Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušamo Sonato za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 Ludwiga van Beethovna, glasbo za balet v enem dejanju z naslovom Poslušajte! Poslušajte! Aarona Coplanda, Burlesko za klavir in orkester v d-molu, op. 11 Richarda Straussa in Polonezo za violino in orkester v B-duru Franza Schuberta.
Poslušamo Sonato za violino in klavir št. 5 v F-duru, op. 24 Ludwiga van Beethovna, glasbo za balet v enem dejanju z naslovom Poslušajte! Poslušajte! Aarona Coplanda, Burlesko za klavir in orkester v d-molu, op. 11 Richarda Straussa in Polonezo za violino in orkester v B-duru Franza Schuberta.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.
Ekaterina Josifova (1941–2022) je bila bolgarska pesnica in mladinska pisateljica, delala pa je tudi kot visokošolska profesorica, novinarka in glavna urednica literarnega almanaha. Izdala je več kot deset pesniških zbirk, pisala pa je tudi za otroke. Pesem Pod streho zime je prevedla Namita Subiotto. Prevajalka Namita Subiotto, interpretka Mojca Funkl, režiser Igor Likar, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2015.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poslušamo Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, Koncert v D-duru za trobento, godala in continuo Johanna Melchiorja Molterja, Plese iz Marosszéka za orkester Zoltána Kodálya in Sonato v e-molu Arcangela Corellija.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Poljski pesnik Czesław Miłosz (1911–2004) se je rodil v kraju Šeteniai v Litvi. Študiral je v tedanjem poljskem Wilnu, zdaj Vilni, in v Parizu. Med drugo svetovno vojno je bil član poljskega odporniškega gibanja. Od leta 1946 do 1950 je bil poljski kulturni ataše v Washingtonu in Parizu, leta 1951 pa je v Franciji zaprosil za politični azil. Od leta 1960 je živel v Združenih državah Amerike in bil sedemnajst let profesor slavistike na univerzi v Berkeleyju. Pisal je refleksivno poezijo, angažirano kratko prozo, romane, razprave in avtobiografska besedila. Leta 1991 je prvič po letu 1939 obiskal Litvo, leta 2000 pa se je preselil v Krakov, kjer je leta 2004 tudi umrl. V slovenščini je doslej izšlo pet knjig zbranih pesmi Czesława Miłosza v prevodu Jane Unuk, tokrat pa ga bomo slišali v prevodu Katarine Šalamun-Biedrzycke, in sicer štiri pesmi iz zbirke Kronike iz leta 1987. Prva pesem v tem izboru z naslovom Ponovno najdenje je nastala leta 1943. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Željko Hrs, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Ljubezenska bajka sledi dogajanju od prvega pogleda in hipni naklonjenosti do snubitve in sanjskega konca. Mar ni življenje čudovito? Režiser in prevajalec: Jože Valentič Prevajalec: Vlado Senica Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni oblikovalec: Tomo Pirc Pripovedovalka – Violeta Tomić Zaljubljenec – Bojan Emeršič Zaljubljenka – Nataša Barbara Gračner Mama – Lenča Ferenčak Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 1992.
Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.
Drugi del trilogije o ciklu 12 preludijev grško-ciprskega skladatelja Konstantinosa Stilianuja nas vodi od Campinovega objokanega angela do Matissove Ure klavirja. V tem delu glasba prehaja iz tišine v gibanje, iz čustva v človeški korak – umetnosti, ki postane življenje.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Poslušamp ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Uurednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
Poslušamp ekskluziven posnetek koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil pred dvema tednoma s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Uurednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
V nizu telefonskih pogovorov med žensko na tako imenovani vroči liniji in naključnim klicateljem se namesto pričakovanega erotičnega pogovora razvije nekaj veliko bolj intimnega. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Nejc Zupančič Zapeljivka – Polona Juh Moški glas – Sebastian Cavazza Glas na odzivniku – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2013.
John Banville (1945) velja za vrhunskega proznega stilista in za enega najboljših literarnih ustvarjalcev ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja na Irskem. Njegov opus romanesknih del je precej obsežen, s svojim romanom Morje pa si je leta 2005 prislužil ugledno literarno nagrado booker. Prvoosebni pripovedovalec in glavni lik romana je umetnostni zgodovinar Max Morden, ki se vrne v obmorsko vasico, v kateri je kot otrok preživljal počitnice. Vrne se zato, da bi pobegnil pred mislijo na smrt nedavno preminule žene in se spoprijel s travmo iz otroških let. Roman je hkrati sprava s smrtjo ter globoko premišljevanje o identiteti in spominjanju. Osmega decembra bo minilo 80 let od rojstva tega pomembnega irskega književnika. Interpret Zvone Hribar, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje in prevajalec Matej Juh. Produkcija 2006.
John Banville (1945) velja za vrhunskega proznega stilista in za enega najboljših literarnih ustvarjalcev ob koncu 20. in na začetku 21. stoletja na Irskem. Njegov opus romanesknih del je precej obsežen, s svojim romanom Morje pa si je leta 2005 prislužil ugledno literarno nagrado booker. Prvoosebni pripovedovalec in glavni lik romana je umetnostni zgodovinar Max Morden, ki se vrne v obmorsko vasico, v kateri je kot otrok preživljal počitnice. Vrne se zato, da bi pobegnil pred mislijo na smrt nedavno preminule žene in se spoprijel s travmo iz otroških let. Roman je hkrati sprava s smrtjo ter globoko premišljevanje o identiteti in spominjanju. Osmega decembra bo minilo 80 let od rojstva tega pomembnega irskega književnika. Interpret Zvone Hribar, režiserka Irena Glonar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Jure Culiberg, urednik oddaje in prevajalec Matej Juh. Produkcija 2006.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Sibilinska prerokba je judovskega izvora in je nastala v drugem stoletju pred Kristusom. Preroško izročilo Sibile, kot pričajo Heraklit, Ovid, Vergil, izvira iz prvotnega prebivalstva Sredozemlja. S tem imenom so označevali device, ki so v stanju zamaknjenosti po Apolonovem navdihu napovedovale tesnobno usodo. Bile so bajeslovne osebnosti, včasih tudi resnične, če prisluhnemo Pavzaniju, ki je zapisal, da je v lidijskem mestu Eritra prebivala Sibila, ki je imela 990 let. Prav toliko je bila stara druga Sibila, ki je živela v neki jami blizu Kum v Italiji. Sibilinske prerokbe oziroma pesmi o Sibilah najdemo že v prastarih aramejskih napevih, pozneje pa med drugim tudi v glasbi Tommasa de Celana, Orlanda di Lassa, Richarda Wagnerja in Carla Orffa, ki je silovitost sibilskih prerokb zajel v apokaliptični viziji svojega zadnjega dela Temporum Fine Comoedia.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, ki smo ga psoznali v oddaji Razkošje v glavi.
Pot vaškega fanta, ki je postal zgodovinar, predsednik Grboslovnega in zastavoslovnega društva Heraldica Slovenica. In tudi član Evropskega reda svetega Jurija hiše Habsburg-Lothringen, kjer zaseda mesto vicekomturja komture Slovenije. To je pot Aleksandra Hribovška, ki smo ga psoznali v oddaji Razkošje v glavi.
O univerzalnosti hoje, o tem prvinskem gibanju, ki je bliže kot športu meditativnemu razmisleku, pišejo številni avtorji v svojih knjigah. Da hoja, kot gibanje, spravi v pogon različne dele in funkcije možganov, je znana in večna modrost. Sproža spomine, razmisleke in čustva, vodi pa tudi v rešitve in odrešitve.
O univerzalnosti hoje, o tem prvinskem gibanju, ki je bliže kot športu meditativnemu razmisleku, pišejo številni avtorji v svojih knjigah. Da hoja, kot gibanje, spravi v pogon različne dele in funkcije možganov, je znana in večna modrost. Sproža spomine, razmisleke in čustva, vodi pa tudi v rešitve in odrešitve.
Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.
Teden je zaznamoval Ta veseli dan kulture, ko je minilo dve sto petindvajset let od rojstva pesnika Franceta Prešerna in smo izvedeli, kdo so letošnji Prešernovi nagrajenci in nagrajenci Prešernovega sklada. Slavnostno se je zaključilo leto Nove Gorice - Gorice 2025, evropske prestolnice kulture. Kako živijo in delajo slovenski kulturni ustvarjalci je pokazala raziskava Poligon, na Vodnikovi domačiji v Šiški pa je mogoče obiskati sejem ilustracije. Grad Črnomelj je prenovljen in so ga ta teden odprli za javnost, Mestno gledališče Ptuj praznuje tri desetletja delovanja. Če bi si ogledali več kot šestdeset del od Picassovih pa v času nazaj vse do Van Gogha, jih boste našli v muzeju svete Katarine v Trevizu.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Ljudstvo Bara je polnomadsko ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. V preteklosti je bilo po večini razdeljeno v različna kraljestva znotraj območja, kjer živi, kljub temu pa je ohranilo tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa najsi gre za petje ali za številna zanimiva glasbila. Srečali smo se že z glasbo kot sestavnim delom obredij, tokrat spoznavamo predvsem tradicionalna glasbila.
Ljudstvo Bara je polnomadsko ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. V preteklosti je bilo po večini razdeljeno v različna kraljestva znotraj območja, kjer živi, kljub temu pa je ohranilo tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa najsi gre za petje ali za številna zanimiva glasbila. Srečali smo se že z glasbo kot sestavnim delom obredij, tokrat spoznavamo predvsem tradicionalna glasbila.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej je ena najpomembnejših avtoric mlajše generacije. Za dramo Naše skladišče je prejela nagrado Slavka Gruma, besedilo pa je bilo vključeno tudi v lanski izbor za maturitetni esej iz slovenščine. Letos je v SNG Drama Ljubljana zaživela njena nova drama Prva beseda je mama, za katero je bila avtorica nominirana za nagrado Slavka Gruma in nagrajena na Draminem natečaju za izvirno dramsko besedilo. Radijsko izvedbo besedila smo jeseni kot petdelno serijo predvajali tudi na Radiu Slovenija. Tjaša Mislej se letos prvič predstavlja tudi kot pisateljica s svežo zbirko kratke proze Ocean na steni. O svojem aktualnem ustvarjanju in novih projektih govori v pogovoru s Kajo Novosel. Tonska mojstrica: Klara Otorepec
Letošnja slovenska božična zgodba z naslovom UBI CARITAS ET AMOR/KJER JE RESNIČNA LJUBEZEN vodi po poti različnih slogov in glasbenih govoric od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa pa vse do božiča. Slovenski evroradijski božični koncert bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Na programu Ars ga boste lahko spremljali dva dneva pozneje, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.00. Nastopili bodo Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana z umetniškim vodjem Sebastjanom Vrhovnikom, Ansambel za zgodnjo glasbo Audíte! in povezovalec Renato Horvat. Program Ars Radia Slovenija koncert pripravlja skupaj z Glasbeno matico Ljubljana in Kulturnim društvom Schellenburg – oziroma Sakralnim abonmajem uršulinske cerkve. Zato so naši gostje Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, Diana Novak, snovalka sakralnega abonmaja, Janez Jocif, umetniški vodjo ansambla Audite!, in Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.
Letošnja slovenska božična zgodba z naslovom UBI CARITAS ET AMOR/KJER JE RESNIČNA LJUBEZEN vodi po poti različnih slogov in glasbenih govoric od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa pa vse do božiča. Slovenski evroradijski božični koncert bo v petek, 12. decembra, ob 19.30 v uršulinski cerkvi sv. Trojice v Ljubljani. Na programu Ars ga boste lahko spremljali dva dneva pozneje, v nedeljo, 14. decembra, ob 17.00. Nastopili bodo Komorni zbor Glasbene matice Ljubljana z umetniškim vodjem Sebastjanom Vrhovnikom, Ansambel za zgodnjo glasbo Audíte! in povezovalec Renato Horvat. Program Ars Radia Slovenija koncert pripravlja skupaj z Glasbeno matico Ljubljana in Kulturnim društvom Schellenburg – oziroma Sakralnim abonmajem uršulinske cerkve. Zato so naši gostje Veronika Brvar, predsednica Glasbene matice Ljubljana, Diana Novak, snovalka sakralnega abonmaja, Janez Jocif, umetniški vodjo ansambla Audite!, in Sebastjan Vrhovnik, umetniški vodja Komornega zbora Glasbene matice Ljubljana.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
Aleksander Sergejevič Puškin je eno največjih imen ruske romantike in ruske književnosti nasploh. Času primerno smi izbrali pesem Zimska pot. Prevajalec Mile Klopčič, interpret Ivo Ban, režiser Alen Jelen, tonski mojster Andrej Kocan, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija Radia Slovenija 2011.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
V novi dan za glasbo Correllija, Vivaldija, Josepha in Michaela Haydna v prvem, Cherubinija v drugem ter Tárrege, Wolfganga Amadeusa in Leopolda Mozarta, Turine in Čiurlionisa v tretjem delu.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v njegovih priredbah. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je Klemen Hvala, režiser posnetka Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v okviru Ljubljana Festivala 2014 izvedel zanimiv projekt, imenovan Fire&Ice oz. Ogenj in led. K sodelovanju je povabil slovenskega skladatelja in saksofonista Vaska Atanasovskega ter makedonskega kitarista Vlatka Stefanovskega. Na sporedu so bile avtorske skladbe Vaska Atanasovskega ter makedonske ljudske skladbe v njegovih priredbah. Umetniški vodja Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije je Klemen Hvala, režiser posnetka Marjan Kučej, urednik oddaje Daniel Celarec.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
V koprski galeriji Loža smo si ogledali razstavo z naslovom Matrika - Odtujena misel. Svoja dela predstavljajo štirje slovenski umetniki: Andrej Savski, Zora Stančič, Črtomir Frelih in Mojca Smerdu. Občinski prostorski načrti in javni razpisi za stanovanjske soseske, ki naj bi sledili razvojnim vizijam lokalnih oblasti, niso zagotovilo, da bodo kot javno opredeljena zemljišča tudi ostala javna, zelene površine pa zelene. To je včeraj na predavanju, ki sta ga organizirala Inštitut za politike prostora in Mreža za prostor, opozorila raziskovalka urbanih politik in praks Sonja Dragović. V Plesnem teatru Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Babe, ki prepleta ples, zvok in gledališče, navdih pa črpa iz slovenske mitologije. Predstavili bomo tudi roman Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik.
V koprski galeriji Loža smo si ogledali razstavo z naslovom Matrika - Odtujena misel. Svoja dela predstavljajo štirje slovenski umetniki: Andrej Savski, Zora Stančič, Črtomir Frelih in Mojca Smerdu. Občinski prostorski načrti in javni razpisi za stanovanjske soseske, ki naj bi sledili razvojnim vizijam lokalnih oblasti, niso zagotovilo, da bodo kot javno opredeljena zemljišča tudi ostala javna, zelene površine pa zelene. To je včeraj na predavanju, ki sta ga organizirala Inštitut za politike prostora in Mreža za prostor, opozorila raziskovalka urbanih politik in praks Sonja Dragović. V Plesnem teatru Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Babe, ki prepleta ples, zvok in gledališče, navdih pa črpa iz slovenske mitologije. Predstavili bomo tudi roman Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025: Nova Gorica - Gorica je v Vili Vipolže potekal edinstveni zborovski projekt Rajski zbor. Nastopili so Vokalna Skupina Vinika, Nonet Brda, Goriški komorni zbor, Kombinat, Boštjan Narat & Mozaik, Katalena, Moški pevski zbor Srečko Kumar, Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, Amor Vincit, Etno banda Poseben gušt & Klapa Karatel, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Vokalna skupina Briške Trcinke. Režija Sašo Podgoršek.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025: Nova Gorica - Gorica je v Vili Vipolže potekal edinstveni zborovski projekt Rajski zbor. Nastopili so Vokalna Skupina Vinika, Nonet Brda, Goriški komorni zbor, Kombinat, Boštjan Narat & Mozaik, Katalena, Moški pevski zbor Srečko Kumar, Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, Amor Vincit, Etno banda Poseben gušt & Klapa Karatel, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Vokalna skupina Briške Trcinke. Režija Sašo Podgoršek.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
Tokrat nas Brane Rončel vabi v Afriko, s čimer se veseli december Radia Koper začenja tudi ob petkovih večerih. Za uvod: senegalski zvezdnik Youssou N'Dour, ki mu bo sledil zimbabvejski velikan Oliver Mtukudzi. V toplih ritmih se bomo nato preselili v Nigerijo, kjer nas bo pozdravil sončni kralj King Sunny Adé. Za konec: svetovno znani gambijski mojster kore Foday Musa Suso v družbi Jacka DeJohnetta ter njuna »Party«.
Tokrat nas Brane Rončel vabi v Afriko, s čimer se veseli december Radia Koper začenja tudi ob petkovih večerih. Za uvod: senegalski zvezdnik Youssou N'Dour, ki mu bo sledil zimbabvejski velikan Oliver Mtukudzi. V toplih ritmih se bomo nato preselili v Nigerijo, kjer nas bo pozdravil sončni kralj King Sunny Adé. Za konec: svetovno znani gambijski mojster kore Foday Musa Suso v družbi Jacka DeJohnetta ter njuna »Party«.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)
Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.
Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.
Žlehtnoba temelji na knjižni uspešnici iz leta 1995, ki je bila nato pred dobrima dvema desetletjema predelana v uspešen broadwayski muzikal. Ta je osnova za ta dva filma, čeprav sta bistveno daljša – že prva Žlehtnoba je namreč le pet minut krajša od celotnega gledališkega muzikala. A medtem, ko je bil lanski film energičen in zabaven, se pri novem dodatne minute poznajo. Tempo je neenakomeren, saj zgodba nenehno zavija na stranpoti preštevilnih likov; kar ne bi bilo napačno, če bi bile njihove usode vsaj delno nepričakovane, ali pa kaj več od pustih klišejev. Tako je težko vzpostaviti odnos do kogarkoli razen Elphabe, tako imenovane zlobne čarovnice, ki jo je za tako razglasil dejansko skorumpirani čarovnik. In če se za trenutek ustavimo pri njem – ta potencialno najbolj očarljiv lik je nekonsistenten, dolgočasen in povsem brez karizme, pa čeprav ga upodobi Jeff Goldblum. Dodatna težava filma je resnično življenje. S temami o zlorabi oblasti, iskanju grešnih kozlov med drugačnimi in zatiranju manjšin se film zdi kot nič kaj subtilna kritika trenutnih ameriških oblasti in njihove politike, kar gledalca nenehno dreza iz iluzije filmskega sveta in ruši fantazijsko podobo. A dejstvo je, da so film začeli snemati pred tremi leti in večina teh elementov izhaja iz trideset let stare literarne predloge. Tudi sicer so tovrstne teme v popularni umetnosti precej pogoste, in kadar nenadoma začenjajo tako štrleti ven, to najbrž pove več o stanju sedanjosti kot o umetnosti. Zato se raje osredotočimo še na ta, umetniški vidik filma. Kot omenjeno, je scenarij šibka točka, a ni edina. Ker stranski liki niso dovolj razviti, tudi njihova igra ne pride do izraza, in to posledično drži tudi za njihovo petje. Pri tem še najbolj izstopa oskarjevka Michelle Yeoh, ki je nedvomno odlična igralka in mojstrica borilnih veščin, peti pa ne zna ravno dobro. Po drugi strani sta Cynthia Erivo in Ariana Grande ponovno izjemni, vendar tudi onidve ne uspeta rešiti filma. Glavni vzrok je v tem, da so v prvem filmu porabili večino najboljših pesmi, tako da ni nobene, ki bi dosegla Defying Gravity. Še najbližje pride zaključna For Good, v kateri se Grande in Erivo izjemno ujameta. Po drugi strani pa Žlehtnoba za vedno ohranja tisto, kar je najbolj navdušilo pri prvem filmu. Scenografija je barvita, plesne točke so ambiciozne in dobro skoreografirane, glavni junakinji se ob odlični igri in petju obeh vtisneta v spomin. Ali je to dovolj za krasno kino-izkušnjo? Odgovor ni preprost. Film je sam po sebi žal dolgočasen, vendar si lahko predstavljam, da je ogled lahko zabavna izkušnja, če je skupinski. Še toliko bolj, če bi imeli na voljo tako imenovane pojoče projekcije, pri katerih imajo glasbeni vložki podnapise s poskakujočo žogico kot pri karaokah. Tovrstne projekcije so ponekod izredno uspešne in so zanimiva oblika druženja v kinu, saj je ogled filma v kinu nenazadnje družaben dogodek.
Žlehtnoba temelji na knjižni uspešnici iz leta 1995, ki je bila nato pred dobrima dvema desetletjema predelana v uspešen broadwayski muzikal. Ta je osnova za ta dva filma, čeprav sta bistveno daljša – že prva Žlehtnoba je namreč le pet minut krajša od celotnega gledališkega muzikala. A medtem, ko je bil lanski film energičen in zabaven, se pri novem dodatne minute poznajo. Tempo je neenakomeren, saj zgodba nenehno zavija na stranpoti preštevilnih likov; kar ne bi bilo napačno, če bi bile njihove usode vsaj delno nepričakovane, ali pa kaj več od pustih klišejev. Tako je težko vzpostaviti odnos do kogarkoli razen Elphabe, tako imenovane zlobne čarovnice, ki jo je za tako razglasil dejansko skorumpirani čarovnik. In če se za trenutek ustavimo pri njem – ta potencialno najbolj očarljiv lik je nekonsistenten, dolgočasen in povsem brez karizme, pa čeprav ga upodobi Jeff Goldblum. Dodatna težava filma je resnično življenje. S temami o zlorabi oblasti, iskanju grešnih kozlov med drugačnimi in zatiranju manjšin se film zdi kot nič kaj subtilna kritika trenutnih ameriških oblasti in njihove politike, kar gledalca nenehno dreza iz iluzije filmskega sveta in ruši fantazijsko podobo. A dejstvo je, da so film začeli snemati pred tremi leti in večina teh elementov izhaja iz trideset let stare literarne predloge. Tudi sicer so tovrstne teme v popularni umetnosti precej pogoste, in kadar nenadoma začenjajo tako štrleti ven, to najbrž pove več o stanju sedanjosti kot o umetnosti. Zato se raje osredotočimo še na ta, umetniški vidik filma. Kot omenjeno, je scenarij šibka točka, a ni edina. Ker stranski liki niso dovolj razviti, tudi njihova igra ne pride do izraza, in to posledično drži tudi za njihovo petje. Pri tem še najbolj izstopa oskarjevka Michelle Yeoh, ki je nedvomno odlična igralka in mojstrica borilnih veščin, peti pa ne zna ravno dobro. Po drugi strani sta Cynthia Erivo in Ariana Grande ponovno izjemni, vendar tudi onidve ne uspeta rešiti filma. Glavni vzrok je v tem, da so v prvem filmu porabili večino najboljših pesmi, tako da ni nobene, ki bi dosegla Defying Gravity. Še najbližje pride zaključna For Good, v kateri se Grande in Erivo izjemno ujameta. Po drugi strani pa Žlehtnoba za vedno ohranja tisto, kar je najbolj navdušilo pri prvem filmu. Scenografija je barvita, plesne točke so ambiciozne in dobro skoreografirane, glavni junakinji se ob odlični igri in petju obeh vtisneta v spomin. Ali je to dovolj za krasno kino-izkušnjo? Odgovor ni preprost. Film je sam po sebi žal dolgočasen, vendar si lahko predstavljam, da je ogled lahko zabavna izkušnja, če je skupinski. Še toliko bolj, če bi imeli na voljo tako imenovane pojoče projekcije, pri katerih imajo glasbeni vložki podnapise s poskakujočo žogico kot pri karaokah. Tovrstne projekcije so ponekod izredno uspešne in so zanimiva oblika druženja v kinu, saj je ogled filma v kinu nenazadnje družaben dogodek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Prejemnica nagrade Mira - filozofinja, pisateljica, pesnica in kritičarko Marija Švajncer je naša gostja. Upokojena predavateljica filozofije na mariborski Filozofski fakulteti je avtorica več filozofskih knjig in monografij, ponaša pa se tudi z bogatim literarnim opusom. Z nagrajenko, ki vse življenje živi in deluje v Mariboru smo se pogovarjali o njenem literarnem ustvarjanju, pa tudi o tem, da je redna obiskovalka kulturnih prireditev.
Prejemnica nagrade Mira - filozofinja, pisateljica, pesnica in kritičarko Marija Švajncer je naša gostja. Upokojena predavateljica filozofije na mariborski Filozofski fakulteti je avtorica več filozofskih knjig in monografij, ponaša pa se tudi z bogatim literarnim opusom. Z nagrajenko, ki vse življenje živi in deluje v Mariboru smo se pogovarjali o njenem literarnem ustvarjanju, pa tudi o tem, da je redna obiskovalka kulturnih prireditev.
Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. "Leto in pol smo nastopali na prizoriščih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upoštevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo." - Joker Out
Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. "Leto in pol smo nastopali na prizoriščih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upoštevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo." - Joker Out
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019.