Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Händla, Vivaldija, Cherubinija, Albinonija in Bacha v prvem, Haydna v drugem ter Reiche, Ščedrina, Griega in Sibeliusa v tretjem delu.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
V okviru Festivala Ljubljana je v poletnem gledališču Križanke nastopil harmonikar in skladatelj Marko Hatlak z zasedbo FUNtango. O zasedbi skladatelj pravi, da njeno ime namiguje na »strastno in brezkompromisno« umetnost. Večer je bil namenjen glasbi enega od najslavnejših bandeonistov, argentinskega glasbenika Astorja Piazzolle. Zasedbo vrhunskih glasbenikov, ki jo poleg Marka Hatlaka sestavljata jazzovski pianist Marko Črnčec in kontrabasist Luka Gaiser, je tokrat dopolnil izjemen violinist s klasičnih koncertnih odrov Benjamin Ziervogel. Pri izvajanju skladateljevih vokalnih del pa sta se jim na odru pridružila svetovno znana mezzosopranistka in basbaritonist slovenskih korenin, ki sta del življenja preživela v Argentini, Bernarda in Marcos Fink. Vabljeni k ogledu drugega dela koncerta.
Italijanski jazzovski pianist in skladatelj Renato Sellani se je rodil 8. januarja leta 1926 v kraju Senigallia. Letos torej zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Renato Sellani in njegov klavir sta sodelovala v celotni zgodovini italijanskega jazza. Bil je eden najpomembnejših glasbenikov italijanskega jazza. Imenovali so ga italijanski Hank Jones.
Italijanski jazzovski pianist in skladatelj Renato Sellani se je rodil 8. januarja leta 1926 v kraju Senigallia. Letos torej zaznamujemo stoletnico njegovega rojstva. Renato Sellani in njegov klavir sta sodelovala v celotni zgodovini italijanskega jazza. Bil je eden najpomembnejših glasbenikov italijanskega jazza. Imenovali so ga italijanski Hank Jones.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
Ivan Slamnig, živel je med letoma 1930 in 2001, je za časa svojega življenja veljal za enega najbolj vsestranskih hrvaških literarnih ustvarjalcev, bil pa je tudi uveljavljen prevajalec, literarni teoretik in zgodovinar. Objavil je deset pesniških zbirk, dve knjigi kratke proze, roman Boljša polovica hrabrosti, ki velja za prvi pomembnejši hrvaški postmodernistični roman ter številne radijske igre. Slovenskim bralcem ga je s prvim knjižnim izborom njegove poezije predstavil Peter Svetina, in sicer v delu z naslovom Nostalgija ostanka v zbirki Nova lirika pri Mladinski knjigi. Za Slamnigovo poezijo je zelo pomemben kompleks aluzij in referenc na pesniško tradicijo, oblikovno pa je izjemno različna. Ena izmed odlik avtorjeve poezije je humor, ki zaznamuje tudi pesmi z bivanjsko in ljubezensko tematiko iz izbora, ki nosi naslov po Slamnigovi knjigi poezije Sed scholae iz leta 1987. Prevajalec: Peter Svetina, režiser: Marko Rengeo; interpret: Gaber Kristjan Trseglav; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič; mojster zvoka: Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; leto posnetka: 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Dobrodošli med glasbenimi muzami Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha in Henryja Purclla. Uzvočili jih bodo Zbor Monteverdi in Angleški baročni solisti.
Dobrodošli med glasbenimi muzami Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha in Henryja Purclla. Uzvočili jih bodo Zbor Monteverdi in Angleški baročni solisti.
Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas https://filharmonija.si/koncert/vip-3-kraljevsko/
Janez Krstnik Dolar: Missa sopra la bergamasca | Maša na bergamasco Georg Friedrich Händel: Coronation Anthem | Kronanjski spevi Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Sebastjan Vrhovnik dirigent Ernestina Jošt sopran Federica Lo Pinto mezzosopran Barbara Potočnik alt Gašper Banovec tenor Tadej Osvald bas https://filharmonija.si/koncert/vip-3-kraljevsko/
Tokrat začenjamo ljubeznivo z Marvinom Gayem, nadaljujemo pa z velikim Jamesom Taylorjem. Nato prihaja kitarist Michael Landau, za konec pa jazzovska poslastica z violinistko Regino Carter.
Tokrat začenjamo ljubeznivo z Marvinom Gayem, nadaljujemo pa z velikim Jamesom Taylorjem. Nato prihaja kitarist Michael Landau, za konec pa jazzovska poslastica z violinistko Regino Carter.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.
V Gledališču Koper bodo nocoj premierno uprizorili predstavo z naslovom Kje je primadona? Gre za komedijo zmešnjav iz zakulisja opernega gledališča, podrobneje pa jo bomo predstavili v tokratni oddaje Pol ure kulture. Poetično in monumentalno pa bo nocoj v ljubljanskem Cankarjevem domu, kjer bodo na oder postavili koprodukcijski spektakel Orfej in Evridika. In tudi končali bomo v gledališču, namreč v Novi Gorici: tam se že po 18. uri in pred večernim gostovanjem SMG obeta pestra okrogla miza z naslovom Nikoli več? Vprašaj na koncu sintagme je pomemben in poveden.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo premierno uprizorili poetični spektakel Orfej in Evridika. Antični mit, ki velja za eno najpresunljivejših zgodb o ljubezni onkraj smrti, je do danes doživel nepreštevne interpretacije. V veliki večini je osrednja figura veliki pevec Orfej. Pesnica in dramatičarka Urša Majcen v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev in – jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi? Še ena predstava, ki v središče postavi ženske, je nova komedija v koprskem gledališču Kje je primadona? Ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je predelal komedijo Ti nori tenorji – ohranil je dramsko dogajanje, tri vodilne moške vloge pa zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bodo premierno uprizorili poetični spektakel Orfej in Evridika. Antični mit, ki velja za eno najpresunljivejših zgodb o ljubezni onkraj smrti, je do danes doživel nepreštevne interpretacije. V veliki večini je osrednja figura veliki pevec Orfej. Pesnica in dramatičarka Urša Majcen v novi interpretaciji mit postavi na glavo in v njegovo središče postavi Evridiko. Je vrnitev v svet živih zanjo res rešitev in – jo je kdo vprašal, ali si tega sploh želi? Še ena predstava, ki v središče postavi ženske, je nova komedija v koprskem gledališču Kje je primadona? Ameriški dramatik in režiser Ken Ludwig je predelal komedijo Ti nori tenorji – ohranil je dramsko dogajanje, tri vodilne moške vloge pa zamenjal z ženskimi, s čimer je v temelju zamajal in spremenil moško-ženske odnose, z njimi pa tudi očišče komedije.
Ernst Hans Gombrich nas v svoji knjigi Zgodovina umetnosti, ki je prvič izšla leta 1950, vodi po zgodovinskem zemljevidu umetnosti. Bralcu ponuja koordinate za orientacijo v kronološki zgodbi umetnosti, ki se je – podobno kot jeziki – rodila ob neznani uri, v kraju, ki mu človek še ni podelil imena.
Ernst Hans Gombrich nas v svoji knjigi Zgodovina umetnosti, ki je prvič izšla leta 1950, vodi po zgodovinskem zemljevidu umetnosti. Bralcu ponuja koordinate za orientacijo v kronološki zgodbi umetnosti, ki se je – podobno kot jeziki – rodila ob neznani uri, v kraju, ki mu človek še ni podelil imena.
Man-su je inženir srednjih let, ki živi z ljubečo družino v ugledni soseski v lepo preurejeni hiši svojih prednikov. Svojo službo v proizvodnji nadstandardnih papirjev jemlje kot poslanstvo in je odličen v vsem, kar počne. Toda tovarno prevzame večja korporacija in sledijo odpuščanja; Man-su se šokiran znajde v položaju, ko mora poiskati novo službo – ali pa se znebiti konkurence na trgu dela, če želi ohraniti svoj dom, družino in dostojanstvo. Celovečerni film Ni druge izbire, ki ga je južnokorejski prvak Park Chan-wook pripravljal več desetletij, je pretresljiva tragikomedija. Čeprav smo osnovni zaplet videvali zadnja leta v več evropskih filmih, uspe avtorju pregnesti snov – ta temelji na satirično-kriminalnem romanu Donalda E. Westlaka – v popolnoma svež filmski organizem, ki je hkrati lokalen in globalen. Man-su je žrtev usode, pa tudi svojega značaja, ali bolje rečeno, je hkrati krivec in žrtev in to dela njega in njegove izbire še kako človeške. Tudi Park Chan-wook gleda s svojim režijskim pristopom nanj sprva »od zunaj«; z briljantnim prehajanjem med črno komedijo, družinsko melodramo in grenko tragedijo pa poskrbi, da zleze on gledalcu in mi njemu pod kožo. V primerjavi s predhodno ekranizacijo istega romana, ki jo je režiral Costa-Gavras leta 2005, imata intimno življenje in še posebno žena, ki tu in tam spominja na Lady Macbeth, vendar je hkrati tudi njeno nasprotje, večjo težo. Toliko, kolikor gre za delo o družbenih razmerah, je to tudi film o družinski dinamiki in zasebnih odnosih. Z izumetničenim načinom osvetljave in kadriranja, ki ju uporablja Park Chan-wook, ustvari privzdignjen realizem, ta pa preide v prispodobo. Film Ni druge izbire je kompleksna meditacija na temo pete božje zapovedi – ne ubijaj. Po njej nikomur ni dovoljeno uničiti človeškega bitja, pri tem se izključuje zakonita obramba oseb in družbe. Park Chan-wook izredno spretno krmari tako med žanri kot dilemami, ki jih nameče pred nas. Kaj, če je družba tista, ki uničuje človeška bitja? Man-su tudi v svoji najmračnejši izbiri navsezadnje brani sebe, hišo, dom, družino … Pri ogledu filma cmok v grlu zaduši krohot. Absurd, obup, žalost se križajo s črno komedijo, celo burlesko. Izjemen dokument svojega časa. Izbira, ki naj bi nastopila po Fukuyamovem koncu zgodovine, ni prinesla globalnega miru, napredka in kapitalistične uspešnosti, ali vsaj ne splošno sprejetega zadovoljstva: z vseh strani pljuskajo tragedije in paradoksi. Ne da ni druge izbire, ampak če smo v razmišljanju dosledni, prav na nobenem področju ni preprostih izbir. Film Ni druge izbire je morda vrhunec že tako presežnega opusa Park Chan-wooka; da ni prišel v izbor za oskarja med tujejezičnimi filmi, je samo še en simptom časa. Pač gre za preveč jedko obsodbo sistema, ki golta ljudi in talente, navrže preveč moralnih dilem in tudi naslov je preveč dvoumen. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Man-su je inženir srednjih let, ki živi z ljubečo družino v ugledni soseski v lepo preurejeni hiši svojih prednikov. Svojo službo v proizvodnji nadstandardnih papirjev jemlje kot poslanstvo in je odličen v vsem, kar počne. Toda tovarno prevzame večja korporacija in sledijo odpuščanja; Man-su se šokiran znajde v položaju, ko mora poiskati novo službo – ali pa se znebiti konkurence na trgu dela, če želi ohraniti svoj dom, družino in dostojanstvo. Celovečerni film Ni druge izbire, ki ga je južnokorejski prvak Park Chan-wook pripravljal več desetletij, je pretresljiva tragikomedija. Čeprav smo osnovni zaplet videvali zadnja leta v več evropskih filmih, uspe avtorju pregnesti snov – ta temelji na satirično-kriminalnem romanu Donalda E. Westlaka – v popolnoma svež filmski organizem, ki je hkrati lokalen in globalen. Man-su je žrtev usode, pa tudi svojega značaja, ali bolje rečeno, je hkrati krivec in žrtev in to dela njega in njegove izbire še kako človeške. Tudi Park Chan-wook gleda s svojim režijskim pristopom nanj sprva »od zunaj«; z briljantnim prehajanjem med črno komedijo, družinsko melodramo in grenko tragedijo pa poskrbi, da zleze on gledalcu in mi njemu pod kožo. V primerjavi s predhodno ekranizacijo istega romana, ki jo je režiral Costa-Gavras leta 2005, imata intimno življenje in še posebno žena, ki tu in tam spominja na Lady Macbeth, vendar je hkrati tudi njeno nasprotje, večjo težo. Toliko, kolikor gre za delo o družbenih razmerah, je to tudi film o družinski dinamiki in zasebnih odnosih. Z izumetničenim načinom osvetljave in kadriranja, ki ju uporablja Park Chan-wook, ustvari privzdignjen realizem, ta pa preide v prispodobo. Film Ni druge izbire je kompleksna meditacija na temo pete božje zapovedi – ne ubijaj. Po njej nikomur ni dovoljeno uničiti človeškega bitja, pri tem se izključuje zakonita obramba oseb in družbe. Park Chan-wook izredno spretno krmari tako med žanri kot dilemami, ki jih nameče pred nas. Kaj, če je družba tista, ki uničuje človeška bitja? Man-su tudi v svoji najmračnejši izbiri navsezadnje brani sebe, hišo, dom, družino … Pri ogledu filma cmok v grlu zaduši krohot. Absurd, obup, žalost se križajo s črno komedijo, celo burlesko. Izjemen dokument svojega časa. Izbira, ki naj bi nastopila po Fukuyamovem koncu zgodovine, ni prinesla globalnega miru, napredka in kapitalistične uspešnosti, ali vsaj ne splošno sprejetega zadovoljstva: z vseh strani pljuskajo tragedije in paradoksi. Ne da ni druge izbire, ampak če smo v razmišljanju dosledni, prav na nobenem področju ni preprostih izbir. Film Ni druge izbire je morda vrhunec že tako presežnega opusa Park Chan-wooka; da ni prišel v izbor za oskarja med tujejezičnimi filmi, je samo še en simptom časa. Pač gre za preveč jedko obsodbo sistema, ki golta ljudi in talente, navrže preveč moralnih dilem in tudi naslov je preveč dvoumen. Recenzijo je pripravil Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled razstava grafičnih del Oliverja Pilića z naslovom "Vizualna arhitektura dvoma". Avtor je dela ustvaril v Grafičnem ateljeju MGLC, v njih pa je v svojem prepoznavnem slogu združil tradicionalne tehnike lesoreza in sodobne digitalne tehnologije. Obenem je natisnil nove grafike v tehniki sitotiska, s katerimi zaokroža svoje raziskovanje medijskih podob. O razstavi je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal kustos Božidar Zrinski.
V Mednarodnem grafičnem likovnem centru je na ogled razstava grafičnih del Oliverja Pilića z naslovom "Vizualna arhitektura dvoma". Avtor je dela ustvaril v Grafičnem ateljeju MGLC, v njih pa je v svojem prepoznavnem slogu združil tradicionalne tehnike lesoreza in sodobne digitalne tehnologije. Obenem je natisnil nove grafike v tehniki sitotiska, s katerimi zaokroža svoje raziskovanje medijskih podob. O razstavi je v pogovoru z Aleksandro Saško Gruden več povedal kustos Božidar Zrinski.
Predstavljamo skladbe, ki so jih različni skladatelji ustvarili na temo zime in njenih radosti: Zimsko pravljico v izvedbi Otroškega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana in suito Zima Jakoba Ježa v izvedbi Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Avtorske skladbe na temo zime Tomaža Habeta predstavlja Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja, zimske pesmi različnih skladateljev pa Otroški pevski zbor RTV Slovenija.
Predstavljamo skladbe, ki so jih različni skladatelji ustvarili na temo zime in njenih radosti: Zimsko pravljico v izvedbi Otroškega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana in suito Zima Jakoba Ježa v izvedbi Mladinskega pevskega zbora RTV Slovenija. Avtorske skladbe na temo zime Tomaža Habeta predstavlja Otroški pevski zbor Glasbene šole Fran Korun Koželjski iz Velenja, zimske pesmi različnih skladateljev pa Otroški pevski zbor RTV Slovenija.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavili smo utrinke z dveh dogodkov v Mariboru, naslovljenih Rotovške zgodbe nekoč in jutri, na katerih so poznavalci odstirali bogato dediščino Rotovškega trga in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice, ki bo na Rotovžu v novih prostorih povezovala različne generacije. Ob izidu zadnje številke revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je v Mariboru izhajala 61 let, pa smo se pogovarjali z njeno zadnjo urednico Emico Antončič.
Predstavili smo utrinke z dveh dogodkov v Mariboru, naslovljenih Rotovške zgodbe nekoč in jutri, na katerih so poznavalci odstirali bogato dediščino Rotovškega trga in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice, ki bo na Rotovžu v novih prostorih povezovala različne generacije. Ob izidu zadnje številke revije za kulturo in družbo Dialogi, ki je v Mariboru izhajala 61 let, pa smo se pogovarjali z njeno zadnjo urednico Emico Antončič.
Na obratu številne napovedi kmalu prihajajočih albumov. Pa po vrsti: londonska vokalistka in multiinstrumentalistka Momoko Gill v kratkem s prvencem MOMOKO, Shabaka z novo ploščo, nekakšnim presečiščem starega in novega, vrnitev k saksofonu, nadaljevanje druženja s številnimi flavtami in vključevanje neštetih zank. Nove plate pripravljajo tudi južnoafriška zasedba BCUC in bobnar Asher Gamedze. Pa basist skupine RHCP Flea, ki svoj prvenec pripravlja po skoraj 50. letih glasbene kariere, album Honora pa pomeni vrnitev k njegovemu prvemu inštrumentu, trobenti. Novi album pa je že izdal anonimni londonski kolektiv Sault. 01 Kelan Phil Cohran & Legacy – Theme 02 Dj Harrison - Stay Ready (ft. Yaya Bey) 03 Sault - Chapter 1 04 Sault – Protector 05 Flea – A Plea 06 BCUC – Higher Vibes 07 Asher Gamedze - War (Of Maneuver) 08 Shabaka and the Ancestors - Behold, the Deceiver 09 Shabaka - Marwa The Mountain 10 Momoko Gill - When Palestine Is Free 11 Ishmael Ali – Anathema 12 Greg Foat & Sokratis Votskos with The Giorgos Pappas Trio – Karsilamas 13 Kelan Phil Cohran & Legacy – Sahara
Na obratu številne napovedi kmalu prihajajočih albumov. Pa po vrsti: londonska vokalistka in multiinstrumentalistka Momoko Gill v kratkem s prvencem MOMOKO, Shabaka z novo ploščo, nekakšnim presečiščem starega in novega, vrnitev k saksofonu, nadaljevanje druženja s številnimi flavtami in vključevanje neštetih zank. Nove plate pripravljajo tudi južnoafriška zasedba BCUC in bobnar Asher Gamedze. Pa basist skupine RHCP Flea, ki svoj prvenec pripravlja po skoraj 50. letih glasbene kariere, album Honora pa pomeni vrnitev k njegovemu prvemu inštrumentu, trobenti. Novi album pa je že izdal anonimni londonski kolektiv Sault. 01 Kelan Phil Cohran & Legacy – Theme 02 Dj Harrison - Stay Ready (ft. Yaya Bey) 03 Sault - Chapter 1 04 Sault – Protector 05 Flea – A Plea 06 BCUC – Higher Vibes 07 Asher Gamedze - War (Of Maneuver) 08 Shabaka and the Ancestors - Behold, the Deceiver 09 Shabaka - Marwa The Mountain 10 Momoko Gill - When Palestine Is Free 11 Ishmael Ali – Anathema 12 Greg Foat & Sokratis Votskos with The Giorgos Pappas Trio – Karsilamas 13 Kelan Phil Cohran & Legacy – Sahara
Edward Elgar je napisal dve simfoniji - ti sta dolgi in prodorni, in čeprav jima skladatelj ni pripisal programa, lahko čutimo, da ju poganja neka zapletena notranja sila, iz katere črpata moč za napet dramatični razvoj, razpoloženjske kontraste, vrhunce in padce. O tem priča tudi skladateljev način snovanja glasbenega toka - bolj kot tematska so zanj namreč značilna nasprotja v značaju, ki spominjajo na spreminjajoče se razpoloženje v kakem programskem delu. Svojo Simfonijo št. 2 je Elgar imenoval tudi "strastno romanje duše" in je s tem celo ohlapno nakazal izhodišče za razvoj dela. Vanj je položil nekaj svojih najglobljih osebnih izpovedi, ki jih je - tako kot nekoč v Enigma variacijah - dobro skril pred poslušalci.
Edward Elgar je napisal dve simfoniji - ti sta dolgi in prodorni, in čeprav jima skladatelj ni pripisal programa, lahko čutimo, da ju poganja neka zapletena notranja sila, iz katere črpata moč za napet dramatični razvoj, razpoloženjske kontraste, vrhunce in padce. O tem priča tudi skladateljev način snovanja glasbenega toka - bolj kot tematska so zanj namreč značilna nasprotja v značaju, ki spominjajo na spreminjajoče se razpoloženje v kakem programskem delu. Svojo Simfonijo št. 2 je Elgar imenoval tudi "strastno romanje duše" in je s tem celo ohlapno nakazal izhodišče za razvoj dela. Vanj je položil nekaj svojih najglobljih osebnih izpovedi, ki jih je - tako kot nekoč v Enigma variacijah - dobro skril pred poslušalci.
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
CHARLES VILLIERS STANFORD: SONATA ZA KLARINET IN KLAVIR, OP. 129 Klarinet: DIANA MARKOVIĆ, Klavir: LUCA FERRINI SIR EDWARD ELGAR: KONCERT ZA VIOLONČELO IN ORKESTER V E-MOLU, OP. 85 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: DEMETRIJ ŽEBRE SIR ARNOLD BAX: FANTASY SONATA Harfa: SOFIA RISTIĆ, Viola: ALEXANDRE RAZERA RALPH VAUGHAN WILLIAMS: SIMFONIJA ŠT. 3, PASTORALNA FILHARMONIČNI ORKESTER BBC, Sopran: VALERIE HILL, Dirigent: SIR ADRIAN BOULT ARTHUR BLISS: TOCCATA Klavir: KATHRON STURROCK
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
Kajetan Kovič je pesem Odtekanje objavil v zbirki Poletje, a je primerna za vse letne čase. Tudi za mrzli januar. Igralec Boris Mihalj. Posneto decembra 2006.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini. Kulturo urejajo in vodijo: Andreja Kočar, Melita Kontrec, Matevž Oven Brecelj, Teja Kunst in Nina Jerman.
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.