Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Okrogla miza na šahovnici 3. Festivala humanistike Odprti horizonti v Mariboru, knjiga o Petru Ternovšku in dokumentarec o Arnoldu Tovorniku, ki so ju izdali oz. posneli v sklopu letošnjih Dnevov Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi ter prireditve v poklon domačinu in kiparju Gabrijelu Kolbiču v Šentilju in na Zg. Veliki so teme oddaje o kulture in umetnosti.
Okrogla miza na šahovnici 3. Festivala humanistike Odprti horizonti v Mariboru, knjiga o Petru Ternovšku in dokumentarec o Arnoldu Tovorniku, ki so ju izdali oz. posneli v sklopu letošnjih Dnevov Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi ter prireditve v poklon domačinu in kiparju Gabrijelu Kolbiču v Šentilju in na Zg. Veliki so teme oddaje o kulture in umetnosti.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.
Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Nemški pisatelj Uwe Johnson je eden izmed velikanov nemške proze 20. stoletja. Slavo Šerc, avtor Literarnega večera, nam približa opus ustvarjalnega in plodovitega avtorja, zato bi bil po poslušanju oddaje morda primernejši naslov Uwe Johnson, nekoliko manj neznani velikan. Avtor scenarija in prevajalec Slavo Šerc, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Matej Puc, ton in montaža Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Nemški pisatelj Uwe Johnson je eden izmed velikanov nemške proze 20. stoletja. Slavo Šerc, avtor Literarnega večera, nam približa opus ustvarjalnega in plodovitega avtorja, zato bi bil po poslušanju oddaje morda primernejši naslov Uwe Johnson, nekoliko manj neznani velikan. Avtor scenarija in prevajalec Slavo Šerc, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Matej Puc, ton in montaža Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V Ljubljani poteka 28. Festival dokumentarnega filma. Med petimi filmi, ki se potegujejo za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic, je tudi Ples življenja – novi dokumentarec Siniše Gačića. V njegovem središču je vprašanje pravice do dostojnega prostovoljnega končanja življenja - za to se je borila tudi Alenka Čurin Janžekovič, ki jo je režiser s kamero spremljal zadnjih pet let njenega življenja. O ustvarjanju filma se s Sinišo Gačićem pogovarja Tesa Drev. Zvok in montaža Gašper Loborec.
V Ljubljani poteka 28. Festival dokumentarnega filma. Med petimi filmi, ki se potegujejo za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic, je tudi Ples življenja – novi dokumentarec Siniše Gačića. V njegovem središču je vprašanje pravice do dostojnega prostovoljnega končanja življenja - za to se je borila tudi Alenka Čurin Janžekovič, ki jo je režiser s kamero spremljal zadnjih pet let njenega življenja. O ustvarjanju filma se s Sinišo Gačićem pogovarja Tesa Drev. Zvok in montaža Gašper Loborec.
Oddajo smo začeli s predstavitvijo Rosanne Bubola, znane igralke in sodelavke Radia Capodistria, ki je nedavno prejela prvo nagrado natečaja italijanske skupnosti »Istria Nobilissima«. Nadaljevali smo v Ljubljani, kjer poteka Festival dokumentarnega filma, ter predstavili sinočnji otvoritveni film o Delavski svetovalnici. V sklepu oddaje pa smo si privoščili še skok v Padovo, kjer je odprta razstava del znamenitega Holandca Mauritsa Cornelisa Escherja.
Oddajo smo začeli s predstavitvijo Rosanne Bubola, znane igralke in sodelavke Radia Capodistria, ki je nedavno prejela prvo nagrado natečaja italijanske skupnosti »Istria Nobilissima«. Nadaljevali smo v Ljubljani, kjer poteka Festival dokumentarnega filma, ter predstavili sinočnji otvoritveni film o Delavski svetovalnici. V sklepu oddaje pa smo si privoščili še skok v Padovo, kjer je odprta razstava del znamenitega Holandca Mauritsa Cornelisa Escherja.
Na osmem koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc je v Knežjem dvoru v Celju 18. avgusta lani nastopila švicarska zasedba Capella Helvetica, ki je predstavila spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi. Trio je izvajal dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih in tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica je pihalni ansambel, specializiran za izvajanje stare glasbe. Na kornet, pozavno, šalmaj, bombardo, dulcijan, flavte, z vokali in še marsičim izvajajo stoletja staro glasbo na nov in dostopen način za današnje občinstvo, hkrati pa sprejemajo prakse izvajanja iz tistega obdobja, berejo izvirne notne zapise oziroma faksimile ter glasbo improvizirajo, okrasijo in aranžirajo na podlagi zgodovinskih virov. Zasedbo sestavljajo umetniška vodja zasedbe Katharina Haun, ki igra na cink, Adam Bregman, ki igra na historične pozavne, in Maruša Brezavšček, ki igra na dulcijan, vsi trije pa igrajo tudi na kljunaste flavte.
Na osmem koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc je v Knežjem dvoru v Celju 18. avgusta lani nastopila švicarska zasedba Capella Helvetica, ki je predstavila spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi. Trio je izvajal dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih in tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica je pihalni ansambel, specializiran za izvajanje stare glasbe. Na kornet, pozavno, šalmaj, bombardo, dulcijan, flavte, z vokali in še marsičim izvajajo stoletja staro glasbo na nov in dostopen način za današnje občinstvo, hkrati pa sprejemajo prakse izvajanja iz tistega obdobja, berejo izvirne notne zapise oziroma faksimile ter glasbo improvizirajo, okrasijo in aranžirajo na podlagi zgodovinskih virov. Zasedbo sestavljajo umetniška vodja zasedbe Katharina Haun, ki igra na cink, Adam Bregman, ki igra na historične pozavne, in Maruša Brezavšček, ki igra na dulcijan, vsi trije pa igrajo tudi na kljunaste flavte.
Jan Tominić je eden od prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, in sicer jo je prejel za izvedbo Koncerta v Es-duru za saksofon in orkester op. 109 Aleksandra Glazunova s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo in dirigentom Dmitrijem Sitkoveckim 20. novembra 2024 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Poleg te skladbe v oddaji poslušamo še Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, ki jo je ob klavirski spremljavi Sae Lee izvedel decembra 2022. Jan Tominić je na Akademiji za glasbo študent Mihe Rogine. Svojo glasbeno pot je začel leta 2011 v Glasbeni šoli Ferda Livadića v Samoboru pri Tomislavu Žužku. Med njegovimi opaznejšimi koncerti so nastop na festivalu Zagreb Classic v spremstvu Simfoničnega orkestra HRT, na Svetovnem kongresu saksofonistov, Županjskih glasbenih večerih, Festivalu Lent ter dva koncerta v okviru koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo.
Jan Tominić je eden od prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, in sicer jo je prejel za izvedbo Koncerta v Es-duru za saksofon in orkester op. 109 Aleksandra Glazunova s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo in dirigentom Dmitrijem Sitkoveckim 20. novembra 2024 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Poleg te skladbe v oddaji poslušamo še Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, ki jo je ob klavirski spremljavi Sae Lee izvedel decembra 2022. Jan Tominić je na Akademiji za glasbo študent Mihe Rogine. Svojo glasbeno pot je začel leta 2011 v Glasbeni šoli Ferda Livadića v Samoboru pri Tomislavu Žužku. Med njegovimi opaznejšimi koncerti so nastop na festivalu Zagreb Classic v spremstvu Simfoničnega orkestra HRT, na Svetovnem kongresu saksofonistov, Županjskih glasbenih večerih, Festivalu Lent ter dva koncerta v okviru koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo.
Izpostavljamo 28. Festival dokumentarnega filma, ki se je s projekcijo dokumentarnega filma Kar je treba storiti začel sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na festivalu bo letos na ogled 19 celovečernih in 10 kratkih filmov s širokim naborom aktualnih, poudarjeno angažiranih tematik – političnih, družbenih in zgodovinskih. Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana danes pripravljajo premierno uprizoritev z naslovom Kako preživeti apokalipso zombijev. Večkrat nagrajena enodejanka britanskega igralca, dramatika in scenarista Bena Muirja je zmes komedije in grozljivke, ki v pripovedni okvir postavi preživetvene strategije ob mogočem prihodu zombijev.
Izpostavljamo 28. Festival dokumentarnega filma, ki se je s projekcijo dokumentarnega filma Kar je treba storiti začel sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na festivalu bo letos na ogled 19 celovečernih in 10 kratkih filmov s širokim naborom aktualnih, poudarjeno angažiranih tematik – političnih, družbenih in zgodovinskih. Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana danes pripravljajo premierno uprizoritev z naslovom Kako preživeti apokalipso zombijev. Večkrat nagrajena enodejanka britanskega igralca, dramatika in scenarista Bena Muirja je zmes komedije in grozljivke, ki v pripovedni okvir postavi preživetvene strategije ob mogočem prihodu zombijev.
Tokrat smo v družbi naslednjih treh velikih pianistov: Eugena d'Alberta, Arturja Schnabla in Friedricha Gulde, ki jih druži kar nekaj skupnih značilnosti. Njihove življenjske poti sicer niso bile povezane, o njihovih glasbeno-značajskih stvareh pa bi lahko našli veliko podobnih lastnosti: najmočnejša med njimi je bila skladateljska strast ali, bolje rečeno, resna predanost kompoziciji.
Tokrat smo v družbi naslednjih treh velikih pianistov: Eugena d'Alberta, Arturja Schnabla in Friedricha Gulde, ki jih druži kar nekaj skupnih značilnosti. Njihove življenjske poti sicer niso bile povezane, o njihovih glasbeno-značajskih stvareh pa bi lahko našli veliko podobnih lastnosti: najmočnejša med njimi je bila skladateljska strast ali, bolje rečeno, resna predanost kompoziciji.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
V Cankarjevem domu se danes začenja 28. festival dokumentarnega filma. Uvedel ga bo film Kaj je treba storiti na temo Delavske svetovalnice. Festival bo potekal do 18. marca. V galeriji Fotografija pa si lahko ogledate razstavo del ukrajinske umetnice Olene Zubach z naslovom Skoraj enobarvno.
V Cankarjevem domu se danes začenja 28. festival dokumentarnega filma. Uvedel ga bo film Kaj je treba storiti na temo Delavske svetovalnice. Festival bo potekal do 18. marca. V galeriji Fotografija pa si lahko ogledate razstavo del ukrajinske umetnice Olene Zubach z naslovom Skoraj enobarvno.
Z MMC-jevo filmsko kritičarko Ano Jurc nekaj dni pred podelitvijo zlatih kipcev odpiramo razpravo o letošnjih nominirancih. Kdo so favoriti, kje se obetajo presenečenja, katere odločitve ameriške filmske Akademije so že sprožile polemike? Ob analizi ključnih kategorij – od najboljšega filma in režije do igralskih dosežkov – bomo pogledali tudi širšo sliko: kako se spreminja hollywoodska industrija, kakšno vlogo imajo pretočne platforme in ali so oskarji še vedno osrednji filmski dogodek. Pozornost bomo namenili prihajajočim spremembam same podelitve, med drugim selitvi prenosa podelitve na platformo YouTube. Kaj to pomeni za prestiž, dostopnost in globalni doseg nagrad?
Z MMC-jevo filmsko kritičarko Ano Jurc nekaj dni pred podelitvijo zlatih kipcev odpiramo razpravo o letošnjih nominirancih. Kdo so favoriti, kje se obetajo presenečenja, katere odločitve ameriške filmske Akademije so že sprožile polemike? Ob analizi ključnih kategorij – od najboljšega filma in režije do igralskih dosežkov – bomo pogledali tudi širšo sliko: kako se spreminja hollywoodska industrija, kakšno vlogo imajo pretočne platforme in ali so oskarji še vedno osrednji filmski dogodek. Pozornost bomo namenili prihajajočim spremembam same podelitve, med drugim selitvi prenosa podelitve na platformo YouTube. Kaj to pomeni za prestiž, dostopnost in globalni doseg nagrad?
3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.
3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
"V petdesetih letih se je nabralo okrog 3000 kritik, ocen, komentarjev, reportaž. Tudi potem so me večkrat poklicali za kakšen komentar, končalo pa se je, ko sem namesto komentarja poslal pismo, ker so koncerti medijsko prezrti, kar onemogoča primerjave in tudi kritiške poglede."
"V petdesetih letih se je nabralo okrog 3000 kritik, ocen, komentarjev, reportaž. Tudi potem so me večkrat poklicali za kakšen komentar, končalo pa se je, ko sem namesto komentarja poslal pismo, ker so koncerti medijsko prezrti, kar onemogoča primerjave in tudi kritiške poglede."
Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.
Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.
Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.
Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je v 9. marca potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in se dotaknil občinstva z virtuoznostjo, skromnostjo in predanostjo čisti tonski umetnosti. Prispevek je pripravila Simona Moličnik
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je v 9. marca potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in se dotaknil občinstva z virtuoznostjo, skromnostjo in predanostjo čisti tonski umetnosti. Prispevek je pripravila Simona Moličnik
Piše: Sara Bartha Rijavec Bere: Bernard Stramič 4. marca so v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega Sakralnega abonmaja, prisluhnili čudovitemu baročnemu naboru skladb v izvedbah zasedbe Mittelvox Ensemble in baročnega Konsorta Mittelvox. Koncert je zvenel pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.
Piše: Sara Bartha Rijavec Bere: Bernard Stramič 4. marca so v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega Sakralnega abonmaja, prisluhnili čudovitemu baročnemu naboru skladb v izvedbah zasedbe Mittelvox Ensemble in baročnega Konsorta Mittelvox. Koncert je zvenel pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.
5. marca je bil na sporedu prvi od dveh koncertnih večerov filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, poimenovan "Asketsko". Ob Orkestru Slovenske filharmonije je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma kot solistka nastopila mednarodno priznana mezzosopranistka Barbara Kozélj, nastopajoče pa je vodil mladi, perspektivni dirigent Joel Sandelson. Spored: Slavko Osterc, Religioso iz Suite za orkester Gustav Mahler, Pesmi za umrlimi otroki Anton Bruckner, Simfonija št. 4 v E-duru, "Romantična"
5. marca je bil na sporedu prvi od dveh koncertnih večerov filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, poimenovan "Asketsko". Ob Orkestru Slovenske filharmonije je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma kot solistka nastopila mednarodno priznana mezzosopranistka Barbara Kozélj, nastopajoče pa je vodil mladi, perspektivni dirigent Joel Sandelson. Spored: Slavko Osterc, Religioso iz Suite za orkester Gustav Mahler, Pesmi za umrlimi otroki Anton Bruckner, Simfonija št. 4 v E-duru, "Romantična"
Poročamo o premieri baleta Tramvaj poželenje v SNG Maribor, klavirskem recitalu Grigorija Sokolova ob zaključku 9. Zimskega festivala v Ljubljani, 4. koncertu filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil mladi Joel Sandelson, kot solistka pa je nastopila Barbara Kozelj, ter o koncertu ansambla Mittelvox v Sakralnem abonmaju. V nadaljevanju oddaje skočimo še v Koper, kjer je v soboto svojo turnejo z naslovom Glasbeno potovanje po Balkanu začel Slovenski orkester flavt, v Novo Gorico, kjer je v okviru tamkajšnjega Glasbenega abonmaja klavirski recital izvedel madžarski pianist Zoltán Fejérvári, nekaj minut pa namenjamo tudi Glasbeni olimpijadi, ki jo Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani organizira že desetletje in pol.
Poročamo o premieri baleta Tramvaj poželenje v SNG Maribor, klavirskem recitalu Grigorija Sokolova ob zaključku 9. Zimskega festivala v Ljubljani, 4. koncertu filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil mladi Joel Sandelson, kot solistka pa je nastopila Barbara Kozelj, ter o koncertu ansambla Mittelvox v Sakralnem abonmaju. V nadaljevanju oddaje skočimo še v Koper, kjer je v soboto svojo turnejo z naslovom Glasbeno potovanje po Balkanu začel Slovenski orkester flavt, v Novo Gorico, kjer je v okviru tamkajšnjega Glasbenega abonmaja klavirski recital izvedel madžarski pianist Zoltán Fejérvári, nekaj minut pa namenjamo tudi Glasbeni olimpijadi, ki jo Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani organizira že desetletje in pol.