Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na urejanje zelenih površin vse bolj vplivajo podnebne spremembe in naraščajoče zavedanje, da je treba ohranjati čim več zelenja. Kako se načrtovalci in urejevalci javnih zelenih površin spoprijemajo z razmerami, ki ogrožajo desetletja ali celo stoletja uveljavljene rastlinske in drevesne vrste? Kako ogrožene so zelene površine v Ljubljani in kako se z njihovim sonaravnim urejanjem krepi biotska raznovrstnost in stremi k temu, da je čim več zelenih površin podobnih nedotaknjeni naravi, ter zakaj je pomembno, da zelenic ne kosimo prepogosto? O teh vprašanjih smo govorili s krajinskimi arhitekti, biologi, arboristi in inženirji gozdarstva. Avtorica Polona Balantič Režiserka Alma Lapajne
Na urejanje zelenih površin vse bolj vplivajo podnebne spremembe in naraščajoče zavedanje, da je treba ohranjati čim več zelenja. Kako se načrtovalci in urejevalci javnih zelenih površin spoprijemajo z razmerami, ki ogrožajo desetletja ali celo stoletja uveljavljene rastlinske in drevesne vrste? Kako ogrožene so zelene površine v Ljubljani in kako se z njihovim sonaravnim urejanjem krepi biotska raznovrstnost in stremi k temu, da je čim več zelenih površin podobnih nedotaknjeni naravi, ter zakaj je pomembno, da zelenic ne kosimo prepogosto? O teh vprašanjih smo govorili s krajinskimi arhitekti, biologi, arboristi in inženirji gozdarstva. Avtorica Polona Balantič Režiserka Alma Lapajne
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Mineva 90 let od smrti Alfreda Edwarda Housmana, angleškega klasičnega filologa in pesnika, ki se je v literarno zgodovino zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira - izšla je leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Housman je ustvaril romantični lik nedolžnega vojaka s podeželja, ki se za Anglijo bojuje v daljnih deželah; zbirka Fant iz Shropshira pa je postala najbolj priljubljena zbirka angleške poezije po romantiki. Prevod Marjan Strojan, interpretacija Andrej Nahtigal in Branko Jordan, glasbena oprema Marko Stopar, tonska mojstria Jure Culiberg in Mirta Berlan, režija Igor Likar. Posneto 2006.
Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšel prevod dela francoskega pisatelja Josepha Ponthusa Za tekočim trakom. V palači Arese Borromeo v italijanskem mestu Cesano Maderno je na ogled razstava o družabnih igrah 0-99. Design per gioco. Danes praznujemo mednarodni dan jazza. Umetnostna galerija Maribor je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani pred kratkim izdala monografijo o slikarki Idi Brišnik Remec.
Pri Cankarjevi založbi je nedavno izšel prevod dela francoskega pisatelja Josepha Ponthusa Za tekočim trakom. V palači Arese Borromeo v italijanskem mestu Cesano Maderno je na ogled razstava o družabnih igrah 0-99. Design per gioco. Danes praznujemo mednarodni dan jazza. Umetnostna galerija Maribor je v sodelovanju z Narodno galerijo v Ljubljani pred kratkim izdala monografijo o slikarki Idi Brišnik Remec.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
Leta 1968 rojena avtorica živi odmaknjeno na skrajnem jugovzhodu Irske, v okrožju Wexford. Čeprav ne objavlja pogosto, je njeno ime v literarnih krogih zelo cenjeno; za svoja dela namreč prejema največje nagrade. Hkrati pa Claire Keegan v različnih oblikah že dolga leta poučuje ustvarjalno pisanje in iz ozadja vpliva na mlade avtorice in avtorje. Doslej je izdala pet knjig, štiri zbirke kratkih zgodb in kratek roman. Najprej sta izšli zbirki kratkih zgodb Antarktika (leta 1999) in Čez modra polja (leta 2007) - dosegli sta tako rekoč kultni status in avtorico za vedno ustoličili kot mojstrico kratke pripovedne forme. V Literarnem večeru bomo poslušali zgodbi iz zbirke Antarktika (1999) Kjer je voda najgloblja in Potnolistna juha. Literarni večer je leta 2022 pripravil Andrej Peric, ki je zgodbi tudi prevedel. Avtor prevoda in scenarija Andrej Peric, režiserka Ana Krauthaker, bralec Jure Franko, igralca Gregor Gruden in Tjaša Železnik, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Urban Gruden, redaktorici oddaje Staša Grahek in Petra Meterc. Produkcija 2022.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
V Komornem studiu predstavljamo posnetke enega najbolj izstopajočih komornih koncertov na 37. Festivalu Imago Sloveniae.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
K filmu Jeklene magnolije je Delerue prispeval partituro, ki subtilno podpre čustvene vzpone in padce zgodbe o prijateljstvu, družini, humorju in žalosti. Glasba je zasnovana tako, da poudarja notranji svet likov, ne da bi prevladala nad dialogi ali vizualnimi elementi filma. S svojim orkestralnim slogom, bogatim z nizkimi godali, harfo, harmoniko in nežnimi motivi za flavto, violino ali violončelo, partitura prehaja med toplino, nežno nostalgičnostjo in globokimi čustvenimi trenutki.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Za skladatelje 18. stoletja so bile uspešne glasbene objave dvorezen meč. Brezvestni založniki so izkoriščali njihov uspeh in pogosto objavljali nadaljevanja brez vedenja avtorjev. Poleg tega so v takšne zbirke včasih vključevali tudi skladbe drugih skladateljev.
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Arijan Mačak je en prvih doktorskih študentov programa Umetnost na Akademiji za glasbo, kjer je tudi z odliko končal magistrski študij v razredu Miha Rogine. Njegovo umetniško delovanje zaznamujejo izrazna poglobljenost, zvočna prefinjenost in poglobljen odnos do interpretacije klasičnega in sodobnega repertoarja za saksofon. Poslušamo koncert Glasbene mladine ljubljanske, ki je potekal januarja potekal v Kosovelovi dvorani Cankarjevega doma, na njem pa je z Arijanom Mačkom nastopil pianist Sven Brajković. FABIEN WAKSMAN: KRISTALNO SEME ANDY SCOTT: TRIČRKOVNA BESEDA PAUL CRESTON: SONATA ZA SAKSOFON IN KLAVIR
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
Prebrali smo še tri leposlovne novosti Cankarjeve založbe: izšli so roman Dežela, zbirka kratkih zgodb Dan za izboljšave in nov naslov kultne zbirke Moderni klasiki, roman Odprava h kruhovcu. Ustavili smo se tudi v Roveretu v enem najpomembnejših muzejev sodobne italijanske umetnosti MART, kjer smo si poleg stalne zbirke ogledali še dve pregledni razstavi – retrospektivi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V Narodni galeriji v Ljubljani je ob 125-letnici umetnikovega rojstva in 50 let od njegove smrti na ogled razstava “Tone Kralj – vizionarski mistik”, tudi z nekaterimi njegovimi na novo pridobljenimi deli. Skočili bomo tudi k zahodnim sosedom: v Muzeju sodobne italijanske umetnosti MART v Roverétu sta na ogled pregledni razstavi slikarjev Anselma Buccija in Luigija Bonazze.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
V drugi iz niza oddaj, posvečenih posnetkom legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, najprej predvajamo posnetek, ki je nastal leta 1982 na koncertu v Berlinu. Mnogo let je bil ta zvočni zapis Tretjega klavirskega koncerta Sergeja Rahmaninova, ki je eden od paradnih konjev Marthe Argerich, najbolj iskano blago snemalnega piratstva. Založba Philips se je po trinajstih letih odločila posnetek prečistiti, uradno izdati in ponuditi na trgu. Tu še vedno kotira kot ena najdrznejših in najbolj bleščečih izvedb tega izjemnega dela, ki ga je skupaj z Martho Argerich izvedel Radijski simfonični orkester iz Berlina pod vodstvom Riccarda Chaillyja. V drugem delu oddaje se posvečamo še nekaterim solističnim studijskim posnetkom legendarne pianistke, slišali boste lahko Scherzo št. 3 v cis-molu, op. 39 in Barkarolo v Fis-duru, op. 60 Frédérica Chopina ter Angleško suito št. 2 v a-molu Johanna Sebastiana Bacha.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Se spomnite prvotne oblikovalske zasnove zbirke Umetnine v žepu (izdaja jo Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta pri ZRC SAZU)? Knjige niso bile pravokotne, ampak so imele zgornjo in spodnjo stranico nevzporedni. Takšna zasnova je marsikaterega bralca presenetila, toda na povsem formalni ravni je lepo napovedala vsebino monografij. Pozneje se je zasnova vrnila v pričakovane okvire, toda v zbirki še vedno izhajajo še kako zanimive monografije. Takšna je zagotovo knjiga Stadion dr. Tine Potočnik. Verjetno ni nihče med nami ravnodušen ob propadanju Plečnikovega stadiona za Bežigradom, zato vas vabimo k poslušanju oddaje Izšlo je. V njej dr. Tina Potočnik v pogovoru z Markom Goljo predstavi njegovo zgodbo. Nikar ne zamudite. Foto: Tina Potočnik
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
Leta 1974, ko se je Modem Jazz Quartet dokončno oziroma začasno, kot se je izkazalo pozneje, umaknil z glasbenega prizorišča, je umetniški vodja zasedbe John Lewis začel univerzitetno kariero, občasno pa je tudi snemal samostojne glasbene projekte. Kansas City Breaks se imenuje njegova solistična plošča iz leta 1982. Posnel jo je s sekstetom, v katerega je povezal zanimive glasbenike: flavtista Franka Wessa, violinista Joeja Kennedyja, kitarista Howarda Collinsa, basista Marca Johnsona in bobnarja Shellyja Manna. Program je bil sestavljen samo iz Lewisovih skladb.
»Čeprav ne bi hotel že pred uprizoritvijo prejudicirati sodbo glasbenih in gledaliških kritikov, ki bodo po premieri poklicani podrobno oceniti najnovejšo Poličevo odrsko stvaritev, moram vendar vnaprej ugotoviti, da bo ljudska opera DESETI BRAT v polni meri dosegla svoj namen: slovensko gledališko občinstvo jo bo v najkrajšem času sprejelo za svojo«. (Smiljan Samec, 1951)
»Čeprav ne bi hotel že pred uprizoritvijo prejudicirati sodbo glasbenih in gledaliških kritikov, ki bodo po premieri poklicani podrobno oceniti najnovejšo Poličevo odrsko stvaritev, moram vendar vnaprej ugotoviti, da bo ljudska opera DESETI BRAT v polni meri dosegla svoj namen: slovensko gledališko občinstvo jo bo v najkrajšem času sprejelo za svojo«. (Smiljan Samec, 1951)
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Tridesetega aprila leta 1936 je umrl angleški pesnik Alfred Edward Housman. Rodil se je leta 1859, študiral je klasično filologijo, vendar je ni končal. V literarno zgodovino se je zapisal predvsem kot avtor pesniške zbirke z naslovom Fant iz Shropshira, ki je izšla leta 1896. V njej je zbral 63 na videz preprostih pesmi, v katerih prevladuje nostalgično razpoloženje do pokrajine in mladosti. Za Lirični utrinek smo izbrali Housmanovo pesem Ne reci mi; prevedel jo je Marjan Strojan. Leta 2003 jo je Interpretiral dramski igralec Uroš Smolej.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.
V oddaji AriZONA , ki bo na sporedu na predvečer 75-letnice rojstva Marka Breclja, bomo spoznali zasedbo Palma Fiasko orchestra, skoraj deset člansko skupino iz Züricha, katere šofer je Andrej Špendov. Zdomskega Slovenca, ki vse življenje živi v Švici, učitelja, prostovoljca, amaterskega glasbenika, pisatelja in še marsikaj drugega, je spoštovano poslušalstvo RA KP že imelo priložnost spoznati. Takrat, v tistem zgodnje-jesenskem večeru je padla obljuba iz katere bo nocojšnja AriZONA iztržila dolg, v obliki celournega nastopa. Ob 20h torej, tudi v spletnem prenosu, Palma Fiasko orchester!
V oddaji AriZONA , ki bo na sporedu na predvečer 75-letnice rojstva Marka Breclja, bomo spoznali zasedbo Palma Fiasko orchestra, skoraj deset člansko skupino iz Züricha, katere šofer je Andrej Špendov. Zdomskega Slovenca, ki vse življenje živi v Švici, učitelja, prostovoljca, amaterskega glasbenika, pisatelja in še marsikaj drugega, je spoštovano poslušalstvo RA KP že imelo priložnost spoznati. Takrat, v tistem zgodnje-jesenskem večeru je padla obljuba iz katere bo nocojšnja AriZONA iztržila dolg, v obliki celournega nastopa. Ob 20h torej, tudi v spletnem prenosu, Palma Fiasko orchester!
V zadnji oddaji iz cikla Zgodbe kabareta se bomo ustavili na koncu dvajsetega stoletja in prisluhnili sodobnemu nemškemu kabaretu, kako si privošči utvare kapitalizma, pod katerega bliščem se skrivajo stari strahovi, hlapci pa se pod njegovim jarmom tolažijo s švicarskim sirom in najboljšim konjakom.
V zadnji oddaji iz cikla Zgodbe kabareta se bomo ustavili na koncu dvajsetega stoletja in prisluhnili sodobnemu nemškemu kabaretu, kako si privošči utvare kapitalizma, pod katerega bliščem se skrivajo stari strahovi, hlapci pa se pod njegovim jarmom tolažijo s švicarskim sirom in najboljšim konjakom.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V oddaji bomo govorili o novi monografiji o Edvardu Kardelju, ki bo izšla maja. Nato se odpravimo na Devinski grad, kjer je na ogled nova stalna razstava skulptur Devina in okolice, ustvarjenih z lego kockami. Ne le razstavo temveč tudi zgodbe iz zgodovine gradu nam predstavlja njegov lastnik, knez Dimitri von Thurn und Taxis. Na koncu pa še povabilo k poslušanju radijske oddaje AriZona, posvečene spominu na Marka Breclja ob 75. obletnici njegovega rojstva.
V oddaji bomo govorili o novi monografiji o Edvardu Kardelju, ki bo izšla maja. Nato se odpravimo na Devinski grad, kjer je na ogled nova stalna razstava skulptur Devina in okolice, ustvarjenih z lego kockami. Ne le razstavo temveč tudi zgodbe iz zgodovine gradu nam predstavlja njegov lastnik, knez Dimitri von Thurn und Taxis. Na koncu pa še povabilo k poslušanju radijske oddaje AriZona, posvečene spominu na Marka Breclja ob 75. obletnici njegovega rojstva.
Umetniška dela, ki imajo trajno vrednost, vsebujejo v preglednem oblikovnem okviru tudi vsebino in znotraj nje sporočilo. Simfonija št. 5 v dmolu Dmitrija Šostakoviča je nastajala v času, kije celo v umetniških delih iskal spotikljivost (za režim) nevarnih razsežnosti. Šostakovičeva opera »Lady Mackbeth iz mcenskega okraja«, ki jo poznamo tudi po naslovu »Katarina Izmajlova« je v Sovjetski zvezi izzvala krivične kritiške napade. Na te napade je kot skesanec odgovoril skladatelj sam. Ustvaril je po slogu bolj dopadljivo (konservativno) glasbo, po izrazu pa izjemno močno, pokončno. Nastala je Peta simfonija v d-molu, ki je ob krstni izvedbi z orkestrom Leningrajske filharmonije in pod vodstvom dirigenta Jevgenija Mravinskega doživela ovacije, po drugi svetovni vojni pa tudi nikoli več omajano mednarodno priznanje.
Umetniška dela, ki imajo trajno vrednost, vsebujejo v preglednem oblikovnem okviru tudi vsebino in znotraj nje sporočilo. Simfonija št. 5 v dmolu Dmitrija Šostakoviča je nastajala v času, kije celo v umetniških delih iskal spotikljivost (za režim) nevarnih razsežnosti. Šostakovičeva opera »Lady Mackbeth iz mcenskega okraja«, ki jo poznamo tudi po naslovu »Katarina Izmajlova« je v Sovjetski zvezi izzvala krivične kritiške napade. Na te napade je kot skesanec odgovoril skladatelj sam. Ustvaril je po slogu bolj dopadljivo (konservativno) glasbo, po izrazu pa izjemno močno, pokončno. Nastala je Peta simfonija v d-molu, ki je ob krstni izvedbi z orkestrom Leningrajske filharmonije in pod vodstvom dirigenta Jevgenija Mravinskega doživela ovacije, po drugi svetovni vojni pa tudi nikoli več omajano mednarodno priznanje.
40. SlovenskI glasbenI dnevI so med 17. in 23. aprilom s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlili razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. Letos namreč mineva sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, to je bil prelomni dogodek, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Na festivalu se je glasbena dediščina povezovala s sodobno umetniško prakso, celotno dogajanje pa je prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter tako osvetlilo pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.
40. SlovenskI glasbenI dnevI so med 17. in 23. aprilom s koncerti, muzikološkim simpozijem, razstavami in pogovori osvetlili razvoj slovenske glasbene ustvarjalnosti od začetkov radijskega oddajanja do danes. Letos namreč mineva sto let od prvega radijskega prenosa klasične glasbe na Slovenskem, to je bil prelomni dogodek, ki je glasbo prvič ponesel onkraj koncertnih dvoran in jo približal širšemu občinstvu. Na festivalu se je glasbena dediščina povezovala s sodobno umetniško prakso, celotno dogajanje pa je prepletlo zgodovinski spomin z živim utripom današnjega glasbenega prostora ter tako osvetlilo pomen radia kot enega ključnih posrednikov glasbene kulture.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca.
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Če česa Marku Breclju ni primanjkovalo, je bil to humor. Prav ta duh prežema tudi koncert zasedbe Palma Fiasko Orchester iz Züricha, posvečen njegovemu 75. rojstnemu dnevu. V Studiu Hendrix na Radio Koper je sedemčlanska mednarodna zasedba pod vodstvom Andreja Špendova predstavila energično, igrivo in žanrsko razgibano mešanico soula, punka in kabareta. Njihova glasba, prežeta z duhovitimi besedili v več jezikih, neposredno odgovarja na vprašanje Franka Zappe: Does Humor Belong in Music? - Ali humor spada v glasbo? Odgovor je jasen: seveda. Koncert, ki ga je za oddajo AriZona posnel Armando Šturman, ni le glasbeni dogodek, temveč poklon Brecljevi zapuščini, njegovemu nekonvencionalnemu duhu in ostri družbeni ironiji. Nastop je nastal v času, ko se zasedba pripravlja na izdajo novega albuma, posnetega v studiu York v Dekanih.
Če česa Marku Breclju ni primanjkovalo, je bil to humor. Prav ta duh prežema tudi koncert zasedbe Palma Fiasko Orchester iz Züricha, posvečen njegovemu 75. rojstnemu dnevu. V Studiu Hendrix na Radio Koper je sedemčlanska mednarodna zasedba pod vodstvom Andreja Špendova predstavila energično, igrivo in žanrsko razgibano mešanico soula, punka in kabareta. Njihova glasba, prežeta z duhovitimi besedili v več jezikih, neposredno odgovarja na vprašanje Franka Zappe: Does Humor Belong in Music? - Ali humor spada v glasbo? Odgovor je jasen: seveda. Koncert, ki ga je za oddajo AriZona posnel Armando Šturman, ni le glasbeni dogodek, temveč poklon Brecljevi zapuščini, njegovemu nekonvencionalnemu duhu in ostri družbeni ironiji. Nastop je nastal v času, ko se zasedba pripravlja na izdajo novega albuma, posnetega v studiu York v Dekanih.
Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.
Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.
Muzej Louvre v Parizu z novo razstavo sooča renesančnega mojstra Michelangela in očeta modernega kiparstva Augusta Rodina. Razstava vključuje okoli 200 del obeh mojstrov in skuša preučevati njun pogled na človeško telo. Delo akademskega slikarja Draga Hrvackega, ki je umrl leta 2021, je dokaj slabo raziskano, čeprav velja za enega ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani smo si ogledali prvo obsežno razstavo njegovega opusa. Predstavili bomo knjigo besedil za popevke letos preminulega tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute. V UGM kabinetu so v sodelovanju z mariborsko Dramo in Festivalom Borštnikovo srečanje ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili razstavo gledaliških fotografij, ki jih je Anđelo Božac posnel v času, ko je Pandur vodil mariborsko Dramo.
Muzej Louvre v Parizu z novo razstavo sooča renesančnega mojstra Michelangela in očeta modernega kiparstva Augusta Rodina. Razstava vključuje okoli 200 del obeh mojstrov in skuša preučevati njun pogled na človeško telo. Delo akademskega slikarja Draga Hrvackega, ki je umrl leta 2021, je dokaj slabo raziskano, čeprav velja za enega ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani smo si ogledali prvo obsežno razstavo njegovega opusa. Predstavili bomo knjigo besedil za popevke letos preminulega tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute. V UGM kabinetu so v sodelovanju z mariborsko Dramo in Festivalom Borštnikovo srečanje ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili razstavo gledaliških fotografij, ki jih je Anđelo Božac posnel v času, ko je Pandur vodil mariborsko Dramo.
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.
Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.