Iskanje oddaja
Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Ni najdenih zadetkov.
Slovenska produkcija plesnih oddaj različnih zvrsti s plesnimi umetniki in koreografi.
Plesne oddaje – domača produkcija
Odlomek iz baleta Pepelka na glasbo Sergeja Prokofjeva, v koreografiji J. C. Blavierja, ki jo je postavil z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana. Posneli smo ga v studiu, plešeta pa Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
Odlomek iz baleta Pepelka na glasbo Sergeja Prokofjeva, v koreografiji J. C. Blavierja, ki jo je postavil z Baletom SNG Opera in balet Ljubljana. Posneli smo ga v studiu, plešeta pa Ana Klašnja in Lukas Zuschlag. Urednica oddaje Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.
Folklorna skupina društva Gartrož iz Nove Gorice vas bo z duhovito in nostalgično koreografijo popeljala v pozna petdeseta leta. Takrat se je življenje na Goriškem začelo razvijati. Razmahnilo se je »švercanje«, ljudje so se navzemali zahodnjaških navad, glasbe in plesov. Koreografija Marije Kapušin parodično nagovarja z vprašanjem, kje je meja folklorne dejavnosti in hkrati ponuja odgovor s poudarjanjem, da je ples živa in nenehno spreminjajoča se dejavnost.
Plesne oddaje – domača produkcija
Na Velikem mednarodnem baletnem koncertu Društva baletnih umetnikov Slovenije je z duhovito, virtuozno baletno točko Balet 101 navdušil baletni plesalec Jason Reilly. Po rodu je Kanadčan, iz Toronta, vrsto let pa je solist v Stuttgartskem baletu. Ballet 101 je postavil koreograf Eric Gauthier na glasbo Jensa Petra Abele. Gre za duhovit kratek tečaj klasičnega baleta. Iz osnovnih petih baletnih pozicij na duhovit način ustvari 100 pozicij vse do presenetljivega konca ... Urednica Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
Na Velikem mednarodnem baletnem koncertu Društva baletnih umetnikov Slovenije je z duhovito, virtuozno baletno točko Balet 101 navdušil baletni plesalec Jason Reilly. Po rodu je Kanadčan, iz Toronta, vrsto let pa je solist v Stuttgartskem baletu. Ballet 101 je postavil koreograf Eric Gauthier na glasbo Jensa Petra Abele. Gre za duhovit kratek tečaj klasičnega baleta. Iz osnovnih petih baletnih pozicij na duhovit način ustvari 100 pozicij vse do presenetljivega konca ... Urednica Danica Dolinar, režija Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Smrt« z igro, plesom in glasbo simbolično pripoveduje o zadnjem obdobju človeškega življenja, o poslavljanju, obujanju spominov in samoti ter ponovnem srečanju. Koreografijo točke je pripravila Anja Cizel, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Klemen Bojanovič.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Smrt« z igro, plesom in glasbo simbolično pripoveduje o zadnjem obdobju človeškega življenja, o poslavljanju, obujanju spominov in samoti ter ponovnem srečanju. Koreografijo točke je pripravila Anja Cizel, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Klemen Bojanovič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Uživali boste lahko v plesni vinjeti na priljubljeno glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Plešeta Ana Klašnja in Lukas Zuschlag, režija Vojko Vidmar.
Uživali boste lahko v plesni vinjeti na priljubljeno glasbo Johanna Sebastiana Bacha. Plešeta Ana Klašnja in Lukas Zuschlag, režija Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Povodni mož je tematika, ki je tesno povezana s slovenskim mitološkim in ljudskim izročilom. Najbolj znana je Prešernova pesnitev Povodni mož. Edward Clug se je baletne uprizoritve Prešernove pesnitve lotil z baletnim ansamblom SNG Maribor s prepoznavno avtorsko poetiko sodobnega baleta in s svojo stalno ustvarjalno ekipo umetniških sopotnikov. Kot pravi Edward Clug, je pesnitev dobro izhodišče za baletno preiskovanje sodobnega človeka in njegovih vrednot. Kdaj in ali smo morebiti kot Prešernova mladenka v svojem načinu prebivanja v svetu prekoračili mejo hýbris (ošabnost), kar je po prepričanju starih Grkov sprožilo »jezo bogov«.
Povodni mož je tematika, ki je tesno povezana s slovenskim mitološkim in ljudskim izročilom. Najbolj znana je Prešernova pesnitev Povodni mož. Edward Clug se je baletne uprizoritve Prešernove pesnitve lotil z baletnim ansamblom SNG Maribor s prepoznavno avtorsko poetiko sodobnega baleta in s svojo stalno ustvarjalno ekipo umetniških sopotnikov. Kot pravi Edward Clug, je pesnitev dobro izhodišče za baletno preiskovanje sodobnega človeka in njegovih vrednot. Kdaj in ali smo morebiti kot Prešernova mladenka v svojem načinu prebivanja v svetu prekoračili mejo hýbris (ošabnost), kar je po prepričanju starih Grkov sprožilo »jezo bogov«.
Plesne oddaje – domača produkcija
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Spremljali boste televizijsko plesno upodobitev glasbe skladatelja Draga Ivanuše, ki je nastala prav posebej za Uredništvo glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija. Koreografinja Sanja Nešković Peršin v ospredje koreografije postavlja obrat in padec v črno luknjo, ki nas spodbujata k spremembi in rasti. Ozadje nastanka plesne točke je opisala z besedami: »Naše navade, prepričanja in rutine se lahko porušijo in zdi se, da se hitro znajdemo v neznanih vodah. V takšnih trenutkih se lahko pojavijo občutki izgube nadzora in negotovost. Pomembno pa je vedeti, da so življenjski obrati priložnost za spremembo, rast in razvoj. Njeno sodobno koreografijo bo na glasbo Draga Ivanuše, prejemnika nagrade Prešernovega sklada 2023, izvedla plesalka Mateja Železnik. Urednik Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Senzibilno in z veliko estetike želimo soočiti različne plesne umetnosti s televizijskim jezikom. Pričenjamo z baletom in z vrhunskima baletnima plesalcema Ano Klašnja in Petrom Dorčevskim. Ob kultiviranem, baletnem gibu telesa, razkritem do potankosti, razmišljata o večnih vprašanjih: »Kaj je zame balet – danes? Kdo sem jaz?« … Urednica Danica Dolinar, avtor izvirne glasbe Slavko Avsenik ml., režiser Aleš Verbič.
Senzibilno in z veliko estetike želimo soočiti različne plesne umetnosti s televizijskim jezikom. Pričenjamo z baletom in z vrhunskima baletnima plesalcema Ano Klašnja in Petrom Dorčevskim. Ob kultiviranem, baletnem gibu telesa, razkritem do potankosti, razmišljata o večnih vprašanjih: »Kaj je zame balet – danes? Kdo sem jaz?« … Urednica Danica Dolinar, avtor izvirne glasbe Slavko Avsenik ml., režiser Aleš Verbič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Uživali boste lahko v vrhunskih izvedbah solistov ljubljanskega SNG baleta, ki smo jih posneli v studiu. V klasičnih in sodobnih koreografijah so zaplesali Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Urša Vidmar, Lucas Jekaneder in Bojana Nenadović Otrin.
Uživali boste lahko v vrhunskih izvedbah solistov ljubljanskega SNG baleta, ki smo jih posneli v studiu. V klasičnih in sodobnih koreografijah so zaplesali Ana Klašnja, Lukas Zuschlag, Urša Vidmar, Lucas Jekaneder in Bojana Nenadović Otrin.
Plesne oddaje – domača produkcija
V oddaji, posvečeni najboljšim mladim baletnim plesalcem, se predstavljata plesalca Antoneta Turk in Filip Jurič. Predstavila bosta odlomek baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva v koreografiji Tomaža Rodeta. Antoneta Turk (r. 1991) iz Grobelnega je zaključila šolanje na Madžarski baletni univerzi v Budimpešti, na mednarodnem baletnem tekmovanju Ballet Grand Prix Vienna pa je zasedla prvo mesto v kategoriji profesionalnih baletnih plesalcev z vsega sveta. Filip Jurič (r. 1995) iz Maribora se je udeležil več tekmovanj, na 11. in 13. tekmovanju mladih baletnih plesalcev Slovenije je dvakrat prejel prvo nagrado in zlato plaketo. Dragocene odrske izkušnje je pridobival v predstavah Baleta SNG Maribor, od jeseni 2020 je kot baletni solist angažiran v SNG Opera in balet Ljubljana. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
V oddaji, posvečeni najboljšim mladim baletnim plesalcem, se predstavljata plesalca Antoneta Turk in Filip Jurič. Predstavila bosta odlomek baleta Romeo in Julija Sergeja Prokofjeva v koreografiji Tomaža Rodeta. Antoneta Turk (r. 1991) iz Grobelnega je zaključila šolanje na Madžarski baletni univerzi v Budimpešti, na mednarodnem baletnem tekmovanju Ballet Grand Prix Vienna pa je zasedla prvo mesto v kategoriji profesionalnih baletnih plesalcev z vsega sveta. Filip Jurič (r. 1995) iz Maribora se je udeležil več tekmovanj, na 11. in 13. tekmovanju mladih baletnih plesalcev Slovenije je dvakrat prejel prvo nagrado in zlato plaketo. Dragocene odrske izkušnje je pridobival v predstavah Baleta SNG Maribor, od jeseni 2020 je kot baletni solist angažiran v SNG Opera in balet Ljubljana. Urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Eden najbolj znanih in bleščečih baletnih duetov je gotovo pas de deux črnega laboda iz baleta Labodje jezero.
Plesne oddaje – domača produkcija
Tudi ljubljansko operno in baletno gledališče je med epidemijo koronavirusne bolezni 19 moralo zapreti svoja vrata. Baletni plesalci se zavedajo, da je občinstvo, ki v tem času ni moglo obiskovati baletnih predstav in drugih baletnih prireditev, njihov najboljši prijatelj. Vedo, da obiskovalci nanje niso pozabili, zato jim s koncertom sporočajo, da tudi oni niso pozabili nanje. Ker bo po koncu epidemije verjetno preteklo še kar nekaj časa, preden bodo javne prireditve v zaprtih prostorih s številnejšim občinstvom dovoljene, so baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društva baletnih umetnikov Slovenije nastopili v neposrednem televizijskem prenosu.
Tudi ljubljansko operno in baletno gledališče je med epidemijo koronavirusne bolezni 19 moralo zapreti svoja vrata. Baletni plesalci se zavedajo, da je občinstvo, ki v tem času ni moglo obiskovati baletnih predstav in drugih baletnih prireditev, njihov najboljši prijatelj. Vedo, da obiskovalci nanje niso pozabili, zato jim s koncertom sporočajo, da tudi oni niso pozabili nanje. Ker bo po koncu epidemije verjetno preteklo še kar nekaj časa, preden bodo javne prireditve v zaprtih prostorih s številnejšim občinstvom dovoljene, so baletni plesalci SNG Opere in baleta Ljubljana in Društva baletnih umetnikov Slovenije nastopili v neposrednem televizijskem prenosu.
Plesne oddaje – domača produkcija
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci mariborskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nikolaja Čilnikova, Galine Dimitrijeve, Vasilija Kuzkina in Martine Svetina so nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Predstavili so se v solistični koreografiji iz baleta Gusar, sodobni solistični koreografiji z naslovom Odhajanje in skupinski koreografiji iz baleta Coppelia. Režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci mariborskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nikolaja Čilnikova, Galine Dimitrijeve, Vasilija Kuzkina in Martine Svetina so nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Predstavili so se v solistični koreografiji iz baleta Gusar, sodobni solistični koreografiji z naslovom Odhajanje in skupinski koreografiji iz baleta Coppelia. Režiser Aljaž Bastič.
Plesne oddaje – domača produkcija
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc, Marinke Ribič in Ane Jenček Dekleva so v solističnih koreografijah iz baleta Labodje jezero in v sodobni skupinski koreografiji z naslovom Let nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavljajo izbrani mladi baletni talenti, najboljši plesalci ljubljanskega Konservatorija za glasbo in balet. Pod mentorstvom Nine Ogrinc, Marinke Ribič in Ane Jenček Dekleva so v solističnih koreografijah iz baleta Labodje jezero in v sodobni skupinski koreografiji z naslovom Let nastopili dijaki in dijakinje prvega, drugega, tretjega in četrtega letnika. Režiser Aljaž Bastič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Folklorna skupina Tine Rožanc je ob 65-letnici svojega delovanja pripravila predstavo Zeleni Jurij. Naslovili so jo: Spevoples Zeleni Jurij, muzikal po ljudskih motivih. Izvedle so ga tri generacije Folklorne skupine Tine Rožanc, na odru pa so se jim pridružili Mešani komorni zbor Ljubljanski madrigalisti ter solista Karin Možina in Gregor Volk. Spevoples Zeleni Jurij združuje najstarejše zapise o slovenski pesmi, plesu, glasbi in mitologiji ter uveljavljene poustvarjalce na področju ljudske kulture. Prvi tovrstni poizkus v Sloveniji je plod večmesečnega izčrpnega raziskovalnega dela Folklorne skupine Tine Rožanc. Avtor in režiser predstave Klemen Dovč, posnetek je nastal pod pokroviteljstvom Uredništva glasbenih in baletnih oddaj Televizije Slovenija, režiser Vojko Vidmar, urednik oddaje Daniel Celarec.
Plesne oddaje – domača produkcija
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo med drugim posneli čudoviti duet Lare in Viktorja Komarovskega v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Petra Đorčevskega. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Brata Jiří in Otto Bubeníček, svetovno znana baletna umetnika, sta z Baletom SNG Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za TV smo med drugim posneli čudoviti duet Lare in Viktorja Komarovskega v interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec in Petra Đorčevskega. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Gala večera slovenskih koreografij je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Lukasa Zuschlaga, Pie in Pina Mlakarja, Ika Otrina, Majne Sevnik Firšt in Henrika Neubauerja. Urednica Danica Dolinar, režija televizijskega posnetka Vojko Vidmar.
Gala večera slovenskih koreografij je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Lukasa Zuschlaga, Pie in Pina Mlakarja, Ika Otrina, Majne Sevnik Firšt in Henrika Neubauerja. Urednica Danica Dolinar, režija televizijskega posnetka Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Sodobna plesna predstava Pohujšanje je zaživela v koreografiji Matjaža Fariča in glasbi Draga Ivanuše na podlagi besedil Ivana Cankarja (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Erotika, Bela krizantema) in Salmana Rushdieja (Mavrov poslednji vzdih). Kostumograf Alan Hranitelj, scenografka Irena Pivka, dramaturginja Bojana Kunst in oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. Plešejo solisti in baletni ansambel SNG Opera in balet Maribor, med drugim tudi Valentina Turcu, Edward Clug, Matjaž Farič, Alenka Ribič Laufer in Tiberiu Marta. Televizijski posnetek je nastal leta 2003 v režiji Vojka Vidmarja.
Sodobna plesna predstava Pohujšanje je zaživela v koreografiji Matjaža Fariča in glasbi Draga Ivanuše na podlagi besedil Ivana Cankarja (Pohujšanje v dolini Šentflorjanski, Erotika, Bela krizantema) in Salmana Rushdieja (Mavrov poslednji vzdih). Kostumograf Alan Hranitelj, scenografka Irena Pivka, dramaturginja Bojana Kunst in oblikovalec luči Andrej Hajdinjak. Plešejo solisti in baletni ansambel SNG Opera in balet Maribor, med drugim tudi Valentina Turcu, Edward Clug, Matjaž Farič, Alenka Ribič Laufer in Tiberiu Marta. Televizijski posnetek je nastal leta 2003 v režiji Vojka Vidmarja.
Plesne oddaje – domača produkcija
V studijski televizijski upodobitvi se predstavlja Mladinska skupina Kazina, dobitnica številnih nagrad na svetovnih plesnih tekmovanjih. Pod vodstvom Mitje Popovskega bodo odplesali točke Igra (Mladinska skupina Kazina), Dekliška zabava (Mladinska show mala skupina Kazina) ter Igra stolov (Mladinska modern mala skupina Kazina). Koreograf Mitja Popovski, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
V studijski televizijski upodobitvi se predstavlja Mladinska skupina Kazina, dobitnica številnih nagrad na svetovnih plesnih tekmovanjih. Pod vodstvom Mitje Popovskega bodo odplesali točke Igra (Mladinska skupina Kazina), Dekliška zabava (Mladinska show mala skupina Kazina) ter Igra stolov (Mladinska modern mala skupina Kazina). Koreograf Mitja Popovski, urednik oddaje Daniel Celarec, režiser Aljaž Bastič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Letna produkcija Akademske folklorne skupine France Marolt je bila tokrat posvečena 80-letnici rojstva enega najvidnejših koreografov in etnokoreologov pri nas, Mirka Ramovša, in 60-letnici njegovega delovanja pri skupini. Predstava je bila zasnovana na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novitet, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje simfoničnega orkestra s folklorno skupino. K sodelovanju so povabili mladega skladatelja Andreja Makorja, ki je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe, ki jo je izvajal Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta. Potek predstave je z naraščajočo harmonizacijo glasbe in gradacijo plesnih koreografij simbolično nakazoval na nenehno rast in razvoj folklorne umetnosti, kakršno gojijo in ustvarjajo pri Akademski folklorni skupini France Marolt.
Plesne oddaje – domača produkcija
Predstavljamo vam nastop plesalke Staše Tušar, ki je s točko Gardenfound zmagala na slovenskem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2015.
Predstavljamo vam nastop plesalke Staše Tušar, ki je s točko Gardenfound zmagala na slovenskem izboru za tekmovanje Evrovizijski mladi plesalci 2015.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Folklorna skupina Železničarskega kulturno-umetniškega društva Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici svojega obstoja poklonila s predstavo z naslovom: Sem. Predstava postavlja v ospredje človeško bit, vsebinsko prepleteno v igro simbolike števila sedem in nič. Prvo predstavlja členjenost predstave na sedem delov v razvoju človeštva, družbe in posameznika, število nič pa s podobo simbolizira cikličnost in sklenjenost. Predstava nas popelje skozi poglavja človeškega življenja: rojstvo, iskanje, čaščenje, spopad, združitev, dekadenca in smrt.
Plesne oddaje – domača produkcija
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
O zgodovinski poti glasbenega konservatorija v Ljubljani, iz katerega izhaja tudi Konservatorij za glasbo in balet Ljubljana, bosta spregovorila muzikolog dr. Leon Stefanija in Polona Češarek, direktorica Konservatorija za glasbo in balet Ljubljana. Vizualno razgibano televizijsko vinjeto bogatijo izjave dijakov in učencev konservatorija ter utrinki z vaj.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra, je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo lahko razveseljeval ljudi. Za veselo glasbo in glasbilo je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.
Folklorna skupina Klas iz Horjula je navdih za koreografijo iskala v Cankarjevi pripovedki Kurent. V koreografski zgodbi Marije Čipić Rehar z naslovom Dušo za vesele gosli boste lahko spremljali vandrajočega Kurenta. Glasba, ki jo igra, je žalostna in zvoki iz njegovega glasbila vedno razžalostijo navzoče. Njega pa žene želja, da bi s svojo glasbo lahko razveseljeval ljudi. Za veselo glasbo in glasbilo je pripravljen dati vse, tudi svojo dušo.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Iskanje« z igro, plesom in glasbo prikazuje človekovo obdobje raziskovanja, preizkušanja in odločanja. Koreografijo je pripravil Luka Koprivnik, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Sašo Zver.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Iskanje« z igro, plesom in glasbo prikazuje človekovo obdobje raziskovanja, preizkušanja in odločanja. Koreografijo je pripravil Luka Koprivnik, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Sašo Zver.
Plesne oddaje – domača produkcija
Ogledali si boste posnetek gala večera slovenskih koreografij, ki je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Milka Šparembleka, Valentine Turcu, Metoda Jerasa, Edwarda Cluga, Iva Kosija, Janeza Mejača in Vlasta Dedovića. Režiser televizijskega posnetka je Vojko Vidmar.
Ogledali si boste posnetek gala večera slovenskih koreografij, ki je potekal v SNG Opera in balet Ljubljana. Izbrane slovenske koreografije so poustvarili baletni umetniki SNG Opera in balet Ljubljana ter SNG Maribor. Predstavili so dela koreografov Milka Šparembleka, Valentine Turcu, Metoda Jerasa, Edwarda Cluga, Iva Kosija, Janeza Mejača in Vlasta Dedovića. Režiser televizijskega posnetka je Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Brata Jiří in Otto Bubeniček, svetovno znana baletna umetnika, sta s SNG Opero in baletom Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za televizijo smo posneli dva čudovita dueta v baletni interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec, Petra Đorčevskega in Lukasa Zuschlaga. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Brata Jiří in Otto Bubeniček, svetovno znana baletna umetnika, sta s SNG Opero in baletom Ljubljana po eni najlepših ljubezenskih zgodb ruskega pisatelja Borisa Pasternaka postavila balet Doktor Živago. Za televizijo smo posneli dva čudovita dueta v baletni interpretaciji baletnih solistov Tjaše Kmetec, Petra Đorčevskega in Lukasa Zuschlaga. Urednica je Danica Dolinar, režiser Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar, z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina Emona še vedno sledi tem ciljem, tradicionalno umetniško podobo pa dopolnjuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar, z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina Emona še vedno sledi tem ciljem, tradicionalno umetniško podobo pa dopolnjuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi nekdanjih jugoslovanskih republik.
Plesne oddaje – domača produkcija
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava Pleši, poj, oder je tvoj predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.
Folklorna skupina Tine Rožanc je bila ustanovljena leta 1949 s prihodom članov Plesnega športnega kluba Ljubljana pod okrilje Železničarskega kulturno umetniškega društva (ŽKUD) Tine Rožanc. S projektom Dotik t-rajanja je skupina predstavila šest odrskih predstavitev folklornega izročila Štajerske, Bele krajine, Prekmurja, Blok, Koroške in osrednje Slovenije. V vsebinskem sklopu Prazniki pomladi se je skupina predstavila z gosti, Skupino sester Trobec-Žagar in zasedbama Volk folk ter Jararaja.
Plesne oddaje – domača produkcija
Step s plesalci Kazine
Step s plesalci Kazine
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Rojstvo« z igro, plesom in glasbo prikazuje začetno obdobje človekovega življenja, rojstvo ljubezni, brezskrbno igro in otroško veselje. Koreografijo je pripravil Matevž Jus, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Oskar Stopar.
Folklorna skupina Tine Rožanc se je sedemdeseti obletnici obstoja poklonila s predstavo, ki nosi naslov »Sem.« in pripoveduje o človeški biti in cikličnosti človeškega razvoja, družbe in posameznika. Plesna točka »Rojstvo« z igro, plesom in glasbo prikazuje začetno obdobje človekovega življenja, rojstvo ljubezni, brezskrbno igro in otroško veselje. Koreografijo je pripravil Matevž Jus, glasbeno priredbo ljudskih plesov in pesmi pa Oskar Stopar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
Gala koncert v počastitev stoletnice slovenskega poklicnega baleta je v Ljubljano pripeljal priznana in priljubljena imena plesnih umetnikov. Poleg izjemnih domačih baletnih plesalcev, ki delujejo v Slovenskem narodnem gledališču v Ljubljani in Mariboru, spremljamo nastope baletnih zvezd, ki navdušujejo občinstvo na največjih svetovnih odrih. Prihajajo iz baletnih in opernih gledališč na Hrvaškem, Češkem, v Italiji, Avstriji, Španiji, Grčiji, Nemčiji in ZDA.
Plesne oddaje – domača produkcija
Gala koncert Akademske folklorne skupine France Marolt iz leta 2015, posvečen enemu najvidnejših slovenskih koreografov in etnokoreologov Mirku Ramovšu. Zasnovan je na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novosti, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje folklorne skupine s simfoničnim orkestrom. Mladi skladatelj Andrej Makor je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe. Izvedel jo je Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta.
Gala koncert Akademske folklorne skupine France Marolt iz leta 2015, posvečen enemu najvidnejših slovenskih koreografov in etnokoreologov Mirku Ramovšu. Zasnovan je na poustvaritvi njegovih koreografij in nekaterih novosti, ki jih je pripravil umetniški vodja skupine, Tomaž Simetinger. Posebnost tokratne predstave je bilo sodelovanje folklorne skupine s simfoničnim orkestrom. Mladi skladatelj Andrej Makor je za simfonično zasedbo priredil devetdeset minut ljudske glasbe. Izvedel jo je Simfonični orkester Crescendo pod vodstvom dirigenta Žige Kerta.
Plesne oddaje – domača produkcija
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je potekal slavnostni koncert ob 65-letnici Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani. Prireditev, poimenovana Prepletanja, je predstavila več zgodb plesnega sveta, ki se je razvijal tako v tesnih izbah kmečkih hiš kot tudi v svetlih salonih meščanskih petičnežev. Plesni kulturi urbanega in podeželskega okolja sta bili od nekdaj pestri in raznovrstni, vendar bolj povezani in prepleteni, kot si predstavljamo. Stroga ločnica med plemiškim in kmečkim, urbanim in ruralnim, ki je pogosto umetno konstruirana, je postala navdih za zgodbo, ki so jo "prepletli" plesalci. Tako so se na odru zvrstile koreografije in plesi plesnih mojstrov 18. in 19. stoletja, kot tudi ljudski plesi z daleč v preteklost segajočo tradicijo. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin, AFS France Marolt. Tudi tokrat je poustvarjanje ljudskega plesa, glasbe in oblačilne dediščine postavila ob bok sodobni odrski umetnosti.
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je potekal slavnostni koncert ob 65-letnici Akademske folklorne skupine France Marolt ŠOU v Ljubljani. Prireditev, poimenovana Prepletanja, je predstavila več zgodb plesnega sveta, ki se je razvijal tako v tesnih izbah kmečkih hiš kot tudi v svetlih salonih meščanskih petičnežev. Plesni kulturi urbanega in podeželskega okolja sta bili od nekdaj pestri in raznovrstni, vendar bolj povezani in prepleteni, kot si predstavljamo. Stroga ločnica med plemiškim in kmečkim, urbanim in ruralnim, ki je pogosto umetno konstruirana, je postala navdih za zgodbo, ki so jo "prepletli" plesalci. Tako so se na odru zvrstile koreografije in plesi plesnih mojstrov 18. in 19. stoletja, kot tudi ljudski plesi z daleč v preteklost segajočo tradicijo. Premikanje meja v folklorno-plesni dejavnosti je bilo od nekdaj vodilo največje in ene najstarejših slovenskih folklornih skupin, AFS France Marolt. Tudi tokrat je poustvarjanje ljudskega plesa, glasbe in oblačilne dediščine postavila ob bok sodobni odrski umetnosti.
Plesne oddaje – domača produkcija
O baletu je avtor Edward Clug zapisal: »Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi.« Nastopajo: Adriana Cioata, Galina Čajka, Klavdija Čerimagić, Marina Krasnova, Pia Mlekuš, Kleopatra Purice, Valentina Turcu, Anton Bogov, Edward Clug, Vadim Vasilij Kuzkin, Sergiu Moga, Aleš Tkalec. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
O baletu je avtor Edward Clug zapisal: »Tango je bil rojen na ulicah in jaz ga želim prenesti nazaj na ulice našega otroštva, naših sanj, naših src in želja. Zgodba o nas, ki nosimo tango v sebi.« Nastopajo: Adriana Cioata, Galina Čajka, Klavdija Čerimagić, Marina Krasnova, Pia Mlekuš, Kleopatra Purice, Valentina Turcu, Anton Bogov, Edward Clug, Vadim Vasilij Kuzkin, Sergiu Moga, Aleš Tkalec. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Predstava Nevarna razmerja v koreografiji Valentine Turcu in Lea Mujića se naslanja na vsebinsko podlago romana Pierra Choderlosa de Laclosa iz 18. stoletja, ki predstavlja kritiko tedanje francoske aristokracije. Po številnih filmskih in gledaliških upodobitvah te vsebine se torej v novem kreativnem zamahu vrača na plesni podij. Avtorja sta plesno kreacijo zasnovala na glasbeno podlago različnih mojstrov baročne glasbe (Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha, Antonia Vivaldija, Tomasa Antonia Vitalija idr.). Izjemna koreografska senzualnost, s katero se predajata novim ustvarjalnim procesom, vedno znova išče vitalne povezave med umetnostjo in življenjem. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Svetlana Dramlić.
Predstava Nevarna razmerja v koreografiji Valentine Turcu in Lea Mujića se naslanja na vsebinsko podlago romana Pierra Choderlosa de Laclosa iz 18. stoletja, ki predstavlja kritiko tedanje francoske aristokracije. Po številnih filmskih in gledaliških upodobitvah te vsebine se torej v novem kreativnem zamahu vrača na plesni podij. Avtorja sta plesno kreacijo zasnovala na glasbeno podlago različnih mojstrov baročne glasbe (Georga Friedricha Händla, Johanna Sebastiana Bacha, Antonia Vivaldija, Tomasa Antonia Vitalija idr.). Izjemna koreografska senzualnost, s katero se predajata novim ustvarjalnim procesom, vedno znova išče vitalne povezave med umetnostjo in življenjem. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Svetlana Dramlić.
Plesne oddaje – domača produkcija
Glasba: Ludwig Minkus Koreograf in režiser: Dinko Bogdanić Vsebinska podlaga za balet je Cervantesova zgodba o Don Kihotu in njegovem oprodi Sanču Pansi, ki je navdihnila že številne koreografe, najpomembnejša pa je postavitev koreografa Mauricea Petipaja, ki je doživela premiero leta 1869 v Moskvi. Koreograf Dinko Bogdanić je v postavitvi ostal zvest tako skladatelju Minkusu kot koreografu Petipaju. Don Kihot ni zgolj komična figura, ampak tudi spoštovanja vreden človek, je romantik, ki potuje skozi balet in išče svoj nedosegljivi in večni ideal, ki ga pooseblja Dulcineja. Ob tem se dogaja ljubezenska zgodba med Kitri in Basilom ... V glavnih vlogah plešejo Tomaž Rode, Rita Pollacchi, Regina Križaj Babačić, Iuliuan Ermalai, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Glasba: Ludwig Minkus Koreograf in režiser: Dinko Bogdanić Vsebinska podlaga za balet je Cervantesova zgodba o Don Kihotu in njegovem oprodi Sanču Pansi, ki je navdihnila že številne koreografe, najpomembnejša pa je postavitev koreografa Mauricea Petipaja, ki je doživela premiero leta 1869 v Moskvi. Koreograf Dinko Bogdanić je v postavitvi ostal zvest tako skladatelju Minkusu kot koreografu Petipaju. Don Kihot ni zgolj komična figura, ampak tudi spoštovanja vreden človek, je romantik, ki potuje skozi balet in išče svoj nedosegljivi in večni ideal, ki ga pooseblja Dulcineja. Ob tem se dogaja ljubezenska zgodba med Kitri in Basilom ... V glavnih vlogah plešejo Tomaž Rode, Rita Pollacchi, Regina Križaj Babačić, Iuliuan Ermalai, Ana Klašnja, Lukas Zuschlag. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Tokrat je televizijska ekipa posnela ljudske plese in običaje, značilne za Gorenjsko v času košnje. Predstavile in odplesale jih bodo folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavo Vajt, režija Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Tokrat je televizijska ekipa posnela ljudske plese in običaje, značilne za Gorenjsko v času košnje. Predstavile in odplesale jih bodo folklorne skupine Javorje, Podkoren in Kamniška Bistrica. Strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec Slavo Vajt, režija Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Najuspešnejši balet vseh časov - Labodje jezero skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega bodo v koreografiji in režiji Viktorja Litvinova zaplesali solisti in ansambel baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za razkošno sceno in pravljično lepe kostume je poskrbela Marija Levitska. V znameniti dvojni vlogi Odette/Odile je nastopila večkrat nagrajena primabalerina Alenka Ribič Laufer, princa Siegfrieda je odplesal Anton Bogov. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Najuspešnejši balet vseh časov - Labodje jezero skladatelja Petra Iljiča Čajkovskega bodo v koreografiji in režiji Viktorja Litvinova zaplesali solisti in ansambel baleta Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Za razkošno sceno in pravljično lepe kostume je poskrbela Marija Levitska. V znameniti dvojni vlogi Odette/Odile je nastopila večkrat nagrajena primabalerina Alenka Ribič Laufer, princa Siegfrieda je odplesal Anton Bogov. Urednica Danica Dolinar, TV-režija Vojko Vidmar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Ljubitelji slovenskega plesnega izročila bodo tokrat lahko izvedeli marsikaj zanimivega o plesih z nekaterimi prvinami svatbenih šeg iz Dravinjskih goric, ki jih je s folklorno skupino KUD Janko Živko iz Poljčan iztrgal pozabi njen vodja Branko Fuchs. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Ljubitelji slovenskega plesnega izročila bodo tokrat lahko izvedeli marsikaj zanimivega o plesih z nekaterimi prvinami svatbenih šeg iz Dravinjskih goric, ki jih je s folklorno skupino KUD Janko Živko iz Poljčan iztrgal pozabi njen vodja Branko Fuchs. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič in urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
V slovenskem ljudskem izročilu je imel ples na svatbi pomembno vlogo, vendar nikjer ni bil tako tesno povezan z obredi kot na koroški »ovseti«, še zlasti v Mežiški dolini in v vaseh nad njo. Plese smo posneli leta 1988 s folklorno skupino kulturnega društva Prežihov Voranc z Raven na Koroškem. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec ŽaroTušar, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
V slovenskem ljudskem izročilu je imel ples na svatbi pomembno vlogo, vendar nikjer ni bil tako tesno povezan z obredi kot na koroški »ovseti«, še zlasti v Mežiški dolini in v vaseh nad njo. Plese smo posneli leta 1988 s folklorno skupino kulturnega društva Prežihov Voranc z Raven na Koroškem. Scenarist in strokovni sodelavec Mirko Ramovš, snemalec ŽaroTušar, režiserka Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Tokratna oddaja nas popelje v ljudsko plesno izročilo vzhodne Štajerske, v Zgornjo Koreno, vas jugovzhodno od Maribora. Kljub novemu načinu življenja ljudski plesi tu še niso povsem pozabljeni. S folklorno skupino KUD Tonček Breznar iz Zgornje Korene smo leta 1985 posneli plese, ki so se plesali ob skupnih opravilih, na primer po ličkanje koruze, pri t. i. pušenšanku in na svatbah. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiser Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Tokratna oddaja nas popelje v ljudsko plesno izročilo vzhodne Štajerske, v Zgornjo Koreno, vas jugovzhodno od Maribora. Kljub novemu načinu življenja ljudski plesi tu še niso povsem pozabljeni. S folklorno skupino KUD Tonček Breznar iz Zgornje Korene smo leta 1985 posneli plese, ki so se plesali ob skupnih opravilih, na primer po ličkanje koruze, pri t. i. pušenšanku in na svatbah. Strokovni sodelavec in scenarist Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiser Marija Šeme Baričevič, urednica Danica Dolinar.
Plesne oddaje – domača produkcija
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Kulturno društvo s prvotnim imenom folklorna skupina Delavsko prosvetnega društva Svoboda je jeseni leta 1967 ustanovil dolgoletni koreograf in umetniški vodja skupine dr. Bruno Ravnikar z namenom gojiti in poustvarjati ljudske plese, pesmi in glasbo. Petdeset let pozneje folklorna skupina še vedno sledi tem ciljem, ob tem pa tradicionalno umetniško podobo skupine nadgrajuje z novimi plesnimi postavitvami, premišljenim izborom in posodobitvami ljudskih plesov ter s poustvarjanjem izvirne ljudske glasbe in petja. Predstava 'Pleši, poj, oder je tvoj' predstavlja plese slovenskih pokrajin, pa tudi plese nekdanjih jugoslovanskih republik.
Plesne oddaje – domača produkcija
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
V seriji, s katero ohranjamo slovensko ljudsko plesno izročilo, smo na filmski trak posneli tudi nekatere plese vzhodne Štajerske, ki so jih zaplesale folklorne skupine iz Cirkovcev, Markovcev, Obreža in Križevcev pri Ljutomeru. Redaktor oddaje je Marjan Stare, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Folklorni skupini iz Beltincev in Velike Polane sta v domačem okolju zaplesali plese, ki jih plešejo v Prekmurju. Med njimi tudi šamarjanko, šotiš, šoštarsko, mazulin, točak, tkalečko, Marko skače. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Folklorni skupini iz Beltincev in Velike Polane sta v domačem okolju zaplesali plese, ki jih plešejo v Prekmurju. Med njimi tudi šamarjanko, šotiš, šoštarsko, mazulin, točak, tkalečko, Marko skače. Strokovni sodelavec je Mirko Ramovš, redaktor Marjan Stare, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Prijazno mesto Metlika se ponaša z burno preteklostjo, posebno zanimivo pa je njegovo plesno izročilo. V oddaji smo z njegovo folklorno skupino posneli Metliško kolo, ki so ga včasih meščani plesali ob pomladanskih praznikih, ter plese Rešetca, Turn in Kurji boj. Črnomelj, belokranjsko gospodarsko in kulturno središče, skrbno čuva plesno izročilo, njihovo Črnomaljsko kolo. Na našem posnetku ga pleše domača folklorna skupina. V Vinici, ki slovi predvsem kot rojstno mesto pesnika Otona Župančiča, pa smo z viniško folklorno skupino posneli Viniško kolo in Koprivo. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Prijazno mesto Metlika se ponaša z burno preteklostjo, posebno zanimivo pa je njegovo plesno izročilo. V oddaji smo z njegovo folklorno skupino posneli Metliško kolo, ki so ga včasih meščani plesali ob pomladanskih praznikih, ter plese Rešetca, Turn in Kurji boj. Črnomelj, belokranjsko gospodarsko in kulturno središče, skrbno čuva plesno izročilo, njihovo Črnomaljsko kolo. Na našem posnetku ga pleše domača folklorna skupina. V Vinici, ki slovi predvsem kot rojstno mesto pesnika Otona Župančiča, pa smo z viniško folklorno skupino posneli Viniško kolo in Koprivo. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Filmska ekipa se je tokrat najprej odpravila v vas Preloka, ki se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega zavoja, ki ga napravi Kolpa od Vinice proti Adlešičem. Zdi se, da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane in njihove pesmi in plese. S folklorno skupino iz Bojancev, stare uskoške vasi, smo posneli Bojanske plese, s folklorno skupino iz Predgrada, največje vasi Poljanske doline, pa koli Na triumf in Pobelelo pole. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Filmska ekipa se je tokrat najprej odpravila v vas Preloka, ki se sonči na najlepšem razgledišču sredi velikega zavoja, ki ga napravi Kolpa od Vinice proti Adlešičem. Zdi se, da je vedrina pokrajine prešla tudi na same Preločane in njihove pesmi in plese. S folklorno skupino iz Bojancev, stare uskoške vasi, smo posneli Bojanske plese, s folklorno skupino iz Predgrada, največje vasi Poljanske doline, pa koli Na triumf in Pobelelo pole. Redaktor Marjan Stare, scenarij Bruno Ravnikar, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Serija Slovenski ljudski plesi je nastajala več let in danes hranimo v arhivu Televizije Slovenija kar 29 oddaj. Tri oddaje so nastale s filmskih snemanj v Beli krajini. Tokrat predstavljamo plese iz Adlešičev (Hruške, jabuke, slive, Tribučko kolo, Lipa moja gora zelena in Lepa Anka), iz Starega trga ( Ki za kolo, Dober večer stara majko, Majka čeru in Smiljaniče ) ter iz Predgrada ( Most, Vrečo šivat). Strokovno vodstvo Mirka Ramovša, filmski snemalec Slavo Vajt, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Plesne oddaje – domača produkcija
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.
Oddaja iz serije Slovenski ljudski plesi predstavlja plese s treh slovenskih etničnih področij: z Goriškega, iz Beneške Slovenije in Rezije. Plese so obnovili člani folklornih skupin Travnik iz Gorice, »Stu ledi« iz Trsta in »Val Resia« iz Rezije. Posneli smo jih v pustnem času. Urednica Danica Dolinar, strokovni sodelavec Mirko Ramovš, režiserka Marija Šeme Baričevič.