Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG Maribor je na koncertu predstavil izvedbo simfonične pesnitve Pesem jeseni slovenskega skladatelja Antona Lajovica, s katero se je veliki skladatelj poznoromantičnega in impresionističnega sloga leta 1938 počasi že poslavljal od komponiranja.
V organizaciji Slovenskega narodnega gledališča Maribor in Festivala Maribor je zazvenel koncert pod vodstvom gostujočega avstrijskega dirigenta Wolfganga Harrerja. Simfonični orkester SNG Maribor je na koncertu predstavil izvedbo simfonične pesnitve Pesem jeseni slovenskega skladatelja Antona Lajovica, s katero se je veliki skladatelj poznoromantičnega in impresionističnega sloga leta 1938 počasi že poslavljal od komponiranja.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta festivala, na katerem se je predstavil eden od najuspešnejših mladinskih pevskih zborov v Celju z dolgoletno tradicijo. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje ̶ Center na šoli deluje že od leta 1971 in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pot do članstva v zasedbi ima smiselno zasnovano zborovsko piramido. Pevke začnejo s petjem v zboru 1. letnika, kjer se naučijo temeljev vokalne tehnike in zborovstva, nato pa lahko svoje znanje nadgrajujejo v omenjeni dekliški zasedbi. Od leta 2012 zbor vodi David Preložnik, pod njegovim vodstvom so se predstavile s pestrim in raznovrstnim glasbenim programom.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta festivala, na katerem se je predstavil eden od najuspešnejših mladinskih pevskih zborov v Celju z dolgoletno tradicijo. Dekliški pevski zbor Gimnazije Celje ̶ Center na šoli deluje že od leta 1971 in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pot do članstva v zasedbi ima smiselno zasnovano zborovsko piramido. Pevke začnejo s petjem v zboru 1. letnika, kjer se naučijo temeljev vokalne tehnike in zborovstva, nato pa lahko svoje znanje nadgrajujejo v omenjeni dekliški zasedbi. Od leta 2012 zbor vodi David Preložnik, pod njegovim vodstvom so se predstavile s pestrim in raznovrstnim glasbenim programom.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Studijski posnetek izvedbe izvirne kompozicije Žige Staniča z naslovom Baba. V solistični vlogi se predstavlja multiinstrumentalist Boštjan Gombač z rekonstrukcijo najstarejšega glasbila, koščene piščali, najdene v jami Divje babe. Skladba obuja pradavne zvoke v sodobni izvajalski praksi.
Studijski posnetek izvedbe izvirne kompozicije Žige Staniča z naslovom Baba. V solistični vlogi se predstavlja multiinstrumentalist Boštjan Gombač z rekonstrukcijo najstarejšega glasbila, koščene piščali, najdene v jami Divje babe. Skladba obuja pradavne zvoke v sodobni izvajalski praksi.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Duo Lorenz-Šček v sestavi Tomaž Lorenz (violina) in Alenka Šček-Lorenz (klavir) je začel delovati leta 1980. Z bogatim repertoarjem, ki sega od baročne do sodobne glasbe, je z velikimi uspehi nastopal doma in na tujem, za svoje delo pa je prejel tudi nagrado Prešernovega sklada.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Ob izvedbi množične mladinske zborovske prireditve v Cankarjevem domu smo spremljali potek priprav in vzdušje med mladimi pevci pri skupnem poustvarjanju ter večerni koncert. Prireditev pripravlja Javni sklad RS za kulturne dejavnosti v počastitev Svetovnega dne zborovske glasbe. Na odru je pod vodstvom Damijana Močnika in Rahele Durič glasove združilo okrog 500 mladih pevcev. Raznolik koncertni spored je med drugim prispeval slovensko noviteto Mateja Kastelica in nove priredbe slovenskih ljudskih pesmi.
Na otvoritvenem koncertu Jazz festivala Max kluba v Velenju se je z avtorskim programom v družbi Big Banda RTV Slovenija in dveh glasbenih gostov predstavil mladi slovenski džezovski ustvarjalec Lenart Krečič. Saksofonist, aranžer in skladatelj, razpet med ZDA in Slovenijo, je v New Yorku, metropoli džezovske glasbe, živel in deloval kar sedem let. Na zelo cenjeni univerzi je končal magistrski študij iz improvizacije, imel je priložnost spoznati in ustvarjati s številnimi velikani džezovske glasbe in nastopiti v številnih priznanih džezovskih klubih, med drugimi v Blue note, Iridium in Jazz Gallery. Na tokratni koncert v Slovenijo je pripeljal dva izvrstna gostujoča glasbenika, ameriškega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, ki je po rodu Rus, živi in deluje pa v New Yorku. Program, ki ga je pripravil in vodil Lenart Krečič, je postregel s sedmimi avtorskimi skladbami, napisanimi prav za to priložnost in izvajalce.
Na otvoritvenem koncertu Jazz festivala Max kluba v Velenju se je z avtorskim programom v družbi Big Banda RTV Slovenija in dveh glasbenih gostov predstavil mladi slovenski džezovski ustvarjalec Lenart Krečič. Saksofonist, aranžer in skladatelj, razpet med ZDA in Slovenijo, je v New Yorku, metropoli džezovske glasbe, živel in deloval kar sedem let. Na zelo cenjeni univerzi je končal magistrski študij iz improvizacije, imel je priložnost spoznati in ustvarjati s številnimi velikani džezovske glasbe in nastopiti v številnih priznanih džezovskih klubih, med drugimi v Blue note, Iridium in Jazz Gallery. Na tokratni koncert v Slovenijo je pripeljal dva izvrstna gostujoča glasbenika, ameriškega bobnarja Gena Laka in basista Borisa Kozlova, ki je po rodu Rus, živi in deluje pa v New Yorku. Program, ki ga je pripravil in vodil Lenart Krečič, je postregel s sedmimi avtorskimi skladbami, napisanimi prav za to priložnost in izvajalce.
Simfonični orkester RTV Slovenija letos praznuje 70 let. V drugem delu slavnostnega koncerta bo izvedel Simfonijo št. 4 v d-molu, op. 13, B. 41 češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Ta simfonija je bila izvedena tudi na prvem javnem koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 28. oktobra 1955 v Kulturnem domu v Kamniku, dirigent je bil Uroš Prevoršek. Simfonija bo tokrat zaživela v interpretaciji orkestra pod taktirko Lia Kuokmana. Prenos koncerta pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj.
Simfonični orkester RTV Slovenija letos praznuje 70 let. V drugem delu slavnostnega koncerta bo izvedel Simfonijo št. 4 v d-molu, op. 13, B. 41 češkega skladatelja Antonina Dvořáka. Ta simfonija je bila izvedena tudi na prvem javnem koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija 28. oktobra 1955 v Kulturnem domu v Kamniku, dirigent je bil Uroš Prevoršek. Simfonija bo tokrat zaživela v interpretaciji orkestra pod taktirko Lia Kuokmana. Prenos koncerta pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj.
Koncert ob začetku nove sezone koncertnega cikla Kromatika je posvečen 70-letnici Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V prvem delu koncerta boste spremljali svečano Slavnostno uverturo L. M. Škerjanca ter znameniti Koncert za violino št. 1 v g-molu, op. 26, nemškega romantičnega skladatelja Maxa Brucha. Solist bo Stefan Milenković, mednarodno priznani violinist, ki s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sodeluje že od otroških let in je z njim posnel tudi več plošč. Njegove interpretacije odlikujejo virtuoznost, toplina in izrazita muzikalnost. Simfonike bo vodil Lio Kuokman, mladi kitajski dirigent in vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Kritiki ga opisujejo kot enega od najbolj nadarjenih dirigentov njegove generacije. Prenos koncerta pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser je Aljaž Bastič. Med odmorom si bodo gledalci lahko ogledali glasbeni dokumentarni film Zvok bogate tradicije, ki predstavlja razgibano zgodovino Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Koncert ob začetku nove sezone koncertnega cikla Kromatika je posvečen 70-letnici Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V prvem delu koncerta boste spremljali svečano Slavnostno uverturo L. M. Škerjanca ter znameniti Koncert za violino št. 1 v g-molu, op. 26, nemškega romantičnega skladatelja Maxa Brucha. Solist bo Stefan Milenković, mednarodno priznani violinist, ki s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija sodeluje že od otroških let in je z njim posnel tudi več plošč. Njegove interpretacije odlikujejo virtuoznost, toplina in izrazita muzikalnost. Simfonike bo vodil Lio Kuokman, mladi kitajski dirigent in vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Kritiki ga opisujejo kot enega od najbolj nadarjenih dirigentov njegove generacije. Prenos koncerta pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser je Aljaž Bastič. Med odmorom si bodo gledalci lahko ogledali glasbeni dokumentarni film Zvok bogate tradicije, ki predstavlja razgibano zgodovino Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
V prelepem ambientu Narodne galerije je nastal posnetek, ki vas bo popeljal v svet glasbenih mojstrov impresionizma in ruskega glasbenega izročila. Nastopajo tri izvrstne glasbenice: flavtistka mlajše generacije Eva Nina Kozmus, ki se je mednarodno uveljavila po zmagi na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki na Dunaju leta 2010; violončelistka Karmen Pečar Koritnik, ki jo poznamo kot odlično koncertno virtuozinjo in pedagoginjo ter umetniško vodjo Cellofesta Ljubljana; in Mojca Zlobko Vajgl, izredna profesorica na Akademiji za glasbo, ena izmed vodilnih slovenskih harfistk in mednarodno uveljavljena umetnica. Režija Aljaž Bastič.
V prelepem ambientu Narodne galerije je nastal posnetek, ki vas bo popeljal v svet glasbenih mojstrov impresionizma in ruskega glasbenega izročila. Nastopajo tri izvrstne glasbenice: flavtistka mlajše generacije Eva Nina Kozmus, ki se je mednarodno uveljavila po zmagi na uglednem tekmovanju Evrovizijski mladi glasbeniki na Dunaju leta 2010; violončelistka Karmen Pečar Koritnik, ki jo poznamo kot odlično koncertno virtuozinjo in pedagoginjo ter umetniško vodjo Cellofesta Ljubljana; in Mojca Zlobko Vajgl, izredna profesorica na Akademiji za glasbo, ena izmed vodilnih slovenskih harfistk in mednarodno uveljavljena umetnica. Režija Aljaž Bastič.
Argentinski vokalni kvartet Opus Cuatro so davnega leta 1968 ustanovili štirje člani univerzitetnega zbora iz mesta La Plata. Zgledovali so se po legendarnih ameriških skupinah Golden Gate Quartet, Jubilee Singers, Swingle Singers. Opus Cuatro izvaja spiritual, tango in južnoameriške pesmi. Basbaritonist Juan Vasle, rojen v Argentini je pevsko izobrazbo pridobil v operni šoli znamenitega Teatra Colón v Argentini, kjer je kasneje tudi nastopal kot operni solist. Kasneje se je preselil v Slovenijo in postal član SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je ustvaril okoli 50 opernih vlog. Argentinska in južnoameriška glasba sta železni repertoar v Vasletovih koncertnih sporedih, v posnetku tokratnega koncerta s skupino Opus Cuatro pa je predstavil poleg južnoameriške glasbe tudi slovensko narodno pesem.
Argentinski vokalni kvartet Opus Cuatro so davnega leta 1968 ustanovili štirje člani univerzitetnega zbora iz mesta La Plata. Zgledovali so se po legendarnih ameriških skupinah Golden Gate Quartet, Jubilee Singers, Swingle Singers. Opus Cuatro izvaja spiritual, tango in južnoameriške pesmi. Basbaritonist Juan Vasle, rojen v Argentini je pevsko izobrazbo pridobil v operni šoli znamenitega Teatra Colón v Argentini, kjer je kasneje tudi nastopal kot operni solist. Kasneje se je preselil v Slovenijo in postal član SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je ustvaril okoli 50 opernih vlog. Argentinska in južnoameriška glasba sta železni repertoar v Vasletovih koncertnih sporedih, v posnetku tokratnega koncerta s skupino Opus Cuatro pa je predstavil poleg južnoameriške glasbe tudi slovensko narodno pesem.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Ob klavirski spremljavi Alvina Ćućića se je predstavila z izvedbo Rahmaninove Vokalize in Plesa zelenega vraga španskega skladatelja Gasparja Cassadója, sama pa je na odru zaigrala še zanimivo delo sodobnega sicilijanskega skladatelja Giovannija Sollime.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Violončelistka Ema Krečič po končanem študiju na Akademiji za glasbo v Ljubljani svoje znanje izpopolnjuje na salzburški glasbeni univerzi Mozarteum. Ob klavirski spremljavi Alvina Ćućića se je predstavila z izvedbo Rahmaninove Vokalize in Plesa zelenega vraga španskega skladatelja Gasparja Cassadója, sama pa je na odru zaigrala še zanimivo delo sodobnega sicilijanskega skladatelja Giovannija Sollime.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Posnetek predstavlja izvedbo dela slovenskega baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja, ki je deloval na Dunaju in v Ljubljani. Med manj znana dela spadajo Balletii, plesni stavki za godala ob spremljavi bassa continua.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Posnetek predstavlja izvedbo dela slovenskega baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja, ki je deloval na Dunaju in v Ljubljani. Med manj znana dela spadajo Balletii, plesni stavki za godala ob spremljavi bassa continua.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz svetovno znanih muzikalov, ki so poželi uspeh na odmevnih odrih glasbenih gledališč West Enda v Londonu in Broadwaya v New Yorku. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska. Na sporedu so izbrani odlomki iz muzikalov Doktor Jekyll in gospod Hyde, Kabaret, Zgodba iz Zahodne strani, Lasje ter Porgy in Bess.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. V virtuozni izvedbi Bachovega Koncerta za dve violini sta se predstavila violinist Janez Podlesek in gostujoča violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. V virtuozni izvedbi Bachovega Koncerta za dve violini sta se predstavila violinist Janez Podlesek in gostujoča violinistka Lana Trotovšek, ki že desetletje živi in ustvarja v Londonu ter sodeluje z glasbeniki po vsem svetu.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikalov Jezus Kristus Superzvezdnik, Mačke, Jožef in njegov čudoviti pisani plašč ter Evita. Glasbo za vse omenjene muzikale je ustvaril angleški gledališki režiser in skladatelj številnih svetovno znanih muzikalov, Andrew Lloyd Webber. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta jih predstavila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so tako nastopili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Pihalni kvintet Slowind, ustanovljen leta 1994, danes velja za enega najvidnejših izvajalcev tako standardnega repertoarja za ta sestav kot tudi sodobne glasbe. V Moderni galeriji je v okviru 2. mednarodnega festivala sodobne komorne glasbe Slowind nastopil skupaj z violinistom Arvidom Engegardom, violistko Svavo Bernhardsdottir, violončelistom Milošem Mlejnikom, hornistom Boštjanom Lipovškom in kontrabasistom Zoranom Markovićem. Na programu je bil znameniti Beethovnov Septet v Es-duru, op. 20.
Pihalni kvintet Slowind, ustanovljen leta 1994, danes velja za enega najvidnejših izvajalcev tako standardnega repertoarja za ta sestav kot tudi sodobne glasbe. V Moderni galeriji je v okviru 2. mednarodnega festivala sodobne komorne glasbe Slowind nastopil skupaj z violinistom Arvidom Engegardom, violistko Svavo Bernhardsdottir, violončelistom Milošem Mlejnikom, hornistom Boštjanom Lipovškom in kontrabasistom Zoranom Markovićem. Na programu je bil znameniti Beethovnov Septet v Es-duru, op. 20.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Spremljajte izvedbe priljubljenih arij iz muzikala Les Misérables – Nesrečniki, ki sledi zgodbi istoimenskega romana francoskega pesnika in romanopisca Victorja Hugoja. Glasbo zanj je napisal Claude- Michel Schönberg, izvirna besedila v francoščini Alain Boublil in Jean-Marc Natel, libreto v angleškem jeziku pa je delo Herberta Kretzmerja. Simfonični orkester in Big Band RTV Slovenija sta izvedbo pripravila v sodelovanju z Mestnim gledališčem Brno, ki goji bogato tradicijo uprizarjanja muzikalov na Češkem. Ob orkestralni zasedbi so se tako predstavili gostujoči pevci Ivana Vaňková, Viktória Matušovová, Petr Gazdík in Lukáš Vlček pod vodstvom češkega dirigenta Dana Kalouska.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev gimnazijskih zborov Slovenije vodil dirigent Damijan Močnik.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Posnetek predstavlja izvedbo dela piranskega baročnega violinskega virtuoza in skladatelja Giuseppa Tartinija, ki je napisal obsežen repertoar koncertov in sonat za godala.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Posnetek predstavlja izvedbo dela piranskega baročnega violinskega virtuoza in skladatelja Giuseppa Tartinija, ki je napisal obsežen repertoar koncertov in sonat za godala.
Zasedba Laibach se predstavlja s posebnim projektom Volkswagner. Gre za sonično suito, ki temelji na motivih in temah Wagnerjeve glasbe (Tannhäuser, Siegfriedova idila in Ježa Valkir). Skladatelj in dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter prireditelj glasbe je Izidor Leitinger. Solisti so priznani jazzovski glasbeniki Dejan Lapajna (kitara), Marko Črnčec (klavir), Janez Gabrič (bobni) in Horst-Michael Schaffer (trobenta). Posnetek koncerta je nastal leta 2009 v Ljubljani, režiserka je bila Barbara Zemljič.
Zasedba Laibach se predstavlja s posebnim projektom Volkswagner. Gre za sonično suito, ki temelji na motivih in temah Wagnerjeve glasbe (Tannhäuser, Siegfriedova idila in Ježa Valkir). Skladatelj in dirigent Simfoničnega orkestra RTV Slovenija ter prireditelj glasbe je Izidor Leitinger. Solisti so priznani jazzovski glasbeniki Dejan Lapajna (kitara), Marko Črnčec (klavir), Janez Gabrič (bobni) in Horst-Michael Schaffer (trobenta). Posnetek koncerta je nastal leta 2009 v Ljubljani, režiserka je bila Barbara Zemljič.
V letu 2025 znamenita Palača Garnier, kjer domuje pariška opera praznuje 150. obletnico obstoja in ob tej priložnosti se v njej vrstijo številni kulturni dogodki in praznovanja. Eden izmed njih je bil tudi koncert Dunajskih filharmonikov s priznanimi opernimi solisti. Nastopili so mehiški tenorist Rolando Villazón, perujski tenorist Juan Diego Flórez, valižanski bas baritonist sir Bryn Terfel in bolgarska sopranistka Sonya Yoncheva. Predstavili so se v vlogah iz oper Aleko, Faust, Carmen, Le Cid, Iskalci biserov, Traviata in muzikala Mož iz La Manche. Koncert opernih arij je popestril nastop priznane kitajske pianistke Yuje Wang z izvedbo prvega stavka Klavirskega koncerta št. 1, P. I. Čajkovskega. Koncert je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin.
V letu 2025 znamenita Palača Garnier, kjer domuje pariška opera praznuje 150. obletnico obstoja in ob tej priložnosti se v njej vrstijo številni kulturni dogodki in praznovanja. Eden izmed njih je bil tudi koncert Dunajskih filharmonikov s priznanimi opernimi solisti. Nastopili so mehiški tenorist Rolando Villazón, perujski tenorist Juan Diego Flórez, valižanski bas baritonist sir Bryn Terfel in bolgarska sopranistka Sonya Yoncheva. Predstavili so se v vlogah iz oper Aleko, Faust, Carmen, Le Cid, Iskalci biserov, Traviata in muzikala Mož iz La Manche. Koncert opernih arij je popestril nastop priznane kitajske pianistke Yuje Wang z izvedbo prvega stavka Klavirskega koncerta št. 1, P. I. Čajkovskega. Koncert je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
Potujoča muzika je največji mladinski zborovski dogodek, ki ga bienalno organizira Javni sklad za kulturne dejavnosti in poteka ob svetovnem dnevu zborovske glasbe. Sporočilo praznika je, da v glasbi ne iščemo le oblikovne popolnosti in poustvarjalne lepote, temveč z združenim petjem slavimo solidarnost, mir in razumevanje. Leta 2023 se je na koncertu v Cankarjevem domu predstavilo 12 izbranih gimnazijskih zborov Slovenije. Pevce so na nastop od jeseni pripravljali šolski zborovodje, v Gallusovi dvorani pa je nastop združenih pevcev mešanih gimnazijskih zborov prevzela dirigentka Simona Rožman Strnad.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. K sodelovanju sta povabila gostujočega bobnarja Gašperja Bertonclja.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. K sodelovanju sta povabila gostujočega bobnarja Gašperja Bertonclja.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Muziciranje Bernarde in Marcosa Finka, mednarodno uveljavljenih pevcev, ki sta ob spremljavi ameriškega pianista Antonyja Spirija nastopila na koncertu v Slovenski filharmoniji. Predstavila sta občuteno izvedbo ljudskih pesmi v priredbi skladateljev Antona Nageleta in Danila Švare. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Oddaja predstavlja izvedbo dveh kompozicij za orkester. Prva je klavirska skladba Sanjarija, enega najpomembnejših slovenskih skladateljev začetka 20. stoletja, Antona Lajovica, ki jo je za godalni orkester priredil Lucijan Marija Škerjanc. Sledi ji mogočna in izpovedna 2. Simfonija enega največjih finskih skladateljev, Jeana Sibeliusa.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Oddaja predstavlja izvedbo dveh kompozicij za orkester. Prva je klavirska skladba Sanjarija, enega najpomembnejših slovenskih skladateljev začetka 20. stoletja, Antona Lajovica, ki jo je za godalni orkester priredil Lucijan Marija Škerjanc. Sledi ji mogočna in izpovedna 2. Simfonija enega največjih finskih skladateljev, Jeana Sibeliusa.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je zazvenela praizvedba skladbe Izvir II za simfonični orkester in obligatni polklarinet slovenskega skladatelja in klarinetista Uroša Rojka. Posnetek koncerta z naslovom Vzhod-Zahod, ki je nastal v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, je bil poklon takratnega dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija En Shaa njegovi domovini. Režiser Tomaž Švigelj.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je zazvenela praizvedba skladbe Izvir II za simfonični orkester in obligatni polklarinet slovenskega skladatelja in klarinetista Uroša Rojka. Posnetek koncerta z naslovom Vzhod-Zahod, ki je nastal v Uredništvu glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, je bil poklon takratnega dirigenta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija En Shaa njegovi domovini. Režiser Tomaž Švigelj.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Deseti brat je po folklornem izročilu človek, ki se ne more nikjer ustaliti in je večni popotnik. V literaturi ga je upodobil Josip Jurčič, s pesmijo pa so ga na pot okoli sveta v podobi osmih fantov z imenom Deseti brat poslali s praga Ljubljane pred petintridesetimi leti. V tem času se je zamenjalo kar nekaj pevcev, dokler se ni zasedba ustalila in se dvignila do visokega mednarodnega nivoja. Pod umetniškim vodstvom Jožeta Koresa, nekdanjega opernega pevca je oktet v vseh teh letih dosegel visoko umetniško raven, nastopal širom po Sloveniji in tujini ter gostoval tudi v Avstraliji, Južni Ameriki ter ZDA in Kanadi. V posnetku njihovega slavnostnega koncerta iz leta 2010 (nastal je ob 30-letnici ansambla) bomo lahko prisluhnili priredbam slovenskih ljudskih pesmi ter skladbam skladateljev Slavka Avsenika, Franza Liszta, Jakoba Petelina Gallusa, Franza Schuberta, Petra Iljiča Čajkovskega, Jakoba Ježa, Radovana Gobca, Vinka Vodopivca in drugih.
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Jazzovski producenti Evropske radiodifuzne zveze EBU vsako leto sestavijo evropski jazzovski big band pod imenom Euroradio Jazz Orchestra – Evroradijski jazzovski orkester. Vsaka članica EBU prispeva po enega glasbenika, mlajšega od 30 let, ki sodeluje v tej zasedbi. Srečanje ob 60. obletnici je v Ljubljani gostila RTV Slovenija v organizaciji tretjega radijskega programa Ars pod vodstvom urednika Huga Šekoranje. Glasbeni program je za to priložnost zasnoval in napisal Matjaž Mikuletič, ki je zasedbo tudi vodil, slovenske barve v orkestru pa sta zastopala še vokalistka Joliette Anžlovar in kontrabasist Jošt Lampret.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Posnetek koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom kitajskega dirigenta Lia Kuokmana. Leta 2024 je prevzel vlogo šefa dirigenta orkestra in se v prvi sezoni z njim uspešno predstavil z izvedbo štirih koncertnih večerov. Za tokratni koncert je k sodelovanju povabil južnokorejsko pianistko Yeol Eum Son, ki je zaigrala znameniti Tretji klavirski koncert Sergeja Rahmaninova. Ta velja za eno najzahtevnejših del klavirske literature, saj njegov mogočni in gosti glasbeni material od pianista zahteva neprekinjeno intenzivno aktivnost, visoko raven tehnične izpopolnjenosti in zbranosti ter raznovrstno izraznost.
Poletni koncert v slikovitih grajskih vrtovih dvorca Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih svetovnih glasbenih dogodkov na prostem. Park Schönbrunn je sicer zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; za javnost ga odprejo le enkrat letno, za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Taktirka je tokrat v rokah Tugana Sokijeva, na koncertu pa prvič nastopa tudi Zbor dunajskih dečkov, ki ga je ustanovil slovenski škof, zborovodja in skladatelj Jurij Slatkonja. Kot solist bo nastopil sloviti poljski tenorist Piotr Bezcała, program koncerta pa vnovič ponuja priljubljeno klasično glasbo različnih obdobij.
Poletni koncert v slikovitih grajskih vrtovih dvorca Schönbrunn na Dunaju je eden izmed najbolj priljubljenih svetovnih glasbenih dogodkov na prostem. Park Schönbrunn je sicer zaščiteno območje in je zvečer navadno zaprt; za javnost ga odprejo le enkrat letno, za poletni koncert Dunajskih filharmonikov, ki tam igrajo že vse od leta 2004. Taktirka je tokrat v rokah Tugana Sokijeva, na koncertu pa prvič nastopa tudi Zbor dunajskih dečkov, ki ga je ustanovil slovenski škof, zborovodja in skladatelj Jurij Slatkonja. Kot solist bo nastopil sloviti poljski tenorist Piotr Bezcała, program koncerta pa vnovič ponuja priljubljeno klasično glasbo različnih obdobij.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. Festivala so se udeležili tudi trije orkestri, ki niso sodelovali v tekmovalnem delu prireditve. Predstavili so se s poljubnim izborom skladb in dokazali, da so nad tamburaštvom navdušeni tako starejši kot mlajši glasbeniki, ki se povezujejo v ustvarjalne ljubiteljske skupine. V tretji oddaji spremljate nastope tamburaških orkestrov Daníca iz Dobravelj in KUD Vipavski tamburaši ter Tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. Festivala so se udeležili tudi trije orkestri, ki niso sodelovali v tekmovalnem delu prireditve. Predstavili so se s poljubnim izborom skladb in dokazali, da so nad tamburaštvom navdušeni tako starejši kot mlajši glasbeniki, ki se povezujejo v ustvarjalne ljubiteljske skupine. V tretji oddaji spremljate nastope tamburaških orkestrov Daníca iz Dobravelj in KUD Vipavski tamburaši ter Tamburaški orkester Glasbene šole Črnomelj.
Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa, gostja na odru je mlada flavtistka Eva-Nina Kozmus. Predstavljajo se z delom skladatelja Carla Nielsena, danes enega najpomembnejših danskih skladateljev, ki se je uveljavil tudi zunaj meja domovine in postal stalnica koncertnih sporedov po svetu predvsem s svojimi simfonijami. Tokrat so se posvetili interpretaciji Koncerta za flavto in orkester, ki spada med njegova poznejša dela in vsebuje vplive modernizma 20. stoletja. Kot solistka se v njegovi zahtevni izvedbi predstavlja ena najuspešnejših glasbenic mlajše generacije. Eva-Nina Kozmus je leta 2010 osvojila prvo nagrado na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov na Dunaju.
Koncert simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom dirigenta En Shaa, gostja na odru je mlada flavtistka Eva-Nina Kozmus. Predstavljajo se z delom skladatelja Carla Nielsena, danes enega najpomembnejših danskih skladateljev, ki se je uveljavil tudi zunaj meja domovine in postal stalnica koncertnih sporedov po svetu predvsem s svojimi simfonijami. Tokrat so se posvetili interpretaciji Koncerta za flavto in orkester, ki spada med njegova poznejša dela in vsebuje vplive modernizma 20. stoletja. Kot solistka se v njegovi zahtevni izvedbi predstavlja ena najuspešnejših glasbenic mlajše generacije. Eva-Nina Kozmus je leta 2010 osvojila prvo nagrado na Evrovizijskem tekmovanju mladih glasbenikov na Dunaju.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. V tekmovalnem delu srečanja so se predstavili najboljši tamburaški orkestri pri nas. Njihove nastope je spremljala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali skladatelj in avtor prve tamburaške opere Gregor Zagorc, hrvaški predstavnik prve generacije diplomiranih tamburašev na Zagrebški glasbeni akademiji, mag. Marko Blašković, in ukrajinski glasbenik v Sloveniji, ki igra na domro, Kristian Mirnyj. V drugi oddaji spremljate nastope Tamburaškega orkestra KUD Majšperk, Tamburaškega orkestra KD Šmartno in Tamburaškega orkestra KUD Dobreč iz Dragatuša. Tekmovalni del srečanja dopolnjuje nastop gostujoče zasedbe Tamburaški orkester Gaj iz Zagreba.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. V tekmovalnem delu srečanja so se predstavili najboljši tamburaški orkestri pri nas. Njihove nastope je spremljala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali skladatelj in avtor prve tamburaške opere Gregor Zagorc, hrvaški predstavnik prve generacije diplomiranih tamburašev na Zagrebški glasbeni akademiji, mag. Marko Blašković, in ukrajinski glasbenik v Sloveniji, ki igra na domro, Kristian Mirnyj. V drugi oddaji spremljate nastope Tamburaškega orkestra KUD Majšperk, Tamburaškega orkestra KD Šmartno in Tamburaškega orkestra KUD Dobreč iz Dragatuša. Tekmovalni del srečanja dopolnjuje nastop gostujoče zasedbe Tamburaški orkester Gaj iz Zagreba.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
Za projekt Mini opere III so študenti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ustvarili štiri nova izvirna kratka operna dela in jih krstno uprizorili na odru SNG Opera in balet Ljubljana. Opero Umetna ljubezen, ki sta jo napisala skladatelj Otmar Taber in libretistka Ana Lorger, sta izvedla projektni zbor in orkester Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani pod taktirko Jakoba Barba. V glavnih vlogah sta se predstavila Ana Benedik (Mirjam) in Blaž Stajnko (Jan), pod režijo se je podpisala Eva Hribernik.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. V tekmovalnem delu srečanja so se predstavili najboljši tamburaški orkestri pri nas. Njihove nastope je spremljala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali skladatelj in avtor prve tamburaške opere Gregor Zagorc, hrvaški predstavnik prve generacije diplomiranih tamburašev na Zagrebški glasbeni akademiji, mag. Marko Blašković, in ukrajinski glasbenik v Sloveniji, ki igra na domro, Kristian Mirnyj. V prvi oddaji lahko spremljate nastope orkestrov Viniški tamburaši in Tamburjaši iz Vipave ter Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič Artiče.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. V tekmovalnem delu srečanja so se predstavili najboljši tamburaški orkestri pri nas. Njihove nastope je spremljala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali skladatelj in avtor prve tamburaške opere Gregor Zagorc, hrvaški predstavnik prve generacije diplomiranih tamburašev na Zagrebški glasbeni akademiji, mag. Marko Blašković, in ukrajinski glasbenik v Sloveniji, ki igra na domro, Kristian Mirnyj. V prvi oddaji lahko spremljate nastope orkestrov Viniški tamburaši in Tamburjaši iz Vipave ter Tamburaškega orkestra KUD Oton Župančič Artiče.
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
Eva Boto je svojo 10. obletnico kariere sklenila na prelepem odru Siti Teatra v Ljubljani. Aprila 2022 je Korošica ob podpori svojega benda pod vodstvom Tomija Puricha predstavila vse, kar se ji je zgodilo na njeni glasbeni poti, odkar je leta 2012 kot 16-letna stala na ogromnem evrovizijskem odru v Azerbajdžanu in zastopala Slovenijo s pesmijo Verjamem. Evina 10letka je polna presenečenj, gostov in glasbenih izletov. Televizijski koncert je režirala Urška Žnidaršič.
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V studijski televizijski upodobitvi so se predstavile tri mlade jazzovske pevke, ki si utirajo glasbeno pot v tujini. Nadobudne Ana Čop, Ajda Stina Turek in Patricija Škof so ob spremljavi Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana izvedle avtorske skladbe, ki so jih za večjo zasedbo priredili Matjaž Mikuletič, Lojze Krajnčan in Tadej Tomšič.
V Slovenski filharmoniji je v sklopu 39. Slovenskih glasbenih dnevov, praznika slovenske glasbe, nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Stevena Loya. V prvem delu sklepnega večera je zazvenela skladba Zadnji ples skladateljice Nane Forta. Sledila je krstna izvedba štirih stavkov iz cikla Štirje letni časi avtorjev Tilna Slakana, Leona Firšta, Črt Sojarja Voglarja in Janija Goloba. V solistični vlogi se je predstavil priznani violončelist Bernardo Brizani. Režiser Aljaž Bastič.
V Slovenski filharmoniji je v sklopu 39. Slovenskih glasbenih dnevov, praznika slovenske glasbe, nastopil Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije pod taktirko Stevena Loya. V prvem delu sklepnega večera je zazvenela skladba Zadnji ples skladateljice Nane Forta. Sledila je krstna izvedba štirih stavkov iz cikla Štirje letni časi avtorjev Tilna Slakana, Leona Firšta, Črt Sojarja Voglarja in Janija Goloba. V solistični vlogi se je predstavil priznani violončelist Bernardo Brizani. Režiser Aljaž Bastič.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
V televizijski studijski upodobitvi glasbene suite Živalski karneval francoskega skladatelja Camillea Saint-Säensa se je pod taktirko Davorina Morija predstavil Simfonični orkester RTV Slovenija. V štirinajstih hudomušnih, barvitih in melodično spevnih stavkih je Camille Saint-Säens z glasbo ponazoril mnogotere živalske karakteristike. V solističnih vlogah so nastopili flavtistka Irena Kavčič, kontrabasist Janez Avšič, violončelistka Maruša Turjak Bogataj ter dva mlada, nadarjena pianista Lana Oprešnik in Nejc Kamplet. Režiser Aljaž Bastič.
Posnetek koncerta komorne glasbe iz Cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu. V ciklu Piranskih glasbenih večerov se je tam predstavil baročni trio iz Italije pod vodstvom tržaškega violinista Črtomirja Šiškoviča, z Enricom Continijem na violončelu in Luco Ferrinijem na čembalu. Njihov program z naslovom “Virtuozi na burbonskem dvoru” predstavlja poklon skladatelju Giuseppu Tartiniju z glasbo italijanskih baročnih mojstrov.
Posnetek koncerta komorne glasbe iz Cerkve Marijinega prikazanja v Strunjanu. V ciklu Piranskih glasbenih večerov se je tam predstavil baročni trio iz Italije pod vodstvom tržaškega violinista Črtomirja Šiškoviča, z Enricom Continijem na violončelu in Luco Ferrinijem na čembalu. Njihov program z naslovom “Virtuozi na burbonskem dvoru” predstavlja poklon skladatelju Giuseppu Tartiniju z glasbo italijanskih baročnih mojstrov.
Saksofonist, klarinetist, skladatelj in pravnik Ati Soss (rojen l. 1930), s pravim imenom Karel Soss, je bil eden najpomembnejših ustvarjalcev jazzovske glasbe pri nas. Je avtor številnih zimzelenih melodij, kot so Ura brez kazalcev, V Ljubljano, Včeraj, danes, jutri, Na Zmajskem mostu. Izpod njegovega skladateljskega peresa je prišlo več kot 400 skladb. V ljubljanskih Križankah je bil leta 2006 slavnostni koncert, na katerem so Sossove nepozabne uspešnice ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in Celjskega godalnega orkestra izvajali Oto Pestner, Elda Viler, Alenka Godec, Anika Horvat, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Iva Stanič, Boštjan Dermol ter klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš. Voditelja prireditve sta bila Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, scenaristi Marko Radmilovič, Dečo Žgur in Dušan Hren, režiser prireditve Dušan Hren, redaktor posnetka Daniel Celarec, televizijsko režijo je pripravil Tomaž Švigelj.
Saksofonist, klarinetist, skladatelj in pravnik Ati Soss (rojen l. 1930), s pravim imenom Karel Soss, je bil eden najpomembnejših ustvarjalcev jazzovske glasbe pri nas. Je avtor številnih zimzelenih melodij, kot so Ura brez kazalcev, V Ljubljano, Včeraj, danes, jutri, Na Zmajskem mostu. Izpod njegovega skladateljskega peresa je prišlo več kot 400 skladb. V ljubljanskih Križankah je bil leta 2006 slavnostni koncert, na katerem so Sossove nepozabne uspešnice ob spremljavi Big banda RTV Slovenija in Celjskega godalnega orkestra izvajali Oto Pestner, Elda Viler, Alenka Godec, Anika Horvat, Nuša Derenda, Kristina Oberžan, Iva Stanič, Boštjan Dermol ter klarinetista Borut Bučar in Aljaž Beguš. Voditelja prireditve sta bila Nataša Bolčina Žgavec in Janez Dolinar, scenaristi Marko Radmilovič, Dečo Žgur in Dušan Hren, režiser prireditve Dušan Hren, redaktor posnetka Daniel Celarec, televizijsko režijo je pripravil Tomaž Švigelj.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Mladinski pevski festival je v Celju prvič potekal po koncu druge svetovne vojne, leta 1946, in še danes ohranja poslanstvo, ki so si ga v tistem času zastavili organizatorji srečanja. To je druženje različnih generacij ob petju, krepitev upanja, optimizma in sodelovanja z mladimi ustvarjalci ter skrb za kulturno izročilo naše domovine. Spremljali smo uvodni koncert festivala, ki je predstavil pevsko dejavnost najmlajših z nastopom Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca. Sledil je nastop Dekliškega pevskega zbora Gimnazije Celje ̶ Center, ki goji dolgoletno zborovsko tradicijo in dosega izjemne uspehe na tekmovanjih mladinskih zborovskih zasedb. Pevski zbor se je s pestrim programom predstavil pod vodstvom dirigenta Davida Preložnika.
Uživali boste v vizualno privlačnem koncertu jazzovske glasbe, ki jo bo izvedel Big band Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, dirigent Igor Lunder. Orkester se bo predstavil z vokalnimi in instrumentalni solisti, dijaki konservatorija. To so Aleksander Sever, Ana Čop, Rok Nemanič, Nejc Kotnik, Tine Plahutnik in Urša Mihevc. Koncert je nastal v sodelovanju med Televizijo Slovenija (Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj) in Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. Urednica uredništva Danica Dolinar, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Uživali boste v vizualno privlačnem koncertu jazzovske glasbe, ki jo bo izvedel Big band Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana, dirigent Igor Lunder. Orkester se bo predstavil z vokalnimi in instrumentalni solisti, dijaki konservatorija. To so Aleksander Sever, Ana Čop, Rok Nemanič, Nejc Kotnik, Tine Plahutnik in Urša Mihevc. Koncert je nastal v sodelovanju med Televizijo Slovenija (Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj) in Konservatorijem za glasbo in balet Ljubljana. Urednica uredništva Danica Dolinar, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Marjan Kučej.
Posnetek s poletnega koncerta Festivala Ljubljana, posvečenega Mozartovi glasbi. Mate Bekavac, klarinetist in umetniški vodja, se je tokrat predstavil tudi v vlogi dirigenta koncerta. Simfonični orkester RTV Slovenija je pod njegovim vodstvom pripravil izvedbi Mozartove Uverture k operi Figarova svatba in Simfonije št. 41, Jupiter.
Posnetek s poletnega koncerta Festivala Ljubljana, posvečenega Mozartovi glasbi. Mate Bekavac, klarinetist in umetniški vodja, se je tokrat predstavil tudi v vlogi dirigenta koncerta. Simfonični orkester RTV Slovenija je pod njegovim vodstvom pripravil izvedbi Mozartove Uverture k operi Figarova svatba in Simfonije št. 41, Jupiter.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Pihalni kvintet Slowind je k programskemu oblikovanju svojega 16. festivala sodobne glasbe povabil izjemnega flavtista, skladatelja in dirigenta Roberta Aitkena, ki prihaja iz Kanade. Pripravil je izbor subtilne glasbe z Daljnega vzhoda, katere osrednja osebnost je japonski avantgardni skladatelj Toru Takemicu. Izpovedna moč njegove glasbe je pustila neizbrisen pečat v japonski kulturi 20. stoletja, na glasbenem in filmskem področju. Na zaključnem koncertu festivala smo v izvedbi izkušenih slovenskih in gostujočih japonskih interpretov sodobne klasične glasbe, posneli raznovrsten izbor njegovih kompozicij in predstavitev kompozicije mlajšega japonskega skladatelja Tošia Hosokave.
Skladatelj Uroš Krek je močno zaznamoval slovenski glasbeni prostor in velja za enega vidnejših predstavnikov 20. stoletja. Delo Invocazione (Pozivanje) spada med njegova manj znana dela. Prvotno ga je zapisal za oboo in klavir, kasneje pa zaradi močnejše barve tona izbral sopranski saksofon v izvedbi Dejana Prešička in klavir v izvedbi Nine Prešiček. Vizualna podoba je umeščena v Radovljiško graščino.
Skladatelj Uroš Krek je močno zaznamoval slovenski glasbeni prostor in velja za enega vidnejših predstavnikov 20. stoletja. Delo Invocazione (Pozivanje) spada med njegova manj znana dela. Prvotno ga je zapisal za oboo in klavir, kasneje pa zaradi močnejše barve tona izbral sopranski saksofon v izvedbi Dejana Prešička in klavir v izvedbi Nine Prešiček. Vizualna podoba je umeščena v Radovljiško graščino.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu pred televizijskimi kamerami predstavila Ciganske melodije češkega skladatelja Antonína Dvořáka. Skladatelj je leta 1880 izbral sedem besedil iz zbirke pesmi Adolfa Heyduka in jih uglasbil v duhu češkega glasbenega izročila z nekaterimi vplivi romske glasbe. Romsko življenje je bilo v času avstro-ogrske vladavine na Češkem simbol neodvisnosti, upora in osvoboditve od strogega meščanskega življenja. Izvajalca v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Specializiral se je prav za interpretacijo samospevov in oratorijev. Kot uveljavljen operni pevec nastopa na domačih in tujih odrih. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Pozneje se je izpopolnjevala in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe. Sodeluje v številnih zasedbah z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki.
Baritonist Matjaž Robavs in pianistka Andreja Kosmač sta na Ljubljanskem gradu pred televizijskimi kamerami predstavila Ciganske melodije češkega skladatelja Antonína Dvořáka. Skladatelj je leta 1880 izbral sedem besedil iz zbirke pesmi Adolfa Heyduka in jih uglasbil v duhu češkega glasbenega izročila z nekaterimi vplivi romske glasbe. Romsko življenje je bilo v času avstro-ogrske vladavine na Češkem simbol neodvisnosti, upora in osvoboditve od strogega meščanskega življenja. Izvajalca v poustvarjalnem duu uspešno sodelujeta že več let. Matjaž Robavs je končal študij solopetja na Univerzi za glasbo in gledališko umetnost na Dunaju. Specializiral se je prav za interpretacijo samospevov in oratorijev. Kot uveljavljen operni pevec nastopa na domačih in tujih odrih. Andreja Kosmač je z odliko diplomirala na ljubljanski Akademiji za glasbo v razredu Dubravke Tomšič Srebotnjak. Pozneje se je izpopolnjevala in se specializirala predvsem za igranje komorne glasbe. Sodeluje v številnih zasedbah z vrhunskimi domačimi in tujimi glasbeniki.