeš k meni, ne k drugim, prisedeš in mi dotočiš, četudi to ni bil primarni namen tvojega obiska. In lažem, ko rečem, če rečem, da ne upam. Upam, … m. Up je misel nate, ki se ob spogledu porazgubi. Preblizu si, pomislim, ko se širi misel, da je up resničen le v stvarnem prostoru med nama. Ni praznine, je le prostrana (nes)končnost blagonaklonjenosti, privržene nežnosti. Ne nežnosti kot taki, s tvarno podobo in do obče vsega, to sploh ne. In ne do tebe kot tebe, ki si, ampak do tebe, ki si ali boš drugače. Znotraj upa sem jaz ob tebi in misel nate je nekje v njej; v meni ob tebi. M. To štekaš- Morda- če že si, ker kaj, če te sploh še ni.
Polja umetniškega ustvarjanja Pike Kovač so široka. Znajde se čisto povsod, pa naj bo to gledališče, pisanje, režija ali grafično oblikovanje. Vse, kar je povezano z umetnostjo, Piki predstavlja svet. Trenutno nastopa v dveh gledaliških predstavah, tretjo pa režira. Piše in bere prozo, sodeluje na natečajih za pisanje haikujev in ljubezenskih pisem in prav zares živi za umetnost. »Po eni strani sta pisanje in umetnost način življenja. Kot nekaj, kar te ves čas spremlja in usmerja življenje. Proza kot nekaj, brez česar ne bi kritično razmišljala in ne imela besednega zaklada. Že zato je proza zame pomembna. Ne morem si predstavljati, da nečesa ne bi mogla zapisati in dati iz sebe. Gledališče pa je moje sredstvo motivacije, ki mi daje voljo do vsega drugega.« Odlomek kratke proze Pike Kovač M. Piješ. Prisedeš k meni, ne k drugim, prisedeš in mi dotočiš, četudi to ni bil primarni namen tvojega obiska. In lažem, ko rečem, če rečem, da ne upam. Upam, … m. Up je misel nate, ki se ob spogledu porazgubi. Preblizu si, pomislim, ko se širi misel, da je up resničen le v stvarnem prostoru med nama. Ni praznine, je le prostrana (nes)končnost blagonaklonjenosti, privržene nežnosti. Ne nežnosti kot taki, s tvarno podobo in do obče vsega, to sploh ne. In ne do tebe kot tebe, ki si, ampak do tebe, ki si ali boš drugače. Znotraj upa sem jaz ob tebi in misel nate je nekje v njej; v meni ob tebi. M. To štekaš- Morda- če že si, ker kaj, če te sploh še ni.
Kulturomat
Tokrat je z nami mlada glasbenica iz Škofje Loke. Tara Oblak igra violo, lani pa se je uvrstila na tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev TEMSIG. Tam je osvojila zlato priznanje in prvo nagrado v svoji kategoriji. Priprava na nastope vzame veliko časa, vendar je bolj pomemben način, na katerega se na nastop pripravljaš. Več pa v Kulturomatu z Laro.
Tokrat je z nami mlada glasbenica iz Škofje Loke. Tara Oblak igra violo, lani pa se je uvrstila na tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov in baletnih plesalcev TEMSIG. Tam je osvojila zlato priznanje in prvo nagrado v svoji kategoriji. Priprava na nastope vzame veliko časa, vendar je bolj pomemben način, na katerega se na nastop pripravljaš. Več pa v Kulturomatu z Laro.
Kulturomat
Znanje odpira vrata v svet. Kar še posebej velja za trinajstletnico Lano Žerjal Suhadolnik, ki je dokazala, da lahko z odličnim znanjem angleščine uresniči svoje sanje. Lana, ki obiskuje tečaje angleščine Helen Doron English že od tretjega leta starost, je v poletnih mesecih tako združila znanje angleščine ter strast do petja in izdala avtorsko skladbo z naslovom Why do you, z njo pa navdušila radijsko postajo TeenBuz Radio. Lana je za skladbo napisala besedilo, ob pomoči Lee Sirk pa ustvarila še melodijo. S skladbo je nastopila na mednarodnem glasbenem festivalu FeNS, kjer jo je prvič odpela tudi pred večjim občinstvom. »Znanje angleščine je tako univerzalno, da lahko govoriš z vsemi, ne glede na to, od kod prihajajo. Petje pa mi pomeni vse. Ves čas si pojem in s tem se počutim bistveno boljše.« Lana, ki je s skladbo navdušila tudi že omenjeno radijsko postajo TeenBuzz Radio, pa je zaradi odličnega znanja angleščine postala tudi ena izmed voditeljic oddaje Students Speak Out.
Znanje odpira vrata v svet. Kar še posebej velja za trinajstletnico Lano Žerjal Suhadolnik, ki je dokazala, da lahko z odličnim znanjem angleščine uresniči svoje sanje. Lana, ki obiskuje tečaje angleščine Helen Doron English že od tretjega leta starost, je v poletnih mesecih tako združila znanje angleščine ter strast do petja in izdala avtorsko skladbo z naslovom Why do you, z njo pa navdušila radijsko postajo TeenBuz Radio. Lana je za skladbo napisala besedilo, ob pomoči Lee Sirk pa ustvarila še melodijo. S skladbo je nastopila na mednarodnem glasbenem festivalu FeNS, kjer jo je prvič odpela tudi pred večjim občinstvom. »Znanje angleščine je tako univerzalno, da lahko govoriš z vsemi, ne glede na to, od kod prihajajo. Petje pa mi pomeni vse. Ves čas si pojem in s tem se počutim bistveno boljše.« Lana, ki je s skladbo navdušila tudi že omenjeno radijsko postajo TeenBuzz Radio, pa je zaradi odličnega znanja angleščine postala tudi ena izmed voditeljic oddaje Students Speak Out.
Kulturomat
Slovensko mladinsko gledališče in KD Pripovedovalski Variete sta v okviru programa Mlado Mladinsko ustvarila predstavo z naslovom Svoje usode krojači. Gre za celoletni ustvarjalno-učni proces, namenjen vključevanju mladih v gledališče in javni diskurz. Poleg predstave pa v njegovem okviru nastajajo še gledališki eseji, ki bodo prikazani v drugem delu sezone. Režiserka predstave je Ana Duša, ki pa je besedilo tekom ustvarjalnega procesa ustvarila skupaj z dijakinjami in dijaki. Predstavo si boste lahko premierno ogledali v petek 21. 1., in soboto 22. 1., več TU. »Nekaj, kar se je začelo kot gledališko-umetniški proces, je preraslo vse meje. Nastal je nek socialni stik, ki je na koncu morda celo pomembnejši od same predstave. Nismo dobili samo gledališke predstave, temveč tudi veliko prijateljev.« Predstava Svoje usode krojači je najvidnejše dejanje prve generacije Mladega Mladinskega, programa za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz. V njej dvajset ustvarjalk in ustvarjalcev, rojenih med letoma 2001 in 2006 ter izbranih na javni avdiciji, v sodelovanju z avtorsko ekipo in ob podpori treh članov Slovenskega mladinskega gledališča raziskuje družbena in generacijska, predvsem pa družinska razmerja v času, ko se je svet obrnil na glavo. Izhaja iz vprašanja, kako o družbi mislijo in kako se v njej znajdejo generacije, odraščajoče v času vse večjega nezaupanja in razpadanja obstoječih sistemov, vzgajane na način, ki jih v isti sapi uči skrajnega individualizma in univerzalne strpnosti, ko družbeni razkoli in razlike vedno bolj posegajo tudi v naša zasebna življenja. Kako »družbo znanja, strpnosti in dialoga« doživljajo generacije, ki so neprimerno bolj razmišljajoče kot katerakoli prej in ki so naučene, da morajo znati v vsakem trenutku poskrbeti za lastno (duševno) zdravje in dobrobit, »družbeno dobro« pa je zanje abstrakten pojem, nekaj, po čemer hrepenijo, a za kar nimajo ne načrta ne orodij, s katerimi naj bi ga dosegle? »Predvsem želimo spročit to, da mladi nismo ne žrtve ne jezni protestniki, ampak povedati, kakšno je naše stanje, kaj doživljamo in kje smo. Vse to pa sporočamo skozi format treh družin.« Konec januarja 2021, sredi najhujše koronske teme, je bilo sodelujočim mladim zastavljeno vprašanje: kako si predstavljate svetlo prihodnost, kakšne so vaše želje? Temu je sledila tišina, nato pa previdni, skromni, nepretenciozni odgovori, ki so razgalili drugo plat te »fleksibilne, nestanovitne, samozavestne, drzne, prodorne in hitre« generacije prihajajočih mladih, vzgojenih v prepričanju, da je vsak od njih rojen za velike stvari in da jim pripadata tako svet kot prihodnost: strah, negotovost, nemoč, občutek o nesmiselnosti dejavnega vključevanja in nezmožnosti akcije. To je bilo izhodišče za poglobljen proces skupinskega pisanja, v katerem je s pomočjo vodenih improvizacij vsak igralec razvijal svoj lik in na podlagi katerega se je izoblikovala podoba treh sodobnih slovenskih družin in odnosa staršev do vprašanja prihodnosti otrok, kot to vidijo in doživljajo mladi. Prek družin (eno smo zasnovali na prizoru družinskega nasilja, drugi dve pa na prizorih o politični nekorektnosti), prikazanih v naši uprizoritvi, obravnavamo medgeneracijsko odgovornost, rdeča nit pa je vprašanje, kaj se v pregovorno zaprti slovenski družbi, kjer se smejemo navzven, jočemo pa navznoter, skriva za srečno družinsko fasado. Svet, ki se tako izriše pred nami, je poln konfliktov, nasilja, razrednih razlik, družbenih in osebnih hipokrizij in paradoksov, pa tudi želje po razumevanju, smislu, združevanju in preprosto – življenju. »Ne želimo potlačiti odraslih in povzdignit sebe. Želimo ustvarit situacijo, v kateri bi lahko sodelovali vsi.« Mlado Mladinsko Program deluje po načelu vajeništva, v njem pa pripadniki različnih generacij – mladi mladinci in člani avtorske ekipe – v procesu sodelujejo kot enakovredni sogovorniki in soavtorji. Klasično hierarhično razmere učitelj – učenec zamenjuje razmerje mojster – vajenec, v katerem je starejši mlajšemu hkrati mentor in enakovreden soustvarjalec, prenašalec vednosti in enakovreden sogovornik. Bistveni del programa je tudi »ostrenje misli«, vadba v prepoznavanju sočasnega družbenega dogajanja in refleksija o njem, artikulacija lastnega, argumentiranega mnenja glede posamičnih družbenih pojavov in dogodkov ter iskanje načinov za vključevanje tega mnenja v javni diskurz. V ta namen sodelujoči mladi ob individualnem vodstvu mentorjev ustvarjajo vsak svoj gledališki esej, pripravljajo intervjuje in se vključujejo v javne debate, vzpostavili pa smo tudi sodelovanje s časnikom Dnevnik, v katerem mladinke in mladinci vstopajo v dialog s priznanimi kolumnisti. »Mlado mladinsko je postalo skupnost, v kateri lahko govorimo o tematikah, ki nas težijo. Zdi se mi, da bi jo bilo dobro širiti. Skupnost, ki ima posluh in čas za vse, lahko spreminja svet, pa čeprav je majhna.«
Slovensko mladinsko gledališče in KD Pripovedovalski Variete sta v okviru programa Mlado Mladinsko ustvarila predstavo z naslovom Svoje usode krojači. Gre za celoletni ustvarjalno-učni proces, namenjen vključevanju mladih v gledališče in javni diskurz. Poleg predstave pa v njegovem okviru nastajajo še gledališki eseji, ki bodo prikazani v drugem delu sezone. Režiserka predstave je Ana Duša, ki pa je besedilo tekom ustvarjalnega procesa ustvarila skupaj z dijakinjami in dijaki. Predstavo si boste lahko premierno ogledali v petek 21. 1., in soboto 22. 1., več TU. »Nekaj, kar se je začelo kot gledališko-umetniški proces, je preraslo vse meje. Nastal je nek socialni stik, ki je na koncu morda celo pomembnejši od same predstave. Nismo dobili samo gledališke predstave, temveč tudi veliko prijateljev.« Predstava Svoje usode krojači je najvidnejše dejanje prve generacije Mladega Mladinskega, programa za vključevanje mladih v gledališče in javni diskurz. V njej dvajset ustvarjalk in ustvarjalcev, rojenih med letoma 2001 in 2006 ter izbranih na javni avdiciji, v sodelovanju z avtorsko ekipo in ob podpori treh članov Slovenskega mladinskega gledališča raziskuje družbena in generacijska, predvsem pa družinska razmerja v času, ko se je svet obrnil na glavo. Izhaja iz vprašanja, kako o družbi mislijo in kako se v njej znajdejo generacije, odraščajoče v času vse večjega nezaupanja in razpadanja obstoječih sistemov, vzgajane na način, ki jih v isti sapi uči skrajnega individualizma in univerzalne strpnosti, ko družbeni razkoli in razlike vedno bolj posegajo tudi v naša zasebna življenja. Kako »družbo znanja, strpnosti in dialoga« doživljajo generacije, ki so neprimerno bolj razmišljajoče kot katerakoli prej in ki so naučene, da morajo znati v vsakem trenutku poskrbeti za lastno (duševno) zdravje in dobrobit, »družbeno dobro« pa je zanje abstrakten pojem, nekaj, po čemer hrepenijo, a za kar nimajo ne načrta ne orodij, s katerimi naj bi ga dosegle? »Predvsem želimo spročit to, da mladi nismo ne žrtve ne jezni protestniki, ampak povedati, kakšno je naše stanje, kaj doživljamo in kje smo. Vse to pa sporočamo skozi format treh družin.« Konec januarja 2021, sredi najhujše koronske teme, je bilo sodelujočim mladim zastavljeno vprašanje: kako si predstavljate svetlo prihodnost, kakšne so vaše želje? Temu je sledila tišina, nato pa previdni, skromni, nepretenciozni odgovori, ki so razgalili drugo plat te »fleksibilne, nestanovitne, samozavestne, drzne, prodorne in hitre« generacije prihajajočih mladih, vzgojenih v prepričanju, da je vsak od njih rojen za velike stvari in da jim pripadata tako svet kot prihodnost: strah, negotovost, nemoč, občutek o nesmiselnosti dejavnega vključevanja in nezmožnosti akcije. To je bilo izhodišče za poglobljen proces skupinskega pisanja, v katerem je s pomočjo vodenih improvizacij vsak igralec razvijal svoj lik in na podlagi katerega se je izoblikovala podoba treh sodobnih slovenskih družin in odnosa staršev do vprašanja prihodnosti otrok, kot to vidijo in doživljajo mladi. Prek družin (eno smo zasnovali na prizoru družinskega nasilja, drugi dve pa na prizorih o politični nekorektnosti), prikazanih v naši uprizoritvi, obravnavamo medgeneracijsko odgovornost, rdeča nit pa je vprašanje, kaj se v pregovorno zaprti slovenski družbi, kjer se smejemo navzven, jočemo pa navznoter, skriva za srečno družinsko fasado. Svet, ki se tako izriše pred nami, je poln konfliktov, nasilja, razrednih razlik, družbenih in osebnih hipokrizij in paradoksov, pa tudi želje po razumevanju, smislu, združevanju in preprosto – življenju. »Ne želimo potlačiti odraslih in povzdignit sebe. Želimo ustvarit situacijo, v kateri bi lahko sodelovali vsi.« Mlado Mladinsko Program deluje po načelu vajeništva, v njem pa pripadniki različnih generacij – mladi mladinci in člani avtorske ekipe – v procesu sodelujejo kot enakovredni sogovorniki in soavtorji. Klasično hierarhično razmere učitelj – učenec zamenjuje razmerje mojster – vajenec, v katerem je starejši mlajšemu hkrati mentor in enakovreden soustvarjalec, prenašalec vednosti in enakovreden sogovornik. Bistveni del programa je tudi »ostrenje misli«, vadba v prepoznavanju sočasnega družbenega dogajanja in refleksija o njem, artikulacija lastnega, argumentiranega mnenja glede posamičnih družbenih pojavov in dogodkov ter iskanje načinov za vključevanje tega mnenja v javni diskurz. V ta namen sodelujoči mladi ob individualnem vodstvu mentorjev ustvarjajo vsak svoj gledališki esej, pripravljajo intervjuje in se vključujejo v javne debate, vzpostavili pa smo tudi sodelovanje s časnikom Dnevnik, v katerem mladinke in mladinci vstopajo v dialog s priznanimi kolumnisti. »Mlado mladinsko je postalo skupnost, v kateri lahko govorimo o tematikah, ki nas težijo. Zdi se mi, da bi jo bilo dobro širiti. Skupnost, ki ima posluh in čas za vse, lahko spreminja svet, pa čeprav je majhna.«
Kulturomat
Polja zanimanja Ane Stergar so široka, a vedno usmerjena v umetnost. Že od malih nog pleše balet, piše in igra flavto. A z vstopom v srednjo šolo je resnejše postalo predvsem njeno pisanje. Najljubši ji je prosti verz, obvlada pa tudi pisanje haikujev. Večkrat je že sodelovala na natečaju za najboljši gimnazijski haiku, kjer je nekajkrat tudi zmagala, objavlja pa tudi krajša prozna dela in poezijo. »Poezija je zame ustvarjanje, ko se usedeš, razmišljaš o svojih mislih in razdelaš na papirju, kaj se ti dogaja v glavi. Tako organiziraš strahove in vprašanja, sočasno pa ustvariš nekaj lepega.« 1 Črepinje svojega ogledala sem si nasula v čevlje, zrak vse okoli mene ima okus po pepelu, ožgana debla ožganih dreves, blazinice prstov zoglenele. Kdo sem, ko zašijem krvaveče rane? Kdo sem, ko utišam brnenje, ko pogoltnem svitek vrvi, stkane iz črnih lukenj zavesti? Okostje, naplavljeno po nevihti, 12 parov reber, pobeljenih od sonca, sterilno, čisto, prazno. Kdo sem, ko od mene ostanejo le dobre stvari? 2 Pred mojim vrtom rasteta grm hortenzij in velika vrtnica, zakrivata kletno okno. Pod mojim oknom stoji par superg v beli barvi s črnimi črtami. Za mojim domom je zasajen moj javor, samo moj, dobila sem ga za prvi rojstni dan. Desno od njega je okrasna sliva mojega brata. Moj dom ima igrišče in tobogan s hriba. Moj dom ima velika podstrešna okna. Moj dom ima zlate lase in očala in igra nogomet za mojim drugim domom s svojim drugim domom. Moj dom prinese češnje v košari. Moj dom peče mafine pri sebi doma. Moj dom je poln ogledal in pred njim je nizek hrib, po tleh plešejo dekleta in grozdje se vsuva z brajde. Moj dom sedi na mojem stolu in piše moje pesmi in se vrti okrog mojih drugih domov, ker ima domotožje.
Polja zanimanja Ane Stergar so široka, a vedno usmerjena v umetnost. Že od malih nog pleše balet, piše in igra flavto. A z vstopom v srednjo šolo je resnejše postalo predvsem njeno pisanje. Najljubši ji je prosti verz, obvlada pa tudi pisanje haikujev. Večkrat je že sodelovala na natečaju za najboljši gimnazijski haiku, kjer je nekajkrat tudi zmagala, objavlja pa tudi krajša prozna dela in poezijo. »Poezija je zame ustvarjanje, ko se usedeš, razmišljaš o svojih mislih in razdelaš na papirju, kaj se ti dogaja v glavi. Tako organiziraš strahove in vprašanja, sočasno pa ustvariš nekaj lepega.« 1 Črepinje svojega ogledala sem si nasula v čevlje, zrak vse okoli mene ima okus po pepelu, ožgana debla ožganih dreves, blazinice prstov zoglenele. Kdo sem, ko zašijem krvaveče rane? Kdo sem, ko utišam brnenje, ko pogoltnem svitek vrvi, stkane iz črnih lukenj zavesti? Okostje, naplavljeno po nevihti, 12 parov reber, pobeljenih od sonca, sterilno, čisto, prazno. Kdo sem, ko od mene ostanejo le dobre stvari? 2 Pred mojim vrtom rasteta grm hortenzij in velika vrtnica, zakrivata kletno okno. Pod mojim oknom stoji par superg v beli barvi s črnimi črtami. Za mojim domom je zasajen moj javor, samo moj, dobila sem ga za prvi rojstni dan. Desno od njega je okrasna sliva mojega brata. Moj dom ima igrišče in tobogan s hriba. Moj dom ima velika podstrešna okna. Moj dom ima zlate lase in očala in igra nogomet za mojim drugim domom s svojim drugim domom. Moj dom prinese češnje v košari. Moj dom peče mafine pri sebi doma. Moj dom je poln ogledal in pred njim je nizek hrib, po tleh plešejo dekleta in grozdje se vsuva z brajde. Moj dom sedi na mojem stolu in piše moje pesmi in se vrti okrog mojih drugih domov, ker ima domotožje.
Kulturomat
V letu 2021 smo v Kulturomatu gostili veliko mladih in nadobudnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so dejavni na vseh področjih umetnosti. Skupaj z rubriko smo spremljali njihovo umetniško udejstvovanje, izide pesniških zbirk, fotografske razstave, izide skladb in albumov in še bi lahko naštevali. Zato smo za prvi Kulturomat v letu 2022 pred mikrofon povabili štiri mlade ustvarjalce oziroma goste preteklih Kulturomatov, ki bodo z nami delili, kakšno je bilo zanje leto 2021 ter kaj jih čaka v novem letu. Gitica Jakopin Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič. Gitici poezija vsekakor ni tuja in ima veliko slovenskih ter tujih vzornikov, od katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Veronika Nikolovska Veronika se je resneje s pisanjem besedil in glasbe začela ukvarjati z vstopom v srednjo šolo. Tako je ob zaključku srednješolskega izobraževanja tudi sama napisala besedilo svoje prve skladbe, glasbeno pa jo je opremila s pomočjo prijateljev, pri čemer se je zgledovala po svojih glasbenih vzornicah. Skladba, ki se je premierno odvrtela septembra 2020, nosi naslov Dancing through Life - Ples skozi življenje. V Kulturomatu pa bomo prisluhnili tudi njenemu novemu singlu - Control me. Hana Bujanovič Kokot Knjige prepredajo življenje Hane Bujanovič Kokot. Z vstopom v osnovno šolo se je lotila pisanja kratkih zgodb ter pisanje nadaljevala v gimnaziji. Njen najljubši žanr pa že od otroštva ostaja fantastika. Osvojila je veliko literarnih nagrad, na Gimnaziji Kranj pa je kot sourednica uredila izid kar treh literarnih zbornikov, zadnji izmed njih nosi naslov Akt. Before Time in Toni Lah Kamniška indie pop/rock zasedba Before Time je nastala leta 2017. Že od samih začetkov ustvarjajo izključno avtorske skladbe oziroma, kot pravijo sami, produkte svojih internih občutij in preslikav iz okolice. Njihov glavni cilj pa je lovljenje novega zvoka. Leta 2019 so zmagali na Špil ligi, pred kratkim pa izdali svoj singel in videospot z naslovom Črne slike. Skupino sestavljajo Naja Lipičnik kot pevka in tekstopiska, kitarist Aleksander Leon Štukelj, basist Peter Mandelj Mejač, bobnar Domen Flerin in kitarist Toni Lah, ki bo skupino zastopal tudi v tokratnem Kulturomatu. Vsem štirim želimo veliko uspeha in ustvarjalnosti v prihajajočem letu 2022. Prav tako pa ustvarjalno leto želimo tudi vsem ostalim dosedanjim gostom Kulturomata in se veselimo vseh, ki boste z nami v letu 2022.
V letu 2021 smo v Kulturomatu gostili veliko mladih in nadobudnih ustvarjalk in ustvarjalcev, ki so dejavni na vseh področjih umetnosti. Skupaj z rubriko smo spremljali njihovo umetniško udejstvovanje, izide pesniških zbirk, fotografske razstave, izide skladb in albumov in še bi lahko naštevali. Zato smo za prvi Kulturomat v letu 2022 pred mikrofon povabili štiri mlade ustvarjalce oziroma goste preteklih Kulturomatov, ki bodo z nami delili, kakšno je bilo zanje leto 2021 ter kaj jih čaka v novem letu. Gitica Jakopin Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič. Gitici poezija vsekakor ni tuja in ima veliko slovenskih ter tujih vzornikov, od katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Veronika Nikolovska Veronika se je resneje s pisanjem besedil in glasbe začela ukvarjati z vstopom v srednjo šolo. Tako je ob zaključku srednješolskega izobraževanja tudi sama napisala besedilo svoje prve skladbe, glasbeno pa jo je opremila s pomočjo prijateljev, pri čemer se je zgledovala po svojih glasbenih vzornicah. Skladba, ki se je premierno odvrtela septembra 2020, nosi naslov Dancing through Life - Ples skozi življenje. V Kulturomatu pa bomo prisluhnili tudi njenemu novemu singlu - Control me. Hana Bujanovič Kokot Knjige prepredajo življenje Hane Bujanovič Kokot. Z vstopom v osnovno šolo se je lotila pisanja kratkih zgodb ter pisanje nadaljevala v gimnaziji. Njen najljubši žanr pa že od otroštva ostaja fantastika. Osvojila je veliko literarnih nagrad, na Gimnaziji Kranj pa je kot sourednica uredila izid kar treh literarnih zbornikov, zadnji izmed njih nosi naslov Akt. Before Time in Toni Lah Kamniška indie pop/rock zasedba Before Time je nastala leta 2017. Že od samih začetkov ustvarjajo izključno avtorske skladbe oziroma, kot pravijo sami, produkte svojih internih občutij in preslikav iz okolice. Njihov glavni cilj pa je lovljenje novega zvoka. Leta 2019 so zmagali na Špil ligi, pred kratkim pa izdali svoj singel in videospot z naslovom Črne slike. Skupino sestavljajo Naja Lipičnik kot pevka in tekstopiska, kitarist Aleksander Leon Štukelj, basist Peter Mandelj Mejač, bobnar Domen Flerin in kitarist Toni Lah, ki bo skupino zastopal tudi v tokratnem Kulturomatu. Vsem štirim želimo veliko uspeha in ustvarjalnosti v prihajajočem letu 2022. Prav tako pa ustvarjalno leto želimo tudi vsem ostalim dosedanjim gostom Kulturomata in se veselimo vseh, ki boste z nami v letu 2022.
Kulturomat
Stin Brinovec je mlad kamniški rapper, ki nastopa z misterioznim psevdonimom, Killa Brin. Do danes je izvedel že dva koncerta in v dveh krajših albumih izdal šestnajst skladb. Je zelo motiviran posameznik, ki mlajšim kolegom v rap svetu svetuje: Pišite, pišite in še enkrat, pišite.
Stin Brinovec je mlad kamniški rapper, ki nastopa z misterioznim psevdonimom, Killa Brin. Do danes je izvedel že dva koncerta in v dveh krajših albumih izdal šestnajst skladb. Je zelo motiviran posameznik, ki mlajšim kolegom v rap svetu svetuje: Pišite, pišite in še enkrat, pišite.
Kulturomat
Jon Vitezič je novi mladi glasbeni up, ki se je v preteklem mesecu slovenski javnosti predstavil s singlom in videospotom z naslovom UTRIP. S petjem se je srečal v osnovni šoli, ko je obiskoval zbor nato pa je poprijel tudi za kitaro. Besedilo njegovega prvega singla, ki je izšel pri založbi Nika, je napisal že leta 2018 in je letos dobilo še zvočno ter vizualno podobo. Kot pravi Jon sam, njegov glasbeni slog temelji na sodobnih vokalnih interpretacijah in kitarski melodiki. Pri snemanju singla UTRIP sta sodelovala tudi producent Peter Dekleva in bobnar Martin Janežič - Buco, za mastering pa je poskrbel Gregor Zemljič. Več o Jonovem ustvarjanju pa lahko izveste v tokratnem Kulturomatu. Jon Vitezič o skladbi: »Pesem UTRIP je bila sprva napisana v angleščini, z naslovom BLEED, in je bila nato prevedena v slovenščino. Govori o vzponih in padcih v odnosu med dvema osebama in kako je ljubezen včasih močna, včasih pa zelo oddaljena. UTRIP je pesem, ki sem jo najdlje kreiral in dobro odraža moj stil “songwritinga”. V procesu snemanja in same produkcije sem se povezal s Petrom Deklevo, s katerim sva ustvarila dinamičen in romantičen komad, ki se bo dotaknil mladih src. S pesmijo UTRIP se začenja moja glasbena pot in mi bo zato vedno pri srcu.« Peter Dekleva o sodelovanju z Jonom: »Takoj, ko sem prvič slišal Jonove komade, sem vedel, da je na njem nekaj posebnega. Igral jih je samo na akustično kitaro, brez ozvočenja in bil sem popolnoma očaran. Tekom snemanja plošče sva zgradila posebno vez in lahko rečem, da je to zame eno izmed najlepših sodelovanj.«
Jon Vitezič je novi mladi glasbeni up, ki se je v preteklem mesecu slovenski javnosti predstavil s singlom in videospotom z naslovom UTRIP. S petjem se je srečal v osnovni šoli, ko je obiskoval zbor nato pa je poprijel tudi za kitaro. Besedilo njegovega prvega singla, ki je izšel pri založbi Nika, je napisal že leta 2018 in je letos dobilo še zvočno ter vizualno podobo. Kot pravi Jon sam, njegov glasbeni slog temelji na sodobnih vokalnih interpretacijah in kitarski melodiki. Pri snemanju singla UTRIP sta sodelovala tudi producent Peter Dekleva in bobnar Martin Janežič - Buco, za mastering pa je poskrbel Gregor Zemljič. Več o Jonovem ustvarjanju pa lahko izveste v tokratnem Kulturomatu. Jon Vitezič o skladbi: »Pesem UTRIP je bila sprva napisana v angleščini, z naslovom BLEED, in je bila nato prevedena v slovenščino. Govori o vzponih in padcih v odnosu med dvema osebama in kako je ljubezen včasih močna, včasih pa zelo oddaljena. UTRIP je pesem, ki sem jo najdlje kreiral in dobro odraža moj stil “songwritinga”. V procesu snemanja in same produkcije sem se povezal s Petrom Deklevo, s katerim sva ustvarila dinamičen in romantičen komad, ki se bo dotaknil mladih src. S pesmijo UTRIP se začenja moja glasbena pot in mi bo zato vedno pri srcu.« Peter Dekleva o sodelovanju z Jonom: »Takoj, ko sem prvič slišal Jonove komade, sem vedel, da je na njem nekaj posebnega. Igral jih je samo na akustično kitaro, brez ozvočenja in bil sem popolnoma očaran. Tekom snemanja plošče sva zgradila posebno vez in lahko rečem, da je to zame eno izmed najlepših sodelovanj.«
Kulturomat
Mateja Perpar je radijska napovedovalka, profesorica angleščine, prevajalka, pisateljica in glasbenica. Letos je izdala dva mladinska prvenca. Prvi nosi naslov Miha, #razvajensmrkavec, ki je izšel pri založbi Primus, drugi pa Nad obzorji pri založbi Bogataj. Knjige o mladih in za mlade ali kot pravi avtorica sama: »Glavno sporočilo knjige je tisto, v kar verjamem kot vodilo v življenje. Da se iz vsake težave lahko najdeta izhod in rešitev. Včasih ju ne vidimo, ker imamo svoj način gledanja, ki je že dosti ustaljen, in ne znamo razmišljati zunaj okvirjev. Želim si, da bi se ljudje znali dobro pogovarjati in rešili stiske, ki jih imajo, s pogovorom in prijaznimi stiki drug z drugim. In na tak način sta napisani ti dve knjigi.« O čem govori knjiga Miha #razvajensmrkavec 21letni Miha je hud frajer. Ni navdušen nad študijem ali delom, rajši se zabava s prijatelji in z različnimi triki izvablja denar naivnemu očetu. Že od malih nog mu je dovoljeno vse, zato je poln pričakovanj in visokih ciljev, Ki jih uresničuje včasih z legalnimi, čedalje pogosteje pa tudi z nelegalnimi podvigi. Mladinski roman o odraščanju in zrelosti, ki ne gresta vselej z roko v roki, na hudomušen in realen način ponuja portret razširjene družine, ki odkriva nove načine vzpostavljanja odnosov pod okriljem Srečne žirafe. Kdo pa je to? Prberite knjigo! Odlomek iz knjige Miha #razvajensmrkavec Po vsaki noči napoči jutro, in točno to je jutro storilo in našlo Miho sladko spečega v svoji stari postelji. Bilo pa je precej zgodnje jutro in k napočevanju mu je pomagal Hanin glas: »Sedem je! Miha! Vstani!« Miha na pol odpre oči in se ozira okoli sebe. Kako? Ah, itak. Pri materi je. Zakaj pa ves ta hrup? Odprejo se vrata in v sobo pogleda Hanina glava. »Jutrček, sine! V službo moram. Jasmina je v kopalnici, čez dvajset minut greva skupaj od doma. Ker nimam rezervnega ključa zate in ti bo zato ona začasno posodila svojega, me zanima, kakšen bo tvoj dan, da se uksladimo.« Mihov dan bi moral biti po vseh pravilih doslej uveljavljenega življenjskega sloga sestavljen iz zložnega prebujanja, zgodnjega poležavanja, nato malce poznejšega poležavanja, udobno počasne kave, dveh pljuskov v bližini umivalnika, igranja igric, surfanja po netu v iskanju novih filmov, četanja po FB-ju, ogledovanja najupono privlačnih izdelkov na različnih gejmrskih portalih in mogoče pozneje obiska pri babi ali vožnje s kolesom ter doma postreženega skuhanega kosila. Večeri so bili običajno bolj zamegljene sorte. »Kdaj greš na faks?« A tako bo zdaj to! Miha mukoma izplazi telešček izpod kovtra. Zabolšči se v svojo staro veliko budilko z mačkom Murijem, ki glasno tiktaka. Osem minut čez sedem. Kdo vstaja ob taki uri? Peki? Rudarji? Radijski napovedovalci? »Kdaj greš na faks? »Danes nimamo nič,« zamomlja. Pozabil je že, kako gredo stvari pri mami. »O, to pa ne bo držalo. Sem včeraj preverila na netu. Malo sem poklicala naokoli in izvedela, da vas uči Manca. Prav lepo jo je bilo slišati po dolgih letih. In prišlo je do zanimive pomote, nič ni treba plačati. Spada med redna predavanja. Kaj ni to krasno? Tako da pričakujem vračilo dvestotih evrov.« »Mhm.« »Aja, pa dolžnosti moramo na novo razdeliti. Zdaj ko smo trije, bo več za pospravit in pomit. Zato predlagam, da ti prevzameš čiščenje kopalnice ob nedeljah in pomivanje posode, Jasmina bo pa čez teden dvakrat posesala in obesila perilo.« Miha otožno vzdihne. Bi lahko šel zdaj še enkrat spat in se zbudil v svoje prejšnje življenje? O čem govori knjiga Nad obzorji Družina Jenko se iz Ljubljane preseli v Idrijo, kjer bralec začne spoznavati svet Roka in domačinke Mance. Pripoved je postavljena v čas po prvem valu širjenja koronavirusa. Nekaj zapisanega je povzetega po resničnih dogodkih, saj je Perparjeva Idrijo spoznavala že kot dijakinja idrijske gimnazije, nekaj je izmišljenega, mogoče je zraven tudi kanček upanja na boljše čase. Mladina je spet v šoli pouk poteka normalno, vse običajne najstniške dejavnosti in doživljanja pa tudi. Odlomek iz knjige Nad obzorji Počakala me je po pouku in vprašala, ali greva del poti skupaj. Bil sem nem od sramu in strahu, kaj bo zdaj. S kotičkom očesa sem jo plahko opazoval, da bi ugotovil, ali je zelo jezna. Ni dajala takšnega vtisa. Lepo mirno je stopala ob meni in od časa do časa navrgla kakšno razredno novico. Pri matematiki se je Štefcu zlomil tirkotnik, ko je bil vprašan pred tablo. Nemški test je bil kar težek. Za slovenščino ima veliko naloge. Prišla sva do mojega križišča »Tis pa za wice,« je ponovila. Gledal sem v tla. »Juže zna tak nakladat,« je rekla čez nekaj časa. V srcu se mi je prebudilo drobno upanje. »Lepu si napisau.« Dvignil sem obraz, se ji zazrl v oči in poskušal ugotoviti, ali se norčuje. Kot vselej me je obsijal njen dobrohotni, šegavi, odkritosrčni pogled. »Si res ti to sestavil?« »Sem.« »Lepo. Pa se mi zdi, da ne bi mogel tako napisati, če ne bi bilo vsaj nekaj od tega res. A je?« Pomislil sem, kolikokrat v zadnjih nekaj mesecih, odkar mi jo je Jože pokazal na hodniku, sem med odmori smukal v bližini njihovih učilnic in upal, da ujamem pogled nanjo skozi odprta vrata, ali pa kot po naključju v gneči hodil za njo po hodniku in vdihoval vonj njenih las, kože, opranih oblačil. Rahel limonasto-cvetni vonj pralnega praška na topli koži. Imela je prav. Napisal sem, kar sem čutil. Pokimal sem. »Men s ti tut fajn.« Sem prav slišal ali so kosi danes še posebno ubrano peli? In rože so bile bolj živih barv. Zato je bilo na njih na kupe čebel, ki so brenčale kot zmešane. Ves svet je bil ena velika, brnčeča, žvrgoleča, vrteča se krogla sredi mojega divje utripajočega srca. Kdo je Mateja Perpar? Mateja perpar je radijska napovedovalka, profesorica angleščine, prevajalka, pisateljica in glasbenica. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz angleškega jezika. Že v srednji šoli je svoje pesmi objavila v Idrijskih razgledih. Leta 1997 je njena zgodba Skrinja osvojila prvo nagrado na natečaju za najboljšo študentsko zgodbo. Piše tudi pravljice, radijske igre in humoreske, ki jih objavlja v različnih oddajah na Prvem programu in na programu ARS Radia Slovenija. Leta 2005 je angleška različica njenega kratkega dramskega dela Vas lahko zapeljem v avtoričinem prevodu doživela bralno uprizoritev v londonskem gledališču The Blue elephant. Zaposlena je kot napovedovalka na Radiu Slovenija. Jeseni 2021 pa sta izšla njena mladinska prvenca
Mateja Perpar je radijska napovedovalka, profesorica angleščine, prevajalka, pisateljica in glasbenica. Letos je izdala dva mladinska prvenca. Prvi nosi naslov Miha, #razvajensmrkavec, ki je izšel pri založbi Primus, drugi pa Nad obzorji pri založbi Bogataj. Knjige o mladih in za mlade ali kot pravi avtorica sama: »Glavno sporočilo knjige je tisto, v kar verjamem kot vodilo v življenje. Da se iz vsake težave lahko najdeta izhod in rešitev. Včasih ju ne vidimo, ker imamo svoj način gledanja, ki je že dosti ustaljen, in ne znamo razmišljati zunaj okvirjev. Želim si, da bi se ljudje znali dobro pogovarjati in rešili stiske, ki jih imajo, s pogovorom in prijaznimi stiki drug z drugim. In na tak način sta napisani ti dve knjigi.« O čem govori knjiga Miha #razvajensmrkavec 21letni Miha je hud frajer. Ni navdušen nad študijem ali delom, rajši se zabava s prijatelji in z različnimi triki izvablja denar naivnemu očetu. Že od malih nog mu je dovoljeno vse, zato je poln pričakovanj in visokih ciljev, Ki jih uresničuje včasih z legalnimi, čedalje pogosteje pa tudi z nelegalnimi podvigi. Mladinski roman o odraščanju in zrelosti, ki ne gresta vselej z roko v roki, na hudomušen in realen način ponuja portret razširjene družine, ki odkriva nove načine vzpostavljanja odnosov pod okriljem Srečne žirafe. Kdo pa je to? Prberite knjigo! Odlomek iz knjige Miha #razvajensmrkavec Po vsaki noči napoči jutro, in točno to je jutro storilo in našlo Miho sladko spečega v svoji stari postelji. Bilo pa je precej zgodnje jutro in k napočevanju mu je pomagal Hanin glas: »Sedem je! Miha! Vstani!« Miha na pol odpre oči in se ozira okoli sebe. Kako? Ah, itak. Pri materi je. Zakaj pa ves ta hrup? Odprejo se vrata in v sobo pogleda Hanina glava. »Jutrček, sine! V službo moram. Jasmina je v kopalnici, čez dvajset minut greva skupaj od doma. Ker nimam rezervnega ključa zate in ti bo zato ona začasno posodila svojega, me zanima, kakšen bo tvoj dan, da se uksladimo.« Mihov dan bi moral biti po vseh pravilih doslej uveljavljenega življenjskega sloga sestavljen iz zložnega prebujanja, zgodnjega poležavanja, nato malce poznejšega poležavanja, udobno počasne kave, dveh pljuskov v bližini umivalnika, igranja igric, surfanja po netu v iskanju novih filmov, četanja po FB-ju, ogledovanja najupono privlačnih izdelkov na različnih gejmrskih portalih in mogoče pozneje obiska pri babi ali vožnje s kolesom ter doma postreženega skuhanega kosila. Večeri so bili običajno bolj zamegljene sorte. »Kdaj greš na faks?« A tako bo zdaj to! Miha mukoma izplazi telešček izpod kovtra. Zabolšči se v svojo staro veliko budilko z mačkom Murijem, ki glasno tiktaka. Osem minut čez sedem. Kdo vstaja ob taki uri? Peki? Rudarji? Radijski napovedovalci? »Kdaj greš na faks? »Danes nimamo nič,« zamomlja. Pozabil je že, kako gredo stvari pri mami. »O, to pa ne bo držalo. Sem včeraj preverila na netu. Malo sem poklicala naokoli in izvedela, da vas uči Manca. Prav lepo jo je bilo slišati po dolgih letih. In prišlo je do zanimive pomote, nič ni treba plačati. Spada med redna predavanja. Kaj ni to krasno? Tako da pričakujem vračilo dvestotih evrov.« »Mhm.« »Aja, pa dolžnosti moramo na novo razdeliti. Zdaj ko smo trije, bo več za pospravit in pomit. Zato predlagam, da ti prevzameš čiščenje kopalnice ob nedeljah in pomivanje posode, Jasmina bo pa čez teden dvakrat posesala in obesila perilo.« Miha otožno vzdihne. Bi lahko šel zdaj še enkrat spat in se zbudil v svoje prejšnje življenje? O čem govori knjiga Nad obzorji Družina Jenko se iz Ljubljane preseli v Idrijo, kjer bralec začne spoznavati svet Roka in domačinke Mance. Pripoved je postavljena v čas po prvem valu širjenja koronavirusa. Nekaj zapisanega je povzetega po resničnih dogodkih, saj je Perparjeva Idrijo spoznavala že kot dijakinja idrijske gimnazije, nekaj je izmišljenega, mogoče je zraven tudi kanček upanja na boljše čase. Mladina je spet v šoli pouk poteka normalno, vse običajne najstniške dejavnosti in doživljanja pa tudi. Odlomek iz knjige Nad obzorji Počakala me je po pouku in vprašala, ali greva del poti skupaj. Bil sem nem od sramu in strahu, kaj bo zdaj. S kotičkom očesa sem jo plahko opazoval, da bi ugotovil, ali je zelo jezna. Ni dajala takšnega vtisa. Lepo mirno je stopala ob meni in od časa do časa navrgla kakšno razredno novico. Pri matematiki se je Štefcu zlomil tirkotnik, ko je bil vprašan pred tablo. Nemški test je bil kar težek. Za slovenščino ima veliko naloge. Prišla sva do mojega križišča »Tis pa za wice,« je ponovila. Gledal sem v tla. »Juže zna tak nakladat,« je rekla čez nekaj časa. V srcu se mi je prebudilo drobno upanje. »Lepu si napisau.« Dvignil sem obraz, se ji zazrl v oči in poskušal ugotoviti, ali se norčuje. Kot vselej me je obsijal njen dobrohotni, šegavi, odkritosrčni pogled. »Si res ti to sestavil?« »Sem.« »Lepo. Pa se mi zdi, da ne bi mogel tako napisati, če ne bi bilo vsaj nekaj od tega res. A je?« Pomislil sem, kolikokrat v zadnjih nekaj mesecih, odkar mi jo je Jože pokazal na hodniku, sem med odmori smukal v bližini njihovih učilnic in upal, da ujamem pogled nanjo skozi odprta vrata, ali pa kot po naključju v gneči hodil za njo po hodniku in vdihoval vonj njenih las, kože, opranih oblačil. Rahel limonasto-cvetni vonj pralnega praška na topli koži. Imela je prav. Napisal sem, kar sem čutil. Pokimal sem. »Men s ti tut fajn.« Sem prav slišal ali so kosi danes še posebno ubrano peli? In rože so bile bolj živih barv. Zato je bilo na njih na kupe čebel, ki so brenčale kot zmešane. Ves svet je bil ena velika, brnčeča, žvrgoleča, vrteča se krogla sredi mojega divje utripajočega srca. Kdo je Mateja Perpar? Mateja perpar je radijska napovedovalka, profesorica angleščine, prevajalka, pisateljica in glasbenica. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz angleškega jezika. Že v srednji šoli je svoje pesmi objavila v Idrijskih razgledih. Leta 1997 je njena zgodba Skrinja osvojila prvo nagrado na natečaju za najboljšo študentsko zgodbo. Piše tudi pravljice, radijske igre in humoreske, ki jih objavlja v različnih oddajah na Prvem programu in na programu ARS Radia Slovenija. Leta 2005 je angleška različica njenega kratkega dramskega dela Vas lahko zapeljem v avtoričinem prevodu doživela bralno uprizoritev v londonskem gledališču The Blue elephant. Zaposlena je kot napovedovalka na Radiu Slovenija. Jeseni 2021 pa sta izšla njena mladinska prvenca
Kulturomat
Pina Lenart je sedemnajstletna dijakinja, ki obiskuje Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Poleg spontanih večernih izletov ima predvsem rada pesnenje in fotografijo. Bila je že del dveh razstav s tretjo na poti v decembru, njene pesmi pa so dve leti zapored zastopale njeno šolo na natečaju Mala Veronika.
Pina Lenart je sedemnajstletna dijakinja, ki obiskuje Srednjo šolo za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani. Poleg spontanih večernih izletov ima predvsem rada pesnenje in fotografijo. Bila je že del dveh razstav s tretjo na poti v decembru, njene pesmi pa so dve leti zapored zastopale njeno šolo na natečaju Mala Veronika.
Kulturomat
Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu. »Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.« Makove zveri Polje makovih cvetov v vetru, v vetru in v tebi. Skupaj ustvarjata zračne valove, ki jih pritalno pošiljata skozi. Stebla sinhrono klonijo in se klanjajo agresivni osvežitvi na sicer zbiti, prežgani zemlji zapuščene domačije. Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe - takšne, kot si jih narava želi. Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše, prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena: potlačena, posekana, izsušena, zagrajena. Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako, da ji moči nihče ne zmore vzeti. Človeku pristrižeš peruti in se šibkejši pobere, naravi odvzameš hektare, pa ostane - najmočnejša. Zaradi valovanja površja se zdi, da se pod rastlinjem podijo divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci. Jaz vem, da je tako, ker ena teh majhnih skrivnosti med makom sem jaz. Prostočasne aktivnosti In surovost njegovih korakov, ki mi doni v glavi, dokler ne zaprem okna. Občutim ga kot neprijetnost, ki je podobna občutku bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja. Boleča nezmožnost upravljanja s solzami in priznanje brezizhodnosti. Zvije me, kot da sem v kamen ujeta z Laokoontovo skupino. V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom, saj so moja ramena naenkrat preširoka, da bi lahko bila med materjo in očetom na starem družinskem portretu. Vse pred zdaj se poruši samo zaradi postavljenega rekorda - petih zaporednih noči za skupno deset ur spanca. In če bi uspelo bolje, bi želela še bolje; še bolje, še bolje. A če bo najbolje, takrat mi ne bo več mar. Teptati osebnost, se čimbolj zmanjšati - to sta aktivnosti, ki ju počnem v prostem času.
Alja Pušič se z zgodbami srečuje že od mladih nog, ko je z domišljijo bežala v svet pravljic in slikanic. Če je sprva pisala le zase in črke ter besede prelivala v skrivno beležko, pa je, ko je začela objavljati svoja besedila, osvojila že kar nekaj nagrad. V lanskem šolskem letu je tako zmagala na natečaju iz emojščine, pretekli teden pa je v sklopu natečaja založbe Beletrina osvojila naslov za Naj pesem 2021, ki nosi naslov Prostočasne aktivnosti. Trenutno obiskuje četrti letnik II. gimnazije Maribor in upa, da bo kmalu lahko izdala pesniško zbirko. Več o Alji in njenem ustvarjanju pa boste izvedeli v Kulturomatu. »Z branjem sem se srečala že z otroškimi pravljicami, ko mi jih je v postelji prebirala mama. To je bil svet, kamor lahko vedno pobegneš in greš tja, za ta pobeg pa ne potrebuješ vlaka ali avtobusa. Vzameš knjigo in greš.« Makove zveri Polje makovih cvetov v vetru, v vetru in v tebi. Skupaj ustvarjata zračne valove, ki jih pritalno pošiljata skozi. Stebla sinhrono klonijo in se klanjajo agresivni osvežitvi na sicer zbiti, prežgani zemlji zapuščene domačije. Ta pravi, da veter vedno prinaša spremembe - takšne, kot si jih narava želi. Ljudje se od strahu poskrijemo v hiše, prikaže se moč narave, ki je sicer potlačena: potlačena, posekana, izsušena, zagrajena. Ampak za razliko od ljudi je pri njej tako, da ji moči nihče ne zmore vzeti. Človeku pristrižeš peruti in se šibkejši pobere, naravi odvzameš hektare, pa ostane - najmočnejša. Zaradi valovanja površja se zdi, da se pod rastlinjem podijo divje zveri s skrivnostno krvavimi gobci. Jaz vem, da je tako, ker ena teh majhnih skrivnosti med makom sem jaz. Prostočasne aktivnosti In surovost njegovih korakov, ki mi doni v glavi, dokler ne zaprem okna. Občutim ga kot neprijetnost, ki je podobna občutku bruhaja ter dosmrtnega žgečkanja. Boleča nezmožnost upravljanja s solzami in priznanje brezizhodnosti. Zvije me, kot da sem v kamen ujeta z Laokoontovo skupino. V krču, v katerem se več ne prilegam starim tirom, saj so moja ramena naenkrat preširoka, da bi lahko bila med materjo in očetom na starem družinskem portretu. Vse pred zdaj se poruši samo zaradi postavljenega rekorda - petih zaporednih noči za skupno deset ur spanca. In če bi uspelo bolje, bi želela še bolje; še bolje, še bolje. A če bo najbolje, takrat mi ne bo več mar. Teptati osebnost, se čimbolj zmanjšati - to sta aktivnosti, ki ju počnem v prostem času.
Kulturomat
Mila Kodrič Cizerl je svojo prvo pesem napisala v devetem razredu osnovne šole, resneje pa se je s poezijo in pisanjem pesmi začela ukvarjati z vstopom v srednjo šolo. Letos je zmagala na Pesniški olimpijadi, razmišlja pa tudi o izdaji prve pesniške zbirke. V pesmih predeluje težke, temačne in LGBTQ+ teme oziroma vprašanja, s katerimi se srečuje iz dneva v dan. Kot pravi sama, poskuša v pesmi preliti vsa svoja čustva in vprašanja o sebi in družbi, ki jo obdaja. Več o njenem ustvarjanju pa lahko izveste v tokratnem Kulturomatu. »Poezija mi pomeni osebni izraz, to, da lahko sebe na neki poetični način izrazim. Brez ovir, brez cenzure daš iz sebe vse, ne da bi razmišljal o tem analitično. Poezija pa mi pomeni tudi velik družben pojav, tako moja poezija kot na splošno. Je pojav, ki pripomore k formaciji družbe in njenemu dojemnaju. Poezija ne sme biti nekaj, kar ostane v predalu, ampak nekaj, kar moramo deliti.« alegorija pobega zrem naravnost v sonce. doma sem med kapelico in zeleno žičnato ograjo, med hlevom in daljnovodom. razpotje - krajša pot in daljša pot. do igrišča in do njive, ničesar drugega ni blizu. pred mano je kombajn in ogromno asfaltirano dvorišče. zrem v sonce. doma sem med temi žarki in izsušenimi drevesi. pred mano je kombajn, na njem čepi nekaj med dečkom in moškim. stvor, za ljubezen katerega so me vzgojili. vsakogar, ki ga spoznam, želim ljubiti, kot še ni bil ljubljen. moje srce je razbeljena matica v mehanizmu tega dvorišča. merjasci bodo zgradili daljnovod. visok bo in vanj se bodo zapletali moji lasje. mariji v kapelici je jezus padel iz rok. prosili so me, naj napišem nekaj lepega in jih operem krivde. moje objokane oči in njegov globok modrikast pogled. deliva si krvoločne oči. nekaj je sličnega v najinih krepostih. pogleda me nepreteče. le mežika in me gleda. ustavil se je čas. ujet je v asfaltnem telesu. za vedno bova tukaj. zrem v sonce. on je iz asfalta. moje telo je iz peska in razpada. pieta z dvema marijama pokazala sem ti, kako si na zapestju preveriš utrip srca. položila sem prste na tvoje zapestje. takrat sem te najbolj ljubila, s tvojim obrazom med mojima lopaticama in s tvojimi rokami na mojih bokih. ta spomin skušam napraviti nežen, pa vedno pristaneš sredi gozda, viseč z neke veje in z nogami v zraku. in z rokami preveč otrplimi, da bi preverila utrip. sedaj razgraja sama sebe. kisla je od znotraj. ustnice pa so še sladke. lasje ji še dišijo po njenem šamponu. roka je še topla. vendar je njena koža nekam ohlapna na kosteh. svetlika se, kot bi se potila. tega me je strah. diham preglasno. ampak jaz vem, da med ramenom in vratom, tam še diši. ko sem bila majhna, sem mislila, da v filmih nikoli ne jokajo zares. nisem vedela, kako bi si lahko nekdo iztrgal srce in pljunil nanj, da bi nekdo drug nekaj začutil. sedaj bi rada iztrgala lastno srce in ga premaknila v njen prsni koš. sedim ji v naročju. nekam bleda je. ščipam jo za lička, ampak ji skoraj odtrgam obraz. kričim v tisti kotiček med ramenom in vratom, pa smrdi. o bog, kako smrdi. in hladna je. najbrž diham preglasno. skušam dihati dovolj za obe. o bog, kako je hladna. nekaj ji leze iz ust, kaj če – gledam grde stvari, ker jih ne morem umazati. če bolečino zaužijem kot nekaj ostrega, je ne morem spremeniti v nič hujšega kot v to, kar že je. najbrž bi morala iz te sobe. skušala sem ji umiti lase z njenim šamponom. pa sem jih vse izpulila. vseeno sem jih položila nazaj ob njeno glavo. sicer je ogabna. nikoli več ne bom enaka. nikoli več ne bom mogla iz te sobe. želim si, da bi glavo spet naslonila med moji lopatici, skoraj že vidim njene lopatice pod jedko gmoto razpočenega mesa. skoraj je že nekaj lepega na tem. če le ne bi tako smrdelo, kaj če – v najsrečnejših spominih čakam na avtobusni postaji in kadim. ti si tisto, v čemer sem doma. moram nehati tako razmišljati. morda bi morala nehati razmišljati o grobovih – nekdo mi je rekel, da to ni normalno. nekdo mi je rekel, da moram nehati govoriti o naju kot o truplih. le še skelet je ostal. žal mi je, da ostaja nekaj oprijemljivega. kljub temu: razmaknila sem triindvajseto in štiriindvajseto vretence ter pomaknila vse kosti od medenične kosti navzdol tako, da lahko sedim med njimi, kot bi ji sedela v naročju. dotikam se njene ključnice, ker je najbližje tistemu kotičku med ramenom in vratom. v kosteh ličnic včasih še zaznam njen nasmeh in nehala sem smrdeti, ampak – v najsrečnejših spominih čakam na avtobusni postaji in kadim. ljubezen sestavlja več sten, kot bi si morda želeli. jokati znam nad razmesarjenimi trupli in si oblizovati prste in se v krčih opravičevati. kričim v tisti kotiček med ramenom in vratom, četudi so le kosti. v tebi prebivam in zaklenjena sem vate, ti si vse moje izkušnje in nobena hkrati. morda bom še koga naučila, kako si na zapestju preveriti utrip srca. morda bom še komu dovolila, da nasloni glavo med moje lopatice. čudno, kako ti zdaj mene žreš. kričim v tisti kotiček med ramenom in vratom, četudi so le kosti.
Mila Kodrič Cizerl je svojo prvo pesem napisala v devetem razredu osnovne šole, resneje pa se je s poezijo in pisanjem pesmi začela ukvarjati z vstopom v srednjo šolo. Letos je zmagala na Pesniški olimpijadi, razmišlja pa tudi o izdaji prve pesniške zbirke. V pesmih predeluje težke, temačne in LGBTQ+ teme oziroma vprašanja, s katerimi se srečuje iz dneva v dan. Kot pravi sama, poskuša v pesmi preliti vsa svoja čustva in vprašanja o sebi in družbi, ki jo obdaja. Več o njenem ustvarjanju pa lahko izveste v tokratnem Kulturomatu. »Poezija mi pomeni osebni izraz, to, da lahko sebe na neki poetični način izrazim. Brez ovir, brez cenzure daš iz sebe vse, ne da bi razmišljal o tem analitično. Poezija pa mi pomeni tudi velik družben pojav, tako moja poezija kot na splošno. Je pojav, ki pripomore k formaciji družbe in njenemu dojemnaju. Poezija ne sme biti nekaj, kar ostane v predalu, ampak nekaj, kar moramo deliti.« alegorija pobega zrem naravnost v sonce. doma sem med kapelico in zeleno žičnato ograjo, med hlevom in daljnovodom. razpotje - krajša pot in daljša pot. do igrišča in do njive, ničesar drugega ni blizu. pred mano je kombajn in ogromno asfaltirano dvorišče. zrem v sonce. doma sem med temi žarki in izsušenimi drevesi. pred mano je kombajn, na njem čepi nekaj med dečkom in moškim. stvor, za ljubezen katerega so me vzgojili. vsakogar, ki ga spoznam, želim ljubiti, kot še ni bil ljubljen. moje srce je razbeljena matica v mehanizmu tega dvorišča. merjasci bodo zgradili daljnovod. visok bo in vanj se bodo zapletali moji lasje. mariji v kapelici je jezus padel iz rok. prosili so me, naj napišem nekaj lepega in jih operem krivde. moje objokane oči in njegov globok modrikast pogled. deliva si krvoločne oči. nekaj je sličnega v najinih krepostih. pogleda me nepreteče. le mežika in me gleda. ustavil se je čas. ujet je v asfaltnem telesu. za vedno bova tukaj. zrem v sonce. on je iz asfalta. moje telo je iz peska in razpada. pieta z dvema marijama pokazala sem ti, kako si na zapestju preveriš utrip srca. položila sem prste na tvoje zapestje. takrat sem te najbolj ljubila, s tvojim obrazom med mojima lopaticama in s tvojimi rokami na mojih bokih. ta spomin skušam napraviti nežen, pa vedno pristaneš sredi gozda, viseč z neke veje in z nogami v zraku. in z rokami preveč otrplimi, da bi preverila utrip. sedaj razgraja sama sebe. kisla je od znotraj. ustnice pa so še sladke. lasje ji še dišijo po njenem šamponu. roka je še topla. vendar je njena koža nekam ohlapna na kosteh. svetlika se, kot bi se potila. tega me je strah. diham preglasno. ampak jaz vem, da med ramenom in vratom, tam še diši. ko sem bila majhna, sem mislila, da v filmih nikoli ne jokajo zares. nisem vedela, kako bi si lahko nekdo iztrgal srce in pljunil nanj, da bi nekdo drug nekaj začutil. sedaj bi rada iztrgala lastno srce in ga premaknila v njen prsni koš. sedim ji v naročju. nekam bleda je. ščipam jo za lička, ampak ji skoraj odtrgam obraz. kričim v tisti kotiček med ramenom in vratom, pa smrdi. o bog, kako smrdi. in hladna je. najbrž diham preglasno. skušam dihati dovolj za obe. o bog, kako je hladna. nekaj ji leze iz ust, kaj če – gledam grde stvari, ker jih ne morem umazati. če bolečino zaužijem kot nekaj ostrega, je ne morem spremeniti v nič hujšega kot v to, kar že je. najbrž bi morala iz te sobe. skušala sem ji umiti lase z njenim šamponom. pa sem jih vse izpulila. vseeno sem jih položila nazaj ob njeno glavo. sicer je ogabna. nikoli več ne bom enaka. nikoli več ne bom mogla iz te sobe. želim si, da bi glavo spet naslonila med moji lopatici, skoraj že vidim njene lopatice pod jedko gmoto razpočenega mesa. skoraj je že nekaj lepega na tem. če le ne bi tako smrdelo, kaj če – v najsrečnejših spominih čakam na avtobusni postaji in kadim. ti si tisto, v čemer sem doma. moram nehati tako razmišljati. morda bi morala nehati razmišljati o grobovih – nekdo mi je rekel, da to ni normalno. nekdo mi je rekel, da moram nehati govoriti o naju kot o truplih. le še skelet je ostal. žal mi je, da ostaja nekaj oprijemljivega. kljub temu: razmaknila sem triindvajseto in štiriindvajseto vretence ter pomaknila vse kosti od medenične kosti navzdol tako, da lahko sedim med njimi, kot bi ji sedela v naročju. dotikam se njene ključnice, ker je najbližje tistemu kotičku med ramenom in vratom. v kosteh ličnic včasih še zaznam njen nasmeh in nehala sem smrdeti, ampak – v najsrečnejših spominih čakam na avtobusni postaji in kadim. ljubezen sestavlja več sten, kot bi si morda želeli. jokati znam nad razmesarjenimi trupli in si oblizovati prste in se v krčih opravičevati. kričim v tisti kotiček med ramenom in vratom, četudi so le kosti. v tebi prebivam in zaklenjena sem vate, ti si vse moje izkušnje in nobena hkrati. morda bom še koga naučila, kako si na zapestju preveriti utrip srca. morda bom še komu dovolila, da nasloni glavo med moje lopatice. čudno, kako ti zdaj mene žreš. kričim v tisti kotiček med ramenom in vratom, četudi so le kosti.
Kulturomat
Vita Renko je dijakinja 2. letnika Gimnazije Škofja Loka. Glasba je del njenega vsakdana že vrsto let, poleg igranja na klavir tudi poje, svoj glas pa je v besedi in skladbi posodila glavni junakinji Lucky Prescott v animiranem filmu Neobrzdani spirit. Več o svojem glasbenem ustvarjanju je povedala Tadeji Bizilj.
Vita Renko je dijakinja 2. letnika Gimnazije Škofja Loka. Glasba je del njenega vsakdana že vrsto let, poleg igranja na klavir tudi poje, svoj glas pa je v besedi in skladbi posodila glavni junakinji Lucky Prescott v animiranem filmu Neobrzdani spirit. Več o svojem glasbenem ustvarjanju je povedala Tadeji Bizilj.
Kulturomat
Kamniška indie pop/rock zasedba Before Time je nastala leta 2017. Že od samih začetkov ustvarjajo izključno avtorske skladbe oziroma, kot pravijo sami, produkte svojih internih občutij in preslikav iz okolice. Njihov glavni cilj pa je lovljenje novega zvoka. Leta 2019 so zmagali na Špil ligi, pred kratkim pa izdali svoj singel in videospot z naslovom Črne slike. Skupino sestavljajo Naja Lipičnik kot pevka in tekstopiska, kitarist Aleksander Leon Štukelj, basist Peter Mandelj Mejač, bobnar Domen Flerin in kitarist Toni Lah, ki bo skupino predstavil v tokratnem Kulturomatu. Toni Lah: »Glasba je veja umetnosti, ki jo rad delim na dva dela. Na veščino in kreativo. Pomembno se mi zdi, da ima glasbenik oboje. Predstavlja mi vse. Vse lahko vežem na glasbo, vse, kar me zanima, je vedno vezano na glasbo.«
Kamniška indie pop/rock zasedba Before Time je nastala leta 2017. Že od samih začetkov ustvarjajo izključno avtorske skladbe oziroma, kot pravijo sami, produkte svojih internih občutij in preslikav iz okolice. Njihov glavni cilj pa je lovljenje novega zvoka. Leta 2019 so zmagali na Špil ligi, pred kratkim pa izdali svoj singel in videospot z naslovom Črne slike. Skupino sestavljajo Naja Lipičnik kot pevka in tekstopiska, kitarist Aleksander Leon Štukelj, basist Peter Mandelj Mejač, bobnar Domen Flerin in kitarist Toni Lah, ki bo skupino predstavil v tokratnem Kulturomatu. Toni Lah: »Glasba je veja umetnosti, ki jo rad delim na dva dela. Na veščino in kreativo. Pomembno se mi zdi, da ima glasbenik oboje. Predstavlja mi vse. Vse lahko vežem na glasbo, vse, kar me zanima, je vedno vezano na glasbo.«
Kulturomat
V Kulturomatu bomo tokrat spoznali DUO ROSPPIK, ki ju združuje neizmerna ljubezen do glasbe. 18-letna pevka Ema Zuka in 19-letni kitarist Žiga Čopi sta sprva nastopala na šolskih prireditvah s pop in jazz skladbami tujih izvajalcev, pozneje pa sta se zaradi pozitivnega odziva poslušalcev odločila, da bosta izvajala tudi lastne skladbe. Za prvo nista prejela pohval le doma, temveč tudi v tujini, zato ni čudno, da že načrtujeta tudi svoj prvi avtorski album. Njuni skladbi pa lahko prisluhnete v oddaji. Njuno glasbeno udejstvovanja je za Kulturomat ujela Polona Grilc.
V Kulturomatu bomo tokrat spoznali DUO ROSPPIK, ki ju združuje neizmerna ljubezen do glasbe. 18-letna pevka Ema Zuka in 19-letni kitarist Žiga Čopi sta sprva nastopala na šolskih prireditvah s pop in jazz skladbami tujih izvajalcev, pozneje pa sta se zaradi pozitivnega odziva poslušalcev odločila, da bosta izvajala tudi lastne skladbe. Za prvo nista prejela pohval le doma, temveč tudi v tujini, zato ni čudno, da že načrtujeta tudi svoj prvi avtorski album. Njuni skladbi pa lahko prisluhnete v oddaji. Njuno glasbeno udejstvovanja je za Kulturomat ujela Polona Grilc.
Kulturomat
Današnja kulturna rubrika prinaša pogovore z zmagovalci mednarodnega filmskega festivala Zoom, ki je vedno bolj odmeven med mladimi filmskimi ustvarjalci iz Slovenije in sveta. Tekmovalni program je sestavljen iz slovenske in mednarodne produkcije. Danes bomo spoznali zmagovalce slovenske produkcije iz otroške in mladinske kategorije. Oba filma, pa tudi preostali zmagovalni filmi mednarodne produkcije ter filmi, ki so prejeli priznanje za posebno omembo žirije, so dostopni na spletni strani Pionirskega doma. Vabljeni k ogledu!
Današnja kulturna rubrika prinaša pogovore z zmagovalci mednarodnega filmskega festivala Zoom, ki je vedno bolj odmeven med mladimi filmskimi ustvarjalci iz Slovenije in sveta. Tekmovalni program je sestavljen iz slovenske in mednarodne produkcije. Danes bomo spoznali zmagovalce slovenske produkcije iz otroške in mladinske kategorije. Oba filma, pa tudi preostali zmagovalni filmi mednarodne produkcije ter filmi, ki so prejeli priznanje za posebno omembo žirije, so dostopni na spletni strani Pionirskega doma. Vabljeni k ogledu!
Kulturomat
Leta 2019 se je ob prihajajoči 120-letnici Gimnazije Poljane učiteljem porodila ideja, da bi ustvarili posebno predstavo. Režiserja, učiteljica filozofije Nina Miri Zalar in učitelj zgodovine Miha Pohar, sta tako k sodelovanju poleg dijakov povabila tudi kolege učitelje, ki prihajajo z vseh strokovnih aktivov Gimnazije Poljane. Na ta način so ob 120-letinici simbolično povezali celotno šolo. Po besedah režiserjev je bila odločitev za besedilo angleškega dramatika Williama Shakespeara – Romeo in Julija preprosta, saj se v njej kaže jasna razločitev med starejšo in mlajšo generacijo, torej lahko dodobra izkoristijo starostno razliko igralcev. Delo na odru se je začelo leta 2019, ko je večina dijakov-igralcev obiskovala 2. letnik. Prišla je epidemija, zaradi karantene so odpadle vaje, šolsko leto je prineslo delo na daljavo, vaje pa so se preselile na Zoom. Dijaki-igralci so v glavi ohranjali besedilo, a premiki po odru so ušli s spomina. Po koncu lasnkega šolskega leta so se dijaki in učitelji dogovorili, da svoje delo dokončajo in kljub temu, da jih je večina v lanskem šolskem letu gimnazijo že končala, so se z veseljem vrnili in ponovno spoprijeli s postavljanjem predstave, ki je svojo premiero doživela 30. septembra 2021. Torej dve leti od prvih začetkov. Poleg režiserja Mihe Poharja smo v Kulturomatu govorili še z dijaki Ano Pribošič, Jakobom Adamičem Šemetom, Nežo Vadnjal, Katarino Sajovic, Amadejo Lavrič More in Aiko Zakrajšek ter jih povprašali, kako je bilo ustvarjati predstavo med epidemijo?
Leta 2019 se je ob prihajajoči 120-letnici Gimnazije Poljane učiteljem porodila ideja, da bi ustvarili posebno predstavo. Režiserja, učiteljica filozofije Nina Miri Zalar in učitelj zgodovine Miha Pohar, sta tako k sodelovanju poleg dijakov povabila tudi kolege učitelje, ki prihajajo z vseh strokovnih aktivov Gimnazije Poljane. Na ta način so ob 120-letinici simbolično povezali celotno šolo. Po besedah režiserjev je bila odločitev za besedilo angleškega dramatika Williama Shakespeara – Romeo in Julija preprosta, saj se v njej kaže jasna razločitev med starejšo in mlajšo generacijo, torej lahko dodobra izkoristijo starostno razliko igralcev. Delo na odru se je začelo leta 2019, ko je večina dijakov-igralcev obiskovala 2. letnik. Prišla je epidemija, zaradi karantene so odpadle vaje, šolsko leto je prineslo delo na daljavo, vaje pa so se preselile na Zoom. Dijaki-igralci so v glavi ohranjali besedilo, a premiki po odru so ušli s spomina. Po koncu lasnkega šolskega leta so se dijaki in učitelji dogovorili, da svoje delo dokončajo in kljub temu, da jih je večina v lanskem šolskem letu gimnazijo že končala, so se z veseljem vrnili in ponovno spoprijeli s postavljanjem predstave, ki je svojo premiero doživela 30. septembra 2021. Torej dve leti od prvih začetkov. Poleg režiserja Mihe Poharja smo v Kulturomatu govorili še z dijaki Ano Pribošič, Jakobom Adamičem Šemetom, Nežo Vadnjal, Katarino Sajovic, Amadejo Lavrič More in Aiko Zakrajšek ter jih povprašali, kako je bilo ustvarjati predstavo med epidemijo?
Kulturomat
V Kulturomatu se tokrat selimo v poletne čase z novo knjigo pisateljice Cvetke Sokolov in njeno protagonistko romana Raje umrem!, Ajdo. Najstnica, oboževalka priročnikov, ki bi jih morala obvladati vsaka punca, se med poletnimi počitnicami sreča s prvo menstruacijo in fantom, ki ga je težko spraviti iz glave. Kljub vsem prebranim priročnikom pa se izkaže, da je življenje nekaj čisto drugega; do prvega fanta vodi zavita pot, polna dvomov, dilem in vprašanj. Ajda se sprašuje, kaj naj obleče, kaj naj reče, kako naj ga gleda, ali jo je opazil ... Poleg fanta, vrednega vzdihov, se na morski sceni znajde še Ajdina prijateljica Petra, po SMS-ih pa tudi njena najboljša prijateljica Brina, ki počitnice sicer preživlja v Prekmurju. Kaj bi človek brez prijateljev! In brez počitnic! In brez malo hitrejšega utripa srca tu in tam! Za najstnico cela drama! Kakšna drama! No, pravzaprav romanca! Obvezno branje za punce! In za tiste fante, ki jih zanima, kaj se puncam plete po glavah. Knjiga za na počitnice ali kar tako. Cvetka Sokolov, ki je tudi gostja tokratnega Kulturomata in s katero smo v oddaji spregovorili o ustvarjanju knjige ter zakaj je primerna za čisto vse starosti, je v novem romanu izvrstno prepletla citate mnogih priročnikov za punce in dokazala, da se lahko ti pogosto motijo. Predvsem pa, da prva menstruacija in prvi fant nista nikakršen bav bav. Naslov Raje umrem sem izbrala zato, ker v veliko situacijah ko se pripovedovalka znajde v stiski izjavi »Raje umrem, kot da se mi to zgodi«. Raje umre, kot da bi fant zvedel za prvo menstruacijo. Knjigo pa bi priporočila predvsem zato ker, ko sem bila jaz najstnica, bi bila vesela takšne knjige. Je lahkotnejše branje, sočasno pa v veselje, pomoč in zabavo. ODLOMEK IZ KNJIGE Mogoče bi bilo vseeno bolje, če prve menstruacije ne bi dobila ravno na morju ... Ah, kaj, super je, da sem jo dobila! Komaj čakam, da povem Brini, svoji najboljši prijateljici! Brina je sicer precej bolj razvita od mene. Zdaj sem jo končno prehitela – menstruacija te naredi bolj žensko kot poraščenost pod pazduho in sajveškje. Ali velikost jošk. Mojih je za zdaj komaj za dva malo večja oreška ... No, recimo za dve srednje veliki marelici. Trenutno je ena večja od druge, kar je res grdo. Brina ima več sreče – njene že spominjajo na malo manjše ženske dojke. Vem, ker sva si jih pokazali. Mogoče se bo zdaj Tilen končno zmenil zame? Seveda mu ne bi niti v sanjah povedala, da sem dobila ... »mesečno perilo«! Tako se menstruacija imenuje v eni od mojih knjig – kakšen izraz! Vsekakor verjamem, da bo Tilen opazil, da se je nekaj na meni spremenilo. Upam, upam, da mu bo sprememba všeč. (Sokolov, 7)
V Kulturomatu se tokrat selimo v poletne čase z novo knjigo pisateljice Cvetke Sokolov in njeno protagonistko romana Raje umrem!, Ajdo. Najstnica, oboževalka priročnikov, ki bi jih morala obvladati vsaka punca, se med poletnimi počitnicami sreča s prvo menstruacijo in fantom, ki ga je težko spraviti iz glave. Kljub vsem prebranim priročnikom pa se izkaže, da je življenje nekaj čisto drugega; do prvega fanta vodi zavita pot, polna dvomov, dilem in vprašanj. Ajda se sprašuje, kaj naj obleče, kaj naj reče, kako naj ga gleda, ali jo je opazil ... Poleg fanta, vrednega vzdihov, se na morski sceni znajde še Ajdina prijateljica Petra, po SMS-ih pa tudi njena najboljša prijateljica Brina, ki počitnice sicer preživlja v Prekmurju. Kaj bi človek brez prijateljev! In brez počitnic! In brez malo hitrejšega utripa srca tu in tam! Za najstnico cela drama! Kakšna drama! No, pravzaprav romanca! Obvezno branje za punce! In za tiste fante, ki jih zanima, kaj se puncam plete po glavah. Knjiga za na počitnice ali kar tako. Cvetka Sokolov, ki je tudi gostja tokratnega Kulturomata in s katero smo v oddaji spregovorili o ustvarjanju knjige ter zakaj je primerna za čisto vse starosti, je v novem romanu izvrstno prepletla citate mnogih priročnikov za punce in dokazala, da se lahko ti pogosto motijo. Predvsem pa, da prva menstruacija in prvi fant nista nikakršen bav bav. Naslov Raje umrem sem izbrala zato, ker v veliko situacijah ko se pripovedovalka znajde v stiski izjavi »Raje umrem, kot da se mi to zgodi«. Raje umre, kot da bi fant zvedel za prvo menstruacijo. Knjigo pa bi priporočila predvsem zato ker, ko sem bila jaz najstnica, bi bila vesela takšne knjige. Je lahkotnejše branje, sočasno pa v veselje, pomoč in zabavo. ODLOMEK IZ KNJIGE Mogoče bi bilo vseeno bolje, če prve menstruacije ne bi dobila ravno na morju ... Ah, kaj, super je, da sem jo dobila! Komaj čakam, da povem Brini, svoji najboljši prijateljici! Brina je sicer precej bolj razvita od mene. Zdaj sem jo končno prehitela – menstruacija te naredi bolj žensko kot poraščenost pod pazduho in sajveškje. Ali velikost jošk. Mojih je za zdaj komaj za dva malo večja oreška ... No, recimo za dve srednje veliki marelici. Trenutno je ena večja od druge, kar je res grdo. Brina ima več sreče – njene že spominjajo na malo manjše ženske dojke. Vem, ker sva si jih pokazali. Mogoče se bo zdaj Tilen končno zmenil zame? Seveda mu ne bi niti v sanjah povedala, da sem dobila ... »mesečno perilo«! Tako se menstruacija imenuje v eni od mojih knjig – kakšen izraz! Vsekakor verjamem, da bo Tilen opazil, da se je nekaj na meni spremenilo. Upam, upam, da mu bo sprememba všeč. (Sokolov, 7)
Kulturomat
Bobri je ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje, na katerem lahko otroci in starši odkrijete mnogo zanimivih vsebin. Za prav vsakega se nekaj najde. Na voljo so gledališke, plesne, glasbene in literarne prireditve, ogledate si lahko različne filme ter se udeležite različnih delavnic. Obiščete lahko razstave, z drugimi prebirate strip ali poslušate koncert znane glasbene skupine. Festival traja vse do 2-ega oktobra, kar pomeni, da je še čas, da obiščete svoj izbran dogodek. Vstopnice so na voljo v Prodajni galeriji Slovenskega mladinskega gledališča na Trgu Francoske revolucije 5, ki je odprta vsak delavnik od 12-ih do pol šestih popoldne, ob sobotah od 10-ih do 13-ih.
Bobri je ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje, na katerem lahko otroci in starši odkrijete mnogo zanimivih vsebin. Za prav vsakega se nekaj najde. Na voljo so gledališke, plesne, glasbene in literarne prireditve, ogledate si lahko različne filme ter se udeležite različnih delavnic. Obiščete lahko razstave, z drugimi prebirate strip ali poslušate koncert znane glasbene skupine. Festival traja vse do 2-ega oktobra, kar pomeni, da je še čas, da obiščete svoj izbran dogodek. Vstopnice so na voljo v Prodajni galeriji Slovenskega mladinskega gledališča na Trgu Francoske revolucije 5, ki je odprta vsak delavnik od 12-ih do pol šestih popoldne, ob sobotah od 10-ih do 13-ih.
Kulturomat
Julijo Lukovnjak knjige spremljajo že od mladih nog, ko je najraje prebirala pravljice. Njeno navdušenje nad branjem se ni končalo niti pozneje, ko je vse dneve preživela v knjižnici. Z vstopom v srednjo šolo pa se je opogumila in poprijela za pisalo ter začela ustvarjati svoja prozna dela. Sprva je ustvarjala krajša besedila, nato vse daljša, v prihajajočih mesecih pa bo izšel njen prvenec z naslovom Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa. Kako je bilo ustvarjati knjigo, ki bo izšla pri založbi Sanje, in kaj literatura pomeni Juliji, pa izveste v Kulturomatu. Kaj ti pomeni pisanje? »Na tem svetu ni dovolj prostora za domišljijo. Zato ustvarjam nove. Na vsakem koraku svojih poti nabiram kosce tega sveta in jih sestavljam v nekaj drugega. Nekaj zanimivejšega. Morda celo nekaj boljšega. Ko jih sestavim pravilno, kosci postanejo živi. Veselim se, ko stojijo, in besna sem, ko se podrejo. "Ne moreš biti bog," se mi rogajo. V jezi priprem oči. "Počakajte," jim naivno grozim in sestavljam dalje«. Odlomek iz knjige Po skoraj petnajstih minutah prebijanja skozi sobane, dvorane in hodnike prispemo v majhen in zatohel prostor, ki je povsem odmaknjen od živahnih prehodov baze. Poln je izvezenih preprog kričečih barv in vodnih zrcal. Svečenica je precej stara ženska, po obrazu je okrašena z živobarvnimi vzorci ter oblečena v plapolajoča svilena temno rdeča oblačila. Ni čarovnica, pa tudi vilinka ni. Mene in mojega zmaja, ki nasproti nje sediva na tleh njene luknje, gleda, kot bi ji nekdo sredi domovanja nasul kup hlevskega gnoja. »Torej smrt želi ime,« zakraka s hrapavim glasom. »Le zakaj bi si Smrt želela imena?« Zmaj se stisne k moji nogi in z gruljenjem izrazi razžaljenost, a svečenica neprizadeto nadaljuje s svojim opravkom in s stene sname eno izmed vodnih zrcal. Kot bi preverjala, ali deluje, se vanj pogleda, in v hipu se na vseh drugih zrcalih na steni pojavi enaka ostarela želva, ki na oklepu nosi otoško pokrajino, polno dreves in slapov. Odprtih ust spremljam zaspane premike nenavadnega bitja, ki nato iz vseh zrcal hkrati nenadoma izgine. Pogledam nazaj k svečenici, ki ogledalo, v katerem se je še pred nekaj trenutki ogledovala, zdaj vsiljivo moli proti meni. »To nima smisla.« Narahlo ga potisnem nazaj. »Vodna zrcala prikazujejo le podobe živalskih duš, take pa jaz v sebi nimam,« jo kar se da vljudno opomnim, a želvasta ženska mi ogledalo vztrajno tišči pred nos. »Saj to ni potrebno,« malo nejevolneje ponovno odklonim. »Ime si bom raje nadel sam, konec koncev gre le za ime, kar ni tako pomembno.« Na vse pretege se skušam izmazati iz nelagodne situacije. Poslikana ženska s svojimi posušenimi dlanmi takrat meni nič tebi nič plane po mojem obrazu ter me besno povleče k sebi. »O, pa še kako pomrmbno je ime, peklenšček! Ko boš mrtev, se bo teža vsega, kar si kdaj storil, prevalila na tvoje ime … Ko te ne bo več, bo ime tisto, ki bo preklinjano … Vse strohni, vse! Ves boš strohnel v prah, ko te bo vzela Smrt ali oni vragovi, le ime bo ostalo in postalo vse, kar si kadar koli bil … zato ga izberi previdno … peklenšček.«
Julijo Lukovnjak knjige spremljajo že od mladih nog, ko je najraje prebirala pravljice. Njeno navdušenje nad branjem se ni končalo niti pozneje, ko je vse dneve preživela v knjižnici. Z vstopom v srednjo šolo pa se je opogumila in poprijela za pisalo ter začela ustvarjati svoja prozna dela. Sprva je ustvarjala krajša besedila, nato vse daljša, v prihajajočih mesecih pa bo izšel njen prvenec z naslovom Imaginarni svetovi Edgarja Kaosa. Kako je bilo ustvarjati knjigo, ki bo izšla pri založbi Sanje, in kaj literatura pomeni Juliji, pa izveste v Kulturomatu. Kaj ti pomeni pisanje? »Na tem svetu ni dovolj prostora za domišljijo. Zato ustvarjam nove. Na vsakem koraku svojih poti nabiram kosce tega sveta in jih sestavljam v nekaj drugega. Nekaj zanimivejšega. Morda celo nekaj boljšega. Ko jih sestavim pravilno, kosci postanejo živi. Veselim se, ko stojijo, in besna sem, ko se podrejo. "Ne moreš biti bog," se mi rogajo. V jezi priprem oči. "Počakajte," jim naivno grozim in sestavljam dalje«. Odlomek iz knjige Po skoraj petnajstih minutah prebijanja skozi sobane, dvorane in hodnike prispemo v majhen in zatohel prostor, ki je povsem odmaknjen od živahnih prehodov baze. Poln je izvezenih preprog kričečih barv in vodnih zrcal. Svečenica je precej stara ženska, po obrazu je okrašena z živobarvnimi vzorci ter oblečena v plapolajoča svilena temno rdeča oblačila. Ni čarovnica, pa tudi vilinka ni. Mene in mojega zmaja, ki nasproti nje sediva na tleh njene luknje, gleda, kot bi ji nekdo sredi domovanja nasul kup hlevskega gnoja. »Torej smrt želi ime,« zakraka s hrapavim glasom. »Le zakaj bi si Smrt želela imena?« Zmaj se stisne k moji nogi in z gruljenjem izrazi razžaljenost, a svečenica neprizadeto nadaljuje s svojim opravkom in s stene sname eno izmed vodnih zrcal. Kot bi preverjala, ali deluje, se vanj pogleda, in v hipu se na vseh drugih zrcalih na steni pojavi enaka ostarela želva, ki na oklepu nosi otoško pokrajino, polno dreves in slapov. Odprtih ust spremljam zaspane premike nenavadnega bitja, ki nato iz vseh zrcal hkrati nenadoma izgine. Pogledam nazaj k svečenici, ki ogledalo, v katerem se je še pred nekaj trenutki ogledovala, zdaj vsiljivo moli proti meni. »To nima smisla.« Narahlo ga potisnem nazaj. »Vodna zrcala prikazujejo le podobe živalskih duš, take pa jaz v sebi nimam,« jo kar se da vljudno opomnim, a želvasta ženska mi ogledalo vztrajno tišči pred nos. »Saj to ni potrebno,« malo nejevolneje ponovno odklonim. »Ime si bom raje nadel sam, konec koncev gre le za ime, kar ni tako pomembno.« Na vse pretege se skušam izmazati iz nelagodne situacije. Poslikana ženska s svojimi posušenimi dlanmi takrat meni nič tebi nič plane po mojem obrazu ter me besno povleče k sebi. »O, pa še kako pomrmbno je ime, peklenšček! Ko boš mrtev, se bo teža vsega, kar si kdaj storil, prevalila na tvoje ime … Ko te ne bo več, bo ime tisto, ki bo preklinjano … Vse strohni, vse! Ves boš strohnel v prah, ko te bo vzela Smrt ali oni vragovi, le ime bo ostalo in postalo vse, kar si kadar koli bil … zato ga izberi previdno … peklenšček.«
Kulturomat
Hana Bujanovič Kokot se z branjem srečuje že od mladih nog, knjige pa prepredajo njeno življenje. Z vstopom v osnovno šolo se je lotila pisanja kratkih zgodb ter pisanje nadaljevala v gimnaziji. Njen najljubši žanr pa že od otroštva ostaja fantastika. Osvojila je veliko literarnih nagrad, na Gimnaziji Kranj je kot sourednica uredila izid kar treh literarnih zbornikov, zadnji izmed njih nosi naslov Akt. Kako je biti v vlogi urednice, kako se loteva pisanja proze in poezije, pa izveste v Kulturomatu. Odlomek iz kratke zgodbe Pravljica našega časa Vžigalica je počasi dogorevala, a dekle z vranje črnimi lasmi je bila ujeta v čarovniji. Vžigalice ni spustila niti, ko je dokončno dogorela in jo rahlo opekla po prstih, s katerimi jo je držala. Predramila se je šele trenutke kasneje, ko je dim izginil. Pogledala je navzdol, kjer je bila malo prej še vžigalica, zdaj pa samo še pepel. Pogledala je gnezdo pred njo. Sklonila se je naprej, da ji je naramnica bele spalne srajce padla z ramena. Prižgala je vžigalico in jo prislonila ob gnezdo. Želela si je še ene zgodbe. Samo še ene. Gledala je, kako je gnezdo gorelo in je dim plesal v zraku. Vstala je in plesala z njim. Videla je lastovke, ki so plesale z njo, golobe, ki so poleteli labode, katerih glave so krasile krone. Skupaj z dimom se je povzpela po stopnicah stanovanjske hiše in ptice so ji sledile. Stopala je počasi, hlada, ko je stopila na streho, ni čutila. Zazrla se je v nebo, iskala ptice, ki so letele nad njo in preostalim svetom. Zdaj bo letela tudi ona. Letela bo nad glasovi in ljudmi in svetom. Letela bo skupaj z vranom. Delila si bosta nebo. Naredila je še en korak naprej, ni več čutila strehe pod svojimi bosimi stopali. Poletela je.
Hana Bujanovič Kokot se z branjem srečuje že od mladih nog, knjige pa prepredajo njeno življenje. Z vstopom v osnovno šolo se je lotila pisanja kratkih zgodb ter pisanje nadaljevala v gimnaziji. Njen najljubši žanr pa že od otroštva ostaja fantastika. Osvojila je veliko literarnih nagrad, na Gimnaziji Kranj je kot sourednica uredila izid kar treh literarnih zbornikov, zadnji izmed njih nosi naslov Akt. Kako je biti v vlogi urednice, kako se loteva pisanja proze in poezije, pa izveste v Kulturomatu. Odlomek iz kratke zgodbe Pravljica našega časa Vžigalica je počasi dogorevala, a dekle z vranje črnimi lasmi je bila ujeta v čarovniji. Vžigalice ni spustila niti, ko je dokončno dogorela in jo rahlo opekla po prstih, s katerimi jo je držala. Predramila se je šele trenutke kasneje, ko je dim izginil. Pogledala je navzdol, kjer je bila malo prej še vžigalica, zdaj pa samo še pepel. Pogledala je gnezdo pred njo. Sklonila se je naprej, da ji je naramnica bele spalne srajce padla z ramena. Prižgala je vžigalico in jo prislonila ob gnezdo. Želela si je še ene zgodbe. Samo še ene. Gledala je, kako je gnezdo gorelo in je dim plesal v zraku. Vstala je in plesala z njim. Videla je lastovke, ki so plesale z njo, golobe, ki so poleteli labode, katerih glave so krasile krone. Skupaj z dimom se je povzpela po stopnicah stanovanjske hiše in ptice so ji sledile. Stopala je počasi, hlada, ko je stopila na streho, ni čutila. Zazrla se je v nebo, iskala ptice, ki so letele nad njo in preostalim svetom. Zdaj bo letela tudi ona. Letela bo nad glasovi in ljudmi in svetom. Letela bo skupaj z vranom. Delila si bosta nebo. Naredila je še en korak naprej, ni več čutila strehe pod svojimi bosimi stopali. Poletela je.
Kulturomat
Špela Šivic je mlada fotografinja, ki je v preteklem letu izdala svojo prvo fotoknjigo z naslovom Brugnon. V fotoknjigi, ki je nastala v sodelovanju z njenimi bližnjimi prijatelji, prevladujejo črno-bele fotografije, ki se jim tu in tam pridruži tudi kakšna barvna. Špela se je s fotografijo prvič srečala na družinskih potovanjih in ji sčasoma začela posvečati vse več pozornosti. Najraje fotografira z analognim fotoaparatom, saj kot pravi sama, je proces razvijanja fotografije najbolj vznemirljiv. »Fotografija ima nek čar. Ujame trenutek, ki bi morda šel mimo nas. In sama lahko čustva izražam le s fotografijo.« Avtorica o fotoknjigi Brugnon BRUGNON. Variété de peche a peau lisse et noyau adhérent. / Vrsta breskev z gladko kožo in oprijemljivo sredico. V dobro znanih okoliščinah preteklega leta je bilo ves čas čutiti ujetost v svetu, kjer negativna energija prihaja z vsakega ovinka. Kot močna izpovedna oblika je umetnost nekaj, kar omogoča pokazati drugačen pogled, odpreti vrata v neko drugo resničnost. Knjiga poskuša ponuditi pobeg v svet preproste lepote, večne mladosti, občasne zmerne brezbrižnosti. Skrbno negovana, je BRUGNON nastajala v domačem okolju prijateljev. Črnobel okus fotografij je bil ustvarjen v preprosti temnici v kuhinji majhnega stanovanja sredi mesta ter nato uravnotežen s sočnimi barvnimi poletnimi spomini. Gre za drug svet, vzporednao različico tega ali so vse morda zgolj sanje - odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki želi poskusiti.
Špela Šivic je mlada fotografinja, ki je v preteklem letu izdala svojo prvo fotoknjigo z naslovom Brugnon. V fotoknjigi, ki je nastala v sodelovanju z njenimi bližnjimi prijatelji, prevladujejo črno-bele fotografije, ki se jim tu in tam pridruži tudi kakšna barvna. Špela se je s fotografijo prvič srečala na družinskih potovanjih in ji sčasoma začela posvečati vse več pozornosti. Najraje fotografira z analognim fotoaparatom, saj kot pravi sama, je proces razvijanja fotografije najbolj vznemirljiv. »Fotografija ima nek čar. Ujame trenutek, ki bi morda šel mimo nas. In sama lahko čustva izražam le s fotografijo.« Avtorica o fotoknjigi Brugnon BRUGNON. Variété de peche a peau lisse et noyau adhérent. / Vrsta breskev z gladko kožo in oprijemljivo sredico. V dobro znanih okoliščinah preteklega leta je bilo ves čas čutiti ujetost v svetu, kjer negativna energija prihaja z vsakega ovinka. Kot močna izpovedna oblika je umetnost nekaj, kar omogoča pokazati drugačen pogled, odpreti vrata v neko drugo resničnost. Knjiga poskuša ponuditi pobeg v svet preproste lepote, večne mladosti, občasne zmerne brezbrižnosti. Skrbno negovana, je BRUGNON nastajala v domačem okolju prijateljev. Črnobel okus fotografij je bil ustvarjen v preprosti temnici v kuhinji majhnega stanovanja sredi mesta ter nato uravnotežen s sočnimi barvnimi poletnimi spomini. Gre za drug svet, vzporednao različico tega ali so vse morda zgolj sanje - odločitev je prepuščena vsakemu posamezniku, ki želi poskusiti.
Kulturomat
»Celoten roman je zasnovan na motiviki drevesa, ki raste v Adi. Včasih ga občuti kot nežnega, največkrat pa zelo bolečega oziroma kot metaforo svojega občutja. In ravno ta žalost, ki jo občuti ob odhodu Majka, ponovno prebudi drevo v njej. Zato Balada o drevesu.« V Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružila pisateljica Mateja Gomboc, s katero smo govorili o njeni pravkar izdani knjigi. Kot pravi avtorica sama, je knjiga namenjen čisto vsem – tako mladim, kot odraslim, saj jo lahko v roke vzame čisto vsak in v njej najde nekaj zase. Knjiga je izšla pri založbi Miš. O ČEM GOVORI KNJIGA Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da so starši sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljajo starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj?! Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega. »Mladi bi knjigo morali prebrati zaradi soočanja s situacijami, v katerih se lahko znajdejo sami. Skoraj vsak se je že srečal z vrstniškim nasiljem ali odhodom bližnjega. O smrti premalo govorimo. Najraje o njej sploh ne bi govorili, a na žalost je smrt del našega vsakdana. Zato bi ta roman priporočila mladim, kajti v njem se srečamo z vsemi temi vprašanji. In obljubim, da ni zahtevno branje.« ODLOMEK IZ KNJIGE Začnem preigravati. Brahmsa, Sarasateja, Bártoka. Morda bi bil primeren Mendelsshon? Kaj pa, če bi zaigrala kaj novejšega? Ali pa morda jazzovskega? Morda Gershwina? West side story? O prepovedani ljubezni in sporih okoli nje? Najina ljubezen ni bila prepovedana. Zdaj je. Kaj ti hočem povedati, Majk? Česa ti še nisem, pa ti moram? Nenadoma mi kristalno jasno zazveni melodija. Stavki, drug za drugim. In refren. Vse to ti bom povedala. Začnem prebirati strune. Čisto nežno, preprosto. Stopim proti tebi in ti podam roko. Na okna moje sobe začne škropiti dež. Jaz pa sedem za mizo, vzamem notni zvezek in začnem zapisovati skladbo. To bo najina balada, Majk. Balada o mojem drevesu. In o tvojem? Si ga tudi ti imel v sebi? S tako košato krošnjo, da ti ni pustila dihati? Z globokimi koreninami, ki so se razpredale po vseh tvojih porah? Ko izzveni zadnja nota, odprem oči. Majku sem povedala, kako lepo mi je bilo z njim. KDO JE MATEJA GOMBOC? Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.
»Celoten roman je zasnovan na motiviki drevesa, ki raste v Adi. Včasih ga občuti kot nežnega, največkrat pa zelo bolečega oziroma kot metaforo svojega občutja. In ravno ta žalost, ki jo občuti ob odhodu Majka, ponovno prebudi drevo v njej. Zato Balada o drevesu.« V Kulturomatu se nam je pred mikrofonom pridružila pisateljica Mateja Gomboc, s katero smo govorili o njeni pravkar izdani knjigi. Kot pravi avtorica sama, je knjiga namenjen čisto vsem – tako mladim, kot odraslim, saj jo lahko v roke vzame čisto vsak in v njej najde nekaj zase. Knjiga je izšla pri založbi Miš. O ČEM GOVORI KNJIGA Roman je napisan v obliki prvoosebne pripovedi/izpovedi gimnazijke Ade, ki jo nekega torka doleti tragedija – njen fant Majk stori samomor. Ada prihaja iz urejene, a nekoliko hladne družine – dekle ima občutek, da so starši sama sebi dovolj in v zvezi s hčerama le opravljajo starševske dolžnosti. Ima pa topel odnos z mlajšo sestro, pa čeprav je ta njeno nasprotje – brezskrbna in družabna, zanjo je vse enostavno. V nasprotju z njo je Ada pretirano zaskrbljena, kot vrhunska violinistka pa za druženje niti nima časa. Najbližja ji je govorica glasbe in njenega inštrumenta, kar v osnovni šoli kmalu postane podlaga za zbadanje med vrstniki. V srednji šoli ji gre po tej plati bolje, a zares vse spremeni šele Majk, karateist in kitarist, ob katerem je zmožna zaživeti tudi nekoliko drugače. Dokler nekega dne on ne odide, Ada pa spet ostane sama. Sama z množico vprašanj, z občutkom krivde in silovitimi čustvi, ki nihajo od žalosti do jeze. Zakaj, zakaj, zakaj?! Skozi pripoved se pred bralcem počasi izrisuje njuna (izjemno lepa) ljubezenska zgodba, pa tudi njune življenjske zgodbe pred njo, med drugim tudi Majkove psihične težave. Balada o drevesu je pretresljiva, izjemno močna knjiga o spopadanju z izgubo, poskusu sprejemanja nesprejemljivega in razumevanju nerazumljivega. »Mladi bi knjigo morali prebrati zaradi soočanja s situacijami, v katerih se lahko znajdejo sami. Skoraj vsak se je že srečal z vrstniškim nasiljem ali odhodom bližnjega. O smrti premalo govorimo. Najraje o njej sploh ne bi govorili, a na žalost je smrt del našega vsakdana. Zato bi ta roman priporočila mladim, kajti v njem se srečamo z vsemi temi vprašanji. In obljubim, da ni zahtevno branje.« ODLOMEK IZ KNJIGE Začnem preigravati. Brahmsa, Sarasateja, Bártoka. Morda bi bil primeren Mendelsshon? Kaj pa, če bi zaigrala kaj novejšega? Ali pa morda jazzovskega? Morda Gershwina? West side story? O prepovedani ljubezni in sporih okoli nje? Najina ljubezen ni bila prepovedana. Zdaj je. Kaj ti hočem povedati, Majk? Česa ti še nisem, pa ti moram? Nenadoma mi kristalno jasno zazveni melodija. Stavki, drug za drugim. In refren. Vse to ti bom povedala. Začnem prebirati strune. Čisto nežno, preprosto. Stopim proti tebi in ti podam roko. Na okna moje sobe začne škropiti dež. Jaz pa sedem za mizo, vzamem notni zvezek in začnem zapisovati skladbo. To bo najina balada, Majk. Balada o mojem drevesu. In o tvojem? Si ga tudi ti imel v sebi? S tako košato krošnjo, da ti ni pustila dihati? Z globokimi koreninami, ki so se razpredale po vseh tvojih porah? Ko izzveni zadnja nota, odprem oči. Majku sem povedala, kako lepo mi je bilo z njim. KDO JE MATEJA GOMBOC? Mateja Gomboc (1964) je pisateljica, prevajalka, profesorica in publicistka. Otroštvo je preživela v Ajdovščini in Sovodnjah ob Soči. Po srednji šoli v Novi Gorici je leta 1988 na Filozofski fakulteti diplomirala kot profesorica slovenskega in italijanskega jezika. Je avtorica več učbenikov in delovnih zvezkov za slovenski jezik za srednje šole. Ustvarjati je začela v 90. letih. Sprva je pisala kratko prozo za odrasle, jo objavljala v literarnih revijah in precej uspešno sodelovala na različnih literarnih natečajih, saj je prejela več nagrad in priznanj. Sledilo je ustvarjanje za slovenske otroške revije, od tod tudi otroške in mladinske knjige ter odločitev za večja dela, tj. romane. Piše za otroke in za odrasle, poleg tega pa tudi prevaja iz italijanščine.
Kulturomat
V petek, 11. 6., so v Kulturnem domu Črnomelj izpeljali zaključno srečanje Župančičeve frulice 2021, 31. srečanja mladih pesnikov in deklamatorjev. Zmagovalci so postali: Izak Pirih, Kranj, dobitnik pastirskega roga za najboljšega deklamatorja Župančičeve frulice 2021; Zara Kavčič, Črnomelj, dobitnica Župančičeve frulice 2021 za najboljšega osnovnošolskega pesnika; Brina Podgajski Kampuš, Murska Sobota, dobitnica Župančičeve frulice 2021 za najboljšega srednješolskega pesnika. Vse tri slišite v tokratni oddaji Kuturomat, ko bodo povedali več o svojem pisanju in ustvarjanju.
V petek, 11. 6., so v Kulturnem domu Črnomelj izpeljali zaključno srečanje Župančičeve frulice 2021, 31. srečanja mladih pesnikov in deklamatorjev. Zmagovalci so postali: Izak Pirih, Kranj, dobitnik pastirskega roga za najboljšega deklamatorja Župančičeve frulice 2021; Zara Kavčič, Črnomelj, dobitnica Župančičeve frulice 2021 za najboljšega osnovnošolskega pesnika; Brina Podgajski Kampuš, Murska Sobota, dobitnica Župančičeve frulice 2021 za najboljšega srednješolskega pesnika. Vse tri slišite v tokratni oddaji Kuturomat, ko bodo povedali več o svojem pisanju in ustvarjanju.
Kulturomat
Ela Romih je dijakinja srednje šole za oblikovanje in fotografijo, kjer obiskuje tretji letnik fotografske smeri. Svojo fotografsko pot je začela s pametnim telefonom, ko je fotografirala družinske trenutke in sprehode. Resneje, s premislekom pa se je s fotografijo spoprijela konec prvega letnika gimnazije, ko je razvila tudi ljubezen do črno-bele fotografije. V mesecu maju je odprla tudi svoj tetraptih z naslovom Prezrti-končno uzrti?, na katerem je razstavila štiri črno-bele fotografije starostnikov med epidemijo. Fotografije so bile razstavljene v Ulični galeriji TrainStation SubArt v Kranju. »Pri fotografiji se mi zdi najpomembnejša simbolika, pomen in svetloba. Najlepša pa so tiste, kjer je kombiniran spoj tako tehničnega znanja, kot poznavanje svetlobe in seveda nek oseben vidik človeka.«
Ela Romih je dijakinja srednje šole za oblikovanje in fotografijo, kjer obiskuje tretji letnik fotografske smeri. Svojo fotografsko pot je začela s pametnim telefonom, ko je fotografirala družinske trenutke in sprehode. Resneje, s premislekom pa se je s fotografijo spoprijela konec prvega letnika gimnazije, ko je razvila tudi ljubezen do črno-bele fotografije. V mesecu maju je odprla tudi svoj tetraptih z naslovom Prezrti-končno uzrti?, na katerem je razstavila štiri črno-bele fotografije starostnikov med epidemijo. Fotografije so bile razstavljene v Ulični galeriji TrainStation SubArt v Kranju. »Pri fotografiji se mi zdi najpomembnejša simbolika, pomen in svetloba. Najlepša pa so tiste, kjer je kombiniran spoj tako tehničnega znanja, kot poznavanje svetlobe in seveda nek oseben vidik človeka.«
Kulturomat
V Kulturomatu bomo tokrat spoznali dve mladi umetnici in glasbenici, ki ju združuje neizmerna ljubezen do glasbe, z njo pa se ukvarjata že od malih nog. Uma Leona Flisar je osmošolka Osnovne šole Martina Krpana, ki igra kitaro in klavir ter poje. Oba inštrumenta in petje se uči v Pionirskem domu, centru za kulturo mladih. Poleg glasbe jo zanima tudi film. Lucija Nemec pa je sedmošolka Osnovne šole Vižmarje-Brod. Igra kitaro in ukulele, ki se ju uči sama. Petja se uči že šesto leto, minulo leto se ga, tako kot Uma, uči v pionirskem domu. Obe dekleti poleg priredb ustvarjata tudi svojo avtorsko glasbo. Z dekleti je klepetala Lara Gril.
V Kulturomatu bomo tokrat spoznali dve mladi umetnici in glasbenici, ki ju združuje neizmerna ljubezen do glasbe, z njo pa se ukvarjata že od malih nog. Uma Leona Flisar je osmošolka Osnovne šole Martina Krpana, ki igra kitaro in klavir ter poje. Oba inštrumenta in petje se uči v Pionirskem domu, centru za kulturo mladih. Poleg glasbe jo zanima tudi film. Lucija Nemec pa je sedmošolka Osnovne šole Vižmarje-Brod. Igra kitaro in ukulele, ki se ju uči sama. Petja se uči že šesto leto, minulo leto se ga, tako kot Uma, uči v pionirskem domu. Obe dekleti poleg priredb ustvarjata tudi svojo avtorsko glasbo. Z dekleti je klepetala Lara Gril.
Kulturomat
Lara Mavrič je vsestranska umetniška ustvarjalka, katere življenje je prežeto z umetnostjo. Že od mladih dni jo je zanimalo likovno ustvarjanje, pozneje pa so jo v svet besed zvabile še knjige. S pisanjem poezije se je prvič srečala v osnovni šoli, resneje pa se je poeziji posvetila z vstopom v srednjo šolo. Pri pisanju se ne drži verzoloških pravil in raje ustvarja v prostem verzu, saj ji le-ta dopušča, da v pesmi izlije svoja čustva. Ob pesnjenju večkrat poprime tudi za čopič. Z njim ustvarja predvsem tihožitja in naravo v akvarelu. Lani je imela tudi že prvo samostojno razstavo z naslovom Voda, katere odprtje je povezala z istoimensko pesmijo. »Umetnost in poezija me zanimata, ker sem zelo radovedna oseba. In kot zelo radovedna oseba me zanima vse okoli nas, človeška narava in zmožnosti naše domišljije. Menim, da se vse to, predvsem kakšni pojmi ali občutki najlažje prikažejo z umetnostjo v kakršni koli obliki. Všeč mi je, kako lahko s sliko ali besedami ujamemo neki trenutek ali nekaj težko povedanega, te neskončne možnosti me tudi zelo fascinirajo, saj idej nikoli ne zmanjka in vedno znova me preseneča zmožnost človeškega uma«. NJENE SANJE Bila je samo dekle, dekle z mislimi, dekle z željami, dekle s sanjami. Sanjala je o njem, z blond lasmi, z zeleno rjavimi očmi, ki sijale bi samo za njo. Da že en sam pogled namenil bi ji, to je vse kar si njeno srce želi, to je začetek zgodbe, ki v sanjah se ji pripeti. Sanjala je o večnosti, večnosti vezi, večnosti ljubezni, ki ostala bi za vedno. Tistih trenutkov, tistih filmov, tistih dotikov, in tistih noči. A vse lepo enkrat se konča, dekle zbudi se iz sanj, uvidi, da nikoli ne bo samo njen, da nikoli ji ne podari, tistega pogleda, ki si ga tako močno želi. Ker obstaja ona, ki poglede mu je vzela, ki njene sanje živi in je živela.
Lara Mavrič je vsestranska umetniška ustvarjalka, katere življenje je prežeto z umetnostjo. Že od mladih dni jo je zanimalo likovno ustvarjanje, pozneje pa so jo v svet besed zvabile še knjige. S pisanjem poezije se je prvič srečala v osnovni šoli, resneje pa se je poeziji posvetila z vstopom v srednjo šolo. Pri pisanju se ne drži verzoloških pravil in raje ustvarja v prostem verzu, saj ji le-ta dopušča, da v pesmi izlije svoja čustva. Ob pesnjenju večkrat poprime tudi za čopič. Z njim ustvarja predvsem tihožitja in naravo v akvarelu. Lani je imela tudi že prvo samostojno razstavo z naslovom Voda, katere odprtje je povezala z istoimensko pesmijo. »Umetnost in poezija me zanimata, ker sem zelo radovedna oseba. In kot zelo radovedna oseba me zanima vse okoli nas, človeška narava in zmožnosti naše domišljije. Menim, da se vse to, predvsem kakšni pojmi ali občutki najlažje prikažejo z umetnostjo v kakršni koli obliki. Všeč mi je, kako lahko s sliko ali besedami ujamemo neki trenutek ali nekaj težko povedanega, te neskončne možnosti me tudi zelo fascinirajo, saj idej nikoli ne zmanjka in vedno znova me preseneča zmožnost človeškega uma«. NJENE SANJE Bila je samo dekle, dekle z mislimi, dekle z željami, dekle s sanjami. Sanjala je o njem, z blond lasmi, z zeleno rjavimi očmi, ki sijale bi samo za njo. Da že en sam pogled namenil bi ji, to je vse kar si njeno srce želi, to je začetek zgodbe, ki v sanjah se ji pripeti. Sanjala je o večnosti, večnosti vezi, večnosti ljubezni, ki ostala bi za vedno. Tistih trenutkov, tistih filmov, tistih dotikov, in tistih noči. A vse lepo enkrat se konča, dekle zbudi se iz sanj, uvidi, da nikoli ne bo samo njen, da nikoli ji ne podari, tistega pogleda, ki si ga tako močno želi. Ker obstaja ona, ki poglede mu je vzela, ki njene sanje živi in je živela.
Kulturomat
Vid Verdinek se je z glasbo srečal že v vrtcu, svojo glasbeno pot pa nadaljeval v glasbeni šoli, kjer je sprva želel vpisati klarinet, končal pa pri igranju saksofona. Ta hip obiskuje prvi letnik Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, kjer nadaljuje svoje izobraževanje in se spoznava z glasbeno teorijo. Letos je kljub epidemiji sodeloval na dveh mednarodnih tekmovanjih. Na tekmovanju PaMus Flow (Global music competition) je osvojil zlato plaketo in zasedel prvo mesto. Na tekmovanju Saxiana, na katerem sodelujejo države z vsega sveta, pa je v svoji kategoriji dosegel četrto mesto. Več o njegovih začetkih in ustvarjanju pa izveste v Kulturomatu. »Glasba se mi zdi najlepše izražanje čustev. Seveda imaš tudi pisanje pesmi in branje, a zame je to glasba. Na nastopu vsi vadimo, vsi se pripravljamo za občinstvo in vsi ji želimo pokazati, kaj čutimo. Saksofon mi to pomaga izražati, in če v mojem življenju ne bi bilo saksofona, ne vem, kaj bi počel«.
Vid Verdinek se je z glasbo srečal že v vrtcu, svojo glasbeno pot pa nadaljeval v glasbeni šoli, kjer je sprva želel vpisati klarinet, končal pa pri igranju saksofona. Ta hip obiskuje prvi letnik Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani, kjer nadaljuje svoje izobraževanje in se spoznava z glasbeno teorijo. Letos je kljub epidemiji sodeloval na dveh mednarodnih tekmovanjih. Na tekmovanju PaMus Flow (Global music competition) je osvojil zlato plaketo in zasedel prvo mesto. Na tekmovanju Saxiana, na katerem sodelujejo države z vsega sveta, pa je v svoji kategoriji dosegel četrto mesto. Več o njegovih začetkih in ustvarjanju pa izveste v Kulturomatu. »Glasba se mi zdi najlepše izražanje čustev. Seveda imaš tudi pisanje pesmi in branje, a zame je to glasba. Na nastopu vsi vadimo, vsi se pripravljamo za občinstvo in vsi ji želimo pokazati, kaj čutimo. Saksofon mi to pomaga izražati, in če v mojem življenju ne bi bilo saksofona, ne vem, kaj bi počel«.
Kulturomat
»Menim, da so pesmi, ki jih pišem, pravzaprav že napisane. Kraji, dogodki in ljudje nosijo te pesmi v sebi, jaz pa sem tu le zato, da jih zapišem in delim s svetom v oprijemljivi obliki.« Gaja Kuščer je maturantka, njeno življenje je prežeto z glasbo. Z njo se srečuje že od malih nog, na začetku srednje šole pa se je z glasbo začela ukvarjati resneje in premišljeno. Mlada kantavtorica je svoje skladbe sprva objavljala na YouTube kanalu, pozneje pa se ji je pri ustvarjanju pridružil Žan Koprivec Perjet, ki je ob Gaji zbral izvrstne glasbenike - in nastala je skupina Regen. Skupino sestavljajo Gaja Kuščer kot pevka in tekstopiska, kitarist Gašper Sedej, bas kitarist Andraž Dražumerič, klaviaturist Jan Mori in bobnar Maks Rozman. Več o Gajinih glasbenih začetkih in o tem, kako je nastala skupina Regen, pa izveste v Kulturomatu. »Glasba mi zares pomeni vse – ne dramatiziram! Vedno je bila nepogrešljiv del mojega življenja. Ne mine dan, da je ne bi poslušala. Glasba mi pomaga procesirati čustva in stvari, ki se mi dogajajo v življenju. Včasih najdem pesem, ki tako lepo opiše stvari, da se v njej najdem - povzame moje doživljanje in počutim se manj samo.«
»Menim, da so pesmi, ki jih pišem, pravzaprav že napisane. Kraji, dogodki in ljudje nosijo te pesmi v sebi, jaz pa sem tu le zato, da jih zapišem in delim s svetom v oprijemljivi obliki.« Gaja Kuščer je maturantka, njeno življenje je prežeto z glasbo. Z njo se srečuje že od malih nog, na začetku srednje šole pa se je z glasbo začela ukvarjati resneje in premišljeno. Mlada kantavtorica je svoje skladbe sprva objavljala na YouTube kanalu, pozneje pa se ji je pri ustvarjanju pridružil Žan Koprivec Perjet, ki je ob Gaji zbral izvrstne glasbenike - in nastala je skupina Regen. Skupino sestavljajo Gaja Kuščer kot pevka in tekstopiska, kitarist Gašper Sedej, bas kitarist Andraž Dražumerič, klaviaturist Jan Mori in bobnar Maks Rozman. Več o Gajinih glasbenih začetkih in o tem, kako je nastala skupina Regen, pa izveste v Kulturomatu. »Glasba mi zares pomeni vse – ne dramatiziram! Vedno je bila nepogrešljiv del mojega življenja. Ne mine dan, da je ne bi poslušala. Glasba mi pomaga procesirati čustva in stvari, ki se mi dogajajo v življenju. Včasih najdem pesem, ki tako lepo opiše stvari, da se v njej najdem - povzame moje doživljanje in počutim se manj samo.«
Kulturomat
Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval. »Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!« Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril: »Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'« KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk. Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.
Jakob Hočevar je maturant in ustanovitelj ter lastnik znamke JH Boards. Izdeluje unikatne deske oziroma rolke, narejene iz naravnih in lokalno pridelanih materialov. Prvo rolko je izdelal v osmem razredu osnovne šole, v gimnaziji pa je svoje znanje nadgrajeval. »Pri unikatnih deskah pravim, da če imaš idejo, kaj bi dal na desko, kaj bi rad narisal, kaj bi rad predstavil in izrazil ter deski tako dal pomen... tu ni meja! Vse je mogoče!« Rolke je sprva izdeloval za zabavo in prijatelje, nato pa se je izdelave lotil resneje. Ustvaril je svojo znamko in rolke ponudil širši javnosti. Na vprašanje, zakaj so njegove rolke posebne, je Jakob odgovoril: »Ta možnost, da si naročnik ustvari svojo zgodbo, obliko in design rolke ter sodeluje pri procesu ustvarjanja, od začetka do konca je nekaj posebnega. Nato sledi lokalna pridelava desk iz kakovestnega lesa s FSC certifikatom (Forest Stewardship Council). Edini elementi, ki niso lokalni, so koleščka, podvozja in ležaji rolke. Ampak najpomembnejše je to, da je vsaka rolka unikaten izdelek. 'Sky is the limit'« KRATKA ZGODOVINA ROLKANJA Prve rolke so bile podobne skirojem in so se pojavile že okoli leta 1900. Šlo je za deske s pritrjenimi podvozji kotalk. V petdesetih letih se začnejo spreminjati podvozja, kar je omogočilo lažje manevriranje rolk, leta 1959 pa se v trgovinskih izložbah pojavi prva rolka, imenovana Roller Derby. Let 1963 je bilo izvedeno prvo rolkarsko tekmovanje v osnovni šoli Pier Avenue v Kaliforniji, do leta 1965 pa so nastali prvi filmi o rolkanju ter prva rolkarska revija. V sedemdesetih letih je surfer Frank Nasworthy razvil model plastičnega kolesa, namenjenega rolkanju, kar vzpodbudi nastanek prvih množičnih proizvajalcev rolkarskih podvozij in vedno večji trg rolk. Prvi rolkarski poligon nastane na Floridi leta 1976, od tam pa se le ti širijo po celotni Severni Ameriki. Z evolucijo poligonov za rolkanje (sleng: skejtpark) se razvije prosti slog in slalom ter vertikalno in ulično rolkanje. Prav tako se razvijejo triki iz enostavnih dvodimenzionalnih trikov (vožnja po sprednjih ali zadnjih kolesih, vrtenje na mestu itd.) do prvih trikov, ki so rolkarjem omogočali skok v zrak, danes pa jih je vedno več. V sodobnem rolkanju ulično rolkanje še vedno prevladuje pred vertikalnim, rolkanje pa pridobiva vse večjo priljubljenost prek družbenih omrežij.
Kulturomat
Nizozemski dramatik, pesnik in pisatelj Jaap Robben (1984) je svetu postal znan z romanesknim prvencem za odrasle Birk, ki je izšel leta 2014. Zanj je prejel več nagrad. Sledile so izdaje v tujih jezikih, leta 2018 pa je ustvaril pretresljiv roman o zaupanju, izdaji, solidarnosti in odraščanju, ki je bil sprva namenjen odraslim, a so ga navdušeno sprejeli tudi mladostniki. Prav ta roman, ki nosi naslov Bratov kožuh, je tudi današnja tema Kulturomata. V slovenskem prevodu Stane Anželj je pri založbi Mladinska knjiga in v zbirki Odisej izšel leta 2020. Letos pa si je roman prislužil tudi nominacijo za mednarodno nagrado booker 2021. V studiu se mi je tako pridružila urednica slovenskega prevoda Alenka Veler. Govorila sva o romanu in ga predstavila mlajšim bralcem oziroma našim mladim poslušalcem. O ČEM GOVORI KNJIGA Trinajstletni Brian z očetom živi v prikolici v odmaknjenem kraju. Njegov starejši brat Lucien je nastanjen v ustanovi za otroke s posebnimi potrebami. Nekega dne oče Luciena vzame v domačo oskrbo, odgovornost za brata pa naloži Brianu. Kljub revščini, očetovi brezbrižnosti in negotovosti ob zahtevni nalogi Brian najde način, da ljubeče poskrbi za brata in njegove potrebe. Dokler se nekega dne vse usodno ne zaplete … ODLOMEK IZ KNJIGE »Po mokrem hrbtu mi kot rakovičje nogice priplezajo njegovi prsti. Potem se me oklene, tako da imam roke ujete v njegovem objemu. ''Ne premočno,'' strogo rečem. Izvijem roke iz primeža. Lucien mi položi glavo na ramo. Čisto preblizu ušesa slišim škripanje njegovih zob. ''Ne smeš me ugrizniti.'' Sopiha, drgeta, od njega kaplja. Omahovaje ovijem roke okrog njega. Pod mokro majico začutim vretenca. Grbinice so nanizane vse do vratu. Za vsak primer mu zarijem prste v lase na zatilju. Če bo treba, ga bom lahko za lase povlekel stran od sebe. ''Če me boš po nesreči ugriznil,'' zašepetam. Rico spleza na breg poleg naju in si med praprotjo otrese kožuh. S prosto roko gladim Luciena po hrbtu. Pusti se božati po vdolbinici pod vratom. Utrujeno naslanja glavo na mojo. Okrepim prijem, njegovo dihanje se umiri. Tam torej sva. Če bi se kdo zdaj pripeljal po cesti nad nama, bi med drevesi zagledal dva fanta, ki do kolen stojita v potoku. In videti bi bilo, kot da se objemata. ''Ti si moj brat,'' rečem. ''Brata sva.''« (Robben 273) Knjigo lahko dobite tukaj. Alenka Veler: »To je zelo napeto branje, kjer si ves čas v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Ko se stvari odvijajo, ne veš kam bo zgodba zavila. Notri je ljubezen, notri so borbe in vse kar življenje je. Dolge počitnice, ki so sicer nenavadne a zelo zanimive.«
Nizozemski dramatik, pesnik in pisatelj Jaap Robben (1984) je svetu postal znan z romanesknim prvencem za odrasle Birk, ki je izšel leta 2014. Zanj je prejel več nagrad. Sledile so izdaje v tujih jezikih, leta 2018 pa je ustvaril pretresljiv roman o zaupanju, izdaji, solidarnosti in odraščanju, ki je bil sprva namenjen odraslim, a so ga navdušeno sprejeli tudi mladostniki. Prav ta roman, ki nosi naslov Bratov kožuh, je tudi današnja tema Kulturomata. V slovenskem prevodu Stane Anželj je pri založbi Mladinska knjiga in v zbirki Odisej izšel leta 2020. Letos pa si je roman prislužil tudi nominacijo za mednarodno nagrado booker 2021. V studiu se mi je tako pridružila urednica slovenskega prevoda Alenka Veler. Govorila sva o romanu in ga predstavila mlajšim bralcem oziroma našim mladim poslušalcem. O ČEM GOVORI KNJIGA Trinajstletni Brian z očetom živi v prikolici v odmaknjenem kraju. Njegov starejši brat Lucien je nastanjen v ustanovi za otroke s posebnimi potrebami. Nekega dne oče Luciena vzame v domačo oskrbo, odgovornost za brata pa naloži Brianu. Kljub revščini, očetovi brezbrižnosti in negotovosti ob zahtevni nalogi Brian najde način, da ljubeče poskrbi za brata in njegove potrebe. Dokler se nekega dne vse usodno ne zaplete … ODLOMEK IZ KNJIGE »Po mokrem hrbtu mi kot rakovičje nogice priplezajo njegovi prsti. Potem se me oklene, tako da imam roke ujete v njegovem objemu. ''Ne premočno,'' strogo rečem. Izvijem roke iz primeža. Lucien mi položi glavo na ramo. Čisto preblizu ušesa slišim škripanje njegovih zob. ''Ne smeš me ugrizniti.'' Sopiha, drgeta, od njega kaplja. Omahovaje ovijem roke okrog njega. Pod mokro majico začutim vretenca. Grbinice so nanizane vse do vratu. Za vsak primer mu zarijem prste v lase na zatilju. Če bo treba, ga bom lahko za lase povlekel stran od sebe. ''Če me boš po nesreči ugriznil,'' zašepetam. Rico spleza na breg poleg naju in si med praprotjo otrese kožuh. S prosto roko gladim Luciena po hrbtu. Pusti se božati po vdolbinici pod vratom. Utrujeno naslanja glavo na mojo. Okrepim prijem, njegovo dihanje se umiri. Tam torej sva. Če bi se kdo zdaj pripeljal po cesti nad nama, bi med drevesi zagledal dva fanta, ki do kolen stojita v potoku. In videti bi bilo, kot da se objemata. ''Ti si moj brat,'' rečem. ''Brata sva.''« (Robben 273) Knjigo lahko dobite tukaj. Alenka Veler: »To je zelo napeto branje, kjer si ves čas v pričakovanju, kaj se bo zgodilo. Ko se stvari odvijajo, ne veš kam bo zgodba zavila. Notri je ljubezen, notri so borbe in vse kar življenje je. Dolge počitnice, ki so sicer nenavadne a zelo zanimive.«
Kulturomat
Kinodvor že vrsto let sodeluje pri koordinaciji mednarodne mladinske žirije na francoskem festivalu Ciné-Jeune de l’Aisne. 39. Festival otroškega in mladinskega filma po navadi poteka v mestu Laon, letos je potekal med 23. marcem in 9. aprilom, mladi žiranti pa so udeležbo na festivalu opravljali kar z domačega kavča. Slovensko mladinsko delegacijo mednarodne otroške žirije so letos sestavljali Zara Čater, Iza Napotnik in Leon Cvetković, vsi nadobudni učenci francoščine, ki so se festivala udeležili med 6. in 8. aprilom. Seveda na festivalu niso bili sami, spremljala jih je namreč tudi mentorica Nives Syed Mihelič, učiteljica francoščine ter Anja Banko, sodelavka Kinodvorovega programa za mlada občinstva. Mednarodno žirijo, ki podeljuje glavno nagrado festivala, sestavljajo še trije učenci iz Francije – letos tri dekleta z lokalne gimnazije ter mladi žiranti s partnerskega nemškega festivala otroškega in mladinskega filma Schlingel, od koder se je tokrat pridružil en žirant. Ogledali so si tri tekmovalne sklope kratkih filmov, v treh dneh se je tako nabralo kar 17 kratkih filmov različnih žanrov in zvrsti. Po ogledu filmov je sledila diskusija, mladi žirantje pa so morali svoje mnenje o filmu zastopati ter izpostavljati tako pozitivne kot negativne poglede na film. Razpravljali so o kvaliteti barv, zvočni podobi filmov, scenografiji, kostumografiji ... Po treh dneh gledanja in diskutrianja o filmih, so mladi žirantje glavno nagrado podelili igranemu filmu Beauty Boys režiserja Florenta Gouëlouja. Film pripoveduje zgodbo dveh mladih fantov, ki na vaškem odprtem odru nastopita kot drag queena, in tako poudarja pomembnost sprejemanja samega sebe ter premagovanja strahu pred drugačnim. Režiser, ki je film posnel po spominih iz svojega lastnega otroštva sredi francoskega podeželja konec devetdesetih, si je po mnenju žirije nagrado prislužil zaradi izvirnosti obravnavane teme, režije igralcev in zgodbe ter navdihujočega sporočila. Mednarodni festival Ciné-Jeune de l’Aisne je letos razdeljen na dva dela: na spomladansko edicijo, ki je potekala od 23. marca in se končala s podelitvijo nagrad 9. aprila, ter na jesensko, ki upa, da bo mladim občinstvom filme oktobra lahko prikazala tudi v kinodvoranah.
Kinodvor že vrsto let sodeluje pri koordinaciji mednarodne mladinske žirije na francoskem festivalu Ciné-Jeune de l’Aisne. 39. Festival otroškega in mladinskega filma po navadi poteka v mestu Laon, letos je potekal med 23. marcem in 9. aprilom, mladi žiranti pa so udeležbo na festivalu opravljali kar z domačega kavča. Slovensko mladinsko delegacijo mednarodne otroške žirije so letos sestavljali Zara Čater, Iza Napotnik in Leon Cvetković, vsi nadobudni učenci francoščine, ki so se festivala udeležili med 6. in 8. aprilom. Seveda na festivalu niso bili sami, spremljala jih je namreč tudi mentorica Nives Syed Mihelič, učiteljica francoščine ter Anja Banko, sodelavka Kinodvorovega programa za mlada občinstva. Mednarodno žirijo, ki podeljuje glavno nagrado festivala, sestavljajo še trije učenci iz Francije – letos tri dekleta z lokalne gimnazije ter mladi žiranti s partnerskega nemškega festivala otroškega in mladinskega filma Schlingel, od koder se je tokrat pridružil en žirant. Ogledali so si tri tekmovalne sklope kratkih filmov, v treh dneh se je tako nabralo kar 17 kratkih filmov različnih žanrov in zvrsti. Po ogledu filmov je sledila diskusija, mladi žirantje pa so morali svoje mnenje o filmu zastopati ter izpostavljati tako pozitivne kot negativne poglede na film. Razpravljali so o kvaliteti barv, zvočni podobi filmov, scenografiji, kostumografiji ... Po treh dneh gledanja in diskutrianja o filmih, so mladi žirantje glavno nagrado podelili igranemu filmu Beauty Boys režiserja Florenta Gouëlouja. Film pripoveduje zgodbo dveh mladih fantov, ki na vaškem odprtem odru nastopita kot drag queena, in tako poudarja pomembnost sprejemanja samega sebe ter premagovanja strahu pred drugačnim. Režiser, ki je film posnel po spominih iz svojega lastnega otroštva sredi francoskega podeželja konec devetdesetih, si je po mnenju žirije nagrado prislužil zaradi izvirnosti obravnavane teme, režije igralcev in zgodbe ter navdihujočega sporočila. Mednarodni festival Ciné-Jeune de l’Aisne je letos razdeljen na dva dela: na spomladansko edicijo, ki je potekala od 23. marca in se končala s podelitvijo nagrad 9. aprila, ter na jesensko, ki upa, da bo mladim občinstvom filme oktobra lahko prikazala tudi v kinodvoranah.
Kulturomat
Šestnajsletna Lana Klemen se s plesom srečuje že od tretjega leta starosti. Takrat jo je prevzel in ostaja njena strast še danes. Začela je s hip hopom, nato pa nadaljevala z jazz baletom in klasičnim baletom. Trenutno obiskuje 1. letnik Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani ter 2. letnik baleta. Ob šolskem baletnem programu pleše tudi sodobni ples, trenira ga v plesni šoli Kazina. »Ples me nikoli ne utrudi, imam ga tako rada, da tudi kadar sem slabe volje, pa grem na balet, se vrnem dobre volje. To mi je užitek, sprostitev, nobeno breme. Nikoli nisem niti pomislila, da bi ga opustila.« Poleg treningov se udeležuje tudi velikega števila tekmovanj in nastopov. Sodelovala je že na odru Opere in baleta Ljubljana, na katerem se je preizkusila v vlogi otroka v baletu Hrestač, nato pa še v Trnuljčici, Doktorju Živagu in Don Kihotu. Trenutno nosi naslov svetovne prvakinje v show danceu med dekleti v mladinski kategoriji. »Pred nastopom imam samo zdravo tremo, ki je potrebna! Nikoli pa toliko, da ne bi uživala v nastopu in ne bi mogla plesati.« Pred letom dni se je začela epidemija, a Lana se ni vdala in je pridno trenirala naprej. Udeležila se je tudi več spletnih tekmovanj, na Dance Star gala večeru je osvojila glavno nagrado. »Najtežji del treniranja po Zoomu je zrcaljenje kamere. Ko trener dvigne desno roko, mislim, da je leva. To je bil kar precejšen izziv za mojo koordinacijo.« Še več o njeni plesni poti in treninigih v obdobju epidemije lahko izveste, če boste poslušali Kulturomat. Na vprašanje, kaj ji pomeni ples, pa je Lana odgovorila: »Uf, to je pa težko opisati z besedami. Rekla bi, da mi pomeni vse. Ne vem, ali bi bila ista oseba, če ga ne bi spoznala že v otroštvu. Je kot del mene in brez njega kot da ne bi bila Lana. Ne predstavljam si, da plesa ne bi bilo na moji življenjski poti. Upam, da me bo spremljal vse do konca.«
Šestnajsletna Lana Klemen se s plesom srečuje že od tretjega leta starosti. Takrat jo je prevzel in ostaja njena strast še danes. Začela je s hip hopom, nato pa nadaljevala z jazz baletom in klasičnim baletom. Trenutno obiskuje 1. letnik Konservatorija za glasbo in balet v Ljubljani ter 2. letnik baleta. Ob šolskem baletnem programu pleše tudi sodobni ples, trenira ga v plesni šoli Kazina. »Ples me nikoli ne utrudi, imam ga tako rada, da tudi kadar sem slabe volje, pa grem na balet, se vrnem dobre volje. To mi je užitek, sprostitev, nobeno breme. Nikoli nisem niti pomislila, da bi ga opustila.« Poleg treningov se udeležuje tudi velikega števila tekmovanj in nastopov. Sodelovala je že na odru Opere in baleta Ljubljana, na katerem se je preizkusila v vlogi otroka v baletu Hrestač, nato pa še v Trnuljčici, Doktorju Živagu in Don Kihotu. Trenutno nosi naslov svetovne prvakinje v show danceu med dekleti v mladinski kategoriji. »Pred nastopom imam samo zdravo tremo, ki je potrebna! Nikoli pa toliko, da ne bi uživala v nastopu in ne bi mogla plesati.« Pred letom dni se je začela epidemija, a Lana se ni vdala in je pridno trenirala naprej. Udeležila se je tudi več spletnih tekmovanj, na Dance Star gala večeru je osvojila glavno nagrado. »Najtežji del treniranja po Zoomu je zrcaljenje kamere. Ko trener dvigne desno roko, mislim, da je leva. To je bil kar precejšen izziv za mojo koordinacijo.« Še več o njeni plesni poti in treninigih v obdobju epidemije lahko izveste, če boste poslušali Kulturomat. Na vprašanje, kaj ji pomeni ples, pa je Lana odgovorila: »Uf, to je pa težko opisati z besedami. Rekla bi, da mi pomeni vse. Ne vem, ali bi bila ista oseba, če ga ne bi spoznala že v otroštvu. Je kot del mene in brez njega kot da ne bi bila Lana. Ne predstavljam si, da plesa ne bi bilo na moji življenjski poti. Upam, da me bo spremljal vse do konca.«
Kulturomat
Eva Brank je dijakinja 4. letnika gimnazije Vič. S fotografijo jo je seznanil oče, jo nad njo navdušil in ji priskrbel prvi fotoaparat. "Čisti začetki ukvarjanja s fotografijo so bili že v otroštvu. Oče je bil ta navdušenec nad tehnologijo in fotografski nadobudnež zaradi katerega imam doma evolucijo spominskih kartic. Od takrat mi je fotografija postala domača, sama pa se ukvarjam s tem kako lahko nekaj prikažem oziroma v fotografijo vpletem simboliko." Sprva je fotografirala vse, kar se ji je zdelo zanimivo, resneje in s premislekom pa se je fotografije lotila z vstopom v srednjo šolo. Do zdaj je pripravila že tri fotografske projekte. Prvi, ki ga je ustvarila v prvem letniku gimnazije, nosi naslov Edvard. Drugi projekt in tudi prva samostojna razstava se imenuje Naše pokrajine. Kot tretji projekt pa jo v prihodnjih mesecih čaka izid prve fotoknjige z naslovom Razglednice. "Fotografija mi je zelo pomembna, ker je moj glas. Imam veliko načinov preko katerih se lahko izrazim in fotografija je ena glavnih vrst mojega izražanja. S fotografijo pa lahko dam glas še komu drugemu."
Eva Brank je dijakinja 4. letnika gimnazije Vič. S fotografijo jo je seznanil oče, jo nad njo navdušil in ji priskrbel prvi fotoaparat. "Čisti začetki ukvarjanja s fotografijo so bili že v otroštvu. Oče je bil ta navdušenec nad tehnologijo in fotografski nadobudnež zaradi katerega imam doma evolucijo spominskih kartic. Od takrat mi je fotografija postala domača, sama pa se ukvarjam s tem kako lahko nekaj prikažem oziroma v fotografijo vpletem simboliko." Sprva je fotografirala vse, kar se ji je zdelo zanimivo, resneje in s premislekom pa se je fotografije lotila z vstopom v srednjo šolo. Do zdaj je pripravila že tri fotografske projekte. Prvi, ki ga je ustvarila v prvem letniku gimnazije, nosi naslov Edvard. Drugi projekt in tudi prva samostojna razstava se imenuje Naše pokrajine. Kot tretji projekt pa jo v prihodnjih mesecih čaka izid prve fotoknjige z naslovom Razglednice. "Fotografija mi je zelo pomembna, ker je moj glas. Imam veliko načinov preko katerih se lahko izrazim in fotografija je ena glavnih vrst mojega izražanja. S fotografijo pa lahko dam glas še komu drugemu."
Kulturomat
Inja Ajda Hvala prihaja iz Postojne, obiskuje pa 3. letnik ljubljanske Gimnazije Vič. S pisanjem se je prvič preizkusila že v osnovni šole, resneje, s premislekom in izlivanjem svojih čustev na papir pa pred tremi leti ob vstopu v srednjo šolo. O svojem pisanju proze in poezije se je Inja pogovarjala s Tadejo Bizilj.
Inja Ajda Hvala prihaja iz Postojne, obiskuje pa 3. letnik ljubljanske Gimnazije Vič. S pisanjem se je prvič preizkusila že v osnovni šole, resneje, s premislekom in izlivanjem svojih čustev na papir pa pred tremi leti ob vstopu v srednjo šolo. O svojem pisanju proze in poezije se je Inja pogovarjala s Tadejo Bizilj.
Kulturomat
Filmska kritika se razvije kot odmev filmu kot ene najkompleksnejših oblik človekovega izražanja. Skozi posamezna obdobja se je tako strukturno kot vsebinsko spreminjala in sčasoma postala povsem samostojen literarni žanr. S filmsko kritiko se je ob koncu osnovne šole srečal tudi tokratni gost Kulturomata Oskar Ban Brejc. Sprva ga je film samo zanimal, nato je filme začel gledati in podrobneje preučevati. Ogledal si je film, napisal kritiko in jo poslal na spletno stran revije Ekran, njegovo besedilo pa je bilo nemudoma objavljeno. Tako se je s kritiko spoznal, nato pa svoje znanje razvijal na delavnici Mad about film ter na delavnicah Ostrenje pogleda. Na vprašanje, kaj je filmska kritika, je Oskar odgovoril: »Zdi se mi, da je pomembno ločiti filmsko kritiko. Poznamo tako, ki nastane na festivalih, te niso poglobljene in so namenjene predvsem predstavitvi filma. Poznamo pa tudi daljšo in poglobljeno kritiko, ki morda ni vezana na to, kdaj mora biti izdana, zato je lahko daljša in se že bliža eseju.« Več o tem, kaj filmska kritika pravzaprav je, kako nastane in kako se pisanja loteva Oskar, izveste v Kulturomatu. Kaj pa Oskar svetuje tistim mladim poslušalcem, ki se s kritiko šele začenjajo ukvarjati: »Najboljši nasvet je ... glejte filme. Zabavno je in iz tega se največ naučimo.«
Filmska kritika se razvije kot odmev filmu kot ene najkompleksnejših oblik človekovega izražanja. Skozi posamezna obdobja se je tako strukturno kot vsebinsko spreminjala in sčasoma postala povsem samostojen literarni žanr. S filmsko kritiko se je ob koncu osnovne šole srečal tudi tokratni gost Kulturomata Oskar Ban Brejc. Sprva ga je film samo zanimal, nato je filme začel gledati in podrobneje preučevati. Ogledal si je film, napisal kritiko in jo poslal na spletno stran revije Ekran, njegovo besedilo pa je bilo nemudoma objavljeno. Tako se je s kritiko spoznal, nato pa svoje znanje razvijal na delavnici Mad about film ter na delavnicah Ostrenje pogleda. Na vprašanje, kaj je filmska kritika, je Oskar odgovoril: »Zdi se mi, da je pomembno ločiti filmsko kritiko. Poznamo tako, ki nastane na festivalih, te niso poglobljene in so namenjene predvsem predstavitvi filma. Poznamo pa tudi daljšo in poglobljeno kritiko, ki morda ni vezana na to, kdaj mora biti izdana, zato je lahko daljša in se že bliža eseju.« Več o tem, kaj filmska kritika pravzaprav je, kako nastane in kako se pisanja loteva Oskar, izveste v Kulturomatu. Kaj pa Oskar svetuje tistim mladim poslušalcem, ki se s kritiko šele začenjajo ukvarjati: »Najboljši nasvet je ... glejte filme. Zabavno je in iz tega se največ naučimo.«
Kulturomat
»S filmom sem se prvič srečal že kot otrok. Nato pa je v srednji šoli to zanimanje preraslo v nekaj večjega. Gledal sem več filmov, začel o njem pisati in se ustvarjanja lotil tudi sam.« Pred mikrofon smo povabili dijaka četrtega letnika Gimnazije Poljane, Dana Grabnarja. Najprej je bil gledalec filmov, nato je o njih začel pisati, z vstopom v srednjo šolo pa se je opogumil in sedel na režijski stol. Začel je z ustvarjanjem poskusnih filmov, nadaljeval z ustvarjanjem kratkih, v času epidemije pa ustvaril svoj prvi kratkometražni film o zgodovini božično-novoletnega koncerta Gimnazije Poljane. Kaj ustvarja trenutno, kaj ga čaka v prihodnje in kako snemanje filma poteka, izveste v Kulturomatu. “Težko rečem, da mi umetnost trenutno kaj pomeni. Ampak pomeni mi toliko, da bom ustvarjal še naprej, dokler mi ne bo nečesa zares pomenila”
»S filmom sem se prvič srečal že kot otrok. Nato pa je v srednji šoli to zanimanje preraslo v nekaj večjega. Gledal sem več filmov, začel o njem pisati in se ustvarjanja lotil tudi sam.« Pred mikrofon smo povabili dijaka četrtega letnika Gimnazije Poljane, Dana Grabnarja. Najprej je bil gledalec filmov, nato je o njih začel pisati, z vstopom v srednjo šolo pa se je opogumil in sedel na režijski stol. Začel je z ustvarjanjem poskusnih filmov, nadaljeval z ustvarjanjem kratkih, v času epidemije pa ustvaril svoj prvi kratkometražni film o zgodovini božično-novoletnega koncerta Gimnazije Poljane. Kaj ustvarja trenutno, kaj ga čaka v prihodnje in kako snemanje filma poteka, izveste v Kulturomatu. “Težko rečem, da mi umetnost trenutno kaj pomeni. Ampak pomeni mi toliko, da bom ustvarjal še naprej, dokler mi ne bo nečesa zares pomenila”
Kulturomat
V današnjem Kulturomatu so se nam pred mikrofonom pridružili trije dijaki: Nika Škodic, Kiana Petrič in Jaka Lopez Vernik. Kot zastopniki 2. letnika Waldorfske šole Ljubljana so nam predstavili potek ustvarjanja gledališke predstave Visoška kronika, ki so jo odigrali po spletni platformi Zoom. Jaka: »Potem ko smo se naučili besedilo, so prišla na vrsto čustva. Povedali smo nek stavek na več načinov: veselo, žalostno, jezno ...« Pri ustvarjanju predstave jim je na pomoč priskočil režiser Juš Milčinski, njihova učiteljica matematike Lenka Blejec pa se je prelevila v producentko. V spletni predstavi, ki so jo igrali vsak v svoji sobi, ni manjkalo niti glasbene podlage, scenografije in kostumov. Nika: »Paziti je bilo treba na veliko stvari. Bilo je povsem drugače kot na odru. Snemani smo bili le do prsnega koša, zato smo morali vsa čustva pokazati le z obrazom.« Kiana: »Najprej smo se naučili besedilo, ga velikokrat prebrali in se učili, kako pokazati čustva. Časa, v katerem se odvija Visoška kronika, sprva nismo razumeli. Kakšno vero so imeli, kako so živeli ... tako da smo se morali tudi s tem dobro spoznati.« Kako so se spoprijeli z besedilom, igranjem prek kamer in kako je vse skupaj potekalo, izveste v Kulturomatu.
V današnjem Kulturomatu so se nam pred mikrofonom pridružili trije dijaki: Nika Škodic, Kiana Petrič in Jaka Lopez Vernik. Kot zastopniki 2. letnika Waldorfske šole Ljubljana so nam predstavili potek ustvarjanja gledališke predstave Visoška kronika, ki so jo odigrali po spletni platformi Zoom. Jaka: »Potem ko smo se naučili besedilo, so prišla na vrsto čustva. Povedali smo nek stavek na več načinov: veselo, žalostno, jezno ...« Pri ustvarjanju predstave jim je na pomoč priskočil režiser Juš Milčinski, njihova učiteljica matematike Lenka Blejec pa se je prelevila v producentko. V spletni predstavi, ki so jo igrali vsak v svoji sobi, ni manjkalo niti glasbene podlage, scenografije in kostumov. Nika: »Paziti je bilo treba na veliko stvari. Bilo je povsem drugače kot na odru. Snemani smo bili le do prsnega koša, zato smo morali vsa čustva pokazati le z obrazom.« Kiana: »Najprej smo se naučili besedilo, ga velikokrat prebrali in se učili, kako pokazati čustva. Časa, v katerem se odvija Visoška kronika, sprva nismo razumeli. Kakšno vero so imeli, kako so živeli ... tako da smo se morali tudi s tem dobro spoznati.« Kako so se spoprijeli z besedilom, igranjem prek kamer in kako je vse skupaj potekalo, izveste v Kulturomatu.
Kulturomat
Aneja Lončarič je 16 letna gimnazijka s Srednje šole Slovenska Bistrica, ki se je s petjem začela ukvarjati že v vrtcu. V prvem razredu je začela obiskovati pevski zbor in glasbeno šolo, kjer je igrala violino. Konec 4-ega razreda pa je začela obiskovati ure solo petja. Tako se je podala na pot proti glasbenim uspehom. Glasba po Anejinem mnenju vsakega človeka izpopolnjuje in bogati, predvsem z nastopi in festivali. Tam si pevci in pevke utrjujejo samozavest, nabirajo lepe izkušnje in spomine. Izkušnje s pevskih tekmovanj pa lahko človeku pomagajo tudi pri vsakodnevnem spopadanju z izzivi. Aneja sicer ne piše avtorske glasbe, ampak te možnosti v prihodnosti ne izključuje. Želi si uspešno zaključiti šolanje in se zaposliti v poklicu, ki jo bo razveseljeval, glasba pa jo bo ob tem spremljala na njeni poti.
Aneja Lončarič je 16 letna gimnazijka s Srednje šole Slovenska Bistrica, ki se je s petjem začela ukvarjati že v vrtcu. V prvem razredu je začela obiskovati pevski zbor in glasbeno šolo, kjer je igrala violino. Konec 4-ega razreda pa je začela obiskovati ure solo petja. Tako se je podala na pot proti glasbenim uspehom. Glasba po Anejinem mnenju vsakega človeka izpopolnjuje in bogati, predvsem z nastopi in festivali. Tam si pevci in pevke utrjujejo samozavest, nabirajo lepe izkušnje in spomine. Izkušnje s pevskih tekmovanj pa lahko človeku pomagajo tudi pri vsakodnevnem spopadanju z izzivi. Aneja sicer ne piše avtorske glasbe, ampak te možnosti v prihodnosti ne izključuje. Želi si uspešno zaključiti šolanje in se zaposliti v poklicu, ki jo bo razveseljeval, glasba pa jo bo ob tem spremljala na njeni poti.
Kulturomat
Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Plesati doma v sobi ali na zabavi s prijatelji je seveda nekaj čisto drugega kot profesionalno ukvarjanje s plesom. Tanisa Potočnik z Waldorfske šole v Mariboru se je že kot deklica navdušila nad plesom in se z njim začela aktivno ukvarjati pri treh letih, zdaj pa kot osmošolka osvaja državna prvenstva v športnem plesu. Državna prvakinja je bila kar devetkrat. V evropskem merilu je leta 2019 v DSE lestvici dosegla tudi tretje mesto v standardnih in četrto mesto v latinsko-ameriških plesih. S Taniso se je pogovarjala Lara Gril.
Ples je vrsta izražanja, umetnosti in zabave. Plesati doma v sobi ali na zabavi s prijatelji je seveda nekaj čisto drugega kot profesionalno ukvarjanje s plesom. Tanisa Potočnik z Waldorfske šole v Mariboru se je že kot deklica navdušila nad plesom in se z njim začela aktivno ukvarjati pri treh letih, zdaj pa kot osmošolka osvaja državna prvenstva v športnem plesu. Državna prvakinja je bila kar devetkrat. V evropskem merilu je leta 2019 v DSE lestvici dosegla tudi tretje mesto v standardnih in četrto mesto v latinsko-ameriških plesih. S Taniso se je pogovarjala Lara Gril.
Kulturomat
V Kulturomatu se nam tokrat predstavlja Jaka Nikitović, osemnajstletni dijak, bolj znan pod umetniškim imenom – JunioR. Skupaj z bratom je ustvaril založbo Rose valley records, s katero izdaja svoje skladbe in snema videospote. Ustvarja trap, zvrst rapglasbe, ki prevladuje na glasbenih lestvicah, njeno poslušanost in oglede videospotov pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati drugačen rap z enostavnimi besedili, ki prenesejo ulično življenje v glasbo. Med mladimi postane popularen po letu 2010, ko se prične pojavljati tudi v Sloveniji. »Brez glasbe sploh ne morem živeti. Če sem slabe volje, si prižgem najljubšo glasbo ali pa ustvarim kakšno novo besedilo in si s tem polepšam dan. Tudi vse težke prepreke v življenju sem prebrodil z ustvarjanjem glasbe. Glasba je zame vse.« JunioR je dosedaj izdal že petnajst skladb in kmalu načrtuje svoj prvi album. Njegove skladbe oziroma videospote, ki presegajo 200.000 ogledov, si lahko ogledate na YouTube profilu Rose valley records ali pa jim prisluhnete v Kulturomatu.
V Kulturomatu se nam tokrat predstavlja Jaka Nikitović, osemnajstletni dijak, bolj znan pod umetniškim imenom – JunioR. Skupaj z bratom je ustvaril založbo Rose valley records, s katero izdaja svoje skladbe in snema videospote. Ustvarja trap, zvrst rapglasbe, ki prevladuje na glasbenih lestvicah, njeno poslušanost in oglede videospotov pa štejemo v milijonih. Začetki trapa segajo v 90. leta 20. stoletja, ko so se na ameriškem jugu pojavili raperji, ki so začeli ustvarjati drugačen rap z enostavnimi besedili, ki prenesejo ulično življenje v glasbo. Med mladimi postane popularen po letu 2010, ko se prične pojavljati tudi v Sloveniji. »Brez glasbe sploh ne morem živeti. Če sem slabe volje, si prižgem najljubšo glasbo ali pa ustvarim kakšno novo besedilo in si s tem polepšam dan. Tudi vse težke prepreke v življenju sem prebrodil z ustvarjanjem glasbe. Glasba je zame vse.« JunioR je dosedaj izdal že petnajst skladb in kmalu načrtuje svoj prvi album. Njegove skladbe oziroma videospote, ki presegajo 200.000 ogledov, si lahko ogledate na YouTube profilu Rose valley records ali pa jim prisluhnete v Kulturomatu.
Kulturomat
Manca Marinko je dijakinja tretjega letnika gimnazije Ledina. V času prvega zaprtja šol zaradi epidemije koronavirusa je ustvarila e-pesniško zbirko z naslovom Pomlad vate staplja čute. Pesmi je začela pisati ob prvem zaprtju šol ter s pisanjem nadaljevala v času poletnih počitnic. Ko se je le teh nabralo dovolj, je ob pomoči prijateljice pričela oblikovati pesniško zbirko. Sprva sta jo sicer nameravali ustvariti v tiskani obliki, nato pa sta se odločili za e-pesniško zbirko, ki je tako dostopna vsem in jo lahko preberete na naslednji povezavi: Pomlad vate staplja čute. »Poezija mi predstavlja možnost drugačnega načina razmišljanja o sebi in o svetu okoli sebe, ker pa jo dojemam izključno kot umetnost, si pri pisanju ne postavljam meja in to mi največ pomeni. Je kot neke vrste dnevnik, le da vanj pišem tisto, kar želim, da drugi vejo ali pa tako, da nihče ne ve, o čem zares govorim.« Več o tem koliko pesmi je napisala, kako so nastale in kakšnih verzoloških pravil se drži, pa izveste v Kulturomatu.
Manca Marinko je dijakinja tretjega letnika gimnazije Ledina. V času prvega zaprtja šol zaradi epidemije koronavirusa je ustvarila e-pesniško zbirko z naslovom Pomlad vate staplja čute. Pesmi je začela pisati ob prvem zaprtju šol ter s pisanjem nadaljevala v času poletnih počitnic. Ko se je le teh nabralo dovolj, je ob pomoči prijateljice pričela oblikovati pesniško zbirko. Sprva sta jo sicer nameravali ustvariti v tiskani obliki, nato pa sta se odločili za e-pesniško zbirko, ki je tako dostopna vsem in jo lahko preberete na naslednji povezavi: Pomlad vate staplja čute. »Poezija mi predstavlja možnost drugačnega načina razmišljanja o sebi in o svetu okoli sebe, ker pa jo dojemam izključno kot umetnost, si pri pisanju ne postavljam meja in to mi največ pomeni. Je kot neke vrste dnevnik, le da vanj pišem tisto, kar želim, da drugi vejo ali pa tako, da nihče ne ve, o čem zares govorim.« Več o tem koliko pesmi je napisala, kako so nastale in kakšnih verzoloških pravil se drži, pa izveste v Kulturomatu.
Kulturomat
Inti Pucihar je sedemnajstletni gimnazijec, ki se z glasbo srečuje že od malih nog. Sprva se je sicer učil igranja klavirja, vendar že po mesecu dni ugotovil, da ima raje tolkala. Inti: »Najprej sem se ukvarjal z glasbenimi pripravnicami, potem sem začel z učenjem klavirja, kjer sem se obdržal le en mesec, nato pa s petimi leti pričel z igranjem tolkal.« Nadaljeval je šolanje, svoje znanje o tolkalih pa še poglobil z vstopom na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer se pobližje spoznava z vibrafonom in marimbo. Nastopanje mu vsekakor ni tuje, na klavirju ga pogosto spremlja oče – Jaka Pucihar, trenutno pa v sodelovanju z mlajšim bratom Lianom pripravlja koncert za marimbo in orkester. Poleg marimbe in vibrafona, Inti poprime tudi za lesene paličice, se usede pred bobne in se pridruži bendu, s katerim spremlja šansonjerko Vito Mavrič. Svoje razmišljanje o Intijevem ustvarjanju je preko telefona z nami delil Intijev profesor tolkal in komorne glasbe – Simon Klavžar. Simon Klavžar: »Inti je zelo ognjevit dijak, v smislu načina muziciranja. V sebi ima zelo divjo energijo, ki jo s pridom izkorišča pri igranju, kar pomeni, da mu zelo dobro uspe interpretirati kar igra.« Vibrafon je glasbilo iz družine melodičnih tolkal, ki ima kot »igralno ploskev« razporejene kovinske plošče, podobno kot ksilofon ali marimba. Od marimbe pa se razlikuje po tem, da ima namesto lesenih kovinske plošče, pod vsako pa se nahaja resonator – na eni strani zaprta cev, uglašena z lastno frekvenco plošče, ki ojača in podaljša ton. Vibrafon ima tudi pedalo, podobno klavirskemu, s katerim dušimo zvok. Nanj pa igramo z dvema, s štirimi ali šestimi palicami. Marimba izhaja z afriške celine in je starejša kot vibrafon ter predstavlja največji inštrument v družini paličnih tolkal. Po zgledu je podobna ksilofonu, le da je večja, ima večji razpon tonov (pet oktav) in večje tipke, ki so lesene. Marimba ima topel, temen in polen zvok, ki pa se ga ne da podaljševati. Inti: »Z glasbo lahko nekako izražam vse kar je v meni, vsa svoja čustva. Skozi to lahko izražam in pritegnem občinstvo. Brez glasbe ne vem kako bi preživel. Je neka radost v življenju in z njo se ves čas ukvarjam.«
Inti Pucihar je sedemnajstletni gimnazijec, ki se z glasbo srečuje že od malih nog. Sprva se je sicer učil igranja klavirja, vendar že po mesecu dni ugotovil, da ima raje tolkala. Inti: »Najprej sem se ukvarjal z glasbenimi pripravnicami, potem sem začel z učenjem klavirja, kjer sem se obdržal le en mesec, nato pa s petimi leti pričel z igranjem tolkal.« Nadaljeval je šolanje, svoje znanje o tolkalih pa še poglobil z vstopom na Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, kjer se pobližje spoznava z vibrafonom in marimbo. Nastopanje mu vsekakor ni tuje, na klavirju ga pogosto spremlja oče – Jaka Pucihar, trenutno pa v sodelovanju z mlajšim bratom Lianom pripravlja koncert za marimbo in orkester. Poleg marimbe in vibrafona, Inti poprime tudi za lesene paličice, se usede pred bobne in se pridruži bendu, s katerim spremlja šansonjerko Vito Mavrič. Svoje razmišljanje o Intijevem ustvarjanju je preko telefona z nami delil Intijev profesor tolkal in komorne glasbe – Simon Klavžar. Simon Klavžar: »Inti je zelo ognjevit dijak, v smislu načina muziciranja. V sebi ima zelo divjo energijo, ki jo s pridom izkorišča pri igranju, kar pomeni, da mu zelo dobro uspe interpretirati kar igra.« Vibrafon je glasbilo iz družine melodičnih tolkal, ki ima kot »igralno ploskev« razporejene kovinske plošče, podobno kot ksilofon ali marimba. Od marimbe pa se razlikuje po tem, da ima namesto lesenih kovinske plošče, pod vsako pa se nahaja resonator – na eni strani zaprta cev, uglašena z lastno frekvenco plošče, ki ojača in podaljša ton. Vibrafon ima tudi pedalo, podobno klavirskemu, s katerim dušimo zvok. Nanj pa igramo z dvema, s štirimi ali šestimi palicami. Marimba izhaja z afriške celine in je starejša kot vibrafon ter predstavlja največji inštrument v družini paličnih tolkal. Po zgledu je podobna ksilofonu, le da je večja, ima večji razpon tonov (pet oktav) in večje tipke, ki so lesene. Marimba ima topel, temen in polen zvok, ki pa se ga ne da podaljševati. Inti: »Z glasbo lahko nekako izražam vse kar je v meni, vsa svoja čustva. Skozi to lahko izražam in pritegnem občinstvo. Brez glasbe ne vem kako bi preživel. Je neka radost v življenju in z njo se ves čas ukvarjam.«
Kulturomat
Ali še pišete ljubezenska pisma? Ko jih pišemo, razmišljamo o človeku, do katerega čutimo naklonjenost in ljubezen. A ni nujno vedno tako. Dijak tretjega letnika gimnazije na Srednji šoli Slovenska Bistrica Dejan Gavrić je za svojo ljubljeno izbral Svobodo. Z ljubezenskim pismom, ki ga je nanjo naslovil, pa je zmagal na natečaju za najboljše ljubezensko pismo v državi. O otroštvu, odraščanju in z njima povezani svobodi se je z njim pogovarjala Lara Gril.
Ali še pišete ljubezenska pisma? Ko jih pišemo, razmišljamo o človeku, do katerega čutimo naklonjenost in ljubezen. A ni nujno vedno tako. Dijak tretjega letnika gimnazije na Srednji šoli Slovenska Bistrica Dejan Gavrić je za svojo ljubljeno izbral Svobodo. Z ljubezenskim pismom, ki ga je nanjo naslovil, pa je zmagal na natečaju za najboljše ljubezensko pismo v državi. O otroštvu, odraščanju in z njima povezani svobodi se je z njim pogovarjala Lara Gril.
Kulturomat
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev. »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.« Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša. V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Štirinajstletna Dita se z mamo in očetom znajde v »družinskem taborišču«, natančneje v bloku številka 31 znotraj Auschwitza. Blok 31 pa ni vsakdanji spalni blok, temveč nekaj nenavadnega, skorajda nemogočega. To je prostor, v katerem svoje dni preživljajo otroci skupaj s svojimi učitelji, njihova največja skrivnost pa je osem skrbno varovanih knjig. Skrb zanje je bila zaupana Diti, ki je tako postala »knjižničarka iz Auschwitza«. Čeprav jo spremljajo grozote taborišča in večno hladni pogledi »angela smrti«, se Dita ne preda in je pripravljena storiti vse za ohranitev knjig, družine in prijateljev. »Vsi so že slišali za največjo knjižnico na svetu, jaz pa bom napisal knjigo o najmanjši knjižnici na svetu in njeni knjižničarki.« Antonio Iturbe (1967, Zaragoza) je španski novinar, profesor novinarstva in pisatelj. Pisal je za številne španske časopise in revije ter jih urejal, trenutno pa je zaposlen kot direktor kulturnega magazina Librújala. Doslej je izdal precej otroških knjig, pa tudi pet romanov, s Knjižničarko iz Auschwitza, ki je bila prevedena v številne jezike, zaživela pa bo tudi na filmskem platnu, pa je doživel mednarodni preboj. Za založbo Učila jo je v slovenščino prevedla Manica Baša. V studiu se nam je pridružila Branka Fišer, urednica slovenske izdaje Knjižničarke iz Auschwitza. Z njo smo se pogovarjali o Diti, zgodbi, sporočilnosti knjige, kako je knjiga nastala in zakaj je pomembna za mlade bralce.
Kulturomat
Devetnajstletna Koprčanka Selma Skenderović je jeseni postala študetnka slovennistike in primerjalne književnosti ter literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na natečaj 19. Festivala mlade literature Urška pristopila z dvema zgodbama, ki nosita naslov Brezimni obraz in Plitvine. Kljub mladosti je v pisanju že precej izkušena, saj piše od svojega devetega leta, resneje pa se je s pisanjem začela ukvarjati v srednji šoli. Naslov Uršuljanka leta 2020 si je prislúžila s svojo drzno pisavo, v kateri samosvoje prepleta različne sloge in se pri tem suvereno loteva težkih tem, kot so brezdomstvo, sovražnost, tesnoba in potrošniška miselnost. Poleg častnega naziva ji pripadata dve nagradi. S pomočjo pisateljice Suzane Tratnik bo namreč ustvarila svoj knjižni prvenec, ki bo prihodnje leto izšel v zbirki JSKD Prvenke.
Devetnajstletna Koprčanka Selma Skenderović je jeseni postala študetnka slovennistike in primerjalne književnosti ter literarne teorije na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Na natečaj 19. Festivala mlade literature Urška pristopila z dvema zgodbama, ki nosita naslov Brezimni obraz in Plitvine. Kljub mladosti je v pisanju že precej izkušena, saj piše od svojega devetega leta, resneje pa se je s pisanjem začela ukvarjati v srednji šoli. Naslov Uršuljanka leta 2020 si je prislúžila s svojo drzno pisavo, v kateri samosvoje prepleta različne sloge in se pri tem suvereno loteva težkih tem, kot so brezdomstvo, sovražnost, tesnoba in potrošniška miselnost. Poleg častnega naziva ji pripadata dve nagradi. S pomočjo pisateljice Suzane Tratnik bo namreč ustvarila svoj knjižni prvenec, ki bo prihodnje leto izšel v zbirki JSKD Prvenke.
Kulturomat
Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič. Gitici poezija vsekakor ni tuja, saj se z njo srečuje že od malih nog, ko ji je oče prebiral pesmi slovenskih pesnikov. Danes ima veliko slovenskih in tujih vzornikov, iz katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Zbirko bo kmalu mogoče kupiti, Gitica in Taja pa pripravljata tudi predstavitveni literarni večer. Pred več kot enim letom sem dobila idejo, da bi zbrala nekaj svojih pesmi ter jih podelila z drugimi - če sem jaz uživala ob pisanju, bo pa morda še kdo ob branju, mar ne? In tako nekako se je rodila ta zbirka : s Tajo Košir Popovič sva se poleti lotili projekta, namreč pesmi z moje strani ter fotografije z njene. Razgibana forma, več jezikov, proste misli in še mnogo srčnosti ter truda je bilo potrebnih, da sva po nekaj mesecih dobili v roke zbirko z naslovom Njej. Poezija me pripelje malo bližje k svobodi. Odkar sem napisala svojo prvo pesem, bi lahko rekla, da se vanjo potapljam vse globlje. Ustvarjati je tako izhod kot prihod domov, in brez tega je težko živeti. Kot pravijo - živim, da pišem in ravno obratno. Sama s seboj Praznina je zapolnjena. Oblivajo me oceani in morja. Skrbi me zapuščajo, tegobe popuščajo. Ne tonem, temveč lebdim!
Gitica Jakopin je vsestranska umetniška ustvarjalka, ki se posveča raznim projektom. Njen zadnji in največji je izid pesniške zbirke v sodelovanju s fotografinjo Tajo košir Popovič. Gitici poezija vsekakor ni tuja, saj se z njo srečuje že od malih nog, ko ji je oče prebiral pesmi slovenskih pesnikov. Danes ima veliko slovenskih in tujih vzornikov, iz katerih črpa navdih, pisanja poezije pa se je prvič lotila z vstopom v srednjo šolo. Tekom epidemije je čas izkoristila za ustvarjanje novih pesmi in oblikovala zbirko, ki jo sestavlja 50 pesmi, ki skupaj s fotografijami obsegajo 100 strani. Zbirka nosi naslov Njej, posveča pa jo svoji babici – Gitici. Zbirko bo kmalu mogoče kupiti, Gitica in Taja pa pripravljata tudi predstavitveni literarni večer. Pred več kot enim letom sem dobila idejo, da bi zbrala nekaj svojih pesmi ter jih podelila z drugimi - če sem jaz uživala ob pisanju, bo pa morda še kdo ob branju, mar ne? In tako nekako se je rodila ta zbirka : s Tajo Košir Popovič sva se poleti lotili projekta, namreč pesmi z moje strani ter fotografije z njene. Razgibana forma, več jezikov, proste misli in še mnogo srčnosti ter truda je bilo potrebnih, da sva po nekaj mesecih dobili v roke zbirko z naslovom Njej. Poezija me pripelje malo bližje k svobodi. Odkar sem napisala svojo prvo pesem, bi lahko rekla, da se vanjo potapljam vse globlje. Ustvarjati je tako izhod kot prihod domov, in brez tega je težko živeti. Kot pravijo - živim, da pišem in ravno obratno. Sama s seboj Praznina je zapolnjena. Oblivajo me oceani in morja. Skrbi me zapuščajo, tegobe popuščajo. Ne tonem, temveč lebdim!
Kulturomat
Oskar Šubic je filmski navdušenec in režiser kratkih filmov, ki je skupaj s svojo snemalno ekipo prijateljev posnel že 15 kratkih filmov. Zanje je spisal scenarij, izbral igralce in se preizkusil v vlogi režiserja. V tokratnem Kulturomatu smo se z Oskarjem pogovarjali o ustvarjanju filmov, pisanju scenarija in drugem umetniškem ustvarjanju. Ker zaradi epidemije koronavirusa vsi ostajamo doma, je Oskar prosti čas izkoristil za načrtovanje novega filma. Napisal je scenarij in skupaj s prijatelji posnel film z naslovom Upor, katerega premiera sledi v pomladnih mesecih letošnjega leta.
Oskar Šubic je filmski navdušenec in režiser kratkih filmov, ki je skupaj s svojo snemalno ekipo prijateljev posnel že 15 kratkih filmov. Zanje je spisal scenarij, izbral igralce in se preizkusil v vlogi režiserja. V tokratnem Kulturomatu smo se z Oskarjem pogovarjali o ustvarjanju filmov, pisanju scenarija in drugem umetniškem ustvarjanju. Ker zaradi epidemije koronavirusa vsi ostajamo doma, je Oskar prosti čas izkoristil za načrtovanje novega filma. Napisal je scenarij in skupaj s prijatelji posnel film z naslovom Upor, katerega premiera sledi v pomladnih mesecih letošnjega leta.
Kulturomat
Jakob Adamič Šeme se z gledališčem srečuje že od malih nog, ko je svoje prve predstave ustvarjal v zavetju domače sobe. Sledili so obiski večjih gledališč, pisanje dramskih besedil in vsakoletni obvezni nakup abonmaja. V drugem letniku je v sodelovanju z režiserjem Jušem A. Zidarjem in s sošolci ustvaril predstavo Razred. Kmalu je sledila ideja o samostojni gledališki predstavi, katere ustvarjanja se je lotil skupaj s sošolko in prijateljico Gitico Jakopin. Skupaj sta prevedla in zrežirala predstavo z naslovom Stena v morju. Svoje navdušenje nad gledališčem goji še naprej, čas, ki ga preživi doma zaradi epidemije koronavirusa, pa mu je dal nov zagon za ustvarjanje dramskih tekstov in ustvarjanje novih projektov.
Jakob Adamič Šeme se z gledališčem srečuje že od malih nog, ko je svoje prve predstave ustvarjal v zavetju domače sobe. Sledili so obiski večjih gledališč, pisanje dramskih besedil in vsakoletni obvezni nakup abonmaja. V drugem letniku je v sodelovanju z režiserjem Jušem A. Zidarjem in s sošolci ustvaril predstavo Razred. Kmalu je sledila ideja o samostojni gledališki predstavi, katere ustvarjanja se je lotil skupaj s sošolko in prijateljico Gitico Jakopin. Skupaj sta prevedla in zrežirala predstavo z naslovom Stena v morju. Svoje navdušenje nad gledališčem goji še naprej, čas, ki ga preživi doma zaradi epidemije koronavirusa, pa mu je dal nov zagon za ustvarjanje dramskih tekstov in ustvarjanje novih projektov.
Kulturomat
Kinodvor vsako leto v sklopu festivala Kinotrip pripravi tudi Kinotripove predfestivalske delavnice. Na teh se mladi spoznavajo s postopki ustvarjanja filmov. Ela Romih, Lea Badovinac in Amadej Zalokar so se spoznali na delavnici snemanja videospotov, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom SCCA in Društvom Kraken. Pod budnim očesom mentorjev so tekom delavnic napisali scenarij, iskali snemalno lokacijo, priskrbeli kostumografijo, snemali in montirali svoj prvi videospot za skupino MRFY ter njihovo skladbo z naslovom U reki. Za snemanje so uporabili starejše modele fotoaparatov, v videospotu pa so povezovali črno-belo tehniko in se poigravali s svetlobo ter sencami. Videospote, ki so jih mladi ustvarili na delavnici, si je bilo možno ogledati na letošnjem 18. Luksuz Festivalu poceni filma.
Kinodvor vsako leto v sklopu festivala Kinotrip pripravi tudi Kinotripove predfestivalske delavnice. Na teh se mladi spoznavajo s postopki ustvarjanja filmov. Ela Romih, Lea Badovinac in Amadej Zalokar so se spoznali na delavnici snemanja videospotov, ki je nastala v sodelovanju z Zavodom SCCA in Društvom Kraken. Pod budnim očesom mentorjev so tekom delavnic napisali scenarij, iskali snemalno lokacijo, priskrbeli kostumografijo, snemali in montirali svoj prvi videospot za skupino MRFY ter njihovo skladbo z naslovom U reki. Za snemanje so uporabili starejše modele fotoaparatov, v videospotu pa so povezovali črno-belo tehniko in se poigravali s svetlobo ter sencami. Videospote, ki so jih mladi ustvarili na delavnici, si je bilo možno ogledati na letošnjem 18. Luksuz Festivalu poceni filma.
Kulturomat
Dnevi brez glasbe bi bili za marsikoga izgubljeni. Tudi za naša tokratna gosta oddaje Kulturomat, mlada Škofjeločana Karla Jemca in Matica Kamina, ki sta se odločila, da bosta te dni izkoristila ne le za poslušanje, temveč tudi za ustvarjanje glasbe. Že v osnovni šoli sta – kot bomo slišali, rada nastopala, čas, ko sta doma pa jima je dal nov zagon, da svoje glasbene izkušnje in ljubezen do glasbe še nadgradita. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Dnevi brez glasbe bi bili za marsikoga izgubljeni. Tudi za naša tokratna gosta oddaje Kulturomat, mlada Škofjeločana Karla Jemca in Matica Kamina, ki sta se odločila, da bosta te dni izkoristila ne le za poslušanje, temveč tudi za ustvarjanje glasbe. Že v osnovni šoli sta – kot bomo slišali, rada nastopala, čas, ko sta doma pa jima je dal nov zagon, da svoje glasbene izkušnje in ljubezen do glasbe še nadgradita. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Dora Šandor je mlada gimnazijka in pevka, ki prihaja iz okolice Ptuja. Že od nekdaj so jo zanimale različne stvari, svojo srečo pa je najraje iskala v športu in glasbi. V osnovni šoli se je ukvarjala z baletom, igrala rokomet in obiskovala solo petje, nato pa se je zaradi pomanjkanja časa morala odločiti, čemu se bo popolnoma posvetila. In izbrala je glasbo. Z njo se aktivno ukvarja od petega razreda, zdaj pa s svojim glasom osvaja mednarodne odre. Nastopila je na italijanskem festivalu Sanremo Junior, koprskem festivalu FeNS in na ptujskem Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Dora Šandor je mlada gimnazijka in pevka, ki prihaja iz okolice Ptuja. Že od nekdaj so jo zanimale različne stvari, svojo srečo pa je najraje iskala v športu in glasbi. V osnovni šoli se je ukvarjala z baletom, igrala rokomet in obiskovala solo petje, nato pa se je zaradi pomanjkanja časa morala odločiti, čemu se bo popolnoma posvetila. In izbrala je glasbo. Z njo se aktivno ukvarja od petega razreda, zdaj pa s svojim glasom osvaja mednarodne odre. Nastopila je na italijanskem festivalu Sanremo Junior, koprskem festivalu FeNS in na ptujskem Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo.
Kulturomat
Nežina ustvarjalna pot se je pričela v Mariboru, kjer se je pri štirih letih začela ukvarjati z baletom. Po končani nižji baletni šoli jo je v svoj ritem zvabil hiphop, ki jo je z vstopom v gimnazijo pripeljal v Ljubljano. Tu je pod mentorstvom že uveljavljenih plesalcev nadaljevala svojo plesno kariero. Pridružila se je plesni skupini Artifex, s katero je leta 2018 na IDO championship osvojila državno, evropsko in svetovno prvenstvo v hiphop koreografiji – formacija. Trenutno obiskuje Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani (NTF), kjer študira modno oblikovanje. Sama pravi, da so obdobja karentene težka, saj virtualni treningi niso prav nič podobni tistim v plesni dvorani. Ima pa zato več časa za ustvarjanje, v katerem je zasnovala prav poseben projekt, ki združuje ples, oblikovanje in slikanje. »Kadar slišim beat, plešem, Kadar v roke vzamem čopič, slikam, Kadar dobim idejo, kreiram. To je Neki«(vzdevek)
Nežina ustvarjalna pot se je pričela v Mariboru, kjer se je pri štirih letih začela ukvarjati z baletom. Po končani nižji baletni šoli jo je v svoj ritem zvabil hiphop, ki jo je z vstopom v gimnazijo pripeljal v Ljubljano. Tu je pod mentorstvom že uveljavljenih plesalcev nadaljevala svojo plesno kariero. Pridružila se je plesni skupini Artifex, s katero je leta 2018 na IDO championship osvojila državno, evropsko in svetovno prvenstvo v hiphop koreografiji – formacija. Trenutno obiskuje Naravoslovnotehniško fakulteto v Ljubljani (NTF), kjer študira modno oblikovanje. Sama pravi, da so obdobja karentene težka, saj virtualni treningi niso prav nič podobni tistim v plesni dvorani. Ima pa zato več časa za ustvarjanje, v katerem je zasnovala prav poseben projekt, ki združuje ples, oblikovanje in slikanje. »Kadar slišim beat, plešem, Kadar v roke vzamem čopič, slikam, Kadar dobim idejo, kreiram. To je Neki«(vzdevek)
Kulturomat
Zine (izg. zin) izhaja iz okrajšave angleške besede za revijo (magazine). Gre za publikacijo manjšega formata, natisnjeno v majhni nakladi. Praviloma je zine cenovno dostopen in izhaja neodvisno; prav to pa mu omogoča, da obravnava teme, ki so bodisi kontroverzne, neposredne ali nezanimive za klasične medije. Še posebej so bili priljubljeni v devetdesetih letih, danes pa ponoven razcvet doživljajo tudi v slovenskem prostoru. Tim Topić in Lan Anzeljc sta prijatelja, ki že vrsto let sodelujeta pri ustvarjanju raznih projektov. Nazadnje sta skupaj ustvarila fotografsko-pesniški zine z naslovom Rdeča Grud. Tim je ustvaril vizualno podobo publikacije, Lan pa je napisal pesmi, ki dopolnjujejo fotografije. »Rdeča grud je fotografsko-poezijsko delo na 52 straneh, ki prikazuje zgodbo tragičnega subjekta, bolj natančno tisto njegovo lastnost (strah, pohlep, jeza ...), ali tisti dogodek, ki zaznamuje njegovo zgodbo. Tako to delo prikazuje ta dogodek zamrznjen v času, in nam da možnost, da si ta dogodek lahko pobliže pogledamo. Lahko opazujemo njegovo spogledovanje s ključnim dogodkom (gospodično). Obenem ga pa konstantno lovi njegova prihodnost (maska). Konec ni jasen ...« (Odlomek iz uvodnika Rdeče grudi). Tim in Lan sta za pomoč prosila tudi svoje prijatelje, s katerimi sta oktobra 2019 v zgodnjih jutranjih urah izvedla fotografiranje na ljubljanskih ulicah. Nastale so izjemne fotografije v rdeče-belem odtenku, ki skupaj s poezijo opevajo tragičen subjekt moškega in iskanja njegove gospodične.
Zine (izg. zin) izhaja iz okrajšave angleške besede za revijo (magazine). Gre za publikacijo manjšega formata, natisnjeno v majhni nakladi. Praviloma je zine cenovno dostopen in izhaja neodvisno; prav to pa mu omogoča, da obravnava teme, ki so bodisi kontroverzne, neposredne ali nezanimive za klasične medije. Še posebej so bili priljubljeni v devetdesetih letih, danes pa ponoven razcvet doživljajo tudi v slovenskem prostoru. Tim Topić in Lan Anzeljc sta prijatelja, ki že vrsto let sodelujeta pri ustvarjanju raznih projektov. Nazadnje sta skupaj ustvarila fotografsko-pesniški zine z naslovom Rdeča Grud. Tim je ustvaril vizualno podobo publikacije, Lan pa je napisal pesmi, ki dopolnjujejo fotografije. »Rdeča grud je fotografsko-poezijsko delo na 52 straneh, ki prikazuje zgodbo tragičnega subjekta, bolj natančno tisto njegovo lastnost (strah, pohlep, jeza ...), ali tisti dogodek, ki zaznamuje njegovo zgodbo. Tako to delo prikazuje ta dogodek zamrznjen v času, in nam da možnost, da si ta dogodek lahko pobliže pogledamo. Lahko opazujemo njegovo spogledovanje s ključnim dogodkom (gospodično). Obenem ga pa konstantno lovi njegova prihodnost (maska). Konec ni jasen ...« (Odlomek iz uvodnika Rdeče grudi). Tim in Lan sta za pomoč prosila tudi svoje prijatelje, s katerimi sta oktobra 2019 v zgodnjih jutranjih urah izvedla fotografiranje na ljubljanskih ulicah. Nastale so izjemne fotografije v rdeče-belem odtenku, ki skupaj s poezijo opevajo tragičen subjekt moškega in iskanja njegove gospodične.
Kulturomat
Glasba je povsod okoli nas. Glasba nas sprošča, navdušuje in nam krajša dolge karantenske dni. Za vsako skladbo ali albumom pa je skrit dolg proces pisanja besedil, ustvarjanja glasbene podlage, melodije in priprav na izdajo. To pot je prehodila tudi naša tokratna gostja, 20-letna gimnazijka Veronika Nikolovska, ki je v sklopu zaključnega projekta na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana napisala besedilo, posnela in izdala svoj glasbeni prvenec s prihajajočega albuma z naslovom Dancing through life – Ples skozi življenje. »Izražam se skozi umetnost, ustvarjanjem glasbe in pisanjem tekstov. Kot tudi s plesom, fotografijo, slikanjem in igro. Glasba mi daje občutek letenja. Vame vlije moč in občutek svobode. Brez nje enostavno ne bi mogla živeti.« (Veronika Nikolovska, odlomek iz Kulturomata). Veroniko glasba spremlja že od malih nog, resneje pa se je s pisanjem besedil in glasbe začela ukvarjat z vstopom v srednjo šolo. Tako je ob zaključku srednješolskega izobraževanja tudi sama napisala besedilo svoje prve skladbe, glasbeno pa jo je opremila s pomočjo prijateljev, pri čemer se je zgledovala po svojih glasbenih vzornicah. Skladbo, ki se je premierno odvrtela septembra 2020, je žanrsko umestila v pop. Veronika pravi, da so obdobja karantene zanjo težka, a hkrati koristna za njeno ustvarjanje, saj glasbi uspe nameniti več časa kot sicer. Upa pa, da se bo kmalu, kljub dolgi in ovinkasti poti ter nenavadnim razmeram, pričelo tudi snemanje njenega prvega albuma. Njenemu glasbenemu prvencu lahko prisluhnete na YouTube kanalu in v Kulturomatu.
Glasba je povsod okoli nas. Glasba nas sprošča, navdušuje in nam krajša dolge karantenske dni. Za vsako skladbo ali albumom pa je skrit dolg proces pisanja besedil, ustvarjanja glasbene podlage, melodije in priprav na izdajo. To pot je prehodila tudi naša tokratna gostja, 20-letna gimnazijka Veronika Nikolovska, ki je v sklopu zaključnega projekta na Srednji šoli za oblikovanje in fotografijo Ljubljana napisala besedilo, posnela in izdala svoj glasbeni prvenec s prihajajočega albuma z naslovom Dancing through life – Ples skozi življenje. »Izražam se skozi umetnost, ustvarjanjem glasbe in pisanjem tekstov. Kot tudi s plesom, fotografijo, slikanjem in igro. Glasba mi daje občutek letenja. Vame vlije moč in občutek svobode. Brez nje enostavno ne bi mogla živeti.« (Veronika Nikolovska, odlomek iz Kulturomata). Veroniko glasba spremlja že od malih nog, resneje pa se je s pisanjem besedil in glasbe začela ukvarjat z vstopom v srednjo šolo. Tako je ob zaključku srednješolskega izobraževanja tudi sama napisala besedilo svoje prve skladbe, glasbeno pa jo je opremila s pomočjo prijateljev, pri čemer se je zgledovala po svojih glasbenih vzornicah. Skladbo, ki se je premierno odvrtela septembra 2020, je žanrsko umestila v pop. Veronika pravi, da so obdobja karantene zanjo težka, a hkrati koristna za njeno ustvarjanje, saj glasbi uspe nameniti več časa kot sicer. Upa pa, da se bo kmalu, kljub dolgi in ovinkasti poti ter nenavadnim razmeram, pričelo tudi snemanje njenega prvega albuma. Njenemu glasbenemu prvencu lahko prisluhnete na YouTube kanalu in v Kulturomatu.
Kulturomat
V teh epidemično turbulentnih časih, ko sta kulturno in umetniško ustvarjanje skorajda onemogočena, uprizarjanje v javnosti pa v veliki meri zagotovo, je pravzaprav nuja in dolžnost predstavljati in izpostavljati tiste izjemne mlade ustvarjalce, ki kljub preprekam še vedno polno dihajo navdih in umetnost.Ena takšnih je vsekakor 18-letna dijakinja Gimnazije Poljane - Aiko Zakrajšek. Vsestranska umetnica, ki jo najbolj zanimata raziskovanje in ustvarjanje na področju igre in poezije, a si je že od osnovne šole bližnja tudi z violino, zborovskim petjem, fotografijo. V okviru festivala Kinotrip je posnela že 3 kratk efilme, dva sta že končana (eden je bil del projekta #Capsule2050, ki ga je organiziral znameniti španski muzej Reina Sofia), tretji pa je v procesu montaže, ki ga je zamaknila situacija s korono. Aiko je tudi članica društva Novi dijak in urednica šolskega časopisa, trenutno pa je tudi del zanimivega projekta Mlado Mladinsko in šolske produkcije Romea in Julije. Njen cilj je študij filmske režije na AGRFT, kratkoročnejši pa izid njene prve pesniške zbirke, ki nam jo bo predstvaila in pesmi tudi interpretirala, v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V teh epidemično turbulentnih časih, ko sta kulturno in umetniško ustvarjanje skorajda onemogočena, uprizarjanje v javnosti pa v veliki meri zagotovo, je pravzaprav nuja in dolžnost predstavljati in izpostavljati tiste izjemne mlade ustvarjalce, ki kljub preprekam še vedno polno dihajo navdih in umetnost.Ena takšnih je vsekakor 18-letna dijakinja Gimnazije Poljane - Aiko Zakrajšek. Vsestranska umetnica, ki jo najbolj zanimata raziskovanje in ustvarjanje na področju igre in poezije, a si je že od osnovne šole bližnja tudi z violino, zborovskim petjem, fotografijo. V okviru festivala Kinotrip je posnela že 3 kratk efilme, dva sta že končana (eden je bil del projekta #Capsule2050, ki ga je organiziral znameniti španski muzej Reina Sofia), tretji pa je v procesu montaže, ki ga je zamaknila situacija s korono. Aiko je tudi članica društva Novi dijak in urednica šolskega časopisa, trenutno pa je tudi del zanimivega projekta Mlado Mladinsko in šolske produkcije Romea in Julije. Njen cilj je študij filmske režije na AGRFT, kratkoročnejši pa izid njene prve pesniške zbirke, ki nam jo bo predstvaila in pesmi tudi interpretirala, v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Čarovništvo je tema, ki je mladim poznana predvsem zaradi pravljic in številnih literarnih del in filmov. Nekaj pa jih poleg tega ve tudi, kaj je pripomoglo v nastanek teh mitov. Tadeja Bizilj in osnovnošolci z Osnovne šole Poljane bodo dan brez nočjo čarovnic v oddaji Kulturomat razmišljali o tradicionalnih mitih o čarovnicah, ki sežejo že v začetek konstruiranja družb in so se prenašali z ustnim izročilom in legendami. Kdo so bile čarovnice, zakaj so jih tako imenovali, kakšni so bili njihovi shodi, kje so se skrivale slovenske čarovnice in v katerih literarnih delih jih najdemo – o vsem tem to soboto.
Čarovništvo je tema, ki je mladim poznana predvsem zaradi pravljic in številnih literarnih del in filmov. Nekaj pa jih poleg tega ve tudi, kaj je pripomoglo v nastanek teh mitov. Tadeja Bizilj in osnovnošolci z Osnovne šole Poljane bodo dan brez nočjo čarovnic v oddaji Kulturomat razmišljali o tradicionalnih mitih o čarovnicah, ki sežejo že v začetek konstruiranja družb in so se prenašali z ustnim izročilom in legendami. Kdo so bile čarovnice, zakaj so jih tako imenovali, kakšni so bili njihovi shodi, kje so se skrivale slovenske čarovnice in v katerih literarnih delih jih najdemo – o vsem tem to soboto.
Kulturomat
Janez Ivačič je glasbenik in umetnik, ki prihaja iz okolice Maribora. Pri svojih 14-ih letih že osvaja odre mednarodnih festivalov. Prihaja iz glasbene družine, zato ne pomni, kdaj je začel prepevati in se ukvarjati z glasbo, saj je ta že od nekdaj del njegovega življenja. Svojo prvo skladbo je napisal v šestem razredu, zdaj pa za naslednje leto napoveduje svoj prvi album. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.
Janez Ivačič je glasbenik in umetnik, ki prihaja iz okolice Maribora. Pri svojih 14-ih letih že osvaja odre mednarodnih festivalov. Prihaja iz glasbene družine, zato ne pomni, kdaj je začel prepevati in se ukvarjati z glasbo, saj je ta že od nekdaj del njegovega življenja. Svojo prvo skladbo je napisal v šestem razredu, zdaj pa za naslednje leto napoveduje svoj prvi album. Z njim se je pogovarjala Lara Gril.
Kulturomat
Kinotripov filmski festival se odvija že peto leto zapored, tokrat prvič v jesenskem času med 15.in 17. oktobrom. Ekipa sedmih srednješolcev je med poletnimi počitnicami pogledala 12 celovečernih filmov in izbrala tistih pet, ki ste si jih lahko ogledali na letošnjem festivalu. Mladi so prav tako sestavljali festivalsko knjižico, izbrali fotografije in napisali opise filmov, pomagala in vodila pa jih je mentorica Anja Benko.
Kinotripov filmski festival se odvija že peto leto zapored, tokrat prvič v jesenskem času med 15.in 17. oktobrom. Ekipa sedmih srednješolcev je med poletnimi počitnicami pogledala 12 celovečernih filmov in izbrala tistih pet, ki ste si jih lahko ogledali na letošnjem festivalu. Mladi so prav tako sestavljali festivalsko knjižico, izbrali fotografije in napisali opise filmov, pomagala in vodila pa jih je mentorica Anja Benko.
Kulturomat
Kranjski gimnazijci so že v preteklem šolskem letu izdali literarni zbornik Gimnazije Kranj Lu*čka, vendar so njegovo izdajo in predstavitev javnosti zaradi koronavirusa, prestavili na jesen. 24 dijakov je prispevalo 43 pesmi in 19 proznih besedil, zbornik pa v zaključeno celoto povezujejo ilustracije štirih dijakinj. Zbornik je tekom šolskega leta nastajal v sklopu krožka kretivnega pisanja, ki ga vodi mentorica in urednica Bernarda Lenaršič. Pogovarjali smo se z mentorico in urednico zbornika Bernardo Lenaršič, ki nam je predstavila vsebino in tradicijo zbornika ter nas v prispevku nagovorila k razmisleku o pomenu naslova Lu*čka. »Si upam v diktaturi originalnosti zagrešiti odklon, tako rekoč napako, in preprosto ponoviti kitajski pregovor, da je bolje prižgati svečko kot preklinjati temo? (Se že vračam k *.) Zamolčano. Neizgovorljivo. Cenzurirano. Poljubno. Izbirno. Igrivo. Vznemirljivo. Novo. Vstavi črko. Svojo.« (Odlomek iz uvodnika k zborniku Lu*čka, Bernarda Lenaršič). Svoje mnenje in občutke o ustvarjanju proznih besedil ter poezije, pa so nam podale tri sodelujoče dijakinje, Hana Bujanović Kokot, Jona Levar in Izabela Letonja.
Kranjski gimnazijci so že v preteklem šolskem letu izdali literarni zbornik Gimnazije Kranj Lu*čka, vendar so njegovo izdajo in predstavitev javnosti zaradi koronavirusa, prestavili na jesen. 24 dijakov je prispevalo 43 pesmi in 19 proznih besedil, zbornik pa v zaključeno celoto povezujejo ilustracije štirih dijakinj. Zbornik je tekom šolskega leta nastajal v sklopu krožka kretivnega pisanja, ki ga vodi mentorica in urednica Bernarda Lenaršič. Pogovarjali smo se z mentorico in urednico zbornika Bernardo Lenaršič, ki nam je predstavila vsebino in tradicijo zbornika ter nas v prispevku nagovorila k razmisleku o pomenu naslova Lu*čka. »Si upam v diktaturi originalnosti zagrešiti odklon, tako rekoč napako, in preprosto ponoviti kitajski pregovor, da je bolje prižgati svečko kot preklinjati temo? (Se že vračam k *.) Zamolčano. Neizgovorljivo. Cenzurirano. Poljubno. Izbirno. Igrivo. Vznemirljivo. Novo. Vstavi črko. Svojo.« (Odlomek iz uvodnika k zborniku Lu*čka, Bernarda Lenaršič). Svoje mnenje in občutke o ustvarjanju proznih besedil ter poezije, pa so nam podale tri sodelujoče dijakinje, Hana Bujanović Kokot, Jona Levar in Izabela Letonja.
Kulturomat
Dijakinja drugega letnika gimnazije Kranj in njen delček proznega dela iz zbornika Lučka.
Dijakinja drugega letnika gimnazije Kranj in njen delček proznega dela iz zbornika Lučka.
Kulturomat
Delček proznega besedila Jone Lever, dijakinje tretjega letnika Gimnazije Kranj.
Delček proznega besedila Jone Lever, dijakinje tretjega letnika Gimnazije Kranj.
Kulturomat
Božično-novoletni prazniki in s tem tudi počitnice, ki so jih predvsem šolarji nestrpno pričakovali, so končno tu. Že ves mesec december je poln prazničnega razpoloženja, praznični duh pa se bo v teh dneh zares razširil prav med vse. Na Osnovni šoli Maksa Durjave v Mariboru so imeli pred kratkim poseben dan, ki so ga namenili okraševanju in decembrskemu ustvarjanju. Med izdelovanjem smo zmotili petošolce, pred mikrofon pa povabili tudi Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta, ki nam je povedala, kako lahko tudi zdaj iz plodov narave izdelamo kaj zanimivega in kakšne začimbe ne smejo manjkati v praznični kuhinji. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Božično-novoletni prazniki in s tem tudi počitnice, ki so jih predvsem šolarji nestrpno pričakovali, so končno tu. Že ves mesec december je poln prazničnega razpoloženja, praznični duh pa se bo v teh dneh zares razširil prav med vse. Na Osnovni šoli Maksa Durjave v Mariboru so imeli pred kratkim poseben dan, ki so ga namenili okraševanju in decembrskemu ustvarjanju. Med izdelovanjem smo zmotili petošolce, pred mikrofon pa povabili tudi Blanko Ravnjak iz Botaničnega vrta, ki nam je povedala, kako lahko tudi zdaj iz plodov narave izdelamo kaj zanimivega in kakšne začimbe ne smejo manjkati v praznični kuhinji. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kulturomat
V Kulturomatu vam predstavljamo 18-letno Žaklino Krejič, ki obiskuje 4. letnik Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Njena velika ljubezen je risanje – in to ne česarkoli, temveč ljudi. Spoznajte portretistko, ki se je te umetnosti naučila sama, njeno občinstvo, njeni kritiki in učitelji pa so sledilci na Instagramu. In teh ni malo. Žaklino Krejič se je letos poleti preizkusila tudi kot igralka v mladinskem filmu Domine, ki bo na ogled prihodnje leto.
V Kulturomatu vam predstavljamo 18-letno Žaklino Krejič, ki obiskuje 4. letnik Srednje zdravstvene šole Ljubljana. Njena velika ljubezen je risanje – in to ne česarkoli, temveč ljudi. Spoznajte portretistko, ki se je te umetnosti naučila sama, njeno občinstvo, njeni kritiki in učitelji pa so sledilci na Instagramu. In teh ni malo. Žaklino Krejič se je letos poleti preizkusila tudi kot igralka v mladinskem filmu Domine, ki bo na ogled prihodnje leto.
Kulturomat
Neja Jeraj Sedej je srednješolka, ki ima do literature prav poseben odnos. Njen najljubši pesnik je France Prešeren, pravi, da so slovenski avtorji podcenjeni in da ji je žal, da jih njeni vrstniki ne razumejo tako, kot jih ona. Svoj prosti čas pa ne izkoristi le za branje, temveč tudi za pisanje. Izpod njenega peresa prihaja večinoma poezija, do sedaj ima dokončanih največ pesmi, predvsem lirsko-izpovednih, pa tudi kratke zgodbe in nekaj črtic, začela pa je tudi s pisanjem dveh romanov. Več o njenem ustvarjalnem delu, odnosu do slovenskih in tujih avtorjev pa tudi o branju poezije in proze slišite v tokratni oddaji Kulturomat. Z Nejo Jeraj Sedej se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Neja Jeraj Sedej je srednješolka, ki ima do literature prav poseben odnos. Njen najljubši pesnik je France Prešeren, pravi, da so slovenski avtorji podcenjeni in da ji je žal, da jih njeni vrstniki ne razumejo tako, kot jih ona. Svoj prosti čas pa ne izkoristi le za branje, temveč tudi za pisanje. Izpod njenega peresa prihaja večinoma poezija, do sedaj ima dokončanih največ pesmi, predvsem lirsko-izpovednih, pa tudi kratke zgodbe in nekaj črtic, začela pa je tudi s pisanjem dveh romanov. Več o njenem ustvarjalnem delu, odnosu do slovenskih in tujih avtorjev pa tudi o branju poezije in proze slišite v tokratni oddaji Kulturomat. Z Nejo Jeraj Sedej se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
KLT by WHITEMAN ft GF je punk rock zasedba iz Trbovelj, ki je po več letnem delovanja konec novembra izdala svoj studijski prvenec. Včeraj so imeli na domačih tleh predstavitveni koncert, na katerem se jim je pridružil še Jani Kovačič in prijateljska zasedba Suha Južina. Lea Ogrin pa jih je ujela nekaj dni prej.
KLT by WHITEMAN ft GF je punk rock zasedba iz Trbovelj, ki je po več letnem delovanja konec novembra izdala svoj studijski prvenec. Včeraj so imeli na domačih tleh predstavitveni koncert, na katerem se jim je pridružil še Jani Kovačič in prijateljska zasedba Suha Južina. Lea Ogrin pa jih je ujela nekaj dni prej.
Kulturomat
Knjižnih sejmov je po svetu veliko. Že od leta 1440, ko je bil v okolici Frankfurta prvi, torej že 577 let, so se na njem srečevali ljudje, ki jih je povezovala knjiga. Ta teden je je tako pri nas svoja vrata odprl že 33. slovenski knjižni sejem. Poleg predstavitev različnih založb obiskovalci lahko sodelujejo tudi v debatni kavarni, prisluhnejo predavanjem v založniški akademiji, poskrbeli pa so tudi za otroke in mladostnike, saj v času knjižnega sejma na odru zaživijo številne knjižne, gledališke in glasbene predstave. Med knjižne police se je podala Tadeja Bizilj.
Knjižnih sejmov je po svetu veliko. Že od leta 1440, ko je bil v okolici Frankfurta prvi, torej že 577 let, so se na njem srečevali ljudje, ki jih je povezovala knjiga. Ta teden je je tako pri nas svoja vrata odprl že 33. slovenski knjižni sejem. Poleg predstavitev različnih založb obiskovalci lahko sodelujejo tudi v debatni kavarni, prisluhnejo predavanjem v založniški akademiji, poskrbeli pa so tudi za otroke in mladostnike, saj v času knjižnega sejma na odru zaživijo številne knjižne, gledališke in glasbene predstave. Med knjižne police se je podala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Leto 2018, ki se počasi približuje, bo Cankarjevo leto – v njem bomo počastili 100. obletnico smrti našega največjega slovenskega pisatelja. Trije avtorji, Andrej Rozman Roza, Boštjan Gorenc – Pižama in Žiga X Gombač, so sprejeli velik izziv in odgovornost za sodobno interpretacijo treh izbranih poglavij iz obsežnega Cankarjevega opusa. Z deli želijo mladim bralcem na kritičen, raziskovalen in provokativen način približali literarni opus Ivana Cankarja in jim pokazati, kaj je mojstrska literatura. Več o projektu Cankar v stripu v današnji oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Leto 2018, ki se počasi približuje, bo Cankarjevo leto – v njem bomo počastili 100. obletnico smrti našega največjega slovenskega pisatelja. Trije avtorji, Andrej Rozman Roza, Boštjan Gorenc – Pižama in Žiga X Gombač, so sprejeli velik izziv in odgovornost za sodobno interpretacijo treh izbranih poglavij iz obsežnega Cankarjevega opusa. Z deli želijo mladim bralcem na kritičen, raziskovalen in provokativen način približali literarni opus Ivana Cankarja in jim pokazati, kaj je mojstrska literatura. Več o projektu Cankar v stripu v današnji oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Prisluhnite kako so ustavrili radijsko igro šestošolci iz OŠ Heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu.
Prisluhnite kako so ustavrili radijsko igro šestošolci iz OŠ Heroja Janeza Hribarja iz Starega trga pri Ložu.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Vsako sobotno dopoldne imajo glavno besedo na Prvem mladi. Po deseti je čas za oddajo Kulturomat, v kateri predstavljamo mlade, ki sem jim kultura ne zdi dolgočasna, temveč se je lotijo na svoj, inovativen način. V naslednjih minutah boste tako slišali pogovor s sestrama, ki pravita, da je ustvarjanje, petje in igranje v družinskem krogu nekaj najlepšega na svetu. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Vsako sobotno dopoldne imajo glavno besedo na Prvem mladi. Po deseti je čas za oddajo Kulturomat, v kateri predstavljamo mlade, ki sem jim kultura ne zdi dolgočasna, temveč se je lotijo na svoj, inovativen način. V naslednjih minutah boste tako slišali pogovor s sestrama, ki pravita, da je ustvarjanje, petje in igranje v družinskem krogu nekaj najlepšega na svetu. Z njima se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
V Kulturomatu bomo predstavili mlado slovensko pesnico Katarino Gomboc. Študentka magistrskega študija slovenskega in ruskega jezika je med 116 literati, mlajšimi od 30 let, ki so se prijavili na natečaj revije Mentor za mlade literarne talente, zmagala s svojimi pesmimi in bila na festivalu mlade literature Urška razglašena za »uršljanko« 2017.
V Kulturomatu bomo predstavili mlado slovensko pesnico Katarino Gomboc. Študentka magistrskega študija slovenskega in ruskega jezika je med 116 literati, mlajšimi od 30 let, ki so se prijavili na natečaj revije Mentor za mlade literarne talente, zmagala s svojimi pesmimi in bila na festivalu mlade literature Urška razglašena za »uršljanko« 2017.
Kulturomat
Sončna dvorana Izole je bila naš tokratni gostitelj na že 53. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Pričakujte ustvarjalne poglede, zgodbe in izkušnje mladih upov slovenskega filma v tokratnem Kulturomatu! Avtorica oddaje je Liana Buršič
Sončna dvorana Izole je bila naš tokratni gostitelj na že 53. srečanju najmlajših filmskih in video ustvarjalcev Slovenije. Pričakujte ustvarjalne poglede, zgodbe in izkušnje mladih upov slovenskega filma v tokratnem Kulturomatu! Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Spoznajte najbolj priljubljeno nigerijsko igro Ayo ali Ayoayo.
Spoznajte najbolj priljubljeno nigerijsko igro Ayo ali Ayoayo.
Kulturomat
Mladi svojo ustvarjalnost in energijo usmerjajo na številna umetniška področja. Med njimi sta tudi ples in petje, ki ju že kar nekaj let uspešno gojijo na II. osnovni šoli Celje. Plesno-gledališka skupina te šole, ki jo letos obiskujejo le dekleta, vsako leto pripravi nekaj nastopov, sodelujejo s pevskim zborom na šoli, pa tudi z dijaki Gimnazije Celje - Center.
Mladi svojo ustvarjalnost in energijo usmerjajo na številna umetniška področja. Med njimi sta tudi ples in petje, ki ju že kar nekaj let uspešno gojijo na II. osnovni šoli Celje. Plesno-gledališka skupina te šole, ki jo letos obiskujejo le dekleta, vsako leto pripravi nekaj nastopov, sodelujejo s pevskim zborom na šoli, pa tudi z dijaki Gimnazije Celje - Center.
Kulturomat
Predstavitev knjig Planet, ki ne raste in Zvezde vabijo.
Predstavitev knjig Planet, ki ne raste in Zvezde vabijo.
Kulturomat
Smo v tednu, ko Slovenija diha s košarko, zaradi Festivala slovenskega filma pa tudi s filmom. S filmom, ki je priložnost za igro in raziskovanje pa tudi čas, ko lahko v zatemnjeni dvorani pobegnemo vse prevečkrat noremu vrvežu vsakdana. Zato v tokratnem Kulturomatu odkrivamo filmske novosti in poučne ter ustvarjalne spremljevalne dogodke za mladostnike na repertoarju Kinodovora. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Smo v tednu, ko Slovenija diha s košarko, zaradi Festivala slovenskega filma pa tudi s filmom. S filmom, ki je priložnost za igro in raziskovanje pa tudi čas, ko lahko v zatemnjeni dvorani pobegnemo vse prevečkrat noremu vrvežu vsakdana. Zato v tokratnem Kulturomatu odkrivamo filmske novosti in poučne ter ustvarjalne spremljevalne dogodke za mladostnike na repertoarju Kinodovora. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Del svojega poletja so namenili glasbi, v zadnjih dneh počitnic trdo poprijeli za glasbila, avlo Mestne občine Kranj spremenili v glasbeno-vadbeni prostor, pred tem pregledali kar nekaj filmov in pripravili celovečerni koncert filmske glasbe. Mladi glasbeniki iz Kranja in okolice, ki so se lani združili pod imenom Kr’ Bis Band, se vračajo – drugi vikend v septembru so v Cerkljah na Gorenjskem predstavili svoj novi glasbeni projekt Vrnitev odpisanih: Čudoviti šum. Ulovili smo jih na vaji pred koncertoma.
Del svojega poletja so namenili glasbi, v zadnjih dneh počitnic trdo poprijeli za glasbila, avlo Mestne občine Kranj spremenili v glasbeno-vadbeni prostor, pred tem pregledali kar nekaj filmov in pripravili celovečerni koncert filmske glasbe. Mladi glasbeniki iz Kranja in okolice, ki so se lani združili pod imenom Kr’ Bis Band, se vračajo – drugi vikend v septembru so v Cerkljah na Gorenjskem predstavili svoj novi glasbeni projekt Vrnitev odpisanih: Čudoviti šum. Ulovili smo jih na vaji pred koncertoma.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
V tokratnem Kulturomatu gostimo mlada glasbenika, brata in sestro, Gašperja in Mašo Fatur, ki navdihujoče ubirata vsak svoj strunski instrument. Izvedeli boste tudi kako sta povezana s slavnim duom 2 Cellos in znamenito popevko Ne čakaj na maj! Z Mašo in Gašperjem se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
V tokratnem Kulturomatu gostimo mlada glasbenika, brata in sestro, Gašperja in Mašo Fatur, ki navdihujoče ubirata vsak svoj strunski instrument. Izvedeli boste tudi kako sta povezana s slavnim duom 2 Cellos in znamenito popevko Ne čakaj na maj! Z Mašo in Gašperjem se je pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič
Kulturomat
Bilka Peršič je mlada primorska glasbenica, ki obiskuje Umetniško gimnazijo Koper in igra na harfo. V vseh letih svojega glasbenega izobraževanja si je pridobila veliko izkušenj s tekmovanji, snemanji ter številnimi seminarji pri svetovno uspešnih harfistkah kot so Patrizia Tassini, Jana Bouskova, Marie Pierre Langlamet, Karen Vaughan idr. Udeležila se je že regijskega in državnega tekmovanja TEMSIG, kjer je dosegla dve zlati plaketi in drugo nagrado, ter mednarodnega tekmovanja Svirel, na katerem je prav tako dobila zlato plaketo. Dosegla je srebrno plaketo na Mednarodnem tekmovanju DHS in pa zlato na mednarodnem tekmovanju Svirel. Nastopala je tudi z Obalnim Komornim orkestrom pod taktirko umetniškega vodje Greblo Patrika. Višek njene dosedanje glasbene kariere je nastop na Izboru za tekmovanje Evrovizijski Mladi Glasbeniki 2016. V finalu se je predstavila tudi kot solistka in igrala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil priznani dirigent En Shao. Zakaj je harfa zanjo najlepši inštrument in kako je z vadbo v poletnih dneh, ko živiš čisto ob morju pa tudi o tem, kako pričakuje zadnji letnik srednje šole in kakšni so njeni nadaljnji načrti, bo Bilka Peršič povedala več v tokratni oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Bilka Peršič je mlada primorska glasbenica, ki obiskuje Umetniško gimnazijo Koper in igra na harfo. V vseh letih svojega glasbenega izobraževanja si je pridobila veliko izkušenj s tekmovanji, snemanji ter številnimi seminarji pri svetovno uspešnih harfistkah kot so Patrizia Tassini, Jana Bouskova, Marie Pierre Langlamet, Karen Vaughan idr. Udeležila se je že regijskega in državnega tekmovanja TEMSIG, kjer je dosegla dve zlati plaketi in drugo nagrado, ter mednarodnega tekmovanja Svirel, na katerem je prav tako dobila zlato plaketo. Dosegla je srebrno plaketo na Mednarodnem tekmovanju DHS in pa zlato na mednarodnem tekmovanju Svirel. Nastopala je tudi z Obalnim Komornim orkestrom pod taktirko umetniškega vodje Greblo Patrika. Višek njene dosedanje glasbene kariere je nastop na Izboru za tekmovanje Evrovizijski Mladi Glasbeniki 2016. V finalu se je predstavila tudi kot solistka in igrala s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija, ki ga je vodil priznani dirigent En Shao. Zakaj je harfa zanjo najlepši inštrument in kako je z vadbo v poletnih dneh, ko živiš čisto ob morju pa tudi o tem, kako pričakuje zadnji letnik srednje šole in kakšni so njeni nadaljnji načrti, bo Bilka Peršič povedala več v tokratni oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Kulturomat
Obiskali smo ekipo mladih nadebudnih filmskih ustvarjalcev, ki bodo avgust preživeli delovno – pred in za kamerami oz. točneje, fotoaparatom. Svoj film, ki zaenkrat še nima naslova, namreč snemajo z dobrim sponzorskim fotoaparatom, tudi sicer pa so se, čeprav gre za njihov prvi večji projekt, snemanja lotili resno. In tudi tema njihovega filma je resna – medvrstniško nasilje. Kako poteka snemanje filma, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.
Obiskali smo ekipo mladih nadebudnih filmskih ustvarjalcev, ki bodo avgust preživeli delovno – pred in za kamerami oz. točneje, fotoaparatom. Svoj film, ki zaenkrat še nima naslova, namreč snemajo z dobrim sponzorskim fotoaparatom, tudi sicer pa so se, čeprav gre za njihov prvi večji projekt, snemanja lotili resno. In tudi tema njihovega filma je resna – medvrstniško nasilje. Kako poteka snemanje filma, izveste v tokratni oddaji Kulturomat.
Kulturomat
Dorotea Senica je začela igrati prečno flavto z osmimi leti na Konservatoriju Maribor pri profesorici Valeriji Kamplet, pri kateri je tudi maturirala. S 15. leti je opravila sprejemni izpit na redni študij koncertne smeri flavta na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je zdaj študentka 8. semestra v razredu univ. prof. Michaela Martina Koflerja. Na Konservatoriju Maribor je bila vsako leto 1. flavtistka simfoničnega in pihalnega orkestra, letos pa 1. flavtistka simfoničnega orkestra Univerze Mozarteum. Dorotea je prejemnica Zoisove štipendije ter Gallusova varovanka. V mesecu maju se je udeležila večetapnega mednarodnega tekmovanja flavtistov do 32 let na Japonskem, pred kratkim je nastopila pri nas na Festivalu Lent, o svojih nastopih in glasbenih dosežkih pa bo še več povedala v oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Dorotea Senica je začela igrati prečno flavto z osmimi leti na Konservatoriju Maribor pri profesorici Valeriji Kamplet, pri kateri je tudi maturirala. S 15. leti je opravila sprejemni izpit na redni študij koncertne smeri flavta na Univerzi Mozarteum v Salzburgu, kjer je zdaj študentka 8. semestra v razredu univ. prof. Michaela Martina Koflerja. Na Konservatoriju Maribor je bila vsako leto 1. flavtistka simfoničnega in pihalnega orkestra, letos pa 1. flavtistka simfoničnega orkestra Univerze Mozarteum. Dorotea je prejemnica Zoisove štipendije ter Gallusova varovanka. V mesecu maju se je udeležila večetapnega mednarodnega tekmovanja flavtistov do 32 let na Japonskem, pred kratkim je nastopila pri nas na Festivalu Lent, o svojih nastopih in glasbenih dosežkih pa bo še več povedala v oddaji Kulturomat v pogovoru z voditeljico Tadejo Bizilj.
Kulturomat
Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Junija je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v naslednjih minutah v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.
Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Junija je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v naslednjih minutah v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.
Kulturomat
Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Letos je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.
Petnajstletni Lan Podletnik Ašič je mladi glasbeni ustvarjalec in multiinstrumentalist iz Ljubljane. Letos je z odliko končal deveti razred na Osnovni šoli Majde Vrhovnik in se uspešno vpisal na Konservatorij za glasbo in balet, na glasbeno teoretsko smer glasbeni stavek. Že kot nadebudnemu malčku mu je bilo najbolj zanimivo in privlačno vse in karkoli je bilo povezano z glasbo, o njegovem glasbenem ustvarjanju pa več v pogovoru z novinarko Tadejo Bizilj.
Kulturomat
Slovenija ima številne glasbene talente, tudi takšne, ki jih ne poznamo dovolj. Med njimi je vsekakor mladi pianist Jure Goručan. Glasba je njegov materni jezik in črno bele tipke so ga prevzele do te mere, da se je že pri 14ih odpravil v Koln na Akademijo za glasbo. Na pragu mednarodne kariere in po izidu njegove prve zgoščenke klasične glasbe, se bomo s tem osebnostno in glasbeno karizmatičnim mladim pianistom pogovarjali v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Slovenija ima številne glasbene talente, tudi takšne, ki jih ne poznamo dovolj. Med njimi je vsekakor mladi pianist Jure Goručan. Glasba je njegov materni jezik in črno bele tipke so ga prevzele do te mere, da se je že pri 14ih odpravil v Koln na Akademijo za glasbo. Na pragu mednarodne kariere in po izidu njegove prve zgoščenke klasične glasbe, se bomo s tem osebnostno in glasbeno karizmatičnim mladim pianistom pogovarjali v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
V tokratnem Kulturomatu bomo imeli priložnost spoznati Hano Černivec, dijakinjo umetniške gimnazije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki s svojim risanjem in pisanjem že od malih nog sodeluje na različnih natečajih, tekmovanjih in projektih. Nazadnje je navdušila s svojimi ilustracijami za pesem Andreja Rozmana Roze.
V tokratnem Kulturomatu bomo imeli priložnost spoznati Hano Černivec, dijakinjo umetniške gimnazije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo, ki s svojim risanjem in pisanjem že od malih nog sodeluje na različnih natečajih, tekmovanjih in projektih. Nazadnje je navdušila s svojimi ilustracijami za pesem Andreja Rozmana Roze.
Kulturomat
V letu, ki je posvečeno mojstru arhitekture Jožetu Plečniku so v njegovi hiši v ljubljanskem Trnovem pripravili posebna vodstva prilagojena družinam in otrokom do 12. leta starosti. Veste kateri je bil mojstrov najljubši napitek? Njegov najboljši prijatelj? Poznate zanimivosti, ki jih skrivata vrt in hiša? Če ne, prisluhnite tokratnemu Kulturomatu, v njem gostimo tudi komaj 6 letnega Jureta, Plečnikovega ljubitelja in poznavalca ter Emo Marinčič, kustosinjo pedagoginjo, odgovorno za programe za družine v Mestnem muzeju Ljubljana in Ano Porok, kustosinjo Plečnikove zbirke. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V letu, ki je posvečeno mojstru arhitekture Jožetu Plečniku so v njegovi hiši v ljubljanskem Trnovem pripravili posebna vodstva prilagojena družinam in otrokom do 12. leta starosti. Veste kateri je bil mojstrov najljubši napitek? Njegov najboljši prijatelj? Poznate zanimivosti, ki jih skrivata vrt in hiša? Če ne, prisluhnite tokratnemu Kulturomatu, v njem gostimo tudi komaj 6 letnega Jureta, Plečnikovega ljubitelja in poznavalca ter Emo Marinčič, kustosinjo pedagoginjo, odgovorno za programe za družine v Mestnem muzeju Ljubljana in Ano Porok, kustosinjo Plečnikove zbirke. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
V tem tednu so dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane izdali pesniško zbirko Pesmi šestih. Pod mentorstvom profesorice slovenščine Katarine Torkar Papež so Aljoša Lovrić Krapež, Liu Zakrajšek, Max Rakušček, Nastja Uršula Virk, Neža Karo in Patrik Hlebanja zbrali svoje najboljše pesmi, ki so nastale pod njihovim avtorskim peresom. Koliko časa že pišejo pesmi, kako se najdejo v njih in koga radi prebirajo sami, slišite v tokratni oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
V tem tednu so dijaki ljubljanske Gimnazije Poljane izdali pesniško zbirko Pesmi šestih. Pod mentorstvom profesorice slovenščine Katarine Torkar Papež so Aljoša Lovrić Krapež, Liu Zakrajšek, Max Rakušček, Nastja Uršula Virk, Neža Karo in Patrik Hlebanja zbrali svoje najboljše pesmi, ki so nastale pod njihovim avtorskim peresom. Koliko časa že pišejo pesmi, kako se najdejo v njih in koga radi prebirajo sami, slišite v tokratni oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Viteška dvorana ljubljanskih Križank je bila maja ponovno prizorišče modnega vrveža in mladinske ustvarjalnosti - modne revije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Publiki so se z eno kolekcijo predstavili nekateri dijaki 3. letnika ter z dvema kolekcijama 20 dijakinj in 1 dijak 4. letnika oddelka modnega oblikovanja.
Viteška dvorana ljubljanskih Križank je bila maja ponovno prizorišče modnega vrveža in mladinske ustvarjalnosti - modne revije Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana. Publiki so se z eno kolekcijo predstavili nekateri dijaki 3. letnika ter z dvema kolekcijama 20 dijakinj in 1 dijak 4. letnika oddelka modnega oblikovanja.
Kulturomat
Muzikal Moje pesmi, moje sanje, bolj znan po istoimenskem filmu, je eden najbolj priljubljenih muzikalov vseh časov. Po izjemnem uspehu na Broadwayu, kjer je doživel kar 1443 ponovitev, so ga preselili tudi na West End. Tam po 2385 ponovitvah še danes drži rekord najdlje predvajanega ameriškega muzikala v Londonu. Od prve uprizoritve leta 1959 je bil prikazan že v 17 500 različnih produkcijah širom sveta, letno pa si ga ogleda več kot 600.000 ljudi. V režiji in prevodu Nejca Lisjaka, v glavnih vlogah Boštjana Romiha in Eve Černe, je muzikal, za katerega so izdelali kar 200 kostumov, v njegove priprave vložili več kot 22. tisoč ur zahtevnih vaj in v katerem na odru sodeluje kar 100 nastopajočih, z včerajšnjo premiero prišel tudi na naše odre. Več o muzikalu/njem pa v naslednjih minutah v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Muzikal Moje pesmi, moje sanje, bolj znan po istoimenskem filmu, je eden najbolj priljubljenih muzikalov vseh časov. Po izjemnem uspehu na Broadwayu, kjer je doživel kar 1443 ponovitev, so ga preselili tudi na West End. Tam po 2385 ponovitvah še danes drži rekord najdlje predvajanega ameriškega muzikala v Londonu. Od prve uprizoritve leta 1959 je bil prikazan že v 17 500 različnih produkcijah širom sveta, letno pa si ga ogleda več kot 600.000 ljudi. V režiji in prevodu Nejca Lisjaka, v glavnih vlogah Boštjana Romiha in Eve Černe, je muzikal, za katerega so izdelali kar 200 kostumov, v njegove priprave vložili več kot 22. tisoč ur zahtevnih vaj in v katerem na odru sodeluje kar 100 nastopajočih, z včerajšnjo premiero prišel tudi na naše odre. Več o muzikalu/njem pa v naslednjih minutah v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kulturomat
V mesecu maju so v trinajstih slovenskih mestnih kinih, združenih v Art kino mrežo Slovenije, pripravili program filmov študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani pod naslovom NOVI NOVI FILMI. Izbor vključuje pet kratkih igranih in dokumentarnih filmov, v katerih se prepletajo različne filmske zvrsti, med njimi so film Oropana duša Augusta Adriana Braatza, Jogi in škatla Arona Horvatha, Slastni gnus Mihe Možina, Odtisi Antona Martina Emeršiča in Domov k spominu v režiji Neli Maraž. Več o filmih in njihovem ustvarjanju v tokratni oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj. Instrumentalno podlago v oddaji je iz filma Oropana duša, prispeval jo je njen avtor August Adrian Braatz.
V mesecu maju so v trinajstih slovenskih mestnih kinih, združenih v Art kino mrežo Slovenije, pripravili program filmov študentov Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani pod naslovom NOVI NOVI FILMI. Izbor vključuje pet kratkih igranih in dokumentarnih filmov, v katerih se prepletajo različne filmske zvrsti, med njimi so film Oropana duša Augusta Adriana Braatza, Jogi in škatla Arona Horvatha, Slastni gnus Mihe Možina, Odtisi Antona Martina Emeršiča in Domov k spominu v režiji Neli Maraž. Več o filmih in njihovem ustvarjanju v tokratni oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj. Instrumentalno podlago v oddaji je iz filma Oropana duša, prispeval jo je njen avtor August Adrian Braatz.
Kulturomat
Branje kakovostnih knjig odpira nova obzorja, obenem pa s svojo bogato sporočilnostjo še lajšajo tegobe odraščanja! Bili smo na otvoritvi mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom in klepetali z osnovnošolskimi nagrajenci literarno-likovnega natečaja »Zabolelo je, pa kaj - Vse bo še dobro« in s priljubljeno nizozemsko ustvarjalko za mlade, pisateljico Marjolijn Hof. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Branje kakovostnih knjig odpira nova obzorja, obenem pa s svojo bogato sporočilnostjo še lajšajo tegobe odraščanja! Bili smo na otvoritvi mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom in klepetali z osnovnošolskimi nagrajenci literarno-likovnega natečaja »Zabolelo je, pa kaj - Vse bo še dobro« in s priljubljeno nizozemsko ustvarjalko za mlade, pisateljico Marjolijn Hof. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Pred nekaj dnevi so se v Cankarjevem domu zaključile Transgeneracije, festival sodobnih umetnosti mladih. Na njen so s svojimi gledališkimi, plesnimi predstavami in nastopi, s fotografskimi, slikarskimi in video izdelki sodelovali dijaki iz vse Slovenije, na koncu so organizatorji podelili 16 nagrad. Tudi tri s področja gledališča. Prejemniki produkcijske nagrade so postali mladi z Gimnazije Šentvid, ki so se na Transgeneracijah predstavili z avtorsko igro Zadnji izhod.
Pred nekaj dnevi so se v Cankarjevem domu zaključile Transgeneracije, festival sodobnih umetnosti mladih. Na njen so s svojimi gledališkimi, plesnimi predstavami in nastopi, s fotografskimi, slikarskimi in video izdelki sodelovali dijaki iz vse Slovenije, na koncu so organizatorji podelili 16 nagrad. Tudi tri s področja gledališča. Prejemniki produkcijske nagrade so postali mladi z Gimnazije Šentvid, ki so se na Transgeneracijah predstavili z avtorsko igro Zadnji izhod.
Kulturomat
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane so v letošnjem šolskem letu že četrtič pripravili celoletni kulturnovzgojni participativni projekt Muzej v malem, pri katerem mladi radovedneži spoznavajo muzej in muzejske poklice. V preteklih letih so podrobno preučevali obdobje koliščarjev in Rimljanov ter življenje in delo Jožeta Plečnika. Tokrat pa so s štirinajstimi učenci OŠ Trnovo ob razstavi Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital spoznali ljubljanske tovarne in raziskali problematiko otroškega dela po svetu. Na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana predstavljajo plakate na to temo, ki so jih udeleženci projekta zbrali na natečaju za osnovne šole in družine. Plakati ozaveščajo javnost in opozarjajo na kruto realnost otrok, ki še vedno nimajo možnosti izbire med brezskrbnim otroštvom in delom v tovarnah. Udeležence projekta, njihovo menorico ter kustosinjo razstave bomo gostili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V Muzeju in galerijah mesta Ljubljane so v letošnjem šolskem letu že četrtič pripravili celoletni kulturnovzgojni participativni projekt Muzej v malem, pri katerem mladi radovedneži spoznavajo muzej in muzejske poklice. V preteklih letih so podrobno preučevali obdobje koliščarjev in Rimljanov ter življenje in delo Jožeta Plečnika. Tokrat pa so s štirinajstimi učenci OŠ Trnovo ob razstavi Nova doba prihaja! Industrija – delo – kapital spoznali ljubljanske tovarne in raziskali problematiko otroškega dela po svetu. Na razstavi v Mestnem muzeju Ljubljana predstavljajo plakate na to temo, ki so jih udeleženci projekta zbrali na natečaju za osnovne šole in družine. Plakati ozaveščajo javnost in opozarjajo na kruto realnost otrok, ki še vedno nimajo možnosti izbire med brezskrbnim otroštvom in delom v tovarnah. Udeležence projekta, njihovo menorico ter kustosinjo razstave bomo gostili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Konec marca je v Cankarjevem domu potekal Kulturni bazar, vseslovenska tradicionalna prireditev, na kateri se pedagoškim delavcem, mladim in tudi staršem predstavljajo številne kulturne ustanove in kulturni delavci iz vse Slovenije. Program za mlade je imel tam postavljen terenski radijski studio, v katerem so se obiskovalci lahko seznanili z delom radijskega novinarja in tonskega mojstra, prijavljene šole pa so se udeležile radijskih novinarskih delavnic. Njihovi učenci so se prelevili v radijske voditelje, novinarje, njihove sogovornike in tonske mojstre. Kako jim je šlo?
Konec marca je v Cankarjevem domu potekal Kulturni bazar, vseslovenska tradicionalna prireditev, na kateri se pedagoškim delavcem, mladim in tudi staršem predstavljajo številne kulturne ustanove in kulturni delavci iz vse Slovenije. Program za mlade je imel tam postavljen terenski radijski studio, v katerem so se obiskovalci lahko seznanili z delom radijskega novinarja in tonskega mojstra, prijavljene šole pa so se udeležile radijskih novinarskih delavnic. Njihovi učenci so se prelevili v radijske voditelje, novinarje, njihove sogovornike in tonske mojstre. Kako jim je šlo?
Kulturomat
V tokratni oddaji Kulturomat vas vabimo na filmsko potovanje oziroma na Kinotrip. To je program za mlade ljubitelje filma in njegov osrednji dogodek je istoimenski festival, ki se danes zaključuje v Kinodvoru. S kinotripovci se je pogovarjala Lea Ogrin.
V tokratni oddaji Kulturomat vas vabimo na filmsko potovanje oziroma na Kinotrip. To je program za mlade ljubitelje filma in njegov osrednji dogodek je istoimenski festival, ki se danes zaključuje v Kinodvoru. S kinotripovci se je pogovarjala Lea Ogrin.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Lunin med in Zvenim kot pesem, donim kot gora sta dva projekta, s katerima je Mateja Gorjup v zadnjih letih razveseljevala otroke na nastopih in glasbenih delavnicah doma in v tujini. Mladim želi približati glasbo na drugačen način, saj poudarja, da sta glas in telo najmočnejši in hkrati najbolj preprosti orodji muziciranja, hkrati zvoke in glasbo pričara iz najbolj nenavadnih predmetov, kot so na primer orehove luščine, cevi za električne kable in kuhinjski lonci.
Lunin med in Zvenim kot pesem, donim kot gora sta dva projekta, s katerima je Mateja Gorjup v zadnjih letih razveseljevala otroke na nastopih in glasbenih delavnicah doma in v tujini. Mladim želi približati glasbo na drugačen način, saj poudarja, da sta glas in telo najmočnejši in hkrati najbolj preprosti orodji muziciranja, hkrati zvoke in glasbo pričara iz najbolj nenavadnih predmetov, kot so na primer orehove luščine, cevi za električne kable in kuhinjski lonci.
Kulturomat
Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. S pomočjo najtanjšega prediva – domišljije. Vstopite z nami v svet lutk v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Lutkarstvo kot posebna gledališka zvrst predstavlja eno najstarejših oblik človekovega izražanja. Je tudi pomemben del slovenske kulturne dediščine, bistvo lutke in njenega animatorja pa je pričarati na odru življenje samo. S pomočjo najtanjšega prediva – domišljije. Vstopite z nami v svet lutk v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Slovenci smo zagotovo kulturen narod, za kulturno rast in razvoj pa poskrbijo že najmlajši. V številnih vrtcih pripravljajo otroci za starše predstave in igre, še bolj dejavni pa so osnovnošolci. Skoraj na vsaki šoli lahko najdemo dramsko skupino, krožek ali interesno dejavnost in tako je tudi na Osnovni šoli Frana Malgaja Šentjur. Oder tokratne oddaje Kulturomat bodo tako zavzeli mladi igralci gledališkega krožka Teater (nade)budnih. V predstavi Prosto po Gorencu, ki je nastala po knjižni predlogi SLOLvenskih klasikov Boštjana Gorenca Pižame, so klasiki postavljeni v sedanji čas, v katerem pa se včasih ne znajdejo najbolje. Predstava s srečnim koncem prikaže tudi nekaj skritih naukov in stereotipov – bližnjic, ki se jih poslužujemo odrasli in otroci in niso vedno najboljše – več pa v naslednjih minutah v pogovoru novinarke Tadeje Bizilj z ustvarjalci.
Slovenci smo zagotovo kulturen narod, za kulturno rast in razvoj pa poskrbijo že najmlajši. V številnih vrtcih pripravljajo otroci za starše predstave in igre, še bolj dejavni pa so osnovnošolci. Skoraj na vsaki šoli lahko najdemo dramsko skupino, krožek ali interesno dejavnost in tako je tudi na Osnovni šoli Frana Malgaja Šentjur. Oder tokratne oddaje Kulturomat bodo tako zavzeli mladi igralci gledališkega krožka Teater (nade)budnih. V predstavi Prosto po Gorencu, ki je nastala po knjižni predlogi SLOLvenskih klasikov Boštjana Gorenca Pižame, so klasiki postavljeni v sedanji čas, v katerem pa se včasih ne znajdejo najbolje. Predstava s srečnim koncem prikaže tudi nekaj skritih naukov in stereotipov – bližnjic, ki se jih poslužujemo odrasli in otroci in niso vedno najboljše – več pa v naslednjih minutah v pogovoru novinarke Tadeje Bizilj z ustvarjalci.
Kulturomat
Ogledali smo si zaključno plesno produkcijo Tema in variacija Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, v kateri je zaplesalo kar 74 dijakov smeri sodobni ples. Prisluhnite njihovim vtisom v oddaji Kulturomat.
Ogledali smo si zaključno plesno produkcijo Tema in variacija Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana, v kateri je zaplesalo kar 74 dijakov smeri sodobni ples. Prisluhnite njihovim vtisom v oddaji Kulturomat.
Kulturomat
Na sedežu društva National Geographic Society v Washingtonu so v začetku februarja razglasili zmagovalce mednarodnega fotografskega natečaja, na katerem sodelujejo mladi bralci revije National Geographic Kids ter njenih devetih mednarodnih licenčnih izdaj po vsem svetu. Med več kot 46.000 sodelujočimi fotografijami je prvo mesto v kategoriji Neverjetne živali osvojil trinajstletni Maj Kastelic iz Ljubljane s posnetkom Tik pred zdajci … Natečaj je potekal dvostopenjsko – najprej po posameznih državah (v Združenih državah Amerike, Bolgariji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Nemčiji, Sloveniji, Združenem kraljestvu ter na Kitajskem in Nizozemskem), nato pa še na mednarodni ravni. Na slovenskem natečaju so sodelovali bralci revije National Geographic Junior, stari med 6 in 14 let. Nagrajence je že 12. leto zapored izbrala žirija, v kateri je bil tudi fotografski mojster, popotnik, jamar, potapljač, biolog in tudi urednik fotografije pri revijah NG Junior in NG Slovenija Arne Hodalič. Takole je komentiral odločitev žirije: »Fotografiranje živali ni preprosto, saj se nekatere ves čas zelo hitro premikajo, spet druge pa so plašne in jih fotografova prisotnost moti. Zato je Majeva fotografija še toliko bolj zanimiva, saj se čuti napetost trenutka, ko se kameleon skoncentrirano pripravlja na hiter ‘napad’ in seveda dobro malico. Tudi tehnično je fotografija odlična, tako v svojem kadru kot tudi v usklajenosti tonov in barv. Žirija jo je brez prevelikega razmišljanja ali oklevanja prav zato takoj izbrala za zmagovalko tega natečaja.« V oddaji (posnetku) pa lahko prisluhnete kaj vse sta v živahnem srečanju in dialogu povedala mladi foto lavreat Maj Kastelic in fotografski mojster Arne Hodalič. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Na sedežu društva National Geographic Society v Washingtonu so v začetku februarja razglasili zmagovalce mednarodnega fotografskega natečaja, na katerem sodelujejo mladi bralci revije National Geographic Kids ter njenih devetih mednarodnih licenčnih izdaj po vsem svetu. Med več kot 46.000 sodelujočimi fotografijami je prvo mesto v kategoriji Neverjetne živali osvojil trinajstletni Maj Kastelic iz Ljubljane s posnetkom Tik pred zdajci … Natečaj je potekal dvostopenjsko – najprej po posameznih državah (v Združenih državah Amerike, Bolgariji, Egiptu, Indiji, Indoneziji, Nemčiji, Sloveniji, Združenem kraljestvu ter na Kitajskem in Nizozemskem), nato pa še na mednarodni ravni. Na slovenskem natečaju so sodelovali bralci revije National Geographic Junior, stari med 6 in 14 let. Nagrajence je že 12. leto zapored izbrala žirija, v kateri je bil tudi fotografski mojster, popotnik, jamar, potapljač, biolog in tudi urednik fotografije pri revijah NG Junior in NG Slovenija Arne Hodalič. Takole je komentiral odločitev žirije: »Fotografiranje živali ni preprosto, saj se nekatere ves čas zelo hitro premikajo, spet druge pa so plašne in jih fotografova prisotnost moti. Zato je Majeva fotografija še toliko bolj zanimiva, saj se čuti napetost trenutka, ko se kameleon skoncentrirano pripravlja na hiter ‘napad’ in seveda dobro malico. Tudi tehnično je fotografija odlična, tako v svojem kadru kot tudi v usklajenosti tonov in barv. Žirija jo je brez prevelikega razmišljanja ali oklevanja prav zato takoj izbrala za zmagovalko tega natečaja.« V oddaji (posnetku) pa lahko prisluhnete kaj vse sta v živahnem srečanju in dialogu povedala mladi foto lavreat Maj Kastelic in fotografski mojster Arne Hodalič. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Glasba, ples, gledališče in močno sporočilo – Projekt 96 je predstava ob 20. obletnici Gimnazije Slovenj Gradec, v kateri skozi glasbo in besedilo mladi govorijo o spremembah zadnjih dveh desetletij.
Glasba, ples, gledališče in močno sporočilo – Projekt 96 je predstava ob 20. obletnici Gimnazije Slovenj Gradec, v kateri skozi glasbo in besedilo mladi govorijo o spremembah zadnjih dveh desetletij.
Kulturomat
Tudi letošnjo zimo so v našo prestolnico prišli Bobri – 9. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje in jo preplavili s številnimi kulturnimi dogodki za otroke in mlade. Letošnja glavna nit festivala je večkulturnost. Obiskovalci spoznavajo bogastvo kultur različnih dežel, program festivala pa zaznamuje premislek o kulturni raznolikosti ter pomenu, ki ga prinaša poznavanje drugih kultur in sobivanje z njimi. Poudarek je tudi na spoštovanju drugačnosti, strpnosti, migracijah in begunstvu. Med mlade obiskovalce dogodkov se je pomešala Tadeja Bizilj.
Tudi letošnjo zimo so v našo prestolnico prišli Bobri – 9. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje in jo preplavili s številnimi kulturnimi dogodki za otroke in mlade. Letošnja glavna nit festivala je večkulturnost. Obiskovalci spoznavajo bogastvo kultur različnih dežel, program festivala pa zaznamuje premislek o kulturni raznolikosti ter pomenu, ki ga prinaša poznavanje drugih kultur in sobivanje z njimi. Poudarek je tudi na spoštovanju drugačnosti, strpnosti, migracijah in begunstvu. Med mlade obiskovalce dogodkov se je pomešala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Knjiga Od genov do zvezd pisatelja Saše Dolenca je v kategoriji najboljša slovenska mladinska poučna knjiga dobila nagrado Zlata hruška, ki jo podeljujejo v Mestni knjižnici Ljubljana. Niz 58 zgodb, ki so preplet dejstev in izvirnega humorja, predstavlja različna ozvezdja na nebu vedenja in znanja, od naravoslovnih ved, filozofije, družboslovja in zgodovine, do ekonomije in sodobne tehnologije. Bistvo je podobno bistvu potovanja od genov do zvezd: početi tisto, v kar resnično verjameš. Za tako početje pa znanja ni nikoli preveč. Z avtorjem in mladimi bralkami se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Knjiga Od genov do zvezd pisatelja Saše Dolenca je v kategoriji najboljša slovenska mladinska poučna knjiga dobila nagrado Zlata hruška, ki jo podeljujejo v Mestni knjižnici Ljubljana. Niz 58 zgodb, ki so preplet dejstev in izvirnega humorja, predstavlja različna ozvezdja na nebu vedenja in znanja, od naravoslovnih ved, filozofije, družboslovja in zgodovine, do ekonomije in sodobne tehnologije. Bistvo je podobno bistvu potovanja od genov do zvezd: početi tisto, v kar resnično verjameš. Za tako početje pa znanja ni nikoli preveč. Z avtorjem in mladimi bralkami se je pogovarjala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
V sredo smo si z novo ekipo mladih filmoljubov v Kinu Dvor ogledali animirani celovečerec Rdeča Želva. Druga generacija filmskega kluba Kinotrip je na premiero povabila tudi režiserja, nizozemskega animatorja Mihaela Dudoka De Wit-a. De Wit je s priznanim japonskim anime studiem Ghibli ustvarjal Rdečo želvo kar 10 let. Z režiserjem in novopečenimi kinotripovkami Blažko, Milo in Nadio, se je za oddajo Kulturomat pogovarjala Lea Ogrin.
V sredo smo si z novo ekipo mladih filmoljubov v Kinu Dvor ogledali animirani celovečerec Rdeča Želva. Druga generacija filmskega kluba Kinotrip je na premiero povabila tudi režiserja, nizozemskega animatorja Mihaela Dudoka De Wit-a. De Wit je s priznanim japonskim anime studiem Ghibli ustvarjal Rdečo želvo kar 10 let. Z režiserjem in novopečenimi kinotripovkami Blažko, Milo in Nadio, se je za oddajo Kulturomat pogovarjala Lea Ogrin.
Kulturomat
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Alica v Čudežni deželi je domišljijski muzikal, zasnovan po kultni, istoimenski knjižni predlogi Lewisa Carrolla. Alico v Čudežno deželo zvabi beli zajček. Na potovanju sreča številna nenavadna bitja. Prek nesmislov Čudežne dežele Alica išče smisel v človeškem svetu. Skozi potovanje se spreminja, uči, raste in spremlja v zrcalu Čudežne dežele, ki nas na vsakem koraku opominja, da nikoli ne smemo do konca odrasti. Glasba v muzikalu nas popelje skozi največje uspešnice rock’n’rolla, disko funka ter glasbenih legend kot so Beatles, Queen, Rolling Stones, Earth Wind and Fire, Tom Waits in številni drugi. Nastopajo: Dijaki English Student Theatra II. gimnazije Maribor. Z nekaj nastopajočimi dijaki – igralci in Majo Pihler Stermecki, bolj znano kot pevko Bilbi (umetniška vodja in koreografinja muzikala) bomo spregovorili v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Ogledali smo si dokumentarni film Osem dni na teden, ki predstavlja življenje in ustvarjanje skupine The Beatles. Gre za kompilacijo glasbe, intervjujev in posnetkov s koncertov in zaodrja, ki so bili posneti v obdobju med leti 1963 in 1966. Film je uvrščen v Kinotripov program, v oddaji Kulturomat pa se bomo spraševali zakaj sta glas in stas skupine The Beatles zanimiva tudi današnji mladini.
Ogledali smo si dokumentarni film Osem dni na teden, ki predstavlja življenje in ustvarjanje skupine The Beatles. Gre za kompilacijo glasbe, intervjujev in posnetkov s koncertov in zaodrja, ki so bili posneti v obdobju med leti 1963 in 1966. Film je uvrščen v Kinotripov program, v oddaji Kulturomat pa se bomo spraševali zakaj sta glas in stas skupine The Beatles zanimiva tudi današnji mladini.
Kulturomat
V tokratnem Kulturomatu bomo spoznavali drevesa – skozi pripoved in nagovor študentov fotografije slovenskih umetniških akademij in šol, ki so pripravili razstavo v Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli. Spregovorili bodo tudi o moči fotografije v teh časih hiper produkcije podob. Avtorica oddaje je Liana Buršič
V tokratnem Kulturomatu bomo spoznavali drevesa – skozi pripoved in nagovor študentov fotografije slovenskih umetniških akademij in šol, ki so pripravili razstavo v Jakopičevem sprehajališču ljubljanskega parka Tivoli. Spregovorili bodo tudi o moči fotografije v teh časih hiper produkcije podob. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Ko se leto začne počasi poslavljati in božični duh prevzame skoraj vsakega od nas smo navadno bolj radostni in lažje sočustvujemo in se veselimo z ljudmi okoli nas. Ta teden so dijakinje četrtega letnika Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana popestrile dan tistim, ki okrevajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Nastopile so s predstavo Čarovnik iz Oza. Predstavo si je ogledala Lea Ogrin.
Ko se leto začne počasi poslavljati in božični duh prevzame skoraj vsakega od nas smo navadno bolj radostni in lažje sočustvujemo in se veselimo z ljudmi okoli nas. Ta teden so dijakinje četrtega letnika Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana popestrile dan tistim, ki okrevajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Nastopile so s predstavo Čarovnik iz Oza. Predstavo si je ogledala Lea Ogrin.
Kulturomat
Ko se leto začne počasi poslavljati in božični duh prevzame skoraj vsakega od nas smo navadno bolj radostni in lažje sočustvujemo in se veselimo z ljudmi okoli nas. Ta teden so dijakinje četrtega letnika Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana popestrile dan tistim, ki okrevajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Nastopile so s predstavo Čarovnik iz Oza. Predstavo si je ogledala Lea Ogrin.
Ko se leto začne počasi poslavljati in božični duh prevzame skoraj vsakega od nas smo navadno bolj radostni in lažje sočustvujemo in se veselimo z ljudmi okoli nas. Ta teden so dijakinje četrtega letnika Srednje vzgojiteljske šole in gimnazije Ljubljana popestrile dan tistim, ki okrevajo v Univerzitetnem rehabilitacijskem inštitutu Soča. Nastopile so s predstavo Čarovnik iz Oza. Predstavo si je ogledala Lea Ogrin.
Kulturomat
Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče v teh dneh predstavlja novo gledališko igro Ledeno kraljestvo. Nepozabna pustolovska zgodba, ki je nastala po Disneyevi pravljici, pripoveduje o kraljičnah Ani in Elsi. Slednja premore čarovno moč ustvarjanja snežnih metežev, toda ko se njena magija nekega dne ponesreči, celotno kraljestvo ogrne v večni sneg in led. Dvolični grof, ki se želi polastiti prestola, ljudi naščuva proti kraljični, zato se njena sestra skupaj z izkušenim hribolazcem, zabavnim jelenom in čudaškim snežakom poda na neverjetno reševalno akcijo, polno nepričakovanih nevarnosti in kaotične snežne zabave. Kako se vse skupaj konča, slišite v tokratni oddaji Kulturomat.
Kulturno izobraževalno društvo Limbar Moravče v teh dneh predstavlja novo gledališko igro Ledeno kraljestvo. Nepozabna pustolovska zgodba, ki je nastala po Disneyevi pravljici, pripoveduje o kraljičnah Ani in Elsi. Slednja premore čarovno moč ustvarjanja snežnih metežev, toda ko se njena magija nekega dne ponesreči, celotno kraljestvo ogrne v večni sneg in led. Dvolični grof, ki se želi polastiti prestola, ljudi naščuva proti kraljični, zato se njena sestra skupaj z izkušenim hribolazcem, zabavnim jelenom in čudaškim snežakom poda na neverjetno reševalno akcijo, polno nepričakovanih nevarnosti in kaotične snežne zabave. Kako se vse skupaj konča, slišite v tokratni oddaji Kulturomat.
Kulturomat
Študenti so po dobrih dveh mesecih po začetku letošnjega študijskega leta zdaj že močno zavihali rokave. V tokratni oddaji Kulturomat je novinarka Tadeja Bizilj obiskala Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se s tamkajšnjimi študenti pogovarjala o sprejemnih izpitih, študiju igre, njihovi predstavi Moliermobile in odnosu mladih do slovenskega gledališča.
Študenti so po dobrih dveh mesecih po začetku letošnjega študijskega leta zdaj že močno zavihali rokave. V tokratni oddaji Kulturomat je novinarka Tadeja Bizilj obiskala Akademijo za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani in se s tamkajšnjimi študenti pogovarjala o sprejemnih izpitih, študiju igre, njihovi predstavi Moliermobile in odnosu mladih do slovenskega gledališča.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Muzikal Annie se je v teh dneh vrnil na slovenske odrske deske. Kot neomajen simbol optimizma, ki vseskozi opominja s pesmijo, da bo Jutri vse bolje, še danes velja za enega najbolj priljubljenih družinskih muziklov. To soboto deset čez deseto boste v oddaji Kulturomat spoznali ekipo muzikla iz KD Ihan in KD Radomlje, izvedeli, kakšne so bile vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge in kaj jim je povzročalo največ preglavic. Ne preslišite!
Muzikal Annie se je v teh dneh vrnil na slovenske odrske deske. Kot neomajen simbol optimizma, ki vseskozi opominja s pesmijo, da bo Jutri vse bolje, še danes velja za enega najbolj priljubljenih družinskih muziklov. To soboto deset čez deseto boste v oddaji Kulturomat spoznali ekipo muzikla iz KD Ihan in KD Radomlje, izvedeli, kakšne so bile vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge in kaj jim je povzročalo največ preglavic. Ne preslišite!
Kulturomat
Od srede do petka je v Španskih borcih potekal Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa, ki letos praznuje 40. obletnico. Na njem se vsako leto zberejo najboljši mladi plesalci, ki so si svoj nastop na državnem nivoju zagotovili z dobro koreografijo, izvirno idejo in doživetim plesom na območni in regijski ravni. Poleg njih ali pa kar za njim na festivalu vsako leto sodelujejo tudi priznana imena iz sveta plesa.
Od srede do petka je v Španskih borcih potekal Festival plesne ustvarjalnosti mladih Živa, ki letos praznuje 40. obletnico. Na njem se vsako leto zberejo najboljši mladi plesalci, ki so si svoj nastop na državnem nivoju zagotovili z dobro koreografijo, izvirno idejo in doživetim plesom na območni in regijski ravni. Poleg njih ali pa kar za njim na festivalu vsako leto sodelujejo tudi priznana imena iz sveta plesa.
Kulturomat
Slovenci na področju zborovskega petja v svetu nekaj veljamo. Imamo tudi lepo urejen sistem izobraževanja mladih zborovodij, odlične mlade skladatelje, ki ustvarjajo kakovostno zborovsko literaturo in čedalje več zborovskih pevcev, ki se glasovno izobražujejo. Po nekaterih navedbah je v Sloveniji kar okrog 10.000 pevskih zborov. V tokratnem Kulturomatu spoznajte svet zborovskega petja z zborovodjo in članicami Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki drugo leto praznuje častitljivih 70 let. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Slovenci na področju zborovskega petja v svetu nekaj veljamo. Imamo tudi lepo urejen sistem izobraževanja mladih zborovodij, odlične mlade skladatelje, ki ustvarjajo kakovostno zborovsko literaturo in čedalje več zborovskih pevcev, ki se glasovno izobražujejo. Po nekaterih navedbah je v Sloveniji kar okrog 10.000 pevskih zborov. V tokratnem Kulturomatu spoznajte svet zborovskega petja z zborovodjo in članicami Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija, ki drugo leto praznuje častitljivih 70 let. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Karikatura, predvsem politična, je bolj kot vsa druga umetnost podvržena vsakdanjim kritikam in komentarjem. Zastopa karikaturistov pogled na svet in dokler je le-ta predstavljen na smešen, vendar ne žaljiv način, je vsekakor dobrodošla spremljevalka našega vsakdana. Velikokrat se zdi neopazna, vendar ima lahko velik vpliv na javnost, lahko je kot močno orožje. Karikatura je med nami zato, da na bolj ali manj drzen in piker način beleži sedanjost in na zabaven način spodbuja k razmišljanju. To je umetnost, ki je sposobna nenehno presenečati in šokirati. Predstavljamo jo z mladimi karikaturisti v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Karikatura, predvsem politična, je bolj kot vsa druga umetnost podvržena vsakdanjim kritikam in komentarjem. Zastopa karikaturistov pogled na svet in dokler je le-ta predstavljen na smešen, vendar ne žaljiv način, je vsekakor dobrodošla spremljevalka našega vsakdana. Velikokrat se zdi neopazna, vendar ima lahko velik vpliv na javnost, lahko je kot močno orožje. Karikatura je med nami zato, da na bolj ali manj drzen in piker način beleži sedanjost in na zabaven način spodbuja k razmišljanju. To je umetnost, ki je sposobna nenehno presenečati in šokirati. Predstavljamo jo z mladimi karikaturisti v tokratnem Kulturomatu. Avtorica oddaje je Liana Buršič
Kulturomat
Spoznajte Uršljanko leta 2016 – zmagovalko 15. Festivala mlade literature Evo Markun. S čim je študentka francoščine in filozofije prepričala selektorje revije Mentor, ki podeljuje nagrado za mlade slovenske literarne ustvarjalce, o čem rada piše, kaj rada bere?
Spoznajte Uršljanko leta 2016 – zmagovalko 15. Festivala mlade literature Evo Markun. S čim je študentka francoščine in filozofije prepričala selektorje revije Mentor, ki podeljuje nagrado za mlade slovenske literarne ustvarjalce, o čem rada piše, kaj rada bere?
Kulturomat
V tem tednu so se v Izoli na 52. srečanju najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije zbrali mladi iz vse države in zamejstva. Filmi in njihovi avtorji, ki so se uvrstili med šestnajsterico, so prejeli priznanja, posebno nagrado pa je na samem festivalu za najboljši film po njihovem okusu podelila tudi otroška žirija. Več o dogodku v tokratni oddaji.
V tem tednu so se v Izoli na 52. srečanju najmlajših filmskih ustvarjalcev Slovenije zbrali mladi iz vse države in zamejstva. Filmi in njihovi avtorji, ki so se uvrstili med šestnajsterico, so prejeli priznanja, posebno nagrado pa je na samem festivalu za najboljši film po njihovem okusu podelila tudi otroška žirija. Več o dogodku v tokratni oddaji.
Kulturomat
V tokratni oddaji Kulturomat bomo spoznali glavne igralce novega mladinskega filma Nika. Potopili se bomo v adrenalinsko zgodbo o najstniških strasteh, ljubeznih in upornostih in spoznali dekle, ki je med odraščanjem na dirkališčih postala strastna voznica gokartov. Kljub predsodkom v šoli, nabiranju prvih ljubezenskih izkušenj in številnih ovirah, ki se znajdejo na njeni poti, Niki največ pomenijo divje hitrosti na dirkališču, toda za nove zmage poleg neizmernega poguma in predanosti potrebuje tudi pomoč zvestih prijateljev.
V tokratni oddaji Kulturomat bomo spoznali glavne igralce novega mladinskega filma Nika. Potopili se bomo v adrenalinsko zgodbo o najstniških strasteh, ljubeznih in upornostih in spoznali dekle, ki je med odraščanjem na dirkališčih postala strastna voznica gokartov. Kljub predsodkom v šoli, nabiranju prvih ljubezenskih izkušenj in številnih ovirah, ki se znajdejo na njeni poti, Niki največ pomenijo divje hitrosti na dirkališču, toda za nove zmage poleg neizmernega poguma in predanosti potrebuje tudi pomoč zvestih prijateljev.
Kulturomat
Tokrat potujemo na mejo nevidnega, tam se bo to soboto odvila konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike. Je tako imenovana ''geek'' kultura danes res del prevladujočega trenda ali gre še vedno za subkulturo, ki je večina ne razume najbolje? Vas je vedno zanimalo kaj se dogaja na comi-conih in kako poteka cos –play? Prisluhnite pogovoru z mladimi organizatorji konvencije Na meji nevidnega, v soboto malo čez deseto.
Tokrat potujemo na mejo nevidnega, tam se bo to soboto odvila konvencija ljubiteljev fantazije in znanstvene fantastike. Je tako imenovana ''geek'' kultura danes res del prevladujočega trenda ali gre še vedno za subkulturo, ki je večina ne razume najbolje? Vas je vedno zanimalo kaj se dogaja na comi-conih in kako poteka cos –play? Prisluhnite pogovoru z mladimi organizatorji konvencije Na meji nevidnega, v soboto malo čez deseto.
Kulturomat
Velenje je industrijsko mesto poznano po tovarni Gorenje in rudniku Velenje. Mlajši pa ga poznajo predvsem po živahni rap sceni. Ob veliki meri kritičnosti, ki jo mnogi izražajo v svojih besedilih pa poslušalec ne more zgrešiti pripadnosti, ki jo velenjski reperji čutijo do svojega mesta. V tokratni oddaji Kulturomat smo preverili kako Velenje dojemajo nove generacije reparjev, ki jo bosta predstavljala Klemen in Lovro, reperja zasedbe Lirikalni lovci, malce starejšo šolo pa bo zastopal Mrigo. V Velenje se je zapeljala Lea Ogrin.
Velenje je industrijsko mesto poznano po tovarni Gorenje in rudniku Velenje. Mlajši pa ga poznajo predvsem po živahni rap sceni. Ob veliki meri kritičnosti, ki jo mnogi izražajo v svojih besedilih pa poslušalec ne more zgrešiti pripadnosti, ki jo velenjski reperji čutijo do svojega mesta. V tokratni oddaji Kulturomat smo preverili kako Velenje dojemajo nove generacije reparjev, ki jo bosta predstavljala Klemen in Lovro, reperja zasedbe Lirikalni lovci, malce starejšo šolo pa bo zastopal Mrigo. V Velenje se je zapeljala Lea Ogrin.
Kulturomat
13. septembra je minilo 100 let od rojstva angleškega pisatelja Roalda Dahla, zato te dni, ponekod pa kar celo leto, založbe, knjižnice in šole pripravljajo številne dogodke, s katerimi želijo počastiti to obletnico in ljubitelje branja spomniti na čudoviti, kdaj pa tudi strašljivi Dahlov knjižni svet. Le kdo ne pozna njegovih zgodb o Matildi, čarovnicah, velikem dobrodušnem velikanu, Jakcu in breskvi velikanki, Čarliju in tovarni čokolade, Čudovitem lisjaku … Številne izmed njih so zaživele tudi na odrskih deskah in velikih filmskih platnih. Vabljeni ste, da Roalda Dahla in njegove junake spoznate s pomočjo učencev OŠ Franja Malgaja Šentjur, njihove učiteljice slovenščine Bojane Potočnik in znanega slovenskega prevajalca, avtorja in raperja Pižame.
13. septembra je minilo 100 let od rojstva angleškega pisatelja Roalda Dahla, zato te dni, ponekod pa kar celo leto, založbe, knjižnice in šole pripravljajo številne dogodke, s katerimi želijo počastiti to obletnico in ljubitelje branja spomniti na čudoviti, kdaj pa tudi strašljivi Dahlov knjižni svet. Le kdo ne pozna njegovih zgodb o Matildi, čarovnicah, velikem dobrodušnem velikanu, Jakcu in breskvi velikanki, Čarliju in tovarni čokolade, Čudovitem lisjaku … Številne izmed njih so zaživele tudi na odrskih deskah in velikih filmskih platnih. Vabljeni ste, da Roalda Dahla in njegove junake spoznate s pomočjo učencev OŠ Franja Malgaja Šentjur, njihove učiteljice slovenščine Bojane Potočnik in znanega slovenskega prevajalca, avtorja in raperja Pižame.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
V tokratnem Kulturomatu smo preverili, kako otroci preživljajo zadnji teden počitnic. V Ljubljani so se lahko udeležili počitniškega tedna v muzejih. V okviru projekta PovezujeM - tivolski ustvarjalni krog je pet muzejev na stežaj odprlo svoja vrata za tiste otroke, ki so proste dni želeli preživeti v družbi starejših predmetov, dragocenih najdb in umetniških del, ki razkrivajo našo zgodovino – in tudi sedanjost. Mlade smo ulovili v Narodnem muzeju Slovenije, medtem ko so se za nekaj časa prelevili v arheologe.
V tokratnem Kulturomatu smo preverili, kako otroci preživljajo zadnji teden počitnic. V Ljubljani so se lahko udeležili počitniškega tedna v muzejih. V okviru projekta PovezujeM - tivolski ustvarjalni krog je pet muzejev na stežaj odprlo svoja vrata za tiste otroke, ki so proste dni želeli preživeti v družbi starejših predmetov, dragocenih najdb in umetniških del, ki razkrivajo našo zgodovino – in tudi sedanjost. Mlade smo ulovili v Narodnem muzeju Slovenije, medtem ko so se za nekaj časa prelevili v arheologe.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Znameniti brazilski fotograf Sebastiao Salgado se je večino svojega življenja odlikoval kot poročevalec s kriznih žarišč. Njegove fotografske serije so poglobljeno raziskovale življenjske razmere in kulturne razlike med ljudstvi, uničujoče posledice suše v afriški puščavi Sahel, neizprosne razmere v katerih delajo delavci vsepovsod po svetu in stisko ljudi, ki so iz različnih razlogov ostali brez domov. Pri Genezi, se je Salgado sklenil preusmeriti od ljudi k neokrnjeni lepoti Zemlje in bitjem, ki živijo v sožitju z njo. Na svojih potovanjih po zemeljski obli je med letoma 2004 in 2011 dokumentiral arktične in puščavske krajine, tropski deževni gozd, morske in druge prostoživeče rastline in živali ter skupnosti, ki še danes živijo v skladu z izročilom prednikov. Salgado je s svojimi fotografijami napravil vizualni poklon našemu ranljivemu planetu, saj je prepričan, da smo ga dolžni varovati. Razstava, ki obsega 245 veličastnih črno-belih fotografij je razdeljena na pet geografskih območij, poimenovanih Jug planeta, Zatočišča, Afrika (na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana) ter Severna prostranstva in Amazonija in Pantanal (v Galeriji Jakopič). V Mestnem muzeju Ljubljana so mislili tudi na družine in otroke, saj so, da bo ogled fotografij še bolj zanimiv, pripravili dva poučna in zabavna otroška vodnika. Prilagojena sta dvema starostnima skupinama (4–7 let in 8–12 let), v avgustu pa so v zabavno vodstvo po razstavi Geneza vključili tudi nepozabno fotografsko doživetje v družbi mojstrov fotografov s katerima boste lahko raziskovali kako nastane fotografija in vstopili v prednico današnje fotografije – camero obscuro. Več pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Liana Buršič
Znameniti brazilski fotograf Sebastiao Salgado se je večino svojega življenja odlikoval kot poročevalec s kriznih žarišč. Njegove fotografske serije so poglobljeno raziskovale življenjske razmere in kulturne razlike med ljudstvi, uničujoče posledice suše v afriški puščavi Sahel, neizprosne razmere v katerih delajo delavci vsepovsod po svetu in stisko ljudi, ki so iz različnih razlogov ostali brez domov. Pri Genezi, se je Salgado sklenil preusmeriti od ljudi k neokrnjeni lepoti Zemlje in bitjem, ki živijo v sožitju z njo. Na svojih potovanjih po zemeljski obli je med letoma 2004 in 2011 dokumentiral arktične in puščavske krajine, tropski deževni gozd, morske in druge prostoživeče rastline in živali ter skupnosti, ki še danes živijo v skladu z izročilom prednikov. Salgado je s svojimi fotografijami napravil vizualni poklon našemu ranljivemu planetu, saj je prepričan, da smo ga dolžni varovati. Razstava, ki obsega 245 veličastnih črno-belih fotografij je razdeljena na pet geografskih območij, poimenovanih Jug planeta, Zatočišča, Afrika (na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana) ter Severna prostranstva in Amazonija in Pantanal (v Galeriji Jakopič). V Mestnem muzeju Ljubljana so mislili tudi na družine in otroke, saj so, da bo ogled fotografij še bolj zanimiv, pripravili dva poučna in zabavna otroška vodnika. Prilagojena sta dvema starostnima skupinama (4–7 let in 8–12 let), v avgustu pa so v zabavno vodstvo po razstavi Geneza vključili tudi nepozabno fotografsko doživetje v družbi mojstrov fotografov s katerima boste lahko raziskovali kako nastane fotografija in vstopili v prednico današnje fotografije – camero obscuro. Več pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Liana Buršič
Kulturomat
Televizijski kviz Male sive celice je na sporedu že 22. Sezon. V prihajajoči 23. pa se bo zgodilo kar nekaj sprememb. Kaj prinaša nova sezona malih sivih celic, nam bo zaupal mladi dramski igralec Nik Škrlec, ki prevzel vodenje oddaje. Prisluhnite pogovoru z Nikom in njegovim pernatim prijateljem v tokratni oddaji Kulturomat.
Televizijski kviz Male sive celice je na sporedu že 22. Sezon. V prihajajoči 23. pa se bo zgodilo kar nekaj sprememb. Kaj prinaša nova sezona malih sivih celic, nam bo zaupal mladi dramski igralec Nik Škrlec, ki prevzel vodenje oddaje. Prisluhnite pogovoru z Nikom in njegovim pernatim prijateljem v tokratni oddaji Kulturomat.
Kulturomat
Zgodovina kina v Sloveniji sega že daleč nazaj, in sicer v leto 1947, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo podjetje za predvajanje filmov. Takrat je naše glavno mesto imelo samo tri kino dvorane. Odhod v kino pa je že od tistega časa naprej zelo priljubljena oblika zabave. A kako se je dojemanje kina v vsem tem času spremenilo med mladimi, vam je dandanes dovolj, da vam kini ponujajo le ogled filma, ali si ob tem želite še spremnih aktivnosti in kako vam kinodvorane lahko kar najbolj učinkovito približajo film, je nekaj vprašanj, na katere bomo iskali odgovore v Kulturomatu, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Zgodovina kina v Sloveniji sega že daleč nazaj, in sicer v leto 1947, ko je bilo v Ljubljani ustanovljeno prvo podjetje za predvajanje filmov. Takrat je naše glavno mesto imelo samo tri kino dvorane. Odhod v kino pa je že od tistega časa naprej zelo priljubljena oblika zabave. A kako se je dojemanje kina v vsem tem času spremenilo med mladimi, vam je dandanes dovolj, da vam kini ponujajo le ogled filma, ali si ob tem želite še spremnih aktivnosti in kako vam kinodvorane lahko kar najbolj učinkovito približajo film, je nekaj vprašanj, na katere bomo iskali odgovore v Kulturomatu, ki ga je pripravil Aleš Ogrin.
Kulturomat
Ne le v Združenih državah Amerike, tudi pri nas sta bila filma Prava nota 1 in 2 pravi hit – zaradi zgodbe in predvsem glasbe. A capella zasedbe postajajo vedno bolj priljubljene, gre pa za zvrst petja brez spremljave instrumentov – od zborovskega petja, ki ga ne spremlja glasbilo, pa do stila, ki mu po angleško rečemo vocal play, ko vse glasove, tudi tiste, ki dajejo ritem ali oponašajo glasbo, izvajajo pevci z glasovi. Tudi pri nas je kar nekaj a capella skupin, v tokratni oddaji bomo spoznali Oktet 9.
Ne le v Združenih državah Amerike, tudi pri nas sta bila filma Prava nota 1 in 2 pravi hit – zaradi zgodbe in predvsem glasbe. A capella zasedbe postajajo vedno bolj priljubljene, gre pa za zvrst petja brez spremljave instrumentov – od zborovskega petja, ki ga ne spremlja glasbilo, pa do stila, ki mu po angleško rečemo vocal play, ko vse glasove, tudi tiste, ki dajejo ritem ali oponašajo glasbo, izvajajo pevci z glasovi. Tudi pri nas je kar nekaj a capella skupin, v tokratni oddaji bomo spoznali Oktet 9.
Kulturomat
Javni natečaj Pisana promlad - na dan z besedilom, ki ga je šesto leto zapored pripravila Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ), spodbuja tamkajšnjo mladino k pisanju v slovenskem jeziku. Učenci, razdeljeni v tri starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos so tako najmlajši pisali o živalih, srednja skupina o ljubezni, dijaki o gledališču. Na končni prireditvi, ki so jo mladi popestrili tudi s petjem, so razglasili najboljše, nekatere od njih boste spoznali v današnji oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Javni natečaj Pisana promlad - na dan z besedilom, ki ga je šesto leto zapored pripravila Volbankova ustanova ter obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev (KKZ in SPZ), spodbuja tamkajšnjo mladino k pisanju v slovenskem jeziku. Učenci, razdeljeni v tri starostne skupine, vsako leto dobijo iztočnice oziroma teme. Letos so tako najmlajši pisali o živalih, srednja skupina o ljubezni, dijaki o gledališču. Na končni prireditvi, ki so jo mladi popestrili tudi s petjem, so razglasili najboljše, nekatere od njih boste spoznali v današnji oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Z ljudskim plesom in petjem se danes pogosto srečujemo na raznih resnih in zabavnih prireditvah, proslavah ob praznikih in veselicah. Kot del ljudskega izročila smo ples in petje podedovali od naših prednikov, to izročilo pa naprej prenašajo folklorne skupine. Ena od njih je tudi skupina Židan parazol, ki se ves čas izpopolnjuje ter širi in odkriva nova področja v bogati kulturni dediščin. Ob koncu šolskega leta so za vse ljubitelje folklore pripravili letni koncert, na katerem jih je obiskala Tadeja Bizilj.
Z ljudskim plesom in petjem se danes pogosto srečujemo na raznih resnih in zabavnih prireditvah, proslavah ob praznikih in veselicah. Kot del ljudskega izročila smo ples in petje podedovali od naših prednikov, to izročilo pa naprej prenašajo folklorne skupine. Ena od njih je tudi skupina Židan parazol, ki se ves čas izpopolnjuje ter širi in odkriva nova področja v bogati kulturni dediščin. Ob koncu šolskega leta so za vse ljubitelje folklore pripravili letni koncert, na katerem jih je obiskala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Študentsko gledališče je bilo še do nedavnega v Sloveniji skorajda neobstoječe. Gre pravzaprav za svojevrsten fenomen, ki mu ni enakega v širši regiji. Zato sta se Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Gledališče Glej odločila temu narediti konec. Nastal je projekt Glej, Študent teater, ki je mladim omogočil prostore in mentorje, ki so vodili nadobudne študente, željne gledališča. Več o projektu pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Študentsko gledališče je bilo še do nedavnega v Sloveniji skorajda neobstoječe. Gre pravzaprav za svojevrsten fenomen, ki mu ni enakega v širši regiji. Zato sta se Javni sklad republike Slovenije za kulturne dejavnosti in Gledališče Glej odločila temu narediti konec. Nastal je projekt Glej, Študent teater, ki je mladim omogočil prostore in mentorje, ki so vodili nadobudne študente, željne gledališča. Več o projektu pa v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Kulturomat
Okoli 6500 je letos tistih devetošolcev , ki si lahko nadenejo lento zlatih bralnih značkarjev. Za svojo bralsko vnemo so bili tudi nagrajeni, kajpada s knjigo, 1200 med njimi pa še z obiskom svečane prireditve v Cankarjevem domu, med njimi prvič tudi najboljši zlati bralci slovenskih šol v Italiji. Kakšne svetove zlatim bralcem odpira druženje s knjigo in kaj o njihovem branju pravijo njihovi mentorji ter znani slovenski pisatelji pa v tokratnem Kulturomatu.
Okoli 6500 je letos tistih devetošolcev , ki si lahko nadenejo lento zlatih bralnih značkarjev. Za svojo bralsko vnemo so bili tudi nagrajeni, kajpada s knjigo, 1200 med njimi pa še z obiskom svečane prireditve v Cankarjevem domu, med njimi prvič tudi najboljši zlati bralci slovenskih šol v Italiji. Kakšne svetove zlatim bralcem odpira druženje s knjigo in kaj o njihovem branju pravijo njihovi mentorji ter znani slovenski pisatelji pa v tokratnem Kulturomatu.
Kulturomat
V Najst klubu v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana mladi gledališki entuziasti odkrivajo skrivne kotičke gledališča. Pogovarjajo se o izbranih temah, zgodbah dramskih predlog in ozadju uprizoritev, po predstavi pa se odpravijo še na raziskovanje zakulisja in se vsakič dotaknejo enega od segmentov gledališke uprizoritve. Na zadnjem srečanju v letošnjem šolskem letu jih je obiskala Tadeja Bizilj.
V Najst klubu v Slovenskem narodnem gledališču Drama Ljubljana mladi gledališki entuziasti odkrivajo skrivne kotičke gledališča. Pogovarjajo se o izbranih temah, zgodbah dramskih predlog in ozadju uprizoritev, po predstavi pa se odpravijo še na raziskovanje zakulisja in se vsakič dotaknejo enega od segmentov gledališke uprizoritve. Na zadnjem srečanju v letošnjem šolskem letu jih je obiskala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Proti koncu šolskega leta dijaki različnih umetniških smeri pripravljajo razstave, predstave in nastope, ki njihovim vrstnikom, staršem in širši javnosti pokažejo ustvarjalnost in tudi delo, ki so ga vložili v svoje umetniško in šolsko področje. Dijaki oddelka modno oblikovanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana se vsako leto predstavijo z modno revijo, ki odraža njihovo pridobljeno znanje, domišljijo in modni okus. Kaj so pripravili tokrat in kako jim je aprilski sneg skoraj prekrižal načrte?
Proti koncu šolskega leta dijaki različnih umetniških smeri pripravljajo razstave, predstave in nastope, ki njihovim vrstnikom, staršem in širši javnosti pokažejo ustvarjalnost in tudi delo, ki so ga vložili v svoje umetniško in šolsko področje. Dijaki oddelka modno oblikovanje Srednje šole za oblikovanje in fotografijo Ljubljana se vsako leto predstavijo z modno revijo, ki odraža njihovo pridobljeno znanje, domišljijo in modni okus. Kaj so pripravili tokrat in kako jim je aprilski sneg skoraj prekrižal načrte?
Kulturomat
Tekmovanje v radijski improvizaciji Improklet se letos odvija že peto leto zapored. Naslednji teden se bosta predstavili še zadnji dve ekipi prvega kroga. Kako se improvizacija v radijskem studiu razlikuje od gledališke improvizacije ter s kakšnimi izzivi se morajo srednješolci spopasti letos, boste izvedeli v tokratni oddaji Kulturomat, v kateri boste lahko slišali tudi kakšno je vzdušje v studiu takrat, ko se nas ne sliši.
Tekmovanje v radijski improvizaciji Improklet se letos odvija že peto leto zapored. Naslednji teden se bosta predstavili še zadnji dve ekipi prvega kroga. Kako se improvizacija v radijskem studiu razlikuje od gledališke improvizacije ter s kakšnimi izzivi se morajo srednješolci spopasti letos, boste izvedeli v tokratni oddaji Kulturomat, v kateri boste lahko slišali tudi kakšno je vzdušje v studiu takrat, ko se nas ne sliši.
Kulturomat
V Pionirskem domu – centru za kulturo mladih so v letošnjem šolskem letu pripravili tretji literarni natečaj Bodi pisatelj v slovenskem jeziku za osnovnošolce in drugi literarni natečaj v tujem jeziku za srednješolce. Mlade pisateljice in pisatelji, ki so ustvarjali v slovenskem jeziku, so se spoprijeli z odlomki kratkih zgodb vodje natečaja in pisatelja Bojana Martinca, srednješolci pa so morali v svojih literarnih zapisih uporabiti enega izmed treh odlomkov, ki so bili skrbno izbrani med deli svetovnih klasikov, v njih pa se zrcali tudi letošnja rdeča nit naše prestolnice Ljubljane kot Zelene prestolnice 2016. Med mlade ljubitelje in ustvarjalce pisane besede se je na končni prireditvi in razglasitvi najboljših pomešala Tadeja Bizilj.
V Pionirskem domu – centru za kulturo mladih so v letošnjem šolskem letu pripravili tretji literarni natečaj Bodi pisatelj v slovenskem jeziku za osnovnošolce in drugi literarni natečaj v tujem jeziku za srednješolce. Mlade pisateljice in pisatelji, ki so ustvarjali v slovenskem jeziku, so se spoprijeli z odlomki kratkih zgodb vodje natečaja in pisatelja Bojana Martinca, srednješolci pa so morali v svojih literarnih zapisih uporabiti enega izmed treh odlomkov, ki so bili skrbno izbrani med deli svetovnih klasikov, v njih pa se zrcali tudi letošnja rdeča nit naše prestolnice Ljubljane kot Zelene prestolnice 2016. Med mlade ljubitelje in ustvarjalce pisane besede se je na končni prireditvi in razglasitvi najboljših pomešala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Na svetovni dan knjige se bomo vprašali, kakšna je v luči vedno bolj intenzivne uporabe modernih tehnologij prihodnost tiskane knjige. Kako sta se spremenila način branja in način razmišljanja? Brskanje po internetu namreč ne zahteva več linearnega in poglobljenega branja, temveč našo pozornost iščejo ne le krajše, enostavnejše vsebine, temveč tudi slikovno gradivo, oglasi in pošta, ki prihaja v naše nabiralnike. Se mladi res ne znajo več poglobiti v knjigo in biti pozorni dalj časa na eno stvar? Kaj in koliko mladi sploh berejo? In na katerem nosilcu – berejo knjige, e-knjige, različna druga besedila na spletu, časopise? O branju, spletu in knjigah torej v oddaji Kulturomat.
Na svetovni dan knjige se bomo vprašali, kakšna je v luči vedno bolj intenzivne uporabe modernih tehnologij prihodnost tiskane knjige. Kako sta se spremenila način branja in način razmišljanja? Brskanje po internetu namreč ne zahteva več linearnega in poglobljenega branja, temveč našo pozornost iščejo ne le krajše, enostavnejše vsebine, temveč tudi slikovno gradivo, oglasi in pošta, ki prihaja v naše nabiralnike. Se mladi res ne znajo več poglobiti v knjigo in biti pozorni dalj časa na eno stvar? Kaj in koliko mladi sploh berejo? In na katerem nosilcu – berejo knjige, e-knjige, različna druga besedila na spletu, časopise? O branju, spletu in knjigah torej v oddaji Kulturomat.
Kulturomat
Vsaka država ima svoje ljudsko izročilo, ki krepi njeno nacionalno zavest. Tako imamo tudi v Sloveniji mnogo zgodb in povesti, ki so vse do danes ostale med ljudmi in razlagajo nastanek najrazličnejših pojavov. Tokrat boste v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, spoznali ustno izročilo z blejskega konca, ki ga predstavljajo v tamkajšnji Deželi ljudskih pravljic.
Vsaka država ima svoje ljudsko izročilo, ki krepi njeno nacionalno zavest. Tako imamo tudi v Sloveniji mnogo zgodb in povesti, ki so vse do danes ostale med ljudmi in razlagajo nastanek najrazličnejših pojavov. Tokrat boste v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin, spoznali ustno izročilo z blejskega konca, ki ga predstavljajo v tamkajšnji Deželi ljudskih pravljic.
Kulturomat
Gledališko-plesni program letošnjih Transgeneracij se je zaključil, na njem pa se je v tekmovalnem programu predstavilo 10 gledaliških predstav iz vse Slovenije in iz zamejstva. Med njimi je bila tudi predstava Živalska farma 2. Gimnazije Maribor, kjer gledališka šola deluje že 16 let. Letošnje šolsko leto si je Gledališče Gnosis zastavilo težak izziv: odrsko uprizoritev znanega dela Georga Orwella. Postavitev politične satire britanskega avtorja v dramo, ki ostaja zvesta izvirniku, a ga v določenih elementih še nadgradi, je delo 16-letne dijakinje Sarah Marn. V njej igra 12 dijakov te gimnazije, med njimi so Maša Ošlak (krokar Mojzes), Vita Krump (kobila Detelja), Sergeja Kavaš (mačka) in Gregor Brumec (merjasec Napoleon), ki smo jih povabili pred mikrofon.
Gledališko-plesni program letošnjih Transgeneracij se je zaključil, na njem pa se je v tekmovalnem programu predstavilo 10 gledaliških predstav iz vse Slovenije in iz zamejstva. Med njimi je bila tudi predstava Živalska farma 2. Gimnazije Maribor, kjer gledališka šola deluje že 16 let. Letošnje šolsko leto si je Gledališče Gnosis zastavilo težak izziv: odrsko uprizoritev znanega dela Georga Orwella. Postavitev politične satire britanskega avtorja v dramo, ki ostaja zvesta izvirniku, a ga v določenih elementih še nadgradi, je delo 16-letne dijakinje Sarah Marn. V njej igra 12 dijakov te gimnazije, med njimi so Maša Ošlak (krokar Mojzes), Vita Krump (kobila Detelja), Sergeja Kavaš (mačka) in Gregor Brumec (merjasec Napoleon), ki smo jih povabili pred mikrofon.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Pred svetovnim dnevom gledališč bomo v oddaji Kulturomat skočili na gledališki oder. Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca iz Ljubljane je zanimanje mladih za igro veliko. Z delom v gledališču se spoznavajo v gledališkem klubu, s katerim obiskujejo tudi predstave, mladi igralci pa redno nastopajo na številnih prireditvah. O tem, kako potekajo njihove učne ure, kaj vse so se že naučili in kako se na odru znajti tudi v nepričakovanih situacijah, se je z mladimi in učiteljico Olgo Košorok pogovarjala Tadeja Bizilj.
Pred svetovnim dnevom gledališč bomo v oddaji Kulturomat skočili na gledališki oder. Na Osnovni šoli Prežihovega Voranca iz Ljubljane je zanimanje mladih za igro veliko. Z delom v gledališču se spoznavajo v gledališkem klubu, s katerim obiskujejo tudi predstave, mladi igralci pa redno nastopajo na številnih prireditvah. O tem, kako potekajo njihove učne ure, kaj vse so se že naučili in kako se na odru znajti tudi v nepričakovanih situacijah, se je z mladimi in učiteljico Olgo Košorok pogovarjala Tadeja Bizilj.
Kulturomat
V Kinodvoru pripravljajo prvi mednarodni filmski festival Kinotrip, ki prinaša filmske zgodbe mladih po njihovem izboru. Skupina dvaindvajsetih mladih, starih od 13 do 19 let, se od novembra redno druži na tedenskih srečanjih filmskega kluba, na katerih pripravljajo filmski festival za mlado občinstvo. V klubu izbirajo filme in oblikujejo spremljevalni program z gosti od blizu in daleč, pogovori, delavnicami, druženji in zabavo. Dejavno so sodelovali pri nastanku imena programa in njegovi vizualni podobi, festivalske dogodke bodo tudi sami izvedli in o vsem tem več povedali v tokratni oddaji Kulturomat z voditeljico Tadejo Bizilj.
V Kinodvoru pripravljajo prvi mednarodni filmski festival Kinotrip, ki prinaša filmske zgodbe mladih po njihovem izboru. Skupina dvaindvajsetih mladih, starih od 13 do 19 let, se od novembra redno druži na tedenskih srečanjih filmskega kluba, na katerih pripravljajo filmski festival za mlado občinstvo. V klubu izbirajo filme in oblikujejo spremljevalni program z gosti od blizu in daleč, pogovori, delavnicami, druženji in zabavo. Dejavno so sodelovali pri nastanku imena programa in njegovi vizualni podobi, festivalske dogodke bodo tudi sami izvedli in o vsem tem več povedali v tokratni oddaji Kulturomat z voditeljico Tadejo Bizilj.
Kulturomat
V Kinodvoru in ostalih kinematografih Art kino mreže se kot predfilm vrti kratki animirani film Peter Peter. Scenaristka in režiserka Katarina Nikolov se je v njem osredotočila na problematiko medvrstniškega nasilja in temo povezala z znanim ljudskim junakom Petrom Klepcem, ki je lahko mladim, ki se danes soočajo z nadlegovanjem ali šikaniranjem tudi za zgled in v oporo. Ne le animacija, mladim je blizu tudi način pripovedovanja – besedilo je namreč zapeto v rap izvedbi. O filmu, Petru Klepcu in medvrstniškem nasilju smo se z režiserko katarino Nikolov, raperjem Došo in mladimi z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja.
V Kinodvoru in ostalih kinematografih Art kino mreže se kot predfilm vrti kratki animirani film Peter Peter. Scenaristka in režiserka Katarina Nikolov se je v njem osredotočila na problematiko medvrstniškega nasilja in temo povezala z znanim ljudskim junakom Petrom Klepcem, ki je lahko mladim, ki se danes soočajo z nadlegovanjem ali šikaniranjem tudi za zgled in v oporo. Ne le animacija, mladim je blizu tudi način pripovedovanja – besedilo je namreč zapeto v rap izvedbi. O filmu, Petru Klepcu in medvrstniškem nasilju smo se z režiserko katarino Nikolov, raperjem Došo in mladimi z OŠ narodnega heroja Maksa Pečarja.
Kulturomat
Kdo pravi, da morajo biti vsa klasična literarna dela dolgočasna? Še posebej, če so predstavljena v novi pojavni obliki, ki so svoje mesto med nami našle z razvojem najrazličnejših spletnih družbenih omrežij in aplikacij. Tokrat vam v oddaji Kulturomat predstavljamo knjigo sLOLvenski klasiki 1, v kateri so se slovenski klasični avtorji spopadli ravno z uporabo teh novih tehnologij. Čeprav se sliši nepredstavljivo, da bi lahko uporabljali sodobne spletne platforme, se v knjigi zgodbe izkažejo kot odlične. Z avtorjem knjige sLOLvenski klasiki 1 Boštjanom Gorencem – Pižamo se je pogovarjal Aleš Ogrin.
Kdo pravi, da morajo biti vsa klasična literarna dela dolgočasna? Še posebej, če so predstavljena v novi pojavni obliki, ki so svoje mesto med nami našle z razvojem najrazličnejših spletnih družbenih omrežij in aplikacij. Tokrat vam v oddaji Kulturomat predstavljamo knjigo sLOLvenski klasiki 1, v kateri so se slovenski klasični avtorji spopadli ravno z uporabo teh novih tehnologij. Čeprav se sliši nepredstavljivo, da bi lahko uporabljali sodobne spletne platforme, se v knjigi zgodbe izkažejo kot odlične. Z avtorjem knjige sLOLvenski klasiki 1 Boštjanom Gorencem – Pižamo se je pogovarjal Aleš Ogrin.
Kulturomat
Otroški strip ima široko občinstvo, ki pa se med seboj razlikuje po stopnji dojemljivosti zgodbe, ki jo ta ponuja. Nekateri stripi so namreč lahko povsem tiho, ponujajo le risbo, drugi pa so opremljeni s podnapisom ali besedilom v oblačku. Predvsem pri predbralni skupini otrok se starši lahko srečajo s težavo, kako otroku strip pravilno interpretirati in kako ga sploh prebrati osebi, ki tega še ne zna. O posebnostih stripa za otroke se je z avtorjema in ilustratorjema v oddaji Kulturomat pogovarjal Aleš Ogrin.
Otroški strip ima široko občinstvo, ki pa se med seboj razlikuje po stopnji dojemljivosti zgodbe, ki jo ta ponuja. Nekateri stripi so namreč lahko povsem tiho, ponujajo le risbo, drugi pa so opremljeni s podnapisom ali besedilom v oblačku. Predvsem pri predbralni skupini otrok se starši lahko srečajo s težavo, kako otroku strip pravilno interpretirati in kako ga sploh prebrati osebi, ki tega še ne zna. O posebnostih stripa za otroke se je z avtorjema in ilustratorjema v oddaji Kulturomat pogovarjal Aleš Ogrin.
Kulturomat
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
Kulturomat
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
V tokratni oddaji Kulturomat se bomo spraševali kakšno vlogo igra harmonika na slovenski glasbeni sceni. Je rezervirana le za narodnozabavno glasbo ali je to vsestranski inštrument, ki se prav fino znajde tudi v popularni glasbi? O harmoniki tako in drugače bomo govorili z Mihom Debevcem, dvakratnim absolutnim zmagovalcem najprestižnejšega tekmovanja na svetu v igranju na diatonično harmoniko (Attimis) in njegovo nadarjeno učenko Evo Antončič.
Kulturomat
Na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik se je v finale prebilo osem mladih glasbenikov, ki so igrali ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tekmovanje se odvija vsaki dve leti v okviru EBU (evropske radiodifuzne zveze), tokrat smo lahko slišali Izaka Hudnika (violončelo), Vilija Korošca (harmonika), Luka Miteva (fagot), Andreja Omejca (saksofon), Nikola Pajanovića (violina), Bilko Peršič (harfa), Doroteo Senica (flavta) in Zalo Vidic (violončelo). Svoje izkušnje s tekmovanja bodo mladi glasbeni ustvarjalci v pogovoru s Tadejo Bizilj delili v tokratni oddaji Kulturomat.
Na tekmovanju Evrovizijski mladi glasbenik se je v finale prebilo osem mladih glasbenikov, ki so igrali ob spremljavi Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Tekmovanje se odvija vsaki dve leti v okviru EBU (evropske radiodifuzne zveze), tokrat smo lahko slišali Izaka Hudnika (violončelo), Vilija Korošca (harmonika), Luka Miteva (fagot), Andreja Omejca (saksofon), Nikola Pajanovića (violina), Bilko Peršič (harfa), Doroteo Senica (flavta) in Zalo Vidic (violončelo). Svoje izkušnje s tekmovanja bodo mladi glasbeni ustvarjalci v pogovoru s Tadejo Bizilj delili v tokratni oddaji Kulturomat.
Kulturomat
Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.
Navade maskiranja in maškaranja izvirajo še iz rimskih časov in so značilne za večji del sveta. Pri nas si maske nadenemo za pusta, najbolj znana slovenska tradicionalna maska pa je kurent. Ta pustni lik izvira s Ptuja, Dravskega polja in okolice, kjer danes deluje okoli 50 skupin, ki ohranjajo to tradicijo in v pustnem času »ružijo« po mestih doma in po tujem ter s hrupom odganjajo zimo. Špela Šebenik je obiskala Etnografsko društvo Kurent, kjer so ji mladi člani društva povedali vse o kurentu in o svojih izkušnjah nošenja 40 kilogramov težke opreme.
Kulturomat
Ljubljana letos nosi naslov Zelena prestolnica Evrope. Številnim dogodkom v tem okviru se je med 23. januarjem in 8. februarjem pridružil tudi 8. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Na različnih delavnicah in drugih dogodkih v muzejih, galerijah in knjižnicah, na gledaliških, filmskih, plesnih in glasbenih predstavah otroci raziskujejo in razvijajo dovzetnost za varovanje lokalnega in širšega okolja, ki ga danes pestijo podnebne spremembe, omejenost virov in njihovo škodljivo prisvajanje. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Ljubljana letos nosi naslov Zelena prestolnica Evrope. Številnim dogodkom v tem okviru se je med 23. januarjem in 8. februarjem pridružil tudi 8. ljubljanski festival kulturno-umetnostne vzgoje Bobri. Na različnih delavnicah in drugih dogodkih v muzejih, galerijah in knjižnicah, na gledaliških, filmskih, plesnih in glasbenih predstavah otroci raziskujejo in razvijajo dovzetnost za varovanje lokalnega in širšega okolja, ki ga danes pestijo podnebne spremembe, omejenost virov in njihovo škodljivo prisvajanje. Več pa v tokratni oddaji, ki jo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Pri uveljavljanju na sceni se slovenski mladi umetniki po koncu študija nemalokrat srečajo z zelo zapleteno situacijo. Varnega zavetja in prostora, ki jim ga je za nemoteno ustvarjanje nudila akademija, naenkrat ni več, na trgu se morajo znajti kot samostojni ustvarjalci. Pri tem imajo s strani različnih institucij zelo malo podpore, zato so se v DUM – društvu umetnikov odločili za izpeljavo projekta, v katerem želijo mladim umetnikom z različnimi oblikami pomoči čim bolj olajšati ta prestop. Pred kratkim se je tako v Ljubljani končala razstava Situacija Dogville, na kateri so umetniki, ki sodelujejo v projektu, zainteresirani javnosti predstavili svoja dela. Več o projektu in omenjeni razstavi boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Pri uveljavljanju na sceni se slovenski mladi umetniki po koncu študija nemalokrat srečajo z zelo zapleteno situacijo. Varnega zavetja in prostora, ki jim ga je za nemoteno ustvarjanje nudila akademija, naenkrat ni več, na trgu se morajo znajti kot samostojni ustvarjalci. Pri tem imajo s strani različnih institucij zelo malo podpore, zato so se v DUM – društvu umetnikov odločili za izpeljavo projekta, v katerem želijo mladim umetnikom z različnimi oblikami pomoči čim bolj olajšati ta prestop. Pred kratkim se je tako v Ljubljani končala razstava Situacija Dogville, na kateri so umetniki, ki sodelujejo v projektu, zainteresirani javnosti predstavili svoja dela. Več o projektu in omenjeni razstavi boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Kulturomat
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
Kulturomat
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
"Nekatere knjige je treba samo pokusiti, druge pogoltniti, nekaj pa je tudi takih, ki jih je treba žvečiti in prebaviti", je dejal slikar Francis Bacon. Lea Ogrin se je pogovarjala z mladimi bralci povezanimi v bralni klub Fejstbuk. Na zadnjem srečanju so brali knjigo Barjanski otrok, ki je prejela priznanje Zlata hruška. Katere knjige morate nujno prebrati oziroma pogoltniti in kaj menijo mladi o izboru knjig označenih z znamko zlata hruška, boste izvedeli v naslednjih minutah.
Kulturomat
Opera Brundibar je?bila?prvič?izvedena?leta?1942?v?Pragi. Velja za?edino?svetovno?uveljavljeno?opero,?uglasbeno?za?otroško?izvedbo.?Nepretrgano?jo?uprizarjajo?operni?ansambli?in?šole?po?vsem?svetu. Še posebej znana je postala zaradi?vloge,?ki?jo?je?odigrala?v?taborišču?Terezin?v?času?druge?svetovne?vojne. Ob?70. obletnici?konca?druge?svetovne?vojne?bodo?opero ponovno?uprizorili?tudi?v?Ljubljani. Lea Ogrin se je udeležila ene zadnjih vaj pred premiero.
Opera Brundibar je?bila?prvič?izvedena?leta?1942?v?Pragi. Velja za?edino?svetovno?uveljavljeno?opero,?uglasbeno?za?otroško?izvedbo.?Nepretrgano?jo?uprizarjajo?operni?ansambli?in?šole?po?vsem?svetu. Še posebej znana je postala zaradi?vloge,?ki?jo?je?odigrala?v?taborišču?Terezin?v?času?druge?svetovne?vojne. Ob?70. obletnici?konca?druge?svetovne?vojne?bodo?opero ponovno?uprizorili?tudi?v?Ljubljani. Lea Ogrin se je udeležila ene zadnjih vaj pred premiero.
Kulturomat
Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!
Družabni plesi so zadnja leta zelo popularni, veliko ljudi, ne le mladih, je začelo v svojem prostem času plesati – popularni so swing, salsa, tudi tango. Kako se tango razlikuje od ostalih plesov, kako hitro se ga lahko naučimo, zakaj mnogi ne govorijo o tangu kot o hobiju, temveč kot o življenju samem, o vsem tem bodo govorili Špela Šebenik in njeni gosti. Vabljeni na tango!
Kulturomat
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
Kulturomat
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
"Vsak otrok je umetnik, težava leži v tem kako ostati umetnik, ko odrasteš", je dejal Pablo Picasso. Slovenskemu umetniku Ištvan Ištu Huzjanu je to zagotovo uspelo. Letos mu je priznanje podelila tudi strokovna žirija 31. grafičnega bienala. Za instalacijo Odsevi zemlje in Plakat zamenjav – OHO in Walter de Maria je prejel osrednjo nagrado mednarodnega festivala. Z Leo Ogrin se je pogovarjal o svojem delu, črpanju navdihov iz otroštva in razumevanju umetnosti.
Kulturomat
V mesecu decembru nas glasba obkroža na vsakem koraku. Koncerti in glasbeni nastopi se vrstijo eden za drugim. Tudi v soboto, 19. decembra, bomo v Cankarjevem domu lahko spremljali gala božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile in mešanega pevskega zbora Adoramus. Na koncertu bo nastopilo več kot 200 glasbenikov, skozi glasbo pa bodo povezali svetovno znane skladatelje treh držav: Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
V mesecu decembru nas glasba obkroža na vsakem koraku. Koncerti in glasbeni nastopi se vrstijo eden za drugim. Tudi v soboto, 19. decembra, bomo v Cankarjevem domu lahko spremljali gala božično-novoletni koncert Simfoničnega orkestra Cantabile in mešanega pevskega zbora Adoramus. Na koncertu bo nastopilo več kot 200 glasbenikov, skozi glasbo pa bodo povezali svetovno znane skladatelje treh držav: Slovenije, Avstrije in Hrvaške.
Kulturomat
Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.
Kako dobro poznamo Miklavža in kakšna je tradicija miklavževanja pri nas? Gre za svetnika, ki ima pomembno mesto v evropskem prostoru, otroci pa ga danes najbolj poznajo po tem, da pridnim prinese kakšno majhno darilo. Prvi dobri mož pa ni prvi le zaradi tega, ker najmlajše obišče že 5. decembra zvečer, temveč je bil včasih, ko še ni bilo Božička in dedka Mraza sploh edini, ki je obdaroval otroke. O Sv. NIkolaju pa otroci, pater Pavle Jakop, etnologinja Mateja Habinc in novinarka Špela Šebenik.
Kulturomat
Ta teden je svoja vrata odprl 31. Slovenski knjižni sejem. Na njem so pripravili pisano prodajno razstavo novih knjig in številne spremljajoče kulturne prireditve v vseh treh preddverjih Cankarjevega doma. Poleg predstavitev različnih založb obiskovalci lahko sodelujejo na pisateljskem odru ali v debatni kavarni, prisluhnejo predavanjem v založniški akademiji, poskrbeli pa so tudi za otroke in mladostnike, saj so v času knjižnega sejma na odru zaživele številne knjižne, gledališke in glasbene predstave. Med knjižne police je zavila tudi Tadeja Bizilj.
Ta teden je svoja vrata odprl 31. Slovenski knjižni sejem. Na njem so pripravili pisano prodajno razstavo novih knjig in številne spremljajoče kulturne prireditve v vseh treh preddverjih Cankarjevega doma. Poleg predstavitev različnih založb obiskovalci lahko sodelujejo na pisateljskem odru ali v debatni kavarni, prisluhnejo predavanjem v založniški akademiji, poskrbeli pa so tudi za otroke in mladostnike, saj so v času knjižnega sejma na odru zaživele številne knjižne, gledališke in glasbene predstave. Med knjižne police je zavila tudi Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Ta teden je ob 50. obletnici oddaje Lahko noč, otroci! izšla posebna zgoščenka, na kateri boste našli sedem pravljic Primoža Suhodolčana. Njegove pravljice niso klasične pravljice, ne dogajajo se za devetimi gorami, ampak za vogalom vaše hiše. Na zgoščenki pa boste našli pravljice: Lonček kuhaj, Listko rekorder, Mali čarovnik, Kaj v sebi nosi prašiček, Zakaj se je medved naučil brati, Željomat in Čokoladni vulkan. V oddajI Kulturomat je Lea Ogrin poizvedovala kako nastanejo radijske pravljice.
Ta teden je ob 50. obletnici oddaje Lahko noč, otroci! izšla posebna zgoščenka, na kateri boste našli sedem pravljic Primoža Suhodolčana. Njegove pravljice niso klasične pravljice, ne dogajajo se za devetimi gorami, ampak za vogalom vaše hiše. Na zgoščenki pa boste našli pravljice: Lonček kuhaj, Listko rekorder, Mali čarovnik, Kaj v sebi nosi prašiček, Zakaj se je medved naučil brati, Željomat in Čokoladni vulkan. V oddajI Kulturomat je Lea Ogrin poizvedovala kako nastanejo radijske pravljice.
Kulturomat
Kaj imajo skupnega: 1. Gimnazija v Celju, Gimnazije: Celje – Center, Koper, Nova Gorica, Velenje, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Maribor? Na vseh potekajo programi umetniške gimnazije, ki dijakom z različnimi talenti in zanimanji ponujajo strokovne predmete iz umetniških področij. Na vseh teh šolah imajo torej razpisano eno ali dve umetniški smeri: likovno, dramsko-gledališko, glasbeno, baletno ali plesno. Špela Šebenik se je odpravila na Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana in na Gimnazijo Koper ter pred mikrofon povabila tamkajšnje dijake: Laro Mlakar, Ano Ule in Klemna Kovačiča iz ljubljanske šole ter Stello Kralj in Nino Vrabec iz Kopra.
Kaj imajo skupnega: 1. Gimnazija v Celju, Gimnazije: Celje – Center, Koper, Nova Gorica, Velenje, Srednja šola za oblikovanje in fotografijo, Srednja vzgojiteljska šola in gimnazija Ljubljana ter Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana in Maribor? Na vseh potekajo programi umetniške gimnazije, ki dijakom z različnimi talenti in zanimanji ponujajo strokovne predmete iz umetniških področij. Na vseh teh šolah imajo torej razpisano eno ali dve umetniški smeri: likovno, dramsko-gledališko, glasbeno, baletno ali plesno. Špela Šebenik se je odpravila na Srednjo vzgojiteljsko šolo in gimnazijo Ljubljana in na Gimnazijo Koper ter pred mikrofon povabila tamkajšnje dijake: Laro Mlakar, Ano Ule in Klemna Kovačiča iz ljubljanske šole ter Stello Kralj in Nino Vrabec iz Kopra.
Kulturomat
Čarovništvo je tema, ki je mladim poznana predvsem zaradi pravljic in številnih literarnih del in filmov. V tokratni oddaji Kulturomat bodo razmišljali o tradicionalnih mitih o čarovnicah, ki sežejo že v začetek konstruiranja družb in so se prenašali z ustnim izročilom in legendami. Kdo so bile čarovnice, zakaj so jih tako imenovali, kakšni so bili njihovi shodi, kje so se skrivale slovenske čarovnice in v katerih literarnih delih jih najdemo – o vsem tem v naslednjih minutah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Čarovništvo je tema, ki je mladim poznana predvsem zaradi pravljic in številnih literarnih del in filmov. V tokratni oddaji Kulturomat bodo razmišljali o tradicionalnih mitih o čarovnicah, ki sežejo že v začetek konstruiranja družb in so se prenašali z ustnim izročilom in legendami. Kdo so bile čarovnice, zakaj so jih tako imenovali, kakšni so bili njihovi shodi, kje so se skrivale slovenske čarovnice in v katerih literarnih delih jih najdemo – o vsem tem v naslednjih minutah. Oddajo je pripravila Tadeja Bizilj.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
V oddaji Kulturomat bomo v soboto, ko na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka olimpijski festival, povezali umetnost in šport. Da med njima ni ostre meje, govori že enostavno dejstvo, da za vse dejavnosti potrebujemo zdravo in krepko telo. Pa tudi, kam bi uvrstili ples? To dilemo bomo pustili ob strani in se raje vprašali, kako ukvarjanje z baletom ali s sorodnimi zvrstmi pomaga športnikom na njihovi športni poti? O baletu in plesu v povezavi z drugimi športi bo govorila Špela Šebenik, ki je pred mikrofon povabila tudi 10-letno Ulo, ki po pouku najde čas tako za balet kot za atletiko, trenerja atletike Gregorja Grada in nekdanjo vrhunsko športnico Brigito Bukovec.
V oddaji Kulturomat bomo v soboto, ko na Kongresnem trgu v Ljubljani poteka olimpijski festival, povezali umetnost in šport. Da med njima ni ostre meje, govori že enostavno dejstvo, da za vse dejavnosti potrebujemo zdravo in krepko telo. Pa tudi, kam bi uvrstili ples? To dilemo bomo pustili ob strani in se raje vprašali, kako ukvarjanje z baletom ali s sorodnimi zvrstmi pomaga športnikom na njihovi športni poti? O baletu in plesu v povezavi z drugimi športi bo govorila Špela Šebenik, ki je pred mikrofon povabila tudi 10-letno Ulo, ki po pouku najde čas tako za balet kot za atletiko, trenerja atletike Gregorja Grada in nekdanjo vrhunsko športnico Brigito Bukovec.
Kulturomat
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Slovenskemu šolstvu mnogokrat očitamo, da veliko bolj kot kreativnost in razmišljanje s svojo glavo spodbuja učenje na pamet. Da to ne drži popolnoma, kažejo mnogi projekti, ki se jih lotevajo učenci in dijaki. Eden takih je zagotovo film Memoarji vojaka Martina Kavčiča, ki prikazuje življenje vojaka v 1. svetovni vojni, ustvarili pa so ga dijaki Gimnazije Bežigrad. Več o filmu, ki je bil letos nagrajen tudi z zlato klapo 9. festivala osnovnošolskih in srednješolskih filmov Zoom, pa v Kulturomatu, ki ga je pripravila Andreja Gradišar.
Kulturomat
Med 25. septembrom in 3. oktobrom je Zavod za varstvo kulturne dediščine skupaj z različnimi ustanovami in slovenskimi šolami organiziral Dneve evropske kulturne dediščine. Slovenci se danes lahko pohvalimo z bogato dediščino, naši muzeji, arhivi in galerije pa hranijo dragocene eksponate, ki pričajo o kulturi na slovenskih tleh in o življenju naših prednikov. Eden izmed glavnih ciljev Dnevov evropske kulturne dediščine pa je tudi ta, da bi ta dediščina čim več prostora dobila tudi v našem izobraževalnem sistemu. Več o omenjenem projektu boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Med 25. septembrom in 3. oktobrom je Zavod za varstvo kulturne dediščine skupaj z različnimi ustanovami in slovenskimi šolami organiziral Dneve evropske kulturne dediščine. Slovenci se danes lahko pohvalimo z bogato dediščino, naši muzeji, arhivi in galerije pa hranijo dragocene eksponate, ki pričajo o kulturi na slovenskih tleh in o življenju naših prednikov. Eden izmed glavnih ciljev Dnevov evropske kulturne dediščine pa je tudi ta, da bi ta dediščina čim več prostora dobila tudi v našem izobraževalnem sistemu. Več o omenjenem projektu boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Kulturomat
Vsi si želimo, da bi naše objave na družabnih omrežjih prejele veliko všečkov. Čim več. Za to smo pripravljeni narediti marsikaj. A tako hitro kot lahko v virtualnem svetu, ki razkraja naše medosebne odnose, postaneš zelo priljubljen, prav tako se lahko zgodi tudi obratno. Samo ena negativna objava, en neprimeren posnetek je dovolj, da postaneš tarča posmeha in obrekovanja. To se pripeti glavni junakinji filma Všečkana. 30-minutni film Dražena Štaderja je zrcalo današnjega časa, prikaz stanja družbenega duha in odsev življenja mladine, razpete med resničnim in virtualnim. Z ustvarjalci filma se je pogovarjala Špela Šebenik.
Vsi si želimo, da bi naše objave na družabnih omrežjih prejele veliko všečkov. Čim več. Za to smo pripravljeni narediti marsikaj. A tako hitro kot lahko v virtualnem svetu, ki razkraja naše medosebne odnose, postaneš zelo priljubljen, prav tako se lahko zgodi tudi obratno. Samo ena negativna objava, en neprimeren posnetek je dovolj, da postaneš tarča posmeha in obrekovanja. To se pripeti glavni junakinji filma Všečkana. 30-minutni film Dražena Štaderja je zrcalo današnjega časa, prikaz stanja družbenega duha in odsev življenja mladine, razpete med resničnim in virtualnim. Z ustvarjalci filma se je pogovarjala Špela Šebenik.
Kulturomat
Ob letošnji 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov, se je muzikal Moje pesmi, moje sanje vrnil tudi na slovenske odrske deske. 40 članska zasedba in 30 članski orkester z veliko dobre glasbe, bogato kostumografijo in uigrano ekipo mladih umetnikov. Med njih se je pomešala tudi Tadeja Bizilj in preverila, kakšne so bile priprave in vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge, kaj jim je povzročalo največ preglavic in na kaj so najbolj ponosni.
Ob letošnji 50. obletnici najbolj priljubljenega glasbenega filma vseh časov, se je muzikal Moje pesmi, moje sanje vrnil tudi na slovenske odrske deske. 40 članska zasedba in 30 članski orkester z veliko dobre glasbe, bogato kostumografijo in uigrano ekipo mladih umetnikov. Med njih se je pomešala tudi Tadeja Bizilj in preverila, kakšne so bile priprave in vaje, kako so se mladi ustvarjalci vživeli v vloge, kaj jim je povzročalo največ preglavic in na kaj so najbolj ponosni.
Kulturomat
Lani je menilo 100 let od rojstva Dylana Thomasa, enega prvih pesnikov, ki je poezijo predstavil skozi medij radia in televizije. Svež pristop in kvaliteta njegovih pesmi je navdihovala glasbenike tistega časa. Bob Dylan si je, po poročanju različnih zgodovinskih virov, prav po njem nadel umetniško ime. Glasba in poezija že od nekdaj hodita z roko v roki, kako pa se združita rock'n'roll in poezija smo preverili na delavnici, ki jo je vodil pesnik Dejan Koban. Koban je pevec zasedbe Ne vem Ne vem, ki jo boste slišali v samem uvodu oddaje Kulturomat, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Lani je menilo 100 let od rojstva Dylana Thomasa, enega prvih pesnikov, ki je poezijo predstavil skozi medij radia in televizije. Svež pristop in kvaliteta njegovih pesmi je navdihovala glasbenike tistega časa. Bob Dylan si je, po poročanju različnih zgodovinskih virov, prav po njem nadel umetniško ime. Glasba in poezija že od nekdaj hodita z roko v roki, kako pa se združita rock'n'roll in poezija smo preverili na delavnici, ki jo je vodil pesnik Dejan Koban. Koban je pevec zasedbe Ne vem Ne vem, ki jo boste slišali v samem uvodu oddaje Kulturomat, ki jo je pripravila Lea Ogrin.
Kulturomat
Računalniške igre in animacija so danes pomemben del življenj mladih. Trend tehničnega in informacijskega razvoja je pripeljal celo tako daleč, da nekateri otroci danes v roke prej dobijo tablični računalnik kot knjigo. Za podobo teh digitalnih vsebin pa mora tudi nekdo stati, zato se bomo v Kulturomatu odpravili po poti raziskovanja nastanka najrazličnejših računalniških animacij. Zanimalo nas bo, ali predloge zanje najprej nastajajo na papirju, kako in s pomočjo katere programske in strojne opreme se ustvari like na računalniškem zaslonu, predvsem pa to, kako se jim vdahne življenje in čim bolj pristno gibanje, ki kar najbolj posnema naravno. Dotaknili se bomo tudi področja izbiranja barv, saj te s svojimi odtenki veliko prispevajo k občutkom, ki jih doživljate med igranjem neke igrice. Še en pomemben del pa je sama igralnost igre, zato bomo govorili tudi o animaciji kot osebni izkušnji.
Računalniške igre in animacija so danes pomemben del življenj mladih. Trend tehničnega in informacijskega razvoja je pripeljal celo tako daleč, da nekateri otroci danes v roke prej dobijo tablični računalnik kot knjigo. Za podobo teh digitalnih vsebin pa mora tudi nekdo stati, zato se bomo v Kulturomatu odpravili po poti raziskovanja nastanka najrazličnejših računalniških animacij. Zanimalo nas bo, ali predloge zanje najprej nastajajo na papirju, kako in s pomočjo katere programske in strojne opreme se ustvari like na računalniškem zaslonu, predvsem pa to, kako se jim vdahne življenje in čim bolj pristno gibanje, ki kar najbolj posnema naravno. Dotaknili se bomo tudi področja izbiranja barv, saj te s svojimi odtenki veliko prispevajo k občutkom, ki jih doživljate med igranjem neke igrice. Še en pomemben del pa je sama igralnost igre, zato bomo govorili tudi o animaciji kot osebni izkušnji.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
Ta teden je v grajskem vrtu Boštanj pri Velikem Mlačevem, nedaleč od Grosuplja, 50 otrok, starih od pet do deset let, gradilo pravo škratje mesto. Brezplačne ustvarjalne delavnice je organiziralo društvo Preplet – društvo za ustvarjalno skupnost. Petra Medved se je pridružila otrokom pri ustvarjanju.
Ta teden je v grajskem vrtu Boštanj pri Velikem Mlačevem, nedaleč od Grosuplja, 50 otrok, starih od pet do deset let, gradilo pravo škratje mesto. Brezplačne ustvarjalne delavnice je organiziralo društvo Preplet – društvo za ustvarjalno skupnost. Petra Medved se je pridružila otrokom pri ustvarjanju.
Kulturomat
Ta teden je v grajskem vrtu Boštanj pri Velikem Mlačevem, nedaleč od Grosuplja, 50 otrok, starih od pet do deset let, gradilo pravo škratje mesto. Brezplačne ustvarjalne delavnice je organiziralo društvo Preplet – društvo za ustvarjalno skupnost. Petra Medved se je pridružila otrokom pri ustvarjanju.
Ta teden je v grajskem vrtu Boštanj pri Velikem Mlačevem, nedaleč od Grosuplja, 50 otrok, starih od pet do deset let, gradilo pravo škratje mesto. Brezplačne ustvarjalne delavnice je organiziralo društvo Preplet – društvo za ustvarjalno skupnost. Petra Medved se je pridružila otrokom pri ustvarjanju.
Kulturomat
Kaj bi storili, če bi na železniški postaji našli star kovček brez lastnika? Bi takoj pomislili na teroriste ali bi vas premagala radovednost in bi pokukali vanj? Kovček, poln pisem ljudi, ki so s trebuhom za kruhom odšli v tujino, najdeta tudi glavna junaka dijaške predstave Diaspora*. Temo, ki jo nakazuje že naslov, so v petje, ples in glasbo zavili dijaki Šolskega centra Velenje in Glasbene šole Gvido ter tako na nevsiljiv način spregovorili o strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Predstavo Diaspora*, ki bo na sporedu tudi septembra, si je v Domu kulture Velenje ogledala Špela Šebenik.
Kaj bi storili, če bi na železniški postaji našli star kovček brez lastnika? Bi takoj pomislili na teroriste ali bi vas premagala radovednost in bi pokukali vanj? Kovček, poln pisem ljudi, ki so s trebuhom za kruhom odšli v tujino, najdeta tudi glavna junaka dijaške predstave Diaspora*. Temo, ki jo nakazuje že naslov, so v petje, ples in glasbo zavili dijaki Šolskega centra Velenje in Glasbene šole Gvido ter tako na nevsiljiv način spregovorili o strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Predstavo Diaspora*, ki bo na sporedu tudi septembra, si je v Domu kulture Velenje ogledala Špela Šebenik.
Kulturomat
Kaj bi storili, če bi na železniški postaji našli star kovček brez lastnika? Bi takoj pomislili na teroriste ali bi vas premagala radovednost in bi pokukali vanj? Kovček, poln pisem ljudi, ki so s trebuhom za kruhom odšli v tujino, najdeta tudi glavna junaka dijaške predstave Diaspora*. Temo, ki jo nakazuje že naslov, so v petje, ples in glasbo zavili dijaki Šolskega centra Velenje in Glasbene šole Gvido ter tako na nevsiljiv način spregovorili o strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Predstavo Diaspora*, ki bo na sporedu tudi septembra, si je v Domu kulture Velenje ogledala Špela Šebenik.
Kaj bi storili, če bi na železniški postaji našli star kovček brez lastnika? Bi takoj pomislili na teroriste ali bi vas premagala radovednost in bi pokukali vanj? Kovček, poln pisem ljudi, ki so s trebuhom za kruhom odšli v tujino, najdeta tudi glavna junaka dijaške predstave Diaspora*. Temo, ki jo nakazuje že naslov, so v petje, ples in glasbo zavili dijaki Šolskega centra Velenje in Glasbene šole Gvido ter tako na nevsiljiv način spregovorili o strpnosti in sprejemanju drugačnosti. Predstavo Diaspora*, ki bo na sporedu tudi septembra, si je v Domu kulture Velenje ogledala Špela Šebenik.
Kulturomat
Ste med tistimi, ki jih imenujemo knjižni molji in kar naprej tičijo z nosom v knjigah, ali med tistimi, ki spretno klikajo z miško ter iščejo gradivo in zanimive elektronske knjige na svetovnem spletu? Oboje je vznemirljivo. Petra Medved pa je pri knjižničarjih, Mateji Sitar Zevnik in Tonetu Obadiču, ter prof. dr. Gregorju Petriču preverila, zakaj je dobro, da večkrat obiščemo knjižnico, in kako previdno je treba uporabljati gradiva, ki jih najdemo na svetovnem spletu.
Ste med tistimi, ki jih imenujemo knjižni molji in kar naprej tičijo z nosom v knjigah, ali med tistimi, ki spretno klikajo z miško ter iščejo gradivo in zanimive elektronske knjige na svetovnem spletu? Oboje je vznemirljivo. Petra Medved pa je pri knjižničarjih, Mateji Sitar Zevnik in Tonetu Obadiču, ter prof. dr. Gregorju Petriču preverila, zakaj je dobro, da večkrat obiščemo knjižnico, in kako previdno je treba uporabljati gradiva, ki jih najdemo na svetovnem spletu.
Kulturomat
Končal se je natečaj Knjigovanje, v organizaciji Bralnega društva Slovenije, za učence osnovnih šol z naslovom Moj najljubši slovenski književni lik. S knjigovanjem so želeli spodbuditi zanimanje za slovensko otroško in mladinsko literaturo. Mladi so tako lahko izdelali lutko ali marioneto slovenskega književnega junaka. Najboljše je, na sedežu Društva slovenskih pisateljev, pričakal Andrej Rozman Roza. Več Dejan Petek.
Končal se je natečaj Knjigovanje, v organizaciji Bralnega društva Slovenije, za učence osnovnih šol z naslovom Moj najljubši slovenski književni lik. S knjigovanjem so želeli spodbuditi zanimanje za slovensko otroško in mladinsko literaturo. Mladi so tako lahko izdelali lutko ali marioneto slovenskega književnega junaka. Najboljše je, na sedežu Društva slovenskih pisateljev, pričakal Andrej Rozman Roza. Več Dejan Petek.
Kulturomat
Ljubljana je znova gostila najboljše svetovne umetnike s področja sodobne klovnske umetnosti in novega cirkusa, ki so se udeležili festivala Klovnbuf. Festival v svoji osmi izvedbi na ogled od torka naprej ponuja različne klovnovske in cirkuške umetniške predstave, ob tem pa ima z različnimi delavnicami tudi izobraževalno noto. Klovnske umetnike smo na Klovnbufu med njihovim ustvarjanjem obiskali tudi mi, več o samem festivalu pa boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Ljubljana je znova gostila najboljše svetovne umetnike s področja sodobne klovnske umetnosti in novega cirkusa, ki so se udeležili festivala Klovnbuf. Festival v svoji osmi izvedbi na ogled od torka naprej ponuja različne klovnovske in cirkuške umetniške predstave, ob tem pa ima z različnimi delavnicami tudi izobraževalno noto. Klovnske umetnike smo na Klovnbufu med njihovim ustvarjanjem obiskali tudi mi, več o samem festivalu pa boste izvedeli v oddaji Kulturomat, ki jo je pripravil Aleš Ogrin.
Kulturomat
Dijaki, ki se odločijo za plesanje baleta na Konservatoriju za glasbo in balet imajo natrpane urnike, odpovedati se morajo marsikateri zabavi in po navadi jim ne ostane prav nič ćasa za lenarjenje. Ker pa jih ples razveseljuje, jim to ne predstavlja večjih težav. O življenju z baletom se je Lea Ogrin opgovarjala z mladimi baletniki iz Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani.
Dijaki, ki se odločijo za plesanje baleta na Konservatoriju za glasbo in balet imajo natrpane urnike, odpovedati se morajo marsikateri zabavi in po navadi jim ne ostane prav nič ćasa za lenarjenje. Ker pa jih ples razveseljuje, jim to ne predstavlja večjih težav. O življenju z baletom se je Lea Ogrin opgovarjala z mladimi baletniki iz Srednje glasbene in baletne šole v Ljubljani.
Kulturomat
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Mladim se kultura pogosto zdi zatežena, dolgočasna, starinska in nedostopna. In medtem ko nekateri zavijajo z očmi, ko morajo s šolo na kakšno od kulturnih prireditev, vzamejo drugi stvari v svoje roke. Kulture se lotijo na svoj, inovativen način, ki pritegne tudi njihove sovrstnike. O kulturi mladih in za mlade v oddaji KULTUROMAT, ki je na sporedu vsako soboto ob 10.30. Pridružite se nam, če vas zanima, kaj se splača prebrati, poslušati, si ogledati, kje biti zraven in kje ne.
Kulturomat
V Slovenskem šolskem muzeju je na ogled razstava o latinščini v javni osnovni šoli, ki prikazuje zgodovino pouka tega jezika od leta 1958 dalje, ko je splošni zakon o šolstvu uzakonil enotno osemletno osnovno šolo in gimnazijo iz osemletne spremenil v štiriletno šolo. Ljubljanska in mariborska klasična gimnazija sta postali splošni gimnaziji, v osnovne šole pa je torej prvič prišla latinščina. V oddaji Kulturomat pa nismo ostali v letu 1958, temveč smo z mladimi govorili o tem, kako danes gledajo na znanje latinskega jezika in na jezikovno pestrost, izvedeli smo, zakaj latinščina ni mrtvi jezik, in pogledali še v prihodnost jezikov, tudi slovenščine. Pripravila: Špela Šebenik
V Slovenskem šolskem muzeju je na ogled razstava o latinščini v javni osnovni šoli, ki prikazuje zgodovino pouka tega jezika od leta 1958 dalje, ko je splošni zakon o šolstvu uzakonil enotno osemletno osnovno šolo in gimnazijo iz osemletne spremenil v štiriletno šolo. Ljubljanska in mariborska klasična gimnazija sta postali splošni gimnaziji, v osnovne šole pa je torej prvič prišla latinščina. V oddaji Kulturomat pa nismo ostali v letu 1958, temveč smo z mladimi govorili o tem, kako danes gledajo na znanje latinskega jezika in na jezikovno pestrost, izvedeli smo, zakaj latinščina ni mrtvi jezik, in pogledali še v prihodnost jezikov, tudi slovenščine. Pripravila: Špela Šebenik
Kulturomat
Pridružili smo se sedmošolcem iz Osnovne šole Cvetka Golarja, ki so si v škofjeloškem kinu ogledali norveški film Vratar Liverpoola, ki ga je za njih pripravila Art kino mreža, v okviru Nacionalnega filmsko-vzgojnega programa. Zakaj potrebujemo filmsko vzgojo in kako se gleda filme, bomo razmišljali v soboto malo deseti. Pripravila Lea Ogrin.
Pridružili smo se sedmošolcem iz Osnovne šole Cvetka Golarja, ki so si v škofjeloškem kinu ogledali norveški film Vratar Liverpoola, ki ga je za njih pripravila Art kino mreža, v okviru Nacionalnega filmsko-vzgojnega programa. Zakaj potrebujemo filmsko vzgojo in kako se gleda filme, bomo razmišljali v soboto malo deseti. Pripravila Lea Ogrin.
