Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V romanu se razkrivajo spomini na usodno privlačnost med poročeno žensko iz visoke družbe in nekoč izjemno uspešnim podjetnikom, ki po osebnem in poklicnem zlomu pristane na odmaknjenem nemškem otoku v Severnem morju. V osami, zaznamovani z notranjimi monologi, spomini in raziskovanjem narave ter lastne preteklosti, se sooča z izgubo, željo in krivdo, vendar se počuti svobodnega. To se spremeni, ko ga znova pokliče nekdanja ljubezen, prav tista ... Roman Opazovalec ptic Uweja Timma sicer prepleta zgodbi dveh ljubezenskih parov ter razpira večna vprašanja o morali, odgovornosti in hrepenenju. Ob tem subtilno briše mejo med fikcijo in resničnostjo ter osebno izkušnjo umešča v širši zgodovinski in družbeni kontekst. Sogovornik: prevajalec romana Slavo Šerc
V romanu se razkrivajo spomini na usodno privlačnost med poročeno žensko iz visoke družbe in nekoč izjemno uspešnim podjetnikom, ki po osebnem in poklicnem zlomu pristane na odmaknjenem nemškem otoku v Severnem morju. V osami, zaznamovani z notranjimi monologi, spomini in raziskovanjem narave ter lastne preteklosti, se sooča z izgubo, željo in krivdo, vendar se počuti svobodnega. To se spremeni, ko ga znova pokliče nekdanja ljubezen, prav tista ... Roman Opazovalec ptic Uweja Timma sicer prepleta zgodbi dveh ljubezenskih parov ter razpira večna vprašanja o morali, odgovornosti in hrepenenju. Ob tem subtilno briše mejo med fikcijo in resničnostjo ter osebno izkušnjo umešča v širši zgodovinski in družbeni kontekst. Sogovornik: prevajalec romana Slavo Šerc
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
V Ljubljani delujoči oktet Deseti brat letos praznuje že 45 let obstoja. Ob tej priložnosti člani zasedbe pripravljajo slavnostni koncert. Ta bo v petek, 17. aprila 2026, v Narodni galeriji v Ljubljani. V današnji smo ob starejših posnetkih prepletli pogovor s kar tremi člani zasedbe – vabljeni k poslušanju in obisku koncerta.
V Ljubljani delujoči oktet Deseti brat letos praznuje že 45 let obstoja. Ob tej priložnosti člani zasedbe pripravljajo slavnostni koncert. Ta bo v petek, 17. aprila 2026, v Narodni galeriji v Ljubljani. V današnji smo ob starejših posnetkih prepletli pogovor s kar tremi člani zasedbe – vabljeni k poslušanju in obisku koncerta.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Brada, Bacha in Salierija v prvem, Mendelssohna v drugem ter Thomasa, Duarta, Čajkovskega, Asencia, Stamitza in Beethovna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Brada, Bacha in Salierija v prvem, Mendelssohna v drugem ter Thomasa, Duarta, Čajkovskega, Asencia, Stamitza in Beethovna v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.
Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.
V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapleti, med drugim vse hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Za Literarni nokturno (cikel Na valovih humorja) smo izbrali enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Roman je prevedel Aleš Berger. Interpretira dramski igralec Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh (urednica ponovitve Tesa Drev), produkcija 2020.
V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapleti, med drugim vse hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Za Literarni nokturno (cikel Na valovih humorja) smo izbrali enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Roman je prevedel Aleš Berger. Interpretira dramski igralec Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh (urednica ponovitve Tesa Drev), produkcija 2020.
Jutri se bo s podelitvijo nagrad v Prešernovem gledališču Kranj končal 56. Teden slovenske drame, danes pa so na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov, razpravljali o tem, koliko uprizorjenih dramskih besedil napišejo ženske. V zbirki Veliki slovenski epi v stripu, ki jo izdaja zavod Škrateljc, je izšel strip Krst pri Savici avtorjev Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča. Z njim želijo nagovoriti mlade bralce. Ukrajinski režiser Sergej Loznica film uporablja tudi kot sredstvo družbenega boja. Avtor filmov, kot sta Donbas in Krotko dekle, se zdaj v slovenskih kinematografih predstavlja z zgodovinsko dramo Dva tožilca. Na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu se bo za zlato palmo za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 21 filmov. Med režiserji, ki so se uvrstili v izbor, so tako zmagovalci preteklih izdaj kot novinci. 79. festival na francoski rivieri bo potekal od 12. do 23. maja.
Jutri se bo s podelitvijo nagrad v Prešernovem gledališču Kranj končal 56. Teden slovenske drame, danes pa so na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov, razpravljali o tem, koliko uprizorjenih dramskih besedil napišejo ženske. V zbirki Veliki slovenski epi v stripu, ki jo izdaja zavod Škrateljc, je izšel strip Krst pri Savici avtorjev Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča. Z njim želijo nagovoriti mlade bralce. Ukrajinski režiser Sergej Loznica film uporablja tudi kot sredstvo družbenega boja. Avtor filmov, kot sta Donbas in Krotko dekle, se zdaj v slovenskih kinematografih predstavlja z zgodovinsko dramo Dva tožilca. Na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu se bo za zlato palmo za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 21 filmov. Med režiserji, ki so se uvrstili v izbor, so tako zmagovalci preteklih izdaj kot novinci. 79. festival na francoski rivieri bo potekal od 12. do 23. maja.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Zaročenka sanja Torbjørna Dyruda, Štirje spevi za dvojni zbor, op. 141 Roberta Schumanna, Lep poljub Louisa Andriessena in Štiri pesmi o ljubezni Svena-Davida Sandströma.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Zaročenka sanja Torbjørna Dyruda, Štirje spevi za dvojni zbor, op. 141 Roberta Schumanna, Lep poljub Louisa Andriessena in Štiri pesmi o ljubezni Svena-Davida Sandströma.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Za začetek: britanski trio Cream, nato pa ameriški basist in pevec Nathan East ter kitarist in skladatelj John Scofield. In še skandinavski band Rymden za konec oddaje.
Za začetek: britanski trio Cream, nato pa ameriški basist in pevec Nathan East ter kitarist in skladatelj John Scofield. In še skandinavski band Rymden za konec oddaje.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Upodobitve mitov, povezanih z ustanovitvijo Rima, so imele v rimskem svetu pomembno simbolno in propagandno vlogo. Med njimi posebej izstopa motiv volkulje z dvojčkoma, Romulom in Remom, znan kot Lupa Romana. Ta podoba iz javnega in zasebnega prostora, ki se je sčasoma razširila v različne umetniške zvrsti, je predstavljala sam Rim, danes pa je najbolj znana in razširjena njena bronasta različica poznejšega izvora. V času rimskega cesarstva je motiv dobil še dodatne pomene, povezane z dinastično ideologijo in zlato dobo, predvsem v obdobju Avgusta. Pogosto je bil umeščen tudi v vojaški kontekst, kjer je poudarjal moč Rima, včasih v povezavi z bogom Marsom. Motiv volkulje je bil zelo razširjen tudi v provincah, zlasti v Noriku in Panoniji, kjer se pogosto pojavlja na nagrobnih spomenikih kot izraz želje po nesmrtnosti pokojnika. Prisotnost motiva v donavskih provincah kaže na močno ideološko in kulturno povezanost z Rimom. Poleg tega motiva se redkeje pojavljajo tudi drugi ustanovitveni miti, kot je prihod Eneja iz Troje. Čeprav so se ikonografske podrobnosti nekoliko prilagajale lokalnim razmeram, je njihov osnovni pomen ostajal enak: poudarjanje rimskega izvora, identitete in večnosti. S poskusi oživitve antičnih motivov in vzorcev se je v preteklosti znova pojavila večja uporaba tega motiva; pozneje je bil zlorabljen tudi v politične namene, dandanes pa je del sodobne kulture.
Upodobitve mitov, povezanih z ustanovitvijo Rima, so imele v rimskem svetu pomembno simbolno in propagandno vlogo. Med njimi posebej izstopa motiv volkulje z dvojčkoma, Romulom in Remom, znan kot Lupa Romana. Ta podoba iz javnega in zasebnega prostora, ki se je sčasoma razširila v različne umetniške zvrsti, je predstavljala sam Rim, danes pa je najbolj znana in razširjena njena bronasta različica poznejšega izvora. V času rimskega cesarstva je motiv dobil še dodatne pomene, povezane z dinastično ideologijo in zlato dobo, predvsem v obdobju Avgusta. Pogosto je bil umeščen tudi v vojaški kontekst, kjer je poudarjal moč Rima, včasih v povezavi z bogom Marsom. Motiv volkulje je bil zelo razširjen tudi v provincah, zlasti v Noriku in Panoniji, kjer se pogosto pojavlja na nagrobnih spomenikih kot izraz želje po nesmrtnosti pokojnika. Prisotnost motiva v donavskih provincah kaže na močno ideološko in kulturno povezanost z Rimom. Poleg tega motiva se redkeje pojavljajo tudi drugi ustanovitveni miti, kot je prihod Eneja iz Troje. Čeprav so se ikonografske podrobnosti nekoliko prilagajale lokalnim razmeram, je njihov osnovni pomen ostajal enak: poudarjanje rimskega izvora, identitete in večnosti. S poskusi oživitve antičnih motivov in vzorcev se je v preteklosti znova pojavila večja uporaba tega motiva; pozneje je bil zlorabljen tudi v politične namene, dandanes pa je del sodobne kulture.
Pogovor o branju v koprski Pretorski plači je tokrat povezal tri pesnike, ki so pred kratkim izdali vsak svojo pesniško zbirko. Vanja Pegan je izdal Sekstet, Marko Matičetov V notranjosti so pokrajine, Martin Mikolič pa prvenc G.JN. Predstavili smo tudi novi strip Krst pri Savici avtorja Boštjana Gorenca-Pižame in nekaj nadarjenih mladih primorskih glasbenikov, zlatih nagrajencev tekmovanja Temsig, ki smo jih gostili v studiu Hendrix.
Pogovor o branju v koprski Pretorski plači je tokrat povezal tri pesnike, ki so pred kratkim izdali vsak svojo pesniško zbirko. Vanja Pegan je izdal Sekstet, Marko Matičetov V notranjosti so pokrajine, Martin Mikolič pa prvenc G.JN. Predstavili smo tudi novi strip Krst pri Savici avtorja Boštjana Gorenca-Pižame in nekaj nadarjenih mladih primorskih glasbenikov, zlatih nagrajencev tekmovanja Temsig, ki smo jih gostili v studiu Hendrix.
V ospredju bo tokrat godalni kvartet Vertavo, ki ga je priznani britanski tedenski časopis The Sunday Times pohvalil zaradi strasti in jasnosti, intelekta in čustev, ki jih izraža pri muziciranju. Zasedba, ki je pred dvema letoma praznovala svojo 40-letnico delovanja, bo koncert začela s »Stavkom za godalni kvartet v c-molu, D. 703« Franza Schuberta. V nadaljevanju pa se bosta zasedbi pridružila še pianist Paul Lewis in kontrabasist Tim Gibbs, in sicer v »Koncertu za klavir št. 1« Ludwiga van Beethovna. Seveda ne bomo slišali izvirne različice, pač pa priredbo iz leta 1881, ki jo je pripravil Vinzenz Lachner.
V ospredju bo tokrat godalni kvartet Vertavo, ki ga je priznani britanski tedenski časopis The Sunday Times pohvalil zaradi strasti in jasnosti, intelekta in čustev, ki jih izraža pri muziciranju. Zasedba, ki je pred dvema letoma praznovala svojo 40-letnico delovanja, bo koncert začela s »Stavkom za godalni kvartet v c-molu, D. 703« Franza Schuberta. V nadaljevanju pa se bosta zasedbi pridružila še pianist Paul Lewis in kontrabasist Tim Gibbs, in sicer v »Koncertu za klavir št. 1« Ludwiga van Beethovna. Seveda ne bomo slišali izvirne različice, pač pa priredbo iz leta 1881, ki jo je pripravil Vinzenz Lachner.
»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Spreminjajoči se, živi zemljevid svetlobe - tako Sandi Červek razume svoje slike, o katerih lahko preberemo tudi, da zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem. "Z najbolj zahtevno samoomejitvijo na uporabo ene same barve je ustvaril navdušujoč obsežen opus nefiguralnih podob, ki se v ničemer ne ponavljajo, ampak slikarsko pronicajo v prostore kozmičnih in duhovnih razsežnosti" pa piše v utemeljitvi nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko dela, ki jo je prejel letos. Umetnik je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, tedaj je nastal tudi pogovor o njegovem delu.
Spreminjajoči se, živi zemljevid svetlobe - tako Sandi Červek razume svoje slike, o katerih lahko preberemo tudi, da zrcalijo brezmejno in nevidno v zamejenem in vidnem. "Z najbolj zahtevno samoomejitvijo na uporabo ene same barve je ustvaril navdušujoč obsežen opus nefiguralnih podob, ki se v ničemer ne ponavljajo, ampak slikarsko pronicajo v prostore kozmičnih in duhovnih razsežnosti" pa piše v utemeljitvi nagrade Riharda Jakopiča za življenjsko dela, ki jo je prejel letos. Umetnik je leta 2021 prejel nagrado Prešernovega sklada, tedaj je nastal tudi pogovor o njegovem delu.
Ángela in Héctor sta ljubeč par v ne več najmlajših letih, ko se soočita z novico, da bosta dobila otroka. Ker je Ángela pri svojih sedmih letih začela izgubljati sluh, se najprej zbojita, da je gluhota morda dedna. S prihodom dojenčice in bremeni starševstva pa se začnejo spreminjati odnosi tudi znotraj družine, saj se Ángela počuti vedno bolj odrinjeno. Španski film Gluha je družinska drama v več pomenih: čeprav daje že z naslovom jasno vedeti, da gre za tematiko življenja z invalidnostjo, je v ospredju vendarle intimen portret vsakdanjosti v ne povsem običajni skupnosti. Režiserka in scenaristka Eva Libertad v svojem samostojnem celovečernem prvencu niza prizore iz kroga prijateljev, družine in službe Ángele in Héctorja ter pred nami razkriva zagate pri sporazumevanju oziroma različnih ravneh sprejetosti in premagovanja ovir v interakciji s sodelavci, prijatelji in neznanci. Družinska drama pa je tudi v bolj dobesednem pomenu, saj sta avtorica filma Eva Libertad in glavna igralka Miriam Garlo sestri; skupaj sta pred tem posneli že kratkometražni film na podobno temo; Gluha je pravzaprav samo razširjena in poglobljena različica 20-minutnega, delno avtobiografskega filma. Ta spoj lastne izkušnje in sestrske naveze je najbrž tudi ključ do intimnega občutja, ki prežema celovečerni film. Težko bi dovolj izpostavil mojstrsko igro in karizmatično prisotnost Miriam Garlo, ki kljub težavam s sluhom tudi sicer deluje kot gledališka igralka. Toda tudi pri režijskem pristopu se zdi kamera ves čas kot dodatna, neposredno prisotna oseba, v to vlogo pa zato postavlja tudi samega gledalca. Film v tem pogledu ne postavlja na piedestal samo poistovetenja oziroma ne govori samo o okvari sluha in sprejemanju »drugačnosti«, ampak je to prav tako kompleksno delo o soočanju z zagatami starševstva ter novih vlog na zasebni in družbeni ravni. Jasne so napetosti v partnerskem odnosu, težave pri razdeljevanju obveznosti in osebne dileme pri vzpostavljanju vezi, saj sta tako Héctor kot dojenčica osebi z dobrim sluhom, Ángela pa želi biti kljub svoji invalidnosti enakopravno prisotna pri komunikaciji in vzgoji, to pa še zdaleč ne poteka zlahka in samoumevno. Celovečerni film izjemno spretno, neopazno preskakuje časovno obdobje od začetka nosečnosti do praznovanja hčerkinega rojstnega dne. Hkrati pa Eva Libertad s poudarjeno uporabo zvočnih učinkov v zadnji tretjini tudi prenese težišče na Ángelo in njeno spoprijemanje z našim svetom, v katerem ima zvok še kako pomembno vlogo pri doživljanju in sporazumevanju ... S tega stališča lahko film Gluha označimo tudi za izrazito »prebujenskega«, saj nas poskuša kot sicer avtorsko zaokroženo delo predvsem opozoriti na to »nevidno« obliko invalidnosti in težave slušno prizadetih pri navigiranju skozi vsakdanje življenje. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper.
Ángela in Héctor sta ljubeč par v ne več najmlajših letih, ko se soočita z novico, da bosta dobila otroka. Ker je Ángela pri svojih sedmih letih začela izgubljati sluh, se najprej zbojita, da je gluhota morda dedna. S prihodom dojenčice in bremeni starševstva pa se začnejo spreminjati odnosi tudi znotraj družine, saj se Ángela počuti vedno bolj odrinjeno. Španski film Gluha je družinska drama v več pomenih: čeprav daje že z naslovom jasno vedeti, da gre za tematiko življenja z invalidnostjo, je v ospredju vendarle intimen portret vsakdanjosti v ne povsem običajni skupnosti. Režiserka in scenaristka Eva Libertad v svojem samostojnem celovečernem prvencu niza prizore iz kroga prijateljev, družine in službe Ángele in Héctorja ter pred nami razkriva zagate pri sporazumevanju oziroma različnih ravneh sprejetosti in premagovanja ovir v interakciji s sodelavci, prijatelji in neznanci. Družinska drama pa je tudi v bolj dobesednem pomenu, saj sta avtorica filma Eva Libertad in glavna igralka Miriam Garlo sestri; skupaj sta pred tem posneli že kratkometražni film na podobno temo; Gluha je pravzaprav samo razširjena in poglobljena različica 20-minutnega, delno avtobiografskega filma. Ta spoj lastne izkušnje in sestrske naveze je najbrž tudi ključ do intimnega občutja, ki prežema celovečerni film. Težko bi dovolj izpostavil mojstrsko igro in karizmatično prisotnost Miriam Garlo, ki kljub težavam s sluhom tudi sicer deluje kot gledališka igralka. Toda tudi pri režijskem pristopu se zdi kamera ves čas kot dodatna, neposredno prisotna oseba, v to vlogo pa zato postavlja tudi samega gledalca. Film v tem pogledu ne postavlja na piedestal samo poistovetenja oziroma ne govori samo o okvari sluha in sprejemanju »drugačnosti«, ampak je to prav tako kompleksno delo o soočanju z zagatami starševstva ter novih vlog na zasebni in družbeni ravni. Jasne so napetosti v partnerskem odnosu, težave pri razdeljevanju obveznosti in osebne dileme pri vzpostavljanju vezi, saj sta tako Héctor kot dojenčica osebi z dobrim sluhom, Ángela pa želi biti kljub svoji invalidnosti enakopravno prisotna pri komunikaciji in vzgoji, to pa še zdaleč ne poteka zlahka in samoumevno. Celovečerni film izjemno spretno, neopazno preskakuje časovno obdobje od začetka nosečnosti do praznovanja hčerkinega rojstnega dne. Hkrati pa Eva Libertad s poudarjeno uporabo zvočnih učinkov v zadnji tretjini tudi prenese težišče na Ángelo in njeno spoprijemanje z našim svetom, v katerem ima zvok še kako pomembno vlogo pri doživljanju in sporazumevanju ... S tega stališča lahko film Gluha označimo tudi za izrazito »prebujenskega«, saj nas poskuša kot sicer avtorsko zaokroženo delo predvsem opozoriti na to »nevidno« obliko invalidnosti in težave slušno prizadetih pri navigiranju skozi vsakdanje življenje. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Dejan Kaloper.
»To je priljubljen zaplet ruskih pravljic. Naš junak, mladi sovjetski tožilec, je kot kakšen protagonist pravljice obkrožen z neznanim. Ne razume sveta, v katerem živi.« Tako ukrajinski režiser in scenarist Sergej Loznica opiše protagonista svojega najnovejšega celovečernega filma Dva tožilca, ki si ga je slovensko občinstvo v sekciji Kralji in kraljice lahko ogledalo že na novembrskem Liffu, ta teden pa je prišel tudi na redni spored. A medtem ko v pravljicah dobro praviloma premaga zlo in junak živi srečno do konca svojih dni, mladega sovjetskega tožilca čaka vse drugačna usoda. Ironično je, da si s poštenostjo in zaupanjem v pravičnost tako pravnega kot političnega sistema svojo usodo v resnici zapečati kar sam. Film Dva tožilca je nastal po istoimenski literarni predlogi fizika in pisatelja Georgija Demidova, ki je večino svojega življenja preživel v sovjetskih gulagih in od tam črpal tudi snov za svoja književna dela. Novela Dva tožilca je objavo dočakala šele štirideset let po nastanku, a glede na trenutno politično dogajanje se njena tema dandanes zdi srhljivo sodobna. In prav na tem je svojo filmsko priredbo zgradil tudi Loznica, ki se ni trudil na silo posodabljati pretresljive vsebine, ampak je raje ostal historično kar se le da zvest dogajalnemu okolju novele, in z vrnitvijo v čas najhujših stalinističnih čistk nastaviti ogledalo sodobni družbi. Zgodba ritmično in pomensko zvesto sledi klasičnemu dramskemu trikotniku in gledalca dramaturško natančno vodi od zasnove do katastrofe. Ravnokar imenovani lokalni tožilec skoraj čudežno prejme pismo po krivem obtoženega zapornika iz najstrožje zastraženega oddelka delovnega taborišča in se v mladostni slepi veri v pravičnost boljševističnega sistema odloči zadevi priti do dna. Pri tem seveda naleti na številne ovire, ki močno spominjajo na Kafkov imaginarij, z neskončnim čakanjem in brezštevilnimi zaprtimi vrati vred. Kakor da bi mlademu tožilcu vsa okolica sporočala, naj odneha, preden bo prepozno. Najbolj dobesedno se je Loznica temu svarilu približal v na pol pravljični podobi starega brezrokega moža z leseno nogo, ki v prepolnem kupeju razlaga svoje brezplodno romanje k Leninu. A tožilec, ki »ne razume sveta, v katerem živi«, tudi tedaj ničesar ne razume … Film Dva tožilca je zanimiv zaradi natančne razdeljenosti na sekvence, ki spretno podpirajo stopnjevanje napetosti, zaradi kafkovsko klavstrofobičnega vzdušja, ki se proti vsem pričakovanjem še bolj zgosti, ko tožilec začne iskati pomoč v Moskvi, in zaradi markantnega, a povsem brezizraznega obraza odličnega glavnega igralca Aleksandra Kuznecova. Najbolj pretresljivo pa je seveda to, da je skoraj devetdeset let pozneje vse videno še vedno tako boleče aktualno. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, bere Maja Moll.
»To je priljubljen zaplet ruskih pravljic. Naš junak, mladi sovjetski tožilec, je kot kakšen protagonist pravljice obkrožen z neznanim. Ne razume sveta, v katerem živi.« Tako ukrajinski režiser in scenarist Sergej Loznica opiše protagonista svojega najnovejšega celovečernega filma Dva tožilca, ki si ga je slovensko občinstvo v sekciji Kralji in kraljice lahko ogledalo že na novembrskem Liffu, ta teden pa je prišel tudi na redni spored. A medtem ko v pravljicah dobro praviloma premaga zlo in junak živi srečno do konca svojih dni, mladega sovjetskega tožilca čaka vse drugačna usoda. Ironično je, da si s poštenostjo in zaupanjem v pravičnost tako pravnega kot političnega sistema svojo usodo v resnici zapečati kar sam. Film Dva tožilca je nastal po istoimenski literarni predlogi fizika in pisatelja Georgija Demidova, ki je večino svojega življenja preživel v sovjetskih gulagih in od tam črpal tudi snov za svoja književna dela. Novela Dva tožilca je objavo dočakala šele štirideset let po nastanku, a glede na trenutno politično dogajanje se njena tema dandanes zdi srhljivo sodobna. In prav na tem je svojo filmsko priredbo zgradil tudi Loznica, ki se ni trudil na silo posodabljati pretresljive vsebine, ampak je raje ostal historično kar se le da zvest dogajalnemu okolju novele, in z vrnitvijo v čas najhujših stalinističnih čistk nastaviti ogledalo sodobni družbi. Zgodba ritmično in pomensko zvesto sledi klasičnemu dramskemu trikotniku in gledalca dramaturško natančno vodi od zasnove do katastrofe. Ravnokar imenovani lokalni tožilec skoraj čudežno prejme pismo po krivem obtoženega zapornika iz najstrožje zastraženega oddelka delovnega taborišča in se v mladostni slepi veri v pravičnost boljševističnega sistema odloči zadevi priti do dna. Pri tem seveda naleti na številne ovire, ki močno spominjajo na Kafkov imaginarij, z neskončnim čakanjem in brezštevilnimi zaprtimi vrati vred. Kakor da bi mlademu tožilcu vsa okolica sporočala, naj odneha, preden bo prepozno. Najbolj dobesedno se je Loznica temu svarilu približal v na pol pravljični podobi starega brezrokega moža z leseno nogo, ki v prepolnem kupeju razlaga svoje brezplodno romanje k Leninu. A tožilec, ki »ne razume sveta, v katerem živi«, tudi tedaj ničesar ne razume … Film Dva tožilca je zanimiv zaradi natančne razdeljenosti na sekvence, ki spretno podpirajo stopnjevanje napetosti, zaradi kafkovsko klavstrofobičnega vzdušja, ki se proti vsem pričakovanjem še bolj zgosti, ko tožilec začne iskati pomoč v Moskvi, in zaradi markantnega, a povsem brezizraznega obraza odličnega glavnega igralca Aleksandra Kuznecova. Najbolj pretresljivo pa je seveda to, da je skoraj devetdeset let pozneje vse videno še vedno tako boleče aktualno. Recenzijo je napisala Gaja Pöschl, bere Maja Moll.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor bodo ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote. O tej spominski postavitvi v poklon velikemu vizionarju in umetniku, ki je zaznamoval mariborsko gledališče in ga popeljal v svet, smo govorili v oddaji o kulturi in umetnosti. Predstavili pa smo še enega znanega in uveljavljenega umetnika, prav tako Mariborčana, slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica, ki svoja najnovejša dela erotičnih ženskih portretov in aktov predstavlja v razstavišču Kibela.
V razstavišču Kabinet Umetnostne galerije Maribor bodo ob 10. obletnici smrti gledališkega režiserja Tomaža Pandurja odprli fotografsko razstavo z naslovom Tomaž Pandur – Iskanje in definiranje lepote. O tej spominski postavitvi v poklon velikemu vizionarju in umetniku, ki je zaznamoval mariborsko gledališče in ga popeljal v svet, smo govorili v oddaji o kulturi in umetnosti. Predstavili pa smo še enega znanega in uveljavljenega umetnika, prav tako Mariborčana, slikarja, kiparja in grafika Jožeta Šubica, ki svoja najnovejša dela erotičnih ženskih portretov in aktov predstavlja v razstavišču Kibela.
Izšle so številni novi albumi: južnoafriške koncertne eksplozije BCUC, chicaških novojazzistov Irreversible Entanglements, libanonsko indonezijske naveze Charif Megarbane trio Ali (pod etiketo Habibi Funk), teksaškega neumornega glasbenega delavca Adriana Quesade (polovica Black Pumas), saksofonista Bena Wendela in brazilskih veteranov Antonio Carlos & Jocafi (serijalka Jazz is Dead). 01 Corto.Alto, Mick Jenkins - Whodiss 02 BCUC - Umdumakhanda 03 BCUC - Amakhamandela 04 Antonio Carlos & Jocafi - Rala-Bucho 05 Antonio Carlos & Jocafi - Tá Com Medo Por Quê? 06 Charif Megarbane, Ali - Abaday 07 Charif Megarbane, Ali - Mata Api 08 Adrian Quesada - MF AF 09 Adrian Quesada - Contra El Sol / Hasta La Luna 10 Irreversible Entanglements - Panamanian Fight Song 11 Irreversible Entanglements - Don't Lose Your Head 12 Rosa Brunello - Line Unbroken 13 Ben Wendel- Clouds
Izšle so številni novi albumi: južnoafriške koncertne eksplozije BCUC, chicaških novojazzistov Irreversible Entanglements, libanonsko indonezijske naveze Charif Megarbane trio Ali (pod etiketo Habibi Funk), teksaškega neumornega glasbenega delavca Adriana Quesade (polovica Black Pumas), saksofonista Bena Wendela in brazilskih veteranov Antonio Carlos & Jocafi (serijalka Jazz is Dead). 01 Corto.Alto, Mick Jenkins - Whodiss 02 BCUC - Umdumakhanda 03 BCUC - Amakhamandela 04 Antonio Carlos & Jocafi - Rala-Bucho 05 Antonio Carlos & Jocafi - Tá Com Medo Por Quê? 06 Charif Megarbane, Ali - Abaday 07 Charif Megarbane, Ali - Mata Api 08 Adrian Quesada - MF AF 09 Adrian Quesada - Contra El Sol / Hasta La Luna 10 Irreversible Entanglements - Panamanian Fight Song 11 Irreversible Entanglements - Don't Lose Your Head 12 Rosa Brunello - Line Unbroken 13 Ben Wendel- Clouds
Pasijon po Luki Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.
Pasijon po Luki Krzysztofa Pendereckega je po mnenju velike večine njegovo najboljše delo. Nastalo je v prvi polovici šestdesetih let, v obdobju, ko se je mladi Poljak še vzpenjal na prestol svetovne glasbene avantgarde.
Mojca Menart se tokrat pogovarja z vodjo glasbenih producentov RTV Slovenija, skladateljem in pianistom dr. Žigo Staničem ob poslušanju nagrajenih posnetkov in odličnih izvedb Simfonikov RTV Slovenija: suite Dafnis in Hloe Mauricea Ravela in Scherza iz Brucknerjeve 7. simfonije.
Mojca Menart se tokrat pogovarja z vodjo glasbenih producentov RTV Slovenija, skladateljem in pianistom dr. Žigo Staničem ob poslušanju nagrajenih posnetkov in odličnih izvedb Simfonikov RTV Slovenija: suite Dafnis in Hloe Mauricea Ravela in Scherza iz Brucknerjeve 7. simfonije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Pesem Obredi je objavljena v knjigi Tuja mehkoba, drugi samostojni knjigi poezije pesnice in prevajalke Natalije Milovanović. Poezijo piše v srbščini in slovenščini. Kot je večkrat poudarila že ob izidu nagrajenega prvenca, proces pisanja poezije zanjo pomeni tudi nenehno deavtomatizacijo maternega jezika kot samoumevnosti. Pesem Obredi govori o pomenu intimnih, družinskih ritualov. Interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Ob stoletnici rojstva literarnega zgodovinarja, urednika, esejista in predvsem pesnika Lojzeta Krakarja je izšla monografija Od tebe dalje štejem svoje dni. Pesmi je iz avtorjevega bogatega opusa izbrala njegova hči, literarna zgodovinarka Boža Krakar Vogel. Njen sin, fotograf Voranc Vogel, pa je v knjigi z dedkom vzpostavil poseben dialog skozi svoje fotografije, ki so nastajale, vse odkar je pred tridesetimi leti prvič fotografiral brajdo na domačiji v Semiču, pod katero je Lojze Krakar rad razmišljal in pisal. Moč njegove poezije boste začutili tudi v uglasbeni pesmi Proda se pesnik, za katero skladatelj in violinist pravi, da je še vedno aktualna, čeprav je stara že več kot pol stoletja.
Alojzij Remec, rojen pred 140 leti v Trstu, v povesti Opustošena brajda opisuje Ptuj ob začetku druge svetovne vojne. Slišali bomo odlomek z začetka povesti. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Režiserka Petra Tanko. Posneto aprila 2006.
Alojzij Remec, rojen pred 140 leti v Trstu, v povesti Opustošena brajda opisuje Ptuj ob začetku druge svetovne vojne. Slišali bomo odlomek z začetka povesti. Igralec Tomaž Gubenšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Mirko Marinšek. Režiserka Petra Tanko. Posneto aprila 2006.
Nocoj so podelili nagrado in priznanji Riharda Jakopiča za vizualno umetnost. V galeriji Muza TR2 si lahko ogledate razstavo Pot litija fotografa Matjaža Krivica. Mineva 80 let Mladinskega pevskega festivala Celje. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so nocoj premierno uprizorili predstavo O izgubljenem osličku.
Nocoj so podelili nagrado in priznanji Riharda Jakopiča za vizualno umetnost. V galeriji Muza TR2 si lahko ogledate razstavo Pot litija fotografa Matjaža Krivica. Mineva 80 let Mladinskega pevskega festivala Celje. V Lutkovnem gledališču Ljubljana so nocoj premierno uprizorili predstavo O izgubljenem osličku.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Monološka slušna miniatura izriše ključne biografske odtenke aktivistke, tolmačke in uradnice Vide Pregarc. V notranjem dialogu potujemo skozi pokrajino dogodkov in impresij, ki so ostali na spominskem situ mlade ženske. Od nasilja in zlorab prek zaslišanj do občutij pred strelskim vodom. Radijska igra kot odblesk življenja, ki se posamezniku odvrti, ko je konec neizogiben in čisto blizu, etične vrednote pa presežejo lastno življenje. Skozi monološko pripoved je le z enim samim glasom ustvarjen relief več glasov – od komentarja, vključenih didaskalij, govora v položaju do notranjih izpraševanj v trenutku, ko človek že prehaja v eter. Igra je pospremljena s pogovorom Janje Rebolj z dr. Blažem Vurnikom, sicer avtorjem razstave 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno, tudi o tem, kako danes doživljamo zgodovino in ali lahko v dediščini preteklosti najdemo moč za spoprijemanje s sedanjostjo. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Vida Pregarc – Mila Peršin. Koprodukcija Uredništva igranega programa in Zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.
Monološka slušna miniatura izriše ključne biografske odtenke aktivistke, tolmačke in uradnice Vide Pregarc. V notranjem dialogu potujemo skozi pokrajino dogodkov in impresij, ki so ostali na spominskem situ mlade ženske. Od nasilja in zlorab prek zaslišanj do občutij pred strelskim vodom. Radijska igra kot odblesk življenja, ki se posamezniku odvrti, ko je konec neizogiben in čisto blizu, etične vrednote pa presežejo lastno življenje. Skozi monološko pripoved je le z enim samim glasom ustvarjen relief več glasov – od komentarja, vključenih didaskalij, govora v položaju do notranjih izpraševanj v trenutku, ko človek že prehaja v eter. Igra je pospremljena s pogovorom Janje Rebolj z dr. Blažem Vurnikom, sicer avtorjem razstave 1495 dni: Ljubljana med 2. svetovno vojno, tudi o tem, kako danes doživljamo zgodovino in ali lahko v dediščini preteklosti najdemo moč za spoprijemanje s sedanjostjo. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtorja izvirne glasbe: Silence (Boris Benko in Primož Hladnik) Vida Pregarc – Mila Peršin. Koprodukcija Uredništva igranega programa in Zavoda Muzej in galerije mesta Ljubljane, Mestni muzej Ljubljana Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2026.
Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
Mineva 80 let od rojstva angleške pisateljice Sue Townsend. Njeno ime povezujemo predvsem z Jadranom Krtom in njegovim skrivnim dnevnikom, v slovenščino ga je prevedel Vasja Cerar, saj je z delom zaslovela po vsem svetu. Sue Townsend pa je napisala še veliko ve. Katarina Mahnič jo v oddaji predstavi tudi z odlomki iz romanov Prenovljena Coventry in Leta ponižnosti. Avtorica scenarija Katarina Mahnič, prevajalci Vasja Cerar, Maja Šturm in Katarina Mahnič, interpreta Matej Puc in Barbara Cerar, režiser Klemen Markovčič, napovedovalka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Tadeja Krečič in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
V Komornem studiu predstavljamo izjemni francoski godalni kvartet Ebène, ki je 2. marca 2026 izvedel svoj drugi koncert v dvorani Union v Mariboru.
V Komornem studiu predstavljamo izjemni francoski godalni kvartet Ebène, ki je 2. marca 2026 izvedel svoj drugi koncert v dvorani Union v Mariboru.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
Film E. T. the Extra-Terrestrial (1982) v režiji Stevena Spielberga je eden od ključnih mitov sodobne ameriške kinematografije; njegova glasbena podoba, ki jo je ustvaril John Williams, pa sodi med temeljne partiture filmske zgodovine. Williams je za glasbo prejel oskarja in ustvaril delo, ki presega ilustrativno funkcijo, postal je tudi nosilec pripovedne energije in čustvene identifikacije.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)
Vodilna češka jazzistka mlajše generacije je komponistka, trobentačica in dirigentka. V okviru cikla Jazz Ars All Stars bo v ljubljanski Kazini 17. aprila vodila koncert Big banda KGBL. Njena plošča z naslovom Emotions prinaša skladbe za naslovi: Trust (Zaupanje) Anticipation (Pričakovanje) Surprise (Presenečenje) Anger (Jeza) Fear (Strah) Disgust (Gnus) Joy (Veselje) Sadness (Žalost)
Na podlagi mnenja sveta zavoda je Danijela Malalana za petletni mandat imenoval župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Goriški muzej je prenovil vsebino najmanjše muzejske zbirke v Sloveniji. Bili smo v nekdanjiem vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi . In še v Bologni, na prvi razstavi, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.
Na podlagi mnenja sveta zavoda je Danijela Malalana za petletni mandat imenoval župan Mestne občine Koper Aleš Bržan. Goriški muzej je prenovil vsebino najmanjše muzejske zbirke v Sloveniji. Bili smo v nekdanjiem vojaškem stražarskem stolpu v Vrtojbi . In še v Bologni, na prvi razstavi, ki celostno predstavi okolje, v katerem je nastal Banksyjev prepoznavni umetniški jezik.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.
Enaindvajsetega marca je bil dan stare glasbe in Festival Seviqc ga je zaznamoval z dvema dogodkoma: popoldne je po spletu potekal Simpozij Celeia, zvečer pa koncert zasedbe Harmonia Adriatica z naslovom V kraljestvu Partenope, ki je obsegal izbor neapeljskih baročnih koncertov za kljunastov flavto. Čeprav je Neapelj danes najbolj znan po operni tradiciji, je izjemno bogat tudi tam nastali instrumentalni repertoar. Posebno mesto v njem je imela kljunasta flavta, za katero so skladatelji v prvi polovici 18. stoletja napisali več kot 140 del. Vrhunec tega razvoja je zbirka Concerti di flauto, violini, violetta, e basso di diversi autori, ki združuje štiriindvajset del vodilnih neapeljskih skladateljev, med njimi Alessandra Scarlattija, Francesca Mancinija, Giovannija Battiste Meleja in Domenica Sarrija. Ti so bili sicer znani predvsem po operah, prožnost človeškega glasu in operno dramatičnost pa so pogosto prenašali tudi v instrumentalno glasbo. Harmonia Adriatica: Maruša Brezavšček ‒ kljunasta flavta, Laura Vadjon in Helga Korbar – violini, violina in viola – Dagmar Korbar, Kaja Kapus – violončelo in Egon Mihajlović – čembalo.