Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster. Ponovitev oddaje.
Knjižni blogerji in ustvarjalci vlogov, pogosto združeni v eni osebi, so v številnih državah zahodnega sveta že domala dve desetletji pomembni posredniki med bralci in knjigami. Najvidnejši, najuspešnejši med njimi so prepoznavni promotorji branja, okoli njih pa se oblikujejo bolj ali manj velike spletne skupnosti bralcev, ki delijo podoben okus za književnost, do neke mere pa zagotovo tudi interese in vrednostni sistem. Kaj sploh je knjižni blog ali vlog in kakšna je razlika med knjižnimi blogi? Obstajajo boljši in slabši knjižni blogi ali le tisti, ki so nam bolj ali manj blizu? Koliko časa blogerji oziroma blogerke namenijo pisanju bloga, je to njihov hobi ali način preživetja? Kaj določa njihovo izbiro knjig? O teh in drugih vprašanjih razmišljamo z Urško Bračko, ustvarjalko knjižnega bloga booknjiga, s Sandro Dobnikar, ustvarjalko knjižnega bloga Do zadnje strani, in pesnico, urednico in literarno kritičarko Veroniko Šoster. Ponovitev oddaje.
Obdobje, ki je Claro Schumann najbolj zaznamovalo, in ji hkrati spremenilo življenje, je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom. Nedolžno, skoraj še otroško zaljubljenost Clare in Roberta sta kmalu skalila silovita jeza in neodobravanje Clarinega očeta. Ta je zvezi odločno nasprotoval. Stvar je šla tako daleč, da sta se Clara in Robert leta 1840 poročila brez očetovega blagoslova. O obdobju pred tem dogodkom pa govorijo pisma. In glasba, ki je nastajala izpod prstov ljubimcev kot uteha, hrepenenje. Tri romance je začela Clara ustvarjati leta 1838, jih dokončala leta 1839, leta 1840 jih je že natisnil Pietro Mechetti na Dunaju. Posvečene so seveda Robertu Schumannu.
Obdobje, ki je Claro Schumann najbolj zaznamovalo, in ji hkrati spremenilo življenje, je bil čas njene poroke z Robertom Schumannom. Nedolžno, skoraj še otroško zaljubljenost Clare in Roberta sta kmalu skalila silovita jeza in neodobravanje Clarinega očeta. Ta je zvezi odločno nasprotoval. Stvar je šla tako daleč, da sta se Clara in Robert leta 1840 poročila brez očetovega blagoslova. O obdobju pred tem dogodkom pa govorijo pisma. In glasba, ki je nastajala izpod prstov ljubimcev kot uteha, hrepenenje. Tri romance je začela Clara ustvarjati leta 1838, jih dokončala leta 1839, leta 1840 jih je že natisnil Pietro Mechetti na Dunaju. Posvečene so seveda Robertu Schumannu.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).
Gost je doc. dr. Blaž Koritnik, dr. med., specialist nevrolog. Opisal je delovanje možganskega govornega in jezikovnega sistema, njegove okvare in tako imenovani bralnik misli, ki omogoča sporazumevanje z bolniki s sindromom vklenjene zavesti, ki ne zmorejo nobenih gibov in sporazumevanja (ponovitev).
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
V dneh, ko se še pogosto spominjamo pred kraktim umrlega pesnika, pisatelja in esejista ter imunologa Alojza Ihana, pomislimo tudi na njegovo pesem Bogu je šlo na smeh. Vprašanje je seveda, zakaj se je stvarnik muzal, čeprav je imel polne roke dela? Igralec Uroš Smolej. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto marca 2003.
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Na sporedu: Astor Piazzolla: Jacinto Chiclana Izvajalci: Marcos Fink, basbariton, Marko Hatlak, harmonika; Marko Črnčec, klavir; Luka Herman Gaiser, kontrabas Astor Piazolla / Marcelo Nisinman: Jeanne y Paul za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Astor Piazolla: Bordel 1900 iz Histoire du tango za sopranski saksofon in bandoneon Izvajalca: Maja Lisac Barroso, sopranski saksofon in Marcelo Nisinman, bandoneon Alberto Ginastera: Plesi iz baleta Estancia Izvajalci: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigentka Ligia Amadio Ney Rosauro: Mitos Brasileiros (Brazilian Myths) for percussion quartet Izvajalec: zasedba Slovenski tolkalni projekt Arturo Márquez / Oliver Nickel: Conga del fuego nuevo Izvajalec: Landesjugendblasorchester Steiermark Arturo Márquez: Danzon št. 2 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Mate Bekavac
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Na sporedu: Nikolaj Andrejevič Rimski Korsakov: Španski capriccio za orkester, op. 34 Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent En Shao Fernando Sor: L’encouragement, op. 34 Izvajalca: Jerko Novak, kitara in Žarko Ignjatović, kitara Isaac Albéniz: Serenata Izvajalca: Ondina Otta, sopran in Pavel Šivic, klavir Isaac Albéniz: Asturias Izvajalec: Nebojša Jovan Živković, tolkala Enrique Granados: Kvintet v g-molu, op. 49 Izvajalci: Alissa Margulis, violina; Géza Hosszu Legocky, violina; Lyda Chen, viola; Natalia Margulis, violončelo in Gabriela Montero, klavir
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Samo Kreutz je avtor več zbirk poezije, kratke proze in romana - nazadnje, leta 2024, je izdal zbirko Oklešček lune. Pred izidom pa sta njegovi novi zbirki, in sicer kratke proze z naslovom Lomljene poti ter pesmi Plameni brez nas. Kreutz v svoji poeziji s prepoznavno metaforiko prepleta intimna doživetja in zunanji svet, ta v ciklu izbranih pesmi, ki smo ga naslovili Mesta, vstopa v pesmi zelo neposredno, s citati iz medijev v poševnem tisku. Interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Oddaja je posvečena pozavnistu, skladatelju in dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki po štirih desetletjih dela v nacionalnem jazzovskem orkestru odhaja v zaslužen pokoj. Z Lojzetom Krajnčanom se je pogovarjala Alja Kramar.
Oddaja je posvečena pozavnistu, skladatelju in dirigentu Lojzetu Krajnčanu, ki po štirih desetletjih dela v nacionalnem jazzovskem orkestru odhaja v zaslužen pokoj. Z Lojzetom Krajnčanom se je pogovarjala Alja Kramar.
Igra odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbenoupravnega aparata, ki posameznikovo eksistenco s pomočjo birokratskih metod zoži na statistično številko. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jezikovna sodelavka: Marta Kacjan Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Uradnica – Polona Vetrih Stranka – Janez Hočevar Druga stranka – Tone Homar Ženski glas – Mila Kačič Moški glas – Milan Kalan Načelnik – Boris Cavazza Uradnik – Marko Okorn Tajnik – Aleksander Valič Psihiater – Ivo Ban Napovedovalka – Tonja Rahonc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1983.
Igra odpira vprašanja smisla vsebine zapletenih odnosov, povezav med človeško družbo in posameznikom. Igra analitično razkriva usodni položaj posameznika v odnosu do družbenoupravnega aparata, ki posameznikovo eksistenco s pomočjo birokratskih metod zoži na statistično številko. Režiser: Igor Likar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Jezikovna sodelavka: Marta Kacjan Asistentka režije: Filipina Jerman Tehnični asistent: Damir Meglič Uradnica – Polona Vetrih Stranka – Janez Hočevar Druga stranka – Tone Homar Ženski glas – Mila Kačič Moški glas – Milan Kalan Načelnik – Boris Cavazza Uradnik – Marko Okorn Tajnik – Aleksander Valič Psihiater – Ivo Ban Napovedovalka – Tonja Rahonc Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana januarja 1983.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, umetnostna zgodovinarka, povojna izgnanka, je o svoji rodni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. Avtorica del Palladio, Benetke in Istra, Istrski odmevi, Zadnja čričkova pesem, Metulj za rešetkami, Istra, ljubljena in neznana je v naš kulturni prostor vstopila s knjigo Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki je izšla leta 2025 tudi v slovenskem prevodu Mateja Venierja. Avtor scenarija oddaje in prevajalec Matej Venier, bralec Igor Velše, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
Ligi Roberto je ugledno ime v italijanski literaturi. Istranka iz Novigrada, umetnostna zgodovinarka, povojna izgnanka, je o svoji rodni Istri napisala nekaj najlepših strani, kar jih je bilo kdaj posvečenih tej deželi. Avtorica del Palladio, Benetke in Istra, Istrski odmevi, Zadnja čričkova pesem, Metulj za rešetkami, Istra, ljubljena in neznana je v naš kulturni prostor vstopila s knjigo Moje prijateljstvo z Borisom Pahorjem, ki je izšla leta 2025 tudi v slovenskem prevodu Mateja Venierja. Avtor scenarija oddaje in prevajalec Matej Venier, bralec Igor Velše, igralka Vesna Jevnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstra zvoka Urban Gruden in Sonja Strenar, režiserka Saška Rakef, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Leto nastanka 2026.
V oddaji Jazz in jaz uvodoma novica, da je register slovenske nesnovne dediščine z današnjim dnem bogatejši za nekaj novih vpisov, med katerimi je tudi slovenski džez. V nadaljevanju pa predstavljamo delovanje Zavoda Our-Labyrinth, ki na Krasu že vrsto let pripravlja ne le odmevne koncerte kreativne glasbe, pač pa tudi številne druge prireditve. Prihajajoče dogodke je Mojci Maljevac v pogovoru predstavil programski vodja in priznan igralec Vladimir Jurc.
V oddaji Jazz in jaz uvodoma novica, da je register slovenske nesnovne dediščine z današnjim dnem bogatejši za nekaj novih vpisov, med katerimi je tudi slovenski džez. V nadaljevanju pa predstavljamo delovanje Zavoda Our-Labyrinth, ki na Krasu že vrsto let pripravlja ne le odmevne koncerte kreativne glasbe, pač pa tudi številne druge prireditve. Prihajajoče dogodke je Mojci Maljevac v pogovoru predstavil programski vodja in priznan igralec Vladimir Jurc.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
»Glee« je značilna angleška zborovska pesem poznega baroka, klasicizma in zgodnje romantike. Skladbe so pisane za vsaj tri glasove brez instrumentalne spremljave. Tako imenovani gleeji so sestavljeni iz kratkih, melodično različnih stavkov, in čeprav je bila večina gleejev namenjenih petju v moških pevskih klubih, so pogosto vključevali tudi sopranski part, ki so ga sprva peli dečki. Termin »glee« uporabljamo oziroma uporabljajo še danes, in sicer za sestave severnoameriških šol, in to kljub dejstvu, da so ameriški glee klubi večinoma tradicionalni zbori, ki zelo redko izvajajo gleeje.
»Glee« je značilna angleška zborovska pesem poznega baroka, klasicizma in zgodnje romantike. Skladbe so pisane za vsaj tri glasove brez instrumentalne spremljave. Tako imenovani gleeji so sestavljeni iz kratkih, melodično različnih stavkov, in čeprav je bila večina gleejev namenjenih petju v moških pevskih klubih, so pogosto vključevali tudi sopranski part, ki so ga sprva peli dečki. Termin »glee« uporabljamo oziroma uporabljajo še danes, in sicer za sestave severnoameriških šol, in to kljub dejstvu, da so ameriški glee klubi večinoma tradicionalni zbori, ki zelo redko izvajajo gleeje.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajeni roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem …On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari še bolj zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice izdane pri Cankarjevi založbi je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Vabimo vas v opus Lili Boulanger. Večina njenih objavljenih skladb je vokalno-instrumentalnih. To ne odseva le tradicije kroga družine, prijateljev in učiteljev, v katerem je zrasla – samospevov, opere, vokalne komorne in cerkvene glasbe –, temveč tudi njeno pripravo za rimsko nagrado. Ta je leta 1913 pristala v njenih rokah. In prvič v zgodovini jo je dobila ženska. Skoraj vsa svoja vokalna dela je sama orkestrirala. A tokrat bodo zazvenela tako, kot so v resnici v salonu njene matere – s klavirsko spremljavo.
Vabimo vas v opus Lili Boulanger. Večina njenih objavljenih skladb je vokalno-instrumentalnih. To ne odseva le tradicije kroga družine, prijateljev in učiteljev, v katerem je zrasla – samospevov, opere, vokalne komorne in cerkvene glasbe –, temveč tudi njeno pripravo za rimsko nagrado. Ta je leta 1913 pristala v njenih rokah. In prvič v zgodovini jo je dobila ženska. Skoraj vsa svoja vokalna dela je sama orkestrirala. A tokrat bodo zazvenela tako, kot so v resnici v salonu njene matere – s klavirsko spremljavo.
V oddaji Pol ure kulture smo med drugim povabili k branju poezije - predstavili smo nekaj nedavno izdanih novih pesniških knjig. Bili smo na srečanju članov Feničanske kulturne poti Sveta Evrope. Letos sta ga gostila Oglej in Ajdovščina. Slednja se ponaša z bogato rimsko dediščino. Ogledali smo si tudi pregledno razstavo »Rothko v Firencah«, posvečeno velikemu mojstru moderne umetnosti Marku Rothku.
V oddaji Pol ure kulture smo med drugim povabili k branju poezije - predstavili smo nekaj nedavno izdanih novih pesniških knjig. Bili smo na srečanju članov Feničanske kulturne poti Sveta Evrope. Letos sta ga gostila Oglej in Ajdovščina. Slednja se ponaša z bogato rimsko dediščino. Ogledali smo si tudi pregledno razstavo »Rothko v Firencah«, posvečeno velikemu mojstru moderne umetnosti Marku Rothku.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost legendarni beltinški kantavtor, pesnik in trubadur, Vlado Kreslin. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost legendarni beltinški kantavtor, pesnik in trubadur, Vlado Kreslin. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
Sprejeti svojo lastno smrt, nekaj tako neoprijemljivega in grozljivega, nekaj lepega, celo optimističnega, je globok človeški impulz in hkrati želja, ki sta jo tako Béla Bartók kot Sergej Rahmaninov preobrazila v glasbo. To popoldne bodo na sporedu Bartókov briljantni Klavirski koncert št. 3 in živahni "Simfonični plesi" Sergeja Rahmaninova, pa tudi nov glasbeni začetek: nemška premiera "Velikih antifon« za godalni orkester Arva Pärta.
V Padovi so pred kratkim odprli razstavo Mauritsa Cornelisa Escherja, nizozemskega likovnega mojstra, najbolj znanega po grafikah, ki prikazujejo nemogoče gradbene konstrukcije in trodimenzinalne prizore, teselacije in raziskave stanja perpetuum mobile. Posvetili smo se še festivalu avstrijskega filma Diagonala, ki se je sklenil sinoči ter na kratko projektu Share, ki ga te dni predstavljajo v Mariboru. Vabimo vas k poslušanju!
V Padovi so pred kratkim odprli razstavo Mauritsa Cornelisa Escherja, nizozemskega likovnega mojstra, najbolj znanega po grafikah, ki prikazujejo nemogoče gradbene konstrukcije in trodimenzinalne prizore, teselacije in raziskave stanja perpetuum mobile. Posvetili smo se še festivalu avstrijskega filma Diagonala, ki se je sklenil sinoči ter na kratko projektu Share, ki ga te dni predstavljajo v Mariboru. Vabimo vas k poslušanju!
Prva vrsta na Kavč festivalu in živo v studiu 13 nastopa Elsdeer, oziroma Denise Dombrowski. Glasbenica, ki živi in deluje v Berlinu, ampak navdušuje poslušalstvo po celem svetu. Elsdeer s svojo glasbo pripoveduje iskrene zgodbe o hrepenenju, povezovanju, odkrivanju in predvsem o življenju.
Prva vrsta na Kavč festivalu in živo v studiu 13 nastopa Elsdeer, oziroma Denise Dombrowski. Glasbenica, ki živi in deluje v Berlinu, ampak navdušuje poslušalstvo po celem svetu. Elsdeer s svojo glasbo pripoveduje iskrene zgodbe o hrepenenju, povezovanju, odkrivanju in predvsem o življenju.
"Predstava z naslovom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco. Vračanje k stvarnosti, ki jo vse bolj nadomešča fiktivno, izmišljeno, napeljuje na premislek o nas samih, kakršni smo, in stalno spreminjajočih se okoliščinah, ki nas obdajajo. Po drugi strani pa gre tudi za vračanje k izhodiščem teatralnega in množici uprizoritvenih postopkov, zavitih v grenko-sladko kombinacijo preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko s[m]o zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila", med drugim beremo v spremnem besedilu. Predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli je kolektiv Beton Ltd. premierno uprizoril v jeseni leta 2013 in jo z velikim uspehom uprizarja še danes. Več pa v pogovoru s člani kolektiva, Katarino Stegnar, Primožem Bezjakom in Brankom Jordanom. Vabimo vas k poslušanju!
"Predstava z naslovom Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli izhaja iz absurda, kot ga opredeljuje trenutni kontekst časa in kot ga v delu Morilec brez razloga razvija francoski dramatik romunskega rodu Eugene Ionesco. Vračanje k stvarnosti, ki jo vse bolj nadomešča fiktivno, izmišljeno, napeljuje na premislek o nas samih, kakršni smo, in stalno spreminjajočih se okoliščinah, ki nas obdajajo. Po drugi strani pa gre tudi za vračanje k izhodiščem teatralnega in množici uprizoritvenih postopkov, zavitih v grenko-sladko kombinacijo preteklega in sedanjega, obljubljenega in zapravljenega, predvsem pa izgubljenega časa, ki je pretekel vmes, ko s[m]o zaznavali neko drugo realnost od tiste, ki je dejansko bila", med drugim beremo v spremnem besedilu. Predstavo Vse, kar smo izgubili, medtem ko smo živeli je kolektiv Beton Ltd. premierno uprizoril v jeseni leta 2013 in jo z velikim uspehom uprizarja še danes. Več pa v pogovoru s člani kolektiva, Katarino Stegnar, Primožem Bezjakom in Brankom Jordanom. Vabimo vas k poslušanju!
Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk.
Od majhnega odra do profesionalne konstrukcije, od večernega koncerta do tridnevnega festivalskega dogajanja. Toda festival Gora Rocka, ki je v več kot 20-ih letih iz skromnih začetkov prerastel v identitetno jedro ljudi na Šentviški planoti v občini Tolmin, ni le glasbeni festival. Je tudi festival, ki temelji na prostovoljstvu, pri organizaciji deluje več kot 350 prostovoljcev in prostovoljk.
Prva vrsta na Kavč festivalu in živo v studiu 13 nastopa Elsdeer, oziroma Denise Dombrowski. Glasbenica, ki živi in deluje v Berlinu, ampak navdušuje poslušalstvo tako rekoč po celem svetu. Elsdeer s svojo glasbo pripoveduje iskrene zgodbe o hrepenenju, povezovanju, odkrivanju in predvsem o življenju.
Prva vrsta na Kavč festivalu in živo v studiu 13 nastopa Elsdeer, oziroma Denise Dombrowski. Glasbenica, ki živi in deluje v Berlinu, ampak navdušuje poslušalstvo tako rekoč po celem svetu. Elsdeer s svojo glasbo pripoveduje iskrene zgodbe o hrepenenju, povezovanju, odkrivanju in predvsem o življenju.
Slike z razstave, suito desetih stavkov, je skladatelj napisal za solo klavir in jo posvetil prijatelju Viktorju Hartmannu, ki je bil arhitekt in slikar. Ta je nenadno umrl pri 39-ih letih in posthumno so leta 1874 na Akademiji lepih umetnosti v Sankt Peterburgu priredili razstavo njegovih slik. Prav ta razstava, risbe in akvareli, ki jih je Hartman ustvarjal na svojih potovanjih po Italiji, Franciji, Poljski, Rusiji in Ukrajini, je navdihnila Musorgskega, da je nekatere prijateljeve podobe prelil v glasbo.
Slike z razstave, suito desetih stavkov, je skladatelj napisal za solo klavir in jo posvetil prijatelju Viktorju Hartmannu, ki je bil arhitekt in slikar. Ta je nenadno umrl pri 39-ih letih in posthumno so leta 1874 na Akademiji lepih umetnosti v Sankt Peterburgu priredili razstavo njegovih slik. Prav ta razstava, risbe in akvareli, ki jih je Hartman ustvarjal na svojih potovanjih po Italiji, Franciji, Poljski, Rusiji in Ukrajini, je navdihnila Musorgskega, da je nekatere prijateljeve podobe prelil v glasbo.
Z Robertom Schumannom se je Clara Wieck srečala, ko ji je bilo devet let, in je že javno nastopala v Leipzigu. In čeprav je bil devet let in pol starejši od Clare, je bila v primerjavi z njim veliko spretnejša pianistka. Zaradi poškodbe prstov je Schumann moral namreč opustiti načrte, da bi svoja dela sam predstavljal javnosti, in začel je postajati odvisen od nje. Mlada Clara, ki je bila na poti, da postane svetovno znana pianistka, je postala izvajalka njegovih del, on pa se je raje posvetil komponiranju. Seveda pa sodelovanje med Claro Wieck in Robertom Schumannom ni bilo le glasbeno – vedno bolj sta bila povezana tudi kot prijatelja, človeka.
Z Robertom Schumannom se je Clara Wieck srečala, ko ji je bilo devet let, in je že javno nastopala v Leipzigu. In čeprav je bil devet let in pol starejši od Clare, je bila v primerjavi z njim veliko spretnejša pianistka. Zaradi poškodbe prstov je Schumann moral namreč opustiti načrte, da bi svoja dela sam predstavljal javnosti, in začel je postajati odvisen od nje. Mlada Clara, ki je bila na poti, da postane svetovno znana pianistka, je postala izvajalka njegovih del, on pa se je raje posvetil komponiranju. Seveda pa sodelovanje med Claro Wieck in Robertom Schumannom ni bilo le glasbeno – vedno bolj sta bila povezana tudi kot prijatelja, človeka.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
"Neverjetna zel je upanje," je zapisal tržaški pesnik Miroslav Košuta. Preživi vsako stihijo, ogenj in vodo, in vzklije vedno znova. Naj raste še naprej. Igralec Pavle Ravnohrib. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto januarja 2003.
"Neverjetna zel je upanje," je zapisal tržaški pesnik Miroslav Košuta. Preživi vsako stihijo, ogenj in vodo, in vzklije vedno znova. Naj raste še naprej. Igralec Pavle Ravnohrib. Urednik oddaje Vlado Motnikar. Posneto januarja 2003.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokrat se podajamo v glasbeno pestrost Istre. Prisluhnimo posnetku koncerta, ki je nastal v sklopu oddaje Glasbeni abonma v studiu Hendrix Radia Koper januarja letos. V oddaji so gostovali: Zingelca, Katice in bobnar Sergeje Ranđelovič - Ranđo. Zingelca sta Marino Kranjac in Mark Varljen, ki z violino, bajsom in trieštino oživljata istrsko glasbeno zapuščino. Njuna glasba izhaja iz spoštovanja do izročila, obenem pa jo zaznamuje tudi prepoznaven avtorski pečat. Katice so vokalna skupina, ki stremi k raziskovanju ljudskega petja in ustvarjanju novih, avtorskih pristopov k tradiciji. Repertoar sega od pristnih ljudskih pesmi do izvirnih skladb, ki se naslanjajo na bogato dediščino različnih slovenskih pokrajin.
Tokrat se podajamo v glasbeno pestrost Istre. Prisluhnimo posnetku koncerta, ki je nastal v sklopu oddaje Glasbeni abonma v studiu Hendrix Radia Koper januarja letos. V oddaji so gostovali: Zingelca, Katice in bobnar Sergeje Ranđelovič - Ranđo. Zingelca sta Marino Kranjac in Mark Varljen, ki z violino, bajsom in trieštino oživljata istrsko glasbeno zapuščino. Njuna glasba izhaja iz spoštovanja do izročila, obenem pa jo zaznamuje tudi prepoznaven avtorski pečat. Katice so vokalna skupina, ki stremi k raziskovanju ljudskega petja in ustvarjanju novih, avtorskih pristopov k tradiciji. Repertoar sega od pristnih ljudskih pesmi do izvirnih skladb, ki se naslanjajo na bogato dediščino različnih slovenskih pokrajin.
Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj nadarjenih jazzovskih glasbenikov – pianista, skladatelja, aranžerja in dirigenta Jima McNeelyja. Za vedno se je poslovil 26. septembra lani, star 76 let.
Oddajo bomo namenili glasbi enega najbolj nadarjenih jazzovskih glasbenikov – pianista, skladatelja, aranžerja in dirigenta Jima McNeelyja. Za vedno se je poslovil 26. septembra lani, star 76 let.
Tedensko oddajo Iz simfoničnega arhiva enkrat na mesec obogatimo s pogovori o naših arhivskih posnetkih: o njihovem nastanku, o okoliščinah snemanj, izzivih, zanimivih dogodkih, povezanih s temi posnetki – o marsičem torej, kar običajno poslušalcu ostaja skrito. Med najbolj zanimivimi sogovornicami in sogovorniki na to temo so gotovo glasbene producentke in producenti. Tako je avtorica oddaje Mojca Menart v nocojšnjo oddajo povabila kolegico, profesorico solopetja in nekdanjo dolgoletno glasbeno producentko zlasti za vokalno, zborovsko in vokalno-instrumentalno glasbo Marinko Strenar.
Tedensko oddajo Iz simfoničnega arhiva enkrat na mesec obogatimo s pogovori o naših arhivskih posnetkih: o njihovem nastanku, o okoliščinah snemanj, izzivih, zanimivih dogodkih, povezanih s temi posnetki – o marsičem torej, kar običajno poslušalcu ostaja skrito. Med najbolj zanimivimi sogovornicami in sogovorniki na to temo so gotovo glasbene producentke in producenti. Tako je avtorica oddaje Mojca Menart v nocojšnjo oddajo povabila kolegico, profesorico solopetja in nekdanjo dolgoletno glasbeno producentko zlasti za vokalno, zborovsko in vokalno-instrumentalno glasbo Marinko Strenar.
Spremljali boste posnetek izvedbe priljubljene Beethovnove simfonije v F-duru, imenovane Šesta ali Pastoralna simfonija, v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in dirigenta Simona Dvoršaka. Ta simfonija ima poseben pomen za Ljubljano, saj je Beethoven, častni član ljubljanske Filharmonične družbe, partituro s svojimi popravki podaril temu ljubljanskemu društvu. Televizijski posnetek, ki ga predstavljamo, ponuja vpogled v prvo izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije po ljubljanski partituri s skladateljevimi lastnoročnimi popravki. Režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste posnetek izvedbe priljubljene Beethovnove simfonije v F-duru, imenovane Šesta ali Pastoralna simfonija, v izvedbi Simfoničnega orkestra Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani in dirigenta Simona Dvoršaka. Ta simfonija ima poseben pomen za Ljubljano, saj je Beethoven, častni član ljubljanske Filharmonične družbe, partituro s svojimi popravki podaril temu ljubljanskemu društvu. Televizijski posnetek, ki ga predstavljamo, ponuja vpogled v prvo izvedbo Beethovnove Pastoralne simfonije po ljubljanski partituri s skladateljevimi lastnoročnimi popravki. Režiser Aljaž Bastič.
V petdelnem spevu Sledí Alenke Glazer poslušamo haikuje, ki opisujejo življenjsko pot pesničinega brata Matija; ta je padel leta 1945 na partizanski strani pri Brčkem v Bosni. Alenka Glazer je umrla leta 2020, rodila pa se je 23. marca 1926, torej letos mineva sto let od njenega rojstva. Strokovno, tudi kot predavateljica na nekdanji mariborski Pedagoški fakulteti, se je ukvarjala z leposlovjem za mladino in otroke ter z novejšo slovensko književnostjo. Ob pesnjenju – izdala je šest pesniških zbirk za odrasle in dve za otroke – je prevajala iz nemščine in ruščine. Tudi v našem arhivu se najdejo literarne oddaje, pod katerimi je podpisana kot prevajalka. Tokrat se ji poklanjamo kot pesnici. Interpretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
V petdelnem spevu Sledí Alenke Glazer poslušamo haikuje, ki opisujejo življenjsko pot pesničinega brata Matija; ta je padel leta 1945 na partizanski strani pri Brčkem v Bosni. Alenka Glazer je umrla leta 2020, rodila pa se je 23. marca 1926, torej letos mineva sto let od njenega rojstva. Strokovno, tudi kot predavateljica na nekdanji mariborski Pedagoški fakulteti, se je ukvarjala z leposlovjem za mladino in otroke ter z novejšo slovensko književnostjo. Ob pesnjenju – izdala je šest pesniških zbirk za odrasle in dve za otroke – je prevajala iz nemščine in ruščine. Tudi v našem arhivu se najdejo literarne oddaje, pod katerimi je podpisana kot prevajalka. Tokrat se ji poklanjamo kot pesnici. Interpretka: Polona Juh, režiserka: Ana Krauthaker, glasbena opremljevalka: Tina Ogrin, mojstrica zvoka: Sonja Strenar. Redaktorja: Matej Juh, Maja Žvokelj. Leto nastanka: 2015.
V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled skupinska razstava Parabola zla: v mraku so sence nevidne, ki je nastala kot poskus razumevanja, kam se v stabilnih časih skrijejo sence zla in kdaj se priplazijo na plan ter kako umetnost zazna ta fenomen. V Plesnem teatru Ljubljana bo nocoj premiera interdisciplinarnega projekta avtoric Alje Lacković in Urše Majcen z naslovom KR(E)Č. Predstavljamo knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret avtorja Aleksandra Bassina.
V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled skupinska razstava Parabola zla: v mraku so sence nevidne, ki je nastala kot poskus razumevanja, kam se v stabilnih časih skrijejo sence zla in kdaj se priplazijo na plan ter kako umetnost zazna ta fenomen. V Plesnem teatru Ljubljana bo nocoj premiera interdisciplinarnega projekta avtoric Alje Lacković in Urše Majcen z naslovom KR(E)Č. Predstavljamo knjigo Gledalec misli: Umetnikovo delo in njegov interpret avtorja Aleksandra Bassina.
V nocojšnji Etnofoniji se posvečamo v Franciji živeči alžirski pevki Souad Massi, ki na odličnem novem albumu Zagate v produkciji angleškega producenta Justina Adamsa postreže s svojo prepoznavno kombinacijo alžirskih in drugih tradicionalnih idiomov s kantavtorstvom in rockom.
V nocojšnji Etnofoniji se posvečamo v Franciji živeči alžirski pevki Souad Massi, ki na odličnem novem albumu Zagate v produkciji angleškega producenta Justina Adamsa postreže s svojo prepoznavno kombinacijo alžirskih in drugih tradicionalnih idiomov s kantavtorstvom in rockom.
Spremljali smo 28. festival dokumentarnega filma, ki je potekal v Ljubljani. Tudi tokrat so bile v ospredju aktualne družbene teme, od vojn, ekonomskih in družbenih sprememb do neenakopravnosti delavcev, vprašanja evtanazije, spolnega nasilja znotraj Katoliške cerkve in problematike dogovorjenih porok. Festival so obiskali številni avtorji, z nekaterimi smo se pogovarjali tudi mi. Sodobno družbo pa analizira tudi irski pisatelj Colum McCann, ki je nedavno obiskal literarni festival Fabula. Med drugim smo z njim spregovorili o njegovem zadnjem romanu Apeirogon o prijateljstvu dveh očetov, Izraelca in Palestinca, ki sta izgubila otroka v izraelsko-palestinskem konfliktu. Ogledali smo si predstavo Sovražnik ljudstva po besedilu Henrika Ibsena, ki se po 120 letih vrača na naše odre. V režiji Ivice Buljana si je to kritiko demokracije, ki še vedno boleče zareže v sodobni čas, mogoče ogledati na velikem odru SNG Drama Ljubljana. Akademski slikar Silvester Plotajs - Sicoe pa nam je predstavil svojo doslej najobsežnejšo pregledno razstavo z naslovom Kako sanjati nazaj? v Mestni galeriji Ljubljana. Kričeče barve, figuralika, reference na popularno kulturo – predstavljamo štiri desetletja njegovega ustvarjanja, od punkovskega upornika do zrelega slikarja.
Spremljali smo 28. festival dokumentarnega filma, ki je potekal v Ljubljani. Tudi tokrat so bile v ospredju aktualne družbene teme, od vojn, ekonomskih in družbenih sprememb do neenakopravnosti delavcev, vprašanja evtanazije, spolnega nasilja znotraj Katoliške cerkve in problematike dogovorjenih porok. Festival so obiskali številni avtorji, z nekaterimi smo se pogovarjali tudi mi. Sodobno družbo pa analizira tudi irski pisatelj Colum McCann, ki je nedavno obiskal literarni festival Fabula. Med drugim smo z njim spregovorili o njegovem zadnjem romanu Apeirogon o prijateljstvu dveh očetov, Izraelca in Palestinca, ki sta izgubila otroka v izraelsko-palestinskem konfliktu. Ogledali smo si predstavo Sovražnik ljudstva po besedilu Henrika Ibsena, ki se po 120 letih vrača na naše odre. V režiji Ivice Buljana si je to kritiko demokracije, ki še vedno boleče zareže v sodobni čas, mogoče ogledati na velikem odru SNG Drama Ljubljana. Akademski slikar Silvester Plotajs - Sicoe pa nam je predstavil svojo doslej najobsežnejšo pregledno razstavo z naslovom Kako sanjati nazaj? v Mestni galeriji Ljubljana. Kričeče barve, figuralika, reference na popularno kulturo – predstavljamo štiri desetletja njegovega ustvarjanja, od punkovskega upornika do zrelega slikarja.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V enajstem delu z naslovom Dajte, dekleta, zdaj tujcu jedi, prinesite pijačo! so na vrsti odlomki iz 5. in 6. speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Odisej spozna nimfo Kalipso, ki mu na ukaz bogov pomaga, da doseže otok Fajakov, kjer domuje kralj Alkinoos s hčerko Navzikao. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilove Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V enajstem delu z naslovom Dajte, dekleta, zdaj tujcu jedi, prinesite pijačo! so na vrsti odlomki iz 5. in 6. speva Odiseje v prevodih Antona Sovreta in Kajetana Gantarja. Odisej spozna nimfo Kalipso, ki mu na ukaz bogov pomaga, da doseže otok Fajakov, kjer domuje kralj Alkinoos s hčerko Navzikao. Prevajalca: Anton Sovre, Kajetan Gantar Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Homer – Aleš Valič Aliterses – Marko Simčič Telemah – Jernej Kuntner Antinoos – Zvone Hribar Atena – Jožica Avbelj Peisistratos – Niko Goršič Nestor – Saša Miklavc Menelaj – Tone Gogala Eidotea – Vesna Jevnikar Proteus – Janez Albreht Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995.
Etnologija, predvsem narečja in kulinarika, je poleg ljudske in narodno-zabavne glasbe rdeča nit oddaje. S člani Društva Gremo plesat smo pripravili 1. Kulinarično-glasbeni dogodek v Srednji šoli Izola, smer gastronomija. Dva menija smo združili v enega in kuhali na tradicionalen in sodoben način z Rozano Prešern in Anelijo Babič ter Juretom Mahničem, Janom Peluzo in Taiem Pipanom in prof. Ireno Ličen. Vas zanimata recepturi? Vas zanima prijetno medgeneracijsko druženje? Peli smo ob ljudski pesmi Marjetke Popovski z glasbenimi prijatelji. Prisluhnite reportaži z dogodka!
Etnologija, predvsem narečja in kulinarika, je poleg ljudske in narodno-zabavne glasbe rdeča nit oddaje. S člani Društva Gremo plesat smo pripravili 1. Kulinarično-glasbeni dogodek v Srednji šoli Izola, smer gastronomija. Dva menija smo združili v enega in kuhali na tradicionalen in sodoben način z Rozano Prešern in Anelijo Babič ter Juretom Mahničem, Janom Peluzo in Taiem Pipanom in prof. Ireno Ličen. Vas zanimata recepturi? Vas zanima prijetno medgeneracijsko druženje? Peli smo ob ljudski pesmi Marjetke Popovski z glasbenimi prijatelji. Prisluhnite reportaži z dogodka!
24. februarja je šef dirigent Stanislav Kochanovsky dirigiral Filharmoničnemu orkestru Severnonemškega radia pri izvedbi Simfonije Manfred Petra Iljiča Čajkovskega in istoimenske uverture Roberta Schumanna. Violončelist Truls Mørk pa je predstavil še Schumannov Koncert za violončelo in orkester.
24. februarja je šef dirigent Stanislav Kochanovsky dirigiral Filharmoničnemu orkestru Severnonemškega radia pri izvedbi Simfonije Manfred Petra Iljiča Čajkovskega in istoimenske uverture Roberta Schumanna. Violončelist Truls Mørk pa je predstavil še Schumannov Koncert za violončelo in orkester.
Še enkrat poslušamo izvedbe pevcev in godcev, ki so se ob koncu leta 1991 srečali na Vidmu v Dobrem Polju na Dolenjskem, kjer so predstavili glasbeno ljudsko izročilo različnih krajev Slovenije. Tokrat poslušamo zapise zadnjega dela večera. Zapeli bodo pevke in pevci iz Zagorice, pevke folklorne skupine Stu ledi iz Trsta, zaigrali pa tamburaši iz Kostela in godci folklorne skupine iz Beltincev.
Še enkrat poslušamo izvedbe pevcev in godcev, ki so se ob koncu leta 1991 srečali na Vidmu v Dobrem Polju na Dolenjskem, kjer so predstavili glasbeno ljudsko izročilo različnih krajev Slovenije. Tokrat poslušamo zapise zadnjega dela večera. Zapeli bodo pevke in pevci iz Zagorice, pevke folklorne skupine Stu ledi iz Trsta, zaigrali pa tamburaši iz Kostela in godci folklorne skupine iz Beltincev.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Na Klancu je družinski in ljubezenski roman, ki se z dogajanjem trdno umešča v našo sedanjost, morda že tudi bližnjo prihodnost. Z modro ptico nagrajen roman je med nominiranci za nagrado kresnik 2023. V ospredju je odnos med Evo in Gregorjem, ki z dvema deklicama živita na Klancu in počasi spoznavata, da se njune temeljne vrednote ne ujemajo povsem … On je edini hranilec družine in zato odsoten pogosteje, kot si želijo. On je navdušen nad tehnologijo, od katere živi, njej se zdi nujno paziti na okolje, v katerem živijo. Hiša na hribu ni idealno bivališče, a omogoča vsaj prostor za skupno bivanje – potem pa se stvari zapletejo. Iz hiše se bo treba izseliti in pod pritiski pokajo človeške vezi. Bere: Lucija Grm Urednica zvočnice, izdane pri Cankarjevi založbi, je Tihana Kurtin Jeraj. Zvočnico objavljamo v sodelovanju z založbo Mladinska knjiga.
Maruša Mugerli Lavrenčič: Od daleč, Ajda Bračíč: Kresničevje, Sanja Pregl: Tečaj poslušnosti. Recenzije so napisale Tatjana Pregl Kobe, Tonja Jelen in Miša Gams.
Maruša Mugerli Lavrenčič: Od daleč, Ajda Bračíč: Kresničevje, Sanja Pregl: Tečaj poslušnosti. Recenzije so napisale Tatjana Pregl Kobe, Tonja Jelen in Miša Gams.