Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Znanstvenofantastični filozofski roman Če se ne vrneš Anje Radaljac je postavljen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu. V središču pripovedi je Judita, nekromantka, ki s tehnološkim sistemom C(i)RI vstopa v liminalni prostor med življenjem in smrtjo ter poskuša zavesti prepričati, naj se vrnejo v materialnost. Strokovni protokoli in jezik algoritmov se prepletajo z osebnim razpadanjem, utrujenostjo, krivdo in izgubo bližnjega. Vprašanje, ali je vrnitev sploh smiselna, postane hkrati družbeno in intimno. Roman odpira temeljne dileme sodobnosti: kako živeti v svetu, v katerem je smrt postala veliko bolj obvladljiv proces, vendar eksistencialna praznina ostaja; kako vztrajati v materialni realnosti, ko se zdi vabljivejša razpustitev; in kako ohraniti lastno zavest kot nekaj enkratnega v času, ki ga zaznamujejo algoritmi in vsezavest. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Poglajen. Leto nastanka: 2026.
Znanstvenofantastični filozofski roman Če se ne vrneš Anje Radaljac je postavljen v medapokaliptično prihodnost po ekološkem kolapsu. V središču pripovedi je Judita, nekromantka, ki s tehnološkim sistemom C(i)RI vstopa v liminalni prostor med življenjem in smrtjo ter poskuša zavesti prepričati, naj se vrnejo v materialnost. Strokovni protokoli in jezik algoritmov se prepletajo z osebnim razpadanjem, utrujenostjo, krivdo in izgubo bližnjega. Vprašanje, ali je vrnitev sploh smiselna, postane hkrati družbeno in intimno. Roman odpira temeljne dileme sodobnosti: kako živeti v svetu, v katerem je smrt postala veliko bolj obvladljiv proces, vendar eksistencialna praznina ostaja; kako vztrajati v materialni realnosti, ko se zdi vabljivejša razpustitev; in kako ohraniti lastno zavest kot nekaj enkratnega v času, ki ga zaznamujejo algoritmi in vsezavest. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednica oddaje pa Tina Poglajen. Leto nastanka: 2026.
Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z ljubljansko Glasbeno matico, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter japonski pianist Satoši Kubo, diplomant konservatorija za glasbo v Parizu.
Na drugem koncertu, ki ga program Ars pripravlja v sodelovanju z ljubljansko Glasbeno matico, sta nastopila urugvajski kontratenorist Agustín Pennino, član londonske Kraljeve operne akademije, ter japonski pianist Satoši Kubo, diplomant konservatorija za glasbo v Parizu.
Koncert odpira bogati zvočni svet zgodnje nemške romantike. Prvi del zaznamujeta deli skladatelja, ki je utrdil temelje nemške romantične opere. Razvil je solistično literaturo, ki je še danes osupljivo iznajdljiva in izrazna. Letos praznujemo 200. obletnico smrti Carla Marie von Webra, zato je izbira programa tudi spominski poklon njegovi trajni glasbeni zapuščini, ki ostaja živa odrska izkušnja. Ne kot zgodovinski spomin, temveč kot neposredno srečanje z glasbo. Program: C.M. von Weber: Uvertura k operi Oberon, J. 306 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, op.75 L. van Beethoven: Simfonija št.1 v C-duru, op. 21 Aleksandar Ranisavljev - fagot, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slaven Kulenović - dirigent
Koncert odpira bogati zvočni svet zgodnje nemške romantike. Prvi del zaznamujeta deli skladatelja, ki je utrdil temelje nemške romantične opere. Razvil je solistično literaturo, ki je še danes osupljivo iznajdljiva in izrazna. Letos praznujemo 200. obletnico smrti Carla Marie von Webra, zato je izbira programa tudi spominski poklon njegovi trajni glasbeni zapuščini, ki ostaja živa odrska izkušnja. Ne kot zgodovinski spomin, temveč kot neposredno srečanje z glasbo. Program: C.M. von Weber: Uvertura k operi Oberon, J. 306 C. M. von Weber: Koncert za fagot in orkester v F-duru, op.75 L. van Beethoven: Simfonija št.1 v C-duru, op. 21 Aleksandar Ranisavljev - fagot, Simfonični orkester RTV Slovenija, Slaven Kulenović - dirigent
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Potopisni roman Transverzala avtorja Jakoba J. Kende je mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zajela ves slovenski planinski svet. Žal pa jim je uspelo uresničiti le polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil ves krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega Roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek se osredotoča na njihove skupne priprave na pot. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje pa Matej Juh. Leto nastanka: 2020.
Potopisni roman Transverzala avtorja Jakoba J. Kende je mozaik različnih vidikov Slovenije, kot se kaže iz perspektive naslovne poti. Ta je bila predlagana že leta 1951, in sicer kot krožna pot, ki bi zajela ves slovenski planinski svet. Žal pa jim je uspelo uresničiti le polovico te zamisli. Tako je Kenda ob nekaj popravkih stare polovice določil tudi potek manjkajoče in leta 2019 prehodil ves krog. Pri tem sta ga tudi na najbolj divjem delu trase, od Snežnika do Kočevskega Roga, spremljala otroka zgodnjih najstniških let. Odlomek se osredotoča na njihove skupne priprave na pot. Interpret je Matej Puc, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje pa Matej Juh. Leto nastanka: 2020.
Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno skladbo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200-letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, naj napiše glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami, pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.
Češki skladatelj Petr Eben je svojo obsežno skladbo Faust napisal po motivih drame Johanna Wolfganga von Goetheja. Leta 1976, ob 200-letnici gledališča Burgteater na Dunaju, je dobil naročilo, naj napiše glasbo za scensko uprizoritev Fausta. Scensko glasbo je pozneje sam priredil tudi za orgle. Orgelski cikel ima devet stavkov, vsak predstavlja določen prizor v drami, pa tudi skladateljevo osebno interpretacijo tega dela.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 15. maja lani nastopil na Klavirskem festivalu Ruhr, in sicer v Zgodovinski mestni dvorani v Wuppertalu, mestu v nemškem Porurju, ki leži med Essnom na severu, Düsseldorfom na zahodu in Kölnom na jugu. Na koncertu je Simfonike WDR iz Kölna vodil Axel Kober, ki je od leta 2009 glasbeni direktor Nemške opere na Renu. Vsefrancoski program se je začel s suito Pelleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, za njo je zazvenel Ravelov Klavirski koncert v G-duru, v katerem je kot solist nastopil kanadski pianist Bruce Liu, program pa je zaokrožila Simfonija v d-molu, op. 48 Césarja Francka, ki sodi med temeljna dela francoskega romantičnega simfonizma.
Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna je 15. maja lani nastopil na Klavirskem festivalu Ruhr, in sicer v Zgodovinski mestni dvorani v Wuppertalu, mestu v nemškem Porurju, ki leži med Essnom na severu, Düsseldorfom na zahodu in Kölnom na jugu. Na koncertu je Simfonike WDR iz Kölna vodil Axel Kober, ki je od leta 2009 glasbeni direktor Nemške opere na Renu. Vsefrancoski program se je začel s suito Pelleas in Melisanda, op. 80 Gabriela Fauréja, za njo je zazvenel Ravelov Klavirski koncert v G-duru, v katerem je kot solist nastopil kanadski pianist Bruce Liu, program pa je zaokrožila Simfonija v d-molu, op. 48 Césarja Francka, ki sodi med temeljna dela francoskega romantičnega simfonizma.
... prinaša dela Bacha, Händla, Alagne, Poulenca, Čajkovskega, Rossinija, Delibesa in Verdija.
... prinaša dela Bacha, Händla, Alagne, Poulenca, Čajkovskega, Rossinija, Delibesa in Verdija.
Aprila bo minilo 410 let od smrti velikana španske književnosti - Miguela de Cervantesa Saavedra (živel je v letih od 1547 do 1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna pa je seveda posvečena njegovemu nesmrtnemu Don Kihotu in zvestemu oprodi Sanču Pansi ter njunim dogodivščinam v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je resnica, kaj laž. V izbrani prigodi, naslovili smo jo Sančo - glavar Baratarije, Sanča določijo za glavarja otoka, vendar mora prebiti nekaj preizkusov. V smešnih okoliščinah, v katerih nastopi svojo službo, dokaže, da zna biti stvaren in moder. Prevajalec Niko Košir, interpret Brane Grubar, režiser Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Andrej Rot in Matej Juh. Leto nastanka 2012.
Aprila bo minilo 410 let od smrti velikana španske književnosti - Miguela de Cervantesa Saavedra (živel je v letih od 1547 do 1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna pa je seveda posvečena njegovemu nesmrtnemu Don Kihotu in zvestemu oprodi Sanču Pansi ter njunim dogodivščinam v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je resnica, kaj laž. V izbrani prigodi, naslovili smo jo Sančo - glavar Baratarije, Sanča določijo za glavarja otoka, vendar mora prebiti nekaj preizkusov. V smešnih okoliščinah, v katerih nastopi svojo službo, dokaže, da zna biti stvaren in moder. Prevajalec Niko Košir, interpret Brane Grubar, režiser Alen Jelen, glasbeni opremljevalec Sara Železnik, tonski mojster Nejc Zupančič, urednika oddaje Andrej Rot in Matej Juh. Leto nastanka 2012.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Video in avdio posnetki koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Video in avdio posnetki koncertov Simfoničnega orkestra RTV Slovenija
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Dorotea Senica je ena najbolj obetavnih mladih slovenskih flavtistk. Predstavljajo vam vizualno razkošen posnetek njenega muziciranja, glasbo skladateljev Carla Philippa Emanuela Bacha (Sonata za flavto solo v a-molu), Franza Dopplerja (Madžarska pastoralna fantazija) in Lowella Libermana (Sonata za flavto in klavir). Ob klavirju jo bo spremljal Ivan Ferčič. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiserka Urška Menart.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Poslušajmo Suito za godalni orkester Franka Bridgea, Estonsko plesno suito Eduarda Tubina, Sonato za violončelo in klavir Mauricea Emmanuela, Temo in variacije v b-molu Karola Szymanowskega, Andante iz Koncerta za klavir in orkester v c-molu, op. 185 Joachima Raffa in prvi stavek iz Godalnega kvarteta št. 1 v A-duru, op. 4 Aleksanda von Zemlinskega.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.
Pesniški opus ameriškega avtorja Roberta Blyja (rojen je bil l. 1926, umrl pa l. 2021) obsega pesmi v vezani obliki in pesmi v prozi, zbrane v več kot 20 samostojnih pesniških zbirkah. Blyeva poezija temelji na močnih, nazornih podobah naravnega sveta, ki se pomensko dotikajo življenja sodobnega človeka, hkrati pa se ves čas vračajo tudi v svet, iz katerega se razraščajo. To velja tudi za pesem v prozi z naslovom Čebula. Prevajalka je Tina Kozin, interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster pa Matjaž Miklič. Leto nastanka: 2026.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Poslušali bomo Madridsko mašo Domenica Scarlattija, Dve sonati Daria Castelle in Suito v B-duru za dve oboi, fagot, godala in basso continuo Georga Phillipa Telemanna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.
Avstrijski pisatelj Michael Köhlmeier (roj. l. 1949) v kratkem romanu Deklica z naprstnikom pripoveduje ganljivo zgodbo o pustolovščinah begunskih otrok, ki jih je val nenaklonjene globalne politike ločil od njihovih družin in naplavil v mesta bogatega Zahoda. Brez pomoči in prepuščeni svoji iznajdljivosti se poskušajo znajti v svetu, ki na videz ponuja vse potrebno za preživetje, toda njegovi prebivalci gledajo na prišleke z nezaupljivostjo in so jim vse prej kot naklonjeni. Interpret je Matej Puc, prevajalec Aleš Učakar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka: 2026.
V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
V nenavadni nočni vožnji kot svojevrstni metafori o življenju sopotnik nima nobenega vpliva na divjanje neznanega voznika, ki se v svoji gostobesednosti giblje med cinizmom in življenjsko modrostjo. Režiser: Jože Valentič Prevajalec: Franc Burgar Prirejevalka: Mateja Tegelj Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Marko – Slavko Cerjak Voznik – Branko Grubar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1998
Michelle Willson prihaja iz Bostona in si je v desetletjih ustvarila ugled ene bolj prepoznavnih vokalistk ameriške bluzovske scene. Glasbena pot jo je vodila od klubskih odrov do mednarodnih festivalov, širše priznanje pa je dosegla po uspehu na tekmovanju fondacije The Blues Foundation, na katerem je zasedba, s katero je nastopala, opozorila nase kot eno najobetavnejših bluzovskih imen svojega časa. Pozneje je bila nominirana tudi za prestižno nagrado W.C. Handyja za najboljšo pevko bluza. Lahko jo slišite v posebnem koncertu za Radio Slovenija.
Michelle Willson prihaja iz Bostona in si je v desetletjih ustvarila ugled ene bolj prepoznavnih vokalistk ameriške bluzovske scene. Glasbena pot jo je vodila od klubskih odrov do mednarodnih festivalov, širše priznanje pa je dosegla po uspehu na tekmovanju fondacije The Blues Foundation, na katerem je zasedba, s katero je nastopala, opozorila nase kot eno najobetavnejših bluzovskih imen svojega časa. Pozneje je bila nominirana tudi za prestižno nagrado W.C. Handyja za najboljšo pevko bluza. Lahko jo slišite v posebnem koncertu za Radio Slovenija.
Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.
Mračna tragedija, ki negotovo plava med svetom resničnosti in svetom podzavesti.
Francoska pisateljica Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908, umrla pa 16. aprila pred 40-imi leti. Velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo svoja življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo iz perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona ugotovi, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo že dolga leta vara. Monique se z resnico le težko sooča, saj je tako rekoč arhetip tiste ženske, ki je ,drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in se opredeljuje predvsem v razmerju do njega. Prevod Ivanka Sket, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2024. Redakcija Tina Kozin.
Francoska pisateljica Simone de Beauvoir se je rodila leta 1908, umrla pa 16. aprila pred 40-imi leti. Velja za buditeljico zavesti žensk o njihovi neodvisnosti, moči, da gradijo in nadzorujejo svoja življenja. Roman Strta ženska, izšel je skoraj dvajset let po izidu avtoričinega najbolj znanega dela Drugi spol, slika portret ženske, ki je pravo nasprotje neodvisnosti in moči. Pripoved, pisano v dnevniški obliki, spremljamo iz perspektive Monique, ki po dveh desetletjih zakona ugotovi, da je bila globoka povezanost med njo in možem le njena iluzija, saj jo že dolga leta vara. Monique se z resnico le težko sooča, saj je tako rekoč arhetip tiste ženske, ki je ,drugi spol', torej ženske, ki je v vsem podrejena moškemu in se opredeljuje predvsem v razmerju do njega. Prevod Ivanka Sket, interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2024. Redakcija Tina Kozin.
Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
Slovenska pokrajina, mesta in vasi v sebi nosijo raznovrstno tradicijo, zgodovino in običaje. Spoštovanje do vseh teh posebnosti in oplemenitenje teh lahko sloni le na posameznikih, ki znajo prisluhniti, ceniti in dograjevati. Ena takih je gotovo Andreja Škrabec. Priselila se je v Hrovačo, na ribniški konec, kjer je lahko razprla krila v kulturi v širšem pomenu besede.
Violinistka Chloe Hanslip in pianist Danny Driver sta 3. novembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno priznana britanska glasbenika sta se tam predstavila v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in za uvod izvedla Suito v starem slogu, op. 93 Maxa Regerja. Sledila je skladba Fratres Arva Pärta v leta 1980 nastali različici za violino in klavir, spored pa je zaokrožila Violinska sonata št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Brahms jo je ustvarjal v poletnih mesecih od 1886 do 1888, ki jih je preživljal v idilični okolici švicarskega jezera Thun.
Violinistka Chloe Hanslip in pianist Danny Driver sta 3. novembra lani nastopila v dvorani Wigmore v Londonu. Mednarodno priznana britanska glasbenika sta se tam predstavila v sklopu BBC-jevega cikla komornih koncertov »The Lunchtime Concerts« in za uvod izvedla Suito v starem slogu, op. 93 Maxa Regerja. Sledila je skladba Fratres Arva Pärta v leta 1980 nastali različici za violino in klavir, spored pa je zaokrožila Violinska sonata št. 3 v d-molu, op. 108 Johannesa Brahmsa. Brahms jo je ustvarjal v poletnih mesecih od 1886 do 1888, ki jih je preživljal v idilični okolici švicarskega jezera Thun.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa in tudi iz manj znane plesne literature.
V romanu se razkrivajo spomini na usodno privlačnost med poročeno žensko iz visoke družbe in nekoč izjemno uspešnim podjetnikom, ki po osebnem in poklicnem zlomu pristane na odmaknjenem nemškem otoku v Severnem morju. V osami, zaznamovani z notranjimi monologi, spomini in raziskovanjem narave ter lastne preteklosti, se sooča z izgubo, željo in krivdo, vendar se počuti svobodnega. To se spremeni, ko ga znova pokliče nekdanja ljubezen, prav tista ... Roman Opazovalec ptic Uweja Timma sicer prepleta zgodbi dveh ljubezenskih parov ter razpira večna vprašanja o morali, odgovornosti in hrepenenju. Ob tem subtilno briše mejo med fikcijo in resničnostjo ter osebno izkušnjo umešča v širši zgodovinski in družbeni kontekst. Sogovornik: prevajalec romana Slavo Šerc
V romanu se razkrivajo spomini na usodno privlačnost med poročeno žensko iz visoke družbe in nekoč izjemno uspešnim podjetnikom, ki po osebnem in poklicnem zlomu pristane na odmaknjenem nemškem otoku v Severnem morju. V osami, zaznamovani z notranjimi monologi, spomini in raziskovanjem narave ter lastne preteklosti, se sooča z izgubo, željo in krivdo, vendar se počuti svobodnega. To se spremeni, ko ga znova pokliče nekdanja ljubezen, prav tista ... Roman Opazovalec ptic Uweja Timma sicer prepleta zgodbi dveh ljubezenskih parov ter razpira večna vprašanja o morali, odgovornosti in hrepenenju. Ob tem subtilno briše mejo med fikcijo in resničnostjo ter osebno izkušnjo umešča v širši zgodovinski in družbeni kontekst. Sogovornik: prevajalec romana Slavo Šerc
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
Podelili so nagrade in priznanja Riharda Jakopiča. Nagrado za življenjsko delo je prejel akademski slikar Sandi Červek. V ptujski Mestni galeriji je na ogled skupinska fotografska razstava z naslovom "Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije". V Galeriji Vžigalica v Ljubljani se obiskovalci lahko zabavajo ob razstavi skupine Canemorto: Slikarska dirka. V ljubljanski Galeriji Kresija so odprli razstavo Izvor prihodnosti – o 50-ih letih razvoja umetne inteligence v Sloveniji. V ponedeljek se začenja 58. mednarodno srečanje PEN na Bledu. V nekdanjih konjušnicah gradu Miramar v Trstu pa je mogoče videti egipčansko zbirko nadvojvode Maksimilijana Habsburškega, ki je dal znameniti grad tudi postaviti.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Zelenortske otoke so pomorščaki odkrili v 15. stoletju. Zaradi svoje lege zahodno od najbolj zahodne točke v Afriki so hitro postali pomembna trgovska postaja, najprej za trgovino s sužnji, pozneje pa tudi z industrijskim blagom, rumom in tkaninami za afriške sužnje, slonovino ter zlatom. Prebivalci otokov so potomci Afričanov in evropskih priseljencev različnega izvora, zato je tudi kultura in z njo glasba, ki jo poslušamo, predvsem mešanica afriških in evropskih kultur.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
Metod Pevec je večkrat nagrajen režiser igranih in dokumentarnih filmov, poznamo ga po filmih, kot so Pod njenim oknom, Lahko noč, gospodična, Aleksandrinke, Dom, Jaz sem Frenk in drugi. Metod Pevec se je tokrat s kamero namenil za zidove slovenskega zapora na Dobu in je ob pomoči psihiatra Vladimirja Miloševića s skupino tamkajšnjih obsojencev leto in pol snemal terapevtski proces psihodrame. Iz posnetega je nastal film Ko pridem ven, ki gledalcem ponuja redek vpogled v notranje življenje obsojencev in premišljuje o izvorih kriminalnih dejanj, pa tudi o ustrezni rehabilitaciji, ki bi morala spremljati kazni. Z režiserjem se je ob ljubljanski premieri filma, ki je jeseni na Festivalu slovenskega filma v Portorožu prejel nagrado občinstva, pogovarjala Petra Meterc.
V Ljubljani delujoči oktet Deseti brat letos praznuje že 45 let obstoja. Ob tej priložnosti člani zasedbe pripravljajo slavnostni koncert. Ta bo v petek, 17. aprila 2026, v Narodni galeriji v Ljubljani. V današnji smo ob starejših posnetkih prepletli pogovor s kar tremi člani zasedbe – vabljeni k poslušanju in obisku koncerta.
V Ljubljani delujoči oktet Deseti brat letos praznuje že 45 let obstoja. Ob tej priložnosti člani zasedbe pripravljajo slavnostni koncert. Ta bo v petek, 17. aprila 2026, v Narodni galeriji v Ljubljani. V današnji smo ob starejših posnetkih prepletli pogovor s kar tremi člani zasedbe – vabljeni k poslušanju in obisku koncerta.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Nenaslovljena pesem Kristine Hočevar se začne s povedjo »pride fantek, punčka odideš.« in se vzpostavlja kot igrivo preigravanje različnih kombinacij prihajanja oziroma odhajanja fantkov in punčk. Čeprav lahko za površnega bralca deluje kot duhovita jezikovna igra, je veliko več kot to: lucidno namreč ubeseduje fluidnost posameznikove identitete. Pesem smo izbrali iz avtoričine knjige Na zobeh aluminij, na ustnicah kreda, za katero je prejela Jenkovo nagrado. Interpret Žan Brelih Hatunić, režiser Marko Rengeo, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Tina Kozin. Leto nastanka: 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Brada, Bacha in Salierija v prvem, Mendelssohna v drugem ter Thomasa, Duarta, Čajkovskega, Asencia, Stamitza in Beethovna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Brada, Bacha in Salierija v prvem, Mendelssohna v drugem ter Thomasa, Duarta, Čajkovskega, Asencia, Stamitza in Beethovna v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.
Oddajo namenjamo skladatelju, dirigentu, aranžerju, pianistu, vokalistu Miku Westbrooku, ki letos praznuje devetdeseti rojstni dan. Na njegovo ustvarjanje so najbolj vplivali skladatelja Kurt Weill in Duke Ellington ter pesnik William Blake. Med zgodnjimi sodelavci so bili John Surman, Mike Osborne in Harry Miller. Njegove zasedbe so štele od deset pa vse do trideset glasbenikov. Westbrook je veliko pisal tudi za gledališče in soustvarjal kabaretske predstave. Njegova najbolj tesna sodelavka je pevka in njegova soproga Kate Westbrook. Že od nekdaj mu je bila izziv poezija.
V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapleti, med drugim vse hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Za Literarni nokturno (cikel Na valovih humorja) smo izbrali enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Roman je prevedel Aleš Berger. Interpretira dramski igralec Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh (urednica ponovitve Tesa Drev), produkcija 2020.
V romanu Molloy Samuela Becketta, ki je izšel leta 1951, napisal pa ga je tri leta prej, sta popisani dve iskanji oziroma dve poti. Na njih popotnika propadeta, pozneje pa ju v zapiskih obnavljata, ker tako zahtevajo od njiju. Prvi je naslovni Molloy, ki nekega dne sklene, da bo obiskal svojo mater, drugi Jacques Moran, nekakšen detektiv ali skrivni agent, ki mu naročijo, naj poišče Molloya. Moranu, ki je sicer izsledil že lepo število ljudi, gre tokrat vse narobe, Molloyu pa dosego cilja prav tako preprečijo različni zapleti, med drugim vse hujša izčrpanost in preprosto to, da pozabi na vzrok svoje poti. Za Literarni nokturno (cikel Na valovih humorja) smo izbrali enega izmed humornih odlomkov Beckettovega romana, iz katerega je razvidno, kaj lahko človeka, kot je Molloy, oddalji od zadanega cilja. Roman je prevedel Aleš Berger. Interpretira dramski igralec Saša Tabaković, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Vladimir Jovanović, režija Alen Jelen, urednik oddaje Matej Juh (urednica ponovitve Tesa Drev), produkcija 2020.
Jutri se bo s podelitvijo nagrad v Prešernovem gledališču Kranj končal 56. Teden slovenske drame, danes pa so na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov, razpravljali o tem, koliko uprizorjenih dramskih besedil napišejo ženske. V zbirki Veliki slovenski epi v stripu, ki jo izdaja zavod Škrateljc, je izšel strip Krst pri Savici avtorjev Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča. Z njim želijo nagovoriti mlade bralce. Ukrajinski režiser Sergej Loznica film uporablja tudi kot sredstvo družbenega boja. Avtor filmov, kot sta Donbas in Krotko dekle, se zdaj v slovenskih kinematografih predstavlja z zgodovinsko dramo Dva tožilca. Na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu se bo za zlato palmo za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 21 filmov. Med režiserji, ki so se uvrstili v izbor, so tako zmagovalci preteklih izdaj kot novinci. 79. festival na francoski rivieri bo potekal od 12. do 23. maja.
Jutri se bo s podelitvijo nagrad v Prešernovem gledališču Kranj končal 56. Teden slovenske drame, danes pa so na okrogli mizi, ki jo je pripravilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov, razpravljali o tem, koliko uprizorjenih dramskih besedil napišejo ženske. V zbirki Veliki slovenski epi v stripu, ki jo izdaja zavod Škrateljc, je izšel strip Krst pri Savici avtorjev Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča. Z njim želijo nagovoriti mlade bralce. Ukrajinski režiser Sergej Loznica film uporablja tudi kot sredstvo družbenega boja. Avtor filmov, kot sta Donbas in Krotko dekle, se zdaj v slovenskih kinematografih predstavlja z zgodovinsko dramo Dva tožilca. Na letošnjem filmskem festivalu v Cannesu se bo za zlato palmo za najboljši film v glavnem tekmovalnem programu potegovalo 21 filmov. Med režiserji, ki so se uvrstili v izbor, so tako zmagovalci preteklih izdaj kot novinci. 79. festival na francoski rivieri bo potekal od 12. do 23. maja.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Zaročenka sanja Torbjørna Dyruda, Štirje spevi za dvojni zbor, op. 141 Roberta Schumanna, Lep poljub Louisa Andriessena in Štiri pesmi o ljubezni Svena-Davida Sandströma.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Kriste Audere. Posnetek je nastal februarja letos v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujela dela, ki opevajo ljubezen: Zaročenka sanja Torbjørna Dyruda, Štirje spevi za dvojni zbor, op. 141 Roberta Schumanna, Lep poljub Louisa Andriessena in Štiri pesmi o ljubezni Svena-Davida Sandströma.
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Simfonični orkester Akademije za glasbo Dirigent: asist. Iztok Kocen Neža Tovšak, klavir Eva Ostanek: Strmina (prva izvedba) Sergej Prokofjev: Koncert za klavir in orkester št. 1 v Des-duru, op. 10 Peter Iljič Čajkovski: Simfonija št. 5 v e-molu, op. 64 https://www.ag.uni-lj.si/dogodki/1574/simfonicni-orkester-akademije-za-glasbo-ul-8
Za začetek: britanski trio Cream, nato pa ameriški basist in pevec Nathan East ter kitarist in skladatelj John Scofield. In še skandinavski band Rymden za konec oddaje.
Za začetek: britanski trio Cream, nato pa ameriški basist in pevec Nathan East ter kitarist in skladatelj John Scofield. In še skandinavski band Rymden za konec oddaje.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Upodobitve mitov, povezanih z ustanovitvijo Rima, so imele v rimskem svetu pomembno simbolno in propagandno vlogo. Med njimi posebej izstopa motiv volkulje z dvojčkoma, Romulom in Remom, znan kot Lupa Romana. Ta podoba iz javnega in zasebnega prostora, ki se je sčasoma razširila v različne umetniške zvrsti, je predstavljala sam Rim, danes pa je najbolj znana in razširjena njena bronasta različica poznejšega izvora. V času rimskega cesarstva je motiv dobil še dodatne pomene, povezane z dinastično ideologijo in zlato dobo, predvsem v obdobju Avgusta. Pogosto je bil umeščen tudi v vojaški kontekst, kjer je poudarjal moč Rima, včasih v povezavi z bogom Marsom. Motiv volkulje je bil zelo razširjen tudi v provincah, zlasti v Noriku in Panoniji, kjer se pogosto pojavlja na nagrobnih spomenikih kot izraz želje po nesmrtnosti pokojnika. Prisotnost motiva v donavskih provincah kaže na močno ideološko in kulturno povezanost z Rimom. Poleg tega motiva se redkeje pojavljajo tudi drugi ustanovitveni miti, kot je prihod Eneja iz Troje. Čeprav so se ikonografske podrobnosti nekoliko prilagajale lokalnim razmeram, je njihov osnovni pomen ostajal enak: poudarjanje rimskega izvora, identitete in večnosti. S poskusi oživitve antičnih motivov in vzorcev se je v preteklosti znova pojavila večja uporaba tega motiva; pozneje je bil zlorabljen tudi v politične namene, dandanes pa je del sodobne kulture.
Upodobitve mitov, povezanih z ustanovitvijo Rima, so imele v rimskem svetu pomembno simbolno in propagandno vlogo. Med njimi posebej izstopa motiv volkulje z dvojčkoma, Romulom in Remom, znan kot Lupa Romana. Ta podoba iz javnega in zasebnega prostora, ki se je sčasoma razširila v različne umetniške zvrsti, je predstavljala sam Rim, danes pa je najbolj znana in razširjena njena bronasta različica poznejšega izvora. V času rimskega cesarstva je motiv dobil še dodatne pomene, povezane z dinastično ideologijo in zlato dobo, predvsem v obdobju Avgusta. Pogosto je bil umeščen tudi v vojaški kontekst, kjer je poudarjal moč Rima, včasih v povezavi z bogom Marsom. Motiv volkulje je bil zelo razširjen tudi v provincah, zlasti v Noriku in Panoniji, kjer se pogosto pojavlja na nagrobnih spomenikih kot izraz želje po nesmrtnosti pokojnika. Prisotnost motiva v donavskih provincah kaže na močno ideološko in kulturno povezanost z Rimom. Poleg tega motiva se redkeje pojavljajo tudi drugi ustanovitveni miti, kot je prihod Eneja iz Troje. Čeprav so se ikonografske podrobnosti nekoliko prilagajale lokalnim razmeram, je njihov osnovni pomen ostajal enak: poudarjanje rimskega izvora, identitete in večnosti. S poskusi oživitve antičnih motivov in vzorcev se je v preteklosti znova pojavila večja uporaba tega motiva; pozneje je bil zlorabljen tudi v politične namene, dandanes pa je del sodobne kulture.
Pogovor o branju v koprski Pretorski plači je tokrat povezal tri pesnike, ki so pred kratkim izdali vsak svojo pesniško zbirko. Vanja Pegan je izdal Sekstet, Marko Matičetov V notranjosti so pokrajine, Martin Mikolič pa prvenc G.JN. Predstavili smo tudi novi strip Krst pri Savici avtorja Boštjana Gorenca-Pižame in nekaj nadarjenih mladih primorskih glasbenikov, zlatih nagrajencev tekmovanja Temsig, ki smo jih gostili v studiu Hendrix.
Pogovor o branju v koprski Pretorski plači je tokrat povezal tri pesnike, ki so pred kratkim izdali vsak svojo pesniško zbirko. Vanja Pegan je izdal Sekstet, Marko Matičetov V notranjosti so pokrajine, Martin Mikolič pa prvenc G.JN. Predstavili smo tudi novi strip Krst pri Savici avtorja Boštjana Gorenca-Pižame in nekaj nadarjenih mladih primorskih glasbenikov, zlatih nagrajencev tekmovanja Temsig, ki smo jih gostili v studiu Hendrix.
V ospredju bo tokrat godalni kvartet Vertavo, ki ga je priznani britanski tedenski časopis The Sunday Times pohvalil zaradi strasti in jasnosti, intelekta in čustev, ki jih izraža pri muziciranju. Zasedba, ki je pred dvema letoma praznovala svojo 40-letnico delovanja, bo koncert začela s »Stavkom za godalni kvartet v c-molu, D. 703« Franza Schuberta. V nadaljevanju pa se bosta zasedbi pridružila še pianist Paul Lewis in kontrabasist Tim Gibbs, in sicer v »Koncertu za klavir št. 1« Ludwiga van Beethovna. Seveda ne bomo slišali izvirne različice, pač pa priredbo iz leta 1881, ki jo je pripravil Vinzenz Lachner.
V ospredju bo tokrat godalni kvartet Vertavo, ki ga je priznani britanski tedenski časopis The Sunday Times pohvalil zaradi strasti in jasnosti, intelekta in čustev, ki jih izraža pri muziciranju. Zasedba, ki je pred dvema letoma praznovala svojo 40-letnico delovanja, bo koncert začela s »Stavkom za godalni kvartet v c-molu, D. 703« Franza Schuberta. V nadaljevanju pa se bosta zasedbi pridružila še pianist Paul Lewis in kontrabasist Tim Gibbs, in sicer v »Koncertu za klavir št. 1« Ludwiga van Beethovna. Seveda ne bomo slišali izvirne različice, pač pa priredbo iz leta 1881, ki jo je pripravil Vinzenz Lachner.
»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.
»Krst pri Savici Franceta Prešerna je eno največkrat razlaganih, predelanih in branih besedil v slovenski književnosti. Lahko bi celo rekli, da je poleg Cankarjevih Hlapcev eno ključnih besedil za (samo)razumevanje Slovencev...« Tako med drugim Aljoša Harlamov v spremni besedi k stripu Krst pri Savici, ki je v besedni interpretaciji Boštjana Gorenca - Pižame in ilustratorja Jake Vukotiča, izšel v zbirki Veliki slovenski epi pri zavodu Škrateljc. V Dolenjskem muzeju nocoj odpirajo razstavo, na kateri bodo predstavili arheološko gradivo Knežje gomile 66, ki je bilo izkopano leta 2018 na Kapiteljski njivi v Novem mestu in pred kratkim restavrirano. Abonma Tutti Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani ponuja enega glavnih koncertov tekoče sezone. Ogledali smo si tudi premiero lutkovne uprizoritve za najmlajše O izgubljenem osličku v Lutkovnem gledališču Ljubljana.