Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
William Edgar Stafford (1914–1993) je eden izmed klasikov sodobne ameriške poezije in tudi eden najplodovitejših avtorjev – napisal je več kot 60 knjig, čeprav je svojo prvo knjigo objavil šele pri 46 letih. Stafford, mnogi ga vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti. Jezik njegove poezije se v tonu in načinu izreke včasih približa pogovornemu, tudi zato se le-ta lahko zdi lahkotnejša, kot v resnici je. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2017.
William Edgar Stafford (1914–1993) je eden izmed klasikov sodobne ameriške poezije in tudi eden najplodovitejših avtorjev – napisal je več kot 60 knjig, čeprav je svojo prvo knjigo objavil šele pri 46 letih. Stafford, mnogi ga vzporejajo z Robertom Frostom, v pesmih izhaja iz vsakdanjih situacij in posameznosti v njihovi neposrednosti. Jezik njegove poezije se v tonu in načinu izreke včasih približa pogovornemu, tudi zato se le-ta lahko zdi lahkotnejša, kot v resnici je. Prevajalka: Tina Kozin; režiserka: Špela Kravogel; interpret: Primož Pirnat; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; produkcija 2017.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos
Avtorja v zvočni impresiji s filozofsko-poetičnim premislekom o rezijanski ljudski pesmi, ki se s svojimi štirimi konci vsakič drugače konča, zajemata prvinske odmeve mitov o usodi sveta. Režiser: Matjaž Jarc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena svetovalka: Jasna Vidakovič Interpreta – Kristijan Muck in Nadja Jarc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2005 v koprodukciji Radia Slovenija in Zavoda za ustvarjalnost Hymnos
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Slovenski novinar in pisatelj France Novšak se je rodil 27. januarja 1916 v Ljubljani. Študiral je pravo in se po koncu 2. svetovne vojne zaposlil kot novinar pri Slovenskem poročevalcu. Do upokojitve je delal v kulturnih uredništvih Ljubljanskega dnevnika, Ljudske pravice in Dela. Tik pred drugo svetovno vojno je vzbudil pozornost z romanom Dečki, ki govori o ljubezenskem razmerju med dijakoma v katoliškem internatu. Po tem romanu je Stanko Jost leta 1976 posnel tudi film. France Novšak je pisal mladinsko literaturo, posvetil pa se je tudi slovarskemu delu, sestavil je makedonsko-slovenski in albansko-slovenski slovar. Poleg romana Dečki je objavil leta 1940 še roman Hudobni angeli z avtobiografskimi potezami in leta 1944 v času kulturnega molka roman Globoko jezero o romantičnem pojmovanju ljubezni in iskanju ideala. Ob 110. obletnici Novšakovega rojstva smo izbrali odlomka z začetka in konca romana. Igralec Branko Jordan, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2016.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Obujamo legendo o Enejevem potomcu Brutu, ki naj bi po zapisih škofa Geoffreyja Monmouthskega v zgodovinskem spisu Historia Regum Britanniae s svojimi pobeglimi trojanskimi tovariši pristal na angleških obalah in se naselil na otoku, ki se je tedaj imenoval Albion. Nadalje osvetljujemo pripoved o Kralju Arturju in vitezih svetega grala ter tisto različico zgodbe, ki jo je zapisal Chrétien de Troyes v romanu, ki slavi neubranljivo strast in viteško ljubezen enega od vitezov okrogle mize Lancelota z Jezera do kraljice Genever. 31. sprehod po svetu domišljije s Carlom de Incontrero, s tem pa tudi celoten ciklus Na krilih pesmi, sklepamo z eno najslavnejših ljubezenskih zgodb, tisto o Tristanu in Izoldi. Spremlja nas glasba anonimnih avtorjev iz 12., 13. oziroma 14. stoletja, Henryja Purcella, Ernesta Chaussona, Nigela Clarka in Richarda Wagnerja.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se je s premiero Besov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v odrski priredbi Gorana Ferčeca (v prevodu Sete Knop) in režiji Janusza Kice začel letošnji regionalni gledališki festival Ruta. Vtise je strnila Staša Grahek. Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi Бесы, 1873 Dramatizacija romana Krstna uprizoritev dramatizacije Premiera: 30. januar 2026 Avtor dramatizacije Goran Ferčec Prevajalka Seta Knop Režiser Janusz Kica Dramaturginja Luna Pentek Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Urslov Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistenka dramaturginje Nejka Jevšek Agrft Asistentka scenografke Katarina Majcen Nastopajo Branko Jordan, Matej Puc, Judita Zidar, Jožef Ropoša, Jana Zupančič, Diana Kolenc k.g., Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Dimitrievska, Tomo Tomšič, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Boris Ostan, Gaber K. Trseglav, Nika Manevski k.g., Tjaša Železnik, Jaka Lah, Peter Alojz Marn k.g., Matevž Sluga, Ajda Kostevc k.g., Sebastian Cavazza / Boris Kerč Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/besi/
Na Velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega se je s premiero Besov Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega v odrski priredbi Gorana Ferčeca (v prevodu Sete Knop) in režiji Janusza Kice začel letošnji regionalni gledališki festival Ruta. Vtise je strnila Staša Grahek. Fjodor Mihajlovič Dostojevski: Besi Бесы, 1873 Dramatizacija romana Krstna uprizoritev dramatizacije Premiera: 30. januar 2026 Avtor dramatizacije Goran Ferčec Prevajalka Seta Knop Režiser Janusz Kica Dramaturginja Luna Pentek Scenografka Karin Fritz Kostumografka Bjanka Adžić Urslov Avtorica glasbene opreme Darja Hlavka Godina Lektorica Maja Cerar Oblikovalec svetlobe Andrej Koležnik Oblikovalec zvoka Sašo Dragaš Asistenka dramaturginje Nejka Jevšek Agrft Asistentka scenografke Katarina Majcen Nastopajo Branko Jordan, Matej Puc, Judita Zidar, Jožef Ropoša, Jana Zupančič, Diana Kolenc k.g., Tina Potočnik Vrhovnik, Tanja Dimitrievska, Tomo Tomšič, Primož Pirnat, Jernej Gašperin, Boris Ostan, Gaber K. Trseglav, Nika Manevski k.g., Tjaša Železnik, Jaka Lah, Peter Alojz Marn k.g., Matevž Sluga, Ajda Kostevc k.g., Sebastian Cavazza / Boris Kerč Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/besi/
Kratkoprozna zbirka sodobnega estonskega pisatelja, za prevod katere je Julija Potrč Šavli minulo jesen prejela Sovretovo nagrado za naj prevod lanskega leta, pokaže, da je kulturna razdalja med Slovenijo in Estonijo precej manjša, kot bi si mislili
Kratkoprozna zbirka sodobnega estonskega pisatelja, za prevod katere je Julija Potrč Šavli minulo jesen prejela Sovretovo nagrado za naj prevod lanskega leta, pokaže, da je kulturna razdalja med Slovenijo in Estonijo precej manjša, kot bi si mislili
Med kulturnimi dogodki iztekajočega se tedna izstopajo podelitev zlate plakete JSKD Mitji Gobcu, gledališki festival Ruta, likovna razstava Zmaga Lenardiča, preučevanje Kosovelovega rokopisa v NUK-u in program Stare mestne elektrarne v Ljubljani.
Med kulturnimi dogodki iztekajočega se tedna izstopajo podelitev zlate plakete JSKD Mitji Gobcu, gledališki festival Ruta, likovna razstava Zmaga Lenardiča, preučevanje Kosovelovega rokopisa v NUK-u in program Stare mestne elektrarne v Ljubljani.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo tokrat posvetili glasbi brazilskih staroselcev. Na vinilni plošči iz leta 1962 so zbirko posnetkov poimenovali kar antologija, vendar je glede na zanemarljiv delček bogastva, ki ga lahko predstavi en sam tak izdelek, tako poimenovanje pretirano. Je pa res, da gre za eno zgodnejših pričevanj kulture prebivalcev brazilskih pragozdov. Kakor koli že, v oddaji bomo slišali posnetke ljudstev Karajá, Javahé, Krahó, Tukúna, Jurúna in še katerega. Vsa ta ljudstva so do časa nastanka posnetkov še ohranila način življenja v skladu s svojo lastno preteklostjo in izročilom, v drugi polovici stoletja pa so bila izpostavljena dosti večjim pritiskom in spremembam kot kadar koli prej …
V oddaji Oddaljeni zvočni svetovi se bomo tokrat posvetili glasbi brazilskih staroselcev. Na vinilni plošči iz leta 1962 so zbirko posnetkov poimenovali kar antologija, vendar je glede na zanemarljiv delček bogastva, ki ga lahko predstavi en sam tak izdelek, tako poimenovanje pretirano. Je pa res, da gre za eno zgodnejših pričevanj kulture prebivalcev brazilskih pragozdov. Kakor koli že, v oddaji bomo slišali posnetke ljudstev Karajá, Javahé, Krahó, Tukúna, Jurúna in še katerega. Vsa ta ljudstva so do časa nastanka posnetkov še ohranila način življenja v skladu s svojo lastno preteklostjo in izročilom, v drugi polovici stoletja pa so bila izpostavljena dosti večjim pritiskom in spremembam kot kadar koli prej …
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek. Ton in montaža Liam Samsa.
Ajda Smrekar je gledališka, filmska in televizijska igralka, nastopa tudi v radijskih igrah in literarnih oddajah, glas posoja likom iz risank. Decembra 2025 ji je Združenje dramskih umetnikov Slovenije podelilo nagrado Staneta Severja za igralske stvaritve v slovenskih poklicnih gledališčih. Ajdo Smrekar, o kateri v utemeljitvi nagrade beremo, da je osebnost, ki gledališko krajino oplaja s poglobljenim pristopom in izpiljenim obvladovanjem izraznih razsežnosti, je v studio povabila Staša Grahek. Ton in montaža Liam Samsa.
Posvečamo se koncertnemu posnetku Zven veličastja, narejenemu 7. januarja 2026 v ciklu za sakralni abonma uršulinske cerkve Svete Trojice v Ljubljani, in skladbam Marca Antoina Charpentierja, Isaaca Poscha, Johanna Ludwiga Bacha in Gregoria Allegrija. Komentarji: dirigent Erik Šmid
Posvečamo se koncertnemu posnetku Zven veličastja, narejenemu 7. januarja 2026 v ciklu za sakralni abonma uršulinske cerkve Svete Trojice v Ljubljani, in skladbam Marca Antoina Charpentierja, Isaaca Poscha, Johanna Ludwiga Bacha in Gregoria Allegrija. Komentarji: dirigent Erik Šmid
Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)
Kaj povedati o najbolj znani kuharski mojstrici v Sloveniji, katere ime poznajo tudi številni gastronomski velikani in ljubitelji fine dininga doma in po svetu? Ana Roš Stojan vodi znamenito Hišo Franko, ki je kot prva v Sloveniji – in do zdaj edina – dobila vse 3 Michelinove zvezdice. Pod svojim okriljem ima tudi restavracijo Jaz v Ljubljani, svojo drugo po tem imenom bo letos odprla tudi v Poreču. Česar se loti v življenju, se loti 150-odstotno. Hrana ni nekaj, kar prevladuje v njenem profesionalnem življenju, ampak je pravzaprav prisotna že od njene mladosti. Vabimo vas na spoznavanje Ane od otroških dni, ko je uživala življenje med Tolminskim in Istro, pozneje študirala v Italiji, predvsem pa bila odprta za vsake nove izkušnje. Oddajo Razkošje v glavi je pripravila Tina Lamovšek. Foto: Suzan Gabrijan (z dovoljenjem Hiše Franko)
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Aleš Debeljak (1961–2016) je bil zaposlen na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani. Objavil je osem knjig pesmi, dvanajst knjig esejev in uredil več antologij. Za svoja dela je prejel tako slovenske kot tudi mednarodne nagrade, med drugim nagrado Prešernovega sklada in priznanje ambasador znanosti Republike Slovenije. Njegove knjige so prevedene v več jezikov. Januarja mineva 10 let od njegove smrti. Interpret Jožef Ropoša, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2010.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
V novi dan z glasbo Telemanna, Bacha, Tartinija, Vivaldija, Lullyja in Emanuela Bacha v prvem, Dittersdorfa in Albrechtsbergerja v drugem ter Beethovna, Schuberta, Saint-Saënsa, Webra, Bizeta, Gershwina, Debussyja in Schumanna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Telemanna, Bacha, Tartinija, Vivaldija, Lullyja in Emanuela Bacha v prvem, Dittersdorfa in Albrechtsbergerja v drugem ter Beethovna, Schuberta, Saint-Saënsa, Webra, Bizeta, Gershwina, Debussyja in Schumanna v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Sahiba Shihaba. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
Oddajo bomo namenili glasbi pihalca Sahiba Shihaba. Svoje avtorske skladbe je pogosto nadgradil z nenavadnim, inovativnim igranjem. Lahko rečemo, da je bil prvi resnični bopovski glasbenik na flavti.
Matej Kocjančič piše besedila za narodno-zabavne ansamble in romane, natančneje kriminalke. V njegovem drugem romanu Veselička izgine basist iz narodno-zabavne skupine, eden izmed treh še kako dobrih prijateljev. V Literarnem nokturnu lahko zato slišite odlomek o moškem prijateljstvu, napisan duhovito, neposredno in prepričljivo. Interpretira Urban Kuntarič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto 2026. Redakcija Marko Golja.
Matej Kocjančič piše besedila za narodno-zabavne ansamble in romane, natančneje kriminalke. V njegovem drugem romanu Veselička izgine basist iz narodno-zabavne skupine, eden izmed treh še kako dobrih prijateljev. V Literarnem nokturnu lahko zato slišite odlomek o moškem prijateljstvu, napisan duhovito, neposredno in prepričljivo. Interpretira Urban Kuntarič, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič. Posneto 2026. Redakcija Marko Golja.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Ansambel Huelgas je pod vodstvom Paula van Nevla avgusta lani na festivalu Laus Polyphoniae v Antwerpnu uzvočil motete, conductuse in organume skladateljev notredamske šole: Leonina, Perotina in neznanih ustvarjalcev. Notredamska šola je bila prvi vrhunec v zgodovini večglasja. Obdobje približno sovpada z graditvijo stolnice Notre-Dame v Parizu od sredine 12. do sredine 13. stoletja.
Ansambel Huelgas je pod vodstvom Paula van Nevla avgusta lani na festivalu Laus Polyphoniae v Antwerpnu uzvočil motete, conductuse in organume skladateljev notredamske šole: Leonina, Perotina in neznanih ustvarjalcev. Notredamska šola je bila prvi vrhunec v zgodovini večglasja. Obdobje približno sovpada z graditvijo stolnice Notre-Dame v Parizu od sredine 12. do sredine 13. stoletja.
Japonska nas ne navdušuje samo z lepoto in globino svoje umetnosti, ampak nas, kot v svoji najnovejši knjigi pokaže Marko Uršič, lahko nagovarja tudi s svojo filozofsko tradicijo, ki jo je pomembno zaznamoval zen budizem
Japonska nas ne navdušuje samo z lepoto in globino svoje umetnosti, ampak nas, kot v svoji najnovejši knjigi pokaže Marko Uršič, lahko nagovarja tudi s svojo filozofsko tradicijo, ki jo je pomembno zaznamoval zen budizem
»Summer In The City« v izvedbi Isaaca Hayesa bo pospremil tokratni prihod Rončela na Obalo. Sledila bo Mavis Staples, nato pa obljubljeni drugi del albuma kitarista Michaela Landaua. Za slovo pa tokrat Dianne Reeves in izbor z njenega albuma In The Moment.
»Summer In The City« v izvedbi Isaaca Hayesa bo pospremil tokratni prihod Rončela na Obalo. Sledila bo Mavis Staples, nato pa obljubljeni drugi del albuma kitarista Michaela Landaua. Za slovo pa tokrat Dianne Reeves in izbor z njenega albuma In The Moment.
V besedi in glasbi bomo obudili spomin na nedavno turnejo Orkestra Slovenske filharmonije po Južni Koreji in Japonski. Z gosti v studiu se bo ob poslušanju nekaterih na turneji izvajanih skladb pogovarjala kolegica muzikologinja, nekdanja dolgoletna glasbena urednica, pred leti pa tudi direktorica Slovenske filharmonije in podpredsednica Sveta Slovenske filharmonije, ki torej dobro pozna delovanje te naše osrednje glasbene ustanove, Mojca Menart.
V besedi in glasbi bomo obudili spomin na nedavno turnejo Orkestra Slovenske filharmonije po Južni Koreji in Japonski. Z gosti v studiu se bo ob poslušanju nekaterih na turneji izvajanih skladb pogovarjala kolegica muzikologinja, nekdanja dolgoletna glasbena urednica, pred leti pa tudi direktorica Slovenske filharmonije in podpredsednica Sveta Slovenske filharmonije, ki torej dobro pozna delovanje te naše osrednje glasbene ustanove, Mojca Menart.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo jutri podelili nagrade Javnega sklada za kulturne dejavnosti. Zlato plaketo za življenjsko delo prejme starosta zborovske glasbe Mitja Gobec, srebrno pa med drugimi igralka, pisateljica in Koprčanka Maja Gal Štromar za pedagoški prispevek v ljubiteljskem gledališču ter kolektiv Piuramaura, ki z umetniško močjo in dvojezičnostjo ohranja slovenska narečja in kulturo v Benečiji. V Gledališču Koper bo v soboto dopoldne živahno zaradi najmlajših. Premiero bo doživela lutkovna predstava Minizaver in Dino: Kaj, kako, zakaj v režiji Jake Ivanca. Avtor besedila o dveh radovednih prijateljih je Jure Karas. V Mestnem gledališču ljubljanskem bo nocoj premiera predstave Besi po motivih romana Fjodorja Mihailoviča Dostojevskega v režiji Janusza Kice. Portret ruske družbe 19. stoletja zajame vse, od boja za oblast do preizpraševanja etičnih meja v človeku. Diego de Brea je režiral in aktualiziral Schillerjevo Marijo Stuart, politično dramo o avtokraciji in strahu pred resnico. Ansambel mariborskega gledališča jo bo premierno uprizoril nocoj. V glasbeni ogrlici Goran Gregorič predstavlja Rona Wooda, legendarnega člana skupine Rolling Stones, ki zna s svojo kitaro pričarati »starodavno umetnost tkanja«.
Trinajstega septembra lani je v zanimivi stavbi La Oficina v Frederiksbergu, v središču Københavna, potekal festival z naslovom Frederikove igre. Na njem so zazvenela tri dela: premiera skladbe »Sanjal sem, da spet rolam« Andersa Koppela, »Kvintet za klarinet v A-duru, K. 581« Wolfganga Amadeusa Mozarta ter »Godalni kvartet v F-duru« Mauricea Ravela, ki so jih predstavili klarinetist Jonas Frǿlund in člani godalnega kvarteta Vertavo.
Trinajstega septembra lani je v zanimivi stavbi La Oficina v Frederiksbergu, v središču Københavna, potekal festival z naslovom Frederikove igre. Na njem so zazvenela tri dela: premiera skladbe »Sanjal sem, da spet rolam« Andersa Koppela, »Kvintet za klarinet v A-duru, K. 581« Wolfganga Amadeusa Mozarta ter »Godalni kvartet v F-duru« Mauricea Ravela, ki so jih predstavili klarinetist Jonas Frǿlund in člani godalnega kvarteta Vertavo.
Na oder Mestnega gledališča ljubljanskega stopajo Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, roman, v katerem je prek portreta ruske družbe 19. stoletja zajeta človekova kompleksnost. V Drami SNG Maribor pa so pod režisersko taktirko Diega De Bree pripravili uprizoritev drame Marija Stuart o boju med dvema kraljicama za oblast, ki jo je Friedrich Schiller napisal leta 1800.
Na oder Mestnega gledališča ljubljanskega stopajo Besi Fjodorja Mihajloviča Dostojevskega, roman, v katerem je prek portreta ruske družbe 19. stoletja zajeta človekova kompleksnost. V Drami SNG Maribor pa so pod režisersko taktirko Diega De Bree pripravili uprizoritev drame Marija Stuart o boju med dvema kraljicama za oblast, ki jo je Friedrich Schiller napisal leta 1800.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
MJQ spada med tiste legendarne jazzovske zasedbe, ki so skozi svoja ustvarjanja združevali različne glasbene stile. Gospodje so dolga desetletja kraljevali v najbolj eminentnih koncertnih dvoranah in jazzovskih klubih po vsem svetu. Leta 1960 so koncertirali tudi v Ljubljani in posnetke posvetili dolgoletnemu članu skupine, bobnarju Connieju Kayu.
Večkrat nagrajeni najnovejši celovečerni film makedonskega režiserja in scenarista Georgija M. Unkovskega DJ Ahmet, ki ga je bilo moč videti tudi na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, ima skoraj pravljično zasnovo. Ahmet, petnajstletni pastir ovac v neki odročni makedonski vasici, se zaljubi v premožno vrstnico Ayo, ki se je vrnila iz Nemčije zaradi dogovorjene poroke, ki si je seveda ne želi. Simpatija je obojestranska in pastirjeva naloga – v maniri dobrih starih klasičnih pravljic – je seveda dekletu pomagati pobegniti. Pri tem si, kakor se za tovrstni lik tudi spodobi, pomaga z zvijačo, ki pa ni nič drugega kakor elektronska glasba in težko bi si zamislili bolj slikovit prikaz trka dveh popolnoma različnih si svetov. Na eni strani izrazito tradicionalno ruralno okolje s stoletnimi pravili in tradicijo, ki ga poosebljajo Ahmetov oče in Ayina družina, na drugi mladi, svobodomiselni najstniki, ki se sredi gozda udeležijo rejverske zabave in objavljajo na TikToku. Ko se vmes vmeša še čreda pobeglih ovac, je kulisa za prepovedano ljubezensko zgodbo skoraj popolna. Prav podoba tehno rejva v gozdu je bila glavno režiserjevo izhodišče za zasnovo tega filma, ki se mu je potrdila kot pravilna, ko je nekega dne med iskanjem snemalnih lokacij opazil nekega pastirja z najnovejšim iPhonom in takoj vedel, da ima svoj film. Do končne oblike, v kateri se tako kot v življenju spretno prepletajo humor, žalost, toplina in melanholija, je nato minilo še pet let, rezultat pa je izrazito topla pripoved o odraščanju v svetu, ki mu v resnici ne pripadaš več. Da je Ahmetova usoda še bolj zapletena, mu je pred kratkim umrla mama, na katero je bil očitno zelo navezan in je bila tisti bolj svobodomiselni člen družine, njegov precej mlajši bratec Naim pa od takrat ne spregovori več niti besede. Oče, zavezan tradiciji in popolnoma nesposoben izražati svoja čustva do sinov, svojo nemoč ob tem preliva v trdo vzgojo, kar le še povečuje prepad med njimi. Igra Aksela Mehmeta je tako osredinjena predvsem na njegove oči, ki boleče močno izražajo vse tisto, česar ni sposoben izreči z besedo, spretna dramaturgija prizorov pa večkrat vzbudi upanje, da bo končno le že prišlo do preobrata. A za to se mora zgoditi nekaj zares posebnega, močnejšega od besed. Glasba. Kot univerzalni jezik, ki presega besedno komunikacijo, Ahmetova glasba, predvajana na izjemno duhovit način, nazadnje prebije zid medgeneracijskega nerazumevanja in premaga urok mamine smrti. Poleg glavnih treh igralcev, Arifa Jakupa kot ravno prav svojeglavega Ahmeta, izjemno simpatičnega Agusha Agusheva, ki je nalogo molčečega Naima opravil z odliko, ter Dore Akan Zlatanove, kot sodobne princeske Aye, ki ne potrebuje več rešitelja na belem konju, ampak samo pomočnika za izpeljavo svojega načrta, prav posebno vlogo odigrajo tudi številni slikoviti stranski liki ter pristno in izjemno fotogenično makedonsko okolje. Da o roza ovci niti ne govorimo. Bere: Maja Moll Piše: Gaja Pöschl
Večkrat nagrajeni najnovejši celovečerni film makedonskega režiserja in scenarista Georgija M. Unkovskega DJ Ahmet, ki ga je bilo moč videti tudi na lanskem Ljubljanskem filmskem festivalu, ima skoraj pravljično zasnovo. Ahmet, petnajstletni pastir ovac v neki odročni makedonski vasici, se zaljubi v premožno vrstnico Ayo, ki se je vrnila iz Nemčije zaradi dogovorjene poroke, ki si je seveda ne želi. Simpatija je obojestranska in pastirjeva naloga – v maniri dobrih starih klasičnih pravljic – je seveda dekletu pomagati pobegniti. Pri tem si, kakor se za tovrstni lik tudi spodobi, pomaga z zvijačo, ki pa ni nič drugega kakor elektronska glasba in težko bi si zamislili bolj slikovit prikaz trka dveh popolnoma različnih si svetov. Na eni strani izrazito tradicionalno ruralno okolje s stoletnimi pravili in tradicijo, ki ga poosebljajo Ahmetov oče in Ayina družina, na drugi mladi, svobodomiselni najstniki, ki se sredi gozda udeležijo rejverske zabave in objavljajo na TikToku. Ko se vmes vmeša še čreda pobeglih ovac, je kulisa za prepovedano ljubezensko zgodbo skoraj popolna. Prav podoba tehno rejva v gozdu je bila glavno režiserjevo izhodišče za zasnovo tega filma, ki se mu je potrdila kot pravilna, ko je nekega dne med iskanjem snemalnih lokacij opazil nekega pastirja z najnovejšim iPhonom in takoj vedel, da ima svoj film. Do končne oblike, v kateri se tako kot v življenju spretno prepletajo humor, žalost, toplina in melanholija, je nato minilo še pet let, rezultat pa je izrazito topla pripoved o odraščanju v svetu, ki mu v resnici ne pripadaš več. Da je Ahmetova usoda še bolj zapletena, mu je pred kratkim umrla mama, na katero je bil očitno zelo navezan in je bila tisti bolj svobodomiselni člen družine, njegov precej mlajši bratec Naim pa od takrat ne spregovori več niti besede. Oče, zavezan tradiciji in popolnoma nesposoben izražati svoja čustva do sinov, svojo nemoč ob tem preliva v trdo vzgojo, kar le še povečuje prepad med njimi. Igra Aksela Mehmeta je tako osredinjena predvsem na njegove oči, ki boleče močno izražajo vse tisto, česar ni sposoben izreči z besedo, spretna dramaturgija prizorov pa večkrat vzbudi upanje, da bo končno le že prišlo do preobrata. A za to se mora zgoditi nekaj zares posebnega, močnejšega od besed. Glasba. Kot univerzalni jezik, ki presega besedno komunikacijo, Ahmetova glasba, predvajana na izjemno duhovit način, nazadnje prebije zid medgeneracijskega nerazumevanja in premaga urok mamine smrti. Poleg glavnih treh igralcev, Arifa Jakupa kot ravno prav svojeglavega Ahmeta, izjemno simpatičnega Agusha Agusheva, ki je nalogo molčečega Naima opravil z odliko, ter Dore Akan Zlatanove, kot sodobne princeske Aye, ki ne potrebuje več rešitelja na belem konju, ampak samo pomočnika za izpeljavo svojega načrta, prav posebno vlogo odigrajo tudi številni slikoviti stranski liki ter pristno in izjemno fotogenično makedonsko okolje. Da o roza ovci niti ne govorimo. Bere: Maja Moll Piše: Gaja Pöschl
To je rop! je samostojni režijski celovečerni prvenec Gregorja Andolška, ki je pred več kot desetletjem skupaj s Tijano Zijanić posnel edinstveni milenijski portret Zgodbe iz sekreta. Najnovejši film je bolj neposredno žanrski, saj ima ogrodje kriminalke, ki jo izpopolni izdatna mera satire in skoznjo družbeni komentar. Zgodba se začne s čarodejem Rajkom, ki želi po poškodbi med predstavo v nakupovalnem centru uveljaviti zavarovalno polico, sklenjeno prav za tak namen. Zavarovalnica ga zaradi administrativne napake zavrne, potem pristopi k svojemu agentu, samosvojemu in osamljenemu Marcelu, ki dela iz majhne pisarne v blokovskem naselju. Marcel se razhudi in se odloči posredovati, vendar tudi on naleti na gluha ušesa birokratov, kar ga še bolj podžge. Z Rajkom, ki povečini samo pasivno spremlja svojega vse bolj maničnega agenta, gresta vse do vrha, do samega direktorja zavarovalnice, potem ga v trenutku obupa ugrabita. A tudi direktor je v škripcih, saj ga zaradi malverzacij preiskuje finančna uprava, tako da policija pravzaprav misli, da je pobegnil in da je ugrabitev samo krinka. Močna stran filma so številni dobro razviti liki, saj izvemo nekaj zgodbe in zgodovine tudi denimo direktorjeve žene, naključnega zavarovalničarja in kriminalistov, ki preiskujeta ugrabitev. Najbolj izstopa Gregor Čušin v vlogi Marcela, ki lik oživi s kopico nevsakdanjih in povečini komično prikupnih posebnosti, od pohrkavanja do navdušenja nad narodo-zabavno glasbo. Dober vtis pustita tudi Matej Puc in Tjaša Železnik kot neuravnoteženi policijski dvojec s potencialom za lastni film, vendar ima To je rop! tudi številne pomanjkljivosti. Te povečini izhajajo iz scenarija, saj se v drugi polovici filma tempo upočasni in prepogosto zavije na tangente, ki dogajanje prepočasi pomikajo naprej. To je sicer najbrž nastavek za končno razkritje, ko film predstavi dobesedne strice iz ozadja, kar je sicer ljubek štos, vendar niti približno ne tako huronski, kot se je najbrž zdelo avtorjem filma ob pisanju scenarija. To je rop! ima zanimivo in aktualno premiso, boj človeka proti birokratskemu sistemu v časih vse večje prekarizacije in rastoče neenakopravnosti. Z zavarovalnico premišljeno izbere tarčo v času, ko družba nejevoljno in z vse večjim ogorčenjem spremlja, kako poskušajo zavarovalnice privatizirati zdravstvo. Še toliko bolj, ker obstaja vse več dokazov z druge strani Atlantika, kako slabo se lahko to izide za običajne ljudi. Kar je nenazadnje bojda tudi privedlo do umora direktorja zdravstvene zavarovalnice Briana Thompsona sredi New Yorka in iz osumljenega Luigia Mangioneja naredilo ljudskega junaka. A film je nastal pred tem incidentom in čeprav dogajanje v tek spravi podobno občutje, si s koncem ne drzne iti tako daleč, temveč se raje odloči za prej omenjeni veličastni zaključni štos. Tako občinstvo iz kinodvorane pospremita smeh in absurdnost teh podob, namesto da bi se spraševalo, kaj se je zalomilo v delovanju sveta in kako to popraviti. Bere: Dejan Kaloper Piše: Igor Harb
To je rop! je samostojni režijski celovečerni prvenec Gregorja Andolška, ki je pred več kot desetletjem skupaj s Tijano Zijanić posnel edinstveni milenijski portret Zgodbe iz sekreta. Najnovejši film je bolj neposredno žanrski, saj ima ogrodje kriminalke, ki jo izpopolni izdatna mera satire in skoznjo družbeni komentar. Zgodba se začne s čarodejem Rajkom, ki želi po poškodbi med predstavo v nakupovalnem centru uveljaviti zavarovalno polico, sklenjeno prav za tak namen. Zavarovalnica ga zaradi administrativne napake zavrne, potem pristopi k svojemu agentu, samosvojemu in osamljenemu Marcelu, ki dela iz majhne pisarne v blokovskem naselju. Marcel se razhudi in se odloči posredovati, vendar tudi on naleti na gluha ušesa birokratov, kar ga še bolj podžge. Z Rajkom, ki povečini samo pasivno spremlja svojega vse bolj maničnega agenta, gresta vse do vrha, do samega direktorja zavarovalnice, potem ga v trenutku obupa ugrabita. A tudi direktor je v škripcih, saj ga zaradi malverzacij preiskuje finančna uprava, tako da policija pravzaprav misli, da je pobegnil in da je ugrabitev samo krinka. Močna stran filma so številni dobro razviti liki, saj izvemo nekaj zgodbe in zgodovine tudi denimo direktorjeve žene, naključnega zavarovalničarja in kriminalistov, ki preiskujeta ugrabitev. Najbolj izstopa Gregor Čušin v vlogi Marcela, ki lik oživi s kopico nevsakdanjih in povečini komično prikupnih posebnosti, od pohrkavanja do navdušenja nad narodo-zabavno glasbo. Dober vtis pustita tudi Matej Puc in Tjaša Železnik kot neuravnoteženi policijski dvojec s potencialom za lastni film, vendar ima To je rop! tudi številne pomanjkljivosti. Te povečini izhajajo iz scenarija, saj se v drugi polovici filma tempo upočasni in prepogosto zavije na tangente, ki dogajanje prepočasi pomikajo naprej. To je sicer najbrž nastavek za končno razkritje, ko film predstavi dobesedne strice iz ozadja, kar je sicer ljubek štos, vendar niti približno ne tako huronski, kot se je najbrž zdelo avtorjem filma ob pisanju scenarija. To je rop! ima zanimivo in aktualno premiso, boj človeka proti birokratskemu sistemu v časih vse večje prekarizacije in rastoče neenakopravnosti. Z zavarovalnico premišljeno izbere tarčo v času, ko družba nejevoljno in z vse večjim ogorčenjem spremlja, kako poskušajo zavarovalnice privatizirati zdravstvo. Še toliko bolj, ker obstaja vse več dokazov z druge strani Atlantika, kako slabo se lahko to izide za običajne ljudi. Kar je nenazadnje bojda tudi privedlo do umora direktorja zdravstvene zavarovalnice Briana Thompsona sredi New Yorka in iz osumljenega Luigia Mangioneja naredilo ljudskega junaka. A film je nastal pred tem incidentom in čeprav dogajanje v tek spravi podobno občutje, si s koncem ne drzne iti tako daleč, temveč se raje odloči za prej omenjeni veličastni zaključni štos. Tako občinstvo iz kinodvorane pospremita smeh in absurdnost teh podob, namesto da bi se spraševalo, kaj se je zalomilo v delovanju sveta in kako to popraviti. Bere: Dejan Kaloper Piše: Igor Harb
»"Ni gore brez doline!" je eden izmed pogosto ponovljenih stavkov akademskega slikarja Karla Pečka, tako kot ni gibanja brez mirovanja in tišine brez glasu. O teh nasprotjih in ravnotežju ter harmoniji govorijo tudi njegova dela.« Tako je zapisala Andreja Hribernik ob umetnikovi razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki je bila na ogled na prehodu iz leta 2005 v leto 2006. Tedaj se je z leta 2016 preminulim umetnikom, ki je galerijo 40 let tudi vodil, pogovarjala Vida Curk.
»"Ni gore brez doline!" je eden izmed pogosto ponovljenih stavkov akademskega slikarja Karla Pečka, tako kot ni gibanja brez mirovanja in tišine brez glasu. O teh nasprotjih in ravnotežju ter harmoniji govorijo tudi njegova dela.« Tako je zapisala Andreja Hribernik ob umetnikovi razstavi v Koroški galeriji likovnih umetnosti, ki je bila na ogled na prehodu iz leta 2005 v leto 2006. Tedaj se je z leta 2016 preminulim umetnikom, ki je galerijo 40 let tudi vodil, pogovarjala Vida Curk.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
V oddaji o kulturi in umetnosti je bil naš gost prejemnik Zlate plakete za življenjsko delo v slovenski ljubiteljski kulturi Mitja Gobec s Ptuja, ki je več kot 70 let deloval na področju zborovske dejavnosti. Spomnili smo še na nocojšnjo premiero Marija Stuart v režiji Diega de Bree v mariborski Drami.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Balet Dafnis in Hloa je nastal po naročilu Sergeja Djagileva, ki je s svojo skupino Ballets Russes na začetku 20. stoletja osvojil pariško občinstvo in je zato vse od leta 1909 vsako leto pripravil tako imenovano Rusko sezono. Vsako leto je torej potreboval nov scenarij in novo glasbo, zato je Djagilev Ravelu leta 1909 naročil balet Dafnis in Hloa. Skladatelj je hitro napisal klavirski osnutek, nato pa tri leta izdeloval orkestracijo. Tako počasi je skladba nastajala zaradi Ravelove pikolovskosti in zaradi tega, ker se ni mogel uskladiti s koreografom Mihailom Fokinom, ki je za balet napisal tudi scenarij.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Štefan Strážay (1940) je eden najbolj svojevrstnih in cenjenih slovaških pesnikov, prepoznaven je po izraznem minimalizmu in prodornih spoznavnih obratih, ki ponujajo vse prej kot črno-belo videnje intimnega sveta, je zapisal Andrej Peric, ki je prevedel Strážayeve pesmi. Izšle so pri KUD Apokalipsa leta 2015 z naslovom Interier in druge pesmi. Interpret Vito Weiss, prevajalec Andrej Peric, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2020.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vabljeni k poslušanju neposrednega prenosa iz Studia Hendrix, kjer se bo odvijal večer izbranih ljudskih napevov in njihovih sodobnih priredb. Nastopili bosta vokalna skupina Katice ter istrski glasbeni duet Zingelca, ki ga sestavljata Marino Kranjac in Mark Varljen. Katice so ena najbolj prepoznavnih slovenskih vokalnih zasedb, znane po raziskovanju ljudskega petja in ustvarjanju novih, avtorskih pristopov k tradiciji. Njihov repertoar sega od avtentičnih ljudskih pesmi do izvirnih skladb, ki se naslanjajo na dediščino različnih pokrajin. Zingelca pa z violino, bajsom in trieštino oživlja istrsko glasbeno zapuščino, s spoštovanjem do izročila in izrazitim avtorskim pečatom. Skozi program bo vodila Simona, ki bo z izvajalci spregovorila o njihovem delu, glasbi in sodelovanju.
Vabljeni k poslušanju neposrednega prenosa iz Studia Hendrix, kjer se bo odvijal večer izbranih ljudskih napevov in njihovih sodobnih priredb. Nastopili bosta vokalna skupina Katice ter istrski glasbeni duet Zingelca, ki ga sestavljata Marino Kranjac in Mark Varljen. Katice so ena najbolj prepoznavnih slovenskih vokalnih zasedb, znane po raziskovanju ljudskega petja in ustvarjanju novih, avtorskih pristopov k tradiciji. Njihov repertoar sega od avtentičnih ljudskih pesmi do izvirnih skladb, ki se naslanjajo na dediščino različnih pokrajin. Zingelca pa z violino, bajsom in trieštino oživlja istrsko glasbeno zapuščino, s spoštovanjem do izročila in izrazitim avtorskim pečatom. Skozi program bo vodila Simona, ki bo z izvajalci spregovorila o njihovem delu, glasbi in sodelovanju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Starodavni grški mit o Orfeju in Evridiki je v sodobni interpretaciji ustvarjalcev mlajše generacije, režiserja Jana Krmelja, avtorice libreta in pesnice Urše Majcen ter skladatelja Saša Vollmaierja zaživel v popolnoma drugačni podobi, kot so ga upodabljale številne klasične postavitve. Vsi trije so skupaj z igralci Mestnega gledališča ljubljanskega, ki jih spremljajo plesalci En Knap Group, spregovorili o temeljni dilemi mita, Orfejevem pogledu nazaj, ki pogubi Evridiko. Perspektiva poetične in multimedijske uprizoritve je popolnoma drugačna: današnja Evridika je osvobojena, ima lastno voljo in se odloča sama. Več o tem v pogovorih z ustvarjalci v oddaji Umetnost igre avtorice Marjane Ravnjak.
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Letos mineva 70. let od smrti slovenskega pesnika Frana Ellerja. Rodil se je avgusta 1873 v Mariji na Zilji. Študiral je zgodovino, zemljepis, slavistiko in pravo na Dunaju, iz prava je tudi doktoriral in po raznih finančnih službah predaval na pravni fakulteti v Ljubljani. Ellerjeva poezija je po obliki in vsebini tradicionalna, realistična in impresionistična, medtem ko so bili njegovi estetski nazori moderni; uprl se je dogmatski estetiki in enostransko filozofskemu oziroma ideološkemu pojmovanju književnosti in drugih umetnosti. Interpret Boris Juh, režiserka Elza Rituper, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, urednika oddaje Tadeja Krečič Scholten in Matej Juh. Produkcija 2003.
Ob 10. obletnici smrti pesnika in esejista Aleša Debeljaka je pri LUD Šerpi izšel ponatis dela Minute strahu. Bili smo tudi na razstavi v mariborski Kibli z naslovom Umetnost iz kovčka. V Kočevju pa so odprli razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, z naslovom Peglezen in bič.
Ob 10. obletnici smrti pesnika in esejista Aleša Debeljaka je pri LUD Šerpi izšel ponatis dela Minute strahu. Bili smo tudi na razstavi v mariborski Kibli z naslovom Umetnost iz kovčka. V Kočevju pa so odprli razstavo Klavdija Slubana, enega v svetu najbolj uveljavljenih fotografov slovenskega rodu, z naslovom Peglezen in bič.
Večplastna radijska igra skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine v času devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice. S premiero tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki jo sestavljata še radijski igri Kapucinska grobnica (premiera radijske igre 15. in 22. april, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. november, režija Ana Krauthaker) tako Uredništvo igranega programa končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Gašper Malej Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Andrej Babič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Monika – Patrizia Jurinčič Finžgar Gloria – Arna Hadžialjević Franco – Blaž Valič Poročnik – Žiga Udir Emiliano – Jure Kopušar Viktor – Miha Nemec Koprodukcija: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars. Posneto v novogoriškem studiu Radia Koper in Studiu Trak v Trstu januarja 2026.
Večplastna radijska igra skozi intimne, politične in etične zgodbe posameznikov raziskuje vprašanje konca zgodovine v času devetdesetih let prejšnjega stoletja, ko Evropa doživlja padec političnih zidov in je v iluziji večnega miru in blaginje. Osrednje vprašanje ni, ali se je zgodovina končala, temveč kdo ima pravico pripovedovati zgodbo, kdo z njo trguje in kdo nosi njene posledice. S premiero tretjega dela trilogije Nezmožni umreti, ki jo sestavljata še radijski igri Kapucinska grobnica (premiera radijske igre 15. in 22. april, režija Klemen Markovčič) in V iskanju izgubljenega jezika (18. in 25. november, režija Ana Krauthaker) tako Uredništvo igranega programa končuje celoletno sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture 2025 Nova Gorica – Gorizia. Režiser: Alen Jelen Prevajalec: Gašper Malej Prirejevalka in dramaturginja: Ana Kržišnik Blažica Tonska mojstra: Andrej Babič, Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Avtor izvirne glasbe: Goran Krmac Monika – Patrizia Jurinčič Finžgar Gloria – Arna Hadžialjević Franco – Blaž Valič Poročnik – Žiga Udir Emiliano – Jure Kopušar Viktor – Miha Nemec Koprodukcija: Mittelfest, SNG Nova Gorica, RAI Radio 3, Deželni sedež RAI za Furlanijo - Julijsko krajino – slovenski in italijanski program ter 3. program Radia Slovenija – program Ars. Posneto v novogoriškem studiu Radia Koper in Studiu Trak v Trstu januarja 2026.