Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Da je danski humor nekaj posebnega, je najbrž jasno že vsem ljubiteljem skandinavskega filma, a ko svoje ustvarjalne moči združijo režiser in scenarist Anders Thomas Jensen ter igralca Nikolaj Lie Kaas in Mads Mikkelsen, ta pojem dobi povsem nov pomen. Razsežnosti njihove, milo rečeno, neobičajne domišljije presežejo vsakršna pričakovanja in vedno znova – Zadnji viking je že njihov šesti skupni celovečerec – premaknejo mejo še sprejemljivega malček naprej. Osrednja zgodba, o kateri je težko povedati veliko, ne da bi razkrili preveč, se tokrat vrti okoli dveh bratov. Prvi, Anker, je kriminalec, ki se po petnajstih letih vrne iz zapora, drugi, Manfred, že tako nekje na avtističnem spektru, pa je medtem razvil še disociativno motnjo identitete in se ima za Johna Lennona, pri čemer vztraja z izjemno destruktivnimi potezami, saj se ob rojstnem imenu recimo impulzivno zabriše skozi okno v drugem nadstropju. Njuno sodelovanje je tako že od začetka obsojeno na kopico črnohumornega kaosa, a popolnoma neizogibno, saj Manfred/John edini ve, kje je zakopan Ankerjev ukradeni denar. Kmalu se jima pridružijo še štirje stanovalci psihiatrične klinike, ki trdijo, da so člani skupine Beatles ali Abba – odvisno od trenutka –, za petami jima je pohlepni in nasilni Ankerjev pajdaš, pot pa jih vse skupaj vodi v njuno rojstno hišo, v kateri seveda ne gre brez zloveščih asociacij in spominov. Če bi gledalec želel poloviti prav vse dogajalne niti, bi si film najbrž moral ogledati večkrat zapored, vendar to za čuda filmu prav nič ne škoduje. Kakor tudi ne pestra mešanica žanrov, ki se v divjem ritmu prepletajo od dobesedno pravljičnega okvira zgodbe pa vse do brutalno črne komedije z elementi kriminalke in krvave psihološke drame, v čemer je Jensen enostavno vrhunski. Posebej navdušujoča je dramaturgija samega dogajanja, saj gledalca kar nekajkrat prebrisano zavede in šele čisto ob koncu spretno razkrije vse manjkajoče koščke sestavljanke ter osvetli zgodbo s čisto novega zornega kota. Mojstrsko sta svojo nalogo opravila tudi Nikolaj Lie Kaas kot Anker in predvsem izjemni Mads Mikkelsen kot Manfred/John – absurdnost njunih likov preprosto nima pomanjkljivosti. Film Zadnji viking je bilo na lanskem Liffu mogoče videti v sekciji Predpremiere, čeprav bi se prav lahko znašel tudi med Ekstravagancami, saj kljub zelo univerzalnemu sporočilu o bratski ljubezni in številnim presežkom sodi med tovrstne filmske posebneže, ki zahtevajo nekoliko bolj specifične gledalce. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll
Da je danski humor nekaj posebnega, je najbrž jasno že vsem ljubiteljem skandinavskega filma, a ko svoje ustvarjalne moči združijo režiser in scenarist Anders Thomas Jensen ter igralca Nikolaj Lie Kaas in Mads Mikkelsen, ta pojem dobi povsem nov pomen. Razsežnosti njihove, milo rečeno, neobičajne domišljije presežejo vsakršna pričakovanja in vedno znova – Zadnji viking je že njihov šesti skupni celovečerec – premaknejo mejo še sprejemljivega malček naprej. Osrednja zgodba, o kateri je težko povedati veliko, ne da bi razkrili preveč, se tokrat vrti okoli dveh bratov. Prvi, Anker, je kriminalec, ki se po petnajstih letih vrne iz zapora, drugi, Manfred, že tako nekje na avtističnem spektru, pa je medtem razvil še disociativno motnjo identitete in se ima za Johna Lennona, pri čemer vztraja z izjemno destruktivnimi potezami, saj se ob rojstnem imenu recimo impulzivno zabriše skozi okno v drugem nadstropju. Njuno sodelovanje je tako že od začetka obsojeno na kopico črnohumornega kaosa, a popolnoma neizogibno, saj Manfred/John edini ve, kje je zakopan Ankerjev ukradeni denar. Kmalu se jima pridružijo še štirje stanovalci psihiatrične klinike, ki trdijo, da so člani skupine Beatles ali Abba – odvisno od trenutka –, za petami jima je pohlepni in nasilni Ankerjev pajdaš, pot pa jih vse skupaj vodi v njuno rojstno hišo, v kateri seveda ne gre brez zloveščih asociacij in spominov. Če bi gledalec želel poloviti prav vse dogajalne niti, bi si film najbrž moral ogledati večkrat zapored, vendar to za čuda filmu prav nič ne škoduje. Kakor tudi ne pestra mešanica žanrov, ki se v divjem ritmu prepletajo od dobesedno pravljičnega okvira zgodbe pa vse do brutalno črne komedije z elementi kriminalke in krvave psihološke drame, v čemer je Jensen enostavno vrhunski. Posebej navdušujoča je dramaturgija samega dogajanja, saj gledalca kar nekajkrat prebrisano zavede in šele čisto ob koncu spretno razkrije vse manjkajoče koščke sestavljanke ter osvetli zgodbo s čisto novega zornega kota. Mojstrsko sta svojo nalogo opravila tudi Nikolaj Lie Kaas kot Anker in predvsem izjemni Mads Mikkelsen kot Manfred/John – absurdnost njunih likov preprosto nima pomanjkljivosti. Film Zadnji viking je bilo na lanskem Liffu mogoče videti v sekciji Predpremiere, čeprav bi se prav lahko znašel tudi med Ekstravagancami, saj kljub zelo univerzalnemu sporočilu o bratski ljubezni in številnim presežkom sodi med tovrstne filmske posebneže, ki zahtevajo nekoliko bolj specifične gledalce. Piše: Gaja Pöschl Bere: Maja Moll
Najnovejši film norveškega režiserja Kristofferja Borglija, Drama, na prvi pogled deluje kot romantična komedija. V filmu spremljamo mlad par, Emmo in Charlieja, ki ju upodobita hollywoodska zvezdnika Zendaya in Robert Pattinson. Emma in Charlie sta tik pred poroko, nakar njuno predzakonsko srečo pretrese temačna skrivnost iz Emmine preteklosti. Tako v njun odnos vdira vse večja negotovost, priprave na veliki dan, kot so izbira rož in testno fotografiranje, pa se zaradi vse večje napetosti spremenijo v bolečo farso. Zendaya in Pattinson se izkažeta kot dobri izbiri za preobračanje arhetipov romantičnih junakov. Oba sta prvi večji uspeh doživela s popularnimi franšizami, Zendaya s Spider-Manom, Pattinson pa s sago Somrak. S svojo slavo, glamurjem in izkušnjami sta kot nalašč za glavni vlogi v romantični uspešnici. Vendar pa življenjepis obeh igralcev polnijo tudi sodelovanja s sicer komercialnimi, a bolj umetniško usmerjenimi režiserji, kot so Luca Guadanino, Christopher Nolan, brata Safdie, Lynne Ramsay in Claire Denis. Prav ti eklektični projekti lahko gledalcem služijo kot zanesljiv namig, da Drama ne bo še en povprečen film o mladi ljubezni in prikupnih poročnih zapletih. Emma je na videz rahločutno, lepo dekle s posrečenimi nerodnostmi, Charlie pa deluje kot tipičen angleški nevrotičen romantičen junak z razmršenimi lasmi in rahlim strniščem. V uvodnih minutah režiser spretno prikaže zgodovino para ob pomoči utrinkov njunega odnosa, po katerih nas popelje Charlie, ko vadi svoj poročni govor. Tako se lahko hitro prepričamo o globini in povezanosti njunega odnosa in kemiji med igralcema. Zendaya se izkaže z morda svojim do zdaj najboljšim igralskim nastopom, saj ji večplastnost Emmine osebnosti, njeno čustveno stisko, osamljenost in konfliktne občutke uspe prikazati z rahločutno in zadržano igro. Tudi Pattinson se dobro vživi v ljubečega, a obsesivnega Charlieja, ki s svojo paranojo poskrbi za večino komičnih trenutkov v filmu. Borgli film zgradi s kratkimi prizori in hitrimi rezi, ki nas prestavljajo iz filmske sedanjosti v pretekle dogodke ali pa namišljene scenarije. Večina dejanske drame v filmu se tako zgodi v glavah osrednjih likov. V odsotnosti pripovedovalca postane nezanesljiva sama pripoved, obenem pa nas vpogled v vsiljene misli likov kot občinstvo neprestano opozarja na pristranskost njunega doživljanja. Poudarjanje subjektivnega je tudi ena največjih kakovosti filma in glavni razlog, zakaj uspe Drama v svoji melodramatičnosti in satiričnem tonu podati tudi relativno pomenljiv razmislek o odnosih. Glavna šibkost filma je, da v celoti sloni na prepričljivosti izhodiščnega zapleta oziroma na tem, da se nam bo Emmina izpoved zdela dovolj pretresljiva, da upraviči vse nadaljnje peripetije. Brez tega bi dogajanje lahko izpadlo preveč banalno, liki pa povečini hinavski in vzvišeni. Predvsem karikiranost stranskih likov film zadrži v nekoliko površinski obravnavi predsodkov in strahov, ki lahko posežejo v neki odnos. Kljub temu pa je Drama zabaven in estetsko zadovoljiv film, ki ob suvereni režiji, lepi fotografiji in odlični igri ponuja tudi zanimiv komentar na sodobne odnose ter širšo družbeno moralo in vrednote. Piše: Vanja Gajić Bere: Maja Moll
Najnovejši film norveškega režiserja Kristofferja Borglija, Drama, na prvi pogled deluje kot romantična komedija. V filmu spremljamo mlad par, Emmo in Charlieja, ki ju upodobita hollywoodska zvezdnika Zendaya in Robert Pattinson. Emma in Charlie sta tik pred poroko, nakar njuno predzakonsko srečo pretrese temačna skrivnost iz Emmine preteklosti. Tako v njun odnos vdira vse večja negotovost, priprave na veliki dan, kot so izbira rož in testno fotografiranje, pa se zaradi vse večje napetosti spremenijo v bolečo farso. Zendaya in Pattinson se izkažeta kot dobri izbiri za preobračanje arhetipov romantičnih junakov. Oba sta prvi večji uspeh doživela s popularnimi franšizami, Zendaya s Spider-Manom, Pattinson pa s sago Somrak. S svojo slavo, glamurjem in izkušnjami sta kot nalašč za glavni vlogi v romantični uspešnici. Vendar pa življenjepis obeh igralcev polnijo tudi sodelovanja s sicer komercialnimi, a bolj umetniško usmerjenimi režiserji, kot so Luca Guadanino, Christopher Nolan, brata Safdie, Lynne Ramsay in Claire Denis. Prav ti eklektični projekti lahko gledalcem služijo kot zanesljiv namig, da Drama ne bo še en povprečen film o mladi ljubezni in prikupnih poročnih zapletih. Emma je na videz rahločutno, lepo dekle s posrečenimi nerodnostmi, Charlie pa deluje kot tipičen angleški nevrotičen romantičen junak z razmršenimi lasmi in rahlim strniščem. V uvodnih minutah režiser spretno prikaže zgodovino para ob pomoči utrinkov njunega odnosa, po katerih nas popelje Charlie, ko vadi svoj poročni govor. Tako se lahko hitro prepričamo o globini in povezanosti njunega odnosa in kemiji med igralcema. Zendaya se izkaže z morda svojim do zdaj najboljšim igralskim nastopom, saj ji večplastnost Emmine osebnosti, njeno čustveno stisko, osamljenost in konfliktne občutke uspe prikazati z rahločutno in zadržano igro. Tudi Pattinson se dobro vživi v ljubečega, a obsesivnega Charlieja, ki s svojo paranojo poskrbi za večino komičnih trenutkov v filmu. Borgli film zgradi s kratkimi prizori in hitrimi rezi, ki nas prestavljajo iz filmske sedanjosti v pretekle dogodke ali pa namišljene scenarije. Večina dejanske drame v filmu se tako zgodi v glavah osrednjih likov. V odsotnosti pripovedovalca postane nezanesljiva sama pripoved, obenem pa nas vpogled v vsiljene misli likov kot občinstvo neprestano opozarja na pristranskost njunega doživljanja. Poudarjanje subjektivnega je tudi ena največjih kakovosti filma in glavni razlog, zakaj uspe Drama v svoji melodramatičnosti in satiričnem tonu podati tudi relativno pomenljiv razmislek o odnosih. Glavna šibkost filma je, da v celoti sloni na prepričljivosti izhodiščnega zapleta oziroma na tem, da se nam bo Emmina izpoved zdela dovolj pretresljiva, da upraviči vse nadaljnje peripetije. Brez tega bi dogajanje lahko izpadlo preveč banalno, liki pa povečini hinavski in vzvišeni. Predvsem karikiranost stranskih likov film zadrži v nekoliko površinski obravnavi predsodkov in strahov, ki lahko posežejo v neki odnos. Kljub temu pa je Drama zabaven in estetsko zadovoljiv film, ki ob suvereni režiji, lepi fotografiji in odlični igri ponuja tudi zanimiv komentar na sodobne odnose ter širšo družbeno moralo in vrednote. Piše: Vanja Gajić Bere: Maja Moll
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Štiriindvajset skladbic Tomaža Habeta na besedila več slovenskih pesnikov je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec in ob klavirski spremljavi pianista Klemna Golnerja posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Izšle so na zgoščenki Kamenček na kamenček, ki jo je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija.
Štiriindvajset skladbic Tomaža Habeta na besedila več slovenskih pesnikov je pod vodstvom zborovodkinje Anke Jazbec in ob klavirski spremljavi pianista Klemna Golnerja posnel Otroški pevski zbor RTV Slovenija. Izšle so na zgoščenki Kamenček na kamenček, ki jo je izdala Založba kakovostnih programov RTV Slovenija.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor razstavljajo svoja dela tri nagrajenke društva slikarki Natalija R. Črnčec in Slađana Matić Trstenjak ter kiparka Katja Majer. Pogovor o njihovem ustvarjanju smo predstavili v oddaji o kulturi, ko se bomo ustavili še v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer je na ogled razstava 61-letni zgodovini revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je do ukinitve decembra lani izhajala v Mariboru.
V galeriji Društva likovnih umetnikov Maribor razstavljajo svoja dela tri nagrajenke društva slikarki Natalija R. Črnčec in Slađana Matić Trstenjak ter kiparka Katja Majer. Pogovor o njihovem ustvarjanju smo predstavili v oddaji o kulturi, ko se bomo ustavili še v razstavišču Univerzitetne knjižnice Maribor, kjer je na ogled razstava 61-letni zgodovini revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je do ukinitve decembra lani izhajala v Mariboru.
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Že zgodaj je iz prve roke spoznal tako francoski kot italijanski glasbeni slog, saj je študiral tako pri Jean-Baptistu Lullyju kot pri Arcangelu Corelliju. Pri petindvajsetih se je zaposlil v Salzburgu kot stolni organist in komorni glasbenik tamkajšnjega knezonadškofa Maksa Gandolfa Kuenburga, zadnjih deset let življenja pa je deloval kot kapelnik v Passauu na Bavarskem. V svojih skladbah je združeval francoski in italijanski slog, obsežne predgovore k svojim zbirkam in navodila izvajalcem pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
Georg Muffat je bil škotskega porekla, rojen leta 1653 v kraju Megeve v Savoji. Že zgodaj je iz prve roke spoznal tako francoski kot italijanski glasbeni slog, saj je študiral tako pri Jean-Baptistu Lullyju kot pri Arcangelu Corelliju. Pri petindvajsetih se je zaposlil v Salzburgu kot stolni organist in komorni glasbenik tamkajšnjega knezonadškofa Maksa Gandolfa Kuenburga, zadnjih deset let življenja pa je deloval kot kapelnik v Passauu na Bavarskem. V svojih skladbah je združeval francoski in italijanski slog, obsežne predgovore k svojim zbirkam in navodila izvajalcem pa je objavljal v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini.
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
Meret Oppenheim (1913, Nemčija, 1985, Švica), umetnica iz kroga nadrealistov, se v svojem umetniškem raziskovanju ni omejevala le na likovno umetnost, temveč je v dnevnike ves čas vpisovala svoje sanje in spomine, poleg tega je pisala tudi poezijo. Prevajalka Tesa Drev Juh, interpretira dramska igralka Sabina Kogovšek, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, produkcija 2016.
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
PABLO CASALS / KATALONSKA TRADICIONALNA: PESEM PTIC ZA VIOLONČELO SOLO Violončelo: BERNARDO BRIZANI THOMAS TALLIS: JEREMIJEVE ŽALOSTINKE Zbor: THE KING'S SINGERS FELIX MENDELSSOHN BARTHOLDY: GODALNI KVINTET ŠT. 2 V B-DURU, OP. 87 GODALNI KVARTET ELIAS FRANTIŠEK XAVER BRIXI: KONCERT ŠT. 1 V F-DURU ZA ORGLE IN ORKESTER Orgle: MIROSLAV KAMPELSHEIMER, PRAŠKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: LADISLAV ŠIP FRANCIS POULENC: MOTETI ZA ČAS POKORE LJUBLJANSKI MADRIGALISTI, Dirigent: MATJAŽ ŠČEK BLAŽ ARNIČ: TRIO ZA KLAVIR, VIOLINO IN VIOLONČELO, OP.6 Ansambel: TRIO LORENZ: Violina - TOMAŽ LORENZ, Violončelo- MATIJA LORENZ, Klavir: PRIMOŽ LORENZ ANNA IGNATOWICZ GLINSKA: TOCCATA ZA MARIMBO SOLO Marimba: INTI PUCIHAR
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
VINCENZO GALILEI: SUITA V D-DURU Kitara: MARINKO OPALIĆ MARIO CASTELNUOVO TEDESCO: VIOLINSKI KONCERT ŠT. 2, OP. 66, PREROKI Violina: ITZHAK PERLMAN, IZRAELSKI FILHARMONIČNI ORKESTER, dirigent: ZUBIN MEHTA ALEKSANDER SKRJABIN: SONATA ZA KLAVIR ŠT. 8, OP. 66 Klavir: GARRICK OHLSSON MARIO LAVISTA: LAMENTO ZA BASOVSKO FLAVTO Flavta: KOLBEINN BJARNASON
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.
Na Festivalu dokumentarnega filma smo se pogovarjali z ustvarjalci treh izrazito aktualnih in družbeno kritičnih filmov. Ivan Ramljak v filmu Mirovnik ob arhivskem gradivu pripoveduje zgodbo o političnem atentatu na policijskega načelnika Osijeka, ki si je prizadeval za mir na začetku hrvaške domovinske vojne leta 1991. Hrvaški režiser Srđan Kovačević v filmu Kar je treba storiti obravnava kratenje delavskih pravic in Delavsko svetovalnico v Ljubljani, italijanska režiserka Laura Luciano pa ob primeru slovenskega duhovnika Marka Rupnika spolne zlorabe v cerkvi.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Na veliki četrtek objavljamo odlomek iz knjige francoskega pisatelja Ernesta Renana Jezusovo življenje. Ernest Renan je bil filozof, zgodovinar in religiolog, ki je živel med letoma 1823 in 1892. Študiral je za duhovnika, vendar je pozneje doživel krizo vere in zapustil Katoliško cerkev. Leta 1863 je po potovanju po Bližnjem vzhodu napisal knjigo Jezusovo življenje. V njej je skušal živo upodobiti utemeljitelja krščanstva. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek iz 23. poglavja, ki govori o Jezusovem zadnjem tednu. Knjigo je prevedla Saša Jerele. Interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo pogledali v mariborske knjižnice. V Cankarjevem domu je nastopil tako orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Basa Wiegersa kot tudi Big Band RTV Slovenija, ki ga je še zadnjič vodil dirigent Lojze Krajnčan. V koprski galeriji Meduza pa smo si ogledali razstavo de Luke Široka, ki nosi naslov Nič osebnega. 30 let je minilo od izida kultne knjige Po sledeh soške fronte, s katero je Marko Simić pomagal sprožiti val zanimanja za zelo posebno bitko 1. svetovne vojne. Zdaj je izdal novo, ki nosi naslov Dvanajsta soška bitka.
Ob mednarodnem dnevu knjig za otroke smo pogledali v mariborske knjižnice. V Cankarjevem domu je nastopil tako orkester Slovenske filharmonije pod vodstvom dirigenta Basa Wiegersa kot tudi Big Band RTV Slovenija, ki ga je še zadnjič vodil dirigent Lojze Krajnčan. V koprski galeriji Meduza pa smo si ogledali razstavo de Luke Široka, ki nosi naslov Nič osebnega. 30 let je minilo od izida kultne knjige Po sledeh soške fronte, s katero je Marko Simić pomagal sprožiti val zanimanja za zelo posebno bitko 1. svetovne vojne. Zdaj je izdal novo, ki nosi naslov Dvanajsta soška bitka.
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
Živa izvedba snuje na prizorih, ki označujejo prvi del cikla – zime in začetek pomladi. Izziv izvedbe je vrnitev k zaznavanju (tihe) narave, ki ne potrebuje antropocentirčnih pojasnjevanj in osmišljanj. Posnetek je nastal v Stolpu Škrlovec v Kranju kot del dodatnega programa 56. festivala Teden slovenske drame. Režiserka: Ana Krauthaker Tonska mojstra: Matjaž Miklič, Urban Gruden Tehnična asistenta: Martin Florjančič, Liam Samsa Avtorica izvirne glasbe: Ida Hiršenfelder Fonetičarka: Suzana Köstner Pri živi izvedbi v Kranju so sodelovali še: Oblikovalec luči: Juš Zidar Lučni tehnik: Bojan Hudernik Tonski tehnik: Robert Obed Scenski tehnik: Joco Bizovičar Koprodukcija Uredništva igranega programa in Prešernovega gledališča Kranj Posneto v Stolpu Škrlovec 28. marca 2026
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Cristiana Andersena, Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY pa ga je leta 1967 razglasila tudi za Mednarodni dan knjig za otroke. Od leta 1956 zveza IBBY podeljuje nagrado za najboljšega pisatelja, od leta 1966 pa tudi za ilustratorja. Za oddajo smo pred desetletjem izbrali nekaj pravljic, s katerimi so se predstavile Anja Štefan, Špela Frlic in Ana Duša. V njej smo se poklonili ljudski pravljici, iz katere je črpal tudi Andersen, ter avtorski pravljici. Špela Frlic je interpretirala dansko ljudsko pravljico Enajst labodov, Anja Štefan je pripovedovala avtorske pravljice, v kateri pa ne manjka ljudskih modrosti. Ana Duša pa nas je očarala s pripovedovanjem, središče katerega je pogost pravljični motiv morske deklice. Avtorica oddaje Simona Kopinšek, interpretke Anja Štefan, Špela Frlic, Ana Duša, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
2. april je rojstni dan danskega pravljičarja Hansa Cristiana Andersena, Mednarodna zveza za mladinsko književnost - IBBY pa ga je leta 1967 razglasila tudi za Mednarodni dan knjig za otroke. Od leta 1956 zveza IBBY podeljuje nagrado za najboljšega pisatelja, od leta 1966 pa tudi za ilustratorja. Za oddajo smo pred desetletjem izbrali nekaj pravljic, s katerimi so se predstavile Anja Štefan, Špela Frlic in Ana Duša. V njej smo se poklonili ljudski pravljici, iz katere je črpal tudi Andersen, ter avtorski pravljici. Špela Frlic je interpretirala dansko ljudsko pravljico Enajst labodov, Anja Štefan je pripovedovala avtorske pravljice, v kateri pa ne manjka ljudskih modrosti. Ana Duša pa nas je očarala s pripovedovanjem, središče katerega je pogost pravljični motiv morske deklice. Avtorica oddaje Simona Kopinšek, interpretke Anja Štefan, Špela Frlic, Ana Duša, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Matej Juh in Tjaž Mihelič. Leto nastanka 2016.
V Mestnem muzeju Ljubljana sta julija 2025 gostovali vrhunski umetnici: slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Veliki Britaniji, in španska pianistka Maria Canyigueral.
V Mestnem muzeju Ljubljana sta julija 2025 gostovali vrhunski umetnici: slovenska violinistka Lana Trotovšek, ki živi in dela v Veliki Britaniji, in španska pianistka Maria Canyigueral.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Brata Richard M. Sherman in Robert B. Sherman sta bila izjemno usklajen ustvarjalni tandem, pri katerem je Richard pogosteje pisal glasbo, Robert pa besedila, vendar sta ideje razvijala skupaj. Prav ta njuna povezanost je dala pesmim iz Chitty Chitty Bang Bang značilno toplino, igrivost in pripovedno jasnost. Težko bi izpostavili enega kot pomembnejšega, saj njun slog temelji prav na prepletu melodije in besede. Njuno delo zaznamujejo nalezljive melodije, duhovita besedila in sposobnost, da glasba organsko vodi zgodbo naprej. Veljata za enega najuspešnejših avtorski dvojcev filmske glasbe 20. stoletja, še posebej v svetu družinskih muzikalov.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
V današnji oddaji se podajamo v svet mode. V Trstu, kjer domuje prvi italijanski muzej sodobne mode, so namreč minuli teden odpri razstavo Izpostavljenost. Tudi naša druga zgodba prihaja iz Trsta. Predstavimo vam glasbeno družino Locatelli. In potem gremo še do ljubljanskega Škuca, kjer nocoj odpirajo razstavo palestinske umetnice Samire Badran, ki že vse življenje tudi v svojih delih opozarja, da je pomembno poznati zgodovinske razloge, ki so pripeljali do sedanjega stanja genocida. Armando Šturman pa nam skozi glasbeno ogrlico ponuja v razmislek zemljo kot osnovni element številka dve.
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
Vivaldi in Tartini, z obeh strani Jadrana prihaja glasba tokatne oddaje. Poslušamo sklepni koncert lanskega festivala Seviqc, ki je potekal 22. 8. 2025. Spored je bil posvečen predstavitvi baročnih titanov: Benečana Antonia Vivaldija in Pirančana Giuseppa Tartinija, pri čemer povejmo, da Tartinijeva dela ansambel Il Terzo Suono vključuje v vse svoje koncerte, tokrat pa izvaja priljubljena dela obeh teh mojstrov. Il Terzo Suono: Jasna Nadles – traverso, Gianpiero Zanocco in Iveta Schwarz – baročna violina, Francesca Bonomo – viola, Milan Vrsajkov – violončelo, Petar Brčarević – kontrabas in Elen Braslavsky – čembalo
Flavtistka Iza Štih je za izvedbo Koncerta za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Miho Rogino prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter ob tem vabilo v studio programa Ars. Iza Štih je flavto začela igrati pri svojih šestih letih, in se kmalu uspešno začela udeleževati tekmovanj za mlade glasbenike. Bila je dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Lize Hawlina, nato pa se je vpisala še na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Karoline Šantl Zupan. V njeni interpretaciji poslušamo odlomek iz Sonate za flavto in klavir Bohuslava Martinuja (s pianistko Matejo Hladnik) in koncert, za izvedbo katerega je prejela nagrado.
Flavtistka Iza Štih je za izvedbo Koncerta za flavto in orkester v D-duru, op. 283 Carla Reineckeja s Simfoničnim orkestrom SNG Maribor in dirigentom Miho Rogino prejela študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo ter ob tem vabilo v studio programa Ars. Iza Štih je flavto začela igrati pri svojih šestih letih, in se kmalu uspešno začela udeleževati tekmovanj za mlade glasbenike. Bila je dijakinja Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana v razredu Lize Hawlina, nato pa se je vpisala še na Akademijo za glasbo v Ljubljani, kjer je študentka Karoline Šantl Zupan. V njeni interpretaciji poslušamo odlomek iz Sonate za flavto in klavir Bohuslava Martinuja (s pianistko Matejo Hladnik) in koncert, za izvedbo katerega je prejela nagrado.
V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.
V Viteški dvorani ljubljanskih križank si lahko od danes ogledamo razstavo Tihi pogled na Ars priznanega francoskega fotografa Klavdija Slubana, ki je s fotoaparatom beležil skrite procese radijskega ustvarjanja Programa Ars. Zvečer pa bodo v Galeriji Škuc v Ljubljani odprli razstavo palestinske umetnice Samire Badran z naslovom Jedka Palestina, ki se umetniško ukvarja s temo izraelske zasedbe Palestine.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Prva aprilska oddaja prinaša posnetke štirih Madžarskih rapsodij Franza Liszta, ki jih je leta 1956 v mono tehniki posnel Alexander Brailowski. Drugi del oddaje bo posvečen manj znanim Nokturnom op. 368 Carla Czernyja. Izvajala jih bo pianistka Roberte Mamou.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Akademik Jože Krašovec se že več kot pol stoletja ukvarja s prevajanjem Svetega pisma. Večkratni doktor znanosti je bil urednik in prevajalec slovenskega standardnega prevoda Svetega pisma Stare in Nove zaveze (1996), v takšni dvojni vlogi pa je sooblikoval tudi jeruzalemsko izdajo Svetega pisma (2024). Ob njenem izidu je objavil knjigo Okoliščine nastanka in značilnosti celotnih slovenskih prevodov Svetega pisma (izdali in založili sta jo Slovenska škofovska konferenca in Založba Družina). Več o knjigi, prevajalskih načelih prevajanja Svetega pisma, usklajenosti svetopisemskih imen in še čem pove avtor v Izšlo je (2025), v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.
Film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča je svojo pot začel marca na Festivalu dokumentarnega filma, v teh dneh pa si ga lahko ogledamo na rednem sporedu ljubljanskega mestnega kina. Film je miselna in čustvena refleksija o športu, spominu in narodni identiteti. Petkovič v njem raziskuje, kako so se Slovenci začeli dojemati kot narod prek športa, najprej s smučanjem in smučarskimi skoki, pozneje pa tudi z nogometom.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
Muffat slovi predvsem kot skladatelj glasbe za instrumentalne ansamble. V predgovorih k svojima zbirkama ansambelskih suit FIorilegum primum in FIorilegum secundum je podrobno opisal elemente francoske izvajalske prakse, kot so okraski in načela lokovanja. Ti podatki očitno niso bili namenjeni le njegovim nemškim rojakom, saj jih je objavil v kar štirih jezikih: francoščini, latinščini, nemščini in italijanščini. Njegovi oznaki »N« za močnejšo potezo z lokom navzdol in »V« za šibkejšo potezo navzgor sta nastali kot okrajšavi latinskih besed »nobilis« in »vilis«. Prešli sta v splošno rabo in danes ju v nekoliko spremenjeni obliki uporabljajo godalci po vsem svetu.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
PASIJON (za soliste, govorca, zbor in instrumentalni ansambel) Berislava Šipuša je sodobna glasbena interpretacija téme trpljenja, ki presega tradicionalni religiozni okvir. Namesto klasičnega pasijonskega besedila uporablja izbor poezije hrvaških avtorjev ter elemente izmišljenega jezika, s čimer poudari univerzalnost človeške izkušnje bolečine in stiske.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Nemški dramatik in pesnik Bertolt Brecht je bil v svoji liriki prav tako politično angažiran kot gledališčnik. To pa ne velja za vse njegove pesmi, kar dokazuje tudi njegova pesem Radosti. Prevedel jo je Ervin Fritz. Interpretira dramski igralec Uroš Fürst, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, posneto leta 2012.
Nemški dramatik in pesnik Bertolt Brecht je bil v svoji liriki prav tako politično angažiran kot gledališčnik. To pa ne velja za vse njegove pesmi, kar dokazuje tudi njegova pesem Radosti. Prevedel jo je Ervin Fritz. Interpretira dramski igralec Uroš Fürst, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Ana Krauthaker, urednici oddaje Ingrid Kovač Brus in Tesa Drev Juh, posneto leta 2012.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Naša gostja bo Iva Štefanija Slosar, ki je na 34. Dnevih komedije v Celju prejela nagrado žlahtno komedijsko pero. Mlada dramaturginja iz Jelšan je nagrado prejela za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu. Po oceni žirije nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter inovativnim in prilagodljivim dramskim jezikom odpira bistvene teme sodobne družbe ter z večplastnim humorjem in sočutjem na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.
Naša gostja bo Iva Štefanija Slosar, ki je na 34. Dnevih komedije v Celju prejela nagrado žlahtno komedijsko pero. Mlada dramaturginja iz Jelšan je nagrado prejela za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu. Po oceni žirije nagrajeno besedilo z domiselnimi akcijami ter inovativnim in prilagodljivim dramskim jezikom odpira bistvene teme sodobne družbe ter z večplastnim humorjem in sočutjem na sodoben način preigrava značilnosti aristofanske ekonomske in socialne komedije.
Toon Tellegen (1941), nizozemski pisatelj in pesnik, piše pravljice, kratke romane za otroke, poezijo in prozo za odrasle. Za svoje delo je prejel številna domača priznanja, leta 2006 je bil finalist za prestižno Andersenovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost. Tellegenova prva v slovenski jezik prevedena knjiga je Zabava na luni (1999), sledile so ji Mala nočna torta s plameni, Jutri je bila zabava, Sredi noči, Kitov vrt, Brodišče in druge. Med kratkimi živalskimi romani, v katerih se njegovi živalski junaki po svojih najboljših močeh spopadajo z nekaterimi zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi, je tudi roman Čriček in temačni občutek, ki ga je poslovenila Staša Pavlović. V izvirniku je prvič izšel leta 1999, danes pa velja za klasiko nizozemske književnosti, ki govori o temnih in izrazito človeških občutkih nemoči. Prevajalka Staša Pavlović, režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, redaktorica oddaje Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Toon Tellegen (1941), nizozemski pisatelj in pesnik, piše pravljice, kratke romane za otroke, poezijo in prozo za odrasle. Za svoje delo je prejel številna domača priznanja, leta 2006 je bil finalist za prestižno Andersenovo nagrado, ki jo podeljuje Mednarodna zveza za mladinsko književnost. Tellegenova prva v slovenski jezik prevedena knjiga je Zabava na luni (1999), sledile so ji Mala nočna torta s plameni, Jutri je bila zabava, Sredi noči, Kitov vrt, Brodišče in druge. Med kratkimi živalskimi romani, v katerih se njegovi živalski junaki po svojih najboljših močeh spopadajo z nekaterimi zapletenimi človeškimi psihičnimi stanji in problemi, je tudi roman Čriček in temačni občutek, ki ga je poslovenila Staša Pavlović. V izvirniku je prvič izšel leta 1999, danes pa velja za klasiko nizozemske književnosti, ki govori o temnih in izrazito človeških občutkih nemoči. Prevajalka Staša Pavlović, režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, redaktorica oddaje Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo Ne uničujte Slovenski Jezik!!: Pisma inštitutu. Razstavljeni so zanimivi dopisi, ki so prispeli na naslov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V pariškem razstavišču Grand Palais je na ogled razstava poznih del francoskega slikarja Henrija Matissa, v Muzeju Viktorije in Alberta v Londonu pa razstava, ki predstavlja skoraj 100 let ustvarjanja modne hiše Schiaparelli. Razstavljenih je več kot 200 kreacij, ki razkrivajo, kako je Elsa Schiaparelli povezovala modo in umetnost ter kakšno je bilo njeno sodelovanje s Salvadorjem Dalíjem in Jeanom Cocteaujem. Kaj ponuja letošnja konferenca Taktike & praksa? Gre za serijo seminarjev, ki jih organizira Aksioma v sodelovanju s CUK Kino Šiška, njen namen pa je osvežiti in razširiti izobraževalno ponudbo o novomedijski umetnosti v Sloveniji. Založba Krtina je izdala prevod Pisem Spinoze. Z integralno izdajo Spinozovih pisem ne dobivamo le predzadnjega koščka v mozaiku Spinozovih zbranih del, ampak tudi bogat vpogled v filozofsko krajino 17. stoletja.
V Atriju ZRC v Ljubljani so odprli razstavo Ne uničujte Slovenski Jezik!!: Pisma inštitutu. Razstavljeni so zanimivi dopisi, ki so prispeli na naslov Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. V pariškem razstavišču Grand Palais je na ogled razstava poznih del francoskega slikarja Henrija Matissa, v Muzeju Viktorije in Alberta v Londonu pa razstava, ki predstavlja skoraj 100 let ustvarjanja modne hiše Schiaparelli. Razstavljenih je več kot 200 kreacij, ki razkrivajo, kako je Elsa Schiaparelli povezovala modo in umetnost ter kakšno je bilo njeno sodelovanje s Salvadorjem Dalíjem in Jeanom Cocteaujem. Kaj ponuja letošnja konferenca Taktike & praksa? Gre za serijo seminarjev, ki jih organizira Aksioma v sodelovanju s CUK Kino Šiška, njen namen pa je osvežiti in razširiti izobraževalno ponudbo o novomedijski umetnosti v Sloveniji. Založba Krtina je izdala prevod Pisem Spinoze. Z integralno izdajo Spinozovih pisem ne dobivamo le predzadnjega koščka v mozaiku Spinozovih zbranih del, ampak tudi bogat vpogled v filozofsko krajino 17. stoletja.
Britanska serija Vdor, ki je trenutno na sporedu naše televizije, govori o prisluškovalnem škandalu, ki je leta 2011 privedel do ukinitve britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko je preiskovalni novinar časnika The Guardian razkril kriminalne metode Murdochovega tabloida, zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo ter vlado. V oddaji se z gostom dr. Igorjem Vobičem pogovarjamo o izzivih preiskovalnega novinarstva danes.
Britanska serija Vdor, ki je trenutno na sporedu naše televizije, govori o prisluškovalnem škandalu, ki je leta 2011 privedel do ukinitve britanskega tabloida News of the World. Za ukinitev se je lastnik Rupert Murdoch odločil, ko je preiskovalni novinar časnika The Guardian razkril kriminalne metode Murdochovega tabloida, zlorabo moči in povezave med tiskom, policijo ter vlado. V oddaji se z gostom dr. Igorjem Vobičem pogovarjamo o izzivih preiskovalnega novinarstva danes.
V popularni kulturi sicer ni pravilo, izjema pa tudi ne, da izvrstna plošča, album ali knjiga, postane deležna istoimenske skupine: Revolver, Nevermind, Eclipse, Deseti brat, Martin Krpan … Nenazadnje je to doletelo tudi legendarni album skupine Pantera. Cowboys from hell, s prekaljeno obalno skupino »kavbojzev« postreže AriZONA nocoj ob 20h . Vabljeni k poslušanju …
V popularni kulturi sicer ni pravilo, izjema pa tudi ne, da izvrstna plošča, album ali knjiga, postane deležna istoimenske skupine: Revolver, Nevermind, Eclipse, Deseti brat, Martin Krpan … Nenazadnje je to doletelo tudi legendarni album skupine Pantera. Cowboys from hell, s prekaljeno obalno skupino »kavbojzev« postreže AriZONA nocoj ob 20h . Vabljeni k poslušanju …
Tokrat smo se v pogovoru podali na raziskovanje njunega projekta Sol, ki ni samo pesem, temveč zgodba in občutek. Ob tem sta mlada ustvarjalca predstavila tudi poletni festival Floating Castle – Plavajoči grad, ki je skozi leta prerasel v pravo tradicijo. In nenazadnje, sporočilo, ki ga nosita s seboj, je: glasba ima moč, da ozavešča, povezuje in premika svet na bolje.
Tokrat smo se v pogovoru podali na raziskovanje njunega projekta Sol, ki ni samo pesem, temveč zgodba in občutek. Ob tem sta mlada ustvarjalca predstavila tudi poletni festival Floating Castle – Plavajoči grad, ki je skozi leta prerasel v pravo tradicijo. In nenazadnje, sporočilo, ki ga nosita s seboj, je: glasba ima moč, da ozavešča, povezuje in premika svet na bolje.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
V času politične nestabilnosti, tudi v Evropi, se umetniška svoboda v številnih primerih in pogledih krči. V okviru 56. Tedna slovenske drame so pripravili potgovor o tem, kako trenutno vladajoča politika oblikuje umetniško ustvarjanje. V primorskih gledališčih nas do konca maja čakajo še štiri premiere za vse okuse. Pred nedavnim smo dobili zelo nenavadno knjigo. Pri založbi Miš je izšel roman Pobožal sem polje na desni, ki ima dva avtorja. Barbara Cerar je napisala fiktivni del pripovedi, Vili Telassani pa je del svojega življenja prelil v dnevnik, ki se v knjigi prepleta z avtoričino pripovedjo. Knjiga na zanimiv način razkriva zdaj že preminulega Koprčana.
V času politične nestabilnosti, tudi v Evropi, se umetniška svoboda v številnih primerih in pogledih krči. V okviru 56. Tedna slovenske drame so pripravili potgovor o tem, kako trenutno vladajoča politika oblikuje umetniško ustvarjanje. V primorskih gledališčih nas do konca maja čakajo še štiri premiere za vse okuse. Pred nedavnim smo dobili zelo nenavadno knjigo. Pri založbi Miš je izšel roman Pobožal sem polje na desni, ki ima dva avtorja. Barbara Cerar je napisala fiktivni del pripovedi, Vili Telassani pa je del svojega življenja prelil v dnevnik, ki se v knjigi prepleta z avtoričino pripovedjo. Knjiga na zanimiv način razkriva zdaj že preminulega Koprčana.
Če je serenada z zaporedjem stavkov (po obliki) še razmeroma svobodna, pa je simfonija že zelo stroga in s posameznimi stavki obvezujoča oblika. Med obema ni velikega kontrasta, razlike so v vsebinskem okviru. Brahmsova prva serenada je ciklična priprava za veliko simfonično delo. Zahtevnost forme in vsebinska razvidnost preraščata lahkotnost forme serenade, ki ima nekaj daljne sorodnosti s preludijem.
Če je serenada z zaporedjem stavkov (po obliki) še razmeroma svobodna, pa je simfonija že zelo stroga in s posameznimi stavki obvezujoča oblika. Med obema ni velikega kontrasta, razlike so v vsebinskem okviru. Brahmsova prva serenada je ciklična priprava za veliko simfonično delo. Zahtevnost forme in vsebinska razvidnost preraščata lahkotnost forme serenade, ki ima nekaj daljne sorodnosti s preludijem.
Tokrat izpostavljamo pravkar končano 55. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Poročamo še o 3. koncertu letošnjih Mozartin, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija združil moči z zborom Ljubljanski madrigalisti in Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija, o koncertu hrvaškega ansambla za staro glasbo Minstrel, ki je nastopil v Narodnem domu Celje v sklopu abonmaja Sosedje in koncertu Dua Ehosfera v prostorih Krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki v sklopu tamkajšnjega Kavč festivala.
Tokrat izpostavljamo pravkar končano 55. tekmovanje mladih glasbenikov Republike Slovenije TEMSIG. Poročamo še o 3. koncertu letošnjih Mozartin, na katerem je Simfonični orkester RTV Slovenija združil moči z zborom Ljubljanski madrigalisti in Mladinskim pevskim zborom RTV Slovenija, o koncertu hrvaškega ansambla za staro glasbo Minstrel, ki je nastopil v Narodnem domu Celje v sklopu abonmaja Sosedje in koncertu Dua Ehosfera v prostorih Krajevne knjižnice Kostanjevica na Krki v sklopu tamkajšnjega Kavč festivala.
Samospevni opus Benjamina Brittna je obsežen in raznovrsten. Ko je bil star komaj 14 let, je ustvaril zbirko francoskih pesmi, ki jo je posvetil svojim staršem. "Posvečeno gospodu in gospe Britten ob 27. obletnici njune poroke," je zapisal na sprednjo stran partiture. Za glas in klavir jo je, zanimivo, priredil šele pozneje, prvotno jo je namenil orkestrski spremljavi. Pesmi kažejo osupljivo, skoraj prezgodnjo umetniško zrelost avtorja in odsevajo njegov prehod v nov, francoski zvočni svet. Kompozicijsko dovršen pa je tudi cikel Čar uspavank, op. 41, ki ga je ustvaril leta 1947.
Samospevni opus Benjamina Brittna je obsežen in raznovrsten. Ko je bil star komaj 14 let, je ustvaril zbirko francoskih pesmi, ki jo je posvetil svojim staršem. "Posvečeno gospodu in gospe Britten ob 27. obletnici njune poroke," je zapisal na sprednjo stran partiture. Za glas in klavir jo je, zanimivo, priredil šele pozneje, prvotno jo je namenil orkestrski spremljavi. Pesmi kažejo osupljivo, skoraj prezgodnjo umetniško zrelost avtorja in odsevajo njegov prehod v nov, francoski zvočni svet. Kompozicijsko dovršen pa je tudi cikel Čar uspavank, op. 41, ki ga je ustvaril leta 1947.