Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Oddajo bomo posvetili vokalistu Alešu Hadalinu, ki se je za vedno poslovil decembra lani, star 63 let. Aleš Hadalin je bil eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah igrata glavno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.
Oddajo bomo posvetili vokalistu Alešu Hadalinu, ki se je za vedno poslovil decembra lani, star 63 let. Aleš Hadalin je bil eden naših najizvirnejših raziskovalcev človeškega glasu in petja. Na vseh njegovih zgoščenkah igrata glavno vlogo človeški vokal in raziskovanje različnih pevskih tehnik.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
Mauricea Ravela označujemo za francoskega skladatelja, čeprav mu je bila bližja materina baskovska kultura in posredno Španija. Bil je eden izmed izvirnejših glasbenikov zgodnjega 20. stoletja.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu Gozdni mir za violončelo in orkester, op. 68/5 Antonína Dvořáka, Šest pesmi za rog z ventili in klavir Charlesa Gounoda, Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta, Pihalni kvintet št. 1 Jeana Francaixa, Oriental iz niza Dvanajstih španskih plesov Enriqueja Granadosa, Iberija, slika za orkester št. 2 Clauda Debussyja, in Pet angleških narodnih pesmi Ralpha Vaughana Williamsa.
Na sporedu Gozdni mir za violončelo in orkester, op. 68/5 Antonína Dvořáka, Šest pesmi za rog z ventili in klavir Charlesa Gounoda, Koncert za flavto in orkester Jacquesa Iberta, Pihalni kvintet št. 1 Jeana Francaixa, Oriental iz niza Dvanajstih španskih plesov Enriqueja Granadosa, Iberija, slika za orkester št. 2 Clauda Debussyja, in Pet angleških narodnih pesmi Ralpha Vaughana Williamsa.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Ameriška pesnica Katie Farris je bila leta 1983 za svojo knjigo Stojim v gozdu življenja nominirana za nagrado T. S. Eliot ter se uvrstila na seznam najboljših desetih pesniških zbirk v letu 2023 po izboru revije Publishers Weekly. Je avtorica hibridnega besedila "fantjedekleta" in soprevajalka številnih del, med drugim zbirke ukrajinskih pesnikov Borisa in Ljudmile Hersonski Dežela, v kateri je vsem ime Strah; World Literature Today jo je uvrstil med odmevne knjige leta 2022. Interpretka Mojka Končar, prevajalec Jernej Županič, režiserka Špela Kravogel, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2024.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Na sporedu angleška srednjeveška pesem neznanega avtorja iz 13. stoletja z naslovom Worldes blis ne last no throwë, tri instrumentalne medigre iz semiopere Kralj Artur Henryja Purcella, Koncert za violino, godala in continuo št. 2 v c-molu, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, suita Musiques Populaires Brésiliennes Celsa Machada in Arija kantilena za sopran in godala iz suite Bachianas Brasileiras št. 5 Heitorja Villa-Lobosa.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Celovita občutljivost do vseh živih bitij, postavljena pred vse drugo, je tisto, kar zaznamuje tako delo kot tudi osebnost Jureta Detele (1951–1992), enega najbolj vznemirljivih in samosvojih slovenskih pesnikov. Za časa življenja sta izšli le dve njegovi pesniški zbirki – Zemljevidi (1978) in Mah in srebro (1983). Posthumno so izšla še druga njegova dela, tudi njegove zbrane pesmi v dveh obsežnih knjigah. Detela je s svojim zavezujočim ustvarjanjem, pretresljivo predanimi opisi narave in aforistično izostrenimi premišljanji o mestu človeka v svetu pustil globok pečat. Objavljamo izbor njegovih pesmi iz knjige s preprostim naslovom Pesmi (1992), v kateri je bila poleg omenjenih dveh zbirk objavljena še zbirka Tisoči krotkih oči. Interpret Željko Hrs, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Drugi del diptiha prinaša še pet stavkov Schoenbergovega cikla Slikarske študije, ki so ga navdihnila umetniška dela iz muzeja Nelson-Atkins. Od Calderjevega zračnega mobilnega sveta, Mirójeve avtomatike in Sugimotove megle nad oceanom do Blakovega revolucionarnega posnetka ptic v letu – glasba postane živa galerija, ki se spreminja z vsakim zvočnim hipom.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Nizozemska pisateljica in publicistka Jente Posthuma, rojena leta 1974, je debitirala leta 2016 z romanom Ljudje brez karizme. V njem v anekdotičnih poglavjih predstavlja odraščanje dekleta ob očetu, direktorju psihiatrične ustanove, in ob materi igralki, ki umre za rakom. Delo je bilo nominirano za več nagrad. Leta 2020 je izdala svoj drugi roman Na kar raje ne mislim, ki bo izšel v slovenskem prevodu pri Založbi Pivec. V njem v fragmentarnih poglavjih predstavlja povezanost sestre z bratom dvojčkom in njeno predelovanje žalosti po bratovem samomoru. Delo je prišlo v ožji izbor za nagrado Evropske unije za književnost in za mednarodnega bookerja. Oddajo, v kateri bomo spoznali avtoričino pisanje, zaznamovano s težko tematiko in lakoničnim slogom ter nemalokrat tudi s tragikomiko, je pripravila Stana Anželj, ki je tudi prevedla odlomke iz literarnih del, ki jih je vključila v oddajo. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, vezno besedilo bere Igor Velše, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
V tokratni oddaji Legende je Tomaž Cindrić predstavil 11. studijski album skupine Pearl Jam z naslovom Gigatone. Poleg Nirvane, Soundgarden in Alice In Chains, Pearl Jam velja za eno najpomembnejših grunge skupin, ki je na glasbeni sceni prisotna že 36 let.
V tokratni oddaji Legende je Tomaž Cindrić predstavil 11. studijski album skupine Pearl Jam z naslovom Gigatone. Poleg Nirvane, Soundgarden in Alice In Chains, Pearl Jam velja za eno najpomembnejših grunge skupin, ki je na glasbeni sceni prisotna že 36 let.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
Sopranistka Irena Baar je slovela po raznovrstnem repertoarju, ki je segal od baroka do sodobnih skladb, pri čemer se je še posebej posvečala glasbi slovenskih avtorjev. Letošnje leto zaznamuje dvajseto obletnico njene smrti, ki še vedno odmeva v spominu in glasbi, ki jo je ljubila.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY-salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Slovenka, ki že skoraj štiri desetletja živi v Združenih državah Amerike, se je po prebolelem raku in drugih hudih življenjskih preizkušnjah odpravila na 3500 km dolgo kolesarsko pot po Kaliforniji in Mehiki. Samotni kilometri ob hudem telesnem naporu ji ponujajo tudi priložnost za pogled vase in ob vrtenju pedalov se vrtijo tudi spomini. Prevajalka Lili Potpara, igralka Vesna Jevnikar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka: Matjaž Miklič. Režiser: Marko Rengeo. Posneto januarja 2026.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Olivier Messiaen je v svojem orgelskem opusu najmočneje izrazil svoja globoka verska čustva, krščanske skrivnosti pa je upodobil z izvirno glasbeno govorico: lastnimi tonskimi modusi, ritmično ametriko in imitacijami ptičjega petja. Tudi nekatere skladbe iz Orgelske knjige je opremil z navedki iz Svetega pisma, vsem pa je dodal razlago o uporabljeni skladateljski tehniki.
Za predvajanje smo iz bogatega nabora koncertnih posnetkov v izmenjavi Evroradia tokrat izbrali koncert sopranistke Barbare Hannigan, pianista Bertranda Chamayouja in Lozanskega komornega orkestra, ki so 15. oktobra lani nastopili v Gledališču Beaulieu v Lozani. Spored slogovno raznovrstne glasbe je uvedlo delo Carla Nielsena z naslovom Ved en ung Kunstners Baare (Ob oltarju mladega umetnika), v nadaljevanju pa so glasbeniki izvedli še Irsko suito Henryja Cowella, Simfonijo št. 64 v A-duru Josepha Haydna, Malédiction (Prekletstvo) za klavir in godala, S. 121 Franza Liszta in Mendelssohnovo koncertno uverturo Mirno morje in srečna plovba, op. 27.
Za predvajanje smo iz bogatega nabora koncertnih posnetkov v izmenjavi Evroradia tokrat izbrali koncert sopranistke Barbare Hannigan, pianista Bertranda Chamayouja in Lozanskega komornega orkestra, ki so 15. oktobra lani nastopili v Gledališču Beaulieu v Lozani. Spored slogovno raznovrstne glasbe je uvedlo delo Carla Nielsena z naslovom Ved en ung Kunstners Baare (Ob oltarju mladega umetnika), v nadaljevanju pa so glasbeniki izvedli še Irsko suito Henryja Cowella, Simfonijo št. 64 v A-duru Josepha Haydna, Malédiction (Prekletstvo) za klavir in godala, S. 121 Franza Liszta in Mendelssohnovo koncertno uverturo Mirno morje in srečna plovba, op. 27.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
... pojejo odlomke iz del Bacha, Händla, Reyerja, Hahna, Prokofjeva, Rossinija in Čajkovskega.
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
Roman Grad Gripsholm nemškega avtorja Kurta Tucholskega je zaradi iskrive lahkotnosti že takoj po izidu leta 1931 doživel velik in naklonjen odmev tako doma kot na tujem. V njem pisatelj Peter z zaročenko preživlja poletje daleč od živahnega Berlina. Na Švedskem najameta hišico ob starem gradu. Pet tednov dolgih dni in belih noči se sprehajata, pogovarjata, plavata in se ljubita. V prejšnji oddaji smo spoznali norčavega Petrovega prijatelja Karlchena, ki ju obišče med dopustom, tokrat pa razpoloženje za hip postane nekoliko bolj zlovešče. Peter, Lydia in Karlchen srečajo najprej objokano deklico in potem še nasilno ravnateljico dekliške šole. Vendar značaj je značaj in prijateljem tudi ob žalostnem pripetljaju humorja ne zmanjka. Roman Grad Gripsholm je prevedla Tina Štrancar. Interpretacija Matej Puc, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, režija Špela Kravogel. Posneto 2021. Redakcija Matej Juh, Staša Grahek (ponovitev).
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Pred nami je Evroradijski koncert, v katerem bomo tokrat predstavili Nacionalni orkester romunskega radia, dirigenta Zhanga Yina in pianista Zijiana Weia. 14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihailija Jore, v prostorih Romunskega radia v Bukarešti, zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: Uvertura Coriolan, op. 62, Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37, Simfonijo št. 7 v A-duru, o. 92. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: Jesensko luno na mirnem jezeru kitajskega skladatelja Luo Wenchenga ter Dunajski večer, op. 56 Johanna Straussa Ml.. Koncert se bo sklenil s Čudovitim večerom Liu Tianhuaa.
Posnetek zaključnega koncerta 39. poletnega tabora mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. Leta 2019 se je tabora udeležilo več kot 110 mladih glasbenikov, starih od 12do 22 let. Na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji je Slovenski mladinski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Gašperja Salobirja predstavil glasbo Giuseppa Verdija (Moč usode) in Ruija Rodriguesa (Potovanje z balonom). Slovenski mladinski pihalni orkester Musica creativa sestavljajo godbeniki tabora in njihovi mentorji. Režija Aljaž Bastič.
Posnetek zaključnega koncerta 39. poletnega tabora mladih godbenic in godbenikov Musica creativa. Tabor vsako leto v Izoli organizira Javni sklad RS za kulturne dejavnosti. Na njem pod mentorstvom priznanih glasbenih pedagogov svoje veščine muziciranja izpopolnjujejo številni mladi godbeniki. Leta 2019 se je tabora udeležilo več kot 110 mladih glasbenikov, starih od 12do 22 let. Na zaključnem koncertu v Slovenski filharmoniji je Slovenski mladinski pihalni orkester pod vodstvom dirigenta Gašperja Salobirja predstavil glasbo Giuseppa Verdija (Moč usode) in Ruija Rodriguesa (Potovanje z balonom). Slovenski mladinski pihalni orkester Musica creativa sestavljajo godbeniki tabora in njihovi mentorji. Režija Aljaž Bastič.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Pesniška upodobitev zimske pokrajine in nadzemskega občutja. Igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo skladbi Tota pulchra es in Unicornis caprivatur sodobnega norveškega Oleja Gjeila, skladbi Saman in Remember islandskega multiinštrumentalista Olafurja Arnaldsa, odlomek s koncerta švedskega džezovskega klavirskega tria Esbjorn Svensson Trio, ki je leta 2001 nastopil na Festivalu Lent, skladbo z naslovom Catharsis zasedbe Mind Tree, za katero je pianist Matic Štemberger prejel skladateljsko nagrado jazzon 2023, prvi stavek iz Serenade za godala Tilna Slakana, Rapsodijo Anžeta Rozmana, finale iz Godalnega kvarteta št. 3 v G-duru, op. 26 Aleksandra Glazunova, Dve arabeski Clauda Debussyja in drugi stavek iz Tria za violino, violo in violončelo v d-molu, op.141b Maxa Regerja.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.
Poslušamo Chopinov Klavirski trio v g-molu, op. 8, Variacije in fugo na izvirno temo v a-molu, op. 11 Ignacyja Jana Paderewskega, Simfonijo v C-duru Carla Philippa Emanuela Bacha in prvi stavek iz Kvarteta za oboo v D-duru, op. 25 Ignaza Josepha Pleyela.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Jeseni 2025 je izšla nova pesniška zbirka Marka Matičetovega V notranjosti so pokrajine (Zbirka Sončnica, vsa nora od svetlobe, Hiša poezije). Kot piše Miriam Drev v spremni besedi, je ta knjiga pesmi "upesnitev introspektivnega in pronicljivega motrenja v notranjo pokrajino lirskega subjekta (...) Zanj je navdih za pisanje vseprisoten, vsaka najmanjša življenjska sprememba predstavlja snov za poezijo, saj 'vse, kar je, živi [...] vse ima svoje poslanstvo'. Življenja pa ni brez nje, ki je prav tako vseprisotna." Njuna ljubezen na koncu zbirke doseže najvišjo stopnjo porajanja – v pesmih za njunega otroka. Po tem ciklu smo tudi naslovili literarni nokturno. Interpret Gaber K. Trseglav, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Zgodba o Evi razkriva usodo brezpravne ženske, ujete v družbene razmere in patriarhalne odnose. Gre za temo, značilno za opus Zofke Kveder, neomajne borke za socialne pravice žensk. S predvajanjem zaznamujemo leto Zofke Kveder, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Eva – Polona Juh Podkrajec – Dare Valič Jože – Uroš Smolej Mati – Ljerka Belak Spovednik – Boris Ostan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
Zgodba o Evi razkriva usodo brezpravne ženske, ujete v družbene razmere in patriarhalne odnose. Gre za temo, značilno za opus Zofke Kveder, neomajne borke za socialne pravice žensk. S predvajanjem zaznamujemo leto Zofke Kveder, ki se ji bomo tudi v terminih radijske igre posvečali vse leto. Režiserka in prirejevalka: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Eva – Polona Juh Podkrajec – Dare Valič Jože – Uroš Smolej Mati – Ljerka Belak Spovednik – Boris Ostan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 2001.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nocoj nastopajo: JURE IVANUŠIČ, skupina NORDUNK in SIMFONIČNI ORKESTER RTV SLOVENIJA pod taktirko dirigenta Patrika Grebla. Ekipa Radia Koper je koncert posnela 12. januarja v Kulturnem domu v Novi Gorici. V skupini NORDUNK so: Andrej Antauer, bas kitara, Gregor Antauer, klavir, orgle hammond, Bojan Logar, klarinet, alt saksofon in tenor saksofon, Tomaž Marčič, harmonika, Martin Rošer, bobni ter Simon Šimat, akustična in električna kitara. Jure Ivanušič je zmagovalec Festivala slovenskega šansona 2025, na katerem je z zasedbo Nordunk predstavil svojo lastno skladbo Zrcalo družbe in z njo bo tudi začel nocojšnji nastop. Koncert šansonov z naslovom Brezmejna je omnibus izvirnih kratkih zgodb v obliki uglasbljene avtorske poezije v orkestrski priredbi Leona Firšta. Urednica snemanja je bila Simona Moličnik, zvokovni mojster: Tadej Tadič, glasbeni producent: Tone Jurca, oddajo pa je uredil Jane Weber.
Literarni predložek je povzročil polemike po vsej Evropi, saj je neusmiljeno napadal tedanjo aristokracijo.
Literarni predložek je povzročil polemike po vsej Evropi, saj je neusmiljeno napadal tedanjo aristokracijo.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Ameriški avtor je v zabavni zgodbi svoje rojake samokritično prikazal kot blebetave, slabo izobražene vsiljivce, ki s samozavestjo in brez zavesti o svoji lastni preproščini križarijo po kulturni Evropi. Režiser: Klemen Markovčič Prevajalec: Uroš Kalčič Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Sara Železnik Mladenič – Aljaž Jovanović Gospod – Matija Rozman Prva dama – Nina Valič Druga dama – Vanja Plut Ženski glas – Maja Sever Moški glas – Željko Hrs Sodnik – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2009.
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Sedemindvajsetega januarja bo minilo 200 let od rojstva ruskega pisatelja Mihaila Jevgrafoviča Saltikova-Ščedrina. Bil je iz posestniške družine, služboval je na vojnem ministrstvu, zaradi podpore gibanju utopičnih socialistov je bil kazensko premeščen v provinco, pozneje je bil v visokih državnih službah, od leta 1868 do smrti leta 1889 pa se je posvetil samo literaturi. Je najpomembnejši predstavnik satirične smeri ruskega realizma. Njegovo osrednje delo je parodični roman Gospoda Golovljevi o propadanju podeželske plemiške družine, ki je izšel leta 1880. Vabimo vas, da v oddaji Izbrana proza prisluhnete odlomku iz prvega poglavja z naslovom Rodbinska sodba. Prevajalec Vladimir Levstik, interpretacija Uroš Smolej, glasbena oprema Marko Stopar, ton in montaža Mirko Marinšek, režija Igor Likar. Posneto 2006. Redakcija Staša Grahek.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
Prejšnjič smo obnovili zgodbo o Eneju, ki je s skupino tovarišev pobegnil iz goreče Troje s postaranim očetom na ramah, držeč za roko sinčka Askanija. Sledili smo njihovemu dolgemu in mukotrpnemu blodenju med sredozemskimi otoki, dokler niso prispeli do ustja Tibere, kjer so jih končno gostoljubno in s častmi sprejeli Latinci in njihov kralj; ti so v trojanskem junaku prepoznali tujca, o katerem je orakelj napovedal, da bo bodoči mož kraljeve hčere Lavinije. In Enej je nekoliko pozneje v imenu svoje žene južno od Tibere in nekaj milj od morja ustanovil mesto Lavinium. Na predzadnjem sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero osvetljujemo tudi bajeslovni spopad med Horaciji in Kuriaciji, spremlja pa nas glasba Giuseppeja Sartija, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Josefa Myslivečka, Giorgia Battistellija, Domenica Cimarose in Arthurja Honeggerja.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je premiero doživel poetični spektakel Orfej in Evridika, ki vsem dobro znani grški mit pretvori v poetično premišljevanje o smrti in ženski emancipaciji. Predstavo je režiral Jan Krmelj, avtorica besedila je Urša Majcen. Predstava je nastala v koprodukciji Cankarjevega doma, Mestnega gledališča ljubljanskega in En–Knapa. Avtorica besedila: Urša Majcen Avtor glasbe: Sašo Vollmaier Režiser: Jan Krmelj Koreograf: Iztok Kovač Dramaturginja: Petra Pogorevc Scenograf: Lin Japelj Kostumografka: Brina Vidic Lektorica: Klasja Kovačič Oblikovalca zvoka: Matej Čelik, Jure Žigon Oblikovalec svetlobe: Andrej Hajdinjak Oblikovalec videa: Gašper Torkar Avtorja priredbe besedila: Jan Krmelj, Petra Pogorevc Avtor aranžmajev in korepetitor: Sašo Vollmaier Perzefona: Nataša Tič Ralijan Virginia Woolf, Sylvia Plath, Sarah Kane: Ajda Smrekar Evridika: Lena Hribar Škrlec Orfej: Matic Lukšič Haron: Filip Samobor Kerber: Lara Wolf k. g. Tantal: Gregor Gruden Sizif: Joseph Nzobandora - Jose Ixion: Gal Oblak k. g. Zbor: Veronika Železnik k. g., Filip Štepec k. g., Mattia Cason, Matija Franješ, Tina Habun, Fiona Macbride, Carolina Alessandra Valentini, Nika Zidar Had: Sašo Vollmaier
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Svojo odvetniško poklicno pot je dolga leta združeval s pisanjem knjig. Zdaj, ko je v pokoju, je časa za pisanje več, pravi Igor Karlovšek, a še vseeno ga kdaj zmanjka za vse njegove konjičke, ki jih ni malo. Najraje pa svoje proste minute danes upokojenec in pisatelj izkoristi za najrazličnejšo rekreacijo. Od kod njegova ljubezen do branja in pisanja, kako oblikuje svoje književne junake, kaj mu pomenijo nagrade in zakaj ima tako rad naravo, je Igor Karlovšek med drugim v današnji oddaji Razkošje v glavi povedal Tadeji Bizilj.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Če vemo, da vsaj zahodni svet že od industrijske revolucije v veliki meri obvladuje kapitalizem, ni nenavadno, da obstaja vrsta poizkusov, kako to stanje človeka ubesediti tudi v literaturi. Večina pisateljev se pri tem oprime bolj tradicionalnih pristopov in se ukvarja s tem, kako se z močjo kapitala sooča ta ali oni literarni junak iz različnih socialnih okolij. Redkeje pa smo priča delom, v katerih literarni junak na nek način postane kar kapital sam. Enega od najbolj nedavnih podvigov te vrste prinaša roman Hiper, ki ga je napisal kurdski pisatelj Agri Ismail in je pred kratkim izšel v zbirki Izhodi pri založbi Sophia. In če ob omembi kurdskega pisatelja pomislite na boje ljudstva, ki ni nikoli dobilo lastne države ali njihove revolucionarne ideje o nekapitalističnem družbenem sistemu, naj že takoj povemo, da roman pisatelja, ki je odraščal v Londonu, ni zgodba o kurdskem vprašanju ali sanjah o spremembi sveta, ampak prej priča o cinizmu izseljenske generacije, ki je opustila boje idealističnih staršev in vseobsegajočemu kapitalu - tako v svojih življenjih kot v romanu - prepustila glavno vlogo. O Hiperju smo za tokratno Sobotno branje govorili z urednikom in prevajalcem dela Markom Bauerjem, ki je za začetek povedal nekaj o avtorju. Oddajo je pripravila Alja Zore.
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Začenjamo z letošnjim jubilejem že 70. gledališke sezone Slovenskega mladinskega gledališča v Ljubljani, nadaljujemo s tradicijo in njeno vklopljenostjo v sodobni Maribor, njegov znameniti Rotovški trg in sodobno poslanstvo Mariborske knjižnice bosta osrednja poudarka iz tega konca države. Nadaljujemo z vtisi s treh razstav: najprej bomo spoznali Usodo neznanca z (ljubljanskih) Prul, razstavo o najdbi v skrčenem položaju najdenega pokojnika iz obdobja stare Emone, ko so kopali temelje za prizidek Centra Janeza Levca poleg Karlovške ceste na južni strani grajskega griča. Obiskali smo tudi razstavo 7.00–15.00 ustvarjalke Tanje Devetak v ljubljanski Galeriji Kresija, v Mestni galeriji Nova Gorica pa je že od pretekle sobote odprta razstava Izpostavitev bodočnosti – Expositur Zukunft, kjer sta kuratorki Tanja Prušnik iz Avstrije in Milena Koren Božiček iz Slovenije predstavili dela petih ustvarjalk in ustvarjalca iz Avstrije in Slovenije – na njej se sprašujejo, kakšen bo človek v prihodnosti. FOTO: Družabni dvoriščni del Slovenskega mladinskega gledališča VIR: https://www.facebook.com/photo/?fbid=10158710561192381&set=a.476806324455172
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Pripadniki ljudstva Sami živijo v regiji, ki jo sami imenujejo Sapmi in na polotoku Kola sega v Rusijo. Tradicionalno so se pripadniki ljudstva preživljali z ribolovom, lovom in prodajo krzna, ovčarstvom in tudi s polnomadsko rejo severnih jelenov. Ob koncu osemdesetih let je še v takratni Sovjetski zvezi pri založbi Melodija izšla vinilna plošča z zvočnimi zapisi njihove tradicionalne glasbe, ki jo spoznavamo danes.
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Dramska igralka Damjana Černe je kot dolgoletna članica Slovenskega mladinskega gledališča s svojimi igralskimi stvaritvami – tako v domačem gledališču kot na nevladni sceni – pomembno zaznamovala slovensko gledališko krajino. Za svoje vloge v zadnjih dveh letih je ob koncu lanskega leta prejela Severjevo nagrado za izjemne igralske dosežke. Strokovna žirija je v utemeljitvi nagrade zapisala, da gre za lucidno igralko neusahljive energije, ki se nikoli ne zateka k bližnjicam všečnosti, a kljub temu ostaja pristna in izrazito specifična. Umetnica se je o svojem bogatem in raznorodnem igralskem ustvarjanju pogovarjala s Kajo Novosel. Tonski mojster Damjan Rostan, Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Komorni dekliški zbor Vox Ilirica je v letu 2025 praznoval 40 let delovanja. Zbor se je razvil iz okteta, ki ga je leta 1984 na Glasbeni šoli Ilirska Bistrica sestavila profesorica Marija Slosar Lenarčič. Prvih dvajset let je zbor deloval pod njenim vodstvom, od leta 2006 ga vodi Elena Sedmak, profesorica glasbe na bistriški glasbeni šoli. V zboru je do zdaj pelo 114 pevk, po večini so to bile učenke glasbene šole. Zbor sodeluje na prireditvah v občini in zunaj nje, organizira samostojne koncerte, se odziva vabilom društev doma in v zamejstvu. Za svoje delo je prejel pohvale, visoke strokovne ocene in nagrade. Izdal je dve zgoščenki: prvo leta 2000, drugo pa leta 2015 ob svoji 30. obletnici.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Irski pesnik in dramatik Frederick Louis MacNeice v pesmi z naslovom Sneg ne prikazuje le zimske pokrajine. Tudi o nepredvidljivem svetu pripoveduje. Prevajalec Veno Taufer, igralec Branko Jordan. Posneto decembra 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.