Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Helena Koder, scenaristka, režiserka in esejistka je napisala besedilo o prevajalki Radojki Vrančič. Obe ustvarjalki sta se seveda srečevali, saj je Helena Koder ne le velika bralka in poznavalka prevodov Radojke Vrančič, pač pa tudi avtorica dokumentarnega filma z naslovom Magdalenice gospe Radojke Vrančič, enega najboljših v svojem opusu.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Antonio Stradivari, eden najslavnejši izdelovalec godal vseh časov, v svoji bogati karieri naredil okrog 1100 violin, viol, violončelov, nekaj kitar in celo eno harfo. Njegove violine, imenovane tudi Stradivarke, veljajo za nekaj posebnega, cene njegovih instrumentov pa se trenutno gibljejo v milijonih evrov. V današnji oddaji pa bomo predstavili dva odlična slovenska violinista, ki sta imela to čast, da sta igrala prav na Stradivarijevi violini. V ta decembrski čas pa je vtkana tudi baletna suita Hrestač.
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Posnetek koncerta Dekliškega zbora iz Hannovra in Filharmoničnega orkestra Severnonemškega radia, ki sta 12. decembra nastopila v Veliki dvorani Koncertne hiše Severnonemškega radia (NDR) v Hannovru. Spored je spletla najrazličnejša glasba za božični čas, vse od baroka (Praetorius, Händel), do našega časa (Gjeilo in venček priljubljenih božičnih uspešnic).
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
Skrajšani koncert Simfoničnega orkestra ORF "Božič na Dunaju" iz leta 2015. Dunajska pevska akademija, Dunajski dečki, sopranistka Valentina Naforniţa, mezzosopranistka Angelika Kirchschlager, tenorist Piotr Beczała, baritonist Artur Ruciński, dirigent Erwin Ortner.
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
V zbirki Sidera (izdaja(ta) jo založba Družina (in pozneje Teološka fakulteta Univerze v Ljubljani), ureja jo Brane Senegačnik) je v dobrih desetih letih izšla vrsta odličnih knjig prevodne poezije, med drugim Homerske himne in Metafizična poezija angleškega baroka. Kot deveta je izšla zbirka Zbranih sirskih pesnitev z naslovom Peruti duha sirskega pesnika Kirilona. Do izida knjige je bil pesnik iz 4. stoletja našega štetja povsem neznano ime, zato je prevod, pod katerega se je podpisal Jan Dominik Bogataj, še toliko dragocenejši. Dr. Jan Dominik Bogataj je profesor patrologije (in antične cerkvene zgodovine) na Univerzi Antonianum v Rimu in na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani, Kirilonove pesnitve z naslovom Peruti Duha je pospremil s tehtno in temeljito spremno besedo. V njej je zgoščeno predstavil sirski jezik in književnost, sirsko poetično ustvarjalnost (njen verjetno najbolj znani predstavnik je Efrem Sirski), pa skrivnostnega Kirilona in njegove pesnitve O postavitvi evharistije, O umivanju nog, O pashi našega Gospoda, O nadlogah (ki vsebuje tudi navedbo konkretnih zgodovinskih dogodkov), O Zaheju ter (pesniku pripisano pesnitev) O pšeničnem zrnu. Posebno pozornost je posvetil tudi pesnikovi poetični teologiji, ki pogosto stavi na repetitivne oziroma ponovitvene vzorce. Več in podrobneje pripoveduje Jan Dominik Bogataj o Kirilonu in njegovih pesnitvah v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi kratek odlomek v izvirniku in svojem prevodu. Nikar ne zamudite. Foto: Rok Blažič
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Za noben drug praznik ne moremo reči, da se je ob njem nabralo toliko zgodb, pripovedk, legend in raznih pesmi ter vsakokratnih upodobitev kakor okrog božiča. Slovenski pesnik in prevajalec Severin Šali (1911–1992) je bil eden tistih avtorjev, ki je temu prazniku namenil posebno pozornost in napisal Pesem za božič. Avtor s to pesmijo izraža radost, upanje in ljubezen, ki spremljajo praznovanje, in ob tem na samosvoj način ujame še duha tega krščanskega praznika, ki ga praznujemo kot spomin na rojstvo Jezusa Kristusa. Interpret Primož Pirnat, režiserka Ana Krauthaker urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Gregor Podlogar, posneto leta 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob bližini praznika sloviti nemški pisatelj v besedilu razmišlja o razmerju med vrednotami in ideali, ki jim sledi božič, ter vsakdanom ljudi, pehanjem za dobrinami, potrošništvom. Piše pa predvsem o ljubezni, saj je božič, kot pravi, praznik ljubezni in praznik veselja. "Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne narede blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen," med drugim lahko slišite v Literarnem nokturnu. Besedilo O božiču je sicer del zbirke Umetnost brezdelja, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1997. Prevajalec: Jaroslav Novak, dramska igralka: Saša Mihelčič, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2014.
Ob bližini praznika sloviti nemški pisatelj v besedilu razmišlja o razmerju med vrednotami in ideali, ki jim sledi božič, ter vsakdanom ljudi, pehanjem za dobrinami, potrošništvom. Piše pa predvsem o ljubezni, saj je božič, kot pravi, praznik ljubezni in praznik veselja. "Najsi pritrjujete Jezusu ali Platonu, Schillerju ali Spinozi, vsakokrat ostane zadnja modrost, da človeka ne narede blaženega niti moč niti imetje niti znanje, temveč edinole ljubezen," med drugim lahko slišite v Literarnem nokturnu. Besedilo O božiču je sicer del zbirke Umetnost brezdelja, ki je v slovenskem prevodu izšla leta 1997. Prevajalec: Jaroslav Novak, dramska igralka: Saša Mihelčič, režiser: Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, tonski mojster: Nejc Zupančič, redaktorici: Tadeja Krečič, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2014.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Na božični predvečer bo AriZONA slonela zgolj na dveh zvočnih stebrih. Armando Šturman je v tokratno vsebino zajel glasbo dveh kinematografskih uspešnic: holivudske Silent night ter iz romanske filmske meke Cinecitta, božično sago Vacanze di natale.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Na božični oziroma na sveti večer, ko se po ljudski modrosti nebo dotakne zemlje … ko se noč spreminja v dan, tema v svetlobo, bomo v posebni oddaji gostili arheologa in glasbenika Janeza Jocifa. Kot pravi sam, mu sladkobna glasba, ki doni z ulic veselega decembra in poje o zimi, snegu, lučkah in romantiki, ni blizu. Rad se vrača k izvoru, k pristnemu, starodavnemu izročilu … hodi po obronkih poti, ki vodijo k drobcem rokopisov, starim glasbilom, upodobljenim na freskah cerkva, h glasbi, ki se je ohranila in nam priča o davnih časih, ko so ljudje morda veliko bolj kot danes vanjo znali prelivati svoja resnična občutja.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
Društvo prijateljev zmernega napredka je sinoči v Boteginu v Kopru obeležilo 35 let delovanja z razstavo fanzinov Trobente in Klarineti, predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: Prva triletka Posprave po Marku Breclju in koncertom kantavtorja in multiinstrumentalista Andreja Fona - Olfamoža. K pogovoru smo povabili direktorico SNG Nova Gorica Mirjam Drnovšček, ki nam je med drugim povedala, kaj je gledališču prineslo sodelovanje z Evropsko prestolnico kulture in kaj to pomeni za prihodnost gledališča, kjer se je odvila tudi večina predstav EPK GO!25. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy ozvočil s pesmimi brez praznične patetike, kot poudarja, baladami za vse, ki praznike doživljajo bolj navznoter kot navzven.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
V koncertni dvorani Berwaldhallen v Stockholmu so 12. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dne nastopili zbor in orkester švedskega radia, s solisti – sopranistko Karin Dahlberg, altistko Dorothee Bienert, tenoristom Joshem Lovellom in basistom Davidom Risbergom. Dirigiral je Kaspars Putninš. Na sporedu so bili prvi trije deli Bachovega Božičnega oratorija, ene največjih glasbenih mojstrovin vseh časov. Naslovi posameznih delov so: Vriskajte in ukajte, počastite te dneve, V istem kraju so pastirji in Gospodar nebes, poslušaj naše vpitje.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Mozart je ustvarjal zlahka. Njegova glasbena govorica je pregledna, vsakomur razumljiva in hkrati tako popolna, kot bi nam hotela biti za vzor. Pri starih mojstrih se je vzoroval tudi naš dirigent in skladatelj Bogo Leskovic. Ustvaril je partito, ki ima obliko klasicistične suite. In tako bomo danes slišali kar tri menuete.
Mozart je ustvarjal zlahka. Njegova glasbena govorica je pregledna, vsakomur razumljiva in hkrati tako popolna, kot bi nam hotela biti za vzor. Pri starih mojstrih se je vzoroval tudi naš dirigent in skladatelj Bogo Leskovic. Ustvaril je partito, ki ima obliko klasicistične suite. In tako bomo danes slišali kar tri menuete.
V mogočni srednjeveški katedrali v osrčju latvijske prestolnice Rige so 14. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dneva nastopili mešani zbor Sōla latvijske Akademije za kulturo, sopranistka Annija Kristiāna Ādamsone, saksofonist Aigars Raumanis, organist Aigars Reinis in dirigent Kaspars Ādamsons. Osrednje delo sporeda je bila Züriška maša Eriksa Ešenvaldsa, dopolnila pa jo je še glasba Michaela Praetoriusa, Rihardsa Dubre, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Francisa Poulenca.
V mogočni srednjeveški katedrali v osrčju latvijske prestolnice Rige so 14. decembra v sklopu Evroradijskega božičnega glasbenega dneva nastopili mešani zbor Sōla latvijske Akademije za kulturo, sopranistka Annija Kristiāna Ādamsone, saksofonist Aigars Raumanis, organist Aigars Reinis in dirigent Kaspars Ādamsons. Osrednje delo sporeda je bila Züriška maša Eriksa Ešenvaldsa, dopolnila pa jo je še glasba Michaela Praetoriusa, Rihardsa Dubre, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Francisa Poulenca.
Primerno dnevu in času bo v ospredju glasba z božično tematiko. Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je skozi različna slogovna obdobja navdihnila zgodba o rojstvu božjega Deteta. Čar božiča pa odsevajo tudi številne ljudske pesmi, ki so jim različni skladatelji nadeli samospevno obliko.
Primerno dnevu in času bo v ospredju glasba z božično tematiko. Prav neverjetno je, koliko glasbenih ustvarjalcev je skozi različna slogovna obdobja navdihnila zgodba o rojstvu božjega Deteta. Čar božiča pa odsevajo tudi številne ljudske pesmi, ki so jim različni skladatelji nadeli samospevno obliko.
Galerija Družina trideset let delovanja obeležuje z razstavo Jaslic. Do sredine januarja je na ogled okrog petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov iz zasebne zbirke umetnostnega zgodovinarja Andreja Dobleharja. Med njimi so tudi izdelki Jožeta Plečnika, kiparke Lize Hribar in patra kartuzijana Wolfganga Koglerja. Plesalka in koreografinja Kaja Lin ter lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič sta ustvarili predstavo Točke izginjanja, ki skozi več umetniških zvrsti raziskuje spomin; kako ta oblikuje našo identiteto, zaznavanje resničnosti in razumevanje samega sebe.
Galerija Družina trideset let delovanja obeležuje z razstavo Jaslic. Do sredine januarja je na ogled okrog petdeset jaslic oziroma upodobitev božičnih motivov iz zasebne zbirke umetnostnega zgodovinarja Andreja Dobleharja. Med njimi so tudi izdelki Jožeta Plečnika, kiparke Lize Hribar in patra kartuzijana Wolfganga Koglerja. Plesalka in koreografinja Kaja Lin ter lutkovna ustvarjalka Maja Kunšič sta ustvarili predstavo Točke izginjanja, ki skozi več umetniških zvrsti raziskuje spomin; kako ta oblikuje našo identiteto, zaznavanje resničnosti in razumevanje samega sebe.
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
Predstavili bomo izbrane skladbe za pihalne in simfonični orkester v izvedbi priznanih pihalcev, ki igrajo v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za pihalne soliste in orkester v izvedbi priznanih pihalcev in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Koncert za oboo d'amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, Koncert za fagot in orkester v F-duru, op. 75, Carla Marie von Webra ter 1., 2. in 4. stavek Koncerta za flavto in godala št. 1 Gordona Jacoba. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 25. decembra, ob 5.05.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
V ciklu Skladatelj tedna se sprehajamo skozi stoletja z božično glasbo srednjega veka, renesanse in baroka. V tretjem delu je na vrsti glasba iz Anglije, Italije in Nemčije s konca šestnajstega in začetka sedemnajstega stoletja.
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju.
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet pričnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji. Obenem v nagradni igri podarjamo album Franza Schuberta Lepa mlinarica v izvedbi baritonista Lucasa Somoze Osterca in kitarista Žarka Ignjatovića.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet pričnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji. Obenem v nagradni igri podarjamo album Franza Schuberta Lepa mlinarica v izvedbi baritonista Lucasa Somoze Osterca in kitarista Žarka Ignjatovića.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Pesnica judovskih korenin Else Lasker-Schüler (1869–1945) velja za osrednjo pesnico nemškega pesniškega ekspresionizma, pa čeprav njeno poezijo zaznamujejo poteze, ki jo odmikajo od glavnih tokov ekspresionistične poetike njenih takratnih pesniških kolegov. Njena poezija je namreč precej subtilna in osebna, hkrati pa se nanaša na eksistencialna stanja, odprtost v neznano in religiozno. Njena kratka pesem Ali me vidiš vse to povzame. Prevajalec Niko Grafenauer, interpretka Zvezdana Mlakar, urednika oddaje Vida Curk in Gregor Podlogar, produkcija 2004.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Božični prazniki in zima so vsaj na severni polobli neločljivo povezani s kratkimi in hladnimi dnevi in dolgimi nočmi. Vseeno pa se že nekaj dni po zimskem solsticiju, ki nastopi 21. decembra, dnevi spet začnejo daljšati. V Glasbeni jutranjici bomo poslušali, kako so se na ta letni čas odzivali skladatelji.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Triindvajsetega decembra mineva 150 let od rojstva Ivana Prijatelja, literarnega zgodovinarja, esejista in prevajalca. Študiral je slavistiko na Dunaju, izpopolnjeval se je v Rusiji, potoval na Poljsko, v Nemčijo, v Pariz. Od leta 1905 je delal v dunajski dvorni knjižnici; po prvi vojni je postal profesor na novi ljubljanski univerzi. Kot literarni zgodovinar je bil osredotočen predvsem na slovensko literaturo druge polovice 19. stoletja. Jeseni 1904 je Prijatelj obiskal Pariz in napisal Izprehode po Parizu; gre za lahkoten umetniški esej, v katerem je opisal findesieclovsko razpoloženje francoske prestolnice. Igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiser Gregor Tozon, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.
Triindvajsetega decembra mineva 150 let od rojstva Ivana Prijatelja, literarnega zgodovinarja, esejista in prevajalca. Študiral je slavistiko na Dunaju, izpopolnjeval se je v Rusiji, potoval na Poljsko, v Nemčijo, v Pariz. Od leta 1905 je delal v dunajski dvorni knjižnici; po prvi vojni je postal profesor na novi ljubljanski univerzi. Kot literarni zgodovinar je bil osredotočen predvsem na slovensko literaturo druge polovice 19. stoletja. Jeseni 1904 je Prijatelj obiskal Pariz in napisal Izprehode po Parizu; gre za lahkoten umetniški esej, v katerem je opisal findesieclovsko razpoloženje francoske prestolnice. Igralec Boris Juh, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojstrica zvoka Metka Rojc, režiser Gregor Tozon, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1987.
Zasedba Patetico nocoj v Cankarjevem domu predstavlja novo ploščo Armadilo. Obiskali smo novi muzej podvodne arheologije v Gradežu. Predstavljamo zbirko zgodb različnih avtorjev Babica Zima. Ogledali smo si tudi otroško predstavo Minizaver in Dino v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
Zasedba Patetico nocoj v Cankarjevem domu predstavlja novo ploščo Armadilo. Obiskali smo novi muzej podvodne arheologije v Gradežu. Predstavljamo zbirko zgodb različnih avtorjev Babica Zima. Ogledali smo si tudi otroško predstavo Minizaver in Dino v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
V oddaji poslušamo skladbe: T. Jones/. M. Mikuletič: A Child is Born M. Torme/B. Wells/A. Avbelj: The Christmas Song Sammy Cahn/Jule Styna/Aleš Avbelj: Let it Snow J. L. Pierpont/M. Mikuletič: Jingle Bells H. Martin/M. Mikuletič: Have Yourself a Merry little Christmas.
V oddaji poslušamo skladbe: T. Jones/. M. Mikuletič: A Child is Born M. Torme/B. Wells/A. Avbelj: The Christmas Song Sammy Cahn/Jule Styna/Aleš Avbelj: Let it Snow J. L. Pierpont/M. Mikuletič: Jingle Bells H. Martin/M. Mikuletič: Have Yourself a Merry little Christmas.
Študentska druščina štirih prijateljev se po dvajsetih letih znova sreča. Njihovo vnovično snidenje nas spomni, da le malo stvari in dogodkov v naše življenje pride povsem po naključju – marsikaj se zgodi, ker nam je, na tak ali drugačen način, usojeno. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Študentska druščina štirih prijateljev se po dvajsetih letih znova sreča. Njihovo vnovično snidenje nas spomni, da le malo stvari in dogodkov v naše življenje pride povsem po naključju – marsikaj se zgodi, ker nam je, na tak ali drugačen način, usojeno. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Mirko Marinšek Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Jure – Slavko Cerjak Angela – Maja Boh Dekle – Saša Mihelčič Lojz – Bojan Emeršič Aleksander – Zoran More Olinka – Vesna Jevnikar Kralj – Radko Polič Rac Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998.
Na božični večer leta 1885, pred skoraj natanko 140 leti, se je rodila pesnica in prevajalka Lili Novy. Sprva je pisala v nemščini, nato v slovenščini – vse njeno življenje je zaznamovala razpetost med različnimi jeziki in kulturami, saj je bil oče Nemec, mati Slovenka, mož pa Čeh. Za nocojšnji Literarni večer smo izbrali njen dramatiziran portret, ki ga je leta 1998 pripravila dramska igralka Lenča Ferenčak. Igrajo Lenča Ferenčak, Pavle Ravnohrib, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, bereta Janez Dolinar in Nataša Bolčina Žgavec, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev). Posneto 1998.
Na božični večer leta 1885, pred skoraj natanko 140 leti, se je rodila pesnica in prevajalka Lili Novy. Sprva je pisala v nemščini, nato v slovenščini – vse njeno življenje je zaznamovala razpetost med različnimi jeziki in kulturami, saj je bil oče Nemec, mati Slovenka, mož pa Čeh. Za nocojšnji Literarni večer smo izbrali njen dramatiziran portret, ki ga je leta 1998 pripravila dramska igralka Lenča Ferenčak. Igrajo Lenča Ferenčak, Pavle Ravnohrib, Aleš Valič, Stannia Boninsegna, bereta Janez Dolinar in Nataša Bolčina Žgavec, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Jure Culiberg, režija Irena Glonar. Redakcija Vlado Motnikar, Staša Grahek (ponovitev). Posneto 1998.
V predprazničnih dneh ponujamo v poslušanje koncerta ameriških gospel zasedb FOCUS gospel singers in Harlem gospel choir, ki sta pred leti gostovali v Kopru. Snemalna ekipa Radia Koper je nastopa zabeležila na nosilce zvoka.
V predprazničnih dneh ponujamo v poslušanje koncerta ameriških gospel zasedb FOCUS gospel singers in Harlem gospel choir, ki sta pred leti gostovali v Kopru. Snemalna ekipa Radia Koper je nastopa zabeležila na nosilce zvoka.
Oddaja Jazz in jaz se že dobro desetletje suka na valovih Radia Koper. V tedenskem vpenjanju raznorodnih pogledov na kreativni glasbeni izraz, gonilno silo jazza, je oddaja odprla marsikatera ušesa. Druženje najrazličnejših godb in ritmov je morda koga prepričalo, da jazz ne grize, ampak odpira nova glasbena obzorja.
Oddaja Jazz in jaz se že dobro desetletje suka na valovih Radia Koper. V tedenskem vpenjanju raznorodnih pogledov na kreativni glasbeni izraz, gonilno silo jazza, je oddaja odprla marsikatera ušesa. Druženje najrazličnejših godb in ritmov je morda koga prepričalo, da jazz ne grize, ampak odpira nova glasbena obzorja.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Frozen, pri nas ga poznamo pod naslovom Ledeno kraljestvo, povedano zelo na kratko, je animirani film, a v resnici je, kot so zapisali ustvarjalci, 3D-računalniško animirani, glasbeni in domišljijsko komični film. Vključuje torej računalniško animacijo, vsebuje elemente muzikala (od dobrih 100 minut, kolikor traja film, je dobrih 20 minut odmerjenih songom), je domišljijski in je tudi komedija. Film je torej izdelek, ki ima veliko aditivov, s katerimi so hoteli ustvarjalci zadovoljiti želje čim večjega števila ljubiteljev Disneyjevih animiranih filmov. In to jim je tudi uspelo, kajti kar v kapitalizmu šteje, je denar, in edino, kar kapitalizem šteje, je denar. Ne bom zabredel v številke, zaupam vam le to, da je Ledeno kraljestvo zasedlo deseto mesto na lestvici najdonosnejših filmov vseh časov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Marc-Antoine Charpentier je skomponiral številna duhovna dela, za nocojšnjo oddajo smo iz te množice izbrali Polnočno mašo.
Marc-Antoine Charpentier je skomponiral številna duhovna dela, za nocojšnjo oddajo smo iz te množice izbrali Polnočno mašo.
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Tokrat smo se najprej odpravili v Pokrajinski arhiv v Kopru. Tam je na ogled prvi del obsežne razstave o povojni modernizaciji Kopra z naslovom Koper med zvonikom in žerjavi. V Mali loži v Kopru pa razstava Prva pomoč slikarja Radka Oketiča skozi satirične in humorne podobe odpira razmislek o sodobni družbi in svetu. Ogledali smo si tudi Svet, poln drobnih čudežev, razstavo štirih ciklov ilustratorke Nine Šulin v mariborskem ArtKitu. Koprski Botegin medtem vabi na večdnevno praznično kulturno druženje, danes tudi s predstavitvijo publikacije V plenicah muzejske samoniklosti: prva triletka Posprave po Marku Breclju. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik nanizala z ljudskimi pesmimi v izvedbi ženske vokalne skupine Katice.
Od Janka in Metke do divje vožnje s sanmi in najbolj priljubljenih mednarodnih božičnih klasik. Z bleščečimi melodijami in prazničnimi skladbami bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna pod taktirko Johannesa Witta ogrel srca in ustvaril razpoloženje za najlepši čas v letu.
Od Janka in Metke do divje vožnje s sanmi in najbolj priljubljenih mednarodnih božičnih klasik. Z bleščečimi melodijami in prazničnimi skladbami bo Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna pod taktirko Johannesa Witta ogrel srca in ustvaril razpoloženje za najlepši čas v letu.
V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.
V Pokrajinskem arhivu v Kopru je na ogled prvi del obširne razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki se osredotoča na povojne urbanistične načrte in vizije razvoja mesta. Razstava bo na ogled do 21. januarja 2026. Drugi del, ki se bo osredotočil na družbene in arhitekturne plasti, pa bo med 21. januarjem in 15. marcem razstavlejn v Pokrajinskem muzeju Koper. Razstavišče ArtKit v Mariboru gosti razstavo Svet, poln drobnih čudežev ilustratorke Nine Šulin. Avtorica s podobami živali, predvsem drobnih mišk in muc, razkriva svoj poklicni in zasebni vsakdan.
V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi.
V okviru leta čezmejne Evropske prestolnice kulture se je predor pod goriškim gradom s pomočjo sodobne tehnologije preobrazil v največjo digitalno umetniško galerijo v Evropi.
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju!
V družbi z vrhunskimi izvajalci v božičnem razpoloženju!
EBU koncert iz Royal Festival Hall v Londonu. Orkester vodita Jack Murray in Guy Barker. Solisti so Dee Dee Bridgewater, Tanita Tikaram, Stella Cole, Tyreek McDole, Caleb Kunle, Natalie Williams in Vula Malinga.
EBU koncert iz Royal Festival Hall v Londonu. Orkester vodita Jack Murray in Guy Barker. Solisti so Dee Dee Bridgewater, Tanita Tikaram, Stella Cole, Tyreek McDole, Caleb Kunle, Natalie Williams in Vula Malinga.
Na sporedu Antonín Dvořák: Godalni trio, op. 75a in Slovanski plesi, op. 72.
Na sporedu Antonín Dvořák: Godalni trio, op. 75a in Slovanski plesi, op. 72.
Slovensko ljudsko gledališče Celje ta mesec praznuje 75 let ustanovitve. Šestega decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje z odločbo ustanovil poklicno gledališče, tedaj imenovano Mestno gledališče Celje. S tem je mestu odprl vrata v novo obdobje kulturnega razvoja in profesionalizacije gledališkega ustvarjanja. Petinsedemdeset let pozneje je Slovensko ljudsko gledališče Celje osrednja gledališka ustanova v Savinjsko-šaleški regiji ter pomemben nosilec kulturne identitete mesta. V tem času se je gledališče razvilo v živahno in razvejano ustanovo, ki je oblikovala številne generacije ustvarjalcev in gledalcev. V oddaji gostimo direktorja in umetniškega vodjo gledališča Miho Goloba.
Slovensko ljudsko gledališče Celje ta mesec praznuje 75 let ustanovitve. Šestega decembra 1950 je Mestni ljudski odbor Celje z odločbo ustanovil poklicno gledališče, tedaj imenovano Mestno gledališče Celje. S tem je mestu odprl vrata v novo obdobje kulturnega razvoja in profesionalizacije gledališkega ustvarjanja. Petinsedemdeset let pozneje je Slovensko ljudsko gledališče Celje osrednja gledališka ustanova v Savinjsko-šaleški regiji ter pomemben nosilec kulturne identitete mesta. V tem času se je gledališče razvilo v živahno in razvejano ustanovo, ki je oblikovala številne generacije ustvarjalcev in gledalcev. V oddaji gostimo direktorja in umetniškega vodjo gledališča Miho Goloba.
Gordon Goodwin se je že za časa življenja vpisal med legende. Od tega sveta se je poslovil pred dvema tednoma. Njegova glasbena dediščina pa je ogromna.
Gordon Goodwin se je že za časa življenja vpisal med legende. Od tega sveta se je poslovil pred dvema tednoma. Njegova glasbena dediščina pa je ogromna.