Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.
Na letošnjem 8. Zimskem festivalu Festivala Ljubljana je bil v sredo, 26. februarja, v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji izveden prav poseben koncertni večer z naslovom Bachovi korali in instrumentali. Nastal in izoblikoval se je pod umetniško vizijo Marka Hatlaka, osredinil pa se je na večno glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Hatlak se namreč na svoji pestri umetniški poti že vrsto let posveča prenosu mojstrovin tega baročnega skladatelja v zvočni svet harmonike. Tokrat pa je njegova vizija segla še dlje, tako da so se mu na odru pridružili še mnogi sodelujoči glasbeniki – od vokalnih solistov do instrumentalistov in kar dveh zborovskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
Na letošnjem 8. Zimskem festivalu Festivala Ljubljana je bil v sredo, 26. februarja, v Dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji izveden prav poseben koncertni večer z naslovom Bachovi korali in instrumentali. Nastal in izoblikoval se je pod umetniško vizijo Marka Hatlaka, osredinil pa se je na večno glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Hatlak se namreč na svoji pestri umetniški poti že vrsto let posveča prenosu mojstrovin tega baročnega skladatelja v zvočni svet harmonike. Tokrat pa je njegova vizija segla še dlje, tako da so se mu na odru pridružili še mnogi sodelujoči glasbeniki – od vokalnih solistov do instrumentalistov in kar dveh zborovskih sestavov Glasbene matice Ljubljana.
Leta 1785 je dunajsko združenje Tonkünstler, ki je podpiralo vdove in sirote poklicnih glasbenikov, pri Wolfgangu Amadeusu Mozartu naročilo novo zborovsko delo za svoj dobrodelni koncert. Skladatelj je (v časovni stiski ali pa le zato, ker se je ponujala priložnost) segel po svoji nedokončani Maši v c-molu, stavkih Kyrie in Gloria. Podložil je novo besedilo, v italijanščino prepesnjeni Davidov psalm št. 51 Saveria Mattea. Dodal pa je dve novi ariji ter kadenco za dva soprana in tenor v zadnjem, desetem stavku. Nastala je kantata, ki jo danes po večini poznamo z naslovom Davidde penitente/Spokorjeni David.
Leta 1785 je dunajsko združenje Tonkünstler, ki je podpiralo vdove in sirote poklicnih glasbenikov, pri Wolfgangu Amadeusu Mozartu naročilo novo zborovsko delo za svoj dobrodelni koncert. Skladatelj je (v časovni stiski ali pa le zato, ker se je ponujala priložnost) segel po svoji nedokončani Maši v c-molu, stavkih Kyrie in Gloria. Podložil je novo besedilo, v italijanščino prepesnjeni Davidov psalm št. 51 Saveria Mattea. Dodal pa je dve novi ariji ter kadenco za dva soprana in tenor v zadnjem, desetem stavku. Nastala je kantata, ki jo danes po večini poznamo z naslovom Davidde penitente/Spokorjeni David.
Konec tedna bo na Primorskem in v zamejskem prostoru ponovno zaživela pevska prireditev Primorska poje. V tem letu bo festival že 56-ič. Tako kot v predhodnih letih je tudi v tem število prijavljenih zborov veliko, govori se o več kot 200 slovenskih zborih, in to tako slovenskih kot italijanskih, pa tudi iz drugih slovenskih manjšin, kot na primer s Hrvaške, iz Avstrije ... V oddaji Zborovski panoptikum bosta ta priljubljeni večmesečni dogodek, ki ob koncih tedna obišče številne male in večje kraje po vsej Primorski ter v obmejnem vzhodnem pasu Furlanije - Julijske krajine, opisala predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo ter zborovodja in referent za Primorsko poje pri Zvezi slovenskih kulturnih društev ETS na italijanskih tleh Manuel Purger.
Konec tedna bo na Primorskem in v zamejskem prostoru ponovno zaživela pevska prireditev Primorska poje. V tem letu bo festival že 56-ič. Tako kot v predhodnih letih je tudi v tem število prijavljenih zborov veliko, govori se o več kot 200 slovenskih zborih, in to tako slovenskih kot italijanskih, pa tudi iz drugih slovenskih manjšin, kot na primer s Hrvaške, iz Avstrije ... V oddaji Zborovski panoptikum bosta ta priljubljeni večmesečni dogodek, ki ob koncih tedna obišče številne male in večje kraje po vsej Primorski ter v obmejnem vzhodnem pasu Furlanije - Julijske krajine, opisala predsednica Zveze pevskih zborov Primorske Janja Konestabo ter zborovodja in referent za Primorsko poje pri Zvezi slovenskih kulturnih društev ETS na italijanskih tleh Manuel Purger.
Prva simfonija, Te Deum (1932), je pravzaprav kantata, ker se konča z zborom z besedilom latinske hvalnice (zahvalne pesmi).
Prva simfonija, Te Deum (1932), je pravzaprav kantata, ker se konča z zborom z besedilom latinske hvalnice (zahvalne pesmi).