Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Pevke priznanega berlinskega Komornega zbora RIAS so v stolni cerkvi sv. Hedvike v Berlinu izvedle obsežno delo Benjamina Brittna z naslovom A Ceremony of Carols (Slavnost kolednic), op. 28, Litanije Črne Device Francisa Poulenca in Brittnovo Misso Brevis, op. 63. Dirigiral je Justin Doyle, z zboristkami pa sta sodelovala še harfistka Anna Viechtl in stolni organist Marcel Andreas Ober.
Pevke priznanega berlinskega Komornega zbora RIAS so v stolni cerkvi sv. Hedvike v Berlinu izvedle obsežno delo Benjamina Brittna z naslovom A Ceremony of Carols (Slavnost kolednic), op. 28, Litanije Črne Device Francisa Poulenca in Brittnovo Misso Brevis, op. 63. Dirigiral je Justin Doyle, z zboristkami pa sta sodelovala še harfistka Anna Viechtl in stolni organist Marcel Andreas Ober.
Zbor BBC Singers je na letošnjem evroradijskem božičnem koncertu pod vodstvom Sofi Jeannin uzvočil program raznovrstnih uglasbitev znamenitih O antifon, ki se uporabljajo v krščanski liturgiji zadnjih sedmih dni adventa pred božičnim večerom. Na koncertu v anglikanski cerkvi sv. Pavla v londonskem okrožju Knightsbridge sta premierno zazveneli uglasbitvi Kornélie Nemcove in Millicent B James, na sporedu pa je bila tudi uglasbitev antifone O sapientia slovenske skladateljice Tadeje Vulc.
Zbor BBC Singers je na letošnjem evroradijskem božičnem koncertu pod vodstvom Sofi Jeannin uzvočil program raznovrstnih uglasbitev znamenitih O antifon, ki se uporabljajo v krščanski liturgiji zadnjih sedmih dni adventa pred božičnim večerom. Na koncertu v anglikanski cerkvi sv. Pavla v londonskem okrožju Knightsbridge sta premierno zazveneli uglasbitvi Kornélie Nemcove in Millicent B James, na sporedu pa je bila tudi uglasbitev antifone O sapientia slovenske skladateljice Tadeje Vulc.
Mlada družba v palači si krajša čas s pripovedovanjem. Tokrat bomo prisluhnili Filomeni in njeni zgodbi o ne najpametnejših redovnikih, ki jih, če naj verjamemo Boccacciu, "pod videzom spovedi in najčistejše vesti zapelje gospa, ki se je zaljubila v nekega mladeniča, častitega redovnika, da ji nevede pomaga doseči popoln uspeh pri njeni zabavi". Prevod Andrej Budal, radijska priredbal Matej Juh, igralci Nika Manevski, Svit Stefanija, Lea Mihevc in Jan Slapar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Saška Rakef. Posneto julija 2023.
Mlada družba v palači si krajša čas s pripovedovanjem. Tokrat bomo prisluhnili Filomeni in njeni zgodbi o ne najpametnejših redovnikih, ki jih, če naj verjamemo Boccacciu, "pod videzom spovedi in najčistejše vesti zapelje gospa, ki se je zaljubila v nekega mladeniča, častitega redovnika, da ji nevede pomaga doseči popoln uspeh pri njeni zabavi". Prevod Andrej Budal, radijska priredbal Matej Juh, igralci Nika Manevski, Svit Stefanija, Lea Mihevc in Jan Slapar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režija: Saška Rakef. Posneto julija 2023.
V dunajski Koncertni hiši bo švicarska instrumentalna skupina Gabetta Consort, ki jo umetniško vodi violinist Andrés Gabetta, pod naslovom Italijanski barok ob božičnem času predstavila dela Antonia Vivaldija, Francesca Geminianija, Alessandra Marcella in Arcangela Corellija. Kot solista bosta nastopila mednarodno prepoznavna trobentača Gábor Boldoczki in Sergej Nakarjakov.
V dunajski Koncertni hiši bo švicarska instrumentalna skupina Gabetta Consort, ki jo umetniško vodi violinist Andrés Gabetta, pod naslovom Italijanski barok ob božičnem času predstavila dela Antonia Vivaldija, Francesca Geminianija, Alessandra Marcella in Arcangela Corellija. Kot solista bosta nastopila mednarodno prepoznavna trobentača Gábor Boldoczki in Sergej Nakarjakov.
Zbor BBC Singers je na letošnjem evroradijskem božičnem koncertu pod vodstvom Sofi Jeannin uzvočil program raznovrstnih uglasbitev znamenitih O antifon, ki se uporabljajo v krščanski liturgiji zadnjih sedmih dni adventa pred božičnim večerom. Na koncertu v anglikanski cerkvi sv. Pavla v londonskem okrožju Knightsbridge sta premierno zazveneli uglasbitvi Kornélie Nemcove in Millicent B James, na sporedu pa je bila tudi uglasbitev antifone O sapientia slovenske skladateljice Tadeje Vulc.
Zbor BBC Singers je na letošnjem evroradijskem božičnem koncertu pod vodstvom Sofi Jeannin uzvočil program raznovrstnih uglasbitev znamenitih O antifon, ki se uporabljajo v krščanski liturgiji zadnjih sedmih dni adventa pred božičnim večerom. Na koncertu v anglikanski cerkvi sv. Pavla v londonskem okrožju Knightsbridge sta premierno zazveneli uglasbitvi Kornélie Nemcove in Millicent B James, na sporedu pa je bila tudi uglasbitev antifone O sapientia slovenske skladateljice Tadeje Vulc.
Danski nacionalni vokalni ansambel in njegov častni dirigent Marcus Creed sta v Garnizijski cerkvi v Københavnu predstavila slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas Michaela Praetoriusa, Petra Erasmusa Lange-Müllerja, Heinricha Kaminskega in Hieronymusa Praetoriusa. Zvenele so tudi orgelske skladbe Dietricha Buxtehudeja v izvedbah organista Sørena Christiana Vestergårda.
Danski nacionalni vokalni ansambel in njegov častni dirigent Marcus Creed sta v Garnizijski cerkvi v Københavnu predstavila slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas Michaela Praetoriusa, Petra Erasmusa Lange-Müllerja, Heinricha Kaminskega in Hieronymusa Praetoriusa. Zvenele so tudi orgelske skladbe Dietricha Buxtehudeja v izvedbah organista Sørena Christiana Vestergårda.
Med osmimi izbranimi koncerti letošnjega Evroradijskega božičnega glasbenega dneva na Arsu zavzema posebno mesto koncert Komornega zbora Glasbene matice in ansambla za zgodnjo glasbo Audite!, ki nas bosta pod geslom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen popeljala na pot različnih slogov in glasbenih govoric, vse od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa do božiča (17.00). Spored dopolnjujejo še Danski nacionalni vokalni ansambel (11.10), italijanska baročna glasba s skupino Gabetta Consort na Dunaju (12.00), zbor BBC Singers in uglasbitve O antifon v Londonu (13.05), Komorni zbor RIAS Berlin (14.00), finska tradicijska božična glasba v sodobnejši zvočni preobleki ansambla Gamut! v Helsinkih (16.00), Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa v Kijevu (18.30) in Iberski Jubilate z vokalnim ansamblom Cantoría v Madridu (22.30).
Med osmimi izbranimi koncerti letošnjega Evroradijskega božičnega glasbenega dneva na Arsu zavzema posebno mesto koncert Komornega zbora Glasbene matice in ansambla za zgodnjo glasbo Audite!, ki nas bosta pod geslom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen popeljala na pot različnih slogov in glasbenih govoric, vse od brezmadežnega spočetja prek adventnega časa do božiča (17.00). Spored dopolnjujejo še Danski nacionalni vokalni ansambel (11.10), italijanska baročna glasba s skupino Gabetta Consort na Dunaju (12.00), zbor BBC Singers in uglasbitve O antifon v Londonu (13.05), Komorni zbor RIAS Berlin (14.00), finska tradicijska božična glasba v sodobnejši zvočni preobleki ansambla Gamut! v Helsinkih (16.00), Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa v Kijevu (18.30) in Iberski Jubilate z vokalnim ansamblom Cantoría v Madridu (22.30).
Poslušamo Sonato št. 4 v g-molu za oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za klavir in violončelo, op. 65 Frederica Chopina, Divertimento za godalni orkester v D-duru, K.136 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Italijanski capriccio, op. 45 Petra Iljića Čajkovskega.
Poslušamo Sonato št. 4 v g-molu za oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za klavir in violončelo, op. 65 Frederica Chopina, Divertimento za godalni orkester v D-duru, K.136 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Italijanski capriccio, op. 45 Petra Iljića Čajkovskega.
Pesem Ta dežela je objavljena v Novakovi knjigi Vračanje pogleda. Gre za premišljeno, tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v njem so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc, urednica oddaje: Tina Kozin.
Pesem Ta dežela je objavljena v Novakovi knjigi Vračanje pogleda. Gre za premišljeno, tematsko in oblikovno prefinjeno grajeno delo. Pesmi v njem so pisane v dvostišjih, na tematski ravni se v knjigo na vseh ravneh vpisuje dialektika med biti zunaj – biti znotraj, govoriti iz sebe ali zreti nase iz daljave. Interpretira: Matej Puc, urednica oddaje: Tina Kozin.
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj se je predstavila z izvedbo najlepših klasičnih in romantičnih skladb za rog: Schubertovo skladbo Občutki ob morju, 3. stavkom Koncerta za rog št. 3. W. A. Mozarta in Romanco št. 2 R. Schumanna.
V studiu Televizije Slovenija se z izbranimi deli predstavljajo mladi glasbeniki, ki na svoji študijski poti dosegajo izjemne uspehe in opozarjajo nase z odličnimi nastopi. Sara Hartman se predstavlja z izvedbami na zahtevnem trobilu, rogu. Končuje podiplomski študij na ljubljanski Akademiji za glasbo in začenja profesionalno glasbeno pot. Ob klavirski spremljavi Maje Klinar Bertoncelj se je predstavila z izvedbo najlepših klasičnih in romantičnih skladb za rog: Schubertovo skladbo Občutki ob morju, 3. stavkom Koncerta za rog št. 3. W. A. Mozarta in Romanco št. 2 R. Schumanna.
Poslušamo Sonato št. 4 v g-molu za oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za klavir in violončelo, op. 65 Frederica Chopina, Divertimento za godalni orkester v D-duru, K.136 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Italijanski capriccio, op. 45 Petra Iljića Čajkovskega.
Poslušamo Sonato št. 4 v g-molu za oboi, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za klavir in violončelo, op. 65 Frederica Chopina, Divertimento za godalni orkester v D-duru, K.136 Wolfganga Amadeusa Mozarta in Italijanski capriccio, op. 45 Petra Iljića Čajkovskega.
Poslušamo Glasbeno sliko v D-duru, op .34 Aleksandra Glazunova, suito za pihalni sekstet, poimenovano Mládí, Leoša Janačka, Dve legendi za klavir Franza Liszta in priredbo štirih Mendelssohnovih Pesmi brez besed.
Poslušamo Glasbeno sliko v D-duru, op .34 Aleksandra Glazunova, suito za pihalni sekstet, poimenovano Mládí, Leoša Janačka, Dve legendi za klavir Franza Liszta in priredbo štirih Mendelssohnovih Pesmi brez besed.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Barica Smole je mojstrica pisanja kratkih zgodb. O tem priča tudi njena zgodba Zelena trava domačije. V njej je marsikaj, od morja do trav, spominov in sodobnosti, vse pa prežema rezka lepota minevanja. Zgodba, ki jo boste poslušali z zadržanim dihom, potem pa jo boste težko pozabili. Režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Barica Smole je mojstrica pisanja kratkih zgodb. O tem priča tudi njena zgodba Zelena trava domačije. V njej je marsikaj, od morja do trav, spominov in sodobnosti, vse pa prežema rezka lepota minevanja. Zgodba, ki jo boste poslušali z zadržanim dihom, potem pa jo boste težko pozabili. Režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
V groteskni igri moški srednjih let hrepeni po novem začetku in ljubezni do ženske, ki njegovo življenje lahko napolni s svežo energijo. Pri tem pa ga ovirajo ponotranjeni pomisleki, ki mu jih je vcepila vzgoja, in stereotipni pomisleki, ki mu jih v odrasli dobi vcepljajo kolegi. Na drugi strani pa tudi protagonistki pamet soli njena prijateljica. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Godina On – Slavko Cerjak Ona – Vesna Jevnikar Učitelj – Marko Simčič Prijateljica – Violeta Tomić Leonid – Simon Dobravec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997
V groteskni igri moški srednjih let hrepeni po novem začetku in ljubezni do ženske, ki njegovo življenje lahko napolni s svežo energijo. Pri tem pa ga ovirajo ponotranjeni pomisleki, ki mu jih je vcepila vzgoja, in stereotipni pomisleki, ki mu jih v odrasli dobi vcepljajo kolegi. Na drugi strani pa tudi protagonistki pamet soli njena prijateljica. Režiser: Jože Valentič Prevajalec in prirejevalec: Simon Dobravec Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Oblikovalka glasbe: Darja Hlavka Godina On – Slavko Cerjak Ona – Vesna Jevnikar Učitelj – Marko Simčič Prijateljica – Violeta Tomić Leonid – Simon Dobravec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1997
Tretji del trilogije o ciklu 12 preludijev skladatelja Constantinosa Stylianouja prinaša glasbene odseve Gustava Klimta, Vasilija Kandinskega, Adamantiosa Diamantisa in Paule Rego. V tem delu umetnost zadiha – najprej v zlatu in barvi, potem v gibu in plesu. Zvok postane življenje.
Tretji del trilogije o ciklu 12 preludijev skladatelja Constantinosa Stylianouja prinaša glasbene odseve Gustava Klimta, Vasilija Kandinskega, Adamantiosa Diamantisa in Paule Rego. V tem delu umetnost zadiha – najprej v zlatu in barvi, potem v gibu in plesu. Zvok postane življenje.
Poslušamo drugi del ekskluzivnega posneteka koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil 22. novembra 2025 s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta, so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Urednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
Poslušamo drugi del ekskluzivnega posneteka koncerta svetovno priznanega kitarista Ala Di Meole, ki je v Ljubljani, v Cankarjevem domu, nastopil 22. novembra 2025 s svojim akustičnim triom s Peom Alfonsijem in Sergiom Martinezom ter gostom, klarinetistom Goranom Bojčevskim. Za posnetek so poskrbeli tonski mojster Grega Samar, glasbeni producent Rok Lopatič in asistent Damir Ibrahimkadić. Ekipo Cankarjevega doma, ki je poskrbela za izvedbo koncerta, so sestavljali: producentka koncerta Mojca Zupanič, tonski tehnik Matej Čelik, inspicient Uroš Plestenjak, organizator Samo Klemenčič in lučkar Matjaž Bajc, vodja programa za jazz in druge glasbe je Tina Lešničar, direktor kulturno-umetniškega programa pa Peter Baroš. Urednica snemanja koncerta je bila Alja Kramar, urednik Sobotnega glasbenega večera je Jane Weber, urednik uredništva pa Matej Jevnišek.
Strastna tragedija o pesniku, ki postane žrtev spletk in nasilja francoske revolucije.
Strastna tragedija o pesniku, ki postane žrtev spletk in nasilja francoske revolucije.
Pred kratkim je izšel roman B s podnaslovom Trdo pripovedništvo – to je druga knjiga obsežne trilogije Igorja Krivokapiča s preprostim naslovom A, B, C. Kot nakazuje že podnaslov, je roman v sami zasnovi precej drugačen od predhodnika, v katerem je avtor pri pisanju sledil načinu, ki ga uporabljajo pri zlaganju glasbe. B je torej pripovedno delo in pripoved zgodbe je njegovo temeljno in trdno jedro. Tako v njem ni različnih ravni jezika, ki bi jih kot večglasno polifonijo zatem stkal v naracijo, tudi kontrapunktičnega prepleta samih zgodb in leitmotivov v B-ju ne najdemo več. Kronološko se B godi malo pred koncem dogajanja A-ja in večina junakov iz prve knjige tudi nastopi v drugi, čeprav se vloge zamenjajo in prejšnji glavni postanejo le občasni in obstranski, obstranski iz A-ja pa skupaj z novo vpeljanimi postanejo osrednji. Igor Krivokapič je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik, vedno pa mu je bila blizu tudi književnost. Izbrali smo odlomek iz 7. dela te druge knjige trilogije, v katerem se prijateljici Anika in Iza pogovarjata o Izinih dvomih o partnerjevi zvestobi. Interpretka Nina Valič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Pred kratkim je izšel roman B s podnaslovom Trdo pripovedništvo – to je druga knjiga obsežne trilogije Igorja Krivokapiča s preprostim naslovom A, B, C. Kot nakazuje že podnaslov, je roman v sami zasnovi precej drugačen od predhodnika, v katerem je avtor pri pisanju sledil načinu, ki ga uporabljajo pri zlaganju glasbe. B je torej pripovedno delo in pripoved zgodbe je njegovo temeljno in trdno jedro. Tako v njem ni različnih ravni jezika, ki bi jih kot večglasno polifonijo zatem stkal v naracijo, tudi kontrapunktičnega prepleta samih zgodb in leitmotivov v B-ju ne najdemo več. Kronološko se B godi malo pred koncem dogajanja A-ja in večina junakov iz prve knjige tudi nastopi v drugi, čeprav se vloge zamenjajo in prejšnji glavni postanejo le občasni in obstranski, obstranski iz A-ja pa skupaj z novo vpeljanimi postanejo osrednji. Igor Krivokapič je slovenski skladatelj, tubist, pedagog in glasbeni urednik, vedno pa mu je bila blizu tudi književnost. Izbrali smo odlomek iz 7. dela te druge knjige trilogije, v katerem se prijateljici Anika in Iza pogovarjata o Izinih dvomih o partnerjevi zvestobi. Interpretka Nina Valič, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025.
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
Apolon, sin Zevsa in Latone ter brat dvojček boginje lova in lune Artemide, v resnici ni samo gospod luči, bog, ki vse ve o preteklosti, sedanjosti in prihodnosti, temveč je tudi bog ustvarjalnega uma, petja, glasbe, poezije. Na tokratnem 24. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero se bomo temeljito seznanili z Apolonom in muzami, obiskali bomo tudi (glasbeni) Parnas. Spremljala nas bo glasba Benjamina Brittna, Igorja Stravinskega, Francoisa Couperina, Georga Friedricha Händla, Jeana-Josepha Cassanéa de Mondonvilla, Johanna Christiana Friedricha Bacha, Wolfganga Amadeusa Mozarta in Hansa Wernerja Henzeja.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Didier Eribon v svoji najnovejši knjigi z naslovom Življenje, starost in smrt navadne delavke strne svoje spomine na pokojno mamo ter jih stke s sociološko analizo izkušnje staranja v neoliberalnem sistemu razredne razslojenosti družbe. Knjiga je v slovenskem prevodu Iztoka Ilca izšla pri Založbi Cf. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer se je o knjigi pogovarjala z dr. Ano Kralj.
Didier Eribon v svoji najnovejši knjigi z naslovom Življenje, starost in smrt navadne delavke strne svoje spomine na pokojno mamo ter jih stke s sociološko analizo izkušnje staranja v neoliberalnem sistemu razredne razslojenosti družbe. Knjiga je v slovenskem prevodu Iztoka Ilca izšla pri Založbi Cf. Avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer se je o knjigi pogovarjala z dr. Ano Kralj.
Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi.
Milan Hosta, športni pedagog s trimesečnim stažem učitelja v srednji šoli, se je nato odločil za študij filozofije in doktoriral na temo s področja etike športa in je danes polovično zaposlen na Fakulteti za vede o zdravju Univerze na Primorskem. Vzporedno je ves čas raziskoval še dihanje, tako da je Buteykov dihalni terapevt in častni član Buteyko Breathing Professionals, usposobljen tudi pri Bolnišnici Golnik za podporo bolnikom z astmo. Lani je napisal knjigo Zadihaj, kjer dih postavi med telo in duha. Sčasoma sta ljubezen do filozofije in diha prerastli v raziskovanje zavesti in seveda do iskanja praktičnih rešitev, kako ravnati v stresnih situacijah, ohranjati odpornost na stres ali izboljšati zdravje, s čimer se poklicno ukvarja kot trener osebnostnega razvoja. Na tej poti je postal prvi certificirani Enneagram trener v Sloveniji, na podlagi česar je razvil svojo metodo, poimenovano 369matrica, ki združuje metafiziko s prizemljeno telesnostjo. Milan Hosta je tudi član projekta Global Consciousness, ki ga vodi Univerza Princeton, in sodeluje v delovni skupini Consciousness Education pri mednarodni komisiji Galileo. To je le del njegove osebne in poklicne poti, spekter njegovih poglabljanj v življenje in vase pa je izjemno prostran in globok, več lahko slišite v tokratni oddaji Razkošje v glavi.
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Enemu najbolj priljubljenih glasbenih projektov Evroradia – Evroradijskemu božičnemu glasbenemu dnevu, ki bo letos v nedeljo, 14. 12., se tokrat po več letih ponovno pridružuje Program Ars Radia Slovenija. Iz obsežne ponudbe, ki jo je tokrat izbral direktor zbora BBC Singers Jonathan Manners in šteje 14 zaokroženih tematskih koncertov, boste na Arsu lahko slišali osem najzanimivejših. Med njimi je seveta tudi slovenski koncert z naslovom Ubi caritas et amor/Kjer je resnična ljubezen, ki so ga v petek, 12. 12., v Uršulinski cerkvi Svete trojice v Ljubljani izvedli člani Mešanega pevskega zbora Glasbene matice Ljubljana pod umetniškim vodstvom Sebastjana Vrhovnika in ansambel za zgodnjo glasbo Audite!, ki ga vodi Janez Jocif. Evroradijski božični glasbeni dan na Arsu ob 11.10 začenja koncert Danskega nacionalnega vokalnega ansambla pod vodstvom Marcusa Creeda, ki bo v garnizijski cerkvi v Københavnu predstavil slogovno raznovrsten splet pesmi za božični čas nemških in danskih skladateljev. Opoldne se bomo odpravili na Dunaj na koncert italijanske baročne glasbe s skupino Gabetta Consort, pet minut čez eno v London, kjer bodo zvenele adventne O antifone v uglasbitvah raznorodnih skladateljic, tudi Slovenke Tadeje Vulc, ob 14. uri pa bo prvi sklop koncertov zaokrožil ženski del slovitega Komornega zbora RIAS, ki bo v Berlinu izvedel glasbo Benjamina Brittna Francisa Poulenca. Pred slovenskim prispevkom ob 17. uri bodo uro prej v cerkvi Kallio v Helsinkih zveneli finski tradicijski in božični napevi v sodobnejših zvočnih preoblekah ansambla Gamut!, v katerem sodelujejo mednarodno prepoznavni finski ljudski glasbeniki "pelimanni". Ob pol sedmih bomo predvajali posnetek koncerta iz Kijeva, kjer je zazvenel Božični oratorij Camilla Saint-Saënsa, letošnje božično glasbeno popotovanje na Arsu pa bo pozno zvečer sklenil koncert pirenejskih renesančnih, pretežno vokalnih del, ki jih bo v Madridu predstavil ansambel Cantoría!.
Opozarjamo na razstavo Valentina Omana z naslovom In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Napovedujemo Kosovelovo leto, ki ga je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razglasila Vlada Republike Slovenije, in Evroradijski božični dan, pri katerem tudi letos sodeluje Program Ars Radia Slovenija. Predstavljamo dva izmed letošnjih prejemnikov Trubarjevega priznanja, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poročamo o razstavi Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in o razstavi Janeza Bogataja Koga sem videl? v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Opozarjamo na razstavo Valentina Omana z naslovom In memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ki so jo odprli v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Napovedujemo Kosovelovo leto, ki ga je ob 100. obletnici smrti pesnika Srečka Kosovela razglasila Vlada Republike Slovenije, in Evroradijski božični dan, pri katerem tudi letos sodeluje Program Ars Radia Slovenija. Predstavljamo dva izmed letošnjih prejemnikov Trubarjevega priznanja, ki ga podeljuje Narodna in univerzitetna knjižnica v Ljubljani. Poročamo o razstavi Fragmenti v Galeriji Miklova hiša v Ribnici in o razstavi Janeza Bogataja Koga sem videl? v Galeriji Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov v Ljubljani.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Klasična glasba v južnem delu Indije je bila od nekdaj močneje vpletena v vse dele življenja sploh, kot je bilo to v severnem delu dežele, kjer je bila bolj povezana z dvornim življenjem. Obe pa sta se razvijali in sprejemali različne vplive ter doživljali spremembe in tako so se sčasoma vanju vrinila tudi nekatera tuja glasbila. Poslušamo violino kot del klasične glasbe južne Indije v izvedbi mojstra Subramaniama, ki je sicer deloval tudi v okviru drugih zvrsti glasbe in sodeloval z mnogimi slavnimi glasbeniki.
Klasična glasba v južnem delu Indije je bila od nekdaj močneje vpletena v vse dele življenja sploh, kot je bilo to v severnem delu dežele, kjer je bila bolj povezana z dvornim življenjem. Obe pa sta se razvijali in sprejemali različne vplive ter doživljali spremembe in tako so se sčasoma vanju vrinila tudi nekatera tuja glasbila. Poslušamo violino kot del klasične glasbe južne Indije v izvedbi mojstra Subramaniama, ki je sicer deloval tudi v okviru drugih zvrsti glasbe in sodeloval z mnogimi slavnimi glasbeniki.
Pesnik in prevajalec Mile Klopčič se je rodil leta 1905 v Franciji. Ko je bil star približno štiri leta, se je z družino preselil v Zagorje ob Savi in tam preživel večji del otroštva. Težko življenje rudarjev in njihovih družin ga je temeljno zaznamovalo in vplivalo na njegov izostreni socialni čut, ki ga je ubesedil tudi v poeziji. Objavil je dve pesniški zbirki: Plamteči okovi in Preproste pesmi. Predvsem pa je bil plodovit prevajalec temeljnih književnih del iz ruščine, na primer Lermontova, Puškina, Bloka, in iz nemščine, na primer Heinricha Heineja. Mile Klopčič je razmišljanje o svojem življenju in delu posnel v studiu Radia Slovenija leta 1980. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Pesnik in prevajalec Mile Klopčič se je rodil leta 1905 v Franciji. Ko je bil star približno štiri leta, se je z družino preselil v Zagorje ob Savi in tam preživel večji del otroštva. Težko življenje rudarjev in njihovih družin ga je temeljno zaznamovalo in vplivalo na njegov izostreni socialni čut, ki ga je ubesedil tudi v poeziji. Objavil je dve pesniški zbirki: Plamteči okovi in Preproste pesmi. Predvsem pa je bil plodovit prevajalec temeljnih književnih del iz ruščine, na primer Lermontova, Puškina, Bloka, in iz nemščine, na primer Heinricha Heineja. Mile Klopčič je razmišljanje o svojem življenju in delu posnel v studiu Radia Slovenija leta 1980. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten.
Prvo nedeljo v decembru je komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod vodstvom dirigentke Erike Bizjak pripravil v domači cerkvi adventni koncert. Zborovski večer je potekal v okviru abonmaja, drugega cikla koncertov sakralne glasbe, ki ga organizira Primož Hvala Kamenšček. Poleg Rebeke Rutar, ki je poskrbela za več instrumentalnih intermezzov na večeru in ga tako povezala v zaokroženo celoto, so na koncertu gostovali Psalmisti. Vokalna skupina, ki jo vodi Marjan Grdadolnik, deluje od leta 2022.
Prvo nedeljo v decembru je komorni zbor Musica viva iz Tolmina pod vodstvom dirigentke Erike Bizjak pripravil v domači cerkvi adventni koncert. Zborovski večer je potekal v okviru abonmaja, drugega cikla koncertov sakralne glasbe, ki ga organizira Primož Hvala Kamenšček. Poleg Rebeke Rutar, ki je poskrbela za več instrumentalnih intermezzov na večeru in ga tako povezala v zaokroženo celoto, so na koncertu gostovali Psalmisti. Vokalna skupina, ki jo vodi Marjan Grdadolnik, deluje od leta 2022.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Poezija Roberta Blya (1926–2021) temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To ustvarjalno načelo je izrazito tudi v pesmi v prozi Skalnati rokav na Pacifiku, ki smo jo izbrali iz avtorjeve knjige Segati k svetu. Bly danes velja za enega izmed najpomembnejših in najvplivnejših sodobnih ameriških pesnikov na prehodu iz 20. v 21. stoletje. Interpret Matej Puc, prevajalka Tina Kozin.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Scarlattija, Emanuela Bacha, Vivladija in Mozarta v prvem, Ivančiča in Rossinija v drugem ter Castella, Myslivečka, Mozarta, Albrechtsbergerja, Rosettija, Griega, Schumanna, Brahmsa in Čajkovskega v tretjem delu.
Letos mineva sto let od rojstva Boba Cooperja - solista na različnih pihalih: saksofonih, flavti, bas klarinetu, oboi in angleškem rogu. Bil je inovativen in spreten glasbenik in skladatelj, ki se tudi v svojem bopovskem izrazu ni nikoli odrekel veseljaškemu - svingovskemu igranju.
Letos mineva sto let od rojstva Boba Cooperja - solista na različnih pihalih: saksofonih, flavti, bas klarinetu, oboi in angleškem rogu. Bil je inovativen in spreten glasbenik in skladatelj, ki se tudi v svojem bopovskem izrazu ni nikoli odrekel veseljaškemu - svingovskemu igranju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. K sodelovanju sta povabila gostujočega bobnarja Gašperja Bertonclja.
V studiu Televizije Slovenija je nastal posnetek z jazzovsko pevko Mio Žnidarič, ki je svoj 60. rojstni dan in 30. obletnico glasbenega ustvarjanja proslavila z nastopom ob spremljavi glasbenikov Big Banda RTV Slovenija pod taktirko Lojzeta Krajnčana. Spremljali boste izbor avtorskih skladb iz najnovejšega albuma Obarvana, ki ga je Mia pripravila skupaj z življenjskim sopotnikom, pianistom in avtorjem glasbe Stevom Klinkom. Skladbe so nastale na izbrana besedila slovenskih pesnikov. K sodelovanju sta povabila gostujočega bobnarja Gašperja Bertonclja.
Plesne oddaje – domača produkcija
V studijski televizijski upodobitvi se predstavlja Mladinska skupina Kazina, dobitnica številnih nagrad na svetovnih plesnih tekmovanjih. Pod vodstvom Mitje Popovskega bodo odplesali točke Igra (Mladinska skupina Kazina), Dekliška zabava (Mladinska show mala skupina Kazina) ter Igra stolov (Mladinska modern mala skupina Kazina). Koreograf Mitja Popovski, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavlja Mladinska skupina Kazina, dobitnica številnih nagrad na svetovnih plesnih tekmovanjih. Pod vodstvom Mitje Popovskega bodo odplesali točke Igra (Mladinska skupina Kazina), Dekliška zabava (Mladinska show mala skupina Kazina) ter Igra stolov (Mladinska modern mala skupina Kazina). Koreograf Mitja Popovski, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Nizozemski starostnik Hendrik Groen je pozornost bralske javnosti pritegnil s skrivnim dnevnikom v več delih, v katerem je popisal življenje prebivalcev amsterdamskega doma starejših občanov Dom zahajajočega sonca. Kar nekaj let ni bilo znano, da se za psevdonimom Hendrik Groen skriva knjižničar Peter de Smet. Ta z zajetno mero grenkosladkega humorja piše o posebni družbi starostnikov, ki jim je prepovedano tarnati o boleznih, njihov cilj pa je v maniri carpe diem uživanje do konca svojih dni. Za Literarni nokturno je Stana Anželj prevedla odlomek iz romana Majhno presenečenje. Ali kako sta se Hendrik in Evert spravila v škripce. Ta se odvija, preden Hendrik zaživi v Domu zahajajočega sonca, v odlomku pa je predstavljen zaplet z dojenčkom. Evert po spletu naključij, ko skoči v najbližjo šolo, da bi si olajšal mehur, v trenutku panike namreč s seboj odpelje otroški voziček. Interpretira Uroš Smolej, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, redakcija Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Na Festivalu LGBT filma v Kinodvoru so nocoj premierno predvajali Fantasy, celovečerni prvenec režiserke Kukle. Orkester Slovenske filharmonije se je vrnil z uspešnega azijskega gostovanja. Pri založbi Pivec je izšel zgodovinski roman Morporuk Dragana Potočnika.
Na Festivalu LGBT filma v Kinodvoru so nocoj premierno predvajali Fantasy, celovečerni prvenec režiserke Kukle. Orkester Slovenske filharmonije se je vrnil z uspešnega azijskega gostovanja. Pri založbi Pivec je izšel zgodovinski roman Morporuk Dragana Potočnika.
Dragi poslušalci, dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela francoskih skladateljev od Cecile Chaminade do Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Lili Boulanger in ciklu Sept chansons/Sedem pesmi Francisa Poulenca.
Dragi poslušalci, dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela francoskih skladateljev od Cecile Chaminade do Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Lili Boulanger in ciklu Sept chansons/Sedem pesmi Francisa Poulenca.
Rončelovi obiski na Obali so v prazničnem decembru afriški, in takšen bo tudi tokratni. Za začetek bomo šli v Mali, od koder je bil doma Ali Farka Touré. Nato bomo šli v Gvinejo, od koder je doma kora Moryja Kantéja. Nadaljevali bomo v Nigeriji pevca in skladatelja Femija Kutija. In za konec: Herbie Hancock.
Rončelovi obiski na Obali so v prazničnem decembru afriški, in takšen bo tudi tokratni. Za začetek bomo šli v Mali, od koder je bil doma Ali Farka Touré. Nato bomo šli v Gvinejo, od koder je doma kora Moryja Kantéja. Nadaljevali bomo v Nigeriji pevca in skladatelja Femija Kutija. In za konec: Herbie Hancock.
Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.
Tako vse skladbe kot vsi izvajalci pridejo na decembrski koncert naravnost z vzhoda. Po gostovanju v Južni Koreji in na Japonskem bo glavni dirigent Kahi Solomnišvili z Orkestrom Slovenske filharmonije in Alexandrom Gadjievom tudi v Ljubljani izvedel priljubljena Drugi koncert za klavir Sergeja Rahmaninova in Peto simfonijo Petra Iljiča Čajkovskega ter jima ob bok postavil še novo delo enega najpomembnejših gruzijskih skladateljev Nikoloza Račvelija, ki je skladbo napisal prav v poklon sodelovanju maestra Solomnišvilija z našim sestavom.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetjem, a tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
V Sežani so vstopili v Kosovelovo leto, ki ga je vlada na pobudo občine razglasila ob 100. obletnici pesnikove smrti. Dediščina pesnika Krasa bo tako v letu 2026 pomembno zaznamovala kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje – ne le na Krasu, temveč veliko širše. V oddaji še o razstavi Zločin in sadež, ki tematizira različne poglede na fenomen grafita, o prireditvi Potujoča muzika in o pečatu mesta Trst, ki ga je prejelo Slovensko stalno gledališče v Trstu.
Tokrat se bomo v oddaji posvetili ansamblu Trouts s člani: Leno Neudaeuer in Wen Xiao Zhengom na violini, Sebastianom Klingerjem na violončelu in Rickom Stotijnom na kontrabasu ter Silke Avenhaus na klavirju. Tretjega julija letos so se glasbeniki predstavili na mednarodnem glasbenem festivalu v Tegernseeju v izjemni stavbi oziroma modernem hlevu gostišča Kaltenbrunn.
Tokrat se bomo v oddaji posvetili ansamblu Trouts s člani: Leno Neudaeuer in Wen Xiao Zhengom na violini, Sebastianom Klingerjem na violončelu in Rickom Stotijnom na kontrabasu ter Silke Avenhaus na klavirju. Tretjega julija letos so se glasbeniki predstavili na mednarodnem glasbenem festivalu v Tegernseeju v izjemni stavbi oziroma modernem hlevu gostišča Kaltenbrunn.
Prihodnje leto bo minilo 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela. Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Danes je bila tam prireditev, na kateri so predstavili celovito prenovo Kosovelove domačije v Tomaju ter projekt Konstrukturizem. V oddaji poročamo tudi o drugem delu projekta Generacije kolektiva Fourklor. V predstavi Generacije, drugi korak avtor skupaj s soustvarjalkami sledi tako vertikalni liniji v smislu nadaljevanja generacij po starosti, kot horizontalni liniji, v odnosih posameznika do kolektiva ter njunega medsebojnega vpliva.
Prihodnje leto bo minilo 100 let od smrti pesnika Srečka Kosovela. Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto. Danes je bila tam prireditev, na kateri so predstavili celovito prenovo Kosovelove domačije v Tomaju ter projekt Konstrukturizem. V oddaji poročamo tudi o drugem delu projekta Generacije kolektiva Fourklor. V predstavi Generacije, drugi korak avtor skupaj s soustvarjalkami sledi tako vertikalni liniji v smislu nadaljevanja generacij po starosti, kot horizontalni liniji, v odnosih posameznika do kolektiva ter njunega medsebojnega vpliva.
V svojem celovečernem prvencu Fantasy režiserka Kukla vzpostavi svet, ki hkrati obstaja in ne obstaja: topografija slovenske periferije je predrugačena prek vizualne logike postjugoslovanskega prostora, čas pa razpada v preplet anahronizmov in sodobnih tehnoloških sledi. Rezultat je urbanistična krajina, ki ni ne Ljubljana ne Makedonija, kjer so film deloma posneli, temveč nekakšen hibridni teritorij; ta se izkaže za idealen prostor za zgodbo, ki običajna razmerja med realističnim in fantastičnim zamenja za liminalno. S tem film še pred vzpostavitvijo pripovedi uokviri svoje osrednje zanimanje: identiteta kot neprestano uprizarjanje, kot fluidnost, kot večno nastajanje. V ospredju so tri prijateljice: Mihrije (Sarah Al Saleh), Sina (Mina Milovanović) in Jasna (Mia Skrbinac). Film jih ne obravnava toliko kot psihološko zaokrožene celote, temveč bolj kot vektorje družbenega pritiska. Patriarhalnost priseljenskih okolij, ekonomska ranljivost in generacijska določenost so vanje nekako vtisnjene: zdi se, da maskulinizirani performansi boksa, trenirke, vožnja z motorji … ne govorijo toliko o zavestno izbrani spolni identiteti kot o performansu spola, kot strategiji preživetja. V tej konfiguraciji vstop Fantasy, transspolne ženske, deluje kot nekakšna motnja – ne pripovedna, temveč ontološka. Fantasy v izvedbi Aline Juhart, kot namiguje že njeno ime, ves čas lebdi med fantazijo in osebo. Prav to je tisto, zaradi česar liku grozi, da bo ostal na ravni transspolne različice tropa »Manic Pixie Dream Girl«: to je filmski lik, običajno ženske, ki v zgodbo vstopi predvsem zato, da s svojo prikupno čudaškostjo, drugačnostjo in energijo sproži osebno preobrazbo glavnega junaka, običajno moškega, pri čemer njeno lastno notranje življenje ostaja v ozadju. Ko je preobrazba končana, pa iz pripovedi izgine. Tudi Fantasy, transspolna ženska, je v pripovedi je nameščena kot katalizator notranje preobrazbe Mihrije, cisspolne ženske. Je lik, ki deluje kot »iz drugega sveta«. To potrjuje njena estetika – rožnata oblačila, čaj z listi vrtnic v rožnatih skodelicah, bleščice – in njena ekscentričnost – stanovanje, okrašeno z ikebanami, ukradenimi s pokopališča, ki imata v tem smislu skoraj simbolistično funkcijo. Šele pozneje film modulira pogled in nakaže razpoke: Fantasy ima lastno zgodovino, lastno ranljivost, posebno tisto, povezano z nesprejetostjo v družini. Napetost med subjektom in tropom pa vendarle ostane del filmske arhitekture. Najbolj izrazita odlika Fantasy je njegova formalna fluidnost, ki vzporedno z idejo spolne fluidnosti razpira tudi meje filmske forme. Kukla prehaja med videospotovsko estetiko in klasičnim igranim filmom s pretanjeno lahkotnostjo, ki je v slovenskem prostoru izjemno redka. Videospotovski segmenti, zaznamovani z ritmizirano kamero Lazarja Bogdanovića, zamolklo, a nasičeno barvno paleto in glasbenimi poudarki Relje Ćupića, delujejo kot notranji monologi ali kot polja čustvenega odmeva likov. Realistični prizori delujejo kot kontrapunkt: zgoščeni, anksiozni, omejeni v prostoru. Ta dvojnost ni dekorativna, temveč deluje kot strukturni princip, s katerim film oblikuje ambivalentnost identitet, ki so ujete med normativnostjo in željo. Če so realistični prizori izraz družbenih omejitev, so videospotovski trenutki izraz možnosti, potencialnosti. V uvodnem prizoru stolpnice odtrgane lebdijo v zraku, s čimer se film ne odpove resničnosti, temveč razširi njen okvir – in vanj vpiše subjektivna stanja svojih likov. Prostor ima pri tem ključno vlogo. Brutalistična arhitektura, pografitirani zidovi in razkrojene betonske površine niso samo ozadje, temveč del dramaturgije. Kukla jih ne uporablja naturalistično, temveč grafično: kot masivne strukture, ki delujejo kot vizualni poudarki. Jugoslovanski modernistični spomenik je v filmu posnet kot avtonomna forma, kot nadrealistična, skoraj fantastična prezenca v enem izmed prizorov, ki so za protagonistko čustveno najintenzivnejši. Poleg tega pa se film zasidra v kulturnem imaginariju, ki presega nacionalne meje. V tem smislu Fantasy deluje kot film regije, ne države. Tematsko vstopa tja, kjer slovenski film pogosto okleva: v preplet spolne identitete, migracijskih izkušenj in razrednega položaja. Vendar Kukle ne zanima naturalizem, niti sociološki: svoje like oblikuje ne skozi njihove družbene vloge, temveč skozi njihove izmike. Morda zato delujejo manj kot psihološko zaokrožene osebnosti in bolj kot nosilke različnih oblik subverzije. Od gledalke, gledalca je odvisno, ali bosta to videla kot primanjkljaj, ali kot nekaj skladnega s filmsko logiko, ki svojo energijo črpa iz estetike, ne iz pripovedne izčrpnosti. Fantasy tako ni film, ki bi ga merili po konvencijah pripovednosti, temveč po oblikovni inovativnosti. Njegov največji dosežek je vzpostavitev vizualnega sistema, v katerem postane spolna fluidnost prepoznavna ne le na ravni likov, temveč v sami zgradbi filmskega jezika. Ko film neprisiljeno prehaja med realistično in fantazijsko ravnjo, med videospotom in fikcijo, med notranjim in zunanjim, hkrati prehaja med identitetami. Kuklin prvenec je v kontekstu sodobnega slovenskega filma prelomen ne toliko zaradi tematske drznosti, temveč zaradi formalne suverenosti, s katero to temo prevede v vizualno, in v izrazito osebno obliko filmskega jezika. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
V svojem celovečernem prvencu Fantasy režiserka Kukla vzpostavi svet, ki hkrati obstaja in ne obstaja: topografija slovenske periferije je predrugačena prek vizualne logike postjugoslovanskega prostora, čas pa razpada v preplet anahronizmov in sodobnih tehnoloških sledi. Rezultat je urbanistična krajina, ki ni ne Ljubljana ne Makedonija, kjer so film deloma posneli, temveč nekakšen hibridni teritorij; ta se izkaže za idealen prostor za zgodbo, ki običajna razmerja med realističnim in fantastičnim zamenja za liminalno. S tem film še pred vzpostavitvijo pripovedi uokviri svoje osrednje zanimanje: identiteta kot neprestano uprizarjanje, kot fluidnost, kot večno nastajanje. V ospredju so tri prijateljice: Mihrije (Sarah Al Saleh), Sina (Mina Milovanović) in Jasna (Mia Skrbinac). Film jih ne obravnava toliko kot psihološko zaokrožene celote, temveč bolj kot vektorje družbenega pritiska. Patriarhalnost priseljenskih okolij, ekonomska ranljivost in generacijska določenost so vanje nekako vtisnjene: zdi se, da maskulinizirani performansi boksa, trenirke, vožnja z motorji … ne govorijo toliko o zavestno izbrani spolni identiteti kot o performansu spola, kot strategiji preživetja. V tej konfiguraciji vstop Fantasy, transspolne ženske, deluje kot nekakšna motnja – ne pripovedna, temveč ontološka. Fantasy v izvedbi Aline Juhart, kot namiguje že njeno ime, ves čas lebdi med fantazijo in osebo. Prav to je tisto, zaradi česar liku grozi, da bo ostal na ravni transspolne različice tropa »Manic Pixie Dream Girl«: to je filmski lik, običajno ženske, ki v zgodbo vstopi predvsem zato, da s svojo prikupno čudaškostjo, drugačnostjo in energijo sproži osebno preobrazbo glavnega junaka, običajno moškega, pri čemer njeno lastno notranje življenje ostaja v ozadju. Ko je preobrazba končana, pa iz pripovedi izgine. Tudi Fantasy, transspolna ženska, je v pripovedi je nameščena kot katalizator notranje preobrazbe Mihrije, cisspolne ženske. Je lik, ki deluje kot »iz drugega sveta«. To potrjuje njena estetika – rožnata oblačila, čaj z listi vrtnic v rožnatih skodelicah, bleščice – in njena ekscentričnost – stanovanje, okrašeno z ikebanami, ukradenimi s pokopališča, ki imata v tem smislu skoraj simbolistično funkcijo. Šele pozneje film modulira pogled in nakaže razpoke: Fantasy ima lastno zgodovino, lastno ranljivost, posebno tisto, povezano z nesprejetostjo v družini. Napetost med subjektom in tropom pa vendarle ostane del filmske arhitekture. Najbolj izrazita odlika Fantasy je njegova formalna fluidnost, ki vzporedno z idejo spolne fluidnosti razpira tudi meje filmske forme. Kukla prehaja med videospotovsko estetiko in klasičnim igranim filmom s pretanjeno lahkotnostjo, ki je v slovenskem prostoru izjemno redka. Videospotovski segmenti, zaznamovani z ritmizirano kamero Lazarja Bogdanovića, zamolklo, a nasičeno barvno paleto in glasbenimi poudarki Relje Ćupića, delujejo kot notranji monologi ali kot polja čustvenega odmeva likov. Realistični prizori delujejo kot kontrapunkt: zgoščeni, anksiozni, omejeni v prostoru. Ta dvojnost ni dekorativna, temveč deluje kot strukturni princip, s katerim film oblikuje ambivalentnost identitet, ki so ujete med normativnostjo in željo. Če so realistični prizori izraz družbenih omejitev, so videospotovski trenutki izraz možnosti, potencialnosti. V uvodnem prizoru stolpnice odtrgane lebdijo v zraku, s čimer se film ne odpove resničnosti, temveč razširi njen okvir – in vanj vpiše subjektivna stanja svojih likov. Prostor ima pri tem ključno vlogo. Brutalistična arhitektura, pografitirani zidovi in razkrojene betonske površine niso samo ozadje, temveč del dramaturgije. Kukla jih ne uporablja naturalistično, temveč grafično: kot masivne strukture, ki delujejo kot vizualni poudarki. Jugoslovanski modernistični spomenik je v filmu posnet kot avtonomna forma, kot nadrealistična, skoraj fantastična prezenca v enem izmed prizorov, ki so za protagonistko čustveno najintenzivnejši. Poleg tega pa se film zasidra v kulturnem imaginariju, ki presega nacionalne meje. V tem smislu Fantasy deluje kot film regije, ne države. Tematsko vstopa tja, kjer slovenski film pogosto okleva: v preplet spolne identitete, migracijskih izkušenj in razrednega položaja. Vendar Kukle ne zanima naturalizem, niti sociološki: svoje like oblikuje ne skozi njihove družbene vloge, temveč skozi njihove izmike. Morda zato delujejo manj kot psihološko zaokrožene osebnosti in bolj kot nosilke različnih oblik subverzije. Od gledalke, gledalca je odvisno, ali bosta to videla kot primanjkljaj, ali kot nekaj skladnega s filmsko logiko, ki svojo energijo črpa iz estetike, ne iz pripovedne izčrpnosti. Fantasy tako ni film, ki bi ga merili po konvencijah pripovednosti, temveč po oblikovni inovativnosti. Njegov največji dosežek je vzpostavitev vizualnega sistema, v katerem postane spolna fluidnost prepoznavna ne le na ravni likov, temveč v sami zgradbi filmskega jezika. Ko film neprisiljeno prehaja med realistično in fantazijsko ravnjo, med videospotom in fikcijo, med notranjim in zunanjim, hkrati prehaja med identitetami. Kuklin prvenec je v kontekstu sodobnega slovenskega filma prelomen ne toliko zaradi tematske drznosti, temveč zaradi formalne suverenosti, s katero to temo prevede v vizualno, in v izrazito osebno obliko filmskega jezika. Tekst je del kulturnega projekta kritike in refleksije umetnosti z naslovom »Med enoglasjem in raznolikostjo: slovenski film v letu 2025«, ki ga je Ministrstvo za kulturo podprlo v okviru Spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025.
Medtem ko je Shakespeare s Hamletom ustvaril moško gledališko vlogo, po kateri vsaj po tihem hrepeni marsikateri igralec in ki – poleg kralja Leara – pogosto velja za enega vrhuncev igralčeve kariere, je režiserka in scenaristka kitajskega rodu Chloé Zhao ustvarila žensko filmsko vlogo, ki zlahka parira legendarnemu danskemu kraljeviču. Že res, da naslov najnovejšega celovečerca oskarjevske nagrajenke za režijo nosi moško ime, Hamnet, vendar je glavna nosilka ženska. Močna, z naravo tesno povezana ženska, ki si dovoli intenzivna čustva, ki se med porodom ne pusti utišati in ki bolečine ob izgubi otroka ne zavije v vato, ampak ji dovoli, da jo preplavi celo in vso. Jessie Buckley je fantastična – močna, ranljiva, srečna, ljubljena, zaljubljena … kar koli je od nje zahtevala vloga Agnes, je igralka izpeljala tako polnokrvno, da gledalca osupne. Tudi prepuščanje drugemu, pa naj bo v ljubezni ali – čisto ob koncu – v bolečini, ki jo lahko delijo le starši umrlega otroka. To zadnje pa seveda ne bi bilo mogoče, če ji na drugi strani ne bi stal enakovreden partner in Paul Mescal to vsekakor je. Njegov Will – seveda je že zelo kmalu jasno, da gre za Shakespeara, čeprav to niti ni zares pomembno – je vreden ženske, kakršna je Agnes. Enako strast in odrešitev, ki jo njej prinaša narava, jo njemu umetnost in to je nazadnje točka, v kateri se žalujoča zakonca naposled vendarle spet stakneta. Maggie O'Farrell, avtorica literarne uspešnice Hamnet, po kateri je film posnet, se je oprla na eno od različic o nastanku Shakespearove drame, niti ne najbolj verjetno, vsekakor pa daleč najbolj fotogenično. Znano je, da je imel Shakespeare tri otroke in eden od njih je bil deček Hamnet, ki je pri enajstih letih umrl. Vzrok smrti ni znan, znano pa je, da je drama Hamlet nastala le nekaj let pozneje in zarezala v gledališko in literarno zgodovino kot redkokatero drugo delo. Ali je bila smrt otroka zares glavni vzrok za nastanek legendarne drame – besedi Hamlet in Hamnet sta sinonim, saj so ju v takratni jezikovni maniri pogosto zapisovali kot popolnoma enaki –, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, vsekakor pa je zgodba izvrstno izhodišče za vzpostavitev močne ženske in moške energije ter katarzične moči umetnosti, ki ju preseže. Režiserka Chloé Zhao pravi, da se je ob pomoči Hamneta spoprijela s svojimi najglobljimi strahovi in iskala pot, kako kljub minljivosti in izgubam življenje živeti čim bolj odprto, čim bolj celovito, odgovor pa ponuja v obliki izjemnega, skoraj rušilno močnega filma, v katerem energije preplavljajo filmsko dvorano v maniri najpristnejše gledališke katarze. Nekoliko jih zmanjka le v zadnji tretjini filma, a to je skoraj že dlakocepstvo.
Medtem ko je Shakespeare s Hamletom ustvaril moško gledališko vlogo, po kateri vsaj po tihem hrepeni marsikateri igralec in ki – poleg kralja Leara – pogosto velja za enega vrhuncev igralčeve kariere, je režiserka in scenaristka kitajskega rodu Chloé Zhao ustvarila žensko filmsko vlogo, ki zlahka parira legendarnemu danskemu kraljeviču. Že res, da naslov najnovejšega celovečerca oskarjevske nagrajenke za režijo nosi moško ime, Hamnet, vendar je glavna nosilka ženska. Močna, z naravo tesno povezana ženska, ki si dovoli intenzivna čustva, ki se med porodom ne pusti utišati in ki bolečine ob izgubi otroka ne zavije v vato, ampak ji dovoli, da jo preplavi celo in vso. Jessie Buckley je fantastična – močna, ranljiva, srečna, ljubljena, zaljubljena … kar koli je od nje zahtevala vloga Agnes, je igralka izpeljala tako polnokrvno, da gledalca osupne. Tudi prepuščanje drugemu, pa naj bo v ljubezni ali – čisto ob koncu – v bolečini, ki jo lahko delijo le starši umrlega otroka. To zadnje pa seveda ne bi bilo mogoče, če ji na drugi strani ne bi stal enakovreden partner in Paul Mescal to vsekakor je. Njegov Will – seveda je že zelo kmalu jasno, da gre za Shakespeara, čeprav to niti ni zares pomembno – je vreden ženske, kakršna je Agnes. Enako strast in odrešitev, ki jo njej prinaša narava, jo njemu umetnost in to je nazadnje točka, v kateri se žalujoča zakonca naposled vendarle spet stakneta. Maggie O'Farrell, avtorica literarne uspešnice Hamnet, po kateri je film posnet, se je oprla na eno od različic o nastanku Shakespearove drame, niti ne najbolj verjetno, vsekakor pa daleč najbolj fotogenično. Znano je, da je imel Shakespeare tri otroke in eden od njih je bil deček Hamnet, ki je pri enajstih letih umrl. Vzrok smrti ni znan, znano pa je, da je drama Hamlet nastala le nekaj let pozneje in zarezala v gledališko in literarno zgodovino kot redkokatero drugo delo. Ali je bila smrt otroka zares glavni vzrok za nastanek legendarne drame – besedi Hamlet in Hamnet sta sinonim, saj so ju v takratni jezikovni maniri pogosto zapisovali kot popolnoma enaki –, najbrž ne bomo nikoli izvedeli, vsekakor pa je zgodba izvrstno izhodišče za vzpostavitev močne ženske in moške energije ter katarzične moči umetnosti, ki ju preseže. Režiserka Chloé Zhao pravi, da se je ob pomoči Hamneta spoprijela s svojimi najglobljimi strahovi in iskala pot, kako kljub minljivosti in izgubam življenje živeti čim bolj odprto, čim bolj celovito, odgovor pa ponuja v obliki izjemnega, skoraj rušilno močnega filma, v katerem energije preplavljajo filmsko dvorano v maniri najpristnejše gledališke katarze. Nekoliko jih zmanjka le v zadnji tretjini filma, a to je skoraj že dlakocepstvo.