Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: grafika kampanje UI_zi prevedeno, UI_zi zgrešeno Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
Ne le da je umetna inteligenca vse bolj prisotna v naših življenjih, temveč spreminja tudi naš način delovanja, izobraževanja, razmišljanja, pomnjenja itd. V današnjem digitalnem svetu je umetna inteligenca namreč postala nepogrešljiv del našega vsakdana in se domala uporablja vsepovsod, tudi v številnih poklicih. In nekatere od njih tudi ogroža. V mesecu oktobru je potekala kampanja pod geslom UI_zi prevedeno. UI_zi zgrešeno., ki je opozarjala na pasti in prednosti uporabe umetne inteligence pri jezikovnih poklicih. Objavljamo posnetek osrednjega omizja te kampanje, ki je potekalo 24. oktobra v Cankarjevem domu v Ljubljani, v njem pa so sodelovale Tanja Petrič iz Društva slovenskih književnih prevajalcev, Jerca Kos iz Društva slovenskih filmskih in televizijskih prevajalcev, Kristina M. Pučnik iz Lektorskega društva Slovenije, ob njih pa tudi Simon Zupan z Oddelek za prevodoslovje mariborske Filozofske fakultete. Foto: grafika kampanje UI_zi prevedeno, UI_zi zgrešeno Društvo slovenskih književnih prevajalcev.
V tokratni oddaji vam predstavljamo knjižno novost z naslovom »Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete«. Knjigo sta napisala Brigitta Mader in Salvator Žitko. Bili smo tudi na kiparski razstavi »Vrvež« Polone Maher, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Pripravili pa smo tudi oceno predstave Kavarna, ki smo si jo ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
V tokratni oddaji vam predstavljamo knjižno novost z naslovom »Med Benetkami in Dunajem: Kulturna dediščina kot predmet nacionalnega prestiža in istrske identitete«. Knjigo sta napisala Brigitta Mader in Salvator Žitko. Bili smo tudi na kiparski razstavi »Vrvež« Polone Maher, ki je na ogled v Umetnostni galeriji Maribor. Pripravili pa smo tudi oceno predstave Kavarna, ki smo si jo ogledali v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu.
V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.
V oddajah Medenina in patina spoznavamo zgodovino našega godbeniškega izročila, integralna dela repertoarja pihalnih orkestrov in klasične mojstrovine s poudarkom na trobilih.
Poslušajte samospeve Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare in Zvonimirja Cigliča. Predstavili bomo slovensko altistko Marijo Bitenc Samec, eno najizrazitejših slovenskih koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Solopetje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Juliju Bettetu, izpopolnjevala pa se je pri dirigentu in profesorju solopetja Luigiju Toffolu v Trstu. Večkrat je uspešno nastopila na tekmovanjih po nekdanji Jugoslaviji in na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Po kratkem sodelovanju v ljubljanski operi se je Marija Bitenc Samec kot samostojna umetnica popolnoma posvetila koncertnemu petju in nastopanju. V prvi oddaji bomo slišali izbor samospevov slovenskih skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare in Zvonimirja Cigliča, ki jih je umetnica posnela z različnimi pianisti.
Poslušajte samospeve Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare in Zvonimirja Cigliča. Predstavili bomo slovensko altistko Marijo Bitenc Samec, eno najizrazitejših slovenskih koncertnih solistk druge polovice 20. stoletja. Solopetje je študirala na akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Juliju Bettetu, izpopolnjevala pa se je pri dirigentu in profesorju solopetja Luigiju Toffolu v Trstu. Večkrat je uspešno nastopila na tekmovanjih po nekdanji Jugoslaviji in na mednarodnih glasbenih tekmovanjih. Po kratkem sodelovanju v ljubljanski operi se je Marija Bitenc Samec kot samostojna umetnica popolnoma posvetila koncertnemu petju in nastopanju. V prvi oddaji bomo slišali izbor samospevov slovenskih skladateljev Lucijana Marije Škerjanca, Danila Švare in Zvonimirja Cigliča, ki jih je umetnica posnela z različnimi pianisti.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Pred bližnjima koncertoma basista Roberta Jukiča in pevke Jadranke Juras bomo danes poslušali predvsem njuno glasbo.
Pred bližnjima koncertoma basista Roberta Jukiča in pevke Jadranke Juras bomo danes poslušali predvsem njuno glasbo.
Poslušamo nove in stare muzike Brazilije, Kenije, Finske, Belgije, Italije, Avstralije, Republike Južne Afrike ... Novi albumi hiphoperskega dvojca 40 Winks, spiritualnega folk jazza projekta Oiro Pena. Na obratu tudi obsežna zbirka živih nastopov bobnarja Makaye McCravena, 25. del serijalke Jazz is Dead (tokrat v navezi z brazilskim vokalistom Carlosom Daféjem) in ponovna izdaja kenijskega funk rocka zasedbe The Mighty Cavaliers iz sredine 70. let. João do Pife - Garoto Do Pife Carlos Dafé & Adrian Younge – Jazz Esta Morto Carlos Dafé & Adrian Younge – O Baile Funk Vai Rolar The Mighty Cavaliers - Wacho Maneno The Mighty Cavaliers - Mambo Bado Oiro Pena - Puhkea lehteen ja kukkaan Oiro Pena - Rannalla itkijä 40 Winks - Antwerp After Hours 40 Winks - Downbeat Catharsis Women In Jazz & Rosa Brunello – Uno Punto Uno Women In Jazz - Bounding (with Emma Johnson) Makaya McCraven – Imafan Makaya McCraven – Boom Bapped (feat. Theon Cross & Benjamin Lamar Gay) Temporary Blessings – Goblin Mode Madala Kunene & Sibusile Xaba - Wemfana
Poslušamo nove in stare muzike Brazilije, Kenije, Finske, Belgije, Italije, Avstralije, Republike Južne Afrike ... Novi albumi hiphoperskega dvojca 40 Winks, spiritualnega folk jazza projekta Oiro Pena. Na obratu tudi obsežna zbirka živih nastopov bobnarja Makaye McCravena, 25. del serijalke Jazz is Dead (tokrat v navezi z brazilskim vokalistom Carlosom Daféjem) in ponovna izdaja kenijskega funk rocka zasedbe The Mighty Cavaliers iz sredine 70. let. João do Pife - Garoto Do Pife Carlos Dafé & Adrian Younge – Jazz Esta Morto Carlos Dafé & Adrian Younge – O Baile Funk Vai Rolar The Mighty Cavaliers - Wacho Maneno The Mighty Cavaliers - Mambo Bado Oiro Pena - Puhkea lehteen ja kukkaan Oiro Pena - Rannalla itkijä 40 Winks - Antwerp After Hours 40 Winks - Downbeat Catharsis Women In Jazz & Rosa Brunello – Uno Punto Uno Women In Jazz - Bounding (with Emma Johnson) Makaya McCraven – Imafan Makaya McCraven – Boom Bapped (feat. Theon Cross & Benjamin Lamar Gay) Temporary Blessings – Goblin Mode Madala Kunene & Sibusile Xaba - Wemfana
NAPOVED: So obdobja, ko je svet navrtan in v krču. To je čas Leara – in njegovo poslanstvo, da nas ové, naj se oblast preda brez ostanka – ali z besedami teatrologa Dina Péšuta: »Svet, ki se upira minevanju in koncu, v smrt potegne vsako prihodnost …« Sinoči ob pol polnoči se je ob gromkem aplavzu poklonila ekipa tokratne postavitve Shakespearjeve drame Kralj Lear v ljubljanski Drami. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. premiera 8. 11. 2025 Avtorsko ekipo pod vodstvom režiserja in dramaturga Jerneja Lorencija sestavljajo asistent režiserja in oblikovalec zvoka Žiga Hren, lektorica Tatjana Stanič, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Andraž Polič, koreograf in umetniški svetovalec Gregor Luštek, oblikovalca svetlobe Jernej Lorenci in Branko Hojnik, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, študijska asistentka režiserja Neža Dvorščak in študijska asistentka dramaturga Manca Tea Devetak. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Tamara Avguštin (gostja), Mina Švajger, Ivana Percan Kodarin (gostja), Gorazd Logar, Marko Mandić, Timon Šturbej, Domen Novak, Jure Henigman in Peter Podgoršek (gost).
NAPOVED: So obdobja, ko je svet navrtan in v krču. To je čas Leara – in njegovo poslanstvo, da nas ové, naj se oblast preda brez ostanka – ali z besedami teatrologa Dina Péšuta: »Svet, ki se upira minevanju in koncu, v smrt potegne vsako prihodnost …« Sinoči ob pol polnoči se je ob gromkem aplavzu poklonila ekipa tokratne postavitve Shakespearjeve drame Kralj Lear v ljubljanski Drami. Nekaj vtisov je strnil Dušan Rogelj. premiera 8. 11. 2025 Avtorsko ekipo pod vodstvom režiserja in dramaturga Jerneja Lorencija sestavljajo asistent režiserja in oblikovalec zvoka Žiga Hren, lektorica Tatjana Stanič, scenograf Branko Hojnik, kostumografinja Belinda Radulović, avtor glasbe Andraž Polič, koreograf in umetniški svetovalec Gregor Luštek, oblikovalca svetlobe Jernej Lorenci in Branko Hojnik, oblikovalec maske Tomaž Erjavec, študijska asistentka režiserja Neža Dvorščak in študijska asistentka dramaturga Manca Tea Devetak. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Tamara Avguštin (gostja), Mina Švajger, Ivana Percan Kodarin (gostja), Gorazd Logar, Marko Mandić, Timon Šturbej, Domen Novak, Jure Henigman in Peter Podgoršek (gost).
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Oddaja zaznamuje jutra na Programu Ars. Vsak teden je v znamenju enega izmed svetovno znanih ustvarjalcev. Izbor skladateljev pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa.
Na sporedu so Plesi iz Marosszéka Zoltána Kodálya, Arabeska na temo iz Verdijeve opere Rigoletto, op. 2 Hansa von Bülowa, Moravski plesi Leoša Janáčka, Sonata za flavto in klavir v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Fantazijska sonata za violo in harfo Arnolda Baxa in Žepni koncert št. 1 za klavir in komorni orkester Milka Lazarja.
Na sporedu so Plesi iz Marosszéka Zoltána Kodálya, Arabeska na temo iz Verdijeve opere Rigoletto, op. 2 Hansa von Bülowa, Moravski plesi Leoša Janáčka, Sonata za flavto in klavir v D-duru, op. 94 Sergeja Prokofjeva, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Fantazijska sonata za violo in harfo Arnolda Baxa in Žepni koncert št. 1 za klavir in komorni orkester Milka Lazarja.
Karel Destovnik Kajuh je eden naših najbolj znanih predvojinih in medvojnih pesnikov. Osvoboditve in miru na žalost ni doživel. Za njim pa so ostale pesmi, ki jih tako rekoč vsakdo pozna, na primer: "Bosa pojdiva, dekle, obsorej ..." Pesem Mostovi je manj znana, vendar izjemno pomenljiva. Igralec je Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.
Karel Destovnik Kajuh je eden naših najbolj znanih predvojinih in medvojnih pesnikov. Osvoboditve in miru na žalost ni doživel. Za njim pa so ostale pesmi, ki jih tako rekoč vsakdo pozna, na primer: "Bosa pojdiva, dekle, obsorej ..." Pesem Mostovi je manj znana, vendar izjemno pomenljiva. Igralec je Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje pa Tadeja Krečič Scholten. Produkcija Radia Slovenija leta 2013.
Na sporedu so Pozdrav ljubezni, op. 12 Edwarda Elgarja, Suita v G-duru, 'La Bizarre', Georga Philippa Telemanna, Serenada št. 3 v C-duru za flavto in kitaro, op. 109 Ferdinanda Carullija, Händlov Koncert za orgle in orkester v B-duru, op. 7, št. 1 in Tretja fantazija za flavto in klavir, op. 95 Friedricha Kuhlauja.
Na sporedu so Pozdrav ljubezni, op. 12 Edwarda Elgarja, Suita v G-duru, 'La Bizarre', Georga Philippa Telemanna, Serenada št. 3 v C-duru za flavto in kitaro, op. 109 Ferdinanda Carullija, Händlov Koncert za orgle in orkester v B-duru, op. 7, št. 1 in Tretja fantazija za flavto in klavir, op. 95 Friedricha Kuhlauja.
Napovedujemo koncert iz cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske.
Napovedujemo koncert iz cikla Glasbena ulica Glasbene mladine ljubljanske.
Na sporedu so Pozdrav ljubezni, op. 12 Edwarda Elgarja, Suita v G-duru, 'La Bizarre', Georga Philippa Telemanna, Serenada št. 3 v C-duru za flavto in kitaro, op. 109 Ferdinanda Carullija, Händlov Koncert za orgle in orkester v B-duru, op. 7, št. 1 in Tretja fantazija za flavto in klavir, op. 95 Friedricha Kuhlauja.
Na sporedu so Pozdrav ljubezni, op. 12 Edwarda Elgarja, Suita v G-duru, 'La Bizarre', Georga Philippa Telemanna, Serenada št. 3 v C-duru za flavto in kitaro, op. 109 Ferdinanda Carullija, Händlov Koncert za orgle in orkester v B-duru, op. 7, št. 1 in Tretja fantazija za flavto in klavir, op. 95 Friedricha Kuhlauja.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Popularni kvartet iz operne literature – Bella figlia ... iz 3. dejanja Verdijeve opere Rigoletto. Po našem naročilu smo ga v radijskem studiu 26 posneli tonsko s simfoniki RTV Slovenija in ga vizualizirali v televizijskem studiu 1. Urednica oddaje Danica Dolinar, režiser Igor Zupe.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Velimir Hlebnikov (roj. l. 1885, umrl je l.1922) je študiral matematiko, pozneje pa se je posvetil literarnemu ustvarjanju in postal eden izmed ustanoviteljev ruskega futurizma. Velja za enega najizvirnejših pesnikov ruske avantgarde, pomemben je njegov novatorski odnos do jezika. Razvijal je poseben “zaumni” jezik, v katerem je smiselne enote zamenjal z zvočnimi in asociativnimi zvezami, uporabljal je arhaizme in neologizme, razbijal sintakso. V slovenščino imamo med drugim prevedena zvezka Izbranih pesmi in pesnitev iz obdobja med letoma 1917 in 1922 – tega leta je Hlebnikov tudi umrl. Slišali boste pesem z naslovom Perun, ki je posvečena vrhovnemu slovanskemu bogu. Povezana je z izdelovanjem “abecede uma”. Izbrane pesmi Velimira Hlebnikova je prevedla Andreja Kalc. Interpretacija: Jernej Gašperin, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Igor Likar. Posneto leta 2018. Redakcija: Staša Grahek.
Velimir Hlebnikov (roj. l. 1885, umrl je l.1922) je študiral matematiko, pozneje pa se je posvetil literarnemu ustvarjanju in postal eden izmed ustanoviteljev ruskega futurizma. Velja za enega najizvirnejših pesnikov ruske avantgarde, pomemben je njegov novatorski odnos do jezika. Razvijal je poseben “zaumni” jezik, v katerem je smiselne enote zamenjal z zvočnimi in asociativnimi zvezami, uporabljal je arhaizme in neologizme, razbijal sintakso. V slovenščino imamo med drugim prevedena zvezka Izbranih pesmi in pesnitev iz obdobja med letoma 1917 in 1922 – tega leta je Hlebnikov tudi umrl. Slišali boste pesem z naslovom Perun, ki je posvečena vrhovnemu slovanskemu bogu. Povezana je z izdelovanjem “abecede uma”. Izbrane pesmi Velimira Hlebnikova je prevedla Andreja Kalc. Interpretacija: Jernej Gašperin, ton in montaža: Sonja Strenar, režija: Igor Likar. Posneto leta 2018. Redakcija: Staša Grahek.
Tokrat se odpravljamo na edinstveno glasbeno popotovanje, na katerem se bosta prepletali vizualna umetnost Mauritsa Cornelisa Escherja in zvočna domišljija skladatelja Stuarta Greenbauma. Poslušali bomo klavirsko skladbo, ki z glasbenimi zankami ustvarja iluzijo neskončnega gibanja, za konec pa še tri uspavanke. Glasbene zgodbe, ki združujejo matematično natančnost in poetično nežnost, nas bodo popeljale od optičnih iluzij do tihega sveta sanj.
Tokrat se odpravljamo na edinstveno glasbeno popotovanje, na katerem se bosta prepletali vizualna umetnost Mauritsa Cornelisa Escherja in zvočna domišljija skladatelja Stuarta Greenbauma. Poslušali bomo klavirsko skladbo, ki z glasbenimi zankami ustvarja iluzijo neskončnega gibanja, za konec pa še tri uspavanke. Glasbene zgodbe, ki združujejo matematično natančnost in poetično nežnost, nas bodo popeljale od optičnih iluzij do tihega sveta sanj.
Avstrijska pisateljica Marlen Haushofer se je rodila leta 1920 v mestecu Freunstein v Gornji Avstriji, študirala je germanistiko in se že zgodaj uveljavila v literarnih krogih skupaj z generacijo Petra Handkeja in Ingeborg Bachman. Prvi roman z naslovom Stena je izdala leta 1963, zadnjega z naslovom Mansarda, ki vgrajuje avtobiografske nastavke v sicer tretjeosebno pripoved, pa leto pred smrtjo, leta 1969. Marlen Haushofer je doživela drugo odkritje pred desetletjem, ko se je zaradi ženske tematike znašla v središču pozornosti feminističnega literarnega gibanja v nemškem govornem krogu. Avtorica scenarija in prevodov: Lučka Jenčič, režiserka Irena Glonar, interpretka Stannia Boninsegna, glasbena premljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Petra Meterc. Produkcija leta 2001.
Avstrijska pisateljica Marlen Haushofer se je rodila leta 1920 v mestecu Freunstein v Gornji Avstriji, študirala je germanistiko in se že zgodaj uveljavila v literarnih krogih skupaj z generacijo Petra Handkeja in Ingeborg Bachman. Prvi roman z naslovom Stena je izdala leta 1963, zadnjega z naslovom Mansarda, ki vgrajuje avtobiografske nastavke v sicer tretjeosebno pripoved, pa leto pred smrtjo, leta 1969. Marlen Haushofer je doživela drugo odkritje pred desetletjem, ko se je zaradi ženske tematike znašla v središču pozornosti feminističnega literarnega gibanja v nemškem govornem krogu. Avtorica scenarija in prevodov: Lučka Jenčič, režiserka Irena Glonar, interpretka Stannia Boninsegna, glasbena premljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Staš Janež, urednika oddaje Marjan Strojan in Petra Meterc. Produkcija leta 2001.
Zvečer ob 21h je bil z nami Willie Nelson, nerjaveča country legenda z glasbo z njegove 61te studijske plošče, ki je po skladbi Irvinga Berlina naslovljena Let's Face The Music And Dance. Z njo, poslušalcem že na začetku pošilja romantičen, topel poziv naj objamejo lepšo stran življenja in zaplešejo. Oddajo je vodil Tomaž Cindrić
Zvečer ob 21h je bil z nami Willie Nelson, nerjaveča country legenda z glasbo z njegove 61te studijske plošče, ki je po skladbi Irvinga Berlina naslovljena Let's Face The Music And Dance. Z njo, poslušalcem že na začetku pošilja romantičen, topel poziv naj objamejo lepšo stran življenja in zaplešejo. Oddajo je vodil Tomaž Cindrić
Nocojšnji Glasbeni portret namenjamo največjemu slovenskemu tenoristu prejšnjega stoletja, Antonu Dermoti, ki se je rodil 4. junija leta 1910 v Kropi. Opisali smo ga s pogledom skozi prizmo njegove najstarejše hčerke, dramske igralke Jovite Dermota, poročene Weber ‒ z njo smo na Dunaju leta 2018 posneli pogovor ‒ in odlomkov iz Dermotove knjige Tisoč in en večer. Iz življenja poklicnega pevca, ki je izšla leta 1978.
Nocojšnji Glasbeni portret namenjamo največjemu slovenskemu tenoristu prejšnjega stoletja, Antonu Dermoti, ki se je rodil 4. junija leta 1910 v Kropi. Opisali smo ga s pogledom skozi prizmo njegove najstarejše hčerke, dramske igralke Jovite Dermota, poročene Weber ‒ z njo smo na Dunaju leta 2018 posneli pogovor ‒ in odlomkov iz Dermotove knjige Tisoč in en večer. Iz življenja poklicnega pevca, ki je izšla leta 1978.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniškega prizorišča v Sloveniji in onkraj meje. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja se je v studiu zvrstilo približno 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v voditeljevih rokah. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: popa, roka, funka, soula, ritma in bluza, fusiona, džeza, bluza, reggaeja, afriške urbane glasbe, newyorške salse, glasbe Kube in Portorika ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja ustvarjalnosti nastopajočih, strnjeni v 120-minutni »groove-road tripovski« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Knjiga Ne morete biti nevtralni na premikajočem se vlaku, avtobiografija Howarda Zinna (živel je v letih 1922‒2010), enega najpomembnejših zgodovinarjev in družbenih aktivistov 20. in 21. stoletja, prikazuje njegovo intelektualno oblikovanje, hkrati pa obravnava pomembne družbene in politične prelomnice zadnjega stoletja v ZDA in širše. Zinn je odraščal v revščini v obdobju velike depresije, kot bombardir se je udeležil 2. sv. vojne, po študiju zgodovine in politologije pa se je ob predavateljskem delu popolnoma posvetil civilnodružbenim gibanjem. Med drugim je bil aktiven pri gibanju za pravice Afroameričanov, staroselcev in drugih deprivilegiranih skupin, pri gibanju proti vietnamski vojni in drugih protivojnih gibanjih. Izbrali smo odlomek, ki pripoveduje prav o boju proti vojni v Vietnamu in je danes še kako aktualen. Prevajalka je Neža Vilhelm, režiserka Saška Rakef, interpret Željko Hrs, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednica oddaje pa Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
O orglah, orlgavcih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
O orglah, orlgavcih, skladateljih orgelske glasbe in izdelovalcih orgel.
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.
Kraljevi orkester Concertgebouw je 21. avgusta letos nastopil v Veliki festivalski dvorani v Salzburgu, v kateri ga je na koncertu v sklopu Salzburških slavnostnih iger vodil eden najbolj vznemirljivih dirigentov mlade generacije, Finec Klaus Mäkelä, sicer šef dirigent Filharmoničnega orkestra iz Osla in Pariškega orkestra. Najprej je bila na sporedu tristavčna skladba z naslovom Rendering Luciana Beria, ki je za podlago vzel skice Schubertove nedokončane Simfonije v D-duru, D. 936a in jih vstavil v zvočno okolje poznega 20. stoletja ter združil s svojim lastnim zvočnim idiomom. Spored je dopolnila še Simfonija št. 5 v cis-molu Gustava Mahlerja, osrednje delo skladateljevega simfoničnega opusa. Nastajala je pretežno v njegovi počitniški hišici v Majrobniku ob Vrbskem jezeru v letih 1901 in 1902. Omenjeni leti sta bili za Mahlerja zelo različni, to se kaže tudi v razvoju simfonije.
... in odlomki iz del Thomasa, Verdija, Donizettija in Rossinija.
... in odlomki iz del Thomasa, Verdija, Donizettija in Rossinija.
Srbski realistični pisatelj Stevan Sremac, rojen 11. novembra 1855 v Senti v Vojvodini, je družbeno resničnost prikazoval z vesele strani. To velja tudi za njegov najbolj znani roman o sporu med družinama pravoslavnih duhovnikov. Ženi brusita jezike, hčeri se pripravljata na poroko, popa pa sta spor prignala celo do vladike. Prevajalec je Davorin Ravljen, igralec Slavko Cerjak, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiserka pa Ana Krauthaker. Posneto novembra 2005.
Srbski realistični pisatelj Stevan Sremac, rojen 11. novembra 1855 v Senti v Vojvodini, je družbeno resničnost prikazoval z vesele strani. To velja tudi za njegov najbolj znani roman o sporu med družinama pravoslavnih duhovnikov. Ženi brusita jezike, hčeri se pripravljata na poroko, popa pa sta spor prignala celo do vladike. Prevajalec je Davorin Ravljen, igralec Slavko Cerjak, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, režiserka pa Ana Krauthaker. Posneto novembra 2005.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji.
Novogoriški EPIC gosti razstavo pordenonskega Cinemazero z naslovom Osamljenost desnega krila. Gre za fotografije, ki pričajo o strasti do nogometa, ki jo je živel italijanski filmski režiser in pisatelj Pier Paolo Pasolini. Prav 2. novembra je minilo 50 let od nepojasnjenega umora tega lucidnega, a v tistem času za številne neprijetnega intelektualca, ki je leto svojega otroštva preživel tudi v Idriji.
Danski godalni kvartet je letos postal prejemnik najvišjega glasbeno-umetniškega priznanja na Danskem, nagrade Léonie Sonning. Zasedba se je v 23 letih mednarodnega delovanja utrdila kot eden najprodornejših in najimenitnejših komornih glasbenih sestavov na svetu. Na koncertu ob podelitvi nagrade Léonie Sonning 5. junija letos v dvorani danske Kraljeve akademije za glasbo v Koebenhavnu so člani kvarteta pripravili izviren in nadvse raznovrsten spored, s katerim so poslušalce popeljali na glasbeno popotovanje skozi različne repertoarje in dobe svojega delovanja. V prvem delu sporeda so združili moči z Danskim nacionalnim dekliškim zborom in godali Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, s katerimi so izvedli glasbeni kolaž del Vivaldija, Haydna, Beethovna, Schuberta, Nielsena, Šnitkeja, Caroline Shaw, Johna Adamsa in Aleja Carra, vse z geslom 'Kurirano popotovanje po glasbeni zgodovini Danskega godalnega kvarteta'. V drugem delu koncerta je zvenelo še obsežnejše delo Johna Adamsa z naslovom Absolute Jest za godalni kvartet in simfonični orkester, prežeto z motivi legendarnih zrelih del Ludwiga van Beethovna, ki jih je Adams vtkal v svojo značilno minimalistično glasbeno govorico.
Danski godalni kvartet je letos postal prejemnik najvišjega glasbeno-umetniškega priznanja na Danskem, nagrade Léonie Sonning. Zasedba se je v 23 letih mednarodnega delovanja utrdila kot eden najprodornejših in najimenitnejših komornih glasbenih sestavov na svetu. Na koncertu ob podelitvi nagrade Léonie Sonning 5. junija letos v dvorani danske Kraljeve akademije za glasbo v Koebenhavnu so člani kvarteta pripravili izviren in nadvse raznovrsten spored, s katerim so poslušalce popeljali na glasbeno popotovanje skozi različne repertoarje in dobe svojega delovanja. V prvem delu sporeda so združili moči z Danskim nacionalnim dekliškim zborom in godali Danskega nacionalnega simfoničnega orkestra, s katerimi so izvedli glasbeni kolaž del Vivaldija, Haydna, Beethovna, Schuberta, Nielsena, Šnitkeja, Caroline Shaw, Johna Adamsa in Aleja Carra, vse z geslom 'Kurirano popotovanje po glasbeni zgodovini Danskega godalnega kvarteta'. V drugem delu koncerta je zvenelo še obsežnejše delo Johna Adamsa z naslovom Absolute Jest za godalni kvartet in simfonični orkester, prežeto z motivi legendarnih zrelih del Ludwiga van Beethovna, ki jih je Adams vtkal v svojo značilno minimalistično glasbeno govorico.
Ženski harmonikarski orkester AccordiOna deluje od leta 2022 pod umetniškim vodstvom Radmile Bikić Magdić, ki zasedbo tudi najpogosteje vodi kot dirigentka. Pobudo za ustanovitev orkestra je dala Erika Udovič Kovačič, danes njegova stalna članica. Ideja o ustvarjanju ženskega harmonikarskega orkestra je vzniknila iz želje, da bi takšen sestav predstavili širšemu občinstvu in hkrati razbili stereotip, da je harmonika predvsem inštrument v domeni moških. Članice orkestra so profesorice harmonike, študentke glasbenih akademij na dodiplomskih in podiplomskih programih ter dijakinje konservatorijev.
Ženski harmonikarski orkester AccordiOna deluje od leta 2022 pod umetniškim vodstvom Radmile Bikić Magdić, ki zasedbo tudi najpogosteje vodi kot dirigentka. Pobudo za ustanovitev orkestra je dala Erika Udovič Kovačič, danes njegova stalna članica. Ideja o ustvarjanju ženskega harmonikarskega orkestra je vzniknila iz želje, da bi takšen sestav predstavili širšemu občinstvu in hkrati razbili stereotip, da je harmonika predvsem inštrument v domeni moških. Članice orkestra so profesorice harmonike, študentke glasbenih akademij na dodiplomskih in podiplomskih programih ter dijakinje konservatorijev.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. V tekmovalnem delu srečanja so se predstavili najboljši tamburaški orkestri pri nas. Njihove nastope je spremljala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali skladatelj in avtor prve tamburaške opere Gregor Zagorc, hrvaški predstavnik prve generacije diplomiranih tamburašev na Zagrebški glasbeni akademiji, mag. Marko Blašković, in ukrajinski glasbenik v Sloveniji, ki igra na domro, Kristian Mirnyj. V drugi oddaji spremljate nastope Tamburaškega orkestra KUD Majšperk, Tamburaškega orkestra KD Šmartno in Tamburaškega orkestra KUD Dobreč iz Dragatuša. Tekmovalni del srečanja dopolnjuje nastop gostujoče zasedbe Tamburaški orkester Gaj iz Zagreba.
V Kulturnem domu Moravče je potekalo srečanje tamburašev in mandolinistov, s katerim se ohranja pomemben del slovenske kulturne dediščine in spodbuja razvoj ljubiteljske glasbene dejavnosti v Sloveniji. V tekmovalnem delu srečanja so se predstavili najboljši tamburaški orkestri pri nas. Njihove nastope je spremljala tričlanska žirija, ki so jo sestavljali skladatelj in avtor prve tamburaške opere Gregor Zagorc, hrvaški predstavnik prve generacije diplomiranih tamburašev na Zagrebški glasbeni akademiji, mag. Marko Blašković, in ukrajinski glasbenik v Sloveniji, ki igra na domro, Kristian Mirnyj. V drugi oddaji spremljate nastope Tamburaškega orkestra KUD Majšperk, Tamburaškega orkestra KD Šmartno in Tamburaškega orkestra KUD Dobreč iz Dragatuša. Tekmovalni del srečanja dopolnjuje nastop gostujoče zasedbe Tamburaški orkester Gaj iz Zagreba.
Poslušamo Koncert za klavir in orkester v F-duru Josepha Haydna, Capriccio v A-duru za dva lovska rogova, dve oboi, godala, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za violino in klavir št. 2 v e-molu, op. 36a Ferruccia Busonija in Nokturno št. 4 v cis-molu, op. 19 Petra Iljića Čajkovskega.
Poslušamo Koncert za klavir in orkester v F-duru Josepha Haydna, Capriccio v A-duru za dva lovska rogova, dve oboi, godala, fagot in basso continuo Jana Dismasa Zelenke, Sonato za violino in klavir št. 2 v e-molu, op. 36a Ferruccia Busonija in Nokturno št. 4 v cis-molu, op. 19 Petra Iljića Čajkovskega.
Francoski pesnik Guillaume Apollinaire se je rodil leta 1880, umrl pa 9. novembra 1918. S svojim delom je določil začetke moderne poezije in vplival na številne pesniške smeri, od dadaizma in nadrealizma do konkretne in tipografske poezije. Prevod je delo Aleša Bergerja, interpretacija: Saša Tabaković, ton in montaža: Nejc Zupančič, režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2014. Redakcija Tina Kozin, Staša Grahek (ponovitev).
Francoski pesnik Guillaume Apollinaire se je rodil leta 1880, umrl pa 9. novembra 1918. S svojim delom je določil začetke moderne poezije in vplival na številne pesniške smeri, od dadaizma in nadrealizma do konkretne in tipografske poezije. Prevod je delo Aleša Bergerja, interpretacija: Saša Tabaković, ton in montaža: Nejc Zupančič, režija: Klemen Markovčič. Posneto leta 2014. Redakcija Tina Kozin, Staša Grahek (ponovitev).
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Glasbenik in skladatelj Vinko Štrucl je bil najvidnejši predstavnik slovenske godbe v drugi polovici 20. stoletja. Igral je pozavno in krilni rog ter bil dolgoletni vodja in dirigent Godbe milice oziroma Policijskega orkestra Republike Slovenije. Kot glasbeni ustvarjalec je pihalnim orkestrom in godbam po vsej Sloveniji zapustil več kot 80 izvirnih skladb in okrog 500 priredb. Pomemben je tudi njegov avtorski prispevek v slovenski narodnozabavni glasbi. Zveza slovenskih godb se zaveda pomembne vloge Vinka Štrucla in tudi 90 let po njegovem rojstvu spodbuja poustvarjanje in ohranjanje njegove glasbene zapuščine med pihalnimi godbami in orkestri.
Poslušamo Pezzo Elegiaco, prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in suito Iz srednjega veka, op. 79 Aleksandra Glazunova.
Poslušamo Pezzo Elegiaco, prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in suito Iz srednjega veka, op. 79 Aleksandra Glazunova.
Napovedujemo koncert Mna3 Tria v Kinu Šiška in koncert Mali ansambel iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji.
Napovedujemo koncert Mna3 Tria v Kinu Šiška in koncert Mali ansambel iz cikla SiBrass v Slovenski filharmoniji.
Poslušamo Pezzo Elegiaco, prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in suito Iz srednjega veka, op. 79 Aleksandra Glazunova.
Poslušamo Pezzo Elegiaco, prvi stavek Klavirskega tria v a-molu, op. 50 Petra Iljića Čajkovskega, Sonato za klavir št. 2 v gis-molu, op. 19 Aleksandra Skrjabina in suito Iz srednjega veka, op. 79 Aleksandra Glazunova.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Obnove besed, dihanja, dreves, besed je odlomek iz druge pesniške zbirke Lukasa Debeljaka, ki bo izšla konec letošnjega leta pri založbi LUD Šerpa z naslovom Drevo, ki ga pišemo v nihče. Knjiga, ki sestoji iz ene same pesnitve, plete genealoško nit pisave kot materialne tehnologije in motri njena mnogotera pramena, od biografij Cirila in Metoda in njune iznajdbe glagolice pa do svetovnih pretresov premičnega tiska. Navkljub širokemu časovnemu in tematskemu zamahu zbirke, Drevo, ki ga pišemo nihče v svojem bistvu naslavlja odnos med telesom in pisavo, dveh osnovnih nosilcev spomina, ter, sledeč spominu, zgodovino. Izbrani odlomek predstavlja del pesnitve, ki morda najbolj golo poskuša misliti to telo in njegovo pisavo. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
Obnove besed, dihanja, dreves, besed je odlomek iz druge pesniške zbirke Lukasa Debeljaka, ki bo izšla konec letošnjega leta pri založbi LUD Šerpa z naslovom Drevo, ki ga pišemo v nihče. Knjiga, ki sestoji iz ene same pesnitve, plete genealoško nit pisave kot materialne tehnologije in motri njena mnogotera pramena, od biografij Cirila in Metoda in njune iznajdbe glagolice pa do svetovnih pretresov premičnega tiska. Navkljub širokemu časovnemu in tematskemu zamahu zbirke, Drevo, ki ga pišemo nihče v svojem bistvu naslavlja odnos med telesom in pisavo, dveh osnovnih nosilcev spomina, ter, sledeč spominu, zgodovino. Izbrani odlomek predstavlja del pesnitve, ki morda najbolj golo poskuša misliti to telo in njegovo pisavo. Režiserka: Špela Kravogel; interpret: Blaž Šef; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstrica zvoka: Sonja Strenar; urednica oddaje: Tina Kozin; produkcija 2025.
V ciklu filmov s preteklih LIFF-ov je tudi španski film Zveri režiserja Rodriga Sorogoyena. Film so navdihnil resnični dogodki na galicijskem podeželju, kamor se je priselil francoski par. O trku civilizacij in človeški naravi se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Jurc.
V ciklu filmov s preteklih LIFF-ov je tudi španski film Zveri režiserja Rodriga Sorogoyena. Film so navdihnil resnični dogodki na galicijskem podeželju, kamor se je priselil francoski par. O trku civilizacij in človeški naravi se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Ano Jurc.
Delavca popravljata semafor na križišču, promet stoji. Med delom v vsakdanji, pragmatični pogovor vse bolj prodira čustvena vsebina, bolečina, ki jo drugi razume. Stava, da bo skrb mlajšega v zvezi z njegovim otrokom rešena, če jima bo popravilo uspelo, daje upanje. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Prvi delavec – Luka Bokšan Drugi delavec – Dario Varga Dojenčkov glas – Živa Merčnik Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2021.
Delavca popravljata semafor na križišču, promet stoji. Med delom v vsakdanji, pragmatični pogovor vse bolj prodira čustvena vsebina, bolečina, ki jo drugi razume. Stava, da bo skrb mlajšega v zvezi z njegovim otrokom rešena, če jima bo popravilo uspelo, daje upanje. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Prvi delavec – Luka Bokšan Drugi delavec – Dario Varga Dojenčkov glas – Živa Merčnik Produkcija uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija junija 2021.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 20.00 na Prvem.
V Sobotnem glasbenem večeru urednik Jane Weber poglobljeno analizira širok razpon glasbenih del, predvaja posnetke pomembnejših koncertov domače in tuje glasbene produkcije, prireja žive koncerte in ureja neposredne prenose. Ob sobotah ob 20.00 na Prvem.
Cezar in Kleopatra sta v središču ene najbolj znanih zgodovinsko potrjenih ljubezenskih zgodb.
Cezar in Kleopatra sta v središču ene najbolj znanih zgodovinsko potrjenih ljubezenskih zgodb.
Kratka radijska igra norveške pisateljice subtilno sooča dva med seboj različna svetova: obilje Zahoda in skromno okolje revne države tako imenovanega tretjega sveta. Mladi moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se razvije pogovor, tipajoč, saj ona ne more zares sprejeti novega doma zaradi svoje siceršnje odtujenosti, on pa je dom izgubil in prav tako občuti praznino v tujem svetu. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec iz angleščine: Igor Divjak Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Ženska – Polona Juh Moški – Nejc Cijan Garlatti Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Domu pod Storžičem, montirana pa v studiih Radia Slovenija novembra 2019.
Kratka radijska igra norveške pisateljice subtilno sooča dva med seboj različna svetova: obilje Zahoda in skromno okolje revne države tako imenovanega tretjega sveta. Mladi moški kot vojni emigrant sreča zrelo žensko iz višjega sloja, ko seli njeno imetje v njeno novo hišo. Med njima se razvije pogovor, tipajoč, saj ona ne more zares sprejeti novega doma zaradi svoje siceršnje odtujenosti, on pa je dom izgubil in prav tako občuti praznino v tujem svetu. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec iz angleščine: Igor Divjak Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstra: Sonja Strenar, Matjaž Miklič Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Ženska – Polona Juh Moški – Nejc Cijan Garlatti Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v Domu pod Storžičem, montirana pa v studiih Radia Slovenija novembra 2019.
Indijska pisateljica, esejistka in aktivistka Arundhati Roy (1961) je ena najbolj uveljavljenih sodobnih indijskih avtoric. Zaslovela je že s svojim v angleščini napisanim romanesknim prvencem Bog majhnih stvari (izšel je l. 1997, slovenski prevod l. 2000). V tem romanu, za katerega je avtorica leta 1998 prejela najuglednejšo britansko književno nagrado booker, se razgrnejo zgodba in doživetja dvojčkov Rahel in Esthappna, pa tudi dramatična usoda njune matere Ammu, osrednje ženske osebe romana. Arundhati Roy je dogajanje v romanu na eni strani postavila na jug Indije, v versko in politično ozadje konca šestdesetih let 20. stoletja, na drugi pa na poetični podlagi ubesedila medčloveške odnose, okolje in dogajanje. Ob tem roman nenehno prevevajo izjemen slog pisanja, čustvena toplina ter uvid v indijsko družbeno-politično stvarnost. Objavljamo začetni odlomek iz romana. Prevajalka je Miriam Drev, interpretka Nataša Keser, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2025.
Indijska pisateljica, esejistka in aktivistka Arundhati Roy (1961) je ena najbolj uveljavljenih sodobnih indijskih avtoric. Zaslovela je že s svojim v angleščini napisanim romanesknim prvencem Bog majhnih stvari (izšel je l. 1997, slovenski prevod l. 2000). V tem romanu, za katerega je avtorica leta 1998 prejela najuglednejšo britansko književno nagrado booker, se razgrnejo zgodba in doživetja dvojčkov Rahel in Esthappna, pa tudi dramatična usoda njune matere Ammu, osrednje ženske osebe romana. Arundhati Roy je dogajanje v romanu na eni strani postavila na jug Indije, v versko in politično ozadje konca šestdesetih let 20. stoletja, na drugi pa na poetični podlagi ubesedila medčloveške odnose, okolje in dogajanje. Ob tem roman nenehno prevevajo izjemen slog pisanja, čustvena toplina ter uvid v indijsko družbeno-politično stvarnost. Objavljamo začetni odlomek iz romana. Prevajalka je Miriam Drev, interpretka Nataša Keser, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Matjaž Miklič in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar. Leto nastanka: 2025.
Južnoafriški violinist Daniel Hope in britanski pianist Simon Crawford-Phillips sta 15. septembra nastopila v londonski dvorani Wigmore in tam izvedla Violinsko sonato v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja ter manj znano in redkeje izvajano Sonato za violino in klavir Elgarjevega dve generaciji mlajšega rojaka Williama Waltona. Obe glasbeni deli postavlja na skupni imenovalec izrazita dramatična napetost, ki se tu in tam prepleta tudi z melanholijo.
Južnoafriški violinist Daniel Hope in britanski pianist Simon Crawford-Phillips sta 15. septembra nastopila v londonski dvorani Wigmore in tam izvedla Violinsko sonato v e-molu, op. 82 Edwarda Elgarja ter manj znano in redkeje izvajano Sonato za violino in klavir Elgarjevega dve generaciji mlajšega rojaka Williama Waltona. Obe glasbeni deli postavlja na skupni imenovalec izrazita dramatična napetost, ki se tu in tam prepleta tudi z melanholijo.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna. ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Drama SNG Ljubljana nadaljuje sezono v znamenju Iger moči s premiero tragedije Williama Shakespearja Kralj Lear v režiji Jerneja Lorencija. Veliko delo svetovne klasike je Shakespeare napisal v začetku 17. stoletja, v obdobju, ki je bilo – prav tako kot današnje – čas sprememb – prehod med umirajočim starim svetom in negotovo prihodnostjo, ki sta se zdela radikalno drugačna. ŠKUC Gledališče in 3. program Radia Slovenija – program ARS pa bosta v naravi ob Koseškem bajerju v Ljubljani premierno uprizorila predstavo z naslovom Moja skrivnost v režiji Saške Rakef. Predstava za otroke in njihove starše želi prikazati lepoto in moč prijateljstva. Foto: SNG Drama Ljubljana / Peter Uhan
Veliki indijski ep Mahabharata je brez dvoma eno velikih besedil svetovne literarne zakladnice, v katerem se skozi bogastvo zgodb prepletajo filozofski, etični, religijski, estetski in sploh življenjski uvidi, spoznanja in iskanja stare indijske civilizacije.
Veliki indijski ep Mahabharata je brez dvoma eno velikih besedil svetovne literarne zakladnice, v katerem se skozi bogastvo zgodb prepletajo filozofski, etični, religijski, estetski in sploh življenjski uvidi, spoznanja in iskanja stare indijske civilizacije.