Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Portorožu se je s slavnostno podelitvijo nagrad zaključila 28. izdaja Festivala slovenskega filma, ki poteka pod okriljem Slovenskega filmskega centra. Zmagovalec večera je postal celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, Jara Sofija Ostan pa je prejela vesno za glavno žensko vlogo. V oddaji boste izvedeli več o premieri radijske igre V agoniji, ki je nastala na podlagi druge drame iz cikla o Glembajevih Miroslava Krleža. 23. oktobra je premiero doživela plesna predstava Ples v kamnu Leje Jurišič. V Kranju se danes s podelitvijo Jenkove nagrade zaključujejo Jenkovi dnevi. Po dolgotrajni bolezni je sinoči umrl slovenski igralec Uroš Maček. Vabljeni k poslušanju!
V Portorožu se je s slavnostno podelitvijo nagrad zaključila 28. izdaja Festivala slovenskega filma, ki poteka pod okriljem Slovenskega filmskega centra. Zmagovalec večera je postal celovečerni prvenec Urške Djukić Kaj ti je deklica, Jara Sofija Ostan pa je prejela vesno za glavno žensko vlogo. V oddaji boste izvedeli več o premieri radijske igre V agoniji, ki je nastala na podlagi druge drame iz cikla o Glembajevih Miroslava Krleža. 23. oktobra je premiero doživela plesna predstava Ples v kamnu Leje Jurišič. V Kranju se danes s podelitvijo Jenkove nagrade zaključujejo Jenkovi dnevi. Po dolgotrajni bolezni je sinoči umrl slovenski igralec Uroš Maček. Vabljeni k poslušanju!
Vnovič predstavljamo poustvarjalne dosežke krških godbenikov, in to z dvema posnetkoma z mednarodnih tekmovanj, na katerih so se nadvse izkazali. Za začetek boste tako slišali 3. stavek "For Natalie" iz Tretje simfonije Jamesa Barnesa, ki je bila obvezna skladba slovitega tekmovanja v Kerkradeju leta 2000. Za konec pa še enega Spartaka, tokrat Van der Roostovega s tekmovanja leta 2006 in prvič tudi s sedanjim kapelnikom – Dejanom Žnideršičem.
Vnovič predstavljamo poustvarjalne dosežke krških godbenikov, in to z dvema posnetkoma z mednarodnih tekmovanj, na katerih so se nadvse izkazali. Za začetek boste tako slišali 3. stavek "For Natalie" iz Tretje simfonije Jamesa Barnesa, ki je bila obvezna skladba slovitega tekmovanja v Kerkradeju leta 2000. Za konec pa še enega Spartaka, tokrat Van der Roostovega s tekmovanja leta 2006 in prvič tudi s sedanjim kapelnikom – Dejanom Žnideršičem.
Ko slišimo ime Jože Plečnik, takoj pomislimo na njegovo arhitekturo, na njegovo vsestransko ustvarjalnost, prepoznavnost in perfekcionizem, manj pa na njegovo grafično oblikovanje. Razstava Forma Perennis v Narodni in univerzitetni knjižnici, odprta 16. septembra, pa predstavlja mojstra kot grafičnega oblikovalca. Avtor razstave plečnikoslovec Andrej Hrausky nam približa manj znano področje mojstrovega delovanja tudi v pogovoru z Markom Golja, pove pa še marsikaj zanimivega o mojstru. Nikar ne zamudite.
Ko slišimo ime Jože Plečnik, takoj pomislimo na njegovo arhitekturo, na njegovo vsestransko ustvarjalnost, prepoznavnost in perfekcionizem, manj pa na njegovo grafično oblikovanje. Razstava Forma Perennis v Narodni in univerzitetni knjižnici, odprta 16. septembra, pa predstavlja mojstra kot grafičnega oblikovalca. Avtor razstave plečnikoslovec Andrej Hrausky nam približa manj znano področje mojstrovega delovanja tudi v pogovoru z Markom Golja, pove pa še marsikaj zanimivega o mojstru. Nikar ne zamudite.
Marko Hatlak je v Sloveniji že kar sinonim za harmoniko. Njegovi zasedbi Marko Hatlak Band in Funtango sta zvezdi stalnici na koncertnih odrih doma in v tujini. Njihovi koncerti so praviloma razprodani in občinstvo vedno navdušeno. Tokrat predstavljamo nekaj skladb, ki jih je posnel z Big Bandom RTV Slovenija. Priredbe je prispeval Tadej Tomšič, ki je tudi vodil orkester.
Marko Hatlak je v Sloveniji že kar sinonim za harmoniko. Njegovi zasedbi Marko Hatlak Band in Funtango sta zvezdi stalnici na koncertnih odrih doma in v tujini. Njihovi koncerti so praviloma razprodani in občinstvo vedno navdušeno. Tokrat predstavljamo nekaj skladb, ki jih je posnel z Big Bandom RTV Slovenija. Priredbe je prispeval Tadej Tomšič, ki je tudi vodil orkester.
Poslušajte Verdijeve operne arije in samospeve Johannesa Brahmsa, Marijana Vodopivca, Karola Pahorja in Zvonimirja Cigliča. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo mezzosopranistko Boženo Glavak, eno naših najopaznejših opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja, kot izvajalko operne glasbe in samospevov. Kot solistka je prvič nastopila v ljubljanski Operi, leta 1955 kot Magdalena v Verdijevem Rigolettu. V več kot petdesetih letih profesionalne glasbene poti poustvarila okrog 110 opernih vlog in pela v okrog 2400 predstavah. Obvladovala je tudi najzahtevnejše vloge repertoarja za mezzosopran in navduševala občinstvo s prodornim in izraznim glasom izjemnega tonskega obsega. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo poslušali arije iz oper Giuseppa Verdija: arijo Eboli iz opere Don Carlos, arijo Azucene iz opere Trubadur in arijo ciganke Preziosille: Rataplan iz opere Moč usode. Mezzosopranistko Boženo Glavak bomo poslušali tudi v izvajanju samospevov ob klavirski spremljavi: V samoti, op. 86, št. 2, Johannesa Brahmsa na verze Hermanna Allmersa, Jesenska Marijana Vodopivca na verze Pavla Oblaka in Dekletova molitev Karola Pahorja na verze Agnes Miegel v slovenskem prevodu Vladimirja Premruja ter Usoda Zvonimirja Cigliča na verze Pavla Oblaka, ki ga je umetnica posnela z instrumentalnim Ansamblom Slavko Osterc.
Poslušajte Verdijeve operne arije in samospeve Johannesa Brahmsa, Marijana Vodopivca, Karola Pahorja in Zvonimirja Cigliča. V oddaji Ženske v svetu glasbe tokrat predstavljamo mezzosopranistko Boženo Glavak, eno naših najopaznejših opernih in koncertnih pevk 2. polovice 20. stoletja, kot izvajalko operne glasbe in samospevov. Kot solistka je prvič nastopila v ljubljanski Operi, leta 1955 kot Magdalena v Verdijevem Rigolettu. V več kot petdesetih letih profesionalne glasbene poti poustvarila okrog 110 opernih vlog in pela v okrog 2400 predstavah. Obvladovala je tudi najzahtevnejše vloge repertoarja za mezzosopran in navduševala občinstvo s prodornim in izraznim glasom izjemnega tonskega obsega. V oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo poslušali arije iz oper Giuseppa Verdija: arijo Eboli iz opere Don Carlos, arijo Azucene iz opere Trubadur in arijo ciganke Preziosille: Rataplan iz opere Moč usode. Mezzosopranistko Boženo Glavak bomo poslušali tudi v izvajanju samospevov ob klavirski spremljavi: V samoti, op. 86, št. 2, Johannesa Brahmsa na verze Hermanna Allmersa, Jesenska Marijana Vodopivca na verze Pavla Oblaka in Dekletova molitev Karola Pahorja na verze Agnes Miegel v slovenskem prevodu Vladimirja Premruja ter Usoda Zvonimirja Cigliča na verze Pavla Oblaka, ki ga je umetnica posnela z instrumentalnim Ansamblom Slavko Osterc.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Naš gost bo zgodovinar Izak Špajzer, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, v sektorju za informacije in dokumentacijo. Z raziskovanjem zgodovine in razvoja jazza na Slovenskem se ukvarja že vrsto let. Nenazadnje je leta 2019 diplomiral na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani na temo Zgodovina jazza na Slovenskem ter štiri leta pozneje tudi magistriral na temo Razvoj jazza na Slovenskem v 50. in 60. letih 20. stoletja. Gre za pomemben, tehten in prvič tako celovit pregled enega od temeljev nacionalne glasbene in kulturne dediščine. In ker letos obeležujemo pomembno obletnico: 80 let delovanja slovenskega jazzovskega orkestra, Big Banda RTV Slovenija, se bomo pogovarjali predvsem o tej temi.
Naš gost bo zgodovinar Izak Špajzer, zaposlen v Arhivu Republike Slovenije, v sektorju za informacije in dokumentacijo. Z raziskovanjem zgodovine in razvoja jazza na Slovenskem se ukvarja že vrsto let. Nenazadnje je leta 2019 diplomiral na oddelku za zgodovino Filozofske fakultete v Ljubljani na temo Zgodovina jazza na Slovenskem ter štiri leta pozneje tudi magistriral na temo Razvoj jazza na Slovenskem v 50. in 60. letih 20. stoletja. Gre za pomemben, tehten in prvič tako celovit pregled enega od temeljev nacionalne glasbene in kulturne dediščine. In ker letos obeležujemo pomembno obletnico: 80 let delovanja slovenskega jazzovskega orkestra, Big Banda RTV Slovenija, se bomo pogovarjali predvsem o tej temi.
Eduard Tubin je največji estonski glasbeni ustvarjalec. Rodil se je 8. junija 1905 v majhni ribiški vasici Torila na estonski obali Čudskega jezera. Njegov oče je bil ribič in krojač, a hkrati tudi ljubiteljski glasbenik, ki je v vaški godbi igral trobento in pozavno. Svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na otroke in tako je Eduard že zgodaj stopil v stik z glasbo.
Eduard Tubin je največji estonski glasbeni ustvarjalec. Rodil se je 8. junija 1905 v majhni ribiški vasici Torila na estonski obali Čudskega jezera. Njegov oče je bil ribič in krojač, a hkrati tudi ljubiteljski glasbenik, ki je v vaški godbi igral trobento in pozavno. Svojo ljubezen do glasbe je prenesel tudi na otroke in tako je Eduard že zgodaj stopil v stik z glasbo.
Na sporedu so Romanca za violino in orkester št. 2 v F-duru Ludwiga van Beethovna, Tarantella, op. 12 Césarja Cuija v transkripciji Franza Liszta, Bor in palma – simfonična slika po Heinejevi pesmi ‘Na severu bor samoten’ Vasilija Kalinikova, Štiri bežne skladbe za klavir, op. 15 Clare Schumann, Serenada za pihala v d-molu, op. 44 Antonína Dvořáka, Podobe – 1. zvezek klavirskih skladb Clauda Debussyja, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina in Sonatina za klarinet in klavir, op. 29 Malcolma Arnolda.
Na sporedu so Romanca za violino in orkester št. 2 v F-duru Ludwiga van Beethovna, Tarantella, op. 12 Césarja Cuija v transkripciji Franza Liszta, Bor in palma – simfonična slika po Heinejevi pesmi ‘Na severu bor samoten’ Vasilija Kalinikova, Štiri bežne skladbe za klavir, op. 15 Clare Schumann, Serenada za pihala v d-molu, op. 44 Antonína Dvořáka, Podobe – 1. zvezek klavirskih skladb Clauda Debussyja, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina in Sonatina za klarinet in klavir, op. 29 Malcolma Arnolda.
Ponedeljkova jutra na Programu Ars namenjamo poeziji, ki tako ali drugače poziva k miru. Eno takih pesmi je napisal tudi turški pesnik Metin Cengiz, ki je bil leta 2019 gost Festivala poezije in vina. Piše predvsem o problemih poezije, poleg poezije pa tudi kritiška, recenzentska in teoretična dela. Skupaj s prijatelji je leta 2005 ustanovil založbo Şiirden za izdajanje poezije in esejev, ki se ukvarjajo s teorijo poezije. Od leta 2010 izdaja dvomesečnik Şiirden Dergisi (Revija za poezijo). Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov, za svoje delo pa je Cengiz prejel številne ugledne domače in tuje nagrade. Prevajalka Erna Pačnik Felek, interpret Aleš Valič, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2019.
Ponedeljkova jutra na Programu Ars namenjamo poeziji, ki tako ali drugače poziva k miru. Eno takih pesmi je napisal tudi turški pesnik Metin Cengiz, ki je bil leta 2019 gost Festivala poezije in vina. Piše predvsem o problemih poezije, poleg poezije pa tudi kritiška, recenzentska in teoretična dela. Skupaj s prijatelji je leta 2005 ustanovil založbo Şiirden za izdajanje poezije in esejev, ki se ukvarjajo s teorijo poezije. Od leta 2010 izdaja dvomesečnik Şiirden Dergisi (Revija za poezijo). Njegove pesmi so prevedene v 30 jezikov, za svoje delo pa je Cengiz prejel številne ugledne domače in tuje nagrade. Prevajalka Erna Pačnik Felek, interpret Aleš Valič, režiserka Ana Krauthaker, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik Matej Juh. Produkcija 2019.
Na sporedu sta Koncert za violino in orkester v C-duru, Hob. VIIA:1 Josepha Haydna z violinistom Gordanom Nikolićem v solisitčni vlogi in Fantazija za klavir na irsko pesem Poslednja poletna vrtnica, op. 15 Felixa Mendelssohna.
Na sporedu sta Koncert za violino in orkester v C-duru, Hob. VIIA:1 Josepha Haydna z violinistom Gordanom Nikolićem v solisitčni vlogi in Fantazija za klavir na irsko pesem Poslednja poletna vrtnica, op. 15 Felixa Mendelssohna.
Na sporedu so Galjarda danskega kralja Johna Dowlanda, viteška romanca Si d'amor pena sentis (Ali čutiš ljubezni bol) neznanega avtorja, Suita v g-molu za dve violi da gamba in orgle Williama Lawesa, Simfonija št. 3 v D-duru Luigija Boccherinija in Sonata za violo da gamba in čembalo št. 2 v D-duru, BWV 1028 Johanna Sebastiana Bacha.
Na sporedu so Galjarda danskega kralja Johna Dowlanda, viteška romanca Si d'amor pena sentis (Ali čutiš ljubezni bol) neznanega avtorja, Suita v g-molu za dve violi da gamba in orgle Williama Lawesa, Simfonija št. 3 v D-duru Luigija Boccherinija in Sonata za violo da gamba in čembalo št. 2 v D-duru, BWV 1028 Johanna Sebastiana Bacha.
Posnetek koncerta nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedb Vivaldijevega Koncerta za dve trobenti in godala ter znane orkestralne suite Pulcinella Igorja Stravinskega. V solističnih vlogah sta nastopila člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, trobentača Jure Gradišnik in Matej Rihter. Orkestralno suito iz baleta Pulcinella je Igor Stravinski zapisal po glasbeni zamisli baročnega skladatelja B. G. Pergolesija.
Posnetek koncerta nedeljskih glasbenih matinej Simfoničnega orkestra RTV Slovenija izvedb Vivaldijevega Koncerta za dve trobenti in godala ter znane orkestralne suite Pulcinella Igorja Stravinskega. V solističnih vlogah sta nastopila člana Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, trobentača Jure Gradišnik in Matej Rihter. Orkestralno suito iz baleta Pulcinella je Igor Stravinski zapisal po glasbeni zamisli baročnega skladatelja B. G. Pergolesija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Anna Świrszczyńska, ki se je rodila leta 1909 v Varšavi in umrla leta 1984 v Krakovu, sodi v sam vrh poljskega pesništva 20. stoletja. Njen prvi nastop z zbirko Pesmi in proze leta 1936 je bil eden izmed vrhuncev poljskega predvojnega modernizma, vendar so jo najbolj proslavile poznejše zbirke, kot so Gradila sem barikado iz leta 1974, v kateri je upesnila izkušnjo varšavske vstaje, Baba sem iz leta 1972, v kateri je obravnavala žensko usodo, pogled na svet in ljubezen, ter Srečna kakor pasji rep iz leta 1978. V slovenščino sta doslej prevedena zbirka Baba sem in izbor Džingiskan v kopalnici. Pesmi v prozi, ki jih je iz njenih prvih dveh zbirk, Pesmi in proze in Zbrana lirika (1958), nekaj prevedla Jana Unuk, so bile v obdobju nastanka v poljski književnosti izjemno redka in s tem novatorska oblika. Napisane so kot v gibanje pognane slike ali kratke parabolične zgodbice, tematsko pa se delijo na mitične in zgodovinske, ljubezenske in razpoloženjske motive. Interpretira Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Anna Świrszczyńska, ki se je rodila leta 1909 v Varšavi in umrla leta 1984 v Krakovu, sodi v sam vrh poljskega pesništva 20. stoletja. Njen prvi nastop z zbirko Pesmi in proze leta 1936 je bil eden izmed vrhuncev poljskega predvojnega modernizma, vendar so jo najbolj proslavile poznejše zbirke, kot so Gradila sem barikado iz leta 1974, v kateri je upesnila izkušnjo varšavske vstaje, Baba sem iz leta 1972, v kateri je obravnavala žensko usodo, pogled na svet in ljubezen, ter Srečna kakor pasji rep iz leta 1978. V slovenščino sta doslej prevedena zbirka Baba sem in izbor Džingiskan v kopalnici. Pesmi v prozi, ki jih je iz njenih prvih dveh zbirk, Pesmi in proze in Zbrana lirika (1958), nekaj prevedla Jana Unuk, so bile v obdobju nastanka v poljski književnosti izjemno redka in s tem novatorska oblika. Napisane so kot v gibanje pognane slike ali kratke parabolične zgodbice, tematsko pa se delijo na mitične in zgodovinske, ljubezenske in razpoloženjske motive. Interpretira Maja Sever, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija leta 2025.
Prva izmed dveh oddaj, posvečenih umetniškemu dialogu med slikarjem Francisom Baconom in skladateljem Gerardom Schurmannom. V delu Šest študij Francisa Bacona je Schurmann prepletel zvok in podobo, človeško ranljivost in zvočno moč orkestra. Poslušali bomo prve tri študije ‒ Figure v pokrajini, Papeži in Isabel ‒ ter raziskali, kako se Baconova likovna govorica preliva v glasbeni izraz, v katerem podoba spregovori in zvok postane slika.
Prva izmed dveh oddaj, posvečenih umetniškemu dialogu med slikarjem Francisom Baconom in skladateljem Gerardom Schurmannom. V delu Šest študij Francisa Bacona je Schurmann prepletel zvok in podobo, človeško ranljivost in zvočno moč orkestra. Poslušali bomo prve tri študije ‒ Figure v pokrajini, Papeži in Isabel ‒ ter raziskali, kako se Baconova likovna govorica preliva v glasbeni izraz, v katerem podoba spregovori in zvok postane slika.
Literarni portret posvečamo pisateljici Mariji Vojskovič. Rodila se je leta 25. oktobra 1915 v Ljubljani. Po končani dveletni trgovski šoli je delala v mestni davčni upravi in zunanji trgovini. Njena pisateljska pot se je začela precej pozno, po upokojitvi leta 1971 in preselitvi k hčerki v Maribor; tam je 22. marca 1997 tudi umrla. Leta 1986 je Marija Vojskovič objavila zbirko spominskih črtic Tržačani. Snov za zbirko je zajela iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja z začetku 20. stoletja. Napisala je tudi kar nekaj del za mladino in roman V volčji koži. Helena Grandovec je o Mariji Vojskovič zapisala: "Prišla je mimogrede, nenapovedana, na videz na kratek obisk, in je ostala za vedno – v slovenski književnosti." Avtor scenarija za oddajo: Slavko Gaberc, režiser: Marko Bratuš, bralka: Lidija Hartman, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Posneto leta 2007.
Literarni portret posvečamo pisateljici Mariji Vojskovič. Rodila se je leta 25. oktobra 1915 v Ljubljani. Po končani dveletni trgovski šoli je delala v mestni davčni upravi in zunanji trgovini. Njena pisateljska pot se je začela precej pozno, po upokojitvi leta 1971 in preselitvi k hčerki v Maribor; tam je 22. marca 1997 tudi umrla. Leta 1986 je Marija Vojskovič objavila zbirko spominskih črtic Tržačani. Snov za zbirko je zajela iz življenja svojega rodu iz tržaškega predmestja z začetku 20. stoletja. Napisala je tudi kar nekaj del za mladino in roman V volčji koži. Helena Grandovec je o Mariji Vojskovič zapisala: "Prišla je mimogrede, nenapovedana, na videz na kratek obisk, in je ostala za vedno – v slovenski književnosti." Avtor scenarija za oddajo: Slavko Gaberc, režiser: Marko Bratuš, bralka: Lidija Hartman, interpretka: Vesna Jevnikar, glasbeni opremljevalec: Marko Stopar, mojstrica zvoka: Sonja Strenar, urednik oddaje: Matej Juh. Posneto leta 2007.
Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.
Serija jazzovskih koncertov v sodelovanju z ljubljansko Cukrarno. Predstavljamo najboljše domače, pa tudi tuje jazzovske zasedbe in soliste.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl. Prevajalec Matej Venier, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2025.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, povojna izgnanka, je o svoji rojstni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. V nasprotju z večino povojnih italijanskih izgnancev se je vedno iskreno zavzemala za miroljubno sožitje in spoštovanje med sosednjimi narodi; v tem prizadevanju se je spoprijateljila s pisateljem Borisom Pahorjem in njegovo ženo Radoslavo Premrl. Njeni literarni spomini na oba so izšli leta 2023 z naslovom Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem. Kot ugotavlja eden izmed piscev uvodnikov h knjigi, prof. Miran Košuta, "izrisuje njena knjiga ... celovit portret velikega književnega pričevalca tragedij XX. stoletja, slovenskega tržaškega pripovednika Borisa Pahorja. (...) Kot soprotagonistke v teh spominih na Pahorja kraljujejo Antigone pisateljevega življenja, ljubeče in ljubljene žene, vladarice eksistenčnega pomena; bolničarka Arlette, ki je med avtorjevim povojnim okrevanjem v Villiersu na Marni znala povrniti upanje njegovemu opustošenemu telesu in duhu, predvsem pa njegova življenjska družica, žena Rada. Memoari Robertove nam tako skicirajo mehke in odločne, sladke in ponosne, vztrajne in prizanesljive poteze njenega značaja; portret, ki sodi ob bok najboljšim stranem Knjige o Radi, dnevnika, ki ga je Pahor leta 2013 posvetil sestri partizanskega junaka Janka Premrla - Vojka: tisti, ki si jo je izvolil za ženo in mater svojih otrok." Izbrali smo nekaj odlomkov iz uvodnega poglavja knjige Ligi Roberto Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, posvečenega pisateljevi soprogi Radoslavi Premrl. Prevajalec Matej Venier, interpretka Maja Sever, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2025.
V okviru Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2025 sta 9. oktobra letos v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega nastopila saksofonist Hannes Kawrza in organist Klaus Kuchling. Duo nenavadne, a izredno ubrane združbe saksofona z orglami je poslušalce uvedel v posebne sfere in jih hkrati popeljal na popotovanje skozi različne glasbene sloge, razpoloženja in čustva. Tokrat lahko prisluhnete 2. delu koncerta, na katerem so zvenela kompozicije: koralna predigra Nun freut euch lieben Christen gmein oz. Veselite se, ljubi kristjani iz cikla Treh jazzovskih koralnih prediger za orgle Volkerja Bräutigama, Rain Gregorja Ftičarja, Mozart Changes für Orgel Zsolta Gardonya ter Fly za alt saksofon in orgle Michaela Wasserfallerja
V okviru Arsovega cikla Obiski kraljice v živo 2025 sta 9. oktobra letos v Plečnikovi cerkvi sv. Frančiška Asiškega nastopila saksofonist Hannes Kawrza in organist Klaus Kuchling. Duo nenavadne, a izredno ubrane združbe saksofona z orglami je poslušalce uvedel v posebne sfere in jih hkrati popeljal na popotovanje skozi različne glasbene sloge, razpoloženja in čustva. Tokrat lahko prisluhnete 2. delu koncerta, na katerem so zvenela kompozicije: koralna predigra Nun freut euch lieben Christen gmein oz. Veselite se, ljubi kristjani iz cikla Treh jazzovskih koralnih prediger za orgle Volkerja Bräutigama, Rain Gregorja Ftičarja, Mozart Changes für Orgel Zsolta Gardonya ter Fly za alt saksofon in orgle Michaela Wasserfallerja
Moravski filharmonični orkester iz Olomuca ja prejšnjo koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomucu. Tam je izvedel koncertni program, poimenovan Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Zveneči in nadvse povedni naslov programa se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najopaznejših čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. V drugem delu koncerta je zvenela med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja, za uvod pa Koncertna uvertura v E-duru, op. 12 Martinůjevega poljskega sodobnika Karola Szymanowskega.
Moravski filharmonični orkester iz Olomuca ja prejšnjo koncertno sezono začel 26. septembra lani v Snemalnem studiu Reduta Moravske filharmonije v Olomucu. Tam je izvedel koncertni program, poimenovan Čeha, ki sta osupnila Ameriko. Zveneči in nadvse povedni naslov programa se je navezoval tudi na slavja ob lanskem Letu češke glasbe 2024. Kot solist je v redko slišanem Klavirskem koncertu v g-molu, op. 33 Antonína Dvořáka nastopil eden najopaznejših čeških pianistov mlajše generacije Marek Kozák. V drugem delu koncerta je zvenela med 2. svetovno vojno nastala Simfonija št. 1 Bohuslava Martinůja, za uvod pa Koncertna uvertura v E-duru, op. 12 Martinůjevega poljskega sodobnika Karola Szymanowskega.
... pojejo odlomke iz del Bononcinija, Cimarose, Rahmaninova, Prokofjeva, Webra, Ville-Lobosa in Rossinija.
... pojejo odlomke iz del Bononcinija, Cimarose, Rahmaninova, Prokofjeva, Webra, Ville-Lobosa in Rossinija.
Z današnjim zbirom humoresk z naslovom Veliki človek, mali človek, sklepamo cikel humoresk Arta Buchwalda. Ameriški satirik, ki je svojo pisateljsko ost neumorno vihtel več kot pet desetletij in je tudi med prejemniki Pulitzerjeve nagrade za novinarski tisk, je o svojem odhodu v Pariz, kjer je po končanem študiju na Univerzi v Los Angelesu študij književnosti nadaljeval, izjavil: »Moje sanje so bile hoditi po poteh Ernesta Hemingwaya, Elliota Paula in Gertrude Stein. Nabasati sem se hotel z bagetami in polži, napolniti svojo blazino s pismi zavrnitev in si najti francosko dekle z imenom Mimi, ki bi verjela, da sem najboljši pisatelj na svetu«. Šest humoresk Arta Buchwalda iz zbirke Težave v raju je prevedel Tomaž Šalamun, prebral igralec Urban Kuntarič, glasbena oprema Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Oddajo je pripravila Petra Tanko.
Z današnjim zbirom humoresk z naslovom Veliki človek, mali človek, sklepamo cikel humoresk Arta Buchwalda. Ameriški satirik, ki je svojo pisateljsko ost neumorno vihtel več kot pet desetletij in je tudi med prejemniki Pulitzerjeve nagrade za novinarski tisk, je o svojem odhodu v Pariz, kjer je po končanem študiju na Univerzi v Los Angelesu študij književnosti nadaljeval, izjavil: »Moje sanje so bile hoditi po poteh Ernesta Hemingwaya, Elliota Paula in Gertrude Stein. Nabasati sem se hotel z bagetami in polži, napolniti svojo blazino s pismi zavrnitev in si najti francosko dekle z imenom Mimi, ki bi verjela, da sem najboljši pisatelj na svetu«. Šest humoresk Arta Buchwalda iz zbirke Težave v raju je prevedel Tomaž Šalamun, prebral igralec Urban Kuntarič, glasbena oprema Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič. Oddajo je pripravila Petra Tanko.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pred nami so posnetki koncerta, ki so nastali 6. oktobra letos v Dvořakovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Tam je dirigent Tomáš Hanus novo sezono Simfoničnega orkestra Praškega radia odprl z »Uverturo-fantazijo Romeo in Julija« Petra Iljiča Čajkovskega. Na tem gala večeru je zazvenel tudi »Koncert št. 2 v g-molu za violino in orkester« Sergeja Prokofjeva, v katerem se nam bo predstavil izjemni južnokorejski violinist Inmo Yang. Njegovo očarljivo igranje ga je popeljalo na nekatere najprestižnejše svetovne odre – v prihajajoči sezoni z Newyorško in Losangeleško filharmonijo, v prejšnjih letih pa z Nacionalnim francoskim orkestrom in Simfoničnim orkestrom BBC. Nastopil bo tudi v svetovno znani Carnegiejevi dvorani. Na otvoritvenem koncertu je izvedel eno tehnično najzahtevnejših del v violinskem repertoarju, delo, ki ima tudi globoko čustveno globino. V drugem delu tega gala koncerta bosta zazveneli simfonični pesmi Richarda Straussa: »Don Juan« in »Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla«. Strauss je Don Juana upodobil zelo čustveno – orkestralna partitura je polna strastne drame in hitrih tempov. Simfonična pesnitev »Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla« pa je drugačno delo. Legendarnega prevaranta in njegove komične podvige je skladatelj namreč živo upodobil s humorjem in ironijo.
Pred nami so posnetki koncerta, ki so nastali 6. oktobra letos v Dvořakovi dvorani Rudolfinuma v Pragi. Tam je dirigent Tomáš Hanus novo sezono Simfoničnega orkestra Praškega radia odprl z »Uverturo-fantazijo Romeo in Julija« Petra Iljiča Čajkovskega. Na tem gala večeru je zazvenel tudi »Koncert št. 2 v g-molu za violino in orkester« Sergeja Prokofjeva, v katerem se nam bo predstavil izjemni južnokorejski violinist Inmo Yang. Njegovo očarljivo igranje ga je popeljalo na nekatere najprestižnejše svetovne odre – v prihajajoči sezoni z Newyorško in Losangeleško filharmonijo, v prejšnjih letih pa z Nacionalnim francoskim orkestrom in Simfoničnim orkestrom BBC. Nastopil bo tudi v svetovno znani Carnegiejevi dvorani. Na otvoritvenem koncertu je izvedel eno tehnično najzahtevnejših del v violinskem repertoarju, delo, ki ima tudi globoko čustveno globino. V drugem delu tega gala koncerta bosta zazveneli simfonični pesmi Richarda Straussa: »Don Juan« in »Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla«. Strauss je Don Juana upodobil zelo čustveno – orkestralna partitura je polna strastne drame in hitrih tempov. Simfonična pesnitev »Vesele potegavščine Tilla Eulenspiegla« pa je drugačno delo. Legendarnega prevaranta in njegove komične podvige je skladatelj namreč živo upodobil s humorjem in ironijo.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta 36. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je s predstavitvijo Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija poudaril pomen delovanja in razvoja pevske dejavnosti med najmlajšimi, že v osnovnošolskem obdobju. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca, ki je bil pobudnik ustanovitve Otroškega zbora RTV Slovenija leta 1957 in je napisal več kot 400 pesmi in pravljic za otroke. Izvedbo zbora so pospremili člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger.
Spremljajte posnetek uvodnega koncerta 36. Mednarodnega mladinskega pevskega festivala v Celju, ki je s predstavitvijo Otroškega pevskega zbora RTV Slovenija poudaril pomen delovanja in razvoja pevske dejavnosti med najmlajšimi, že v osnovnošolskem obdobju. Njihov program je bil posvečen 100. obletnici rojstva Janeza Bitenca, ki je bil pobudnik ustanovitve Otroškega zbora RTV Slovenija leta 1957 in je napisal več kot 400 pesmi in pravljic za otroke. Izvedbo zbora so pospremili člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija pod vodstvom Martine Burger.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno umetniškega društva Tine Rožanc je s predstavo v Cankarjevem domu proslavila 75 let uspešnega delovanja. Predstavo z naslovom Drevo življenja poklanjajo vsem dozdajšnjim generacijam skupine in nadaljuje poslanstvo in skrb za svetlo prihodnost mlajših folklornih generacij. Nastala je v sodelovanju mladih slovenskih koreografov, glasbenikov in kostumografov pod umetniškim vodstvom Nine Mažgon Müller, Nejca Panjana in Gašperja Tomana. Kakšen vpliv ima posameznik na skupnost in kako lahko spremeni življenje v skupnosti, sta osnovni vprašanji, na katerih sloni koncert, zavit v tančico slovanske mitologije.
Poslušamo Simfonijo št. 101 v D-duru Josepha Haydna, poimenovano »Ura«, Jutro na Rožniku – prvi stavek iz Ljubljanskih akvarelov Emila Adamiča, Baletno suito za orkester v D-duru, op. 130 Maxa Regerja, Koncert za flavto in godala, op. 45 Sira Malcolma Arnolda ter Serenado v B-duru Antonia Salierija.
Poslušamo Simfonijo št. 101 v D-duru Josepha Haydna, poimenovano »Ura«, Jutro na Rožniku – prvi stavek iz Ljubljanskih akvarelov Emila Adamiča, Baletno suito za orkester v D-duru, op. 130 Maxa Regerja, Koncert za flavto in godala, op. 45 Sira Malcolma Arnolda ter Serenado v B-duru Antonia Salierija.
Pesnica Ana Pepelnik je skupno izdala osem pesniških zbirk, njena zadnja z naslovom V drevo je izšla letos. Pesem Kokakola, ki jo bomo slišali, je iz njene druge zbirke z naslovom Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Pesnica v tej zbirki pogosto uporablja snov iz vsakdanje izkušnje. Pogosti so motivi iz narave, kot so živali in rastline, ki se domiselno prepletajo z urbanimi podobami. Intepretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Pesnica Ana Pepelnik je skupno izdala osem pesniških zbirk, njena zadnja z naslovom V drevo je izšla letos. Pesem Kokakola, ki jo bomo slišali, je iz njene druge zbirke z naslovom Utrip oranžnih luči na semaforjih iz leta 2009. Pesnica v tej zbirki pogosto uporablja snov iz vsakdanje izkušnje. Pogosti so motivi iz narave, kot so živali in rastline, ki se domiselno prepletajo z urbanimi podobami. Intepretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, tonska mojstrica: Sonja Strenar, urednica oddaje: Ana Rozman, leto nastanka: 2015.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Poslušamo Simfonijo št. 5 v B-duru Franza Schuberta in Beethovnovo Simfonijo št. 8 v F-duru, op. 93.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji se z glavno igralko filma Opazovanje Diano Kolenc pogovarjamo o pomanjkanju empatije in osebni odgovornosti v digitalni dobi. Film je navdahnil resnični dogodek, za vlogo pripravnice v reševalnem vozilu pa je gostja oddaje prejela vesno za najboljšo žensko vlogo.
V oddaji se z glavno igralko filma Opazovanje Diano Kolenc pogovarjamo o pomanjkanju empatije in osebni odgovornosti v digitalni dobi. Film je navdahnil resnični dogodek, za vlogo pripravnice v reševalnem vozilu pa je gostja oddaje prejela vesno za najboljšo žensko vlogo.
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Duhovita satira na človeško lahkovernost. Zdi se, da ta prav nikoli ne usahne, pa naj ima človeštvo še toliko slabih izkušenj. Prevajalec: Janko Liška Avtor radijske priredbe: Mirče Šušmel Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbena opremljevalka: Larisa Vrhunc Rubner – Slavko Cerjak Njegova žena – Judita Zidar Jansen – Andrej Kurent Urednik – Janez Albreht Plečka – Andrej Nahtigal Jančnik – Evgen Car Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila 1992
Skrivnostna perzijska princesa, željna maščevanja, pahne sina v smrt – prvič na naši valovih.
Skrivnostna perzijska princesa, željna maščevanja, pahne sina v smrt – prvič na naši valovih.
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
Glasbena oddaja prinaša koncerte različnih glasbenih zvrsti s področja slovenske in svetovne popularne, jazzovske, tudi klasične glasbe.
V Sobotnem glasbenem večeru bomo tokrat na pot pospremili novo izdajo dvojca Hostnik pa Krečič s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V neposrednem prenosu iz radijskega glasbenega studia 26 bosta premierno predstavila skladbe s prihajajočega albuma Domovini, ki bo v digitalni obliki izšel na dan koncerta, konec leta pa pričakujemo tudi vinilno izdajo.
V Sobotnem glasbenem večeru bomo tokrat na pot pospremili novo izdajo dvojca Hostnik pa Krečič s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. V neposrednem prenosu iz radijskega glasbenega studia 26 bosta premierno predstavila skladbe s prihajajočega albuma Domovini, ki bo v digitalni obliki izšel na dan koncerta, konec leta pa pričakujemo tudi vinilno izdajo.
Dunajski simfoniki so ob 200. obletnici rojstva skladatelja Johanna Straussa mlajšega nastopili v veličastnem tržaškem gledališču Teatro Rossetti. Program so zaznamovale priljubljene Straussove skladbe ter skladbe Franza Lehárja in Petra Iljiča Čajkovskega. Dunajske simfonike po novem vodi dirigent Petr Popelka. Posnetek koncerta bogatijo vizualno razkošni posnetki gradu Miramar in okolice.
Dunajski simfoniki so ob 200. obletnici rojstva skladatelja Johanna Straussa mlajšega nastopili v veličastnem tržaškem gledališču Teatro Rossetti. Program so zaznamovale priljubljene Straussove skladbe ter skladbe Franza Lehárja in Petra Iljiča Čajkovskega. Dunajske simfonike po novem vodi dirigent Petr Popelka. Posnetek koncerta bogatijo vizualno razkošni posnetki gradu Miramar in okolice.
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Trubarjev Mali katekizem velja tudi za prvi slovenski dramski dialog. Sicer pa je v obdobju, ko angleščina kot sodobna lingua franca postopno topi in drastično spreminja vse jezike, še toliko bolj jezike maloštevilnih, zavedanje o pomenu lastnega jezika, še posebno tako čudovitega in izjemnega, kot je slovenščina, nujna. Ne glede na vse bomo vedno sanjali v maternem jeziku. In prav je, da ga čim bolj zavestno in skrbno ohranimo tudi v stvarni rabi. Za tiste, ki prihajajo za nami. Avtor radijske priredbe in lektor: Jože Faganel Režiser: Aleš Jan Dramaturginja: Gabrijela Gruden Tonski mojster: Nejc Zupančič Uporabljena je bila glasba skladatelja Jacobusa Gallusa Carniolusa Nastopata – Pavle Ravnohrib in Saša Tabaković Produkcija uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2013
Dido Sotiriou je avtorica več romanov, esejev in kratkih zgodb. Ukvarjala se je tudi z novinarstvom in aktivno sodelovala v ženskih političnih gibanjih na strani levice. Za književnost je prejela več pomembnih nagrad, med njimi leta 1989 posebno državno nagrado in leta 1990 veliko nagrado atenske akademije. Roman Okrvavljena zemlja je izšel leta 1962. Je kronika časa, pisana preprosto in ganljivo. Pripoveduje o zadnjih letih življenja Grkov v Mali Aziji, vse do njihovega dokončnega izkoreninjenja in emigriranja, ki je trajalo štirideset let. Tako imenovana maloazijska katastrofa pomeni enega najbolj tragičnih dogodkov v novejši grški zgodovini. Gre za vrsto dogodkov: od grško-turške vojne po koncu prve svetovne pa do poraza Grkov in končne izselitve grškega pravoslavnega prebivalstva iz Male Azije ter preselitve turškega muslimanskega prebivalstva iz Grčije v Turčijo leta 1922. Prevajalka je Dragica Fabjan Andritsakos, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Kozin. Leto nastanka: 2025.
Dido Sotiriou je avtorica več romanov, esejev in kratkih zgodb. Ukvarjala se je tudi z novinarstvom in aktivno sodelovala v ženskih političnih gibanjih na strani levice. Za književnost je prejela več pomembnih nagrad, med njimi leta 1989 posebno državno nagrado in leta 1990 veliko nagrado atenske akademije. Roman Okrvavljena zemlja je izšel leta 1962. Je kronika časa, pisana preprosto in ganljivo. Pripoveduje o zadnjih letih življenja Grkov v Mali Aziji, vse do njihovega dokončnega izkoreninjenja in emigriranja, ki je trajalo štirideset let. Tako imenovana maloazijska katastrofa pomeni enega najbolj tragičnih dogodkov v novejši grški zgodovini. Gre za vrsto dogodkov: od grško-turške vojne po koncu prve svetovne pa do poraza Grkov in končne izselitve grškega pravoslavnega prebivalstva iz Male Azije ter preselitve turškega muslimanskega prebivalstva iz Grčije v Turčijo leta 1922. Prevajalka je Dragica Fabjan Andritsakos, interpret Urban Kuntarič, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Kozin. Leto nastanka: 2025.
Nemški violončelist Leonard Elschenbroich in britansko-ukrajinski pianist Alexei Grynyuk sta 8. avgusta letos nastopila v Kraljičini dvorani v Edinburghu; v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega glasbenega festivala sta izvedla glasbo treh glasbenih ustvarjalcev, katerih življenjske poti so se sredi 19. stoletja močno prepletale. Za uvod boste slišali priredbe Treh romanc za violino in klavir, op. 22 Clare Schumann, potem transkripcije Treh romanc za oboo in klavir, op. 94 Roberta Schumanna, v drugem delu oddaje pa še nekoliko obsežnejšo Sonato za violončelo in klavir št. 2 v F-duru, op. 99, ki jo je Johannes Brahms ustvarjal v idiličnem okolju švicarskega mesta Thun in je prežeta s strastnim izrazom ter dolgimi melodičnimi linijami.
Nemški violončelist Leonard Elschenbroich in britansko-ukrajinski pianist Alexei Grynyuk sta 8. avgusta letos nastopila v Kraljičini dvorani v Edinburghu; v sklopu tamkajšnjega Mednarodnega glasbenega festivala sta izvedla glasbo treh glasbenih ustvarjalcev, katerih življenjske poti so se sredi 19. stoletja močno prepletale. Za uvod boste slišali priredbe Treh romanc za violino in klavir, op. 22 Clare Schumann, potem transkripcije Treh romanc za oboo in klavir, op. 94 Roberta Schumanna, v drugem delu oddaje pa še nekoliko obsežnejšo Sonato za violončelo in klavir št. 2 v F-duru, op. 99, ki jo je Johannes Brahms ustvarjal v idiličnem okolju švicarskega mesta Thun in je prežeta s strastnim izrazom ter dolgimi melodičnimi linijami.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Letošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila tako imenovana "Dežmanova kolišča" na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Letošnje leto je za slovensko arheologijo nekaj posebnega, saj zaznamuje 150. obletnico odkritja kolišč na Ljubljanskem barju. Tudi dr. Eleni Leghissa to odkritje zelo veliko pomeni, saj so bila tako imenovana "Dežmanova kolišča" na barju, tema njene doktorske naloge. Ta kolišča so tudi del 111 prazgodovinskih kolišč okoli Alp, ki so od 2011 vpisana na UNESCO Seznam svetovne dediščine.
Prva knjiga iz globalno odmevnega, sedem-delnega niza romanov, ki pripovedujejo zgodbo o Tari, francoski knjigarnarki, ki se je brez razvidnega razloga zataknila v času, saj se ji iz dneva v dan ponavlja 18. november.
Prva knjiga iz globalno odmevnega, sedem-delnega niza romanov, ki pripovedujejo zgodbo o Tari, francoski knjigarnarki, ki se je brez razvidnega razloga zataknila v času, saj se ji iz dneva v dan ponavlja 18. november.
Oddajo začenjamo z literarnimi nagradami – na odru in za njim. napovedujemo nov literarni festival Krimifest, si ogledujemo razstavo Mihe Štruklja Ohlajanje in se sprehajamo po razstavah o Mikiju Mustru, soboških grofih Szapáry in preteklosti slovenskih železnic v arhivskih zapisih. Prispevke so pripravili Sara Medved, Tina Kozin, Žiga Bratoš, Aleksander Čobec, Lidija Kosi in Goran Tenze, glasbo je izbrala Tina Ogrin, oddajo je posnel Liam Samsa.
Oddajo začenjamo z literarnimi nagradami – na odru in za njim. napovedujemo nov literarni festival Krimifest, si ogledujemo razstavo Mihe Štruklja Ohlajanje in se sprehajamo po razstavah o Mikiju Mustru, soboških grofih Szapáry in preteklosti slovenskih železnic v arhivskih zapisih. Prispevke so pripravili Sara Medved, Tina Kozin, Žiga Bratoš, Aleksander Čobec, Lidija Kosi in Goran Tenze, glasbo je izbrala Tina Ogrin, oddajo je posnel Liam Samsa.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Današnjo oddajo Oddaljeni zvočni svetovi je Tomaž Rauch posvetil tradicionalni glasbi maloštevilnega ljudstva Hadza iz Tanzanije. Danes poslušajte drugi del oddaje o glasbi tega grmičarskega nomadskega lovskega in zbiralskega ljudstva. Spoznali boste njegove nočne pesmi.
Današnjo oddajo Oddaljeni zvočni svetovi je Tomaž Rauch posvetil tradicionalni glasbi maloštevilnega ljudstva Hadza iz Tanzanije. Danes poslušajte drugi del oddaje o glasbi tega grmičarskega nomadskega lovskega in zbiralskega ljudstva. Spoznali boste njegove nočne pesmi.
Miki Muster, pionir slovenskega stripa in animiranega filma, se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, umrl je leta 2018. Njegov Zvitorepec je že dolgo slovenska stripovska klasika, mnogi še pomnijo tudi njegove animirane filme. V Mestnem muzeju Ljubljana se Mikiju Mustru poklanjajo z razstavo o njegovem ustvarjanju. Leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, se je z Mikijem Mustrom pogovarjala Maja Žel Nolda.
Miki Muster, pionir slovenskega stripa in animiranega filma, se je rodil 22. novembra 1925 v Murski Soboti, umrl je leta 2018. Njegov Zvitorepec je že dolgo slovenska stripovska klasika, mnogi še pomnijo tudi njegove animirane filme. V Mestnem muzeju Ljubljana se Mikiju Mustru poklanjajo z razstavo o njegovem ustvarjanju. Leta 2015, ko je prejel Prešernovo nagrado za življenjsko delo, se je z Mikijem Mustrom pogovarjala Maja Žel Nolda.