Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
Sloviti Orkester Gewandhaus iz Leipziga je skupaj z violinistko Isabelle Faust in dirigentom Andrisom Nelsonsom 26. avgusta lani gostoval v Londonu, kjer je v okviru poletnega glasbenega festivala BBC Proms nastopil v Kraljevi Albertovi dvorani. Za uvod je zazvenel Cantus in memoriam Benjamin Britten Arva Pärta, sledil je Violinski koncert v a-molu, op. 53 Antonína Dvořáka, spored pa je zaokrožila Simfonija št. 2 v D-duru, op. 43 Jeana Sibeliusa, ki je to svoje véliko simfonično delo označil za »izpoved duše«.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
izpod peres Händla, Lea, Donizettija, Porpore, Richarda Straussa, Gastaldona, Puccinija in Offenbacha.
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Tudi to nedeljo lahko prisluhnete vsestranskemu belgijskemu ustvarjalcu Marcelu Mariёnu. Tokrat smo iz njegove knjige Liki s krme izbrali zgodbi Polovični liki in Slikarski prostor. Prevajalka Suzana Koncut, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tina Kozin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser Klemen Markovčič. Posneto februarja 2026
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
14. novembra lani so v Koncertni dvorani Mihaila Jore v prostorih Romunskega radia v Bukarešti zazvenela dela Ludwiga van Beethovna, in sicer: »Uvertura Coriolan, op. 62«, »Klavirski koncert št. 3 v c-molu, op. 37« ter »Simfonija št. 7 v A-duru, op. 92«. Slišali bomo tudi kar tri dodatke. Solist bo samostojno izvedel priredbi za klavir: »Jesensko luno na mirnem jezeru« kitajskega skladatelja Liu Wenchenga ter »Dunajski večer, op. 56« Johanna Straussa ml. Koncert se bo sklenil s »Čudovitim večerom« Liu Tianhuaja (pon).
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
V studio Televizije Slovenija smo povabili mlade glasbenike, ki izkazujejo izvirno ustvarjalnost in izjemne uspehe v glasbenem prostoru. Med njimi je violinistka Patricija Avšič, ki opozarja nase na domačih in tujih glasbenih odrih. Na Mednarodnem violinskem tekmovanju Jena Hubaya je leta 2021 osvojila absolutno prvo mesto in posebni nagradi za solistična nastopa na Madžarskem. Za tokratni nastop je pripravila izvedbi Cantabile in Caprice virtuoza N. Paganinija, Caprice H. Wienawskega in živahni Čmrljev let, R. Korsakova. V izvedbah sta se ji pridružili Klara Avšič na violončelu in Beata Ilona Barcza za klavirjem.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Zakaj je France Prešeren pisal v nemščini, lahko ugibamo. Pred časom je Andrej Rozman - Roza podal zanimivo razlago, toda Prešeren je morda pisal v nemščini iz neizmerne samozavesti, ki jo je zajemal iz ustvarjalnosti in jo z njo krepil. Toda naj so bili njegovi vzgibi takšni ali drugačni, resnica je, da je njegov sonet Nichts trägt an ihm des Dichtergeists Gepräge vrhunska apoteoza pesniškega ustvarjanja. Prevajalec in interpret Niko Grafenauer, urednik oddaje Marko Golja. Posneto 2009.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo Šest pesmi in romanc op. 93a Johannesa Brahmsa, Fantazijo v fis-molu Felixa Mendelssohna, Concertino za flavto in godala Petra Kopača, Sonato za violončelo in klavir, op. 22 Rista Savina, skladbo z naslovom Gúslar, simfonični portret, op. 22 Jakova Gotovca ter Simfonijo v D-duru, št. 3 Johanna Adolfa Hasseja.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Poslušamo koncertno uverturo V naravi, op. 91 in Sonatino v G-duru za violino in klavir, op. 100 Antonina Dvořáka, Baletno glasbo za orkester iz opere Demon Antona Rubinsteina in Havanaise, op. 83 Camilla Saint-Saënsa.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Avtor je v obliki radijske kontaktne oddaje vzpostavil polemiko o obstoju vampirjev in hrkati raziskal vprašanje o medijskem ponarejanju dogodkov in naivnosti poslušalcev. Srhljivka se tako dogaja kot polemika med različnimi razlagalci zgodovinsko-kriminalističnega dogodka: policistom, vampirologom in arheologom. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Reporterka Taja Pregelj – Eva Furlan Radijski voditelj – Damjan Zorc Policijski inšpektor Zupančič – Janez Starina Upokojeni komisar Gombač – Andrej Nahtigal Predsednik Vampirološkega društva Jazbec – Boris Ostan Docent arheologije – Gašper Tič Fant – Gašper Tesner Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2008
Avtor je v obliki radijske kontaktne oddaje vzpostavil polemiko o obstoju vampirjev in hrkati raziskal vprašanje o medijskem ponarejanju dogodkov in naivnosti poslušalcev. Srhljivka se tako dogaja kot polemika med različnimi razlagalci zgodovinsko-kriminalističnega dogodka: policistom, vampirologom in arheologom. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka. Darja Hlavka Godina Reporterka Taja Pregelj – Eva Furlan Radijski voditelj – Damjan Zorc Policijski inšpektor Zupančič – Janez Starina Upokojeni komisar Gombač – Andrej Nahtigal Predsednik Vampirološkega društva Jazbec – Boris Ostan Docent arheologije – Gašper Tič Fant – Gašper Tesner Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija julija 2008
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Dramatično zgodbo dopolnjujejo groteskni, sentimentalni in burleskni elementi - prvič na naših valovih.
Na odru Kina Šiška je 26. januarja nastopila ameriška rock skupina The Dream Syndicate. Eden ključnih bendov znamenite losangeleške psihedelične scene 80. let prejšnjega stoletja je ob novejšem gradivu v celoti predstavil kultni album Medicine Show, ki je po mnenju britanskega Guardiana ena najboljših rock izdaj vseh časov. Poslušajte ekskluzivni posnetek in sledite seznamu skladb. SET ONE WHERE I’LL STAND FILTER ME THROUGH YOU OUT OF MY HEAD BLACK LIGHT LIKE MARY 80 WEST HOW DID I FIND MYSELF HERE GLIDE SET TWO STILL HOLDING ON TO YOU BULLET WITH MY NAME ON IT DADDY’S GIRL BURN THE MEDICINE SHOW ARMED WITH AN EMPTY GUN MERRITTVILLE JOHN COLTRANE STEREO BLUES (feat. Chris Eckman) ENCORE: TELL ME WHEN IT’S OVER THAT’S WHAT YOU ALWAYS SAY BOSTON
Na odru Kina Šiška je 26. januarja nastopila ameriška rock skupina The Dream Syndicate. Eden ključnih bendov znamenite losangeleške psihedelične scene 80. let prejšnjega stoletja je ob novejšem gradivu v celoti predstavil kultni album Medicine Show, ki je po mnenju britanskega Guardiana ena najboljših rock izdaj vseh časov. Poslušajte ekskluzivni posnetek in sledite seznamu skladb. SET ONE WHERE I’LL STAND FILTER ME THROUGH YOU OUT OF MY HEAD BLACK LIGHT LIKE MARY 80 WEST HOW DID I FIND MYSELF HERE GLIDE SET TWO STILL HOLDING ON TO YOU BULLET WITH MY NAME ON IT DADDY’S GIRL BURN THE MEDICINE SHOW ARMED WITH AN EMPTY GUN MERRITTVILLE JOHN COLTRANE STEREO BLUES (feat. Chris Eckman) ENCORE: TELL ME WHEN IT’S OVER THAT’S WHAT YOU ALWAYS SAY BOSTON
Zvočna miniatura v svoje središče postavi dialog moškega in ženske nekje v prostoru in času. Na videz banalna situacija pa razkriva globlje izzive, ki jih prinašajo medosebni odnosi, zlasti v zrelem življenjskem obdobju. To so recimo obujanje mladostniške ljubezni, spolnost v zreli dobi in dilema, ali imajo zakonci lahko tudi svoje ljubimce. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Manja – Polona Juh Blaž – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Zvočna miniatura v svoje središče postavi dialog moškega in ženske nekje v prostoru in času. Na videz banalna situacija pa razkriva globlje izzive, ki jih prinašajo medosebni odnosi, zlasti v zrelem življenjskem obdobju. To so recimo obujanje mladostniške ljubezni, spolnost v zreli dobi in dilema, ali imajo zakonci lahko tudi svoje ljubimce. Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Manja – Polona Juh Blaž – Matjaž Tribušon Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2019
Poljski pisatelj, pesnik in novinar Bartosz Sadulski, rojen leta 1986, je doslej izdal pesniško knjižico proizvodi živalskega izvora (2009), pesniške zbirke post (2012), sitnosti (2016) in manj kot ena žival (2019) ter romana Rešeto, za katerega je leta 2022 prejel nagrado Kościelskih, in Šestnajst jih pluje na Burbon (2024). Piše tudi turistične vodnike. Živi v Nowi Huti pri Krakovu. Romana Sadulskega sta zgodovinska, vrveča od podatkov in dejstev, vendar zapisana v postmodernistični maniri in z veliko svobode. Odlikujejo ju napetost hitro odvijajočih se dogodkov, občasna fantastičnost v motiviki ter duhovitost in zabavnost naracije. Prvi tematizira poljsko zgodovino in galicijsko naftno industrijo, Šestnajst jih pluje na Burbon pa francosko kolonizacijo v 17. stoletju in usodo v nove kolonije napol prisilno poslanih žensk: revnih, prestopniških, transgresivnih ali politično nevarnih, na primer zavrženih metres vplivnih moških. Prevajalka Jana Unuk, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tesa Drev Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija 2026.
Poljski pisatelj, pesnik in novinar Bartosz Sadulski, rojen leta 1986, je doslej izdal pesniško knjižico proizvodi živalskega izvora (2009), pesniške zbirke post (2012), sitnosti (2016) in manj kot ena žival (2019) ter romana Rešeto, za katerega je leta 2022 prejel nagrado Kościelskih, in Šestnajst jih pluje na Burbon (2024). Piše tudi turistične vodnike. Živi v Nowi Huti pri Krakovu. Romana Sadulskega sta zgodovinska, vrveča od podatkov in dejstev, vendar zapisana v postmodernistični maniri in z veliko svobode. Odlikujejo ju napetost hitro odvijajočih se dogodkov, občasna fantastičnost v motiviki ter duhovitost in zabavnost naracije. Prvi tematizira poljsko zgodovino in galicijsko naftno industrijo, Šestnajst jih pluje na Burbon pa francosko kolonizacijo v 17. stoletju in usodo v nove kolonije napol prisilno poslanih žensk: revnih, prestopniških, transgresivnih ali politično nevarnih, na primer zavrženih metres vplivnih moških. Prevajalka Jana Unuk, igralec Matej Puc, urednica oddaje Tesa Drev Juh, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden. Režiser: Klemen Markovčič. Produkcija 2026.
Kvartet Suk, v katerem sodelujejo violinista Daniel Matejča in Natátlie Toperczerová, violist Bohumil Bondarenko in violončelist Jakub William Gráf, je 29. septembra lani nastopil v Studiu 1 Češkega radia v Pragi. Tam je najprej izvedel z brezčasnimi melodijami prežet Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, ki je delo posvetil svoji ženi Jekaterini kot darilo ob 20. obletnici njunega prvega srečanja, zatem pa še Godalni kvartet št. 1, op. 11, ki ga je mladi nadarjeni skladatelj Josef Suk zložil leta 1896 pri dvaindvajsetih letih.
Kvartet Suk, v katerem sodelujejo violinista Daniel Matejča in Natátlie Toperczerová, violist Bohumil Bondarenko in violončelist Jakub William Gráf, je 29. septembra lani nastopil v Studiu 1 Češkega radia v Pragi. Tam je najprej izvedel z brezčasnimi melodijami prežet Godalni kvartet št. 2 v D-duru Aleksandra Borodina, ki je delo posvetil svoji ženi Jekaterini kot darilo ob 20. obletnici njunega prvega srečanja, zatem pa še Godalni kvartet št. 1, op. 11, ki ga je mladi nadarjeni skladatelj Josef Suk zložil leta 1896 pri dvaindvajsetih letih.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
"Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več."
"Ta roman je kraj, kamor me je odpeljalo srce. Ta roman je moja ljubezenska pesem rekam – tistim, ki še tečejo, in onim, ki jih že davno ni več."
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
Maja Plaz je dolgoletna predsednica Društvo SOS telefon za pomoč ženskam in otrokom žrtvam nasilja, ene ključnih nevladnih organizacij v Sloveniji na področju preprečevanja nasilja v družini in pomoči žrtvam nasilja. V svoji več kot tridesetletni karieri je skupaj s sodelavkami pomagala številnim ženskam in otrokom, ki so se zaradi družinskega nasilja znašli v hudih stiskah, ter jim pomagala najti izhod iz nasilja. Kot dolgoletna aktivistka in strokovnjakinja na področju socialnega varstva, človekovih pravic in enakosti spolov se zavzema za zaščito žensk in otrok pred nasiljem, dostopnost brezplačne pomoči, sistemske spremembe na področju zakonodaje ter večjo družbeno občutljivost za problematiko nasilja. Maja Plaz je v slovenskem prostoru prepoznana tudi kot pomemben glas civilne družbe na področju delovanja proti nasilju in zagovorništva pravic žensk. Pred radijski mikrofon jo je povabila voditeljica tokratne oddaje Razkošje v glavi Tita Mayer.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
V pregledu kulturnih dogodkov tega tedna se dva prispevka nanašata prav na današnji dan, ko obhajamo 100. obletnico rojstva Lojzeta Krakarja, v svetu pa opozarjamo na pomen maternih jezikov, dva vabita na razstavi, in sicer Mita Gegiča in Lucije Rosc, eden se odziva na vznemirjenje v gledališču v Bochumu, zadnji pa napoveduje literarni festival Fabula.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
Bamuni so savansko ljudstvo v Kamerunu. Njihovo kraljestvo je v preteklosti bilo močno in pomembno, so pa imeli posebno ureditev, v kateri je bil kralj podvržen nadzoru in ni imel neomejene moči. Bamuni imajo svojo pisavo, tradicionalno ima pri njih pomembno vlogo spoštovanje prednikov. Danes so večinoma muslimani, ukvarjajo se večinoma s kmetijstvom, znani pa so tudi po svoji umetnosti. Poslušamo glasbo Bamunov na zapisih z začetka petdesetih let.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
V Hudi muski, smo govorili o nečem, kar vsi čutimo – še preden to razumemo. O nečem, kar nas spremlja od prvega trenutka življenja; o ritmu. Rubriko je pripravil Andrej Prezelj.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Med letošnjimi prejemniki nagrad Prešernovega sklada je režiser in direktor fotografije Gregor Božič. Nagrado je dobil za kratki film Navadna hruška, samosvoj preplet dokumentarnega filma in žanra znanstvene fantastike, ki ga podpisuje kot režiser, ter za filma Človek, ki ni mogel molčati Nebojše Slijepčevića in Fiume o morte! Igorja Bezinovića, pri katerih je kot direktor fotografije pomembno sooblikoval vizualno podobo in avtorske poetike obeh del. V njegovem delu izstopata natančen občutek za prostor in dosledno grajena atmosfera, pogosto vezana na značilne lokalne kontekste. Vzporedno s filmskim ustvarjanjem že vrsto let raziskuje stare sadne sorte, to pa je dolgoročen projekt na presečišču kulturne krajine, še posebno v njegovih domačih Goriških brdih, in filmskega razmisleka o odnosu med človekom in naravo. Pred mikrofon ga je povabila Tina Poglajen. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2026.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Snočkaj mi je lunca prav lepo svetila je bil naslov koncerta, ki je nastal na podlagi natečaja, ki ga je Komorni zbor Glasis razpisal julija 2025. Na izbranih šestnajst ljudskih napevov se je odzvalo enajst skladateljev, ki so s svojimi uglasbitvami izbranih pesmi soustvarili koncertni program in prispevali k nastanku nove notne izdaje. Oddaja obuja prvega od dveh koncertnih večerov, ki je potekal v petek, 6. februarja, na Ptuju, ter prinaša izbor novitet mladih skladateljev, ki so ljudske napeve ustvarili v sodobni preobleki.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Pesnica Ančka Šumenjak je bila samoukinja, toda samoukinja z velikim srcem. To priča tudi njena pesem En sam grob, poklon neznanemu partizanu. Interpretka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2021.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Glucka, Corellija, Torellija, Emanuela Bacha, Bibra in Telemanna v prvem, Wagnerja, Debussyja in Ponchiellija v drugem ter Mozarta, Fibicha, Iberta, Richarda Straussa, Balakireva, Dvořáka in Verdija v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Glucka, Corellija, Torellija, Emanuela Bacha, Bibra in Telemanna v prvem, Wagnerja, Debussyja in Ponchiellija v drugem ter Mozarta, Fibicha, Iberta, Richarda Straussa, Balakireva, Dvořáka in Verdija v tretjem delu.
V oddaji bomo poslušali glasbo slovitega trobentača Leeja Morgana.
V oddaji bomo poslušali glasbo slovitega trobentača Leeja Morgana.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Avtor odlomka zgodbe Krysuvík je Hubert Klimko-Dobrzaniecki, poljski pisatelj, pesnik, scenarist in režiser, rojen leta 1967. Piše romane, novele, kratke zgodbe in knjige za otroke. Nominirali so ga za različne poljske literarne nagrade, leta 2013 je prejel nagrado zlata sova poljske diaspore. Vsekakor je Klimko-Dobrzaniecki mojster pripovedovanja, kar je mogoče ugotoviti ob zgodbi Krysuvík. Našli smo jo v knjigi Islandski triptih v prevodu Tatjane Jamnik. Izšla je pri kulturno-umetniškem društvu Police Dubove. Krysuvík je islandska balada o preprostem ribiču, ki si želi ustvariti družino. Besede pastorja o tem, da se človek lahko z Bogom pogovarja, vzame zares in tako mu sporoči, kakšne so njegove želje. In pričakuje uresničitev, seveda. Igralec Nejc Cijan Garlatti, Iglasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Avtor odlomka zgodbe Krysuvík je Hubert Klimko-Dobrzaniecki, poljski pisatelj, pesnik, scenarist in režiser, rojen leta 1967. Piše romane, novele, kratke zgodbe in knjige za otroke. Nominirali so ga za različne poljske literarne nagrade, leta 2013 je prejel nagrado zlata sova poljske diaspore. Vsekakor je Klimko-Dobrzaniecki mojster pripovedovanja, kar je mogoče ugotoviti ob zgodbi Krysuvík. Našli smo jo v knjigi Islandski triptih v prevodu Tatjane Jamnik. Izšla je pri kulturno-umetniškem društvu Police Dubove. Krysuvík je islandska balada o preprostem ribiču, ki si želi ustvariti družino. Besede pastorja o tem, da se človek lahko z Bogom pogovarja, vzame zares in tako mu sporoči, kakšne so njegove želje. In pričakuje uresničitev, seveda. Igralec Nejc Cijan Garlatti, Iglasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Predstavljamo delo Ukoreninjenost – Refleksije za mlade arhitekte, finskega arhitekta Juhanija Pallasme, ki poudarja, da arhitekturo doživljamo z vsem telesom, ne samo z očmi. Na Berlinalu bodo jutri podelili nagrade. V londonski galeriji Courttauld razstavljajo dela francoskega slikarja, utemeljitelja pointilizma, Georgesa Seurata.
Predstavljamo delo Ukoreninjenost – Refleksije za mlade arhitekte, finskega arhitekta Juhanija Pallasme, ki poudarja, da arhitekturo doživljamo z vsem telesom, ne samo z očmi. Na Berlinalu bodo jutri podelili nagrade. V londonski galeriji Courttauld razstavljajo dela francoskega slikarja, utemeljitelja pointilizma, Georgesa Seurata.
Dobrodošli ob spremljanju Nokturnov Clauda Debussyja s koncerta Švedskega radijskega zbora in orkestra pod vodstvom Christopha Koncza. Posnetek je nastal lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Dobrodošli ob spremljanju Nokturnov Clauda Debussyja s koncerta Švedskega radijskega zbora in orkestra pod vodstvom Christopha Koncza. Posnetek je nastal lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V današnjem druženju s kulturo bomo predstavili letošnjo umetniško rezidenco v Kubedu. V njej bodo do konca decembra ustvarjali književniki. Spoznali bomo urugvajskega pesnika, prevajalca, slikarja, vizualnega umetnika in oblikovalca, ki že nekaj let živi in ustvarja v Izoli. Francisco Tomsich je te dni sicer odpotoval v domovino, kjer bo že drugič prejel urugvajsko nacionalno nagrado za literaturo. Naši ljubljanski kolegi pa so bili na predpremieri slovenskega filma Exodus 1945: Naša kri. Glasbeno vezivo oddaje Pol ure kulture pa bo danes Fleurs - studijski album italijanskega kantavtorja Franca Battiata.
V današnjem druženju s kulturo bomo predstavili letošnjo umetniško rezidenco v Kubedu. V njej bodo do konca decembra ustvarjali književniki. Spoznali bomo urugvajskega pesnika, prevajalca, slikarja, vizualnega umetnika in oblikovalca, ki že nekaj let živi in ustvarja v Izoli. Francisco Tomsich je te dni sicer odpotoval v domovino, kjer bo že drugič prejel urugvajsko nacionalno nagrado za literaturo. Naši ljubljanski kolegi pa so bili na predpremieri slovenskega filma Exodus 1945: Naša kri. Glasbeno vezivo oddaje Pol ure kulture pa bo danes Fleurs - studijski album italijanskega kantavtorja Franca Battiata.
Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila.
Tina Modotti, ki se je pred 130 leti rodila v Vidmu v Italiji, danes velja za pomembno ustvarjalko moderne fotografije 20. stoletja. In vendar je njen inteziven in dovršen umetniški opus nastajal le dobrih sedem let. Kmalu zatem je kot članica mehiške komunistične partije postala prepoznavna figura revolucionarnega gibanja – in fotografijo je povsem opustila.
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez – so se v prvem delu predstavili z »Oktetom v Es-duru, op. 20« Felixa Mendelssohna (pon.).
Tokrat se bomo podali v Koncertno dvorano v St. Irénée – občino v regiji Quebec v Kanadi, kjer sta 26. julija lani v sklopu Festivala Le Domaine Forget de Charlevoix zazveneli deli Felixa Mendelssohna in Cesarja Francka. Glasbeniki: violinisti – Ramsey Husser, Aaron Schwebel, Marianne Dugal, Annick Roussin, violista – Jean-Baptiste Magnon, Isaak Chalk in violončelistki – Elizabeth Dolin, Chloé Dominguez – so se v prvem delu predstavili z »Oktetom v Es-duru, op. 20« Felixa Mendelssohna (pon.).
Scenski koreografski esej o »mogočem« stanju stvari skozi gib in odrsko podobo, ki jo ustvarjata igralska zasedba in tehnični ansambel, razmišlja o neučinkovitosti napredka, ki naj bi razbremenil družbo, a vse prepogosto vodi v negotovost, neenakost in odtujenost. Avtorja koncepta: Sebastijan Horvat, Milan Ramšak Marković Režiser: Sebastijan Horvat Dramaturg: Milan Ramšak Marković Scenograf: Igor Vasilijev Kostumografinja: Belinda Radulović Avtor glasbe: Drago Ivanuša Koreografinja in oblikovalka odrskega giba: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Asistentka dramaturgije in režije: Lana Krmelj Igrajo: Ana Facchini, Lara Fortuna, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Jure Kopušar, Miha Nemec, Medea Novak, Helena Peršuh, Maja Poljanec, Jakob Šfiligoj, Urška Taufer, Žiga Udir, Blaž Valič, Andrej Zalesjak Nastopajo tudi: Rok Cuznar, Filip Čebašek / Jan Svenšek, Brigita Gregorič, Miralem Hrnjica, Blaž Kovač, Gorazd Prinčič, Kaja Trkman
Scenski koreografski esej o »mogočem« stanju stvari skozi gib in odrsko podobo, ki jo ustvarjata igralska zasedba in tehnični ansambel, razmišlja o neučinkovitosti napredka, ki naj bi razbremenil družbo, a vse prepogosto vodi v negotovost, neenakost in odtujenost. Avtorja koncepta: Sebastijan Horvat, Milan Ramšak Marković Režiser: Sebastijan Horvat Dramaturg: Milan Ramšak Marković Scenograf: Igor Vasilijev Kostumografinja: Belinda Radulović Avtor glasbe: Drago Ivanuša Koreografinja in oblikovalka odrskega giba: Lada Petrovski Ternovšek Oblikovalec svetlobe: Aleksandar Čavlek Oblikovalec zvoka: Stojan Nemec Asistentka dramaturgije in režije: Lana Krmelj Igrajo: Ana Facchini, Lara Fortuna, Peter Harl, Gorazd Jakomini, Jure Kopušar, Miha Nemec, Medea Novak, Helena Peršuh, Maja Poljanec, Jakob Šfiligoj, Urška Taufer, Žiga Udir, Blaž Valič, Andrej Zalesjak Nastopajo tudi: Rok Cuznar, Filip Čebašek / Jan Svenšek, Brigita Gregorič, Miralem Hrnjica, Blaž Kovač, Gorazd Prinčič, Kaja Trkman
V Semiču te dni praznujejo stoto obletnico rojstva pesnika, prevajalca in urednika Lojzeta Krakarja. Od nocoj naprej pa si bo mogoče v kinematografih Cineplexxa in v kinih Art kino mreže ogledati novi slovenski film Exodus 1945: Naša kri režiserja in scenarista filma Vida Planinca. V Slovenski kinoteki v Ljubljani bodo s filmom Mama in kurba Jeana Eustacheja odprli jubilejni cikel Kinoteka 30!, s katerim Kinoteka praznuje 30 let. Vabljeni k poslušanju!
V Semiču te dni praznujejo stoto obletnico rojstva pesnika, prevajalca in urednika Lojzeta Krakarja. Od nocoj naprej pa si bo mogoče v kinematografih Cineplexxa in v kinih Art kino mreže ogledati novi slovenski film Exodus 1945: Naša kri režiserja in scenarista filma Vida Planinca. V Slovenski kinoteki v Ljubljani bodo s filmom Mama in kurba Jeana Eustacheja odprli jubilejni cikel Kinoteka 30!, s katerim Kinoteka praznuje 30 let. Vabljeni k poslušanju!
Olupljeni iglavci z okrašenimi krošnjami in debli, na katerih se pogosto znajde prometni znak za omejitev hitrosti, v zadnjem času pa tudi pravcate improvizirane skulpture ali jumbo plakati – to so rojstnodnevni mlaji, ki naj bi se pravzaprav razvili iz obeležij, povezanih s plemstvom. Čeprav jih danes povezujemo predvsem s podeželjem, jih lahko opazimo tudi v mestnih okoljih, pred leti pa so ujeli zanimanje mlade fotografinje Lucije Rosc, ki se pri svojem delu pogosto posveča spominu, trenutno pa se z razstavo Vozi počasi predstavlja v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Olupljeni iglavci z okrašenimi krošnjami in debli, na katerih se pogosto znajde prometni znak za omejitev hitrosti, v zadnjem času pa tudi pravcate improvizirane skulpture ali jumbo plakati – to so rojstnodnevni mlaji, ki naj bi se pravzaprav razvili iz obeležij, povezanih s plemstvom. Čeprav jih danes povezujemo predvsem s podeželjem, jih lahko opazimo tudi v mestnih okoljih, pred leti pa so ujeli zanimanje mlade fotografinje Lucije Rosc, ki se pri svojem delu pogosto posveča spominu, trenutno pa se z razstavo Vozi počasi predstavlja v Mali galeriji Cankarjevega doma v Ljubljani.
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
Kot je dandanes že v navadi, smo prvi vpogled v najnovejšo priredbo klasičnega romana Viharni vrh dobili skoraj leto pred premiero s pomočjo neuradnih fotografij s snemanja. Te so ponujale precej transgresivno vizijo viktorijanske ljubezenske zgodbe, ki prek tragičnega odnosa med Catherine Earnshaw in Heathcliffom, temnopoltim varovancem njenega očeta, tematizira vprašanja medgeneracijske travme ter rasnih in razrednih trenj v angleški družbi 18. stoletja. Tudi pred prvimi podobami Margot Robbie kot Catherine in Jacoba Elordija kot Heathcliffa pa nas večina verjetno ni pričakovala tradicionalne priredbe. Fennell se je v svojem dosedanjem delu namreč precej zavestno in z veseljem predala vlogi provokatorke. Vseeno so prej omenjene fotografije prizorov s kostumi v slogu osemdesetih let prejšnjega stoletja, svetlolaso Robbie v vlogi temnolase Catherine in izrazito erotičnimi trenutki razburili marsikaterega oboževalca izvirnika. Še večja tarča pomislekov pa sta bila glavna igralca. Kljub pogostim diskrepancam v starosti igralcev in njihovih likov, je petintridesetletna Robbie precej vprašljiva kandidatka za vlogo Cathy, ki v romanu umre pri svojih osemnajstih. Še bolj problematičen pa je seveda izbris Heathcliffove rase. Prav sedaj, ko je javni diskurz tako osredotočen na probleme reprezentacije, razmerij moči in prevpraševanje zgodovine, bi lahko Fennell v svoji priredbi povedala kaj zares pomembnega. A se je odločila, da ne bo. Kot režiserka tudi sama prizna, je omenjeni konteksti pri pisanju scenarija niso zanimali. Fennell je želela prej kot samo knjižno predlogo na veliki zaslon prenesti svoj najstniški vtis romana. Za ta namen si je pred ponovnim prebiranjem knjige tudi izpisala vse, česar se je spominjala od preteklih branj. Med temi zapiski so se tako znašle reči, ki so se režiserki skozi leta vtisnile v spomin, pa tudi tisto, kar je v procesu pozabljanja in fantaziranja sama dodala. Sodeč po filmu in njenih besedah, je pri adaptiranju bolj zvesto sledila tem vtisom kot Brontëjinemu romanu. Njeno priredbo bi lahko zato ustrezneje karakterizirali kot fanovsko literaturo v filmski različici. Kot številne priredbe romana prej Fennell v svoji v ospredje postavi del zgodbe, ki se osredotoča na odnos med Catherine in Heathcliffom – izpusti torej knjižno sedanjost, v kateri Brontë izriše usodo naslednje generacije na Viharnem vrhu. Fennell vsebinsko niti v najširšem smislu ni zvesta sporočilu ali resnici romana, temveč raje sledi svoji čustveni resnici. Heathcliffov lik je tako odrešen praktično vseh svojih okrutnih lastnosti ter s tem zravnan v idealiziranega romantičnega junaka. Mnogo drugih likov je iz zgodbe izbrisanih ali združenih v en lik, pa tudi njihove motivacije in dejanja so drugačni. Vse te spremembe služijo izbrisu kompleksnejših družbenih vidikov romana ter osredotočenju na trenutke zgodbe, ki lahko samo v takšnem vakuumu zares delujejo kot epska romantična tragedija. Tako se najnovejši Viharni vrh popolnoma preda erotičnim podtonom romana in estetiki kiča iz osemdesetih. Fluorescenčno oranžno-rožnato nebo in razkošna kostumografija bi lahko bili vzeti naravnost s platnic cenenih zgodovinskih ljubezenskih romanov – ti so nenazadnje navdihnili tudi plakat filma. Mogočna scenografija prehaja med meglenimi travnatimi griči in izumetničenimi notranjščinami, ki obenem spominjajo na Drakulo Francisa Forda Coppole in Rocky Horror Picture Show režiserja Jima Sharmana. Namesto zgodovinsko ali literarno ustrezne priredbe nam Fennell s tem ponudi čutno, impresionistično, stilizirano izkušnjo. Če uspemo ob ogledu tudi sami popolnoma zanemariti izvirni roman, lahko s potopitvijo v to izkušnjo film doživimo kot učinkovit, koherenten in estetsko presunljiv izdelek. Bere: Maja Moll Piše: Vanja Gajić
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
V poznih 70. letih, v obdobju brazilske vojaške diktature, nekdanji profesor Armando Solimões pod krinko potuje v nekakšno komuno, zavetišče za politične begunce, kjer nadaljuje svoje življenje kot Marcelo. Medtem ko raziskuje tudi preteklost svoje družine in se druži z drugimi disidenti, njegovi nekdanji nasprotniki nadenj pošljejo atentatorje ... V današnjem času študentke zgodovine raziskujejo dokumente o brazilski preteklosti in skušajo z avdioposnetki rekonstruirati mrežo političnega odpora; pri tem pa v živo srečajo tudi zdravnika, nenavadno podobnega Armandu. Povzetek zgodbe brazilskega celovečerca Tajni agent (O Agente Secreto, 2025) pove pravzaprav zelo malo o tem vznemirljivem filmskem organizmu, ki ga podpisuje scenarist in režiser Kleber Mendonça Filho. Film postavi enačaj med osebnim in političnim; medtem ko gledalec skoraj kot forenzik po koščkih sestavlja usodo profesorja Armanda, se pred nami izrisuje tudi freska brazilske družbe in časa, oziroma značaja nekega represivnega obdobja. A hkrati je film na nek način zelo igriv, tudi duhovit; Mendonça Filho se spretno poigrava z nekaterimi žanrskimi zakonitostmi, etnološkimi posebnostmi in suvereno plava v »grindhouse« barvni paleti, ki še dodatno priklicuje sedemdeseta leta. Uspe mu biti celo smešen na preganjavičen na način Kafke, z vdori absurda, ki pa hkrati sledi sanjski logiki pripovedi. Ali bolje rečeno, pošlje nas na potovanje po meandrih spomina, ki preskakujejo med časovnimi obdobji, dogodki in identitetami. Film bi s svojo konstrukcijo zlahka zdrsnil v neprebavljiv solipsizem, vendar brez skrbi: ves čas smo v varnih rokah zrelega avtorja, ki ga je užitek opazovati pri delu. Na lanskem festivalu v Cannesu sta bila nagrajena Mendonça Filho kot režiser in Wagner Moura kot glavni igralec; njegov portret zadržanega intelektualca pooseblja tudi samega gledalca kot »divjega detektiva«, če lahko uporabim sintagmo Roberta Bolaña. Ta se mora znajti v kaotičnih situacijah, kjer nihče ni nujno to, za kar se sprva predstavlja, in kjer posamezna podoba ni nujno tudi resnična. Morda je neko širšo zgodovinsko resnico zares mogoče izkusiti samo z bogatim mozaikom fiktivnih anekdot. Tajni agent je slikovita, karnevalska filmska izkušnja mojstrskega cineasta, ki v domiselnem valovanju pripovedi utopi bolečino zgodovinske izkušnje. Film zares velikega platna in velikega avtorskega zamaha. In – nenazadnje – tudi slovo Uda Kierja, ki tu nastopi v svoji zadnji filmski vlogi. Bere: Igor Velše Piše: Gorazd Trušnovec
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Marij Kogoj je ustvaril več del za mlade glasove. Poleg glasbe k pravljični igri Josipa Ribičiča V kraljestvu palčkov je, večinoma med letoma 1922 in 1923, uglasbil več besedil slovenskih pesnikov. Njegove skladbe za otroke in mladino so prvič izšle leta 1924 v Trstu in pozneje doživele še več natisov. Kogojevo glasbo na koncertnih odrih rad oživlja tržaški dirigent Stojan Kuret, ki opus skladatelja še posebej ceni. Njegove skladbe za mladino je kot mlad dirigent prvič posnel z Mladinskim pevskim zborom Glasbene matice Trst, več let pozneje, leta 2005, pa z Vokalno skupino Čarnice.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.
V Mariboru bo konec tedna potekala tridnevna 41. mednarodna zimska plesna šola, na kateri bodo plesalci, koreografi, mentorji in drugi ljubitelji plesa dobili novo znanje z različnih področjih in o različnih plesnih zvrsteh ter izmenjali izkušnje. Obiskali smo tudi Galerijo Murska Sobota, kjer je na ogled ena najpomembnejših zasebnih umetniških zbirk pri nas, zbirka Galerije Žula, in kjer bodo letos med drugim posebej izpostavili mlade pomurske ustvarjalce.