Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Mineva trideset let od smrti grškega pesnika in nobelovca Odisseasa Elitisa, enega osrednjih predstavnikov moderne grške lirike. Njegovo poezijo odlikujejo bujna metaforika, nenavadne besedne zveze in navezovanje na starogrške mite in arhaično dediščino, s katero orisuje magični svet Sredozemlja. Izbrali smo nekaj pesmi iz pesniške zbirke Hvaljeno bodi, ki je izšla leta 1959. Interpret Željko Hrs, prevajalec Janko Moder, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, ton in montaža Andrej Kocan, urednica oddaje Maja Žel Nolda in Matej Juh. Leto nastanka 2011.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
Ob rojstnem dnevu Srečka Kosovela smo se udeležili začetka informacijske akcije gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova Komaj zaznavno valovanje :: SFK. Pri Mladinski knjigi so izšle štiri nove pesniške zbirke. V Cankarjevem domu smo si ogledali Predznak, plesno predstavo priznanega flamskega koreografa Alexandra Vantournhouta. Predstavljamo pa vam tudi kratki animirani film Julka režiserke Valerie Cozzarini.
V AriZONI nocoj nizek prelet nad glasbeno krajino, njenimi prelestmi in novitetami. Predvsem pa Tomosov Kavarna iz prve roke …
V AriZONI nocoj nizek prelet nad glasbeno krajino, njenimi prelestmi in novitetami. Predvsem pa Tomosov Kavarna iz prve roke …
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki je z dogajanjem trdno postavljen v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki je z dogajanjem trdno postavljen v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, toda omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
V osredje tokratne oddaje postavljamo tudi mi Srečka Kosovela, ki se je rodil na današnji dan leta 1904. V Sežani bodo odkrili pesnikov portret, ki ga domačin in akademski slikar Simon Kastelic podarja Kosovelovemu domu. V Ljubljani je v počastitev obletnice pesnikovega rojstnega dne v Kosovelovem letu potekala informacijska akcija gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova z naslovom Komaj zaznavno valovanje. V drugem delu oddaje še zapis o odprtju novih prostorov piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kopru.
V osredje tokratne oddaje postavljamo tudi mi Srečka Kosovela, ki se je rodil na današnji dan leta 1904. V Sežani bodo odkrili pesnikov portret, ki ga domačin in akademski slikar Simon Kastelic podarja Kosovelovemu domu. V Ljubljani je v počastitev obletnice pesnikovega rojstnega dne v Kosovelovem letu potekala informacijska akcija gledališkega režiserja in performerja Dragana Živadinova z naslovom Komaj zaznavno valovanje. V drugem delu oddaje še zapis o odprtju novih prostorov piranske območne enote Zavoda za varstvo kulturne dediščine v Kopru.
Glasbo za violončelo in orkester so skladatelji v preteklih stoletjih pisali bolj ali manj kot vešče dopolnilo svojim ustvarjalnim nagibom. Pisali so jo tudi, kadar je v njihovem krogu bival umetnik, ki mu je ta instrument odpiral nova obzorja. Pa ni šlo samo za spretnostne prvine; pomembnejša se je zdela izraznost, občutljivost nanosov. Ko so umetniki odkrili, da ima violončelo izraz, ki ga ta instrument pokriva od izrazite basovske do bogate tenorske in senzibilne sopranske lege, je skladateljem postal zanimiv tudi violončelo. Zdaj vemo, da se je glasba za violončelo zgodila kot rezultat merjenja moči. Med Haydnom in Tartinijem so velike stilne razlike. Tartini je poklicno razvijal violinsko igro. Še preden je violinsko tehniko utrdil Paganini, je Tartini spoznal, da ima družina godal čarobno moč. Haydn se tehničnim zmogljivostim godal ni pretirano posvečal. Pisal je glasbo, ki so jo godala zmogla izvajati. Šlo mu je za melodično moč. Ta mu je utrjevala izraz in z njim vsebino. Med skladatelji vseh dob so bila izrazu podložna merjenja moči. Po Haydnu je glasba postala umetnost čustev. Romantika je bila blizu. Za petindvajseto oddajo iz cikla »Čarobna družina godal« smo izbrali glasbo Giuseppa Tartinija in Josepha Haydna. Tartinijev Koncert za violončelo in godala v A-duru bodo izvajali Miklós Perényi, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut. Drugi in tretji stavek Haydnovega Koncerta za violončelo in orkester v D-duru bomo poslušali v izvedbi violončelista Igorja Škerjanca, Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Marka Letonje. Koncert za violončelo in orkester v C-duru istega skladatelja (Haydna) pa so izvajali: violončelist Milan Hudnik, simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg. Oddajo ‘Čas, prostor in glasba’ je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
Glasbo za violončelo in orkester so skladatelji v preteklih stoletjih pisali bolj ali manj kot vešče dopolnilo svojim ustvarjalnim nagibom. Pisali so jo tudi, kadar je v njihovem krogu bival umetnik, ki mu je ta instrument odpiral nova obzorja. Pa ni šlo samo za spretnostne prvine; pomembnejša se je zdela izraznost, občutljivost nanosov. Ko so umetniki odkrili, da ima violončelo izraz, ki ga ta instrument pokriva od izrazite basovske do bogate tenorske in senzibilne sopranske lege, je skladateljem postal zanimiv tudi violončelo. Zdaj vemo, da se je glasba za violončelo zgodila kot rezultat merjenja moči. Med Haydnom in Tartinijem so velike stilne razlike. Tartini je poklicno razvijal violinsko igro. Še preden je violinsko tehniko utrdil Paganini, je Tartini spoznal, da ima družina godal čarobno moč. Haydn se tehničnim zmogljivostim godal ni pretirano posvečal. Pisal je glasbo, ki so jo godala zmogla izvajati. Šlo mu je za melodično moč. Ta mu je utrjevala izraz in z njim vsebino. Med skladatelji vseh dob so bila izrazu podložna merjenja moči. Po Haydnu je glasba postala umetnost čustev. Romantika je bila blizu. Za petindvajseto oddajo iz cikla »Čarobna družina godal« smo izbrali glasbo Giuseppa Tartinija in Josepha Haydna. Tartinijev Koncert za violončelo in godala v A-duru bodo izvajali Miklós Perényi, Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Anton Nanut. Drugi in tretji stavek Haydnovega Koncerta za violončelo in orkester v D-duru bomo poslušali v izvedbi violončelista Igorja Škerjanca, Orkestra Slovenske filharmonije in dirigenta Marka Letonje. Koncert za violončelo in orkester v C-duru istega skladatelja (Haydna) pa so izvajali: violončelist Milan Hudnik, simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Lorenzo Castriota Skanderbeg. Oddajo ‘Čas, prostor in glasba’ je pripravil profesor Pavel Mihelčič, posnel jo je Stane Košmerlj, bral je Ivan Lotrič.
dobili smo tudi Slovensko društvo glasbenih pedagogov
dobili smo tudi Slovensko društvo glasbenih pedagogov
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
Letos mineva 150 let od skladateljevega rojstva. Poleg svojih znamenitih oper je avtor tudi precejšnjega števila samospevov, v kateri je italijansko melodičnost združil nemško tradicijo. Po očetu je bil namreč germanske krvi, po materi italijanske. Njegova vokalna dela pa sta večkrat navdihnila ljudsko pesništvo in beneška kultura. Tudi zbirko samospevov, imenovano Italijanska pesmarica, katere drugi del bo zvenel v tokratni oddaji. Delo je ustvaril leta 1936, zajema pa krajše pesmi, ki jih je menda namenil vsakodnevnemu izvajanju; kratke naj bi bile prav zato, da se jih da v enem večeru izvesti čim več.
18. marca 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v 22 letih svojega življenja ustvaril izjemen opus in je eno najpomembnejših imen slovenske literature 20. stoletja. Zavod DELAK, Kosovelov dom Sežana, Moderna galerija Ljubljana in NUK so pesnikov rojstni dan danes počastili z informacijsko akcijo Komaj zaznavno valovanje, ki jo je vodil Dragan Živadinov. V koprski galeriji Meduza se predstavlja slikar Luka Širok. Razstava Nič osebnega združuje dve seriji njegovih slik, ki z ironijo brišejo mejo med empatijo in brezbrižnostjo.
18. marca 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v 22 letih svojega življenja ustvaril izjemen opus in je eno najpomembnejših imen slovenske literature 20. stoletja. Zavod DELAK, Kosovelov dom Sežana, Moderna galerija Ljubljana in NUK so pesnikov rojstni dan danes počastili z informacijsko akcijo Komaj zaznavno valovanje, ki jo je vodil Dragan Živadinov. V koprski galeriji Meduza se predstavlja slikar Luka Širok. Razstava Nič osebnega združuje dve seriji njegovih slik, ki z ironijo brišejo mejo med empatijo in brezbrižnostjo.
Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011. V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, potem se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 19. marca, ob 5.05.
Violinist Vasilij Meljnikov je bil koncertni mojster simfoničnega orkestra RTV Slovenija od sezone 2003/2004 do sezone 2010/2011. V Arsovih spominčicah bomo predvajali skladbe z violinistom Vasilijem Meljnikovom. Violino je študiral na glasbeni akademiji v Minsku pri Olgi Parkomenko, pri kateri je končal tudi magistrski študij, potem se je izpopolnjeval pri pedagogih glasbenega konservatorija Petra Iljiča Čajkovskega v Moskvi. Vasilij Meljnikov od leta 1990 umetniško in pedagoško deluje v Sloveniji in je redni profesor za violino na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Leta 1997 je prejel prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju Vienna Modern Masters na Dunaju, kot solist in komorni glasbenik pa izvaja koncerte po številnih slovenskih in tujih koncertnih odrih. Violinista Vasilija Meljnikova bomo poslušali v izvajanju 1. in 2. stavka Sonate za violino in klavir Alfreda Schnittkeja, Štirih ditirambičnih skladb Lucijana Marije Škerjanca, Violinskega koncerta Petra Šavlija in Sonate za violino in klavir št. 3 Milka Lazarja. Oddajo bomo ponovili v četrtek, 19. marca, ob 5.05.
V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. A prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet. Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medijski hrup in občutek stalne krize? O teh in drugih vprašanjih pred svetovnim dnevom poezije razmišljamo s priznanima pesnikoma in prevajalcema, Kristino Kočan in Urošem Zupanom.
V času vojn, političnih napetosti in vse glasnejšega javnega prostora se zdi poezija tih, za mnoge verjetno tudi neslišen glas. A prav pesem pogosto odpre prostor, kjer je mogoče misliti drugače, pozorneje in v katerem je mogoče ohraniti občutljivost za druga bitja ter svet. Kaj sploh je poezija? Kaj pomeni pisati poezijo danes? In kakšno mesto ima pesnik v svetu, ki ga zaznamujejo konflikti, medijski hrup in občutek stalne krize? O teh in drugih vprašanjih pred svetovnim dnevom poezije razmišljamo s priznanima pesnikoma in prevajalcema, Kristino Kočan in Urošem Zupanom.
Na obratu kar nekaj novosti. Zunaj so nove plošče londonskega pihalca Shabake, zasedbe Mammal Hands, kitarista Fabiana DO Nascimenta ... Pri založbi Analog Africa je izšla retrospektivna kompilacija perujskega glasbenika Ranila, salami rose joe louis pa je ponovno izdala nekaj popolnoma samosvojega. 01 East Side Supply – Delicatessen 02 Ezra Collective & Greentea Peng - Helicopters 03 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens) 04 Ranil Y Su Conjunto Tropical – Galaxia Tropical 05 Ranil Y Su Conjunto Tropical- Inka 06 Cochemea - Procession Of Spirits 07 Shabaka - Those of the Sky 08 Shabaka - Call the Power 09 Mammal Hands - Alia's Abandon 10 SML - Mouth Words 11 Andrew MacKelvie's Many Worlds – Mirror Era 12 Andrew MacKelvie's Many Worlds – Realities Blossom 13 Fabiano do Nascimento & Vittor Santos Orchestra - Tema em Harmônicos (No Strings) 14 Gregory Uhlmann ft. Alabaster DePlume - Lucia 15 salami rose joe louis - Crow, friendship, with trio
Na obratu kar nekaj novosti. Zunaj so nove plošče londonskega pihalca Shabake, zasedbe Mammal Hands, kitarista Fabiana DO Nascimenta ... Pri založbi Analog Africa je izšla retrospektivna kompilacija perujskega glasbenika Ranila, salami rose joe louis pa je ponovno izdala nekaj popolnoma samosvojega. 01 East Side Supply – Delicatessen 02 Ezra Collective & Greentea Peng - Helicopters 03 Nubiyan Twist - Mlonje: Voices Joined (feat. The Zawose Queens) 04 Ranil Y Su Conjunto Tropical – Galaxia Tropical 05 Ranil Y Su Conjunto Tropical- Inka 06 Cochemea - Procession Of Spirits 07 Shabaka - Those of the Sky 08 Shabaka - Call the Power 09 Mammal Hands - Alia's Abandon 10 SML - Mouth Words 11 Andrew MacKelvie's Many Worlds – Mirror Era 12 Andrew MacKelvie's Many Worlds – Realities Blossom 13 Fabiano do Nascimento & Vittor Santos Orchestra - Tema em Harmônicos (No Strings) 14 Gregory Uhlmann ft. Alabaster DePlume - Lucia 15 salami rose joe louis - Crow, friendship, with trio
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Leta 1916 sta bili v Münchnu v tamkajšnjem Narodnem gledališču premierno izvedeni prvi operi Ericha Wolfganga Korngolda z naslovoma Polikratov prstan in Violanta. Korngold je bil takrat star devetnajst let. Njegove skladbe so se izvajale po celotni Evropi, za skladateljev zgodnji in nadvse osupljivi talent pa so slišali tudi v Ameriki, kjer so v tistem času prav tako že izvedli več njegovih del. V letih od 1917 do 1920 je nastalo več novih skladb, med najpomembnejšimi sta zagotovo Korngoldova scenska glasba za Shakespearjevo dramo Mnogo hrupa za nič, op. 11 in njegova prva opera v treh dejanjih z naslovom Mrtvo mesto, op. 12.
Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina bomo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se bo pogovarjal Hugo Šekoranja
Pred nedeljskim koncertom dua Lenart Krečič / Peter Mihelič v Jazz klubu Kazina bomo v studiju Programa Ars v živo gostili saksofonista Lenarta Krečiča. Z njim se bo pogovarjal Hugo Šekoranja
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
18. marca leta 1904 se je rodil Srečko Kosovel, pesnik, ki je v svojem kratkem življenju (umrl je pri dvaindvajsetih letih) napisal izjemen opus. Ta zajema še tradicionalistično pesnjenje pa tudi modernistične poskuse. Pesem Jutro na gori je izjemno kratek in z ostrimi potezami naslikan trenutek doživetja in morda celo spoznanja. Interpret Boris Ostan. Urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2004.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Pariz je ena največjih svetovnih glasbenih prestolnic. V tem veličastnem mestu so živeli največji pisatelji, boemski slikarji ter številni francoski in tuji skladatelj, ki so na stičišču slogov oblikovali sveže glasbene ideje, Jacques Ibert je temu mestu posvetil simfonično suito, George Gershwin je ob obisku mesta ustvaril skladbo Amerikanec v Parizu, ob koncu 18. stoletja pa sta Haydn in Mozart ustvarila pariške simfonije.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Josip Mlakić (1962) je plodovit in pogosto nagrajen bosansko-hercegovski pisatelj. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njegovega romana Božja jeza (2014). Prvoosebni pripovedovalec izve, da je v neodobreni vojaški akciji umrl njegov brat, ob njem pa še osem pripadnikov hrvaške vojske. Mlakićev roman je na prvi pogled kriminalka, na drugi pa noir opis grozot in nesmiselnosti vojne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevod in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Josip Mlakić (1962) je plodovit in pogosto nagrajen bosansko-hercegovski pisatelj. V Literarnem nokturnu lahko slišite odlomek iz njegovega romana Božja jeza (2014). Prvoosebni pripovedovalec izve, da je v neodobreni vojaški akciji umrl njegov brat, ob njem pa še osem pripadnikov hrvaške vojske. Mlakićev roman je na prvi pogled kriminalka, na drugi pa noir opis grozot in nesmiselnosti vojne. Režiserka Špela Kravogel, interpret Blaž Šef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, prevod in urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Oddajo posvečamo Jožetu Privšku. Poslušamo skladbe: Jože Privšek: Rožnik – solist: saksofonist Andy Arnol Jože Privšek: H. T. 1967 – solisti: trobentača Mojmir Sepe in Urban Koder, saksofonisti Dušan Veble, Albert Podgornik in Ati Soss, pozavnista Franci Puhar in Mišo Trtnik, bobnar Franc Jagodic Jože Privšek. Križanke 71 – solista: pianist Silvo Stingl in saksofonist Ati Soss Jože Privšek: That's for Ending – solist: pianist Silvo Stingl
Oddajo posvečamo Jožetu Privšku. Poslušamo skladbe: Jože Privšek: Rožnik – solist: saksofonist Andy Arnol Jože Privšek: H. T. 1967 – solisti: trobentača Mojmir Sepe in Urban Koder, saksofonisti Dušan Veble, Albert Podgornik in Ati Soss, pozavnista Franci Puhar in Mišo Trtnik, bobnar Franc Jagodic Jože Privšek. Križanke 71 – solista: pianist Silvo Stingl in saksofonist Ati Soss Jože Privšek: That's for Ending – solist: pianist Silvo Stingl
Gost: dr. Alojz Ihan, avtor knjige Čas nesmrtnosti Tema oddaje bodo vprašanja smrti in nesmrtnosti ter zamrzovanje in shranjevanje umrlih do časa, ko naj bi jih bilo mogoče z napredno medicinsko tehnologijo oživiti. Voditeljica: Nina Jerman
Gost: dr. Alojz Ihan, avtor knjige Čas nesmrtnosti Tema oddaje bodo vprašanja smrti in nesmrtnosti ter zamrzovanje in shranjevanje umrlih do časa, ko naj bi jih bilo mogoče z napredno medicinsko tehnologijo oživiti. Voditeljica: Nina Jerman
Komedija znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop t. i. antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, pač pa je komedija morala in želela imeti tudi satirično ost. Namreč Tom hoče od države izterjati star dolg za tri tone govedine, ki ga je podedoval od strica, da bi imel dovolj denarja za ženitev. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1957.
Komedija znamenitega ameriškega satirika je bila posneta leta 1957 in spada v sklop t. i. antologijskih iger arhiva Radia Slovenija. Sicer pa v povojnem času nastanka igre ni šlo le za smeh zaradi smeha, pač pa je komedija morala in želela imeti tudi satirično ost. Namreč Tom hoče od države izterjati star dolg za tri tone govedine, ki ga je podedoval od strica, da bi imel dovolj denarja za ženitev. Prevajalka: Maja Sever Režiserka: Maša Slavec Tonski mojster: Borut Jeras Avtor izvirne glasbe: Bojan Adamič Nastopajo – Boris Kralj, Jana Osojnik in Jurij Souček. Produkcija Uredništva igranega programa. Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana februarja 1957.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Poglobljena, daljša predstavitev književnic in književnikov vseh časov z izbranimi odlomki in spremnim besedilom, včasih tudi v pogovoru z njimi.
Tokrat bomo v družbi z Zlatkom Kaučičem, ki je pred kratkim izdal album Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Gre za še en njegov poklon poeziji Srečka Kosovela, ki tokrat tudi z recitacijami v slovenskem in italijanskem jeziku bogati Kaučičevo novo glasbeno zgodbo. Vabljeni, da na naših valovih prisluhnete Oblakom življenja v izvedbi kvarteta Zvočni izviri, z recitali Ane Geršak in Pierluigija Pintarja. Marsikaj zanimivega boste seveda izvedeli tudi v pogovoru z Zlatkom Kaučičem in Tomijem Novakom.
Tokrat bomo v družbi z Zlatkom Kaučičem, ki je pred kratkim izdal album Oblaki življenja / Le nuvole della vita. Gre za še en njegov poklon poeziji Srečka Kosovela, ki tokrat tudi z recitacijami v slovenskem in italijanskem jeziku bogati Kaučičevo novo glasbeno zgodbo. Vabljeni, da na naših valovih prisluhnete Oblakom življenja v izvedbi kvarteta Zvočni izviri, z recitali Ane Geršak in Pierluigija Pintarja. Marsikaj zanimivega boste seveda izvedeli tudi v pogovoru z Zlatkom Kaučičem in Tomijem Novakom.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
Človek se v svojem življenju nenehno maskira. Nadeva si vidne ali manj vidne maske in s tem preoblikuje svoje notranje in zunanje razumevanje. Kaj torej maska sploh je? V oddaji o praksi maskiranja spregovorimo z muzejsko svetovalko, magistrico Adelo Pukl. Ob pogovoru nas popelje po razstavi Maske: Od rituala do karnevala, ki je na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Oddajo namenjamo glasbi iz severnoameriške serije z naslovom Glee, katere dobršen del je namenjen vokalnim poustvarjalcem (v našem primeru gre za igralce, vokaliste in tudi plesalce) in seveda predvsem skladbam, s katerimi nadaljujejo, poglabljajo in širijo zgodbo, ki jo prinaša vsaka posamezna serija. Čeprav je iskanje skladb, ustvarjalci serije so se morali ozirati na zgodbo posamezne serije, vodilo tudi v zakladnico uspešnic popularne glasbe, bomo v oddaji poslušali le tiste, ki so sestavni del različnih muzikalov.
Oddajo namenjamo glasbi iz severnoameriške serije z naslovom Glee, katere dobršen del je namenjen vokalnim poustvarjalcem (v našem primeru gre za igralce, vokaliste in tudi plesalce) in seveda predvsem skladbam, s katerimi nadaljujejo, poglabljajo in širijo zgodbo, ki jo prinaša vsaka posamezna serija. Čeprav je iskanje skladb, ustvarjalci serije so se morali ozirati na zgodbo posamezne serije, vodilo tudi v zakladnico uspešnic popularne glasbe, bomo v oddaji poslušali le tiste, ki so sestavni del različnih muzikalov.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je bil med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Radijsko izvedbo sta pod vodstvom urednika in režiserja Alena Jelena pripravili tonska mojstrica Sonja Strenar in glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Zborovski mozaik posvečamo litovskemu skladatelju, dirigentu in pedagogu Vytautasu Miškinisu.
Zborovski mozaik posvečamo litovskemu skladatelju, dirigentu in pedagogu Vytautasu Miškinisu.
Kulturni dom Gorica je v pričakovanju festivala komičnega gledališča, ko bodo gostili osem predstav: pet jih bo v slovenskem jeziku, dve bosta v italijanskem in ena v furlanskem. Ustavimo se v koprski galeriji Meduza, kjer se prvič predstavlja Luka Širok, predstavimo pa tudi Grošljev simpozij, ki se posveča delu starorimskega zgodovinarja Tita Livija. Glasbena ogrlica Simone Moličnik pa nas ovije z ustvarjalnostjo Srečka Kosovela, ki je stalni vir navdiha mnogim glasbenikom različnih zvrsti. Jutri bo njegov rojstni dan.
Kulturni dom Gorica je v pričakovanju festivala komičnega gledališča, ko bodo gostili osem predstav: pet jih bo v slovenskem jeziku, dve bosta v italijanskem in ena v furlanskem. Ustavimo se v koprski galeriji Meduza, kjer se prvič predstavlja Luka Širok, predstavimo pa tudi Grošljev simpozij, ki se posveča delu starorimskega zgodovinarja Tita Livija. Glasbena ogrlica Simone Moličnik pa nas ovije z ustvarjalnostjo Srečka Kosovela, ki je stalni vir navdiha mnogim glasbenikom različnih zvrsti. Jutri bo njegov rojstni dan.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V tretji oddaji bo gostja Nina Strnad, ki jo zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij uvrščamo v sam vrh slovenskega in mednarodnega glasbenega prizorišča. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V tretji oddaji bo gostja Nina Strnad, ki jo zaradi čiste in jasne artikulacije ter čutnih interpretacij uvrščamo v sam vrh slovenskega in mednarodnega glasbenega prizorišča. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Plesne oddaje – domača produkcija
Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora in jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to vitalno izročilo, mu vdihniti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri projektu Špic-cvak! so se Kataleni pridružili mariborski baletni plesalci ter priznana slovenska koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Skupaj so pripravili edinstven glasbeno-plesni projekt, ki je navdušil občinstvo.
Skupina Katalena se ukvarja z ljudsko glasbeno zapuščino slovenskega prostora in jo prireja in izvaja na sebi lasten način. Temeljna predpostavka delovanja zasedbe je vera v brezčasnost ljudske glasbe, ki je po mnenju članov še vedno del mladega človeka, in to ne kot mrtev ostanek, ampak kot vitalno izročilo. Cilj Katalene je oživiti to vitalno izročilo, mu vdihniti nove energije, potegniti ga iz zaprašene narodove podzavesti in ga obelodaniti na čim bolj sproščen in neobremenjen način. Pri projektu Špic-cvak! so se Kataleni pridružili mariborski baletni plesalci ter priznana slovenska koreografa Edward Clug in Valentina Turcu. Skupaj so pripravili edinstven glasbeno-plesni projekt, ki je navdušil občinstvo.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Simfonični orkester Berlinskega radia je na koncertu 24. oktobra lani v Koncertni hiši v Berlinu gostil ameriškega dirigenta Rodericka Coxa in ameriško kanadsko violinistko Leilo Josefowicz. Večer se je odprl s skladbo Helix Ese-Pekke Salonena, sledil je Koncert za violino in orkester v D-duru Igorja Stravinskega, na koncu pa je bila izvedena še Simfonija št. 4 Petra Iljiča Čajkovskega.
Na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani je bil včeraj premierno prikazan slovenski film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča, ki premišljuje o športu, spominu in narodni identiteti. V Atriju ZRC SAZU pa se danes začenja 17. Grošljev simpozij, ki bo v znamenju tematike, s katero se je ukvarjal starorimski zgodovinar Tit Livij – z zgodovino Rima vse od prvih začetkov, ovitih v mite in legende. Poročamo pa tudi iz Milana, kjer razstavlja nemški sodobni umetnik Anselm Kiefer.
Na Festivalu dokumentarnega filma v Ljubljani je bil včeraj premierno prikazan slovenski film Kdor ne skače režiserja Borisa Petkoviča, ki premišljuje o športu, spominu in narodni identiteti. V Atriju ZRC SAZU pa se danes začenja 17. Grošljev simpozij, ki bo v znamenju tematike, s katero se je ukvarjal starorimski zgodovinar Tit Livij – z zgodovino Rima vse od prvih začetkov, ovitih v mite in legende. Poročamo pa tudi iz Milana, kjer razstavlja nemški sodobni umetnik Anselm Kiefer.
Eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza ni samo instrumentalist, ampak tudi skladatelj. Pred koncertom v SiTi Teatru (petek, 20. marca) z Big Bandom RTV Slovenija (dirigent Matjaž Mikuletič) smo se z Rendlo na kratko pogovarjali v studiju Programa Ars.
Eden najpomembnejših bobnarjev v zgodovini slovenskega jazza ni samo instrumentalist, ampak tudi skladatelj. Pred koncertom v SiTi Teatru (petek, 20. marca) z Big Bandom RTV Slovenija (dirigent Matjaž Mikuletič) smo se z Rendlo na kratko pogovarjali v studiju Programa Ars.
Izogibanje stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju žensk ni vedno enostavno in zahteva premislek. Tudi med jezikoslovci so mnenja različna. Zgodovinski razvoj jezika ni vedno kompatibilen z uvajanjem novih jezikovnih sredstev, to pa še ne pomeni, da je jezik nedotakljiv in da se ne sme spreminjati. Gost oddaje je akad. prof. dr. Marko Snoj, ki je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravil javno predavanje z naslovom Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes. Snoj je kritičen do smernic za spolno občutljivo rabo jezika. Meni, da priporočena raba – npr. Kovač je rekla – ženskam odreka slovnični spol in je z vidika zgodovinskega razvoja jezika nepremišljena, saj vodi v razgradnjo sistema slovenskega jezika. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih oddaj, ki smo jih pripravili na temo spolno občutljive rabe jezika.
Izogibanje stereotipnemu in diskriminatornemu naslavljanju žensk ni vedno enostavno in zahteva premislek. Tudi med jezikoslovci so mnenja različna. Zgodovinski razvoj jezika ni vedno kompatibilen z uvajanjem novih jezikovnih sredstev, to pa še ne pomeni, da je jezik nedotakljiv in da se ne sme spreminjati. Gost oddaje je akad. prof. dr. Marko Snoj, ki je na Slovenski akademiji znanosti in umetnosti pripravil javno predavanje z naslovom Slovnični spol od spočetja do rojstva … in danes. Snoj je kritičen do smernic za spolno občutljivo rabo jezika. Meni, da priporočena raba – npr. Kovač je rekla – ženskam odreka slovnični spol in je z vidika zgodovinskega razvoja jezika nepremišljena, saj vodi v razgradnjo sistema slovenskega jezika. Vabljeni tudi k poslušanju preteklih oddaj, ki smo jih pripravili na temo spolno občutljive rabe jezika.
Letos mineva 70 let od smrti nemškega dramatika in pesnika Bertolta Brechta, dialektika in misleca nasprotij, ki je znal v vsakem redu videti nered in v vsakem neredu možnost transformacije, ki bi vzpostavila novi red. Je umetnik, ki je močno spremenil način ustvarjanja in razumevanja evropskega gledališča, znan je po songih, političnem gledališču, učinku potujitve in gestusu. Ob obletnici njegove smrti je vse do septembra v Cankarjevem domu v okviru cikla predavanj Čas je za Brechta! mogoče spremljati pogovore mednarodnih in tujih družboslovcev, prevajalcev in gledališčnikov, ki aktualizirajo, interpretirajo in reflektirajo Brechtova dela in misel. Skupaj z Urbanom Šrimpfom je cikel predavanj zasnoval dr. Mladen Dolar, ki je med drugim prevajal Brechtova dela in pisal o njegovi teoriji potujitve. Vabljeni k poslušanju!
Letos mineva 70 let od smrti nemškega dramatika in pesnika Bertolta Brechta, dialektika in misleca nasprotij, ki je znal v vsakem redu videti nered in v vsakem neredu možnost transformacije, ki bi vzpostavila novi red. Je umetnik, ki je močno spremenil način ustvarjanja in razumevanja evropskega gledališča, znan je po songih, političnem gledališču, učinku potujitve in gestusu. Ob obletnici njegove smrti je vse do septembra v Cankarjevem domu v okviru cikla predavanj Čas je za Brechta! mogoče spremljati pogovore mednarodnih in tujih družboslovcev, prevajalcev in gledališčnikov, ki aktualizirajo, interpretirajo in reflektirajo Brechtova dela in misel. Skupaj z Urbanom Šrimpfom je cikel predavanj zasnoval dr. Mladen Dolar, ki je med drugim prevajal Brechtova dela in pisal o njegovi teoriji potujitve. Vabljeni k poslušanju!
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
Ruski skladatelj, rojen 18. marca 1844, je bil velik mojster orkestracije, svoja največja dela pa je ustvaril na področju opere in programske simfonične glasbe. Med njegova najbolj priljubljena dela sodi simfonična pesnitev Šeherezada, ki jo je napisal leta 1888 po navdihu zgodb iz zbirke Tisoč in ena noč. Skladbo Čmrljev let je ustvaril za opero Pravljica o carju Sultanu, zaradi svoje virtuoznosti je doživela zelo veliko priredb.Tokrat predstavljamo priredbo za klarinet in klavir ter priredbo za ksilofon in klavir.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
Erich Wolfgang Korngold je izhajal iz premožne judovske družine, njegov oče pa je bil priznan glasbeni kritik, ki je deloval na Dunaju. Že pri štirih letih, ko se je družina iz Brna preselila v tedanjo avstro-ogrsko prestolnico, sta oče in sin skupaj igrala na klavir, pri petih pa je Erich zmogel odigrati katero koli melodijo, pri čemer ji je sproti dodajal še akorde in spremljavo. Prve skladbe tega mladega glasbenega genija, kot sta Korngolda poimenovala Richard Strauss in Gustav Mahler, so nastale pri njegovih osmih letih.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
S Sprehajalcem ptic, prvo zbirko pesnika Denisa Škofiča, vstopamo v krajino nadrealističnih zasukov. Pesnikov pogled je uprt v zemljo – skozi čutenje in čudenje. Pa tudi z obsodbo in upiranjem se izrisuje izvirna in obvladana pesniška drža, ki se zaveda, da je potreben čas, »da se navadiš svojih lastnih navad«. Interpret Jožef Ropoša, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Ana Krauthaker, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Produkcija 2019.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.