Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Na sporedu uvertura k operi Faniska Luigija Cherubinija, Godalni kvartet v Es-duru, op. 33/2, z vzdevkom 'Šala' Josepha Haydna, Dvořákova koncertna uvertura Karneval, op. 92, Kresna – rapsodija za klarinet in klavir na belokranjske ljudske pesmi Helene Vidic, Koncert za flavto in orkester, op. 39 Lowella Liebermanna, Trobilni kvintet, op. 65 Jana Koetsierja, Sonata za violo in klavir Mihaila Glinke in simfonična pesnitev En Skärgårdssägen, op. 20 Huga Alfvéna.
Na sporedu uvertura k operi Faniska Luigija Cherubinija, Godalni kvartet v Es-duru, op. 33/2, z vzdevkom 'Šala' Josepha Haydna, Dvořákova koncertna uvertura Karneval, op. 92, Kresna – rapsodija za klarinet in klavir na belokranjske ljudske pesmi Helene Vidic, Koncert za flavto in orkester, op. 39 Lowella Liebermanna, Trobilni kvintet, op. 65 Jana Koetsierja, Sonata za violo in klavir Mihaila Glinke in simfonična pesnitev En Skärgårdssägen, op. 20 Huga Alfvéna.
Na sporedu Adagio iz Godalnega kvinteta v C-duru, D. 956 Franza Schuberta, Koncert za violino, godala in continuo št. 11 v A-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, napev Resonet in Laubidus anonimnega srednjeveškega avtorja iz zbirke Piae Cantiones, Tri mazurke za klavir, op. 64 Frédérica Chopina in Godalni kvartet v Es-duru št. 2, op. 15 Françoisa Josepha Gosseca.
Na sporedu Adagio iz Godalnega kvinteta v C-duru, D. 956 Franza Schuberta, Koncert za violino, godala in continuo št. 11 v A-duru, op. 3 Pietra Antonia Locatellija, napev Resonet in Laubidus anonimnega srednjeveškega avtorja iz zbirke Piae Cantiones, Tri mazurke za klavir, op. 64 Frédérica Chopina in Godalni kvartet v Es-duru št. 2, op. 15 Françoisa Josepha Gosseca.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
Vrhunski basbaritonist Marcos Fink v televizijski upodobitvni interpretira arijo Gremina iz opere Evgenij Onjegin skladatelja Petra Iljiča Čajskovskega.
Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je pred kratkim objavila nov roman z naslovom Učne ure Eve K. Roman je nadaljevanje romana Na Klancu, beremo pa ga lahko tudi samostojno, ne da bi Evo poznali od prej. V ospredju so še kako pereča problematika na osnovni šoli, medvrstniško nasilje in sodobni odnos do otrok, v izbranem odlomku pa se romaneskna junakinja znajde v zagatni situaciji, ki spominja na razbito zrcalo. Z romanesknim delom Tine Vrščaj se bomo srečevali tudi v marcu. Natančneje 9. marca ob 19-ih bo v Cankarjevem domu Literarni večer o romanu Na klancu - namenjen je vsem, še posebej pa maturantom, saj je delo predvideno za letošnji esej na maturi. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Pisateljica in literarna kritičarka Tina Vrščaj je pred kratkim objavila nov roman z naslovom Učne ure Eve K. Roman je nadaljevanje romana Na Klancu, beremo pa ga lahko tudi samostojno, ne da bi Evo poznali od prej. V ospredju so še kako pereča problematika na osnovni šoli, medvrstniško nasilje in sodobni odnos do otrok, v izbranem odlomku pa se romaneskna junakinja znajde v zagatni situaciji, ki spominja na razbito zrcalo. Z romanesknim delom Tine Vrščaj se bomo srečevali tudi v marcu. Natančneje 9. marca ob 19-ih bo v Cankarjevem domu Literarni večer o romanu Na klancu - namenjen je vsem, še posebej pa maturantom, saj je delo predvideno za letošnji esej na maturi. Režiserka Ana Krauthaker, interpretka Saša Mihelčič, glasbeni opremljevalec Luka Hočevar, mojster zvoka Matjaž Miklič, urednik oddaje Marko Golja. Narejeno 2026.
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
Fantazija za orkester Los caprichos Hansa Wernerja Henzeja se napaja v seriji grafik Francisca Goye, ki neusmiljeno razkrivajo praznoverje, družbeno hinavščino in razkroj razuma. Henze v devetih stavkih ne ilustrira podob, temveč ustvarja glasbeni svet, ki z bežnimi, temnimi zvočnimi utrinki odseva njihovo vsebino. Oddaja poslušalca vodi skozi Goyev nočni labirint – med grotesko, ironijo in bolečo resnico o človeški naravi.
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle. Gost oddaje Dim Zupan, avtorica scenarija Vida Curk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc. Posneto leta 2005.
Dima Zupana v Literanem portretu gosti in predstavlja Vida Curk, in sicer z odlomki iz njegovih romanov za odrasle bralce – Leteči mački in Hudo brezno. Dim Zupan, sin Vitomila Zupana, je na uspešno pisateljsko pot stopil razmeroma pozno, pri petinštiridesetih letih, in to s prozo za mlajše bralce. Ob njej je napisal tudi tri romane za odrasle. Gost oddaje Dim Zupan, avtorica scenarija Vida Curk, režiserka Ana Krauthaker, bralec Aleksander Golja, igralca Zvone Hribar in Ljerka Belak, glasbeni opremljevalec Marko Stopar, mojster zvoka Mirko Marinšek, Redaktorici Vida Curk in Petra Meterc. Posneto leta 2005.
V nedeljo zvečer z Branetom Rončelom
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Oddaja predstavlja in napoveduje dogodke s kulturno-umetniške scene v Sloveniji in čez mejo. Ob avtorju oddaje jih komentirajo in pojasnjujejo ustvarjalci, poznavalci posameznih področij umetnosti. V petih letih predvajanja oddaje se je v studiu zvrstilo okrog 200 gostov, ki so s svojimi projekti (na glasbenem, plesnem, filmskem, festivalskem ali likovnem področju) zaznamovali kulturno-umetniško dogajanje v tekočem letu. Izbor glasbe, ki povezuje pogovore, je tradicionalno v rokah voditelja. Odpira glasbene svetove domačih umetnikov v družbi tistih, ki prihajajo iz sveta popularne glasbe zunaj naših meja: pop, rock, funk, soul, r & b, fusion, jazz, blues, reggae, afriška urbana glasba, NY salsa, Kuba, Portoriko ... Vodilo so zgodbe, dobre ideje in stopnja kreativnosti nastopajočih, strnjeni v 120 minutni »groove-road trip« format živega komuniciranja s poslušalci »v nedeljo zvečer«.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
Spominski, pisemski in potopisni zapisi najrazličnejših ustvarjalcev in kulturnikov.
V okviru projekta Talenti EU regij in Arsovega cikla Obiski kraljice v živo je konec leta 2024 v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih, za arhiv Radia Slovenija pa je v aprilu leta 2025 posnela tudi solistična orgelska dela slovenskih in tujih avtorjev - Georga Muffata, J. S. Bacha, Paula Hindemitha, W. A. Mozarta in Gašperja Jereba. Nika Frelih je trenutno študentka orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju.
V okviru projekta Talenti EU regij in Arsovega cikla Obiski kraljice v živo je konec leta 2024 v cerkvi sv. Martina na Bledu koncertirala organistka Nika Frelih, za arhiv Radia Slovenija pa je v aprilu leta 2025 posnela tudi solistična orgelska dela slovenskih in tujih avtorjev - Georga Muffata, J. S. Bacha, Paula Hindemitha, W. A. Mozarta in Gašperja Jereba. Nika Frelih je trenutno študentka orgel na Univerzi za glasbo in uprizarjajočo umetnost na Dunaju.
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
Na koncertu ob podelitvi Nobelove nagrade, ki je bil 8. decembra lani v Koncertni dvorani v Stockholmu, je nastopil tamkajšnji Kraljevi filharmonični orkester, dirigiral je Semjon Bičkov. Kot solistka se je v Mendelssohnovem Violinskem koncertu v e-molu, op. 64 preizkusila mlada, nadarjena španska violinistka María Dueñas, spored pa sta dopolnili še skladba z naslovom Mari Brycea Dessnerja, ki je navdih za to glasbo, naslovljeno po baskovski boginji gozda in nastalo v času koronavirusne pandemije, našel med dolgimi samotnimi sprehodi po francoskem podeželju, ter Simfonija št. 9 v e-molu, op. 95, 'Iz novega sveta' Antonína Dvořáka.
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
NAPOVED: Sinoči je bila premiera na velikem odru ljubljanske Drame na Litostrojski. Pod režijskim vodstvom Žive Bizovičar in ob dramaturgiji in priredbi Nika Žnidaršiča je sedem igralcev uprizorilo poetično dramo Voranc Daneta Zajca. Osrednjo vlogo Voranca je odigral Janez Škof, ves čas navzočega Duha hiše pa Mina Švajger. Na premieri je bila Tadeja Krečič. Avtorsko ekipo uprizoritve pod vodstvom režiserke Žive Bizovičar sestavljajo: dramaturg in avtor priredbe Nik Žnidaršič, scenograf in oblikovalec videa Dorian Šilec Petek, kostumografinja Nina Čehovin, avtor glasbe Gašper Lovrec, oblikovalka giba Anna Javoran, lektorica Tatjana Stanič, oblikovalec svetlobe Andrej Hajdinjak, oblikovalka maske Merima Ćehić, asistentka režiserke Julija Urban, asistentka scenografa Sara Kastelic in študijski asistentki dramaturga Hana Obreza in Pia Požek. V uprizoritvi igrajo Janez Škof, Petra Govc, Domen Novak, Uroš Fürst, Nejc Cijan Garlatti, Sabina Kogovšek, Mina Švajger in gostujoči izvajalec glasbe Gašper Lovrec.
v odlomkih izpod peres Mozarta, Rossinija, LLeoncavalla, Gounoda, Puccinija, Verdija, Wrighta in Forresta ter Stolza.
v odlomkih izpod peres Mozarta, Rossinija, LLeoncavalla, Gounoda, Puccinija, Verdija, Wrighta in Forresta ter Stolza.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Vsestranski belgijski ustvarjalec Marcel Mariёn (1920– 993) se je zelo mlad pridružil vrstam belgijskih nadrealistov in bil verjetno eden najbolj vsestranskih in presenetljivih ustvarjalcev med njimi. Vodilo Mariёnovega likovnega ustvarjanja je bilo izdelovati osupljive objekte, s katerimi bi se osvobodil diktature objekta, torej preobračati smisel in vsakdanji kontekst objektov, spreminjati naš pogled nanje. Podobno velja za njegove novele; v njihovo središče pisatelj postavi večinoma precej obskuren lik, ki ga sovpadanje neznatnih dogodkov njegove vsakdanje banalnosti ali pa absurdnost njegovih teženj razkrije v vsej smešnosti, nenavadnosti, tragikomičnosti ali paradoksalnosti. V Belgiji danes kultno avtorjevo knjigo Liki s krme, iz katere smo izbrali novele Gorski duh, Nevarni dnevi, Alkimistične nosnice in Jasna noč, je poslovenila Suzana Koncut. Prevajalka: Suzana Koncut; režiser: Jože Valentič; igralec: Branko Jordan; glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina; mojster zvoka: Mirko Marinšek; urednica oddaje: Tina Kozin; posneto leta 2010.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Predvajamo skladbe različnih zvrsti iz različnih obdobij. Skladbe iz arhiva Radia Slovenija izvajajo slovenski izvajalci: solisti, komorni glasbeniki in ansambli ter simfonični orkestri.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Pred nami so posnetki, ki so nastali na koncertu v sinagogi v Novem Sadu 30. novembra lani. Na njem so se predstavili Vojvodinski simfonični orkester, dirigent Aleksandar Marković, v vlogi solista pa violinist Robert Lakatos. Slišali bomo Violinski koncert v D-duru, op. 35 Ericha Wolfganga Korngolda in Simfonijo št. 3 v Es-duru, op. 55 – Eroica Ludwiga van Beethovna.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Festival Europa Cantat je največji projekt Evropske zborovske zveze in poteka vsaka tri leta v enem od evropskih mest. Leta 2021 je potekal v Ljubljani, v organizaciji Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti. Slavnostno odprtje festivala je ponudilo pester glasbeni program, od novih priredb slovenske ljudske glasbe do glasbe Jacobusa Handla Gallusa, Arva Pärta in Stinga. Nastopili so Zbor sv. Nikolaja Litija, vokalna skupina Singer Pur, solistki Katarina Heyrison, Kim Nazarian ter številni priznani slovenski glasbeniki in ansambli. Glasbena zasnova Mihela Jagodic in Damijan Močnik, režiser, scenarist in scenograf Matej Filipčič, povezovalec Boštjan Romih. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Za njimi stojimo je skupen projekt Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, Cankarjevega doma in AS Fundacije, ki je namenjen najboljšim mladim glasbenikom. Vsi prijavljeni glasbeniki so se najprej redno vključevali v vaje in koncerte orkestra, nato pa je sledila avdicija, na kateri so izbrali pet finalistov. To so bili Ana Dolžan (violina), Katarina Leskovar (violončelo), Jošt Lampret (kontrabas), Luka Mitev (fagot) in Krištof Hrastnik (tolkala). Finalisti so nastopili na zaključnem koncertu s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija pod taktirko dirigenta En Shaa in navdušili občinstvo. Na sporedu je bila priljubljena glasba – Uvertura Pesnik in kmet Franza von Suppéja (solistka Katarina Leskovar), odlomek Pulcinelle Igorja Stravinskega (Jošt Lampret), Ognjeni ptič Igorja Stravinskega (Luka Mitev), Ples s sabljami Arama Hačaturjana (Krištof Hrastnik) ter Uvertura Orfej v podzemlju Jacquesa Offenbacha (Ana Dolžan). Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Čeprav je prav nami še dober mesec koledarske zime, čeprav se začenjajo zimske počitnice in čeprav se nam prav v prihodnjih dneh zopet obetajo hladnejši dnevi, je ob cvetočih gozdnih pobočjih polnih zvončkov težko razmišljati o zasneženi pokrajini. V pričakovanju prebujanja narave, pa tudi skrbi za drobne bele cvetke, ki jih bo ujel mraz, se misli usmerjajo k toplejšim dnem in k pomladi. Osrednji del tokratne Jutranjice tako začenjamo z dvema deloma, ki v svojem naslovu nosita besedo »prebujanje«. Če bo le to v naravi še nekoliko počakalo, pa nas lahko beseda morda spodbudi k osebnemu prebujanju – bodisi fizičnemu, ob mirnem nedeljskem jutru v družbi programa Ars - ali pa k duhovnemu. Prebujanje Janeza Dovča lahko zagotovo spodbudi oboje. Poslušamo še Prebujanje zelene pomladi za kvartet klarinetov Anžeta Rozmana, Šest pesmi na ljudska besedila Emila Adamiča, Tango ptic Črta Sojarja Voglarja, Suito za klavir št. 2, op. 10 Georga Enescuja, Suito v h-molu za kitaro Roberta de Viséeja in Serenado v e-molu za godalni orkester, op. 20 Edwarda Elgarja.
Čeprav je prav nami še dober mesec koledarske zime, čeprav se začenjajo zimske počitnice in čeprav se nam prav v prihodnjih dneh zopet obetajo hladnejši dnevi, je ob cvetočih gozdnih pobočjih polnih zvončkov težko razmišljati o zasneženi pokrajini. V pričakovanju prebujanja narave, pa tudi skrbi za drobne bele cvetke, ki jih bo ujel mraz, se misli usmerjajo k toplejšim dnem in k pomladi. Osrednji del tokratne Jutranjice tako začenjamo z dvema deloma, ki v svojem naslovu nosita besedo »prebujanje«. Če bo le to v naravi še nekoliko počakalo, pa nas lahko beseda morda spodbudi k osebnemu prebujanju – bodisi fizičnemu, ob mirnem nedeljskem jutru v družbi programa Ars - ali pa k duhovnemu. Prebujanje Janeza Dovča lahko zagotovo spodbudi oboje. Poslušamo še Prebujanje zelene pomladi za kvartet klarinetov Anžeta Rozmana, Šest pesmi na ljudska besedila Emila Adamiča, Tango ptic Črta Sojarja Voglarja, Suito za klavir št. 2, op. 10 Georga Enescuja, Suito v h-molu za kitaro Roberta de Viséeja in Serenado v e-molu za godalni orkester, op. 20 Edwarda Elgarja.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Pesem Suženjstvo je napisal poljski pesnik Kornel Filipowicz. Pesnik jo je objavil pred tridesetimi leti; kaj ga je spodbudilo k pisanju, ni znano, toda pesem zveni nadvse aktualno. Interpretka Tina Resman, prevajalka Jana Unuk, režiserka Živa Bizovičar, tonski mojster Urban Gruden, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2021.
Poslušamo Sonato v d-molu, K.90 Domenica Scarlattija, Serenado za pihala, op. 4 Rista Savina in Jesen - priljubljeni odlomek iz glasbe k filmu Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder.
Poslušamo Sonato v d-molu, K.90 Domenica Scarlattija, Serenado za pihala, op. 4 Rista Savina in Jesen - priljubljeni odlomek iz glasbe k filmu Cvetje v jeseni, ki jo je napisal Urban Koder.
Poslušamo Škotske plese za klarinet in klavir, op. 63 Maxa Brucha, Briljantno polonezo št. 2 v A-duru, op. 21 Henryka Wieniawskega, prvi stavek iz Koncertne sinfonie št. 1 v F-duru Giovannija Battiste Viottija, Koncert za štiri inštrumente s tipkami in godala v a-molu Johanna Sebastiana Bacha ter skladbo z naslovom Ljubezenska radost Fritza Kreislerja.
Poslušamo Škotske plese za klarinet in klavir, op. 63 Maxa Brucha, Briljantno polonezo št. 2 v A-duru, op. 21 Henryka Wieniawskega, prvi stavek iz Koncertne sinfonie št. 1 v F-duru Giovannija Battiste Viottija, Koncert za štiri inštrumente s tipkami in godala v a-molu Johanna Sebastiana Bacha ter skladbo z naslovom Ljubezenska radost Fritza Kreislerja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Več kot dva tisoč let že beremo poezijo starorimskega pesnika Publija Ovidija Nasa. Njegovo pesnjenje odlikujejo pestri motivi in oblikovno mojstrstvo, in sicer tako radožive ljubezenske pesmi kot elegije, ki jih je pisal potem, ko je bil leta 8 izgnan v Pont ob Črnem morju. V treh knjigah poezije z naslovom Ljubezni humorno govori o ljubezenskem življenju v starem Rimu. Prevajalec Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiser Marko Bratuš glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Zoran Crnkovič. Posneto pozimi 2007.
Več kot dva tisoč let že beremo poezijo starorimskega pesnika Publija Ovidija Nasa. Njegovo pesnjenje odlikujejo pestri motivi in oblikovno mojstrstvo, in sicer tako radožive ljubezenske pesmi kot elegije, ki jih je pisal potem, ko je bil leta 8 izgnan v Pont ob Črnem morju. V treh knjigah poezije z naslovom Ljubezni humorno govori o ljubezenskem življenju v starem Rimu. Prevajalec Marko Marinčič, interpret Aleš Valič, režiser Marko Bratuš glasbeni opremljevalec Marko Stopar, tonski mojster Zoran Crnkovič. Posneto pozimi 2007.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Kratka radijska igra raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega koda med zaljubljencema. Ker je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava in ne ve, kaj z njimi početi, vse razen jezika deluje kot naključje. Ta naključja povzročajo zadrego in začudenje, vendar niti to ne more prikriti pristnih, nežnih čustev mladih zaljubljencev. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Gospod – Rok Kravanja Gospodična – Lena Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018.
Kratka radijska igra raziskuje ozadje vljudnega in naučenega jezikovnega koda med zaljubljencema. Ker je odtujitev človeka od notranjega doživljanja tolikšna, da lastnih čustev in občutij ne prepoznava in ne ve, kaj z njimi početi, vse razen jezika deluje kot naključje. Ta naključja povzročajo zadrego in začudenje, vendar niti to ne more prikriti pristnih, nežnih čustev mladih zaljubljencev. Režiserka: Ana Krauthaker Prevajalec: Janko Petrovec Dramaturginja: Vilma Štritof Tonska mojstrica: Sonja Strenar Glasbeni oblikovalec: Luka Hočevar Gospod – Rok Kravanja Gospodična – Lena Hribar Uredništvo igranega programa Posneto v studiih Radia Slovenija januarja 2018.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Tokrat smo Glasbeno skrinjico posvetili step lesu, ki je včasih bil izjemno popularen v hollywoodskih plesnih filmih. Step ima svoje korenine v angleškem plesu s coklji, irskem plesu in plesu “juba” črnskih sužnjev. Začetki stepa segajo nekje v sredino 19. stoletja. Irski umetniki so posnemali temnopolte ljudi in se norčevali iz njihovega plesa ter medtem plesali step. Čez čas sej e step preselil na vedno bolj popularni vodvilski oder. Poslušali bomo Koncert za plesalca stepa in simfonični orkester skladatelja Mortona Goulda, Lane Alexander bo plesalec stepa, Češki nacionalni simfonični orkester pa bo vodil dirigent Paul Freeman.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con pietanze succulente. Potovanje v istrsko tradicionalno kuhinjo z okusnimi oblizki.
Ameriški glasbenik Michael Weiskopf - glasbeni urednik Jane Weber ga je že večkrat gostil v svojih oddajah na Prvem - je skupino The Complete Unknowns ustanovil s kolegom Randyjem Hudsonom. Zasedba, ki je že večkrat nastopila pri nas, velja za osrednjo ameriško glasbeno grupo, ki preigrava Dylanove skladbe iz različnih obdobij. Weiskopf je občinstvu na koncertu v jazzovskem klubu na ljubljanskem gradu 10. oktobra lani predstavil tudi nekaj pesmi s svojih albumov. Zasedba na koncertu je bila: Michael Weiskopf – vokal, kitara, orglice Randolph Hudson – električna kitara in električna baritonska kitara Stuart Sherman – klaviature Taka Shimizu – basovska kitara Klyph Black – kitara, basovska kitara ter Enos Kugler – bobni.
Ameriški glasbenik Michael Weiskopf - glasbeni urednik Jane Weber ga je že večkrat gostil v svojih oddajah na Prvem - je skupino The Complete Unknowns ustanovil s kolegom Randyjem Hudsonom. Zasedba, ki je že večkrat nastopila pri nas, velja za osrednjo ameriško glasbeno grupo, ki preigrava Dylanove skladbe iz različnih obdobij. Weiskopf je občinstvu na koncertu v jazzovskem klubu na ljubljanskem gradu 10. oktobra lani predstavil tudi nekaj pesmi s svojih albumov. Zasedba na koncertu je bila: Michael Weiskopf – vokal, kitara, orglice Randolph Hudson – električna kitara in električna baritonska kitara Stuart Sherman – klaviature Taka Shimizu – basovska kitara Klyph Black – kitara, basovska kitara ter Enos Kugler – bobni.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
Ganljiva zgodba o mladi hindujski svečenici in njeni neuslišani ljubezni do britanskega častnika.
V romanu Na krožnici (Orbital, 2023) Samanthe Harvey šest astronavtov v vesoljski ladji 9 mesecev kroži okrog Zemlje. Za knjigo je pisateljica leta 2024 dobila bookerja, bil je tudi uspešnica New York Timesa. Gre za berljivo in hkrati k razmišljanju spodbujajoče besedilo, prerez žanrov: znanstvene fantastike in literarno filozofskega premišljevanja o Zemlji in vesolju ter smislu bivanja z zornega kota šesterice, dveh žensk in štirih moških različnih narodnosti. Samantha Harvey, rojena leta 1975, je avtorica petih romanov in spominskega dela. Odlomek za radijsko Izbrano prozo je prevedla Miriam Drev. Roman Samanthe Harvey z naslovom V orbiti je pravkar izšel pri založbi Morfemplus v prevodu Igorja Harba. Interpretira Saša Mihelčič, prevajalka Miriam Drev, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
V romanu Na krožnici (Orbital, 2023) Samanthe Harvey šest astronavtov v vesoljski ladji 9 mesecev kroži okrog Zemlje. Za knjigo je pisateljica leta 2024 dobila bookerja, bil je tudi uspešnica New York Timesa. Gre za berljivo in hkrati k razmišljanju spodbujajoče besedilo, prerez žanrov: znanstvene fantastike in literarno filozofskega premišljevanja o Zemlji in vesolju ter smislu bivanja z zornega kota šesterice, dveh žensk in štirih moških različnih narodnosti. Samantha Harvey, rojena leta 1975, je avtorica petih romanov in spominskega dela. Odlomek za radijsko Izbrano prozo je prevedla Miriam Drev. Roman Samanthe Harvey z naslovom V orbiti je pravkar izšel pri založbi Morfemplus v prevodu Igorja Harba. Interpretira Saša Mihelčič, prevajalka Miriam Drev, glasbena oprema Luka Hočevar, ton in montaža Matjaž Miklič, režija Ana Krauthaker. Posneto 2026. Urednica oddaje Staša Grahek.
Ruski pianist mlajše generacije ter zmagovalec številnih tekmovanj in prejemnik mnogih nagrad Nikolaj Kuznecov je 16. decembra v Sinagogi v Novem Sadu izvedel recital klavirske glasbe v okviru koncertnega cikla pod okriljem novosadske Glasbene mladine. Kuznecov je pod naslovom Vita Aeternum izvedel obsežen spored klavirske glasbe Petra Iljiča Čajkovskega, Franza Liszta, Ludwiga van Beethovna in Edvarda Griega. zZ predvajanje v tokratnem Sobotnem koncertu pa smo zaradi omejene časovne dolžine oddaje izbrali suito Letni časi, op. 37b Petra Iljiča Čajkovskega in Beethovnovo Klavirsko sonato št. 14 v cis-molu, op. 27, št. 2, ki jo poznamo pod vzdevkom 'V mesečini' oziroma 'Mesečeva sonata'.
Ruski pianist mlajše generacije ter zmagovalec številnih tekmovanj in prejemnik mnogih nagrad Nikolaj Kuznecov je 16. decembra v Sinagogi v Novem Sadu izvedel recital klavirske glasbe v okviru koncertnega cikla pod okriljem novosadske Glasbene mladine. Kuznecov je pod naslovom Vita Aeternum izvedel obsežen spored klavirske glasbe Petra Iljiča Čajkovskega, Franza Liszta, Ludwiga van Beethovna in Edvarda Griega. zZ predvajanje v tokratnem Sobotnem koncertu pa smo zaradi omejene časovne dolžine oddaje izbrali suito Letni časi, op. 37b Petra Iljiča Čajkovskega in Beethovnovo Klavirsko sonato št. 14 v cis-molu, op. 27, št. 2, ki jo poznamo pod vzdevkom 'V mesečini' oziroma 'Mesečeva sonata'.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
Na kakšno glasbo pleše Giselle? Kako je ubran korak Petruške? Baletna glasba s svetovno znanih predstav in tudi iz manj znane plesne literature.
V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.
V tokratni oddaji Razkošje v glavi bomo spoznali doktorico in profesorico Petro Černe Oven, prodekanko za trajnost in komunikacijo na Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani, ki se ukvarja z raziskovanjem širšega polja oblikovanja vizualnih komunikacij. Je predavateljica, raziskovalka, kustosinja, urednica in oblikovalka. Sodeluje pri nacionalnih in mednarodnih projektih, predava na mednarodnih konferencah, že 20 let sodeluje tudi v mednarodni tipografski organizaciji ATypl. Je prejemnica številnih nagrad in priznaj za oblikovanje. Rada povezuje ljudi ter širi svojo vizijo in znanje. Doktorico Petro Černe Oven je pred mikrofon povabila Petra Medved.
Romaneskni prvenec pisateljice, ki je pred nekaj leti opozorila nase z mojstrskimi kratkimi zgodbami, spretno pretresa velike teme: razmerje med odgovornostjo in krivdo, med kulturo in naturo, med individualnim in kolektivnim
Romaneskni prvenec pisateljice, ki je pred nekaj leti opozorila nase z mojstrskimi kratkimi zgodbami, spretno pretresa velike teme: razmerje med odgovornostjo in krivdo, med kulturo in naturo, med individualnim in kolektivnim
Z naslovom razstave Eno je sveto: preprosto in pristno, na gradu v Štanjelu, vas lepo pozdravljam, spoštovani poslušalke in poslušalci! O mojstrih likovne umetnosti Lojzetu Spacalu, Valentinu Omanu in Vladimirju Makucu več pozneje, likovna umetnost pa bo tudi osrednja tema tokratne oddaje. Posvetili se bomo še razstavama Dodekafonija, na kateri tri umetnike povezuje skupen vizualni umetniški jezik in Nova plošča, kot je svojo najnovejšo postavitev naslovil Sašo Vrabič ter razstavi Dober sin: manifestiranje mize pri vratih Tadeja Vaukmana. Poselitve ljubljanskega gradu so ta čas v ospredju arheoloških del, ki pomenijo tudi zaključek več desetletij trajajočih arheoloških raziskav na grajskem griču. Iz zgodovine bomo v prihodnost pogledali skozi prizmo načrtovane učbeniške politike, ki jo prinaša prenova učnega sistema. Vabimo vas k poslušanju!
Z naslovom razstave Eno je sveto: preprosto in pristno, na gradu v Štanjelu, vas lepo pozdravljam, spoštovani poslušalke in poslušalci! O mojstrih likovne umetnosti Lojzetu Spacalu, Valentinu Omanu in Vladimirju Makucu več pozneje, likovna umetnost pa bo tudi osrednja tema tokratne oddaje. Posvetili se bomo še razstavama Dodekafonija, na kateri tri umetnike povezuje skupen vizualni umetniški jezik in Nova plošča, kot je svojo najnovejšo postavitev naslovil Sašo Vrabič ter razstavi Dober sin: manifestiranje mize pri vratih Tadeja Vaukmana. Poselitve ljubljanskega gradu so ta čas v ospredju arheoloških del, ki pomenijo tudi zaključek več desetletij trajajočih arheoloških raziskav na grajskem griču. Iz zgodovine bomo v prihodnost pogledali skozi prizmo načrtovane učbeniške politike, ki jo prinaša prenova učnega sistema. Vabimo vas k poslušanju!
Fantastična simfonija Hectorja Berlioza je nastala kot silovit glasbeni izliv ljubezni, obsedenosti in domišljije, ki se je prelivala onkraj meja razuma in stvarnosti.
Fantastična simfonija Hectorja Berlioza je nastala kot silovit glasbeni izliv ljubezni, obsedenosti in domišljije, ki se je prelivala onkraj meja razuma in stvarnosti.
Uzbeško glasbeno izročilo je bogato, v njem pa so prisotni mnogi vplivi, v klasični glasbi je izročilo v nekaterih pogledih blizu perzijskemu klasičnemu izročilu. Na sovjetskih radijskih postajah je bila uzbeška glasba dolgo časa odsotna, v petdesetih letih nekaj časa celo prepovedana, vendar po so izvajalci izročilo kljub temu ohranjali in po osamosvojitvi Uzbekistana je tradicionalna glasba spet zaživela. Vse to se odraža tudi v ljudski glasbi vključno s svatbeno, v kateri igrajo pretežno tradicionalna glasbila.
Uzbeško glasbeno izročilo je bogato, v njem pa so prisotni mnogi vplivi, v klasični glasbi je izročilo v nekaterih pogledih blizu perzijskemu klasičnemu izročilu. Na sovjetskih radijskih postajah je bila uzbeška glasba dolgo časa odsotna, v petdesetih letih nekaj časa celo prepovedana, vendar po so izvajalci izročilo kljub temu ohranjali in po osamosvojitvi Uzbekistana je tradicionalna glasba spet zaživela. Vse to se odraža tudi v ljudski glasbi vključno s svatbeno, v kateri igrajo pretežno tradicionalna glasbila.
Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J Mächtig, ki so mu letos podelili Prešernovo nagrado, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Bil je zaslužen za to, da se je leta 2002 ljubljanska Akademija za likovno umetnost preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1967 je zasnoval kiosk K67, ki je bil v uporabi po vsej Jugoslaviji in širše, na primer na olimpijadi v Münchnu, kiosk pa so že leta 1970 vključili v zbirko Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Prešernovo nagrado so mu podelili, kot so poudarili v utemeljitvi, za življenjski opus, ki je vzpostavil temelj slovenske sodobne oblikovalske identitete. Zapisali so še, da "njegova praksa temelji na globokem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom." Pogovor z nagrajencem je pripravila Tesa Drev Juh, posnel ga je Damjan Rostan.
Arhitekt in industrijski oblikovalec Saša J Mächtig, ki so mu letos podelili Prešernovo nagrado, je diplomiral na Fakulteti za arhitekturo v Ljubljani pri prof. Edvardu Ravnikarju. Bil je zaslužen za to, da se je leta 2002 ljubljanska Akademija za likovno umetnost preimenovala v Akademijo za likovno umetnost in oblikovanje. Leta 1967 je zasnoval kiosk K67, ki je bil v uporabi po vsej Jugoslaviji in širše, na primer na olimpijadi v Münchnu, kiosk pa so že leta 1970 vključili v zbirko Muzeja moderne umetnosti v New Yorku. Prešernovo nagrado so mu podelili, kot so poudarili v utemeljitvi, za življenjski opus, ki je vzpostavil temelj slovenske sodobne oblikovalske identitete. Zapisali so še, da "njegova praksa temelji na globokem razumevanju razmerja med tehnologijo, prostorom in človekom." Pogovor z nagrajencem je pripravila Tesa Drev Juh, posnel ga je Damjan Rostan.
Barbara Kovačič je uveljavljena zborovodkinja otroških in mladinskih zborov. Prihaja s Tolminskega. Zaposlena kot pedagoginja na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin, je vzgojila vrsto otrok v ljubezni do petja in tako pomembno prispevala k razvoju, utrjevanju in nadaljevanju zborovskega petja ne samo na Tolminskem, ampak širše na Primorskem. Uspelo ji je med drugim, da so tolminski osnovnošolski zbori vabljeni na nastope po Sloveniji in v tujini, nastopajo kot demonstracijski zbori na zborovodskih izobraževanjih ter snemajo za arhiv Radia Slovenija. Kot izvrstna zborovodkinja je znana po vsej slovenski zborovski krajini, ki njeno ime izgovarja s spoštovanjem. Je tudi idejna vodja poletnega Tabora mladih pevcev Primorske. Je prejemnica Gallusove plakete, priznanja Občine Tolmin in v tem letu še srebrne plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za nadvse predano pedagoško in umetniško delo. Poučevanje zanjo ni le poklic, temveč poslanstvo, ki jo vodi v iskanju lepote, resnice in smisla.
Barbara Kovačič je uveljavljena zborovodkinja otroških in mladinskih zborov. Prihaja s Tolminskega. Zaposlena kot pedagoginja na Osnovni šoli Franceta Bevka Tolmin, je vzgojila vrsto otrok v ljubezni do petja in tako pomembno prispevala k razvoju, utrjevanju in nadaljevanju zborovskega petja ne samo na Tolminskem, ampak širše na Primorskem. Uspelo ji je med drugim, da so tolminski osnovnošolski zbori vabljeni na nastope po Sloveniji in v tujini, nastopajo kot demonstracijski zbori na zborovodskih izobraževanjih ter snemajo za arhiv Radia Slovenija. Kot izvrstna zborovodkinja je znana po vsej slovenski zborovski krajini, ki njeno ime izgovarja s spoštovanjem. Je tudi idejna vodja poletnega Tabora mladih pevcev Primorske. Je prejemnica Gallusove plakete, priznanja Občine Tolmin in v tem letu še srebrne plakete Javnega sklada Republike Slovenije za kulturne dejavnosti za nadvse predano pedagoško in umetniško delo. Poučevanje zanjo ni le poklic, temveč poslanstvo, ki jo vodi v iskanju lepote, resnice in smisla.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Pesem Fotografija smo izbrali iz knjige z naslovom Razbijanje srca. Sodobna brazilska pesnica Adélia Luzia Prado Freitas (1935) se je šele pri štiridesetih letih odločila, da nekomu pokaže prve pesmi; prišle so v roke pesniku Carlosu Drummondu de Andradeju, ki je napisal v časopisni kolumni, da je gospodinji Prado pesmi narekoval sam sveti Frančišek. Danes velja Adélia Prado za eno najizvirnejših in najboljših brazilskih pesnic. Interpretka Lena Hribar, prevajalka Barbara Juršič, režiserka Ana Krauthaker, tonski mojster Matjaž Miklič, urednica oddaje Petra Meterc. Posneto leta 2023.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Vivaldija, Heinichena, Emanuela Bacha, Buxtehudeja in Cimarose v prvem, Capponija, Mozarta in Haydna v drugem ter Webra, Křeneka, Chopina, Hačaturjana, Rossinija, Mozarta, Webra in Delibesa v tretjem delu.
V novi dan z glasbo Monteverdija, Vivaldija, Heinichena, Emanuela Bacha, Buxtehudeja in Cimarose v prvem, Capponija, Mozarta in Haydna v drugem ter Webra, Křeneka, Chopina, Hačaturjana, Rossinija, Mozarta, Webra in Delibesa v tretjem delu.
Inovativni glasbenik latino-jazza in skladatelj Eddie Palmieri je umrl 6. avgusta lani, star 88 let. V svoji karieri je posnel skoraj 40 albumov. Velja za enega najbolj inovativnih umetnikov v zvrsti rumbe in latino džeza. Palmieri je latino jazz prepletal s funkom, soulom in družbenokritičnimi sporočili. Oddajo bomo namenili njegovemu ustvarjanju.
Inovativni glasbenik latino-jazza in skladatelj Eddie Palmieri je umrl 6. avgusta lani, star 88 let. V svoji karieri je posnel skoraj 40 albumov. Velja za enega najbolj inovativnih umetnikov v zvrsti rumbe in latino džeza. Palmieri je latino jazz prepletal s funkom, soulom in družbenokritičnimi sporočili. Oddajo bomo namenili njegovemu ustvarjanju.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.