Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
V Narodni galeriji in Narodnem muzeju Slovenije se počasi končuje velika razstava Barok na Slovenskem, med katero so potekali tudi baročni koncerti. Na enem od njih je med drugim zazvenel muzejski primerek baročne kljunaste flavte iz slonovine, ki ga kot edinega na svetu hrani Narodni muzej Slovenije, nanj pa je igrala Mateja Bajt. Poleg te flavte bomo spoznali še teorbo slovenskega izdelovalca Iva Magherinija iz Hrastovelj. V Gradcu pa smo na Konservatoriju Johanna Josepha Fuxa posneli Tanjo Vogrin, ki na konservatoriju in visoki šoli za glasbo poučuje baročno petje, sicer pa nastopa z različnimi komornimi zasedbami in je ena od redkih interpretk, ki se kot mezzosopranistka spremlja na baročni harfi. Scenaristka in urednica oddaje je Darja Korez Korenčan.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Jurij Paljk (1957) je slovenski pesnik, pisatelj in časnikar po rodu iz Vipavske doline, vendar živi v Furlaniji in je dolgo delal v Gorici kot odgovorni urednik tednika Novi glas. Objavil je štiri pesniške zbirke, med njimi je tudi antologijska zbirka pesmi v slovenščini in italijanščini, sicer najdemo prevode tudi v furlanščino, češčino in angleščino. Piše tudi kratko prozo; knjigi Očetovstvo malo drugače in O kruhu in naših stvareh sta zelo priljubljeni pri bralcih. Leta 2014 je prejel literarno nagrado vstajenje za knjigo Kaj sploh počnem tukaj?, naslednje leto so ga v Italiji imenovali za viteza Republike, saj je izjemno dejaven med Slovenci v Italiji. Pesmi v oddaji so iz Paljkove druge zbirke Nemir iz leta 1994 in izražajo pesnikovo doživljanje sveta, sebe in drugega v njem na zelo izviren in za pesnikovo osebnost značilen način. Igralec Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Urban Gruden, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija 2025.
Na Slovenskem knjižnem sejmu so danes med drugim premierno predstavili najnovejšo kriminalko Tadeja Goloba, že sedmega dela sage o Tarasu Birsi, Brezno. Gledališče ŠKUC je na odru Pionirskega teatra premierno uprizorilo monodramo Nemško življenje. V dvorani Union v Mariboru je sinoči akordeonist Marko Hatlak z gosti izvedel Bachove korale in instrumentale. V Loškem muzeju je na ogled razstava Za demokratizacijo umetnosti – ponovno. Radikalne umetniške prakse v Jugoslaviji (1960–1990).
Na Slovenskem knjižnem sejmu so danes med drugim premierno predstavili najnovejšo kriminalko Tadeja Goloba, že sedmega dela sage o Tarasu Birsi, Brezno. Gledališče ŠKUC je na odru Pionirskega teatra premierno uprizorilo monodramo Nemško življenje. V dvorani Union v Mariboru je sinoči akordeonist Marko Hatlak z gosti izvedel Bachove korale in instrumentale. V Loškem muzeju je na ogled razstava Za demokratizacijo umetnosti – ponovno. Radikalne umetniške prakse v Jugoslaviji (1960–1990).
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
Poljski pesnik in dramatik Adam Mickiewicz se je rodil 24. decembra 1798 in umrl 26. novembra 1855. Velja za najpomembnejšega pesnika poljske romantike. Najbolj znan je po poetični drami Praznik mrtvih in nacionalni epski pesnitvi Gospod Tadej. Literarni večer o Mickiewiczu je leta 1983 v okviru cikla K sinjemu cvetu romantike pripravila prevajalka Rozka Štefan ter vanj vključila prevode Dušana Ludvika in svoje lastne prevode Mickiewiczevih verzov. Interpreti Boris Kralj, Boris Juh, Slavko Cerjak, bralka Nadja Jarc, glasbena oprema Peter Čare, ton in montaža Metka Rojc, režija Aleš Jan. Posneto leta 1983. Redakcija Ciril Stani in Staša Grahek.
Festival Sonc od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja Tanja Sonc. 9. festival Sonc v Radečah je letos obsegal dva koncerta komorne in vokalne glasbe.
Festival Sonc od ustanovitve leta 2016 vodi violinistka in umetniška vodja Tanja Sonc. 9. festival Sonc v Radečah je letos obsegal dva koncerta komorne in vokalne glasbe.
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Zvočna podoba se oddaljuje od klasične filmske lirike in ustvarja svet, nasičen z napetostjo, tesnobo in občutkom izgubljenega raja. Glasba Hansa Zimmerja se zdi skoraj asketska – brez razkošnih melodij, pretežno zadržana in grajena iz hladnih sintetizatorjev, temnih orkestralnih barv in komaj zaznavnih vokalnih struktur. Zvočni svet Raja ni prijeten, temveč hipnotičen in neizprosen, kot bi poslušal notranji utrip zapuščenega otoka, kjer se dogaja drama.
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta, ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Posnetek prvega dela otvoritvenega koncerta festivala Prečkanja - Sconfinamenti, recital pianista Filippa Gorinija. Ideja o ustanovitvi festivala se je pred dvema letoma porodila pianistu Alexandru Gadjievu, katerega umetniška pot se je v mladosti izrisovala med Gorico in Novo Gorico. Kot umetniški vodja festivala, je v skrbno izbrane objekte tega okolja povabil izjemno nadarjene in mednarodno uveljavljene mlade glasbenike v svetu klasične glasbe, ki jih imenujejo »zvezdniki v nastajanju«. Letošnji festival je potekal v organizaciji Imaga Sloveniae – Podobe Slovenije ter Glasbene matice Furlanije Julijske krajine, bil pa je tudi del dogajanja Evropske prestolnice kulture GO!2025. Potekal je med 23. junijem in 6. julijem. Pianist Filippo Gorini je občinstvo povabil v svojstveno glasbeno potovanje. V enem zamahu je izvedel cikel treh obsežnih sonat za klavir Franza Schuberta, ki tvorijo enega najbolj samoniklih, globoko izraznih vrhov pianistične literature. Skladatelj jih je ustvaril v zadnjem poletju svojega življenja, leta 1828, star komaj 31 let. Tolikšna enovitost in kompleksnost koncertnega programa je velika redkost, na Goriškem se je zgodila prvič. Komaj 29-letni pianist je povezal občinstvo in svojo virtuoznost v duhovno globino Schubertovih poslednjih glasbenih premišljevanj ter ustvaril večer nadzemske občečloveške kontemplacije. Pred koncertom pa je Filippo Gorini za poslušalke in poslušalce Radia Koper razgrnil svoja razmišljanja o glasbi, o Schubertovih sonatah in tudi o lepotah Goriške. Ta oddaja prinaša posnetek Gorinijeve izvedbe prve od treh zadnjih klavirskih sonat Franza Schuberta. Nadaljevanje koncertnega recitala z izvedbo preostalih dveh sonat sledi v prihodnji oddaji. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025. Spored prvega dela: Franz Schubert: Sonata št. 19 v c-molu, D. 958
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, toda tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, toda tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
V upodabljajoči umetnosti obdobja romantike z njenim prizadevanjem za ponotranjenost in iskanjem skrivnostnih moči narave prevladujeta dva vodna motiva. Prvi je pokrajina s pogledom na morje, jezero, potok ali slap, vera v oživljeno naravo pa vodi k motivom morskih deklic, nimf, siren in povodnih mož. Take motive so uporabljali tudi skladatelji, Schumann v baladi o vili Lorelaj in v samospevu Sanjavo jezero, Schubert s potokom, ki prežema cikel Lepa mlinarica, in Mendelssohn v uverturi Lepa Meluzina. Ta tematika je nekaj časa močno prevzemala tudi danskega skladatelja Nielsa Wilhelma Gadeja. Njegov sodobnik Moritz Hauptmann je v pismu znanemu violinistu Louisu Spohru zapisal: »Ne verjamem, da bo Gade kdaj našel pot iz svojega morskega ozračja; še v nobeni njegovi skladbi nisem našel drugačnih poudarkov. Vse njegove partiture preletavajo galebi.«
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
V tokratni oddaji predstavljamo tržaško prevajalko Dario Betocchi. V italijanščino je prenesla številna ključna dela slovenskih avtorjev, med njimi Šalamuna, Jesiha, Kosovela, Jančarja. V Kopru jo je gostil koprski kulturni klub. Zaključni koncert desetega mednarodnega tekmovanja klasičnega saksofona SAXGO25 bodo jutri v novogoriškem Kulturnem domu oblikovali štirje finalisti v spremljavi godal Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Ogledali smo si predstavo U!-BU? režiserja in lutkarja Matije Solceta, ki so jo v Cankarjevem domu v Ljubljani premierno uprizorili pred tednom dni. Solcetova interpretacija Jarryjevega Kralja Ubuja deluje kot odrsko ogledalo pohlepa, hlepenja po moči, brezsramne oholosti današnjih svetovnih voditeljev. In v tem divjem, kabarejsko razigranem spektaklu ima posebno mesto tudi ena najbolj znamenitih besed iz izvirnika: merdre. V glasbeni ogrlici Armanda Šturmana smo se poklonili tudi nedavno preminuli ikoni italijanske pop glasbe Ornelli Vanoni.
24.januarja 2024 je v Dvorani Tria Lorenz na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Luce Ferrinija nastopila klarinetistka Diana Marković. Glasbenica je doma z Reke, na akademiji pa sta njena profesorja Jože Kotar in David Gregorc. V njeni interpretaciji bomo slišali Sonato za klarinet in klavir, op. 129 Charlesa Villiersa Stanforda in Tri skladbe za klarinet solo Igorja Stravinskega.
24.januarja 2024 je v Dvorani Tria Lorenz na ljubljanski Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera, na katerem je ob klavirski spremljavi Luce Ferrinija nastopila klarinetistka Diana Marković. Glasbenica je doma z Reke, na akademiji pa sta njena profesorja Jože Kotar in David Gregorc. V njeni interpretaciji bomo slišali Sonato za klarinet in klavir, op. 129 Charlesa Villiersa Stanforda in Tri skladbe za klarinet solo Igorja Stravinskega.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega si bo danes mogoče ogledati predstavo Zmaj ruskega avtorja Jevgenija Švarca, člana ruskih avantgard in kritika Sovjetske zveze. Soavtorici adaptacije sta makedonska režiserka Nela Vitošević in dramaturginja Nina Kuclar Stiković. Glavno vlogo, vlogo Zmaja, bo odigral Sebastian Cavazza. ŠKUC gledališče v sodelovanju s koproducentoma, Pionirskim domom in Zavodom Kolaž, nocoj pripravlja premiero monodrame Nemško življenje britanskega dramatika Christopherja Jamesa Hamptona. V monodrami, ki temelji na pogovoru ene najdlje živečih prič iz notranjega kroga nacističnega propagandnega ministrstva in Goebbelsove tajnice Brunhilde Pomsel, nastopa dramska igralka Marijana Brecelj. V Mariboru bo drevi premiera sodobnega umetniškega projekta Data vrt umetnice Karmine Šilec. Zvočno vizualna predstava nagovarja obiskovalce k razmisleku o povezanosti narave, rastlin in človeka v sodobni družbi ter o vlogi znanosti in tehnologije za naše življenje. Ljubljanska Akademija za glasbo danes in jutri gosti mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja, katerega namen je osvetliti učinke glasbe na zdravje in blagostanje posameznika in družbe z vidika različnih znanstvenih disciplin in v različnih socialnih okoljih.
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
Piranski dnevi arhitekture so mednarodna konferenca z eno najdaljših tradicij na svetu. V očarljivem piranskem teatru Tartini so se odvijali konec novembra vse od leta 1983. Le leta 2019 so jih zaradi nepredvidljivega poplavljanja morja preselili v portoroški Avditorij. Prvi predsednik in idejni vodja je bil arhitekt Vojteh Ravnikar, danes pa novi organizacijski odbor vodi arhitektka Maja Ivanič.
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
"Moj novi glasbeni otrok začenja rasti ..." je Čajkovski zapisal v pismu Nadeždi von Meck oktobra 1879, "in malo po malo se oblikuje njegov značaj. Pišem z velikim navdušenjem, a premišljeno in previdno, ne pa z mrzlično naglico, ki vedno škoduje mojim delom." Novembra je Čajkovski obvestil založnika Petra Jurgensona: "Začel sem delati skice za prvi stavek drugega klavirskega koncerta. Ubogi moj Jurgenson! Kljub temu ne bo nared pred pomladjo."
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
Petra Meterc se je pogovarjala s Petro Seliškar, režiserko, scenaristko in producentko, avtorico večkrat nagrajenega filma Gora se ne bo premaknila. Petra Seliškar je v gorah Severne Makedonije preživela pet poletij; nastala sta dva filma Gora se ne bo premaknila in Poletne počitnice, ki je namenjen mladim. Ton in montaža Tobert Markoč.
Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani.
Zbor in Filharmonija Brno sta gostovala v Mariboru in Ljubljani.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
Rodion Ščedrin je gojil veliko strast do uglasbljanja največjih mojstrovin ruske književnosti 19. stoletja in ena dolgoletnih tovrstnih strasti je bila namenjena prav Tolstojevi Ani Karenini. Ta danes že ikonična ljubezenska zgodba je Ščedrina zaposlovala že sredi šestdesetih let, ko ga je veliki sovjetski filmski režiser Aleksander Zarhij vključil v danes že legendarni projekt ekranizacije še druge velike Tolstojeve mojstrovine, ki je leta 1967 sledila Vojni in miru Sergeja Bondarčuka. Sovjetska zveza Brežnjeva pri obeh projektih ni varčevala s sredstvi in ustvarjalcem so bila omogočena v skorajda neomejeni količini. Ob tej priložnosti je tudi v glasbenem pogledu nastala že večina zvočnega gradiva, ki je pol desetletja pozneje doživelo preobrazbo, delno pa tudi razvoj v celovečerni balet v dveh dejanjih s prvo izvedbo nikjer drugje kot na odru Bolšoj teatra z Majo Plisecko v naslovni vlogi, obenem pa z njo tudi prvič kot v vlogi koreografinje celotne predstave.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Dramatičarka in pisateljica Tjaša Mislej se je najprej uveljavila kot avtorica dramskih besedil. V tridesetletnem obdobju, kar slovenski dijaki in dijakinje pišejo maturitetni esej, je bila kot avtorica dramskega besedila Naše skladišče(šele!) druga slovenska pisateljica, o katere delu so pisali esej. Toda Tjaša Mislèj ni le dobra dramatičarka, ampak tudi dobra pisateljica kratkih zgodb. To dokazuje njena prva zbirka z naslovom Ocean na steni, objavljena v zbirki Nova slovenska knjiga pri Mladinski knjigi. Objavljene zgodbe imajo kar nekaj skupnih imenovalcev. Vsaka zgodba ima naslov po glavni ženski junakinji (izjema je morda zgodba Ula; naslovna junakinja s strani opazuje mamo in očeta ter njun odnos, v ospredje pa stopi šele v zadnjih vrsticah); junakinje zgodb se morajo odločiti oziroma se odločijo za spremembo; predvsem pa pisateljica z izjemno pripovedno prepričljivostjo slika njihove usode, ko težki situaciji sledi še težja, do konca. Tudi konec zgodbe izpelje pisateljica zelo učinkovito: ne ponuja čira-čara nenadnega preobrata, ampak z odprtostjo konca samo še stopnjuje junakinjino stisko. Zato je pisateljici uspel veliki met: dosledno piše o ženskih usodah in njihovih stiskah, vendar ne črno-belo. Več o zbirki in še čem pove Tjaša Mislej v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa tudi kratek odlomek iz zgodbe Hana, zgodbe o mladi ženski, ki se odloči za splav. Nikar ne zamudite.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Belerofont (njegovo ime pomeni »Belerjev ubijalec«) je v grški mitologiji Glavkov sin in Sizifov vnuk ter junak zelo starega korintskega mita. Potem ko je ubil tiranskega korintskega kralja Belerja, je moral, čeprav je s svojim dejanjem mestu pravzaprav storil uslugo, zaradi svojega zločina v izgnanstvo. "Ubijalčevo" zgodbo je na operni oder postavil Josef Mysliveček.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Ameriški pesnik John Lawrence Ashbery (1927–2017), ki je objavil več kot 20 samostojnih pesniških zbirk, velja za najpomembnejšega predstavnika tako imenovane Newyorške pesniške šole. Ena izmed značilnosti njegove poezije je plastenje plasti, tako v tradicionalnih pesmih kot v bolj hermetično eksperimentalnih. Pesem iz njegove 14. zbirke Diagram porečja je poslovenil Jernej Županič. Interpretira Željko Hrs, zvok in montaža Urban Gruden, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Bobnar Brian Blade, kontrabasist Christian McBride in pianist Chick Corea so skupaj delovali od leta 2013 in izdali tri plošče.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Akademija za glasbo v Ljubljani je oktobra letos dobila novo dekanjo. To je dr. Karolina Šantl Zupan, ki je specialistični študij flavte zaključila na Akademiji za glasbo v Ljubljani, nato pa izobraževanje nadaljevala na Dunaju. Svojo profesionalno umetniško pot je začela v orkestru Slovenske filharmonije, delovala je tudi kot soloflavtistka v orkestru SNG-ja Opera in balet Ljubljana in bila članica različnih komornih ansamblov. Na Akademiji za glasbo v Ljubljani je bila več let predstojnica oddelka za pihala, trobila in tolkala. Sodeluje v mednarodnih žirijah in strokovnih komisijah, pa s tujimi izobraževalnimi ustanovami, med zadnjimi je bilo projektno sodelovanje z Univerzo v Melbournu. Na znanstvenem področju proučuje interakcijo med umetniškim in pedagoškim izobraževanjem bodočih učiteljev pihal. Z Darjo Korez Korenčan se bosta pogovarjali o viziji Akademije za glasbo, novostih in mednarodnem sodelovanju.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Cikel Pozno nemškega pesnika Gottfrieda Benna, prvič objavljen leta 1951, je značilen primer njegove povojne poezije, ki jo preveva resignirana melanholija, v marsičem pa zajema vse glavne elemente njegove poetike. Pesmi so jezikovna montaža najbolj površinske, otipljive vsakdanjosti in najbolj notranjega doživljanja; vzkliki in izjave v premem govoru so ostro sopostavljeni s hladnim zunanjim pogledom na stvarnost; mojstrske risbe jesenske pokrajine iz vsega nekaj besed ugasnejo v pragmatičnem hedonizmu večinskega človeka; boleče čisti in nemočni pogledi nazaj se izgubljajo v tistem, kar nedosegljivo in nedvoumno vabi od "tam čez", z nevidne druge strani življenja. Bennov pesniški jezik disparatne fragmente ene in iste resničnosti ohranja v njihovi razpršenosti in jih obenem tke v tkanino resničnosti. Strokovni izrazi, angleški citati, delirij mučnih spominov na skrivno razmerje in nežna refleksija izgubljene ljubezenske sreče, vse, kar prhuta skozi cikel v prostih ritmih, se na koncu ujame v čisto formo rimanih verzov. In to, s čimer se rimajo, je življenje. Je neznanka. Pesmi je izbral in prevedel Brane Senegačnik. Interpret Aleš Valič, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Tina Kozin. Produkcija 2025.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
Slovenska karitas in RTV Slovenija prirejata 35. tradicionalni dobrodelni koncert KLIC DOBROTE, ki bo v sredo, 26. novembra 2025, ob 20.00 v Dvorani Golovec v Celju. Koncert bodo prenašali TV Slovenija, Prvi program Radia Slovenija in Radio Ognjišče. Vodilna misel letošnjega dobrodelnega koncerta je »Na poti upanja«. To so poti ljubezni, solidarnosti in razumevanja, ki nas povezujejo. Posebno vlogo imajo prostovoljci in sodelavci Karitas, ki s svojim časom, energijo in prijaznostjo neizmerno prispevajo k temu. Prav zaradi njih lahko pomagamo s hrano, higienskimi pripomočki in plačilom nujnih položnic ter tudi s pogovorom prinašajo svetlobo v življenja tistih, ki so se znašli v stiski. Podajmo se na pot do src tistih v stiski. Skupaj lahko prinesemo toplino in upanje v domove slovenskih družin, ki potrebujejo našo pomoč. Prireditev vsako leto privabi v dvorano Golovec v Celju številne obiskovalce, ki pomagajo Karitas zbrati nujno potrebna sredstva za lajšanje stisk najrevnejših družin po vsej Sloveniji. Številni nastopajoči glasbeniki in pevci bodo tudi letos s svojim prostovoljnim nastopom nagovorili slovensko javnost. Na dobrodelnem koncertu bodo nastopili: skupina Diamanti, Alenka Godec, Alfi Nipič, Erosi, Jan Plestenjak, Monika Avsenik, Luka Sešek, Tine Lustek, Matej Šoklič, Nika Zorjan, Nina Strnad, Nuša Derenda, Raubarji in zbor OŠ Alojzija Šuštarja. Dobrodelni koncert bosta povezovala Bernarda Žarn in Jure Sešek, Kara Eva Kukovičič v studiu v Ljubljani, kjer nas čaka prav posebno glasbeno presenečenje. Scenarij: Mojca Kepic, režija: Aljaž Bastič. V letu 2024 se je med koncertom za družine v stiski zbralo 195.000 EUR. Z zbranimi sredstvi na koncertu, v spremljajočih akcijah Klica dobrote ter v drugih lokalnih akcijah materialno pomoč vsako leto prejme preko 20.000 družin po vsej Sloveniji. V času neposrednega televizijskega in radijskega prenosa koncerta se lahko s telefonskim darovanjem aktivno vključite v akcijo. Z vašo podporo bomo pomagali slovenskim družinam v stiski, ki potrebujejo našo pomoč. Koncert je tudi priložnost, da opozorimo na težke razmere številnih družin in iz srca zahvalimo vsem darovalcem za njihovo solidarnost skozi vse leto.
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
AriZONA nocoj pretežno informativna, z izvlečki okrogle mize o alternativni glasbi, ki je bila v soboto v Izoli. Sledil bo »update« Boštjana Petrnela iz Idrije, »exit« glasba pa za Egzija ...
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Tudi letos v neposrednem prenosu s Slovenskega knjižnega sejma spremljamo slovesno podelitev nagrade za najboljši literarni prvenec in nagrade Radojke Vrančič. Letos dogodek režira Klemen Markovčič, podelitvi nagrad pa sledi interpretacija odlomkov iz nagrajenih del ter pogovor z nagrajencema oz. nagrajenkama.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Danes je pomemben dan za Evropsko prestolnico kulture, ki se prihodnji petek, 5. decembra, uradno zaključuje. Ob novogoriški železniški postaji so slovesno odprli stalno razstavo Mesto na meji, s katero bo središče EPIC vendarle polno zaživelo kot sodobno interpretacijsko središče 20. stoletja ter prostor dialoga in raziskovanja skupne čezmejne zgodovine. Narečna podobe Istre bo na več dogodkih koprske Založbe in knjigarne Libris zaživela na Slovenskem knjižnem sejmu v Ljubljani. Med drugim bodo predstavili večjezično pesniško zbirko Loredane Bogliun Me paro santa madona/Moj oče mati božja v prevodu Marka Kravosa. V Moderni galeriji v Ljubljani smo si ogledali razstavo Festival (ne)hvaležnosti Walida Raada, enega navidnejših svetovnih sodobnih umetnikov. Čeprav njegova dela obravnavajo težke teme – vojno, politično nasilje in njune posledice, je tudi duhovit in iskriv. Iztok Novak Easy je v glasbeni ogrlici nanizal skladbe Percya Sledgea, enega najbolj prepoznavnih glasov južnjaškega soula in avtorja številnih uspešnic, ki bi na današnji dan dopolnil 85 let.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani se odvija 41. Slovenski knjižni sejem, ki je trenutno v polnem zamahu. Spomnimo, da letos poteka pod sloganom Branje je potovanje. Na več odrih se bo v sedmih dneh zvrstilo več kot 300 dogodkov, skupno pa se na njem predstavlja 114 založnikov. Današnje dogajanje spremljamo v živo, v oddaji pa se posvetimo tudi temi bralnih navadah.
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Lutke imajo na Slovenskem izjemno dediščino in dolgo tradicijo. Z dvema nacionalnima gledališčema, ljubljanskim in mariborskim, in dvema lutkovnima muzejema pa magični domicil za prve korake v svet gledališča. Z različnimi tehnologijami in uprizoritvenimi pristopi bogatijo otroštva in nas v odrasli dobi rade hudomušno opomnijo na kakšno našo napako. Seveda pa lutka ni le uprizoritveni, ampak pred prvim korakom v gledališče tudi vzgojni subjekt. Vzgojno-izobraževalna praksa namreč kaže, da otrok lažje sledi lutki. Z njo je posredovanje vsebin zanimivejše in učinkovitejše, lutka pa pomaga tudi pri razvoju otrokovih kognitivnih, socialnih in čustvenih sposobnosti. Spodbuja torej ustvarjalnost, odprtost in zvedavost v najširšem pomenu. V aktivni interakciji z njo ali v vlogi gledalca. Sogovornik – Edi Majaron, zaslužni profesor UL Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, november 2025
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Poslušajte orkestrske suite Uroša Kreka in Demetrija Žebreta ter Manuela de Falle in Clauda Debussyja. V Arsovih spominčicah poslušajte skladbe za različne orkestre slovenskih in tujih skladateljev s konca 19. in iz 20. stoletja, ki jih bodo predstavili priznani slovenski ansambli in orkestri. Predstavili bomo Malo suito za simfonični orkester Uroša Kreka, drugo suito Trirogeljnik Manuela de Falle, Suito za mali orkester Demetrija Žebreta in simfonično suito Pomlad Clauda Debussyja. Ponovitev oddaje poslušajte v četrtek, 27. novembra, ob 5.05.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Julija Potrč Šavli je uveljavljena književna prevajalka iz finščine in angleščine, v zadnjih letih pa jo vse bolj spoznavamo tudi prek njenih prevodov estonskega leposlovja. Je edina slovenska prevajalka leposlovja s tega govornega območja, v nekaj letih pa je slovenskim bralcem, tudi najmlajšim, omogočila branje priljubljenih vrhunskih sodobnih del estonske književnosti. Med njimi je tudi knjiga kratkih pripovedi Urmasa Vadija Duša ob cesti, za katero je Julija Potrč Šavli letos prejela Sovretovo nagrado. Prav ob tej knjigi smo z njo lani razmišljali o posebnostih estonskega jezika, o sodobni estonski književnosti ter, seveda, o Urmasu Vadiju in njegovem ustvarjanju. Ponovitev.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
Rodion Ščedrin se je rodil šestnajstega decembra leta 1932 v Moskvi v glasbeno družino. Oče je bil že uveljavljen zborovski skladatelj in profesor nauka o glasbi na Pevovodski šoli v prestolnici. Sama družina je izhajala iz Tulske gubernije in je bila do Rodionovega deda predana izrecno pravoslavnemu duhovništvu. Oziraje se na to izročilo, pomnoženo s časom, ki se ga rado označuje za dobo Stalinovih čistk, je Rodion preživel sorazmerno mirno otroštvo. Kmalu so zaznali njegovo posebno glasbeno nadarjenost tako za koncertnega pianista kot skladatelja.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
Ruska avantgardna pesnica Ana Ahmatova je med drugim znana po tem, da je v obdobju stalinističnega terorja prostovoljno ostala v Sovjetski zvezi, ker je hotela biti pričevalka zgodovinskega dogajanja v svoji domovini. Pesem z naslovom Prava nežnost je prevedel Drago Bajt. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
Ruska avantgardna pesnica Ana Ahmatova je med drugim znana po tem, da je v obdobju stalinističnega terorja prostovoljno ostala v Sovjetski zvezi, ker je hotela biti pričevalka zgodovinskega dogajanja v svoji domovini. Pesem z naslovom Prava nežnost je prevedel Drago Bajt. Interpretira dramska igralka Saša Mihelčič, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2016.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
V nedeljo, 23. novembra, smo praznovali državni praznik, dan Rudolfa Maistra, ki je 23. novembra leta 1918 razorožil nemško varnostno stražo ter prevzel vojaško oblast v Mariboru. Današnja Glasbena jutranjica je tako posvečena glasbenemu slikanju bitk, vojn, slavnih generalov ter opevanju vojaških zmagoslavij, pa tudi kontemplaciji vojnih tragedij.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.
Rolf Dieter Brinkmann (1940–1975), avtor pesmi, kratkih zgodb, romana in esejev, velja za predhodnika nemške tako imenovane pop literature. V šestdesetih letih prejšnjega stoletja je objavil devet pesniških knjig, v katerih se je ukvarjal tudi s fenomeni takratne popularne kulture in svojimi lastnimi subjektivnimi čutnimi izkušnjami. Vplivi na njegovo poezijo so izvirali iz takratne sočasne ameriške pesniške tradicije in pesnikov, kot so Frank O'Hara, Allen Ginsberg in Ted Berrigan. To pomeni, da je Brinkmann izhajal iz pogovornega jezika, fragmentarnosti čutnih zaznav, veliko pozornosti pa je v svojem pisanju namenjal naključnosti. Zato tematika njegovih del ni bila zavezana eksistenčnim vprašanjem, ki so konec šestdesetih in v začetku sedemdesetih let zaposlovala takrat vodilne nemške pesnike. Verjetno je tudi zato šele po smrti postal bolj znan in uveljavljen pesnik. Brinkmann je umrl pred natanko petdesetimi leti v starosti 35 let in pozneje postal kultna osebnost nemške književnosti. Njegove brezkompromisne, radikalne pesmi še naprej navdušujejo in navdihujejo tako bralce kot ustvarjalce. Predvajamo njegovi pesmi, ki sta izšli v njegovi knjigi izbranih pesmi z naslovom Mrtev skunk (LUD Šerpa, 2006). Prevajalki Urška P. Černe in Lučka Jenčič, interpretka Nadja Vidmar, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Sara Železnik, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2009.