Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Nemško orgelsko glasbo 19. stoletja predstavlja ugledna ameriška orglavka Carole Terry. Pot raziskovanja in izvajanja orgelske glasbe jo je že večkrat popeljala tudi v Evropo. Obiskala je glavno mesto severnonemške dežele Mecklenburg-Pomorjansko. V katedrali v Schwerinu je igrala na historične orgle iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast. Na teh orglah je izvedla pester izbor skladb nemških skladateljev, ki so delovali v 19. stoletju: dela Johanna Gottloba Topferja, Johanna Christiana Heinricha Rincka, Augusta Wilhelma Bacha, Johanna Georga Herzoga in Josepha Gabriela Rheinbergerja.
Nemško orgelsko glasbo 19. stoletja predstavlja ugledna ameriška orglavka Carole Terry. Pot raziskovanja in izvajanja orgelske glasbe jo je že večkrat popeljala tudi v Evropo. Obiskala je glavno mesto severnonemške dežele Mecklenburg-Pomorjansko. V katedrali v Schwerinu je igrala na historične orgle iz obdobja zrele romantike, ki jih je leta 1871 izdelal Friedrich Ladegast. Na teh orglah je izvedla pester izbor skladb nemških skladateljev, ki so delovali v 19. stoletju: dela Johanna Gottloba Topferja, Johanna Christiana Heinricha Rincka, Augusta Wilhelma Bacha, Johanna Georga Herzoga in Josepha Gabriela Rheinbergerja.
V ospredju tokratne oddaje bosta francoska baročna orgelska mojstra Pierre du Mage in Claude Balbastre. Obeh se letos posebej spominjamo – od rojstva Pierra du Maga mineva 350 let, od rojstva Clauda Balbastra pa 300 let. Oba povezuje tudi kompozicijski slog, značilen za francoski barok, z mnogimi ornamenti in barvito registracijo.
V ospredju tokratne oddaje bosta francoska baročna orgelska mojstra Pierre du Mage in Claude Balbastre. Obeh se letos posebej spominjamo – od rojstva Pierra du Maga mineva 350 let, od rojstva Clauda Balbastra pa 300 let. Oba povezuje tudi kompozicijski slog, značilen za francoski barok, z mnogimi ornamenti in barvito registracijo.
Predstavljamo glasbo čeških orgelskih mojstrov, Bohuslava Mateja Černohorskega, Jana Zacha, Josefa Segerja, Josefa Bohuslava Foersterja in Bedřicha Antonína Wiedermanna.
Predstavljamo glasbo čeških orgelskih mojstrov, Bohuslava Mateja Černohorskega, Jana Zacha, Josefa Segerja, Josefa Bohuslava Foersterja in Bedřicha Antonína Wiedermanna.
9. julija bo minilo 100 let od smrti francoskega organista, skladatelja, glasbenega pedagoga in improvizatorja Pierra Cochereauja, hkrati je v letošnjem marcu minilo 40 let od njegove prezgodnje smrti. Tokratna oddaja bo zato v znamenju njegovih improvizacij in interpretacij orgelskih skladb francoskih avtorjev. Kot organist je služboval v katedrali Notre Dame v Parizu, kjer je nasledil Louisa Vierna, skladatelja in organista, ki je umrl za notredamskimi orglami med izvedbo svojega 1750. orgelskega recitala. To se je zgodilo 2. junija leta 1937, naključje ali ne pa je bilo, da se je Pierre Cochereau ravno na tisti dan prvič zares seznanil z orglami. Takrat je namreč dobil ključ od lokalne vaške cerkve v južni Franciji, kamor ga je oče poslal na okrevanje zaradi slabega zdravja in prav takega uspeha v šoli, orgle delavnice Cavaille Coll pa mu je razkazal tamkajšnji organist.To je pomenilo začetek njegovega druženja z orglami, glasbilom, ki ga je zatem vse življenje spremljalo tudi na njegovi poklicni poti.
9. julija bo minilo 100 let od smrti francoskega organista, skladatelja, glasbenega pedagoga in improvizatorja Pierra Cochereauja, hkrati je v letošnjem marcu minilo 40 let od njegove prezgodnje smrti. Tokratna oddaja bo zato v znamenju njegovih improvizacij in interpretacij orgelskih skladb francoskih avtorjev. Kot organist je služboval v katedrali Notre Dame v Parizu, kjer je nasledil Louisa Vierna, skladatelja in organista, ki je umrl za notredamskimi orglami med izvedbo svojega 1750. orgelskega recitala. To se je zgodilo 2. junija leta 1937, naključje ali ne pa je bilo, da se je Pierre Cochereau ravno na tisti dan prvič zares seznanil z orglami. Takrat je namreč dobil ključ od lokalne vaške cerkve v južni Franciji, kamor ga je oče poslal na okrevanje zaradi slabega zdravja in prav takega uspeha v šoli, orgle delavnice Cavaille Coll pa mu je razkazal tamkajšnji organist.To je pomenilo začetek njegovega druženja z orglami, glasbilom, ki ga je zatem vse življenje spremljalo tudi na njegovi poklicni poti.