Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
19. Mednarodno klavirsko tekmovanje Frédérica Chopina, ki je potekalo lani oktobra v Varšavi, je 2. oktobra odprl Inavguralni koncert v Koncertni dvorani tamkajšnje Filharmonije. Tam je nastopil Varšavski filharmonični orkester pod vodstvom Andreya Boreyka, kot solisti pa so nastopili štirje priznani pianisti. Trije izmed njih – Yulianna Avdeeva, Garrick Ohlsson in Dang Thai Son – so bili tudi člani žirije tekmovanja, z njimi pa je nastopil tudi zmagovalec predhodnega Chopinovega tekmovanja leta 2021, kanadski pianist Bruce Liu. Vsi štirje so se kot solisti predstavili v Koncertu za štiri čembale in godala v a-molu, BWV 1065 Johanna Sebastiana Bacha. Solista v Koncertu za dva klavirja v d-molu Francisa Poulenca sta bila Avdeeva in Ohlsson, Bruce Liu je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, z vzdevkom 'Egiptovski', Camilla Saint-Saënsa, za uvod pa je zvenela Poloneza v A-duru, op. 40, št. 1 Frédérica Chopina. Varšavski filharmonični orkester je izvedel transkripcijo za orkester, ki jo je pripravil Grzegorz Fitelberg.
19. Mednarodno klavirsko tekmovanje Frédérica Chopina, ki je potekalo lani oktobra v Varšavi, je 2. oktobra odprl Inavguralni koncert v Koncertni dvorani tamkajšnje Filharmonije. Tam je nastopil Varšavski filharmonični orkester pod vodstvom Andreya Boreyka, kot solisti pa so nastopili štirje priznani pianisti. Trije izmed njih – Yulianna Avdeeva, Garrick Ohlsson in Dang Thai Son – so bili tudi člani žirije tekmovanja, z njimi pa je nastopil tudi zmagovalec predhodnega Chopinovega tekmovanja leta 2021, kanadski pianist Bruce Liu. Vsi štirje so se kot solisti predstavili v Koncertu za štiri čembale in godala v a-molu, BWV 1065 Johanna Sebastiana Bacha. Solista v Koncertu za dva klavirja v d-molu Francisa Poulenca sta bila Avdeeva in Ohlsson, Bruce Liu je izvedel Koncert za klavir in orkester št. 5 v F-duru, z vzdevkom 'Egiptovski', Camilla Saint-Saënsa, za uvod pa je zvenela Poloneza v A-duru, op. 40, št. 1 Frédérica Chopina. Varšavski filharmonični orkester je izvedel transkripcijo za orkester, ki jo je pripravil Grzegorz Fitelberg.
v odlomkih iz del Valentinija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Straussa mlajšega, Castrovillarija, Glinke, Rimskega-Korsakova in Donizettija.
v odlomkih iz del Valentinija, Puccinija, Rossinija, Mozarta, Straussa mlajšega, Castrovillarija, Glinke, Rimskega-Korsakova in Donizettija.
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Na sporedu sta dve komorni deli, ki razkrivata ansambelsko razsežnost pihale in trobilne zasedbe – Brandenburški koncert št. 3 Johanna Sebastiana Bacha v priredbi za trobila Christopherja Mowata in Serenada št. 10 imenovana Gran partita Wolfganga Amadeusa Mozarta. Oba skladatelja zavzemata osrednje mesto v evropski glasbeni zgodovini, vsak kot predstavnik svojega časa in glasbenega mišljenja. Čeprav ju poleg več desetletij ločujejo različna slogovna izhodišča, ju povezuje razumevanje glasbe kot sistema odnosov med glasovi, v katerem ima ansambel ključno vlogo. Program koncerta izhaja iz te sorodnosti: baroka in klasicizma ne postavlja v opozicijo, temveč pokaže kontinuiteto ansambelskega razmišljanja skozi 18. stoletje. Johann Sebastian Bach: Brandenburški koncert št. 3 Wolfgang Amadeus Mozart: Serenada št. 10, “Gran Partita” Trobilci in pihalci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Vodstvo: Aleš Klančar, trobenta in Cristina Monticoli, oboa
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja z začetka prejšnjega stoletja Kurta Tucholskega je njegovo edino daljše prozno besedilo. V slovenščini je v prevodu Tine Štrancar izšel pri založbi Miš. Kurt Tucholsky je že zelo zgodaj kazal strast do politično angažiranih besedil. Po prvi svetovni vojni je delal kot pisatelj, novinar in urednik satirične revije Ulk. Poleg tega velja za enega najpomembnejših literarnih ter gledaliških kritikov in esejistov Weimarske republike. Zdaj pa nazaj k romanu Grad Gripsholm: v prejšnji oddaji smo spremljali pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio na poti na Švedsko, od takrat sta že prispela v prestolnico, kjer iščeta majceno hiško, v kateri bi preživela dopust. Sprehajata se po Stockholmu in s pomočjo tolmača Bengtssona, ki tolče ameriško nemščino, odkrijeta nenavadno ugodno nastanitev na Gradu Gripsholm v Mariefredu ob Malarskem jezeru. Odkrijeta tudi, da so glede hrane Švedi mojstri samo v predjedeh ... natančneje, obloženih kruhkih, glede vin pa ... Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja z začetka prejšnjega stoletja Kurta Tucholskega je njegovo edino daljše prozno besedilo. V slovenščini je v prevodu Tine Štrancar izšel pri založbi Miš. Kurt Tucholsky je že zelo zgodaj kazal strast do politično angažiranih besedil. Po prvi svetovni vojni je delal kot pisatelj, novinar in urednik satirične revije Ulk. Poleg tega velja za enega najpomembnejših literarnih ter gledaliških kritikov in esejistov Weimarske republike. Zdaj pa nazaj k romanu Grad Gripsholm: v prejšnji oddaji smo spremljali pisatelja Petra in njegovo zaročenko Lydio na poti na Švedsko, od takrat sta že prispela v prestolnico, kjer iščeta majceno hiško, v kateri bi preživela dopust. Sprehajata se po Stockholmu in s pomočjo tolmača Bengtssona, ki tolče ameriško nemščino, odkrijeta nenavadno ugodno nastanitev na Gradu Gripsholm v Mariefredu ob Malarskem jezeru. Odkrijeta tudi, da so glede hrane Švedi mojstri samo v predjedeh ... natančneje, obloženih kruhkih, glede vin pa ... Prevod Tina Štrancar, interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Avdio in video prenosi kulturno-umetniških dogodkov.
Mednarodni festival ustnih harmonik
V Mokronogu so leta 2011 priredili že 12. Mednarodni festival ustnih harmonik, po domače »orglic«. Idejni vodja in pobudnik te prireditve je že od vsega začetka glasbenik Stane Peček. Predstavljajo ga pod geslom »Ah, te orglice«, ki na dvoumen način izraža tako navdušenje nad glasbilom kot tudi občutek odrinjenosti tega inštrumenta. Tema festivala in tekmovanja je bila ljudska glasba, v drugem delu zaključnega koncerta pa so se obiskovalcem predstavil solisti na ustnih harmonikah ob spremljavi tamburaškega orkestra Tamburjaši iz Vipave. Solistično vlogo tega malega inštrumenta so predstavili Marjan Urbanija, Dinko Hrabić, Miro Božič in Vladimir Hrovat.
V Mokronogu so leta 2011 priredili že 12. Mednarodni festival ustnih harmonik, po domače »orglic«. Idejni vodja in pobudnik te prireditve je že od vsega začetka glasbenik Stane Peček. Predstavljajo ga pod geslom »Ah, te orglice«, ki na dvoumen način izraža tako navdušenje nad glasbilom kot tudi občutek odrinjenosti tega inštrumenta. Tema festivala in tekmovanja je bila ljudska glasba, v drugem delu zaključnega koncerta pa so se obiskovalcem predstavil solisti na ustnih harmonikah ob spremljavi tamburaškega orkestra Tamburjaši iz Vipave. Solistično vlogo tega malega inštrumenta so predstavili Marjan Urbanija, Dinko Hrabić, Miro Božič in Vladimir Hrovat.
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Zveza delovnih invalidov Slovenije je leta 1999, ob 30-letnici svojega delovanja, organizirala prvo revijo pevskih zborov društev invalidov Slovenije. Pevska prireditev je prerasla v tradicionalno. Tokratno štirinajsto izvedbo je Zveza pripravila v sodelovanju z Društvom invalidov Slovenj Gradec v slovenjgraški športni dvorani. S pevskim druženjem zborov društev invalidov iz vse Slovenije želijo širši javnosti pokazati ustvarjalne in intelektualne sposobnosti invalidov ter njihov prispevek k družbenemu razvoju. To je na prireditvi poudaril tudi Drago Novak, predsednik Zveze delovnih invalidov Slovenije. Dejal je: »Nismo tisti, ki samo zahtevajo, temveč tudi tisti, ki dajejo.«
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Saksofonski kvartet 4SAXESS je nastal leta 2000, ko so se takratni člani srečali na podiplomskem študiju saksofona v Parizu. Člani zasedbe so vrhunski slovenski saksofonisti Primož Fleischman, Dejan Prešiček, Tomislav Žužak in Lev Pupis, ki so svoje glasbeno znanje nadgrajevali s specializacijami v Bordeauxu, Parizu, Bostonu in Ljubljani. Glasbeniki raziskujejo različne glasbene sloge, obdobja in zvrsti ter negujejo tako klasično kot popularnejšo glasbeno tradicijo. Tokrat predstavljajo slogovno in zvočno raznovrsten spored, glasbo skladateljev Izidorja Leitingerja (Suita quasi balkanika), ljudsko Zrejlo je žito v priredbi Janeza Gregorca, odlomek iz opere Porgy in bess Georgea Gershwina in Kvartet v F-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Poslušamo Beethovnov Sekstet za dve violini, violo, violončelo in dva rogova v Es-duru, Koncertni preludij za orgle Blaža Arniča, Bachovo balado Blaža Puciharja in Boštjana Gombača, tango La camorra III Astorja Piazzolle, Sonatino za klavir Mauricea Ravela ter Trio za violino, violo in violončelo v d-molu Maxa Regerja.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Avstrijska pesnica Ingeborg Bachmann je živela v letih od 1926 do 1973, rodila se je v Celovcu in umrla v Rimu. Spada med najpomembnejše pesnike 20. stoletja. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Zvone Hribar, urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Nokturno iz Suite za dva klavirja v fis-molu, op. 6 Dmitrija Šostakoviča, Kmečko suito Bele Bartoka v priredbi Iva Petrića ter prvi stavek iz Sonate za violino in klavir v G-duru, op. 6 Ericha Wolfganga Korngolda.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Poslušamo Suito št. 1 v D-duru za trobento, godala in basso continuo Georga Philippa Telemanna, Koncert za fagot in orkester v F-duru Carla Marie von Webra ter Adagio iz Godalnega kvinteta v F-duru Antona Brucknerja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Amos Oz nas je nagovoril kar z nekaj svojimi romani, prevedenimi v slovenščino. Tako je že leta 1995 izšel njegov roman Črna skrinjica, leta 2012 njegov obsežni roman Zgodba o ljubezni in temnini, dve leti pozneje Panter v kleti in čez nadaljnji dve leti še Moj Mihael ter leto dni pozneje kot za zdaj zadnji pisateljev roman v slovenščini Juda. Leta 2024 smo dobili tudi knjižico Kako ozdraviti fanatika: dva eseja, dokaz več, kako pisatelj ni privoljeval v črno-beli svet. Naslovni junak romana Juda je Šmuel Aš, mladenič, ki opusti študij Jezusa z zgodovinskega vidika, še prej ga zapusti punca, ki se poroči z nekdanjim fantom, tako da je čas za spremembo. Šmuel Aš se tako odzove na oglas o iskanju družabnika invalidnemu sedemdesetletniku. Prevajalka Mojca Kranjc, režiserka Ana Krauthaker, interpret Gregor Gruden, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991
Glasbenik in njegov obiskovalec v kratkem, toda intenzivnem dialogu razpreta vprašanja življenjskega poslanstva, dostojanstva in temeljne človekove eksistence. Režiserka in tonska mojstrica: Metka Rojc Prirejevalka: Mojca Jan Zoran Dramaturg: Pavel Lužan Glasbena oblikovalka: Larisa Vrhunc Glasbenik Danijel – Zvone Hribar Obiskovalec Edvin – Pavle Ravnohrib Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1991
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Nocojšnji večer bo v znamenju glasbe in poezije avtorjev, kot so John Dawson, Robert Hunter in Jerry Garcia. Slišali boste prevode v slovenščino, ki sta jih napisala Vid Sark in Boštjan Soklič, mi pa smo jih posneli avgusta lani na koncertu v našem studiu 26 na Tavčarjevi v Ljubljani. Seznam skladb koncerta: 1. STRAŠNI VOLK (Dire Wolf, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 2. ZGUBA (Loser, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 3. JEST GREM DOL VEN (Beat It Down the Line, Jesse Fuller, priredba GD) 4. MAVRIČNO PESEM ZAPOJ (Rainbow, John Dawson, NRPS) 5. PLAMEN NA OBZORJU (Fire on the Mountain, Robert Hunter, Mickey Hart, GD) 6. IGRA (Deal, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 7. ČRNI ANDREJ (Black Peter, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 8. GORJANSKI BLUES (Deep Elem Blues, traditional, priredba GD) 9. AVTOCESTNA POLKA (New Speedway Boogie, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 10. PTICE PESEM (BIRD SONG, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 11. ŠIME ZADARSKI (Jack-a-Roe, traditional, priredba GD) 12. KROŽCI (Ripple, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 13. PARADIŽ (Garden of Eden, John Dawson, NRPS)
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Nocojšnji večer bo v znamenju glasbe in poezije avtorjev, kot so John Dawson, Robert Hunter in Jerry Garcia. Slišali boste prevode v slovenščino, ki sta jih napisala Vid Sark in Boštjan Soklič, mi pa smo jih posneli avgusta lani na koncertu v našem studiu 26 na Tavčarjevi v Ljubljani. Seznam skladb koncerta: 1. STRAŠNI VOLK (Dire Wolf, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 2. ZGUBA (Loser, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 3. JEST GREM DOL VEN (Beat It Down the Line, Jesse Fuller, priredba GD) 4. MAVRIČNO PESEM ZAPOJ (Rainbow, John Dawson, NRPS) 5. PLAMEN NA OBZORJU (Fire on the Mountain, Robert Hunter, Mickey Hart, GD) 6. IGRA (Deal, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 7. ČRNI ANDREJ (Black Peter, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 8. GORJANSKI BLUES (Deep Elem Blues, traditional, priredba GD) 9. AVTOCESTNA POLKA (New Speedway Boogie, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 10. PTICE PESEM (BIRD SONG, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 11. ŠIME ZADARSKI (Jack-a-Roe, traditional, priredba GD) 12. KROŽCI (Ripple, Robert Hunter, Jerry Garcia, GD) 13. PARADIŽ (Garden of Eden, John Dawson, NRPS)
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Čudovite melodije, očarljive kolorature in virtuozni pevski ognjemet odslikavajo ljubezen in obup mladega para.
Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.
Sayaka Murata, rojena leta 1979 v prefekturi Čiba na Japonskem, je ena najpomembnejših sodobnih japonskih avtoric. Od mladosti piše in objavlja prozna dela, na svetovni književni podij se je leta 2003 podala z romanom Ženska iz samopostrežne trgovine, ki je doživel milijonsko prodajo in prevode, med drugim tudi v slovenski jezik. Poleg Sayake Murate pisateljice, kot so Hiromi Kawakami, Micko Kawakami in Yuu Miri, močno zaznamujejo sodobno japonsko književnost. Literarni fokus premikajo od tradicionalne družbene ureditve, ki žensko definira z vlogo žene in matere, ter ga usmerjajo k vprašanjem telesa, spolne avtonomije, deviacije in travme. Roman Zemljani, iz katerega je odlomek, se uvršča v tok magičnega in feminističnega realizma. V njem avtorica povzema in radikalizira fascinacijo s podrejenostjo, nasiljem in telesnostjo. S skrajnimi telesnimi in fantastičnimi motivi – od incesta do kanibalizma – prikaže, kako nasilje, vtkano v družbene norme razmnoževanja in družinskih dolžnosti, vodi v popolno predrugačenje posameznika. Njena protagonistka ne išče mesta v obstoječem svetu, temveč izhod iz človeškosti, ki ji ga ta svet vsiljuje. Družba je v romanu predstavljena kot velikanska »Tovarna«. To je mehanizem, ki vsakogar sili v vnaprej določeno funkcijo – za ženske pomeni predvsem biti stroj za rojevanje otrok. Ta družbeni model ni eksplicitno pojasnjen, ampak deluje kot vseprisotna ideologija: posamezniki so deli v mehanizmu, njihova vrednost pa je odvisna od zmožnosti prispevati k reprodukciji sistema. Kdor se upira, postane napaka v proizvodni liniji – in zato predmet izločitve ali popravka. S tem avtorica že v temelju postavi jasno kritiko sistemske dehumanizacije, ki je hladna, rutinska in brutalna. To in še več o pisateljici, sodobni japonski književnosti in romanu Zemljani je v spremni besedi napisala Katja Šifkovič. Roman Zemljani je v prevodu Matjaža Juričaka leta 2025 izdala založba V. B. Z. Interpretka Sabina Kogovšek, prevajalec Matjaž Juričak, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Saška Rakef. Urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2025.
Novo koledarsko leto v SLG Celje začenjajo s krstno izvedbo po motivih Cankarjeve satirične drame Hlapci. Uprizoritev raziskuje vprašanje kritičnega premisleka v času vzpona skrajnih političnih sistemov, s simultanim odrskim in dokumentarističnim pristopom pa razkriva mehanizme upora, poslušnosti pa tudi spomina. Soavtorji priredbe besedila: Jan Krmelj, Dijana Matković, Lučka Neža Peterlin in igralska ekipa Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Avtor glasbe: Vid Greganović Oblikovalec zvoka: Primož Vozelj Oblikovalec svetlobe in videa: Domen Lušin Lektorica: Živa Čebulj Asistentka scenografa: Živa Brglez Avtorica poezije Anastazije Komar: Eva Stražar Igrajo: Lovro Zafred, Mojka Končar, Eva Stražar, Lučka Počkaj, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Andrej Murenc
Novo koledarsko leto v SLG Celje začenjajo s krstno izvedbo po motivih Cankarjeve satirične drame Hlapci. Uprizoritev raziskuje vprašanje kritičnega premisleka v času vzpona skrajnih političnih sistemov, s simultanim odrskim in dokumentarističnim pristopom pa razkriva mehanizme upora, poslušnosti pa tudi spomina. Soavtorji priredbe besedila: Jan Krmelj, Dijana Matković, Lučka Neža Peterlin in igralska ekipa Režiser: Jan Krmelj Dramaturginja: Lučka Neža Peterlin Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Avtor glasbe: Vid Greganović Oblikovalec zvoka: Primož Vozelj Oblikovalec svetlobe in videa: Domen Lušin Lektorica: Živa Čebulj Asistentka scenografa: Živa Brglez Avtorica poezije Anastazije Komar: Eva Stražar Igrajo: Lovro Zafred, Mojka Končar, Eva Stražar, Lučka Počkaj, Urban Kuntarič, Maša Grošelj, Andrej Murenc
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in Trstom –, pa tudi širše s prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.
Ivan Vogrič, zgodovinar, pisatelj in esejist, je kljub temu, da živi in dela v Ljubljani, še vedno zelo povezan s kraji svojega otroštva in odraščanja v Italiji – z Nabrežino in Trstom –, pa tudi širše s prostorom, ki ga portretira v svojih delih. V svojih raziskavah in literarnem ustvarjanju se podaja v 19. stoletje ter v čas pred veliko vojno, pri čemer se posveča posameznim figuram, pogosto spregledanim posameznikom, ki so s svojimi ustvarjalnimi in znanstvenimi dosežki ter osebnimi zgodbami zaznamovali svojo dobo.
Ena najbolj kontroverznih knjig, kadarkoli napisanih v srbščini, se skoraj 60 let po nastanku kaže kot nadvse aktualna in pronicljiva analiza tiste zaplankane in bojazljive mentalitete, ki ničesar ne ljubi bolj od uravnilovke, homogenosti in brezpogojne pripadnosti domačemu plemenu
Ena najbolj kontroverznih knjig, kadarkoli napisanih v srbščini, se skoraj 60 let po nastanku kaže kot nadvse aktualna in pronicljiva analiza tiste zaplankane in bojazljive mentalitete, ki ničesar ne ljubi bolj od uravnilovke, homogenosti in brezpogojne pripadnosti domačemu plemenu
Posebej se posvečamo nagradam Ksenije Hribar, besedi leta, ki je tokrat božičnica, letu 2026 kot letu Zofke Kveder in Srečka Kosovela, pa razstavi Mozaični trenutki časa v galeriji Equrna.
Posebej se posvečamo nagradam Ksenije Hribar, besedi leta, ki je tokrat božičnica, letu 2026 kot letu Zofke Kveder in Srečka Kosovela, pa razstavi Mozaični trenutki časa v galeriji Equrna.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana
Balkan je stičišče različnih kultur in takšna je tudi glasba Balkana. V kotel damo dve merici hrvaškega ponosa, dodamo štiri velike žlice srbske gostoljubnosti, ščepec bosanske otožnosti in vse skupaj zmešamo z makedonsko ritmiko … Pa ne pozabimo na tri lupinice bolgarske poskočnosti! Recept, ki ima zagotovljen uspeh! Orkester Slovenske filharmonije Slaven Kulenović, dirigent Franci Krevh, povezovalec Spored: skladbe skladateljev z Balkana
Otok Trinidad leži nedaleč od Venezuelske obale, zato ni čudno, da z njo deli tudi nekatere epizode iz zgodovine. Severno od glavnega mesta Port of Spain leži mesto Santa Cruz, v njegovem zaledju pa so v petdesetih letih živeli potomci Špancev iz Venezuele, večinoma političnih beguncev iz preteklih obdobij. Tam so našli svoj mir in ohranjali ostanke svojega izročila, vključno s staro plesno glasbo, ki so jo nekoč izvajale večje instrumentalne skupine. Glasba jih je povezovala in spominjala na staro domovino in tam so bolj ali manj vsi peli ali igrali kako glasbilo. V petdesetih se je skupina glasbenikov tri mesece družila in zbirala samo z namenom posneti in za zanamce ohraniti del njihovega izročila, ki se je že utapljalo v večinski kulturi.
Otok Trinidad leži nedaleč od Venezuelske obale, zato ni čudno, da z njo deli tudi nekatere epizode iz zgodovine. Severno od glavnega mesta Port of Spain leži mesto Santa Cruz, v njegovem zaledju pa so v petdesetih letih živeli potomci Špancev iz Venezuele, večinoma političnih beguncev iz preteklih obdobij. Tam so našli svoj mir in ohranjali ostanke svojega izročila, vključno s staro plesno glasbo, ki so jo nekoč izvajale večje instrumentalne skupine. Glasba jih je povezovala in spominjala na staro domovino in tam so bolj ali manj vsi peli ali igrali kako glasbilo. V petdesetih se je skupina glasbenikov tri mesece družila in zbirala samo z namenom posneti in za zanamce ohraniti del njihovega izročila, ki se je že utapljalo v večinski kulturi.
V rubriki Huda muska smo se sprehodili po vročih, prašnih pokrajinah Zahodne Afrike. V prostor, kjer se starodavna tradicija sreča z električno kitaro, kjer glasba zveni kot veter nad sipinami in kjer blues ni le glasbeni slog, temveč način življenja. Tam se je izoblikovala posebna zvrst glasbe, puščavski blues.
V rubriki Huda muska smo se sprehodili po vročih, prašnih pokrajinah Zahodne Afrike. V prostor, kjer se starodavna tradicija sreča z električno kitaro, kjer glasba zveni kot veter nad sipinami in kjer blues ni le glasbeni slog, temveč način življenja. Tam se je izoblikovala posebna zvrst glasbe, puščavski blues.
Dirigent Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Lovru Matačiću v Frankfurtu. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Orkestru Slovenske filharmonije, izjemno uspešen je bil kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter z njim gostoval po Evropi in Severni Ameriki. Osem let je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, bil je prejemnik številnih nagrad, med drugimi Betettove in dveh nagrad Prešernovega sklada. Urednika oddaje Ciril Stani in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.
Dirigent Marko Munih se je rodil 9. januarja 1936 na Mostu na Soči. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in se izpopolnjeval pri Lovru Matačiću v Frankfurtu. Dirigiral je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija in Orkestru Slovenske filharmonije, izjemno uspešen je bil kot dirigent Akademskega pevskega zbora Tone Tomšič ter z njim gostoval po Evropi in Severni Ameriki. Osem let je bil umetniški vodja in dirigent Komornega zbora RTV Slovenija, bil je prejemnik številnih nagrad, med drugimi Betettove in dveh nagrad Prešernovega sklada. Urednika oddaje Ciril Stani in Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.
Kako je zvenelo leto 2025 v zborovskem svetu?
Kako je zvenelo leto 2025 v zborovskem svetu?
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Na današnji dan leta 1893 se je rodil čilski pesnik Vicente Huidobro. Nekaj let je živel v Parizu, kjer je prišel v stik s francoskimi avantgardisti, tako slikarji kot literati, to pa je vplivalo na njegovo ustvarjanje. Prevajalec Ciril Bergles, interpret Matija Rozman. Urednica oddaje Staša Grahek. Produkcija 2002.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta in Saint-Saënsa v prvem, Lehárja, Debussyja in Hummla v drugem ter Mozarta, Čajkovskega, Chopina, Lehárja in Beethovna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Salzeda, Masseneta in Saint-Saënsa v prvem, Lehárja, Debussyja in Hummla v drugem ter Mozarta, Čajkovskega, Chopina, Lehárja in Beethovna v tretjem delu.
Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.
Hermeto Pascoal je bil brazilski skladatelj in multiinstrumentalist in zelo priljubljena osebnost sodobne brazilske glasbe. Za vedno se je poslovil 13. septembra lani, star 89 let. Slišali bomo krajši izbor njegovih skladb.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v studio povabilo priznano jazz pevko Nino Strnad. Po več kot dvajsetletni glasbeni poti se predstavlja z avtorsko glasbo, v kateri iskreno opisuje osebno zgodbo ustvarjalnega odraščanja. Njena besedila skozi raznolik nabor pesmi zvenijo v bogati zvočni priredbi za jazzovski orkester, ki sta jo pripravila aranžer Michael Abene in dirigent koncerta Lojze Krajnčan. Ob subtilni interpretaciji Nine Strnad se s solističnimi nastopi predstavljajo člani Big Banda RTV Slovenija in gostujoči glasbeniki: tolkalist Lazaro Zumeta, bobnar Gašper Bertoncelj in saksofonist Jaka Kopač.
Anton Aškerc se je rodil na današnji dan, 9. januarja leta 1856, torej pred 170 leti v Globokem pri Rimskih Toplicah. V zgodovino in kanon slovenske književnosti je verjetno najtrdneje zapisan z zbirko, svojim prvencem Balade in romance, izdanim leta 1890. V Literarnem nokturnu pa se mu poklanjano s poezijo iz cikla z naslovom Iz popotnega dnevnika. Aškerc je bil strasten popotnik, potoval je po slovanskih deželah, Evropi, tudi v Turčijo in Egipt, kjer je od blizu spoznaval različne kulture. Navdih za cikel Iz popotnega dnevnika je našel v Benetkah, Sarajevu, Novem Sadu in Carigradu. Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Matjaž Miklič Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2011.
Anton Aškerc se je rodil na današnji dan, 9. januarja leta 1856, torej pred 170 leti v Globokem pri Rimskih Toplicah. V zgodovino in kanon slovenske književnosti je verjetno najtrdneje zapisan z zbirko, svojim prvencem Balade in romance, izdanim leta 1890. V Literarnem nokturnu pa se mu poklanjano s poezijo iz cikla z naslovom Iz popotnega dnevnika. Aškerc je bil strasten popotnik, potoval je po slovanskih deželah, Evropi, tudi v Turčijo in Egipt, kjer je od blizu spoznaval različne kulture. Navdih za cikel Iz popotnega dnevnika je našel v Benetkah, Sarajevu, Novem Sadu in Carigradu. Interpret: Zvone Hribar Režiser: Igor Likar Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Mojster zvoka: Matjaž Miklič Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2011.
V režiji Jana Krmelja so v SLG Celje premierno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Predstavljamo portret Mateje Rebolj, dobitnice nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. Začenja se 11. festival baročne glasbe. V mariborski dvorani Union je Brass Band Slovenija izvedel koncert ob 90-letnici rojstva skladatelja, dirigenta, baritonista in pozavnista Toneta Neuvirta.
V režiji Jana Krmelja so v SLG Celje premierno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Predstavljamo portret Mateje Rebolj, dobitnice nagrade Ksenije Hribar za življenjsko delo. Začenja se 11. festival baročne glasbe. V mariborski dvorani Union je Brass Band Slovenija izvedel koncert ob 90-letnici rojstva skladatelja, dirigenta, baritonista in pozavnista Toneta Neuvirta.
Vabimo vas v družbo Haydnove in Mozartove glasbe. Slišali bomo uglasbitev marijanske antifone Salve Regina Josepha Haydna in stavek Kyrie v d-molu ter Kronanjsko mašo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kompozicije bodo uzvočili Zbor Arnolda Schoenberga in Festivalski orkester iz Steinza ter solistka sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli z dirigentom Michaelom Hofstetterjem, oziroma Zbor Glasbenega foruma Wroclaw, orkester Il Giardio armonico, solisti in dirigent Giovanni Antonini.
Vabimo vas v družbo Haydnove in Mozartove glasbe. Slišali bomo uglasbitev marijanske antifone Salve Regina Josepha Haydna in stavek Kyrie v d-molu ter Kronanjsko mašo Wolfganga Amadeusa Mozarta. Kompozicije bodo uzvočili Zbor Arnolda Schoenberga in Festivalski orkester iz Steinza ter solistka sopranistka Francesca Lombardi Mazzuli z dirigentom Michaelom Hofstetterjem, oziroma Zbor Glasbenega foruma Wroclaw, orkester Il Giardio armonico, solisti in dirigent Giovanni Antonini.
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
Kvatropirci bodo v romantičnem večeru predstavili pesmi, ki so navduševale v trinajstih letih njihovega delovanja. Koncert bodo obogatili z razširjeno spremljevalno glasbeno skupino, odlično odrsko produkcijo in posebnimi gosti, njihovimi glasbenimi prijatelji. Skladbe bodo na posnetku njihovega samostojnega koncerta iz Gallusove dvorane ljubljanskega Cankarjevega doma zazvenele v ubranem vokalnem štiriglasju.
Peter Svetina in njegova Veščina pisanja
Peter Svetina in njegova Veščina pisanja
Tokrat se nam obeta spektakularen večer med kitarami in legendarnimi ženskimi vokali. Začeli bomo z izborom mojstrov z ameriških kitarskih festivalov Crossroads. Nadaljevali bomo s pevko Ruth Brown. V osrednjem delu pa tokrat splet vokalov iz projekta Lady Sings The Blues, ki so zaznamovali zgodovino jazzovske glasbe: Ella Fitzgerald, Diane Reeves, Diana Washington, Carmen McRae, Cassandra Wilson in čisto na koncu še: Sarah Vaughan.
Tokrat se nam obeta spektakularen večer med kitarami in legendarnimi ženskimi vokali. Začeli bomo z izborom mojstrov z ameriških kitarskih festivalov Crossroads. Nadaljevali bomo s pevko Ruth Brown. V osrednjem delu pa tokrat splet vokalov iz projekta Lady Sings The Blues, ki so zaznamovali zgodovino jazzovske glasbe: Ella Fitzgerald, Diane Reeves, Diana Washington, Carmen McRae, Cassandra Wilson in čisto na koncu še: Sarah Vaughan.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V Gorici rojena kiparka Maria Benedetti Keržič je bila študentka prve povojne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Za seboj je pustila monumentalne kipe v številnih krajih po Sloveniji, a je sčasoma skoraj poniknila iz javnega spomina. Zdaj njen izrazito modernistični kiparski opus znova stopa v ospredje. V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstava. Zasnovala jo je dr. Nives Zudić Antonič, ki se z delom Marie Benedetti Keržič ukvarja že več kot desetletje. Na odru celjskega gledališča bodo nocoj krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Režiser Jan Krmelj je satirično dramo Hlapci Ivana Cankarja umestil v sodoben čas in izpostavil vprašanje, zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Pojutrišnjem se začenja nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Koncerte nam je predstavila umetniška vodja orkestra Maja Kojc. Jutri bo minilo deset let, odkar se je poslovil nepozabni David Bowie, ki bi včeraj praznoval 79. rojstni dan. Goran Gregorič mu je posvetil današnjo glasbeno ogrlico oddaje.
V Gorici rojena kiparka Maria Benedetti Keržič je bila študentka prve povojne generacije ljubljanske Akademije za likovno umetnost. Za seboj je pustila monumentalne kipe v številnih krajih po Sloveniji, a je sčasoma skoraj poniknila iz javnega spomina. Zdaj njen izrazito modernistični kiparski opus znova stopa v ospredje. V Tartinijevi hiši v Piranu je na ogled razstava. Zasnovala jo je dr. Nives Zudić Antonič, ki se z delom Marie Benedetti Keržič ukvarja že več kot desetletje. Na odru celjskega gledališča bodo nocoj krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost. Režiser Jan Krmelj je satirično dramo Hlapci Ivana Cankarja umestil v sodoben čas in izpostavil vprašanje, zakaj je kritično mišljenje postalo nevarno za politične sisteme, ki bolj cenijo manipulacijo in dobiček kot pa človeško življenje. Pojutrišnjem se začenja nov cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Koncerte nam je predstavila umetniška vodja orkestra Maja Kojc. Jutri bo minilo deset let, odkar se je poslovil nepozabni David Bowie, ki bi včeraj praznoval 79. rojstni dan. Goran Gregorič mu je posvetil današnjo glasbeno ogrlico oddaje.
Komorni kolektiv Kalejdoskop, ki ga sestavljajo Elena Urioste – violina, Rosalind Ventris – viola, Laura van der Heijden – violončelo in Tom Poster – klavir, je 13. oktobra lani v Wigmorjevi dvorani v Londonu izvedel tri skladbe. Kot prva je zazvenela prva skladba iz cikla šestih pesmi Ihr Bildnis – Njen portret, op. 13 Clare Schumann v priredbi za klavirski kvartet Toma Posterja. Klavirski kvartet, op. 143 sodobnega skladatelja Robina Hollowaya je na ta dan doživel londonsko premiero, ob koncu pa bomo slišali še Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 Johannesa Brahmsa.
Komorni kolektiv Kalejdoskop, ki ga sestavljajo Elena Urioste – violina, Rosalind Ventris – viola, Laura van der Heijden – violončelo in Tom Poster – klavir, je 13. oktobra lani v Wigmorjevi dvorani v Londonu izvedel tri skladbe. Kot prva je zazvenela prva skladba iz cikla šestih pesmi Ihr Bildnis – Njen portret, op. 13 Clare Schumann v priredbi za klavirski kvartet Toma Posterja. Klavirski kvartet, op. 143 sodobnega skladatelja Robina Hollowaya je na ta dan doživel londonsko premiero, ob koncu pa bomo slišali še Klavirski kvartet št. 1 v g-molu, op. 25 Johannesa Brahmsa.
Ta vikend se začenja letošnji cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Na štirih koncertih se bodo članice in člani našega orkestra predstavili v različnih vlogah – kot orkestrski in komorni glasbeniki ter tudi kot solisti. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa bodo nocoj na odru krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost.
Ta vikend se začenja letošnji cikel nedeljskih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija Mozartine 2026. Na štirih koncertih se bodo članice in člani našega orkestra predstavili v različnih vlogah – kot orkestrski in komorni glasbeniki ter tudi kot solisti. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje pa bodo nocoj na odru krstno uprizorili predstavo Hlapci, dokumentarec za prihodnost.
Več filmskih kritikov se je pošalilo, da je Veličastni Marty nekoliko zavajajoč naslov, saj so pričakovali dokumentarec o režiserju Martinu Scorseseju. A naslov drži, Chalametov Marty Mauser je res veličasten lik, film pa presežek, ki se uvršča med letošnje favorite za filmske nagrade, predvsem pri glavni moški vlogi. Chalametova predstava je še toliko bolj navdušujoča zaradi dolgoletnih priprav. Mladi igralec je poleg očitno fizično zahtevnega treninga za znanstvenofantastično trilogijo Peščeni planet in poleg tega, da se je za glasbeno biografijo Popolni neznanec naučil igrati kitaro in peti kot Bob Dylan, kar sedem let izpopolnjeval igranje namiznega tenisa, da je uspel izvajati mojstrske trike, ki jih prikaže v filmu. A to sploh ni športni film. Prvenstveno gre za film o prevarantu, ki skuša voziti slalom med fantázemskimi ambicijami in izmikanjem odgovornosti resničnega življenja. V tem je do neke mere podoben drami Uncut Gems, ki sta jo je Safdieja posnela pred sedmimi leti in je prinesla več igralskih nagrad Adamu Sandlerju. Tudi to pot je dogajanje primarno postavljeno v New York, kjer spoznamo naslovnega junaka, najboljšega ameriškega igralca namiznega tenisa. Marty ne le, da sanja o svetovni slavi in uspehu, on že živi to življenje, čeprav sam šport ni posebej uveljavljen, on ni ravno prezentabilen in za nameček še izgubi v finalu londonskega turnirja. A kot vedno in znova dokazuje v filmu, noben poraz ne ustavi njegovega zagona, samozavesti in ambicij. Tako mimogrede okrade nevarnega gangsterja, zapeljuje nekdanjo filmsko zvezdo in s prijateljem opetnajsti skupino nevarnih newjerseyskih mladeničev. Kljub dobrima dvema urama trajanja tempo filma niti za trenutek ne popusti, poleg tega pa nas nagradi s kopico presenetljivih preobratov. Veličastni Marty je torej dober, ampak – ali je bolj veličasten kot rokoborski The Smashing Machine? Med filmoma je presenetljivo veliko vzporednic. Oba sta postavljena v svet športa, v preteklost, ko se ta šport šele uveljavlja, in nekoliko nenavadno se oba končata s športnim dogodkom na Japonskem. V obeh sta protagonista garača, ki poskušata prikrojiti pravila, ker verjameta v lastno izjemnost, in predvsem oba filma gradita živčni ritem s kanček predolgimi in pretirano bližnjimi kadri, s katerim sta Safdieja zaslovela. In čeprav sta oba avtorja mojstra filmske obrti, je glede na videno Josh posnel občutno boljši film. Kot prvo, Veličastni Marty izstopa s humorjem, kot drugo, pa z bistveno boljšim glavnim igralcem. Dwayne Johnson v The Smashing Machine prikaže vse, kar zmore, a je igralsko v velterski kategoriji, Timothée Chalamet pa v težki, če si izposodimo metaforo. Žal je nekoliko pod radarjem zdrsnil še tretji film, ki si zasluži primerjavo. Na Liffu prikazani Če bi imela noge, bi te brcnila je posnela Mary Bronstein, žena dolgoletnega sodelavca Safdiejev Ronalda Bronsteina, sicer tudi soscenarista Veličastnega Martyja. Tudi njen film nosi pečat filmske šole Safdiejev s podobno stresnim tempom, izjemno igro in protagonistom, ki glavo drži milimeter nad gladino med vse silovitejšo poplavo. A obstaja nekaj ključnih razlik, ki njen film naredijo še bolj izstopajoč. Medtem ko Safdieja že vso kariero v središče postavljata like z družbenega roba, zaradi česar jih lahko naredita še bolj fantastične oziroma veličastne, ne da bi trpela prepričljivost, je Bronstein zgodbo osredotočila okrog ženske srednjega razreda, liberalke in matere, ki se tako prepričljivo sabotira, da ji na koncu, še bolj veličastno kot Martyju, propade celo lastni propad.
Več filmskih kritikov se je pošalilo, da je Veličastni Marty nekoliko zavajajoč naslov, saj so pričakovali dokumentarec o režiserju Martinu Scorseseju. A naslov drži, Chalametov Marty Mauser je res veličasten lik, film pa presežek, ki se uvršča med letošnje favorite za filmske nagrade, predvsem pri glavni moški vlogi. Chalametova predstava je še toliko bolj navdušujoča zaradi dolgoletnih priprav. Mladi igralec je poleg očitno fizično zahtevnega treninga za znanstvenofantastično trilogijo Peščeni planet in poleg tega, da se je za glasbeno biografijo Popolni neznanec naučil igrati kitaro in peti kot Bob Dylan, kar sedem let izpopolnjeval igranje namiznega tenisa, da je uspel izvajati mojstrske trike, ki jih prikaže v filmu. A to sploh ni športni film. Prvenstveno gre za film o prevarantu, ki skuša voziti slalom med fantázemskimi ambicijami in izmikanjem odgovornosti resničnega življenja. V tem je do neke mere podoben drami Uncut Gems, ki sta jo je Safdieja posnela pred sedmimi leti in je prinesla več igralskih nagrad Adamu Sandlerju. Tudi to pot je dogajanje primarno postavljeno v New York, kjer spoznamo naslovnega junaka, najboljšega ameriškega igralca namiznega tenisa. Marty ne le, da sanja o svetovni slavi in uspehu, on že živi to življenje, čeprav sam šport ni posebej uveljavljen, on ni ravno prezentabilen in za nameček še izgubi v finalu londonskega turnirja. A kot vedno in znova dokazuje v filmu, noben poraz ne ustavi njegovega zagona, samozavesti in ambicij. Tako mimogrede okrade nevarnega gangsterja, zapeljuje nekdanjo filmsko zvezdo in s prijateljem opetnajsti skupino nevarnih newjerseyskih mladeničev. Kljub dobrima dvema urama trajanja tempo filma niti za trenutek ne popusti, poleg tega pa nas nagradi s kopico presenetljivih preobratov. Veličastni Marty je torej dober, ampak – ali je bolj veličasten kot rokoborski The Smashing Machine? Med filmoma je presenetljivo veliko vzporednic. Oba sta postavljena v svet športa, v preteklost, ko se ta šport šele uveljavlja, in nekoliko nenavadno se oba končata s športnim dogodkom na Japonskem. V obeh sta protagonista garača, ki poskušata prikrojiti pravila, ker verjameta v lastno izjemnost, in predvsem oba filma gradita živčni ritem s kanček predolgimi in pretirano bližnjimi kadri, s katerim sta Safdieja zaslovela. In čeprav sta oba avtorja mojstra filmske obrti, je glede na videno Josh posnel občutno boljši film. Kot prvo, Veličastni Marty izstopa s humorjem, kot drugo, pa z bistveno boljšim glavnim igralcem. Dwayne Johnson v The Smashing Machine prikaže vse, kar zmore, a je igralsko v velterski kategoriji, Timothée Chalamet pa v težki, če si izposodimo metaforo. Žal je nekoliko pod radarjem zdrsnil še tretji film, ki si zasluži primerjavo. Na Liffu prikazani Če bi imela noge, bi te brcnila je posnela Mary Bronstein, žena dolgoletnega sodelavca Safdiejev Ronalda Bronsteina, sicer tudi soscenarista Veličastnega Martyja. Tudi njen film nosi pečat filmske šole Safdiejev s podobno stresnim tempom, izjemno igro in protagonistom, ki glavo drži milimeter nad gladino med vse silovitejšo poplavo. A obstaja nekaj ključnih razlik, ki njen film naredijo še bolj izstopajoč. Medtem ko Safdieja že vso kariero v središče postavljata like z družbenega roba, zaradi česar jih lahko naredita še bolj fantastične oziroma veličastne, ne da bi trpela prepričljivost, je Bronstein zgodbo osredotočila okrog ženske srednjega razreda, liberalke in matere, ki se tako prepričljivo sabotira, da ji na koncu, še bolj veličastno kot Martyju, propade celo lastni propad.