Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slikarka, ilustratorka, pesnica in pisateljica Nevenka Miklič Perne je doslej objavila tri pesniške in eno pripovedno zbirko ter tako ustvarila prepoznaven univerzum, nabit s čustvi, izpovedjo in samozavestjo. V Nokturnu lahko slišite pesmi iz njene druge pesniške zbirke z naslovom Lisičja vstopnica. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Slikarka, ilustratorka, pesnica in pisateljica Nevenka Miklič Perne je doslej objavila tri pesniške in eno pripovedno zbirko ter tako ustvarila prepoznaven univerzum, nabit s čustvi, izpovedjo in samozavestjo. V Nokturnu lahko slišite pesmi iz njene druge pesniške zbirke z naslovom Lisičja vstopnica. Režiser Klemen Markovčič, interpretka Maja Sever, mojstrica zvoka Mirta Berlan, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2019.
Razkrili bomo, kdo je dobitnik Rožančeve nagrade za najboljšo zbirko esejev, in objavili reportažo s festivala novomedijske kulture Speculu Artium, ki bo do sobote v Trbovljah preizpraševal človeško dojemanje resničnosti, vlogo našega telesa v digitaliziranem svetu ter pomen skupnosti in meja, ki jih briše umetna inteligenca. Tradicionalno planšarstvo v gorah Severne Makedonije je navdihnilo dva nova dokumentarna filma režiserke Petre Seliškar – z enim od njih se jutri v Mariboru začenja festival Dokudoc. Ob 20-letnici revije Bukla si bomo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ogledali razstavo Buklinih avtorskih naslovnic.
Razkrili bomo, kdo je dobitnik Rožančeve nagrade za najboljšo zbirko esejev, in objavili reportažo s festivala novomedijske kulture Speculu Artium, ki bo do sobote v Trbovljah preizpraševal človeško dojemanje resničnosti, vlogo našega telesa v digitaliziranem svetu ter pomen skupnosti in meja, ki jih briše umetna inteligenca. Tradicionalno planšarstvo v gorah Severne Makedonije je navdihnilo dva nova dokumentarna filma režiserke Petre Seliškar – z enim od njih se jutri v Mariboru začenja festival Dokudoc. Ob 20-letnici revije Bukla si bomo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani ogledali razstavo Buklinih avtorskih naslovnic.
Armando Šturman je v napovedi za nocojšnjo oddajo AriZONA napovedal obilo trdih kitarskih rifov. Izola bo namreč v petek postala Metal island! »Pripravite se na nor koncert, kjer vas bomo z glasno muziko in odličnimi bendi popeljali v svet trših rifov svetovnih bendov«, obljubljata organizatorja Sandi Šavron in Erik Toth, ki ju je v svoj snemalnik ujel občasni in zvesti sodelavec oddaje AriZONA, Blaž Lenarčič. Vabljeni k poslušanju …
Armando Šturman je v napovedi za nocojšnjo oddajo AriZONA napovedal obilo trdih kitarskih rifov. Izola bo namreč v petek postala Metal island! »Pripravite se na nor koncert, kjer vas bomo z glasno muziko in odličnimi bendi popeljali v svet trših rifov svetovnih bendov«, obljubljata organizatorja Sandi Šavron in Erik Toth, ki ju je v svoj snemalnik ujel občasni in zvesti sodelavec oddaje AriZONA, Blaž Lenarčič. Vabljeni k poslušanju …
Od nedavnega odprtja razstave o razvoju človeštva v Narodnem muzeju v Pragi se ponovno veliko govori o najbolj znanem človečnjaku, Lucy, katere okostje so odkrili pred 51 leti. Prva razstavitev 3,2 milijona starega okostja ženske iz rodu avstralopitekov je bila povod za to, da smo se pozanimali o nekaterih letošnjih odkritjih in novicah, ki dopolnjujejo naše vedenje o evoluciji človeštva. In seveda tudi o tem, zakaj je Lucy že kmalu po odkritju postala globalni fenomen.
Od nedavnega odprtja razstave o razvoju človeštva v Narodnem muzeju v Pragi se ponovno veliko govori o najbolj znanem človečnjaku, Lucy, katere okostje so odkrili pred 51 leti. Prva razstavitev 3,2 milijona starega okostja ženske iz rodu avstralopitekov je bila povod za to, da smo se pozanimali o nekaterih letošnjih odkritjih in novicah, ki dopolnjujejo naše vedenje o evoluciji človeštva. In seveda tudi o tem, zakaj je Lucy že kmalu po odkritju postala globalni fenomen.
Od berlinskih pobalink do surabajskega Johnnyja, v oddaji bomo prisluhnili kabaretskim pesmim v izvedbi Claire Waldoff, Kate Kühl, Margo Lion, Marlene Dietrich in drugih.
Od berlinskih pobalink do surabajskega Johnnyja, v oddaji bomo prisluhnili kabaretskim pesmim v izvedbi Claire Waldoff, Kate Kühl, Margo Lion, Marlene Dietrich in drugih.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njegovo delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Produkcija RAI Radio Trsta A.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
Velika mesta se ponašajo z imenitnimi opernimi hišami in koncertnimi dvoranami. Tradicija ima svojo ceno. Glasba mora imeti svoj dom. V današnji oddaji Čas, prostor in glasba bomo tako govorili o koncertnih dvoranah. Poslušali pa bomo Passacaglio in Fugo v c-molu Johanna Sebastiana Bacha, prvi stavek Allegro vivace iz Simfonije št. 4 v A-duru, opus 90, Italijanske Felixa Mendelssohna, prvi stavek Un poco sostenuto Allegro iz Simfonije št. 1 v c-molu, opus 68 Johannesa Brahmsa, drugi stavek Allegretto iz Simfonije št. 5, opus 47 Dmitrija Šostakoviča in četrti stavek Allegro giusto e con brio iz Simfonije št. 4 v h-molu Lucijana Marije Škerjanca.
V parku Pečno v Kanalu bodo to soboto predstavili še četrti projekt v sklopu uradnega programa evropske prestolnice kulture. To bo prostorska postavitev Insitu, oziroma In si-tu. Avtor je vizualni umetnik Gregor Maver. Letošnja prejemnica Arsove lastovke je Nina Dragičević, pesnica, esejistka, skladateljica ter avtorica osmih knjig. Za svoje delo je prejela številne nagrade, Arsovo lastovko pa je dobila za kratko zgodbo z naslovom: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije. Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. Avtor razstave je Andrej Hrausky.
V parku Pečno v Kanalu bodo to soboto predstavili še četrti projekt v sklopu uradnega programa evropske prestolnice kulture. To bo prostorska postavitev Insitu, oziroma In si-tu. Avtor je vizualni umetnik Gregor Maver. Letošnja prejemnica Arsove lastovke je Nina Dragičević, pesnica, esejistka, skladateljica ter avtorica osmih knjig. Za svoje delo je prejela številne nagrade, Arsovo lastovko pa je dobila za kratko zgodbo z naslovom: Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije. Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. V Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani so odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. Avtor razstave je Andrej Hrausky.
Bili smo tudi na 105. Salzburških slavnostnih igrah, ob koncu napovedujemo še letošnji glasbeni program Cankarjevega doma.
Bili smo tudi na 105. Salzburških slavnostnih igrah, ob koncu napovedujemo še letošnji glasbeni program Cankarjevega doma.
Letos mineva 150 let od smrti skladatelja Georgesa Bizeta. Živel in ustvarjal je v zagrenjenosti, saj je pariško občinstvo, očarano nad šarmom in dostopnostjo glasbe nekaterih njegovih sodobnikov, npr. Rossinija, preziralo njegove opere in druga obsežnejša dela. Opera Carmen na primer ni doživela priznanja vse do skladateljeve smrti, kljub temu pa danes velja za eno osrednjih opernih del vseh časov, prav tako njegovi samospevi oziroma melodije, ki očarajo predvsem zaradi izredne spevnosti.
Letos mineva 150 let od smrti skladatelja Georgesa Bizeta. Živel in ustvarjal je v zagrenjenosti, saj je pariško občinstvo, očarano nad šarmom in dostopnostjo glasbe nekaterih njegovih sodobnikov, npr. Rossinija, preziralo njegove opere in druga obsežnejša dela. Opera Carmen na primer ni doživela priznanja vse do skladateljeve smrti, kljub temu pa danes velja za eno osrednjih opernih del vseh časov, prav tako njegovi samospevi oziroma melodije, ki očarajo predvsem zaradi izredne spevnosti.
Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. A le do torka zvečer, ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. V tokratni oddaji tudi malce več o dobitnici Arsove lastovke Nini Dragičević. Pesnica, esejistka in skladateljica je včeraj v Cankarjevem domu nagrado prejela za kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Kdor je samo za hip videl kak načrt Jožeta Plečnika ali pa na primer njegovo delo Architectura perennis, da o realiziranih projektih ne govorimo, ve, da je bil mojster perfekcionist v vsaki podrobnosti. To velja tudi za njegovo grafično oblikovanje, verjetno manj znano področje njegovega ustvarjanja. A le do torka zvečer, ko so v Narodni in univerzitetni knjižnici v Ljubljani odprli razstavo z zgovornim naslovom Forma perennis: Jože Plečnik kot grafični oblikovalec. V tokratni oddaji tudi malce več o dobitnici Arsove lastovke Nini Dragičević. Pesnica, esejistka in skladateljica je včeraj v Cankarjevem domu nagrado prejela za kratko zgodbo Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije.
Pisatelj Avgust Demšar je svoj trinajsti roman Vrelec življenja objavil (tako kot nekaj predhodnih) pri založbi Pivec. Tudi z najnovejšim romanom si je pisatelj zadal kar nekaj izzivov in tudi tokrat mu je uspela vrsta potez. Roman se začne s sanjskim prizorom, ob katerem se bralka in bralec lahko sprašujeta Kdo sanja. Nakar sledi niz prizorov v zdravilišču (hote brez navedenega imena): ko bralec spoznava obiskovalce in obiskovalke spoznava romaneskne like z zavestjo, da bo prej ko slej kdo izmed njih mrtev in kdo drug morilec. Toda pisatelj si vzame čas in tako se truplo pojavi šele na devetdeseti strani. In ker je truplo odkrila Vrenkova soproga, Vrenko sam pa je na terapiji, se upokojeni detektiv hitro znajde do vratu v primeru. Preiskovalec posluša svoje občutke, toda hkrati je upokojenec in zato ima precej zvezane roke. Sicer ni prvič, da Demšar razplete zgodbo z obširnim epilogom, toda tokratni epilog ima vsaj nekaj vznemirljivih potez. Morda bosta bralka in bralec tvegala z odgovorom na vprašanje o sanjavcu (ki ponuja iztočnico za še kak roman), morda se bosta znašla v etični dilemi, morda pa bosta samo čakala na nov Demšarjev roman. Avtor ga že piše, več o romanu Vrelec življenja pa pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
Pisatelj Avgust Demšar je svoj trinajsti roman Vrelec življenja objavil (tako kot nekaj predhodnih) pri založbi Pivec. Tudi z najnovejšim romanom si je pisatelj zadal kar nekaj izzivov in tudi tokrat mu je uspela vrsta potez. Roman se začne s sanjskim prizorom, ob katerem se bralka in bralec lahko sprašujeta Kdo sanja. Nakar sledi niz prizorov v zdravilišču (hote brez navedenega imena): ko bralec spoznava obiskovalce in obiskovalke spoznava romaneskne like z zavestjo, da bo prej ko slej kdo izmed njih mrtev in kdo drug morilec. Toda pisatelj si vzame čas in tako se truplo pojavi šele na devetdeseti strani. In ker je truplo odkrila Vrenkova soproga, Vrenko sam pa je na terapiji, se upokojeni detektiv hitro znajde do vratu v primeru. Preiskovalec posluša svoje občutke, toda hkrati je upokojenec in zato ima precej zvezane roke. Sicer ni prvič, da Demšar razplete zgodbo z obširnim epilogom, toda tokratni epilog ima vsaj nekaj vznemirljivih potez. Morda bosta bralka in bralec tvegala z odgovorom na vprašanje o sanjavcu (ki ponuja iztočnico za še kak roman), morda se bosta znašla v etični dilemi, morda pa bosta samo čakala na nov Demšarjev roman. Avtor ga že piše, več o romanu Vrelec življenja pa pove pisatelj v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, posnetim v mariborskem studiu pod Pekrsko gorco. Nikar ne zamudite.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V nedeljo, 21. 9. obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni; ta poleg bolnika močno prizadene tudi njegove bližnje; k osveščanju številnih vidikov te bolezni veliko prispeva knjiga Kje so moji ključi s podnaslovom O življenju z demenco. Izdala jo je založba Mladinska knjiga, povezuje literaturo in medicino, v njej je objavljenih 63 kratkih zgodb 27 avtorjev, spremljajo pa jih strokovni komentarji psihiatrinje dr. Zdenke Čebašek Travnik. Pri zbiranju in urejanju zgodb pa sta poleg nje sodelovala še komunikatorica znanosti dr. Saša Novak in Edo Krnič. Zgodbe so pisane iz vidika različnih oseb – bolnikov, svojcev, oskrbovalcev in množice drugih v njihovi okolici; in prikazujejo posamezne, pogosto tudi zagatne prizore: pozabljanje, spremembe vedenja in razpoloženja, sumničavost, izgubljanje identitete.
V nedeljo, 21. 9. obeležujemo svetovni dan Alzheimerjeve bolezni; ta poleg bolnika močno prizadene tudi njegove bližnje; k osveščanju številnih vidikov te bolezni veliko prispeva knjiga Kje so moji ključi s podnaslovom O življenju z demenco. Izdala jo je založba Mladinska knjiga, povezuje literaturo in medicino, v njej je objavljenih 63 kratkih zgodb 27 avtorjev, spremljajo pa jih strokovni komentarji psihiatrinje dr. Zdenke Čebašek Travnik. Pri zbiranju in urejanju zgodb pa sta poleg nje sodelovala še komunikatorica znanosti dr. Saša Novak in Edo Krnič. Zgodbe so pisane iz vidika različnih oseb – bolnikov, svojcev, oskrbovalcev in množice drugih v njihovi okolici; in prikazujejo posamezne, pogosto tudi zagatne prizore: pozabljanje, spremembe vedenja in razpoloženja, sumničavost, izgubljanje identitete.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsna, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega-Korsakova.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsna, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega-Korsakova.
V pesmi Rokodelski oder je Umberto Saba upodobil čas neposredno po osvoboditvi Firenc, kjer se je kot Jud skrival pred nacisti in njihovimi pomagači. Od vojne izčrpani člani odporniškega gibanja priredijo amatersko gledališko predstavo. Dvorano krasijo simboli odpora in revolucije: srp, kladivo in tako imenovana italijanska zvezda, bela peterokraka, ki jo je vzela za svoj simbol tudi komunistična partija Italije. Pesem se konča z namigom na zmedeni molk kulturne prestolnice Italije ob zlomu fašizma, ki ga je dopuščala veliko predolgo. Ruševine, ki jih omenja Saba, nikakor niso samo ruševine hiš. Pesem je poslovenil Matej Venier, interpretiral jo bo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija 2016.
V pesmi Rokodelski oder je Umberto Saba upodobil čas neposredno po osvoboditvi Firenc, kjer se je kot Jud skrival pred nacisti in njihovimi pomagači. Od vojne izčrpani člani odporniškega gibanja priredijo amatersko gledališko predstavo. Dvorano krasijo simboli odpora in revolucije: srp, kladivo in tako imenovana italijanska zvezda, bela peterokraka, ki jo je vzela za svoj simbol tudi komunistična partija Italije. Pesem se konča z namigom na zmedeni molk kulturne prestolnice Italije ob zlomu fašizma, ki ga je dopuščala veliko predolgo. Ruševine, ki jih omenja Saba, nikakor niso samo ruševine hiš. Pesem je poslovenil Matej Venier, interpretiral jo bo dramski igralec Brane Grubar. Produkcija 2016.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Vzhodne dežele in kulture so v očeh Evrope vedno predstavljale precejšnjo eksotiko, geografska in kulturno-družbena oddaljenost pa sta tudi v skladateljih vzbujala ustvarjalni navdih. Program tokratne Glasbene jutranjice se tako razteza od Mozartovega Bega iz Seraja do scenske glasbe Aladin, op. 34 Carla Nielsena, pridružujejo pa se jima še dela Modesta Musorgskega, Karola Szymanowskega, Aleksandra Zemlinskega, Maxa Brucha in Nikolaja Rimskega - Korsakova.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zgodba Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije Nine Dragičevič, ki ji je žirija na letošnjem natečaju Programa Ars prisodila nagrado lastovka.
Zgodba Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije Nine Dragičevič, ki ji je žirija na letošnjem natečaju Programa Ars prisodila nagrado lastovka.
V Cankarjevem domu smo obiskali literarni večer in podelitev nagrade lastovka za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars. Predstavljamo vam tudi nove izdaje Mladinske knjige v zbirki Čebelica in novo razstavo intermedijskega umetnika Marka Batiste v Cukrarni z naslovom Zvočna geometrija prostora.
V Cankarjevem domu smo obiskali literarni večer in podelitev nagrade lastovka za najboljšo kratko zgodbo Programa Ars. Predstavljamo vam tudi nove izdaje Mladinske knjige v zbirki Čebelica in novo razstavo intermedijskega umetnika Marka Batiste v Cukrarni z naslovom Zvočna geometrija prostora.
V oddaji poslušamo skladbe: Emil Spruk: Big Black Blue Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig A Ding Dang - solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jože Privšek: Zeleni pekel Dečo Žgur: Barve v očeh - solista pianist Silvo Štingl in saksofonist Ati Soss
V oddaji poslušamo skladbe: Emil Spruk: Big Black Blue Blaž Trček/Aleš Avbelj: Dig A Ding Dang - solisti saksofonist Blaž Trček, trobentač David Jarh, kitarist Primož Grašič Jože Privšek: Zeleni pekel Dečo Žgur: Barve v očeh - solista pianist Silvo Štingl in saksofonist Ati Soss
Avtorica poglobljene psihološke portrete junakov prepleta z glasbenim svetom: naslovna junakinja se v duhu notranjega klica druge umetnosti postopoma začne izvijati iz primeža ambiciozne matere in pragmatičnega očima. Igra tako ne razpira le vprašanj medosebnih odnosov, temveč tudi dilem o človekovi zavezanosti umetniškemu delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Izvajalka glasbe (pianistka): Tatjana Ognjanović Klara – Petra Veber Rojnik Mirjam – Milena Zupančič Gorazd – Brane Šturbej Jutra – Katja Kržič Žan – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije, v prostorih Likovne akademije ter Srednje baletne in glasbene šole v Ljubljani septembra 2001.
Avtorica poglobljene psihološke portrete junakov prepleta z glasbenim svetom: naslovna junakinja se v duhu notranjega klica druge umetnosti postopoma začne izvijati iz primeža ambiciozne matere in pragmatičnega očima. Igra tako ne razpira le vprašanj medosebnih odnosov, temveč tudi dilem o človekovi zavezanosti umetniškemu delu. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Izvajalka glasbe (pianistka): Tatjana Ognjanović Klara – Petra Veber Rojnik Mirjam – Milena Zupančič Gorazd – Brane Šturbej Jutra – Katja Kržič Žan – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenije, v prostorih Likovne akademije ter Srednje baletne in glasbene šole v Ljubljani septembra 2001.
Kdo ne pozna knjige Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo Jeromea Klapke Jeromea? Vendar ta knjiga, kot pravi avtorica nocojšnjega Literarnega večera Mateja Perpar, ni edino Jeromeovo delo, ki ga je vredno prebrati. V slovenskih prevodih sta tu še deli Trije možje se klatijo in Dnevnik romanja. Jerome je bil in je še izredno priljubljen britanski avtor zaradi svojega smisla za humor. Življenje pa ga ni prav nič razvajalo in od svojega štirinajstega leta naprej je moral trdo delati. V zvezi s tem je v Treh možeh v čolnu v svojem slogu zapisal: "Delo imam strašno rad, zdi se mi očarljivo. Dolge ure bi lahko posedal in ga opazoval. Rad ga imam vselej ob sebi in že ob misli, da bi ga opravil in se ga znebil, me zaboli srce." V drugi knjigi z naslovom Lenobne misli lenobnega človeka pa: "Nemogoče je dosledno uživati v lenarjenju, če človeka ne čaka cel kup dela." Avtorica scenarija Mateja Perpar, prevajalca Mateja Perpar in Ciril Štukelj, interpreta Matej Puc in Boris Ostan, bralka Maja Moll, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer, režiser Igor Likar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2010.
Kdo ne pozna knjige Trije možje v čolnu, da o psu niti ne govorimo Jeromea Klapke Jeromea? Vendar ta knjiga, kot pravi avtorica nocojšnjega Literarnega večera Mateja Perpar, ni edino Jeromeovo delo, ki ga je vredno prebrati. V slovenskih prevodih sta tu še deli Trije možje se klatijo in Dnevnik romanja. Jerome je bil in je še izredno priljubljen britanski avtor zaradi svojega smisla za humor. Življenje pa ga ni prav nič razvajalo in od svojega štirinajstega leta naprej je moral trdo delati. V zvezi s tem je v Treh možeh v čolnu v svojem slogu zapisal: "Delo imam strašno rad, zdi se mi očarljivo. Dolge ure bi lahko posedal in ga opazoval. Rad ga imam vselej ob sebi in že ob misli, da bi ga opravil in se ga znebil, me zaboli srce." V drugi knjigi z naslovom Lenobne misli lenobnega človeka pa: "Nemogoče je dosledno uživati v lenarjenju, če človeka ne čaka cel kup dela." Avtorica scenarija Mateja Perpar, prevajalca Mateja Perpar in Ciril Štukelj, interpreta Matej Puc in Boris Ostan, bralka Maja Moll, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Aleks Pirkmajer, režiser Igor Likar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2010.
Na Ravnah na Koroškem poteka tradicionalni Festival slovenskega jazza, ki je tamkajšnja glasbena prizorišča zaznamoval že v avgustu, oktobra pa bodo izveneli zadnji festivalski koncerti. Prireditev vključuje tudi razstave, delavnice in druge projekte, ki se tematsko povezujejo z jazzom. Med nastopajočimi so tudi primorski glasbeniki in konec tega tedna bo na Ravnah svoj zadnji album Being and becoming predstavil tudi saksofonist David Mozetič. Projektu smo prisluhnili tudi v Studiu Hendrix, nocoj pa vam ga znova ponujamo.
Na Ravnah na Koroškem poteka tradicionalni Festival slovenskega jazza, ki je tamkajšnja glasbena prizorišča zaznamoval že v avgustu, oktobra pa bodo izveneli zadnji festivalski koncerti. Prireditev vključuje tudi razstave, delavnice in druge projekte, ki se tematsko povezujejo z jazzom. Med nastopajočimi so tudi primorski glasbeniki in konec tega tedna bo na Ravnah svoj zadnji album Being and becoming predstavil tudi saksofonist David Mozetič. Projektu smo prisluhnili tudi v Studiu Hendrix, nocoj pa vam ga znova ponujamo.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V drugi oddaji iz cikla Use ta uštne ljete moje, ki je nastal ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni, bo v ospredju glasba. Čeprav osebe z demenco pozabljajo vsakdanje stvari, si jim pogosto uspe priklicati v spomin pesmi, ki so jih prepevale v mladosti; ljudske pesmi pojejo s pravilno melodijo in celo daljšimi besedili brez pesmaric, tudi če so ta včasih popačena. Petje oziroma poslušanje glasbe jih aktivira, sprosti in pomirja, hkrati pa pripomore tudi k razvoju socialnih stikov med stanovalci, pa tudi med zaposlenimi ter stanovalci. Obiskali smo nekaj glasbenih aktivnosti, med drugim tudi vajo pevskega zbora starostnikov, ki jih organizirajo v Koroškem domu starostnikov, Domu upokojencev Ptuj in Domu starejših na Fari Prevalje.
V drugi oddaji iz cikla Use ta uštne ljete moje, ki je nastal ob svetovnem mesecu Alzheimerjeve bolezni, bo v ospredju glasba. Čeprav osebe z demenco pozabljajo vsakdanje stvari, si jim pogosto uspe priklicati v spomin pesmi, ki so jih prepevale v mladosti; ljudske pesmi pojejo s pravilno melodijo in celo daljšimi besedili brez pesmaric, tudi če so ta včasih popačena. Petje oziroma poslušanje glasbe jih aktivira, sprosti in pomirja, hkrati pa pripomore tudi k razvoju socialnih stikov med stanovalci, pa tudi med zaposlenimi ter stanovalci. Obiskali smo nekaj glasbenih aktivnosti, med drugim tudi vajo pevskega zbora starostnikov, ki jih organizirajo v Koroškem domu starostnikov, Domu upokojencev Ptuj in Domu starejših na Fari Prevalje.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Young Frankenstein je musical, za katerega sta scenarij spisala Mel Brooks in Thomas Meehan, pod glasbo in besedila pa zgolj Mel Brooks. Musical sloni na filmski komediji z enakim naslovom iz leta 1974. Režiser filma je bil prav tako Mel Brooks.
Young Frankenstein je musical, za katerega sta scenarij spisala Mel Brooks in Thomas Meehan, pod glasbo in besedila pa zgolj Mel Brooks. Musical sloni na filmski komediji z enakim naslovom iz leta 1974. Režiser filma je bil prav tako Mel Brooks.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI Radiu Trsta A.
V malem mestu Lipnica se je zgodilo nekaj strašnega. V gaju pod hribom najdejo ustreljeno Ančko. Osumljencev je veliko. Prav toliko pa je tudi detektivov. Ljuba Prenner se je že pred drugo svetovno vojno uveljavil kot pisatelj. Njeno delo Neznani storilec je bila hkrati prva slovenska kriminalka. Interpret: Primož Forte Režiserka: Suzi Bandi Posneto na RAI Radiu Trsta A.
Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Na natečaj Uredništva za kulturo Programa Ars je letos prispelo 267 zgodb. Zmagovalna zgodba je Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije avtorice Nine Dragičević, v ožji izbor pa so se uvrstile še štiri zgodbe. Dr. Nina Dragičević ni neznanka v literarnem svetu. Poznamo jo kot pesnico, esejistko in skladateljico. Je avtorica knjig: Kdo ima druge skrbi (Škuc, 2014), Slavne neznane (Škuc, 2016), Med njima je glasba (Parada ponosa, 2017), Ljubav reče greva (Škuc, 2019), To telo, pokončno (Škuc, 2021), Kako zveni oblast (Založba /*cf, 2022), Ampak, kdo? (Škuc, 2023) in Auditory Poverty and Its Discontents (Errant Bodies Press, 2024). Po podelitvi bo izšla njena nova knjiga z naslovom Nemogoče, v katero bo umeščena tudi nagrajena zgodba. Gre za prvo pesniško knjigo o skladateljicah na Slovenskem. Prireditev, na kateri je uredništvo 3. programa Radia Slovenija – Programa Ars razglasilo zmagovalko 34. natečaja za izbor najboljše kratke zgodbe je potekala v torek, 16. septembra 2025, v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu.
Podelitev nagrade lastovka bo razjasnila, kdo je avtor oziroma avtorica najboljše zgodbe z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, ki je prispela na 34. natečaj Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars. Letos so se na natečaj avtorji in avtorice odzvali z 267 zgodbami, ki jih je tako kot vsako leto prebrala tričlanska žirija. Letos so bili v žiriji Petra Meterc, Urška P. Černe in Sašo Puljarević. Tiste zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor, smo uvrstili na spored v dneh pred podelitvijo v oddaji Literarni nokturno, zmagovalna zgodba pa je v ospredju na podelitvi nagrade v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Režiserka dogodka in avtorica dramatizacije zgodbe: Saška Rakef, igralki: Nataša Keser in Ajda Pirtovšek, scenarist: Matej Juh, glasnenik: Klemen Golner, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič. Tehnična produkcija: Jaka Šuligoj. Urednica uredništva: Maja Žvokelj.
Podelitev nagrade lastovka bo razjasnila, kdo je avtor oziroma avtorica najboljše zgodbe z naslovom Ena Marija, dve Mariji, nobene Marije, ki je prispela na 34. natečaj Tretjega programa Radia Slovenija – programa Ars. Letos so se na natečaj avtorji in avtorice odzvali z 267 zgodbami, ki jih je tako kot vsako leto prebrala tričlanska žirija. Letos so bili v žiriji Petra Meterc, Urška P. Černe in Sašo Puljarević. Tiste zgodbe, ki jih je žirija uvrstila v ožji izbor, smo uvrstili na spored v dneh pred podelitvijo v oddaji Literarni nokturno, zmagovalna zgodba pa je v ospredju na podelitvi nagrade v dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu. Režiserka dogodka in avtorica dramatizacije zgodbe: Saška Rakef, igralki: Nataša Keser in Ajda Pirtovšek, scenarist: Matej Juh, glasnenik: Klemen Golner, glasbena oprema: Darja Hlavka Godina. Tonska mojstra: Urban Gruden, Matjaž Miklič. Tehnična produkcija: Jaka Šuligoj. Urednica uredništva: Maja Žvokelj.
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova gorica – Gorica bodo od danes do četrtka uprizorili celotno trilogijo italijansko-slovenske gledališke koprodukcije Nezmožni umreti – Inabili alla morte. Projekt, ki ponuja vpogled v zgodovino 20. stoletja z vidika vzhodno-zahodne meje, je zasnoval režiser Giacomo Pedini. Poleg gledaliških predstav čezmejni projekt vključuje tudi radijske igre. V Cankarjevem domu bo slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Letos so se na natečaj avtorji in avtorice odzvali z 267 zgodbami. V Cukrarni poteka dvodnevni festival elektroakustične in improvizirane glasbe Sound Explicit. Festival zadnja leta programsko oblikuje saksofonist, skladatelj in improvizator Boštjan Simon, ki je pripravil izbor domačih in tujih gostov.
V okviru Evropske prestolnice kulture Nova gorica – Gorica bodo od danes do četrtka uprizorili celotno trilogijo italijansko-slovenske gledališke koprodukcije Nezmožni umreti – Inabili alla morte. Projekt, ki ponuja vpogled v zgodovino 20. stoletja z vidika vzhodno-zahodne meje, je zasnoval režiser Giacomo Pedini. Poleg gledaliških predstav čezmejni projekt vključuje tudi radijske igre. V Cankarjevem domu bo slavnostna podelitev Arsove lastovke, nagrade za najboljšo kratko zgodbo, ki jo vsako leto razpiše Uredništvo za kulturo Tretjega programa Radia Slovenija, programa Ars. Letos so se na natečaj avtorji in avtorice odzvali z 267 zgodbami. V Cukrarni poteka dvodnevni festival elektroakustične in improvizirane glasbe Sound Explicit. Festival zadnja leta programsko oblikuje saksofonist, skladatelj in improvizator Boštjan Simon, ki je pripravil izbor domačih in tujih gostov.
Orkester Romanske Švice je na koncertu 5. marca v Viktorijini dvorani v Ženevi vodil Vasilij Petrenko. V vlogi solista je gostoval violončelist Kian Soltani, ki je izvedel Koncertantno simfonijo za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še Simfonija št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa.
Orkester Romanske Švice je na koncertu 5. marca v Viktorijini dvorani v Ženevi vodil Vasilij Petrenko. V vlogi solista je gostoval violončelist Kian Soltani, ki je izvedel Koncertantno simfonijo za violončelo in orkester v e-molu, op. 125 Sergeja Prokofjeva, na programu pa je bila še Simfonija št. 1 v c-molu Johannesa Brahmsa.
V ljubljanski Cukrarni poteka dvodnevni festival Sound Explicit, ki vsako leto ponudi širok žanrski razpon – od zvočnih raziskav in improvizirane glasbe do eksperimentalnih zvočnih projektov. V programu, ki ga kurira Boštjan Simon, bo letos nastopilo šest glasbenikov oz glasbenic: multiinstrumentalistka Natasha Giordano, glasbenik in skladatelj Gašper Piano, saksofonist Julius Gabriel, didžejka Lana Nulla, skladatelj in multiinstrumentalist Milko Lazar in kitarist Julien Desprez. Na Arsov natečaj za kratko zgodbo je letos prispelo 267 zgodb. Kdo je avtor najboljše zgodbe, bomo izvedeli na podelitvi nagrade lastovka v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma v Ljubljani. Prenos prireditve boste lahko poslušali na programu Ars.
V ljubljanski Cukrarni poteka dvodnevni festival Sound Explicit, ki vsako leto ponudi širok žanrski razpon – od zvočnih raziskav in improvizirane glasbe do eksperimentalnih zvočnih projektov. V programu, ki ga kurira Boštjan Simon, bo letos nastopilo šest glasbenikov oz glasbenic: multiinstrumentalistka Natasha Giordano, glasbenik in skladatelj Gašper Piano, saksofonist Julius Gabriel, didžejka Lana Nulla, skladatelj in multiinstrumentalist Milko Lazar in kitarist Julien Desprez. Na Arsov natečaj za kratko zgodbo je letos prispelo 267 zgodb. Kdo je avtor najboljše zgodbe, bomo izvedeli na podelitvi nagrade lastovka v dvorani Alme Karlin Cankarjevega doma v Ljubljani. Prenos prireditve boste lahko poslušali na programu Ars.
V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.
V Sloveniji živečim tujcem, ki so v procesu učenja jezika, se zdi spremljanje predstav v slovenščini prezahtevno. S programom Pot v Dramo želi SNG Drama Ljubljana uporabnikom približati slovensko kulturo, jim pomagati, da bodo aktivni in kritični gledalci gledališča v slovenščini, in jim pomagati, da se naučijo svoje misli in vtise izraziti v slovenskem jeziku. SNG Drama Ljubljana pripravlja in izvaja program Pot v Dramo tudi v sodelovanju s profesorjema slovenskega jezika, ki poučujeta tujce in redno sodelujeta z Dramino gledališko pedagoginjo.
Sloviti radijski orkester iz Kölna je tokrat povabil v goste eminentno vokalno solistko Madeleine Peyroux. Posnetek smo pridobili v sodelovanju z Evropsko zvezo radijskih postaj (EBU).
Sloviti radijski orkester iz Kölna je tokrat povabil v goste eminentno vokalno solistko Madeleine Peyroux. Posnetek smo pridobili v sodelovanju z Evropsko zvezo radijskih postaj (EBU).
19 glasbenikov iz 15-ih evropskih držav se je maja 2025 zbralo v Ljubljani. V radijskem studiu 26 so potekale vaje, ki sta jim sledila dva koncerta, v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars in v Zagrebu. Predvajamo prvi, inštrumentalni del koncerta.
19 glasbenikov iz 15-ih evropskih držav se je maja 2025 zbralo v Ljubljani. V radijskem studiu 26 so potekale vaje, ki sta jim sledila dva koncerta, v Ljubljani, v okviru cikla Jazz Ars All Stars in v Zagrebu. Predvajamo prvi, inštrumentalni del koncerta.
Na sporedu Darius Milhaud: Suita za violino, klarinet in klavir, op. 157, Saudades do Brazil (plesna suita), op. 67, Francoska suita za pihalni orkester, op. 248 in Druga simfonija za mali orkester, Pastoralna, op. 49.
Na sporedu Darius Milhaud: Suita za violino, klarinet in klavir, op. 157, Saudades do Brazil (plesna suita), op. 67, Francoska suita za pihalni orkester, op. 248 in Druga simfonija za mali orkester, Pastoralna, op. 49.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani, dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi.
Skladatelj in zborovodja Miro Kokol je vrsto let delal z mladimi pevci v Pionirskem domu v Ljubljani, dvakrat je z mladinskima zboroma zmagal na zborovskem festivalu v Celju, z novomeškim Mešanim zborom Krka in Komornim zborom Pentakord pa je z neobičajnimi zborovskimi sporedi gostoval po Evropi.
Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!
Po telefonu smo poklicali v Jeruzalem in se pogovarjali z Ramzijem Maqdisijem, palestinskim gledališkim in filmskim umetnikom, ki je tudi v Evropi in svetu poznan kot igralec v filmih, nagrajenih na berlinskem in cannskem festivalu. Vabimo vas, da prisluhnete pogovoru o življenju in umetniškem ustvarjanju v času, ki ga imenuje sam imenuje čas, ko je človečnost klonila pred izzivom reševanja ljudi pred genocidom. Pogovor sva pripravila z Gorazdom Rečnikom, novinarjem našega 2. programa, Vala 202. V studiu se nam je pridružila tudi Tatjana Ažman, vodja Slovenskega centra pri Mednarodnem gledališkem inštitutu, in povedala nekaj več o tem, kako sta se z Maqdisijem spoznala in o vlogi Mednarodnega gledališkega inštituta na prostorih kriznih žarišč. Tatjana Ažman nam je posredovala tudi del korespondence z igralcem Mohamedom Shashajem, ki živi v Gazi. Vabimo vas k poslušanju!
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita na nek način oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita na nek način oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem priznane ameriške pesnice Barbare Siegel Carlson z naslovom Podvodni tok iz zbirke Once in Every Language oziroma Enkrat v vsakem jeziku je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Saša Mihelčič. Posneto leta 2020.
Pesem priznane ameriške pesnice Barbare Siegel Carlson z naslovom Podvodni tok iz zbirke Once in Every Language oziroma Enkrat v vsakem jeziku je prevedla Tesa Drev Juh, interpretira jo Saša Mihelčič. Posneto leta 2020.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja letos, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.
Oddajo smo namenili bobnarju Alu Fosterju, ki je umrl 28. maja letos, star 82 let. Foster je brez težav prehajal med bopom, postbopom in zgodnjim fusionom.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Posnetek predstavlja izvedbo dela slovenskega baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja, ki je deloval na Dunaju in v Ljubljani. Med manj znana dela spadajo Balletii, plesni stavki za godala ob spremljavi bassa continua.
Minoritski samostan sv. Frančiška Asiškega v Piranu že tradicionalno gosti poletne koncerte z naslovom Piranski glasbeni večeri, ki jih pod umetniškim vodstvom Metoda Tomaca pripravlja Avditorij Portorož. S televizijsko ekipo smo spremljali nastop komornega orkestra Ensemble Dissonance, ki ga sestavljajo uveljavljeni slovenski glasbeniki z željo po poustvarjanju komorne glasbe na najvišji umetniški ravni. Posnetek predstavlja izvedbo dela slovenskega baročnega skladatelja Janeza Krstnika Dolarja, ki je deloval na Dunaju in v Ljubljani. Med manj znana dela spadajo Balletii, plesni stavki za godala ob spremljavi bassa continua.