Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Simfonični orkester RTV Slovenija je pod vodstvom dirigenta, hkrati pa tudi diplomiranega pianista Simona Krečiča pripravil koncert klavirske glasbe. Poimenovali so ga »Noč klavirjev«, saj se je v enem večeru na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma predstavilo kar pet mladih pianistov na petih klavirskih koncertih. V tokratni oddaji boste spremljali Rapsodijo na Paganinijevo temo v a-molu, op. 43, skladatelja Rahmaninova, v izvedbi pianista Danijela Breclja (1998). Klavir se je začel učiti na Glasbeni šoli v Novi Gorici, že pri dvanajstih letih pa ga je v razred nadarjenih otrok sprejel priznani ruski pedagog in pianist Sijavuš Gadžijev. Magisterij je opravil na Pariškem državnem konservatoriju in se izpopolnjeval na Salzburškem Mozarteumu in Pianistični akademiji v Imoli.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Pesnik, pisatelj in prevajalec Klemen Pisk je doslej izdal tri pesniške zbirke. Njegova poezija se pogosto giblje med refleksijo in intimno izkušnjo. V ciklu Konklave pesnik vstopa v zaprt prostor, v katerem se razkrivajo skriti pomeni. Režiserka: Saška Rakef; interpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2026.
Nemško danski ustvarjalec Dieterich Buxtehude je bil odličen organist, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za inštrumente s tipkami, mnoge med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Med njegovimi orgelskimi deli posebno mesto zavzemajo preludiji, toccate in fuge, ki združujejo svobodno improvizacijo s strogim kontrapunktom. Buxtehude je tudi avtor številnih obdelav koralnih napevov, v njegovem opusu je več kot 40 koralnih preludijev, koralnih fantazij in koralnih varijacij. Izbor njegovih del v cerkvi sv. Petra Mancrofta v Norwichu v Angliji izvaja angleški organist Graham Barber.
Nemško danski ustvarjalec Dieterich Buxtehude je bil odličen organist, v njegovem skladateljskem opusu pa imajo najpomembnejše mesto vokalna dela in skladbe za inštrumente s tipkami, mnoge med njimi po mnenju raziskovalcev predstavljajo vrhunec tako imenovanega fantastičnega sloga v zgodnjebaročni dobi. Med njegovimi orgelskimi deli posebno mesto zavzemajo preludiji, toccate in fuge, ki združujejo svobodno improvizacijo s strogim kontrapunktom. Buxtehude je tudi avtor številnih obdelav koralnih napevov, v njegovem opusu je več kot 40 koralnih preludijev, koralnih fantazij in koralnih varijacij. Izbor njegovih del v cerkvi sv. Petra Mancrofta v Norwichu v Angliji izvaja angleški organist Graham Barber.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
Igra je ena najkrajših doslej znanih uprizoritev Shakespearjeve tragedije Hamlet. Režiser Aleš Jan, tudi avtor radijske priredbe, si je namreč zastavil svojevrstno in težko nalogo. Uprizoriti celotno tragedijo v petih dejanjih samo z univerzalnimi sredstvi radijskega medija in povrhu tega še tako, da bo uprizoritev trajala manj kot deset minut. Režiser: Aleš Jan Tonska mojstrica: Metka Rojc Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Hamlet – Branko Šturbej Kralj – Aleš Valič Duh, Polonij – Boris Juh Ofelija – Jerica Mrzel Kraljica – Mojca Ribič Komedijant – Stannia Boninsegna Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana novembra 1989
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na Slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom ter v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V četrtem, sklepnem delu spoznamo izgubljenega ženina in se z roba zazremo v konec sveta. Interpreta: Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.
V Narodni galeriji v Ljubljani so odprli obsežno razstavo Tone Kralj (1900–1975): Vizionarski mistik. V Galeriji Božidar Jakac poteka pregledna razstava skoraj dvajsetletnega delovanja fotografa in umetnika Jake Babnika z naslovom Vprašanje pogleda. V začetku tedna je na Bledu potekalo 58. mednarodno srečanje PEN. S podelitvijo sedmih festivalskih nagrad in dveh stanovskih nagrad se je končal 56. Teden slovenske drame, prihodnji četrtek pa se začenjajo 31. Slovenski dnevi knjige.
Eden osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi bo koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. V torek, 21. aprila, bo ob 18h v Unionski dvorani v Ljubljani koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas. Spomin na dva izjemna dokumenta slovenske glasbene in radijske dediščine bodo oživili Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan, pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Scenarij za koncert, ki ne bo le poklon dvema zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov, je napisala glasbena urednica Brigita Rovšek, ki v tokratni oddaji podrobneje predstavlja koncert in okoliščine, ki so pisale zgodovino Slovencev.
Eden osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi bo koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. V torek, 21. aprila, bo ob 18h v Unionski dvorani v Ljubljani koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas. Spomin na dva izjemna dokumenta slovenske glasbene in radijske dediščine bodo oživili Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom Alenke Podpečan, pevci Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič Univerze v Ljubljani pod vodstvom Rahele Durič ter moški del Zbora Slovenske filharmonije in nekdanji pevci APZ Tone Tomšič pod vodstvom Sebastjana Vrhovnika. Scenarij za koncert, ki ne bo le poklon dvema zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov, je napisala glasbena urednica Brigita Rovšek, ki v tokratni oddaji podrobneje predstavlja koncert in okoliščine, ki so pisale zgodovino Slovencev.
»Moja bolezen je igra z besedami,« je nekoč z nekaj besedami povzel svoj ustvarjalni postopek Ivan Volarič - Feo. Avtor, ki je pesniški jezik gnetel iz prepleta najrazličnejših postopkov, parodiranja, parafraziranja, jezikovne igre, vnašanja tujih jezikov, je v njem pronicljivo, samoironično ali pa duhovito tudi združeval nasprotja. Izbor pesmi, ki mu lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno, v ciklu Na valovih humorja, je pripravljen iz Volaričeve antologijske zbirke T'guwrš od t'grš: déjàjmais vu, ki je leta 2008 izšla pri Cankarjevi založbi. Režiserka: Živa Bizovičar; inrterpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
»Moja bolezen je igra z besedami,« je nekoč z nekaj besedami povzel svoj ustvarjalni postopek Ivan Volarič - Feo. Avtor, ki je pesniški jezik gnetel iz prepleta najrazličnejših postopkov, parodiranja, parafraziranja, jezikovne igre, vnašanja tujih jezikov, je v njem pronicljivo, samoironično ali pa duhovito tudi združeval nasprotja. Izbor pesmi, ki mu lahko prisluhnete v oddaji Literarni nokturno, v ciklu Na valovih humorja, je pripravljen iz Volaričeve antologijske zbirke T'guwrš od t'grš: déjàjmais vu, ki je leta 2008 izšla pri Cankarjevi založbi. Režiserka: Živa Bizovičar; inrterpret: Gregor Zorc; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2022.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!
V Slovenskem narodnem gledališču Maribor se bo začel otvoritveni koncert 40. festivala Slovenski glasbeni dnevi, ki bodo nato potekali do 23. aprila na različnih prizoriščih v Ljubljani. V Slovenskem narodnem gledališču Drama bodo premierno uprizorili delo Komarji britanske dramatičarke Lucy Kirkwood. V Slovenskem stalnem gledališču v Trstu bo nocoj zaživela premiera Veronika Deseniška, po motivih drame Otona Župančiča je zgodbo na oder postavila režiserka Maruša Kink. V Mariboru se konec tedna obeta velik zborovski praznik - tekmovanje Naša pesem in tekmovanje za Veliko zborovsko nagrado Evrope. Danes se je začel festival Odprte hiše Slovenije, ki že sedemnajsto leto zapored omogoča ogled različnih arhitekturnih projektov. Z arhitekturo pa nadaljujemo na Finskem v mestu Oulu, kjer je ugledno nagrado Mies van der Rohe prejel projekt nadomestnega prostora SNG-ja Drama Ljubljana arhitektov Vidic Grohar Arhitekti. V Pilonovi galeriji Ajdovščina se bo odprla razstava Otroški arzenal, kjer bosta v dialog stopila vizualna podoba in poezija. Vabljeni k poslušanju!
Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.
Palestinska umetnica Samira Badran živi in dela v Barceloni. Je akademsko izobražena likovna umetnica. Njeno glavno izrazno sredstvo je risba, značilnost njene prakse pa preobrazba risbe in njeno mešanje z medijem fotografije ter prehajanje med tehnikami, kot sta kolaž in animacija. Zanjo je umetnost sredstvo, s katero lahko premakne zavest ljudi o dogajanju o Palestini, in njen namen je odpirati prostor, kjer se tovrstnemu razmisleku lahko posveti počasi in podrobno. Meni, da množični mediji ljudi spreminjajo v številke, umetnost pa omogoči prostor čustvom in pripovedništvu. V njenih umetniških delih se plasti čas. Ob obiskih Palestine umetnica fotografira zasedeno ozemlje. Fotografije razdejane pokrajine in odpadlih predmetov natisne na papir, namenjen uporabi v fotografski temnici, potem pa v svojemu studiu v Barceloni intervenira vanje z ilustratorsko gesto, počasi, vztrajno in podrobno. Zarez v emulzijo povzroči kemijsko reakcijo, ki fotografskemu papirju spreminja barvo. Od tod tudi naslov razstave Jedka Palestina, ki je opomnik na desetletja zasedbe Palestine in nasilno zatiranje njenega ljudstva. V oddaji lahko prisluhnete pogovoru z umetnico Samiro Badran in Angels Miralda, kuratorko razstave, ki je predstavljena v Galeriji Škuc v Ljubljani. Oddajo je pripravila Urška Savič, brali sta Mateja Perpar in Lidija Hartman, tonsko sliko je uredil Damjan Rostan.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Pesnica in pisateljica Venus Khoury-Ghata se je rodila v Libanonu leta 1937, od sedemdesetih let naprej pa je živela v Parizu. Umrla je januarja letos. Pisala je v francoščini, njena dela pa so prežeta z arabsko tradicijo, ritmom in podobami Orienta. Najbolj znana je po svoji poeziji in romanih, v katerih prepleta nadrealizem s prvinami ljudskega pripovedništva. Njeni verzi odpirajo vrata v metaforično pester in pogosto melanholičen svet. Prevedena je v številne svetovne jezike, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Predstvljamo jo z izborom njene poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Pesnica in pisateljica Venus Khoury-Ghata se je rodila v Libanonu leta 1937, od sedemdesetih let naprej pa je živela v Parizu. Umrla je januarja letos. Pisala je v francoščini, njena dela pa so prežeta z arabsko tradicijo, ritmom in podobami Orienta. Najbolj znana je po svoji poeziji in romanih, v katerih prepleta nadrealizem s prvinami ljudskega pripovedništva. Njeni verzi odpirajo vrata v metaforično pester in pogosto melanholičen svet. Prevedena je v številne svetovne jezike, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Predstvljamo jo z izborom njene poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
V SNG Opera in balet Ljubljana so nocoj premierno uprizorili balet Alica v čudežni deželi. Skupina Katalena praznuje 25 let in predstavlja nov album Meja. V NUK-u so odprli razstavo 100 let slovenskega centra PEN. Poslovil se je skladatelj in glasbeni pedagog Pavel Mihelčič.
V SNG Opera in balet Ljubljana so nocoj premierno uprizorili balet Alica v čudežni deželi. Skupina Katalena praznuje 25 let in predstavlja nov album Meja. V NUK-u so odprli razstavo 100 let slovenskega centra PEN. Poslovil se je skladatelj in glasbeni pedagog Pavel Mihelčič.
Igro s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, a generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica na stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, s tem pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 1998.
Igro s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, a generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica na stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, s tem pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 1998.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Konec marca je filma Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča italijansko premiero doživel v Pordenonu, sinoči pa so ga predvajali v Gorici. Dokumentarni film iz leta 2022 je sprožil številne odzive in raziskave, saj govori o obstoju skrivnostne skupine premožnih tujcev, ki so med letoma 1992 in 1996 plačevali za možnost streljanja na prebivalce obleganega mesta. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so danes predstavili monografijo Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, ki se posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v izbranem obdobju v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu. Več pa tudi o nagrajencu evropske filmske nagrade občinstva lux, ki so jo razglasili sinoči v Evropskem parlamentu.
Konec marca je filma Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča italijansko premiero doživel v Pordenonu, sinoči pa so ga predvajali v Gorici. Dokumentarni film iz leta 2022 je sprožil številne odzive in raziskave, saj govori o obstoju skrivnostne skupine premožnih tujcev, ki so med letoma 1992 in 1996 plačevali za možnost streljanja na prebivalce obleganega mesta. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so danes predstavili monografijo Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, ki se posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v izbranem obdobju v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu. Več pa tudi o nagrajencu evropske filmske nagrade občinstva lux, ki so jo razglasili sinoči v Evropskem parlamentu.
Antično mesto, ki je leta 79 ugasnilo pod pepelom ob izbruhu Vezuva, je ob ponovnem odkritju sredi 18. stoletja osupnilo, prevzelo in povzročilo pravo evforijo. Pod debelo plastjo pepela in lave se je namreč ohranilo celotno mesto, prav do najmanjših podrobnosti. Z mavčnimi odlitki pa je svet dobil vpogled v zadnje trenutke tisočev žrtev. Pompeji še niso popolnoma raziskani, neodkrita naj bi bila četrtina mesta, zato tam nenehno potekajo izkopavanja in restavriranje najdb, z novimi znanstvenimi dognanji pa raziskovalci sestavljajo zgodbo o žrtvah in življenju v tem antičnem mestu. Pompeji hkrati navdušujejo in navdajajo z grozo in so že vse od odkritja navdih tudi mnogim umetnikom.
Antično mesto, ki je leta 79 ugasnilo pod pepelom ob izbruhu Vezuva, je ob ponovnem odkritju sredi 18. stoletja osupnilo, prevzelo in povzročilo pravo evforijo. Pod debelo plastjo pepela in lave se je namreč ohranilo celotno mesto, prav do najmanjših podrobnosti. Z mavčnimi odlitki pa je svet dobil vpogled v zadnje trenutke tisočev žrtev. Pompeji še niso popolnoma raziskani, neodkrita naj bi bila četrtina mesta, zato tam nenehno potekajo izkopavanja in restavriranje najdb, z novimi znanstvenimi dognanji pa raziskovalci sestavljajo zgodbo o žrtvah in življenju v tem antičnem mestu. Pompeji hkrati navdušujejo in navdajajo z grozo in so že vse od odkritja navdih tudi mnogim umetnikom.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Odpravili se bomo po poti filma Zemljo krast, razstave ustvarjanja kultnega uličnega umetnika Banksyja, ki si jo je mogoče ogledati v Bologni, in festivala Evropske arhitekturne platforme LINA z naslovom (ne)Običajne prakse, ki se danes začne v Ljubljani.
Odpravili se bomo po poti filma Zemljo krast, razstave ustvarjanja kultnega uličnega umetnika Banksyja, ki si jo je mogoče ogledati v Bologni, in festivala Evropske arhitekturne platforme LINA z naslovom (ne)Običajne prakse, ki se danes začne v Ljubljani.
Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.
Nemirni časi včasih porodijo res prelomne ideje. To vsekakor velja za zlato dobo kitajske filozofije, ki je bila obenem čas, ki so ga več stoletij določale nenehne vojne in spopadi. Morda so prav zato klasične kitajske miselne tradicije od konfucionizma do daoizma in moizma v številnih pogledih izrazito pacifistične.
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Festival slovanskih književnosti se letos posveča dvajseti obletnici zbirke Sto slovanskih romanov, gostil pa bo osem priznanih sodobnih avtoric in avtorjev. Pri Mladinski knjigi so predstavili tri leposlovne novosti: knjigo Kolizej Helene Koder, slikanico Gospod Izraziti Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo ter stripovsko interpretacijo romana Ime rože, ki jo je ustvaril legendarni italijanski stripar Milo Manara. V mariborskem razstavišču Kibela pa si lahko le še do konca tedna ogledate razstavo z naslovom Naredi sliko slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica.
Festival slovanskih književnosti se letos posveča dvajseti obletnici zbirke Sto slovanskih romanov, gostil pa bo osem priznanih sodobnih avtoric in avtorjev. Pri Mladinski knjigi so predstavili tri leposlovne novosti: knjigo Kolizej Helene Koder, slikanico Gospod Izraziti Nobelove nagrajenke Olge Tokarczuk in priznane ilustratorke Joanne Concejo ter stripovsko interpretacijo romana Ime rože, ki jo je ustvaril legendarni italijanski stripar Milo Manara. V mariborskem razstavišču Kibela pa si lahko le še do konca tedna ogledate razstavo z naslovom Naredi sliko slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
Na zmanjšano zanimanje za študij jezikov sta močno vplivala razvoj umetne inteligence in digitalizacija. Ustvarja se vtis, da bodo jezikovni poklici kmalu odveč. Pa bo tudi zares tako? Zaradi digitalizacije je treba študij jezikov na novo premisliti. To pa še ne pomeni, da bodo jezikovni poklici tudi v resnici ugasnili. Kateri jeziki so najbolj na udaru? Gostja je dekanja Filozofske fakultete v Ljubljani Mojca Schlamberger Brezar.
Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Eleni Vakaló, ki se je rodila leta 1921 v Carigradu, je bila grška pesnica, umetnostna kritičarka in umetnostna zgodovinarka. Sodila je med ustanovitelje Svobodne delavnice za likovno umetnost Vakalo (danes kolidž Vakalo), kjer je vse do leta 1990 poučevala umetnostno zgodovino. Kot kritičarka in recenzentka je sodelovala z različnimi časopisi. Napisala je štirinajst pesniških zbirk, njen pesniški opus pa predstavlja neprekinjeno celoto, v kateri se pesmi in motivi prelivajo in nadaljujejo iz zbirke v zbirko, vse od zgodnjih zbirk Tema in variante iz leta 1945 in Spomini iz morastega mesta iz leta 1948 pa do zbirke Dejstva in zgodbe gospice Rozaline iz leta 1990, za katero je leto pozneje prejela grško državno nagrado za poezijo. Za svoj kritiški opus je prejela nagrado za esej Atenske akademije. Spada v povojno pesniško generacijo postnadrealistov. Umrla je leta 2001. Interpretira dramska igralka Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Urban Gruden in Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Ob nedavni okrogli mizi Zadruge Zadrugator z naslovom Stanovanja in skupnost smo se s strokovnjaki in stanovalci pogovarjali o pomenu skupnih prostorov v stanovanjskih četrtih. Ob napovedi gradnje več tisoč novih javnih stanovanj se namreč odpira tudi vprašanje, kako zasnovati sosesko, ki bo živahna in bo prebivalce spodbujala k aktivnemu sodelovanju. Ob zaključku Festivala Fabula smo govorili z mednarodnim pravnikom in avtorjem knjige Vrnitev v Lemberg Philippom Sandsom. V knjigi prepleta osebno družinsko zgodbo z zgodovino nastanka pojma genocid ter raziskuje izvor sodobnega mednarodnega prava, obenem pa spodbuja razmislek o tem, kako se travme, krivda in spomin na zgodovinske zločine prenašajo iz generacije v generacijo. Program Ars bo v okviru 40. Slovenskih glasbenih dni aprila 2026 zaznamoval sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem ter predstavil bogato radijsko in glasbeno dediščino s koncerti, razstavami, simpoziji in dokumentarnim programom. V studiu bomo gostili Gregorja Pirša, urednika Uredništva za resno glasbo Radia Slovenija, ki bo med drugim opozoril na pomen radia za ohranjanje kulturnega spomina, ustvarjanje umetniške dediščine ter njegovo vlogo pri povezovanju slovenske glasbe z mednarodnim prostorom. Francoska fotografinja in režiserka Agnès Varda je profesionalno pot začela kot fotografinja v gledališču. Zdaj si je mogoče ogledati prvo retrospektivo fotografskih del te izjemne umetnice, ki so jo poimenovali kar babica francoskega novega vala. Ogledali smo si razstavo z naslovom Tu in tam, med Parizom in Rimom v palači Francoske akademije v Rimu, ki domuje v znameniti Medičejski vili nad Španskimi stopnicami.
Ob nedavni okrogli mizi Zadruge Zadrugator z naslovom Stanovanja in skupnost smo se s strokovnjaki in stanovalci pogovarjali o pomenu skupnih prostorov v stanovanjskih četrtih. Ob napovedi gradnje več tisoč novih javnih stanovanj se namreč odpira tudi vprašanje, kako zasnovati sosesko, ki bo živahna in bo prebivalce spodbujala k aktivnemu sodelovanju. Ob zaključku Festivala Fabula smo govorili z mednarodnim pravnikom in avtorjem knjige Vrnitev v Lemberg Philippom Sandsom. V knjigi prepleta osebno družinsko zgodbo z zgodovino nastanka pojma genocid ter raziskuje izvor sodobnega mednarodnega prava, obenem pa spodbuja razmislek o tem, kako se travme, krivda in spomin na zgodovinske zločine prenašajo iz generacije v generacijo. Program Ars bo v okviru 40. Slovenskih glasbenih dni aprila 2026 zaznamoval sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem ter predstavil bogato radijsko in glasbeno dediščino s koncerti, razstavami, simpoziji in dokumentarnim programom. V studiu bomo gostili Gregorja Pirša, urednika Uredništva za resno glasbo Radia Slovenija, ki bo med drugim opozoril na pomen radia za ohranjanje kulturnega spomina, ustvarjanje umetniške dediščine ter njegovo vlogo pri povezovanju slovenske glasbe z mednarodnim prostorom. Francoska fotografinja in režiserka Agnès Varda je profesionalno pot začela kot fotografinja v gledališču. Zdaj si je mogoče ogledati prvo retrospektivo fotografskih del te izjemne umetnice, ki so jo poimenovali kar babica francoskega novega vala. Ogledali smo si razstavo z naslovom Tu in tam, med Parizom in Rimom v palači Francoske akademije v Rimu, ki domuje v znameniti Medičejski vili nad Španskimi stopnicami.
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Štirinajsti del cikla z naslovom ''Dom radostno spozna in poljubi zemljo žitorodno ...'' združuje odlomke iz XII., XIII., XIV. in XVI. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Pri pripovedi o Helijevi čredi in o srečanju Odiseja s Telemahom pa je uporabljen prevod Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Odisej – Ivan Rupnik Eurilohos – Iztok Valič Homer – Aleš Valič Alkinoos – Janez Albreht Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Menelaos – Tone Gogala Peisistratos – Niko Goršič Helena – Stannia Boninsegna Eumaios – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Štirinajsti del cikla z naslovom ''Dom radostno spozna in poljubi zemljo žitorodno ...'' združuje odlomke iz XII., XIII., XIV. in XVI. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Pri pripovedi o Helijevi čredi in o srečanju Odiseja s Telemahom pa je uporabljen prevod Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Odisej – Ivan Rupnik Eurilohos – Iztok Valič Homer – Aleš Valič Alkinoos – Janez Albreht Atena – Jožica Avbelj Telemah – Jernej Kuntner Menelaos – Tone Gogala Peisistratos – Niko Goršič Helena – Stannia Boninsegna Eumaios – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 1995
Izjemen večer s Češkim filharmoničnim orkestrom in dirigentom Jakubom Hrůšo je 13. februarja v Pragi združil glasbo dveh skladateljev, ki sta domišljijo, naravo in notranja čustva preobrazila v prepričljivo orkestrsko pripovedovanje zgodb. Koncert je odprla poetična Pripoved o zimskem večeru Josefa Suka s svojo sanjsko liričnostjo in sijočim razpoloženjem, ki združuje veselje, nostalgijo in svetlobo. Vrhunec večera je bil Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa v izvedbi enega najbolj priznanih violinistov današnjega časa Augustina Hadelicha – delo strasti, virtuoznosti in nordijske melanholije. Program se je sklenil s Sibeliusovo simfonično pesnitvijo Oceanide in Sukovo Pravljico za orkester, op. 16.
Izjemen večer s Češkim filharmoničnim orkestrom in dirigentom Jakubom Hrůšo je 13. februarja v Pragi združil glasbo dveh skladateljev, ki sta domišljijo, naravo in notranja čustva preobrazila v prepričljivo orkestrsko pripovedovanje zgodb. Koncert je odprla poetična Pripoved o zimskem večeru Josefa Suka s svojo sanjsko liričnostjo in sijočim razpoloženjem, ki združuje veselje, nostalgijo in svetlobo. Vrhunec večera je bil Koncert za violino in orkester v d-molu Jeana Sibeliusa v izvedbi enega najbolj priznanih violinistov današnjega časa Augustina Hadelicha – delo strasti, virtuoznosti in nordijske melanholije. Program se je sklenil s Sibeliusovo simfonično pesnitvijo Oceanide in Sukovo Pravljico za orkester, op. 16.
Kaj nam o internetu pove filozofija? Kako filozofsko razmišljati o vplivu interneta na človeka, družbo in njeno delovanje? Kaj lahko iz teh razmislekov izvemo o ideologiji, našem času in kapitalizmu? Ta in podobna vprašanja v knjigi Splet in subjekt (Analecta, 2025) pretresa filozofinja dr. Bara Kolenc. Knjiga je namreč v celoti zavezana aktualni tematiki, saj se sooča s trenutnim dogajanjem, povezanim z internetom. Kolenc v njej vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premišlja prepletanje digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o vlogi umetne inteligence. In poudari, da je svetovni splet nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta. Zato internet ni nevtralen tehnološki dosežek, temveč je materializirana ideologija. Foto – vir: Wikipedija
Kaj nam o internetu pove filozofija? Kako filozofsko razmišljati o vplivu interneta na človeka, družbo in njeno delovanje? Kaj lahko iz teh razmislekov izvemo o ideologiji, našem času in kapitalizmu? Ta in podobna vprašanja v knjigi Splet in subjekt (Analecta, 2025) pretresa filozofinja dr. Bara Kolenc. Knjiga je namreč v celoti zavezana aktualni tematiki, saj se sooča s trenutnim dogajanjem, povezanim z internetom. Kolenc v njej vzpostavi lastno ontologijo, skozi katero premišlja prepletanje digitalne virtualne in nedigitalne fizične realnosti ter se sprašuje o vlogi umetne inteligence. In poudari, da je svetovni splet nadstruktura, ki parazitira na infrastrukturi interneta. Zato internet ni nevtralen tehnološki dosežek, temveč je materializirana ideologija. Foto – vir: Wikipedija
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Minuli konec tedna se je zaključil Teden slovenske drame. Zmagovalka je predstava 1973, avtorski projekt Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Zavoda GO! 2025, igralski nagradi pa sta prejela Jana Zupančič in Matej Puc, oba za predstavo Zakaj sva se ločila Mestnega gledališča ljubljanskega. Bili smo tudi v Umetnostni galeriji Maribor, kjer so včeraj odprli fotografsko razstavo, posvečeno spominu na Tomaža Pandurja.
Minuli konec tedna se je zaključil Teden slovenske drame. Zmagovalka je predstava 1973, avtorski projekt Tomija Janežiča, ki je nastal v koprodukciji SNG Nova Gorica in Zavoda GO! 2025, igralski nagradi pa sta prejela Jana Zupančič in Matej Puc, oba za predstavo Zakaj sva se ločila Mestnega gledališča ljubljanskega. Bili smo tudi v Umetnostni galeriji Maribor, kjer so včeraj odprli fotografsko razstavo, posvečeno spominu na Tomaža Pandurja.
Znanstvenofantastični filozofski roman Če se ne vrneš Anje Radaljac je postavljen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu. V središču pripovedi je Judita, nekromantka, ki s tehnološkim sistemom C(i)RI vstopa v liminalni prostor med življenjem in smrtjo ter poskuša zavesti prepričati, naj se vrnejo v materialnost. Strokovni protokoli in jezik algoritmov se prepletajo z osebnim razpadanjem, utrujenostjo, krivdo in izgubo bližnjega. Vprašanje, ali je vrnitev sploh smiselna, postane hkrati družbeno in intimno. Roman odpira temeljne dileme sodobnosti: kako živeti v svetu, v katerem je smrt postala veliko bolj obvladljiv proces, vendar eksistencialna praznina ostaja; kako vztrajati v materialni realnosti, ko se zdi vabljivejša razpustitev; in kako ohraniti lastno zavest kot nekaj enkratnega v času, ki ga zaznamujejo algoritmi in vsezavest. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Poglajen. Leto nastanka: 2026.
Znanstvenofantastični filozofski roman Če se ne vrneš Anje Radaljac je postavljen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu. V središču pripovedi je Judita, nekromantka, ki s tehnološkim sistemom C(i)RI vstopa v liminalni prostor med življenjem in smrtjo ter poskuša zavesti prepričati, naj se vrnejo v materialnost. Strokovni protokoli in jezik algoritmov se prepletajo z osebnim razpadanjem, utrujenostjo, krivdo in izgubo bližnjega. Vprašanje, ali je vrnitev sploh smiselna, postane hkrati družbeno in intimno. Roman odpira temeljne dileme sodobnosti: kako živeti v svetu, v katerem je smrt postala veliko bolj obvladljiv proces, vendar eksistencialna praznina ostaja; kako vztrajati v materialni realnosti, ko se zdi vabljivejša razpustitev; in kako ohraniti lastno zavest kot nekaj enkratnega v času, ki ga zaznamujejo algoritmi in vsezavest. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Poglajen. Leto nastanka: 2026.
Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno skladbo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200-letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, naj napiše glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami, pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.
Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno skladbo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200-letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, naj napiše glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami, pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.
V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998