Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
V AriZONI nocoj fokus na dva koncertna dogodka, zimskega za ogrevanje in poletnega za sveženje. Ob novostih glasbene produkcije pa še s posebnim obzirom do četrtega marca, ki ga je pomembnega za glasbo naredil, se ve, da kdo ...
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
V tokratni oddaji Srce šansona nas bo tu in tam odneslo tudi v bolj rokovske vode, saj je gost, ki je bil z mano v studiu, velik del glasbenega srca prepustil prav tej glasbeni zvrsti. Andraž Hribar je že zelo mlad s petjem in doživetimi interpretacijami večkrat prepričal strokovno žirijo, tudi s svojimi pesmimi v slogu šansona. Glasbo in besedila za svoje pesmi po večini piše sam. Ob prelepih pesmih pa se je pogovor prevesil tudi v ugotovitev, kako pomembno je, da si dovolimo biti večni otroci, ter o vse bolj iskanem in potrebnem dušnem miru, ljubezni, sreči, povezanosti z naravo in nostalgiji (pon.).
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izvirale z goriškega konca, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po svojem lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
V današnji oddaji smo objavili pogovor z najboljšo dirigentko na svetu. Vipavka Mojca Lavrenčič je nedavno navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu, kjer je osvojila prvo mesto in številna druga priznanja. Predstavili smo monografijo "Evridika iz pekla: zapisi iz lagerjev". Gre za znanstveno-kritično antologijo, ki združuje pretresljive ženske glasove iz časa druge svetovne vojne. Soavtorica Milena Mileva Blažić skozi pesmi, poslovilna pisma in spominske zapise osvetljuje moč kolektivnega odpora, neomajno voljo ter usode taboriščnic, s poudarkom na pričevanjih. V Cerknem do nedelje poteka festival Deuje babe, ki ostaja zvest mitološkemu izročilu, saj predstavlja divje umetniško izražanje in aktivistično delovanje žensk. V glasbeni zavesi, ki jo je zakrivil Iztok Novak, pa smo se sprehodili od alternativnega rocka prek synth-popa do britpopa devetdesetih.
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
Iskanje po zapuščini slovenskih skladateljev lahko pomeni tudi odpiranje zakladnice, na katero nismo računali. Smo zanjo vedeli? Smo jo zavestno zakopali v zemljo? Smo se uklonili naraščajoči globalni politiki velikih narodov? – Pomisleki ostajajo, spoznanja so grenka. Kar nekaj je skladateljev, na katere je slovensko glasbeno in kulturno okolje pozabilo. Kar nekaj je zanimivih umetnikov, ki bi jih svet moral prepoznati, ki bi jim moral dati prostor na Parnasu. Med njimi je zagotovo Blaž Arnič, skladatelj, ki je ljubil naravo, ki je iz narave črpal tonsko bogastvo in ga prelil v glasbo, ki je ob nastanku presenečala s tonalno razvidnostjo harmonskih postopkov, medtem ko najdemo zdaj v velikem svetu podobne, skoraj identične primere nebrzdane glasbe naravnih odsevov. Je bil Arnič oseba predvidljivega časa, je bil znanilec harmonskega obrata k naravi obrnjene umetnosti?
3. koncert letošnje abonmajske sezone cikla FKK, ki je bil 26. in 27. februarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna in Béle Bartóka. Orkester Slovenske filharmonije je tokrat nastopil pod umetniškim vodstvom poljske violinistke mlajše generacije Marie Włoszczowske, ki se je predstavila tudi kot solistka v Beethovnovem Violinskem koncertu. Koncert, poimenovan S prizanesljivostjo, je ponudil kontrasten, a docela premišljeno izbran, "klasičen" program. Mlada, energična poljska violinistka Maria Włoszczowska je v prvem delu koncerta vodila zasedbo kot koncertna mojstrica, v drugem pa pri izvedbi Beethovnovega Violinskega koncerta stopila še pred orkester kot solistka, preoblečena v ekstravaganten srebrni kimono. Spored je uvedla Cavatina iz Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru. Godala Orkestra Slovenske filharmonije so pod vodstvom Włoszczowske podala tekočo izvedbo, ki je bila kljub morda malce hitreje odmerjenemu tempu prežeta z zvočno toplino in izčiščeno igro, iz katere so se tu in tam zalesketali številni drobni melodični okruški, ki jih ponuja ta občuteni, v podstati tu in tam malce melanholični stavek. Drugačne zahteve je od izvajalcev terjal Divertimento za godala Béle Bartóka, ki še zdaleč ni lahkoten divertimento razvedrilnega značaja, temveč prava koncertantna glasba za godala. Hitra krajna stavka sta se iskrila v ritmično poživljeni in artikulacijsko priostreni igri, podkrepljeni z vitalnostjo in čvrstim, na nekaterih mestih ljudskim značajem, medtem ko je notranje napeto in glasbeno dognano izzvenela skladateljeva značilna nočna glasba v osrčju Divertimenta. Iz izvedbe so premišljeno – tako posamično kot v dvogovorih – izstopili tudi posamezni solistični vložki godalcev, je pa včasih zaradi pestre ritmične fakture malce zanihala skupna igra. Vrhunec četrtkovega koncertnega večera v Cankarjevem domu je bil brez dvoma solistični nastop Marie Włoszczowske. Igra tokrat celotnega orkestra – godalcem so se na odru Gallusove dvorane pridružili še pihalci, trobilci in timpanistka – se je v Beethovnovem Violinskem koncertu premaknila k doslednosti, melodični prebujenosti in občutenemu spremljanju oziroma dopolnjevanju solistke. Włoszczowska je navdušila s pojočim violinskim tonom, razigranostjo, svežim, celo svobodnim pristopom h glasbenemu tekstu ter izrazno poglobljenostjo in melodično bujnostjo v osrednjem Larghettu in v kadenci Christiana Tetzlaffa ob koncu prvega stavka. Njene "vodstvene" geste so bile naravne, navidezno spontane, včasih minimalistične in na ta račun se je tudi pri Beethovnu, podobno kot Bartóku, pojavilo nekaj anomalij v skupni igri. A pozornost je vendarle treba usmeriti drugam, k resnično izjemni, svojstveni izvedbi Beethovnovega Koncerta. Čeprav bi se morda kakšen purist lahko obregnil ob tako svoboden pristop h klasični mojstrovini, je glasba zasijala v vsej polnosti naravne lepote vsebine in forme prvega stavka, intimni povzdignjenosti Larghetta in radoživosti sklepnega rondoja. Maria Włoszczowska je pred Orkester Slovenske filharmonije, ki je v zadnjem obdobju v odlični formi, stopila kot resnična muza glasbe in v tej vlogi Evterpe navdihnila glasbenike k prefinjenemu skupnemu muziciranju in s tem absolutnemu umetniškemu presežku. Poslušalcem je tako podarila izkušnjo, ki nas je skorajda ganila do solz in v nas vzbudila tisti redki občutek popolne estetske izpolnitve. Tega je še podkrepil programski dodatek – vnovična izvedba Beethovnove brezčasne Cavatine.
3. koncert letošnje abonmajske sezone cikla FKK, ki je bil 26. in 27. februarja v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma, je bil v znamenju glasbe Ludwiga van Beethovna in Béle Bartóka. Orkester Slovenske filharmonije je tokrat nastopil pod umetniškim vodstvom poljske violinistke mlajše generacije Marie Włoszczowske, ki se je predstavila tudi kot solistka v Beethovnovem Violinskem koncertu. Koncert, poimenovan S prizanesljivostjo, je ponudil kontrasten, a docela premišljeno izbran, "klasičen" program. Mlada, energična poljska violinistka Maria Włoszczowska je v prvem delu koncerta vodila zasedbo kot koncertna mojstrica, v drugem pa pri izvedbi Beethovnovega Violinskega koncerta stopila še pred orkester kot solistka, preoblečena v ekstravaganten srebrni kimono. Spored je uvedla Cavatina iz Beethovnovega Godalnega kvarteta št. 13 v B-duru. Godala Orkestra Slovenske filharmonije so pod vodstvom Włoszczowske podala tekočo izvedbo, ki je bila kljub morda malce hitreje odmerjenemu tempu prežeta z zvočno toplino in izčiščeno igro, iz katere so se tu in tam zalesketali številni drobni melodični okruški, ki jih ponuja ta občuteni, v podstati tu in tam malce melanholični stavek. Drugačne zahteve je od izvajalcev terjal Divertimento za godala Béle Bartóka, ki še zdaleč ni lahkoten divertimento razvedrilnega značaja, temveč prava koncertantna glasba za godala. Hitra krajna stavka sta se iskrila v ritmično poživljeni in artikulacijsko priostreni igri, podkrepljeni z vitalnostjo in čvrstim, na nekaterih mestih ljudskim značajem, medtem ko je notranje napeto in glasbeno dognano izzvenela skladateljeva značilna nočna glasba v osrčju Divertimenta. Iz izvedbe so premišljeno – tako posamično kot v dvogovorih – izstopili tudi posamezni solistični vložki godalcev, je pa včasih zaradi pestre ritmične fakture malce zanihala skupna igra. Vrhunec četrtkovega koncertnega večera v Cankarjevem domu je bil brez dvoma solistični nastop Marie Włoszczowske. Igra tokrat celotnega orkestra – godalcem so se na odru Gallusove dvorane pridružili še pihalci, trobilci in timpanistka – se je v Beethovnovem Violinskem koncertu premaknila k doslednosti, melodični prebujenosti in občutenemu spremljanju oziroma dopolnjevanju solistke. Włoszczowska je navdušila s pojočim violinskim tonom, razigranostjo, svežim, celo svobodnim pristopom h glasbenemu tekstu ter izrazno poglobljenostjo in melodično bujnostjo v osrednjem Larghettu in v kadenci Christiana Tetzlaffa ob koncu prvega stavka. Njene "vodstvene" geste so bile naravne, navidezno spontane, včasih minimalistične in na ta račun se je tudi pri Beethovnu, podobno kot Bartóku, pojavilo nekaj anomalij v skupni igri. A pozornost je vendarle treba usmeriti drugam, k resnično izjemni, svojstveni izvedbi Beethovnovega Koncerta. Čeprav bi se morda kakšen purist lahko obregnil ob tako svoboden pristop h klasični mojstrovini, je glasba zasijala v vsej polnosti naravne lepote vsebine in forme prvega stavka, intimni povzdignjenosti Larghetta in radoživosti sklepnega rondoja. Maria Włoszczowska je pred Orkester Slovenske filharmonije, ki je v zadnjem obdobju v odlični formi, stopila kot resnična muza glasbe in v tej vlogi Evterpe navdihnila glasbenike k prefinjenemu skupnemu muziciranju in s tem absolutnemu umetniškemu presežku. Poslušalcem je tako podarila izkušnjo, ki nas je skorajda ganila do solz in v nas vzbudila tisti redki občutek popolne estetske izpolnitve. Tega je še podkrepil programski dodatek – vnovična izvedba Beethovnove brezčasne Cavatine.
Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. Nadaljevali bomo s četrtim koncertom za Zlati abonma, ko sta na odru Cankarjevega doma stala Budimpeški koncertni simfonični orkester ter violinist in glavni dirigent András Keller. Dan kasneje se je na istem odru odvil tudi 3. koncert FKK – Filharmonični klasični koncerti. Dotaknili se bomo tudi treh oper: premiere zagrebške Aide, tržaškega Trubadurja in slovenske premiere komorne opere Platno Nine Šenk. Ob koncu bo sledila še kratka izjava letošnje nagrajenke, dirigentke Mojce Lavrenčič, ki je navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu in tako postala najboljša dirigentka na svetu.
Glasbeni utrip v ospredje tokrat postavlja drugo mednarodno klavirsko tekmovanje Festivala Ljubljana, na katerem je nastopilo 29 pianistov z vsega sveta. Nadaljevali bomo s četrtim koncertom za Zlati abonma, ko sta na odru Cankarjevega doma stala Budimpeški koncertni simfonični orkester ter violinist in glavni dirigent András Keller. Dan kasneje se je na istem odru odvil tudi 3. koncert FKK – Filharmonični klasični koncerti. Dotaknili se bomo tudi treh oper: premiere zagrebške Aide, tržaškega Trubadurja in slovenske premiere komorne opere Platno Nine Šenk. Ob koncu bo sledila še kratka izjava letošnje nagrajenke, dirigentke Mojce Lavrenčič, ki je navdušila na mednarodnem tekmovanju La Maestra v Parizu in tako postala najboljša dirigentka na svetu.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
Letos mineva 125 let od smrti Giuseppa Verdija, skladatelja, ki je dosti bolj kot po samospevih poznan in cenjen po svojih operah. Iz njegovih del za glas in klavir pa je že mogoče razbrati prve podpise zrelega mojstra; nekatere njegove tovrstne kompozicije boste lahko slišali v izvedbi sopranistke Margaret Price in pianista Geoffreyja Parsonsa.
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.
S tradicionalnim strokovnim srečanjem se je v torek začela 16. izvedba mladinskega literarnega festivala Bralnice pod slamnikom. Festival, letos naslovljen S knjigo v druge svetove, poteka v organizaciji Miš založbe in osmih knjižnic soorganizatork. Eden izmed osrednjih ciljev festivala je motivirati mlade za branje. Kaj je, ko govorimo o tovrstni motivaciji, danes največji izziv? Kako pomembno je, da mladi pri branju dobijo občutek svobode – da lahko knjige sami izbirajo ali jih po svoje interpretirajo? Kaj vse so tisti »drugi svetovi«, ki nam jih odpira branje? Dan pred nacionalnim dnevom branja o teh vprašanjih razmišljamo z dr. Tino Bilban, avtorico, urednico in predsednico Slovenske sekcije Mednarodne zveze za mladinsko književnost - IBBY in z Matejo Novak, vodjo uredništva Miš založbe ter koordinatorko festivala.
Charpentierjev triindvajset let mlajši sodobnik François Couperin je zase trdil, da je bil v Franciji prvi, ki je napisal sonato po italijanskem zgledu ter v njej združil Corellijev in Lullyjev slog. Pod skladbo se je sprva podpisal s psevdonimom Francesco Coperuni in jo objavil šele petintrideset let po nastanku. Toda prva znana tovrstna skladba izpod peresa francoskega skladatelja je Charpentierjeva sonata za osem instrumentov, ki je nastala že okrog leta 1685, več let pred nastankom Couperinove sonate. Verjetno so jo izvajali glasbeniki guiške vojvodinje Marije Lorenske, pri kateri je bil Charpentier zaposlen kar osemnajst let.
Charpentierjev triindvajset let mlajši sodobnik François Couperin je zase trdil, da je bil v Franciji prvi, ki je napisal sonato po italijanskem zgledu ter v njej združil Corellijev in Lullyjev slog. Pod skladbo se je sprva podpisal s psevdonimom Francesco Coperuni in jo objavil šele petintrideset let po nastanku. Toda prva znana tovrstna skladba izpod peresa francoskega skladatelja je Charpentierjeva sonata za osem instrumentov, ki je nastala že okrog leta 1685, več let pred nastankom Couperinove sonate. Verjetno so jo izvajali glasbeniki guiške vojvodinje Marije Lorenske, pri kateri je bil Charpentier zaposlen kar osemnajst let.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. Poslušamo uglasbitve Shakespearove tragedije Romeo in Julija, ene najbolj znanih ljubezenskih zgodb vseh časov, izpod peresa Petra Iljiča Čajkovskega, Sergeja Prokofjeva in Leonarda Bernsteina.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
Slovenski pesnik in slikar Andrej Ciuha se je rodil 1961 v Ljubljani, po izobrazbi je magister prava in managementa nepremičnin in diplomirani ekonomist. Ukvarja se s poezijo od leta 2004, ko je izdal svojo prvo pesniško zbirko pri založbi Mondena z naslovom : "Ti si tako lepa". Njegova druga pesniška zbirka Črni in beli biseri je izšla leta 2012. Andrej Ciuha ta hip pripravlja svojo sedmo samostojno razstavo slik na Gradu Bogenšperk z naslovom: "Tretji kamen od sonca". Odprli jo bodo v maju. Interpret Blaž Šef, režiser Klemen Markovčič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Leto nastanka 2026.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
William Shakespeare je največji angleški dramatik, priznan in cenjen pa je bil že za časa svojega življenja. Živel je v letih od 1564 do 1616, v času vladanja Elizabete I. in Jakoba I. S svojim delom je zasenčil sodobnike, po njegovi smrti pa je njegov književni opus postal eden najbolj cenjenih. V literaturi Williama Shakespeara so navdih našli tudi številni skladatelji, ki so po njegovih igrah pisali opere, uverture in druge orkestrske skladbe. V prvi uri poslušamo glasbo Ludwiga van Beethovna, Felixa Mendelssohna, Franza Liszta in Richarda Straussa.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V amsterdamskem Rijksmuseum so s pomočjo napredne tehnologije potrdili, da je sliko Zaharijevo videnje v templju leta 1633 naslikal Rembrandt. V Mestnem muzeju Ljubljana so odprli razstavo Od zasebne hiše do javnega kopališča: Nove raziskave na lokaciji izgradnje NUK II. V Narodnem domu Maribor je sinoči nastopil svetovno priznani godalni kvartet Ébène. V ljubljanski galeriji Kresija se z razstavo Miselne lupine predstavlja vizualna umetnica Petra Strban.
V amsterdamskem Rijksmuseum so s pomočjo napredne tehnologije potrdili, da je sliko Zaharijevo videnje v templju leta 1633 naslikal Rembrandt. V Mestnem muzeju Ljubljana so odprli razstavo Od zasebne hiše do javnega kopališča: Nove raziskave na lokaciji izgradnje NUK II. V Narodnem domu Maribor je sinoči nastopil svetovno priznani godalni kvartet Ébène. V ljubljanski galeriji Kresija se z razstavo Miselne lupine predstavlja vizualna umetnica Petra Strban.
V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič
V oddaji poslušamo skladbe: Janez Gregorc: Croquis - solisti saksofonista Tone Janša in Andy Arnol ter trobentač Petar Ugrin Duško Gojković: From Way Back - solist trobentač Duško Gojković Karlheinz Miklin/Michael Abene: Next Page - solista saksofonista Karlheinz Miklin in Aleš Suša Elvis Stanič/Aleš Avbelj: Waking the Spring - solisti kitarist Elvis Stanić, saksofonista Blaž Trček in Lenart Krečič
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
"Da bi resnica delovala bolj verodostojno, ji je potrebno brezpogojno dodati malo laži." Tako hudomušno razmišlja ruski romanopisec Fjodor Mihajlovič Dostojevski, z antologijskimi romani kot so Zločin in kazen, Bratje Karamazovi in Idiot eden največjih avtorjev sploh. Čeravno znan predvsem kot romanopisec, so zanj značilne tudi novele oziroma kratke zgodbe. Ena takšnih je tudi humoreska Tuja žena. Prevajalec: Janko Moder Režiser: Hinko Košak Tonski mojster: Dušan Mauser Ivan Andrejevič Šabrin, tajni legacijski svetnik – Stane Sever Glafira Ivanovna, njegova žena – Duša Počkaj Stjepan Maksimovič Tvorogov, njen ljubimec – Boris Kralj Bobinicin, njen drugi ljubimec – Janko Hočevar Vladni prisednik Novikov – Dušan Škedl Nastopajo še – Mina Jeraj, Jana Osojnik, Marjan Benedičič in Stane Česnik Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1961
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.
Sodobni francoski literarni ustvarjalec Antoine Volodine je eden najbolj samosvojih sodobnih literatov. Volodine, njegovo pravo ime je Jean Desvignes, skupaj s svojimi alter egi, Lutzem Bassmannom, Elli Kronauer in Manuelo Draeger, ustvarja literaturo, ki jo sam označuje z izrazom "posteksotizem" in ki se nikakor ne uvršča v žanr znanstvene fantastike. Protagonisti njegovih del se gibljejo in delujejo na obrobju, njihov svet je pogosto svet revolucij, svet vojn in koncentracijskih taborišč, umaknjen v razdejana, obskurna, imaginarna mesta ali za zidove umobolnic in kaznilnic. Avtorica scenarija: Anuša Trunkelj; prevajalki: Suzana Koncut; Anuša Trunkelj; režiser: Gregor Tozon; bralca: Miha Zor, Maja Moll; igralca: Aleš Valič, Pavle Ravnohrib; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Jure Culiberg; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2011.
V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.
V tokratni oddaji Jazz in jaz se poklanjamo glasbi Joaa Gilberta oz. njegovemu albumu Voz e violao.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.
V tokratni oddaji vas vabimo v Veržej – kraj z bogato tradicijo ljubiteljske kulture. Letos dvajset let delovanja obeležuje Folklorna skupina Leščeček, ki pod okriljem Kulturnega društva Slavko Osterc Veržej ohranja plesno, glasbeno in pevsko dediščino Prlekije ter jo z mladostno energijo prenaša na nove generacije. O začetkih, ustvarjanju in današnjem utripu skupine bosta spregovorila vodja glasbenega sestava David Lukner in eden od ustanoviteljev Folklorne skupine Leščeček Marko Rus. Kot pravita sogovornika, ju pri delu navdihujeta pristnost in kakovostno preživljanje prostega časa v krogu ustvarjalnih ljudi.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
Oliver! je angleški muzikal, nastal je po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, pod katerega se je podpisal Lionel Bart. Delo je na W est Endu doživelo premiero leta 1960, na Broadwayju pa leta 1963. Po dobrega pol stoletja pa se je Oliver znašel tudi med nami ...
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Tudi današnje popoldne vam v izteku ponuja Pol ure kulture. Tokratno glasbeno ogrlico posvečamo reviji Primorska poje ter hkrati tudi Dragotinu Ketteju; pesnik s Prema bo našel pot tudi v naš prvi prispevek, v katerem bomo predstavili faksimile pesnikove zbirke Poezij. V nadaljevanju bomo predstavili obsežno retrospektivo filmov Wernerja Herzoga v Slovenski kinoteki v Ljubljani ter se podali še v Rim, kjer so ob 400-letnici vatikanske bazilike pripravili veliko razstavo del kiparja Gian Lorenza Berninija. Zaključili bomo v sežanski osnovni šoli, kjer so s predstavo znova obudili Srečka Kosovela.
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
Johann Adolf Hasse je bil v drugi polovici 18. stoletja eden izmed najslavnejših skladateljev. Rodil se je leta 1699 v Bergedorfu pri Hamburgu. Po prvih pevskih uspehih se je posvetil komponiranju in bil v Neaplju eden izmed zadnjih učencev Alessandra Scarlattija. Leta 1730 se je v Benetkah poročil s slavno pevko Faustino Bordoni, s katero je leto pozneje prišel na dresdenski dvor. Izvedba njegove opere Cleofide je bil pravi triumf za zakonca. Po smrti Avgusta Močnega, leta 1733, je njegov sin Friderik Avgust Drugi skladatelja zaposlil v službi kapelnika dresdenskega dvora. Med 30-letno Hassejevo službo v Dresdnu je tamkajšnje glasbeno življenje naravnost vzcvetelo: marsikdo je nevoščljivo pogledoval ali prisluškoval živahnemu dresdenskemu kulturnemu življenju in skladateljevim mojstrovinam.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V prvi oddaji bo gostja priznana baletna solistka Ana Klašnja, ki je od leta 2001 stalna članica ansambla SNG-ja Opera in balet Ljubljana. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Orkester Romanske Švice je 26. novembra lani v Viktorijini dvorani v Ženevi izvedel koncert pod taktirko Jonathana Notta. V vlogi solista se je predstavil pianist Nelson Goerner, ki je zaigral Mozartov Klavirski koncert, št. 23, zazveneli pa sta še Simfonija št. 3 Petra Iljiča Čajkovskega in skladba Molitev za godalni orkester britanske skladateljice Roxanne Panufnik. Gre za revizijo skladbe , ki jo je v letih 1990 in 1997 za zbor napisal njen oče Andrzej Panufnik.
Prešernov dan, slovenski kulturni praznik
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Pevka Nuška Drašček je na glasbeni sceni prisotna in opazna je že dalj časa kot pevka zabavne in resne glasbe. Izpopolnjevala se je s prepevanjem v dveh uspešnih vokalnih zasedbah, zboru APZ Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in vokalni skupini Perpetuum Jazzile. Po diplomi na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani se je odločila za glasbeno pot in leta 2016 z magisterijem in odliko zaključila tudi študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani, pri prof. Matjažu Robavsu. V letu 2024 je prejemnica nagrade Prešernovega sklada za uspešno delovanje na glasbenem področju. Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija je v ta namen pripravilo kolaž izbranih glasbenih posnetkov z njenimi nastopi.
Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.
Andreja Rauch Podrzavnik je ustvarjalka na področju uprizoritvenih umetnosti, koreografinja, režiserka, performerka. Svoje delo opravlja in razvija več kot 30 let, tako v polju uprizoritvenih in raziskovalnih projektov kot na področju poučevanja kompozicije, tehnike, improvizacije in performativnih veščin. Njena praksa na področju performativne umetnosti pogosto združuje koreografijo z glasbeno in vizualno umetnostjo in instalacijami, specifičnimi za posamezno lokacijo. Prostor uprizoritve in izvedbe projekta je zanjo odločilen soigralec in ga vključuje kot aktiven del svojega ustvarjalnega procesa. Njeni projekti se včasih povežejo v sklope, serije, nekateri projekti so rezultirali v publikacijah. Tudi v slednjih deluje kot koreografinja in uporablja svoje kompozicijske veščine. Za svoje delo je Andreja Rauch Podrzavnik prejela številne nagrade in priznanja, med njimi tudi letošnjo nagrado Ksenije Hribar za koreografsko delo.
V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.
V velikem preddverju Cankarjevega doma je na ogled razstava arhitekturne fotografije 'Sosedske sorodnosti. Arhitektura med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo'. Razstava ponuja nov pogled na 150-letni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo ter s fotografskimi diptihi razkriva vzporednice med mesti, kulturami in narodoma. Osemdeset velikoformatnih fotografij, ki sta jih posnela italijanski in slovenski fotograf, Roberto Conte in Miran Kambič, govori o izjemni dinamiki tega prostora, o mnogih skupnih idejah arhitektov na obeh straneh meje, čeprav se nista nikoli srečala.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Evropska zveza radijskih postaj že 60 let organizira izjenmen projekt, Evroradijski jazzovski orkester. Vsako leto z drugimi glasbeniki, drugim dirigentom, drugim programom in v drugi državi. Organizacijo jubilejnega dogodka so zaupali RTV Slovenija, oziroma Programu Ars. Slovenski predstavniki so bili dirigent, komponist in aranžer Matjaž Mikuletič, basist Jošt Lampret in vokalna solistka Joliette Anžlovar.
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
Na obratu nove plošče kvarteta Tomeke Reid, avstrijskega komba Shake Stew in kanadskega ustroja spiritualnega jazza Atlantis Jazz Ensemble. Zapustil nas je velikan ganske scene Ebo Taylor, ki se je v 60. letih kalil v Londonu, v 70. pisal številna poglavja ganske popularne muzike, v zadnjem desetletju pa si pridobil številne fene med mlajšimi zvedavimi publikami po celem svetu. 01 The Tomeka Reid Quartet - dance! skip! Hop! 02 _by.ALEXANDER - BYA 03 _by.ALEXANDER – BLUH BLUH BLUH 04 Grupo Serenata - Sodade, Tem Pena D'Mim 05 Mark de Clive-Lowe - Kaze No Michi 06 Ebo Taylor - Heaven 07 Ebo Taylor – Mizin 08 Shake Stew - Tristan Junk ft. JJ Whitefield 09 Shake Stew - Garage 10 Atlantis Jazz Ensemble -Spirits Unseen 11 Resavoir - Memories of Dreams
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
V ponovitvi osme oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pozavnist, skladatelj in aranžer Lojze Krajnčan. Pri enaintridesetih letih – leta 1992 je Krajnčan postal tudi umetniški vodja in dirigent Big Banda RTV Slovenija. Nasledil je karizmatičnega Jožeta Privška, kar je bil velik zalogaj. Zdaj se poslavlja tudi Krajnčan.
Sopranistka Elvira Hasanagić je po šolanju v Sloveniji petje študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter je v tem mestu tudi magistrirala iz opernega in koncertnega petja na Gledališki akademiji August Everding. Debitirala je v Berlinski operi kot Irina v operi Tri sestre madžarskega skladatelja Petra Eötvösa, pozneje je nastopila še v Nemški operi v Berlinu, v gledališču Maggio Musicale Fiorentino, v Bavarski operi, Nizozemski operi, v opernih hišah v Münchnu, Saarbrücknu in Mannheimu, predstavila se je tudi v vlogah v Ljubljanski in Mariborski operni hiši. Rada nastopa tudi na koncertih samospevov.
Sopranistka Elvira Hasanagić je po šolanju v Sloveniji petje študirala na Visoki šoli za glasbo in gledališče v Münchnu ter je v tem mestu tudi magistrirala iz opernega in koncertnega petja na Gledališki akademiji August Everding. Debitirala je v Berlinski operi kot Irina v operi Tri sestre madžarskega skladatelja Petra Eötvösa, pozneje je nastopila še v Nemški operi v Berlinu, v gledališču Maggio Musicale Fiorentino, v Bavarski operi, Nizozemski operi, v opernih hišah v Münchnu, Saarbrücknu in Mannheimu, predstavila se je tudi v vlogah v Ljubljanski in Mariborski operni hiši. Rada nastopa tudi na koncertih samospevov.
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.
"Bil sem glasbenik; med dobrimi sem veljal za dobrega, med nevednimi pa za nevednega." Tako je zapisal francoski skladatelj Marc-Antoine Charpentier v eni svojih najbolj nenavadnih skladb, latinski kantati z naslovom "Epitaphium Carpentarii" ali "Charpentierjev nagrobni napis". V kratkem stavku občutimo nekoliko grenkobe. Charpentier si je gotovo želel nekoliko več slave in malenkost manj truda in nepravičnosti. Dolgo je stal v senci svojega enajst let starejšega sodobnika Jean-Baptista Lullyja in vsi učbeniki glasbene zgodovine mu namenjajo neprimerno manj pozornosti. A sodeč po številu posnetkov in koncertnih izvedb je njegova glasba danes veliko bolj priljubljena od Lullyjeve.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Poljski pesnik Tadeusz Różewicz je leta 1947 izdal zbirko Nemir, s katero je vstopil v poljsko poezijo nov, prepoznaven pesniški glas. Izoblikovala ga je travmatična vojna izkušnja, ki ga je ves čas spremljala. Ena izmed njegovih značilnih tem je preprost, anonimen človek, ki ni idealiziran, ampak je "siv človek z malo kamnitno neizprosno domišljijo". Różewiczev verz je jedrnat, brez okrasja, pogosto na meji molka. Mars je ena izmed njegovih protivojnih pesmi. Prevajalec Lojze Krakar, interpret Matej Puc, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Staša Grahek, Matej Juh. Posneto leta 2022.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.
Pianist Sullivan Fortner bo v družbi kontrabasista Tyrona Allena in bobnarja Kayvona Gordona v torek, 3. marca nastopil v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani. »Sullivan Fortner je eden najboljših pianistov na svetu danes in ima vse glasbene lastnosti, ki jih obožujem: ustvarjalnost, tehniko, ki je vedno v službi izražanja, veselje in humor, neustrašnost in pianistično mojstrstvo,« je o njem zapisal njegov mentor in producent pianist Fred Hersch.
Cluster je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2022 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetična interpretacija približevanja in ustvarjanja človeških povezav v sozvočju z zanimivo glasbeno spremljavo tri stavčne Minimalne glasbene suite Milka Lazarja.
Cluster je plesna koreografija, ki jo je Edward Clug ustvaril leta 2022 za Nizozemsko plesno gledališče - Nederlands Dans Theater. Spremljate izvedbo baletnih plesalcev SNG Maribor, ki so jo pod njegovim vodstvom pripravili in predstavili za domače občinstvo na večeru svetovnih uspešnic koreografa v poletnem gledališču Križanke. Poetična interpretacija približevanja in ustvarjanja človeških povezav v sozvočju z zanimivo glasbeno spremljavo tri stavčne Minimalne glasbene suite Milka Lazarja.
Orkester Slovenske filharmonije se predstavlja s koncerti v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Glavni dirigent orkestra je od leta 2024 Kahi Solomnišvili iz Gruzije. Tokrat je k sodelovanju povabil sorojaka iz Gruzije, skladatelja in dirigenta Nikoloza Račvelija. Za Orkester Slovenske filharmonije je napisal novo delo. Kot je povedal sam, gre za dokumentarno skladbo z naslovom Naša zgodba, s katero pokaže svoj odnos do kulture in zgodovine gruzijskega naroda. Pri ustvarjanju skladbe so bile v ospredju kulturne in politične razmere, ki v zadnjem času zaznamujejo življenje v Gruziji. Od leta 2024, ko se je vodstvo države odločilo prekiniti pristopna pogajanja z Evropsko unijo, na ulicah glavnega mesta vsakodnevno potekajo protesti ljudi, ki se z odločitvijo ne strinjajo. Zgodovinske in sodobne dogodke, ki vplivajo na njegovo domovino in prebivalce, je vpletel v to glasbeno pripoved.
Orkester Slovenske filharmonije se predstavlja s koncerti v osrednji dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani. Glavni dirigent orkestra je od leta 2024 Kahi Solomnišvili iz Gruzije. Tokrat je k sodelovanju povabil sorojaka iz Gruzije, skladatelja in dirigenta Nikoloza Račvelija. Za Orkester Slovenske filharmonije je napisal novo delo. Kot je povedal sam, gre za dokumentarno skladbo z naslovom Naša zgodba, s katero pokaže svoj odnos do kulture in zgodovine gruzijskega naroda. Pri ustvarjanju skladbe so bile v ospredju kulturne in politične razmere, ki v zadnjem času zaznamujejo življenje v Gruziji. Od leta 2024, ko se je vodstvo države odločilo prekiniti pristopna pogajanja z Evropsko unijo, na ulicah glavnega mesta vsakodnevno potekajo protesti ljudi, ki se z odločitvijo ne strinjajo. Zgodovinske in sodobne dogodke, ki vplivajo na njegovo domovino in prebivalce, je vpletel v to glasbeno pripoved.
Bili smo na premieri Ibsenovega Sovražnika ljudstva v priredbi Viktorja Ivančića in v režiji Ivice Buljana v ljubljanski Drami. Prisluhnili smo tudi komorni operi Nine Šenk, Platno, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Cankarjevega doma. Dr. Ignacij Voje, ki je temeljito nadgradil poznavanje poznosrednjeveške in zgodnje novoveške zgodovine jugovzhodne Evrope in predaval generacijam slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev, praznuje 100 let.
Bili smo na premieri Ibsenovega Sovražnika ljudstva v priredbi Viktorja Ivančića in v režiji Ivice Buljana v ljubljanski Drami. Prisluhnili smo tudi komorni operi Nine Šenk, Platno, ki je nastala v koprodukciji Slovenskega komornega glasbenega gledališča in Cankarjevega doma. Dr. Ignacij Voje, ki je temeljito nadgradil poznavanje poznosrednjeveške in zgodnje novoveške zgodovine jugovzhodne Evrope in predaval generacijam slovenskih zgodovinark in zgodovinarjev, praznuje 100 let.
Nocoj v Etnofoniji poslušamo album San Paolo di Galatina, na katerem katalonski producent Raül Refree in italijanska pevka Maria Mazzotta reinterpretirata tradicionalne pesmi z juga Italije.
Nocoj v Etnofoniji poslušamo album San Paolo di Galatina, na katerem katalonski producent Raül Refree in italijanska pevka Maria Mazzotta reinterpretirata tradicionalne pesmi z juga Italije.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
5. marca bomo prvič praznovali nacionalni dan branja. Na ta dan se bodo po vsej Sloveniji zvrstili številni dogodki, namenjeni spodbujanju bralne pismenosti in bralnih navad. Pozanimali se bomo, kako skrb vzbujajoče so raziskave glede upada bralnih navad, zakaj je branje ključno za razumevanje sveta in za razvoj posameznika in družbe. Datum ni bil izbran naključno, gre namreč za rojstni dan izjemne ambasadorke branja Mance Košir. Zato smo v studio povabili skrbnika in poznavalca njene dediščine, Žigo Valetiča, ki nam bo predstavil njeno prizadevanje za spodbujanje branja, poznejše delo z mladimi novinarji, sodelovanje v bralnih krožkih ter njen neizmeren trud za promocijo knjig. V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo z naslovom Sosedske sorodnosti, ki prikazuje arhitekturne podobnosti med Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. S fotografskimi diptihi nam razkriva presenetljive vzporednice med objekti v sosedskih mestih ali pokrajinah, obenem pa zastavlja vprašanja o skupnem kulturnem prostoru ali mejah v našem spominu. Obiskali smo še Koroško galerijo likovnih umetnosti, kjer so ob stoti obletnici rojstva Bogdana Borčića pripravili pregledno razstavo. V opusu enega od najpomembnejših slovenskih umetnikov druge polovice 20. stoletja so ključna dela iz različnih obdobij, od začetnih lesorezov z mediteranskimi motivi do Dachauskega ciklusa. Njegova žena Ida Borčić nam je razkazala tudi njegov atelje, ki je še vedno ohranjen kot nekdaj.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. Osma slušna epska upodobitev z naslovom Ljubemu oču sem dal božanskega Rektorja truplo ..., govori o boju med Ahilom in Rektorjem in Hektorjevi smrti v odlomkih iz 22. in 24. speva Iliade v prevodu Antona Sovreta. Pobudnik in urednik cikla iz leta 1995 je bil Vladimir Kocijančič. Prevajalec: Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Zeus – Boris Kralj Atena – Jožica Avbelj Hektor – Milan Štefe Ahil – Borut Veselko Apolon – Boris Kerč Hera – Štefka Drolc Irida – Maja Končar Hermes – Dario Varga Priam – Tone Kuntner Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Obiskali smo t. i. Radgonski kot. Bili smo v Gornji Radgoni, Radgoni/Bad Radkersburgu in v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu. Druženje na Most prijateljstva čez reko Muro, je bilo za nas izjemno lepo doživetje, saj smo se srečali z županjo Gornje Radgone Urško Mauko Tuš, županom Radgone/Bad Radkersburga Karlom Lautnerjem, prišla pa je tudi predsednica KD Člen 7 za avstrijske Štajerce in direktorica Pavlove hiše/Pavelhaus Suzzane Weitlaner. V Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld nam je direktorica predstavila delovanje društva in življenje Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Umetnostni fotograf Branko Lenart, ki živi v Gradcu in v Piranu nam je prav tako orisal življenje tamkajšnjih Slovencev nekoč in danes, predvsem pa smo slišali zgodbo o istrskih Krkavčah, kjer so v letih 1976 do 1985 nastajale črno-bele fotografije življenja ljudi in nastala je knjiga o Krkavčah na 200 straneh, ki je že razprodana. V Pavlovi hiši nam je zapel Zbor Pavlove hiše z zborovodjem Matijem Horvatom, mi pa smo jih naučili zapeti istrsko ljudsko pesem Moja mati ćuha kafe. S pevkami in pevci smo, na pustno soboto, ob pustnih krofih in kavi, s čimer so nas prijazno postregli, zapeli še številne ljudske pesmi. Ja, tudi tisto Pojdem na Štajersko ... Vabljeni k poslušanju reportažnega zapisa!
Obiskali smo t. i. Radgonski kot. Bili smo v Gornji Radgoni, Radgoni/Bad Radkersburgu in v Pavlovi hiši v Potrni/Laafeldu. Druženje na Most prijateljstva čez reko Muro, je bilo za nas izjemno lepo doživetje, saj smo se srečali z županjo Gornje Radgone Urško Mauko Tuš, županom Radgone/Bad Radkersburga Karlom Lautnerjem, prišla pa je tudi predsednica KD Člen 7 za avstrijske Štajerce in direktorica Pavlove hiše/Pavelhaus Suzzane Weitlaner. V Pavlovi hiši v Potrni/Laafeld nam je direktorica predstavila delovanje društva in življenje Slovencev na avstrijskem Štajerskem. Umetnostni fotograf Branko Lenart, ki živi v Gradcu in v Piranu nam je prav tako orisal življenje tamkajšnjih Slovencev nekoč in danes, predvsem pa smo slišali zgodbo o istrskih Krkavčah, kjer so v letih 1976 do 1985 nastajale črno-bele fotografije življenja ljudi in nastala je knjiga o Krkavčah na 200 straneh, ki je že razprodana. V Pavlovi hiši nam je zapel Zbor Pavlove hiše z zborovodjem Matijem Horvatom, mi pa smo jih naučili zapeti istrsko ljudsko pesem Moja mati ćuha kafe. S pevkami in pevci smo, na pustno soboto, ob pustnih krofih in kavi, s čimer so nas prijazno postregli, zapeli še številne ljudske pesmi. Ja, tudi tisto Pojdem na Štajersko ... Vabljeni k poslušanju reportažnega zapisa!
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
Predvajamo koncert Simfoničnega orkestra Bavarskega radia, ki je 16. januarja nastopil v Filharmoniji na Isarju v Münchnu pod taktirko Paava Järvija. Na sporedu sta bili dve simfoniji: Simfonija št. 38, »Praška« Wolfganga Adameusa Mozarta in Simfonija št. 3 v Es-duru, »Romantična« Antona Brucknerja
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.
Leta 1980 je izšla knjiga Mirka Ramovša Plesat me pelji, v kateri so bili zapisi najbolj znanih slovenskih ljudskih plesov skupaj z melodijami. Knjiga je bila namenjena predvsem poustvarjalcem izročila, ki doslej na tak način zbranega gradiva še niso imeli. Kot primere, kako igrati ljudsko glasbo za ples, je nekaj priredb ustvaril Julijan Strajnar. Poslušamo primere teh priredb, dopolnjene z nekaterimi izvirnimi izvedbami.