Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
... iz del Albinonija, Nidermeyerja, Webra, Bizeta, Rossinija, Ponchiellija, Verdija in Gomesa.
... iz del Albinonija, Nidermeyerja, Webra, Bizeta, Rossinija, Ponchiellija, Verdija in Gomesa.
Avtorica sedemnajstih romanov in med drugim prejemnica nagrade Meše Selimovića piše po večini o sodobnem urbanem življenju, pogosto v satiričnem tonu ali družbenokritično. Prevajalec je Štefan Kutoš, igralka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Andrej Kocan. Posneto septembra 2011.
Avtorica sedemnajstih romanov in med drugim prejemnica nagrade Meše Selimovića piše po večini o sodobnem urbanem življenju, pogosto v satiričnem tonu ali družbenokritično. Prevajalec je Štefan Kutoš, igralka Vesna Pernarčič, režiser Alen Jelen, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Andrej Kocan. Posneto septembra 2011.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Na festivalu klasične glasbe na Odeonplatzu v Muenchnu so se 12. julija letos skupaj predstavili pianist Daniil Trifonov, Simfonični orkester Bavarskega radia in dirigent Franz Welser-Möst. Večer se je začel z uvodnim »Koncertom za klavir št. 3 v C-duru, op. 26« Sergeja Prokofjeva ter nadaljeval z izvedbo kratke skladbe iz cikla 'Bežni prividi', prav tako Prokofjeva, orkester pa je potem izvedel še obsežno »Suito« iz opere 'Kavalir z rožo, op. 59' Richarda Straussa.
Na festivalu klasične glasbe na Odeonplatzu v Muenchnu so se 12. julija letos skupaj predstavili pianist Daniil Trifonov, Simfonični orkester Bavarskega radia in dirigent Franz Welser-Möst. Večer se je začel z uvodnim »Koncertom za klavir št. 3 v C-duru, op. 26« Sergeja Prokofjeva ter nadaljeval z izvedbo kratke skladbe iz cikla 'Bežni prividi', prav tako Prokofjeva, orkester pa je potem izvedel še obsežno »Suito« iz opere 'Kavalir z rožo, op. 59' Richarda Straussa.
Z mladimi virtuozi in plesnimi upi
Pet mladih, nadarjenih glasbenikov se je tekom študija spoznalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in se z željo po skupnem ustvarjanju združilo v zasedbo Eastern European Bass Ensemble, ki v ospredje postavlja inštrument z neverjetno zvočno in ekspresivno zmožnostjo – kontrabas. Zanima jih predvsem izvajanje različnih tradicionalnih glasb iz območja Vzhodne Evrope, zato na njihovem repertoarju poleg srbskih, ne manjkajo niti makedonske, slovenske in romunske skladbe, ki jih prirejajo za tovrsten sestav in, ki predstavljajo svojevrsten izvajalski izziv.
Pet mladih, nadarjenih glasbenikov se je tekom študija spoznalo na Akademiji za glasbo v Ljubljani, in se z željo po skupnem ustvarjanju združilo v zasedbo Eastern European Bass Ensemble, ki v ospredje postavlja inštrument z neverjetno zvočno in ekspresivno zmožnostjo – kontrabas. Zanima jih predvsem izvajanje različnih tradicionalnih glasb iz območja Vzhodne Evrope, zato na njihovem repertoarju poleg srbskih, ne manjkajo niti makedonske, slovenske in romunske skladbe, ki jih prirejajo za tovrsten sestav in, ki predstavljajo svojevrsten izvajalski izziv.
Poslušajmo Tri intermezze, op. 117 Johannesa Brahmsa, Concertino za fagot in klarinet Richarda Straussa, Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo v g-duru, op. 92 Franza Krommerja in prvi stavek Mozartovega Violinskega koncerta št. 5 v A-duru.
Poslušajmo Tri intermezze, op. 117 Johannesa Brahmsa, Concertino za fagot in klarinet Richarda Straussa, Kvartet za flavto, violino, violo in violončelo v g-duru, op. 92 Franza Krommerja in prvi stavek Mozartovega Violinskega koncerta št. 5 v A-duru.
V obdobju, ko se zdi, da prehajamo iz teme v temo, se moramo zavedati tudi svetlih trenutkov, podrobnosti, zaradi katerih je svet lepši. V pesem jih je ujel sodobni švicarsko-kitajski pesnik Yang Lian, naslovu pa je dodal še napis z daoističnega amuleta: 'Plavajoča božanstva zbirajo vode'. Prevajalka je Katja Kolšek, igralka Pia Zemljič, redaktor Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiserka Saška Rakef. Posneto decembra 2017.
V obdobju, ko se zdi, da prehajamo iz teme v temo, se moramo zavedati tudi svetlih trenutkov, podrobnosti, zaradi katerih je svet lepši. V pesem jih je ujel sodobni švicarsko-kitajski pesnik Yang Lian, naslovu pa je dodal še napis z daoističnega amuleta: 'Plavajoča božanstva zbirajo vode'. Prevajalka je Katja Kolšek, igralka Pia Zemljič, redaktor Vlado Motnikar, mojster zvoka Nejc Zupančič. Režiserka Saška Rakef. Posneto decembra 2017.
Poslušajmo Mozartovo Sonato za klavir št. 17 v B-duru, K. 570 v interpretaciji priznane portugalske pianistke Marie João Pires ter Elegijo za godalni orkester britanskega skladatelja, pianista in avtorja radijskih oddaj Harolda Truscotta, ki je deloval v prejšnjem stoletju ter bil kot skladatelj dolgo spregledan. Nastopil bo Irski nacionalni simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Garyja Braina.
Poslušajmo Mozartovo Sonato za klavir št. 17 v B-duru, K. 570 v interpretaciji priznane portugalske pianistke Marie João Pires ter Elegijo za godalni orkester britanskega skladatelja, pianista in avtorja radijskih oddaj Harolda Truscotta, ki je deloval v prejšnjem stoletju ter bil kot skladatelj dolgo spregledan. Nastopil bo Irski nacionalni simfonični orkester pod vodstvom dirigenta Garyja Braina.
Poslušajmo Sinfonietto Leoša Janáčka, Na vasi Petra Konjovića in Adagio iz Suite v starem slogu, op. 10 Christiana Sindinga.
Poslušajmo Sinfonietto Leoša Janáčka, Na vasi Petra Konjovića in Adagio iz Suite v starem slogu, op. 10 Christiana Sindinga.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V knjigi Srečanje v Telgteju Günterja Grassa (izšla je pri Kulturnem centru Maribor leta 2024) so opisani trije poletni dnevi literarnega srečanja nemških pesnikov, literarnih vedežev, založnikov in tiskarjev v gostišču sredi rečnega otoka na Emsi ob trgu Telgte v Vestfaliji. Doma so z vseh koncev nemških dežel. Na srečanju si berejo iz neobjavljenih rokopisov – 43 odlomkov teh izvirnih baročnih del je vtkanih v novelo in z eno izjemo prvič prevedenih v slovenščino – ter iskreno kritiško razpravljajo. V pripovedi o pesniškem srečanju v Telgteju, ki ga je Grass postavil v poletje 1647 (z mislijo na leto 1947 in povojno opustošenje, ki so ga pustile za seboj nacistične horde), veliko odlomkov beremo dvoumno – veljajo za 300 let prej in 300 let pozneje, pa tudi za danes, povsod po svetu, kjer divjajo vojne in pohlep. Izbrali smo odlomek z začetka romana, v katerem Grass tudi duhovito pripoveduje o tem, kako so učenjaki potovali v Telgte. Roman je prevedla Urška P. Černe in o njem med drugim zapisala, da je "uprizorjena mirovna pogodba, miroljubno druženje verskih nasprotnikov ob umetnosti in duhovnosti". Prevajalka je Urška P. Černe, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
V knjigi Srečanje v Telgteju Günterja Grassa (izšla je pri Kulturnem centru Maribor leta 2024) so opisani trije poletni dnevi literarnega srečanja nemških pesnikov, literarnih vedežev, založnikov in tiskarjev v gostišču sredi rečnega otoka na Emsi ob trgu Telgte v Vestfaliji. Doma so z vseh koncev nemških dežel. Na srečanju si berejo iz neobjavljenih rokopisov – 43 odlomkov teh izvirnih baročnih del je vtkanih v novelo in z eno izjemo prvič prevedenih v slovenščino – ter iskreno kritiško razpravljajo. V pripovedi o pesniškem srečanju v Telgteju, ki ga je Grass postavil v poletje 1647 (z mislijo na leto 1947 in povojno opustošenje, ki so ga pustile za seboj nacistične horde), veliko odlomkov beremo dvoumno – veljajo za 300 let prej in 300 let pozneje, pa tudi za danes, povsod po svetu, kjer divjajo vojne in pohlep. Izbrali smo odlomek z začetka romana, v katerem Grass tudi duhovito pripoveduje o tem, kako so učenjaki potovali v Telgte. Roman je prevedla Urška P. Černe in o njem med drugim zapisala, da je "uprizorjena mirovna pogodba, miroljubno druženje verskih nasprotnikov ob umetnosti in duhovnosti". Prevajalka je Urška P. Černe, interpret Jernej Gašperin, režiserka Špela Kravogel, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonski mojster Matjaž Miklič, urednik oddaje Matej Juh. Produkcija leta 2025.
Kratka radijska igra iz novembrskega cikla mlade avtorice se dogaja v trenutku, ko se je v krožnem križišču pokvaril semafor in je promet obstal. Med stoječimi avtomobili je tudi avtobus z le dvema potnikoma. Razvije se pogovor med njima in voznikom. O željah, o tem, ali ima smisel želeti si tudi kaj nedosegljivega ... Skozi vsakdanji pogovor pa pronica slika s socialnimi konotacijami. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Fonetičarka: Suzana Köstner Lektorica: Saša Grčman Voznik avtobusa - Blaž Šef Potnica - Janja Majzelj Potnik - Matija Rozman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2022.
Kratka radijska igra iz novembrskega cikla mlade avtorice se dogaja v trenutku, ko se je v krožnem križišču pokvaril semafor in je promet obstal. Med stoječimi avtomobili je tudi avtobus z le dvema potnikoma. Razvije se pogovor med njima in voznikom. O željah, o tem, ali ima smisel želeti si tudi kaj nedosegljivega ... Skozi vsakdanji pogovor pa pronica slika s socialnimi konotacijami. Režiser: Klemen Markovčič Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Nina Kodrič Fonetičarka: Suzana Köstner Lektorica: Saša Grčman Voznik avtobusa - Blaž Šef Potnica - Janja Majzelj Potnik - Matija Rozman Uredništvo igranega programa. Posneto v studiih Radia Slovenija februarja 2022.
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nastopa skupina Saagara. Karnatska oziroma južnoindijska tradicionalna glasba Drugi godbi ni neznanka kot tudi ne povezovanje tamkajšnjih karnatskih glasbenikov z najboljšimi evropskimi jazzisti in improvizatorji. Tako se spomnimo izjemnega koncerta prvaka karnatskega saksofona Kadrija Gopalnatha in njegovega tria z legendarnim angleškim saksofonistom Evanom Parkerjem. Pisalo se je leto 2002. A če je bil takrat Parker spremljevalec, je Waclaw Zimpel zdaj v vlogi glavnega igralca. Ta glasbeni kameleon iz Varšave, kot ga imenuje New York Times, dela z raznovrstno paleto glasbenikov in je snemal in nastopal z mojstri, kot so Ken Vandermark, Hamid Drake in Joe McPhee ter James Holden. S slednjim sta se ujela v folk-trans projektih, skozi katere sta razvijala živahen elektronski jezik. Zimpel ga je začel oblikovati že nekoliko prej, z rojstvom Saagare v začetku prejšnjega desetletja. Zdi se, da je ducat in nekaj let več sodelovanja prineslo vrhunec prav s ploščo "Saagara – 3", z izjemnim albumom, ki je lani jeseni izšel za Taktil, podzaložbo večje založbe Glitterbeat, ki pod vodstvom Chrisa Eckmana deluje v Sloveniji.Sledi seznam skladb s koncerta: Naslov dela: Avtor glasbe: God of Bangalore: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Ya Maru: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Sunbeam Spirits: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Rite of Rain: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Where is that blossom: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Earth, Water and the holy groove: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa
V Sobotnem glasbenem večeru na Prvem nastopa skupina Saagara. Karnatska oziroma južnoindijska tradicionalna glasba Drugi godbi ni neznanka kot tudi ne povezovanje tamkajšnjih karnatskih glasbenikov z najboljšimi evropskimi jazzisti in improvizatorji. Tako se spomnimo izjemnega koncerta prvaka karnatskega saksofona Kadrija Gopalnatha in njegovega tria z legendarnim angleškim saksofonistom Evanom Parkerjem. Pisalo se je leto 2002. A če je bil takrat Parker spremljevalec, je Waclaw Zimpel zdaj v vlogi glavnega igralca. Ta glasbeni kameleon iz Varšave, kot ga imenuje New York Times, dela z raznovrstno paleto glasbenikov in je snemal in nastopal z mojstri, kot so Ken Vandermark, Hamid Drake in Joe McPhee ter James Holden. S slednjim sta se ujela v folk-trans projektih, skozi katere sta razvijala živahen elektronski jezik. Zimpel ga je začel oblikovati že nekoliko prej, z rojstvom Saagare v začetku prejšnjega desetletja. Zdi se, da je ducat in nekaj let več sodelovanja prineslo vrhunec prav s ploščo "Saagara – 3", z izjemnim albumom, ki je lani jeseni izšel za Taktil, podzaložbo večje založbe Glitterbeat, ki pod vodstvom Chrisa Eckmana deluje v Sloveniji.Sledi seznam skladb s koncerta: Naslov dela: Avtor glasbe: God of Bangalore: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Ya Maru: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Sunbeam Spirits: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Rite of Rain: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Where is that blossom: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa Earth, Water and the holy groove: Wacław Zimpel, Giridhar Udupa
Opera izkazuje spoštovanje do ljudskih običajev, podeželskega življenja in ljudske glasbene zakladnice.
Opera izkazuje spoštovanje do ljudskih običajev, podeželskega življenja in ljudske glasbene zakladnice.
Igra je priredba kratke zgodbe, nagrajene na radijskem anonimnem natečaju. V njej potnica nič hudega sluteč potuje z vlakom, k njej pa prisede sopotnik, obseden s številom deset, ki si ga kot življenjski postulat zastavlja na vseh področjih. Ko si potnica ob njegovem odhodu iz kupeja le oddahne, pa jo čaka novo, podobno presenečenje ... V absurdni zgodbi je mogoče svet ugledati tudi iz popolnoma drugačne, absolutno številske perspektive. Režiserka: Špela Kravogel Prirejevalka: Suzana Tratnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska - Saša Mihelčič Potnik - Saša Tabaković Potnica - Maja Končar Glas iz zvočnika - Igor Velše Sprevodnik - Uroš Potočnik Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 2022.
Igra je priredba kratke zgodbe, nagrajene na radijskem anonimnem natečaju. V njej potnica nič hudega sluteč potuje z vlakom, k njej pa prisede sopotnik, obseden s številom deset, ki si ga kot življenjski postulat zastavlja na vseh področjih. Ko si potnica ob njegovem odhodu iz kupeja le oddahne, pa jo čaka novo, podobno presenečenje ... V absurdni zgodbi je mogoče svet ugledati tudi iz popolnoma drugačne, absolutno številske perspektive. Režiserka: Špela Kravogel Prirejevalka: Suzana Tratnik Dramaturginja: Vilma Štritof Tonski mojster: Urban Gruden Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Ženska - Saša Mihelčič Potnik - Saša Tabaković Potnica - Maja Končar Glas iz zvočnika - Igor Velše Sprevodnik - Uroš Potočnik Uredništvo igranega programa. Igra je bila posneta v studiih Radia Slovenija marca 2022.
Olga Tokarczuk je ena najbolj prepoznavnih poljskih avtoric, prejemnica Nobelove nagrade za književnost, mednarodne nagrade booker in drugih. Njen zadnji roman z naslovom Empuzij, prvi po prejemu Nobelove nagrade, je ob izidu pridobil oznako naravnozdravilske srhljivke. Pripoved se dogaja v zdravilišču Görbersdorf na začetku prejšnjega stoletja, v enem prvih specializiranih sanatorijev na svetu, v katerem so zdravili bolezni prsnega koša in grla. Študent Mieczysław Wojnicz iz Lvova, ki boleha za tuberkulozo, pride v zdravilišče v upanju, da jim bo tam uspelo zaustaviti razvoj njegove bolezni. V zdravilišču spozna druge bolnike in medtem ko z njimi razpravlja o velikih življenjskih vprašanjih, se postopoma razkrije, da so v kraju, v katerem bivajo, nenavadno pogoste skrivnostne smrti. Tudi v tem romanu, kot je pri avtorici pogosto, ima velik pomen narava; še posebno gobe. In čeprav v pripovedi ni veliko ženskih likov, je ton romana izrazito feminističen. Prevajalka je Jana Unuk, režiserka Špela Kravogel, interpret Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Olga Tokarczuk je ena najbolj prepoznavnih poljskih avtoric, prejemnica Nobelove nagrade za književnost, mednarodne nagrade booker in drugih. Njen zadnji roman z naslovom Empuzij, prvi po prejemu Nobelove nagrade, je ob izidu pridobil oznako naravnozdravilske srhljivke. Pripoved se dogaja v zdravilišču Görbersdorf na začetku prejšnjega stoletja, v enem prvih specializiranih sanatorijev na svetu, v katerem so zdravili bolezni prsnega koša in grla. Študent Mieczysław Wojnicz iz Lvova, ki boleha za tuberkulozo, pride v zdravilišče v upanju, da jim bo tam uspelo zaustaviti razvoj njegove bolezni. V zdravilišču spozna druge bolnike in medtem ko z njimi razpravlja o velikih življenjskih vprašanjih, se postopoma razkrije, da so v kraju, v katerem bivajo, nenavadno pogoste skrivnostne smrti. Tudi v tem romanu, kot je pri avtorici pogosto, ima velik pomen narava; še posebno gobe. In čeprav v pripovedi ni veliko ženskih likov, je ton romana izrazito feminističen. Prevajalka je Jana Unuk, režiserka Špela Kravogel, interpret Jernej Gašperin, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Produkcija leta 2025.
Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo božjast in bolezni, tudi neozdravljive. Po Borgesu se sprva kažejo "v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače." Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga izsledijo v Atenah, v katerih se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi, toda kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.
Demoni so sinovi islamskega hudobca Iblīsa in so bili ustvarjeni dva tisoč let pred Adamom. Narejeni so iz temnega ognja brez dima. So izvor duhovnega dvojnika Doppelgängerja. Če prodrejo v telo človeških bitij, povzročajo božjast in bolezni, tudi neozdravljive. Po Borgesu se sprva kažejo "v podobi oblakov ali kot visoki, nedoločeni stebri; nato po svoji všeči privzamejo podobo človeka, šakala, volka, leva, škorpijona ali kače." Lamije so zlovešče prikazni, puščavska bitja, pol ženske, pol kače, vampirske zapeljivke samotnih popotnikov. V Ajshilovi Oresteji pa Oresta, ki ga bremeni krivda za umor matere Klitajmnestre, zasledujejo Erinije, predolimpske boginje maščevanja, neizprosne preganjalke morilcev in krivoprisežnikov. Ko ga izsledijo v Atenah, v katerih se je zatekel v Atenin tempelj, ga obkolijo in med grozečim plesom zapojejo svoj pošastni spev. La belle Dame sans Merci pa je balada Johna Keatsa po srednjeveškem izročilu o prelepi, toda kruti vili, ki zapelje in pogubi viteza. Omenjena domišljijska bitja najdemo tudi v glasbi Césarja Francka, Edwarda MacDowella, Lorene McKennitt, Iannisa Xenakisa, Pascala Dusapina, Othmarja Schoecka, Huga Wolfa in Antonia Vivaldija.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran Petruškov korak? Baletna glasba s svetovno znanih predstav, pa tudi iz manj znane plesne literature.
Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.
Avtor kuharskih knjig, med njimi imajo kar tri naziv Najlepša slovenska knjiga, samozaložnik, kulinarični entuziast, publicist, raziskovalec terena in človeških zgodb, svobodnjak, opazovalec. A te besede še zdaleč ne opišejo v celoti današnjega sogovornika oddaje Razkošje v glavi, ki jo je pripravila Tina Lamovšek. Zunanji opazovalec dobi občutek, da Klemna Koširja obdaja oblak skrivnostnosti, a vendar je v svoji biti preprost. Predvsem pa ceni čas. Kompleksen odnos ima s preteklostjo. Vabljeni k poslušanju.
Maali Almeida, vojni fotograf, se zbudi v onostranstvu. Ne more se spomniti, kje in kako je umrl. Tako se začne roman Sedem lun Maalija Almeide šrilanškega pisatelja Šehana Karunatilake, ki je leta 2022 osvojil Bookerjevo nagrado. Deloma kriminalka, deloma politična satira, deloma zgodba o duhovih, ki v trumah poseljujejo Šrilanko in prestolnico Kolombo. Tu je še nestandardni ljubezenski trikotnik in filozofska premišljevanja o smislu človeškega obstoja. Med argumenti Bookerjeve žirije za izbor prav tega romana je suveren in epski zamah, s katerim je Karunatilaka uspel ujeti izredno kompleksnost šrilanške družbe sredi državljanske vojne ter živo približati ljudi najrazličnejših družbenih slojev, narodnosti, poklicev, ambicij ter njihovih medsebojnih odnosov. Vse to pa je bogato podkletil z vseprisotnim črnim humorjem ter nepričakovanimi pripovednimi strategijami. Sedem lun Maalija Almeide je v Sobotnem branju predstavila Tina Mahkota, ki je roman prevedla v slovenščino. Izšel je pri založbi Morfem Plus.
Maali Almeida, vojni fotograf, se zbudi v onostranstvu. Ne more se spomniti, kje in kako je umrl. Tako se začne roman Sedem lun Maalija Almeide šrilanškega pisatelja Šehana Karunatilake, ki je leta 2022 osvojil Bookerjevo nagrado. Deloma kriminalka, deloma politična satira, deloma zgodba o duhovih, ki v trumah poseljujejo Šrilanko in prestolnico Kolombo. Tu je še nestandardni ljubezenski trikotnik in filozofska premišljevanja o smislu človeškega obstoja. Med argumenti Bookerjeve žirije za izbor prav tega romana je suveren in epski zamah, s katerim je Karunatilaka uspel ujeti izredno kompleksnost šrilanške družbe sredi državljanske vojne ter živo približati ljudi najrazličnejših družbenih slojev, narodnosti, poklicev, ambicij ter njihovih medsebojnih odnosov. Vse to pa je bogato podkletil z vseprisotnim črnim humorjem ter nepričakovanimi pripovednimi strategijami. Sedem lun Maalija Almeide je v Sobotnem branju predstavila Tina Mahkota, ki je roman prevedla v slovenščino. Izšel je pri založbi Morfem Plus.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
Ogledali si bomo razstavo viktorijanske umetnosti Prebujanje lepote II, prenovljeno Pilonovo galerijo, retrospektivno razstavo Yóshia Nakajíme Umetnost je vedno naslednja možnost in razstavo Walida Raada Festival (ne)hvaležnosti. Zaznamovali bomo dan stripa in napovedali Slovenski knjižni sejem.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Bara se imenuje ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. Je polnomadsko ljudstvo in največja skupina na otoku, ki redi zebuje – grbasto govedo. V preteklosti so bili po večini razdeljeni v različna kraljestva na področju, na katerem živijo, pa vendar so ohranili tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa naj gre za petje ali številna zanimiva glasbila. Dvakrat se bomo srečali z njihovim glasbenim izročilom; prvič bomo spoznavali predvsem glasbo, uporabljeno pri tradicionalnem obredju.
Bara se imenuje ljudstvo, ki živi v notranjosti južnega Madagaskarja. Je polnomadsko ljudstvo in največja skupina na otoku, ki redi zebuje – grbasto govedo. V preteklosti so bili po večini razdeljeni v različna kraljestva na področju, na katerem živijo, pa vendar so ohranili tudi veliko skupnega izročila. Glasba ljudstva Bara je raznovrstna in bogata, pa naj gre za petje ali številna zanimiva glasbila. Dvakrat se bomo srečali z njihovim glasbenim izročilom; prvič bomo spoznavali predvsem glasbo, uporabljeno pri tradicionalnem obredju.
Primož Pirnat je eden naših vodilnih igralcev, ki suvereno in občutljivo obvladuje igranje v vseh medijih in vseh mogočih zvrsteh: v gledališču, filmu, na televiziji in radiu. Že poldrugo desetletje je eden izmed stebrov Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem trenutno nastopa v Nušićevem Pokojniku. S Primožem Pirnatom se je pogovarjala Staša Grahek. V oddajo je vključena Pirnatova interpretacija pesmi Braneta Senegačnika z naslovom Sonata in del skladbe Elegija za godalni kvartet Janeza Gregorca. Oddajo sta posnela Klara Otorepec in Jernej Boc.
Primož Pirnat je eden naših vodilnih igralcev, ki suvereno in občutljivo obvladuje igranje v vseh medijih in vseh mogočih zvrsteh: v gledališču, filmu, na televiziji in radiu. Že poldrugo desetletje je eden izmed stebrov Mestnega gledališča ljubljanskega, v katerem trenutno nastopa v Nušićevem Pokojniku. S Primožem Pirnatom se je pogovarjala Staša Grahek. V oddajo je vključena Pirnatova interpretacija pesmi Braneta Senegačnika z naslovom Sonata in del skladbe Elegija za godalni kvartet Janeza Gregorca. Oddajo sta posnela Klara Otorepec in Jernej Boc.
22. oktobra je na koncertu za sakralni abonma v ljubljanski uršulinski cerkvi Sv. trojice nastopil Komorni zbor Limbar pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata ob klavirski ter orgelski spremljavi Blaža Pirnata. Na programu so bili oratorij Irenej Friderik Baraga Alojzija Geržiniča na besedilo Tineta Debeljaka in sakralne skladbe Marija Kogoja, Antona Jobsta, Alojzija Mava, Andreja Makorja in Hugolina Sattnerja in priredba Mirka Cudermana. O koncertu, programu in Komornem zboru Limbar se bomo pogovarjali z dirigentom Tomažem Pirnatom.
22. oktobra je na koncertu za sakralni abonma v ljubljanski uršulinski cerkvi Sv. trojice nastopil Komorni zbor Limbar pod vodstvom dirigenta Tomaža Pirnata ob klavirski ter orgelski spremljavi Blaža Pirnata. Na programu so bili oratorij Irenej Friderik Baraga Alojzija Geržiniča na besedilo Tineta Debeljaka in sakralne skladbe Marija Kogoja, Antona Jobsta, Alojzija Mava, Andreja Makorja in Hugolina Sattnerja in priredba Mirka Cudermana. O koncertu, programu in Komornem zboru Limbar se bomo pogovarjali z dirigentom Tomažem Pirnatom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Kot da bi nekdo vse to razumel, je Gregor Podlogar zapisal v prvem verzu pesmi, objavljene v zbirki Milijon sekund bliže. Leta 2007 jo je sam interpretiral v viharnem tempu vsakdanjega življenja.
Kot da bi nekdo vse to razumel, je Gregor Podlogar zapisal v prvem verzu pesmi, objavljene v zbirki Milijon sekund bliže. Leta 2007 jo je sam interpretiral v viharnem tempu vsakdanjega življenja.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Gremo v nov dan z glasbo Quantza, Friderika II. Velikega, Hasseja in Grauna v prvem, Mozarta in Milhauda v drugem ter Gabrijelčiča, Premrla, Saint-Saënsa, Kramářja in Brahmsa v tretjem delu.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Eden najprodornejših ameriških basistov sodobnega jazza, Joe Sanders, bo v torek, 25. novembra v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil na koncertu z novim projektom Parallels. Sestavil je kvartet vrhunskih ameriških glasbenikov: saksofone bosta igrala Logan Richardson in Seamus Blake ter bobne Kendrick Scott.
Eden najprodornejših ameriških basistov sodobnega jazza, Joe Sanders, bo v torek, 25. novembra v Klubu Cankarjevega doma v Ljubljani nastopil na koncertu z novim projektom Parallels. Sestavil je kvartet vrhunskih ameriških glasbenikov: saksofone bosta igrala Logan Richardson in Seamus Blake ter bobne Kendrick Scott.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Z Big bandom RTV Slovenija in zasedbo Momento Cigano se predstavlja primorski kitarist Teo Collori. Dirigent Lojze Krajnčan je na neki poroki prvič tudi v živo doživel nastop slovenske zasedbe Momento Cigano in primorskega kitarista Tea Collorija in se odločil, da skupino, ki igra avtorsko obarvan sočen in sončen gipsy swing, povabi k sodelovanju z Big bandom RTV Slovenija. Collori je za repertoar izbral nekaj skladb z vseh treh izdanih albumov zasedbe Momento Cigano, Krajnčan pa jih je priredil. Na koncertu, ki je posnet tudi na zgoščenki ZKP RTV Slovenija, Gitara Parlante, bo kitarist Teo Collori nastopil z Big bandom kot solist, sam z zasedbo z Momento Cigano, izvajalci pa bodo nastopili tudi vsi skupaj. Dirigent Lojze Krajnčan, režija Mile Vilar.
Na Televiziji Slovenija naslednje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda. O samosvoji režiserki, ki je postala feministična ikona, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Anjo Banko.
Na Televiziji Slovenija naslednje tri petkove večere posvečamo klasikam ene najpomembnejših avtoric francoskega filma, Agnès Varda. O samosvoji režiserki, ki je postala feministična ikona, se v oddaji pogovarjamo s filmsko kritičarko Anjo Banko.
Češki pisatelj in novinar Egon Erwin Kisch se je rodil leta 1885 v Pragi, zaslovel pa je leta 1923 z antologijo klasičnega novinarstva. Pisal je potopise, reportaže, spomine in satire. V Literarnem nokturno bomo v ciklu Na valovih humorja slišali njegovo humorno zgodbo Reportaža v domu padlih deklet. Prevajalec: Janko Moder, interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednik oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Češki pisatelj in novinar Egon Erwin Kisch se je rodil leta 1885 v Pragi, zaslovel pa je leta 1923 z antologijo klasičnega novinarstva. Pisal je potopise, reportaže, spomine in satire. V Literarnem nokturno bomo v ciklu Na valovih humorja slišali njegovo humorno zgodbo Reportaža v domu padlih deklet. Prevajalec: Janko Moder, interpret: Vladimir Jurc, režiser: Alen Jelen, glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina, tonski mojster: Nejc Zupančič, urednik oddaje: Marjan Kovačevič Beltram, Ana Rozman, leto nastanka: 2017.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Leoš Janaček je ob svoji Glagolski maši zapisal: »Vlažni gozdovi Luháčovice dehtijo kot kadilo. V meglenih daljavah se dvigujeta moja katedrala, gromozanska kot gorovje, in nebesni svod, zvonijo zvonci ovac. Visokega svečenika slišim v tenorskem solu, angela v dekliškem sopranu, zbor je naše ljudstvo. Vitke smreke so sveče, ki jih prižigajo zvezde. In v obredu, tam nekje, je privid svetega Venceslava.«
Leoš Janaček je ob svoji Glagolski maši zapisal: »Vlažni gozdovi Luháčovice dehtijo kot kadilo. V meglenih daljavah se dvigujeta moja katedrala, gromozanska kot gorovje, in nebesni svod, zvonijo zvonci ovac. Visokega svečenika slišim v tenorskem solu, angela v dekliškem sopranu, zbor je naše ljudstvo. Vitke smreke so sveče, ki jih prižigajo zvezde. In v obredu, tam nekje, je privid svetega Venceslava.«
Kot otrok je upodabljal konje, kot fantiča ga je navdušila Snegulčica Walta Disneyja, zvočni, barvni celovečerni animirani film iz leta 1937.
Kot otrok je upodabljal konje, kot fantiča ga je navdušila Snegulčica Walta Disneyja, zvočni, barvni celovečerni animirani film iz leta 1937.
Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik
Na predvečer godu sv. Cecilije, zavetnice glasbe, bosta zveneli dve hvalnici njej v čast: Hvalnica sv. Ceciliji, op. 27 Benjamina Brittna in Oda za dan sv. Cecilije, Händlova dela 76. Koncert bo tudi slavnost ob inavguraciji dirigenta Sebastjana Vrhovnika za rednega profesorja za zborovsko dirigiranje na Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Nastopajo: Rebeka Pregelj, sopran Felix Janssen, tenor Zbor in Orkester Slovenske filharmonije Dirigent Sebastjan Vrhovnik
Buddy Guy za začetek; Muddy Waters in tudi njegov tribute band v nadaljevanju; Lonnie Smith v izteku ter za konec: »Sunshine Superman« Britanca Donovana v izvedbi legendarnega Iggyja Popa. Vse to prinaša tokratni Rončelov obisk na Obali.
Buddy Guy za začetek; Muddy Waters in tudi njegov tribute band v nadaljevanju; Lonnie Smith v izteku ter za konec: »Sunshine Superman« Britanca Donovana v izvedbi legendarnega Iggyja Popa. Vse to prinaša tokratni Rončelov obisk na Obali.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. "Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Na Arsu v smo v sodelovanju z ZKP RTV Slovenija in Mladinsko knjigo posneli zvočnico kratkega simbolističnega romana Na klancu Ivana Cankarja, ki je tudi letošnje maturitetno branje. Avtor ga je označil za svoj prvi večji uspeh pri širšem občinstvu in za eno svojih najizrazitejših del. Roman, ki v marsičem povzema zgodbo Cankarjeve matere in njene družine, je pisatelj umetniško preoblikoval v simbolni tek za vozom vseh ljudi, zaznamovanih s trpljenjem na klancu siromakov in njihovim hrepenenjem po sreči. "Francka, poniževana in zasmehovana, sprijaznjena, a kljub temu močna in žilava, na svojem hrbtu ne nosi le treh, ampak vse štiri vogale uborne bajte na klancu siromakov in še kakšnega za povrh. Življenje ji uhaja, na vso moč teče za njim, »a voz je šel dalje in izginil v gozdu«. Ob Francki pa v kratkem romanu zaživijo tudi drugi iz njene družine, mož in otroci, ujeti v svoje socialno okolje. »Vsi drug za drugim so odhajali, vsak si je odrezal košček njenega srca; in vračali so se bolni in ubogi, legli so in so umrli,«" je o delu zapisal literarni urednik Vlado Motnikar. Roman Na klancu interpretira dramski igralec Matej Puc, za režijo je poskrbel Klemen Markovčič, fonetičarka je bila Suzana Köstner, glasbena oblikovalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra pa sta bila Urban Gruden in Sonja Strenar. Ivan Cankar Ivan Cankar (1876–1918), pesnik, pisatelj, dramatik in esejist, pronicljiv opazovalec in jedek pričevalec slovenske družbe, je v svojih delih pogosto poudarjal etično načelo. Pripovedoval je o malem človeku v njegovem izrazito podrejenem odnosu do vsakršnih mogočnikov in prikazoval njegovo pehanje za preživetje, a tudi vztrajanje pri svojih načelih. Roman Na klancu, v katerem lahko najdemo veliko motivov iz Cankarjeve osnovne družine, sodi med njegova zgodnejša dela, izšel je leta 1903.
Libanonsko-ameriški umetnik Walid Raad se v Moderni galeriji v Ljubljani predstavlja z obsežno razstavo Festival (ne)hvaležnosti. Na ogled so dela, ki jih kontinuirano ustvarja v sklopu treh projektov: The Atlas Group, Skice tega, kar bi lahko zatajil (Scratching on Things I Could Disavow) in Sladke besede: Bejrut (Naročila) (Sweet Talk: Beirut (Commissions)). Razstavo dopolnjujejo tudi dela, ki so nastala posebej za to priložnost. Fotografa, ki se sicer izraža skozi paleto ustvarjalnih praks, v pogovoru predstavlja kustosinja Zdenka Badovinac. Foto: Sanja Rejc
Libanonsko-ameriški umetnik Walid Raad se v Moderni galeriji v Ljubljani predstavlja z obsežno razstavo Festival (ne)hvaležnosti. Na ogled so dela, ki jih kontinuirano ustvarja v sklopu treh projektov: The Atlas Group, Skice tega, kar bi lahko zatajil (Scratching on Things I Could Disavow) in Sladke besede: Bejrut (Naročila) (Sweet Talk: Beirut (Commissions)). Razstavo dopolnjujejo tudi dela, ki so nastala posebej za to priložnost. Fotografa, ki se sicer izraža skozi paleto ustvarjalnih praks, v pogovoru predstavlja kustosinja Zdenka Badovinac. Foto: Sanja Rejc
Primorske knjižnice v teh dneh podeljujejo priznanja svojim članom, ki so prebrali vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko s seznama knjig akcije Primorci beremo. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani je sinoči navdušila premiera predstave Minizaver in Dino v režiji Jake Ivanca, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper. In še ena vest je povezana s koprskim teatrom, v nedeljo bodo namreč tam obeležili jubilej predstave Trio Pupe. V drugem delu oddaje se posvetimo jutrišnjemu koncertu v Cankarjevem domu. V Sloveniji bo namreč svojo evropsko turnejo zaključil eden največjih kitaristov našega časa, Al Di Meola. Glasbeno ogrlico pa je Goran Gregorič posvetil ameriškemu pevcu in tekstopiscu, 'kralju soula' Otisu Reddingu.
Primorske knjižnice v teh dneh podeljujejo priznanja svojim članom, ki so prebrali vsaj pet proznih del in eno pesniško zbirko s seznama knjig akcije Primorci beremo. V Lutkovnem gledališču v Ljubljani je sinoči navdušila premiera predstave Minizaver in Dino v režiji Jake Ivanca, ki je nastala v koprodukciji z Gledališčem Koper. In še ena vest je povezana s koprskim teatrom, v nedeljo bodo namreč tam obeležili jubilej predstave Trio Pupe. V drugem delu oddaje se posvetimo jutrišnjemu koncertu v Cankarjevem domu. V Sloveniji bo namreč svojo evropsko turnejo zaključil eden največjih kitaristov našega časa, Al Di Meola. Glasbeno ogrlico pa je Goran Gregorič posvetil ameriškemu pevcu in tekstopiscu, 'kralju soula' Otisu Reddingu.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna -Bartholdyja. Blochove violinske sonate, napisane v letih 1920 in 1922, sodijo med najboljše v prejšnjem stoletju. Druga po vrsti, s podnaslovom »Poème mystique«, v prevodu Skrivnostna pesem, teži k transcendenci. Gre za obsežen, nepretrgan stavek, ki vključuje dele, izpeljane iz katoliške liturgije in judovskih tem, ki so skladatelja zaposlovale v tem obdobju. Od izvajalca pa se nekako pričakuje, da je uglašen na Blochov slog in intenzivnost njegove glasbe.
V samostanu kulturnega foruma Traunstein v Nemčiji je potekal festival Chiemgauska glasbena pomlad, na katerem je 17. maja letos nastopilo več glasbenikov, ki so izvajali dela Ernesta Blocha in Felixa Mendelssohna -Bartholdyja. Blochove violinske sonate, napisane v letih 1920 in 1922, sodijo med najboljše v prejšnjem stoletju. Druga po vrsti, s podnaslovom »Poème mystique«, v prevodu Skrivnostna pesem, teži k transcendenci. Gre za obsežen, nepretrgan stavek, ki vključuje dele, izpeljane iz katoliške liturgije in judovskih tem, ki so skladatelja zaposlovale v tem obdobju. Od izvajalca pa se nekako pričakuje, da je uglašen na Blochov slog in intenzivnost njegove glasbe.
V Ljubljani bo evropsko turnejo sklenil eden največjih kitaristov našega časa Al Di Meola. S svojim akustičnim triom bo nastopil v Cankarjevem domu. V Moderni galeriji bodo odprli razstavo Festival (ne)hvaležnosti libanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, ki v svojem delu raziskuje, kako se ustvarjajo in spreminjajo zgodovine – kdo jih pripoveduje in kako jih preoblikujejo moč, domišljija in pozaba.
V Ljubljani bo evropsko turnejo sklenil eden največjih kitaristov našega časa Al Di Meola. S svojim akustičnim triom bo nastopil v Cankarjevem domu. V Moderni galeriji bodo odprli razstavo Festival (ne)hvaležnosti libanonsko-ameriškega umetnika Walida Raada, ki v svojem delu raziskuje, kako se ustvarjajo in spreminjajo zgodovine – kdo jih pripoveduje in kako jih preoblikujejo moč, domišljija in pozaba.
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno in prvič pri nas uprizorili igro sodobnega hrvaškega avtorja Tomislava Zajca z naslovom Izginjanje iz leta 2023. Dramo na temo spolnih zlorab otrok je prevedla Alenka Klabus Vesel, režiser je Jernej Potočan. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Nestajanje, 2023 Drama Prva slovenska uprizoritev Premiera: 20. november 2025 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser Jernej Potočan Dramaturginji Alenka Klabus Vesel in Brina Jenček Scenograf Dan Pikalo Kostumografka Nika Dolgan Avtorica glasbe Manca Trampuš Lektorica Klasja Kovačič Oblikovalec svetlobe Domen Lušin Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Mirjam Korbar, Lara Wolf k. g., Matic Lukšič, Lena Hribar Škrlec, Karin Komljanec, Nataša Tič Ralijan, Gregor Gruden, Neo Dovgan Majica (glas na posnetku) Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/izginjanje/
Na Mali sceni Mestnega gledališča ljubljanskega so sinoči premierno in prvič pri nas uprizorili igro sodobnega hrvaškega avtorja Tomislava Zajca z naslovom Izginjanje iz leta 2023. Dramo na temo spolnih zlorab otrok je prevedla Alenka Klabus Vesel, režiser je Jernej Potočan. Premiero si je ogledala Staša Grahek. Nestajanje, 2023 Drama Prva slovenska uprizoritev Premiera: 20. november 2025 Prevajalka Alenka Klabus Vesel Režiser Jernej Potočan Dramaturginji Alenka Klabus Vesel in Brina Jenček Scenograf Dan Pikalo Kostumografka Nika Dolgan Avtorica glasbe Manca Trampuš Lektorica Klasja Kovačič Oblikovalec svetlobe Domen Lušin Oblikovalec zvoka Tomaž Božič Nastopajo Lotos Vincenc Šparovec, Mirjam Korbar, Lara Wolf k. g., Matic Lukšič, Lena Hribar Škrlec, Karin Komljanec, Nataša Tič Ralijan, Gregor Gruden, Neo Dovgan Majica (glas na posnetku) Foto: Peter Giodani https://www.mgl.si/sl/predstave/izginjanje/
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Kultura zdravi - umetnost lajša
Predstavljamo najnovejši roman Toneta Partljiča Voranc, obsežno literarno biografsko delo o življenju koroškega pisatelja in komunističnega idealista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca je Partljičevo življenjsko delo, so prepričani poznavalci. Predstavljamo tudi najnovejšo dramsko premiero v mariborskem gledališču, kjer so po besedilu srbskega dramatika Branislava Nušiča uprizorili satirično komedijo Gospa ministrica, ki razkriva človekov napuh, prestiž in obsedenost z družbenim položajem in je tudi po skoraj sto letih aktualna. Ustavili pa smo se tudi na gledališkem odru 2. gimnazije Marioor, kjer so dijaki na oder postavili muzikal Shrek.
Predstavljamo najnovejši roman Toneta Partljiča Voranc, obsežno literarno biografsko delo o življenju koroškega pisatelja in komunističnega idealista Lovra Kuharja – Prežihovega Voranca je Partljičevo življenjsko delo, so prepričani poznavalci. Predstavljamo tudi najnovejšo dramsko premiero v mariborskem gledališču, kjer so po besedilu srbskega dramatika Branislava Nušiča uprizorili satirično komedijo Gospa ministrica, ki razkriva človekov napuh, prestiž in obsedenost z družbenim položajem in je tudi po skoraj sto letih aktualna. Ustavili pa smo se tudi na gledališkem odru 2. gimnazije Marioor, kjer so dijaki na oder postavili muzikal Shrek.
Eden temeljnih pojmov, ko govorimo o Johnu Cageu, je nedoločenost. Ta se nanaša na možnost, da se interpreti glasbenega dela sami odločijo o nekaterih natančno opredeljenih parametrih, ali o glasbenem gradivu, njegovem zaporedju, o uporabljenih glasbilih in zasedbah ali pa na primer o dolžini izvedbe. Nedoločenost se v Cageevih delih pojavlja vse od petdesetih let naprej. Sprva je ta doktrina nastala iz izkušnje z zen budizmom in njegovim vsesprejemajočim in dopuščajočim odnosom posameznika do sveta. Nekoliko pozneje, ob koncu šestdesetih let, je nedoločenost v njegovo delo pronicala tudi skozi njegovo delno prerojeno dojemanje umetnosti in družbe. Vlogo umetnika je dojemal v smislu ponujanja idej za to, kako je mogoče zvoke in glasbo razumeti v kontekstu življenja znotraj skupnosti, družbe. Po analogiji med družbenimi položaji in glasbeno izvedbo so postali glasbeniki v njegovih skladbah, kot sta cikla Song Books, odgovorni in odločujoči del izvedbe, prav tako kot je družbena pravičnost utemeljena že na ravni posameznika.
Eden temeljnih pojmov, ko govorimo o Johnu Cageu, je nedoločenost. Ta se nanaša na možnost, da se interpreti glasbenega dela sami odločijo o nekaterih natančno opredeljenih parametrih, ali o glasbenem gradivu, njegovem zaporedju, o uporabljenih glasbilih in zasedbah ali pa na primer o dolžini izvedbe. Nedoločenost se v Cageevih delih pojavlja vse od petdesetih let naprej. Sprva je ta doktrina nastala iz izkušnje z zen budizmom in njegovim vsesprejemajočim in dopuščajočim odnosom posameznika do sveta. Nekoliko pozneje, ob koncu šestdesetih let, je nedoločenost v njegovo delo pronicala tudi skozi njegovo delno prerojeno dojemanje umetnosti in družbe. Vlogo umetnika je dojemal v smislu ponujanja idej za to, kako je mogoče zvoke in glasbo razumeti v kontekstu življenja znotraj skupnosti, družbe. Po analogiji med družbenimi položaji in glasbeno izvedbo so postali glasbeniki v njegovih skladbah, kot sta cikla Song Books, odgovorni in odločujoči del izvedbe, prav tako kot je družbena pravičnost utemeljena že na ravni posameznika.