Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Glasbeniki ansambla za staro glasbo Il Parrasio iz Nizozemske izvajajo 3. koncert 13. cikla Carpe artem z naslovom Italijanske resonance v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Ansambel Il Parrasio deluje v Haagu od februarja 2024, decembra 2025 pa je prvič nastopil v Sloveniji. V Italiji je prejel več nagrad v Italiji: glavno nagrado in nagrado občinstva na tekmovanju Prémio Bonpórti, oktobra 2024 pa 1. nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem tekmovanju Giovánnija Legrénzija. V stalni zasedbi ansambla Il Parrasio igrajo: Eriko Nagayama, 1. violina, Ajda Porenta, 2. violina, ki bo v pogovoru predstavila ansambel in repertoar, Luka Stefanović, violončelo, in Alessandro Papa, čembalo. Koncert z naslovom Italijanske resonance je v Kazinski dvorani SNG Maribor ponudil v poslušanje pester spored italijanske baročne glasbe od poznega 16. stoletja, iz 17. stoletja in prve polovice 18. stoletja: sonate, variacije in plese skladateljev, kot so: Tarquinio Merula, Maurízio Cazzáti, Giovánni Legrénzi, Salamone Rossi, Marco Ucellíni, Pietro Locatélli, Tomaso Antonio Vitali, Antonio Vivaldi in drugi mojstri italijanske baročne glasbe.
Glasbeniki ansambla za staro glasbo Il Parrasio iz Nizozemske izvajajo 3. koncert 13. cikla Carpe artem z naslovom Italijanske resonance v Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Ansambel Il Parrasio deluje v Haagu od februarja 2024, decembra 2025 pa je prvič nastopil v Sloveniji. V Italiji je prejel več nagrad v Italiji: glavno nagrado in nagrado občinstva na tekmovanju Prémio Bonpórti, oktobra 2024 pa 1. nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem tekmovanju Giovánnija Legrénzija. V stalni zasedbi ansambla Il Parrasio igrajo: Eriko Nagayama, 1. violina, Ajda Porenta, 2. violina, ki bo v pogovoru predstavila ansambel in repertoar, Luka Stefanović, violončelo, in Alessandro Papa, čembalo. Koncert z naslovom Italijanske resonance je v Kazinski dvorani SNG Maribor ponudil v poslušanje pester spored italijanske baročne glasbe od poznega 16. stoletja, iz 17. stoletja in prve polovice 18. stoletja: sonate, variacije in plese skladateljev, kot so: Tarquinio Merula, Maurízio Cazzáti, Giovánni Legrénzi, Salamone Rossi, Marco Ucellíni, Pietro Locatélli, Tomaso Antonio Vitali, Antonio Vivaldi in drugi mojstri italijanske baročne glasbe.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Yared, dobitnik oskarja za glasbo k filmu Angleški pacient, slovi po izjemni občutljivosti za dramski prostor. Njegova glasba nikoli ne kriči, temveč zadržano posluša svoje like. V Eleganci ježa se ta njegova značilnost razkrije v polni meri. Partitura je skoraj komorna: zgrajena je okrog klavirja, ki ga spremljajo topla, zračna godala in skromno odmerjeni pihalni vložki. V tem zvočnem svetu ni bleščavega orkestralnega razkošja; prevladujejo notranja umirjenost, drobne geste in elegantni premiki.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Razstava Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes je osebna, posebna in zelo močna, je ob včerajšnjem odprtju v Kosovelovem domu v Sežani izpostavila kuratorka Anamarija Stibilj Šajn. Prvič pri nas sta skupaj predstavljena cikla grafik Limbo in Cake, ki sta sicer vsebinsko povezana. Izhajata iz avtoričine osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe. Razstavo je zasnovala tudi z namenom destigmatizacije psihičnih stisk in spodbujanja k odprtemu pogovoru o njih. V Ljubljani se odpira osrednje letošnje razstave Slovenskega etnografskega muzeja. Pod naslovom bo do prihodnjega poletja na ogled več kot 120 mask iz domačih in zunajevropskih zbirk. Ustavili se bomo še na Ptuju, kjer v mestni galeriji predstavljajo pregledno razstavo kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici. V glasbeni ogrlici pa Armando Šturman z izborom skladb komentira aktualno dogajanje, v katerem svetovne sile vse manj skrivajo svoje imperialne apetite. Rdeča nit je misel francoskega filozofa in očeta anarhizma Pierra-Josepha Proudhona: Lastnina je kraja.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
Oba sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju ves čas zanimale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljali duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na prvem koncertu, ki je bil v ponedeljek, štiriindvajsetega novembra, sta nastopila basist Lisandro Abadie in lutnjarica Mónica Pustilnik. Na njunem sporedu je bila glasba Purcella, Weldona, Fingerja, Ecclesa in neznanih avtorjev iz druge polovice sedemnajstega stoletja.
19. maja 2025 je bil v dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopil kontrabasist Veljko Stanković, ki se v oddaji predstavlja z glasbo Nina Rote. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj bo izvedel njegov Koncertantni divertimento. Veljko Stanković je v Čupriji obiskoval Šolo za nadarjene učence in igral kontrabas v razredu Dušana Zdravkovića. Udeleževal se je mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Slobodan Gerić, Danijel Petrović in Zoran Marković, ta je pozneje postal njegov mentor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 2019 je bil član Mladinskega orkestra ESYO - European Spirit of Youth Orchestra, kot substitut je sodeloval v skoraj vseh slovenskih poklicnih orkestrih, od oktobra 2024 pa je namestnik solo kontrabasista v orkestru ljubljanske operne hiše.
19. maja 2025 je bil v dvorani Julija Betetta na ljubljanski Akademiji za glasbo koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopil kontrabasist Veljko Stanković, ki se v oddaji predstavlja z glasbo Nina Rote. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj bo izvedel njegov Koncertantni divertimento. Veljko Stanković je v Čupriji obiskoval Šolo za nadarjene učence in igral kontrabas v razredu Dušana Zdravkovića. Udeleževal se je mojstrskih tečajev pri profesorjih, kot so Slobodan Gerić, Danijel Petrović in Zoran Marković, ta je pozneje postal njegov mentor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Leta 2019 je bil član Mladinskega orkestra ESYO - European Spirit of Youth Orchestra, kot substitut je sodeloval v skoraj vseh slovenskih poklicnih orkestrih, od oktobra 2024 pa je namestnik solo kontrabasista v orkestru ljubljanske operne hiše.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani novo razstavo odpirajo mesec dni pred pustnim torkom, a njena vsebina se ne konča pri pustnih maskah, čeprav jih izpostavlja. Med 120-imi maskami lahko vidimo poskus prikaza njihovega nastanka, razvoja, nenazadnje pa tudi poskus prikaza »družbenih mask«, torej vlog, ki jih ljudje igrajo v različnih življenskih situacijah. V Kosovelovem domu v Sežani so sinoči odprli razstavo Plasti vizualne umetnice Sonje Vulpes. V Veliki galeriji Ivana Varla sta na ogled dva vsebinsko povezana cikla njenih del: Limbo in Cake. Oba cikla izhajata iz osebne izkušnje, a govorita o dveh različnih notranjih stanjih: o ujetosti in krhkosti ter o možnosti preobrazbe.V Mestni galeriji Ptuj pa je na ogled pregledna razstava del kiparja in restavratorja Viktorja Gojkoviča ob njegovi osemdesetletnici, ki jo je praznoval lani. Razstavo v poklon domačinu, čigar številne javne skulpture in kipi so postavljeni na več mestih na Ptuju in okolici, so v galeriji pripravili v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Ptuj - Ormož.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
Začenja se cikel Čas je za Brechta! Ob 70-letnici smrti enega največjih nemških dramatikov in reformatorjev gledališča se bodo zvrstili dogodki, ki ne govorijo samo o mračnih časih, v katerih je živel avtor potujitvenega učinka, ampak tudi o mračnem obdobju, v katerem živimo danes. Zakaj nas najbolj potuji tisto, kar se nam zdi domače, samoumevno? Gorazd Rečnik se je pred ljubljansko premiero predstave Življenje in časi Bertolta Brechta v produkciji Anton Podbevšek Tearta v Cankarjevem domu o aktualnosti Brechtova danes pogovarjal z Mladenom Dolarjem, Matjažem Bergerjem, Jakobom Ribičem, Aldom Milohnićem in Leno Prents.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
V dozdajšnjih šestih oddajah o glasbi zgodovinske Bohemije smo predstavili le delček umetnosti čeških skladateljev. Pojavi se novo ime, ki ga ne gre izpustiti, ali pa nova skladba iz obsežnih opusov že obravnavanih komponistov. Znanih opernih in simfoničnih del se ne dotikamo; naše raziskovanje je povezano z instrumenti s tipkami in različnimi zasedbami, v katere so vključeni … in tako spoznamo številne nam še neznane zaklade.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
1. Jean Sibelius: Karelia suita, Op. 11 Izv.: Orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Munih 2. Andre Caplet: Fantastična pripovedka za harfo in godalni kvartet Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Harfa: Mojca Zlobko Vajgl Violina (1.): Miran Kolbl Violina (2.): Rok Zgonc Violončelo: Miloš Mlejnik 3.Claude Debussy: Igre Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernest Bour
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Pisateljica in pedagoginja Tatjana Plevnik je pričela pisati šele po upokojitvi, toda kako pisati! Z vrsto kratkih zgodb je zmagala na različnih natečajih, med drugim je leta 2023 dobila Arsovo lastovko za zgodbo Jablana, njena prvenka Vabe (2022) se med drugim odlikuje z lucidnostjo in natančnostjo, njen priročnik Pišmeuk, prišepnica za kreativno pisanje (2023) je koristen in humoren, z najnovejšo zbirko Poskusni svetovi (LUD Literatura) pa je ponovno dokazala, da je mojstrica raznotere pripovedi. V zgodbah piše o istem vodilnem motivu, o smrti in odsotnosti ljubljene osebe, toda vsaka zgodba je samosvoja in prepoznavna kot odlična miniatura. Več pove Tatjana Plevnik v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postali kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma. Sogovorniki Tine Poglajen: Anja Banko, Ema Kugler, Robert Kuret, Ana Šturm in Denis Valič. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
V oddaji Razgledi in razmisleki se poklanjamo enemu najradikalnejših avtorjev sodobnega filma, nedavno preminulemu madžarskemu režiserju Béli Tarru. Njegovi filmi, znani po izjemno dolgih kadrih, hipnotični črno-beli fotografiji in neizprosnem pogledu na človeško eksistenco, so za vedno preoblikovali predstavo o filmskem času, ritmu in pripovedi. Svoje vtise, spomine in razmisleke bodo z nami delili filmski kritiki, publicisti in programski selektorji, ki bodo osvetlili, zakaj so dela, kot sta sedeminpolurni Satanov tango ter asketski Torinski konj, postali kanonične referenčne točke sodobnega avtorskega filma. Sogovorniki Tine Poglajen: Anja Banko, Ema Kugler, Robert Kuret, Ana Šturm in Denis Valič. Bere Igor Velše, ton in montaža Miha Klemenčič.
Tridentinski koncil je bil skupaj s protireformacijo, ki mu je sledila, osrednji dogodek v katoliškem delu sveta za Palestrinovega življenja. Na koncilu niso sprejeli zakonodaje za reformo cerkvene glasbe, temveč so se odločili samo za načelna stališča in njihovo uresničitev prepustili lokalnim oblastem. Ob koncu koncila leta 1563 so izdali navodila, da je treba iz glasbe odstraniti opolzke in nečiste elemente in da morajo biti duhovna besedila vselej razumljiva ljudstvu.
Tridentinski koncil je bil skupaj s protireformacijo, ki mu je sledila, osrednji dogodek v katoliškem delu sveta za Palestrinovega življenja. Na koncilu niso sprejeli zakonodaje za reformo cerkvene glasbe, temveč so se odločili samo za načelna stališča in njihovo uresničitev prepustili lokalnim oblastem. Ob koncu koncila leta 1563 so izdali navodila, da je treba iz glasbe odstraniti opolzke in nečiste elemente in da morajo biti duhovna besedila vselej razumljiva ljudstvu.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
V človeškem telesu ni nobena celica starejša od 10 let. Nekatere imajo še krajšo življenjsko dobo: celice, ki obdajajo želodec, »živijo« pet dni, naši eritrociti se obnovijo po približno 120-ih dneh, vrhnja plast kože pa vsaka dva tedna; tudi tkivo in kosti so v nenehni fazi obnavljanja, pri čemer ves čas izdelujejo bolj ali manj natančne kopije sebe. In ker to velja tudi za možganske celice, ni prav nič presenetljivo, da je naš spomin bolj ali manj nezanesljiva zadeva. Tudi Verdijev spomin ni bil izjema.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Miroslav Košuta je v sodobno slovensko poezijo vnesel prvinsko doživljanje morja in obmorske slovenske krajine. Njegova pesem je blago ironična do sodobne stvarnosti, duhovita in čustveno dovzetna, tudi ko satirično razgalja površnost, nenačelnost, mlačnost in lažni blišč. Pesnik bo letos dopolnil devetdeset let. Interpretka Nikla Petruške Panizon, mojster zvoka Jadranko Oblak, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
V oddaji Profil Tina Šrot gosti tržaško Slovenko Dašo Grgič, plesalko sodobnega plesa, pedagoginjo in koreografinjo. Nastopila je v številnih plesno-gledaliških predstavah, plesnih filmih in avtorskih predstavah v okviru različnih projektov ter gostovala na festivalih doma in v tujini. Pri svojih projektih sodeluje s plesalci, igralci, glasbeniki in režiserji. Pri oblikovanju lastne koreografske govorice je izhajala iz številnih plesnih zvrsti, ki jih je usvajala v Italiji in Franciji in še zlasti pri pedagoginji Carolyn Carlson. Leta 2014 je od Javnega sklada za kulturne dejavnosti RS prejela listino Mete Vidmar za plesno delovanje na pedagoškem in umetniškem področju.
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
Ameriški esejist Henry David Thoreau je s svojimi besedili in življenjskim slogom močno vplival na rodove razumnikov in borcev za človekove pravice, z esejem O državljanski nepokorščini tudi na Mahatmo Gandhija. Thoreau se je rodil 12. julija 1817 v mestecu Concorde; leta 1845 si je ob jezeru Walden zgradil preprosto kočo in v njej prebil dve leti. Takrat je napisal svoje najbolj znano delo Walden, ga kar osemkrat predelal, objavil pa ga je šele leta 1854. Knjiga ni bila uspešnica, vendar je po avtorjevi smrti postala klasika. Za oddajo smo izbrali odlomek iz drugega poglavja z naslovom Kje sem živel in za kaj sem živel v prevodu Vesne Velkovrh Bukilice. Prevajalec Vesna Velkovrh Bukilica, režiser Marko Bratuš, interpret Akira Hasegawa, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, redaktorja oddaje Marko Golja in Petra Meterc. Produkcija leta 2007.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so ob veliki razstavi A vi rišete Mikija Mustra? ob 100. obletnici rojstva striparskega mojstra pripravili izdajo Bibliografije vinjet in napovednikov Mikija Mustra. S slikami opremljena bibliografija avtorjev Roka Glavana in Sama Kristana prinaša pregled napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra, ki so bili objavljeni v časopisnih pasicah. Predstavili bomo monografijo Akhitekti bratje Lapajne; Miloš, Danilo in Marijan Lapajne spadajo med ključne ustvarjalce slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja. Slovenska kinoteka pripravlja prvo pregledno retrospektivo Johna Cassavetesa, predhodnika ameriškega neodvisnega filma. V Galeriji Instituta Jožef Stefan smo si ogledali skupinsko razstavo Grafiki na razširjenem polju.
V Narodni in univerzitetni knjižnici so ob veliki razstavi A vi rišete Mikija Mustra? ob 100. obletnici rojstva striparskega mojstra pripravili izdajo Bibliografije vinjet in napovednikov Mikija Mustra. S slikami opremljena bibliografija avtorjev Roka Glavana in Sama Kristana prinaša pregled napovednikov in naslovnih vinjet za stripe in slikanice Mikija Mustra, ki so bili objavljeni v časopisnih pasicah. Predstavili bomo monografijo Akhitekti bratje Lapajne; Miloš, Danilo in Marijan Lapajne spadajo med ključne ustvarjalce slovenske arhitekture druge polovice 20. stoletja. Slovenska kinoteka pripravlja prvo pregledno retrospektivo Johna Cassavetesa, predhodnika ameriškega neodvisnega filma. V Galeriji Instituta Jožef Stefan smo si ogledali skupinsko razstavo Grafiki na razširjenem polju.
Več kot »dirty dozen« nocojšnja AriZONA. In zanimiva, ker drugačna … V njej dobite domač in tuj izbor, reprezentanco glasbenih presežkov minulega leta, kot so ga opravili vešči in zato posvečeni. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
Več kot »dirty dozen« nocojšnja AriZONA. In zanimiva, ker drugačna … V njej dobite domač in tuj izbor, reprezentanco glasbenih presežkov minulega leta, kot so ga opravili vešči in zato posvečeni. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
Voditeljica, improvizatorka, moderatorka, komičarka, žirantka, lutkarica … in tudi šansonjerka. Z albumom Ciao, šanson! si je podarila darilo sama sebi – avtorsko delo, pod katero se podpisuje tako z besedili kot z glasbo. Ko pričakujemo humor, dobimo nekaj drugega: nežnost, rast in ljubezen.
Voditeljica, improvizatorka, moderatorka, komičarka, žirantka, lutkarica … in tudi šansonjerka. Z albumom Ciao, šanson! si je podarila darilo sama sebi – avtorsko delo, pod katero se podpisuje tako z besedili kot z glasbo. Ko pričakujemo humor, dobimo nekaj drugega: nežnost, rast in ljubezen.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec ali pa je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec ali pa je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Pred 150 leti je izšla prva številka Edinosti, glasila tržaških Slovencev, ki je poročal tudi o razmerah širšega območja Primorske in Istre. V Čedadu so ob letošnjem tradicionalnem dnevu emigranta obeležili tudi 50-letnico društva Beneško gledališče. Govorili bomo tudi o filmu in stripu, tokratno glasbeno ogrlico pa je Iztok Novak Easy posvetil albumu 25, s katerim je Adele na današnji dan pred 10-imi leti zasedla vrh ameriške lestvice albumov.
Pred 150 leti je izšla prva številka Edinosti, glasila tržaških Slovencev, ki je poročal tudi o razmerah širšega območja Primorske in Istre. V Čedadu so ob letošnjem tradicionalnem dnevu emigranta obeležili tudi 50-letnico društva Beneško gledališče. Govorili bomo tudi o filmu in stripu, tokratno glasbeno ogrlico pa je Iztok Novak Easy posvetil albumu 25, s katerim je Adele na današnji dan pred 10-imi leti zasedla vrh ameriške lestvice albumov.
Violončelist Ciril Škerjanec je bil umetnik s pretanjenim sluhom, mojster svojega instrumenta, pa tudi izvrsten pedagog, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nastopal je v evropskih glasbenih središčih, izjemen uspeh je dosegel v znameniti newyorški dvorani Carnegie. O njem bomo govorili v oddaji "Čas, prostor in glasba".
Violončelist Ciril Škerjanec je bil umetnik s pretanjenim sluhom, mojster svojega instrumenta, pa tudi izvrsten pedagog, profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo. Nastopal je v evropskih glasbenih središčih, izjemen uspeh je dosegel v znameniti newyorški dvorani Carnegie. O njem bomo govorili v oddaji "Čas, prostor in glasba".
Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Tokrat začenjamo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji, kjer so 11. januarja pihalci in trobilci Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z glasbo Bacha in Mozarta odprli novo koncertno sezono abonmaja Mozartine. Nadaljujemo s koncertom Akademskega pevskega zbora France Prešeren Kranj, ki se je prejšnjo sredo z baročno navdahnjenim programom predstavil v Sakralnem abonmaju v Uršulinski cerkvi svete Trojice v Ljubljani, pregled pa sklepamo v Novi Gorici, kjer je v ponedeljek premierno zazvenel glasbeni projekt Brezmejna Jureta Ivanušiča, zasedbe Nordunk in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija.
Anna Moffo je bila ameriška operna pevka, televizijska osebnost in igralka, od njene smrti pa letos mineva 20 let. Slovela je kot ena izmed vodilnih lirično-koloraturnih sopranistk svoje generacije, s svojim toplim in sijočim glasom pa je očarala mnoge. Očarala je tudi s svojo telesno lepoto, saj je dobila celo vzdevek “La Belissima”.
Anna Moffo je bila ameriška operna pevka, televizijska osebnost in igralka, od njene smrti pa letos mineva 20 let. Slovela je kot ena izmed vodilnih lirično-koloraturnih sopranistk svoje generacije, s svojim toplim in sijočim glasom pa je očarala mnoge. Očarala je tudi s svojo telesno lepoto, saj je dobila celo vzdevek “La Belissima”.
V Slovenski kinoteki se nocoj pričenja retrospektiva filmov režiserja in igralca Johna Cassavetesa, enega osrednjih imen ameriškega neodvisnega filma. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo v okviru cikla Carpe artem s koncertom Soncu naproti v Sloveniji prvič nastopil mednarodni kvartet z uveljavljeno slovensko violinistko Tanjo Sonc iz Züricha.
V Slovenski kinoteki se nocoj pričenja retrospektiva filmov režiserja in igralca Johna Cassavetesa, enega osrednjih imen ameriškega neodvisnega filma. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor pa bo v okviru cikla Carpe artem s koncertom Soncu naproti v Sloveniji prvič nastopil mednarodni kvartet z uveljavljeno slovensko violinistko Tanjo Sonc iz Züricha.
Oboista Boža Rogeljo boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 15. januarja, ob 5.05.
Oboista Boža Rogeljo boste poslušali v komornih zasedbah in kot solista z orkestrom. V Arsovih spominčicah poslušajte oboista Boža Rogeljo kot komornega glasbenika in solista z orkestrom. Božo Rogelja je bil član Orkestra Radia Ljubljana od sezone 1969/70 in solist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija do sezone 1996/97. Uveljavil se je kot interpret novih del slovenskih skladateljev, za svoje koncertne izvedbe je leta 1982 prejel nagrado Prešernovega sklada. Od leta 1972 do 1990 je bil član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, s katerim je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Oboista Boža Rogeljo bomo poslušali v Liričnih epizodah za oboo in komorni orkester Iva Petrića, Štirih miniaturah za pihalni kvintet Maksimiljana Feguša, Treh romancah za oboo in klavir Roberta Schumanna, 1. stavku Koncerta za oboo in mali orkester v D-duru Richarda Straussa in dveh izmed Treh plesov za oboo, harfo, godalni kvintet in orkester Franka Martina. Oddajo, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo ponovili v četrtek, 15. januarja, ob 5.05.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Vrhunski, virtuozni basist Jošt Lampret je gostoval pri Big Bandu RTV Slovenija na sobotnem koncertui v SiTi Teatru v Ljubljani. Na sporedu so bile njegove avtorske skladbe. Orkester je vodil Tadej Tomšič, gosta sta bila tudi bobnar Gaj Bostič in vokalna solistka Veronika Kumar.
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
Verjetno ni veliko ljudi, ki bi si za cilj svojega potovanja izbrali – smetišče. Še manj je takih, ki bi o tem napisali obsežno knjigo. Knjigo, ki bi bila svojevrsten potopis, pa tudi osebni dnevnik, reportaža in celo ljubezenski roman hkrati. A prav vse to v sebi združuje knjiga Ujeti v raju, v kateri je španski avtor Patxi Irurzun z obilico humorja, (samo)ironije, pronicljivosti in empatičnosti opisal svoje pretresljivo popotovanje po smetiščih v Manili in Papui Novi Gvineji. Knjiga je izšla v zbirki prevodne literature Mentorjeva prevajalnica in je nastala na prevajalskih delavnica Prevajalnica JSKD v zadnjih treh letih. Prevedle so jo Tonja Gašperšič, Špela Grošelj, Svetlana Pavlin, Mojca Petaros, Vesna Petrič, Katja Rijavec, Manca Toporišič Gašperšič pod mentorskim vodstvom uveljavljene prevajalke Marjete Drobnič.
Palestrina je prvo glasbeno izobrazbo dobil v baziliki Marije Snežne v Rimu. V mladosti je bil nekaj let organist katedrale v bližnjem mestu Palestrini, po sedmih letih pa se je vrnil v Rim in postal učitelj v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo brez običajnega preizkusa, in to čeprav Palestrina ni znal peti, poleg tega pa je bil poročen. To je motilo enega izmed papeževih naslednikov in Palestrina si je moral poiskati zaposlitev v drugih rimskih cerkvah.
Palestrina je prvo glasbeno izobrazbo dobil v baziliki Marije Snežne v Rimu. V mladosti je bil nekaj let organist katedrale v bližnjem mestu Palestrini, po sedmih letih pa se je vrnil v Rim in postal učitelj v Julijanski kapeli. Štiri leta pozneje ga je papež imenoval v Sikstinsko kapelo brez običajnega preizkusa, in to čeprav Palestrina ni znal peti, poleg tega pa je bil poročen. To je motilo enega izmed papeževih naslednikov in Palestrina si je moral poiskati zaposlitev v drugih rimskih cerkvah.
Pogovor z bobnarjem Kristijanom Krajnčanom o prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi", o dobro uglašenem klavirju in še o marsičem. Z njim se je pogovarja Hugo Šekoranja.
Pogovor z bobnarjem Kristijanom Krajnčanom o prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu "Med se iskri v temi", o dobro uglašenem klavirju in še o marsičem. Z njim se je pogovarja Hugo Šekoranja.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu dela Césarja Antonoviča Cuija, Milija Aleksijeviča Balakirjeva in Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Na sporedu dela Césarja Antonoviča Cuija, Milija Aleksijeviča Balakirjeva in Sergeja Sergejeviča Prokofjeva.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Pesem Zimsko jutro je napisala slovenska pesnica, pisateljica in prevajalka Ade Škerl. Rodila se je leta 1924 in je še pred zbirko Pesmi štirih znova uvedla v slovensko poezijo intimizem. Naslovi njenih pesniških zbirk so Senca v srcu (1949), Obledeli pasteli (1965), Temna tišina (1992). Pred sedmimi leti so zbrane pesmi izšle v zbirki Kondor Mladinske knjige. Igralka Saša Mihelčič, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2003.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Na sporedu glasba Johanna Hermanna Scheina, Giuseppa Tartinija, Feliceja Giardinija in Giovannija Battiste Sammartinija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je s projektom matter 100 nastopila pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Bili smo na predstavitvi cikla Čas je za Brechta!. Predstavljamo zbornik Umetnost v živem in mrtvem kotu avtorja Jožefa Muhoviča, ki je nedavno izšel pri založbi Slovenska matica. Arheologi so decembra 2025 sporočili, da so na najdišču Barnham v Suffolku odkrili približno 400.000 let stare ostanke namernega prižiganja ognja.
V Cankarjevem domu v Ljubljani je s projektom matter 100 nastopila pianistka in skladateljica Kaja Draksler. Bili smo na predstavitvi cikla Čas je za Brechta!. Predstavljamo zbornik Umetnost v živem in mrtvem kotu avtorja Jožefa Muhoviča, ki je nedavno izšel pri založbi Slovenska matica. Arheologi so decembra 2025 sporočili, da so na najdišču Barnham v Suffolku odkrili približno 400.000 let stare ostanke namernega prižiganja ognja.
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
Pesnica Ayesha Chatterjee je otroštvo preživela v Indiji, pozneje je živela v Veliki Britaniji, ZDA in Nemčiji, zdaj pa je njen dom v Torontu v Kanadi. Vse te domove upodablja tudi v poeziji, njene metafore izvirajo tako iz zahodne kot iz indijske kulture. Njena prva pesniška zbirka Jasnost razdalje iz leta 2011 je meditacija o kompleksnosti življenja, podobno izkušnjo o povezanosti vsega ponuja tudi druga zbirka Steklenice in kosti izpred dveh let. Izbrali smo nekaj njenih delov: Pozabljivost; Hommage; Via Tiburtina; Križci in krožci; Sari; Nekoč je bilo in nato ni bilo; Preteklik in Slavim. Prevajalka Petra Meterc, režiser Igor Likar, interpretka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorja oddaje Vlado Motnikar in Petra Meterc. Posneto leta 2019.
V oddaji gostiomo Zarjo Zavodnik, urednico in scenaristko dokumentarne oddaje Od plesnega do vrhunskega orkestra - Big Band RTV Slovenija.
V oddaji gostiomo Zarjo Zavodnik, urednico in scenaristko dokumentarne oddaje Od plesnega do vrhunskega orkestra - Big Band RTV Slovenija.
V oddaji se pogovarjamo z eno naših najuspešnejših igralk v tujini, Katarino Čas, ki nastopa v novi nadaljevanki Divja češnja v produkciji BBC. Kakšna je njena vloga, kakšni so pogoji dela v tujini in kako je od blizu videti sodelovanje z velikimi imeni iz sveta filma?
V oddaji se pogovarjamo z eno naših najuspešnejših igralk v tujini, Katarino Čas, ki nastopa v novi nadaljevanki Divja češnja v produkciji BBC. Kakšna je njena vloga, kakšni so pogoji dela v tujini in kako je od blizu videti sodelovanje z velikimi imeni iz sveta filma?
Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Da bi se izognila neprijetnim obiskom pri teti, si Josephine izmisli vrtnarja Putoisa. A zvedava teta ga hoče tudi sama zaposliti — in ker se vrtnar ne prikaže, ga začne iskati. Režiser: Marjan Marinc Prevajalka: Meta Sever Prevajalec pesmi: Janez Menart Prirejevalec: Hans Mahlau Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Mladen Fortič Avtor izvirne glase: Bojan Adamič Gospa Cornouiller– Ruša Bojc Eloi Bergeret– Stane Sever Josephine, njegova žena – Duša Počkaj Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1959.
Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.
Decembra 2025 je minilo dvesto let, odkar je umrl Andrej Šuster - Drabósnjak, koroški ljudski pesnik in dramatik, tako imenovani bukovnik. Se pravi, nešolani literarno delujoč človek, prevajalec in prirejevalec besedil iz nemščine ter avtor pesmi, ljudskih in verskih iger. Rodil se je leta 1768 v Drabosinjah pri Kostanjah na Koroškem. Bil je kmet, vendar se je veliko posvečal pisanju in tiskanju svojih besedil, saj je imel doma preprosto tiskarno. Prirejal je predstave s svojo igralsko skupino in tako budil narodno zavest. Pisati je začel vsaj že leta 1793, njegova dramska besedila so pogosto uprizarjali in tako po Antonu Tomažu Linhartu ohranjali kontinuiteto slovenskega gledališča. Avtor oddaje Niko Kuret, bralca Julka Vahen in Jernej Pikel, interpret Luka Kramolc, glasbena opremljevalka Zmaga Kumer, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiserja Jože Vozny in Aleš Jan, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 1968.
Hladni večeri kličejo po glasbi, ki prihaja iz toplih krajev. Pred meseci sta nas v oddaji Jazz v Hendrixu obiskala senegalski mojster kore Ablaye Cissoko in provansalski harmonikar Cyrille Brotto. Glasbenikoma se je pridružil tudi slovenski duo Harmelogic, ki ga sestavljata pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek. Preživeli smo čarobni večer, poln zgodb, ki jih znajo pripovedovati le afriški grioti, potujoči pevci.
Hladni večeri kličejo po glasbi, ki prihaja iz toplih krajev. Pred meseci sta nas v oddaji Jazz v Hendrixu obiskala senegalski mojster kore Ablaye Cissoko in provansalski harmonikar Cyrille Brotto. Glasbenikoma se je pridružil tudi slovenski duo Harmelogic, ki ga sestavljata pianist Kristijan Korat in tolkalec Damir Mazrek. Preživeli smo čarobni večer, poln zgodb, ki jih znajo pripovedovati le afriški grioti, potujoči pevci.