Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
In zakaj se zdi, da priročnega odgovora, ki bi z besedo ali dvema elegantno povzel vse raznolike prakse sodobnega umetnostnega ustvarjanja ter tako pokazal na njihove jedrne skupne poteze, pravzaprav nihče ne pozna?
In zakaj se zdi, da priročnega odgovora, ki bi z besedo ali dvema elegantno povzel vse raznolike prakse sodobnega umetnostnega ustvarjanja ter tako pokazal na njihove jedrne skupne poteze, pravzaprav nihče ne pozna?
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Najprej v Idrijo, kjer so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro »Veselje do življenja«. Igralka Metka Pavšič jo na odru uprizarja že trideset let. Z drugim prispevkom bomo napovedali nocojšnjo premiero v Gledališču Koper. Gre za dve enodejanki Antona Pavloviča Čehova, združeni v enotno predstavo. In nato v Milano, kjer je v Kraljevi palači na ogled razstava del slovitega nemškega umetnika Anselma Kieferja.
Najprej v Idrijo, kjer so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro »Veselje do življenja«. Igralka Metka Pavšič jo na odru uprizarja že trideset let. Z drugim prispevkom bomo napovedali nocojšnjo premiero v Gledališču Koper. Gre za dve enodejanki Antona Pavloviča Čehova, združeni v enotno predstavo. In nato v Milano, kjer je v Kraljevi palači na ogled razstava del slovitega nemškega umetnika Anselma Kieferja.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
V Gledališču Koper bodo krstno uprizorili predstavo Živeti!, ki združuje dve enodejanki pisatelja Antona Pavloviča Čehova. V idrijskem filmskem gledališču so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro Veselje do življenja v interpretaciji igralke Metka Pavšič. V Selnici ob Dravi so že 11. leto zapored pripravili Dneve Arnolda Tovornika – niz prireditev v spomin na domačina in priljubljenega igralca mariborske Drame Arnolda Tovornika. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je gledalce, najstnike in odrasle pričakalo vprašanje, ali zombiji v resnici obstajajo. Danes na programu Ars v oddaji Odprta knjiga beremo roman Na Klancu Tine Vrščaj. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so danes odprli razstavo Tracy Naa Koshie Thompson z naslovom Svetovi znotraj svetov: Terra incognita. Smiljan Radić, arhitekt iz Čila je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade. Vabljeni k poslušanju!
V Gledališču Koper bodo krstno uprizorili predstavo Živeti!, ki združuje dve enodejanki pisatelja Antona Pavloviča Čehova. V idrijskem filmskem gledališču so sinoči prvič javno predvajali kratko radijsko igro Veselje do življenja v interpretaciji igralke Metka Pavšič. V Selnici ob Dravi so že 11. leto zapored pripravili Dneve Arnolda Tovornika – niz prireditev v spomin na domačina in priljubljenega igralca mariborske Drame Arnolda Tovornika. V Lutkovnem gledališču Ljubljana je gledalce, najstnike in odrasle pričakalo vprašanje, ali zombiji v resnici obstajajo. Danes na programu Ars v oddaji Odprta knjiga beremo roman Na Klancu Tine Vrščaj. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani so danes odprli razstavo Tracy Naa Koshie Thompson z naslovom Svetovi znotraj svetov: Terra incognita. Smiljan Radić, arhitekt iz Čila je letošnji prejemnik Pritzkerjeve nagrade. Vabljeni k poslušanju!
Óscar Restrepo je kot mladenič opozoril nase z dvema pesniškima zbirkama, zdaj pa že nekaj desetletij išče svoj glas in nadaljevanje poti, neguje vzvišene ideale in kot k pijančevanju nagnjen, pretežno brezposeln in ločen obstranec životari pri ostareli mami. Ko je zaradi dolgov prisiljen prevzeti učiteljsko službo, spozna med učenci izjemno nadarjeno dekle iz favele, ki piše pesmi iz lastnega veselja. A njegovi načrti, da bi jo vpeljal v svet pesniškega establišmenta, ne gredo v skladu s pričakovanji. Kolumbijski celovečerec Pesnik (Un poeta, 2025), ki ga podpisuje Simón Mesa Soto, je divja, dinamična in duhovita satira, ki se sprva osredotoča na splošno prepoznavne, celo stereotipne like vsake umetniške scene, a skoraj neopazno preraste v sijajen prerez družbe. V naslovni vlogi strastnega, tudi inteligentnega, a nespretnega in nesrečnega pesnika blesti naturščik Ubeimar Ríos, za katerega je to prva in za zdaj edina filmska vloga. Pesnik predstavlja posrečeno karakterno študijo, povsem v skladu z znamenito Heraklitovo tezo, da je človekov značaj tudi človekova usoda. V ta filmski organizem, lahko bi rekli tudi anamnezo ali diagnozo, je vpletena še kriza srednjih let, narava odvisnosti, pretvarjanja kot neizogibnega družbenega maziva, svojo vlogo igrajo socialne razlike in izkoriščanje, kar avtor sopostavi z iskanjem lepote, resnice in presežnega v človeku. Vse to bi kajpak zlahka vodilo v pripoved, ki bi nasedla na čereh pretencioznosti, vendar se jim Simón Mesa Soto ves čas mojstrsko izogiba. V temelju gre za strukturo, ki je dobro poznana tudi nam: Óscar Restrepo je pravzaprav Cankarjev Martin Kačur, ki ga je Igor Pretnar leta 1976 ekraniziral pod zgovornim naslovom Idealist; le da je Mesa Soto v primerjavi s Cankarjem duhovit oziroma z bohotnimi odmerki črnega humorja prekriva bolečino propada in dobrih namenov, ki jih družba nekako dosledno potepta. V čustvenem poskusu krpanja očetovskih vezi oziroma razmisleku o naravi ustvarjalnosti pa bi bil film lahko tudi oddaljen bratranec Sentimentalne vrednosti (2025) Joachima Trierja – zanimivo, obe deli sta slavili vsako v svoji sekciji lani v Cannesu. In če smo že pri Cannesu, prihaja na misel tudi tamkajšnji veliki zmagovalec Barton Fink (1991) bratov Coen. Skratka, umetniška scena zelo rada gleda in nagrajuje filme o umetniški sceni in o kronični odtujenosti ustvarjalcev od tako imenovanega »malega človeka«. Celovečercu Pesnik uspeva do vseh teh nastavkov vzpostaviti ironično distanco, hkrati pa je pretresljivo iskren in se polomijam svojega protagonista nikoli zares ne posmehuje. Znak zrelega avtorja in eden od biserov sodobne latinskoameriške kinematografije.
Óscar Restrepo je kot mladenič opozoril nase z dvema pesniškima zbirkama, zdaj pa že nekaj desetletij išče svoj glas in nadaljevanje poti, neguje vzvišene ideale in kot k pijančevanju nagnjen, pretežno brezposeln in ločen obstranec životari pri ostareli mami. Ko je zaradi dolgov prisiljen prevzeti učiteljsko službo, spozna med učenci izjemno nadarjeno dekle iz favele, ki piše pesmi iz lastnega veselja. A njegovi načrti, da bi jo vpeljal v svet pesniškega establišmenta, ne gredo v skladu s pričakovanji. Kolumbijski celovečerec Pesnik (Un poeta, 2025), ki ga podpisuje Simón Mesa Soto, je divja, dinamična in duhovita satira, ki se sprva osredotoča na splošno prepoznavne, celo stereotipne like vsake umetniške scene, a skoraj neopazno preraste v sijajen prerez družbe. V naslovni vlogi strastnega, tudi inteligentnega, a nespretnega in nesrečnega pesnika blesti naturščik Ubeimar Ríos, za katerega je to prva in za zdaj edina filmska vloga. Pesnik predstavlja posrečeno karakterno študijo, povsem v skladu z znamenito Heraklitovo tezo, da je človekov značaj tudi človekova usoda. V ta filmski organizem, lahko bi rekli tudi anamnezo ali diagnozo, je vpletena še kriza srednjih let, narava odvisnosti, pretvarjanja kot neizogibnega družbenega maziva, svojo vlogo igrajo socialne razlike in izkoriščanje, kar avtor sopostavi z iskanjem lepote, resnice in presežnega v človeku. Vse to bi kajpak zlahka vodilo v pripoved, ki bi nasedla na čereh pretencioznosti, vendar se jim Simón Mesa Soto ves čas mojstrsko izogiba. V temelju gre za strukturo, ki je dobro poznana tudi nam: Óscar Restrepo je pravzaprav Cankarjev Martin Kačur, ki ga je Igor Pretnar leta 1976 ekraniziral pod zgovornim naslovom Idealist; le da je Mesa Soto v primerjavi s Cankarjem duhovit oziroma z bohotnimi odmerki črnega humorja prekriva bolečino propada in dobrih namenov, ki jih družba nekako dosledno potepta. V čustvenem poskusu krpanja očetovskih vezi oziroma razmisleku o naravi ustvarjalnosti pa bi bil film lahko tudi oddaljen bratranec Sentimentalne vrednosti (2025) Joachima Trierja – zanimivo, obe deli sta slavili vsako v svoji sekciji lani v Cannesu. In če smo že pri Cannesu, prihaja na misel tudi tamkajšnji veliki zmagovalec Barton Fink (1991) bratov Coen. Skratka, umetniška scena zelo rada gleda in nagrajuje filme o umetniški sceni in o kronični odtujenosti ustvarjalcev od tako imenovanega »malega človeka«. Celovečercu Pesnik uspeva do vseh teh nastavkov vzpostaviti ironično distanco, hkrati pa je pretresljivo iskren in se polomijam svojega protagonista nikoli zares ne posmehuje. Znak zrelega avtorja in eden od biserov sodobne latinskoameriške kinematografije.
Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).
Italijanska režiserka Lorena Luciano je posnela dokumentarni film o redovnicah, ki jih je domnevno zlorabil slovenski duhovnik in umetnik Marko Rupnik, z naslovom Nune proti Vatikanu. Nekdanje sestre Skupnosti Loyola pričajo o Rupnikovih manipulacijah in zlorabah, film pa pokaže tudi širše dimenzije zlorab redovnic v Cerkvi in njihovo prikrivanje. Vendar film ni samo kritika Cerkve, ampak tudi poziv vsem verujočim, ki utelešajo vrednote Cerkve, naj se ne bojijo prizadevati si za pravico, saj je pravica najboljša pot do tega, da ustvarijo boljšo Cerkev, je povedala z emmyjem nagrajena režiserka, ki je tudi sama katoličanka. Pred slovensko premiero na Festivalu dokumentarnega filma smo se v oddaji Razgledi in razmisleki z njo pogovarjali o tej poti, na katero se je podala s svojim filmom (Foto: Film2 Productions).
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Simfonični orkester RTV pod taktirko šefa dirigenta Lia Kuokmana. Kot solist se jim je pridružil češki pianist Lukaš Vondráček, izvedli pa so Uverturo Egmont in Koncert za klavir št. 3 skladatelja Ludwiga van Beethovna ter Variacije Enigma Edwarda Elgarja.
Sinoči je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma nastopil Simfonični orkester RTV pod taktirko šefa dirigenta Lia Kuokmana. Kot solist se jim je pridružil češki pianist Lukaš Vondráček, izvedli pa so Uverturo Egmont in Koncert za klavir št. 3 skladatelja Ludwiga van Beethovna ter Variacije Enigma Edwarda Elgarja.
Pokrajinski muzej Kočevje v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje predstavlja najnovejši fotografski projekt Klavdija Slubana z naslovom Peglezen in bič. V njem svetovno priznani avtor, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem iz Kočevja, na svoj značilno subtilni in tankočutni način obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars. Serija, ki jo je Sluban ustvaril, prej še nikoli ni bila predstavljena javnosti.
Pokrajinski muzej Kočevje v ciklu fotografskih razstav Izvor: Kočevje predstavlja najnovejši fotografski projekt Klavdija Slubana z naslovom Peglezen in bič. V njem svetovno priznani avtor, ki se je rodil v Parizu slovenskim staršem iz Kočevja, na svoj značilno subtilni in tankočutni način obravnava spomine svojih prednikov na obdobje fašističnih koncentracijskih taborišč Rab in Gonars. Serija, ki jo je Sluban ustvaril, prej še nikoli ni bila predstavljena javnosti.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Okrogla miza na šahovnici 3. Festivala humanistike Odprti horizonti v Mariboru, knjiga o Petru Ternovšku in dokumentarec o Arnoldu Tovorniku, ki so ju izdali oz. posneli v sklopu letošnjih Dnevov Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi ter prireditve v poklon domačinu in kiparju Gabrijelu Kolbiču v Šentilju in na Zg. Veliki so teme oddaje o kulture in umetnosti.
Okrogla miza na šahovnici 3. Festivala humanistike Odprti horizonti v Mariboru, knjiga o Petru Ternovšku in dokumentarec o Arnoldu Tovorniku, ki so ju izdali oz. posneli v sklopu letošnjih Dnevov Arnolda Tovornika v Selnici ob Dravi ter prireditve v poklon domačinu in kiparju Gabrijelu Kolbiču v Šentilju in na Zg. Veliki so teme oddaje o kulture in umetnosti.
Od leta 1877 je Čajkovskega finančno podpirala bogata vdova Nadežda von Meck. Oboževala je skladateljevo glasbo in postala njegova zvesta prijateljica. V 14 letih sta si izmenjala več kot tisoč pisem, vendar se na njeno željo nista nikoli ne srečala ne govorila, če so se njune poti po naključju križale. Razmerje se je razvilo v ljubezen in Čajkovski ji je svobodno pisal o svojih najglobljih čustvih in željah. Po 13 letih je von Meckova nenadoma prekinila razmerje in ga obvestila o svojem finančnem bankrotu. Nekateri to pripisujejo družbeni vrzeli med njima in njeni ljubezni do otrok, ki je nikakor ni želela ogroziti. Čajkovski ji je poslal zaskrbljeno pismo, v katerem jo je prosil za nadaljnje prijateljstvo in ji zagotovil, da ne potrebuje finančnih sredstev. Pismo je ostalo brez odgovora.
Od leta 1877 je Čajkovskega finančno podpirala bogata vdova Nadežda von Meck. Oboževala je skladateljevo glasbo in postala njegova zvesta prijateljica. V 14 letih sta si izmenjala več kot tisoč pisem, vendar se na njeno željo nista nikoli ne srečala ne govorila, če so se njune poti po naključju križale. Razmerje se je razvilo v ljubezen in Čajkovski ji je svobodno pisal o svojih najglobljih čustvih in željah. Po 13 letih je von Meckova nenadoma prekinila razmerje in ga obvestila o svojem finančnem bankrotu. Nekateri to pripisujejo družbeni vrzeli med njima in njeni ljubezni do otrok, ki je nikakor ni želela ogroziti. Čajkovski ji je poslal zaskrbljeno pismo, v katerem jo je prosil za nadaljnje prijateljstvo in ji zagotovil, da ne potrebuje finančnih sredstev. Pismo je ostalo brez odgovora.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Grški pesnik Jorgos Seferis (1900–1971; rojen v Smirni, umrl v Atenah) je bil eden izmed osrednjih predstavnikov grške moderne. Pesem Beg sta prevedla Marjeta Šašel Kos in Janko Moder, leta 2011 jo je interpretirala dramska igralka Medea Novak. Ton in montaža Andrej Kocan, režija Ana Krauthaker. Redakcija Ingrid Kovač Brus, Staša Grahek.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Pogovarjali smo se z ustvarjalci TV-nadaljevanke Pošast za železno zaveso režiserja in scenarista Tomaža Gorkiča, ki jo je navdihnil prvi slovenski serijski morilec in je nastala v koprodukciji z RTV Slovenija. Bili smo na snemanju filma Katarine Morano S pogledom na morje, obiskali pa smo Majo Križnik in Árona Horvátha, ki prav tako končujeta svoja prvenca. Na Festivalu dokumentarnega filma se predstavljata Boris Petković s filmom Kdor ne skače, ki raziskuje odnos Slovencev do športa, ter Siniša Gačić s filmom Ples življenja, ki tematizira prostovoljno končanje življenja.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Nedavno je na slovenski knjižni trg prišla nova pesniška zbirka Petre Koršič z naslovom Oslo v dlani, izšla je pri Slovenski matici. Pesnica je tudi esejistka in avtorica kratkih zgodb, kritičarka, dobitnica Stritarjeve nagrade, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev za literarno kritištvo. Verze Petre Koršič lahko beremo že v petih pesniških zbirkah, je pa tudi avtorica več ciklusov pesmi, ki so bili nominirani za različne nagrade. Ciklus pesmi z naslovom Oči na krožniku obsega enajst pesmi, v oddaji je izbor. Z izjemnim obvladovanjem ekspresije besed, tako pomenske kot zvočne, izreka resnice o prizorih iz sveta in tako vsakič znova ustvari drobec drame, ki bralca ne pusti brezbrižnega. Igralec Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden, Matjaž Miklič, režiser Klemen Markovčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Šesti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Lio Kuokman Lukáš Vondráček, klavir Ludwig van Beethoven: Uvertura Egmont op. 84 Ludwig van Beethoven: Koncert za klavir in orkester št. 3 v c-molu op. 37 (dodatek) Josef Suk: Ljubezenska pesem iz Šestih klavirskih skladb op. 6 (dodatek) Frédéric Chopin: Nokturno v cis-molu op. posth. Edward Elgar: Variacije Enigma op. 36 (dodatek) Edward Elgar: Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.
Zvočna izvedba kultnega dela ruskega romantičnega realista radiotečne vrednosti iz leta 1956, posnete torej pred polnimi sedmimi desetletji. V vlogi osrednjega junaka Akakija Akakijeviča Bašmačkina nastopa Frane Milčinski - Ježek, s svojo specifično radijsko izpovedno avtentičnostjo. Prevajalec: Janez Gradišnik Režiser: Mirč Kragelj Dramaturg: Emil Smasek Tonski mojster: Tone Kablar Pripovedovalci zgodb – Jurij Souček, Boris Kralj, Drago Makuc, Janez Albreht in Maks Bajc Akakij Akakijevič Bašmačkin – Frane Miličinski Drugi nastopajoči – Mila Kačič, Stane Potokar, Jože Zupan, Nace Simončič, Lojze Potokar in Pavle Kovič Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Ljubljana septembra 1956.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Nemški pisatelj Uwe Johnson je eden izmed velikanov nemške proze 20. stoletja. Slavo Šerc, avtor Literarnega večera, nam približa opus ustvarjalnega in plodovitega avtorja, zato bi bil po poslušanju oddaje morda primernejši naslov Uwe Johnson, nekoliko manj neznani velikan. Avtor scenarija in prevajalec Slavo Šerc, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Matej Puc, ton in montaža Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Nemški pisatelj Uwe Johnson je eden izmed velikanov nemške proze 20. stoletja. Slavo Šerc, avtor Literarnega večera, nam približa opus ustvarjalnega in plodovitega avtorja, zato bi bil po poslušanju oddaje morda primernejši naslov Uwe Johnson, nekoliko manj neznani velikan. Avtor scenarija in prevajalec Slavo Šerc, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Matej Puc, ton in montaža Urban Gruden, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V Ljubljani poteka 28. Festival dokumentarnega filma. Med petimi filmi, ki se potegujejo za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic, je tudi Ples življenja – novi dokumentarec Siniše Gačića. V njegovem središču je vprašanje pravice do dostojnega prostovoljnega končanja življenja - za to se je borila tudi Alenka Čurin Janžekovič, ki jo je režiser s kamero spremljal zadnjih pet let njenega življenja. O ustvarjanju filma se s Sinišo Gačićem pogovarja Tesa Drev. Zvok in montaža Gašper Loborec.
V Ljubljani poteka 28. Festival dokumentarnega filma. Med petimi filmi, ki se potegujejo za nagrado Amnesty International za najboljši film na temo človekovih pravic, je tudi Ples življenja – novi dokumentarec Siniše Gačića. V njegovem središču je vprašanje pravice do dostojnega prostovoljnega končanja življenja - za to se je borila tudi Alenka Čurin Janžekovič, ki jo je režiser s kamero spremljal zadnjih pet let njenega življenja. O ustvarjanju filma se s Sinišo Gačićem pogovarja Tesa Drev. Zvok in montaža Gašper Loborec.
Oddajo smo začeli s predstavitvijo Rosanne Bubola, znane igralke in sodelavke Radia Capodistria, ki je nedavno prejela prvo nagrado natečaja italijanske skupnosti »Istria Nobilissima«. Nadaljevali smo v Ljubljani, kjer poteka Festival dokumentarnega filma, ter predstavili sinočnji otvoritveni film o Delavski svetovalnici. V sklepu oddaje pa smo si privoščili še skok v Padovo, kjer je odprta razstava del znamenitega Holandca Mauritsa Cornelisa Escherja.
Oddajo smo začeli s predstavitvijo Rosanne Bubola, znane igralke in sodelavke Radia Capodistria, ki je nedavno prejela prvo nagrado natečaja italijanske skupnosti »Istria Nobilissima«. Nadaljevali smo v Ljubljani, kjer poteka Festival dokumentarnega filma, ter predstavili sinočnji otvoritveni film o Delavski svetovalnici. V sklepu oddaje pa smo si privoščili še skok v Padovo, kjer je odprta razstava del znamenitega Holandca Mauritsa Cornelisa Escherja.
Na osmem koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc je v Knežjem dvoru v Celju 18. avgusta lani nastopila švicarska zasedba Capella Helvetica, ki je predstavila spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi. Trio je izvajal dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih in tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica je pihalni ansambel, specializiran za izvajanje stare glasbe. Na kornet, pozavno, šalmaj, bombardo, dulcijan, flavte, z vokali in še marsičim izvajajo stoletja staro glasbo na nov in dostopen način za današnje občinstvo, hkrati pa sprejemajo prakse izvajanja iz tistega obdobja, berejo izvirne notne zapise oziroma faksimile ter glasbo improvizirajo, okrasijo in aranžirajo na podlagi zgodovinskih virov. Zasedbo sestavljajo umetniška vodja zasedbe Katharina Haun, ki igra na cink, Adam Bregman, ki igra na historične pozavne, in Maruša Brezavšček, ki igra na dulcijan, vsi trije pa igrajo tudi na kljunaste flavte.
Na osmem koncertu lanskega festivala stare glasbe Seviqc je v Knežjem dvoru v Celju 18. avgusta lani nastopila švicarska zasedba Capella Helvetica, ki je predstavila spored z naslovom Renesančni izlet po Evropi. Trio je izvajal dela francoskih, nizozemskih, italijanskih in nemških mojstrov, nekaterih še danes dobro znanih imen, nekaterih malo manj znanih in tudi nekaterih anonimnih avtorjev. Capella Helvetica je pihalni ansambel, specializiran za izvajanje stare glasbe. Na kornet, pozavno, šalmaj, bombardo, dulcijan, flavte, z vokali in še marsičim izvajajo stoletja staro glasbo na nov in dostopen način za današnje občinstvo, hkrati pa sprejemajo prakse izvajanja iz tistega obdobja, berejo izvirne notne zapise oziroma faksimile ter glasbo improvizirajo, okrasijo in aranžirajo na podlagi zgodovinskih virov. Zasedbo sestavljajo umetniška vodja zasedbe Katharina Haun, ki igra na cink, Adam Bregman, ki igra na historične pozavne, in Maruša Brezavšček, ki igra na dulcijan, vsi trije pa igrajo tudi na kljunaste flavte.
Jan Tominić je eden od prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, in sicer jo je prejel za izvedbo Koncerta v Es-duru za saksofon in orkester op. 109 Aleksandra Glazunova s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo in dirigentom Dmitrijem Sitkoveckim 20. novembra 2024 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Poleg te skladbe v oddaji poslušamo še Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, ki jo je ob klavirski spremljavi Sae Lee izvedel decembra 2022. Jan Tominić je na Akademiji za glasbo študent Mihe Rogine. Svojo glasbeno pot je začel leta 2011 v Glasbeni šoli Ferda Livadića v Samoboru pri Tomislavu Žužku. Med njegovimi opaznejšimi koncerti so nastop na festivalu Zagreb Classic v spremstvu Simfoničnega orkestra HRT, na Svetovnem kongresu saksofonistov, Županjskih glasbenih večerih, Festivalu Lent ter dva koncerta v okviru koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo.
Jan Tominić je eden od prejemnikov študentske Prešernove nagrade Akademije za glasbo, in sicer jo je prejel za izvedbo Koncerta v Es-duru za saksofon in orkester op. 109 Aleksandra Glazunova s Komornim godalnim orkestrom Akademije za glasbo in dirigentom Dmitrijem Sitkoveckim 20. novembra 2024 v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji. Poleg te skladbe v oddaji poslušamo še Rapsodijo za saksofon in klavir Clauda Debussyja, ki jo je ob klavirski spremljavi Sae Lee izvedel decembra 2022. Jan Tominić je na Akademiji za glasbo študent Mihe Rogine. Svojo glasbeno pot je začel leta 2011 v Glasbeni šoli Ferda Livadića v Samoboru pri Tomislavu Žužku. Med njegovimi opaznejšimi koncerti so nastop na festivalu Zagreb Classic v spremstvu Simfoničnega orkestra HRT, na Svetovnem kongresu saksofonistov, Županjskih glasbenih večerih, Festivalu Lent ter dva koncerta v okviru koncertnega cikla Tutti Akademije za glasbo.
Izpostavljamo 28. Festival dokumentarnega filma, ki se je s projekcijo dokumentarnega filma Kar je treba storiti začel sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na festivalu bo letos na ogled 19 celovečernih in 10 kratkih filmov s širokim naborom aktualnih, poudarjeno angažiranih tematik – političnih, družbenih in zgodovinskih. Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana danes pripravljajo premierno uprizoritev z naslovom Kako preživeti apokalipso zombijev. Večkrat nagrajena enodejanka britanskega igralca, dramatika in scenarista Bena Muirja je zmes komedije in grozljivke, ki v pripovedni okvir postavi preživetvene strategije ob mogočem prihodu zombijev.
Izpostavljamo 28. Festival dokumentarnega filma, ki se je s projekcijo dokumentarnega filma Kar je treba storiti začel sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na festivalu bo letos na ogled 19 celovečernih in 10 kratkih filmov s širokim naborom aktualnih, poudarjeno angažiranih tematik – političnih, družbenih in zgodovinskih. Na velikem odru Lutkovnega gledališča Ljubljana danes pripravljajo premierno uprizoritev z naslovom Kako preživeti apokalipso zombijev. Večkrat nagrajena enodejanka britanskega igralca, dramatika in scenarista Bena Muirja je zmes komedije in grozljivke, ki v pripovedni okvir postavi preživetvene strategije ob mogočem prihodu zombijev.
Tokrat smo v družbi naslednjih treh velikih pianistov: Eugena d'Alberta, Arturja Schnabla in Friedricha Gulde, ki jih druži kar nekaj skupnih značilnosti. Njihove življenjske poti sicer niso bile povezane, o njihovih glasbeno-značajskih stvareh pa bi lahko našli veliko podobnih lastnosti: najmočnejša med njimi je bila skladateljska strast ali, bolje rečeno, resna predanost kompoziciji.
Tokrat smo v družbi naslednjih treh velikih pianistov: Eugena d'Alberta, Arturja Schnabla in Friedricha Gulde, ki jih druži kar nekaj skupnih značilnosti. Njihove življenjske poti sicer niso bile povezane, o njihovih glasbeno-značajskih stvareh pa bi lahko našli veliko podobnih lastnosti: najmočnejša med njimi je bila skladateljska strast ali, bolje rečeno, resna predanost kompoziciji.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Kenny Barron je eden najpomembnejših pianistov v zgodovini sodobnega jazza. Kar 14-krat je bil nominiran za nagrado grammy, prejel pa je tudi celo vrsto prestižnih ngrad in naslovov. Med drugim je bil sprejet v hišo slavnih ameriške revije Downbeat.
Kenny Barron je eden najpomembnejših pianistov v zgodovini sodobnega jazza. Kar 14-krat je bil nominiran za nagrado grammy, prejel pa je tudi celo vrsto prestižnih ngrad in naslovov. Med drugim je bil sprejet v hišo slavnih ameriške revije Downbeat.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.