Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
Letos mineva sto let od rojstva slovitega pianista Oscarja Petersona. Bil je eden najpomembnejših pianistov z izjemno tehniko, primerljivo le z njegovim vzornikom Artom Tatumom. Njegova hitrost igranja, spretnost ter občutek za swing so bili prav osupljivi. V izbiri akordov, harmonij in intervalov je ostajal zvest tradiciji bluesa, njegovo igranje odseva popolno poznavanje klasične pianistične literature.
V koprski galeriji Loža smo si ogledali razstavo z naslovom Matrika - Odtujena misel. Svoja dela predstavljajo štirje slovenski umetniki: Andrej Savski, Zora Stančič, Črtomir Frelih in Mojca Smerdu. Občinski prostorski načrti in javni razpisi za stanovanjske soseske, ki naj bi sledili razvojnim vizijam lokalnih oblasti, niso zagotovilo, da bodo kot javno opredeljena zemljišča tudi ostala javna, zelene površine pa zelene. To je včeraj na predavanju, ki sta ga organizirala Inštitut za politike prostora in Mreža za prostor, opozorila raziskovalka urbanih politik in praks Sonja Dragović. V Plesnem teatru Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Babe, ki prepleta ples, zvok in gledališče, navdih pa črpa iz slovenske mitologije. Predstavili bomo tudi roman Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik.
V koprski galeriji Loža smo si ogledali razstavo z naslovom Matrika - Odtujena misel. Svoja dela predstavljajo štirje slovenski umetniki: Andrej Savski, Zora Stančič, Črtomir Frelih in Mojca Smerdu. Občinski prostorski načrti in javni razpisi za stanovanjske soseske, ki naj bi sledili razvojnim vizijam lokalnih oblasti, niso zagotovilo, da bodo kot javno opredeljena zemljišča tudi ostala javna, zelene površine pa zelene. To je včeraj na predavanju, ki sta ga organizirala Inštitut za politike prostora in Mreža za prostor, opozorila raziskovalka urbanih politik in praks Sonja Dragović. V Plesnem teatru Ljubljana smo si ogledali premiero predstave Babe, ki prepleta ples, zvok in gledališče, navdih pa črpa iz slovenske mitologije. Predstavili bomo tudi roman Nostalgija po prihodnosti Gabriele Babnik.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Šesti december je god sv. Nikolaja, škofa iz Mire v Mali Aziji, tam je umrl leta 324. "Njegovo čaščenje se je v trenutku razširilo po Vzhodni cerkvi in nič manj po vsej Zahodni Evropi. V 12. stoletju je preplavilo svet tostran Alp," piše etnolog Niko Kuret v knjigi Praznično leto Slovencev. V njej najdemo opise šeg in navad na Slovenskem in kako je Miklavž prišel med otroke ter jih obdaroval. Miklavžev obisk, torej. Režiserka Špela Kravogel, interpret Primož Pirnat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Matjaž Miklič in Urban Gruden, redaktorici oddaje Tadeja Krečič Scholten in Petra Meterc. Posneto leta 2020.
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
Pier Paolo Pasolini, eden največjih evropskih in italijanskih eruditov, vsestranski sodobni mislec in umetnik – letos je minilo 50 let od njegove smrti – je bil in ostaja v mnogih ozirih nedognana, globoka, človeško in socialno občutljiva, kompleksna in angažirana, strastno nemirna, neskončno kreativna osebnost, še vedno izmikajoča figura za bralce, gledalce in interprete njegovega veličastnega opusa. Še vedno je mogoče odkriti nove drobce iz njegovega zamotanega življenja in jih povezati z manj poznanimi verzi, izreki, kraji bivanja …
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025: Nova Gorica - Gorica je v Vili Vipolže potekal edinstveni zborovski projekt Rajski zbor. Nastopili so Vokalna Skupina Vinika, Nonet Brda, Goriški komorni zbor, Kombinat, Boštjan Narat & Mozaik, Katalena, Moški pevski zbor Srečko Kumar, Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, Amor Vincit, Etno banda Poseben gušt & Klapa Karatel, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Vokalna skupina Briške Trcinke. Režija Sašo Podgoršek.
V okviru uradnega programa Evropske prestolnice kulture 2025: Nova Gorica - Gorica je v Vili Vipolže potekal edinstveni zborovski projekt Rajski zbor. Nastopili so Vokalna Skupina Vinika, Nonet Brda, Goriški komorni zbor, Kombinat, Boštjan Narat & Mozaik, Katalena, Moški pevski zbor Srečko Kumar, Moški pevski zbor Ludvik Zorzut, Amor Vincit, Etno banda Poseben gušt & Klapa Karatel, Tržaški partizanski pevski zbor Pinko Tomažič in Vokalna skupina Briške Trcinke. Režija Sašo Podgoršek.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Zbora Monteverdi in Angleških baročnih solistov pod vodstvom Jonathana Sellsa. Na letošnjem Festivalu v Edinburghu so avgusta letos uzvočili Händlovo, Bachovo in Purcllovo glasbo.
Tokrat nas Brane Rončel vabi v Afriko, s čimer se veseli december Radia Koper začenja tudi ob petkovih večerih. Za uvod: senegalski zvezdnik Youssou N'Dour, ki mu bo sledil zimbabvejski velikan Oliver Mtukudzi. V toplih ritmih se bomo nato preselili v Nigerijo, kjer nas bo pozdravil sončni kralj King Sunny Adé. Za konec: svetovno znani gambijski mojster kore Foday Musa Suso v družbi Jacka DeJohnetta ter njuna »Party«.
Tokrat nas Brane Rončel vabi v Afriko, s čimer se veseli december Radia Koper začenja tudi ob petkovih večerih. Za uvod: senegalski zvezdnik Youssou N'Dour, ki mu bo sledil zimbabvejski velikan Oliver Mtukudzi. V toplih ritmih se bomo nato preselili v Nigerijo, kjer nas bo pozdravil sončni kralj King Sunny Adé. Za konec: svetovno znani gambijski mojster kore Foday Musa Suso v družbi Jacka DeJohnetta ter njuna »Party«.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Danes smo bili v Gorici in Novi Gorici, kjer se je po slabem letu in več kot 1600 prireditvah slovesno poslovila prva čezmejna Evropska prestolnica kulture. S prizorišča se nam je v živo pridružila Eva Furlan. Evropska prestolnica kulture GO!25 je pomembno prispevala k vidnosti Slovencev v Italiji, predvsem pa povezala somestje in prebivalce obeh Goric. Za vodjo goriškega Kinoateljeja, Matejo Zorn, je EPK v tem smislu pravi presežek. Koreografski opus Mateje Bučar je v našem prostoru edinstven: zaradi svoje večmedijskosti presega zgolj gibalno umetnost. Industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig pa je s svojim uličnim pohištvom iz poliestra - med kultnimi izdelki je znameniti Kiosk K67 - postavil temelje slovenske oblikovalske identitete. Oba sta prejemnika Prešernove nagrade za leto 2026 in smo ju v oddaji tudi podrobneje predstavili. Današnja glasbena ogrlica Gorana Gregoriča je ritmično obarvana s ska, reggae in soul ustvarjalnostjo jamajškega glasbenika Jimmyja Cliffa, pionirja reggae glasbe.
Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)
Slikar, performer in vsestranski umetnik Yoshio Nakajima ustvarja že sedem desetletij. Pri štirinajstih letih je pobegnil od doma in se v iskanju svojega lastnega umetniškega izraza iz vaškega okolja preselil v velemesto, Tokio. Na začetku ustvarjalne poti sta ga navdihovala dadaizem in takrat sodobna japonska umetniška skupina Gutai. Pozneje se je preselil v Evropo, kjer živi in dela še danes. Navkljub častitljivi starosti, Nakajima ima kar 85 let, je na povabilo Galerije Vžigalica prišel v Ljubljano in svojo retrospektivo Umetnost je vedno naslednja možnost odprl z dolgim in živahnim performansom skupaj z umetnico Chico Fukushima. Pred mikrofon smo poleg umetnika povabili tudi poznavalca Nakajimove umetniške prakse dr. Williama Marottija, profesorja zgodovine na Univerzi Kalifornije v Los Angelesu. Na povabilo oddelka za japonologijo Filozofske fakultete v Ljubljani je Marotti ob razstavi pripravil tudi predavanje o Nakajimovem ustvarjanju. Nakajima je ustvarjal v obdobju, ki je bilo zaznamovano z umetniškim in političnim vrenjem. Njegovo delo simbolizira takraten izstop umetnikov iz muzejev in galerij ter upor proti konformizmu. Yoshio Nakajima, Ginza, Tokio, Japonska, 2023 © foto Sakae Okatomi / Arhiv družine Nakajima (izrez)
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Tokrat se bomo posvetili triu Orelon s člani: violinistko Judith Stapf, violončelistom Arnauom Roviro i Bascomptejem ter pianistom Marcom Sanno. V samo nekaj letih je trio osvojil prestižne nagrade na več vodilnih svetovnih tekmovanjih komorne glasbe, med drugim: prvo nagrado in nagrado občinstva na mednarodnem glasbenem tekmovanju ARD v Münchnu, prvo nagrado in posebno nagrado na mednarodnem tekmovanju komorne glasbe v Melbournu ter prvo nagrado in posebno nagrado na tekmovanju Schubert in moderna glasba v Gradcu. Samo kot zanimivost še dodajmo, da ime »Orelon« izvira iz esperanta. Pomeni »uho«, ki simbolizira umetnost pozornega poslušanja njihove glasbe.
Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.
Ilustracija je odlično darilo, pravijo v Vodnikovi domačiji v Ljubljani, kjer se je odprl že enajsti decembrski sejem ilustracije. Obiskovalci lahko letos izbirajo med deli 32-ih naših ustvarjalcev različnih generacij in profilov, sejem pa živi tudi na spletu. Športni dogodek na smrt skreganih gozdnih bitij in spor najboljših prijateljev pa sta vsebinski izhodišči radijske igre za otroke Moja skrivnost, ki je nastala v koprodukciji našega radia in ŠKUC gledališča.
Žlehtnoba temelji na knjižni uspešnici iz leta 1995, ki je bila nato pred dobrima dvema desetletjema predelana v uspešen broadwayski muzikal. Ta je osnova za ta dva filma, čeprav sta bistveno daljša – že prva Žlehtnoba je namreč le pet minut krajša od celotnega gledališkega muzikala. A medtem, ko je bil lanski film energičen in zabaven, se pri novem dodatne minute poznajo. Tempo je neenakomeren, saj zgodba nenehno zavija na stranpoti preštevilnih likov; kar ne bi bilo napačno, če bi bile njihove usode vsaj delno nepričakovane, ali pa kaj več od pustih klišejev. Tako je težko vzpostaviti odnos do kogarkoli razen Elphabe, tako imenovane zlobne čarovnice, ki jo je za tako razglasil dejansko skorumpirani čarovnik. In če se za trenutek ustavimo pri njem – ta potencialno najbolj očarljiv lik je nekonsistenten, dolgočasen in povsem brez karizme, pa čeprav ga upodobi Jeff Goldblum. Dodatna težava filma je resnično življenje. S temami o zlorabi oblasti, iskanju grešnih kozlov med drugačnimi in zatiranju manjšin se film zdi kot nič kaj subtilna kritika trenutnih ameriških oblasti in njihove politike, kar gledalca nenehno dreza iz iluzije filmskega sveta in ruši fantazijsko podobo. A dejstvo je, da so film začeli snemati pred tremi leti in večina teh elementov izhaja iz trideset let stare literarne predloge. Tudi sicer so tovrstne teme v popularni umetnosti precej pogoste, in kadar nenadoma začenjajo tako štrleti ven, to najbrž pove več o stanju sedanjosti kot o umetnosti. Zato se raje osredotočimo še na ta, umetniški vidik filma. Kot omenjeno, je scenarij šibka točka, a ni edina. Ker stranski liki niso dovolj razviti, tudi njihova igra ne pride do izraza, in to posledično drži tudi za njihovo petje. Pri tem še najbolj izstopa oskarjevka Michelle Yeoh, ki je nedvomno odlična igralka in mojstrica borilnih veščin, peti pa ne zna ravno dobro. Po drugi strani sta Cynthia Erivo in Ariana Grande ponovno izjemni, vendar tudi onidve ne uspeta rešiti filma. Glavni vzrok je v tem, da so v prvem filmu porabili večino najboljših pesmi, tako da ni nobene, ki bi dosegla Defying Gravity. Še najbližje pride zaključna For Good, v kateri se Grande in Erivo izjemno ujameta. Po drugi strani pa Žlehtnoba za vedno ohranja tisto, kar je najbolj navdušilo pri prvem filmu. Scenografija je barvita, plesne točke so ambiciozne in dobro skoreografirane, glavni junakinji se ob odlični igri in petju obeh vtisneta v spomin. Ali je to dovolj za krasno kino-izkušnjo? Odgovor ni preprost. Film je sam po sebi žal dolgočasen, vendar si lahko predstavljam, da je ogled lahko zabavna izkušnja, če je skupinski. Še toliko bolj, če bi imeli na voljo tako imenovane pojoče projekcije, pri katerih imajo glasbeni vložki podnapise s poskakujočo žogico kot pri karaokah. Tovrstne projekcije so ponekod izredno uspešne in so zanimiva oblika druženja v kinu, saj je ogled filma v kinu nenazadnje družaben dogodek.
Žlehtnoba temelji na knjižni uspešnici iz leta 1995, ki je bila nato pred dobrima dvema desetletjema predelana v uspešen broadwayski muzikal. Ta je osnova za ta dva filma, čeprav sta bistveno daljša – že prva Žlehtnoba je namreč le pet minut krajša od celotnega gledališkega muzikala. A medtem, ko je bil lanski film energičen in zabaven, se pri novem dodatne minute poznajo. Tempo je neenakomeren, saj zgodba nenehno zavija na stranpoti preštevilnih likov; kar ne bi bilo napačno, če bi bile njihove usode vsaj delno nepričakovane, ali pa kaj več od pustih klišejev. Tako je težko vzpostaviti odnos do kogarkoli razen Elphabe, tako imenovane zlobne čarovnice, ki jo je za tako razglasil dejansko skorumpirani čarovnik. In če se za trenutek ustavimo pri njem – ta potencialno najbolj očarljiv lik je nekonsistenten, dolgočasen in povsem brez karizme, pa čeprav ga upodobi Jeff Goldblum. Dodatna težava filma je resnično življenje. S temami o zlorabi oblasti, iskanju grešnih kozlov med drugačnimi in zatiranju manjšin se film zdi kot nič kaj subtilna kritika trenutnih ameriških oblasti in njihove politike, kar gledalca nenehno dreza iz iluzije filmskega sveta in ruši fantazijsko podobo. A dejstvo je, da so film začeli snemati pred tremi leti in večina teh elementov izhaja iz trideset let stare literarne predloge. Tudi sicer so tovrstne teme v popularni umetnosti precej pogoste, in kadar nenadoma začenjajo tako štrleti ven, to najbrž pove več o stanju sedanjosti kot o umetnosti. Zato se raje osredotočimo še na ta, umetniški vidik filma. Kot omenjeno, je scenarij šibka točka, a ni edina. Ker stranski liki niso dovolj razviti, tudi njihova igra ne pride do izraza, in to posledično drži tudi za njihovo petje. Pri tem še najbolj izstopa oskarjevka Michelle Yeoh, ki je nedvomno odlična igralka in mojstrica borilnih veščin, peti pa ne zna ravno dobro. Po drugi strani sta Cynthia Erivo in Ariana Grande ponovno izjemni, vendar tudi onidve ne uspeta rešiti filma. Glavni vzrok je v tem, da so v prvem filmu porabili večino najboljših pesmi, tako da ni nobene, ki bi dosegla Defying Gravity. Še najbližje pride zaključna For Good, v kateri se Grande in Erivo izjemno ujameta. Po drugi strani pa Žlehtnoba za vedno ohranja tisto, kar je najbolj navdušilo pri prvem filmu. Scenografija je barvita, plesne točke so ambiciozne in dobro skoreografirane, glavni junakinji se ob odlični igri in petju obeh vtisneta v spomin. Ali je to dovolj za krasno kino-izkušnjo? Odgovor ni preprost. Film je sam po sebi žal dolgočasen, vendar si lahko predstavljam, da je ogled lahko zabavna izkušnja, če je skupinski. Še toliko bolj, če bi imeli na voljo tako imenovane pojoče projekcije, pri katerih imajo glasbeni vložki podnapise s poskakujočo žogico kot pri karaokah. Tovrstne projekcije so ponekod izredno uspešne in so zanimiva oblika druženja v kinu, saj je ogled filma v kinu nenazadnje družaben dogodek.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Prejemnica nagrade Mira - filozofinja, pisateljica, pesnica in kritičarko Marija Švajncer je naša gostja. Upokojena predavateljica filozofije na mariborski Filozofski fakulteti je avtorica več filozofskih knjig in monografij, ponaša pa se tudi z bogatim literarnim opusom. Z nagrajenko, ki vse življenje živi in deluje v Mariboru smo se pogovarjali o njenem literarnem ustvarjanju, pa tudi o tem, da je redna obiskovalka kulturnih prireditev.
Prejemnica nagrade Mira - filozofinja, pisateljica, pesnica in kritičarko Marija Švajncer je naša gostja. Upokojena predavateljica filozofije na mariborski Filozofski fakulteti je avtorica več filozofskih knjig in monografij, ponaša pa se tudi z bogatim literarnim opusom. Z nagrajenko, ki vse življenje živi in deluje v Mariboru smo se pogovarjali o njenem literarnem ustvarjanju, pa tudi o tem, da je redna obiskovalka kulturnih prireditev.
Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. "Leto in pol smo nastopali na prizoriščih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upoštevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo." - Joker Out
Člani skupine Joker Out so se 17. novembra odpravili na sedmo evropsko turnejo v svoji skoraj 10-letni karieri in nastopili na različnih prizoriščih, ki jih lahko obišče od 500 do 1500 ljudi. Na sredini smo se jim pridružili tudi mi. Odkrivali smo turnejsko ozadje, ko smo se na avtobusu pogovarjali z vsemi člani benda, in ospredje, ko smo se v polnih koncertnih dvoranah, dunajskem Flexu, krakovskem Klubu Studio in varšavski Progresji, pridružili njihovim najbolj zvestim oboževalcem. "Leto in pol smo nastopali na prizoriščih, ki so sprejela od 500 do 1500, odvisno od države. Seveda je drugače, kot je bilo v valu po Evroviziji, ko smo razprodali večje dvorane ali pa smo iste dvorane razprodali dvakrat, tisto leto je bilo preveč intenzivno, zdaj bolj upoštevamo zdravje in telesno pripravljenost benda. Leto, ki prihaja, bo ključnega pomena za nas, ker bomo lahko ustvarjali novo glasbo, ob tem pa se pripravljali na Karneval ob 10. obletnici. Leta 2027 pa se bomo verjetno vrnili na malce večjo turnejo." - Joker Out
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Islandija ima v zgodovini veliko mitologije. Na podlagi enega izmed islandskih mitov je nastal najznamenitejši spev - Völuspa - jasnovidka, prerokinja, ki je osrednji del zbirke skandinavskih pesnitev Edda. Pripoveduje o rojstvu bogov, njihovih otrocih, o svetem drevesu Yggdrasil, o vojni med bogovi, sklep pa je Ragnarok - somrak bogov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Maithreyi Hughes je indijska pesnica, pisateljica in nagrajena literarna prevajalka iz kanareščine v angleščino. Živi v Walesu. Prvi roman Sylvia je napisala v angleščini, drugega, z naslovom Hettavara Naru, v kanareščini. Poezijo, ki jo objavlja v številnih revijah, piše v angleščini in pri tem pogosto izhaja iz posrečenih naključij in dvoumnosti v jeziku. Tik pred izidom je njena prva pesniška zbirka. Prevajalka Katja Zakrajšek, interpret Matej Puc, mojster zvoka Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, redaktorica Petra Meterc. Posneto 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019.
Dirigirala je Jera Petriček Hrastnik, solistka je bila mezzosopranistka Bernarda Fink. Slovenski komorni orkester z Dunaja je v dvorani Union v Mariboru izvedel 2. koncert orkestrskega cikla Koncertne poslovalnice Narodnega doma Maribor v sezoni 2018/2019.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Kamniku je padla ena od zadnjih klap filma Mila/Marija avstrijsko-slovenske režiserke Andrine Mračnikar, ki jo poznamo po celovečernem dokumentarcu Izginjanje, v katerem govori o izginjanju slovenske manjšine na Koroškem. Prva avstrijsko-slovenska koprodukcija, ki sta jo podprla tako Avstrijski filmski inštitut kot Slovenski filmski center, obravnava partizanski boj koroških Slovencev proti nacizmu. Na Liffu smo se o filmih pogovarjali predvsem z režiserji in režiserkami s področja nekdanje skupne države, tudi z Ester Ivakič, ki je za svoj prvenec Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, dobila nagrado filmskih kritikov FIPRESCI.
V Kamniku je padla ena od zadnjih klap filma Mila/Marija avstrijsko-slovenske režiserke Andrine Mračnikar, ki jo poznamo po celovečernem dokumentarcu Izginjanje, v katerem govori o izginjanju slovenske manjšine na Koroškem. Prva avstrijsko-slovenska koprodukcija, ki sta jo podprla tako Avstrijski filmski inštitut kot Slovenski filmski center, obravnava partizanski boj koroških Slovencev proti nacizmu. Na Liffu smo se o filmih pogovarjali predvsem z režiserji in režiserkami s področja nekdanje skupne države, tudi z Ester Ivakič, ki je za svoj prvenec Ida, ki je pela tako grdo, da so še mrtvi vstali od mrtvih in zapeli z njo, dobila nagrado filmskih kritikov FIPRESCI.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
Predstavili bomo novo knjigo Boštjana Videmška in Abhe Valenitne Lo Surdo Dolga pot do miru, ki je izšla pri založbi UMco. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju smo bili na razstavi letošnje Prešernove nagrajenke Dragice Čadež ter predstavitvi nove knjige Le kaj nosiš v sebi, ki sta jo soustvarili Dragica Čadež in Nataša Kramberger. V ljubljanskem Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Preživeti in pričati: likovno ustvarjanje v taboriščih. Obiskali smo tudi premiero otroške plesne predstave Martin Krpan 2, koreografa Iztoka Kovača v Španskih borcih.
Predstavili bomo novo knjigo Boštjana Videmška in Abhe Valenitne Lo Surdo Dolga pot do miru, ki je izšla pri založbi UMco. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju smo bili na razstavi letošnje Prešernove nagrajenke Dragice Čadež ter predstavitvi nove knjige Le kaj nosiš v sebi, ki sta jo soustvarili Dragica Čadež in Nataša Kramberger. V ljubljanskem Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Preživeti in pričati: likovno ustvarjanje v taboriščih. Obiskali smo tudi premiero otroške plesne predstave Martin Krpan 2, koreografa Iztoka Kovača v Španskih borcih.
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991
Veliko epsko pesnitev o boju med Kristjani in poganskimi Slovani v Karantaniji prepreda nesrečna ljubezenska zgodba Bogomile in Črtomira, enega izmed antoloških parov slovenske literature. Radijsko igro predvajamo ob včerajšnjem neformalnem prazniku ta veseli dan kulture. Pesnik – Polde Bibič Pripovedovalec – Aleš Valič Črtomir – Pavle Ravnohrib Bogomila – Vesna Jevnikar Duhovnik – Kristijan Muck Starosta – Janez Albreht Prvi glas – Zvone Hribar Drugi glas – Jožef Ropoša Tretji glas – Andrej Nahtigal Ženski glas – Judita Hahn Kreft Režiserka, prirejevalka in dramaturginja: Rosanda Sajko Tonska mojstrica: Metka Rojc Avtor izvirne glasbe: Jani Golob Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1991
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Maja je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal flavtistično obarvan koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopila tudi flavtistka Jana Stojaković, ki je ob klavirski spremljavi Mateje Hladink izvajala skladbe, ki se napajajo v ritmu tanga. ASTOR PIAZZOLLA: TANGO ETIDA ŠT. 3 ČRT SOJAR VOGLAR: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MARKO MIHEVC: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MATEJ BONIN: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR VITO ŽURAJ: TANGO Jana Stojaković je flavto začela igrati pri devetih letih v Valjevu v Srbiji pod mentorstvom Aleksandra Burkerta. Od leta 2023 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mateja Zupana. Sodelovala je že z uglednimi profesorji in flavtisti, kot so Rebecca Hall, Jacques Zoon, Paolo Taballione, Dejan Gavrić, Carlo Jans, pomembne rezultate je dosegla na več kot 50 tekmovanjih v Sloveniji in tujini.
Maja je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal flavtistično obarvan koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopila tudi flavtistka Jana Stojaković, ki je ob klavirski spremljavi Mateje Hladink izvajala skladbe, ki se napajajo v ritmu tanga. ASTOR PIAZZOLLA: TANGO ETIDA ŠT. 3 ČRT SOJAR VOGLAR: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MARKO MIHEVC: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MATEJ BONIN: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR VITO ŽURAJ: TANGO Jana Stojaković je flavto začela igrati pri devetih letih v Valjevu v Srbiji pod mentorstvom Aleksandra Burkerta. Od leta 2023 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mateja Zupana. Sodelovala je že z uglednimi profesorji in flavtisti, kot so Rebecca Hall, Jacques Zoon, Paolo Taballione, Dejan Gavrić, Carlo Jans, pomembne rezultate je dosegla na več kot 50 tekmovanjih v Sloveniji in tujini.
Poslušamo otvoritveni koncert festivala Prečkana – Sconfinamenti, klavirski recital Filippa Gorinija, drugi del, poslednji klavirski sonati Franza Schuberta. Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 20 v A-duru, D.959 Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 21 v B-duru, D.960 Oddaja nadaljuje predhodno in skupaj tvorita celoto koncerta, izvedbo vseh treh zadnjih sonat Franza Schuberta. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025.
Poslušamo otvoritveni koncert festivala Prečkana – Sconfinamenti, klavirski recital Filippa Gorinija, drugi del, poslednji klavirski sonati Franza Schuberta. Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 20 v A-duru, D.959 Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 21 v B-duru, D.960 Oddaja nadaljuje predhodno in skupaj tvorita celoto koncerta, izvedbo vseh treh zadnjih sonat Franza Schuberta. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025.
Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!
Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Foto: Nik Erik Neubauer
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Foto: Nik Erik Neubauer
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
Nastopali so: MALINOVCI so štiričlanska zasedba z Obale, ki z mešanico prog/rock/metal glasbe, udarnih ritmov in močnih besedil prinesejo na oder pravi feeling, poleg tega pa so tudi avtorji lastnih skladb. Skupina je nastala leta 2019 in skozi čas zamenjala nekaj članov. Sestava trenutne zasedbe: Benjamin Majer - kitara, vokal Matej Bažec - kitara, vokal) Marko Cenčič - bas Kevin Pahor - bobni Igramo za ljudi, za naše srce, za vse. LAST BREATH, mlad bend štirih srednješolcev, je nastal pred približno letom dni in sicer novembra 2024 in se je še začasno imenoval Oceanija. Pod novim imenom Last breath so nastopali že na nekaj koncertih in si s svojimi izvedbami rock in metal skladb pridobili že kar nekaj poslušalcev. Bend sestavljajo: Océane Helvig - vokal, kitara, bobni Aurora Rakar - kitara Mark Šinkovec - klaviature, vokal Olivija Šorli - bas, kitara Žan Montanič - bobni, bas, kitara, vokal Trenutno preigravajo priredbe raznih rock in metal skladb, seveda pa so v planu tudi avtorske skladbe. ROCK'N TEENS je glasbena skupina Glasbene šole Koper, pod vodstvom Boštjana Andrejca (Bushy-ja). Sestavljena je iz 6 članov, v starosti od 12 – 16 let. Člani: Noemi Uroševič – vokal Kim Uroševič – kitara, vokal Niko Cimesa – kitara Mia Žderič – saksofon, vokal Edi Bučar – bas, vokal Živa Bubnič – bobni Skupina se je prvič sestala septembra 2023, ko so skupino sestavljali najprej Živa, Edi in Kim, kasneje so se skupini pridružili še ostali člani. Do letošnjega septembra je v skupini deloval tudi Martin Zobec (na klaviaturah), vendar je skupino žal zapustil zaradi srednješolskih obveznostih. Glasba, katera jih navdihuje in jo izvajajo je predvsem rock, pop, blues in alternativni rock. Povezujejo jih močna besedila, izraziti ritmi ter prepoznavni vokali, ki izražajo teme ljubezni, upora in iskanja identitete. Za seboj imajo veliko nastopov pred širšo publiko, kar jih žene k ustvarjanju novih priredb z vedno drznejšim izborom. V prihodnje si želijo še več nastopov ter posneti kakšno avtorsko pesem. VROČI PEDOČI, mladi fantje, ki dokazujejo, da starost ni ovira za rock! Čeprav skupaj igrajo šele eno leto, so že osvojili srca občinstva in zažgali na številnih odrih. Preigravajo stare in nove rock klasike, a to, kar jih res loči od drugih, je edinstven pristop: vsak član benda poje svoj komad! Sestava benda je prava eksplozija energije: Leon Iungwirth - kitara, vokal Ian Kaše - kitara, vokal Filip ElKhiar - bas, vokal Noel Mislej - bobni vokal S svojo energijo, iskrenostjo in nalezljivim navdušenjem za glasbo so pravi dokaz, da se veliki talenti lahko razvijejo že zgodaj.
Nastopali so: MALINOVCI so štiričlanska zasedba z Obale, ki z mešanico prog/rock/metal glasbe, udarnih ritmov in močnih besedil prinesejo na oder pravi feeling, poleg tega pa so tudi avtorji lastnih skladb. Skupina je nastala leta 2019 in skozi čas zamenjala nekaj članov. Sestava trenutne zasedbe: Benjamin Majer - kitara, vokal Matej Bažec - kitara, vokal) Marko Cenčič - bas Kevin Pahor - bobni Igramo za ljudi, za naše srce, za vse. LAST BREATH, mlad bend štirih srednješolcev, je nastal pred približno letom dni in sicer novembra 2024 in se je še začasno imenoval Oceanija. Pod novim imenom Last breath so nastopali že na nekaj koncertih in si s svojimi izvedbami rock in metal skladb pridobili že kar nekaj poslušalcev. Bend sestavljajo: Océane Helvig - vokal, kitara, bobni Aurora Rakar - kitara Mark Šinkovec - klaviature, vokal Olivija Šorli - bas, kitara Žan Montanič - bobni, bas, kitara, vokal Trenutno preigravajo priredbe raznih rock in metal skladb, seveda pa so v planu tudi avtorske skladbe. ROCK'N TEENS je glasbena skupina Glasbene šole Koper, pod vodstvom Boštjana Andrejca (Bushy-ja). Sestavljena je iz 6 članov, v starosti od 12 – 16 let. Člani: Noemi Uroševič – vokal Kim Uroševič – kitara, vokal Niko Cimesa – kitara Mia Žderič – saksofon, vokal Edi Bučar – bas, vokal Živa Bubnič – bobni Skupina se je prvič sestala septembra 2023, ko so skupino sestavljali najprej Živa, Edi in Kim, kasneje so se skupini pridružili še ostali člani. Do letošnjega septembra je v skupini deloval tudi Martin Zobec (na klaviaturah), vendar je skupino žal zapustil zaradi srednješolskih obveznostih. Glasba, katera jih navdihuje in jo izvajajo je predvsem rock, pop, blues in alternativni rock. Povezujejo jih močna besedila, izraziti ritmi ter prepoznavni vokali, ki izražajo teme ljubezni, upora in iskanja identitete. Za seboj imajo veliko nastopov pred širšo publiko, kar jih žene k ustvarjanju novih priredb z vedno drznejšim izborom. V prihodnje si želijo še več nastopov ter posneti kakšno avtorsko pesem. VROČI PEDOČI, mladi fantje, ki dokazujejo, da starost ni ovira za rock! Čeprav skupaj igrajo šele eno leto, so že osvojili srca občinstva in zažgali na številnih odrih. Preigravajo stare in nove rock klasike, a to, kar jih res loči od drugih, je edinstven pristop: vsak član benda poje svoj komad! Sestava benda je prava eksplozija energije: Leon Iungwirth - kitara, vokal Ian Kaše - kitara, vokal Filip ElKhiar - bas, vokal Noel Mislej - bobni vokal S svojo energijo, iskrenostjo in nalezljivim navdušenjem za glasbo so pravi dokaz, da se veliki talenti lahko razvijejo že zgodaj.