Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.
Oddajo namenjamo enemu najboljših evropskih jazzovskih pianistov Martialu Solalu, ki je umrl 12. decembra lani, star 97 let. Solal je ustvarjal dobrih sedemdeset let ter posnel okrog 50 samostojnih plošč in glasbo za več kot 20 filmov. Komponiral je tako solistične skladbe kot tudi dela za simfonični orkester, jazzovski orkester in vse zasedbe vmes. Nanj so vplivali vodilni skladatelji 20. stoletja: Béla Bartók, Igor Stravinski, Alban Berg, in Olivier Messiaen ter jazzovski pianisti, kot so Art Tatum, Erroll Garner, Bud Powell in Bill Evans.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sodobni poljski pesnik Adam Wiedemann (1967) je tudi pri nas precej znan avtor, saj je gostoval na vseh naših večjih literarnih festivalih, izšli pa sta mu tudi dve knjigi, najprej knjiga s povednim naslovom Izbrane pesmi (Litera, 2002), pet let pozneje pa je izšla še njegova knjiga kratke proze z naslovom Prizori iz postelje (LUD Šerpa, 2007). Wiedemann v svoje literarno ustvarjanje velikokrat vključuje humorne elemente ali pa v svojih delih ustvarja nenavadne situacije, hkrati pa nikoli naravnost ne pove najpomembnejšega. To ne velja samo za njegovo pesniško ustvarjanje, temveč tudi za njegove prozne utrinke. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo enega izmed njih. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Branko Jordan, režiserka Petra Tanko, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Sodobni poljski pesnik Adam Wiedemann (1967) je tudi pri nas precej znan avtor, saj je gostoval na vseh naših večjih literarnih festivalih, izšli pa sta mu tudi dve knjigi, najprej knjiga s povednim naslovom Izbrane pesmi (Litera, 2002), pet let pozneje pa je izšla še njegova knjiga kratke proze z naslovom Prizori iz postelje (LUD Šerpa, 2007). Wiedemann v svoje literarno ustvarjanje velikokrat vključuje humorne elemente ali pa v svojih delih ustvarja nenavadne situacije, hkrati pa nikoli naravnost ne pove najpomembnejšega. To ne velja samo za njegovo pesniško ustvarjanje, temveč tudi za njegove prozne utrinke. V okviru petkovega cikla Na valovih humorja objavljamo enega izmed njih. Prevajalka Katarina Šalamun-Biedrzycka, interpret Branko Jordan, režiserka Petra Tanko, glasbena opremljevalka Cvetka Bevc, tonski mojster Jure Culiberg, urednika oddaje Vlado Motnikar in Gregor Podlogar, leto nastanka 2001.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela različnih francoskih skladateljev. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Camilla Saint-Saensa, Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja in Gabriela Faureja.
Dobrodošli ob spremljanju koncerta Komornega zbora RIAS iz Berlina pod vodstvom Sofi Jeannin. Izvajalci so nastopili junija letos v berlinski Filharmoniji in uzvočili koncert z naslovom O ljubezni. Na to temo so nanizali dela različnih francoskih skladateljev. Nocoj se bomo posvetili predvsem skladbam Camilla Saint-Saensa, Jeana-Yvesa Daniela-Lesurja in Gabriela Faureja.
V tokratni oddaji o časih številnih kriz, ki jih preživljamo. S filozofom dr. Petrom Klepcem o tem, kaj se nam dogaja, kako živeti v neskončni nočni mori in zakaj žanr distopije ni več tako daleč od resničnosti. V oddaji tudi o zgodbi filma Državljanska vojna; vzporednice med fikcijo in resničnostjo je komentiral tudi naš dopisnik iz ZDA, Andrej Stopar.
V tokratni oddaji o časih številnih kriz, ki jih preživljamo. S filozofom dr. Petrom Klepcem o tem, kaj se nam dogaja, kako živeti v neskončni nočni mori in zakaj žanr distopije ni več tako daleč od resničnosti. V oddaji tudi o zgodbi filma Državljanska vojna; vzporednice med fikcijo in resničnostjo je komentiral tudi naš dopisnik iz ZDA, Andrej Stopar.
Najprej so bili sonce, dež, grom in strela, potem je bil ogenj ...
Najprej so bili sonce, dež, grom in strela, potem je bil ogenj ...
Rončel bo tudi tokrat na valove Radia Koper prinesel afriške ritme. Večer bo odprl Gvinejčan Mory Kanté, nadaljeval pa ga bo Kongovec Ricardo Lemvo. Nato: skok v New York z latino zasedbo Yerba Buena. In za konec: Trilok Gurtu ter afriško-indijski Global Drum Project.
Rončel bo tudi tokrat na valove Radia Koper prinesel afriške ritme. Večer bo odprl Gvinejčan Mory Kanté, nadaljeval pa ga bo Kongovec Ricardo Lemvo. Nato: skok v New York z latino zasedbo Yerba Buena. In za konec: Trilok Gurtu ter afriško-indijski Global Drum Project.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Na malem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica bo zaživela še zadnja predstava iz cikla Dodekalogija. Med deli Tomija Janežiča daleč najkrajša predstava s tem končuje enega največjih projektov Evropske prestolnice kulture. Vsebina predstave 1983 ostaja tako kot v njenih predhodnicah nerazkrita, prinaša pa nekakšen zaključek vseh transgeneracijskih dokumentarnih fikcij. Letos mineva 250 let od rojstva angleške pisateljice Jane Austin, ki velja za eno najpomembnejših in najbolj prodornih britanskih avtoric, njena dela pa sodijo med klasike svetovne književnosti. Razstavo o njenemu ustvarjanju in življenju so postavili tudi v koprski Osredni knjižnici Srečka Vilharja. Vokalistka, performerka in koreografinja Irena Z. Tomažin premierno predstavlja svoj novi performans z naslovom Še ena igra solz. Performans dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game, ki je izšel pred nekaj dnevi.
Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.
Ob koncu leta se oziramo, spominjamo, komentiramo. Kaj se je na področju likovne in vizualne umetnosti v Sloveniji dogajalo v letu 2025? Kar nekaj močnih razstav smo dobili prav ob koncu, kot so v Cukrarni Art Vital – 12 let tandema Ulaya in Marine Abramović, v Moderni galeriji Festival (ne)hvaležnosti líbanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu pa Valentin Oman, In Memoriam: Križev pot Ukrajina/Bližnji vzhod, ob 90-letnici tega koroškega Slovenca. O velikem projektu Barok v Sloveniji, pa tem, katera slovita fotografska imena so letos privabile naše galerije, in še čem z Majo Kač, umetnostno zgodovinarko, urednico kulture in novinarko v MMC-jevem spletnem uredništvu RTV Slovenija, ki ji je Slovensko društvo likovnih kritikov letos podelilo nagrado za kritiško delovanje v zadnjih treh letih.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
Posnetki koncertov najboljših glasbenic in glasbenikov v solističnih in komornih zasedbah.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
1983 je zadnja predstava cikla Dodekalogija 1972–1983, največjega gledališkega projekta letošnje Evropske prestolnice kulture v režiji Tomija Janežiča. Omnibus dvanajstih med seboj povezanih gledaliških predstav sestavlja mnoštvo posameznih zgodb družine, ki je že več generacij zaznamovana z življenjem ob meji. Predstavljamo tudi performans Še ena igra solz Irene Z. Tomažin, ki dopolnjuje izid njenega drugega albuma Another Crying Game.
Z včerajšnjim dnem je na redni spored kinematografov po Sloveniji prišel nemški film Otoki, ki so ga po premieri na 75. Berlinalu sicer prikazali tudi novembra na Liffu. Poleg vznemirljive žanrske strukture, ki ves čas niha med kriminalko, filmom noir, grozljivko in eksistencialno dramo, je film zanimiv tudi zato, ker je bil eden izmed treh scenaristov tudi pred kratkim preminuli režiser, scenarist in pisatelj Blaž Kutin, ki je z režiserjem Janom Olejem Gersterjem že sodeloval pred šestimi leti pri pisanju scenarija za film Lara, je zapisala Miša Gams.
Z včerajšnjim dnem je na redni spored kinematografov po Sloveniji prišel nemški film Otoki, ki so ga po premieri na 75. Berlinalu sicer prikazali tudi novembra na Liffu. Poleg vznemirljive žanrske strukture, ki ves čas niha med kriminalko, filmom noir, grozljivko in eksistencialno dramo, je film zanimiv tudi zato, ker je bil eden izmed treh scenaristov tudi pred kratkim preminuli režiser, scenarist in pisatelj Blaž Kutin, ki je z režiserjem Janom Olejem Gersterjem že sodeloval pred šestimi leti pri pisanju scenarija za film Lara, je zapisala Miša Gams.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Pred nedeljskim koncertom v Jazz Klubu Kazina premierno objavljamo album eminentne zasedbi, v kateri so Gašper Bertoncelj na bobnih, Nikola Matošič na basu, klavir igra Milan Stanisavljević, na trobentah Tomaž Gajšt in David Jarh ter na saksofonih Jaka Kopač, Lenart Krečič, Adam Klemm in Blaž Trček. Njihov repertoar obsega vse od jazzovskih standardov pa do lastnih, avtorskih skladb. Prav slednje, so zbrane na plošči Barberian Shop.
Pred nedeljskim koncertom v Jazz Klubu Kazina premierno objavljamo album eminentne zasedbi, v kateri so Gašper Bertoncelj na bobnih, Nikola Matošič na basu, klavir igra Milan Stanisavljević, na trobentah Tomaž Gajšt in David Jarh ter na saksofonih Jaka Kopač, Lenart Krečič, Adam Klemm in Blaž Trček. Njihov repertoar obsega vse od jazzovskih standardov pa do lastnih, avtorskih skladb. Prav slednje, so zbrane na plošči Barberian Shop.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V razstavišču ArtKIT na Glavnem trgu v Mariboru je na ogled razstava ilustratorke Nine Šulin z naslovom Svet, poln drobnih čudežev. Vsestranska avtorica poleg ilustracij oblikuje tudi kostume, scenografije in lutke, in to njeno bogato ustvarjalnost razkriva tudi 200 različnih ilustracij. Z Nino Šulin smo se pogovarjali o spontanem ustvarjanju ilustracij s podobami mišk in muc, pogovor bomo objavili v oddaji o kulturi in umetnosti, pa tudi prispevek o drugi lutkovni premieri sezone v mariborskem lutkovnem gledališču in sicer predstavi Zgodba o barvah.
V razstavišču ArtKIT na Glavnem trgu v Mariboru je na ogled razstava ilustratorke Nine Šulin z naslovom Svet, poln drobnih čudežev. Vsestranska avtorica poleg ilustracij oblikuje tudi kostume, scenografije in lutke, in to njeno bogato ustvarjalnost razkriva tudi 200 različnih ilustracij. Z Nino Šulin smo se pogovarjali o spontanem ustvarjanju ilustracij s podobami mišk in muc, pogovor bomo objavili v oddaji o kulturi in umetnosti, pa tudi prispevek o drugi lutkovni premieri sezone v mariborskem lutkovnem gledališču in sicer predstavi Zgodba o barvah.
Kot največje presenečenje francoskega simfonizma je Henri Sauguet, prvak skladateljske skupine, ki jo je na zadnje dni življenja ob sebi zbral Eric Satie – sicer velemojster glasbene miniature, skoraj "protominimalist" – tako imenovane "šole iz Arcueila", kraja, v katerem je Satie tiste dni tudi prebival in umrl. Verjetno Satie niti slutil ni, da bo njegov varovanec iz Akvitanije le dvajset let po njegovi smrti zložil francosko različico "Leningrajske simfonije".
Kot največje presenečenje francoskega simfonizma je Henri Sauguet, prvak skladateljske skupine, ki jo je na zadnje dni življenja ob sebi zbral Eric Satie – sicer velemojster glasbene miniature, skoraj "protominimalist" – tako imenovane "šole iz Arcueila", kraja, v katerem je Satie tiste dni tudi prebival in umrl. Verjetno Satie niti slutil ni, da bo njegov varovanec iz Akvitanije le dvajset let po njegovi smrti zložil francosko različico "Leningrajske simfonije".
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesnica Petra Zupančič je v svoji prvenki Premog objavila tudi hvalnico verjetno največjemu čudežu, otroku. Pesem z naslovom V zelenih bermudkah interpretira dramski igralec Branko Jordan.
Pesnica Petra Zupančič je v svoji prvenki Premog objavila tudi hvalnico verjetno največjemu čudežu, otroku. Pesem z naslovom V zelenih bermudkah interpretira dramski igralec Branko Jordan.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Dnevni pregled aktualnih glasbenih dogodkov.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Dagmar Leupold se je rodila leta 1955 v Niederlahnsteinu, v Porenju - Pfalški. Študirala je germanistiko, filozofijo in klasično filologijo v Marburgu, Tübingenu in primerjalno književnost v New Yorku, kjer je tudi doktorirala. Živi kot avtorica in prevajalka v Münchnu. Njeno delo obsega romane, pripovedi, pesmi in eseje. Večkrat je bila nagrajena, nazadnje leta 2023 z nagrado mesta München. Za romane Pod roko (Unter der Hand, 2013), Vdove (Die Witwen, 2016) in Proti slonom! (Dagegen die Elefanten!, 2022) je bila nominirana za nemško knjižno nagrado. Letos je izšla njena zbirka Small Talk, v kateri na presenetljiv način prepleta intimne trenutke in motive iz narave z aktualnim vojnim dogajanjem in polpreteklo zgodovino. Izbrali smo nekaj pesmi iz omenjene zbirke. Prevajalka Manca Klun, interpretka Saša Pavlin Stošić, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Sonja Strenar in Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2025.
Pri Beletrini je izšel nov prevod enega najpomembnejših romanov južnoslovanske književnosti Most na Drini Iva Andrića. Mineva 50 let od izida prvenca zasedbe Buldožer – Pljuni istini u oči. V Slovenski kinoteki se je začela retrospektiva filmov Nadje Velušček in Anje Medved, ki raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor.
Pri Beletrini je izšel nov prevod enega najpomembnejših romanov južnoslovanske književnosti Most na Drini Iva Andrića. Mineva 50 let od izida prvenca zasedbe Buldožer – Pljuni istini u oči. V Slovenski kinoteki se je začela retrospektiva filmov Nadje Velušček in Anje Medved, ki raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor.
Kitarist Mak Grgić in godalni ansambel Dissonance sta nastopila na prvem koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2025/2026.
Kitarist Mak Grgić in godalni ansambel Dissonance sta nastopila na prvem koncertu Komornega cikla Narodnega doma Maribor v sezoni 2025/2026.
V trpko ločitveno sedanjost agonije razveznega postopka na sodišču se vpletajo drobci iz preteklih časov partnerstva in družinskega življenja z dvema otrokoma. Prihajajoči praznični čas pa je v svojem bistvu čas upanja – bo zakoncema Mojci in Jerneju božič prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež? Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jernej – Borut Veselko Mojca – Barbara Cerar Sodnica – Silva Čušin Advokat – Zvone hribar Advokatinja – Majda Grbac Ana – Katja Kunej Andrej – Rok Hrovatin Medicinska sestra – Mojca Funkl Profesor – Evgen Car Meta – Maja Martina Merljak Blaž – Jan Bučar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2008.
V trpko ločitveno sedanjost agonije razveznega postopka na sodišču se vpletajo drobci iz preteklih časov partnerstva in družinskega življenja z dvema otrokoma. Prihajajoči praznični čas pa je v svojem bistvu čas upanja – bo zakoncema Mojci in Jerneju božič prinesel pomiritev ali celo pravi božični čudež? Režiser: Vinko Möderndorfer Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Miro Marinšek Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Jernej – Borut Veselko Mojca – Barbara Cerar Sodnica – Silva Čušin Advokat – Zvone hribar Advokatinja – Majda Grbac Ana – Katja Kunej Andrej – Rok Hrovatin Medicinska sestra – Mojca Funkl Profesor – Evgen Car Meta – Maja Martina Merljak Blaž – Jan Bučar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 2008.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Ameriški pisatelj Theodore Herman Albert Dreiser (27. 8. 1971 – 28. 12. 1945) je bil utemeljitelj nove ameriške šole realizma z močnimi naturalističnimi sestavinami. V središče svojih romanov je postavil osebe, ki uspejo priti do svojega cilja kljub šibki moralni naravnanosti, pisatelj pa jih brezobzirno preučuje in opisuje. Avtor Marjan Kovačevič Beltram ob predstavitvi njegovega življenja in načina pisanja največ pozornosti nameni Dreiserjevima romanoma Sestra Carrie (1900) in Ameriška tragedija (1925). Prevajalca Mira Mihelič in Božo Vodušek, bralca Maja Moll in Ivan Lotrič, igralca Ivan Rupnik in Milan Štefe, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvok Matjaž Miklič, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten. Posneto na Radiu Slovenija leta 2015.
Pod mozaik skladb, ki ustvarjajo razpoloženje časa in kraja, se podpisuje škotski skladatelj Craig Armstrong, ki slovi po čutnih orkestralnih partiturah, kot sta tisti k filmoma Moulin Rouge in Veliki Gatsby. Zanj je značilna sposobnost, da čustvo ujame v en sam, nežen akord.
Pod mozaik skladb, ki ustvarjajo razpoloženje časa in kraja, se podpisuje škotski skladatelj Craig Armstrong, ki slovi po čutnih orkestralnih partiturah, kot sta tisti k filmoma Moulin Rouge in Veliki Gatsby. Zanj je značilna sposobnost, da čustvo ujame v en sam, nežen akord.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
V tokratni oddaji boste slišali pogovor s pesnico Dorino Beržan, ki je nedavno izdala svojo drugo pesniško zbirko. Avtorica je po vrnitvi v Izolo svoj ustvarjalni izraz našla v domačem narečju, v njenih pesmih se oglašajo mesto, ljudje, morje in burja. Koprčanka Mirela Baruca se s knjižnim prvencem Štorje sz škrinje poklanja svojemu mestu, ljudem in istrskemu narečju none Vance. Med knjižnimi novostmi Slovenske matice pa smo našli Dnevniške zapise Alojza Rebule.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
Med najzanimivejšimi pričami o nekdanjem glasbenem življenju na tleh današnje Slovenije je repertoar, ki ga povezujemo z ljubljanskim škofom Tomažem Hrenom. Obsega renesančno polifonijo frankoflamskih in italijanskih mojstrov, ki je preživela v rokopisnih kornih knjigah, ki so bile nekoč njegova last, pa tudi glasbo iz nemških in italijanskih tiskov, ki so jih v začetku 17. stoletja hranili v arhivu ljubljanske stolnice. V njih je tako duhovna glasba kakor instrumentalni plesi in posvetni madrigali.
29. maja je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera. Polovico večera je takrat oblikoval klarinetist srbskih korenin, ki je na ljubljanski akademiji študent Tadeja Keniga. To je Matija Francuski, ki se je predstavil s pisanim programom. Tokrat poslušajmo skladbo za solo klarinet In freundschaft Karlheinza Stockhausna ter Štiri skladbe, op. 5 Albana Berga (klavir - Luca Ferrini).
29. maja je v dvorani Julija Betetta na Akademiji za glasbo potekal koncert cikla Solo e da camera. Polovico večera je takrat oblikoval klarinetist srbskih korenin, ki je na ljubljanski akademiji študent Tadeja Keniga. To je Matija Francuski, ki se je predstavil s pisanim programom. Tokrat poslušajmo skladbo za solo klarinet In freundschaft Karlheinza Stockhausna ter Štiri skladbe, op. 5 Albana Berga (klavir - Luca Ferrini).
V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.
V Okroglem stolpu Loškega gradu je na ogled razstava Quagliev baročni prizor iz Puštala, na kateri odstirajo tudi zgodovinsko ozadje nastajanja te poslikave. Ustvaril jo je baročni slikar Giulio Quaglio iz Lombardije, ki je slogovno močno vplival na slovenske slikarje 18. stoletja. Dnevniški zapisi Alojza Rebule in roman Vse je postalo plamen Nataše Konc Lorenzutti sta med knjižnimi novostmi, ki so ob koncu leta izšle pri Slovenski matici. Deli sta si sorodni v tem, da pred bralke in bralce postavljata intimno doživljanje časa 20. stoletja.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Marko Hatlak je harmoniko povzdignil v vrh glasbene umetnosti in z njo nastopal po vsem svetu. Te dni praznuje dvajseto obletnico začetka svoje bogate umetniške kariere.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Skladatelj, ki je leta 1908 nasledil Antonína Dvořáka na Praškem konservatoriju, je bil Vítězslav Novák. Čeprav je danes širšemu občinstvu precej neznan, smo njegov Klavirski koncert izbrali za osrednjo točko oddaje. Delo je nastajalo leta 1895, ko je Novák končeval študij klavirja v Pragi. Njegov zapis iz dnevnika priča o tem, da stvari niso šle v želeno smer: "Bolj, ko sem vadil koncert, bolj neokusen mi je postajal … na koncu sem se odločil, da ne izvedem te pošasti." Delo je na svojo prvo izvedbo čakalo 20 let. Leta 1915 ga je prva izvedla Anna Praskova, skladateljeva svakinja. Občinstvo je do takrat doživelo veliko večje glasbene pošasti in je bilo koncertu bolj naklonjeno kot skladatelj, saj gre za odlično delo, ki je neupravičeno zapostavljeno.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Oznaka neodvisni film se praviloma uporablja za avtorska dela, ki so ali preveč amaterska ali preveč eksperimentalna za vključitev v tako imenovani mainstream. A v zadnjem desetletju se stvari korenito spreminjajo. Odkar je Pr’Hostar postal najbolj gledani film v Sloveniji, izraz neodvisni film ne pomeni le obrobja, pač pa neodvisno produkcijo, torej tisto, ki nastane mimo Slovenskega filmskega centra in uveljavljenih produkcijskih hiš, utira pa pot številnim komercialnim filmom, ki so pritegnili gledalce v kinematografe ali pred zaslone. Nekateri so dosegli mednarodni uspeh, drugi avtorjem odprli vrata do možnosti dela v velikih produkcijah, tretji celo prinesli zaslužek. Oddajo Razgledi in razmisleki je pripravil Igor Harb, nastala je s podporo Ministrstva za kulturo Republike Slovenije v sklopu spodbude kulturnim ustvarjalcem za izvedbo projektov kritike in refleksije umetnosti v letu 2025. Bralec Igor Velše, oblikovalec zvoka Miha Klemenčič, urednica oddaje Tadeja Krečič Scholten
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Spored: 1. Wolfgang Amadeus Mozart: Godalni kvartet v D-duru, Kv575 Izv.: Godalni Kvartet Tartini: Viola: Aleksandar Milošev Violina (1.): Črtomir Šišković Violina (2.): Romeo Drucker Violončelo: Miloš Mlejnik 2.Claude Debussy: Igre – Plesna pesnitev za orkester Izv.: Simfonični orkester RTV Slovenija Dirigent: Ernst Bour 3.Jean Michel Damase: Sonata in koncert Izv.: Flavta: Matej Zupan Violončelo: Miloš Mlejnik Klavir: Vlasta Doležal Rus
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Arthur Honegger je bil podoben primer kot dobrega pol stoletja prej César Franck: German, ki se je zavestno odločil delovati v galskem duhovnem, jezikovnem in civilizacijskem okolju. Honegger je v sodobno francosko glasbo vpeljal globoko tragičnost, dramatičnost in ekspresivni humanizem, s katerimi se je bolj kot sodobnim nemškim skladateljem približal tistim z vzhoda Evrope - Sovjetske zveze, Poljske in Madžarske.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Ko beseda nanese na inštrumentalne "popularnice" sodobnih koncertnih dvoran, se neizogibno srečamo z uverturami, ki jih je za svoje opere napisal Gioachino Rossini.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
16. novembra 1905 se je rodil pesnik Preprostih pesmi in prevajalec Puškina Mile Klopčič. Ob iztekajočem se letu in ob okrogli obletnici njegovega rojstva se ga spominjamo še s pesmijo Nočno pokljanje. Pesnik je natančno introspekcijo napisal 13. septembra 1983, nekaj mesecev pred svojo smrtjo 19. marca naslednje leto. Pesem občuteno interpretira dramski igralec Aleš Valič.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.