Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A-duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A-duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. Luč ustvari zgodbo, ki dopolni glasbo, pravi Jure. A tudi če je ta zgodba čudovita, so "lučkarji" vedno v drugem planu: kadar se zmotijo, vsi opazijo, ko pa je luč super, pa nihče nič ne reče.
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Na sporedu: John Field / Willy Burmester: Valček v A - duru (prir. za violino in klavir) Izvajalca: Ali Dermelj, violina in Marijan Lipovšek, klavir Robert Schumann (besedila Heinrich Heine): Pesnikova ljubezen, op. 48 Izvajalca: Lucas Somoza Osterc, bariton in Vladimir Mlinarić, klavir Felix Mendelssohn Bartholdy: Simfonija št. 4 v A – duru (Italijanska) Izvajalca: Berlinski filharmoniki in dirigent Klaus Tennstedt
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Emily Dickinson je ena osrednjih ameriških pesnic 19. stoletja, znana po zgoščeni, formalno inovativni liriki. Njene pesmi pogosto izhajajo iz opazovanja narave, ki ga preoblikuje v razmislek o življenju, smrti in zavesti. V izbrani pesmi vrt deluje kot prizorišče zaznave spremembe, ki jo pesnica beleži z minimalnimi izraznimi sredstvi. Prevod Tadeja Spruk, interpretacija Martina Maurič Lazar, redakcija Tina Kozin, Tina Poglajen. Posneto leta 2006.
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Na sporedu: Tomaso Antonio Vitali / Franc Avsenek: Ciaccona v g – molu (priredba za godalni orkester) Izvajalca: Simfonični orkester RTV Slovenija in dirigent Franc Avsenek Giovanni Paisiello: Koncert za klavir št. 5 v D – duru Izvajalca: Francesco Nicolosi, klavir in Komorni godalni orkester Slovenske filharmonije Gioacchino Rossini / Jost Michaels: Introdukcija, tema in varijacije na temo iz opere Gospa z jezera (priredba za klarinet in klavir) Izvajalca: Svetislav Vasić, klarinet in Lidija Pfeifer, klavir Joseph Haydn (prir. Harold Perry): Divertimento za pihalni kvintet v B-duru Izvajalec: Pihalni kvintet Ariart Josef Suk: Ljubezenska pesem, op. 7, št. 1 Izvajalca: David Ojstrah, violina in Vladimir Jampolski, klavir
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Poglabljanje v glasbo s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh zaključujemo z delom Eisenberg Vinka Globokarja. Steven Loy se v predstavitve skladbe spominja, da je bilo srečanje z Globokarjem tesno povezano prav s to skladbo: »Z Globokarjem sem se prvič srečal potem, ko sem se udeležil mojstrskega tečaja v Sieni v Italiji na Akademiji Chigiana, kjer sem študiral pri dirigentu Lotharju Zagrosku, ki je dober Globokarjev prijatelj. Poklical je svojega prijatelja Vinka in rekel, da v Sloveniji živi ameriški dirigent, ki bi ga moral spoznati. Potem mi je Globokar poslal sporočilo in nekega popoldneva sem ga obiskal v Žužemberku. Izkazalo se je, da je oktobra istega leta pripravljal koncert z Orkestrom RTV in na programu je bil tudi Eisenberg v orkestrski različici. Zapisal sem torej veliko komentarjev o tem, kako igrati določene stvari, kako jih je sam interpretiral in dirigiral. Zelo sem vesel, da sem to storil. To mi je bilo v ogromno pomoč, ko se je izkazalo, da bom dirigiral ta koncert.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Zofka Kveder (22. april 1878 - 21. november 1926) je prva pisateljica, ki je dobila mesto v Zbranih delih slovenskih pisateljev. Dolgo je bila v literarni zgodovini odrinjena, v zadnjih desetletjih pa zanimanje za njeno delo narašča. Za Literarni nokturno smo izbrali črtico z naslovom Potovalci. Objavljena je bila leta 1906 v Ljubljanskem zvonu in obravnava temo izseljenstva. Postavljena je v Hamburg, od koder se množice iz vse Evrope vkrcavajo na ladje, ki jih bodo popeljale v novi svet, v Ameriko. Besedilo je posodobila Saša Grčman. Interpretacija Vesna Jevnikar, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Saška Rakef. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Udeležili se bomo koncerta Pesmi, ki so premagale čas v Unionski dvorani v Ljubljani. Z nami bodo Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora – Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Kdo bo prejemnik nagrade Europa Nostra 2026 za kulturno dediščino? Palača Bonaparte v Rimu je prizorišče velike razstave del Kacušike Hokusaia, vodilne osebnosti japonske umetnosti 19. stoletja. V UGM Kabinetu v Mariboru je na ogled razstava, ki so jo ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili Drama SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje in Umetnostna galerija Maribor. Razstava skozi črno-bele gledališke fotografije in arhivsko gradivo predstavlja šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja njegovega umetniškega vodenja mariborske Drame.
Udeležili se bomo koncerta Pesmi, ki so premagale čas v Unionski dvorani v Ljubljani. Z nami bodo Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora – Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani. Kdo bo prejemnik nagrade Europa Nostra 2026 za kulturno dediščino? Palača Bonaparte v Rimu je prizorišče velike razstave del Kacušike Hokusaia, vodilne osebnosti japonske umetnosti 19. stoletja. V UGM Kabinetu v Mariboru je na ogled razstava, ki so jo ob deseti obletnici smrti režiserja Tomaža Pandurja pripravili Drama SNG Maribor, Festival Borštnikovo srečanje in Umetnostna galerija Maribor. Razstava skozi črno-bele gledališke fotografije in arhivsko gradivo predstavlja šest ključnih Pandurjevih uprizoritev iz obdobja njegovega umetniškega vodenja mariborske Drame.
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
V oddaji poslušamo skladbe: Igor Lumpert/Lojze Krajnčan: Peace for Children – solist saksofonist Igor Lumpert McCoy Tyner/Peter Herborn: Search for Peace – solista kitarist Primož Grašič in trobentač Petar Ugrin Stan Kenton/Jože Privšek: Eager Beaver – solist saksofonist Adam Klemm in pianist Blaž Jurjevčič Janez Gregorc: Silky Tuesday – solista pozavnist Emil Spruk in saksofonist Tadej Tomšič
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Ko človek v iskanju svoje identitete prestopi prag svojega stanovanja, se znajde v svetu, kjer se prepletata resničnost in domišljija. Tako se junakovo življenje zelo zaplete, saj je v svet mešane resničnosti prinesel s seboj tudi svojo paranojo. Predvajanje radijske igre smo posvetili dramskemu igralcu Vladu Novaku, letošnjemu prejemniku igralske nagrade Združenja dramskih umetnikov Slovenije »Marija Vera« za življenjsko delo. Režiser: Irena Glonar Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Jure Culiberg Človek – Vlado Novak Njegova žena – Minu Kjuder Človek z ulice – Voja Soldatović Prvi bolničar – Peter Ternovšek Drugi bolničar – Zvonko Funda Sestra – Anica Veble Doktor – Marjan Bačko Pacient – Franci Gabrovšek Inšpektor – Rado Pavalec Sodnica – Milena Muhič Veleposestnik – Janez Klasinc Paznik – Peter Šprajc Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Ljubljana in Radia Maribor septembra in oktobra 1988
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Rea Galanaki se je rodila leta 1947 na Kreti. Je ena izmed vodilnih sodobnih grških prozaistk, ki je prenovila zvrst zgodovinskega romana. Napisala je osem romanov, od Življenja Ismaila Ferika Paše (1989), prek Eleni ali Nihče (1998), Stoletja labirintov (2002), Skrajnega ponižanja (2015) do romana Emanuil in Ekaterini, pravljice, ki niso pravljice (2022). Napisala je tudi novelo Dve ženski, dve boginji in več pesniških zbirk, med temi zbirki Torta in Rudnine. Ukvarja se z zgodovinskimi in političnimi temami, ki se jim približuje lirično in z veliko občutljivosti za posameznika, vrženega v vrtince zgodovine. Pogosto črpa motive tudi iz grške mitologije. Prejela je številna priznanja, na primer trikrat grško državno nagrado za literaturo in nagrado balkanika. Njeni romani so prevedeni v devetnajst jezikov. Literarni večer o njenem delu je pripravila Lara Unuk, ki je tudi prevedla odlomke, ki jih boste slišali. Urednica oddaje je Tesa Drev. Produkcija 2026.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.
V oddaji razmišljamo o odnosu med človekom in prašičem, kot je ta viden v slovenskem pregovornem izročilu. Z izredno profesorico dr. Sašo Poljak Istenič in dr. Rokom Mrvičem iz Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU se pogovarjamo o dvoličnosti človekovega vrednotenja živali, katere meso je tolmačeno kot zlato, njeno (nečisto) vedenje pa pogosto grajano.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
Glasba, gledališče ... in ves ta jazz
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
Danes so pred nami znane melodije iz najboljših svetovno uspešnih muzikalov, in sicer v izvedbi Big Banda RTV Slovenija, vokalistov Darje Švajger, Lene Hribar in Blaža Šefa, vsi pod vodstvom dirigenta Žareta Prinčiča. Koncert je nastal 20. aprila 2013 v Jazz Clubu Mons, pred nami pa je njegov drugi del.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski komik, televizijski voditelj, pisatelj in skladatelj, Jure Godler. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V seriji oddaj KomentArt se priljubljeni umetniki vračajo k svojim televizijskim začetkom in pomembnim nastopom. Njihovi spontani odzivi razkrivajo osebne zgodbe, zanimive anekdote ter ponujajo razmislek o pomenu nacionalnega televizijskega arhiva RTV Slovenija. V oddaji bo gost slovenski komik, televizijski voditelj, pisatelj in skladatelj, Jure Godler. Oddaje pripravlja Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj TV Slovenija.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
V prenosu koncerta Pesmi, ki so premagale čas iz Unionske dvorane v Ljubljani, oživljamo dva znamenita posnetka, pomembna za slovensko glasbeno preteklost in prihodnost in pomembna za slovensko narodno identiteto: posnetek Mladinskega pevskega zbora "Trboveljski slavček" iz leta 1938 in trak Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta, ki ga je 12. decembra, leta 1941 prav v Unionski dvorani na skrivaj, v lestencu posnel Rudi Omota. Z nami so Zbor Slovenske filharmonije, Mladinski pevski zbor RTV Slovenija in naslednik predvojnega Akademskega pevskega zbora - Akademski pevski zbor Tone Tomšič Univerze v Ljubljani in njegovi nekdanji pevci. Koncert povezuje Renato Horvat.
Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.
Eden od osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi je koncert, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars. Koncert z naslovom Pesmi, ki so premagale čas ni le poklon zgodovinskima posnetkoma, temveč tudi srečanje z dragoceno dediščino, ki je nekoč prvič zazvenela prek radijskih valov: posnetek koncerta Trboveljskega slavčka iz leta 1938, prvega čezatlantskega radijskega prenosa iz Ljubljane ter delno ohranjen posnetek Akademskega pevskega zbora pod vodstvom Franceta Marolta iz leta 1941, ki ga je na skrivaj posnel na filmski trak Rudi Omota, mikrofon pa je bil skrit v lestencu.
Predvajamo koncert Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi z gostujočo violončelistko Aliso Weilerstein. Posnet je bil 22. januarja, na sporedu pa sta bili Simfonija za violončelo in orkester, op. 68 Benjamina Brittna ter Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Dirigiral je Alan Gilbert.
Predvajamo koncert Orkestra Severnonemškega radia Filharmonije na Labi z gostujočo violončelistko Aliso Weilerstein. Posnet je bil 22. januarja, na sporedu pa sta bili Simfonija za violončelo in orkester, op. 68 Benjamina Brittna ter Simfonija št. 2 v D-duru Johannesa Brahmsa. Dirigiral je Alan Gilbert.
Ob 20. obletnici smrti arhitekta Vlasta Kopača so se v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje posvetili enemu njegovih pogosto manj izpostavljenih projektov –spomeniku okupaciji in uporu, ki je prvotno nosil ime Pot ob žici okupirane Ljubljane. Na gradu Fužine si torej lahko ogledamo razstavo o procesu nastajanja največjega javnega spomenika v Ljubljani in Kopačevi vlogi pri tem. Mi pa tudi o enem osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi, koncertu z naslovom Pesmi, ki so premagale čas, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars.
Ob 20. obletnici smrti arhitekta Vlasta Kopača so se v Muzeju za arhitekturo in oblikovanje posvetili enemu njegovih pogosto manj izpostavljenih projektov –spomeniku okupaciji in uporu, ki je prvotno nosil ime Pot ob žici okupirane Ljubljane. Na gradu Fužine si torej lahko ogledamo razstavo o procesu nastajanja največjega javnega spomenika v Ljubljani in Kopačevi vlogi pri tem. Mi pa tudi o enem osrednjih dogodkov letošnjega festivala Slovenski glasbeni dnevi, koncertu z naslovom Pesmi, ki so premagale čas, ki ga v sodelovanju s Festivalom Ljubljana pripravlja program Ars.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!
»Če je spol normativna kategorija – opredeljena s civilizacijskimi pričakovanji – potem predoči tudi obstoj teles onkraj: teles, ki se tako ali drugače ne uvrščajo v tisto, kar je definirano kot normativ,« zapišejo ustvarjalci predstave Jaz, David, ki je nastala kot magistrska produkcijska predstava programa Gledališke režije na AGRFT v Ljubljani v koprodukciji z Masko Ljubljana. Predstava je nastala po resnični zgodbi Davida Reimerja in v središče postavlja vprašanje družbenega spola in spolne identitete. O procesu ustvarjanja in poglabljanja v obravnavano temo v oddaji razmišljajo Gabrijel Lazić, režiser predstave, Nastja Uršula Virk, soustvarjalka besedila in dramaturginja, ter Kaja Petrovič, igralka v predstavi. Vabljeni k poslušanju!
23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.
23. in 24. aprila bodo 31. Slovenski dnevi knjige potekali v ljubljanskih Križankah. Organizirajo jih pri Društvu slovenskih pisateljev, tokratna osrednja tema pa so Besede za prihodnost. Vsebinsko zelo raznolik program bo tako v znamenju sodobnih vprašanj, kot so izzivi umetne inteligence za založništvo pa tudi vprašanja literarne dediščine. Poleg Ljubljane pri Slovenskih dnevnih knjige sodeluje niz partnerskih mest, med njimi je tudi Trst.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
V oddaji album Neznano predstavlja Žan Videc z zasedbo: basist Goran Sarjaš, kitarist Marko Hrvatin ter spremljevalni pevki Sara Lamprečnik in Maruša Ferenčak.
Isaac Albéniz je pomemben predstavnik španske klavirske glasbe in skupaj z Enriquejem Granadosom eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga. Njegovo Špansko suito, op. 47 sestavljajo skladbe, napisane v letu 1886. Granada, Cataluña, Sevilla in Kuba izražajo značilnosti različnih španskih pokrajin in glasbenih slogov. Po Albénizovi smrti je leta 1912 založnik Hofmeister suiti dodal še štiri skladbe: Cádiz, Asturias, Aragón in Castilla. Albéniz je skladbe napisal za klavir solo, pozneje pa so doživele številne priredbe, med drugimi so jih za svoj inštrument prirejali mnogi klasični kitaristi.
Isaac Albéniz je pomemben predstavnik španske klavirske glasbe in skupaj z Enriquejem Granadosom eden izmed začetnikov španskega nacionalnega sloga. Njegovo Špansko suito, op. 47 sestavljajo skladbe, napisane v letu 1886. Granada, Cataluña, Sevilla in Kuba izražajo značilnosti različnih španskih pokrajin in glasbenih slogov. Po Albénizovi smrti je leta 1912 založnik Hofmeister suiti dodal še štiri skladbe: Cádiz, Asturias, Aragón in Castilla. Albéniz je skladbe napisal za klavir solo, pozneje pa so doživele številne priredbe, med drugimi so jih za svoj inštrument prirejali mnogi klasični kitaristi.
Aprila 2026 je v Mariboru potekalo tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmagovalec tega najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je postal Zbor svetega Nikolaja iz Litije, ki je oktobra 2025 zmagal že na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus. Takrat smo pred mikrofon povabili zborovodkinjo zbora Heleno Fojkar Zupančič. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je več povedala o svoji umetniški poti ter o delu z zbori, ki pod njenim vodstvom prepričajo z vokalnimi sposobnostmi, zahtevnostjo programa in predvsem z močnim občutkom za interpretacijo skladb vseh slogovnih obdobij.
Aprila 2026 je v Mariboru potekalo tekmovanje za veliko zborovsko nagrado Evrope. Zmagovalec tega najprestižnejšega zborovskega tekmovanja na svetu je postal Zbor svetega Nikolaja iz Litije, ki je oktobra 2025 zmagal že na mednarodnem zborovskem tekmovanju Gallus. Takrat smo pred mikrofon povabili zborovodkinjo zbora Heleno Fojkar Zupančič. V pogovoru z Anamarijo Štukelj Cusma je več povedala o svoji umetniški poti ter o delu z zbori, ki pod njenim vodstvom prepričajo z vokalnimi sposobnostmi, zahtevnostjo programa in predvsem z močnim občutkom za interpretacijo skladb vseh slogovnih obdobij.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Tokrat se posvečamo skladateljem, katerih doprsne kipe si lahko ogledamo na Aleji slovenskih skladateljev pred Glasbeno matico v središču Ljubljane. Danes sta na vrsti Stevan Mokranjac in Jacobus Gallus. Oba se zdita oddaljena: Mokranjac geografsko, saj po narodnosti ni bil Slovenec, Gallus pa časovno, saj so vsi drugi na aleji predstavljeni skladatelji delovali v 19. stoletju. Poleg tega ju povezuje še to, da sta pisala liturgično glasbo, predvsem vokalno.
Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.
Spoznavanje del s koncerta Simfoničnega orkestra RTV Slovenija na Slovenskih glasbenih dneh nadaljujemo s skladbo landscape (overexposed), ki jo je za Simfonike lani ustvaril Paul Clift. Pred ponovno izvedbo se s skladateljem spomnimo na konceptualna ozadja in zvočne posebnosti tega dela.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Adonis, eden najvplivnejših sodobnih arabskih pesnikov, je v arabskem svetu zaznamoval prehod od tradicionalnih k modernističnim pesniškim oblikam. Njegova poezija pogosto združuje mitološke, naravne in filozofske elemente. Kralj vetrov tematizira gibanje in nestabilnost kot temeljni značilnosti sveta ter ju povezuje z notranjim doživljanjem. Prevajalca Margit Podvornik Alhady, Mohsen Alhady, režiser Igor Likar, igralec Blaž Šef, tonski mojster Matjaž Miklič, redakcija Urban Tarman, Tina Poglajen. Posneto leta 2017.
Adonis, eden najvplivnejših sodobnih arabskih pesnikov, je v arabskem svetu zaznamoval prehod od tradicionalnih k modernističnim pesniškim oblikam. Njegova poezija pogosto združuje mitološke, naravne in filozofske elemente. Kralj vetrov tematizira gibanje in nestabilnost kot temeljni značilnosti sveta ter ju povezuje z notranjim doživljanjem. Prevajalca Margit Podvornik Alhady, Mohsen Alhady, režiser Igor Likar, igralec Blaž Šef, tonski mojster Matjaž Miklič, redakcija Urban Tarman, Tina Poglajen. Posneto leta 2017.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Oddajo bomo namenili estonskemu jazzu in estonskim jazzovskim glasbenikom. Začetki estonskega jazza segajo v leto 1918, ko je Kurt Strobel zasnoval skupino, ki je igrala moderno glasbo. Danes so nekateri estonski jazzovski glasbeniki med najbolkj prepoznavnimi v svetu: omenimo pihalko Mario Faust in pianista Kristjana Randaluja.
Oddajo bomo namenili estonskemu jazzu in estonskim jazzovskim glasbenikom. Začetki estonskega jazza segajo v leto 1918, ko je Kurt Strobel zasnoval skupino, ki je igrala moderno glasbo. Danes so nekateri estonski jazzovski glasbeniki med najbolkj prepoznavnimi v svetu: omenimo pihalko Mario Faust in pianista Kristjana Randaluja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Plesne oddaje – domača produkcija
Gala večera slovenskih koreografij je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Lukasa Zuschlaga, Pie in Pina Mlakarja, Ika Otrina, Majne Sevnik Firšt in Henrika Neubauerja. Urednica Danica Dolinar, režija televizijskega posnetka Vojko Vidmar.
Gala večera slovenskih koreografij je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Lukasa Zuschlaga, Pie in Pina Mlakarja, Ika Otrina, Majne Sevnik Firšt in Henrika Neubauerja. Urednica Danica Dolinar, režija televizijskega posnetka Vojko Vidmar.
Umetnostni zgodovinar Izidor Cankar v esejističnem romanu S poti v obliki potopisnega dnevnika po Italiji v pogovorih s prijateljem razglablja o umetniških in estetskih, pa tudi filozofskih in svetovnonazorskih vprašanjih. V Literarnem nokturnu se jima pridružimo v Benetkah ob ogledu Tizianove slike Assunta – Vnebovzetje. Igralec Andrej Nahtigal, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg. Režiser: Igor Likar. Posneto aprila 2006.
Umetnostni zgodovinar Izidor Cankar v esejističnem romanu S poti v obliki potopisnega dnevnika po Italiji v pogovorih s prijateljem razglablja o umetniških in estetskih, pa tudi filozofskih in svetovnonazorskih vprašanjih. V Literarnem nokturnu se jima pridružimo v Benetkah ob ogledu Tizianove slike Assunta – Vnebovzetje. Igralec Andrej Nahtigal, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Jure Culiberg. Režiser: Igor Likar. Posneto aprila 2006.
V Tehniškem muzeju Slovenije je na ogled razstava Dotakni se sveta s pripomočki za slepe in slabovidne – od zgodovinskih pisalnih strojev v brajici in taktilnih ur do predmetov za šport in prosti čas. V Galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru pa se na razstavi 3JE predstavljajo slikarji Matej Čepin, Aleksander Červek in Gregor Purgaj. Na tekmovanju Naša pesem v Mariboru je zmagal Komorni zbor Megaron iz Ljubljane. V Lutkovnem gledališču Maribor uprizarjajo predstavo Manice K. Musil Arhitekta bova.
V Tehniškem muzeju Slovenije je na ogled razstava Dotakni se sveta s pripomočki za slepe in slabovidne – od zgodovinskih pisalnih strojev v brajici in taktilnih ur do predmetov za šport in prosti čas. V Galeriji Ante Trstenjak v Ljutomeru pa se na razstavi 3JE predstavljajo slikarji Matej Čepin, Aleksander Červek in Gregor Purgaj. Na tekmovanju Naša pesem v Mariboru je zmagal Komorni zbor Megaron iz Ljubljane. V Lutkovnem gledališču Maribor uprizarjajo predstavo Manice K. Musil Arhitekta bova.
Nova evropska pesmarica, Ponovno skupaj
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš, med njimi tudi Televizija Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Kot prva se predstavlja Slovenija, ki je videospot med drugim posnela v slikoviti gorski dolini pri Kamniški Bistrici. Avtor glasbe Samo Vovk, besedilo Nejc Podobnik, izvajalci Samo Vovk, Lea Rihter, Leon Firšt, Barbara Grahor Vovk in Jana Gamser . Direktor fotografije Gregor Kitek, scenarij in režija Nikolaj Vodošek, urednik in vodja slovenskega dela koprodukcije Daniel Celarec.
Nova evropska pesmarica, mednarodna koprodukcija televizijskih hiš, članic EBU-ja, je bila leta 2021 posvečena temi Ponovno skupaj. Osem televizijskih hiš, med njimi tudi Televizija Slovenija z Uredništvom glasbenih in baletnih oddaj, je na temo ponovnega zbližanja ljudi po pandemiji posnelo videospote. Kot prva se predstavlja Slovenija, ki je videospot med drugim posnela v slikoviti gorski dolini pri Kamniški Bistrici. Avtor glasbe Samo Vovk, besedilo Nejc Podobnik, izvajalci Samo Vovk, Lea Rihter, Leon Firšt, Barbara Grahor Vovk in Jana Gamser . Direktor fotografije Gregor Kitek, scenarij in režija Nikolaj Vodošek, urednik in vodja slovenskega dela koprodukcije Daniel Celarec.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Pacífico Maravilla kolumbijske pevke Nidie Góngore. Pevka, ki že dobri dve desetletji velja za eno najbolj cenjenih interpretk godbe s kolumbijske pacifiške obale, za katero je značilen zvok marimbe, je po vrsti opaznih sodelovanj zdaj končno objavila prvenec pod svojim lastnim imenom.
V nocojšnji Etnofoniji poslušamo album Pacífico Maravilla kolumbijske pevke Nidie Góngore. Pevka, ki že dobri dve desetletji velja za eno najbolj cenjenih interpretk godbe s kolumbijske pacifiške obale, za katero je značilen zvok marimbe, je po vrsti opaznih sodelovanj zdaj končno objavila prvenec pod svojim lastnim imenom.
April velja za mesec knjige. Začne se že z mednarodnim dnevom knjig za otroke, ki ga praznujemo 2. aprila, in nadaljuje s svetovnim dnevom knjige 23. aprila. V tem mesecu šolarji zaključujejo bralno značko, poteka pa tudi mednarodni sejem otroške in mladinske literature v Bologni. Kljub vsem projektom in spodbudam pa bralna pismenost otrok upada. Skoraj četrtina otrok je v zadnji raziskavi bralne pismenosti med četrtošolci poročala, da branja ne mara. Tudi zato številni strokovnjaki opozarjajo predvsem na pomen branja doma že v najzgodnejšem otroštvu. Kako pomembno je torej branje z otroki ter kako jih lahko motiviramo in spodbujamo k branju? V studiu nas bo obiskal Miran Zupanič, režiser dveh dokumentarnih filmov, ki sta trenutno na ogled v kinematografih, eden pri nas, drugi pa nekaj let po premieri še v Italiji. Novejši film Gora Rocka predstavlja izjemno povezano skupnost prostovoljcev, ki vsako leto pripravi dobrodelni glasbeni festival. V Italiji pa trenutno vlada veliko zanimanje za film Sarajevo safari, ki obravnava grozljivo streljanje na ljudi za zabavo. Tudi zaradi filma so se v Italiji začele številne preiskave. V Narodni galeriji smo si ogledali razstavo Tone Kralj – vizionarski mistik. Gre za enega najpomembnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja. V sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac so na ogled redko predstavljena dela tega vsestranskega ustvarjalca, znanega tako po ilustracijah Levstikovega Martina Krpana kot po poslikavah v številnih primorskih cerkvah, s katerimi je izrazil oster odpor do totalitarnih režimov. Katarina Stegnar in Primož Bezjak sta se pred odprtjem razstave Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović v Grčiji udeležila petdnevne delavnice, ki poteka pod okriljem inštituta Marina Abramović, namenjene fizični in psihični pripravi na izvedbo performansov, ki sta jih v sedemdesetih in osemdesetih letih na različnih lokacijah izvajala Ulay in Marina. Skozi post, tišino in ekstremne vaje vzdržljivosti sta igralca preizkušala meje telesa in uma ter gradila medsebojno zaupanje. V petih mesecih sta v Cukrarni večkrat izvedla pet različnih performansov. Kako sta doživela izčrpavajoč proces in kaj sta občutila med izvedbo pred občinstvom? Kako sta se spopadla z najradikalnejšimi performansi in kaj takšna izkušnja pusti v človeku?
April velja za mesec knjige. Začne se že z mednarodnim dnevom knjig za otroke, ki ga praznujemo 2. aprila, in nadaljuje s svetovnim dnevom knjige 23. aprila. V tem mesecu šolarji zaključujejo bralno značko, poteka pa tudi mednarodni sejem otroške in mladinske literature v Bologni. Kljub vsem projektom in spodbudam pa bralna pismenost otrok upada. Skoraj četrtina otrok je v zadnji raziskavi bralne pismenosti med četrtošolci poročala, da branja ne mara. Tudi zato številni strokovnjaki opozarjajo predvsem na pomen branja doma že v najzgodnejšem otroštvu. Kako pomembno je torej branje z otroki ter kako jih lahko motiviramo in spodbujamo k branju? V studiu nas bo obiskal Miran Zupanič, režiser dveh dokumentarnih filmov, ki sta trenutno na ogled v kinematografih, eden pri nas, drugi pa nekaj let po premieri še v Italiji. Novejši film Gora Rocka predstavlja izjemno povezano skupnost prostovoljcev, ki vsako leto pripravi dobrodelni glasbeni festival. V Italiji pa trenutno vlada veliko zanimanje za film Sarajevo safari, ki obravnava grozljivo streljanje na ljudi za zabavo. Tudi zaradi filma so se v Italiji začele številne preiskave. V Narodni galeriji smo si ogledali razstavo Tone Kralj – vizionarski mistik. Gre za enega najpomembnejših slovenskih umetnikov 20. stoletja. V sodelovanju z Galerijo Božidar Jakac so na ogled redko predstavljena dela tega vsestranskega ustvarjalca, znanega tako po ilustracijah Levstikovega Martina Krpana kot po poslikavah v številnih primorskih cerkvah, s katerimi je izrazil oster odpor do totalitarnih režimov. Katarina Stegnar in Primož Bezjak sta se pred odprtjem razstave Art Vital – 12 let tandema Ulay/Marina Abramović v Grčiji udeležila petdnevne delavnice, ki poteka pod okriljem inštituta Marina Abramović, namenjene fizični in psihični pripravi na izvedbo performansov, ki sta jih v sedemdesetih in osemdesetih letih na različnih lokacijah izvajala Ulay in Marina. Skozi post, tišino in ekstremne vaje vzdržljivosti sta igralca preizkušala meje telesa in uma ter gradila medsebojno zaupanje. V petih mesecih sta v Cukrarni večkrat izvedla pet različnih performansov. Kako sta doživela izčrpavajoč proces in kaj sta občutila med izvedbo pred občinstvom? Kako sta se spopadla z najradikalnejšimi performansi in kaj takšna izkušnja pusti v človeku?
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilijeve Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V petnajstem delu se Odisej vrne na rodno Itako, kot berač obišče ženo Penelopo in v tekmi z lokom premaga ženine snubce. Del je poimenovan po heksametru iz Homerjeve Odiseje Zdajci, ko v dvajsetem letu uzrl je spet gospodarja … v njem so zajeti 17., 19., 20. in 21. spev Odiseje. Prevajalca: Kajetan Gantar, Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Odisej – Ivan Rupnik Evriloh – Iztok Valič Homer – Aleš Valič Telemah – Jernej Kuntner Eumaios – Jurij Souček Melanteus – Marko Simčič Antinoos – Zvone Hribar Penelop – Judita Zidar Eurikleia – Mina Jeraj Leodes – Uroš Maček Eurimahos – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
V ciklu je predstavljenih dvajset najzanimivejših prizorov iz Homerjevih epov Iliada in Odiseja in Vergilijeve Eneide. Odlomke iz Trojanskega cikla je izbral in za radiofonsko predstavitev dramatiziral Jože Rode. V petnajstem delu se Odisej vrne na rodno Itako, kot berač obišče ženo Penelopo in v tekmi z lokom premaga ženine snubce. Del je poimenovan po heksametru iz Homerjeve Odiseje Zdajci, ko v dvajsetem letu uzrl je spet gospodarja … v njem so zajeti 17., 19., 20. in 21. spev Odiseje. Prevajalca: Kajetan Gantar, Anton Sovre Režiser: Jože Valentič Tonski mojster: Jure Culiberg Glasbeni opremljevalec: Marko Stopar Lektorica in fonetičarka: Cvetka Šeruga Prek Asistentka režije: Filipina Jerman Odisej – Ivan Rupnik Evriloh – Iztok Valič Homer – Aleš Valič Telemah – Jernej Kuntner Eumaios – Jurij Souček Melanteus – Marko Simčič Antinoos – Zvone Hribar Penelop – Judita Zidar Eurikleia – Mina Jeraj Leodes – Uroš Maček Eurimahos – Željko Hrs Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija marca 1995
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana nella preparazione di deliziosi manicaretti. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo s pripravo okusnih receptov.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana nella preparazione di deliziosi manicaretti. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo s pripravo okusnih receptov.
Predstavljamo novo knjigo mag. Ivana Sivca Legende slovenske narodno-zabavne glasbe - 1. del. Petindvajset legend najdemo zapisanih v knjigi, z zgodbami iz življenja in ustvarjalnosti . Knjiga je neke vrste nadaljevanje Sivčevih knjig Vsi najboljši muzikanti I in II, v katerih je odlično popisal zgodovino unikatne slovenske narodno-zabavne glasbe. Katerih 25 legend je zbranih v 1. delu knjige?
Predstavljamo novo knjigo mag. Ivana Sivca Legende slovenske narodno-zabavne glasbe - 1. del. Petindvajset legend najdemo zapisanih v knjigi, z zgodbami iz življenja in ustvarjalnosti . Knjiga je neke vrste nadaljevanje Sivčevih knjig Vsi najboljši muzikanti I in II, v katerih je odlično popisal zgodovino unikatne slovenske narodno-zabavne glasbe. Katerih 25 legend je zbranih v 1. delu knjige?
Isabelle Faust, ena bolj izjemnih violinistk našega časa, je 28. novembra pred dvema letoma v Kölnski filharmoniji predstavila Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Delo ima vse, kar ljubiteljem glasbe pospeši utrip: toplo liriko, osupljivo virtuoznost in opojno zvočno razkošje. Robert Schumann je bil Mendelssohnov tesni prijatelj. Isabelle Faust je interpretirala tudi njegovo vznemirljivo Fantazijo za violino in orkester v C-duru, preden je Schubertova skrivnostna Osma, »Nedokončana« simfonija sklenila koncert 28. novembra pred dvema letoma pod taktirko britanskega violinista Andrewa Manzeja.
Isabelle Faust, ena bolj izjemnih violinistk našega časa, je 28. novembra pred dvema letoma v Kölnski filharmoniji predstavila Violinski koncert v e-molu Felixa Mendelssohna Bartholdyja. Delo ima vse, kar ljubiteljem glasbe pospeši utrip: toplo liriko, osupljivo virtuoznost in opojno zvočno razkošje. Robert Schumann je bil Mendelssohnov tesni prijatelj. Isabelle Faust je interpretirala tudi njegovo vznemirljivo Fantazijo za violino in orkester v C-duru, preden je Schubertova skrivnostna Osma, »Nedokončana« simfonija sklenila koncert 28. novembra pred dvema letoma pod taktirko britanskega violinista Andrewa Manzeja.
Leta 1974 sta Zmaga Kumer in Julijan Strajnar skozi zvočne zapise predstavila del glasbenega izročila iz Višnje Gore, ki ga poslušamo in ga dopolnjuje tudi nekaj petja in igranja iz okolice tega zgodovinsko pomembnega kraja, ki je zaslovel predvsem v pripovedih. Višnja gora je znana tudi po svojem simbolu - polžu, povezanem z legendo o beneških dožih in višnjegorskih grofih.
Leta 1974 sta Zmaga Kumer in Julijan Strajnar skozi zvočne zapise predstavila del glasbenega izročila iz Višnje Gore, ki ga poslušamo in ga dopolnjuje tudi nekaj petja in igranja iz okolice tega zgodovinsko pomembnega kraja, ki je zaslovel predvsem v pripovedih. Višnja gora je znana tudi po svojem simbolu - polžu, povezanem z legendo o beneških dožih in višnjegorskih grofih.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026