Raziskujte
Iskanje raziskuj
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
V zborovskem mozaiku tokrat združujemo dva sloga, renesanso in klasicizem. Iz prve stopajo adventni in božični moteti Jacobusa Handla Gallusa, iz drugega Mozartove Slovesne večernice, Koechel 339.
V zborovskem mozaiku tokrat združujemo dva sloga, renesanso in klasicizem. Iz prve stopajo adventni in božični moteti Jacobusa Handla Gallusa, iz drugega Mozartove Slovesne večernice, Koechel 339.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
Sergeju Rahmaninovu je njegov Opus 18, skladateljski preboj po hudi ustvarjalni krizi, hitro prinesel mednarodno slavo. Znameniti klavirski koncert s svojimi veličastnimi gestami in privlačnimi melodijami še vedno velja za bistvo romantičnega klavirskega koncerta – in enega najzahtevnejših. Rusko-ameriški pianist Kirill Gerstein, znan po svojem transparentnem in lahkotnem igranju, je idealna izbira za izvedbo 2. Klavirskega koncerta Rahmaninova. Dirigent Santtu-Matias Rouvali z Münchenskim filharmoničnim orkestrom predstavlja tudi kompozicijski vnovični odkritji, ki ponazarjata širok spekter ruske glasbe. Čerjomuški je bilo ime satelitskega mesta, zgrajenega na obrobju Moskve leta 1956, ki mu je Dmitrij Šostakovič posvetil svojo briljantno opereto. Za nedolžnimi melodijami in humorno parodijo se skrivajo podtoni družbene kritike. Program se sklene z Drugo simfonijo Aleksandra Borodina, očarljivim poklonom zgodovini in glasbeni dediščini Rusije.
V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled razstava Mosaic Moments of Time, na kateri predstavljajo novejša dela devetih slovenskih umetnikov in umetnic (Suzane Brborović, Gašperja Capudra, Jona Derganca, Ane Janež, Lenarta Miklaužiča Kirbiša, Staša Kleindiensta, Zmaga Lenárdiča, Anastazije Pirnat in Nataše Prosenc Stearns). V prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa razstavlja fotograf Janez Bogataj: njegova razstava z naslovom Koga sem videl? ponuja vpogled v živahno središče slovenske likovne ustvarjalnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
V ljubljanski galeriji Equrna je na ogled razstava Mosaic Moments of Time, na kateri predstavljajo novejša dela devetih slovenskih umetnikov in umetnic (Suzane Brborović, Gašperja Capudra, Jona Derganca, Ane Janež, Lenarta Miklaužiča Kirbiša, Staša Kleindiensta, Zmaga Lenárdiča, Anastazije Pirnat in Nataše Prosenc Stearns). V prostorih Zveze društev slovenskih likovnih umetnikov pa razstavlja fotograf Janez Bogataj: njegova razstava z naslovom Koga sem videl? ponuja vpogled v živahno središče slovenske likovne ustvarjalnosti v osemdesetih letih prejšnjega stoletja.
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.
Tatjana Ažman letos praznuje trideset let ustvarjanja v SNG Opera in balet Ljubljana, kjer je leta 2015 prejela naziv priznane dramaturginje za področje opere in baleta. Je osebnost številnih teatroloških vlog, saj gledališče raziskuje in soustvarja v najrazličnejših dimenzijah. Njeno delo povezuje teorijo, dramatiko, pedagoško delo in kulturno diplomacijo, spremljajo pa ga razgledanost, predanost in mednarodna prepoznavnost. V prvem delu oddaje smo se z gostjo pogovarjali o njeni dramaturški poti in delu v matični operni hiši pa tudi nalogah in poslanstvu dramaturginje.
Zaključek leta, božične in novoletne praznične dneve ustvarjalci glasbenega programa RA KP izkoriščamo tudi zato, da vas poslušalke in poslušalce spomnimo na ustvarjalnost v Studiu Hendrix. Za nami je namreč izvrstno koncertno leto z vrhunskimi glasbenimi dogodki, ki smo jih strnili v enourne oddaje. In to kar po zvrsteh. Včeraj je kolegica Smilja Baranja prepletla venček narodno-zabavnih cvetk, ki so se zadnja leta bujno razrastla na radijskih tleh. Rock vsebine vam predstavil Armando Šturman.
Zaključek leta, božične in novoletne praznične dneve ustvarjalci glasbenega programa RA KP izkoriščamo tudi zato, da vas poslušalke in poslušalce spomnimo na ustvarjalnost v Studiu Hendrix. Za nami je namreč izvrstno koncertno leto z vrhunskimi glasbenimi dogodki, ki smo jih strnili v enourne oddaje. In to kar po zvrsteh. Včeraj je kolegica Smilja Baranja prepletla venček narodno-zabavnih cvetk, ki so se zadnja leta bujno razrastla na radijskih tleh. Rock vsebine vam predstavil Armando Šturman.
Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.
Na pobudo občine Sežana je vlada leto 2026 razglasila za Kosovelovo leto, kar predstavlja pomemben poklon pesniku Krasa in njegovi izjemni literarni zapuščini. Prav njegova dediščina pa bo pomembno zaznamovala tudi kulturno, izobraževalno, turistično in družbeno življenje na Krasu.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
V Prvi vrsti nastopa Godalni kvartet Allegria: violinistki Barbara Bizjak Komadina in Jerneja Srebernjak, violistka Katja Žekar ter violončelist Domen Hrastnik z gostom harmonikarjem Tomažem Marčičem.
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Na ustvarjanje Maurica Ravela je imela velik vpliv španska glasba, razlog za to biografi pripisujejo skladateljevi materi, ki je mladost preživela v Madridu in je svojemu sinu v najzgodnejšem otroštvu pela španske uspavanke. Na sporedu: Maurice Ravel: Španska rapsodija; Bolero; Sonata za violino in klavir št. 2 v G – duru in Piece en forme de habanera (različica za flavto in klavir).
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Zanimivo je, kako je nastal znameniti začetni glissando na klarinetu. Gershwin je prvotno napisal kromatično lestvico iz sedemnajstih tonov. Na eni od vaj pa je klarinetist za šalo zaigral glissando in pri tem je ostalo vse do danes.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Po vsebinski strani so Offenbachove operete manj sentimentalne kot Straussove, vsebine in glasba pa so morda celo duhovitejše in v številnih primerih parodične. Rad je segal po sižejih iz antike in se seveda norčeval iz legendarnih junakov, še bolj pa iz sodobnikov, ki so s svojimi ne vedno krepostnimi življenjskimi navadami spominjali na včasih malce pokvarjene prebivalce Olimpa in kar klicali pero satiri ka. Preden je Offenbach napisal svoje zadnje in najpomembnejše odrsko-glasbeno delo, opero Hoffmannove pripovedke, je ustvaril več kot sto operet, krajših oper in glasbenih skečev ter dosegal uspeh za uspehom.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Priznani kanadski glasbenik Leonard Cohen se je vse življenje intenzivno posvečal poeziji. Pesniško zbirko Knjiga milosti, ki je po mnenju številnih eno najboljših njegovih del, je izdal leta 1984, ko je dopolnil 50 let. Pesmi so napisane kot psalmi ali molitve, s katerimi avtor izpoveduje svojo duhovno resnico ter težnjo po moralni prenovi svoje notranjosti. Prevajalec Jure Potokar, interpret Andrej Nahtigal, režiser Jože Valentič, urednica oddaje Ana Rozman. Produkcija 2015.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Na programu Ars vas v nov dan vedno povabimo z glasbo. Izbor glasbene literature od zgodnje renesanse do zmernih glasbenih tokov 20. stoletja pripravljajo uredniki in sodelavci uredništva za resno glasbo.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
Učiteljski pevski zbor Slovenije »Emil Adamič« deluje od leta 1925. Glavna pobudnika njegove ustanovitve sta bila skladatelj Emil Adamič in prvi zborovodja Srečko Kumar. Namen in poslanstvo zbora je bilo širjenje zborovske kulture med učitelji po vsej Sloveniji, ki so bili v tistem času pogosto nosilci kulturnega življenja na podeželju. Zbor je na začetku izvajal predvsem slovenske narodne in umetne pesmi, s čimer je spodbujal narodno zavest in pripadnost slovenskemu prostoru v času intenzivne germanizacije. To prvotno poslanstvo ohranja tudi danes in ga nadgrajuje z vsakoletnim srečanjem učiteljskih zborov, ki delujejo tudi na lokalni ravni po vsej državi. S tem spodbuja ustvarjalnost, izmenjavo izkušenj in povezovanje učiteljev iz različnih okolij. Zbor je v preteklosti vodilo več priznanih domačih dirigentov. Leta 2023 je vodstvo prevzela mednarodno priznana glasbenica in dirigentka ruskih korenin, ki živi v Sloveniji, Anastasia Banovec.
Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.
Kitarist John Pisano se je nekako neopazno za vedno poslovil 2. maja lani, star 93 let. Celo glasbeno kariero je preživel nekje v ozadju. Kljub temu, da je bil odličen kitarist, je ostal skromen, celo neambiciozen. Predvajamo nekatere njegove najbolj uspele skladbe.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Angleškega pisatelja Rudyarda Kiplinga danes - vsaj pri nas - najbolj poznamo kot avtorja mladinske Knjige o džungli. Bil je plodovit ustvarjalec, pisal je poezijo, romane in kratko prozo. Ko so mu leta 1907 namenili Nobelovo nagrado za književnost, so posebej pohvalili njegova "ostro opazovanje in izvirno domišljijo". Ti posebnosti se izrazita v njegovih zgodbah. Za Literarni nokturno smo izbrali nekaj odlomkov iz "Najlepše zgodbe na svetu", ki je prvič izšla leta 1891. V njej pripovedovalec sreča mladega bančnega uslužbenca, Charlieja Mearsa, ki si želi postati pisatelj in ga prosi za nasvet. Charlie ni posebej domiseln, vendar pa pripoveduje nenavadno žive zgodbe o pomorskih potovanjih, o Vikingih in tako naprej. Pripovedovalec ugotovi, da si Charlie teh zgodb ni izmislil, temveč se spominja preteklih življenj. Prevod Sonja Medved, interpretacija Blaž Šef, glasbena oprema Darja Hlavka Godina, ton in montaža Sonja Strenar, režija Špela Kravogel. Produkcija 2025. Redakcija Staša Grahek.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Kultura je kratka aktualna informativna oddaja o kulturi in umetnosti, v kateri se praviloma izpostavljajo osrednji dogodki dneva. V njej najdejo prostor tudi mednarodne novice in problemske teme. V ustvarjanje oddaje so vključeni dopisniki doma in v tujini.
Zadnja Etnofonija leta 2025 vam ponuja izbor najboljših etno izdaj letošnjega leta. V dveh oddajah sta se avtorja, Peter Barbarič in Mario Batelić odločila, da izbereta 12 albumov, ki so ju najbolj prepričali in so vredni ponovnega poslušanja.
Zadnja Etnofonija leta 2025 vam ponuja izbor najboljših etno izdaj letošnjega leta. V dveh oddajah sta se avtorja, Peter Barbarič in Mario Batelić odločila, da izbereta 12 albumov, ki so ju najbolj prepričali in so vredni ponovnega poslušanja.
V Slovenski kinoteki smo si ogledali začetek retrospektive Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda. Dokumentaristki, mati in hči, raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor. V obsežnem opusu videov in filmov se ukvarjata z vprašanji nacionalne identitete, raziskujeta razmerja med kolektivnim in intimnim spominom ter obravnavata izmuzljiv pojem meje. Ples in druge umetniške zvrsti so navdih pri oblikovanju oblačil, namenjenih plesu, gibanju in sodobnemu življenjskemu slogu. Zgodbo znamke Just a Corpse soustvarjata modni oblikovalec Uroš Belantič in manekenka Valerija Kelava, ki posebno pozornost namenjata kakovostnim materialom, trajnosti in oblikovanju edinstvenih kosov – med katerimi je osnovni in najbolj prepoznaven element prav dres. Pri zadnji kolekciji sta k sodelovanju povabila mednarodno uveljavljeno baletno plesalko Marijo Horevo, ki je tudi primabalerina Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu. Z ustvarjalcema smo se pogovarjali o tem, kako sta svoje bogate izkušnje iz modne industrije prenesla v razvoj in identiteto znamke. Po minulem knjižnem sejmu, ki ga je obiskalo kar 62 500 obiskovalcev, smo se vprašali, koliko in kaj berejo današnji mladostniki. Mladinska književnost v zadnjih letih dosega največjo rast, tudi zato, ker po njej posegajo odrasli. Številna literarna dela so danes zaradi priljubljenosti ekranizirana, serije in filmi pa lahko vplivajo tudi na bralne navade mladostnikov. Kateri žanri so med mladimi najbolj priljubljeni, kje najdejo informacije o zanje zanimivih literarnih delih in kako v kopici naslovov prepoznati kvalitetna literarna dela? Predstavljamo še armenskega pianista Tigrana Hamasjana, ki velja za enega najbolj priznanih jazzovskih pianistov na svetu. Med drugim nam je povedal, da je kot otrok sanjal, da bo postal kitarist v trash metal skupini, danes pa ga celo legendarni Herbie Hancock omenja kot svojega učitelja.
V Slovenski kinoteki smo si ogledali začetek retrospektive Anje Medved in Nadje Velušček z naslovom Območje prehoda. Dokumentaristki, mati in hči, raziskujeta slovensko-italijanski obmejni prostor. V obsežnem opusu videov in filmov se ukvarjata z vprašanji nacionalne identitete, raziskujeta razmerja med kolektivnim in intimnim spominom ter obravnavata izmuzljiv pojem meje. Ples in druge umetniške zvrsti so navdih pri oblikovanju oblačil, namenjenih plesu, gibanju in sodobnemu življenjskemu slogu. Zgodbo znamke Just a Corpse soustvarjata modni oblikovalec Uroš Belantič in manekenka Valerija Kelava, ki posebno pozornost namenjata kakovostnim materialom, trajnosti in oblikovanju edinstvenih kosov – med katerimi je osnovni in najbolj prepoznaven element prav dres. Pri zadnji kolekciji sta k sodelovanju povabila mednarodno uveljavljeno baletno plesalko Marijo Horevo, ki je tudi primabalerina Marijinega gledališča v Sankt Peterburgu. Z ustvarjalcema smo se pogovarjali o tem, kako sta svoje bogate izkušnje iz modne industrije prenesla v razvoj in identiteto znamke. Po minulem knjižnem sejmu, ki ga je obiskalo kar 62 500 obiskovalcev, smo se vprašali, koliko in kaj berejo današnji mladostniki. Mladinska književnost v zadnjih letih dosega največjo rast, tudi zato, ker po njej posegajo odrasli. Številna literarna dela so danes zaradi priljubljenosti ekranizirana, serije in filmi pa lahko vplivajo tudi na bralne navade mladostnikov. Kateri žanri so med mladimi najbolj priljubljeni, kje najdejo informacije o zanje zanimivih literarnih delih in kako v kopici naslovov prepoznati kvalitetna literarna dela? Predstavljamo še armenskega pianista Tigrana Hamasjana, ki velja za enega najbolj priznanih jazzovskih pianistov na svetu. Med drugim nam je povedal, da je kot otrok sanjal, da bo postal kitarist v trash metal skupini, danes pa ga celo legendarni Herbie Hancock omenja kot svojega učitelja.
Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave. Takšne zmešnjave pa se običajno končajo slabo, celo problematično. Režiserka: Andreja Kovač Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Interpretke in interpret – Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar Produkcija Radia Maribor Posneto v studiih Radia Maribor maja 2007.
Satira o reševanju najbolj intimnih dilem s pomočjo vedeževanja po telefonu vodi v zmešnjavo, kakršna se zgodi, ko ljudje poskušajo drugim naprtiti odgovornost za lastne težave. Takšne zmešnjave pa se običajno končajo slabo, celo problematično. Režiserka: Andreja Kovač Dramaturginja: Gabrijela Lučka Gruden Tonski mojster: Ivo Smogavec Interpretke in interpret – Ksenija Mišič, Franci Gabrovšek, Vesna Slapar, Vesna Jevnikar Produkcija Radia Maribor Posneto v studiih Radia Maribor maja 2007.
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
V teh praznično-počitniških dneh, ki so namenjeni tudi raznim obračunom, nadaljujemo z bilanco letošnje Evropske prestolnice kulture. Tokrat se bomo posvetili razstavnemu delu njenega programa. Pogovarjali smo se z avtorjem knjige Mavrična Ribica, poklonili pa se bomo tudi slikarju Vojku Gašperutu. Glasbeno ogrlico je Goran Gregorič obarval s pesmimi kantavtorja Edoarda Bennata.
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
V Studiu Hendrix smo gostili člane ansambla Pogum. K nam so prišli proslavit svojo 25-letnico delovanja, mi pa smo uživali v njihovem lepem petju in pesmih. Zaželeli smo si zdravo in srečno leto, a glasbeniki prav nič ne počivajo, običajno vse do 1. januarja. Srečno v novih 25 let, dragi Pogum!
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
Odličen program, tehten in globoko potopljen v obdobje romantike: vrhunski mojstrovini Johannesa Brahmsa in Antona Brucknerja, ki ju interpretirajo umetniki, ki so se s tema deloma ukvarjali intenzivneje kot kdor koli drug. Bruckner je svojo zadnjo simfonijo posvetil »dobremu Gospodu«. Avstrijec Manfred Honeck je eden najpomembnejših dirigentov Brucknerjeve glasbe našega časa. Leta 2020 je bil za posnetek skladateljeve »Devete simfonije« s Pittsburškim simfoničnim orkestrom trikrat nominiran za nagrado gremi; preprosto najde popolnoma uravnotežen pristop k veliki simfonični arhitekturi te glasbe. Posnetek Brahmsovega Violinskega koncerta v izvedbi Leonidasa Kavakosa ni bil nič manj hvaljen in tudi tukaj je poudarek na ravnovesju: njegova interpretacija je »najboljša, kar se je v zadnjih letih pojavilo na zgoščenki«, je zapisala revija The Guardian. Violinist sam pravi, da Brahmsov koncert ni primerljiv z drugimi violinskimi koncerti – violina tukaj ne sme le lepo in melodično peti. »Tukaj imamo resnično neverjetno povezavo z orkestrom. Zveneti mora čim bolj homogeno.«
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
V oddaji Za en bokal muzike bomo slišali nekaj značilnih pesmi in viž, ki so bile nekdaj del zimskih obredij, ki so potekala predvsem na podeželju od miklavža pa do svečnice, največji del seveda ob božiču in okrog novega leta pa do Svetih treh kraljev.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Taras Birsa, višji kriminalistični inšpektor Policijske uprave Ljubljana, se na novoletni večer vrača s smučanja na Voglu. Ko se skozi snežni metež prebija proti domu, naleti na dekle, ki je v reki našlo neprepoznavno truplo mlade ženske. Kdo je žrtev? Kdo morilec? Je zločin zakrivil osamljeni norec, ali je neznanka morala s poti zaradi zarote? Bralec: Sebastian Cavazza Glasbena opremljevalka: Darja Hlavka Godina Fonetičarki: Mateja Juričan in Suzana Köstner Mojstri zvoka: Sonja Strenar, Urban Gruden, Damir Ibrahimkadić in Miro Prljača Režiser: Alen Jelen Posneto v studiih Radia Slovenija, avgust in oktober 2019.
Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti
Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti prinaša Godalni kvartet Viktorja Parme, ki ga dopolnjuje niz štirih krajših del lahkotnega značaja: klavirska skladba v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, intermezzo za fagot in orkester Pavliha pripoveduje Vinka Vodopivca, valček Spomin na Bled Antona Jakla in Vodopivčev Boter čmrlj - intermezzo za pozavno in orkester.
Tokratni izbor Iz slovenske glasbene ustvarjalnosti prinaša Godalni kvartet Viktorja Parme, ki ga dopolnjuje niz štirih krajših del lahkotnega značaja: klavirska skladba v treh slikah Pavliha na potovanju Rista Savina, intermezzo za fagot in orkester Pavliha pripoveduje Vinka Vodopivca, valček Spomin na Bled Antona Jakla in Vodopivčev Boter čmrlj - intermezzo za pozavno in orkester.
Trio Plamen sestavljajo klarinetistka Špela Pokorn, violončelistka Barbara Nagode in pianistka Eva Založnik, na Akademiji za glasbo pa deluje pod mentorstvom Miha Haasa. Glasbenice so 29. maja 2025 nastopile v dvorani Julija Betetta na ljubljanski akademiji kot del cikla Solo e da camera. Za svoj nastop so izbrale tri dela, izmed katerih le eno nosi nekoliko starejši datum nastanka, in sicer Patetični trio za klarinet, fagot in klavir v d-molu Mihaila Glinke. David Slater je svoj Trio za klarinet, violončelo in klavir napisal prav za trio Plamen, potem, ko je poslušal nastop glasbenic na koncertu v Firencah, tretje delo Mädchen mit Schallplatte – Deklica s ploščo pa je ustvaril Iztok Kocen in je na majskem koncertu doživelo krstno izvedbo.
Trio Plamen sestavljajo klarinetistka Špela Pokorn, violončelistka Barbara Nagode in pianistka Eva Založnik, na Akademiji za glasbo pa deluje pod mentorstvom Miha Haasa. Glasbenice so 29. maja 2025 nastopile v dvorani Julija Betetta na ljubljanski akademiji kot del cikla Solo e da camera. Za svoj nastop so izbrale tri dela, izmed katerih le eno nosi nekoliko starejši datum nastanka, in sicer Patetični trio za klarinet, fagot in klavir v d-molu Mihaila Glinke. David Slater je svoj Trio za klarinet, violončelo in klavir napisal prav za trio Plamen, potem, ko je poslušal nastop glasbenic na koncertu v Firencah, tretje delo Mädchen mit Schallplatte – Deklica s ploščo pa je ustvaril Iztok Kocen in je na majskem koncertu doživelo krstno izvedbo.
Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!
Danes so na prvem programu Televizije Slovenije že predvajali prvi del slovenske mladinske nadaljevanke Smrdljivc. Nastala je po istoimenski knjižni predlogi avtorja Roka Bohinca, v oddaji pa se bomo pogovarjali s Filipom Jembrihom Jandrasom, režiserjem nadaljevanke. Ob koncu leta sta pri Cankarjevi založbi izšli dve knjigi slovenskih avtorjev in dve knjigi prevodne literature. Umrl je Vojko Gašperut, slikar, ki je ustvarjal z usti. Vabljeni k poslušanju!
Končujemo niz oddaj, v katerem predvajamo posnetke s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Adamičev opus je ogromen – govori se o številki 3000 in več del. Ogromno tega je lahkotne, plesne narave – tudi valčkov, polk in podobnega, kar na prvi dan leta uvažamo s cesarskega Dunaja pod podjetjem družine Strauss. Tokrat predvajamo Adamičevo Suito za klarinet iz leta 1963, ki je bila izvirno zložena za godalni orkester, za godbo z dodano čelesto pa jo je priredil Vladimir Vuzem. Povsem na kraju ter edino pravilno v vsej poplavi igranja filmskih špic Johna Williamsa pa poslušajte še Adamičev potpuri Nekaj melodij iz filmov. Kot vse do zdaj, bodo igrali policijski godbeniki, solist bo klarinetist Jan Ulaga, kapelnik Nejc Bečan.
Končujemo niz oddaj, v katerem predvajamo posnetke s koncerta Policijskega orkestra v počastitev tridesete obletnice smrti mojstra Bojana Adamiča. Adamičev opus je ogromen – govori se o številki 3000 in več del. Ogromno tega je lahkotne, plesne narave – tudi valčkov, polk in podobnega, kar na prvi dan leta uvažamo s cesarskega Dunaja pod podjetjem družine Strauss. Tokrat predvajamo Adamičevo Suito za klarinet iz leta 1963, ki je bila izvirno zložena za godalni orkester, za godbo z dodano čelesto pa jo je priredil Vladimir Vuzem. Povsem na kraju ter edino pravilno v vsej poplavi igranja filmskih špic Johna Williamsa pa poslušajte še Adamičev potpuri Nekaj melodij iz filmov. Kot vse do zdaj, bodo igrali policijski godbeniki, solist bo klarinetist Jan Ulaga, kapelnik Nejc Bečan.
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Pogovor za skupno mesečno oddajo, ki nastaja v sodelovanju Programa Ars, Radia Trst A in slovenskega programa ORF Celovec, je tokrat usmerjen v pregled dogajanja v letošnjem letu, in sicer s poudarkom na tem, kar se je dogajalo na tržaškem, na avstrijskem Koroškem in kaj je doprineslo čezmejno dogajanje Evropske prestolnice kulture Nova Gorica-Gorica. Tako poleg tega projekta izpostavljamo nekatere izstopajoče pretrese, na primer žaljivi napis na slovenskem konzulatu v Trstu, prodaja tržaškega kulturnega doma, racija na Peršmanovi domačiji ter se posredno naslonimo tudi na 80. obletnico konca druge svetovne vojne. Sodelujejo – iz ljubljanskega studia Ervin Hladnik Milharčič, iz tržaškega studia Marij Čuk in iz celovškem studia dr. Karla Hrena.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Ko so leta 1889 postavili Eifflov stolp kot glavno atrakcijo za takratno mednarodno razstavo, je Idrijčan Cene, kot so ga klicali doma, dobil zamisel, da se tudi sam nameni v Pariz. A kako potovati? Po dolgem premišljevanju se je odločil, da se bo dal nesti v košu. In kje drugje kot v Šebreljah, kjer so znani po močnih ljudeh, je našel nosača Anžeta.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.
Tina Žerdin bo predstavila dela za harfo skladateljev Tournierja, Rousseauja in Grandjanyja.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
Skladbe raznolikih zvrsti iz različnih obdobij iz arhiva Radia Slovenija, v izvedbi slovenskih izvajalcev: solistov, komornih glasbenikov in ansamblov ter simfoničnih orkestrov.
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
V predpraznični oddaji slovenskega jazza bomo slišali izbor nekaterih najbolj poskočnih uspešnic iz zgodovine slovenskega jazza v izvedbi malih in velikih zasedb.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
Tokrat dajemo besedo lažjemu glasbenemu žanru in predvajamo odlomke iz najbolj znanih operet, kot so Netopir, Lepa Helena, Grofica Marica in Dežela smehljaja, zvrsti torej, ki je pri nas že več kot pol stoletja zapostavljena. Predstavljamo najpomembnejše operetne skladatelje, kot so Johann Strauss, Jacques Offenbach, Imre Kalman, Franz Lehar in drugi. V prvi oddaji bomo poslušamo odlomke iz operete Netopir Johanna Straussa.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Na sporedu Ruska pesem iz opere Mavra Igorja Stravinskega v priredbi za violino in klavir Samuela Duškina, Colas Breugnon – suita v starem slogu za godalni orkester s flavto Tadeusza Bairda, Koncertna etuda v Des-duru, imenovana 'Vzdihljaj' Franza Liszta, Simfonija št. 6 v D-duru, op. 60 Antonína Dvořáka, Štiri klavirske skladbe, op. 119 Johannesa Brahmsa, Elektra – simfonična suita po Sofoklovi tragediji Alphonsa Diepenbrocka in Variacije na slovaško ljudsko pesem za violončelo in klavir Bohuslava Martinůja.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Gasan Zaktan sodi med najpomembnejše živeče palestinske pesnike. Živi in ustvarja na zahodnem bregu v Ramali, rodil se je v kraju Bejt Žala blizu Betlehema. Pesem Slika hiše v Bejt Žali je lep primer njegove poezije, v kateri vsakdanji opravki in predmeti postanejo neme priče življenja pod vojaško agresijo. V slovenskem prevodu Zarje Vršič je izšla v zbirki Sledi mi kot slamnat ptič. Prevajalka Zarja Vršič, interpret Blaž Šef, režiserka Špela Kravogel, tonska mojstrica Sonja Strenar, urednik oddaje Aleksander Čobec. Posneto leta 2025.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Na sporedu Aria cantilena iz suite Bachianas brasileiras št. 5 Heitorja Ville Lobosa v priredbi za za sopran in ansambel harf Ruth Valadares Correia in Kasacija za orkester v G-duru, K. 63 Wolfganga Amadeusa Mozarta.
Musette in Pastorala Clauda Balbastreja, Brandenburški koncert št. 2 v F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Trio sonata v D-duru, op. 1/12 Arcangela Corellija, Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Josepha Haydna in Variacije v F-duru Františka Josefa Benedikta Dusika.
Musette in Pastorala Clauda Balbastreja, Brandenburški koncert št. 2 v F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Trio sonata v D-duru, op. 1/12 Arcangela Corellija, Simfonija št. 101 v D-duru, 'Ura' Josepha Haydna in Variacije v F-duru Františka Josefa Benedikta Dusika.
Ansambel Pogum vabi na vesel, energičen in pristno slovenski koncert! Preplet harmonike, štiriglasnega petja in iskrenih besedil ustvari glasbeno doživetje, ki povezuje generacije. Od leta 2025 se bomo nocoj z oddajo Gremo plesat, poslovili z Ansamblom Pogum. Zasedba iz okolice Novega mesta, ki že več kot dve desetletji navdušuje občinstvo s svojimi melodijami, predstavlja izbor svojih največjih uspešnic in nekaj svežih skladb. Njihov značilen zvok združuje tradicijo narodno-zabavne glasbe s sodobnim pridihom, preplet štiriglasnega petja, harmonike in toplih besedil pa ustvari domačno, veselo vzdušje, ki poslušalce vedno znova poveže. Pristna glasba, nasmeh in srce – to je Ansambel Pogum, ki s svojo glasbo že več kot 20 let povezuje generacije. Oddajo vodi Smilja Baranja.
Ansambel Pogum vabi na vesel, energičen in pristno slovenski koncert! Preplet harmonike, štiriglasnega petja in iskrenih besedil ustvari glasbeno doživetje, ki povezuje generacije. Od leta 2025 se bomo nocoj z oddajo Gremo plesat, poslovili z Ansamblom Pogum. Zasedba iz okolice Novega mesta, ki že več kot dve desetletji navdušuje občinstvo s svojimi melodijami, predstavlja izbor svojih največjih uspešnic in nekaj svežih skladb. Njihov značilen zvok združuje tradicijo narodno-zabavne glasbe s sodobnim pridihom, preplet štiriglasnega petja, harmonike in toplih besedil pa ustvari domačno, veselo vzdušje, ki poslušalce vedno znova poveže. Pristna glasba, nasmeh in srce – to je Ansambel Pogum, ki s svojo glasbo že več kot 20 let povezuje generacije. Oddajo vodi Smilja Baranja.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Sproščujoče nočno glasbeno doživetje z najnovejšimi posnetki Evroradia.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Ameriški skladatelj John Cage (1912–1992) je bil tudi odličen pisec. Na njegovo pisanje je najbolj vplivalo obdobje historičnih avantgard, umetnost dade in umetnika, kot sta Marcel Duchamp in Gertrude Stein, precej pa tudi zenbudistične ideje. Cage je v pisanju sledil principom, ki jih je uporabljal že pri ustvarjanju glasbe. Svoje pisno, lahko bi rekli literarno ustvarjanje, je zbral in objavil v številnih knjigah, med njimi pa osrednje mesto zavzema delo Tišina (1961, slovenski prevod 2025, LUD Šerpa). To delo si je zamislil kot zbirko besedil, ki jih je napisal za različne priložnosti in revije med poznimi tridesetimi in zgodnjimi šestdesetimi leti 20. stoletja. Vendar pa tega dela ne gre razumeti samo kot predstavitev in apologijo njegovih estetskih hotenj ter kompozicijskih postopkov, temveč tudi kot prestopanje meja glasbe in literature. Cage je bil v svojem umetniškem ustvarjanju vedno iskriv. In prav nekateri zapisi iz dela Tišina to nazorno potrjujejo. Objavljamo jih enajst. Prevajalca Primož Čučnik in Gregor Pompe, interpret Blaž Šef, režiserka Saška Rakef, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, tonska mojstra Urban Gruden in Sonja Strenar, urednik oddaje Gregor Podlogar, leto nastanka 2025.
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
Henri Matisse je svojo pozno mojstrovino La tristesse du roi – Žalost kralja ustvaril kot osebno, skoraj avtobiografsko refleksijo o starosti, ustvarjanju in spominu. Kolaž iz izrezanega papirja odpira dialog s svetopisemsko zgodbo o kralju Savlu in Davidu ter združuje temo žalosti z živahnim plesom barv in oblik. Delo je navdihnilo dva sodobna britanska skladatelja: Petra Seabourna, ki motiv razširi v nemiren, skoraj baletni septet, ter Grahama Lyncha, ki ga pretvori v intimno klavirsko miniaturo. Oddaja prinaša glasbeni dvojni portret Matissovega kralja – med zunanjo razklanostjo in tiho notranjo žalostjo.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Malteška pisateljica, dramatičarka, prevajalka in predavateljica Clare Azzopardi veliko piše tudi za otroke in to izključno v malteščini, kar pomeni, za kakih 350 000 potencialnih bralcev. Zakaj ne piše v angleščini, ki je poleg malteščine uradni jezik na Malti, jo je nekoč vprašal novinar. "Ker angleščina ni moja materinščina. Ne mislim v angleščini, tudi sanjam ne. Pisati pomeni igrati se z besedami in ritmi, ritmom in slogom in vse to lahko delam samo v malteščini, svojem rodnem jeziku. In čeprav prevajam iz angleščine v malteščino, svojih knjig ne bi mogla brez nelagodja prevesti v angleščino." Avtorica oddaje in urednica Tadeja Krečič Scholten, igralka Saša Mihelčič, bralec Renato Horvat, glasbena opremljevalka Darja Hlavka Godina, mojstrica zvoka Sonja Strenar, režiserka Špela Kravogel. Posneto na Radiu Slovenija 2025.
Dobrodelni koncert ZANJU, Soroptimist International Humanitarni klub Maribor, 12. 3. 2025, Dvorana Union v Mariboru. Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh, Mila Imak Fernandez Ostaševski, violina in Blaž Stajnko, basbariton.
Dobrodelni koncert ZANJU, Soroptimist International Humanitarni klub Maribor, 12. 3. 2025, Dvorana Union v Mariboru. Simfonični orkester SNG Maribor, dirigentka Živa Ploj Peršuh, Mila Imak Fernandez Ostaševski, violina in Blaž Stajnko, basbariton.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.
Un viaggio nella cucina tradizionale istriana con la preparazione di ricette succolenti. Potovanje v tradicionalno istrsko kuhinjo s pripravo sočnih receptov.