Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Naša prva zgodba je Plesna predstava 'V hiši 3 in 3 se godi sto stvari', ki so jo pripravili v vipavskem centru Cirius v sodelovanju s profesionalnimi plesalci, jutri pa bo na ogled v Kosovelovem domu v Sežani. Druga postojanka bo festival dokumentarnega filma, ki se danes začenja v Ljubljani. V drugem delu oddaje pa vas čaka še kalejdoskop tem, od cikla komorne in solistične glasbe Grajske harmonije, razstave Kraljica slovenskih src do poklona nedavno preminulemu Miroslavu Košuti, ki bi danes slavil 90. rojstni dan. Glasbeni del oddaje Pol ure kulture pa je po izboru Iztoka Novaka Easy-ja posvečen britanskemu pisatelju Douglasu Adamsu, ki se je prav tako rodil na današnji dan, leta 1952.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Opera je v središču glasbene ustvarjalnosti številnih skladateljev; in bila je tudi pri Petru Iljiču Čajkovskem. Že samo seznam opernih načrtov, ki so zastali v snovanju ali bili zaradi različnih razlogov ovrženi, je dovolj zgovoren. Že s štirinajstimi leti je komponiral opero Hiperbola, komično enodejanko, o kateri pričajo le omembe v pismih. Želel je komponirati opero Vihar, po drami Ostrovskega, ki je bilo skladateljevo najljubše rusko dramsko delo. Na podlagi istega dramatika je pripravljal opero Aleksander Makedonski, pozneje pa se ogreval za številne zgodbe, med katerimi so: Fancesca da Rimini, Othello, Mariannine muhe – po Alfredu de Musetu, Stotnikova hči – po Puškinu, Bajadera – po Goetheju in za kar nekaj oper po zgodbah Mary Ann Evans, ki je ustvarjala pod psevdonimom George Eliot.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Mozartov opus obsega številne samostojne arije, namenjene bodisi koncertnemu izvajanju bodisi vstavljanju v opere drugih skladateljev, kar je bila v tistem času ustaljena praksa; tako kot je operne vloge pisal z mislijo na konkretne izvajalce, je ravnal tudi pri koncertnih arijah – pogosto se je hvalil, da kakor krojač ustvarja popolne arije po meri pevcev.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Osrednji dogodek letošnjega festivala dokumentarnega filma je retrospektiva z naslovom Dokumentarci na pohodu: burna trideseta in ameriški New Deal. O filmih, ki bodo na ogled in avtorjih, ki so jih ustvarili sta govorila programski direktorr festivala Simon Popek in Nina Zagoričnik.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Zima je bila dolga in turobna, toda počasi se končuje. Dnevi so daljši in drevesa začenjajo zeleneti. V Liričnem utrinku boste slišali pesem Josipa Murna - Aleksandrova, ki govori prav o tem: Spet zelene nam vrbe ... Leta 2005 je verze interpretiral dramski igralec Pavle Ravnohrib. Urednica oddaje Staša Grahek.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Na prvi pogled je videti, da smo knjigo Cesarstvo znakov francoskega teoretika Rolanda Barthesa v slovenskem prevodu dobili precej pozno. To je res: slovenski prevod Suzane Koncut je izšel več kot petdeset let po izidu izvirnika pri Založbi/*cf., toda knjiga je še vedno zanimiva in pravočasna. Pokaže namreč, kako je Barthes proizvajal pomene, kako se je sicer nekako oprl na japonsko kulturno zgodovino in življenje, nato pa je sam razvijal svoje pomene s prepoznavno avtobiografsko pisavo (prevajalka je svoje delo opravila odlično). Njegova knjiga ni le posledica njegove očaranosti z Deželo vzhajajočega sonca, ampak tudi kritičen komentar zahodne civilizacije. Več o knjigi pove v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo literarni znanstvenik dr. Andraž Jež, pisec spremne besede. Nikar ne zamudite.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Gost tokratnega Profila je Rok Fink, ki je imel pred kratkim v Slovenski matici predavanje o slovenskih glasbenikih v Argentini. Gre za argentinskega Slovenca, ki je bil rojen v Argentini slovenskim staršem. Študiral je ekonomijo, a se je ves čas ljubiteljsko posvečal glasbi. Raziskuje življenje in delo največjih glasbenikov slovenskega rodu, ki so živeli v Argentini. Teh ni malo in lahko smo upravičeno ponosni nanje. Z njim se bo pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
Nedavno je preminil Alojz Ihan, slovenski zdravnik, mikrobiolog, imunolog in leposlovni avtor, ki je vidno zaznamoval slovensko književnost. Literarni svet je presenetil leta 1986 s prvencem Srebrnik, za katerega so mu podelili nagrado Prešernovega sklada. Njegova druga pesniška zbirka, Igralci pokra, iz katere smo izbrali tudi nekaj pesmi, pa je izšla tri leta pozneje. Morda najznačilnejši lastnosti pesnika, pisatelja in esejista Alojza Ihana sta bili njegova vztrajna humorna drža in sposobnost drugače pogledati na povsem vsakdanje in nepomembne dogodke življenja. Interpret Branko Jordan, režiserka Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka Tina Ogrin, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Tesa Drev in Matej Juh. Produkcija 2007.
V Cankarjevem domu se danes začenja 28. festival dokumentarnega filma. Uvedel ga bo film Kaj je treba storiti na temo Delavske svetovalnice. Festival bo potekal do 18. marca. V galeriji Fotografija pa si lahko ogledate razstavo del ukrajinske umetnice Olene Zubach z naslovom Skoraj enobarvno.
V Cankarjevem domu se danes začenja 28. festival dokumentarnega filma. Uvedel ga bo film Kaj je treba storiti na temo Delavske svetovalnice. Festival bo potekal do 18. marca. V galeriji Fotografija pa si lahko ogledate razstavo del ukrajinske umetnice Olene Zubach z naslovom Skoraj enobarvno.
Z MMC-jevo filmsko kritičarko Ano Jurc nekaj dni pred podelitvijo zlatih kipcev odpiramo razpravo o letošnjih nominirancih. Kdo so favoriti, kje se obetajo presenečenja, katere odločitve ameriške filmske Akademije so že sprožile polemike? Ob analizi ključnih kategorij – od najboljšega filma in režije do igralskih dosežkov – bomo pogledali tudi širšo sliko: kako se spreminja hollywoodska industrija, kakšno vlogo imajo pretočne platforme in ali so oskarji še vedno osrednji filmski dogodek. Pozornost bomo namenili prihajajočim spremembam same podelitve, med drugim selitvi prenosa podelitve na platformo YouTube. Kaj to pomeni za prestiž, dostopnost in globalni doseg nagrad?
Z MMC-jevo filmsko kritičarko Ano Jurc nekaj dni pred podelitvijo zlatih kipcev odpiramo razpravo o letošnjih nominirancih. Kdo so favoriti, kje se obetajo presenečenja, katere odločitve ameriške filmske Akademije so že sprožile polemike? Ob analizi ključnih kategorij – od najboljšega filma in režije do igralskih dosežkov – bomo pogledali tudi širšo sliko: kako se spreminja hollywoodska industrija, kakšno vlogo imajo pretočne platforme in ali so oskarji še vedno osrednji filmski dogodek. Pozornost bomo namenili prihajajočim spremembam same podelitve, med drugim selitvi prenosa podelitve na platformo YouTube. Kaj to pomeni za prestiž, dostopnost in globalni doseg nagrad?
3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.
3 Big Band Orchestra iz Izole, eden prvih big bandov v Sloveniji, je z delovanjem začel leta 1991. Orkester se je v petintridesetih letih razvil v kvaliteten, vsestranski sestav, ki izvaja tako jazz standarde, sodobne instrumentalne skladbe kot tudi pop in rock glasbo, svoje skladbe in številne lastne aranžmaje. Do sedaj je orkester izvedel več kot 400 samostojnih koncertov ter sodeloval z mnogimi vidnimi slovenskimi glasbeniki iz sveta jazza in popularne glasbe. Če jih naštejemo nekaj: Renato Chicco, Oto Pestner, Darja Švajger, Tulio Furlanič, Alenka Godec, Rudi Bučar, Nuša Derenda in drugi ... Okrog te, lahko ji rečemo pionirske jazz formacije na obali, je stekla beseda v oddaji AriZONA, kjer se je Armando Šturman pogovarjal z gosti, Alešem in Aljošo Boljetom ter Petrom Turičnikom Popovskim.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
"V petdesetih letih se je nabralo okrog 3000 kritik, ocen, komentarjev, reportaž. Tudi potem so me večkrat poklicali za kakšen komentar, končalo pa se je, ko sem namesto komentarja poslal pismo, ker so koncerti medijsko prezrti, kar onemogoča primerjave in tudi kritiške poglede."
"V petdesetih letih se je nabralo okrog 3000 kritik, ocen, komentarjev, reportaž. Tudi potem so me večkrat poklicali za kakšen komentar, končalo pa se je, ko sem namesto komentarja poslal pismo, ker so koncerti medijsko prezrti, kar onemogoča primerjave in tudi kritiške poglede."
Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.
Piše: Klemen Golner Prebral: Renato Horvat Dan po tem, ko so podelili nagrade na drugem mednarodnem klavirskem tekmovanju v Ljubljani, je Gallusova dvorana Cankarjevega doma gostila recital Grigorija Sokolova (2. marec 2026): še en izjemen pianistični dogodek, ki je 9. Zimski festival in slovensko prestolnico spremenil v središče klavirskih navdušencev. Sokolov je koncertant legendarnih proporcij. Njegov ugled temelji na globoki umetniški integriteti, podprti z izjemno tonsko in nasploh obrtno močjo, ki ne peša kljub pianistovim 75-im letom. Za Ljubljano je izbral dve veliki sonati, kar je napovedovalo izrazito kontemplativen klavirski večer, obrnjen k velikim strukturam, stališčem, ki se izrazijo skozi razsežnosti glasbenega dela in zahtevajo brezhibno pozornost in vpletenost tako izvajalca kot poslušalcev. Primerno pridušena svetloba razprodane Gallusove dvorane je pričakala velikega pianista, ki je z natančno odmerjenimi koraki in s kratkim poklonom poosebljal osredotočenost na glasbeno potovanje, pred katerim je bil. Kot domala vsi veliki pianisti ima tudi Sokolov izjemen, njemu lasten ton. Na tipke se spušča z visoke klopi. Širok, zveneč ton – vzdignjen nad subjektivnost – je skoraj metafizičen; nikoli kot posledica dražljajev, nikoli kot odziv telesa ali kaprica sluha. Ton Sokolova je skoraj uniformiran, v službi glasbenega in hkrati ključ do umetnosti, ki nas popelje onkraj zvočne zavese. Struktura sama v glasbi nikoli ne more biti ozvočena, se pa lahko uresniči skozi zvok, a le temu redko uspe, da je ne utopi v svojem mediju. Tega se Sokolov dobro zaveda. Njegova interpretacija Beethovnove Velike sonate op. 7 in Schubertove poslednje sonate D. 960 ni temeljila na dramatskem kontrastu posameznih stavkov in tem. Prevladoval je občutek, da pianist teži k zbliževanju tematik in izraza, k velikemu loku in skoraj nezemeljski zvočni distanci. Tam, kjer bi se lahko pomudil ob lirični lepoti, je gledal naprej in se hkrati ni dal spodnesti močnim tragičnim krikom pri Schubertu ter Beethovnovi samozavestni moči. Beethovnove Bagatele op. 133 na koncu prvega dela in šest dodatkov, s katerimi je Grigorij Sokolov sklenil recital, so bili pod vplivom velikih sonat. V zadnjem dodatku – Silotijevi priredbi Bachovega preludija, smo lahko zaslišali pianistov osebni vzdih, medtem ko je duh izvedbe recitala tiho priplaval za nami dolgo po tem, ko smo že zapustili koncertno dvorano.
Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.
Slovensko narodno gledališče Maribor je na domačem odru predstavilo svetovno premiero novega dramskega baleta Tramvaj Poželenje v režiji in koreografiji Valentine Turcu. Uprizoritev po motivih znamenite drame Tennesseeja Williamsa je nastala v koprodukciji Baleta SNG Maribor in Baleta Grške nacionalne opere iz Aten, kjer bo po mariborskih ponovitvah doživela tudi svojo atensko uprizoritev. Valentina Turcu eno najbolj znanih zgodb ameriške dramatike 20. stoletja – zgodbo o iluziji, poželenju in razpadu sveta – prevaja v izrazito psihološko in čustveno nabito plesno pripoved. Svetovno prvo izvedbo baleta je domače občinstvo nagradilo z dolgim aplavzom in stoječimi ovacijami. Predstavo recenzira Katja Ogrin.
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je v 9. marca potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in se dotaknil občinstva z virtuoznostjo, skromnostjo in predanostjo čisti tonski umetnosti. Prispevek je pripravila Simona Moličnik
V Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica je v 9. marca potekal 6. koncert letošnje sezone Glasbenega abonmaja. Klavirski recital je izvedel Zoltán Fejérvári in se dotaknil občinstva z virtuoznostjo, skromnostjo in predanostjo čisti tonski umetnosti. Prispevek je pripravila Simona Moličnik
Piše: Sara Bartha Rijavec Bere: Bernard Stramič 4. marca so v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega Sakralnega abonmaja, prisluhnili čudovitemu baročnemu naboru skladb v izvedbah zasedbe Mittelvox Ensemble in baročnega Konsorta Mittelvox. Koncert je zvenel pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.
Piše: Sara Bartha Rijavec Bere: Bernard Stramič 4. marca so v uršulinski cerkvi Svete Trojice v Ljubljani, v sklopu tamkajšnjega Sakralnega abonmaja, prisluhnili čudovitemu baročnemu naboru skladb v izvedbah zasedbe Mittelvox Ensemble in baročnega Konsorta Mittelvox. Koncert je zvenel pod vodstvom dirigentke Mateje Černic.
5. marca je bil na sporedu prvi od dveh koncertnih večerov filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, poimenovan "Asketsko". Ob Orkestru Slovenske filharmonije je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma kot solistka nastopila mednarodno priznana mezzosopranistka Barbara Kozélj, nastopajoče pa je vodil mladi, perspektivni dirigent Joel Sandelson. Spored: Slavko Osterc, Religioso iz Suite za orkester Gustav Mahler, Pesmi za umrlimi otroki Anton Bruckner, Simfonija št. 4 v E-duru, "Romantična"
5. marca je bil na sporedu prvi od dveh koncertnih večerov filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, poimenovan "Asketsko". Ob Orkestru Slovenske filharmonije je na odru Gallusove dvorane Cankarjevega doma kot solistka nastopila mednarodno priznana mezzosopranistka Barbara Kozélj, nastopajoče pa je vodil mladi, perspektivni dirigent Joel Sandelson. Spored: Slavko Osterc, Religioso iz Suite za orkester Gustav Mahler, Pesmi za umrlimi otroki Anton Bruckner, Simfonija št. 4 v E-duru, "Romantična"
Poročamo o premieri baleta Tramvaj poželenje v SNG Maribor, klavirskem recitalu Grigorija Sokolova ob zaključku 9. Zimskega festivala v Ljubljani, 4. koncertu filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil mladi Joel Sandelson, kot solistka pa je nastopila Barbara Kozelj, ter o koncertu ansambla Mittelvox v Sakralnem abonmaju. V nadaljevanju oddaje skočimo še v Koper, kjer je v soboto svojo turnejo z naslovom Glasbeno potovanje po Balkanu začel Slovenski orkester flavt, v Novo Gorico, kjer je v okviru tamkajšnjega Glasbenega abonmaja klavirski recital izvedel madžarski pianist Zoltán Fejérvári, nekaj minut pa namenjamo tudi Glasbeni olimpijadi, ki jo Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani organizira že desetletje in pol.
Poročamo o premieri baleta Tramvaj poželenje v SNG Maribor, klavirskem recitalu Grigorija Sokolova ob zaključku 9. Zimskega festivala v Ljubljani, 4. koncertu filharmoničnega cikla Same mogočne skladbe, na katerem je Orkester Slovenske filharmonije vodil mladi Joel Sandelson, kot solistka pa je nastopila Barbara Kozelj, ter o koncertu ansambla Mittelvox v Sakralnem abonmaju. V nadaljevanju oddaje skočimo še v Koper, kjer je v soboto svojo turnejo z naslovom Glasbeno potovanje po Balkanu začel Slovenski orkester flavt, v Novo Gorico, kjer je v okviru tamkajšnjega Glasbenega abonmaja klavirski recital izvedel madžarski pianist Zoltán Fejérvári, nekaj minut pa namenjamo tudi Glasbeni olimpijadi, ki jo Glasbena mladina Slovenije v sodelovanju z Akademijo za glasbo Univerze v Ljubljani organizira že desetletje in pol.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
Letos mineva 150 let od rojstva nemško-italijanskega skladatelja Ermanna Wolfa Ferrarija. Čeprav je najbolj znan po svojih operah, v njegovem skladateljskem opusu najdemo tudi precej instrumentalne oz. komorne glasbe, pa tudi nekaj samospevov. Skoznje se, kot v vseh drugih njegovih delih, odražajo dvojni kulturni vplivi – nemški, saj je bil učenec Josefa Rheinbergerja, in italijanski, saj je mladost preživel v Benetkah.
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
Letošnji Festival dokumentarnega filma opisujejo kar kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Odpirajo ga v Cankarjevem domu v Ljubljani s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti, na temo Delavske svetovalnice. Mi pa se posvetimo še dvema sodobnima imenoma madžarske fotografije, Zsuzsanni Kemenesi in Anni Tihanyi, gre za projekt Tihe sile Galerije Photon in Madžarskega kulturnega centra Lisztov inštitut v Ljubljani. Potem pa gremo v Maribor na 3. festival humanistike Odprti horizonti.
Letošnji Festival dokumentarnega filma opisujejo kar kot "spisek nujnih stvari za korigiranje in izboljšanje sodobnega sveta". Odpirajo ga v Cankarjevem domu v Ljubljani s hrvaško srbsko slovensko koprodukcijo Kar je treba storiti, na temo Delavske svetovalnice. Mi pa se posvetimo še dvema sodobnima imenoma madžarske fotografije, Zsuzsanni Kemenesi in Anni Tihanyi, gre za projekt Tihe sile Galerije Photon in Madžarskega kulturnega centra Lisztov inštitut v Ljubljani. Potem pa gremo v Maribor na 3. festival humanistike Odprti horizonti.
»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.
»To je glasba, ki slavi prijateljstvo,« razmišlja Lio Kuokman ob Variacijah Enigma Edwarda Elgarja. Pred izvedbo Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na šestem večeru cikla Kromatika z dirigentom razmišljamo o ozadjih skladbe, citatih in posvetilih, ki jih prinaša.
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
Monografija Podobe podob: likovne umetnine v slovanskih književnostih in UI na zanimiv način povezuje tri svetove: likovno umetnost, književnost in umetno inteligenco – prinaša namreč izbor literarnih besedil iz različnih slovanskih književnosti, ki so nastala kot odziv na znane slike, kipe ali arhitekturne spomenike, ter razmislek o tem, kako umetnine interpretirajo umetnostni zgodovinarji in pisatelji, danes pa tudi tudi umetna inteligenca. Knjiga je nastala na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, pri njenem nastanku pa so sodelovali poznavalci obravnavanih področij in prevajalci, vključuje tudi nove slovenske prevode izbranih besedil. O monografiji, njenem nastanku in o bralnem klubu Slovanska bralna značka, na katerem bo obravnavana, razmišljamo z eno od urednic in prevajalk, moderatorko bralnega kluba, izr. prof. dr. Namito Subiotto.
Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi vrsto koncertantnih skladb z orkestrom in skladb z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47, Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8, Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 12. marca, ob 17.05.
Violinistka Monika Skalar bo igrala v skladbah Louisa Spohra, Johannesa Brahms, Richarda Straussa in Lucijana Marije Škerjanca. V Arsovih spominčicah bomo predstavili uspešno slovensko violinistko Moniko Skalar, ki je bila od sezone 1983/1984 do sezone 2002/2003 koncertna mojstrica simfoničnega orkestra RTV Slovenija. V dvajsetih letih dela v orkestru je izvedla in posnela tudi vrsto koncertantnih skladb z orkestrom in skladb z Ljubljanskim godalnim kvartetom, v katerem igra od ustanovitve leta 1984 in je s kvartetom za izvajalske dosežke prejela Betettovo nagrado. Violinistko Moniko Skalar bomo poslušali v izvajanju 3. stavka Koncerta za violino in orkester št. 8 v a-molu, op. 47, Louisa Spohra, 3. stavka Koncerta za violino, violončelo in orkester v a-molu, op. 102, Johannesa Brahmsa, 2. in 3. stavka Godalnega kvarteta št. 2 v D-duru Lucijana Marije Škerjanca in 1. stavka Koncerta za violino in orkester v d-molu, op. 8, Richarda Straussa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 12. marca, ob 17.05.
V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.
V glasbenem opusu Petra Iljiča Čajkovskega je baletna glasba poznana najširšemu občinstvu. Melodije Hrestača in Labodjega jezera so skoraj postale del podzavesti kulturnega kroga, ki prek umetnosti dojema in doživlja čarobnost obstoja. Gib kot prvinski izraz je dobil odsev v neposredni glasbeni govorici, prepleteni z raznovrstnostjo oblik, oseb, karakterjev in zgodb.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Na sporedu: Frédéric Chopin: Nokturno v Es – duru, op. 9, št. 2 Izvajalka: Letizia Michielon, klavir Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Izvajalci: Martha Argerich, klavir; Orkester Italijanske Švice in dirigent Jacek Kaspszyk Maurice Ravel: Španska rapsodija Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio
Na sporedu: Frédéric Chopin: Nokturno v Es – duru, op. 9, št. 2 Izvajalka: Letizia Michielon, klavir Frédéric Chopin: Koncert za klavir in orkester št. 1 v e-molu, op. 11 Izvajalci: Martha Argerich, klavir; Orkester Italijanske Švice in dirigent Jacek Kaspszyk Maurice Ravel: Španska rapsodija Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio
Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.
Angleški pesnik Dennis Joseph Enright se je rodil 11. marca 1920, umrl pa leta 2002. Njegovo poezijo zaznamuje ironičen, zadržan minimalistični slog. Enrightovo intelektualno pesem Glagol misliti je leta 2006, ko smo Lirični utrinek posneli, interpretiral dramski igralec Karel Brišnik. Prevod Marjan Strojan. Posneto 2006.
Na sporedu: Georg Christoph Wagenseil: Koncert za harfo, dve violini in violončelo Izvajalci: Mojca Zlobko Vajgl, harfa; Miran Kolbl, violina; Rok Zgonc, violina; Miloš Mlejnik, violončelo Richard Strauss: Andante za rog in klavir, op. posth. Izvajalca: Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir Daniel François Esprit Auber: Rondo za violončelo in orkester Izvajalci: Martin Ostertag, violončelo; Radijski simfonični orkester iz Berlina in dirigent Roberto Paternostro
Na sporedu: Georg Christoph Wagenseil: Koncert za harfo, dve violini in violončelo Izvajalci: Mojca Zlobko Vajgl, harfa; Miran Kolbl, violina; Rok Zgonc, violina; Miloš Mlejnik, violončelo Richard Strauss: Andante za rog in klavir, op. posth. Izvajalca: Boštjan Lipovšek, rog in Klemen Golner, klavir Daniel François Esprit Auber: Rondo za violončelo in orkester Izvajalci: Martin Ostertag, violončelo; Radijski simfonični orkester iz Berlina in dirigent Roberto Paternostro
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d – molu Izvajalci: Irena Rovtar, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D – duru Izvajalca: Branimir Slokar, pozavna; Jugozahodnonemški komorni orkester in dirigent Paul Angerer Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo Izvajalci: Heinz Holliger, oboa; Maurice Bourgue, oboa;Klaus Thunemann, fagot; Klaus Stoll, kontrabas; Christiane Jaccottet, čembalo
Na sporedu: Carl Philipp Emanuel Bach: Koncert za flavto in orkester v d – molu Izvajalci: Irena Rovtar, flavta; Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Simon Krečič Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D – duru Izvajalca: Branimir Slokar, pozavna; Jugozahodnonemški komorni orkester in dirigent Paul Angerer Jan Dismas Zelenka: Sonata št. 1 v F - duru, ZWV 181, za 2 oboi, fagot in basso continuo Izvajalci: Heinz Holliger, oboa; Maurice Bourgue, oboa;Klaus Thunemann, fagot; Klaus Stoll, kontrabas; Christiane Jaccottet, čembalo
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Pesnica Tanja Matijašević pripravlja pesniško prvenko (izšla bo v zbirki Lambda pri Škucu). Za prvi vtis in lažje čakanje lahko v Literarnem nokturnu slišimo nekaj njenih pesmi, nastalih ob življenju z rakom. Režiserka Saška Rakef, interpretka Sabina Kogovšek, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Na spored Kinodvora prihajajo štirje kratki animirani filmi. Drzne in humorne zgodbe o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi – Dekle, ki se ni balo medvedov, Julka, Nemogoč otrok in Plavutarji. V slovenskih kinematografih pa je že na sporedu film Nürnberg, ki prinaša realističen pogled na zgodovinska sojenja vojnim zločincem po drugi svetovni vojni. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani smo si ogledali razstavo Petra Nagliča, ki je bil ščetarski mojster, saj prihaja iz družine izdelovalcev krtač in čopičev iz okolice Kamnika. Velja pa tudi za enega od pionirjev reportažne fotografije pri nas.
Na spored Kinodvora prihajajo štirje kratki animirani filmi. Drzne in humorne zgodbe o pogumu, odločnosti, uporu in potrebi ostati zvest samemu sebi – Dekle, ki se ni balo medvedov, Julka, Nemogoč otrok in Plavutarji. V slovenskih kinematografih pa je že na sporedu film Nürnberg, ki prinaša realističen pogled na zgodovinska sojenja vojnim zločincem po drugi svetovni vojni. V Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani smo si ogledali razstavo Petra Nagliča, ki je bil ščetarski mojster, saj prihaja iz družine izdelovalcev krtač in čopičev iz okolice Kamnika. Velja pa tudi za enega od pionirjev reportažne fotografije pri nas.
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Clarinetude - solista klarinetist Ati Soss in pianist Silvo Štingl Ivan Vinković: Vrijeme - solista trobentač Petar Ugrin in saksofonista Tone Janša, Andy Arnol Lado Rebrek/Jani Golob: Tri zvezde Jani Golob: Ovinek - solist saksofonist Tone Janša Janez Gregorc: Hera - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Andy Arnol
V oddaji poslušamo: Ati Soss: Clarinetude - solista klarinetist Ati Soss in pianist Silvo Štingl Ivan Vinković: Vrijeme - solista trobentač Petar Ugrin in saksofonista Tone Janša, Andy Arnol Lado Rebrek/Jani Golob: Tri zvezde Jani Golob: Ovinek - solist saksofonist Tone Janša Janez Gregorc: Hera - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Andy Arnol
Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .
Vsak človek skozi življenje potuje po svoji progi in na njej doživlja različne izkušnje. Niti dve progi med seboj nista enaki, prav tako ne vse izkušnje, ki jih na naših progah doživimo. To velja tudi za izpovedi v radijski igri Proge. Gre za pet najrazličnejših oseb, ki jim je skupno to, da so bile žrtve spolnega nadlegovanja. Helena Šukljan je dramsko besedilo napisala za Avdiofestival Radia Slovenija 2023 v Cukrarni. Režiser Klemen Markovčič je zasnoval živo izvedbo radijske igre, ki je prevpraševala tudi performativne možnosti tega samosvojega slušnega žanra. Delno živo izvedbo igre so uprizorile tri igralke, ki so izpovedi svojih likov pripovedovale živo, in dva igralca, ki sta delila izpovedi na posnetku. Vzporedno s tema dvema zvočnima ravnema je Markovčič dodal še tretjega z živo izvedbo glasbe. S prisotnostjo občinstva in prostorske akustike Cukrarne je nastala posebna, samosvoja slušna igra, ki o temi spolnega nasilja govori z vso potrebno pretanjenostjo. Tokrat pa je prvič v etru predvajana studijska inačica igre. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Helena Šukljan Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Sandra – Marijana Brecelj Pia – Gaja Filač Marko – Primož Vrhovec Robert – Klemen Kovačič Nataša – Ajda Smrekar Koprodukcija 3. programa Radia Slovenija – programa Ars in ŠKUC gledališča Posneto v studiih Radia Slovenija septembra 2023 .
Miroslav Košuta, avtor številnih pesniških zbirk in dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bi jutri praznoval devetdesetletnico, a ga je pred dobrim mesecem prehitela smrt. "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," kot ga je nekoč opisal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, je pisal o morju, zamejstvu, minevanju, pa tudi o upanju - tej večnozeleni, nevenljivi rastlinici. Avtor scenarija oddaje Vlado Motnikar, igralci Zvone Hribar, Aleš Valič in Brane Grubar, napovedovalka Lidija Hartman, glasbenia opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija Gregor Tozon. Oddaja je bila posneta marca 2006.
Miroslav Košuta, avtor številnih pesniških zbirk in dolgoletni direktor Slovenskega stalnega gledališča v Trstu, bi jutri praznoval devetdesetletnico, a ga je pred dobrim mesecem prehitela smrt. "Zadnji mornar sicer zelo celinske slovenske poezije," kot ga je nekoč opisal literarni zgodovinar dr. Boris Paternu, je pisal o morju, zamejstvu, minevanju, pa tudi o upanju - tej večnozeleni, nevenljivi rastlinici. Avtor scenarija oddaje Vlado Motnikar, igralci Zvone Hribar, Aleš Valič in Brane Grubar, napovedovalka Lidija Hartman, glasbenia opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Mirko Marinšek. Režija Gregor Tozon. Oddaja je bila posneta marca 2006.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se podajamo med obredne kresne napeve, svatovske pesmi in ljubezenske zgodbe, ki so se ohranile ob reki Kolpi. Prisluhnimo dragocenim arhivskim posnetkom, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta zbrali v svojem arhivu in predstavili na zgoščenkah Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe ter Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel, ob tem pa tudi nekaj novejšim posnetkom belokranjskih ljudskih pesmi, ki pričajo o tem, kako živa in navdihujoča ostaja belokranjska glasbena dediščina.
V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi se podajamo med obredne kresne napeve, svatovske pesmi in ljubezenske zgodbe, ki so se ohranile ob reki Kolpi. Prisluhnimo dragocenim arhivskim posnetkom, ki so jih sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta zbrali v svojem arhivu in predstavili na zgoščenkah Bela krajina in Kostel: Zvočni primeri izvirne ljudske glasbe ter Slovenske ljudske plesne viže: Bela krajina in Kostel, ob tem pa tudi nekaj novejšim posnetkom belokranjskih ljudskih pesmi, ki pričajo o tem, kako živa in navdihujoča ostaja belokranjska glasbena dediščina.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.
Pod muzikal Oliver!, ki je nastal po romanu Charlesa Dickensa z naslovom Oliver Twist, se je podpisal Lionel Bart, za to glasbeno delo je namreč napisal glasbo, scenarij in besedila songov. Pred nami pa je drugo dejanje dela, ki so ga prvič uprizorili na londonskem West Endu davnega leta 1960.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Posneto na RAI Radiu Trsta A leta 2018 v Trstu.
Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.
Anuša Kodelja je dramska in filmska igralka, ki je lansko leto nastopila v osmih predstavah omnibusa gledaliških predstav Dodekalogija 1972 – 1983. Igrala je v kar osmih od dvanajstih predstav omnibusa, ki smo si ga lahko ogledali lansko leto v sklopu Evropske prestolnice kulture 2025 Nova Gorica – Gorica. V predstavah je nastopila v vlogi gluhega dekleta Anuše, ki je zanimiva tudi z jezikovnega vidika, o čemer smo se pogovarjali v oddaji Jezikovni pogovori.