Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Blaž Stajnko se je odločil za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec v razredu Matjaža Robavsa, Inga Kerkhofa in Gerrita Prießnitza. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot pianist na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, pred kratkim pa je za svoje umetniške dosežke v študijskem letu 2024/25 kot pevec prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Ob tem uspehu se predstavlja v pogovoru ter z glasbo Mozarta, Monteverdija in Lortzinga.
Blaž Stajnko se je odločil za študij petja na Akademiji za glasbo v Ljubljani ter na Univerzi za glasbo in uprizoritvene umetnosti Gradec v razredu Matjaža Robavsa, Inga Kerkhofa in Gerrita Prießnitza. Svojo glasbeno pot je sicer začel kot pianist na Konservatoriju za glasbo in balet Maribor, pred kratkim pa je za svoje umetniške dosežke v študijskem letu 2024/25 kot pevec prejel študentsko Prešernovo nagrado Akademije za glasbo. Ob tem uspehu se predstavlja v pogovoru ter z glasbo Mozarta, Monteverdija in Lortzinga.
Napovedujemo premierno uprizoritev predstave V potu mojega obraza v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Avtorski projekt je nastal v režiji Sebastijana Horvata kot scenski koreografski esej o strahovih, upih in fantazijah, povezanih z razmerjem med tehnološkim napredkom in svetom dela. V Slovenj Gradcu pa danes odpirajo spominsko razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića.
Napovedujemo premierno uprizoritev predstave V potu mojega obraza v Slovenskem narodnem gledališču v Novi Gorici. Avtorski projekt je nastal v režiji Sebastijana Horvata kot scenski koreografski esej o strahovih, upih in fantazijah, povezanih z razmerjem med tehnološkim napredkom in svetom dela. V Slovenj Gradcu pa danes odpirajo spominsko razstavo ob 100. obletnici rojstva slikarja in grafika Bogdana Borčića.
Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov.
Razstava ''Čivki iz preteklosti, slovenska arheologija skozi zvoke, simbole in prve zapisane besede'' prvič v Sloveniji na enem mestu postavlja na ogled 116 izvirnih arheoloških predmetov.
V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je bil v nedeljo, 15. februarja, četrti koncert filharmoničnega abonmaja Pretežno vokalni cikel. Zbor Slovenske filharmonije je vodila Rahela Durič, osrednja nit programa, poimenovanega "Kot zapisano", pa so bila dela duhovnih vsebin – od Mendelssohna do skladateljev, ki so zaznamovali zborovsko glasbo 20. stoletja in sodobnega časa. Z zborom so nastopili tudi organist Rok Rakar, violinist Žiga Faganel in violončelistka Alja Mandič Faganel. Upamo si trditi, da pred Zborom Slovenske filharmonije že lep čas ni stal gostujoči dirigent, ki bi s tako tehnično izdelanimi, a hkrati mehkimi gestami, jasno interpretacijsko vizijo in muzikalnostjo vodil to pevsko telo. Na tokratnem koncertu je vse naštete glasbene adute izkazala mlada dirigentka Rahela Durič. Zbor, ki ga je vodila skozi duhovne vsebine in raznovrstne glasbene izraze, ji je zavzeto sledil in se občutljivo odzival na njeno natančno gestikulacijo. Tako je že uvodna svetopisemska hvalnica Pojte Gospodu novo pesem litovskega skladatelja Vaclovasa Augustinasa s polnozvočno interpretacijo ustvarila obetaven vtis. V programski vsebini, ki se je izmenjujoč gibala med vznesenostjo, dramatično ostrino, meditativnostjo in kontemplacijo, je posebej pomembno izpostaviti izvrstno izvedbo obsežnejše, tehnično zahtevne skladbe Po pričevanju pisma avstrijskega skladatelja Wolframa Wagnerja. Ta v sodobnem, mestoma ekspresivno zaostrenem glasbenem jeziku, sledi pripovednosti besedila Herberta Vogga, v katerem gre za ostro kritiko verskega formalizma in povabilo k ponovnemu razmisleku o bistvenih razsežnostih krščanskega sporočila. Ob tem je zbor ohranjal intenzivnost in jasno vsebinsko sporočilnost, ki se je ob koncu simbolno prelila v koprenasto zveneč cluster, sklepni amen. Mendelssohnovi skladbi Daj, Gospod, naj bom odrešen in Otroka svojega usliši iz niza Treh duhovnih pesmi sta predstavljali vezni člen obeh delov koncerta Zbora Slovenske filharmonije, kjer se je s subtilnim glasom predstavila altistka Ana Potočnik. V posameznih skladbah pa so se izkazali tudi drugi pevski solisti – sopranistka Urška Šemrov, teronist Rok Ferenčak in basist Žiga Berložnik. Sicer pa je bila unikatna živost večera ustvarjena z domiselno izbranim programom, pri čemer so imela pomembno vlogo vokalno-instrumentalna dela. Omenjeni Mendelssohnovi skladbi in delo Kakor hrepeni jelen po potokih voda angleškega skladatelja Herberta Howellsa so zvenele ob prepričljivi spremljavi organista Roka Rakarja. V ganljivih, besedilno in glasbeno povednih teksturah litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, Na svojem ležišču, in danskega skladatelja Johna Høybyea, Psalm 151, je kot solist z muzikalno, izrazno tenkočutno igro prepričal violinist Žiga Faganel. V Davidovi žalostinki ameriškega skladatelja Davida von Kampna pa je violončelistka Alja Mandič Faganel z zborom ustvarila subtilno in poglobljeno pripoved. Koncert je tako ponudil premišljeno glasbeno pot od hvalnice k poglobljenemu razmisleku, s krono prvovrstnih, slogovno dovršenih interpretacij vseh sodelujočih glasbenikov.
V dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji je bil v nedeljo, 15. februarja, četrti koncert filharmoničnega abonmaja Pretežno vokalni cikel. Zbor Slovenske filharmonije je vodila Rahela Durič, osrednja nit programa, poimenovanega "Kot zapisano", pa so bila dela duhovnih vsebin – od Mendelssohna do skladateljev, ki so zaznamovali zborovsko glasbo 20. stoletja in sodobnega časa. Z zborom so nastopili tudi organist Rok Rakar, violinist Žiga Faganel in violončelistka Alja Mandič Faganel. Upamo si trditi, da pred Zborom Slovenske filharmonije že lep čas ni stal gostujoči dirigent, ki bi s tako tehnično izdelanimi, a hkrati mehkimi gestami, jasno interpretacijsko vizijo in muzikalnostjo vodil to pevsko telo. Na tokratnem koncertu je vse naštete glasbene adute izkazala mlada dirigentka Rahela Durič. Zbor, ki ga je vodila skozi duhovne vsebine in raznovrstne glasbene izraze, ji je zavzeto sledil in se občutljivo odzival na njeno natančno gestikulacijo. Tako je že uvodna svetopisemska hvalnica Pojte Gospodu novo pesem litovskega skladatelja Vaclovasa Augustinasa s polnozvočno interpretacijo ustvarila obetaven vtis. V programski vsebini, ki se je izmenjujoč gibala med vznesenostjo, dramatično ostrino, meditativnostjo in kontemplacijo, je posebej pomembno izpostaviti izvrstno izvedbo obsežnejše, tehnično zahtevne skladbe Po pričevanju pisma avstrijskega skladatelja Wolframa Wagnerja. Ta v sodobnem, mestoma ekspresivno zaostrenem glasbenem jeziku, sledi pripovednosti besedila Herberta Vogga, v katerem gre za ostro kritiko verskega formalizma in povabilo k ponovnemu razmisleku o bistvenih razsežnostih krščanskega sporočila. Ob tem je zbor ohranjal intenzivnost in jasno vsebinsko sporočilnost, ki se je ob koncu simbolno prelila v koprenasto zveneč cluster, sklepni amen. Mendelssohnovi skladbi Daj, Gospod, naj bom odrešen in Otroka svojega usliši iz niza Treh duhovnih pesmi sta predstavljali vezni člen obeh delov koncerta Zbora Slovenske filharmonije, kjer se je s subtilnim glasom predstavila altistka Ana Potočnik. V posameznih skladbah pa so se izkazali tudi drugi pevski solisti – sopranistka Urška Šemrov, teronist Rok Ferenčak in basist Žiga Berložnik. Sicer pa je bila unikatna živost večera ustvarjena z domiselno izbranim programom, pri čemer so imela pomembno vlogo vokalno-instrumentalna dela. Omenjeni Mendelssohnovi skladbi in delo Kakor hrepeni jelen po potokih voda angleškega skladatelja Herberta Howellsa so zvenele ob prepričljivi spremljavi organista Roka Rakarja. V ganljivih, besedilno in glasbeno povednih teksturah litovskega skladatelja Vytautasa Miškinisa, Na svojem ležišču, in danskega skladatelja Johna Høybyea, Psalm 151, je kot solist z muzikalno, izrazno tenkočutno igro prepričal violinist Žiga Faganel. V Davidovi žalostinki ameriškega skladatelja Davida von Kampna pa je violončelistka Alja Mandič Faganel z zborom ustvarila subtilno in poglobljeno pripoved. Koncert je tako ponudil premišljeno glasbeno pot od hvalnice k poglobljenemu razmisleku, s krono prvovrstnih, slogovno dovršenih interpretacij vseh sodelujočih glasbenikov.
Ivan Moravec je bil češki pianist, ki ga je svetovna kritika pogosto opisovala kot enega največjih poetov klavirja. Njegova tonska občutljivost in umetnost fraziranja sta ga postavili med najprepoznavnejše pianiste 20. stoletja. Bil je glasbenik, ki ni iskal blišča, temveč resnico v glasbi.
Ivan Moravec je bil češki pianist, ki ga je svetovna kritika pogosto opisovala kot enega največjih poetov klavirja. Njegova tonska občutljivost in umetnost fraziranja sta ga postavili med najprepoznavnejše pianiste 20. stoletja. Bil je glasbenik, ki ni iskal blišča, temveč resnico v glasbi.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz treh sredozemskih dežel.
Iz Dvorane Marjana Kozine smo neposredno prenašali koncert godalnega ansambla Dissonance z naslovom Srečanje glasbenih tradicij iz treh sredozemskih dežel.
Devon Delmar in Jason Jacobs sta južnoafriška režiserja iz Namaqualanda, ki delujeta pod skupnim imenom Kraal. Njuno umetniško ustvarjanje je tesno povezano z lokalno kulturo in pokrajino, pri čemer posebno pozornost namenjata prav odnosom med ljudmi in naravo. Z režiserjema se je Petra Meterc pogovarjala ob nedavnem rotterdamskem filmskem festivalu, kjer je njun film z naslovom Variacije na temo prejel glavno nagrado: rotterdamskega Tigra.
Devon Delmar in Jason Jacobs sta južnoafriška režiserja iz Namaqualanda, ki delujeta pod skupnim imenom Kraal. Njuno umetniško ustvarjanje je tesno povezano z lokalno kulturo in pokrajino, pri čemer posebno pozornost namenjata prav odnosom med ljudmi in naravo. Z režiserjema se je Petra Meterc pogovarjala ob nedavnem rotterdamskem filmskem festivalu, kjer je njun film z naslovom Variacije na temo prejel glavno nagrado: rotterdamskega Tigra.
Alja Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Alja Bračič je opozorila nase in na svojo literaturo leta 2022, ko je objavila pripovedno zbirko Leteči ljudje. Z iznajdljivo in bravurozno ubeseditvijo različnih življenjskih situacij in perspektiv je prepričala bralke in bralce, odločevalke in odločevalce literarnih nagrad kritiško sito in Maruše Krese. Odličnost iz prve zbirke ohranja pisateljica tudi v svoji drugi knjigi, v romanu Kresničevje (LUD Literatura). Pri snovanju romana je bilo izzivov verjetno še več, predvsem kako najti ravnovesje med preveč in ravno prav razbohoteno pripovedjo, kako preplesti različne pripovedne niti (tudi take, ki segajo daleč v preteklost) ter kako pisati o krivdi. Več o romanu pove avtorica v pogovoru z Markom Goljo, prebere pa tudi še kako značilen odlomek. Nikar ne zamudite.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…
V torek, 10. februarja, se je v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma veličastno začel 9. Zimski festival z izvedbo redko izvajane dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza. Pod taktirko maestra Charlesa Dutoita so jo izvedli Orkester Slovenske filharmonije, združeni zbor in mednarodno uveljavljeni vokalni solisti. Čeprav se Berliozova dramska simfonija Romeo in Julija ne znajde ravno pogosto na koncertnih sporedih, ji njen obseg, glasbeno-kompozicijske kvalitete in monumentalnost brezčasne Shakespearjeve ljubezenske tragedije vendarle zagotavljajo pomembno mesto in skorajšnji kultni status v repertoarju velikih vokalno-instrumentalnih del glasbene romantike. Prejšnji teden je sijajno zazvenela na otvoritvenem koncertu 9. zimskega festivala, na katerem so moči združili kanadska mezzosopranistka Julie Boulianne, francoski tenorist Cyrille Dubois in angleško-francoski basist Edwin Crossley Mercer kot trije vokalni solisti, litovski Državni zbor iz Kaunasa in Festivalski zbor Virtuozi iz Beograda ter Orkester Slovenske filharmonije. Nastopajoče je vodil priznani dirigent, maestro Charles Dutoit, ki je v zadnjih letih že večkrat uspešno sodeloval s filharmoničnim orkestrom, s katerim se je po besedah direktorja Slovenske filharmonije Mateja Šarca zelo dobro ujel: "in da obstaja neko izjemno spoštovanje in pa tudi razumevanje, čutenje na različnih nivojih do te mere, da lahko rečem, da se in en in drug partner izjemno veselita vsakega novega srečanja in koncertov (…) vsakič, ko maestro Dutoit pride v Ljubljano, ugotovimo, da je v še boljši formi, kot je bil na prejšnjem koncertu". Izvedbo dramske simfonije Romeo in Julija Hectorja Berlioza so na otvoritvenem koncertu 9. Zimskega festivala pozitivno zaznamovali prav vsi nastopajoči, še najbolj pa to velja za Charlesa Dutoita, velikega poznavalca in interpreta francoske romantične glasbene zapuščine. Dutoit, ožarjen z avro velikih maestrov, je partituro »prebral« s posebno naklonjenostjo in odnosom do vsake podrobnosti; z občutenimi gestami je vlekel niti izvajalcev, iz katerih je izvabil najboljše in jih povsem uglasil. Z gibkima glasovoma, ki sta bila intonančno zanesljiva, predvsem pa razkošna v izrazu, sta se predstavila mezzosopranistka Julie Boulianne in tenorist Cyrille Dubois, morda največji pečat med vsemi pa je s svojim voluminoznim, baržunastim basovskim glasom, odrsko prezenco in mogočnim utelešenjem patra Lorenza v zadnjem delu dramske simfonije pustil markantni Edwin Crossley Mercer. Dobro uglašen, glasovno homogen in polnozvočen je bil tudi združeni zbor, ki je bil tu in tam razdeljen tudi na posamezne podskupine. Največji delež pa je na odru poleg maestra Dutoita zagotovo opravil zelo odziven, zanesljiv in muzikalno razpoložen Orkester Slovenske filharmonije kot osrednji nosilec narativnega glasbenega toka. Dutoit je vokalne glasove in orkestrsko igro stkal v organsko spleteno celoto, ki se je gibko odzivala na njegove geste in iz partiture povzela vse tiste odlike, ki jo krasi – dramo, liričnost številnih, mestoma precej kromatiziranih melodičnih linij in nenadna prehajanja med različnimi značaji, kontrasti. V spominu tako še vedno živo zveni topline poln zven godal oziroma posameznih godalnih sekcij, ki so bile pod Dutoitevim vodstvom izjemno prožne, s sijajem oblit zven trobil ter daljši solistični nastopi še zlasti oboe (Cristina Monticoli) in klarineta (Massimiliano Miani), ki nas je očaral z izjemnimi pianissimi, ki so kakor toplo rezilo skozi maslo predrli čuječo tišino avditorija Gallusove dvorane. Stoječe ovacije ob končnem aplavzu so bile povsem upravičene in hkrati primerna nagrada za trud glasbenikov in veličino izvedbe, ki bo še dolgo odzvanjala…
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
V oddaji pol ure kulture poročamo še s koncerta Armin Jambor Quartet in proslave ob Kulturnem dnevu Slovencev v Italiji. Glasbeno jo posvečamo Communique' - drugemu studijskemu albumu britanske rock skupine Dire Straits.
Slavko Osterc je bil navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe, prepoznaven skladateljski slog pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.
Slavko Osterc je bil navdušen zagovornik konstruktivizma in četrtstopenjske glasbe, prepoznaven skladateljski slog pa je razvil tudi z ekspresionističnimi značilnostmi. Slavko Osterc je bil zelo dejaven tudi kot član odbora Mednarodnega združenja za sodobno glasbo ISCM in nekajkrat tudi član žirij za festivalske programe. Pogosto je sodeloval z drugimi ustvarjalci iz nekdanjega jugoslovanskega glasbenega prostora ter s skladatelji in poustvarjalci iz tujine.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Giuseppe Verdi, pozneje mitologiziran kot "pravi" Italijan, se je 10. oktobra leta 1813 rodil kot francoski podanik, kar pa ga je očitno dovolj motilo, da je za letnico svojega rojstva pozneje navajal leto 1814.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnica, prevajalka in teoretičarka Ana Makuc v svoji drugi pesniški zbirki Švercam lubenice prisluškuje različnim človeškim usodam, predvsem ženskim, in jih brezkompromisno zapisuje. Zgovoren je že naslov pesmi Zbeži, zbeži deklica. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Legendarni basist Marcus Miller z zasedbo: Anwar Marshall (bobni), Xavier Gordon (klaviature), Russell Gunn (trobenta) in Donald Hayes (saksofoni). Leverkusener Jazztage, november 2025.
Legendarni basist Marcus Miller z zasedbo: Anwar Marshall (bobni), Xavier Gordon (klaviature), Russell Gunn (trobenta) in Donald Hayes (saksofoni). Leverkusener Jazztage, november 2025.
Pesnik Valentin Brun je avtor več pesniških zbirk z religiozno tematiko. Kot avtor religiozne lirike se predstavlja tudi s pesmimi v Literarnem nokturnu, s tistimi, v katere je vpisal tudi kak oseben ali socialen drobec. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Pesnik Valentin Brun je avtor več pesniških zbirk z religiozno tematiko. Kot avtor religiozne lirike se predstavlja tudi s pesmimi v Literarnem nokturnu, s tistimi, v katere je vpisal tudi kak oseben ali socialen drobec. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Nejc Cijan Garlatti, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Do podelitve oskarjev, najprestižnejših nagrad v svetu filma, nas loči le še slab mesec. V uredništvu tujih oddaj smo v tem času pripravili cikel, ki prinaša jagodni izbor zmagovalcev in nominirancev iz prejšnjih let. Izbor nam bo predstavil urednik filmskega programa Iztok Polanc.
Do podelitve oskarjev, najprestižnejših nagrad v svetu filma, nas loči le še slab mesec. V uredništvu tujih oddaj smo v tem času pripravili cikel, ki prinaša jagodni izbor zmagovalcev in nominirancev iz prejšnjih let. Izbor nam bo predstavil urednik filmskega programa Iztok Polanc.
V AriZONI jih boste nocoj slišali o svobodnem princu. Okrog Fabrizia De Andrèja, enega največjih italijanskih kantavtorjev, ki bi danes pod streho spravil 86 let, je Armando Šturman stkal nocojšnjo oddajo na sporedu RA KP ob 20h. Vabljeni k poslušanju …
V AriZONI jih boste nocoj slišali o svobodnem princu. Okrog Fabrizia De Andrèja, enega največjih italijanskih kantavtorjev, ki bi danes pod streho spravil 86 let, je Armando Šturman stkal nocojšnjo oddajo na sporedu RA KP ob 20h. Vabljeni k poslušanju …
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Zbirka kratkih zgodb Les Goriciennes Darinka Kozinc ponuja izseke življenjskih zgodb devetih žensk, ki so bile aleksandrinke. V Egiptu so bile znane kot Les Goriciennes, saj so izhajale iz goriškega prostora, točneje iz Vipavske doline. Spremljali bomo usodo mladih, najstniških deklet, ki so iz revnih primorskih družin odšle v Aleksandrijo in Kairo kot dojilje, služkinje ali sobarice in služile bogatim Angležem in Francozom. Nekatere so se vrnile domov, druge poročile in ostale v Afriki, nekatere so obogatele in druge so obupane hrepenele po domačem kraju in po lastnem otroku. Darinka Kozinc v zadnjem delu knjige ponuja tudi pogled na novo, sodobno obliko aleksandrinstva. Zgodbe iz knjige Les Goriciennes, ki je izšla pri Goriški Mohorjevi družbi leta 2016, so pod vodstvom režiserke Suzi Bandi pripovedovale igralke Barbara Cerar, Nikla Petruška Panizon, Alda Sosič, Ana Facchini, Patrizia Jurinčič in Lučka Počkaj. Produkcija RAI Radio Trsta A. Posneto leta 2018 v Trstu.
Glasba je lahko umetniška izpoved posameznika, lahko pa je tudi njegov užitek, sprostitev. In kaj se zgodi, če postane izraz protesta, če se glasbenik - ustvarjalec odloči za na videz bizarno dejanje - za uničenje glasbenega inštrumenta? Spomnimo se na dejanja pop-glasbenikov, ki so pred svojimi oboževalci uničevali svoje inštrumente ... V Avstraliji so pred leti v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe zažgali star, stilsko oblikovan pianino. Na Nizozemskem so pred leti razstrelili klavir. In kaj se zgodi, ko se razstreljeni klavir s filmsko tehniko spet sestavi?
Glasba je lahko umetniška izpoved posameznika, lahko pa je tudi njegov užitek, sprostitev. In kaj se zgodi, če postane izraz protesta, če se glasbenik - ustvarjalec odloči za na videz bizarno dejanje - za uničenje glasbenega inštrumenta? Spomnimo se na dejanja pop-glasbenikov, ki so pred svojimi oboževalci uničevali svoje inštrumente ... V Avstraliji so pred leti v okviru mednarodnega festivala sodobne glasbe zažgali star, stilsko oblikovan pianino. Na Nizozemskem so pred leti razstrelili klavir. In kaj se zgodi, ko se razstreljeni klavir s filmsko tehniko spet sestavi?
Za začetek smo se v oddaji ustavili v Ajdovščini, kjer so v Lavričevi knjižnici začeli ustvarjati svoje pripovedovalske podkaste. Nato smo napovedali koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je v sredo nastopil slovenski Ensemble Dissonance z gosti iz Španije. Nazadnje smo šli še v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so nedavno odprli svojo letošnjo osrednjo razstavo, ki bo ostala odprta do avgusta. Nosi naslov Čivki iz preteklosti, gre pa za pregled slovenske arheologije skozi predmete, povezane z zvoki in glasbo, simboli in prvimi zapisanimi besedami.
Za začetek smo se v oddaji ustavili v Ajdovščini, kjer so v Lavričevi knjižnici začeli ustvarjati svoje pripovedovalske podkaste. Nato smo napovedali koncert v dvorani Slovenske filharmonije v Ljubljani, kjer je v sredo nastopil slovenski Ensemble Dissonance z gosti iz Španije. Nazadnje smo šli še v Cankarjev dom v Ljubljani, kjer so nedavno odprli svojo letošnjo osrednjo razstavo, ki bo ostala odprta do avgusta. Nosi naslov Čivki iz preteklosti, gre pa za pregled slovenske arheologije skozi predmete, povezane z zvoki in glasbo, simboli in prvimi zapisanimi besedami.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Aktualna tedenska oddaja, namenjena poročanju o glasbenih dogodkih doma in v tujini in kritični oceni le-teh. Pripravljajo uredniki in sodelavci glasbenega programa v Ljubljani, Mariboru in Kopru.
Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.
Slovenska ljudska pesem ima v skladateljskem opusu Matije Tomca posebno mesto. Priredil jih je mnogo, pogosto v sodelovanju s folkloristom in dirigentom predvojnega Akademskega pevskega zbora Francetom Maroltom. Nekatere je namenil tudi klavirju in solističnemu glasu ter jih na ta način preoblikoval v samospeve.
Nocoj se bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani začel koncert godalnega ansambla Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana. V Narodnem domu Celje bo svoj 3. abonmajski koncert izvedel Celjski godalni orkester pod taktirko umetniškega vodje Nenada Firšta. Sinoči je pozornost vzbudila premiera predstave Catarina ali O lepoti ubijanja fašistov, ki jo je po besedilu portugalskega dramatika Tiaga Rodriguesa režirala slovenska režiserka Mateja Koležnik. Ljudje so med predstavo igralca Oleja Lagerpuscha skušali zvleči z odra, nekdo je vanj vrgel pomarančo, občinstvo je med predstavo žvižgalo. Oddajo zaključujemo z novico o odprtju zvočne razstave v Vodnikovi domačiji Šiška. Posvečena je pionirkam in pionirjem elektronske glasbe in opozarja na spolno pristranskost ter na geografski kontekst ustvarjalk in ustvarjalcev. Vabljeni k poslušanju!
Nocoj se bo v dvorani Marjana Kozine v Slovenski filharmoniji v Ljubljani začel koncert godalnega ansambla Dissonance na 9. Zimskem festivalu Ljubljana. V Narodnem domu Celje bo svoj 3. abonmajski koncert izvedel Celjski godalni orkester pod taktirko umetniškega vodje Nenada Firšta. Sinoči je pozornost vzbudila premiera predstave Catarina ali O lepoti ubijanja fašistov, ki jo je po besedilu portugalskega dramatika Tiaga Rodriguesa režirala slovenska režiserka Mateja Koležnik. Ljudje so med predstavo igralca Oleja Lagerpuscha skušali zvleči z odra, nekdo je vanj vrgel pomarančo, občinstvo je med predstavo žvižgalo. Oddajo zaključujemo z novico o odprtju zvočne razstave v Vodnikovi domačiji Šiška. Posvečena je pionirkam in pionirjem elektronske glasbe in opozarja na spolno pristranskost ter na geografski kontekst ustvarjalk in ustvarjalcev. Vabljeni k poslušanju!
Orkester Slovenske filharmonije je včeraj izvedel drugi večer v abonmaju SOS, Sodobne orkestrske skladbe. Z dirigentom Valentinom Urjupinom in solistkama, pianistkama Nino Prešiček Laznik in Lovorko Nemeš Dular je orkester izvedel delo Odtekanje časa št. 7 Uroša Rojka ter glasbo dveh ameriških klasikov 20. stoletja. Naslov Odtekanje časa se nanaša na čas za ukrepanje glede razgradnje naravnega okolja, ki se človeštvu vztrajno izteka. Rojko nikoli ni bil izrazit glasbeni ilustrator zunanjih pojavov, v središču njegovega snovanja je glasbena logika in tudi dvojni klavirski koncert Odtekanje časa VII je v prvi vrsti ustvarjalna preiskava glasbenega materiala, v tokratnem primeru nenehnih glissandov, spuščanj in naraščanj, obsedenih ponavljanj in premikanj gostih tonskih grozdov. Čeprav so štirje stavki koncerta sijajno orkestrirani pogledi na ta material, pa skozenj Rojko pretaka tudi namige na žalobna zavijanja, opozorilna oglašanja in rušilno silo. Solistki, ki sta skladbo igrali drugič, sta suvereno opravili garaško poustvarjalno nalogo, dirigent Urjupin pa je solidno uravnaval zvočna razmerja. Nalogo je opravilo tudi umetniško vodstvo, saj sta se skladbi Charlesa Ivesa in Johna Adamsa hkrati sprva zdeli presenetljiv odmik od Rojkove estetike, a se je ob samem poslušanju Ivesovega zgodnjemodernističnega pejsaža in Adamsove romantično zalite repetitivne muzike pokazalo kar nekaj posrečenih povezav.
Orkester Slovenske filharmonije je včeraj izvedel drugi večer v abonmaju SOS, Sodobne orkestrske skladbe. Z dirigentom Valentinom Urjupinom in solistkama, pianistkama Nino Prešiček Laznik in Lovorko Nemeš Dular je orkester izvedel delo Odtekanje časa št. 7 Uroša Rojka ter glasbo dveh ameriških klasikov 20. stoletja. Naslov Odtekanje časa se nanaša na čas za ukrepanje glede razgradnje naravnega okolja, ki se človeštvu vztrajno izteka. Rojko nikoli ni bil izrazit glasbeni ilustrator zunanjih pojavov, v središču njegovega snovanja je glasbena logika in tudi dvojni klavirski koncert Odtekanje časa VII je v prvi vrsti ustvarjalna preiskava glasbenega materiala, v tokratnem primeru nenehnih glissandov, spuščanj in naraščanj, obsedenih ponavljanj in premikanj gostih tonskih grozdov. Čeprav so štirje stavki koncerta sijajno orkestrirani pogledi na ta material, pa skozenj Rojko pretaka tudi namige na žalobna zavijanja, opozorilna oglašanja in rušilno silo. Solistki, ki sta skladbo igrali drugič, sta suvereno opravili garaško poustvarjalno nalogo, dirigent Urjupin pa je solidno uravnaval zvočna razmerja. Nalogo je opravilo tudi umetniško vodstvo, saj sta se skladbi Charlesa Ivesa in Johna Adamsa hkrati sprva zdeli presenetljiv odmik od Rojkove estetike, a se je ob samem poslušanju Ivesovega zgodnjemodernističnega pejsaža in Adamsove romantično zalite repetitivne muzike pokazalo kar nekaj posrečenih povezav.
Poslušajte skladbe Beethovna, Mendelssohna - Bartholdyja, Brahmsa in Suka. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Vladimirjem Škerlakom, ki je bil v sezoni 1959/1960 koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana. Vladimir Škerlak je študiral violino na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Leonu Pfeiferju, tretjo stopnjo študija je končal leta 1963 pri profesorju Igorju Ozimu, izpopolnjeval pa se je na moskovskem glasbenem konservatoriju Čajkovskega pri violinistu Leonidu Koganu. Leta 1966 je osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Sieni, leta 1968 pa je za umetniške dosežke prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe, ki jih je Vladimir Škerlak izvedel kot komorni glasbenik in kot solist: 3. in 4. stavek Sonate za violino in klavir št. 7 v c-molu, op. 30, št. 2, Ludwiga van Beethovna, 1. stavek Godalnega kvarteta št. 2 v a-molu, op. 13, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in 1. stavek Godalnega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 51, Johannesa Brahmsa, ki ju je posnel z radijskim godalnim kvartetom, ter Fantazijo za violino in orkester v g-molu, op. 24, Josefa Suka. Ponovitev bo v četrtek, 19. februarja, ob 17.05.
Poslušajte skladbe Beethovna, Mendelssohna - Bartholdyja, Brahmsa in Suka. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe z violinistom Vladimirjem Škerlakom, ki je bil v sezoni 1959/1960 koncertni mojster Orkestra Radia Ljubljana. Vladimir Škerlak je študiral violino na ljubljanski Akademiji za glasbo pri profesorju Leonu Pfeiferju, tretjo stopnjo študija je končal leta 1963 pri profesorju Igorju Ozimu, izpopolnjeval pa se je na moskovskem glasbenem konservatoriju Čajkovskega pri violinistu Leonidu Koganu. Leta 1966 je osvojil prvo nagrado na mednarodnem tekmovanju v Sieni, leta 1968 pa je za umetniške dosežke prejel tudi nagrado Prešernovega sklada. V oddaji Arsove spominčice poslušajte skladbe, ki jih je Vladimir Škerlak izvedel kot komorni glasbenik in kot solist: 3. in 4. stavek Sonate za violino in klavir št. 7 v c-molu, op. 30, št. 2, Ludwiga van Beethovna, 1. stavek Godalnega kvarteta št. 2 v a-molu, op. 13, Felixa Mendelssohna - Bartholdyja in 1. stavek Godalnega kvarteta št. 1 v c-molu, op. 51, Johannesa Brahmsa, ki ju je posnel z radijskim godalnim kvartetom, ter Fantazijo za violino in orkester v g-molu, op. 24, Josefa Suka. Ponovitev bo v četrtek, 19. februarja, ob 17.05.
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
Mohamad Abdul Monaem, sirski založnik, pesnik in pisatelj palestinskega rodu, že slabo desetletje živi v Sloveniji, kamor je iz Alepa prebežal prek Turčije in Grčije. Številnim Slovencem je tudi vse prej kot nepoznan: njegovo življenjsko zgodbo je v izvrstnem romanu Trije spomini – med Hajfo, Alepom in Ljubljano opisal Andraž Rožman, poleg tega pa v slovenščini – ob številnih pogovorih z njim – lahko beremo Monaemovo knjigo poezije Enaindvajset žensk iz Ljubljane, esej Dolga senca, od nedavnega pa še roman Kukavičji mladič. Tako kot Rožmanov roman, je tudi Kukavičji mladič izšel pri založbi Goga; iz arabščine ga je prevedla dr. Zarja Vršič in je prva knjiga, prevedena v slovenščino iz arabskega izvirnika, čeprav nima arabske knjižne izdaje. Z dr. Zarjo Vršič pa tokrat ne razmišljamo samo o knjigi Kukavičji mladič, pač pa še o arabskem jeziku, njegovih dialektalnih različicah in zagatah, v katere lahko spravi prevajalce in prevajalke.
V skladateljevem drugem obdobju je slogovni preobrat. Leta 1928 je po komediji Henrija Murgelja napisal enodejanko Iz komične opere, ki vključuje kratko predigro in sedem zaključenih glasbenih točk, med katerimi so govorjeni dramski prizori, petje se izmenjuje z melodramo. Osterčevo najobsežnejše operno delo pa je psihološka glasbena drama v petih dejanjih, Krog s kredo iz leta 1923, ki je nastala po kitajski tradicionalni zgodbi in istoimenski Klabundovi drami.
V skladateljevem drugem obdobju je slogovni preobrat. Leta 1928 je po komediji Henrija Murgelja napisal enodejanko Iz komične opere, ki vključuje kratko predigro in sedem zaključenih glasbenih točk, med katerimi so govorjeni dramski prizori, petje se izmenjuje z melodramo. Osterčevo najobsežnejše operno delo pa je psihološka glasbena drama v petih dejanjih, Krog s kredo iz leta 1923, ki je nastala po kitajski tradicionalni zgodbi in istoimenski Klabundovi drami.
Pogovor s saksofonistom Juretom Puklom. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.
Pogovor s saksofonistom Juretom Puklom. O prihajajočem nedeljskem koncertu v Jazz Klubu Kazina, o njegovi glasbeni poti, o novem projektu Analog AI, in še o marsičem se je z njim pogovarjal Hugo Šekoranja.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.
SSKJ pravi: najemnice in najemniki so osebe, ki za plačila opravljajo, opravijo določeno delo. V drugi sezoni Najemnikov spoznavamo ljudi, ki skrbijo, da se koncert zgodi, pa jih na odru ni mogoče videti. Skriti so po vseh možnih kotičkih prizorišča, a brez njih dogodka sploh ne bi bilo.
Francoska šesterica je bila skupina skladateljev, ki jih je tako leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet. Skupino so sestavljali Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Začetki te skupine segajo v leto 1917, ko je bilo v Franciji ob začetku prve svetovne vojne veliko gledališč in koncertnih dvoran zaprtih. Pesnik in pisatelj Blaise Cendrars ter slikar Moïse Kisling sta prišla na idejo, da bi v ateljeju slikarja Émila Lejeuna začela vrsto koncertov. Na prvem je bila na sporedu glasba Satieja, Honeggerja, Aurica in Dureyja in ob koncu koncerta se je Satie domislil, da bi podobno misleče skladatelje povezal v nekakšno skupino, ki bi se skupaj predstavljala na koncertnih odrih.
Francoska šesterica je bila skupina skladateljev, ki jih je tako leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet. Skupino so sestavljali Georges Auric, Louis Durey, Arthur Honegger, Darius Milhaud, Francis Poulenc in Germaine Tailleferre. Začetki te skupine segajo v leto 1917, ko je bilo v Franciji ob začetku prve svetovne vojne veliko gledališč in koncertnih dvoran zaprtih. Pesnik in pisatelj Blaise Cendrars ter slikar Moïse Kisling sta prišla na idejo, da bi v ateljeju slikarja Émila Lejeuna začela vrsto koncertov. Na prvem je bila na sporedu glasba Satieja, Honeggerja, Aurica in Dureyja in ob koncu koncerta se je Satie domislil, da bi podobno misleče skladatelje povezal v nekakšno skupino, ki bi se skupaj predstavljala na koncertnih odrih.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Anja Zag Golob počne, kar počne, z energijo: naj bo to pogovor o književnosti, samozavestno razvitje mavrične zastave pred knjigarno Mariborka v včasih premalo strpnem mestu ob Dravi, oblikovanje programa založbe VigeVageKnjige ali pa pisanje poezije. V zbirki DIDASKALIJE K DIHANJU (2016) je tako objavila pesem z naslovom HOBI z velikimi tiskanimi črkami. To pove nekaj o pesmi: za začetek, za vabilo k poslušanju dovolj. Interpretka Saša Mihelčič, , režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Debussy je že kmalu na začetku svoje umetniške poti začutil potrebo po osvoboditvi iz spon tradicije in po raziskovanju novih tehnik glasbene ustvarjalnosti. Poskušal se je oddaljiti od običajnega harmonskega zaporedja konsonanc in disonanc, od običajnih harmonskih zaporedij in ustaljenega koncepta tonalitete. Tako je že po svojem drugem obisku v Bayreuthu prestopil okvire takratnega wagnerjanstva in se navdušil nad nenavadno uglašenim gamelanom, uporabo celotonskih in pentatonskih lestvic, mehko zvenečim rušenjem tonalnosti. Čeprav je razčlenjevanje glasbene teme v več motivičnih fragmentov v Debussyjevi skladbi še vedno navzoče, ne gre več za tradicionalno motivično zgradbo. Motivični fragmenti v njegovi glasbi so postali zelo ohlapno povezani, zato je bila orkestrska barva najpomembnejši glasbeni element.
Debussy je že kmalu na začetku svoje umetniške poti začutil potrebo po osvoboditvi iz spon tradicije in po raziskovanju novih tehnik glasbene ustvarjalnosti. Poskušal se je oddaljiti od običajnega harmonskega zaporedja konsonanc in disonanc, od običajnih harmonskih zaporedij in ustaljenega koncepta tonalitete. Tako je že po svojem drugem obisku v Bayreuthu prestopil okvire takratnega wagnerjanstva in se navdušil nad nenavadno uglašenim gamelanom, uporabo celotonskih in pentatonskih lestvic, mehko zvenečim rušenjem tonalnosti. Čeprav je razčlenjevanje glasbene teme v več motivičnih fragmentov v Debussyjevi skladbi še vedno navzoče, ne gre več za tradicionalno motivično zgradbo. Motivični fragmenti v njegovi glasbi so postali zelo ohlapno povezani, zato je bila orkestrska barva najpomembnejši glasbeni element.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.
Čeprav lahko začetke francoske glasbe najdemo že dvanajstem stoletju, ko sta delovala Leonin in Perotin, pa nam dolžina termina Glasbene jutranjice dovoljuje le predstavitev nekaterih izbranih poglavij iz zgodovine francoske glasbe. Naše glasbeno popotovanje bomo tako omejili na devetnajsto in dvajseto stoletje. Glasbeni izbor bomo začeli pri Danielu Auberju na začetku devetnajstega stoletja, končali pa pri skladateljski skupini Francoska šesterica, kot je pet skladateljev in eno skladateljico leta 1920 poimenoval francoski glasbeni kritik Henri Collet.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Heinrich Heine (1797–1856) je bil pisatelj, dramatik, potopisec, esejist, predvsem pa pesnik. Leta 1843 se je po trinajstih letih vračal iz Pariza v Hamburg, leto pozneje pa je objavil satirično pesnitev Nemčija. Zimska pravljica. Podnaslov je seveda avtorjev poklon Shakespearju, uvodni odlomek iz pesnitve, ki jo je cenzura hitro prepovedala, pa je poklon avtorju ob okrogli obletnici njegove smrti. Pesnitev je poslovenila Mateja Gaber. Režiserka Ana Krauthaker, interpret Saša Tabaković, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Leto nastanka 2026.
Jazzovski pianist in skladatelj Rok Zalokar od leta 2019 vodi kolektiv Zhlehtet, v katerega vabi glasbenike različnih zvočnih izrazov. Danes so v klubu Cankarjevega doma predstavili nov album Pieces for Collective Change. Na ljubljanskem gradu so razstavljene fotografije mednarodno priznanega teoretika medijev Hanna Hardta, ki je bil tudi predani fotograf. Moževe negative je žena Vida Zei pred dvema letoma predala Muzeju novejše zgodovine. Tokratno razstavo so naslovili Slovenci: odtisi preteklega. Več pa tudi o novih zbirkah Društva za teoretsko psihoanalizo Analecta, ki bo zdaj izdajalo tudi leposlovje: zbirka Mimezis bo predstavila spregledana dela svetovne literature s poudarkom na Aziji, Šund pa sodobne glasove, ki pogumno odpirajo nova vprašanja o človeku in svetu.
Jazzovski pianist in skladatelj Rok Zalokar od leta 2019 vodi kolektiv Zhlehtet, v katerega vabi glasbenike različnih zvočnih izrazov. Danes so v klubu Cankarjevega doma predstavili nov album Pieces for Collective Change. Na ljubljanskem gradu so razstavljene fotografije mednarodno priznanega teoretika medijev Hanna Hardta, ki je bil tudi predani fotograf. Moževe negative je žena Vida Zei pred dvema letoma predala Muzeju novejše zgodovine. Tokratno razstavo so naslovili Slovenci: odtisi preteklega. Več pa tudi o novih zbirkah Društva za teoretsko psihoanalizo Analecta, ki bo zdaj izdajalo tudi leposlovje: zbirka Mimezis bo predstavila spregledana dela svetovne literature s poudarkom na Aziji, Šund pa sodobne glasove, ki pogumno odpirajo nova vprašanja o človeku in svetu.
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
V oddaji poslušamo skladbe: Bojan Adamič: Berda Blues - solist kontrabasist Boris Kofol Renata Chicco/Aleš Avbelj: Tobago - solista pianist Renato Chicco (hammond) in bobnar Andy Watson Jackie McLean/Peter Herborn: Melody for Melonae - solista pianist Silvo Stingl in saksofonist Miro Kadoić Marko Lackner: Green Dreams - solist pozavnist Lojze Krajnčan
Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)
Orkester Slovenske filharmonije Valentin Urjupin dirigent Nina Prešiček Laznik klavir Lovorka Nemeš Dular klavir Program: Charles Ives, Central Park in the Dark (1906) | Centralni park v mraku (1906) Uroš Rojko, Odtekanje časa VII – Koncert za dva klavirja in orkester (2023) John Adams, Harmonielehre (1985) | Nauk o harmoniji (1985)
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Lojze Krakar je globoko spoštovan med poznavalci slovenske poezije in proze kot avtor, pesnik in prejemnik številnih nagrad. Rodil se je 21. februarja pred 100 leti, umrl pa 24. decembra leta 1995. Deloval je ob boku generacije velikih štirih. Bil je urednik pri Državni založbi, urednik Cicibana, delal je pri RTV Ljubljana in v Mladinski knjigi, kjer je oblikoval eno temeljnih slovenskih zbirk Lirika in odlično prevajal. Tudi njegove pesmi so bile prevedene v vsaj dvajset jezikov. Med letoma 1965 in 1975 je bil zaposlen kot lektor na Goethejevi univerzi v Frankfurtu, kjer je tudi doktoriral z disertacijo Goethe pri Slovencih (1970). Po vrnitvi iz Nemčije se je še zaposlil kot profesor slovenske književnosti na Filozofski fakulteti v Zadru. Njegovo ustvarjanje je močno zaznamovala internacija v koncentracijskih taboriščih Dachau in Buchenwald med 17. in 19. letom starosti. Postal in ostal je neizprosno samorasel iskalec resnice. Glavnina njegovega obsežnega opusa ostaja marsikomu neznana in si zagotovo zasluži večjo pozornost, saj se je posvečal vprašanju človečnega in razčlovečenega, tematik, ki morajo danes, stoletje po Krakarjevem rojstvu, zagotovo spet stopiti v ospredje. Avtor scenarija dr. Jaka Jarc, interpret Željko Hrs, bralca vezne besede Mateja Perpar in Renato Horvat, glasbena opremljevalka Nina Kodrič, tonski mojster Urban Gruden, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2026.
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Slepci so na eni strani prispodoba nepopolnosti in izgubljenosti človeka, hkrati pa zaradi izgube vida niso obremenjeni s površinskim videzom vsakdana – zato lahko prisluhnejo svetu korespondenc in simbolov, ki se skriva za zunanjo podobo in dogodki običajnega sveta videčih. Radijska igra ustvarja sugestivno in napeto razpoloženje, v katerem nenehno slutimo prisotnost nečesa nevidnega, neizrekljivega, ki pa se neizogibno bliža. Režiser in prirejevalec: Andrej Jaka Vojevec Prevajalec: Pavle Jarc Dramaturg: Alen Jelen Tonski mojstri: Miro Marinšek, Matjaž Miklič, Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Prvi od rojstva slepi – Romeo Grebenšek Drugi od rojstva slepi – Rok Kunaver Tretji od rojstva slepi – Matija Stipanić Najstarejši slepec – Nejc Ropret Mlada slepka – Arna Hadžialjević Najstarejša slepka – Tjaša Ferme Molčeča stara slepka – Vesna Vončina Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2007 v produkciji AGRFT.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.
Minuli teden nas je zapustil pionir evropskega sodobnega jazza, francoski saksofonist in klarinetist Michel Portal. S svojo glasbo je postavil trdne temelje novi izraznosti.