Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
V Pragi končujejo obnovo parka pred Plečnikovo cerkvijo v četrti Žižkov, tudi sicer se Slovenija v zadnjem času veliko pojavlja v čeških medijih. Zelo aktivni so tudi Slovenci, ki živijo na Češkem in se med drugim združujejo v društvu Jožeta Plečnika. Obiskali smo slovenski lektorat na Karlovi univerzi v Pragi in se med drugim pogovarjali s pesnico in prevajalko Alenko Jensterle Doležal, ki že desetletja živi na Češkem in predstavlja nov prevod svoje pesniške zbirke.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Aleksandra Šuklar se je uveljavila kot vsestranska multitolkalistka, njeni nastopi so žanrsko pestri ter segajo od klasičnih del in sodobnih skladb do filmske glasbe in projektov crossover. Pred desetimi leti je doštudirala na dunajski visoki šoli za glasbo. Je prejemnica številnih nagrad na glasbenih tekmovanjih po Evropi in redno nastopa kot solistka z različnimi orkestri, med drugim z orkestrom Dunajske državne opere in orkestrom ORF-a. Zadnja leta sodeluje s svetovno znanim skladateljem filmske glasbe Hansom Zimmerjem in je članica njegove najožje skupine solistov, zato je večino časa na turnejah po vsem svetu. Sicer živi na Dunaju, redno snema za hollywoodsko produkcijo in ima tudi solistične nastope. Velja za eno najbolj iskanih tolkalistk mlajše generacije. Hans Zimmer je o njej med drugim dejal: »Aleksandra je izvrstna glasbenica, ki revolucionarno spreminja pogled na glasbo. Nikoli ne bom napisal nove skladbe za tolkala, ne da bi ji dodal njeno poustvarjalno milino in ogenj.« V oddaji bo tudi nekaj odlomkov z njenih atraktivnih nastopov po svetu. Z Aleksandro Šuklar se bo v ekskluzivnem intervjuju v Sloveniji, za katerega smo se dogovarjali več let, pogovarjala Darja Korez Korenčan.
Tom Veber je pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Poezijo objavlja v literarnih revijah in redno tudi na našem radiu. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke, leta 2024 Plesen in druge ljubezni, pred tem pa knjige Točka preloma, Do tu sega gozd in Pordelih lic. Tokrat se predstavlja s kratkimi besedili – lahko bi jih imenovali črtice ali pesmi v prozi – kot spreten prozaist. Avtor je besedila zajel pod skupnim naslovom Okruški. Interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
Tom Veber je pesnik, performer, vizualni umetnik, urednik in kulturni producent. Poezijo objavlja v literarnih revijah in redno tudi na našem radiu. Doslej je izdal štiri pesniške zbirke, leta 2024 Plesen in druge ljubezni, pred tem pa knjige Točka preloma, Do tu sega gozd in Pordelih lic. Tokrat se predstavlja s kratkimi besedili – lahko bi jih imenovali črtice ali pesmi v prozi – kot spreten prozaist. Avtor je besedila zajel pod skupnim naslovom Okruški. Interpretacija Polona Juh, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Matjaž Miklič, režija Marko Rengeo. Posneto 2026. Redakcija Staša Grahek.
V Zavodu za sodobne umetnosti Aksioma v Ljubljani v projektu Sinhronizatorji podob umetnica Nina Davies razmišlja o bližnji prihodnosti, v kateri sintetične podobe ne le strukturirajo vizualno kulturo, temveč začnejo narekovati tudi, kako se telesa gibljejo, vedejo in izražajo. V Pokrajinskem muzeju Maribor pa so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla. Izbrane predmete so razstavili v muzejski grajski kavarni, saj so povezani z vsakdanjim življenjem.
V Zavodu za sodobne umetnosti Aksioma v Ljubljani v projektu Sinhronizatorji podob umetnica Nina Davies razmišlja o bližnji prihodnosti, v kateri sintetične podobe ne le strukturirajo vizualno kulturo, temveč začnejo narekovati tudi, kako se telesa gibljejo, vedejo in izražajo. V Pokrajinskem muzeju Maribor pa so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla. Izbrane predmete so razstavili v muzejski grajski kavarni, saj so povezani z vsakdanjim življenjem.
V tokratni AriZONI glasbeno potovanje od dežele do dežele, čez širna morja in oceane, prek gorskih verig in neskončnih planjav … Tam, kjer bo Armando Šturman slišal zanimivo melodijo, se bo pomudil, da ji lepo prisluhnemo. Vabljeni v našo družbo …
V tokratni AriZONI glasbeno potovanje od dežele do dežele, čez širna morja in oceane, prek gorskih verig in neskončnih planjav … Tam, kjer bo Armando Šturman slišal zanimivo melodijo, se bo pomudil, da ji lepo prisluhnemo. Vabljeni v našo družbo …
Prisluhnili bomo nemškim in avstrijskim kabaretistom, ki so se uveljavljali v petdesetih, ko je nemški prostor začel okrevati. Helen Vita, Dva Wolfganga, Georg Kreisler, Cissy Kraner in Wolf Biermann bodo razgalili bedo povojnega opustošenja in obljube gospodarskega čudeža, za moderno moralo odkrivali stare ideologije in v novih tegobah nekdanja hrepenenja.
Prisluhnili bomo nemškim in avstrijskim kabaretistom, ki so se uveljavljali v petdesetih, ko je nemški prostor začel okrevati. Helen Vita, Dva Wolfganga, Georg Kreisler, Cissy Kraner in Wolf Biermann bodo razgalili bedo povojnega opustošenja in obljube gospodarskega čudeža, za moderno moralo odkrivali stare ideologije in v novih tegobah nekdanja hrepenenja.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so bile doma z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so bile doma z Goriškega, iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih deklet iz revnih primorskih družin, ki so odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
V tokratni oddaji se posvečamo kulturni dediščini, natančneje bogati, a malo poznani zgodovini stavbe ob piranskem Cankarjevem nabrežju, v kateri domuje Galerija Herman Pečarič. Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, katerih skupni imenovalec bi lahko poimenovali uporno upanje. Ustavimo se še pri statistih za gledališko predstavo Vlak št. 123 v bodočnost. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil tišjemu Beatlu, človeku, ki je glasbo razumel kot potovanje navznoter – Georgu Harrisonu, rojenemu na današnji dan.
V tokratni oddaji se posvečamo kulturni dediščini, natančneje bogati, a malo poznani zgodovini stavbe ob piranskem Cankarjevem nabrežju, v kateri domuje Galerija Herman Pečarič. Predstavljamo knjižne novosti Cankarjeve založbe, katerih skupni imenovalec bi lahko poimenovali uporno upanje. Ustavimo se še pri statistih za gledališko predstavo Vlak št. 123 v bodočnost. Glasbeno ogrlico je Iztok Novak Easy posvetil tišjemu Beatlu, človeku, ki je glasbo razumel kot potovanje navznoter – Georgu Harrisonu, rojenemu na današnji dan.
Z današnjo oddajo Čas, prostor in glasba nadaljujemo cikel oddaj, ki jim je njihov avtor Pavel Mihelčič dal naslov Modrost hitrih sprememb: Skrivnosti. Cikel oddaj je njegova pripoved o življenju in delu, tako rekoč avtobiografija Pavla Mihelčiča. V današnji enajsti oddaji obuja spomine na avstrijskega skladatelja in slikarja Thomasa Nöttlinga.
Z današnjo oddajo Čas, prostor in glasba nadaljujemo cikel oddaj, ki jim je njihov avtor Pavel Mihelčič dal naslov Modrost hitrih sprememb: Skrivnosti. Cikel oddaj je njegova pripoved o življenju in delu, tako rekoč avtobiografija Pavla Mihelčiča. V današnji enajsti oddaji obuja spomine na avstrijskega skladatelja in slikarja Thomasa Nöttlinga.
Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.
Tokrat poročamo s treh koncertov, omenili pa bomo tudi poseben uspeh slovenskega zbora. Slovenska filharmonija je prejšnji teden organizirala drugi koncert cikla SOS z naslovom Odtekanje časa (Ives, Rojko in Adams), v Narodnem domu Celje je bil tretji abonmajski koncert Celjskega godalnega orkestra (krstni izvedbi del Toma Kobeta in Leona Firšta ter kompoziciji Mendelssohna in Blocha), v Mariboru pa je Koncertna poslovalnica gostila Komorni orkester iz Basla (Clara in Robert Schumann, Mayer in Forte). S strani družine Riccarda Mutija je Komorni zbor Vikra z dirigentko Petro Grassi prejel vabilo, da se kot rezidenčni zbor udeleži prestižnega Ravenskega festivala.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
Letos mineva 125 let od smrti skladatelja Giuseppa Verdija. Vokalna glasba mu je bila blizu že od vsega začetka. Toda kaj mu je samospev v primerjavi z obsežnimi opernimi deli sploh pomenil? Kot je zapisal Werner Oehlmann, »približno toliko, kot pomeni slikarju skica«. Torej nekakšno pripravo za opero? Morda. Vsekakor mu je ta glasbena oblika ponujala možnosti orisa značajskih karakteristik, čustvenih stanj in človeških usod, oblikovanje katerih je v ospredju tudi na opernem odru. Nekatere njegove samospeve bosta predstavila tenorist Ramón Vargas in pianist Charles Spencer.
V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.
V torek so pri Cankarjevi založbi predstavili tri nove knjižne izdaje, med njimi monografijo o Ivanu Cankarju Alojzije Zupan Sosič. Poročamo tudi o razstavi Modri horizonti Polone Petek na Ptuju in nadaljujemo s predstavitvijo novosti založbe Škuc v zbirkah Lambda in Aleph.
V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popovič in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026
V preveč informiranem svetu je kritičnost posameznika tako rekoč imperativ in nuja, če želi razumeti in se do sveta, v katerem živi, tudi opredeliti. Zlasti ob eksponentnem porastu lažnih novic. Pri tem je ključno prav branje. Z branjem namreč krepimo kognitivne procese, širimo védenje, bolje razumemo, zmoremo povezovati ter predvsem videti in tudi razumeti širši kontekst. Branje kot informiranje, nad vsem pa branje kot užitek. Seveda pa gre tudi za socialno disciplino v odnosu do sebe in drugih. Spodbuja empatijo, nekatere skupnosti pa ga že prepoznavajo tudi kot pomemben element nacionalne varnosti. Branje kot kritična infrastruktura, torej. V tokratnem Grafoskopu v širokem kotu in v povečavah o pomenu branja, bralnih vzorih zlasti tistih, ki vzgajajo nove bralce, pa tudi o novem nacionalnem dnevu branja. Sogovornici – dr. Sabina Fras Popovič in dr. Polona Vilar s Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani Urednik in avtor oddaje: Klemen Markovčič Tehnična realizacija: Urban Gruden Glasbena podoba oddaje: Darja Hlavka Godina Produkcija Uredništva za kulturo, februar 2026
Slavko Zimšek je bil dolga leta prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67 Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.
Slavko Zimšek je bil dolga leta prvi violinist in koncertni mojster Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana. V Arsovih spominčicah poslušajte izbor skladb v izvedbi dolgoletnega prvega violinista Simfoničnega orkestra RTV Ljubljana Slavka Zimška, ki je bil koncertni mojster orkestra od sezone 1958/59 do 1990/91. Nastopil je tudi kot solist z orkestrom, igral je v Slovenskem godalnem kvartetu, klavirskem triu RTV Ljubljana in v duih s pianisti. V izvedbi solista violinista Slavka Zimška bomo predvajali posnetek Koncerta za violino in orkester št. 5 v A-duru, K 219 Wolfganga Amadeusa Mozarta, z Zimškom kot komornim glasbenikom pa poslušajte še Suito za violino in klavir Slavka Osterca in Klavirski trio št. 2 v E-molu, op. 67 Dmitrija Šostakoviča. Ponovitev bo v četrtek, 26. decembra, ob 5.05.
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
Kdaj je glas pomen in kdaj telesni dogodek? Kaj se z njim zgodi, ko postane zapis? In kako vsaka napisana beseda nosi sled nečesa, kar je že bilo izgovorjeno — ali pa je izgubljeno? O teh vprašanjih bomo, med drugim, danes razmišljali ob pesnitvi Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Gre za avtorjevo drugo knjigo poezije, Debeljak pa v njej premišljuje razmerje med govorom in pisavo, med telesom in znakom, med spominom in pozabo. Dolgo, ritmično izrazito besedilo potuje od predčasa in predpisave do zgodovine tiska in arhiva — ter se na koncu vrne k dihanju. Je pisava le orodje ali tehnologija, ki preoblikuje naš odnos do sveta? Se beseda še lahko vrne v telo? Knjiga Drevo, ki ga pišemo nihče, je izšla pri LUD Šerpa.
Felix Mendelssohn si je z zglednim muziciranjem in ustvarjanjem že v zgodnji mladosti zgladil življenjsko pot. Meščanskemu občinstvu so bile njegove skladbe najljubše, obdan je bil s prijatelji in občudovali so ga največji duhovi tedanje dobe. Tudi Goethe je bil med njimi. Prvič sta se srečala leta 1821.
Felix Mendelssohn si je z zglednim muziciranjem in ustvarjanjem že v zgodnji mladosti zgladil življenjsko pot. Meščanskemu občinstvu so bile njegove skladbe najljubše, obdan je bil s prijatelji in občudovali so ga največji duhovi tedanje dobe. Tudi Goethe je bil med njimi. Prvič sta se srečala leta 1821.
Joe Doggs je širšemu občinstvu najbrže precej neznano ime. Gre namreč za psevdonim slavnega igralca Joea Pescija, znanega iz cele vrste filmov, kot so: Home Alone oz. Sam doma, My Cousin Vinny (Moj bratrenec Vinny), Lethal Weapon (Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom) in pa serija filmov z režiserjem Martinom Scorsesejem in igralcem Robertom De Nirom: Raging Bull, Goodfellas in Casino.
Joe Doggs je širšemu občinstvu najbrže precej neznano ime. Gre namreč za psevdonim slavnega igralca Joea Pescija, znanega iz cele vrste filmov, kot so: Home Alone oz. Sam doma, My Cousin Vinny (Moj bratrenec Vinny), Lethal Weapon (Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom) in pa serija filmov z režiserjem Martinom Scorsesejem in igralcem Robertom De Nirom: Raging Bull, Goodfellas in Casino.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov z naslovom Portreti I. je bil v Slavnostni dvorani Narodne galerije 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistrica Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije in avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio, nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznovrstno tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov z naslovom Portreti I. je bil v Slavnostni dvorani Narodne galerije 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistrica Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije in avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio, nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznovrstno tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Joe Doggs je širšemu občinstvu najbrže precej neznano ime. Gre namreč za psevdonim slavnega igralca Joea Pescija, znanega iz cele vrste filmov, kot so: Home Alone oz. Sam doma, My Cousin Vinny (Moj bratrenec Vinny), Lethal Weapon (Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom) in pa serija filmov z režiserjem Martinom Scorsesejem in igralcem Robertom De Nirom: Raging Bull, Goodfellas in Casino.
Joe Doggs je širšemu občinstvu najbrže precej neznano ime. Gre namreč za psevdonim slavnega igralca Joea Pescija, znanega iz cele vrste filmov, kot so: Home Alone oz. Sam doma, My Cousin Vinny (Moj bratrenec Vinny), Lethal Weapon (Smrtonosno orožje z Melom Gibsonom) in pa serija filmov z režiserjem Martinom Scorsesejem in igralcem Robertom De Nirom: Raging Bull, Goodfellas in Casino.
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Na sporedu: Georg Friedrich Händel (besedilo: Giacomo Rossi): arija Lascia ch'io pianga iz opere Rinaldo, HWV 7 Izvajalci: Anthony Roth Costanzo, kontratenor; Orkester Les Violons du Roy in dirigent Jonathan Cohen Edward Elgar: Koncert za violino in orkester v h-molu, op. 61 Izvajalci: Itzhak Perlman, violina; Čikaški simfonični orkester in dirigent Daniel Barenboim Ralph Vaughan Williams: Uvertura iz scenske glasbe k igri Ose Izvajalca: Angleški simfonični orkester in dirigent William Boughton
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Poglobljeno opazovanje sveta in sebe, občutenje trenutka v zimski tišini ali poletnem večeru. Katja Perat (1988), ki že več let živi in dela v ZDA in je ena najopaznejših literarnih ustvarjalk generacije, rojene v osemdesetih, nas s pesmijo vodi v pokrajine, ki so hkrati zunaj in znotraj nas. Oženje pokrajine je naslov njene pesmi, v kateri prav to jasno izrazi in ki je bila objavljena v njeni drugi pesniški zbirki Davek na dodano vrednost (2012). Interpretka Maja Blagovič, režiser Alen Jelen, tonski mojster Matjaž Miklič, urednika oddaje Urban Tarman in Gregor Podlogar, produkcija 2016.
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Viktor Parma: Godalni kvartet v A-duru Izvajalec: Godalni kvartet Feguš
Na sporedu: Jean Phillippe Rameau: Suita v e-molu Izvajalec: William Christie, čembalo Marc Antoine Charpentier: Medeja, uvertura, prizor iz drugega dejanja: "Princesse, c'est sur vous" , prizor iz tretjega dejanja: "Quel prix de mon amour" iIzvajalci: Anne Sophie von Otter, mezzosopran, ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie Marc Antoine Charpentier: Preludij iz Koncerta za godala Izvajalca: ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie François Couperin: Narodi, Suita za orkester št. 1, Francoska Izvajalca: Komorni orkester Antiqua Musica in dirigent Jacques Roussel
Na sporedu: Jean Phillippe Rameau: Suita v e-molu Izvajalec: William Christie, čembalo Marc Antoine Charpentier: Medeja, uvertura, prizor iz drugega dejanja: "Princesse, c'est sur vous" , prizor iz tretjega dejanja: "Quel prix de mon amour" iIzvajalci: Anne Sophie von Otter, mezzosopran, ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie Marc Antoine Charpentier: Preludij iz Koncerta za godala Izvajalca: ansambel Les Arts Florissants in dirigent William Christie François Couperin: Narodi, Suita za orkester št. 1, Francoska Izvajalca: Komorni orkester Antiqua Musica in dirigent Jacques Roussel
O filmu Oblika vode v režiji Guillerma del Tora in režiserjevem opusu, ki se osredinja okrog pošastnega, grozljivega in grotesknega, se pogovarjamo s filmsko kritičarko Vanjo Gajić.
O filmu Oblika vode v režiji Guillerma del Tora in režiserjevem opusu, ki se osredinja okrog pošastnega, grozljivega in grotesknega, se pogovarjamo s filmsko kritičarko Vanjo Gajić.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Andrej Medved je bil pesnik, esejist, prevajalec, filozof in umetnostni zgodovinar. Znan je po dolgoletnem umetniškem vodenju Obalnih galerij Piran. Pripravil je več kot 500 razstav tako domačih kot tujih umetnikov. V ustanovi je vzporedno z razstavami vzpodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih. Objavil je tudi več monografskih študij s področja likovne umetnosti. Na literarnem področju je za številne pesniške zbirke, ki jih je objavil, prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, čašo nesmrtnosti ter Jenkovo in Veronikino nagrado. Njegova poezija je polna simbolnih podob, ki bolj kot na razumski delujejo na čutni in nezavedni ravni. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove zbirke z naslovom Guba v očesu (2021). Interpret Gregor Gruden, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2019.
Andrej Medved je bil pesnik, esejist, prevajalec, filozof in umetnostni zgodovinar. Znan je po dolgoletnem umetniškem vodenju Obalnih galerij Piran. Pripravil je več kot 500 razstav tako domačih kot tujih umetnikov. V ustanovi je vzporedno z razstavami vzpodbujal bogatenje obstoječih likovnih zbirk in nastajanje novih. Objavil je tudi več monografskih študij s področja likovne umetnosti. Na literarnem področju je za številne pesniške zbirke, ki jih je objavil, prejel tudi nagrado Prešernovega sklada, čašo nesmrtnosti ter Jenkovo in Veronikino nagrado. Njegova poezija je polna simbolnih podob, ki bolj kot na razumski delujejo na čutni in nezavedni ravni. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj pesmi iz njegove zbirke z naslovom Guba v očesu (2021). Interpret Gregor Gruden, režiser Jože Valentič, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednika oddaje Vlado Motnikar in Matej Juh. Leto nastanka 2019.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je danes gostovala plesna skupina Akram Khan Company, s predstavo Thikra – noč spominjanja. Navdihnile so jo puščavske krajine in miti Al Ule v Savdski Arabiji. To je zadnja predstava, ki je nastala pod okriljem koreografa in plesalca Akrama Khana, ki po 25 letih zaokrožuje ustvarjalno pot. Sinoči pa so v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma odprli razstavo arhitekturnih fotografij Sosedske sorodnosti, Arhitektura med Furlanijo - Julijsko Krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, kot ga do zdaj še nismo videli. V Pokrajinskem muzeju Maribor so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla, izbrane predmete, ki so povezani z vsakdanjim življenjem, pa so zdaj razstavili v muzejski grajski kavarni.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je danes gostovala plesna skupina Akram Khan Company, s predstavo Thikra – noč spominjanja. Navdihnile so jo puščavske krajine in miti Al Ule v Savdski Arabiji. To je zadnja predstava, ki je nastala pod okriljem koreografa in plesalca Akrama Khana, ki po 25 letih zaokrožuje ustvarjalno pot. Sinoči pa so v veliki sprejemni dvorani Cankarjevega doma odprli razstavo arhitekturnih fotografij Sosedske sorodnosti, Arhitektura med Furlanijo - Julijsko Krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, kot ga do zdaj še nismo videli. V Pokrajinskem muzeju Maribor so z donacijo in odkupom pomembno dopolnili zbirko štajerskega in pohorskega stekla, izbrane predmete, ki so povezani z vsakdanjim življenjem, pa so zdaj razstavili v muzejski grajski kavarni.
V oddaji poslušamo skladbe: Imer Traja Brizani/Aleš Avbelj: Flagioleti – solist kitarist Peter Erskine Wayne Shorter/Jože Privšek: Footprints – solist pozavnist Emil Spruk Lojze Krajnčan: Zate – solista Lojze Krajnčan – EVI in pianist Silvo Stingl Don Menza: T'n'T – solisti saksofonist Don Menza ter pozavnisti Klemen Repe, Emil Spruk, Rok Štirn, Marjan Petrej
V oddaji poslušamo skladbe: Imer Traja Brizani/Aleš Avbelj: Flagioleti – solist kitarist Peter Erskine Wayne Shorter/Jože Privšek: Footprints – solist pozavnist Emil Spruk Lojze Krajnčan: Zate – solista Lojze Krajnčan – EVI in pianist Silvo Stingl Don Menza: T'n'T – solisti saksofonist Don Menza ter pozavnisti Klemen Repe, Emil Spruk, Rok Štirn, Marjan Petrej
Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.
Radijska igra večplastno razpira spekter vprašanj z zgodbo o biblijskem liku Abrahama. Prek ljubezenskega trikotnika med njim in dvema ženskama, ženo Saro in služabnico Agaro, avtorica spregovori o mladosti in starosti, o odnosu med moškim in žensko, o zvestobi, o odnosih med zakoncema, o družini, o potomstvu in o zunajzakonski ljubezenski zvezi. Ob vsem tem pa je najbolj smela obravnava Abrahama kot svetega moža in moškega hkrati. Režiserka: Elza Rituper Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Staš Janež Glasbena oblikovalka: Cvetka Bevc Sara – Marinka Štern Agara – Vesna Lubej Moški glas – Sandi Pavlin Ženski glasovi – Romana Šalehar, Meta Vranič, Mina Jeraj, Majda Kohek Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija julija 1995.
Pripovedovalec v romanu Konje krast sodobnega norveškega pisatelja Pera Pettersona (prevod Marija Zlatnar Moe) je ljudomrzni vdovec v zrelih letih, ki se skuša zbližati s svojim najstniškim jazom in osvetliti nerazčiščeni odnos z očetom. Ta je nenadoma izginil iz družinskega življenja, njegovo vodilo pa je bilo: Sami odločamo, kdaj boli. Oddajo je pripravila Miriam Stanonik, interpretira dramski igralec Primož Pirnat, spremno besedilo bereta Barbara Zupan in Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, urednik oddaje Vlado Motnikar (urednica ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2013.
Pripovedovalec v romanu Konje krast sodobnega norveškega pisatelja Pera Pettersona (prevod Marija Zlatnar Moe) je ljudomrzni vdovec v zrelih letih, ki se skuša zbližati s svojim najstniškim jazom in osvetliti nerazčiščeni odnos z očetom. Ta je nenadoma izginil iz družinskega življenja, njegovo vodilo pa je bilo: Sami odločamo, kdaj boli. Oddajo je pripravila Miriam Stanonik, interpretira dramski igralec Primož Pirnat, spremno besedilo bereta Barbara Zupan in Aleksander Golja, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Nejc Zupančič, režija Igor Likar, urednik oddaje Vlado Motnikar (urednica ponovitve Tesa Drev Juh), produkcija 2013.
Nocoj v poslušanje ponujamo oddajo Jazz v Hendrixu z vrhunskimi gosti, mednarodnim kvartetom saksofonista Jureta Pukla, ki je predstavil svoj novi projekt ANALOG AI oz. Analogna umetna inteligenca.
Nocoj v poslušanje ponujamo oddajo Jazz v Hendrixu z vrhunskimi gosti, mednarodnim kvartetom saksofonista Jureta Pukla, ki je predstavil svoj novi projekt ANALOG AI oz. Analogna umetna inteligenca.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Tokratno oddajo posvečamo etnomuzikologu in dolgoletnemu sodelavcu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, gospodu Julijanu Strajnarju, ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval v začetku letošnjega leta. S svojim raziskovalnim delom, terenskimi zapisi in poglobljenimi študijami je pomembno zaznamoval slovensko etnomuzikologijo. Prispeval je k razumevanju in ohranjanju bogate glasbene dediščine slovenskega prostora. Predvajali bomo posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj z naslovom Pojaj mi, pojaj, črn kous iz leta 2016. Posvečena je bila njegovi 80-letnici. Slavnostni večer je povezovala Maja Šumej, pripravili pa so ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.
Tokratno oddajo posvečamo etnomuzikologu in dolgoletnemu sodelavcu Glasbenonarodopisnega inštituta ZRC SAZU, gospodu Julijanu Strajnarju, ob njegovi 90-letnici, ki jo je praznoval v začetku letošnjega leta. S svojim raziskovalnim delom, terenskimi zapisi in poglobljenimi študijami je pomembno zaznamoval slovensko etnomuzikologijo. Prispeval je k razumevanju in ohranjanju bogate glasbene dediščine slovenskega prostora. Predvajali bomo posnetek prireditve Zajuckaj in zapoj z naslovom Pojaj mi, pojaj, črn kous iz leta 2016. Posvečena je bila njegovi 80-letnici. Slavnostni večer je povezovala Maja Šumej, pripravili pa so ga sodelavci Glasbenonarodopisnega inštituta v sodelovanju s Prvim programom Radia Slovenija.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov, naslovljen Portreti I., se je v Slavnostni dvorani Narodne galerije odvil 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistra Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije ter avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznoliko tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Prvi koncert jubilejne 25. sezone cikla Sozvočje svetov, naslovljen Portreti I., se je v Slavnostni dvorani Narodne galerije odvil 7. oktobra 2025. S predavanjem Jubilejni portreti ga je uvedla magistra Kristina Preininger, dolgoletna sodelavka Narodne galerije ter avtorica številnih razstavnih projektov. Ko smo jo povabili v radijski studio nas je, tako kot poslušalce na predavanju v Narodni galeriji, popeljala skozi raznoliko tradicijo avtoportretov – od sredine 15. do konca 20. stoletja, ki jih najdemo v zbirki Narodne galerije.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinke Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trst A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Vrata v mozaik zborovske glasbe odpira Jutro Györgya Ligetija – zapira pa jih prav tako njegova Noč; iz leta 1955 na besedila Sandorja Weöresa v izvedbi ansambla London Sinfonietta Voices pod vodstvom Terryja Edwardsa. V zvočno sliko oddaje smo vkomponirali še njegove: Madžarske etide, Tri fantazije po Friedrichu Hölderlinu in znano obdelavo Pesmi iz Inkatelke.
Vrata v mozaik zborovske glasbe odpira Jutro Györgya Ligetija – zapira pa jih prav tako njegova Noč; iz leta 1955 na besedila Sandorja Weöresa v izvedbi ansambla London Sinfonietta Voices pod vodstvom Terryja Edwardsa. V zvočno sliko oddaje smo vkomponirali še njegove: Madžarske etide, Tri fantazije po Friedrichu Hölderlinu in znano obdelavo Pesmi iz Inkatelke.
V današnji oddaji smo se poslovili od Andreja Medveda, pesnika, prevajalca, publicista, filozofa in umetnostnega zgodovinarja ter kustosa in dolgoletnega umetniškega vodje Obalnih galerij v Piranu, kjer je pripravil več kot 500 razstav slovenske, jugoslovanske in tuje umetnosti. Predstavili smo »sosedske sorodnosti« - razstavo o Arhitekturi med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, ki ga do zdaj še nismo videli. V Celju so se minulo nedeljo zaključili dnevi komedije. Podelili so tudi nagrado Žlahtno komedijsko pero za izvirno slovensko komedijo. Prejela jo je Primorka Iva Štefanija Slosar.
V današnji oddaji smo se poslovili od Andreja Medveda, pesnika, prevajalca, publicista, filozofa in umetnostnega zgodovinarja ter kustosa in dolgoletnega umetniškega vodje Obalnih galerij v Piranu, kjer je pripravil več kot 500 razstav slovenske, jugoslovanske in tuje umetnosti. Predstavili smo »sosedske sorodnosti« - razstavo o Arhitekturi med Furlanijo Julijsko krajino in Slovenijo, ki razkriva stoletni arhitekturni dialog med Slovenijo in Italijo na način, ki ga do zdaj še nismo videli. V Celju so se minulo nedeljo zaključili dnevi komedije. Podelili so tudi nagrado Žlahtno komedijsko pero za izvirno slovensko komedijo. Prejela jo je Primorka Iva Štefanija Slosar.
Ljudje že od nekdaj iščejo tisto, kar jim manjka: odrešitev, srečo, tolažbo – skratka, Johannes Brahms je v svoji »Rapsodiji za alt« skomponiral svoj pobeg pred srčno bolečino in na koncu našel tolažbo v glasbi. Maxim Shalygin išče raj v kompleksni, večplastni sedanjosti v skladbi Canto Paradiso, junak simfonične pesnitve op. 40 Richarda Straussa pa najde odrešitev po dolgem, epskem boju.
Ljudje že od nekdaj iščejo tisto, kar jim manjka: odrešitev, srečo, tolažbo – skratka, Johannes Brahms je v svoji »Rapsodiji za alt« skomponiral svoj pobeg pred srčno bolečino in na koncu našel tolažbo v glasbi. Maxim Shalygin išče raj v kompleksni, večplastni sedanjosti v skladbi Canto Paradiso, junak simfonične pesnitve op. 40 Richarda Straussa pa najde odrešitev po dolgem, epskem boju.
Nove knjižne izdaje založbe Škuc in Centra za slovensko književnost med drugim prinašajo roman Sarivala Sosiča, pesniški zbirki Natalije Milovanović in Alje Adam ter prevodna dela; danes izpostavljamo kratek roman Jeana Cocteauja Bela knjiga in avtobiografsko besedilo Moja mama se smeje Chantal Akerman. V Pokrajinskem muzeju Koper pa so odprli drugi del razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki obravnava urbanistične in arhitekturne preobrazbe po drugi svetovni vojni.
Nove knjižne izdaje založbe Škuc in Centra za slovensko književnost med drugim prinašajo roman Sarivala Sosiča, pesniški zbirki Natalije Milovanović in Alje Adam ter prevodna dela; danes izpostavljamo kratek roman Jeana Cocteauja Bela knjiga in avtobiografsko besedilo Moja mama se smeje Chantal Akerman. V Pokrajinskem muzeju Koper pa so odprli drugi del razstave Koper med zvonikom in žerjavi: arhitekturne sledi družbenih sprememb, ki obravnava urbanistične in arhitekturne preobrazbe po drugi svetovni vojni.
Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.
Izteka se javna razprava za novi pravopis. Ta temeljni jezikoslovni priročnik nastaja v stalnem dialogu z javnostjo. Kaj lahko pričakujemo po večletni javni razpravi v Pravopisu 8.0, osmem po vrsti, kako velike bodo spremembe? Največje spremembe se nanašajo na napovedano odločitev pri veliki začetnici, pri izjemah zapisa z malo začetnico pri pisanju krajevnih imen (vas, mesto, trg, selo, selce …). Odločitev, ali bomo od letos, ko naj bi bil dokončan Pravopis 8.0, zapisovali npr. Novo Mesto in ne več Novo mesto, sicer še ni dokončno sprejeta. Gostja oddaje je dr. Helena Dobrovoljc, vodja skupine za pripravo novega pravopisa.
V oddaji nastopa zasedba Teo Collori in Jaki Potezi: kitarist Teo Collori, basist Jaka Krušič, bobnar Pavel Čebašek in tolkalist Marco Cali.
V oddaji nastopa zasedba Teo Collori in Jaki Potezi: kitarist Teo Collori, basist Jaka Krušič, bobnar Pavel Čebašek in tolkalist Marco Cali.
Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.
Letos obeležujemo stoletnico smrti kraškega pesnika Srečka Kosovela, dogodki se odvijajo že od začetka leta, včeraj pa je bil prav en tak poseben - na vlaku v Zagorje. 23. februar je bil namreč za Srečka Kosovela usoden. Takrat je zbolel in se po tej bolezni ni nikoli več pozdravil. Na vlaku je bilo tako tudi petdeset Kraševcev, ki so ustvarjali v slogu Kosovela. Pregledovali so aktualne članke iz časopisov in izrezovali besede, s katerimi bi sestavili poezijo, kombinirali kitice, s katerimi bi sestavili Kosovelovo pesnitev in pisali manifeste. V reportaži slišite, kako so razumeli bistvo pesniškega ustvarjanja in se resnično povezali s tem, kar je bil in kar predstavlja Srečko Kosovel.
Po premieri Wagnerjeve opere Tristan in Izolda v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, se posvečamo zaodrju gledališča Roberta Wilsona, svetovno priznanega režiserja in avtorja te uprizoritve. Umetnik se je lani poleti poslovil, uprizoritev so do končne realizacije pripeljali njegovi dolgoletni sodelavci in sodelavke. Z njimi ter z dramaturginjo Tatjano Ažman in režiserjem in scenografom Dorianom Šilcem Petkom bomo spregovorili o načinih in procesih dela Roberta Wilsona. Vabimo vas k poslušanju!
Po premieri Wagnerjeve opere Tristan in Izolda v Slovenskem narodnem gledališču Opera in balet Ljubljana, se posvečamo zaodrju gledališča Roberta Wilsona, svetovno priznanega režiserja in avtorja te uprizoritve. Umetnik se je lani poleti poslovil, uprizoritev so do končne realizacije pripeljali njegovi dolgoletni sodelavci in sodelavke. Z njimi ter z dramaturginjo Tatjano Ažman in režiserjem in scenografom Dorianom Šilcem Petkom bomo spregovorili o načinih in procesih dela Roberta Wilsona. Vabimo vas k poslušanju!
Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.
Prva vrsta je polurna radijska glasbena oddaja, v kateri vsak torek muzicirajo ustvarjalci različnih glasbenih zvrsti. Oddaje omogoča živ nastop v Studiu 13 z neposrednim radijskim in video prenosom na spletni strani Prvega programa in na MMC-u, med drugim pa ustvarja neposredni stik z glasbenim dogajanjem pri nas na različnih platformah. Urednica oddaje je Alja Kramar.
italijanski baročni mojster se je pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Čeprav je za tisk pripravil le šest zbirk inštrumentalne glasbe in je v rokopisih zapustil le malo del, je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in postal najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju. Kot violinist, violinski pedagog in vodja inštrumentalnih ansamblov je Corelli zahteval neobičajno disciplino ter s tem postavil temelje za nadaljnji razvoj orkestrske prakse.
italijanski baročni mojster se je pri komponiranju omejil na tri glasbene oblike: solistične sonate, triosonate in concerte grosse. Čeprav je za tisk pripravil le šest zbirk inštrumentalne glasbe in je v rokopisih zapustil le malo del, je že za življenja zaslovel po vsej Evropi in postal najvplivnejši italijanski glasbenik po Monteverdiju. Kot violinist, violinski pedagog in vodja inštrumentalnih ansamblov je Corelli zahteval neobičajno disciplino ter s tem postavil temelje za nadaljnji razvoj orkestrske prakse.
Tenorist Klemen Torkar je svojo pevsko pot začel pri baritonistu Jaku Jeraši v Glasbeni šoli Tržič in nadaljeval pri tenoristu Marijanu Trčku na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Dodiplomski študij petja je končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Matjažu Robavsu, magistriral pa je pri profesorici Pii Brodnik. Za vlogo Orfeja iz istoimenske opere Claudia Monteverdija je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Do danes je v opernih gledališčih poustvaril že več kot štirideset vlog. Sodeloval je s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet v Ljubljani in Mariboru, s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in Kulturnim centrom Janeza Trdine v Novem mestu. Pomemben del njegovega delovanja je posvečen tudi pedagoškemu delu.
Tenorist Klemen Torkar je svojo pevsko pot začel pri baritonistu Jaku Jeraši v Glasbeni šoli Tržič in nadaljeval pri tenoristu Marijanu Trčku na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Dodiplomski študij petja je končal na Akademiji za glasbo v Ljubljani pri profesorju Matjažu Robavsu, magistriral pa je pri profesorici Pii Brodnik. Za vlogo Orfeja iz istoimenske opere Claudia Monteverdija je prejel Prešernovo nagrado Akademije za glasbo v Ljubljani. Do danes je v opernih gledališčih poustvaril že več kot štirideset vlog. Sodeloval je s Slovenskim narodnim gledališčem Opera in balet v Ljubljani in Mariboru, s Slovenskim komornim glasbenim gledališčem in Kulturnim centrom Janeza Trdine v Novem mestu. Pomemben del njegovega delovanja je posvečen tudi pedagoškemu delu.
Mladi Felix Mendelssohn Bartholdy, pravzaprav Jacob Ludwig Felix, ta vsestranski glasbeni ustvarjalec iz prve polovice 19. stoletja, nikoli ni bil nič drugega kot mlad, saj je umrl že pri osemintridesetih letih. Ustvaril pa je zelo veliko. V glasbeno življenje se je trdno zasidral že kot otrok in v zgodnji mladosti ustvaril nekaj svojih najbolj genialnih del. Mednje vsekakor spada Uvertura k Shakesparjevemu Snu kresne noči. V njej je kljub mladosti pokazal vso dovršenost umetniške invencije.
Mladi Felix Mendelssohn Bartholdy, pravzaprav Jacob Ludwig Felix, ta vsestranski glasbeni ustvarjalec iz prve polovice 19. stoletja, nikoli ni bil nič drugega kot mlad, saj je umrl že pri osemintridesetih letih. Ustvaril pa je zelo veliko. V glasbeno življenje se je trdno zasidral že kot otrok in v zgodnji mladosti ustvaril nekaj svojih najbolj genialnih del. Mednje vsekakor spada Uvertura k Shakesparjevemu Snu kresne noči. V njej je kljub mladosti pokazal vso dovršenost umetniške invencije.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.