Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V zadnjih letih je pri nas opazen vzpon snovalnega gledališča, pri katerem je v ospredju kolektivno avtorstvo. To je tudi značilnost ustvarjanja umetniškega tandema dramatičarke Katarine Morano in režiserja Žige Divjaka, ki sta dobitnika letošnje Grumove nagrade za dokumentarno dramo Anhovo. Ta je bila že krstno uprizorjena pred letom dni v SNG Nova Gorica. Nagrajenca sta spregovorila o pereči tematiki Soške doline, ki jo onesnažujeta azbest in sežigalnica odpadkov. In ker klasična dramaturgija v sodobnem gledališču vse bolj izginja, smo v oddajo vključili plesno umetnico, koreografinjo in režiserko Valetnino Turcu, ki vztraja prav pri doslednem spoštovanju klasične dramaturgije, pa čeprav v plesni oziroma baletni formi. Njena neoklasična postavitev Tramvaja Poželenje zvesto sledi dramski zgodbi Tennesseeja Williamsa in karakterizaciji likov. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V zadnjih letih je pri nas opazen vzpon snovalnega gledališča, pri katerem je v ospredju kolektivno avtorstvo. To je tudi značilnost ustvarjanja umetniškega tandema dramatičarke Katarine Morano in režiserja Žige Divjaka, ki sta dobitnika letošnje Grumove nagrade za dokumentarno dramo Anhovo. Ta je bila že krstno uprizorjena pred letom dni v SNG Nova Gorica. Nagrajenca sta spregovorila o pereči tematiki Soške doline, ki jo onesnažujeta azbest in sežigalnica odpadkov. In ker klasična dramaturgija v sodobnem gledališču vse bolj izginja, smo v oddajo vključili plesno umetnico, koreografinjo in režiserko Valetnino Turcu, ki vztraja prav pri doslednem spoštovanju klasične dramaturgije, pa čeprav v plesni oziroma baletni formi. Njena neoklasična postavitev Tramvaja Poželenje zvesto sledi dramski zgodbi Tennesseeja Williamsa in karakterizaciji likov. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V poslanici je Društvo slovenskih pisateljev opozorilo na pomen branja, promociji branja so posvečene tudi številne prireditve po vsej Sloveniji. V Ljubljani se danes začnejo tudi Slovenski dnevi knjige. Knjigarne bodo podaljšale odpiralne čase ter pripravile zanimive prireditve in vodstva. V Milanu vse do nedelje poteka teden oblikovanja, na katerem se predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. V Centru za kreativnost so predstavili tudi projekt House of Creatures oziroma Hiša bitij. V ljubljanski Drami sezono na Malem odru zaključujejo s premiero gledališke priredbe romana Vojna nima ženskega obraza beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke za književnost Svetlane Aleksijevič. Pretresljivo izpoved žensk o vojni je režirala makedonska režiserka Biljana Radinoska. V Plesnem teatru Ljubljana pa so premierno uprizorili predstavo Koord v koreografiji Bena Novaka.
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V poslanici je Društvo slovenskih pisateljev opozorilo na pomen branja, promociji branja so posvečene tudi številne prireditve po vsej Sloveniji. V Ljubljani se danes začnejo tudi Slovenski dnevi knjige. Knjigarne bodo podaljšale odpiralne čase ter pripravile zanimive prireditve in vodstva. V Milanu vse do nedelje poteka teden oblikovanja, na katerem se predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. V Centru za kreativnost so predstavili tudi projekt House of Creatures oziroma Hiša bitij. V ljubljanski Drami sezono na Malem odru zaključujejo s premiero gledališke priredbe romana Vojna nima ženskega obraza beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke za književnost Svetlane Aleksijevič. Pretresljivo izpoved žensk o vojni je režirala makedonska režiserka Biljana Radinoska. V Plesnem teatru Ljubljana pa so premierno uprizorili predstavo Koord v koreografiji Bena Novaka.
40. Slovenski glasbeni dnevi, sklepni koncert Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Steven Loy Žiga Stanič, klavir Žiga Stanič: Koncert za klavir in orkester št. 2 Paul Clift: landscape (overexposed) Vinko Globokar: Eisenberg, orkestrska različica
40. Slovenski glasbeni dnevi, sklepni koncert Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Steven Loy Žiga Stanič, klavir Žiga Stanič: Koncert za klavir in orkester št. 2 Paul Clift: landscape (overexposed) Vinko Globokar: Eisenberg, orkestrska različica
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Avtor in režiser dokumentarca Klemen Markovčič na novo obravnava pojem kulturnega molka in upora na časovni premici zgodovine in ozadju zvočnega filmskega traku Rudija Omote. Nanj je bil namreč pred 85 leti v popolni tajnosti ujet del koncerta Akademskega pevskega zbora v dvorani Grand hotela Union v Ljubljana kot prolog kulturne tišine. Trak, tudi z vso meta energijo tistega dogodka, pa je leta 2023 3. programu Radia Slovenija, programu Ars in s tem torej nacionalni RTV Slovenija z darilno pogodbo v trajno last in hrambo podarila Emilija Soklič, dolgoletna tehnična sopotnica in prijateljica Rudija Omote. Avtor in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Mastering: Miro Prljača Sogovorniki – dr. Blaž Vurnik, dr. Vesna Vuk Godina, Rado Likon, Ingrid Kovač Brus, Bojan Kosi. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026. Uporabljen je bil digitiziran in delno masteriran presnetek koncert APZ z originalnega traku Rudija Omote.
Avtor in režiser dokumentarca Klemen Markovčič na novo obravnava pojem kulturnega molka in upora na časovni premici zgodovine in ozadju zvočnega filmskega traku Rudija Omote. Nanj je bil namreč pred 85 leti v popolni tajnosti ujet del koncerta Akademskega pevskega zbora v dvorani Grand hotela Union v Ljubljana kot prolog kulturne tišine. Trak, tudi z vso meta energijo tistega dogodka, pa je leta 2023 3. programu Radia Slovenija, programu Ars in s tem torej nacionalni RTV Slovenija z darilno pogodbo v trajno last in hrambo podarila Emilija Soklič, dolgoletna tehnična sopotnica in prijateljica Rudija Omote. Avtor in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Mastering: Miro Prljača Sogovorniki – dr. Blaž Vurnik, dr. Vesna Vuk Godina, Rado Likon, Ingrid Kovač Brus, Bojan Kosi. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026. Uporabljen je bil digitiziran in delno masteriran presnetek koncert APZ z originalnega traku Rudija Omote.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Animirani film Potovanje regratove lučke japonske režiserke Momoko Seto ima zanimivo izhodišče – štiri regratova semena po katastrofi na Zemlji odnese na drug planet, kjer si začnejo iskati novi dom. Film je narejen v posebni tehniki – uporabili so namreč kombinacijo 3D-računalniške animacije, makro fotografijo in posnetke v časovnih presledkih, s katerimi dobimo vtis pospešenega gibanja. Film je nastal v francosko-belgijski koprodukciji (režiserka živi v Franciji) in je med drugimi prejel nagrado Fipresci na festivalu v Cannesu, pa nagrado Paula Grimaulta na slovitem festivalu animiranega filma v Annecyju. Z režiserko se je srečala Tesa Drev. Prevode bere Sanja Rejc. Ton in montaža Liam Samsa.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Ta teden se sprehajamo pred pročeljem Glasbene matice Ljubljana, natančneje po Aleji slovenskih skladateljev, ter spoznavamo življenja in zapuščino skladateljev, ki so bili s svojim delom pomembni za razvoj glasbe na Slovenskem. V četrti oddaji pozornost namenjamo Antonu Foersterju, Hugolinu Sattnerju in Vatroslavu Lisinskem. Anton Foerster in Hugolin Sattner sta vse življenje ustvarjala odmevne posvetne in duhovne skladbe ter redno sodelovala z Glasbeno matico, Lisinski pa je kot ikona hrvaške nacionalne glasbe in privrženec ilirskega gibanja svoj glasbeni pečat pustil tudi na slovenskih tleh.
Italijanskega vpliva, ki so ga ocenjevalci po prvi izvedbi enodejanke KSENIJA 5. januarja leta 1897 v ljubljanskem Deželnem gledališču očitali Viktorju Parmi, seveda ni mogoče zanikati, a res je tudi to, da nikjer ne prekipeva. In če glasbena snov ni ravno izrazito slovenska, je pa vsekakor vsaj vseslovanska.
Italijanskega vpliva, ki so ga ocenjevalci po prvi izvedbi enodejanke KSENIJA 5. januarja leta 1897 v ljubljanskem Deželnem gledališču očitali Viktorju Parmi, seveda ni mogoče zanikati, a res je tudi to, da nikjer ne prekipeva. In če glasbena snov ni ravno izrazito slovenska, je pa vsekakor vsaj vseslovanska.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Anna Ahmatova je ena ključnih predstavnic ruske moderne, njena poezija pa združuje intimno liriko in zgodovinsko izkušnjo. Njena dela so pogosto zaznamovana z zadržano čustvenostjo in jasno strukturo. Izbrana pesem je primer njenega neposrednega nagovora, ki obravnava razmerje med besedo, spominom in ljubezenskim odnosom. Prevajalec Tone Pavček, interpretacija Saša Mihelčič, redakcija Tadeja Krečič Scholten, Tina Poglajen. Posneto leta 2007.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Posnetek koncerta tretjega izbora Zlatih nagrajencev TEMSIG prinaša vrhunske nastope mladih glasbenikov, ki so se izkazali na 55. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov. Na odru so nastopili učenci glasbenih šol Koper, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Idrija in Nova Gorica ter predstavili raznolik in kakovosten program. Gre za izjemen vpogled v novo generacijo glasbenikov, ki s svojim talentom in predanostjo že soustvarjajo prihodnost glasbene umetnosti.
Posnetek koncerta tretjega izbora Zlatih nagrajencev TEMSIG prinaša vrhunske nastope mladih glasbenikov, ki so se izkazali na 55. tekmovanju mladih slovenskih glasbenikov. Na odru so nastopili učenci glasbenih šol Koper, Ilirska Bistrica, Ajdovščina, Idrija in Nova Gorica ter predstavili raznolik in kakovosten program. Gre za izjemen vpogled v novo generacijo glasbenikov, ki s svojim talentom in predanostjo že soustvarjajo prihodnost glasbene umetnosti.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
Gost Profila bo svetovno znani violončelist Luka Šulić, virtuoz, ki staplja klasično in popularno glasbo z osupljivo tehnično briljanco in karizmatično odrsko prezenco. S svojimi interpretacijami briše meje med žanri in redefinira vlogo violončela v sodobni glasbi. Kot soustanovitelj dua 2 Cellos je skupaj s Stjepanom Hauserjem navduševal milijone poslušalcev po vsem svetu prav z drznostjo in edinstvenim pristopom. Po koncu sodelovanja v duu je nadaljeval s solistično kariero in različnimi spremljevalnimi ansambli ter poleg priredb najbolj znanih skladb Vivaldija, Bacha in Mozarta, začel ustvarjati tudi lastne. Nekaj jih je izvedel tudi lani v Union Chapel v Londonu, ta koncert bo junija na ogled tudi na TVS, pred tem pa boste v Profilu lahko slišali pogovor z umetnikom, v katerem bo spregovoril o svoji glasbeni karieri, ki se je začela v Veliki Britaniji med študijem na Royal Academy of Music v Londonu. Intervju je bil posnet pred njegovo veliko majsko turnejo po Kanadi in ZDA, med drugim bo nastopil v New Yorku in Washingtonu. Pogovor z Luko Šulićem bo vodila Darja Korez Korenčan.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
William Shakespeare (1564-1616) je bil osrednji ustvarjalec renesančne dramatike. Izbrali smo odlomek ene njegovih najbolj priljubljenih komedij, Sen kresne noči, ki je nastala okoli leta 1595. V njej se prepletajo usode atenskih plemičev, rokodelcev in vilinskih bitij, v ospredju pa je vprašanje nestanovitne ljubezenske sle. Avtor je navdih črpal iz antike, srednjeveških romanc in Chaucerjevih Canterburyjskih zgodb in ustvaril brezčasno delo o prepletu realnosti in domišljije. Izbrani odlomek z začetka igre pripoveduje o Lisandrovih načrtih za poroko s Hermijo in o Helenini žalosti, ker je Demetrij ne ljubi, ljubi pa Hermijo. Interpretirajo študentki in študent AGRFT: Čarna Lampret, Neža Dvorščak in Maksim Mićković mentorica in režiserka Saške Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstrica Sonja Strenar, prevajalec Jernej Županič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Pod vtisom dežja in raznoterih zvokov s parkirišča je sredi devetdesetih Alex Callier začel razmišljati o glasbi. To je bil čas, ko so lestvice oblikovale skupine Massive Attack, Unkle in Portishead s svojimi angažiranimi pop refreni. Devetdeseta – predvsem med letoma 1992 in 1996 – so bila nasploh obdobje, ko je neodvisna glasba za kratek čas prestopila v mainstream in so celo največje glasbene trgovine začele odpirati oddelke za alternativno glasbo. Preko Rokavskega preliva so se jim pridružili belgijski Hooverphonic, ki pa so z leti in razvojem tehnologij svojo zvočno podobo razširili tudi onkraj hladnih meandrov trip-hopa. Umetniška radovednost je imela v tridesetletni karieri skupine tudi zanimiv zasuk. Poleg tega, da smo njene pesmi slišali v številnih filmih, serijah in oglasih, se je leta 2021 preizkusila celo na tekmovanju za pesem Evrovizije.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Tomaž Domicelj se je sredi marca na deset let približal tov. Titu. Pionir rocka na slovenskem je, kot piše v slovenski biografiji, »kantavtor z akustično kitaro in orglicami, ki k besedilom pogosto pristopa z družbeno satiro in zanj značilno »flaškolin« kitarsko tehniko« … Letos je prvega marca skorajda izšla kompilacijska vinilka z naslovom »Življenje je lepo ... Tudi z orkestrom«. Če bo vse lepo in prav, bo resnično kmalu na voljo. Do takrat pa, ne samo v smislu lajšanja pričakovanj, Tomaž Domicelj v oddaji AriZONA na sporedu RA KP ob 20h.
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Ni samo pevka in besedilopiska ter snovalka glasbe. Je tudi igralka in lutkarica, ki je bila zaposlena v Berlinu, kjer je nastopala v muzikalih. Z njo tokrat ne bomo nabirali vijolic, ki so ji prinesle prepoznavnost na domačih tleh in zaradi katerih so jo označili celo za prešuštnico in tisto fračo, ki s pesmijo razdira zakone: v pogovoru bomo začutili, zakaj se v glasbi tako rada igra. V tem čisto samosvojem prepoznavnem glasbenem slogu rada zahaja v džezovsko interpretacijo in šanson ter obenem razloži, kako in zakaj se v muzikalu poje drugače ter kako interpretacija sama narekuje tehniko – tam pa se počuti najbolj domače (pon).
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in celovito upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015. Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Razstava 'Tone Kralj – vizionarski mistik', s katero se v Narodni galeriji v Ljubljani poklanjajo 125-letnici rojstva in 50. obletnici umetnikove smrti, je nastala v sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac iz Kostanjevice na Krki. V oddaji tudi o predstavi 'Konec epohe', kjer uspe tekst, poln bahavosti, humorja in cinizma, ujeti duha divjanja skupine prijateljev skozi tri različna življenjska obdobja. Osem desetletij dolgo obdobje pa zaobjame razstava Društva slovenskih skladateljev. 22. april je dan planeta Zemlje, ki nas vsako leto opomni, da nimamo rezervnega doma. Zato Iztok Novak v tokratni glasbeni zavesi ponuja nekaj raznolikih skladb z ekološkim sporočilom.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Viola ima svojo stalno vlogo med violino in violončelom. Simfonična pesnitev Don Kihot Richarda Straussa na poseben način združuje vse tri inštrumente. Je pesnitev in simfonija, je pesem s programsko osnovo fantastičnih variacij na viteško temo.
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Glasbeni utrip tokrat v ospredje postavlja balet. Poročali bomo o premieri Alice v čudežni deželi v režiji in koreografiji Howarda Quintera Lopeza, ki smo jo obiskali v SNG Operi in baletu Ljubljana. Sledilo bo še nekaj dogodkov, predvsem iz Cankarjevega doma: dotaknili se bomo petega koncerta Zlatega abonmaja s Simfoničnim orkestrom iz Vancouvra ter tretjega koncerta cikla Sodobne orkestrske skladbe, na katerem je zazvenelo delo Alexa Hrena. Nadaljevali bomo s koncertom Kromatike – sedmim po vrsti –, kjer se bomo posvetili domači virtuozinji, violončelistki Sari Čano. Družinski abonma Slovenske filharmonije je te dni predstavil še zadnji koncert sezone, ob koncu oddaje pa še kanček opere: bili smo tudi na predstavi Lohengrina Richarda Wagnerja v Benetkah.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Čeprav samospevi niso bili v ospredju njegovega ustvarjanja, jih je pisal ves čas – približno 40 let, kot je trajala njegova glasbena kariera. Večina jih je kljub temu nastala v 40-ih letih 19. stoletja, k številnim pa se je vračal večkrat, jih revidiral ali jih preoblikoval v samostojne klavirske skladbe. Nekatere njegove samospeve bosta poustvarila sopranistka Margaret Price in tenorist Kevin Mcmillan.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.
Odkrito, pristno, neposredno nas bo med mlade popeljala premiera milenijske drame Konec epohe na malem odru Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. V režiji se je prvič preizkusil Jaka Smerkolj Simoneti. Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega pa bo predstava Buržoazija, navdihnjena po filmu Luisa Buñuela, smešila ne le predstavnike elite, premožnežev, ki se skušajo zbrati na večerji, temveč nastavljala zrcalo družbeno-razrednemu ustroju v celoti. Subtilno, prepleteno z humorjem, ki se napaja iz absurda, v nadrealistični maniri. Režira jo Nina Ramšak Marković. In še zadnji koncert letošnjega koncertnega abonmaja z naslovom Sosedje Zavoda Celeia Celje napovedujemo, v okviru letošnjih 40. Slovenskih glasbenih dni pa je v Viteški dvorani v Križankah potekal tudi dopoldanski program razprav, predstavitev in premier, posvečenih razvoju slovenske glasbene umetnosti, radijskim praksam ter zgodovinskim in sodobnim ustvarjalnim projektom.