Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom Sto let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom Sto let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj pripravljajo že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zložin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj pripravljajo že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zložin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Nocoj tudi o praznovanju 80-letnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor, njegova ustanovitev sovpada z ustanovitvijo Radia Maribor in časopisa Večer. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero komedije zmešnjav Kje je primadona, na Reki pa smo bili na sprejemu nagrajene filmske ekipe Fiume o morte.
Nocoj tudi o praznovanju 80-letnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor, njegova ustanovitev sovpada z ustanovitvijo Radia Maribor in časopisa Večer. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero komedije zmešnjav Kje je primadona, na Reki pa smo bili na sprejemu nagrajene filmske ekipe Fiume o morte.
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.
Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Pesmi Janeza Ramoveša iz Poljanske doline so svojevrstna poezija. Kot da bi se čas pod Blegošem v njih ustavil, življenje je starosvetno, toda odnosi med ljudmi niso kaj dosti drugačni kot danes. Posebne vrste pristnost jim daje poljanski govor, pesnik sam jih tudi najbolje interpretira. Izbrali smo nekaj pesmi iz njegove doslej zadnje zbirke Skupinska slika – Folklora. Interpret in glasbeni opremljevalec Janez Ramoveš, urednika oddaje Marko Golja in Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiser: Jože Valentič. Oddaja je bila posneta januarja 2018.
Predstavili bomo razstavo v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani, ki so jo zasnovali ob sedemdesetletnici Slovenskega mladinskega gledališča. Kaj prinaša literarni večer o romanu Na klancu, ki ga je Ivan Cankar napisal kot spomenik svoji materi in bo potekal v sodelovanju z Gledališčem Koper in Regionalnim RTV centrom Koper/Capodistria? V kinematografe prihaja celovečerni film To je rop! režiserja Gregorja Andolška, absurdna kriminalna komedija o birokratskih zločinih in izgubi zaupanja v sistem. Med koproducenti celovečernega prvenca Gregorja Andolška je tudi RTV Slovenija.
Predstavili bomo razstavo v Jakopičevem sprehajališču v Ljubljani, ki so jo zasnovali ob sedemdesetletnici Slovenskega mladinskega gledališča. Kaj prinaša literarni večer o romanu Na klancu, ki ga je Ivan Cankar napisal kot spomenik svoji materi in bo potekal v sodelovanju z Gledališčem Koper in Regionalnim RTV centrom Koper/Capodistria? V kinematografe prihaja celovečerni film To je rop! režiserja Gregorja Andolška, absurdna kriminalna komedija o birokratskih zločinih in izgubi zaupanja v sistem. Med koproducenti celovečernega prvenca Gregorja Andolška je tudi RTV Slovenija.
V oddaji poslušamo skladbe: David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road – solista trobentač David Jarh in saksofonist Primož Fleischman Steve Klink: Na najini poti – solista saksofonist Lenart Krečič in pianist Blaž Jurjevčič Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan: Winter – solisti pevka Emilia Martensson, saksofonist Primož Fleischman in pianist Blaž Jurjevčič Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan: Mirages – solisti trobentač Alex Sipiagin, saksofonist Primož Fleischman in pianist Marko Črnčec
V oddaji poslušamo skladbe: David Jarh/Jaka Pucihar: On the Road – solista trobentač David Jarh in saksofonist Primož Fleischman Steve Klink: Na najini poti – solista saksofonist Lenart Krečič in pianist Blaž Jurjevčič Jamie Doe/Jamie Doe/Lojze Krajnčan: Winter – solisti pevka Emilia Martensson, saksofonist Primož Fleischman in pianist Blaž Jurjevčič Alex Sipiagin/Lojze Krajnčan: Mirages – solisti trobentač Alex Sipiagin, saksofonist Primož Fleischman in pianist Marko Črnčec
V čudovitem ambientu Narodne galerije v Ljubljani je zvenel koncert Večna lepota, četrti v ciklu Sozvočje svetov, v katerem se v prefinjenem dialogu srečujeta glasba in likovna umetnost. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je izvedel Divertimento v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenado v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega – dve različni, a v svojem bistvu sorodni glasbeni izpovedi lepote. Mozart s klasicistično jasnostjo in igrivo lahkotnostjo razkriva elegantno prosojnost godalnega zvoka, Čajkovski pa s toplino in razkošno zvočnostjo odpira prostor globokega liričnega zanosa. Program je dopolnila sodobna slovenska noviteta Bučke in paprika mladega skladatelja Jakoba Korošca, dvodelna skladba z izrazitim jesenskim značajem, zaznamovana z občutljivim prepletanjem kontrastnih razpoloženj.
V čudovitem ambientu Narodne galerije v Ljubljani je zvenel koncert Večna lepota, četrti v ciklu Sozvočje svetov, v katerem se v prefinjenem dialogu srečujeta glasba in likovna umetnost. Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije je izvedel Divertimento v D-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta in Serenado v C-duru Petra Iljiča Čajkovskega – dve različni, a v svojem bistvu sorodni glasbeni izpovedi lepote. Mozart s klasicistično jasnostjo in igrivo lahkotnostjo razkriva elegantno prosojnost godalnega zvoka, Čajkovski pa s toplino in razkošno zvočnostjo odpira prostor globokega liričnega zanosa. Program je dopolnila sodobna slovenska noviteta Bučke in paprika mladega skladatelja Jakoba Korošca, dvodelna skladba z izrazitim jesenskim značajem, zaznamovana z občutljivim prepletanjem kontrastnih razpoloženj.
Psihološka igra iz življenja mlajših generacij je tematsko navezana na njene vedno aktualne eksistenčne težave: kako obstati in si izboriti življenjski prostor v urbanih okoljih, kjer zaradi prenaseljenosti primanjkuje tako stanovanj kakor dela. Pri tem avtor v središče svojega razmisleka postavlja vprašanje drugačnosti mladih od ustaljenih življenjskih in mišljenjskih vzorcev. Andrej – Milan Štefe Diana – Darja Reichman Šef – Danilo Benedičič Peter – Ivan Rupnik Režiserka: Polona Sosič Prirejevalka: Polona Abram Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Leon Belančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1991
Psihološka igra iz življenja mlajših generacij je tematsko navezana na njene vedno aktualne eksistenčne težave: kako obstati in si izboriti življenjski prostor v urbanih okoljih, kjer zaradi prenaseljenosti primanjkuje tako stanovanj kakor dela. Pri tem avtor v središče svojega razmisleka postavlja vprašanje drugačnosti mladih od ustaljenih življenjskih in mišljenjskih vzorcev. Andrej – Milan Štefe Diana – Darja Reichman Šef – Danilo Benedičič Peter – Ivan Rupnik Režiserka: Polona Sosič Prirejevalka: Polona Abram Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Leon Belančič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 1991
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Zapustila nas še ena jazzovska legenda. Ralph Towner, vrhunski ameriški kitarist, je zaslovel z zasedbo Oregon, s katero je ustvarjal polnih 40 let, med glasbene guruje pa ga je izstrelila tudi njegova solistična kariera. Zadnja desetletja je Towner živel v Rimu in pogosto koncertiral v Italiji, večkrat pa je obiskal tudi slovenska prizorišča. Na Primorskem smo ga leta 2008 slišali v Kosovelovem domu v Sežani, leta 2021 pa v Vili Vipolže v Goriških Brdih. Sežanski solistični koncert je ekipa našega radia posnela in nocoj mu bomo znova prisluhnili - v oddaji Jazz in jaz.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
V oddaji pod drobnogled postavimo zvonjenje kot večplastno zvočno prakso, ki se na Slovenskem pojavlja tako v ljudski kulturi, kot tudi širšem sodobnem vsakdanjiku. Zvon in zvonjenje v neposredni ali preneseni obliki znotraj ljudskega gradiva govorita o čustvih, skupnosti in njeni pripadnosti, širše gledano pa ju pestijo akustemološka vprašanja ločnice med hrupom in glasbo. O vsem tem se v oddaji pogovarjamo z etnomuzikologinjo dr. Mojco Kovačič iz Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
V Mestni galeriji Nova Gorica bo do konca februarja na ogled razstava Izpostavitev bodočnosti. Pripravili sta jo umetnostna zgodovinarka in likovna kritičarka Milena Koren Božiček ter vizualna umetnica, arhitektka in kuratorka Tanja Prušnik. K sodelovanju sta povabili šest umetnikov iz Slovenije in Avstrije. V Trstu poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. Posebna rubrika festivala, imenovana Wild roses – Divje vrtnice, ki jo posvečajo ženskim režiserkam iz regije, je bila v zadnjih letih namenjena avtoricam iz Poljske, Gruzije, Ukrajine, Nemčije in Srbije. Letos pa je bila posvečena slovenskim režiserkam. V koprskem gledališču bo nocoj literarni večer Arsovega domačega branja, posvečen Cankarjevemu romanu Na klancu. Literarne odlomke bo interpretiral igralec Rok Matek, sledil bo pogovor z dijaki iz Sežane in Kopra.
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Neposredni prenos iz Gledališča Koper. Kaj morajo dijaki vedeti o Cankarjevem romanu Na klancu? Kako ga osebno doživljajo? To bosta iztočnici Literarnega večera in pogovora z dijaki o romanu, predvidenem za letošnji esej na maturi na temo Klanec nekoč, danes, vedno?. Avtor oddaje: David Kunstek Kneževič Urednik oddaje: Vlado Motnikar Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Tonska mojstra in tehnika: Urban Gruden, Maksim Vergan, Davorin Lovrečič, Matija Žavbi Režiser: Klemen Markovčič Interpret - Rok Matek Bralca - Maja Moll, Igor Velše Dijaki - Ula Dahalić, Ivan Pravorenko, Erika Muženič in Maj Pucer
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
Današnji program sledi osrednji temi tekoče sezone Dunajskih filharmonikov: literarni in dramaturški motivi ter viri iz obdobja pretresov od konca 19. stoletja do medvojnega obdobja se razkrivajo kot odsevi družbenopolitičnih napetosti svojega časa, napetosti, ki odmevajo še danes ali za katere se v dvajsetih letih 21. stoletja odpirajo nove interpretativne in poslušalske perspektive. Referenčni okviri tega koncerta vključujejo narod in »ljudsko kulturo«, vojno in meje, domovino in eksotiko, spolne vloge in kulturne vojne. Poleg tega se bosta v obeh delih koncerta srečala dva biografsko in regionalno tesno povezana para, Zoltán Kodály in Béla Bartók ter Antonín Dvořák in Leoš Janáček, para, ki sta premikala meje programskega in glasbenega izražanja svojega časa in jih včasih tudi zavestno presegla. Koncertni program izvajalcem pomeni zelo različne izzive, ki jih Jakub Hrůša z dirigentskega vidika opisuje takole: »Vsa štiri dela sem dirigiral neštetokrat in z vsakim izmed njih sem globoko povezan. Še posebno pri Janáčku so izkušnje z njegovimi operami, ki prinašajo enake probleme, le v še kompleksnejši obliki, v pomoč. Je izjemno izviren skladatelj, to pa vključuje tudi izvirno notacijo, ki jo je včasih težko razvozlati. Lahko rečem, da sem do zdaj preizkusil skoraj vse njegove interpretacije in – vedno s spoštovanjem do izvirnika, ki je vedno moje izhodišče – našel veliko ključev do tega svojevrstnega, toda hkrati očarljivega dela. Verjamem, da bomo te ključe skupaj z Dunajskimi filharmoniki uporabili tudi za 'odklepanje' Tarasa Bulbe. Pri drugih delih je notacija veliko lažje berljiva, zato gre predvsem za obvladovanje izvedbe (Bartók), za pravilno slogovno zajemanje ljudskih lastnosti (Kodály) in za zajemanje značilnega poznoromantičnega duha (Dvořák).«
V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.
V Trstu še do sobote poteka 37. izdaja Tržaškega filmskega festivala, osredotočenega na srednje- in vzhodnoevropsko filmsko produkcijo. V sklopu literarnih večerov, ki jih program Ars že 28 let pripravlja ob eseju na maturi, pa bo danes ob 18. uri v sodelovanju z Gledališčem Koper izvedena oddaja o Cankarjevem romanu Na klancu.
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
Maskiranje je del vsakdanjega življenja in praznikov, ki mu sledimo tako s šegami letnega kot tudi življenjskega kroga. S svojo dolgo zgodovino povezuje našo preteklost in prihodnost.
Na obratu drugi od dveh pregledov in preletov glasbenih prelomov leta 2025 oddaje Proti etru. Še eno leto močno dejavnega (ameriškega) raperskega podtalja, suvereni neodvisni jazz z obeh strani Atlantika, koščki iz Brazilije, Kolumbije, Nove Zelandije, Švedske, Grčije, Belgije ... in en iz domačih logov. 01 Sessa - Nome de Deus 02 Cochemea - Ancestros Futuros 03 Discos Pacífico All Stars & Balimaya Project - Nuestro Latido 04 The Circling Sun - Constellation 05 Ancient Infinity Orchestra – Chant for Don Cherry 06 Chicago Underground Duo - Hemiunu 07 SML - Taking out the Trash 08 MOb - The Listener (feat. Yusef Lateef) 09 40 Winks - Antwerp After Hours 10 Sven Wunder - Take A Seat 11 Bastien Keb - Nighthawks 12 Lenart De Bock – Chant
Na obratu drugi od dveh pregledov in preletov glasbenih prelomov leta 2025 oddaje Proti etru. Še eno leto močno dejavnega (ameriškega) raperskega podtalja, suvereni neodvisni jazz z obeh strani Atlantika, koščki iz Brazilije, Kolumbije, Nove Zelandije, Švedske, Grčije, Belgije ... in en iz domačih logov. 01 Sessa - Nome de Deus 02 Cochemea - Ancestros Futuros 03 Discos Pacífico All Stars & Balimaya Project - Nuestro Latido 04 The Circling Sun - Constellation 05 Ancient Infinity Orchestra – Chant for Don Cherry 06 Chicago Underground Duo - Hemiunu 07 SML - Taking out the Trash 08 MOb - The Listener (feat. Yusef Lateef) 09 40 Winks - Antwerp After Hours 10 Sven Wunder - Take A Seat 11 Bastien Keb - Nighthawks 12 Lenart De Bock – Chant
V Chaussonovem opusu je še posebej cenjena njegova Poema za violino in orkester, ki jo je napisal leta 1896 med počitnicami v Firencah in jo posvetil odličnemu violinistu tedanjega časa Eugènu Ysaÿeju. Predstavljamo še njegovo zgodnejše delo, Trio v g-molu za klavirski trio, op. 3.
V Chaussonovem opusu je še posebej cenjena njegova Poema za violino in orkester, ki jo je napisal leta 1896 med počitnicami v Firencah in jo posvetil odličnemu violinistu tedanjega časa Eugènu Ysaÿeju. Predstavljamo še njegovo zgodnejše delo, Trio v g-molu za klavirski trio, op. 3.
Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.
Angleški skladatelj Edward Elgar je svojo kariero začel kot provincialni skladatelj. Britanska prestolnica dolgo ni bila pripravljena sprejeti v svoje kulturno življenje nadarjenega glasbenika s podeželja in zato je precej trpel. Mislil je, da številni malomeščanski predsodki ne dosegajo veličine njegove ustvarjalne moči in da se mu zato godi velika krivica. Čeprav je odraščal v zadnjih desetletjih 19. stoletja, je bil trdno zasidran v starejši romantični tradiciji. Verjel je, da pripada umetniku in vizionarju posebno mesto zunaj družbenega razslojevanja. Zato ga je toliko bolj prizadelo, ko so krogi londonskih izobražencev srečanje z njim zavračali. Zanje je namreč dolgo ostal samo sin "uglaševalca klavirjev" s podeželja, pripadnik trdno zakoličenega nižjega sloja.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.
Kitajski pesnik iz časa dinastije Tang v 9. stoletju Pe Lo Tien je bil visoki državni uradnik. Njegova satirična in družbenokritična lirika je bila priljubljena že za njegovega življenja, toda zaradi kritike političnih razmer je bil večkrat tudi v nemilosti. Prevajalec Alojz Gradnik, igralec Ivo Ban, režiser Alen Jelen, urednika oddaje Marjan Kovačevič Beltram in Vlado Motnikar. Posneto decembra 2011.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.