Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
V četrtem ciklu oddaj Moj klasični hit je svojo najljubšo klasično skladbo razkrila tudi igralka Katarina Čas. Iskreno je spregovorila o svojih prvih stikih s klasično glasbo v mladosti in ustvarjalcem predstavila svojo ljubezen do take glasbe. Scenarist in urednik oddaje Daniel Celarec, realizator Aleksander Šmuc, montažer Andrej Modic, direktor fotografije Aleš Živec.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf / Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 9. aprila ob 5.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf / Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 9. aprila ob 5.05.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Med 14. in 16. aprilom bo v Ljubljani, Mariboru in Celju potekal Festival slovanskih književnosti. Gre za peto izvedbo dogodka, ki ga organizira Forum slovanskih kultur. Letos bo posvečen 20. obletnici zbirke Sto slovanskih romanov. Zbirka je v dvajsetih letih obstoja povezala sedem založniških hiš, vključila pa kar 108 avtorjev in 60 prevajalcev. Festival bo gostil osem priznanih sodobnih avtorjev, program pa vključuje pogovore, javna branja in srečanja, posvečena sodobni slovanski književnosti, prevajanju in kulturnemu sodelovanju. O zbirki Sto slovanskih romanov in festivalu v nadaljevanju razmišljamo z vodjo projektov Foruma slovanskih kultur, Matejo Jančar in direktorico Foruma slovanskih kultur, dr. Andrejo Rihter.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Poljski rekviem je najobsežnejša skladba te vrste Krzysztofa Pendereckega. Delo je nastajalo v daljšem obdobju, začenši z Lacrimoso, ki jo je ustvaril leta 1980. Zatem je dodajal stavke in jih posvečal aktualnim dogodkom iz tedaj precej burnega dogajanja ali pa bolečim dogodkom iz poljske bližnje preteklosti. Sam naslov Poljski rekviem izdaja kar nacionalno pomembnost, ki mu jo je skladatelj namenil kot nekakšno črno mašo poljskemu narodu v tragičnem 20. stoletju. Skladbo je dokončal leta 1993, ob prvi izvedbi pa je bila pospremljena z izjemnim zanimanjem vse glasbene javnosti.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Ko v takšnem ali drugačnem mediju zasledite, da je vaš najljubši glasbeni izdal novo pesem ali celo album, je velika verjetnost, da se za besedami, ki jih berete, skriva Neža Mirnik.
Na sporedu: Anton Diabelli: Sonatina v A - duru, op. 68 Izvajalca: Sonja Prunnbauer, kitara in Stanislav Heller, klavir Ludwig Van Beethoven: 33 variacij na valček Antona Diabellija v C - duru, op. 120 Izvajalec: Alfred Brendel, klavir
Na sporedu: Anton Diabelli: Sonatina v A - duru, op. 68 Izvajalca: Sonja Prunnbauer, kitara in Stanislav Heller, klavir Ludwig Van Beethoven: 33 variacij na valček Antona Diabellija v C - duru, op. 120 Izvajalec: Alfred Brendel, klavir
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Argentinska pesnica Alejandra Pizarnik (1936–1972) je v svojem kratkem življenju ustvarila izjemen opus, s katerim je zaznamovala številne avtorje, poeziji pa je bila eksistencialno zavezana. Venezuelski ustvarjalec Yucef Merhi je o njenem opusu med drugim zapisal: »Alejandra je pisala Poezijo, da bi upravičila svojo prisotnost in odsotnost, da bi odpravila okoliščine, ki se jim ni mogla izogniti; da bi izginila iz same sebe in se spet pojavila, za vedno, v spominu na svoje izginotje.« Poezijo Alejandre Pizarnik lahko v slovenščini beremo v prevodu Nade Kavčič in Miklavža Komelja, z eno besedo pa bi jo opisali kot – intenzivno. Pesem Meje, ki so zaman je iz avtoričine zbirke Dela in noči. Interpretira dramska igralka Mina Švajger.
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Simfonija št. 6 v E-duru, H662 Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije François Adrien Boieldieu: Koncert za harfo v C-duru Izvajalci: Marisa Robles, harfa; Akademija St. Martin in the Fields in dirigentka Iona Brown
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Simfonija št. 6 v E-duru, H662 Izvajalec: Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije François Adrien Boieldieu: Koncert za harfo v C-duru Izvajalci: Marisa Robles, harfa; Akademija St. Martin in the Fields in dirigentka Iona Brown
V sežanski Kosovelovi knjižnici so odprli fotografsko razstavo, posvečeno ženski toponomastiki. V oddaji tudi o umetniku iz soseščine Bagratu Arazyanu. Po rodu Armenec, ki živi in ustvarja na Pivškem, razstavlja v ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji.
V sežanski Kosovelovi knjižnici so odprli fotografsko razstavo, posvečeno ženski toponomastiki. V oddaji tudi o umetniku iz soseščine Bagratu Arazyanu. Po rodu Armenec, ki živi in ustvarja na Pivškem, razstavlja v ilirskobistriški Pavlovčevi galeriji.
Na sporedu: Giuseppe Torelli: Sonata v D-duru za trobento, godala in basso continuo Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta in Severnonemški solisti; Uwe Präkelt, dirigent Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, »La Follia« Izvajalca: Kvartet in ansambel Henryja Purcella Arcangelo Corelli: Sonata za violino in continuo, št. 12 v d-molu, op. 5 "La Follia" (prir. za kljunasto flavto) Izvajalca: Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Maks Strmčnik, čembalo Luigi Cherubini: Godalni kvartet št. 3 v d-molu Izvajalec: Kvartet Debussy
Na sporedu: Giuseppe Torelli: Sonata v D-duru za trobento, godala in basso continuo Izvajalci: Reinhold Friedrich, trobenta in Severnonemški solisti; Uwe Präkelt, dirigent Francesco Saverio Geminiani: Concerto grosso v d-molu, op. 5, št. 12, »La Follia« Izvajalca: Kvartet in ansambel Henryja Purcella Arcangelo Corelli: Sonata za violino in continuo, št. 12 v d-molu, op. 5 "La Follia" (prir. za kljunasto flavto) Izvajalca: Klemen Ramovš, kljunasta flavta in Maks Strmčnik, čembalo Luigi Cherubini: Godalni kvartet št. 3 v d-molu Izvajalec: Kvartet Debussy
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Ob življenjskem jubileju, 80-letnici Dimitrija Rupla, slovenskega politika, sociologa ter književnika, ki je v poznih 60. letih prejšnjega stoletja začel pisanje kratke proze, nadaljeval z romaneskno prozo ter dramatiko, smo izbrali odlomek iz njegovega novejšega romana Bazar, ki ga je založba Litera izdala leta 2021. V literarni travestiji in tu in tam parodiji se dogajanje vrti okrog zasnove, nastanka in delovanja nove države. Avtor se preigrava z resničnostjo in s spominom ter vprašanjem arhiva in tako piše kroniko, s katero ukinja pravila in briše jasne meje med fiktivnim in resničnim. Slog pisanja je realističen, svet opisuje, kot da je vse to, kar se je zgodilo, res. Roman Bazar ni samo metafora za državo, za katero je značilno le ekonomsko mešetarjenje, temveč tudi mešetarjenje z resnico. Na ta način delo izraža tudi duha našega časa, kjer dvomeči posameznik ne more več zajeti resničnosti sveta, je ob izidu romana Bazar med drugim zapisala zapisala Ana Lorger. Režiserka Ana Krauthaker, igralec Matej Recer, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Tanko. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V oddaji poslušamo skladbe: Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michael Lagger: Corrida – solisti pevka Tjaša Fabjančič, trobentač Dominik Krajnčan, kitarist Miha Koretič Žan Tetičkovič/Žan Tetičkovič: Dunja Bob Belden/Bob Belden: Genesis – solist saksofonist Ronnie Cuber Milko Lazar: Koncert za klavir in orkester – 3. stavek Presto Furioso – solist pianist Bojan Gorišek
V oddaji poslušamo skladbe: Tjaša Fabjančič/Tjaša Fabjančič/Michael Lagger: Corrida – solisti pevka Tjaša Fabjančič, trobentač Dominik Krajnčan, kitarist Miha Koretič Žan Tetičkovič/Žan Tetičkovič: Dunja Bob Belden/Bob Belden: Genesis – solist saksofonist Ronnie Cuber Milko Lazar: Koncert za klavir in orkester – 3. stavek Presto Furioso – solist pianist Bojan Gorišek
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Sodobna politična satira razkriva mehanizme na eni strani cinične, na drugi pa paranoične narave oblasti v tako imenovanih zahodnih demokracijah. Vse se začne z običajno partijo šaha dveh evropskih politikov, ki pa se razraste v politični škandal usodne razsežnosti. Radijsko igro smo posvetili dramski igralki Mojci Funkl, članici Mestnega gledališča ljubljanskega, ki je letošnja prejemnica igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Duša Počkaj« za dveletno obdobje. Režiser: Aleš Jan Prevajalka: Mojca Kranjc Dramaturg: Goran Schmidt Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Novinarka – Mojca Funkl Münckmeyer – Tomaž Gubenšek Vratar – Tone Gogala Zvezni kancler – Zlatko Šugman Kanclerjeva soproga – Maja Šugman Koalicijski partner – Evgen Car Nathalie – Iva Krajnc Bagola DeVille – Zvone Hribar Snowden – Uroš Smolej Prime Minister – Ivo Ban Oče – Dare Valič Sin – Blaž Valič Voditeljica TV-dnevnika – Nataša Bolčina Žgavec Priča časa prof. Marx – Aleksander Valič Hartmann – Jurij Souček Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2006
Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.
Pesmi, ki jih je zapustila Jane Kenyon, so tihi glasovi podob sveta, ki nas obdaja; poetične podobe, ki nas vsaj tolažijo, če nas že ne morejo rešiti izgube ljubljenih, lastne moči, vere v možnost kontinuitete in odrešitve. S temi besedami je avtorica Literarnega večera Lucija Stupica natančno opisala poezijo te ameriške pesnice, avtorice šestih pesniških zbirk, od katerih sta dve izšli šele po njeni smrti leta 1995. Prevajalka Lucija Stupica, scenaristka Lucija Stupica, urednik oddaje Vlado Motnikar, igralka Darja Reichman, bralec Aleksander Golja, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar. Režiser Klemen Markovčič. Posneto marca 2026.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Tokrat predstavljamo bogato in navdihujoče pesemsko izročilo Bolgarije, Češke, Estonije, Velike Britanije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Slovenije. Tudi letos je Prvi program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo pomladno-velikonočnih napevov. Pestro bero evropske ljudske glasbe pa dopolnjujejo še zanimivi pomladni običaji.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.
Na prvi pogled je Največji šovmen film o uspehu, pogumu in veri vase. Vse je bleščeče: glasba, podobe, energija. Je zgodba, ki gledalca dvigne in mu reče, da je svet odprt za vse, ki si upajo sanjati. Toda če za trenutek zastaneš, ga doživiš tudi – kot tiho zgodbo o človeku, ki ne najde miru.
David Bowie nam je zapustil obsežno in neprecenljivo zapuščino, vidno in nevidno. Ves čas je razmišljal in si svoje misli, spoznanja zapisoval. Bivanje in sporazumevanje z okolico je obravnaval skozi prizmo umetniških posegov in posredovanja. Ustvarjal je tudi, ko je vedel, da se mu čas izteka. V zaklenjeni študijski sobi so po njegovi smrti odkrili zapiske za nastajajoči muzikal z naslovom The Spectator. O tem niso vedeli nič niti njegovi najtesnejši sodelavci. Del njegove umetniške zapuščine si je mogoče ogledati v septembra odprtem centru Davida Bowieja v londonskem Muzeju Viktorije in Alberta East Storehouse. Spoštovanje do slavnega soseda je pokazal tudi Sklad za kulturno dediščino Londona, ki je nedavno prevzel lastništvo hiše na naslovu Plaistow Grove 4, kjer je Bowie živel od svojega osmega do dvajsetega leta in kjer se je začelo njegovo ustvarjalno popotovanje po svetu.
David Bowie nam je zapustil obsežno in neprecenljivo zapuščino, vidno in nevidno. Ves čas je razmišljal in si svoje misli, spoznanja zapisoval. Bivanje in sporazumevanje z okolico je obravnaval skozi prizmo umetniških posegov in posredovanja. Ustvarjal je tudi, ko je vedel, da se mu čas izteka. V zaklenjeni študijski sobi so po njegovi smrti odkrili zapiske za nastajajoči muzikal z naslovom The Spectator. O tem niso vedeli nič niti njegovi najtesnejši sodelavci. Del njegove umetniške zapuščine si je mogoče ogledati v septembra odprtem centru Davida Bowieja v londonskem Muzeju Viktorije in Alberta East Storehouse. Spoštovanje do slavnega soseda je pokazal tudi Sklad za kulturno dediščino Londona, ki je nedavno prevzel lastništvo hiše na naslovu Plaistow Grove 4, kjer je Bowie živel od svojega osmega do dvajsetega leta in kjer se je začelo njegovo ustvarjalno popotovanje po svetu.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Izmed treh slavnih s-jev: Scheina, Schütza in Scheidta, smo za današnji zborovski mozaik izbrali prvega, torej dela Johanna Hermanna Scheina, natančneje, njegovo zadnjo zbirko motetov z naslovom Israelsbrünnlein/Izraelski vodnjaki oziroma Fontana d'Israel. Poje Dresdenski komorni zbor pod vodstvom Hansa-Christopha Rademanna.
Izmed treh slavnih s-jev: Scheina, Schütza in Scheidta, smo za današnji zborovski mozaik izbrali prvega, torej dela Johanna Hermanna Scheina, natančneje, njegovo zadnjo zbirko motetov z naslovom Israelsbrünnlein/Izraelski vodnjaki oziroma Fontana d'Israel. Poje Dresdenski komorni zbor pod vodstvom Hansa-Christopha Rademanna.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost baletni plesalec, nekdanji prvi solist SNG Opera in balet Ljubljana in režiser, Vojko Vidmar. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Uveljavljeni slovenski harmonikar Marko Hatlak je skupino FUNtango zasnoval leta 2004 po vzoru zasedbe Astorja Piazzolle. Pionirji izvajanja tango glasbe v slovenskem prostoru z ognjevito interpretacijo navdušujejo občinstvo, enega od temperamentnih in občutenih koncertov je posnela tudi Televizija Slovenija. Z vokalistom in harmonikarjem Hatlakom v skupini igrajo violinist Dejan Gregorič, pianist Jan Sever, kitarist Andrej Pekarovič in kontrabasist Jošt Lampret. Režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Uveljavljeni slovenski harmonikar Marko Hatlak je skupino FUNtango zasnoval leta 2004 po vzoru zasedbe Astorja Piazzolle. Pionirji izvajanja tango glasbe v slovenskem prostoru z ognjevito interpretacijo navdušujejo občinstvo, enega od temperamentnih in občutenih koncertov je posnela tudi Televizija Slovenija. Z vokalistom in harmonikarjem Hatlakom v skupini igrajo violinist Dejan Gregorič, pianist Jan Sever, kitarist Andrej Pekarovič in kontrabasist Jošt Lampret. Režiser televizijskega posnetka Aljaž Bastič, urednik oddaje Daniel Celarec.
Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.
Franka Petra Zimmermanna prepoznaven ton, globoka muzikalnost in oster intelekt uvrščajo med vodilne violiniste našega časa. Je dobrodošel gost Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, kjer skrbno izbira svoj repertoar. Ta vključuje redko izvajani Violinski koncert Franka Martina, v katerem violina zasije kot človeški glas. Uokvirjata ga simfonični stavek Pacific 231 Arthurja Honeggerja, očarljiv šestminutni poklon moči in gibanju parne lokomotive, in iskriva glasbena pravljica Šeherezada Nikolaja Rimskega-Korsakova, ki temelji na Tisoč in eni noči. Pod vodstvom Alaina Altinogluja imajo orkestrski glasbeniki veliko priložnosti, da v celoti raziščejo čustva orientalsko obarvanih melodij, tudi v solističnih pasažah.
Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.
Kaj ostane, ko svet razpada? Odgovor iščejo v ptujski mestni galeriji, kjer fotografi Tereza Kozinc, Simon Chang, Stojan Kerbler in Niko Erik Neubauer na skupinski razstavi odpirajo razmislek o pripadnosti, identiteti, skupnosti in spominu. Pri Založbi Beletrina so predstavili novo esejistično delo Borisa A. Novaka Proslavljanja in poslavljanja. V Kosovelovi knjižnici Sežana pa so odprli fotografsko razstavo Ženska toponomastika v Sloveniji, ki z zborom fotografij uličnih tabel z ženskimi imeni osvetljuje premalo poznano vlogo žensk v slovenski zgodovini in kulturi.
Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.
Na Tednu slovenske drame v Kranju od leta 1979 podeljujejo nagrado Slavka Gruma za najboljše slovensko dramsko besedilo. Do danes se je tako zvrstilo 52 naslovov domače dramatike. Letošnje leto je strokovna žirija v sestavi Maja Šorli, Petra Vidali in Dino Pešut za nagrado Slavka Gruma nominirala pet besedil: - Katarina Morano in Žiga Divjak skupaj s strokovnima sodelavkama Jasmino Jerant in Moniko Weiss: Anhovo - Lina Akif: Hudič babi brusi jezik - Matjaž Zupančič: Orkan - Tereza Gregorič, Borut Petrović, Jakob Šfiligoj: Usje se je dalu - Katarina Morano: Zakaj sva se ločila Pred podelitvijo prestižne nagrade smo se z nominirankami in nominiranci pogovarjali o njihovih besedilih.
V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in poenostavljanja besedil. Sprva so bila namenjena zaposlenim v evropskih ustanovah, v zadnjem času pa so dana v uporabo širši javnosti. Njihova prednost naj bi bila med drugim varnost in varstvo podatkov. O tem, kaj vse omogočajo in v kolikšni meri so uporabna izven ustanov Evropske unije nam bo povedal Peter Jakša iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije. Do njih je mogoče dostopati preko spodnje povezave.
V ustanovah Evropske unije obdelujejo ogromne količine besedil. Ob tem so jim v veliko pomoč jezikovna orodja, ki jih je Evropska komisija razvila na podlagi umetne inteligence. Omogočajo številne naloge, od prevajanja, brifiranja, odgovarjanja na vprašanja, povzemanja, do anonimiziranja in poenostavljanja besedil. Sprva so bila namenjena zaposlenim v evropskih ustanovah, v zadnjem času pa so dana v uporabo širši javnosti. Njihova prednost naj bi bila med drugim varnost in varstvo podatkov. O tem, kaj vse omogočajo in v kolikšni meri so uporabna izven ustanov Evropske unije nam bo povedal Peter Jakša iz generalnega direktorata za prevajanje Evropske komisije. Do njih je mogoče dostopati preko spodnje povezave.
V Kosovelovem letu se pesniku poklanjamo tudi v Prvi vrsti, živo v studiu 13 nastopa Nika Solce in predstavlja projekt uglasbene poezije Srečka Kosovela.
V Kosovelovem letu se pesniku poklanjamo tudi v Prvi vrsti, živo v studiu 13 nastopa Nika Solce in predstavlja projekt uglasbene poezije Srečka Kosovela.
''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti.
''Ko svet razpada, ostanejo vsaj te spodobne fotografije'' – skupinska razstava v Galeriji mesta Ptuj predstavlja dela štirih dokumentarnih fotografov Simona Changa, Tereze Kozinc, Stojana Kerblerja in Nika Erika Neubauerja, ki z različnimi avtorskimi pristopi raziskujejo osebne, družbene in kulturne resničnosti.
Na obratu prvenec Fleaja, ki ga najbolje poznamo kot basista skupine RHCP, s plato Honora pa se vrača h svojemu prvemu instrumentu, trobenti. Poleg tega poslušamo tudi novi albumi britanske mehkobne stilske kombinatorike skupine Nubiyan Twist in ameriškega mojstra semplanja RJD2-ja, pa tudi napoved prihajajočega dolgometražca spiritualno jazzovske ekipe Outer Worlds Jazz Ensemble. 01 The Three Seas - Rongmohole 02 ZENA - KAZANCHIS 03 RADIOHOP – MAD FLUTE 04 RJD2 & Supastition – One Last Time 05 RJD2 & Supastition - Wins and Losses feat. J-Live 06 Nubiyan Twist - Red Herring (feat. Bootie Brown) 07 Nubiyan Twist - Message (feat. Mr. Williamz) 08 Flea - Morning Cry 09 Flea - A Plea 10 Outer Worlds Jazz Ensemble - Celestial Matari 11 Outer Worlds Jazz Ensemble – The Karman Line 12 Adam O’Farrill – Curves and Convolutions 13 Aaron Shaw - Never Catch Me Out of Alignment
Na obratu prvenec Fleaja, ki ga najbolje poznamo kot basista skupine RHCP, s plato Honora pa se vrača h svojemu prvemu instrumentu, trobenti. Poleg tega poslušamo tudi novi albumi britanske mehkobne stilske kombinatorike skupine Nubiyan Twist in ameriškega mojstra semplanja RJD2-ja, pa tudi napoved prihajajočega dolgometražca spiritualno jazzovske ekipe Outer Worlds Jazz Ensemble. 01 The Three Seas - Rongmohole 02 ZENA - KAZANCHIS 03 RADIOHOP – MAD FLUTE 04 RJD2 & Supastition – One Last Time 05 RJD2 & Supastition - Wins and Losses feat. J-Live 06 Nubiyan Twist - Red Herring (feat. Bootie Brown) 07 Nubiyan Twist - Message (feat. Mr. Williamz) 08 Flea - Morning Cry 09 Flea - A Plea 10 Outer Worlds Jazz Ensemble - Celestial Matari 11 Outer Worlds Jazz Ensemble – The Karman Line 12 Adam O’Farrill – Curves and Convolutions 13 Aaron Shaw - Never Catch Me Out of Alignment
V Kosovelovem letu se pesniku poklanjamo tudi v Prvi vrsti, živo v studiu 13 nastopa Nika Solce in predstavlja projekt uglasbene poezije Srečka Kosovela.
V Kosovelovem letu se pesniku poklanjamo tudi v Prvi vrsti, živo v studiu 13 nastopa Nika Solce in predstavlja projekt uglasbene poezije Srečka Kosovela.
Na sporedu: Johannes Brahms: Kvintet za klarinet in godala v h-molu, op. 115 in Rapsodiji v h - molu in g - molu, op. 79.
Na sporedu: Johannes Brahms: Kvintet za klarinet in godala v h-molu, op. 115 in Rapsodiji v h - molu in g - molu, op. 79.
Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.
Krzysztof Penderecki niti v času stalinistične Poljske pod predsedstvom maršala Rokosovskega niti v poststalinističnih časih Gomulkove odjuge ni skrival svoje globoke vernosti. Biti predan katolik v sicer eni najbolj katoliških držav sveta tedaj ni bilo ravno priporočljivo. Umetnik je velikokrat precej naravnost nakazal, da je njegova mladostna modernistična glasba upor zoper uradno zapovedano estetiko socrealizma v glasbi. Modernizem, povezan z liturgično glasbo, pa je tako rekoč dvojen upor in enkratna politična gesta, ki pa je v danem trenutku rodila neverjetne umetnine.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Klasik sodobne ameriške poezije William Edgar Stafford (1914–1993) je svoje prvo delo objavil šele pri 46 letih, potem pa v dobrih treh ustvarjalnih desetletjih še več kot 60 knjig. Živel in ustvarjal je na zahodu ZDA, ob jezeru Oswego v državi Oregon. Življenje v majhnem mestu sredi narave je pustilo močan pečat v njegovih pesmih. Zaznamujeta jih naraven in hkrati uglajen, artikuliran jezik ter plastenje osnovnega motiva, to pa jim daje pridih skrivnostnosti. V pesmi V iskanju zlata je osnovni motiv in hkrati simbol vonj divjega medu. Prevod: Tina Kozin; interpretira: Žan Brelih Hatunić.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Duet sestavljata priznana slovenska glasbenika, tolkalec Andrej Hrvatin (z umetniškim imenom Nimetu) in kontrabasist Žiga Golob. Oba delujeta na raznolikih glasbenih področjih (jazz, etno, eksperimentalna glasba, kantavtorji) ter v projektih gledališke, plesne ali filmske narave. Osnovna ideja projekta Spektral je raziskovanje zvočnosti kontrabasa, tolkal, piščali ter drugih tradicionalnih zvočil. Glasba je namreč komunikacija in ritual, je medij in platno za ves spekter vibracij, ki tvorijo naš svet in umetnost v njem. Spektral je vabilo za ušesa, Spektral razširja obzorja. Žiga Golob – kontrabas Andrej Hrvatin (Nimetu) – tolkala, piščali, zvočila
Duet sestavljata priznana slovenska glasbenika, tolkalec Andrej Hrvatin (z umetniškim imenom Nimetu) in kontrabasist Žiga Golob. Oba delujeta na raznolikih glasbenih področjih (jazz, etno, eksperimentalna glasba, kantavtorji) ter v projektih gledališke, plesne ali filmske narave. Osnovna ideja projekta Spektral je raziskovanje zvočnosti kontrabasa, tolkal, piščali ter drugih tradicionalnih zvočil. Glasba je namreč komunikacija in ritual, je medij in platno za ves spekter vibracij, ki tvorijo naš svet in umetnost v njem. Spektral je vabilo za ušesa, Spektral razširja obzorja. Žiga Golob – kontrabas Andrej Hrvatin (Nimetu) – tolkala, piščali, zvočila
Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila lani, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.
Oddajo smo namenili pevcu Andyju Beyu, ki je umrl 26. aprila lani, star 85 let. Sloviti ameriški pevec in pianist s prijetnim baritonom je imel res ogromen razpon vokala – kar štiri oktave.
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Leta 2025 je pisatelj Florjan Lipuš pri Založbi Litera objavil knjigo Mrtve stvari, zelo osebno in prepoznavno napisano besedilo. Knjiga ni dolga, je pa še kako intenzivna: v njej Lipuš piše o temah, ki ga vznemirjajo že leta in desetletja, med drugim o o mamini smrti v koncentracijskem taborišču, o prizadevanjih za slovenščino v katoliškem internatu na Plešivcu in ustanovitvi revije Kres, predvsem pa o usodi in prihodnosti slovenščine. V Nokturnu lahko slišite sklepni odlomek iz knjige. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Jernej Gašperin, mojster zvoka Urban Gruden, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Misečina bila hrvaške pevke Tamare Obrovac. Na njem ob spremljavi svoje dolgoletne spremljevalne zasedbe Transhistria Ensemble ponuja zvečine avtorske pesmi, v katerih na svoj prepoznavni način povezuje istrsko ljudsko glasbo in džez.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Misečina bila hrvaške pevke Tamare Obrovac. Na njem ob spremljavi svoje dolgoletne spremljevalne zasedbe Transhistria Ensemble ponuja zvečine avtorske pesmi, v katerih na svoj prepoznavni način povezuje istrsko ljudsko glasbo in džez.
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995
Radijski cikel predstavlja dvajset prizorov iz treh epov, ki se navezujejo na trojansko vojno: Homerjevih epov Iliada in Odiseja ter Vergilijevega epa Eneida. Trinajsti del cikla z naslovom ''Jutri zarana pa gremo na ladjah spet v morske širjave ...'' združuje odlomke iz X., XI. in XII. speva Odiseje, večinoma po prevodu Antona Sovreta. Odlomka s Sirenami ter Skilo in Karibdo pa sta bila objavljena v novem prevodu Kajetana Gantarja. Režiser: Jože Valentič Prevajalca: Anton Sovre in Kajetan Gantar Prirejevalec in dramaturg: Jože Rode Tonski mojster: Jure Culiberg Fonetičarka in avtorica govorne podobe: Cvetka Šeruga-Prek Glasbeni oblikovalec: Peter Čare Homer – Aleš Valič Hektor – Milan Štefe Aias – Zoran More Ahil – Borut Veselko Patroklos – Jožef Ropoša Apolon – Boris Kerč Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija aprila l995
Jože Burnik je bil deset let harmonikar in avtor glasbe Alpski kvintet, ki je še danes zvezda slovenske narodno-zabavne glasbe. Svoj ansambel je ustanovil leta 1966, točno takrat, kot je nastal Apski kvintet. Od leta 1973 do 1983 je Jože Burnik postal član Alpskega kvinteta. Zaradi velikega zasedenosti je svoj ansambel zamrznil, a je ta do leta 1998 vseeno občasno deloval. Z instrumentalisti se je Burnik znova pojavil na odru s svojim ansamblom, ko je prejel nagrado za življenjsko delo in bil proglašen za kralja polk in valčkov, v času delovanja pa je sodeloval tudi Primorko Nadja Fabris, ki jo boste v oddaji tudi slišali.
Jože Burnik je bil deset let harmonikar in avtor glasbe Alpski kvintet, ki je še danes zvezda slovenske narodno-zabavne glasbe. Svoj ansambel je ustanovil leta 1966, točno takrat, kot je nastal Apski kvintet. Od leta 1973 do 1983 je Jože Burnik postal član Alpskega kvinteta. Zaradi velikega zasedenosti je svoj ansambel zamrznil, a je ta do leta 1998 vseeno občasno deloval. Z instrumentalisti se je Burnik znova pojavil na odru s svojim ansamblom, ko je prejel nagrado za življenjsko delo in bil proglašen za kralja polk in valčkov, v času delovanja pa je sodeloval tudi Primorko Nadja Fabris, ki jo boste v oddaji tudi slišali.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.
Nadnaravno in neskončno krhko: tako bi lahko opisali razpoloženje Fauréjevega Preludija iz njegove simbolistične suite Pelej in Melisanda. Pripoveduje tragično zgodbo o dveh ljubimcih, ki se, podobno kot Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva, ne konča srečno – vendar vsebuje silna čustva. Gre za delo, do katerega goji dirigent Tugan Sohijev še posebno veliko naklonjenost. Peti klavirski koncert Camilla Saint-Saënsa pa nocoj ponuja dvojno premiero, saj, nenavadno, še nikoli ni bil izveden na odru Simfoničnega orkestra Bavarskega radia. S tem orkestrom je 13. februarja v Münchnu debitiral tudi francoski pianist Alexandre Kantorow, ki mu je v le nekaj letih uspelo doseči mednarodno slavo in osvojiti svet.
Naša preteklost in z njo ljudsko izročilo sta močno povezana s krščanstvom, zato ni čudno, da je tudi veliko ljudskih pesmi povezanih s to tematiko. Največ je pesmi o Mariji, pa tudi o Jezusu. Mnoge tovrstne pesmi so legendarne, kar nekaj jih je k nam davno tega prišlo od drugod. Največ pesmi o Jezusu je povezanih z velikonočnim časom in so povezane z velikonočnimi obredi.
Naša preteklost in z njo ljudsko izročilo sta močno povezana s krščanstvom, zato ni čudno, da je tudi veliko ljudskih pesmi povezanih s to tematiko. Največ je pesmi o Mariji, pa tudi o Jezusu. Mnoge tovrstne pesmi so legendarne, kar nekaj jih je k nam davno tega prišlo od drugod. Največ pesmi o Jezusu je povezanih z velikonočnim časom in so povezane z velikonočnimi obredi.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno uvršča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, vendar omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.