Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Franza Lachnerja in Danile Švare. V Arsovih spominčicah predstavljamo izbor skladb z oboistko Irmgard Anderl Krajter, ki je 1. aprila 1997 postala redna članica in solistka oboistka Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Rodila se je v Salzburgu, študirala je na Visoki šoli za glasbo Mozarteum pri profesorjih Arthurju Jensnu in Lotharju Kochu. V času študija je prejela več nagrad na avstrijskih tekmovanjih mladih glasbenikov. Leta 1996 je z odliko diplomirala in postala magistrica glasbe. Oboistko Irmgard Anderl Krajter bomo predstavili kot solistko z orkestrom in kot komorno glasbenico. Nastopila bo v Koncertu za oboo d’amore, godala in generalni bas v A-duru, z oznako del 1055, Johanna Sebastiana Bacha, v prvem stavku Okteta za pihala v B-duru, op. 156, Franza Lachnerja in v Suiti concertante za tri soliste Danila Švare. Ponovitev bo v četrtek, 23. aprila ob 17.05.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
23. april je svetovni dan knjige in avtorskih pravic – dan, ko naj knjige ne bi le ostajale na policah, ampak zares zaživele med ljudmi. Letos so se ob tej priložnosti ljubljanske knjigarne povezale v skupno pobudo in odprle svoje prostore širše kot običajno – z dogodki, pogovori in srečanji, ki vabijo k branju, razmisleku in druženju. Knjigarne niso le prodajni prostori, ampak pomembni kulturni in družabni prostori mesta – kraji, kjer nastajajo ideje, pogovori in skupnosti. So fizične knjigarne danes še nepogrešljive? Kaj pomeni voditi knjigarno? Kako se spreminja branje? O teh in drugih vprašanjih bomo razmišljali z vodjo knjigarne Lutkovnega gledališča Ljubljana, Natašo Antunićević Vižintin, z vodjo knjigarne Konzorcij Katarino Modic in Andrejo Udovč, urednico pri založbi Sanje in predstavnico knjigarne Hiše sanjajočih knjig.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Benjamin Ipavec je bil član znane družine šentjurskih zdravnikov in glasbenikov, ki so pustili pomembno sled v slovenski glasbeni kulturi. Benjamin Ipavec se je v slovensko glasbeno zgodovino zapisal tudi kot eden prvih posvetnih pevovodij in dirigentov, kot prvi slovenski mladinski skladatelj in kot ustvarjalec prve slovenske opere, komorne glasbe in na splošno začetnik različnih zvrsti, najbolj pa je znan po svoji vokalni in zborovski glasbi.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Udeležili se bomo koncerta Pesmi, ki so premagale čas v Unionski dvorani v Ljubljani. Z nami bodo Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora – Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Kdo bo prejemnik nagrade Europa Nostra 2026 za kulturno dediščino? Palača Bonaparte v Rimu je prizorišče velike razstave del Kacušike Hokusaia, vodilne osebnosti japonske umetnosti 19. stoletja. V UGM Kabinetu v Mariboru je na ogled razstava, ki so jo ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili Drama SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje in Umetnostna galerija Maribor. Razstava skozi črno-bele gledališke fotografije in arhivsko gradivo predstavlja šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja njegovega umetniškega vodenja mariborske Drame.
Udeležili se bomo koncerta Pesmi, ki so premagale čas v Unionski dvorani v Ljubljani. Z nami bodo Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora – Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Kdo bo prejemnik nagrade Europa Nostra 2026 za kulturno dediščino? Palača Bonaparte v Rimu je prizorišče velike razstave del Kacušike Hokusaia, vodilne osebnosti japonske umetnosti 19. stoletja. V UGM Kabinetu v Mariboru je na ogled razstava, ki so jo ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili Drama SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje in Umetnostna galerija Maribor. Razstava skozi črno-bele gledališke fotografije in arhivsko gradivo predstavlja šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja njegovega umetniškega vodenja mariborske Drame.
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski komik, televizijski voditelj, pisatelj in skladatelj, Jure Godler. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski komik, televizijski voditelj, pisatelj in skladatelj, Jure Godler. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.
Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.
Predvajamo koncert Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi z gostujočo violončelistko Aliso Weilerstein. Posnet je bil 22. januarja, na sporedu pa sta bili Simfonija za violončelo in orkester, op. 68 Benjamina Brittna ter Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Dirigiral je Alan Gilbert.
Predvajamo koncert Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi z gostujočo violončelistko Aliso Weilerstein. Posnet je bil 22. januarja, na sporedu pa sta bili Simfonija za violončelo in orkester, op. 68 Benjamina Brittna ter Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Dirigiral je Alan Gilbert.
Ob 20. obletnici smrti arhitekta Vlasta Kopača so se v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje posvetili enemu njegovih pogosto manj izpostavljenih projektov –spomeniku okupaciji in uporu, ki je prvotno nosil ime Pot ob žici okupirane Ljubljane. Na gradu Fužine si torej lahko ogledamo razstavo o procesu nastajanja največjega javnega spomenika v Ljubljani in Kopačevi vlogi pri tem. Mi pa tudi o enem osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi, koncertu z naslovom Pesmi, ki so premagale čas, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars.
Ob 20. obletnici smrti arhitekta Vlasta Kopača so se v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje posvetili enemu njegovih pogosto manj izpostavljenih projektov –spomeniku okupaciji in uporu, ki je prvotno nosil ime Pot ob žici okupirane Ljubljane. Na gradu Fužine si torej lahko ogledamo razstavo o procesu nastajanja največjega javnega spomenika v Ljubljani in Kopačevi vlogi pri tem. Mi pa tudi o enem osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi, koncertu z naslovom Pesmi, ki so premagale čas, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!
23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.
23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
Isaac Albéniz je pomemben predstavnik španske klavirske glasbe in skupaj z Enriquejem Granadosom eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga. Njegovo Špansko suito, op. 47 sestavljajo skladbe, napisane v letu 1886. Granada, Cataluña, Sevilla in Kuba izražajo značilnosti različnih španskih pokrajin in glasbenih slogov. Po Albénizovi smrti je leta 1912 založnik Hofmeister suiti dodal še štiri skladbe: Cádiz, Asturias, Aragón in Castilla. Albéniz je skladbe napisal za klavir solo, pozneje pa so doživele številne priredbe, med drugimi so jih za svoj inštrument prirejali mnogi klasični kitaristi.
Isaac Albéniz je pomemben predstavnik španske klavirske glasbe in skupaj z Enriquejem Granadosom eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga. Njegovo Špansko suito, op. 47 sestavljajo skladbe, napisane v letu 1886. Granada, Cataluña, Sevilla in Kuba izražajo značilnosti različnih španskih pokrajin in glasbenih slogov. Po Albénizovi smrti je leta 1912 založnik Hofmeister suiti dodal še štiri skladbe: Cádiz, Asturias, Aragón in Castilla. Albéniz je skladbe napisal za klavir solo, pozneje pa so doživele številne priredbe, med drugimi so jih za svoj inštrument prirejali mnogi klasični kitaristi.
Aprila 2026 je v Mariboru potekalo tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmagovalec tega najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je postal Zbor svetega Nikolaja iz Litije, ki je oktobra 2025 zmagal že na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus. Takrat smo pred mikrofon povabili zborovodkinjo zbora Heleno Fojkar Zupančič. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je več povedala o svoji umetniški poti ter o delu z zbori, ki pod njenim vodstvom prepričajo z vokalnimi sposobnostmi, zahtevnostjo programa in predvsem z močnim občutkom za interpretacijo skladb vseh slogovnih obdobij.
Aprila 2026 je v Mariboru potekalo tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmagovalec tega najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je postal Zbor svetega Nikolaja iz Litije, ki je oktobra 2025 zmagal že na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus. Takrat smo pred mikrofon povabili zborovodkinjo zbora Heleno Fojkar Zupančič. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je več povedala o svoji umetniški poti ter o delu z zbori, ki pod njenim vodstvom prepričajo z vokalnimi sposobnostmi, zahtevnostjo programa in predvsem z močnim občutkom za interpretacijo skladb vseh slogovnih obdobij.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.
Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Adonis, eden najvplivnejših sodobnih arabskih pesnikov, je v arabskem svetu zaznamoval prehod od tradicionalnih k modernističnim pesniškim oblikam. Njegova poezija pogosto združuje mitološke, naravne in filozofske elemente. Kralj vetrov tematizira gibanje in nestabilnost kot temeljni značilnosti sveta ter ju povezuje z notranjim doživljanjem. Prevajalca Margit Podvornik Alhady, Mohsen Alhady, režiser Igor Likar, igralec Blaž Šef, tonski mojster Matjaž Miklič, redakcija Urban Tarman, Tina Poglajen. Posneto leta 2017.
Adonis, eden najvplivnejših sodobnih arabskih pesnikov, je v arabskem svetu zaznamoval prehod od tradicionalnih k modernističnim pesniškim oblikam. Njegova poezija pogosto združuje mitološke, naravne in filozofske elemente. Kralj vetrov tematizira gibanje in nestabilnost kot temeljni značilnosti sveta ter ju povezuje z notranjim doživljanjem. Prevajalca Margit Podvornik Alhady, Mohsen Alhady, režiser Igor Likar, igralec Blaž Šef, tonski mojster Matjaž Miklič, redakcija Urban Tarman, Tina Poglajen. Posneto leta 2017.