Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
Slišali bomo nekatere pesmi, ki upesnjujejo delo, v drugem delu pa se bomo posvetili še delavskim pesmim kot enim izmed pravirov jazzovske glasbe.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Na valovih humorja se tokrat zibljemo s kratko zgodbo, ki ni samo humorna, ampak se navezuje tudi na praznik dela – govori o nečem, česar marsikdo še dandanes ne šteje za pravo delo. Kdor si torej drzne reči, da pisanje ni delo, temu avtorica današnje zgodbe Mateja Perpar odgovarja humorno, pa tudi resno, že z naslovom: Pisanje je resna stvar. Interpret Uroš Potočnik, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2016.
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Po drugi svetovni vojni je Slovenija v okviru Jugoslavije doživela obsežno družbeno, politično in gospodarsko preobrazbo. V tem procesu je delo žensk postalo ključen element obnove države, modernizacije in gradnje socialistične družbe. Medtem ko je bilo po prvi svetovni vojni žensko delo zunaj doma pogosto razumljeno kot začasno, je po letu 1945 postalo simbol napredka in družbenega razvoja.Socialistična oblast je spodbujala zaposlovanje žensk, njihovo politično udejstvovanje ter vključevanje v sindikate, delavske svete in organizacije, kot je AFŽ. Ženske so leta 1945 dobile volilno pravico, ustava pa jim je zagotovila formalno enakopravnost, vključno z načelom enakega plačila za enako delo ter socialno zaščito. Sistem varstva mater je bil razmeroma napreden tudi v mednarodnem merilu, zato so se ženske množično zaposlovale. Kljub modernizaciji pa so se ohranjale tudi tradicionalne oblike ženskega dela. Značilen primer so perice iz okolice Ljubljane, ki so še dolgo opravljale težko fizično delo pranja perila za mestne družine. Njihovo delo ni bilo le pomemben vir dohodka, temveč jim je prinašalo tudi določen družbeni ugled. Hkrati pa je ostajalo vpeto v tradicionalne vzorce, saj so delo opravljale doma in bile še naprej podvržene družinskemu nadzoru. Ob tem so bile perice tudi pomembne prenašalke kulturnih vsebin, saj so z rednimi stiki z mestom v vaško okolje prinašale novice, navade in novosti. Ena ključnih napetosti tega obdobja je bila razlika med formalno enakopravnostjo in dejanskim položajem žensk, ki so še naprej nosile glavno breme gospodinjskega dela in skrbi za družino. Pomemben vidik emancipacije žensk je predstavljal tudi prosti čas ter kulturno-umetniško udejstvovanje. Vendar je bila ta udeležba pogosto omejena zaradi pomanjkanja časa, dvojne obremenitve in vztrajanja patriarhalnih norm, zlasti na podeželju, kjer javno nastopanje žensk ni bilo vedno družbeno sprejeto. Nekaj podbnosti je sicer bilo s kapitalističnimi državami, kjer so poskušali uvajati načelo enakopravnosti, vendar so se v praksi ohranjale plačne razlike, precej večja je bila negotovost zaposlitve žensk, predvsem mater .... Celotno obdobje zgodnjega socializma tako zaznamuje dvojnost: na eni strani napredek na področju pravic, zaposlovanja in javne vloge žensk, na drugi strani pa vztrajanje tradicionalnih družbenih vlog in neenakosti. Žensko delo – tako plačano kot neplačano – je bilo ključno za modernizacijo družbe, hkrati pa razkriva razkorak med ideološkimi cilji enakosti in vsakdanjo realnostjo žensk.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Petkovo srečanje z Rončelom prinaša imena, kot so Joey De Francesco, Joe Sample, Michael Landau, Jean-Paul Borel, Omar Hakim, Al Foster, Don Alias in drugi slavni bobnarji. In za konec praznične oddaje: Mister Pastorius Marcusa Millerja z Milesom Davisom.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
Na travniku v Logu pod Mangartom danes ni več skoraj nobene sledi, a tam je kratek čas stala džamija, ki jo je leta 1917 postavila avstro-ogrska vojska za potrebe bošnjaških vojakov na soški fronti. Ta praznina pa je še danes polna pomenov, ki bodo v ospredju letošnje slovenske predstavitve na 61. Beneškem bienalu sodobne umetnosti. Skupina Nonument se namreč s projektom Zvočna sled nevidne hiše posveča zgodbi te stavbe, ki je stala le nekaj mesecev, vendar njena sled odpira vprašanja spomina ter politične, verske in teritorialne zgodovine. Pri projektu so med drugimi sodelovali znanstvena svetovalka Anja Zalta, kustosinja Nataša Petrešin-Bachelez, skladatelj Gašper Torkar, vokalna skupina Vokum in Irena Z. Tomažin; komisarka pa je Martina Vovk, direktorica Moderne galerije. Kot poudarjajo avtorji, bo instalacija vzpostavila kontemplativen prostor poslušanja, ki povezuje preteklost in sedanjost ter razpira prepletenost religije, politike in vojne, obenem pa odprla vprašanja o nevidnih strukturah kolektivnega spomina in spreminjajočih se identitetah evropskih muslimanskih skupnosti. Projekt so v pogovoru predstavili Nika Grabar, Miloš Kosec in Neja Tomšič, ki so skupaj z Martinom Bricljem Barago člani skupine Nonument.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
V naslednji dobri uri bomo predvajali posnetke, ki so nastali 15. februarja letos v Veliki dvorani Romunskega ateneja v Bukarešti. Tam sta se predstavila violinist Valerij Sokolov in pianistka Maria Diana Petrache. Z uvodno »Skladbo v obliki Habanere« Maurica Ravela sta glasbenika nadaljevala z Ravelom in njegovo »Sonato za violino in klavir št. 2 v G-duru«. Kot tretja je zazvenela »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 25« Georga Enescuja, sledila je »Sonata za violino in klavir št. 3 v a-molu, op. 108« Johannsa Brahmsa. Recital bomo sklenili s »Tzigane« Maurica Ravela.
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Bivša profesorica prava Orsolya dela kot sodna izvršiteljica, pri čemer skuša upoštevati tudi človeški vidik. Za nalogo dobi izselitev brezdomca, nekdaj uspešnega športnika. Ta si je uredil zasilno bivališče v kleti zapuščene hiše, ki jo bodo porušili zaradi graditve butičnega hotela. Toda med samim postopkom brezdomec stori samomor, kar postavi vsa življenjska prepričanja in izkušnje Orsolye na preizkušnjo. Eden od prvakov »novega romunskega filma« Radu Jude v svojem celovečercu Kontinental ’25 pretresa zasebne moralne dileme, pravni sistem in potranzicijske družbene anomalije. Film je dolgo potovanje na konec noči o vprašanju osebne krivde in javne odgovornosti ter odrešitve, ki jo Orsolya med srečanji s prijateljicami, družinskimi člani in znanci v transilvanskem mestu Cluj išče zaman. Radu Jude na stanje stvari, če lahko temu tako rečemo, pogleda z različnih vidikov in poti Orsolye se kot naključno prekrivajo z lokacijami, na katerih je svoj zadnji dan preživel brezdomec. Radu Jude ostaja zvest svojemu značilnemu črnohumornemu ljudomrzništvu in seciranju licemerstva in laži, ki ju ima pravzaprav za osnovno družbeno vezivo, poleg sovraštva do vseh »drugih«: narodnih manjšin, Romov, priseljenskih delavcev … Gaza in Ukrajina pa sta tako ali tako prerasli v prispodobo, v globalni odsev vseh naših lokalnih, vsakdanjih hinavščin. Celovečerec je na prvi pogled vizualno neambiciozen, veliko je statičnih prizorov dialogov, v katere so vpletena številna imena ustvarjalcev. Filmski sliki kot da bi manjkalo globine, kar ni nepomembno (mimogrede, celovečerec je bil posnet na iPhone 15) in vezno tkivo med pripovednimi sklopi so posnetki sodobnih romunskih nepremičnin kot nekakšnih tihožitij v posmeh ozujevski poetiki. Hkrati pa imajo tudi na videz nepomembne podrobnosti svojo vlogo. Radu Jude razkazuje svoje enciklopedično znanje in v celovečerec je vpletenih toliko hipnih citatov, da bi lahko govorili kar o metafilmu. Orsolya bere »Povojno zgodovino Evrope« Tonyja Judta, brezdomec hodi po ulici Émila Zolaja, kamera se zadrži na kipih osebnosti, zaslužnih da je etnična madžarska Transilvanija pripadla Romuniji, v ozadju se pojavita plakata za Buñuelovega Grobijana iz leta 1952 in Rosselinijevo Evropo ’51 iz istega leta, na katera se navezuje tudi pripovedna struktura Kontinentala ’25. Junakinja zaspi ob Ulmerjevem Obvozu iz leta 1945, kultnem noirju o nesrečnih naključjih in izgubljenih iluzijah, in tako naprej ... Film Kontinental ’25, ki je bil lani nagrajen za najboljši scenarij na Berlinalu, je intelektualna satira, ki nudi več užitka ob razmišljanju o njem in navzkrižnem preverjanju referenc kot ob samem ogledu; ki ti pusti suh cmok v grlu. Sicer pa to, da bi nas zazibal v lagodnost, tudi nikoli ni bil avtorjev namen …
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Glasbeni spot preplete pihalce godbe in steklopihalce v steklarni. Kaj imajo skupnega? Močan izdih zraka iz pljuč. Pihalna godba Steklarne Hrastnik igra valček za praznik dela.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
John Lewis je v svojem skladateljskem eklekticizmu iskal povezave med baročno in sodobno džezovsko glasbo. Navdih je našel tudi v baročnih glasbenih oblikah. Želel si je, da bi se njegove skladbe lahko primerjale z improviziranimi soli. Baročni slog je namreč primerljiv z bebopovskim, zasnovan na ponavljajočih se ritmičnih vzorcih, ki jih zapolnjujejo akordi. Lewis je svoj neoklasicistični koncept uporabil tudi na svojih samostojnih ploščah iz osemdesetih let 20. stoletja.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Pomen preprostosti je naslov pesmi grškega pesnika Janisa Ritsosa, ki se je rodil 1. maja leta 1909, umrl pa leta 1990. Ta klasik sodobne grške poezije je ustvaril velikanski opus: napisal naj bi kar sto sedemnajst knjig poezije. Pisanje poezije je za Ritsosa že zgodaj postalo nuja, v avtorjevih verzih pa se zrcali tudi njegova razgibana in vse prej kot lahka življenjska pot. Ritsosovo pesem z naslovom Pomen preprostosti je prevedla Jelena Isak Kres; leta 2021 jo je interpretirala dramska igralka Ivana Percan Kodarin.
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Ne bomo vas prebudili s topovi, bomo pa poslušali glasbo v izvedbi pihalnih orkestrov. DENIS ROBNIK: RUSKA KORAČNICA PIHALNI ORKESTER AKADEMIJE ZA GLASBO, dirigent: DENIS ROBNIK SAMO VREMŠAK: LIRIČNI INTERMEZZO ZA VIOLO IN KLAVIR Viola: FRANC AVSENEK, klavir: LEON ENGELMAN MARJAN KOZINA: NA SVOJI ZEMLJI (SUITA) ORKESTER SLOVENSKE VOJSKE, dirigent: ANDREJA ŠOLAR JANI GOLOB: IGRE ZA VIOLINO, KITARO IN HARMONIKO Ansambel: TRIO VIRIBUS UNITIS: kitara – JERKO NOVAK, violina – TOMAŽ LORENZ, harmonika – FRANC ŽIBERT GVIDO UČAKAR: POZDRAV IZ LJUBLJANE, MOSTEC, ZMAGA DELAVSKA PIHALNA GODBA TRBOVLJE, Dirigent: MIHAEL GUNZEK MARCEL LUCIEN TOURNIER: ŠTIRJE PRELUDIJI Harfa: UTA JUNGWIRTH in MOJCA ZLOBKO VAJGL EMIL GLAVNIK/JOSIP CEROVEC:LOGARSKA DOLINA (RAPSODIJA ZA PIHALNI ORKESTER) PIHALNI ORKESTER PREMOGOVNIKA VELENJE, Dirigent: IVAN MARIN MILKO LAZAR: PET KRATKIH SKLADB ZA KLAVIRSKI TRIO KLAVIRSKI TRIO AMAEL: violina – VOLODJA BALŽALORSKY, violončelo – DAMIR HAMIDULIN, klavir – ZOLTAN PETER NEJC BEČAN: DIVERTIMENTO ZA PIHALNI ORKESTER POLICIJSKI PIHALNI ORKESTER, dirigent: NEJC BEČAN, koncertni mojster: FRANJO MAČEK VILKO UKMAR: PET BAGATEL ZA KITARO Kitara: ANDREJ GRAFENAUER JULIUS FUČÍK: FLORENTINSKI MARŠ BOJAN ADAMIČ: TRA TA TA ORKESTER MUSICA CREATIVA, Dirigent: BOŠTJAN DIMNIK
Vabljeni v družbo tradicionalnih slovenskih prvomajskih budnic. Pokukali bomo v tri kraje po Sloveniji in se prepričali, kako prebivalce v praznično jutro prebujajo pihalni orkestri v Murski Soboti, Ljubljani in Izoli. O pomenu prvomajskih budnic in vlogi pihalnih orkestrov v Sloveniji bo spregovoril predstavnik Zveze slovenskih godb, predstavnica Sindikata Mladi plus pa bo orisala izzive urejanja delovnih pogojev, ki smo jim priča v današnjem času. Oddajo pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj, voditeljica v studiu bo Tanja Postružnik Koren.
Vabljeni v družbo tradicionalnih slovenskih prvomajskih budnic. Pokukali bomo v tri kraje po Sloveniji in se prepričali, kako prebivalce v praznično jutro prebujajo pihalni orkestri v Murski Soboti, Ljubljani in Izoli. O pomenu prvomajskih budnic in vlogi pihalnih orkestrov v Sloveniji bo spregovoril predstavnik Zveze slovenskih godb, predstavnica Sindikata Mladi plus pa bo orisala izzive urejanja delovnih pogojev, ki smo jim priča v današnjem času. Oddajo pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj, voditeljica v studiu bo Tanja Postružnik Koren.
PERCY WHITLOCK: FANFARE Orgle: CHRISTOPHER HERRICK ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 100 Violina: FRANC RIZMAL, klavir: BRUNO PETRICHEK ANTONIO MASTROGIOVANNI: MILONGUERITA KVARTET KLARINETOV: klarinet: JORGE MONTILLA, VICTOR SALAMANQUES, CARLOS BELLO, ORLANDO PIMENTEL ARAM HAČATURJAN: SLAVNOSTNA POEMA ZA ORKESTER SIMFONIKI RTV LJUBLJANA, dirigent: EMIN HAČATURJAN
PERCY WHITLOCK: FANFARE Orgle: CHRISTOPHER HERRICK ANTONÍN LEOPOLD DVOŘÁK: SONATINA V G-DURU ZA VIOLINO IN KLAVIR, OP. 100 Violina: FRANC RIZMAL, klavir: BRUNO PETRICHEK ANTONIO MASTROGIOVANNI: MILONGUERITA KVARTET KLARINETOV: klarinet: JORGE MONTILLA, VICTOR SALAMANQUES, CARLOS BELLO, ORLANDO PIMENTEL ARAM HAČATURJAN: SLAVNOSTNA POEMA ZA ORKESTER SIMFONIKI RTV LJUBLJANA, dirigent: EMIN HAČATURJAN
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
V prvomajski oddaji praznujemo delo in delavce, pa ne le delavcev tega sveta, temveč tudi delavce resnične in filmske zgodovine. Prav slednjo je Charles Chaplin zaznamoval z nekaterimi najbolj ikoničnimi podobami Delavca – tistega, ki se v Modernih časih ujame v brezčutno kolesje stroja in se po naključju znajde na čelu revolucije; ter onega, ki se v Zlati mrzlici pridruži kači zlatokopov in koraka naproti grozljivi usodi. O prvomajskih motivih v Chaplinovem opusu se pogovarjamo s filozofom mag. Cirilom Oberstarjem.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na urejanje zelenih površin vse bolj vplivajo podnebne spremembe in naraščajoče zavedanje, da je treba ohranjati čim več zelenja. Kako se načrtovalci in urejevalci javnih zelenih površin spoprijemajo z razmerami, ki ogrožajo desetletja ali celo stoletja uveljavljene rastlinske in drevesne vrste? Kako ogrožene so zelene površine v Ljubljani in kako se z njihovim sonaravnim urejanjem krepi biotska raznovrstnost in stremi k temu, da je čim več zelenih površin podobnih nedotaknjeni naravi, ter zakaj je pomembno, da zelenic ne kosimo prepogosto? O teh vprašanjih smo govorili s krajinskimi arhitekti, biologi, arboristi in inženirji gozdarstva. Avtorica Polona Balantič Režiserka Alma Lapajne
Na urejanje zelenih površin vse bolj vplivajo podnebne spremembe in naraščajoče zavedanje, da je treba ohranjati čim več zelenja. Kako se načrtovalci in urejevalci javnih zelenih površin spoprijemajo z razmerami, ki ogrožajo desetletja ali celo stoletja uveljavljene rastlinske in drevesne vrste? Kako ogrožene so zelene površine v Ljubljani in kako se z njihovim sonaravnim urejanjem krepi biotska raznovrstnost in stremi k temu, da je čim več zelenih površin podobnih nedotaknjeni naravi, ter zakaj je pomembno, da zelenic ne kosimo prepogosto? O teh vprašanjih smo govorili s krajinskimi arhitekti, biologi, arboristi in inženirji gozdarstva. Avtorica Polona Balantič Režiserka Alma Lapajne
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšel prevod dela francoskega pisatelja Josepha Ponthusa Za tekočim trakom. V palači Arese Borromeo v italijanskem mestu Cesano Maderno je na ogled razstava o družabnih igrah 0-99. Design per gioco. Danes praznujemo mednarodni dan jazza. Umetnostna galerija Maribor je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani pred kratkim izdala monografijo o slikarki Idi Brišnik Remec.
Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšel prevod dela francoskega pisatelja Josepha Ponthusa Za tekočim trakom. V palači Arese Borromeo v italijanskem mestu Cesano Maderno je na ogled razstava o družabnih igrah 0-99. Design per gioco. Danes praznujemo mednarodni dan jazza. Umetnostna galerija Maribor je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani pred kratkim izdala monografijo o slikarki Idi Brišnik Remec.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Županova Micka, prva slovenska komedija po delu Antona Tomaža Linharta, je bila prvič uprizorjena leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini, in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe besedili je priredil po tujih predlogah, vendar je njun nastanek pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki je vladal v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim – Boris Kralj Šternfeldovka – Mihaela Novak Monkof – Dušan Škedl Jaka, župan – Jože Zupan Micka – Majda Potokar Anže – Andrej Kurent Glažek – Stane Sever Napovedovalec predstave – Franček Drofenik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1967.
Županova Micka, prva slovenska komedija po delu Antona Tomaža Linharta, je bila prvič uprizorjena leta 1789. Linhart je bil član Zoisovega kroga. Najprej je hotel pisati v nemščini, vendar ga je spoznanje, da je treba pomagati Slovencem, vodilo v odločitev o pisanju v slovenščini, zato se je priključil krogu preroditeljev. Zois ga je spodbudil za pisanje v slovenščini, in to je bil povod za nastanek obeh prvih slovenskih komedij, Županova Micka in Ta veseli dan ali Matiček se ženi. Obe besedili je priredil po tujih predlogah, vendar je njun nastanek pomenil velik praznik za Slovence. V obeh je poudarjena moč preprostega slovenskega človeka, ki se je izkazala kot močno orožje proti prevladi bogatega sloja tujcev, ki je vladal v deželi. Režiser: Mirko Mahnič Tonski mojster: Dušan Mauser Tulpenheim – Boris Kralj Šternfeldovka – Mihaela Novak Monkof – Dušan Škedl Jaka, župan – Jože Zupan Micka – Majda Potokar Anže – Andrej Kurent Glažek – Stane Sever Napovedovalec predstave – Franček Drofenik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana 1967.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V novogoriški knjigarni Kavarni Maks je bila sinoči predpremiera dokumentarnega filma Stekleni čas režiserke Anja Medved, nastalega v produkciji Kinokašča. Film gledalca popelje po sledeh nekdanjih glažutarjev oziroma steklarjev, ki so v 18. in 19. stoletju sredi Trnovskega gozda ustvarjali začasna steklarska naselja in pomembno zaznamovali življenje na Goriškem. - Da nihče ni prerok v lastni domovini, pravi star latinski pregovor. Da ta modrost drži, smo se lahko znova prepričali pred nedavnim, ko je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga O vzgoji. V njej so zbrani spisi Petra Pavla Vergerija starejšega, gotovo enega najpomembnejših Koprčanov vseh časov, ki pa je bil na Slovenskem doslej tako rekoč neznan. Ta mož, ki je živel na prelomu iz 14. v 15. stoletje, je namreč položil temelje evropski novoveški pedagogiki in oblikoval temeljne predstave, ki jih na stari celini že dobrih 600 let gojimo o izobrazbi. Še več: na teh predstavah po svoje sloni tudi pouk na današnjih slovenskih gimnazijah, spričo česar bi najbrž bilo kar prav, ko bi o Vergeriju kaj vedeli. - Oboje vam predstavljamo v oddaji, v katere sklepu vas povabimo še na radijski koncert sijajnega mladega pianista Romana Druckerja.
V novogoriški knjigarni Kavarni Maks je bila sinoči predpremiera dokumentarnega filma Stekleni čas režiserke Anja Medved, nastalega v produkciji Kinokašča. Film gledalca popelje po sledeh nekdanjih glažutarjev oziroma steklarjev, ki so v 18. in 19. stoletju sredi Trnovskega gozda ustvarjali začasna steklarska naselja in pomembno zaznamovali življenje na Goriškem. - Da nihče ni prerok v lastni domovini, pravi star latinski pregovor. Da ta modrost drži, smo se lahko znova prepričali pred nedavnim, ko je pri Celjski Mohorjevi družbi izšla knjiga O vzgoji. V njej so zbrani spisi Petra Pavla Vergerija starejšega, gotovo enega najpomembnejših Koprčanov vseh časov, ki pa je bil na Slovenskem doslej tako rekoč neznan. Ta mož, ki je živel na prelomu iz 14. v 15. stoletje, je namreč položil temelje evropski novoveški pedagogiki in oblikoval temeljne predstave, ki jih na stari celini že dobrih 600 let gojimo o izobrazbi. Še več: na teh predstavah po svoje sloni tudi pouk na današnjih slovenskih gimnazijah, spričo česar bi najbrž bilo kar prav, ko bi o Vergeriju kaj vedeli. - Oboje vam predstavljamo v oddaji, v katere sklepu vas povabimo še na radijski koncert sijajnega mladega pianista Romana Druckerja.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
»Čeprav ne bi hotel že pred uprizoritvijo prejudicirati sodbo glasbenih in gledaliških kritikov, ki bodo po premieri poklicani podrobno oceniti najnovejšo Poličevo odrsko stvaritev, moram vendar vnaprej ugotoviti, da bo ljudska opera DESETI BRAT v polni meri dosegla svoj namen: slovensko gledališko občinstvo jo bo v najkrajšem času sprejelo za svojo«. (Smiljan Samec, 1951)
»Čeprav ne bi hotel že pred uprizoritvijo prejudicirati sodbo glasbenih in gledaliških kritikov, ki bodo po premieri poklicani podrobno oceniti najnovejšo Poličevo odrsko stvaritev, moram vendar vnaprej ugotoviti, da bo ljudska opera DESETI BRAT v polni meri dosegla svoj namen: slovensko gledališko občinstvo jo bo v najkrajšem času sprejelo za svojo«. (Smiljan Samec, 1951)
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.