Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
Lars Gustafsson je pesnik, romanopisec in filozof. Piše v švedščini in angleščini. Za njegovo poezijo je značilno, da vsakdanjim, običajnim pojavom ali dogodkom doda drugačno dimenzijo že s tem, ko vstopijo v kontekst poezije. Taka je tudi pesem z naslovom Spati z mačko v postelji. Prevajalka Sara Grbović, režiserka Živa Bizovičar, igralec Klemen Kovačič, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2022.
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
MAURICE RAVEL: SONATINA ZA HARFO, FLAVTO IN VIOLONČELO Flavta: MATEJ KREMLJAK HOTKO, harfa: TINA ŽERDIN, violončelo: GORAZD STRLIČ GEORGES BIZET: LA BELLA FANCIULLA DI PERTH. SUITA ZA ORKESTER Orkester: ORCHESTRE DES CONCERTS PASDELOUP, dirigent: WALTHER GOEHR
Napovedujemo uvodni koncert 40. Slovenskih glasbenih dnevov.
Napovedujemo uvodni koncert 40. Slovenskih glasbenih dnevov.
HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU
HARALD SAEVERUD: RONDO AMOROSO, OP. 14A, ŠT. 7 Klavir: DUBRAVKA TOMŠIČ JOHANN DAVID HEINICHEN: KONCERT V G-DURU SEIBEL 215 MUSICA ANTIQUA KÖLN, dirigent: REINHARD GOEBEL JOHANN MATTHESON: TRIO ZA TRI ŽVEGLE ŠT. 8, OP. 1 Žvegla: RICHARD SCHULZE, L. S. COTTRELL, THEODORA SCHULZE JOHANN GOTTLIEB NAUMANN: KONCERT ZA VIOLINO IN ORKESTER V A-DURU Violina: ČRTOMIR ŠIŠKOVIČ, KOMORNI ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE ROBERTO LUPI: PARTITA ZA HARFO Harfa: JELICA PERTOT PORTAGRANDI JOHANNES BRAHMS: TEMA Z VARIACIJAMI v d-molu (priredba Godalnega seksteta št. 1 v B-duru, op. 18) Klavir: RADU LUPU
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Ob Kosovelovem letu bomo v oddaji Opus predstavili razmišljanja skladateljev in izvajalcev na temo uglasbene Kosovelove poezije, ki je navdihnila mnoge avtorje, zlasti zborovske glasbe. Naš arhiv hrani veliko zborovskih skladb; nekaj jih bomo spoznali v tokratni oddaji, sicer pa so njegovo poezijo uglasbili številni ugledni, danes žal že pokojni skladatelji, kot so: Premrl, Vodopivec, Vrabec, Pirnik, Vremšak, Lipovšek, Šivic, Merku, Srebotnjak, Mauri in drugi. Srečko Kosovel je s svojo poezijo, prežeto s kraško pokrajino, navdušil tudi skladatelje mlajše generacije, pa ne le zborovske, ampak tudi avtorje drugih glasbenih žanrov. V oddaji bo spregovorila Bojana Kralj s Pedagoške fakultete Univerze na Primorskem, ki se je ukvarjala z vplivom Kosovelove poezije na glasbeno ustvarjanje in poustvarjanje. Glasba je bila v družini Kosovel stalna spremljevalka, saj je oče Anton vodil pevske zbore in tamburaški orkester, otroci pa so mu prepisovali skladbe. Ob tem so spoznavali glasbeno teorijo, klavirju pa se je najbolj posvetila Karmela, Srečkova starejša sestra, ki se je z glasbo ukvarjala poklicno. Srečko se je učil violino, a je pozneje v njegovih pesmih klavir ostal vodilni motiv. Mateja Kralj, skrbnica domačije v Tomaju in spominske sobe v Sežani, pa bo predstavila dokumente in predmete, ki pričajo o glasbeni angažiranosti družine Kosovel. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Pesnica in pisateljica Venus Khoury-Ghata se je rodila v Libanonu leta 1937, od sedemdesetih let naprej pa je živela v Parizu. Umrla je januarja letos. Pisala je v francoščini, njena dela pa so prežeta z arabsko tradicijo, ritmom in podobami Orienta. Najbolj znana je po svoji poeziji in romanih, v katerih prepleta nadrealizem s prvinami ljudskega pripovedništva. Njeni verzi odpirajo vrata v metaforično pester in pogosto melanholičen svet. Prevedena je v številne svetovne jezike, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Predstvljamo jo z izborom njene poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Pesnica in pisateljica Venus Khoury-Ghata se je rodila v Libanonu leta 1937, od sedemdesetih let naprej pa je živela v Parizu. Umrla je januarja letos. Pisala je v francoščini, njena dela pa so prežeta z arabsko tradicijo, ritmom in podobami Orienta. Najbolj znana je po svoji poeziji in romanih, v katerih prepleta nadrealizem s prvinami ljudskega pripovedništva. Njeni verzi odpirajo vrata v metaforično pester in pogosto melanholičen svet. Prevedena je v številne svetovne jezike, na knjižni prevod njenega dela v slovenščino pa še čakamo. Predstvljamo jo z izborom njene poezije. Prevajalka Živa Čebulj, interpretka Mina Švajger, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
V SNG Opera in balet Ljubljana so nocoj premierno uprizorili balet Alica v čudežni deželi. Skupina Katalena praznuje 25 let in predstavlja nov album Meja. V NUK-u so odprli razstavo 100 let slovenskega centra PEN. Poslovil se je skladatelj in glasbeni pedagog Pavel Mihelčič.
V SNG Opera in balet Ljubljana so nocoj premierno uprizorili balet Alica v čudežni deželi. Skupina Katalena praznuje 25 let in predstavlja nov album Meja. V NUK-u so odprli razstavo 100 let slovenskega centra PEN. Poslovil se je skladatelj in glasbeni pedagog Pavel Mihelčič.
Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24
Sedmi koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Sara Čano, violončelo Wojciech Kilar: Orawa Witold Lutosławski: Koncert za violončelo in orkester (dodatek) Hans Bottermund: Variacije na Paganinijevo temo (prir.: Janos Starker) Richard Strauss: Smrt in poveličanje op. 24
Igro s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, a generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica na stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, s tem pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 1998.
Igro s številnimi človeškimi dosežki in padci spletajo trije enakovredni, a generacijsko različni liki – starec z nazori iz junaških in uporniških dni, ko je človek še bil vstajnik zoper nasilje; starčeva spremljevalka in pomočnica na stare dni, izkoreninjena v svojem partnerskem statusu, in starčeva vnukinja, mlada pesnica, oprta na svojega sopotnika študenta, samozavestnega in racionalističnega pragmatika. Ekspresivna problemska drama torej iz treh generacij protagonistov lušči mišljenjska nasprotja, s tem pa duhovne svetove različnih rodov prenaša v sedanjost. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Cvetka Bevc Starec – Ivo Ban Pesnica – Nataša Tič Ralijan Študent – Uroš Smolej Ona – Marijana Brecelj Ženski glas – Vesna Jevnikar Govornik – Andrej Nahtigal Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija v marcu 1998.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Veliki dobrodelni koncert ob 35-letnici Lions kluba Ljubljana in 35-letnici lionizma v Sloveniji je slovesen dogodek, namenjen počastitvi pomembnega jubileja in predstavitvi dolgoletnega humanitarnega delovanja Lions klubov v Sloveniji. Na koncertu so ob spremljavi Policijskega orkestra pod vodstvom Nejca Bečana nastopili priznani slovenski glasbeni izvajalci Alenka Godec, Manca Izmajlova, Gregor Ravnik in Slovenski oktet. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Koncert je namenjen povezovanju Lions skupnosti in širše javnosti ter zbiranju sredstev za podporo humanitarnim programom, ki pomembno prispevajo k dobrobiti družbe. Tokrat so zbrana sredstva namenjena Centru Janeza Levca Ljubljana za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Režiser Juš Hrastnik.
Veliki dobrodelni koncert ob 35-letnici Lions kluba Ljubljana in 35-letnici lionizma v Sloveniji je slovesen dogodek, namenjen počastitvi pomembnega jubileja in predstavitvi dolgoletnega humanitarnega delovanja Lions klubov v Sloveniji. Na koncertu so ob spremljavi Policijskega orkestra pod vodstvom Nejca Bečana nastopili priznani slovenski glasbeni izvajalci Alenka Godec, Manca Izmajlova, Gregor Ravnik in Slovenski oktet. Slavnostna govornica je bila predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar. Koncert je namenjen povezovanju Lions skupnosti in širše javnosti ter zbiranju sredstev za podporo humanitarnim programom, ki pomembno prispevajo k dobrobiti družbe. Tokrat so zbrana sredstva namenjena Centru Janeza Levca Ljubljana za pomoč otrokom z motnjami v duševnem razvoju. Režiser Juš Hrastnik.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Trinajstega aprila 1906 se je v Cooldrinaghu v Foxrocku pri Dublinu rodil Samuel Beckett, eden najpomembnejših in najbolj samosvojih pisateljev 20. stoletja in tudi Nobelov nagrajenec za književnost. Vabimo vas, da ob 120. obletnici njegovega rojstva poslušate Literarni večer, v katerem je Aleš Berger Becketta predstavil kot prozaista. Vanj je vključil odlomke iz Beckettovih romanov Murphy, Watt, Molloy, Malone umira in Neimenljivi ter kratki besedili iz pisateljevega poznega obdobja. Odlomka iz romanov Murphy in Watt je prevedel Jože Stabej, preostala besedila pa Aleš Berger. Interpretacija Radko Polič in Igor Samobor, bralka Jasna Rodošek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Miro Marinšek in Zmago Frece, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Marko Golja in Staša Grahek.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026.
Sinoči smo si v Kosovelovem domu Sežana ogledali premiero gledališkega informansa TO::MAJ/Kosovelov krog, pod katerega se podpisujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Predstavimo še knjigo Jurija Hudolina Zakon privlačnosti, o Devinskem in Miramarskem gradu, ki je izšla danes, in se ozremo na prihajajoči konec tedna, ko bo tudi na Primorskem potekal arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za današnji glasbeni okvir pa je Armando Šturman izbral pesmi na temo četrtega od elementov, ki tvorijo svet - ogenj.
Sinoči smo si v Kosovelovem domu Sežana ogledali premiero gledališkega informansa TO::MAJ/Kosovelov krog, pod katerega se podpisujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Predstavimo še knjigo Jurija Hudolina Zakon privlačnosti, o Devinskem in Miramarskem gradu, ki je izšla danes, in se ozremo na prihajajoči konec tedna, ko bo tudi na Primorskem potekal arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za današnji glasbeni okvir pa je Armando Šturman izbral pesmi na temo četrtega od elementov, ki tvorijo svet - ogenj.
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
Leta 1702 je slavni Arcangelo Corelli obiskal Neapelj, da bi kot koncertni mojster vodil orkester v neki operi Alessandra Scarlattija. Menda ni zaupal neapeljskim glasbenikom in je s seboj pripeljal dva kolega, violinista Mattea Fornarija in violončelista Giovannija Lorenza Luliera. Njihov gostitelj je kar z lista tako dobro odigral enega njegovih koncertov, da je Corelli presenečen vzkliknil: »V Neaplju pa igrajo!« Ko je pozneje v Scarlattijevi navzočnosti vodil orkester, je imel menda težave pri neki visoki pasaži, ki so jo domačini zlahka odigrali, dokončno pa se je osramotil, ko je neko arijo, ki je bila napisana v c-molu, kar dvakrat začel igrati v C-duru. Anekdota poudarja visoko raven neapeljskih glasbenikov, katerih glasba je predmet nocojšnjega Glasbenega banketa.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Vprašanje konca Puccinijeve opere Turandot ostaja eno najbolj kompleksnih in metodološko izzivalnih področij operne teorije, saj neposredno zadeva temeljne kategorije, kot so avtorstvo, zgodovinska avtentičnost, estetska legitimnost in ontologija umetniškega dela. Tradicionalna rešitev Franca Alfana, ki je vse 20. stoletje veljala za normativno rešitev vprašanja nedokončanosti, temelji na paradigmi rekonstrukcije, radikalen premik v razumevanju pojma nedokončanosti pa pomeni verzija Luciana Beria, verzija, ki ne poskuša zapolniti vrzeli, pač pa jih eksplicitno poudari kot metakompozicijski komentar Puccinijeve zapuščine.
Vprašanje konca Puccinijeve opere Turandot ostaja eno najbolj kompleksnih in metodološko izzivalnih področij operne teorije, saj neposredno zadeva temeljne kategorije, kot so avtorstvo, zgodovinska avtentičnost, estetska legitimnost in ontologija umetniškega dela. Tradicionalna rešitev Franca Alfana, ki je vse 20. stoletje veljala za normativno rešitev vprašanja nedokončanosti, temelji na paradigmi rekonstrukcije, radikalen premik v razumevanju pojma nedokončanosti pa pomeni verzija Luciana Beria, verzija, ki ne poskuša zapolniti vrzeli, pač pa jih eksplicitno poudari kot metakompozicijski komentar Puccinijeve zapuščine.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Konec marca je filma Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča italijansko premiero doživel v Pordenonu, sinoči pa so ga predvajali v Gorici. Dokumentarni film iz leta 2022 je sprožil številne odzive in raziskave, saj govori o obstoju skrivnostne skupine premožnih tujcev, ki so med letoma 1992 in 1996 plačevali za možnost streljanja na prebivalce obleganega mesta. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so danes predstavili monografijo Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, ki se posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v izbranem obdobju v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu. Več pa tudi o nagrajencu evropske filmske nagrade občinstva lux, ki so jo razglasili sinoči v Evropskem parlamentu.
Konec marca je filma Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča italijansko premiero doživel v Pordenonu, sinoči pa so ga predvajali v Gorici. Dokumentarni film iz leta 2022 je sprožil številne odzive in raziskave, saj govori o obstoju skrivnostne skupine premožnih tujcev, ki so med letoma 1992 in 1996 plačevali za možnost streljanja na prebivalce obleganega mesta. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so danes predstavili monografijo Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, ki se posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v izbranem obdobju v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu. Več pa tudi o nagrajencu evropske filmske nagrade občinstva lux, ki so jo razglasili sinoči v Evropskem parlamentu.
Antično mesto, ki je leta 79 ugasnilo pod pepelom ob izbruhu Vezuva, je ob ponovnem odkritju sredi 18. stoletja osupnilo, prevzelo in povzročilo pravo evforijo. Pod debelo plastjo pepela in lave se je namreč ohranilo celotno mesto, prav do najmanjših podrobnosti. Z mavčnimi odlitki pa je svet dobil vpogled v zadnje trenutke tisočev žrtev. Pompeji še niso popolnoma raziskani, neodkrita naj bi bila četrtina mesta, zato tam nenehno potekajo izkopavanja in restavriranje najdb, z novimi znanstvenimi dognanji pa raziskovalci sestavljajo zgodbo o žrtvah in življenju v tem antičnem mestu. Pompeji hkrati navdušujejo in navdajajo z grozo in so že vse od odkritja navdih tudi mnogim umetnikom.
Antično mesto, ki je leta 79 ugasnilo pod pepelom ob izbruhu Vezuva, je ob ponovnem odkritju sredi 18. stoletja osupnilo, prevzelo in povzročilo pravo evforijo. Pod debelo plastjo pepela in lave se je namreč ohranilo celotno mesto, prav do najmanjših podrobnosti. Z mavčnimi odlitki pa je svet dobil vpogled v zadnje trenutke tisočev žrtev. Pompeji še niso popolnoma raziskani, neodkrita naj bi bila četrtina mesta, zato tam nenehno potekajo izkopavanja in restavriranje najdb, z novimi znanstvenimi dognanji pa raziskovalci sestavljajo zgodbo o žrtvah in življenju v tem antičnem mestu. Pompeji hkrati navdušujejo in navdajajo z grozo in so že vse od odkritja navdih tudi mnogim umetnikom.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
V Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica so ob 20. sezoni bralnega projekta Primorci beremo opisali pomen projekta za lokalno in širšo skupnost, naredili pregled dveh desetletij delovanja projekta ter predstavili letošnji izbor knjig in spremljevalne dejavnosti. Letos bo projekt Primorci beremo potekal med 23. aprilom in 6. novembrom. Seznam sestavlja 74 proznih del in 13 pesniških zbirk. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo napovedali premiero novega slovenskega film Zemljo krast. Ponudimo pa tudi predlog za obisk enega najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti, ki mu pravijo preprosto: MART. V njem si lahko poleg stalne zbirke v teh dneh ogledate dve pregledni razstavi, ki povezujeta poglavitne umetniške struje Sredozemlja in Srednje Evrope v prvi polovici 20. stoletja. Iztok Novak je za glasbeno opremo oddaje izbral Chrisa Stapletona. Z glasom je povezal country, soul in blues v eno samo iskreno zgodbo.
V Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica so ob 20. sezoni bralnega projekta Primorci beremo opisali pomen projekta za lokalno in širšo skupnost, naredili pregled dveh desetletij delovanja projekta ter predstavili letošnji izbor knjig in spremljevalne dejavnosti. Letos bo projekt Primorci beremo potekal med 23. aprilom in 6. novembrom. Seznam sestavlja 74 proznih del in 13 pesniških zbirk. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo napovedali premiero novega slovenskega film Zemljo krast. Ponudimo pa tudi predlog za obisk enega najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti, ki mu pravijo preprosto: MART. V njem si lahko poleg stalne zbirke v teh dneh ogledate dve pregledni razstavi, ki povezujeta poglavitne umetniške struje Sredozemlja in Srednje Evrope v prvi polovici 20. stoletja. Iztok Novak je za glasbeno opremo oddaje izbral Chrisa Stapletona. Z glasom je povezal country, soul in blues v eno samo iskreno zgodbo.
Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.
Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
Odpravili se bomo po poti filma Zemljo krast, razstave ustvarjanja kultnega uličnega umetnika Banksyja, ki si jo je mogoče ogledati v Bologni, in festivala Evropske arhitekturne platforme LINA z naslovom (ne)Običajne prakse, ki se danes začne v Ljubljani.
Odpravili se bomo po poti filma Zemljo krast, razstave ustvarjanja kultnega uličnega umetnika Banksyja, ki si jo je mogoče ogledati v Bologni, in festivala Evropske arhitekturne platforme LINA z naslovom (ne)Običajne prakse, ki se danes začne v Ljubljani.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
Minuli teden bi slavila legendarna pevka Carmen Mcrae, ki se je rodila pred 106. leti. Mojca Maljevac se je v oddaji spominja z albumom Carmen sings Monk.
Minuli teden bi slavila legendarna pevka Carmen Mcrae, ki se je rodila pred 106. leti. Mojca Maljevac se je v oddaji spominja z albumom Carmen sings Monk.
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini smo v živo gostili trobentačico, skladateljico, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda je tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini smo v živo gostili trobentačico, skladateljico, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda je tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.