Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Človek v svoji najgloblji notranjosti ni sam, ampak je naseljen z božjo navzočnostjo, je bil prepričan francoski pesnik in filozof Jean-Louis Chrétien. Nekdanji predavatelj na pariški Sorboni v knjigi Notranji prostor, ki je izšla pri založbi KUD Logos, prikaže različne opise notranjega življenja od antike do novega veka in prelome, ki so povzročili, da se je človek v svoji notranjosti začel srečevati le s samim seboj. O njegovem delu smo se pogovarjali z doc. dr. Alenom Širco z Oddelka za primerjalno književnost in literarno teorijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani ter teologom Jernejem Levo (foto: ponovitev).
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
Poslušajte arije Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija in Giacoma Puccinija ter samospeve Vítězslava Nováka, Marijana Lipovška in Josipa Pavčiča. Tokrat predstavljamo sopranistko Sonjo Hočevar kot operno in koncertno pevko, ki je bila ena najopaznejših slovenskih umetnostnih vokalnih solistk druge polovice 20. stoletja. Sopranistka Sonja Hočevar je študirala solopetje pri profesorici Kseniji Kušej Novak v Ljubljani. Leta 1948 je postala članica opernega zbora, kot solistka pa je debitirala leta 1953. V drugi oddaji, ki jo je pripravila in uredila Tjaša Krajnc, bomo predstavili njene izvedbe opernih arij in samospevov: arijo Suzane iz Figarove svatbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, kavatino Rozine iz opere Seviljski brivec Gioacchina Rossinija in arijo Musette iz opere La Bohème Giacoma Puccinija ter samospeve: Kje si bila Vítězslava Nováka, Dvojni cvet Marijana Lipovška ter Vrabci in strašilo Josipa Pavčiča.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
V ponovitvi devete oddaje v nizu, posvečenem 80-letnici nacionalnega velikega orkestra – Big Banda RTV Slovenija bomo poslušali skladbe, ki jih je za orkester napisal dirigent, pihalec, pianist, skladatelj in aranžer Milko Lazar.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Penderecki je navdih za skladbo Jutranjice dobil ob preučevanju starodavnega obrednega pravoslavnega petja Razkoinikova v stari cerkveni slovanščini na estonski obali Čudskega jezera. Komponirati jih je začel leta 1970 in je v tem letu tudi končal prvi del skladbe, ki ga je posvetil velikemu ameriško-madžarsko-judovskemu dirigentu Eugenu Ormandyju, vendar ta s prvo izvedbo ni imel nič, saj sta delo prva izvedla zbor in orkester Zahodnonemškega radia pod vodstvom Andrzeja Markowskega, ki sta delo tudi naročila. Skladba je bila dobro sprejeta, namenjena pa je bila za drugi del velikonočne trilogije.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Na sporedu samospev Melanholija, prijazna nimfa Vincenza Bellinija, Štiri simfonične medigre iz opere Intermezzo Richarda Straussa, Koncertna parafraza na motive iz Bellinijeve opere Norma Franza Liszta, Divertimento za orkester Leonarda Bernsteina, Koncertna fantazija za violino in klavir na teme iz Gershwinove opere Porgy in Bess Igorja Aleksandroviča Frolova, Adagio za flavto, klarinet, trobento in godala Mikisa Theodorakisa, Trije preludiji za klavir Georgea Gershwina, Concertino za klarinet in komorni orkester, op. 48 Ferrucia Busonija in klavirska skladba V pokrajini Johna Cagea.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Pesem Kje naj te najdem? smo za praznični ponedeljek izbrali iz Berglesove knjige poezije Tvoja roka na mojem čelu, ki je izšla leta leta 2006 pri založbi Družina. V njej je Bergles zbral svojo religiozno poezijo, natančneje: pesmi o religioznem iskanju in najdevanju Boga. Pesem Kje naj te najdem? tematizira osnovni vzgib vere, namreč iskanje, ki ni prazno, saj izhaja iz spomina na razodetje. Interpretira dramski igralec Žan Brelih Hatunić.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Simfonija št. 19 v D-duru Josepha Haydna, Osem variacij za klavir v F-duru na Süssmayerjevo temo 'Tändeln und Scherzen', WoO 76 Ludwiga van Beethovna in uvertura k Rossinijevi operi Italijanka v Alžiru.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Na sporedu Velikonočna kantata Christiana Friedricha Ruppeja, Koncert za dve mandolini, godala in continuo v G-duru, RV 532 Antonia Vivaldija in Sonata za violončelo in klavir Francisa Poulenca.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V ljubljanski Operi se je domačemu občinstvu predstavila mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je petje študirala na Mozarteumu v Salzburgu in Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Že od študija naprej se uspešno predstavlja v velikih opernih hišah in na koncertnih odrih po vsem svetu. Od leta 2011 je stalna članica Dunajske državne opere. Na tokratnem večeru je ob spremljavi poljskega pianista Lecha Napierałe predstavila izbrane samospeve enega od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja, skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Njegov opus samospevov zajema 60 pesmi, večino jih je napisal v začetnem svojega ustvarjalnega obdobja. Prvo zbirko njegovih samospevov je leta 1920 izdala Glasbena matica v Ljubljani. Ta je tudi pripravila tokratni večer.
V ljubljanski Operi se je domačemu občinstvu predstavila mezzosopranistka Monika Bohinec, ki je petje študirala na Mozarteumu v Salzburgu in Univerzi za glasbo in upodabljajočo umetnost na Dunaju. Že od študija naprej se uspešno predstavlja v velikih opernih hišah in na koncertnih odrih po vsem svetu. Od leta 2011 je stalna članica Dunajske državne opere. Na tokratnem večeru je ob spremljavi poljskega pianista Lecha Napierałe predstavila izbrane samospeve enega od ključnih slovenskih glasbenih osebnosti 20. stoletja, skladatelja Lucijana Marije Škerjanca. Njegov opus samospevov zajema 60 pesmi, večino jih je napisal v začetnem svojega ustvarjalnega obdobja. Prvo zbirko njegovih samospevov je leta 1920 izdala Glasbena matica v Ljubljani. Ta je tudi pripravila tokratni večer.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Psalm je pesem, ki razkriva razmerje posameznika ali skupnosti do Boga. Izraža tožbo, prošnjo, pokoro, čaščenje, hvalo in zahvalo. Že v času starega Izraela so bili psalmi uglasbljene pesmi, ki so jih peli ob raznih obredih in slovesnostih. Svetopisemske starozavezne psalme iz Knjige psalmov sestavljajo zaporedni stihi, skupna prvina te poezije pa je paralelizem členov, ki bralcu ali poslušalcu daje priložnost, da se nekoliko pomudi ob mislih in čustvih ter ponotranji sporočilo pesmi. Velikonočne psalme je prevedel Jakob Aleksič. Igralca Slavko Cerjak in Boris Ostan, glasbena opremljevalka Larisa Vrhunc, režiser Igor Likar, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 1993.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Glasba in druge zvrsti umetnosti se pogosto prepletajo in navdihujejo. Včasih glasba sledi podobi, drugič ideji, včasih pa ujame tisto, kar slika doseže s svetlobo in senco. V današnji oddaji bomo vstopili v svet enega najbolj dramatičnih slikarjev evropske umetnosti – Michelangela Merisija da Caravaggia – in prisluhnili glasbi, ki z enako intenzivnostjo oblikuje prostor napetosti, tišine in razodetja.
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
Clarice Lispector se je rodila leta 1920 v Ukrajini v judovski družini. Ko je dopolnila dva meseca, je družina zamenjala Ukrajino za Brazilijo; Clarice je pisala že od majhnega in je bila vneta bralka. Leta 1941 je začela delati kot novinarka in pisateljica kratkih zgodb ter prvega romana Blizu neukročenega srca. Napisala je še sedem romanov in kakih deset knjig kratke proze in nekaj knjig za otroke. Umrla je leta 1977. Igralka Majda Grbac, bralec Matjaž Romih, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, režiserka Elza Rituper, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2001.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo….«, je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja… V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
"Glasba je tisto, kar nam omogoča, da se približamo nebesom, ne da bi zapustili zemljo ….« je zapisal Max Reger, skladatelj, ki je velik del svojega opusa namenil duhovni glasbi. Bil je človek, ki se je vse življenje soočal z dvojnostjo – v iskanju sožitja med protestantizmom in katolištvom, ravnovesja med duševnimi padci in stiskami ter trenutki zmagoslavja … V svoje svetle in temne dni pa je tkal glasbo, polno kontrastov, kot je kontrastno življenje samo in kot je v sebi kontrastna velika noč. Tematiko tega praznika je v svoji glasbi obravnaval skozi prizmo globoke religioznosti in tradicijo protestantskih koralov.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
V oddaji Spomini, pisma in potopisi nas danes čaka vse troje: spomini na preteklost in na bližnje, potopis po zunanjih, notranjih in literarnih pokrajinah in – če že ne pisemska, pa vsaj književna sporočila. Igralec Matej Recer, urednik oddaje: Vlado Motnikar, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar. Režiserka Ana Krauthaker. Posneto marca 2026
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
Različni glasbeni ustvarjalci so skozi stoletja v orgelski zvok ujeli tudi nepredstavljivo – skrivnost vstajenja. Orgle, od najtišjih piščali do grmečih pedalov, namreč ponujajo bogato paleto zvočnih barv za glasbeno slikanje prehoda iz teme smrti v zmagoslavje življenja. Velikonočno oznanilo bo zato zvenelo tako v baročni simboliki Johanna Sebastiana Bacha kot v mističnih zvočnih svetovih Olivierja Messiaena in se iskrilo v veličastnih harmonijah, ki že stoletja odmevajo pod oboki cerkva in koncertnih dvoran.
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
V duhu velikonočnih praznikov tokrat oddajo v celoti namenjamo Simfoniji št. 2, imenovani 'Vstajenje', Gustava Mahlerja. To skladateljevo obsežno glasbeno delo so 4. aprila lani v Berwaldovi dvorani v Stockholmu izvedli sopranistka Johanna Wallroth, mezzosopranistka Avery Amereau, zbor Orfeó Català, ki je sicer iz Barcelone, in Simfonični orkester Švedskega radia. Nastopajoče je vodil priznani britanski dirigent Daniel Harding, sicer umetniški in glasbeni direktor Simfonikov Švedskega radia ter šef dirigent orkestra Nacionalne akademije sv. Cecilije iz Rima. V sklepnem, najdaljšem stavku simfonije, v katerega je Mahler vključil dve kitici Pesmi o vstajenju Friedricha Klopstocka, preostanek besedila pa zapisal sam, nas skladatelj sooči z vprašanji posmrtnega življenja. "In kaj zdaj? Kaj je to življenje – in ta smrt? So to le nejasne sanje, ali imata življenje in smrt pomen?" Njegov zapis opisuje apokalipso in tudi vstajenje, ki se razkrije v vrhuncu Finala s sporočilom: "Umrl bom, da lahko živim!"
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
v odlomkih Pacinija, Puccinija, Donizettija, Mozarta, Straussa mlajšega, Graupnerja, Glinke, Rossinija, Rahmaninova in Leoncavalla.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
V aprilu mineva 410 let od smrti velikana španske književnosti, Miguela de Cervantesa Saavedra (1547–1616). Dodaten razlog, zakaj smo mu sklenili posvetiti aprilske oddaje Humoreska tega tedna, pa je seveda nesmrtnost njegovega Don Kihota in njegovega zvestega oprode Sanča Pansa ter njunih peripetij, sploh v svetu, v katerem je vse manj jasno, kaj je res in kaj ne. Prva epizoda v nizu pripoveduje o tem, kaj je brivska skodela in kaj bojna čelada, kaj oslovsko sedlo in kaj konjska jezdna oprava, kaj je krčma in kaj je grad. Prevajalec Severin Šali, interpret Boris Kralj, režiserka Mara Černe, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Staš Janež, urednika oddaje Veno Taufer in Matej Juh. Leto nastanka 1979.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
V Evroradijskem koncertu se bodo tokrat predstavili Bruseljski filharmoniki, ki jih bo vodil maestro Kazushi Ono, v vlogi solistov pa bomo slišali južnoafriškega violončelista, skladatelja in vokalista Abela Selaocoea in britansko mezzosopranistko Marto Fontanals-Simmons. V okviru Mendarodnega Bruseljskega glasbenega festivala Klara, ki je poteka v Studiu 4 v Flageyu, so tako 29.marca letos glasbeniki izvedli dela Florence Price, Carlosa Simonsa, Leonarda Bernsteina, Abela Selaoca in Jessie Montgomery.
Zanimiv koncert za mlade je v znamenju glasbenih šal in neresnic. Avtorja koncepta koncerta in voditelja sta Jure Godler in Tilen Artač, ki sta tudi zelo dobra in izobražena glasbenika. Godler je študent kompozicije na eni najboljših glasbenih akademij na svetu - na salzburškem Mozarteumu, Tilen Artač pa je izvrsten violončelist in dobitnik številnih glasbenih nagrad. Artač trenutno opravlja magistrski študij violončela na glasbeni akademiji v avstrijskem Gradcu. Pri šaljenju in laganju bodo Godlerju in Artaču pomagali Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Marko Hribernik.
Zanimiv koncert za mlade je v znamenju glasbenih šal in neresnic. Avtorja koncepta koncerta in voditelja sta Jure Godler in Tilen Artač, ki sta tudi zelo dobra in izobražena glasbenika. Godler je študent kompozicije na eni najboljših glasbenih akademij na svetu - na salzburškem Mozarteumu, Tilen Artač pa je izvrsten violončelist in dobitnik številnih glasbenih nagrad. Artač trenutno opravlja magistrski študij violončela na glasbeni akademiji v avstrijskem Gradcu. Pri šaljenju in laganju bodo Godlerju in Artaču pomagali Simfoniki RTV Slovenija in dirigent Marko Hribernik.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Mladinski pevski zbor RTV Slovenija, ki deluje pod vodstvom zborovodje Tomaža Pirnata, se je z letošnjim koncertom posvetil glasbi iz Prekmurja ob 100. obletnici priključitve Prekmurja matičnemu narodu. Zvočno podobo koncerta so sooblikovali člani Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in multiinstrumentalist Boštjan Gombač pod dirigentskim vodstvom Lojzeta Krajnčana, ki je pripravil glasbene priredbe prekmurskih ljudskih pesmi in uglasbil pesmi prekmurskega pesnika Ferija Lainščka.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Poezija Američana Roberta Blyja, ki je umrl leta 2021 pri 94 letih, temelji na močnih podobah, vzetih iz sveta narave. Z njimi je ubesedil bivanjsko tematiko, njegova poezija pa je tudi zelo ponotranjena. Njegovo čustveno intenzivno pesem v prozi z naslovom Zgolj dan je prevedla Tina Kozin. Interpretira dramski igralec Robert Prebil, zvok in montaža Urban Gruden, režija Alen Jelen, urednica ponovitve oddaje Tesa Drev Juh, produkcija 2019.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Koncert za dva orkestra Georga Friedricha Händla, Kvartet za harfo Ernesta Theodorja Amadeusa Wilhelma Hoffmanna, Koncert za flavto, klarinet in orkester v B-duru, op. 41 Franza Danzija, Suito v G-duru Jeana-Philippa Rameauja in Simfonijo v E-duru Avgusta Carla Dittersa von Dittersdorfa.
Poslušamo Partito v G-duru Johanna Pachelbla, Sonato za orkester v D-duru Alessandra Stradelle, Koncert za lutnjo, godala in čembalo v D-duru, RV 93 Antonia Vivaldija, Litanije v G-duru za štiri soliste, zbor, orkester in orgle Jakoba Frančiška Zupana, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija ter Sonato v G-duru za kljunasto flavto, violo da gamba in čembalo Antonia Lottija.
Poslušamo Partito v G-duru Johanna Pachelbla, Sonato za orkester v D-duru Alessandra Stradelle, Koncert za lutnjo, godala in čembalo v D-duru, RV 93 Antonia Vivaldija, Litanije v G-duru za štiri soliste, zbor, orkester in orgle Jakoba Frančiška Zupana, Koncert za oboo in godalni orkester v a-molu Alessandra Scarlattija ter Sonato v G-duru za kljunasto flavto, violo da gamba in čembalo Antonia Lottija.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Pirhi, tudi pisanke in pisanice so indoevropski pomladni simbol in morda najbolj znan velikonočni simbol oziroma simbol Kristusovega vstajenja. Tudi oddaje je v znamenju pirha, tak naslov je namreč sloviti angleški humoristični pisatelj Hector Hugh Munro, bolj znan kot Saki, dal eni izmed svojih zgodbic. Pirh ima v zgodbi v resnici tako pomembno vlogo, da pretrese celo tevtonsko plemstvo. Prevod Matej Juh, interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Tina Ogrin, ton in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2022. Redakcija Matej Juh in Staša Grahek.
Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004
Motivno in jezikovno sočno besedilo govori o postu in spopadu Pantagruelove druščine z njim na Otoku cokel, kjer gospodarijo frančiškani. Režiser: Gregor Tozon Prevajalec: Branko Madžarevič Prirejevalec in dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni oblikovalec: Marko Stopar Rabelais – Brane Grubar Gostolevek – Zvone Hribar Pantagruel – Slavko Cerjak Panurg – Željko Hrs Janž – Andrej Nahtigal Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2004
S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.
S profesionalnostjo in požrtvovalnostjo je bila pri pripravi premier in obnovitvah nepogrešljiva. Pevci so cenili tudi njeno energičnost in zahtevnost, čeprav je bila v osebnem življenju skromna in se ni silila v ospredje. Njenih dvajset let v ljubljanski Operi se ujema z največjimi dosežki te kulturne ustanove, plejado izvrstnih pevcev in pevk ter obdobjem izjemnih dirigentov in režiserjev. To je bilo obdobje razcveta ljubljanske Opere in Dana Hubad je bila pomemben gradnik tega.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Mark Hummel je ameriški bluesovski orgličar, pevec in avtor, rojen leta 1955 v New Havnu v zvezni državi Connecticut. Velja za enega najpomembnejših sodobnih izvajalcev orgličarskega bluesa. Posebej ga cenijo zaradi izrazitega tona, občutka za tradicionalni blues ter prepričljivega odrskega nastopa, in kot takega smo ga slišali tudi pri nas. Glasbeno se Mark Hummel giblje med west coast bluesom (torej bluesom zahodne obale), čikaškim bluesom, swingom in starimi, že skoraj pozabljenimi koreninami ameriške popularne glasbe. Med Markovimi najpomembnejšimi vzorniki je bil skoraj zagotovo na prvem mestu Little Walter.
Zgodba o ljubezni med nimfo Galatejo, pastirjem Akisom in ljubosumnim Polifemom.
Zgodba o ljubezni med nimfo Galatejo, pastirjem Akisom in ljubosumnim Polifemom.
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Zgodbe iz zakladnice slovenskega ljudskega slovstva sta v zaokroženo pripovedno celoto povezala dramska igralca Eva Stražar in Urban Kuntarič, ki jih tudi interpretirata. Iskala sta nenavadne in nepoznane pripovedi, ki bi po svoji obliki bolj spominjale na pričevanja o nekih davnih, resničnih dogodkih kot na izčiščene, spretno zapisane zgodbe. Našla sta jih v številnih zapisih slovenskih etnologov, pa tudi v ljudskih pesmih in knjigah za otroke. Režiser Klemen Markovčič je ta kolaž prevedel v zvočni jezik, in to v pripovedno-igrani obliki. Gre za nekakšno radiofonsko raziskavo pripovedovalske forme, ki ima tudi na slovenskem bogato tradicijo. Serija torej le z govorjeno in péto besedo razpira zvočni prostor slovenskim arhetipom in v pustnem času slaví slovo zime in prihod pomladi. V tretjem delu spoznamo ajdovske deklice, zlatoroga in srebrnokrilca. Interpreta – Eva Stražar, Urban Kuntarič Režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Avtor izvirne glasbe: Jurij Alič Svetovalka za jezik: Mateja Juričan Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2020
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Leta 2003 v Zürichu rojeni mladi švicarski pisatelj Nelio Biedermann je v svojem drugem romanu z naslovom Lázár opisal zgodbo štirih generacij svojih prednikov, izvirajočih iz južnomadžarskega plemstva. Z romanom o družini, ki je v vrtincu zgodovinskih preobratov od zatona Avstro-Ogrske, obeh velikih vojn, sovjetske okupacije Madžarske, pa do zatrte madžarske vstaje leta 1956 izgubila premoženje in družbeni položaj, je dosegel takojšen kritiški in bralski uspeh, njegovo delo so prevedli v več kot 20 jezikov, po njem pa bo posnet tudi film. Lázár je roman o stari Evropi, napisan skozi oči generacije Z. V njem psihološki realizem nadomesti veliko enodimenzionalnih likov, katerih zgodbe v množici čustev zažarijo in ugasnejo vsaka zase. Prevedeni odlomek sestavljajo sklepna poglavja družinske sage, v katerih najmlajša člana družine Lázár, brat in sestra Eva in Pista, sredi političnih pretresov zapustita domovino in svoje starše, Lajosa in Lilly. Prevod Ana Grmek, interpretacija Jernej Gašperin, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
»Če bi mi grozili z uničenjem vseh mojih del razen enega, bi se usmilil Rekviema,« je nekoč izjavil Hector Berlioz. Njegova Velika maša za umrle je delo nepredstavljivega obsega in prav gotovo nekaj posebnega, je kolosalna apokaliptična glasbena freska sodnega dne. Delo bodo 2. aprila v Glasbenem središču v Helsinkih izvedli tenorist John Findon, vokalni ansambel Somnium, zbor Helsinškega glasbenega središča, Etonski nacionalni moški zbor in Simfonični orkester Finskega radia, dirigiral bo Nicholas Collon. Povsem svež koncertni posnetek je Finski radio posredoval v ponudbo Evroradijski glasbeni niz za veliki teden.
»Če bi mi grozili z uničenjem vseh mojih del razen enega, bi se usmilil Rekviema,« je nekoč izjavil Hector Berlioz. Njegova Velika maša za umrle je delo nepredstavljivega obsega in prav gotovo nekaj posebnega, je kolosalna apokaliptična glasbena freska sodnega dne. Delo bodo 2. aprila v Glasbenem središču v Helsinkih izvedli tenorist John Findon, vokalni ansambel Somnium, zbor Helsinškega glasbenega središča, Etonski nacionalni moški zbor in Simfonični orkester Finskega radia, dirigiral bo Nicholas Collon. Povsem svež koncertni posnetek je Finski radio posredoval v ponudbo Evroradijski glasbeni niz za veliki teden.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
Papež Leon XIV. je letošnje, ob osmem stoletju smrti sv. Frančiška Asiškega, razglasil za posebno jubilejno leto, hkrati pa obeležujemo tudi osemstoletnico nastanka enega od biserov svetovne religiozne poezije - Frančiškovo Sončno pesem ali Hvalnico stvarstvu. Ob tem jubileju je pri založbi Celjska Mohorjeva družba izšla tudi nova slovenska izdaja te pesnitve, ki jo je prevedel Vital Vodušek, opremljena pa je tudi s slikami akademskega slikarja Jošta Snoja. Knjigo je uredila dr. Tanja Ozvatič, spremno besedo pa so prispevali dr. Vinko Škafar, dr. Miha Pintarič ter docent dr. Miran Špelič, frančiškan, teolog, prevajalec in profesor pri Katedri za zgodovino Cerkve in patrologijo na ljubljanski Teološki fakulteti. S patrom Špeličem se je o Asiškovi Sončni pesmi pogovarjala avtorica oddaje Liana Buršič, pesnitev pa je v oddaji interpretiral Renato Horvat.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Prof. dr. Milica Antić Gaber je ena najopaznejših slovenskih sociologinj, redna profesorica na oddelku za sociologijo filozofske fakultete Univerze v Ljubljani in mednarodna predavateljica. Je članica več mednarodnih mrež, ki se raziskovalno ukvarjajo s položajem žensk v politiki. Deluje v okviru Evropskega sociološkega združenja, ki mu trenutno predseduje in pri katerem končuje svoj tretji mandat. Je tudi članica strokovnega foruma Evropskega inštituta za enakost spolov s sedežem v Vilni. Njeno delo je bilo odločilno pri uvajanju vprašanj enakosti spolov v slovenski akademski in politični diskurz, ključno pa je tudi za siceršnje razumevanje sodobne slovenske družbe, predvsem na področjih, na katerih se stikajo politika, družbena moč in spol. Položaj žensk v politiki, feministična teorija, nasilje na podlagi spola, migracije in državljanstvo so nekatera izmed glavnih področij, s katerimi se raziskovalno ukvarja. Je avtorica in urednica številnih monografij, med katerimi vzbujajo posebno pozornost tiste, ki analizirajo parlamentarne volitve z gledišča spola in položaj žensk v akademski sferi. Pri svojem javnem delovanju pa je ves čas zavezana strogi znanstveni analizi z jasnim namenom – zavzemanjem za večjo pravičnost in enakost v družbi. Tokratno gostjo je pred mikrofon povabila avtorica in voditeljica oddaje Tita Mayer.
Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/
Po mesecu dni se je v ponedeljek v ljubljanskem Cankarjevem domu sklenil Festival Literature sveta - Fabula, in gost zadnjega večera je bil vsestranski intelektualec Philippe Sands, avtor knjige »Vrnitev v Lemberg« (Lemberg je zgodovinsko nemško ime mesta Lvov v Ukrajini) – ki je bil tudi naš gost – eden od njegovih ključnih motov pri opisih razlogov in posledic strahot druge vojne je »potrebno je razumeti klavca in ne le žrtev«. Pripravili smo tudi poročilo z okrogle mize v okviru Tedna slovenske drame v Kranju, na kateri so ta teden gledališčniki iz Madžarske, Slovaške, Srbije, Avstrije in Slovenije govorili o umetniški svobodi gledališč na kocki v politično zaznamovanih okoliščinah. Izpostavljamo tudi izvirno razstavo z naslovom »Ne uničujte Slovenski Jezik!!« (zadnji pridevnik in samostalnik z veliko začetnico in neustrezen sklon pa sta seveda povzeta citata iz enega od dopisov inštitutskim jezikoslovcem) in podnaslovom »Pisma inštitutu«, na kateri je avtorica Agata Tomažič razstavila izbor dopisov Inštitutu za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU o takšnih in drugačnih predstavah o spremembah našega jezika. Ljubljanska galerija ŠKUC, dediščina progresivnih študentskih generacij druge polovice prejšnega stoletja, gosti razstavo z naslovom »Jedka Palestina«, palestinske avtorice Samire Badran, v kateri na svojstven način upodablja izkušnje židovskega uničevanja Palestincev v Palestini. Za zaključek smo pripravili pogovor s fotografom Klavdijem Slubanom, ki je v Viteški dvorani ljubljanskih Križank pripravil razstavo analognih posnetkov trenutkov ustvarjanja našega programa z naslovom »Tihi pogled na Ars« - svoje pa je v pogovoru povedala tudi odgovorna urednica programa Ingrid Kovač Brus. FOTO: Philippe Sands, Fabula '26 VIR: https://www.institutfrance.si/events/festival-fabula-philippe-sands/
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Koncert, naslovljen Med zemljo in nebom, predstavlja delo Wolfganga Amadeusa Mozarta, ki nas s svojo glasbo dviguje do neslutenih višav. Veliko mašo v c-molu je skladatelj komponiral po selitvi na Dunaj in poroki s Konstanco Weber. Prva izvedba je bila v Salzburgu, kjer je zahtevno sopransko vlogo pela njegova soproga. Tokrat se v vlogi sopranistke predstavlja operna pevka, solistka Nina Dominko. Poleg nje v solističnih vlogah nastopajo mezzosopranistka Nuška Drašček, tenorist Martin Sušnik in baritonist Domen Križaj. Zbor in Orkester Slovenske filharmonije vodi gostujoči estonski dirigent Risto Joost.
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.
Današnjo oddajo namenjamo krščanski glasbi na drugih celinah.
Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.
Prvega aprila je Branko Šömen, slovenski pesnik, pisatelj, scenarist, prevajalec, novinar in kritik, dopolnil devetdeset let. Rodil se je v Mariboru, živel je v Prekmurju dokler ni šel študirat in delat v Ljubljano, do upokojitve je delal na našem radiu; zdaj že dolgo živi v Zagrebu. Leta 1984 je posnel pripovedovanje o svojem življenju in delu na zelo izviren, morda celo filozofski, način, vreden besednega ustvarjalca. Do takrat je objavil že šest pesniških zbirk, dva romana, knjigo humorističnih besedil, predvsem pa scenarije za legendarne slovenske filme, kot so Let mrtve ptice, Rdeči boogie ali Kaj ti je deklica, Bele trave. Do danes se je celoten opus Branka Šömna še silno razširil: samo lani in predlani je objavil zbirki kratke proze Človek, ki ga ni in Molitev za Jasenovac, še prej pa številne romane, mladinska in humoristična dela, knjige poezije. Tudi zbirko Spodrsljaj svetlobe leta 1996. Na tej besedni zvezi namreč temelji njegovo razmišljanje, ki pa je, kot boste slišali, precej pogumno za leto 1984. Kritično omenja namreč pomanjkanje banan – starejše generacije ga še pomnijo – pa tudi pesnika Balantiča. Ta je bil takrat še pod anatemo. Vse to si je privoščil, čeprav je bil zaradi svojih satir na račun sistema leta 1963 dvakrat v zaporu.
Maribor se pripravlja na tradicionalni zborovski in tekmovalni konec tedna, ki bo letos še posebno slovesen. Potekalo bo namreč 29. tekmovanje Naša pesem, hkrati pa tudi finale za veliko zborovsko nagrado Evrope. S pogovorom s strokovno svetovalko za vokalno glasbo JSKD Mihelo Jagodic vas vabimo k poslušanju oddaje in k obisku dogodkov 18. in 19. aprila v Unionski dvorani v Mariboru.
Maribor se pripravlja na tradicionalni zborovski in tekmovalni konec tedna, ki bo letos še posebno slovesen. Potekalo bo namreč 29. tekmovanje Naša pesem, hkrati pa tudi finale za veliko zborovsko nagrado Evrope. S pogovorom s strokovno svetovalko za vokalno glasbo JSKD Mihelo Jagodic vas vabimo k poslušanju oddaje in k obisku dogodkov 18. in 19. aprila v Unionski dvorani v Mariboru.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.