Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb z oboistko Majo Kojc, dolgoletno solistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je po uspešno opravljeni avdiciji postala redna članica orkestra septembra 1993. Maja Kojc je že naslednje leto postala 1. solistka oboistka orkestra, od junija 2013 pa je umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala oboo pri profesorju Božu Rogelji, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu in ga končala z magisterijem. Poleg dela v orkestru igra in snema v različnih komornih zasedbah, hkrati je tudi ustanovna članica pihalnega kvinteta Ariart. Oboistka Maja Kojc bo nastopila v Sonati za oboo in klavir Francisa Poulenca, 1. stavku Koncerta za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, skladbi A propos Danubiana za oboo oz. angleški rog in klavir Blaženke Arnič, Kaganovih sanjah za oboo solo Nenada Firšta in v Pihalnem kvintetu Slavka Osterca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 30. aprila ob 17.05.
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb z oboistko Majo Kojc, dolgoletno solistko Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, ki je po uspešno opravljeni avdiciji postala redna članica orkestra septembra 1993. Maja Kojc je že naslednje leto postala 1. solistka oboistka orkestra, od junija 2013 pa je umetniška vodja Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je študirala oboo pri profesorju Božu Rogelji, študij je nadaljevala na Univerzi za glasbo Mozarteum v Salzburgu in ga končala z magisterijem. Poleg dela v orkestru igra in snema v različnih komornih zasedbah, hkrati je tudi ustanovna članica pihalnega kvinteta Ariart. Oboistka Maja Kojc bo nastopila v Sonati za oboo in klavir Francisa Poulenca, 1. stavku Koncerta za oboo in orkester v D-duru Richarda Straussa, skladbi A propos Danubiana za oboo oz. angleški rog in klavir Blaženke Arnič, Kaganovih sanjah za oboo solo Nenada Firšta in v Pihalnem kvintetu Slavka Osterca. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 30. aprila ob 17.05.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.
Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.
Muzej Louvre v Parizu z novo razstavo sooča renesančnega mojstra Michelangela in očeta modernega kiparstva Augusta Rodina. Razstava vključuje okoli 200 del obeh mojstrov in skuša preučevati njun pogled na človeško telo. Delo akademskega slikarja Draga Hrvackega, ki je umrl leta 2021, je dokaj slabo raziskano, čeprav velja za enega ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani smo si ogledali prvo obsežno razstavo njegovega opusa. Predstavili bomo knjigo besedil za popevke letos preminulega tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute. V UGM kabinetu so v sodelovanju z mariborsko Dramo in Festivalom Borštnikovo srečanje ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili razstavo gledaliških fotografij, ki jih je Anđelo Božac posnel v času, ko je Pandur vodil mariborsko Dramo.
Muzej Louvre v Parizu z novo razstavo sooča renesančnega mojstra Michelangela in očeta modernega kiparstva Augusta Rodina. Razstava vključuje okoli 200 del obeh mojstrov in skuša preučevati njun pogled na človeško telo. Delo akademskega slikarja Draga Hrvackega, ki je umrl leta 2021, je dokaj slabo raziskano, čeprav velja za enega ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani smo si ogledali prvo obsežno razstavo njegovega opusa. Predstavili bomo knjigo besedil za popevke letos preminulega tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute. V UGM kabinetu so v sodelovanju z mariborsko Dramo in Festivalom Borštnikovo srečanje ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili razstavo gledaliških fotografij, ki jih je Anđelo Božac posnel v času, ko je Pandur vodil mariborsko Dramo.
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.
Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).
Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).
Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.
Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.
Avtorica Alenka Urh začne Literarni večer z naslovom Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb z nedvoumno ugotovitvijo: "Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden največjih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov," nato pa nam približa pisateljevo kompleksno in izvirno pisavo ter jo ponazori z odlomki iz pisateljevih romanov Na zlati obali (Mladinska knjiga), Začarani Odisej (Litera), Moje kraljestvo umira (Sodobnost) in Trgovec z dušami (Sodobnost). Skratka, v Literarnem večeru lahko spoznate avtorja kultnega romana Čarovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta v družbi njegovih poznejših romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji. Avtorica scenarija Alenka Urh, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Avtorica Alenka Urh začne Literarni večer z naslovom Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb z nedvoumno ugotovitvijo: "Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden največjih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov," nato pa nam približa pisateljevo kompleksno in izvirno pisavo ter jo ponazori z odlomki iz pisateljevih romanov Na zlati obali (Mladinska knjiga), Začarani Odisej (Litera), Moje kraljestvo umira (Sodobnost) in Trgovec z dušami (Sodobnost). Skratka, v Literarnem večeru lahko spoznate avtorja kultnega romana Čarovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta v družbi njegovih poznejših romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji. Avtorica scenarija Alenka Urh, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V tokratni in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z istim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayu. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Muzikal sicer velja za enega največjih zaslužkarjev, ki je prehitel celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo šest milijard dolarjev.
V tokratni in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z istim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayu. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Muzikal sicer velja za enega največjih zaslužkarjev, ki je prehitel celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo šest milijard dolarjev.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gostja Nuša Derenda, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pevk zabavne glasbe. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gostja Nuša Derenda, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pevk zabavne glasbe. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Violinski koncert Johannesa Brahmsa je pomembno zaznamoval zvrst poznoromantične dobe. Kljub velikim tehničnim zahtevam, ki jih postavlja solistu, ima delo izrazito simfonično naravo. Rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Janine Jansen, ki združuje izjemno moč z občutljivo muzikalnostjo in prepričljivo pripovednostjo, ga je izvedla na koncertu 31. januarja v Berlinski filharmoniji. Program je zaokrožila Tretja simfonija Aleksandra Skrjabina, mistična, opojna in intenzivna, ki prikazuje vzpon človeškega duha iz teme v razsvetljenje.
Violinski koncert Johannesa Brahmsa je pomembno zaznamoval zvrst poznoromantične dobe. Kljub velikim tehničnim zahtevam, ki jih postavlja solistu, ima delo izrazito simfonično naravo. Rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Janine Jansen, ki združuje izjemno moč z občutljivo muzikalnostjo in prepričljivo pripovednostjo, ga je izvedla na koncertu 31. januarja v Berlinski filharmoniji. Program je zaokrožila Tretja simfonija Aleksandra Skrjabina, mistična, opojna in intenzivna, ki prikazuje vzpon človeškega duha iz teme v razsvetljenje.
V Gledališkem muzeju v Trstu so predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina. Tržaški rojak, ki je velik del svoje kariere preživel na ljubljanskem in drugih odrih Evrope, je slovel predvsem po interpretativni prodornosti in glasovni eleganci, bil pa je tudi vzor mlajšim kolegom. V maju bo pri Beletrini izšla nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Avtor se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.
V Gledališkem muzeju v Trstu so predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina. Tržaški rojak, ki je velik del svoje kariere preživel na ljubljanskem in drugih odrih Evrope, je slovel predvsem po interpretativni prodornosti in glasovni eleganci, bil pa je tudi vzor mlajšim kolegom. V maju bo pri Beletrini izšla nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Avtor se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.
V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!
V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!
Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.
Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.
V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).
V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).
Argentinski skladatelj Alberto Ginastera je ustvaril zelo raznovrsten opus. Prvo obdobje je sam poimenoval objektivni nacionalizem, zanj pa je značilna neposredna uporaba ljudskih vplivov. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju, imenovanem tudi subjektivni nacionalizem. je poskušal ljudske glasbene vplive povezati s sodobno glasbeno govorico, za zadnje ustvarjano obdobje, neoekspresionizem, pa je značilna abstraktna obravnava glasbene snovi. Na sporedu: Alberto Ginastera: Trije argentinski plesi, op. 2, za solo klavir, Koncert za harfo in orkester, op. 25, Sonata za kitaro, op. 47 in dva samospeva.
Argentinski skladatelj Alberto Ginastera je ustvaril zelo raznovrsten opus. Prvo obdobje je sam poimenoval objektivni nacionalizem, zanj pa je značilna neposredna uporaba ljudskih vplivov. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju, imenovanem tudi subjektivni nacionalizem. je poskušal ljudske glasbene vplive povezati s sodobno glasbeno govorico, za zadnje ustvarjano obdobje, neoekspresionizem, pa je značilna abstraktna obravnava glasbene snovi. Na sporedu: Alberto Ginastera: Trije argentinski plesi, op. 2, za solo klavir, Koncert za harfo in orkester, op. 25, Sonata za kitaro, op. 47 in dva samospeva.
Pianistka Lovorka Nemeš Dular je 17. aprila 2026 nastopila na otvoritvenem koncertu festivala Slovenski glasbeni dnevi. Ob stoletnici rojstva Janeza Matičiča je izvedla njegov Prvi koncert za klavir in orkester. S skladateljem je vrsto let sodelovala, o njunem prijateljstvu, njegovi glasbi in tudi o drugih sodelovanjih s slovenskimi skladatelji in izvajalci pa več v tokratni oddaji.
Pianistka Lovorka Nemeš Dular je 17. aprila 2026 nastopila na otvoritvenem koncertu festivala Slovenski glasbeni dnevi. Ob stoletnici rojstva Janeza Matičiča je izvedla njegov Prvi koncert za klavir in orkester. S skladateljem je vrsto let sodelovala, o njunem prijateljstvu, njegovi glasbi in tudi o drugih sodelovanjih s slovenskimi skladatelji in izvajalci pa več v tokratni oddaji.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddajo bomo namenili trem jazzovskim kitaristom, ki so nas zapustili v lanskem letu: Georgu Freemanu, Philu Upchurchu in Guidu De Leoneju.
Oddajo bomo namenili trem jazzovskim kitaristom, ki so nas zapustili v lanskem letu: Georgu Freemanu, Philu Upchurchu in Guidu De Leoneju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, se spominjamo dogodkov izpred 85 let, spominjamo se vojne in težkih odločitev. Tudi Literarni nokturno se pridružuje tej misli z izborom poezije Iga Grudna, Srečka Kosovela in Frana Albrehta, treh slovenskih pesnikov, v katere se je pristno vtkal duh časa. Oddaja nosi naslov po verzu Iga Grudna Ure slišim težko biti, izbrali pa smo pesmi Nočni glasovi (Igo Gruden), Ekstaza smrti (Srečko Kosovel), Molčali so (Fran Albreht) in Balada naših dni (Igo Gruden). Interpretirata Boris Kralj in Boris Juh, režiser Aleš Jan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje France Vurnik, Matej Juh. Leto nastanka 1983.
Ob 27. aprilu, dnevu upora proti okupatorju, se spominjamo dogodkov izpred 85 let, spominjamo se vojne in težkih odločitev. Tudi Literarni nokturno se pridružuje tej misli z izborom poezije Iga Grudna, Srečka Kosovela in Frana Albrehta, treh slovenskih pesnikov, v katere se je pristno vtkal duh časa. Oddaja nosi naslov po verzu Iga Grudna Ure slišim težko biti, izbrali pa smo pesmi Nočni glasovi (Igo Gruden), Ekstaza smrti (Srečko Kosovel), Molčali so (Fran Albreht) in Balada naših dni (Igo Gruden). Interpretirata Boris Kralj in Boris Juh, režiser Aleš Jan, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje France Vurnik, Matej Juh. Leto nastanka 1983.
V nocojšnji Etnofoniji vrtimo album Brasiliano, s katerim v Franciji živeči brazilski glasbenik Lucas Santtana obeležuje 25-letnico delovanja. Svoj deseti album je Santtana posvetil raznolikosti romanskih jezikov, v pletenju pisane mešanice slogov od znanih brazilskih idiomov do reggaeja pa mu pomagajo številni ugledni gosti, od veterana Gilberta Gila do predstavnikov srednje in mlajše generacije.
V nocojšnji Etnofoniji vrtimo album Brasiliano, s katerim v Franciji živeči brazilski glasbenik Lucas Santtana obeležuje 25-letnico delovanja. Svoj deseti album je Santtana posvetil raznolikosti romanskih jezikov, v pletenju pisane mešanice slogov od znanih brazilskih idiomov do reggaeja pa mu pomagajo številni ugledni gosti, od veterana Gilberta Gila do predstavnikov srednje in mlajše generacije.
Predstavljamo znanstveno monografijo Evridika iz pekla, ki združuje raznovrstne ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Prinaša pesmi, poslovilna pisma, dramske odlomke in druge spominske zapise žensk ali o ženskah, ki so doživele internacijo, izgnanstvo ali taboriščno izkušnjo. Pesmi in zapise sta zbrali Milena Mileva Blažić in Neža Kočnik, nekatere pesmi taboriščnic pa je uglasbil Jani Kovačič. V studiu se nam bosta pridružila Nika Grabar in Miloš Kosec, člana skupine Nonument Group, ki bo letos na Beneškem bienalu zastopala Slovenijo. Predstavila bosta projekt Zvočna sled nevidne hiše, v katerem so pozabljeno sled džamije na Bovškem preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka. Med drugim z njim opozarjajo na povezovanje preteklosti in sedanjosti ter na aktualna vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu. Ogledali smo si razstavo v portoroškem Monfortu z naslovom Zemlja vrača pogled II, ki raziskuje, kako danes zaznavamo, razumemo in predstavljamo naš planet, pa tudi, kako so podnebne spremembe obravnavane v sodobni umetnosti. Razstava temelji na izsledkih več medijskih umetnikov in znanstvenikov, ki so raziskovali vse od najglobljega rudnika v Evropi do oddaljenega Marsa. V ateljeju smo obiskali Ferenca Kiralyja, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov na področju kiparstva. Kljub častitljivi starosti, te dni praznuje 90 let, še vedno večino časa posveti ustvarjanju. Opazen in izstopajoč slog njegovih skulptur, ki poleg domače Lendave krasijo tudi druga evropska mesta, mu je med drugim prinesel številna priznanja.
Predstavljamo znanstveno monografijo Evridika iz pekla, ki združuje raznovrstne ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Prinaša pesmi, poslovilna pisma, dramske odlomke in druge spominske zapise žensk ali o ženskah, ki so doživele internacijo, izgnanstvo ali taboriščno izkušnjo. Pesmi in zapise sta zbrali Milena Mileva Blažić in Neža Kočnik, nekatere pesmi taboriščnic pa je uglasbil Jani Kovačič. V studiu se nam bosta pridružila Nika Grabar in Miloš Kosec, člana skupine Nonument Group, ki bo letos na Beneškem bienalu zastopala Slovenijo. Predstavila bosta projekt Zvočna sled nevidne hiše, v katerem so pozabljeno sled džamije na Bovškem preoblikovali v prostor poslušanja, refleksije in ponovnega premisleka. Med drugim z njim opozarjajo na povezovanje preteklosti in sedanjosti ter na aktualna vprašanja o prepletenosti religije, moči in konfliktov v svetu. Ogledali smo si razstavo v portoroškem Monfortu z naslovom Zemlja vrača pogled II, ki raziskuje, kako danes zaznavamo, razumemo in predstavljamo naš planet, pa tudi, kako so podnebne spremembe obravnavane v sodobni umetnosti. Razstava temelji na izsledkih več medijskih umetnikov in znanstvenikov, ki so raziskovali vse od najglobljega rudnika v Evropi do oddaljenega Marsa. V ateljeju smo obiskali Ferenca Kiralyja, enega najpomembnejših sodobnih slovenskih umetnikov na področju kiparstva. Kljub častitljivi starosti, te dni praznuje 90 let, še vedno večino časa posveti ustvarjanju. Opazen in izstopajoč slog njegovih skulptur, ki poleg domače Lendave krasijo tudi druga evropska mesta, mu je med drugim prinesel številna priznanja.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V šestnajstem delu, naslovljenem s Homerjevim heksametrom Končno prišla sta na cilj, do postelje stare zakonske... se v skrajšani priredbi velikih epov poslavljamo od Odiseje. Pred nami sta še končni boj Odiseja s snubci in Penelopino spoznanje. V njem boste slišali odlomke iz 22. in 23. speva Homerjeve Odiseje. Prevajalca: Kajetan Gantar, Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Odisej – Ivan Rupnik Homer – Aleš Valič Agelaos – Robert Prebil Eurimahos – Željko Hrs Telemah – Jernej Kuntner Melantios – Marko Simčič Eumaios – Jurij Souček Eurikleia – Mina Jeraj Penelopa – Judita Zidar Atena – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V šestnajstem delu, naslovljenem s Homerjevim heksametrom Končno prišla sta na cilj, do postelje stare zakonske... se v skrajšani priredbi velikih epov poslavljamo od Odiseje. Pred nami sta še končni boj Odiseja s snubci in Penelopino spoznanje. V njem boste slišali odlomke iz 22. in 23. speva Homerjeve Odiseje. Prevajalca: Kajetan Gantar, Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Odisej – Ivan Rupnik Homer – Aleš Valič Agelaos – Robert Prebil Eurimahos – Željko Hrs Telemah – Jernej Kuntner Melantios – Marko Simčič Eumaios – Jurij Souček Eurikleia – Mina Jeraj Penelopa – Judita Zidar Atena – Jožica Avbelj Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Imenitno 20-letno tradicijo delovanja izrisujemo v oddaji s članoma KD Kraški šopek. Zgodbo ohranjanja kulturne dediščine s slovenske in italijanske strani, opisujeta strokovna vodja Miranda Novak in harmonikar Rado Andolšek. V oddaji boste slišali tudi kolegico Simono Moličnik in njen spomin iz leta 2011, o sodelovanju Rada Andolška z Radiem Slovenija.
Imenitno 20-letno tradicijo delovanja izrisujemo v oddaji s članoma KD Kraški šopek. Zgodbo ohranjanja kulturne dediščine s slovenske in italijanske strani, opisujeta strokovna vodja Miranda Novak in harmonikar Rado Andolšek. V oddaji boste slišali tudi kolegico Simono Moličnik in njen spomin iz leta 2011, o sodelovanju Rada Andolška z Radiem Slovenija.
Melodično iskren in ritmično očarljiv – Dvořákov violinski koncert združuje elemente češke plesne glasbe z bujnimi barvami poznoromantične orkestracije. Solist bo Benjamin Beilman, ki v nežne in strastne trenutke dela vnese svojo izraznost. Dirigent Andris Nelsons nas nato z Deseto simfonijo Dmitrija Šostakoviča popelje v povsem drugačen zvočni svet – oster obračun s Stalinovim režimom, ki ga zaznamujejo agresivni ritmi koračnic, disonantne harmonije in globoka žalost. Koncert se bo začel s slovesnim delom Cortège et Litanie Marcela Dupréja, v katerem Jan Liebermann igra na orgle Berlinske filharmonije.
Melodično iskren in ritmično očarljiv – Dvořákov violinski koncert združuje elemente češke plesne glasbe z bujnimi barvami poznoromantične orkestracije. Solist bo Benjamin Beilman, ki v nežne in strastne trenutke dela vnese svojo izraznost. Dirigent Andris Nelsons nas nato z Deseto simfonijo Dmitrija Šostakoviča popelje v povsem drugačen zvočni svet – oster obračun s Stalinovim režimom, ki ga zaznamujejo agresivni ritmi koračnic, disonantne harmonije in globoka žalost. Koncert se bo začel s slovesnim delom Cortège et Litanie Marcela Dupréja, v katerem Jan Liebermann igra na orgle Berlinske filharmonije.
V tokratni oddaji o ljudskih napevih Za en bokal muzike lahko prisluhnete ljudski glasbi, ki opeva jurjevo. Poznajo ga predvsem v izročilu Bele krajine, zaznamuje pa začetek pomladi.
V tokratni oddaji o ljudskih napevih Za en bokal muzike lahko prisluhnete ljudski glasbi, ki opeva jurjevo. Poznajo ga predvsem v izročilu Bele krajine, zaznamuje pa začetek pomladi.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Aleš Učakar: Enakonočja, Andrej Lutman: Zarodek z vratarko, Mitja Velikonja: Po–mišljaj. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Pia Zala Meden in Jože Štucin.
Aleš Učakar: Enakonočja, Andrej Lutman: Zarodek z vratarko, Mitja Velikonja: Po–mišljaj. Recenzije so napisali Tatjana Pregl Kobe, Pia Zala Meden in Jože Štucin.
Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.
Piše Pia Zala Meden, bereta Igor Velše in Eva longyka Marušič. Najnovejša knjiga pesnika in pisatelja Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je formalno razdeljena na tri dele: prvi je prozni, drugi pesniški, tretji del pa je dramsko besedilo. Prozni del sestavljajo od nekaj vrstic do nekaj strani dolgi zapiski, ki imajo vsi isti datum: 26. april 1986. Poznavanje pomena, skritega v dataciji odklene celotno delo: na ta dan se je zgodila nesreča v jedrski elektrarni v Černobilu. V začetku besedila je še zaznati obrise zgodbe, ki pa nato bolj in bolj razpada. Razpadanje pomena je vzporednica razpadu življenja po nesreči. Dogajanje v knjigi lahko razumemo kot striktno vezano le na černobilsko nesrečo in na razkrajanje celostne podobe sveta po njej, a v bistvu černobilska nesreča v knjigi predstavlja sodobni, postmoderni svet: tudi v njem je vse razpadlo, pomen so nadomestili možni pomeni in odsotnost Resnice. Svet, v katerem živimo, je enako zastrupljen, nenaraven in iznakažen kot Černobil po katastrofi. Prozni del je dadaističen v svojem aktivnem zoperstavljanju tvorjenju pomena v govorici, ki ironizira intelektualistični žargon in temelji na jezikovnih igrah. V tem delu ne moremo govoriti o sklenjeni, ali nasploh kakršni koli zgodbi: 120 strani besedila se vedno bolj giblje zunaj območja pomena in temelji na ludističnih besednih in jezikovnih igrah. Besede imajo pogosto isti koren ali se razlikujejo le v eni črki in se kot celota ne poigravajo niti na višji sintaktični ravni. Prozni del tematizira odnose med ženskim in moškim spolom, žensko plodnost, spolnost in razvoj zarodka, vsebuje pa tudi družbenokritične komentarje kulture wellnessa, na primer jemanja raznih dodatkov in izvajanja pomlajevalnih tretmajev. Vse to pa so le pomenski prebliski znotraj besedila, ki je na koncu le še izjemno gosto jezikovno poigravanje. V proznem delu nastopa veliko oseb: “plastični pesek” Pruton, Prutonka, Aknarka, Magin, Letalec, Piščalkar, Vohljavka, praktikant Kedves, čigar ime v madžarščini pomeni prijazen, Avatarka, vodja Histrion in Fukarka, ki je včasih tudi Fukinja, in tako naprej. Osebe večinoma spoznavamo prek imena kot tipološke oznake. Drugi del tvori kratka pesem v prostem verzu z naslovom Strah +. Ritem v pesmi gradijo ponavljanja iste stavčne strukture v zaporednih verzih, metaforike ni, so pa zamolki na začetku verzov. Kar je prvotno, to je zamolčano. Izražen je strah lirskega subjekta, skrbijo ga sile, ki vodijo in upravljajo svet. Hkrati je pesem vrnitev na čisti začetek knjige, k opisom oblastniškega razreda, ter prehod na zadnji del, ki je poskus upora. Tretji del je dramska igra, ki obsega okrog trideset strani. Dramsko dogajanje je postavljeno v preddverje podjetja, kjer Vratarka in Upravnica skušata razdreti zabavo ostalih nastopajočih – Vratarja, Pripravnika, Nadzornice, Voznika … Osebe plešejo ob glasbi, ki se predvaja na radiu, in zraven pojejo: “Glasbe ni, zapojmo sami, o gospodar, zapleši še ti,” ali pa: “koga briga in skrbi, rajši rajajmo vsi, pohitimo, pohitimo, gospodarja veselimo, juhej!” Na koncu ostaneta le Vratarka in Vratar, ki ji obljubi, da ji bo napisal priporočilno pismo, da bi lahko postala nadzornica. Predvajajo se poročila, nato spet glasba. Vsebinsko igra ustreza pripovedi Zarodek v času Černobila. V Lutmanovem delu ni razpadel le pomen, temveč tudi slovnica. V velikem delu knjige je popolnoma ignorirana pravilna raba tropičja in z njim povezane velike in male začetnice, veliko je tudi mest, kjer se nam zdi, da gre za tipkarske napake, na primer: “Vse se je zrelo skrivnostno okoli njega.” Takšnih napak je toliko, da že morajo biti namerne; slovnica je torej še eno sredstvo, prek katerega je prikazano razpadanje ustaljenega reda sveta. Vsekakor pa zmotijo slogovni spodrsljaji, na primer uporaba besede “močnil” namesto “postajal je močnejši.” Drugi del besedila na zadnji strani platnice pa deluje, kot da bi bil napisan za neko popolnoma drugo delo: opisuje dogodke in osebe, ki se v knjigi ne pojavijo. Marsikdo se bo gotovo spotaknil tudi ob vulgarnih in tipoloških poimenovanjih ženskih likov Fukarke in Fukinje, tudi drugi ženski liki so pogosto le seksualni objekti. Avtor to sicer skuša problematizirati z epizodo, kjer ima Histrion spolne odnose s “hčerko,” a vulgarni opisi, pripovedovani z njegovega zornega kota, to razveljavijo: “Ujezi ga dejstvo, da je fukarka prenehala z jemanjem kontracepcije z utemeljitvijo: pretirano doziranje s kontracepcijo me naredi frigidno. Ujezi ga, da mora zdaj paziti. Ujezi ga, da naj fuka na poteg. Jezen nase se spusti vanjo, ko mu strela spara telo.” Težko si predstavljamo, da bi bili moški liki opisovani in poimenovani na enak način kot obravnavani ženski liki. Delo Andreja Lutmana Zarodek z vratarko je zanimivo predvsem zato, ker močno odstopa od osebnoizpovedne in avtofikcijske literature, ki trenutno prevladuje v slovenski literarni produkciji. Formalna intrigantnost dela za seboj skriva jezikovne in slogovne nedoslednosti, problematičen prikaz ženskih likov in družbeno kritičnost na prvo žogo. Zarodek z vratarko deluje kot kolaž idej, prebliskov in imenitnih jezikovnih domislic, ki pa bi najbolje delovale močno zgoščene v pesniško obliko.
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič. Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu. Zelo pester nabor izbranih besedil je avtor za tokratno izdajo delno priredil in osvežil, nekatere zapise je korigiral in ažuriral na način, da bolj ustrezajo sedanjemu trenutku. Bralca, kljub časovni oddaljenosti vsebine, tu so recimo tudi zapisi, ki se navezujejo na nekdaj skupno državo, še vedno opominjajo, da "na zahodu ni nič novega", še več, da na svetu, ni nič novega. Ali kot avtor v predgovoru z naslovom Metuljček iz rezalne žice, lepo pojasni: "Nenazadnje, je bilo v zgodovini kadarkoli kako drugače? Oblike, strategije in tehnike nadvlade ljudi se spreminjajo, da bi oblast ostala nedotaknjena – spreminjajo in prilagajajo pa se tudi oblike, strategije in tehnike rezistence in emancipacije, ki jo sproti rušijo." Svet je igra jojo, bi pomislili, je boj med dobrim in zlom, popolna preslikava risanke o Tomu in Jerryu, ki v pop kulturi izjemno natančno slika realnost. Primerjava naj mi bo oproščena, saj se tudi Velikonja pogosto ukvarja s sistemi popularne kreativnosti, rokenrola in reperskih gurujev, Hollywood pa je tako ali drugače kreator duhovnega stanja sveta, še več, v tem "bodljikavem" gozdu na nas prežita tako razodetje kot tudi satan civilizacije. Kljub široki časovni amplitudi – najstarejša besedila so stara že četrt stoletja –pretakanje časa ne more škodovati; vsi zapisi so aktualni ne glede na zgodovinske okoliščine. Pri Velikonji gre namreč za način pisanja, ki izhaja iz kritične analize vsakokratnega družbenega in političnega stanja, zato je humanistično angažirano in intelektualno prečiščeno, nemalokrat ironično, polemično, celo zajedljivo, saj avtor ne odstopa od svojih stališč. Njegova družbena kritika izhaja iz pozicije levo usmerjene kulturološke znanosti, kjer ni prostora za zatohle nacionalistične dinozavre ali kapitalistične neoliberalizme vseh vrst, ki vedno znova in znova skušajo klestiti svobodomiselne duhove, človekovo umsko in siceršnjo svobodo, da ne govorimo o pravicah, ter jih skušajo reducirati na stanje podrejenosti ljudi kapitalu, ideologijam in strukturam sveta, ki temeljijo na razlikovanju človeštva na liderje in podanike, na bogate in revne, na svobodne in zasužnjene. Če zaobljimo nekoliko bolj dramatično, pa vseeno: teksti v knjigi Po–mišljaj na polno kažejo bistro-umnost, pronicljivo iskanje odgovorov na temeljna vprašanja. Če začnemo na začetku: človek se ne rodi po svoji volji; pade na svet in ta svet postane njegov utelešeni dom. Že na tej točki se pričnejo njegovi po–mišljaji. In potem vse do smrti in nemara še čez, se mu odpirajo vprašanja o identiteti, vlogi na svetu, pravicah, dolžnostih, svobodi in vrednosti svoje eksistence. Ni konca dilem; ko se ravno razvnamejo, pa se osebek stopi z vesoljem in vse je spet tako, kot je bilo pred rojstvom. Ja, ko beremo salamensko zanimivo knjigo, smo priče izumu hrepenenja vseh znanstvenikov, analitikov, mislečih ljudi, priče smo izumu perpetuum mobila, nenehnega vračanja istega, brez ostankov in izgub pri morebitnem trenju. Avtor izhaja iz spoznanja o "nemogoči sedanjosti", saj žaromet obtožbe sije v obraz posameznika tako v antiki, kot v srednjem veku, komunizmu ali v samicah neoliberalnega sveta ... Svet je arest, vsi smo ujeti, vsi smo zaprti v Alkatrazu, ki ga tista narcistična glomaznost in poosebljena defektnost zadnje ameriške nanizanke spet hoče aktivirati, oživiti, osmisliti. Alora, tu je sedaj aktualen Arestej, ki se iskreno bori za preživetje Evridike, a je bil na koncu, lej jo miselno hudičevko, kaznovan, in je izgubil svoje čebele. Kazen pa je bila še hujša, kot samo ekonomska. Njegova dobromisleča nrav se je morala očistiti in se darovati bogovom. Kot slehernik, ki ga za svoj ponucljiv artikel jemlje država, sistem, politika, oblast ... Je pač padel v nemilost "nemogoče sedanjosti", tako nekoč kot včeraj in tudi danes. Velikonja temeljito preverja sedanjost, ponovno premišljuje o vlogi subjekta v družbi, ki valovi od demokracije k teokraciji, od ideologije do ideologije in jo preplavljajo pop kultura, rokenrol, naci-onalizmi, stanje stvari same po sebi, pa kreativnost politik, vibriranje smisla. Knjiga Po–mišljaj je čista analiza socioloških (dis)funkcij časa. Vse ga pritegne, celo bistroumnost Jugoslovanskih glasbenih ikon: "Potem so prišli, kot pravi Djordje Balašević, prišli popovi, pa lopovi, od vsepovsod ispuzali so grabljivci pa lažljivci pa snalažljivci." Vse kulminira v raznih oblikah nadzora nad posameznikom, ki je vedno podrejeni, nusproduktni, pomanjšani del sistema. Človek izza sosednjih blokovskih vrat je tvoj človek, je molekula sivine, ki jo izbrani, vzvišeni, od Sistema poklicani vedno gnetejo po svoji podobi. Tudi eksperimenti naše polpreteklosti (samoupravni socializem, pa te reči) so obilno razčiščeni, ampak tokrat zares, razkrinkani in pojasnjeni. Vsaj v nekaterih poglavjih, za podpisanega še najbolj eksplicitno v zelo kratki spremni besedi za knjigo Olega Sinjeokega, kjer z eno potezo, tako v haiku maniri, perfektno izriše pomen jugo rokenrola z mislijo: "Če kje, je Jugoslavija zares zaživela in še danes živi na jugoslovanski glasbeni scen!" Drugi zapis, ki je tudi krvavo aktualen, ima naslov Stari odgovori novim vprašanjem. Tu avtor preplete lucidne misli o političnem plakatu, ki mu lepo doda artistično noto z razširivijo besede v – plaka(r)t. Za mlajše bralce bo to že kar nova tema, odkritje, "starejšim", pa bo tekst obudil spomine ne ključne dogodke razkroja Jugoslavije iz časa "plakatnih afer". Če povzamemo iz tega teksta in s tem naredimo krivico ostalim sedemnajstim zapisom, ki so zelo široko zastavljeni, bogato raznorodni in prepričljivo zapisani, bomo citirali tale sugestivni pasus: "Jugoslavija kot najbolj napredna, liberalna in odprta med evropskimi socialističnimi državami je najbolj krvavo razpadla, njen avtentični protifašizem se je sprevrgel v najhujše nacionalizme, njena s težavo izpogajana solidarnost v nepredstavljive morije."
Piše Jože Štucin, bereta Igor Velše in Ava Longyka Marušič. Po–mišljaj je zbirka osemnajstih besedil, ki jih je Mitja Velikonja napisal za različne namene. Nekaj je esejev, ostalo pa so razni predgovori, nagovori, spremne besede in recenzije del drugih avtorjev, celo besedila z zavihkov knjig ali gledaliških listov; spremljajoče fotografije pa so nekakšni intelektualni utrinki s potovanj po svetu. Zelo pester nabor izbranih besedil je avtor za tokratno izdajo delno priredil in osvežil, nekatere zapise je korigiral in ažuriral na način, da bolj ustrezajo sedanjemu trenutku. Bralca, kljub časovni oddaljenosti vsebine, tu so recimo tudi zapisi, ki se navezujejo na nekdaj skupno državo, še vedno opominjajo, da "na zahodu ni nič novega", še več, da na svetu, ni nič novega. Ali kot avtor v predgovoru z naslovom Metuljček iz rezalne žice, lepo pojasni: "Nenazadnje, je bilo v zgodovini kadarkoli kako drugače? Oblike, strategije in tehnike nadvlade ljudi se spreminjajo, da bi oblast ostala nedotaknjena – spreminjajo in prilagajajo pa se tudi oblike, strategije in tehnike rezistence in emancipacije, ki jo sproti rušijo." Svet je igra jojo, bi pomislili, je boj med dobrim in zlom, popolna preslikava risanke o Tomu in Jerryu, ki v pop kulturi izjemno natančno slika realnost. Primerjava naj mi bo oproščena, saj se tudi Velikonja pogosto ukvarja s sistemi popularne kreativnosti, rokenrola in reperskih gurujev, Hollywood pa je tako ali drugače kreator duhovnega stanja sveta, še več, v tem "bodljikavem" gozdu na nas prežita tako razodetje kot tudi satan civilizacije. Kljub široki časovni amplitudi – najstarejša besedila so stara že četrt stoletja –pretakanje časa ne more škodovati; vsi zapisi so aktualni ne glede na zgodovinske okoliščine. Pri Velikonji gre namreč za način pisanja, ki izhaja iz kritične analize vsakokratnega družbenega in političnega stanja, zato je humanistično angažirano in intelektualno prečiščeno, nemalokrat ironično, polemično, celo zajedljivo, saj avtor ne odstopa od svojih stališč. Njegova družbena kritika izhaja iz pozicije levo usmerjene kulturološke znanosti, kjer ni prostora za zatohle nacionalistične dinozavre ali kapitalistične neoliberalizme vseh vrst, ki vedno znova in znova skušajo klestiti svobodomiselne duhove, človekovo umsko in siceršnjo svobodo, da ne govorimo o pravicah, ter jih skušajo reducirati na stanje podrejenosti ljudi kapitalu, ideologijam in strukturam sveta, ki temeljijo na razlikovanju človeštva na liderje in podanike, na bogate in revne, na svobodne in zasužnjene. Če zaobljimo nekoliko bolj dramatično, pa vseeno: teksti v knjigi Po–mišljaj na polno kažejo bistro-umnost, pronicljivo iskanje odgovorov na temeljna vprašanja. Če začnemo na začetku: človek se ne rodi po svoji volji; pade na svet in ta svet postane njegov utelešeni dom. Že na tej točki se pričnejo njegovi po–mišljaji. In potem vse do smrti in nemara še čez, se mu odpirajo vprašanja o identiteti, vlogi na svetu, pravicah, dolžnostih, svobodi in vrednosti svoje eksistence. Ni konca dilem; ko se ravno razvnamejo, pa se osebek stopi z vesoljem in vse je spet tako, kot je bilo pred rojstvom. Ja, ko beremo salamensko zanimivo knjigo, smo priče izumu hrepenenja vseh znanstvenikov, analitikov, mislečih ljudi, priče smo izumu perpetuum mobila, nenehnega vračanja istega, brez ostankov in izgub pri morebitnem trenju. Avtor izhaja iz spoznanja o "nemogoči sedanjosti", saj žaromet obtožbe sije v obraz posameznika tako v antiki, kot v srednjem veku, komunizmu ali v samicah neoliberalnega sveta ... Svet je arest, vsi smo ujeti, vsi smo zaprti v Alkatrazu, ki ga tista narcistična glomaznost in poosebljena defektnost zadnje ameriške nanizanke spet hoče aktivirati, oživiti, osmisliti. Alora, tu je sedaj aktualen Arestej, ki se iskreno bori za preživetje Evridike, a je bil na koncu, lej jo miselno hudičevko, kaznovan, in je izgubil svoje čebele. Kazen pa je bila še hujša, kot samo ekonomska. Njegova dobromisleča nrav se je morala očistiti in se darovati bogovom. Kot slehernik, ki ga za svoj ponucljiv artikel jemlje država, sistem, politika, oblast ... Je pač padel v nemilost "nemogoče sedanjosti", tako nekoč kot včeraj in tudi danes. Velikonja temeljito preverja sedanjost, ponovno premišljuje o vlogi subjekta v družbi, ki valovi od demokracije k teokraciji, od ideologije do ideologije in jo preplavljajo pop kultura, rokenrol, naci-onalizmi, stanje stvari same po sebi, pa kreativnost politik, vibriranje smisla. Knjiga Po–mišljaj je čista analiza socioloških (dis)funkcij časa. Vse ga pritegne, celo bistroumnost Jugoslovanskih glasbenih ikon: "Potem so prišli, kot pravi Djordje Balašević, prišli popovi, pa lopovi, od vsepovsod ispuzali so grabljivci pa lažljivci pa snalažljivci." Vse kulminira v raznih oblikah nadzora nad posameznikom, ki je vedno podrejeni, nusproduktni, pomanjšani del sistema. Človek izza sosednjih blokovskih vrat je tvoj človek, je molekula sivine, ki jo izbrani, vzvišeni, od Sistema poklicani vedno gnetejo po svoji podobi. Tudi eksperimenti naše polpreteklosti (samoupravni socializem, pa te reči) so obilno razčiščeni, ampak tokrat zares, razkrinkani in pojasnjeni. Vsaj v nekaterih poglavjih, za podpisanega še najbolj eksplicitno v zelo kratki spremni besedi za knjigo Olega Sinjeokega, kjer z eno potezo, tako v haiku maniri, perfektno izriše pomen jugo rokenrola z mislijo: "Če kje, je Jugoslavija zares zaživela in še danes živi na jugoslovanski glasbeni scen!" Drugi zapis, ki je tudi krvavo aktualen, ima naslov Stari odgovori novim vprašanjem. Tu avtor preplete lucidne misli o političnem plakatu, ki mu lepo doda artistično noto z razširivijo besede v – plaka(r)t. Za mlajše bralce bo to že kar nova tema, odkritje, "starejšim", pa bo tekst obudil spomine ne ključne dogodke razkroja Jugoslavije iz časa "plakatnih afer". Če povzamemo iz tega teksta in s tem naredimo krivico ostalim sedemnajstim zapisom, ki so zelo široko zastavljeni, bogato raznorodni in prepričljivo zapisani, bomo citirali tale sugestivni pasus: "Jugoslavija kot najbolj napredna, liberalna in odprta med evropskimi socialističnimi državami je najbolj krvavo razpadla, njen avtentični protifašizem se je sprevrgel v najhujše nacionalizme, njena s težavo izpogajana solidarnost v nepredstavljive morije."