Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.
April je mesec krajinske arhitekture, čas, ko stroka glasneje opozarja na svojo vlogo. V obdobju podnebnih sprememb in vse večjih pritiskov kapitala na naravno dediščino krajinska arhitektura zavzema pomemben položaj. V tokratni oddaji Razkošje v glavi zato gostimo dr. Ano Kučan, večkrat nagrajeno krajinsko arhitektko ter redno profesorico na Biotehniški fakulteti, kjer vzgaja mlade krajinske arhitektke in arhitekte. Pogovor z Ano Kučan je več kot le intervju o krajinski arhitekturi. Je pogovor o etiki, o slovenskem odnosu do zemlje in o tem, kakšno sled bomo pustili v krajini, ki nam je bila dana v varstvo. Oddajo je pripravil Miha Žorž.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom se srečujemo drugič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, med katerimi so številni del arhiva Mongolskega državnega radia, drugi pa del zbirk navdušencev, ki želijo ohraniti izročilo.
Humi je alikvotno petje, značilno za nekatere dežele srednje Azije, najbolj znano je tisto iz Mongolije in Tuve. S tem pojavom se srečujemo drugič zapored in spoznavamo bogastvo različnih tehnik in izvedb, ohranjenih na zvočnih zapisih, med katerimi so številni del arhiva Mongolskega državnega radia, drugi pa del zbirk navdušencev, ki želijo ohraniti izročilo.
Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Nedavno je minilo deset let, odkar je umrl gledališki režiser Tomaž Pandur, in sicer med gledališko vajo za predstavo Kralj Lear v Makedonskem narodnem gledališču v Skopju. Star je bil komaj triinpetdeset let. Z gledališčem se je začel ukvarjati že kot dijak v Mariboru in ustanovil svojo gledališko skupino »Tespisov voz«. Leta 1988 je postavil odmevno uprizoritev Šeherezada v Slovenskem mladinskem gledališču. V sezoni 1989/1990 je postal umetniški vodja gledališča SNG Drama Maribor in režiral legendarne predstave, kot so Hamlet, Faust, Carmen, Božanska komedija, Ruska misija, Babilon. Nato je živel in ustvarjal v New Yorku, Parizu, Berlinu, Zagrebu, predvsem pa Madridu. Leta 2014 je znova režiral v Ljubljani, v SNG Drama je postavil projekt Rihard III. + II. Takrat je Tomaža Pandurja pred mikrofon povabil Janko Petrovec.
Zadnji petek v februarju se je v Vipolžah v Goriških brdih začela 57. revija Primorska poje. Največji primorski festival zborovskega petja, ki danes predstavlja že pravo kulturno tradicijo na Primorskem, je z izjemo velikonočnih praznikov vse do danes vsak konec tedna obiskal številne primorske vasi in mesta vzdolž nekdanje slovensko-italijanske meje in to vse od morja pa do naših gora. Zborovsko petje se je oglašalo tudi v slovenskih vaseh na italijanskih tleh in v tem letu še na Hrvaškem. O številkah, ki jih je revija vnovič presegla, nam bo nekoliko pozneje govorila Janja Konestabo, predsednica Zveze pevskih zborov Primorske. Ta zveza je krovna organizatorka Primorske poje, s katero pri izvedbi revije sodelujejo še Javni sklad za kulturne dejavnosti, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. V današnji oddaji bomo poslušali posnetke z uvodnega – slavnostnega koncerta v Vili Vipolže, kjer se je koncertu pridružila terenska ekipa Radia Koper, in pa s posebnega koncerta posnetega v studiu Hendrix na Radiu Koper.
Zadnji petek v februarju se je v Vipolžah v Goriških brdih začela 57. revija Primorska poje. Največji primorski festival zborovskega petja, ki danes predstavlja že pravo kulturno tradicijo na Primorskem, je z izjemo velikonočnih praznikov vse do danes vsak konec tedna obiskal številne primorske vasi in mesta vzdolž nekdanje slovensko-italijanske meje in to vse od morja pa do naših gora. Zborovsko petje se je oglašalo tudi v slovenskih vaseh na italijanskih tleh in v tem letu še na Hrvaškem. O številkah, ki jih je revija vnovič presegla, nam bo nekoliko pozneje govorila Janja Konestabo, predsednica Zveze pevskih zborov Primorske. Ta zveza je krovna organizatorka Primorske poje, s katero pri izvedbi revije sodelujejo še Javni sklad za kulturne dejavnosti, Zveza slovenskih kulturnih društev v Italiji, Zveza slovenske katoliške prosvete Gorica in Zveza cerkvenih pevskih zborov Trst. V današnji oddaji bomo poslušali posnetke z uvodnega – slavnostnega koncerta v Vili Vipolže, kjer se je koncertu pridružila terenska ekipa Radia Koper, in pa s posebnega koncerta posnetega v studiu Hendrix na Radiu Koper.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Hilda Doolittle, znana tudi le kot H. D., je bila ena osrednjih predstavnic imagizma, literarnega gibanja, ki je zagovarjalo jasnost izraza in neposredno podobo. Njena poezija je formalno zadržana, a izrazno intenzivna. Pesem Vročina poudarja odnos med telesom in okoljem, pri čemer naravni element deluje kot osrednji organizacijski princip pesmi. Prevajalca Irena Zorko Novak, Boris A. Novak, interpretka Nina Valič, redakcija Ingrid Kovač Brus, Tina Poglajen. Posneto leta 2003.
Hilda Doolittle, znana tudi le kot H. D., je bila ena osrednjih predstavnic imagizma, literarnega gibanja, ki je zagovarjalo jasnost izraza in neposredno podobo. Njena poezija je formalno zadržana, a izrazno intenzivna. Pesem Vročina poudarja odnos med telesom in okoljem, pri čemer naravni element deluje kot osrednji organizacijski princip pesmi. Prevajalca Irena Zorko Novak, Boris A. Novak, interpretka Nina Valič, redakcija Ingrid Kovač Brus, Tina Poglajen. Posneto leta 2003.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Pleyela in Purcella v prvem, Beethovna in Händla v drugem ter Schumanna, Glièra, Schuberta, Brahmsa in Mendelssohna v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Pleyela in Purcella v prvem, Beethovna in Händla v drugem ter Schumanna, Glièra, Schuberta, Brahmsa in Mendelssohna v tretjem delu.
Poslušali bomo skladbe enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.
Poslušali bomo skladbe enega največjih hrvaških jazzovskih glasbenikov – skladatelja, basista, aranžerja in dirigenta Miljenka Prohaska. Bil je član Zagrebškega jazz kvarteta, dirigent zagrebškega big banda, avtor standarda Intima ter drugih skladb in daljših del.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Marija Švajncer, letnik 1949, ki je bila zaposlena kot predavateljica filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je do zdaj napisala deset filozofskih knjig, dve monografiji s področja literarne zgodovine, devet pesniških zbirk, štiri romane za odrasle in štiri za mladino, več uglasbenih pesmi in uprizorjenih lutkovnih iger. Lani je izšel njen humorni roman Ljubezen z robotom, postavljen v bližnjo prihodnost, v kateri glavna oseba knjige kupi robota – da mu vzdevek Boti –, ki naj bi bil njen družabnik in ljubezenski partner. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek, v katerem se z robotom šele začneta spoznavati. Interpretira Anja Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
Marija Švajncer, letnik 1949, ki je bila zaposlena kot predavateljica filozofije na Filozofski fakulteti v Mariboru, je do zdaj napisala deset filozofskih knjig, dve monografiji s področja literarne zgodovine, devet pesniških zbirk, štiri romane za odrasle in štiri za mladino, več uglasbenih pesmi in uprizorjenih lutkovnih iger. Lani je izšel njen humorni roman Ljubezen z robotom, postavljen v bližnjo prihodnost, v kateri glavna oseba knjige kupi robota – da mu vzdevek Boti –, ki naj bi bil njen družabnik in ljubezenski partner. Za Literarni nokturno smo izbrali odlomek, v katerem se z robotom šele začneta spoznavati. Interpretira Anja Novak, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, zvok in montaža Sonja Strenar in Urban Gruden, režija Marko Rengeo, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2026.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer so v Cankarjevem letu sezono posvetili njegovim delom, je bila sinoči premiera predstave Hiša Marije Pomočnice v režiji Žive Bizovičar. Ustvarjalci so roman nadgradili z lastnimi izkušnjami in sodobnimi zgodbami. V Kinu Šiška so nov album Walk This Road Alone predstavili Prismojeni profesorji bluesa. Prejšnji je bil v slovenščini, ta je v angleščini. In kot so povedali člani zasedbe, je v primerjavi z ostalimi idejno in zvočno najčistejši. Na redni spored Kinodvora pa je prišel film madžarske režiserke Ildikó Enyedi. Poetičen film Tiha prijateljica o treh obdobjih, treh človeških življenjih in treh iskrenih poskusih povezovanja: s svetom, naravo in samim seboj.
V Slovenskem ljudskem gledališču Celje, kjer so v Cankarjevem letu sezono posvetili njegovim delom, je bila sinoči premiera predstave Hiša Marije Pomočnice v režiji Žive Bizovičar. Ustvarjalci so roman nadgradili z lastnimi izkušnjami in sodobnimi zgodbami. V Kinu Šiška so nov album Walk This Road Alone predstavili Prismojeni profesorji bluesa. Prejšnji je bil v slovenščini, ta je v angleščini. In kot so povedali člani zasedbe, je v primerjavi z ostalimi idejno in zvočno najčistejši. Na redni spored Kinodvora pa je prišel film madžarske režiserke Ildikó Enyedi. Poetičen film Tiha prijateljica o treh obdobjih, treh človeških življenjih in treh iskrenih poskusih povezovanja: s svetom, naravo in samim seboj.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Keri-Lynn Wilson. Posnetek je nastal junija lani v koncertni hiši Gewandhaus v Leipzigu, nanj pa so se ujela dela Johanna Sebastiana Bacha v obdelavi Leopolda Stokowskega in Sergeja Ivanoviča Tanejeva: znameniti Toccata in fuga v d-molu in »Schüblerjev koral« Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zdramite se, nas kliče glas ter malo znana kantata Janez Damaščan, op. 1 Sergeja Ivanoviča Tanejeva.
Vabimo vas k spremljanju koncerta Zbora in Orkestra Srednjenemškega radia pod vodstvom Keri-Lynn Wilson. Posnetek je nastal junija lani v koncertni hiši Gewandhaus v Leipzigu, nanj pa so se ujela dela Johanna Sebastiana Bacha v obdelavi Leopolda Stokowskega in Sergeja Ivanoviča Tanejeva: znameniti Toccata in fuga v d-molu in »Schüblerjev koral« Wachet auf, ruft uns die Stimme/Zdramite se, nas kliče glas ter malo znana kantata Janez Damaščan, op. 1 Sergeja Ivanoviča Tanejeva.
Pihalni orkester Akademije za glasbo Dirigent: Bart van Beneden Peter Jeretina, marimba Luka Ovčjak, evfonij Spored: D. R. Gillingham: Be Thou My Vision D. R. Gillingham: Koncert št. 2 za marimbo in pihala J. Strens: Dance Funambulesque P. Sparke: Pantomima P. Sparke: Dance Movements
Pihalni orkester Akademije za glasbo Dirigent: Bart van Beneden Peter Jeretina, marimba Luka Ovčjak, evfonij Spored: D. R. Gillingham: Be Thou My Vision D. R. Gillingham: Koncert št. 2 za marimbo in pihala J. Strens: Dance Funambulesque P. Sparke: Pantomima P. Sparke: Dance Movements
Rončelov obisk na Obali se začenja tokrat z ameriškim pevcem in pianistom Donnyjem Hathawayem. Sledil bo Jarrod Lawson in temu še Junior Wells. Tokratno oddajo zaključuje Rio de Janeiro Blue Freddyja Cole-a.
Rončelov obisk na Obali se začenja tokrat z ameriškim pevcem in pianistom Donnyjem Hathawayem. Sledil bo Jarrod Lawson in temu še Junior Wells. Tokratno oddajo zaključuje Rio de Janeiro Blue Freddyja Cole-a.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture ter se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
V ospredju oddaje Recital bo francoski godalni kvartet Arod. 13. aprila letos so v dvorani Wigmore nastopili njegovi člani: Julien Szulman in Alexandre Vu na violinah, Tanguy Parisot na violi ter Jérémy Garbarg na violončelu, ter izvedli dve deli. V uvodu je zazvenel Godalni kvartet št. 60 v G-duru, op. 76 št. 1, »Erdődy«, Josepha Haydna, zatem pa še Godalni kvartet št. 1 v D-duru, op. 11 Petra Iljiča Čajkovskega.
V ospredju oddaje Recital bo francoski godalni kvartet Arod. 13. aprila letos so v dvorani Wigmore nastopili njegovi člani: Julien Szulman in Alexandre Vu na violinah, Tanguy Parisot na violi ter Jérémy Garbarg na violončelu, ter izvedli dve deli. V uvodu je zazvenel Godalni kvartet št. 60 v G-duru, op. 76 št. 1, »Erdődy«, Josepha Haydna, zatem pa še Godalni kvartet št. 1 v D-duru, op. 11 Petra Iljiča Čajkovskega.
S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.
S premiero Shakespearjeve drame Rihard III., bodo zaokrožili dramsko sezono v Slovenskem narodnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru, v razstavišču artKIT, bodo drevi odprli razstavo ilustracij Lile Prap. Izjemno naravoslovno najdbo jelovih debel, starih več kot 6.000 let, ki so jih leta 2023 našli v mulju in blatu v Čadrgu pri Tolminu, predstavljajo v Slovenskem etnografskem muzeju.
Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.
Arhitekturni mislec Juhani Pallasmaa meni, da se o arhitekturi ne naučimo največ iz priročnikov, temveč iz literature, filozofije, filma in drugih umetnosti, pa tudi od prijateljev in mentorjev, ki so morda že stoletja pokojni. Leta 1936 rojeni finski arhitekt, pedagog in teoretik še danes spodkopava samoumevnosti stroke. Namesto gotovosti ponuja dvom kot temeljno ustvarjalno orodje; namesto podob poudarja telo, čute in izkušnjo prostora; namesto o rešitvi govori o izpovedi ter poudarja sposobnost empatičnega vživljanja. Arhitektura pri njem ni le funkcionalna, temveč način vzpostavljanja odnosa do sveta – »kako se jaz in svet prepletata«, kot je zapisal sam. Pri Outsiderju je nedavno izšel prevod njegovega dela Ukoreninjenost: Refleksije za mlade arhitekte, ki je nastalo po zgledu Rilkejevih pisem mlademu pesniku in razpira ključne vidike njegove misli. Toda knjiga je dragoceno branje za vse, ki se sprašujejo o svojem odnosu do prostora, poudarjata prevajalec Luka O. Jerman in strokovni sodelavec Matevž Granda.
Zadnja leta smo priča poplavi filmskih biografij slavnih glasbenikov. Ta trend je sprožil z več oskarji nagrajeni film Bohemian Rhapsody o Freddieju Mercuryju, ki je precej jasno določil vzorec za naprej. Ključni sodelavci tega filma so bili preživeli člani skupine Queen, ki niso primarno skrbeli za verističen prikaz ljudi in dogodkov, temveč za čim bolj polikan in čim manj kontroverzen izdelek, ki bi lahko ponovno zbudil navdušenje nad glasbo skupine in tako pripomogel k višjim prihodkom iz naslova avtorskih pravic. To je bil tudi ključni povod za večino drugih bolj ali manj dodelanih in navdihnjenih glasbenih biografij od Eltona Johna do Boba Dylana, Amy Winehouse in Brucea Sprinsteena. Z osredinjenostjo na posamezno obdobje ali perspektivo so filmski ustvarjalci na veselje glasbenikov in njihovih založb ustvarili za družine primerne zgodbe, ob tem pa so bolj ali manj vsi filmi prejeli tudi pozitivne kritike, predvsem za glavne igralce. Vseeno pa so ti filmi, čeprav prikazani skozi rožnati filter, odpirali pomembne teme, ki so zaznamovale glasbenike, recimo zlorabo mamil, boj z depresijo ali težavne partnerske odnose. Ti vidiki so bili precej površinski in so vsi brez izjeme prikazali protagonista kot žrtev okoliščin – oziroma v Dylanovem primeru kot nekoga, ki je pač preveč kul za ves svet. To celo velja za ustvarjalnejše pristope, kot sta recimo Better Man, ki pop zvezdnika Robbieja Williamsa upodobi kot šimpanza, ali pa biografija o Weirdu Alu Yankovicu, ki je mojstru glasbenih parodij ustrezno parodija prav te zvrsti. Ob taki popularnosti glasbenih biografij je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo trčili ob pravo kontroverznost – in ali jo bo to ustavilo. Tako smo prišli do filma Michael. V biografiji kralja popa Michaela Jacksona ga upodobi njegov nečak Jaafar in zgodba obravnava zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja do leta 1985. Tako se film izogne številnim težavnim vidikom njegovega življenja, predvsem pa preskoči obtožbe o spolni zlorabi otrok, ki naj bi se po informacijah tožečih strank začele proti koncu osemdesetih let. Michael Jackson je bil velik del življenja kontroverzen človek že zaradi neverjetnega uspeha, ki ga je doživela njegova glasba, dodatno pa je vse okrepil rasizem; recimo tabloidne govorice, da si je pobelil kožo s plastičnimi operacijami, čeprav je to bila posledica boleče avtoimunske bolezni. Toda najodmevnejše so bile obtožbe o domnevni spolni zlorabi otrok, ki so se začele v devetdesetih letih in niso nikoli potihnile, po njegovi smrti pa so se dodatno razmahnile z dokumentarnim filmom Zapustiti Neverland. Ta je s srhljivimi in prepričljivimi pričevanji nekdanjih domnevnih žrtev razgalil metode, ki naj bi jih Jacksonovi ljudje uporabljali, da so prepričevali otroke, naj se družijo z Jacksonom, njihove starše pa medtem zamotili, da niso ničesar opazili. Nikoli ne bomo zatrdno vedeli, kaj se je dogajalo med Michaelom Jacksonom in temi otroki, je pa gotovo, da so preživeli veliko časa skupaj in da je Jacksonova ekipa zares dobro skrbela za svojega šefa. To so ne nazadnje dokazali tudi leta 2009, ko so se postavili okrog njega, da bi ga spravili na še eno turnejo, to pa je privedlo do glasbenikove prezgodnje smrti pri petdesetih zaradi prevelikega odmerka zdravil proti bolečinam in za zdravljenje anksioznosti. Ne glede na to, kako dobra je njegova glasba in kako močno se potrudimo ločiti umetnika od njegovega dela, je to včasih nemogoče. Glasba je primarna stvar, ki se lahko oklene človekove duše in spominov na posebej izstopajoče trenutke iz preteklosti. To še toliko bolj velja za Jacksonovo glasbo, ob kateri so odraščale, plesale in se zaljubljale generacije. Že gola verjetnost, da so te obtožbe resnične, lahko povzroči prav nasilen odziv – in to ne samo na glasbo, temveč prek nje tudi na spomine, ki smo jih povezali z njo. Kaj si lahko torej vnaprej mislim o filmu Michael, ki ga sam ne bom šel gledat? Produkcijsko bo brez dvoma popoln izdelek, čeprav je režiser Antoine Fuqua v svoji dolgi karieri zares posnel samo en res dober film, in to je bil Dan za trening pred četrt stoletja. Film prihaja na valu vse bolj izpetega žanra, vendar bo, kot kažejo projekcije, najbrž finančno najuspešnejši. S stališča filmske umetnosti torej ne kaže, da bomo dobili presežek, to pomeni, da je odločitev za ogled odvisna le od gledalčevega odnosa do Michaela Jacksona in njegove glasbe. Skratka, oglejte si človeka v zrcalu in ugotovite, kakšne vrste triler bi ta film pomenil za vas. Avtor besedila je Igor Harb, bere Eva Longyka Marušič
Zadnja leta smo priča poplavi filmskih biografij slavnih glasbenikov. Ta trend je sprožil z več oskarji nagrajeni film Bohemian Rhapsody o Freddieju Mercuryju, ki je precej jasno določil vzorec za naprej. Ključni sodelavci tega filma so bili preživeli člani skupine Queen, ki niso primarno skrbeli za verističen prikaz ljudi in dogodkov, temveč za čim bolj polikan in čim manj kontroverzen izdelek, ki bi lahko ponovno zbudil navdušenje nad glasbo skupine in tako pripomogel k višjim prihodkom iz naslova avtorskih pravic. To je bil tudi ključni povod za večino drugih bolj ali manj dodelanih in navdihnjenih glasbenih biografij od Eltona Johna do Boba Dylana, Amy Winehouse in Brucea Sprinsteena. Z osredinjenostjo na posamezno obdobje ali perspektivo so filmski ustvarjalci na veselje glasbenikov in njihovih založb ustvarili za družine primerne zgodbe, ob tem pa so bolj ali manj vsi filmi prejeli tudi pozitivne kritike, predvsem za glavne igralce. Vseeno pa so ti filmi, čeprav prikazani skozi rožnati filter, odpirali pomembne teme, ki so zaznamovale glasbenike, recimo zlorabo mamil, boj z depresijo ali težavne partnerske odnose. Ti vidiki so bili precej površinski in so vsi brez izjeme prikazali protagonista kot žrtev okoliščin – oziroma v Dylanovem primeru kot nekoga, ki je pač preveč kul za ves svet. To celo velja za ustvarjalnejše pristope, kot sta recimo Better Man, ki pop zvezdnika Robbieja Williamsa upodobi kot šimpanza, ali pa biografija o Weirdu Alu Yankovicu, ki je mojstru glasbenih parodij ustrezno parodija prav te zvrsti. Ob taki popularnosti glasbenih biografij je bilo le vprašanje časa, kdaj bomo trčili ob pravo kontroverznost – in ali jo bo to ustavilo. Tako smo prišli do filma Michael. V biografiji kralja popa Michaela Jacksona ga upodobi njegov nečak Jaafar in zgodba obravnava zgodnje obdobje njegovega ustvarjanja do leta 1985. Tako se film izogne številnim težavnim vidikom njegovega življenja, predvsem pa preskoči obtožbe o spolni zlorabi otrok, ki naj bi se po informacijah tožečih strank začele proti koncu osemdesetih let. Michael Jackson je bil velik del življenja kontroverzen človek že zaradi neverjetnega uspeha, ki ga je doživela njegova glasba, dodatno pa je vse okrepil rasizem; recimo tabloidne govorice, da si je pobelil kožo s plastičnimi operacijami, čeprav je to bila posledica boleče avtoimunske bolezni. Toda najodmevnejše so bile obtožbe o domnevni spolni zlorabi otrok, ki so se začele v devetdesetih letih in niso nikoli potihnile, po njegovi smrti pa so se dodatno razmahnile z dokumentarnim filmom Zapustiti Neverland. Ta je s srhljivimi in prepričljivimi pričevanji nekdanjih domnevnih žrtev razgalil metode, ki naj bi jih Jacksonovi ljudje uporabljali, da so prepričevali otroke, naj se družijo z Jacksonom, njihove starše pa medtem zamotili, da niso ničesar opazili. Nikoli ne bomo zatrdno vedeli, kaj se je dogajalo med Michaelom Jacksonom in temi otroki, je pa gotovo, da so preživeli veliko časa skupaj in da je Jacksonova ekipa zares dobro skrbela za svojega šefa. To so ne nazadnje dokazali tudi leta 2009, ko so se postavili okrog njega, da bi ga spravili na še eno turnejo, to pa je privedlo do glasbenikove prezgodnje smrti pri petdesetih zaradi prevelikega odmerka zdravil proti bolečinam in za zdravljenje anksioznosti. Ne glede na to, kako dobra je njegova glasba in kako močno se potrudimo ločiti umetnika od njegovega dela, je to včasih nemogoče. Glasba je primarna stvar, ki se lahko oklene človekove duše in spominov na posebej izstopajoče trenutke iz preteklosti. To še toliko bolj velja za Jacksonovo glasbo, ob kateri so odraščale, plesale in se zaljubljale generacije. Že gola verjetnost, da so te obtožbe resnične, lahko povzroči prav nasilen odziv – in to ne samo na glasbo, temveč prek nje tudi na spomine, ki smo jih povezali z njo. Kaj si lahko torej vnaprej mislim o filmu Michael, ki ga sam ne bom šel gledat? Produkcijsko bo brez dvoma popoln izdelek, čeprav je režiser Antoine Fuqua v svoji dolgi karieri zares posnel samo en res dober film, in to je bil Dan za trening pred četrt stoletja. Film prihaja na valu vse bolj izpetega žanra, vendar bo, kot kažejo projekcije, najbrž finančno najuspešnejši. S stališča filmske umetnosti torej ne kaže, da bomo dobili presežek, to pomeni, da je odločitev za ogled odvisna le od gledalčevega odnosa do Michaela Jacksona in njegove glasbe. Skratka, oglejte si človeka v zrcalu in ugotovite, kakšne vrste triler bi ta film pomenil za vas. Avtor besedila je Igor Harb, bere Eva Longyka Marušič
V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada dama kot prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, začela ob pomoči fotografskega objektiva poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par naredil poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na bližnjem oknu na razne dražljaje. Podobno kot celovečerni film Ildikó Enyedi O telesu in duši iz leta 2017, ki je prikazoval nenavadno vzpostavljanje vezi med parom zaposlenih v klavnici in je bil upravičeno nagrajen z zlatim medvedom na Berlinalu, je tudi Tiha prijateljica vznemirljiva zmes čutnega in intelektualnega. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Film je, mimogrede, posvečen spominu na nemškega producenta Karla Baumgartnerja, ki je podpiral drzne mednarodne koprodukcije, neredko nanašajoče se na okoljske teme. Za pripravo na ogled filma bi sicer lahko priporočili znamenito esejistično delo Vrata zaznavanja Aldousa Huxleya, v katerem se je pisatelj ukvarjal z omejitvami našega zavestnega zaznavanja pri doživljanju in razumevanju sveta. Film Tiha prijateljica poskuša v mojstrskem vizualnem jeziku opozoriti prav na to čudenje čudežu bivanja in ozaveščanje nevidnega. Hkrati pa se ne moremo izogniti niti aktualni politični razsežnosti pri uveljavitvi znanosti kot tistega področja, ki s stalno radovednostjo širi obzorja in ki je danes pod populističnim udarom domnevne enakovrednosti vseh mnenj. Z bolj kritičnega stališča glede celovečernega filma bi zapisal, da je izkazovanje in dokazovanje poetične razsežnosti filma kot medija popolnoma razumljivo in legitimno avtorsko početje, vendar je ta pristop najuspešnejši, kadar ni zelo neposreden. Ali drugače: ob Tihi prijateljici mi je večkrat prišel na misel drugi del opusa Terrencea Malicka s pogostim obračanjem kamere proti oblakom in soncu. Saj razumemo, da gre za iskanje presežnega v naravnih pojavih. Delo Ildikó Enyedi je v tem pogledu resno in premišljeno, pa tudi poglobljeno in nežno ljubeče. Vendarle se lahko vprašamo, koliko je zares mogoče prikazati »transcendentalno na filmu«, če si lahko izposodim naslov pomembnega filmskoteoretičnega dela Paula Schraderja. Avtor recenzije je Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
V novem delu opazne madžarske avtorice Ildikó Enyedi, mojstrice ustvarjanja atmosfere in nenavadnih prispodob, je čutiti velik romaneskni zamah. V središču je skoraj dvestoletno drevo, ginko, ki raste sredi botaničnega vrta v starem univerzitetnem mestu Marburg, v katerega se nevroznanstvenik iz Hongkonga pride ukvarjat z nenavadnim eksperimentom. Na istem vrtu se je v začetku 20. stoletja mlada dama kot prva ženska, sprejeta na naravoslovni program univerze, začela ob pomoči fotografskega objektiva poglabljati v rastlinske detajle, v hipijevskem obdobju sedemdesetih let pa je mlad študentski par naredil poskus, v katerem je preučeval odzive geranije na bližnjem oknu na razne dražljaje. Podobno kot celovečerni film Ildikó Enyedi O telesu in duši iz leta 2017, ki je prikazoval nenavadno vzpostavljanje vezi med parom zaposlenih v klavnici in je bil upravičeno nagrajen z zlatim medvedom na Berlinalu, je tudi Tiha prijateljica vznemirljiva zmes čutnega in intelektualnega. Čeprav je v ospredju akademsko raziskovanje zaznavanja rastlin in ljudi ter slikovito povezovanje mikro- in makrokozmosa, spretno vpleta tudi prerez družbenih obdobij in analize medčloveških odnosov. Film je, mimogrede, posvečen spominu na nemškega producenta Karla Baumgartnerja, ki je podpiral drzne mednarodne koprodukcije, neredko nanašajoče se na okoljske teme. Za pripravo na ogled filma bi sicer lahko priporočili znamenito esejistično delo Vrata zaznavanja Aldousa Huxleya, v katerem se je pisatelj ukvarjal z omejitvami našega zavestnega zaznavanja pri doživljanju in razumevanju sveta. Film Tiha prijateljica poskuša v mojstrskem vizualnem jeziku opozoriti prav na to čudenje čudežu bivanja in ozaveščanje nevidnega. Hkrati pa se ne moremo izogniti niti aktualni politični razsežnosti pri uveljavitvi znanosti kot tistega področja, ki s stalno radovednostjo širi obzorja in ki je danes pod populističnim udarom domnevne enakovrednosti vseh mnenj. Z bolj kritičnega stališča glede celovečernega filma bi zapisal, da je izkazovanje in dokazovanje poetične razsežnosti filma kot medija popolnoma razumljivo in legitimno avtorsko početje, vendar je ta pristop najuspešnejši, kadar ni zelo neposreden. Ali drugače: ob Tihi prijateljici mi je večkrat prišel na misel drugi del opusa Terrencea Malicka s pogostim obračanjem kamere proti oblakom in soncu. Saj razumemo, da gre za iskanje presežnega v naravnih pojavih. Delo Ildikó Enyedi je v tem pogledu resno in premišljeno, pa tudi poglobljeno in nežno ljubeče. Vendarle se lahko vprašamo, koliko je zares mogoče prikazati »transcendentalno na filmu«, če si lahko izposodim naslov pomembnega filmskoteoretičnega dela Paula Schraderja. Avtor recenzije je Gorazd Trušnovec, bere Igor Velše
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Ob deseti obletnici svoje prve (male) plošče Chapter 7 je odrska atrakcija iz Londona Ezra Collective zadevo ponovno izdala. Ameriški producent vsega soulovskega in raperskega Adrian Younge izdal orkestralno ploščo Younge. Pri založbi Analog Africa so pripravili mini antologijo beninskega glasbenika Antoina Dougbéja. 01 Oddisee & Heno - MIMS 02 Ezra Collective - Enter the Jungle 03 Ezra Collective - Chasing the Square 04 heavensouls - playing around wit a flip 05 heavensouls – creek ala 06 Adrian Younge - Human Absence 07 Adrian Younge - Galt 08 Antoine Dougbé - We Tayi Sin Assi Tche 09 Antoine Dougbé - Djomido Ma Dougbe Tche 10 IKE - SIDDA (London Version) 11 IKE - Risorgini (London Version) 12 Guido Spannocchi – DKT
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Kultura zdravi - umetnost lajša
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
V Mariboru se v poklon knjigi in literatom vrstijo literarni dogodki: v Slovenskem narodnem gledališču dramsko sezono zaključujejo s premiero Shakespearove drame Rihard III, v Galeriji mesta Ptuju pa vabi skupinska razstava dokumentarnih fotografij. To so vsebine, ki jih predstavljamo tokrat.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
V zadnji oddaji cikla Skladatelj tedna, ki ga ta teden namenjamo skladateljem, katerih doprsni kipi ponosno stojijo na Aleji skladateljev pred stavbo Glasbene matice Ljubljana, spoznavamo življenje in delo Emila Adamiča. Emil Adamič, eden izmed najpomembnejših slovenskih skladateljev prve polovice 20. stoletja, je bil vse življenje tesno povezan z Glasbeno matico. V tej ustanovi je pridobil svojo prvo formalno glasbeno izobrazbo in po prvi svetovni vojni postal eden izmed najdejavnejših članov društva Glasbene matice. V njem je bil odbornik, tri leta pa je vodil tudi Orkestralno društvo Glasbene matice.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Jorge Carrera Andrade, ekvadorski pesnik in diplomat, je znan po kratkih, slikovitih pesmih, ki jih je sam imenoval “mikrogrami”. Njegova poetika temelji na zgoščenem izrazu in natančni podobi, pogosto povezani z naravnimi motivi. Inačica o zemlji ponuja refleksijo sveta prek fragmentarne, toda jasno strukturirane pesniške forme. Prevajalec Ciril Bergles, režiser Klemen Markovčič, interpret Željko Hrs, tonski mojster Nejc Zupančič, redakcija Maja Žvokelj, Tina Poglajen. Posneto leta 2016.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
V zadnjih letih je pri nas opazen vzpon snovalnega gledališča, pri katerem je v ospredju kolektivno avtorstvo. To je tudi značilnost ustvarjanja umetniškega tandema dramatičarke Katarine Morano in režiserja Žige Divjaka, ki sta dobitnika letošnje Grumove nagrade za dokumentarno dramo Anhovo. Ta je bila že krstno uprizorjena pred letom dni v SNG Nova Gorica. Nagrajenca sta spregovorila o pereči tematiki Soške doline, ki jo onesnažujeta azbest in sežigalnica odpadkov. In ker klasična dramaturgija v sodobnem gledališču vse bolj izginja, smo v oddajo vključili plesno umetnico, koreografinjo in režiserko Valetnino Turcu, ki vztraja prav pri doslednem spoštovanju klasične dramaturgije, pa čeprav v plesni oziroma baletni formi. Njena neoklasična postavitev Tramvaja Poželenje zvesto sledi dramski zgodbi Tennesseeja Williamsa in karakterizaciji likov. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
V zadnjih letih je pri nas opazen vzpon snovalnega gledališča, pri katerem je v ospredju kolektivno avtorstvo. To je tudi značilnost ustvarjanja umetniškega tandema dramatičarke Katarine Morano in režiserja Žige Divjaka, ki sta dobitnika letošnje Grumove nagrade za dokumentarno dramo Anhovo. Ta je bila že krstno uprizorjena pred letom dni v SNG Nova Gorica. Nagrajenca sta spregovorila o pereči tematiki Soške doline, ki jo onesnažujeta azbest in sežigalnica odpadkov. In ker klasična dramaturgija v sodobnem gledališču vse bolj izginja, smo v oddajo vključili plesno umetnico, koreografinjo in režiserko Valetnino Turcu, ki vztraja prav pri doslednem spoštovanju klasične dramaturgije, pa čeprav v plesni oziroma baletni formi. Njena neoklasična postavitev Tramvaja Poželenje zvesto sledi dramski zgodbi Tennesseeja Williamsa in karakterizaciji likov. Urednica in voditeljica Marjana Ravnjak
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Marsikatera zgodba je spletena okrog knjig, tudi prepovedanih knjig, na primer Aristotelove Poetike oziroma dela o komediji v Ecovem romanu Ime rože, tokrat pa smo ob dnevu knjige in avtorskih pravic izbrali odlomek iz Orwellovega distopičnega romana 1984, in sicer devetega poglavja, v katerem se glavni junak seznani s tako imenovano Goldsteinovo knjigo, domnevno biblijo upora. V svetu popolnega nadzora je namreč resnica izmuzljiva: knjiga je morda le pretkana past oblasti, namenjena razkritju notranjih sovražnikov. Prevajalka Alenka Puhar, interpret Luka Bokšan, režiser Marko Rengeo, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, ton in montaža Urban Gruden, Sonja Strenar, urednik oddaje Matej Juh. Posneto leta 2026.
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V poslanici je Društvo slovenskih pisateljev opozorilo na pomen branja, promociji branja so posvečene tudi številne prireditve po vsej Sloveniji. V Ljubljani se danes začnejo tudi Slovenski dnevi knjige. Knjigarne bodo podaljšale odpiralne čase ter pripravile zanimive prireditve in vodstva. V Milanu vse do nedelje poteka teden oblikovanja, na katerem se predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. V Centru za kreativnost so predstavili tudi projekt House of Creatures oziroma Hiša bitij. V ljubljanski Drami sezono na Malem odru zaključujejo s premiero gledališke priredbe romana Vojna nima ženskega obraza beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke za književnost Svetlane Aleksijevič. Pretresljivo izpoved žensk o vojni je režirala makedonska režiserka Biljana Radinoska. V Plesnem teatru Ljubljana pa so premierno uprizorili predstavo Koord v koreografiji Bena Novaka.
Danes je svetovni dan knjige in avtorskih pravic. V poslanici je Društvo slovenskih pisateljev opozorilo na pomen branja, promociji branja so posvečene tudi številne prireditve po vsej Sloveniji. V Ljubljani se danes začnejo tudi Slovenski dnevi knjige. Knjigarne bodo podaljšale odpiralne čase ter pripravile zanimive prireditve in vodstva. V Milanu vse do nedelje poteka teden oblikovanja, na katerem se predstavljajo tudi slovenski oblikovalci. V Centru za kreativnost so predstavili tudi projekt House of Creatures oziroma Hiša bitij. V ljubljanski Drami sezono na Malem odru zaključujejo s premiero gledališke priredbe romana Vojna nima ženskega obraza beloruske pisateljice in Nobelove nagrajenke za književnost Svetlane Aleksijevič. Pretresljivo izpoved žensk o vojni je režirala makedonska režiserka Biljana Radinoska. V Plesnem teatru Ljubljana pa so premierno uprizorili predstavo Koord v koreografiji Bena Novaka.
40. Slovenski glasbeni dnevi, sklepni koncert Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Steven Loy Žiga Stanič, klavir Žiga Stanič: Koncert za klavir in orkester št. 2 Paul Clift: landscape (overexposed) Vinko Globokar: Eisenberg, orkestrska različica
40. Slovenski glasbeni dnevi, sklepni koncert Simfonični orkester RTV Slovenija dirigent: Steven Loy Žiga Stanič, klavir Žiga Stanič: Koncert za klavir in orkester št. 2 Paul Clift: landscape (overexposed) Vinko Globokar: Eisenberg, orkestrska različica
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
ARTElier è arte, cultura, costume e società. Ogni settimana mostre, eventi e ospiti in studio, che vi faranno conoscere da vicino questo mondo. ARTElier je umetnost, kultura, običaji in družba. Vsak teden razstave, dogodki in gostje v studiu.
Avtor in režiser dokumentarca Klemen Markovčič na novo obravnava pojem kulturnega molka in upora na časovni premici zgodovine in ozadju zvočnega filmskega traku Rudija Omote. Nanj je bil namreč pred 85 leti v popolni tajnosti ujet del koncerta Akademskega pevskega zbora v dvorani Grand hotela Union v Ljubljana kot prolog kulturne tišine. Trak, tudi z vso meta energijo tistega dogodka, pa je leta 2023 3. programu Radia Slovenija, programu Ars in s tem torej nacionalni RTV Slovenija z darilno pogodbo v trajno last in hrambo podarila Emilija Soklič, dolgoletna tehnična sopotnica in prijateljica Rudija Omote. Avtor in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Mastering: Miro Prljača Sogovorniki – dr. Blaž Vurnik, dr. Vesna Vuk Godina, Rado Likon, Ingrid Kovač Brus, Bojan Kosi. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026. Uporabljen je bil digitiziran in delno masteriran presnetek koncert APZ z originalnega traku Rudija Omote.
Avtor in režiser dokumentarca Klemen Markovčič na novo obravnava pojem kulturnega molka in upora na časovni premici zgodovine in ozadju zvočnega filmskega traku Rudija Omote. Nanj je bil namreč pred 85 leti v popolni tajnosti ujet del koncerta Akademskega pevskega zbora v dvorani Grand hotela Union v Ljubljana kot prolog kulturne tišine. Trak, tudi z vso meta energijo tistega dogodka, pa je leta 2023 3. programu Radia Slovenija, programu Ars in s tem torej nacionalni RTV Slovenija z darilno pogodbo v trajno last in hrambo podarila Emilija Soklič, dolgoletna tehnična sopotnica in prijateljica Rudija Omote. Avtor in režiser: Klemen Markovčič Tonski mojster: Urban Gruden Mastering: Miro Prljača Sogovorniki – dr. Blaž Vurnik, dr. Vesna Vuk Godina, Rado Likon, Ingrid Kovač Brus, Bojan Kosi. Produkcija Uredništva igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2026. Uporabljen je bil digitiziran in delno masteriran presnetek koncert APZ z originalnega traku Rudija Omote.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
Po motivih filma Luisa Buñuela Komedija Krstna uprizoritev Prevajalka in režiserka Nina Ramšak Marković Igrajo Bernarda Oman Primož Pirnat Tjaša Železnik Gašper Jarni Miranda Trnjanin k. g. Jure Rajšp k. g. Iva Krajnc Bagola Lotos V. Šparovec Jožef Ropoša Jaka Lah NAPOVED: Na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega je bila sinoči krstno uprizorjena igra Buržoazija Milana Ramšaka Markovića v prevodu in režiji Nine Ramšak Marković. V podnapisu beremo, da gre za komedijo po motivih filma Luis Buñuela, kar pomeni, da je referenca film Diskretni šarm buržoazije tega režiserja iz leta 1972. Na sinočnji premieri je bila Tadeja Krečič.
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Roman Veter in odmev je roman o sodobni slovenski stvarnosti, roman o konfliktu med pragmatično, vase zaprto skupnostjo in neprilagojenim posameznikom, predvsem pa se odlikuje s svojo večsmerno kompozicijo in kompleksno upodobitvijo življenja in sveta. Štefan Kardoš, pesnik, pisatelj, urednik, prevajalec in učitelj, je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz slovenščine in sociologije kulture in se zaposlil kot profesor na Dvojezični srednji šoli v Lendavi, kjer poučuje slovenščino. Živi in ustvarja v Murski Soboti. Bralec: Dario Varga Režiser: Alen Jelen Asistenta režiserja: Marko Rengeo, Ana Krauthaker Tonska mojstra: Sonja Strenar in Matjaž Miklič Glasbena oblikovalka: Darja Hlavka Godina Roman je izdala založba Franc-Franc, Murska Sobota 2015 Posneto v studiih Radia Slovenija, januarja 2026
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
Na otvoritvenem koncertu letošnje šestnajste sezone cikla Harmonia concertans — Stara glasba na Novem trgu so tridesetega marca zazveneli vrhunci angleške instrumentalne polifonije. Ansambel viol da gamba musica cubicularis je v šestčlanski zasedbami z orgelskim pozitivom izvajal glasbo Johna Jenkinsa in Williama Lawesa — dveh tesno povezanih, a povsem različnih skladateljskih osebnosti.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
V začetku oddaje predstavljamo slovenske poudarke ob svetovnem dnevu knjige. Nato izpostavljamo antologijo z naslovom Tam, kjer sem doma, ki združuje besedila za desetine popevk, ki jih je ustvaril pesnik Miroslav Košuta in je izšla posthumno. Nazadnje še novi zaklad Katje Šulc, ki je izdala album z uglasbitvami poezije istrskega pesnika in duhovnika Alojza Kocjančiča – Kubejskega.
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
26. novembra 2025 je v Kosovelovi dvorani v Cankarjevem domu potekal koncert cikla Mladi mladim Glasbene mladine ljubljanske, na katerem je nastopil trobentač Martin Tavčar. Glasbenik je trobento začel igrati pri sedmih letih na Glasbeni šoli Franca Šturma pod vodstvom Martina Dukarića in pozneje Kristjana Zupana, potem pa se je vpisal na ljubljanski Konservatorij za glasbo in balet, kjer trenutno obiskuje 3. letnik v razredu Matjaža Jevšnikarja. Nastopa kot prvi trobentač Mladinskega orkestra Slovenije pod vodstvom Žive Ploj Peršuh, leta 2024 je sodeloval z Mladinskim orkestrom Alpe Adria, leto pozneje pa še z orkestrom Royal Concertgebouw Orchestra Young pod vodstvom Elim Chan in Julije Hagen. THÉO CHARLIER: SOLO DE CONCOURS JOHANN NEPOMUK HUMMEL: KONCERT ZA TROBENTO V ES-DURU Trobenta: MARTIN TAVČAR, Klavir: NACE SLAK
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
»Knjiga ni čudežni napitek, čeprav lahko naredi čudeže. Knjiga je konkretnost in neomejena možnost. Možnost ohraniti zdrave celice človečnosti, miru, strpnosti, sobivanja, demokracije, enakopravnosti,« je v poslanici ob današnjem svetovnem dnevu knjige in avtorskih pravic zapisal predsednik Društva slovenskih pisateljev Marij Čuk. Danes pozornost namenjamo 31. Slovenskim dnevom knjige in prazniku knjigarn ter premieri predstave Vojna nima ženskega obraza, ki jo na podlagi istoimenske knjižne predloge nobelovke Svetlane Aleksijevič nocoj uprizarjajo na odru Male Drame SNG Drama Ljubljana.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Življenje ene največjih pianistk moderne dobe Marthe Argerich, o kateri lahko z gotovostjo trdimo, da je vse prej kot tista ustaljena podoba, ki jo živi veliko njenih koncertnih kolegov, je bilo vedno zavito v tančice skrivnosti. Njena želja po zasebnosti je vedno znova ovirala radovedno javnost, ki se je hotela dokopati do podrobnosti njenega vihravega značaja, nekonvencionalnega življenjskega sloga in njenih pogledov na umetnost. Predvajali bomo Sonato za klavir št. 7 v D-duru, op. 10/3 Ludwiga van Beethovna, Ravelove Nočne prikazni in Klavirski koncert št. 1 v e-molu, op. 11 Frédérica Chopina v njeni izvedbi.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Oddaja prinaša izbor posnetkov slovenskih opernih pevcev. Pripravlja jo urednik za operno glasbo Dejan Juravić.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Glasbeni sprehod od Zlatoroga Viktorja Parme prek Slovenske plesne suite Radovana Gobca do Suite za orkester v desetih slikah - Boter Petelin Ivana Ščeka.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.
Ivo Andrić je kot edini jugoslovanski književnik leta 1961 dobil Nobelovo nagrado za književnost. Zasluženo, kajti njegov roman Most na Drini je mojstrovina. Pisatelj oziroma njegov vsevedni pripovedovalec pripoveduje o zgodovinskih dogodkih v večstoletnem obdobju, o dogodkih iz vsakdanjega življenja na bregovih Drine z mirnim pogledom in umirjeno besedo. Nov prevod odličnega in berljivega romana je pred kratkim izšel v zbirki Klasična Beletrina pri Beletrini. Več o romanu s podnaslovom Višegrajska kronika pove njegova prevajalka in avtorica spremne besede Đurđa Strsoglavec, izredna profesorica na Oddelku za slavistiko Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, v Izšlo je, v pogovoru z Markom Goljo. Nikar ne zamudite.