Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sinoči smo si v Kosovelovem domu Sežana ogledali premiero gledališkega informansa TO::MAJ/Kosovelov krog, pod katerega se podpisujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Predstavimo še knjigo Jurija Hudolina Zakon privlačnosti, o Devinskem in Miramarskem gradu, ki je izšla danes, in se ozremo na prihajajoči konec tedna, ko bo tudi na Primorskem potekal arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za današnji glasbeni okvir pa je Armando Šturman izbral pesmi na temo četrtega od elementov, ki tvorijo svet - ogenj.
Sinoči smo si v Kosovelovem domu Sežana ogledali premiero gledališkega informansa TO::MAJ/Kosovelov krog, pod katerega se podpisujejo Dragan Živadinov, Dunja Zupančič in Aljoša Živadinov Zupančič. Predstavimo še knjigo Jurija Hudolina Zakon privlačnosti, o Devinskem in Miramarskem gradu, ki je izšla danes, in se ozremo na prihajajoči konec tedna, ko bo tudi na Primorskem potekal arhitekturni festival Odprte hiše Slovenije. Za današnji glasbeni okvir pa je Armando Šturman izbral pesmi na temo četrtega od elementov, ki tvorijo svet - ogenj.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
22. aprila leta 1878 se je v Ljubljani rodila Zofka Kveder, ki ji v letošnjem letu namenjamo posebno pozornost. Ob 100. obletnici njene smrti, ki bo novembra, je namreč leto 2026 razglašeno za leto Zofke Kveder. S svojim peresom se je pisateljica dotikala vaške in socialne tematike, poudarjeno je pisala o ženskah, o izkoriščanju in podrejenosti žensk, o izseljenstvu. V tokratni oddaji Katja Mihurko, urednica Zbranih del Zofke Kveder, govori o četrti knjigi, ki med drugimi literarnimi deli obsega tudi roman Nada. Pogovor je nastal pred devetimi leti.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
Klavirski trio Ad Astra je eden od letošnjih prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo. Članice so jo osvojile za izvedbo koncerta v ciklu Mladi virtuozi Festivala Ljubljana in za izvedbo petih samostojnih koncertov v ciklu GM oder Glasbene mladine Slovenije. Ob pogovoru z glasbenicami poslušamo tudi njihovo izvedbo 3. stavka – Allegro vivace iz Klavirskega tria v fis-molu Arna Babadžanjana in odlomek Tria za violino, violončelo in klavir v d-molu, št. 1, op. 32 Antona Arenskega. Trio Ad Astra sestavljajo violinistka Marija Terezija Kolman, violončelistka Nuša Planinc in pianistka Neža Tovšak.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
V Narodni galeriji v Ljubljani je od danes za javnost na ogled razstava del Toneta Kralja, enega izmed najbolj prepoznavnih slovenskih umetnikov z močnim socialnim čutom in etično držo. Razstava se osredotoča na čas umetnikovega oblikovanja in mednarodnega prepoznavanja njegovih del, ki so nastajala v dialogu z evropskimi modernističnimi tokovi, Na odru SNG Opera in balet Ljubljana bo nocoj zaživela baletna priredba brezčasne pravljične klasike Alica v čudežni deželi v režiji in koreografiji kubanskega koreografa Howarda Quintera Lopeza. Znana zgodba Lewisa Carrolla o deklici, ki sledi Belemu zajcu v svet nenavadnih preobrazb, tokrat dobiva novo, plesno interpretacijo, ki združuje klasično baletno tehniko, izrazito vizualno podobo in širok razpon likov. V oddaji Odprta knjiga drevi začenjamo brati novo literarno delo: roman Štefana Kardoša Veter in odmev. Kot še nekatera druga njegova dela je tudi to postavljeno v podeželsko okolje. V ospredju je nasprotje med trdno, zaprto skupnostjo in izstopajočim, neprilagojenim posameznikom. Besedilo romana bo v 26 nadaljevanjih bral igralec Dario Varga.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Sancanova glasba poslušalca vabi, nagovarja, a je hkrati prefinjena in večplastna. Zanimivo je dejstvo, da se je Pierre Sancan spoprijemal s podobnimi izzivi odrskega strahu kot njegov učitelj Yves Nat. Čeprav številni Sancanovo največjo vrednost pripisujejo pedagoškemu delu, menimo, da je poleg sicer skromne snemalne dediščine enako pomembna ustvarjalnost, ki jo je pustil za seboj. Bil je skladatelj velikega formata z dokaj omejenim opusom. Leto za tem, ko je Yves Nat izvedel svoj klavirski koncert, je leta 1955 nastal koncert, ki ga je Pierre Sancan posvetil svoji soprogi. To je privlačno delo v ustaljenem tristavčnem ustroju, ki v sebi zaobjema številne menjave tempa; gre za značilno pisavo pianista skladatelja, z barvito, natančno orkestracijo in jasno solistično vlogo klavirja. Sancan je koncert prvi izvajal in tudi posnel.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
V filmski družbeni satiri Zemljo krast, ki ta teden začenja svojo distribucijsko pot po slovenskih kinematografih, spremljamo para staršev in njihovo druženje neki večer ob kozarcu vina – druženje, ki preide v bojevito kresanje mnenj. V enakovrednih vlogah v filmu nastopajo Suzana Krevh, Tines Špik, Lara Maria Vouk in Andraž Jug. Film je bil posnet v dveh dneh in je nastal med drugimi plačanimi projekti. To je sicer že osmi skupni projekt ustvarjalnega tandema Iza Strehar in Žiga Virc (nazadnje smo si lahko ogledali njun arhivski dokumentarec Poletje ’91), pripravljata že nov celovečerni film in nadaljevanko. Film Zemljo krast skozi pogovore, ki smo jim priča, načne zelo resne teme in politična vprašanja, vse skupaj pa prežema satiričen humor, značilen tako za dela Ize Strehar (najbolj je znana po scenariju za film Prasica, slabšalni izraz za žensko) kot za Žigo Virca (Trst je naš, Houston, imamo problem). Pogovarjala se je Tesa Drev Juh, oddajo je posnel Franci Moder.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Vprašanje konca Puccinijeve opere Turandot ostaja eno najbolj kompleksnih in metodološko izzivalnih področij operne teorije, saj neposredno zadeva temeljne kategorije, kot so avtorstvo, zgodovinska avtentičnost, estetska legitimnost in ontologija umetniškega dela. Tradicionalna rešitev Franca Alfana, ki je vse 20. stoletje veljala za normativno rešitev vprašanja nedokončanosti, temelji na paradigmi rekonstrukcije, radikalen premik v razumevanju pojma nedokončanosti pa pomeni verzija Luciana Beria, verzija, ki ne poskuša zapolniti vrzeli, pač pa jih eksplicitno poudari kot metakompozicijski komentar Puccinijeve zapuščine.
Vprašanje konca Puccinijeve opere Turandot ostaja eno najbolj kompleksnih in metodološko izzivalnih področij operne teorije, saj neposredno zadeva temeljne kategorije, kot so avtorstvo, zgodovinska avtentičnost, estetska legitimnost in ontologija umetniškega dela. Tradicionalna rešitev Franca Alfana, ki je vse 20. stoletje veljala za normativno rešitev vprašanja nedokončanosti, temelji na paradigmi rekonstrukcije, radikalen premik v razumevanju pojma nedokončanosti pa pomeni verzija Luciana Beria, verzija, ki ne poskuša zapolniti vrzeli, pač pa jih eksplicitno poudari kot metakompozicijski komentar Puccinijeve zapuščine.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Pesnik, pisatelj, komediograf, prevajalec in še marsikaj Andrej Rozman - Roza je ob dogajanju v Gazi napisal Pesem za Palestino, skratka, ni molčal, ni se ozrl stran, niti se ni pokril čez glavo z odejo, ampak je sugestivno upesnil svojo humanistično držo. Režiser Klemen Markovčič, igralec Željko Hrs, redaktorica Petra Meterc. Produkcija 2024.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Kratko zgodbo Gozd je napisal šestdesetletni finski pisatelj Petri Tamminen, avtor več romanov, zbirk kratke proze in radijskih iger. Njegova dela so prevedena v več kot 10 jezikov, v slovenščini imamo eno samo Tamminenovo knjigo z naslovom Skrivališča, ki je izšla pri Literarno umetniškem društvu Literatura. To je izbor zgodb iz treh knjig, v njem pa smo našli tudi zgodbo Gozd, o katerem pripoveduje avtor kot "Finec, ki se skriva v gozdu že tako dolgo, da se je gozd začel skrivati v njem". S prefinjenim humorjem in sproščenim tokom misli govori o povezanosti človeka, moškega, z naravo. Zgodbo je prevedla Julija Potrč. Igralec Žan Brelih Hatunić, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, režiser Marko Rengeo, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Konec marca je filma Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča italijansko premiero doživel v Pordenonu, sinoči pa so ga predvajali v Gorici. Dokumentarni film iz leta 2022 je sprožil številne odzive in raziskave, saj govori o obstoju skrivnostne skupine premožnih tujcev, ki so med letoma 1992 in 1996 plačevali za možnost streljanja na prebivalce obleganega mesta. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so danes predstavili monografijo Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, ki se posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v izbranem obdobju v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu. Več pa tudi o nagrajencu evropske filmske nagrade občinstva lux, ki so jo razglasili sinoči v Evropskem parlamentu.
Konec marca je filma Sarajevo safari režiserja Mirana Zupaniča italijansko premiero doživel v Pordenonu, sinoči pa so ga predvajali v Gorici. Dokumentarni film iz leta 2022 je sprožil številne odzive in raziskave, saj govori o obstoju skrivnostne skupine premožnih tujcev, ki so med letoma 1992 in 1996 plačevali za možnost streljanja na prebivalce obleganega mesta. V Muzeju sodobne umetnosti Metelkova so danes predstavili monografijo Želje in protislovja: Likovno in arhitekturno razstavljanje v Sloveniji 1947–1979, ki se posveča izbranim primerom likovnega in arhitekturnega razstavljanja v izbranem obdobju v luči političnih in družbenih razmer tedanje Jugoslavije ter njenega položaja v svetu. Več pa tudi o nagrajencu evropske filmske nagrade občinstva lux, ki so jo razglasili sinoči v Evropskem parlamentu.
Antično mesto, ki je leta 79 ugasnilo pod pepelom ob izbruhu Vezuva, je ob ponovnem odkritju sredi 18. stoletja osupnilo, prevzelo in povzročilo pravo evforijo. Pod debelo plastjo pepela in lave se je namreč ohranilo celotno mesto, prav do najmanjših podrobnosti. Z mavčnimi odlitki pa je svet dobil vpogled v zadnje trenutke tisočev žrtev. Pompeji še niso popolnoma raziskani, neodkrita naj bi bila četrtina mesta, zato tam nenehno potekajo izkopavanja in restavriranje najdb, z novimi znanstvenimi dognanji pa raziskovalci sestavljajo zgodbo o žrtvah in življenju v tem antičnem mestu. Pompeji hkrati navdušujejo in navdajajo z grozo in so že vse od odkritja navdih tudi mnogim umetnikom.
Antično mesto, ki je leta 79 ugasnilo pod pepelom ob izbruhu Vezuva, je ob ponovnem odkritju sredi 18. stoletja osupnilo, prevzelo in povzročilo pravo evforijo. Pod debelo plastjo pepela in lave se je namreč ohranilo celotno mesto, prav do najmanjših podrobnosti. Z mavčnimi odlitki pa je svet dobil vpogled v zadnje trenutke tisočev žrtev. Pompeji še niso popolnoma raziskani, neodkrita naj bi bila četrtina mesta, zato tam nenehno potekajo izkopavanja in restavriranje najdb, z novimi znanstvenimi dognanji pa raziskovalci sestavljajo zgodbo o žrtvah in življenju v tem antičnem mestu. Pompeji hkrati navdušujejo in navdajajo z grozo in so že vse od odkritja navdih tudi mnogim umetnikom.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
Sergej Prokofijev ni bil violinist, do drugačnih, izvirnih spoznanj se je dokopal kot razmišljujoč umetnik, ki je nove izrazne možnosti solistične violine uveljavil po logiki svoje pameti. Sredi prve polovice dvajsetega stoletja je glasba osvojila različne tehnike, osvojila je nove slogovne okvire. Obdržala je tudi prefinjeno barvitost solističnega godala.
V Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica so ob 20. sezoni bralnega projekta Primorci beremo opisali pomen projekta za lokalno in širšo skupnost, naredili pregled dveh desetletij delovanja projekta ter predstavili letošnji izbor knjig in spremljevalne dejavnosti. Letos bo projekt Primorci beremo potekal med 23. aprilom in 6. novembrom. Seznam sestavlja 74 proznih del in 13 pesniških zbirk. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo napovedali premiero novega slovenskega film Zemljo krast. Ponudimo pa tudi predlog za obisk enega najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti, ki mu pravijo preprosto: MART. V njem si lahko poleg stalne zbirke v teh dneh ogledate dve pregledni razstavi, ki povezujeta poglavitne umetniške struje Sredozemlja in Srednje Evrope v prvi polovici 20. stoletja. Iztok Novak je za glasbeno opremo oddaje izbral Chrisa Stapletona. Z glasom je povezal country, soul in blues v eno samo iskreno zgodbo.
V Goriški knjižnici Franceta Bevka Nova Gorica so ob 20. sezoni bralnega projekta Primorci beremo opisali pomen projekta za lokalno in širšo skupnost, naredili pregled dveh desetletij delovanja projekta ter predstavili letošnji izbor knjig in spremljevalne dejavnosti. Letos bo projekt Primorci beremo potekal med 23. aprilom in 6. novembrom. Seznam sestavlja 74 proznih del in 13 pesniških zbirk. Podrobnosti v oddaji, v kateri bomo napovedali premiero novega slovenskega film Zemljo krast. Ponudimo pa tudi predlog za obisk enega najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti, ki mu pravijo preprosto: MART. V njem si lahko poleg stalne zbirke v teh dneh ogledate dve pregledni razstavi, ki povezujeta poglavitne umetniške struje Sredozemlja in Srednje Evrope v prvi polovici 20. stoletja. Iztok Novak je za glasbeno opremo oddaje izbral Chrisa Stapletona. Z glasom je povezal country, soul in blues v eno samo iskreno zgodbo.
Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.
Tokrat se posvečamo četrti Mozartini, ki je 12. aprila potekala v Slovenski filharmoniji, in Mladinskemu pevskemu festivalu Celje, ki letos beleži 80 let, potekal pa je vse od 31. marca. Poleg tega bomo povedali še, kdo so prejemniki letošnjih Gerbičevih nagrad in priznanj ter omenili koncert mladih glasbenikov v koprskem studiu Hendrix in uprizoritev opere Madamme Butterfly v Trstu. V soboto, 18. aprila, pa vas v Slovensko filharmonijo vabijo učenci Glasbene šole Arsem, ki letos beleži 15 let delovanja.
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
»Liszt me navdušuje že dolgo, in če je le možnost, ga vključim v svoje koncertne programe,« je zapisala sopranistka Diana Damrau, ki bo tokrat poustvarila nekatera njegova samospevna dela. »Tako z izoblikovanimi pevskimi deli kot z edinstveno klavirsko spremljavo je pripomogel k razvoju samospeva kot glasbene oblike, v njegovih delih za glas in klavir pa se zrcali tudi njegovo eklektično življenje. Uglasbeni Petrarkovi soneti zvenijo resnično italijansko, uglasbitvam Goethejevih besedil ne manjka ničesar, kar imajo kompozicije germanskih sodobnikov, iz njegovih madžarskih samospevov veje avtentičen pridih ciganskega melosa, in če poslušamo njegove francoske melodije, se zdi, kot da sedimo v katerem izmed pariških salonov.«
Odpravili se bomo po poti filma Zemljo krast, razstave ustvarjanja kultnega uličnega umetnika Banksyja, ki si jo je mogoče ogledati v Bologni, in festivala Evropske arhitekturne platforme LINA z naslovom (ne)Običajne prakse, ki se danes začne v Ljubljani.
Odpravili se bomo po poti filma Zemljo krast, razstave ustvarjanja kultnega uličnega umetnika Banksyja, ki si jo je mogoče ogledati v Bologni, in festivala Evropske arhitekturne platforme LINA z naslovom (ne)Običajne prakse, ki se danes začne v Ljubljani.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Josepha Lauberja, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Uroša Kreka, Pierra Bouleza in Louisa Ganna. V Arsovih spominčicah bomo predstavili flavtistko Ireno Kavčič, ki je postala solistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija septembra 2012. Rodila se je v Šempetru pri Novi Gorici, glasbeno šolo je obiskovala v Tolminu pri prof. Maji Klajnšček, nato se je ob gimnaziji v Kopru glasbeno izobraževala v CGV Koper pri prof. Alenki Zupan. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala pri prof. Karolini Šantl - Zupan, nato pa še na Visoki šoli za glasbo kraljice Sofije v Madridu pri prof. Jacquesu Zoonu. Flavtistko Ireno Kavčič bomo predstavili kot komorno glasbenico in solistko z orkestrom: v stavkih Mascarade in Pavani iz Srednjeveških plesov za flavto in harfo Josepha Lauberja, 2. in 3. stavku Koncerta za flavto in harfo v C-duru, KV 299, Wolfganga Amadeusa Mozarta, pihalnem kvintetu Episodi concertanti Uroša Kreka in skladbi Dérive za šest izvajalcev Pierra Bouleza, s pianistom pa bo izvedla še Andante in Scherzo Louisa Ganna. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 16. aprila, ob 17.05.
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
Ljudske pravljice s srečnim koncem niso redke. A kaj pravzaprav pomeni srečen konec neke ljudske pravljice? In kaj o družbi, iz katere ta pravljica izvira, govori dejstvo, da je srečen konec zgodbe v tem, da se njena protagonistka navsezadnje spremeni v moškega? V junaka, torej. Kako pogoste so sploh ljudske zgodbe, ki ženski ali dekletu pripišejo aktivno, močno, neupogljivo držo? O tem in še marsičem drugem razmišljamo z mag. Špelo Frlic, pisateljico, odlično pripovedovalko in raziskovalko ljudskih pravljic. Povod za pogovor je bil izid njene knjige Dekle, obljubljeno soncu; v njej je avtorica združila 29 priredb bosanskih, hrvaških, makedonskih, slovenskih in srbskih ljudskih pripovedi, ki v središče postavljajo raznolike, a vselej močne, aktivne protagonistke. Knjigo je ilustrirala Ana Zavadlav. Ponovitev oddaje.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
"Ernest Bloch se mi je vedno zdel kot eno izmed sedmih čudes. Kot Herkules je na svojih ramenih nosil svet ekstaze in bolečine. Zdelo se je tudi, da je v popolnem sožitju s prostranimi razgledi in nazobčanimi vrhovi švicarskih Alp, ob katerih se je rad fotografiral (bil je izjemen fotograf, eden prvih navdušencev nad Leico!). Enake občutke je izžareval na plaži Agate, prežeti z bučečimi pacifiškimi valovi. Bogovi so ga oblikovali v nadčloveškem kalupu – preroške velikosti in vizije, moči in vitalnosti, ki je presegala običajne smrtnike." Yehudi Menuhin.
Minuli teden bi slavila legendarna pevka Carmen Mcrae, ki se je rodila pred 106. leti. Mojca Maljevac se je v oddaji spominja z albumom Carmen sings Monk.
Minuli teden bi slavila legendarna pevka Carmen Mcrae, ki se je rodila pred 106. leti. Mojca Maljevac se je v oddaji spominja z albumom Carmen sings Monk.
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini smo v živo gostili trobentačico, skladateljico, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda je tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Pred petkovim koncertom v ljubljanski Kazini smo v živo gostili trobentačico, skladateljico, dirigentko in še marsikaj, Štěpánko Balcarovo. Beseda je tekla o prihajajočem petkovem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njeni življenjski in glasbeni poti in še o marsičem. S slovito češko jazzistko se je pogovarjal Hugo Šekoranja.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Yolanda Castaño je španska pesnica, esejistka, urednica in kuratorka. Doslej je objavila sedem pesniških zbirk v galicijščini in španščini; nazadnje Profundidade de campo ("Globina polja"), "Erofanija" in A segunda lingua ("Drugi jezik"). Njene pesmi so prevedene v več kot 30 jezikov. Prejela je številne nagrade, med drugim nacionalno kritiško nagrado in nagrado avtor leta, ki jo podeljuje Galicijsko knjigotrško združenje, poleg tega pa še več mednarodnih štipendij. Avtorica združuje poezijo z glasbo, vizualnimi umetnostmi, videom, arhitekturo, filmskimi panoramami, stripi, plesom in celo kuhanjem. Za več teh sodelovanj je bila tudi nagrajena. Izbrali smo njeno pesem Raje mrtva (kot vzdrževana). Prevajalka Marjeta Drobnič, režiser Alen Jelen, igralka Lara Wolf, redaktorica Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Miklós Rózsa je zaslovel v Hollywoodu kot pisec filmske glasbe za skoraj sto filmov. V tridesetih letih prejšnjega stoletja ga je Arthur Honneger seznanil s filmsko umetnostjo, in s priložnostmi, ki se ponujajo v ustvarjanju filmske glasbe, in tako je Rózsa postal eden najbolj cenjenih skladateljev filmske glasbe dvajsetega stoletja, in je ta sloves obdržal vse do sedemdesetih let. Vendar je, kot je sam pravil, živel 'dvojno življenje' in je poleg filmske glasbe ustvaril tudi precejšnje število koncertov in simfoničnih del, ki niso bila vezana na filmsko umetnost.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Ob omembi madžarske klasične glasbe zagotovo ne moremo mimo Franza Listza, ki je že za časa svojega življenja postal prava glasbena legenda. Izjemnega pianista so mnogi primerjali s Paganinijem, saj je z izjemno pianistično tehniko presegal predstave o tem, kaj je na klavirju možno zaigrati. Lizt je tudi kot skladatelj vplival na potek razvoja glasbe, še posebej simfonične glasbe, ko je uglasbil številne literarne predloge, ter zgodovinske in mitološke teme.
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Eden redkeje izvajanih, pa vendar tudi eden največjih koncertov za to glasbilo iz zadnjega stoletja dan pred izvedbo na sedmem večeru Kromatike s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija predstavlja tokratna solistka Sara Čano.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Že desetletja delujoči skupini Zmelkoow, ki je s svojimi komadi pustila večni pečat na domači sceni, se je nedolgo tega zgodil nov album. Pod zaporedno številko deset, preroško naslovljen "Plus". Seveda je edino pravšnje prizorišče za njegovo, tako realno kot tudi virtualno predstavitev širšim množicam, naš prestižni studio Hendrix. Zgodilo se bo na dan železničarjev in v izogib požarom bo sicer utečeno dogajanje potekalo tudi po drugem tiru. Kretničarja bosta torej dva: Armando Šturman in DJ Lovro. Vabljeni k ogledu!
Že desetletja delujoči skupini Zmelkoow, ki je s svojimi komadi pustila večni pečat na domači sceni, se je nedolgo tega zgodil nov album. Pod zaporedno številko deset, preroško naslovljen "Plus". Seveda je edino pravšnje prizorišče za njegovo, tako realno kot tudi virtualno predstavitev širšim množicam, naš prestižni studio Hendrix. Zgodilo se bo na dan železničarjev in v izogib požarom bo sicer utečeno dogajanje potekalo tudi po drugem tiru. Kretničarja bosta torej dva: Armando Šturman in DJ Lovro. Vabljeni k ogledu!
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Jacqueline Harpman (1929–2012) je bila belgijska pisateljica in psihoanalitičarka. Rodila se je v Bruslju v judovski družini in med drugo svetovno vojno preživela leta izgnanstva v Maroku, kar je v njenem pisanju pustilo občutek razseljenosti in izgube. Po študiju medicine se je posvetila psihiatriji in pozneje psihoanalizi, hkrati pa je ostala zavezana literaturi. Jacqueline Harpman je pogosto pisala o ženskah, ki iščejo svoj glas v svetu, ki jim ga vztrajno odreka. Takšen je tudi njen distopični roman Jaz, ki nisem nikoli poznala moških, srhljiva pripoved o osamljenosti, spominu in človeški potrebi po smislu. V romanu je v podzemni ječi zaprtih devetintrideset žensk in eno dekle. Vsi stražarji so moški in z njimi nikoli ne govorijo. Dekle, osrednji lik romana, je edina med zapornicami, ki se ne spominja zunanjega sveta, nobena pa ne ve, zakaj so zaprte. Roman je avtorica v francoščini izdala leta 1995, njegov zadnji ponatis v angleščini pa je, zahvaljujoč nenadni priljubljenosti na TikToku, postal prava literarna prodajna uspešnica. Jaz, ki nisem nikoli poznala moških je prva avtoričina knjiga, ki jo lahko prebiramo v slovenščini; za založbo Analecta jo je prevedel Jernej Pribošič. Avtor prevoda Jernej Pribošič, režiser Marko Rengeo, interpretka Mina Švajger, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, redaktorica Petra Meterc. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Prislušamo del posnetka koncerta, ki smo ga posneli 2. aprila letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Big Band RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je s tem koncertom končal svojo poklicno kariero. Lojze Krajnčan je bil namreč član Big Banda RTV Slovenija več kot štirideset let. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je obsežen in tudi izredno raznovrsten: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih skladb in resne klasične glasbe, do del za simfonični, revijski in jazzovski orkester. Ob Big Bandu RTV Slovenija so nastopili gostje: pevka Nina Strnad, saksofonist Jure Pukl, pevec Žigan Krajnčan, pianist Aljoša Kavčič, basist Jošt Lampret, tolkalist Lazaro Amed Zumeta in bobnar Kristijan Krajnčan. Poslušamo skladbe: Bitter Sweets, Serenada, Don't Keep tle Love Waiting ter Kolk je pa ura.
Prislušamo del posnetka koncerta, ki smo ga posneli 2. aprila letos v Linhartovi dvorani Cankarjevega doma. Big Band RTV Slovenija je nastopil pod vodstvom dirigenta Lojzeta Krajnčana, ki je s tem koncertom končal svojo poklicno kariero. Lojze Krajnčan je bil namreč član Big Banda RTV Slovenija več kot štirideset let. Obiskoval je Glasbeno akademijo v Gradcu, pozneje pa se je izobraževal tudi na univerzi Berklee v Bostonu. Najprej se je zaposlil kot pozavnist v Simfoničnem orkestru RTV Slovenija, po letu dni je postal član hišnega jazzovskega orkestra, leta 1993 pa tudi njegov stalni dirigent. V vseh teh letih se je podpisal pod številne projekte; njegov opus je obsežen in tudi izredno raznovrsten: od otroških skladb, šansonov, predelav ljudskih skladb in resne klasične glasbe, do del za simfonični, revijski in jazzovski orkester. Ob Big Bandu RTV Slovenija so nastopili gostje: pevka Nina Strnad, saksofonist Jure Pukl, pevec Žigan Krajnčan, pianist Aljoša Kavčič, basist Jošt Lampret, tolkalist Lazaro Amed Zumeta in bobnar Kristijan Krajnčan. Poslušamo skladbe: Bitter Sweets, Serenada, Don't Keep tle Love Waiting ter Kolk je pa ura.
Z odprtjem velike razstave del Toneta Kralja v Narodni galeriji v Ljubljani bo imela slovenska javnost prvič možnost videti dve pomembni sliki Saloma in Zadnja večerja. Prvo hranijo v Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, ki je tudi pobudnica razstavnega projekta, drugo v Narodni galeriji. Ob tej priložnosti so na obeh slikah izvedli konservatorsko-restavratorski poseg, ki je bil zaradi izjemnih dimenzij dela, ponekod pa tudi slabega stanja precej zahteven. Preverili smo, kako je potekalo restavriranje, kaj so strokovnjaki med posegom ugotovili o obeh delih, pa tudi, kako se sliki umeščata v Kraljev opus.
Z odprtjem velike razstave del Toneta Kralja v Narodni galeriji v Ljubljani bo imela slovenska javnost prvič možnost videti dve pomembni sliki Saloma in Zadnja večerja. Prvo hranijo v Galeriji Božidar Jakac - Muzeju moderne in sodobne umetnosti v Kostanjevici na Krki, ki je tudi pobudnica razstavnega projekta, drugo v Narodni galeriji. Ob tej priložnosti so na obeh slikah izvedli konservatorsko-restavratorski poseg, ki je bil zaradi izjemnih dimenzij dela, ponekod pa tudi slabega stanja precej zahteven. Preverili smo, kako je potekalo restavriranje, kaj so strokovnjaki med posegom ugotovili o obeh delih, pa tudi, kako se sliki umeščata v Kraljev opus.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
Besedilo o prihodu v St. Paulo utripa od življenja pristaniškega mesta, vendar ga Vitomil Zupan vidi dlje in globlje: v tok in usodo njegove zgodovine. Pesem tako postane lucidna in zgoščena analiza časa. Radijsko igro smo posvetili dramskemu igralcu Žanu Koprivniku, članu Drame SNG Maribor, ki je letošnji prejemnik igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dvoletno obdobje. Režiserka: Maša Pelko Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Avtorica izvirne glasbe: Mateja Starič Lektorica za portugalski jezik: Maja Žvokelj Interpretka in interpreti - Branko Jordan, Nina Ivanišin, Nejc Cijan Garlatti, Žan Koprivnik Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 2021.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
France Prešeren je Krst pri Savici, obsežno epsko-lirsko pesnitev, ki je ob Sonetnem vencu njegovo najbolj celovito delo, napisal v drugi polovici leta 1835. Pesnitev je končal januarja leta 1836, 14. aprila tega leta jo je izdal v samozaložbi v 600 izvodih. Natisnil jo je tiskar Jožef Blaznik v Ljubljani. Pesnitev sestavljajo trije deli. Prvi je sonet, posvečen prijatelju Matiji Čopu, ki je umrl leto pred izidom. Osrednji del predstavljata Uvod (iz 25 tercin) in Krst (53 stanc). Prešeren je pesnitev leta 1846, ko jo je objavil v Poezijah, nekoliko spremenil. Krst pri Savici vključuje glavne teme Prešernovega pesnjenja: narodno zgodovinsko, bivanjsko, tudi pesniško. V ospredju pa je v Krstu tudi verska tematika. Prešeren je črpal iz Valvasorjeve Slave vojvodine Kranjske ter iz dela Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Antona Tomaža Linharta. Na primeru Črtomirja in Bogomile tematizira pokristjanjevanje Slovanov v 8. stoletju. Z interpretativno zahtevno Prešernovo pesnitvijo so se ob 190-letnici izida za Literarni večer na Arsu tokrat soočili študenti in študentka Akademije za gledališče, radio, film in televizijo v Ljubljani pod mentorskim vodstvom Aleša Valiča, ki je na AGRFT profesor za dramsko igro in umetniško besedo. V Literarnem večeru nastopajo Čarna Lampret kot Bogomila, Marko Rafolt kot Črtomir in Nejc Kravos v vlogi Duhovna; pesem Matiju Čopu in Uvod h Krstu pri Savici interpretira Urban Brenčič, Peter Podgoršek pa nastopa kot Pripovedovalec in bralec veznega besedila v Krstu. Glasbo je izbrala Darja Hlavka Godina, tonska mojstra sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar, režiral je Alen Jelen.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.
V oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi poslušamo Bogdano Herman z Andijem Sobočanom in Marko bando, Gorički klantoš ter trio Zajtrk. Posnetki so nastali na 53. mednarodnem folklornem festivalu v Beltincih, julija lani. Gre za eno najstarejših in najpomembnejših folklornih prireditev pri nas, ki že desetletja ohranja bogato tradicijo ljudske dediščine.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem 1. delu.
Danes in v prihodnji oddaji bomo poslušali znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, pozabiti pa seveda ne smemo niti na dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert, ki je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, je razdeljen na dva dela in danes boste lahko uživali v njegovem 1. delu.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Z vokalno skupino ČarniCe in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom se podajamo med priljubljena dela iz obdobja romantike. Pridružujejo se nam harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina.
Z vokalno skupino ČarniCe in dirigentom Sebastjanom Vrhovnikom se podajamo med priljubljena dela iz obdobja romantike. Pridružujejo se nam harfistka Maria Gamboz, organist Tilen Bajec in pianist Primož Bratina.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski gledališki in filmski igralec, režiser, pianist, šansonjer, scenarist in skladatelj, Jure Ivanušič. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Tokratno oddajo smo začeli z razburjenjem, ki ga je povzročila odločitev novogoriške mestne občine, ki namerava pripojiti tamkajšnji Kulturni dom Zavodu Go!2025. Nadaljevali smo v Trstu, kjer je v razstavišču na Korzu Cavour v središču mesta na ogled radodarna fotografska razstava sodobnih japonskih avtorjev. In nazadnje smo zavili še v prestolnico, kjer se začenja Festival slovanskih književnosti.
Tokratno oddajo smo začeli z razburjenjem, ki ga je povzročila odločitev novogoriške mestne občine, ki namerava pripojiti tamkajšnji Kulturni dom Zavodu Go!2025. Nadaljevali smo v Trstu, kjer je v razstavišču na Korzu Cavour v središču mesta na ogled radodarna fotografska razstava sodobnih japonskih avtorjev. In nazadnje smo zavili še v prestolnico, kjer se začenja Festival slovanskih književnosti.