Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Esad Babačić je začel pisati in objavljati pesmi pri sedemnajstih letih, najprej besedila za pankovsko glasbeno skupino Via ofenziva (bil je tudi njen ustanovitelj in pevec). Doslej je izdal štirinajst pesniških zbirk, znan je tudi po svojih esejih. Poleg tega v slovenščino prevaja literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev. V zbirki Včasih je zbral čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: Upanje umre predzadnje. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef Perko, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). Produkcija 2021.
Esad Babačić je začel pisati in objavljati pesmi pri sedemnajstih letih, najprej besedila za pankovsko glasbeno skupino Via ofenziva (bil je tudi njen ustanovitelj in pevec). Doslej je izdal štirinajst pesniških zbirk, znan je tudi po svojih esejih. Poleg tega v slovenščino prevaja literarna dela bosanskih, hrvaških in srbskih avtorjev. V zbirki Včasih je zbral čisto kratke kratke pesmi, po večini dvo- ali trivrstičnice, ki imajo obliko duhovitih opazk, presenetljivih miselnih zasukov in liričnih vpogledov v svet in človeka. Moto k zbirki je citat misli Ivana Volariča - Fea: Upanje umre predzadnje. Interpretira dramski igralec Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, tonski mojster Urban Gruden, režija Saška Rakef Perko, redakcija Matej Juh (redakcija ponovitve Tesa Drev Juh). Produkcija 2021.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
V izteku leta morda največji dogodek za ljubitelje rock glasbe v Sloveniji in seveda tudi vse tiste iz širšega regiona … Ker bo skupina Buldožer jutri postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej, je zapoved predvečera in AriZONE ena sama: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav Buldožer. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
V izteku leta morda največji dogodek za ljubitelje rock glasbe v Sloveniji in seveda tudi vse tiste iz širšega regiona … Ker bo skupina Buldožer jutri postregla s svojim najzajetnejšim vinilnim opusom doslej, je zapoved predvečera in AriZONE ena sama: Nekoga moraš imeti rad, pa čeprav Buldožer. Armando Šturman vabi k poslušanju RA KP ob 21h …
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Predvajamo slovenske in tuje šansone, se poglabljamo v besedila in glasbo ter se pogovarjamo z njihovimi avtoricami in avtorji.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljen norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija avgusta in oktobra 2019.
Sožitje dveh zelo različnih instrumentov, trobente in orgel, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo – Okna. Današnjo oddajo smo sestavili z deli za trobento in orgle.
Sožitje dveh zelo različnih instrumentov, trobente in orgel, je po navadi srečno. To je vedel tudi znameniti češki skladatelj Peter Eben, ki je ustvaril neponovljivo glasbo – Okna. Današnjo oddajo smo sestavili z deli za trobento in orgle.
Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.
Poročamo o glasbenih dogodkih doma in v tujini in njihovi kritični oceni.
V teh dneh mineva 160 let od rojstva finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. V življenju je ustvaril več kot 100 samospevov, večino od njih v letih od 1888 do 1918, nekatere brez oznake opusa pa je zložil tudi pozneje. Veliko samospevov je namenil finski sopranistki Idi Ekman, ki jo je zelo cenil, predvsem zaradi njenega tako imenovanega »instrumentalnega« načina petja. »Mnoge naše pevke,« je zapisal, »preveč interpretirajo vsako frazo. Absolutna glasba, ki jo pišem, pa je muzikalna že sama po sebi in je strogo neodvisna od besed, zato recitacija ni dobra ideja. In Ida Ekman je to razumela …«
V teh dneh mineva 160 let od rojstva finskega skladatelja Jeana Sibeliusa. V življenju je ustvaril več kot 100 samospevov, večino od njih v letih od 1888 do 1918, nekatere brez oznake opusa pa je zložil tudi pozneje. Veliko samospevov je namenil finski sopranistki Idi Ekman, ki jo je zelo cenil, predvsem zaradi njenega tako imenovanega »instrumentalnega« načina petja. »Mnoge naše pevke,« je zapisal, »preveč interpretirajo vsako frazo. Absolutna glasba, ki jo pišem, pa je muzikalna že sama po sebi in je strogo neodvisna od besed, zato recitacija ni dobra ideja. In Ida Ekman je to razumela …«
Napovedujemo retrospektivo filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda, ki se pričenja v Slovenski kinoteki s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso. V Galeriji Jakopič pa je na ogled skupinska razstava Začasni naslov sedemnajstih udeležencev izobraževalnega programa za odrasle – Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta.
Napovedujemo retrospektivo filmskega opusa dokumentaristk Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda, ki se pričenja v Slovenski kinoteki s projekcijo filmov Mesto na travniku in Spovednica tihotapcev: Pogledi skozi železno zaveso. V Galeriji Jakopič pa je na ogled skupinska razstava Začasni naslov sedemnajstih udeležencev izobraževalnega programa za odrasle – Od blizu: Fotografija kot način videnja sveta.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf/Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 18. decembra, ob 5.05.
Poslušajte skladbe Johanna Sebastiana Bacha, Edisona Denisova in Alfreda Schnittkeja. V Arsovih spominčicah bomo predstavili izbrane skladbe za godalne soliste in orkester v izvedbi priznanih godalcev, Komornega orkestra RTV Ljubljana in Simfoničnega orkestra RTV Slovenija. Poslušajte Brandenburški koncert št. 6 v B-duru za dve violi in komorni godalni orkester z oznako del 1051 Johanna Sebastiana Bacha, Variacije na Haydnovo temo Tod ist ein langer Schlaf/Smrt je dolgo spanje za violončelo in orkester Edisona Denisova ter 3. in 4. stavek Concerta grossa št. 2 za violino, violončelo in orkester Alfreda Schnittkeja. Ponovitev oddaje bo v četrtek, 18. decembra, ob 5.05.
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Feri Lainšček je odličen pisatelj in pesnik. Pred kratkim je pri Cankarjevi založbi objavil knjigo izbranih ljubezenskih pesmi z naslovom Ne bodi kot drugi : pesmi o dvojini, že prej pa pri Beletrini roman Kurja fizika, sklepni del avtobiografske trilogije o odraščanju. Pisatelj je imel v tretjem romanu na pogled najlažje delo, saj opisuje svojo socializacijo, skratka, dogodke, ki se jih spominja bolje kot v nezavedno potopljene drobce, ki jih je - tako avtor - rekonstruiral s pomočjo Jungove psihoanalize. Roman je slikovita in tudi skrivnostna podoba preteklih časov z bogato galerijo občuteno upodobljenih stranskih likov, med katerimi najverjetneje izstopa Ferekov oče Pištek. Več o romanu pove avtor v pogovoru z Markom Goljo, posnetim v lendavskem studiu. Nikar ne zamudite.
Slovenski bralci dolgo nismo imeli dostopa do neposrednih slovenskih prevodov del litovskih leposlovnih ustvarjalcev, še manj do del latvijskih pisateljev in pisateljic. Bližnja srečevanja z ustvarjalnostjo v teh jezikih so nam omogočili posredni prevodi, literarni festivali in srečanja. Prvi, ki je začel litovsko leposlovje neposredno prevajati v slovenščino, je bil Klemen Pisk, sicer tudi pisatelj, pesnik in glasbenik. Kot literarni prevajalec deluje od sredine 90. let. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem času pa tudi iz latvijščine, češčine in finščine. Doslej je prevedel okoli 70 knjig. Septembra 2021 je v Vilni prejel nagrado sv. Hieronima za prevajanje litovskih knjig v slovenščino – nagrado podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Združenje litovskih književnih prevajalcev. Leta 2024 je na festivalu Lirikonfest v Velenju prejel nagrado Lirikonov zlát za prevode iz litovščine in finščine. S Kleménom Piskom razmišljamo o litovski in latvijski književnosti. Kaj ga je pritegnilo k njima? Ali Slovenci litovsko in latvijsko literaturo oz. kulturo dojemamo kot »baltski« ali razločujemo specifike vsake države? Kako sta se obe književnosti razvijali v času sovjetskega obdobja, kako navzoče so v njima teme postsovjetske travme? In, sploh ne nazadnje: kako sorodni oziroma različni sta si, je sploh upravičeno, da ju omenjamo hkrati?
Slovenski bralci dolgo nismo imeli dostopa do neposrednih slovenskih prevodov del litovskih leposlovnih ustvarjalcev, še manj do del latvijskih pisateljev in pisateljic. Bližnja srečevanja z ustvarjalnostjo v teh jezikih so nam omogočili posredni prevodi, literarni festivali in srečanja. Prvi, ki je začel litovsko leposlovje neposredno prevajati v slovenščino, je bil Klemen Pisk, sicer tudi pisatelj, pesnik in glasbenik. Kot literarni prevajalec deluje od sredine 90. let. Največ prevaja iz poljščine in litovščine, v zadnjem času pa tudi iz latvijščine, češčine in finščine. Doslej je prevedel okoli 70 knjig. Septembra 2021 je v Vilni prejel nagrado sv. Hieronima za prevajanje litovskih knjig v slovenščino – nagrado podeljujeta Ministrstvo za kulturo Republike Litve in Združenje litovskih književnih prevajalcev. Leta 2024 je na festivalu Lirikonfest v Velenju prejel nagrado Lirikonov zlát za prevode iz litovščine in finščine. S Kleménom Piskom razmišljamo o litovski in latvijski književnosti. Kaj ga je pritegnilo k njima? Ali Slovenci litovsko in latvijsko literaturo oz. kulturo dojemamo kot »baltski« ali razločujemo specifike vsake države? Kako sta se obe književnosti razvijali v času sovjetskega obdobja, kako navzoče so v njima teme postsovjetske travme? In, sploh ne nazadnje: kako sorodni oziroma različni sta si, je sploh upravičeno, da ju omenjamo hkrati?
Darius Milhaud se je simfonij lotil zelo pozno, pri sedeminštiridesetih, in to potem, ko se je prej ves čas oznanjal za enega njenih največjih nasprotnikov in jo na glas označeval za suhoparno tevtonsko umetnost, tako tujo njegovemu sončnemu provansalskemu duhu. V tem početju je šel tako daleč, da je na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja zložil cel niz tako imenovanih minutnih simfonij – skladb, ki so namenoma pretirano kratke, pogosto izrazno plitve in brez želje po simfoničnem razvoju glasbenega tkiva.
Darius Milhaud se je simfonij lotil zelo pozno, pri sedeminštiridesetih, in to potem, ko se je prej ves čas oznanjal za enega njenih največjih nasprotnikov in jo na glas označeval za suhoparno tevtonsko umetnost, tako tujo njegovemu sončnemu provansalskemu duhu. V tem početju je šel tako daleč, da je na začetku dvajsetih let prejšnjega stoletja zložil cel niz tako imenovanih minutnih simfonij – skladb, ki so namenoma pretirano kratke, pogosto izrazno plitve in brez želje po simfoničnem razvoju glasbenega tkiva.
Zasedba vrhunskih jazzistov v živo v studiu Programa Ars - Kumovi! Pred koncertom v Kazina Jazz Klubu se bomo pogovarjali o tem in onem. ne zamudite intrig iz zakulisja slovenskega jazza... Kumovi so: Jaka Kopač, David Jarh, Adam Klemm, Milan Stanisavljević, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Blaž Trček, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Zasedba vrhunskih jazzistov v živo v studiu Programa Ars - Kumovi! Pred koncertom v Kazina Jazz Klubu se bomo pogovarjali o tem in onem. ne zamudite intrig iz zakulisja slovenskega jazza... Kumovi so: Jaka Kopač, David Jarh, Adam Klemm, Milan Stanisavljević, Tomaž Gajšt, Lenart Krečič, Blaž Trček, Nikola Matošić in Gašper Bertoncelj.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Da zna pesnik in pisatelj Feri Lainšček pisati o čustvih, o ljubezni, priča tudi njegova letošnja knjiga izbranih pesmi Sanje so večne (z občuteno uvodno besedo pesnice Miljane Cunta), pa tudi njegova pesem Spleen, ki jo lahko slišite v interpretaciji dramske igralke Nadje Vidmar.
Da zna pesnik in pisatelj Feri Lainšček pisati o čustvih, o ljubezni, priča tudi njegova letošnja knjiga izbranih pesmi Sanje so večne (z občuteno uvodno besedo pesnice Miljane Cunta), pa tudi njegova pesem Spleen, ki jo lahko slišite v interpretaciji dramske igralke Nadje Vidmar.
Na sporedu Friedrich von Floto: Godalni kvartet v C -duru in Peter Iljič Čajkovski: Andante con moto.
Na sporedu Friedrich von Floto: Godalni kvartet v C -duru in Peter Iljič Čajkovski: Andante con moto.
Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.
Poljanski rokopis sodi med najdragocenejša odkritija slovenskega rokopisnega izročila. Delo je veljalo za igubljeno, leta 2008 pa so ga našli v kmečki hiši v Poljanski dolini. Njegovo ponovno odkritje in izjemno znanstvenokritično izdajo, ki je luč sveta ugledala letos, bosta predstavila urednika izdaje in letošnja prejemnika Trubarjevega priznanja, doc. dr. Matija Ogrin in doc. dr. Andrejka Žejn.
Na sporedu Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D-duru; Georg Philipp Telemann: Fantazija št. 10 v E -duru za oboo solo; Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester in tri obdelave adventnega korala Wachtet auf, ruft uns die Stimme – Zdramite se, kliče nas glas.
Na sporedu Johann Georg Albrechtsberger: Koncert v D-duru; Georg Philipp Telemann: Fantazija št. 10 v E -duru za oboo solo; Domenico Cimarosa: Koncert za dve flavti in komorni orkester in tri obdelave adventnega korala Wachtet auf, ruft uns die Stimme – Zdramite se, kliče nas glas.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.
Koncert s poetičnim naslovom Dunajski ples ponuja slogovno razgiban vpogled v del sicer izjemno bogate in različne dunajske glasbene krajine. Praznični čas in dobro znani nostalgični napevi starega Dunaja ustvarjajo prostor za oddih – trenutek, ko se lahko ob prijetni glasbi oddaljimo od našega vsakdanjika. Program povezuje dela štirih skladateljev – Huga Wolfa, Fritza Kreislerja, Oscarja Straussa in Johanna Straussa mlajšega, ki vsak na svoj način soustvarjajo zvočno podobo dunajskega kulturnega prostora. V ospredju so skladbe salonskega in koncertnega značaja, zaznamovane z liričnostjo in tehnično virtuoznostjo. V interpretaciji Komornega godalnega orkestra Slovenske filharmonije in mladega solista bo večer namenjen mestu glasbe in njenim večnim melodijam ter hkrati tudi obeležitvi dveh pomembnih skladateljskih obletnic – Kreislerja in Straussa mlajšega.
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
Ples, umetnost gibanja, nas spremlja že od nekdaj. Prve upodobitve plesa imajo obredno vlogo, skozi srednji vek so bile povezane tudi z verskimi temami. Z družbenim razvojem se je spreminjala tudi vloga plesa. V baroku, ki je slavil dinamiko in gibanje, je ples postal simbol elegance in družbenega statusa. V 19. stoletju se je plesno središče Evrope preselilo na Dunaj. Saloni in kavarne so postali živahna plesna prizorišča. Dunajski valček, ki je nastal iz nemškega ljudskega plesa, je s svojim vrtinčenjem in hitrim ritmom osvojil ves svet. Postal je več kot le plesna forma; postal je kulturni simbol Dunaja, ki ga lahko prepoznamo tudi v secesijski umetnosti, kjer so umetniki z vrtinčastimi, fluidnimi vzorci posredno ujeli duha valčka.
Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih revijah, njene pesmi so uvrščene v različne antologije, nekatere so tudi uglasbene. Trikrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Doslej so izšle njene pesniške zbirke Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020), Od točke nič (Litera, 2023). Redno objavlja tudi na nacionalnem radiu. V Literarnem nokturnu lahko sllišite nekaj njenih novejših pesmi. Interpretacija Saša Pavlin Stošić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Marko Rengeo. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Tonja Jelen je pesnica in literarna kritičarka. Diplomirala je iz slovenskega jezika in književnosti na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru. Poezijo objavlja v osrednjih slovenskih revijah, njene pesmi so uvrščene v različne antologije, nekatere so tudi uglasbene. Trikrat se je uvrstila v finale Pesniškega turnirja. Doslej so izšle njene pesniške zbirke Pobalinka (Litera, 2016), Greva, ostajava, saj sva (Kulturni center Maribor, 2020), Od točke nič (Litera, 2023). Redno objavlja tudi na nacionalnem radiu. V Literarnem nokturnu lahko sllišite nekaj njenih novejših pesmi. Interpretacija Saša Pavlin Stošić, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Matjaž Miklič, Sonja Strenar, režija Marko Rengeo. Urednica oddaje Staša Grahek. Posneto leta 2025.
Dvojec Hostnik pa Krečič je v Cukrarni predstavil album z naslovom Domovini. V galeriji Jakopič so nocoj odprli fotografsko razstavo 17 izbranih udeleženk in udeležencev izobraževalnega programa Od blizu. V ljubljanski galeriji Exarte razstavlja slikar Simon Kajtna. Roman Mihe Mazzinija Drobtinice, ki je izšel leta 1987, je doživel ponatis.
Dvojec Hostnik pa Krečič je v Cukrarni predstavil album z naslovom Domovini. V galeriji Jakopič so nocoj odprli fotografsko razstavo 17 izbranih udeleženk in udeležencev izobraževalnega programa Od blizu. V ljubljanski galeriji Exarte razstavlja slikar Simon Kajtna. Roman Mihe Mazzinija Drobtinice, ki je izšel leta 1987, je doživel ponatis.
Poslušamo štiristavčno suito Žica Janeza Gregorca izvedbi našega Big Banda in Simfoničnega orkestra pod vodstvom Marka Muniha. Solisti so pianist Silvo Stingl, saksofonista Milko Lazar in Andy Arnol, trobentač Petar Ugrin ter pozavnist Emil Spruk.
Poslušamo štiristavčno suito Žica Janeza Gregorca izvedbi našega Big Banda in Simfoničnega orkestra pod vodstvom Marka Muniha. Solisti so pianist Silvo Stingl, saksofonista Milko Lazar in Andy Arnol, trobentač Petar Ugrin ter pozavnist Emil Spruk.
Usodnemu porazu grške vojske v Mali Aziji leta 1922 je sledila vrsta turških povračilnih ukrepov: pomori in požigi, pohodi smrti, delovna taborišča, beg preživelega grškega prebivalstva čez morje in končno izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Vsi ti travmatični dogodki, ki jih Grki imenujejo maloazijska katastrofa, so pustili pečat na grški družbi pa tudi literaturi. V oddaji so predstavljeni pisatelj Kozmas Politis, ki v romanu V soseski Hadzifrangu opisuje požig Smirne, Dido Sotiriu, ki v mladinski povesti V plamenih upodablja usodo beguncev v novi deželi, Fotis Kondoglu, ki v novelistični zbirki Ajvali, moja domovina obuja nostalgične spomine na izgubljeno domovino, Ilias Venezis, čigar roman Številka 31328 je prvoosebno pričevanje o pohodu smrti in delovnem taborišču, ter sodobna pesnica Maria Topali, ki v pesmi Credo slika večgeneracijsko travmo. Oddajo je pripravila Lara Unuk. Režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
Usodnemu porazu grške vojske v Mali Aziji leta 1922 je sledila vrsta turških povračilnih ukrepov: pomori in požigi, pohodi smrti, delovna taborišča, beg preživelega grškega prebivalstva čez morje in končno izmenjava prebivalstva med Grčijo in Turčijo. Vsi ti travmatični dogodki, ki jih Grki imenujejo maloazijska katastrofa, so pustili pečat na grški družbi pa tudi literaturi. V oddaji so predstavljeni pisatelj Kozmas Politis, ki v romanu V soseski Hadzifrangu opisuje požig Smirne, Dido Sotiriu, ki v mladinski povesti V plamenih upodablja usodo beguncev v novi deželi, Fotis Kondoglu, ki v novelistični zbirki Ajvali, moja domovina obuja nostalgične spomine na izgubljeno domovino, Ilias Venezis, čigar roman Številka 31328 je prvoosebno pričevanje o pohodu smrti in delovnem taborišču, ter sodobna pesnica Maria Topali, ki v pesmi Credo slika večgeneracijsko travmo. Oddajo je pripravila Lara Unuk. Režija Ana Krauthaker, urednica oddaje je Tesa Drev Juh, produkcija 2025.
V ljubezenskem trikotniku mož-žena-ljubimec sta moška nosilca pragmatične in pogosto ozkoglede miselnosti, ženska pa je duhovno neobvladljiva in ves čas nad njima kot hrepeneče bitje, ki se predaja skrivnostnemu vrbovemu fantu. Svetlana Makarovič tako človeško hrepenenje odstira kot nedoumljivo silo, ki obvladuje človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Jurij Korenc Mož – Jurij Souček Žena – Jožica Avbelj Ljubimec – Aleš Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1985.
V ljubezenskem trikotniku mož-žena-ljubimec sta moška nosilca pragmatične in pogosto ozkoglede miselnosti, ženska pa je duhovno neobvladljiva in ves čas nad njima kot hrepeneče bitje, ki se predaja skrivnostnemu vrbovemu fantu. Svetlana Makarovič tako človeško hrepenenje odstira kot nedoumljivo silo, ki obvladuje človeka. Režiser: Gregor Tozon Dramaturg: Pavel Lužan Tonski mojster: Staš Janež Glasbeni oblikovalec: Jurij Korenc Mož – Jurij Souček Žena – Jožica Avbelj Ljubimec – Aleš Valič Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija novembra 1985.
Slovenska zemlja v pesmi in besedi
Pred zadnjo adventno nedeljo se odpravljamo na praznično potovanje po Evropi in predstavili bogato in navdihujoče pesemsko izročilo evropskih dežel. Tudi letos je 1. program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo z božično-novoletnimi kolednicami in voščili. Pri projektu so sodelovale še radijske hiše iz Avstrije, Bolgarije, Estonije, Finske, Škotske, Latvije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Ukrajine.
Pred zadnjo adventno nedeljo se odpravljamo na praznično potovanje po Evropi in predstavili bogato in navdihujoče pesemsko izročilo evropskih dežel. Tudi letos je 1. program Radia Slovenija soustvarjal evroradijsko mrežo z božično-novoletnimi kolednicami in voščili. Pri projektu so sodelovale še radijske hiše iz Avstrije, Bolgarije, Estonije, Finske, Škotske, Latvije, Moldavije, Poljske, Srbije, Švedske, Slovaške in Ukrajine.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Besede so velikokrat navdih skladateljem; med tiste, po katerih najpogosteje segajo, pa so prav gotovo psalmi, še posebno predzadnji – št. 149 in z naslovom Zmagoslavna pesem Siona ter s še veliko bolj znanimi začetnimi besedami: Pojte Gospodu novo pesem. Dragi poslušalci, prav ta psalm bo tudi rdeča nit današnjega zborovskega mozaika, mozaika dveh sodobnikov: v prvi polovici bomo namreč slišali kantato Pojte Gospodu novo pesem Georga Philippa Telemanna, v drugi pa Bachov motet z enakim naslovom.
Besede so velikokrat navdih skladateljem; med tiste, po katerih najpogosteje segajo, pa so prav gotovo psalmi, še posebno predzadnji – št. 149 in z naslovom Zmagoslavna pesem Siona ter s še veliko bolj znanimi začetnimi besedami: Pojte Gospodu novo pesem. Dragi poslušalci, prav ta psalm bo tudi rdeča nit današnjega zborovskega mozaika, mozaika dveh sodobnikov: v prvi polovici bomo namreč slišali kantato Pojte Gospodu novo pesem Georga Philippa Telemanna, v drugi pa Bachov motet z enakim naslovom.
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Ogledali smo si razstavo Matrika - odtujena misel v koprski Galeriji Loža. Slišali boste, da se v Slovenski kinoteki jutri začenja retrospektiva obsežnega filmskega opusa, ki sta ga novogoriški dokumentaristki Anja Medved in Nadja Velušček ustvarili med letoma 1998 do 2025. Napovedujemo tudi nocojšnji koncert v dvorani Akademije za glasbo v Ljubljani, ki bo posvečen Györgyju Kurtágu, enemu najpomembnejših skladateljev zadnjega pol stoletja. Glasbeno ogrlico je Simona Moličnik ozvočila s sončnimi pesmimi, ki so jih Združeni mladinski pevski zbori iz vse Slovenije zapeli v okviru projekta Potujoča muzika.
Danski nacionalni simfonični orkester, Danski nacionalni koncertni zbor in Fabio Luisi praznujejo 100-letnico orkestra z Mahlerjevo velikansko in mogočno Simfonijo št. 8 v Es-duru, "Simfonijo tisočev".
Danski nacionalni simfonični orkester, Danski nacionalni koncertni zbor in Fabio Luisi praznujejo 100-letnico orkestra z Mahlerjevo velikansko in mogočno Simfonijo št. 8 v Es-duru, "Simfonijo tisočev".
Tokrat se najprej podajamo med knjižne platnice. Založba Miš je nedavno predstavila decembrski sveženj novosti. Roman Vanja je pisatelj Vinko Möderndorfer podnaslovil kratek roman o predolgem življenju. Gledališka igralka in pisateljica Barbara Cerar je napisala nov roman z naslovom Pobožal sem polje na desni, pisateljica Mirana Likar pa je napisala žanrski hibrid z naslovom V moji omari. V oddaji poročamo tudi o fotografski instalaciji Nevidne ženske, ki je na ogled v središču Nove Gorice.
Tokrat se najprej podajamo med knjižne platnice. Založba Miš je nedavno predstavila decembrski sveženj novosti. Roman Vanja je pisatelj Vinko Möderndorfer podnaslovil kratek roman o predolgem življenju. Gledališka igralka in pisateljica Barbara Cerar je napisala nov roman z naslovom Pobožal sem polje na desni, pisateljica Mirana Likar pa je napisala žanrski hibrid z naslovom V moji omari. V oddaji poročamo tudi o fotografski instalaciji Nevidne ženske, ki je na ogled v središču Nove Gorice.
V oddaji nastopa Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom zborovodkinje Alenke Podpečan in s pianistom Klemnom Golnerjem.
V oddaji nastopa Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom zborovodkinje Alenke Podpečan in s pianistom Klemnom Golnerjem.
Pred koncertom v Cankarjevem domu predstavljamo novo ploščo vrhunskega trobentača. V Linhartovi dvorani bo nastopil ta četrtek, 18. decembra, v okviru cikla Noches de Tablao. Z njim bodo še Urška Centa, Marko Črnčec, Jošt Lampret, Kike Terrón in Canito. Večer flamenka, jazza in sodobnih glasbenih vplivov. Zagotovo vrhunsko glasbeno-plesno decembrsko doživetje!
Pred koncertom v Cankarjevem domu predstavljamo novo ploščo vrhunskega trobentača. V Linhartovi dvorani bo nastopil ta četrtek, 18. decembra, v okviru cikla Noches de Tablao. Z njim bodo še Urška Centa, Marko Črnčec, Jošt Lampret, Kike Terrón in Canito. Večer flamenka, jazza in sodobnih glasbenih vplivov. Zagotovo vrhunsko glasbeno-plesno decembrsko doživetje!
V oddaji nastopa Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom zborovodkinje Alenke Podpečan in s pianistom Klemnom Golnerjem.
V oddaji nastopa Mladinski pevski zbor RTV Slovenija pod vodstvom zborovodkinje Alenke Podpečan in s pianistom Klemnom Golnerjem.
Na sporedu skladateljeve Varijacije na madžarsko ljudsko pesem Vzleteli pav in Psalmus Hungaricus za tenor, mešani zbor, deški zbor in orkester, op. 13.
Na sporedu skladateljeve Varijacije na madžarsko ljudsko pesem Vzleteli pav in Psalmus Hungaricus za tenor, mešani zbor, deški zbor in orkester, op. 13.
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
Med letoma 1890 in 1940 je s pojavom umetnosti Claudea Debussyja in za njim še vseh tako imenovanih glasbenih impresionistov francosko glasbeno ustvarjanje po dolgem času prevzelo nemškemu svetovno prvenstvo in odločilno vplivalo na celotno svetovno glasbeno ustvarjanje na področju klasične glasbe.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Srečko Kosovel je revolucioniral tako interpretacijo sveta kot pesemsko formo. To v precejšnji meri velja tudi za njegovo pesem Rime. Interpretira jo dramski igralec Zvone Hribar.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Društvo slovenskih skladateljev letos praznuje častitljivih 80 let delovanja. Jubilej je zaznamoval poseben koncert v sklopu Mednarodnega festivala Unicum, na katerem je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija dirigiral Simon Krečič. V Slovenski filharmoniji je zazvenelo šest skladb skladateljev in skladateljic, ki so v zadnjem desetletju prejeli pomembna mednarodna priznanja: Vita Žuraja, Nine Šenk, Mateja Bonina, Petre Strahovnik, Leona Firšta in Anžeta Rozmana.
Društvo slovenskih skladateljev letos praznuje častitljivih 80 let delovanja. Jubilej je zaznamoval poseben koncert v sklopu Mednarodnega festivala Unicum, na katerem je Simfoničnemu orkestru RTV Slovenija dirigiral Simon Krečič. V Slovenski filharmoniji je zazvenelo šest skladb skladateljev in skladateljic, ki so v zadnjem desetletju prejeli pomembna mednarodna priznanja: Vita Žuraja, Nine Šenk, Mateja Bonina, Petre Strahovnik, Leona Firšta in Anžeta Rozmana.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Oddaja bo pred njegovim nastopom v Ljubljani namenjena trobentaču Raynaldu Colomu. Kritiki so zapisali, da gre za »jazz v svoji najsodobnejši obliki, jazz z dvignjeno glavo, jazz današnjega časa, ki je ponosen na svojo zgodovino in jazz, katerega ritem razkriva njegovo pravo naravo, odprto, a hkrati predano.« Colomov svetel in prodoren izraz se prepleta z vokalnimi in klavirskimi invokacijami ter suvereno jazzovsko ritem sekcijo, ki se meša z ritmičnim svetom flamenka.
Oddaja bo pred njegovim nastopom v Ljubljani namenjena trobentaču Raynaldu Colomu. Kritiki so zapisali, da gre za »jazz v svoji najsodobnejši obliki, jazz z dvignjeno glavo, jazz današnjega časa, ki je ponosen na svojo zgodovino in jazz, katerega ritem razkriva njegovo pravo naravo, odprto, a hkrati predano.« Colomov svetel in prodoren izraz se prepleta z vokalnimi in klavirskimi invokacijami ter suvereno jazzovsko ritem sekcijo, ki se meša z ritmičnim svetom flamenka.
Vsi se najverjetneje spomnimo, kaj je bil vzrok za trojansko vojno, pa kdo se je boril na kateri strani, in seveda epskih seznamov sodelujočih vojščakov in posameznih spopadov ... Toda kako se je desetletna vojna končala? In kako se konča vsaka vojna? To lahko slišimo v Literarnem nokturnu. Prevajalka literarnega dela Jelena Isak Kres, režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Vsi se najverjetneje spomnimo, kaj je bil vzrok za trojansko vojno, pa kdo se je boril na kateri strani, in seveda epskih seznamov sodelujočih vojščakov in posameznih spopadov ... Toda kako se je desetletna vojna končala? In kako se konča vsaka vojna? To lahko slišimo v Literarnem nokturnu. Prevajalka literarnega dela Jelena Isak Kres, režiserka Špela Kravogel, igralka Nina Valič, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, urednik oddaje Marko Golja. Produkcija 2025.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Bakalina Velika: Use kar sije. Novi album skupine se vrača k svetlejšim temam soočanja z opojno naravo in z njenimi vsakokratnimi razkritji, tudi stiki z njenimi živimi bitji. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/12/11/bakalina-velika-use-kar-sije/
Bakalina Velika: Use kar sije. Novi album skupine se vrača k svetlejšim temam soočanja z opojno naravo in z njenimi vsakokratnimi razkritji, tudi stiki z njenimi živimi bitji. https://okopislavertvslo.wordpress.com/2025/12/11/bakalina-velika-use-kar-sije/
Z raziskovalko urbanih politik in ekonomistko Sonjo Dragović smo se pogovarjali, kako prostorsko načrtovanje preobraža javno vrednost v zasebni dobiček. Občine namreč sprejemajo prostorske načrte, ki naj bi prostor urejale v dobro vseh, vendar jih lahko investitorji obidejo in ustvarijo pogoje za spremembo namembnosti zemljišča. Po spremembi so taka zemljišča namenjena izključno kovanju čim večjega dobička. Pozanimali smo se, kakšne sorazmere pri nas. V studiu bomo gostili ravnateljico ljubljanske Drame Ivano Djilas, s katero bomo govorili o izzivih in viziji vodenja osrednje gledališke hiše. Ogledali smo si razstavo Razkošje grofov Szapáry v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Tam so ob 70-letnici delovanja razstavili kose izvirne opreme in okrasja zadnjih tamkajšnjih prebivalcev. Prvič si je mogoče ogledati grajsko opremo na kraju, od koder izvira. Bili pa smo še na nedavnem koncertu Ala Di Meole v Cankarjevem domu, ki velja za enega od največjih kitaristov našega časa. Virtuozno igranje tako na akustično kot električno kitaro mu je prineslo številne nagrade in oboževalce.
Z raziskovalko urbanih politik in ekonomistko Sonjo Dragović smo se pogovarjali, kako prostorsko načrtovanje preobraža javno vrednost v zasebni dobiček. Občine namreč sprejemajo prostorske načrte, ki naj bi prostor urejale v dobro vseh, vendar jih lahko investitorji obidejo in ustvarijo pogoje za spremembo namembnosti zemljišča. Po spremembi so taka zemljišča namenjena izključno kovanju čim večjega dobička. Pozanimali smo se, kakšne sorazmere pri nas. V studiu bomo gostili ravnateljico ljubljanske Drame Ivano Djilas, s katero bomo govorili o izzivih in viziji vodenja osrednje gledališke hiše. Ogledali smo si razstavo Razkošje grofov Szapáry v Pomurskem muzeju Murska Sobota. Tam so ob 70-letnici delovanja razstavili kose izvirne opreme in okrasja zadnjih tamkajšnjih prebivalcev. Prvič si je mogoče ogledati grajsko opremo na kraju, od koder izvira. Bili pa smo še na nedavnem koncertu Ala Di Meole v Cankarjevem domu, ki velja za enega od največjih kitaristov našega časa. Virtuozno igranje tako na akustično kot električno kitaro mu je prineslo številne nagrade in oboževalce.