Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Vittorio De Sica velja za enega od prvih in najpomembnejših režiserjev italijanskega neorealizma. V svojih filmih je z izjemnim čutom za realizem in človečnost upodabljal življenje navadnih ljudi v povojni Italiji. Oddaja bo osvetlila njegovo ustvarjalno pot ter pomen njegovih del za razvoj svetovne kinematografije.
Vittorio De Sica velja za enega od prvih in najpomembnejših režiserjev italijanskega neorealizma. V svojih filmih je z izjemnim čutom za realizem in človečnost upodabljal življenje navadnih ljudi v povojni Italiji. Oddaja bo osvetlila njegovo ustvarjalno pot ter pomen njegovih del za razvoj svetovne kinematografije.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Ljubljana kot steganogram spomina
Ljubljana kot steganogram spomina
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Kar pogosto predvajamo posnetke s priznane londonske Wigmorjeve dvorane, tokratni na sporedu so nastali 26. januarja letos. Na tamkajšnjem odru sta stala violončelistka Alisa Weilerstein in pianist Pavel Kolesnikov. Alisa Weilerstein je ameriška violončelistka, znana po izjemno intenzivni, čustveno nabiti interpretaciji in tehnični suverenosti. Že zelo mlada je nastopila z najuglednejšimi orkestri na svetu, med drugim z Newyorško filharmonijo in Berlinskimi filharmoniki. Pavel Kolesnikov pa je ruski pianist, ki slovi po izjemno prefinjeni, intimni interpretaciji in globokem razmisleku o glasbi. Mednarodno pozornost je pritegnil z zmago na tekmovanju Honens leta 2012, kar mu je odprlo vrata na najuglednejše koncertne odre.
Kar pogosto predvajamo posnetke s priznane londonske Wigmorjeve dvorane, tokratni na sporedu so nastali 26. januarja letos. Na tamkajšnjem odru sta stala violončelistka Alisa Weilerstein in pianist Pavel Kolesnikov. Alisa Weilerstein je ameriška violončelistka, znana po izjemno intenzivni, čustveno nabiti interpretaciji in tehnični suverenosti. Že zelo mlada je nastopila z najuglednejšimi orkestri na svetu, med drugim z Newyorško filharmonijo in Berlinskimi filharmoniki. Pavel Kolesnikov pa je ruski pianist, ki slovi po izjemno prefinjeni, intimni interpretaciji in globokem razmisleku o glasbi. Mednarodno pozornost je pritegnil z zmago na tekmovanju Honens leta 2012, kar mu je odprlo vrata na najuglednejše koncertne odre.
Pred bližajočim se slovenskim kulturnim praznikom so v Vrbi slavnostno odprli obnovljeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, v katerem bo odslej deloval interpretacijski center. Tako kot vsako leto, tokrat pa že osemdesetič, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Prešernova proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.
Pred bližajočim se slovenskim kulturnim praznikom so v Vrbi slavnostno odprli obnovljeno rojstno hišo pesnika Franceta Prešerna in rekonstruirano gospodarsko poslopje, v katerem bo odslej deloval interpretacijski center. Tako kot vsako leto, tokrat pa že osemdesetič, bo v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani Prešernova proslava s podelitvijo Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada.
Na obratu: ob dvajseti obletnici ponovna izdaja prelomnega albuma In a Space Outta Sound projekta Nightmares On Wax, napovedi prihajajočih dolgometražcev Anthonyja Josepha in zasedbe Atlantis Jazz Ensemble ... Tu je že nova plošča producenta Neue Grafik, ki združuje brokenbeat, jazz, hiphop in house. Izšel je MRK, novojazzovski projekt domačega bobnarja Gaja Bostiča. 01 Nightmares on Wax – You Wish 02 Marco Benevento – Frizzante 03 Anthony Joseph – James 04 John Robinson - Jazz Unconditional 05 Essa - Nothing to Say 06 Atlantis Jazz Ensemble - Damocles 07 Nana Rizinni - The Right Side of the Escalator 08 MRK - Nashitas 09 MRK – Nebulae 10 Esa Williams - Vanguard Drive (Ft. Tasneem Williams) 11 Owelu Dreamhouse – Kellen 12 Neue Grafik - 1200 Prophecy 13 Cleo Sol - Nothing Is Impossible With You
Na obratu: ob dvajseti obletnici ponovna izdaja prelomnega albuma In a Space Outta Sound projekta Nightmares On Wax, napovedi prihajajočih dolgometražcev Anthonyja Josepha in zasedbe Atlantis Jazz Ensemble ... Tu je že nova plošča producenta Neue Grafik, ki združuje brokenbeat, jazz, hiphop in house. Izšel je MRK, novojazzovski projekt domačega bobnarja Gaja Bostiča. 01 Nightmares on Wax – You Wish 02 Marco Benevento – Frizzante 03 Anthony Joseph – James 04 John Robinson - Jazz Unconditional 05 Essa - Nothing to Say 06 Atlantis Jazz Ensemble - Damocles 07 Nana Rizinni - The Right Side of the Escalator 08 MRK - Nashitas 09 MRK – Nebulae 10 Esa Williams - Vanguard Drive (Ft. Tasneem Williams) 11 Owelu Dreamhouse – Kellen 12 Neue Grafik - 1200 Prophecy 13 Cleo Sol - Nothing Is Impossible With You
Grace in Jackson sta mlajši par urbanih ustvarjalcev, ki se preseli globoko na podeželje, ko Jackson podeduje starejšo, obnove potrebno hišo pokojnega strica. Kar se zdi sprva kot romantična zamisel partnerske idile, začne po rojstvu njunega otroka dobivati podtone osamljenosti, obupa in razkroja. Umri, ljubezen moja je psihološka drama z dvoumnim naslovom, ki jo je režirala škotska režiserka Lynne Ramsay. Preveč enostavno bi bilo reči, da gre za film o poporodni depresiji, s katero se spoprijema Grace v drzni, blesteči igralski interpretaciji Jennifer Lawrence. V bistvu gre za celovit portret partnerskega odnosa, ki se začne s spremenjenimi vlogami materinstva in očetovstva drastično spreminjati. Lynne Ramsay, ki ji mrakobne teme niso tuje oziroma zaznamujejo njen režijski opus, zelo spretno ustvari razpoloženje skrajnega nelagodja, pri čemer uporablja tudi prijeme iz grozljivk. Kot nepresežen vzor razpada ženske psihe oziroma para prihajata na misel Andrzej Żuławski in njegova Obsedenost iz leta 1981 z Isabelle Adjani. Zanimivo je že v uvodnem prizoru filma Umri, ljubezen moja opazovati, kako dolgo odlaša z bližnjimi posnetki oziroma posnetki obrazov igralcev in kako spretno uporablja govorico izpraznjenega prostora za ustvarjanje občutka odtujenosti. Dojenček je morda res sprožilec nekega neustavljivega psihološkega procesa, a seme partnerskih težav je bilo očitno zasejano že dolgo pred tem. Eden od temeljnih izzivov umetniškega filma je, kako s samostojnim jezikom prikazati notranji svet v filmu, pri čemer literarni prijemi praviloma ne delujejo najbolje. Lynne Ramsay v priredbi romana argentinske avtorice Ariane Harwicz ponekod to dobro uspeva in vizualno spretno prikaže mejna stanja, pri katerih ni jasno, ali gre za psihozo ali za realno dogajanje, v določenih prizorih pa pač ne. Recimo, jasno je posredovana ideja odpora Grace do vsakdanjega, ukročenega, monotonega življenja na podeželju, hkrati pa je smešno, kako za ta namen avtorice uporabljajo obupne klišeje, kot so temnopolti ljubimec, črni konj in divji gozd … Celovečerec je vsekakor vizualno zelo bogat; navdih so bili očitno slikarji »ameriške gotike«: Andrew Wyeth, Edward Hopper in Grant Wood. A ugotovimo lahko tudi to, da se prispodobe v filmu ne obnesejo najbolje. Če tehtamo med tem, ali je za film bolje, da s preprostim jezikom izraža kompleksne ideje, ali s kompleksnim jezikom preproste, se je ekipa bolj nagnila k drugemu pristopu. Kar bi sam označil za sicer plemenit, a vsaj delno spodletel poskus, podobno kot gre na trenutke čez rob tudi napor Jennifer Lawrence in Roberta Pattinsona, da bi dokazala, da sta »resna« igralca ... Česar Sissy Spacek in Nicku Nolteju v krasnih, vinjetnih stranskih vlogah pač ni treba dokazovati. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Grace in Jackson sta mlajši par urbanih ustvarjalcev, ki se preseli globoko na podeželje, ko Jackson podeduje starejšo, obnove potrebno hišo pokojnega strica. Kar se zdi sprva kot romantična zamisel partnerske idile, začne po rojstvu njunega otroka dobivati podtone osamljenosti, obupa in razkroja. Umri, ljubezen moja je psihološka drama z dvoumnim naslovom, ki jo je režirala škotska režiserka Lynne Ramsay. Preveč enostavno bi bilo reči, da gre za film o poporodni depresiji, s katero se spoprijema Grace v drzni, blesteči igralski interpretaciji Jennifer Lawrence. V bistvu gre za celovit portret partnerskega odnosa, ki se začne s spremenjenimi vlogami materinstva in očetovstva drastično spreminjati. Lynne Ramsay, ki ji mrakobne teme niso tuje oziroma zaznamujejo njen režijski opus, zelo spretno ustvari razpoloženje skrajnega nelagodja, pri čemer uporablja tudi prijeme iz grozljivk. Kot nepresežen vzor razpada ženske psihe oziroma para prihajata na misel Andrzej Żuławski in njegova Obsedenost iz leta 1981 z Isabelle Adjani. Zanimivo je že v uvodnem prizoru filma Umri, ljubezen moja opazovati, kako dolgo odlaša z bližnjimi posnetki oziroma posnetki obrazov igralcev in kako spretno uporablja govorico izpraznjenega prostora za ustvarjanje občutka odtujenosti. Dojenček je morda res sprožilec nekega neustavljivega psihološkega procesa, a seme partnerskih težav je bilo očitno zasejano že dolgo pred tem. Eden od temeljnih izzivov umetniškega filma je, kako s samostojnim jezikom prikazati notranji svet v filmu, pri čemer literarni prijemi praviloma ne delujejo najbolje. Lynne Ramsay v priredbi romana argentinske avtorice Ariane Harwicz ponekod to dobro uspeva in vizualno spretno prikaže mejna stanja, pri katerih ni jasno, ali gre za psihozo ali za realno dogajanje, v določenih prizorih pa pač ne. Recimo, jasno je posredovana ideja odpora Grace do vsakdanjega, ukročenega, monotonega življenja na podeželju, hkrati pa je smešno, kako za ta namen avtorice uporabljajo obupne klišeje, kot so temnopolti ljubimec, črni konj in divji gozd … Celovečerec je vsekakor vizualno zelo bogat; navdih so bili očitno slikarji »ameriške gotike«: Andrew Wyeth, Edward Hopper in Grant Wood. A ugotovimo lahko tudi to, da se prispodobe v filmu ne obnesejo najbolje. Če tehtamo med tem, ali je za film bolje, da s preprostim jezikom izraža kompleksne ideje, ali s kompleksnim jezikom preproste, se je ekipa bolj nagnila k drugemu pristopu. Kar bi sam označil za sicer plemenit, a vsaj delno spodletel poskus, podobno kot gre na trenutke čez rob tudi napor Jennifer Lawrence in Roberta Pattinsona, da bi dokazala, da sta »resna« igralca ... Česar Sissy Spacek in Nicku Nolteju v krasnih, vinjetnih stranskih vlogah pač ni treba dokazovati. Recenzijo je napisal Gorazd Trušnovec, bere Jure Franko.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, ko kulturne ustanove po vsej Sloveniji brezplačno odpirajo vrata, se že vrstijo številni kulturni dogodki. Nekaj dogodkov, ki te dni vabijo ljubitelje kulture in druge obiskovalce v Mariboru, bomo predstavili v oddaji o kulturi in izpostavili nocojšnjo operno premiero Lakmé v mariborskem gledališču.
Ob Prešernovem dnevu, prazniku slovenske kulture, ko kulturne ustanove po vsej Sloveniji brezplačno odpirajo vrata, se že vrstijo številni kulturni dogodki. Nekaj dogodkov, ki te dni vabijo ljubitelje kulture in druge obiskovalce v Mariboru, bomo predstavili v oddaji o kulturi in izpostavili nocojšnjo operno premiero Lakmé v mariborskem gledališču.
Kakšno je delo glasbenega producenta, kakšne so bili okoliščine snemanj, izzivi, zanimivi dogodki, povezani z nastankom predstavljenih arhivskih posnetkov glasbenih del skladatelja Edvarda Griega, Alojza Srebotnjaka, Luciana Beria in Jureta Ivanušiča z ansambli RTV Slovenija se v oddaji Iz simfoničnega arhiva pogovarjata Mojca Menart in Boris Rener.
Kakšno je delo glasbenega producenta, kakšne so bili okoliščine snemanj, izzivi, zanimivi dogodki, povezani z nastankom predstavljenih arhivskih posnetkov glasbenih del skladatelja Edvarda Griega, Alojza Srebotnjaka, Luciana Beria in Jureta Ivanušiča z ansambli RTV Slovenija se v oddaji Iz simfoničnega arhiva pogovarjata Mojca Menart in Boris Rener.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V peti oddaji je na vrsti glasba Zvonimirja Cigliča: Simfonija št. 1 – Appasionata ter Triptih za srednji glas in orkester.
France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor.
France Prešeren ima za našo identiteto prav posebno simbolno in tudi mitologizirano vlogo. Zaseda osrednje mesto v naši kulturni, narodni, politični in umetniški zavesti. Raziskan je do obisti, njegov videz pa nam z gotovostjo ne bo nikoli znan – kar je bilo očitno celo tako zelo moteče, da so se pojavili pozivi, da bi ga izkopali in posthumno rekonstruirali njegov obraz. Od kod tako močna potreba, da bi vedeli, kako je bila videti neka znana osebnost? Prešernova podoba mora ustrezati tudi našim predstavam o tem, kako naj bo videti pesnik, ki mu pripisujemo tolikšen pomen. Morda ni čudno, da je Prešernov spomenik v Ljubljani, danes tako samoumeven, ob razkritju leta 1905 razdelil kranjsko javnost – in obe strani sta imeli svoje očitke. Klerikalna struja je bila zgrožena zaradi golote muze, drugi so mu očitali likovno zastarelost. A je kljub temu šlo za uspešno politično nalogo, povezano s tedanjim liberalnim taborom in oblikovanjem narodne zavesti. Z umestitvijo spomenika našemu največjemu pesniku na osrednji trg v Ljubljani je ta simbolično postala slovensko mesto, pravi ddr. Damir Globočnik, avtor knjige Prešeren in likovna umetnost. Ob njem o Prešernovem spomeniku v Ljubljani, njegovem avtorju kiparju Ivanu Zajcu, odzivih javnosti in drugih Prešernovih podobah razmišlja tudi dr. Mateja Breščak, kustosinja razstave o Ivanu Zajcu, ki je bila v Narodni galeriji na ogled od oktobra 2023 do februarja 2024. Tedaj je nastal tudi pogovor.
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
CARLO TESSARINI: SONATA V F-DURU Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: SREBRENKA POLJAK GEORG PHILIPP TELEMANN: HAMBURŠKA GLASBA NA VODI TWV 55:C3 Flavta: ALEŠ KACJAN, Oboa d'amore: MELINA TODOROVSKA, Violina: ROK ZGONC, Violončelo: PETRA GREBLO, Čembalo: TOMAŽ SEVŠEK, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Vodja zasedbe: ANA DOLŽAN LOUIS SPOHR: SONATA ZA VIOLINO IN HARFO V C-MOLU Harfa: HELGA STORCK, Violina: KURT GUNTNER ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 3 V ES-DURU, RENSKA, OP. 97 SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: MLADEN JAGUŠT ABEL CARLEVARO: SUITA MILONG ŠT. 1 Kitara: JANEZ GREGORIČ FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: MISISIPI SUITA Koncertni orkester BBC, Dirigent: Keith Lockhart
CARLO TESSARINI: SONATA V F-DURU Violončelo: KARMEN PEČAR, Klavir: SREBRENKA POLJAK GEORG PHILIPP TELEMANN: HAMBURŠKA GLASBA NA VODI TWV 55:C3 Flavta: ALEŠ KACJAN, Oboa d'amore: MELINA TODOROVSKA, Violina: ROK ZGONC, Violončelo: PETRA GREBLO, Čembalo: TOMAŽ SEVŠEK, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Vodja zasedbe: ANA DOLŽAN LOUIS SPOHR: SONATA ZA VIOLINO IN HARFO V C-MOLU Harfa: HELGA STORCK, Violina: KURT GUNTNER ROBERT SCHUMANN: SIMFONIJA ŠT. 3 V ES-DURU, RENSKA, OP. 97 SIMFONIČNI ORKESTER RTV LJUBLJANA, Dirigent: MLADEN JAGUŠT ABEL CARLEVARO: SUITA MILONG ŠT. 1 Kitara: JANEZ GREGORIČ FERDE FERDINAND RUDOPH VON GROFÉ: MISISIPI SUITA Koncertni orkester BBC, Dirigent: Keith Lockhart
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
Mehiška avtorica Valerie Mejer je vsestranska ustvarjalka, saj se ob pisanju in prevajanju poezije, esejistike in proze intenzivno posveča slikarstvu, med drugim je ilustrirala tudi številne pesniške zbirke. Likovništvo se vpisuje tudi v njeno poezijo, ali s slikovitostjo njenega jezika, kot motiv ali oboje hkrati, tako kot v pesmi Ta modri roman. Avtorici smo leta 2012 lahko prisluhnili na ptujskih Dnevih poezije in vina. Prevajalka: Marjeta Drobnič; interpretira: dramska igralka Saša Mihelčič; produkcija 2012.
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
ANDRÉ CHÉRON: SONATE III Kljunasta flavta: DAN LAURIN, Violončelo: DOMEN MARINČIČ, Čembalo: ANNA PARADISO KARL WEIGL: PET SAMOSPEVOV ZA SOPRAN IN GODALNI KVARTET OP. 44 Sopran: THERESA PLUT, Violina: MATEJ HAAS in MILADIN BATALOVIĆ, Viola: EVA KOPRIVŠEK PETKOVŠEK, Violončelo: NIKOLAJ SAJKO OTTORINO RESPIGHI: STARE ARIJE IN PLESI, SUITA ŠT. 2 BOSTONSKI SIMFONIČNI ORKESTER, Dirigent: SEIJI OZAWA FRÉDÉRIC CHOPIN: POLONEZA ŠT. 4 V C-MOLU, OP. 40, ŠT. 2 Klavir: LAZAR BERMAN
Vittorio De Sica velja za enega od prvih in najpomembnejših režiserjev italijanskega neorealizma. V svojih filmih je z izjemnim čutom za realizem in človečnost upodabljal življenje navadnih ljudi v povojni Italiji. Oddaja bo osvetlila njegovo ustvarjalno pot ter pomen njegovih del za razvoj svetovne kinematografije.
Vittorio De Sica velja za enega od prvih in najpomembnejših režiserjev italijanskega neorealizma. V svojih filmih je z izjemnim čutom za realizem in človečnost upodabljal življenje navadnih ljudi v povojni Italiji. Oddaja bo osvetlila njegovo ustvarjalno pot ter pomen njegovih del za razvoj svetovne kinematografije.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.
Na Evropskih filmskih nagradah v Berlinu smo govorili z glavnimi nagrajenci, tudi z Igorjem Bezinovićem, čigar film "Fiume o morte!", slovenska manjšinska koprodukcija, je postal najboljši evropski dokumentarni film. S Tomom Brookom, voditeljem oddaje Talking movies na BBC-ju, smo se pogovarjali o pomenu evropskega filma. Za slovenske filmske ustvarjalce je bilo minulo leto eno od najuspešnejših doslej, saj je bil prvenec Urške Djukić nominiran za evropsko filmsko odkritje, animirana koprodukcija Zgodbe iz čarobnega vrta pa za najboljši animirani film. Na Tržaškem festivalu je potekala prva retrospektiva del slovenskih režiserk, ki so se pojavile šele v novem tisočletju.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Nikaragovski pesnik Rubén Darío, rojen leta 1867, je bil oče špansko-ameriške literarne smeri modernismo, ki je bila značilna za špansko govoreče države ob koncu 19. in v začetku 20. stoletja. Za začetek obdobja velja prav njegova zbirka Azul … (slovensko: modra). Značaj njegove pisave in smeri so bili zasledovanje lepote in ideala v poeziji, liričen izraz ter vpeljava nove metrike in ritma. Ob 110. obletnici smrti, umrl je namreč 6. februarja leta 1916, se tega vplivnega pesnika spominjamo z izborom njegovih pesmi. Prevajalec: Ciril Bergles, igralec: Matej Recer, režiser: Jože Valentič, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, mojster zvoka: Nejc Zupančič. Redaktorja: Marjan Kovačevič Beltram, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2012.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin Radijska igra je pripoved o trpljenju mater in žena, katerih sinovi in možje so v partizanih. Igro so leta 1982 posneli v studiih Radia Trst in je edina celovečerna igra po njegovi predlogi, ki jo hranimo v arhivu Radia Slovenija. Igra je in memoriam Miroslavu Košuti, ki se je od tega sveta v 90. letu starosti poslovil v ponedeljek, 2. 2. 2026. Košuta, rojen leta 1936 v Križu pri Trstu, je osnovno šolo obiskoval v domači vasi, nižjo srednjo šolo pa v Trstu, kjer je na višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom tudi maturiral. Študij primerjalne književnosti in literarne teorije je nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi leta 1962 se je zaposlil kot novinar in urednik na tedanjem Radiu Ljubljana, po skoraj petnajstih letih pa se je vrnil v Trst. Tam je bil najprej tri sezone dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču, nato je pri Založništvu tržaškega tiska do leta 1978 urejal mesečnik Dan, da bi se zatem vse do upokojitve kot ravnatelj in umetniški vodja vrnil v Slovensko stalno gledališče. Sicer pa je že leta 1963 izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale. V tematsko osišče njegove lirike sodijo poosebljene podobe Trsta, te razpirajo predvsem strah kot ne le osebno, pač pa zgodovinsko breme slovenske skupnosti, kraške pokrajine njegovega otroštva in seveda ljubezen. Pisal je tudi izredno zvočno in igrivo poezijo za otroke, dramatiko in radijske igre. Ostajajo nam tudi njegovi prevodi iz italijanščine in španščine. Režiser: Jože Babič Tonska mojstra: Mario Savini, Paolo Palutan Redaktorica: Nataša Sosič Nastopajo – Tone Gogala, Štefka Drolc, Lidija Kozlovič, Marinka Theuerschuh, Ivan Buzečan, Anton Petje, Bogdana Bratuž Posneto v studiih Radia Trst marca 1983.
Miroslav Košuta: Gora, imenovana sin Radijska igra je pripoved o trpljenju mater in žena, katerih sinovi in možje so v partizanih. Igro so leta 1982 posneli v studiih Radia Trst in je edina celovečerna igra po njegovi predlogi, ki jo hranimo v arhivu Radia Slovenija. Igra je in memoriam Miroslavu Košuti, ki se je od tega sveta v 90. letu starosti poslovil v ponedeljek, 2. 2. 2026. Košuta, rojen leta 1936 v Križu pri Trstu, je osnovno šolo obiskoval v domači vasi, nižjo srednjo šolo pa v Trstu, kjer je na višji gimnaziji s slovenskim učnim jezikom tudi maturiral. Študij primerjalne književnosti in literarne teorije je nadaljeval na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Po diplomi leta 1962 se je zaposlil kot novinar in urednik na tedanjem Radiu Ljubljana, po skoraj petnajstih letih pa se je vrnil v Trst. Tam je bil najprej tri sezone dramaturg v Slovenskem stalnem gledališču, nato je pri Založništvu tržaškega tiska do leta 1978 urejal mesečnik Dan, da bi se zatem vse do upokojitve kot ravnatelj in umetniški vodja vrnil v Slovensko stalno gledališče. Sicer pa je že leta 1963 izšla njegova prva pesniška zbirka z naslovom Morje brez obale. V tematsko osišče njegove lirike sodijo poosebljene podobe Trsta, te razpirajo predvsem strah kot ne le osebno, pač pa zgodovinsko breme slovenske skupnosti, kraške pokrajine njegovega otroštva in seveda ljubezen. Pisal je tudi izredno zvočno in igrivo poezijo za otroke, dramatiko in radijske igre. Ostajajo nam tudi njegovi prevodi iz italijanščine in španščine. Režiser: Jože Babič Tonska mojstra: Mario Savini, Paolo Palutan Redaktorica: Nataša Sosič Nastopajo – Tone Gogala, Štefka Drolc, Lidija Kozlovič, Marinka Theuerschuh, Ivan Buzečan, Anton Petje, Bogdana Bratuž Posneto v studiih Radia Trst marca 1983.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Literarni večer je oddaja, ki predstavlja pesnike in prozaiste vseh časov. V njej slovenski avtorji pogosto sami interpretirajo svoja dela.
Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. Ustanovili so ga leta 1979 v Monte Carlu, prvič je nastopil leta 1980 in se mednarodno uveljavil dve leti pozneje.
Kitarski kvartet Aïghetta iz Francije je po petih letih drugič gostoval na Festivalu Ljubljana. Ustanovili so ga leta 1979 v Monte Carlu, prvič je nastopil leta 1980 in se mednarodno uveljavil dve leti pozneje.
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
Avatar, tokrat Ogenj in pepel, z izvirnim naslovom Avatar: Fire and Ash, je tretji del izjemnega znanstvenofantastičnega cikla Avatar, ki ga režira in soustvarja James Cameron. Scenarij sta s Cameronom ustvarila Rick Jaffa in Amanda Silver, ki sta sodelovala že pri drugem delu. Glasbo za tretji dela Avatarja, Ogenj in pepel, je ustvaril skladatelj Simon Franglen, ki že več desetletij ustvarja filmsko glasbo. Z Jamesom Cameronom je sodeloval že pri prvem Avatarju, kjer je najprej delal kot aranžer elektronske glasbe, pozneje pa prevzel polno avtorsko vlogo, in sicer po smrti prvotnega skladatelja Jamesa Hornerja. Cameron in Franglen sta tesno sodelovala skozi celoten ustvarjalni proces, saj Cameron glasbi pripisuje ključno vlogo pri čustveni globini filma. Franglen je tako za Ogenj in pepel napisal skoraj 2000 strani glasbe, kar kaže na obseg in kompleksnost partiturne zasnove.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
V središču tokratne oddaje je Koprčan Martin Mikolič s pesniškim prvencem »G. In«. V ciklu drobnih pesniških zgodb spremljamo dan, oziroma, življenje junaka Ina. Dadaistično razigrano pesniško ustvarjanje z elementi nadrealizma pa pomene skriva tudi v simbole, ki se navdihujejo pri prostozidarski abecedi. Celoti dajejo satiričen prizvok in sooblikujejo likovno podobno drobne knjižice v formatu japonskih razglednic. K pogovoru smo povabili skladateljico Petro Strahovnik, letošnjo dobitnico nagrade Prešernovega sklada, ki je s svojim raziskovanjem presečišč med zvokom, performansom, vizualno umetnostjo in znanostjo dosegla mednarodno prepoznavnost. Razstava Divja 70. leta na Koroškem v Šentjanžu v Rožu pa 50 let po znamenitem "preštevanju" manjšine odpira vprašanja o dediščini drznega študentskega in mladinskega gibanja za pravice Slovencev v Avstriji. Na glasbeno ogrlico je Armando Šturman nanizal glasbenike raznolikih slogov, vendar pa imajo izbrane skladbe Marka Breclja, Riblje čorbe, bendov Elio e le Storie Tese ter Soundsystem kljub vsemu rdečo nit.
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
François Couperin je komponiral predvsem čembalske skladbe, glasbo za manjše komorne zasedbe, kratke posvetne pesmi in motete za največ tri glasove in basso continuo. Ni se ukvarjal z opero in dolgo je veljalo prepričanje, da nikoli ni pisal za orkester — vse dokler ni angleški muzikolog Peter Holman odkril, da je glasba enega izmed Couperinovih komornih koncertov povezana z nekim danes izgubljenim baletom. Pri baletnih predstavah v Franciji Ludvika XIV. se je plesna glasba izmenjevala s petjem.
Karlo Posnjak je februarja 2025 v okviru cikla Tutti nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Simonom Dvoršakom in izvedel Koncert za klavir in orkester v F-duru Georga Gershwina. S to izvedbo si je priigral Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem dosežku, smo ga povabili v studio, da nam predstavi svojo glasbeno pot, hobije in pove kaj o skrbi za fizično pripravljenost glasbenika.
Karlo Posnjak je februarja 2025 v okviru cikla Tutti nastopil s Simfoničnim orkestrom Akademije za glasbo ter dirigentom Simonom Dvoršakom in izvedel Koncert za klavir in orkester v F-duru Georga Gershwina. S to izvedbo si je priigral Študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo in ob tem dosežku, smo ga povabili v studio, da nam predstavi svojo glasbeno pot, hobije in pove kaj o skrbi za fizično pripravljenost glasbenika.
Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.
Izpostavljamo premiero opere Tristan in Izolda Richarda Wagnerja, ki velja za eno najpomembnejših del zahodne glasbene tradicije in za enega od vrhuncev evropske umetnosti nasploh. Pri projektu, ki bo premiero doživel nocoj v ljubljanski Operi, so združila moči štiri evropska operna gledališča iz Belgije, Poljske, Španije in Slovenije. Predstavljamo še novosti prevodnega leposlovja Mladinske knjige, Iskanje življenja Iide Turpeinen, Palisandrovec Gaëla Faya, Moje tretje življenje Daniele Krien, S seboj bom odnesla ogenj Leïle Slimani in Narejeni iz krivde Joanne Elmy.
To je zadnji koncert 15. festivala Flores musicae, festivala srednjeveške in renesančne glasbe, ki poteka v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, umetniško ga vodi Bor Zuljan. Peltomaa Fraanje Perkola je finsko-nizozemski trio v sestavi: Aino Peltomaa, glas in srednjeveška harfa Harmen Fraanje, klavir in sintetizator Mikko Perkola, viola da gamba in efekti. Trio združuje zvoke človeškega glasu, klavirja in viole da gamba ter elektronske efekte in srednjeveško harfo. Glasbeniki prepletajo izkušnje z raznolikimi glasbenimi zvrstmi: staro glasbo, jazzom, finsko ljudsko in sodobno glasbo, čeprav je bila ravno srednjeveška glasba navdih za njihov zelo oseben in prepoznaven zvok. Naslov koncerta: Ær & Komorebi Iz spremne besede: "Skupina se potaplja v napeve Hildegarde iz Bingna (1098-1179), srednjeveške brigitinske napeve in romarske pesmi 14. stoletja. Odmevi samostanov, katedral in romarskih krajev združeni z nežnimi improvizacijami in izvirnimi skladbami povezujejo obdobja in stoletja ter vabijo poslušalca na potovanje proti miru in spokojnosti." Spored koncerta: Mikka Perkola Komorebi Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Magnificetur Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Jukundum Codex Las Huelgas, 14. stoletje Quis dabit Aino Peltomaa Ær Miko Perkola – Harmen Franje Lohtu / Or his Myth Llibre Vermell de Montserrat, 14. stoletje Polorum regina Dodatek: Aino Peltomaa – Harmen Franje – Mikko Perkola Improvizacija Koncert je potekal 21. septembra 2025 v Vili Vipolže v Goriških brdih
To je zadnji koncert 15. festivala Flores musicae, festivala srednjeveške in renesančne glasbe, ki poteka v organizaciji Kulturnega doma Nova Gorica, umetniško ga vodi Bor Zuljan. Peltomaa Fraanje Perkola je finsko-nizozemski trio v sestavi: Aino Peltomaa, glas in srednjeveška harfa Harmen Fraanje, klavir in sintetizator Mikko Perkola, viola da gamba in efekti. Trio združuje zvoke človeškega glasu, klavirja in viole da gamba ter elektronske efekte in srednjeveško harfo. Glasbeniki prepletajo izkušnje z raznolikimi glasbenimi zvrstmi: staro glasbo, jazzom, finsko ljudsko in sodobno glasbo, čeprav je bila ravno srednjeveška glasba navdih za njihov zelo oseben in prepoznaven zvok. Naslov koncerta: Ær & Komorebi Iz spremne besede: "Skupina se potaplja v napeve Hildegarde iz Bingna (1098-1179), srednjeveške brigitinske napeve in romarske pesmi 14. stoletja. Odmevi samostanov, katedral in romarskih krajev združeni z nežnimi improvizacijami in izvirnimi skladbami povezujejo obdobja in stoletja ter vabijo poslušalca na potovanje proti miru in spokojnosti." Spored koncerta: Mikka Perkola Komorebi Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Magnificetur Brigitinski koral (antifona), 15. stoletje Jukundum Codex Las Huelgas, 14. stoletje Quis dabit Aino Peltomaa Ær Miko Perkola – Harmen Franje Lohtu / Or his Myth Llibre Vermell de Montserrat, 14. stoletje Polorum regina Dodatek: Aino Peltomaa – Harmen Franje – Mikko Perkola Improvizacija Koncert je potekal 21. septembra 2025 v Vili Vipolže v Goriških brdih
Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.
Pisatelj in publicist Miha Mazzini je pred kratkim dobil priznanje, ki ga dobijo le redki slovenski književniki: v zbirki Kondor je izšlo njegovo literarno delo, njegov prvi roman Drobtinice. Pri založbi Goga je Mazzini objavil tudi novo zbirko kratkih zgodb z naslovom Druga življenja in tako ponovno dokazal, da je mojster kratke zgodbe. Objavljene zgodbe so zelo različne, imajo pa skupen imenovalec: izpeljane so prepričljivo, natančno in zanimivo. Mazzini pa je tudi zanimiv sogovornik. Nikar ne zamudite.
Francosko-ameriška pevka nove generacije je kljub mladosti že trikratna dobitnica nagrade Grammy. Revija Downbeat jo že nekaj let uvršča med najboljše jazzovske pevke na svetu. Pred nami je njen novi izdelek, plošča Oh Snap, na kateri so izključno njene avtroske skladbe. Predstavljamo.
Francosko-ameriška pevka nove generacije je kljub mladosti že trikratna dobitnica nagrade Grammy. Revija Downbeat jo že nekaj let uvršča med najboljše jazzovske pevke na svetu. Pred nami je njen novi izdelek, plošča Oh Snap, na kateri so izključno njene avtroske skladbe. Predstavljamo.
Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. Premieri bosta 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular (Stripburger) – prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular Ostre ritme predstavil tudi na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.
Strip o Srečku Kosovelu, njegovi ustvarjalnosti, življenju in sodobnikih Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila pisatelj Žiga X Gombač in ilustrator Jaka Vukotič, je izhodišče za interaktivni gledališki dogodek z naslovom ''SREČKONSTRIPredstava je res čuden naslov za predstavo''. Premieri bosta 8. februarja v Ljubljani in 21. februarja v Sežani. ''Ostri ritmi'' – Srečko Kosovel & Andrej Štular (Stripburger) – prinašajo vizualne kompozicije izbora del pesnika Krasa. Iz stripa se prelivajo tudi v druge načine upodabljanja. Po predstavitvah in gostovanjih v tujini bo Andrej Štular Ostre ritme predstavil tudi na razstavi v Layerjevi hiši v Kranju.
Antonin Dvořák je 27. septembra leta 1892 skupaj z ženo in otroki prispel v Združene države. Plovba iz Bremerhavna v New Jersey je trajala devet dni, kmalu po prihodu pa ga je čakala prva naloga: izza dirigentskega pulta je vodil izvedbo svojega Te Deuma v Carnegiejevi dvorani. Dvořák je dobil povabilo za mesto vodje Narodnega glasbenega konservatorija v New Yorku. Američani so poznali njegova dela in slišali za sloves, ki ga je imel v Evropi. Te Deum so skladatelju naročili za njegov prvi nastop v Združenih državah.
Antonin Dvořák je 27. septembra leta 1892 skupaj z ženo in otroki prispel v Združene države. Plovba iz Bremerhavna v New Jersey je trajala devet dni, kmalu po prihodu pa ga je čakala prva naloga: izza dirigentskega pulta je vodil izvedbo svojega Te Deuma v Carnegiejevi dvorani. Dvořák je dobil povabilo za mesto vodje Narodnega glasbenega konservatorija v New Yorku. Američani so poznali njegova dela in slišali za sloves, ki ga je imel v Evropi. Te Deum so skladatelju naročili za njegov prvi nastop v Združenih državah.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Spored: 1. Zvonimir Ciglič: Tri simfonične skice za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala "Pour le temps passé" Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Letonja 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut
Spored: 1. Zvonimir Ciglič: Tri simfonične skice za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Marko Munih 2. Peter Kopač: Concertino za flavto in godala "Pour le temps passé" Izv.: Flavta: Aleš Kacjan Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Dirigent: Marko Letonja 3. Božidar Kos: Koncert za violino in orkester Izv.: Violina: Monika Skalar Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Anton Nanut
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji predvajamo Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.
V tednu, ko se bližamo kulturnemu prazniku, predstavljamo izbor glasbe slovenskih skladateljev. V četrti oddaji predvajamo Musiques funebres Primoža Ramovša in Gazele, sedem orkestralnih pesnitev Lucijana Marije Škerjanca.
Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.
Za Respighijevo deveto in hkrati zadnjo opero s podnaslovom Historija v enem dejanju in treh trenutkih je libretist Claudio Guastalla kot predlogo sprva izbral Shakespearjevo poemo, potem pa se je vendarle odločil za antični izvirnik Tita Livija; ta se mu je zdel močan in skrajno dramatičen, zato je bil med prevajanjem silno previden in natančen, da ga ne bi pokvaril, in tako mu je pisanje libreta vzelo več časa, kot ga je Respighi potreboval za glasbo. Skladatelj si je prizadeval za absolutno preprostost, kar je pomenilo glasbo očistiti vsega odvečnega, orkestrsko spremljavo skrčiti na minimum ter pokazati, kaj je mogoče ustvariti s skrajno ekonomičnimi sredstvi.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Sodobni, večkrat nagrajeni britanski pesnik Hugh Dunkerley v poeziji pogosto razpira odnos med sodobnim človekom in svetom; njegov pesniški izraz zaznamujeta izrazita jasnost in ostrina pogleda, s katerima v domala realistični maniri evocira ekološka, pa tudi širša bivanjska vprašanja sočasnosti. Pesem Zgodnje svarilo tematizira jedrsko nesrečo. Prevajalka: Tina Kozin; interpret: dramski igralec Rok Kunaver; produkcija 2012.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Gostja oddaje Profil je pisateljica Tina Vrščaj, ki je slovensko in mednarodno literarno javnost navdušila že z romanom Na klancu, nedavno pa presenetila z njegovim romanesknim nadaljevanjem Učne ure Eve K. Voditeljica: Nina Jerman
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ksenija Čuić Bratina je diplomirana psihologinja, poklicno se ukvarja s psihoterapijo, je pa tudi pisateljica, mojstrica kratke prozne forme, v kateri z minimalnimi sredstvi veliko pove. Interpretka dramska igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.