Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Italijanskega vpliva, ki so ga ocenjevalci po prvi izvedbi enodejanke KSENIJA 5. januarja leta 1897 v ljubljanskem Deželnem gledališču očitali Viktorju Parmi, seveda ni mogoče zanikati, a res je tudi to, da nikjer ne prekipeva. In če glasbena snov ni ravno izrazito slovenska, je pa vsekakor vsaj vseslovanska.
Italijanskega vpliva, ki so ga ocenjevalci po prvi izvedbi enodejanke KSENIJA 5. januarja leta 1897 v ljubljanskem Deželnem gledališču očitali Viktorju Parmi, seveda ni mogoče zanikati, a res je tudi to, da nikjer ne prekipeva. In če glasbena snov ni ravno izrazito slovenska, je pa vsekakor vsaj vseslovanska.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Udeležili se bomo koncerta Pesmi, ki so premagale čas v Unionski dvorani v Ljubljani. Z nami bodo Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora – Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Kdo bo prejemnik nagrade Europa Nostra 2026 za kulturno dediščino? Palača Bonaparte v Rimu je prizorišče velike razstave del Kacušike Hokusaia, vodilne osebnosti japonske umetnosti 19. stoletja. V UGM Kabinetu v Mariboru je na ogled razstava, ki so jo ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili Drama SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje in Umetnostna galerija Maribor. Razstava skozi črno-bele gledališke fotografije in arhivsko gradivo predstavlja šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja njegovega umetniškega vodenja mariborske Drame.
Udeležili se bomo koncerta Pesmi, ki so premagale čas v Unionski dvorani v Ljubljani. Z nami bodo Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora – Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Kdo bo prejemnik nagrade Europa Nostra 2026 za kulturno dediščino? Palača Bonaparte v Rimu je prizorišče velike razstave del Kacušike Hokusaia, vodilne osebnosti japonske umetnosti 19. stoletja. V UGM Kabinetu v Mariboru je na ogled razstava, ki so jo ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili Drama SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje in Umetnostna galerija Maribor. Razstava skozi črno-bele gledališke fotografije in arhivsko gradivo predstavlja šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja njegovega umetniškega vodenja mariborske Drame.
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.