Raziskujte

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

Rezultati iskanja

Ni najdenih zadetkov.

RTV 365 Programi Oddaje Podkasti Moj 365 Menu
Domov
Raziskujte
Programi
Dokumentarci
Filmi in serije
Oddaje
Podkasti
Filmoteka
Zgodovina
Shranjeno
Naročnine
Več
Domov Raziskujte Programi Dokumentarci Filmi in serije Oddaje Podkasti
Plačljivo
Filmoteka
Moj 365
Zgodovina
Naročnine
Shranjeno

Literarni nokturno

Gregor Strniša: Veseljak

21. 1. 2025

Gregor Strniša je v zbirki Želod objavil pet baladnih ciklov, med njimi je tudi Veseljak. Konča se z verzom: 'Ampak druge obale ni.' Igralec Saša Tabaković, režiser Klemen Markovčič. Posneto maja 2012.

6 min še 30 dni

Gregor Strniša je v zbirki Želod objavil pet baladnih ciklov, med njimi je tudi Veseljak. Konča se z verzom: 'Ampak druge obale ni.' Igralec Saša Tabaković, režiser Klemen Markovčič. Posneto maja 2012.

Kultura

Kultura

21. 1. 2025

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

6 min

Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.

Radijska igra

Milan Jesih: Hiška v cvetju

21. 1. 2025

Impresionistična in poetična radijska slika prikazuje podobi ženske in moškega, ko se s svojimi notranjimi, duhovnimi očmi ozirata na ozadje preteklih skupnih let. V zadnjem skupnem zavetju hiše v cvetju se začneta razhajati njun zunanji, prepoznavni svet minevanja in njun notranji svet, ki je tu, kot pravi avtor, »kakor slišanje drugega časa in razdalj in hrepenenj in spominov«. Radijsko igro posvečamo dramskemu igralcu Borisu Juhu, uglednemu interpretu radijske igre in izjemnemu interpretu poezije v radijskih literarnih oddajah, ki je 18. januarja praznoval svoj 90. rojstni dan. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Interpreta – Mojca Ribič in Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996

37 min še 29 dni

Impresionistična in poetična radijska slika prikazuje podobi ženske in moškega, ko se s svojimi notranjimi, duhovnimi očmi ozirata na ozadje preteklih skupnih let. V zadnjem skupnem zavetju hiše v cvetju se začneta razhajati njun zunanji, prepoznavni svet minevanja in njun notranji svet, ki je tu, kot pravi avtor, »kakor slišanje drugega časa in razdalj in hrepenenj in spominov«. Radijsko igro posvečamo dramskemu igralcu Borisu Juhu, uglednemu interpretu radijske igre in izjemnemu interpretu poezije v radijskih literarnih oddajah, ki je 18. januarja praznoval svoj 90. rojstni dan. Režiser: Jože Valentič Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka in avtorica izvirne glasbe: Cvetka Bevc Interpreta – Mojca Ribič in Boris Juh Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 1996

Literarni večer

Ernesto Cardenal: Quetzalcoatl – ob 100. obletnici rojstva

21. 1. 2025

Ernesto Cardenal (20. 1. 1925–1. 3. 2020) je bil nikaragovski pesnik, duhovnik in politik. Aktivno je sodeloval v sandinistični revoluciji in bil v letih od 1979 do 1987 minister za kulturo. Cardenal je bil odličen poznavalec staroselskih civilizacij in njihovih družbenih ureditev, to pa se je odslikalo tudi v njegovem pesniškem opusu. V oddaji predstavljamo njegovo pesnitev Quetzalcoatl, upesnjeni mit o starodavnem srednjeameriškem božanstvu. Prevajalec Ciril Bergles, režiserka Elza Rituper, interpreti Majda Grbac, Radko Polič Rac, Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje France Vurnik in Petra Meterc. Produkcija 1990.

39 min še 29 dni

Ernesto Cardenal (20. 1. 1925–1. 3. 2020) je bil nikaragovski pesnik, duhovnik in politik. Aktivno je sodeloval v sandinistični revoluciji in bil v letih od 1979 do 1987 minister za kulturo. Cardenal je bil odličen poznavalec staroselskih civilizacij in njihovih družbenih ureditev, to pa se je odslikalo tudi v njegovem pesniškem opusu. V oddaji predstavljamo njegovo pesnitev Quetzalcoatl, upesnjeni mit o starodavnem srednjeameriškem božanstvu. Prevajalec Ciril Bergles, režiserka Elza Rituper, interpreti Majda Grbac, Radko Polič Rac, Ivan Rupnik, glasbeni opremljevalec Peter Čare, mojster zvoka Jure Culiberg, urednika oddaje France Vurnik in Petra Meterc. Produkcija 1990.

Slovenska zemlja v pesmi in besedi

Mag. Tatjana Dolžan Eržen

21. 1. 2025

Murkova nagrada za življenjsko delo je najvišja stanovska nagrada, ki jo za znanstvene in strokovne dosežke podeljuje Slovensko etnološko društvo. Lanskega novembra jo je prejela mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je do upokojitve zaposlena kot kustosinja za etnologijo v Gorenjskem muzeju. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili pogovoru z nagrajenko, v katerem razmišlja o desetletjih svojega dela, ki je vključevalo delo z zbirkami predmetov, široko zastavljeno terensko delo ter predstavljanje gorenjske dediščine različnim javnostim. Predvsem pa sogovornica v oddaji razkriva izjemno povezovalno širino, ki ji jo je vedno znova uspelo vzpostaviti s sogovorniki, sodelavci in strokovnimi kolegi z različnih območij Gorenjske ob pestrih in zanimivih temah vsakokratnih raziskovalnih prizadevanj.

50 min

Murkova nagrada za življenjsko delo je najvišja stanovska nagrada, ki jo za znanstvene in strokovne dosežke podeljuje Slovensko etnološko društvo. Lanskega novembra jo je prejela mag. Tatjana Dolžan Eržen, ki je do upokojitve zaposlena kot kustosinja za etnologijo v Gorenjskem muzeju. V tokratni oddaji Slovenska zemlja v pesmi in besedi bomo prisluhnili pogovoru z nagrajenko, v katerem razmišlja o desetletjih svojega dela, ki je vključevalo delo z zbirkami predmetov, široko zastavljeno terensko delo ter predstavljanje gorenjske dediščine različnim javnostim. Predvsem pa sogovornica v oddaji razkriva izjemno povezovalno širino, ki ji jo je vedno znova uspelo vzpostaviti s sogovorniki, sodelavci in strokovnimi kolegi z različnih območij Gorenjske ob pestrih in zanimivih temah vsakokratnih raziskovalnih prizadevanj.

Glasba, gledališče ... in ves ta jazz

Muzikal Aida (1)

21. 1. 2025

Za muzikal Aida, katerega prvo dejanje bomo poslušali danes, je glasbo napisal Elton John, besedila pa Tim Rice, scenarij je delo Linde Woolverton. Muzikal Aida je doživel premiero na Broadwayu 23. marca leta 2000 in bil tega leta nominiran za pet nagrad tony, dobil pa je štiri, med njimi tudi za najboljšo glasbo in za najboljšo glavno igralko.

34 min še 29 dni

Za muzikal Aida, katerega prvo dejanje bomo poslušali danes, je glasbo napisal Elton John, besedila pa Tim Rice, scenarij je delo Linde Woolverton. Muzikal Aida je doživel premiero na Broadwayu 23. marca leta 2000 in bil tega leta nominiran za pet nagrad tony, dobil pa je štiri, med njimi tudi za najboljšo glasbo in za najboljšo glavno igralko.

Neposredni prenos

Literarni večer - Edvard Kocbek: Strah in pogum, 1. del

21. 1. 2025

Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .

66 min

Kocbekove novele iz leta 1951 se natančno ujemajo z naslovom tematskega sklopa letošnjih maturitetnih esejev Človek na razpotjih časa – izpostavljajo etične dileme in odločitve, ki jih mora sprejeti posameznik v časih, ko posameznik ne velja kaj dosti. Literarna oddaja o prvih dveh novelah Temna stran meseca in Blažena krivda je bila v živo ustvarjena v prostorih Gimnazije in srednje šole Rudolfa Maistra v Kamniku, po oddaji pa so dijaki v prostem pogovoru razmišljali o vprašanjih, ki jih odpira Kocbek. Scenarij Tanja Žavbi, igralec Matej Puc, bralka Mateja Perpar, urednik oddaje Vlado Motnikar, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina. Režiser: Klemen Markovčič. V pogovoru sodelujejo dijaki Larisa Vrečar, Žan Gerič in Manca Kos .

Odprta knjiga na radiu

Edvard Kocbek: Strah in pogum 4/27

21. 1. 2025

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato pa je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

23 min še 2 dni

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno izpostavljen skrajno srhljivim preizkušnjam. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zato pa je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Zborovska glasba

Iz opusa Maxa Regerja

21. 1. 2025

Skupaj z Zborom Severnonemškega radia in Dresdenskim komornim zborom vas vabimo k poslušanju del Maxa Regerja, Šestih ljudskih pesmih in opusa 138.

33 min še 29 dni

Skupaj z Zborom Severnonemškega radia in Dresdenskim komornim zborom vas vabimo k poslušanju del Maxa Regerja, Šestih ljudskih pesmih in opusa 138.

Jezikovni pogovori

Kaj v jeziku omogoča umetno inteligenco?

21. 1. 2025

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

18 min

Razvoj na področju generativne umetne inteligence je bil tako presenetljiv, ker se ni vedelo, ali v jeziku obstaja točka preloma, ki lahko omogoči ustvarjanje novih vsebin. Kaj v jeziku omogoča generativno umetno inteligenco? Kje je točka preloma? Kaj se bo zgodilo, ko bo na spletu zmanjkalo besedil, ki jih je ustvaril človek, in se bo umetna inteligenca učila iz besedil, ki jih je ustvarila sama? Gost je pionir umetne inteligence pri nas, akademik Ivan Bratko, ki je tudi član Komisije za slovenski jezik v javnosti pri SAZU.

Prva vrsta

QuatroPorTango

21. 1. 2025

V oddaji z glasbo Astorja Piazzolle nastopa tango nuevo kvartet QuatroPorTango: Ratko Žižić – bandoneon, Matjaž Porovne – violina, Jan Sever – klavir ter Marko Turšič – kontrabas. Kot gostja se jim pridruži še pevka Aleksandra Čermelj.

34 min

V oddaji z glasbo Astorja Piazzolle nastopa tango nuevo kvartet QuatroPorTango: Ratko Žižić – bandoneon, Matjaž Porovne – violina, Jan Sever – klavir ter Marko Turšič – kontrabas. Kot gostja se jim pridruži še pevka Aleksandra Čermelj.

Kulturnice

Med januarskimi novimi gledališkimi uprizoritvami so drame

21. 1. 2025

Druga premiera Drame slovenskega narodnega gledališča Maribor je odrska priredba romana Draga Jančarja ''In ljubezen tudi'''. Predstava, ki uteleša zgodbo o uničujoči moči ljubezni in sovraštva, je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom. Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega je krstno uprizoritev doživela igra večkrat nagrajene mlade vsestranske ustvarjalke Katarine Morano z naslovom ''Zakaj sva se ločila''. Predstava sooča moža in ženo preko njunega dolgoletnega odnosa. V Mali Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana s prvo slovensko uprizoritvijo drame nemškega pisatelja Ferdinanda von Schiracha ''Bog'' obravnavajo tudi v našem prostoru aktualno etično dilemo – vprašanje zdravniške pomoči pri umiranju - in zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.

12 min

Druga premiera Drame slovenskega narodnega gledališča Maribor je odrska priredba romana Draga Jančarja ''In ljubezen tudi'''. Predstava, ki uteleša zgodbo o uničujoči moči ljubezni in sovraštva, je nastala v sodelovanju s Cankarjevim domom. Na odru Mestnega gledališča ljubljanskega je krstno uprizoritev doživela igra večkrat nagrajene mlade vsestranske ustvarjalke Katarine Morano z naslovom ''Zakaj sva se ločila''. Predstava sooča moža in ženo preko njunega dolgoletnega odnosa. V Mali Drami Slovenskega narodnega gledališča Ljubljana s prvo slovensko uprizoritvijo drame nemškega pisatelja Ferdinanda von Schiracha ''Bog'' obravnavajo tudi v našem prostoru aktualno etično dilemo – vprašanje zdravniške pomoči pri umiranju - in zastavljajo pomembna vprašanja o vrednosti človeškega življenja.

Prva vrsta

QuatroPorTango

21. 1. 2025

V oddaji z glasbo Astorja Piazzolle nastopa tango nuevo kvartet QuatroPorTango: Ratko Žižić – bandoneon, Matjaž Porovne – violina, Jan Sever – klavir ter Marko Turšič – kontrabas. Kot gostja se jim pridruži še pevka Aleksandra Čermelj.

35 min

V oddaji z glasbo Astorja Piazzolle nastopa tango nuevo kvartet QuatroPorTango: Ratko Žižić – bandoneon, Matjaž Porovne – violina, Jan Sever – klavir ter Marko Turšič – kontrabas. Kot gostja se jim pridruži še pevka Aleksandra Čermelj.

Arsove spominčice

Nemško italijanski skladatelj Ermanno Wolf Ferrari

21. 1. 2025

Na sporedu glasba Ermanna Wolfa - Ferrarija: uvertura in sklepni prizor tretjega dejanja opere Štiri grobijani, Šest bagatel, op. posth. za klavir in Idillio, concertino v A – duru za oboo in orkester, op.15.

52 min še 29 dni

Na sporedu glasba Ermanna Wolfa - Ferrarija: uvertura in sklepni prizor tretjega dejanja opere Štiri grobijani, Šest bagatel, op. posth. za klavir in Idillio, concertino v A – duru za oboo in orkester, op.15.

Skladatelj tedna

Georg Friedrich Händel, 2. del

21. 1. 2025

Georg Friedrich Händel je eden redkih ali morda celo edini baročni skladatelj, ki so ga po smrti častili nepretrgoma vse do današnjih dni. Že na koncu tridesetih let 18. stoletja so mu Angleži postavili spomenik v Vauxhallskih vrtovih, ob kipu največjega angleškega pesnika Johna Miltona. Vse do 20. stoletja je potem veljal za največjega skladatelja vseh časov. "Ne moremo vseskozi hvaliti Homerja!" je nekoč izjavil Franz Liszt, ko je slišal njegovo ime.

52 min še 29 dni

Georg Friedrich Händel je eden redkih ali morda celo edini baročni skladatelj, ki so ga po smrti častili nepretrgoma vse do današnjih dni. Že na koncu tridesetih let 18. stoletja so mu Angleži postavili spomenik v Vauxhallskih vrtovih, ob kipu največjega angleškega pesnika Johna Miltona. Vse do 20. stoletja je potem veljal za največjega skladatelja vseh časov. "Ne moremo vseskozi hvaliti Homerja!" je nekoč izjavil Franz Liszt, ko je slišal njegovo ime.

Lirični utrinek

Marcello Potocco: Vse

21. 1. 2025

Marcello Potocco je pesnik, prevajalec in literarni teoretik. Leta 2022 je izdal najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Sicer je izdal že pet pesniških zbirk in za njegove zgodnejše pesmi sta bili značilni filozofsko pretresanje človekovega vsakdana in prehajanje poezije v prozo. Pesem z naslovom Vse interpretira dramski igralec Jožef Ropoša.

2 min še 29 dni

Marcello Potocco je pesnik, prevajalec in literarni teoretik. Leta 2022 je izdal najnovejšo pesniško zbirko z naslovom Odisej(ka) v labirintu. Sicer je izdal že pet pesniških zbirk in za njegove zgodnejše pesmi sta bili značilni filozofsko pretresanje človekovega vsakdana in prehajanje poezije v prozo. Pesem z naslovom Vse interpretira dramski igralec Jožef Ropoša.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 07:30

21. 1. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

31 min še 29 dni

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

21. 1. 2025

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

3 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbena jutranjica

Glasbena jutranjica 06:00

21. 1. 2025

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

59 min še 29 dni

Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.

Jazz avenija

Kitarist in skladatelj John Pisano – in memoriam

5. 12. 2024

Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.

44 min še 29 dni

Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

21. 1. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min še 29 dni

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

Literarni nokturno

Alex Kama Devetak: Stara klop pod mogočnim kostanjem

20. 1. 2025

Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

10 min še 29 dni

Alex Kama Devetak prihaja iz Gorice, je komparativist in slovenist. Piše prozo, dramska besedila in scenarije. Deluje kot koordinator dogodkov in promocije v Narodni in študijski knjižnici v Gorici in Trstu. Njegova literarna pot se je začela leta 2018, ko se je uvrstil med polfinaliste Pesniškega turnirja. Leta 2020 je zmagal na slovenskem natečaju Spirala, leto pozneje pa je kot prvi Slovenec iz Italije zmagal na festivalu mlade literature Urška, kar mu je omogočilo izdajo kratkoproznega prvenca Nedaleč. Leta 2023 je v Gorici premiero doživela njegova glasbena predstava Od Nice do Gorice, ki jo bodo avgusta letos znova uprizorili v sklopu programa Evropske prestolnice kulture. Ta hip piše nove zgodbe ter svoj prvi roman. Zgodba Stara klop pod mogočnim kostanjem doslej še ni bila objavljena. Interpret Branko Jordan, režiser Klemen Markovčič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija 2025. Vsebina je nastala s finančno pomočjo Evropske unije. Za vsebine projekta Talenti EU-regij je odgovorno uredništvo in ne odraža nujno stališč Evropske unije.

Kultura

Kultura

20. 1. 2025

V kinematografih si boste od četrtka lahko ogledali film o Bobu Dylanu: Popolni neznanec režiserja Jamesa Mangolda. Jan Kopač z zasedbo na rezidenci v okviru Studia za urbano glasbo Inštituta Abeceda pripravlja jutrišnji koncert Asterie v Kinu Šiška. V mariborski galeriji Media Nox pa je na ogled razstavo, nastala v okviru projekta Mladi kustos: Od vojaškega čina do pesniškega peresa, o izbranih spomenikih Rudolfa Maistra ob 150-letnici njegovega rojstva.

7 min

V kinematografih si boste od četrtka lahko ogledali film o Bobu Dylanu: Popolni neznanec režiserja Jamesa Mangolda. Jan Kopač z zasedbo na rezidenci v okviru Studia za urbano glasbo Inštituta Abeceda pripravlja jutrišnji koncert Asterie v Kinu Šiška. V mariborski galeriji Media Nox pa je na ogled razstavo, nastala v okviru projekta Mladi kustos: Od vojaškega čina do pesniškega peresa, o izbranih spomenikih Rudolfa Maistra ob 150-letnici njegovega rojstva.

Etnofonija

Sutari – #kołysankidlaświata

20. 1. 2025

V tokratni Etnofoniji bomo poslušali poljski ženski trio Sutari in album #kołysankidlaświata oziroma Uspavanke za svet.

28 min še 28 dni

V tokratni Etnofoniji bomo poslušali poljski ženski trio Sutari in album #kołysankidlaświata oziroma Uspavanke za svet.

Osmi dan

Osmi dan

20. 1. 2025

V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo o življenju in delu enega od najpomembnejših slovenskih dramatikov in režiserjev Dušana Jovanovića. Razstava z naslovom Kulturni terorist osvetli delo tega pomembnega umetnika, ki je soustvarjal identiteto slovenskega in jugoslovanskega gledališča. Njegov inovativen in eksperimentalen pristop je presegal klasične forme, zaznamovala so ga predvsem družbena, politična in eksistencialna vprašanja. Obiskali smo tudi razstavo enega od najbolj znanih kiparjev in slikarjev pri nas, Mirsada Begića. Ta zdaj razstavlja v Galeriji Murska Sobota, kjer so na ogled njegove slike, za katere velja, da so pogosto zaznamovane z ekspresivnimi podobami, ki izražajo emocionalno napetost, simboliko in mistiko ter odpirajo prostor za poglobljeno refleksijo o človekovem bivanju. Zbornik Alpenecho, ki sta ga uredila Natalija Majsova in Peter Stanković, tematizira slovensko narodnozabavno glasbo v sodobnih kulturnih, političnih in medijskih kontekstih. Avtorji ugotavljajo, da slovenska narodnozabavna glasba in z njo povezane prakse postajajo del (re)tradicionalizirane družbe, v kateri podeželje in mesto nista več tako ločena kot nekoč. Prisluhnili smo premierni predstavitvi novega albuma Chrisa Eckmana z naslovom The Land We Knew the Best. Pred uspešno samostojno kariero je bil gonilna sila vplivne seattelske rokovske skupine The Walkabouts. Spomnili pa se bomo tudi kultnega Davida Lyncha.

26 min

V Cankarjevem domu smo si ogledali razstavo o življenju in delu enega od najpomembnejših slovenskih dramatikov in režiserjev Dušana Jovanovića. Razstava z naslovom Kulturni terorist osvetli delo tega pomembnega umetnika, ki je soustvarjal identiteto slovenskega in jugoslovanskega gledališča. Njegov inovativen in eksperimentalen pristop je presegal klasične forme, zaznamovala so ga predvsem družbena, politična in eksistencialna vprašanja. Obiskali smo tudi razstavo enega od najbolj znanih kiparjev in slikarjev pri nas, Mirsada Begića. Ta zdaj razstavlja v Galeriji Murska Sobota, kjer so na ogled njegove slike, za katere velja, da so pogosto zaznamovane z ekspresivnimi podobami, ki izražajo emocionalno napetost, simboliko in mistiko ter odpirajo prostor za poglobljeno refleksijo o človekovem bivanju. Zbornik Alpenecho, ki sta ga uredila Natalija Majsova in Peter Stanković, tematizira slovensko narodnozabavno glasbo v sodobnih kulturnih, političnih in medijskih kontekstih. Avtorji ugotavljajo, da slovenska narodnozabavna glasba in z njo povezane prakse postajajo del (re)tradicionalizirane družbe, v kateri podeželje in mesto nista več tako ločena kot nekoč. Prisluhnili smo premierni predstavitvi novega albuma Chrisa Eckmana z naslovom The Land We Knew the Best. Pred uspešno samostojno kariero je bil gonilna sila vplivne seattelske rokovske skupine The Walkabouts. Spomnili pa se bomo tudi kultnega Davida Lyncha.

Radijska igra

Špela Kravogel: Samota – Generacije izolacije, kamorkoli greš, maska gor na faci je (2. del)

20. 1. 2025

S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V drugem delu sta avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskovala, kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

37 min še 28 dni

S tridelno dokumentarno radijsko serijo bomo obudili spomine na obdobje pandemije covida-19, ki je našo družbo preplavil pred petimi leti. V drugem delu sta avtorica in režiserka Špela Kravogel ter tonski mojster Matjaž Miklič raziskovala, kaj je v življenja mladostnikov prineslo šolanje na daljavo. Radijska igra je del projekta RTV Slovenija z naslovom Pet let pozneje, v katerem se sprašujemo, kakšne so posledice pandemije in ali smo pripravljeni, če se v prihodnosti zgodi kaj podobnega. Avtorica in režiserka: Špela Kravogel Tonski mojster: Matjaž Miklič Sodelujoči – dijakinja Zoja, psiholog dr. Kristijan Musek Lešnik, klinični psiholog dr. Tristan Rigler, antropolog dr. Dan Podjed, kolektiv Um&Kuna freestyle show Posneto v studiih Radia Slovenija oktobra 2021. Dokumentarna radijska igra je nastala v okviru projekta B-AIR – Zvočna umetnost za dojenčke, malčke in ranljive skupine, ki ga sofinancirata program Ustvarjalna Evropa Evropske unije in Ministrstvo za kulturo Republike Slovenije.

Gremo plesat

Radio Koper na obisku v Postojni – 2. del

20. 1. 2025

120 glasbenikov, kulturnih in turističnih delavcev Postojne se je zbralo v vip-dvorani postojnske restavracije Erasmus, slišali pa boste tudi člane ansambla Akordi, ki je eden izjemnih slovenskih glasbenih zasedb in delujejo na Postojnskem.

59 min še 28 dni

120 glasbenikov, kulturnih in turističnih delavcev Postojne se je zbralo v vip-dvorani postojnske restavracije Erasmus, slišali pa boste tudi člane ansambla Akordi, ki je eden izjemnih slovenskih glasbenih zasedb in delujejo na Postojnskem.

Gremo plesat

Radio Koper na obisku v Postojni - 2.del

20. 1. 2025

120 glasbenikov, kulturnih in turističnih delavcev Postojne se je zbralo v vip-dvorani postonjske restavracije Erasmus, slišali pa boste tudi člane ansambla Akordi, ki je eden izjemnih slovenskih glasbenih zasedb in deluje na Postojnskem.

59 min še 28 dni

120 glasbenikov, kulturnih in turističnih delavcev Postojne se je zbralo v vip-dvorani postonjske restavracije Erasmus, slišali pa boste tudi člane ansambla Akordi, ki je eden izjemnih slovenskih glasbenih zasedb in deluje na Postojnskem.

Koncert evroradia

Kirill Gerstein in Berlinski filharmoniki

20. 1. 2025

Berlinske filharmonike je na koncertu 19. oktobra lani v Berlinski filharmoniji vodil dirigent Sakari Oramo. Na sporedu so bili Nokturni, L. 91, v katerih Claude Debussy slika razpoloženjske podobe z impresionističnimi barvami. Prikazujejo odtenke oblačnega neba, vrtinčasto nočno slavje in legendarne sirene z zapeljivo pesmijo. Solist pianist Kirill Gerstein pa je odkrival močan klavirski koncert v C-duru Ferruccia Busonija. Koncert ne samo da gradi most od romantike do modernosti, temveč tudi premika meje žanra z uporabo moškega zbora.

106 min še 28 dni

Berlinske filharmonike je na koncertu 19. oktobra lani v Berlinski filharmoniji vodil dirigent Sakari Oramo. Na sporedu so bili Nokturni, L. 91, v katerih Claude Debussy slika razpoloženjske podobe z impresionističnimi barvami. Prikazujejo odtenke oblačnega neba, vrtinčasto nočno slavje in legendarne sirene z zapeljivo pesmijo. Solist pianist Kirill Gerstein pa je odkrival močan klavirski koncert v C-duru Ferruccia Busonija. Koncert ne samo da gradi most od romantike do modernosti, temveč tudi premika meje žanra z uporabo moškega zbora.

Odprta knjiga na radiu

Edvard Kocbek: Strah in pogum 3/27

20. 1. 2025

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno na skrajno srhljivih preizkušnjah. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

24 min še 1 dan

Kocbekova knjiga Strah in pogum (1951) sodi med najbolj pretresljiva dela slovenske literature 20. stoletja. Zbirka zajema štiri novele – Temna stran meseca, Črna orhideja, Blažena krivda, Ogenj. Avtor v njih tematizira človeški etos, ki je bil med drugo svetovno vojno na skrajno srhljivih preizkušnjah. S knjigo je Kocbek ostro zarezal v tradicijo črno-belega prikazovanja osvobodilnega boja, zaradi česar je bil deležen ostrih napadov, bil politično obsojen in družbeno izobčen. Bralec: Matej Puc Režiser: Klemen Markovčič Mojstrica zvoka: Sonja Strenar Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Urednik oddaje: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija leta 2024. Produkcija Uredništvo igranega programa Radia Slovenija – programa Ars, ZKP RTV Slovenija in Založba Sanje.

Ocene

Petra Bauman: Dan v zalivu

20. 1. 2025

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Petra Bauman, mariborska pesnica, pisateljica, igralka, po izobrazbi pa diplomirana novinarka, je po pesniškem prvencu Januar iz leta 2008 in zbirki Paradiž izpred petih let v sklopu razpisa Sončnice 2024 izdala tretjo zbirko z naslovom Dan v zalivu. Lahko bi rekli, da ji je večletni premor v ustvarjalnem smislu koristil, saj pesmi, ki jih prebiramo v minimalistično zasnovani tanki knjižici, kipijo od intimnih doživetij, življenjskih refleksij in vsestranskih razodetij, opisanih na izjemno liričen in intuitiven način, pri čemer stoji z nogami trdno na tleh. Pesničina zmožnost, da v vsakem detajlu izsledi zgodbo in da v še tako banalnem koščku stvarnosti zasluti subtilen preplet mikro- in makrokozmosa, je vredna občudovanja. Zbirka je razdeljena na tri dele – prvi se nanaša na prednike in rodbino, drugi je zasnovan kot paleta ljubezenskih odnosov, tretji pa je posvečen pokojnim ali kako drugače izginulim ljudem, časom in prostorom. Ko prebiramo njene pesmi, se pred nami odpirajo svetovi mimo bežečega trenutka, ki s sabo prenaša celo vrsto čustev. Ta postajajo vse bolj otipljiva in telesna – v pesmi Tu zapiše: “Slišim solze / starejše kakor morje, glasne / kakor ploha.” Šele na koncu zvemo, da solze, ki se razlivajo “od oči do ust” in ki pridejo v podobi hudournika, ki “lomi nežno lesovino mize”, briše moški izpovedovalec: “Tvojo žalost sprimem v kepo / in jo shranim kot drva za zimo / in takrat, ko bo najhuje, / jo bom prižgal.” V pesmi Mravlje na duhovit način zaslutimo staranje z “drobci oglja”, ki se sprehajajo po mrežastih stezah in peščenih sipinah vse bolj zrele kože – ta s svojimi kraterji ustvarja ribnike za žejne živalce, ki v nekem trenutku ugriznejo v “belo poseko”. Motivu vode – sicer univerzalnemu simbolu za čustva – ki se bodisi kopiči v jezerih oz. ribnikih, bodisi ledení bodisi kaže svojo moč v rekah in potokih, lahko sledimo skozi celotno zbirko. V pesmi Slovo piše, da so skozi njo stekli “vsi srečni dnevi in vsi utopljenci tega mesta”, v pesmi Zlitje pa postane eno s starimi algami, ribjimi kostmi in praznimi školjkami, ki so prevzeli žensko, ki “vsak dan postaja / malo bolj / voda”. Moč vode zaslutimo tudi v pesmi Sekvoja, “kajti še tako močno drevo nekoč / nova voda izpodje,” v pesmi Vodovnik pa se pesnica dotakne starega ljudskega mita o povodnem možu, ki potrebuje človeško žrtev, a ga ljudje vse bolj obmetavajo le s starim železom in pljunki. Kdo je tisti, ki drobi led, ki lirsko subjektko uklešča nekje globoko pod kožo, pa se sprašujemo v pesmi z naslovom Stolčen led: “Že dvakrat si stolkel moj led / gladek si kot kamen pod gubasto kožo, / s svetom pod pazduho / in s kladivom pod drugo.” Šele ko ljubimec položi svet pod svojo glavo in odloži kladivo, se lahko spočneta mir in ljubezen, led pa se spremeni v neustavljiv potok, ki prinaša katarzo in poživitev. Odnos med ljubimcema je najbolj pronicljivo in metaforično opisan v pesmi Soba – na začetku, ko se še ne poznata, se zdi, kot da je razdalja med njima ogromna, nato pa se vse bolj manjša: “Prvi dan najine ljubezni / so med nama bila mesta. / Ko si me ljubil še bolj, / sva hodila po vaseh. / Z leti sva drug do drugega morala / prehoditi razdaljo hiše. / V visoki ljubezni je med nama bila soba, / potlej divan in stol in miza. / Predzadnji dan najine ljubezni / sva imela pod sabo le tla, / zadnji dan sva izobesila belo zastavo …” Motiv sobe, polne skrivnosti, in majhne hiše se pojavlja na več mestih v zbirki Dan v zalivu. V pesmi z naslovom V treh korakih pesnica osebi, ki jo imenuje “mlajša sestrica z drugače zažganimi koreninami”, v izpove svoje misli: “Bili sva hiša, ki jo je mogoče prehoditi v treh korakih. / Zdaj sva neprehodni hiši. / V vsaki ena soba. / Ena po apnu, po fotografijah rajnkih in po / božičnem drevesu dišeča soba, / ki jo bo spet mogoče prehoditi / v treh korakih.” Zdi se, kot da pesnica šteje čas v korakih, odnose pa primerja s toplim hišnim zavetjem: pristni se nahajajo v istem prostoru, bolj odtujeni pa se oddaljujejo skupaj z razdaljami med naselji in mesti. V pesmi Rodbina se lirska subjektka odpravi na nomadsko pot po stopinjah prednikov, ki postajajo njeni novi podplati. Medtem ko rodbinci gledajo le še v konice svojih čevljev, ona opazuje svoje roke: “… nekaj močnega je na njih, / da lahko gnetejo / kruh in pripovedi / dan za dnem” ter dodaja: “To je tvoja stranpot, / uhojena kot od divjih živali, / mehka od šap, / ki puščajo novo, svežo sled v snegu.” A včasih je treba skreniti spoti prednikov in na novo ustvariti stopinje. V pesmi Volkulja sledimo ženskemu telesu, ki stoji “kot popotna žival v temnozeleni noči” v nemem pričakovanju volka in mladičev, in v sebi prepoznava svetlobo in temo oziroma igro dveh diametralno nasprotnih principov. Pesniška zbirka Petre Bauman Dan v zalivu je polna barvite simbolike in večplastne metaforike. Pesnica jo lušči plast za plastjo, dokler ne pride do prvinskih elementov, do ljudskega izročila, univerzalnih arhetipov in vprašanj, ki vznikajo iz kolektivnega nezavednega. Namenja jih v enaki meri sebi in drugim, povezanim s koreninami in semeni, kot zapiše v pesmi Izginuli: “Bili smo izbrani v pleme, / v odprti krog, kamor pridejo tisti, / ki jim je okoli prekatov vzklilo / tudi nekaj srebotja in vrb žalujk.” Poleg tega da ima Baumanova izjemen občutek za poudarjanje sugestivnosti, lucidnosti in inovativne metaforike, ima precejšen občutek tudi za dramaturgijo pesmi. Tako kot že v prejšnjih zbirkah tudi v tej počasi stopnjuje napetost in se iz deročih voda nenehno vrača v mirne zalive, kjer umiri svoje misli in iskanja. S ponavljanjem besednih zvez ustvarja svojevrstne semiotične kanale, skozi katere posreduje svoja sporočila jasno in prodorno ter hkrati izjemno ritmično in sugestivno, da se bralcu na trenutke zazdi, kot bi v odmevu zaslišal Malo nočno muziko pesnika Tomaža Brenka, kateremu je posvečena ena izmed pesmi. Včasih pa kakšno izmed pesmi uzremo tudi kot barvito ekspresionistično sliko s plejado barv, ki se prelivajo kot kolaž najrazličnejših intimnih vtisov. Takšna je pesem Hči, v kateri se mogočen oranžni veter preplete z rdečim soncem in črno podobo jetnikov za rešetkami, medtem ko se lirska subjektka vsakič znova prepoznava kot neugledna hči vetra, sonca in pesmi. Če povzamemo zadnje verze iz pesmi Slovo, lahko le še dodamo, da se ne moremo znebiti avtoričinega petja v ušesih in da ne moremo nehati ležati pod plahtami pesmi, ki izginjajo v čas, dokler se – čez bogsigavedi koliko let – znova ne sklenejo v novi pesniški zbirki.

9 min

Piše Miša Gams, bereta Igor Velše in Eva Longyka Marušič. Petra Bauman, mariborska pesnica, pisateljica, igralka, po izobrazbi pa diplomirana novinarka, je po pesniškem prvencu Januar iz leta 2008 in zbirki Paradiž izpred petih let v sklopu razpisa Sončnice 2024 izdala tretjo zbirko z naslovom Dan v zalivu. Lahko bi rekli, da ji je večletni premor v ustvarjalnem smislu koristil, saj pesmi, ki jih prebiramo v minimalistično zasnovani tanki knjižici, kipijo od intimnih doživetij, življenjskih refleksij in vsestranskih razodetij, opisanih na izjemno liričen in intuitiven način, pri čemer stoji z nogami trdno na tleh. Pesničina zmožnost, da v vsakem detajlu izsledi zgodbo in da v še tako banalnem koščku stvarnosti zasluti subtilen preplet mikro- in makrokozmosa, je vredna občudovanja. Zbirka je razdeljena na tri dele – prvi se nanaša na prednike in rodbino, drugi je zasnovan kot paleta ljubezenskih odnosov, tretji pa je posvečen pokojnim ali kako drugače izginulim ljudem, časom in prostorom. Ko prebiramo njene pesmi, se pred nami odpirajo svetovi mimo bežečega trenutka, ki s sabo prenaša celo vrsto čustev. Ta postajajo vse bolj otipljiva in telesna – v pesmi Tu zapiše: “Slišim solze / starejše kakor morje, glasne / kakor ploha.” Šele na koncu zvemo, da solze, ki se razlivajo “od oči do ust” in ki pridejo v podobi hudournika, ki “lomi nežno lesovino mize”, briše moški izpovedovalec: “Tvojo žalost sprimem v kepo / in jo shranim kot drva za zimo / in takrat, ko bo najhuje, / jo bom prižgal.” V pesmi Mravlje na duhovit način zaslutimo staranje z “drobci oglja”, ki se sprehajajo po mrežastih stezah in peščenih sipinah vse bolj zrele kože – ta s svojimi kraterji ustvarja ribnike za žejne živalce, ki v nekem trenutku ugriznejo v “belo poseko”. Motivu vode – sicer univerzalnemu simbolu za čustva – ki se bodisi kopiči v jezerih oz. ribnikih, bodisi ledení bodisi kaže svojo moč v rekah in potokih, lahko sledimo skozi celotno zbirko. V pesmi Slovo piše, da so skozi njo stekli “vsi srečni dnevi in vsi utopljenci tega mesta”, v pesmi Zlitje pa postane eno s starimi algami, ribjimi kostmi in praznimi školjkami, ki so prevzeli žensko, ki “vsak dan postaja / malo bolj / voda”. Moč vode zaslutimo tudi v pesmi Sekvoja, “kajti še tako močno drevo nekoč / nova voda izpodje,” v pesmi Vodovnik pa se pesnica dotakne starega ljudskega mita o povodnem možu, ki potrebuje človeško žrtev, a ga ljudje vse bolj obmetavajo le s starim železom in pljunki. Kdo je tisti, ki drobi led, ki lirsko subjektko uklešča nekje globoko pod kožo, pa se sprašujemo v pesmi z naslovom Stolčen led: “Že dvakrat si stolkel moj led / gladek si kot kamen pod gubasto kožo, / s svetom pod pazduho / in s kladivom pod drugo.” Šele ko ljubimec položi svet pod svojo glavo in odloži kladivo, se lahko spočneta mir in ljubezen, led pa se spremeni v neustavljiv potok, ki prinaša katarzo in poživitev. Odnos med ljubimcema je najbolj pronicljivo in metaforično opisan v pesmi Soba – na začetku, ko se še ne poznata, se zdi, kot da je razdalja med njima ogromna, nato pa se vse bolj manjša: “Prvi dan najine ljubezni / so med nama bila mesta. / Ko si me ljubil še bolj, / sva hodila po vaseh. / Z leti sva drug do drugega morala / prehoditi razdaljo hiše. / V visoki ljubezni je med nama bila soba, / potlej divan in stol in miza. / Predzadnji dan najine ljubezni / sva imela pod sabo le tla, / zadnji dan sva izobesila belo zastavo …” Motiv sobe, polne skrivnosti, in majhne hiše se pojavlja na več mestih v zbirki Dan v zalivu. V pesmi z naslovom V treh korakih pesnica osebi, ki jo imenuje “mlajša sestrica z drugače zažganimi koreninami”, v izpove svoje misli: “Bili sva hiša, ki jo je mogoče prehoditi v treh korakih. / Zdaj sva neprehodni hiši. / V vsaki ena soba. / Ena po apnu, po fotografijah rajnkih in po / božičnem drevesu dišeča soba, / ki jo bo spet mogoče prehoditi / v treh korakih.” Zdi se, kot da pesnica šteje čas v korakih, odnose pa primerja s toplim hišnim zavetjem: pristni se nahajajo v istem prostoru, bolj odtujeni pa se oddaljujejo skupaj z razdaljami med naselji in mesti. V pesmi Rodbina se lirska subjektka odpravi na nomadsko pot po stopinjah prednikov, ki postajajo njeni novi podplati. Medtem ko rodbinci gledajo le še v konice svojih čevljev, ona opazuje svoje roke: “… nekaj močnega je na njih, / da lahko gnetejo / kruh in pripovedi / dan za dnem” ter dodaja: “To je tvoja stranpot, / uhojena kot od divjih živali, / mehka od šap, / ki puščajo novo, svežo sled v snegu.” A včasih je treba skreniti spoti prednikov in na novo ustvariti stopinje. V pesmi Volkulja sledimo ženskemu telesu, ki stoji “kot popotna žival v temnozeleni noči” v nemem pričakovanju volka in mladičev, in v sebi prepoznava svetlobo in temo oziroma igro dveh diametralno nasprotnih principov. Pesniška zbirka Petre Bauman Dan v zalivu je polna barvite simbolike in večplastne metaforike. Pesnica jo lušči plast za plastjo, dokler ne pride do prvinskih elementov, do ljudskega izročila, univerzalnih arhetipov in vprašanj, ki vznikajo iz kolektivnega nezavednega. Namenja jih v enaki meri sebi in drugim, povezanim s koreninami in semeni, kot zapiše v pesmi Izginuli: “Bili smo izbrani v pleme, / v odprti krog, kamor pridejo tisti, / ki jim je okoli prekatov vzklilo / tudi nekaj srebotja in vrb žalujk.” Poleg tega da ima Baumanova izjemen občutek za poudarjanje sugestivnosti, lucidnosti in inovativne metaforike, ima precejšen občutek tudi za dramaturgijo pesmi. Tako kot že v prejšnjih zbirkah tudi v tej počasi stopnjuje napetost in se iz deročih voda nenehno vrača v mirne zalive, kjer umiri svoje misli in iskanja. S ponavljanjem besednih zvez ustvarja svojevrstne semiotične kanale, skozi katere posreduje svoja sporočila jasno in prodorno ter hkrati izjemno ritmično in sugestivno, da se bralcu na trenutke zazdi, kot bi v odmevu zaslišal Malo nočno muziko pesnika Tomaža Brenka, kateremu je posvečena ena izmed pesmi. Včasih pa kakšno izmed pesmi uzremo tudi kot barvito ekspresionistično sliko s plejado barv, ki se prelivajo kot kolaž najrazličnejših intimnih vtisov. Takšna je pesem Hči, v kateri se mogočen oranžni veter preplete z rdečim soncem in črno podobo jetnikov za rešetkami, medtem ko se lirska subjektka vsakič znova prepoznava kot neugledna hči vetra, sonca in pesmi. Če povzamemo zadnje verze iz pesmi Slovo, lahko le še dodamo, da se ne moremo znebiti avtoričinega petja v ušesih in da ne moremo nehati ležati pod plahtami pesmi, ki izginjajo v čas, dokler se – čez bogsigavedi koliko let – znova ne sklenejo v novi pesniški zbirki.

Ocene

Peter Kovačič Peršin: Kako misliti Boga

20. 1. 2025

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Slovenski teolog in filozof Peter Kovačič Peršin v obsežnem in problemsko tehtnem delu Kako misliti Boga kaže velik polet ustvarjalne energije. Loteva se novih in novih vprašanj, razgrne veliko vednosti ter ohranja pošteno in pokončno držo. Premišljuje o neustreznosti ontoteološkega pojmovanja Boga in izhaja iz sodobne kritične misli o doslej veljavnem katoliškem nauku o Bogu. Odgovarja na vprašanje o neustreznosti takega pojmovanja Boga pri nekaterih slovenskih literatih, ki so o Bogu in krščanstvu razmišljali kritično. Ontoteologija, kot pravi, išče gotovost spoznanja in človeku daje varnost bivanja v vsakdanjem življenju, čeprav zgolj navidezno. »Ontoteologija je s stališča filozofije kot kritičnega mišljenja ideološka redukcija mišljenja. Filozofija kot iskateljica modrosti je odprto in kritično mišljenje, ki je kot tako vedno nujno in živo. Ideologije pa so zaprt mišljenjski sistem, ki so časovno pogojene. Vprašanje kako misliti Boga bi moralo biti le vprašanje vere in kot tako je vedno aktualno in odprto, ker človek pač biva neprenehoma v negotovosti zunanjega in notranjega življenja in želje po preseganju vseh omejitev.« Vera zahteva svobodo duha in je po Peršinovem mnenju pot bivanjske odprtosti, tako rekoč bivanjska avantura. Nekaj čisto drugega pa je religiozna struktura, ki postane dogmatičen oklep, torej ideologija kot utesnjevanje duha. Seveda pa ima vera tudi družbeno razsežnost in lastnosti kulture kot temelja človeške medsebojnosti. Še več, je prepričan avtor, religija je kot organizirano verstvo eden temeljnih izrazov določene civilizacije. Peršin pojasnjuje tudi svoje razumevanje drugih pojmov. Metafiziko ima za resnico o bivajočem v celoti. Veliko mu je do tega, da bi razčistil svoj odnos do slovenskega katolicizma. Krščanstvo je zanj duhovno-religiozno gibanje, strukturo Katoliške cerkve pa je že v mladosti občutil tudi kot institucijo prisile. Filozofsko analizira pisanje slovenskih literatov ter njihov odnosa do Boga in krščanske vere. Pri tem poudarja, da vrhunsko leposlovje dosega raven umetniške veljave in metafizične globine ne le z jezikovno, stilno in poetično besedo, temveč predvsem s svojim metafizičnim sporočilom, saj prav z njim človeku odpira duhovna obzorja. »Metafizična struktura leposlovnih stvaritev je namreč tista izpovedna razsežnost besedne umetnosti, ki odpira vpogled v pisateljevo duhovno zavest in njegov duševni ustroj.« V metafizični strukturi se zrcalita tako ustvarjalčeva osebnost kot tudi duhovna zavest v času in prostoru, v katerem je literarno delo nastalo. To je tudi avtorjevo vodilo poglabljanja v izbrana literarna dela. Prešernov Krst pri Savici analizira in interpretira s poglobljenim poznavanjem eksistencialij in sporočilnosti Kierkegaardove misli. Pri danskem mislecu in slovenskem pesniku odkriva sorodno občutenje bivanja ter s tem podobno idejno in duhovno usmeritev. Peršin preučuje zgodovinsko ozadje, spopadanje in krvavi boj ter razliko med naravno in religiozno ljubeznijo. Krst pri Savici je, tako ugotavlja, predvsem stvaritev, ki se s svojim metafizičnim sporočilom ravna po zgledu vodilne linije evropskega razsvetljenstva. Prav v zavračanju katolicizma kot ideologije je bistvo Prešernovega zgodovinskega vprašanja o Bogu zgodovine. Pesnik Dragotin Kette se je dokopal do spoznanja, da samo medčloveška ljubezen vodi do presežnega vzpona človekovega duha. Njegovo spoznanje Boga je trezno in razumno. Bog se mu razkriva v naravi, človekovem delovanju in zmožnosti ljubezni in je zanj vesoljna harmonija. Kette je v slovenski duhovni zgodovini prvi izpovedal novo umevanje Boga. Napravil je korenit obrat od sholastičnega, dogmatičnega in brezosebnega razumevanja k eksistencialnemu in osebnemu doživljanju Boga kot temelja človekove intimne eksistence. S tem je bil storjen radikalen premik k modernemu razumevanju človeka. Ivan Cankar je svojo religioznost vezal na osebni etični kodeks in vprašanje socialne pravičnosti. Njegova maksima se je glasila: »Srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti.« Cankarjev odnos do krščanske vere in njene prakse, meni Peršin, je v primerjavi s Kettejevim idejno globlji in družbeno zrelejši in zato tudi radikalnejši pri kritiki institucionalnega krščanstva. V romanu Bogovec Jernej pisatelja Ivana Preglja je v ospredju vprašanje, ali je Bog kaka druga bitnost kot Bog vere. Pregelj je strukturo tradicionalnega romana razkrojil, saj njegov antijunak vstopa v prostor epohalnega nihilizma. Očiten je nov metafizični položaj, s katerim je izničen položaj človeka kot avtonomnega subjekta. Obsežno poglavje o dramatiku Ivanu Mraku je napisano v heideggerjanski maniri in pomeni subtilen prikaz vsebine njegovih himničnih tragedij. O Francetu Balantiču Peršin premišljuje v literarnem slogu in mu priznava pesniško genialnost, hkrati pa poet nanj deluje kot labodji spev tradicionalnega katolicizma. Tako ga je Peršin doživljal, ko ga je odkril v letih bogoslovnega študija. Že tedaj ga je spodbudil k miselnemu in življenjskemu preseganju obstoječe katoliške duhovne in ideološke strukture na Slovenskem. Oriše pesnikovo življenjsko pot in se poglobi v njegovo poezijo. Balantič se je pridružil domobranski vojski, aktivno deloval v boju proti partizanom in dobil čin narednika. Pristal je na kolaborantski strani. Ob napadu Tomšičeve brigade, ki ji je poveljeval španski borec in znani partizanski komandant Daki, je zgorel skupaj z dvaintridesetimi borci. Stane Semič – Daki je po vojni v pogovoru z učenci, med katerimi je bil kot otrok tudi Peršin, povedal, da je Balantiča osebno večkrat pozval, naj se preda in mu ne bodo sodili, a tega ni hotel storiti. Balantičevo poezijo Peršin občuti kot klic po smrti in napovedovanje konca neke dobe, njegova religiozna lirika pa izraža oseben in neposreden odnos do Boga. Peter Kovačič Peršin se je v delu Kako misliti Boga ustavil tudi pri razdvojenosti Marja Rožanca in njegovem priznanju, da sta vse življenje nad njim kraljevali dve obsedenosti – z Bogom in spolnostjo. Preučil je še razvojni lok Kocbekove vere ter poezijo Božjega molka, kakršno je ustvarjal pesnik in duhovnik Vili Stegu. Filozof Tine Hribar, pisec spremne študije, je nekatera avtorjeva stališča še razširil in svoje premišljevanje končal z besedami, da ima misel sposobnost misliti Boga ne glede na to, ali Bog biva ali ne biva, in ne glede na to, ali je svet bogov realen, imaginaren ali simbolen.

8 min

Piše Marija Švajncer, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Slovenski teolog in filozof Peter Kovačič Peršin v obsežnem in problemsko tehtnem delu Kako misliti Boga kaže velik polet ustvarjalne energije. Loteva se novih in novih vprašanj, razgrne veliko vednosti ter ohranja pošteno in pokončno držo. Premišljuje o neustreznosti ontoteološkega pojmovanja Boga in izhaja iz sodobne kritične misli o doslej veljavnem katoliškem nauku o Bogu. Odgovarja na vprašanje o neustreznosti takega pojmovanja Boga pri nekaterih slovenskih literatih, ki so o Bogu in krščanstvu razmišljali kritično. Ontoteologija, kot pravi, išče gotovost spoznanja in človeku daje varnost bivanja v vsakdanjem življenju, čeprav zgolj navidezno. »Ontoteologija je s stališča filozofije kot kritičnega mišljenja ideološka redukcija mišljenja. Filozofija kot iskateljica modrosti je odprto in kritično mišljenje, ki je kot tako vedno nujno in živo. Ideologije pa so zaprt mišljenjski sistem, ki so časovno pogojene. Vprašanje kako misliti Boga bi moralo biti le vprašanje vere in kot tako je vedno aktualno in odprto, ker človek pač biva neprenehoma v negotovosti zunanjega in notranjega življenja in želje po preseganju vseh omejitev.« Vera zahteva svobodo duha in je po Peršinovem mnenju pot bivanjske odprtosti, tako rekoč bivanjska avantura. Nekaj čisto drugega pa je religiozna struktura, ki postane dogmatičen oklep, torej ideologija kot utesnjevanje duha. Seveda pa ima vera tudi družbeno razsežnost in lastnosti kulture kot temelja človeške medsebojnosti. Še več, je prepričan avtor, religija je kot organizirano verstvo eden temeljnih izrazov določene civilizacije. Peršin pojasnjuje tudi svoje razumevanje drugih pojmov. Metafiziko ima za resnico o bivajočem v celoti. Veliko mu je do tega, da bi razčistil svoj odnos do slovenskega katolicizma. Krščanstvo je zanj duhovno-religiozno gibanje, strukturo Katoliške cerkve pa je že v mladosti občutil tudi kot institucijo prisile. Filozofsko analizira pisanje slovenskih literatov ter njihov odnosa do Boga in krščanske vere. Pri tem poudarja, da vrhunsko leposlovje dosega raven umetniške veljave in metafizične globine ne le z jezikovno, stilno in poetično besedo, temveč predvsem s svojim metafizičnim sporočilom, saj prav z njim človeku odpira duhovna obzorja. »Metafizična struktura leposlovnih stvaritev je namreč tista izpovedna razsežnost besedne umetnosti, ki odpira vpogled v pisateljevo duhovno zavest in njegov duševni ustroj.« V metafizični strukturi se zrcalita tako ustvarjalčeva osebnost kot tudi duhovna zavest v času in prostoru, v katerem je literarno delo nastalo. To je tudi avtorjevo vodilo poglabljanja v izbrana literarna dela. Prešernov Krst pri Savici analizira in interpretira s poglobljenim poznavanjem eksistencialij in sporočilnosti Kierkegaardove misli. Pri danskem mislecu in slovenskem pesniku odkriva sorodno občutenje bivanja ter s tem podobno idejno in duhovno usmeritev. Peršin preučuje zgodovinsko ozadje, spopadanje in krvavi boj ter razliko med naravno in religiozno ljubeznijo. Krst pri Savici je, tako ugotavlja, predvsem stvaritev, ki se s svojim metafizičnim sporočilom ravna po zgledu vodilne linije evropskega razsvetljenstva. Prav v zavračanju katolicizma kot ideologije je bistvo Prešernovega zgodovinskega vprašanja o Bogu zgodovine. Pesnik Dragotin Kette se je dokopal do spoznanja, da samo medčloveška ljubezen vodi do presežnega vzpona človekovega duha. Njegovo spoznanje Boga je trezno in razumno. Bog se mu razkriva v naravi, človekovem delovanju in zmožnosti ljubezni in je zanj vesoljna harmonija. Kette je v slovenski duhovni zgodovini prvi izpovedal novo umevanje Boga. Napravil je korenit obrat od sholastičnega, dogmatičnega in brezosebnega razumevanja k eksistencialnemu in osebnemu doživljanju Boga kot temelja človekove intimne eksistence. S tem je bil storjen radikalen premik k modernemu razumevanju človeka. Ivan Cankar je svojo religioznost vezal na osebni etični kodeks in vprašanje socialne pravičnosti. Njegova maksima se je glasila: »Srce je pravičen sodnik, ki ne pozna malenkosti.« Cankarjev odnos do krščanske vere in njene prakse, meni Peršin, je v primerjavi s Kettejevim idejno globlji in družbeno zrelejši in zato tudi radikalnejši pri kritiki institucionalnega krščanstva. V romanu Bogovec Jernej pisatelja Ivana Preglja je v ospredju vprašanje, ali je Bog kaka druga bitnost kot Bog vere. Pregelj je strukturo tradicionalnega romana razkrojil, saj njegov antijunak vstopa v prostor epohalnega nihilizma. Očiten je nov metafizični položaj, s katerim je izničen položaj človeka kot avtonomnega subjekta. Obsežno poglavje o dramatiku Ivanu Mraku je napisano v heideggerjanski maniri in pomeni subtilen prikaz vsebine njegovih himničnih tragedij. O Francetu Balantiču Peršin premišljuje v literarnem slogu in mu priznava pesniško genialnost, hkrati pa poet nanj deluje kot labodji spev tradicionalnega katolicizma. Tako ga je Peršin doživljal, ko ga je odkril v letih bogoslovnega študija. Že tedaj ga je spodbudil k miselnemu in življenjskemu preseganju obstoječe katoliške duhovne in ideološke strukture na Slovenskem. Oriše pesnikovo življenjsko pot in se poglobi v njegovo poezijo. Balantič se je pridružil domobranski vojski, aktivno deloval v boju proti partizanom in dobil čin narednika. Pristal je na kolaborantski strani. Ob napadu Tomšičeve brigade, ki ji je poveljeval španski borec in znani partizanski komandant Daki, je zgorel skupaj z dvaintridesetimi borci. Stane Semič – Daki je po vojni v pogovoru z učenci, med katerimi je bil kot otrok tudi Peršin, povedal, da je Balantiča osebno večkrat pozval, naj se preda in mu ne bodo sodili, a tega ni hotel storiti. Balantičevo poezijo Peršin občuti kot klic po smrti in napovedovanje konca neke dobe, njegova religiozna lirika pa izraža oseben in neposreden odnos do Boga. Peter Kovačič Peršin se je v delu Kako misliti Boga ustavil tudi pri razdvojenosti Marja Rožanca in njegovem priznanju, da sta vse življenje nad njim kraljevali dve obsedenosti – z Bogom in spolnostjo. Preučil je še razvojni lok Kocbekove vere ter poezijo Božjega molka, kakršno je ustvarjal pesnik in duhovnik Vili Stegu. Filozof Tine Hribar, pisec spremne študije, je nekatera avtorjeva stališča še razširil in svoje premišljevanje končal z besedami, da ima misel sposobnost misliti Boga ne glede na to, ali Bog biva ali ne biva, in ne glede na to, ali je svet bogov realen, imaginaren ali simbolen.

Ocene

Davorin Lenko: Goli objem

20. 1. 2025

Piše Sanja Podržaj, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Davorin Lenko se je do sedaj predstavil predvsem kot romanopisec in avtor kratke proze, napisal pa je tudi pesniško zbirko in kot soavtor sodeloval pri nastanku dveh biografij. Njegova avtorska dela zlahka prepoznamo, saj gre pri pisanju, kot pravi, vedno na nož, do konca in še malo naprej, ko piše o nasilju, seksualnosti in najrazličnejših patologijah. Njegov jezik ne pozna olepšav, slog pa ne odvečnih okraskov in opisov, rajši se zadržuje v dialogih ali monologih, skozi katere bralko sooča z vprašanji o ustaljenih normah, ki jih njegovi liki in likinje ves čas sprevračajo. Te elemente najdemo tudi v njegovem najnovejšem delu Goli objem, ki pa kljub temu preseneča s svojo formalno in žanrsko hibridnostjo ter nenadejano nežnostjo. Ne le hibridnost, Goli objem zaznamuje tudi nekakšna neulovljivost. Lahko bi rekli, da gre za zbirko kratke proze, ampak s tem bi povedali premalo. Delo združuje avtofikcijo z esejističnimi elementi in fikcijo. Beremo daljše besedilo, ki bi ga lahko označili kot avtofikcijski esej z izpovednimi elementi, tega pa sečejo kratke zgodbe, ki se na trenutke zdijo nepovezane z okvirnim besedilom, spet drugič pa se z njim popolnoma zlijejo. Z branjem se pomikamo od zunanjega opazovanja generacije in družbe v notranjost, k opazovanju in izpovedovanju osebnega. Posebnost Golega objema je tudi to, da pripovedovalec nagovarja samega sebe in se naziva kot Pisatelj, po čemer lahko sklepamo na že omenjeno avtofikcijskost in izpovednost dela. Pisatelj se je znašel v krizi srednjih let in se zdaj zazira v svojo preteklost, v čas, ki je zaznamoval njegovo odraščanje, in v leta svojega ustvarjalnega življenja, ki se je, tako kot njegova identiteta, znašlo v negotovem položaju. Okvirno besedilo se bere kot brskanje po preteklosti, nekakšen obračun s predstavo, ki si jo je Pisatelj ustvaril o sebi, in zgodbo, ki jo je spletel o svoji pisateljski poti. Hkrati pa tudi kot iskanje novih načinov izražanja in pisanja, ki se nakažejo v globoki in brezkompromisni introspekciji. Lenko začne s premišljevanjem o generaciji, ki ji pripada, in odraščanju v devetdesetih letih. Svojo generacijo je poimenoval po strelskem napadu na ameriški šoli Columbine leta 1999: “Mi smo generacija znotraj generacije in Columbine je naša manifestacija [...] Samo tisti, ki so bili v času pokola v srednji šoli (ali tik pred njo) tudi sami, imajo potencial, da ji pripadajo. Odrasli smo z nasiljem in v nasilju, čeprav ni nujno, da smo nasilje zares poznali na lastni koži.” Ko to preberemo, se nam morda zdi nenavadno – kakšno zvezo ima pokol na srednji šoli v ZDA z otrokom na prehodu v najstništvo, ki je odraščal na slovenskem podeželju in ob nedeljah spremljal babico v cerkev? Po kratkem premisleku pa postane jasno, da so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja obdobje, ko je tudi naš del sveta zajela globalizacija, kar v večji meri pomeni amerikanizacija. Vse večji je namreč postal dotok medijev iz ZDA in tudi dostop do tehnologije, ki je omogočala konzumiranje le-teh. S tem svet ni postajal večji, nasprotno, začel se je krčiti in polniti z občutki strahu in nasilja: “Agresija je vstopala v nas in se kopičila. Čeprav smo jo deloma izrazili prek igre, športa, glasbe, videoiger, filmov, pornografije, drog in alkohola, je nikdar nismo zares sprostili, nikdar se nismo zares sprostili.” Columbine je torej manifestacija nakopičenih frustracij in jeze v generaciji najstnikov, ki je prva spoznala nasilje prek medijev, pa tudi t. i. bullyjing, nasilje zaradi nasilja. Je generacija, ki nikoli ni zapustila najstniških let, ki pa ne pozna zunanjega agresorja ali zarote. Agresija se kopiči in nazadnje obrne navznoter. Generacijska zaznamovanost je ključna, da je Pisatelj sploh začel pisateljevati in da je kot svoje glavno izrazno sredstvo izbral prav nasilje. Pripovedovalec nam predstavi otroka, tistega že omenjenega, ki živi na podeželju in hodi z babico v cerkev. Ta otrok ne spada nikamor, vrstniki ga zavračajo, zato je osamljen. Ima pa svojo sobo, mamin pisalni stroj, očetovo pištolo in viski, predvsem pa bujno domišljijo. Poletja preživlja v temi, ob mehaničnih zvokih pisalnega stroja, ki ga vznemirjajo. Piše zgodbe, se igra s pištolo, pije viski, se pretvarja, da je odrasel. Avtor na več mestih postavi Pisatelja v dialog s tem otrokom, sedanjega sebe v dialog s preteklim. Včasih se zdi, kot bi se pogovarjala starejši in mlajši brat in ni občutka, da bi starejši na mlajšega gledal s prezirom. Pisatelj je do otroka sočuten in z njim tudi pomirjen. Tako je bilo, zdaj pa bi rad drugače. Iz časovne distance vidi, da otrok ni potreboval pisalnega stroja, pištole in viskija, otrok je potreboval objem. Nasilje sicer kdaj tudi kaj reši, ampak le za kratek čas, poleg tega pa ustvarja nov krog nasilja. In kako se ta krog lahko prekine? Avtor odgovarja: “Z objemanjem. [...] Protiutež nasilju namreč ne more biti nekaj, kar bi posameznika izoliralo, ampak ga mora, ker je nasilje družabni pojav (in nenazadnje je dejavnost, aktivnost), privabiti nazaj k sočloveku.” Goli objem pa gre še dlje, za avtorja postane koncept, ki ga prenese tudi na svoje zgodbe:“Utrujajoče in ceneno je ves čas govoriti o drugih kot o nekakšnih zgledih ali lutkah, ki jih premikaš samo zato, da pokažeš neko poanto. Rad bi ... drugače.” Kljub temu da to narativo od nasilja do objema sekajo kratke zgodbe, fikcija, se vseskozi nakazuje obrat od nje: “Obstaja čas za oblečene zgodbe; za prilike in parabole ... In potem obstaja čas za goloto. Čas bližine. Zakaj bi pripovedovali zgodbe, če lahko govorimo resnico?” Tudi občutek nekaterih zgodb je takšen, da so precej bliže avtofikciji, vsaj delni resničnosti, kot pa popolni fikciji. Zanimivi primer je zgodba Edging, ki je izredno samonanašalna na pisateljski proces: v njej se kot seznam vrstijo začetki neke zgodbe, ki jih pripovedovalčev glas drugega za drugim zavrača z veliko ironije in humorja, razumemo pa jo lahko tudi kot nekakšen komentar k vprašanju izvirnosti, s katerim se avtor ukvarja v okvirnem besedilu. Hudomušno pripombo na to temo najdemo tudi v predhodni zgodbi Smrt pornografije, ki se bere kot scenarij za še nenapisan roman. V njej zapiše: “... toda porniči navsezadnje temeljijo na ponavljanju – eksistencialna vprašanja pa tudi niso več ravno vrhunec izvirnosti.” Avtor se torej zaveda, da tema pisatelja v eksistencialni in ustvarjalni krizi ni ravno nekaj novega in da eksistencialnih vprašanj v literaturi praktično ni mogoče v celoti obiti. Njegova izvirnost je v povezavah in tudi v novih konceptih, kot sta generacija Columbine in goli objem. Tudi če koncepta nista splošno uporabna in služita samo avtorju, da si osmisli svoj delček sveta, izkazujeta inovativnost, ki lahko razširi polje razmišljanja tudi bralki. Kratke zgodbe, ki prekinjajo tok okvirnega besedila, na nek način ustvarjajo suspenz, saj si zgodbo o Pisatelju in otroku, ki se v vsakem sklopu konča udarno in intrigantno, želimo brati naprej. Kljub povezavam, ki jih med zgodbami in besedilom lahko iščemo ali pa tudi ne, se kratke zgodbe ne zdijo enakovreden del besedila, temveč ostajajo v ozadju okvirne pripovedi. Nekatere jo bolj organsko dopolnjujejo kot druge, ki bi bile zlahka tudi izpuščene. Zanimiva je na primer zgodba V vrsti, v kateri blagajničarka v trgovini pripoveduje o tem, kako iz izdelkov, ki jih ljudje kupujejo, ustvarja zgodbe o njihovem življenju: “V resnici mi je vseeno za žanre, ki se odpirajo pred mano, ko sedim za blagajno. Stranke mi lahko dajo socialni realizem ali pa romantiko ali karkoli vmes. Pomembno mi je, da mi dajo nekaj.” S tem Lenko na svoj način pove vse o žanrski izmuzljivosti Golega objema – kategorizacija enostavno ni pomembna, če nam je branje nekaj dalo. Po drugi strai pa se zdi zgodba Bele ladje, v kateri smo priča spolnemu odnosu med turistko in grškim domačinom na plaži, nekako neumestna, kot da ne sodi v ta izbor. Kljub temu pa kombinacija okvirnega besedila in kratkih zgodb večinoma deluje premišljeno. Delo Goli objem je nekaj posebnega, a ne nazadnje smo pri Davorinu Lenku tega že vajeni. Njegova dela niso za vsak bralski okus. A vendar z njimi preseneča, saj se od samega začetka bralke sprašujemo, kam to pravzaprav vodi. Ko pa nas končno popelje do pojma golega objema, ta objem tudi začutimo.

10 min

Piše Sanja Podržaj, bereta Eva Longyka Marušič in Igor Velše. Davorin Lenko se je do sedaj predstavil predvsem kot romanopisec in avtor kratke proze, napisal pa je tudi pesniško zbirko in kot soavtor sodeloval pri nastanku dveh biografij. Njegova avtorska dela zlahka prepoznamo, saj gre pri pisanju, kot pravi, vedno na nož, do konca in še malo naprej, ko piše o nasilju, seksualnosti in najrazličnejših patologijah. Njegov jezik ne pozna olepšav, slog pa ne odvečnih okraskov in opisov, rajši se zadržuje v dialogih ali monologih, skozi katere bralko sooča z vprašanji o ustaljenih normah, ki jih njegovi liki in likinje ves čas sprevračajo. Te elemente najdemo tudi v njegovem najnovejšem delu Goli objem, ki pa kljub temu preseneča s svojo formalno in žanrsko hibridnostjo ter nenadejano nežnostjo. Ne le hibridnost, Goli objem zaznamuje tudi nekakšna neulovljivost. Lahko bi rekli, da gre za zbirko kratke proze, ampak s tem bi povedali premalo. Delo združuje avtofikcijo z esejističnimi elementi in fikcijo. Beremo daljše besedilo, ki bi ga lahko označili kot avtofikcijski esej z izpovednimi elementi, tega pa sečejo kratke zgodbe, ki se na trenutke zdijo nepovezane z okvirnim besedilom, spet drugič pa se z njim popolnoma zlijejo. Z branjem se pomikamo od zunanjega opazovanja generacije in družbe v notranjost, k opazovanju in izpovedovanju osebnega. Posebnost Golega objema je tudi to, da pripovedovalec nagovarja samega sebe in se naziva kot Pisatelj, po čemer lahko sklepamo na že omenjeno avtofikcijskost in izpovednost dela. Pisatelj se je znašel v krizi srednjih let in se zdaj zazira v svojo preteklost, v čas, ki je zaznamoval njegovo odraščanje, in v leta svojega ustvarjalnega življenja, ki se je, tako kot njegova identiteta, znašlo v negotovem položaju. Okvirno besedilo se bere kot brskanje po preteklosti, nekakšen obračun s predstavo, ki si jo je Pisatelj ustvaril o sebi, in zgodbo, ki jo je spletel o svoji pisateljski poti. Hkrati pa tudi kot iskanje novih načinov izražanja in pisanja, ki se nakažejo v globoki in brezkompromisni introspekciji. Lenko začne s premišljevanjem o generaciji, ki ji pripada, in odraščanju v devetdesetih letih. Svojo generacijo je poimenoval po strelskem napadu na ameriški šoli Columbine leta 1999: “Mi smo generacija znotraj generacije in Columbine je naša manifestacija [...] Samo tisti, ki so bili v času pokola v srednji šoli (ali tik pred njo) tudi sami, imajo potencial, da ji pripadajo. Odrasli smo z nasiljem in v nasilju, čeprav ni nujno, da smo nasilje zares poznali na lastni koži.” Ko to preberemo, se nam morda zdi nenavadno – kakšno zvezo ima pokol na srednji šoli v ZDA z otrokom na prehodu v najstništvo, ki je odraščal na slovenskem podeželju in ob nedeljah spremljal babico v cerkev? Po kratkem premisleku pa postane jasno, da so bila devetdeseta leta prejšnjega stoletja obdobje, ko je tudi naš del sveta zajela globalizacija, kar v večji meri pomeni amerikanizacija. Vse večji je namreč postal dotok medijev iz ZDA in tudi dostop do tehnologije, ki je omogočala konzumiranje le-teh. S tem svet ni postajal večji, nasprotno, začel se je krčiti in polniti z občutki strahu in nasilja: “Agresija je vstopala v nas in se kopičila. Čeprav smo jo deloma izrazili prek igre, športa, glasbe, videoiger, filmov, pornografije, drog in alkohola, je nikdar nismo zares sprostili, nikdar se nismo zares sprostili.” Columbine je torej manifestacija nakopičenih frustracij in jeze v generaciji najstnikov, ki je prva spoznala nasilje prek medijev, pa tudi t. i. bullyjing, nasilje zaradi nasilja. Je generacija, ki nikoli ni zapustila najstniških let, ki pa ne pozna zunanjega agresorja ali zarote. Agresija se kopiči in nazadnje obrne navznoter. Generacijska zaznamovanost je ključna, da je Pisatelj sploh začel pisateljevati in da je kot svoje glavno izrazno sredstvo izbral prav nasilje. Pripovedovalec nam predstavi otroka, tistega že omenjenega, ki živi na podeželju in hodi z babico v cerkev. Ta otrok ne spada nikamor, vrstniki ga zavračajo, zato je osamljen. Ima pa svojo sobo, mamin pisalni stroj, očetovo pištolo in viski, predvsem pa bujno domišljijo. Poletja preživlja v temi, ob mehaničnih zvokih pisalnega stroja, ki ga vznemirjajo. Piše zgodbe, se igra s pištolo, pije viski, se pretvarja, da je odrasel. Avtor na več mestih postavi Pisatelja v dialog s tem otrokom, sedanjega sebe v dialog s preteklim. Včasih se zdi, kot bi se pogovarjala starejši in mlajši brat in ni občutka, da bi starejši na mlajšega gledal s prezirom. Pisatelj je do otroka sočuten in z njim tudi pomirjen. Tako je bilo, zdaj pa bi rad drugače. Iz časovne distance vidi, da otrok ni potreboval pisalnega stroja, pištole in viskija, otrok je potreboval objem. Nasilje sicer kdaj tudi kaj reši, ampak le za kratek čas, poleg tega pa ustvarja nov krog nasilja. In kako se ta krog lahko prekine? Avtor odgovarja: “Z objemanjem. [...] Protiutež nasilju namreč ne more biti nekaj, kar bi posameznika izoliralo, ampak ga mora, ker je nasilje družabni pojav (in nenazadnje je dejavnost, aktivnost), privabiti nazaj k sočloveku.” Goli objem pa gre še dlje, za avtorja postane koncept, ki ga prenese tudi na svoje zgodbe:“Utrujajoče in ceneno je ves čas govoriti o drugih kot o nekakšnih zgledih ali lutkah, ki jih premikaš samo zato, da pokažeš neko poanto. Rad bi ... drugače.” Kljub temu da to narativo od nasilja do objema sekajo kratke zgodbe, fikcija, se vseskozi nakazuje obrat od nje: “Obstaja čas za oblečene zgodbe; za prilike in parabole ... In potem obstaja čas za goloto. Čas bližine. Zakaj bi pripovedovali zgodbe, če lahko govorimo resnico?” Tudi občutek nekaterih zgodb je takšen, da so precej bliže avtofikciji, vsaj delni resničnosti, kot pa popolni fikciji. Zanimivi primer je zgodba Edging, ki je izredno samonanašalna na pisateljski proces: v njej se kot seznam vrstijo začetki neke zgodbe, ki jih pripovedovalčev glas drugega za drugim zavrača z veliko ironije in humorja, razumemo pa jo lahko tudi kot nekakšen komentar k vprašanju izvirnosti, s katerim se avtor ukvarja v okvirnem besedilu. Hudomušno pripombo na to temo najdemo tudi v predhodni zgodbi Smrt pornografije, ki se bere kot scenarij za še nenapisan roman. V njej zapiše: “... toda porniči navsezadnje temeljijo na ponavljanju – eksistencialna vprašanja pa tudi niso več ravno vrhunec izvirnosti.” Avtor se torej zaveda, da tema pisatelja v eksistencialni in ustvarjalni krizi ni ravno nekaj novega in da eksistencialnih vprašanj v literaturi praktično ni mogoče v celoti obiti. Njegova izvirnost je v povezavah in tudi v novih konceptih, kot sta generacija Columbine in goli objem. Tudi če koncepta nista splošno uporabna in služita samo avtorju, da si osmisli svoj delček sveta, izkazujeta inovativnost, ki lahko razširi polje razmišljanja tudi bralki. Kratke zgodbe, ki prekinjajo tok okvirnega besedila, na nek način ustvarjajo suspenz, saj si zgodbo o Pisatelju in otroku, ki se v vsakem sklopu konča udarno in intrigantno, želimo brati naprej. Kljub povezavam, ki jih med zgodbami in besedilom lahko iščemo ali pa tudi ne, se kratke zgodbe ne zdijo enakovreden del besedila, temveč ostajajo v ozadju okvirne pripovedi. Nekatere jo bolj organsko dopolnjujejo kot druge, ki bi bile zlahka tudi izpuščene. Zanimiva je na primer zgodba V vrsti, v kateri blagajničarka v trgovini pripoveduje o tem, kako iz izdelkov, ki jih ljudje kupujejo, ustvarja zgodbe o njihovem življenju: “V resnici mi je vseeno za žanre, ki se odpirajo pred mano, ko sedim za blagajno. Stranke mi lahko dajo socialni realizem ali pa romantiko ali karkoli vmes. Pomembno mi je, da mi dajo nekaj.” S tem Lenko na svoj način pove vse o žanrski izmuzljivosti Golega objema – kategorizacija enostavno ni pomembna, če nam je branje nekaj dalo. Po drugi strai pa se zdi zgodba Bele ladje, v kateri smo priča spolnemu odnosu med turistko in grškim domačinom na plaži, nekako neumestna, kot da ne sodi v ta izbor. Kljub temu pa kombinacija okvirnega besedila in kratkih zgodb večinoma deluje premišljeno. Delo Goli objem je nekaj posebnega, a ne nazadnje smo pri Davorinu Lenku tega že vajeni. Njegova dela niso za vsak bralski okus. A vendar z njimi preseneča, saj se od samega začetka bralke sprašujemo, kam to pravzaprav vodi. Ko pa nas končno popelje do pojma golega objema, ta objem tudi začutimo.

S knjižnega trga

Bauman, Lenko, Peršin

20. 1. 2025

Petra Bauman: Dan v zalivu, Davorin Lenko: Goli objem, Peter Kovačič Peršin: Kako misliti Boga. Recenzije so napisale Miša Gams, Sanja Podržaj in Marija Švajncer.

31 min

Petra Bauman: Dan v zalivu, Davorin Lenko: Goli objem, Peter Kovačič Peršin: Kako misliti Boga. Recenzije so napisale Miša Gams, Sanja Podržaj in Marija Švajncer.

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti

20. 1. 2025

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

57 min še 28 dni

Monografska oddaja posvečena odkrivanju življenja in dela izbranega slovenskega skladatelja tedna ali tematsko izbranih del slovenskih skladateljev različnih obdobij, z dodanimi pogovori z glasbenimi (po)ustvarjalci.

Nove glasbene generacije

Emars master II: Marija Obradović in Ana Miculinić

20. 1. 2025

Tudi ta teden poslušamo koncert udeležencev izobraževanja Emars master. Emars master predstavlja najvišjo stopnjo izobraževanja v okviru platforme Emars in mladim glasbenikom vseh starosti omogoča nadgradnjo rednega glasbenega izobraževanja z vrhunskimi profesorji. Udeleženci se s profesorji srečujejo vse leto, na koncu pa komisija na avdiciji izbere najboljše, ki na sklepnem koncertu nastopijo kot solisti z orkestrom. Prejšnji teden smo poslušali nastopa pianistov Nejca Kampleta in Lare Oprešnik, ta teden pa bosta zaigrali flavtistka Marija Obradović in violončelistka Ana Miculinić. Na koncertu v studiu 26 Radia Slovenija sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Davorinom Morijem izvedli Koncert za flavto Jacquesa Iberta in Variacije na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega.

48 min

Tudi ta teden poslušamo koncert udeležencev izobraževanja Emars master. Emars master predstavlja najvišjo stopnjo izobraževanja v okviru platforme Emars in mladim glasbenikom vseh starosti omogoča nadgradnjo rednega glasbenega izobraževanja z vrhunskimi profesorji. Udeleženci se s profesorji srečujejo vse leto, na koncu pa komisija na avdiciji izbere najboljše, ki na sklepnem koncertu nastopijo kot solisti z orkestrom. Prejšnji teden smo poslušali nastopa pianistov Nejca Kampleta in Lare Oprešnik, ta teden pa bosta zaigrali flavtistka Marija Obradović in violončelistka Ana Miculinić. Na koncertu v studiu 26 Radia Slovenija sta s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija in dirigentom Davorinom Morijem izvedli Koncert za flavto Jacquesa Iberta in Variacije na rokokojsko temo Petra Iljiča Čajkovskega.

Svet kulture

Odprtje evropske prestolnice kulture v Chemnitzu in predstava Hiša iz pločevine v Lutkovnem gledališču Ljubljana

20. 1. 2025

Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.

11 min

Poročamo iz nemškega Chemnitza, ki letos, poleg Nove Gorice in Gorice, prav tako nosi naziv evropske prestolnice kulture, ocenjujemo lutkovno predstavo režiserke Jane Nunčič Hiša iz pločevine, ki je bila prejšnji teden premierno prikazana v Lutkovnem gledališču Ljubljana in predstavljamo sklop uradnega programa evropske prestolnice kulture GO! 2025, poimenovan Vojna in mir.

Medenina in patina

Pod severnim sijem/tretjič

20. 1. 2025

Sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo posnetke z božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tam že vrsto let prireja slavnostne božično-novoletne koncerte, tokratni koncertni program pa je imel naslov Pod severnim sijem. Tokrat je najprej na sporedu najobsežnejše delo koncerta – tristavčna skladba Življenje v prestolnici finskega skladatelja Tima Forsströma, zatem pa se bodo zvrstili še Galop koebenhavnske parne lokomotive Hansa Christiana Lumbyeja, koračnica Papyros Vinka Štrucla in V dvorani gorskega kralja Edvarda Griega.

29 min še 28 dni

Sklepamo niz treh oddaj, v katerih predstavljamo posnetke z božično-novoletnega koncerta Papirniškega pihalnega orkestra Vevče, ki je 8. decembra nastopil v Gallusovi dvorani Cankarjevega doma. Tam že vrsto let prireja slavnostne božično-novoletne koncerte, tokratni koncertni program pa je imel naslov Pod severnim sijem. Tokrat je najprej na sporedu najobsežnejše delo koncerta – tristavčna skladba Življenje v prestolnici finskega skladatelja Tima Forsströma, zatem pa se bodo zvrstili še Galop koebenhavnske parne lokomotive Hansa Christiana Lumbyeja, koračnica Papyros Vinka Štrucla in V dvorani gorskega kralja Edvarda Griega.

Ars humana

Ali je bilo kaj avantgardnega? Skrivnostne zgodovine slovenskega eksperimentalnega filma

17. 1. 2025

Filmi, ki jim danes rečemo eksperimentalni, so pri nas dolgo nastajali zunaj okvirov uradne filmske produkcije, izpod prstov ljubiteljskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Dolgo so jih odpisovali kot "amaterske", v zadnjih letih pa ugotavljamo, da vendarle sestavljajo vznemirljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov. Matevž Jerman, filmski režiser in kurator, sicer programski vodja festivala FeKK, in prav tako režiser in kustos Jurij Meden, vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, sta svojo raziskavo na področju eksperimentalnega filma delno strnila v dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega?, ki je v distribuciji Slovenske kinoteke, videti pa ga je mogoče tudi v kinodvoranah Art kino mreže po Sloveniji. Gosta v pogovoru poudarjata, da gre za kratko in predvsem nepopolno zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma in da se odkrivanje teh filmov, ki se včasih skrivajo v še nepreiskanih kotičkih najrazličnejših arhivov v Sloveniji in tujini ali pa celo v rokah grabežljivih zasebnih zbirateljev, šele začenja. Foto: Slovenska kinoteka

45 min

Filmi, ki jim danes rečemo eksperimentalni, so pri nas dolgo nastajali zunaj okvirov uradne filmske produkcije, izpod prstov ljubiteljskih ustvarjalcev in ustvarjalk. Dolgo so jih odpisovali kot "amaterske", v zadnjih letih pa ugotavljamo, da vendarle sestavljajo vznemirljiv korpus povsem izvirnih podob in avtohtonih avtorskih pristopov. Matevž Jerman, filmski režiser in kurator, sicer programski vodja festivala FeKK, in prav tako režiser in kustos Jurij Meden, vodja filmskega programa pri Avstrijskem filmskem muzeju na Dunaju, sta svojo raziskavo na področju eksperimentalnega filma delno strnila v dokumentarni film Ali je bilo kaj avantgardnega?, ki je v distribuciji Slovenske kinoteke, videti pa ga je mogoče tudi v kinodvoranah Art kino mreže po Sloveniji. Gosta v pogovoru poudarjata, da gre za kratko in predvsem nepopolno zgodovino slovenskega eksperimentalnega filma in da se odkrivanje teh filmov, ki se včasih skrivajo v še nepreiskanih kotičkih najrazličnejših arhivov v Sloveniji in tujini ali pa celo v rokah grabežljivih zasebnih zbirateljev, šele začenja. Foto: Slovenska kinoteka

Ženske v svetu glasbe

Flavtistka Mateja Bajt: Renesančna in baročna glasba

20. 1. 2025

Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt od leta 2005 poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kot solistka, vodja ansamblov Le Phenix in La Dolce Fiamma ter članica različnih ansamblov koncertira v Slovenji in drugod po Evropi.

31 min še 28 dni

Flavtistka na kljunastih flavtah Mateja Bajt od leta 2005 poučuje na Konservatoriju za glasbo in balet Ljubljana. Kot solistka, vodja ansamblov Le Phenix in La Dolce Fiamma ter članica različnih ansamblov koncertira v Slovenji in drugod po Evropi.

Arsove spominčice

Schubert in Mendelssohn

20. 1. 2025

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

53 min še 28 dni

Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.

Samo muzika

Umetnost tria

9. 1. 2025

Poslušamo skladbe, ki so jih odigrali slovenski jazzovski glasbeniki v klasičnem klavirskem triu: Dejan Pečenko, Marko Petrušič, Gregor Ftičar in drugi.

59 min še 28 dni

Poslušamo skladbe, ki so jih odigrali slovenski jazzovski glasbeniki v klasičnem klavirskem triu: Dejan Pečenko, Marko Petrušič, Gregor Ftičar in drugi.

Skladatelj tedna

Georg Friedrich Händel, 1. del

20. 1. 2025

Georg Friedrich Händel se je rodil na Saškem, a je večino življenja deloval v Angliji. Tam je leta 1711 doživel izjemen uspeh z opero Rinaldo. Naslednja tri desetletja je za londonsko občinstvo komponiral predvsem italijanske opere, konec tridesetih let pa se je zaradi ostre konkurence in finančnih težav povsem odpovedal operi ter se posvetil oratorijem. To zvrst je leta 1718 v Angliji uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini.

53 min še 28 dni

Georg Friedrich Händel se je rodil na Saškem, a je večino življenja deloval v Angliji. Tam je leta 1711 doživel izjemen uspeh z opero Rinaldo. Naslednja tri desetletja je za londonsko občinstvo komponiral predvsem italijanske opere, konec tridesetih let pa se je zaradi ostre konkurence in finančnih težav povsem odpovedal operi ter se posvetil oratorijem. To zvrst je leta 1718 v Angliji uvedel sam z Estero, ki velja za prvi angleški oratorij v zgodovini.

Oder

Dušan Jovanović - osemdesetletnik

20. 1. 2025

Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev , (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

47 min

Dušan Jovanović, dramatik, režiser, pedagog, mislec umetnosti in družbe, je slovensko in nekdaj jugoslovansko gledališče s sodelavci in sopotniki dvignil visoko nad povprečje. Vse svoje ustvarjalne moči je namenjal raziskovanju človeka in njegovega bivanja v travmatičnih okoliščinah zgodovine in sodobnosti in skozi to optiko tudi ves čas napovedoval prihodnost. Ob razstavi Dušan Jovanović – kulturni terorist, ki je na ogled v Cankarjevem domu, prisluhnite portretu, ki je nastal ob 80-letnici Dušana Jovanovića, oktobra 2019, v soavtorstvu Ane Perne, teatrologinje in kustosinje iz Slovenskega gledališkega inštituta - Gledališkega muzeja in dramaturginje Petre Tanko. Foto: Dušan Jovanović, z vaje za uprizoritev , (režija Dušan Jovanović, Drama Slovenskega narodnega gledališča v Ljubljani, krstna uprizoritev 21. 2. 1989). Foto: Tone Stojko, vir: Ikonoteka SLOGI – Gledališki muzej.

Glasbena jutranjica

Od Guilmanta do Piazzolle

20. 1. 2025

Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.

117 min še 28 dni

Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.

Lirični utrinek

Milan Dekleva: Dvomimo, da Thomas

20. 1. 2025

Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva je izjemno plodovit slovenski književnik. Je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk, številnih romanov, knjig kratke proze in knjig esejev. Leta 2017 je izšla njegova zbirka z naslovom Gestalt, v kateri nas poziva k budnosti tega, kar nas določa in uokvirja. Pesmi so obarvane s tonalitetami groteske in sarkazma. Njegovo pesem Dvomimo, da Thomas interpretira Jernej Gašperin.

2 min še 28 dni

Pesnik, prozaist in esejist Milan Dekleva je izjemno plodovit slovenski književnik. Je avtor več kot dvajsetih pesniških zbirk, številnih romanov, knjig kratke proze in knjig esejev. Leta 2017 je izšla njegova zbirka z naslovom Gestalt, v kateri nas poziva k budnosti tega, kar nas določa in uokvirja. Pesmi so obarvane s tonalitetami groteske in sarkazma. Njegovo pesem Dvomimo, da Thomas interpretira Jernej Gašperin.

Glasbena jutranjica

Od Guilmanta do Piazzolle

20. 1. 2025

Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.

30 min še 28 dni

Na sporedu: Pastorala za orgle Alexandra Guilmanta, Violinski koncert v D-duru, op. 77 Johannesa Brahmsa, samospev Mlinar in potok iz cikla Lepa mlinarica, D 795 Franza Schuberta, Slovanski ples št. 6 v D-duru, op. 46 Antonína Dvořáka, Sonata v treh stavkih za flavto in harfo Marjana Mozeticha, Koncert za flavto, violino in orkester Bohuslava Martinůja in Veliki tango za violončelo in klavir Astorja Piazzolle.

Glasbeni poudarki

Glasbeni poudarki 07:25

20. 1. 2025

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

3 min

Pregled aktualnih glasbenih dogodkov.

Glasbena jutranjica

Brade, Biber, Albicastro, Bach in Haydn

20. 1. 2025

Na sporedu Ples satirov Williama Brada, Baletti v G-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra, Sonata za violino in basso continuo, op. 9, št. 12, 'La Follia' Giovannija Henrica Albicastra, Preludij (fantazija) v a-molu, BWV922 Johanna Sebastiana Bacha in Simfonija št. 15 v D-duru Josepha Haydna.

61 min še 28 dni

Na sporedu Ples satirov Williama Brada, Baletti v G-duru Heinricha Ignaza Franza Bibra, Sonata za violino in basso continuo, op. 9, št. 12, 'La Follia' Giovannija Henrica Albicastra, Preludij (fantazija) v a-molu, BWV922 Johanna Sebastiana Bacha in Simfonija št. 15 v D-duru Josepha Haydna.

Evropski klasični nokturno

Evropski klasični nokturno 00:00

20. 1. 2025

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.

239 min še 28 dni

Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.


Čakalna vrsta

PonTorSreČetPetSobNed
303112345678910111213141516171819202122232425262728293031123456789
RTV 365
Mobilna aplikacija
Prenesite iz Trgovine