Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Maali Almeida, vojni fotograf, se zbudi v onostranstvu. Ne more se spomniti, kje in kako je umrl. Tako se začne roman Sedem lun Maalija Almeide šrilanškega pisatelja Šehana Karunatilake, ki je leta 2022 osvojil Bookerjevo nagrado. Deloma kriminalka, deloma politična satira, deloma zgodba o duhovih, ki v trumah poseljujejo Šrilanko in prestolnico Kolombo. Tu je še nestandardni ljubezenski trikotnik in filozofska premišljevanja o smislu človeškega obstoja. Med argumenti Bookerjeve žirije za izbor prav tega romana je suveren in epski zamah, s katerim je Karunatilaka uspel ujeti izredno kompleksnost šrilanške družbe sredi državljanske vojne ter živo približati ljudi najrazličnejših družbenih slojev, narodnosti, poklicev, ambicij ter njihovih medsebojnih odnosov. Vse to pa je bogato podkletil z vseprisotnim črnim humorjem ter nepričakovanimi pripovednimi strategijami. Sedem lun Maalija Almeide je v Sobotnem branju predstavila Tina Mahkota, ki je roman prevedla v slovenščino. Izšel je pri založbi Morfem Plus.
Maali Almeida, vojni fotograf, se zbudi v onostranstvu. Ne more se spomniti, kje in kako je umrl. Tako se začne roman Sedem lun Maalija Almeide šrilanškega pisatelja Šehana Karunatilake, ki je leta 2022 osvojil Bookerjevo nagrado. Deloma kriminalka, deloma politična satira, deloma zgodba o duhovih, ki v trumah poseljujejo Šrilanko in prestolnico Kolombo. Tu je še nestandardni ljubezenski trikotnik in filozofska premišljevanja o smislu človeškega obstoja. Med argumenti Bookerjeve žirije za izbor prav tega romana je suveren in epski zamah, s katerim je Karunatilaka uspel ujeti izredno kompleksnost šrilanške družbe sredi državljanske vojne ter živo približati ljudi najrazličnejših družbenih slojev, narodnosti, poklicev, ambicij ter njihovih medsebojnih odnosov. Vse to pa je bogato podkletil z vseprisotnim črnim humorjem ter nepričakovanimi pripovednimi strategijami. Sedem lun Maalija Almeide je v Sobotnem branju predstavila Tina Mahkota, ki je roman prevedla v slovenščino. Izšel je pri založbi Morfem Plus.
Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.
Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Bara se imenuje ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. Je polnomadsko ljudstvo in največja skupina na otoku, ki redi zebuje – grbasto govedo. V preteklosti so bili po večini razdeljeni v različna kraljestva na področju, na katerem živijo, pa vendar so ohranili tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa naj gre za petje ali številna zanimiva glasbila. Dvakrat se bomo srečali z njihovim glasbenim izročilom; prvič bomo spoznavali predvsem glasbo, uporabljeno pri tradicionalnem obredju.
Bara se imenuje ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. Je polnomadsko ljudstvo in največja skupina na otoku, ki redi zebuje – grbasto govedo. V preteklosti so bili po večini razdeljeni v različna kraljestva na področju, na katerem živijo, pa vendar so ohranili tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa naj gre za petje ali številna zanimiva glasbila. Dvakrat se bomo srečali z njihovim glasbenim izročilom; prvič bomo spoznavali predvsem glasbo, uporabljeno pri tradicionalnem obredju.
Primož Pirnat je eden naših vodilnih igralcev, ki suvereno in občutljivo obvladuje igranje v vseh medijih in vseh mogočih zvrsteh: v gledališču, filmu, na televiziji in radiu. Že poldrugo desetletje je eden izmed stebrov Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem trenutno nastopa v Nušićevem Pokojniku. S Primožem Pirnatom se je pogovarjala Staša Grahek. V oddajo je vključena Pirnatova interpretacija pesmi Braneta Senegačnika z naslovom Sonata in del skladbe Elegija za godalni kvartet Janeza Gregorca. Oddajo sta posnela Klara Otorepec in Jernej Boc.
Primož Pirnat je eden naših vodilnih igralcev, ki suvereno in občutljivo obvladuje igranje v vseh medijih in vseh mogočih zvrsteh: v gledališču, filmu, na televiziji in radiu. Že poldrugo desetletje je eden izmed stebrov Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem trenutno nastopa v Nušićevem Pokojniku. S Primožem Pirnatom se je pogovarjala Staša Grahek. V oddajo je vključena Pirnatova interpretacija pesmi Braneta Senegačnika z naslovom Sonata in del skladbe Elegija za godalni kvartet Janeza Gregorca. Oddajo sta posnela Klara Otorepec in Jernej Boc.
22. oktobra je na koncertu za sakralni abonma v ljubljanski uršulinski cerkvi Sv. trojice nastopil Komorni zbor Limbar pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata ob klavirski ter orgelski spremljavi Blaža Pirnata. Na programu so bili oratorij Irenej Friderik Baraga Alojzija Geržiniča na besedilo Tineta Debeljaka in sakralne skladbe Marija Kogoja, Antona Jobsta, Alojzija Mava, Andreja Makorja in Hugolina Sattnerja in priredba Mirka Cudermana. O koncertu, programu in Komornem zboru Limbar se bomo pogovarjali z dirigentom Tomažem Pirnatom.
22. oktobra je na koncertu za sakralni abonma v ljubljanski uršulinski cerkvi Sv. trojice nastopil Komorni zbor Limbar pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata ob klavirski ter orgelski spremljavi Blaža Pirnata. Na programu so bili oratorij Irenej Friderik Baraga Alojzija Geržiniča na besedilo Tineta Debeljaka in sakralne skladbe Marija Kogoja, Antona Jobsta, Alojzija Mava, Andreja Makorja in Hugolina Sattnerja in priredba Mirka Cudermana. O koncertu, programu in Komornem zboru Limbar se bomo pogovarjali z dirigentom Tomažem Pirnatom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kot da bi nekdo vse to razumel, je Gregor Podlogar zapisal v prvem verzu pesmi, objavljene v zbirki Milijon sekund bliže. Leta 2007 jo je sam interpretiral v viharnem tempu vsakdanjega življenja.
Kot da bi nekdo vse to razumel, je Gregor Podlogar zapisal v prvem verzu pesmi, objavljene v zbirki Milijon sekund bliže. Leta 2007 jo je sam interpretiral v viharnem tempu vsakdanjega življenja.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Eden najprodornejših ameriških basistov sodobnega jazza, Joe Sanders, bo v torek, 25. novembra v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil na koncertu z novim projektom Parallels. Sestavil je kvartet vrhunskih ameriških glasbenikov: saksofone bosta igrala Logan Richardson in Seamus Blake ter bobne Kendrick Scott.
Eden najprodornejših ameriških basistov sodobnega jazza, Joe Sanders, bo v torek, 25. novembra v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil na koncertu z novim projektom Parallels. Sestavil je kvartet vrhunskih ameriških glasbenikov: saksofone bosta igrala Logan Richardson in Seamus Blake ter bobne Kendrick Scott.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Na Televiziji Slovenija naslednje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda. O samosvoji režiserki, ki je postala feministična ikona, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Anjo Banko.
Na Televiziji Slovenija naslednje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda. O samosvoji režiserki, ki je postala feministična ikona, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Anjo Banko.
Češki pisatelj in novinar Egon Erwin Kisch se je rodil leta 1885 v Pragi, zaslovel pa je leta 1923 z antologijo klasičnega novinarstva. Pisal je potopise, reportaže, spomine in satire. V Literarnem nokturno bomo v ciklu Na valovih humorja slišali njegovo humorno zgodbo Reportaža v domu padlih deklet. Prevajalec: Janko Moder, interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednik oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Češki pisatelj in novinar Egon Erwin Kisch se je rodil leta 1885 v Pragi, zaslovel pa je leta 1923 z antologijo klasičnega novinarstva. Pisal je potopise, reportaže, spomine in satire. V Literarnem nokturno bomo v ciklu Na valovih humorja slišali njegovo humorno zgodbo Reportaža v domu padlih deklet. Prevajalec: Janko Moder, interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednik oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Leoš Janaček je ob svoji Glagolski maši zapisal: »Vlažni gozdovi Luháčovice dehtijo kot kadilo. V meglenih daljavah se dvigujeta moja katedrala, gromozanska kot gorovje, in nebesni svod, zvonijo zvonci ovac. Visokega svečenika slišim v tenorskem solu, angela v dekliškem sopranu, zbor je naše ljudstvo. Vitke smreke so sveče, ki jih prižigajo zvezde. In v obredu, tam nekje, je privid svetega Venceslava.«
Leoš Janaček je ob svoji Glagolski maši zapisal: »Vlažni gozdovi Luháčovice dehtijo kot kadilo. V meglenih daljavah se dvigujeta moja katedrala, gromozanska kot gorovje, in nebesni svod, zvonijo zvonci ovac. Visokega svečenika slišim v tenorskem solu, angela v dekliškem sopranu, zbor je naše ljudstvo. Vitke smreke so sveče, ki jih prižigajo zvezde. In v obredu, tam nekje, je privid svetega Venceslava.«
Kot otrok je upodabljal konje, kot fantiča ga je navdušila Snegulčica Walta Disneyja, zvočni, barvni celovečerni animirani film iz leta 1937.
Kot otrok je upodabljal konje, kot fantiča ga je navdušila Snegulčica Walta Disneyja, zvočni, barvni celovečerni animirani film iz leta 1937.
Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik
Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik
Buddy Guy za začetek; Muddy Waters in tudi njegov tribute band v nadaljevanju; Lonnie Smith v izteku ter za konec: »Sunshine Superman« Britanca Donovana v izvedbi legendarnega Iggyja Popa. Vse to prinaša tokratni Rončelov obisk na Obali.
Buddy Guy za začetek; Muddy Waters in tudi njegov tribute band v nadaljevanju; Lonnie Smith v izteku ter za konec: »Sunshine Superman« Britanca Donovana v izvedbi legendarnega Iggyja Popa. Vse to prinaša tokratni Rončelov obisk na Obali.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. "Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. "Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Libanonsko-ameriški umetnik Walid Raad se v Moderni galeriji v Ljubljani predstavlja z obsežno razstavo Festival (ne)hvaležnosti. Na ogled so dela, ki jih kontinuirano ustvarja v sklopu treh projektov: The Atlas Group, Skice tega, kar bi lahko zatajil (Scratching on Things I Could Disavow) in Sladke besede: Bejrut (Naročila) (Sweet Talk: Beirut (Commissions)). Razstavo dopolnjujejo tudi dela, ki so nastala posebej za to priložnost. Fotografa, ki se sicer izraža skozi paleto ustvarjalnih praks, v pogovoru predstavlja kustosinja Zdenka Badovinac. Foto: Sanja Rejc
Libanonsko-ameriški umetnik Walid Raad se v Moderni galeriji v Ljubljani predstavlja z obsežno razstavo Festival (ne)hvaležnosti. Na ogled so dela, ki jih kontinuirano ustvarja v sklopu treh projektov: The Atlas Group, Skice tega, kar bi lahko zatajil (Scratching on Things I Could Disavow) in Sladke besede: Bejrut (Naročila) (Sweet Talk: Beirut (Commissions)). Razstavo dopolnjujejo tudi dela, ki so nastala posebej za to priložnost. Fotografa, ki se sicer izraža skozi paleto ustvarjalnih praks, v pogovoru predstavlja kustosinja Zdenka Badovinac. Foto: Sanja Rejc
Primorske knjižnice v teh dneh podeljujejo priznanja svojim članom, ki so prebrali vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko s seznama knjig akcije Primorci beremo. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani je sinoči navdušila premiera predstave Minizaver in Dino v režiji Jake Ivanca, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper. In še ena vest je povezana s koprskim teatrom, v nedeljo bodo namreč tam obeležili jubilej predstave Trio Pupe. V drugem delu oddaje se posvetimo jutrišnjemu koncertu v Cankarjevem domu. V Sloveniji bo namreč svojo evropsko turnejo zaključil eden največjih kitaristov našega časa, Al Di Meola. Glasbeno ogrlico pa je Goran Gregorič posvetil ameriškemu pevcu in tekstopiscu, 'kralju soula' Otisu Reddingu.
Primorske knjižnice v teh dneh podeljujejo priznanja svojim članom, ki so prebrali vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko s seznama knjig akcije Primorci beremo. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani je sinoči navdušila premiera predstave Minizaver in Dino v režiji Jake Ivanca, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper. In še ena vest je povezana s koprskim teatrom, v nedeljo bodo namreč tam obeležili jubilej predstave Trio Pupe. V drugem delu oddaje se posvetimo jutrišnjemu koncertu v Cankarjevem domu. V Sloveniji bo namreč svojo evropsko turnejo zaključil eden največjih kitaristov našega časa, Al Di Meola. Glasbeno ogrlico pa je Goran Gregorič posvetil ameriškemu pevcu in tekstopiscu, 'kralju soula' Otisu Reddingu.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna -Bartholdyja. Blochove violinske sonate, napisane v letih 1920 in 1922, sodijo med najboljše v prejšnjem stoletju. Druga po vrsti, s podnaslovom »Poème mystique«, v prevodu Skrivnostna pesem, teži k transcendenci. Gre za obsežen, nepretrgan stavek, ki vključuje dele, izpeljane iz katoliške liturgije in judovskih tem, ki so skladatelja zaposlovale v tem obdobju. Od izvajalca pa se nekako pričakuje, da je uglašen na Blochov slog in intenzivnost njegove glasbe.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna -Bartholdyja. Blochove violinske sonate, napisane v letih 1920 in 1922, sodijo med najboljše v prejšnjem stoletju. Druga po vrsti, s podnaslovom »Poème mystique«, v prevodu Skrivnostna pesem, teži k transcendenci. Gre za obsežen, nepretrgan stavek, ki vključuje dele, izpeljane iz katoliške liturgije in judovskih tem, ki so skladatelja zaposlovale v tem obdobju. Od izvajalca pa se nekako pričakuje, da je uglašen na Blochov slog in intenzivnost njegove glasbe.
V Ljubljani bo evropsko turnejo sklenil eden največjih kitaristov našega časa Al Di Meola. S svojim akustičnim triom bo nastopil v Cankarjevem domu. V Moderni galeriji bodo odprli razstavo Festival (ne)hvaležnosti libanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, ki v svojem delu raziskuje, kako se ustvarjajo in spreminjajo zgodovine – kdo jih pripoveduje in kako jih preoblikujejo moč, domišljija in pozaba.
V Ljubljani bo evropsko turnejo sklenil eden največjih kitaristov našega časa Al Di Meola. S svojim akustičnim triom bo nastopil v Cankarjevem domu. V Moderni galeriji bodo odprli razstavo Festival (ne)hvaležnosti libanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, ki v svojem delu raziskuje, kako se ustvarjajo in spreminjajo zgodovine – kdo jih pripoveduje in kako jih preoblikujejo moč, domišljija in pozaba.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno in prvič pri nas uprizorili igro sodobnega hrvaškega avtorja Tomislava Zajca z naslovom Izginjanje iz leta 2023. Dramo na temo spolnih zlorab otrok je prevedla Alenka Klabus Vesel, režiser je Jernej Potočan. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Nestajanje, 2023 Drama Prva slovenska uprizoritev Premiera: 20. november 2025 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser Jernej Potočan Dramaturginji Alenka Klabus Vesel in Brina Jenček Scenograf Dan Pikalo Kostumografka Nika Dolgan Avtorica glasbe Manca Trampuš Lektorica Klasja Kovačič Oblikovalec svetlobe Domen Lušin Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Mirjam Korbar, Lara Wolf k. g., Matic Lukšič, Lena Hribar Škrlec, Karin Komljanec, Nataša Tič Ralijan, Gregor Gruden, Neo Dovgan Majica (glas na posnetku) Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/izginjanje/
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno in prvič pri nas uprizorili igro sodobnega hrvaškega avtorja Tomislava Zajca z naslovom Izginjanje iz leta 2023. Dramo na temo spolnih zlorab otrok je prevedla Alenka Klabus Vesel, režiser je Jernej Potočan. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Nestajanje, 2023 Drama Prva slovenska uprizoritev Premiera: 20. november 2025 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser Jernej Potočan Dramaturginji Alenka Klabus Vesel in Brina Jenček Scenograf Dan Pikalo Kostumografka Nika Dolgan Avtorica glasbe Manca Trampuš Lektorica Klasja Kovačič Oblikovalec svetlobe Domen Lušin Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Mirjam Korbar, Lara Wolf k. g., Matic Lukšič, Lena Hribar Škrlec, Karin Komljanec, Nataša Tič Ralijan, Gregor Gruden, Neo Dovgan Majica (glas na posnetku) Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/izginjanje/
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavljamo najnovejši roman Toneta Partljiča Voranc, obsežno literarno biografsko delo o življenju koroškega pisatelja in komunističnega idealista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca je Partljičevo življenjsko delo, so prepričani poznavalci. Predstavljamo tudi najnovejšo dramsko premiero v mariborskem gledališču, kjer so po besedilu srbskega dramatika Branislava Nušiča uprizorili satirično komedijo Gospa ministrica, ki razkriva človekov napuh, prestiž in obsedenost z družbenim položajem in je tudi po skoraj sto letih aktualna. Ustavili pa smo se tudi na gledališkem odru 2. gimnazije Marioor, kjer so dijaki na oder postavili muzikal Shrek.
Predstavljamo najnovejši roman Toneta Partljiča Voranc, obsežno literarno biografsko delo o življenju koroškega pisatelja in komunističnega idealista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca je Partljičevo življenjsko delo, so prepričani poznavalci. Predstavljamo tudi najnovejšo dramsko premiero v mariborskem gledališču, kjer so po besedilu srbskega dramatika Branislava Nušiča uprizorili satirično komedijo Gospa ministrica, ki razkriva človekov napuh, prestiž in obsedenost z družbenim položajem in je tudi po skoraj sto letih aktualna. Ustavili pa smo se tudi na gledališkem odru 2. gimnazije Marioor, kjer so dijaki na oder postavili muzikal Shrek.
Eden temeljnih pojmov, ko govorimo o Johnu Cageu, je nedoločenost. Ta se nanaša na možnost, da se interpreti glasbenega dela sami odločijo o nekaterih natančno opredeljenih parametrih, ali o glasbenem gradivu, njegovem zaporedju, o uporabljenih glasbilih in zasedbah ali pa na primer o dolžini izvedbe. Nedoločenost se v Cageevih delih pojavlja vse od petdesetih let naprej. Sprva je ta doktrina nastala iz izkušnje z zen budizmom in njegovim vsesprejemajočim in dopuščajočim odnosom posameznika do sveta. Nekoliko pozneje, ob koncu šestdesetih let, je nedoločenost v njegovo delo pronicala tudi skozi njegovo delno prerojeno dojemanje umetnosti in družbe. Vlogo umetnika je dojemal v smislu ponujanja idej za to, kako je mogoče zvoke in glasbo razumeti v kontekstu življenja znotraj skupnosti, družbe. Po analogiji med družbenimi položaji in glasbeno izvedbo so postali glasbeniki v njegovih skladbah, kot sta cikla Song Books, odgovorni in odločujoči del izvedbe, prav tako kot je družbena pravičnost utemeljena že na ravni posameznika.
Eden temeljnih pojmov, ko govorimo o Johnu Cageu, je nedoločenost. Ta se nanaša na možnost, da se interpreti glasbenega dela sami odločijo o nekaterih natančno opredeljenih parametrih, ali o glasbenem gradivu, njegovem zaporedju, o uporabljenih glasbilih in zasedbah ali pa na primer o dolžini izvedbe. Nedoločenost se v Cageevih delih pojavlja vse od petdesetih let naprej. Sprva je ta doktrina nastala iz izkušnje z zen budizmom in njegovim vsesprejemajočim in dopuščajočim odnosom posameznika do sveta. Nekoliko pozneje, ob koncu šestdesetih let, je nedoločenost v njegovo delo pronicala tudi skozi njegovo delno prerojeno dojemanje umetnosti in družbe. Vlogo umetnika je dojemal v smislu ponujanja idej za to, kako je mogoče zvoke in glasbo razumeti v kontekstu življenja znotraj skupnosti, družbe. Po analogiji med družbenimi položaji in glasbeno izvedbo so postali glasbeniki v njegovih skladbah, kot sta cikla Song Books, odgovorni in odločujoči del izvedbe, prav tako kot je družbena pravičnost utemeljena že na ravni posameznika.
Na obratu novi podtalni rap Chesterja Watsona (album Psychic Warfare Department) in Shunguja (album Faith in the Unknown). Poslušamo tudi vrnitev brooklynskih veteranov afrobeata Antibalas (album Hourglass), novi podvig tolkalca in bobnarja Sarathyja Korwarja (album There is Beauty, There Already) in ponovno izdajo album Music / Sangam, ki ga je naveza Dona Cherryja in Latifa Khana posnela leta 1982. 01 Chester Watson - Hexagram feat. Gabe 'Nandez 02 Shungu x Navy Blue - Serti Dial 03 HARRISON - All About Us ft. Jaleel Shaw 04 Antibalas - Solace 05 Antibalas - Hourglass 06 Shake Stew - Ascendance 07 Triple Blind – Cold Walk 08 Sarathy Korwar - Looking for a Ghazal 09 Sarathy Korwar - Is There Beauty? 10 Don Cherry & Latif Khan - Untitled / Inspiration From Home 11 Bastien Keb - Nighthawks 12 Bastien Keb - Queen of Cats
Na obratu novi podtalni rap Chesterja Watsona (album Psychic Warfare Department) in Shunguja (album Faith in the Unknown). Poslušamo tudi vrnitev brooklynskih veteranov afrobeata Antibalas (album Hourglass), novi podvig tolkalca in bobnarja Sarathyja Korwarja (album There is Beauty, There Already) in ponovno izdajo album Music / Sangam, ki ga je naveza Dona Cherryja in Latifa Khana posnela leta 1982. 01 Chester Watson - Hexagram feat. Gabe 'Nandez 02 Shungu x Navy Blue - Serti Dial 03 HARRISON - All About Us ft. Jaleel Shaw 04 Antibalas - Solace 05 Antibalas - Hourglass 06 Shake Stew - Ascendance 07 Triple Blind – Cold Walk 08 Sarathy Korwar - Looking for a Ghazal 09 Sarathy Korwar - Is There Beauty? 10 Don Cherry & Latif Khan - Untitled / Inspiration From Home 11 Bastien Keb - Nighthawks 12 Bastien Keb - Queen of Cats
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sonet o lepoti in minljivosti je napisal španski baročni pesnik, ki je ustvarjal ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja. Prevajalec Andrej Capuder, igralec Rafael Vončina. Posneto julija 2006.
Sonet o lepoti in minljivosti je napisal španski baročni pesnik, ki je ustvarjal ob koncu 16. in na začetku 17. stoletja. Prevajalec Andrej Capuder, igralec Rafael Vončina. Posneto julija 2006.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
Medeja velja za eno od najradikalnejših grških tragedij. To je eden od najpretresljivejših antičnih mitov, ki še danes vznemirja gledališke ustvarjalce. Martin Kušej in Milo Rau sta ga interpretirala vsak po svoje. Kušejeva Medeja je nastala na osnovi dveh sodobnih dramskih besedil Simona Stona in Heinerja Müllerja. Bolj kot mitološke so ga zanimale psihološke in sociološke razsežnosti tragične junakinje. Milo Rau pa je Medejino zgodbo našel v resničnem življenju, ko je mati v Belgiji pobila svojih pet otrok. Uprizoril jo je s pomočjo otrok. Z režiserjema, ki sta v zadnjih letih zaznamovala evropski gledališki prostor, smo govorili tudi o poslanstvu sodobnega gledališča. V oddaji smo se pogovarjali še s filozofom dr. Mladenom Dolarjem in igralci Heleno Minić Matanić, Uliksom Fehminom, Julijo Klavžar, Mašo Žilavec in Vladom Vlaškaličem. Avtorica oddaje Marjana Ravnjak
V SNG Opera in balet Ljubljana je nocoj premiera sodobnega pripovednega baleta Marguerite Donlon z naslovom Slika Doriana Graya. Gre za eno najbolj ikoničnih del irskega pisatelja Oscarja Wilda. V Drami Maribor pa bo premiera kultne srbske klasike Gospa ministrica Branislava Nušića. Bili smo tudi na novinarski konferenci Slovenskega knjižnega sejma, ki se bo začel v ponedeljek, 24. novembra, na Gospodarskem razstavišču.
V SNG Opera in balet Ljubljana je nocoj premiera sodobnega pripovednega baleta Marguerite Donlon z naslovom Slika Doriana Graya. Gre za eno najbolj ikoničnih del irskega pisatelja Oscarja Wilda. V Drami Maribor pa bo premiera kultne srbske klasike Gospa ministrica Branislava Nušića. Bili smo tudi na novinarski konferenci Slovenskega knjižnega sejma, ki se bo začel v ponedeljek, 24. novembra, na Gospodarskem razstavišču.
Nekadilci brez otrok so romaneskni prvenec psihoterapevtke in psihoanalitičarke Nike Nikolič. Protagonistka romana je Sanja, ženska v poznih tridesetih, ki s prijateljico Dunjo živi v najemniškem stanovanju. Prav najemništvo kot pereče družbeno vprašanje je poleg intimnih odnosov osrednja tema romana. Interpretka: Tina Resman, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Nekadilci brez otrok so romaneskni prvenec psihoterapevtke in psihoanalitičarke Nike Nikolič. Protagonistka romana je Sanja, ženska v poznih tridesetih, ki s prijateljico Dunjo živi v najemniškem stanovanju. Prav najemništvo kot pereče družbeno vprašanje je poleg intimnih odnosov osrednja tema romana. Interpretka: Tina Resman, režiserka: Špela Kravogel, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Matjaž Miklič, urednica oddaje: Ana Rozman. Produkcija 2025.
Igra prikaže en dan v življenju običajnega, "nedolžnega človeka", kot mu pravi Puntar, človeka, ki živi avtentično samo v stiku s svojo družino, ženo in otroki, ter v stiku z naravnim okoljem. Vse drugo, kar doživlja, gre mimo njega, in v tem se skriva srž igre. Prav v tovrstni omejenosti pa Puntarjev lik Jože doživlja srečo in svojevrstno tragiko. S tem besedilom, popolnoma vsidranem v stvarnosti, razkrije sugestivnost in prepričljivost vsakdana. V glavni vlogi izvrstnega Polda Bibiča Jože zaživi kot preprost, a mogočen lik. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Jože - Polde Bibič Marica, njegova žena - Alja Tkačev Mežanka - Vida Juvan Dragl - Dare Ulaga Vine - Dare Valič France - Radko Polič Mojster - Jože Zupan Gospa - Mila Kačič Možek - Branko Miklavc Drugi igralci - Ludvik Pečar, Slavo Švajger, Franček Drofenik, Franjo Kumer, David Savnik, Igor Irgolič, Barbara Bahovec Uredništvo iganega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1974
Igra prikaže en dan v življenju običajnega, "nedolžnega človeka", kot mu pravi Puntar, človeka, ki živi avtentično samo v stiku s svojo družino, ženo in otroki, ter v stiku z naravnim okoljem. Vse drugo, kar doživlja, gre mimo njega, in v tem se skriva srž igre. Prav v tovrstni omejenosti pa Puntarjev lik Jože doživlja srečo in svojevrstno tragiko. S tem besedilom, popolnoma vsidranem v stvarnosti, razkrije sugestivnost in prepričljivost vsakdana. V glavni vlogi izvrstnega Polda Bibiča Jože zaživi kot preprost, a mogočen lik. Režiserka: Rosanda Sajko Dramaturg: Borut Trekman Tonska mojstrica: Metka Rojc Jože - Polde Bibič Marica, njegova žena - Alja Tkačev Mežanka - Vida Juvan Dragl - Dare Ulaga Vine - Dare Valič France - Radko Polič Mojster - Jože Zupan Gospa - Mila Kačič Možek - Branko Miklavc Drugi igralci - Ludvik Pečar, Slavo Švajger, Franček Drofenik, Franjo Kumer, David Savnik, Igor Irgolič, Barbara Bahovec Uredništvo iganega programa Posneto v studiih Radiotelevizije Ljubljana aprila 1974
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 (dodatek) Sergej Prokofjev: Capuleti in Montegi iz baleta Romeo in Julija Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero
Tretji koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija Barry Douglas (klavir) dirigent: Lio Kuokman Leon Firšt: Simfonični plesi Peter Iljič Čajkovski: Koncert za klavir in orkester št. 1 v b-molu op. 23 (dodatek) Sergej Prokofjev: Capuleti in Montegi iz baleta Romeo in Julija Peter Iljič Čajkovski: Suita iz baleta Labodje jezero
Dansko pisateljico Karen Blixen (1885–1962) poznamo tudi po njenem psevdonimu, ki pa je le eden izmed mnogih, namreč Isak Dinesen. Tina Mahkota je pripravila oddajo o njenem vznemirljivem življenju in zanimivem ustvarjanju, vanjo pa je vključila odlomke iz njene spominske proze Spomin na Afriko v prevodu Maje Kraigher, zgodbo Prstan ter odlomek iz zgodbe Babettina gostija – oboje je prevedla Tina Mahkota. Interpretirata Violeta Tomič in Martina Maurič Lazar, vezno besedilo bere Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek in Tesa Drev Juh, produkcija 2015.
Dansko pisateljico Karen Blixen (1885–1962) poznamo tudi po njenem psevdonimu, ki pa je le eden izmed mnogih, namreč Isak Dinesen. Tina Mahkota je pripravila oddajo o njenem vznemirljivem življenju in zanimivem ustvarjanju, vanjo pa je vključila odlomke iz njene spominske proze Spomin na Afriko v prevodu Maje Kraigher, zgodbo Prstan ter odlomek iz zgodbe Babettina gostija – oboje je prevedla Tina Mahkota. Interpretirata Violeta Tomič in Martina Maurič Lazar, vezno besedilo bere Lucija Grm, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar, režija Ana Krauthaker, urednica oddaje Staša Grahek in Tesa Drev Juh, produkcija 2015.
Na Arsu smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »"Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, "a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. "Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »"Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, "a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. "Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, pa tudi vztrajanje pri svojih lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.
Osmi koncert letošnjega 43. Festivala Radovljica 2025 je bila tragedija Hekuba, kraljica Troje, ki jo je s kolegi iz ansamblov Dialogos in Kantaduri pripravila hrvaška pevka in muzikologinja Katarina Livljanić. Uporabili so hrvaški in italijanski dramski besedili Marina Držića in Lodovica Dolceja, glasbo pa so navdihnili mojstri iz 16. stoletja Ippolito Tromboncino, Claudio Merulo in Lambert Courtois, delno pa tradicionalna glasba iz Dubrovnika.
Oddaja nudi posnetek devetega koncerta letošnjega cikla Kogojevi dnevi in hkrati prvega abonmajskega koncerta nove sezone Kulturnega doma Nova Gorica. Koncert so ustvarili Simfonični orkester Cantabile in pianist Ivan Skrt pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Koncert je potekal 6. oktobra letos v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Program je vključeval dve noviteti, skladbi Abela Modica in Ivana Nahtigala. Program koncerta: Abel Modic (rojen leta 2004): Uvertura Moč narave (noviteta) Sergej Rahmaninov (1873-1943): Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18 Moderato Adagio sostenuto Allegro scherzando solist: Ivan Skrt, klavir solistični dodatek: Stanley Myers (1930–1993): Tema iz Lovec na jelene Pavel Česnokov (1877–1944) : Tebe pojem Franz Schubert (1797–1828): Kupelwieserjev valček *** Miha Nahtigal (1994) Fanfare z zaStanki (noviteta) Franz von Suppé (1819–1895) Uvertura iz operete Lahka konjenica Antonín Dvořak (1841–1904) Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, »Iz novega sveta« IV. stavek: Finale: Allegro con fuoco dodatek: Edvard Elgar (1857–1934): Enigma variacije, op. 36 - 10. Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Oddaja nudi posnetek devetega koncerta letošnjega cikla Kogojevi dnevi in hkrati prvega abonmajskega koncerta nove sezone Kulturnega doma Nova Gorica. Koncert so ustvarili Simfonični orkester Cantabile in pianist Ivan Skrt pod vodstvom Marjana Grdadolnika. Koncert je potekal 6. oktobra letos v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica. Program je vključeval dve noviteti, skladbi Abela Modica in Ivana Nahtigala. Program koncerta: Abel Modic (rojen leta 2004): Uvertura Moč narave (noviteta) Sergej Rahmaninov (1873-1943): Koncert za klavir in orkester št. 2 v c-molu, op. 18 Moderato Adagio sostenuto Allegro scherzando solist: Ivan Skrt, klavir solistični dodatek: Stanley Myers (1930–1993): Tema iz Lovec na jelene Pavel Česnokov (1877–1944) : Tebe pojem Franz Schubert (1797–1828): Kupelwieserjev valček *** Miha Nahtigal (1994) Fanfare z zaStanki (noviteta) Franz von Suppé (1819–1895) Uvertura iz operete Lahka konjenica Antonín Dvořak (1841–1904) Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, »Iz novega sveta« IV. stavek: Finale: Allegro con fuoco dodatek: Edvard Elgar (1857–1934): Enigma variacije, op. 36 - 10. Variacija IX: Adagio (Nimrod)
Pilonova galerija v Ajdovščini je po treh letih temeljite prenove stavbe in zbirk znova odprta za obiskovalce. Med novostmi je Atelje Vena Pilona. Postavljen je kot intimen prostor, v katerem je Pilon, ena najbolj zanimivih osebnosti slovenske umetnosti, ustvaril svoja najljubša dela. Na festivalu Šelestenja v Kopru smo si ogledali Svatbo, komorno opero Ane Sokolović za šest ženskih glasov in tolkala. Mednarodni filmski festival Liffe v Ljubljani bo do zaključka v nedeljo predstavil še številne najboljše svetovne filmske produkcije. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman ozvočil s skladbami o življenju.
Pilonova galerija v Ajdovščini je po treh letih temeljite prenove stavbe in zbirk znova odprta za obiskovalce. Med novostmi je Atelje Vena Pilona. Postavljen je kot intimen prostor, v katerem je Pilon, ena najbolj zanimivih osebnosti slovenske umetnosti, ustvaril svoja najljubša dela. Na festivalu Šelestenja v Kopru smo si ogledali Svatbo, komorno opero Ane Sokolović za šest ženskih glasov in tolkala. Mednarodni filmski festival Liffe v Ljubljani bo do zaključka v nedeljo predstavil še številne najboljše svetovne filmske produkcije. Med njimi je tudi slovenska manjšinska koprodukcija Veter govori z menoj srbskega režiserja Stefana Djordjevića. Glasbeno ogrlico oddaje je Armando Šturman ozvočil s skladbami o življenju.