Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Cvetko Zagorski (1916-2006) je bil pesnik, pisatelj, prevajalec in časnikar. Ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo s pesmimi iz njegove prve pesniške zbirke Bog umira. Zagorski jo je izdal leta 1939 v samozaložbi v Mariboru, v njej pa je lepo upesnil tesnobno predvojno razpoloženje, socialno in osebno stisko. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastnaka 2026.
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Jackson Pollock je s svojo tehniko kapljanja barve revolucioniral sodobno slikarstvo. Monumentalno delo Jesenski ritem iz leta 1950 je vizualna eksplozija ritma, plastenja in gibanja. Ameriški skladatelj Kenneth Fuchs je to energijo leta 2006 prevedel v delo za pihalni kvintet, v katerem se svetlejši in temnejši zvočni odtenki postopoma prelivajo kot jesenska svetloba. Oddaja raziskuje vzporednice med abstraktnim ekspresionizmom in sodobno glasbo – med barvo, gibanjem in zvokom.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Katerina Aggelaki-Rooke, rojena leta 1939 v Atenah, velja za eno najpomembnejših grških pesnic druge povojne generacije. Poezijo je pisala že v zgodnjih mladostnih letih in prvo pesem z naslovom "Samota" objavila leta 1956 na pobudo Nikosa Kazantzakisa, ki je bil družinski prijatelj njenega očeta in njen boter. Izdala je dvajset pesniških zbirk, med pisci, ki jih je prevedla, pa so Puškin, Majakovski, Shakespeare in številni drugi. Njena poezija je prevedena v številne jezike in je vključena v svetovne antologije. Umrla je leta 2020, stara 81 let. Prevajalka in avtorica scenarija: Dragica Fabjan Andritsakos; režiserka: Saška Rakef; bralec: Igor Velše; igralka: Sabina Kogovšek; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Urban Gruden, Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2026.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
V Jazz klubu Kazina bosta nastopila dva naša vrhunska solista, saksofonist Lenart Krečič in pianist Peter Mihelič. V duu, zahtevni intimni zasedbi bosta predstavila material z nove plošče "Almost Blue". Video in avdio prenos.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Pisateljica in novinarka Marina Silvestri je do devetdesetih let prejšnjega stoletja delala kot urednica pri televiziji Rai v Rimu, Trstu in Trentu. Potem se je posvetila pisanju romanov, esejev in poljudnoznanstvenih besedil. Med njenimi objavami najdemo tudi dokumentarno-spominski zapis Zeleni jantar, postavljen v čas prve polovice devetnajstega stoletja. Prevedla ga je Dana Čandek, izšel je pri Goriški Mohorjevi družbi predlani. Besedilo je v celoti posvečeno Elviri, mlademu dekletu iz Pristave pod Kostanjevico. Bila je izobražena, znala je več jezikov, zato je postala guvernanta in inštruktorica pri plemiških družinah. Ob selitvah jih je spremljala tudi ona. V odlomku poslušamo, kako pride Elvira prvič iz Gorice v Trst, ki pa ga kmalu tudi zapusti. Avtorica opisuje življenje v tem brbotajočem, prepišnem kraju, največjem pristanišču v tem koncu Evrope. Igralka Tina Resman, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2026.
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Francoski organist Olivier Latry je priznan interpret in profesor na pariškem konservatoriju. Kot iskan orgelski koncertant je v svoji karieri nastopil v več kot štiridesetih državah po svetu. Je tudi eden od organistov pariške katedrale Notre Dame, kjer igra pri liturgiji, improvizira, koncertira in snema že več kot trideset let. Na koncertih rad izvaja dela velikana orgelske glasbe Johanna Sebastiana Bacha pa tudi svoje lastne skladbe.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
Filharmonični orkester George Enescu je 1. decembra nastopil v Koncertni dvorani Varšavske filharmonije. Orkester je tam gostoval v sklopu festivala Eufonie – Mednarodnega festivala srednje in vzhodnoevropske glasbe, ki predstavlja glasbo dežel vse od Balkana, prek Avstrije, višegrajskih držav, do Baltika. Na koncertu je najprej zazvenela Romunska rapsodija št. 1 v A-duru, op. 11 Georgeja Enescuja, zatem Enescujeva mladostna Koncertantna simfonija v h-molu, op. 8, v kateri se je kot solist predstavil južnokorejski violončelist Jaemin Han, v drugem delu pa so glasbeniki izvedli še Simfonijo št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka. Glasbenike je vodil Gabriel Bebeşelea.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
prepevajo odlomke izpod peres Mozarta, Rossinija, Reyerja, Gounoda, Chapíja, Laloja, Leoncavalla, Puccinija, Verdija in Puccinija.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Nadaljujemo pripoved Hendrika Groena, starega 83 let in ¼, ki v domu za starostnike na severu Amsterdama piše svoj skrivnostni dnevnik, poln črnega humorja. Tokrat izvemo, kako on in njegovi kolegi starostniki komentirajo izvolitev novega papeža ter vreme, politiko in evtanazijo. Kako Groen prenaša svoje tegobe in kako si zapolni dan. Vendar v ospredje njegove pozornosti vedno bolj stopa gospa Eefje, nova prebivalka doma. Nikoli ni prepozno za nežna čustva, tudi pri triinosemdesetih in četrt ne! Knjigo je prevedla Stana Anželj. Interpretira dramski igralec Matej Puc, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Matjaž Miklič, režija Špela Kravogel, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten, Tesa Drev Juh, posneto leta 2019.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
12. marca letos se je v Kraljevi festivalni dvorani v Londonu odvil koncert, na katerem so nastopili orkester Philharmonia Orchestra iz Londona pod taktirko dirigentke Marin Alsop, v vlogi solistke pa violončelistka Alisa Weilerstein. Program je bil izjemno barvit: začel se je z navdihom latinske Amerike v skladbi Danzón št. 2 Artura Márqueza, sledil je koncert za violončelo Dzonot sodobne skladateljice Gabriele Ortiz, nato orientalsko obarvana simfonična suita Šeherezada, op. 35 Nikolaja Andrejeviča Rimskega-Korsakova, koncert pa se je sklenil s sodobno skladbo Restless Oceans Anne Clyne, ki nosi sporočilo moči ženske energije.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Nataša Velikonja je pesnica, esejistka, prevajalka in sociologinja. Objavila je sedem pesniških zbirk. Leta 2016 je za svoje delo prejela Župančičevo nagrado, leta 2018 pa mednarodno literarno nagrado kons. Pesem Napisati ljubezensko zgodbo interpretira dramska igralka Lena Hribar. Mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto leta 2022.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Ob Mednarodnem dnevu gozdov, ki ga obeležujemo 21. marca se z goslarjem Danielom Muskom pogovarjamo o njegovem odnosu do gozdov, dreves in lesa iz katerega nastajajo godala, o procesu nastanka inštrumenta ter izbiri primernega lesa, o projektu Mati violin, o najpomembnejših plateh odkritja več kot 6500 let starega lesa jelke iz katerega je Musek izdelal violino, o raznoliki glasbi in njeni vpetosti v goslarjev vsakdan, in še čem.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije sestavljajo godalci orkestra Slovenske filharmonije. Orkester od leta 2001 v sodelovanju z Narodno galerijo prireja ciklus koncertov z naslovom Sozvočje svetov. Prireditev povezuje predavanja o likovni umetnosti s koncerti komorne glasbe in privablja obiskovalce različnih starostnih skupin. Tokratni koncert je v celoti posvečen glasbi Georga Friedricha Händla, katerega 250-letnico smrti se je glasbeni svet spominjal v letu 2009. Solist je kontratenorist Markus Foster, na sporedu pa so odlomki iz skladateljevih oper: Tamerlano, Flavio, Giulio Cesare, Serse in Rinardo, program pa je obogatil tudi eden od Händlovih concertov grossov. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije sestavljajo godalci orkestra Slovenske filharmonije. Orkester od leta 2001 v sodelovanju z Narodno galerijo prireja ciklus koncertov z naslovom Sozvočje svetov. Prireditev povezuje predavanja o likovni umetnosti s koncerti komorne glasbe in privablja obiskovalce različnih starostnih skupin. Tokratni koncert je v celoti posvečen glasbi Georga Friedricha Händla, katerega 250-letnico smrti se je glasbeni svet spominjal v letu 2009. Solist je kontratenorist Markus Foster, na sporedu pa so odlomki iz skladateljevih oper: Tamerlano, Flavio, Giulio Cesare, Serse in Rinardo, program pa je obogatil tudi eden od Händlovih concertov grossov. Urednik oddaje je Daniel Celarec, režiser Tomaž Švigelj.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Poslušamo delo z naslovom Bitja čarobnega gozda Anžeta Rozmana, skladbo z naslovom Ranjeni gozd za violončelo, tolkala in posnetek Franca Avseneka, mladinsko delo z naslovom Gozd počiva Bruna Bjelinskega ter daljši odlomek iz cikla Gozdni prizori, op. 82 Roberta Schumanna.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Srečko Kosovel (1904–1926) velja za slovenskega pesniškega klasika, povezujemo pa ga predvsem z njegovo knjigo Integrali, ki je leta 1967 postumno izšla s spremno besedo Antona Ocvirka. Letos mineva 100 let od Kosovelove smrti in še danes odkrivamo njegov obsežen opus, ki ob drugi zapuščini šteje prek 1000 pesmi. Kosovel namreč ni dočakal izida pesniške zbirke. V Integralih, ki so izšli v času, ko se je pri nas pojavila neoavantgarda, pa je Kosovel ustvaril samosvojo estetiko, sicer na sledi -izmom z začetka 20. stoletja, vendar s svojim pečatom, oblikovanim že v zgodnjih impresionističnih pesmih. Gre za eno najpomembnejših slovenskih pesniških knjig, ki ni le močno zarezala v pesniški prostor, temveč z mnogimi pesmimi postala vedno znova aktualna. Na svetovni dan poezije objavljamo sedem pesmi iz Integralov. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbeni opremljevalec Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka 2026.
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki se še posebej močno in kritično ujemajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 100 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odprli pogled. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
Poseben in nadvse aktualen zvočni omnibus poezije Srečka Kosovela. Režiser Klemen Markovčič je izbral Kosovelove pesmi, ki se še posebej močno in kritično ujemajo z današnjim časom. So skoraj nepredstavljivo aktualne, še bolj, ker jih je napisal človek, ki je živel v prvi polovici 20. stoletja, od tega sveta pa se je pred 100 leti poslovil pri samo 22. So torej ljudje, ki so na ta planet poslani le za kratek čas, da bi kot mediji posameznikom in družbi odprli pogled. Avtor izbora in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Nejc Zupančič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Interpreti – Voranc Boh, Blaž Dolenc, Petja Labović, Zala Ana Štiglic Koprodukcija Radia Slovenija, 3. programa, programa Ars in Akademije za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2015.
S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.
S smrtjo prvorojenca se je začel tragični vzorec para, ki je imel med letoma 1783 in 1791 šest otrok, a sta zaradi zahtevnih življenjskih razmer tiste dobe (smrtnost dojenčkov je presegala 50 odstotkov) le dva preživela otroštvo.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!
V glasbi Nathana Williamsa in njegove skupine The Zydeco Cha-Chas se bluesovsko obarvani zvoki zydeca jugozahodne Louisiane prepletajo s plesnimi ritmi rhythm & bluesa. Nathan Williams je v zgodnji mladosti s svojo harmoniko preživel dolge ure ob ploščah skupine Isley Brothers in Stevieja Wonderja. Enako močan vpliv so imeli nanj tudi ljudski napevi cajuna, ki jih je preigraval njegov stric. Ker se je Nathan že zgodaj izkazal kot obetaven glasbenik, ga je starejši brat Sid seznanil z našim žal že pokojnim koncertnim znancem Stanleyjem Duralom, vodjo skupine Buckwheat Zydeco. Dural ga je naučil prvih harmonikarskih zvijač. Ko je ustanovil svojo skupino Zydeco Cha Chas - ime je dobila po inštrumentalni skladbi Cliftona Chenierja - je Nathan Williams začel redno nastopati v bratovem klubu El Sid O’s, ki je slovel daleč naokoli po svojih razburljivih štiriurnih koncertih. Nathan je tako s svojo skupino Zydeco Cha Chas posnel prvo ploščo »Zydeco Live« za založbo El Sid O’s. Album prinaša koncertne posnetke iz kluba Richard’s Club iz Lawtella v Louisiani, na njej pa gostuje tudi pionir zydeca Boozoo Chavis. Nadobudni Nathan je leta 1989 podpisal snemalno pogodbo z založbo Rounder, ki je še istega leta izdala prvo studijsko ploščo »Rock Steady«. Naslovno skladbo v ritmu reggaeja je napisal izvajalec rhythm & bluesa Paul Kelly in je postala uspešnica po vsej Louisiani. Prvi znaki Williamsovega uspeha zunaj domače dežele so se pokazali po osemdnevnem ciklu nastopov v newyorškem klubu Tramps. Nastope so odlično ocenila občila, kot so The New York Times, The New York Post in Cashbox. Zdaj boste slišali Nathana Williamsa in njegovo skupino The Zydeco Cha Chas na posnetku koncerta iz Nove Gorice. Snemalec je bil Miran Kazafura, posnetek pa je uredil Jane Weber. Želimo vam prijetno poslušanje!
Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.
Opera o velikem, neskončnem hrepenenju, in ljubezni, ki se v tem življenju ne more uresničiti.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.
Poleg tega, da je 21. marec svetovni dan poezije in praznujejo pesniki, je danes tudi svetovni dan lutk, ki ga lutkarji s pestro ponudbo predstav obeležujejo skupaj s svojo publiko. Tako bo tudi naslednji teden, 27. marca, ko se prav na svetovni dan gledališča v Kranju začenja Teden slovenske drame – že 56. po vrsti – ,kjer lahko pričakujemo zgostitev gledališkega dogajanja z izborom najboljših predstav. Za tekmovalni in spremljevalni program letošnjega festivala slovenske dramatike in gledališča je predstave izbralo izostreno selektorsko oko Zale Dobovšek, dramaturginje, teatrologinje, kritičarke in pedagoginje, ki deluje na polju dotikanja in prekrivanja gledališča in družbe. Čeprav je doslej doživela že marsikatero grenko, vseeno ostaja predana kozmosu, ki si ga je izbrala za svoje življenjsko poslanstvo. Ne zastane pred težkimi temami, ne boji se poseganja na občutljiva področja, ne ustraši se odgovornosti ... Dr. Zala Dobovšek, ki gledališče motri in ga tudi aktivno soustvarja, tokrat gostuje v oddaji Razkošje v glavi.
Zadnja pesniška zbirka, ki jo je zaživa še pripravila bržčas najbolj priljubljena ameriška pesnica zadnjih desetletij, se bere kot nekakšna sklepna izjava nazora, kot strnitev umetničinih ključnih življenjskih uvidov
Zadnja pesniška zbirka, ki jo je zaživa še pripravila bržčas najbolj priljubljena ameriška pesnica zadnjih desetletij, se bere kot nekakšna sklepna izjava nazora, kot strnitev umetničinih ključnih življenjskih uvidov
Svetovni dan poezije in lutk. V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade, v Škofjo Loko se po dolgem času vrača Škofjeloški pasijon, v Slovenj Gradcu pa razstavlja Oto Rimele. V Ljubljani je v Equrni na ogled skupinska razstava Parabole zla, na Fabuli je gostoval češki pisatelj Marek Torčik, otrokom pa je spet namenjen festival Bobri.
Svetovni dan poezije in lutk. V Mariboru so podelili Glazerjeve nagrade, v Škofjo Loko se po dolgem času vrača Škofjeloški pasijon, v Slovenj Gradcu pa razstavlja Oto Rimele. V Ljubljani je v Equrni na ogled skupinska razstava Parabole zla, na Fabuli je gostoval češki pisatelj Marek Torčik, otrokom pa je spet namenjen festival Bobri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Z delom Debena Bhattacharye smo se v Oddaljenih zvočnih svetovih že srečali. Bengalski producent, snemalec, pesnik, pisatelj, prevajalec in etnomuzikolog je imel neizmerno željo po spoznavanju in raziskovanju kultur, tako domače - indijske, kot tudi tujih. V šestdesetih letih ga je pot zanesla tudi v Evropo, kjer je zabeležil nekaj primerov finskega in švedskega glasbenega izročila, ki je leta 1964 izšlo na gramofonski plošči v Franciji.
Z delom Debena Bhattacharye smo se v Oddaljenih zvočnih svetovih že srečali. Bengalski producent, snemalec, pesnik, pisatelj, prevajalec in etnomuzikolog je imel neizmerno željo po spoznavanju in raziskovanju kultur, tako domače - indijske, kot tudi tujih. V šestdesetih letih ga je pot zanesla tudi v Evropo, kjer je zabeležil nekaj primerov finskega in švedskega glasbenega izročila, ki je leta 1964 izšlo na gramofonski plošči v Franciji.
Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.
Pred mikrofonom gostimo Petro Strahovnik, skladateljico, zvočno umetnico, v zadnjem času vse bolj tudi performerko, ki je za svoj raziskujoč glasbeni opus zadnjih let, za občutljivo prepletanje medijev in umetnosti in za dela, ki odpirajo kompleksna estetska, filozofska in družbena vprašanja na predvečer kulturnega praznika prejela nagrado Prešernovega sklada.
Mittelvox Ensemble je nastopil 4. marca 2026 na koncertu za sakralni abonma uršulinske cerkve sv. Trojice v Ljubljani. Pod vodstvom dirigentke Mateje Černic in ob priložnostnem orkestru se je osredotočil na Buxtehudejev cikel Membra Jesu nostri za soliste, zbor godala in basso continuo. V oddaji se pogovarjamo z Matejo Černic in poslušamo odlomke s koncerta.
Mittelvox Ensemble je nastopil 4. marca 2026 na koncertu za sakralni abonma uršulinske cerkve sv. Trojice v Ljubljani. Pod vodstvom dirigentke Mateje Černic in ob priložnostnem orkestru se je osredotočil na Buxtehudejev cikel Membra Jesu nostri za soliste, zbor godala in basso continuo. V oddaji se pogovarjamo z Matejo Černic in poslušamo odlomke s koncerta.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na današnji svetovni dan poezije smo za Jutranjico izbrali pesmi, v katerih avtorji in avtorice premišljajo akt pesnjenja, moč poezije, strast ustvarjanja in svoj položaj v svetu. Za začetek pa k lucidnim humorno-filozofskim verzom bolgarskega prozaista in pesnika Georgija Gospodinova, v katerih se dotakne same ontologije pesmi na primeru recepta za jabolčni zavitek. Prevajalec: Borut Omerzel, igralka: Mojca Funkl, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič. redakcija: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Na današnji svetovni dan poezije smo za Jutranjico izbrali pesmi, v katerih avtorji in avtorice premišljajo akt pesnjenja, moč poezije, strast ustvarjanja in svoj položaj v svetu. Za začetek pa k lucidnim humorno-filozofskim verzom bolgarskega prozaista in pesnika Georgija Gospodinova, v katerih se dotakne same ontologije pesmi na primeru recepta za jabolčni zavitek. Prevajalec: Borut Omerzel, igralka: Mojca Funkl, režiser: Igor Likar, tonski mojster: Matjaž Miklič. redakcija: Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V nov dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose in Sebastiana Bacha v prvem, Čiurlionisa in Glièra v drugem ter Sebastiana Bacha/Dešpalja, Mozarta, Beethovna, Williamsa, Vhaminade in Sibeliusa v tretjem delu.
V nov dan z glasbo Emanuela Bacha, Corellija, Cimarose in Sebastiana Bacha v prvem, Čiurlionisa in Glièra v drugem ter Sebastiana Bacha/Dešpalja, Mozarta, Beethovna, Williamsa, Vhaminade in Sibeliusa v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddajo bomo namenili glasbi trobentača in skladatelja Chucka Mangioneja, za vedno se je poslovil 22. julija lani, star 84 let. Mangioneja danes štejemo za enega pionirjev t. i. smooth jazza - bolj lahkotnega in ušesom všečnega jazza, ki se je pojavil kot nasprotovanje free jazzu in je jazz skušal pripeljati k ljubiteljem sredinske pop in rock glasbe.
Oddajo bomo namenili glasbi trobentača in skladatelja Chucka Mangioneja, za vedno se je poslovil 22. julija lani, star 84 let. Mangioneja danes štejemo za enega pionirjev t. i. smooth jazza - bolj lahkotnega in ušesom všečnega jazza, ki se je pojavil kot nasprotovanje free jazzu in je jazz skušal pripeljati k ljubiteljem sredinske pop in rock glasbe.
Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. Osrednja junakinja romana Marguerite Duras je Lol V. Stein, ki po koncu odnosa z zaročencem Michaelom doživi pretres. Ta zaznamuje vse njeno nadaljnje življenje. Pozneje se Lol poroči z glasbenikom in ima tri otroke, po vrnitvi v rojstno mesto se potem spusti v kompleksen ljubezenski trikotnik. Pisateljica pa v romanu ponudi tudi luciden uvid v voajerizem. Za pisavo Marguerite Duras je značilen pretanjen občutek za odnose med moškimi in ženskami, če omenimo le z Goncourtom nagrajeni roman Ljubimec ali Moderato cantabile, briljanten vpogled v človeško psihologijo pa ponuja tudi z romanom Zamaknjenost Lol V. Stein. V izbranem odlomku, usodnem za Lol, poslušamo, kako se njen tedanji zaročenec Michael na plesu zagledal v starejšo žensko Anne-Marie Stretter. Prevajalka Barbara Pogačnik, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Francoski psihoanalitik Jacques Lacan je o romanu Zamaknjenost Lol V. Stein dejal, da je utelešenje teorije o nedoseženi ljubezenski želji. Osrednja junakinja romana Marguerite Duras je Lol V. Stein, ki po koncu odnosa z zaročencem Michaelom doživi pretres. Ta zaznamuje vse njeno nadaljnje življenje. Pozneje se Lol poroči z glasbenikom in ima tri otroke, po vrnitvi v rojstno mesto se potem spusti v kompleksen ljubezenski trikotnik. Pisateljica pa v romanu ponudi tudi luciden uvid v voajerizem. Za pisavo Marguerite Duras je značilen pretanjen občutek za odnose med moškimi in ženskami, če omenimo le z Goncourtom nagrajeni roman Ljubimec ali Moderato cantabile, briljanten vpogled v človeško psihologijo pa ponuja tudi z romanom Zamaknjenost Lol V. Stein. V izbranem odlomku, usodnem za Lol, poslušamo, kako se njen tedanji zaročenec Michael na plesu zagledal v starejšo žensko Anne-Marie Stretter. Prevajalka Barbara Pogačnik, igralka Patrizia Jurinčič Finžgar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiser Alen Jelen, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2020.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal lani maja v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi Zborovske himne iz Rigvede za ženski zbor in harfo, opus 26 Gustava Holsta, kompozicija Dež in veter in rožni grm Boja Holtna ter Arielove pesmi Franka Martina.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Bogovi, duhovi in šamani Bavarskega radijskega zbora pod vodstvom Petra Dijkstre. Posnetek je nastal lani maja v Gledališču princa regenta v Münchnu, nanj pa so se ujele tudi Zborovske himne iz Rigvede za ženski zbor in harfo, opus 26 Gustava Holsta, kompozicija Dež in veter in rožni grm Boja Holtna ter Arielove pesmi Franka Martina.
Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/
Krščanska tradicija doživljanja Kristusovega trpljenja in vstajenja se vedno znova dotika aktualnih dogajanj, ki vplivajo na medčloveške odnose tako na osebni kakor tudi na kolektivni ravni. Moralesova renesančna polifonija uvaja v Pesem za Athene in Mali rekviem Johna Tavenerja, enega najprepoznavnejših angleških skladateljev sakralne glasbe, v Ešenvaldsovi kompoziciji Pasijon in vstajenje pa nas v interpretaciji sopranistke Mojce Bitenc Križaj s tihim sijajem nagovarja glas Marije Magdalene, ki vodi do vstajenja in novega začetka. Program: Christóbal de Morales, John Tavener, Ēriks Ešenvalds Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Stephen Layton dirigent Mojca Bitenc Križaj sopran https://filharmonija.si/koncert/vip-4-iz-zalosti-v-zmagoslavje/
Tokratni Rončelov obisk na Obali se začenja varno z Vanom Morrisonom – in hkrati popoprano z Joeyem DeFrancescom. Nadaljeval bo Jimmy McGriff z izborom z albuma In A Blue Mood. Tretji bo tokrat klarinetist Don Byron, za konec razmeroma pa sveža poslastica iz Skandinavije: skupina Rymden.
Tokratni Rončelov obisk na Obali se začenja varno z Vanom Morrisonom – in hkrati popoprano z Joeyem DeFrancescom. Nadaljeval bo Jimmy McGriff z izborom z albuma In A Blue Mood. Tretji bo tokrat klarinetist Don Byron, za konec razmeroma pa sveža poslastica iz Skandinavije: skupina Rymden.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno postavlja v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno postavlja v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Ko pomislimo na antiko in slone, se ne moremo izogniti podobam iz 2. punske vojne, ko se Hanibal, veliki vojaški strateg, odloči, da bo s svojo vojsko, konjenico in sloni, z rinjenjem čez Alpe presenetil Rimljane. Prizor je skoraj legendaren, a realnost precej bolj surova: mraz, lakota in neizprosen teren so poskrbeli, da je veličastno orožje hitro postalo skoraj prehudo breme. Tudi sicer so bili bojni sloni dvorezen meč – en sam ranjen slon je lahko odločil bitko, kot se je zgodilo v vrstah kralja Pira, kjer je povzročil popoln kaos. Rimljanom so se sloni zdeli preveč nepredvidljivi, da bi jih vključili v svoje legije, zato pa so postali nepogrešljiva eksotika rimskih spektaklov. V arenah so nastopali kot zvezde, ki so dokazovale rimsko moč nad svetom. Namesto orožja so postali simbol nadzora. Rim tako ne obvladuje le sovražnikov, ampak tudi naravo. Obstajajo celo namigi, da so jih načrtno vzrejali. Vendar to ne pomeni, da se ta inteligentna, skoraj človeška bitja, kot jih opisuje Plinij, niso zavedala svojega položaja v ujetništvu. Znan je primer skupinskega slonjega “jokanja”, ko so ugotovili, da se iz pasti ne bodo več rešili. Drugod po svetu slon nikoli ni bil le orožje ali zabava – bil je nekaj precej večjega. V Indiji bog Ganeša združuje moč in modrost ter odstranjuje ovire. V budistični tradiciji beli slon napoveduje rojstvo Siddhartha Gautama, zato simbolizira čistost in razsvetljenje. V Afriki so sloni pogosto povezani s kraljevsko avtoriteto in spominom prednikov – kot živa vez med generacijami. V tradicijah številnih kultur tako slon simbolizira pravičnost, modrost in razsodnost, pripisujejo pa mu tudi občutek za lepo.
Ko pomislimo na antiko in slone, se ne moremo izogniti podobam iz 2. punske vojne, ko se Hanibal, veliki vojaški strateg, odloči, da bo s svojo vojsko, konjenico in sloni, z rinjenjem čez Alpe presenetil Rimljane. Prizor je skoraj legendaren, a realnost precej bolj surova: mraz, lakota in neizprosen teren so poskrbeli, da je veličastno orožje hitro postalo skoraj prehudo breme. Tudi sicer so bili bojni sloni dvorezen meč – en sam ranjen slon je lahko odločil bitko, kot se je zgodilo v vrstah kralja Pira, kjer je povzročil popoln kaos. Rimljanom so se sloni zdeli preveč nepredvidljivi, da bi jih vključili v svoje legije, zato pa so postali nepogrešljiva eksotika rimskih spektaklov. V arenah so nastopali kot zvezde, ki so dokazovale rimsko moč nad svetom. Namesto orožja so postali simbol nadzora. Rim tako ne obvladuje le sovražnikov, ampak tudi naravo. Obstajajo celo namigi, da so jih načrtno vzrejali. Vendar to ne pomeni, da se ta inteligentna, skoraj človeška bitja, kot jih opisuje Plinij, niso zavedala svojega položaja v ujetništvu. Znan je primer skupinskega slonjega “jokanja”, ko so ugotovili, da se iz pasti ne bodo več rešili. Drugod po svetu slon nikoli ni bil le orožje ali zabava – bil je nekaj precej večjega. V Indiji bog Ganeša združuje moč in modrost ter odstranjuje ovire. V budistični tradiciji beli slon napoveduje rojstvo Siddhartha Gautama, zato simbolizira čistost in razsvetljenje. V Afriki so sloni pogosto povezani s kraljevsko avtoriteto in spominom prednikov – kot živa vez med generacijami. V tradicijah številnih kultur tako slon simbolizira pravičnost, modrost in razsodnost, pripisujejo pa mu tudi občutek za lepo.
Teden, ko obeležujemo obletnico rojstva Srečka Kosovela, v oddaji Pol ure kulture zaključujemo s predstavitvijo celovitega prevoda Kosovelovih Integralov v francoski jezik. Nato se preselimo v Novo Gorico, kjer se obeta premislek o monumentalni gledališki dodekalogiji Tomija Janežiča. In nazadnje še v Ljubljano, kamor na koncert vabi skupina Terrafolk s simfoniki RTV Slovenija.
Teden, ko obeležujemo obletnico rojstva Srečka Kosovela, v oddaji Pol ure kulture zaključujemo s predstavitvijo celovitega prevoda Kosovelovih Integralov v francoski jezik. Nato se preselimo v Novo Gorico, kjer se obeta premislek o monumentalni gledališki dodekalogiji Tomija Janežiča. In nazadnje še v Ljubljano, kamor na koncert vabi skupina Terrafolk s simfoniki RTV Slovenija.
Tokrat bomo predstavili tri godalne kvartete: HANA, Magenta in Viatores. Na koncertu, ki je potekal 27. avgusta lani v Gledališču Jenny Belzberg v Centru za umetnost in ustvarjalnost Banff – majhnem mestu v kanadski provinci Alberta –, so zazvenela dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Clauda Debussyja.
Tokrat bomo predstavili tri godalne kvartete: HANA, Magenta in Viatores. Na koncertu, ki je potekal 27. avgusta lani v Gledališču Jenny Belzberg v Centru za umetnost in ustvarjalnost Banff – majhnem mestu v kanadski provinci Alberta –, so zazvenela dela Felixa Mendelssohna Bartholdyja, Roberta Schumanna in Clauda Debussyja.