Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob 80. obletnici od konca druge svetovne vojne v terminu Kinoteka predvajamo film, ki je obveljal za eno največjih komedij 20. stoletja. V oddaji se o Biti ali ne biti v režiji Ernsta Lubitscha pogovarjamo s filozofom, dr. Gregorjem Modrom.
Ob 80. obletnici od konca druge svetovne vojne v terminu Kinoteka predvajamo film, ki je obveljal za eno največjih komedij 20. stoletja. V oddaji se o Biti ali ne biti v režiji Ernsta Lubitscha pogovarjamo s filozofom, dr. Gregorjem Modrom.
»Nikoli več« je sporočilo generacij, ki so preživele 2. svetovno vojno. A natanko 80 let pozneje se zdi, da svet, ki so ga zmagovalci protinacistične koalicije maja 1945 začeli postavljati na novo, pred našimi očmi izginja. Kaj mladim pomeni antifašizem, kako jim predstaviti čas 2. svetovne vojne? Po odgovore smo se odpravili v šest muzejev novejše zgodovine po Sloveniji: v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor. S skrbnicami in skrbniki zbirk o 2. svetovni vojni smo govorili tudi o muzejskih postavitvah pa dogodkih in razstavah, ki so jih pripravljali ob 80. obletnici konca vojne.
»Nikoli več« je sporočilo generacij, ki so preživele 2. svetovno vojno. A natanko 80 let pozneje se zdi, da svet, ki so ga zmagovalci protinacistične koalicije maja 1945 začeli postavljati na novo, pred našimi očmi izginja. Kaj mladim pomeni antifašizem, kako jim predstaviti čas 2. svetovne vojne? Po odgovore smo se odpravili v šest muzejev novejše zgodovine po Sloveniji: v Muzej novejše in sodobne zgodovine Slovenije, Mestni muzej Ljubljana, Loški muzej Škofja Loka, Mestni muzej Idrija, Muzej novejše zgodovine Celje in Muzej narodne osvoboditve Maribor. S skrbnicami in skrbniki zbirk o 2. svetovni vojni smo govorili tudi o muzejskih postavitvah pa dogodkih in razstavah, ki so jih pripravljali ob 80. obletnici konca vojne.
V Benetkah so na 19. mednarodni razstavi arhitekture danes v Arzenalu odprli slovenski paviljon. Slovenija se predstavlja s projektom Mojstri gradijo kustosov Ane Kosi in Ognena Arsova. V Beogradu so se s Slakovimi Hudodelci včeraj začeli Dnevi slovenskega filma. Razglasili so prejemnika nagrade skupine OHO 2025. V SNG Nova Gorica so v produkciji CIRIUS Vipava premierno izvedli plesno predstavo V hiši 3in3 se godi sto stvari avtoric Tjaše in Katje Bucik.
V Benetkah so na 19. mednarodni razstavi arhitekture danes v Arzenalu odprli slovenski paviljon. Slovenija se predstavlja s projektom Mojstri gradijo kustosov Ane Kosi in Ognena Arsova. V Beogradu so se s Slakovimi Hudodelci včeraj začeli Dnevi slovenskega filma. Razglasili so prejemnika nagrade skupine OHO 2025. V SNG Nova Gorica so v produkciji CIRIUS Vipava premierno izvedli plesno predstavo V hiši 3in3 se godi sto stvari avtoric Tjaše in Katje Bucik.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Ob stoti obletnici rojstva Vladimirja Makuca bo temu vsestranskemu likovnemu umetniku posvečenih več razstav, izšla pa bo tudi zbirka pesmi v prozi Miljane Cunta. Navdih zanje so bili slikarjevi motivi in obema skupna primorska krajina, v njih naletimo na cerkev v Hrastovljah, črepinje, soline, črno nebo, svetlobo in druge slikarjeve reference ... Toda poetični pogovori so tudi premislek o ustvarjanju in doživljanju umetnosti. Igralec Primož Pirnat, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič. Režiserka: Špela Kravogel. Posneto aprila 2025.
Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992
Na potovanju tja mladi oče odpelje sina v mesto, da bi ga skril v katoliški internat za dečke, dokler se vojna ne bi končala, na potovanju nazaj pa odrasli sin pelje svojega postaranega očeta iz doma za ostarele nazaj domov. Preteklost in sedanjost v prepletenih zgodbah postaneta skupni tok, v katerem vojne zgodbe odražajo upanje in razočaranje obenem. Radijsko igro na program uvrščamo ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne. Režiserka: Irena Glonar Prevajalec: Jure Potokar Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Otrok – Martin Petrovčič Oče – Pavle Ravnohrib Odrasli sin – Dare Valič Stari oče – Aleksander Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1992
Literarni večer posvečamo 80. obletnici uradnega konca druge svetovne vojne. Ob tej priložnosti smo iz našega arhiva izbrali oddajo iz leta 1985, namenjeno literarnim besedilom, nastalih v petdesetih, šestdesetih in vse do osemdesetih let 20. stoletja, vsem pa je skupno to, da opisujejo izkušnjo druge svetovne vojne. Oddajo je pripravil literarni zgodovinar Marjan Dolgan, vanjo je vključil odlomke iz del Črna orhideja Edvarda Kocbeka, Zarjavele medalje Saše Vuge, Menuet za kitaro na petindvajset strelov Vitomila Zupana, Gavžen hrib Jožeta Snoja in Ljubezen Marjana Rožanca. Interpretirajo dramski igralci Boris Kralj, Jurij Souček in Aleš Valič, vezno besedilo bere Vera Žnidaršič, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režija Aleš Jan, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 1985.
Literarni večer posvečamo 80. obletnici uradnega konca druge svetovne vojne. Ob tej priložnosti smo iz našega arhiva izbrali oddajo iz leta 1985, namenjeno literarnim besedilom, nastalih v petdesetih, šestdesetih in vse do osemdesetih let 20. stoletja, vsem pa je skupno to, da opisujejo izkušnjo druge svetovne vojne. Oddajo je pripravil literarni zgodovinar Marjan Dolgan, vanjo je vključil odlomke iz del Črna orhideja Edvarda Kocbeka, Zarjavele medalje Saše Vuge, Menuet za kitaro na petindvajset strelov Vitomila Zupana, Gavžen hrib Jožeta Snoja in Ljubezen Marjana Rožanca. Interpretirajo dramski igralci Boris Kralj, Jurij Souček in Aleš Valič, vezno besedilo bere Vera Žnidaršič, glasbena oprema Marko Stopar, mojster zvoka Staš Janež, asistent zvoka Zmago Frece, režija Aleš Jan, redakcija ponovitve Tesa Drev Juh. Produkcija 1985.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podlaga romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Znani slovenski likovni ustvarjalec Vladimir Makuc je pred leti Goriškemu muzeju na gradu Kromberk poklonil več kot petsto svojih del: risb, grafik, slik in kipov. To je ena največjih donacij kakšnega slovenskega likovnika za stalno muzejsko zbirko. Zato je niso mogli predstaviti naenkrat, ampak v več delih. Ob otvoritvi prvega dela razstave smo umetnika in njegov likovni opus predstavili v oddaji Podoba podobe. Scenarist in voditelj oddaje je Iztok Premrov.
Znani slovenski likovni ustvarjalec Vladimir Makuc je pred leti Goriškemu muzeju na gradu Kromberk poklonil več kot petsto svojih del: risb, grafik, slik in kipov. To je ena največjih donacij kakšnega slovenskega likovnika za stalno muzejsko zbirko. Zato je niso mogli predstaviti naenkrat, ampak v več delih. Ob otvoritvi prvega dela razstave smo umetnika in njegov likovni opus predstavili v oddaji Podoba podobe. Scenarist in voditelj oddaje je Iztok Premrov.
Na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske je 21. januarja v Dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo zaigrala Nika Gorše. Pianistka je študentka 3. letnika dodiplomskega študija klavirja na Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak, predstavlja pa se s Fantazijo v f-molu, op. 49 Frederica Chopina in Makedonskimi plesi Alojza Srebotnjaka.
Na koncertu cikla Ob klavirju Glasbene mladine ljubljanske je 21. januarja v Dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo zaigrala Nika Gorše. Pianistka je študentka 3. letnika dodiplomskega študija klavirja na Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak, predstavlja pa se s Fantazijo v f-molu, op. 49 Frederica Chopina in Makedonskimi plesi Alojza Srebotnjaka.
V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
V Benetkah bo 10. maja svoja vrata za javnost odprl 19. mednarodni arhitekturni bienale. Pod vodstvom kuratorja Carla Ratti-ja bo predstavil temo Intelligens. Naravno. Umetno. Kolektivno., že danes pa so v razstavišču Arsenale odprli slovenski paviljon. V Rafutski park v Novi Gorici je Evropska prestolnica kulture postavila virtualno zvočno instalacijo, s katero vabi vse ljubitelje umetnosti, da se potopijo v prostor čudovite narave. S koncertom okteta hornistov so sinoči odprli novi prostor umetnosti. V kulturnem centru IKULT v Celovcu bodo nocoj premierno uprizorili dvojezično gledališko predstavo Teatra Rampa z naslovom Prihodi Odhodi. Teater Rampa, ki je edino slovensko profesionalno gledališče na avstrijskem koroškem, jo je pripravil ob 80. obletnici konca druge svetovne vojne.
Italijanski pisatelj in doktor fizike Paolo Giordano je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, zanj je leta 2008 dobil najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega. V slovenščino imamo prevedenih več Giordanovih knjig, pred kratkim je v prevodu Anite Jadrić izšel roman Tasmanija. Pisatelj je sodeloval na pisateljskem srečanju PEN. Takrat se je z njim pogovarjala Neva Zajc, ki je pogovor tudi prevedla. Bere Bogdan Kavrečič, ton in montaža Mitja Marsić.
Italijanski pisatelj in doktor fizike Paolo Giordano je zaslovel že s prvencem Samotnost praštevil, zanj je leta 2008 dobil najuglednejšo italijansko knjižno nagrado strega. V slovenščino imamo prevedenih več Giordanovih knjig, pred kratkim je v prevodu Anite Jadrić izšel roman Tasmanija. Pisatelj je sodeloval na pisateljskem srečanju PEN. Takrat se je z njim pogovarjala Neva Zajc, ki je pogovor tudi prevedla. Bere Bogdan Kavrečič, ton in montaža Mitja Marsić.
Država je, kot v pogovoru potrdi tudi avtor sam, najbolj osebna, intimna pesniška zbirka od njegovih treh do zdaj izdanih. V njej se spoprime s preteklostjo, kot pravi. Razpoloženje njegove tretje zbirke, izdane pri založbi Literarno društvo IA v zbirki Črna skrinjica, usmeri tudi uvodna pesem Duma 2022, v kateri se Krmelj opre na Šalamuna in parafrazira njegov verz »hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu« v »po državi pozabljenih študentov in praznih stanovanj / svet se je bližal koncu«. O njegovem odnosu do Šalamuna, pesnjenja, naselja Fala pri Mariboru in še o marsičem Krmelj pripoveduje Marku Golji. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Država je, kot v pogovoru potrdi tudi avtor sam, najbolj osebna, intimna pesniška zbirka od njegovih treh do zdaj izdanih. V njej se spoprime s preteklostjo, kot pravi. Razpoloženje njegove tretje zbirke, izdane pri založbi Literarno društvo IA v zbirki Črna skrinjica, usmeri tudi uvodna pesem Duma 2022, v kateri se Krmelj opre na Šalamuna in parafrazira njegov verz »hodil po zemlji sem naši in dobil čir na želodcu« v »po državi pozabljenih študentov in praznih stanovanj / svet se je bližal koncu«. O njegovem odnosu do Šalamuna, pesnjenja, naselja Fala pri Mariboru in še o marsičem Krmelj pripoveduje Marku Golji. Nikar ne zamudite. Foto: Marko Golja
Naša gostja bo Nadja Velušček, režiserka in scenaristka, dobitnica stanovske nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V svojem delu se zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh. Njeno ustvarjanje zaznamuje neakademski pristop k mediju filma. Dolga leta je sooblikovala filmsko krajino goriškega Kinoateljeja. Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, poučevala je na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve pri Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo.
Naša gostja bo Nadja Velušček, režiserka in scenaristka, dobitnica stanovske nagrade Franceta Štiglica za življenjsko delo na področju filmske in televizijske režije, ki jo podeljuje Društvo slovenskih režiserjev. V svojem delu se zanima za zgodovino goriške regije, kot se je zapisala v ljudeh. Njeno ustvarjanje zaznamuje neakademski pristop k mediju filma. Dolga leta je sooblikovala filmsko krajino goriškega Kinoateljeja. Nadja Velušček živi in ustvarja v Šmihelu. Po izobrazbi je profesorica slovenščine in italijanščine, poučevala je na srednjih šolah v Novi Gorici in Gorici. Skupaj z Naškom Križnarjem, Silvanom Furlanom in Jožetom Dolmarkom je v okviru prve zaposlitve pri Zvezi kulturnih organizacij prirejala filmske večere, režirala eksperimentalne mladinske uprizoritve, dijake navduševala za odrsko uprizarjanje ter jih učila filmsko vzgojo.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Mary Oliver (1935–2019) je navdih za poezijo od nekdaj črpala v naravi, v raznovrstnih drobcih lepote, ki nam jo ta daje. Rodila se je in odraščala v Maple Hills Heightsu, predmestju Clevelanda v Ohiu. Iz težavnega domačega okolja se je pogosto umikala v bližnji gozd, kjer si je gradila zavetja iz vej in trave ter pisala pesmi. Za pesniško ustvarjanje je bila večkrat nagrajena, med drugim je prejela Pulitzerjevo nagrado za poezijo. Izbrane pesmi so iz zbirke Zakaj se zbujam zgodaj. Prevajalka Tanja Ahlin, Režiser Alen Jelen, interpretka Barbara Medvešček, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2025.
Nocoj bomo med drugim govorili o umetniški vrednosti Sikstinske kapele v Vatikanu, ki je v teh dneh zaradi konklava še bolj izpostavljena. Predstavili vam bomo mračen, a tudi humoren film Mrtvaški prt o telesnosti žalovanja, ki ga je David Cronenberg posnel po smrti svoje dolgoletne soproge in je od danes na ogled v Kinodvoru.
Nocoj bomo med drugim govorili o umetniški vrednosti Sikstinske kapele v Vatikanu, ki je v teh dneh zaradi konklava še bolj izpostavljena. Predstavili vam bomo mračen, a tudi humoren film Mrtvaški prt o telesnosti žalovanja, ki ga je David Cronenberg posnel po smrti svoje dolgoletne soproge in je od danes na ogled v Kinodvoru.
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
Esad Babačić je biografijo Trdobojec napisal še preden si je Dejan Zavec priboril še drugi naslov svetovnega prvaka v boksu, letos pa mineva že deset let od njegove športne upokojitve. So vztrajnost, predanost in zavzetost še vedno vrline tega vedno nasmejanega šampiona, ki se ga spomnimo tudi po njegovem nadimku Mr. Simpatikus?
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela gradnja Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako zgodovinske okoliščine odločilno vplivajo na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V oddaji bomo najprej govorili o sinočnjem literarno-plesnem dogodku s pisateljico Majo Haderlap in plesalko Leonie Humitsch, ki se je odvil v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Dogodek bi moral potekati v kupoli Ingeborg Bachmann na novogoriški železniški postaji, a so ga zaradi slabega vremena premaknili v dvorano Mestne občine Nova Gorica. V oddaji poročamo tudi o najnovejši razstavi v galeriji Vžigalica s pomenljivim naslovom Ljubezen ne plačuje najemnine.
V oddaji bomo najprej govorili o sinočnjem literarno-plesnem dogodku s pisateljico Majo Haderlap in plesalko Leonie Humitsch, ki se je odvil v sklopu uradnega programa Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Dogodek bi moral potekati v kupoli Ingeborg Bachmann na novogoriški železniški postaji, a so ga zaradi slabega vremena premaknili v dvorano Mestne občine Nova Gorica. V oddaji poročamo tudi o najnovejši razstavi v galeriji Vžigalica s pomenljivim naslovom Ljubezen ne plačuje najemnine.
Kljub vsemu rečem življenju da
Kljub vsemu rečem življenju da
Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno". Prevod Katja Zakrajšek, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Minoli Salgado je šrilanška pisateljica, pesnica in literarna raziskovalka, ki živi v Veliki Britaniji. Njeno raziskovalno in pisateljsko delo povezuje posvečanje vprašanjem travme in pričevanj prič oziroma preživelih, zgodovinskega spomina in izpisovanja utišanih delov preteklosti. Leta 2012 je zastopala Šrilanko na festivalu Pesniški Parnas, ki je spremljal olimpijske igre v Londonu. Njen prvi roman, Malo prahu na očeh (2012), je v slovenščini izšel v prevodu Ane Jasmine Oseban pri založbi KUD Police Dubove. Zgodba Sprotne novice je iz zbirke kratke proze Zlomljena čeljust (2019), v kateri se avtorica ukvarja z iskanjem glasu za vse, kar je v okoliščinah državljanske vojne in po njej zamolčano, potlačeno ali uradno prepovedano ali "izginjeno". Prevod Katja Zakrajšek, interpret Primož Pirnat, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstria zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Začenja se bienale sodobnih plesnih umetnosti Gibanica, na katerem je domačim in tujim gostom predstavljen izbor sodobnih plesnih del, ustvarjenih v Sloveniji. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo Ansambel – Gerrit Rietveld in zbirka MAO, ki predstavlja izvirna dela enega najpomembnejših oblikovalcev in arhitektov 20. stoletja, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa razstavo Tkanje svetov. Pozornost namenja delom, narejenim iz naravnih materialov, in delom, ki odražajo zavzemanje umetnikov za naravo, predstavlja pa 87 avtorjev, večinoma iz Severne Makedonije, pa tudi iz skoraj vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, predvsem s polja naivne umetnosti. Prebrali smo tudi 17. knjigo pesmi pesnika, glasbenika in skladatelja Andraža Poliča Poglej z mojimi očmi.
Začenja se bienale sodobnih plesnih umetnosti Gibanica, na katerem je domačim in tujim gostom predstavljen izbor sodobnih plesnih del, ustvarjenih v Sloveniji. V Muzeju za arhitekturo in oblikovanje smo si ogledali razstavo Ansambel – Gerrit Rietveld in zbirka MAO, ki predstavlja izvirna dela enega najpomembnejših oblikovalcev in arhitektov 20. stoletja, v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa razstavo Tkanje svetov. Pozornost namenja delom, narejenim iz naravnih materialov, in delom, ki odražajo zavzemanje umetnikov za naravo, predstavlja pa 87 avtorjev, večinoma iz Severne Makedonije, pa tudi iz skoraj vseh nekdanjih jugoslovanskih republik, predvsem s polja naivne umetnosti. Prebrali smo tudi 17. knjigo pesmi pesnika, glasbenika in skladatelja Andraža Poliča Poglej z mojimi očmi.
V avtomobil mladega taksista vstopajo različni ljudje, ki imajo eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Ob prigodah in izpovedih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o svojem obstojui in željah. Radijska igra poslušalca ob pomoči domiselne kombinacije glasbe, abstraktnih šumov in realnih zvokov popelje po nočnih ljubljanskih ulicah. Režiser, montažer in glasbeni oblikovalec: Jaša Jenull Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Staš Janež Mentor: Aleš Jan Mrliški oglednik – Rok Matek Samo Lukaš – Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec – Jaka Lah Študentka ekonomije – Ajda Toman Stari paranoik – Aleksander Tolmaier Mobilni najstnik – Marko Plantan Prvi mladenič – Matevž Biber Drugi mladenič – Jaša Jenull Tajni agent – Gregor Gruden Razgreti bonvivant – Marko Bratuš Samec – Gašper Jarni Starejša dama – Barbara Kukovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2003.
V avtomobil mladega taksista vstopajo različni ljudje, ki imajo eno skupno točko – vsi bi bili radi nekje drugje. Ob prigodah in izpovedih strank pa si naposled tudi sam voznik postavi vprašanje o svojem obstojui in željah. Radijska igra poslušalca ob pomoči domiselne kombinacije glasbe, abstraktnih šumov in realnih zvokov popelje po nočnih ljubljanskih ulicah. Režiser, montažer in glasbeni oblikovalec: Jaša Jenull Dramaturg: Marko Bratuš Tonski mojster: Staš Janež Mentor: Aleš Jan Mrliški oglednik – Rok Matek Samo Lukaš – Akira Hasegawa Starec in Pojoči neznanec – Jaka Lah Študentka ekonomije – Ajda Toman Stari paranoik – Aleksander Tolmaier Mobilni najstnik – Marko Plantan Prvi mladenič – Matevž Biber Drugi mladenič – Jaša Jenull Tajni agent – Gregor Gruden Razgreti bonvivant – Marko Bratuš Samec – Gašper Jarni Starejša dama – Barbara Kukovec Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2003.
John Ashbery (1927–2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi za hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". Zato je pri njem v ospredju refleksiven proces, ob pomoči katerega zunanja stvarnost vstopa v pesnikovo imaginacijo in se v njej nalaga. Ni torej nikakršne razlike med izkustvom in zapisom tega izkustva, temveč gre za pesem, ki se pojavlja sočasno z izkustvom, kar je bistvo Ashberyjevega pesniškega ustvarjanja. Avtor oddaje Uroš Zupan, prevajalec Aleš Debeljak, interpreta Boris Ostan in Aleš Valič, režiser Gregor Tozon, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto nastanka 1996.
John Ashbery (1927–2017) je objavil več kot trideset pesniških zbirk in danes velja za enega najpomembnejših ameriških pesnikov druge polovice 20. stoletja. Njegova poezija je bila označena za filozofsko in refleksivno, pa tudi za hermetično, saj je odmaknjena od tradicionalnega dojemanja poezije. Ashbery je nekje omenil, da ga v poeziji zanima "izkustvo izkustva". Zato je pri njem v ospredju refleksiven proces, ob pomoči katerega zunanja stvarnost vstopa v pesnikovo imaginacijo in se v njej nalaga. Ni torej nikakršne razlike med izkustvom in zapisom tega izkustva, temveč gre za pesem, ki se pojavlja sočasno z izkustvom, kar je bistvo Ashberyjevega pesniškega ustvarjanja. Avtor oddaje Uroš Zupan, prevajalec Aleš Debeljak, interpreta Boris Ostan in Aleš Valič, režiser Gregor Tozon, glasbeni opremljevalec Peter Čare, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Marjan Strojan in Gregor Podlogar, leto nastanka 1996.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
V letu, ko sta Nova Gorica in Gorica evropski prestolnici kulture, predstavljamo roman, ki govori o stari in novi Gorici. Roman Gorica se začne sredi druge svetovne vojne na območju, ki je bilo tedaj še enotna entiteta Slovencev, Italijanov in Furlanov. Leta 1947 je območje pripadlo Italiji in še istega leta se je na strani, ki je pripadla Jugoslaviji, začela graditev Nove Gorice. Pred pisanjem romana je pisateljica izčrpno raziskovala pisne vire in se pogovarjala s strokovnjaki in lokalnimi prebivalci. Zgodovina obeh Goric je tudi podstat romana, človeške usode imajo skorajda obrobno vlogo, ki vsakič znova pokaže, kako imajo zgodovinske okoliščine odločilen vpliv na nemočne posameznike. Roman Mateje Gomboc so za Radio Trst A umetniško ubesedile dramske igralke Nikla Petruška Panizon, Lučka Počkaj, Ana Facchini in Patrizia Jurinčič Finžgar. Roman je izšel leta 2023 pri slovenski založbi Miš.
Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).
Omogočanje podnapisov, črkovalnikov, sinhronizacije in podobnih prevodnih rešitev v digitalnih izdelkih in storitvah ni več zahtevno vprašanje, ne s finančnega ne s tehnološkega gledišča. Pa vendar mednarodne korporacije na pretočnih storitvah, kot so Netflix, Disney+ in Amazon Prime, pogosto ne ponujajo podnapisov ali sinhronizacije v vseh uradnih jezikih EU. Tudi Apple iOS, Googleovi Zemljevidi in črkovalniki, ki temeljijo na umetni inteligenci, izključujejo več uradnih jezikov. Evropsko združenje nacionalnih ustanov za jezik EFNIL je na Evropsko komisijo in Evropski parlament zato naslovilo Izjavo o dostopu do medijev in komunikacijskih naprav v vseh evropskih jezikih. V njej opozarjajo, da mora EU okrepiti večjezičnost in zavezati korporacije k upoštevanju manjših jezikov v digitalni dobi. Član izvršnega odbora EFNILA Kozma Ahačič je poudaril, da korporacije v EU ne omogočajo večjezičnosti, ker jim pač ni treba. V to bi jih lahko prisilile posodobitve evropske direktive o avdiovizualnih medijskih storitvah in elektronskih komunikacijah. Brez teh sprememb so tudi nacionalne vlade brez moči. Na potezi so ustanove Evropske unije, še podarja Ahačič (FOTO: Gerd Altmann / Pixabay).
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
Med 6. in 10. majem bo v Ljubljani potekala 12. Gibanica – Bienale sodobne plesne umetnosti v Sloveniji, ki ponuja strnjen izbor vznemirljivih plesnih predstav, ustvarjenih v minulih dveh sezonah. V spremljevalnem programu bodo potekali tudi delavnica plesne kritike, koreografski laboratorij in mednarodna konferenca Razvojne perspektive za ples. Založba Mladinska knjiga je pred kratkim izdala tri nova prozna dela slovenskih avtorjev; zbirko novel Človek, ki ga ni Branka Šömna ter romana Trafikant Romana Rozine in Kamp Alenke Vesenjak.
V zbirki kratkih zgodb Neli Filipić z naslovom Srečni konci najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Avtorica je za knjigo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo. Zgodba Za vedno je minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
V zbirki kratkih zgodb Neli Filipić z naslovom Srečni konci najdemo slogovno raznovrstne tekste, tudi kratke kratke zgodbe. Avtorica je za knjigo na 40. Slovenskem knjižnem sejmu prejela nagrado Maruše Krese za kratkoprozno delo. Zgodba Za vedno je minimalističen in vendar čustveno intenziven povzetek celotne ljubezenske poti nekega para. Interpretira Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, režija Alen Jelen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Letos mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Ob tej priložnosti so v KinoDvoru predvajali film Kje si? bosansko-ameriške umetnice Aide Šehović. Prebrali smo Vsemirje, zbirko domišljijske proze Marjana Tomšiča, ki je izšla pri založbi Sanje. V Mali galeriji Banke Slovenije smo si ogledali razstavo z naslovom Renesansa glčobokega tiska pri nas, ki so jo pripravili člani kolektiva Sreda v Sredo, v galeriji Društva likovnih umetikov Maribor pa razstavo Lucije Stramec, Natalije Juhart Brglez in Alenke Spacal.
Letos mineva 30 let od genocida v Srebrenici. Ob tej priložnosti so v KinoDvoru predvajali film Kje si? bosansko-ameriške umetnice Aide Šehović. Prebrali smo Vsemirje, zbirko domišljijske proze Marjana Tomšiča, ki je izšla pri založbi Sanje. V Mali galeriji Banke Slovenije smo si ogledali razstavo z naslovom Renesansa glčobokega tiska pri nas, ki so jo pripravili člani kolektiva Sreda v Sredo, v galeriji Društva likovnih umetikov Maribor pa razstavo Lucije Stramec, Natalije Juhart Brglez in Alenke Spacal.
Ogledali smo si razstavo Barok v Sloveniji v Narodni galeriji, ki ponuja obsežen pogled v kiparstvo in slikarstvo tega obdobja. Nedvomno gre za umetnostno smer, ki je najbolj zaznamovala prostor današnje Slovenije. Sprehodimo se namreč lahko po številnih baročnih mestnih predelih ali pa si na podeželju ogledamo baročne cerkve in dvorce. Obiskali smo grad Turjak, ki ga od leta 2021 prenavljajo, prenova pa naj bi bila končana do poletja 2026. Govorili smo s kastelologom Igorjem Sapačem, ki je izrazil dvom o načinu obnove in opozoril na uničevanje nekaterih delov tega kulturnega spomenika državnega pomena. Odgovore smo poiskali tudi na ministrstvu za kulturo. Krize niso nič novega, bistveno pa je, kako jih razumemo in o njih govorimo, poudarja Paolo Giordano. Tudi pri nas priljubljen italijanski pisatelj se je na povabilo Slovenskega centra PEN udeležil 57. mednarodnega srečanja pisateljev. Predstavil je tudi prevod svojega najnovejšega romana Tasmanija, posvečenega prav krizam, ki pa jih ne jemljemo dovolj resno, pravi. V kakšno osebo odrastemo, je povsem odvisno od načina, kako se igramo kot otroci, je prepričana ena vodilnih oblikovalk igrač Cas Holman. Njeni izdelki, ki jih imenuje kar orodja za igro, številnim otrokom omogočajo ustvarjalnost ter spodbujajo samostojnost in socialne veščine. Z njo smo se dobili v Centru Rog, kjer je vodila mojstrski tečaj.
Ogledali smo si razstavo Barok v Sloveniji v Narodni galeriji, ki ponuja obsežen pogled v kiparstvo in slikarstvo tega obdobja. Nedvomno gre za umetnostno smer, ki je najbolj zaznamovala prostor današnje Slovenije. Sprehodimo se namreč lahko po številnih baročnih mestnih predelih ali pa si na podeželju ogledamo baročne cerkve in dvorce. Obiskali smo grad Turjak, ki ga od leta 2021 prenavljajo, prenova pa naj bi bila končana do poletja 2026. Govorili smo s kastelologom Igorjem Sapačem, ki je izrazil dvom o načinu obnove in opozoril na uničevanje nekaterih delov tega kulturnega spomenika državnega pomena. Odgovore smo poiskali tudi na ministrstvu za kulturo. Krize niso nič novega, bistveno pa je, kako jih razumemo in o njih govorimo, poudarja Paolo Giordano. Tudi pri nas priljubljen italijanski pisatelj se je na povabilo Slovenskega centra PEN udeležil 57. mednarodnega srečanja pisateljev. Predstavil je tudi prevod svojega najnovejšega romana Tasmanija, posvečenega prav krizam, ki pa jih ne jemljemo dovolj resno, pravi. V kakšno osebo odrastemo, je povsem odvisno od načina, kako se igramo kot otroci, je prepričana ena vodilnih oblikovalk igrač Cas Holman. Njeni izdelki, ki jih imenuje kar orodja za igro, številnim otrokom omogočajo ustvarjalnost ter spodbujajo samostojnost in socialne veščine. Z njo smo se dobili v Centru Rog, kjer je vodila mojstrski tečaj.
4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985
4. maja 1980 v neki tovarni ponoči stražarita pripadnika civilne zaščite: poklicni čuvaj in pravnik. Njuni dialogi, ki jih sproži Titova smrt, iz občutenih meditacij prerastejo v učinkovite in globoko pretresljive ekspresije o smrti kot najusodnejši postaji v človekovem življenju, hkrati pa osvetlijo njuno različno doživljanje življenja, njegovega smisla in nesmisla. Maks – Aleš Valič Franjo – Brane Grubar Glasova – Marko Okorn in Srečo Špik Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana septembra 1985
Med 12. in 17. majem bo pod okriljem Programa Ars prvič v Ljubljani potekala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, eden najprestižnejših svetovnih radijskih forumov za sodobno umetniško glasbo. Ta bo s koncerti in drugimi dogodki osvetlila sodobno glasbeno ustvarjalnost, s posebnim poudarkom na slovenskih skladateljih. Kot uvod v tribuno bo Program Ars in z njim RTV Slovenija v okviru cikla Jazz Ars All Stars gostil poseben koncert, posvečen 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. O tem glasbenem dogajanju in pomenu tribune razmišljamo z glasbenimi uredniki. Sodelujejo Gregor Pirš, Hugo Šekoranja in Primož Trdan.
Med 12. in 17. majem bo pod okriljem Programa Ars prvič v Ljubljani potekala mednarodna skladateljska tribuna Rostrum, eden najprestižnejših svetovnih radijskih forumov za sodobno umetniško glasbo. Ta bo s koncerti in drugimi dogodki osvetlila sodobno glasbeno ustvarjalnost, s posebnim poudarkom na slovenskih skladateljih. Kot uvod v tribuno bo Program Ars in z njim RTV Slovenija v okviru cikla Jazz Ars All Stars gostil poseben koncert, posvečen 60-letnici Evroradijskega jazzovskega orkestra. O tem glasbenem dogajanju in pomenu tribune razmišljamo z glasbenimi uredniki. Sodelujejo Gregor Pirš, Hugo Šekoranja in Primož Trdan.
Posnetek izvedbe znanih Privškovih melodij v priredbah za simfonični orkester in združene otroške, ter mladinske pevske zbore, ki delujejo v razvejanem sistemu glasbeno-izobraževalnega Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Na koncertu ob 30. obletnici delovanja te ustanove so jih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavili pod vodstvom dirigenta Tineta Beca.
Posnetek izvedbe znanih Privškovih melodij v priredbah za simfonični orkester in združene otroške, ter mladinske pevske zbore, ki delujejo v razvejanem sistemu glasbeno-izobraževalnega Zavoda sv. Stanislava v Ljubljani. Na koncertu ob 30. obletnici delovanja te ustanove so jih v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma predstavili pod vodstvom dirigenta Tineta Beca.
Pino Pograjc: Megalomast in Izbruhijada, Anja Radaljac: Prst v prekatu, Jernej Šček: Kavarna odprta. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jelka Kernev Štrajn in Iztok Ilich.
Pino Pograjc: Megalomast in Izbruhijada, Anja Radaljac: Prst v prekatu, Jernej Šček: Kavarna odprta. Recenzije so napisali Tonja Jelen, Jelka Kernev Štrajn in Iztok Ilich.
Danes se začenja prva edicija Kitarskega festivala Ljubljana, ki se bo ta teden odvil na različnih lokacijah po Ljubljani. Ljubiteljem šestih strun ponuja širok kitarski repertoar, ki vključuje tradicionalno klasično glasbo, nove kompozicije, jazz, glasbo latinske Amerike ter špansko umetnost flamenka. V oddaji tudi o filmskem festivalu Crossing Europe, ki se je zaključil sinoči v Linzu. Na ogled je bilo kar 142 filmov iz 42- ih držav, tudi iz Slovenije.
Danes se začenja prva edicija Kitarskega festivala Ljubljana, ki se bo ta teden odvil na različnih lokacijah po Ljubljani. Ljubiteljem šestih strun ponuja širok kitarski repertoar, ki vključuje tradicionalno klasično glasbo, nove kompozicije, jazz, glasbo latinske Amerike ter špansko umetnost flamenka. V oddaji tudi o filmskem festivalu Crossing Europe, ki se je zaključil sinoči v Linzu. Na ogled je bilo kar 142 filmov iz 42- ih držav, tudi iz Slovenije.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta in diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga Noč klavirjev, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma na petih klavirskih koncertih predstavilo pet mladih pianistov. V tokratni oddaji boste spremljali klavirski koncert Aleksandra Skrjabina v izvedbi pianistke Ane Šinkovec (1983), ki je že pri dvajsetih letih zaključila študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se odločila za nadaljevanje glasbene poti v tujini. Izobraževanje je nadaljevala na podiplomskih študijih v Bruslju, Bergamu in Parizu. Posebno pozornost v svojem glasbenem izboru je nekaj časa posvečala delom skladateljev Chopina in Rahmaninova, pozneje je specialistično raziskovanje širila in se med drugimi lotila tudi del Skrjabina.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta in diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga Noč klavirjev, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma na petih klavirskih koncertih predstavilo pet mladih pianistov. V tokratni oddaji boste spremljali klavirski koncert Aleksandra Skrjabina v izvedbi pianistke Ane Šinkovec (1983), ki je že pri dvajsetih letih zaključila študij klavirja na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se odločila za nadaljevanje glasbene poti v tujini. Izobraževanje je nadaljevala na podiplomskih študijih v Bruslju, Bergamu in Parizu. Posebno pozornost v svojem glasbenem izboru je nekaj časa posvečala delom skladateljev Chopina in Rahmaninova, pozneje je specialistično raziskovanje širila in se med drugimi lotila tudi del Skrjabina.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje. Foto: Wikipedija
Angela Vode, učiteljica, publicistka, politična delavka in specialna pedagoginja se je rodila leta 1892 v ljubljanski železničarski družini. V Ljubljani je obiskovala osnovno šolo, meščansko šolo in učiteljišče, po končanem študiju je poučevala na številnih osnovnih šolah v okolici Ljubljane, dokler ni bila zaradi protiavstrijske propagande odpuščena. Od leta 1917 do leta 1919 je bila zaposlena kot uradnica v Jadranski banki. Pozneje, ko je delala v Samassovi tovarni, je soorganizirala stavko delavcev in uradnikov. Poslej se je vse več posvečala političnemu delu v delavskih gibanjih in gibanjih za ženske pravice. Njen vzporedni interes pa je bil namenjen otrokom s posebnimi potrebami. Ob delu je študirala zdravstveno pedagogiko, hospitirala je v Berlinu, Pragi in na Dunaju, v Ljubljani pa je opravila specialistični izpit za poučevanje otrok s posebnimi potrebami. Angela Vode si je prizadevala za odpravljanje diskriminacije po spolu in socialnem položaju in napisala številne članke in knjige, med katerimi omenimo posebej delo Spol in usoda v dveh delih, ki sta izšla v letih 1938 in 1939. Pred vojno je bila članica Komunistične partije, vendar se je že leta 1939, ko je ostro nasprotovala paktu Ribbentrop–Molotov, odvrnila od nje, tovariši pa so jo iz nje izključili. Med drugo svetovno vojno je sodelovala v Osvobodilni fronti, Nemci so jo internirali v taborišče Ravensbrück, kjer je ostala do konca vojne. Po vojni je znova doživela kruto usodo, saj so jo nove komunistične oblasti leta 1947 v montiranem Nagodetovem procesu obsodile na 20 let zapora, iz katerega so jo sicer konec leta 1952 izpustile, vendar je za socialistično oblast in javnost skoraj do smrti sredi osemdesetih let ostala neoseba. Umrla je 5. maja pred 40 leti. V našem arhivu hranimo odlomke iz spominov Angele Vode. Leta 1982, ko je imela 90 let, jih je prebirala pred radijskim mikrofonom v studiu, kamor jo je povabila Rapa Šuklje. Foto: Wikipedija
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. V spomin na to neprijetno obdobje smo pred dobrima dvema tednoma objavili prvo zgodbo iz drugega cikla Tango za vse Anje Mugerli, ki se je vživela v vlogo pripovedovalke Filomene, danes pa je na vrsti zgodba Duh je trdoživ, a meso je bilo izvrstno. Pripoveduje jo pripovedovalka Emilija. Maja bo na vrsti še ena zgodba, in sicer Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka Maja Martina Merljak, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2021.
Mineva pet let od začetka pandemije. Takrat smo v okviru literarnega programa na Radiu Slovenija na pobudo Natalije Šimunovič oblikovali poseben cikel z naslovom Dekameron C-19, ki je bil premierno na sporedu aprila in maja 2020. Slišali smo enajst zgodb devetih slovenskih avtorjev, od februarja do aprila leta 2021 pa še dvanajst. Okvirna zgodba prvega cikla se je dogajala v hotelski karanteni na robu smučišča, v drugem ciklu pa so si ljudje zgodbe pripovedovali virtualno ali, v obdobju poletnega rahljanja ukrepov, v hiši blizu ljubljanskega Rožnika. V spomin na to neprijetno obdobje smo pred dobrima dvema tednoma objavili prvo zgodbo iz drugega cikla Tango za vse Anje Mugerli, ki se je vživela v vlogo pripovedovalke Filomene, danes pa je na vrsti zgodba Duh je trdoživ, a meso je bilo izvrstno. Pripoveduje jo pripovedovalka Emilija. Maja bo na vrsti še ena zgodba, in sicer Zorana Kneževića, ki se je skril za skivnostni lik Giovannija. Interpretka Maja Martina Merljak, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Mirta Berlan in Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2021.
Avtor, mojster jedrnatih psiholoških zarisov, nam v radijski miniaturi naslika bežne tokove misli mladega dekleta po prvi ljubezenski izkušnji. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Aleks Pirkmajer Avtor izvirne glasbe: Saša Lušić Ona – Jana Zupančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011
Avtor, mojster jedrnatih psiholoških zarisov, nam v radijski miniaturi naslika bežne tokove misli mladega dekleta po prvi ljubezenski izkušnji. Režiserka: Ajda Valcl Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Aleks Pirkmajer Avtor izvirne glasbe: Saša Lušić Ona – Jana Zupančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2011
Psihoanalitično zasnovana in slogovno ubrana podoba zapitega slikarja, ki za svojo nemoč dolži Boga, odstira tipične Grumove like, ki jim je življenje izmaličilo duševnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženski glas – Barbara Žefran Uradnik – Franc Markovčič Slikar – Karel Brišnik Natakar – Matija Stipanič Študent – Klemen Mauhler Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2006
Psihoanalitično zasnovana in slogovno ubrana podoba zapitega slikarja, ki za svojo nemoč dolži Boga, odstira tipične Grumove like, ki jim je življenje izmaličilo duševnost. Režiser in prirejevalec: Aleš Jan Dramaturg: Pavel Lužan Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženski glas – Barbara Žefran Uradnik – Franc Markovčič Slikar – Karel Brišnik Natakar – Matija Stipanič Študent – Klemen Mauhler Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2006
Slovenci smo po več kot pol stoletja, po Zborovodji (1946–1950) Adolfa Gröbminga in Gobčevi Metodiki zborovodstva (1958), končno dobili Priročnik za vodenje zbora oziroma Vademecum zborovskega dirigenta. Njegov avtor je Marko Vatovec, ki je naš gost v studiu.
Slovenci smo po več kot pol stoletja, po Zborovodji (1946–1950) Adolfa Gröbminga in Gobčevi Metodiki zborovodstva (1958), končno dobili Priročnik za vodenje zbora oziroma Vademecum zborovskega dirigenta. Njegov avtor je Marko Vatovec, ki je naš gost v studiu.
Francoski pisatelj Édouard Louis (1992) je leta 2014 izdal romaneskni prvenec Opraviti z Eddyjem, ki je dosegel velik mednarodni uspeh, od takrat pa je objavil še štiri knjige. V svojih večinoma avtobiografskih delih opisuje odraščanje v delavskem okolju, ki so ga zaznamovali nasilje, brezposelnost, alkoholizem in homofobija. Knjiga Kdo mi je ubil očeta je pismo avtorjevemu očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih povsem uničeno zdravje. Louis prek intimnih spominov naslavlja očeta, o katerem pravi, da pripada tisti kategoriji ljudi, ki jim politika namenja prezgodnjo smrt. Prevajalec Iztok Ilc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Francoski pisatelj Édouard Louis (1992) je leta 2014 izdal romaneskni prvenec Opraviti z Eddyjem, ki je dosegel velik mednarodni uspeh, od takrat pa je objavil še štiri knjige. V svojih večinoma avtobiografskih delih opisuje odraščanje v delavskem okolju, ki so ga zaznamovali nasilje, brezposelnost, alkoholizem in homofobija. Knjiga Kdo mi je ubil očeta je pismo avtorjevemu očetu, ki ima pri nekaj več kot petdesetih letih povsem uničeno zdravje. Louis prek intimnih spominov naslavlja očeta, o katerem pravi, da pripada tisti kategoriji ljudi, ki jim politika namenja prezgodnjo smrt. Prevajalec Iztok Ilc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Primož Pirnat, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija 2025.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Karpo Godina je posnel tri celovečerne filme: Splav meduze, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica in Umetni raj. Z njimi je sodeloval na skoraj vseh pomembnih mednarodnih festivalih. Pred predvajanjem obnovljenega filma Rdeči boogie se v oddaji pogovarjamo z režiserjem, ki je pomembno zaznamoval slovenski in jugoslovanski filmski prostor.
Gost oddaje Profil bo Aleš Šteger, ki je pravkar podpisal roman Ogenj, nastal po motivih iz življenja kontroverzne Ptujčanke Štefke Cobelj, partizanke Zore, predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice. Pesnik, esejist, prozaist, prevajalec, založnik ter pobudnik in dolgoletni vodja Dnevov poezije in vina je avtor šestdesetih knjig, prevedenih v 20 jezikov. Francoski prevod izbranih pesmi Nad nebom pod zemljo (Au-delà du ciel sous la terre) mu je nedavno prinesel nagrado za poezijo prix Max Jacob Etranger, ki velja za eno od najuglednejših pesniških nagrad v frankofonskem svetu. Voditeljica Nina Jerman.
Gost oddaje Profil bo Aleš Šteger, ki je pravkar podpisal roman Ogenj, nastal po motivih iz življenja kontroverzne Ptujčanke Štefke Cobelj, partizanke Zore, predstavnice jugoslovanske vlade po svetu, kustosinje in muzejske direktorice. Pesnik, esejist, prozaist, prevajalec, založnik ter pobudnik in dolgoletni vodja Dnevov poezije in vina je avtor šestdesetih knjig, prevedenih v 20 jezikov. Francoski prevod izbranih pesmi Nad nebom pod zemljo (Au-delà du ciel sous la terre) mu je nedavno prinesel nagrado za poezijo prix Max Jacob Etranger, ki velja za eno od najuglednejših pesniških nagrad v frankofonskem svetu. Voditeljica Nina Jerman.
V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil osebno vizualno govorico, ki jo je prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom, poznamo ga tudi po tapiserijah. Bil je interpret Krasa in sredozemskega duha, hkrati pa njegove podobe nosijo nekaj alegoričnega. Ptice, voli, krogi kot urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Pa znaki, ki jim morda še sam ni vedno razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Posegal je v srednji vek, antično mitologijo, pa med računalniške slikovne točke in v vesolje. Pogosto je vnesel element mreže. Mehaniko veže z naravo, matice in zobniki sobivajo s ptiči in rožami – najde jim skupni jezik v nekem geometrično-organskem liričnem sožitju. Sodeloval je pri konservatorskih in restavratorskih delih v Hrastovljah in to ga je izrazito zaznamovalo – prav s temi podobami sta v njegova dela vstopili tišina in večnost. Nekoč je dejal, da je bil morda res preveč čustven, ampak arhitekti, ki so bolj razumski, so se čudili urejenosti, strogosti v njegovih delih. Vladimirju Makucu so se z veliko retrospektivno razstavo poklonili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2022. Letos, ob 100. obletnici rojstva, pa njegovo bogato umetniško zapuščino predstavljajo razne galerije po Sloveniji v ciklu razstav z naslovom V vse smeri. Prva, dali so ji naslov Želja po nebu, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Prav poseben dogodek pa je predstavitev dvojezične likovno-pesniške knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Aleksander Čobec je pred mikrofon povabil njo, kustosa Marka Arneža in Bredo Ilich Klančnik ter Vladimirja Makuca mlajšega. Foto: Žiga Bratoš
V letošnjem letu praznujemo 100. obletnico rojstva Vladimirja Makuca, ki se je rodil 8. maja 1925 v Solkanu in dočakal 91 let, umrl je 25. junija 2016. Kako bi lahko opisali enega naših najpomembnejših umetnikov druge polovice 20. in začetka 21. stoletja? Je bil vizionar, mistik, ali le izjemen likovnik? Najbrž vse to. Že v študentskih letih na Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani je razvil osebno vizualno govorico, ki jo je prelival med grafiko, slikarstvom in kiparstvom, poznamo ga tudi po tapiserijah. Bil je interpret Krasa in sredozemskega duha, hkrati pa njegove podobe nosijo nekaj alegoričnega. Ptice, voli, krogi kot urni mehanizmi ali planeti. Steklene črepinje. Pa znaki, ki jim morda še sam ni vedno razvozlal pomena, a je čutil njihovo moč. Posegal je v srednji vek, antično mitologijo, pa med računalniške slikovne točke in v vesolje. Pogosto je vnesel element mreže. Mehaniko veže z naravo, matice in zobniki sobivajo s ptiči in rožami – najde jim skupni jezik v nekem geometrično-organskem liričnem sožitju. Sodeloval je pri konservatorskih in restavratorskih delih v Hrastovljah in to ga je izrazito zaznamovalo – prav s temi podobami sta v njegova dela vstopili tišina in večnost. Nekoč je dejal, da je bil morda res preveč čustven, ampak arhitekti, ki so bolj razumski, so se čudili urejenosti, strogosti v njegovih delih. Vladimirju Makucu so se z veliko retrospektivno razstavo poklonili v Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki leta 2022. Letos, ob 100. obletnici rojstva, pa njegovo bogato umetniško zapuščino predstavljajo razne galerije po Sloveniji v ciklu razstav z naslovom V vse smeri. Prva, dali so ji naslov Želja po nebu, je na ogled v Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju. Prav poseben dogodek pa je predstavitev dvojezične likovno-pesniške knjige Pogovori z Vladimirjem Makucem s pesmimi Miljane Cunta in umetnikovimi podobami. Aleksander Čobec je pred mikrofon povabil njo, kustosa Marka Arneža in Bredo Ilich Klančnik ter Vladimirja Makuca mlajšega. Foto: Žiga Bratoš
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.
Pesnik in pisatelj Tone Seliškar (1900–1969) je klasik slovenske književnosti 20. stoletja. Znan je kot avtor številnih mladinskih del, marsikateri se ga spomnijo po pustolovski povesti Bratovščina Sinjega galeba, po kateri je bila posneta istoimenska mladinska nadaljevanka. Tone Seliškar pa je bil tudi eden najopaznejših predstavnikov slovenske proletarske poezije. V njej je razkrival bedo delavskega, predvsem rudarskega življenja. Izhajal je iz socialnega ekspresionizma, kot na primer v pesniški zbirki Trbovlje (1923), pozneje pa je prešel v socialni realizem, ta se je najbolj izrazil v pesniški zbirki Pesmi pričakovanja (1937). Na praznik dela objavljamo nekaj Seliškarjevih pesmi s socialno in delavsko tematiko. Interpret Aleš Valič, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, leto nastanka 2004.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
V Opusu boste spoznali vizijo unikatnega oblikovalca godal Daniela Muska, ki se je odločil, da iz 6000 let starega lesa jelke najprej izdela violino, nato pa še druga godala. Debla jelk so lani po naključju našli bratje Kutin v Čadrgu na Tolminskem. Tam so vrsto let ležala globoko v zemlji. Vzorec lesa so prinesli na oddelek za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani, kjer so s posebnimi meritvami ugotovili njegovo starost. O odkritju, strokovnih analizah, izdelavi glasbil in načrtih za prihodnost boste več izvedeli v dokumentarno zasnovani oddaji Opus. Urednica in scenaristka oddaje je Darja Korez Korenčan, režiserka pa Alma Lapajne.
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008
Ob mednarodnem prazniku dela zaporedje realističnih zvočnih slik odkriva realen in zelo aktualen socialni problem protagonista, mladega arheologa, ki ne more dobiti dela, primernega svoji izobrazbi. Zato je mladenič obsojen na zasilno rešitev: na priložnostna dela in nezanesljiv zaslužek. Nenehna negotovost pa ga spravlja v vse večjo stisko, saj je nemočen pred dejstvom, da je uresničitev njegovih načrtov in pričakovanj odvisna predvsem od družbenih razmer, ki pa narekujejo samo tekmo in boj za čim več dobrin. Režiserka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Luka – Gregor Gruden Maja – Maša Derganc Veselko Mama – Ljerka Belak Oče – Ivo Ban Gregor – Taj Zavodnik Brane – Jan Bučar Urša – Ajda Toman Peter – Jaka Lah Ženska – Lenča Ferenčak Natakar – Zvone Hribar Ženski glas – Sabina Kogovšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2008