Raziskujte
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
SAMUEL BARBER: SONATA ZA VIOLONČELO IN KLAVIR, OP. 6 Violončelo: CIRIL ŠKERJANEC, Klavir: ACI BERTONCELJ MAURICE RAVEL: NOČNE PRIKAZNI Klavir: CÉCILE OUSSET VACLAV PICHL: KONCERT V D-DURU ZA KONTRABAS IN ORKESTER Kontrabas: JOŠT LAMPRET, ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE, Dirigent: SIMON DVORŠAK
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Ob nacionalnem dnevu stripa, ki smo ga lani prvič zaznamovali ob stoletnici rojstva Mikija Mustra, tokratno oddajo Pisave posvečamo stripom in risoromanom. Predstavljamo Srečkonstrip o življenju in delu Srečka Kosovela, ki je ob letošnji stoti obletnici pesnikove smrti izšel pri založbi Škrateljc, ustvarila pa sta ga pisatelj Žiga X. Gombač in ilustrator Jaka Vukotič. V pogovoru s Tamaro Likon in Juretom Uletom razkrivamo nastanek stripa Pehta, v katerem literarno junakinjo Josipa Vandota spremljamo od otroštva, zaznamovanega z njeno posebno povezanostjo z naravo. O stripovskem ustvarjanju smo govorili tudi s francoskim avtorjem Edmondom Baudoinom. Pri založbi LUD Literatura je v prevodu Suzane Koncut pred kratkim izšel njegov strip Travestit, ustvarjen po romanu Mircee Cărtărescuja. S prevajalko in soustanoviteljico založbe VigeVageKnjige Katjo Šaponjić pa razmišljamo o pomenu stripa danes in o delu francoskega striparja Manuja Larceneta. V slovenščino je pred kratkim prevedla njegov risoroman Cesta, ki je nastal po istoimenskem postapokaliptičnem romanu Cormaca McCarthyja.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Mazohistka je prvi roman uspešne slovenske avtorice Katje Perat. V njem bralce prestavi na Dunaj v čas prehoda iz 19. v 20. stoletje. Glavni lik je Nadežda, najdenka oziroma posvojenka avstrijskega pisatelja Leopolda von Sacher-Masocha – pri tem je Nadežda v nasprotju s pisateljem izmišljen lik. Pisateljica prek nje prikaže duha časa v mestu, ki je bilo tedaj živahna prestolnica, kjer je cvetela klasična psihoanaliza, ženske pa so se začele osvobajati. Interpretira dramska igralka Gaja Filač, glasbena oprema Nina Kodrič, zvok in montaža Urban Gruden in Sonja Strenar, režija Klemen Markovčič, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
Protagonista igre sta žrtev in njen rabelj – mlado dekle in njen ugrabitelj. Pretresljiva, subtilna in natančna študija psihopatologije že v uvodnih taktih zariše slutnjo nevarnosti: dekle postopno zaznava, da se za prijaznostjo odraslega moškega v hiši, polni nagačenih živali, skriva temnejša, srhljiva resnica. Režiserka: Brina Klampfer Merčnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Matjaž Miklič Oblikovalka zvoka, glasbe in avtorica glasbe: Mateja Starič Violončelist: Klemen Hvala Dekle – Živa Selan Moški – Primož Vrhovec Uredništvo igranega programa in ŠKUC gledališče Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2022
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Władysław Stanisław Reymont, poljski avtor kratke proze in romanov, se je rodil 7. maja 1867, umrl pa je pred sto leti, 5. decembra 1925, star 58 let. Ob tej priložnostI smo za Literarni večer na Prvem programu izbrali oddajo o njegovem delu in življenju, ki jo je pred desetletjem pripravila Tadeja Šergan. Prevajalci Janko Moder (Kmetje), France Bevk (Tomek Baran), Joža Glonar (Komedijantka) in Marjan Bregant (Leto 1794), interpreta Saša Mihelčič in Gorazd Logar, bralka Lidija Hartman, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, mojster zvoka Nejc Zupančič, režiser Klemen Markovčič. Posneto 2015. Redakcija Tadeja Krečič, Staša Grahek.
Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta nastopila glasbeno izstopajoča sestava: mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare.
Na 37. festivalu Imago Sloveniae 2025 sta nastopila glasbeno izstopajoča sestava: mednarodni trio v izvedbi klarineta, violo in klavir in slovenski duo violončela in kitare.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Sedma umetnost skozi prizmo zvočne podobe.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Naša prva današnja zgodba je umetniško gibanje OHO – dokumentarec o njih je bil včeraj na ogled v Novi Gorici –, ki velja za eno najradikalnejših slovenskih avantgardnih skupin. Še enkrat vas bomo spomnili na regijsko razstavo južnoprimorskih likovnih ustvarjalcev Gnoj je zlato, ki jo pripravlja Javni sklad za kulturne dejavnosti in je letos posvečena Srečku Kosovelu. V Los Angelesu pa so danes sporočili, kdo so nominiranci za letošnje Oskarje. Novi rekorder po številu nominacij je s 16-imi postala grozljivka Grešniki. Armando Šturman je za rdečo nit glasbene ogrlice, ki jo je poimenoval Princeps mundi ali Princ sveta, izbral pesmi o Donaldu Trumpu.
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Sklepna koncerta lanske petnajste sezone cikla Harmonia concertans – Stara glasba na Novem trgu sta bila posvečena pesmim o ljubezni, izgubi in ljubosumju, ki so jim Angleži rekli »mad songs« ali »pesmi norosti«. Norost, nesrečna zaljubljenost in nezdrava ljubezen so v 17. stoletju vseskozi fascinirale občinstvo. Zlasti v Angliji so mnoge gledališke igre in glasbena dela upodabljala duševno stanje žrtev ljubezenske strasti, ki je vodila v blaznost. Najpogostejši razlog je bila nesrečna ljubezen. Na drugem koncertu, ki je bil v torek, petindvajstega novembra, je nastopil ansambel musica cubicularis s poljsko-slovensko sopranistko Heleno Bregar. Na sporedu so bile pesmi Henryja in Daniela Purcella, Blowa in Ecclesa, pa tudi več instrumentalnih skladb.
Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.
Dr. Nada Grošelj je pred leti poslovenila daljšo novelo Henryja Jamesa Aspernovi rokopisi. Februarja bo minilo 110. let od Jamesove smrti, zato se v oddaji posvečamo temu pisatelju ameriškega rodu, ki je malo pred smrtjo sprejel britansko državljanstvo in velja za enega glavnih predstavnikov psihološkega realizma svojega časa, čeprav je bila recepcija njegovih del precej ambivalentna. V Aspernovih rokopisih je Henry James načel vprašanje, ki naj bi ga intenzivno zaposlovalo tudi v stvarnem življenju, namreč razmerje med umetnostjo in življenjem, konkretneje: med avtorjem kot zgodovinskim posameznikom in njegovimi deli. Z dr. Nado Grošelj se je leta 2014 pogovarjala Tina Kozin.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden se posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Izpostavljamo najboljše mlade glasbenike, ki so se še posebno izkazali na različnih tekmovanjih. Vsak teden se posvetimo enemu, nekateri se nam predstavijo v pogovorih, vsi pa v oddajah tudi zaigrajo.
Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.
Razstava z naslovom Usode neznanca s Prul, ki je na ogled v Mestnem muzeju Ljubljana, je zdaj obogatena z arheološkimi najdbami. Na Prulah v Ljubljani, ob Karlovški cesti, kjer bo stal novi prizidek Centra Janeza Levca, so arheologi lani odkrili pomembno najdišče. Posebno pozornost je vzbudila grobna jama, ki so jo arheologi našli ob prazgodovinski in poznejši rimski cesti – v njej pa pokojnika v skrčenem položaju. Najdbe so zdaj del omenjene razstave. V oddaji tudi o koncertu Simfoničnega orkestra SNG Maribor, ki ga bo drevi v Mariboru vodil dirigent Dayner Tafur-Diaz iz Peruja, solistka bo izvrstna slovenska violinistka Lana Trotovšek.
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
Prvo nedeljo v novem letu so - kot veleva tradicija - po ulicah Cerknega začeli tekati prvi laufarji. Letos v Cerknem praznujejo 70-letnico ponovne oživitve Cerkljanske laufarije, ki velja za enega najbolj prepoznavnih izrazov lokalne identitete, in je bila leta 2014 razglašena za nesnovno kulturno dediščino državnega pomena. Niz dogodkov ob jubileju, ki bodo potekali vse do pusta, so poimenovali ''Laufarija, srce Cerkljanske''. Poleg tradicionalnih sprevodov, branja obtožnice in eksekucije pusta, ki je vrhunec Laufarije, pripravljajo tudi več spremljevalnih dogodkov, od fotografske razstave Larfe, ki bo vključevala najstarejšo ohranjeno masko enega osrednjih likov Laufarije, ''Ta star'ga'', iz leta 1938, do premiere dokumentarnega filma.
Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.
Že od rane mladosti je Dvořák izkazoval nadarjenost za glasbo. Učil se je igranja na violino in pozneje obiskoval orglarsko šolo, ki jo je tudi uspešno končal. Čeprav se je njegov oče preživljal z glasbo, igral je citre, je bilo potrebnega kar nekaj prigovarjanja učiteljev, da je svojega najstarejšega sina pustil v glasbeni svet. Antonín je odpotoval v Prago in se učil teorije, petja in orglanja.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom 110 let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
V Pragi rojena pianistka judovskega rodu Alice Herz Sommer je med ljudmi, ki so preživeli holokavst, dočakala najvišjo starost. Rodila se je leta 1903 v Pragi v takratni avstro-ogrski monarhiji; nekaj let po drugi svetovni vojni je iz Češkoslovaške emigrirala v Izrael, potem pa se pri triinosemdesetih letih preselila v Anglijo. Knjigo o njenem življenju, z naslovom 110 let modrosti, je na podlagi pogovorov z njo napisala Caroline Stoessinger. Alice Herz Sommer je umrla stara 110 let februarja 2014. Do zadnjega dne je ohranila samostojnost, predvsem pa bistrino uma, humor in kljub bolečim izkušnjam tudi neverjetno navdihujoč pogled na svet in ljudi, ki ga širila okrog sebe. Vabimo vas, da v današnji oddaji Razgledi in razmisleki prisluhnete odlomku iz knjige o življenju Alice Herz Sommer, ki je leta 2014 izšla pri Celjski Mohorjevi družbi v prevodu Miriam Drev. Bereta Eva Longyka Marušič in Aleksander Golja.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
Z oratorijem Geroncijeve sanje in Enigma variacijami si je angleški skladatelj Edward Elgar počasi ustvaril ime v angleški glasbi svoje dobe. V obdobju nastanka teh del – to je na začetku 20. stoletja – je zakoračil v štirideseta leta in šele tedaj si je lahko obetal, da bodo njegove skladbe začeli pogosteje uvrščati na spored tudi najboljši londonski orkestri.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Leto 1828 je pomemben mejnik v zgodovini glasbe, saj je takrat oder zasedla »pionirka« povsem nove operne zvrsti, tako imenovana vélika opera. Tovrstna dela imajo štiri ali pet dejanj, ki slikajo romantično ljubezen in strast na ozadju zgodovinskih dogodkov, sestavna elementa operne fabule sta mimika in gestikulacija, obsežen orkester in množični zbori pa so generatorji popularnih melodij.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Osip Mandelšam, ruski pesnik judovskega rodu, je začel objavljati v letih pred začetkom prve svetovne vojne. V rusko poezijo je vnašal duha svetovne kulture in poudarjal moralno moč posameznika. Toda družbene okoliščine so bile močnejše od prepričanja, umrl je v stalinističnem gulagu na skrajnem vzhodu Sibirije. Prevajalec Drago Bajt, igralec Pavle Ravnohrib. Posneto decembra 2002.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj pripravljajo že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zložin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
Bliža se pustni mesec, mariskje se etnografske skupine nanj pripravljajo že intentivno pripravljajo. Maske: Od rituala do karnevala pa je razstava, ki jo je pripravil Slovneski etnografski muzej. V oddaji Pol ure kultura boste slišali, da bo Slovensko stalno gledališče v Trstu gostilo operno detektivko Zložin v blatnem dolu in da je nedavno izšla dvojezična izdaja poezije, pod katero se podpisuje Marko Matičetov. Glasbeni izbor Mojce Maljevac s skupino Oregon.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Roman Šepetulje je druga knjiga Alene Sabuchove, slovaške pisateljice in scenaristke. Avtorica je zanjo prejela osrednjo slovaško nagrado anasoft litera za najboljše prozno delo leta 2020 in nagrado Jána Johanidesa 2020 v kategoriji do 35 let. Knjiga je nastala na podlagi terenskega dela na severovzhodu Poljske v Podlašju. Tam se je pisateljica srečevala z domačini in obiskala tudi lokalne zdravilke – šepetulje. Na podlagi teh doživetij je napisala roman o veri in upanju, ki ga ljudem vlivajo prav ljudske zdravilke. Prevajalka: Diana Pungeršič; režiserka: Saška Rakef; interpretka: Vesna Jevnikar; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojstra zvoka: Gal Nagode, Matjaž Miklič; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2021.
Nocoj tudi o praznovanju 80-letnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor, njegova ustanovitev sovpada z ustanovitvijo Radia Maribor in časopisa Večer. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero komedije zmešnjav Kje je primadona, na Reki pa smo bili na sprejemu nagrajene filmske ekipe Fiume o morte.
Nocoj tudi o praznovanju 80-letnice Konservatorija za glasbo in balet Maribor, njegova ustanovitev sovpada z ustanovitvijo Radia Maribor in časopisa Večer. V Gledališču Koper smo si ogledali premiero komedije zmešnjav Kje je primadona, na Reki pa smo bili na sprejemu nagrajene filmske ekipe Fiume o morte.
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
V prime time-u sredinega večera na RA KP, kamor je odslej programsko umeščena oddaja AriZONA, dobite ne samo znanilcev pomladi ampak tudi prve, čisto konkretne znake glasbenega poletja, kar se koncertov, festivalov in glasbenih izdaj tiče. Napovedim in pregledu bo sledil glasbeni izbor oddaje AriZONA. Armando Šturman vabi k poslušanju že ob 20h …
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo, ter se pogovarjamo z njihovimi avtorji. Občasno bomo govorili tudi o šansonu 15. in 16. stoletja.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, sreča dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.
Letos mineva 180 let od pesnikovega rojstva. Njegova poezija je navdihnila tudi precej samospevnih glasbenih ustvarjalcev, med drugim Benjamina Ipavca, Saša Šantla, Rista Savina in Danila Švara.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
Revija Dialogi, ena najstarejših slovenskih kulturnih revij, ki je v Mariboru izhajala 61 let, in so jo soustvarjale številne generacije mariborskih izobražencev in literatov, pozneje vseslovenskih piscev in urednikov, se poslavlja. V galeriji Kresija pa je na ogled razstava Tanje Devetak 7.00 - 15.00, ki na primeru slovenske oblačilne industrije razkriva napetost med industrijsko disciplino in svobodo ustvarjanja ter prikazuje razvoj slovenskega modnega oblikovanja.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
V izvedbi hornista Jožeta Falouta poslušajte skladbe Wolfganga Amadeusa Mozarta, Gioacchina Rossinija, Richarda Straussa in Jacquesa Iberta. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbor skladb s hornistom Jožetom Faloutom, ki je bil dolgoletni solist Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. Član orkestra je bil od sezone 1965/1966 do sezone 1976/1977 in med letoma 1983/1984 in 1987/1988. Od ustanovitve leta 1958 je bil tudi član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana in je v njem igral do prenehanja delovanja leta 1990. Fože Falout je bil med letoma 1962 in 1982 tudi redni član Ansambla Slavko Osterc in dolgoletni redni ter nato zaslužni profesor za rog na Akademiji za glasbo v Ljubljani. Prejel je dve nagradi Prešernovega sklada: leta 1964 za svoje solistične umetniške dosežke, leta 1983 pa kot član Pihalnega kvinteta RTV Ljubljana, nato je leta 1988 prejel še Betettovo nagrado Društva slovenskih glasbenih umetnikov. Jožeta Falouta bomo poslušali kot solista z orkestrom in kot komornega glasbenika: v Koncertu za rog in orkester št. 2 v Es-duru, K417, Wolfganga Amadeusa Mozarta, Pihalnem kvartetu št. 4 v B-duru Gioacchina Rossinija, Koncertu za rog in orkester št. 1 v Es-duru, op. 11, Richarda Straussa in Treh kratkih skladbah za pihalni kvintet Jacquesa Iberta. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 22. januarja, ob 17.05.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
Beletrina je bila – ob Mladinski knjigi, založbi Učila in založbi Družina – dolga leta med našimi največjimi, najmočnejšimi založbami. V komunikacijskem krogu slovenske knjige je delovala tudi kot pomemben infrastrukturni akter – ob izdajanju knjig je skrbela za njihovo prepoznavnost in kroženje, ustvarjala je nove avtorje, soustvarjala je literarni kanon, literarno javnost, skrbela za prepoznavnost naših avtorjev v tujini in tujih pri nas. Konec leta 2025 je postalo uradno to, o čemer se je že nekaj časa govorilo, namreč, da se Beletrina sooča s finančnimi težavami, zaradi katerih so, kot so zapisali na spletni strani založbe, uvedli »kadrovske spremembe, usklajene z novo poslovno strategijo. Poleg primarne založniške dejavnosti in mednarodnih kulturnih projektov se založba usmerja v dolgoročni razvoj digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«. Kaj konkretno bo obsegala »digitalizacija kulturnih storitev in tehnoloških rešitev«? Kako velik segment delovanja Beletrine bo predstavljala založniška dejavnost? Kaj njen nadaljnji razvoj v smer digitalizacije kulturnih storitev in tehnoloških rešitev pomeni za druge akterje komunikacijskega kroga slovenske knjige? O teh in drugih vprašanjih, ki jih odpira prestrukturiranje poslovnega modela Beletrine danes razmišljamo z dr. Mihom Kovačem, rednim profesorjem na Oddelku za bibliotekarstvo, informacijsko znanost in knjigarstvo na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani in z založnikom, urednikom in avtorjem dr. Samom Rugljem. K sodelovanju smo povabili tudi direktorico Beletrine, Almo Čaušević Klemenčič, ki se zaradi drugih obveznosti pogovora ni mogla udeležiti, nam je pa poslala pisne odgovore na nekaj naših vprašanj.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Edward Elgar je občudoval pesem Geroncijeve sanje takrat popularnega angleškega pisatelja Johna Henryja Newmana in je dolgo pestoval zamisel o uglasbitvi. Zato ne preseneča, da je naročilo Birminghamskega trienala za leto 1900 izkoristil, da na podlagi Newmanove poezije zloži oratorij. Pesem s katoliško temo očiščenja je imela za Elgarja poseben osebni in univerzalni pomen - hrepenel je po tolažbi, ki bi mu pomagala ukrotiti nemirni temperament in vrniti vero v delo, potem ko mu je neusmiljeno sito visoke družbe velikokrat onemogočilo vstop v londonsko glasbeno življenje. Elgar je v oratorij vnesel vso svojo ustvarjalno in duhovno vnemo.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.
Festivalu Eurosonic manjka le malo bolj organizirana žanrska specifika, kot je na primer združevanje zvrstno podobnih glasbenikov na koncertnih prizoriščih, kljub temu pa naj velja. Še na mnogo januarjev na Nizozemskem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Severnoirski pesnik Derek Mahon je pesem Snežna zabava umestil na Japonsko v 17. stoletju k pesniku Bašu, a v ozadju se kaže razkol med družbenim vrenjem in odmaknjenostjo elit. To pa seveda ni značilno le za daljne čase in daljne dežele. Prevajalec Marjan Strojan, igralec Aleš Valič, urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto junija 2006..
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Takemicu se je z zahodno glasbo seznanil po drugi svetovni vojni, saj je bila ta na Japonskem med vojno prepovedana. Veliko glasbe je poslušal v najstniških letih v ameriški vojaški bazi, v kateri je bil zaposlen. Tu je spoznal zahodno klasično, pa tudi jazzovsko glasbo. Ta glasba ga je tako močno privlačila, da se je pri 16 letih odločil, da bo postal skladatelj. Zgodnja dela Takemicuja izražajo vpliv Schönberga in Berga, naslednja kompozicijska faza pa je odražala navdušenje nad francoskim impresionizmom, še posebej nad Debussyjem.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Impresionizem je gibanje, ki je na prehodu v dvajseto stoletje pretreslo likovno umetnost. Igra barv in svetlobe je vplivala tudi na glasbene umetnike, ki so oblikovali novo glasbeno estetiko, ki je na prvo mesto postavljala zvočno barvo in bolj pestro harmonsko zasnovo del, odmikala pa se tudi od daljših cikličnih oblik, kot so simfonije. Glasbena dela impresionizma so tako pretežno bežne skice in impresije.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
Pred neposrednim prenosom 4. koncerta Sozvočje svetov bomo predvajali pogovor s Kajo Cajhen, magistro umetnostne zgodovine in francistike, ki v Narodni galeriji deluje na področju izobraževanja, animacije in dokumentacije. Njeno predavanje nosi naslov Večna lepota in nas popelje v svet romantične krajine ter k enemu njenih osrednjih predstavnikov Casparju Davidu Friedrichu. S Kajo Cajhen se je pogovarjala Katja Ogrin.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.