Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Panoptikum aktualnih zborovskih dogodkov doma in po svetu, nova raziskovalna dognanja, veliki dosežki in novi glasbeni posnetki, pogovori z zborovodji, skladatelji, raziskovalci, pevci, založniki, organizatorji.
Vsi, ki so imeli priložnost spoznati Hilarija Lavrenčiča, delati ali sodelovati z njim, so si enotni, da je bil v prvi vrsti izjemen človek. Ljubezen, ki jo je gojil do glasbe in kulture nasploh, njegov neutrudni, delovni značaj, ki se ni zadovoljil s povprečnim, neizmeren intelekt, razgledanost in srčnost, so bile lastnosti, zaradi katerih so si ga mlajše generacije rade jemale za vzor ali za mentorja. Bil je tista zanesljiva oseba, ki je znala dobro svetovati na področju glasbe ali pa odra. Pevci v zborih so mu sledili, dirigenti postavljali njegove partiture na pult, poslušalci pa občudovali njegove sposobnosti in kvalitetno delo. Zborovodja, ki je navdihoval ljubiteljske pevce, profesor, ki je iskal in spodbujal v mladih ustvarjalno iskrico, skladatelj, ki ga obožujejo zbori, glasbeniki in poslušalci, nenazadnje profesionalni glasbenik, ki je svojo kariero gradil v eni izmed največjih opernih hiš z mednarodnim ugledom s tistega dela Italije – v opernem gledališču v Teatru Verdi v Trstu, zaradi katerega je do potankosti poznal tudi odrske zakonitosti. To so le nekatere izmed glavnih značilnosti in področij, ki so ga zaznamovale ali bolje rečeno – jih je s svojo vizijo zaznamoval on sam. 29. junija leta 2024 je goriško regijo in to v obeh državah, v Sloveniji in Italiji, pretresla vest o njegovi smrti, čeprav je bila njegova bolezen že dalj časa javno znana. Zadnje tekmovanje in nastop Hilarija Lavrenčiča z Mešanim pevskim zborom Hrast iz Doberdoba sta bila na festivalu Omnia Vincit Amor na Sveti Gori leta 2023. Takrat je zbor postal prvonagrajenec. V tem letu je na drugi ediciji tega festivala Zbor zapel kot častni gost in nastop posvetil dolgoletnemu dirigentu, ki ga je vodil 38 let.
Vsi, ki so imeli priložnost spoznati Hilarija Lavrenčiča, delati ali sodelovati z njim, so si enotni, da je bil v prvi vrsti izjemen človek. Ljubezen, ki jo je gojil do glasbe in kulture nasploh, njegov neutrudni, delovni značaj, ki se ni zadovoljil s povprečnim, neizmeren intelekt, razgledanost in srčnost, so bile lastnosti, zaradi katerih so si ga mlajše generacije rade jemale za vzor ali za mentorja. Bil je tista zanesljiva oseba, ki je znala dobro svetovati na področju glasbe ali pa odra. Pevci v zborih so mu sledili, dirigenti postavljali njegove partiture na pult, poslušalci pa občudovali njegove sposobnosti in kvalitetno delo. Zborovodja, ki je navdihoval ljubiteljske pevce, profesor, ki je iskal in spodbujal v mladih ustvarjalno iskrico, skladatelj, ki ga obožujejo zbori, glasbeniki in poslušalci, nenazadnje profesionalni glasbenik, ki je svojo kariero gradil v eni izmed največjih opernih hiš z mednarodnim ugledom s tistega dela Italije – v opernem gledališču v Teatru Verdi v Trstu, zaradi katerega je do potankosti poznal tudi odrske zakonitosti. To so le nekatere izmed glavnih značilnosti in področij, ki so ga zaznamovale ali bolje rečeno – jih je s svojo vizijo zaznamoval on sam. 29. junija leta 2024 je goriško regijo in to v obeh državah, v Sloveniji in Italiji, pretresla vest o njegovi smrti, čeprav je bila njegova bolezen že dalj časa javno znana. Zadnje tekmovanje in nastop Hilarija Lavrenčiča z Mešanim pevskim zborom Hrast iz Doberdoba sta bila na festivalu Omnia Vincit Amor na Sveti Gori leta 2023. Takrat je zbor postal prvonagrajenec. V tem letu je na drugi ediciji tega festivala Zbor zapel kot častni gost in nastop posvetil dolgoletnemu dirigentu, ki ga je vodil 38 let.
Očem nevidno – prijateljstvo, ljubezen, vera. Vsakdanje težave in skrbi, pa tudi krivice in trpljenje, ki nas oddaljujejo od bistva življenja – časa zase in za ljubljene, časa v naravi, tišine, smeha in otroške razigranosti. Bistvo je očem nevidno, toda vredno ga je iskati. Tudi z glasbo – skladbami slovenskih in tujih skladateljev ter svežo zborovsko literaturo, s katero je na letnem koncertu v soboto, 31. maja, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji razgrnil bistvo Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Rahele Durič. V oddaji bomo predstavili izbrane posnetke koncerta in v pogovoru z umetniško vodjo zasedbe razkrivali sedanji utrip ljubljanskega APZ.
Očem nevidno – prijateljstvo, ljubezen, vera. Vsakdanje težave in skrbi, pa tudi krivice in trpljenje, ki nas oddaljujejo od bistva življenja – časa zase in za ljubljene, časa v naravi, tišine, smeha in otroške razigranosti. Bistvo je očem nevidno, toda vredno ga je iskati. Tudi z glasbo – skladbami slovenskih in tujih skladateljev ter svežo zborovsko literaturo, s katero je na letnem koncertu v soboto, 31. maja, v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji razgrnil bistvo Akademski pevski zbor Toneta Tomšiča Univerze v Ljubljani pod vodstvom dirigentke Rahele Durič. V oddaji bomo predstavili izbrane posnetke koncerta in v pogovoru z umetniško vodjo zasedbe razkrivali sedanji utrip ljubljanskega APZ.
Mitja Gobec se je v zadnjih petindvajsetih letih posvečal prav posebni nalogi: iskanju in razkrivanju slovenskih pesmi, pri katerih se je izgubil oziroma zabrisal podatek o enem ali obeh avtorjih skladbe – pesniku in skladatelju. Gre za skladbe, ki jih imenujemo ponarodele. Iz zbranega gradiva je Javni sklad Republike Slovenije izdal pesmarico Sto slovenskih ponarodelih pesmi. V oddaji se po telefonu pogovarjamo z Mitjo Gobcem in predvajamo zanimive posnetke ponarodelih pesmi tudi izjemne arhivske vrednosti.
Mitja Gobec se je v zadnjih petindvajsetih letih posvečal prav posebni nalogi: iskanju in razkrivanju slovenskih pesmi, pri katerih se je izgubil oziroma zabrisal podatek o enem ali obeh avtorjih skladbe – pesniku in skladatelju. Gre za skladbe, ki jih imenujemo ponarodele. Iz zbranega gradiva je Javni sklad Republike Slovenije izdal pesmarico Sto slovenskih ponarodelih pesmi. V oddaji se po telefonu pogovarjamo z Mitjo Gobcem in predvajamo zanimive posnetke ponarodelih pesmi tudi izjemne arhivske vrednosti.
V baziliki na Sveti Gori nad Novo Gorico je prejšnji konec tedna potekal Drugi čezmejni festival zborovske sakralne glasbe Omnia Vincit Amor, ki ga je organizirala Vokalna skupina VoxDiversa v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom na Sveti gori. Bienalni festival, ki kljub podeljevanju nagrad ne želi biti tekmovalen, temveč v prijateljskem in povezovalnem duhu nagrajuje predano delo, vložen trud in umetniško odličnost, je tudi tokrat pritegnil veliko pozornosti. Na festival se je v tem letu prijavilo deset zborov. Štirje so se predstavili na sobotnem večeru, šest pa na nedeljskem.
V baziliki na Sveti Gori nad Novo Gorico je prejšnji konec tedna potekal Drugi čezmejni festival zborovske sakralne glasbe Omnia Vincit Amor, ki ga je organizirala Vokalna skupina VoxDiversa v sodelovanju s Frančiškanskim samostanom na Sveti gori. Bienalni festival, ki kljub podeljevanju nagrad ne želi biti tekmovalen, temveč v prijateljskem in povezovalnem duhu nagrajuje predano delo, vložen trud in umetniško odličnost, je tudi tokrat pritegnil veliko pozornosti. Na festival se je v tem letu prijavilo deset zborov. Štirje so se predstavili na sobotnem večeru, šest pa na nedeljskem.
V oddaji predstavljamo izbrane posnetke s skupnega koncerta Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo. V četrtek, 8. maja, sta nastopila v Dvorani Julija Betetta nastopila pod vodstvom različnih dirigentov.
V oddaji predstavljamo izbrane posnetke s skupnega koncerta Mešanega in Komornega pevskega zbora Akademije za glasbo. V četrtek, 8. maja, sta nastopila v Dvorani Julija Betetta nastopila pod vodstvom različnih dirigentov.