Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.
Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.
Tokratna AriZONA v smeri posvetila Marku Breclju, kajti na današnji dan minevajo štiri leta od njegove smrti. Marko Brecelj je bližnjo okolico zaznamoval s svojim delovanjem na mladinskem kulturnem polju, za katerega je prejel republiško nagrado. Njega slava pa je široka in globoka, saj velja za enega najbolj formativnih umetnikov svoje dobe. Bil je »31. dobitnik Ježkove nagrade, ki jo podeljuje RTV Slovenija. V argumentaciji je žirija med ostalim zapisala, da je Brecelj v našem, pa tudi širšem kulturnem prostoru edinstven, njegova umetniška in aktivistična moč pa še toliko pomembnejša, ker prihaja z obrobja stvarnosti, kjer je zlahka spregledana. Torej starosta domače alternative scene, Marko Brecelj je vseskozi prežal in opozarjal na dnevne tegobe posameznika znotraj kapitalistične družbe, s svojimi družbeno-aktivnimi projekti pa premagoval občo apatičnost. Na svoji življenjski poti je prečkal marsikatero brv: od glasbe prek organiziranja in vodenja kulturnih organizacij, delovanja v nevladnem sektorju, čezmejnega povezovanja, publicistike, vse do politične aktivnosti in onkraj ... Mnogi ga poznajo po njegovih „performansih“, ko je utišal cerkvene zvonove, zajel ameriške marince, mizerne občinske dotacije na banki prevzel s samokolnico ali pripravil atentat na zunanjega ministra Dimitrija Rupla. Vse to se še kako odraža tudi v njegovi glasbi, ki je v nocojšnji AriZONI tudi ne bo manjkalo.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
Tokratni obisk na Obali začenja Rončel z izborom skladb 75-letnega britanskega pevca in kitarista Petra Framptna. Oddajo bo nadaljeval Peter Gabriel, za njim pa še Otis Taylor. Za konec tokratnega povsem moškega izbora pa še pianist in skladatelj Harold Mabern, ki se je rodil pred 90 leti. Ponudili vam bomo izbor z njegovega albuma iz leta 1993, na katerem muzicira s samimi izvrstnimi ameriškimi jazzisti.
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Leverkusener Jazztage sodi med najpomembnejše nemške jazz festivale. V bogati zgodovini je gostil največje zvezdnike, vse od Raya Charlesa do Jamieja Culluma. Novembra 2024 je tam nastopil trio slovitega kontrabasista Avishaia Cohena (ne smemo ga zamenjevati z njegovim soimenjakom na trobenti!), v katerem sta zaigrala še bobnar Roni Kaspi in pianist Guy Moskovich. Posnetek smo pridobili skozi mrežo Evropskih radijskih postaj od naših Zahodnonemških kolegov iz Kölna (WDR).
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Odpravljamo se po poteh glažutarjev – s projektom, ki ob ureditvi štirih tematskih poti med drugim prinaša razstave, vzpostavitev forme vive kiparskih izdelkov iz stekla ter snemanje dokumentarnega filma. V oddaji nadaljujemo niz predstavitev letošnjih nagrajencev Prešernovega sklada. Slišali boste zvočna zapisa o pesnici Ani Pepelnik ter režiserki Petri Seliškar. Z glasbenim izborom Iztoka Novaka Easyja obeležujemo svetovni dan boja proti raku.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Dve romanci za violino in orkester ter violinski koncert Beethovnu niso prinesli opaznega uspeha; čas pa je nerazumevanje skladateljevih sodobnikov popravil. In res: Beethovnova glasba je ovrednotila vse, kar je bilo ustvarjeno pred njo, in daje vzlet tudi glasbi, ki je nastala po njej.
Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.
Tudi tokratna oddaja bo namenjena glasbi Arnolda Schönberga, skladatelja, pri katerem morda najprej pomislimo na dodekafonijo in serialnost. Njegovi zgodnji samospevi pa so povsem drugačni in edinstveni, tako glede uporabe kompozicijske tehnike kot v izrazu. V njih lahko prepoznamo vplive drugih skladateljev, najbolj Aleksandra Zemljinskega, ki je bil njegov mentor, pa tudi prijatelj in svak in hkrati tisti, ki ga je uvedel v principe komponiranja, značilne za Brahmsa in Wagnerja. Letos mineva 75 let od njegove smrti.
Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.
Če se ne bomo smejali, bomo znoreli. Te besede ameriškega pesnika Roberta Frosta je ponovil Nebojša Pop Tasić, selektor tokratnih Dnevov komedije v Celju, ki prinašajo pester razpon različnih komedij. Predstavljamo tudi razstavo Čivki iz preteklosti, ki na ogled postavlja več kot 110 izvirnih arheoloških predmetov. Na ogled je v Galeriji Cankarjevega doma, nastala pa je v sodelovanju z Narodnim muzejem Slovenije ter drugimi partnerji. Prvič je bila predstavljena na 75. knjižnem sejmu v Frankfurtu in je prejela tudi Valvasorjevo odličje.
Poslušajte Baničeve izvedbe v delih Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 ter od 1995/1996 do 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67 Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester, op. 75, Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 5. februarja, ob 5.05
Poslušajte Baničeve izvedbe v delih Franza Danzija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Malcolma Arnolda in Carla Marie von Webra. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s fagotistom Jožetom Baničem, ki je bil član Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana kar 39 let, in sicer od sezone 1964/1965 do sezone 1992/1993 ter od 1995/1996 do 2004/2005, bil pa je tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana od leta 1964 do prenehanja delovanja leta 1990. S Pihalnim kvintetom RTV Ljubljana je leta 1983 prejel nagrado Prešernovega sklada. Fagotista Jožeta Baniča bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Pihalnem kvintetu št. 2 v e-molu, op. 67 Franza Danzija, Koncertu za fagot in orkester v B-duru, Koechel 191 Wolfganga Amadeusa Mozarta, skladbi Three Shanties Malcolma Arnolda in Koncertu za fagot in orkester, op. 75, Carla Marie von Webra. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 5. februarja, ob 5.05
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
Nekoč, pred 200 in več leti, je France Prešeren pisal poezijo in, vsaj med širšimi množicami, ni veljal za največjega kranjskega, kaj šele slovenskega pesnika. Morda je o sebi razmišljal kot o nekom, ki to še bo, morda pa so mu bila taka razmišljanja povsem tuja. Morda se je njegovo srce vnelo za premožno dedinjo, Julijo, morda pa se ni in je ta njegova ljubezen ena največjih zmot slovenske literarne zgodovine. Morda je bil, niti ne po svoji izbiri, ljubiteljski detektiv, kot na primer v romanu Dohtar in Povodni mož, nedvomno eni najbolj vznemirljivih, večplastnih, in duhovitih knjig sodobnega slovenskega pripovedništva. Knjiga je izšla pri založbi Goga, njen avtor pa je Aljoša Harlamov, uveljavljeni kritik, urednik, publicist in tenkočuten bralec. Svoj romaneskni prvenec je izdal leta 2009, potem pa se je romanu nekaj časa posvečal predvsem znanstveno in leta 2016 doktoriral z doktorsko disertacijo Slovenski modernistični roman. Tokrat z njim razmišljamo predvsem o romanu Dohtar in Povodni mož, knjigi, ki jo najpogosteje označujejo za zgodovinsko kriminalko. Pa tudi o samem Dohtarju, njegovih prijateljih in sodobnikih, o Ljubljani 19. stoletja in še čem.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V tretji oddaji gostimo skladatelja Primoža Ramovša in njegovo Simfonijo št. 3.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V tretji oddaji gostimo skladatelja Primoža Ramovša in njegovo Simfonijo št. 3.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
Judovska pesnica Rose Ausländer je bila sodobnica Paula Celana in drugih avtorjev skupine književnikov iz Černovcev v današnji Ukrajini. V letih od 1941 do 1944 je bila tam zaprta v judovskem getu, pozneje je živela v Združenih državah, na Dunaju in nazadnje v Nemčiji. Nenehne selitve in občutje brezdomstva pomenijo tudi pomembni tematski stalnici njene poezije, ki jo sicer zaznamuje jedrnat, asketski izraz – tudi kadar govori o ljubezni. Rose Ausländer: Ljubezen VI Avtorica literarnega dela: Rose Ausländer; avtorica prevoda: Ana Jasmina Oseban; interpretira: dramska igralka Martina Maurič Lazar; produkcija 2012.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
V 14. stoletju se je na prehodu iz srednjega veka v moderno obdobje v Toskani začelo obdobje humanističnega in umetniškega razcveta. Ena izmed bogatih dejavnosti je bila tudi glasba, ki je v poznejših stoletjih Italijo postavila na vodilno mesto glasbenega ustvarjanja in poustvarjanja. Od renesanse, baroka in klasicizma pa vse do glasbenega romanticizma in glasbe 20. stoletja je Italija obdržala osrednje mesto glasne misli.
Zvokotok v CD: Mehka črta Dvorana Duše Počkaj 31.1.2026 Avtorji in izvajalci: Loup Abramovici, Vid Drašler, Tomaž Grom, Samo Kutin, Lola Mlačnik, Eduardo Raon Projekt, predstava, performans ali koncert Mehka črta je razširitev skladbe Kamni iz znamenite Zbirke proze, Prose Collection eksperimentalnega skladatelja Christiana Wolffa, ustvarjene za neglasbenike. Tomaž Grom je Wolffovo spodbudo skozi leta večkrat sprejel in denimo z večjim kamnom igral na strune ležečega bendža, pri čemer je teža kamna skozi počasne premike ustvarjala hkrati posebno napetost, vtis latentne nevarnosti težkega kamna in hkrati minimalističnega detajla zvokov s strun. Sobotni dogodek Mehka črta je takšno akcijo z drugimi načini razširil na skupinsko dejavnost, ki jo je pod Gromovim vodstvom izvedla zasedba glasbenikov Vida Drašlerja, Lole Mlačnik, Sama Kutina, Eduarda Raona in plesalca Loupa Abramovicija. Poleg Wolffove besedilne partiture pa ima kamenje v glasbi še druge kontekste. Kot zvočila ga je uporabilo še več skladateljev, kamnite objekte srečamo v zvočnih instalacijah nemških umetnikov Bernharda Leitnerja in Rolfa Juliusa, ter kar v vrsti del slovenskih skladateljev – Peter Šavli je elektroakustično Erozijo s posnetki iz kamnolomov napolnil z neprijetno podobo sveta v razpadu, skupina JataC se je temeljito posvečala kamninam v delu Kronolit z vidika časovnosti kamna kot snovi, na kateri bivamo in ki kroži v osončju. Ob tem je še več skladateljev in izdelovalcev kamnitih glasbil sledilo kitajski tradiciji litofonov, zvenečih tankih kamnitih kosov. Referenc je polno tudi zunaj glasbe, stika zvoka – v nekem drugačnem smislu – in kamna pa se denimo poglobljeno loti filozof Mladen Dolar v eseju Kamen in glas, kjer je sicer v središču literatura. Tu naj omenim samo Dolarjevo analizo Beckettovega romana Molloy in nenavadnega razmerja med dvema pojmoma, kamnov, ki jih naslovni ne-junak prenaša v žepih, jih previdno vtika v usta in sesa ter Beckettovega odnosa do glasu kot nečesa odluščenega od notranjosti, osebnosti, identitete. Mehka črta celo vsebuje prizor govora Loupa Abramovicija, ki ga v natančno sinhroniziranih gestah zvočno prekriva posnet šum kamenja. Razgradnja stroge opozicije med nemim, pasivno obstojim, vztrajnim kamnom in minljivim, nematerialnim, a pregovorno izraznim glasom, kot jo ob literaturi in filozofiji izpostavi Dolar, pa lahko osvetli tudi nekatere glasbene pristope Zvokotoka. Cikel sicer tematizira komponirano glasbo – torej zapisano, fiksirano v oprijemljivo sled – a pogosto v stiku z improvizacijo ali drugimi načini nepripravljenega, dogovorjenega, ne pa nujno pisno overjenega načrtovanja glasbe, zvoka in giba. Torej so lahko vprašanja Mehke črte naslednja. Kako zložiti delo, ki bi nekaj storilo, premaknilo, podalo, a z materialom, kot je kamen, ki sam po sebi ne dela nič, je negiben in ne sporoča ničesar? Je sploh mogoče najti tisto, kar romantizirana predstava umetnika imenuje »lasten glas«, a s kamenjem, torej domnevno popolnim nasprotjem glasu, z anonimnim, vsakdanjim šumom, brez glasbila, na katerem so se glasbeniki skozi leta mojstrjena prebili do svojega izraza? In kako uresničiti individualno idejo s še petimi zelo različnimi posamezniki, ki niso le izvrševalci navodil? Kaj se je torej dogajalo v Mehki črti? Vstop v Dvorano Duše Počkaj je šest nastopajočih pospremilo z repetitivnim udarjanjem prodnikom, sledili pa so stebri dela – ki je bilo vnaprej natančno koordinirano, dogovorjeno, izvežbano. Abramovici je sprožal dolgo nihanje nevarno težkega kamna in obredno potiskal veliko klado po s kamni ustvarjeni prečni poti na polovici odra, Eduardo Raon, sicer harfist, je med drugim deloval s polaganjem kamnov na vibrirajoče površine, multiinstrumentalist Samo Kutin je lokoval na litofona zvočila in na opne spuščal tok peska, Lola Mlačnik in Vid Drašler sta bila kot tolkalca še najbliže svojemu lastnemu instrumentariju, Tomaž Grom pa je izza mešalne mize nadziral ozvočenje, predvajanje zvočnih zapisov ter med drugim s hidrofonom, vodnim mikrofonom lovil zvočnosti posebnih kamnov, ki – in tu spet ne moremo ne pomisliti na Molloyevo sesanje kamnov – prav obratno sami zaradi svoje sestave sesajo, vsrkavajo, pijejo vodo. Če je rob, površina kamna lahko tako propustna, če je črta med trdno in tekočo snovjo lahko tako mehka, tudi vnaprej postavljene pregrade v glasbi niso neprehodne. Raznolikost, kontrasti, zvočna in gledališka pestrost materiala je v 50-minutnem kosu skrbela za zanimivost dogajanja, a v tem se je dalo slišati Gromovo prepoznavno skladateljsko ravnanje, odrezavo, odločno, a z občutljivostjo izkušenega glasbenika, improvizatorja ozaveščeno izmenjavo odsekov, gradnje in popuščanj, repeticij in prekinitev, vrtenja prodnikov in padcev kamnov, stalnega šuma padajoče mivke in njenega prestrezanja. Skratka, v ozadju kamninske spektakelske aktivnosti šestih akterjev, v prečenju razpok med kompozicijo in spontanim odzivanjem, glasbo, prostorom in gibom smo lahko uživali tako v plastenju kontekstov, kot tudi v čisti muzikalnosti.
Zvokotok v CD: Mehka črta Dvorana Duše Počkaj 31.1.2026 Avtorji in izvajalci: Loup Abramovici, Vid Drašler, Tomaž Grom, Samo Kutin, Lola Mlačnik, Eduardo Raon Projekt, predstava, performans ali koncert Mehka črta je razširitev skladbe Kamni iz znamenite Zbirke proze, Prose Collection eksperimentalnega skladatelja Christiana Wolffa, ustvarjene za neglasbenike. Tomaž Grom je Wolffovo spodbudo skozi leta večkrat sprejel in denimo z večjim kamnom igral na strune ležečega bendža, pri čemer je teža kamna skozi počasne premike ustvarjala hkrati posebno napetost, vtis latentne nevarnosti težkega kamna in hkrati minimalističnega detajla zvokov s strun. Sobotni dogodek Mehka črta je takšno akcijo z drugimi načini razširil na skupinsko dejavnost, ki jo je pod Gromovim vodstvom izvedla zasedba glasbenikov Vida Drašlerja, Lole Mlačnik, Sama Kutina, Eduarda Raona in plesalca Loupa Abramovicija. Poleg Wolffove besedilne partiture pa ima kamenje v glasbi še druge kontekste. Kot zvočila ga je uporabilo še več skladateljev, kamnite objekte srečamo v zvočnih instalacijah nemških umetnikov Bernharda Leitnerja in Rolfa Juliusa, ter kar v vrsti del slovenskih skladateljev – Peter Šavli je elektroakustično Erozijo s posnetki iz kamnolomov napolnil z neprijetno podobo sveta v razpadu, skupina JataC se je temeljito posvečala kamninam v delu Kronolit z vidika časovnosti kamna kot snovi, na kateri bivamo in ki kroži v osončju. Ob tem je še več skladateljev in izdelovalcev kamnitih glasbil sledilo kitajski tradiciji litofonov, zvenečih tankih kamnitih kosov. Referenc je polno tudi zunaj glasbe, stika zvoka – v nekem drugačnem smislu – in kamna pa se denimo poglobljeno loti filozof Mladen Dolar v eseju Kamen in glas, kjer je sicer v središču literatura. Tu naj omenim samo Dolarjevo analizo Beckettovega romana Molloy in nenavadnega razmerja med dvema pojmoma, kamnov, ki jih naslovni ne-junak prenaša v žepih, jih previdno vtika v usta in sesa ter Beckettovega odnosa do glasu kot nečesa odluščenega od notranjosti, osebnosti, identitete. Mehka črta celo vsebuje prizor govora Loupa Abramovicija, ki ga v natančno sinhroniziranih gestah zvočno prekriva posnet šum kamenja. Razgradnja stroge opozicije med nemim, pasivno obstojim, vztrajnim kamnom in minljivim, nematerialnim, a pregovorno izraznim glasom, kot jo ob literaturi in filozofiji izpostavi Dolar, pa lahko osvetli tudi nekatere glasbene pristope Zvokotoka. Cikel sicer tematizira komponirano glasbo – torej zapisano, fiksirano v oprijemljivo sled – a pogosto v stiku z improvizacijo ali drugimi načini nepripravljenega, dogovorjenega, ne pa nujno pisno overjenega načrtovanja glasbe, zvoka in giba. Torej so lahko vprašanja Mehke črte naslednja. Kako zložiti delo, ki bi nekaj storilo, premaknilo, podalo, a z materialom, kot je kamen, ki sam po sebi ne dela nič, je negiben in ne sporoča ničesar? Je sploh mogoče najti tisto, kar romantizirana predstava umetnika imenuje »lasten glas«, a s kamenjem, torej domnevno popolnim nasprotjem glasu, z anonimnim, vsakdanjim šumom, brez glasbila, na katerem so se glasbeniki skozi leta mojstrjena prebili do svojega izraza? In kako uresničiti individualno idejo s še petimi zelo različnimi posamezniki, ki niso le izvrševalci navodil? Kaj se je torej dogajalo v Mehki črti? Vstop v Dvorano Duše Počkaj je šest nastopajočih pospremilo z repetitivnim udarjanjem prodnikom, sledili pa so stebri dela – ki je bilo vnaprej natančno koordinirano, dogovorjeno, izvežbano. Abramovici je sprožal dolgo nihanje nevarno težkega kamna in obredno potiskal veliko klado po s kamni ustvarjeni prečni poti na polovici odra, Eduardo Raon, sicer harfist, je med drugim deloval s polaganjem kamnov na vibrirajoče površine, multiinstrumentalist Samo Kutin je lokoval na litofona zvočila in na opne spuščal tok peska, Lola Mlačnik in Vid Drašler sta bila kot tolkalca še najbliže svojemu lastnemu instrumentariju, Tomaž Grom pa je izza mešalne mize nadziral ozvočenje, predvajanje zvočnih zapisov ter med drugim s hidrofonom, vodnim mikrofonom lovil zvočnosti posebnih kamnov, ki – in tu spet ne moremo ne pomisliti na Molloyevo sesanje kamnov – prav obratno sami zaradi svoje sestave sesajo, vsrkavajo, pijejo vodo. Če je rob, površina kamna lahko tako propustna, če je črta med trdno in tekočo snovjo lahko tako mehka, tudi vnaprej postavljene pregrade v glasbi niso neprehodne. Raznolikost, kontrasti, zvočna in gledališka pestrost materiala je v 50-minutnem kosu skrbela za zanimivost dogajanja, a v tem se je dalo slišati Gromovo prepoznavno skladateljsko ravnanje, odrezavo, odločno, a z občutljivostjo izkušenega glasbenika, improvizatorja ozaveščeno izmenjavo odsekov, gradnje in popuščanj, repeticij in prekinitev, vrtenja prodnikov in padcev kamnov, stalnega šuma padajoče mivke in njenega prestrezanja. Skratka, v ozadju kamninske spektakelske aktivnosti šestih akterjev, v prečenju razpok med kompozicijo in spontanim odzivanjem, glasbo, prostorom in gibom smo lahko uživali tako v plastenju kontekstov, kot tudi v čisti muzikalnosti.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Pesnica in pisateljica Sonja Koranter tudi s svojim novim pesemskim ciklom Potomci prvega dežja nadaljuje svojo prepoznavno ustvarjalno pot: ustvarja verjetno mitološki svet, nekoliko skrivnosten in temačen, ki pa ga blaži z zvočnostjo svoje poezije in koncem cikla. Interpretka Vesna Jevnikar, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
V oddaji poslušamo skladbe: Horace Silver/Gil Evans: Sister Sadie – solisti trobentač Tomaž Gajšt, kitarist Primož Grašič, bobnar Aleš Rendla Bill Holman: Told you so – solista saksofonist (flavta) Lenart Krečič in pozavnist Klemen Repe Lenart Krečič/Tadej Tomšič: Baobab – solista saksofonist Lenart Krečič, pozavnist Emil Spruk Emil Spruk: Contradictions
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Novinar se znajde v dilemi, ali naj se konformno podredi mnenju večine ali pa ostane zvest samemu sebi. Odloči se za drugo pot, na kateri pa naleti na veliko nevšečnosti, ki bistveno določajo njegovo nadaljnjo življenjsko usodo. Režiser: Aleš Jan Dramaturg: Borut Trekman Tonski mojster: Staš Janež Novinar – Ivo Ban Oče – Vladimir Skrbinšek Žena – Marijana Brecelj Sin – Evelin Pristavec Šef – Boris Juh Prvi zasliševalec – Marko Okorn Drugi zasliševalec – Boris Kralj Uredništvo igranega programa. Posneto marca 1984 v studiih Radiotelevizije Ljubljana.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Monika Kompaníková, ena najbolj prevajanih sodobnih slovaških pisateljic, je avtorica ponavljajočih se tem. V njeni prozi tako najpogosteje srečamo nepopolno družino, ranljive odraščajoče deklice in matere, ki se izmikajo starševstvu. Njeno poetiko predstavlja dr. Špela Sevšek Šramel. Avtorica scenarija: Špela Sevšek Šramel; avtorica literarnega dela: Monika Kompaníková; avtorja prevoda: Andrej Peric, Špela Sevšek Šramel; režiserka: Ana Krauthaker; bralca: Ana Bohte, Igor Velše; igralki: Barbara Medvešček, Anja Novak Anjuta; glasbeni opremljevalec: Luka Hočevar; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2017.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Oddaja bo odzvanjala v atmosferah minulega koncertnega dogajanja ter prihajajočih dogodkov.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
V soboto, 15. novembra, se je v Kulturno poslovnem centru Majšperk odvila državna revija poustvarjalcev glasbenega izročila Napev - odsev. Predstavilo se je deset najboljših ljubiteljskih zasedb poustvarjalcev glasbenega izročila, ki so bili izbrani na regijskih srečanjih. V drugem delu prireditve bomo prisluhnili: Kapelskim pubom iz Kulturnega društva Kapele, Maroltovkam iz Akademske folklorne skupine France Marolt, Vaškim pobom z Nušo in Zalo iz Kulturno prosvetnega društva Kovač Lija, Vuhred, Beročki iz Zavoda Herbija Prlekija in Maroltovskim godcem iz Akademske folklorne skupine France Marolt. Prireditev Napev-odsev, v organizaciji Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti in njegove območne izpostave Ptuj, je spremljala tudi tričlanska strokovna žirija v sestavi Petra Trobec, Luka Krof in Matej Jevnišek. Prireditev je povezovala Natalija Šarman Ferlež.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
V prejšnji oddaji smo slišali prvo dejanje muzikala Kamelot in zdaj je čas, da se predamo še drugemu. V Kamelotu je napeto, potem ko je Artur okoli sebe zbral viteze okrogle mize, je v svojo in ženino bližino spustil tudi Lancelota, ki je nesmrtno zaljubljen v kraljico, a kraljica, ki do Lancelota ni hladnokrvna, ostaja zvesta kralju. V drugo dejanje nas vpelje prihod Mordereda, Arturjevega nezakonskega sina, ki želi onečastiti očeta in prevzeti krono. Za pomoč se zanaša na svojo teto, ki je čarodejka in namerava neke noči v gozdu v past ujeti Arturja. Medtem ko Arturja ni, Lancelot obišče kraljico v njenih sobanah. Kraljica se zlomi in mu pove, kako zelo ga ljubi. V sobo vdre Mordred in še nekaj vitezev okrogle mize, obtoži Lancelota izdaje in ga odpelje v zapor. Lancelotu uspe pobegniti iz zapora, kraljico pa obsodijo na sežig na grmadi. Seveda jo Lancelot reši in odpelje s seboj v Francijo.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
»Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne ti? sporoča moja glasba tistemu, ki jo posluša.« – Tako piše skladatelj Salvatore Sciarrino ob pomoči talmudskega izročila. In nadaljuje: »Umetnik v zahodni kulturi uporablja svoj umetniški jezik za podajanje svojih občutij, jaz pa ne pravim: »To je moj zvok.« Temveč: »Ta zvok se mi zdi zanimiv. Kaj pa ti meniš?« »Moji zvoki so signali, signali medčloveške komunikacije, nanašajo se na okolje, na človekovo delo, na dan in še bolj na noč – še posebno pa na resničnost.« Pojejo Novi vokalni solisti iz Stuttgarta.
»Kdaj, če ne zdaj? Kje, če ne tu? Kdo, če ne ti? sporoča moja glasba tistemu, ki jo posluša.« – Tako piše skladatelj Salvatore Sciarrino ob pomoči talmudskega izročila. In nadaljuje: »Umetnik v zahodni kulturi uporablja svoj umetniški jezik za podajanje svojih občutij, jaz pa ne pravim: »To je moj zvok.« Temveč: »Ta zvok se mi zdi zanimiv. Kaj pa ti meniš?« »Moji zvoki so signali, signali medčloveške komunikacije, nanašajo se na okolje, na človekovo delo, na dan in še bolj na noč – še posebno pa na resničnost.« Pojejo Novi vokalni solisti iz Stuttgarta.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
V tednu, ki se bo sklenil s kulturnim praznikom, se bomo posvetili letošnjim Prešernovim lavreatom. V oddaji Pol ure kulture predstavljamo nagrajence Prešernovega sklada za ustvarjalne dosežke zadnjih treh let – danes sta na vrsti Gregor Božič in Jasmina Cibic. Obiskali smo Muzej sodobne umetnosti v Vidmu, kjer je na ogled razstava 'Impresionizem in modernizem'. Glasbeno ogrlico po izboru Simone Moličnik bodo nizale popularne pesmi, ki so jih navdihnili verzi Franceta Prešerna.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
V okviru festivala Veronikini večeri so v športni dvorani v Celju pripravili program najlepših opernih in operetnih arij. Pod taktirko nemškega dirigenta Davida Heusla so igrali glasbeniki Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, kot solista pa sta nastopila priznana mlada operna pevca, ki nastopata na najpomembnejših opernih odrih na svetu, sopranistka Sabina Cvilak in gostujoči italijanski baritonist Luca Salsi.
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na programu koncerta Komornega orkestra iz Lozane 7. januarja sta bili dve emblematični značilni osebnosti dunajskega klasicizma, hkrati pa tudi dva svobodna duha, ki sta presegla svoj čas: Beethoven in Mozart. Sloviti pianist Francesco Piemontesi je izvedel Beethovnov 4. Klavirski koncert, Komorni orkester iz Lozane pa je pod taktirko Renauda Capuçona zaigral še Serenado št. 7, "Haffnerjevo" Wolfganga Amadeusa Mozarta.
V Rotterdamu od četrtka poteka že 55. mednarodni filmski festival, na katerem se v glavnem tekmovalnem programu med drugim predstavlja brazilski režiser Tiago Melo. V videmskem muzeju sodobne umetnosti pa bodo vse do 30. avgusta na razstavi 'Impresionizem in modernizem' na ogled mojstrovine najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih 150 let.
V Rotterdamu od četrtka poteka že 55. mednarodni filmski festival, na katerem se v glavnem tekmovalnem programu med drugim predstavlja brazilski režiser Tiago Melo. V videmskem muzeju sodobne umetnosti pa bodo vse do 30. avgusta na razstavi 'Impresionizem in modernizem' na ogled mojstrovine najpomembnejših evropskih likovnih umetnikov zadnjih 150 let.
Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Na pobudo Društva za promocijo žensk v kulturi – Mesto žensk je Vlada Republike Slovenije letošnje leto razglasila za leto Zofke Kveder, saj letos obeležujemo stoto obletnico smrti te pronicljive pisateljice, novinarke, prevajalke, urednice in kulturne posrednice. Pisala je tudi dramska besedila: njen opus obsega sedem enodejank (Tuje oči, Zimsko popoldne, Pri branjevki, Strti, Ljubezen; Pijanec, Egoizem) in dve štiridejanki (Pravica do življenja in Amerikanci). O avtoričinem ustvarjanju na področju dramksega pisanja smo se pogovarjali z doktorico Matejo Pezdirc Bartol, literarno zgodovinarko in redno profesorico za slovensko književnost na oddelku za slovenistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani.
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Vokalna skupina Gallina je ženska zasedba, ki jo umetniško vodi Ana Erčulj, v njej pojejo Ireneja Nejka Čuk, Federica Lo Pinto, Ana Plemenitaš in Višnja Fičor. Skupina veliko pozornosti namenja izvajanju slovenske ljudske in umetne glasbe, skladbam svetovne zborovske literature od renesanse do sodobnosti, skladbam zlatega časa slovenske popevke, na repertoarju pa se rade znajdejo tudi tuje skladbe vokalnega jazza in popa. Še posebej pomembno poslanstvo skupine je spodbujanje mladih skladateljev k ustvarjanju novih skladb in s tem k bogatenju ženske vokalne in zborovske zakladnice. V baročni dvorani izolske palače Besenghi degli Ughi so izvedle pomenljiv damski koncert in v celovito zgodbo ujele sporočila madrigalov – pesemske glasbene oblike, ki je zacvetela v renesansi, zasedba Gallina pa jo je oživila tudi v sodobnosti. Uglajeno damsko je na primer zazvenela Prešernova poezija v madrigalu mladega skladatelja Mateja Kastelica. Koncert je potekal v organizaciji Društva prijateljev glasbe Koper. Concerto delle Donne (Damski koncert) Vokalna skupina Gallina: Ana Erčulj, umetniška vodja Ireneja Nejka Čuk, sopran Federica Lo Pinto, sopran Ana Plemenitaš, alt Višnja Fičor, alt SPORED: Jacobus Handl Gallus (1550 - 1591): Quam Gallina suum parit ovum (prir. Jakob Jež) Adrian Willaert (1490 - 1562): Amor mi fa morire (1536) Giovanni Pierluigi da Palestrina (1525 - 1594): La ver l'aurora Thomas Morley (1557 - 1603): Ho, who comes here! Thomas Morley (1557 - 1603): Round, around about a wood William Byrd (1539 - 1623): Come jolly Swains (prir. Federica Lo Pinto) Claudio Monteverdi (1567 - 1643): Raggi dov'e 'l mio bene Zoltan Kodály (1882 - 1967): Quattro madrigali 1. Chi vuol veder (Dino Frescobaldi) 2. Fior soloriti ( Matteo Maria Boiardo) 3. Chi d'amor sente (Giovanni Fiorentino) 4. Fuor de la bella caiba Federica Lo Pinto (1997): Su, su, leva, alza le ciglia (anonimo) Matej Kastelic (1994): Apel in čevljar (France Prešeren) Zvezdogledam (France Prešeren) Andrea Basevi Gambarana (1957): Nella casa di Mafalda (Roberto Piumini) Andrea Basevi Gambarana (1957): La moglie di sapone (Roberto Piumini) Aldo Kumar: Sonce
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Sodi med najpomembnejše aranžerje za veliki jazzovski orkester v zgodovini jazza. V njegovih orkestrih so vedno igrali prvovrstni glasbeniki, med njimi Clark Terry, Snooky Young, Bud Shank, Harold Land, Joe Pass, Bobby Hutcherson in Mel Lewis.
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
Neodvisna gledališka skupina Globus Hystericus ustvarja iz improvizacije, v njihovih predstavah pa se srečuje telesno, ulično, klovnovsko in gledališče mask. Navdihujejo se pri tradiciji commedie dell’arte in gledališki pedagogiki Jacquesa Lecoqa, hkrati pa se s humorjem odzivajo na sodobni svet, ki je, kot jim kdo kdaj reče, res čisto preveč histeričen, tako kot njihovo ime.
V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).
V gradu Štanjel domuje Muzej slovenskega jezika in knjige, interaktivna razstava, ki predstavlja knjižne mejnike iz slovenske zgodovine. Obiskovalci lahko vzamejo v roke Trubarjev Abecednik in se čudijo, kako je lahko tako majhna knjiga prelomna za slovenščino. Če pa se jim ob tem porodi še kakšno vprašanje, ga lahko zastavijo kar Trubarju samemu, njegovemu avatarju, ki naj bi po večini podajal pravilne odgovore. O tem, kaj vse je mogoče doživeti v Muzeju slovenskega jezika in knjige, smo se pogovarjali z Urošem Grilcem iz zavoda Škrateljc, pri katerem so načrtovali muzej. Za strokovno postavitev so poskrbeli pri Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Pri projektu so sodelovale tudi druge vodilne ustanove s področja jezika in knjige: Slovenski šolski muzej, Narodna in univerzitetna knjižnica ter druge (Foto Ana Rojc/Muzej slovenskega jezika in knjige).
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.
Na sporedu Felix Mendelssohn Bartholdy: Klavirski trio v d-molu, op. 49; Pesmi brez besed (1. knjiga), op. 19B in samospev Beneška gondoljera, op. 57, št. 5.