Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!
Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!
Končujemo niz oddaj, v katerem predvajamo posnetke s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Adamičev opus je ogromen – govori se o številki 3000 in več del. Ogromno tega je lahkotne, plesne narave – tudi valčkov, polk in podobnega, kar na prvi dan leta uvažamo s cesarskega Dunaja pod podjetjem družine Strauss. Tokrat predvajamo Adamičevo Suito za klarinet iz leta 1963, ki je bila izvirno zložena za godalni orkester, za godbo z dodano čelesto pa jo je priredil Vladimir Vuzem. Povsem na kraju ter edino pravilno v vsej poplavi igranja filmskih špic Johna Williamsa pa poslušajte še Adamičev potpuri Nekaj melodij iz filmov. Kot vse do zdaj, bodo igrali policijski godbeniki, solist bo klarinetist Jan Ulaga, kapelnik Nejc Bečan.
Končujemo niz oddaj, v katerem predvajamo posnetke s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Adamičev opus je ogromen – govori se o številki 3000 in več del. Ogromno tega je lahkotne, plesne narave – tudi valčkov, polk in podobnega, kar na prvi dan leta uvažamo s cesarskega Dunaja pod podjetjem družine Strauss. Tokrat predvajamo Adamičevo Suito za klarinet iz leta 1963, ki je bila izvirno zložena za godalni orkester, za godbo z dodano čelesto pa jo je priredil Vladimir Vuzem. Povsem na kraju ter edino pravilno v vsej poplavi igranja filmskih špic Johna Williamsa pa poslušajte še Adamičev potpuri Nekaj melodij iz filmov. Kot vse do zdaj, bodo igrali policijski godbeniki, solist bo klarinetist Jan Ulaga, kapelnik Nejc Bečan.
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Musette in Pastorala Clauda Balbastreja, Brandenburški koncert št. 2 v F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Trio sonata v D-duru, op. 1/12 Arcangela Corellija, Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Josepha Haydna in Variacije v F-duru Františka Josefa Benedikta Dusika.
Musette in Pastorala Clauda Balbastreja, Brandenburški koncert št. 2 v F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Trio sonata v D-duru, op. 1/12 Arcangela Corellija, Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Josepha Haydna in Variacije v F-duru Františka Josefa Benedikta Dusika.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Dobrodelni koncert ZANJU, Soroptimist International Humanitarni klub Maribor, 12. 3. 2025, Dvorana Union v Mariboru. Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh, Mila Imak Fernandez Ostaševski, violina in Blaž Stajnko, basbariton.
Dobrodelni koncert ZANJU, Soroptimist International Humanitarni klub Maribor, 12. 3. 2025, Dvorana Union v Mariboru. Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh, Mila Imak Fernandez Ostaševski, violina in Blaž Stajnko, basbariton.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Med glasbenimi portreti slovenskih skladateljev smo nocojšnjega namenili skladatelju Marijanu Lipovšku. Njegova bogata življenjska in umetniška pot - sklenila se je 25. decembra 1995 - je vpeta v dolge loke časa od cesarske monarhije pa do moderne in osvobajajoče miselnosti na pragu 21. stoletja. Po tej poti je hodil skladatelj, pianist, komorni muzik, pedagog in zaslužni profesor, gornik in vrhunski alpinist, mislec in pisec strokovnih del ter pisatelj in prevajalec dragocenih spisov, posvečenih goram.
Med glasbenimi portreti slovenskih skladateljev smo nocojšnjega namenili skladatelju Marijanu Lipovšku. Njegova bogata življenjska in umetniška pot - sklenila se je 25. decembra 1995 - je vpeta v dolge loke časa od cesarske monarhije pa do moderne in osvobajajoče miselnosti na pragu 21. stoletja. Po tej poti je hodil skladatelj, pianist, komorni muzik, pedagog in zaslužni profesor, gornik in vrhunski alpinist, mislec in pisec strokovnih del ter pisatelj in prevajalec dragocenih spisov, posvečenih goram.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
Letos mineva šestdeset let od predvajanja prve naše radijske oddaje Lahko noč, otroci!. Ob tem visokem jubileju je svoje spomine ob poslušanju te priljubljene oddaje v poetičnem besedilu Božja umetnost domišljije strnil Uroš Zupan (1963), pesnik, esejist in prevajalec, ki je bil za svoje delo tudi večkrat nagrajen. Vabimo vas na potovanje po preteklosti, kot jo doživlja pesnik in ki je zaznamovana z omenjeno otroško in mladinsko oddajo. Interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto produkcije 2025.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, organistih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
Felix Mendelssohn je svojo Simfonijo št. 2 v B-duru, imenovano 'Hvalospev' označil celo za "simfonično kantato". 4. septembra lani so jo v Katedrali božjega odrešenika v Ostravi izvedli trije vokalni solisti – sopranistka Simona Houda-Šaturová, mezzosopranistka Štĕpánka Pučálková in tenorist Sung-Min Song – Češki filharmonični zbor iz Brna (pripravil ga je Joel Hána) ter Simfonični orkester Praškega radia, dirigiral je Guntis Kuzma. Koncert je bil del ostravskega Glasbenega festivala sv. Venčeslava.
prepevajo odlomke izpod peres Bassolsa, Wagnerja, Rossinija, Verdija, Webra, Bellinija in Richarda Straussa.
prepevajo odlomke izpod peres Bassolsa, Wagnerja, Rossinija, Verdija, Webra, Bellinija in Richarda Straussa.
V decembrskih Humoreskah tega tedna se ob 650. obletnici njegove smrti posvečamo italijanskemu renesančnemu pesniku in pisatelju Giovanniju Boccacciu. "Koliko bolj od moževih teknejo ljubimčevi poljubi" je motiv šeste novele tretjega dne Dekamerona: Ricciardo Minutolo ljubi ženo Filippella Fighinolfija po imenu Catella. Ko izve, da je ta ljubosumna, ji Ricciardo razkrije, da bo Filippello drugi dan z njegovo lastno ženo v nekem kopališču. Tako doseže, da gre ona tja, in ko žena misli, da je bila z možem, se mora prepričati, da je ležala pri Ricciardu. Navihano zgodbo pripoveduje Fiammetta trem mladeničem in šestim mladenkam, ubežnikom pred kugo v Firencah. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Blaž Šef, Lara Wolf in Asja Kahrimanović, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redaktorja oddaje Matej Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2023.
V decembrskih Humoreskah tega tedna se ob 650. obletnici njegove smrti posvečamo italijanskemu renesančnemu pesniku in pisatelju Giovanniju Boccacciu. "Koliko bolj od moževih teknejo ljubimčevi poljubi" je motiv šeste novele tretjega dne Dekamerona: Ricciardo Minutolo ljubi ženo Filippella Fighinolfija po imenu Catella. Ko izve, da je ta ljubosumna, ji Ricciardo razkrije, da bo Filippello drugi dan z njegovo lastno ženo v nekem kopališču. Tako doseže, da gre ona tja, in ko žena misli, da je bila z možem, se mora prepričati, da je ležala pri Ricciardu. Navihano zgodbo pripoveduje Fiammetta trem mladeničem in šestim mladenkam, ubežnikom pred kugo v Firencah. Avtor literarnega dela Giovanni Boccaccio, prevod Andrej Budal, igralca Blaž Šef, Lara Wolf in Asja Kahrimanović, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker, redaktorja oddaje Matej Juh in Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V oddaji Evroradijski koncert predstavljamo Nacionalni orkester Romunskega radia, ki ga bo vodil dirigent John Axelrod. Na koncertu, ki je bil 24. oktobra letos v Koncertni dvorani Mihajla Jore Romunskega radia v Bukarešti, sta pod taktirko maestra Axelroda zazveneli »Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralna« Ludwiga van Beethovna ter »Fantastična simfonija, op. 14« Hectorja Berlioza.
V oddaji Evroradijski koncert predstavljamo Nacionalni orkester Romunskega radia, ki ga bo vodil dirigent John Axelrod. Na koncertu, ki je bil 24. oktobra letos v Koncertni dvorani Mihajla Jore Romunskega radia v Bukarešti, sta pod taktirko maestra Axelroda zazveneli »Simfonija št. 6 v F-duru, op. 68 – Pastoralna« Ludwiga van Beethovna ter »Fantastična simfonija, op. 14« Hectorja Berlioza.
Poslušamo Pet divertimentov za tri basetne rogove št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Dvanajstih fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Pihalni kvintet št. 5 v B-duru, op. 88 Antonina Reiche, Mediteranske preludije za klarinet solo Iva Petrića in Kvintet v d-molu, op. 68 Franza Danzija.
Poslušamo Pet divertimentov za tri basetne rogove št. 3 v B-duru Wolfganga Amadeusa Mozarta, Dvanajstih fantazij za oboo solo Georga Philippa Telemanna, Pihalni kvintet št. 5 v B-duru, op. 88 Antonina Reiche, Mediteranske preludije za klarinet solo Iva Petrića in Kvintet v d-molu, op. 68 Franza Danzija.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Srbska pesnica Ana Ristović (1972), ki je nekaj let živela tudi v Sloveniji in pripada srednji generaciji, je za svoje delo prejela več nagrad. Njena poezija je subtilna in osebna, mnogokrat pa tudi nenavadna, celo nadrealistična. Avtorica v pesmi Nikogaršnja postelja, ki vključuje tudi pogovor s sabo, vse omenjeno poveže v celoto. Prevajalka Jana Putrle Srdić, interpretka Petra Govc, režiser Klemen Markovčič, urednika oddaje Tina Kozin in Gregor Podlogar, posneto leta 2014.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Enigma variacije, op. 36 Edwarda Elgarja v občuteni interpretaciji Filharmoničnega orkestra BBC pod vodstvom dirigenta Juanja Mene.
Poslušamo Trio v C-duru za dve violini in violo, op. 74 Antonina Dvoržaka, Uverturo v g-molu Antona Brucknerja, Pet fantazij, op. 3 Sergeja Rahmaninova in Simfonijo za godala v A-duru Antonia Vivaldija.
Poslušamo Trio v C-duru za dve violini in violo, op. 74 Antonina Dvoržaka, Uverturo v g-molu Antona Brucknerja, Pet fantazij, op. 3 Sergeja Rahmaninova in Simfonijo za godala v A-duru Antonia Vivaldija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Aleš Berger je lani prejel lastovko za zgodbo Trije asi, prav tako lani so mu v novogoriški knjižnici posvetili razstavo ob 50. obletnici izida dela Noč bliskov, v oktobru pa je bila razstava na ogled tudi v Knjižnici Otona Župančiča. Na radijskih valovih se predstavlja s svojim novim, humorno zasnovanim pesemskim ciklom Trinajst kolesnih. Gre za trinajst pesmi, v primerjavi z zadnjimi, ki jih je izdal v zbirki Navsezadnje, tako kratkih, kot da bi bile v resnici napisane na kolesu. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Aleš Berger je lani prejel lastovko za zgodbo Trije asi, prav tako lani so mu v novogoriški knjižnici posvetili razstavo ob 50. obletnici izida dela Noč bliskov, v oktobru pa je bila razstava na ogled tudi v Knjižnici Otona Župančiča. Na radijskih valovih se predstavlja s svojim novim, humorno zasnovanim pesemskim ciklom Trinajst kolesnih. Gre za trinajst pesmi, v primerjavi z zadnjimi, ki jih je izdal v zbirki Navsezadnje, tako kratkih, kot da bi bile v resnici napisane na kolesu. Interpret Željko Hrs, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Ribničan zaradi pohajkovanja in pijače zamudi vlak za vrnitev domov, kjer ga čaka noseča žena tik pred porodom. Ker ne ve, kako bi svojo zamudo sporočil domačim, se oglasi na radiu, da bi prek radijskih valov poslal sporočilo v Ribniško dolino. A tudi tu ne gre vse gladko. Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ribničan – Jure Henigman Napovedovalka – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Ribničan zaradi pohajkovanja in pijače zamudi vlak za vrnitev domov, kjer ga čaka noseča žena tik pred porodom. Ker ne ve, kako bi svojo zamudo sporočil domačim, se oglasi na radiu, da bi prek radijskih valov poslal sporočilo v Ribniško dolino. A tudi tu ne gre vse gladko. Režiser: Alen Jelen Tonski mojster: Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ribničan – Jure Henigman Napovedovalka – Mateja Perpar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija decembra 2024.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Joe Ely je bil ameriški pevec, tekstopisec in kitarist. Bil je ena glavnih gonilnih sil progresivne countryjevske scene v Austinu v Teksasu v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sodeloval je s tako pomembnimi glasbeniki, kot so Bruce Springsteen in člani skupine The Clash. Pred leti je nastopil pri nas in mi smo posneli enega njegovih koncertov. Joe Ely je umrl 15. decembra letos, zato mu posvečamo to oddajo. Tu si lahko preberete seznam skladb iz oddaje in njihovih avtorjev. Up On The Ridge Joe Ely (Tornado Temple) Gallo Del Cielo Tom Russell (BUG) Ranches And Rivers Joe Ely (Tornado Temple) You're Workin' For The Man Joe Ely (Tornado Temple) Queen Of Heaven Ely, Pierce, Nabors (Tornado) I'm 1000 Miles From Home Ely (Tornado Temple) All Just To Get To You Ely/Sexton (BMI) Behind The Bamboo Shade Joe Ely (BMI) Letter To Laredo Joe Ely (EMI/April) Jesse's Texas Blues (By Jesse Guitar Taylor) More Jesse's Texas Blues (By Jesse Guitar Taylor) Me And Billy The Kid Joe Ely (Eiffel Tower Music) Boxcars Butch Hancock (Rainlight Music) Road Hawg Hancock (Rainlight Music) My Eyes Got Lucky Joe Ely (Eiffel Tower Music) Oh Boy West-Petty Silver City Joe Ely (Eiffel Tower) Settle For Love Ely (EMI/April) Going Down The Road Woody Guthrie/Lee Hays (Hollis Music)
Na vrsti je Sobotni glasbeni večer, ki ga za vas ureja glasbeni urednik Jane Weber. Joe Ely je bil ameriški pevec, tekstopisec in kitarist. Bil je ena glavnih gonilnih sil progresivne countryjevske scene v Austinu v Teksasu v sedemdesetih in osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Sodeloval je s tako pomembnimi glasbeniki, kot so Bruce Springsteen in člani skupine The Clash. Pred leti je nastopil pri nas in mi smo posneli enega njegovih koncertov. Joe Ely je umrl 15. decembra letos, zato mu posvečamo to oddajo. Tu si lahko preberete seznam skladb iz oddaje in njihovih avtorjev. Up On The Ridge Joe Ely (Tornado Temple) Gallo Del Cielo Tom Russell (BUG) Ranches And Rivers Joe Ely (Tornado Temple) You're Workin' For The Man Joe Ely (Tornado Temple) Queen Of Heaven Ely, Pierce, Nabors (Tornado) I'm 1000 Miles From Home Ely (Tornado Temple) All Just To Get To You Ely/Sexton (BMI) Behind The Bamboo Shade Joe Ely (BMI) Letter To Laredo Joe Ely (EMI/April) Jesse's Texas Blues (By Jesse Guitar Taylor) More Jesse's Texas Blues (By Jesse Guitar Taylor) Me And Billy The Kid Joe Ely (Eiffel Tower Music) Boxcars Butch Hancock (Rainlight Music) Road Hawg Hancock (Rainlight Music) My Eyes Got Lucky Joe Ely (Eiffel Tower Music) Oh Boy West-Petty Silver City Joe Ely (Eiffel Tower) Settle For Love Ely (EMI/April) Going Down The Road Woody Guthrie/Lee Hays (Hollis Music)
Očarljiva opera o konfliktu med strastjo, prijateljstvom in sveto dolžnostjo.
Očarljiva opera o konfliktu med strastjo, prijateljstvom in sveto dolžnostjo.
Silvestrovo v letu prinaša toplino, veselje in upanje, hkrati pa lahko povzroči obilo preglavic in stresa, ki je pogosto povezan s prazničnim obrokom – še posebej, če ima ta irski pridih ... Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lili – Barbara Cerar Marko – Boris Mihalj Glas na telefonu - Marjana – Nina Rakovec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Silvestrovo v letu prinaša toplino, veselje in upanje, hkrati pa lahko povzroči obilo preglavic in stresa, ki je pogosto povezan s prazničnim obrokom – še posebej, če ima ta irski pridih ... Režiser: Alen Jelen Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Lili – Barbara Cerar Marko – Boris Mihalj Glas na telefonu - Marjana – Nina Rakovec Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2008.
Marguerite Yourcenar je odlična pisateljica. Spomnite se samo njenega romana Hadrijanovi spomini, virtuozno napisanega besedila o smislu, zgodovini in minevanju. Leta 2020 je v slovenščini izšla še ena pisateljičina mojstrovina, pripovedna zbirka Orientalske novele. Poslovenila jo je dolgoletna napovedovalka na Radiu Slovenija, scenaristka in še marsikaj Nadja Jarc. V Izbrani prozi lahko slišite njen prevod zgodbe Marguerite Yourcenar z naslovom Človek, ki je ljubil nereide, morda nekoliko skrivnostno zgodbo o neizmerni moči ljubezni. Avtorica literarnega dela Marguerite Yourcenar, prevajalka Nadja Jarc, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, lektorica Mojca Blažej Cirej, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Marguerite Yourcenar je odlična pisateljica. Spomnite se samo njenega romana Hadrijanovi spomini, virtuozno napisanega besedila o smislu, zgodovini in minevanju. Leta 2020 je v slovenščini izšla še ena pisateljičina mojstrovina, pripovedna zbirka Orientalske novele. Poslovenila jo je dolgoletna napovedovalka na Radiu Slovenija, scenaristka in še marsikaj Nadja Jarc. V Izbrani prozi lahko slišite njen prevod zgodbe Marguerite Yourcenar z naslovom Človek, ki je ljubil nereide, morda nekoliko skrivnostno zgodbo o neizmerni moči ljubezni. Avtorica literarnega dela Marguerite Yourcenar, prevajalka Nadja Jarc, režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, lektorica Mojca Blažej Cirej, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Posneto leta 2025.
Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
Božanski Zevs - oziroma v rimski mitologiji Jupiter - je na svojih "osvajalskih" pohodih prevzel številne različne podobe, med drugim bika, laboda, orla in zlatega dežja. S podobo laboda se je polastil prelepe Lede, soproge špartanskega kralja Tindara. Žrtev Jupitrovih apetitov je postala tudi Kalisto, krepostna nimfa iz Dianinega spremstva, oplodil naj bi Semelo, hči bajeslovnega ustanovitelja Teb Kadma (iz te zveze se je nato rodil bog vina in skrivnosti Bakh), v podobi bika posilil Kadmovo sestro Evropo, polastil pa se je tudi boginje žetve in pomladi Perzefone ... Na 26. sprehodu po svetu domišljije s Carlom de Incontrero nas spremlja glasba Jacquesa Iberta, Brada Mehladua, Jacquesa Arcadelta, Christopha Willibalda Glucka, Francesca Cavallija, Georga Friedricha Händla, Michela Pinoleta de Monteclairja, Dariusa Milhauda in Igorja Stravinskega.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Red. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo. Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih seznamih. Kot primera prepoznavnosti v mednarodnem prostoru omenimo častno profesuro na najstarejši evropski univerzi za socialno delo Alice Salomon v Berlinu in prejem nagrade Eillen Younghusband, enega najvidnejših mednarodnih priznanj v disciplini socialnega dela. Je izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno znanstveno, pedagoško in javno delo pa dosledno uresničuje načela socialne pravičnosti in družbeno odgovorne znanosti.
Red. prof. dr. Darja Zaviršek je ena ključnih raziskovalk in javnih intelektualk na področju socialnega dela v Sloveniji in širši regiji. S svojim raziskovalnim in družbeno angažiranim delom že desetletja bistveno prispeva k razvoju in ugledu socialnega dela in Fakultete za socialno delo. Njeno uspešnost izkazujejo domače in mednarodne znanstvene objave, ki jih najdemo v izjemnih bibliografskih seznamih. Kot primera prepoznavnosti v mednarodnem prostoru omenimo častno profesuro na najstarejši evropski univerzi za socialno delo Alice Salomon v Berlinu in prejem nagrade Eillen Younghusband, enega najvidnejših mednarodnih priznanj v disciplini socialnega dela. Je izredna članica Slovenske akademije znanosti in umetnosti. Njeno znanstveno, pedagoško in javno delo pa dosledno uresničuje načela socialne pravičnosti in družbeno odgovorne znanosti.
Konec leta nam prinaša tudi več kot potreben čas za razmislek in samorefleksijo, kaj vse smo doživeli, dosegli, izkusili, kaj dobrega in slabega se bo zapisalo v naše misli. Potem pa smo nenadoma postavljeni pred dejstvo, da smo na kar nekaj dogodkov, ljudi in izkušenj preprosto pozabili ali pa imamo težave s priklicem podrobnosti. Kako to popraviti? Odgovor nam ponuja knjiga Nika Škrleca, ki je dobila veliko nagrado 41. Slovenskega knjižnega sejma in tudi naziv najlepše oblikovanega izobraževalnega priročnika sejma, in sicer Pozabi vse, kar veš o spominu. Izšla je pri založbi Miš. Predstavljamo jo v Sobotnem branju, ki ga je pripravila Tina Lamovšek.
Konec leta nam prinaša tudi več kot potreben čas za razmislek in samorefleksijo, kaj vse smo doživeli, dosegli, izkusili, kaj dobrega in slabega se bo zapisalo v naše misli. Potem pa smo nenadoma postavljeni pred dejstvo, da smo na kar nekaj dogodkov, ljudi in izkušenj preprosto pozabili ali pa imamo težave s priklicem podrobnosti. Kako to popraviti? Odgovor nam ponuja knjiga Nika Škrleca, ki je dobila veliko nagrado 41. Slovenskega knjižnega sejma in tudi naziv najlepše oblikovanega izobraževalnega priročnika sejma, in sicer Pozabi vse, kar veš o spominu. Izšla je pri založbi Miš. Predstavljamo jo v Sobotnem branju, ki ga je pripravila Tina Lamovšek.
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so očarljivi, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V oddaji bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike.
Umetniki so včasih zelo problematični, ampak že s tem, ker so umetniki, so očarljivi, je povedal režiser in performer Dragan Živadinov, prejemnik Prešernove nagrade za življenjsko delo. Da del slovenske družbe in politike vidi umetnike popolnoma drugače, je pokazal referendum o izjemnih pokojninah umetnikov. Za nami je izjemno filmsko leto. Kulturniško leto 2025 je na Slovenskem utripalo tudi z Evropsko prestolnico kulture v Novi Gorici in Gorici. Nobelovo nagrado za literaturo je prejel László Krasznahorkai. V oddaji bomo pregledali, kaj nas je na področju kulture in umetnosti v letu 2025 najbolj navdihovalo, kateri filmi, razstave, predstave in knjige so stopili v ospredje. Kaj je bilo storjenega na področju kulturne politike.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Današnja oddaja Oddaljeni zvočni svetovi nosi naslov »Ples in praznovanja – prvi del«. V njej bomo slišali posnetke praznične in plesne glasbe z različnih delov sveta.
Današnja oddaja Oddaljeni zvočni svetovi nosi naslov »Ples in praznovanja – prvi del«. V njej bomo slišali posnetke praznične in plesne glasbe z različnih delov sveta.
Na božič je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl Marijan Lipovšek, slovenski skladatelj, pianist in dolgoletni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, dobitnik Prešernove nagrade za življenjski opus. V našem arhivu hranimo njegovo dragoceno razmišljanje iz leta 1980. Takrat je pred mikrofonom našega radia takole pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.
Na božič je minilo trideset let, odkar je v Ljubljani umrl Marijan Lipovšek, slovenski skladatelj, pianist in dolgoletni profesor na ljubljanski Akademiji za glasbo, dobitnik Prešernove nagrade za življenjski opus. V našem arhivu hranimo njegovo dragoceno razmišljanje iz leta 1980. Takrat je pred mikrofonom našega radia takole pripovedoval o svojem življenju in ustvarjanju.
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra vsak december, tako kot številni zbori v Sloveniji in drugod po svetu, za domače poslušalstvo pripravi božično-novoletni koncert. V tem letu se je odločil za drugačen zborovski dogodek, ki mu je dodal še dobrodelno noto. V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru je bil sredi decembra koncert Sveta noč, izvedba božične kantate primorskega skladatelja Andreja Makorja, dirigenta zbora Obala. Dobrodelni dogodek je potekal v sodelovanju z društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki, z ustvarjalci Pravljičnih jaslic in ob podpori stolne župnije Koper. Na njem so nastopili trije zbori. Mešanemu pevskemu zboru Obala sta se pridružila še gosta: Komorni zbor Órfej, ki ga vodi Vito Žerdin, in Šaléški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik. Makorjeva božična kantata je vokalno-instrumentalno delo za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir. Tako so poleg zborov nastopili še sopranistka Polona Gregorc, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, ki sestavljata duo Claripiano.
Mešani pevski zbor Obala iz Kopra vsak december, tako kot številni zbori v Sloveniji in drugod po svetu, za domače poslušalstvo pripravi božično-novoletni koncert. V tem letu se je odločil za drugačen zborovski dogodek, ki mu je dodal še dobrodelno noto. V stolnici Marijinega vnebovzetja v Kopru je bil sredi decembra koncert Sveta noč, izvedba božične kantate primorskega skladatelja Andreja Makorja, dirigenta zbora Obala. Dobrodelni dogodek je potekal v sodelovanju z društvom Palčica pomagalčica in dobrodelni škratki, z ustvarjalci Pravljičnih jaslic in ob podpori stolne župnije Koper. Na njem so nastopili trije zbori. Mešanemu pevskemu zboru Obala sta se pridružila še gosta: Komorni zbor Órfej, ki ga vodi Vito Žerdin, in Šaléški akademski pevski zbor pod vodstvom Danice Pirečnik. Makorjeva božična kantata je vokalno-instrumentalno delo za sopran solo, mešani zbor, klarinet in klavir. Tako so poleg zborov nastopili še sopranistka Polona Gregorc, klarinetist Dušan Sodja in pianistka Tatjana Kaučič, ki sestavljata duo Claripiano.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.