Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
V letih 1899 in 1900 je Rainer Maria Rilke potoval po Rusiji in tam doživel krščanstvo, kot ga dotlej ni poznal. To svojo duhovno izkušnjo je ubesedil tudi v obsežnem pesemskem ciklu z naslovom Časoslov, ki je pri bralcih izjemno uspel, stoletje in več po izidu pa cikel še vedno prepriča z enostjo metafizične in individualne izkušnje. V slovenskem prevodu Gorazda Kocijančiča je Časoslov izšel leta 2008, v Literarnem nokturnu pa lahko slišite nekaj značilnih pesmi iz cikla ob 150. obletnici pesnikovega rojstva. Prevajalec Gorazd Kocijančič, režiser Jože Valentič, interpret Ivan Rupnik, glasbena opremljevalka Metka Burger, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2008.
Predstavili bomo novo knjigo Boštjana Videmška in Abhe Valenitne Lo Surdo Dolga pot do miru, ki je izšla pri založbi UMco. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju smo bili na razstavi letošnje Prešernove nagrajenke Dragice Čadež ter predstavitvi nove knjige Le kaj nosiš v sebi, ki sta jo soustvarili Dragica Čadež in Nataša Kramberger. V ljubljanskem Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Preživeti in pričati: likovno ustvarjanje v taboriščih. Obiskali smo tudi premiero otroške plesne predstave Martin Krpan 2, koreografa Iztoka Kovača v Španskih borcih.
Predstavili bomo novo knjigo Boštjana Videmška in Abhe Valenitne Lo Surdo Dolga pot do miru, ki je izšla pri založbi UMco. V Galeriji Prešernovih nagrajencev v Kranju smo bili na razstavi letošnje Prešernove nagrajenke Dragice Čadež ter predstavitvi nove knjige Le kaj nosiš v sebi, ki sta jo soustvarili Dragica Čadež in Nataša Kramberger. V ljubljanskem Muzeju novejše in sodobne zgodovine Slovenije smo si ogledali razstavo Preživeti in pričati: likovno ustvarjanje v taboriščih. Obiskali smo tudi premiero otroške plesne predstave Martin Krpan 2, koreografa Iztoka Kovača v Španskih borcih.
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
Četrti koncert cikla Kromatika 2025/26 Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Gaetano Lo Coco George Gershwin: Kubanska uvertura Leonard Bernstein: Simfonični plesi iz Zgodbe z zahodne strani Igor Stravinski: Ognjeni ptič, baletna suita (različica iz leta 1919) (dodatek) George Gershwin: Walking the Dog (točka iz glasbe za film Shall We Dance) (prir. Ingo Luis)
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Ob 85-letnici Literarni večer namenjamo Niku Grafenauerju. Grafenauer je s svojim intelektualnim, kritiškim, uredniškim, družbenopolitičnim delovanjem v temelju zaznamoval slovenski družbeni in kulturni prostor. Brez njega, brez njegove strastne predanosti vrednotam, za katere je živel, bi bilo marsikaj, ne le slovensko literarno prizorišče, povsem drugače. Tokrat se obračamo k dogodkom in osebam iz njegovih ranih in mladih let, in sicer k tistim izmed njih, za katere sam pravi, da so bili zanj formativni. Avtorja literarnega dela: Niko Grafenauer, Tina Kozin; avtorica scenarija: Tina Kozin; režiser: Klemen Markovčič; interpreta: Matija Rozman, Matej Puc; glasbena opremljevalka: Nina Kodrič Hudej; mojster zvoka: David Lap; produkcija: 2020.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širši publiki in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. »Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, „a voz je šel dalje in izginil v gozdu". Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. „Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,"« je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Johann Sebastian Bach je zapustil razmeroma veliko del za solistično melodično glasbilo brez običajne spremljave: sonate in partite za violino, šest suit za violončelo in partito za flavto. Muzikologi menijo, da je bilo podobnih skladb še več in da je nekatere mogoče rekonstruirati.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Leta 1975 je bil na pobudo goriških ljubiteljev fotografije, ki so delovali v okviru Prosvetnega društva v Sovodnjah, ustanovljen Fotoklub Skupina 75. Ob jubileju je razstava članov na ogled v galeriji Kinogledališča Tolmin. Cerkev svete Trojice v Hrastovljah z edinstveno arhitekturo in znamenitimi freskami predstavlja izrazit dosežek ustvarjalnosti, piše v strokovni oceni ob pobudi za njeno uvrstitev na seznam kulturnih spomenikov državnega pomena. V tokratni oddaji se odpravimo še do Mestnega gledališča Ptuj, ki praznujejo 30-letnico ponovne profesionalizacije gledališke hiše. Z glasbenim izborom pa nas Armando Šturman popelje vse do Venezuele.
Maja je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal flavtistično obarvan koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopila tudi flavtistka Jana Stojaković, ki je ob klavirski spremljavi Mateje Hladink izvajala skladbe, ki se napajajo v ritmu tanga. ASTOR PIAZZOLLA: TANGO ETIDA ŠT. 3 ČRT SOJAR VOGLAR: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MARKO MIHEVC: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MATEJ BONIN: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR VITO ŽURAJ: TANGO Jana Stojaković je flavto začela igrati pri devetih letih v Valjevu v Srbiji pod mentorstvom Aleksandra Burkerta. Od leta 2023 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mateja Zupana. Sodelovala je že z uglednimi profesorji in flavtisti, kot so Rebecca Hall, Jacques Zoon, Paolo Taballione, Dejan Gavrić, Carlo Jans, pomembne rezultate je dosegla na več kot 50 tekmovanjih v Sloveniji in tujini.
Maja je v Dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal flavtistično obarvan koncert cikla Solo e da camera. Na njem je nastopila tudi flavtistka Jana Stojaković, ki je ob klavirski spremljavi Mateje Hladink izvajala skladbe, ki se napajajo v ritmu tanga. ASTOR PIAZZOLLA: TANGO ETIDA ŠT. 3 ČRT SOJAR VOGLAR: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MARKO MIHEVC: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR MATEJ BONIN: TANGO ZA FLAVTO IN KLAVIR VITO ŽURAJ: TANGO Jana Stojaković je flavto začela igrati pri devetih letih v Valjevu v Srbiji pod mentorstvom Aleksandra Burkerta. Od leta 2023 študira na Akademiji za glasbo v Ljubljani v razredu Mateja Zupana. Sodelovala je že z uglednimi profesorji in flavtisti, kot so Rebecca Hall, Jacques Zoon, Paolo Taballione, Dejan Gavrić, Carlo Jans, pomembne rezultate je dosegla na več kot 50 tekmovanjih v Sloveniji in tujini.
Poslušamo otvoritveni koncert festivala Prečkana – Sconfinamenti, klavirski recital Filippa Gorinija, drugi del, poslednji klavirski sonati Franza Schuberta. Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 20 v A-duru, D.959 Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 21 v B-duru, D.960 Oddaja nadaljuje predhodno in skupaj tvorita celoto koncerta, izvedbo vseh treh zadnjih sonat Franza Schuberta. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025.
Poslušamo otvoritveni koncert festivala Prečkana – Sconfinamenti, klavirski recital Filippa Gorinija, drugi del, poslednji klavirski sonati Franza Schuberta. Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 20 v A-duru, D.959 Franz Schubert (1797-1828): Sonata št. 21 v B-duru, D.960 Oddaja nadaljuje predhodno in skupaj tvorita celoto koncerta, izvedbo vseh treh zadnjih sonat Franza Schuberta. Koncert je potekal v Veliki dvorani Kulturnega doma Nova Gorica, 23. junija 2025.
Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!
Pred natanko 30 leti je mesto Ptuj po politični ukinitvi leta 1958 spet dobilo Mestno gledališče. V Kazinski dvorani Slovenskega narodnega gledališča Maribor se bo s koncertom Italijanske resonance začel 3. koncert 13. cikla Carpe artem.V galeriji Epic v Novi Gorici je na ogled razstava slovenskih in italijanskih časopisov, ki govorijo o istih dogodkih minulega stoletja. Vabljeni k poslušanju!
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Pogled na razmeroma zajeten klavirski opus, ki ga je Bedřich Smetana z enim večjim premorom ustvarjal vse življenje, nam razkrije njegovo predanost miniaturi, plesnim oblikam narodnega značaja ter fantazijskim skladbam in parafrazam po vzoru Liszta in drugih romantikov.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
1) Friedrich Kuhlau: Tretja fantazija, op. 95 Izv.: flavta: Matej Zupan klavir: Vlasta Doležal Rus 2) Josip Ipavec/orkestriral: Kruno Cipci: Možiček, baletna pantomima Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Kruno Cipci 3) Amédée Ernst Chausson: Poem za violino in orkester Izv.: violina: Igor Ozim Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Samo Hubad
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Poslušamo uglasbitvi kozmogonije dežele evropskega severa, dežele tisočerih jezer, in središča skrivnostne dežele, ki povezuje obe novi celini. Znameniti finski ljudski ep Kalevala pripoveduje o boju Kalevov z duhovi mračnega in hudobnega Severa. Dogaja se v pradavnini. V šestih glavnih ciklih opeva peterico junakov: pevca, kovača, pustolovca, lovca in kmeta.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Na knjižnem sejmu smo lahko videli pet knjižnih novosti iz najnovejšega, šestega letnika zbirke Klasična Beletrina (Beletrina), v tokratni epizodi Izšlo je pa lahko izveste več o morda najbolj zanimivem romanu petega letnika. To je roman Slivov cvet v zlati vazi, ki naj bi ga oziroma ga je napisal Lanling Xiaoxaiosheng. Domače bralke in bralci poznajo roman pod naslovom Lepe gospe z bogatega dvora, ki je izšel v kar treh izdajah. Omenjeno verzijo je iz nemščine prevedel Ivan Skušek, najnovejšo pa je prevedla iz izvirnika Katja Kolšek. Roman, ki je zelo obsežen in vsebuje sto natančno strukturiranih poglavij, lahko tako beremo v zgolj v izsekih: Skuškov prevod (leta 1965 je izšla tretja izdaja) vsebuje uvodnih devetinštirideset poglavij romana, objava Katje Kolšek pa od vključno dvainšestdesetega poglavja do vključno devetinsedemdesetega. Morda je kdo ob tem podatku pomislil, da je škoda, da ni izšel še obsežnejši izbor ali pa celoten roman, toda tudi tako objavljeni roman nudi bralki in bralcu otipljiv vpogled v zelo zanimivo literarno delo, ki med vrsticami pripoveduje o družbenem in osebnem razkroju v dinastiji Ming. Romaneskni junak Ximen Qing je povzpetnik in ne pozna meja, tudi v ljubezenskem življenju ne. Tako sprejme afrodiziak od indijskega meniha, afrodiziak, zaradi katerega pozneje tudi umre. Zaradi erotičnih prizorov avtorica spremne besede v naslovu omeni tudi sintagmo obscena literatura. Več o romanu pa pove Katja Kolšek v pogovoru z Markom Goljo v Izšlo je, prebere pa še kratek odlomek iz romana v kitajščini in daljši v slovenščini. Nikar ne zamudite.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Z nagrajenkama sta se pogovarjali Brigita Mohorič in Staša Grahek.
Ženski odbor Slovenskega centra PEN od leta 2013 podeljuje literarno nagrado mira; namenjena je ne le literarnemu ustvarjanju, temveč tudi navzočnosti v družbi. Na Slovenskem knjižnem sejmu so v petek razglasili letošnji prejemnici nagrade mira . Med petimi nominirankami sta jo po izboru strokovne žirije prejeli prevajalka Tanja Petrič in filozofinja, pisateljica in pesnica Marija Švajncer. Z nagrajenkama sta se pogovarjali Brigita Mohorič in Staša Grahek.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Da je Robert Schumann zelo zviška oziroma kar zmerljivo Gaetana Donizettija označil za skladatelja »glasbe za lutkovno gledališče«, pravzaprav niti ni presenetljivo – Schumann je Donizettijeve sentimentalne komedije presojal pač skozi prizmo nemške glasbene kulture, ki je seveda krepko koreninila v literaturi in filozofiji ter rastla iz njiju. Čas pa je seveda prinesel spoznanje in védenje, da je Donizetti pomembno vplival na nadaljnji razvoj italijanske operne ustvarjalnosti, na Giuseppa Verdija pa še prav posebej.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Natalija Milovanović je pesnica in prevajalka. Piše poezijo v slovenščini in srbščini. Objavila je pesniško zbirko Samoumevno, za katero je dobila nagrado za najboljši literarni prvenec. Za drugo pesniško zbirko z naslovom Tuja mehkoba je avtorica letos prejela Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Pesem Tanki najdemo v prvem sklopu pesniške zbirke Samoumevno, ki jo mlada pesnica v uvodu posveča materi in materinščini. Interpretka Lara Fortuna, režiser Luka Marcen, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednica oddaje Petra Meterc. produkcija Radia Slovenija 2022.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
V oddaji bomo predvajali skladbe v izvedbi nekaterih jazzovskih izvajalcev, ki bi letos dopolnili sto let. Poslušali boste glasbo skladatelja Martyja Paicha, pianistke Barbare Carroll, pihalcev Jamesa Moodyja, Kathy Stobart, Gena Ammonsa in Dava Pella, pozavnista Ala Greya, pevca Jimmyja Scotta, pianista Oscarja Petersona in trobentača Bennyja Baileya.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Smo v obdobju, ko Big Band RTV Slovenija praznuje častitljivih 80 pomladi. V tem času so v njem sledi pustili številni izvrstni glasbeniki, dirigenti, umetniški vodje in tisti, ki so v njegovi senci poskrbeli, da je vse teklo kot namazano. Med njimi tudi Hugo Šekoranja, ki je orkestru posvetil velik del svojega ustvarjanja na RTV Slovenija. Leta 1985 se mu je pridružil kot saksofonist, več kot desetletje bil njegov umetniški vodja, danes pa kot nekakšen stric iz ozadja, kot glasbeni urednik skrbi za njegovo podobo v domačem in tujem prostoru.
Nekako vajeni smo, da poezijo Franceta Prešerna interpretirajo predstavniki srednje in starejše generacije slovenskih dramskih igralcev, redko pa slišimo interpretacije mlajših. Tokrat smo se odpravili na ljubljansko AGRFT, na kateri so nekaj Prešernovih pesmi interpretirali študentke in študenti: Urban Brenčič, Čarna Lampret, Neža Dvorščak, Aleksandar Jovanovski, Peter Podgoršek, Nejc Kravos, Maksim Mićković in Marko Rafolt. Izbrali smo naslednje Prešernove pesmi: Ukazi, Zapušena, Hčere svèt, Dohtar, Orglar in Kupído! Ti in tvoja lepa starka. Urednik oddaje Matej Juh, mentorja: režiserka doc. Saška Rakef in tonski mojster Urban Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godinal. Literarni nokturno je nastal v sodelovanju z AGRFT. Posneto leta 2025.
Nekako vajeni smo, da poezijo Franceta Prešerna interpretirajo predstavniki srednje in starejše generacije slovenskih dramskih igralcev, redko pa slišimo interpretacije mlajših. Tokrat smo se odpravili na ljubljansko AGRFT, na kateri so nekaj Prešernovih pesmi interpretirali študentke in študenti: Urban Brenčič, Čarna Lampret, Neža Dvorščak, Aleksandar Jovanovski, Peter Podgoršek, Nejc Kravos, Maksim Mićković in Marko Rafolt. Izbrali smo naslednje Prešernove pesmi: Ukazi, Zapušena, Hčere svèt, Dohtar, Orglar in Kupído! Ti in tvoja lepa starka. Urednik oddaje Matej Juh, mentorja: režiserka doc. Saška Rakef in tonski mojster Urban Gruden, glasbena oprema Darja Hlavka Godinal. Literarni nokturno je nastal v sodelovanju z AGRFT. Posneto leta 2025.
Znani so dobitniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. V gledališču Glej smo si ogledali premiero predstave Manifest. Obiskali smo sejem ilustracije na Vodnikovi domačiji. Seznanili vas bomo tudi s plesno premiero Tjaše Bucik Skok čez kožo v Plesnem teatru Ljubljana.
Znani so dobitniki Prešernovih nagrad in nagrad Prešernovega sklada. V gledališču Glej smo si ogledali premiero predstave Manifest. Obiskali smo sejem ilustracije na Vodnikovi domačiji. Seznanili vas bomo tudi s plesno premiero Tjaše Bucik Skok čez kožo v Plesnem teatru Ljubljana.
Knjiga je nosilka znanja, poglobljeno branje je odlično naložen čas, plemenita oblika upora prehitremu tempu preglasne sodobnosti. V zadnjih letih doživlja največjo rast mladinska književnost, a ne le zato, ker mladi tako radi berejo, pač pa ker je zelo priljubljena tudi pri odraslih. To se je odrazilo tudi na stojnicah in v programu prireditev na 41. slovenskem knjižnem sejmu, ki je poleg tega zadel žebljico na glavico z izborom države v fokusu, Madžarske, od koder prihajata tako letošnji Nobelov kot tudi Bookerjev nagrajenec. V reportaži pa vam pokažemo še več zanimivih in pretresljivih srečanj, denimo z Nedžadom Avdićem, ki je preživel streljanje in napisal knjigo o genocidu v Srebrenici, s Saidom Khatibijem, v Sloveniji živečim alžirskim pisateljem, ki je obiskal krizna žarišča v Ukrajini, in Lauro Freixas špansko pisateljico, ki v knjigi Meni se to že ne bo zgodilo preizprašuje tradicionalno vlogo hčere, matere in žene.
Knjiga je nosilka znanja, poglobljeno branje je odlično naložen čas, plemenita oblika upora prehitremu tempu preglasne sodobnosti. V zadnjih letih doživlja največjo rast mladinska književnost, a ne le zato, ker mladi tako radi berejo, pač pa ker je zelo priljubljena tudi pri odraslih. To se je odrazilo tudi na stojnicah in v programu prireditev na 41. slovenskem knjižnem sejmu, ki je poleg tega zadel žebljico na glavico z izborom države v fokusu, Madžarske, od koder prihajata tako letošnji Nobelov kot tudi Bookerjev nagrajenec. V reportaži pa vam pokažemo še več zanimivih in pretresljivih srečanj, denimo z Nedžadom Avdićem, ki je preživel streljanje in napisal knjigo o genocidu v Srebrenici, s Saidom Khatibijem, v Sloveniji živečim alžirskim pisateljem, ki je obiskal krizna žarišča v Ukrajini, in Lauro Freixas špansko pisateljico, ki v knjigi Meni se to že ne bo zgodilo preizprašuje tradicionalno vlogo hčere, matere in žene.
AriZONA nocoj prinaša svežino z novostmi. Tako produkcijskimi, kot tudi tistimi s terena. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
AriZONA nocoj prinaša svežino z novostmi. Tako produkcijskimi, kot tudi tistimi s terena. Vabljeni k poslušanju RA KP ob 21h …
Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary distrikta 1912, bo letos potekal že triintridesetič. Zbrana sredstva bodo tudi tokrat namenjena slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Ana Maria Mitić in Ciril Horjak. Na koncertu bodo nastopili Raiven, Terrafolk, Astrid, Luka Sešek, Helena Blagne, Gregor Ravnik, plesalci Plesnega kluba Bolero, Goce Zlatev, Urška Kastelic, Vox Arsana, Saša Lešnjek, Lukas Grum, Žan Videc, Quintet Piazzolleky, člani Lutkovnega gledališča Ljubljana, Joliette Anžlovar, Kvintet Vintgar, Izak Hudnik ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester, Big band ter mladinski in otroški pevski zbor. Dirigenta simfoničnega orkestra: Tilen Draksler in Bojan Cvetrežnik, dirigenta Big banda: Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič, urednik oddaje: Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo: Miha Hočevar, režiser: Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.
Dobrodelni Miklavžev koncert, tradicionalna humanitarna prireditev RTV Slovenija, Rotary kluba Ljubljana in Rotary distrikta 1912, bo letos potekal že triintridesetič. Zbrana sredstva bodo tudi tokrat namenjena slovenskim osnovnošolcem, ki nimajo enakih možnosti za osebnostno rast in izobraževanje kot njihovi vrstniki. Voditelja bosta Ana Maria Mitić in Ciril Horjak. Na koncertu bodo nastopili Raiven, Terrafolk, Astrid, Luka Sešek, Helena Blagne, Gregor Ravnik, plesalci Plesnega kluba Bolero, Goce Zlatev, Urška Kastelic, Vox Arsana, Saša Lešnjek, Lukas Grum, Žan Videc, Quintet Piazzolleky, člani Lutkovnega gledališča Ljubljana, Joliette Anžlovar, Kvintet Vintgar, Izak Hudnik ter zasedbe RTV Slovenija – Simfonični orkester, Big band ter mladinski in otroški pevski zbor. Dirigenta simfoničnega orkestra: Tilen Draksler in Bojan Cvetrežnik, dirigenta Big banda: Tadej Tomšič in Matjaž Mikuletič, urednik oddaje: Daniel Celarec. Program koncerta so zasnovali Daniel Celarec, Janez Jaka Pucihar, Jaka Pucihar in Edvard Škodič (Rotary klub Ljubljana). Vezno besedilo: Miha Hočevar, režiser: Marjan Kučej. Dobrodelna številka: 01 472 00 11, SMS-donacije s ključnima besedama MIKLAVZ5 in MIKLAVZ10 na 1919.
Šansona na slovenski glasbeni sceni si brez vsestranske umetnice Vite Mavrič ne moremo predstavljati, tako da lahko v tej oddaji prisluhnete nekaterim njenim izvrstnim interpretacijam in izvedbam pesmi različnih avtorjev v različnih obdobjih.
Šansona na slovenski glasbeni sceni si brez vsestranske umetnice Vite Mavrič ne moremo predstavljati, tako da lahko v tej oddaji prisluhnete nekaterim njenim izvrstnim interpretacijam in izvedbam pesmi različnih avtorjev v različnih obdobjih.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. „Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto izpostavljal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri lastnih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Glasba je umetnost, ki deluje v določenem času. Da jo prav razumemo, potrebuje svoj prostor. Prostor je za poslušanje glasbe pomemben, čas je ne obhoden.
Danes praznujemo Ta veseli dan kulture, dan, ko se je leta 1800 v Vrbi rodil France Prešeren. Ob tem so znani tudi Prešernovi nagrajenci 2026: Prešernovo nagrado prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici poudarja: »Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje ter prebuja radovednost in empatijo. Ko ji namenimo delček svojega časa, nam obarva vsakdan in vanj vnese tisto, česar v hitrem, potrošniško naravnanem svetu pogosto zmanjka: refleksijo, sprostitev, skok v druge svetove, razumevanje in užitek.« Prešernov rojstni dan letos obeležujemo z več kot 290 brezplačnimi kulturnimi dogodki v 70 mestih, vrata je odprlo več kot 130 ustanov po vsej državi. Pestro je tudi na Primorskem. Peta raziskava kreativnega centra Poligon o razmerah v kulturno-ustvarjalnem sektorju razkriva, da si vsak drugi ustvarjalec s svojim delom ne more zagotoviti preživetja, obenem pa raziskava razbija tudi trdoživi mit o odvisnosti kulturnikov od javnih sredstev. Obeležili smo tudi glasbeni rojstni dan: Janez Bončina Benč danes praznuje 77 let. Iztok Novak Easy je ob tej priložnosti pripravil raznolik izbor njegovih skladb za današnjo glasbeno ogrlico.
Danes praznujemo Ta veseli dan kulture, dan, ko se je leta 1800 v Vrbi rodil France Prešeren. Ob tem so znani tudi Prešernovi nagrajenci 2026: Prešernovo nagrado prejmeta koreografinja in plesalka Mateja Bučar ter industrijski oblikovalec Saša J. Mächtig. Ministrica za kulturo Asta Vrečko v poslanici poudarja: »Kultura ima moč, da nas spreminja, razveseljuje ter prebuja radovednost in empatijo. Ko ji namenimo delček svojega časa, nam obarva vsakdan in vanj vnese tisto, česar v hitrem, potrošniško naravnanem svetu pogosto zmanjka: refleksijo, sprostitev, skok v druge svetove, razumevanje in užitek.« Prešernov rojstni dan letos obeležujemo z več kot 290 brezplačnimi kulturnimi dogodki v 70 mestih, vrata je odprlo več kot 130 ustanov po vsej državi. Pestro je tudi na Primorskem. Peta raziskava kreativnega centra Poligon o razmerah v kulturno-ustvarjalnem sektorju razkriva, da si vsak drugi ustvarjalec s svojim delom ne more zagotoviti preživetja, obenem pa raziskava razbija tudi trdoživi mit o odvisnosti kulturnikov od javnih sredstev. Obeležili smo tudi glasbeni rojstni dan: Janez Bončina Benč danes praznuje 77 let. Iztok Novak Easy je ob tej priložnosti pripravil raznolik izbor njegovih skladb za današnjo glasbeno ogrlico.
Danes v oddaji predstavljamo koncert z naslovom Pesmi norosti, s katerim se je sklenila letošnja sezona cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ljubljani smo spremljali festival Forum nove glasbe, v Novi Gorici pa 10. mednarodno tekmovanje klasičnega saksofona SAXGO25. V Mariboru so uprizorili opero Razcvet Vita Žuraja, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je premiero doživel balet Slika Doriana Graya. Obiskali smo tudi koncert pri Gospe Sveti na Avstrijskem Koroškem in koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, kjer je prvič gostoval Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Poročamo tudi o dogajanju na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je potekal mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja.
Danes v oddaji predstavljamo koncert z naslovom Pesmi norosti, s katerim se je sklenila letošnja sezona cikla Harmonia Concertans – Stara glasba na Novem trgu. V Ljubljani smo spremljali festival Forum nove glasbe, v Novi Gorici pa 10. mednarodno tekmovanje klasičnega saksofona SAXGO25. V Mariboru so uprizorili opero Razcvet Vita Žuraja, v SNG Opera in balet Ljubljana pa je premiero doživel balet Slika Doriana Graya. Obiskali smo tudi koncert pri Gospe Sveti na Avstrijskem Koroškem in koncert Orkestrskega cikla Narodnega doma Maribor, kjer je prvič gostoval Simfonični orkester Zahodnonemškega radia iz Kölna. Poročamo tudi o dogajanju na ljubljanski Akademiji za glasbo, kjer je potekal mednarodni simpozij z naslovom Glasba za spodbujanje zdravja in blagostanja.
Letos mineva 125 let od rojstva skladatelja Aarona Coplanda, njegovo ime pa je sinonim za sodobno ameriško glasbo. Evropskih vplivov se je v svojem glasbenem izrazu popolnoma osvobodil, hkrati je vanj vtisnil svojo skladateljsko osebnost. To razodevajo tudi njegovi samospevi, ki jih ni napisal veliko, a so globoko osebni, obravnavajo pa ljubezen in smrt ter razkrivajo skladateljev notranji svet.
Letos mineva 125 let od rojstva skladatelja Aarona Coplanda, njegovo ime pa je sinonim za sodobno ameriško glasbo. Evropskih vplivov se je v svojem glasbenem izrazu popolnoma osvobodil, hkrati je vanj vtisnil svojo skladateljsko osebnost. To razodevajo tudi njegovi samospevi, ki jih ni napisal veliko, a so globoko osebni, obravnavajo pa ljubezen in smrt ter razkrivajo skladateljev notranji svet.
Na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna vsako leto obeležujemo neformalni praznik Ta veseli dan kulture. Obletnico Prešernovega rojstva je tudi letos pospremila novinarska konferenca Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je prinesla nova imena prejemnic in prejemnikov Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada 2026. Kreativni center Poligon pa je pripravil in objavil peto raziskavo o delovnih in življenjskih pogojih delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju.
Na današnjo obletnico rojstva pesnika Franceta Prešerna vsako leto obeležujemo neformalni praznik Ta veseli dan kulture. Obletnico Prešernovega rojstva je tudi letos pospremila novinarska konferenca Upravnega odbora Prešernovega sklada, ki je prinesla nova imena prejemnic in prejemnikov Prešernovih nagrad ter nagrad Prešernovega sklada 2026. Kreativni center Poligon pa je pripravil in objavil peto raziskavo o delovnih in življenjskih pogojih delavk in delavcev v slovenskem kulturno-ustvarjalnem sektorju.
Pred izvedbo baletne suite na četrtem večeru Kromatike spoznavamo zgodovinsko ozadje, barvitost in simbolizem Ognjenega ptiča Igorja Stravinskega. Dirigent Gaetano Lo Coco razmišlja o posebnem trenutku nastanka te glasbe in načina, na katere je skladatelj v partituro zavil svoje misli in sporočila.
Pred izvedbo baletne suite na četrtem večeru Kromatike spoznavamo zgodovinsko ozadje, barvitost in simbolizem Ognjenega ptiča Igorja Stravinskega. Dirigent Gaetano Lo Coco razmišlja o posebnem trenutku nastanka te glasbe in načina, na katere je skladatelj v partituro zavil svoje misli in sporočila.
Predstavili bomo izbrane skladbe za godalni kvartet Louisa Spohra, Huga Solfa in Georga Friedricha Händla v priredbi Arnolda Schönberga. V Arsovih spominčicah bomo predstavili Ljubljanski godalni kvartet, ki je začel delovati leta 1984. V kvartetu so 40 let igrali nekdanji dolgoletni člani in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenek in violončelist Stane Demšar. Ljubljanski godalni kvartet je najintenzivneje deloval med letoma 1985 in 2004, za izvajalske dosežke pa je prejel Betettovo nagrado. Godalce bomo poslušali najprej v izvajanju 2. in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa ter 1. in 2. stavka iz Wolfovega Godalnega kvarteta v d-molu in 4. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester v B-duru Arnolda Schönberga, ki ga je skladatelj priredil iz Händlovega Concerta grossa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 4. decembra ob 17.05.
Predstavili bomo izbrane skladbe za godalni kvartet Louisa Spohra, Huga Solfa in Georga Friedricha Händla v priredbi Arnolda Schönberga. V Arsovih spominčicah bomo predstavili Ljubljanski godalni kvartet, ki je začel delovati leta 1984. V kvartetu so 40 let igrali nekdanji dolgoletni člani in solisti Simfoničnega orkestra RTV Slovenija: violinista Monika Skalar in Karel Žužek, violist Franc Avsenek in violončelist Stane Demšar. Ljubljanski godalni kvartet je najintenzivneje deloval med letoma 1985 in 2004, za izvajalske dosežke pa je prejel Betettovo nagrado. Godalce bomo poslušali najprej v izvajanju 2. in 3. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester Louisa Spohra, Intermezza za godalni kvartet Huga Wolfa ter 1. in 2. stavka iz Wolfovega Godalnega kvarteta v d-molu in 4. stavka Koncerta za godalni kvartet in orkester v B-duru Arnolda Schönberga, ki ga je skladatelj priredil iz Händlovega Concerta grossa. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 4. decembra ob 17.05.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
Letošnji prejemnik nagrade Nede Pagon za knjižnega urednika ali urednico je pesnik, prevajalec, aktivist in urednik Brane Mozetič. Nagrado Nede Pagon razpisujejo pri založbi Studia humanitatis; kot je v utemeljitvi med drugim zapisala komisija, je Brane Mozetič eden najvidnejših slovenskih urednikov izvirne in prevodne knjižne produkcije. Nagrado je prejel za drzen, dosleden in prepoznaven uredniški opus. Z njim, tako komisija, »skrbi za tisto literaturo, ki nastane, ko jezik trči ob meje in kjer literatura še vedno pomeni upor in pogum, pa intimo in javnost v enem«. Brane Mozetič je vztrajno in premišljeno oblikoval zatočišče za manjšinske in marginalizirane glasove, za poezijo, ki ni prilagojena, in za misel, ki ni udomačena. Ob tem je Mozetič eden največjih mednarodnih promotorjev slovenske literature in neutrudni organizator: koordinira literarne festivale, prevajalske delavnice, gostovanja slovenskih avtorjev v tujini, literarne večere, ureja antologije za tuje trge in vrsto let soustvarja enega najstarejših LGBT filmskih festivalov na svetu. Vse to po besedah komisije počne tiho, natančno in z izjemnim občutkom za literarno vrednost, ki ni nikoli ločena od človeškega konteksta.
Vrhunec antične grške kulture od 10. do 4. stoletja pred našim štetjem pomenijo helenska književnost, pesništvo, dramatika, filozofija in zgodovinopisje, ki sestavljajo najpopolnejše, najlepše in najizvirnejše, kar je človeštvu dala antična umetnost. Homer je najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Bil je eden izmed aojdov, potujočih starogrških pevcev, ki so krožili po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Homerju zgodovina pripisuje dva monumentalna epa, Iliado in Odisejo.
Vrhunec antične grške kulture od 10. do 4. stoletja pred našim štetjem pomenijo helenska književnost, pesništvo, dramatika, filozofija in zgodovinopisje, ki sestavljajo najpopolnejše, najlepše in najizvirnejše, kar je človeštvu dala antična umetnost. Homer je najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji. Bil je eden izmed aojdov, potujočih starogrških pevcev, ki so krožili po deželi in ob spremljavi lire peli pesmi. Homerju zgodovina pripisuje dva monumentalna epa, Iliado in Odisejo.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Posnetki iz najnovejše džezovske produkcije, pa tudi iz zgodovine džeza.
Na današnjo obletnico Prešernovega rojstva se praznovanju veselega dne kulture pridružujemo tudi na programu Ars. Z današnjim dnem začenjamo z nagradnimi igrami, pri katerih vam bomo, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, s pravilnim odgovorom na zastavljeno vprašanje poklonili zvočnico ali zgoščenko. Od ponedeljka do petka, vse do 24. decembra, bomo nagradna vprašanja zastavljali ob pol devetih. Današnje vprašanje bo povezano s Prešernom. Predstavljamo dve novi skladbi, ki ju je navdihnila Prešernova poezija: Nočno premišljevanje Nejca Lavrenčiča in Miniaturo za Zdravljico Črta Sojarja Voglarja.
Na današnjo obletnico Prešernovega rojstva se praznovanju veselega dne kulture pridružujemo tudi na programu Ars. Z današnjim dnem začenjamo z nagradnimi igrami, pri katerih vam bomo, spoštovane poslušalke, cenjeni poslušalci, s pravilnim odgovorom na zastavljeno vprašanje poklonili zvočnico ali zgoščenko. Od ponedeljka do petka, vse do 24. decembra, bomo nagradna vprašanja zastavljali ob pol devetih. Današnje vprašanje bo povezano s Prešernom. Predstavljamo dve novi skladbi, ki ju je navdihnila Prešernova poezija: Nočno premišljevanje Nejca Lavrenčiča in Miniaturo za Zdravljico Črta Sojarja Voglarja.
3. decembra se spominjamo rojstnega dne izjemnega pesnika tudi v svetovnem merilu - Franceta Prešerna. Izbrali smo eno njegovih najbolj znanih pesmi Slovo od mladosti. Interpret Aleš Valič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2002.
3. decembra se spominjamo rojstnega dne izjemnega pesnika tudi v svetovnem merilu - Franceta Prešerna. Izbrali smo eno njegovih najbolj znanih pesmi Slovo od mladosti. Interpret Aleš Valič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2002.
Prešernovo pesem Gazela, tretjo iz cikla sedmih, interpretira dramski igralec Boris Ostan. Na sporedu še glasbeni cikel Gazele Lucijana Marije Škerjanca in Maškova uglasbitev Prešernove pesmi Pod oknom.
Prešernovo pesem Gazela, tretjo iz cikla sedmih, interpretira dramski igralec Boris Ostan. Na sporedu še glasbeni cikel Gazele Lucijana Marije Škerjanca in Maškova uglasbitev Prešernove pesmi Pod oknom.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Glasbeni izbor bo obogatila tudi Prešernova poezija. Pesem Pevcu interpretira igralec Boris Juh. Na sporedu glasba Gašparja Maška: Klavirski kvartet v c – molu, Kamila Maška: Strunam in Uvertura k melodrami Judita, Jurija Mihevca: Igre grlic, mazurka, op. 200, Petra Iljiča Čajkovskega: Sentimentalni valček za violino in klavir, op. 51, št. 6,. Benjamina Ipavca: Valček in Scherzo za klavir, Franja Serafina Vilharja: samospev Kam in Jurija Mihevca: Izginula sreča, sanjarija, op. 187.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.
Kratek večerni sprehod po poeziji in prozi različnih domačih in tujih avtorjev in avtoric v vrhunski interpretaciji dramskih igralk in igralcev. Skupni imenovalec nokturnov je njihova raznolikost, njihov razpon sega od klasikov do sodobnikov.