Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
V oddaji Profil Tina Šrot na mednarodni dan plesa gosti priznanega igralca, režiserja in cenjenega plesnega kritika, Nika Goršiča. Pogovor je posvečen baletni in sodobni plesni umetnosti, njunemu položaju v slovenskem kulturnem prostoru, izzivih in obetih za prihodnost. Goršič poišče vzporednice z gledališčem, ki se mu posveča vse od študija na AGRFT, od začetka 60-ih let. Kot dolgoletni član Slovenskega mladinskega gledališča, ki letos praznuje 70-letnico delovanja, je nastopal pri nas in po svetu, kot igralec in režiser pa je še posebej cenjen v državah nekdanje Jugoslavije.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
Letos mineva sto let od smrti Rainerja Marie Rilkeja (1875–1926), enega najpomembnejših lirikov 20. stoletja v nemškem jeziku. Njegovo osrednje in najbolj znano delo so Devinske elegije. To je cikel desetih filozofskih pesmi, ki jih je Rilke pisal med letoma 1912 in 1922, v njih pa upesnjuje teme človeškega obstoja, lepote, trpljenja, ljubezni ter razmerja med življenjem in smrtjo. Elegije zaznamuje tudi liričen slog, ki združuje abstraktno mišljenje z živimi podobami. Ob omenjeni obletnici pesnikove smrti objavljamo njegovo Prvo elegijo. Prevajalec Kajetan Kovič, interpret Ivan Rupnik, režiser Jože Valentič, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednika oddaje Marko Golja in Gregor Podlogar, leto nastanka 2007.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.
V Dolenjskem muzeju v Novem mestu je na ogled občasna razstava Knežja gomila 66. Danes obeležujemo mednarodni dan plesa. V Strozzijevi palači v Firencah razstavljajo dela Marka Rothka. Pri Mladinski knjigi je izšel prevod zadnje pesniške zbirke Mary Oliver Sreča.
V oddaji AriZONA , ki bo na sporedu na predvečer 75-letnice rojstva Marka Breclja, bomo spoznali zasedbo Palma Fiasko orchestra, skoraj deset člansko skupino iz Züricha, katere šofer je Andrej Špendov. Zdomskega Slovenca, ki vse življenje živi v Švici, učitelja, prostovoljca, amaterskega glasbenika, pisatelja in še marsikaj drugega, je spoštovano poslušalstvo RA KP že imelo priložnost spoznati. Takrat, v tistem zgodnje-jesenskem večeru je padla obljuba iz katere bo nocojšnja AriZONA iztržila dolg, v obliki celournega nastopa. Ob 20h torej, tudi v spletnem prenosu, Palma Fiasko orchester!
V oddaji AriZONA , ki bo na sporedu na predvečer 75-letnice rojstva Marka Breclja, bomo spoznali zasedbo Palma Fiasko orchestra, skoraj deset člansko skupino iz Züricha, katere šofer je Andrej Špendov. Zdomskega Slovenca, ki vse življenje živi v Švici, učitelja, prostovoljca, amaterskega glasbenika, pisatelja in še marsikaj drugega, je spoštovano poslušalstvo RA KP že imelo priložnost spoznati. Takrat, v tistem zgodnje-jesenskem večeru je padla obljuba iz katere bo nocojšnja AriZONA iztržila dolg, v obliki celournega nastopa. Ob 20h torej, tudi v spletnem prenosu, Palma Fiasko orchester!
V zadnji oddaji iz cikla Zgodbe kabareta se bomo ustavili na koncu dvajsetega stoletja in prisluhnili sodobnemu nemškemu kabaretu, kako si privošči utvare kapitalizma, pod katerega bliščem se skrivajo stari strahovi, hlapci pa se pod njegovim jarmom tolažijo s švicarskim sirom in najboljšim konjakom.
V zadnji oddaji iz cikla Zgodbe kabareta se bomo ustavili na koncu dvajsetega stoletja in prisluhnili sodobnemu nemškemu kabaretu, kako si privošči utvare kapitalizma, pod katerega bliščem se skrivajo stari strahovi, hlapci pa se pod njegovim jarmom tolažijo s švicarskim sirom in najboljšim konjakom.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno zgradbo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V oddaji bomo govorili o novi monografiji o Edvardu Kardelju, ki bo izšla maja. Nato se odpravimo na Devinski grad, kjer je na ogled nova stalna razstava skulptur Devina in okolice, ustvarjenih z lego kockami. Ne le razstavo temveč tudi zgodbe iz zgodovine gradu nam predstavlja njegov lastnik, knez Dimitri von Thurn und Taxis. Na koncu pa še povabilo k poslušanju radijske oddaje AriZona, posvečene spominu na Marka Breclja ob 75. obletnici njegovega rojstva.
V oddaji bomo govorili o novi monografiji o Edvardu Kardelju, ki bo izšla maja. Nato se odpravimo na Devinski grad, kjer je na ogled nova stalna razstava skulptur Devina in okolice, ustvarjenih z lego kockami. Ne le razstavo temveč tudi zgodbe iz zgodovine gradu nam predstavlja njegov lastnik, knez Dimitri von Thurn und Taxis. Na koncu pa še povabilo k poslušanju radijske oddaje AriZona, posvečene spominu na Marka Breclja ob 75. obletnici njegovega rojstva.
Umetniška dela, ki imajo trajno vrednost, vsebujejo v preglednem oblikovnem okviru tudi vsebino in znotraj nje sporočilo. Simfonija št. 5 v dmolu Dmitrija Šostakoviča je nastajala v času, kije celo v umetniških delih iskal spotikljivost (za režim) nevarnih razsežnosti. Šostakovičeva opera »Lady Mackbeth iz mcenskega okraja«, ki jo poznamo tudi po naslovu »Katarina Izmajlova« je v Sovjetski zvezi izzvala krivične kritiške napade. Na te napade je kot skesanec odgovoril skladatelj sam. Ustvaril je po slogu bolj dopadljivo (konservativno) glasbo, po izrazu pa izjemno močno, pokončno. Nastala je Peta simfonija v d-molu, ki je ob krstni izvedbi z orkestrom Leningrajske filharmonije in pod vodstvom dirigenta Jevgenija Mravinskega doživela ovacije, po drugi svetovni vojni pa tudi nikoli več omajano mednarodno priznanje.
Umetniška dela, ki imajo trajno vrednost, vsebujejo v preglednem oblikovnem okviru tudi vsebino in znotraj nje sporočilo. Simfonija št. 5 v dmolu Dmitrija Šostakoviča je nastajala v času, kije celo v umetniških delih iskal spotikljivost (za režim) nevarnih razsežnosti. Šostakovičeva opera »Lady Mackbeth iz mcenskega okraja«, ki jo poznamo tudi po naslovu »Katarina Izmajlova« je v Sovjetski zvezi izzvala krivične kritiške napade. Na te napade je kot skesanec odgovoril skladatelj sam. Ustvaril je po slogu bolj dopadljivo (konservativno) glasbo, po izrazu pa izjemno močno, pokončno. Nastala je Peta simfonija v d-molu, ki je ob krstni izvedbi z orkestrom Leningrajske filharmonije in pod vodstvom dirigenta Jevgenija Mravinskega doživela ovacije, po drugi svetovni vojni pa tudi nikoli več omajano mednarodno priznanje.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
Od skladateljeve smrti letos mineva 90 let. Njegovi samospevi ne spadajo med osrednja dela njegovega opusa; skladatelj je širši javnosti namreč mnogo bolj znan po svojih orkestralnih umetninah, intimnejši izraz v njegovih delih za glas in klavir pa razkriva drugačno, bolj subtilno stran njegove umetniške osebnosti. V njegovih samospevih se prepletajo vplivi pozne romantike, impresionizma in italijanske melodične tradicije; posebno mesto ima tudi besedilo, ki ga Respighi obravnava z izjemnim občutkom za barvo in izraz. Ne gre torej le za glasbene miniature, temveč za poglobljene glasbene refleksije poezije.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
“Ples ni zgolj abstrakcija življenja; je življenje samo. Je prefinjen mehanizem narave in civilizacije, združen v eno – zakladnica orodij, ki omogočajo, zdravijo in izumljajo,” je v poslanici ob mednarodnem dnevu plesa 2026 zapisala koreografinja, Prešernova nagrajenka Mateja Bučar. Poleg plesnega dogajanja bomo osvetlili še nove izdaje Cankarjeve založbe; dva potopisa v zbirki S poti in roman Domneve o Jakobu Uweja Johnsona, ki je izšel v zbirki Moderni klasiki.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
Izrazite družbene negotovosti in podnebne spremembe so povečale potrebo po samooskrbi in ohranitvi kmetijskih zemljišč, tudi znotraj urbanih območij. Pomen kakovostne, lokalno pridelane hrane stopa v ospredje. A spreminjanje uhojenih, pogosto medgeneracijsko posredovanih življenjskih navad, je trdovratna naloga, ki jo praviloma prevzamejo sekundarna, zlasti vzgojno-izobraževalna okolja. S tem pa posredno, z najmlajšo generacijo, vplivajo na spremembe navad in vedenjskih vzorcev; tudi pri starejših. Ena od oblik tovrstnega izobraževanja, ki ima na Slovenskem bogato dediščino in tradicijo, pa so šolski vrtovi. Ti danes presegajo samo vzgojni vidik iz preteklosti in s strukturiranimi projektnimi pristopi, sodelovanjem z lokalnimi skupnostmi in kmeti so velik samooskrbni potencial. V tokratnem Grafoskopu, ki ga je zasnoval Klemen Markovčič, mi bodo tri sogovornice –– pomagale razmišljati o šolskih vrtovih včeraj in danes, samooskrbi, pa tudi o ohranjanju kmetijskih površin za danes in jutri. Sogovornici – Mateja Ribarič, Slovenski šolski muzej; Maruška Markovčič, Mestna občina Ljubljana; Maša Meznarič Majcen, projekt Eko vrt, Društvo DOVES – FEE Slovenija Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Sonja Strenar Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Posnelo Uredništvo za kulturo, aprila 2026.
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca.
V izvedbi oboistke Maje Kojc poslušajte skladbe Francisa Poulenca, Richarda Straussa, Blaženke Arnič, Nenada Firšta in Slavka Osterca.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V tokratni oddaji vam ponujamo zvočni zapis z milanskega tedna oblikovanja, ki se je sklenil v nedeljo. Z razstavo House of Creatures se je na njem predstavil slovenski Center za kreativnost. V Gledališkem muzeju v Trstu so sinoči premierno predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina, pod katerega se podpisuje Tamara Stanese. Znane so nominacije za nagrado kritiško sito za najboljše izvirno slovensko leposlovno delo minulega leta.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
V času, ko knjiga vse težje tekmuje za pozornost, Bralna značka – ZPMS še vedno vsako leto poveže na tisoče mladih bralcev in njihovih mentorjev. Pred nami je prireditev Zlata bralka, zlati bralec – trenutek, ko se vztrajnost pri branju prevede v simbolno priznanje. Kaj za mlade pomenijo tovrstna priznanja? Kaj danes sploh pomeni brati – in še pomembneje, kako pri otrocih in mladih prebuditi željo po branju? Ob zaključku jubilejnega leta, v katerem Bralna značka – ZPMS praznuje 65 let delovanja, bomo o tem razmišljali s predsednico Društva Bralna značka – ZPMS dr. Gajo Kos, tudi avtorico odmevne pobude 10 minut branja na dan. Dolgoletni sponzor zbirke Zlata bralka, zlati bralec je Telekom Slovenije.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
John Lewis je bil eden najpomembnejših pianistov in skladateljev dvajsetega stoletja. Njegov slog igranja je bil ritmično razgiban, natančen, melodičen in prefinjen. V svojem komponiranju je povzel tudi prvine baročne glasbe – še posebej uspešno v zasedbi Modern Jazz Quartet. Za več desetletij so postali vodilna zasedba komornega jazza, znameniti po izjemno uspelem zlitju evropske klasične in sodobne jazzovske forme. S svojim izjemno uglajenim igranjem in nenazadnje tudi ugledno pojavo – vsi oblečeni v frake in metuljčke – so zelo priljubljeni tudi med ljubitelji klasične glasbe.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Koncerta brez prizorišča pač ni. Seveda pa obstajajo prizorišča in ... Prizorišča. Brez Štuka bi namreč glasbena scena danes gotovo bila malenkost drugačna.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Predvajamo dva solistična koncerta, ki sta nastala v prvi polovici dvajsetega stoletja, in to pod vplivi jazzovske glasbe. Poslušamo Koncert za klavir in orkester Aarona Coplanda in Koncert za klarinet in orkester Igorja Stravinskega. Čeprav je bil Aaron Copland po naravi bolj zadržan, pa je bila njegova glasba popolno nasprotje. Ustvarjal je dela, ki so bila izvirna, v njih pa je močno izžarevala njegova osebnost, ki je bila v glasbi večja kot v resnici. Leta 1927 je Copland, ki je bil takrat star 27 let, s svojim klavirskim koncertom izzval pravo senzacijo. Na krstni izvedbi je orkester Bostonskih filharmonikov vodil Sergej Kusevicki. Bostonsko konservativno občinstvo je bilo naravnost osuplo zaradi džezovskih ritmov in pianistovega razbijanja po klavirju.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
Grški pesnik Konstantin Kavafos se je rodil 29. aprila 1863, umrl pa na isti dan leta 1933. V poeziiji je razvil svoj poseben slog, v središču njegovega pesnjenja je kriza in odtujenost sodobnega človeka - pogosto sklicujoč se na zgodovino in mitologijo. Ena Kavafisovih najbolj znanih pesmi je Čakajoč barbare. Prevod Dragica Fabjan Andritsakos, interpretacija Rok Matek, režija Alen Jelen, ton in montaža Matjaž Miklič. Posneto 2025.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
The Modern Jazz Quartet je bila ena najvplivnejših džezovskih zasedb dvajsetega stoletja. Poleg pianista Johna Lewisa so v kvartetu igrali še vibrafonist Milt Jackson, basist Percy Heath in bobnar Connie Kay. Njihove nastope so odlikovali prefinjenost in uglajenost ter mešanje vplivov kul džeza in bluza s klasično glasbo. Njihovo delovanje je pomembno vplivalo na oblikovanje glasbene usmeritve, imenovane »Third Stream«, ki je združevala elemente klasične glasbe in džeza.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.
Kultni ameriški roman Če ubiješ oponašalca je ameriška pisateljica Nelle Harper Lee napisala leta 1960 in zanj prejela Pulitzerjevo nagrado. Leta 2015, leto dni pred smrtjo, je potem izdala nadaljevanje Pojdi, postavi stražarja. V obeh romanih je obravnavala temo rasne segregacije in z njo povezanega nasilja, ki je globoko brazdalo države ameriškega juga. Alabama, kjer se je Nelle Harper Lee rodila 28. aprila pred 100 leti, je ameriška zvezna država, v katero je postavila dogajanje obeh romanov. Pisateljičine pisave se v Literarnem nokturnu spominjamo z odlomkom iz romana Pojdi, postavi stražarja. Prevajalka: Polona Glavan. Režiserka: Špela Kravogel. Igralka: Maja Sever. Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič. Mojster zvoka: Matjaž Miklič. Redaktorja: Marko Golja, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2016.
Muzej Louvre v Parizu z novo razstavo sooča renesančnega mojstra Michelangela in očeta modernega kiparstva Augusta Rodina. Razstava vključuje okoli 200 del obeh mojstrov in skuša preučevati njun pogled na človeško telo. Delo akademskega slikarja Draga Hrvackega, ki je umrl leta 2021, je dokaj slabo raziskano, čeprav velja za enega ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani smo si ogledali prvo obsežno razstavo njegovega opusa. Predstavili bomo knjigo besedil za popevke letos preminulega tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute. V UGM kabinetu so v sodelovanju z mariborsko Dramo in Festivalom Borštnikovo srečanje ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili razstavo gledaliških fotografij, ki jih je Anđelo Božac posnel v času, ko je Pandur vodil mariborsko Dramo.
Muzej Louvre v Parizu z novo razstavo sooča renesančnega mojstra Michelangela in očeta modernega kiparstva Augusta Rodina. Razstava vključuje okoli 200 del obeh mojstrov in skuša preučevati njun pogled na človeško telo. Delo akademskega slikarja Draga Hrvackega, ki je umrl leta 2021, je dokaj slabo raziskano, čeprav velja za enega ključnih predstavnikov geometrizma v slovenski umetnosti. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani smo si ogledali prvo obsežno razstavo njegovega opusa. Predstavili bomo knjigo besedil za popevke letos preminulega tržaškega pesnika in pisatelja Miroslava Košute. V UGM kabinetu so v sodelovanju z mariborsko Dramo in Festivalom Borštnikovo srečanje ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili razstavo gledaliških fotografij, ki jih je Anđelo Božac posnel v času, ko je Pandur vodil mariborsko Dramo.
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
V oddaji poslušamo skladbe: Allan Botschinsky: Flowers in Bloom – solist trobentač Alaln Botschinsky Vinko Globokar: Osebno – solist pozavnist Vinko Globokar Jože Privšek: Sprehod po galeriji – solisti klaviaturist Silvo Stingl, saksofonista Tone Janša in Ati Soss, trobentač Petar Ugrin, basist Lado Rebrek
Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.
Tokratno večerno srečanje posvečamo legendarni Elli Fitzgerald.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).
Posnetek koncerta ob 25. obletnici istrske glasbene zasedbe Vruja iz studia Hendrix Radia Koper. Soustanovitelj skupine Vruja je Marino Kranjac, izjemen poznavalec, raziskovalec in izvajalec starih glasbenih praks, s posebnim ozirom na istrsko dediščino. Marino že štirideset let vztraja in se zaveda, da je potrebno pogledati na dno zgodovinskega spomina in vedno znova pokazati javnosti tiste lepote naših korenin, ki so pozabljene. Koncert je povezovala glasbena urednica Simona Moličnik. Vruja: Marino Kranjac (vokal, violina, dude, mandolina, sopele, kitara), Peter Kaligarič (harmonika), Gabrijel Križman (vokal, kitara, mandola), Gorast Radojevič (bajs in el. bas kitara), Veronika Črešnik (vokal in zvočila) Matic Črešnik (kahon, zvočila) Niki Germovšek (violina).
Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.
Gre za groteskno igro o treh ostarelih možakih, ki se gredo v svoji senilnosti vsak teden maturante. Igrivo in humorno dogajanje, v katerem se razkriva njihova neugotovljiva skupna preteklost, pa nam nevsiljivo razkrije tudi njen globlji pomen. Režiser: Aleš Jan Tonski mojster: Staš Janež Jakob Mraz – France Presetnik Martin Zorc – Aleksander Valič Ivan Petrič – Vladimir Skrbinšek Natakar – Slavko Cerjak Kuharica – Marijana Klanšek Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana decembra 1982.
Avtorica Alenka Urh začne Literarni večer z naslovom Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb z nedvoumno ugotovitvijo: "Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden največjih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov," nato pa nam približa pisateljevo kompleksno in izvirno pisavo ter jo ponazori z odlomki iz pisateljevih romanov Na zlati obali (Mladinska knjiga), Začarani Odisej (Litera), Moje kraljestvo umira (Sodobnost) in Trgovec z dušami (Sodobnost). Skratka, v Literarnem večeru lahko spoznate avtorja kultnega romana Čarovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta v družbi njegovih poznejših romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji. Avtorica scenarija Alenka Urh, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Avtorica Alenka Urh začne Literarni večer z naslovom Evald Flisar: Popotnik po kraljestvu zgodb z nedvoumno ugotovitvijo: "Pisec, dramatik, esejist, urednik in prevajalec Evald Flisar je eden največjih sodobnih slovenskih pisateljskih popotnikov," nato pa nam približa pisateljevo kompleksno in izvirno pisavo ter jo ponazori z odlomki iz pisateljevih romanov Na zlati obali (Mladinska knjiga), Začarani Odisej (Litera), Moje kraljestvo umira (Sodobnost) in Trgovec z dušami (Sodobnost). Skratka, v Literarnem večeru lahko spoznate avtorja kultnega romana Čarovnikov vajenec in prevajalca Zweigove mojstrovine Graditelji sveta v družbi njegovih poznejših romanov in v vrhunski pripovedni kondiciji. Avtorica scenarija Alenka Urh, režiser Klemen Markovčič, bralka Mateja Perpar, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
V tokratni in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z istim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayu. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Muzikal sicer velja za enega največjih zaslužkarjev, ki je prehitel celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo šest milijard dolarjev.
V tokratni in prihodnji oddaji vas vabimo med leve v afriško savano. Podlaga za nastanek muzikala Levji kralj, ki je pred nami, je bil Disneyjev animirani film z istim naslovom iz leta 1994. Glasbo je prispeval Elton John, besedila pa Time Rice. Muzikal, v katerem so igralci oblečeni v živalske kostume, je režirala Julie Taymor. Muzikal, ki so ga prvič uprizorili 8. julija leta 1997 v Minneapolisu, je doživel takojšen uspeh in to še preden so ga uprizorili na znamenitem Broadwayu. Levji kralj je na evropske odrske deske stopil 19. oktobra leta 1999 na W est Endu. Muzikal sicer velja za enega največjih zaslužkarjev, ki je prehitel celo Webbrovega Fantoma iz opere, ki je prvi dosegel in presegel magično mejo šest milijard dolarjev.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gostja Nuša Derenda, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pevk zabavne glasbe. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gostja Nuša Derenda, ena najbolj prepoznavnih slovenskih pevk zabavne glasbe. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Violinski koncert Johannesa Brahmsa je pomembno zaznamoval zvrst poznoromantične dobe. Kljub velikim tehničnim zahtevam, ki jih postavlja solistu, ima delo izrazito simfonično naravo. Rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Janine Jansen, ki združuje izjemno moč z občutljivo muzikalnostjo in prepričljivo pripovednostjo, ga je izvedla na koncertu 31. januarja v Berlinski filharmoniji. Program je zaokrožila Tretja simfonija Aleksandra Skrjabina, mistična, opojna in intenzivna, ki prikazuje vzpon človeškega duha iz teme v razsvetljenje.
Violinski koncert Johannesa Brahmsa je pomembno zaznamoval zvrst poznoromantične dobe. Kljub velikim tehničnim zahtevam, ki jih postavlja solistu, ima delo izrazito simfonično naravo. Rezidenčna umetnica Berlinskih filharmonikov, violinistka Janine Jansen, ki združuje izjemno moč z občutljivo muzikalnostjo in prepričljivo pripovednostjo, ga je izvedla na koncertu 31. januarja v Berlinski filharmoniji. Program je zaokrožila Tretja simfonija Aleksandra Skrjabina, mistična, opojna in intenzivna, ki prikazuje vzpon človeškega duha iz teme v razsvetljenje.
V Gledališkem muzeju v Trstu so predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina. Tržaški rojak, ki je velik del svoje kariere preživel na ljubljanskem in drugih odrih Evrope, je slovel predvsem po interpretativni prodornosti in glasovni eleganci, bil pa je tudi vzor mlajšim kolegom. V maju bo pri Beletrini izšla nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Avtor se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.
V Gledališkem muzeju v Trstu so predstavili biografski dokumentarec o življenju opernega basista Giannija Sancina. Tržaški rojak, ki je velik del svoje kariere preživel na ljubljanskem in drugih odrih Evrope, je slovel predvsem po interpretativni prodornosti in glasovni eleganci, bil pa je tudi vzor mlajšim kolegom. V maju bo pri Beletrini izšla nova knjiga dr. Jožeta Pirjevca Kardelj: socialistični utopist na oblasti. Avtor se osredotoča na Kardeljeva leta na oblasti, ko se je iz discipliniranega agenta Kominterne po razkolu s Stalinom preobrazil v vodilnega ideološkega revizionista stalinizma in arhitekta sistema samoupravnega socializma.
V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!
V prostorih Slovenskega gledališkega inštituta smo si ogledali razstavo Cveta Mirnik: kostumografinja in njen svet. Obsežna in več-delna razstava, ki obsega še postavitev v Medobčinski splošni knjižnici v Žalcu, njenem rojstnem kraju, v katerem je tudi vse življenje živela, ter načrtovana potujoča razstava, je prikaz njenega bogatega opusa, ki ga je začela ustvarjati že med študijem na beograjski Akademiji za uporabne umetnosti. Bogastvo njene zapuščine razkriva njeno pretanjeno branje dramskih besedil in preliv v osnutke kostumov, ki jih je, po izobrazbi likovna umetnica, likovno estetsko dovrševala in jih pogosto umeščala v zamišljene prizore in scenske postavitve. O razstavi je več povedala Tea Rogelj, kustosinja razstave. Vabimo vas k poslušanju!
V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).
V centru Ljubljane se širijo javni napisi gostinskih lokalov, salonov in trgovin, ki imajo prostore opremljene le v angleškem jeziku. Predstojnik Inštituta za slovenski jezik dr. Kozma Ahačič je v manjši raziskavi ugotovil, da je veliko nevednosti in neosveščenosti. Potem pa ko je naslovil več prijav na Tržni inšpektorat, so mnogi lastniki hitro popravili javne napise. Z Ahačičem smo se pogovarjali o tem njegovem novem projektu za osveščanje civilne družbe, ki je tudi poziv k aktivnem državljanstvu (foto: Pixabay).
Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.
Pri Mladinski knjigi je izšlo več novosti s področja otroškega in mladinskega leposlovja. Večina jih je izvirnih del slovenskih avtorjev, izšel pa je tudi slovenski prevod novega romana Dana Browna Skrivnost vseh skrivnosti. Tako kot njegove prejšnje uspešnice tudi ta roman prinaša napet preplet skrivnostnih simbolov, zgodovinskih aluzij, geolokacijskih podatkov ter vprašanj na presečišču znanosti, umetnosti in religije.
Argentinski skladatelj Alberto Ginastera je ustvaril zelo raznovrsten opus. Prvo obdobje je sam poimenoval objektivni nacionalizem, zanj pa je značilna neposredna uporaba ljudskih vplivov. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju, imenovanem tudi subjektivni nacionalizem. je poskušal ljudske glasbene vplive povezati s sodobno glasbeno govorico, za zadnje ustvarjano obdobje, neoekspresionizem, pa je značilna abstraktna obravnava glasbene snovi. Na sporedu: Alberto Ginastera: Trije argentinski plesi, op. 2, za solo klavir, Koncert za harfo in orkester, op. 25, Sonata za kitaro, op. 47 in dva samospeva.
Argentinski skladatelj Alberto Ginastera je ustvaril zelo raznovrsten opus. Prvo obdobje je sam poimenoval objektivni nacionalizem, zanj pa je značilna neposredna uporaba ljudskih vplivov. V svojem drugem ustvarjalnem obdobju, imenovanem tudi subjektivni nacionalizem. je poskušal ljudske glasbene vplive povezati s sodobno glasbeno govorico, za zadnje ustvarjano obdobje, neoekspresionizem, pa je značilna abstraktna obravnava glasbene snovi. Na sporedu: Alberto Ginastera: Trije argentinski plesi, op. 2, za solo klavir, Koncert za harfo in orkester, op. 25, Sonata za kitaro, op. 47 in dva samospeva.
Pianistka Lovorka Nemeš Dular je 17. aprila 2026 nastopila na otvoritvenem koncertu festivala Slovenski glasbeni dnevi. Ob stoletnici rojstva Janeza Matičiča je izvedla njegov Prvi koncert za klavir in orkester. S skladateljem je vrsto let sodelovala, o njunem prijateljstvu, njegovi glasbi in tudi o drugih sodelovanjih s slovenskimi skladatelji in izvajalci pa več v tokratni oddaji.
Pianistka Lovorka Nemeš Dular je 17. aprila 2026 nastopila na otvoritvenem koncertu festivala Slovenski glasbeni dnevi. Ob stoletnici rojstva Janeza Matičiča je izvedla njegov Prvi koncert za klavir in orkester. S skladateljem je vrsto let sodelovala, o njunem prijateljstvu, njegovi glasbi in tudi o drugih sodelovanjih s slovenskimi skladatelji in izvajalci pa več v tokratni oddaji.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Skladbe, ki jih je John Lewis namenil svoji primarni zasedbi Modem Jazz Quartetu, so bile globoko zasidrane v evropski klasični tradiciji, predvsem baroku, ki je prav tako uporabljal elemente improvizacije. Modem Jazz Quartet je leta 1958 pripravil album European Windows, posneli so ga ob spremljavi Newyorškega komornega simfoničnega orkestra.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
Škotska pesnica in dramatičarka Carol Ann Duffy se je rodila leta 1950 in sodi med najpomembnejše sodobne škotske, britanske in evropske pesnike. O svoji poeziji je nekoč povedala: "V vsaki pesmi skušam razkriti resnico, zato ne more imeti izmišljenega začetka." Prevod Ifigenija Simonovič, interpretacija Ljerka Belak. Posneto 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddajo bomo namenili trem jazzovskim kitaristom, ki so nas zapustili v lanskem letu: Georgu Freemanu, Philu Upchurchu in Guidu De Leoneju.
Oddajo bomo namenili trem jazzovskim kitaristom, ki so nas zapustili v lanskem letu: Georgu Freemanu, Philu Upchurchu in Guidu De Leoneju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.