Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Pri Beletrini je izšel nov prevod enega najpomembnejših romanov južnoslovanske književnosti Most na Drini Iva Andrića. Mineva 50 let od izida prvenca zasedbe Buldožer – Pljuni istini u oči. V Slovenski kinoteki se je začela retrospektiva filmov Nadje Velušček in Anje Medved, ki raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor.
Pri Beletrini je izšel nov prevod enega najpomembnejših romanov južnoslovanske književnosti Most na Drini Iva Andrića. Mineva 50 let od izida prvenca zasedbe Buldožer – Pljuni istini u oči. V Slovenski kinoteki se je začela retrospektiva filmov Nadje Velušček in Anje Medved, ki raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor.
Kitarist Mak Grgić in godalni ansambel Dissonance sta nastopila na prvem koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2025/2026.
Kitarist Mak Grgić in godalni ansambel Dissonance sta nastopila na prvem koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2025/2026.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
29. maja je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera. Polovico večera je takrat oblikoval klarinetist srbskih korenin, ki je na ljubljanski akademiji študent Tadeja Keniga. To je Matija Francuski, ki se je predstavil s pisanim programom. Tokrat poslušajmo skladbo za solo klarinet In freundschaft Karlheinza Stockhausna ter Štiri skladbe, op. 5 Albana Berga (klavir - Luca Ferrini).
29. maja je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera. Polovico večera je takrat oblikoval klarinetist srbskih korenin, ki je na ljubljanski akademiji študent Tadeja Keniga. To je Matija Francuski, ki se je predstavil s pisanim programom. Tokrat poslušajmo skladbo za solo klarinet In freundschaft Karlheinza Stockhausna ter Štiri skladbe, op. 5 Albana Berga (klavir - Luca Ferrini).
V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.
V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Esad Babačić je začel pisati in objavljati pesmi pri sedemnajstih letih, najprej besedila za pankovsko glasbeno skupino Via ofenziva (bil je tudi njen ustanovitelj in pevec). Doslej je izdal štirinajst pesniških zbirk, znan je tudi po svojih esejih. Poleg tega v slovenščino prevaja literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev. V zbirki Včasih je zbral čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: Upanje umre predzadnje. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef Perko, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). Produkcija 2021.
Esad Babačić je začel pisati in objavljati pesmi pri sedemnajstih letih, najprej besedila za pankovsko glasbeno skupino Via ofenziva (bil je tudi njen ustanovitelj in pevec). Doslej je izdal štirinajst pesniških zbirk, znan je tudi po svojih esejih. Poleg tega v slovenščino prevaja literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev. V zbirki Včasih je zbral čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: Upanje umre predzadnje. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef Perko, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). Produkcija 2021.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V izteku leta morda največji dogodek za ljubitelje rock glasbe v Sloveniji in seveda tudi vse tiste iz širšega regiona … Ker bo skupina Buldožer jutri postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej, je zapoved predvečera in AriZONE ena sama: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav Buldožer. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
V izteku leta morda največji dogodek za ljubitelje rock glasbe v Sloveniji in seveda tudi vse tiste iz širšega regiona … Ker bo skupina Buldožer jutri postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej, je zapoved predvečera in AriZONE ena sama: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav Buldožer. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Sožitje dveh zelo različnih instrumentov, trobente in orgel, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo – Okna. Današnjo oddajo smo sestavili z deli za trobento in orgle.
Sožitje dveh zelo različnih instrumentov, trobente in orgel, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo – Okna. Današnjo oddajo smo sestavili z deli za trobento in orgle.
Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.
Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.
V teh dneh mineva 160 let od rojstva finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. V življenju je ustvaril več kot 100 samospevov, večino od njih v letih od 1888 do 1918, nekatere brez oznake opusa pa je zložil tudi pozneje. Veliko samospevov je namenil finski sopranistki Idi Ekman, ki jo je zelo cenil, predvsem zaradi njenega tako imenovanega »instrumentalnega« načina petja. »Mnoge naše pevke,« je zapisal, »preveč interpretirajo vsako frazo. Absolutna glasba, ki jo pišem, pa je muzikalna že sama po sebi in je strogo neodvisna od besed, zato recitacija ni dobra ideja. In Ida Ekman je to razumela …«
V teh dneh mineva 160 let od rojstva finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. V življenju je ustvaril več kot 100 samospevov, večino od njih v letih od 1888 do 1918, nekatere brez oznake opusa pa je zložil tudi pozneje. Veliko samospevov je namenil finski sopranistki Idi Ekman, ki jo je zelo cenil, predvsem zaradi njenega tako imenovanega »instrumentalnega« načina petja. »Mnoge naše pevke,« je zapisal, »preveč interpretirajo vsako frazo. Absolutna glasba, ki jo pišem, pa je muzikalna že sama po sebi in je strogo neodvisna od besed, zato recitacija ni dobra ideja. In Ida Ekman je to razumela …«
Napovedujemo retrospektivo filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda, ki se pričenja v Slovenski kinoteki s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso. V Galeriji Jakopič pa je na ogled skupinska razstava Začasni naslov sedemnajstih udeležencev izobraževalnega programa za odrasle – Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta.
Napovedujemo retrospektivo filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda, ki se pričenja v Slovenski kinoteki s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso. V Galeriji Jakopič pa je na ogled skupinska razstava Začasni naslov sedemnajstih udeležencev izobraževalnega programa za odrasle – Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf/Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 18. decembra, ob 5.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf/Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 18. decembra, ob 5.05.
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Slovenski bralci dolgo nismo imeli dostopa do neposrednih slovenskih prevodov del litovskih leposlovnih ustvarjalcev, še manj do del latvijskih pisateljev in pisateljic. Bližnja srečevanja z ustvarjalnostjo v teh jezikih so nam omogočili posredni prevodi, literarni festivali in srečanja. Prvi, ki je začel litovsko leposlovje neposredno prevajati v slovenščino, je bil Klemen Pisk, sicer tudi pisatelj, pesnik in glasbenik. Kot literarni prevajalec deluje od sredine 90. let. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem času pa tudi iz latvijščine, češčine in finščine. Doslej je prevedel okoli 70 knjig. Septembra 2021 je v Vilni prejel nagrado sv. Hieronima za prevajanje litovskih knjig v slovenščino – nagrado podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Združenje litovskih književnih prevajalcev. Leta 2024 je na festivalu Lirikonfest v Velenju prejel nagrado Lirikonov zlát za prevode iz litovščine in finščine. S Kleménom Piskom razmišljamo o litovski in latvijski književnosti. Kaj ga je pritegnilo k njima? Ali Slovenci litovsko in latvijsko literaturo oz. kulturo dojemamo kot »baltski« ali razločujemo specifike vsake države? Kako sta se obe književnosti razvijali v času sovjetskega obdobja, kako navzoče so v njima teme postsovjetske travme? In, sploh ne nazadnje: kako sorodni oziroma različni sta si, je sploh upravičeno, da ju omenjamo hkrati?
Slovenski bralci dolgo nismo imeli dostopa do neposrednih slovenskih prevodov del litovskih leposlovnih ustvarjalcev, še manj do del latvijskih pisateljev in pisateljic. Bližnja srečevanja z ustvarjalnostjo v teh jezikih so nam omogočili posredni prevodi, literarni festivali in srečanja. Prvi, ki je začel litovsko leposlovje neposredno prevajati v slovenščino, je bil Klemen Pisk, sicer tudi pisatelj, pesnik in glasbenik. Kot literarni prevajalec deluje od sredine 90. let. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem času pa tudi iz latvijščine, češčine in finščine. Doslej je prevedel okoli 70 knjig. Septembra 2021 je v Vilni prejel nagrado sv. Hieronima za prevajanje litovskih knjig v slovenščino – nagrado podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Združenje litovskih književnih prevajalcev. Leta 2024 je na festivalu Lirikonfest v Velenju prejel nagrado Lirikonov zlát za prevode iz litovščine in finščine. S Kleménom Piskom razmišljamo o litovski in latvijski književnosti. Kaj ga je pritegnilo k njima? Ali Slovenci litovsko in latvijsko literaturo oz. kulturo dojemamo kot »baltski« ali razločujemo specifike vsake države? Kako sta se obe književnosti razvijali v času sovjetskega obdobja, kako navzoče so v njima teme postsovjetske travme? In, sploh ne nazadnje: kako sorodni oziroma različni sta si, je sploh upravičeno, da ju omenjamo hkrati?
Darius Milhaud se je simfonij lotil zelo pozno, pri sedeminštiridesetih, in to potem, ko se je prej ves čas oznanjal za enega njenih največjih nasprotnikov in jo na glas označeval za suhoparno tevtonsko umetnost, tako tujo njegovemu sončnemu provansalskemu duhu. V tem početju je šel tako daleč, da je na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja zložil cel niz tako imenovanih minutnih simfonij – skladb, ki so namenoma pretirano kratke, pogosto izrazno plitve in brez želje po simfoničnem razvoju glasbenega tkiva.
Darius Milhaud se je simfonij lotil zelo pozno, pri sedeminštiridesetih, in to potem, ko se je prej ves čas oznanjal za enega njenih največjih nasprotnikov in jo na glas označeval za suhoparno tevtonsko umetnost, tako tujo njegovemu sončnemu provansalskemu duhu. V tem početju je šel tako daleč, da je na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja zložil cel niz tako imenovanih minutnih simfonij – skladb, ki so namenoma pretirano kratke, pogosto izrazno plitve in brez želje po simfoničnem razvoju glasbenega tkiva.
Zasedba vrhunskih jazzistov v živo v studiu Programa Ars - Kumovi! Pred koncertom v Kazina Jazz Klubu se bomo pogovarjali o tem in onem. ne zamudite intrig iz zakulisja slovenskega jazza... Kumovi so: Jaka Kopač, David Jarh, Adam Klemm, Milan Stanisavljević, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Blaž Trček, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Zasedba vrhunskih jazzistov v živo v studiu Programa Ars - Kumovi! Pred koncertom v Kazina Jazz Klubu se bomo pogovarjali o tem in onem. ne zamudite intrig iz zakulisja slovenskega jazza... Kumovi so: Jaka Kopač, David Jarh, Adam Klemm, Milan Stanisavljević, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Blaž Trček, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Da zna pesnik in pisatelj Feri Lainšček pisati o čustvih, o ljubezni, priča tudi njegova letošnja knjiga izbranih pesmi Sanje so večne (z občuteno uvodno besedo pesnice Miljane Cunta), pa tudi njegova pesem Spleen, ki jo lahko slišite v interpretaciji dramske igralke Nadje Vidmar.
Da zna pesnik in pisatelj Feri Lainšček pisati o čustvih, o ljubezni, priča tudi njegova letošnja knjiga izbranih pesmi Sanje so večne (z občuteno uvodno besedo pesnice Miljane Cunta), pa tudi njegova pesem Spleen, ki jo lahko slišite v interpretaciji dramske igralke Nadje Vidmar.
Na sporedu Friedrich von Floto: Godalni kvartet v C -duru in Peter Iljič Čajkovski: Andante con moto.
Na sporedu Friedrich von Floto: Godalni kvartet v C -duru in Peter Iljič Čajkovski: Andante con moto.
Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.
Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.
Na sporedu Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D-duru; Georg Philipp Telemann: Fantazija št. 10 v E -duru za oboo solo; Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester in tri obdelave adventnega korala Wachtet auf, ruft uns die Stimme – Zdramite se, kliče nas glas.
Na sporedu Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D-duru; Georg Philipp Telemann: Fantazija št. 10 v E -duru za oboo solo; Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester in tri obdelave adventnega korala Wachtet auf, ruft uns die Stimme – Zdramite se, kliče nas glas.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.
Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih revijah, njene pesmi so uvrščene v različne antologije, nekatere so tudi uglasbene. Trikrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Doslej so izšle njene pesniške zbirke Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020), Od točke nič (Litera, 2023). Redno objavlja tudi na nacionalnem radiu. V Literarnem nokturnu lahko sllišite nekaj njenih novejših pesmi. Interpretacija Saša Pavlin Stošić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Marko Rengeo. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih revijah, njene pesmi so uvrščene v različne antologije, nekatere so tudi uglasbene. Trikrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Doslej so izšle njene pesniške zbirke Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020), Od točke nič (Litera, 2023). Redno objavlja tudi na nacionalnem radiu. V Literarnem nokturnu lahko sllišite nekaj njenih novejših pesmi. Interpretacija Saša Pavlin Stošić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Marko Rengeo. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Dvojec Hostnik pa Krečič je v Cukrarni predstavil album z naslovom Domovini. V galeriji Jakopič so nocoj odprli fotografsko razstavo 17 izbranih udeleženk in udeležencev izobraževalnega programa Od blizu. V ljubljanski galeriji Exarte razstavlja slikar Simon Kajtna. Roman Mihe Mazzinija Drobtinice, ki je izšel leta 1987, je doživel ponatis.
Dvojec Hostnik pa Krečič je v Cukrarni predstavil album z naslovom Domovini. V galeriji Jakopič so nocoj odprli fotografsko razstavo 17 izbranih udeleženk in udeležencev izobraževalnega programa Od blizu. V ljubljanski galeriji Exarte razstavlja slikar Simon Kajtna. Roman Mihe Mazzinija Drobtinice, ki je izšel leta 1987, je doživel ponatis.
Poslušamo štiristavčno suito Žica Janeza Gregorca izvedbi našega Big Banda in Simfoničnega orkestra pod vodstvom Marka Muniha. Solisti so pianist Silvo Stingl, saksofonista Milko Lazar in Andy Arnol, trobentač Petar Ugrin ter pozavnist Emil Spruk.
Poslušamo štiristavčno suito Žica Janeza Gregorca izvedbi našega Big Banda in Simfoničnega orkestra pod vodstvom Marka Muniha. Solisti so pianist Silvo Stingl, saksofonista Milko Lazar in Andy Arnol, trobentač Petar Ugrin ter pozavnist Emil Spruk.