Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Poslušamo Srebotnjakove Slovenske ljudske plese, Makove plese Marka Mihevca, Slovenske plese za veliki orkester op. 105 Danila Švare, drugi stavek Dvořákovega Klavirskega kvinteta št. 2 v D-duru in Scherzo iz Sonate za klavir št. 2 v d-molu, op. 14 Sergeja Rahmaninova.
Poslušamo Srebotnjakove Slovenske ljudske plese, Makove plese Marka Mihevca, Slovenske plese za veliki orkester op. 105 Danila Švare, drugi stavek Dvořákovega Klavirskega kvinteta št. 2 v D-duru in Scherzo iz Sonate za klavir št. 2 v d-molu, op. 14 Sergeja Rahmaninova.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Pesnica in prevajalka Erika Vouk ve, da je manj lahko več. To pokaže tudi s pesmijo, ki se začne z verzom Med ljubimci brez dotika ... in ki se konča z nedvoumno ugotovitvijo. Z ustrezno energijo jo interpretira dramska igralka Barbara Cerar.
Poslušamo tretji stavek iz skladateljeve Sinfonie appasionate ter njegov Concertino za harfo in godala.
Poslušamo tretji stavek iz skladateljeve Sinfonie appasionate ter njegov Concertino za harfo in godala.
V prvi uri tokratne Glasbene jutranjice se bomo prepustili glasbi dveh uveljavljenih skladateljev iz obdobja klasicizma. Pa ne govorimo o Haydnu in Mozartu, pač pa o vplivnem italijanskem violinskem virtuozu in skladatelju Giovanniju Battisti Viottiju ter njegovem sorojaku Luigiju Boccheriniju, ki je bil priznan violončelist, napisal pa je tudi več pomembnih kitarskih kvintetov.
V prvi uri tokratne Glasbene jutranjice se bomo prepustili glasbi dveh uveljavljenih skladateljev iz obdobja klasicizma. Pa ne govorimo o Haydnu in Mozartu, pač pa o vplivnem italijanskem violinskem virtuozu in skladatelju Giovanniju Battisti Viottiju ter njegovem sorojaku Luigiju Boccheriniju, ki je bil priznan violončelist, napisal pa je tudi več pomembnih kitarskih kvintetov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnik in pisatelj John Peter Portelli, rojen leta 1954 na Malti, živi in dela v Torontu v Kanadi. Trenutno je zaslužni profesor na Oddelku za izobraževanje o socialni pravičnosti na Univerzi v Torontu. Na kanadskih univerzah uči že od leta 1982. Poleg enajstih akademskih knjig je izdal tudi enajst pesniških zbirk, dve zbirki kratkih zgodb in roman. Čeprav je Portelli začel pisati že v mladosti in objavljati poezijo in eseje v literarnih revijah na Malti, je njegova prva zbirka z naslovom Vmes izšla šele leta 2001 v Torontu. Od takrat je objavil več zbirk tako v malteščini kot v dvojezičnih zbirkah. Za njegovo poezijo je značilno, da je minimalistična in napisana v jasnem, preprostem jeziku, a po drugi strani ohranja kritično družbenopolitično dimenzijo. Pesnik se namreč v svoji poeziji osredotoča na teme socialne pravičnosti, migracij in eksistencialnih vsakdanjih dogodkov. Objavljamo šest njegovih pesmi. Prevajalec Pino Pograjc, interpret Aleš Valič, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Pesnik in pisatelj John Peter Portelli, rojen leta 1954 na Malti, živi in dela v Torontu v Kanadi. Trenutno je zaslužni profesor na Oddelku za izobraževanje o socialni pravičnosti na Univerzi v Torontu. Na kanadskih univerzah uči že od leta 1982. Poleg enajstih akademskih knjig je izdal tudi enajst pesniških zbirk, dve zbirki kratkih zgodb in roman. Čeprav je Portelli začel pisati že v mladosti in objavljati poezijo in eseje v literarnih revijah na Malti, je njegova prva zbirka z naslovom Vmes izšla šele leta 2001 v Torontu. Od takrat je objavil več zbirk tako v malteščini kot v dvojezičnih zbirkah. Za njegovo poezijo je značilno, da je minimalistična in napisana v jasnem, preprostem jeziku, a po drugi strani ohranja kritično družbenopolitično dimenzijo. Pesnik se namreč v svoji poeziji osredotoča na teme socialne pravičnosti, migracij in eksistencialnih vsakdanjih dogodkov. Objavljamo šest njegovih pesmi. Prevajalec Pino Pograjc, interpret Aleš Valič, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Predpraznično potovanje iz Ljubljane na Štajersko zaznamujejo zahtevne vremenske razmere in voznikova objestnost. Radijska slika s slovenskih cest uči o potrpežljivosti in dragocenosti vsakega trenutka. Režiser, prirejevalec in dramaturg: Alen Jelen Prirejevalka: Kaja Blazinšek Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Manca – Vesna Kuzmić Voznik – Jurij Drevenšek Primorec – Dominik Vodopivec Kristina – Alenka Kraigher Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija maja 2020.
Večina si klasično glasbo predstavlja kot zelo resno. A v resnici je klasična glasba tudi nenavadna, sarkastična ali preprosto čudna. Tokrat predstavljamo dve skladbi z izjemno nenavadnim naslovom – Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja in Uverturo k Večnemu mornarju, kot bi jo a vista izvedla slaba zdraviliška godba pri vaškem vodnjaku ob sedmih zjutraj Paula Hindemitha.
Večina si klasično glasbo predstavlja kot zelo resno. A v resnici je klasična glasba tudi nenavadna, sarkastična ali preprosto čudna. Tokrat predstavljamo dve skladbi z izjemno nenavadnim naslovom – Tri skladbe v obliki hruške Erika Satieja in Uverturo k Večnemu mornarju, kot bi jo a vista izvedla slaba zdraviliška godba pri vaškem vodnjaku ob sedmih zjutraj Paula Hindemitha.
V Sodnem stolpu sta nastopila pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne. Pevka in igralka Nataša Mirković prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer je študirala muzikologijo in klasično solopetje v Sarajevu. Študij koncertnega petja je nadaljevala v Gradcu, že vrsto let pa živi in dela na Dunaju. Kot solistka je nastopala v Graški operi in dunajski Ljudski operi, kjer je sodelovala v številnih opernih izvedbah in produkcijah muzikala. Nataša Mirković se pogosto posveča izvajanju klasičnega samospeva in baročne glasbe, pa tudi tradicionalni ljudski glasbi, jazzu in improvizaciji. Na koncertu je nastopila z Matthiasom Loibnerjem, cenjenim izvajalcem na hurdy-gurdy (hrdi-grdi) – staro strunsko glasbilo s kolescem, ki je zgodovinska različica lajne. Umetnika sta predstavila samospeve iz cikla Zimsko potovanje Franza Schuberta, enega najžlahtnejših ciklov samospevov iz zgodnjega 19. stoletja, v izvedbi za glas in lajno, ter splet ljudskih pesmi iz balkanskih dežel Bosne in Hercegovine, Srbije in Albanije v slogu sevdalínk in sefárdskih pesmi ter slovensko ljudsko pesem iz Prekmurja.
V Sodnem stolpu sta nastopila pevka in igralka Nataša Mirković in Matthias Loibner, izvajalec na hurdy-gurdy, historično različico lajne. Pevka in igralka Nataša Mirković prihaja iz Bosne in Hercegovine, kjer je študirala muzikologijo in klasično solopetje v Sarajevu. Študij koncertnega petja je nadaljevala v Gradcu, že vrsto let pa živi in dela na Dunaju. Kot solistka je nastopala v Graški operi in dunajski Ljudski operi, kjer je sodelovala v številnih opernih izvedbah in produkcijah muzikala. Nataša Mirković se pogosto posveča izvajanju klasičnega samospeva in baročne glasbe, pa tudi tradicionalni ljudski glasbi, jazzu in improvizaciji. Na koncertu je nastopila z Matthiasom Loibnerjem, cenjenim izvajalcem na hurdy-gurdy (hrdi-grdi) – staro strunsko glasbilo s kolescem, ki je zgodovinska različica lajne. Umetnika sta predstavila samospeve iz cikla Zimsko potovanje Franza Schuberta, enega najžlahtnejših ciklov samospevov iz zgodnjega 19. stoletja, v izvedbi za glas in lajno, ter splet ljudskih pesmi iz balkanskih dežel Bosne in Hercegovine, Srbije in Albanije v slogu sevdalínk in sefárdskih pesmi ter slovensko ljudsko pesem iz Prekmurja.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
Neposredni prenosi ali posnetki iz evropskih opernih hiš in Metropolitanske opere v eni najbolj priljubljenih radijskih oddaj.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 200.00 na Prvem.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
Kratka radijska igra na satiričen način razkriva nepremagljivo moč navade in zapeljive družbe alkoholnih napitkov. Protagonistov vzklik ''Vsak peti Slovenec je alkoholik, pa sem še jaz!'' pa kljub humorni noti daje vedeti, da je alkoholizem v našem prostoru morda bolj razširjena težava, kot bi si upali – ali želeli – priznati. Režiserka: Ana Krauthaker Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena opremljevalka: Sara Železnik Lojze – Zvone Hribar Jože – Andrej Nahtigal Natakar – Igor Štamulak Napovedovalec – Ivan Lotrič Glasovi – Grega Zorc, Brane Grubar, Sara Železnik, Nina Skrbinšek Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta 2008.
Dvoživke umirajo dvakrat je naslov knjige kratkih zgodb Zorana Kneževića, po rodu Vojvodinca, ki živi v Sloveniji že trideset let. Prišel je zaradi političnih razmer v Srbiji, kar je komentiral: "Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v svoji." Deset let pozneje je v slovenščini objavil prvenec Dvoživke umirajo dvakrat in zanj dobil nagrado na Slovenskem knjižnem sejmu. Naslov meri na usode priseljencev, ki niso nikjer doma oziroma imajo dom v različnih krajih, pa nikjer zares. Zdaj je Zoran Knežević, sicer kulturolog, zares doma v Sloveniji in njegove zgodbe se od tematike tujosti odmikajo v doživljanje sveta, kakršen se mu kaže ta trenutek, in v spominjanje. Taka je tudi zgodba Blues za črno ruto ali ko je Bog mojo babi tretjič poklical po imenu. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2025.
Dvoživke umirajo dvakrat je naslov knjige kratkih zgodb Zorana Kneževića, po rodu Vojvodinca, ki živi v Sloveniji že trideset let. Prišel je zaradi političnih razmer v Srbiji, kar je komentiral: "Bolje, da sem tujec v neki tuji državi kot v svoji." Deset let pozneje je v slovenščini objavil prvenec Dvoživke umirajo dvakrat in zanj dobil nagrado na Slovenskem knjižnem sejmu. Naslov meri na usode priseljencev, ki niso nikjer doma oziroma imajo dom v različnih krajih, pa nikjer zares. Zdaj je Zoran Knežević, sicer kulturolog, zares doma v Sloveniji in njegove zgodbe se od tematike tujosti odmikajo v doživljanje sveta, kakršen se mu kaže ta trenutek, in v spominjanje. Taka je tudi zgodba Blues za črno ruto ali ko je Bog mojo babi tretjič poklical po imenu. Igralec Aleš Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar, Matjaž Miklič, režiser Marko Rengeo, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, produkcija Radia Slovenija 2025.
Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.
Apolonija Simon je izjemna slovenska slikarka. Poleg umetniškega ustvarjanja je ravnateljica Srednje šole za oblikovanje in fotografijo v Ljubljani, kjer od leta 1999 tudi poučuje. Vodenje oblikovne šole je prevzela v času, ko so težnje po selitvi srednje šole iz Križank dosegle vrhunec. Meni, da bi bila selitev iz poslopja, ki ga je arhitekt Jože Plečnik obnovil prav z namenom oblikovanja prostora za izobraževanje, velika napaka. V oddajo Razkošje v glavi je Apolonijo Simon povabil Miha Žorž.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Avtobiografski roman, v katerem se bosansko-francoski pisatelj prvi zares sooči s svojo izkušnjo vojne ob razpadu Jugoslavije
Avtobiografski roman, v katerem se bosansko-francoski pisatelj prvi zares sooči s svojo izkušnjo vojne ob razpadu Jugoslavije
Gledališka dodekalogija 1972–1983 je dvanajstmesečni projekt, ki ga je v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 v partnerstvu z nekaterimi drugimi gledališči izvedlo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Pod idejnim in režijskim vodstvom Tomija Janežiča smo vse leto spremljali življenjske zgodbe ljudi, živečih in drugače povezanih z goriško pokrajino, od konca 19. stoletja do danes. Sklepni del dodekalogije je predstava z naslovom 1983. V njej sta se prostor in čas hkrati gostila in širila in izpostavila večkrat neopažene povezave med vsakdanjostjo in umetniško kreacijo.
Gledališka dodekalogija 1972–1983 je dvanajstmesečni projekt, ki ga je v okviru Evropske prestolnice kulture Nova Gorica – Gorica 2025 v partnerstvu z nekaterimi drugimi gledališči izvedlo Slovensko narodno gledališče Nova Gorica. Pod idejnim in režijskim vodstvom Tomija Janežiča smo vse leto spremljali življenjske zgodbe ljudi, živečih in drugače povezanih z goriško pokrajino, od konca 19. stoletja do danes. Sklepni del dodekalogije je predstava z naslovom 1983. V njej sta se prostor in čas hkrati gostila in širila in izpostavila večkrat neopažene povezave med vsakdanjostjo in umetniško kreacijo.
Oddaja nam prinaša prispevke o novih nagrajencih Ivane Kobilca in o Čopovih nagradah za bibliotekarstvo, pa o razstavi ob 50. obletnici delovanja Obalnih galerij Piran, v Galeriji Jakopič je razstava alumnov Od blizu: Začasni naslov, v galeriji Družina pa so na ogled jaslice Andreja Dobleharja.
Oddaja nam prinaša prispevke o novih nagrajencih Ivane Kobilca in o Čopovih nagradah za bibliotekarstvo, pa o razstavi ob 50. obletnici delovanja Obalnih galerij Piran, v Galeriji Jakopič je razstava alumnov Od blizu: Začasni naslov, v galeriji Družina pa so na ogled jaslice Andreja Dobleharja.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kora je brenkalo, na katero veliko igrajo v zahodni Afriki. Največkrat nanj igrajo ohranjevalci izročila, ki poznajo zgodovino, mite, rodovnike družin in pripovedujejo zgodbe, zato imajo v življenju skupnosti posebno vlogo. Tradicionalno so v ljudstvu Mandingo take mojstre imenovali džali, eden od zelo cenjenih v Gambiji je bil džali Njama Suso, ki je svojo umetnost ponesel tudi v svet in čigar izvedbe poslušamo na posnetkih iz leta 1972.
Kora je brenkalo, na katero veliko igrajo v zahodni Afriki. Največkrat nanj igrajo ohranjevalci izročila, ki poznajo zgodovino, mite, rodovnike družin in pripovedujejo zgodbe, zato imajo v življenju skupnosti posebno vlogo. Tradicionalno so v ljudstvu Mandingo take mojstre imenovali džali, eden od zelo cenjenih v Gambiji je bil džali Njama Suso, ki je svojo umetnost ponesel tudi v svet in čigar izvedbe poslušamo na posnetkih iz leta 1972.
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju.
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na številnih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran, poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol boja koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu, pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju.
V tokratni oddaji se posvečamo jubilejnemu koncertu Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki od prvega novembra letos zaznamuje svoje stoto leto delovanja.
V tokratni oddaji se posvečamo jubilejnemu koncertu Učiteljskega pevskega zbora Emil Adamič, ki od prvega novembra letos zaznamuje svoje stoto leto delovanja.
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Koroški Slovenec in eden izmed najpomembnejših srednjeevropskih likovnikov našega časa Valentin Oman je dopolnil 90 let. Življenje je posvetil umetnosti slikanja, v kateri je z grafičnimi postopki in z inovativnimi likovnimi intervencijami razvil izviren slog. Pomembno je sooblikoval sodobno avstrijsko slikarstvo. Pustil je globok pečat na premnogih sakralnih objektih, pa tudi na posvetnih stavbah. Omanov osrednji motiv je že od nekdaj človek. Njegove fragmentirane podobe človeških figur so nedoločljive, nejasne in večplastne, tako pa namerno puščajo prostor gledalčevi domišljiji. Njegova praksa je usmerjena v postopek sam, pri katerem upošteva lastnosti materialov in se z njimi poigrava. Zanj so značilni plastenje, večkratno obdelovanje, odtiskovanje in uporaba medijskih podob ali umetnostnozgodovinskih referenc. Ob umetniškem ustvarjanju je tudi politično angažiran - poznan je kot borec za pravice koroških Slovencev in človek dejanj. V svojem najnovejšem delu dvojezične krajevne napise, simbol borbe koroških Slovencev za svoje pravice, uliva v bronaste stebre, ki so in še bodo postavljeni v javni prostor na avstrijskem Koroškem. Za to delo sam pravi, da je nekaj najboljšega, kar je naredil kot umetnik do zdaj. Z Valentinom Omanom se je pred dnevi, ob odprtju nove razstave Križev pot: Ukrajina / Bližnji vzhod v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pogovarjala Urška Savič. Gre za zadnjo razstavo v ciklu Omanovo leto, s katerim so se muzejske ustanove v Sloveniji, Avstriji in na Slovaškem poklonile umetniku ob njegovem jubileju. Foto: Dobran Laznik
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).
Pesnica in naša nekdanja radijska kolegica Katarina Fistrovič nam je polepšala marsikateri dan z objavo svoje pesmi na steni radijskega dvigala. Pesnica je vedela, da je manj več, zato je pisala o čustvih zgoščeno in še kako sugestivno. Takšna je tudi njena pesem Tudi žalostna te ljubim (v interpretaciji dramske igralke Sabine Kogovšek).
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlatija, Händla, Bacha, Locatellija, Downlanda in Gabrielija v prvem, Barberja, Busonija in Stamiza drugem ter Griega, Mozarta, Glazunova, Liszta, Suppéja in Čajkovskega v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.
Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.
Sodobni poljski pesnik Adam Wiedemann (1967) je tudi pri nas precej znan avtor, saj je gostoval na vseh naših večjih literarnih festivalih, izšli pa sta mu tudi dve knjigi, najprej knjiga s povednim naslovom Izbrane pesmi (Litera, 2002), pet let pozneje pa je izšla še njegova knjiga kratke proze z naslovom Prizori iz postelje (LUD Šerpa, 2007). Wiedemann v svoje literarno ustvarjanje velikokrat vključuje humorne elemente ali pa v svojih delih ustvarja nenavadne situacije, hkrati pa nikoli naravnost ne pove najpomembnejšega. To ne velja samo za njegovo pesniško ustvarjanje, temveč tudi za njegove prozne utrinke. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo enega izmed njih. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Branko Jordan, režiserka Petra Tanko, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Sodobni poljski pesnik Adam Wiedemann (1967) je tudi pri nas precej znan avtor, saj je gostoval na vseh naših večjih literarnih festivalih, izšli pa sta mu tudi dve knjigi, najprej knjiga s povednim naslovom Izbrane pesmi (Litera, 2002), pet let pozneje pa je izšla še njegova knjiga kratke proze z naslovom Prizori iz postelje (LUD Šerpa, 2007). Wiedemann v svoje literarno ustvarjanje velikokrat vključuje humorne elemente ali pa v svojih delih ustvarja nenavadne situacije, hkrati pa nikoli naravnost ne pove najpomembnejšega. To ne velja samo za njegovo pesniško ustvarjanje, temveč tudi za njegove prozne utrinke. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo enega izmed njih. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Branko Jordan, režiserka Petra Tanko, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela različnih francoskih skladateljev. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Camilla Saint-Saensa, Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja in Gabriela Faureja.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela različnih francoskih skladateljev. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Camilla Saint-Saensa, Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja in Gabriela Faureja.
V tokratni oddaji o časih številnih kriz, ki jih preživljamo. S filozofom dr. Petrom Klepcem o tem, kaj se nam dogaja, kako živeti v neskončni nočni mori in zakaj žanr distopije ni več tako daleč od resničnosti. V oddaji tudi o zgodbi filma Državljanska vojna; vzporednice med fikcijo in resničnostjo je komentiral tudi naš dopisnik iz ZDA, Andrej Stopar.
V tokratni oddaji o časih številnih kriz, ki jih preživljamo. S filozofom dr. Petrom Klepcem o tem, kaj se nam dogaja, kako živeti v neskončni nočni mori in zakaj žanr distopije ni več tako daleč od resničnosti. V oddaji tudi o zgodbi filma Državljanska vojna; vzporednice med fikcijo in resničnostjo je komentiral tudi naš dopisnik iz ZDA, Andrej Stopar.
Najprej so bili sonce, dež, grom in strela, potem je bil ogenj ...
Najprej so bili sonce, dež, grom in strela, potem je bil ogenj ...
Rončel bo tudi tokrat na valove Radia Koper prinesel afriške ritme. Večer bo odprl Gvinejčan Mory Kanté, nadaljeval pa ga bo Kongovec Ricardo Lemvo. Nato: skok v New York z latino zasedbo Yerba Buena. In za konec: Trilok Gurtu ter afriško-indijski Global Drum Project.
Rončel bo tudi tokrat na valove Radia Koper prinesel afriške ritme. Večer bo odprl Gvinejčan Mory Kanté, nadaljeval pa ga bo Kongovec Ricardo Lemvo. Nato: skok v New York z latino zasedbo Yerba Buena. In za konec: Trilok Gurtu ter afriško-indijski Global Drum Project.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.
Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
Z včerajšnjim dnem je na redni spored kinematografov po Sloveniji prišel nemški film Otoki, ki so ga po premieri na 75. Berlinalu sicer prikazali tudi novembra na Liffu. Poleg vznemirljive žanrske strukture, ki ves čas niha med kriminalko, filmom noir, grozljivko in eksistencialno dramo, je film zanimiv tudi zato, ker je bil eden izmed treh scenaristov tudi pred kratkim preminuli režiser, scenarist in pisatelj Blaž Kutin, ki je z režiserjem Janom Olejem Gersterjem že sodeloval pred šestimi leti pri pisanju scenarija za film Lara, je zapisala Miša Gams.
Z včerajšnjim dnem je na redni spored kinematografov po Sloveniji prišel nemški film Otoki, ki so ga po premieri na 75. Berlinalu sicer prikazali tudi novembra na Liffu. Poleg vznemirljive žanrske strukture, ki ves čas niha med kriminalko, filmom noir, grozljivko in eksistencialno dramo, je film zanimiv tudi zato, ker je bil eden izmed treh scenaristov tudi pred kratkim preminuli režiser, scenarist in pisatelj Blaž Kutin, ki je z režiserjem Janom Olejem Gersterjem že sodeloval pred šestimi leti pri pisanju scenarija za film Lara, je zapisala Miša Gams.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pred nedeljskim koncertom v Jazz Klubu Kazina premierno objavljamo album eminentne zasedbi, v kateri so Gašper Bertoncelj na bobnih, Nikola Matošič na basu, klavir igra Milan Stanisavljević, na trobentah Tomaž Gajšt in David Jarh ter na saksofonih Jaka Kopač, Lenart Krečič, Adam Klemm in Blaž Trček. Njihov repertoar obsega vse od jazzovskih standardov pa do lastnih, avtorskih skladb. Prav slednje, so zbrane na plošči Barberian Shop.
Pred nedeljskim koncertom v Jazz Klubu Kazina premierno objavljamo album eminentne zasedbi, v kateri so Gašper Bertoncelj na bobnih, Nikola Matošič na basu, klavir igra Milan Stanisavljević, na trobentah Tomaž Gajšt in David Jarh ter na saksofonih Jaka Kopač, Lenart Krečič, Adam Klemm in Blaž Trček. Njihov repertoar obsega vse od jazzovskih standardov pa do lastnih, avtorskih skladb. Prav slednje, so zbrane na plošči Barberian Shop.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V razstavišču ArtKIT na Glavnem trgu v Mariboru je na ogled razstava ilustratorke Nine Šulin z naslovom Svet, poln drobnih čudežev. Vsestranska avtorica poleg ilustracij oblikuje tudi kostume, scenografije in lutke, in to njeno bogato ustvarjalnost razkriva tudi 200 različnih ilustracij. Z Nino Šulin smo se pogovarjali o spontanem ustvarjanju ilustracij s podobami mišk in muc, pogovor bomo objavili v oddaji o kulturi in umetnosti, pa tudi prispevek o drugi lutkovni premieri sezone v mariborskem lutkovnem gledališču in sicer predstavi Zgodba o barvah.
V razstavišču ArtKIT na Glavnem trgu v Mariboru je na ogled razstava ilustratorke Nine Šulin z naslovom Svet, poln drobnih čudežev. Vsestranska avtorica poleg ilustracij oblikuje tudi kostume, scenografije in lutke, in to njeno bogato ustvarjalnost razkriva tudi 200 različnih ilustracij. Z Nino Šulin smo se pogovarjali o spontanem ustvarjanju ilustracij s podobami mišk in muc, pogovor bomo objavili v oddaji o kulturi in umetnosti, pa tudi prispevek o drugi lutkovni premieri sezone v mariborskem lutkovnem gledališču in sicer predstavi Zgodba o barvah.
Kot največje presenečenje francoskega simfonizma je Henri Sauguet, prvak skladateljske skupine, ki jo je na zadnje dni življenja ob sebi zbral Eric Satie – sicer velemojster glasbene miniature, skoraj "protominimalist" – tako imenovane "šole iz Arcueila", kraja, v katerem je Satie tiste dni tudi prebival in umrl. Verjetno Satie niti slutil ni, da bo njegov varovanec iz Akvitanije le dvajset let po njegovi smrti zložil francosko različico "Leningrajske simfonije".
Kot največje presenečenje francoskega simfonizma je Henri Sauguet, prvak skladateljske skupine, ki jo je na zadnje dni življenja ob sebi zbral Eric Satie – sicer velemojster glasbene miniature, skoraj "protominimalist" – tako imenovane "šole iz Arcueila", kraja, v katerem je Satie tiste dni tudi prebival in umrl. Verjetno Satie niti slutil ni, da bo njegov varovanec iz Akvitanije le dvajset let po njegovi smrti zložil francosko različico "Leningrajske simfonije".
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica Petra Zupančič je v svoji prvenki Premog objavila tudi hvalnico verjetno največjemu čudežu, otroku. Pesem z naslovom V zelenih bermudkah interpretira dramski igralec Branko Jordan.
Pesnica Petra Zupančič je v svoji prvenki Premog objavila tudi hvalnico verjetno največjemu čudežu, otroku. Pesem z naslovom V zelenih bermudkah interpretira dramski igralec Branko Jordan.