Pojdite na vsebino Pojdite v osnovni meni Iščite po vsebini

Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Kratki Programi Oddaje Podkasti Moj 365

Profil

Rok Fink

11. 3. 2026

Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.

38 min

Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.

Literarni nokturno

Alojz Ihan: Igralci pokra

11. 3. 2026

Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.

12 min

Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.

Kultura

Kultura

11. 3. 2026

V Cankarjevem domu se danes začenja 28. festival dokumentarnega filma. Uvedel ga bo film Kaj je treba storiti na temo Delavske svetovalnice. Festival bo potekal do 18. marca. V galeriji Fotografija pa si lahko ogledate razstavo del ukrajinske umetnice Olene Zubach z naslovom Skoraj enobarvno.

6 min

V Cankarjevem domu se danes začenja 28. festival dokumentarnega filma. Uvedel ga bo film Kaj je treba storiti na temo Delavske svetovalnice. Festival bo potekal do 18. marca. V galeriji Fotografija pa si lahko ogledate razstavo del ukrajinske umetnice Olene Zubach z naslovom Skoraj enobarvno.

Televizorka

Pred podelitvijo oskarjev z Ano Jurc

11. 3. 2026

Z MMC-jevo filmsko kritičarko Ano Jurc nekaj dni pred podelitvijo zlatih kipcev odpiramo razpravo o letošnjih nominirancih. Kdo so favoriti, kje se obetajo presenečenja, katere odločitve ameriške filmske Akademije so že sprožile polemike? Ob analizi ključnih kategorij – od najboljšega filma in režije do igralskih dosežkov – bomo pogledali tudi širšo sliko: kako se spreminja hollywoodska industrija, kakšno vlogo imajo pretočne platforme in ali so oskarji še vedno osrednji filmski dogodek. Pozornost bomo namenili prihajajočim spremembam same podelitve, med drugim selitvi prenosa podelitve na platformo YouTube. Kaj to pomeni za prestiž, dostopnost in globalni doseg nagrad?

10 min

Z MMC-jevo filmsko kritičarko Ano Jurc nekaj dni pred podelitvijo zlatih kipcev odpiramo razpravo o letošnjih nominirancih. Kdo so favoriti, kje se obetajo presenečenja, katere odločitve ameriške filmske Akademije so že sprožile polemike? Ob analizi ključnih kategorij – od najboljšega filma in režije do igralskih dosežkov – bomo pogledali tudi širšo sliko: kako se spreminja hollywoodska industrija, kakšno vlogo imajo pretočne platforme in ali so oskarji še vedno osrednji filmski dogodek. Pozornost bomo namenili prihajajočim spremembam same podelitve, med drugim selitvi prenosa podelitve na platformo YouTube. Kaj to pomeni za prestiž, dostopnost in globalni doseg nagrad?

Ari Zona

3 Big Band Orchestra Izola

11. 3. 2026

3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.

77 min

3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.

Srce šansona

Srce šansona

11. 3. 2026

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

30 min

Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.

Odprta knjiga na radiu

Darinka Kozinc: Les Goriciennes (15/16)

11. 3. 2026

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

13 min

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.

Čas, prostor in glasba

Skrivnosti XII

11. 3. 2026

"V petdesetih letih se je nabralo okrog 3000 kritik, ocen, komentarjev, reportaž. Tudi potem so me večkrat poklicali za kakšen komentar, končalo pa se je, ko sem namesto komentarja poslal pismo, ker so koncerti medijsko prezrti, kar onemogoča primerjave in tudi kritiške poglede."

52 min

"V petdesetih letih se je nabralo okrog 3000 kritik, ocen, komentarjev, reportaž. Tudi potem so me večkrat poklicali za kakšen komentar, končalo pa se je, ko sem namesto komentarja poslal pismo, ker so koncerti medijsko prezrti, kar onemogoča primerjave in tudi kritiške poglede."

Ocene

Grigorij Sokolov navdušil ob sklepu 9. Zimskega festivala

11. 3. 2026

Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.

4 min

Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.

Ocene

Premiera baleta Tramvaj Poželenje v SNG Maribor

11. 3. 2026

Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.

7 min

Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.

Ocene

Zoltán Fejérvári v Glasbenem abonmaju Kulturnega doma Nova Gorica

11. 3. 2026

V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je v 9. marca potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in se dotaknil občinstva z virtuoznostjo, skromnostjo in predanostjo čisti tonski umetnosti. Prispevek je pripravila Simona Moličnik

4 min

V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je v 9. marca potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in se dotaknil občinstva z virtuoznostjo, skromnostjo in predanostjo čisti tonski umetnosti. Prispevek je pripravila Simona Moličnik

Ocene

Mittelvox Ensemble v Sakralnem abonmaju

11. 3. 2026

Piše: Sara Bartha Rijavec Bere: Bernard Stramič 4. marca so v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega Sakralnega abonmaja, prisluhnili čudovitemu baročnemu naboru skladb v izvedbah zasedbe Mittelvox Ensemble in baročnega Konsorta Mittelvox. Koncert je zvenel pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.

10 min

Piše: Sara Bartha Rijavec Bere: Bernard Stramič 4. marca so v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega Sakralnega abonmaja, prisluhnili čudovitemu baročnemu naboru skladb v izvedbah zasedbe Mittelvox Ensemble in baročnega Konsorta Mittelvox. Koncert je zvenel pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.

Ocene

SMS 4, Asketsko

11. 3. 2026

5. marca je bil na sporedu prvi od dveh koncertnih večerov filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, poimenovan "Asketsko". Ob Orkestru Slovenske filharmonije je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma kot solistka nastopila mednarodno priznana mezzosopranistka Barbara Kozélj, nastopajoče pa je vodil mladi, perspektivni dirigent Joel Sandelson. Spored: Slavko Osterc, Religioso iz Suite za orkester Gustav Mahler, Pesmi za umrlimi otroki Anton Bruckner, Simfonija št. 4 v E-duru, "Romantična"

3 min

5. marca je bil na sporedu prvi od dveh koncertnih večerov filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, poimenovan "Asketsko". Ob Orkestru Slovenske filharmonije je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma kot solistka nastopila mednarodno priznana mezzosopranistka Barbara Kozélj, nastopajoče pa je vodil mladi, perspektivni dirigent Joel Sandelson. Spored: Slavko Osterc, Religioso iz Suite za orkester Gustav Mahler, Pesmi za umrlimi otroki Anton Bruckner, Simfonija št. 4 v E-duru, "Romantična"

Glasbeni utrip

Premiera baleta Tramvaj poželenje, Grigorij Sokolov na 9. Zimskem festivalu, SMS 4 in Mittelvox Ensemble v Sakralnem abonmaju

11. 3. 2026

Poročamo o premieri baleta Tramvaj poželenje v SNG Maribor, klavirskem recitalu Grigorija Sokolova ob zaključku 9. Zimskega festivala v Ljubljani, 4. koncertu filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil mladi Joel Sandelson, kot solistka pa je nastopila Barbara Kozelj, ter o koncertu ansambla Mittelvox v Sakralnem abonmaju. V nadaljevanju oddaje skočimo še v Koper, kjer je v soboto svojo turnejo z naslovom Glasbeno potovanje po Balkanu začel Slovenski orkester flavt, v Novo Gorico, kjer je v okviru tamkajšnjega Glasbenega abonmaja klavirski recital izvedel madžarski pianist Zoltán Fejérvári, nekaj minut pa namenjamo tudi Glasbeni olimpijadi, ki jo Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani organizira že desetletje in pol.

51 min

Poročamo o premieri baleta Tramvaj poželenje v SNG Maribor, klavirskem recitalu Grigorija Sokolova ob zaključku 9. Zimskega festivala v Ljubljani, 4. koncertu filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil mladi Joel Sandelson, kot solistka pa je nastopila Barbara Kozelj, ter o koncertu ansambla Mittelvox v Sakralnem abonmaju. V nadaljevanju oddaje skočimo še v Koper, kjer je v soboto svojo turnejo z naslovom Glasbeno potovanje po Balkanu začel Slovenski orkester flavt, v Novo Gorico, kjer je v okviru tamkajšnjega Glasbenega abonmaja klavirski recital izvedel madžarski pianist Zoltán Fejérvári, nekaj minut pa namenjamo tudi Glasbeni olimpijadi, ki jo Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani organizira že desetletje in pol.

Mojstri samospeva

Samospevi Ermanna Wolfa Ferrarija, 1. del

11. 3. 2026

Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.

31 min

Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.

Literarna matineja

Izr. prof. dr. Namita Subiotto: "Presenečena sem bila nad strastnim kritičnim odzivom nekaterih dijakov"

11. 3. 2026

Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.

35 min

Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.

Svet kulture

Festival dokumentarnega filma, sodobna madžarska fotografija, festival humanistike Odprti horizonti

11. 3. 2026

Letošnji Festival dokumentarnega filma opisujejo kar kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Odpirajo ga v Cankarjevem domu v Ljubljani s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti, na temo Delavske svetovalnice. Mi pa se posvetimo še dvema sodobnima imenoma madžarske fotografije, Zsuzsanni Kemenesi in Anni Tihanyi, gre za projekt Tihe sile Galerije Photon in Madžarskega kulturnega centra Lisztov inštitut v Ljubljani. Potem pa gremo v Maribor na 3. festival humanistike Odprti horizonti.

15 min

Letošnji Festival dokumentarnega filma opisujejo kar kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Odpirajo ga v Cankarjevem domu v Ljubljani s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti, na temo Delavske svetovalnice. Mi pa se posvetimo še dvema sodobnima imenoma madžarske fotografije, Zsuzsanni Kemenesi in Anni Tihanyi, gre za projekt Tihe sile Galerije Photon in Madžarskega kulturnega centra Lisztov inštitut v Ljubljani. Potem pa gremo v Maribor na 3. festival humanistike Odprti horizonti.

Dan pred koncertom

Elgarjeve Variacije Enigma

11. 3. 2026

»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.

14 min

»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.

Literarna matineja

Izr. prof. dr. Namita Subiotto: "Presenečena sem bila nad strastnim kritičnim odzivom nekaterih dijakov"

11. 3. 2026

Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.

35 min

Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.

Arsove spominčice

Skladbe z violinistko Moniko Skalar

11. 3. 2026

Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi vrsto koncertantnih skladb z orkestrom in skladb z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47, Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8, Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 12. marca, ob 17.05.

55 min

Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi vrsto koncertantnih skladb z orkestrom in skladb z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47, Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8, Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 12. marca, ob 17.05.

Skladatelj tedna

Peter Iljič Čajkovski, 3. del

11. 3. 2026

V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.

54 min

V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.

Jazzovska jutranjica

Jazzovska jutranjica

11. 3. 2026

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

59 min

Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.

Glasbena jutranjica

Glasba Chopina in Ravela

11. 3. 2026

Na sporedu: Frédéric Chopin: Nokturno v Es – duru, op. 9, št. 2 Izvajalka: Letizia Michielon, klavir Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Izvajalci: Martha Argerich, klavir; Orkester Italijanske Švice in dirigent Jacek Kaspszyk Maurice Ravel: Španska rapsodija Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio

63 min

Na sporedu: Frédéric Chopin: Nokturno v Es – duru, op. 9, št. 2 Izvajalka: Letizia Michielon, klavir Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Izvajalci: Martha Argerich, klavir; Orkester Italijanske Švice in dirigent Jacek Kaspszyk Maurice Ravel: Španska rapsodija Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio

Lirični utrinek

Dennis Joseph Enright: Glagol misliti

11. 3. 2026

Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.

3 min

Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.

Glasbena jutranjica

Glasba Wagenseila, Straussa in Auberja

11. 3. 2026

Na sporedu: Georg Christoph Wagenseil: Koncert za harfo, dve violini in violončelo Izvajalci: Mojca Zlobko Vajgl, harfa; Miran Kolbl, violina; Rok Zgonc, violina; Miloš Mlejnik, violončelo Richard Strauss: Andante za rog in klavir, op. posth. Izvajalca: Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir Daniel François Esprit Auber: Rondo za violončelo in orkester Izvajalci: Martin Ostertag, violončelo; Radijski simfonični orkester iz Berlina in dirigent Roberto Paternostro

32 min

Na sporedu: Georg Christoph Wagenseil: Koncert za harfo, dve violini in violončelo Izvajalci: Mojca Zlobko Vajgl, harfa; Miran Kolbl, violina; Rok Zgonc, violina; Miloš Mlejnik, violončelo Richard Strauss: Andante za rog in klavir, op. posth. Izvajalca: Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir Daniel François Esprit Auber: Rondo za violončelo in orkester Izvajalci: Martin Ostertag, violončelo; Radijski simfonični orkester iz Berlina in dirigent Roberto Paternostro

Glasbeni poudarki

Aktualno v sredo

11. 3. 2026

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

2 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbena jutranjica

Glasba 18. stoletja

11. 3. 2026

Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d – molu Izvajalci: Irena Rovtar, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D – duru Izvajalca: Branimir Slokar, pozavna; Jugozahodnonemški komorni orkester in dirigent Paul Angerer Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo Izvajalci: Heinz Holliger, oboa; Maurice Bourgue, oboa;Klaus Thunemann, fagot; Klaus Stoll, kontrabas; Christiane Jaccottet, čembalo

58 min

Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d – molu Izvajalci: Irena Rovtar, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D – duru Izvajalca: Branimir Slokar, pozavna; Jugozahodnonemški komorni orkester in dirigent Paul Angerer Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo Izvajalci: Heinz Holliger, oboa; Maurice Bourgue, oboa;Klaus Thunemann, fagot; Klaus Stoll, kontrabas; Christiane Jaccottet, čembalo

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

11. 3. 2026

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Tanja Matijašević: Pesmi

10. 3. 2026

Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

10 min

Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.

Kultura

Kultura

10. 3. 2026

Na spored Kinodvora prihajajo štirje kratki animirani filmi. Drzne in humorne zgodbe o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi – Dekle, ki se ni balo medvedov, Julka, Nemogoč otrok in Plavutarji. V slovenskih kinematografih pa je že na sporedu film Nürnberg, ki prinaša realističen pogled na zgodovinska sojenja vojnim zločincem po drugi svetovni vojni. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani smo si ogledali razstavo Petra Nagliča, ki je bil ščetarski mojster, saj prihaja iz družine izdelovalcev krtač in čopičev iz okolice Kamnika. Velja pa tudi za enega od pionirjev reportažne fotografije pri nas.

8 min

Na spored Kinodvora prihajajo štirje kratki animirani filmi. Drzne in humorne zgodbe o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi – Dekle, ki se ni balo medvedov, Julka, Nemogoč otrok in Plavutarji. V slovenskih kinematografih pa je že na sporedu film Nürnberg, ki prinaša realističen pogled na zgodovinska sojenja vojnim zločincem po drugi svetovni vojni. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani smo si ogledali razstavo Petra Nagliča, ki je bil ščetarski mojster, saj prihaja iz družine izdelovalcev krtač in čopičev iz okolice Kamnika. Velja pa tudi za enega od pionirjev reportažne fotografije pri nas.

41 stopinj vročine

Tri zvezde

10. 3. 2026

V oddaji poslušamo: Ati Soss: Clarinetude - solista klarinetist Ati Soss in pianist Silvo Štingl Ivan Vinković: Vrijeme - solista trobentač Petar Ugrin in saksofonista Tone Janša, Andy Arnol Lado Rebrek/Jani Golob: Tri zvezde Jani Golob: Ovinek - solist saksofonist Tone Janša Janez Gregorc: Hera - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Andy Arnol

25 min

V oddaji poslušamo: Ati Soss: Clarinetude - solista klarinetist Ati Soss in pianist Silvo Štingl Ivan Vinković: Vrijeme - solista trobentač Petar Ugrin in saksofonista Tone Janša, Andy Arnol Lado Rebrek/Jani Golob: Tri zvezde Jani Golob: Ovinek - solist saksofonist Tone Janša Janez Gregorc: Hera - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Andy Arnol

Radijska igra

Helena Šukljan: Proge

10. 3. 2026

Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .

46 min

Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .

Literarni večer

Miroslav Košuta - Zadnji mornar slovenske poezije

10. 3. 2026

Miroslav Košuta, avtor številnih pesniških zbirk in dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bi jutri praznoval devetdesetletnico, a ga je pred dobrim mesecem prehitela smrt. "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," kot ga je nekoč opisal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, je pisal o morju, zamejstvu, minevanju, pa tudi o upanju - tej večnozeleni, nevenljivi rastlinici. Avtor scenarija oddaje Vlado Motnikar, igralci Zvone Hribar, Aleš Valič in Brane Grubar, napovedovalka Lidija Hartman, glasbenia opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija Gregor Tozon. Oddaja je bila posneta marca 2006.

35 min

Miroslav Košuta, avtor številnih pesniških zbirk in dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bi jutri praznoval devetdesetletnico, a ga je pred dobrim mesecem prehitela smrt. "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," kot ga je nekoč opisal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, je pisal o morju, zamejstvu, minevanju, pa tudi o upanju - tej večnozeleni, nevenljivi rastlinici. Avtor scenarija oddaje Vlado Motnikar, igralci Zvone Hribar, Aleš Valič in Brane Grubar, napovedovalka Lidija Hartman, glasbenia opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija Gregor Tozon. Oddaja je bila posneta marca 2006.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Igraj kolo

10. 3. 2026

V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se podajamo med obredne kresne napeve, svatovske pesmi in ljubezenske zgodbe, ki so se ohranile ob reki Kolpi. Prisluhnimo dragocenim arhivskim posnetkom, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta zbrali v svojem arhivu in predstavili na zgoščenkah Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe ter Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel, ob tem pa tudi nekaj novejšim posnetkom belokranjskih ljudskih pesmi, ki pričajo o tem, kako živa in navdihujoča ostaja belokranjska glasbena dediščina.

45 min

V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se podajamo med obredne kresne napeve, svatovske pesmi in ljubezenske zgodbe, ki so se ohranile ob reki Kolpi. Prisluhnimo dragocenim arhivskim posnetkom, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta zbrali v svojem arhivu in predstavili na zgoščenkah Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe ter Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel, ob tem pa tudi nekaj novejšim posnetkom belokranjskih ljudskih pesmi, ki pričajo o tem, kako živa in navdihujoča ostaja belokranjska glasbena dediščina.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz

Muzikal Oliver (2)

10. 3. 2026

Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.

30 min

Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.

Odprta knjiga na radiu

Darinka Kozinc: Les Goriciennes (14/16)

10. 3. 2026

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.

19 min

Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.

Jezikovni pogovori

Anuša Kodelja: Zame je bila pomembna tema, kako se izražati, če tvoj primarni jezik ni razumljen

10. 3. 2026

Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.

16 min

Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.

Zborovska glasba

Iz opusa Giuseppa Verdija

10. 3. 2026

V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.

31 min

V zborovskem mozaiku predvajamo tri skladbe iz niza Štirih duhovnih del/Quattro pezzi sacri Giuseppa Verdija: Ave Maria/Zdrava, Marija, Stabat Mater/Mati žalostna je stala in Laudi alla Vergine Maria / Hvalnice Devici Mariji za štiriglasni ženski zbor. Poslušamo Zbor Ernsta Senffa in Berlinske filharmonike pod vodstvom Carla Marie Giulinija.

KomentArt

Alenka Godec

10. 3. 2026

V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.

5 min

V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V drugi oddaji bo gostja ena najvidnejših slovenskih glasbenih izvajalk, Alenka Godec. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.

Pol ure kulture

Koprsko pokopališče: kulturni spomenik lokalnega pomena, nova zbirka Jane Kandare in klavirski recital Zoltana Fejervarija

10. 3. 2026

Koprsko mestno pokopališče je od nedavno razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Njegov najstarejši del predstavlja pomemben del kulturne dediščine mesta. Razglasitev za spomenik lokalnega pomena pokopališču zagotavlja varnost pred neprimernimi posegi in omogoča strokovno usmerjeno ohranjanje in vzdrževanje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pesnica in oblikovalka Jana Kandare v novi zbirki Zapisano v kartah, ki je izšla pri Založbi Obzorja, odpira svet arhetipov, navdihnjen s kultnim tarotom Rider-Waite, ki ga je leta 1908 ilustrirala prezrta umetnica in feministka Pamela Colman Smith, znana kot Pixie. Pesničin estetsko izbrušen jezik pa nas ne vodi le skozi simbole, temveč v globine osebnega in kolektivnega nezavednega. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in z virtuoznostjo na eni strani ter skromnostjo na drugi, navdušil občinstvo.

35 min

Koprsko mestno pokopališče je od nedavno razglašeno za kulturni spomenik lokalnega pomena. Njegov najstarejši del predstavlja pomemben del kulturne dediščine mesta. Razglasitev za spomenik lokalnega pomena pokopališču zagotavlja varnost pred neprimernimi posegi in omogoča strokovno usmerjeno ohranjanje in vzdrževanje v sodelovanju z Zavodom za varstvo kulturne dediščine Slovenije. Pesnica in oblikovalka Jana Kandare v novi zbirki Zapisano v kartah, ki je izšla pri Založbi Obzorja, odpira svet arhetipov, navdihnjen s kultnim tarotom Rider-Waite, ki ga je leta 1908 ilustrirala prezrta umetnica in feministka Pamela Colman Smith, znana kot Pixie. Pesničin estetsko izbrušen jezik pa nas ne vodi le skozi simbole, temveč v globine osebnega in kolektivnega nezavednega. V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je sinoči potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in z virtuoznostjo na eni strani ter skromnostjo na drugi, navdušil občinstvo.

Koncertni dogodki na tujem

Christian Tetzlaff in Simfonični orkester Berlinskega radia

10. 3. 2026

Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.

91 min

Simfonični orkester Berlinskega radia je 29. januarja v koncertni hiši v Berlinu nastopil pod taktirko svojega šefa dirigenta in umetniškega vodje Vladimirja Jurowskega in kot solista gostil rezidenčnega umetnika te sezone, violinista Christiana Tetzlaffa. Na programu so bili novo delo Slutnja Eduarda Resatscha, Fantazija za violino in orkester op. 24 Josefa Suka in Simfonija št. 6 v es-molu Sergeja Prokofjeva.

Ocene

Predstava Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta

10. 3. 2026

Glasbeno-plesni dogodek Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta jemlje navdih iz Logično-filozofskega traktata avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina, pod idejo in koncept se podpisuje koreograf Gregor Luštek. V njej ustvarjalci raziskujejo meje zvoka in svobodo plesa. Ideja in koncept: Gregor Luštek Avtorji in izvajalci: Eduardo Raon Irena Tomažin Zagoričnik Gregor Luštek Kristijan Krajnčan Kristýna Peldová Scenografija: Eduardo Raon Gregor Luštek Asistentka: Leja Jurišić

1 min

Glasbeno-plesni dogodek Meje mojega jezika pomenijo meje mojega sveta jemlje navdih iz Logično-filozofskega traktata avstrijskega filozofa Ludwiga Wittgensteina, pod idejo in koncept se podpisuje koreograf Gregor Luštek. V njej ustvarjalci raziskujejo meje zvoka in svobodo plesa. Ideja in koncept: Gregor Luštek Avtorji in izvajalci: Eduardo Raon Irena Tomažin Zagoričnik Gregor Luštek Kristijan Krajnčan Kristýna Peldová Scenografija: Eduardo Raon Gregor Luštek Asistentka: Leja Jurišić

Svet kulture

Slovensko-španska koprodukcija Upornica premierno na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu in pregledna razstava kiparja Gian Lorenza Berninija v Rimu

10. 3. 2026

Na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu je svetovno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Upornica; slovensko-špansko koprodukcijo je režirala katalonska režiserka Anne M. Bofarull, producent dokumentarnega filma pa je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger film. Ob 400. obletnici vatikanske bazilike pa so v rimskem Muzeju starejše umetnosti odprli pregledno razstavo znamenitega baročnega kiparja Gian Lorenza Berninija.

27 min

Na 28. mednarodnem festivalu dokumentarnega filma v Solunu je svetovno premiero doživel celovečerni dokumentarni film Upornica; slovensko-špansko koprodukcijo je režirala katalonska režiserka Anne M. Bofarull, producent dokumentarnega filma pa je Rok Biček iz produkcijske hiše Cvinger film. Ob 400. obletnici vatikanske bazilike pa so v rimskem Muzeju starejše umetnosti odprli pregledno razstavo znamenitega baročnega kiparja Gian Lorenza Berninija.

Prva vrsta

Larao

10. 3. 2026

V oddaji živo nastopa zasedba Larao: pevka Lara Oset, pianist Leon Firšt, kitarist Alen Kovše, kontrabasist Jaka Krušič ter bobnar Gregor Hrovat. Kot gost se bo pridružil še pevec Hauptman.

31 min

V oddaji živo nastopa zasedba Larao: pevka Lara Oset, pianist Leon Firšt, kitarist Alen Kovše, kontrabasist Jaka Krušič ter bobnar Gregor Hrovat. Kot gost se bo pridružil še pevec Hauptman.

Kulturnice

Koža zemlji

10. 3. 2026

Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim.

11 min

Dati kožo nazaj zemlji. Kožo kot mejo in hkrati kot most za stik med notranjim in zunanjim.

Prva vrsta

Larao

10. 3. 2026

Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.

31 min

Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.

Arsove spominčice

Deset duhovnih pesmi Huga Wolfa

10. 3. 2026

V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.

53 min

V zbirki Španska pesmarica, ki vsebuje 10 duhovnih in 34 posvetnih španskih pesmi iz 16. in 17. stoletja, je Wolf dosegel kompozicijsko zrelost. Deset duhovnih pesmi v redkeje izvajani priredbi Maxa Regerja za sopran in orgle sta ob 160. obletnici Wolfovega rojstva, leta 2020, na nosilec zvoka posneli sopranistka Theresa Plut in organistka Polona Gantar. Rdeča nit desetih duhovnih pesmi je človekovo ozaveščanje grešnosti in iskanje Božje milosti.

Oder

"Skupni imenovalec izbranih predstav je pojem odgovornosti." Zala Dobovšek, selektorica predstav na 56. Tednu slovenske drame

10. 3. 2026

Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!

43 min

Bliža se 27. marec, Svetovni dan gledališča. Na ta dan se tradicionalno začenja Teden slovenske drame in letos bo Prešernovo gledališče v Kranju gostilo 56. festival slovenske dramatike in uprizoritvenih umetnosti, ki svojo besedilno snov zajemajo iz že gotovih dramskih in gledaliških besedil, množica letošnjih uprizoritev, ki se bodo na festivalu predstavile in tudi tekmovale za festivalske nagrade, pa so nastale po principih snovalnega gledališče, ki svoje vire iščejo tako v literarnih kot neliterarnih gradivih. Selektorica letošnjega tekmovalnega in spremljevalnega programa predstave je dr. Zala Dobovšek, dramaturginja, gledališka kritičarka in raziskovalka, docentka na Oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, ki je tudi gostja tokratne oddaje. Vabimo vas k poslušanju!

Slovenski solisti

Mario Kurtjak: "Komorna glasba je tisti del glasbe, kjer se najbolje počutim in jo vedno z nasmehom igram."

10. 3. 2026

Mario Kurtjak je akademski kitarist, profesor kitare, skladatelj in kemik z doktoratom znanosti. Po zaključenem študiju kitare pri profesorju Andreju Grafenauerju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je prejel tudi Prešernovo nagrado, je z odliko zaključil še podiplomski študij na Royal Academy of Music v Londonu, kjer je študiral kitaro pri profesorjih Michaelu Lewinu, Davidu Russellu in Fabiu Zanonu. Leta 2019 je osvojil 2. nagrado in nagrado občinstva na prestižnem 16. tekmovanju "Miguel Llobet" v Barceloni. Redno koncertira kot solist in član različnih komornih skupin, najaktivneje v Slovenskem kitarskem kvartetu, v duu z baritonistom Petrom Grdadolnikom in v Solent duu s kolumbijsko sopranistko Melizo Metzger.

58 min

Mario Kurtjak je akademski kitarist, profesor kitare, skladatelj in kemik z doktoratom znanosti. Po zaključenem študiju kitare pri profesorju Andreju Grafenauerju na Akademiji za glasbo v Ljubljani, kjer je prejel tudi Prešernovo nagrado, je z odliko zaključil še podiplomski študij na Royal Academy of Music v Londonu, kjer je študiral kitaro pri profesorjih Michaelu Lewinu, Davidu Russellu in Fabiu Zanonu. Leta 2019 je osvojil 2. nagrado in nagrado občinstva na prestižnem 16. tekmovanju "Miguel Llobet" v Barceloni. Redno koncertira kot solist in član različnih komornih skupin, najaktivneje v Slovenskem kitarskem kvartetu, v duu z baritonistom Petrom Grdadolnikom in v Solent duu s kolumbijsko sopranistko Melizo Metzger.

Jazz session

Elvis Costello & WDR Big Band

11. 3. 2026

Elvis Costello (vokal) WDR Big Band (dirigent Michael Leonhart) Simon Oslender (klaviature) Bruno Müller (kitara) Thomas Stieger (bobni)

67 min

Elvis Costello (vokal) WDR Big Band (dirigent Michael Leonhart) Simon Oslender (klaviature) Bruno Müller (kitara) Thomas Stieger (bobni)


Čakalna vrsta

Prispevki Jazz session

RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine