Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladateljska nagrada jazzon, ki se podeljuje slovenskim avtorjem, starim do 30 let, je pomemben dejavnik krepitve ustvarjalnosti mladih glasbenikov pri nas. Letos je nagrado jazzon za skladbo Catharsis prejel nadobudni mladi pianist Matic Štemberger, ki se je ob tej priložnosti predstavil s samostojnim koncertom v okviru 23. mednarodnega festivala Jazzinty v Novem mestu. Zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo Matic Štemberger na klavirju, Žiga Smrdel na bobnih in Peter Smrdel na kontrabasu, je izvedla avtorske skladbe s svojega prvenca Catharsis. Režiser Aljaž Bastič.
Skladateljska nagrada jazzon, ki se podeljuje slovenskim avtorjem, starim do 30 let, je pomemben dejavnik krepitve ustvarjalnosti mladih glasbenikov pri nas. Letos je nagrado jazzon za skladbo Catharsis prejel nadobudni mladi pianist Matic Štemberger, ki se je ob tej priložnosti predstavil s samostojnim koncertom v okviru 23. mednarodnega festivala Jazzinty v Novem mestu. Zasedba Mind Tree, ki jo sestavljajo Matic Štemberger na klavirju, Žiga Smrdel na bobnih in Peter Smrdel na kontrabasu, je izvedla avtorske skladbe s svojega prvenca Catharsis. Režiser Aljaž Bastič.
Oddaja bo v duhu novoletnih koncertov, izpolnjena s skladbami nepozabnega avstrijskega skladatelja Johanna Straussa. Dve plošči priredb Straussovih valkov in polk je posnel nekoč najboljši evropski veliki jazzovski orkester – Vienna Art Orchestra. Izbrali smo nekatere najbolj prepoznavne.
Oddaja bo v duhu novoletnih koncertov, izpolnjena s skladbami nepozabnega avstrijskega skladatelja Johanna Straussa. Dve plošči priredb Straussovih valkov in polk je posnel nekoč najboljši evropski veliki jazzovski orkester – Vienna Art Orchestra. Izbrali smo nekatere najbolj prepoznavne.
Med 16 pesniškimi zbirkami Ivana Dobnika, slovenskega pesnika, esejista, literarnega kritika, prevajalca ter odgovornega urednika revije Poetikon, je tudi zbirka Pred začetkom. Pesmi iz nje, ki zastavljajo veliko vprašanj prav o času in začetkih – takih in drugačnih –, so se nam zdele zelo primerna izbira za začetek novega koledarskega leta. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Med 16 pesniškimi zbirkami Ivana Dobnika, slovenskega pesnika, esejista, literarnega kritika, prevajalca ter odgovornega urednika revije Poetikon, je tudi zbirka Pred začetkom. Pesmi iz nje, ki zastavljajo veliko vprašanj prav o času in začetkih – takih in drugačnih –, so se nam zdele zelo primerna izbira za začetek novega koledarskega leta. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Sloviti argentinsko-ameriški skladatelj, pianist, dirigent in aranžer Lalo Schifrin je trikrat gostoval v Sloveniji in v Mariboru izvedel tri koncertne sporede s simfoničnim orkestrom Mariborske filharmonije. Šestindvajsetega junija 2025 je preminil v 94. letu. Lalo Schifrin je na svojem prvem gostovanju v Sloveniji in na prvem koncertu z mariborskim filharmoničnim orkestrom in jazzovskimi glasbeniki iz Big Banda RTV Slovenija decembra leta 2000 predstavil privlačen in dinamičen spored svoje in druge priljubljene filmske glasbe. Simfonični orkester Mariborske filharmonije je muziciral pod taktirko dirigenta in pianista Lala Schifrina, ki je slovel predvsem kot izvrsten ustvarjalec filmske glasbe, za svoj obsežen opus pa je doslej prejel osemnajst nominacij in štiri nagrade gremi ter šest nominacij za oskarja, prejel pa je častnega oskarja za življenjsko delo. Na gala koncertu z Mariborskimi filharmoniki je v privlačnem in dinamičnem sporedu izvedel številne skladbe iz znanih hollywoodskih filmskih mojstrovin – tako orkestrske priredbe priljubljenih melodij skladateljev, kot so John Williams, Elmer Bernstein, Nino Rota, Henry Mancini, Mikis Theodorakis, Maurice Jarre in drugi, kot svoje avtorske skladbe iz filmov: Misija: Nemogoče, Lisica, Bullitt, Tango, V zmajevem gnezdu in Mannix. Na sredini oddaje bomo predvajali tudi krajši pogovor z umetnikom, ki je nastal ob njegovem prvem gostovanju. Oddajo posvečamo v spomin na ustvarjalnost izjemnega glasbenega umetnika Lala Schifrina, ki je preminil 26. junija 2025, star 93 let.
Sloviti argentinsko-ameriški skladatelj, pianist, dirigent in aranžer Lalo Schifrin je trikrat gostoval v Sloveniji in v Mariboru izvedel tri koncertne sporede s simfoničnim orkestrom Mariborske filharmonije. Šestindvajsetega junija 2025 je preminil v 94. letu. Lalo Schifrin je na svojem prvem gostovanju v Sloveniji in na prvem koncertu z mariborskim filharmoničnim orkestrom in jazzovskimi glasbeniki iz Big Banda RTV Slovenija decembra leta 2000 predstavil privlačen in dinamičen spored svoje in druge priljubljene filmske glasbe. Simfonični orkester Mariborske filharmonije je muziciral pod taktirko dirigenta in pianista Lala Schifrina, ki je slovel predvsem kot izvrsten ustvarjalec filmske glasbe, za svoj obsežen opus pa je doslej prejel osemnajst nominacij in štiri nagrade gremi ter šest nominacij za oskarja, prejel pa je častnega oskarja za življenjsko delo. Na gala koncertu z Mariborskimi filharmoniki je v privlačnem in dinamičnem sporedu izvedel številne skladbe iz znanih hollywoodskih filmskih mojstrovin – tako orkestrske priredbe priljubljenih melodij skladateljev, kot so John Williams, Elmer Bernstein, Nino Rota, Henry Mancini, Mikis Theodorakis, Maurice Jarre in drugi, kot svoje avtorske skladbe iz filmov: Misija: Nemogoče, Lisica, Bullitt, Tango, V zmajevem gnezdu in Mannix. Na sredini oddaje bomo predvajali tudi krajši pogovor z umetnikom, ki je nastal ob njegovem prvem gostovanju. Oddajo posvečamo v spomin na ustvarjalnost izjemnega glasbenega umetnika Lala Schifrina, ki je preminil 26. junija 2025, star 93 let.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021.
December in januar sta v upodobitvah iz zgodovine umetnosti prikazana kot meseca obdarovanj in gostij, a tudi refleksije časa, pravi umetnostna zgodovinarka dvojna doktorica Nataša Golob, ki se je ikonografiji dvanajstih mesecev od pozne antike do renesanse posvetila tudi v magistrski nalogi. Kako so čas dojemali v srednjem veku, smo se z njo pogovarjali ob izteku leta 2021.
Studio Hendrix je v letu 2025 odzvanjal tudi jazzovsko pestro. V oddaji Jazz v Hendrixu, ki jo pripravlja Mojca Maljevac, smo gostili kar 13 zasedb, ki so se nam predstavile z odličnimi in samosvojimi avtorskimi zgodbami. Z nami so bili: Klara Veteršek in Jazz sindikat, Toni Lah Quintet, David Mozetič Quintet, Teo Collori Trio, Band-it Orchestra, Pickpocket swingers, Godalni orkester Stretto in Izidor Erazem Grafenauer, Big Band Cerknica in Goran Krmac, Ablaye Cissoko in Cyrille Brotto, Soul Encounters, Tonč Feinig & band, Slovenia Ska Collective ter Gaj Bostič Sextet. Raznolike glasbene projekte smo preleteli in ponujamo vam jih v pokušino. Uživajte in vabljeni v novo sezono!
Studio Hendrix je v letu 2025 odzvanjal tudi jazzovsko pestro. V oddaji Jazz v Hendrixu, ki jo pripravlja Mojca Maljevac, smo gostili kar 13 zasedb, ki so se nam predstavile z odličnimi in samosvojimi avtorskimi zgodbami. Z nami so bili: Klara Veteršek in Jazz sindikat, Toni Lah Quintet, David Mozetič Quintet, Teo Collori Trio, Band-it Orchestra, Pickpocket swingers, Godalni orkester Stretto in Izidor Erazem Grafenauer, Big Band Cerknica in Goran Krmac, Ablaye Cissoko in Cyrille Brotto, Soul Encounters, Tonč Feinig & band, Slovenia Ska Collective ter Gaj Bostič Sextet. Raznolike glasbene projekte smo preleteli in ponujamo vam jih v pokušino. Uživajte in vabljeni v novo sezono!
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez so se v prvem delu predstavili z Oktetom v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna.
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez so se v prvem delu predstavili z Oktetom v Es-duru, op. 20 Felixa Mendelssohna.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Oddaja je namenjena kulturnemu in umetniškemu dogajanju v Mariboru in širše. V njej napovedujemo premiere ter druge kulturne dogodke prireditve v severovzhodni Sloveniji in poročamo o njih.
Kako se v romanih in kratkih zgodbah aktualnega prejemnika Nobelove nagrade za književnost prepletata eksistencialna groza in bivanjski nesmisel na eni strani ter presežna lepota stvarstva in jezika na drugi?
Kako se v romanih in kratkih zgodbah aktualnega prejemnika Nobelove nagrade za književnost prepletata eksistencialna groza in bivanjski nesmisel na eni strani ter presežna lepota stvarstva in jezika na drugi?
Posebno mesto v Jarrettovi karieri predstavljajo solistični koncerti. Plošča The Bordeaux Concert je bila posneta v živo v francoskem Bordeauxu, v dvorani nacionalne opere, 6. julija 2016. Izšla je pri založbi ECM Manfreda Eicherja.
Posebno mesto v Jarrettovi karieri predstavljajo solistični koncerti. Plošča The Bordeaux Concert je bila posneta v živo v francoskem Bordeauxu, v dvorani nacionalne opere, 6. julija 2016. Izšla je pri založbi ECM Manfreda Eicherja.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet. V peti oddaji poslušamo odlomke iz slovenskih spevoiger in operet, in sicer iz spevoigre Tičnik Benjamina Ipavca ter operet Princesa Vrtoglavka Josipa Ipavca, Smuk in Študentje smo Danila Bučarja, Planinska roža Radovana Gobca in Melodije srca Janka Gregorca.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Kitajci kar dvakrat vstopijo v novo leto, najprej po svetovnem koledarju, čez nekaj tednov pa še po svojem. Kitajski pesnik Li Taipo ali Li Bai iz 8. stoletja je na zahod prodrl prek japonskih in pozneje ameriških prevodov, v slovenščino pa ga je prepesnil Alojz Gradnik. Tudi njegovo pesem Vprašanje, ki jo lahko beremo kot različico slovitega izreka Horaca: Carpe diem. Prevajalec Alojz Gradnik, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, tonski mojster Nejc Zupančič, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Ali je res, da nas bo vse, kar naredimo na prvi dan novega leta, spremljalo potem vse leto? S tem vprašanjem se je ukvarjal slovenski pisatelj Ferdo Godina v svoji duhoviti miniaturi Na novo leto se ne smeš umiti, ki je izšla v knjigi Sezidala si bova hišico (Mladinska knjiga, 1991). Poleg strica Poldeta, ki v pripovedi nekaj podobnega namigne, je osrednji lik mladi Ferdo, ki želi priti stvari do dna. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.
Igra je večno priljubljenost pridobila zaradi izvrstne situacijske komike, zapletov, spletk in pasti, ki jih predstavniku buržoazije, baronu Naletelu, nastavljajo drugi liki – predvsem protagonist, bistri in okretni vrtnar Matiček. Radijsko priredbo, ki je nastala pred sedemdesetimi leti s takratno vrhunsko igralsko zasedbo, kiti še natančno arhaično gorenjsko narečje, ki ohranja živost, hkrati pa poudarja univerzalnost človeških muh in vragolij. Režiser: Mirč Kragelj Prirejevalka: Rapa Šuklje Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Dušan Mauser Lektorja: Anton Bajec in Mirko Mahnič Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Baron Naletel – Stane Sever Baronica Rozala – Ančka Levar Matiček – Stane Česnik Nežka – Vika Gril Advokat Zmešnjava – Aleksander Valič Žužek – Milan Skrbinšek Budalo – Jože Zupan Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 1953.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Prvi Literarni večer v letošnjem letu posvečamo Richardu Englanderju, ki se je rodil leta 1859 na Dunaju in tam umrl v 60. letu starosti leta 1919. S psevdonimom Peter Altenberg je objavljal impresionistične, humorne in melanholične »prozne skice« ter aforistične »drobce«, kakor jih je sam imenoval. V literarno zgodovino se je z zamikom pozabljenega avtorja zapisal kot kavarniški literat dunajske moderne. Veljal je za mestnega prismuknjenca, ki je bil naklonjen dekletom, pijači in naravi, dokler ga ni izčrpalo nestanovitno življenje v hotelih, kavarnah in sanatorijih. Oddajo, ki je bila prvič na sporedu leta 2014, je pripravila Stana Anželj, ki je zanjo tudi prevedla nekaj proznih skic. Interpretirajo dramski igralci Branko Jordan, Gregor Gruden, Ana Urbanc, Blaž Šef, Sabina Kogovšek in Brane Grubar, vezno besedilo bere Eva Longyka Marušič, glasbena oprema Tina Ogrin, zvok in montaža Nejc Zupančič in Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh.
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Zaključni koncert festivala Prečkanja – Sconfinamenti, ki ga je v Mestnem gledališču Giuseppe Verdi v Gorici izvedel umetniški vodja festivala, ambasador Evropske prestolnice kulture GO! 2025, pianist Alexander Gadjiev. Povzetek iz koncertnega lista: Klavirski zvezdnik Alexander Gadjiev je poosebljena nadnacionalnost. Rojen v mednarodno družino v Gorici, mestu, ki združuje dve državi, je kmalu razvil izredno sposobnost vpijanja in predelovanja različnih glasbenih slogov ter jezikov. Kot solist je z orkestrom prvič nastopil pri devetih letih, pri desetih pa izvedel prvi samostojni klavirski recital. Pri sedemnajstih letih je z odliko diplomiral in zmagal na prestižnem klavirskem tekmovanju najbolj nadarjenih mladih glasbenikov Italije, Premio Venezia. Zatem je neustavljivo zmagoval na najvidnejših klavirskih tekmovanjih sveta. Mednarodno javnost je nase opozoril leta 2015, ko je prejel prvo nagrado in nagrado občinstva na prestižnem trienalnem mednarodnem tekmovanju Hamamatsu na Japonskem, in nato leta 2017, ko je žiriji predsedovala legendarna Martha Argerich. Leta 2018 je zmagal na prestižnem tekmovanju Svetovni mojstri klavirja v Monte Carlu. Med letoma 2019 in 2022 je bil BBC-jev umetnik nove generacije (BBC New generation Aritst), vmes pa je poleti 2021 usvojil prvo in več drugih nagrad na Mednarodnem pianističnem tekmovanju v Sydneyju, nato tudi drugo mesto in nagrado za najboljšo poustvaritev sonate na 18. Chopinovem tekmovanju v Varšavi. Sydneyjsko tekmovanje mu je odprlo pot na največje odre južne poloble – tako je leto 2022 veličastno sklenil z več kot trimesečno turnejo po Avstraliji in Daljnem vzhodu, leta 2023 pa odigral turnejo po Japonski. Nedavno je z Orkestrom Slovenske filharmonije nastopil v dunajskem Musikvereinu ter v Firencah z orkestrom in zborom Maggio Musicale Fiorentino pod taktirko slovitega Zubina Mehte. V mesecu novembru je z orkestrom Slovenske filharmonije koncertiral na Japonskem. Koncert je potekal 6. julija 2025. Spored: Ludwig van Beethoven (1770-1827): Šest bagatel za klavir, op. 126 1. Andante con moto, cantabile e compiacevole 2. Allegro 4. Presto 6. Presto - Andante amabile e con moto Claude Debussy (1862-1918): Preludiji za klavir (2. knjiga), L. 123 7. Ploščad za sprejeme v mesečini (La terrasse des audiences du clair de lune) 8. Rusalka (Ondine) 9. Hommage a S. Pickwick esq. P.P.M.P.C. 12. Ognjemet (Faux d'artifice) Béla Bartók (1881-1945): Im Freien, SZ 81 1. With Drums and Pipes 2. Barcaroll 3. Musettes 4. The Night's Music 5. The Chase Modest Petrovič Musorgski (1839-1881): Slike z razstave 1. Promenada 2. Pritlikavec 3. Promenada 4. Stari grad 5. Promenada 6. Tuilerijski vrt 7. Bydlo 8. Promenada 9. Balet piščančkov v lupinah 10. Dva Juda 11. Promenada 12. Tržnica v Limogesu 13. Katakombe: Rimska grobnica, 14. Katakombe: Z mrtveci v mrtvem jeziku 15. Baba jaga ali koča na kurjih nogah 16. Velika kijevska vrata DODATEK: Frédéric Chopin (1810-1849): Mazurka št. 47 v a-molu, op. 68, št. 2 Aleksander Skrjabin (1872-1915): Etuda: Patetico v dis-molu, op. 8, št. 12 Johann Sebastian Bach (1685-1750) / Alexander Siloti (1863-1945): Preludij v h-molu, BWV 855/I
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je v lanski sezoni izvedel izjemen 3. koncert v 24. ciklu Sozvočje svetov v Narodni galeriji v Ljubljani z naslovom Zahodni veter, ki ga je z godalci pripravil umetniški vodja in dirigent Steven Loy.
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Orkester Slovenske filharmonije bo v leto 2026 zajadral na krilih ljubezni. S šarmantnim trobentačem Jeroenom Berwaertsom in pod vodstvom priljubljenega dirigenta Basa Wiegersa, ki s svojo energijo spada v sam vrh dirigiranja 21. stoletja, bo občinstvo začaral z izbranimi skladbami Stölzla, Haydna, Čajkovskega, Prokofjeva, Ligetija in šansonjerja Jacquesa Brela.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Silvestrovanje na Programu Ars je bilo letos vse prej kot nedolžno. Poslušalce je pričakal večer, poln skrivnosti, indicev, spletk in nerazrešenih ugank, ki so jih prispevali sodelavci programa Ars v uredništvih igranega programa, kulture in resne glasbe. Programske ure smo prepletli z napeto in privlačno glasbo ter voščili priljubljenih znanih glasov, ki redno gostujejo v naših oddajah. Gostiteljica Silvestrskega večera na ARSu je bila Mateja Perpar.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Tokratni gost oddaje je harmonikar Deny Vogrin, študent Kraljeve Akademije za glasbo v Københavnu. Harmoniko sicer igra že več kot 15 let, pred študijem je bil dijak Konservatorija za glasbo in balet Maribor (razred Slavka Magdiča). Prvega mednarodnega tekmovanja se je udeležil pri osmih letih, nato pa so se njegovi uspehi stopnjevali. Med drugim je prejel številne nagrade in priznanja ter osvojil veliko prvih mest na državnih, mednarodnih in spletnih tekmovanjih v Sloveniji, na Hrvaškem, v Bosni in Hercegovini, Srbiji in Italiji. V letu 2025 je bil recimo zmagovalec mednarodnega spletnega tekmovanja Music Leadership Award. Predstavlja se kot izvajalec z odlomkom šeste sonate Kusyakova in skladbo Anatomic safari Pera Nørgårda, pa tudi kot skladatelj z delom Sence iz teme za flavto, violino in harmoniko.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
Enajstega novembra 1931 je Marguerite Long prejela dokončani prepis koncerta Mauricea Ravela. Skladatelj, navdušen nad ritmi džezovske glasbe, ki jo je spoznaval na turneji po Ameriki, se je po dolgem času spet vrnil k ideji klavirskega koncerta. Njegov namen je bil ustvariti briljantno delo, ki povzdiguje pianistovo virtuoznost, brez potrebe po iskanju globin in višjih resnic; pristop, ki ga je navduševal pri Saint-Saёnsu in Mozartu. Željo, da bi bil solist na premieri, je moral Ravel zaradi težav z zdravjem opustiti. Delo je posvetil Marguerite Long in čez dva meseca, 14. januarja 1932, je pianistka igrala premierno izvedbo z Ravelom na odru orkestra Lamoureux.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
V novo leto vas bomo pospremili s tradicionalnim novoletnim voščilom Dunajskih filharmonikov iz Zlate dvorane Musikvereina. Taktirko glasbene prireditve bo letos prevzel kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki bo prvič stal na tem prestižnem dirigentskem odru. Program koncerta je tudi tokrat sestavljen iz glasbe skladateljske rodbine Strauss in njenih sodobnikov, obogatile pa ga bodo koreografije baletnih plesalcev Dunajske državne opere in kar pet krstnih izvedb. Med njimi bosta tudi deli dveh skladateljic, Florence Price in Josephine Weinlich, ki je v 19. stoletju ustanovila prvi ženski orkester v Evropi.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Prvi januar je že dolgo povezan z novoletnim koncertom dunajskega Glasbenega združenja, na katerem Dunajski filharmoniki tradicionalno izvajajo predvsem glasbo dinastije Strauss. Letošnjega je vodil kanadski dirigent Yannick Nézet-Séguin, ki se je v tej imenitni vlogi predstavil prvič. Program je prepletlo več novosti; kar pet skladb je na novoletnem koncertu zazvenelo prvič, med njimi tudi deli Josephine Weinlich in Florence Price. Po lanskem koncertu, na katerem je Riccardo Muti kot prvi uvrstil delo skladateljice, je Nézet-Séguin stopil korak dlje in vključil skladbo temnopolte skladateljice. V rednem delu je bilo letos nanizanih 15 del, pri treh pa so se glasbeniki predstavili tudi v vlogi vokalistov.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Franz Lehar, skladatelj avstrijsko-madžarskega rodu s svojimi prvimi operetami ni doživljal kakšnih posebnih uspehov, pač pa mu je veliki met uspel s krstno predstavo operete Vesela vdova leta 1905 na Dunaju. Tega velikanskega uspeha mu kljub nekaterim zelo uspelim operetam, kot so Grof Luksemburški, Eva, Frasquita in Carjevič, ni uspelo ponoviti vse do leta 1929, ko so v Berlinu uprizorili njegovo novo odrskoglasbeno delo Dežela smehljaja.
Zvrstile se bodo točke iz 1. dejanja buffo opere Kairska gos, sicer načrtovane tridejanke, ki pa je Mozart ni nikoli dokončal.
Zvrstile se bodo točke iz 1. dejanja buffo opere Kairska gos, sicer načrtovane tridejanke, ki pa je Mozart ni nikoli dokončal.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.
Vlado Kreslin in njegovi ponarodeli komadi nam bogatijo in lepšajo življenja že leta in desetletja. Pred kratkim je založba Goga po triindvajsetih letih ponatisnila njegovo pesniško zbirko Vriskanje in jok, zbirko žalostink in veselink (umetnikova beseda). Ponatis je priložnost za nekoliko drugačno Izšlo je – Marko Golja in Vlado Kreslin sta jo izkoristila. Nikar ne zamudite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Po zbirki Sama ljubezen je to, ki je bila nominirana za najboljši knjižni prvenec leta 2024, je konec leta 2025 izšla druga knjiga poezije Žive Čebulj z naslovom Praznih rok. Pesmi v njej, ki so krajše od tistih v pesniškem prvencu, so zgoščeni, večplastni vpogledi v stanje sveta na mikro in makro ravni, so torej hkrati tankočutni intimni razmisleki in odmevi na družbeno dogajanje. Ena izmed njih je ubrana na motiv prehoda v novo leto. Interpretka Živa Čebulj, tonski mojster Janez Ahlin, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
»Domacissimo 2« è il gran varietà di Capodanno scritto da Massimiliano Cernecca e Flavio Furian. I due showman triestini sono affiancati sul palco del Teatro Tartini di Pirano da Elisa Bombacigno, Raffaele Prestinenzi e Ornella Serafini. Sul palco anche Stefano Hering, con un repertorio di brani musicali istriani. Uno spettacolo di cabaret dove l'improvvisazione, la musica e l’interazione con il pubblico hanno un ruolo fondamentale. »Domacissimo 2« je novoletna oddaja, ki sta jo napisala Massimiliano Cernecca in Flavio Furian. Tržaška showmana na odru Gledališča Tartini Piran sta v družbi Elise Bombacigno, Raffaela Prestinenzia in Ornelle Serafini. Na odru tudi Stefano Hering, ki bo zapel nekaj istrskih pesmi. Kabaretna predstava kjer improvizacija, glasba in interakcija z občinstvom igrajo temeljno vlogo.
»Domacissimo 2« è il gran varietà di Capodanno scritto da Massimiliano Cernecca e Flavio Furian. I due showman triestini sono affiancati sul palco del Teatro Tartini di Pirano da Elisa Bombacigno, Raffaele Prestinenzi e Ornella Serafini. Sul palco anche Stefano Hering, con un repertorio di brani musicali istriani. Uno spettacolo di cabaret dove l'improvvisazione, la musica e l’interazione con il pubblico hanno un ruolo fondamentale. »Domacissimo 2« je novoletna oddaja, ki sta jo napisala Massimiliano Cernecca in Flavio Furian. Tržaška showmana na odru Gledališča Tartini Piran sta v družbi Elise Bombacigno, Raffaela Prestinenzia in Ornelle Serafini. Na odru tudi Stefano Hering, ki bo zapel nekaj istrskih pesmi. Kabaretna predstava kjer improvizacija, glasba in interakcija z občinstvom igrajo temeljno vlogo.
Trio Ardor združuje harmoniko, klavir in saksofon v drzno zvočno kombinacijo, ki povezuje tango, jazz in klasično glasbo. Prisluhnite mladim glasbenikom, ki s strastjo rušijo meje med žanri in ustvarjajo toplino v vsakem tonu. Prijazno vabljeni k ogledu Tria Ardorm, edinstvene glasbene zasedbe, ki s harmoniko, klavirjem in saksofonom prepleta različne glasbene svetove. Trio nastopa s repertoarjem, ki se razteza od strastnih argentinskih tango ritmov do barvitih zvočnih slik, pri čemer ruši meje med jazzom, klasično glasbo in tradicionalnimi motivi. Trio Ardor sestavljajo: • Teja Udovič Kovačič – harmonika • Blaž Pavlakovič – klavir • Andrej Omejc – saksofon »S triom skušamo rušiti meje zvočne slike,« pravijo mladi glasbeniki in to si boste lahko prisluhnili tudi vi. Glasba združuje toplino ljudske tradicije, energijo tanga in improvizacijske pristope, ki navdihujejo poslušalce vseh generacij. Oddajo vodi Simona Moličnik.
Trio Ardor združuje harmoniko, klavir in saksofon v drzno zvočno kombinacijo, ki povezuje tango, jazz in klasično glasbo. Prisluhnite mladim glasbenikom, ki s strastjo rušijo meje med žanri in ustvarjajo toplino v vsakem tonu. Prijazno vabljeni k ogledu Tria Ardorm, edinstvene glasbene zasedbe, ki s harmoniko, klavirjem in saksofonom prepleta različne glasbene svetove. Trio nastopa s repertoarjem, ki se razteza od strastnih argentinskih tango ritmov do barvitih zvočnih slik, pri čemer ruši meje med jazzom, klasično glasbo in tradicionalnimi motivi. Trio Ardor sestavljajo: • Teja Udovič Kovačič – harmonika • Blaž Pavlakovič – klavir • Andrej Omejc – saksofon »S triom skušamo rušiti meje zvočne slike,« pravijo mladi glasbeniki in to si boste lahko prisluhnili tudi vi. Glasba združuje toplino ljudske tradicije, energijo tanga in improvizacijske pristope, ki navdihujejo poslušalce vseh generacij. Oddajo vodi Simona Moličnik.
Pred četrtim filmom silvestrskega večera, s katerim bomo vstopili v novo leto, gostimo glasbenega poznavalca in sodelavca Vala 202, Matjaža Ambrožiča. Rock'n'roll pirati v režiji Richarda Curtisa je kultna komedija o uporništvu, svobodi in glasbi, ki je spreminjala svet.
Pred četrtim filmom silvestrskega večera, s katerim bomo vstopili v novo leto, gostimo glasbenega poznavalca in sodelavca Vala 202, Matjaža Ambrožiča. Rock'n'roll pirati v režiji Richarda Curtisa je kultna komedija o uporništvu, svobodi in glasbi, ki je spreminjala svet.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Izbrana radiofonska dela po besedilih slovenskih in tujih avtoric in avtorjev, ki zvočno upodabljajo poglobljeno umetniško videnje človeka in sveta.
Pred enim največjih muzikalov vseh časov, Kabaretom se v oddaji pogovarjamo z Ano Hribar, plesalko in igralko, trenutno pa predvsem zvezdo v naši seriji Takšno je življenje. V legendarnem muzikalu je v Mestnem gledališču ljubljanskem pred leti nastopila tudi sama. Zgodba o propadu svobodomiselne družbe pod vzponom nacizma pa je postala eden najdrznejših primerkov v svojem žanru; ameriška filmska akademija je Kabaret leta 1973 nagradila s kar osmimi oskarji.
Pred enim največjih muzikalov vseh časov, Kabaretom se v oddaji pogovarjamo z Ano Hribar, plesalko in igralko, trenutno pa predvsem zvezdo v naši seriji Takšno je življenje. V legendarnem muzikalu je v Mestnem gledališču ljubljanskem pred leti nastopila tudi sama. Zgodba o propadu svobodomiselne družbe pod vzponom nacizma pa je postala eden najdrznejših primerkov v svojem žanru; ameriška filmska akademija je Kabaret leta 1973 nagradila s kar osmimi oskarji.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Drugi v tradicionalnem silvestrskem filmskem maratonu bo eden najbolj popularnih filmov pri nas ob koncu 50. let. O španski uspešnici Prodajalka vijolic se v oddaji pogovarjamo z legendarnim obrazom televizijskih zaslonov, Mišo Molk.
Drugi v tradicionalnem silvestrskem filmskem maratonu bo eden najbolj popularnih filmov pri nas ob koncu 50. let. O španski uspešnici Prodajalka vijolic se v oddaji pogovarjamo z legendarnim obrazom televizijskih zaslonov, Mišo Molk.
Tudi letos smo na Televiziji Slovenija pripravili tradicionalni silvestrski filmski maraton, ki obeta kar sedem filmskih poslastic do jutranjih ur. Obogatili smo ga s pogovori s prav posebnimi gostjami in gostom, ki so tako ali drugače povezani z našo medijsko hišo. V uvodni oddaji se pred filmom Pasje življenje večnega Charlieja Chaplina pogovarjamo z Alenko Marinič, voditeljico oddaje Kaj dogaja, sicer pa filozofinjo, umetnico in klovneso.
Tudi letos smo na Televiziji Slovenija pripravili tradicionalni silvestrski filmski maraton, ki obeta kar sedem filmskih poslastic do jutranjih ur. Obogatili smo ga s pogovori s prav posebnimi gostjami in gostom, ki so tako ali drugače povezani z našo medijsko hišo. V uvodni oddaji se pred filmom Pasje življenje večnega Charlieja Chaplina pogovarjamo z Alenko Marinič, voditeljico oddaje Kaj dogaja, sicer pa filozofinjo, umetnico in klovneso.
Ali znajo slovenski skladatelji ustvarjati tudi vedro, lahkotnejšo glasbo? Na to vprašanje bomo odgovorili z glasbo. Izbira ni bila težka; glasba je prijetna, vedra, včasih celo bolj, kot si upamo priznati.
Ali znajo slovenski skladatelji ustvarjati tudi vedro, lahkotnejšo glasbo? Na to vprašanje bomo odgovorili z glasbo. Izbira ni bila težka; glasba je prijetna, vedra, včasih celo bolj, kot si upamo priznati.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
V začetku tokratne oddaje smo potegnili črto pod slovensko kulturno politiko v letu 2025 ter pod največji kulturno-umetniški projekt minulega leta, pod Evropsko kulturno prestolnico. V zaključku oddaje še nekaj kulturniških zamisli za najdaljšo noč in najbolj utrujeni dan v letu, vmes pa glasbeni zbor, ki smo ga tokrat posvetili prehodom – med leti, med ljudmi in med poglavji življenja.
Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?
Kaj oz. kdo je zaznamoval domače glasbeno prizorišče?
V dneh, ko se staro leto prevesi v novo, nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, prihodnosti in času, ki mineva. To so hkrati tudi teme glasbenih del, ki bodo zvenela v tokratni oddaji.
V dneh, ko se staro leto prevesi v novo, nas misli pogosto zanesejo k premišljevanju o sreči, prihodnosti in času, ki mineva. To so hkrati tudi teme glasbenih del, ki bodo zvenela v tokratni oddaji.
Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.
Na najdaljšo noč v letu bo pestro na odrih profesionalnih slovenskih gledališč – pregledali smo, katere predstave bodo na ogled. Ozrli pa smo se tudi v jutrišnji novoletni dan, ki tradicionalno prinaša dva koncerta: novoletni koncert Dunajskih filharmonikov in novoletni koncert Orkestra Slovenske filharmonije. Oba boste lahko spremljali v neposrednem prenosu na Programu Ars.